15.06.2015 Views

Zvedel sem nekaj novega - Kotliček informacij - Las od Pohorja do ...

Zvedel sem nekaj novega - Kotliček informacij - Las od Pohorja do ...

Zvedel sem nekaj novega - Kotliček informacij - Las od Pohorja do ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

janje. „Trajnostni razvoj“ pa pomeni izboljšati<br />

kakovost človekovega življenja in hkrati živeti<br />

v mejah p<strong>od</strong>pornih ekosistemov. „Trajnostno<br />

gosp<strong>od</strong>arstvo“ je rezultat trajnostnega razvoja.<br />

Vzdržuje svojo osnovo naravnih virov.<br />

Razvija se lahko s prilagajanjem in izboljšavami<br />

na p<strong>od</strong>ročju znanja, organizacije, tehnične<br />

učinkovitosti in m<strong>od</strong>rosti.<br />

„Trajnostna družba“ živi po devetih načelih:<br />

spoštovanje in skrb za občestvo življenja,<br />

izboljšanje kakovosti človeškega življenja,<br />

ohranitev vitalnosti in pestrosti Zemlje,<br />

zmanjšanje izčrpavanja neobnovljivih virov,<br />

spoštovanje meje nosilne zmogljivosti Zemlje,<br />

spremembe v osebnem <strong>od</strong>nosu in ravnanju,<br />

usposabljanje skupnosti, da b<strong>od</strong>o same skrbele<br />

za svoje okolje, ustvarjanje državnih okvirov za<br />

povezovanje razvoja in ohranjevanja ter vzpostavitev<br />

povezav v svetovnem merilu.<br />

Svoj planet bomo rešili tako, kot<br />

smo ga uničili: vsi skupaj in vsak<br />

zase.<br />

Dokument, kakršen je „Skrb“, ki naj bi pokril<br />

širok razpon naravnih, kulturnih, političnih, gosp<strong>od</strong>arskih<br />

itn. razmer in bil hkrati sprejemljiv za<br />

okrog 200 držav – velikih in majhnih, razvitih in<br />

nerazvitih – je nujno kompromis številnih bolj<br />

ali manj (ne)<strong>od</strong>krito izraženih interesov, ki so<br />

jih morali njegovi avtorji upoštevati, če so hoteli,<br />

da jim prisluhne čim več sveta. Nastal je v<br />

s<strong>od</strong>elovanju <strong>do</strong>besedno stotin strokovnjakov z<br />

najrazličnejših p<strong>od</strong>ročij ter številnih organizacij<br />

p<strong>od</strong> v<strong>od</strong>stvom treh mednar<strong>od</strong>nih organizacij<br />

(Svetovna zveza za ohranitev narave – IUCN,<br />

Program ZN za okolje – UNEP in Svetovni sklad<br />

za naravo WWF), ki s svojim delovanjem že desetletje<br />

izpričujejo nepristransko skrb za Zemljo<br />

in očitno imajo moralni kapital za oblikovanje<br />

takega <strong>do</strong>kumenta.<br />

Trajnost se premnogim (v iskanju alibija, da ne<br />

storijo ničesar) zdi <strong>nekaj</strong> <strong>od</strong>daljenega, abstraktnega.<br />

Naj b<strong>od</strong>o našteta načela še tako kompromisna,<br />

pa vendar opozarjajo, da so koraki k<br />

trajnostni družbi <strong>nekaj</strong> zelo konkretnega – tako<br />

na osebni, lokalni, nacionalni ali globalni ravni,<br />

da v prvi vrsti zahtevajo spremembe v <strong>od</strong>nosu<br />

posameznika, skupnosti in človeštva kot celote<br />

<strong>do</strong> žive in nežive narave, naravnih virov in <strong>do</strong><br />

medčloveških povezav (<strong>od</strong> me<strong>do</strong>sebnih <strong>do</strong><br />

globalnih).<br />

Projekt „trajnostna družba“ torej ni stvar<br />

tehnološkega napredka, ampak projekt<br />

moralno-etične prenove človeštva, ki se je<br />

znašla v svetu, ki mu je naenkrat „premajhen“.<br />

Imenitnost naštetih načel ni samo v<br />

tem, da nagovarjajo države in (mednar<strong>od</strong>ne)<br />

organizacije ali družbe, ampak da (morda<br />

še močneje) izprašujejo vest in hkrati nudijo<br />

oporo vsakemu <strong>od</strong> nas, ki išče opravičila, da<br />

bi se izognil <strong>od</strong>govornosti z besedami: „Svet je<br />

velik in svetovni problemi so veliki, kaj pa jaz<br />

morem?“ Seveda moremo: svoj planet bomo<br />

rešili tako, kot smo ga uničili: vsi skupaj in vsak<br />

zase. Boljše poti za to, kot je iskanje trajnosti,<br />

zaenkrat ne poznamo.<br />

Marijana Novak<br />

Vir: Berilo o trajnosti; B. Anko, N. Bogataj, M.<br />

Mastnak (2009)<br />

Gensko spremenjena živila<br />

Človek že tisočletja prideluje rastline in živali<br />

za svojo hrano. Izbiral je najboljše primerke<br />

posamezne vrste in jih med seboj križal.<br />

<strong>Las</strong>tnosti sedanjih rastlin in živali, ki jih goji<br />

človek (genska zasnova), se močno razlikujejo<br />

<strong>od</strong> njihovih divjih prednikov.<br />

Zahteve po označevanju<br />

Zaželene lastnosti rastlin in živali je danes<br />

mnogo lažje in tudi hitreje <strong>do</strong>seči, saj tehnike<br />

s<strong>od</strong>obne biotehnologije omogočajo spremembo<br />

genskega zapisa in posledično spremembo<br />

lastnosti organizma. Organizme, v<br />

katerih je bila izvedena sprememba genskega<br />

zapisa (DNK) torej imenujemo gensko spremenjeni<br />

organizmi (GS organizmi). Ministrstvo<br />

33

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!