Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Estetski epistemološki prelom in množična kulturastnosti, pa se spremeni tudi celotna funkcija umetnosti. Namesto iz ritualaizhaja njena funkcija odslej iz prakse: namreč iz politike«. 11 Čeprav se Benjaminv obravnavanem tekstu eksplicitno ne ukvarja s spoznavno teorijo,pa je očitno, da je le-ta v ozadju njegove obravnave percepcije v množičnikulturi .Množična percepcijaZa boljše razumevanje Benjaminove določitve množične percepcijev dobi tehnične repro dukcije, bomo uporabili vprašanje, ki ga postavljaLeninu G. A. Paul: »Ravno tako kot Lenin sprašuje: Kako ljudjevidijo stvari zunaj njih, lahko mi vprašamo: kako ljudje vidijo stvari izpodmor nic?« 12 G. A. Paulovo vprašanje, ki kritično meri na LeninovegaIvana, ki sta mu objektivnost in od človeka neodvisni obstoj zunanjereal nosti razvidnejša kot Berkeleyu , Kantu , Fichteju in predstavnikomempiriokriticizma, v našem kontekstu ne zadeva toliko problemaobjektivnosti spoznanja v znanosti, ampak ima smisel glede na relacijomnožic in realnosti, ki se jim, namreč množicam, prikazuje z aparaturomnožične reprodukcije. Benjaminovo izhodišče, ki pri pelje do vprašanjaaparature za posredovanje zaznavanja realnosti, je seveda historičnomaterialistično. »V velikih zgodovinskih obdobjih se s celotnim načinomčlovekove ga kolektivnega bivanja spreminja tudi način njegovega čutnegazaznavanja. Način, kako je človekovo čutno zaznavanje organizira no –medij, v katerem se uresničuje – pa ni le naravno, marveč tudi zgodovinskodoločen.« 13Benjaminova velika pozornost prav na razmerje, ki ga v filmu ponazarjaodnos aparature in snemanega objekta (temu pa neizbežno sledinadaljnji proizvodni proces), nikakor ni samo izraz njegovega navdušenjanad samo tehniko. V skladu z navedenim historično-materialističnimizhodiščem je gotovo tudi teoretski interes za določitev učinka, kiga mediji množične reprodukcije imajo na množično percepcijo zgodovinskodane realnosti . Tudi v tej točki se Benjamin ne izvzema iz notranjostisamega območja, v katerem je možna določitev omenjenega učinka,saj pripominja, da je film zares obogatil naš zaznavni svet z metodami,ki jih je mogoče ilustrirati z metodami Freudove teorije. 1411 Ibid.12 G. A. Paul. Lenins Theory of Perception. V: MacDonald, Margaret (ur.) Philosophy and Analysis, Oxford:B. Blackwell, 1954, 280.13 Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, 153.14 Cf. ibid., 168.23