106<strong>Umetnost</strong> v <strong>realnosti</strong>čajna kmečka opravila 18 so tudi še takrat v Sloveniji vključevala klanjein pogosto precej preprosto ritualizirano predelavo mesa za prehrambnenamene vzrejenih živali. Toda občinstvo Pupilije , v funkciji katerega sopredstavo opazovali tudi tedanji mediji, se je nenadoma moralo srečati zdejstvom svoje nepovratne odrezanosti od »kmečkih korenin«. Mučnostzadnjega prizora je potemtakem signalizirala problematiko konstitucijeurbane družbe, v kateri se vsi opravki, povezani s higieno in s kakorkoliže neprijetnimi dejstvi (vključno z aranžmaji okoli posameznikovesmrti), umaknejo iz vidnega polja vsakdanjega življenja urbane populacije.Tako interpretacijo tega aspekta Pupilije še dodatno podkrepi dejstvo,da je ponovna uprizoritev Pupilije l. 2006 opustila končni akt predstavein je vključila kokoši v predstavo, ne da bi jim kdorkoli skrivil kakopero. Za izostanek kvaziritualnega akta zakola kokoši v Hrvatinovi rekonstrukcijiPupilije najdemo različna pojasnila in izgovore, med kateriminaj bi bila zakonska prepoved tovrstnega dejanja v javnosti. Ta naj bibila nemara še utemeljena v bruseljskih regulacijah. Toda tovrstne razlagesamo še podkrepijo poanto o izvirnem premiku glede na urbanizacijo.Tudi samo upoštevanje prepovedi v gledališču je mogoče predvsemkot zgovorna gesta pristajanja na okvir družbene in politične ureditve, kije utemeljena v dejstvu urbanizacije, nadzora in javnega reda. Seveda jebila prav tako tudi prva verzija uprizoritve Pupilije vključena v družbeniin simbolni red, samo ta je bil takrat v pomembnih podrobnostih drugačen,v neki drugi kulturni in politični »razvojni fazi«. Vmesni čas meddvema uprizoritvama se je torej odprl interpretaciji kot še ena tranzicija:od simbolnega reza med ruralnostjo in urbanostjo do končne dominantnourbanizirane <strong>realnosti</strong> . In še enkrat se tematika Pupilije lahko pokažekot subverzivna glede na prevladujoči pretežno vsiljeni pomen pojmapolitične in ekonomske »tranzicije«, kakor so ga artikulirali zainteresiranioblastni agensi po »koncu komunizma «. Ta druga tranzicija, kifunkcionira kot obče mesto, je ob spominu na Pupilijo postavljena podvprašaj glede na osvobajajočo tranzicijo, ki se je začela veliko prej. Pupilijaje to jasno sporočila v izvirniku in v ponovitvi.18 Čeprav na modernih kmetijah tudi že skoraj ne več, saj je proizvodnja mesa vse bolj regulirana, zakolin predelava pa sta legalna samo še v pooblaščenih ustanovah. Klanje živali na domačem dvoriščupostaja torej ilegalna dejavnost.
Fenomen Laibach107Dogodek je situiran – je dogodek te ali one situacije– a hkrati je tisto, kar nastopa kot dopolnilote situacije, torej kot tisto, kar je popolnoma ločenooziroma neodvisno od vseh pravil situacije.Alain Badiou , Etika 1Zakaj »fenomen« Laibach ?Laibach je za pričujočo obravnavo »fenomen«, torej vsaj v slovenščininekaj več ko samo pojav, pojav z dodatkom, pravzaprav tudipojav s presežkom. Kakorkoli že ta fenomen reprezentirajo glasbeni,performativni (odrski), likovni, medijski in drugi produkti – ne nazadnjetudi v reakcijah individualnih in skupinskih predstavnikov občinstvaz držami, oblekami, gestami – je gotovo, da je reprezentiranost sestavinafenomena. Po tridesetih letih od prvih signalov o nastanku Laibachav obskurnih Trbovljah, v neizogibno zanazajskem pogledu, lahkotrdimo, da je fenomen Laibach nemogoče reducirati na njegove posameznerazsežnosti in sestavine, pa naj bodo te estetske, politične, ideološke,širše kulturne (npr. nacionalne), zgodovinske, medijske, trendovske, teoretskopsihoanalitske, itd. Vedno znova smo namreč priča takim redukcijamskupaj s spregledi ključnih označevalcev v socialnem, antropološkemin kulturnem kontekstu, če kajpak nerazumevanja estetskihvidikov novinarjem in drugim javnim komentatorjem ne štejemo v zlo.V različnih medijskih omembah v Sloveniji Laibach sicer najraje prikazujejopredvsem z njegovimi površno orisanimi estetskimi učinki, ališe raje v brezvsebinskem globalno promotivnem kontekstu za deželo,češ da gre za prispevek k prepoznavnosti in navsezadnje naj bi šlo še za»umetnost «. Kot kaže, je v obdobju postkomunizma ta fenomen v Slo-1 Badiou , Alain. Etika, Problemi 1/1996, letnik XXXIV, 53.
