Tukaj - Zelena Slovenija

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje22Strokovna specializirana revija za embalažoŠtevilka V./22Junij 2005Vzpostavlja se sistem ravnanja z odpadnoelektrično in elektronsko opremoVišji cilji pri ravnanju z embalažoSkladnost materialov vedno večji izzivVisokofrekvenčna embalažaAli Inpak ali Grafika in pakiranje?Foto Aljoša Videtič

22UvodnikUvodnikRazvoj ni(zmeraj) napredekSpoznanje, da razvoj ni zmeraj napredek, ni novo. Dobiva pa nove, močnejšepoudarke, saj okolje glasneje kot kdajkoli opozarja, da tako več negre. Okoljske zahteve, ki jih je doslej skoraj povsem utišala logika trga inkapitala, postajajo igralec. Kaj to praktično pomeni, dobro vedo zavezanciv sistemu za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Sedaj je vSloveniji na vrsti vzpostavitev sistema z električno in elektronsko opremo.Gre za zelo vroče vprašanje – za zavezance, ki jih bo nov sistem udarilpo žepu, in za tiste, ki bodo v njem iskali (dober) zaslužek. Več razlogovtorej, da ga v tej številki razčlenjujemo z več vidikov. Tudi v prihodnje gabomo pozorno spremljali.Kaj hočemo s specializiranim sejmom embalaže, pakiranja? Kako pomembenje za razvoj panoge? V Sloveniji je na tem področju nastalakonkurenca. Očitno je, da mali trg več ponudnikov ne potrebuje. Bozmagala kvaliteta?Jože Volfand,glavni urednik3Iz vsebineVzpostavlja se sistemravnanja z odpadno električnoin elektronsko opremo 6Kdo je kdo 8Embalaža naslednje generacije 16Rastoči trgi za naprednejšo embalažo 17Novosti pri ravnanju z embalažo- višji cilji 22Sejem Grafika in pakiranje 24Za in proti- Ali Inpak ali Grafika in pakiranje? 26

4Kratko, zanimivoNagrajene etikete visoke modeOdličja in priznanja GoldenLabel Award za „visokomodo“ etiket so naDunaju podelili 14. aprila.Mednarodna žirija je presojalapo štirih kriterijih:oglaševalna učinkovitost,kreativno oblikovanje,emocionalni vtis, zahtevnostin izvedba tiskanjater plemenitenja, inovativnostin druge posebnostipri uporabi materialov,kovinskih barv, rasterskihpostopkov ipd.Podeljena so bila zlata,srebra in bronasta odličjain priznanja Golden LabelAward, tri posebne nagradeza posebne tiskarsketehnike in dve nagradi»Golden Mermaid« za poseben design. Nagrado»Golden Mermaid« za oblikovanje papirnihetiket je podelila Pan European Brand DesignAssociation (PDA). Podjetje Brigl&Bergmeister,ki je glavni sponzor tega evropskega združenjaoblikovalcev embalaže, razume sodelovanje zoblikovalci kot možnost za doseganje večje dodanevrednosti pri materialih za etikete.Pozornost so vzbudili vrhunski dosežki medavstrijskimi etiketami. Nagrajena je bila etiketaVöslauer Balance, ki jo je na natečaj poslalaagencija Demner, Merilcek&Bergmann. TiskarnaMarzek je prejela nagrado za vinsko etiketo.Opažena je bila vinska etiketa A+, ki so jo nanatečaj poslali iz Vinske kleti Goriška Brda inki si je z uvrstitvijo med nominirance prislužilaposebno priznanje strokovne žirije.Ekspandiranipolipropilen iz LaškegaTIM Laško, d.d. se je odločil, da bo letos začelproizvajati izdelke iz ekspandiranega polipropilena(EPP). Razvoj proizvoda EPP (expandedpolypropylen) sega v začetek 90-let. EPP zaradiposebnih tehnično – tehnoloških lastnosti,kot so odpornost proti udarcem, strukturnatrdnost, toplotna izolativnost, kemična intemperaturna obstojnost, lahkost, prožnost inelastičnost, ekološka sprejemljivost – možnorecikliranje, vse bolj zamenjuje mnoge do sedajuporabljene materiale. Tudi cene izdelkovso glede na vsestransko uporabnost materialasprejemljive. V svetu se je embalaža iz ekstrudiranegapolipropilena zaradi svojih prednostiizkazala kot najboljša rešitev za embalažo vavtomobilski in elektro industriji, prehrambeniindustriji (zabojniki za catering), saj omogočaenostavno in varno manipulacijo.Za katere prednosti gre? Za nizko specifičnotežo, ki omogoča lažjo manipulacijo s povratnoembalažo, za visoko sposobnost absorbiranjaudarne energije, za elastičnost in upogljivost.Ima »spomin«, kar pomeni, da se po obremenitvipovrne v prvotno stanje. Zaradi strukturnetrdnosti prenese večje obremenitve pri določenihaplikacijah in omogoča izdelavo izdelka,kjer so posamezni deli iz različnih gostot. EPPNovostiVoda v drugačni oblikiPodjetje Amcor Flexibles je trgu predstavilo novo generacijopakiranja negazirane vode. Pod blagovnoznamko Amcor AquaFlexCan prodajajo vodo, kise zlahka odpre, je priročna in se ne poliva. Toembalažo so prvič predstavili na letošnjem specializiranemsejmu Interpak kot prvo fleksibilnoembalažo za vodo in drugo negazirano pijačo.Inovativna embalaža pomeni korak naprej pridiferenciaciji izdelka na trgu pitne vode. Celotnaembalaža je primerna za potiskanje. Embalaža sezlahka odpira, saj je na vrhu lasersko perforirana,tako da se vrh ustja embalaže enostavno odtrga.Potrošnik pije neposredno iz embalaže. Ne potrebujeslamice ali dulcev. Embalaža je oblikovana tako, da potrošnikenostavno nadzira pretok tekočine in tako omejujeizliv, če se embalaža prevrne. Embalaža je narejena izposebnega fleksibilnega materiala, prav za potrebe svežepitne, negazirane vode. Rok trajanja vode v tej embalaži jeprimerljiv z roki trajanja drugih embalaž na trgu. Embalaža je kemično in organoleptičnocertificirana in ima barierne lastnosti, ki zagotavljajo, da voda ostanesveža in čista.Zdravje mora biti tudi privlačnoEden vodilnih dobaviteljevembalaže iz kartona z visokododano vrednostjo v EvropiChesepeake Corporation jepred kratkim odprl designstudio in oblikoval posebenrazvojni oddelek, namenjenembalaži za farmacevtskoindustrijo ter izdelke, namenjenezdravju.Nov design center, lociran vAngliji, bo specializiran zakonstrukcijski design embalažein razvoj novih izdelkov.Razvijajo nove materialeiz kartona in plastike terpreizkušajo nove postopketiskanja za veliko paleto embalažnihformatov. Pri produkcijiprototipov oziromavzorčnih serij uporabljajoračunalniško opremo za 3Dsimulacijo.Rast zdravil v prosti prodajipomeni, da je vedno pomembnejšapolitika blagovnihznamk, ko gre za zdravila.Ni več vseeno, kako izdelek na prodajni polici izgleda. Diferenciacijo izdelkovželijo doseči z inovativno embalažo, ki pritegne oko. Pomemben del razvojatovrstne embalaže so tudi zaščita proti ponaredkom, upoštevanje etične zakonodajefarmacevtske industrije, Braillova pisava in elementi za otrokovo varnouporabo izdelkov. Po mnenju podjetja Chesepeake naj bi to bil prvi tovrstnidesign center v industriji.22

5Kratko, zanimivodosega visoke dimenzijske točnosti oblikovanihdelov, kar pripomore k enostavnemu spajanjuin »zaklepanju« delov. Odporen je proti fizičnimobrabam in skrajnim temperaturam – do130°C. To je visoka temperaturna obstojnost.Dobra plovnost ostane nespremenjena tudi vslani vodi. Pomembna je zvočna izolativnost.Porozni EPP zelo dobro izolira zvok v specifičnihfrekvenčnih območjih, kar se posebno izraziv kombinaciji z drugimi materiali. Poleg tegaje mogoče ustvarjati različne tehnične vzorcena površinah, kjer je potrebna dobra oprijemljivost.Izdelki iz EPP so lahko laminirani s tkaninoali ostalimi materiali. Odporni so na olja, kemikalijein vodo. EPP je praktično brez vonja inga je mogoče 100 % reciklirati. V laškem TIM-uso prepričani, da bo trg dobro sprejel izdelke izekspandiranega polipropilena.Pločevinke po meri posameznikaPodjetje Ball Corporation je razvilo nov oglaševalski medij. Na vrhu in dnu pločevinkeje lahko posebej prilagojeno sporočilo, kar daje pločevinki novo dodanovrednost. Lasersko pritrjeno odpiralo je trdno. Ker je obarvano, omogoča prostorza majhno »oglasno desko«, namenjeno blagovni znamki, oglaševanju alipromocijskemu sporočilu.Z računalniškimi programi in lasersko tehnologijo je mogoče doseči veliko sporočilnofleksibilnost. Vgravirajo se lahko črke, številke, slike ali simboli.Podjetje Ball Corporation, največji proizvajalec posebnih pločevink za pijače vSeverni Ameriki, nudi zelo različne velikosti pločevink in različne barve odpiral.Plastika oživlja klasični designNajnovejša družina embalaže podjetja RPC Bramlage je dober primer, kako lahkosodobni plastični materiali oživijo klasične oblike. Embalaže so primerne zauporabo v industriji hrane, v kozmetiki, za darila in shrambo.Design embalaže povsem spominja na klasično stekleno, hermetično zaprtoposodo s kovinskim ročajem. Takšne embalaže so v preteklosti uporabljalipredvsem za shrambo. Nova embalaža podjetja RPC Bramlage je narejena zvbrizgavanjem plastike PET, kar pomeni, da sta embalaža in pripadajoč pokrovveliko lažja od podobne steklene embalaže, hkrati sta tudi manj občutljiva namehanske udarce. V odnosu do vsebine embalaže pa ima enake kemijske lastnostikot steklo.Ročka embalaže je narejena iz galvanizirane kovine, embalaža ima tudi zaporniobroč iz TPE (termoplastični elastomer), posebej prilagojen za potrebe prehrambeniholj in maščob. Embalaža omogoča različne oblikovalske pristope – odetiketiranja, direktnega tiskanja do embosiranja.Čisto okolje, veliko dobre voljeV Poslovnem sistemu Mercator so skupaj združbo za ravnanje z odpadno embalažo Slopakd.o.o., podjetjem Tetra Pak d.o.o. in Ekošolami pripravili nagradno tekmovanje zbiranjaodpadne kartonske (»tetrapak«) embalaže zatekočine. Eko šole so povabili, da se udeležijonagradnega tekmovanja Čisto okolje, velikodobre volje in zberejo čim več odpadne kartonskeembalaže za tekočine. Učenci so se v časutekmovanja naučili, kako se pravilno izprazni,zloži in stisne odpadno tetrapak embalažo, data zavzame čim manj prostora. Zvedeli so tudi,iz česa je sestavljena in kje ter na kakšen načinse jo reciklira.Nagradno tekmovanje jetrajalo od 5. do 25. junija,v njem pa je sodelovalopribližno 3000 učencevEko šol. Sodelujočim jeuspelo zbrati 4531 kg odpadnekartonske embalažeza tekočine, kar je preseglopričakovanja organizatorjev.Zbrano odpadnoembalažo so odpeljali vpapirnico v Tržiču, kjer jobodo reciklirali.

