Šola zdravega hujšanja na daljavo Vam primankuje ... - ABC zdravja
Šola zdravega hujšanja na daljavo Vam primankuje ... - ABC zdravja
Šola zdravega hujšanja na daljavo Vam primankuje ... - ABC zdravja
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Leto 7<br />
Številka 3<br />
2 Februar 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
Priloga Sprostite Zdravo poletje se!<br />
Priloga Preprosto Zdravo poletje ženska<br />
Februar 2012<br />
Leto 7<br />
Številka 2<br />
77.000 88.000<br />
izvodov<br />
Iz vsebine: Smo težave z radonom pometli pod preprogo? Ekološka<br />
pridelava – ali ji res lahko zaupamo? Pravočas<strong>na</strong> diagnoza je ključ<strong>na</strong><br />
Vas »kuha« vroči<strong>na</strong>? Kaj je modno – poraščeno ali depilirano?<br />
Marec 2012<br />
77.000 88.000<br />
izvodov<br />
Iz vsebine: Kako črn je v resnici črn kruh? Eko, bio, <strong>na</strong>ravno v kozmetiki<br />
Smo odpovedali pri vzgoji otrok? Povečanje dojk Žolčni kamni Kako<br />
čisti smo, ko <strong>na</strong>s življenje preseneti?<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Za pomladansko<br />
ustvarjanje
Marec 2012<br />
3<br />
Najlepše je tam, kjer<br />
ljudje še živijo z <strong>na</strong>ravo<br />
Srečo in Olga Pust sta zanimiv par. Na jadrnici<br />
Ciao že več kot dve leti jadrata po svetovnih<br />
morjih. Svojo jadralsko pustolov<br />
ščino sta začela <strong>na</strong> Švedskem ter prek<br />
Atlantskega in Tihega ocea<strong>na</strong> priplula do<br />
Papue Nove Gvineje, kjer sta za dva meseca<br />
zasidrala svojo jadrnico in se vrnila domov.<br />
Februarja svoje potovanje <strong>na</strong>daljujeta. O<br />
želji, da bi obplula svet, dnevniških zapiskih,<br />
ki so konec leta izšli v knjigi Modre<br />
sanje, ter o doživljanju potovanja smo se<br />
pogovarjali teden dni pred njunim ponovnim<br />
odhodom <strong>na</strong> prostra<strong>na</strong> morja.<br />
Vaji<strong>na</strong> zgodba je zares zelo zanimiva.<br />
Pred več kot dvema letoma sta se z jadrnico<br />
odpravila okrog sveta. Kako je vzklila ta<br />
ne<strong>na</strong>vad<strong>na</strong> želja?<br />
Srečo: To je bila <strong>na</strong>ji<strong>na</strong> dolgolet<strong>na</strong> želja. Bila<br />
je želja, za katero veš, da nimaš fi<strong>na</strong>nčnih<br />
pogojev. A takoj, ko se je pojavila priložnost,<br />
sva jo uresničila.<br />
Srečo, ste uspešen poslovnež, vodili ste<br />
uspešno podjetje, ki ste ga pred nekaj leti<br />
prodali. Nam lahko kaj več poveste o tem?<br />
Srečo: Ravno prodaja podjetja je bila odločil<strong>na</strong><br />
za to, da sva lahko uresničila to veliko<br />
željo. Odločitev, da prodam podjetje, je bila<br />
za tisti čas kar nekoliko ne<strong>na</strong>vad<strong>na</strong>. Veste,<br />
ob taki odločitvi vsak takoj pomisli, da je<br />
kaj <strong>na</strong>robe. Sam pa sem preprosto ugotovil,<br />
da je treba enkrat izstopiti “iz igre”.<br />
Menim, da moraš z de<strong>na</strong>rjem nekaj početi,<br />
de<strong>na</strong>r mora krožiti. Če samo sediš <strong>na</strong> njem,<br />
ni nič.<br />
Verjetno so bile priprave <strong>na</strong> potovanje<br />
kar zahtevne. Kako so potekale?<br />
Srečo: Priprave so bile zahtevne – organizacijsko<br />
in tehnično. Od <strong>na</strong>kupa jadrnice in<br />
opreme, do <strong>na</strong>črtovanja poti. Res je bilo kar<br />
veliko dela. Seveda sem dobro vedel, v kaj se<br />
spuščam, saj sem jadralec že 20 let.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
4 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
»Menim, da moraš z<br />
de<strong>na</strong>rjem nekaj početi,<br />
de<strong>na</strong>r mora krožiti. Če<br />
samo sediš <strong>na</strong> njem, ni<br />
nič.«<br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Srečo, konec lanskega leta je izšel tudi<br />
vaš knjižni prvenec Modre sanje: z jadri v<br />
kraljestvo Južnega križa. Gre za popotniški<br />
dnevnik. Zapluli ste torej tudi v pisateljske<br />
vode …<br />
Srečo: Dnevnik sem pisal že od začetka <strong>na</strong>jinega<br />
potovanja. Namenjen <strong>na</strong>j bi bil le<br />
ožjemu krogu bralcev, mojim prijateljem in<br />
družini. A sčasoma se je krog bralcev širil, saj<br />
so ga moji prvotni <strong>na</strong>slovniki pošiljali <strong>na</strong>prej.<br />
Sploh niso upoštevali moje želje, <strong>na</strong>j tega ne<br />
počno. Kmalu so mi začeli prigovarjati, <strong>na</strong>j<br />
začnem razmišljati o knjigi, saj se ti dnevniški<br />
zapiski odlično berejo. Nazadnje sem le<br />
popustil njihovim pritiskom. Na začetku sem<br />
knjigo želel izdati v samozaložbi, a <strong>na</strong> srečo<br />
me je pot pripeljala do založbe Didakta, ki se<br />
ji je zdela ideja tržno zanimiva. Sicer smo imeli<br />
vmes kar nekaj težav zaradi gospodarske<br />
krize, zato je bil izid nekoliko pod vprašajem.<br />
A <strong>na</strong> koncu se je vse dobro končalo in knjiga<br />
je izšla konec lanskega novembra.<br />
Srečo, boste tudi zdaj <strong>na</strong>daljevali s pisanjem<br />
dnevnika? Lahko pričakujemo drugi<br />
del Modrih sanj?<br />
Srečo: Dnevnik seveda bo, kakršen pač že bo …<br />
Drugega dela knjige pa ne smemo<br />
pričakovati?<br />
Srečo: Ne.<br />
Olga: (smeh) Tudi za prvi del je tako rekel, pa<br />
poglejte.<br />
Na začetku februarja <strong>na</strong>daljujeta vajino<br />
pot. Kam vaju bo neslo morje?<br />
Srečo: Najino pot <strong>na</strong>daljujeva <strong>na</strong> Papui Novi<br />
Gvineji, kjer imava zasidrano jadrnico.<br />
Odplula bova proti severu, do majhne otoške<br />
državice Palau. Potem se bova odločila,<br />
po kateri poti bova šla. Prva možnost je, da<br />
greva do Filipinov in Bornea in potem do<br />
Balija ali pa se vrneva do Papue Nove Gvineje<br />
in do Balija priplujeva skozi Torresovo ožino.<br />
Septembra se bova <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong> Baliju pridružila<br />
posadki Arca (The Atlantic Rally for Cruisers<br />
– reli preko Atlantika. Gre za vsakoletni <strong>na</strong>jvečji<br />
čezoceanski jadralski dogodek., op. a.).<br />
Prihod <strong>na</strong> Karibe <strong>na</strong>črtujva marca 2013.<br />
Vajin <strong>na</strong>čin življenja je za večino ljudi<br />
nekoliko poseben. Sta se v tem času, ko plujeta<br />
po svetu, kaj osebnostno spremenila?<br />
Morda kako drugače gledata <strong>na</strong> življenje,<br />
doživljata svet okoli sebe?<br />
Olga: Predvsem te spremeni to, kar vidiš.<br />
Kulture, s katerimi se srečuješ, te neskončno<br />
obogatijo. Vidiš, da hlastanje za material-<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
5<br />
»Kulture, s katerimi se srečuješ, te neskončno obogatijo.<br />
Vidiš, da hlastanje za materialnimi dobri<strong>na</strong>mi<br />
nima nobenega smisla.«<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
nimi dobri<strong>na</strong>mi nima nobenega smisla. Ljudje<br />
so srečni, <strong>na</strong>smejani, odprti, … Hrane<br />
imajo dovolj, ampak drugih materialnih<br />
dobrin pa ni. De<strong>na</strong>rja ni in midva sva, da<br />
sva dobila hrano, menjala različne stvari za<br />
sadje in zelenjavo. Tudi tako se da čisto lepo<br />
živeti. Ko enkrat izkusiš tudi tak <strong>na</strong>čin življenja,<br />
se ti potem, ko se vrneš v svoje domače<br />
okolje, zdi neumno, da imaš <strong>na</strong> primer<br />
polno omaro oblek, da kar <strong>na</strong>prej nekaj<br />
kupuješ. Enostavno ne potrebujemo toliko.<br />
Ko stvar vidiš še z drugega zornega kota,<br />
spoz<strong>na</strong>š, da <strong>na</strong>š <strong>na</strong>čin življenja ne pelje<br />
nikamor.<br />
Vaju je kaj še posebej očaralo <strong>na</strong> vajini<br />
poti?<br />
Olga: Težko bi rekla … Mene očara prav<br />
vsaka dežela, vsak košček sveta je lep <strong>na</strong><br />
svoj <strong>na</strong>čin. Najbolj so mi všeč tista področja,<br />
kjer je <strong>na</strong>rava še divja. Name so velik<br />
vtis <strong>na</strong>redila vulkanska področja, tudi<br />
Avstralija, njen osrednji del je nekaj čisto<br />
posebnega.<br />
Srečo: Ne obljudeni del …<br />
Olga: Naju mesta sploh ne zanimajo. Obiščeva<br />
jih, ko morava kupiti hrano, drugače<br />
pa vse te moderne zgradbe kar izpustiva. Raje<br />
greva v pravo življenje, v <strong>na</strong>ravo. Ti tihooceanski<br />
otoki, kjer je življenje še divje, prvinsko,<br />
so res izjemni. Tahiti pa je <strong>na</strong> primer čisto turističen.<br />
Vse je poseljeno. Prevozili smo ga z<br />
avtomobilom in povem vam, da je zaradi<br />
goste poselitve skoraj nemogoče priti do<br />
plaže.<br />
Srečo: Najbolj <strong>na</strong>ma je všeč tam, kjer je <strong>na</strong>rava<br />
in kjer so ljudje, ki živijo z <strong>na</strong>ravo.<br />
Za konec pa še nekaj besed o vajini vrnitvi.<br />
Ko sta pred dvema mesecema spet prišla<br />
domov, “v resničnost”, sta kaj drugače doživela<br />
tukajšnje življenje?<br />
Olga: Najbolj me je šokiralo stanje, v katerem<br />
je <strong>na</strong>ša država. Razžalostilo me je to, da se tu<br />
samo prepirajo in ne z<strong>na</strong>jo stopiti skupaj in<br />
nekaj <strong>na</strong>rediti za dobro vseh <strong>na</strong>s. Sem kar<br />
vesela, da greva spet <strong>na</strong> pot.<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
6 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Vprašali smo <strong>na</strong>mesto vas<br />
Avtor:<br />
Anja Kuhar<br />
Kako črn je v<br />
resnici črn kruh?<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Čeprav <strong>na</strong>j bi črn kruh sodil med zdravo prehrano,<br />
med ljudmi kroži prepričanje, da njegova<br />
barva ni nujno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>, kar njegove<br />
pozitivne učinke postavlja pod vprašaj.<br />
Zakaj pa je črn kruh sploh črn?<br />
Dr. Mateja Modic, direktorica razvojnotehnološkega<br />
sektorja skupine Žito, d. d.,<br />
pove, da je osnova črnega kruha pšenič<strong>na</strong><br />
čr<strong>na</strong> moka, ki je temnejše barve kot bela<br />
zaradi vsebnosti mineralnih snovi, saj se pri<br />
mletju zmeljejo v črno moko tudi obrobni<br />
deli zr<strong>na</strong>, bogati z mineralnimi snovmi, vitamini<br />
in prehranskimi vlakni<strong>na</strong>mi. Moke<br />
oz<strong>na</strong>čujemo s tipom moke – čr<strong>na</strong> pšenič<strong>na</strong><br />
moka je oz<strong>na</strong>če<strong>na</strong> s tipom moke T1100 ali<br />
T1600 – ki <strong>na</strong>m pove, koliko mineralnih<br />
snovi vsebuje. Višja kot je številka, več mineralnih<br />
snovi vsebuje in bolj temne barve je<br />
moka. Črn kruh pa lahko <strong>na</strong>redimo tudi iz<br />
drugih vrst moke, kot je npr. rže<strong>na</strong>, <strong>na</strong>m je<br />
zaupal dr. Lucijan Cencič z Direktorata za<br />
varno hrano, s katerim smo se pogovarjali<br />
o prisotnosti barvil v črnem kruhu.<br />
Je torej delež pepela edini, ki črnemu<br />
kruhu določa barvo, ali lahko govorimo<br />
tudi o dodajanju barvil?<br />
Kruhu je za obarvanje kruha dovoljeno dodati<br />
pražen ječmenov slad. Slednjega peki dodajajo<br />
tudi zato, da<br />
je kruh<br />
lepši in bolj rahel. V kruh (samo v kruh s sladom)<br />
se lahko kot barvilo doda karamel.<br />
Dovoljeno ni nobeno drugo barvilo. Po Pravilniku<br />
o aditivih mora biti vsak aditiv, ki se<br />
ga doda v kruh, <strong>na</strong> predpakiranem kruhu<br />
oz<strong>na</strong>čen z veliko črko E in s številko aditiva ali<br />
pa z njegovim imenom.<br />
Kako pa je z lokalnimi pekar<strong>na</strong>mi, kjer<br />
kruh <strong>na</strong> policah ni pakiran v embalaži?<br />
Po Pravilniku o kakovosti pekovskih izdelkov<br />
mora pekovski izdelek <strong>na</strong> oz<strong>na</strong>čbi vsebovati<br />
tudi <strong>na</strong>vedbo surovine, če je ta pekovskemu<br />
izdelku spremenila barvo, z<strong>na</strong>čilno za uporabljeno<br />
moko. Oz<strong>na</strong>čba mora biti <strong>na</strong> prodajnem<br />
mestu, in sicer skupaj z ostalimi podatki, ki jih<br />
določa Pravilnik o splošnem oz<strong>na</strong>čevanju živil,<br />
ki niso predpakira<strong>na</strong>. Če vzamemo direktivo, ki<br />
ureja oz<strong>na</strong>čevanje, ta določa, da mora biti potrošnik<br />
<strong>na</strong> željo kupca obveščen o vsebnosti ostalih<br />
surovin, ki so z<strong>na</strong>čilne za posamezno vrsto<br />
kruha, kar so mu dolžni trgovci zagotoviti. V<br />
praksi to redko kdo zahteva, vendar je potrošnik<br />
upravičen vsaj do ustne informacije.<br />
V preteklosti <strong>na</strong>j bi se pojavljalo kršenje<br />
zakonodaje, torej dodajanje različnih barvil,<br />
da bi bil kruh temnejši. Kaj veste o tem?<br />
Menim, da se afere pogosto dogajajo zaradi<br />
nez<strong>na</strong>nja. Ječmenov slad obarva kruh rjavo<br />
in temu ljudje pravijo barvilo, čeprav je to<br />
povsem <strong>na</strong>rav<strong>na</strong> snov. Osebno ne vem za<br />
nobeno drugo afero, razen za en primer, ko<br />
je bila za obarvanje kruha uporablje<strong>na</strong> kava.<br />
Poleg tega je čr<strong>na</strong> moka cenejša od bele, zato<br />
je za proizvodnjo črnega kruha bolj ekonomično<br />
kupiti črno moko kot belo, ki bi ji bilo<br />
treba <strong>na</strong>k<strong>na</strong>dno dodati ječmenov slad,<br />
ki tudi ni poceni. Je pa res, da je poleg<br />
črne pšenične moke kruh lahko obarvan<br />
tudi zaradi dodajanja drugih vrst<br />
moke, kot je npr. rže<strong>na</strong>, piri<strong>na</strong> itd. Vendar<br />
so to kruhi iz mešanih mok, kar<br />
mora biti posebej oz<strong>na</strong>čeno.<br />
Na prodajnih policah so <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
voljo različne vrste črnega kruha,<br />
pri čemer so nekatere mehkejše in<br />
bolj puhaste od drugih. Kako <strong>na</strong>j se<br />
potrošniki orientirajo?<br />
Potrošniki so zahtevni, želijo črn kruh, saj<br />
je bolj »zdrav«, po drugi strani pa zahtevajo,<br />
da je kruh mehak in lepe teksture. Črn kruh je<br />
za razliko od belega nekoliko bolj zbit, saj testo<br />
manj <strong>na</strong>raste, in zakaj bi ljudje jedli trd kruh, če<br />
lahko lahkega? Industrija to rešuje z dodajanjem<br />
bele pšenične moke in slada, da pri potrošniku<br />
zbudi prepričanje, da bolj skrbi za<br />
»zdravo« prehrano. Če je temen kruh lepo <strong>na</strong>rastel<br />
in rahel, obstaja velika verjetnost, da je<br />
<strong>na</strong>rejen iz bele moke z dodatkom praženega<br />
slada.<br />
Kdo pa je pristojen za izvajanje <strong>na</strong>dzora<br />
<strong>na</strong>d uporabo barvil pri kruhu?<br />
Za preverjanje skladnosti je odgovoren<br />
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in<br />
hrano, ki izvaja <strong>na</strong>dzor. V primeru, da je bil<br />
kruh obarvan z barvilom, ki v kruhu ni dovoljeno,<br />
mora iti takšen kruh takoj iz prodaje,<br />
ne glede <strong>na</strong> to, ali je barvilo škodljivo ali ne,<br />
ker ni dovoljeno. Proizvajalcu pa je izreče<strong>na</strong><br />
globa, predpisa<strong>na</strong> po slovenski uredbi, ki<br />
je odvis<strong>na</strong> od tega, ali je kršitelj fizič<strong>na</strong> ali<br />
prav<strong>na</strong> oseba.<br />
Komentar Žita, d. d.: »Rahel, puhast<br />
črn kruh je <strong>na</strong>jverjetneje <strong>na</strong>rejen iz bele<br />
moke z dodatkom pražene moke, ki<br />
potemni barvo sredice.«<br />
Ja<strong>na</strong> Frantar z Direktorata za varno<br />
hrano: »Kruhu se barvil, ki so e<strong>na</strong><br />
izmed kategorij aditivov, ne sme dodajati,<br />
razen karamelov, če gre za kruh s<br />
sladom.<br />
Inšpektorat RS za Kmetijstvo,<br />
gozdarstvo in hrano<br />
Dejansko ni bilo ugotovljenih primerov,<br />
da bi dodajali umet<strong>na</strong> barvila,<br />
<strong>na</strong>rav<strong>na</strong> pa so dovolje<strong>na</strong>. Sicer so<br />
sankcije za kršitve predvidene po<br />
Zakonu o kmetijstvu, kjer je za kršitev<br />
dajanja v promet živil, ki niso v skladu<br />
s predpisanimi zahtevami in oz<strong>na</strong>če<strong>na</strong><br />
v skladu s predpisi, zagrože<strong>na</strong> kazen:<br />
za pravno osebo 1.000–5.000 evrov, za<br />
samostojnega podjetnika 400–2.500<br />
evrov in za fizično osebo in odgovorno<br />
osebo pri pravni osebi 80–500 evrov.
Marec 2012<br />
7<br />
Vprašali smo <strong>na</strong>mesto vas<br />
Avtor:<br />
Andreja Košir<br />
Je za moško nezvestobo<br />
še vedno kriva ženska?<br />
Doktorica Veronika Seleš je družinska in<br />
zakonska terapevtka. Svojo poklicno pot<br />
je posvetila danes tako zelo aktualnemu<br />
fenomenu nezvestobe in o tem tudi <strong>na</strong>pisala<br />
knjigo. V Celju vodi Psihoterapevtski<br />
inštitut – PTI, kjer tudi sama dela kot<br />
psihoterapevtka.<br />
Lahko opredelite nezvestobo? Kje je<br />
meja?<br />
Nezvestobo lahko opredelimo kot prelomljeno<br />
zaupanje. Meje pa si postavlja vsak<br />
sam. Veliko ljudi nezvestobo še vedno<br />
povezuje s spolnostjo, a danes je čustve<strong>na</strong><br />
nezvestoba tista, ki je še močnejša. Nekdo<br />
<strong>na</strong>m spet vrne občutek, da smo opaženi in<br />
razumljeni, <strong>na</strong>m povrne vse, kar smo v svoji<br />
zvezi tako pogrešali. S to osebo delimo zelo<br />
intimne stvari o sebi, svoje početje pa pred<br />
partnerjem skrivamo.<br />
Kateri so tisti <strong>na</strong>jbolj očitni z<strong>na</strong>ki, ki<br />
kažejo <strong>na</strong> to, da <strong>na</strong>s partner vara?<br />
Gre za majhne spremembe v odnosu. Številka<br />
e<strong>na</strong> je zagotovo skrivanje mobilnega telefo<strong>na</strong>,<br />
tisti, ki je nezvest, se tudi čustveno oddaljuje<br />
od partnerja. Nekateri nezvesti partnerji sicer<br />
še pogosteje dajejo pobudo za spolne odnose,<br />
saj želijo tako prikriti svojo skrivnost. Ženske se<br />
<strong>na</strong>vadno začno bolj odmikati od partnerja, začnejo<br />
bolj skrbeti za svoj videz, postanejo osorne.<br />
V katerih okoljih je <strong>na</strong>jveč afer?<br />
Zagotovo je to delovno mesto. Na delovnem<br />
mestu z nekom prebiješ veliko časa, skupaj<br />
<strong>na</strong>redita več konstruktivnih stvari kot pa<br />
doma s partnerjem.<br />
Kakšen <strong>na</strong>rod smo Slovenci? Smo zvesti?<br />
Je zvestoba še vrednota?<br />
Vrednote so še vedno, težava je v tem, da v praksi<br />
ne delujejo. Vsi se bojimo nezvestobe – da<br />
se bomo sami zapletli z nekom ali da <strong>na</strong>s bo<br />
prevaral <strong>na</strong>š partner. Žal pa je danes nezvestobe<br />
vedno več. Iz okolice ves čas dobivamo<br />
sporočila, da lahko vedno dobimo še več, še<br />
boljše … Smo brez meja.<br />
Ali je vzrok v <strong>na</strong>šem <strong>na</strong>činu življenja?<br />
Izgubljamo stik s seboj in vrednost dajemo<br />
le užitku?<br />
Ljudje smo bombardirani z vseh strani. Veči<strong>na</strong><br />
pa sploh ne ve, kaj si želi. Ta materialistič<strong>na</strong><br />
miselnost se je prenesla tudi <strong>na</strong> odnose. Nikoli<br />
<strong>na</strong>m ni dovolj, vedno hočemo še več. Odnos<br />
ne sme postati nekaj samoumevnega. Je kot<br />
podjetje – če vanj ne vlagaš, propade. Če sta<br />
partnerja odprta drug do drugega, če imata<br />
željo, lahko ustvarita izjemno lep odnos. Če<br />
pa se odnos spremeni, če se spremenita partnerja,<br />
pa se mi zdi <strong>na</strong>jbolje, da se <strong>na</strong> normalen<br />
in dostojanstven <strong>na</strong>čin razideta.<br />
Je nezvestoba mogoče tako pogosta tudi<br />
zato, ker zakonska zveza ni več to, kar je<br />
nekoč bila. Ne<strong>na</strong>zadnje se poroči čedalje<br />
manj parov.<br />
Zakonska zveza ima še vedno močno veljavo<br />
in mislim, da si je ljudje želimo. Vsi si želimo<br />
nekomu pripadati. So se pa zelo spremenili<br />
odnosi in razmerja med spoloma. Ženske smo<br />
iz popolne podrejenosti prišle <strong>na</strong> popolnoma<br />
drug pol. Zdi se mi, da je ženski svet postal<br />
preveč surov, agresiven, celo mačističen. Do<br />
sprememb bo prišlo, ko bomo dojele, da smo<br />
lahko e<strong>na</strong>kopravne brez občutka ogroženosti.<br />
Ženska mora dobiti <strong>na</strong>zaj svojo ženstvenost,<br />
svojo milino – ob zavedanju, da lahko<br />
živi in preživi sama.<br />
Pa pojdiva k stereotipom o nezvestobi:<br />
je to, da vara moški, bolj družbeno sprejeto,<br />
kot če vara ženska? Je za moško nezvestobo<br />
še vedno kriva ženska?<br />
Žal še vedno veljajo ti dvojni standardi. Ko vara<br />
moški, je za njegov skok čez plot kriva ženska,<br />
ko pa vara ženska, pa je krivda v celoti <strong>na</strong> njeni<br />
strani. So pa ženske močno stopile <strong>na</strong> svojo<br />
stran in si ne dovolijo te vrste obsojanja. Včasih<br />
je ženska raje pokopala sebe, svojo dušo,<br />
samo da je ohranila zakon. Danes ženska raje<br />
pokoplje zakon, kot pa da bi se odpovedala<br />
svojim željam, potrebam, čustvom. In ravno<br />
zato se vedno več žensk zapleta v afere.<br />
Je po vašem mnenju treba nezvestobo<br />
razkriti?<br />
To je <strong>na</strong>jtežje in <strong>na</strong>jbolj nehvaležno vprašanje.<br />
Odvisno je od para do para, predvsem<br />
pa od dejstva, kako lahko nezvesta oseba živi<br />
s to skrivnostjo. Nekateri enostavno ne<br />
morejo živeti s tem in končajo zvezo, spet<br />
drugi lahko zelo dobro prebrodijo težave in<br />
ohranijo svoj odnos.<br />
S kakšnimi težavami v partnerskih odnosih<br />
se <strong>na</strong>jpogosteje soočajo osebe, ki so bile<br />
prevarane?<br />
Težava je vedno zaupanje. Nekdo, ki je bil že<br />
večkrat prevaran, se boji, da bo spet ranjen.<br />
Vsaka slaba izkušnja pušča posledice. Več kot<br />
je bilo zlorab zaupanja, težje nekdo pre<strong>na</strong>ša<br />
nezvestobo v odrasli dobi. In odrasla doba<br />
je samo odsev plejade odnosov iz otroštva.<br />
Vse se začne že v otroštvu.<br />
Kako pa iti prek tega? Taka čustva so zelo<br />
uničeval<strong>na</strong> za nek odnos, kajne?<br />
Točno tako. Partnerju že v<strong>na</strong>prej sporočaš, da<br />
ni vreden zaupanja. Takrat morata partnerja<br />
trdo delati, da skozi odnos pozdravita rane<br />
in zgradita dobro zvezo. Ključ je v poglobljeni<br />
komunikaciji ter obilici sočutja in empatije.<br />
Kako <strong>na</strong>j se s svojo bolečino spoprimejo<br />
tisti, ki so bili prevarani?<br />
Vsak odnos pušča posledice. Pomembno je, da<br />
odpustimo sebi in drugim. Ozavestiti moramo<br />
to, da smo z nekom, ker si tako želimo in ne zato,<br />
ker moramo. Ko se zaprejo e<strong>na</strong> vrata, se vedno<br />
odprejo druga. To je cikel <strong>na</strong>rave. Pomembno<br />
je, da imamo vero in upanje v ljudi ter da verjamemo,<br />
da <strong>na</strong>m je lahko še lepše. Dejstvo je, da<br />
je rast vedno pogoje<strong>na</strong> z bolečino. Ampak<br />
iz vsega slabega lahko vedno povlečemo<br />
nekaj pozitivnega, se nečesa<br />
<strong>na</strong>učimo. Ljudje se moramo<br />
nehati bati. Prenehati moramo<br />
živeti v skladu s pričakovanji<br />
okol<br />
i c e . P r e d -<br />
v s e m p a<br />
m o r a m o<br />
s p r e j e t i<br />
o d g o v o r-<br />
n o s t z a<br />
svoja dejanja,<br />
jih priz<strong>na</strong>ti in<br />
nehati žugati ter<br />
s p r s t o m<br />
kazati <strong>na</strong><br />
druge.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
8 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
»Čiščenje telesa in duha«<br />
Avtor:<br />
Kateri<strong>na</strong> Jazbec<br />
Spomladansko<br />
prebujanje<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Spomladanski čas je moj <strong>na</strong>jljubši del leta,<br />
saj <strong>na</strong>rava vse obarva v odtenku posebno<br />
lepe zelene barve. Vse se prebuja. Nežno,<br />
a vztrajno, življenjska energija vzvalovi in<br />
steče ter povzroča mnoge spremembe.<br />
Z <strong>na</strong>ravo se prebudimo tudi ljudje. Mnogi se<br />
lotimo čiščenja življenjskega prostora, <strong>na</strong>vdihujejo<br />
<strong>na</strong>s novi projekti, vleče <strong>na</strong>s v <strong>na</strong>ravo, več<br />
se gibamo, morda opravimo krajšo dieto, ...<br />
Samodejno ali dobro premišljeno se lotimo<br />
dejavnosti, ki <strong>na</strong>m pomagajo, da v <strong>na</strong>šem<br />
telesu energija, limfa in kri tečejo čim bolj<br />
neovirano.<br />
Čiščenje telesa<br />
Čiščenje telesa je zaželeno, ko smo obteženi,<br />
zaspani, morda brezvoljni in tudi jezni,<br />
razdražljivi, vzkipljivi. Po kitajski tradicio<strong>na</strong>lni<br />
medicini je pomlad čas jeter in žolčnika.<br />
V jetrih domuje jeza, zato lahko spomladanska<br />
energija, ki vpliva <strong>na</strong> jetra,<br />
poveča <strong>na</strong>šo razdražljivost. Če je energije<br />
v jetrih premalo, lahko čutimo tudi občutja<br />
malodušnosti, neodločnosti ali celo<br />
depresije.<br />
Če začutimo, da se z <strong>na</strong>ravo prebuja tudi<br />
<strong>na</strong>ša vzkipljivost, potem lahko svojemu<br />
telesu pomagamo tako, da ga za nekaj časa<br />
hranimo le z lahko, svežo in doma pripravljeno<br />
hrano. Preprosto manj jemo in več<br />
pijemo. Dobro je piti vodo ali katerega od<br />
čajev, ki so primerni za čiščenje telesa in razbremenitev<br />
jeter. Pomaga <strong>na</strong>m tudi hra<strong>na</strong>,<br />
ki jetra hladi – <strong>na</strong> primer regrat. Nekateri se<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
9<br />
»Vzemite si vsak dan vsaj<br />
dvajset minut zase in<br />
premišljujte o tem, kaj si<br />
želite (<strong>na</strong>mesto česa si ne<br />
želite).«<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
poslužujejo tudi strogih prečiščevalnih diet,<br />
ki pa morajo biti prilagojene telesnim<br />
zmožnostim.<br />
Dragoce<strong>na</strong> energija <strong>na</strong>rave<br />
Naše telo <strong>na</strong>m bo hvaležno, če se vsaj enkrat<br />
<strong>na</strong> teden odpravimo <strong>na</strong> sprehod v <strong>na</strong>ravo.<br />
Prebujajoče se cvetlice, drevje, sveža zele<strong>na</strong><br />
barva učinkujejo zelo pomirjujoče in krepčilno.<br />
Energija <strong>na</strong>rave hladi <strong>na</strong>še telo in <strong>na</strong>s<br />
ščiti. Ta čarob<strong>na</strong> energija <strong>na</strong>m lahko ponudi<br />
veliko zdravilnih energij, a je ne iščemo z razumom,<br />
temveč jo občutimo s celim telesom.<br />
Kdor je preobremenjen z dejavnostmi<br />
poslovnega in družinskega življenja in ima<br />
zaradi nenehne časovne dirke kronične telesne<br />
težave, je zanj vsaka ura preživeta v <strong>na</strong>ravi neizmerno<br />
dragoce<strong>na</strong> priložnost, da se notranje<br />
umiri in okrepi. Mir v <strong>na</strong>ravi je lahko prvi korak<br />
v notranjo preobrazbo. Letošnje leto je resnično<br />
leto preobrazb, takšnih globoko notranjih, in<br />
te <strong>na</strong>s vodijo v prepoz<strong>na</strong>vo neizmerne notranje<br />
moči.<br />
Začetek novega<br />
Podobno kot se lotite spomladanskega čiščenja<br />
stanovanja, ko <strong>na</strong>tančno očistite ok<strong>na</strong>,<br />
pobrišete prah, pospravite omare in vržete<br />
stran (ali poklonite drugim), kar vam ne služi<br />
več, tako se lahko lotite tudi čiščenja svoje<br />
zavesti. Opuščajte misli, čustva in dejanja, ki<br />
vam (in drugim) ne koristijo ali vam celo škodijo.<br />
Odločite se za misli, ki vas resnično podpirajo<br />
in spodbujajo <strong>na</strong> vaši življenjski poti.<br />
Odločite se, da boste zavestno vložili svoj trud<br />
v to, da bo vaše življenje dobilo globlji<br />
smisel.<br />
Vzemite si vsak dan vsaj dvajset minut zase<br />
in premišljujte o tem, kaj si želite (<strong>na</strong>mesto<br />
česa si ne želite). Kaj je tisto, kar si želite občutiti,<br />
doživeti, ustvariti v prihajajočih mesecih?<br />
S sprejemanjem preprostih, a rednih odločitev<br />
lahko svojo energijo vlagate (<strong>na</strong>mesto v<br />
razmišljanje o preteklosti) v razmišljanje in<br />
dopuščanje veliko lepše in veliko bolj radostne<br />
prihodnosti. Svojo moč lahko uporabite<br />
ZA nekaj, <strong>na</strong>mesto PROTI nečemu. Povežite<br />
se s svojimi globokimi željami in prisluhnite<br />
intuiciji, ki vas vodi k njihovi uresničitvi.<br />
Vaja<br />
Pojdite <strong>na</strong> sprehod v <strong>na</strong>ravo in ta čas posvetite ustvarjanju notranjega miru in jasnosti.<br />
Predstavljajte si, da postajate eno z <strong>na</strong>ravo – da se med hojo z njo zlijete, delček<br />
za delčkom. Lahko si predstavljate, da energija <strong>na</strong>rave prelije <strong>na</strong>jprej vaša stopala,<br />
<strong>na</strong>to noge, boke … vse do vrha glave. Občutite svojo točko moči, ki je dva centimetra<br />
pod popkom in si predstavljajte, da jo zemeljska energija dodobra <strong>na</strong>polni. Občutite<br />
to moč. Lahko se ustavite <strong>na</strong> določenem samotnem kraju, se postavite s stopali trdno<br />
<strong>na</strong> tleh, pokrčeni v kolenih in z vzrav<strong>na</strong>nim hrbtom ter z veliko osredotočenostjo<br />
občutite energijo zemlje, kako ta <strong>na</strong>polni vaše telo.<br />
Ko čutite, da ste se <strong>na</strong>polnili z zemeljsko energijo, se povežite s svojim srcem. Pomislite<br />
<strong>na</strong> nekoga, ki ga imate <strong>na</strong>jraje (otroka, starše, partnerja) in občutite to ljubezen v<br />
sebi. Za tem si predstavljajte, da to ljubezen razširite med ljudi, ki so vam <strong>na</strong>jdražji, <strong>na</strong>to<br />
med prijatelje in z<strong>na</strong>nce, <strong>na</strong>to si predstavljajte, da se vaša ljubezen razširi <strong>na</strong> celoten<br />
kraj, mesto … državo … in <strong>na</strong>zadnje celoten svet.<br />
Sprostitev za telo in dušo<br />
Omogočimo telesu, da za nekaj dni razbremeni prebavni trakt s postom in izloči iz<br />
telesa odvečne in škodljive snovi. Če je vnos toksinov večji od izločanja preko ledvic,<br />
jeter in pljuč, pride do kopičenja toksinov v telesu, kar posledično privede do slabega<br />
počutja in zdravstvenih težav. S postenjem se telo spočije, energijo, ki jo privarčuje<br />
pri prebavljanju hrane pa vloži v razstrupljanje in obnovo celic in tkiv.<br />
• Traj<strong>na</strong> odmašitev nosu pri<br />
prehladu, sinusitisu, rinitisu,<br />
<strong>na</strong>hodu, alergijah.<br />
• Učinkovito izpere nosne<br />
poti in sinuse <strong>na</strong> prijazen<br />
<strong>na</strong>čin.<br />
• Primeren tudi za<br />
otroke od 2 let.<br />
Naj bo spomladanski čas simboličen čas<br />
čiščenja <strong>na</strong>še notranjosti. Naj v <strong>na</strong>s uspešno<br />
vzklije nova kvaliteta misli, čustev in dejanj.<br />
Naj se v <strong>na</strong>s prebudi optimizem, saj ta – z<strong>na</strong>nstveno<br />
dokazano – izboljšuje <strong>na</strong>ša življenja,<br />
povečuje verjetnost uspešnosti in krepi<br />
zdravje.<br />
• Za hitrejše odvajanje pri<br />
občasnem ali kroničnem<br />
zaprtju.<br />
• Za čiščenje in razstrupljanje<br />
črevesja.<br />
• Pripravljen za takojšnjo<br />
uporabo.<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
10 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Avtor:<br />
Ines Trebec<br />
Previdno za volanom,<br />
če uživamo zdravila<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Zbranost, sposobnost hitrega in ustreznega<br />
odzivanja v nepredvidljivih situacijah <strong>na</strong><br />
cesti so vrline, ki <strong>na</strong>j bi jih imel vsak voznik.<br />
Pa vendar lahko opazimo, da je <strong>na</strong> <strong>na</strong>ših<br />
cestah kultura vožnje <strong>na</strong> precej nizki ravni.<br />
Zvišuje se tudi število kršiteljev, ki vozijo<br />
pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih<br />
snovi in s tako vožnjo močno ogrožajo<br />
sebe in druge.<br />
Med rizične voznike pa spadajo tudi vsi tisti<br />
udeleženci v prometu, ki zaradi bolezni uživajo<br />
različ<strong>na</strong> zdravila, in pa vozniki, ki vozijo<br />
tudi v stanju prebolevanja bolezni. Glede <strong>na</strong><br />
to, da veliko zdravil vpliva <strong>na</strong> hitrost človekovega<br />
odzivanja <strong>na</strong> cesti, bolezen pa je pri človeku<br />
dodat<strong>na</strong> ovira za varno vožnjo, se postavlja<br />
vprašanje, ali je sploh mogoča var<strong>na</strong><br />
vožnja pod vplivom zdravil in v času prebolevanja<br />
katerekoli bolezni.<br />
Bolezen oslabi odzivnost telesa<br />
Med boleznijo so pri ljudeh odzivi <strong>na</strong> zu<strong>na</strong>nje<br />
dražljaje upočasnjeni. Jemanje nekaterih<br />
zdravil, ki so potreb<strong>na</strong> za zdravljenje nekaterih<br />
bolezni, pa še dodatno zmanjšujejo<br />
možnost ustreznega psihofizičnega odzivanja<br />
v prometu. Nasploh je <strong>na</strong> začetku zdravljenja,<br />
ko se zdravilo uvaja, potreb<strong>na</strong><br />
poseb<strong>na</strong> previdnost, saj so stranski učinki običajno<br />
bolj izraženi. Posameznik pa tudi še ne<br />
poz<strong>na</strong> dobro učinka zdravila in ne ve, kako<br />
se bo <strong>na</strong>nj odzvalo telo. V nekaterih primerih<br />
se lahko ob jemanju zdravil pojavijo neželeni<br />
učinki, kot so: zaspanost, zmanjša<strong>na</strong> je<br />
pozornost, pride lahko do vrtoglavice, motnje<br />
vida in sluha ter slabosti.<br />
Še posebej morajo biti previdni starejši vozniki,<br />
saj so zaradi telesnih bolezni in sprememb<br />
pri njih le-ti bolj izraženi. Običajno zaradi bolezni<br />
jemljejo tudi več zdravil hkrati, kar poveča<br />
možnost pojava neželenih učinkov in zmanjševanje<br />
psihofizičnih sposobnosti. Seveda pa<br />
ni treba posebej poudarjati, da ob sočasnem<br />
uživanju alkoholnih pijač in zdravil, močno<br />
poveča pojavnost neželenih učinkov.<br />
Previdno tudi pri<br />
psihičnih motnjah<br />
Tako pri telesnih boleznih kot duševnih<br />
motnjah je med zdravljenjem potreb<strong>na</strong> pri<br />
vožnji poseb<strong>na</strong> previdnost. Nekatere<br />
duševne motnje pomembno zmanjšujejo<br />
kakovost življenja posameznika in pogosto<br />
močno vplivajo tudi <strong>na</strong> sposobnost varne<br />
vožnje. Prof. dr. Mojca Dernovšek, spec.<br />
psih., razlaga: »Depresija je stanje, ki povzroča<br />
občutke psihične in fizične utrujenosti, nemoči<br />
in upočasni človekove reakcije. Vpliva <strong>na</strong> njegove<br />
misli, počutje in razpoloženja. V času trajanja<br />
bolezni se pri človeku lahko bistveno<br />
oslabi osredotočenost in pozornost. V času<br />
depresije mnogi ljudje slabo spijo, zato so<br />
neprespani, še dodatno raztreseni in manj<br />
zbrani. Počasneje misli in tudi njegovi odzivi<br />
so počasnejši, kar je pri vožnji še posebej<br />
vidno.« Vsak človek, ki trpi zaradi psihične<br />
motnje, mora biti pri vožnji še posebej previden.<br />
Neželeni učinki se pri posamezniku<br />
razlikujejo in različno izražajo. Še preden<br />
sede za volan, pa mora preizkusiti učinke<br />
zdravil, ki jih jemlje zaradi bolezni. Običajno<br />
se vožnjo odsvetuje v prvih dneh uvajanja<br />
zdravila, ob višanju odmerka in ob menjavi<br />
zdravila, da ugotovimo, kako posameznik<br />
pre<strong>na</strong>ša zdravilo. Sicer pa vožnja avtomobila<br />
pri depresiji ne predstavlja posebne<br />
težave, ugotavlja dr. Dernovšek.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
11<br />
»Z<strong>na</strong>no je <strong>na</strong>mreč, da se zgodi 10–20 % nezgod<br />
zaradi utrujenost.«<br />
Pozanimajmo se o učinku zdravil<br />
Pomembno je, da se vsak, ki uživa določe<strong>na</strong><br />
zdravila, pozanima o morebitnih vplivih zdravila<br />
<strong>na</strong> psihofizične sposobnosti. Na vsaki škatlici<br />
zdravil je ob imenu zdravila tudi jasno<br />
viden z<strong>na</strong>k – trikotnik, ki <strong>na</strong>m sporoča, kakšne<br />
neželene učinke ima lahko zdravilo. Vsa zdravila,<br />
ki vplivajo <strong>na</strong> psihofizične sposobnosti,<br />
so oz<strong>na</strong>če<strong>na</strong> s trikotnikom in se imenujejo trigoniki.<br />
Če je <strong>na</strong> ovoju <strong>na</strong>risan trikotnik črne<br />
barve, ki je znotraj bel (prazen), pomeni, da je<br />
prepoved vožnje relativ<strong>na</strong>. Relativ<strong>na</strong> prepoved<br />
pomeni, da se je o prepovedi treba pri<br />
izbranem zdravniku, če pa je trikotnik rdeč in<br />
pobarvan rdeče, je prepoved absolut<strong>na</strong>. Ob<br />
uživanje teh zdravil je z vožnjo treba počakati<br />
toliko časa, da se učinkovi<strong>na</strong> izloči iz telesa.<br />
Vsako zdravilo pa ima v ovoju tudi priloženo<br />
<strong>na</strong>vodilo za uporabo, kjer je <strong>na</strong>vedeno, ali zdravilo<br />
vpliva <strong>na</strong> psihofizične sposobnosti.<br />
Treba je tudi vedeti, da nekatera zdravila,<br />
ki so <strong>na</strong> voljo v lekarni brez recepta, tudi<br />
lahko vplivajo <strong>na</strong> sposobnost vožnje. To so<br />
npr. zdravila za zdravljenje suhega kašlja, protibolečinska<br />
zdravila, ki vsebujejo kodein,<br />
zdravila za zdravljenje alergij, zdravila z zdravilnimi<br />
zelišči in izvlečki za pomirjanje. Tudi<br />
ob uživanju teh zdravil je treba o vplivu <strong>na</strong><br />
vožnjo povprašati farmacevta.<br />
Pomembno je psihofizično<br />
stanje voznika<br />
Vsak, ki sede za volan, bi zaradi odgovornosti<br />
do sebe in drugih moral biti za vožnjo<br />
ustrezno psihofizično pripravljen. Žal pa trenutno<br />
stanje <strong>na</strong> <strong>na</strong>ših cestah odraža precej<br />
žalostno sliko. Poleg vožnje pod vplivom alkohola<br />
in drugih nedovoljenih snovi se pri <strong>na</strong>s<br />
zgodi mnogo nesreč zaradi preutrujenosti<br />
voznikov. Z<strong>na</strong>no je <strong>na</strong>mreč, da se zgodi 10–20<br />
% nezgod zaradi utrujenost. Težava je še<br />
posebej vid<strong>na</strong> pri poklicnih voznikih. Zanje<br />
so za to zakonsko določili in omejili trajanje<br />
vožnje. Vozniki, ki uživajo zdravila, morajo biti<br />
pri vožnji še posebej pozorni <strong>na</strong> svoje reakcije,<br />
saj je z<strong>na</strong>no, da peti<strong>na</strong> zdravil, ki jih uporabljamo,<br />
vpliva <strong>na</strong> psihofizične sposobnosti.<br />
Raziskave pa so tudi pokazale, da 80 % udeležencev<br />
v prometu, ki jemljejo zdravila, ne<br />
poz<strong>na</strong> njihovega vpliva <strong>na</strong> psihofizične sposobnosti.<br />
Tudi vozniki, ki se ne zdravijo, pa bi<br />
se morali, so resno ogrožajoči. Bolniki z viso-<br />
kim krvnim tlakom, ki se ne zdravijo, so<br />
<strong>na</strong>mreč dokazano potencialni kandidati za<br />
povzročitev nesreče v prometu. Dokazano<br />
je <strong>na</strong>mreč, da visok krvni tlak povzroča pri<br />
ljudeh povečano agresivno vedenje.<br />
Čeprav imajo pristojni organi, npr. policija<br />
in vsi tisi, ki skrbijo za varnost <strong>na</strong> cestah dovolj<br />
strokovnega z<strong>na</strong>nja in zadost<strong>na</strong> pooblastila<br />
za prepoved vožnje, če ocenijo, da voznik ni<br />
sposoben <strong>na</strong>daljevati vožnje, se nesreče še<br />
vedno dogajajo. Težava je drugje, in sicer, da<br />
je sodelovanje s strani uporabnikov slovenskih<br />
cest nerazumljivo nizko. Ne<strong>na</strong>zadnje je<br />
vsak človek sam zase odgovoren, da sebi<br />
omogoči varno življenje in vožnjo. Odgovoren<br />
pa je seveda tudi do vseh drugih udeležencev<br />
v prometu. Treba je dvigniti lastno<br />
samozavedanje, kar lahko stori le vsak sam<br />
pri sebi. Pristojni organi pa morajo zakonsko<br />
predpisano skrbeti za varnost in red <strong>na</strong> cestah.<br />
A Veliko zdravil vpliva <strong>na</strong> hitrost<br />
človekovega odzivanja <strong>na</strong> cesti.<br />
B Pozanimajte se o morebitnih vplivih<br />
zdravila <strong>na</strong> psihofizične sposobnosti.<br />
C Na vsaki škatlici zdravil je ob imenu<br />
zdravila tudi jasno viden z<strong>na</strong>k –<br />
trikotnik, ki <strong>na</strong>m sporoča, kakšne<br />
neželene učinke ima lahko zdravilo.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Z merjenjem srčnega utripa lahko pravočasno prepoz<strong>na</strong>te atrijsko fibrilacijo<br />
Atrijska fibrilacija je <strong>na</strong>jpogostejša motnja srčnega ritma, ki danes po svetu ogroža vse več ljudi. Statistika kaže, da se s staranjem prebivalcev obolevnost<br />
povečuje pri obeh spolih, saj prizadene že vsakega četrtega moškega in žensko po 40. letu starosti. Za atrijsko fibrilacijo je z<strong>na</strong>čilno nepravilno delovanje<br />
atrijev, ki se v zgornjem delu srčne mišice začneta ne<strong>na</strong>dzorovano krčiti in zaradi hitrih ter nerednih električnih dražljajev ne utripata več pravilno. Posledica<br />
take aritmije je nereden srčni utrip s previsoko frekvenco - s 140 do 160 ali več utripov <strong>na</strong> minuto. Ker prekata ob utripu srca ne izčrpata celotne količine krvi, se<br />
<strong>na</strong> njune stene lepijo delci krvi. Nastajati začnejo krvni strdki, ki lahko zamašijo eno ali več možganskih arterij in povzročijo možgansko kap. Zgodnje odkrivanje<br />
atrijske fibrilacije je zato izjemnega pome<strong>na</strong>. Eden od <strong>na</strong>činov pravočasnega prepoz<strong>na</strong>vanja bolezni je redno merjenje srčnega utripa. Normalni srčni utrip je<br />
običajno v mejah med 60 in 99 utripov <strong>na</strong> minuto, izmerite pa si ga povsem preprosto.<br />
Navodila za merjenje utripa in informacije o atrijski fibrilaciji ter možganski kapi boste <strong>na</strong>šli <strong>na</strong> spletni strani www.meri-utrip.si, kjer sta <strong>na</strong> voljo tudi zvoč<strong>na</strong><br />
posnetka pravilnega in nerednega utripa srca ter aplikacija za merjenje srčnega utripa.<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
12 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Zadihajte s polnimi pljuči!<br />
Avtor:<br />
Damija<strong>na</strong> Škrlj<br />
Vse o pljučih<br />
dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist<br />
internist in pulmolog<br />
Foto: Damija<strong>na</strong> Škrlj<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Marsikdo od <strong>na</strong>s verjetno ne ve, da se pljuča<br />
