Specializirana revija za embalažo, okolje in ... - Zelena Slovenija

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics40Poštnina plačana pri pošti 3102 CeljeMed darilno in prodajno embalažoDirektive o škodljivih snoveh v embalaži so – in?Eni za nalepko, drugi za opozorilni »semafor«Between gift and primary packagingDirectives on Harmful Substances in PackagingAre in Place – So?Some for a label, others for “warning lights”Foto: iStock

promocija

EOL-40-oktober-October-08 Uvodnik 3Uvodnik EditorialZeleni krog se ožiPraktično ni področja v celotni embalažni verigi,ki ne bi bilo pod drobnogledom okoljskegaočesa. Če je še nedolgo tega ta drobnogledpremogel le grobe obrise, se sedaj iz meseca vmesec slika bistri. Okoljska odgovornost podjetijni več zgolj marketinški nagovor za večjoprodajo, takšno ravnanje je vse bolj jasno zakonskoopredeljeno, torej zapovedano. S sankcijami.Številne zakonodajne luknje oziromauredbe se počasi redčijo.Ta drobnogled ni več zadovoljen, da imamonekaj shem, na primer za ravnanje z odpadnoembalažo, za odpadno električno in elektronskoopremo …, pač pa od njih pričakuje natančnerezultate. Če jih ni oziroma če rezultatine ustrezajo zahtevam, kakor opozarja ZEOS,zahteva pojasnila. Hkrati narekuje, da se področja,ki ostajajo neurejena – na primer področjeodpadnih sveč, kjer smo v Sloveniji pokoličinah evropski prvaki, pospešeno urejujejo.Pri tem je ključna ozaveščenost strokovnein laične javnosti. Drobnogled se mora tudi vprihodnje ostriti, sicer pravega napredka ne boveč, odprta področja pa so še številna.EOL tudi v tej, sicer jubilejni – 40. številki, vskladu s svojim poslanstvom osvetljuje več aktualnihtem. Med drugim tudi to, kako snovi vembalaži lahko škodljivo vplivajo na človekovozdravje. Pred tem si marsikdo namerno alinenamerno zatiska oči.In da ne pozabimo. Dobro je, da vidimo problemeoziroma izzive. Prav pa je, da vidimoembalažo tudi v prijazni luči. Embalaža je nekajlepega, sporočilnega, zlasti če gre za darilnoembalažo.Jože Volfand,glavni urednikThe Green Circle Is ClosingThere is practically no area in the entire packagingchain, which does not effect the environment.This effect has only relatively recently been recognisedbut as every month passes the messageis getting clearer. A company’s environmentalliability is no longer just a marketing tool forincreasing sales; this kind of action is more andmore precisely defined by law and therefore isbecoming obligatory, resulting in sanctions. Thenumerous legislative holes in the regulations areslowly disappearing.Thus to observe these regulations it is no longersatisfactory to follow a few schemes, such ashandling waste packaging, or waste electricaland electronic equipment etc., but now we areexpected to provide accurate results. If there areno results or they do not meet the requirements,an explanation is demanded, as is pointed outby ZEOS. At the same time it dictates that theareas which remain unregulated – for instancethe area of waste candles, where Slovenia leadsEurope – should be regulated at full speed. Indoing so, the awareness of professionals andthe public is crucial. Observation should alsobecome stricter in the future, otherwise therewill be no proper development, and there arenumerous areas still unsolved.In this 40 th jubilee issue, the EOL is once againhighlighting many current topics in accordancewith its mission. Among other things, it describeshow substances in packaging can have harmfuleffects on human health. This topic is intentionallyor unintentionally left ignored by many.And we must not forget,it is good to face someof the problems or challenges, but at the sametime it is also right to see packaging in a goodlight. Packaging can be beautiful and convey acertain message, especially when talking aboutgift packaging.Jože Volfand,Editor-in-chief

4 VsebinaEOL-40-oktober-October-0840Embalaža - okolje - Logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, VIII/40, oktober 2008Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging, environment and logistics,Issue VIII/40 October 2008Vsebina / Contents101420Kreativne meje vendarle niso zabrisaneCreative boundaries are nevertheless not blurredDirektive o škodljivih snoveh v embalaži so – in?Directives on Harmful Substances in Packaging Are in Place – So?Eni za nalepko, drugi za opozorilni »semafor«Some for a label, others for “warning lights”23 Pričenja se tudi označevanje CO 2 odtisa24 Pakirni stroji, položeni v zibelko26 DHL s programom GoGreen27 Konferenca o trajnostnem transportu28 Nekaj sprememb, zahteve ostrejše30Lekarne niso zadovoljne z uredboPharmacies are not satisfied with regulation32 Požar, kjer je krivcev več34 Kolikor odpadkov povzročiš, toliko plačaš36 »Čista voda« iz Regeneracije38 Pristojbine za odpadno EE opremo v nepravi predal?39 Slovenija, evropski rekorder pri uporabi sveč41 Vse več zelenih zastav42Eko deli odpustke vsepovsodEco gives pardons everywhere44 Ravnanje z odpadki ne more biti neracionalnoPartner pri izdaji revije EOL je družba SLOPAK.Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru partnersko sodeluje pri izdajanju revije EOL.Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - Izdalain založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelomin grafična priprava / Layout and graphic design: MAcomp d.o.o. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričevaulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast),dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).Stalni sodelavci revije EOL: Helena Kojnik, Tina Huremovič, Jak Koprivc, Mateja Krajnc in Bojan Stojanović.Celje, oktober 2008Revija je brezplačna.ISSN 1855-4849

EOL-40-oktober-October-08 Novosti5Prestižni videz nove liniječokoladnih izdelkov GorenjkeV skupini Žito d.d. so za letošnje zimskoobdarovanje zasnovali posebno linijo čokoladnihizdelkov Gorenjka pod skupnim imenom Zimskapravljica. Skrbno izbrane čokolade in čokoladni izdelkibodo s svojim prestižnim videzom zadovoljili še tako izbirčneljubitelje čokoladnih daril. Embalaža, ki vključujezlatenje in posebne tehnike lakiranja, nadgrajuje čokoladov edinstven izdelek, ki je lahko samostojno darilo. Serijaizdelkov Zimska pravljica v sebi nosi močno emocionalnokomponento. Zasnovana je namreč kot serija prazničnih,čustev polnih motivov, ki obdarovalcu in obdarovancu pričaratudi praznično razpoloženje. Izdelki Zimska pravljicabodo na voljo v trgovinah vseh trgovskih sistemov od sredenovembra.Slovenski med zdaj v tipiziranemkozarcuObsežne raziskave o tem, ali Slovencikupujemo slovenske proizvode,v zadnjem času ni bilo. Zato lahkosamo iz izkušenj in iz pogovorov zznanci sklepamo, koliko Slovencempomenijo proizvodi slovenskegaizvora, še posebej živilski. Zato negre prezreti akcij, kot je »kupujemslovensko«, ki se ji je pridružila tudiČebelarska zveza Slovenije. Čebelarjiželijo ozavestiti kupca o koristih, ki jihprinaša nakup čebeljih pridelkov slovenskega izvora.Tipiziran kozarec boslovenski med že na prvi pogled ločil od konkurence, saj bo uvedel skupno blagovno znamko, kibo v prihodnosti nadgrajena tudi z geografsko označbo. Skupna blagovna znamka in geografskaoznačba porabniku zagotavljata večjo kakovost in sledljivost porekla produkta.V kozarec bodo smeli polniti izključno med slovenskega izvora. Kozarecza med bodo uporabljali vsi slovenski čebelarji, tako tisti z enimpanjem kot tudi tisti z več kot tisoč panji. Kupec bo tako že na prvipogled vedel, da je v kozarcu med slovenskega izvora, zato mu podatkao tem ni treba iskati na nalepki. Ob uporabi tipiziranegakozarca za med, enotnega slogana in znaka, ki bi predstavljal slovenskočebelarstvo, bo promocija preprostejša in učinkovitejša,in kar je najpomembneje: slovenski med se bo na prvi pogledločil od uvoženega! Skupni kozarec bo slovenskim čebelarjemomogočil konkurenčnejši nastop na trgu, posredno pa tudiohranitev slovenskega čebelarstva in našega okolja. Kozarecza med je oblikovala Andreja Rogelj, dobavitelj kozarcev pa jepodjetje Stenko d.o.o.Na trgu nova pločevinka za pivo Alumi-TekNova pločevinka za pivo podjetja Miller Lite je hibrid steklenicein pločevinke. Telo iz aluminija ima sistem za ponovnozapiranje, 38 mm odprtine za pitje, ki omogoča gladek tok pijače,se hitro hladi in je popolnoma primerna za recikliranje.Embalaža je zasnovana na način, da omogoča enako pitje, kotbi pili iz steklenice, ohladi se pa hitro kot pločevinka. Pločevinkase lahko uporablja za cel spekter pijač: gazirane pijače,sokove, energijske pijače in pijače, ki se destilirajo.KRATKO,ZANIMIVOBruno Komac prevzel JavorNovi predsednik uprave podjetja Javor, kije v Sloveniji med drugim največji proizvajaleclesenih palet, je z oktobrom postalBruno Komac. Peter Tomšič, prejšnji predsednikuprave, se je po osemnajstih letihvodenja največje slovenske lesarske družbeumaknil iz osebnih razlogov. Bruno Komacse je po uspešno zaključenem študiju,v katerem je pridobil naziv univ. dipl. inženirlesarstva, leta 1996 zaposlil v Javoru.Najprej se je preizkusil kot komercialist.Leta 1999 postal direktor odvisne družbeLesograd na Kozini, leta 2000 direktorodvisne družbe Furnir na Prestranku, leta2002 pa direktor odvisne družbe Opažneplošče. V istem letu je bil imenovan tudi začlana Javorove uprave. V letu 2003 je odšelnovim izzivom naproti – najprej v koprskiTomos, nato še v vrhniški Liko. Zdaj se je38-letni Komac vrnil v Javor kot prvi mož,drugi član uprave je Aleksander Jakovina.Celjski GRAF&PACK 2009bo v apriluNa Celjskem sejmu bodo med 21. in 24.aprilom leta 2009 priredili 4. mednarodnisejem Grafike in pakiranja. Bienalna prireditevse je, kot je prepričan organizator,med razstavljavci prijela. Lani se je na sejmupredstavilo 140 razstavljavcev, specializiranisejem pa si je ogledalo 14.500 obiskovalcev.Hkrati namreč potekajo še trijesejmi, in sicer Forma Tool, sejem orodja,orodjarstva in orodnih strojev, Plagkem,sejem plastike, gume in kemije, ter sejemLivarstvo. Poleg predstavitve novih trendovin tehnologij v pakiranju in grafiki, spoudarkom na informatizaciji, bodo sejmudajala pečat strokovna srečanja in spremnidogodki.Kmalu zakon o zelenem kriminaluSvet ministrov EU je pripravil končno verzijonovega zakona, ki bo kriminaliziralnajbolj resne prekrške proti okolju. Zakonnaj bi stopil v veljavo do konca tega leta, takojko ga potrdijo vlade držav članic ter kobo objavljen v Uradnem listu EU. V rokudveh let ga bo treba vpeljati tudi v nacionalnezakonodaje vseh 27 držav članic EU.Med najhujše prekrške spadajo onesnaževanje,upravljanje z odpadki ter upravljanjez nevarnimi snovmi na način, da

6NovostiKRATKO,ZANIMIVOEOL-40-oktober-October-08povzročajo ali lahko povzročijo smrt aliresne poškodbe človeka oziroma bistvenopoškodujejo kvaliteto okolja ter biotskoraznovrstnost. Prekrški nadalje vključujejoizvoz odpadkov, ubijanje ali trgovinoz divjimi živalmi, uničevanje habitatovin proizvodnjo oziroma prodajo snovi, kiuničujejo ozon.Načini kaznovanja tovrstnega kriminalase, po razsodbi Evropskega sodišča, prepuščajoposameznim državam v odločanje.Čez tri leta diplomiraniekotehnologi v VelenjuVisoka šola za varstvo okolja v Velenju, kije letos vpisala prve študente, želi postatiprepoznavna in najkakovostnejša izobraževalnaustanova s področja varstvaokolja na območju jugovzhodne Evrope.Mag. Milena Pečovnik, direktorica šole, jeprepričana, da so na dobri poti. Zanimanjeza študij je veliko, razpisanih 60 mest zaredne in 60 za izredne študente so zapolnili.Študentje prihajajo največ iz vzhodneSlovenije, vendar tudi iz Ljubljane in drugihkrajev Slovenije. Predavateljski kader jeiz domačega okolja in iz Ljubljane, posebejpa je za direktorico pomembno, da bodoznali profesorji povezovati okoljsko teorijoin problematiko okoljskih tehnologij sprakso v gospodarstvu in negospodarstvu.Študent naj bi ob teoriji spoznal praktičnodelo v podjetjih in ustanovah, sicer pabodo na šoli organizirali tudi več delavnicza študente. Šola želi bogatiti učne vsebinene le z vprašanji, ki jih odpirajo različneekotehnologije, pač pa tudi takšna, kot jena primer okoljska etika. Visoka šola zavarstvo okolja v Velenju izvaja visokošolskistrokovni študijski program 1. stopnje Varstvookolja in ekotehnologija. Program jezasnovan po bolonjski deklaraciji in traja 3leta. Strokovni naziv diplomantov bo diplomiranekotehnolog oziroma ekotehnologinja.Med kratkoročnimi cilji šole je, da bidiplomantom omogočili magistrski študij.Odslej v Sloveniji obveznauporaba obnovljivih virov energijeTik pred iztekom mandata je minister zaokolje in prostor Janez Podobnik predstavilPravilnik o učinkoviti rabi energije, kizaostruje energetske zahteve pri gradnjiin obnovi stavb. Kot je povedal minister,z novim pravilnikom uvajajo standardeenergijske učinkovitosti vgrajene opremein izolacije, obvezno uporabo obnovljivihvirov energije (OVE), načelo kakovostiin preproste uporabe. Novi pravilnik boSloveniji pomagal izpolniti cilje 20-odstotnegazmanjšanja porabe energije in izpustovtoplogrednih plinov, prav tako pa priizpolnitvi nacionalnega akcijskega načrtaza učinkovito rabo energije, je povedalPodobnik. Hkrati bo pozitivno vplival nazaposlenost. Njegova vloga bo tudi motivacijska,cenejše bo vzdrževanje stavb, kar boManj embalaže za zadovoljne kupceV HP-ju veliko prizadevanj posvečajo zmanjševanju svojegavpliva na okolje. Tako so bili navdušeni, ko so imeli vZDA priložnost sodelovati z Wal-Mart, največjo trgovskoverigo na svetu. Wal-Mart je namreč vse svoje dobaviteljeelektronike pozval, naj pripravijo izdelek, ki bo imel manjšivpliv na okolje. Naloge so se lotili resno in pripravilizmagovito rešitev, s katero so količino embalaže zmanjšaliza kar 97 odstotkov! To so dosegli z inovativno embalažo,kjer so klasično kartonsko škatlo nadomestili s torbo,v kateri se nahaja HP-jev prenosnik. Torba je zasnovanaposebej za prenosnik in ga ščiti že med transportom inprihodom v trgovino. V torbo so poleg prenosnika dodališe baterije, napajalnik ter spremljajočo dokumentacijo.Na ta način so zmanjšali količino materiala, ki ga uporabnikodvrže. Prenosnik je skladen s standardom ENERGYSTAR in ima možnosti za zmanjšanje porabe električneenergije. Torbe služijo tako za embalažo kot tudi za prenašanjeračunalnika, poleg tega pa je izdelana samo izrecikliranih materialov. Opisani izdelek je trenutno v tejobliki na voljo samo v ZDA v trgovinah Wal-Mart.Po meri oblikovan pokrov za Hainzovo mleko v prahuPodjetje Hainz je na trgovskih policah ponudilo novomleko v prahu za dojenčke od 6 meseca starosti naprej.Za promocijo novega produkta je želelo podjetje po meriizdelan dizajn embalaže, ki podpira kontrolo doziranja,enostavnost uporabe in zaščito produkta. Telo embalažeje izdelalo podjetje Sonoco iz dvoplastnega hermetičnozaprtega kartona, ki ohranja kvaliteto produkta. Posebeninovativen pokrov z žličko, ki se lahko nanj po uporabiznova pritrdi, pa je izdelalo podjetje RPC ContainersMarket Rasen.Plastika z manj vpliva na okoljeJulija 2008 je China Food Manufacturing Journal naKitajskem podelil nagrado »Ringier Technology InnovationAwards 2008«, ki se podeljuje na področjutehničnih inovacij v živilski industriji, stremijo pa kzmanjšanju vpliva proizvodnje izdelkov na okolje.Nagrado je dobilo podjetje Sleever International zasvoje napore na področju trajnostne proizvodnje PETplastenk iz naravnega biorazgradljivega materiala Biosleeve®,ki je izdelan iz PLA (poly(lactic acid)) in jihje možno lažje in učinkovitejše reciklirati. Hkrati sozmanjšali debelino in gostoto materiala Biosleeve®, karje zmanjšalo stroške logistike za 30 %. Razvili so novogeneracijo črnil za tisk plastenk, ki ne vsebujejo topil,zato so do okolja prijazni in zmanjšujejo vpliv tiskaneplastike na okolje.

EOL-40-oktober-October-08 Novosti7Plastika je dobila prednost pred kovinoKo je francoska družba Un Air d’Ici zamenjalasvojo kovinsko embalažo za izdelek Ice Fruits plastično, je rezultat pokazal več ekološkihprednosti, in učinkovitejšo embalažo. Za prvovrstneizdelke, kot je Ice Fruit, je visokokvalitetnain opazna embalaža primarnega pomena.V svojem iskanju boljše in vidnejše embalažeso se povezali s podjetjem Superfos, ki je z embalažnimizdelkom RingLock ponujal najugodnejšoin najbolj zeleno rešitev. S prehodom skovinske na plastično embalažo so zmanjšalitežo produkta za 30 %, zmanjšali potrebneskladiščne in prevozne kapacitete, kar se je izrazilov zmanjšanju stroškov prevoza in skladiščenja,hkrati pa je zmanjšalo emisije CO 2podjetja pri proizvodnji embalaže, saj izdelavaembalaže iz kovine povzroči kar 250 % večCO 2 emisij kakor izdelava plastične embalaže.Hkrati so lahko isto embalažo uporabili našestih različnih produktih, tako da so zmanjšalitudi kompleksnost in stroške embalažnegaprocesa za ostale produkte. Izboljšala se je šeodpornost embalaže na udarce, kar posledičnopomeni tudi manj reklamacij.Solata v biorazgradljivi embalažiEden največjih angleških trgovcev Sainsbury’sje predstavil novo biorazgradljivo embalažo zasvojo SO organic Wild rocket solato. Inovativnikoncept biorazgradljivega filma NaturePlusso izdelali v podjetju Amcor Flexibles skupajs podjetjem Flextrus. Danes ima že 90 % svežihorganskih produktov verige Sainsbury’sembalažo, ki je bodisi biorazgradljiva, recikliranaali pa omogoča popolno recikliranje.Posebnost novega materiala je, da surovina zanjegovo izdelavo ne izvira iz genetsko spremenjenihrastlin, da je izpopolnjen sistem spojevin zapiranja ter propustnih lastnosti materiala.Hkrati je film tudi vodoodporen in primerenza uporabo v standardno vlažnih okoljih, kotso pakirne linije za solate. Po uporabi embalažoskupaj s preostankom hrane preprostoodvržemo na domač kompostnik, kjer se popolnomarazgradi.KRATKO,ZANIMIVOvlivalo na nepremičninski trg. Predvideneso dvakrat manjše instalacije, s pripravotople vode z obnovljivimi viri energije pa sezmanjšuje pritisk na elektrogospodarstvo.Z obvezno uporabo vsaj 25 odstotkov obnovljivihvirov energije se Slovenija takopridružuje Španiji in Italiji, edinima državama,ki sta za enkrat uporabo OVE uvedlakot obvezo. Po ministrovih besedah se boporaba fosilnih goriv v stavbah zmanjšalana 40 odstotkov sedanje porabe, gradnjapa bo v primerjavi s sedanjo dražja le zapribližno 3 odstotke. Pravilnik določa kakovostnaprav za hlajenje in ogrevanje teromejuje količino energije, ki jo lahko uporabimoza osvetljevanje stavbe. Z zahtevopo 25 odstotkih obnovljivih virov energijebo omogočen lažji prodor tehnologijamkot so sprejemniki sončne energije, ki bodopostali realna možnost za ogrevanje stavb,fotovoltaika in toplotne črpalke. Pravilnikuo učinkoviti rabi energije, katerega objavoso načrtovali že konec lanskega leta, bosledil še Pravilnik o metodologiji za izdelavoenergetske izkaznice za stavbe, ki bo izkazovalaenergijske karakteristike stavbe.Energetske izkaznice moramo sicer vpeljatido začetka naslednjega leta. So pa v ministrstvusredi septembra izdali že Pravilniko trajnostni rabi energije, ki omogočačrpanje evropskih sredstev za energetskovarčno gradnjo in sanacijo javnih stavb.Stanislav Žagar direktor podjetjaSnaga MariborBorealis prejema pohvale za nov PP material Borstar ®Borealis je predstavil nov material Borstar® iz poliprolilena (PP) z unikatno kombinacijo učinkovitegapretoka pri izdelavi in transparentnosti izdelanega materiala. Material so razvili, da bizadovoljili potrebe embalažne industrije po krajših ciklih izdelave, transparentnosti in mehaničnihlastnostih za aplikacije, kot so kuhinjski pribor in posode ter pakiranje živil. Material ponujazelo dobre organoleptične lastnosti in visoko čistost, ki zadovoljujejo tako potrebe proizvajalcevin embalerjev kot tudi uporabnikov. Prav tako ponuja dobre antistatične lastnosti in trdnost. Borstar®je še posebno primeren za embalažo s tankimi stenami za živilske in neživilske izdelke,kuhinjske posode in pokrove.S sklepom Mestnega sveta Mestne občineMaribor, z dne 30.09.2008 je bil StanislavŽagar ponovno imenovan za direktorjajavnega podjetja Snaga d.o.o., in sicer z 9.oktobrom 2008 za dobo štirih let. StanislavŽagar je prvič nastopil funkcijo direktorjapodjetja SNAGA 9. julija 2005. Funkcijodirektorja podjetja Snaga d.o.o. je od prvegaimenovanja opravljal nepretrgoma. Žepred imenovanjem za direktorja pa je bilStanislav Žagar zaposlen v podjetju Snagad.o.o. kot »vodja posebnih projektov«.Za odpadne baterije inakumulatorje odgovorniproizvajalciKonec septembra je v veljavo stopila prenovljenaEvropska direktiva o odpadnih baterijahin akumulatorjih, ki sta jo Evropskiparlament in Svet EU sprejela že leta 2006.Z njo bo odslej natančno določeno zbiranje

8 NovostiKRATKO,ZANIMIVOEOL-40-oktober-October-08in recikliranje odpadnih baterij, s čimer najbi zagotovili ustreznejše varovanje okoljain zdravja ljudi, hkrati pa bodo odgovornostza upravljanje z odpadnimi baterijami(in financiranje sistema) morali prevzetiproizvajalci baterij. Revidirana Direktivastremi k izogibanju odlaganja baterijv okolje, vsebuje pa nekaj omejitev gledeuporabe določenih težkih kovin. Prav takopredvideva specifično določene cilje, to je,da mora biti v vsaki državi članici zbranihvsaj 25 % letno uporabljenih prenosnih baterijdo leta 2012, do leta 2016 pa mora tadelež znašati že 45 %. Direktiva zahteva, damorajo biti vse zbrane baterije recikliraneter postavlja omejitve glede uporabe živegasrebra v vseh baterijah in kadmija v prenosnihbaterijah. Prepoveduje odlaganje alisežiganje avtomobilskih in industrijskihakumulatorjev. Države članice Evropskeunije pa bi morale direktivo v nacionalnezakonodaje že prenesti. Septembra je tostorilo sedem članic, med katerimi je tudiSlovenija.Odprtje Toplarne CeljeV Celju so septembra odprli Toplarno Celje,ki predstavlja zaključni objekt sodobnegaregionalnega centra za ravnanje zodpadki RCERO Celje. Kot je na odprtjupovedala mag. Bernarda Podlipnik, direktoricaDirektorata za evropske zadevein investicije na Ministrstvu za okolje inprostor, je v projekt združeno vseslovenskoznanje na področju projektiranja, opremein gradnje. Toplarna Celje predstavlja prviobjekt termične obdelave v Sloveniji, predvidenipa so vsaj še trije. Za izvajanje termičneobdelave v toplarni bo skrbelo javnopodjetje Energetika Celje, d.o.o.Zadnja faza Regionalnega centra za ravnanjez odpadki R-CERO Celje bo termičnaobdelava predhodno mehansko in biološkoobdelanih odpadkov v Toplarni Celje,kjer se bo proizvajala toplotna in električnaenergija za vzhodni del mesta. Objektiv okviru I. faze R-CERO Celje poskusnože obratujejo. Toplarna Celje pa bo pričelaz enoletnim poskusnim obratovanjem,ko bo končan še drugi sklop R-CERO II– MBO (mehanska in biološka obdelava),ki je v zaključni fazi izgradnje. IzgradnjoToplarne Celje, ki je vredna 16,6 milijonovevrov, je financirala Mestna občina Celje,sofinancirata pa jo Evropska unija iz Kohezijskegasklada in Republika Slovenija.Najprestižnejša skandinavska nagrada za embalažo ScanstarSuperfosov Superseal je prejel najprestižnejšo skandinavsko nagradoza embalažo. Z novim in izboljšanim zapiralnim sistemom izkazujepriročnost za končnega uporabnika, varnost produkta in okoljskihprednosti, ki jih prinaša neuporaba aluminija v pokrovu. Supersealomogoča, da se posoda lahko odpira in zapira vsakič znova in enakotesno, kar zmanjša transmisijo kisika skorajda na 0. Z neuporaboaluminijeve folije v pokrovu so zmanjšali emisije CO 2 za 4 %, hkratipa omogočili lažje recikliranje, saj je v produktu uporabljen le enmaterial in to PP, ki se lahko učinkovito reciklira. Hkrati je to tudipocenilo in olajšalo proizvodnjo. Posode s sistemom Superseal soprimerne tudi za uporabo v mikrovalovnih pečicah, pralnem strojuin zamrzovalniku.Rexam izbran za nov parfum Lise WatierLise Watier Cosmétiques je uveljavljena vodilnaznamka kanadske lepotne industrije. Znanoje po svežih, drznih in inovativnih produktih.Za embalažo svoje najnovejše dišave Désirableso izbrali podjetje Rexam, ki je znano počrpalkah za parfume. Uporabili so najnovejšetehnološke rešitve in za novo dišavo izbrali črpalkes super nizkim profilom (SLPP). Odlikujejose po zanesljivosti in natančnosti nanosadišave. Rexam je razvil tudi za prosto oko nevidneprozorne cevke, po katerih se črpa dišava.Kombinacija SLPP črpalk in nevidnih cevkpredstavljajo visoko funkcionalnost združenoz estetiko in lepoto izdelka, ki veliko bolje nagovarjakupca in preusmerja njegovo pozornostna samo dišavo.Papir, ki se izbriše po 24 urahZ razvojem elektronskih dokumentov bi pričakovali, da se bo tiskanje v pisarnah zmanjšalo, vendartemu ni tako in nekatere študije kažejo, da se kar 40 % natisnjenih strani odvrže še isti dan.Znanstveniki v ameriškem podjetju Xerox so se poglobili v problem in razvili način tiskanja, kitraja le en dan, tako da lahko papir uporabimo znova in znova. Kot pojasnjuje Xerox, tehnologijatemelji na posebnem premazu papirja, ki že vsebuje nevidno barvo. Ko tiskalnik osvetli ta premazz določeno valovno dolžino svetlobe, postane barva na tistem mestu vidna. Po 16-24 urah sekemikalije v premazu znova obnovijo in postanejo nevidne, s toploto pa proces še pospešimo. Stem je papir znova pripravljen na tisk. Revolucionarna tehnologija bi lahko pomembno vplivalatako na poslovanje podjetij kot na varovanje okolja. Tehnologija, ki je še na začetni stopnji razvoja,briše mejo med papirnatimi dokumenti in digitalnimi zasloni, omogočila pa naj bi občutnozmanjšanje porabe papirja. Pri razvoju sodelujeta raziskovalni središči Xerox Research Centreof Canada in Palo Alto Research Center (razvili laserski tiskalnik). Nova tehnologija je sicer še vpreizkusni fazi, vendar je že jasno, da bi lahko pomembno vplivala tako na stroške tiska kot tudina varovanje okolja. Dokler je še ni na trgu, pa vseeno premislite, preden tiskate, saj je po ocenahXeroxa na svetu letno natisnjenih za okoli sedem bilijonov strani, od katerih jih kasneje kar 70odstotkov konča v navadnih smeteh in ne v zabojnikih, namenjenih za reciklažo.