6Embalaža in okoljeVzpostavlja se sistem ravnanjaz odpadno električno in elektronsko opremoKdo bo nosilec sistema?V zadnjih spremembah Pravilnika o ravnanju z odpadno električnoin elektronsko opremo je bil objavljen nov rok za prijavoministrstvu za okolje tistim, ki proizvajajo električno inelektronsko opremo v Sloveniji, pridobivajo EE opreme v drugidržavi članici Evropske unije ali uvažajo na področje RepublikeSlovenije v letu 2005. Rok je bil preložen z 31. maja na 30. junijletos.Večina subjektov, ki so zavezanci poPravilniku oziroma ki nastopajo v fazahproizvodnje, trženja, zbiranja inobdelave električne in elektronske(EE) opreme, je pričakovala, da bodržava izbrala koncesionarja za izvajanjedržavne javne službe ravnanja zEE opremo. S tem bi bili postopki priorganiziranju sistema ravnanja z odpadnoEE opremo v državi jasnejši.Ker se ta pričakovanja niso uresničila,se gospodarstvu poraja vrsto vprašanj,predvsem v smislu povezovanj,dogovorov in postopkov, ki jih bo potrebnospeljati pri oblikovanju posameznihshem ravnanja z EE opremo.Gre pa tudi za več nejasnosti, kaj boprinesla zakonodaja, ki se šele pripravlja.Nekateri v tem vidijo dodatneobveznosti, drugi nove priložnosti zadobre posle.Po vzpostavitvi sistema ravnanja z odpadnoembalažo v Sloveniji se vzpostavljanov cikel formiranja sistema,ki je v marsičem še kompleksnejši inzato zahteva več usklajevanja.RAZREDI ELEKTRIČNE INELEKTRONSKE OPREME:1. velike gospodinjske naprave2. male gospodinjske naprave3. oprema za IT in telekomunikacije4. oprema za zabavno elektroniko5. oprema za razsvetljavo6. električna in elektronska orodja(z izjemo velikih nepremičnihindustrijskih orodij)7. igrače, oprema za prosti čas inšport8. medicinske naprave (z izjemovseh vsajenih in infektivnih proizvodov)9. instrumenti za spremljanje innadzor10. avtomatiPravilnik o ravnanju z odpadnoelektrično in elektronskoopremoNaj spomnimo, da je jeseni 2004 pričelveljati Pravilnik o ravnanju z odpadno22

7električno in elektronsko opremo, kije usklajen z direktivo EU 2002/96/EC.Pravilnik določa predvsem pravila vzvezi s ponovno uporabo, recikliranjemin drugimi oblikami predelaveodpadne EE opreme z namenom,da bi se odlaganje tovrstne opremezmanjšalo. Pravilnik podrobneje določazavezance, razrede, v katerih soopredeljene in razvrščene posameznevrste odpadne EE opreme, načrtovanjetovrstne opreme, informiranje potrošnikovidr.Okoljevarstveno dovoljenjeProizvajalec oz. pridobitelj mora zaprevzemanje odpadne EE opreme inza nadaljnje ravnanje z njo pridobitiokoljevarstveno dovoljenje. Vlogi, kijo je potrebno okoljskemu ministrstvupredložiti do 13. avgusta 2005, je trebapo Pravilniku priložiti:– načrt ravnanja z odpadno EE opremo,– pogodbe o prevzemu odpadne EEopreme z izvajalci lokalne JS,– pogodbe s predelovalci odpadkov,– garancijo za izpolnitev obveznosti(razen pri prenosu obveznosti naizvajalca javne službe).V gospodarstvu veliko odprtihvprašanjKljub splošnemu mnenju, da je sistemzastavljen dobro in celovito, pa v zveziz zbiranjem in prevzemanjem odpadneEE opreme, kot tudi z nadaljnjimifazami ravnanja in financiranjem dejavnostiostaja mnogo odprtih vprašanj,predvsem kar se tiče »oživitve«predvidenega sistema. O teh smo sepogovarjali s predstavniki gospodarstvain raznih institucij.Koncesionarja še ne boV Celju za izvajanje lokalne javne gospodarskeslužbe skrbi javno podjetjeJavne naprave d.o.o. Uporabnikilahko prinesejo odpadno EE opremov zbirni center na odlagališče v Bukovžlaku.Oddajo jo lahko kot kosovneodpadke ali pri zbiranju nevarnihodpadkov. Podjetje odpadno opremozbere in jo odda pooblaščenemu prevzemniku.Slavko Marš, odgovorenza to področje v podjetju, meni, da jepravilnik dobro zastavljen in za izvajalcajavne službe ugoden, saj so zagotovljenepoti in načini predelave inStrateški okoljski dokumentiPravilnik o ravnanju z odpadno električno inelektronsko opremo temelji na dveh strateškihdokumentih: na 6. okoljskem akcijskem programuEU in Resoluciji o nacionalnem programuvarstva okolja.6. okoljski akcijski program6. okoljski akcijski program, ki ga je julija2002 sprejela Evropska unija, opredeljujesplošne cilje na področju okolja, hkrati pa seše posebej osredotoča na štiri prednostna področja,ki jih je potrebno urediti do leta 2010:klimatske spremembe, naravna in biotska raznovrstnost,kakovost življenja, raba naravnihvirov in odpadki. Za vsako prednostno področjeprogram navaja probleme, cilje in ukrepeza doseganje ciljev. V roku treh let pa naj biuvedli še sedem tematskih strategij za doseganjezastavljenih ciljev. Ena izmed teh strategijje strategija o preprečevanju nastajanjain recikliranju odpadkov. Program še posebejpoudarja pomen inovativnega vključevanja civilnein poslovne javnosti ter v večji meri upoštevanjesmernic Evropske unije v zakonodajahdržav članic.Eden večjih problemov na področju okolja vEvropski uniji je neizprosna rast količine odpadkov.Zato bi naj bila pozornost namenjenapredvsem učinkoviti (trajnostni) rabi virov,preprečevanju nastajanja odpadkov in recikliranjunastalih odpadkov.Resolucija o nacionalnem programuvarstva okoljaJunija letos je Vlada Republike Slovenije sprejelaResolucijo o nacionalnem programu varstvaokolja, z opredeljenimi načeli in strateškimiusmeritvami ter cilji in programi ukrepov.Na področju ravnanja z odpadki, ki ga bourejalo 12 operativnih programov, je poudarjenpomen ponovne uporabe in predelave odpadkovv povezavi s trajnostno proizvodnjo inpotrošnjo.Za program ravnanja z odpadno električno inelektronsko opremo so navedeni cilji:– vzpostavitev sistema zbiranja na celotnemobmočju Slovenije, vključno z nadgradnjosistema zbiranja ločenih frakcij komunalnihodpadkov,– izločanje nevarnih snovi in ustrezno ravnanjez njimi– do konca leta 2007 zbrati najmanj 4 kg/prebivalca/leto,– doseči določene deleže ponovne uporabe,predelave in reciklaže do konca leta 2007, insicer 50 % za male gospodinjske pripomočkein 75 % za velike gospodinjske naprave.Financiranje okoljskih aktivnostiVsi stroški, ki nastajajo pri izvajanju ukrepovvarstva okolja, bremenijo povzročitelja. Trenutnoso uvedene okoljske dajatve: taksa zaobremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov,taksa za obremenjevanje okolja zaradiuporabe mazalnih olj in taksa za izrabljenamotorna vozila.Država pa v NPVO napoveduje spremembe napodročju financiranja. Skladno s 6. akcijskimprogramom Evropske skupnosti bi sicer najohranili namensko porabo obstoječih okoljskihtaks, dodatno pa bi naj uvedli:– takso za obremenjevanje okolja zaradinastajanja odpadne elektronske opremein izdelkov bele tehnike ter– takso za obremenjevanje okolja zaradi nastajanjaodpadnih baterij, ki v programu nipodrobneje opredeljena.Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Resolucija o NPVO, junij 2005Op.: podatki o taksah za obdobje 2005 – 2008 in podatki o taksi zaradi odlaganja odpadkov za leto 2004 so ocena o predvidenihzbranih sredstvih

8Embalaža in okolje in okoljeKdo je kdoSlika: Kako bo po novem potekalo ravnanje z odpadno EE opremo vfazi prevzemanja?Celovita ponudba –od idejne rešitve do izdelka»Ko hodim po evropskih sejmih in primerjamkakovost naših izdelkov za embalažo elektronikein drugih tehničnih aparatov s tistim, karponuja evropski trg, ugotavljam, da smo primerljiviv vseh pogledih,« meni Franc Smerkolj,direktor Chemoplasta iz Škofljice. Delajože skoraj 15 let, prvi pa so v Sloveniji zaznali,da ni ustrezne embalaže za izdelke s področjaelektronike.»Izkušnje sem imel toplotnimi izolacijami, kjerso se uporabljali penasti materiali in sem začeliskati področja, kjer bi se ti materiali dali uporabiti.Obiskoval sem potencialne kupce, ker semverjel, da se lahko iz teh materialov izdela kakovostnazaščitna embalaža, ki preprečuje poškodbemed transportom. Takrat elektronika šeni bila na tako visoki tehnični ravni in zaščitnaembalaža ni bila tako pomembna. Le redke sobile firme, kjer so se z mano sploh hoteli pogovarjatio taki embalaži. Izjema je bila IskraTeliz Kranja in oni so bili naš prvi kupec. Daneszagotavljamo najbolj kakovostno embalažo izrazličnih polietilenskih in polipropilenskih penin folij. Kupcu pripravimo vse, od idejne rešitvedo končnega izdelka,« poudarja direktor.Chemoplast kupcu lahko ponudi tudi kompletniasortiman antistatičnih folij in vrečk, mehurčastofolijo, navadno in antistatično, PE vrečkes faradeyevo kletko, elektroprevodne mehkein poltrde PU pene in vrsto samolepilnih materialov.Velik delež v njihovi proizvodnji imajokovčki oziroma vložki za kovčke, kjer izdelujejokar unikatne primerke, naj gre za prenosneračunalnike, elektronske merilne instrumente,prezentacijske kovčke za razno tehnično roboali kozmetiko. Veliko delajo tudi za RTV fotografskotehniko.V proizvodnem programu Chemoplasta so zaboji,oblazinjeni kartoni, vložki za kovčke, folijein vrečke, antistatični materiali, vakumiranaembalaža, profilirana pena, tehnični izdelkiiz penastih materialov gume, folij, polnila zatelovadne in fitness blazine, zaščitne kuverte,termo vrečke in drugi izdelki. Letošnje povpraševanjepo izdelkih je podobno lanskemu.Chemoplast d.o.o.Glinek 24, 1291 ŠkofljicaTelefon: 01 366 77 00 / 366 32 80Faks: 01 366 77 00 / GSM: 041 676 239E-mail: chemoplast@siol.netzmanjšanje stroškov, vendar nekateretežave še vedno ostajajo: »Problem jenevarnost mešanja s kosovnimi odpadki.V praksi je težko urediti ločevanježe v fazi odlaganja na terenu.Odpadke bomo iz celotnega masnegatoka izločili šele v centru za ravnanje zodpadki.« Izvedeli smo še, da v sklopubodočega regijskega centra CEROCelje ni predvidena predelava odpadneEE opreme, tudi zaradi tehnološkezahtevnosti, predvideno pa je zbiranjein začasno skladiščenje le-te zaradi racionalizacijestroškov prevoza do prevzemnika:»Sicer pa za zainteresiranapodjetja to področje lahko predstavljadober posel,« meni Slavko Marš.Mojca Jerina, direktorice družbeBlok d.o.o., ki se že 8 let ukvarja zreciklažo odpadne EE opreme, pravi:»Pravilnik ne bo bistveno vplival nanaše poslovanje. Zavezanci se bodomorali obrniti na podjetje, ki se s temukvarja, ali pa organizirati lastno shemo.Evropska unija ima enak sistem,z določenimi odstopanji. Avstrija jeznižala število razredov na 5 segmentovza razliko od Slovenije, ki ima 10razredov v pravilniku. V Avstriji so tudibolj sistematično ločili v 1 skupini nevarneodpadke in v 2 skupini nenevarneodpadke, pri nas pa so ti odpadkiopredeljeni skupaj.«Marija Marot, strokovna sodelavkaza področje ekologije v družbi Merkurd.d., je povedala, da se njihovopodjetje pojavlja v treh vlogah – kotuvoznik, pridobitelj in distributer EEopreme. Glede na to, da je njihovsistem velik, bo potrebno pristopitifazno: »V prvi fazi bomo identificiralivso opremo, ki zapade pod ta pravilnik,za kar bo potrebno najprej pripravitiinformacijski sistem. Glede na22

