Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

22Umetnost v realnostiknadno. Skratka – zdi se, da avre kot takšne ni bilo mogoče zaznati, doklerni izginila (oz. začela izginjati), dokler je torej ni destruirala tehničnareprodukcija. Če potemtakem lahko rečemo, da je Benjamin formuliralpojem avre kot diferencirajoči termin, to trditev lahko verificiramoglede na to, da je Benjamin na osnovi tega termina razmejil celotno teoretskopolje množične kulture , ki ga zarisuje njegov tekst. Tako je s pomočjopojma avre določil naravo ideologije , organizirane okoli praznineizgube, ki jo termin označuje:Ko je namreč umetnost z nastankom prvega resnično revolucionar nega (vslovenskem prevodu pridevnik ‚revolucionarnega‘ manjka, op. D. Š.) reprodukcijskegasredstva – fotografije – (sočasno s pojavom socializ ma ) začutilapribliževanje krize, ki je v naslednjih sto letih postala očitna, se je odzvalas teorijo l‘art pour l‘art, ki je ‚teologija‘ umetnosti. Od tod je pravzaprav izšlanegativna ‚teologija‘ v obliki ideje o ‚čisti‘ umetnosti, ki ne odklanja samo slehernedružbene funkcije, marveč tudi vsakršno določenost s stvarmi, ki jihopazuje (v pesništvu je do tega prvi prišel Mallarmé ). 9Ne glede na estetsko produktivnost gibanja l‘art pour l‘art (ki ga Benjaminsicer ne zanemarja, čeprav izdelke te struje bere simp tomalno),pa je ta Benjaminova ugotovitev še vedno zanimiva in ponuja izhodiščeza določitev ideološkega značaja mnogih zvrsti apologije »popolneavtonomije« umetnosti . Vendar pa je od tega stališča še pomembnejšaBenjaminova povezava avre z vključenostjo umetnine v kult, ališe drugače, s funkcijo kulta v ritualu: »/.../ tehnična reprodukcija umetninoprvič v zgodovini odrešuje njenega parazitskega prebivanja v ritualu.Reproduci rana umetnina postaja čedalje bolj reprodukcija umetnine,ki je tudi namenjena reproduciranju.«. 10 Pri tem se to stališče še posebejizostri glede na novi umetniški medij, pri katerem reprodukcija nizunanji pogoj njegovega množičnega razširjanja, ampak je reproduciranjepravzaprav tehni ka njegove produkcije. Gre za film . Če pomislimo šena to, ali se smisel te Benjaminove določitve kaj spremeni z nadaljnjimtehničnim napredkom na področju vizualnih medijev, lahko rečemo, dase v principu nič ne spremeni (denimo pri televiziji, pri kateri se gledena kino seveda spremeni tehnologija »reproduci ranja« in distribuiranjaslike in zvoka v množičnih razsežnostih), vendar pa se okrepi poudarek,ki ga lahko razbere mo iz tega Benjaminovega sklepa: »Fotografskiposnetek nam daje množico fotografij ; vprašanje o pristni fotografijije brez pomena. V trenutku, ko v umetniški produkciji odpove merilo pri-9 Benjamin , Walter: Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, 154–155.10 Ibid., 155.