promocija

10 Darilna embalažaDARILNAEOL-40-oktober-October-08EMBALAŽATina HuremovičMed darilno inprodajno embalažoKreativne meje vendarle niso zabrisaneKaj vse je mogoče doseči zembalažo izdelka oziromakonkretneje, z darilnoembalažo, ki je oblikovana inproizvedena za točno določenizdelek? Darilna embalažaže hkrati nastopa v funkcijiprodajne embalaže, vendarpa količinsko to ni takozelo množično, da bi lahkogovorili o popolni zabrisanostimej med prodajno in darilnoembalažo. Ko dejansko greza to, da prodajna embalažanastopa v funkciji darilne aliobratno, pa je ta oblikovalskodovršena, ima simbolnoin sporočilno vrednost, jecenovno dražja, vendar hkratibistveno učinkovitejša. Karpa je ključno, saj so dariladel poslovnega in osebnegaživljenja slehernega izmed nas.Strokovnjaki opozarjajo, da jeembalaža vizitka izdelka. Dajemu dodano vrednost, potrjujenjegovo kakovost in čustveninaboj. Je torej veliko več kotgola ovojnica izdelka.Beseda embalaža izvira iz francoske besedel'emballage, eden njenih pomenov pa je ovojnica.Ovojnica nekega izdelka, katerega vrednostje treba ohraniti, ga varno transportirati, skladiščiti,razstavljati in na koncu tudi uporabljati.Med funkcije embalaže v zadnjem časuv ospredje vstopajo tudi: identifikacija, informiranje,motiviranje k nakupu, oblikovanjeimidža in psihološko povečevanje vrednostiizdelka. Embalaža predstavlja najtesnejšo vezz izdelkom in je skupaj z njim osrednji objektkomuniciranja. V večini primerov se izdeleknahaja v primarni embalaži, nato pa se, v kolikorgre za posebne priložnosti (praznični čas,obdarovanje poslovnih partnerjev, slavljencev,udeležencev novinarske konference, seminarja…) doda darilna embalaža. Ko je govor oslednji in znotraj te še o unikatni embalaži tapridobi na svojem pomenu, na svoji moči in nadodani vrednosti, ki jo ima tako embalaža kotizdelek, ki se skriva znotraj njene forme.Čeprav je primerov, ko prodajna embalažanastopa v funkciji darilne oziroma ko darilnaembalaža nadomesti prodajno, vedno večin je to trend predvsem ob zaključku koledarskegaleta ter v trgovinah z izdelki višjega cenovnegarazreda, pa ni mogoče reči, da gre zaustaljeno prakso in da so se meje med prodajnoter darilno embalažo izbrisale. »Obe, takoprodajna kot darilna embalaža imata namenugajati očem, a nastopata v povsem drugačnihokoliščinah s povsem različnim ciljem. Posledičnoso tudi zakonitosti oblikovanja enein druge zelo različne. Estetika, praktičnostin zavedanje komu, kdaj in kje je namenjenaže v času snovanja, pa so ključni dejavniki priobeh oblikah embalaže,« je o vlogi prodajnein darilne embalaže povedala Ana Ivandič,kreativna direktorica Formitas BBDO, agencijeza integrirane komunikacije. Največkratkonkreten izdelek torej še vedno potrebujepiko na i – dobro darilno embalažo. Ta je tista,ki vzbuja pozornost, zanimanje, občudovanje,ima svojo moč, pripoveduje zgodbo in odsevaimidž izdelka ter podjetja, za katerega je bilaoblikovana ter proizvedena. »Darilna embalažaje bolj ali manj promocijskega značaja,posebej oblikovana in izdelana denimo zanovinarske konference, določene praznike indogodke. Dobra darilna embalaža izstopa poekskluzivnosti, vrhunskih materialih, izvedbi

EOL-40-oktober-October-08 Darilna embalaža 11in komunikativnosti. Odvisno od tega, za kakšenizdelek gre, je mogoče reči, da prodajnaembalaža postaja vse bolj podobna darilni inda se v teh primerih meje med obema brišejo.Vsak izdelek lahko v načelu tudi podarimo.Vendar pa je treba vedeti, da je brez odličnevsebine še tako odlična embalaža neuspešna,«pojasnjuje Jani Bavčer, univerzitetni diplomiranioblikovalec, direktor podjetja Arsenaldesign.Ključna točka nastanka darilne embalaže je sevedaoblikovanje. Eden izmed teoretikov navajadeset načel dobrega oblikovanja: izvirnost,uporabnost, estetski videz, logična struktura,nevsiljivost, poštenost, trajnost, skladnost,ekološka ustreznost in dobro oblikovanje. Vseto vodi v psihološko učinkovito embalažo,ki nudi optično, spominsko in emocionalnoučinkovitost ter specifičen apel. V oblikovanjeembalaže, ki prebuja čustva, razvaja zestetskimi užitki in je hkrati tudi uporabna.»Vloga darilne embalaže je zelo pomembna,včasih morda celo bolj kot darilo samo. Izstopatimora po: izvirnosti oblike, dobrem izborumaterialov in sporočilu. To vodi do tega, daje obdarovanec prijetno presenečen nad darilom,«je izpostavila Pavla Bonča, samostojnaoblikovalka vizualnih komunikacij. Zaključimolahko, da embalaža brez dvoma daje dodanovrednost konkretnemu izdelku oziromablagovni znamki. To se doseže s kombinacijobesednih in nebesednih elementov, grafičnimiin strukturnimi elementi ali pa z vizualnimiin informativnimi determinantami. Končnapodoba je torej rezultat igre materialov, oblik,grafike in barv.Darilne vrečke na prvem mestuKitajska je vodilna na lestvici največjih proizvajalcevdarilne embalaže na svetu. Od55.016 različnih izdelkov jih kar 47.440 proizvedejona Kitajskem. Na drugem mestu jeHong Kong, na tretjem mestu pa so Združenedržave Amerike, kjer proizvedejo 1.040 različnihprimerkov darilne embalaže. Od evropskihdržav je najvišje Italija. Večino azijskeproizvodnje je namenjene izvozu. Največ vSeverno Ameriko, sledijo Zahodna in VzhodnaEvropa ter Južna Amerika. Med izdelkiprevladujejo darilne vrečke, škatle različnihoblik, barv in velikosti. Tipična značilnosttovrstne embalaže je masovna proizvodnja,pravzaprav kar industrija. Poleg velikih tovarnv Aziji, kjer darilno embalažo proizvajajoza ameriške, evropske in druge naročnike, naglobalnem trgu delujejo korporacije, multinacionalke,s številnimi podjetji po celem svetu.Ena takšnih je skupina SCA Packaging – edenvodilnih ponudnikov embalaže v Evropi.V Sloveniji darilno embalažo, katere poreklo jeAzija, ponujajo predvsem podjetja, ki se ukvarjajos prodajo poslovnih in promocijskih daril.V teh primerih gre za večje količine izdelkov,medtem ko se v primeru omejenih količin inposebnih oblikovalskih dosežkih, naročnikiv večini odločajo za slovenske in evropskeproizvajalce. V zadnjih letih je v porastu obdarovanjez osebno noto. Posledično se vseveč podjetij, ob posebnih priložnostih, odločaza darilno embalažo, ki pripoveduje zgodbo,vzbuja emocionalna doživetja in daje izdelkudodano vrednost. Tovrstne serije darilne embalažeso sicer cenovno bistveno dražje, lahkoje embalaža celo dražja od izdelka samega, inštevilčno majhne, vendar pa je njihov učinek,če so seveda oblikovalci dobro opravili svojedelo, bistveno večji. Zato, kot je pokazal tudipregled slovenskih proizvajalcev, oblikovalcevin naročnikov, podjetja vse pogosteje prisegajona »vrhunsko« darilno embalažo in z njo,ne le zavarujejo izdelek, mu dajo uporabno inpromocijsko vrednost, promovirajo blagovnoznamko ter oblikujejo imidž, ampak tudi razvajajočute ter zadovoljujejo estetske potrebesvojih poslovnih partnerjev, kupcev, zaposlenihin drugih, ki jih vključijo v proces obdarovanja.Povpraševanje po darilni embalaži sepovečujeČeprav mnogi naročniki darilne embalaže letonaročajo pri tujih proizvajalcih, pa je tehtudi na slovenskih tleh kar precej. V podjetjuValkarton predstavlja darilna embalaža enegamanjših segmentov v celotni skupini embalaže,vendar pa kljub temu zahteva največkreativnosti. »Tu je osnovna funkcija embalaže,torej varovanje izdelka, manj pomembna.Bistveno pomembnejši je vizualni izgledembalaže, ki naj bi pri obdarovancu vzbudilprve občutke in hkrati tudi že podal namig ovsebini darila, ki je embalirano,« je povedalaPetra Prebil Bašin, vodja trženja v podjetjuValkarton. Prava zakladnica darilne embalažepa je Valkartonovo povezano podjetje MSKiz Slovenske Bistrice. Srečko Kapun, direktorpodjetja MSK, ocenjuje, da se povpraševanjepo darilni embalaži iz leta v leto povečuje inje tako v sorazmerju z njihovim vloženimtrudom. Po njihovih izkušnjah so trenutno vtrendu naravni materiali in enostavne, všečnerešitve oblikovanja. Posebno mesto v darilniembalaži pa ima unikatna embalaža. Ta je tesnopovezana z vrednostjo samega izdelka innjegovo edinstvenostjo. »Vsak unikatni izdelekje svet zase. Unikatna embalaža za enegaali sklop izdelkov ima velik pomen, saj je narejenanamensko za točno določen artikel. Njenavrednost je odvisna od zadovoljitve kriterijevdarilne embalaže. Hkrati pa njena vrednostnarašča z dražjimi materiali, posebnim načinomizdelave in z omejeno količino izdelaneembalaže,« je še povedal Kapun. Darilna embalažatudi v podjetju Pelar predstavlja večino,kar 70 odstotkov vse proizvodnje. Ocenjujejo,da se povpraševanje vsako leto poveča zaokrog 10 odstotkov. »Vloga darilne embalažese je močno povzpela in zagotovo še obstajajopriložnosti, da si to mesto zadrži in dodatnookrepi. Razvoj in kreativnost sta tista, ki pripomoretak novim idejnim rešitvam,« je dejalaPetra Bandelj iz podjetja Pelar ter dodala,da je v primeru darilne embalaže unikatnostprednost, vendar pa je slabost cenovna neelastičnosttovrstne embalaže. V ospredju je namrečše vedno maloserijska proizvodnja, boljerečeno butična izdelava. Unikatnost se dosegas posebnimi efekti in ročno dodelavo. Gledena to, da je embalaža vse bolj glavni nosilecdarila pa, kot pravi Bandljeva, cena embalažepogosto ni tako zelo pomembna, če sevedaodločilno vpliva na njegovo dodano vrednost.Na pomen slednje opozarjajo tudi v podjetjuEmbalaža Kunej. Pravijo, da se prav z unikatnoembalažo bistveno poveča dodana vrednostizdelka, ki se nahaja v njej.Embalaža predstavlja prvi stik skupcemDa darilna embalaža predstavlja prvi stik skupcem in poveča dodano vrednost izdelka, kise nahaja v njej, se strinjajo tudi v nekaterih slovenskihpodjetjih, kjer ob posebnih priložnostihprodajna embalaža prevzame funkcijo darilneter s tem tudi njene učinke na prejemnika.

12Darilna embalažaIn kaj pravijo v nekaterih podjetjih?EOL-40-oktober-October-08Luka Fojkar, Benedict:»Embalaži namenjamo velik poudarek, saj greza prvi stik s kupcem. Študije kažejo, da se vednoveč ljudi odloča za nakup glede na embalažo.Tako mora imeti naša embalaža naslednjelastnosti: všečna oblika, privlačne barve, dobrimateriali in uporabnost. Ko enkrat darilnoembalažo izberemo, ta ostane, z nekaterimimajhnimi osvežitvami, nespremenjena od trido pet let. Nekateri izdelki pa novo embalažodobijo tudi vsako leto. Pri tem upoštevamo, dapri embalaži ne sme biti vsega preveč, še posebej,če gre za embalažo višjega cenovnega razreda.Trenutno so denimo moderne vzorčasteembalaže, vendar je vzorcev po mojem mnenjupogosto že kar preveč. Namen dobro oblikovanein izdelane embalaže je namreč vzpostavitiravnotežje med vzorci, logotipi in barvami. Prisnovanju embalaže sicer sodelujemo z vrhunskimislovenskimi oblikovalci, le redko se odločimoza tuje naročnike. Ravno nasprotno paje pri proizvodnji, saj to v 90 odstotkih naročimov tujini, denimo Italiji, Švici, Franciji. Zavedamose, da embalaža predstavlja prvi stik skupcem in je eden odločilnih dejavnikov, polegcene, namena in kakovosti samega izdelka.V našem podjetju imamo sicer tudi primerkeunikatne embalaže. Eden takšnih je embalažaza praline, ki ima svileno prevleko.«Maja Ilec, Simobil d.d.:»V preteklosti smo imeli prakso, da je bila vsakemudarilu dodana tudi unikatna embalaža.Ker pa je del naše vizije in dolgoročne strategijeskrb za okolje, vedno več pozornosti namenjamorecikliranju, čim manjšim embaliranjemmaterialov in njihovi morebitni ponovniuporabi. Embalažo sicer načeloma menjamosamo ob spremembi logotipa in celostne grafičnepodobe (CGP) oziroma v primeru, da natrgu odkrijemo nove materiale, ki so še boljekonomični in ekološki. Pri izboru materialovsmo torej pozorni predvsem na to, da so okoljuprijazni, razgradljivi, da se jih da ponovnouporabiti in so v skladu z našim CGP-jem. Kotje bilo že omenjeno pa upoštevamo tudi samouporabnost. Darilna embalaža tako nima samodekorativne in komunikacijske vrednosti, ampakje narejena tako, da jo prejemnik lahkouporabi tudi v druge namene. Embalaža torejizdelek ščiti, določa njegov karakter, uporabnikirazkriva vsebino in vzbuja pozornost. Jepa pomembnost embalaže odvisna predvsemod tipa izdelka, ki ga podjetje prodaja. V vsehprimerih pa je zagotovo pomemben elementtrženjskega spleta, saj na specifičen način inna ključnem mestu lahko odloča o nakupu. VSi.mobilu oblikovanje darilne embalaže zaupamonašim stalnim poslovnim partnerjem inagencijam. Med unikatnimi primerki darilneembalaže našega podjetja lahko izpostavimodarilo za zaposlene kot povabilo v t.i. Eko tim,ki združuje zaposlene v Si.mobilu, ki želijoaktivno sodelovati pri okoljskih aktivnostih.Omenjeno povabilo je bilo v obliki glinenegalončka s travnimi semeni, zapakirano v škatlo,izdelano iz starih Si.mobilovih letnih poročil.«Elizabeta Biluš, Gorenje, d.d.:»Darilni embalaži namenjamo posebno pozornost,saj ta zaokroži celostno podobo darila, kiga predamo in predstavlja del vizualne komunikacijepodjetja s prejemniki daril. Za različnepriložnosti imamo pripravljene različnevrste darilnih embalaž, pri čemer pazimo, daje embalaža usklajena s podobo naše blagovneznamke ter da ustreza izbrani priložnosti.Tako se embalaža novoletnih daril razlikujeod embalaže daril, ki jih podarjamo ob posebnihmarketinških akcijah, kot so predstavitvenovih dizajnerskih linij. Velik pomen pripisujemotudi izbiri kakovostnih materialov zadarilno embalažo. Oblikovanje samo zaupamozunanjim oblikovalcem, s katerimi redno sodelujemože vrsto let in ki Gorenje ter njegoveznačilnosti dobro poznajo. Prakse, da bi za določenoposlovno darilo izdelali unikatno embalažo,doslej nismo izvajali.«Anamarija Stančič, direktorica marketinga,Skupina Žito:»Darilni embalaži v Skupini Žito posvečamoveliko pozornosti. Zlasti v novoletnem prazničnemobdobju pripravljamo in na trgu ponujamoizdelke, ki imajo posebne zakonitosti zoblikovnega in estetskega stališča. Pazljivo zasnovanadarilna embalaža daje takšnemu izdelkuprav poseben pomen in vrednost. Sezonskein darilne izdelke za trženje končnemu potrošnikuali podjetjem prvenstveno pripravljamona programu potic in programu konditorstva.Izmed potic kupcem ponujamo poseben, edinstvenizdelek, Grajsko potico. Grajska potica jeročno izdelana in bogato nadevana z orehovimnadevom, pakirana v prestižno darilno škatlo,ki izdelku daje dodano vrednost samostojnegadarila. Ekskluzivnost je bilo vodilo pri snovanjutako sestave potice kot tudi njene embalaže.Kupcu je ponujena v kakovostni darilni škatli,ki ne potrebuje dodatnega aranžiranja. Grajskapotica je tudi simbol slovenske kulinarične tradicijein je lahko lepo praznično ali protokolarnodarilo. Za letošnje praznično obdarovanjepa smo zasnovali tudi posebno linijo čokoladnihizdelkov Gorenjka pod skupnim imenomZimska pravljica. Pri izbiri materiala, barv invzorcev je pomembno slediti trendom v oblikovanju,ugotovljenim preferencam potrošnikovin namenu izdelka. Takšna embalaža morahkrati tudi ohranjati ključne grafične konstanteblagovne znamke ter se skladati z njenimimidžem. Zato oblikovanje darilne embalaženajvečkrat zaupamo zunanjim strokovnjakomna področju oblikovanja, ki pri snovanju oblikovnihrešitev zmorejo in znajo upoštevati vseprej navedene ključne parametre oblikovanja.V Skupini Žito smo prepričani, da ima darilnaembalaža odločilen vpliv na vtis kupca o izdelkuin je v primeru izdelkov, ki so prvenstvenonamenjeni obdarovanju, eden ključnih, če nekar glavnih dejavnikov nakupa. Kupec, ki izdelekkupuje za namen obdarovanja, še posebnoveliko pozornosti namenja vizualni podobi izdelka.Ta mora imeti dovolj velik emocionalninaboj in mora ustrezati priložnosti, za kateroje izdelek namenjen kot darilo. V prehrambeniindustriji je embalaža eden najpomembnejšihdejavnikov izbire. Vedno bolj namreč kupujemo»z očmi«.Livija Fabjan, stiki z javnostjo, MIP d.d.:»V primeru podjetja MIP transportna embalažane more biti hkrati darilna. Zavedamo se, daje embalaža, predvsem darilna, tisti element,ki lahko pozicionira izdelek, poveča njegovoopaženost na prodajni polici, spodbuja k nakupuin pripomore k nakupni odločitvi v primeru.Seveda pa mora darilna embalaža služitisvojemu osnovnemu namenu ter biti praktičnooblikovana. Pri nas že dalj časa sodelujemo zoblikovalskima agencijama Arsenal ter Greyter različnimi proizvajalci kartonske in leseneembalaže. Trendom sledimo, vendar obtem upoštevamo, da je za mesne izdelke nujnaspecifična embalaža: biti mora dovolj velika,robustna in močna, da denimo zdrži težo celegapršuta. Pomembni so tudi materiali, sajtemperaturni režim za pakirane mesne izdelkene sme vplivati na izgled in funkcionalnostdarilne embalaže. Slednje ne menjamo vsakoleto, posebno oblikovanje ji namenimo denipromocija

EOL-40-oktober-October-08 Darilna embalaža 13mo ob jubilejih ali drugih priložnostih, sicerpa jo lahko pripravimo tudi v sodelovanju skonkretnim kupcem. Posamezne želje teh solahko zelo specifične, darilna embalaža paunikatna, denimo leseni kovčki, ročno izdelanešatulje, ki so znotraj oblečene v žametne alisvilene materiale. Tovrstna embalaža je cenovnodražja, vendar pa da izdelku visoko dodanovrednost.«Embalaža je pomembna, vendar nemore rešiti slabega izdelkaMag. Janez Damjan, strokovni direktor, SartesConsulting»Všečnost embalaže je eden ključnih dejavnikovpri odločitvi za nakup izdelka, pri darilihpa pogosto celo odločujoč. Všečnost embalažepa ni enostavna funkcija dobrega oblikovanja,ker imajo različni potrošniki pač zelo različneokuse. Pri oblikovanju embalaže je zato pomembno,da sledimo želeni poziciji izdelka,torej, da je oblika embalaže usklajena z jedromizdelka, ceno, komunikacijo in prodajnim mestom.Vrhunska čokolada s kičasto embalažobo težko našla mesto v trgovini, kjer prodajajolepo oblikovane izdelke in še težje se bo zanjoodločil zahteven kupec, ne glede na ceno. Možnopa je, da bo tak izdelek uspešen v cenenitrgovini s turističnimi spominki. Nekaterivsakdanji izdelki lahko z odlično embalažopostanejo zanimiva darila, kar je zanimivapriložnost za proizvajalce unikatne embalaže.Značilen primer so vina, vendar lahko v dobriembalaži postane lepo darilo tudi navadensvinčnik. Na našem trgu je vse več proizvajalcevdobre embalaže in zdi se mi, da raste tudipovpraševanje po tovrstnih izdelkih. Sevedapa se pri opazovanju konkretnih primerovspet soočimo s vprašanjem okusa. Čokoladnekroglice v embalaži, katere avtor verjetno ninikoli prišel niti do Salzburga, so mogoče zanimivodarilo za okolico gorenjske Vrbe, težkopa bodo postale ponos slovenskega izvoza.Embalaža postaja vse pomembnejši element izdelka,vendar ne more rešiti slabega izdelka alinadomestiti slabe marketinške strategije. Kdorpa ima dober izdelek in jasno zastavljene cilje,pa lahko na slovenskem trgu najde vrhunskeoblikovalce in odlične proizvajalce embalaže.«Ana Ivandič, kreativna direktorica, FormitasBBDO, agencija za integrirane komunikacije»V poslovnem obdarovanju je že nekaj let prisotentrend, da je bistvo darila njegova simbolnasporočilnost, domiselnost, drobna pozornostin skladnost s korporativno komunikacijopodjetja oziroma blagovne znamke. Darilomora pripovedovati zgodbo, pomemben delkatere je tudi tisto, v čemer damo darilo iz rok,torej darilna embalaža. Zato je bistveno, da jeembalaža skladna z osnovno idejo darila, jomorda celo nadgrajuje oziroma pripovedujesvoj del sporočila. Dobra embalaža da dariludodano vrednost in zaokroži celoten vtis.Sama sem sicer zagovornica čim bolj ekološkeembalaže, kar pomeni uporabo naravnih inrazgradljivih materialov, če se le da narejenihiz recikliranega papirja. Izredno pomembna jedobra izdelava, saj površna izvedba pokvari šetako dober namen. Dobro je tudi razmišljati osami praktičnosti embalaže ter o tem, kako jobodo tisti, ki jo bodo izročali, nosili naokrog.«Between gift and primary packagingCreative boundaries are nevertheless not blurredIn the last few years, gift packaging has beenmore and more important or on a number of occasionsin some companies, it even substitutesthe primary packaging, or the primary packagingassumes the role of gift packaging. Proof ofthis is the growth of companies involved with itsproduction, the creative design solutions and thesatisfaction of users, with which gift packagingoften arouses admiration and offers aestheticpleasures. One of the divisions of gift packagingto the mass market and the personal market canbe linked to production. China leads the numberof companies dealing with the production, distributionand selling of gift packaging, while thebiggest demand and consumption is from theK A R T O N A Ž AMSK d.o.o. Slovenska BistricaDarilna in dekorativnaembalaža:program darila program steklenice program flora program srce program biro program vrečke Več nawww.msk.siMSK d.o.o., proizvodnjaembalaže iz valovitega kartonaKolodvorska 252310 Slovenska Bistricatel.: 02 844 35 70fax: 02 818 20 89e-pošta: info@msk.siUSA. We are talking about the mass productionindustry. On the other hand with morepersonal gifts and their packaging, there is alsothe so called ‘boutique’ production. It is smallin size, and therefore much more expensive,but as a rule better designed and with highervalue added. The result of such design is uniquepackaging that is usually created for specialoccasions and special products. Even though,producers and designers as well as users agreethat packaging represents the first contact witha person or a buyer, and that its visual imagesignificantly influences its purchase, the expertswarn that even top-notch gift packaging cannotsubstitute for the bad quality of a product.promocija

14 DosjeDosjeEOL-40-oktober-October-08Bojan StefanovićDirektive o škodljivih snovehv embalaži so – in?Družbe brez razvitegasofisticiranega pakiranja inembalažnih postopkov izgubijopolovico njihove hrane, šepreden doseže potrošnika,delež odpada v prehrambniverigi pa lahko naraste tudido 50 %, kot je primer vIndiji. Embalaža in materiali,ki jo sestavljajo, omogočajodolgoročnejše ohranjanje,zaščito in distribucijo visokokakovostnih živil, za kateredandanes zahodni potrošnikpričakuje, da mu bodo navoljo v vsakem trenutku in obvsakem času. Ker se embalažnimateriali za prehrambneprodukte uporabljajo že nekajdesetletij, je med proizvajalciembalaže in embalerjidobro poznano dejstvo, dalahko, medtem ko so živilashranjena, kemične substanceiz embalažnih materialovprehajajo v živila.Revija EOL je tokrattiskana na papirju biomat115g Papirnice VevčeNajpogosteje se omenjajo težke kovine (selen,cink, baker, svinec, živo srebro, šestvalentnikrom, kadmij in arzen), čeprav le-te niso edinenevarne snovi, ki so prisotne v embalažnihmaterialih. Toda zakonodaja se v veliki meriosredotoča le na to vrsto kontaminantov, kerso po eni strani najbolj pogosti, po drugi patudi najbolj raziskani, saj obstaja vrsta raziskavvpliva zaužitih težkih kovin na človeške organein celoten organizem. Trenutno pa v znanstvenemin embalažnem svetu največ prahu dvigauporaba Bisfenola A, ki je pogosto uporabljanv plastenkah, pločevinkah, plastičnih posodahin priboru.Vsi pakirni materiali, namenjeni stiku z živili,morajo zagotoviti spoštovanje strogih zakonskihzahtev tako na nacionalnem kot mednarodnemnivoju. Plastični pakirni materialivečinoma zadovoljujejo tem zahtevam in sose uveljavili kot eni nepogrešljivih pakirnihmaterialov, saj je kar 50 % vse embalaže nasvetovnem trgu plastične, medtem pa predstavljata količina le 17 % skupne teže embalaže.Njihova neprimerljiva mnogostranost uporabese kaže prav v sektorju embalaže za živila, kjerse porabi polovica vse plastične embalaže: odpakirnih folij za sveže meso, plastenk za pijače,olja in omake ali jogurtnih kozarčkov. Vendarvse le ni tako rožnato. Plastična embalaža namrečvsebuje tudi sledi težkih kovin in drugihnevarnih snovi, ki vstopajo v pakirne materialepri njihovi proizvodnji in obdelavi. Zato jena evropskem in nacionalnem nivoju sprejetihveč zakonov, direktiv in regulativ, ki določajomejne vrednosti vsebnosti in migracije tehsnovi v živila. Voda in olje predstavljata dvaekstrema propustnosti oz. migracije kontaminantov.Medtem ko je v jedeh, ki so baziranena vodni osnovi propustnost kontaminantovnajmanjša, je v tistih, baziranih na olju, propustnostnajvečja. To še posebej velja za hrano, kije namenjena pogrevanju v mikrovalovni pečici,kjer je v povezavi s časovno izpostavljenostjomikrovalovom razvidna eksponirana rastprehajanja snovi iz embalaže v hrano.Ko govorimo o pakiranih živilih in potencialnihnevarnostih, ki jih predstavlja migracijasnovi iz embalaže, se največkrat navezujemona naslednje prehrambne izdelke in živilskeskupine: sadje in zelenjava (procesirana ali v

