118<strong>Umetnost</strong> v <strong>realnosti</strong>Če je Laibach kasneje v svoji glasbeni dejavnosti presenetil z reinterpretacijamirock klasike kot je bila, denimo, stilizirana izvedba pesmi BeatlovAcross the Universe, pa je pravo »srečanje s transcendenco« treba iskativ njegovih vizualnih produktih. Izhodiščna političnost, ki jo nakažejože zgodnje grafike industrijske pokrajine, se razvije v izdelkih LaibachKunsta, ki se plasirajo v presečno polje ekspresionizma, socrealizmain modernizma (predvsem v obliki avantgardizma) s specifično potezonacionalne simbolike, ki pa jo v različnih etničnih kontekstih (npr.v Avstriji, na Bavarskem in tudi v vrsti slovanskih dežel) razumejo kot»svojo« simboliko. Le-ta je, poleg vseh mogočih signalov »nacionalnetradicije« in etno-kiča (jelenovi rogovi, alpski motivi, itd.), proizvedenaše v aktu reprezentacije kanonizirane slovenske umetnosti , zlasti prominentnoz motivom Groharjevega sejalca, ki se srečuje z Malevičevim križemin z Leninom, Stalinom ter Titom . Ti vizualni artefakti – grafike,plakati, slike – so vsekakor berljivi kot »prevod« glasbene in uprizoritveneaktivnosti Laibacha v likovno govorico. A končni učinek je nabojnaracije, ki se odpoveduje obvladovanju zaznave <strong>realnosti</strong> , in ki je hkratipriznanje nadrejenosti realnega imaginarnemu in nosilcu le-tega, individualnisubjektivnosti, sicer determinirani z abstraktnejšo subjektivnostjoorganizacije, sistema in njegovih totalitarnih moči. Vsekakor v vsejsvoji singularnosti ob upoštevanju dejstva, da nekateri značilni slovenskimotivi v teh podobah večjemu delu globalnega občinstva niso enakoberljivi kot pripadnikom nacionalne kulture , te podobe funkcionirajouniverzalno kot komentar notranje blokade dogodka , kot komentarzmage družbene adaptacije na novo formo dominacije , ki jo je prineslatako imenovana tranzicija iz socializma v kapitalizem. Laibach Kunstse nemara tu dokoplje do statusa umetnosti, ki je navsezadnje pravilomaomejena v svojem dometu pri intervenciji na področju politično opredeljene<strong>realnosti</strong>. Laibach jasno pokaže, da druge <strong>realnosti</strong> kot političnepravzaprav ni. Zato so njegova sporočila, katerih dvoumnost je paradoksniučinek enoznačnosti (to sugerirajo diskurzi s stališča identifikacijes stališčem totalitarizma), v vseh razsežnostih njegovih produkcij paradoksnouniverzalna.
Povzetek<strong>Umetnost</strong> v <strong>realnosti</strong>119Walter Benjamin seveda ni prvi odkril tako imenovanega fenomenamnožic, kakršnega so že opredelili mnogi avtorji19. stol. Tisto, kar je Benjamin »odkril«, je bilo nekaj, kar pravzapravni bilo nikomur skrito in je bilo tudi predmet filistrskega zgražanja. Benjaminovoodkritje zadeva teoretsko osvetlitev dejstva tehnične reprodukcije, dejstva torej, ki je opazno na površini vsakega opisa družbeneprodukcije in prav zato ni bilo »teoretsko pomembno« za mnoge Benjaminovesodobnike, ker ga je cenzurirala še vedno navzoča estetikasublimnega . Današnja kultura je množična kultura ali, kot bi lahko rekli,ni kulture, ki je ne bi zadevala množična kultura. Verjetno prvi avtor,ki je opozoril na to dejstvo na odločilen, definitiven in strnjen način,je bil Walter Benjamin s svojim presenetljivo kratkim esejem Umetninav času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati. Več kot dvajset letnjegovega dela niso zares in ustrezno razumeli. Vendar pa tudi večinainterpretacij, ki se kopičijo od šestdesetih let naprej, zgreši odločilno poanto,ki jo je Benjamin podal s postavitvijo koncepta avre . Tisti avtorji,ki so jih upravičeno fascinirala druga Benjaminova dela, so