9Kdo je kdoKakovostna obnovatonerjev in kartušto, da so se spremembe zgodile šeletik pred rokom za prijavo, smo računalina koncesionarja, ki pa ga, kotkaže, ne bo. Nekateri nosilci sistemase že pojavljajo, to so Slopak, Interserohin Gorenje, vendar se še nismoodločili, koga bomo izbrali oz. s komsodelovali. Tudi še ni znano, v kakšniobliki bomo prikazovali stroške, alibo to vidna pristojbina ali dajatev vkakšni drugi obliki. V Merkurju imamoogromno artiklov, in sicer kar iz9-ih od skupaj 10-ih skupin iz prilogepravilnika in računamo, da bo v prijavoprišlo okoli 3000 artiklov. Šeleko bomo imeli opredeljene količine,bomo lahko rekli, koliko nas bopredvidoma stal sistem. Potrebno jeupoštevati še stroške sistema, administracijeipd. Ocenjujemo, da bo zaMerkur to večja obremenitev, kot jeravnanje z odpadno embalažo, kar jeseveda odvisno tudi od branže.«Marijan Penšek, pomočnik predsednikauprave Gorenja, d.d., enegavečjih proizvajalcev EE opreme, je povedal,da že nekaj časa aktivno delajona področju ravnanja z odpadno EEopremo. Razmišljali so o več možnostih,glede na prakso v tujini pa so seodločili, da se je smiselno povezati zdrugimi zavezanci in poskušati pripravitikvaliteten sistem za področjeSlovenije, kar pa je odvisno tudi od interesadrugih. Na vprašanje, ali bodoimeli reciklažni center, je odgovoril, dabi bil pritrdilni odgovor na to vprašanjepreuranjen, saj bodo šele z vzpostavitvijosistema jasni vsi pogoji zaizvajalce zbiranja in reciklaže. Sicer papravi: »Tudi v drugih državah zadeveše niso čisto razjasnjene. Ponekod sopostopki zelo poenostavljeni: v Grčijinpr. plačajo zavezanci določen znesek– 50 € po toni odpada instituciji, ki jepod nadzorom države, le-ta pa s temisredstvi poskrbi za ustrezno ravnanjez odpadno električno in elektronskoKaj storite z izrabljenimi tonerskimi kasetami, skartušami, trakovi za matrične in druge tiskalnike?Odgovor daje podjetje Petra Marketing ssedežem v Ljubljani, ki že od leta 1997 uspešnoizvaja obnovo, regeneracijo in odvoz oziromareciklažo porabljenih pisalnih medijev. Naosnovi izkušenj podobnih večjih centrov v EvropiPetra Marketing s svojo komercialno, tehničnoin marketinško podporo sodeluje z vsemitistimi podjetji, ki jim ni vseeno, kakšni so stroškiza tonerje v tiskalnikih, faksih, fotokopirnihstrojih in v drugih pisalnih medijih. Zagotavljajovsaj 50 % prihranek v primerjavi z nakupomoriginalnih kartuš. Podjetje Petra Marketing jeza svojo dejavnost registrirano pri Ministrstvuza okolje in prostor kot zbiralec oziroma pobiralecporabljenih kartuš. Po prevzemu porabljenihkartuš izdajo podjetju obrazec Evidenčni listo ravnanju z odpadki, ki ga potrebujejo predvsemimetniki standarda ISO 14001. Raziskaveso pokazale, da potrebuje kartuša oz. kasetapribližno 300 let do popolnega razkroja. Odvrženaporabljena kartuša močno ogroža okoljein kakovost življenja.Slovenija zaostaja za Evropo pri obnovi in reciklažiporabljenih kartuš. V Evropi že več kotdeset let zagotavljajo kvalitetno obnovo porabljenihkartuš, razmerje med obnovljenimi alikompatibilnimi kartušami v odnosu do nakupaoriginalnih kartuš pa se sprejminja v korist obnove.Kaj zagotavlja podjetje Petra Marketing?Uporabo novih in svežih materialov, kakovostopravljenega dela, ekonomičnost obnovljenihpisalnih medijev, nižje stroške pri nabavipotrebnega potrošnega materiala in odličenservis. Zainteresirano podjetje brezplačno dobiposebne kartonske škatle oz. zbiralnike, polegtega pa Petra Marketing zagotovi odvoz porabljenihkartuš in dostavo obnovljenih. Kaj pomenipopolna obnova izrabljenega pisalnegamedija? Star pisalni trak zamenjajo z novim, prilaserski kaseti zamenjajo vse vitalne izrabljenedele, tudi optične valje, pri inkjet kartuši zagotovijonovo črnilo.Za podrobnejše informacije lahko pokličete01/200 71 87 ali obiščete spletno stran www.petramarketing.si.Petra Marketing d.o.o.Koprska 88, 1000 LjubljanaTelefon: + 386 (0)1 200 71 80Faks: + 386 (0)1 256 73 47E-mail: refill@petramarketing.sihttp://www.refill.si

10Embalaža in okolje in okoljeKdo je kdoPrednostimajo zelenetehnologijeLimnos je specializiranopodjetje za ekologijo,varstvo okoljain ohranjanje narave,ustanovljeno pa je bilo leta 1994. Posebenpoudarek daje raziskovanju, razvijanju,uporabi in trženju inovativnih, sonaravnihin trajnostnih rešitev v prid vodnimekosistemom. Kot raziskovalna ustanovaje nosilec pooblastila za izdelavo celovitihstrokovnih vplivov na okolje ter ekspertizo sanaciji odpadnih voda, deponij in degradiranihekosistemov. »Od leta 1989vodimo bazične raziskave in aplikacijoekoremediacij. Ekoremediacije za zaščitovodnih virov so naša glavna dejavnost.Imamo številne izkušnje z mednarodnimiprojekti, kot so Craft, Inco, Leonardoda Vinci, Science & Society, Interreg A, B,Phare in smo sodelovali pri izdelavi projektnedokumentacije za preko 80 rastlinskihčistilnih naprav. V Sloveniji, na Hrvaškemin v Italiji smo zgradili več kot 40 rastlinskihčistilnih naprav. Pri tem naj omenim,da smo patentirali dva patenta, in sicerBiološko čistilno napravo ter Ureditev čiščenjaizcednega vodnega tokokroga prisaniranju deponij, komunalnih odpadkov.Prejeli smo tudi več mednarodnih in domačihpriznanj in nagrad,« poudarja DaniVrhovšek, direktor Limnosa.Glavna dejavnost Limnosa so ekoremediacijeza zaščito vodnih virov.Rezultati razvoja ekoremediacij v Slovenijiin številni izgrajeni objekti so dokazalismiselnost uporabe ekoremediacij takoza zaščito pitnih vodnih virov, talnice, jezer,pri odvzemu vode iz vodotokov, začiščenje izcednih voda iz komunalnih odlagališčodpadkov kot tudi za čiščenje komunalnihin tehnoloških odpadnih voda.To dokazuje, da bo upoštevanje zelenihtehnologij usmeritev, ki bo nujno potrebnapri vseh posegih in sanacijah v okolju zvidika trajnostnega pristopa.LIMNOSPodjetje za aplikativno ekologijo d.o.o.Požarnica 411351 Brezovica pri LjubljaniTelefon in faks: 01 365 15 07E-pošta: info@limnos.siP.E. Podlimbarskega ulica 311000 LjubljanaTelefon: 01 505 74 72Telefon in faks: 01 505 73 86opremo. V Avstriji so po starem sistemuza opremo, oddano na odpad,plačali, po novem pa pripravljajo kolektivnoshemo, po kateri bodo obvladovalikompleten sistem in bo strošekod kupca prešel na zavezanca.«Alojz Pristan iz podjetja BSH Hišniaparati, d.o.o. pravi, da je njihovopodjetje po obstoječi zakonodaji proizvajalecin distributer EE opreme:»Pogovarjamo se skupaj z drugimiproizvajalci, da bomo oblikovali celotensistem, ki bo skrbel za zbiranje inreciklažo elektronske opreme. Kljubnekaterim pomanjkljivostim pravilnikaga je treba spraviti v življenje.«Marko Jenko, direktor financ, računovodstvain informatike v družbiIskra MIS d.d., proizvajalka EE opreme,je povedal, da v njihovi proizvodnjinova zakonodaja ne bo bistvenovplivala na stroške, ker ni veliko elektronskihkomponent – proizvajajo 2vrsti proizvodov, inštrumente in stikalnotehniko. Pri inštrumentih je tehkomponent nekoliko več, vendar nobeneniso posebej izpostavljene.Darko Peterka iz družbe Electroluxd.d., proizvajalec EE opreme, meni:»Za lastno zbiralnico oz. lastno žirijoso to preveliki stroški. Povprečjestroškov ni nizko in lahko v Evropi zakakšen velik aparat znese tudi 20 €.Stroški bi naj bili transparentni in zavse enaki, vidni in čim nižji. Seveda jeto za zainteresirana podjetja tudi doberposel.«Barbara Avčin Tržan, direktoricadružbe Slopak d.o.o., pravi, da bodov skladu z novo zakonodajo o odpadniEE opremi dogradili sistem za odpadnoembalažo še za področje odpadneelektrične in elektronske opreme,saj »imamo vzpostavljen sistemzbiranja in prevzema odpadkov nacelotnem območju Republike Slovenije,logistični in informacijski sistem tersistem za reciklažo in predelavo vsehvrst sekundarnih surovin.«Sistem se bo postavljal podobnokot pri odpadni embalažiZelo pomembna, če ne ključna igralcaza vzpostavitev sistema – seveda poleggospodarstva, sta GZS in okoljskoministrstvo.Janja Leban, vodja službe za varstvookolja na GZS, pravi: »Zakonodajaje definirala, da tisti, ki da22