razvijajo do 25. leta ter da je teles<strong>na</strong> dejavnost<br />
v tem obdobju ključnega pome<strong>na</strong> za<br />
to, kako velika pljuča bomo »pridelali« in<br />
kakšno nepopravljivo škodo si bo povzročila<br />
oseba, ki bo pričela s kajenjem v svojih<br />
rosnih <strong>na</strong>jstniških letih. Doc. dr. Matjaž<br />
Fležar, vodja oddelka za respiratorno fiziologijo<br />
v Bolnišnici Golnik, je v poučnem<br />
pogovoru povedal ravno to in še veliko več.<br />
Kaj je pulmologija?<br />
Pulmologija je veda, ki se je zgodovinsko razvila<br />
iz ftiziologije, vede o zdravljenju tuberkuloze,<br />
ki je bila včasih daleč <strong>na</strong>jpogostejša<br />
pljuč<strong>na</strong> bolezen. Pulmologija je <strong>na</strong>stala zaradi<br />
vseh ostalih bolezni pljuč, kot so kronič<strong>na</strong><br />
obstruktiv<strong>na</strong> pljuč<strong>na</strong> bolezen (KOPB), astma<br />
ter vse akutne bolezni (pljučnice ipd.). Pulmologi<br />
se ukvarjamo z boleznimi pljuč, boleznimi<br />
zgornjih dihal (nosu, predvsem pri alergijah),<br />
z imunskimi pomanjkljivostmi, s pomanjkljivostmi<br />
dihalnih mišic in podobno. Ocenjujemo,<br />
da je pljučnih bolnikov skoraj toliko kot srčnih<br />
bolnikov, pri čemer ti dve skupini prednjačita<br />
v kroničnih boleznih pred ostalimi.<br />
Kako pa je z izkoriščenostjo pljučne<br />
kapacitete?<br />
Kot veliko organov v telesu (oči, ušesa) so tudi<br />
pljuča paren organ. Za normalno življenje<br />
da<strong>na</strong>šnjega pogosto slabo telesno aktivnega<br />
človeka bi dejansko zadostovalo le eno<br />
pljučno krilo. To se po odstranitvi enega pljučnega<br />
krila zaradi poškodbe, tumorja ipd. tudi<br />
zgodi in tak človek z zdravim pljučnim tkivom<br />
normalno živi <strong>na</strong>prej. Vsako minuto človek iz<br />
svoje okolice podiha 3–5 litrov zraka, iz katerega<br />
potegne 2 dcl (200 ml) kisika, pri telesni<br />
aktivnosti pa moški v svojih <strong>na</strong>jboljših letih<br />
med <strong>na</strong>porom podiha tudi do 200 litrov zraka<br />
<strong>na</strong> minuto in porabi do 4 litre kisika <strong>na</strong> minuto<br />
iz tega zraka. Kapaciteta pljuč za izmenjavo<br />
plinov (prevzemanje kisika in izločanje CO 2<br />
)<br />
je ogrom<strong>na</strong> in jo porabljamo predvsem pri<br />
telesnih aktivnostih. Kronično pljučno bolezen<br />
hitreje opazi telesno aktiven človek, kateremu<br />
se določene težave pojavijo že med<br />
aktivnostjo. Gibalno manj aktiv<strong>na</strong> oseba<br />
opazi težave šele pri večji okvari pljuč, ko se<br />
simptomi pojavijo v obliki težke sape že pri<br />
opravilih, kot je npr. hoja.<br />
Kako pa je z razvojem pljuč?<br />
Pri človeku se pljuča (njihova kapaciteta) razvijajo<br />
nekje do 25. leta starosti. Vsi športi, ki<br />
krepijo prsni koš in mišice ramenskega<br />
obroča, povzročajo oblikovanje prsnega koša<br />
v t.i. atletski tip prsnega koša, s čimer se kapaciteta<br />
pljuč, ki je odvis<strong>na</strong> od kapacitete<br />
prsnega koša (torej oblike <strong>na</strong>ših reber, mišic,<br />
ramen itd.), poveča in če okrepimo mišičje v<br />
zgodnjem otroško-odraslem obdobju, bo<br />
kapaciteta pljuč večja. Morda kot zanimivost:<br />
v medijih se pogosto sliši, da ima ogromno<br />
športnikov astmo. To ni posledica nekih<br />
dodatkov za povečevanje zmogljivosti športnika,<br />
temveč preprosto želja po dobrem<br />
rezultatu, ki skozi šport pokaže posameznikove<br />
omejitve. Pri blagi okvari pljuč, blagi<br />
astmi, oseba ob e<strong>na</strong>kem treningu kot kolegi,<br />
zaradi omejitev pri dihanju ne bo dosegala<br />
e<strong>na</strong>kih rezultatov. Te omejitve lahko kažejo<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
13<br />
<strong>na</strong> blago astmo, ki sicer v normalnem življenju<br />
ne povzroča težav, za izboljšanje rezultatov<br />
pa jo je treba zdraviti. Kar nekaj slovenskih,<br />
zelo z<strong>na</strong>nih športnikov, astmatikov,<br />
dosega zelo dobre rezultate!<br />
Kaj menite o telesno premalo aktivnih<br />
generacijah otrok, ki prihajajo iz osnovnih<br />
in srednjih šol?<br />
V ZDA je odstotek neaktivnih in predebelih<br />
oseb <strong>na</strong>jvečji <strong>na</strong> svetu. Ugotavljajo, da je pri<br />
njih kapaciteta pljuč otrok manjša kot pri otrocih<br />
drugje po svetu. Zdrav življenjski slog zahteva<br />
vsaj trikrat tedensko gibanje po 45 minut,<br />
kar se <strong>na</strong> kapaciteti pljuč poz<strong>na</strong> po 25. letu,<br />
ko se pljuča nehajo razvijati. Na rast in kapaciteto<br />
pljuč poleg nezadostnega gibanja vplivata<br />
tudi debelost in kajenje. Če začne otrok<br />
kaditi v <strong>na</strong>jstniški dobi (okrog 15. leta), bo<br />
razvoj svojih pljuč prikrajšal za 10 let in se<br />
pljuča do svoje normalne velikosti zaradi cigaret<br />
ne bodo razvila. Po 25. letu starosti zaradi<br />
staranja pljuč vsako leto izgubimo okrog 25<br />
ml pljučne kapacitete, kar pomeni, da se bodo<br />
slabše razvita pljuča starala še hitreje. Na<br />
žalost bomo imeli v generacijah, ki odraščajo<br />
sedaj, čez 40 let 70-letne ljudi s 100 let starimi<br />
pljuči. Nujno je treba vplivati <strong>na</strong> mladostnike<br />
in jih opozarjati <strong>na</strong> zdrav <strong>na</strong>čin življenja<br />
in <strong>na</strong> gibanje. Tudi za astmatike gibanje<br />
ni omejitev, saj se pljuča razvijajo tudi njim,<br />
z ustreznim pristopom k zdravljenju pa jim<br />
je omogočeno aktivno življenje.<br />
Ali se da kapaciteto pljuč s spremenjenim<br />
<strong>na</strong>činom življenja vsaj delno popraviti?<br />
Z normalizacijo telesne teže se to da, saj pri<br />
ljudeh, ki so očitno predebeli (ITM <strong>na</strong>d 35)<br />
prekomer<strong>na</strong> teža pritiska <strong>na</strong> steno prsnega<br />
koša ter <strong>na</strong> trebušno prepono in s tem zmanjšuje<br />
kapaciteto pljuč. Če nekdo s hudo prekomerno<br />
težo odpravi 20 kg odvečne teže,<br />
to pomeni 15 % večjo pljučno kapaciteto, saj<br />
se utesnjenost prsnega koša zmanjša, izboljša<br />
pa se tudi predihanost pljuč (izboljšano gibanje<br />
dihalne prepone). Z normalno telesno<br />
aktivnostjo se funkcija pljuč bistveno izboljša.<br />
Pri zdravem človeku pljuča niso nikoli omejitev<br />
za gibanje, razen pri nekom, ki ima<br />
majhno kapaciteto pljuč že od rojstva (posledica<br />
otroških bolezni ipd).<br />
Kako pa vpliva <strong>na</strong> »lahko sapo« izbira<br />
okolja, kjer se gibljemo?<br />
Gibanje <strong>na</strong> prostem je zdravo in še posebej<br />
priporočljivo astmatikom, vendar le v pravem<br />
delu dneva. Tek po meglenem mestu, ko je v<br />
zraku veliko dušikovih in žveplenih spojin, povzroča<br />
v pljučih več sluzi le-ta pa kašelj, pri pljučnih<br />
bolnikih pa poleg tega zapira bronhije ter<br />
s tem otežuje dihanje. Slab zrak dolgoročno<br />
škodi tudi otrokom. V vsakodnevnih pogovorih<br />
o otrocih z astmo mnogi starši menijo, da<br />
bi zdravilišča njihovim otrokom pomagala do<br />
boljšega <strong>zdravja</strong>, a je to žal le kratkotrajnega<br />
učinka. Priporočam jim, da – če le imajo<br />
možnost –, kupijo svoje prebivališče <strong>na</strong> podeželju<br />
ali obmestnih gričkih, kjer bo stal<strong>na</strong> sprememba<br />
zraka njihovim otrokom dobro dela<br />
ter bo tako zanje več koristi kot po enem tednu<br />
v zdravilišču. Astma je tipič<strong>na</strong> in daleč <strong>na</strong>jpogostejša<br />
kronič<strong>na</strong> bolezen otrok, kjer bi starši<br />
morali razmišljati o <strong>na</strong>činu svojega življenja –<br />
tudi o zadostnem gibanju <strong>na</strong> svežem zraku, ki<br />
je zgled tudi otrokom, ter o izogibanju škodljivim<br />
razvadam, kot je npr. kajenje. Dokazano<br />
je, da se kadilcem rodijo manjši otroci, z večjo<br />
možnostjo pojava alergij. Cigareta je pri<br />
komerkoli, ki misli imeti otroka, škodljiva.<br />
Kaj pa zračenje prostora?<br />
Je zelo pomembno, ker ize<strong>na</strong>čuje vlažnost<br />
zraka zu<strong>na</strong>j/znotraj. V času cvetenja alergogenih<br />
rastlin je zračenje prostora osebam, ki<br />
imajo alergije, odsvetovano, ravno tako pa<br />
je zračenje odsvetovano v megli, ko je zu<strong>na</strong>j<br />
visoka koncentracija dušikovih in žveplovih<br />
spojin. Priporočeno je tudi izogibanje temperaturnim<br />
razlikam ter ogrevanje prostorov<br />
z <strong>na</strong>ravnimi viri ogrevanja, ki zagotavljajo<br />
zadostno vlažnost zraka. Najslabši so pri tem<br />
radiatorji, <strong>na</strong>jboljši kamini, kmečke peči ter<br />
štedilniki <strong>na</strong> trda goriva.<br />
Kaj pa vpliv podnebja <strong>na</strong> pljučno zdravje<br />
posameznika?<br />
Na podnebne z<strong>na</strong>čilnosti so <strong>na</strong>jbolj občutljivi<br />
astmatiki, pri čemer nekateri astmatiki zelo<br />
dobro pre<strong>na</strong>šajo morsko podnebje, spet<br />
drugi pa se mnogo bolje počutijo v hribih.<br />
Ljudem z astmo se priporoča, da npr. <strong>na</strong><br />
morju, v hribih, <strong>na</strong> podeželju preživijo tisti<br />
del leta, ko je v njegovem domačem kraju<br />
<strong>na</strong>jveč slabega zraka in megle. Astmatiku<br />
vedno svetujemo, da si za bivanje v takem<br />
okolju rezervira večji del dopusta in tam<br />
morda <strong>na</strong>enkrat prebije cel mesec, kar je zanj<br />
bolje kot pa zgolj dvodnevno bivanje za<br />
vikende.<br />
Nadaljevanje pogovora si lahko preberete v<br />
<strong>na</strong>slednji številki <strong>ABC</strong> <strong>zdravja</strong>.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
14 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Kolonoskopija ne boli vedno<br />
Avtor:<br />
Andreja Hergula<br />
Ali pregled<br />
črevesja boli?<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Prebiramo lahko, da je kolonoskopija (preiskava,<br />
pri kateri zdravnik pregleda debelo<br />
in tanko črevo z upogljivo cevko) strah in<br />
trepet mnogih. Mag. Dejan Urlep, dr. med.,<br />
spec. int. med., <strong>na</strong>s preseneti z izjavo, da<br />
veči<strong>na</strong> ljudi pri kolonoskopiji ne čuti bolečin.<br />
Spodbudno, kajne? Da bo strah pred<br />
pregledom manjši, smo se odločili, da se s<br />
kolonoskopijo pobližje sez<strong>na</strong>nimo. V <strong>na</strong>daljevanju<br />
preberite tudi o novi metodi kolonoskopije,<br />
ki je za bolnike še bolj ugod<strong>na</strong>.<br />
Dr. Urlep, o kolonoskopiji vemo le to, da<br />
zdravnik cevko potisne v črevo …<br />
Kolonoskopija je preiskava, pri kateri s<br />
posebno <strong>na</strong>pravo (kolonoskopom) pregledamo<br />
notranjost debelega črevesa in končni<br />
del tankega črevesa. Kolonoskop ima obliko<br />
cevke z upogljivo in vodljivo konico ter ima<br />
premer približno 13 mm. Skozi cevko so spelja<strong>na</strong><br />
optič<strong>na</strong> vlak<strong>na</strong>, ki pre<strong>na</strong>šajo svetlobo<br />
iz vira svetlobe do konice in tako omogočajo<br />
osvetlitev notranjosti črevesa. Slika je zajeta<br />
preko sistema leč in posebnih senzorjev v<br />
konici <strong>na</strong>prave. Zajeti sig<strong>na</strong>l se <strong>na</strong>to pre<strong>na</strong>ša<br />
v procesor. Tu se izoblikuje končni sig<strong>na</strong>l, ki<br />
se prenese <strong>na</strong> zaslon kot živa slika. V cevki so<br />
običajno trije ka<strong>na</strong>lčki. Preko majhnih ka<strong>na</strong>lčkov<br />
uvajamo v črevo zrak ali CO 2<br />
in spiramo<br />
sluznico z vodo, preko večjega pa lahko uvajamo<br />
pribor. Z njim lahko odvzamemo tkivo<br />
za histološki pregled, odstranimo polipe<br />
debelega črevesa, zaustavimo krvavitev.<br />
Skozi ta ka<strong>na</strong>lček lahko posrkamo tekočino<br />
iz črevesa. Preden uvedemo <strong>na</strong>pravo v debelo<br />
črevo, zadnjično odprtino <strong>na</strong>mažemo z mazilom,<br />
ki vsebuje anestetik ter tako omrtvičimo<br />
občutljivo tkivo zadnjika.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
15<br />
»Raziskave so sicer pokazale, da je kolonoskopija<br />
boleča pri petini preiskovancev, pri 80 % pa preiskava<br />
ne povzroča bolečin.«<br />
Po forumih krožijo raz<strong>na</strong> mnenja, da gre<br />
za boleč in skrajno neprijeten pregled. Je<br />
temu zmeraj tako? Kaj lahko pripomore k<br />
temu, da je pregled manj neprijeten?<br />
Preiskava je neprijet<strong>na</strong> zaradi več dejavnikov.<br />
Neprijetno je čiščenje, ker je treba v kratkem<br />
času popiti večjo količino tekočine z ne <strong>na</strong>jboljšim<br />
okusom. Poleg tega se izvaja v <strong>na</strong>šem<br />
<strong>na</strong>jbolj intimnem področju in je lahko boleča.<br />
Raziskave so sicer pokazale, da je kolonoskopija<br />
boleča pri petini preiskovancev, pri 80 %<br />
pa preiskava ne povzroča bolečin. Boleči<strong>na</strong><br />
se giblje od blage do močne. Kolonoskopija<br />
je pogosteje boleča pri ženskah, mlajših in<br />
suhih ljudeh, pri ženskah, ki so imele ginekološke<br />
operacije, druge operacije trebušnih<br />
organov ter pri osebah z zaprtostjo. Preiskava<br />
je pogosteje boleča pri tistih, ki so anksiozni,<br />
in tistih, ki imajo slabo očiščeno debelo črevo.<br />
Na ta dva dejavnika lahko vplivamo tako, da<br />
se <strong>na</strong> preiskavo dobro pripravimo in temeljito<br />
očistimo črevo ter poskušamo biti med<br />
preiskavo čim bolj sproščeni. Na bolečine<br />
med kolonoskopijo pomembno vpliva tudi<br />
izkušenost in spretnost zdravnika, ki opravlja<br />
preiskavo.<br />
So pred pregledom potreb<strong>na</strong> kakš<strong>na</strong><br />
poseb<strong>na</strong> <strong>na</strong>vodila pacientu?<br />
Zaradi zraka, ki ga vpihujemo v črevo med<br />
preiskavo, se pri pacientu lahko pojavi neprijetno<br />
<strong>na</strong>penjanje in krči. V teh primerih<br />
pomaga, če preiskovanec <strong>na</strong>pne trebušne<br />
mišice in iztisne zrak iz črevesa.<br />
Katere anomalije lahko ugotovite s<br />
kolonoskopijo?<br />
Najpogostejše spremembe, ki jih ugotovimo<br />
pri kolonoskopiji, so polipi, rak debelega črevesa<br />
in danke, vnetje sluznice pri kronični vnetni<br />
črevesni bolezni (KVČB), manjše razjede,<br />
ki so posledica jemanja protibolečinskih zdravil,<br />
hemoroidi in divertikli (vbokline stene<br />
debelega črevesa).<br />
Kdaj <strong>na</strong>j se odločimo za kolonoskopijo?<br />
Najpogostejša obolenja debelega črevesa, ki<br />
jih ugotovimo s kolonoskopijo, so kronič<strong>na</strong><br />
vnet<strong>na</strong> čreves<strong>na</strong> bolezen (KVČB), rak debelega<br />
črevesa in danke (RDČD) in spremembe, iz<br />
katerih se lahko razvije rak (polipi). Za kronično<br />
vnetno črevesno boleznijo zbolijo mladi. Polipi<br />
in rak debelega črevesa in danke pa se pojavijo<br />
večinoma po 50. letu starosti. Pri obeh<br />
obolenjih se lahko pojavi sveža kri <strong>na</strong> blatu, ki<br />
je <strong>na</strong>jpogostejši bolezenski z<strong>na</strong>k, <strong>na</strong> osnovi<br />
katerega se odločimo za kolonoskopijo. Pogosto<br />
odvajanje mehkega, tekočega blata, ki mu<br />
je primeša<strong>na</strong> sluz in sveža kri pri mladih, govori<br />
o tem, da gre za KVČB. Pri mladih, ki imajo<br />
svežo kri <strong>na</strong> blatu, ob tem pa odvajajo normalno<br />
blato, je pogosto vzrok obolenje<br />
zadnjika, kot so npr. hemoroidi. Ti bolniki<br />
potrebujejo pregled pri specialistu, ki se<br />
ukvarja z boleznimi zadnjika (proktolog). Ljudje,<br />
ki so starejši od 50 let, in opažajo svežo kri<br />
<strong>na</strong> blatu, pa morajo vsekakor opraviti kolonoskopijo<br />
zaradi izključitve polipov in RDČD.<br />
Kolonoskopijo moramo opraviti tudi pri nepojasnjeni<br />
slabokrvnosti zaradi pomanjkanja<br />
železa in pri pozitivnih testih <strong>na</strong> prikrito krvavitev<br />
iz prebavil. Test <strong>na</strong> prikrito krvavitev iz<br />
prebavil uporabljamo tudi v programu Svit.<br />
Kje poteka kolonoskopija – pri specialistu,<br />
v splošni bolnišnici?<br />
Kolonoskopijo opravljamo specialisti internisti<br />
in kirurgi, ki smo usmerjeni v gastroenterologijo<br />
in smo dodatno izobraženi <strong>na</strong><br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
16 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
področju endoskopskih preiskav. Preiskave<br />
opravljamo v posebnih prostorih, ki so <strong>na</strong>menjeni<br />
izključno endoskopskim preiskavam<br />
(gastroskopija, kolonoskopija) v bolnišnicah<br />
ali v diagnostičnih ambulantnih centrih. Nekateri<br />
preiskovanci se zaradi spremljajočih bolezni<br />
(sladkor<strong>na</strong> bolezen, slabša gibljivost, hudo<br />
zaprtje), ne morejo ustrezno pripraviti doma.<br />
Za takšne sta bolj ustrez<strong>na</strong> priprava <strong>na</strong> preiskavo<br />
in pregled v bolnišnici.<br />
Pri novem <strong>na</strong>činu kolonoskopije se uporablja<br />
CO 2<br />
<strong>na</strong>mesto zraka. Občutenje pri<br />
bolnikih, kjer poteka kolonoskopija s CO 2<br />
glede <strong>na</strong> kolonoskopijo z zrakom je »kot noč<br />
in dan«, seveda v pozitivno. Kakšni so<br />
občutki pacienta pri novi metodi?<br />
Raziskave so pokazale, da ima četrti<strong>na</strong> preiskovancev<br />
po preiskavi občutek <strong>na</strong>petosti v<br />
trebuhu, 11 % pa jih ima po preiskavi različno<br />
močne bolečine. Nekateri zaradi bolečin poiščejo<br />
pomoč v urgentnih ambulantah. Prednost<br />
CO 2<br />
pri kolonoskopiji je v tem, da se CO 2<br />
hitro izloči iz debelega črevesa. Izloči se tako,<br />
da <strong>na</strong>jprej preide iz črevesa v kri, iz krvi pa v<br />
pljuča, od koder ga izdihamo. CO 2<br />
se izloči iz<br />
svetline debelega črevesa 150-krat hitreje kot<br />
<strong>na</strong>vaden zrak. Napenjanje in bolečine zato<br />
običajno prenehajo <strong>na</strong>jkasneje dve uri po preiskavi.<br />
Veči<strong>na</strong> raziskav je pokazala, da CO 2<br />
ne<br />
vpliva <strong>na</strong> bolečino med kolonoskopijo.<br />
Katere <strong>na</strong>prave potrebujete pri novi<br />
metodi?<br />
Za kolonoskopijo, pri kateri uporabljamo CO 2<br />
<strong>na</strong>mesto zraka, potrebujemo jeklenko, v<br />
kateri je shranjen CO 2,<br />
in <strong>na</strong>pravo, ki potiska<br />
plin iz jeklenke v ka<strong>na</strong>lček za dovajanje pli<strong>na</strong><br />
v endoskopu.<br />
Kje se opravlja nova oblika kolonoskopije?<br />
Kakš<strong>na</strong> je ce<strong>na</strong> pregleda?<br />
Kolonoskopija, pri kateri vpihujemo CO 2<br />
<strong>na</strong>mesto<br />
zraka, je dostop<strong>na</strong> in jo uporabljajo v več<br />
centrih v Sloveniji. Kolonoskopijo, pri kateri<br />
uporabljamo CO 2<br />
<strong>na</strong>mesto zraka, uporabljamo<br />
v podružnici Ljublja<strong>na</strong> pri vseh, ki pridejo <strong>na</strong><br />
preiskavo. Preiskava je lahko tudi samoplačniška,<br />
cene se gibljejo od 195 do 210 evrov.<br />
»Prednost CO 2<br />
pri kolonoskopiji je v tem, da se CO 2<br />
hitro izloči iz debelega črevesa.«<br />
Kolonoskopija – kolon je grški in<br />
latinski izraz za debelo črevo, skopija<br />
pa pomeni gledati, opazovati.<br />
Proktoskopija in rektoskopija<br />
sta izraza za pregled končnega dela<br />
debelega črevesa (lat. rectum). Preiskavo<br />
se opravi z neupogljivim togim<br />
endoskopskim aparatom. S tem<br />
aparatom pregledamo zadnjih 15–25<br />
cm debelega črevesa.<br />
Biopsija je odvzem tkiva za histološki<br />
pregled. Pri kolonoskopiji uporabljamo<br />
za biopsijo nekaj milimetrov<br />
velike kleščice, s katerimi odščipnemo<br />
sluznico debelega črevesa in jo<br />
pošljemo <strong>na</strong> histološki pregled. Postopek<br />
je neboleč, ker sluznica ni oživče<strong>na</strong><br />
z bolečinskimi živčnimi končiči.<br />
Bralci morda ne poz<strong>na</strong>jo <strong>na</strong>tančno razliko<br />
med pojmi: rektoskopija, kolonoskopija,<br />
proktoskopija, biopsija, endoskopske<br />
preiskave. Gre za podobne stvari?<br />
Endoskopske preiskave so širok pojem in<br />
zajemajo številne preiskave, pri katerih uporabljamo<br />
<strong>na</strong>prave, s katerimi si lahko ogledamo<br />
notranjost votlih organov ter prostore<br />
v <strong>na</strong>šem telesu. Tako med endoskopske preiskave<br />
spadata ne le kolonoskopija in gastroskopija,<br />
temveč tudi bronhoskopija (pregled<br />
dihalnih poti pljuč), cistoskopija (pregled<br />
notranjosti sečnega mehurja) in druge.<br />
Preberite vsak mesec revijo <strong>na</strong>:<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />
A Kolonoskopija je preiskava, pri<br />
kateri s posebno <strong>na</strong>pravo<br />
(kolonoskopom) pregledamo<br />
notranjost debelega črevesa in<br />
končni del tankega črevesa.<br />
B Najpogostejša obolenja, ki jih<br />
ugotovimo s kolonoskopijo, so<br />
kronič<strong>na</strong> vnet<strong>na</strong> čreves<strong>na</strong> bolezen<br />
(KVČB), rak debelega črevesa<br />
in danke (RDČD) in polipe.<br />
C Napenjanje in bolečine zato<br />
običajno prenehajo <strong>na</strong>jkasneje<br />
dve uri po preiskavi.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Avtor:<br />
Klavdija Škrbo Karabegović<br />
Srč<strong>na</strong> moč<br />
Nekoč, predvsem v srednjem veku, so srčni moči pripisovali skorajda vsemogočno<br />
zdravilno moč. Verjeli so, da pomaga celo pri kugi in koleri. Kasneje<br />
se je umaknila drugim zdravilnim rastli<strong>na</strong>m in so jo uporabljali predvsem v<br />
ljudskem zdravilstvu, danes pa nje<strong>na</strong> popularnost ponovno <strong>na</strong>rašča.<br />
Srč<strong>na</strong> moč raste po zakisanih travnikih, šotnih tleh in gozdnih robovih po vsej<br />
Sloveniji. Za razliko od drugih rumenocvetočih petoprstnikov, ki imajo petštevne<br />
cvetove, imajo cvetovi srčne moči le štiri živo rumene venčne liste. Cveti od maja<br />
do avgusta, v zdravstvene <strong>na</strong>mene pa <strong>na</strong>biramo koreniko, in sicer v jesenskem<br />
času.<br />
Sestavine in učinkovanje<br />
Srč<strong>na</strong> moč je e<strong>na</strong> tistih rastlin, ki vsebuje <strong>na</strong>jveč čreslovin. V koreniki jih je tudi<br />
preko 20 %, vsebuje pa še flavonoide in triterpene. Uživanje srčne moči se danes<br />
priporoča pri vseh oblikah driske, saj čreslovine, ki jih vsebuje koreni<strong>na</strong>, delujejo<br />
močno adstringentno. Primer<strong>na</strong> je tudi za zdravljenje drugih prebavnih motenj,<br />
kot so vetrovi, krči in nepravilno vrenje. Lahko jo uživajo tudi otroci, vendar v manjših<br />
količi<strong>na</strong>h. Ker koreni<strong>na</strong> deluje tudi protibakterijsko in protivirusno ter krči tkivo,<br />
je priporočljiva pri lažjih vnetjih sluznice ust in žrela v obliki uživanja čaja ali kot<br />
grgranje. Zu<strong>na</strong>nje, in sicer v obliki kopeli ali obkladkov lahko srčno moč uporabljamo<br />
pri slabo celečih se ra<strong>na</strong>h, lažjih opekli<strong>na</strong>h in ozebli<strong>na</strong>h, pri zlati žili in srbenju<br />
spolnih organov. Novejši podatki govorijo o tem, da srč<strong>na</strong> moč deluje tudi<br />
antialergijsko ter da spodbuja imunski sistem in zavira razvoj virusov.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Pripravki<br />
Čaj za odrasle<br />
1 žličko zdrobljene posušene korenike prelijemo s skodelico vrele vode<br />
in pustimo stati 10–15 minut, <strong>na</strong>to precedimo. Dnevno popijemo 3–4<br />
skodelice. Čaj lahko pripravimo tudi tako, da žličko čaja <strong>na</strong>močimo v<br />
2 dl mrzle vode in pustimo stati pet ur, <strong>na</strong>to pa segrejemo do vretja ter<br />
precedimo. Na ta <strong>na</strong>čin dosežemo še boljšo ekstrakcijo polisaharidov. Čaj<br />
uporabljamo za pitje, grgranje (pri vnetjih ustne in žrelne sluznice) ali pa<br />
kot kopel oz. za obkladke.<br />
Čaj za otroke<br />
Čaj pripravimo tako kot za odrasle, le da za eno skodelico uporabimo<br />
polovico čajne žličke korenine srčne moči.<br />
Tinktura<br />
Lahko jo kupimo ali pripravimo sami, in sicer v tem primeru potrebujemo<br />
5 g posušenih zdrobljenih korenin srčne moči, ki jih prelijemo s 50<br />
ml 70-odstotnega alkohola (lahko je tudi kakovostno domače žganje).<br />
Jemljemo približno 20 kapljic <strong>na</strong>jveč trikrat <strong>na</strong> dan, za zu<strong>na</strong>njo uporabo<br />
pa moramo tinkturo razredčiti.<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
Nezaželeni učinki<br />
Bolniki srčno moč običajno dobro pre<strong>na</strong>šajo, zato jo lahko uživajo tudi<br />
otroci, vendar v manjših količi<strong>na</strong>h. V redkih primerih lahko zaradi velike<br />
vsebnosti čreslovin pri občutljivejših osebah pride do draženja želodca,<br />
tudi bruhanja. Ker ni ustreznih zdravstvenih izsledkov, je med nosečnostjo<br />
in v času dojenja odsvetovano uživanje srčne moči.<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
18 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Pomen pravilnega delovanja vek<br />
Avtor:<br />
Klavdija Škrbo Karabegović<br />
Zakaj <strong>na</strong>še oči<br />
pokrivajo veke?<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Funkcija vek je, da e<strong>na</strong>komerno razporejajo<br />
solzni film po očesni površini. Če je<br />
delovanje vek iz kakršnegakoli razloga<br />
moteno, lahko pride do različnih zapletov.<br />
O slednjih, o vlogi vek, preventivi in zdravljenju<br />
smo se pogovarjali z asist. prim.<br />
mag. Dragico Kosec, dr. med., vodjo<br />
Oddelka za ortoptiko in strabologijo <strong>na</strong><br />
Očesni kliniki v Ljubljani.<br />
Zakaj imamo veke?<br />
Na notranji strani roba veke se <strong>na</strong>hajajo t.i.<br />
Meibomianove žleze, ki izločajo mucin in<br />
oljni del solznega filma, ki prekrije vodni<br />
del solznega filma, izločenega iz solzne<br />
žleze, skrite pod streho orbirae. Na zu<strong>na</strong>nji<br />
strani imamo Mollove in Zeisove žleze, ki<br />
pa izločajo maščobni del solznega filma.<br />
Veke imajo funkcijo zapiranja in odpiranja<br />
očesa, pri čemer se pravilno razporeja solzni<br />
film oz. veke skrbijo za to, da je oko ves<br />
čas vlažno.<br />
»Ljudje nemalokrat pozabimo, da moramo<br />
mežikati. Čeprav utripamo nezavedno, včasih<br />
zaradi prevelike koncentracije, npr. ob gledanju<br />
v televizijske in raču<strong>na</strong>lniške zaslone, ne<br />
mežikamo dovolj pogosto. V povprečju mežiknemo<br />
12-krat <strong>na</strong> minuto, in sicer to <strong>na</strong>redimo<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
19<br />
»Obstaja pravilo, ki ga imenujemo 20–20–20. To<br />
pomeni, da bi morali <strong>na</strong> 20 minut za 20 sekund<br />
pogledati <strong>na</strong> razdalji 20 metrov ter zavestno<br />
mežikniti.«<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
zelo hitro, zato da ne motimo gledanja. Mežiknemo<br />
ravno toliko hitro, da solzni film porinemo<br />
čez roženico,« pojasni prim. Koščeva.<br />
Glav<strong>na</strong> vloga vek je torej stabilizacija solznega<br />
filma s pomočjo zadostnega mežikanja.<br />
Med spanjem, ko je izločanje solz manjše,<br />
pa imajo veke funkcijo, da oko zaprejo in tako<br />
očes<strong>na</strong> površi<strong>na</strong> preko veznice z difuzijo<br />
dobiva prehrano. »Gre za neposredno difuzijo,<br />
saj veka roženico pokrije. Na ta <strong>na</strong>čin vsa<br />
prehra<strong>na</strong> in imunski del prehaja v roženico,<br />
ki ni vaskularizira<strong>na</strong>, torej nima žil,« razloži<br />
sogovornica.<br />
E<strong>na</strong> izmed funkcij vek je tudi zaščita pred<br />
zu<strong>na</strong>njimi vplivi. Mi <strong>na</strong>mreč refleksno mežiknemo,<br />
če se karkoli dogaja v bližini očesa, s<br />
čimer zaščitimo površino očesa in samo oko.<br />
Zapleti in preventiva<br />
»Če ne mežiknemo dovolj pogosto, lahko<br />
pride do nestabilnega solznega filma, do izsuševanja<br />
<strong>na</strong> posameznih predelih in posledično<br />
do poškodb epitela roženice, kar vodi<br />
do vnetij itn. Če mi ne mežiknemo dovolj in<br />
nimamo stabilnega solznega filma, pa lahko<br />
to moti tudi samo ostrino vida, pojavlja se<br />
meglenje,« opiše <strong>na</strong>jpogostejše težave prim.<br />
Koščeva.<br />
Iz zgoraj <strong>na</strong>vedenih razlogov je torej zelo<br />
pomembno, da zadosti mežikamo, tudi zavestno,<br />
še posebno, če opravljamo <strong>na</strong>tanč<strong>na</strong><br />
dela. »Obstaja pravilo, ki ga imenujemo<br />
20–20–20. To pomeni, da bi morali <strong>na</strong> 20<br />
minut za 20 sekund pogledati <strong>na</strong> razdalji 20<br />
metrov ter zavestno mežikniti. S tem <strong>na</strong>ravno<br />
dodamo solznemu filmu maščobo, mucin in<br />
beljakovinsko imunsko sestavo ter vodni del<br />
filma potisnemo <strong>na</strong>prej in ga stabiliziramo<br />
ter seveda tudi izboljšamo vidno funkcijo,«<br />
pove eno od pravil mag. Koščeva.<br />
Kot že omenjeno, se <strong>na</strong>jveč težav pojavlja<br />
pri <strong>na</strong>tančnem delu ali pri gledanju v televizijske<br />
in raču<strong>na</strong>lniške zaslone, ko ne mežikamo<br />
dovolj, ker se bojimo, da ne bi česa zgrešili<br />
v sliki. »In seveda ko pride do težav, ko <strong>na</strong>s<br />
že pečejo oči, je že pozno. Takrat so že prisotni<br />
defekti <strong>na</strong> površini očesa in potrebujemo<br />
dlje časa, da vzpostavimo normalen ritem.<br />
Pozorni moramo biti tudi v klimatiziranih in<br />
suhih prostorih, <strong>na</strong> vetru itd.,« je jas<strong>na</strong><br />
sogovornica.<br />
Torej lahko veliko storimo sami, da se izognemo<br />
zapletom, če pa že pride do težav, si<br />
lahko pomagamo s t.i. umetnimi solzami. Slednje<br />
so lahko marsikomu v veliko olajšanje, a<br />
kot pri vseh zdravilih tudi tu velja zmernost,<br />
saj noben solzni film ni e<strong>na</strong>k <strong>na</strong>šemu<br />
lastnemu solznemu filmu. »Naš solzni film<br />
ima svojo imunsko obrambo, ima protitelesa,<br />
ki preprečujejo infekcije in skrbijo za to, da<br />
je očes<strong>na</strong> površi<strong>na</strong> ves čas zdrava,« razloži<br />
prim. Koščeva.<br />
Še eden od <strong>na</strong>svetov, kako se izogniti težavam,<br />
je, da raču<strong>na</strong>lniške monitorje postavimo<br />
tako, da gledamo z minimalnim pogledom<br />
<strong>na</strong>vzdol, kot bi npr. brali. Veči<strong>na</strong> ljudi pa monitor,<br />
ravno obratno, postavi <strong>na</strong>ravnost ali <strong>na</strong>vzgor,<br />
s tem pa je širi<strong>na</strong> očesne reže širša in<br />
zaradi tega je prostor za izsuševanje mnogo<br />
večji.<br />
»Danes ljudje dajemo premajhen poudarek<br />
gibanju v <strong>na</strong>ravi. Vemo, da je teles<strong>na</strong> aktivnost<br />
pomemb<strong>na</strong> za splošno dobro počutje.<br />
Z gibanjem pa refleksni lok pospeši tudi delovanje<br />
procesov tvorbe solz. Poleg tega velja<br />
omeniti, da z gibanjem v <strong>na</strong>ravi <strong>na</strong>še oči <strong>na</strong><br />
nek <strong>na</strong>čin počivajo, saj jih ne obremenjujemo<br />
po nepotrebnem,« pove še en <strong>na</strong>svet mag.<br />
Koščeva.<br />
Zelo pomembno je tudi, da skrbimo za primerno<br />
higieno vek ter vestno odstranjujemo<br />
ličila. Nikoli si ne mažemo notranjega roba<br />
vek. Kdor ima bolj občutljive oči, lahko<br />
poskusi odstranjevati ličila s posebnimi medicinskimi<br />
čistili za robove vek, ki jih sicer priporočajo<br />
pri vnetjih robov vek. Preparati za<br />
čiščenje robov vek delujejo nekoliko antivnetno<br />
ter so prečiščeni in <strong>na</strong>rejeni tako, da<br />
tudi če pridejo v oko, ne pečejo in ne dajejo<br />
nelagodnega občutka.<br />
Bolezni<br />
Eden od <strong>na</strong>jpogostejših zapletov je torej<br />
nestabilen solzni film. Če tega ne zdravimo,<br />
lahko pride do različnih vnetij.<br />
Pri starejših ljudeh pogosto pride tudi do<br />
uvihanja ali izvihanja vek zaradi pretiranega<br />
stiskanja pri zapiranju ali neustreznega brisanja<br />
solz <strong>na</strong>vzdol. Pojavi se lahko vnetje robov<br />
vek ali blefaritis, lahko pa tudi vnetje samih<br />
žlez in pojav notranjega ali zu<strong>na</strong>njega ječme<strong>na</strong>.<br />
Vse to pa vpliva <strong>na</strong> težave z očesno površino.<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
20 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
»Če ne mežikamo dovolj pogosto, lahko pride do<br />
nestabilnega solznega filma.«<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Pri omenjenih težavah je pomembno zadostno<br />
in pravilno utripanje ter čiščenje vek,<br />
predvsem njenih robov. »S čiščenjem omogočimo,<br />
da lahko žleze <strong>na</strong> robovih vek pravilno<br />
izločajo svoje izločke in s tem omogočajo delovanje<br />
solznega filma <strong>na</strong> očesu in ščitijo očesno<br />
površino,« poudari sogovornica.<br />
Pri notranjih ječmenih in včasih tudi pri<br />
uvihanju (entropiju) oz. izvihanju (ektropiju)<br />
vek pa je potreben operativni poseg.<br />
Trepalnice opravljajo zaščito očesa pred<br />
tujki in prahom. Pri nekaterih ljudeh pa<br />
pride do nepravilne raščenosti trepalnic <strong>na</strong><br />
robovih vek. Le-te drgnejo po roženici in<br />
<strong>na</strong>m delajo težave zaradi mehanskega<br />
vpliva.<br />
Težave s suhim očesom imajo tudi bolniki,<br />
ki imajo zmanjšano izločanje solz v sklopu<br />
Sjögrenovega syndroma in tisti z revmatoidnim<br />
artritisom.<br />
»Na vekah se lahko pojavljajo tudi<br />
tumorji, tako benihni kot maligni, med njimi<br />
so lahko nevusi, melanomi, bazocelularni<br />
karcinomi, ... Tumorje odstranjujemo operativno<br />
in po potrebi delamo rekonstrukcijo<br />
veke, odvisno od velikosti odstranjenega<br />
tumorja. Pogosto pride do različnih poškodb<br />
<strong>na</strong> vekah. Pomembno je, da je veka po<br />
poškodbi lepo in pravilno zašita, da potem<br />
spet opravlja svojo funkcijo in pacient nima<br />
težav z očesom,« težje bolezni in poškodbe<br />
opiše prim. Koščeva.<br />
Posreden problem se lahko pojavi zaradi<br />
okvare obraznega živca. Pacient ne more<br />
zapreti očesa in zato pride do izsušitve letega.<br />
»In ravno tukaj se pokaže, kakš<strong>na</strong> je<br />
funkcija vek, ker zapiralka enostavno ne more<br />
zapreti očesa in se solzni film ne pretaka tako<br />
kot bi se moral preko očesa. Posledica je izsušitev<br />
in že opisane težave. Pri nekaterih se<br />
lahko zgodi, da pride do blefarospazma, kar<br />
pomeni, da se oko enostavno zapre in ga pacient<br />
kljub <strong>na</strong>meri ne more odpreti, ker je zapiralka<br />
očesa v krču. V teh primerih injiciramo<br />
botoks v mišico zapiralko očesa, da se sprosti<br />
in da lahko pacient spet gleda. Vzroki za<br />
to še niso pojasnjeni. Pri nekaterih lahko pride<br />
do tega po dolgotrajnih vnetjih, nekateri primeri<br />
pa so popolnoma nejasni,« pojasni mag.<br />
Koščeva.<br />
Pri redkih posameznikih je opaziti prepogosto<br />
zapiranje oz. tik. Zaradi razdraženosti<br />
obraznega živca pride do pretiranega zapiranja<br />
vek, in sicer <strong>na</strong> eno do dve sekundi, kar<br />
pa razen tega, da je nelagodno, ne vpliva škodljivo<br />
ne solzni film.<br />
Operativni posegi<br />
Pacienti morajo po operativnih posegih<br />
biti pozorni predvsem <strong>na</strong> osnovno higieno.<br />
»Če gre za rekonstruktivne posege, po<br />
poškodbah ali čem podobnem, damo bolnikom<br />
poseb<strong>na</strong> <strong>na</strong>vodila glede pravilne nege<br />
in vaj za zapiranje očesa. Prav tako v težjih<br />
primerih obiskujejo fizioterapevta, ki poskrbi,<br />
da je brazgoti<strong>na</strong> čim manjša, da se veki čim<br />
lepše prilegata in da solzni film in solze lahko<br />
pravilno potekajo preko očesa in po spodnjem<br />
delu veke proti odtoku <strong>na</strong> notranji<br />
strani očesa. Bolnika nekaj časa spremljamo<br />
tudi po posegu. Tudi pri manjših posegih je<br />
pomemb<strong>na</strong> higie<strong>na</strong>, pacientom pa damo še<br />
antivnet<strong>na</strong> zdravila,« zaključi asist. prim. mag.<br />
Dragica Kosec.<br />
A Funkcija vek je, da e<strong>na</strong>komerno<br />
razporejajo solzni film po očesni<br />
površini. Med spanjem imajo<br />
veke funkcijo, da oko zaprejo<br />
in tako očes<strong>na</strong> površi<strong>na</strong> preko<br />
veznice z difuzijo dobiva prehrano.<br />
E<strong>na</strong> izmed funkcij vek je tudi<br />
zaščita pred zu<strong>na</strong>njimi vplivi.<br />
B Če ne mežikamo dovolj in nimamo<br />
stabilnega solznega filma, lahko<br />
to moti tudi samo ostrino vida<br />
ter privede do večjih zapletov.<br />
C Zelo pomembno je, da skrbimo<br />
za primerno higieno vek.<br />
Preberite vsak mesec revijo <strong>na</strong>:<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
Avtor:<br />
Petra Adamič, dr. med.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
Žolčni kamni<br />
Žolčni kamni <strong>na</strong>stajajo v žolčniku, organu<br />
hruškaste oblike, ki leži v jamici <strong>na</strong> spodnji<br />
strani jeter. Pri odraslem človeku meri žolčnik<br />
v dolžino približno 10 cm, v širino 2–4<br />
cm in ima prostornino 40–70 ml.<br />
Osrednja <strong>na</strong>loga žolčnika je shranjevanje,<br />
koncentriranje in sproščanje žolča. Ta <strong>na</strong>staja<br />
v jetrnih celicah in se po številnih drobnih<br />
izvodilih zliva v žolčnik. Iz žolčnika izhaja<br />
cistični vod, ki se s skupnim jetrnim vodom<br />
združi v skupni žolčevod in se zliva v dva<strong>na</strong>jstnik,<br />
začetni del tankega črevesa. Tik pred<br />
vstopom v dva<strong>na</strong>jstnik se pridruži še izvodilo<br />
trebušne sli<strong>na</strong>vke, po katerem pritekajo v<br />
črevo prebavni encimi.<br />
Žolč je vod<strong>na</strong> raztopi<strong>na</strong> soli, žolčnih kislin,<br />
fosfolipidov in holesterola. Slednji je v vodi<br />
netopen, zato lahko v vodni raztopini obstaja<br />
samo, če je zadosti fosfolipidov, žolčnih soli<br />
ali obeh. Kadar se holesterola <strong>na</strong>bere več, kot<br />
je topil<strong>na</strong> sposobnost žolča, postane žolč pre<strong>na</strong>sičen<br />
in pogojuje <strong>na</strong>stanek žolčnih kamnov,<br />
zato ga imenujemo litogeni žolč.<br />
Po sestavi so žolčni kamni lahko holesterolni<br />
(70–80 % vseh kamnov) ali pigmentni<br />
(približno 20 %). Holesterolni vsebujejo več<br />
kot 70 % holesterola ter mešanico kalcijevih<br />
soli, žolčnega pigmenta, beljakovin in<br />
maščobnih kislin. Pigmentni kamni so sestavljeni<br />
primarno iz kalcijevega bilirubi<strong>na</strong>ta in<br />
vsebujejo manj kot 20 % holesterola. Lahko<br />
so različno veliki, nekateri so čisto drobni<br />
(žolčni pesek ali mulj), drugi precej veliki in<br />
lahko povsem zapolnijo žolčnik.<br />
Težava razvitega sveta<br />
Žolčni kamni so velika zdravstve<strong>na</strong> in ekonomska<br />
težava razvitega sveta. So <strong>na</strong>jpogostejša<br />
težava prebavnega trakta, saj jih ima 10–20 %<br />
odraslih ljudi, pogostost pa še <strong>na</strong>rašča. Višja<br />
je v bolj razvitih državah in Južni Ameriki, nižja<br />
pa v Afriki in Aziji. Pojavijo se lahko v vseh starostnih<br />
obdobjih, vendar se pogostnost povečuje<br />
s starostjo. Dejavniki tveganja, ki povečajo<br />
možnost <strong>na</strong>stanka, so še ženski spol, saj<br />
hormon estrogen povečuje holesterolno <strong>na</strong>sičenost<br />
žolča, nosečnost, ko se hormonskemu<br />
dejavniku pridruži še zmanjša<strong>na</strong> gibljivost žolčnika,<br />
debelost, hitra izguba telesne teže z dieto<br />
brez maščob, prehra<strong>na</strong> z veliko količino<br />
maščob, nekatere bolezni (sladkor<strong>na</strong> bolezen,<br />
bolezen termi<strong>na</strong>lnega ileuma itd.).<br />
Lahko imate težave ...<br />
O simptomatski holecistolitiazi govorimo,<br />
kadar se pojavijo klinične težave. Najpogostejši<br />
in <strong>na</strong>jz<strong>na</strong>čilnejši simptom je boleči<strong>na</strong>, imenova<strong>na</strong><br />
žolč<strong>na</strong> ali biliar<strong>na</strong> kolika. Ta <strong>na</strong>stane ne<strong>na</strong>dno<br />
v žlički ali pod desnim rebrnim lokom,<br />
polno intenziteto doseže v 15–60 minutah, je<br />
stal<strong>na</strong> in moč<strong>na</strong>, traja od 30 minut do 5 ur ter<br />
<strong>na</strong>to postopoma popusti. Lahko se širi <strong>na</strong>zaj<br />
v hrbet proti desni lopatici ali desni rami ali v<br />
žličko. Bolečino pogosto spremlja slabost s<br />
siljenjem <strong>na</strong> bruhanje in bruhanje. Najpogosteje<br />
se pojavi po zaužitju mastnega obroka,<br />
po večjem obroku po daljšem obdobju stradanja,<br />
velikokrat pa tudi ponoči. Povzroči jo<br />
kamen v cističnem ali skupnem žolčnem vodu,<br />
ki ga lahko delno ali popolnoma zapre. Takrat<br />
se žolčnik razširi, tlak v njem pa <strong>na</strong>rašča, saj se<br />
žolč s krčenjem ne more izprazniti.<br />
V primeru, da boleči<strong>na</strong> ne popusti in traja<br />
več kot 6–12 ur, moramo pomisliti <strong>na</strong> zaplete,<br />
kot so akutno vnetje žolčnika (holecistitis),<br />
vnetje žolčevodov (holangitis) ali vnetje trebušne<br />
sli<strong>na</strong>vke (biliarni pankreatitis).<br />
… ali pa ne<br />
Veči<strong>na</strong> ljudi z žolčnimi kamni nima nikakršnih<br />
težav. Pravimo, da imajo asimptomatske<br />
žolčne kamne (asimptomatska holecistolitiaza).<br />
Te velikokrat odkrijemo <strong>na</strong>ključno z<br />
ultrazvočno (UZ) preiskavo trebuha zaradi<br />
drugih težav. Celokupno tveganje za <strong>na</strong>stanek<br />
simptomov ali zapletov zaradi kamnov<br />
je relativno nizko – 1–2 % <strong>na</strong> leto.<br />
Kaj vidi zdravnik?<br />
Na žolčne kamne bo pomislil pri bolniku s tipičnim<br />
<strong>na</strong>padom biliarne kolike. Ob tem je trebuh<br />
običajno mehak, boleč pod desnim rebrnim<br />
lokom, kjer lahko včasih tudi tipamo povečan<br />
