Zvedel sem nekaj novega - KotliÄek informacij - Las od Pohorja do ...
Zvedel sem nekaj novega - KotliÄek informacij - Las od Pohorja do ...
Zvedel sem nekaj novega - KotliÄek informacij - Las od Pohorja do ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>do</strong>g<strong>od</strong>ke in izdelke ter posameznike na spletnem<br />
naslovu: http://www.umanotera.org/index.php?n<strong>od</strong>e=170.<br />
Primož Božnik<br />
Vir: http://www.umanotera.org<br />
Kaj upoštevati pri izbiri lesa za<br />
najboljši izkoristek?<br />
Les je pomemben vir energije predv<strong>sem</strong> v<br />
ruralnih predelih Slovenije, zaradi dviga cen<br />
naftnih derivatov pa raba lesne biomase za<br />
ogrevanje v gosp<strong>od</strong>injstvih narašča. Žal so<br />
glavne značilnosti trenutne rabe zastarele<br />
tehnologije, priprave in rabe, slabi izkoristki<br />
kurilnih naprav, neustrezne emisijske vrednosti<br />
ter nekonkurenčne cene pri<strong>do</strong>bljene<br />
energije.<br />
Zakonitosti izbire in sušenja lesa<br />
Osnovna lastnost goriv je kurilnost. Kurilnost<br />
lesa je količina toplote, ki nastane pri popolnem<br />
izgorevanju enote goriva, pri čemer se<br />
pr<strong>od</strong>ukti izgorevanja ne ohladijo p<strong>od</strong> temperaturo<br />
rosišča v<strong>od</strong>ne pare. Na kurilno vrednost<br />
lesa vplivajo vsebnost v<strong>od</strong>e ali vlažnost<br />
lesa, kemična zgradba lesa, gostota lesa,<br />
drevesna vrsta in deli drevesa ter zdravstveno<br />
stanje. Poznavanje naštetih dejavnikov<br />
nam omogoča pravilno izbiro in pripravo lesnega<br />
kuriva. Pri uporabi lesa za kurjavo naj<br />
bi upoštevali naslednja pravila: za ogrevanje<br />
izberemo les listavcev, ki ima večjo gostoto in<br />
zato višjo kurilno vrednost na m 3 (les izgoreva<br />
počasneje, več je žerjavice), za kuho in peko<br />
pa izberemo les iglavcev, ki ima večjo kurilno<br />
vrednost na kg (izgoreva hitreje in intenzivneje).<br />
Les za kurjavo je najbolje posekati, ko je vsebnost<br />
v<strong>od</strong>e v lesu najnižja (v poznem jesenskem<br />
ali zimskem času). Z žaganjem in s cepljenjem<br />
pospešimo sušenje lesa. Pripravljen les naj<br />
se suši v pokritih in zračnih skla<strong>do</strong>vnicah vsaj<br />
šest mesecev. Skla<strong>do</strong>vnice morajo biti pokrite<br />
in dvignjene <strong>od</strong> tal.<br />
Marijana Novak<br />
Vir: http://www.biomasa.zgs.gov.si.<br />
Tehnologija pri<strong>do</strong>bivanja lesnih<br />
pelet<br />
Goz<strong>do</strong>vi so vir biomase, veliko je ostankov<br />
lesa tudi pri mizarski dejavnosti. Kako začeti<br />
s predelavo lesa v biomaso? Navajamo tehnologijo<br />
izdelave pelet v devetih fazah.<br />
Od zbiranja <strong>do</strong> pakiranja<br />
Zbiranje surovine: poteka na ustrezno velikem<br />
skladišču, kjer zbiramo lesne ostanke, <strong>od</strong>padni<br />
les, lesno biomaso neposredno iz gozda ali negozdnih<br />
površin. Ta material je večinoma zelo<br />
nehomogen. Natančno sortiranje na skladišču<br />
ni potrebno, saj gre vsa surovina v nadaljnje<br />
mletje in sušenje. Priporočljivo pa je ločeno<br />
zbiranje žagovine in lesnega prahu (v zabojnikih).<br />
Grobo drobljenje: kosovni material predh<strong>od</strong>no<br />
zmeljemo ali sesekamo z ustreznim sekalnikom<br />
ali mulčerjem.<br />
Sušenje: vsebnost v<strong>od</strong>e v vh<strong>od</strong>ni lesni biomasi<br />
naj ne bi presegala 15 <strong>od</strong>stotkov. Umetno<br />
sušenje lesne biomase poveča stroške proizv<strong>od</strong>nje<br />
(večja začetna investicija ter večja<br />
poraba energije). Kljub temu pa je zaradi lastnosti<br />
pelet bolj ekonomično sušenje vh<strong>od</strong>ne<br />
surovine kot naknadno sušenje pelet. Stroškom<br />
sušenja lesne biomas se lahko izognemo le,<br />
če za izdelavo pelet uporabljamo le suhe ostanke<br />
sekundarne in terciarne predelave lesa.<br />
Teh ostankov je manj in se največkrat že uporabljajo<br />
v energetske namene. Največ je ostankov<br />
primarne predelave (žagovina, manjši<br />
36
Change language