11izdelek na trg, plača stroške. Predvidenaje sicer bila taksa, ampaksamo za stara bremena. Taksa se bouveljavljala tudi takrat, ko sistem nebo deloval. V prvi fazi se bo sistempostavljal podobno, kot je bilo priembalaži in odpadni embalaži. VGospodarski zbornici se zavedamo,de je v gospodarstvu opazna predvsemdoločena nejasnost - podjetjane vedo, kako bi se naj povezovala,kako pridobiti ustrezno dokumentacijoza pridobitev okoljevarstvenegadovoljenja ipd. ter da ostaja vprašanje,kako postaviti sistem v Slovenijibrez podelitve koncesije. Podjetjemnudimo informacije, ki jih sami iščejo,organiziramo pa tudi predstavitve,kjer ministrstvo predstavi zakonodajoin spremembe, ki so bilesprejete pred kratkim. Še bolj intenzivnopa bomo sodelovali, ko se bopostavljal sistem.«Glede na to, da je odprto še precejvprašanj, ki jih bo potrebno v kratkemrešiti, smo odgovore iskali tudi na Ministrstvuza okolje in prostor, kjersmo govorili s Petrom Tomšetom,podsekretarjem na Direktoratuza okolje.Na vprašanje, kaj bo z zavezanci, kise do določenega roka, 30. junija2005, ne bodo prijavili ministrstvu inzakaj je bil rok za prijavo prestavljen,je odgovoril: »Zavezanec, ki ne izpolnjujeobveznosti, ki jih predpisujejopodrobna pravila ravnanja z odpadki,je v prekršku, za katerega so skladnoz Zakonom o varstvu okolja (ZVO -1)predvidene globe tako za pravno osebokot tudi njeno odgovorno osebo.Rok za prijavo dajanja EE opreme natrg je bil prestavljen, ker so bile zadnjespremembe pravilnika, ki določajo začetekuporabe posameznih členov,objavljene 10. junija 2005.«Na osnovi prijav zavezancev in v njihprijavljenih količin proizvodov bo ministrstvov okviru Operativnega programaravnanja z odpadno električnoin elektronsko opremo, ki bi naj bilpripravljen do avgusta letos, določilocilje glede učinkovitega ravnanja s posameznimirazredi odpadne EE opreme.Zaradi neobstoječe infrastrukture, zahtevnihtehnologij obdelave, majhnihkoličin odpadne opreme ni moč pričakovati,da bi v Sloveniji potekalapredelava in reciklaža vseh kategorijodpadne EE opreme. Verjetno je boveliko izvoženo v predelavo. Pravilnikje dokaj zahteven glede ločene obdelaveoziroma odstranitve nevarnihsnovi, pripravkov in sestavnih delov izOcena stroškov napodlagi izkušenj v tujiniStroški se pojavljajo oz. jih zavezanci ponavadiobravnavajo v 3 večjih skupinah:- zbiranje in transport cca 30%- obdelava cca 55%- drugi stroški (PR aktivnosti, monitoring,administracija …) cca 15%Stroški so izraženi v €/kg in se razlikujejood kategorije do kategorije.Raziskavah na omejenih količinah posameznihkategorij se pokazale, da se povprečniskupni stroški v kategoriji gibljejo vintervalu od 0,31 €/kg pri velikih gospodinjskihaparatih do 0,86 €/kg pri hladilnihnapravah, ki vsebujejo CFC. V povprečjulahko računamo s skupnim stroškom 0,50€ na kg ustvarjene odpadne EE opreme.Faktorji, ki vplivajo na stroške zbiranjain transporta, so:- velikost ali teža zbranih odpadnih izdelkov(potrebni zabojniki oz. drugeposode …)- gospodarnost - kritična teža (km alištevilo prevozov/tono)- zbirni centri- kvaliteta storitve (zbiralni ali prinašalnisistem)- infrastruktura in prometni položaj terobmočje zbiranja (gostota prebival. …)- splošni ekonomski pokazatelji (transportnistroški/tono, plače delavcev …)Ti stroški se gibljejo v intervalu med0,10 €/kg do 0,30 €/kg.Faktorji, ki vplivajo na stroške obdelave,so:- kategorije odpadne EE opreme innjihova teža ter velikost (potrebna razgradnjain procesiranje)- gospodarnost (manjši stroški pri večjihkoličinah)- obdelovalni standardi (stopnje razgradnje,nadaljnje procesiranje …)- končna dispozicija nevarnih odpadkovin ostankov- splošni ekonomski pokazatelji (transportnistroški/tono, plače delavcev …)Ti stroški se gibljejo v intervalu med0,10 €/kg do 0,60 €/kg.V zadnji skupini se je izkazalo, da so zeloveliki stroški PR-a in posredovanja informacij(spletne strani, usmerjanje informacijna ciljne skupine ...).Opcije (ključi) zaračunavanja stroškovravnanja z odpadno EE opremo prinovi EE opremi so: odstotek od prodajnevrednosti (vidna ali nevidna dajatev prinakupu določenih vrst EE opreme), težaopreme (utežni razredi), smetarina, plačilopri končni dis poziciji.

12Embalaža in okoljenaprav: »Ravno zaradi tega je bila podokriljem Odbora za tehnične prilagoditvedirektive o odpadni EE opremiustanovljena delovna skupina, ki dodatnoproučuje smiselnost in izvedljivostteh zahtev ter pripravlja dodatneuskladitve in pojasnila tako glede tehzahtev kot njihovega izvajanja.«Kako bo z navajanjem stroškov, še nipovsem jasno: »Skladno s pravilnikomse stroški zbiranja, predelave in odstranjevanjalahko navajajo (vidna dajatev)do leta 2011 za opremo, ki se razvrščav kategorije 2-10, za velike gospodinjskeaparate pa do leta 2013. V stikihs proizvajalci vidimo, da jih večina zagovarjavidno dajatev. V tujini se teposlužujejo npr. na Norveškem, Nizozemskem,v Belgiji, Avstriji, Švici, nevidnedajatve pa npr. na Švedskem.«V zvezi z realizacijo plana in uveljavitvijojavne službe meni: »Trenutno težkonapovemo, kako težko bo pri nasnačrtovana količina 4 kg/prebivalca/leto dosegljiva. Vsekakor pa si je državadopustila možnost, da v primeru,če ne bodo dosežene predvidenezbrane količine odpadne EE opreme,ustanovi javno službo za tiste razredeopreme, za katere količine ne bododosežene. V primeru izvajanja javneslužbe bo le-ta financirana s plačilizavezancev, ki bi svoje obveznostiprenesli na izvajalca javne službe, določenihkončnih uporabnikov (ki samipridobivajo ali uvažajo EE opremo zasvojo dejavnost in za EE opremo, ki nioprema iz gospodinjstev in je ni močoddati distributerju) ter seveda s sredstviproračuna RS, pridobljenih iz obračunaokoljske dajatve zaradi starihbremen EE opreme iz gospodinjstev.Vendar, kot že rečeno, predvidomado leta 2009 izvajanja javne službe nebo. Do spremembe je prišlo skladnoz usmeritvami EU, da naj se sistemivzpostavijo ob upoštevanju zakonitosti‘prostega trga’.«Vprašanje je tudi, ali bodo zavezancido 13. avgusta uspeli pripraviti invložili zahteve, z vsemi obveznimisestavinami, za pridobitev okoljevarstvenihdovoljenj: »Do 13. avgustabodo vložili vloge za dovoljenje, ki sebodo kasneje dopolnjevale (s podatkio vzpostavljenih zbiralnih shemah, odoločenih zavezah glede zbiranja ino finančnih garancijah za posameznezavezance, ki bodo sledili iz operativnegaprograma…). Dovoljenjabodo pridobili do konca leta in v prihodnjemletu naj bi bil celoten sistemvzpostavljen.«Tatjana Bernik, direktorica zaokolje na Inšpektoratu za okolje,MOP, je povedala, da večina določilpravilnika stopi v veljavo v avgustu2005, zato aktivnosti inšpekcije kotorgana nadzora nastopijo šele popreteku teh rokov. Služba bo zaživela,ko se bo sistem pričel vzpostavljati, vdrugi polovici leta. Običajno sistemdoseže vzpostavitev aktivnosti skupajz nadzorom v približno polovici doenega leta in takrat inšpektor lahkodeluje v smislu represivnega organa.V uvajalnem obdobju je delovanjebolj preventivno, informativno, v primeruvečjih kršitev, ki jih je potrebnosankcionirati, pa tudi ukrepajo v smislukaznovanja.22

13Promocija

14Embalaža in okoljePromocija22

15Promocija

16Raziskave in razvojEmbalaža naslednje generacijeSkladnost materialovvedno večji izzivNASSER GRAYELI, direktor Assembly Technology Developmenta,podpredsednik Technology Manufacturing Groupa, Advanced Packaging, junij 2005Moorov zakon nas je povedel od mikroelektronike do nanoelektronike.Potreba, da smo v koraku s časom, ko gre za materiale,ni bila še nikoli večja. K temu dodajmo še dejstvo, da sebaza kupcev digitalne tehnologije širi po vsem svetu. Skrb zatoplotno upravljanje in robustnost za fizično manjše sisteme jevedno večja. Skladnost materialov, ki se uporabljajo za izdelavosilikona, embalaže prve stopnje in elektronskih sistemov, predstavljatorej vedno večji izziv.Izzivi, povezani z materiali, se pojavljajopri razvijanju novih in uporabiobstoječih materialov na nov način.Prehajamo v obdobje heterogeneintegracije raznih vrst silikona v enokomponento, kjer uporaba sedanjihmaterialov v novih kombinacijah porajanačrtovanje in obdelavo, ki spodbujajonadaljnji razvoj na področjukompatibilnosti materialov. To zahtevabolj integriran razvoj načrtovanja,obdelave in vede o materialih. Povezovalnerešitve iz bližnje preteklosti sozgled za način dela, ki je pred nami.Povečanje učinkovitosti silikona inoptimizacija moči sta zahtevala skupnaprizadevanja za zmanjšanje izgubupornosti in kapacitivnosti (RC). Aluminijastespoje na silikonski napraviso zamenjali bakreni, s čimer je prišlodo sprememb v kovinski sestavi embalažeprve stopnje za medsebojnespoje. Linije za metaliziranje lukenjtiskanega vezja so bile ponovno optimiziraneza izdelavo intermetalnezmesi med silikonskim metaliziranjemin materialom žičnega vezja. Embalaža(s spoji po tehnologiji obrnjenegačipa – flip chip; spajkalna izboklina),ki omogoča nizko impedanco, predstavljapovečan delež celotnega obsegakomponent in vodi do povečanegaobsega dela na področju optimizacijemetalurških tehnik na vzorcu vmesnikaod Si-do-spajkalne izbokline in odspajkalne izbokline-do-embalaže zamoč in odpornost proti raztezanju.Za zmanjšanje C-ja je bila dielektričnakonstanta notranjih dielektričnih (ILD)materialov zmanjšana predvsem zaradidodajanja poroznosti. Poroznejšinizek-k ILD je krhkejši, saj se elastičnimodul in trdnost s poroznostjo hitrozmanjšata. Dovzetna sta na mehanskipritisk v Si‐skladu, ki izhaja iz CTE‐neujemanjain mehansko povzročenegapritiska. Nedavno je bilo doseženoizboljšanje delovanja z natezanjemsilikonskih rešetk v kanalu tranzistorjaMOS za povečanje nosilne mobilnosti.Embalaža naprav, ki vsebujejonapet silikon, mora vzdrževati namernopovzročene napetosti v silikonu,upoštevaje preostale pritiske med sestavo.Uporaba polnilnih materialov med silikonomin podlago embalaže je edenod načinov za porazdelitev pritiskav t. i. flip chip embalaži. Z zmanjšanjemrazmika med luknjami in višinorež pridobimo večjo vhodno/izhodno(I/O) gostoto, spremembe v polnilu inreologiji materiala pa so bile potrebneza zagotovitev zadostnega pokrivanjaznotraj obstoječega časa proizvodnje.Uravnovešenost teh sprememb je nujnopotrebna za natančnejši nadzordolžine in višine polnila, ko vezni spojiflip chip prehajajo na področje pakiranjačipov. Tehnični načrt površinskenapetosti in lastnosti močenja polnilnihmaterialov je dobil pomembnejšovlogo pri izdelavi tovrstnih materialov.Uvajajo se materiali za spajke brezsvinca z različnimi površinskimi značilnostmiin manj prožnimi spajkami,hkrati pa postajajo nižje-k dielektrikevedno bolj občutljive.Na silikonski ravni smo priča velikemunapredku na področju nadzora moči.Manjšanje embalaže zaradi mobilnostiin skladiščenje spomina otežujeoddajanje toplote na ravni posamezneembalaže, enako se dogaja pritesnem pakiranju več naprav v enomobilno napravo.Podobne skrbi glede nizke viskoznosti,izboljšanega oprijemanja, odpornostina vlago, ustreznosti, odpornostiin CTE se nanašajo na oblikovalnekomponente in lepila za silicijeveploščice ter filme, ki se uporabljajoza embalaže z nameščenimi silicijevimiploščicami. Poleg tega postajajoposredni materiali iz proizvodnje, naprimer začasna lepila, topila, premaziin fotoodporna sredstva, uporabljenimed procesom sestave, vedno boljkompleksni. Prilagajanje kemijskihlastnosti materialov ima tako glavnovlogo pri odpravljanju škodljivih interakcijprvotnih materialov ali ostankihpo obdelavi.S postavljanjem vedno novih zahtev vlastnostih materialov, ki presegajo današnjezmogljivosti, postaja potrebapo načrtovanju in integraciji rešitevposameznih materialov s specifičnimielektričnimi, mehanskimi, toplotnimi,proizvodnimi in okoljevarstvenimilastnostmi vse bolj pomembna. Kakobodo področja tehničnega načrtovanjanaslovila potrebe po izboljšanihlastnostih, mora biti osrednja skrbnaše industrije v prihodnjih letih.22