- Page 1:
DAR KO ŠTR AJNUMETNOSTV REALNOSTIP
- Page 6 and 7:
Darko Štrajn, Umetnost v realnosti
- Page 8 and 9:
8Umetnost v realnostiIllusio kot na
- Page 16 and 17:
16Umetnost v realnostimatičnost, p
- Page 18 and 19:
18Umetnost v realnostitja, namreč
- Page 20 and 21:
20Umetnost v realnostikonsekvenc, t
- Page 22 and 23:
22Umetnost v realnostiknadno. Skrat
- Page 24 and 25:
24Umetnost v realnostiZa razliko od
- Page 27 and 28:
Valovi recepcijeBenjamina 127Zgodov
- Page 29 and 30:
Valovi recepcije Benjaminazdružuje
- Page 31 and 32:
Valovi recepcije Benjamina31Preden
- Page 33 and 34:
Valovi recepcije Benjaminaznati, da
- Page 35 and 36:
Valovi recepcije BenjaminaNa samem
- Page 37:
Valovi recepcije Benjaminagnila pot
- Page 40 and 41:
40Umetnost v realnostiNekoč je bil
- Page 42 and 43:
42Umetnost v realnostiersatz muzej
- Page 44 and 45:
44Umetnost v realnostiuživa danes.
- Page 46 and 47:
46Umetnost v realnostijo« dekonstr
- Page 48 and 49:
48Umetnost v realnostinejšega, rec
- Page 50 and 51:
50Umetnost v realnostipodročij na
- Page 52 and 53:
52Umetnost v realnostipolje kulture
- Page 55: 55Umetnost v realnostiII Urbani amb
- Page 58 and 59: 58Umetnost v realnostiljij razlikuj
- Page 60 and 61: 60Umetnost v realnostiNajbrž ni tr
- Page 62 and 63: 62Umetnost v realnostiavtor ni imel
- Page 64 and 65: 64Umetnost v realnostise je vzposta
- Page 66 and 67: 66Umetnost v realnostita, ki pouču
- Page 68 and 69: 68Umetnost v realnostialca v družb
- Page 70 and 71: 70Umetnost v realnosti❙ 5Madison
- Page 72 and 73: 72Umetnost v realnostiga in hkrati
- Page 74 and 75: 74Umetnost v realnostiobliki določ
- Page 77 and 78: Elitna množičnakultura 177Spontan
- Page 79 and 80: Elitna množična kulturastopajoči
- Page 81 and 82: Elitna množična kulturaKar smo re
- Page 83: Elitna množična kulturamive prime
- Page 86 and 87: 86Umetnost v realnosti❙ 6J. Goebb
- Page 88 and 89: 88Umetnost v realnostivzeta v kultu
- Page 91: 91Umetnost v realnostiIII Dogodek?
- Page 94 and 95: 94Umetnost v realnosti❙ 7Prizor i
- Page 96 and 97: 96Umetnost v realnostidigmo za to r
- Page 98 and 99: 98Umetnost v realnostilovito deklar
- Page 100 and 101: 100Umetnost v realnostijala posebni
- Page 102 and 103: 102Umetnost v realnostitudi še vrs
- Page 104 and 105: 104Umetnost v realnostilesa, o njeg
- Page 108 and 109: 108Umetnost v realnostiveniji prejk
- Page 110 and 111: 110Umetnost v realnosti❙ 8Skupina
- Page 112 and 113: 112Umetnost v realnostiLaibach je g
- Page 114 and 115: 114Umetnost v realnostisplicitno go
- Page 116 and 117: 116Umetnost v realnostiZDA), kar la
- Page 118 and 119: 118Umetnost v realnostiČe je Laiba
- Page 120 and 121: 120Umetnost v realnostibil čas, ko
- Page 122 and 123: 122Umetnost v realnostinekakšnega
- Page 124 and 125: 124Umetnost v realnosticidate that
- Page 126 and 127: 126Umetnost v realnostiwas ideologi
- Page 129 and 130: Literatura129Alexander, Jeffrey C.
- Page 131: LiteraturaLyotard, Jean- Francois.
- Page 134 and 135: 134Umetnost v realnostiDdadaizem 36
- Page 136: 136Umetnost v realnostiRecki, Birgi