Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Povzetekdiskurzu vsebovano nekaj, kar ga je naredilo za predmet velika zanimanjašele dolgo po tem, ko je bil zapisan in skoraj 30 let po avtorjevi prezgodnjismrti. V besedilu skušamo razložiti, da je ta »nekaj« ravno refleksivnimoment, v katerem je intelektualnost vidna kot dejavnik samegapojma prostora v mestu. Seveda je že pri Benjaminu jasno, da gre gledeintelektualnega habitusa – ne glede na to, da o njem v njegovem časuniso govorili s tem izrazom – za vzajemno razmerje, iz katerega vznikneindividua, ki jo najdemo na mestu, kjer bi si želeli misliti subjekta. S tegagledišča se nam lahko odpre razumevanje intelektualnega habitusa, vidnegatudi skozi objektiv kamere Francoisa Truffauta , Woodyja Allenaali Boštjana Hladnika . Na ravni intelektualca v množični kulturi senamreč izkaže, da je intelektualec vključen v proizvodnjo, da je namrečv procesu menjavanja svoje delovne moči za mezdo, za avtorski honoraripd. Allenov prispevek ni v tem, da pokaže samo na to, ampak da v območjufunkcije samega produkta reducira intelektualsko proizvodnjo nanjen skupni imenovalec. Le-tega namreč film Manhattan (1970) dobesednouprizarja kot svojo površino, za katero se ne skriva prav nič.Mestna naselbina je vedno organizirana kot zgoščeni družbeni prostor,čigar družbenost se izraža kot realno v simbolnem, kar se kaže v mestnihzemljevidih, ki so ilustracija inteligibilnosti ter kognitivnosti prostora.Umetniški festivali so neodmisljiv atributi samega pojma večjegamesta. V času globalizacije pa so festivali, celo če predstavljajo nekaj povsemlokalnega, vsaj potencialno mednarodni dogodki bodisi zaradi izvajalcevbodisi zaradi občinstva, ali pa vsaj zaradi zanimanja medijev, ki sovedno na sledi novostim. Očitno je, da so nekateri festivali na vrhu nekakšnehierarhije festivalov in nič ne kaže, da bi svoje privilegirane položajeprepustili drugim mestom. To pa ne pomeni, da tudi druga mesta nebi mogla imeti dovolj kakovostnih festivalov. Toda lahko jim je bolj alimanj jasno, da po vsej verjetnosti ne bodo mogla prevzeti primata znamenitimrenesančnim centrom.Dadaističnim prizadevanjem, ki so merila na zbujanje javnega zgražanjaje uspelo bolj in predvsem grozovito drugače kot so dadaistični avtorjisami pričakovali in si sploh predstavljali. Obračun z umetnostjo , kije bila z razstavo »degenerirane umetnosti« ideološko brutalno tendencioznostigmatizirana, je torej predhodil obračunu s političnimi nasprotniki,namreč z Judi in drugimi.Gledališče Pupilije Ferkeverk je bilo fenomen v svetovnem gledališkemgibanju v šestdesetih letih, ki je bilo hkrati estetsko in družbenogibanje. Pupilija je na oder prinesla igro, ki je presegala ali naddoločalagledališko igro kot kultura , ki igro integrira skorajda v območju pomena121