EOL-40-oktober-October-08 Dosje 15sveži obliki), meso in žitarice, gazirane pijačein pijače v plastenkah, sektor zmrznjene prehrane,mlečni proizvodi, slaščice (večja vsebnostmaščob vpliva na migracijske procese),hitra prehrana.Največji problem so težke kovineZaščita evropskih potrošnikov pred zaužitjemneželenih kemikalij je eden od temeljnih ciljevstrategije evropskega javnega zdravstva, zatoje jasna in učinkovita evropska zakonodaja natem področju ključnega pomena. Krovna Direktivana področju materialov v stiku z živilije Direktiva 1935/2004, Direktiva 2002/72 senanaša na polimerne plastične materiale, ki prihajajov stik z živili in določa količine celotne inspecifične migracije kontaminantov. Uredba oravnanju z embalažo in odpadno embalažo izleta 2006 (Uradni list RS, št. 84/06), ki določapravila tudi v proizvodnji embalaže, pa povzemavsebino naslednjih evropskih direktiv:– 94/62/EC (o ravnanju z embalažo in odpadnoembalažo),– 97/129/ES (o določitvi sistema prepoznavanjaembalažnih materialov),– 1999/177/ES (pogoji za odstopanje za plastičnezaboje in plastične palete v zvezi skoncentracijami težkih kovin),– 2001/171/ES (pogoji za odstopanje pri stekleniembalaži glede mejnih koncentracijtežkih kovin) in– 2005/270/ES (o določitvi preglednic za sistemzbirke podatkov).Stane Habinc, Duropack-Tespack:V podjetju Duropack- Tespack proizvajamookolju prijazne izdelke iz valovitegakartona.Pri svojem delu dosledno upoštevamo veljavnozakonodajo, kar zahtevamo tudi odnaših dobaviteljev. Ti ustreznost dokazujejoz različnimi izjavami, specifikacijami, certifikati,prav tako pa redno izvajamo analizetako vhodnih kot izhodnih materialov pripooblaščenih izvajalcih, s čimer kontroliramoin zagotavljamo neoporečnost izdelkov.Naš končni izdelek (embalaža) omogočavarno in dolgotrajno skladiščenje raznovrstnegablaga, kakor tudi njegovo distribucijona lahek, čist in logistično prilagodljivnačin. Še posebno se zavedamo pomenavarovanja okolja in v ta namen vgrajujemov svoje proizvode okolju prijazne reciklirnepapirje, v procesih izdelave pa upoštevamonačela dobre proizvodne prakse. Tako vnajvečji meri skrbimo za varovanje zdravjapotrošnikov ter ohranjanje okolja.Težke kovine imajo tendenco bioakumulacije,kar pomeni, da se sčasoma nakopičijo v telesu.Njihov vnos v telo poteka hitreje kot razgradnjain izločanje iz telesa, zato se v primerjavis koncentracijami v okolju s časom višajo, karje najbolje vidno pri akumulaciji težkih kovinv ribah iz severnih območij. V zakonodaji jenavedeno, da proizvajalec embalaže lahkoproizvaja produkte in materiale za pakiranjeprehrambnih produktov, ki prihajajo v stik shrano, le če zagotovi, da koncentracija kombinacijevseh težkih kovin, kamor se uvrščajo vsekovine z relativno visoko gostoto (nad 5 g/cm 3 ),v embalažnem materialu ne presega 0,01 % ali100 delcev na milijon (ppm) glede na težo. Vmajhnih količinah so nekatere težke kovine(selen, cink, baker) celo esencialne za vzdrževanjemetabolizma v telesu, vendar pa so vvečjih količinah zdravju škodljive. Druge težkekovine (svinec, živo srebro, kadmij, arzen) pav telesu nimajo nobene znane pozitivne funkcije,ampak izključno škodijo zdravju ljudi, kijih zaužijejo. Višje koncentracije težkih kovinv telesu dokazano ovirajo normalno delovanjeorganizma in posledično vodijo v obolenja.Zaradi specifičnega metabolizma predstavljajootroci eno od skupin z največjim tveganjemza pojav negativnih zdravstvenih posledic obizpostavljenosti težkim kovinam. Vsekakorveliko razlogov, zakaj morajo biti proizvajalciembalaže še posebej pozorni na vsebnost tehsnovi v svojih produktih.Evropska Direktiva 2002/72 o polimernih materialihv stiku z živili določa tudi migracijsketokove in količino snovi, ki lahko prehajajo izpakirnega materiala v živila. Plastični materialiin artikli ne smejo sproščati njihovih sestavinv živila v količini, ki presega 10 miligramov nakvadratni decimeter površine materiala (mg/dm 2 ), kar predstavlja tudi osnovni splošni migracijskilimit za vse materiale. Toda ta limit selahko poveča na 60 miligramov sestavin sproščenihna kilogram živila (mg/kg) v naslednjihprimerih:– artikli, ki so posode ali so z njimi primerljivi,z volumnom ne manj kot 500 mililitrov(ml) in ne več kot 10 litrov,– artikli, ki se jih lahko polni, in za katere jenepraktično ocenjevati površino, ki je v stikuz živilom,– pokrovi, zamaški, tesnila in podobne napraveza zapiranje.Kakšen je nadzor neoporečnostiembalaže?Proizvajalec embalaže mora za embalažo, kijo da v promet za embaliranje blaga, zagotoviti,da je način ugotavljanja koncentracijetežkih kovin v embalažnem materialu izvedens preskusnimi metodami, katerih rezultati soenakovredni rezultatom preskusnih metod,določenih v CEN standardu za ugotavljanje indokazovanje skladnosti EN 13427, v kateremje naveden tudi način uporabe za paket ostalihpetih harmoniziranih evropskih standardovza embalažo (navedeni v okvirčku). Proizvajalecembalaže mora tudi zagotoviti, da je dokumentacijao uporabljenih preskusnih metodahin rezultatih meritev na voljo resornemuministrstvu na njegovo zahtevo. Proizvajalecembalaže in pridobitelj embalaže za embalažo,uvoženo iz tretjih držav, pa dokazujeta izpolnjevanjezahtev glede kakovosti embalaže z Izjavoo skladnosti embalaže. Izjava o skladnostimora vsebovati podatke, ki so enakovrednipodatkom iz obrazca za izjavo o skladnostiembalaže iz standarda SIST EN 13427.Specifični predpisi nadzora na ravni EU se nanašajona posamezne vrste embalažnih materialov:polimerni materiali, keramični materi-Sonja Kožuh, Tetra Pak:Tetra Pak embalaža je skladna z osnovnimi/najpomembnejšimizahtevami člena 9,vključujoč aneks II, odstavek 1,3 (a) in 3 (b)Evropske Direktive 94/62/EC. To pomeni,da vsebnost težkih kovin ne presega dovoljenihnivojev, ki so navedeni v členu 11Direktive 94/62/EC. Skladnost je bila preverjenain dokazana v skladu z Evropskimistandardi in poročili CEN.Tetra Pak izdelki so zasnovani tako, dazagotavljajo najvišji nivo varnosti. To veljatako za embalažo kot za njeno vsebino. Naprimer, Tetra Brik Aseptic pakiranje je sestavljenoiz več plasti, vsaka izmed njih imadoločeno vlogo pri zagotavljanju varnostiin higiene; plast polietilena ščiti pred vlago,folija aluminija preprečuje dostop kisika,arom in svetlobe. Plast aluminija ni v direktnemstiku s hrano: med plastjo aluminijain hrano se nahaja še plast polietilena.Varnost je zagotovljena tudi v fazi polnjenja;naši polnilni stroji so enostavno zasnovani,kar omogoča doseganje visokega nivoja higiene.Poleg tega se pri aseptičnih polnilnihsistemih pred polnjenjem celotno površinoembalaže sterilizira.ali, epoksi derivati, nitrozamini, regeneriranaceluloza in vinilklorid. V teh predpisih se nahajajotudi seznami dovoljenih substanc kot somonomeri za izdelavo plastičnih materialov,aditivi in druge substance, ki imajo predpisanenajvišje migracijske vrednosti, ter seznamiprepovedanih substanc. EU je prepovedalauporabo določenih epoksi (plastičnih) materialov,ki vsebujejo BFDGE in NOGE (novolacglicidil eter), ki sta dokazano toksična za ljudi,še posebej če sta uporabljena kot aditiva. Ediniartikli, ki ju še lahko uporabljajo kot premazza površine, so posode z volumnom, večjimod 10.000 litrov, saj je nivo migracije za takšnetipe posod zanemarljiv.Ostale vrste materialov, ki niso urejene na ravniEU, so regulirane z nacionalno zakonodajo.Gre predvsem za kovinsko, stekleno in papirnoembalažo. V Sloveniji so strokovno reguliranenaslednje skupine materialov: steklo, keramika,papir in kovine. Ti materiali so navedeniv Pravilniku o pogojih glede zdravstvene neoporečnostipredmetov splošne rabe, ki smejov promet. Zanimivo je poudariti, da so ti pravilnikiše iz časa skupne SFRJ, torej so stariveč kot 20 let. V Sloveniji inšpekcijski nadzorna tem področju ureja Zakon o zdravstveniinšpekciji, telo, ki ga izvaja, pa je Zdravstveniinšpektorat RS (ZIRS) v sklopu Ministrstva zazdravje. Tako je na primer pri stekleni embalažidovoljena izjema glede vsebnosti težkihkovin, ki je lahko večja od 0,01 %, če v steklenoembalažo med proizvodnim procesom težkekovine niso dodane namerno oz. je preseganjemejne vrednosti koncentracije težkih kovinnastalo izključno zaradi dodajanja recikliranegamateriala.Dr. Katja Povhe Jemec iz Ministrstva zazdravje je sporočila, da v imenu ministrstva

16 DosjeZdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) izvaja nadzorv obliki inšpekcijskih pregledov v podjetjih,ki proizvajajo, predelujejo ali prva dajejo vpromet materiale in izdelke, namenjene stikuz živili. Do leta 2007 so te preglede opravljaliglede na opozorila potrošnikov ali evropskegasistema hitrega obveščanja RASFF. V letu 2007pa je začel ZIRS izvajati tudi redne inšpekcijskepreglede vseh proizvajalcev embalaže ingrosističnih prodajalcev različnih produktov.Prvotna ocena je bila, da je na slovenskem trguokoli 180 takšnih podjetij, kmalu pa so ugotovili,da jih je precej več, zato so v letu 2007opravili enkrat več pregledov kot so načrtovali.Letos septembra pa je začel ZIRS izdelovatitudi uradni register vseh podjetij, ki proizvajajo,predelujejo ali prva dajejo v promet materialein izdelke, namenjene stiku z živili, ki bopredvidoma končan do konca leta.Dr. Marko Luci iz ZIRS-a je povedal, da soimeli v skladu s Poslovnim načrtom ZIRS zaleto 2008 na področju materialov in izdelkov,namenjenih stiku z živili, planiranih 110 inšpekcijskihpregledov. »Do 9. oktobra pa smoizvedli 280 inšpekcijskih pregledov v 218 objek-Jana Potokar, Medex:Z vstopom v EU se je odgovornost za kakovostoziroma neoporečnost embalažeprenesla na proizvajalce. Z uvedbo HACCPsistema imamo postavljene zahteve za parametrevarnosti pri posameznih materialihza stik z živili. Z embalažo postopamo enakokot z vhodnimi surovinami.V Medex-u imamo največ stične (tista, kiprihaja v stik z živili) steklene embalaže,kamor spadajo različne stekleničke za sirupein raztopine, kozarci za med in fiole zaraztopine. Prednost steklene embalaže predplastično je v tem, da je kemično odporna inzato ne prehaja do migracij na živilo. Stekloje okolju prijazno, saj se lahko večno reciklira,pri tem pa ne izgublja na kakovosti.Poleg stekla uporabljamo še sestavljene folije,vrečke, plastične zaporke in kovinskepokrovčke.Izvajamo kontrolne ukrepe v sistemu obvladovanjazdravstvene ustreznosti stičneembalaže, tako da:– embalažo kupujemo od preverjenih dobaviteljev,zanjo izdelamo kakovostni kriterij,ki obsega tudi parametre varnosti, lete potrdi dobavitelj in Medex. Dobaviteljinam tudi z izjavo predpisane vsebine inrezultati analiz na težke kovine in migracijsketeste na kontrolnih raztopinahzagotavljajo zdravstveno neoporečnoststične embalaže;– preden gre embalaža v proizvodnjo, jomora vhodna kontrola sprostiti. Sprostijo na podlagi dokumentacije, ki spremljavsako pošiljko, jo vizualno pregleda inembalaža dobi črtno kodo, s katero jeomogočena sledljivost z izdelkom.Prijavili smo se na ZIRS (Zdravstveni inšpektoratRS) skladno z Uredbo o obvezniregistraciji in ravnanju podjetij, ki proizvajajo,predelujejo in dajejo v promet izdelke,namenjene za stik z živili (Uradni list, št.57/08).Jurij Krivec, Petruzalek,uvoznik embalaže:V podjetju Petruzalek prodajamo embalažoznanih in priznanih proizvajalcev,velika večina jih je iz EU. Od vseh imamoizjave o skladnosti z uredbami, ki veljajo vEU, te izjave pa so podkrepljene s kopijamianaliz. Če pa tega od proizvajalca nimamooz. proizvodi niso iz EU, pa damo nareditianalize na ZZV Maribor.tih. Inšpekcijski pregledi so se izvajali pri proizvajalcih,uvoznikih in distributerjih materialovin izdelkov, namenjenih stiku z živili, pravtako pa tudi v maloprodaji.« Tukaj so zajeti vsipregledi, torej tako redni kot izredni, ki so posledicabodisi neustreznih rezultatov odvzetihvzorcev v okviru rednega programa vzorčenja,vlog za pregled pošiljke pred sprostitvijo uvoženihartiklov v prosti promet, obvestil iz evropskegasistema hitrega obveščanja (RASFF),pritožb oz. prijav potrošnikov, informacij izmedijev in obvestil nosilcev dejavnosti. »V letu2007 so bile podane tri prijave potrošnikov, kiso se nanašale na spremenjene organoleptičnelastnosti izdelkov (luščenje površine, neprijetenvonj). Dva inšpekcijska pregleda sta bilaizvedena na podlagi obvestil, ki smo jih prejelipreko sistema RASFF, večina izrednih inšpekcijskihpregledov pa se nanaša na neustreznerezultate vzorcev, odvzetih ob uvozu. V letu2008 smo do danes prejeli tri obvestila iz sistemaRASFF, pritožb potrošnikov pa v tem letu šenismo prejeli,« je povedal dr. Marko Luci.Analizo izvajajo na področju sestave materiala,njegove kontaminacije s prepovedanimi substancamiin njihovih migracijskih lastnosti.Pri tem sodelujeta Inštitut za varovanje zdravjaRS ter Zavod za zdravstveno varstvo Maribor(ZZVM), ki pripravita vzorce in izvedetanjihovo analizo, na podlagi katere (ne)ukrepajoinšpektorji. Alenka Labovič iz ZZVM jerazložila, da na področju plastičnih materialovnajveč analizirajo vzorce PET, PP in PE vkaterih merijo celotno in specifično migracijo.Najpogostejše meritve migracij se opravljajo zaBisfenol A, formaldehid, primarne aromatskeamine in težke kovine. Stopnje migracije se merijona modelnih raztopinah in pod različnimitemperaturnimi pogoji. V primeru izdelka, kije pri kuhanju čaja oddajal čuden vonj, so prianalizi ugotovili, da migracijske količine presegajodoločene standarde, zato je bil uvedenuradni postopek umika izdelka iz prodaje pocelotni Sloveniji, obvestili so javnost in trgovceo nevarnem izdelku. Odgovorna pravna osebaje bila tudi kaznovana z globo, ki je lahko znašalamed 2.000 in 30.000 EUR, vendar višinekazni v tem primeru nismo izvedeli. Tudi sicerse bo treba vprašati, zakaj inšpekcijske službeniso zavezane k informiranju javnosti o ugotovitvah,ki so pomembne za zdravje ljudi inokolje.V evropskem združenju za embalažo in okoljeEUROPEN (The European Organizationfor Packaging and the Environment) na našavprašanja, kako zagotavljajo neoporečnost inneškodljivost pakirnih materialov njihovihEOL-40-oktober-October-08članov na evropskem nivoju, odgovarjajo, »dakoncentracije težkih kovin ureja omenjenaDirektiva 94/62/EC in njen 11. člen, ter da nasplošno v embalaži, namenjeni stiku s hrano inpijačo ni nevarnih snovi, saj je plastična embalažaredno uporabljana za te namene. Tudinismo obveščeni o mogočih amandmajih indopolnitvah te Direktive glede novih snovi naseznamu in njihovih koncentracij.« Opazili paso, da v nekaterih članicah prihaja do odstopanjpri zagotavljanju CEN standardov, zato sotudi že večkrat pozvali države članice, da zagotovijo,da vsa embalaža zadostuje evropskimzahtevam.Iz evropskega združenja proizvajalcev hranein pijače CIAA (Confederation of the Foodand Drink Industries of the EU) pa dodajajo,da »evropska zakonodaja o prehrani in njenPetra Prebil Bašin, Valkarton:V Valkartonu se preko 30 % embalaže izdelaza prehrambeno industrijo. Že v osnovi soproizvodnja in naši proizvodi okolju prijazni.Osnovna surovina – embalažni papirji,so večinoma izdelani iz recikliranih surovin,tako je tudi končne izdelke po uporabimožno ponovno reciklirati. Ostali materialiin energenti, porabljeni v naši proizvodnji,so uporabljeni v smeri čim manjšegaobremenjevanja okolja, saj smo tudi nosilecstandarda ISO 14001, ki potrjuje naše sistemskoravnanje z okoljem.Naši proizvodi so usklajeni z dvema pomembnimazakonodajnima zahtevama. Spodročja varstva okolja je pomembna Direktivaevropskega parlamenta in sveta št.94/62, na področju direktnega stika z živilipa Uredba evropskega parlamenta in svetašt. 1935/2004. Na osnovi Direktive 94/62imamo v Sloveniji veljavno Uredbo o embalažiin odpadni embalaži, objavljeno v Ur.L. RS št. 84/06. Za obe zahtevani področjiso bili predvsem na Gospodarski zborniciSlovenije organizirani posveti in razlage tehzahtev, kjer smo aktivno sodelovali in, lahkotrdimo, tudi sooblikovali te uredbe.Glede na zakonodajne zahteve od našihdobaviteljev materialov redno pridobivamoustrezne izjave, da materiali ustrezajozahtevam Direktive 94/62. Za materiale,ki so namenjeni za stik z živili, pa je potrebnopridobiti izjave opisane po Uredbi1935/2004. V Valkartonu ne glede na izjavenaših dobaviteljev periodično preverjamovse materiale naših dobaviteljev in tudi izdelke,s čimer potrdimo ustreznost našihtehnoloških procesov. Vsem kupcem posredujemopotrebne izjave o ustreznosti.Ravno zadnji mesec smo vse naše kupce izživilske industrije z dopisom informirali onaših postopkih dela in o upoštevanju vsehzahtev, ki se nanašajo na tovrstno embalažo(označevanje, sledljivost, načrt umika s trgaitd.). Pred časom smo interno pripravilitudi posebno navodilo o izdelavi embalažeza stik z živili, kjer so opisani vsi zahtevanipostopki vseh oddelkov v Valkartonu – odprodaje, tehnologije, proizvodnje, kontrolein odpreme za zagotavljanje ustreznosti tovrstneembalaže.

EOL-40-oktober-October-08 Dosje 17generalni zakon Regulativa 178/2002 zahtevata,da mora biti vsa hrana, ki je dana na trg,varna za uživanje in ne sme ogrožati človeškegazdravja. Materiali za pakiranje živil pa morajobiti skladni z Regulativo 1935/2004 o materialihin predmetih, ki pridejo v stik z živili.Poleg splošne zakonodaje pa je EU sprejela tudispecifično zakonodajo, ki določa standarde zarazlične embalažne materiale (CEN standardi,op.p.). V EU obstaja tudi veliko primerov dobreproizvodne prakse celotne embalažne verige,ki zagotavljajo da se proizvajalci embalažepravil in zahtev tudi držijo.« Poudarjajo pa, daje EU sprejela nova pravila ravnanja pri proizvodnjiembalaže in embaliranju blaga v smislusledenja tehničnemu napredku na način, damorajo biti pri izdelavi uporabljene najboljšemetode, v praksi uspešno preizkušene in natrgu dostopne zasnove, tehnologije ali proizvodnipostopki, ki prispevajo k zmanjševanjukoličine odpadne embalaže, preprečevanju inzmanjševanju škodljivih vplivov in preprečevanjuter zmanjševanju škodljivih vplivov naokolje pri proizvodnji, uporabi ter pri predelaviali odstranjevanju odpadne embalaže.Bisfenol A (BPA) povzroča glavoboleZnanstveniki in nekateri zaskrbljeni potrošnikiin njihove organizacije odkrivajo vednonove, potencialno nevarne komponente embalažnihmaterialov, ki se uporabljajo za pakiranježivil. Z migracijo v živila in posledičnimzaužitjem se tako potrošnika izpostavlja tveganju,katerega posledice niso dovolj raziskane,saj se nadzorne institucije s tem problemom ponavadi soočijo, ko jih na to opozori znanstvenaali potrošniška skupnost. Nato pa pride do večraziskav, ki si nasprotujejo, odvisno pač, kdoraziskuje in s kakšnimi predpostavkami. A vvečini primerov ostanemo potrošniki tisti, kinosimo največje breme in tveganje.Najboljši primer takšne znanstvene neodločnostiin politične kontradiktornosti je trenutnažolčna razprava o učinkih Bisfenola A (BPA), kipoteka tako v EU kot ZDA. BPA je kemikalija,ki se že vrsto let uporablja za produkcijo polikarbonatnerigidne plastike, ki se nato uporabljaza izdelavo posod za hrano, PET plastenk,stekleničk za dojenčke, pribora in krožnikovter za izdelavo zaščitnih premazov in veziv zarobove pločevink s hrano in pijačo. Raziskaveso pokazale, da BPA prehaja iz embalaže v živilo,ki ga obdaja, in da z njegovim zaužitjemle-ta deluje kot ženski spolni hormon estrogen.BPA je kemikalija, ki je bila znana že velikopred letom 2002, ko je European Food SafetyAuthority (EFSA) prvič izdala mnenje opotencialni nevarnosti BPA in zgornjih omejitvahpriporočene dnevno zaužite količine, kinaj ne bi presegala 0,05 mg/kg telesne teže ali5 mg/kg telesne teže na dan. Iz EFSA so namsporočili, da so pred kratkim posodobili svojestališče do BPA, ki upošteva najnovejše podatkein novice ter debate v ZDA in Kanadi. »VEFSI potrjujemo stališče, da v tem trenutku neobstaja noben znanstveni dokaz, da sedanji nivojiizpostavljenosti BPA predstavljajo grožnjoin potrjujemo naše dosedanje stališče, da selahko BPA varno uporablja v pakiranju prehrambnihproduktov.«V zadnjih letošnjih raziskavah, ki jih je opravilNational Toxicology Program iz ZDA, pa soodkrili, da je BPA prisoten v telesih kar 93 %testiranih Američanov in da obstaja »določenazaskrbljenost« glede učinka BPA na razvoj možganovin prostate pri otrocih in dojenčkih predin po rojstvu, pri punčkah pa naj bi povzročalprehitro puberteto in razvoj raka na dojki. Dodatneštudije so pokazale, da vpliva tudi nastarejšo populacijo moških, pri katerih zmanjšuještevilo spermijev in povzroča rast prsi.Študija britanskih in ameriških znanstvenikov,ki je bila objavljena v Journal of the AmericanBarbara Bratuša, Proconi:V podjetju Proconi d.o.o. že peto leto proizvajamopripravljene pasterizirane jedi,ki so slovenskemu trgu bolj znane podnazivom Pogrej in pojej. Gre za jedi, ki jihskuhamo na klasičen način, potem pa jihhermetično zapremo v plastično embalažoin pasteriziramo. Na ta način zagotovimopodaljšanje njihove obstojnosti. V tem procesuje pomen embalaže med ključnimi zazagotovitev brezhibne kakovosti, h kateristremimo. Embalaža, to so plastične posodicein plastična folija, s katero posodicehermetično zapremo, mora biti vrhunskekakovosti, saj je le takšna zagotovilo, dabodo jedi ohranile senzorične lastnosti,predvsem pa svojo zdravstveno neoporečnosttako med procesom pasterizacije kottudi med dokaj dolgim rokom trajanja.Zaradi tega že od začetka sodelujemo s priznanimiproizvajalci embalaže v Evropskiuniji, ki, preden sploh pristopimo k testiranjuembalaže v naši tovarni, morajo z verodostojnimianaliznimi dokumenti dokazati,da njihova embalaža ne vsebuje snovi,ki bi lahko prehajale na naše jedi in s temogrožale kakovost izdelka. Embalaža morabiti stabilna do te mere, da sestavine jedi nemorejo s svojimi specifičnimi značilnostmi(vsebnost kislin, soli in dr.) spremeniti oziromaposlabšati lastnosti embalaže.

18 DosjeEOL-40-oktober-October-08Medical Association pred mesecem dni pa jepokazala, da so imeli ljudje z višjo koncentracijoBPA v urinu trikrat večji potencial razvojakardiovaskularnih bolezni, 2,4-krat večjomožnost, da bi zboleli za diabetesom ter nenormalnekoncentracije treh jetrnih encimov.Alenka Krajnc, Mlekarna Celeia:Kot eno večjih živilskih podjetij v Slovenijistremimo k zagotavljanju varnosti našihproizvodov, ki jih uživa širši krog potrošnikov.Naša strategija je širokemu in še takozahtevnemu krogu potrošnikov ponuditizdrav in v prvi vrsti varen izdelek. K varnostioziroma nevarnosti izdelkov pa v sodobnemčasu, ko tehnika in razvoj napredujetaz neverjetno hitrostjo, prispeva tudi embalaža.Ta mora biti iz preverjenih in zdravjuneškodljivih materialov, ki ne smejo kvarnovplivati na živilo. Zaradi tega se v MlekarniCeleia d.o.o. še kako dobro zavedamo, daje izbira in vzajemno sodelovanje s ponudnikomembalažnega materiala izjemnopomembno. Nove embalažne materiale izbiramona podlagi predhodno določenihspecifikacij, ki zagotavljajo skladnost materialovali izdelkov z zakonodajnimi pravili,ki se zanje uporabljajo. Pri materialih, kiprihajajo v stik z živili, opravljamo rednekontrole. Mesečno ali ob rednih dobavahse izvajajo mikrobiološke analize z odvzemanjembrisov ter vizualna kontrola. Naletnem nivoju pa se od dobaviteljev embalažnegamateriala zahtevajo kemijske analizeembalaže (migracije).Izpostavljenost toploti pa še poveča migracijoBPA v živilo, kar predstavlja resno nevarnost zadojenčke, ki pijejo pogreto mleko.Vendar pa tako EFSA kot Food and Drug Administration(FDA) iz ZDA, kot tudi institucijeiz drugih držav, zagovarjata stališče, da je trenutnaizpostavljenost otrok in odraslih BPAjuše vedno varna in ne povzroča posledic, čednevno zaužita količina ne presega 5 mg/kgtelesne teže.Tudi embalažna in kemična industrija se nestrinjata z rezultati zadnjih raziskav na primatih,za katere pravijo, da ponujajo »omejene inneprepričljive dokaze,« (American ChemistryCouncil). Prav tako je raziskave zavrnil NorthAmerican Metal Packaging Alliance, ki pravida so trditve v člankih »nedokazljiv znanstvenipreskok« in pozval k dodatnim raziskavam,saj naj bi bile količine BPA veliko pod nivojem,postavljenim s strani vlade in njenih agencij.Medtem pa je Kanada predlagala prepoveduporabe BPA, ki jo je že uveljavila pri proizvodnjiin uvozu polikarbonskih stekleničk zaotroke, ki vsebujejo BPA. Takšen ukrep so izvedlina podlagi raziskave Univerze Guelph, ki jepokazala da BPA vpliva na sposobnosti učenjain spomina. K odločitvi pa je pripomogla tudiraziskava Univerze Yale, ki je s poskusom naprimatih dokazala, da dnevna količina BPA, kijo priporoča EPA (United States EnvironmentalProtection Agency), pri primatih zmanjšujetvorbo in gostoto sinaps v možganih, ki omogočajonevronom, da komunicirajo in nam s temomogočajo interpretacijo izkušenj in spomin.Prizadevanjem vlade Kanade, so se pridružilitudi vsi večji kanadski trgovci, ki so s policumaknili produkte, ki vsebujejo BPA.Evropska komisija je leta 2005 prosila Evropski odbor za standardizacijo (CEN), naj pripravistandarde, ki bi poenostavili pregled nad stotinami vrst embalaže, materiali in ravnanjem z embalažo.Tako so nastali CEN standardi EN 13428:2004, EN 13429:2004, EN 13430:2004, EN13431:2004 in EN 13432:2000. CEN je pripravil tudi »generalni standard« EN 13427:2004, kirazlaga, kako so vsi prejšnji standardi povezani in uporabljani. Če embalaža izpolnjuje vse teosnovne pogoje oz. CEN standarde, ji je potrebno zagotoviti neomejen dostop do celotnega internegatrga EU.SIST EN 13428:2001 - Embalaža - Posebne zahteve za proizvodnjo in sestavo - Preventiva zazmanjšanje pri izvoruSIST EN 13429:2004 - Embalaža - Večkratna uporabaSIST EN 13430:2004 - Embalaža - Zahteve za embalažo, primerno za predelavo s snovnim recikliranjemSIST EN 14431:2004 - Embalaža - Zahteve za embalažo, primerno za energetsko predelavo,vključno z določitvijo najmanjše kurilne vrednostiSIST EN 13432:2001 - Embalaža - Zahteve za embalažo, primerno za kompostiranje in biorazgradnjo- Preskusna shema in ovrednotenje meril za sprejemljivost embalaže

EOL-40-oktober-October-08 Dosje 19DossierDirectives on Harmful Substances in Packaging Are in Place – So?Dr Katja Povhe Jemec of the Ministry of Healthreports that the Health Inspectorate of the RS(ZIRS) exercises control on behalf of the Ministryof Health with inspection checks in companiesproducing, processing or launching materialsand products on the market that are intendedto come into contact with foodstuffs. Until 2007these checks were made in response to reportsmade by consumers or the European rapid alertsystem, the RASFF. However as of 2007, ZIRSalso started performing regular inspection checksof all manufacturers of packaging and wholesalersof various products. The initially estimatednumber of such companies on the market wasaround 180, but was soon found to be muchhigher, which meant that in 2007 twice as manychecks were carried out than planned. Since September,ZIRS has also been putting into place anofficial register of all companies which manufacture,process or launch materials and productson the market that are intended to come intocontact with foodstuffs, which is to be completedby the end of this year.What are the controls over the compliance ofpackaging?In Slovenia the following groups of materialsare professionally regulated: glass, ceramics,paper and metals. These materials are listed inthe Rules on the Requirements for the HygieneSuitability of Products for General Use whichMay Be Placed on the Market. It is interesting tonote that these Rules date back to the time of theNuša Blagotinšek, Amba:Tudi v podjetju Amba CO. d.o.o. se zavedamoškodlijivih snovi, ki bi se lahko pojavilev naši embalaži. Prav zato vse kombinacijenaših potiskanih ali nepotiskanih laminiranihfolij dajemo na analizo pooblaščeniinstituciji. Preverjajo vsebnosti težkih kovinter migracije snovi iz embalaže v živila.Prav tako si od vseh dobaviteljev repromaterialapridobimo certifikat oziroma izjavoo ustreznosti materiala za stik z živili oziromaustreznosti barv in lepil za uporabov živilski industriji. Na podlagi omenjenedokumentacije ter upoštevanja internihstandardov dobre proizvodne in higienskeprakse tudi sami izdamo kupcem naše folijecertifikat oz. izjavo o primernosti, skladnostiembalaže za stik z živili.former common country of SFRY, therefore being20 years old. In Slovenia, control in this area isgoverned by the Health Inspection Act and thebody which carries it out is the Health Inspectorateof the Republic of Slovenia (ZIRS) withinthe Ministry of Health. In glass packaging, forinstance, there is an exception regarding thelevels of heavy metals which may exceed 0.01 %provided the heavy metals are not added intentionallyto glass packaging during production orif the limit values are exceeded solely because ofthe addition of recycled material.Dr Marko Luci of ZIRS tells us that, in accordancewith the 2008 ZIRS Business Plan, 110 inspectionchecks were planned in the area of materialsand products intended to come into contactwith foodstuffs. “By 9 October though, we havemade as many as 280 inspection checks in 218facilities. The inspection checks were performedin the facilities of manufacturers, importers anddistributors of materials and products intendedto come into contact with foodstuffs, as well asin retail establishments.” This includes all checks,regular and extraordinary, which were performedas a result of inadequate results found in samplestaken within the framework of the regular samplingprogramme, applications for consignmentinspections prior to releasing imported articlesinto free circulation, notifications from the Europeanrapid alert system (RASSF), consumers’complaints or reports, information submittedby the media and reports by operators. “In 2007,three reports were made by consumers whichrelated to modified organoleptic properties ofproducts (surface flaking, unpleasant smell). Twoinspection checks were carried out on the basis ofnotifications received through the RASFF system,whereas the majority of extraordinary inspectionchecks were due to inadequate results in samplestaken upon import procedures. As regards 2008,we have to date received three notifications fromthe RASFF system and no consumer complaintsso far,” said Dr Marko Luci.promocija