in boleč žolčnik. Laboratorijski testi <strong>na</strong>m velikokrat<br />
niso v pomoč, saj so spremenjeni (patološki)<br />
le v 10–20 %. Metoda izbora v diagnostiki<br />
žolčnih kamnov je ultrazvok trebuha. Prikaže<br />
<strong>na</strong>m lego in velikost žolčnika, debelino žolčnikove<br />
stene ter velikost in število kamnov.<br />
Zdravljenje žolčnih kamnov<br />
Osebe, pri katerih <strong>na</strong>ključno ugotovimo žolčne<br />
kamne, in nimajo težav, ni treba zdraviti. Izjema<br />
so le nekateri bolniki (npr. sladkorni bolniki,<br />
bolniki z večjim polipom žolčnika, z oslabljenim<br />
imunskim sistemom), pri katerih zdravnik<br />
presodi, da je potreben operativni poseg.<br />
V času <strong>na</strong>pada bolnika postimo, bolečine<br />
pa lajšamo z zdravili (spazmoa<strong>na</strong>lgetiki). V<br />
primeru pridruženega vnetja dodamo antibiotik.<br />
Nastanek, poslabšanje ali ponovitev<br />
simptomov preprečujemo z dieto z malo<br />
maščob ter z izogibanjem večjim obrokom,<br />
ocvrtim in težko prebavljivim jedem.<br />
Za topitev holesterolnih kamnov se lahko<br />
uporablja raztapljanje (litoliza) z žolčno kislino,<br />
kot npr. ursodeoksiholno kislino, vendar je učinek<br />
odvisen od velikosti in števila kamnov.<br />
Po<strong>na</strong>vljajoče hude težave ter zapleti zaradi<br />
žolčnih kamnov <strong>na</strong>jučinkoviteje odpravimo<br />
s kirurško odstranitvijo žolčnika skupaj s<br />
kamni, kar imenujemo holecistektomija.<br />
Danes poteka veči<strong>na</strong> operativnih posegov<br />
laparoskopsko, torej skozi majhne kožne reze<br />
s pomočjo posebnih optičnih instrumentov.<br />
Prednosti laparoskopske holecistektomije so<br />
krajša hospitalizacija in bolniški stalež, manjše<br />
število zapletov, nižji stroški zdravljenja in<br />
boljši kozmetični učinek, zaradi česar je ta<br />
metoda postala zlati standard zdravljenja. V<br />
približno 5 % zaradi a<strong>na</strong>tomskih posebnosti,<br />
hudega vnetja ali razmer v trebuhu posega<br />
ni mogoče dokončati laparoskopsko, zato ga<br />
opravimo klasično z rezom pod desnim rebrnim<br />
lokom. Dolgoročni rezultati kirurškega<br />
posega so odlični, saj pri 90 % bolnikov simptomi<br />
povsem izginejo.<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
22 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Naravni vir ne<strong>na</strong>sičenih maščobnih kislin<br />
Avtor:<br />
Klavdija Škrbo Karabegović<br />
Svetlin – ga poz<strong>na</strong>te?<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Dvoletni svetlin izvira iz Severne Amerike,<br />
danes pa uspeva v zmernih podnebnih<br />
območjih po vsem svetu. Na začetku 17. stoletja<br />
je prišel v Evropo, a so ga nekaj časa<br />
imeli za plevel, dokler niso spoz<strong>na</strong>li, kakšno<br />
»moč« ima.<br />
Dvoletni svetlin, ki mu v ljudskem jeziku<br />
rečejo tudi blanda, gospodič<strong>na</strong> in smrečka,<br />
doseže tudi do dva metra višine. Listi so<br />
podolgovati in <strong>na</strong>zobčani, veliki rumeni cvetovi,<br />
ki imajo zelo prijeten vonj, samostojno<br />
rastejo iz zalistja. Zanimivost svetli<strong>na</strong> je, da<br />
se cvetovi odpirajo šele v mraku, ko jih oprašujejo<br />
nočne žuželke. Rastli<strong>na</strong> je razširje<strong>na</strong><br />
po vseh zmerno toplih predelih, zaradi lepote<br />
in prijetno dišečih cvetov pa jo ponekod tudi<br />
kultivirajo. Najdemo jo tudi v Sloveniji ob<br />
poteh, <strong>na</strong> ledi<strong>na</strong>h in v gozdičkih, <strong>na</strong>jpogosteje<br />
<strong>na</strong> peščenih tleh. Cveti od junija do<br />
oktobra.<br />
Uporabni deli in učinkovine<br />
Za zdravilno uporabo je primerno mastno olje<br />
zrelih semen, ki ga kupimo v lekarni. V zdravstvene<br />
<strong>na</strong>mene lahko <strong>na</strong>biramo tudi liste v<br />
času cvetenja in pripravimo čaj, a takšnih blagodejnih<br />
učinkov <strong>na</strong> zdravje kot pri olju ni.<br />
Za pripravo čaja potrebujemo 2 žlički listov<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
23<br />
»Hkrati s povpraševanjem raste tudi število po<strong>na</strong>rejenih<br />
in posledično biološko neaktivnih pripravkov,<br />
zato je zelo pomembno, kje kupimo svetlinovo<br />
olje.«<br />
A Svetlinovo olje je bogat vir linolne<br />
in gama linolenske kisline –<br />
ne<strong>na</strong>sičenih esencialnih maščobnih<br />
kislin, ki <strong>na</strong>se vežeta proste<br />
radikale in sta zato pomembni<br />
za zaščito živcev in celic.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
svetli<strong>na</strong>, ki jih prelijemo s skodelico vrele vode,<br />
pustimo stati 10 minut in precedimo. Dnevno<br />
popijemo 2–3 skodelice.<br />
Predvsem pa se v zdravstvene <strong>na</strong>mene<br />
uporablja svetlinovo olje, ki se pridobi iz<br />
semen. Svetlinovo olje je bogat vir linolne<br />
(65–80 %) in gama linolenske kisline (8–14 %)<br />
– ne<strong>na</strong>sičenih esencialnih maščobnih kislin, ki<br />
<strong>na</strong>se vežeta proste radikale in sta zato<br />
pomembni za zaščito živcev in celic. Danes<br />
postaja svetlinovo olje pomemben <strong>na</strong>ravni<br />
izvir esencialnih maščobnih kislin, zato povpraševanje<br />
po njem raste. A hkrati s povpraševanjem<br />
raste tudi število po<strong>na</strong>rejenih in<br />
posledično biološko neaktivnih pripravkov,<br />
zato je zelo pomembno, kje kupimo svetlinovo<br />
olje.<br />
Kupimo lahko tudi kapsule s svetlinovim<br />
oljem. Ne glede <strong>na</strong> obliko zdravila pa moramo<br />
paziti, da ne prekoračimo dnevnega odmerka,<br />
ki pri odraslih z<strong>na</strong>ša 4–6 g, pri otrocih, mlajših<br />
od 12 let, pa 2–4 g. Dvakrat <strong>na</strong> dan zaužijemo<br />
torej polovico dnevnega odmerka. Na<br />
voljo so tudi diet<strong>na</strong> živila z dodatkom svetlinovega<br />
olja.<br />
Pripravki svetlinovega olja so <strong>na</strong>menjeni<br />
dolgoročni uporabi, saj do opaznega učinka<br />
pride šele po 4–12 tednih.<br />
Poleg notranje lahko svetlinovo olje uporabljamo<br />
tudi zu<strong>na</strong>nje; za zu<strong>na</strong>njo uporabo<br />
so <strong>na</strong> voljo različni kozmetični izdelki.<br />
Svetlin in zdravje<br />
V Severni Ameriki, od koder rastli<strong>na</strong> izvira,<br />
uporabljajo svetlin predvsem zu<strong>na</strong>nje za zdravljenje<br />
čirov in drugih kožnih bolezni ter za<br />
oskrbo lažjih ran. V Evropi so njen zdravilni<br />
učinek prepoz<strong>na</strong>li pri obolenjih vranice in<br />
jeter. Sicer pa je uporaba svetli<strong>na</strong> v ljudskem<br />
zdravilstvu zelo široka; uporabljajo ga pri sladkorni<br />
bolezni, multipli sklerozi, predmenstrualnem<br />
sindromu, povišanem holesterolu,<br />
želodčnih težavah, pri hiperaktivnosti otrok,<br />
pri kožnih izpuščajih, pikih žuželk itd.<br />
Danes svetlin izredno cenimo predvsem<br />
zaradi vsebnosti linolne in gama linolenske<br />
kisline, ki lahko v okviru nemastne diete<br />
pomagata preprečevati bolezni srca in ožilja.<br />
Prav tako omenjeni kislini zavirata širjenje<br />
vnetij in krepita imunski sistem. Ne<strong>na</strong>sičene<br />
maščobne kisline blagodejno vplivajo pri številnih<br />
boleznih, kot je npr. predmenstrualni<br />
sindrom, povišan krvni tlak, povišan holesterol,<br />
revmatični artritis, kronič<strong>na</strong> utrujenost,<br />
diabetične nevropatije itd.<br />
Klinične študije so pokazale, da je olje iz<br />
semen svetli<strong>na</strong> primerno za zdravljenje<br />
nevrodermititisa, saj zavira vnetne procese.<br />
Študije so tudi pokazale, da sta notranja in<br />
zu<strong>na</strong>nja uporaba svetlinovega olja uspešni<br />
pri atopičnem dermatitisu.<br />
B Omenjeni kislini zavirata širjenje<br />
vnetij in krepita imunski sistem ter<br />
preprečujeta bolezni srca in ožilja.<br />
C Ne<strong>na</strong>sičene maščobne<br />
kisline blagodejno vplivajo<br />
pri številnih boleznih, kot<br />
je npr. predmenstrualni<br />
sindrom, povišan krvni tlak,<br />
povišan holesterol, revmatični<br />
artritis, kronič<strong>na</strong> utrujenost,<br />
diabetične nevropatije itd.<br />
Stranski učinki<br />
Ob pravilni uporabi so stranski učinki zelo<br />
redki. Svetlin lahko občasno povzroči slabost,<br />
prebavne težave in glavobol, še redkeje<br />
alergijske reakcije. Svetlin ni primeren<br />
za otroke, mlajše od enega leta, nosečnice<br />
in doječe ženske oziroma <strong>na</strong>j se le-ti o uporabi<br />
posvetujejo z zdravnikom ali s<br />
farmacevtom.<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
24 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Ste si<br />
poškodovali roko?<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Vas boli roka in je oteče<strong>na</strong>, ne veste pa,<br />
koliko in kako jo uporabljati, da ne bo stanje<br />
še slabše oziroma da ne bo roka zaradi negibanja<br />
postala še slabše gibljiva? Nekaj rešitev<br />
<strong>na</strong>m je predstavila gospa Vida Potočnik,<br />
ki vodi studio in si je pred tem izkušnje pridobivala<br />
v Kliničnem centru <strong>na</strong> oddelku za<br />
plastično kirurgijo in oddelku za medicinsko<br />
rehabilitacijo.<br />
Sestavni del rehabilitacije po operativnih<br />
posegih, po poškodbah je tudi delov<strong>na</strong> terapija<br />
in/ali po potrebi uporaba ustrezne opornice.<br />
Osebni zdravnik ali specialist lahko <strong>na</strong><br />
delovni <strong>na</strong>log predpiše opornice za roko in/<br />
ali funkcio<strong>na</strong>lno delovno terapijo. Terapijo<br />
svetujemo takoj po poškodbi oz. operaciji,<br />
takoj ko so vam odstranili imobilizacijo<br />
(mavec, longeto). Glede <strong>na</strong> diagnozo svetujemo<br />
ustrezne kopeli, vaje, <strong>na</strong>vodila za razgibavanje<br />
oziroma uporabo roke doma. Pacienti,<br />
ki so iz oddaljenih krajev, lahko pridejo<br />
<strong>na</strong> terapijo enkrat oz. po potrebi večkrat, tolikokrat,<br />
da se pravilno <strong>na</strong>učijo ustreznih vaj<br />
in jih potem lahko pravilno izvajajo tudi<br />
doma.<br />
Zakaj je delov<strong>na</strong> terapija<br />
»drugač<strong>na</strong>« kot fizioterapija?<br />
Usmerje<strong>na</strong> je bolj <strong>na</strong> funkcijo roke. Pacient<br />
uporablja <strong>na</strong>mensko oblikovane pripomočke.<br />
Ob njihovi pomoči se osnov<strong>na</strong> funkcija roke<br />
oz. ustrezen gib, ki je omejen, zopet vrne v<br />
»normalo«. Pacienti zaradi poškodbe ne<br />
morejo izvajati določenih prijemov oz. gibov,<br />
zato se usmerimo <strong>na</strong> prizadeto funkcijo in s<br />
pravilnim po<strong>na</strong>vljanjem gibov povečujemo<br />
obseg le-teh. Pod <strong>na</strong>dzorstvom izvaja pacient<br />
potrebne aktivnosti za povečanje obsega<br />
giba in s tem tudi spretnosti, koordi<strong>na</strong>cije in<br />
mišične moči. Omejen gib zaradi poškodbe<br />
lahko zopet pride v popolno gibljivost. Tudi<br />
če pacient zaradi neuporabe npr. prsta, ta prst<br />
»pozabi« uporabljati, ga <strong>na</strong>učimo, da z usmerjeno<br />
pozornostjo in s po<strong>na</strong>vljanjem »pozabljeni«<br />
prst oz. prijem zopet prične uporabljati<br />
pri vsakodnevnih opravilih.<br />
Z vadbo se povečuje čas izvajanja aktivnosti,<br />
teža obremenitve in obseg giba.<br />
Kaj so opornice?<br />
Opornice so pripomočki, ki se uporabljajo kot<br />
pomoč za položaj npr. roke ali pri ohranjanju<br />
in/ali povečanju gibljivosti sklepov rok. Opornice<br />
izdelujemo individualno glede <strong>na</strong><br />
potrebe vsakega poškodovanca posebej oziroma<br />
glede <strong>na</strong> postavljeno diagnozo in trenutno<br />
stanje prizadetega dela roke.<br />
V zadnjih letih vse bolj <strong>na</strong>rašča tako imenovani<br />
sindrom zapestnega prehoda (SCC).<br />
Posledice so mravljinčenje prstov in roke,<br />
občutek olesenelosti v roki in/ali bolečine, ki<br />
se lahko pojavljajo v celi roki. V zgodnejši fazi<br />
te bolezni je z opornico in izbrano terapijo<br />
stanje mogoče popraviti v tolikšni meri, da<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
25<br />
»Opornice so pripomočki, ki se uporabljajo kot<br />
pomoč za položaj npr. roke ali pri ohranjanju in/ali<br />
povečanju gibljivosti sklepov rok.«<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
operacija v mnogih primerih ni potreb<strong>na</strong>. Včasih<br />
se kljub operativnemu posegu težave<br />
lahko ponovijo oz. <strong>na</strong>daljujejo, kajti problem<br />
je povezan še z ostalimi neravnovesji v telesu.<br />
Pogosta težava je tudi vnetje vezivnega<br />
tkiva in/oz. obraba hrustanca v sklepu palca.<br />
Posledica je zmanjšan obseg gibov in boleči<strong>na</strong><br />
v palcu. Lokalno izdelamo opornico za<br />
imobilizacijo osnovnega sklepa palca, s<br />
katero zmanjšamo bolečine pri gibanju, prijem<br />
pa je kljub temu možen. Takšno opornico<br />
izdelamo tudi pri zvinu sklepa palca ali<br />
po operaciji kolateralnega ligamenta palca<br />
kot »lokalno imobilizacijo« sklepa – po presoji<br />
zdravnika.<br />
Opornice lahko izdelamo tudi za zaščito<br />
roke, prstov pri športnikih. Tako se lahko<br />
skrajša čas odsotnosti z igrišča zaradi<br />
poškodbe.<br />
Posebej bi omenili dokaj pogoste zlome<br />
nosu pri aktivnih športnikih – rokometaših,<br />
nogometaših, ki morajo redno trenirati.<br />
Dobra zaščita za nos je poseb<strong>na</strong> maska, ki<br />
zavaruje poškodovani del.<br />
Tudi pri zvinu ali poškodbi sklepa prsta<br />
lahko individualno izdelamo posebno opornico<br />
samo za poškodovan prst. Tako zavarujemo<br />
prst oz. imobiliziramo sosednje sklepe<br />
in se izognemo imobilizaciji preko dlani in<br />
zapestja. S tem omogočimo uporabo roke<br />
pri vsakodnevnih aktivnostih oz. <strong>na</strong>daljeva-<br />
Opornica pri zvinu ali poškodbi sklepa prsta<br />
nje s treningi in tekmami pri športnikih. Hkrati<br />
pričnemo s postopno terapijo in s tem skrajšamo<br />
čas.<br />
Po vsakem operativnem posegu ali po<br />
poškodbi tetiv mišic se prične regeneracija.<br />
Če je prekomer<strong>na</strong>, povzroči <strong>na</strong>stanek manjših<br />
ali večjih brazgotin. Brazgotine lahko<br />
<strong>na</strong>stanejo zu<strong>na</strong>j <strong>na</strong> koži in jih vidimo, lahko<br />
pa <strong>na</strong>stanejo tudi v podkožju, mišici in so<br />
očem nevidne (po operaciji tetiv, hernije hrbtenice,<br />
…). Da bi proces prekomernega brazgotinjenja<br />
preprečili ali ustavili, je treba<br />
poškodovani del mazati in masirati s kremami<br />
za mehčanje brazgotin.<br />
Mogoče ste že imeli brazgotino in dobili<br />
informacijo, da je le-to treba mazati z mastno<br />
kremo ali celo olivnim oljem. Pri tem bi vas<br />
radi opozorili, da masaža z mastno kremo ali<br />
oljem brazgotino še bolj prekrvavi in je lahko<br />
zato brazgoti<strong>na</strong> še večja.<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
Izdelava opornice<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
26 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Avtor:<br />
Vladimir Maganja, dr. med.,<br />
spec. fizikalne medicine in rehabilitacije<br />
Živa voda in življenje<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Medici<strong>na</strong> definira življenje kot biofizikalno<br />
<strong>na</strong>čelo, ki ga opredeljuje preskok elektronov<br />
v vodi. Krivulje teh tokov beležimo <strong>na</strong><br />
EKG-, EEG- in EMG-posnetkih, prenos teh<br />
tokov v telesu pa omogoča sol. Raztoplje<strong>na</strong><br />
sol v vodi deluje kot elektroprevodni elektrolit<br />
in ustvarja pogoje splošne elektroprevodnosti.<br />
S tem omogoča pretok življenjske<br />
energije ali bioenergije, ki je enosmerni<br />
električni tok nizke <strong>na</strong>petosti in nizke<br />
jakosti.<br />
Kaj se zgodi pri<br />
izgorevanju hrane?<br />
To energijo <strong>na</strong>še telo pridobiva z oksidacijo<br />
ali izgorevanjem hrane. Proces izgorevanja<br />
oziroma oksidacije je oddajanje ali sproščanje<br />
elektronov, torej bioenergije. Pri tem<br />
<strong>na</strong>stajajo elektropozitivni odpadki, tako imenovani<br />
prosti radikali. Elektroni imajo težnjo<br />
<strong>na</strong>stopanja v elektronskih parih. Kadar imata<br />
atom ali molekula zadnjo oblo zasičeno z elektronskim<br />
parom, sta stabil<strong>na</strong>, če pa je <strong>na</strong> njej<br />
prisoten le en elektron, se atom ali molekula<br />
ob<strong>na</strong>šata kot zelo reaktiven elektropozitiven<br />
prosti radikal. Ta intenzivno išče elektron za<br />
svojo nevtralizacijo in s tem preti, da <strong>na</strong>m<br />
povzroči oksidativno poškodbo, s tem oksidira<br />
(po domače »skuri«) katerokoli strukturo<br />
v telesu. Če je ta struktura DNA, ki vsebuje<br />
<strong>na</strong>vodila za delitev celice, lahko pride do<br />
rakave preobrazbe z nekontrolirano delitvijo<br />
celic, lahko pa pride tudi do oksidativne<br />
poškodbe katerekoli strukture v telesu.<br />
Iz do sedaj povedanega vidimo, da prosti<br />
radikali <strong>na</strong>stajajo v celici pri izgorevanju<br />
hrane, saj za vsak odtegnjen elektron proizvedemo<br />
en prosti radikal. Te radikale nev-<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
»Živa voda zaradi viška elektronov nosi<br />
močan elektronegativen <strong>na</strong>boj, s katerim<br />
pritegne <strong>na</strong>se elektropozitivne odpadke oz.<br />
radikale, jih z elektroni nevtralizira ...«<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
tralizirajo antioksidanti, molekule z viškom elektronov v presni hrani. Najbolj<br />
z<strong>na</strong>ni so vitamini A, C in E, seveda pa imajo rastline še veliko bolj ali manj z<strong>na</strong>nih<br />
antioksidantov. Žal se ti pri kuhanju uničijo, saj že pri temperaturi 38–40<br />
stopinj Celzija oksidirajo, torej izgubijo elektrone in s tem zaščitni antioksidativni<br />
potencial. Zato nekateri menijo, da bi moral človek za dober antioksidativni<br />
potencial pojesti vsaj 70 odstotkov presne hrane. Uživanje samo kuhane<br />
hrane je <strong>na</strong>mreč Sizifovo delo, saj prav toliko elektronov, kot jih pridobimo z<br />
oksidacijo hrane, dolgujemo nevtralizaciji prostih radikalov, niti enega manj<br />
in niti enega več.<br />
Živa voda<br />
Neoksidirani vitamini nevtralizirajo proste radikale, nevtralizirati in iz telesa<br />
odstraniti pa jih je sposoben le en antioksidant – živa voda. Ta se <strong>na</strong>haja v studencih,<br />
potokih, jezerih in rekah v neokrnjeni <strong>na</strong>ravi. Voda je sposob<strong>na</strong> sprejemati<br />
in oddajati velike količine električne energije, dokaz za to je strela, ob kateri<br />
se iz vodnih kapljic v oblakih sprostijo ogromne količine električne energije.<br />
Živa voda zaradi viška elektronov nosi močan elektronegativen <strong>na</strong>boj, s katerim<br />
pritegne <strong>na</strong>se elektropozitivne odpadke oz. radikale, jih z elektroni nevtralizira<br />
in skozi ledvice ponese iz telesa. S tem omogoča in vzdržuje visok bioenergijski<br />
potencial organizma v celoti.<br />
Ali voda vsebuje energijo?<br />
V okviru šolskega z<strong>na</strong>nja obstaja vsesplošno z<strong>na</strong>no dejstvo, da voda ne vsebuje<br />
energije. Kemija meri vsebnost energije <strong>na</strong> tak <strong>na</strong>čin, da sežge maščobo, sladkor,<br />
ali beljakovino, <strong>na</strong>kar izraču<strong>na</strong> količino sproščene toplote <strong>na</strong> gram proučevane<br />
snovi. Ker voda ne gori in z njo lahko ogenj le pogasimo, se zmotno sklepa,<br />
da voda ne vsebuje energije. Dokaz, da temu ni tako, <strong>na</strong>m sporoča <strong>na</strong>ravni pojav<br />
strela, pri katerem se sprostijo ogromne količine energije, ki strese zemljo in z<br />
bliskom in gromom razpara nebo. Če bi bilo elektrogospodarstvo sposobno to<br />
ogromno količino energije zajeti, bi <strong>na</strong>m ob njeni prodaji izstavilo ogromen<br />
račun. Žal pa je za kemika voda v oblaku, iz katerega je pravkar udarila strela, le<br />
H 2<br />
O, in voda iz močno <strong>na</strong>elektrenega oblaka, iz katerega bo vsak čas udarila<br />
strela, prav tako H 2<br />
O.<br />
Živa <strong>na</strong>elektre<strong>na</strong> voda je v resnici nosilec <strong>na</strong>jžlahtnejše, takoj razpoložljive<br />
bioenergije, saj pri njenem sproščanju ne <strong>na</strong>stajajo prosti radikali. Za pridobitev<br />
te energije ni treba vlagati energije za prebavo kot pri hrani. Še več, živa<br />
voda s svojim elektronegativnim <strong>na</strong>bojem pritegne <strong>na</strong>se elektropozitivne proste<br />
radikale, jih z elektroni nevtralizira in je edini antioksidant, ki jih je skozi ledvice<br />
sposob<strong>na</strong> ponesti iz telesa. Pri tem ji pomaga še en antioksidant živa sol,<br />
ki prav tako prispeva velike količine elektronov. Po kapaciteti antioksidativnega<br />
delovanja je <strong>na</strong>jmočnejša živa voda, saj jo pijemo <strong>na</strong> litre, <strong>na</strong> drugem mestu je<br />
živa sol, ki jo uživamo v tisočkrat manjših gramih, ostale antioksidante in vitamine<br />
pa še v tisočkrat manjših miligramih.<br />
Alkalnost je pomemb<strong>na</strong><br />
Voda ima vodilno vlogo v borbi z zakisanostjo telesnih tekočin. Vse celice <strong>na</strong>šega<br />
telesa so <strong>na</strong>mreč proizvajalke kislin. Pri izgorevanju hrane se kisik spaja v ogljikov<br />
dioksid kot pri vseh vrstah gorenja. Ogljikov dioksid, ki je raztopljen v vodi,<br />
je ogljikova kisli<strong>na</strong>, zato se vode z mehurčki imenujejo kisle vode. Živa voda v<br />
telesu deluje alkalno, saj z izpiranjem kislin iz telesa vzdržuje bazičnost <strong>na</strong>ših<br />
telesnih tekočin. Ta je zelo pomemb<strong>na</strong>, saj so <strong>na</strong>še celice sposobne živeti le v<br />
rahlo alkalni medcelični tekočini. V arterijski krvi je pH 7,4, v venski 7,36, pri 7,3<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
28 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
»...da je človeški rod, odkar se je pred enim do dvema<br />
milijonoma let razvil iz <strong>na</strong>ših prednikov, v neokrnjeni<br />
<strong>na</strong>ravi pil le živo vodo in užival živo sol ter<br />
užival hrano brez pesticidov.«<br />
smo nezavestni, pri pH 7 pa <strong>na</strong>stopi smrt.<br />
Zavedati se moramo, da se iz vsake molekule<br />
sladkorja v pijači pri izgorevanju tvori šest<br />
molekul ogljikovega dioksida, zato deluje<br />
alkalno le voda brez sladkorja.<br />
Se zastrupljamo?<br />
Za zaključek je treba povedati tudi to, da se<br />
moramo zavedati, da je človeški rod, odkar<br />
se je pred enim do dvema milijonoma let razvil<br />
iz <strong>na</strong>ših prednikov, v neokrnjeni <strong>na</strong>ravi pil<br />
le živo vodo in užival živo sol ter užival hrano<br />
brez pesticidov, ki so zelo rakotvorni prosti<br />
radikali. Živa voda se <strong>na</strong>haja v neokrnjeni<br />
<strong>na</strong>ravi. Ko vodo spustimo v cev, se po osemdesetih<br />
metrih popolnoma razelektri, živa sol<br />
se devitalizira v postopku rafiniranja, s<br />
postopki modernega industrijskega kmetovanja<br />
pa obremenimo hrano.<br />
Devitalizirane in s klorom zastrupljene<br />
vode, ki je povrhu vsega še obogate<strong>na</strong> s pesticidi<br />
in težkimi metali, devitalizirane rafinirane<br />
soli in hrane, zastrupljene s pesticidi, <strong>na</strong>še<br />
telo nikdar ni in nikdar ne bo potrebovalo, pa<br />
kljub temu plačujemo, da imamo vse to doma.<br />
Zastrupili smo si dobršen del zemlje, vode,<br />
hrane in zraka, želimo uničiti vse, kar leze in<br />
gre po polju. Poljedeljski škodljivci postajajo<br />
<strong>na</strong> strupe odporni, kot bakterije <strong>na</strong> antibiotike,<br />
zato uporabljamo vedno nove kombi<strong>na</strong>cije<br />
pripravkov, <strong>na</strong>ša hra<strong>na</strong> pa je z njimi<br />
vedno bolj obremenje<strong>na</strong>. Sploh <strong>na</strong>m ni nič<br />
jasno in čudimo se, zakaj so kronič<strong>na</strong> degenerativ<strong>na</strong><br />
obolenja v porastu. Lahko bi dejali:<br />
KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE, JE SAM<br />
SVOJE NESREČE KOVAČ!<br />
Kaj so kisline in kaj baze?<br />
Kisline so snovi, ki oddajajo protone (pozitivno <strong>na</strong>bite ione H+ ), baze pa so<br />
snovi, ki protone sprejemajo. Enota za kisline ali baze je pH vrednost, ki z<strong>na</strong>ša od<br />
1 do 14, kjer je 1 <strong>na</strong>jmočnejša kisli<strong>na</strong> in 14 <strong>na</strong>jmočnejša baza. Nevtral<strong>na</strong> tekoči<strong>na</strong><br />
ima vrednost 7. Pri reakciji pozitivno <strong>na</strong>bitih kislin in negativno <strong>na</strong>bitih baz pride<br />
do vezave obeh vrst spojin v nevtralno spojino, medtem ko presežni pozitivno ali<br />
negativno <strong>na</strong>biti delci določajo, ali bo tekoči<strong>na</strong> kisla ali bazič<strong>na</strong>. Normalni pH<br />
telesnih tekočin je rahlo bazičen (alkalen) z vrednostjo 7,35 – 7,45. pH vrednost krvi<br />
<strong>zdravega</strong> človeka je 7,4. Že majh<strong>na</strong> odstopanja od te vrednosti vodijo do velikih<br />
motenj v presnovi in življenjske nevarnosti. Če zaradi bolezni pade pH vrednost<br />
pod 7,37, pride do motenj v presnovi zaradi zakisanja (acidoza), če pa se pH<br />
vrednost zviša <strong>na</strong>d 7,44 prihaja do motenj zaradi prebitka baz (alkaloza). Organizem<br />
ima učinkovite regulacijske mehanizme (pufer sistemi v krvi, pljučih, ledvicah)<br />
za vzdrževanje pH vrednosti v zelo ozkih mejah.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Preprosto<br />
ženska<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
V prilogi preberite: Približujem se menopavzi Veselim se življenja<br />
Eko, bio, organsko, <strong>na</strong>ravno v kozmetiki Bi si povečali dojke?<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />
Priloga: Preprosto ženska
30 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
»Naše telo je čudež <strong>na</strong>rave, spoštujmo ga!«<br />
Avtor:<br />
Andreja Hergula<br />
Veselim se življenja<br />
Alenka Rebula<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Vse lepo, kar bi povedala o pisateljici,<br />
pesnici, filozofinji, poz<strong>na</strong>valki psihologije,<br />
profesorici Alenki Rebula, bi bilo premalo,<br />
da bi zaobjelo njeno lepoto. Lepoto, ki seva<br />
iz nje – <strong>na</strong>vznoter in <strong>na</strong>vzven. Ta je odraz<br />
njene notranje globine, ki skuša v vsakem<br />
človeku videti pozitivno in ki črpa iz ljubezni<br />
do stvarstva, <strong>na</strong>rave in otrok. Ti ji predstavljajo<br />
<strong>na</strong>vdih. Naj bodo za <strong>na</strong>s <strong>na</strong>vdih<br />
tudi njeni odgovori o telesu, telesnosti in<br />
lepoti. Pa ne samo <strong>na</strong>vdih, tudi izziv za <strong>na</strong>še<br />
delovanje <strong>na</strong> poti do zadovoljstva s samim<br />
seboj in z ljudmi, ki so <strong>na</strong>m blizu.<br />
Kako ste <strong>na</strong> svoje telo in telesnost gledali<br />
kot <strong>na</strong>jstnica?<br />
Svojega telesa nisem občutila, kaj šele, da bi<br />
ga imela rada. Gledala sem <strong>na</strong> videz, se bala<br />
sama sebe, se počutila nerodno in zamrznjeno.<br />
Bila sem lepa, a tega se nisem z<strong>na</strong>la<br />
veseliti. Nenehno sem se ocenjevala, popravljala<br />
in kritizirala. Drugi tega niso vedeli. Kot<br />
vsi mladi sem z<strong>na</strong>la ponosno skrivati svoje<br />
<strong>na</strong>jgloblje stiske.<br />
Kako se je odnos do telesa z leti<br />
spremenil?<br />
Počasi in z veliko težavo sem začela premagovati<br />
svoje strahove. Ni mi bilo lahko. Sicer<br />
sem skrbela za zdravo življenje, gibanje in<br />
videz, a mučni občutki so dolgo čakali <strong>na</strong><br />
mojem dnu in so se izražali kot stal<strong>na</strong> utrujenost,<br />
bolehnost in umikanje v samoto. Telo<br />
mi je bilo predvsem ovira, vir bolečin in tihega<br />
obupa, čeprav se tega nisem jasno zavedala.<br />
A to so govorili simptomi.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Priloga: Preprosto ženska
Marec 2012<br />
31<br />
Kako gojite lepoto, ki izžareva iz vas?<br />
Mladost<strong>na</strong> lepota je mimo, a tega ne obžalujem.<br />
Vsako obdobje je skrivnost, ki jo je treba<br />
šele odkriti, in tega se veselim. Danes si ne<br />
želim, da bi bila videti mlajša, kot sem. Veselim<br />
se življenja veliko bolj svobodno in polno<br />
kot v mladosti, svoje telo pa doživljam kot<br />
del sebe, ki govori resnico, ima svojo modrost,<br />
me podpira in mi kaže pot v ljubezen.<br />
Kaj pomislite, ko ob cesti zagledate plakate<br />
z golimi fotografijami, zapeljivimi<br />
izrazi <strong>na</strong> obrazih manekenk, reklame z erotično<br />
vsebino? Kaj menite, da se dogaja v<br />
glavah teh manekenk, ki brez sramu odvržejo<br />
cunjice?<br />
Ženske prodajajo svoj videz in goloto iz<br />
razlogov, ki so lahko zelo osebni, ne želim<br />
jih soditi. Iz svojih izkušenj sem se <strong>na</strong>učila,<br />
da videz vara. Srečala sem ljudi, ki so pod<br />
neoporečnim javnim življenjem skrivali<br />
osebno življenje, v katerem sta vladali krutost<br />
in perverznost. Zato sem previd<strong>na</strong> v izrekanju<br />
sodb in ogorčenje ne sodi v moj <strong>na</strong>čin<br />
odzivanja. Vse poskušam predvsem razumeti<br />
in potem <strong>na</strong>jti <strong>na</strong>čin, da storim kaj<br />
dobrega. Seveda mi to, kar omenjate, ni prav<br />
nič všeč. Popredmetenje ženske je dobilo<br />
ogromne razsežnosti, a ne mislim, da je bilo<br />
včasih za ženske in njihovo dostojanstvo kaj<br />
bolje. Sploh ne. V preteklosti je bila javnost<br />
»spodobnejša«, a žensko življenje ni bilo zato<br />
nič srečnejše in tudi <strong>na</strong>silja je bilo ogromno.<br />
Ljudi je bilo bolj sram, a zato niso bili odnosi<br />
nič plemenitejši. Skratka, vsaka doba izraža<br />
nespoštovanje do človeka <strong>na</strong> svoj <strong>na</strong>čin. Bili<br />
smo daleč in smo še daleč od tega, kar si<br />
p re ds t av ljam kot sp oš tov anj e m e d<br />
spoloma.<br />
Kako vse to vpliva <strong>na</strong> mlade v obdobju<br />
odraščanja ter otroke?<br />
Otrokom <strong>na</strong>jbolj škodi ali koristi to, kar doživljajo<br />
v svojem domu, v stiku z <strong>na</strong>jljubšimi<br />
odraslimi. Opazovala sem prijatelje svojega<br />
si<strong>na</strong>, ko so odraščali sredi podobnih scen po<br />
zidovih, v kioskih in po televiziji, saj je okolje<br />
preplavljeno s tem, a ti fantje imajo danes<br />
do žensk spoštljiv in čuteč odnos. Bistveno<br />
je bilo, kakšne očete in kakšne matere so<br />
imeli ter kakšni so bili odnosi v družini. Tisto<br />
je <strong>na</strong>jbolj vplivalo <strong>na</strong>nje. Če doma ne z<strong>na</strong>mo<br />
živeti v svobodi in ljubezni do <strong>na</strong>ših teles, se<br />
bližati drugemu, zaupati, živeti čustvene intimnosti,<br />
potem mladi ne bodo sočutni in spoštljivi<br />
niti do svojega telesa niti do telesa drugih.<br />
Mediji seveda <strong>na</strong>redijo svoje, a mislim,<br />
da ima <strong>na</strong>jvečji vpliv zlasti družinsko življenje<br />
oziroma odnos do spolnosti, ki ga<br />
dobimo doma. Vsa pornografija tega sveta<br />
ne more nič, če je otrokovo telo in srce doživelo<br />
občutenost, spoštovanje in ljubezen že<br />
v zibelki.<br />
Beremo raziskave, ki trdijo, da ima<br />
spolne odnose že dobršen del 15-letnikov,<br />
številke pa so tudi nižje. Čemu pripisujete<br />
zgodnje spolne odnose? So to mediji ali kaj<br />
globljega, kar ni vidno <strong>na</strong> prvi pogled?<br />
»Če doma ne z<strong>na</strong>mo živeti v svobodi in ljubezni<br />
do <strong>na</strong>ših teles, se bližati drugemu, zaupati, živeti<br />
čustvene intimnosti, potem mladi ne bodo sočutni<br />
in spoštljivi niti do svojega telesa niti do telesa<br />
drugih.«<br />
Razlogov je veliko. Prostora za otroštvo je<br />
vedno manj, otrok je <strong>na</strong> vseh ravneh prezgodaj<br />
vržen v odraslost, ne le glede spolnosti.<br />
Otrok se prehitro razvija, ker je vse,<br />
kar počne, pospešeno, od učenja do športnih<br />
dejavnosti in stika z mediji. Prezgodnja<br />
spolnost je samo eden od vidikov globalne<br />
izgube otroštva. Poleg tega mladi<br />
dostikrat iščejo spolnost zato, ker so<br />
čustveno osamljeni in iščejo bližino. Ta <strong>na</strong>j<br />
bi jim dala toplino, ki je doma ne <strong>na</strong>jdejo.<br />
To so potrdile tudi raziskave. Ne žene jih<br />
spolni <strong>na</strong>gon, žene jih čustve<strong>na</strong> lakota,<br />
iskanje telesne bližine, ki je doma ni. Žal<br />
mislijo, da bo teles<strong>na</strong> intimnost sprožila<br />
tud čustveno intimnost, ki jo tako pogrešajo,<br />
a to se ne zgodi.<br />
Po eni strani mladi dajejo vtis izredne<br />
samozavesti, po drugi pa <strong>na</strong>j bi bili kronično<br />
nezadovoljni s svojim videzom. Kje tiči<br />
resnica?<br />
Z videzom se ukvarjamo zaradi tega, kar<br />
čutimo, ko se gledamo. Čutimo pa svoje<br />
občutke vrednosti, čutimo svoje ljubljeno<br />
ali zavrnjeno telo v družinskih odnosih. Ne<br />
počutimo se lepi, če se ne počutimo dragoceni,<br />
ljubljeni in upoštevani v ožjem krogu.<br />
V resnici <strong>na</strong>s premaguje strah pred očmi<br />
sveta, pred življenjem, pred čustveno ranljivostjo.<br />
Z urejanjem videza in imenitno<br />
držo skušamo požreti priz<strong>na</strong>nje, ki ga ne<br />
čutimo v sebi.<br />
Kakšni otroci so bili otroci 50 let <strong>na</strong>zaj<br />
in kakšni so danes? V čem se <strong>na</strong>jbolj<br />
razlikujejo?<br />
Težko je posploševati. Če opazujem svojo<br />
generacijo, vidim, da so bile med <strong>na</strong>mi ogromne<br />
razlike. Jaz nisem imela takega otroštva<br />
kot drugi otroci in otrok v kmečki družini ni<br />
živel kot otrok delavca ali izobraženca, otrok<br />
verne družine je imel drugačno vzgojo kot<br />
otrok staršev, ki so bili prepričani liberalci.<br />
Družba ni imela e<strong>na</strong>kih zahtev do vseh. Otroci<br />
so svoje stiske lahko izrazili v igri v <strong>na</strong>ravi in<br />
več je bilo stika med njimi, manj je bilo igrač<br />
in televizije in več časa za odraščanje.. To je<br />
bilo dobro za <strong>na</strong>s. Toda nisem prepriča<strong>na</strong>, da<br />
je bilo <strong>na</strong>m otrokom dosti bolje kot da<strong>na</strong>šnjim<br />
otrokom ... Dr. Gostečnik in vsi družinski centri<br />
ne bi imeli toliko dela s tistimi, ki so bili<br />
nekoč otroci, če bi bile nekdanje družine topla<br />
Priloga: Preprosto ženska<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
32 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
»Lepa se počutim, ko doživljam smisel svojega<br />
življenja in čutim, koliko pomenim <strong>na</strong>jdražjim<br />
osebam.«<br />
gnezda za otroška srca. Koliko je danes odraslih,<br />
ki so jim družine strle srce! Nikoli ni bilo<br />
idealno, ker življenje parov in družin ter<br />
odnosi med sorodniki nikoli niso bili sladka<br />
pravljica. Druži<strong>na</strong> <strong>na</strong> Slovenskem za velik del<br />
otrok ni bila varno zavetje včasih in tudi danes<br />
še vedno ni. Alenka Puhar je to zelo temeljito<br />
dokazala. Žal mi je, da je tako, a nobenega<br />
dvoma ni, da <strong>na</strong>s čaka še veliko dela <strong>na</strong> tem<br />
področju.<br />
Kaj definira otroka, ki polno živi svoje<br />
otroštvo?<br />
Najlepše v otroštvu je brezskrbnost. To je<br />
redka sreča, a nekateri starši le z<strong>na</strong>jo biti<br />
varuhi svojega doma. Njihov otrok je srečen,<br />
ker jim lahko vse pove, lahko vse vpraša,<br />
lahko raču<strong>na</strong> <strong>na</strong>nje, da bodo vedno <strong>na</strong>šli čas<br />
zanj in da bodo njegove občutke jemali z<br />
vso resnostjo. Tak otrok ima svobodne starše,<br />
ki z<strong>na</strong>jo zavarovati svojo družinsko intimnost<br />
in niso plen sorodnikov, oblastnih starih staršev,<br />
kariere ali gonje za de<strong>na</strong>rjem. Za otroka<br />
je sreča nekaj preprostega in pristnega:<br />
topel objem, kosilo <strong>na</strong> mizi, skupen pogovor,<br />
roka v roki, ko je hudo. A prav <strong>na</strong>jpreprostejše<br />
stvari je danes, tako se zdi, <strong>na</strong>jtežje<br />
dati.<br />
Kaj bi dejali mladim osebam, ki iz otroštva<br />
tako zagrizeno bežijo? Bodo mladi res<br />
srečnejši, če bodo preizkusili več spolnih<br />
partnerjev in praks? Do česa jih bo tovrstno<br />
rav<strong>na</strong>nje privedlo (zanimajo me predvsem<br />
občutki, doživljanje sveta okrog sebe,<br />
kasnejše vzpostavljanje odnosov)?<br />
Priloga: Preprosto ženska<br />
Nihče ne beži iz otroštva, če je v njem miren,<br />
varen in ljubljen. Mladi drvijo v take izkušnje<br />
brez odločanja, pogosto kar padejo vanje<br />
zaradi nepripravljenosti in osamljenosti.<br />
Težko je reči, kaj se potem zgodi. Tisti, ki imajo<br />
veliko zgodnjih spolnih izkušenj, ne dozorijo<br />
s tem, bolj verjetno je, da to zavira njihov<br />
razvoj. A tudi tisti, ki živijo vzdržno, ne bodo<br />
zato avtomatično boljši partnerji in starši.<br />
Pogosto mi pišejo moški ali ženske, ki so bili<br />
vzgojeni zelo strogo in so živeli – da tako<br />
rečem – moralno neoporečno, pa so zelo<br />
nesrečni v ljubezenskem in družinskem življenju.<br />
Razvrat seveda uničuje vse <strong>na</strong>jlepše v <strong>na</strong>s,<br />
a tudi zavrtost je lahko pekel za dušo in telo.<br />
Našli <strong>na</strong>j bi pravo mero, toplino zaupnega<br />
srca in čistih odnosov, zaupno komunikacijo<br />
teles.<br />
Vaš komentar <strong>na</strong> izjavo dr. Andreja<br />
Perka: »Mladi so <strong>na</strong> goloto postali neobčutljivi<br />
…«<br />
Res je, a ne <strong>na</strong> svojo goloto. Tista jim še vedno<br />
dela preglavice.<br />
Kako <strong>na</strong>j starši mladim <strong>na</strong> pravi in občutljiv<br />
<strong>na</strong>čin razložijo o telesu in podobnem?<br />
Recepta ni, ker je treba občutiti svojega<br />
otroka in pravi trenutek. Najtežje je biti <strong>na</strong>raven<br />
in spontan. Najprej bi morali imeti mi<br />
topel in srčen odnos do lastnega telesa, spolnosti<br />
in ljubezni v dvoje. Moja izkušnja iz pripovedi<br />
mnogih ljudi pa je, da imajo odrasli v<br />
sebi še vedno ogromno stisk in težav v spolnem<br />
življenju in v odnosu do svojega telesa.<br />
Otroci čutijo to stisko v starših. Zato bi bilo<br />
lepo, ko bi skušali govoriti, kar res z<strong>na</strong>mo<br />
živeti, in biti iskreni. To je <strong>na</strong>jtežje in tudi<br />
edino vzgojno.<br />
Mnogim ljudem je zvestoba enemu partnerju<br />
še vedno velika vrednota. Uspeva jim<br />
ostati v izpolnjujočem partnerskem odnosu,<br />
in zdi se, da ne potrebujejo neke tretje<br />
osebe, da bi jih izpolnila ...<br />
Velika, traj<strong>na</strong> in zvesta ljubezen je mogoča,<br />
če obstaja že <strong>na</strong> začetku iskre<strong>na</strong> skup<strong>na</strong> vez,<br />
če je drugi sorod<strong>na</strong> duša, s katero je potem<br />
mogoče občuteno graditi skupno pot, in če<br />
sta oba zvesta ne le drug drugemu, ampak<br />
tudi vsak sebi. En sam ni dovolj za skupno<br />
vez. Na srečo še obstajajo taki pari in vedno<br />
bodo.<br />
Toliko kot se govori o lepoti danes, se ni<br />
še nikdar, a vendar so besede zanjo prepuhle,<br />
izrabljene in izkrivljene. Kaj je lepota<br />
za vas? Kateri kompliment vas osebno<br />
osreči?<br />
Lepoto vidim vsepovsod, vse stvarstvo je e<strong>na</strong><br />
sama lepota. Največjo lepoto doživljam v<br />
<strong>na</strong>ravi in umetnosti, pa tudi v ljudeh, zlasti v<br />
otrocih. Dobro mi dene, če rečejo, da sem kaj<br />
lepega <strong>na</strong>pisala ali povedala, da sem koga<br />
<strong>na</strong>vdahnila ali ga z<strong>na</strong>la podpreti, da so veseli,<br />
ko me zagledajo … Lepa se počutim, ko doživljam<br />
smisel svojega življenja in čutim, koliko<br />
pomenim <strong>na</strong>jdražjim osebam.<br />
Naše bralke o tem, kaj bi morale storiti<br />
za svoje telo in lepoto, prebirajo vsakodnevno.<br />
Morda se zaradi tega počutijo nelagodno,<br />
saj se v večini posvečajo čemu drugemu<br />
kot stalnemu olepševanju sebe in<br />
gledanja v ogledalo. Po drugi strani pa kot<br />
ženske želijo biti lepe in občudovane. Kje<br />
<strong>na</strong>jti pravo mero?<br />
Pred ogledalom lahko tudi zamižimo in se<br />
raje občutimo. Bolje se bomo z<strong>na</strong>li obleči,<br />
počesati in se razveseliti svoje podobe, če<br />
bomo zvesti svojim potrebam, kot če bomo<br />
iskali ustrezno učinkovanje <strong>na</strong>vzven. Bistveno<br />
za moje počutje je, kaj čutim do sebe jaz. Z<br />
nego sebe si izražamo spoštovanje in <strong>na</strong>klonjenost.<br />
Nežno ukvarjanje s seboj je blagodejno<br />
za dušo in telo. Ne iščimo pohvale,<br />
iščimo raje srečno razpoloženje v lastnem<br />
telesu.<br />
Katero vrlino <strong>na</strong>j sodobni ljudje po<br />
vašem mnenju negujemo, ker pade <strong>na</strong> plodnejša<br />
tla, kot je gonja za lepim videzom?<br />
Danes je prav zaradi potrošniškega odnosa<br />
do telesa treba vzpostaviti spoštovanje do<br />
čudeža <strong>na</strong>rave, ki je <strong>na</strong>še telo. Nega telesa<br />
je lahko ljubeča, globoka in plemenita vsakodnev<strong>na</strong><br />
praksa. Nauči <strong>na</strong>s, da se vsak hip<br />
sprašujemo, kaj čutimo, in se rav<strong>na</strong>mo po<br />
tem, česar smo res potrebni za mirno in<br />
varno življenje. Če smo varuhi svojega<br />
telesa, bodo tudi čustva <strong>na</strong> varnem. Za mir<br />
med ljudmi potrebujemo tudi mir v telesih.<br />
V vsakem <strong>na</strong>silnem dejanju je <strong>na</strong>mreč<br />
vedno soudeleženo sovražno telo, ki ne<br />
občuti bolečine drugega. V ljubezni do<br />
sebe postanemo neodvisni, močni in lepi,<br />
samo v ljubezni. Za to je vredno živeti, za<br />
lepoto, ki ne mine.