Rastoči trgi zanaprednejšo embalažoGail FlowerPoletje ponuja veliko možnosti za iskanje novih trgov, ponovnoosredotočanje na stare in vnovično prestrukturiranje na splošno.Kar zadeva napredno embalažo, so v ospredju naslednjapodročja: avtomobilska industrija in medicina, komunikacije inrazvedrilo.Avtomobilski polprevodniški trg najbi po zadnjih napovedih družbe BusinessCommunication Company dokonca leta 2009 ugodno narasel.Proizvajalci avtomobilov uporabljajoelektronske sisteme za obveščanjevoznikov in komunikacijo, elektronikov avtomobilu, namenjeno razvedrilu,pogon in glavni nadzor elektroniketer za avtomobilsko varnost in udobje.Do konca letošnjega leta bodoeno četrtino celotne vrednosti povprečnegaavtomobila predstavljalielektrični in elektronski sistemi.Med potovanjem po ZDA sem najelavto in pomislil, koliko elektronskihsistemov se nam zdi samo po sebiumevno. Avto je bil opremljen z GPS,ki omogoča logične modulirane glasovneukaze, zemljevide z velikim tiskomin natančno izračunano razdaljomed mesti. Zračne blazine, opremljenez napravami MEMS, ščitijo voznikain sopotnike pred poškodbami glavein drugimi poškodbami. Nadzor izpušnihplinov varuje okolje. Konvencionalnimehanični sistemi bolj kot kdajkoli prej prehajajo k mikroračunalniškemunadzoru. Sistemi za zabavopotnikov uporabljajo elektroniko zaprikazovanje, shranjevanje in zvok.Na splošno trg predstavlja več kot 16milijard ameriških dolarjev, do koncaleta 2009 pa bo po predvidevanjihzrasel še za 9 %.Z vidika embalaže se je za ugodnegaizkazal farmacevtski trg. Z uporabostetoskopov kot najmanj nasilnegaorodja za optiko so pri laserjih in operacijahzmanjšani stroški in tveganjainfekcij. Aprila se je AMI Semiconductor(AMIS) strinjal, da bo priskrbelpolprevodnike z mešanimi signali zavstavljive defibrilatorje in srčne spodbujevalnikenaslednje generacije – področjerasti za napredno embalažo.AMIS priskrbi po meri narejene ASICez nizko močjo in mešanimi signali,ki se uporabljajo v načrtu InterventionalRhythm Management Inc. zakardiološke elektrofiziološke naprave,kot so vstavljivi defibrilatorji in spodbujevalniki.Živahni področji za trg embalaže stakomunikacije in zabava. Med potovanjempo Evropi so dijaki in študentjeimeli v eno uho zataknjen mikrofonvelikosti slušnega pripomočka, s katerimso poslušali MP3‐predvajalnik,medtem ko so brali knjigo ali se pogovarjalis prijatelji. Opravljanje več dejavnostihkrati je prihodnost. Ko smoprispeli na konferenco, so se poslovnežipogovarjali po mobilnem telefonu,z njim preverjali cene na borzi invreme ter z isto majhno napravo fotografirali.Meje med telefonom, osebnimračunalnikom in napravo, ki nudizabavo, so postale nejasne – skupnidejavnik je večja uporaba napredneminiaturne embalaže, prilagodljivihpodlag in integriranih lastnosti.Številke, ki izhajajo iz borznih vrednostiin zaslužka posameznih podjetij,so nezadosten pokazatelj rasti, sajse spreminjajo iz dneva v dan. Boljšosliko nam lahko prikažejo različni viripodatkov.

18Raziskave in razvojEmbalaža kotnebotičniki z ManhattnaKEITH FELTONDanes si oblikovalci prizadevajo, da bi shranili več funkcionalnostiv manjše odtise komponent in dosegli več končne vrednostiza kupca z manj prizadevanji in tveganji, ki spremljajo načrtovanjenovih naprav in tehnologije. Pristop, ki postaja vedno boljpriljubljen, posebej ko gre za majhno obliko in nizko moč, jepakiranje več čipov.Najbolj razširjena oblika pakiranjaveč čipov je nameščanje spominana vrh ASIC-a ali katerega drugegaprocesorja. Večina namestitev danessestoji iz dveh ali treh silicijevih ploščic.Osnovna silicijeva ploščica je pritrjenas flip chipom ali žico, medtemko so nameščene silicijeve ploščiceskoraj vedno pritrjene z žico. Nameščeničipi so pritrjeni neposredno napodlago ali na mesto namestitve. Prisamo dveh do treh sestavljenih silicijevihploščicah je število izmenjavnamestitve nizko. To zmanjša številokonceptov, ki jih je treba raziskati,zaradi česar je naloga sorazmernopreprosta. Pri več kot dveh ali trehčipih, ki jih je treba sestaviti, postanefaza raziskovanja bolj pomembna,saj je treba doseči pravilno konfiguracijonamestitve ter zastavljene ciljein parametre.Danes industrija vse hitreje sledi paradigmidveh do treh čipov. Primerje nedavno obvestilo velike japonskedružbe, da ji je uspelo dokončatinajpomembnejši dizajn, ki sestoji izosmih silicijevih ploščic. Seveda je bilakončna zasnova in izvedba takšnih zahtevnihnačrtov kompleksna in je zahtevalaveliko časa. Z mehanskim nameščanjemizzivov ni konec. Postajajoše zahtevnejši, ko gre za neposrednonameščanje čipa na čip (z uporaboobičajne RDL‐plasti za spojitev). Tametoda postaja vse bolj priljubljena,posebno pri spominu, vgrajenem vASIC in procesorje.Pri tej stopnji kompleksnosti sestavase mora snovalec načrta ali oblikovalecprojekta spopasti z raziskovanjemveč oblikovalskih konceptov, da bi našelustrezno rešitev za električno učinkovitost,stroške, donos, toploto, močin predvsem potrebe proizvodnje. Izzivpredstavlja raziskava in izbor konceptav optimalnem časovnem okviru.Običajno ta ni nikoli dovolj kratek, dabi dosegel tržne in časovne cilje – daje dejansko izveden, embalaža pa tudiizdelana in sestavljena.Zelo očiten izziv predstavlja dejstvo,da so skoraj vsa EDA-orodja za fizičnividez materiala (IC, IC-embalaža, aliPCB) dvodimenzionalna. Načrt je torejnarejen v 2D načrtovanem procesu.Medtem ko je ta pristop najprimernejšiza videz podlage, načrtovanjemedsebojnih povezav, ustvarjanje kovinskihpolnil in drugega, obenem niravno najprimernejši za oblikovanje,vodenje in preverjanje kompleksnonameščenih stolpov silicijevih ploščic.Medtem ko lahko rečemo, da 2D pristopzadostuje za začetno izgradnjo,je v nadaljevanju nujno potrebno,da imamo pogled na namestitev odzgoraj, za doseganje pravilne izbire/definicije prevleke silicijevih ploščic,njihovega prekrivanja in izreza. Da bi

19raziskali potencial namestitve osmihsilicijevih ploščic v sestavu, ki izpolnjujeintegriteto, vezljivost, stabilnostsignala in podobno, je potrebna metoda,s katero je mogoče dobiti slikonamestitve že v procesu načrtovanja.Nekatera oblikovalska orodja uporabljajonaknadno obdelani trirazsežnipogled. Običajno so zasnovana v programuAutoCAD, mehanskem sistemu,ki ne temelji na elektriki. Ta naknadnoobdelani pogled lahko služiza verifikacijo, vendar ne za ustvarjanjekonceptov in preučevanje izvedljivosti.Naknadno obdelani trirazsežnipogled je tudi prepočasen, da bi gauporabljali za izbiro enega od mnogihkonceptov.Če poskušamo te funkcije opraviti na2D modelu, je to težko in zamudno,pogosto nastopijo napake. Pri 2Dmora uporabnik ustvariti silicijevoploščico in z njo upravljati (samo silicijevaploščica, pakirana naprava alimešano), in sicer kot z nizom skladnihali neskladnih pravokotnikov. Pri takšnemnačinu je težko videti položajdoločene ploščice v namestitvi. Če jemed ploščicama potreben razmik prevleka,je težko razločevati med prevlekoin ploščico. Poleg tega je tukaj še2D problem zaradi spojev žic. Pri 2Dnačinu spoji žic spominjajo na krožnikzavozlanih špagetov, kjer načrtovalecali EDA načrtovalno orodje ne moretavideti ali razumeti težko opredeljivegaZ-osnega elementa.Ko je načrt namestitve končan, lahkouporabnik vidi in uporablja 3D ponazoritevprave namestitve silicijevihploščic ter preizkuša profil ožičenja -njegove lastnosti in naloge, prav takolahko izvede preizkus vezljivosti, karje posebno pomembno pri več vrstahžic. Ko je koncept namestitve potrjenza ustreznega, je nameščen na načrtpodlage, ki je podoben komponentiembalaže. S tem ko IC‐embalaža postajakompleksnejša in vsebuje večsilikona IP za večjo vrednost napraveter hkrati ohranja majhno površino zaPCB, se izziv za načrtovalca razširi vobmočje vertikalnega načrta namestitvesilicijevih ploščic. EDA orodjamorajo začeti prepoznavati Z-os v3D, da bi načrtovalci in arhitektektilahko zagotovili konkurenčnost nadanašnjem hitro razvijajočem se trguvisoke tehnologije.Embalaža »AreaArray« brez svincaMALCOLM WARWICK, generalni direktor podjetja PCB Assembly RD&E, inSTEVE DOWDS, vodja načrtovanja proizvodnjePolnila se veliko uporabljajo pri sestavljanju embalaže »Area Array«kot BGA (ball grid arrays) in CSP (chip-scale packages) v PCB - na osnoviveč tankih slojev. Učinkovita so za izboljšanje zanesljivosti spojnegamesta. S tem preprečujejo učinek neujemanja koeficienta toplotnegaraztezanja (CTE) med vmesno embalažo, spojnim mestom in PCB. Vendarpa nanos polnila poveča stroške materiala in povzroči dodatne korakev procesu sestavljanja standardnih SMT‐proizvodnih postopkov.Na zanesljivost vezja sestavljene embalažeArea Array močno vpliva modelembalaže, razmik spojev, premer spojevin končna višina spojnega mesta.Proizvajalci prenosnih sistemov, kotso digitalne kamere s funkcijo fotoaparata(camcorder), mobilni telefoni,digitalne kamere, uporabljajo embalažofine-pitcharray. S tem nadaljujejotrend čim manjše velikosti in čim nižjeteže. Trend embalaže z višjo gostotov vedno bolj neugodnih okoliščinah(toplotni pritiski, padci, upogibanje inzvijanje) je gonilna sila industrije, sajuporablja polnilne materiale embalaže»Area Array«, ki zagotavlja daljšoživljenjsko dobo. T. i. chip-scale embalažaje bila prvotno ustvarjena kottehnologija, ki naj ne bi uporabljalapolnila, in sicer z namenom zniževanjastroškov. Vendar pa v praksimnogi sestavljavci še vedno raje uporabljajoneke vrste protiukrep za neujemanjeCTE. Podatek poskusne embalažechip-scale brez svinca kaže, dagre za pametno potezo – zanesljivostspojnih mest brez svinca je nižja kotpri spojih s svincem pri embalaži, kije izpostavljena velikim splošnim pritiskom.Dejavniki, ki povečajo splošnepritiske, vključujejo nizko stransko višinov primerjavi s celotnimi dimenzijamiembalaže, neposredno pritrditevna podlago s spajkanimi spoji in veliketemperaturne razlike pri uporabi.Hitro manjšanje medpovezovalnih