20 Označevanje hranilnih vrednosti živil v EUOZNAČEVANJEEOL-40-oktober-October-08Označevanje hranilnihvrednosti živil v EUŽIVILEni za nalepko, drugi za opozorilni »semafor«Mateja KrajncOznačevanje živil ureja celavrsta predpisov. Proizvajalciživil se pogosto pritožujejo,da je njihovo označevanje zelozahtevna naloga. Rezultatiinšpekcijskega nadzoraoznačevanja živil kažejo, danepravilno označevanje živilni redkost. Potrošniki sepritožujejo, da na deklaracijitežko najdejo informacijo, kijo iščejo, ali pa deklaracijotežko preberejo. Zahtevaneinformacije so na deklaracijahpogosto zapisane v drobnemtisku, prekrite s trženjskimislogani ali zapisane naneustreznem mestu. Zanimivopri vsem tem pa je, da sopotrošniki še vedno prevečbrezbrižni do informacij nadeklaracijah.Trenutno je na področju označevanja živil zeloaktualno označevanje hranilnih vrednosti živil.Kot je povedal Mark Nosan iz Bureau Veritas,kjer izvajajo preglede ustreznosti označevanjaza vse skupine živil, danes proizvajalci vSloveniji na izdelke najpogosteje navajajo najrazličnejšetako imenovane prehranske trditve. Sprehranskimi trditvami proizvajalci potrošnikeše posebej opozarjajo glede večje ali manjševsebnosti posameznega hranila oziroma energijskevrednosti. Med takšne pogoste oznakesodijo: »lahko«, »brez nasičenih maščobnih kislin«,»brez dodanih sladkorjev«, »visoka vsebnostbeljakovin« in podobno.Ali se v EU pripravljajo novosti pri označevanjuživil in kje se kažejo največji problemi, smopovprašali evropsko poslanko Mojco DrčarMurko.Mojca Drčar Murko»EU ima področje označevanja živil urejenoz uredbama o splošnih pravilih in posebnimipravilniki za prehranske proizvode. Predpisanoje obvezno navajanje sestave proizvoda,proizvodnih metod, porekla in trajanja, aproizvajalci imajo precej proste roke pri izbirikriterijev podatkov. Posledica je, da nekaterinavajajo hranilno vrednost v odstotkih, drugijih merijo z grami, tretji s porcijami hrane, itd.Leta 2003 so se zlasti spričo podatkov o hitremnaraščanju pretirane debelosti v EU začela posvetovanjao izpopolnitvi zakonov, ki merijok vzgoji potrošnikov za zdravo izbiro hrane.Na vsakem pripravljenem proizvodu naj bibile navedene najpomembnejše prehranskevrednosti, zlasti količina sladkorjev, nasičenihmaščob in soli, kakor tudi energijska vrednost(kalorije). Leta 2006 je Komisija izvedla večjavnih posvetovanj in januarja letos objavilapredlog direktive za novo označevanje pripravljenehrane in nealkoholnih pijač, ki združujedve zdaj veljavni uredbi v eno.Na prednji strani nalepke naj bi bile odslejobvezno navedene kalorije, ki jih bo s proizvodomzaužil potrošnik, pa tudi skupnemaščobe, nasičene maščobe, sladkorji in sol.Države članice bi tem podatkom lahko doda-

EOL-40-oktober-October-08 Označevanje hranilnih vrednosti živil v EU 21le še vizualne elemente, denimo »semaforskebarve« (zeleno barvo za »dober izbor«, rumenoza »še v redu« in rdeče za »slab izbor«)oziroma kak drug simbol (»ključavnico«, ki ježe več let uspešno uveljavljena na Švedskem).Nalepke bi morale biti berljive, zato predlogpredpisuje velikost črk najmanj 3 mm. Obveznanaj bi bila tudi zadnja stran nalepke, kjerbi bili navedeni priporočeni dnevni vnosi hranilnihvrednosti (z angleško kratico GDA). Teje pripravil odbor nutricionistov (Eurodiet), kiga je leta 1988 ustanovila Evropska komisija.Gre za oceno povprečnih potreb po energiji zazmerno aktivne in normalno težke moške inženske med 19. in 50. letom starosti. Evropskakomisija predlaga obvezno označevanje vsehvrst pripravljene hrane in pijač, ureditev pa nevelja za meso, zelenjavo in podobno nepakiranohrano, pa tudi za alkoholne pijače. Slednjebi bile lahko v shemo vključene čez pet let inproizvajalci bi tedaj morali na nalepkah steklenicnavajati kalorije.Dilem ni bilo malo in mnenja o predlogu sodeljena. Ali ne bo potrošnik zmeden, če bopoleg dnevnih priporočenih vrednosti (kalorij,odstotkov dnevnih potreb) dobil še barvnoopozorilo? Kam bodo napisali vse podatke namajhnih embalažah, če bo višina črk najmanj3 milimetre? Je cilj nove direktive vzgoja potrošnikovk zdravemu prehranjevanju, ali pajih (z rdečo barvo) odvračati od nakupa? Bodopotrošniki »rdečo« razumeli kot opozorilo, najne jedo preveč tovrstnih proizvodov, ali pa jihbodo sploh prenehali kupovati? Kaj to pomenidenimo za proizvodnjo sladkarij? Gre pa tudiza vprašanje, kateri cilj je najpomembnejši. Čeje to boj proti debelosti, so najpomembnejšekalorije, če pa tudi vzgoja za zdrave prehranskenavade in boj proti drugim civilizacijskimboleznim, sta pomembni oznaki na nalepkahzlasti količina sladkorja in soli.Marking nutritional values of foods in the EUAli so deklaracije na živilih dovolj razumljive, da lahko izbirate, kupujete in pripravljatevarna ter primerna živila za vas in vašo družino?DANENe vednoOstaloV slovenski javnomnenjski raziskavi, ki jo je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje koneclanskega leta, zasledimo zanimiv podatek. Na vprašanje »Ali so deklaracije na živilih dovoljrazumljive, da lahko izbirate, kupujete in pripravljate varna in primerna živila za vas in vašodružino?« je 63 % udeležencev odgovorilo, da le včasih prebira deklaracije na živilih, in kar83 % jih je odgovorilo, da se jim zdijo deklaracije v večini primerov nerazumljive.Katere države EU imajo področjeoznačevanja živil zgledno urejeno?Bi morda kaj posebej izpostavili kotzgledno?V Veliki Britaniji deluje sistem, ki se opira na»semafor«, ki ga je na pobudo vlade leta 2006izdelala agencija za prehranske standarde. Vladaga je proizvajalcem sicer le priporočila, a jihje hkrati opozorila, da bodo v primeru nespoštovanjapobude sledili zakonski ukrepi. NaŠvedskem imajo model označevanja s simbolom»ključavnico«, ki ga je izdelal švedski uradza varnost hrane, deluje pa nekoliko drugačekot britanski, saj le priporoča uživanje zdravihživil, negativnih sodb o nezdravih pa ne daje.Označevanje naj bi vzgajalo potrošnike in jihvabilo, naj se poučijo.Leta 2006 je evropsko združenje proizvajalcevživil (CIAA) sklenilo, da bo na podlagi hranilnihsestavin prevzelo prostovoljno shemooznačevanja živil. Zgradili so jo na podlagipriporočenih dnevnih odmerkov. GDA naj bibila smernica, ki pove, koliko energije in hranilnihučinkovin je v porciji hrane ali pijače,vendar potrošniku pušča možnost izbora. Nalepkatorej olajša izbiro potrošniku, saj lahkotakoj vidi, koliko dnevnih potreb po hrani zadovoljidoločena hrana ali pijača.Proizvajalci so se odločili, da na prednjo strannalepke namestijo podatek o energiji (kalorijah),skupaj z odstotkom od dnevnih potrebodraslih oseb po energiji. Na zadnji strani jepodrobnejši seznam hranilnih snovi (sladkorji,skupne maščobe, nasičene maščobe in soli).Sistem so prevzeli vsi največji proizvajalci živilod Coca-Cole in Kellogga prek Nestleja doUnileverja. Do konca prihodnjega leta bodopodjetja, ki v EU proizvedejo skupaj 40 odstotkovpripravljene hrane, predvidoma v celotitako označevale svoje proizvode. Med njimiso tudi proizvajalci iz Slovenije (tako nalepkoSome for a label, others for “warning lights”In 2006, the European Commission organizedseveral public conferences, and in this January, itpublished a proposal for a directive on new labellingof prepared food and non-alcoholic drinkswhich combined two regulations currently inforce into one. On the front of a label, calorieswhich a consumer will take in together with aproduct would have to be indicated from now on,as well as the total amounts of fat, saturated fats,sugar and salt. Member states could add visualelements to this information, such as “colours oftraffic lights” (green for “good choice”, yellow for“still okay”, and red for “bad choice”) or any othersymbols (“lock” which has been successfullyused for several years in Sweden). Labels shouldbe legible; therefore, the proposal regulates theletter size to at least 3 mm. The reverse side ofthe label is obligatory as well, with an indicationof the recommended daily intake of nutritionalvalues (GDA). They were determined by a boardof nutritionists (Eurodiet) founded in 1988 by theEuropean Commission. It is an estimation of theaverage needs for energy for moderately activemen and women and of normal weight, between19 and 50 years old. The European Commissionis suggesting an obligatory labelling of all kindsof prepared food and drinks, but the regulationdoes not apply for meat, vegetables and similarunpacked food as well as for non-alcoholicdrinks. The latter could be included in the plan infive years and producers would in this case haveto indicate calories on the bottle labels.There were quite a number dilemmas, and opinionson the proposal are divided. Will putting acolour warning next to daily recommended values(calories, percentage of daily needs) on a label,confuse a consumer? Where will all the informationbe able to be written on small packagingif the letters are at least 3 mm high? Should thenew directive educate consumers to eat healthilyor discourage them (with a red colour) frombuying? Will the consumers take “the red” as awarning not to eat too many of such products,or will they stop buying them at all? What doesthat mean for the production of sweets for example?And there is still the question of which targetis the most important. If it is the battle againstobesity, calories are the most important, and ifit is also educating people about healthy dietaryhabits and the fight against the other diseasesof civilization, the indications of sugar and saltquantities on the label are important as well.www.adheziv.siInk jet, laserskiin termotransferindustrijskitiskalniki,etiketirke, servisin repromaterializa vse ink jete.Adheziv d.o.o., Primož 24c3230 Šentjur, Slovenijatel.: 03/ 749 0 740fax: 03/ 749 0 741GSM: 041/ 612 610e-mail: vojko.arzensek@siol.netAdheziv Srbija, tel.: +381 (0)21 300 990Adheziv Croatia, tel.: +385 (0)49 300 432promocija

22Označevanje hranilnih vrednosti živil v EUima denimo »polno mleko Zelene doline«). Želetos pa je označeno po tej shemi 80 odstotkovvseh brezalkoholnih pijač, ki jih proizvedejopridruženi proizvajalci.Evropsko združenje ima zato pripombe napredlog evropske direktive zaradi možnegamešanja dveh sistemov – odstotkov na eni in»semaforskih« barv na drugi strani– ker se bojijo,da bodo morali nalepke prilagajati vsakidržavi članici posebej. Kritični so tudi do najmanjševelikosti črk na nalepki, ki jih manjšeembalaže ne prenesejo.Ugovori niso brez podlage. Z barvami je siceropozarjanje preprostejše, a je hkrati sugestivno,s svojo preprostostjo pa tudi zavajajoče,ker ne more biti vselej natančno. Barvna opozorilase obračajo k prehransko nepismenimpotrošnikom, med tem ko podatki o ključnihprehranskih profilih in odstotki dnevnega priporočenegazaužitja vzgajajo k znanju za kakovostnoizbiro hrane.EOL-40-oktober-October-08Obstaja kakšna raziskava o tem, kakopotrošniki v EU dejansko razumejo inprebirajo oznake na živilih?Narejenih je bilo več anket in kažejo, da potrošnikinesporno želijo “jasne” nalepke, take, dabo torej mogoče ločiti med reklamnim delomin podatkom o hranilnih vrednostih, da bodoberljive, itd. Evropski potrošniki želijo hkratiimeti enotno ureditev, da bi lahko primerjali,in ta naj bi bila preprostejša od sedanjega sistema.Največ ljudi je želelo tako nalepko, dabi lahko že spredaj, na prvi pogled, ugotoviliprehransko vrednost proizvoda, ki ga kupujejo.Ankete so pokazale, da so imeli nekateri potrošnikitežave z razumevanjem gramov, drugipa si niso mogli nič pomagati z odstotki. Enaod anket, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji, jeglede izbire med »semaforjem« in navajanjemodstotkov o dnevnih potrebah odraslih potrošnikovugotovila, da ima prvi model prednosti:50 odstotkov ljudi je znalo primerjati proizvode,ki so bili označeni s semaforskimi barvami,le 5 odstotkov pa s pomočjo dnevnih priporočenihkoličin.Kdaj lahko pričakujemo sprejetje novihpravil označevanja živil?Razprava o predlogu Komisije zamuja. Računamo,da bo šele januarja prihodnje leto onjem debatiral okoljski parlamentarni odborin upanje je, da bo še pred koncem mandata vjuniju mogoče pripraviti predlog za glasovanjev plenumu. Zaostaja pa tudi delo v Svetu, kjerverjetno letos ne bodo dosegli sporazuma. Letosse torej ne bo še nič spremenilo.Dobro zapakirano in zalepljeno!Embalažni samolepilni trakovi AEROAERO proizvaja več skupin embalažnih trakov - odvisno odnosilca (BOPP, PVC ali papir) in lepila (lahko je izdelano naosnovi naravnega kavčuka ali vodne disperzije akrilatov). Vsakaod teh kombinacij vam lahko prinese določene prednosti, ki soznačilne za posamezno skupino. Izbirate lahko med različnimiširinami, dolžinami navitja in pakiranjem.Tri ključne skupine samolepilnih trakov za zanesljivo pakiranje:AERO PACK 1501• za ročno in strojno pakiranje• za grobe in gladke površine in za kartone iz recikliranihmaterialov• za uporabo pri nizkih in povišanih temperaturah• rjav, prozoren in belAERO PACK 1401• za ročno pakiranje• mehak, stabilen samolepilni trak• priporočamo aplikacijo pri sobni temperaturi• rjav, prozoren in belAERO PACK 1549• okolju prijazen samolepilni trak• brez vonja, odporen proti staranju, UV svetlobi in vlagi• rjav, prozoren, bel, rumen, rdeč, moder, zelen in črnČe želite poleg zapiranja embalaže promovirati tudi svojepodjetje, izberite samolepilne trakove potiskanez logotipom ali sloganom podjetja.Merkur — trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo www.merkur.euDodatna pojasnila:KRIVEC UROŠTelefon: (03) 543 25 06Faks: (03) 543 23 54E-pošta: uros.krivec@merkur.siSELAN METATelefon: (01) 280 14 44Faks: (01) 280 15 18E-pošta: marjeta.selan@merkur.sipromocija

ZELENOEOL-40-oktober-October-08 Zeleno označevanje 23OZNAČEVANJEPričenja se tudi označevanje CO 2 odtisaPrizadevanja za osveščanje oglobalnem segrevanju se kažejotudi pri označevanju izdelkovs CO 2 odtisom, ki nastane mednjihovo proizvodnjo, dostavo inodlaganjem. Označevanje CO 2odtisa posameznih izdelkov bilahko bilo dober način, da seljudje bolj zavedajo okoljskegavpliva izdelkov. Zelo nazorenje primer CO 2 odtisa, ki galahko ponazorimo na vrečkičipsa, izdelku, ki je zanimivv vsakdanji potrošnji. Vrečkačipsa emitira 75 gramov CO 2 inle-ta se razporedi po naslednjihodstotkih: 44 % za vzgajanjekrompirja, 30 % za obdelavokrompirja v hrustljavo obliko,15 % za embalažo, 9 % zadostavo v trgovine in 2 % zaodlaganje prazne embalaže.Na Japonskem je gospodarskoministrstvo že pripraviloenotno metodo za označevanjeizpustov toplogrednih plinov inse s tem izognilo morebitnimstrahovom, da bodo konkurentiz lastnimi izračuni prišlido manjših izpustov. TudiEvropski parlament je žepotrdil označevanje živil s CO 2odtisom in vodilni v branži žezačenjajo uvajati tudi takšnooznačevanje.Kakšen je CO 2 odtis vrečke čipsa?Japonska želi v svojih prizadevanjih o osveščanjuo globalnem segrevanju na celi seriji produktovoznačiti, kakšen je njihov CO 2 odtis, kinastane med njihovo proizvodnjo, dostavo inodlaganjem. Označevanje CO 2 odtisa posameznihproduktov bi lahko bil dober način, da seljudje bolje zavedo okoljskega vpliva produktov,ki jih kupujejo, in o nakupu, o kateremdanes ne pomišljajo preveč. In kakšen je CO 2odtis enega od produktov, ki je zanimiv tudiza slovenske potrošnike? Na primer krompirjevčips. Vrečka čipsa (nedefinirane velikosti)emitira 75 gramov CO 2 in le-ta se razporedi ponaslednjih odstotkih: 44 % - vzgajanje krompirja,30 % - obdelava krompirja v hrustljavoobliko, 15 % - embalaža, 9 % - dostava v trgovine,2 % - odlaganje prazne embalaže.Preveč informacij na izdelkihMed velikimi trgovci je začel uvajati označevanjeCO 2 odtisa na embalažo tudi Tesco, vendarto dodatno označevanje lahko posledičnopomeni že preveč podatkov o hranilnih vrednostihin o vplivih na okolje. Obstaja namrečstrah, da je informacij na embalaži preveč in dato pomeni grožnjo dizajnu. Zdaj postaja praviizziv, kako sporočati vse informacije potrošnikomna jasen in hkrati privlačen način inkako določati hierarhijo informacij. Številneinformacije na embalaži zahtevajo čedalje večprostora, zato se oblikovalcipritožujejo, da na embalaži izdelkovostaja premalo prostoraza sporočila blagovne znamke.Preveč trditev od prehranskih,do okoljskih in zdravstvenihlahko izčrpa moč blagovneznamke. Po drugi strani pa potrošniki,ki so bolj osveščeni,zahtevajo vse bolj odgovorneproizvajalce in informacije.Nalepke zakompostiranjeV valižanskm podjetju BacheldreWatermill, ki se ukvarja sproizvodnjo in prodajo moke,so si zadali cilj, da začnejomoko pakirati v povsem biorazgradljivoembalažo, da biohranili svoj organski in tradicionalni imidž.Vrečke, ki so jih uporabljali, je bilo namrečmožno kompostirati, nalepke iz folije na njihpa ne. V Berkshire Labels so razvili prve samolepilnenalepke, ki ustrezajo standardu EN3432 za biorazgradljive in za kompostiranjeprimerne materiale. Nalepke so tiskali v petihbarvah in uporabljali standardni flekso tiskin UV flekso črnilo. Trenutno še ne obstajajoposebna biorazgradljiva UV flekso črnila. Dabi črnilo ustrezalo standardu EN13432, moraprispevati manj kot 5 % teže k nalepki, kovinskaali lakasta črnila pa ne smejo biti uporabljena.Rešitev so nalepke serije Biotak, ki jo proizvajajoz uporabo biorazgradljivega lepila. Prevlekana osnovi celuloze je dostopna v beli,prozorni in kovinski barvi in je edina kovinskaprevleka na tržišču, ki je primerna tudiza kompostiranje doma, saj je vsebnost kovinemanj kot 0,02 %. Spremenjena prevleka seodlično prilega in sprijema, je visoko odpornaproti vlagi, s transmisijsko stopnjo manj kot 10g na kvadratni meter dnevno. Kovina po nekajdneh upočasni degradacijo prevleke, na ostalopa ne vpliva. Solastnik in ustanovitelj podjetjaBacheldre Watermill Matt Sscott s ponosomlahko trdi, da je njihovo pakiranje zdaj popolnomatrajnostno, embalažo je mogoče v celotikompostirati in je zato v kategoriji moke posebna.

24 ObrazOBRAZEOL-40-oktober-October-08Pakirni stroji, položeni v zibelkoNevsakdanja zgodba. DamjanRotter, elektrotehnik, jemenedžer v najboljših letih,triinštirideset jih našteje, vonjpo različnih strojih za varjenjein pakiranje pa mu je bildobesedno položen v zibelko. Vnjegovi prijetno urejeni pisarniv Zapolju v Industrijsko-obrtniconi v Logatcu je na glavni,čelni steni, za njegovo delovnomizo, veliko olje z očetovopodobo. A ne le to. Na drugisteni visi v okviru orumenelafotografija z zagrebškegavelesejma pred skoraj štirimidesetletji. Na njem sta očein sin, takrat osnovnošolec.Tako je Rotterjev Damjan,sedaj lastnik podjetja Viropakirni stroji in med solastnikihčerinske firme Vibro v Žireh,z očetom hodil po sejmih inkrajih nekdanje Jugoslavije.To je bila očetova univerza.In Damjan Rotter jo je doslejkončal z odliko.Damjan RotterDa ne bo krivice. Oba, oče, ki je delal v Iskri,in mati, ki je delala v Contalu, sta na začetku,ko sta bila na svojem in je oče najprej servisiralgostinske aparate, kazala močno podjetniškožilico. Viro elektromehanika, kakor se je obratimenoval po očetu, je izdelala prve stroje zavarjenje vrečk in za njihovo izdelavo. Prehrambenaindustrija je bila lačna vrečk- embalažein pakiranja. Oče je znal pametno združevatiproizvodnjo in zastopstva za nekatere svetovneblagovne znamke. Tudi za pomivalne strojein Damjan Rotter še danes ne more pozabiti,kako je oče montiral stroje v Haludovem naKrku. Med samimi tujci, Američani, je mladfant Damjan že takrat vstopal v poslovni svet zdrobnimi koraki, a tako neposredno, da se tegane da pozabiti. »Ne samo v poslovni svet. Očetasem opazoval pri delu, montažah, pridobivalsem elektrotehniško znanje, tako da me danesv proizvodnji ne more nihče nategniti, če rečempo domače. Tehniška praksa in poti poJugoslaviji so mi dale izkušnje za vse življenje.Oče je prvič začel s svojo dejavnostjo, v malinajemniški delavnici v Polju, leta 1964. Strojiza pakiranje vrečk za sladkor, kekse in drugaživila so se prodajali za med. Trg je zahteval razvoj,prišli smo do avtomata za izdelavo vrečk,količine so bile vrtoglave. Prehrambena industrijaje bila glavni partner in kupec. Ni moglobiti drugače, kot da sem nadaljeval očetovodelo. Danes je to zame zaveza. V dediščino mije ponudil delo, znanje, nekatere vrednote. Komi danes nekateri prijatelji pravijo, zakaj splohše delam, češ saj ti zaradi denarja ni treba,morda marsikdo ne razume, da gre za mnogoveč. Ne bi si odpustil, če bi zavozil, kar mi je daloče. Ne denarja, pač pa posla. To mi je življenjskiizziv,« pravi Damjan Rotter.Specializirano tržno nišo je našel trgDobrih dvajset let je, odkar je vstopil v posel.Kmalu zatem se je odločil, da spremeni imepodjetja. Nastalo je podjetje Viro pakirni stroji.To so bila že leta, ko se je povpraševanje industrijepo pakirnih strojih stopnjevalo. Začeli

EOL-40-oktober-October-08 Obraz 25Viro pakirni stroji d.o.o.IOC Zapolje III 2, Logatectel.: + 386 (0)1 759-14-00fax.: + 386 (0)1 759-14-10e-mail: viro@viro.siwww.viro.siwww.eps-systems.comVIRO ima že več kot petinštiridesetletno tradicijo v proizvodnji različnih pakirnih strojev, strojev za varjenje PE, PP in laminatnih folij. Naš proizvodnji programobsega: različni varilniki za varjenje PE, PP in laminatnih vrečk, stroji za pakiranje v termoskrčljivo folijo, stroji - dozatorji za pakiranje sipkih in zrnastih materialov,stroji za vakuumsko pakiranje, kartonirke, avtomatski stroji za pakiranje - vertikalni in horizontalni, oprema za izdelavo stiroporja - EPS-a (rezalne linije, stroji zapakiranje, stroji za paletiziranje, mlini ...), linije po želji kupca, sistemi za avtomatizacijo VIBRO.promocijaso izvažati. Proizvodni program so širili – izdelovaliso stroje za pakiranje v termoskrčljivofolijo, dozatorje za pakiranje sipkih in zrnastihmaterialov, stroje za vakuumsko pakiranje,različne varilnike za varjenje PE, PP in laminiranihvrečk, pakirne linije po želji kupca.Danes ni njihov proizvodni program nič drugačen.Vedno se lahko pohvalijo z avtomatskimivertikalnimi pakirnimi stroji in podobnimizahtevnimi stroji za pakiranje. V vsakemstroju je njihovo znanje. Znanje projektantov,inženirjev, kako iščejo strojne inženirje!, delavcev.A pri strojih je na trgu konkurenca»za umret«, poudari Damjan Rotter. Italijanidiktirajo trgu. Morali so poiskati specializiranotržno nišo. Sogovornik pravi drugače: »Minismo ničesar poiskali. Trg jo je zahteval. Mismo priložnost samo izkoristili.«Kaj se je zgodilo, da je danes podjetje Viro pakirnistroji prvo v proizvodnji posebne vrstestrojev v Evropi?Zgodilo se je pred poldrugim desetletjem. Gospodarskivestnik je objavil razpis Izolirke, kije potrebovala pakirni stroj za izdelavo stiropora.»Ko sem ugotovil, kaj želijo, sem hkratirazmišljal, ali bi stroj lahko izdelali v našiproizvodnji,« pripoveduje Damjan Rotter, kimimogrede omeni, da so prav v teh dneh dobavilipakirno linijo – za razrez embalaže naŠvedsko.In smo stroj izdelali, prodali pa za 17.000 DEM.Pozneje sem izvedel, da je bila evropska cena100.000 DEM. Stroji za izdelavo stiropora – EPS,pravijo jim Sistemi EPS, biser plastike (E.P.S.Expandable Poly Styrene) so že nekaj let njihovparadni proizvod. Od skupne letne realizacije7 milijonov € jih stroji za izdelavo stiroporaustvarijo 6 milijonov. So namreč edini v Evropi,ki ponujajo kompletno linijo – od razrezado palete. Vključno z reciklažo. Naročil je toliko,da skoraj ne morejo ustreči povpraševanju.Ne vedo pa, koliko časa bo to trajalo. Zlastizdaj, ko se recesija začenja. »Mi je ne čutimo,«pravi Damjan Rotter, prepričan, da je njihovatržna niša zelo specializirana in se ne more kartako ohladiti. Odpirajo se novi trgi. »Kajti vse,kar smo doslej naredili, je naredil trg. Sevedaje jasno, da kakovost ne sme biti vprašanje.V vseh pogledih smo konkurenčni, tudi pocenah, ki ne morejo biti drugačne, kot da soevropske. Z znanjem pa se ve, kako je. Največga dobiš od kupcev. On pove, kaj hoče, pri projektiranjuin v proizvodnji pa moramo nareditito, kar hoče, in še kaj več. Gre za naročniškoproizvodnjo, ne za serijsko. Za pakirno linijo,ki lahko stane 700.000 € in jo delamo od štirihdo sedmih mesecev, ali pa za stroj, ki stane40.000 do 50.000 €.«Viro je globalno podjetjeAmpak na evropski trg niso mogli vstopitiskozi velika vrata. Kako torej?Tudi ta del zgodbe podjetja Viro pakirni strojije nenavaden. Več let so dobro poslovno sodelovaliz avstrijsko firmo Wieser, katera je bilapionir na razvoju stiropora, kot njihov poddobaviteljopreme. A se ji posel ni izšel. Zato jeDamjan Rotter oba lastnika iz podjetja Wieserpovabil, da jim odpreta trge v Avstriji, Nemčijiin drugod po svetu. Sedaj tržita izključno lezanj. Poteza se mu obrestuje. Na Dunaju trijezaposleni ekskluzivno prodajajo stroje za izdelavostiropora in prodaja raste. Zdaj so zasedeni125 %, pove Damjan Rotter. Prodaja povseh evropskih državah, tudi čez lužo, celo vVenezuelo in Avstralijo.Še nekaj mora biti. Ne samo dobro organiziranaprodaja. »Veste, kaj je tisto?« vpraša DamjanRotter. »Zaposleni. Ljudje.« Oče ga je pogostopoučil. Ljudje so tvoje bogastvo. Vanje vlagaj.Ta nauk je upošteval, tako da je danes njegovo,razmeroma majhno družinsko podjetje z nekajveč kot 60 zaposlenimi in s podjetjema v Zagrebuin Sarajevu, v resnici globalno podjetje.Pot pa se je najprej začela viti v majhni najemniškidelavnici v Polju pri Ljubljani, nato vprvi lastni delavnici v Kosezah, katero so natoleta 1993 razširili in kjer so bile težave s sosedi,nato na Vrhniki, na 1200 m 2 , pred dvema letomapa so postavili novo proizvodno in poslovnostavbo na 3.500 m 2 v Zapolju v Logatcu. Ježe premajhna. So že dokupili zemljo.»Posel nosim v srcu, rad ga imam. In ni mi žalnobenih preizkušenj. In delam, žena pravi, dapreveč,« se nasmeji Damjan Rotter, ki velikopotuje. Žena ima v podjetju v rokah finance,on pa se rad razgovori o treh hčerah, dve hoditaše v osnovno šolo. »So drugačne, niso tehniškitipi kot jaz. A to, kar sem nadaljeval poočetu, tega ne morem pustiti. »Ta posel je moježivljenje,« z umirjenim žarom zaokroži svojozgodbo Damjan Rotter.

