Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Družbeno gibanje gledališča Pupilije Ferkeverknega komunizma sta se srečala prav v moralizmu, ki je vključeval discipliniranjetelesa in cenzuro podob telesnosti. Zdaj pa tudi lahko rečemo,da je bila Pupilija že s tem, ko se je zgodila, po svoje udeležena v modernizacijisfere socialistične zasebnosti v sedemdesetih letih, ki je takrat prineslatudi zahodne ureditve presegajočo zakonodajo na področju seksualnihpolitik. Spomnimo se, da je bila jugoslovanska republika Slovenijaena prvih v Evropi, ki je odpravila kaznivost homoseksualnosti, predvsemomogočila splav na zahtevo in legalizacijo zunajzakonske skupnosti.Težko bi seveda rekli, da je na to neposredno vplivala prav Pupilija,gotovo pa je sovplivala na dinamiko spreminjanja kulturno pogojenihobrazcev percepcije na področju spolne razlike, in to že na ravni kolektivneganezavednega.Če je v prvi predstavi Skupine 442 lokalno občinstvo in takratnemedije še najbolj pretresel topless Mance Čermelj , pa je v največjem Pupilijenemspektaklu veliko večjo dozo golote zasenčilo dejstvo sklepnegaakta predstave. Kot je bilo zabeleženo v takratnih medijih in kot seše spominjamo vsi, ki smo bili kot občinstvo udeleženi v kaki predstavi»papa Pupilčkov«, je bila za velikanski javni učinek odločilna končnagesta, bizarno resni kontrapunkt groteski, parodiji in ironiji celotnepredstave, namreč mučni akt zakola kokoši . Čeprav se na prvi pogledzdi, da je ob tej prvini predstave treba pritegniti metafizično raven, češpredstava občinstvo po vsej igrivosti in kulturni provokativnosti različnihdiskontinuiranih sekvenc na koncu sooči z mislijo na smrt, na razsežnostbiti in ne-biti, pa menim, da je taka »kvazimetafizično« utemeljenarazlaga vendarle preveč banalna in daleč prepoceni, kljub (ali raje zaradi)svojega sklicevanja na »globlje« vidike razumevanja predstave. Čeupoštevamo zgoraj zapisano o funkciji prezentacije telesnosti v predstavi,gre pravzaprav za nasprotno poanto. Le-to pa lahko razložimo gledena vidik urbanizacije slovenske družbe tistega časa. Pupilija je v zadevnemzaključnem aktu predstave pravzaprav evocirala in hkrati demonstriralaizgubljeni stik z ruralnostjo in je s tem signalizirala odmik odruralne tradicije, od še močno navzoče »naturne« fantazmatike vsakdanjegajezika. Mimogrede povedano, Pupilija je izvedla jezikovne igre,ki so izpostavile obrambno in potlačitveno funkcijo govorice glede nadružbeno realnost . Pojma ruralnosti in realnosti sta se v predstavi razločila,zamenjala in časovno desinhronizirala.V urbanih družbah, ki so pretežno mesojede, z izjemo profesionalnihmesarjev skorajda nihče ne ubije živali, katere meso použije. Obi-105