20Raziskave in razvojrazmikov, povečana gostota vezja naplošči in povečan prodor elektronikev zelo negostoljubno avtomobilsko,telekomunikacijsko, letalsko in drugookolje pomenijo, da morajo proizvajalcičim hitreje poiskati ustrezneCSP‐polnilne materiale in procese zasestavljanje brez svinca.Namen polnila je povečanje zanesljivostirebrasto razvrščenih medsebojnihpovezav s porazdelitvijo pritiskovpo površini podnožja, ne dopuščanjihovega dobro znanega kopičenjana spojne kroglice. Najpogostejeuporabljana so kapilarno nanesenapolnila. Ta se navadno nanesejo pozataljevanju z reflowom in so narejenatako, da se razmeroma hitroposušijo pri zmernih temperaturah(30 minut pri 130 °C), s čimer se izognemomorebitnim poškodbam naprav,ki so občutljive na temperaturo.Druge formule so namenjene hitremusušenju pri visokih temperaturah (petminut pri 150 °C). Nastop formul zahitro sušenje omogoča uporabo polnils kapilarnim nanosom pri napravah,kjer je hitrost procesa največjegapomena; na primer pri proizvodnjimobilnih telefonov, prenosnih napravin potrošniških izdelkov. Po sušenjuso polnila s kapilarnim nanosom odpornaproti zataljevanju brez svincado splošno sprejetega maksimuma260 °C, ne da bi izgubila svoje lastnosti.Zato so uporabna pri procesihbrez svinca.Alternativne tehnologije polnilNetekoča polnila se nanašajo po tiskanjuspajkalnega maziva, vendar prednameščanjem komponent. Sušenjenastopi v isti fazi kot zataljevanje veziva.Ko izbiramo polnilo za uporabopri sestavu brez svinca, je pomembno,da ne upoštevamo le najvišje možnetemperature, ki jo je komponentasposobna prenesti, ampak tudi njenoobnašanje med sušenjem.Da bi se komponenta pri spajkanjusama poravnala, so netekoča polnilazasnovana tako, da ostanejo tekočado vrhunca zataljevanja z reflowprofilom. Polnilo, ki je osnovano zaSnPb‐zataljevanje, se bo posušilo prehitro,če je izpostavljeno profilu brezsvinca. Posledično samoporavnave nebo, donos pa bo padel. Za združljivosts sestavom brez svinca morajo bitinetekoča polnila preoblikovana tako,da se začnejo sušiti na poznejši točkiprofila zataljevanja, na primer pri višjitemperaturi. Nove formule morajobiti preoblikovane za uporabo v novihembalažah brez svinca. Tak korak jenajbolje izvedljiv v sodelovanju z dobaviteljemmateriala. Še boljša rešitevje, da je polnilo dobavljeno kot delpopolnoma kvalificiranega seta materialov,kar prihrani čas in dodatnoprilagajanje ter jamči združljivost zvsemi sestavnimi materiali.Polnilo za spajanje robovRazličica na temo predhodnega nanosasnovi za zmanjšanje pritiska zapoenostavitev nanosa in pospeševanjeprocesiranja je tudi nanos pik lepilana robove CSP‐plošče, kjer je pritisknavadno največji. To pospeši sestavljanjez odpravo korakov poznejšega nanašanjapolnila in sušenja ter zmanjšastroške.z zmanjšanjem nanosa polnilain sušenjaS to tehniko se nanese dovolj lepila,da se izniči vpliv pritiskov iz okolja.Navadno se kot material uporabljaenokomponentno epoksi lepilo v tekočemstanju s tiksotropskimi značilnostmi,ki so primerne za uporabopri SMT. Tako kot za netekoče polnilobrez svinca je tudi za to lepiloznačilna visoka temperatura sušenjamed procesom zataljevanja s samouravnavanjempovršinskih komponentpred pritrditvijo lepila. V primerjavis kapilarnim nanosom in netekočimpolnilom to lepilo učinka pritiska neizniči povsem, vendar je hitro. Zanjje značilna manjša stopnja obrabe izdelka.Lepila za spajanje robov, ki sotrenutno na trgu, so takšna, da se vezlepila pretrga pri temperaturah, večjihod temperature standardnega zataljevanjaspajkalnega mesta (220 °C),kar omogoča preprosto odstranitevin zamenjavo komponent, pritrjenihna površino. Lepilo se lahko ponovnouporabi, zato lahko enostavnozamenjamo čipe z okvaro. S tem sezmanjšajo primeri, ko je treba zaradiene napake zavreči celo ploščo.Tehnologija kotnih lepil je dobra rešitevza CSP‐embalažo s polnilom brezsvinca. Vendar pa morajo biti podobnokot pri netekočih polnilih lastnostimateriala primerne za višje temperaturezataljevanja polnil brez svinca.Predhodno nanesena polnilaKot alternativa opisanim tehnologijampolnil predhodno nanesenopolnilo optimizira proces izdelave.Proizvajalec komponent nanese predhodnoplast polnila pred vstavitvijokomponent, sušenje nastopi med ponovnimzataljevanjem veziva. Sestavaplošč bo postala lažja, ker nanos polnilane bo več potreben, kar omogočavisoko proizvodnjo in nižje proizvodnestroške.PovzetekPrehod t. i. fine-pitch CSP‐komponent kstrukturi brez svinca je v praksi težji kotv teoriji. Še posebno, ker imajo pritiski, kiizhajajo iz CTE‐neujemanj, mnogo večjivpliv na zanesljivost vezivne snovi brezsvinca zaradi večje fizične moči in temperaturprocesiranja, ki so povezana z zmesmispajkanih mest brez svinca. Sestavljalcisi želijo njihovo opustitev, vendar so dandanesukrepi - kot je polnjenje - sedaj boljpotrebni kot kdaj koli. Proizvajalci lahkonadaljujejo z uporabo različic konvencionalnegakapilarnega nanosa polnil v novihembalažah brez svinca.Predhodno nanesena polnila ali kotna lepila,ki se sušijo med zataljevanjem, ponujajopoenostavljeno rešitev. Nanos jehitrejši, opravi se lahko z navadno SMT‐opremo,posuši pa se med zataljevanjembrez potrebe po posebni sušilni peči. Vendarje treba nove formule še izpopolniti,oceniti in preoblikovati kot del popolnerešitve materialov brez svinca. To bo pomagaloCSP-jem, da nadaljujejo svojovztrajno razvojno pot in tako vzdržujejohitro rast na svetovnih trgih potrošniškihelektronskih izdelkov.22

21VisokofrekvenčnaembalažaCasey KrawiecVse več embalaže je narejene za visokofrekvenčnečipe z velikimi hitrostmi,še posebno po nedavni odobritvispektra nad 50 GHz. Takšna embalažazahteva popolnoma nove parametre.S pomikom nad frekvenco 2GHz se embalaža preneha obnašatina »tradicionalen« električni način inzačne vstopati v območje mikrovalov.Osnovne zahteve embalaže ostajajoenake. Embalaža mora varovati čippred okoljem, biti mora združljiva znaslednjo stopnjo sestave, oddajatitoploto in omogočati preprosto uporabo.Za embalažo nad frekvenco 2GHz obstaja cel niz novih električnihzahtev.Za embalažo z nižjimi frekvencami sona voljo standardi JEDEC. Za embalažo,ki deluje pri 5 GHz ali več, tovrstnistandardi ne obstajajo, ker ni bilotako velikih potreb; takšna embalažase ne izdeluje v velikem obsegu.Bolj zapleteno električno delovanjepri visokih frekvencah otežuje razvojstandardov in standardne embalaže.Kakšne so torej možnosti? Kako izbratiembalažo, če standardov ni navoljo? Ali mora biti vsaka embalažanarejena po meri? Ali ne bi bila zatoembalaža še dražja in kaj bi to pomeniloza čas dobave?Čeprav mnogo podjetij izdeluje embalažos specifično uporabo, ki delujez ozkim razponom frekvenc, je boljeizbrati podjetje, ki izdeluje embalažoširoke uporabe, ki deluje v širokemrazponu frekvenc. Najbolje je, če delujejood enosmernega toka do čimvišje mogoče frekvence. Načrtovalciembalaže bi se morali osredotočitina določeno tehnologijo embalažein razširiti njeno delovanje do meja,ki jih fizika še dovoljuje. Prav tako jeboljše sodelovanje s podjetjem, ki imaveč kot eno osnovno tehnologijo pakiranja.Potrošniki o embalaži za tehnične aparateBistveno je, da varuje izdelekPotrošniki pri embalaži za tehničnepredmete niso občutljivi na njen izgled.Odločilna je njena varnostnafunkcija. Pri materialih naj bi bilanajustreznejša stiropor in karton.Na vprašanje, kaj storijo potrošnikiz odpadno embalažo za tehničneaparate in kaj z odsluženimi aparati,pa je v modi načelo, znajdi se, kakorveš in znaš. Čeprav se potrošniki, kismo jih anketirali v celjskem centruMerkur na Hudinji, zadevajo pomenareciklaže.Andrej Goluf, študent:Embalaža morabiti takšna, da sepredmet v njej nepoškoduje. Če jeto škatla, napolnjenas kartonom,stiroporom ali čimdrugim, pa ni važno.Drugače miembalaža ni pomembna,ampakle vsebina. Od odpadne embalaže posebejsortiram le kartonske škatle, boljspecifično embalažo pa zavržem mednormalne odpadke, saj jih enostavno nemorem dati kam drugam. Ko pa aparatpreneha delovati, kolikor je le mogočeuporabim nekatere dele. Sam se velikoukvarjam z elektroniko, tako da mi marsikajprav pride, ostalo pa dam bodisi serviserjem,bodisi v smeti.Robert Gačnikar, študent:Pomembno se mi zdi, da je artikel v embalažidobro zaščiten pred udarci, da semed transportom ne poškoduje. Važnoje, da je embalaža vodotesna, saj lahkovlaga artiklu močno škoduje. Prav takoje nujno, da je lahka za uporabo, torejda niso vsi vijaki, matice in podobni deliskriti nekje globoko v stiroporu, kjer jihne najdeš ali pa jih izgubiš. Ampak ponavadista stiropor in škatla čisto v redu.Med nakupom niti nisem pozoren naembalažo, razen v toliko, da je varna.Z odpadno embalažo ravnam različno.Če se le da, jo uporabim ponovno, kot,denimo, kartuše za printer. Prizadevamsi za reciklažo, kjer je le mogoče. Če negre ne eno, ne drugo, pa ostanek vržemstran. Pravzaprav podobno ravnam tudiz odsluženimi aparati – ponavadi jih damkakšnemu znancu, ki jih potrebuje. Napokvarjenih pa se mi nabira prah. A jihbom zdaj enkrat vrgel stran, kaj pa najdrugega naredim?Anton Krofljič, zastopnik za diagnostiko:Najboljše je, daje kar stiropornater odporna naudarce. Zdi semi, da toplotnaizolacija ni takopomembna. Kerdelam v firmi, kise s tem ukvarja,vem, kako to gre.Ponavadi artikelnajprej obložimo s stiroporom, nato paali zavijemo v papir oziroma karton, alipa ga damo v lesen zaboj. Embalaža mine pomeni prav dosti, pomemben mi jeizdelek. Z odpadno tehnično embalažo,kot so kartuše, se srečujem večinoma vfirmi. Ker smo ekološko osveščeni, zavečino tega poskrbimo sami, nekaterebolj specifične ostanke pa odvaža zastopniksam. Zaenkrat starih aparatovše ne premorem, sem pa videl, da sopogoste akcije 'staro za naovo', ki se mizdijo kar dobra ideja. Važno je, da se reciklira,kar je le mogoče.Mina Gregorčič, dipl. ekonomistka:Zame je definitivno najpomembnejšadobro oblazinjena embalaža, no, takšna,da se artikel ne poškoduje. Embalaža semi zdi kar pomembna, sploh pri teh aparatih,da se med transportom ne poškodujejo.No, tehnično embalažo ponavadivržem kar stran, saj se čutim prostorskoomejena, če je toliko reči okrog mene. Kopa elektronski aparati ne služijo več svojemunamenu, jih čaka odpad.Boštjan Godnik, ekonomski tehnik:Meni se zdi najprimernejšaembalažaza aparatekar karton. Tudisicer embalaži neposvečam pravveliko pozornosti.Za to vrsto embalažežal pri nas nirazvite posebnereciklaže. Starihaparatov pa ne mečem stran in se midoma kar množijo.