26 Logistika in okoljeLogistikaEOL-40-oktober-October-08IN OKOLJEDHL s programom GoGreenNa portoroški strokovnikonferenci o poslovni logistikije Bojan Brank, direktorpodjetja DHL Slovenija,predstavil, kako se DHL kotglobalna družba vključuje vprograme varovanja okolja.DHL je prvo logistično podjetje, ki je pod okriljemmatičnega podjetja Deutsche Post WorldNet postavilo tarče za znižanje emisij. DHLExpress, mednarodno podjetje na področjuekspresnih storitev, bo do leta 2012 zmanjšaloemisije za 10 % ter 30 % do leta 2020. Spremembeza zmanjšanje emisij bodo uvedli napodročju ekspresnega (zračnega) transporta,cestnega transporta ter na področju nepremičnin,ki jih ima podjetje v uporabi.Za dosego tega cilja je DHL Express sprejel iniciative,ki jih je združil v program GoGreen. Vtem programu so zajeli rešitve, ki bodo pripomoglek zmanjšanju emisij v ozračje. GoGreenprogram bo prav tako podpiral merjenje napredkain razvoja uresničitve programa.Na področju zračnega transporta bodo v DHLuposodobili zračno floto, tako da bodo približno90 % letal zamenjali za modernejše, boljokolju prijazne. Sem sodi Boeing 757 SpecialFreighter, ki porabi 20 % manj goriva na tonotovora kot njegov predhodnik Boeing 727.DHL ima v lasti 72.000 vozil, ki služijo za cestnitransport, zato bodo na tem področjuuvedli inovativne rešitve, kot so uporaba alternativnihgoriv in drugih sistemov, na primerhibridni motorji. Uvedli bodo tudi IT podporoza optimizacijo cestnih povezav ter načinovvožnje, ki zmanjšuje emisije.GoGreen program na področju nepremičninzajema rešitve za vse površine, ki so v uporabiDHL-a in skupno merijo 6,8 milijonov kvadratnihmetrov. Porabo energije bodo zmanjšali zenergetsko varčno osvetljavo, boljšo izolacijoprostorov ter optimizacijo grelnih (tudi uporabasolarnih celic) ter hladilnih naprav. Namestilibodo tudi zbiralnike meteorne vode, ki jobodo uporabljali za čiščenje flote.DHL-ov GoGreen program pa ne vključujesamo podjetja in zaposlene v njem. Na področjuohranjanja okolja bodo vključili tudi možnostGoGreen storitev za uporabnike. Storitev omogočauporabnikom, da pošiljko pošljejo podoznako GoGreen. Na podlagi teže pošiljke ternjene poti se izračuna emisije, ki nastanejo priBojan Brankprevozu te pošiljke. Te pa se kasenje izravnajo spomočjo DHL-ovega programa za zmanjšanjeemisij na vseh področjih. Storitev GoGreen jev Evropi prisotna že od leta 2006. Trenutno joponuja že 14 držav, do konca leta 2008 pa jo boponudilo tudi 17 držav v Aziji.

LogistikaEOL-40-oktober-October-08 Logistika 27Konferenca o trajnostnem transportuV Celju bodo na Fakulteti zalogistiko mariborske Univerzeorganizirali 5. mednarodnokonferenco za logistiko intrajnostni transport 2008.Mednarodna konferenca za logistiko in trajnostnitransport je osrednja nacionalna konferencas področja logistike. Namenjena je znanstvenikom,strokovnjakom iz gospodarstva,raziskovalcem in študentom iz področja logistike,menedžmenta, prometa in transporta.Logistika je z izrazito interdisciplinarnostjo zadanašnji čas in za Slovenijo izjemno pomembnopodročje, ki ga je nujno treba znati razvijati.To pomeni, na eni strani, da se morajočim prej in čim bolje izšolati ustrezni kadri, kibodo opremljeni s širokim in hkrati aplikativnimznanjem. Na drugi strani pa se povečujepotreba za preučevanja, kako logistika delujepo svojih lastnih in notranjih zakonitostih inkako izboljšati njene učinke v povezanosti zdrugimi dejavnostmi in dejavniki gospodarstva.Poleg tega je treba izsledke raziskovanj,znanje in izkušnje ter potrebe povezovatiin izmenjevati s predstavniki gospodarstva,predstavniki vlade in raziskovalci znotraj inzunaj meja Slovenije, ki prihajajo iz različnihgeografskih in razvojnih okolij. S slednjim sinamreč lahko zagotovimo prepotrebno globalnokonkurenčnost Slovenije.Programski okvir 5. mednarodne konferenceza logistiko in trajnostni transport bo logistikain transport prihodnosti, obravnavane pabodo naslednje teme: Zelena logistika, Megatrendiv logistiki, Logistične tehnologije 21.stoletja, Sodobni koncepti celovite organizacijelogistike, razbremenilna logistika in varovanjeokolja, Združevanje novih tehnologij za potrebelogistike in transporta, Virtualni svet inlogistika, Medkulturna komunikacija in globalnomreženje.Podrobnejše informacije o konferenci bodoobjavljene na domači strani Fakultete za logistiko(http://fl.uni-mb.si/), oziroma jih lahkozainteresirani dobijo pri Andreji Čurin, tel.:+386 3 4285 306, GSM: +386 51 668 168, e-pošta:andreja.curin@uni-mb.si.B.R.

28 OkoljeNOVE DIREKTIVEEOL-40-oktober-October-08O RAVNANJU ZODPADKIKatja BudaNekaj sprememb, zahteve ostrejšeCilj zakonodaje na področjuravnanja z odpadki jepreprečevati nastajanjeodpadkov, zmanjšati vplivravnanja z odpadki na okoljein obenem zmanjševati pritiskna naravne vire. Nova okvirnadirektiva o ravnanju z odpadki,ki sledi sodobnim ciljemna področju okolja, je bilasprejeta v času slovenskegapredsedovanja Svetu EU,kar pomeni, da so poslanciEvropskega parlamenta naplenarnem zasedanju v drugembranju sprejeli amandmajek skupnemu stališču Svetain Evropske komisije. Novaokvirna direktiva ohranjastrukturo veljavne okvirnedirektive (Direktiva 75/442/EGS)o odpadkih in njene temeljnedoločbe.Glavne spremembe Okvirne direktive o odpadkihso:1. Uvedba okoljskega cilja2. Pojasnitev pojmov predelava in odstranjevanje3. Pojasnitev pogojev za mešanje nevarnih odpadkov4. Uvedba postopka za pojasnitev, kdaj odpadkiprenehajo biti odpadki za izbrane tokoveodpadkov5. Uvedba minimalnih standardov ali postopkaza določitev minimalnih standardov zaštevilne postopke ravnanja z odpadki6. Uvedba zahteve za pripravo nacionalnihprogramov za preprečevanje nastajanja odpadkov.Okvirna direktiva o odpadkih tako postavljatemelje za evropsko sodelovanje na področjuodpadkov. Določa minimalne standardeza notranji trg z odpadki za recikliranje in jebistvena za uporabo vseh ostalih direktiv inuredb na področju odpadkov. Gre za okvirnodirektivo in dovoljuje njeno podrobno izvajanjena ravni držav članic.Tudi definicija stranskega proizvodaV nadaljevanju je povzetek najpomembnejšihdoločil nove okvirne direktive. Člen 1 določacilje direktive. Novi cilj preusmerja okvirnodirektivo o odpadkih na vplive na okolje zaradinastajanja odpadkov in ravnanja z njimi,pri čemer upošteva življenjski cikel virovodpadkov. Člen 2 določa področje uporabepredlagane direktive. Iz okvirne direktive sotako izključeni živalski stranski proizvodi inne sodijo več na področje ravnanja z odpadki.Člen 3 vsebuje opredelitve za namene direktivein direktiv, ki se nanjo sklicujejo. Opredelitevodpadkov je nespremenjena, vendar je v členu5 dodana definicija stranskega proizvoda. Napodlagi tega člena bodo izdelana merila, kdajje snov ali predmet odpadek in kdaj stranskiproizvod. Pomembna so tudi določila 6. člena,ki opredeljuje kdaj lahko štejemo, da snov alipredmet ni več odpadek. Tudi ta člen napovedujepripravo kriterijev, in sicer vsaj za agregate,papir, steklo, kovine, gume in tekstil.Ponovna uporaba je opredeljena na enak načinkot je v Direktivi o embalaži in odpadni embalaži.Dodana je opredelitev o recikliranju, dase razjasni obseg uporabe tega pojma. Opredelitevzbiranja je spremenjena zaradi pojasnitve,da ta postopek zajema dejanja zbiranjain pobiranja odpadkov zato, da bi bili takšniodpadki lahko prepeljani na ustrezno območjeza ravnanje z odpadki, pri tem pa niso zajeti

EOL-40-oktober-October-08 Okolje 29postopki ravnanja z odpadki, povezani z mešanjemin sortiranjem odpadkov. Opredelitve„povzročitelj“, „imetnik“ in „ravnanje“ nisobistveno spremenjene. Člen 4 vzpostavlja hirearhijoravnanja z odpadki kot prioritetno načelo.Člen 5 ohranja pravno podlago za seznamodpadkov, ki ga vzpostavlja odločba Komisije.Odgovornost do življenjskega ciklaizdelkaČlen 8 uveljavlja odgovornost proizvajalca vcelotnem življenjskem ciklu izdelka kot ga žepoznamo pri nekaterih direktivah o ravnanjuz odpadki, ki so bile sprejete v zadnjemobdobju. V 9. členu so določene obveznostiEvropske komisije, ki mora poročati Svetu inEvropskemu parlamentu o doseženih učinkihpreprečevanja nastajanja odpadkov. Člen 10nalaga državam članicam, da v največji možnimeri spodbudijo predelavo odpadkov, predvsempa spodbujajo ločeno zbiranje odpadkov.Člen 11 pa določa okoljske cilje, ki jih morajodoseči države članice. Do leta 2015 morajo državečlanice vzpostaviti ločen sistem zbiranjavsaj za papir, kovine, plastiko in steklo. Doleta 2020 morajo države članice doseči 50 %ponovno uporabo ali recikliranje vsaj za papir,kovine, plastiko in steklo iz komunalnihodpadkov ali njim podobnim odpadkom. Doleta 2020 morajo države članice doseči 70 %ponovne uporabe, recikliranja ali druge oblikepredelave gradbenih odpadkov. Člen 12 govorio varnem odstranjevanju odpadkov kot zadnjimožnosti ravnanja z odpadki. Člena 13 določatasplošne obveznosti držav članic za zagotovitevravnanja z odpadki na način, ki ne ogrožaokolja ali človeškega zdravja. Člen 14 določastroške ravnanja z odpadki. Stroške ravnanjanosi povzročitelj odpadka, ali se ti delijo medpovzročitelja in proizvajalca izdelka, iz kateregaizhaja odpadek.Skladno s 15. členom država članica lahko odloči,ali je za odpadek odgovoren povzročiteljodpadkov ali pa proizvajalec izdelka. Člen 16govori o principu samozadostnosti držav članicin skupnosti kot celote in se ni bistvenospremenil že od uveljavljenih načel. Členi od17 do 21 povzemajo določila direktive o nevarnihodpadkih in odpadnih oljih in ne predstavljajobistvenih novosti. Novost je opredelitevnevarnih odpadkov, ki je spremenjena zaradipojasnitve pojma odpadki iz gospodinjstev innjegove izključitve iz opredelitve. Člen 22 govorio biološko razgradljivih odpadkih, in sicerdržave članice naj spodbujajo ločeno zbiranjez namenom predelave, ki mora biti okoljskosprejemljiva. Države članice morajo spodbujatiuporabo produktov predelave biorazgradljivihodpadkov.Kaj se šteje za sežig komunalnihodpadkov?Člen 23 določa obveznost pridobitve dovoljenjaza obdelavo odpadkov. Obdelava odpadkovpomeni predelavo ali odstranjevanje, vključnos pripravo pred predelavo ali odstranjevanjem.Postopki predelave in odstranjevanja so v prilogiokvirne direktive. Bistvena sprememba jepri kodi R1 – uporaba odpadkov kot gorivo aliza pridobivanje energije. Za sežig komunalnihodpadkov po postopku R1 se šteje, če je energetskaučinkovitost nove naprave za sežig večjakot 0,65 oziroma za obstoječe 0,6, sicer gre zapostopek odstranjevanja. V členih 23 in 24 sodopuščene izjeme pri izdaji dovoljenj. V členu26 pa je določeno, da morajo biti zbiralci, posrednikiin trgovci registrirani pri pristojnemorganu. Člen 27 uvaja minimalne standarde zatiste obdelave odpadkov, ki niso navedene v direktivi96/61/EC (IPPC direktiva). Ti standardipa bodo nastali šele skladno s proceduro, ki jopredvideva direktiva.Skladno z 28. in 29. in 30. členom morajo državečlanice za doseganje okoljskih ciljev pripravitiin sprejeti program ravnanja z odpadki, kimora vsebovati tudi programe zmanjševanjanastajanja odpadkov. Programe in plane morajodržave članice redno novelirati. V členu 31in 32 je določeno, da mora pri pripravi planovin programov sodelovati javnost in da se morajodržave članice povezovati z drugimi državamičlanicami. Programe in plane pa morajodržave članice, skladno s 33. členom, posredovatiEvropski komisiji.Direktiva v členih 34, 35, 36 postavlja minimalnezahteve glede vodenja evidenc in poročanja.Preostali členi od 37-42 dajejo napotkepredvsem državam članicam in Evropski komisijiglede različnih formalnih postopkov.Okvirna direktiva še ni objavljena v Evropskemuradnem listu. Tekst sedaj prevajajo pravnikilingvisti in pričakujemo, da bo direktiva objavljenado konca leta. Določila direktive bo moralaSlovenija harmonizirati v dveh letih, potemko bo stopila v veljavo, kar pomeni, da se bomorala spremeniti obstoječa Uredba o ravnanjuz odpadki. Na ravni Evropske komisije se načrtujetudi sprememba klasifikacijskega seznamaodpadkov. Kratkoročno bo prišlo samo do spremembv obstoječem seznamu, dolgoročno pa senačrtuje povsem nov seznam odpadkov. Le-tabo sledil posodobitvi okvirne direktive, za nevarneodpadke pa se bo bolj povezal z obstoječimidoločili zakonodaje na področju kemikalij.Za doseganje okoljskih ciljev iz nove direktivebo morala Slovenija najkasneje v petih letih pripravitiprograme in plane na področju ravnanjaz odpadki. Predvsem pa bodo morali vsi, ki seukvarjajo z odpadki, sprejeti nove usmeritve napodročju ravnanja z odpadki, ki nakazujejo nadaljnjirazvoj zakonodaje na tem področju.

30 OkoljeODPADNAEOL-40-oktober-October-08ZDRAVILAHelena KojnikLekarne niso zadovoljne z uredboPo predlogu Uredbe o ravnanjuz odpadnimi zdravili, ki gaje pripravilo Ministrstvo zaokolje in prostor, bodo moralelekarne in specializiranetrgovine do konca prihodnjegaleta ponovno zbirati odpadnazdravila. To so sicer dosprejetja Zakona o varstvuokolja oziroma uskladitveslovenske z evropskozakonodajo leta 2004 žepočele, vendar pa posebnegapredpisa za to področje nibilo. V lekarnah načelomapozdravljajo takšen načinvračanja zdravil, »saj se jimzdi najbolj logično, da sezdravila vrnejo po isti poti, kotso prišla na trg«, vendar hkratiopozarjajo na pomanjkljivostinove uredbe.»Gotovo je za ljudi to, da lahko prinesejo neporabljenazdravila nazaj v lekarne, najbolj prijaznarešitev, hkrati pa je tudi najbolj logično,da se zdravila vrnejo po isti poti, kot so prišlana trg – torej od proizvajalca, preko veledrogerijdo lekarn. Neporabljena zdravila pa natoljudje prinesejo nazaj v lekarne, od koder jihznova prevzamejo veledrogerije, proizvajalcipa poskrbijo za varno uničenje,« je za revijoEmbalaža in okolje pojasnila predsednica Lekarniškezbornice mag. Andreja Čufar. Vendarpa je hkrati opozorila, da uredba v sedanjirazličici (pripombe so na ministrstvu zbiralido konca letošnjega avgusta) po oceni Lekarniškezbornice Slovenije ne določa dovolj jasnopostopka vračanja odpadnih zdravil in tudi neopredeljuje, kdo pri tem nosi materialno odgovornost.

EOL-40-oktober-October-08 Okolje 31»Predlog uredbe je nedodelan«Lekarniška zbornica je že večkrat opozorilaMinistrstvo za okolje in prostor, da je sedanjipredlog uredbe strokovno in tehnično nedodelan.»Bojimo se, da bo uredba neživljenjskain da bomo imeli velike težave pri njenem uresničevanju,saj moramo zagotoviti tudi spoštovanjezakonodaje in pravil, ki urejajo področjeizdajanja zdravil. Zato si prizadevamo, dabi še dosegli določene dopolnitve obstoječegabesedila. Pri tem imam v mislih predvsem ločevanječistih in nečistih poti v lekarnah, jasnoopredelitev, katera oziroma kakšna zdravilabolniki lahko prinesejo nazaj v lekarne – torejv originalni, nepoškodovani in čisti embalažiter jasne materialne odgovornosti,« je povedalaAndreja Čufar.V lekarne nosili uporabljene protezein pleniceRavno zato, ker so lekarne v preteklosti žezbirale odpadna zdravila, dobro vedo, kje soglavne pomanjkljivosti sedanje uredbe. »Napodlagi izkušenj iz preteklosti ugotavljamo,da so ljudje prinesli nazaj v lekarno vse mogočein ne le zdravila – npr. razlite tekočine, pacelo proteze in plenice. Zato bi morala uredbazaradi varnosti natančneje določiti, da lahkoljudje v lekarne prinesejo le neporabljenazdravila, ki so v nepoškodovani, originalni inčisti embalaži,« je izpostavila sogovornica terdodala, da vse to pomeni za magistre farmacijedodatno obveznost. V lekarnah, kjer že sedajprimanjkuje kadrov, si tudi ne morejo privoščiti,da bi zbiranje odpadnih zdravil posegalov redno delo farmacevtov, ki izdajajo zdravila.»Najprej moramo poskrbeti za strokovnoizdajanje zdravil, šele potem pridejo na vrstodruge dejavnosti, med katere sodi tudi zbiranjeodpadnih zdravil,« je opozorila predsednicalekarniške zbornice. Nova zakonodaja terja odlekarn tudi preureditev prostora za izdajanjezdravil, s čimer so povezani določeni stroški.Mag. Andreja Čufar je še povedala, da lekarnez izvajanjem nove uredbe ne bi smele imetinobenih dodatnih stroškov. Podobno kot tovelja na nekaterih drugih področjih, na primerpri tehničnih izdelkih, se jim zdi logično, dabi tudi pri zdravilih stroške zbiranja in uničevanjaneporabljenih zdravil nosili proizvajalcioz. drugi deležniki, ki so odgovorni za izdelekkot tak. »Pričakujemo, da bo nova uredba touredila na podoben način,« je menila predsednicaLekarniške zbornice Slovenije.Nadzor nad zdravili bo boljšiS predlogom nove uredbe o zbiranju odpadnihzdravil je seznanjena tudi direktorica Celjskihlekarn Lilijana Grosek in jo pozdravlja zlastizaradi dveh vidikov. Poleg pozitivnih ekološkihučinkov se ji zdi pomemben še en vidik– to je zmanjšanje stroškov za zdravila. V le-Skupne količine ločeno zbranih frakcij, zbranih zjavnim odvozom odpadkov (tone), Slovenija, letno.Oddano na odstranjevanje 2002 2003 2004 2005 2006200131 citotoks. in citostat. zdravila 5 5 7 3 0200132 zdravila, ki niso zajeta v 20 01 31 1 1 0 1 2Vir: Statistični urad Republike SlovenijeUporaba in objava podatkov dovoljena z navedbo vira.karnah bodo s sprejetjem nove uredbe namrečlahko imeli večji nadzor nad tem, katera zdravilaostanejo neporabljena. »S pomočjo analizevrnjenih zdravil bomo ugotovili, katerih zdravilje bilo preveč, in o tem obvestili zdravnike,ki predpisujejo zdravila,« je povedala LilijanaGrosek. Opozorila je tudi, da je zbiranje innato uničevanje nevarnih odpadkov oziromanjihova oddaja pooblaščenim zbiralcem strošekza lekarno, zato »bi bilo smiselno razmislitio tem, da bi ta strošek všteli v ceno zdravila.«Globe od 4 do 40 tisoč evrovNa ministrstvu za okolje so pri pripravi uredbeizhajali iz stališča, da je proizvajalec blagaodgovoren za ravnanje z blagom v celotnem življenjskemciklu blaga. K pripravi nove uredbepa so se odločili iz ekološko-okoljskih vzgibov.Področje odpadnih zdravil namreč do sedajni bilo urejeno s posebnim predpisom, zaradičesar se vse preveč zdravil znajde med mešanimikomunalnimi odpadki in s tem na odlagališčih.»Iz okoljskega vidika je zato potrebno,da se tok odpadnih zdravil uredi, kar pomeni,da se bodo odpadna zdravila na varen načinzbrala in oddala na odstranitev,« je povedalaDarja Dolenc iz službe za odnose z javnostmiministrstva za okolje. Dodala je še, da bodomorale lekarne in drogerije uskladiti prevzemodpadnih zdravil z novo uredbo do konca leta2009 v omejenem obsegu, po letu 2011 pa bodomorale prevzemati v polnem obsegu. Zagroženakazen za neupoštevanje uredbe je od 4000do 40.000 evrov.Waste medicinesPharmacies are not satisfied withregulationPrecisely because they already have collectedwaste medicines in the past, these pharmaciesknow well where the main deficiencies of thecurrent regulation are. “Based on the experiencein the past, we have found that people broughtback to a pharmacy everything but medicines,for example spilt liquids, or even prostheses andnappies. Thus, the regulation should define inmore detail, due to safety, that people couldbring back only unused medicines which arestill in an undamaged, original and clean packagingstressed our spokeswoman and addedthat all this presents additional responsibilityfor pharmacists. The pharmacies, where thereis already a lack of staff, cannot afford thecollectionof waste medicines that would interferewith the regular work of the pharmacists whogive out medicines. “First, we have to take careof the professional distribution of medicines,only then can other activities take their turn,among which is the collection of waste medicines”warned the president of the Chamberof Pharmacists. The new legislation demandsfrom the pharmacies that the place for dispensingmedicines should be redesigned, with whichthere will be additional costs.Andreja Čufar, MSc, also told us that the pharmaciesshould not have any additional costswith the execution of new regulations. And thissimilarly goes for some other areas, i.e. withtechnical products; the pharmacists think it islogical that producers or other participants,who are responsible for a product itself, shouldcarry the costs for collecting and destroying theunused medicines. “We expect that the newregulations will regulate this matter in a similarway” was the opinion of the president of theSlovenian Chamber of Pharmacists.

32 OkoljeODPADNEEOL-40-oktober-October-08GUMEBojan StojanovićPožar, kjer je krivcev večS požarom v Lovrencuna Dravskem polju priKidričevem, kjer je podjetjeAlbin Productions d.o.o.predelovalo izrabljeneavtomobilske gume, se je vSloveniji znova začelo velikogovoriti o načinu njihovegazbiranja in predelovanja, atudi o vplivih na okolje in nazdravje prebivalcev. Civilnainiciativa iz Kidričevega jeostro napadla podjetje AlbinProductions z zahtevami zaodvzem okoljevarstvenegadovoljenja, ki mu omogočapredelavo gum za zasipanjegramozne jame, čepravše poteka kriminalističnapreiskava sumov, da je bilpožar podtaknjen. Močnereakcije javnosti kažejo, daavtomobilsko gumo še vednoobravnavajo kot umazan inneuporaben material. Takoso otežena prizadevanja zapovečanje stopnje recikliranjavseh uporabnih materialov,med katerimi ima guma visokomesto tako po uporabnosti kottudi dobičkonosnosti.Sorazmerno z naraščanjem števila registriranihmotornih vozil v Sloveniji, narašča tudištevilo nastalih izrabljenih avtomobilskih gum(IAG). Na slovenski trg je letno danih okoli10.000 ton novih gum, letne količine nastalihIAG v Sloveniji pa so ocenjene na 14.000 ton.Prva leta po sprejemu Uredbe o ravnanju z odpadnimigumami smo v Sloveniji zbrali med4000 in 5000 ton IAG, medtem ko je povprečjekoličin zbranih v EU znašalo trikrat več. Zadoseganje večje učinkovitosti sistema ravnanjaz IAG je bila v drugi polovici leta 2006 z uvedbookoljske dajatve uvedena proizvajalčevaodgovornost, kar se je z vidika zbranih količinizkazalo za izjemno uspešno, saj se je količinazbranih in v predelavo oddanih IAG bistvenopovečala in to s 4.700 ton v letu 2002 na 16.000ton v letu 2007. Koncesionarji ministrstva soz uvedenim sistemom zadovoljni. Kot je povedalEmil Nanut, direktor podjetja Kemis, je»sedanji sistem zbiranja in financiranja dobrozastavljen, saj je v preteklem obdobju doživelkar nekaj sprememb. Najpomembnejša je ta,da se zbiranje gum financira iz posebne okoljskedajatve od prodanih gum. Tako končniimetnik odpadnih gum nima z njimi nobenegastroška in zato tudi ne interesa, da bi gumeodvrgel v naravo. Na osnovi lastnih izkušenjpa lahko navedem, da smo zbiralci odpadnihgum (koncesionarji) obdobno pod nadzorominšpekcijskih služb/.../čeprav menimo, da je vSloveniji veliko bistveno bolj perečih problemovna področju varovanja okolja, kot je samoravnanje z odpadnimi gumami.«Predpisi določajo, da se morajo IAG reciklirati,dovoljena pa je tudi uporaba IAG kot goriva.Končnih odlagališč odpadnih gum v Slovenijinimamo, ker odlaganje gum, kot bogategaenergenta ali vira sekundarnih surovin, nismiselno. Toda, čeprav je v zakonodaji danaprednost recikliranju IAG, se večina zbranihgum še vedno odda v energetsko predelavo(SALONIT Anhovo) ali izvozi v druge države,

