Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Valovi recepcije Benjaminazdružuje filozofijo, literarni kriticizem, občo estetiko , sociološke vidike,psihoanalizo, zgodovino itd., njegov diskurz pa se giblje skozi disciplinarnepreseke zdaj kot visoko alegorična, melanholična ali poetična naracijain zdaj kot konsistentno racionalna analiza. Ne da bi se spuščalipredaleč v obravnavi takih aspektov, ki nedvomno Benjaminu dajejo videzdokaj posebnega avtorja še zlasti med marksisti, pa lahko rečemo, daje raznolikost njegovega diskurza spodbudila mnoge različne interpretacije.Le-te so oblikovale svoja sporočila v skladu s svojimi lastnimi zainteresiranostmiali v skladu s kakšnim od prevladujočih teoretskih vplivovmed mnogimi valovi recepcij Benjamina. Tako se zdi, da je bilo v prvemin drugem valu recepcije Benjaminovo delo mnogo bolj podvrženo sorazmernodoktrinarnemu marksističnemu prebiranju v krogih nove levicekot pa pozneje, ko so njegove teoretske dosežke razbirali iz kontekstovrealnosti postmodernizma in v perspektivah dekonstrukcije obdobjamodernizma. Še poseben dodaten vzgon je študij Benjamina pridobilz oblikovanjem interdisciplinarnih kulturnih študij (cultural studies).S tem kajpak ni nič narobe, vendar pa so v teh interpretacijah Benjaminovepojme tudi mistificirali ali »prenapeli«. Če sploh v kakšnemprimeru, je to vidno v primeru pojma avre , torej enega osrednjih konceptoveseja Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati. Benjaminovopomembnost, ki jo ugotavljajo v mnogih teoretskih razpravljanjih,je mogoče pripisati številnim razlogom, gotovo pa mednje ni mogočešteti obsega njegovega dela kot smo ugotavljali že v prejšnjem poglavju.Poleg tega v njegovih zbranih delih ni mogoče najti zares kompletnein elaborirane knjige z osrednjim in reprezentativnim pomenom.Njegova pomembnost potemtakem izvira predvsem iz njegovega uvida,ki vznika iz njegovih implicitnih epistemoloških prebojev; zato je Benjaminnajmočnejši vezni člen med tradicijo kritične teorije in mnogo poznejšimstrukturalizmom, post-strukturalizmom ter širokim spektrompostmodernističnih teorij.Pomeni avreKaže, da je Benjaminu prvič padlo na misel, da bi »enkratni obrisdaljave« 5 poimenoval za avro v eseju Mala zgodovina fotografije , ki ga jenapisal kakšna štiri leta pred prvo inačico Umetnine v času, ko jo je mogočetehnično reproducirati. V tem besedilu je avra postavljena in razvitakot koncept v njegovem končnem pomenu, medtem ko v prejšnjih besedilihtermin samo označuje slutnjo razsvetljujočega uvida. V Umetnini...5 Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, 9729