Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Fenomen Laibachjateljev ter koncert skupine, ki naj bi bil kritična gesta nasproti koncertumain stream popularne glasbe. Korelativno z zgoraj navedenim Foucaultovimcitatom – pravzaprav precej prej kot je to konkretno Foucaultovobesedilo izšlo – je psevdonimni poročevalec o incidentu Franz Xaverzapisal: »Razstavo so prepovedali po hitrem postopku, kar pa še nepomeni, da se o njej ne bo več govorilo, kajti to, kar se je dogajalo za kulisamiprepovedi, vejo dramski igralci, vejo v Trbovljah odgovorni za javnired in mir in varnost in moralo in neogroženost, pa vejo avtorji črnihplakatov in črne razstave, ve pa tudi ‚pisec teh vrstic‘«. 4 Zaključna figurav stavku kaže na nastajajočo značilnost laibachovske govorice, ki se opirana paradoksnost (kako bi »pisec vrstic« sploh kaj pisal, če ne bi vedel…?),in na dikcijo ponavljanja tako kot v ritmih njihove glasbe še zlastiv tem zgodnjem obdobju. Objava kondenziranega Xaverjevega besedilav tedniku Mladina je odigrala svojo vlogo, saj je objavi sledila večtedenskapolemika, po kateri je Laibach še dolgo ostal predmet javne pozornosti,katere značilni vrhunec je bila tako imenovana »naci punk«afera. Z današnjega gledišča je mogoče reči, da so številna obsojajoča inmoralno paniko razširjajoča besedila v takratnem tisku in objave v avdiovizualnihmedijih pravzaprav prispevale k dopolnitvi fenomena Laibach,s čimer je Laibach in z njim vsa mreža NSK pridobila podlago, na kateriso postale mogoče mnoge akcije od Occupied Europe Tour do deteritorializiranedržave NSK. Nasproti kampanji proti Laibachu v medijihse je takrat mlajša slovenska teorija (z zaledjem epistemoloških prelomov,teoretske psihoanalize, postmodernih estetik, če niti ne govorimoo subverzivnem političnem teoretskem diskurzu, ipd.) dodatno artikuliralain pridobila v fenomenu Laibach izvrsten »primer« za konkretizacijokonceptov. Fenomen Laibach se je tako uvrstil v tokove nastajajočihgibanj civilne družbe, vendar pa bi bilo veliko poenostavljanje in redukcijaraznolikosti dveh dinamik, če bi pretiravali z enačaji med njima.4 Malečkar , Nela, Mastnak , Tomaž (ur.). Punk pod Slovenci. Ljubljana: Krt: Knjižnica revolucionarneteorije, 1985, 149. V zborniku, iz katerega je citat, je »Xaverjevo« besedilo objavljeno v celoti. Na tejtočki lahko v pričujočo razpravo uvedem še element avtobiografske pripovedi, saj mi je kot takratnemučlanu uredništva tednika Mladina , Xaverjevo besedilo prinesla mlada ženska, ki se ni predstavila.Očitno prijateljica iz krogov okoli skupine je že po videzu (obleki, frizuri, z gestami ipd.) kazalana svojo kulturno opredeljenost, ni se pa tudi trudila karkoli pojasnjevati. Ker je »Xaverjevo«besedilo za format revije bilo daleč predolgo, sem lahko obljubil samo objavo zelo okrajšanega besedila.K temu je treba prišteti tudi to, da sem za objavo moral zastaviti nekaj truda v uredništvu,po objavi pa sem tudi imel nekaj težav in zato sem se, med drugim, s takratnim odgovornim urednikomSrečkom Zajcem celo šel zagovarjat k lokalnim funkcionarjem SZDL in ZSMS v Trbovljah.Seveda »tovariši« v Trbovljah niso razumeli ničesar v moji razlagi, ampak so insistirali, da razstava ninobena umetnost , da je skupina ponujala za konferansjeja prireditve nekega »znanega trboveljskegabrezdelneža« ipd.111