EOL-40-oktober-October-08 Okolje 33predvsem Avstrijo. Svetel primer recikliranjaAIG v Sloveniji je bilo prav podjetje Albin Promotionsd.o.o., ki je dobilo dovoljenje za sanacijoopuščene gramoznice z granulatom izIAG, ki mu ga je podelilo Ministrstvo za okoljein prostor (MOP). To je tudi ena redkih družbv Sloveniji, ki se ukvarja z recikliranjem AIGin nadaljnjo uporabo pridobljenega materiala.Toda vse to se je spremenilo julija letos, koje v Lovrencu pri Kidričevem, kjer ima AlbinProductions svoj predelovalni obrat za AIG,zagorelo.Gume se ne vžgejo sameNa vprašanje, koliko nesreč se je že zgodilo vSloveniji v zvezi z AIG, je Emil Nanut iz Kemisapovedal, da sta bila v zadnjih letih dva večjapožara in to oba na Dravskem polju. »Sam nebi sodil, da je prišlo do požara zaradi nepravilnegaravnanja. Gume se ne vžgejo same - nisosamovžigne. Dovesti je potrebno kar nekajenergije, da zagorijo. Vendar je požar gum zaradispecifične oblike gum in visoke energetskevrednosti zelo težko pogasiti. Osebno semmnenja, da se je požar v Lovrencu na gumerazširil iz drugega vira - primarnega požaraali pa je bil požar podtaknjen. Navedena požaraodpadnih gum sta povzročila revolt javnostipredvsem zaradi posledic gorenja gume– sproščenih emisij v zrak. Kot sem omenil, segume same od sebe ne vžgejo – nujno je potrebenmočan zunanji vir vžiga. Torej je bistveno,da se s preventivnimi ukrepi pri skladiščenjuin predelavi AIG prepreči oz. onemogoči širjenjepožara iz drugih virov na gume ter da seonemogoči dostop tretjim osebam, ki bi lahkopovzročile požar.«Glavni očitek, ki ga je deležno podjetje AlbinPromotions je, da je požar v gramozni jamiomogočilo začasno skladišče velike količineodloženih nepredelanih IAG. Za začasno skladiščesedem metrov pod zemljo, dolžine približno150 metrov, širine 40 metrov in višine šestmetrov, pa bi po pravilu moral imeti posebnodovoljenje za odlaganje IAG in seveda zagotovitiza te postopke primerno površino. Iz Ministrstvaza okolje in prostor so sporočili, dadružba Albin Promotion ni koncesionar MOPin da nikoli ni imela dovoljenja za odlaganjeIAG, temveč da je imela dovoljenje le za sanacijoopuščene gramoznice z granulatom iz IAG.Podjetje pa je res pridobilo okoljevarstvenodovoljenje za predelavo odpadkov na premičninapravi. Poudarjajo, da so se v javnosti pojavilenapačne informacije, da gre za deponijo, kar ponavedbah ministrstva ne drži. Kot so pojasniliv službi za odnose z javnostmi pri ministrstvu,so koncesionarji za zbiranje odpadnih gum leštirje, mednje pa podjetje Albin Promotion nespada (Kemis, Letnik Saubermacher, Get inženiringin Wolf, op.p.).Albin Brencl, direktor podjetja Albin Promotions,vztraja, da ima vsa potrebna dovoljenjain soglasja. Zatrjuje, da ni deponiral odpadnihgum ter da se je 2700 ton nepredelanihavtomobilskih gum v jami nakopičilo le zato,ker so potekala generalna vzdrževalna dela nastroju za mletje gum (menjavali so nože). »Podnormalnimi pogoji bi te gume zmleli v dvehmesecih in pol,« je sporočil podjetnik. Hkrativztraja na predpostavki, da je bil požar podtaknjen.»Na osnovi izjav kompetentnih strokovnjakov,gasilcev in na osnovi lastnih izkušenjlahko zagotovimo, da se odpadne pnevmatikene morejo vžgati same! Za takšno dejanje jepotrebno zagotoviti temperaturo vsaj 500°C into kontinuirano več kot 6 minut. Naše mnenjeje, da je bil požar načrtovan s strani »zelo zainteresiranih«posameznikov, ki so po vsej verjetnostinajeli profesionalce!«Nevarnosti za zastrupitve niTisti večer je zgorelo okoli 1850 ton nepredelanegume, 850 ton pa se je po zaslugi obširnegasilske akcije, v kateri je sodelovalo blizu 500gasilcev, izognilo ognjenim zubljem. Njihovodelo je bilo tvegano, ker se med gorenjemgume sproščajo strupene in rakotvorne spojine,kot so toluen, pentadien in butadien. »Če bivdihavali te pline, bi se zanesljivo zastrupili, aso bili vsi najbolj izpostavljeni gasilci vseskozizaščiteni z dihalnimi aparati in so se med gašenjempostavljali s hrbtom proti vetru,« nam jerazložil Martin Vrbančič, vodja intervencijskeekipe.Zaradi požara v jami, ki je bil že drugi tovrstnipožar v manj kot letu dni, so krajani Kidričevegaustanovili Civilno iniciativo za sanacijo inzaprtje gramoznice. Hočejo, da podjetje AlbinProductions preneha z delom. Po besedah predstavnikaCivilne iniciative dr. Antona Habjaničaje Albin Brencl po lanskem požaru uspelpridobiti vsa potrebna soglasja države, zatempa je dobil še soglasje občine »v najboljši veri,da do požara ne more več priti. A se je izkazalo,da je potem gramoznico napolnil z gumamiin sploh ni izvajal ukrepov, ki mu jih je zapovedovalogradbeno dovoljenje. Že po lanskempožaru se je izkazalo, da se na tem odlagališčudogajajo čudne, zelo sumljive stvari. MOP jepodjetniku izdalo okoljevarstveno soglasje ingradbeno dovoljenje za sanacijo jame, koncesijeza zbiranje odpadnih gum pa nikoli ni imel.Kako je bilo to mogoče? Opozarjali smo na topristojne inšpekcije službe. Kako so se odzvale,mi ni znano.« Podatek, da gre za nelegalnodeponijo, je potrdil tudi MOP, in pojasnil, daje Agencija RS za okolje podjetju Albin Promotionizdala okoljevarstveno dovoljenje le zapredelavo odpadkov in sanacijo opuščene gramoznice.Albin Brencl pa je še vedno prepričan,da so burni odzivi krajanov pokazali, dajih sploh ne skrbi za njihovo okolje. »Če bi tobil njihov namen, bi jih moralo zanimati, kdoje požigalec, ubadati bi se morali tudi s sanacijodrugih jam na Dravskem polju, v katere sov preteklosti odlagali odpadke. S posmehom,agresijo in zavistjo skušajo uničiti naš projekt,ki je tukaj ta čas edini primer sanacije jame spomočjo okolju nenevarnih odpadkov.« Sicerpa dr. Anton Habjanič še poudarja, da »za sanacijojame ni bilo storjeno prav nič. Vladniodlok o sanaciji je bil sprejet že pred tremitedni, in čeprav bi morala takoj po sprejemuodloka steči sanacijska dela, ni bilo storjenegaše ničesar. Vse, kar Vlada počne, je, da na svojestroške varuje mesto nesreče, ki trenutno znašajo1000 EUR/dan.«Kakšne pa so zdravstvene in ekološke posledicepožara v Lovrencu? V septembru so biliznani rezultati laboratorijskih preiskav vzorcevpodtalnice in tal. Rezultati analiz niso pokazalinegativnega vpliva požara na podzemnovodo. Zavod za zdravstveno varstvo Maribornačrtuje še dva odvzema vzorcev podzemnevode do konca letošnjega leta. Rezultati odvzetihvzorcev snovi po požaru pa kažejo na to,da bo potrebno vse pogorele in ostale odpadke(gume, komunalni odpadki, azbestni odpadki)odstraniti iz gramozne jame in jih deponiratina ustrezno deponijo, saj v tistem okolju predstavljajopreveliko grožnjo in nevarnost.Brez denarja bo tudi občinaIn ekonomske posledice požara?Albin Brencl: »Ekonomske posledice pa so takoza naše podjetje, kakor za Občino Kidričevoizredno boleče, saj bomo vsi izgubili veliko načrtovanegaprihodka, medtem pa se bodo stroškisanacije enormno povečali. Naš projekt reciklažeodpadne gume v gradbeno surovino, kijo je certificiral ZRMK in za katero imamo vsapotrebna soglasja, je po mnenju mnogih edenizmed najboljših na območju EU (tudi po mnenjuMOP!), saj zagotavlja predelavo brez emisijin že sedaj zadovoljuje prihodnjo DirektivoEU, ki predvideva prepoved sežiga odpadnihgum. Uporabnost tako recikliranega materialaje velika: od gradbenega elementa do surovineza izdelke iz gume in izdelke iz kombinacijeguma-plastika (strešniki, pohodne plošče, izolacijskimaterial, dodatek asfaltu) do postopkadepolimerizacije (pridobivanje energije).«V Sloveniji se s predelavo IAG ukvarja šepodjetje iz Logatca, ki pa še ni pričelo s predelavoin ne vemo, če bo sploh pričelo, inpa SALONIT Anhovo, ki gume uporabljakot alternativno gorivo v peči. Ostale IAGse izvozijo v Avstrijo, s čimer država izgubljaogromne vsote denarja,« še poudarjaAlbin Brencl.Toda zgodba o požaru v Lovrencu na Dravskempolju pri Kidričevem vendarle odpiravsaj še eno vprašanje – ali kdo v državivsaj občasno nadzira ekološko občutljivoravnanje z odpadki? Reciklaža gum najbržto zahteva. Še posebej, če gre za nelegalnodeponijo.

34 OkoljeInovativni sistemiEOL-40-oktober-October-08za ravnanje zodpadkiKolikor odpadkov povzročiš, toliko plačašV Ljubljani sistematičnogradijo sistem za popolnoobvladovanje tokov komunalnihodpadkov (POTKO). Osnovninamen uvedbe sistema POTKOje spodbujanje prebivalcevmesta Ljubljana k ločevanjuodpadkov na izvoru. Evropskazakonodaja na področjuzbiranja ter ravnanja zodpadki predpisuje cilje, ki jihmoramo članice EU doseči vdoločenem časovnem obdobju.Kako jih doseči? Ljubljanase je odločila za nov sistemzbiranja odpadkov, in sicerv sodelovanju s celjskimpodjetjem EKO Plus, ki ga vodidirektor Aleš Gabršček.Ljubljana v zadnjem letu intenzivno uvajanov sistem zbiranja odpadkov. Za kakšensistem gre in kakšna je vloga podjetja EKOPlus d.o.o. pri njegovi implementaciji?Gre za nov sistem, s katerim je med drugimdefiniran tudi delež ločeno zbranih frakcij odpadkov,ki jih je potrebno izločiti iz celotnegatoka komunalnih odpadkov. To so odpadki, kijih je možno snovno reciklirati (papir, steklo,embalaža, plastenke, pločevinke, biološki odpadki…). V skladu z zakonodajo smo na področjucelotne Slovenije namestili tako imenovaneekološke otoke ter na ta način prebivalcemSlovenije omogočili ločeno zbiranje odpadkovna izvoru. Trenutno ločeno zberemo na izvorumed 10 in 25 % sekundarnih surovin, vendarso cilji mnogo višji. V Ljubljani smo za dosegozastavljenih ciljev pričeli s sistematično izgradnjosistema POTKO. Dejansko v mestu Ljubljanasledimo trendom EU oz. evolucijskemurazvoju na področju implementacije opreme zazbiranje komunalnih odpadkov.V mestnem jedru Ljubljane namreč družbaEKO Plus d.o.o. vgrajuje sklope podzemnihkontejnerjev. Podzemni kontejnerji za odlaganjebioloških odpadkov ter preostanka komunalnihodpadkov imajo omejen dostop zidentifikacijsko kartico. To pomeni, da sistemponovno omogoča merjenje količin odpadkov,ki jih posamezno gospodinjstvo odda v določenemčasovnem obdobju. Celoten sistem jepodprt z računalniško aplikacijo, ki omogoča,da vsako gospodinjstvo plača po dejanski količiniodloženih odpadkov. Več sekundarnih surovinkot bo posamezno gospodinjstvo izločiloiz toka povzročenih odpadkov manj bo preostankakomunalnih odpadkov in manjši boračun za ravnanje s preostankom komunalnihodpadkov. Na ta način bo vsako gospodinjstvostimulirano k ločevanju odpadkov na izvoru.

EOL-40-oktober-October-08 Okolje 35Z instalacijo podzemnih kontejnerjev bovelik del mestnega jedra Ljubljane pokrit spodzemnimi zbiralnicami. Kaj pa je z drugimičetrtmi, ki imajo klasične zabojnike zasmeti? Kako se bodo prebivalci teh četrtivključili v sistem »onesnaževalec plača«?Družba EKO Plus d.o.o. v Ljubljani nameščaRFID čipe na »klasične« posode za zbiranje biološkihodpadkov in preostanka komunalnihodpadkov ter na ta način vzpostavljamo infrastrukturoza identifikacijo posod za komunalneodpadke. Identifikacija je pogoj za merjenjevolumna odpadkov, ki jih posamezno gospodinjstvoodda v določenem časovnem obdobju.Predstavlja pa tudi osnovo za tehtanje količineodpadkov posameznega gospodinjstva,ki biva v individualni hiši. Čipe je potrebnovgraditi na približno 60.000 posod za zbiranjeodpadkov pred individualnimi hišami, vmestnem jedru in v bivalnih soseskah pa boV ospredju ljubljanski župan Zoran Jankovič (levo) in direktor podjetja Ekoplus Aleš Gabršček (desno)Kako vidite prihodnost upravljanja s tokoviin različnimi frakcijami odpadkov v Slovenijiin Evropi? Kaj vse nas še čaka v 21. stoletjuna področju odpadkov?Razvoj gre nedvomno v smeri merjenja količinoddanih odpadkov po povzročitelju, s tem dase merijo količine frakcij, ki bi se naj v prihodnostizaračunavale (preostanek komunalnihodpadkov in biološki odpadki). Merjenje količinje pogoj za zaračunavanje po dejanski količiniodloženih odpadkov. Zaračunavanje podejanski količini odloženih odpadkov je polegosveščanja najučinkovitejši motiv za ločevanjekomunalnih odpadkov na izvoru. Na ta načinso v razvitih delih EU dosegli 60 % izločanjesekundarnih surovin iz toka komunalnih odpadkov.Posledično njihova gospodinjstvapovprečno plačujejo enako kot naša še predodobreno podražitvijo. Ne glede na dejstvo, daje uvedba sistema POTKO proces, se nedvomnoizplača, saj prinese ugodne učinke vseminteresnim udeležencem. Investicija v sistemse pokrije že v prvem letu uporabe, in sicer zvključitvijo tako imenovanih črnih uporabnikov(črni uporabniki so tisti, ki sistem uporabljajo,vendar ga ne plačujejo) v sistem zbiranjaodpadkov. V Sloveniji trenutno gradimo regijskecentre za ravnanje z odpadki, kjer se bodoločeno zbrane frakcije pripravljale za snovnopredelavo, medtem ko se bo iz preostanka komunalnihodpadkov izločala lahka frakcija,primerna za energetsko recikliranje. V Evropije usmeritev enaka, s tem da je njihova prehojenapot daljša, so pa na njej naredili nekajnapak, za katere smo v družbi EKO Plus d.o.o.prepričani, da se jim da izogniti, zato so vsanaša prizadevanja usmerjena v to smer.vgrajenih približno 100 sklopov podzemnihkontejnerjev.Izgradnja sistema je proces, ki bo v nadaljevanjuvključeval tudi identifikacijo na zbirnih centrih.Izgradnja sistema bo predvidoma zaključenado 2011, torej do roka, ki je predviden zaizgradnjo centra za ravnanje z odpadki. Celotensistem bo Ljubljano vključil med najrazvitejšamesta na svetu na področju ravnanja z odpadki.

36 OkoljeOkolje kotEOL-40-oktober-October-08poslovnapriložnostJak Koprivc»Čista voda« iz RegeneracijeV podjetju Regeneracija, d.o.o.z velikimi koraki vstopajo naevropski trg in trge bivšihdržav Jugoslavije. V tehdneh s ponosom spremljajonavdušenje, ki so ga spostavitvijo desalinizacijskenaprave v poletnih dnehvzbudili na Jazu, na eni izmednajatraktivnejših črnogorskihplaž, ko je iz pip prvič priteklarazsoljena pitna morska voda.To je zagotovo velik dosežektudi za Regeneracijo, ki jev pičlem mesecu postavilanapravo za razsoljevanjemorske vode in čistilno napravoza potrebe 1000 do 1200 oseb.Za Regeneracijo je to pravzaprav začetek novihposlovnih prodorov v Črno goro. Na eni izmedlokacij v Budvi bodo namreč že v bližnji prihodnostizgradili novo čistilno napravo za 3tisoč oseb ter še dve čistilni napravi in napraviza razsoljevanje morske vode, kakršni delujetazdaj na Jazu. Med drugim se že oglašajo številnizasebni investitorji, ki želijo sodelovati spodjetjem Regeneracija.»Črnogorska zgodba« je pravzaprav le delčekmozaika o podjetju Regeneracija, ki je leta 1989tako rekoč iz nič nastala v vasici Spodnje Gameljnepri Ljubljani. Še leta 2000 je to podjetještelo le 18 zaposlenih, sedaj pa v njem sodeluje150 ljudi. Peter Tomšič, direktor marketingav podjetju, namenoma uporablja ta termin.»Razvoj podjetja od leta 1989 pa vse do danesje plod izjemne volje, predanosti, predvsempa sodelovanja vseh, ki so se nam v tem časupridružili,« pravi Peter Tomšič. »Podjetje jeimelo od prvega dne jasno začrtano vizijo,« šepoudari, in sicer vizijo, takrat še ne 20-letnegalastnika Jožeta Berganta, ki je že zgodaj menil,da je lahko poslovna usmeritev na okoljskopodročje poseben izziv in zadovoljstvo. Ver-Peter Tomšičjetno je treba prav Bergantovemu instinktuza izbiranje sposobnih kadrov in njegovemuustvarjanju medsebojnega zaupanja in spoštovanja,a tudi tekmovalnosti in nenehnegaiskanja novih idej in razvoja, pripisati izjemnorast in številne izvirne rešitve na področjukomunalne infrastrukture in z njo povezanegavarstva okolja. Tako je Regeneracija prva vSloveniji zgradila kanalizacijski jašek, ki ni biliz betona, ampak iz poliestra. Zdaj letno izdelajo4 tisoč takšnih jaškov. S tem so pravzapravodprli novo poglavje v razvoju podjetja in, kotpravi Peter Tomšič, »utrdili vizijo, da bodo trgosvajali predvsem z izdelki, ki bodo čim boljevarovali okolje.« Tako komunalno infrastrukturoopremljajo tudi s cevmi iz poliestra zavodo, plin, kanalizacijo, meteorne in odpadnevode, ki so nasploh kvalitetnejše in bolj varneod cevi iz drugačnih materialov. Predvsempa kar naprej poudarjajo, da so podjetje, ki seukvarja z ekologijo in komunalno infrastrukturo.Teh dveh zadev preprosto ne izključujejo,ampak jih medsebojno povezujejo. S takšnimpristopom igrajo še posebej pomembno vlogov državah, ki se pravzaprav z zamudo in različnimizadržki šele lotevajo teh vprašanj. Zatoopozarjajo, da se še zlasti na Hrvaškem, Črnigori in na Poljskem, kjer imajo svoja predstavništvain v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, kjerimajo svoja podjetja, ne pojavljajo zgolj kottrgovci in proizvajalci, ampak predvsem tudikot svetovalci. Plod takšnega delovanja so tudinovi objekti v Črni gori in mnoge ekološke sanacijeinfrastrukture v drugih državah, kjer soprisotni.V skupini devet podjetij»Ko govorimo o podjetju Regeneracija, lahkogovorimo o skupini,« pravi Peter Tomšič. Podokriljem podjetja Regeneracija je kar devetpodjetij, razpršenih po vseh omenjenih državah,a se njihovo število iz leta v leto veča.»Ljudem po vsej Evropi in izven nje želimosvetovati, pomagati pri soočanju z ekološkoproblematiko,« pravi in opozarja, da se marsikješele zdaj odločajo za resne varovalne posegena tem področju.V tem vidijo v Regeneraciji tudi priložnost zase.Zavedajo se, da se lahko na teh trgih pojavljajokot kreatorji. Zato še posebej veliko vlagajov razvoj lastnega znanja in v iskanje izvirnihrešitev. Imajo lasten razvojni oddelek z osmimiinženirji in razvejeno partnerstvo z zunanjimistrokovnjaki. Pridobili so standarda ISO 9001in ISO 14001, kar jih v njihovi stroki doma inna tujem uvršča med peščico podjetij, ki selahko pohvalijo s tem.Velik del dobička v razvojPoudarjajo, da velik del dobička zavestno vlagajov razvoj. Vzpostavili so sistematično sodelovanjez investitorji, projektanti in izvajalci,sestavni del njihove ponudbe pa je tudi zagotavljanjedobre servisne službe in nudenje rešitevza specifične potrebe. Posebej opozarjajo nalastne izvirne rešitve pri posameznih izdelkih.Tako so v marsičem »samo njihovi« lovilci olja,ki jih vgrajujejo po vsej Sloveniji - na avtocestah,na velikih parkiriščih, trgovskih centrihin bencinskih servisih. »Čistilci so plod domačegarazvoja in domačih testiranj, opremljeniso s slovenskim in nemškim certifikatom, kinam omogočata prodajo na vseh trgih,« šedoda Peter Tomšič. V Regeneraciji so izjemnoizpopolnili in prilagodili specifičnim potrebamtudi čistilne naprave za čiščenje odpadnihvoda z različnimi zmogljivostmi (za individualnehiše in tudi za več tisoč uporabnikov).»Trudimo se, da so problemi zgolj izzivi, s čimerpridobivamo zaupanje kupcev,« pravi PeterTomšič. »Samo tako je naša prihodnost zagotovljena.Ves čas sistematično spremljamo trg inz njegovimi potrebami načrtujemo svoje aktivnostiin usmeritve. In tako rastemo,« zaključi.

EOL-40-oktober-October-08 Novosti 37NA SLOPAKOVEM DNEVU TUDIO EVROPSKEM TRGU SEKUNDARNIHSUROVINDružba SLOPAK je na trgu storitev predpisanega ravnanja z odpadnoembalažo orala ledino v RS. Ustanovitev leta 2002 s strani največjihslovenskih podjetij je bila prvi znak, da se podjetja zavedajo svojeodgovornosti do izvajanja zakonodaje o odpadni embalaži.Družba SLOPAK vsako leto v decembru predstavi aktivnosti in rezultateleta, ki mineva. Tokrat so se v družbi odločili, da bodo že sredi letaorganizirali srečanje, na katerem je bilo mogoče dobiti tudi informacije,ki večine sodelujočih zaradi preobilice dela in vrveža, v katerem delujejo,ne dosežejo, a so izredno pomembne za razumevanje poslanstva in vizijedružbe oziroma nacionalnega sistema ravnanja z embalažo in odpadnoembalažo. Že v uvodu je bilo na srečanju povedano, da je sistem SLOPAKod leta 2002 zagotovil recikliranje več kot 350.000 ton odpadne embalažein pokritost več kot 99 % ozemlja Republike Slovenije ter k sodelovanjuprivabil več kot 1600 podjetij.in energijo. Tudi višje cene nafte so prispevalek temu, da so zdaj že tržno sprejemljivedoločene metode recikliranja, ki so doslej veljaleza predrage. Zaključila je z mislijo, da bo kljubvsemu pot do “družbe recikliranja”, ki si jo jezastavila EU, še zelo dolga in dodala vprašanje:»Kdaj bo konec zapravljanja naravnih virov?«.Radovan Tavzes z Ministrstva za okolje inprostor je govoril o sistemih vračanja, zbiranjain predelave odpadne embalaže v Sloveniji spoudarkom na drugih sistemih ravnanja zodpadki, ki so povezani z ravnanjem z odpadnoembalažo (ravnanje z odpadnimi nagrobnimisvečami, ravnanje z odpadnimifitofarmacevtskimi sredstvi, ravnanje zodpadnimi zdravili - Predpis o odpadni električniin elektronski opremi, Predpis o baterijah inodpadnih baterijah). Predavanje je bilo izrednopoučno predvsem z vidika iskanja sinergijskihučinkov pri različnih sistemih ravnanja zodpadki.Sabine Strnad je na podlagi svojih izrednobogatih izkušenj zelo jasno predstaviladelovanje Slopakovemu sorodnih sistemov vEU in se pohvalno izrazila tako o delovanjusistema SLOPAK, kot o doseženih rezultatih.Srečanje je bilo koncipirano in usmerjeno zvprašanji: KJE SMO BILI VČERAJ, KAJPOČNEMO DANES in KAKO BOMODELOVALI JUTRI? Rdeča nit predavanj jepotekala od predstavitve vzrokov in načinovsprejema direktiv EU (evropska poslanka MojcaDrčar Murko), do delovanja sistema (direktorAndrej Sotelšek), primerjave med sistemi v EU(Sabine Strnad, Coca-Cola Hellenic), izkušenjvelikih uporabnikov sistema (Srečko Bukovec,Mercator d.d.) in pojasnil glede pravic douporabe znaka Zelena pika (Jaka Repanšek).Uvodoma je Andrej Sotelšek predstavil načindelovanja sistema ravnanja z odpadnoembalažo družbe SLOPAK d.o.o., kratkozgodovino ter rezultate in izzive, ki so preddružbo. Le-ta je sanirala izgubo iz let 2005 in2006, bila je dokapitalizirana in ima nadzornisvet sestavljen samo iz zavezancev, ki plačujejoembalažnino in so pomembni generatorjidelovanja sistema. Tisti, ki zagotavljajo sredstva,nadzirajo tudi smotrnost in upravičenost njihoveporabe. SLOPAK je od leta 2004 dosegel vseplane, predpisane z operativnim programom.Embalažnina je eden redkih stroškovzavezancev, ki se je v preteklih letih zniževal.Prav tako je Andrej Sotelšek poudaril, da boSLOPAK dosegel cilje, zastavljene za leto 2012,ko družbi tudi poteče z letošnjim letompodaljšana veljavnost dovoljenja.Veliko pozornosti so na Slopakovem dnevunamenili spremembam v slovenski in evropskizakonodaji na področju odpadkov. Evropskesmernice je predstavila evropska poslankaMojca Drčar Murko. Evropa se še vedno soočas trendom naraščanja količine komunalnihodpadkov, stopnja presega stopnjo rasti BDP.Zato je EU revidirala obstoječe direktiveravnanja z odpadki in sprejela odločitve, kipreusmerjajo tok odpadkov z odlagališč vtakšno ali drugačno predelavo. Evropskaposlanka je poudarila, da mešanica skupnihzakonskih ukrepov, ki jih vsebuje revidiranaDirektiva ravnanja z odpadki, opogumlja vse,ki želijo evropske družbe odvrniti od odlagališčin namesto nesmotrnega uničevanjadragocenih potencialnih surovin zgraditi sistemokoljsko in tržno zdravih ravnanj z odpadki izindustrije in gospodinjstev ter tako varčevati znaravnimi viri. Dodala je, da je hitrospreminjajoče se podnebje psihološki dejavnik,ki bi v naših družbah utegnil povečati soglasjeo nujnosti bolj varčnega ravnanja s surovinamiV drugem delu Slopakovega dne so predstaviliizkušnje večjih sistemov (Petrol d.d., Mercatord.d., Union d.d.), pravni strokovnjak JakaRepanšek iz podjetja RePublis d.o.o. pa jepredaval o znaku Zelena pika. Ta znak, ki gaveč kot 90% ljudi prepozna kot simbol spozitivno vrednostjo in katerega ekonomskovrednost je prepoznalo tudi Evropsko sodišče,je bil v zadnjem času predmet prisvajanja tretjihoseb in neavtorizirane uporabe. Iz predavanjaje bilo moč zaključiti, da je sedaj jasno, da imana ozemlju RS edino družba SLOPAK d.o.o.pravico do podeljevanja izolirane licence zauporabo znaka Zelena pika in da bo kot takatudi preganjala neavtorizirano uporabo znaka.Slopakov dan je bil izredno zanimiv in pomeninadaljnjo kakovost v komunikaciji med subjektiv sistemu, prispeva pa tudi k ozaveščenostivseh partnerjev.Vodovodna cesta 100, 1000 LjubljanaTelefon: 01 56 00 250, e-pošta: slopak@slopak.siwww.slopak.si

38 OkoljeSHEMEEOL-40-oktober-October-08Nina MartincPristojbine za odpadno EE opremov nepravi predal?V Sloveniji je 495 proizvajalcevin pridobiteljev električnein elektronske opreme, kiso kot zavezanci Uredbe oravnanju z odpadno električnoin elektronsko opremo dokonca leta 2007 pristopili kenemu od treh skupnih načrtovravnanja z odpadno EE opremo.Vpisani so v evidenco načrtovAgencije Republike Slovenijeza okolje in morajo stroškomtrženja svojih izdelkovprišteti tudi pristojbino, kijo za vsak izdelek, prvičdan v promet, plačujejonosilcu skupnega načrta.Pristojbina je namenjenazbiranju, prevzemanju,transportu, obdelavi, predelaviin odstranjevanju odpadneopreme. Toda, vprašanje je,tako vprašuje ZEOS, ali sepristojbina res porablja zanavedene namene?Pri pregledu letnih poročil skupnih načrtovInterseroha (122 pristopnikov, med njimi Danfossd.o.o., Engrotuš d.o.o., Miele d.o.o., …),Zeosa (141 pristopnikov, med njimi Gorenjed.d., Merkur d.d., Mercator d.d., …) in Slopaka(232 pristopnikov, med njimi Henkel Slovenija,Metalka trgovina, Siemens d.o.o., …) so ugotovilištevilne pomanjkljivosti. Zato sklepajo, dav nekaterih primerih večji del pristojbine ostajanosilcem, namesto da bi ti z njo poskrbeliza ustrezno (in zakonsko določeno) ravnanje zodpadki. Vsi trije nosilci skupnih načrtov so zaleto 2007 ustrezno navedli zbrane količine odpadneEE opreme: pri Interserohu so prevzeli2.022.134 kg odpadne EE opreme, kar je 1 kgna državljana, pri Zeosu 3.262.061 kg oziroma1,6 kg na državljana, pri Slopaku pa le 33.785kg oziroma 0,02 kg na državljana.Zeos je edini od treh skupnih načrtov navedeljasne podatke o obdelavi zbranih odpadkov, kije končni cilj evropske direktive in slovenskeUredbe o ravnanju z odpadno EE opremo.Slopak naj bi po navedbah iz letnega poročilaza vse zbrane odpadke zagotovil 100 % recikliranjein predelavo, kar tehnično sploh ni izvedljivo,Interseroh pa razen navedbe, da je bilaustrezna predelava »izvedena za vse razrede(1.677.134 kg), razen za del opreme iz 1a razreda(281.739)« ni objavil nobenih konkretnejšihpodatkov o obdelavi.Pomemben cilj obdelave odpadne EE opreme,zaradi katerega je tudi predpisano ločeno zbiranjetovrstne opreme, je odstranitev nevarnihsnovi, kot so na primer poliklorirani bifeniliv kondenzatorjih, živo srebro v svetilih instikalih, plošče tiskanega vezja v prenosnihtelefonih in druge. Teh in drugih snovi termaterialov, ki jih kot nevarne določa že omenjenaUredba, je Zeos s svojimi pogodbenimipartnerji odstranil 442.631 kg, Slopak 6.880kg, Interseroh pa tudi tega podatka v letnemporočilu ni navedel.Kam je torej usmerjen denar, ki ga zberejo s pristojbinamipristopnikov? Zaradi nizke okoljskeozaveščenosti končnih uporabnikov in slabegapoznavanja nevarnosti odpadne EE opreme sovsi trije načrti del denarja namenili osveščevalnimkampanjam (nenazadnje jih k osveščanjuzavezuje tudi Uredba), največji del pristojbinepa bi morali odšteti pogodbenim partnerjemza ločeno zbiranje, prevoz in obdelavo (za slednjose pri hladilnikih porabi približno 70 %prostojbine, pri televizorjih 50 % in pri sijalkah40 %). Glede na pomanjkljive oziroma manjkajočepodatke dveh shem glede recikliranja,predelave in odstranitve nevarnih snovi, se postavljavprašanje, komu gre denar.Vprašanje je pomembno predvsem zato, ugotavljajov družbi ZEOS, ker so pristopniki kskupnemu načrtu sami odgovorni za izpolnjevanjeobveznosti, ki jih določa Uredba o ravnanjuz odpadno EE opremo. Če torej nosilecskupnega načrta ne zagotovi podatkov, ne leda vnaša dvom o upravičenosti zaračunavanjastroškov zavezancem, v imenu katerih najbi izpolnjeval zahteve Uredbe, pač pa v imenuzavezancev tudi krši Uredbo, za kar je lahkokaznovan z globo najmanj 4.000 evrov. Zavezanci,ki so pristopniki skupnega načrta in nedelujejo v skladu z zahtevami Uredbe, pa solahko kaznovani z globo od 4.000 do 120.000evrov. To pa so zneski, ki se jim zagotovo neželi odreči nobeno podjetje.Hladilniki čakajo na odvoz v tujinoNa Ministrstvu za okolje in prostor bodo moralikončno razmisliti o predolgotrajnih in prezapletenihpostopkih pridobitve podaljšanjadovoljenj za delovanje, v primeru sheme ZEOSna primer za prevoz hladilno – zamrzovalnihnaprav v tujino. V ZEOSU so za podaljšanjezaprosili marca, zaradi zahteve podaljšanjapa dovoljenja še vedno niso dobili. Na zbirnihmestih odpadnih hladilnih in zamrzovalnihnaprav se je v zadnjih mesecih nabralo že večkot 500 ton odpadnih hladilnikov, ki čakajona odvoz v tujino, kjer jih bodo obdelali. Če bibil hitrejši postopek za odobritev nadaljevanjadela, s katerim je ZEOS v lanskem letu z veljavnimdovoljenjem opravil 64 odvozov v tujino,teh količin, ki so obremenjujoče za okolje, ne bibilo, hladilniki in zamrzovalne naprave pa bibili že ustrezno obdelani. Pri tem je zanimivo,da ima v Sloveniji dovoljenje za odvoz hladilnih– zamrzovalnih naprav le ZEOS. Potemtakemje vprašanje, kje so ostale te naprave, kijih je mogoče obdelati le v tujini, pri drugihdveh shemah. So se znašle med komunalnimiodpadki? Morda bo MOP na osnovi vseh trehletnih poročil shem odprl to vprašanje.