Marec 2012<br />
33<br />
Kaj damo <strong>na</strong> kožo, je ravno tako<br />
pomembno, kot to, kar damo vase<br />
Avtorica:<br />
Saša V.<br />
Eko, bio, organsko,<br />
<strong>na</strong>ravno v kozmetiki<br />
O izrazih eko, bio, <strong>na</strong>ravno, organsko poslušamo<br />
in beremo <strong>na</strong> vsakem koraku. Izdelki z<br />
omenjenimi oz<strong>na</strong>kami so <strong>na</strong> voljo skoraj za<br />
vsako človekovo željo in potrebo, pa <strong>na</strong>j gre<br />
za hrano, pijačo, kozmetiko, oblačila, pohištvo,<br />
hiše, avtomobile, gorivo, kurjavo, …<br />
Potrošniki smo čedalje zahtevnejši glede<br />
tega, zato imajo proizvajalci kar težko<br />
<strong>na</strong>logo, saj je ob izrednem porastu teh izdelkov<br />
včasih zelo težko prepričati kupca, da<br />
je ravno ta izdelek pravi zanj. Poleg hrane,<br />
za katero si vsi želimo, da je pridela<strong>na</strong> čim<br />
bolj <strong>na</strong>ravno, brez umetnih dodatkov, vsak<br />
dan uporabljamo tudi kozmetič<strong>na</strong> sredstva,<br />
pa čeprav samo osnov<strong>na</strong>, kot so milo, zob<strong>na</strong><br />
pasta ali krema za obraz. Ste velikokrat v<br />
dvomih in ne veste, za kateri izdelek bi se<br />
odločili? Vas begajo razne male »sličice«, ki<br />
jih vidite <strong>na</strong> embalaži?<br />
Ponudba je velika. Kaj izbrati?<br />
Obljube svetovalcev različnih mrežnih marketingov,<br />
lepa <strong>na</strong>rav<strong>na</strong> embalaža in prospekti,<br />
iz katerih dehti <strong>na</strong>rava ali etno ambient v trgovini<br />
še ne pomenijo <strong>na</strong>ravnega izdelka. Dobili<br />
ste le vtis o <strong>na</strong>ravnem izdelku in če ste se<br />
odločili za <strong>na</strong>kup, ste ga mogoče tudi (pre)<br />
drago (pre)plačali. Če želite svojemu telesu<br />
res dobro, potem se odločajte za 100 %<br />
<strong>na</strong>ravne izdelke.<br />
Besede, besede, besede<br />
Ušesom in očem všečne besede organsko,<br />
eko ali bio so <strong>na</strong> izdelku velikokrat iz popolnoma<br />
tržnih razlogov. V kozmetiki je lahko<br />
izdelek, ki nosi oz<strong>na</strong>ko <strong>na</strong>raven, tak, ki vsebuje<br />
samo za vzorec <strong>na</strong>ravnih ali ekološko<br />
pridelanih sestavin, vse ostale sestavine pa<br />
so lahko sintetične, pridobljene iz <strong>na</strong>ftnih<br />
derivatov. Zakonodaja <strong>na</strong>jvečkrat tega<br />
področja ne ureja dovolj podrobno, zato<br />
obstaja množica različnih standardov in<br />
meril za tako imenovano <strong>na</strong>ravno in/ali ekološko<br />
kozmetiko. Te standarde sprejemajo<br />
pristojni organi v državah Evropske unije.<br />
Vendar je zmeda kar precejšnja, ker v večini<br />
držav po svetu in v EU za področje kozmetike<br />
še ni enotnih predpisov, ki bi ga<br />
urejali.<br />
Beseda organsko pomeni vse iz žive<br />
<strong>na</strong>rave in je tujka. Prav tako je lahko prevod<br />
angleške besede organic, ta pa opredeljuje<br />
ekološko hrano oziroma živilo, ki je<br />
v Veliki Britaniji vključeno v sistem podeljevanja<br />
certifikatov ekološkim živilom.<br />
E<strong>na</strong>ko velja za besedo bio, ki izhaja iz francoske<br />
besede biologique in oz<strong>na</strong>čuje ekološko<br />
živilo.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />
Priloga: Preprosto ženska
34 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
»Kozmetične izdelke s certifikati prepoz<strong>na</strong>mo po<br />
oz<strong>na</strong>kah <strong>na</strong> embalaži, kar je zagotovilo, da izdelki<br />
vsebujejo <strong>na</strong>ravne in ekološke sestavine, ki jih je<br />
predpisal pooblaščeni organ.«<br />
Pomembne so sestavine<br />
izdelka<br />
Narav<strong>na</strong> kozmetika<br />
ima certifikat<br />
Kozmetične izdelke s certifikati prepoz<strong>na</strong>mo<br />
po oz<strong>na</strong>kah <strong>na</strong> embalaži, kar je zagotovilo,<br />
da izdelki vsebujejo <strong>na</strong>ravne in ekološke<br />
sestavine, ki jih je predpisal pooblaščeni<br />
organ. Merila in druge informacije o standardih<br />
in <strong>na</strong>činih za pridobitev certifikata so<br />
dostopni tudi <strong>na</strong> spletnih mestih organizacij,<br />
ki jih podeljujejo. Certifikat pooblaščenega<br />
orga<strong>na</strong> <strong>na</strong>m pove, v kolikšni meri je nek izdelek<br />
ekološki oziroma <strong>na</strong>raven. Določe<strong>na</strong> pravila,<br />
ki jih imenujemo STANDARD, so podlaga<br />
za pridobitev certifikata določenega<br />
izdelka. Standarde lahko sprejmejo državni<br />
organi in so zapisani v zakonodaji. Povsem<br />
e<strong>na</strong>ko velja pri ekološkem kmetijstvu in ekološki<br />
hrani oziroma živilih, vendar jih lahko<br />
predpišejo tudi različ<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> ali panož<strong>na</strong><br />
združenja.<br />
V zadnjih letih je bilo v Evropi in po svetu<br />
izdanih precej standardov za <strong>na</strong>ravno kozmetiko,<br />
za <strong>na</strong>ravno in ekološko kozmetiko in<br />
samo za ekološko kozmetiko. V Evropi so med<br />
<strong>na</strong>jbolj priz<strong>na</strong>nimi standardi za <strong>na</strong>ravno in<br />
ekološko kozmetiko tisti, ki so jih predpisale<br />
organizacije BDIH (Nemčija), ECOCERT (Francija),<br />
COSMEBIO (Francija), AIAB/ICEA (Italija),<br />
SOIL ASSOCIATION (Velika Britanija) in BIO-<br />
GARANTIE (Belgija). Standarda NATRUE in<br />
COSMOS sta med temi standardi <strong>na</strong>jnovejša<br />
in veljata v celotni Evropi.<br />
Zakaj kupovati izdelke<br />
s certifikatom?<br />
Razloga, ki govorita v prid kupovanju <strong>na</strong>ravnih<br />
in ekoloških kozmetičnih izdelkov s certifikatom,<br />
sta vsaj dva: izdelki ne škodijo<br />
zdravju in ne ones<strong>na</strong>žujejo okolja.<br />
V konvencio<strong>na</strong>lnih kozmetičnih izdelkih<br />
so velikokrat sestavine, ki lahko škodijo<br />
zdravju. Med njimi so <strong>na</strong> primer parabeni,<br />
ki se v kozmetiki uporabljajo kot konzervans,<br />
rezultati vrste raziskav pa potrjujejo,<br />
da so lahko rakotvorni. Tudi glikolni ester<br />
(phenoxyethanol), ki ga pogosto uporabljajo<br />
kot konzervans, lahko učinkuje <strong>na</strong><br />
živčevje in jetra ter <strong>na</strong> reproduktivne sposobnosti.<br />
Med škodljivimi sestavi<strong>na</strong>mi sta<br />
Priloga: Preprosto ženska<br />
antioksidanta disodium EDTA (etilendiaminotetraocet<strong>na</strong><br />
kisli<strong>na</strong>) in trisodium EDTA,<br />
ki lahko povzročata dermatitis. Iz sestavin<br />
kozmetičnih izdelkov kot so diazolidinyl<br />
urea, imidazolidinyl urea, hexanidine diiethio<strong>na</strong>te<br />
in idopropynylbutylcarbamate ter<br />
quaternium 15, se lahko sprošča formaldehid,<br />
ki je z<strong>na</strong><strong>na</strong> rakotvor<strong>na</strong> snov. Antioksidanti<br />
BDHA (butylhydroxianisole) in BHT<br />
(butylhydroxitoluen) toksično učinkujeta<br />
<strong>na</strong> jetra, ledvica in pljuča. Emulgatorja PEG<br />
(polyethilenglikol) in PPG (polypropilenglikol)<br />
dodajajo tudi zato, da povečajo prepustnost<br />
kože, pa lahko <strong>na</strong>njo učinkujeta<br />
dražeče.<br />
Ko postane koža prepustnejša, lahko vanjo<br />
pronicajo tudi različne škodljive primesi in<br />
sestavine, ki jih je sicer izdelku dovoljeno<br />
dodajati, vendar mora biti njihova koncentracija<br />
majh<strong>na</strong>. Sestavine, ki izvirajo iz <strong>na</strong>fte<br />
(parafinum liquidum in petrolatum) ali pa<br />
polimeri (npr. acrylates copolimer, t.i. plastifikator,<br />
ki daje občutek mehkobe <strong>na</strong> koži) in<br />
številni silikonski voski se zelo težko razgradijo<br />
in so v <strong>na</strong>ravi kot odpadek škodljivi za<br />
okolje, še posebej za vodne živali. In če se<br />
izdelki uporabljajo dlje časa, se škodljive<br />
snovi <strong>na</strong>birajo v telesu.<br />
Kozmetični izdelki, ki imajo ekološki certifikat,<br />
teh sestavin ne smejo vsebovati. Posamezne<br />
sestavine pa so lahko prisotne v tako<br />
imenovanih <strong>na</strong>ravnih izdelkih. S kupovanjem<br />
izdelkov s certifikatom pripomoremo tudi k<br />
ohranjanju okolja.<br />
Kupiti izdelek s<br />
certifikatom ali brez?<br />
Odločitev je v rokah vsakega posameznika.<br />
Ce<strong>na</strong> ekoloških kozmetičnih izdelkov je res<br />
višja od tistih, ki ne nosijo tovrstnih oz<strong>na</strong>k.<br />
Oz<strong>na</strong>ke <strong>na</strong> kozmetičnih izdelkih so predvsem<br />
zelo koristen podatek, če želimo <strong>na</strong>tančno<br />
informacijo o sestavi in kakovosti izdelka, ki<br />
ga uporabljamo. Z njihovo pomočjo se lahko<br />
enostavneje izognemo škodljivim sestavi<strong>na</strong>m,<br />
predvsem pa lahko tako oz<strong>na</strong>čenim izdelkom<br />
v večji meri zaupamo.<br />
Ko izbirate, je prav, da ste pozorni še <strong>na</strong><br />
nekaj: tudi izdelki, ki niso proizvedeni v okviru<br />
določb posameznih certifikatov, so velikokrat<br />
lahko izredno kakovostni in lahko vsebujejo<br />
visok delež popolnoma neškodljivih<br />
in <strong>na</strong>ravnih snovi. Če izdelek uporabljamo<br />
zmerno, se ne<strong>na</strong>ravne snovi ne izkažejo za<br />
škodljive. Zavedati se moramo, da je lahko<br />
glede <strong>na</strong> stroga določila že minimalno neujemanje<br />
z določili certifikata lahko razlog za<br />
to, da si ga izdelek ne prisluži ter da v odločitev<br />
o sestavi<strong>na</strong>h velikokrat posežeta tako proizvajalčeva<br />
kot potrošnikova želja po nižji ceni<br />
izdelka.<br />
Ko se odpravljate v wellnes center ali <strong>na</strong><br />
masažo, se prepričajte, da boste deležni kakovostnega<br />
tretmaja z <strong>na</strong>ravnimi izdelki. To je<br />
še posebej pomembno pri tretmajih, kjer vam<br />
odprejo pore ali <strong>na</strong>redijo piling. Saj ne želite<br />
drago plačati in biti polni zgoraj <strong>na</strong>štetih škodljivih<br />
snovi, kajne?<br />
Oz<strong>na</strong>ke, ki jih je dobro<br />
poz<strong>na</strong>ti<br />
Oz<strong>na</strong>ka BDIH – Bundesverband<br />
deutscher Industrie- und<br />
Handelsunternehmen »Certified<br />
Natural Cosmetics«<br />
Oz<strong>na</strong>ko BDIH podeljuje nemško<br />
industrijsko in trgovsko<br />
združenje, ki je izdelalo merila<br />
za standard <strong>na</strong>ravne kozmetike.<br />
Standard BDIH je bil izdan že<br />
leta 1995 kot prvi za tako imenovano <strong>na</strong>ravno<br />
kozmetiko. Dobi ga izdelek, ki vsebuje<br />
<strong>na</strong>ravne sestavine, za katere pa ni obvezno,<br />
da so tudi ekološko pridelane. Dovoljuje uporabo<br />
konzervansov, ki so identični tistim v<br />
<strong>na</strong>ravi, kot so benzojska kisli<strong>na</strong> in njene soli,<br />
salicil<strong>na</strong> kisli<strong>na</strong>, sorbinska kisli<strong>na</strong> in njene soli<br />
ter benzilni alkohol, kar mora biti oz<strong>na</strong>čeno<br />
<strong>na</strong> deklaraciji. Proizvodni proces posameznega<br />
izdelka poteka po strogo <strong>na</strong>dzorovanih<br />
postopkih, ki so pogoj za pridobitev certifikata.<br />
Izdelek, ki je oz<strong>na</strong>čen s to oz<strong>na</strong>ko, ne<br />
sme vsebovati sestavin, ki so bile preizkušene<br />
<strong>na</strong> živalih, sintetičnih dišav in umetnih barvil,<br />
parafinov, silikonov, <strong>na</strong>ftnih derivatov, etoksiliranih<br />
surovin, anorganskih soli in mineralov<br />
(dovoljene so nekatere izjeme), živalskih<br />
sestavin, gensko spremenjenih<br />
organizmov (GSO), … Prepovedano je obsevanje<br />
izdelkov, embalaža izdelkov mora biti<br />
iz sestavin, ki so biološko razgradljive. V Sloveniji<br />
<strong>na</strong>jveč izdelkov, ki so uvrščeni v t.i.<br />
<strong>na</strong>ravno kozmetiko, nosi prav oz<strong>na</strong>ko BDIH.<br />
Oz<strong>na</strong>ka Soil Association<br />
Certification<br />
Soil Association je zasebno britansko<br />
združenje, ustanovljeno<br />
leta 1946, ki predpisuje standarde<br />
in tudi podeljuje certifikate<br />
predvsem prehranskim,<br />
pa tudi kozmetičnim izdelkom. Leta 1967 so<br />
izdali prvi standard za ekološko kmetovanje,<br />
njihov standard za kozmetične izdelke pa<br />
velja od leta 2002. Izdelek pridobi certifikat<br />
in oz<strong>na</strong>ko tega zelo z<strong>na</strong>nega združenja, če<br />
vsebuje <strong>na</strong>jmanj 70 % – 95 % sestavin iz eko-
Marec 2012<br />
35<br />
»Oz<strong>na</strong>ke <strong>na</strong> kozmetičnih izdelkih so predvsem zelo<br />
koristen podatek, če želimo <strong>na</strong>tančno informacijo o<br />
sestavi in kakovosti izdelka, ki ga uporabljamo.«<br />
loške kmetijske pridelave in <strong>na</strong>jveč do 5 %<br />
sintetičnih snovi. Sestavine morajo biti biološko<br />
razgradljive, ne smejo negativno učinkovati<br />
<strong>na</strong> okolje in imeti morajo opravljene<br />
toksikološke teste. Če kozmetični izdelek vsebuje<br />
le 70 % sestavin, pridobljenih z ekološko<br />
kmetijsko pridelavo s certifikatom, potem<br />
se lahko poimenuje kot »<strong>na</strong>rejen iz x % ekoloških<br />
sestavin«, če pa vsebuje 95 % ekoloških<br />
sestavin, se lahko poimenuje »ekološki<br />
kozmetični izdelek« (organic v angleščini).<br />
Oz<strong>na</strong>ka ECOCERT<br />
Ecocert je akreditirani organ za<br />
podeljevanje certifikatov iz<br />
Francije, ki je leta 2003 izdal<br />
svoj standard za <strong>na</strong>ravno in<br />
ekološko kozmetiko. Standard<br />
Ecocert dovoljuje dva <strong>na</strong>či<strong>na</strong> izdelovanja kozmetičnih<br />
izdelkov in s tem oz<strong>na</strong>čevanja oziroma<br />
pridobitve certifikata, lahko gre za<br />
<strong>na</strong>ravni ali <strong>na</strong>ravni in ekološki kozmetični<br />
izdelek. Če želi proizvajalec pridobiti certifikat<br />
za <strong>na</strong>ravni in ekološki kozmetični izdelek,<br />
potem mora biti vseh 95 % sestavin pridobljenih<br />
z ekološko kmetijsko pridelavo s certifikatom,<br />
če pa želi imeti certifikat za <strong>na</strong>ravni<br />
kozmetični izdelek, mora biti v njem vsaj 50<br />
% sestavin, pridobljenih z ekološko kmetijsko<br />
pridelavo s certifikatom. V izdelkih ni<br />
dovolje<strong>na</strong> uporaba etoksiliranih sestavin, pa<br />
tudi ne glikolov in parabenov in umetnih<br />
dišav oziroma parfumov. Izdelki ne smejo biti<br />
preizkušeni <strong>na</strong> živalih. Sez<strong>na</strong>m sestavin mora<br />
biti potrošniku <strong>na</strong> voljo v razumljivem jeziku,<br />
obvezno pa mora biti uporablje<strong>na</strong> med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong><br />
nomenklatura kozmetičnih sestavin INCI.<br />
Oz<strong>na</strong>ki COSMEBIO (Francija) in<br />
BIOGARANTIE (Belgija)<br />
Cosmebio in Biogarantie sta<br />
neprofitni združenji različnih<br />
podjetij in ustanov, ki sta leta<br />
2003 izdali standarde za ekološko<br />
kozmetiko. Po<strong>na</strong>vadi te<br />
standarde potrdi akreditirani organ za podeljevanje<br />
certifikatov Ecocert, kar je tudi oz<strong>na</strong>čeno<br />
<strong>na</strong> izdelku, certifikate pa lahko dobijo<br />
le člani združenja.<br />
95 % sestavin mora biti iz<br />
ekološke pridelave s certifikatom,<br />
prepovedane pa so<br />
kemične sinteze sestavin,<br />
petrokemični derivati, sestavine ne smejo biti<br />
toksične za ljudi in vodne živali in ne smejo<br />
biti obsevane. V teh izdelkih ni parafi<strong>na</strong>, <strong>na</strong>ftnih<br />
derivatov, siliko<strong>na</strong>, formaldehida, klorovih<br />
derivatov, različnih PEG (polietilen glikoli),<br />
parabenov, fenoksietanola, sintetičnih dišav<br />
in umetnih barvil, gensko spremenjenih organizmov,<br />
dietilftalata, nitro mošusa. Posebnost<br />
tega standarda je, da morajo biti sestavine<br />
<strong>na</strong> izdelkih, ki jih po evropski zakonodaji<br />
oz<strong>na</strong>čujejo po enotni nomenklaturi INCI v<br />
angleškem jeziku, prevedene v potrošniku<br />
razumljiv jezik.<br />
Oz<strong>na</strong>ka AIAB/ICEA STANDARDI<br />
AIAB (Associazione Italia<strong>na</strong> per<br />
l’agricultura biologica) je združenje<br />
članov, kmetov, pa tudi<br />
drugih profesio<strong>na</strong>lcev, predvsem<br />
ekologov in ekoloških<br />
društev. Ti so ustanovili inštitut ICEA (Instituto<br />
per la certificazione etica e ambiente),<br />
ki je akreditirani organ za dodeljevanje certifikatov.<br />
Leta 2003 so sprejeli standard za<br />
»ekološko« kozmetiko, ki je med vsemi do<br />
zdaj opisanimi standardi za »ekološko« kozmetiko<br />
<strong>na</strong>jbolj liberalen.<br />
Standard temelji <strong>na</strong> t. i. negativni<br />
listi sestavin. Sestavine<br />
ne smejo biti gensko spremenjene,<br />
ne smejo biti obsevane,<br />
količi<strong>na</strong> sestavin v izdelku, ki<br />
so iz ekološke kmetijske pridelave s certifika-<br />
tom, pa ni predpisa<strong>na</strong>. Standard zgolj priporoča<br />
njihovo uporabo, »kjer in kadar je to<br />
mogoče«.<br />
Oz<strong>na</strong>ka NATRUE<br />
Vseevropski standard NaTrue je pripravila<br />
med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> zveza predstavnikov proizvajalcev<br />
in prodajalcev kozmetike, kot so Lavera<strong>na</strong>/Lavera,<br />
Logocos/Logo<strong>na</strong>, Primavera,<br />
Santaverde, Wala/Dr. Hauschka in Weleda. V<br />
letu 2008 so izdali standarde za tri ravni, ki<br />
jih oz<strong>na</strong>čijo z zvezdicami: z eno zvezdico<br />
oz<strong>na</strong>čujejo <strong>na</strong>ravno kozmetiko, z dvema zvezdicama<br />
<strong>na</strong>ravno in ekološko kozmetiko in s<br />
tremi zvezdicami ekološko kozmetiko.<br />
Pri proizvodnji surovin in sestavin so dovoljeni<br />
fizikalni procesi (stiskanje, kondenzacija,<br />
sušenje, ipd.). Ni pa dovolje<strong>na</strong> uporaba GSO,<br />
klora, obsevanja sestavin ali izdelkov. Kozmetični<br />
izdelki z dvema zvezdicama (<strong>na</strong>ravno in<br />
ekološko) morajo vsebovati 70 % rastlinskih<br />
sestavin iz ekološke pridelave/kmetijstva s<br />
certifikatom, tisti s tremi zvezdicami (ekološko)<br />
pa 95 %. Za vse tri ravni standardov je<br />
dovoljeno uporabiti od 5 do 15 % sintetičnih<br />
sestavin.<br />
Standard COSMOS<br />
To je <strong>na</strong>jnovejši standard za »<strong>na</strong>ravno in ekološko<br />
kozmetiko, ki so ga izdali akreditirani<br />
organi za podeljevanje certifikatov BDIH, SOI-<br />
LASSOCIATION, ECOCERT, BIOGARANTIE,<br />
COSMEBIO IN ICEA. Tako so vseh šest <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih<br />
standardov združili v en sam vseevropski<br />
standard, ki zajema delitev <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravno in<br />
ekološko (bio, organsko) kozmetiko tako, kot<br />
to predpisujejo že posamezni standardi vseh<br />
šestih ustanov.<br />
Kriteriji za ekološko kozmetiko so strogi,<br />
saj mora biti 95 % sestavin iz ekološke kmetijske<br />
pridelave s certifikatom, v izdelku pa<br />
mora biti <strong>na</strong>jmanj 20 % ekoloških sestavin s<br />
certifikatom (delež vključuje tudi vodo). Največja<br />
dovolje<strong>na</strong> uporaba sintetičnih sestavin<br />
je 5 %.<br />
Priloga: Preprosto ženska<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
36 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Avtor:<br />
Ines Trebec<br />
Približujem<br />
se menopavzi<br />
asist. dr. Maja Pakiž, dr. med.,<br />
specialistka ginekologije in porodništva<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
Veči<strong>na</strong> žensk se v obdobju po 50. letu sreča<br />
z duševnimi in s telesnimi spremembami, ki<br />
jih pomembno zaz<strong>na</strong>mujejo in vplivajo <strong>na</strong><br />
njihovo kakovost življenja. Perimenopavzno<br />
obdobje, ki ga ženske poz<strong>na</strong>jo predvsem po<br />
<strong>na</strong>valih vročine in drugih nevšečnostih, je<br />
pomemb<strong>na</strong> prelomnica v njihovem življenju,<br />
ki pri nekaterih preide neopazno, spet<br />
druge se soočajo z resnimi težavami, ki jih<br />
je treba zdraviti. Hormoni in upočasnjeno<br />
delovanje jajčnikov pa so glavni krivec za<br />
težave, s katerimi se soočajo ženske.<br />
Asist. dr. Maja Pakiž, dr. med., specialistka<br />
ginekologije in porodništva, iz UKC Maribor<br />
za začetek pojasni funkcijo in delovanje ženskih<br />
reproduktivnih organov: »Jajčniki so<br />
organ, v katerem vsak mesec dozori jajč<strong>na</strong><br />
celica in se sprosti v jajcevod, kjer čaka <strong>na</strong><br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Priloga: Preprosto ženska
Marec 2012<br />
37<br />
morebitno oploditev. Hkrati pa v jajčniku med<br />
drugim <strong>na</strong>stajajo in se sproščajo v kri ženski<br />
spolni hormoni, estrogeni in progesteron.<br />
Spolni hormoni vplivajo <strong>na</strong> delovanje skoraj<br />
vseh tkiv in organov. Jajčniki imajo svoj<br />
življenjski ciklus in med 45. in 55. letom <strong>na</strong>vadno<br />
prenehajo z izločanjem ženskih spolnih<br />
hormonov, prav tako nehajo dozorevati<br />
jajčne celice. Ženska to <strong>na</strong>jbolj očitno ugotovi<br />
s tem, ko izgubi menstruacijo.«<br />
Navali vročine, nočno potenje,<br />
razdražljivost, motnje spanja<br />
Ženske v perimenopavznem obdobju (ko se<br />
torej približujejo menopavzi) opazijo <strong>na</strong>jprej<br />
spremembe v menstruacijskem ciklusu.<br />
Menstruacije lahko prihajajo pogosteje ali<br />
redkeje, včasih kakš<strong>na</strong> izostane, krvavitve<br />
so lahko krajše in šibkejše. Če se pojavljajo<br />
krvavitve pogosteje kot <strong>na</strong> tri tedne, so izjemno<br />
močne in podaljšane, ali se med menstruacijami<br />
pojavljajo krvavi izcedki, pa je<br />
treba obiskati ginekologa, priporoča<br />
sogovornica.<br />
»Motnje razpoloženja si lahko ženske lajšajo tako,<br />
da se trudijo biti čim bolj aktivne ter da se redno<br />
ukvarjajo s telesno aktivnostjo, rekreacijo.«<br />
In s katerimi težavami se <strong>na</strong>jpogosteje<br />
srečujejo ženske v obdobju po petdesetem<br />
letu?<br />
Zdravnica pojasnjuje, da se v perimenopavznem<br />
obdobju, torej že nekaj let prej, preden<br />
dejansko <strong>na</strong>stopi zadnja menstruacija<br />
(menopavza), lahko pojavljajo tako imenovani<br />
menopavzni simptomi. Najpogostejši<br />
simptomi menopavze so <strong>na</strong>vali vročine. Le-ti<br />
se <strong>na</strong>vadno začnejo v področju obraza in<br />
prsnega koša, kjer ženska ne<strong>na</strong>doma začuti<br />
vročino, <strong>na</strong>to se razširijo po celem telesu in<br />
trajajo 2–4 minute. Nekatere ženske se v tem<br />
času močno spotijo, <strong>na</strong>to pa čutijo tresenje<br />
mrzlice. Ob tem imajo lahko občutek hitrega<br />
utripanja srca ali občutek vznemirjenosti.<br />
Navali vročine se lahko pojavljajo nekajkrat<br />
dnevno ali celo vsako uro.<br />
Pogosto je tudi nočno potenje, kar so v<br />
bistvu <strong>na</strong>vali vročine, ki se pojavljajo med spanjem,<br />
in povzročijo, da se ženska povsem prepoti.<br />
Pojavljajo se lahko večkrat <strong>na</strong> noč in povzročijo<br />
pomanjkanje spanja, kar je lahko<br />
povezano z ne<strong>na</strong>spanostjo, s kronično utrujenostjo,<br />
z motnjami razpoloženja, razdražljivostjo<br />
in težavami s koncentracijo.<br />
Tudi če ni nočnega potenja, imajo nekatere<br />
ženske v tem obdobju težave zaspati in<br />
s spanjem.<br />
Zaradi padca ženskih spolnih hormonov,<br />
ki se pojavi že nekaj let pred menopavzo, se<br />
lahko stanjšata steni nožnice in sečnice. Sledi<br />
lahko občutek suhe nožnice, drgnjenja in<br />
bolečin med spolnimi odnosi, pojavi se lahko<br />
močnejši, moteč izcedek iz nožnice. Spremembe<br />
v sečnici pa lahko povečajo verjetnost<br />
za pojav uhajanja vode.<br />
Nekatere ženske v perimenopavznem<br />
obdobju občutijo razpoloženjske težave, kot<br />
so žalost, težave s koncentracijo in spominom,<br />
občutek nezainteresiranosti za vsakodnevne<br />
aktivnosti, težave s spanjem, ki ga je lahko<br />
preveč ali premalo, ugotavlja zdravnica in<br />
pojasni, da ženski hormoni vplivajo tudi <strong>na</strong><br />
druge organe.<br />
V perimenopavznem obdobju se lahko<br />
poslabšajo migrenski glavoboli, ki se pojavljajo<br />
ob menstruaciji, pojavijo se lahko bolečine<br />
oziroma občutljivost dojk. V koži se<br />
zmanjša količi<strong>na</strong> kolage<strong>na</strong>, zato se koža<br />
postara, je manj <strong>na</strong>peta in bolj <strong>na</strong>guba<strong>na</strong>.<br />
Priloga: Preprosto ženska<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
38 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
»Vendar se pogosto zgodi, da so tegobe tako zelo<br />
izražene, da občutno vplivajo <strong>na</strong> kakovost življenja<br />
posameznice. V teh primerih je smiselno zdravljenje<br />
oziroma lajšanje simptomov.«<br />
Pri nekaterih ženskah se pojavijo bolečine<br />
v vseh sklepih in težave z ravnotežjem. Dolgoročno<br />
se <strong>na</strong>jbolj izrazi padec koncentracije<br />
ženskih spolnih hormonov <strong>na</strong> kosteh, ki<br />
lahko postanejo šibkejše (osteoporoza),<br />
poviša pa se tudi verjetnost za srčno-žilne<br />
bolezni, predvsem za pojav srčne in možganske<br />
kapi, zaključuje z razlago težav<br />
ginekologinja.<br />
Pomaga teles<strong>na</strong> aktivnost, dovolj<br />
počitka, ustrez<strong>na</strong> prehra<strong>na</strong><br />
Verjetno si vsaka ženska <strong>na</strong> svoj <strong>na</strong>čin<br />
poskuša pomagati pri omenjenih težavah.<br />
Nekaterim uspe s preprostimi ukrepi omiliti<br />
težave, ostale potrebujejo včasih zdravniško<br />
pomoč.<br />
Sogovornica dr. Pakiževa ženskam svetuje,<br />
da se oblačijo v plasteh, da se ob <strong>na</strong>valu vročine<br />
lahko slečejo. V prostoru, kjer se večinoma<br />
zadržujejo, <strong>na</strong>j vzdržujejo nižjo temperaturo.<br />
Izogibajo <strong>na</strong>j se vročim pijačam, <strong>na</strong><br />
primer kavi, čaju. Na vrat si lahko med <strong>na</strong>valom<br />
vročine položijo hladno, mokro<br />
brisačo.<br />
Strokovnjaki svetujejo, da kadilke prenehajo<br />
s kajenjem, saj je dokazano, da kajenje<br />
poslabša <strong>na</strong>vale vročine, poleg tega pa vemo,<br />
da ima kajenje tudi mnoge druge škodljive<br />
učinke.<br />
V primeru težav s suho nožnico si lahko<br />
ženska pomaga z lubrikanti, ki so v prosti prodaji.<br />
Na steno nožnice in njeno vlažnost ugodno<br />
vplivajo redni spolni odnosi in<br />
samozadovoljevanje.<br />
Pomemb<strong>na</strong> je higie<strong>na</strong> spanja, ženska <strong>na</strong>j<br />
se trudi, da gre spat in da vstaja ob približno<br />
istih urah. Kratki počitki s spanjem preko<br />
dneva lahko težave z nočnim spancem<br />
poslabšajo.<br />
Dobro se je izogibati kofeinu v popoldanskih<br />
urah ter prekomernemu pitju alkoholnih<br />
pijač. Motnje razpoloženja si lahko ženske lajšajo<br />
tako, da se trudijo biti čim bolj aktivne<br />
ter da se redno ukvarjajo s telesno aktivnostjo,<br />
rekreacijo. Pogosto jim pomaga, če se<br />
lahko pogovorijo z osebami, ki imajo e<strong>na</strong>ke<br />
ali podobne težave.<br />
Skratka, zdrav <strong>na</strong>čin življenja s pestro prehrano,<br />
z redno telesno aktivnostjo, izogibanjem<br />
prekomernega pitja alkoholnih pijač,<br />
kajenja ter z zdravim spolnim življenjem že<br />
lahko doprinese k lajšanju perimenopavznih<br />
težav.<br />
Včasih je potrebno<br />
zdravljenje z zdravili<br />
Dejstvo je, da perimenopavzalnih težav<br />
nima vsaka ženska, prav tako le-te niso<br />
e<strong>na</strong>ko izražene pri vseh ženskah, ugotavlja<br />
<strong>na</strong>ša sogovornica. Vendar se pogosto zgodi,<br />
da so tegobe tako zelo izražene, da občutno<br />
vplivajo <strong>na</strong> kakovost življenja posameznice.<br />
V teh primerih je smiselno zdravljenje<br />
oziroma lajšanje simptomov. Najbolj učinkovito<br />
je hormonsko <strong>na</strong>domestno zdravljenje.<br />
Zdravila vsebujejo estrogene, ženske<br />
spolne hormone, ki lajšajo simptome, ter<br />
progestagen. Poleg lajšanja <strong>na</strong>valov vročine,<br />
nočnega potenja in motenj razpoloženja<br />
ugodno vplivajo <strong>na</strong> kožo in kosti, zmanjšajo<br />
občutek suhosti nožnice, in če jih ženska<br />
začne jemati kmalu v perimenopavznem<br />
obdobju, ugodno vplivajo <strong>na</strong> preprečevanje<br />
srčno-žilnih bolezni. Za veliko večino<br />
sicer zdravih žensk je hormonsko <strong>na</strong>domestno<br />
zdravljenje, ki traja do pet let, povsem<br />
varno. Veči<strong>na</strong> žensk se boji, da bi zaradi hormonskega<br />
<strong>na</strong>domestnega zdravljenja zbolele<br />
za rakom dojke. Dokazano je, da jemanje<br />
teh zdravil do 5 let ne poveča verjetnosti<br />
za pojav <strong>na</strong>stanka raka <strong>na</strong> dojki. Hormonsko<br />
<strong>na</strong>domestno zdravljenje ni primerno za ženske,<br />
ki že prebolevajo raka <strong>na</strong> dojki, ki so že<br />
prebolele srčno kap, možgansko kap ali<br />
imele težave z <strong>na</strong>stajanjem krvnih strdkov<br />
v ve<strong>na</strong>h. Dodat<strong>na</strong> prednost jemanja hormonskega<br />
<strong>na</strong>domestnega zdravljenja je, da<br />
je ženska ves čas pod zdravniškim <strong>na</strong>dzorom,<br />
ter da ta zdravila in njihove učinke <strong>na</strong><br />
vse organe precej dobro poz<strong>na</strong>mo in jih še<br />
vedno aktivno proučujemo.<br />
Če pri ženski to zdravljenje vendarle ni primerno<br />
oziroma ga ne želi, ji lahko pomagamo<br />
tudi z drugimi zdravili, <strong>na</strong>jpogosteje so to<br />
zdravila za zdravljenje depresije.<br />
Kdaj lahko govorimo o menopavzi?<br />
»Menopavza je po definiciji zadnja menstruacija, ki jo je ženska imela. Ugotovimo jo<br />
torej za <strong>na</strong>zaj, in sicer razglasimo za menopavzo menstruacijo, ki ji je sledilo obdobje<br />
enega leta brez menstruacij. To se <strong>na</strong>vadno zgodi v starosti 45 do 55 let, v povprečju<br />
v 51. letu. Prvi z<strong>na</strong>ki, da delovanje jajčnikov usiha, se lahko pojavijo že nekaj let pred<br />
menopavzo, govorimo o perimenopavznem obdobju. Pomenopavzno obdobje pa je<br />
čas po zadnji menstruaciji, torej po menopavzi,« razlaga dr. Pakiževa.<br />
Priloga: Preprosto ženska
Marec 2012<br />
39<br />
»Dolgoročno se <strong>na</strong>jbolj izrazi padec koncentracije<br />
ženskih spolnih hormonov <strong>na</strong> kosteh, ki lahko<br />
postanejo šibkejše (osteoporoza), poviša pa se tudi<br />
verjetnost za srčno-žilne bolezni ...«<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
Tudi brez recepta<br />
Brez recepta so <strong>na</strong> voljo v lekar<strong>na</strong>h in specializiranih<br />
trgovi<strong>na</strong>h tudi izdelki, ki vsebujejo<br />
izvlečke rastlin, ki <strong>na</strong>j bi ugodno vplivali <strong>na</strong><br />
lajšanje menopavznih težav. Ti izvlečki so<br />
lahko fitoestrogeni, to so estrogeni, ki jih<br />
tvorijo rastline, in se <strong>na</strong>hajajo <strong>na</strong> primer v<br />
soji. Nekaterim ženskam pomagajo pri lajšanju<br />
<strong>na</strong>valov vročine, vendar zaenkrat ni<br />
povsem trdnih z<strong>na</strong>nstvenih dokazov o njihovi<br />
učinkovitosti. Prav tako je treba biti previden,<br />
saj lahko tudi te učinkovine neželeno<br />
vplivajo <strong>na</strong> druge organe in tkiva, <strong>na</strong> primer<br />
<strong>na</strong> dojke in maternično sluznico, zato jih bolnicam<br />
z rakom dojke odsvetujemo. Skratka,<br />
ni nujno, da so pripravki rastlinskega izvora<br />
učinkoviti ali povsem varni, zaključuje dr.<br />
Pakiževa.<br />
A Izberite zdrav <strong>na</strong>čin življenja<br />
s pestro prehrano in z redno<br />
telesno aktivnostjo.<br />
B Imejte zdravo spolno življenje.<br />
C Za nekatre ženske je primer<strong>na</strong> tudi<br />
hormonska <strong>na</strong>domest<strong>na</strong> terapija.<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
O vlažnosti in obnovi nožnične sluznice<br />
Ženske, ki živijo v Evropi, večinoma pridejo v<br />
obdobje menopavze med 47. in 51. letom starosti.<br />
Pričakova<strong>na</strong> življenjska doba Evropejk<br />
je okoli 80 oz. 90 let, kar pomeni, da evropske<br />
ženske preživijo skoraj tretjino svojega življenja<br />
v pomenopavznem obdobju. Ravno zato<br />
morajo biti ženske v tem času deležne posebne<br />
pozornosti.<br />
Kar 50 % žensk, starejših od 60 let, ima simptome<br />
vagi<strong>na</strong>lne atrofije (tanjšanja nožnične<br />
sluznice), 45 % žensk pa v času menopavze<br />
trpi zaradi suhe nožnice, srbenja, razdraženosti<br />
in bolečin med spolnimi odnosi.<br />
V dobi plodnosti telo izloča velike količine<br />
estroge<strong>na</strong>, ki pozitivno vpliva <strong>na</strong> prožnost in vlažnost nožnice ter kolage<strong>na</strong> v koži. Po<br />
menopavzi pa se čvrstost in vlažnost nožnice spremeni, saj se količi<strong>na</strong> estroge<strong>na</strong><br />
zmanjša. Ti simptomi so izrazitejši pri ženskah, ki imajo že po <strong>na</strong>ravi manj estroge<strong>na</strong> oz.<br />
se ta ne izloča e<strong>na</strong>komerno, so kadilke ali pa niso rodile vagi<strong>na</strong>lno.<br />
Ženske, ki trpijo zaradi teh težav, se pogosto odločajo za nehormonsko zdravljenje, ki<br />
vključuje uporabo raznih izdelkov za vlaženje in lubrikantov, ki zmanjšajo neprijetno in<br />
boleče trenje in draženje. Nekatere se odločajo tudi za homeopatska sredstva oz. zdravljenje<br />
s pomočjo vitaminov A, C, D in E ter raznih zelišč, kar ima ravno tako pozitivni<br />
učinek.<br />
Hialuronska kisli<strong>na</strong> precej pripomore k reševanju <strong>na</strong>štetih težav, saj je ta kisli<strong>na</strong> prisot<strong>na</strong><br />
tako v telesnem tkivu kot tudi v zu<strong>na</strong>jcelični tekočini, nje<strong>na</strong> osnova <strong>na</strong>loga pa je<br />
zadrževanje vode v tkivih, dovajanje hranilnih snovi celicam in odvajanje odpadnih<br />
produktov iz njih. Hialuronska kisli<strong>na</strong> sodeluje tudi pri <strong>na</strong>stajanju kolage<strong>na</strong> in elasta<strong>na</strong>.<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />
Priloga: Preprosto ženska
40 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Bi si povečali dojke?<br />
Matic Fabjan, dr. med., specialist<br />
plastične, rekonstrukcijske in estetke<br />
kirurgije.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Med <strong>na</strong>jpogostejšimi lepotnimi posegi so<br />
prav gotovo posegi <strong>na</strong> dojkah. Večino pacientk<br />
v Sloveniji zanima sprva velikost bodočih<br />
dojk, po opravljeni operaciji pa se <strong>na</strong>jveč<br />
ukvarjajo z obliko dojke. Zato je pomembno,<br />
da se tega dejstva zavedamo že pri <strong>na</strong>črtovanju<br />
operativnega posega. Res je sicer, da<br />
veči<strong>na</strong> žensk želi obliko »<strong>na</strong>ravnih dojk«, kar<br />
pa je zelo individualen pojem, saj imajo<br />
»vsake oči svojega malarja«. Na kopico vprašanj,<br />
ki se ob tem porajajo, <strong>na</strong>m je odgovoril<br />
Matic Fabjan, dr. med., specialist plastične,<br />
rekonstrukcijske in estetke<br />
kirurgije.<br />
Kakš<strong>na</strong> populacija ljudi se odloča za<br />
posege, kot so korekcija povešenih dojk (t.i.<br />
dvig dojk), pomanjšanje dojk, povečanje<br />
dojk, zmanjšanje prsnih bradavic in kolobarjev<br />
ter popravek vdrtih prsnih bradavic?<br />
Ali obstaja kakš<strong>na</strong> starost<strong>na</strong> omejitev?<br />
Za korekcijo povešenih dojk se odloča vedno<br />
več mamic po večjem številu porodov. Težava<br />
je v tem, da se mleč<strong>na</strong> žleza po porodu skrči,<br />
koža dojke pa ostane nespremenje<strong>na</strong>, zato<br />
je prostorni<strong>na</strong> dojke manjša in posledično<br />
dojka bolj praz<strong>na</strong> in seveda viseča. Povečanje<br />
dojk je <strong>na</strong>jpogostejša operacija dojk,<br />
zanjo pa se odločajo tako mlajša dekleta,<br />
katerim <strong>na</strong>rava ni prizanesla, kot tudi ženske<br />
v zrelih letih, ko se dojke že nekoliko osušijo<br />
po vseh hormonskih spremembah. Korekcijo<br />
prsnih bradavic <strong>na</strong>jvečkrat opravimo pri ženskah,<br />
ki si želijo dvig ali zmanjšanje dojk, saj<br />
so bradavice v tem primeru večinoma močno<br />
raztegnjene. Vdrte bradavice pa se večinoma<br />
pojavijo pri mlajših dekletih, ki še niso rodila<br />
in je žlezno tkivo tako čvrsto, da lahko bradavico<br />
vleče v notranjost žleze. Starostne omejitve<br />
za korekcijo praktično ni, seveda je<br />
pomembno, da je ženska polnolet<strong>na</strong>.<br />