22Embalaža in okoljeNovosti pri ravnanju z embalažoVišji ciljimag. Dušan Marc, MOPIzvirna direktiva o embalaži in odpadni embalaži 94/62/EC je bilaprvič dopolnjena v letu 2004 z direktivo 2004/12/EC, ki je začelaveljati 18. februarja 2004. Ta članicam EU postavlja predvsemnove, višje zahteve za doseganje deležev recikliranja in predelaveodpadne embalaže. Rok za prenos v nacionalni pravni redje najkasneje do 18. avgusta 2005.PromocijaSlovenija je ob upoštevanju že doseženegaprehodnega obdobja za doseganjezahtev iz izvirne direktive do koncaleta 2007 tudi za nove zahteve doseglaprehodno obdobje, in sicer do koncaleta 2012. Formalno je to urejeno zdrugo dopolnitvijo izvirne direktive,direktivo 2005/20/ES z dne 9. marca2005. Slovenija bo do konca tega obdobjamorala zagotavljati:– do 31.12.2012 doseči masni deležpredelave ali sežiganja odpadneembalaže v sežigalnicah odpadkovz energetsko izrabo v višini najmanj60%,– do 31.12.2012 doseči masni deležrecikliranja odpadne embalaže v višiniod 55 do 80%,– do 31.12.2012 doseči najmanjšemasne deleže recikliranja za posameznemateriale, in sicer:– 60% za steklo,– 60% za papir in karton,– 50% za kovine,– 22,5% za plastiko, upoštevajoč izključnomaterial, ki se reciklira nazajv plastiko, in– 15% za les.Tudi glede ureditve poenotenja v poročanjuje bil v letu 2005 korak naprej.Evropska komisija je po temeljiti analizi,predvsem slabosti v dosedanjemporočanju 15 držav članic, kmalu prišlado zaključka, da razširitev EU z novimi10 članicami zahteva poenostavitev inpoenotenje tudi na tem področju. Poodločbi komisije 2005/570/ES, ki določapreglednice za sistem zbirke podatkov,bodo »stare« članice moraleposredovati podatke za leto 2003 žedo 30. junija 2005, »nove« članice paleto kasneje.Za lažje zbiranje, ponovno uporabo inpredelavo, vključno z recikliranjem, jeza sistem prepoznavanja in razvrščanjamaterialov odpadne embalaže Evropskakomisija že v letu 1997 določilasistem prepoznavanja embalažnih materialov.Za sistem prepoznavanja je zodločbo komisije 97/129/ES določenooštevilčenje in okrajšave. Uporaba sistemaoštevilčenja in okrajšav je po odločbikomisije prostovoljna.V letu 2005 je bil glede izvajanja zahtevdirektive o embalaži in odpadniembalaži pomemben napredek dosežentudi na področju uporabe standardov.Evropska komisija je s sporočilom(2005/C 44/13) v februarju 2005 objavilanaslove in reference šestih harmoniziranihstandardov, ki so v podporodirektivi, in sicer o zahtevah glede uporabestandardov na področju embalažein odpadne embalaže (EN 13427),o zahtevah za proizvodnjo in sestavo,vključno s preventivo z zmanjševanjempri izvoru (EN 13428), o večkratni uporabi(EN 13429), o zahtevah za embalažoprimerno za predelavo s snovnimrecikliranjem (EN 13430), o zahtevahza embalažo primerno za energetskopredelavo, vključno z določitvijo najnižjekurilne vrednosti (EN 13431) ino zahtevah za embalažo primerno zakompostiranje in biorazgradnjo (EN13432).Izpostavljena problematika pomeniključna izhodišča za pripravo spremembin dopolnitev obstoječih predpisovs področja ravnanja z embalažoin odpadno embalažo. Jesenski čas botorej na vsak način prinesel precej novostina tem področju.22

23PromocijaPromocija

24AktualnoSejem Grafika in pakiranjeRazstavljavcizadovoljni z obiskomNa sejmu Grafike in pakiranja v Celju, ki je letos segel tudi na področjeembalaže, se je predstavilo več kot 120 razstavljavcev iz petnajstihdržav. Med razstavljavci je bilo veliko novih podjetij. Področje embalažeima vsak dan večjo težo, kar so pokazale sejemske predstavitve.Spreminja se tudi miselnost o tem, kakšen vpliv na trženje izdelkovima kakovostna, naravi prijazna in za varnost izdelkov primerna embalaža.Kaj se dogaja na trgu embalaže in kaj so razstavljavci pokazalina sejmu, smo povprašali nekatere predstavnike podjetij, obiskovalcepa o tem, zakaj so se odločili za obisk sejma.Marjan Rogelj, komercialni zastopnikpodjetja Slopak, d.o.o.:»Slopak je družba, ki upravlja nacionalnisistem ravnanja z odpadno embalažo.Zagotavlja prevzem odpadneembalaže zavezancev na celotnemozemlju naše države in izvaja tudibrezplačno svetovanje ter izobraževanje.In to smo želeli predstaviti naletošnjem sejmu v Celju. Kako pa potekaprevzem? Na podlagi pogodbe, vkateri so opredeljene obveznosti podjetjain dolžnosti družbe Slopak dotega podjetja. Zelo veliko ljudi se je zanimaloza ta način, seveda pa smo jimodgovorili, da so naši nasveti odvisniod vrste embalaže, prenos obveznostipa je mogoč do leta 2007. Sicer pamoram poudariti, da smo mlado podjetje,ki ima sedež v Ljubljani, to pa jenaš drugi sejem. Kljub temu se lahkopohvalimo, da imamo v tem trenutkuže več kot tisoč pogodb s partnerji vslovenskem gospodarstvu. Ne smempozabiti naše akcije, ki smo jo organiziraliskupaj z Eko šolo, in sicer nosinaslov Embalaža vse okrog nas. Namente akcije je predvsem ozaveščanjein obveščanje otrok o ločenem zbiranjuodpadkov, gre za papir, steklo inembalažo. Akcija je zelo odmevna.«Jure Lilija, komercialni direktor,Pakman d.o.o.:»Na sejmih nismo pogosto, tokrat zatobolj natančno predstavljamo avtoma-tizacijo proizvodnje, robotiko, paletizacijo,različne načine in možnosti pakiranja.Podjetje Pakman d.o.o. iz Celjaponuja te storitve, imamo tudi lastnoproizvodnjo. Na sejmu smo pokazalistroj, s katerim je mogoče avtomatskopakiranje oziroma transportiranje,nalaganje palet itd. Vse je namrečavtomatsko. Na sejmu smo predvsemutrdili vezi z znanimi kupci, s svojimistalnimi strankami. Smo uveljavljenopodjetje, že trideset let delamo na tempodročju. Zelo sem zadovoljen z organizacijosejma, prav presenečen semnad tolikšnim obiskom, še posebno,ker ljudje vedo, kaj želijo.«Jože Bogataj, pomočnik direktorja,Viro Pakirni stroji:»Na tem sejmu predstavljamo meddrugim avtomatski stroj za pakiranjev vrečke. Njegova glavna posebnost jev tem, da sproti sešteva izdelke. Seštevajih avtomatsko, tako da natančnovemo, koliko jih imamo oz. želimo zapakirati.S tekočega traku gredo naravnostv pakirni stroj. To pa je v temprocesu zelo pomembno. Stroj je zeloaktualen, sploh če moramo zapakira-Marjan Rogelj Jure Lilija Jože Bogataj22

25ti veliko število različnih kosov, za karpotrebujemo večje število delavcev.To pa je drago. Zaradi naštetega smose odločili predstaviti na sejmu ravnota stroj. Sicer pa sem z organizacijosejma zelo zadovoljen, sem prijetnopresenečen, sploh, ker Grafika in pakiranjeprvič nastopata skupaj. PodjetjeViro Pakirni stroji iz Vrhnike deluježe štirideset let, vse stroje delamo ponaročilu. Nismo uvozniki. Delamo pozahtevah kupcev, eni namreč pakirajov vrečke, drugi v škatle… Včeraj je bilosploh veliko zanimanja med ljudmi, šedihati se ni dalo. Prepričan sem, dabo čez dve leti ena hala na sejmu namenjenasamo strojem za pakiranje.«Marija Menard, komercialistka,Valkarton:»Valkarton iz Logatca je največji slovenskiproizvajalec in izvoznik valovitegakartona, embalaže iz valovitegakartona ter prodajne potiskane embalažeiz kartona. Na sejmu smo razstavljalimarsikaj, od embalaže unikatnihizdelkov podjetij, s katerimi sodelujemo,do transportne embalaže, v katerihje večja količina nekega izdelka. Ssejmom smo zelo zadovoljni, ljudje sonad našo predstavitvijo prijetno presenečeni.Tukaj je lep ambient, našestole in mize iz kartona so vsi opazili.Z njimi tudi dokazujemo, kaj vse jemoč narediti iz tega materiala. Sicerpa se udeležujemo vseh sejmov domain v tujini in sledimo trendom.«Janko Jelenc, predstavnik podjetjaKMS, d.o.o. iz Šenčurja:»Predstavljamo podjetje Krauss MaffeiKunststofftechnik GmbH, proizvajalcastrojev za brizganje plastike izMünchna. Poleg tega predstavljamorazno opremo, ki je povezana s temstrojem, to so transportni, dozirniin sušilni sistemi za granulat podjetjaColortronic in temperirne napravepodjetja Single iz Nemčije, proizvajalcarobotov Sepro Robotique iz Francije,stroje za razrez materiala nemškefirme Berhringer ter obdelovalne invrtalne stroje firme Heller, prav takoiz Nemčije. Glavna novost in prednostnovih strojev za brizganje plastikeCX serije do 160 ton zapiralne sileje krmilnik MC5, ki predstavlja sedajže peto generacijo krmilnikov. Novikrmilnik MC5 prinaša večjo fleksibilnost,nove aplikacijske rešitve pri sledenjuin kontroli proizvodnega procesater enostavnejši in prijaznejši načinupravljanja in ravnanja. Strankam, kiso nas v teh dneh obiskali, smo prikazalinjegovo praktično uporabnost inrešitve, ki jih prinaša. V času sejma jeimelo naše podjetje predavanje, kjerso predstavniki firme Krauss Maffeipredstavili nove trende v avtomobilskiindustriji. Prav tako mi je na letošnjemsejmu všeč, da so panoge (orodjarstvo,plastika, embalaža itd.) na sejmuločene po halah, tako da ljudje naenem mestu najdejo tisto, kar jih zanima.Pred dvema letoma so bile panogerazvrščene neurejeno v različnihhalah, tako da je letos ureditev sejmazares pohvalna.«Robert Kovačič, vodja nabave, LIVPlastika:»V našem podjetju se lahko pohvalimoz več kot pol-stoletno tradicijoproizvodnje sanitarnih izdelkov. Nagrajeniizdelek sodi v relativno širokprogram za opremo kopalnic insanitarij. Podometni splakovalnik jenamreč produkt, ki beleži na evropskihtrgih hitre trende rasti. Razvojnogledano pa produkt vsebuje lastnostinajboljših na tem področju. Velikpoudarek smo namenili varčevanju zvodo in uporabi zdravju neškodljivihin okolju prijaznih materialov. Izdelekima poleg enostavne in hitre vgradnješe več prednosti: trajnost in zanesljivostdelovanja, HDV polnilni ventil,ki je neobčutljiv na trdo in umazanovodo, patentiran varčevalni iztočniventil, nagrajen kot primer izjemneinovativnosti, montaža je enostavnain hitra, design nevsiljiv, primeren zanepogrešljiv del sodobno opremljenihsanitarnih prostorov. S tem produktomdopolnjujemo obstoječ proizvodniprogram in se uvrščamo mednajboljše na tem področju.«Marija Menard Janko Jelenc Robert Kavčič