SHEMA zaEOL-40-oktober-October-08 Okolje 39nagrobneJak KoprivcSlovenija, evropskisvečerekorder pri uporabi svečOdpadne nagrobne svečebodo dajale novo energijo innovo kovino. V Sloveniji bo 1.januarja 2010 začela veljatiUredba o ravnanju z odpadniminagrobnimi svečami, ki zahtevaločeno zbiranje in shranjevanjeteh sveč zaradi ponovnepredelave oziroma strokovnegauničenja. Zdaj odpadnesveče odlagajo na splošnihodlagališčih odpadkov.Slovenija letno porabi od 8tisoč do 10 tisoč ton sveč, pričemer nastane 3 tisoč do 4tisoč ton odpadkov. Slovenijaje pravzaprav evropski rekorderin evropska posebnost po velikiproizvodnji in visoki potrošnjinagrobnih sveč.Z njo so primerljive kvečjemu Hrvaška, Portugalskain delno Poljska. Drugod po Evropista proizvodnja in potrošnja bistveno manjši,veliko manjše in skromnejše pa so tudi sveče,ki jih polagajo na grobove. Nasploh ne poznajomnožičnih (in pogostih) romanj na pokopališča,kakršna so v navadi v Sloveniji. Zaraditega seveda tudi ni naključje, da prav na tempodročju Slovenija kot prva v Evropski unijiišče in sprejema izvirne rešitve.Katja Buda, podsekretarka v direktoratu Ministrstvaza okolje in prostor, pravi, da so Uredboo ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečamisprejeli konec julija letos (Ur. list 78 / 30. 7.2008) po večletnih pripravah, ob sodelovanjuproizvajalcev sveč in upravljavcev pokopališč.Po tej uredbi morajo tisti, ki dajejo na trg nagrobnesveče, to so proizvajalci in uvoznikiorganizacijsko in tudi finančno poskrbeti zaorganizirano predelavo oziroma uničenje odpadnihsveč. Zaradi tega se morajo med sebojpovezati in izbrati nekoga, ki bo v njihovemimenu in na njihov strošek poskrbel za končniodvoz in ustrezno predelavo odpadnih sveč.Seveda imajo pri tem pomembno vlogo predvsemtudi upravljavci pokopališč in komunalnapodjetja, ki se ukvarjajo z zbiranjem intransportom odpadkov. Na pokopališčih bodomorali zagotoviti ločeno zbiranje odpadnihsveč v posebnih kontejnerjih in za njihovozačasno deponiranje. Ta čas že potekajo sistematičnepriprave na konkretno uresničevanjeuredbe. Iščejo najboljše možne rešitve.Taksa tudi za svečeVsekakor na ministrstvu menijo, da ni potrebno,da bi se pri tem posebej angažirala državaali da bi podeljevala koncesijo prevzemnikuodpadnih sveč. Menijo, da so to sposobni organiziratiproizvajalci sami. Na Ministrstvu zaokolje in prostor bo vzpostavljen register »proizvajalcev,pridobiteljev in uvoznikov« sveč.Vsak, ki bo dal na trg svečo, bo moral plačatiminimalno takso.Med prednostmi novega zbiranja in predelaveodpadnih nagrobnih sveč omenjajo zmanjšanjestroškov za odlaganje teh sveč za kakšen mi-Eko plus glede odpadnih sveč:Aleš Gabršček iz podjetja EKO Plus d.o.o.je pojasnil, da »v družbi EKO Plus d.o.o.že dve leti intenzivno uvajamo na tržiščesveče, ki imajo lonček izdelan iz polipropilena(PP), torej materiala, ki je okolju prijazen,saj ga je možno po uporabi v celotisnovno ali energetsko izrabiti. Zavedamose dejstva, da je uvedba polipropilenskihsveč na tržišče proces, ki bo trajal nekaj let,zato skupaj s poslovnimi partnerji pripravljamopostrojenje za reciklažo odpadnihPVC sveč. S povečevanjem uporabe polipropilenskihsveč bo po predhodnem avtomatiziranemločevanju možno recikliratitudi te. Bistvo tehnološkega procesa recikliranjaje ločevanje kovine ter parafinaod plastike do te mere, da je mogoče vse trifrakcije ponovno uporabiti.

40 Okoljelijon evrov. S predelavo odpadnih nagrobnihsveč bi pridobili najmanj od 1,2 milijona do1,8 milijonov evrov uporabnih sekundarnihsurovin ali 20 do 35 odstotkov vhodnih materialov,potrebnih za izdelavo nagrobnih sveč, karznaša okoli 30 odstotkov proizvodne vrednostinagrobnih sveč. Hkrati pa bi s predelavo odpadnihnagrobnih sveč pridobili za najmanj 1,9milijona do 2,5 milijona evrov uporabne toplote.Seveda bi lahko v ustrezno kovino predelalitudi kovinske pokrove na odpadnih svečah.Sicer pa na Ministrstvu za okolje in prostorsodijo, da bodo stroški ravnanja z odpadniminagrobnimi svečami, ki bodo na ramah »proizvajalcev,pridobiteljev in uvoznikov«, znašaliokoli 1,5 milijona evrov letno in stroški zavzdrževanje evidence tistih, ki dajejo nagrobnesveče v promet, okoli 35 tisoč evrov. Takonaj bi bil 1 kg sveč obremenjen z okoli 0,2 evra,kar je okoli 5 do 10 odstotkov proizvodne vrednostisveč, ali za okoli 0,05 evra, kar je okoli 3odstotke njene proizvodne vrednosti, če bodoodpadne nagrobne sveče predelane v sekundarnesurovine. Pri tem je treba upoštevati, dase pojavljajo na slovenskem trgu sveče različnihkakovosti ter iz različnih sestavin. Sveče izpolietilena je moč predelati v novo gorivo, problematičnepa so tiste sveče, ki vsebujejo polivinilklorid. Te je treba odložiti na deponijo, sajjih zaradi klora, ki je okolju škodljiv, ni mogočeuporabiti kot novo gorivo. Glede tega je uredbapovsem nedvoumna: »Proizvajalci, pridobiteljiProizvajalcizainteresirani za shemoPo objavi Uredbe o ravnanju z odpadniminagrobnimi svečami (Ur.l. RS 78/08) sopotekali aktivni in konstruktivni pogovorimed slovenskimi proizvajalci nagrobnihsveč, med tistimi, ki proizvedejo večinonagrobnih sveč, danih na slovenski trg.Proizvajalci nagrobnih sveč, vključeni vte pogovore, so pokazali interes za sodelovanjepri ustanovitvi družbe za ravnanje zodpadnimi nagrobnimi svečami. Trenutnose tehtajo možnosti za ustanovitev družbe,v okviru katere bi naj bili upoštevani vsizahtevani roki uredbe za začetek delovanjasheme za ravnanje z odpadnimi nagrobnimisvečami.«Zdenka Koren, Ilirija d.d.in uvozniki nagrobnih sveč« določijo enega aliveč zbiralcev odpadnih nagrobnih sveč. Ti sodolžni zagotoviti predelavo, se pravi recikliranjeali energetsko predelavo, če nagrobne svečeniso iz plastike in polimerov, polivinil kloridaali drugih halogeniranih organskih spojin.Uredba ne govori o ekoloških svečahSicer pa uredba ne opredeljuje posebej, katerenagrobne sveče so okolju bolj naklonjene. Vljubljanskem svečarstvu Prezelj poudarjajo, daizdelujejo »ekološke sveče« in pri tem mislijona sveče, ki so v steklenih, ne plastičnih lončkih,v kakršnih je večina sveč, ki jih zdaj prodajajov Sloveniji, gorijo pa nekaj dni. Zaraditega jih tudi čudi, da je taksa na sveče enaka zavse sveče, celo višja za steklene, ker se določapo teži sveč, steklo pa je seveda težje od plastike.Nad »steklenimi svečami« se navdušujejotudi na ljubljanskih Žalah, kjer so že namestilinekaj avtomatov za izključno prodajo »steklenihsveč«. »Steklene« sveče naj bi bile po mnenjudirektorja pokopališke dejavnosti RobertaMartinčiča trajnejše (v eno stekleno posodoje mogoče vložiti več vložkov in jo je mogočeuporabljati dalj časa kot plastične), bolj stabilnein naj bi potemtakem manj onesnaževaleprostor (saj se zmanjša možnost razlitja parafina,še zlasti po kamenju in marmorju, kjerpusti trajne sledi). Za nekatere naj bi bile tudibolj estetske. Seveda pa je slišati tudi ugovore.Njihova uporaba na pokopališčih naj bi bilapreveč zapletena in predraga. Predelava odpadnihsteklenih sveč naj bi bila težja, zahtevalanaj bi več toplotne energije in to naj bi nasplohpovečalo stroške ... Na Žalah govorijo zlastikritično o svečah iz PVC (polivinil klorida), kijih tako rekoč ni mogoče predelati. Menijo, dabi bilo treba te sveče posebej obdavčiti.Na ljubljanskih Žalah, ki so s svojo urejenostjoin organizacijo med najbolj prepoznavnimievropskimi pokopališči, že nekaj let vedo,kako bi bilo treba ravnati z odpadnimi svečami,vendar pa konkretnih sprememb niso izvajali,ker ni bil urejen način zbiranja in predelaveteh odpadkov. Zaradi tega so zadovoljni zuredbo Ministrstva za okolje in prostor, čepravjim tudi ta prinaša nekaj dodatnih težav, saj jev določenih delih v nasprotju z drugo uredbotega ministrstva, ki Žale proglaša za vodovarstvenoobmočje, na skoraj polovici površincelo kot območje s posebnim varovanjem.EOL-40-oktober-October-08V Sloveniji povpraševanje po večjihsvečahDirektor pokopališke dejavnosti na Žalah RobertMartinčič pravi, da so Žale v svojevrstnemprecepu kot komunalna in kulturna dejavnost.Niso samo pokopališče, ampak tudi svojevrstenkulturni prostor z množico umetnin in naravnipark. Vse to je treba imeti pred očmi tudi tedaj,ko se postavljajo novi zbiralniki odpadkov,gradijo nova odlagališča za smeti, ko se nasplohposega v njihov prostor. Hkrati pa je treba upoštevati,da je na Žalah vsako leto 1 milijon obiskovalcev,da ljudje množično in večkrat letnoprihajajo na pokopališče, kar sicer ni navadadrugod po Evropi, kjer pokopališča obiščejokvečjemu enkrat ali dvakrat na leto, predvsempa na grobove v glavnem ne prinašajo sveč incvetja, kar se pri nas počenja množično in takorekoč permanentno. Tako je na Žalah in navseh drugih slovenskih pokopališčih več različnihodpadkov, zlasti odpadnih sveč, kar jerazvidno po velikem številu velikih kontejnerjevza smeti, kakršnih na drugih pokopališčihpo Evropi preprosto ni. Na Žalah in še devetihdrugih pokopališčih, ki jih upravlja pogrebnizavod Žale, je 40 tisoč grobov, letno pospravijo1200 ton različnih odpadkov, od tega skoraj 40odstotkov odpade na odpadne sveče ...V ljubljanski Iliriji, ki s svečami pokriva kakšnih40 odstotkov slovenskega trga, prav takougotavljajo, da še naprej raste povpraševanje povelikih svečah, kakršnih drugod po Evropi (zizjemo še dveh ali treh držav) ne poznajo. Ljudjeostajajo pri tradicionalnih oblikah sveč in nespreminjajo navad. Ilirija ponuja preko 20 različnihoblik sveč, vsako leto dodajo kakšne dve,tri nove. Letno prodajo okoli milijon sveč. Poudarjajo,da so njihove PVC sveče temperaturnoobstojne in za razliko od motnega polietilena inpolipropilena bolj prozorne. Direktorica razvojav Iliriji, Zdenka Koren, pravi, da se zavedajo,da je potrebno urediti ravnanje z odpadnimisvečami in zaradi tega uredbo Ministrstva zaokolje in prostor sprejemajo kot »svojo«.Vsekakor se zdaj zaradi Uredbe o ravnanju zodpadnimi svečami »konkurenti« intenzivnejedružijo in pogovarjajo. Je pa tudi res, da glavnihodločitev še niso sprejeli. Bodo odvažali odpadnesveče na predelavo v Avstrijo ali kam drugam,ali pa bodo razmišljali o (dragi) predelavidoma? Kdo bo glavni zbiratelj? Je eden izmedglavnih favoritov (Slopak) že resda izpadel?promocija

EOL-40-oktober-October-08Ekošole inOkolje 41V Slovenijiše ni predelave nagrobnih svečPo več kot dveh letih priprave zakonodaje in razpravs potencialnimi zavezanci, proizvajalci nagrobnihsveč, upravljavci pokopališč in izvajalcijavne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ozbiranju in predelavi nagrobnih sveč, je Vlada RSjulija letos sprejela Uredbo o ravnanju z odpadniminagrobnimi svečami (Ur. list RS, št. 78/08). Določilaje, da morajo proizvajalci, pridobitelji in uvoznikiza nagrobne sveče, ki jih dajejo v promet, na svojestroške zagotoviti zbiranje in predelavo odpadnihnagrobnih sveč. Vpisani morajo biti tudi v evidencoproizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov nagrobnihsveč, ki jo vodi ministrstvo oziroma ARSO, in sicerdo 31. julija 2009. Eden izmed pogojev za vpis vevidenco je skladnost njihovega načrta ravnanja zodpadnimi nagrobnimi svečami z zahtevami uredbein s smernicami iz operativnega programa varstvaokolja na področju ravnanja z ločeno zbranimifrakcijami komunalnih odpadkov. V okviru načrtamorajo predvideti način in obseg prevzemanja odpadnihnagrobnih sveč od izvajalcev javne službe inupravljavcev pokopališč, vrsto in zmogljivost sredstevin opreme za skladiščenje in zbiranje, zbiralcein izvajalce predelave, letno količino prevzetihodpadnih nagrobnih sveč, itd. Več proizvajalcev,pridobiteljev ali uvoznikov lahko zaradi izpolnjevanjaobveznosti, določenih v uredbi, pripravi skupninačrt ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami inpristopi k njegovemu izvajanju. V evidenco ARSOmorajo biti vpisani tudi načrti ravnanja z odpadniminagrobnimi svečami oziroma skupni načrt;podobna zahteva, vpis v evidenco ARSO, velja tudiza zbiralce odpadnih nagrobnih sveč, medtem komorajo predelovalci pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.Uveljavljajo se podobna pravila oziromapristop, kot smo ga spoznali že pri električni in elektronskiopremi, ki pa je nekoliko drugačen kot priembalaži, čeprav sestavni deli nagrobne sveče, ki soizdelani iz kovin in plastike ali stekla, štejejo za embalažo,nagrobna sveča pa je embalirano blago.Ob tem se vprašamo, ali so vsi ti pogoji, vpisi vevidence ARSO, res nujno potrebni? Ali ne bi moglipostopkov nekoliko poenostaviti? Zavezanceza ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami -proizvajalce, pridobitelje in uvoznike nagrobnihsveč - čaka v naslednjih mesecih organizacijsko instrokovno tehnično zahtevno delo. Po eni strani jetreba pripraviti celotni koncept zbiranja odpadnihnagrobnih sveč in njihove predelave ter financiranjacelotnega sistema, se vpisati v evidence ARSO, podrugi strani pa je treba poiskati ustrezne postopkepredelave odpadnih nagrobnih sveč. Predelavev Sloveniji še ni, torej bo treba iskati rešitve v tujini,vsaj kratkoročno. Ali naj bi bila to dolgoročnausmeritev, je vprašanje, verjetno je smiselno razmišljatio predelavi tudi v Sloveniji. Poiskati bo trebaprimerne tehnologije, lokacije, pridobiti ustreznadovoljenja, izvesti določene investicije. Da bi spodbudilipredelavo odpadkov, tako odpadnih nagrobnihsveč kot tudi drugih odpadkov in preusmerilitokove odpadkov iz odlagališč v predelavo, pa bipričakovali, ne samo pravila ravnanja in obveznostiza podjetja, ampak tudi spodbude s strani države, vsmislu pomoči za ravnanje z odpadki, kot jih opredeljujejonove smernice Skupnosti o državni pomočiza varstvo okolja.Janja Leban, Gospodarska zbornica SlovenijeekovrtciMateja KrajncVse več zelenih zastavKoordinatorji slovenskih ekošol ne mirujejo.Na ljubljanskem srečanju so v septembruštevilni strokovnjaki s področjavarovanja okolja predstavili aktualneokoljske vsebine. Člani programskegasveta pa so razgrnili projekte, ki uresničujejocilje programa Ekošola kot načinživljenja, nacionalne kriterije za pridobitevzelene zastave ter letni načrt vzgojnoizobraževalnihzavodov.Slovenija se je za vključitev v mednarodnomrežo ekošol odločila že leta 1996.Projekt Ekošola kot način življenja je projektevropskega združenja in je sestavnidel prizadevanj Evropske unije za okoljevarstvenoizobraževanje. V Slovenijipoteka projekt, ki se imenuje »Ekošolakot način življenja«, v okviru društvaDOVES - Društvo za okoljevarstveno izobraževanjeSlovenije.Na srečanju koordinatorjev slovenskihekošol je v svoji predstavitvi prof. dr. BaricaMarentič Požarnik predstavila izziveekošol, med katerimi so: okoljska vzgojamora postati še pomembnejša, potrebnoje večje medpredmetno povezovanje, večtimskega, problemskega in projektnegapouka, zaželene so sprotne samoevalvacije,povezovanje s sorodnimi iniciativami,več obveščanja strokovnejavnosti o dejavnostih, dosežkih inproblemih. Po njenem mnenju jepotrebno preseči miselnost, da jeokoljska vzgoja pretežno stvar biologov, vmnogih učbenikih in delovnih zvezkih ševedno zaman iščemo okoljske vsebine, vvsebinsko preobremenjenih učnih načrtihpa je potrebno več pozornosti nameniti»znanju za preživetje«.Vrtci pa se vključujejo v projekt Ekošola žeod leta 2001. Prvi vrtec, ki se je pridružilomenjenemu programu in postal ekovrtecje Vrtec Pobrežje iz Maribora. V lanskemšolskem letu 2007/2008 je v projektu sodelovalože 64 vrtcev. Kot je povedal članprogramskega sveta slovenske ekošolein koordinator za vrtce, Dane Kataliničse v projekt vsako leto priključi po 20 novihvrtcev.V šolskem letu 2008/2009 se EKO vrtcilahko odločijo za Zeleni nahrbtnik aliZgodnje naravoslovje temelj za trajnostnirazvoj oziroma izbirajo med ostalimivsebinami, opredeljenimi z načrtomEKOŠOLA-EKOVRTEC 2008/09. Vrtcilahko oblikujejo tudi lastne izvirne projektnevsebine, v katerih vidimo posebnovrednost in vzgojni pomen. Skratka,spodbujamo izvirne problemske pristope,metode in aktivnosti otrok ter pedagoškihdelavcev in zunanjih sodelavcev terpovezavo z okoljem.«Zavedanje, da bodo današnji malčki inučenci lahko vplivali in sprejemali pomembneodločitve že v bližnji prihodnosti,je eno od temeljnih načel Ekošole kotnačina življenja. Otroci in mladi že danespreko dejavnosti v ekošoli postajajo ambasadorjiSlovenije za uresničevanje trajnostnegarazvoja.V šolskem letu 2007/08 je ekozastavo prejelo284 ekošol, od tega 40 ekovrtcev (15prvič, 25 potrditev), 215 osnovnih ekošol(34 prvič, 181 potrditev), 23 srednjihekošol (3 prvič, 20 potrditev) ter 6 ekodomovCŠOD (6 potrditev). V šolskem letu2008/2009 se bodo, tako pričakujejo, številkesodelujočih šol in vrtcev zagotovospet povečale.2007/08 VRTCI OŠ SŠ CŠOD skupajRegistrirane 64 284 25 10 383Nagrajene 40 215 23 6 284

42 OkoljeOkoljskaEOL-40-oktober-October-08vzgoja vRedni prof.dr. Mihael J. Toman, univ. dipl. biol.Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakultetaOddelek za biologijomihael.toman@bf.uni-lj.siSlovenijiEko deli odpustke vsepovsodEkologija je med najboljuporabljenimi in obenemzlorabljenimi besedami današnjepotrošniške družbe. Večinase praviloma ne zaveda, o čemgovori, češ da je to osnovnabiološka veda, ki obravnavaodnose med organizmi inorganizmi ter njihovim okoljem.Organizmi pa smo tudi ljudjein odnosi med nami se zrcalijov odnosih do okolja. Besedaekologija je preprosto modna,pritikamo jo k številnimustaljenim besedam, ki namvsem nekaj pomenijo in jo na tanačin še dodatno zlorabljamo.Pomislimo na novodobneskovanke, kot so eko-šole,eko-zastava, eko-bralnaznačka, eko-kviz, eko-sadje,eko-hrana, eko-turizem in celoeko-feminizem in se obenemvprašajmo povsem odkrito, čevemo, kakšna vsebina stoji zatemi besednimi zvezami.Revija EOL je tokrattiskana na papirju biomat115g Papirnice VevčePodročje ekologije je danes tudi tisto, ki omogočaštevilnim strokovnim in nestrokovnim (vmnogih primerih civilnim) skupinam in posameznikom,da delujejo in odločajo tako nalokalnem kakor tudi na širšem, celo državnemnivoju. Takšna »ekologija« pa praviloma nerazlaga in še manj rešuje probleme s področjaokolja, njegovega varstva in še vzgoje ter pristnegaodnosa do narave in okolja.Okolje je dobrina sedanjosti inprihodnostiDruga pogosto uporabljana beseda pa je okoljein z njim povezan naš osebni in družbeniodnos. Sporočila in opozorila posameznikov,strokovnih in nestrokovnih vladnih in nevladnihorganizacij tja do politikov postajajovsakdanja, tako zelo, da ostanejo le še kot boljali manj zanimive novice. Vsakdanje postanednevno informiranje o številnih nesrečah, katastrofahdoma in v svetu, kar prinaša velikomedijsko odzivnost in polni blagajne medijskihinformatorjev. In prav to je eden od razlogov,da resnih sporočil in opozoril pravih strokovnjakovob inflaciji okoljskih dogodkov nejemljemo več resno. Tudi ne v informativnemali vzgojnem smislu! Priletijo kot zanimivostin odletijo v pozabo. Zavemo se le v primeru,ko smo prizadeti kot posamezniki, ko nas poplavi,odnese streho nad glavo ali nam poginejočebele v panju. Vse drugo pa so hvaležnezgodbe katastrofičnih poročil, nesreče malihljudi ter zgodbe lokalne in visoke politike priprikazovanju eko-uspehov.Klimatske spremembe in globalni okoljski problemiso le še prilili olje na ogenj medijskim zapisomkatastrof in bolj kot to postaja naš vsakdanjipogovor, tako kot vreme, manj teže ima,manj nas zanima, preprosto gre mimo nas.Taljenje ledu, dvig morske gladine, posledičnopoplavljanje Bangladeša, zemeljski plazoviv Indoneziji, pomanjkanje zdrave pitne vodeso teme, ki jih premlevajo že vsi. In v tem jeproblem, vsi smo postali okoljski strokovnjaki,preprosto »ekologi«. S pravnimi problemi seobrnemo na pravne strokovnjake, z zdravstvenimina zdravnike, s sodnimi na sodnike, le ookolju in zgodbah, povezanih z njim, vemo vsivse. Okoljskih strokovnjakov pogosto sploh nepotrebujemo ali pa jim ne verjamemo.Mihael J. TomanPo mojem globokem prepričanju je bistvopomanjkanje zavesti, občutka in znanja, daje okolje dobrina sedanjosti in še bolj prihodnosti.Dobrino kot vrednoto razumemo šeletakrat, ko jo začne primanjkovati ali kot je to vnašem primeru okolja, ko se kvaliteta dobrineprične slabšati. Naraste cena, prizadene posameznikain prav to se z našim okoljem že dogaja,tudi med nami in v naši neposredni bližini.Ali se bo slehernik vsaj za hip ustavil in samospraševalo svojem odnosu do okolja in narave,pa je odvisno najprej od vsakega posebej. Inpri tem je okoljska vzgoja absolutno potrebna,doma, v šoli in širši družbi!In kako je z okoljskim šolanjem (in ne eko-šolanjem)in ozaveščanjem na različnih nivojihizobraževanja? Ugotavljam, da nezadostno. Sčim to utemeljujem? Osnovno izobraževanješe vedno poudarja ločeno razumevanje različnihpredmetov, kar pomeni tudi vsebin. Lastneizkušnje in poznavanje vsebin predmetov terizobrazbe kadra na šolah me v tem prepričanjupotrjujejo. Pri razumevanju narave in okolja soto v prvi vrsti biologija, kemija, fizika in delnogeografija. Nikjer pa ni zaslediti integralnegaučenja, povezovalnega predmeta o okolju kotceloti, interdisciplinarnega pristopa torej, kivključuje poleg naravoslovne tudi družbeno,