Za katero vrsto posega <strong>na</strong> dojkah se ženske<br />
<strong>na</strong>jpogosteje odločajo?<br />
Kot sem že omenil, je <strong>na</strong>jpogostejša operacija<br />
povečanje dojk s prsnimi vsadki. Na <strong>na</strong>ši<br />
kliniki letno opravimo približno 300 omenjenih<br />
posegov.<br />
Kaj je pomembno pri izbiri lepotnega<br />
kirurga? V čem se boljši razlikujejo od<br />
slabših?<br />
Pri izbiri lepotnega kirurga je zelo pomembno,<br />
da se pacient pozanima, če ima določen specialist<br />
opravljeno specializacijo iz plastične,<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Priloga: Preprosto ženska
Marec 2012<br />
41<br />
rekonstrukcijske in lepotne kirurgije, saj bo<br />
le <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin zagotovo prišel v roke nekomu,<br />
ki je opravil predpisano izobraževanje.<br />
Ali so po operativnem posegu vidne<br />
brazgotine?<br />
Po vsakem operativnem posegu je vid<strong>na</strong><br />
brazgoti<strong>na</strong>, saj se koža po <strong>na</strong>ravni poti celi<br />
<strong>na</strong> <strong>na</strong>čin, ki pušča brazgotino. Seveda pa je<br />
vidnost brazgotine odvis<strong>na</strong> od odziva organizma<br />
in tehnike šivanja kirurga.<br />
Ali lahko med posegom ali po njem pride<br />
do nepredvidenih zapletov? Kakšno je<br />
tveganje?<br />
Vedno lahko pride do kakšnega zapleta, verjetnost<br />
pa je zelo majh<strong>na</strong>, če se pred posegom<br />
tako pacient kot tudi kirurg kar <strong>na</strong>jbolj<br />
pripravita <strong>na</strong> poseg.<br />
Povečanje dojk<br />
Kaj ljudi motivira, da se odločijo za povečanje<br />
dojk?<br />
Najpogostejši motiv pacientk pri povečanju<br />
dojk je povrnitev samozavesti in oblikovanje<br />
nove samopodobe.<br />
Kaj vse je treba upoštevati pri povečanju<br />
dojk (npr. telesne z<strong>na</strong>čilnosti, želje idr.)?<br />
Pri korekciji je treba upoštevati celo vrsto<br />
dejavnikov, zato mora vsaka ženska pred<br />
posegom obiskati kirurga, ki <strong>na</strong>redi <strong>na</strong>tančne<br />
meritve in <strong>na</strong> podlagi le-teh tudi <strong>na</strong>tančne<br />
izračune za izbiro primernega prsnega<br />
»... <strong>na</strong>jpogostejša operacija je povečanje dojk s<br />
prsnimi vsadki. Na <strong>na</strong>ši kliniki letno opravimo približno<br />
300 omenjenih posegov.«<br />
vsadka. Najpomembnejši dejavniki so viši<strong>na</strong><br />
pacientke, teles<strong>na</strong> teža, širi<strong>na</strong> prsnega koša,<br />
velikost dojke, debeli<strong>na</strong> kožnega pokrova,<br />
širi<strong>na</strong> dojke, ...<br />
Po čem se prsni vsadki med seboj razlikujejo<br />
in kakšen je postopek pri vstavitvi<br />
vsadka oz. proteze?<br />
Prsni vsadki so iz obdelanega siliko<strong>na</strong>, ki je<br />
telesu prijazen in omogoča daljšo življenjsko<br />
dobo brez posebnih zavrnitvenih reakcij.<br />
Sicer so prsni vsadki različnih velikosti in oblik.<br />
Najpogosteje se uporablja okroglo oblikovane<br />
vsadke, lahko pa tudi vsadke z a<strong>na</strong>tomsko<br />
obliko, če si to pacientka želi oz. so njene<br />
<strong>na</strong>ravne z<strong>na</strong>čilnosti take, da omenjeni vsadek<br />
zahtevajo. Prednosti okroglega vsadka<br />
so, da se dojka pri morebitni rotaciji vsadka<br />
ne deformira ter da je nekoliko bolj izražen<br />
dekolte pacientke. Prednost a<strong>na</strong>tomskega<br />
vsadka pa je v <strong>na</strong>ravnem videzu.<br />
Ali so prsni vsadki polnjeni le s<br />
silikonom?<br />
Prsni vsadki so lahko polnjeni s silikonom ali<br />
fiziološko raztopino. V svetu se večinoma<br />
uporabljajo vsadki, ki so polnjeni s silikonom,<br />
saj delujejo <strong>na</strong> otip bolj <strong>na</strong>ravno.<br />
Ali bo vsadek vplival <strong>na</strong> možnost dojenja<br />
ali morebiti povečal tveganje za raka<br />
<strong>na</strong> dojkah?<br />
Po vseh raziskavah, ki so bile <strong>na</strong>rejene po<br />
celem svetu, ni bilo primerov, ki bi dokazovali,<br />
da vsadek vplival <strong>na</strong> povečano tveganje<br />
za raka <strong>na</strong> dojkah. Tudi dojenje zaradi vsadka<br />
ni moteno. Je pa dojenje lahko moteno zaradi<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
slovenija<br />
Priloga: Preprosto ženska<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
42 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
»Za korekcijo povešenih dojk se odloča vedno<br />
več mamic po večjem številu porodov.«<br />
kirurškega pristopa, se pravi, če je rez <strong>na</strong> dojki<br />
okrog bradavice, se med posegom lahko<br />
poškoduje del žleznih vodov in je <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin<br />
odtok mleka moten. Zato pri ženskah, ki bodo<br />
še rodile, izberemo rez v gubi pod dojko in<br />
tako omogočimo kasnejše normalno<br />
dojenje.<br />
Kakš<strong>na</strong> je povpreč<strong>na</strong> »življenjska doba«<br />
vsadkov in kateri dejavniki vplivajo <strong>na</strong> to?<br />
Življenjska doba vsadka je lahko tudi več<br />
desetletij, seveda pa po<strong>na</strong>vadi samo tkivo<br />
dojke zaradi staranja dopusti, da bi dojka<br />
izgledala popolno celo življenje. Velikokrat<br />
je potreb<strong>na</strong> dodat<strong>na</strong> korekcija dojke, ki pa ni<br />
nujno, da zadeva prsni vsadek. Sicer so da<strong>na</strong>šnji<br />
materiali prsnih vsadkov že tako kakovostni,<br />
da ženskam omogočajo popolno varnost<br />
in dolgoročen rezultat.<br />
Ali se lahko prsni vsadek raztrga?<br />
Prsni vsadek se praktično ne more raztrgati.<br />
Lahko se le poškoduje z ostrim predmetom,<br />
to pa je malo verjetno, le ob kakšnih prometnih<br />
nesrečah ali <strong>na</strong>silnih dejanjih.<br />
Katere tehnike reza so <strong>na</strong> voljo in v čem<br />
so njihove prednosti?<br />
Obstajajo tri tehnike reza oziroma pristopa:<br />
<strong>na</strong>jpogostejši rez je rez pod dojko v inframamarni<br />
gubi, ki omogoča vstavitev katerekoli<br />
velikosti vsadka, popolnoma se izognemo<br />
mlečni žlezi in poškodba dojke je <strong>na</strong>jmanjša,<br />
okrevanje po posegu je <strong>na</strong>jkrajše. Tudi za<br />
kirurga je pristop <strong>na</strong>jlažji, saj je pregled med<br />
operacijo <strong>na</strong>jboljši. Pristop okrog prsnega<br />
kolobarja je <strong>na</strong>jmanj viden, <strong>na</strong>stopi pa lahko<br />
težava s kasnejšim dojenjem. Obstaja še aksilarni<br />
pristop pod pazduho, ki pa se danes<br />
praktično ne uporablja več zaradi a<strong>na</strong>tomskih<br />
z<strong>na</strong>čilnosti in velike omejitve pri posegu.<br />
Če je tkiva premalo, se odločimo za pristop<br />
pod prsno mišico, saj <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin dobimo<br />
ustrezen pokrov, ki omogoča <strong>na</strong>ravnejši<br />
izgled.<br />
Ali je izbira nove velikosti dojk pogoje<strong>na</strong><br />
s fizičnimi z<strong>na</strong>čilnostmi telesa?<br />
Vsekakor. Kot sem že omenil, so a<strong>na</strong>tomske<br />
z<strong>na</strong>čilnosti pacientke tiste, ki <strong>na</strong>rekujejo pravilno<br />
izbiro prsnega vsadka.<br />
V katerih primerih je treba prsni vsadek<br />
odstraniti?<br />
Prsni vsadek odstranimo le v primeru, če<br />
pride do vnetja, ki bi bilo življenjsko nevarno<br />
za pacientko.<br />
Kako lahko opazimo razliko med umetnimi<br />
in <strong>na</strong>ravnimi prsmi?<br />
To je popolnoma individual<strong>na</strong> težava in je<br />
večinoma pogoje<strong>na</strong> z velikostjo vsadka in s<br />
količino <strong>na</strong>ravnega tkiva, ki ga ima<br />
pacientka.<br />
S kakšnimi boleči<strong>na</strong>mi se pacienti soočajo<br />
po operaciji? Ali ostanejo tudi kakšne<br />
vidne brazgotine? Kakšen je postopek<br />
okrevanja?<br />
Po operaciji potrebujejo pacientke 2-4 dni<br />
strogega počitka, <strong>na</strong>to pa se lahko počasi<br />
vrnejo k vsakdanjim opravilom, medtem ko<br />
večja breme<strong>na</strong> in športne aktivnosti odsvetujemo<br />
vsaj en mesec. Pristop pod prsno<br />
mišico lahko zahteva nekaj dni daljše okrevanja<br />
zaradi boleče mišice. Ostane le brazgoti<strong>na</strong>,<br />
kjer je bil <strong>na</strong>rejen rez za vstavitev vsadka.<br />
Dvig dojk (korekcija<br />
povešenih dojk)<br />
Zakaj se dojke povesijo in kdaj je<br />
potreb<strong>na</strong> korekcija?<br />
Za korekcijo povešenih dojk se odloča<br />
vedno več mamic po večjem številu porodov.<br />
Mleč<strong>na</strong> žleza po porodu se skrči,, koža<br />
dojke pa ostane nespremenje<strong>na</strong>, zato je<br />
prostorni<strong>na</strong> dojke manjša in posledično<br />
dojka bolj praz<strong>na</strong> in seveda viseča. Težava<br />
Let<strong>na</strong> <strong>na</strong>ročni<strong>na</strong> <strong>na</strong> revijo<br />
samo 16,90 EUR. Pokličite 080 12 80<br />
se lahko pojavi tudi pri ženskah, ki tekom<br />
življenja močno spreminjajo svojo telesno<br />
težo.<br />
Kakšen je postopek?<br />
Postopkov za dvig imamo več, seveda pa je<br />
<strong>na</strong>čin korekcije odvisen od odvečne kože in<br />
količine tkiva v dojki sami. Dvig dojke se lahko<br />
<strong>na</strong>redi le z vstavitvijo vsadka ali z dodatnim<br />
izrezom kože okrog prsnega kolobarja, včasih<br />
pa tudi z <strong>na</strong>vpičnim rezom od kolobarja<br />
do inframamarne gube.<br />
K a k š n i s o p o v p r e č n i r e z u l t a t i<br />
operacije?<br />
80 % pacientk je po operaciji zelo zadovoljnih,<br />
18 % zadovoljnih, 1–2 % pa je nezadovoljnih.<br />
To nezadovoljstvo pa je večinoma<br />
posledica prevelikih pacientkinih pričakovanj<br />
in premajhne komunikacije med kirurgom<br />
in pacientom pred posegom.<br />
Ali se po posegu dojke ne povesijo več?<br />
To vsekakor ni res, dojke se ravno tako starajo<br />
kot preostalo telo, zato je težko predvideti,<br />
kako dolgo bodo dojke ostale nespremenjene.<br />
Seveda pa je to tudi močno odvisno<br />
od pacientke same, hormonskih motenj, spremembe<br />
telesne teže, dojenja, ...<br />
Pomanjšanje dojk<br />
V kakšnih primerih se ljudje odločijo za<br />
pomanjšanje dojk? Ali se za to odločajo<br />
samo ženske?<br />
V večini primerov se t.i. redukcijo dojk opravlja<br />
pri pacientkah, katerim je <strong>na</strong>rava podarila<br />
obilno oprsje in je njihovo vsakodnevno gibanje<br />
in življenje omejeno zaradi teže in velikosti<br />
dojk. Velikokrat imajo ženske tudi težave z<br />
boleči<strong>na</strong>mi v hrbtenici. Težave s prevelikim<br />
oprsjem pa imajo lahko tudi moški. Bolezen<br />
se imenuje ginekomastija. Tudi pri njih se lahko<br />
izvrši korekcijo in posledično zmanjšanje oz.<br />
odstranitev odvečnega maščevja in žlez.<br />
Ali pri samem posegu odstranite tudi<br />
žleze in maščevje?<br />
Pri posegu lahko odstranimo tako maščevje<br />
kot tudi mlečne žleze. Če je težava le maščevje,<br />
lahko korekcijo opravimo le z liposukcijo<br />
maščobe, medtem ko je treba žleze izrezati.<br />
Ali po posegu ostanejo brazgotine?<br />
Pri liposukciji so brazgotine minimalne in<br />
praktično nevidne, pri izrezu pa so brazgotine<br />
večje in po<strong>na</strong>vadi zbledijo po nekaj letih.<br />
Kakšen je postopek okrevanja?<br />
Postopek okrevanja je podoben kot pri povečanju<br />
dojk.<br />
Priloga Preprosto Zdravo poletje ženska<br />
Marec 2012<br />
77.000 88.000<br />
Iz vsebine: Kako črn je v resnici črn kruh? Eko, bio, <strong>na</strong>ravno v kozmetiki<br />
Smo odpovedali pri vzgoji otrok? Povečanje dojk Žolčni kamni Kako<br />
čisti smo, ko <strong>na</strong>s življenje preseneti?<br />
Leto 7<br />
Številka 3<br />
izvodov<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Za pomladansko<br />
ustvarjanje<br />
Priloga: Preprosto ženska
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />
Priloga: Preprosto ženska
44 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Vprašali smo <strong>na</strong>mesto vas<br />
Avtor:<br />
Anja Kuhar<br />
Kako čisti smo, ko <strong>na</strong>s<br />
življenje preseneti?<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Na vprašanje, kakš<strong>na</strong> je oseb<strong>na</strong> higie<strong>na</strong><br />
povprečnega Slovenca, je težko odgovoriti,<br />
jo pa <strong>na</strong>jlažje prepoz<strong>na</strong>mo v nepredvidljivih<br />
situacijah, v katerih <strong>na</strong>m jo življenje in<br />
zdravje zagodeta. Že babice so <strong>na</strong>s učile, <strong>na</strong>j<br />
si vsako jutro oblečemo sveže spodnje<br />
perilo, in njihova <strong>na</strong>jvečja noč<strong>na</strong> mora je<br />
bila, da bi prestopile prag reševalnega<br />
vozila neumite ali neurejene.<br />
Poleg svežega in čistega spodnjega<br />
perila obstaja več pokazateljev osebne<br />
higiene, ki pa so dogovorjeni in odvisni<br />
od kulturnega konteksta. V Indiji velja za<br />
nečisto z levico jemati hrano z mize, saj je<br />
<strong>na</strong>mreč glav<strong>na</strong> pri opravljanju velike<br />
potrebe, prav tako pa je v deželi sarijev<br />
obvezno vsakodnevno pranje oblačil,<br />
vendar v mrzli vodi, kar v <strong>na</strong>šem kulturnem<br />
prostoru, ki ga sami prav zaradi higienskih<br />
<strong>na</strong>čel radi oz<strong>na</strong>čujemo kot ‘civiliziranega’,<br />
ne pride v poštev. O tem, kateri<br />
so torej z<strong>na</strong>nilci (ne)higiene, kako se<br />
kažejo in do kje segajo ekstremi v obe<br />
smeri neupoštevanja, vedo povedati Špela<br />
Baznik, dr. med., specializantka urgentne<br />
medicine, Služba za nujno medicinsko<br />
pomoč, ZD Ljublja<strong>na</strong>, predstojnik Zdravstvenega<br />
doma Ljublja<strong>na</strong>, enote Center,<br />
Franc Turk, dr. dent. med., svoje izkušnje<br />
pa sta dodali še ljubljanska mojstrica striženja<br />
in kozmetičarka, ki je v službi lepote<br />
že več desetletij, obe pa sta zaradi občutljive<br />
<strong>na</strong>rave informacij želeli ostati<br />
neimenovani.<br />
Simptomi slabe skrbi<br />
za osebno nego<br />
Na Službi za nujno medicinsko pomoč (SNPM)<br />
zdravniki relativno pogosto pridejo v stik s<br />
prepotenimi, umazanimi pacienti, pri<br />
katerih lahko tudi <strong>na</strong>rava bolezni pripomore<br />
k temu, da jim uhajata urin<br />
in blato, vendar to<br />
težko štejemo<br />
med zanem<br />
a r -<br />
jenosti. Baznikova pove, da so <strong>na</strong>jpogostejši<br />
primeri nečistoče povezani s starim spodnjim<br />
perilom in predvsem nogavicami, zaradi česar<br />
je nekaterim pacientom neprijetno sezuti<br />
nogavice in razkriti, da se morda pod njimi<br />
skrivajo tudi glivične okužbe nog in slabo<br />
postriženi nohti.<br />
V splošnem pa <strong>na</strong>j bi stanje osebne higiene<br />
pacientov pozitivno presenečalo, sploh<br />
stanje otrok, o čemer se strinjata sogovornika<br />
z obeh urgentnih enot. Baznikova primera,<br />
da bi imel otrok <strong>na</strong> terenu stare pleničke, še<br />
ni doživela, in tudi Turk pozitivno govori o<br />
stanju ustne higiene pri otrocih, ki <strong>na</strong>j bi bila<br />
<strong>na</strong> zelo visoki ravni.<br />
Razlike se kažejo predvsem pri starostnikih,<br />
ki so slabše pokretni, pravi Baznikova:<br />
»Glede <strong>na</strong> starostno strukturo bi lahko rekla,<br />
da je stanje osebne higiene pri mladih, odraslih<br />
in tudi mlajših starostnikih odlično, <strong>na</strong><br />
težave <strong>na</strong>letimo edino pri starejših, ki so slabo<br />
pokretni in za katere po<strong>na</strong>vadi skrbijo svojci.<br />
Če ima človek urejeno okolje, dobre svojce<br />
ali medicinsko sestro, je stanje odlično, sem<br />
pa že <strong>na</strong>letela <strong>na</strong> primer, ko so človeka pripeljali<br />
v ambulanto in odklonili prošnjo medicinske<br />
sestre po pomoči pri preoblačenju, češ<br />
zdaj je tukaj pri vas, boste že poskrbeli zanj.«<br />
Konkretno se zanemarjanje svojcev kaže v<br />
neprevitih ali starih plenicah, polnih uri<strong>na</strong> in<br />
blata. »Spomnim se celo primera gospe, ki je<br />
ob prihodu k <strong>na</strong>m imela <strong>na</strong> sebi trojno plast<br />
plenic, eno čez drugo.«<br />
Slika osebne higiene v<br />
zobozdravstvu<br />
Turk sicer pove, da je splošno stanje zobne<br />
higiene med strankami zadovoljivo, »čeprav<br />
še vedno obstaja nekaj odstotkov ljudi, ki ne<br />
poz<strong>na</strong>jo zobne krtačke ali mislijo, da je ne<br />
potrebujejo«, razlika pa je vid<strong>na</strong> pri neopredeljenih<br />
pacientih <strong>na</strong> zobozdravstveni nujni<br />
medicinski pomoči (ZNMP), kjer je stanje<br />
bolj težavno. »Pogosta so margi<strong>na</strong>l<strong>na</strong> vnetja<br />
ustne sluznice in obzobnih tkiv, gingvitisi<br />
različnih stopenj in seveda zobne<br />
obloge. Seveda pa se ob prvi pomoči osredotočimo<br />
<strong>na</strong> težavo pacienta. Če ga boli zob,<br />
mu v tistem trenutku ne odstranjujemo zobnih<br />
oblog.«
Marec 2012<br />
45<br />
Samorefleksija pacientov<br />
Kot zobozdravnik opazi, kako redno si pacient<br />
umiva zobe, ga prosi – če ne gre drugače<br />
–, <strong>na</strong>j si usta izpere s 3-odstotno peroksidno<br />
raztopino in oščetka zobe, da lahko <strong>na</strong>daljuje<br />
z delom. Ker je oseb<strong>na</strong> higie<strong>na</strong> spolzek teren,<br />
do pacienta ne pristopi s kritiko, pač pa spodbudno<br />
ter dovolj občutljivo, da se pacient ne<br />
počuti <strong>na</strong>padenega. Ljudje se pogosto zavedajo,<br />
kdaj niso dovolj urejeni ter se svojega<br />
stanja sramujejo, kljub trudu zdravnikov, da<br />
bi jim stisko olajšali s prijaznostjo in z razumevanjem.<br />
»Večini je zelo nerodno, rečejo<br />
mi, oprostite, ker sem tak, ker smrdim, ker<br />
nimam svežih nogavic,« pove Baznikova.<br />
»Ampak saj si pomagamo s spreji, imamo tudi<br />
maske, potem pa človeka umijemo in je takoj<br />
bolje,« je optimistič<strong>na</strong>, kljub dejstvu, da <strong>na</strong><br />
urgenci nimajo tuša in morajo medicinske<br />
sestre paciente umivati <strong>na</strong> roke.<br />
Zgodi pa se tudi, da se ljudje zaradi prihoda<br />
<strong>na</strong> nujno medicinsko pomoč še posebej<br />
uredijo. Tako je nekoč prišepal starejši<br />
gospod v obleki, srajci in kravati. »In sem ga<br />
vprašala: »Gospod, tako ste lepo oblečeni, ali<br />
kam greste, ste od kod prišli? In je odgovoril:<br />
»Ne, tako sem urejen, ker sem prišel k vam.«<br />
Tudi take stvari se včasih dogajajo <strong>na</strong> urgenci,<br />
kar ni tako slabo.«<br />
Zdravstveno stanje med<br />
ranljivimi skupi<strong>na</strong>mi<br />
Med vsemi primeri se <strong>na</strong> nujni (zobo)zdravstveni<br />
pomoči z<strong>na</strong>jdejo tudi ljudje brez<br />
strehe <strong>na</strong>d glavo, uživalci nedovoljenih drog<br />
in ljudje z motnjami v duševnem razvoju.<br />
Medtem ko za slednje sogovorniki <strong>na</strong>vajajo,<br />
da je stanje <strong>na</strong>dpovprečno, saj so ti ljudje<br />
<strong>na</strong>vadno deležni posebne nege in pomoči,<br />
se lahko zalomi pri ljudeh, ki živijo <strong>na</strong> cesti,<br />
čeprav je Baznikova glede <strong>na</strong> njihov položaj<br />
pozitivno preseneče<strong>na</strong> <strong>na</strong>d njihovo osebno<br />
higieno. Nekoliko slabše <strong>na</strong>j bi bilo stanje<br />
alkoholikov brezdomcev in uživalcev nedovoljenih<br />
drog: »Nekateri <strong>na</strong>rkomani so lahko<br />
zelo urejeni, imajo čiste obleke, spet drugi pa<br />
so pravo <strong>na</strong>sprotje, njihovi lasje so neumiti,<br />
velika veči<strong>na</strong> pa jih ima dread-lockse,« omenja<br />
Baznikova. Odpor do t.i. ‘dredov’ izrazi<br />
tudi sogovornica iz frizerskega salo<strong>na</strong>, ki pravi,<br />
da v salonu niso pristaši friziranja in dotikanja<br />
las, »ki so že sami po sebi nehigienski«.<br />
Tudi ust<strong>na</strong> higie<strong>na</strong> uživalcev drog ne<br />
dosega želene ravni, saj <strong>na</strong>j bi imeli precej<br />
zanemarjene zobe. Turk je mnenja, da so »ljudje<br />
iz te skupine že po <strong>na</strong>ravi bolj zanemarjeni<br />
in ne dajo dosti <strong>na</strong> higieno, kar se poz<strong>na</strong><br />
tudi pri pogostosti umivanja zob«. Uživalce<br />
drog in brezdomce v frizerskem salonu rajši<br />
prijazno odslovijo, predvsem zaradi zagotavljanja<br />
svoje in njihove varnosti. »Večinoma<br />
so v alkoholiziranem stanju, omotični, lahko<br />
jim omahne glava, lahko postanejo agresivni,<br />
frizerka se lažje poreže ...«<br />
In ko smo že ravno pri frizerju, me je zanimalo,<br />
ali se poleg prhljaja, luskavice, razdraženega<br />
lasišča in kožnih izpuščajev pojavljajo<br />
tudi uši. »V svojih 15 letih striženja sem <strong>na</strong> ta<br />
»V splošnem pa <strong>na</strong>j bi stanje osebne higiene pacientov<br />
pozitivno presenečalo, sploh stanje otrok.«<br />
primer <strong>na</strong>letela le dvakrat,« pove sogovornica<br />
in razloži, da sama hujših primerov kot<br />
nekaj umazanih ušes ni imela, ta pa <strong>na</strong>j bi bila<br />
pogostejša pri moškem delu populacije.<br />
Ali pregovorno čistejše ženske<br />
res bolj skrbijo za osebno<br />
higieno?<br />
Kar se tiče razlik po spolih, so si sogovorniki<br />
edini, da se tehtnica <strong>na</strong>giba v prid ženskam.<br />
Turk je mnenja, da »je ženski del populacije<br />
bolj pozoren tudi <strong>na</strong> ostalo dogajanje v ustih,<br />
če se odškrtne zob ipd. Upal bi si trditi, da je<br />
obiskov ženskega dela populacije celo več<br />
kot pa moškega, saj slednji pridejo <strong>na</strong> pregled<br />
takrat, ko je težava že malo večja.« S<br />
povedanim se strinja tudi kozmetičarka, ki<br />
pa vseeno <strong>na</strong>vaja, da je v primeru brazilske<br />
depilacije že večkrat <strong>na</strong>letela <strong>na</strong> nehigienske<br />
intimne predele, zaradi česar so strankam<br />
pred depilacijo <strong>na</strong> voljo osvežilni robčki in<br />
kopalnica.<br />
Vpliv izobrazbe<br />
Izobrazba <strong>na</strong>j ne bi igrala večje vloge pri skrbi<br />
za osebno higieno, pravi Turk: »Imam nekaj<br />
pacientov, ki imajo vrhunsko univerzitetno<br />
izobrazbo, pa niso tako zelo pozorni <strong>na</strong> ustno<br />
higieno. So pa verjetno ljudje bolj dojemljivi<br />
in pozorni <strong>na</strong> svoje zdravje, več so verjetno<br />
pripravljeniti <strong>na</strong>rediti in bolj poslušajo <strong>na</strong>vodila,<br />
če imajo višjo izobrazbo, kljub temu pa<br />
ne bi posploševal. Veliko je ljudi, ki nimajo<br />
visoke izobrazbe, pa imajo odlično ustno higieno.«<br />
Podobno meni tudi Baznikova, ki razlog<br />
<strong>na</strong>jde tudi v različnem fi<strong>na</strong>nčnem stanju,<br />
sogovornici iz lepotnih salonov pa razlik v izobrazbi<br />
nista zasledili.<br />
Kako čisti smo torej Slovenci?<br />
Glede <strong>na</strong> povedano lahko torej zaključimo,<br />
da je oseb<strong>na</strong> higie<strong>na</strong> Slovencev zadovoljiva,<br />
če ne celo višje od pričakovane, z občasnimi<br />
odstopanji v zgornji ali spodnji ekstrem in<br />
nekaj zgodbicami, ki že mejijo <strong>na</strong> grozljivke,<br />
vendar pa jih lahko preštejemo <strong>na</strong> prste ene<br />
roke. Očitno so se <strong>na</strong>m <strong>na</strong>sveti babic res vtisnili<br />
globoko v srce in v <strong>na</strong>ši kulturi živijo še<br />
danes.<br />
Preberite vsak mesec revijo <strong>na</strong>:<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />
Kot <strong>na</strong>jgrozljivejšo izkušnjo zanemarjenosti Baznikova opisuje primer brezdomca, ki je<br />
<strong>na</strong> SNMP prišel s kronično rano, po kateri so lezli črvi. »To je bil tako grozljiv primer, da<br />
sem še sama odskočila. Pacient je imel razjede <strong>na</strong> nogi, ki jih ni hodil redno prevezovat,<br />
<strong>na</strong> ulici so muhe <strong>na</strong> rano odlagale jajčeca.«<br />
Podob<strong>na</strong> zgodba kroži tudi med zobozdravniki, in sicer o pacientki, ki ni vedela, da si<br />
mora iz ust odstraniti zobno protezo, zaradi česar <strong>na</strong>j bi se ji pod njo zaredili črvi. Turk<br />
je sicer za podobne primere že slišal, vendar je v tem primeru mnenja, da gre za pretiravanje,<br />
razen, če bi šlo za <strong>na</strong>gnito nebo, skozi katerega bi lahko prišlo do okužbe. Sam<br />
med svoje težje primere šteje dre<strong>na</strong>že gnojnih bul, do katerih posebnega odpora sicer<br />
nima, se mu je pa že zgodilo, da se mu je ob predrtju obrnil želodec zaradi smradu.<br />
BODY vital NOVICE<br />
vse za hujšanje<br />
Naročite se <strong>na</strong> brezplačno e-revijo<br />
o hujšanju:<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
46 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
TENS – transkuta<strong>na</strong> elektro nevro stimulacija<br />
Avtor:<br />
Ines Trebec<br />
Brez stranskih učinkov<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Verjetno je zdravje pri vsakem človeku e<strong>na</strong><br />
od pomembnejših vrednot, zato se trudimo<br />
in ga ohranjamo vsak po svojih zmožnostih.<br />
Če se pojavijo manjše težave, si običajno<br />
poskušamo pomagati pri zdravljenju sami,<br />
če pa <strong>na</strong>dležni simptomi še vztrajajo, si<br />
pogosto poiščemo pomoč pri zdravniku.<br />
Poleg možnosti, ki <strong>na</strong>m jih ponuja urad<strong>na</strong> medici<strong>na</strong><br />
za zdravljenje bolezni in odpravo simptomov,<br />
<strong>na</strong>m danes različni proizvajalci ponujajo<br />
že množico različnih pripomočkov za samozdravljenje<br />
in odpravo določenih bolezenskih težav.<br />
Vedno več ljudi se <strong>na</strong>mreč poslužuje tudi<br />
nefarmakološkega zdravljenja z različnimi medicinskimi<br />
pripomočki, saj jim uporaba zdravil<br />
pogosto povzroča dodatne stranske učinke.<br />
Medicinski pripomočki so po definiciji<br />
<strong>na</strong>prave, ki se uporabljajo za zdravljenje in<br />
lajšanje bolezni. Lahko se jih uporablja samostojno<br />
ali v kombi<strong>na</strong>ciji z opremo, ki je<br />
potreb<strong>na</strong> za njihovo delovanje.<br />
E<strong>na</strong> izmed vedno bolj popularnih metod,<br />
ki se uporablja za blažitev in odpravo kroničnih<br />
bolečin, je metoda, imenova<strong>na</strong> TENS.<br />
Delovanje metode in pripomočkov <strong>na</strong>m je<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
47<br />
prijazno predstavil nevrolog asist. Jožef<br />
Magdič, dr. med., ki metodo tudi priporoča<br />
nekaterim bolnikom.<br />
Kako delujejo medicinski pripomočki po<br />
metodi TENS?<br />
Izraz pomeni transkuta<strong>na</strong> elektro nevro stimulacija.<br />
TENS je <strong>na</strong>čin obvladovanja bolečine<br />
z električnim draženjem v bolečem<br />
področju. V te <strong>na</strong>mene jo v medicini uporabljamo<br />
že več desetletij in se pogosto uporablja<br />
za odpravo bolečin v fizioterapiji. Velikokrat<br />
se jo poslužujejo ljudje, ki imajo<br />
bolečine v hrbtenici, z njo učinkovito odpravijo<br />
<strong>na</strong>petost v mišicah, bolečine po herpes<br />
zostru, fantomske bolečine, nevralgije, bolečine<br />
v sklepih, revmatizem in bolečine po<br />
poškodbah. Z medicinskim pripomočkom<br />
Cefaly je metoda postala uporab<strong>na</strong> tudi pri<br />
odpravljanju glavobola. Neboleč električni<br />
dražljaj povzroči, da se v področju draženja<br />
po živcih ne prevaja več bolečinski dražljaj,<br />
določene spremembe pa se zgodijo tudi <strong>na</strong><br />
ravni zaz<strong>na</strong>vanja bolečine.<br />
Na kakšen <strong>na</strong>čin deluje pripomoček pri<br />
lajšanju bolečin?<br />
Pripomoček ima kot ostali stimulatorji elektrodo,<br />
ki se jo <strong>na</strong>lepi <strong>na</strong> predel čela <strong>na</strong>d<br />
obrvmi, <strong>na</strong>njo pa se <strong>na</strong>takne stimulator, ki ga<br />
je zelo preprosto uporabljati. Delovanje je<br />
<strong>na</strong>mreč zelo poenostavljeno, brez zapletenih<br />
<strong>na</strong>stavitev in odvečnih gumbov, aktivira<br />
se z enim samim gumbom. Dr. Rigaux, ki je<br />
pripomoček »izumil«, je vanj zajel vse svoje<br />
dolgoletne izkušnje s področja nevrostimulacije<br />
in v treh <strong>na</strong>činih delovanja so zajete<br />
oblike stimulacije, ki so se izkazale za <strong>na</strong>jučinkovitejše<br />
in <strong>na</strong>jbolje prenosljive (čim manj<br />
boleče). Vsi trije <strong>na</strong>čini oz. programi se aktivirajo<br />
z enim gumbom, trajajo pa <strong>na</strong>jveč dvajset<br />
minut. Takšen cikel lahko izvedemo v fazi<br />
glavobola ali preventivno z <strong>na</strong>menom zmanjšanja<br />
pogostosti in jakosti glavobola ter <strong>na</strong><strong>na</strong>zadnje<br />
zmanjšanja porabe zdravil. Namenje<strong>na</strong><br />
je odpravljanju in preprečevanju<br />
tenzijskega glavobola, migrene in nekaterih<br />
redkejših oblik glavobola. Bolj je učinkovita<br />
»Delovanje je <strong>na</strong>mreč zelo poenostavljeno, brez<br />
zapletenih <strong>na</strong>stavitev in odvečnih gumbov, aktivira<br />
se z enim samim gumbom.«<br />
pri glavobolih, ki se pojavljajo v sprednjem,<br />
čelnem in senčničnem predelu glave. Je pa<br />
v fazi preizkušanja tudi elektroda, ki bo uporab<strong>na</strong><br />
z e<strong>na</strong>kim stimulatorjem tudi za glavobole<br />
v zatilju. Dokazano je tudi, da uporaba<br />
sprošča, malo uspava in tudi <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin<br />
odpravlja <strong>na</strong>petost.<br />
Poleg omenjenega izdelka je <strong>na</strong> trgu več<br />
vrst pripomočkov za lajšanje bolečin. Verjetno<br />
tudi ostali stimulatorji delujejo <strong>na</strong><br />
podoben <strong>na</strong>čin?<br />
LAJŠA RAZLIČNE VRSTE BOLEČIN<br />
– sklepi, nevropatije, poškodbe…<br />
Obstajajo seveda različni pripomočki za TENS<br />
<strong>na</strong> drugih delih telesa in so prav tako <strong>na</strong>menjeni<br />
domači uporabi. Poleg samega stimulatorja,<br />
ki omogoča različne <strong>na</strong>čine delovanja<br />
in <strong>na</strong>stavitev jakosti draženja, imajo<br />
takšne enote še vsaj dve elektrodi <strong>na</strong> električnem<br />
kablu. Seveda takšni pripomočki niso<br />
praktični za uporabo <strong>na</strong> glavi. Delujejo tako,<br />
da z električnim draženjem preprečijo prenos<br />
občutka za bolečino do možganov, električno<br />
draženje pa lahko <strong>na</strong> koži občutimo<br />
NOVI, IZBOLJŠANI TENSI ZA DOMAČO UPORABO. UČINKOVITOST<br />
IN VARNOST DOKAZANA V RAZISKAVAH<br />
ZDRAVI URINSKO IN FEKALNO INKONTINENCO<br />
O<br />
KREPI IN OBLIKUJE MIŠICE<br />
ROKAVICA, NOGAVICA, PAS IN KOLENČNIK ZA<br />
LAŽJO UPORABO NAMESTO BLAZINIC<br />
<strong>na</strong><br />
Najcenejši<br />
<strong>na</strong> tržišču<br />
BIOVIVA, telefon: 041/679 681, info@bioviva.si, www.bioviva.si<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
48 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
»Pred uporabo je zaželje<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> podpora oz.<br />
posvet o tem, kako, kdaj in kateri <strong>na</strong>čin delovanja<br />
uporabljati ...«<br />
Kdaj uporabljamo TENS?<br />
Lahko se uporablja za zmanjšanje akutne ali kronične bolečine:<br />
• bolečine v hrbtu (križ, hrbtenica, vrat),<br />
• bolečine v mišicah,<br />
• <strong>na</strong>petost mišic,<br />
• glavoboliin migrene,<br />
• fantomske bolečine,<br />
• bolečine v sklepih,<br />
• revmatizem,<br />
• menstrualne bolečine,<br />
• motnje prekrvavitve.<br />
kot mravljince. Učinkoviti so pri odpravljanju<br />
akutnih in kroničnih bolečin. Spodbujajo izločanje<br />
endorfinov v osrednjem živčevju, ki<br />
<strong>na</strong>m dajejo občutek ugodja in delujejo<br />
protibolečinsko.<br />
So medicinski pripomočki, ki delujejo po<br />
metodi TENS, varni?<br />
Varnost <strong>na</strong>prav jamči certifikat (CE) za medicinske<br />
<strong>na</strong>prave in tudi skrbno sledenje dosedanje<br />
uporabe ni pokazalo škodljivih učinkov.<br />
Upoštevati je treba <strong>na</strong>vodilo za uporabo,<br />
ki mora biti priloženo vsakemu pripomočku.<br />
Škodljivi so lahko le, če ne sledimo <strong>na</strong>vodilu<br />
proizvajalca in npr. nepravilno <strong>na</strong>mestimo<br />
elektrode.<br />
Jih lahko uporabnik sam uporablja?<br />
Pripomočki za TENS, ki so <strong>na</strong>menjeni domači<br />
uporabi, so običajno preprostejši, vseeno pa<br />
ponujajo različne <strong>na</strong>čine draženja. Več <strong>na</strong>činov<br />
delovanja kot je možnih, bolj zahtev<strong>na</strong><br />
Elektrode se pritrdi neposredno <strong>na</strong> boleče mesto ali <strong>na</strong> <strong>na</strong>jbližji živec. Električni tok<br />
prekine prenos bolečinskega sig<strong>na</strong>la z mesta bolečine v možgane in spodbuja izločanje<br />
snovi, ki zavirajo bolečino. Priporoča se takrat, ko je boleči<strong>na</strong> tako moč<strong>na</strong>, da zahteva<br />
zdravljenje z zdravili, saj lahko zmanjša količino potrebnih zdravil.<br />
je uporaba stimulatorja. Prav v tem je velika<br />
prednost pripomočka, ki nima odvečnih električnih<br />
kablov in gumbov za <strong>na</strong>stavitve, saj<br />
je <strong>na</strong>menjen zgolj uporabi <strong>na</strong> čelnem (in v<br />
prihodnje tudi zatilnem) predelu glave. Pred<br />
uporabo je zaželje<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> podpora oz.<br />
posvet o tem, kako, kdaj in kateri <strong>na</strong>čin delovanja<br />
uporabljati, saj se sicer dogaja, da uporabniki<br />
prezgodaj odnehajo in je učinkovitost<br />
metode manjša. Lahko tudi spremljamo,<br />
kako in kolikokrat je nekdo <strong>na</strong>pravo<br />
uporabljal.<br />
Obstajajo mogoče primeri oz. kotraindikacije,<br />
pri katerih <strong>na</strong>prave ne smemo<br />
uporabljati?<br />
Uporaba ni priporočljiva <strong>na</strong> predelih poškodovane<br />
ali vnete kože, <strong>na</strong> področju vstavljenega<br />
srčnega ali drugega spodbujevalca,<br />
nekateri redki posamezniki pa so lahko preobčutljivi<br />
<strong>na</strong> površinsko električno draženje.<br />
A Medicinski pripomočki so po<br />
definiciji <strong>na</strong>prave, ki se uporabljajo<br />
za zdravljenje in lajšanje bolezni.<br />
B TENS pomeni transkuta<strong>na</strong> elektro<br />
nevro stimulacija. Je <strong>na</strong>čin<br />
obvladovanja bolečine z električnim<br />
draženjem v bolečem področju.<br />
C Varnost <strong>na</strong>prav jamči certifikat<br />
(CE) za medicinske <strong>na</strong>prave in tudi<br />
skrbno sledenje dosedanje uporabe<br />
ni pokazalo škodljivih učinkov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
49<br />
Ste zadovoljni s svojo težo?<br />
Avtor:<br />
Hele<strong>na</strong> Okorn, mag. farm.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
Zakaj bi shujšali?<br />
V prejšnjih člankih smo se ukvarjali s hrano,<br />
ki je primer<strong>na</strong> za <strong>na</strong>s in <strong>na</strong>še zdravje. Hra<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>m daje energijo in vpliva <strong>na</strong> <strong>na</strong>še dobro<br />
počutje. Kar pojemo danes, vpliva <strong>na</strong> <strong>na</strong>š<br />
da<strong>na</strong>šnji dan in <strong>na</strong> <strong>na</strong>šo prihodnost, <strong>na</strong> <strong>na</strong>s<br />
osebno in <strong>na</strong> <strong>na</strong>še <strong>na</strong>jbližnje, ki jim hrano<br />
pripravljamo. Večkrat je bilo <strong>na</strong>pisano, da<br />
smo vsak zase kreator svojega jedilnika in<br />
da je samo od <strong>na</strong>s samih odvisno, kaj in<br />
koliko pojemo in popijemo.<br />
Naša odgovornost je velika, hkrati pa je lahko<br />
tudi breme, saj se soočamo z veliko svobodo<br />
pri izbiri hrane. Morda vemo, kaj je dobro za<br />
<strong>na</strong>s, a kaj, ko se <strong>na</strong>m ponuja marsikaj, kar <strong>na</strong>m<br />
pravzaprav škodi.<br />
Prehajamo v področje ne<strong>zdravega</strong>, kamor<br />
sodi tudi debelost. Pereča tema, ki se pojavlja<br />
vsepovsod, in to ne brez razloga. Debe-<br />
lih ljudi je čedaje več in kar je še bolj zaskrbljujoče,<br />
delež otrok s prekomerno telesno<br />
težo <strong>na</strong>rašča. Debelost presega estetsko komponento;<br />
je velika zdravstve<strong>na</strong> težava.<br />
Odvečno breme<br />
Prekomer<strong>na</strong> teža in debelost vplivata <strong>na</strong> <strong>na</strong>še<br />
počutje in ogrožata <strong>na</strong>še zdravje. Odvečni<br />
kilogrami so breme za <strong>na</strong>še telo, zlasti za<br />
sklepe in srce, in so velikokrat vezani <strong>na</strong> <strong>na</strong>še<br />
čustveno stanje. Poleg estetske komponente<br />
pa so posledice debelosti razsežnejše. Raziskave<br />
