Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

18Umetnost v realnostitja, namreč v času ko je bil tekst tudi napisan. Prav ta situiranost Benjaminovegaeseja še dodatno izostruje njegovo teoretsko pomembnost,njegovo novost, ki jo Benjamin sam reflektira takole (kurziv v izvirniku):»Novi pojmi, ki jih v tem tekstu na novo uvajamo v teorijo umet nosti ,se razlikujejo od že udomačenih po tem, da so za fašistične namene povsemneuporabni. Uporabni pa so za izražanje revolucionarnih zahtev v umetnostnipolitiki«. 3 Potemtakem omenjena lastnost klasičnosti spisa zadevaše kaj poleg tega, da nam ponuja formulacijo določenih vsebin – zadevatudi metodološki pristop k obravnavanju teh vsebin.Umetnost in produkcijski načinDejstva, da se je Benjamin pri formuliranju svojih fragmentov podnaslovom Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati oprl naMarxa seveda ni treba dokazovati, ker je to očitno že iz predgovora. Vendarsamo dejstvo opiranja na Marxa ne pove nič o tem, za kakšno teoretskonavezavo gre. Prav v tej točki so se (in se še) kažejo največji nesporazumipri dojemanju in interpretacijah Benjami nove konceptualizacijemnožične kulture . Poglejmo najprej, kaj pravi Benjamin:[Marx se je] oprl na temeljne odnose kapitalistične proiz vodnje in jih prikazaltako, da je bilo iz njih razvidno, česa se je v prihodnje še mogoče nadejati;pokazalo se je, da ne samo večjega izkoriščanja delavcev, ampak končnotudi nastanka osnov nih pogojev, ki bodo omogočili njegovo odpravo. Revolucijav vrhnji stavbi, ki poteka mnogo počasneje kot v bazi, je potrebovalaveč kot pol stoletja, da je na vseh kulturnih področjih uveljavila sprememboproizvodnih odnosov. Šele danes je mogoče ugotoviti, kako so stvari potekale.Poleg teh sklepov je treba pristaviti še nekaj prognostičnih zahtev. 4Če sicer lahko priznamo, da je v tej Benjaminovi formulaciji nadelu nekaj malega shematizma, pa nam ni treba priznati nič drugega kotsamo tega, da gre za značilnost njegovega sloga pisanja. Očitki Benjaminu, ki so, ne nazadnje, po zaslugi Adornove avtoritete postali občemesto, namreč zatrjujejo, da je ta shematizem okvir »mehanicističnegapojmovanja«, 5 ki je ob neupoštevanju »dialektičnega posredovanja«(Adornova poanta) preneslo shemo transformacije družbene baze na področjeraziskave nadzidave. Toda temu očitku je treba ugovarjati gledena to, da je zadevni fragmenet treba brati v kontek stu ostalih fragmentov3 Benjamin , Walter: Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, 148.4 Ibid., 147–148.5 Najpomembnejše ugovore, ki jih je Adorno izrazil glede Benjaminovega pojmovanja množične kulturenajdemo zbrane v: Adorno, Theodor W. The culture industry : selected essays on mass culture. London:Routledge, 1991.