EOL-40-oktober-October-08 Okolje 43ekonomsko, filozofsko plat okolja. Delno je tozajeto šele na univerzitetni stopnji in še najboljna podiplomski, npr. s študijema Varstvookolja in Varstvo naravne dediščine. To pa jeabsolutno prepozno, saj velik del šolajoče sepopulacije, ki dejansko odloča in pogosto vodi»okoljsko« politiko (gospodarstveniki, ekonomisti,lokalni politiki) v primarnem izobraževanjupridobi napačne informacije ali pa jihsploh ne in zdrave okoljske vzgoje nima. Zatoniso redka vprašanja študentov na fakulteti,katero šolo bi morali obiskovati, da bi si pridobiliosnovna okoljska znanja pred vstopomna univerzo in jih na dodiplomskem in podiplomskemštudiju lahko le nadgrajevali. Mojodgovor je, da takih šol pri nas ne poznam.Res je, da smo med prvimi postavili koncepteko-vrtcev in eko-šol. Kaj pa to dejansko pomeni?Samo še en primer napačno uporabljanjepredpone eko in degradiranje osnovneznanstvene discipline ekologije. Ko se srečates programi tovrstnih ustanov, ugotovite, da»večjo skrb kot druge šole posvečajo tekmovanjemiz bioloških znanj, da so pomembnečistilne akcije v šoli in okoli nje, da govorijoo globalnem segrevanju tako kot mediji, dapridobivajo eko-zastave in da so zanimive velikezgodbe, kot npr. taljenje ledu na zemeljskihpolih«. Šolajočo se mladino pa redkoopozarjajo na pomen majhnih korakov prizmanjševanju oziroma preprečevanju obremenjevanjain onesnaževanja lokalno terspoznavanja resničnih nevarnosti vsakovrstnihpritiskov na naravo. To, da otroci spoznajo,da je človek največji onesnaževalec,ni dovolj. Ves čas, odkar spremljam akcijeeko-aktivnosti v različnih šolah po Sloveniji.imam občutek, da je to zato, ker je bilo vdoločenem trenutku to ime modno, danes paje za marsikoga tudi prijetno, ko sam sebe obdvigu zelene eko- zastave prepričuje, da deladobro za naravo in družbo. Ko berem poročilaeko-šol so si ta podobna kot jajce jajcu v stilu:»Najmlajši so počistili atrije, starejši otrocipa igrišče in bližnjo okolico. Rastlinam smododali novo zemljo in posadili nove grmičke.Uživali smo in potem šli na slavnostno kosilo.«Ali pa še bolj nenavadno: »Ustvarjali smoz ekologijo (pogovarjali smo se o plastiki, vodiin energiji).«V ospredju učenja naj bodo vzglediDa ne bo pomote, povsem podpiram okoljskovzgojo na vseh nivojih, absolutno pa ne takšne,kakršni smo večinoma priča, ki predvsemotroke odvrača od poznavanja in otroškegarazumevanja resničnih problemov. Čiščenjeokolice in pobiranje smeti ni okoljska vzgoja,to je delo za to pooblaščenih in plačanih služb!Izvirni greh je namreč v tem, da do smetenjav okolici šol in vrtcev sploh prihaja. Torejustvarjati moramo predvsem pozitivno okoljskoklimo v svoji okolici in predvsem doma, vdružini in med otroki, preprosto odnos do narave.Kako naj otrok deluje drugače kot starš,ki brez pomisleka zavrže prazno cigaretno škatlicoali papirnati robček na družinskem izletuv zdravi, neokrnjeni naravi. In ta starš v službipočne enako z veliko bolj nevarnimi snovmi,kot so papirnati robčki. In otroci to vedoin dvojno moralo hitro prepoznajo. Družinanajprej ustvarja odnos, šola pa vzgaja in uči,zakaj sploh razvoj zahteva naš jasen odnos dookolja. Torej v ospredju učenja in informiranjaso zgledi in je trajnostni razvoj in ne stalneprepovedi in opozorila. Toda kaj, ko za večinoljudi trajnostni razvoj pomeni vse oziromanič. Kako žalostno je bilo poslušati poslanskekandidat(k)e, ko so pred volitvami pleteničilio teh temah. Mnogi mladi politiki so pravgotovo prihajali tudi iz učnih programov ekošol.In prav s problemi trajnostnega razvoja sebodo spopadale predvsem mlajše generacijein ta razvoj bo imel svojo, visoko ceno. Ta boodvisna od našega razumevanja okolja, odnosado narave in okolja, odnosa do potrošništva indo soljudi. Tudi to je okoljska vzgoja. Hoditi pogozdu in videti drevesa!Sklep: Ohranjanje naravnega in bivalnegaokolja v dobri kondiciji ne bo mogoče trajnodosegati brez dobre osebne in družbene okoljskevzgoje, brez usklajenih okoljskih akcij, temelječihna znanju in ne na zavajanju in plašenjuljudi. Vse preveč govorimo o katastrofah,že manjše onesnaženje ali poplava postanetamedijska katastrofa in zato pravih ne prepoznamoveč. Zbiranje smeti v gozdovih, aktivnostipotapljačev v slovenskih rekah, ki so sicerhvale vredne aktivnosti in marsikje edinapot zmanjšanja bremen v okolju, so na žalostenkratni dogodki in hitro pozabljeni. StihijskeEnvironmental education in SloveniaEco gives pardons everywhereakcije v širšem smislu nimajo vzgojnega rezultata.Zavedati se moramo, da imamo vsi ljudjeprikrit in potlačen strah pred neznanim, inprav prihodnost Zemlje, okolja, našega zdravjaso neznanke, ki jih novodobni okoljski prerokiin prosvetlitelji s pridom izkoriščajo. Vse tozaradi šibke vzgoje in okoljskih (ne)znanj. Doklerne bomo imeli v osnovnem in srednješolskemizobraževanju primernih programov, kizdružujejo interdisciplinarna znanja o okoljuin naravi, dokler na univerzah ne bomo vzgojiliza ta znanja usposobljenih kadrov, takodolgo bo to izvajanje prepuščeno tudi nestrokovnjakom.V šoli pogosto, ne po njihovi krivdi,učitelji različnih bazičnih znanj preprostomorajo udejanjiti eko-programe. Vsem nam jejasno, da kemijo poučuje kemik, slovenščinoslovenist in matematiko matematik, le o okoljskivzgoji, da ne rečem »ekologiji« lahko govorivsak, vzgojiteljica v vrtcu in učiteljica v šoli. Nipomembno, kakšne so njene kompetence, važnoje le, da dela v eko-vrtcu ali eko-šoli in daji je blizu zelena paradigma. To pa seveda nidovolj! Dokler bo tako in dokler bo mačehovskiodnos do okolja tudi v družinah in sodobnipotrošniški družbi nasploh, se ne čudimo,da bodo gospodarstveniki in politiki govorili orazvoju, ki sloni na izkoriščanju naravnih dobrin.Mi sami pa si bomo s predpono eko deliliodpustke vsepovsod.How well is environmental training (not eco-training) and raising awareness at different levels ofeducation doing? I have found out it is inadequate. How do we substantiate that? Basic educationis still stressing a separate understanding of various subjects and thereby also its contents. My ownexperience and knowledge of subject matters and of the staff qualifications at schools only confirmmy conviction. To understand nature and the environment we need first of all Biology, Chemistry,Physics and partly Geography. But it is not possible to find an integrated way of learning, a linkingsubject about the environment as a whole, an interdisciplinary approach which includes besidesthe scientific but also the social, economic, and philosophical side of the environment. It is partlyincluded at the level of university studies and especially at the post-graduate level, i.e. in the studiesof Environmental and Natural heritage protection. But this is far too late as a large part of the educatingpopulation, who will be making decisions and often leading environmental politics (economists,local politicians), acquires the wrong information during the primary education period, oreven none at all, and is therefore badly environmentally educated. So students at the faculty oftenask questions about which school they should have gone to in order to gain basic environmentalknowledge before entering university, and that they could only be upgraded at the graduate andpost-graduate stage of their studies. My answer is, that I do not know any such schools.It is true that we were among the first to introduce the concept of eco-kindergartens and eco-schools.What does this really mean? It is merely one more case of the misused prefix eco and the degradationof the fundamental scientific discipline of ecology. When you are introduced to the programmes ofsuch institutions you find out that “they devote more time to competitions in biological knowledgethan other schools, that cleaning campaigns at school and its surroundings are important, that studentstalk about global warming like the media do, that they win eco-flags and that great stories likeice melting at the Earth’s poles are interesting”. Young people in schools are rarely warned about theimportance of the small steps that can reduce or prevent the burdening and pollution locally, andthe discovery of the real dangers of exerting all kinds of pressure on nature. It is not enough thatchildren find out that man is the biggest polluter. Ever since I have been following the campaignof eco-activities in different schools around Slovenia, I have had the feeling that they are doing itbecause this title was modern at one time, and now it also nice for many to imagine, while hoistingan eco-flag, that they are doing something good for nature and society. When I read the reports ofeco-schools, they are as like as two peas, something in the following style: “the youngest childrencleaned up the atriums, while the oldest cleaned up the yard and the nearby surroundings. We addednew soil to the plants and planted new bushes. We really enjoyed doing that and then we went fora festive lunch”. Or even more unusual: “We created with ecology (we were talking about plastics,water and energy)«.

44 OkoljeOperativniEOL-40-oktober-October-08programRavnanje z odpadki ne more biti neracionalnoAli je kakšna povezava mednajnovejšimi podražitvamikomunalnih storitev indržavnim Operativnimprogramom odstranjevanjaodpadkov? Operativni programodstranjevanja odpadkov, kakornavaja Ministrstvo za okolje inprostor, sledi novejšim trendomravnanja z odpadki v svetu,še posebej v EU. Upoštevatudi izkušnje dosedanjegarazvoja ravnanja z odpadki vširšem prostoru in obstoječestanje v RS. Z njim pa so danaosnovna izhodišča za izgradnjoinfrastrukturnega omrežja zaučinkovito ravnanje z odpadki,s postavitvijo prioritet inutemeljitvami ukrepov. Vcelotni politiki ravnanja zodpadki imajo posebno mestokomunalni odpadki. Zakaj tako,kažejo mnogi primeri po Evropi,a tudi v Sloveniji.Eno izmed ključnih vprašanj pri ravnanju z odpadkipa je, ali je posel učinkovit, racionalen inali upošteva ekonomske zakonitosti. Ekonomijase izide le pri velikih količinah odpadkov. Z velikostjooziroma kapaciteto naprav padajo stroškina enoto odpadka, zaradi tega pa se povečujejostroški transporta do teh naprav. Praviloma sostroški transporta v primerjavi s predelavo inodstranjevanjem odpadkov nizki, zato morajobiti kapacitete teh naprav razmeroma visoke.V RS je potrebno problematiko komunalnihodpadkov reševati le v okviru zmogljivih re-Slika: regijski koncept ravnanja z odpadki po 16. 7. 2009gijskih centrov za ravnanje z odpadki. Gledena prostorske, naravne, poselitvene in drugedanosti slovenskega prostora ter tudi zaraditehnično-tehnoloških možnosti, ekonomičnostiin logistike, družbene sprejemljivostiin usmeritve v načrtno ravnanje z odpadki jeupravičen in izvedljiv le regijski ali medobčinskipristop. Ravnanje s komunalnimi odpadkije naloga lokalnih skupnosti. Pretežni delnačrtovanja na področju zajema komunalnihodpadkov, priprave ločeno zbranih frakcij,določene stopnje obdelave mešanih komunalnihodpadov pred odlaganjem ter zagotavljanjeodlagalnih površin se odvija na medobčinskemnivoju, ki pa so v osnovi zbirna območja,ki so pred petnajstimi leti pripadala posameznimvečjim občinam, v bližnji prihodnosti,pokrajinam.Usmeritve za področje ravnanja s komunalnimiodpadki torej narekujejo aktivnosti na trehnivojih:Lokalni (občinski) nivo:– zbiranje komunalnih odpadkov,– zagotavljanje čim boljšega ločevanja odpadkovna izvoru,– naknadno sortiranje, preprostejši postopkiobdelave in predelave odpadkov (na primerstiskanje, komprostiranje v kopah na prostemin podobno) ter– oddajanje posameznih frakcij v nadaljnjopredelavo v skladu s predpisi.Regijski (medobčinski) nivo:centri 1. reda (le izjemoma 2. reda):– naknadno sortiranje,– obdelava odpadkov (kompostarne, MOB …),– oddajanje določenih frakcij v nadaljnjo predelavov skladu s predpisi,– recikliranje in ponovna uporaba ločenozbranih frakcij odpadkov,– odlaganje preostankov odpadkov ter– priprava odpadkov za termično obdelavo,– termična obdelava preostankov odpadkov sproizvodnjo energije na nivoju regije in odlaganjapreostankov po termično obdelavi.Nadregijski nivo (omrežje regijskih centrov):– termična obdelava preostankov odpadkovna nadregijskem nivoju (pokrivanje potrebveč regij) z izrabo energije in odlaganje preostankovpo termični obdelavi.

EOL-40-oktober-October-08 Okolje 45Znano je, da morajo do konca leta 2008 prenehatiz odlaganjem odpadkov vsa obstoječa odlagališča,ki so v upravnem postopku potrditvenačrta še neizvedenih del v okviru zapiranjaodlagališča (38, od tega 24 komunalnih). Najkasnejedo 15. 7. 2009 bodo zaprli še 23 komunalnihodlagališč, ki jim bo potekla veljavnost.To pa pomeni, da bo v naslednjem obdobjuobratovalo predvidoma le 10 regijskih centrovprvega reda in 5 centrov drugega reda.Upravljavci obstoječih odlagališč, ki imajo pogojeza pridobitev IPPC dovoljenja, so si moralile-tega pridobiti do 31. 10. 2007. Za pridobitevOVD za obratovanje odlagališča morajoizpolnjevati vse zahteve Uredbe o odlaganjuodpadkov na odlagališčih in Operativnegaprograma.V iš in a s re d s te v (v e v rih )200.000.000150.000.000100.000.00050.000.0000Financiranje po letih2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015LetoSredstva EU Nacionalna udeležba Integralna sredstva proračuna Lokalni viriRegijski koncept ravnanja z odpadki po 16.07. 2009:1. OSREDNJA SLOVENIJA:odlagališče Barje (Ljubljana)Vključeno število prebivalcev: 414.039Občine: Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec,Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Ig, Kamnik,Komenda, Ljubljana, Lukovica, Medvode,Mengeš, Moravče, Škofljica, Trzin, VelikeLašče in Vodice. Prispevno območje obstoječihodlagališč: Barje in Dob2. SAVINJSKO: CERO 1. reda– odlagališče Bukovžlak (Celje)Vključeno število prebivalcev: 230.977Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje,Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno,Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela,Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina,Rogatec, Solčava, Šentjur pri Celju, Šmarje priJelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor,Velenje, Vojnik, Vransko in Žalec.– regionalnaTERMIČNA OBDELAVAPrispevno območje obstoječih odlagališč: Bukovžlak,Božna – Podhom, Strensko, Tuncovecin Velenje.3. PODRAVJE: CERO 1. reda– odlagališče Dobrava (Ormož)Vključeno število prebivalcev: 209.618Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Hoče – Slivnica,Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ormož,Pesnica, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi,Središče ob Dravi, Starše, Sv. Trojica v Slov.Goricah, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slov. Goricah,Sveti Tomaž in Šentilj. Prispevno območje obstoječihodlagališč: Dobrava, Dogoše.4. DOLENJSKA: CEROD 1. reda– odlagališče Leskovec (Novo mesto)Vključeno število prebivalcev: 160.212Občine: Brežice, Črnomelj, Dolenjske Toplice,Kostanjevica na Krki, Krško, Metlika, MirnaPeč, Novo mesto, Osilnica, Semič, Sevnica,Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke toplicein Žužemberk. Prispevno območje obstoječihodlagališč: Leskovec, Bočka, Dobova, SpodnjiStari Grad, Vranoviči + občina Osilnica.5. POMURJE: CROP 1. reda– odlagališče Puconci (Murska Sobota)Vključeno število prebivalcev: 122.068Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci,Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci,Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava,Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota,Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogaševci,Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, VelikaPolana in Veržej. Prispevno območje obstoječihodlagališč: Puconci, Ljutomer, Dolga vas.6. PRIMORSKA: GOJUP 1. reda– odlagališče (Koper)Vključeno število prebivalcev: 120.323Občine: Divača, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica,Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana.Prispevno območje obstoječih odlagališč:Dvori, Dragonja, Izola, Jelšane, Sežana.7. GORIŠKA: CERO Nova Gorica 1. reda– odlagališče Stara Gora (Nova Gorica)Vključeno število prebivalcev: 119.477Prispevno območje obstoječih odlagališč: StaraGora, Dolga Poljana, Raskovec, Volče.8. GORENJSKA 2: CEGOR 1. reda – odlagališčeMala Mežakla (MBO: Polica, Kranj)Vključeno število prebivalcev: 107.703Občine: Bled, Bohinj, Gorenja vas – Poljane,Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica,Škofja Loka, Železniki, Žiri in Žirovnica. Prispevnoobmočje obstoječih odlagališč: MalaMežakla, Draga, del Ostri vrh.9. GORENJSKA 1: CEGOR 1. reda– odlagališče Kovor (MBO: Polica, Kranj)Vključeno število prebivalcev: 92.199Občine: Cerklje na Gorenjskem, Jezersko,Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur in Tržič. Prispevnoobmočje obstoječih odlagališč: Kovorin Tenetiše. Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda,Cerkno, idrija, Kanal, Kobarid, Miren – Kostanjevica,Nova Gorica, Renče – Vogrsko, Šempeter– Vrtojba, Tolmin in Vipava.10. GLOBOKO: 1. reda – odlagališče GlobokoVključeno število prebivalcev: 90.867Občine: Bloke, Borovnica, Cerknica, Logatec,Log – Dragomer, Loška dolina, Mokronog –Trebelno, Pivka, Postojna, Šentrupert, Trebnjein Vrhnika. Prispevno območje obstoječih odlagališč:Globoko, Rakek – Pretržje, Stara vasin Ostri vrh.11. SPODNJE PODRAVJE: CEROSP 2. reda– odlagališče Gajke (Ptuj)Vključeno število prebivalcev: 75.557Občine: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek,Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo,Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, SvetiAndraž v Slov. Goricah, Trnovska vas, Videm,Zavrč in Žetale. Prispevno območje obstoječihodlagališč: Gajke.12. KOROŠKA: ZMES 2. reda– odlagališče ZMES (Prevalje)Vključeno število prebivalcev: 73.619Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica,Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radljeod Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju,Slovenj Gradec in Vuzenica. Prispevnoobmočje obstoječih odlagališč: Črneče, Gortina-Muta,Lokovica in Mislinjska Dobrava.13. ZASAVJE: CEROZ 2. reda– odlagališče Unično (Hrastnik)Vključeno število prebivalcev: 69.684Občine: Hrastnik, Litija, Radeče, Šmartno priLitiji, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Prispevnoobmočje obstoječih odlagališč: Unično in Širjava+ občina Šmartno pri Litiji.14. ŠPAJA DOLINA: 2. reda– odlagališče Špaja DolinaVključeno število prebivalcev: 66.614Občine: Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica,Kočevje, Kostel, Loški Potok, Ribnica inSodražica. Prispevno območje obstoječih odlagališč:Špaja Dolina, Mala Gora in Mozelj.15. PODRAVSKO: CEROP 2. reda– odlagališče PragerskoVključeno število prebivalcev: 57.420Občine: Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole,Poljčane, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.Prispevno območje obstoječih odlagališč:Pragersko in Slovenske Konjice.Za vse lokacije predvidenih regijskih centrovbo v postopku potrditve tega OP BIOO, zaobratovanje po 16. 07. 2009, opravljena tudicelovita presoja vplivov na okolje s stališča izpolnjevanjaokoljevarstvenih pogojev in usmeritevOperativnega programa.Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

46 Jubilej40. številkaEOL-40-oktober-October-08eolOb jubilejuRevija EOL praznuje jubilej -40. številko. Za ocenokakovosti revije smo vprašalidr. Andreja Plestenjaka,mag. Dušana Marca in ZlatkaMastnaka, ki so bili z nami odsamega začetka.Še več o razvoju novih embalažSpecializirana revija EOL, Embalaža& Okolje & Logistika, jev Sloveniji edina strokovna revija,ki na enem mestu obdelujekompleksne probleme pakiranja,ki jih mora reševati dobra embalažas svojo zaščitno funkcijopakiranega izdelka, ki naj bi bilaistočasno tudi tržno orodje s primernimdizajnom in čim popolnejšo informacijoza kupca. Tisto, kar še posebno odlikuje revijo, paje njena naravnanost na povezovanje teh lastnostiembalaže z logističnimi problemi in vlogo embalažeod trenutka, ko postane odpadna embalaža in stem nastane problem varovanja okolja. Morda bi siželel še več informacij o razvoju novih embalaž intehnik pakiranja, pa kakšne konkretne podatke oizvajanju državne politike, ki se nanašajo na problemeodpadne embalaže. Ker raziskuje problemes področja embalaže in varovanja okolja, uči, informirain vzgaja širok krog ljudi, želim, da bi se še boljuveljavila in uredništvu ob jubilejni številki iskrenočestitam.dr. Andrej Plestenjak,Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.Dobro zastavljena strategijaŠtirideset… Kakorkoli pogledamto številko, mi predstavlja določenozrelost in prehojeno pot.Verjetno zato, ker sem tudi samže prestopil ta življenjski prag.V pričakovanju štiridesete številke»naše« revije EOL najprej pomislimna to, kako čas hitro teče.Prehitro. Še dobro se spominjam nekaj let nazaj - kotbi bilo včeraj, ko smo v Sloveniji pričeli vzpostavljatinacionalni sistem ravnanja z embalažo in odpadnoembalažo. Danes je ta sistem eden mnogih vidikovcelovite obravnave embalaže, a dosežki na tem področjuso zavidanja vredni. Veseli me, da sem bil insem še vedno del te zgodbe.Več kot očitno so imeli takratni snovalci revije dobrozastavljeno strategijo za pravilno lansiranje revijena trg. Prvotni vsebini so kasneje s pravo merookusa dodali še področja, ki so povezana z embalažo– področji okolja in logistike.Čestitke torej založniku, ki nas vse, ki tako ali drugačedelujemo na tem področju, ob vsaki številkiznova in znova obogati. Vse zasluge pa gredo tudiuredniškemu odboru in celotni ekipi, ki verjame vto.Mag. Dušan Marc,generalni direktor družbe PAPIR SERVIS, d. d.,LjubljanaRevija naj ima poglobljen profilKot idejni oče revije EOL sem semorda obnašal nekoliko neočetovskoin sem uredniški odborzapustil precej zgodaj in gradnjoideje revije, distribucije in vsega,kar je še s tem v zvezi, prepustiluredništvu in odličnemu timu,ki jo dela. Iz teh razlogov sem šeposebno vesel, da je bila zamiseldobra, vaše delo odlično in da revija zdaj doživljasvojo jubilejno 40. številko, pa tudi informacija o sedemletnemuizdajanju revije je hvalevredna. Naštelbom nekaj stvari, ki jih ocenjujem kot dobre, predvsempa bom osredotočen na tiste dele revije in njenegaposlanstva, ki so morda potrebni dopolnila:1. Ker mi niso znani današnji distribucijski tokovirevije Eol, bi vsekakor poudaril, da je pred vsakoocenitvijo potrebno vedeti komu, je revija namenjenaoz. kdo so njeni ciljni bralci in uporabnikizbranih informacij v reviji. Če špekuliram, da greza slovensko strokovno javnost s področja embalaže,okolja in logistike, potem bi ocenil, da revijaostaja nekoliko preveč na površini. Takšna revija,kot je EOL, namreč dobi vrednost, če jo bralciprično shranjevati, ker menijo, da jim lahko šekoristi. Ali je temu tako v primeru Eol? Torej predlagamnekoliko manj poljudnih predstavitev, panekaj več primerov ali napotkov tehničnih, tehnološkihrešitev, zgledov svetovnih novosti, uporabljenihv naših industrijskih okoljih, itd. V tasklop sodi tudi moj napotek, da naj revija vsebujeveč konkretnih podatkov npr., kdo je ponudniktega in tega v EU in kdo v Sloveniji, kakšne so tržnecene tehnologij, storitev in ostalega.2. Revija bi lahko bila v večji meri torišče konkurenčnegaboja mnenj ponudnikov opreme in storitevs področja embalaže, tehnologij sledljivosti,označevanja itd. V tem pogledu me pravzapravveseli, da se v vašem uredniškem odboru nahajatudi eden naših konkurentov s področja industrijskegaoznačevanja izdelkov in embalaže.3. Ali ste pomislili, da bi imeli redno ali občasno rubriko»who is who« v Sloveniji na področju, ki gaobravnava revija?4. V smislu moje kritike, da je revija preveč površinskain se ne poglablja v praktične rešitve, ki bi bilekoristne bralcem revije, se mi zdi vaša rubrika:Kratko, zanimivo…. še najbolj »zadeta«.5. Presenečen sem, da se revija na nobenem mestune ukvarja s softwareom, ki je danes pravzapravključno orodje v logistiki (optimiranje prevoznihpoti, optimiranje nalaganja tovora). Programskaoprema za upravljanje flote vozil je prav takonepogrešljiv pripomoček, ne samo v logističnihpodjetjih, ampak tudi v številnih drugih delih industrijein družbe nasploh, kjer se srečujemo s potrebopo optimalnem upravljanju voznega parka.Nenazadnje naj omenim tudi brezžična omrežja,ki v navezi z ustrezno programko opremo predstavljajoinfrastrukturo današnjih distribucijskihcentrov, pristanišč (Luka Koper je v celoti omreženas takšnim radijskim signalom, itd.).6. Kljub temu, da se revija v sektorju embalažeukvarja tudi s področjem tiska na embalažo inkodiranja-označevanja embalaže za potrebe sledljivosti,pa nisem še nikjer zasledil ničesar okomplementarni tehnologiji, ki je potrebna, da sevse te oznake nekje berejo. Na primer pravilnostoznak o datumu polnjenja na proizvodni liniji,sistemi za čitanje črtnih kod, sistemi za čitanjeRFID nalepk itd. To področje se enotno imenujeAID oz. avtomatska identifikacija.7. Za konec pa puščam tisto, kar sem ves čas pričakoval,da bo osnovno vodilo revije. To je sledljivost.Zagotavljanje sledljivosti v proizvodnji,sledljivost v logistiki in s tem povezane storitve,tehnologije, oprema itd., itd. Sledljivost je namrečže dolgo velika tema v svetu, zlasti v gospodarskihdružbah.Za zaključek morda povzamem, da sta obseg in dinamikaizhajanja revije ustrezna. Glede na ciljneskupine, kjer gre verjetno za strokovne osebe aliosebe, ki odločajo o investicijah, pa bi si na vsak načinželel, da bi imela revija nekoliko (pa ne preveč)poglobljen profil, kot predlagam zgoraj.Veliko uspehov na poti do jubilejne stote številke.Zlatko Mastnak,direktor podjetja EMA d.o.o., Celje

Izvozno oknowww.izvoznookno.si nudislovenskim izvoznikombrezplačne in ažurne podatkeza številne izvozne trge ogospodarstvu, zunanji trgovini,statističnih indikatorjih,bilateralnih ekonomskihodnosih, poslovni zakonodaji,prodaji, dajatvah, koristnihnaslovih ter še mnoge druge.Na voljo so tudi poslovnepriložnosti na tujih trgih inpodatki o sejmih za leto 2008.V pasici Kako trgovati po vstopuv EU redno objavljamonajnovejša obvestila in obrazces področja ukrepov evropsketrgovinske politike, ki vplivajona izvozno – uvozno poslovanjeslovenskih podjetij. Če medvsemi informacijami ne najdeteodgovora na vaše vprašanje,nas kontaktirajte naizvoznookno@japti.si –brezplačno vam svetujemo.Informacije za izvoznikePoslovne priložnosti na tujih trgihPoljsko podjetje išče dobavitelje plastičnih PET steklenic vseh barv. Podjetje izdaja tudipotrdila o reciklaži.Poljsko podjetje išče dobavitelje odpadne PET plastike vseh barv za nadaljnjo predelavo.Podjetje izdaja tudi potrdilo o reciklaži.Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Poslovne priložnosti.Sejmi v tujiniBucharest , Romunija - ALL PACK - International Exhibition of Packaging and ProductionEquipment, 05.11.2008 - 09.11.2008Herning, Danska - FOODPHARMA TECH - Trade Fair for Food and Pharma Technology,11.11.2008 - 13.11.2008Sarajevo, Bosna in Hercegovina - International Fair for Agriculture, Food and Drinks, ConsumerGoods, Packaging – Agrofood, 11.11.2008 - 14.11.2008Pariz, Francija - EMBALLAGE - International Packaging Exhibition, 17.11.2008 - 21.11.2008Basel, Švica - PACK&MOVE - The Swiss Exhibition for Integrated Logistics Solutions andPackaging Technology, 18.11.2008 - 21.11.2008Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Izvoznikov imenik, Sejmi.Vabimo vas, da se prijavite na brezplačno elektronsko prejemanje poslovnih priložnostih,sejmov, novic s tujih trgov in drugih novih vsebin na Izvoznem oknu, glede na tuje trge inpanoge, ki vas zanimajo, na www.izvoznookno.si, v rubriki E-info.promocija

ZBIRNI CENTERSestavljen iz različnih KONTEJNERJEV- ROLL KONTEJNERJI 15 - 40 m3- SAMONAKLADALNI KONTEJNERJI 7 - 14 m3- PRESS KONTEJNERJI- KONTEJNERJI ZA ODPADNE TEKOČINE- ZBIRNI CENTER Z NADSTREŠKOM ALI BREZPREKLADALNE POSTAJE TIP EKO/GSestavljene iz dveh ali več KONTEJNERSKIH ENOT volumna 30 - 40 m3z velikim vsipnim JAŠKOM 15 - 25 m3NAVOZNI PODEST v vroči cinkani izvedbi ali barvan, varjen, delnovijačen z NADSTREŠKOM ali brez. Premik KONTEJNERJEVin priklop k STACIONARNEMU DELU je avtomatski (pri manjših enotahmožen mehanski).OSTALI PROIZVODNI PROGRAM:- PRESS KONTEJNERJI, MOBILNI in STACIONARNI- ROLL KONTEJNERJI od 12 do 40 m3, ODPRTE in ZAPRTE IZVEDBE- KONTEJNERJI ZA SAMONAKLADALEC in RIKOPRES od 4 m3 do 16 m3, ODPRTE IN ZAPRTE IZVEDBE- EKOLOŠKI OTOKI (poliester, vroče cinkani, PVC izvedba)- ZABOJNIKI PVC ali VROČE CINKANI 120, 160, 240, 550, 770, 1100 l- KOŠKI, PALETE (različni tipi)- IZDELAVA IN MONTAŽA KONSTRUKCIJpromocija