Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

112Umetnost v realnostiLaibach je glede na politična gibanja, ki so funkcionirala kot označevalnastruktura njegove simbolne prakse, imel na voljo še dodatno sestavinov obliki performansa in kombiniranj estetiških prvin na različnihpodročjih, seveda še posebej prominentno na likovnem področju. Emblematičnostfenomena Laibach, ki se je učinkovito izrazila z navezavona suprematizem, ali natančneje na motiv križa Kazimirja Maleviča iznjegove zadnje faze po l. 1920, je neločljiva od celotnega fenomena. Pravikonografija »črnih križev« je funkcionirala v več smislih hkrati: skupinije priskrbela uvrstitev v sfero mejnih prebojnih umetniških praks,kar kajpak ni ušlo intelektualno profiliranemu delu občinstva; na drugistrani pa je ista ikonografija sprovocirala vrsto banalnejših javnih reakcijin črni križi so ilustrirali moralno paniko v zvezi z Laibachom. Zatoje Laibach lahko bil uvrščen na raven političnega in širše družbenegadogajanja in v tem dogajanju je postal tudi njegov nekoliko enigmatičninotranji komentar. Kolikor smo tisti, ki smo takrat pisali o Laibachu,videli njegove geste predvsem v odnosu do oblasti, pa je v podtekstu trebarazbrati še intrasingetno Laibachovo zaznavo dometa samih gibanjcivilne družbe na začetku konca komunizma . Skratka, Laibach je nakazalnemožnost produkcije dogodka na danih predpostavkah: to, kar jebila moč teh gibanj, namreč strogi legalizem, je tudi omejevalo njihovokapaciteto, da bi proizvedla dogodek v badioujevskem pomenu, dogodek,ki bi prebil okvire kapitalistično-komunističnega sveta.Viri in okviriČe hočemo bolje dešifrirati fenomen Laibach , se moramo opretitudi na nekatere vidike, ki so jih odprle raziskave in razprave v kompleksupretežno interdisciplinarnih teorij, zlasti pa študije kulture , profiliranezdaj bolj sociološko zdaj bolj humanistično in pretežno tudi politično.Vse te vede, torej vsakovrstne študije, ki so se množile (in se šemnožijo) od šestdesetih let naprej v sferi proizvodnje refleksivne vednosti,zrcalijo že omenjeno pluralizacijo samih form družbenosti v poznoindustrijski»porabniški« družbi in hkrati delujejo z operacionalizacijoepistemoloških prodorov predvsem (post)strukturalistične teorije.Navzočnost teh refleksivnih pristopov v Sloveniji v času prvih, z vidikatakratne ideološke hegemonije spornih, nastopov Laibacha, je prispevalak odmevnosti in k temeljitosti interpretacije fenomena Laibach.Sama skupina, ki se je oglašala tudi z lastnimi besedili, ta pa so s svojoeksplicitnostjo lahko polno delovala z učinki v ideoloških in ideološkokritičnih interpretacijah, si je preko teh interpretacij v perceptivnem