26Za in Za in protiAli Inpak aliGrafika in pakiranje…Ob pripravi in izvedbi letošnjega sejma Grafika in pakiranje soorganizatorji, Celjski sejem, napovedali, da bodo poleg grafikein pakiranja, sledljivosti in označevanja, na sejem povabili tudiproizvajalce embalaže, kar so storili in tako začeli razvijati šeen specializirani sejem v embalažni panogi. Ob Inpaku v GornjiRadgoni namreč, ki je prav tako specializirani sejem za embalažo,že z dolgoletno tradicijo in na katerem podeljujejo oskarje zaembalažne dosežke v Sloveniji. Ali v Sloveniji potrebujemo dvaspecializirana sejma iste vrste? Zakaj se je ob Inpaku, ki je laniresda doživel med razstavljavci precej kritik, pojavil še Celjskisejem? Komu bodo dali prednost razstavljavci in zakaj? Kakšneambicije bi morala imeti organizator sejma in panoga pri razvojuspecializiranega sejma grafike, pakiranja in embalaže?To so bila vprašanja, na katere smoželeli odgovore nekaterih ključnihprotagonistov v slovenski sejemskidejavnosti in embalažni panogi.Janez Erjavec, Pomurski sejem:Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgonise prav tako po svojih močeh trudimo,da bi ohranili že uveljavljene sejemskeblagovne znamke, tudi tiste, ki namne prinašajo dobičkov. Nikomur nejemljemo programov in vsebin, ampakželimo korektno sejemsko dejavnostna relativno majhnem slovenskem tr-žišču. Sejem INPAK skupaj z natečajemza slovenski Oskar za embalažoje v Gornji Radgoni od leta 1986 kotbienalni sejem. Sicer pa je sejem INPAKstar že častitljivih 50 let. Leta 1955 jebil namreč v Ljubljani organiziran prvisejem embalaže v takratni Jugoslaviji.Na Pomurskem sejmu smo po 20 letnempremoru ponovno obudili sejemin kongres o embalaži, transportu intehniki pakiranja v letu 1986 in ga neprekinjenoorganizirali vsako drugoleto. Pokrovitelj sejma, kongresa inOskarja pa je ostala GZS. Če me sprašujete,zakaj se naenkrat pojavljata dvasejma, potem vam lahko odgovorim leto, da na to vprašanje nimam odgovora.Pomurski sejem bo sejem INPAK2006 in OSKAR 2006 zagotovo razpisal,ker čutimo do te prireditve in doGospodarske zbornice Slovenije moralnozavezo in pričakujemo, da nam razstavljavciin poslovni partnerji ne bodoobrnili hrbta samo zato, ker smo dalečod centra v nerazviti regiji ali ker Celjskisejem želi organizirati vse sejemskeprograme v Sloveniji. Tudi mi končnolahko razpišemo obrtni sejem, vendarne vem, komu bi to koristilo. Sejemskadejavnost je bolj zapletena, kot simorda predstavljamo. Zelo enostavnoje namreč porušiti kakšno prireditev,mnogo težje pa jo je ponovno postavitina noge. Pomurje je res v tej tranzicijiin globalizaciji gospodarstva veliko izgubilo,ostaja pa še vedno stičišče štirihdržav in prijazno srečališče poslovnegasveta tega dela Evrope. Zato verjamem,da je Gornja Radgona poleg Ljubljanein Celja primerna osvežitev za promocijoin poslovna srečanja.Nataša Vodušek, Celjski sejem:Družba Celjski sejem d.d. je aprila le-Janez Erjavec Nataša Vodušek Darja Kocjan22

27Promocijatos pripravila 2. mednarodni sejemGRAFIKA IN PAKIRANJE. Sejem je naceljskem sejmišču skupaj s še tremispecializiranimi sejmi FORMA TOOL,PLAGKEM in LIVARSTVO potekal od12. do 15. aprila 2005.Prvič smo sejem grafike pripravili vletu 2003, za pripravo sejma pa smose odločili na pobudo stroke, tiskarjevin grafičarjev. Med razstavljavci, šeposebej pa med obiskovalci, je naletelna zelo ugoden odziv, saj so prireditvete vrste v Sloveniji pogrešali. Pravobiskovalci so bili tisti, ki so nas prviopozorili, da bi si ob področju grafikeželeli na enem mestu ogledati šeponudbo s področja pakiranja. Kasnejepa je prišla še pobuda s straninekaterih podjetij, ki se ukvarjajo spakiranjem, da bi se želeli predstavitina tem sejmu. Zato smo na drugemsejmu ponudbo razširili na področjeembalaže in celotnega pakiranja.Rezultati letošnjega sejemskega četverčkakažejo, da je poleg orodjarstvanajveč obiskovalcev zanimala prav dejavnostgrafike in pakiranja. Obiskovalci– v štirih dneh si je sejme ogledalo14.000 obiskovalcev – so izrazili zadovoljstvonad povečanim obsegom sejma,ki bo, po napovedih razstavljavcev,v prihodnje še rasel. Ne le zaradi pogojevrazstavljanja oz. najmodernejšesejemske infrastrukture, temveč tudizaradi odziva domačih in tujih obiskovalcev.Odločitev, da področje grafikedopolnimo s področjem pakiranja, seje tako izkazala za zelo pozitivno, sajje večina razstavljavcev že napovedalasodelovanje na sejmu čez dve leti še vvečjem obsegu. Odziv tistih, ki se letosna sejmu še niso predstavili, so gapa obiskali, pa prav tako kaže, da sesejmu obeta hitra rast. Sejem Grafikain pakiranje bomo ponovno pripraviličez dve leti, v aprilu 2007.Vprašanje, ali Slovenija potrebujeenega, dva ali več specializiranihsejmov na področju pakiranja, pa senam zdi povsem nepotrebno in nasspominja na čase dirigiranega planskegagospodarstva. O tem v svobodnemtržnem gospodarstvu odločajoizključno razstavljavci in obiskovalci.Razstavljavci znajo precej dobro oceniti,katerega sejma se bodo udeležili.Precejšnja sredstva, ki jih udeležba nasejmu zahteva, bodo vložili le, če bosejem za njih poslovno uspešen. Obiskovalcipa ga bodo obiskali, če bodoocenili, da imajo na sejmu kaj videti.Konkurenca je na področju sejemskedejavnosti lahko samo pozitivna, odnje imajo največ koristi razstavljavci,saj smo organizatorji sejmov le takoprisiljeni izboljševati svoje storitve.Dogodki, kot so podeljevanje nagradza dosežke v panogi, so po našemmnenju lahko le ena od oblik popestritveobsejemskega dogajanja, ki panima direktnega vpliva na poslovni učinekpredstavitve na sejmu. Ta je v največjimeri odvisen od strukture in številaobiskovalcev sejemske prireditve.Darja Kocjan, TIM Laško:Osebno menim, da v Sloveniji na področjuembalaže prav gotovo zadoščasamo en specializiran sejem, kjer sevsaki dve leti predstavijo novosti strokovniin širši javnosti. Sejemsko dogajanjemora biti ustrezno obogateno sstrokovnimi obsejemskimi dejavnostmi.Energija naj bo vložena v pridobi-

28Za in Za in protiPromocijaVlado Dodičtev večjega števila tujih razstavljavcev,še bolj pa ciljno usmerjenih obiskovalceviz vsaj sosednjih držav. Kateri sejemlahko razstavljavcem in obiskovalcemponudi več, tako da postane osrednjiin edini strokovni bienalni dogodek,pa je vprašanje za oba sejma.Vlado Dodič, GOPACK:Slovenski proizvajalci strojev in embalažepotrebujemo dogodek, kjer sebomo predstavili kupcem. Kje? Tam,kjer je boljša organizacija in kjer soboljše možnosti. Za Celje so znaneprednosti: odlična lokacija, razpoložljivasredstva za finančne stroške marketingasejma, ki se naj bi v prihodnjepreimenoval v »peterčka«. Embalažain pakiranje morata biti kot sejem jasnoopredeljena. Razmisliti pa bi bilotreba o terminu zaradi svetovnih sejmov,kot so: INTERPACK 2008, TOTALBIRMINGHAM (UK), IPACK IMA (Milano,Italija). Kar zadeva Gornjo Radgono,je res, da je tradicija na straniPomurcev. Je pa tudi res, da lokacijain omejene finančne možnosti kritjastroškov marketinga sejma niso v pridPomurskemu sejmu.Razmišljam takole: organizacija specializiranegasejma, kot je bil INPACK, jeorganizacijsko in finančno vprašljiva, jepa zelo odprta možnost, da se navedenisejem izvede v okviru večjega dogodka.Pri tem ugotavljamo, da sta obe obliki– »peterček« v Celju in kmetijski sejemv Gornji Radgoni ustrezni alternativi Inpacku.Za Celjski sejem je najpomembnejše,da »četverček« oziroma, upamo,»peterček«, privabi ustrezen strokovenkader tudi iz širše regije. Izkušnja nakmetijskem sejmu v Gornji Radgoni jeVojko Arzenšekpozitivna, je pa vprašljiva z našega vidikaglede termina.Vojko Arzenšek, Adheziv:Ali potrebujemo dva ali en sejem, splohni merodajno vprašanje, saj organizatoriz lastnih sredstev organizira sejem,razstavljavci in obiskovalci pa se gaudeležijo ali ne. Vsa leta smo opazovalipropadanje Inpaka, ki je bil lansko letov sramotno majhni obliki. Organizatorjizdaj skušajo sanirati škodo, ki sojo naredili v prejšnjih letih, ko tega sejmaniso priključili h kateremu drugemusejmu in bi se še nekako splačaloobiskovalcu iz Primorske ali Dolenjskesploh priti, po cesti polni zastojev inšleperjev, v skrajni vzhodni del Slovenije.Mi in večina poznanih se tega sejmav nobeni obliki ne bomo več udeležili.Celjski sejem se je pojavil zaradi našihiniciativ po sejmu pakiranja.Vsi bodo seveda dali prednost celjskemupakirnemu sejmu - tako zaradiobilice možnosti hkratnega ogledadrugih sejmov, kakor tudi enostavnejšegadostopa iz vseh delov Slovenije.Obiskovalci po službeni dolžnosti sina celjskem sejmu zaslužijo vsaj dnevnico,saj je zaradi četverčka velikomožnosti za ogled, na zadnjem Inpakuv Radgoni pa so si tisto malo haloogledali v 15 minutah. Torej, če direktnosprašujete za mnenje: naj živi inse razvija celjski pakirni sejem.Bojana Leskovar,Gospodarska zbornica Slovenije:Kjer je trg, je konkurenca in kjer jekonkurenca, ima potrošnik možnostizbire. Izbere tistega, ki mu ponujaveč in bolje.22

29PromocijaPrihodnjič:• Slovenske dileme pri termični obdelavi odpadkov inodpadne embalaže • Embalaža za kemično industrijoin nevarne odpadke • Darilna embalaža • Poslovnioptimizem embalažne panoge usiha? •Izide septembra 2005Ministrstvo za okolje in prostor finančno podpira revijo Embalaža & Co.ImpresumEmbalaža & Co., strokovno specializirana revija za embalažo - izdala in založila: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik: Jože Volfand – odgovornaurednica: Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava: Andrej Mohorič – tisk: Eurograf, Velenje – naklada: 5.000 izvodov –Izvod revije je 1000 SIT -oglasno trženje: fit media d.o.o. (Bežigrajska 9, 3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)Uredniški odbor: Franc Jerina (Valkarton d.d.), Barbara Avčin Tržan (Slopak d.o.o.), mag. Dušan Marc (Ministrstvo za okolje in prostor, dr. AndrejPlestenjak (Biotehniška fakulteta), mag. Aleš Habič (Špica d.o.o.), mag. Anton Lakner (Motvoz d.d.), Marko Cedilnik (Mercator d.d.), mag. JakobKokalj (Etiketa d.d.), Martin Lilija (Pakman d.o.o.), Jurij Šeme (Gospodarska zbornica Slovenije), Stojan Jakin (Komunalno podjetje Vrhnika), Franc Žle(Gospodarska zbornica Slovenije)Celje, junij 2005

Promocija22

Sem dolg, nežen, majhen in lep!Je lahko še kaj več?PromocijaSem majhen le 10 cm.Sem dolg 280 lističev.Sem zelo, zelo nežen.In najlepši!Sem eden, vreden za dva.KONTAKT:Dobimo se v vaših prodajalnah!ŠIFRA:Vaš Paloma soft touchPALOMA SOFT TOUCHNOVA GENERACIJA PALOMINIH PAPIRJEVPaloma d.d.Sladki Vrh 1SI-2214 Sladki Vrht: +386 02 6457 100f: +386 02 6457 107e: info@paloma.siwww.paloma.si