kažejo, da debelost pri zdravem človeku<br />
pripomore k razvoju številnih kroničnih<br />
bolezni in bolezenjskih stanj. Več odvečnih<br />
kilogramov imamo, večje je <strong>na</strong>še tveganje za<br />
razvoj srčno-žilnih obolenj, visokega krvnega<br />
tlaka, sladkorne bolezni, vnetja sklepov,<br />
motenj dihanja in nekaterih vrst raka.<br />
Čeprav morda želimo shujšati predvsem<br />
zaradi lepšega videza, doseganje in ohranjanje<br />
teže, ki je primer<strong>na</strong> za <strong>na</strong>s, pomaga tudi<br />
pri obvladovanju bolezni, ko se z njimi že soočamo.<br />
Npr. izgubljeni kilogrami vplivajo <strong>na</strong><br />
znižanje povišanega krvnega tlaka, izboljšajo<br />
krvno sliko, blagodejno vplivajo <strong>na</strong> raven krvnega<br />
sladkorja. Primer<strong>na</strong> teles<strong>na</strong> teža pri<strong>na</strong>ša<br />
mnogo koristi; izboljša <strong>na</strong>še zdravje in počutje<br />
ter tako vpliva <strong>na</strong> kakovost <strong>na</strong>šega<br />
življenja.<br />
Ste zadovoljni s svojo težo?<br />
Zanimivo je, da so le redki ljudje zadovoljni<br />
s svojo težo. Na <strong>na</strong>s stalno vpliva okolje s<br />
težnjo po vitkih, mišičastih telesih kot idealu<br />
lepote. Na vsakem koraku se soočamo z opevanimi<br />
lepimi postavami. Hkrati pa ne manjka<br />
<strong>na</strong>svetov, kako bi to lahko dosegli. Se morda<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
50 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
»Najpomembnejša je <strong>na</strong>ša želja oziroma odločitev.<br />
Nihče se ne more odločiti <strong>na</strong>mesto <strong>na</strong>s.«<br />
A Primer<strong>na</strong> teles<strong>na</strong> teža pri<strong>na</strong>ša<br />
mnogo koristi; izboljša <strong>na</strong>še<br />
zdravje in počutje ter tako vpliva<br />
<strong>na</strong> kakovost <strong>na</strong>šega življenja.<br />
B Želja ni dovolj, potreb<strong>na</strong> je<br />
samostoj<strong>na</strong> odločitev.<br />
C Zdravo hujšanje je pravzaprav<br />
spreminjanje nezdravih <strong>na</strong>vad,<br />
za kar je potreb<strong>na</strong> moč<strong>na</strong> volja<br />
in doslednost pri izvajanju.<br />
kdaj vprašamo, zakaj ob množici <strong>na</strong>svetov iz<br />
revij, različnih salonov in ostalih bolj ali manj<br />
(ne)strokovnih ustanov, nismo vitki in<br />
postavni, če si to želimo? So <strong>na</strong>sveti neuporabni<br />
in včasih celo zdravju škodljivi? Je<br />
morda <strong>na</strong>ša želja prešibka, da bi <strong>na</strong>m omogočila<br />
izpeljavo shujševalnega <strong>na</strong>črta? Ali pa<br />
je <strong>na</strong>črt slab oziroma smo si zastavili cilj, ki je<br />
za <strong>na</strong>s neuresničljiv?<br />
Torej, kakšen <strong>na</strong>j bi bil »uspešen« shujševalni<br />
<strong>na</strong>črt, ki bi posamezniku pomagal<br />
zmanjšati število prekomernih kilogramov,<br />
preprečil, da bi te izgubljene kilograme<br />
ponovno pridobil, pri tem ne ogrozil svojega<br />
<strong>zdravja</strong> in ostal <strong>na</strong> »novi« zmanjšani telesni<br />
teži dolgoročno?<br />
V tem in <strong>na</strong>slednjih člankih bomo poskusili<br />
odgovoriti <strong>na</strong> postavlje<strong>na</strong> vprašanja in se<br />
poglobili v vzroke debelosti ter njeno odpravljanje.<br />
Vsak, ki je že kdaj poskušal shujšati,<br />
ve, da ta proces ni lahek. In še težje je ohraniti<br />
zmanjšano telesno težo.<br />
Vendar hujšanje ni »misija<br />
nemogoče«.<br />
Najpomembnejša je <strong>na</strong>ša želja oziroma odločitev.<br />
Nihče se ne more odločiti <strong>na</strong>mesto <strong>na</strong>s.<br />
Ne pomagajo ne bolj ali manj prijaz<strong>na</strong> prigovarjanja<br />
<strong>na</strong>ših <strong>na</strong>jbližjih, ne zdravnikov »ukaz«.<br />
Morda že obiskujemo primernega strokovnjaka,<br />
ali smo se že včlanili v različ<strong>na</strong> društva<br />
in si <strong>na</strong>kupili skladovnico »shujševalnih« knjig.<br />
Toda to <strong>na</strong>m ne bo pomagalo, če se dejansko<br />
za hujšanje nismo odločili sami. Želja ni dovolj,<br />
potreb<strong>na</strong> je samostoj<strong>na</strong> odločitev. Zdravo<br />
hujšanje je pravzaprav spreminjanje nezdravih<br />
<strong>na</strong>vad, za kar je potreb<strong>na</strong> moč<strong>na</strong> volja in<br />
doslednost pri izvajanju.<br />
Priporočljivo je izbrati <strong>na</strong>či<strong>na</strong> hujšanja, ki<br />
je primeren in izvedljiv za posameznika. Ne<br />
<strong>na</strong>sedajmo visokoletečim, velikokrat kratkoročnim<br />
obljubam. Skozi ves proces hujšanja<br />
<strong>na</strong>j <strong>na</strong>s spremlja občutek, da delamo nekaj,<br />
kar je dobro za <strong>na</strong>s kot posameznika, čeprav<br />
ni lahko. Pazimo, morda učinkoviti <strong>na</strong>sveti<br />
kolega niso dobri <strong>na</strong>sveti zame. Če potrebujemo<br />
nekoga, ki <strong>na</strong>m bo pomagal, poiščimo<br />
strokovno usposobljenega, ki bo z<strong>na</strong>l prisluhniti<br />
<strong>na</strong>šim potrebam, zmožnostim in željam.<br />
Skupaj z <strong>na</strong>mi bo pripravil <strong>na</strong>črt, ki je za vas<br />
uresničljiv in izvedljiv.<br />
Da bi lahko ugotovili, če imamo prekomerno<br />
telesno težo oziroma smo predebeli,<br />
si poglejmo, kaj je primer<strong>na</strong> teles<strong>na</strong> teža.<br />
Najbolj priroč<strong>na</strong> in preprosta oce<strong>na</strong> stanja<br />
prehranjenosti se izraža kot indeks telesne<br />
teže (ITT). ITT je razmerje med telesno<br />
težo (v kilogramih) in kvadratom telesne<br />
višine (v metrih). Lahko si ga izraču<strong>na</strong>mo in v<br />
preglednici poiščemo, kam sodimo glede <strong>na</strong><br />
prehranjenost.<br />
Izračun ITT:<br />
Hujšajmo skupaj <strong>na</strong> Facebooku<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Lahkot<strong>na</strong> oblačila bomo počasi začeli jemati iz omare<br />
in ponovno bo v osredju skrb za lepo in vitalno telo<br />
za katerega poleti zagotovo bolje skrbimo. Zdravo<br />
telo je <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong>š glavni adut za dobro in kakovostno<br />
življenje, zato ga moramo redno vzdrževati s pravilnim<br />
prehranjevanjem in redno telesno aktivnostjo.<br />
Če želite ob tem <strong>na</strong> zdrav <strong>na</strong>čin izgubiti še kakšen<br />
odvečen kilogram, pijte <strong>na</strong>ravno mineralno vodo<br />
Do<strong>na</strong>t Mg.<br />
Hujšanja se lahko danes lotite <strong>na</strong> številne <strong>na</strong>čine. Pri tem<br />
upoštevajte dve glavni vodili, in sicer zdrava izguba kilogramov<br />
<strong>na</strong>j poteka postopoma ter v kombi<strong>na</strong>ciji z redno<br />
telesno aktivnostjo. Narav<strong>na</strong> mineral<strong>na</strong> voda Do<strong>na</strong>t Mg<br />
vam pri hujšanju učinkovito pomaga, saj sodeluje pri<br />
presnovi maščob in <strong>na</strong>domešča izgubljene minerale, še<br />
posebej magnezij. Do<strong>na</strong>t Mg je edinstve<strong>na</strong> <strong>na</strong>rav<strong>na</strong><br />
mineral<strong>na</strong> voda <strong>na</strong> svetu, saj vsebuje več kot 1.000 mg<br />
magnezija v enem litru.<br />
Magnezij krepi <strong>na</strong>šo telesno odpornost in povečuje<br />
zaloge energije, ki jo ob zdravem hujšanju s športno aktivnostjo<br />
vsekakor potrebujemo. Do<strong>na</strong>t Mg vsebuje tudi okoli<br />
7.700 mg/L hidrogenkarbo<strong>na</strong>tnega io<strong>na</strong>, ki <strong>na</strong>se veže velike<br />
količine odpadnih kislin in tako po telesni vadbi pomaga<br />
pri ponovnem vzpostavljanju bazno-kislega ravnotežja v<br />
telesu in preprečuje neprijetne mišične krče. Kolesarjenje,<br />
aerobika, tek ali šport<strong>na</strong> vadba po vaši izbiri vam skupaj s<br />
pitjem <strong>na</strong>ravne mineralne vode Do<strong>na</strong>t Mg pomaga pri vzdrževanju<br />
<strong>zdravega</strong> in lepega telesa.<br />
Pridružite se <strong>na</strong>m <strong>na</strong> Facebooku - 90-dnev<strong>na</strong> ločeval<strong>na</strong><br />
dieta!<br />
Do<strong>na</strong>t Mg. ZA ZDRAVJE!<br />
Oglasno sporočilo
»Skozi ves proces hujšanja <strong>na</strong>j <strong>na</strong>s spremlja<br />
občutek, da delamo nekaj, kar je dobro za<br />
<strong>na</strong>s kot posameznika, čeprav ni lahko.«<br />
Če je vaš ITT med 18,5 in 24,9, ste v priporočjivem območju. Lahko opazite, da<br />
so okvirji »priporočljivega« precej široko zastavljeni. Na primer: ženska, visoka<br />
165 cm, lahko tehta 51–68 kg; moški, visok 180 cm, pa od 60 do 81 kg. Oba sodita<br />
v skupino z normalno telesno težo. Območje priporočljivega in <strong>zdravega</strong> <strong>na</strong>m<br />
torej ponuja veliko svobodo pri izbiri svoje telesne teže. Slabost te metode je,<br />
da ne upošteva telesne sestave. Zako lahko mišičaste ljudi (<strong>na</strong> primer športnike)<br />
<strong>na</strong>pačno uvrsti med prekomerno prehranjene, starejše in bolnike pa med primerno<br />
hranjene.<br />
Pomembno je ravnovesje<br />
Primerno težo vzdržujemo tako, da skrbimo za primeren vnos hrane, torej da<br />
pojemo toliko, kot potrebujemo za svoje osnovno fiziološko delovanje in telesno<br />
aktivnost. Lahko se kdaj pregrešimo, pojemo preveč ali premalo, a ravnovesje<br />
med energijo iz zaužite hrane in <strong>na</strong>šo porabo mora biti vzpostavljeno dolgoročno,<br />
sicer se redimo ali hujšamo. Če želimo shujšati, moramo pojesti manj<br />
ali porabiti več – se več gibati.<br />
Teles<strong>na</strong> teža je odvis<strong>na</strong> od mnogih dejavnikov: od <strong>na</strong>šega življenjskega sloga<br />
(prehranjevalnih <strong>na</strong>vad, telesne aktivnosti, stresa, s katerim se soočamo), <strong>na</strong>še<br />
presnove, genov in okolja, v katerem živimo. Na mnogo od teh dejavnikov lahko<br />
vplivamo in če imamo preveč kilogramov, jih s spremembami <strong>na</strong>vad lahko dobro<br />
in zanesljivo oklestimo.<br />
Kako bomo to <strong>na</strong>redili, pa v prihodnjih člankih.<br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o zdravem<br />
hujšanju in izgubiti odvečne kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate čas<br />
aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so strokovni<br />
in preverjeni.<br />
• V 12 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Manj kilogramov, več zadovoljstva!<br />
Ne izgubljajte časa z SMS-i, zahtevnimi portali z odvečnimi in nepreverjenimi<br />
informacijami ... Šola <strong>zdravega</strong> hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong> vam vsakodnevno <strong>na</strong> vašo<br />
stran pošlje gradivo, s katerim bo hujšanje lažje in učinkovitejše.<br />
Šola <strong>zdravega</strong> hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong> ponuja nov in inovativen pristop k programu<br />
zmanjševanja telesne teže in bolj kakovostnemu življenju. Program<br />
šole je pripravila ekipa izkušenih strokovnjakov s področja zdrave prehrane,<br />
gibanja, reševanja odvisnosti in osebnostne rasti.<br />
Program šole <strong>zdravega</strong> hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Šola <strong>zdravega</strong> hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong> traja 12 tednov. Vsak dan v tednu je rezerviran<br />
za enega strokovnjaka, ki pokriva svoje področje. Skozi vseh dva<strong>na</strong>jst<br />
tednov boste vsak dan prejeli novo gradivo, ki vam bo v veliko pomoč <strong>na</strong> poti<br />
do želene telesne teže. Prejeli boste:<br />
* kar 108 receptov in idej zdravih jedi,<br />
* 16 video posnetkov vadb za krepitev in oblikovanje telesa,<br />
* 4 video posnetke priprave okusnih jedi<br />
* <strong>na</strong>svete zdravnice v obliki video posnetkov,<br />
* preko 40 prispevkov o motivaciji, samopodobi, prehrani,…<br />
Ob upoštevanju vseh <strong>na</strong>vodil vam uspeh ne uide!<br />
Več <strong>na</strong> www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
SAMO<br />
3,5€<br />
<strong>na</strong> teden<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
52 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Avtor:<br />
Saša V.<br />
Sindrom nemirnih nog<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Ste že slišali za sindrom nemirnih nog? Pri<br />
tem pojavu, ki je dokaj pogosta težava, saj<br />
se z njo srečuje skoraj 10 odstotkov prebivalstva,<br />
gre dobesedno za noge, ki ne<br />
morejo biti pri miru. Sindrom je pogostejši<br />
v ZDA in Evropi, <strong>na</strong> Daljnem vzhodu se pojavlja<br />
redkeje. Diagnoza sindroma nemirnih<br />
nog se je uveljavila šele v zadnjih desetletjih.<br />
Podlaga za diagnozo temelji <strong>na</strong> pripovedovanju<br />
bolnikov med usmerjenim<br />
pogovorom.<br />
Za sindrom ne moremo <strong>na</strong>tančno določiti starostne<br />
skupine, saj se pojavlja v vseh starostih;<br />
seveda ga <strong>na</strong>jlažje ugotovijo pri odraslih,<br />
ki težave dokaj dobro opišejo, težje pa pri<br />
otrocih ali starejših, kjer opis težave večinoma<br />
ni tako <strong>na</strong>zoren. Težave, ki jih občutijo posamezniki,<br />
so različno močne in tudi vzroki<br />
zanje so različni. Pri nekaterih so blage, pri<br />
drugih hujše in ti potrebujejo zdravljenje.<br />
Tri merila za pravilno diagnozo<br />
Prvo merilo, <strong>na</strong> osnovi katerega lahko zdravnik<br />
potrdi sindrom, je, da prizadeti čuti<br />
potrebo oziroma nujo po premikanju nog. To<br />
bolnik počne zato, ker v nogah čuti neprijetne<br />
občutke. Te opiše kot <strong>na</strong>petost, mravljinčenje,<br />
pretakanje ali trganje in vse to ustvari<br />
potrebo po premikanju nog. Po<strong>na</strong>vadi se<br />
neprijetni občutki pojavijo pred nočnim<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
53<br />
počitkom, ni pa nujno. Bolniki jih doživljajo<br />
tudi med daljšim sedenjem, <strong>na</strong> primer med<br />
vožnjo z letalom. Gibanje omili težavo ali jo<br />
začasno celo odpravi in to je tretje merilo, ki<br />
prispeva k <strong>na</strong>tančni diagnostiki.<br />
Vzrok za primarne težave ni z<strong>na</strong>n<br />
Pri večini bolnikov vzroki za sindrom še niso<br />
jasni. Zdravnik opravi dodatne preiskave, da<br />
izključi morebitne druge bolezni, ki jih lahko<br />
spremljajo podobne težave. Med njimi so<br />
lahko tudi hujše ledvične bolezni, zlasti ogroženi<br />
so dializni bolniki, slabokrvne osebe ter<br />
bolniki z nekaterimi boleznimi živcev in ožilja<br />
v spodnjih udih. Sindrom nemirnih nog<br />
se lahko pojavi tudi pri jemanju nekaterih<br />
zdravil. Tudi nosečnice niso imune pred temi<br />
težavami, še zlasti proti koncu nosečnosti.<br />
Nekatere raziskave govorijo tudi o vplivu<br />
dedne <strong>na</strong>gnjenosti k tej bolezni. Če ima<br />
nekdo simptome nemirnih nog, ima pogosto<br />
podobne težave tudi kdo od njegovih<br />
sorodnikov.<br />
Pred zdravljenjem simptomov je<br />
treba ugotoviti vzrok<br />
Preden se določi zdravljenje, je treba ugotoviti,<br />
ali gre morda za katero od zgoraj <strong>na</strong>štetih<br />
bolezni, ki tudi povzročajo te simptome.<br />
Ukrepi so odvisni od izrazitosti sindroma.<br />
Blage težave prizadetega ne motijo zelo, izrazitejše<br />
pa lahko občutno motijo spanje. V hujših<br />
primerih so potrebne usmerjene preiskave.<br />
Z njimi ugotavljajo, kaj vse moti bolnikovo<br />
spanje.<br />
Zdravniki poudarjajo, da je pri vseh resnih<br />
motnjah potrebno zdravljenje. Poleg tega si<br />
mora prizadeti zagotoviti normalno spanje<br />
v urejenem in prijetnem okolju. Odsvetova<strong>na</strong><br />
so tudi določe<strong>na</strong> zdravila in poživila. Nespečnost<br />
je treba preprečevati. Ko je to urejeno,<br />
pa vseeno ne pomaga dovolj, da bi odpravilo<br />
težave, je treba razmisliti o jemanju zdravil.<br />
Praksa kaže, da je za omilitev teh težav primerno<br />
jemanje zdravil, ki so sicer v rabi za<br />
zdravljenje Parkinsonove bolezni, vendar v<br />
»Blage težave prizadetega ne motijo zelo, izrazitejše<br />
pa lahko občutno motijo spanje. V hujših primerih<br />
so potrebne usmerjene preiskave.«<br />
precej manjših odmerkih. Vendar bi bilo zmotno<br />
sklepati, da je sindrom nemirnih nog<br />
začetek Parkinsonove bolezni. Seveda so <strong>na</strong><br />
voljo še druga zdravila, ki lahko delno<br />
pomagajo.<br />
Pomembno je prepoz<strong>na</strong>ti<br />
sindrom<br />
Prepoz<strong>na</strong>vanje z<strong>na</strong>kov je ključnega pome<strong>na</strong>.<br />
Pravil<strong>na</strong> diagnostika je <strong>na</strong>dvse pomemb<strong>na</strong><br />
zato, ker zdravila omilijo in izboljšajo simptome<br />
le v primeru, če gre v resnici za sindrom<br />
nemirnih nog. Zdravila v <strong>na</strong>sprotnem primeru<br />
nimajo želenega učinka. Velikokrat pa lahko<br />
tudi z razmeroma preprostimi ukrepi in zdravljenjem<br />
občutno izboljšamo kakovost bolnikovega<br />
življenja.<br />
A Pomemb<strong>na</strong> so tri merila<br />
za pravilno diagnozo.<br />
B Prepoz<strong>na</strong>vanje z<strong>na</strong>kov je<br />
ključnega pome<strong>na</strong>.<br />
C Z razmeroma preprostimi ukrepi in<br />
zdravljenjem občutno izboljšamo<br />
kakovost bolnikovega življenja.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
54 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Solarno ogrevanje<br />
Sonce <strong>na</strong>s greje<br />
Solarno ogrevanje postaja čedalje bolj razširjeno<br />
ogrevanje. Vzrok za to se skriva v<br />
tem, da solarno ogrevanje velja trenutno<br />
za <strong>na</strong>jcenejše ogrevanje. Medtem ko se<br />
drugi viri energije, npr. <strong>na</strong>fta in zemeljski<br />
plin, nenehno dražijo, ostaja ce<strong>na</strong> solarnega<br />
ogrevanja nespremenje<strong>na</strong>.<br />
Solarno ogrevanje ni le <strong>na</strong>jcenejše ogrevanje,<br />
temveč spada tudi v kategorijo <strong>na</strong>jbolj čistih<br />
ogrevanj, saj ne proizvaja škodljivih odpadnih<br />
plinov, ki bi se kopičili v ozračju in škodili<br />
<strong>na</strong>šemu planetu in zdravju. Uporaba solarne<br />
energije je mogoča <strong>na</strong> več področjih, žal pa<br />
se velikokrat vse skupaj ustavi pri investiciji,<br />
ki je potreb<strong>na</strong>, da se lahko postavi solarni<br />
sistem. Ce<strong>na</strong> za solarno ogrevanje je tako vsaj<br />
<strong>na</strong> začetku precej višja kot pri ogrevanju z<br />
konvencio<strong>na</strong>lnimi viri energije, čeprav je<br />
sonč<strong>na</strong> energija zastonj.<br />
Najcenejše ogrevanje s sončnimi<br />
kolektorji za ogrevanje<br />
Najcenejše ogrevanje ni tisto ogrevanje, ki<br />
pri<strong>na</strong>ša prihranke kratkoročno. Pri izračunu<br />
stroškov ogrevanja je treba upoštevati vse<br />
stroške, ki <strong>na</strong>stanejo v določenem, daljšem<br />
obdobju uporabe nekega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> ogrevanja.<br />
Tako bomo hitro prišli do ugotovitve, da je<br />
<strong>na</strong>jcenejše ogrevanje tisto, ki za svoje delovanje<br />
uporablja solarni sistem. Ce<strong>na</strong> investicije<br />
se bo povrnila v nekaj letih, medtem ko<br />
imajo kolektorji za ogrevanje zelo dolgo<br />
življenjsko dobo.<br />
Vsako leto pa država <strong>na</strong>menja subvencije<br />
tistim, ki se odločijo, da bo njihov dom ali<br />
poslovni objekt grel solarni sistem. Ce<strong>na</strong>, ki<br />
jo boste plačali za postavitev solarnega sistema,<br />
bo zaradi subvencije nižja. Če upoštevamo<br />
dejstvo, da ogrevanje z viri energije,<br />
kot sta npr. <strong>na</strong>fta ali zemeljski plin, postaja<br />
iz dneva v dan dražje in da si lahko pridobite<br />
subvencijo države v primeru, da se odločite<br />
za solarno ogrevanje, je sedaj pravi trenutek,<br />
da to storite. Ob tem je treba poudariti<br />
tudi dejstvo, da nekaterih virov energije, ki<br />
se uporabljajo danes, kot je <strong>na</strong> primer <strong>na</strong>fta,<br />
čez nekaj desetletij ne bo več. Zato je že<br />
danes pomembno, da začnemo razmišljati<br />
o prihodnosti <strong>na</strong>šega bivanja. Ker bomo tudi<br />
v prihodnosti težko živeli brez ogrevanja in<br />
tople vode, je <strong>na</strong>jbolje, da se že danes pripravimo<br />
<strong>na</strong> prihodnost in se odločimo za<br />
solarni sistem. Ce<strong>na</strong>, ki jo boste plačali za<br />
solarni sistem, bo v primerjavi z ugodjem, ki<br />
ga boste deležni, zelo nizka. Podoben razmislek<br />
velja v primeru <strong>na</strong>kupa toplotne<br />
črpalke.<br />
Kolektorji za ogrevanje so<br />
lahko <strong>na</strong> vsakem objektu<br />
Kolektorje za ogrevanje se lahko vgradi skorajda<br />
<strong>na</strong> vsak objekt. Za postavitev kolektorjev<br />
oziroma celotnega solarnega sistema se<br />
odločite, ko menjujete streho hiše ali ob<strong>na</strong>vljate<br />
fasado. Če ste se odločili, da boste zgradili<br />
novo hišo ali poslovni objekt, pa vam priporočamo,<br />
da se kolektorje za ogrevanje<br />
oziroma celoten solarni sistem postavi skupaj<br />
z novogradnjo. Tako bodo stroški postavitve<br />
solarnega sistema nekoliko nižji, kot če bi se<br />
lotili izgradnje solarnega sistema kasneje. Vi<br />
pa boste imeli že od samega začetka bivanja<br />
v novem domu <strong>na</strong>jcenejše ogrevanje.<br />
Kolektorji za ogrevanje so danes <strong>na</strong> voljo<br />
v različnih izvedbah, tako da je bojazen, da<br />
bodo kvarili izgled doma, odveč. Preden se<br />
odločite za <strong>na</strong>kup določenega tipa kolektorjev,<br />
je priporočljivo, da se o tem posvetujete<br />
s strokovnjakom, ki vam bo z<strong>na</strong>l svetovati, kaj<br />
je za vaš objekt <strong>na</strong>jprimernejše.<br />
Toplotne črpalke izkoriščajo energijo<br />
različnih energijskih virov in vam pomagajo<br />
pri varčnejšem življenju. Za delovanje<br />
porabijo malo električne energije,<br />
večino pridobijo iz okoliške toplote. To<br />
poteka tako, da sprejmejo toploto pri<br />
nižji temperaturi, <strong>na</strong>to pa jo oddajo pri<br />
višji preko posebnega hladilnega medija.<br />
Vmesno temperaturno razliko <strong>na</strong>domesti<br />
električ<strong>na</strong> moč. Tak <strong>na</strong>čin pridobivanja<br />
energije je zelo ekonomičen, saj<br />
kar 75 % energije pridobimo iz zu<strong>na</strong>njih<br />
virov in le 25 % dodamo električne.<br />
Viri toplote, ki jih toplotne črpalke<br />
lahko izkoriščajo, so zrak, zemlja, voda.<br />
Vsi ti viri spadajo med obnovljive vire<br />
energije, saj gre v bistvu za toploto,<br />
<strong>na</strong>stalo zaradi sončnega sevanja.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
55<br />
Vprašali smo <strong>na</strong>mesto vas<br />
Avtor:<br />
Anja Kuhar<br />
Zdrava pamet – <strong>na</strong>m je<br />
odpovedala pri vzgoji?<br />
Otroci so <strong>na</strong>še <strong>na</strong>jvečje bogastvo, pa tudi<br />
<strong>na</strong>ša ahilova peta. O tem, zakaj jo tako<br />
pogosto zadene puščica razvajenosti, smo<br />
povprašali psihologa in psihoterapevta<br />
Bogda<strong>na</strong> Žorža, ki razvajenost imenuje tudi<br />
rak sodobne vzgoje.<br />
Otroci se danes izgubljajo v poplavi<br />
stvari, ki jih ne potrebujejo in zanje niti še<br />
niso primerne (iPadi, televizija v spalnici,<br />
kupovanje tangic dekletcem, …). Kaj pravzaprav<br />
generira razvajenost in ali je poveza<strong>na</strong><br />
le z zadovoljevanjem materialnih<br />
želja?<br />
Razvajenost ni neposredno posledica blagostanja,<br />
otroke je mogoče dobro vzgajati tudi<br />
v materialnem blagostanju. Razvajenost so<br />
poz<strong>na</strong>li <strong>na</strong>ši predniki že v pradavnini, pa<br />
čeprav niso poz<strong>na</strong>li blagostanja. V <strong>na</strong>šem času<br />
so med krivci za tak razmah razvajenosti strokov<strong>na</strong><br />
literatura, ki vsiljuje podobo »idealnih<br />
staršev«, tudi sprevrženost pojma otrokovih<br />
pravic<br />
in predvsem permisiv<strong>na</strong><br />
vzgoja.<br />
»Gre za eno <strong>na</strong>jvečjih zablod stroke z globokimi<br />
posledicami, ne le za žrtev permisivne vzgoje, pač<br />
pa še za <strong>na</strong>jmanj en <strong>na</strong>slednji rod.«<br />
Ta koncept se je pojavil v 2. polovici 20.<br />
stoletja kot nekakšen idealen vzgojni model.<br />
Sloni <strong>na</strong> predpostavkah, da pred otroka ne<br />
smemo postavljati nikakršnih omejitev, da<br />
mu moramo le ponuditi čim boljše možnosti<br />
ter mu pustiti, da si v teh možnostih sam<br />
izbere, kar je zanj <strong>na</strong>jboljše. Gre za eno <strong>na</strong>jvečjih<br />
zablod stroke z globokimi posledicami,<br />
ne le za žrtev permisivne vzgoje, pač pa še<br />
za <strong>na</strong>jmanj en <strong>na</strong>slednji rod. Otroci so prezahtevni<br />
v odnosu do okolja, nezmožni reševanja<br />
problemov, premagovanja <strong>na</strong>pora, kot<br />
starši pa so negotovi, nestabilni, ne z<strong>na</strong>jo<br />
postavljati zdravih meja, zato so kronično<br />
nezadovoljni, depresivni itd.<br />
Starši pogosto zamenjujejo ljubezen z<br />
izkazovanjem <strong>na</strong>klonjenosti preko kupovanja<br />
nepotrebnih stvari, popuščanja, ... Katere<br />
so <strong>na</strong>jpogostejše <strong>na</strong>pake, ki jih starši storijo<br />
v želji ustreči vsem otrokovim željam?<br />
E<strong>na</strong> <strong>na</strong>jhujših zablod je prav ta, da smo v<br />
<strong>na</strong>šem času izkazovanje nežnosti, pozornosti,<br />
popuščanje itd. povezali z izkazovanjem<br />
ljubezni. Ob tem je tudi pojem »razvajanje«<br />
dobil nek pozitiven pomen – saj <strong>na</strong>s celo<br />
reklamne agencije vabijo s slogani »Pridite<br />
k <strong>na</strong>m, mi vas bomo razvajali«. Pa vendar zasipanje<br />
z materialnimi dobri<strong>na</strong>mi niti ni <strong>na</strong>jpomembnejši<br />
<strong>na</strong>čin razvajanja. Najpomembnejše<br />
je to, da otroku izkazujemo preveč<br />
pozornosti in nežnosti, zaradi česar<br />
postane prezahteven. Ne <strong>na</strong>učimo ga, da<br />
s svojim prizadevanjem rešuje svoje<br />
težave, ker mu vse težave rešujemo mi,<br />
zaradi česar otrok ne zmore niti spoz<strong>na</strong>ti<br />
svojih zmožnosti in si ne zaupa. Otoku preveč<br />
popuščamo in ugajamo njegovim željam,<br />
zaradi česar se ni pripravljen dogovarjati, sporazumevati<br />
in prilagajati.<br />
Koliko pa k otrokovi razvajenosti pripomorejo<br />
ostali vplivi, kot so izobraževalne<br />
ustanove, širša druži<strong>na</strong>, tudi vrstniki, ki<br />
vplivajo <strong>na</strong> večanje otrokovih želja?<br />
Ustanove od vrtca <strong>na</strong>prej zelo veliko prispevajo<br />
k razvajenosti. Naša šolska zakonodaja<br />
je izrazito pretirano permisiv<strong>na</strong>. V vrtcih in<br />
šolah se celo vzgojiteljice, učiteljice in učitelji,<br />
ki se zavedajo pogubnosti razvajanja,<br />
bojijo trdnejšega vzgojnega delovanja, ker<br />
so pri tem takoj lahko oz<strong>na</strong>čeni kot kršitelji<br />
otrokovih pravic.<br />
S kakšnimi metodami ali ukrepi je<br />
mogoče prekiniti začarani krog razvajenosti?<br />
Se po vaših izkušnjah katera izmed<br />
metod ne obnese in zakaj?<br />
Gre za zelo zahteven projekt, ki ga ni<br />
mogoče izpeljati le z določenim ukrepom ali<br />
metodo. Potrebno je mukotrpno in dolgotrajno<br />
prizadevanje za spremembo miselnosti,<br />
spremeniti se mora kup predpisov in celo<br />
iz stroke bi se morali umakniti strokovnjaki,<br />
ki so še do danes zelo vneto zagovarjali<br />
<strong>na</strong>čela permisivne vzgoje.<br />
Kakšno pa je vaše mnenje o fizični kazni?<br />
Kazen je nujno potrebno vzgojno sredstvo,<br />
ampak kazen ima zelo omejen vpliv. Je le eno<br />
od jasnih sporočil otroku. Vzgoja, ki temelji<br />
predvsem <strong>na</strong> kazni, je zelo škodljiva – e<strong>na</strong>ko<br />
kot vzgoja brez kazni. Tudi razvajenosti zato<br />
ne preprečujemo s kaznijo, ampak s trdno<br />
vzgojo. Permisiv<strong>na</strong> vzgoja je kazen oz<strong>na</strong>čila<br />
za škodljivo – in to ima svoje posledice. V<br />
zadnjih desetletjih smo prišli do zelo koristnih<br />
spoz<strong>na</strong>nj o <strong>na</strong>silju <strong>na</strong>d otroki, sprejeti so bili<br />
zelo koristni predpisi (npr. Zakon o preprečevanju<br />
<strong>na</strong>silja v družini), a tudi tu se dogaja<br />
neko čudno sprevračanje, ko se nekritično<br />
e<strong>na</strong>či telesno kazen z <strong>na</strong>siljem!<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
56 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Pomoč otroku pri učenju<br />
Avtor:<br />
dr. Nataša Rijavec Klobučar<br />
Učenje je<br />
lahko tudi »kul«<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Ko otroci postanejo tudi učenci, so pred<br />
starše postavljene nove <strong>na</strong>loge. Najtežja<br />
med njimi je zagotovo pomoč otroku pri<br />
opravljanju dolžnosti. Otroku želimo biti v<br />
oporo, mu olajšati učenje in mu pomagati<br />
čez ovire vsakodnevnih šolskih zahtev, pri<br />
tem pa velikokrat ne vemo, kako to storiti.<br />
Naše izobraževanje je že daleč za <strong>na</strong>mi,<br />
sistem pa se je v tem času spremenil.<br />
Motivacija<br />
Že res, da je motivacija za učenje velikega<br />
pome<strong>na</strong>. Kogar snov zanima, se bo lažje<br />
učil. Izkoristite otrokovo zanimanje za učenje.<br />
Tista področja, ki otroka ne zanimajo,<br />
jih skušajte osmisliti. Povežite za otroka<br />
nesmiselno snov s tistim, kar ga veseli. Konkretizirajte,<br />
kako mu lahko koristi neko z<strong>na</strong>nje.<br />
Npr. če bo z<strong>na</strong>l tuji jezik, bo razumel<br />
pesem v angleškem jeziku, ali si bo lahko<br />
prebral <strong>na</strong>vodila za raču<strong>na</strong>lniško igrico v<br />
tujem jeziku. Končni cilj razdelajte <strong>na</strong><br />
manjše podcilje, ki so otroku bolj oprijemljivi<br />
in smiselni.<br />
Otroka motivirajo tudi skrbno <strong>na</strong>črtovano<br />
učenje z odmori. Le koga privlačijo kupi snovi,<br />
ki jih je treba obdelati? Tudi <strong>na</strong>m pade motivacija,<br />
ko moramo v službi v enem dopoldnevu<br />
pregledati enormno količino podatkov.<br />
Kar strese <strong>na</strong>s ob misli, da <strong>na</strong>m voda že<br />
teče v grlo. Otrok <strong>na</strong>j si snov razdeli <strong>na</strong> manjše<br />
enote in začne s preprosto snovjo, ki ga bo<br />
spodbudila k učenju, <strong>na</strong>mesto da bi ga od<br />
tega odvrnila. To velja tudi za <strong>na</strong>s, ko moramo<br />
predelati npr. nov zakon ali <strong>na</strong>vodila v službi<br />
in se ne vidimo iz morja informacij.<br />
Načrtovanje učenja in odmorov<br />
Otroci <strong>na</strong>s včasih prepričajo, da se veliko učijo,<br />
ko ogromno časa preživijo za knjigami, a vprašanje<br />
je, kako učinkovito je to učenje. Ali zgolj<br />
ždijo za pisalno mizo in jim misli plavajo drugam,<br />
ali so pri tem resnično aktivni? Tudi pri<br />
učenju je bistve<strong>na</strong> kakovost in ne kvantiteta.<br />
Ob tem pa ne smemo pozabiti odmorov. Ti so<br />
odvisni od snovi, vendar pa je priporočeno, da<br />
po tridesetih minutah dela <strong>na</strong>redimo petminutni<br />
odmor – res pet minut in ne več. V teh<br />
petih minutah <strong>na</strong>j otrok <strong>na</strong>redi dva počepa ali<br />
tri, po možnosti ob odprtem oknu, skoči <strong>na</strong><br />
stranišče ali kaj podobnega. Če pozabi <strong>na</strong> uro<br />
in bo odmor daljši, potem bo potreboval več<br />
časa, da bo učenje ponovno steklo. Uri in pol<br />
dela <strong>na</strong>j sledi 15- do 20-minutni odmor, ko <strong>na</strong>j<br />
otrok nekaj poje, popije, se malo razvedri ob<br />
glasbi ipd. Tak odmor <strong>na</strong>j sledi tudi triurnemu<br />
učenju. Krajši odmor je treba vpeljati takrat,<br />
ko je otrok z mislimi drugje.<br />
Prostor in red pri učenju<br />
Za uspešno učenje ni vseeno, kje ta proces<br />
poteka. Prostor, ki ni hrupen, ki je svetel, <strong>na</strong><br />
mizi <strong>na</strong>j bo čim manj motečih stvari, da bo<br />
otrok ohranjal pozornost <strong>na</strong> vsebini, ki jo<br />
mora usvojiti. Določen red pri učenju bo<br />
otroku pomagal, da bo učenje ruti<strong>na</strong> – npr.<br />
po kosilu e<strong>na</strong> ura prosta, potem učenje, zvečer<br />
zabava. Poskrbimo za zdravo prehrano in<br />
pijačo (pravijo, da ba<strong>na</strong>ne spodbujajo učenje),<br />
za dovolj spanja in gibanja, skupaj preglejmo<br />
tehnike sproščanja, ki pomagajo premagovati<br />
stres in tremo pred preverjanjem<br />
z<strong>na</strong>nja. Morebiti se kaj koristnega lahko <strong>na</strong>učimo<br />
tudi sami.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
57<br />
Pričakovanja in opora staršev<br />
Starši pogosto od svojih otrok pričakujejo več,<br />
kot so ti zmožni, po drugi strani pa otrokove<br />
sposobnosti podcenjujejo. Treba je biti realen.<br />
Spoz<strong>na</strong>vajte svojega otroka, kje so njegove<br />
šibke točke in kje njegovi potenciali,<br />
spodbujajte ga in mu bodite v oporo, ko otrok<br />
doživlja neuspeh, pohvalite njegovo prizadevanje.<br />
Prisluhnite otrokovim besedam, kaj<br />
vam govori za sporočili, da se mu ne ljubi več,<br />
da nima smisla ipd. Otroka vedno skušajte<br />
primerjati z njegovim <strong>na</strong>predkom. Kaj z<strong>na</strong> ta<br />
mesec, česar ni z<strong>na</strong>l pred pol leta? Raziskujte,<br />
kako se uči in kaj se dogaja z njim, ko vas prepričuje,<br />
da so »učiteljice krive«, »da ravno tega<br />
vprašanja ni z<strong>na</strong>l«, »da se je veliko učil« ipd.<br />
Raziskujte, kakšno učenje otroku bolj leži: glasno,<br />
preko risanja plakatov, pisanja izpiskov,<br />
ga mir<strong>na</strong> glasba v ozadju moti ali spodbuja,<br />
... »Preverjajte«, kaj otrok resnično dela za<br />
pisalno mizo. Zanimajte se za njegovo počutje<br />
v šoli in kaj kroji njegovo radovednost. Skušajte<br />
povezovati stvari, ki ga dolgočasijo, ali<br />
težko snov z njegovimi hobiji.<br />
Bodite odprti, da slišite tudi tisto, česar ne<br />
želite slišati – <strong>na</strong>jprej od otroka in potem preverjajte<br />
v šoli. Tam boste morda <strong>na</strong>leteli <strong>na</strong><br />
svojo nemoč, občutke krivde in neuspeha, ko<br />
boste spoz<strong>na</strong>li, da otrok v šoli le ni toliko<br />
poslušal, sodeloval, kot vam z vso vnemo pripoveduje.<br />
Otrok včasih s svojim neuspehov,<br />
padcem v šoli ali ekstremnim vedenjem zgolj<br />
kliče svoje starše, da postanejo bolj aktivni,<br />
se usedejo z otrokom, se pogovorijo in skupaj<br />
zastavijo nov pristop k učenju. Ob tem<br />
vam bodo morda koristile tehnike, ki jih predstavljamo<br />
v <strong>na</strong>daljevanju.<br />
Predelava besedila<br />
Začnimo s predelavo daljšega besedila, ki<br />
se ga moramo <strong>na</strong>učiti. Npr. imamo pred<br />
seboj učbenik ali neko knjigo. Za začetek<br />
preletimo, pogledamo kazalo, uvod, morda<br />
spremno besedo, <strong>na</strong>to besedilo razdelimo<br />
<strong>na</strong> manjše dele. Odgovorimo si, kaj od vsega<br />
tega že poz<strong>na</strong>mo – iz vsakdanjega življenja,<br />
od prej, od drugih predmetov ipd. Ni odveč<br />
se vprašati, kako podrobno moramo snov<br />
spoz<strong>na</strong>ti. Temu sledi novo vprašanje. »Kaj<br />
imam jaz od tega?« Kot kratico KIJOT si ga<br />
lahko zapišemo <strong>na</strong> listek in <strong>na</strong>s spremlja pri<br />
vseh učenjih. Torej, kako bo meni koristilo,<br />
če bom poz<strong>na</strong>l, kar drugi določajo, da<br />
moram poz<strong>na</strong>ti. Potem sledi branje. Počasi,<br />
<strong>na</strong>tančno in z razumevanjem. Potreb<strong>na</strong> je<br />
misel<strong>na</strong> aktivnost, da razumemo, kaj beremo<br />
in si odgovarjamo <strong>na</strong> vprašanja ter iščemo<br />
nove pojme. Na koncu povzamemo, kaj smo<br />
prebrali. Povzemamo bistvo, torej tisto<br />
glavno sporočilo besedila. Bistvo izpišemo<br />
ali povemo <strong>na</strong> glas.<br />
Če prikažemo še en <strong>na</strong>čin učenja iz besedila.<br />
Najprej preberemo besedilo, ob robu<br />
oz<strong>na</strong>čimo nez<strong>na</strong>ne besede, potem poiščemo<br />
njihov pomen (slovarji, enciklopedije, vprašamo<br />
druge) in <strong>na</strong>zadnje izpišemo ključne<br />
besede. Še enkrat preberemo besedilo.<br />
Potem besedilo skrijemo in ponovimo.<br />
Po<strong>na</strong>vljanje in domače <strong>na</strong>loge<br />
Po<strong>na</strong>vljanje je pomembno. Otrok ponovi po<br />
delih, ko odgovarja <strong>na</strong> vprašanja. Včasih so vprašanja<br />
zapisa<strong>na</strong> v učbenikih, lahko mu jih postavljajo<br />
starši, lahko si jih postavi sam – le da ne<br />
