Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

20Umetnost v realnostikonsekvenc, treba iskati v njegovi očitni strasti do estetike . Ni pa mogočeizključiti tudi tega, da so bile nemara take konsekvence v tistem časupreprosto neizrekljive, »nesporočljive«, kar bi lahko dokazala samo temeljitadekonstrukcija zgodovinskega obdobja in v njem vzniklih diskurzov.Lahko postavimo še drugo hipotezo, po kateri razlika med Benjaminomin Adornom zadeva končni motivaciji obeh avtorjev. Adornovpojem subjekta, ki ga je v primerjavi z Benjaminovim bolj implicitnimin ne ravno definitivnim pojmom subjekta, mnogo bolj določalokvirno kantovski etični označevalec, je bil vir opaznega nesporazuma,ki pa je pravzaprav bil točka resne konceptualne razlike. Če bi to posebnotemo razvijali naprej, bi nemara lahko pokazali, da je Benjamin bil filozofskoveliko bolj eksplicitno materialist in – o tem spričo njegove prezgodnjesmrti lahko samo ugibamo – potencialno nosilec perspektivnejšesmeri možnega razvoja kritične teorije kot podlage za intervencijo vdružbeno realnost namesto kot podlage za resignacijo nasproti »upravljanemusvetu« poznega kapitalizma. Ta razprava pa bi nas zdaj lahkooddaljila v preveč »filološko« analiziranje in stran od osnovnega namenapokazati na prelomni pomen Benjaminove določitve pojma množičnekulture , ki je kljub temu, da je ostal nekoliko nedorečen, odločilnoopredelil celotni kontekst, v katerem se smisel razmerja umetnostiin realnosti popolnoma spremeni v inverziji klasične estetike sublimnega. Razliko, na katero tu mislimo povzema Žižek , sklicujoč se na Pippinovo6 vizijo umetnosti po Heglu : » /…/ ni transcendentne Resnice, odkatere mi kot končni ljudje ostajamo za vedno odrezani, bodisi v formiNeskončne Realnosti, ki je umetnost ne more primerno reprezentiratibodisi v formi preveč sublimnega Božanstva, da bi ga dojel naš končnirazum.« 7Izhodišče, iz katerega je mogoče izvesti teoretske konsekvence, Benjaminnadalje formu lira tako, da se še dodatno potrdi naša poanta otem, da mu ne gre za določitev avtomatizma v shematiki razmerja bazein nadzidave. Kajti Benjamina v zvezi s »prognostičnimi zahtevami«ne zanimajo toliko teze o umetnosti proletariata po osvo jitvi oblasti alicelo v brezrazredni družbi, kot ga zanimajo »teze o razvojnih tendencahumetnosti v sedanjih produkcijskih razmerah«. Videli bomo, da namBenjamin s svojo obravnavo sprememb na področju umetniške produkcijenudi argu mente za aktualizacijo in razširitev njegovih tez s področjaumetnosti na bližnja področja v nadzidavi, saj se bo izkazalo, da so trans-6 Pippin, Robert. The Persistence of Subjectivity, Cambridge: CambridgeUniversity Press. 2005.7 Žižek, Slavoj. Less than nothing : Hegel and the shadow of dialectical materialism. London: Verso, 2012,254.