O MeA e tAtAU OnA e IlOA - Australian Diabetes Council

O lavelave ose ma’iumi – faaauau pea
Faama’i o alatoto ole Fatu -Coronary artery ose faama’i fatu lenei e pito i sili ona taatele. E
ave ele toto le okesene ma isi mea aogā ile fatu. E mafai ona poloka ia alatoto i lou fatu ona
ole tele ole ga’o ua fau ai. E oso ma pe le fatu ina ua faaititia le alu ole okesene ile fatu poo ua
tipi foi ma e mafai ona maua ai loa ile fatafata tiga (angina).
I se taimi umi la, o faama’i o alatoto ile fatu ole a mafai ai ona vaivai maso ole fatu ma ono
tupu ai loa le pe ole fatu, e tupu ina ua le mafai ele fatu ona pamu faalelei le toto i isi vaega
uma ole tino. Atonu ole a i ai nisi suiga ile tātā ma le pa’ō masani ole fatu.
O le stroke e tupu pe a faasalaveia le alu ole toto ise vaega ole fai’ai ma ua leaga uaualaiti
(tissue) ole fai’ai. Ole mafuaga pito i taatele ole poloka o alatoto. E mafai ona maua faafitauli
ole tino ile stroke pei ole pe ole tino (paralysis), faafitauli o mafaufauga, ma faafitauli o lagona.
Peripheral artery disease ole faama’i ole perifelale, e tupu ina ua vaiti ia alatoto o vae pe
poloka foi ile faula’i ai o ga’o, e mafua ai le faaititia ole alu ole toto i ou vae ma alofivae.
Ole tele o tagata e ma’isuka ma ma’i peripheral artery e leai ni auga e aliali mai.
O isi tagat atonu e i ai auga nei:
• Tiga o vae, aemaise lava pe a savali pe faamalositino foi, ae toe mou ese pe a uma ona
malolo mo nai minute.
• Gagase ma pēpē, matuitui mainiini, malulu ia vae poo alofivae
• Po’u ma papala o alofivae ma vae e tuai ma gese ona toe pēpē ma toe lelei.
O faamalositino e ese mai, pei ole savali, e mafai ona faaaoga i mea e lua, e togafiti toe puipui
mai ai ile faama’i ole perifelela - peripheral vascular disease. E mafai ona fesoasoani ia vai/
fualaau e faate’a ai auga tiga. I ma’i faigata tele atu o togafitiga e aofia ai le tipi – surgery.
E mafai ona e faaititia le ono maua o oe ile stroke, ile taumafai lea ia tumau pea le lelei o
le kulukose ile toto, toto maualuga ma le ga’o ile toto, le fuafuaina o au mea’ai, faagaioiga
faamalositino, ma vai/fualaau. O le tu’u ole ulaula tapa’a o se mea lelei ma
Ua tatau ona tu’u.
Ma’isuka ma le ma’i pipisi (infection):
Ole maualuga ole kulukose (suka) ile toto e mafai ona faaititia ai le malosi e tete’e atu ai i
faama’i e mafai ai foi ona gese ai le toe vave malosi o le ma’i.
Ma’isuka ma le soifua lelei ole gutu (Oral)
Afai ae le puleaina le ma’isuka, ole maualuga ole kulukose o le fāua ole a mafai ai ona
faateleina le aofaiga o siama ile gutu ma e ono mamago ai le gutu. Ona ole ma’isuka e
faaititia le malosi ile tino e tete’e ai le ma’i, o aulamu e aofia ai i mea e ono aafia. Ole tumau
pea le maualuga ole kulukose (suka) ole toto mo se taimi umi ole a faaititia ai le malosi ole
tino e tete’e i faama’i, ona aafia loa lea o aulamu – gums. Ole faama’i ole ole piliotonetali –
periodontal, e mama’i ia aulamu ma ponaivi na e taofia ma tutū ai ou nifo. Tusa lava pe fai ou
nifo faapipi’i, e tatau lava ona vaai lau foma’i fa’inifo ia le ititi ifo ile faatasi ile tausaga.
O nisi o faailoga ma auga o faafitauli o aulamu e aofia aile:
• O aulamu ua mumu ma fulafula, pe ua toto gofie
• Elo pea lava ole gutu pe ole ‘o’ona ole tofo ile gutu
• So’o se suiga lava ile faamauga o nifo faapipi’i.
Ma’i fagi fulafula (fungal) /Falasi (thrush)
Ole falasi ole upu e faaaoga mo ma’i taatele e mafua mai i fagi pei ni faafefete fulafula. O ma’i
faafefete – yeast infections, e masani ona fesootai male ma’isuka, aemaise lava pe maualuga tele
le kulukose ile toto. Ole tupu soo ole ma’i falasi, atonu o nisi taimi o faailoga ia ole ma’isuka.
71