Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Fenomen Laibachdokončnim triumfom množične kulture, postalo del nesporne zgodovine.Tu seveda puščamo ob strani vso diskusijo o razsežnostih »osvoboditve«,ki naj bi jih dogodki tega obdobja prinesli.Skratka, na tem, tu zgolj površno nakazanem teoretskem in zgodovinskemozadju, izstopi fenomen mladinske kulture , dominantno označenz uporništvom generacij šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjegastoletja. Kot vemo, se je ta kultura izoblikovala predvsem kot množičnakultura in kot taka je bila že v izhodišču medijska. Seveda pa ne moremogovoriti o tej kulturi kot o kakorkoli enotnem pojmu, saj jo označujejonjena notranja nasprotja, nenehno prerekanje med slogi, med gestami,artikulacijami, ne nazadnje pa je v pojavih množične rock glasbe mogočezaslediti sinkretizem glasbenih form, povzetih bodisi iz evropske klasikebodisi iz etničnih glasbenih izročil vsega sveta. S temi različnimiin raznoliko (samo)poimenovanimi glasbami pa se povezuje vrsta družbenihmladinskih kulturnih pojavov, reprezentiranih s slogi oblačenja,žargonskimi govoricami in včasih bolj včasih manj doslednimi vztrajanjipripadnikov subkultur v socialnih okvirih, ki jih opredeljujejo ti slogiin z njimi povezane konstrukcije identitet. V šestdesetih letih 20. stoletjaje oče medijskih študij Marshall McLuhan govoril o tribalizaciji vokvirih informacijske družbe, temu pa je sledilo prepoznanje fragmentacijedružbe, molekularne revolucije (Deleuze in Guattari ) in slednjičrefleksija v območju pojma singularnosti. Na vrhuncih družbenega inglasbenega radikalizma lahko govorimo o pojavu množične spremenjenesenzibilnosti mlajših generacij, denimo, tudi glede na pojav Woodstocka.Toda prav tako lahko rečemo, da je skozi na eni strani obračanjek bolj introvertiranim glasbenim formam (à la na primer Brian Eno ) inkomercializacijo (denimo, Bee Gees) na drugi strani, badioujevsko opredeljenidogodek dobesedno izzvenel nekje sredi sedemdesetih let. Todasocialni kontekst subkultur in učinki v simbolnem univerzumu ter tudiv intelektualni sferi so še (pre)ostali čakajoči na neko novo radikalizacijo.Ta je prišla s punkom. »Nobena subkultura si ni tako kot punkerji zbolj srdito odločnostjo prizadevala, da bi se izločila iz samoumevne pokrajinenormaliziranih form, niti ni nobena druga priklicala nase takosilovitega nasprotovanja«. 8 Nenavadno hitro oblikovanje punka v Sloveniji,tako glasbenih skupin kot mladinskih skupin in posameznikov,ki so posvojili slog oblačenja in obnašanja, je kazalo na to, da so se omenjenikulturni procesi in oblikovanje subkultur odvijali hkrati s tistimina Zahodu (v konkretnem primeru zlasti s tistimi v Veliki Britaniji in8 Hebdige , Dick. Subculture, the Meaning of Style, London: Methuen, 1979, 19.115