goljufa in si ne postavlja le tistih, <strong>na</strong> katere z<strong>na</strong><br />
odgovoriti. Otroke <strong>na</strong>vajamo <strong>na</strong> po<strong>na</strong>vljanje<br />
preko domačih <strong>na</strong>log, čeprav se pritožujejo.<br />
Bolje si zapomnijo informacije, ki so še sveže in<br />
utrdijo snov, da se uskladišči v spomin, dobijo<br />
pa tudi povratno informacijo o tem, kje so še<br />
vrzeli. Pri po<strong>na</strong>vljanju velja zmernost: npr. otrok<br />
ponovi vsak dan pet novih besed, <strong>na</strong>slednji dan<br />
ponovi že <strong>na</strong>učene besede, in jim doda pet<br />
novih itd. Po<strong>na</strong>vljanje je <strong>na</strong>jbolj ekonomično,<br />
če se zgodi čim prej po učenju. Bolje si je vzeti<br />
nekaj minut <strong>na</strong> dan za vsak predmet, ponoviti<br />
glavne ideje, bistveno sporočilo, nove pojme,<br />
<strong>na</strong>to pa jih ponoviti čez nekaj dni. Čeprav se zdi<br />
nesmiselno, je <strong>na</strong>jboljši <strong>na</strong>čin, da se snov, ki jo<br />
je slišal dopoldne, usede. Otrok lahko to stori<br />
mimogrede, brez velikega <strong>na</strong>pora, ko npr. <strong>na</strong><br />
poti domov pove staršem, kaj so jemali v šoli,<br />
kaj mu je bilo zanimivo in ga le-ti spodbujajo k<br />
iskanju odgovorov. Ponovi lahko <strong>na</strong> različne<br />
<strong>na</strong>čine: <strong>na</strong> glas, s svojimi besedami, riše tabele,<br />
skice, diagrame, zgodbe. Gotovo je pred preverjanjem<br />
z<strong>na</strong>nja v šoli treba bolj podrobno in<br />
sistematično ponoviti. Otrok lahko po<strong>na</strong>vlja tudi<br />
s pomočjo miselnih vzorcev. To tehniko učenja<br />
bomo izpustili, kajti v primeru nepravilne uporabe<br />
lahko vzame ogromno časa in energije za<br />
samo pripravo, ob tem pa so otrokove misli drugje.<br />
Pri učenju je <strong>na</strong>mreč glav<strong>na</strong> misel<strong>na</strong><br />
aktivnost.<br />
Plakati, asociacije, kratice<br />
Miselno aktivnost gotovo poveča izdelava<br />
plakatov, kartic, lističev, <strong>na</strong> katere otrok zapisuje<br />
bistvene točke. Od otrokove starosti je<br />
seveda odvisno, ali bo zmogel izdelati plakat<br />
in ga pri učenju uporabljati. Že res, da plakati,<br />
ki visijo v otrokovi sobi s pomembnimi informacijami,<br />
ki se jih otrok težko zapomni, spodbuja<br />
otroka, a vedno se je treba vprašati, ali<br />
je otrok dovolj zrel, da bo pri ustvarjanju plakata<br />
aktivno sodeloval.<br />
Otroci <strong>na</strong>j si pri učenju pomagajo tudi z<br />
igro – to je <strong>na</strong>jbolj sproščen <strong>na</strong>čin pomnjenja,<br />
kupujete didaktične igrače, igrajte se<br />
vislice ipd. Naslednji <strong>na</strong>čin, ki se pogosto<br />
obnese, so asociacije. So zelo subjektivno<br />
zgrajene, osebne, ne<strong>na</strong>vadne. Pomagajte<br />
otroku ustvariti <strong>na</strong>jbolj »nore« asociacije. Npr.<br />
kdaj je plima in kdaj oseka, ko morska voda<br />
upade, si lahko zapomnimo, da se voda<br />
»odseka« oz. je takrat oseka, plima pa je njeno<br />
<strong>na</strong>sprotje. Otrok si pri učenju pomaga tudi s<br />
kraticami, npr. SKAT (Sparta, Korint, Atene,<br />
Teme) kot <strong>na</strong>jpomembnejše starogrške<br />
mestne države. Pri pomnjenju pomagajo tudi<br />
rime, abecede, predstave. Če se le da, stvar<br />
konkretizirajte in jo poiščite v realnem življenju.<br />
Še enkrat pa je treba poudariti, da je tu<br />
bistve<strong>na</strong> otrokova last<strong>na</strong> aktivnost, čeprav<br />
so <strong>na</strong>čini za zapomnitev lahko <strong>na</strong>jbolj smešni,<br />
»nori« in drugim njegove asociacije ničesar<br />
ne pomenijo.<br />
»Spoz<strong>na</strong>vajte svojega<br />
otroka, kje so njegove<br />
šibke točke in kje njegovi<br />
potenciali, spodbujajte<br />
ga in mu bodite v oporo,<br />
ko otrok doživlja neuspeh,<br />
pohvalite njegovo<br />
prizadevanje.«<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
58 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Karies in<br />
otroška preventiva<br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Karies, zob<strong>na</strong> gniloba, luknjica v zobu, črviček<br />
– izrazi, ki jih izreče zobozdravnik po pregledu<br />
in ob tem vedno sledi nekaj neprijetnega.<br />
Vrtanje, zoprn brneč zvok in trenutki<br />
odprtih ust, ko se kot <strong>na</strong>lašč slinimo, ko se<br />
ne bi smeli. Tem sitnostim se lahko izognemo,<br />
če uspemo ohraniti intaktne zobe.<br />
Karies je zob<strong>na</strong> gniloba, stanje, ki <strong>na</strong>stane<br />
zaradi delovanja mikrobov v ustni votlini. Ti<br />
mikrobi spreminjajo v zobnih oblogah sladkor<br />
v kisle produkte, ki uničujejo zobno tkivo<br />
z demineralizacijo in s proteolizo. Prvi z<strong>na</strong>k<br />
zobne gnilobe je začetni karies, ki se kaže kot<br />
bel madež. Z ustrezno higieno ga lahko zaustavimo.<br />
Če proces <strong>na</strong>preduje, pride do<br />
<strong>na</strong>stanka kariozne kavitete. Zobno gnilobo<br />
ali karies lahko preprečimo z ustrezno ustno<br />
higieno in z izogibanjem kariogeni hrani. Karioge<strong>na</strong><br />
hra<strong>na</strong> je hra<strong>na</strong>, ki vsebuje veliko sladkorja<br />
in se rada lepi <strong>na</strong> zobno površino.<br />
Karies je poleg parodontalne bolezni <strong>na</strong>jbolj<br />
razširje<strong>na</strong> patologija v zobozdravstvu.<br />
Zobje so izpostavljeni bakterijam takoj ob<br />
izrasti v ustno votlino. Zato moramo začeti s<br />
preventivnimi ukrepi takoj. Preprečiti<br />
moramo zastajanje oblog <strong>na</strong> zobeh. Sprva<br />
so za to odgovorni starši, <strong>na</strong>to se z leti odgovornost<br />
počasi prenese <strong>na</strong> otroke. Sestavni<br />
del vzgoje otrok je tudi izvajanje osnovne<br />
ustne higiene in redno obiskovanje zoboz-<br />
dravnika, oboje pa vodi do lepega in <strong>zdravega</strong><br />
<strong>na</strong>smeha ter ničnega strahu pred<br />
zobozdravniki.<br />
V različnih starostnih obdobjih se karies z<strong>na</strong>čilno<br />
pojavlja <strong>na</strong> določenih mestih. Pri <strong>na</strong>jmlajših,<br />
do starosti treh let, je <strong>na</strong>jbolj pogost pojav<br />
stekleničnega kariesa, ki je posledica pitja sladkih<br />
pijač in neočiščenih zobkov po pitju in dojenju.<br />
Staršem svetujemo <strong>na</strong>vajanje otrok <strong>na</strong> pitje<br />
nesladkanih pijač, <strong>na</strong>jbolje vode in obvezno<br />
čiščenje zob. Od tretjega do petega leta je treba<br />
<strong>na</strong>meniti več pozornosti čiščenju mlečnih kočnikov,<br />
kateri ostanejo v ustni votlini <strong>na</strong>jdlje od<br />
mlečnikov. Ob vstopu v šolo, torej okoli šestega<br />
leta, ko izrastejo prvi stalni kočniki, je treba higieno<br />
še izboljšati. »Šestice« so izredno neugodne<br />
za čiščenje, saj so v ustih težje dostopne,<br />
predvsem pa je nevarnost za <strong>na</strong>stanek kariozne<br />
lezije v času, ko še ne izrastejo povsem.<br />
Čeprav otroci že pridno ščetkajo sami, morajo<br />
starši preveriti in popraviti čistočo zob. Od<br />
šestega do dva<strong>na</strong>jstega leta starosti se poveča<br />
tveganje za pojav lezij <strong>na</strong> fisurnem sistemu zob,<br />
to je <strong>na</strong> griznih površi<strong>na</strong>h, kjer so globoke<br />
jamice. Tam hra<strong>na</strong> pogosteje zastaja. Vse to je<br />
ponovno težavno ob izraščanju drugih stalnih<br />
kočnikov, predvsem pa je to že čas, ko je nuj<strong>na</strong><br />
tudi uporaba zobne nitke.<br />
Fisure zdravih kočnikov in ličnikov zobozdravnik<br />
pogosto zaščiti oziroma zalije. Ves čas<br />
pa <strong>na</strong>j otrok redno obiskuje zobozdravnika, ki<br />
lahko dodatno zaščiti oziroma okrepi zobe s<br />
fluoridnimi premazi, če drugi posegi niso<br />
potrebni. V primeru, da pride do začetne demineralizacije,<br />
ki je še zaustavljiva, bo zobozdravnik<br />
dodatno opozoril in prav tako zaščitil tako<br />
področje. V primeru kariesa pa je potreb<strong>na</strong><br />
izdelava zalivke, kar tudi danes ni ravno <strong>na</strong>jprijetnejša<br />
izkušnja za otroka ali mladostnika.<br />
Prej ko bo karies odpravljen, manj zobne snovi<br />
bo okvarjene, manjša bo zalivka, kar hkrati<br />
pomeni tudi manj invaziven postopek in manj<br />
sedenja <strong>na</strong> zobozdravnikovem stolu.<br />
Izvajanje ustne higiene je potrebno dvakrat<br />
dnevno, zjutraj in zvečer, ko moramo<br />
temeljito očistiti vse zobne površine. Nikakor<br />
pa ne smemo pozabiti tudi medzobnih prostorov,<br />
ki jih <strong>na</strong>jbolje očistimo z zobno nitko.<br />
Otroci <strong>na</strong>j do šestega leta uporabljajo zobne<br />
ščetke in zobne paste, <strong>na</strong>menjene njihovi starosti,<br />
kjer je količi<strong>na</strong> fluoridov manjša, medtem<br />
ko starejši že lahko uporabljajo zobne<br />
paste z vsebnostjo fluoridov e<strong>na</strong>ki za odrasle.<br />
Fluoridi v zobnih pastah pripomorejo k<br />
boljši kakovosti zob. Količi<strong>na</strong> zobne paste <strong>na</strong>j<br />
bo velikosti grahovega zr<strong>na</strong>. Dokler otrok še<br />
ne z<strong>na</strong> izpljuniti, uporabljamo minimalno količino<br />
zobne paste, saj jo sicer poje.<br />
Poskrbimo, da bodo otroci imeli zdrav in lep<br />
<strong>na</strong>smeh, ne ukoreninimo jim strahu pred zobozdravniki<br />
in <strong>na</strong>j imajo s čistimi zobmi brez črnih<br />
lukenj lepe izkušnje <strong>na</strong> zobozdravniškem stolu.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
60 Marec 2012<br />
Velik čudež v majhnem lončku<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Vse o kefirju<br />
Vas zanima kaj je kefir, kako <strong>na</strong>stane, katere<br />
snovi vsebuje, zakaj <strong>na</strong>j bi ga uživali? Na ta<br />
in še mnoga vprašanja <strong>na</strong>m je odgovarjala<br />
gospa Sandra Turnšek.<br />
Kaj je kefir in kako <strong>na</strong>stane? Ali se kefir<br />
lahko <strong>na</strong>redi le iz kravjega mleka ali so primerne<br />
vse vrste mleka?<br />
Kefir je fermentiran mlečni izdelek s pe<strong>na</strong>sto<br />
teksturo, rezkim okusom in žametno kislostjo,<br />
ki ga uvrščamo med osvežilne <strong>na</strong>pitke.<br />
Kefir je tudi <strong>na</strong>jstarejši probiotični mlečni<br />
izdelek z <strong>na</strong>ravnimi probiotičnimi lastnostmi,<br />
zato je za zdravje tako dragocen. Začetki izdelave<br />
kefirja segajo daleč v zgodovino in prav<br />
tradicio<strong>na</strong>lni postopek izdelave kefirja iz pravih<br />
kefirnih zrn velja po z<strong>na</strong>nstvenih raziskavah<br />
za izredno zdravilnega. Pravzaprav bi<br />
morali reči, da se kefir ne izdeluje, temveč<br />
<strong>na</strong>staja, ko kefir<strong>na</strong> zr<strong>na</strong> živijo v mleku in vanj<br />
sproščajo svoje mikroorganizme. Nastaja<br />
torej brez kakršnihkoli drugih dodatkov.<br />
Kefirno zrno je zelo kompleks<strong>na</strong> združba<br />
različnih mikroorganizmov, ki živijo v sožitju<br />
in to pre<strong>na</strong>šajo v mleko. Med <strong>na</strong>stajanjem<br />
kefirja pride do mlečnokislinske fermentacije,<br />
ki temeljito spremeni sestavo končnega<br />
izdelka v primerjavi z njegovo osnovno surovino<br />
– mlekom. Med procesom fermentacije<br />
bakterije in kvasovke kot vir hrane izkoriščajo<br />
osnovne sestavine mleka in jih pri tem spreminjajo<br />
v enostavnejše, lažje prebavljive snovi.<br />
Kefir izdelujejo iz različnih vrst mleka: kozjega,<br />
ovčjega in kravjega. Mikroflora kefirnih zrn<br />
<strong>na</strong>mreč sproži mlečnokislinsko in alkoholno<br />
fermentacijo v vsakem mleku. V Sloveniji izdelujemo<br />
kefir iz kravjega mleka in z<strong>na</strong>no je, da<br />
je edino Mlekar<strong>na</strong> Krepko iz Laz pri Logatcu<br />
specializira<strong>na</strong> za proizvodnjo kefirja po tradicio<strong>na</strong>lnem<br />
postopku iz kefirnih zrn. Kakovost<br />
tradicio<strong>na</strong>lnega slovenskega kefirja Krepko je<br />
leta 2009 v Bruslju potrdil tudi Med<strong>na</strong>rodni<br />
inštitut za kakovost okusov iTQi s podelitvijo<br />
prestižne <strong>na</strong>grade »Okus leta 2009«.<br />
Kaj vsebuje kefir? Zakaj <strong>na</strong>j bi ga uživali?<br />
Od vseh fermentiranih mlečnokislinskih <strong>na</strong>pitkov<br />
je v kefirju <strong>na</strong>jbolj pestra paleta mlečnokislinskih<br />
človeku koristnih mikroorganizmov.<br />
V njem je nekaj deset različnih vrst bakterij in<br />
kvasovk, ki živijo v medsebojnem sožitju in<br />
proizvajajo številne encime, antioksidante,<br />
vitamine, antitumorne substance, vrsto protiteles,<br />
biološke stimulanse, razne »mikro hormone«<br />
in druge metabolite ter spreminjajo<br />
mleko v bistveno boljšo hrano, kot je mleko<br />
samo. Osnovne spremembe, ki jih v mleku<br />
sproži živa kefirjeva kultura oziroma kefirno<br />
zrno, so razgradnja mlečnega sladkorja (laktoze)<br />
do mlečne kisline, razgradnja beljakovin<br />
do njihovih osnovnih sestavnih enot aminokislin<br />
in razgradnja mlečne maščobe do prostih<br />
maščobnih kislin. Posledica teh sprememb<br />
sta boljša prebavljivost in višja prehranska vrednost<br />
kefirja v primerjavi z mlekom.<br />
Kefir poleg v maščobi topnih vitaminov (A, D,<br />
E, K) vsebuje tudi vitamine B-kompleksa, ki<br />
pomagajo urav<strong>na</strong>vati delovanje ledvic, jeter<br />
in živčnega sistema. Pomemb<strong>na</strong> je tudi vsebnost<br />
mineralov, kot sta kalcij in magnezij, ki<br />
sta pomemb<strong>na</strong> za razvoj kosti, zob in živčnega<br />
sistema, ter fosfor, ki telesu pomaga izkoriščati<br />
ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine ter<br />
tako pomaga oskrbovati telo z energijo.<br />
Kar precej je zdravilnih učinkov, ki jih ima<br />
kefir <strong>na</strong> <strong>na</strong>še zdravje, <strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>ni med njimi<br />
so vsekakor razstrupljanje organizma, izboljša<strong>na</strong><br />
prebava, zvišanje imunske sposobnosti<br />
organizma, antimikrobni učinki in preprečevanje<br />
okužb, izboljšan odziv organizma <strong>na</strong><br />
zdravila, antioksidacijske lastnosti, ki zavirajo<br />
procese staranja in skleroze, olajšan vnos kalcija,<br />
znižuje holesterol. Vse opisane zdravilne<br />
učinke pripisujejo strokovnjaki le tradicio<strong>na</strong>lnemu<br />
kefirju, ki je izdelan iz pravih kefirnih zrn.<br />
Zaradi številnih zdravilnih učinkov pravi<br />
ljubitelji in poz<strong>na</strong>valci kefirja radi rečejo, da<br />
je kefir zdravilo, čeprav bi mu tak <strong>na</strong>ziv težko<br />
pripisali in vendar ga je vsekakor smiselno<br />
uvrstiti v vsakodnevno prehrano in z njim<br />
ohranjati zdravje.<br />
Komu kefir <strong>na</strong>jbolj priporočate?<br />
Kefir lahko uživajo vsi, tako otroci, odrasli kot<br />
starostniki. Predšolska in šolska leta so čas, ko<br />
organizem potrebuje <strong>na</strong>jveč energije. Poleg<br />
beljakovin in ogljikovih hidratov dajejo predvsem<br />
maščobe otroškemu telesu <strong>na</strong>jveč energije,<br />
ki jo v teh letih tako potrebuje. Ker so vse<br />
te sestavine mleka v kefirju že delno razgrajene,<br />
jih telo hitreje prebavi in vsrka v kri. S<br />
kefirjem dobijo otroci vse potrebne maščobne<br />
kisline in aminokisline, ki jih telo ne more tvoriti.<br />
Za pravilen razvoj otrok so izredno<br />
pomembni tudi vitamini in minerali. Za otroke<br />
in mladostnike sta primer<strong>na</strong> sadni in <strong>na</strong>vadni<br />
kefir s 3,5 odstotka mlečne maščobe.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
61<br />
V odrasli dobi telo ne raste več, razvoj je zaključen.<br />
Telo potrebuje določeno količino energije<br />
za vzdrževanje vseh telesnih funkcij in<br />
obnovo telesa. V tem obdobju ima presnova<br />
zelo pomembno vlogo in <strong>na</strong> sestavo <strong>na</strong>ravne<br />
črevesne mikroflore vplivajo prehra<strong>na</strong>, uporaba<br />
zdravil, stres, okužbe, kemično ones<strong>na</strong>ženje.<br />
Vsaka sprememba lahko povzroči porušenje<br />
stabilnega ravnovesja črevesne<br />
mikroflore in s tem preobrat iz koristnega v<br />
škodljivo delovanje v telesu. Kot pomoč<br />
moramo v telo v<strong>na</strong>šati koristne vrste mikroorganizmov.<br />
Kot sem že povedala, je v kefirju<br />
paleta človeku koristnih mikroorganizmov <strong>na</strong>jbolj<br />
pestra in ga zaradi njegove sestave uvrščamo<br />
med var<strong>na</strong> in zdravju korist<strong>na</strong> živila. V<br />
tem življenjskem obdobju je zelo primeren<br />
kefir, izdelan iz mleka z 1,1 odstotka mlečne<br />
maščobe. Potrebe po energiji so manjše kot<br />
prej, seveda pa se razlikujejo od posameznika<br />
do posameznika. Seveda bodo športniki in ljudje,<br />
ki opravljajo težko fizično delo verjetno<br />
posegli po polnomastnih izdelkih. Pomembno<br />
vlogo ima kefir tudi v nosečnosti in kasneje<br />
pri samem dojenju. (Plod, ki se varno razvija v<br />
materinem telesu, je povsem odvisen od hrane,<br />
ki jo dobi po popkovnici od matere. Pravil<strong>na</strong>,<br />
predvsem pa raznovrst<strong>na</strong> prehra<strong>na</strong> je ključ<strong>na</strong><br />
za razvoj in rast ploda. Vse snovi, ki so v mleku,<br />
so tudi v kefirju, le da so zaradi procesa fermentacije<br />
delno razgrajene, zato jih telo hitreje<br />
in z manj truda vsrka v kri. Vse te sestavine preidejo<br />
iz materine krvi po popkovnici do ploda,<br />
ki za razvoj potrebuje številne snovi. Če s hrano<br />
ne dobi dovolj vitaminov in mineralov, jih črpa<br />
iz materinega telesa, zlasti iz kosti in zob, kar<br />
ima lahko hude posledice za mater. Zato je<br />
zelo pomembno, da nosečnica zaužije dovolj<br />
hrane, bogate z vsemi temi sestavi<strong>na</strong>mi. Pri<br />
tem je zelo pomembno, da je kefir lahko prebavljiv,<br />
urav<strong>na</strong>va prebavo in delovanje črevesja,<br />
odpravlja zaprtost, pomaga pri nespečnosti<br />
in depresiji, vsebuje kalcij in fosfor, ki sta<br />
pomemb<strong>na</strong> za pravilen razvoj kosti in zob, ter<br />
pomirjevalno vpliva <strong>na</strong> živčni sistem.)<br />
Ali obstajajo tudi kefirji z okusom in<br />
dodatki?<br />
Na trgu se dobi tradicio<strong>na</strong>lni kefir z dodatkom<br />
jagode in vanilje in po njem <strong>na</strong>jraje posežejo<br />
otroci. Kefir z omenjenim okusom je bil zelo<br />
lepo sprejet pri otrocih v vrtcih in šolah. Pred<br />
kratkim je <strong>na</strong>ša mlekar<strong>na</strong> ponudila potrošnikom<br />
revolucio<strong>na</strong>ren ekološki izdelek Jem, torej<br />
hujšam – simbiotik. Tradicio<strong>na</strong>lnemu kefirju z<br />
1,1 mlečne maščobe smo dodali BIO ovsene<br />
otrobe s topi<strong>na</strong>mburjem. Zadnji izdelek Mlekarne<br />
Krepko je zelo primeren za ljudi, ki imajo<br />
težave s sladkorjem in holesterolom ali iz drugih<br />
razlogov želijo oziroma morajo uživati<br />
hrano z manj kalorijami ter z nizkim glikemičnim<br />
indeksom. Izdelek Jem, torej hujšam ima<br />
<strong>na</strong>mreč samo 95 kalorij.<br />
Kaj pa če ne pre<strong>na</strong>šamo laktoze?<br />
Mlečnokislinske bakterije med fermentacijo<br />
pretvorijo del laktoze v mlečno kislino, ki<br />
zavira delovanje zdravju škodljivih mikroor-<br />
ganizmov v prebavnem traktu. Mleč<strong>na</strong> kisli<strong>na</strong><br />
je vir energije, pospešuje izločanje prebavnih<br />
sokov in delovanje črevesja, olajša razgradnjo<br />
beljakovin ter izboljša vezavo kalcija,<br />
fosforja in železa v telesu. V tradicio<strong>na</strong>lnem<br />
kefirju običajne laktoze skorajda ni več, zato<br />
ga dobro pre<strong>na</strong>šajo tudi tisti, ki trpijo za laktozno<br />
intoleranco. Na tem mestu moram<br />
ponovno poudariti, da o takem učinku lahko<br />
govorimo le pri tradicio<strong>na</strong>lnem kefirju, izdelanem<br />
iz pravih kefirnih zrn.<br />
Kakš<strong>na</strong> je razlika med kefirjem, kislim<br />
mlekom in jogurtom?<br />
Vsi trije so fermentirani mlečnokislinski proizvodi,<br />
ki pa se v svoji sestavi zelo razlikujejo.<br />
Kislo mleko in jogurt vsebujeta eno ali <strong>na</strong>jveč<br />
tri bakterije, ki jih dodajo, kefir pa vsebuje<br />
<strong>na</strong>jmanj 100 mikroorganizmov, ki jih vsebuje<br />
samo kefirno zrno in s tem, ko ga damo v<br />
mleko, preidejo v kefir.<br />
Ali lahko kefir <strong>na</strong>redimo tudi sami doma?<br />
Ni malo ljudi, ki še vedno doma pripravljajo ta<br />
čudežni <strong>na</strong>pitek. Vendar zaradi same priprave<br />
tradicio<strong>na</strong>lnega kefirja, ki je zelo zahtev<strong>na</strong>,<br />
veči<strong>na</strong> ljudi po prvi vnemi opusti lastno proizvodnjo.<br />
V enem samem lončku kefirja je torej<br />
shranjeno pravo bogastvo sestavin, s katerim<br />
ohranjamo vitalnost in zdravje. Kefir je velik<br />
čudež v majhnem lončku, ki ga privoščite sebi<br />
in vašim otrokom. Redno uživanje tega <strong>na</strong>ravnega<br />
izdelka vas bo prepričalo o njegovih pozitivnih<br />
učinkih.<br />
BODYvital<br />
»Zaradi številnih zdravilnih u<br />
telji in poz<strong>na</strong>valci vse za hujšanje kefirja radi<br />
“zdravilo”.«<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
NOVO!<br />
butik mlečnih<br />
izdelkov<br />
Naročnik oglasa: KELE & KELE d.o.o. / Laze 22a, 1370 Logatec<br />
TPC MURGLE (pritličje) / Cesta v Mestni Log 55, Ljublja<strong>na</strong><br />
EDINI PRAVI KEFIR V SLOVENIJI<br />
BIO IZDELKI IZ SLOVENSKEGA MLEKA<br />
NEHOMOGENIZIRANO<br />
ZAJAMČENO BREZ GSO<br />
pon. − pet.: 8h − 18h<br />
sob.: 8h − 13h<br />
KUPON<br />
ZA BREZPLAČEN IZDELEK<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.krepko.si<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
62 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Joga smeha osvaja svet<br />
Avtor:<br />
Maja Korošak<br />
Ko se smejimo<br />
brez razloga<br />
Simo<strong>na</strong> Krebs<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
Smeh je pol <strong>zdravja</strong>, pravi star pregovor.<br />
Lahko tudi več, vendar če se ne smejimo, ni<br />
učinka. Smeh pa je tudi zelo res<strong>na</strong> stvar, saj<br />
o njem obstajajo številne resne z<strong>na</strong>nstvene<br />
raziskave in še vedno tečejo, tako po svetu<br />
kot tudi pri <strong>na</strong>s. V zadnjem času predvsem<br />
v okviru joge smeha.<br />
Pred skoraj 20 leti je <strong>na</strong>mreč zdravnik dr. Madan<br />
Kataria iz Indije razvil posebne tehnike smeha,<br />
ki jih je poimenoval joga smeha. Na podlagi<br />
z<strong>na</strong>nstvenih raziskav je ugotovil, da <strong>na</strong>š um ne<br />
loči med <strong>na</strong>ravnim, torej spontanim smehom,<br />
in med smehom, ki je <strong>na</strong>rejen. Učinki obeh so<br />
izjemno blagodejni <strong>na</strong> <strong>na</strong>še počutje in zdravje.<br />
Smejali pa <strong>na</strong>j bi se vsaj pet<strong>na</strong>jst minut skupaj,<br />
in to zdržema, če bi želeli doseči optimalen učinek<br />
teh vaj <strong>na</strong> duševnost in telo.<br />
Danes je v svetu preko 6.000 klubov smejalne<br />
joge in od teh jih je devet v Sloveniji,<br />
predvsem po zaslugi Simone Krebs iz Maribora,<br />
ki je jogo smeha začela širiti tudi pri<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
63<br />
»Da bi dosegli optimalne učinke joge smeha, pa se<br />
moramo smejati zdržema <strong>na</strong>jmanj 10–15 minut<br />
skupaj. Ko to nekdo sliši prvič, se mu morda zdi, da<br />
se je nemogoče smejati tako dolgo časa.«<br />
<strong>na</strong>s. Klubi so brezplačni in odprti za vse,<br />
ponekod je zaželen prispevek za <strong>na</strong>jem<br />
prostora.<br />
»Zamisel smejalne joge je v tem, da ne<br />
potrebujemo smisla za humor, da bi se smejali,<br />
prav tako za smeh ne potrebujemo<br />
nobenih zu<strong>na</strong>njih spodbud, <strong>na</strong> primer šal.<br />
Smeha se lahko <strong>na</strong>učimo in zanj se lahko<br />
tudi odločimo. Hormoni sreče se izločajo<br />
tudi takrat, ko se smejimo »<strong>na</strong>rejeno«,«<br />
pojasnjuje Simo<strong>na</strong> Krebs. K jogi smeha je<br />
njo osebno pripeljala želja po smejanju, že<br />
kot otrok se je <strong>na</strong>mreč veliko smejala. »Pri<br />
svojem prejšnjem delu sem tudi opažala,<br />
da je bilo poslovne dogovore povsem preprosto<br />
izpeljati, ko smo se ljudje <strong>na</strong>smejali.<br />
Vzdušje se je sprostilo.« Takrat se tega še<br />
ni učila, to ji je bilo nekako podarjeno in že<br />
takrat se je zavedala, kako pomemben je<br />
smeh in koliko <strong>na</strong>m daje. Vendar je kljub<br />
temu zbolela za popolno izčrpanostjo in<br />
bila osem mesecev <strong>na</strong> bolniški. Porušil se<br />
ji je imunski sistem, tako da so jo morali<br />
odpeljati v bolnišnico. Po tistem si je rekla,<br />
da bo odtlej delala le še tisto, kar bo delala<br />
s srcem.<br />
Smeh brez šale<br />
Joga smeha je univerzal<strong>na</strong> zamisel, ko se<br />
vsak lahko smeje brez posebnega razloga:<br />
brez šal, brez humorja, brez zu<strong>na</strong>njih vplivov.<br />
»Gre za kombi<strong>na</strong>cijo dihalnih smejalnih<br />
vaj, kjer v skupini in skupinski di<strong>na</strong>miki<br />
zaradi očesnega stika postane ta smeh <strong>na</strong>lezljiv<br />
in skozi kombi<strong>na</strong>cijo zabavnih smejalnih<br />
vaj spodbujamo v ljudeh igrivost. Vemo,<br />
da živimo v svetu mask, <strong>na</strong>petosti, pri takšni<br />
vadbi pa se začnejo odpirati zapore, ki jih<br />
kažemo <strong>na</strong>vzven in spet pridejo <strong>na</strong> površje<br />
<strong>na</strong>ša ustvarjalnost, otroška igrivost, sproščenost,«<br />
pove Simo<strong>na</strong>. Ime joga smeha ni poveza<strong>na</strong><br />
z jogo, kot jo poz<strong>na</strong>mo, podobnost je<br />
le v dihalnih vajah, ki so priključene tehnikam<br />
smeha. Smeh je <strong>na</strong>mreč bližnjica do globljega<br />
dihanja. Kadarkoli se smejimo z odprtimi<br />
usti, se aktivira trebuš<strong>na</strong> prepo<strong>na</strong> in s<br />
tem zajamemo več zraka. Tako oskrbimo telo<br />
s kisikom. Smeh prav tako sprošča številne<br />
hormone. Eni takšnih so endorfini. Smeh<br />
tudi znižuje stopnjo stresnih hormonov, kot<br />
sta kor tizol in epinefrin. Je <strong>na</strong>raven<br />
antidepresiv.<br />
Smeh je <strong>na</strong>lezljiv<br />
Simo<strong>na</strong> Krebs piše s tega področja tudi magistrsko<br />
delo <strong>na</strong> Fakulteti za zdravstvene vede<br />
v Mariboru. Na podlagi študij, ki jih je prebrala,<br />
je ugotovila, da je smeh čudežno zdravilo<br />
v <strong>na</strong>s in se čudi, zakaj ga ne uporabljamo<br />
v večji meri. »Naslov raziskave je Joga smeha:<br />
orodje za samopomoč in dopolnil<strong>na</strong> terapija.<br />
Poteka v Klubu joge smeha Maribor in<br />
je prva tovrst<strong>na</strong> raziskava v Sloveniji. Merimo<br />
krvni tlak, utrip in periferno oksige<strong>na</strong>cijo<br />
(oskrbljenost perifernega tkiva s kisikom)<br />
pred vadbo joge smeha, ki traja eno uro, in<br />
po njej. Merimo tudi počutje pred vadbo in<br />
po njej. Zanimivo je to, da <strong>na</strong>š um ne loči<br />
med iskrenim in <strong>na</strong>rejenim smehom, kadarkoli<br />
se smejimo, se začnejo sproščati isti hormoni,<br />
ista biokemija začne delovati in e<strong>na</strong>ko<br />
globoko začnemo dihati, kot če se smejemo<br />
iz srca. To je igrani smeh. Gre za odločitev<br />
za smejanje. To je podobno, kot če bi se odločili,<br />
da greste v fitnes. Odločimo se za trening<br />
smeha. Da bi dosegli optimalne učinke<br />
joge smeha, pa se moramo smejati zdržema<br />
<strong>na</strong>jmanj 10–15 minut skupaj. Ko to nekdo<br />
sliši prvič, se mu morda zdi, da se je nemogoče<br />
smejati tako dolgo časa. Vendar mi v<br />
klubih se lahko smejimo celo eno uro skupaj.<br />
Gre za lastni trening, ker pa je smeh <strong>na</strong>lezljiv,<br />
je to tudi skupinska dejavnost. Zrcalni<br />
nevroni v <strong>na</strong>ših možganih privedejo do tega,<br />
da če se smeji eden, se bo zelo hitro začela<br />
smejati tudi oseba ob njem.<br />
Humor razumemo različno<br />
Zakaj smeh brez razloga, zakaj ne z razlogom?<br />
Simo<strong>na</strong> Krebs pojasnjuje: »Madan<br />
Kataria je v začetku organiziral srečanja v<br />
parkih <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin, da so si pripovedovali<br />
šale in se ob tem smejali. Vendar je šal zelo<br />
hitro zmanjkalo in z<strong>na</strong>čilnost šal je tudi ta,<br />
da so lahko za koga tudi žaljive, mu vzbujajo<br />
negativne občutke. Humor ljudje razumemo<br />
različno, nekomu je smešno nekaj,<br />
drugemu nekaj drugega. Zato sta skupaj z<br />
ženo, ki je učiteljica joge, razvila tehniko<br />
smejalno-dihalnih vaj.« Z jogo smeha je pri<br />
<strong>na</strong>s začela Mojca Malek, ki je tudi učiteljica<br />
joge smeha, in Krebsova je prvo izobraževanje<br />
<strong>na</strong>redila pri njej. Želela pa si je še več.<br />
Odšla je <strong>na</strong> izobraževanje k dr. Madanu<br />
Katariu v Švico, <strong>na</strong>to še v Indijo. Tam je v<br />
celoti spoz<strong>na</strong>la koncept joge smeha. Takoj<br />
ko se je vrnila v Slovenijo, je ustanovila prvi<br />
brezplačni klub joge smeha, in sicer v Mariboru.<br />
Ti klubi so zdaj tudi v Ljubljani, Kranju,<br />
<strong>na</strong> Ptuju, v Lendavi, Murski Soboti in<br />
Kopru.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
64 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
»Potem se smejimo “<strong>na</strong><br />
mobitel”. To izgleda tako,<br />
da si predstavljamo, da<br />
govorimo po mobitelu<br />
in da <strong>na</strong>m nekdo <strong>na</strong><br />
drugi strani govori same<br />
smešne stvari.«<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
Smeh je pol <strong>zdravja</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
V domu ostarelih<br />
Druga raziskavo izvaja v Domu starejših občanov<br />
Danice Vogrinec v Mariboru. Tam imajo<br />
redno enkrat mesečno vadbo joge smeha.<br />
Udeležujejo se je tudi dementni stanovalci.<br />
Merijo iste parametre kot v klubu, razen počutja.<br />
»Pokazalo se je, da se starejšim ljudem, ki<br />
se sicer ne gibljejo prav veliko, predihanost<br />
bistveno poveča, tlak pa se normalizira. Raziskavo<br />
opravljam v sodelovanju z delovno terapevtko<br />
Tjašo Čepon in doc. dr. Špelo Štangler<br />
Herodež, ki sta sicer zaposleni <strong>na</strong> Oddelku za<br />
genetiko UKC Maribor in je tudi mentorica raziskave.«<br />
Tretja raziskava je prijavlje<strong>na</strong> kot projekt<br />
v UKC Maribor <strong>na</strong> diabetološkem oddelku,<br />
kjer merijo vpliv joge smeha <strong>na</strong> raven sladkorja<br />
pri bolnikih z diabetesom tipa 2. Vodja<br />
raziskovalnega projekta je predstojnik tega<br />
oddelka prim. Miro Čokolič.<br />
Simo<strong>na</strong> Krebs si želi širiti jogo smeha v vse<br />
družbene pore, tako v podjetja, šolstvo, zdravstvo.<br />
Zdi se ji, da so ljudje začutili pomembnost<br />
tega pozitivnega pristopa. Lansko leto<br />
je skupaj s člani kluba organizirala prvi med<strong>na</strong>rodni<br />
festival smeha brez razloga v Ljubljani<br />
in Mariboru. Prišli so iz ZDA, Izraela,<br />
Avstrije in seveda Slovenije.<br />
Bliža se kongres<br />
11. maja 2012 bo potekal drugi med<strong>na</strong>rodni<br />
kongres smeha brez razloga. Strokovni del<br />
bo <strong>na</strong>menjen zdravnikom, medicinskim<br />
sestram, delovnim terapevtom, socialnim<br />
delavcem, psihologm. Predavatelji pridejo<br />
tudi iz tujine, od <strong>na</strong>ših strokovnjakov pa<br />
bodo predavali prim. Miro Čokolič, dr. med.,<br />
spec. inter., prof. dr. Alojz Ihan, doc. dr., Špela<br />
Štangler Herodež, pedopsihiatrinja Nataša<br />
Dajčman Potočnik in doc. dr. Beno Arnejčič.<br />
Iz Nemčije pride dr. Michael Titze, ki je psiholog<br />
laholog (veda o humorju), predstavil<br />
bo smeh kot <strong>na</strong>sprotje sramu. Iz Ka<strong>na</strong>de bo<br />
prišel Albert Nernberg, novi<strong>na</strong>r, ki raziskuje<br />
smeh po vsem svetu, opazuje, <strong>na</strong> kakšen<br />
<strong>na</strong>čin in čemu se smejijo v različnih kulturah.<br />
Albert Nernberg je tudi začetnik tekmovanja<br />
v smehu in tako bo v drugem delu kongresa<br />
prvo slovensko tekmovanje v smehu.<br />
Zmagovalec bo lahko odšel <strong>na</strong> svetovno<br />
prvenstvo, ki bo konec tega leta v Londonu<br />
ali Parizu ali New Yorku. »Lani sem bila povablje<strong>na</strong><br />
v žirijo <strong>na</strong> tekmovanje <strong>na</strong> Du<strong>na</strong>ju, tam<br />
sem šele videla, kako to izgleda. Zmagala je<br />
83-let<strong>na</strong> gospa, ki se je v jogi smeha začela<br />
smejati pred dvema letoma,« je v smehu<br />
povedala Simo<strong>na</strong> Krebs. Kako izgleda takšno<br />
tekmovanje? »Do osmine fi<strong>na</strong>la sva s kolegom<br />
iz žirije morala izbrati tistega, ki je spodbudil<br />
<strong>na</strong>jveč smeha pri publiki. Druge pa je<br />
izbiralo občinstvo samo, in sicer z aplavzom,<br />
ki ga je podelilo. E<strong>na</strong> od panog je bila hudičev<br />
smeh, treba se je bilo smejati čim bolj<br />
čarovniško. Potem je bila panoga tudi prašičji<br />
smeh, potem smeh v četvorkah in v<br />
parih, smeh <strong>na</strong> kolenih in kotaleči smeh.«<br />
Rešitev za svet<br />
Smeh in jogo smeha si želi vpeljati v vse pore<br />
<strong>na</strong>šega družbenega življenja: v šolstvo, zdravstvo,<br />
poslovni svet, ... Vse v redu, toda ali ni<br />
to nekoliko preveč preprosta rešitev za svet?<br />
(Vprašanje je spodbudilo gromek smeh.)<br />
Simo<strong>na</strong> Krebs: »Vsakič, ko imam kakšno predstavitev,<br />
razmišljam o smehu. Smeh <strong>na</strong>m je<br />
tako samoumeven in ravno o <strong>na</strong>jbolj preprostih<br />
stvareh ne razmišljamo veliko in jih imamo<br />
za preveč samoumevne, da bi jih uporabljali.<br />
Edi<strong>na</strong> rešitev za posameznika in za svet je po<br />
mojem mnenju več smeha. Vedno bolj sem<br />
prepriča<strong>na</strong>, da ima smeh dosti večje zdravilne<br />
zmožnosti, kot se jih zavedamo. Smeh je blažilec<br />
konfliktnih situacij. V podjetjih, kjer so<br />
smeh vzeli resno, se je izboljšalo vzdušje, povečala<br />
se je ustvarjalnost, manj je bilo bolniških<br />
odsotnosti. S komer se skupaj smejiš, se težko<br />
spreš. Podobno je v šolah, kjer se danes otroci<br />
zelo malo igrajo, premalo je tudi gibanja. V<br />
Indiji delajo jogo smeha učenci v šoli skupaj z<br />
učitelji pet minut med odmorom. Smeh je torej<br />
preprosta stvar, ki deluje močno <strong>na</strong> zelo različnih<br />
ravneh <strong>na</strong>šega bivanja in delovanja.«<br />
Ura joge smeha<br />
Kako pa konkretno izgleda vadba joge<br />
smeha? V klubu se <strong>na</strong> začetku predstavimo,<br />
saj vedno pride kakšen nov član, potem začnemo<br />
s ploskanjem. Osnovni gib joge smeha<br />
je ho ho ho, ha ha ha, pri čemer ploskamo. Ko<br />
hodimo po prostoru in gledamo drug drugega,<br />
pride do očesnega stika in povezanosti in do<br />
tega, da eden drugega okužimo s smehom.<br />
Potem izvajamo smejalne vaje, ki <strong>na</strong>vzven<br />
izgledajo nekoliko »premaknjene«. Pozdravni<br />
smeh, <strong>na</strong> primer. Ko si dva podata roki in se pri<br />
tem <strong>na</strong> določen <strong>na</strong>čin smejita. Potem malo<br />
zaplešemo. Potem »prižigamo kosilnico«.<br />
Potem se smejimo »<strong>na</strong> mobitel«. To izgleda<br />
tako, da si predstavljamo, da govorimo po<br />
mobitelu in da <strong>na</strong>m nekdo <strong>na</strong> drugi strani<br />
govori same smešne stvari. To so zabavne in<br />
ustvarjalne vaje. Dodajamo tudi samospodbudo<br />
in si <strong>na</strong> glas govorimo, da smo odlični<br />
ali pa da smo veseli ali da smo zdravi, to po<strong>na</strong>vljamo<br />
in se ob tem smejimo. Vmes izvajamo<br />
dihalne vaje, s katerimi se sprostimo. Minuta<br />
smeha <strong>na</strong>mreč velja kot deset minut telovadbe<br />
in pri tem se tudi utrudimo.«<br />
Simo<strong>na</strong> Krebs: »Ugotovila sem, da ima<br />
človek stikalo in da se sam odloči, ali<br />
se bo <strong>na</strong> nek dogodek odzval tako ali<br />
drugače. S smehom ali z jokom. Ne<br />
gre za to, da bi morali potlačiti žalost.<br />
Če si žalosten, si pač žalosten in se<br />
jokaš. Gre za to, da te svoje žalosti ne<br />
pestuješ v nedogled. Da se tudi žalovanje<br />
enkrat zaključi.«
Marec 2012<br />
65<br />
Avtor:<br />
Andreja Košir<br />
Novičke iz<br />
sveta <strong>zdravja</strong><br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