spregledalito, da avra ni bila nikakršen »meglen pojem«, ampak precizni in predvsemdialektični koncept. Da bi dojel teoretsko relevanco tega koncepta,mora bralec upoštevati položaj, v katerem je bil artikuliran Benjaminovdiskurz. V knjigi smo prikazali kako je koncept avre ozko povezans kategorijo izginjanja. Ko si razjasnimo definicijo avre, je mogoče pojasniti,da obravnavani Benjaminov esej pomeni epistemološki preboj vkontekstu njegovega pisanja in tudi zunaj tega konteksta. V šestdesetihin sedemdesetih letih se je zgodila sprememba estetske percepcije . To je
- Page 1:
DAR KO ŠTR AJNUMETNOSTV REALNOSTIP
- Page 6 and 7:
Darko Štrajn, Umetnost v realnosti
- Page 8 and 9:
8Umetnost v realnostiIllusio kot na
- Page 16 and 17:
16Umetnost v realnostimatičnost, p
- Page 18 and 19:
18Umetnost v realnostitja, namreč
- Page 20 and 21:
20Umetnost v realnostikonsekvenc, t
- Page 22 and 23:
22Umetnost v realnostiknadno. Skrat
- Page 24 and 25:
24Umetnost v realnostiZa razliko od
- Page 27 and 28:
Valovi recepcijeBenjamina 127Zgodov
- Page 29 and 30:
Valovi recepcije Benjaminazdružuje
- Page 31 and 32:
Valovi recepcije Benjamina31Preden
- Page 33 and 34:
Valovi recepcije Benjaminaznati, da
- Page 35 and 36:
Valovi recepcije BenjaminaNa samem
- Page 37:
Valovi recepcije Benjaminagnila pot
- Page 40 and 41:
40Umetnost v realnostiNekoč je bil
- Page 42 and 43:
42Umetnost v realnostiersatz muzej
- Page 44 and 45:
44Umetnost v realnostiuživa danes.
- Page 46 and 47:
46Umetnost v realnostijo« dekonstr
- Page 48 and 49:
48Umetnost v realnostinejšega, rec
- Page 50 and 51:
50Umetnost v realnostipodročij na
- Page 52 and 53:
52Umetnost v realnostipolje kulture
- Page 55:
55Umetnost v realnostiII Urbani amb
- Page 58 and 59:
58Umetnost v realnostiljij razlikuj
- Page 60 and 61:
60Umetnost v realnostiNajbrž ni tr
- Page 62 and 63:
62Umetnost v realnostiavtor ni imel
- Page 64 and 65:
64Umetnost v realnostise je vzposta
- Page 66 and 67:
66Umetnost v realnostita, ki pouču
- Page 68 and 69: 68Umetnost v realnostialca v družb
- Page 70 and 71: 70Umetnost v realnosti❙ 5Madison
- Page 72 and 73: 72Umetnost v realnostiga in hkrati
- Page 74 and 75: 74Umetnost v realnostiobliki določ
- Page 77 and 78: Elitna množičnakultura 177Spontan
- Page 79 and 80: Elitna množična kulturastopajoči
- Page 81 and 82: Elitna množična kulturaKar smo re
- Page 83: Elitna množična kulturamive prime
- Page 86 and 87: 86Umetnost v realnosti❙ 6J. Goebb
- Page 88 and 89: 88Umetnost v realnostivzeta v kultu
- Page 91: 91Umetnost v realnostiIII Dogodek?
- Page 94 and 95: 94Umetnost v realnosti❙ 7Prizor i
- Page 96 and 97: 96Umetnost v realnostidigmo za to r
- Page 98 and 99: 98Umetnost v realnostilovito deklar
- Page 100 and 101: 100Umetnost v realnostijala posebni
- Page 102 and 103: 102Umetnost v realnostitudi še vrs
- Page 104 and 105: 104Umetnost v realnostilesa, o njeg
- Page 106 and 107: 106Umetnost v realnostičajna kmeč
- Page 108 and 109: 108Umetnost v realnostiveniji prejk
- Page 110 and 111: 110Umetnost v realnosti❙ 8Skupina
- Page 112 and 113: 112Umetnost v realnostiLaibach je g
- Page 114 and 115: 114Umetnost v realnostisplicitno go
- Page 116 and 117: 116Umetnost v realnostiZDA), kar la
- Page 120 and 121: 120Umetnost v realnostibil čas, ko
- Page 122 and 123: 122Umetnost v realnostinekakšnega
- Page 124 and 125: 124Umetnost v realnosticidate that
- Page 126 and 127: 126Umetnost v realnostiwas ideologi
- Page 129 and 130: Literatura129Alexander, Jeffrey C.
- Page 131: LiteraturaLyotard, Jean- Francois.
- Page 134 and 135: 134Umetnost v realnostiDdadaizem 36
- Page 136: 136Umetnost v realnostiRecki, Birgi