Američani <strong>na</strong>j bi več soli zaužili s<br />
kruhom in ostalimi pekovskimi<br />
izdelki kot pa s slanimi prigrizki, kot<br />
so čips, preste in pokovka. Čeprav<br />
so omenjeni prigrizki po okusu bolj<br />
slani od kruha in tudi glede <strong>na</strong> svojo težo vsebujejo več <strong>na</strong>trija,<br />
pa Američani vsakodnevno pojedo veliko več kruha od prej omenjenih<br />
izdelkov. Preveč soli v <strong>na</strong>ši prehrani povečuje tveganje za<br />
visok krvni tlak, ki je <strong>na</strong>jvečji dejavnik tveganja za pojav bolezni<br />
srca in ožilja ter srčne kapi. Američani <strong>na</strong>j večine soli ne bi dobili<br />
z dodajanjem le-te med kuhanjem, temveč z uživanjem predelane<br />
hrane in hrane v restavracijah. Center za <strong>na</strong>dzor in preprečevanje<br />
bolezni (Center for Disease Control and Prevention) poroča,<br />
da <strong>na</strong>j bi povprečen Američan <strong>na</strong> dan zaužil 3.300 miligramov<br />
<strong>na</strong>trija, kar krepko presega priporočenih 2.300 miligramov <strong>na</strong> dan.<br />
Za ljudi, starejše od 51 let, pa je priporoče<strong>na</strong> še manjša količi<strong>na</strong>.<br />
Če želite znižati količino soli v svoji prehrani, posegajte po sadju<br />
in zelenjavi, izogibajte se predelane hrane, berite deklaracije <strong>na</strong><br />
živilih in izbirajte tista z manj dodane soli.<br />
Motivacija za šport<br />
se spreminja<br />
Motivacija za šport se pri ljudeh<br />
nenehno spreminja. Številni ljudje<br />
si postavijo novoletne obljube, med<br />
katerimi je seveda tudi red<strong>na</strong><br />
vadba, in se jih skušajo dosledno<br />
držati, a realnost je žal drugač<strong>na</strong>.<br />
David Conroy, profesor kineziologije,<br />
se je s sodelavci lotil raziskave,<br />
v kateri je sodelovalo 33 študentov. Ti so morali deset tednov beležiti<br />
svojo stopnjo aktivnosti ter oceniti, kako moč<strong>na</strong> je njihova<br />
<strong>na</strong>mera po ukvarjanju s športom v <strong>na</strong>slednjem tednu. Raziskovalci<br />
so prišli do zaključkov, da se motivacija za šport spreminja iz<br />
ted<strong>na</strong> v teden, <strong>na</strong>njo pa zelo vplivajo številni zu<strong>na</strong>nji dejavniki,<br />
kot je <strong>na</strong> primer več dela v službi, bolezen, itd. Raziskovalci predlagajo,<br />
<strong>na</strong>j ljudje poskušajo šport enostavno umestiti v svoje<br />
življenje in <strong>na</strong>j ne pustijo, da motivacija za telesno dejavnost popusti<br />
zaradi drugih zu<strong>na</strong>njih zahtev.<br />
Visoke pete terjajo<br />
tudi visok davek<br />
Nošenje visokih pet spremeni <strong>na</strong>čin<br />
hoje, obremenjuje mišice in poveča<br />
možnost <strong>na</strong>stanka poškodb. Raziskava<br />
je pokazala, zakaj je hoja v<br />
visokih petah (lahko) boleča: čevlji<br />
z visoko peto spremenijo <strong>na</strong>še<br />
osnovno gibanje. Ženske, ki nosijo<br />
tako obutev, delajo manjše in močnejše<br />
korake, pri hoji pa je vključenih več mišic. Te spremembe so<br />
izražene tudi, ko si ženske sezujejo čevlje z visokimi petami in<br />
hodijo bose. Kot pojasnjuje dr. Neil Cronin, čevlji z visoko peto<br />
predstavljajo nevarnost za <strong>na</strong>stanek poškodb. Čevlji z visoko peto<br />
so lahko silno neudobni in po daljšem nošenju <strong>na</strong>s skoraj vedno<br />
bolijo noge. To lahko pripišemo legi stopala v taki obutvi: stopala<br />
so v čevljih z visoko peto upognje<strong>na</strong> in usmerje<strong>na</strong> proti prstom,<br />
zato se mišice v mečih sčasoma skrčijo in so bolj <strong>na</strong>pete. Te mišice<br />
so pri ženskah, ki nosijo visoke pete, kar šestkrat bolj obremenjene<br />
kot pri ženskah, ki nosijo nizko obutev.<br />
Z akupunkturo <strong>na</strong>d<br />
migrene<br />
Raziskava, objavlje<strong>na</strong> v glasilu ka<strong>na</strong>dskega<br />
zdravstvenega združenja Ca<strong>na</strong>dian<br />
Medical Association Jour<strong>na</strong>l, je<br />
pokazala, da lahko z akupunkturo<br />
(trajno) ublažimo migrenske glavobole.<br />
V raziskavi je sodelovalo 500<br />
odraslih oseb. Eno skupino so zdravili<br />
s tradicio<strong>na</strong>lno kitajsko akupunkturo,<br />
druga pa je bila delež<strong>na</strong> lažnega zdravljenja, pri katerem so jim iglice<br />
zapičili v popolnoma poljubne točke. Nihče od testirancev ni vedel, s<br />
katero od terapij so ga zdravili v štiritedenskem obdobju. Po končani<br />
raziskavi so prav vsi, tudi wtisti, ki so jih zdravili z lažno akupunkturo,<br />
poročali o manj pogostih migre<strong>na</strong>h. Pred raziskavo je veči<strong>na</strong> v povprečju<br />
doživela šest migrenskih glavobolov <strong>na</strong> mesec. Po končani raziskavi<br />
so testiranci poročali, da se je število migren zmanjšalo <strong>na</strong> tri<br />
dni v mesecu. Tudi mesec dni po raziskavi so bile migrene pri vseh<br />
sodelujočih manj pogoste in manj boleče. A o trajnem izboljšanju stanja<br />
so poročali le tisti testiranci, ki so jih zdravili s tradicio<strong>na</strong>lno kitajsko<br />
akupunkturo. Dr. Claudia Witt pravi, da so pretekle raziskave o<br />
učinku akupunkture pri migre<strong>na</strong>h pokazale, da je ta <strong>na</strong>čin zdravljenja<br />
<strong>na</strong>jbolj učinkovit pri ljudeh, ki jim drugi <strong>na</strong>čini zdravljenja niso pomagali,<br />
in pri tistih, ki imajo z akupunkturo pozitivne izkušnje.<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
66 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Zdravje zob in<br />
dlesni Slovencev<br />
Nekaj zanimivosti iz raziskave, ki so jo izvedli<br />
lani v Sloveniji.<br />
• V telefonski raziskavi so med 1.000 Slovenci<br />
ugotovili, da splošno zdravje zob in dlesni<br />
opredeljujejo kot zgledno: kar 35,7 %<br />
anketirancev ima težave z zobmi zelo redko<br />
(<strong>na</strong> manj kot 5 let). Na splošno je kar 59,3 %<br />
izprašanih zadovoljnih z zdravjem svojih<br />
zob in kar 63,7 % je zadovoljnih z zdravjem<br />
svojih dlesni.<br />
• Več kot tretji<strong>na</strong> izprašanih vsaj enkrat letno<br />
obišče zobozdravnika, veči<strong>na</strong> (75,6 %) pa<br />
trenutno nima težav z zobmi.<br />
• Mladostniki (15–19 let) imajo sicer dokaj<br />
visok delež težav s kariesom (28,6 %) in celo<br />
s krvavenjem dlesni 3,6 %. Slednja težava<br />
pesti kar 29,7 % anketirancev.<br />
• Slovenci si skoraj v večini (64,8 %) zobe<br />
čistijo dvakrat dnevno, skoraj tretji<strong>na</strong> (23,8<br />
%) pa si jih čisti tudi tri- in večkrat <strong>na</strong> dan.<br />
• V povprečju si kar 52,9 % Slovencev zobe<br />
ščetka 2–3 minute.<br />
• Najbolj uporablje<strong>na</strong> je še vedno klasič<strong>na</strong><br />
zob<strong>na</strong> ščetka, <strong>na</strong>rašča pa tudi trend uporabe<br />
električnih zobnih ščetk, ki jih že uporablja<br />
8,8 % anketirancev, predvsem tistih<br />
z višjo izobrazbeno strukturo in mlajši (20–<br />
29 let 10,8 %, 30–49 let 9 %).<br />
• Obe ščetki (hkrati) pa uporablja še več (9,1<br />
%) anketirancev. Kar 67,1 % Slovencev si<br />
posebej čisti tudi medzobne prostore, <strong>na</strong>jpogosteje<br />
z zobno nitko (48,3 %).<br />
Z zdravjem zob in dlesni smo <strong>na</strong> splošno zadovoljni,<br />
zobozdravnica Mojca Koželj, dr. dent.<br />
med., je <strong>na</strong> predstavitvi rezultatov opozorila<br />
še <strong>na</strong> drug, praktičen pogled <strong>na</strong> isto vprašanje:<br />
»Težave <strong>na</strong>stanejo zato, ker si vseh površin<br />
zob ne očistimo dovolj temeljito in<br />
<strong>na</strong>tančno.«<br />
Od vnetih dlesni do parodontalne bolezni<br />
O parodontalni bolezni govorimo, kadar nezdravljeno vnetje dlesni <strong>na</strong>preduje v globlja<br />
obzob<strong>na</strong> tkiva. Zato je še kako pomembno, da ob prvih z<strong>na</strong>kih vnetja dlesni takoj ukrepamo.<br />
Vneta dlesen je <strong>na</strong>brekla, otekla ter <strong>na</strong> dotik občutljiva. Spremeni tudi barvo iz<br />
svetlo rož<strong>na</strong>te, ki je z<strong>na</strong>čil<strong>na</strong> za zdravo dlesen, v rdečo. Vneta dlesen rada že ob ščetkanju,<br />
dotiku ali ugrizu v trdo hrano zakrvavi. Zato je krvaveča dlesen alarmni sig<strong>na</strong>l.<br />
Vnetje dlesni v večini primerov lahko odpravimo z izboljšano ustno higieno. Bakterije<br />
v mehkih zobnih oblogah oziroma v zobnem plaku so tiste, ki povzročajo vnetje dlesni.<br />
Zato jih moramo <strong>na</strong>tančno in redno odstranjevati. Uporabimo mehko zobno ščetko<br />
z več tisoč ščeti<strong>na</strong>mi, s katero bomo lahko nežno, a učinkovito očistili rob dlesni. Zelo<br />
pomembno je čiščenje medzobnih prostorov, saj se vnetje dlesni tam <strong>na</strong>jprej začne.<br />
Uporabimo medzobno ščetko pravilne velikosti in/ali zobno nitko. Dvakrat letno<br />
obiščimo zobozdravnika, ki bo pregledal <strong>na</strong>še zobe in obzob<strong>na</strong> tkiva. Če <strong>na</strong>s bo opozoril,<br />
da moramo bolj čistiti zobe, je pomembno tudi, da izvemo, s čim in kako <strong>na</strong>j to<br />
počnemo. Tudi, če menimo, da vemo in z<strong>na</strong>mo, je osvežitev vedenja in z<strong>na</strong>nja s strani<br />
strokovnjaka vedno dobrodošla.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
67<br />
Oglasno sporočilo<br />
Tudi starostniki z zobnimi vsadki<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
Napredek medicine je pripeljal do podaljšane<br />
življenjeske dobe tako pri moških kot<br />
pri ženskah. Z<strong>na</strong>no je, da se vse razvite<br />
dežele soočajo s povečanim deležem starejše<br />
populacije in seveda s tem tudi z vsemi<br />
zdravstevnimi problemi, ki jih starost pri<strong>na</strong>ša.<br />
Raziskava so pokazale, da bo potreba<br />
po protetičnih <strong>na</strong>domestkih klub preventivi<br />
pri mladi populaciji, še vedno rasla, z<br />
osveščenjem populacije, pa potreba po tudi<br />
bolj kvalitetnih <strong>na</strong>domestkih.<br />
Študije pravijo da se funkcio<strong>na</strong>lnost in estetika<br />
vseh vrst protetičnih <strong>na</strong>domestkov lahko<br />
doseže z uporabo zobnih vsadkov. Bistveno<br />
se poveča sila ugriza, učinkovitost žvečenja je<br />
večja, žvekalni gibi so bolj usklajeni , bolje<br />
rečeno kvaliteta življenja se bistveno izboljša<br />
, posledično je zadovoljstvo pacientov večje ,<br />
kar pa je bistvo zdravljenja.<br />
Pri vstavljanju vsadkov pri starejših se soočamo<br />
z specifično problematiko. Dokazano<br />
je da starost nima posebnega vpliva <strong>na</strong> uspešnost<br />
operativnega postopka, kakor tudi ne<br />
<strong>na</strong> preživetje vsadkov. Statistika kaže, da je<br />
preživetje vsadkov pri strejši populaciji od 60<br />
let, od 90-95 %. Res pa je, da s starostjo raste<br />
verjetnost sistemskih bolezni, ki pa lahko vplivajo<br />
<strong>na</strong> samo uspešnost implantne oskrbe.<br />
Vendar je tudi ta skrb odveč , saj pacienti<br />
z ustrezno predoperativno pripravo in redno<br />
pooperativno kontrolo lahko uporabljajo<br />
zobne vsadke ravno tako kvalitetno kot mlajša<br />
populacija. Bolezni kot so <strong>na</strong>primer, bolezni<br />
srca in ožilja, sladkor<strong>na</strong> bolezen, osteoporoza<br />
zahtevajo dodatno previdnost in <strong>na</strong>tančno<br />
obrav<strong>na</strong>vo pacientov.<br />
Zelo pomembni dejavniki za kvaliten ugriz<br />
so tudi kajenje, alkoholizem in seveda higienske<br />
<strong>na</strong>vade ljudi. Prav vse raziskave so<br />
pokazale povezavo med slabo higieno in prezgodnjo<br />
izgubo vsadka. Iz lastnih izkušenj<br />
lahko povem , da je <strong>na</strong>tanč<strong>na</strong> kontrola higiene<br />
obvez<strong>na</strong> in bistveno izboljša in podaljša<br />
življenjsko dobo vsadka.<br />
Najpomembneje je, da <strong>na</strong>jdemo optimalno<br />
rešitev za posameznega pacienta,<br />
bodisi dva vsadka za brezzobo čeljust z<br />
totalno protezo predvsem za spodnjo<br />
čeljust, saj je v večini primerov ravno spodnja<br />
čeljust zelo nestabil<strong>na</strong>, <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin pa<br />
se jo fiksira in pacient se lahko normalno<br />
hrani , ali pa štirje vsadki za zgornjo čeljust,<br />
ki ravno tako predstavlja zadrego pri normalnem<br />
hranjenju.<br />
Časov<strong>na</strong> obremenitev zaradi posega je<br />
minimal<strong>na</strong>, okrevanje je hitro in vsadki se<br />
lahko obremenijo relativno hitro. Velikokrat<br />
Ti<strong>na</strong> Fabjan, dr. dent. med.<br />
se lahko uporabi že obstoječo protezo, tako<br />
da starostnikom ne povzroča dodatnega<br />
stroška.<br />
Seveda se pacienti lahko odločijo tudi za<br />
fiksne zobe brez proteza, kar pa zahteva<br />
boljše kostne pogoje.<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
NOVO:<br />
Podjetje Medical Fabjan, je odprlo novo zobno ordi<strong>na</strong>cijo tudi v Ljubljani <strong>na</strong> Peričevi ulici 29, v Bežigrajskem<br />
Dvoru. Sicer pa sta ostali dve ordi<strong>na</strong>ciji še <strong>na</strong> obstoječih lokacijah v Celju in Kolombanu<br />
<strong>na</strong>d Ankaranom. Več informacij lahko dobite <strong>na</strong> tel. številki 041 386 622 ali pa preko spleta www.<br />
zobozdravnik.org.<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
Pred posegom<br />
Po posegu<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
68 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
Aromatični<br />
jedilnik z agrumi<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
Zima se že počasi poslavlja in vsi že nestrpno<br />
pričakujemo pomlad. Naše telo je po<br />
dolgih zimskih mesecih, ko smo se bolj ali<br />
manj ustrezno prehranjevali in gibali, dodobra<br />
porabilo zaloge vitaminov, mineralov<br />
in drugih hranilnih snovi, pomembnih za<br />
ohranjanje <strong>zdravja</strong> in dobrega počutja. Da<br />
bi bile posledice zime čim manj <strong>na</strong>dležne,<br />
smo kot osrednjo sestavino tokratnega<br />
jedilnika izbrali agrume.<br />
Agrumi – pomaranče, limone, limete, grenivke<br />
in mandarine – vsebujejo veliko vitaminov<br />
(predvsem vitami<strong>na</strong> C) in drugih učin-<br />
kovin, ki <strong>na</strong>s ščitijo pred boleznimi. V izbranih<br />
receptih predstavljajo agrumi osrednjo ali pa<br />
zelo pomembno dopolnilno sestavino posamezne<br />
jedi. Postopki za pripravo jedi so preprosti<br />
in temeljijo <strong>na</strong> <strong>na</strong>čelih <strong>zdravega</strong> prehranjevanja,<br />
torej <strong>na</strong> uživanju veliko zelenjave,<br />
sadja in izogibanju maščobam. Poleg tega<br />
izbrane sestavine zlahka <strong>na</strong>jdemo <strong>na</strong> policah<br />
<strong>na</strong>ših trgovin.<br />
Pri <strong>na</strong>kupu agrumov pa ne bo odveč opozoriti<br />
<strong>na</strong> nekaj dejstev, povezanih s kakovostjo<br />
sadežev. V <strong>na</strong>ših trgovi<strong>na</strong>h večinoma prodajajo<br />
agrume, ki so pridelani <strong>na</strong> velikih<br />
plantažah, torej <strong>na</strong> intenziven <strong>na</strong>čin, kar<br />
pomeni, da za njihovo gojenje uporabljajo<br />
škodljiva zaščit<strong>na</strong> sredstva (pesticide, fungicide,<br />
herbicide), ki <strong>na</strong>šemu telesu škodijo. Te<br />
strupene snovi se zadržujejo večinoma v<br />
lupini sadežev. Ker se v mnogih receptih<br />
poleg samega mesa sadežev uporablja tudi<br />
lupino, je priporočljivo izbrati neškropljene,<br />
ekološko pridelane sadeže. Če lupine ne<br />
bomo uporabili, pa je vseeno treba sadeže<br />
pred uporabo temeljito umiti z vročo vodo<br />
in jih osušiti, saj s tem odstranimo večino škodljivih<br />
snovi.<br />
Pisa<strong>na</strong> solata z rdečo grenivko<br />
Sestavine za 4 osebe:<br />
• 100 g motovilca,<br />
• 1 manjša glava rdečega radiča<br />
(približno 100 g),<br />
• 50 g rukole,<br />
Sestavine za preliv:<br />
• 2 žlici olivnega olja,<br />
• 3 žlice limoninega soka,<br />
• 1 žlička trsnega sladkorja,<br />
• 2 strta stroka čes<strong>na</strong>,<br />
• 1 manjši gomolj koromača (približno<br />
200 g),<br />
• 2 manjši rdeči grenivki.<br />
• sol in poper.<br />
• 1 žlica <strong>na</strong>sekljanih olupljenih<br />
mandljev<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
Priprava:<br />
Motovilec in rukolo preberemo, radič pa razdelimo <strong>na</strong> posamezne<br />
liste in vse skupaj temeljito operemo in <strong>na</strong>trgamo. Gomolju koromača<br />
odstranimo zu<strong>na</strong>nje trde dele, prihranimo pa nekaj vejic z zelenimi<br />
listki. Gomolj vzdolžno prerežemo in <strong>na</strong>režemo <strong>na</strong> 2 mm debele rezine.<br />
Z ostrim nožem olupimo grenivki. Pazimo, da odstranimo vso notranjo<br />
belo kožico. Zarežemo ob beli opni med krhlji ter jih previdno<br />
odluščimo in razpolovimo. Roke ves čas držimo <strong>na</strong>d skledo, da prestrežemo<br />
sok, ki se izceja. Solatni preliv pripravimo v skledi. Z metlico<br />
za stepanje temeljito zmešamo sok grenivke, olivno olje, limonin sok,<br />
česen, sol in poper. V manjši ognjevarni ponvi brez maščobe pražimo<br />
<strong>na</strong>sekljane mandlje, dokler se ne obarvajo zlato rumeno. V veliko<br />
skledo <strong>na</strong>ložimo solato, rezine koromača in krhlje grenivke, dodamo<br />
preliv in dobro premešamo. Po vrhu potresemo s praženimi mandlji<br />
in postrežemo.<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si
Marec 2012<br />
69<br />
Brokoli s pomarančo<br />
Piščančji zrezki v limonini omaki<br />
Skut<strong>na</strong> strjenka z mandari<strong>na</strong>mi<br />
Sestavine za 4 osebe:<br />
• 750 g brokolija,<br />
• 2 rezini ingverjeve korenike, debeli 1<br />
cm,<br />
• 2 stroka čes<strong>na</strong>,<br />
• 1 velika pomaranča,<br />
• 1 žlica paradižnikove mezge,<br />
• 2 žlici jedilnega škroba,<br />
• ½ žličke sladkorja,<br />
• 1 žlica olivnega olja,<br />
• ½ žličke soli.<br />
Priprava:<br />
Brokoli očistimo, operemo in razdelimo <strong>na</strong> posamezne cvetove. Debelejše spodnje dele<br />
stebel olupimo in <strong>na</strong>režemo <strong>na</strong> tenke rezine. Rezine ingverjeve korenike <strong>na</strong>režemo <strong>na</strong><br />
1 mm debele palčke. Z lupilcem za zelenjavo <strong>na</strong> tanko olupimo polovico pomaranče.<br />
Pazimo, da ne odrežemo tudi bele kožice pod lupinico, saj je ta grenka. Tako dobljeno<br />
lupinico <strong>na</strong>režemo <strong>na</strong> 1 mm debele in 2 cm dolge trakove. Damo jih v manjšo skledo,<br />
prelijemo z vodo in postavimo <strong>na</strong> stran. Iz pomaranče iztisnemo sok, ga zmešamo s<br />
paradižnikovo mezgo, s soljo, z jedilnim škrobom, s sladkorjem in s 4 žlicami vode. V<br />
ponvi segrejemo olivno olje, dodamo <strong>na</strong>reza<strong>na</strong> stebla brokolija in jih pražimo 2 minuti,<br />
da se nekoliko zmehčajo. Dodamo ingver, česen in cvetke brokolija ter pražimo še 3<br />
minute. Prilijemo mešanico pomarančnega soka in začimb ter med stalnim mešanjem<br />
kuhamo 5 minut, da se omaka nekoliko zgosti, brokoli pa zmehča in prepoji z omako.<br />
Trakove pomarančne lupinice dobro odcedimo in rahlo ožamemo ter jih dodamo brokoliju.<br />
Sestavine dobro premešamo in takoj postrežemo.<br />
Sestavine za 4 osebe:<br />
• 2 piščančja fileja (skupaj približno 700 g),<br />
• 2 žlici olivnega olja,<br />
• 2 žlici moke,<br />
• 2 strta stroka čes<strong>na</strong>,<br />
• 1 žlička <strong>na</strong>strgane ingverjeve korenike,<br />
• 2 manjši neškropljeni limoni,<br />
• 1 žlica sladkorja,<br />
• 300 ml piščančje jušne osnove,<br />
• ½ žličke zmletega koriandra,<br />
• 1 žlička soli,<br />
• ¼ žličke zmletega popra<br />
• 1 ½ žličke jedilnega škroba,<br />
• krhlji limone za okras.<br />
Priprava:<br />
Piščančja fileja po dolgem razpolovimo tako, da dobimo 4 zrezke. Rahlo jih potolčemo. V<br />
veliki ponvi <strong>na</strong> zmernem ognju segrejemo olivno olje. Piščančje zrezke povaljamo v moki<br />
in odvečno otresemo. Na olju jih pečemo po 2 minuti <strong>na</strong> vsaki strani, da se zlato rjavo zapečejo.<br />
Pečene zrezke preložimo <strong>na</strong> krožnik in jih shranimo <strong>na</strong> toplem. Obe limoni ožamemo,<br />
<strong>na</strong>strgamo pa lupinico le pol ene. V ponev dodamo strt česen, limonino lupinico in ingver<br />
ter pražimo 1 minuto. Dodamo sladkor in pražimo 4 minute oziroma dokler ne karamelizira.<br />
Zalijemo ga z limoninim sokom in zavremo. Dodamo jušno osnovo, zmlet koriander<br />
in sol ter zavremo. Piščanca vrnemo v ponev, zmanjšamo ogenj, pokrijemo in <strong>na</strong> šibkem<br />
ognju kuhamo 10 minut, dokler se meso ne zmehča. Zrezke porazdelimo <strong>na</strong> krožnike,<br />
omako v ponvi pa ponovno zavremo. Jedilni škrob do gladkega zmešamo z žlico vode in<br />
vmešamo v omako. Kuhamo še 1 minuto, da se omaka nekoliko zgosti in medtem stalno<br />
mešamo. Omako prelijemo po zrezkih, jih okrasimo z limoninimi krhlji in takoj<br />
postrežemo.<br />
Sestavine za 4 osebe:<br />
• 200 g skute,<br />
• 3 žlice trsnega sladkorja,<br />
• 2 žlici vaniljevega sladkorja,<br />
• 5 lističev želatine,<br />
• 200 ml sladke smetane,<br />
• 500 g mandarin.<br />
Priprava:<br />
Lističe želatine damo v manjšo skledo in jih prelijemo s hladno vodo. Namakamo vsaj 5<br />
minut oziroma dokler se popolnoma ne zmehčajo. V večji skledi z žlico zmešamo skuto,<br />
sladkor in vaniljev sladkor. Zmehčano želatino odcedimo in dobro ožamemo. Prelijemo<br />
jo s ½ dl vrele vode in mešamo, dokler se popolnoma ne raztopi. Mandarine olupimo z<br />
ostrim nožem. S sadežev odstranimo ve morebitne ostanke bele kožice. Nato izluščimo<br />
posamezne krhlje. Z ostrim nožem zarežemo ob tanki opni, ki ločuje posamezne krhlje.<br />
Nato zarežemo še <strong>na</strong> drugi strani krhlja, ga izluščimo in odstranimo morebitne pečke.<br />
Krhlje <strong>na</strong>to <strong>na</strong>režemo <strong>na</strong> majhne koščke. Skupaj s stopljeno želatino jih dodamo skuti in<br />
<strong>na</strong>rahlo premešamo. Zmes pustimo stati 5 minut, da se želati<strong>na</strong> začne strjevati. Medtem<br />
stepemo sladko smetano in jo <strong>na</strong>rahlo vmešamo v skuto. Zmes s skuto <strong>na</strong>ložimo v večji<br />
model za puding (lahko tudi v več manjših modelčkov) in vsaj za 2 uri postavimo v hladilnik.<br />
Dobro ohlajeno sladico zvrnemo <strong>na</strong> servirni krožnik. Da bo šla strjenka laže iz modela,<br />
ga za 30 sekund do polovice višine potopimo v vročo vodo, da vsebi<strong>na</strong> odstopi od posode.<br />
Preden sladico postrežemo, jo po želji okrasimo s krhlji mandarine ali s sadnim prelivom.<br />
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
70 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
ZELENE STRANI<br />
<strong>ABC</strong> <strong>zdravja</strong><br />
• Specialisti •<br />
OLIVIER’S, d. o. o., MEDICO DR. KOLTAJ, KIRURŠKI<br />
CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE, SPLOŠNA, ESTETSKA IN<br />
LASERSKA KIRURGIJA, koncesija. Levstikova 17, 9226<br />
Moravske Toplice (center), GSM 041 716 596,<br />
www.oliviers-slo.com, suza<strong>na</strong>.koltaj@gmail.com<br />
FITEX, d.o.o. CENTER ZDRAVJA<br />
Zdravljenje bolezni hrbtenice, sklepov in notranjih<br />
organov. Dr. A. Vershinin, revm., ortoped<br />
tel.: 01/56 84 091<br />
INTERNISTIČNA pulmološko-alergološka AMBULANTA,<br />
prim. asist. mag. N. Šegota, dr. med.<br />
Diagnostika alergij, respiratorni in hematološki laboratorij,<br />
digitalni rentgen, endoskopija dihal.<br />
Opekarniška 15b, Celje, tel.: 03/49 23 730, 041 883 250<br />
www.pulmolog-segota.si<br />
DERMATOLOŠKO MEDICINSKI IN LASERSKI CENTER<br />
DIMNIK+ŽGAVEC Diagnosticiranje in zdravljenje kožnih<br />
bolezni, zgodnje odkrivanje kožnega raka, alergološka<br />
kož<strong>na</strong> testiranja, lasersko odstranjevanje dlak ter<br />
<strong>na</strong>jsodobnejše metode estetske medicine.<br />
Tel.: 01/52 02 118, 031/574 912, www.proderma.si<br />
PEDIATRIČNA ALERGOLOŠKA IN PULMOLOŠKA AMB.<br />
LJUBICA DEISINGER dr. med.,spec. pediater<br />
V <strong>na</strong>ši amb. izvajamo kožne vbodne teste, spirometrijo,<br />
meritev e-No, metaholinski test.<br />
Jadranska cesta 73, 6280 Ankaran, tel.: 05/669 22 19,<br />
alergoloska.ambulanta@gmail.com<br />
KRČNE ŽILE, ODPRTE RANE, BOLEČE OTEKLE NOGE,<br />
LIMFNI EDEM? Specialistič<strong>na</strong> ambulanta Maksimed d.o.o.,<br />
Portorož. Tel.: 05/640 02 31, www.maksimed.si<br />
RAN zobozdravstve<strong>na</strong> dejavnost, d. o. o.<br />
Nudimo celostno oskrbo – za lepoto in zdravje vaših<br />
zob, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka,<br />
tel.: 04/511 17 27, 040 557 257, info@ran.si, www.ran.si<br />
B DENT, D.O.O., Krašnja 57a, 1225 Lukovica<br />
Zobozdravstvo in zob<strong>na</strong> protetika z uporabo sodobnih<br />
materialov, implantologija, specializirani za brezkovinsko<br />
keramiko.<br />
Tel.: 01/ 723 45 22, www.b-dent.com<br />
DIAVITA, ord. za bolezni dojk in ginekologijo<br />
Celost<strong>na</strong> obrav<strong>na</strong>va <strong>na</strong> enem obisku, mamografija,<br />
ultrazvok. ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja Loka<br />
tel.: 04/515 40 68, www.diavita.si<br />
Medical Fabjan d.o.o., estetsko zobozdravstvo Implantologija,<br />
estetske luske, beljenje zob, lasersko zdravljenje zob,<br />
nevidni zobni aparat.<br />
Celje, Ankaran tel.: 041 386 622, www.zobozdravnik.org<br />
PROVENS, VENSKI MEDICINSKI CENTER Specialistični<br />
ultrazvočni pregledi ven <strong>na</strong> nogah in vratnih arterij,<br />
radiofrekvenč<strong>na</strong> zapora ven (VNUS), sklerozacija,<br />
flebektomija, Leskoškova 9d, 1000 Ljublja<strong>na</strong>, 040 232 424<br />
Zaseb<strong>na</strong> zob<strong>na</strong> ordi<strong>na</strong>cija, Bilja<strong>na</strong> Cocić, dr.dent.med.<br />
Mlinše 11/a, Izlake, tel.: 03/567 50 10,<br />
www.zobozdravnik-mlinse.si. Digital<strong>na</strong> rentgenska diagnostika,<br />
implantologija, oral<strong>na</strong> kirurgija, protetika,<br />
paradontologija, estetska stomatologija, beljenje zob,<br />
endodontija, lasarsko in ozonsko zdravljenje.<br />
Medicinsko termalni center Fonta<strong>na</strong>,<br />
Koroška c. 172, 2000 Maribor Ma<strong>na</strong>gerski pregledi,<br />
kardiologija, ginekologija, osteoporoza, Mamografija,<br />
urologija, ortopedija, EMG, ORL, RTG, CT, MR, laboratorij,<br />
akupunktura, gastroenterološka in dermatološka<br />
ambulanta. Tel.: 02/23 44 102, 02/23 44 130,www.termemb.<br />
si, zdravstvo@termemb.si<br />
Gastromedica d.o.o., Inštitut za bolezni prebavil z<br />
endoskopijo prebavil, ultrazvok, pH-metrijo in impedanco,<br />
testi za alergijo hrane iz kapilarne krvi, baloni<br />
za hujšanje Kocljeva 10, 9000 Murska Sobota<br />
tel.: 02/5211 370, gastromedica.doo@siol.net<br />
Let<strong>na</strong> <strong>na</strong>ročni<strong>na</strong> <strong>na</strong> revijo<br />
samo 16,90 EUR. Pokličite 080 12 80<br />
Kabinet za ustno higieno – Koper<br />
Odstranjevanje zobnega kam<strong>na</strong>, profesio<strong>na</strong>lno beljenje zob,<br />
uč<strong>na</strong> delavnica. Tel.: 05/662 50 30, www.beljenjezob.si<br />
ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA –<br />
ISTVAN HAGYMAS dr. med. spec. psihiater<br />
Rakičan ,Ulica dr. Vrbnjaka 1, 9000 Murska Sobota<br />
Tel.: 02/530 42 56, psih.amb.istvan.h@siol.net<br />
Medicinski<br />
pripomočki<br />
• •<br />
Sanolabor, specializirane prodajalne z medicinskimi<br />
pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki<br />
za zdravo življenje. Upokojencem nudimo vsak<br />
mesec 5 % gotovinski popust od 1. do 5. Prodajalne: Ljublja<strong>na</strong><br />
Koseze, Ulica bratov Učakar 54, 01/5108448, Ljublja<strong>na</strong><br />
Cigaletova, Cigaletova 9, 01/43979 80, Ljublja<strong>na</strong> Dravlje, Celovška<br />
280, 01/5108519, Ljublja<strong>na</strong> Citypark, Šmartinska 152,<br />
01/5211288, Ljublja<strong>na</strong> Interspar Vič, Jamova 105, 01/4237300,<br />
Domžale, Slamnikarska 1, 01/7244423, Ribnica, Majnikova 1,<br />
01/8369756, Maribor TC City, Vita Kraigerja 5, 02/2310276,<br />
Slovenj Gradec, Ronkova 4a, 02/883 86 06, Murska Sobota,<br />
Ulica Staneta Rozma<strong>na</strong> 7, 02/5361030, Celje, Opekarniška 9,<br />
03/4911701, Celje – Prosa<strong>na</strong>, Kocbekova ul. 4, 03/544 3395,<br />
Trbovlje, Trg revolucije 26, 03/5630296, Velenje, Tomšičeva 13-<br />
15, 03/8977320, Jesenice, Spodnji plavž 5, 04/5836460, Nova<br />
Gorica, Industrijska cesta 6, 05/3334496, Koper, Pristaniška 8,<br />
05/6262670, Postoj<strong>na</strong>, Preč<strong>na</strong> 2, 05/7203610, Novo mesto, Podbevškova<br />
4, 07/3930260, Brežice, Černelčeva 8, 07/4993200,<br />
Sevnica, Trg svobode 14, 07/8162840, Ptuj, Potrčeva 23-25,<br />
02/7711562, Škofja Loka, Stara cesta 17, 04/5138383, Kočevje,<br />
Livod 27a, 01/8954534, Kranj, Bleiweisowa 30, 04/2521134,<br />
Kamnik- Qlandia, Domžalska 3, Kamnik, 01/8311863, Novo<br />
Mesto-Qlandia, Otoška 5, Novo mesto, 07/4880784. Izposoja<br />
in prodaja zdravstvenih pripomočkov za nego <strong>na</strong> domu,<br />
Leskovškova 4, Ljublja<strong>na</strong>, tel.: 01/5854340.<br />
KSFH HAIR ATELJE kot pogodbeni dobavitelj MTP ZZS.<br />
Nudimo veliko izbiro LASULJ <strong>na</strong> <strong>na</strong>ročilnico brez doplačila,<br />
lasne vstavke, pokrivala, dodatke.<br />
Cankarjeva 2, Celje, tel.: 03/ 490 01 02, www.lasulje.net<br />
Priloga Preprosto Zdravo poletje ženska<br />
Marec 2012<br />
77.000 88.000<br />
Iz vsebine: Kako črn je v resnici črn kruh? Eko, bio, <strong>na</strong>ravno v kozmetiki<br />
Smo odpovedali pri vzgoji otrok? Povečanje dojk Žolčni kamni Kako<br />
čisti smo, ko <strong>na</strong>s življenje preseneti?<br />
Leto 7<br />
Številka 3<br />
izvodov<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Za pomladansko<br />
ustvarjanje
72 Marec 2012<br />
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Zanimivosti<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />
Kadilci lahko izgubijo 16 let svojega življenja<br />
V Sloveniji je med dejavniki tveganja kajenje<br />
tobaka <strong>na</strong>jpomembnejši preprečljivi dejavnik<br />
tveganja za smrt ter za izgublje<strong>na</strong> zdrava<br />
leta življenja zaradi prezgodnje smrti in<br />
manjzmožnosti. Pri <strong>na</strong>s kadi približno četrti<strong>na</strong><br />
prebivalstva.<br />
Posledice kajenja<br />
Kajenje ima obsežne posledice za zdravje<br />
posameznika in prebivalcev Slovenije ter<br />
predstavlja visoke stroške tako za družbo kot<br />
posameznika in njegove bližnje, zato si prizadevamo<br />
z danes poz<strong>na</strong>nimi učinkovitimi<br />
ukrepi čim bolj zmanjšati rabo tobaka med<br />
prebivalci. Na drugi strani pa si tobač<strong>na</strong> industrija<br />
močno prizadeva pridobivati nove<br />
stranke med mladostniki in ohranjati obstoječe<br />
med kadilci, zato s tem <strong>na</strong>menom pripravlja<br />
vedno nove pristope in izdelke.<br />
Zaradi s kajenjem povzročenih bolezni<br />
umre okoli polovica rednih kadilcev, kar v Sloveniji<br />
predstavlja nekaj manj kot 3.000 oseb.<br />
Hele<strong>na</strong> Koprivnikar z IVZ pravi, da »kadilci, ki<br />
v Sloveniji umrejo zaradi s kajenjem povzročenih<br />
bolezni, umrejo povprečno 16 let prej<br />
kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili«. Poleg<br />
prezgodnje smrti lahko kadilci pričakujejo<br />
tudi, da bodo zaradi bolezni, povezanih s<br />
kajenjem, z<strong>na</strong>tno število let preživeli v slabšem<br />
zdravstvenem stanju.<br />
Delež kadilcev v Sloveniji<br />
V preteklosti smo leta 1976 med polnoletnimi<br />
prebivalci Slovenije zabeležili približno 30 %<br />
kadilcev, leta 1978 pa kar nekaj več kot 35 %.<br />
Pomemben upad deleža kadilcev med polnoletnimi<br />
prebivalci beležimo med leti 1988 in<br />
1994, od takrat <strong>na</strong>prej pa raziskave kažejo, da<br />
se delež kadilcev giblje okoli četrtine. Kadi več<br />
Zdravljenje bolečine in vročine<br />
Nova metaa<strong>na</strong>liza, objavlje<strong>na</strong> v strokovni<br />
reviji Drugs in R&D, potrjuje varnostni profil<br />
aspiri<strong>na</strong> pri kratkotrajnem zdravljenju blage<br />
do srednje močne bolečine in vročine ob<br />
prehladu ali gripi, kadar se jemlje v skladu z<br />
<strong>na</strong>vodili. To je bila doslej <strong>na</strong>jvečja a<strong>na</strong>liza 67<br />
kliničnih raziskav aspiri<strong>na</strong> za lajšanje bolečine<br />
oz. zniževanje povišane telesne temperature.<br />
Obsegala je 20 let raziskav in zajemala pretežno<br />
enkratno uporabo zdravila za zdravljenje<br />
bolečine. Podatki, ki so jih posredovali bolniki,<br />
kažejo, da so neželeni učinki <strong>na</strong> prebamoških<br />
kot žensk. Približno tri četrtine vseh<br />
kadilcev kadijo redno, vsak dan, in v povprečju<br />
pokadijo nekaj več kot 16 cigaret dnevno.<br />
Kadilsko vedenje se običajno vzpostavi med<br />
adolescenco, odrasli redni kadilci so <strong>na</strong>mreč<br />
v 80–90 % začeli kaditi prav v tem obdobju.<br />
V Sloveniji je v letu 2010 nekaj več kot polovica<br />
vseh mladostnikov, starih 15 let, vsaj<br />
enkrat v življenju že poskusila kaditi. Vsaj<br />
enkrat <strong>na</strong> teden ali pogosteje pa je med<br />
15-letniki kadila približno peti<strong>na</strong>, veči<strong>na</strong> teh je<br />
že kadila vsak dan. V obeh primerih ni bilo razlik<br />
med spoloma. Med mladostniki, starimi<br />
11–15 let smo med leti 2002 in 2006 beležili<br />
pomembnem upad deleža tistih, ki so že kdaj<br />
kadili in deleža rednih kadilcev). V obdobju<br />
2006–2010 pa smo zabeležili manjše spremembe<br />
kadilskih <strong>na</strong>vad mladostnikov, predvsem<br />
v smislu pomembnega zmanjševanja<br />
zgodnjega kajenja in pa višanja rednega kajenja<br />
(vsaj enkrat <strong>na</strong> teden ali kasneje) kajenja.<br />
Preventiva <strong>na</strong> področju<br />
kajenja v Sloveniji<br />
V Sloveniji smo trenutno v obdobju, ko bo<br />
treba spodbuditi ugodne premike v deležu<br />
kadilcev med polnoletnimi prebivalci in vsaj<br />
ohraniti, še bolje pa pospešiti ugodne trende<br />
med mladostniki. V Sloveniji smo že uvedli<br />
številne dokazano učinkovite ukrepe za<br />
zmanjševanje rabe tobaka, <strong>na</strong>zadnje avgusta<br />
2007 zelo uspešno prepoved kajenja v vseh<br />
zaprtih javnih in delovnih mestih, po kateri<br />
se je izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja<br />
pomembno zmanjšala. »Za <strong>na</strong>daljnje<br />
zmanjševanje rabe tobaka v Sloveniji bi morali<br />
čim prej uvesti različne nove ukrepe oziroma<br />
spremembe in dopolnitve. Nekateri izmed<br />
njih so popol<strong>na</strong> prepoved oglaševanja in raz-<br />
vila zelo redki, prav tako pa tudi ostali zapleti,<br />
povezani z jemanjem aspiri<strong>na</strong>.<br />
Dodatno, primerjava med aspirinom in ibuprofenom<br />
ali med aspirinom in paracetamolom<br />
ni pokazala nobenih z<strong>na</strong>čilnih odstopanj<br />
pri pojavu neželenih učinkov <strong>na</strong> prebavila.<br />
Rezultati so pokazali, da je do učinkov <strong>na</strong> prebavila<br />
prišlo samo pri enem od 111 bolnikov,<br />
kar je primerljivo terapiji s placebom (9,9 vs.<br />
9,0 odstotkov, p
BODYvital<br />
vse za hujšanje<br />
• Vse o hujšanju<br />
• Recepti<br />
• Oblikovanje telesa<br />
• Prispevki o<br />
prehranjevanju,<br />
motivaciji, odnosih<br />
Naročite se<br />
<strong>na</strong> brezplačno<br />
e-revijo<br />
o hujšanju!<br />
www.abc<strong>zdravja</strong>.si
<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />
časa in si želite<br />
shujšati?<br />
Šola <strong>zdravega</strong><br />
hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />
Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />
zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />
kilograme.<br />
• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />
čas aktivnosti.<br />
• Dostop in uporaba sta izjemno<br />
enostav<strong>na</strong>.<br />
• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />
osebno stran.<br />
• Članki in video prispevki so<br />
strokovni in preverjeni.<br />
• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />
dobrih rezultatov.<br />
AKCIJA<br />
HuJšAJmo sKupAJ!<br />
Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />
zdrave telesne teže?<br />
S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />
do vidnih rezultatov.<br />
Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />
spodbujali in z njo delili<br />
občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />
info@freising.si<br />
www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si