15.06.2015 Views

Šola zdravega hujšanja na daljavo Vam primankuje ... - ABC zdravja

Šola zdravega hujšanja na daljavo Vam primankuje ... - ABC zdravja

Šola zdravega hujšanja na daljavo Vam primankuje ... - ABC zdravja

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Leto 7<br />

Številka 3<br />

2 Februar 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

Priloga Sprostite Zdravo poletje se!<br />

Priloga Preprosto Zdravo poletje ženska<br />

Februar 2012<br />

Leto 7<br />

Številka 2<br />

77.000 88.000<br />

izvodov<br />

Iz vsebine: Smo težave z radonom pometli pod preprogo? Ekološka<br />

pridelava – ali ji res lahko zaupamo? Pravočas<strong>na</strong> diagnoza je ključ<strong>na</strong><br />

Vas »kuha« vroči<strong>na</strong>? Kaj je modno – poraščeno ali depilirano?<br />

Marec 2012<br />

77.000 88.000<br />

izvodov<br />

Iz vsebine: Kako črn je v resnici črn kruh? Eko, bio, <strong>na</strong>ravno v kozmetiki<br />

Smo odpovedali pri vzgoji otrok? Povečanje dojk Žolčni kamni Kako<br />

čisti smo, ko <strong>na</strong>s življenje preseneti?<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Za pomladansko<br />

ustvarjanje


Marec 2012<br />

3<br />

Najlepše je tam, kjer<br />

ljudje še živijo z <strong>na</strong>ravo<br />

Srečo in Olga Pust sta zanimiv par. Na jadrnici<br />

Ciao že več kot dve leti jadrata po svetovnih<br />

morjih. Svojo jadralsko pustolov<br />

ščino sta začela <strong>na</strong> Švedskem ter prek<br />

Atlantskega in Tihega ocea<strong>na</strong> priplula do<br />

Papue Nove Gvineje, kjer sta za dva meseca<br />

zasidrala svojo jadrnico in se vrnila domov.<br />

Februarja svoje potovanje <strong>na</strong>daljujeta. O<br />

želji, da bi obplula svet, dnevniških zapiskih,<br />

ki so konec leta izšli v knjigi Modre<br />

sanje, ter o doživljanju potovanja smo se<br />

pogovarjali teden dni pred njunim ponovnim<br />

odhodom <strong>na</strong> prostra<strong>na</strong> morja.<br />

Vaji<strong>na</strong> zgodba je zares zelo zanimiva.<br />

Pred več kot dvema letoma sta se z jadrnico<br />

odpravila okrog sveta. Kako je vzklila ta<br />

ne<strong>na</strong>vad<strong>na</strong> želja?<br />

Srečo: To je bila <strong>na</strong>ji<strong>na</strong> dolgolet<strong>na</strong> želja. Bila<br />

je želja, za katero veš, da nimaš fi<strong>na</strong>nčnih<br />

pogojev. A takoj, ko se je pojavila priložnost,<br />

sva jo uresničila.<br />

Srečo, ste uspešen poslovnež, vodili ste<br />

uspešno podjetje, ki ste ga pred nekaj leti<br />

prodali. Nam lahko kaj več poveste o tem?<br />

Srečo: Ravno prodaja podjetja je bila odločil<strong>na</strong><br />

za to, da sva lahko uresničila to veliko<br />

željo. Odločitev, da prodam podjetje, je bila<br />

za tisti čas kar nekoliko ne<strong>na</strong>vad<strong>na</strong>. Veste,<br />

ob taki odločitvi vsak takoj pomisli, da je<br />

kaj <strong>na</strong>robe. Sam pa sem preprosto ugotovil,<br />

da je treba enkrat izstopiti “iz igre”.<br />

Menim, da moraš z de<strong>na</strong>rjem nekaj početi,<br />

de<strong>na</strong>r mora krožiti. Če samo sediš <strong>na</strong> njem,<br />

ni nič.<br />

Verjetno so bile priprave <strong>na</strong> potovanje<br />

kar zahtevne. Kako so potekale?<br />

Srečo: Priprave so bile zahtevne – organizacijsko<br />

in tehnično. Od <strong>na</strong>kupa jadrnice in<br />

opreme, do <strong>na</strong>črtovanja poti. Res je bilo kar<br />

veliko dela. Seveda sem dobro vedel, v kaj se<br />

spuščam, saj sem jadralec že 20 let.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


4 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

»Menim, da moraš z<br />

de<strong>na</strong>rjem nekaj početi,<br />

de<strong>na</strong>r mora krožiti. Če<br />

samo sediš <strong>na</strong> njem, ni<br />

nič.«<br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Srečo, konec lanskega leta je izšel tudi<br />

vaš knjižni prvenec Modre sanje: z jadri v<br />

kraljestvo Južnega križa. Gre za popotniški<br />

dnevnik. Zapluli ste torej tudi v pisateljske<br />

vode …<br />

Srečo: Dnevnik sem pisal že od začetka <strong>na</strong>jinega<br />

potovanja. Namenjen <strong>na</strong>j bi bil le<br />

ožjemu krogu bralcev, mojim prijateljem in<br />

družini. A sčasoma se je krog bralcev širil, saj<br />

so ga moji prvotni <strong>na</strong>slovniki pošiljali <strong>na</strong>prej.<br />

Sploh niso upoštevali moje želje, <strong>na</strong>j tega ne<br />

počno. Kmalu so mi začeli prigovarjati, <strong>na</strong>j<br />

začnem razmišljati o knjigi, saj se ti dnevniški<br />

zapiski odlično berejo. Nazadnje sem le<br />

popustil njihovim pritiskom. Na začetku sem<br />

knjigo želel izdati v samozaložbi, a <strong>na</strong> srečo<br />

me je pot pripeljala do založbe Didakta, ki se<br />

ji je zdela ideja tržno zanimiva. Sicer smo imeli<br />

vmes kar nekaj težav zaradi gospodarske<br />

krize, zato je bil izid nekoliko pod vprašajem.<br />

A <strong>na</strong> koncu se je vse dobro končalo in knjiga<br />

je izšla konec lanskega novembra.<br />

Srečo, boste tudi zdaj <strong>na</strong>daljevali s pisanjem<br />

dnevnika? Lahko pričakujemo drugi<br />

del Modrih sanj?<br />

Srečo: Dnevnik seveda bo, kakršen pač že bo …<br />

Drugega dela knjige pa ne smemo<br />

pričakovati?<br />

Srečo: Ne.<br />

Olga: (smeh) Tudi za prvi del je tako rekel, pa<br />

poglejte.<br />

Na začetku februarja <strong>na</strong>daljujeta vajino<br />

pot. Kam vaju bo neslo morje?<br />

Srečo: Najino pot <strong>na</strong>daljujeva <strong>na</strong> Papui Novi<br />

Gvineji, kjer imava zasidrano jadrnico.<br />

Odplula bova proti severu, do majhne otoške<br />

državice Palau. Potem se bova odločila,<br />

po kateri poti bova šla. Prva možnost je, da<br />

greva do Filipinov in Bornea in potem do<br />

Balija ali pa se vrneva do Papue Nove Gvineje<br />

in do Balija priplujeva skozi Torresovo ožino.<br />

Septembra se bova <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong> Baliju pridružila<br />

posadki Arca (The Atlantic Rally for Cruisers<br />

– reli preko Atlantika. Gre za vsakoletni <strong>na</strong>jvečji<br />

čezoceanski jadralski dogodek., op. a.).<br />

Prihod <strong>na</strong> Karibe <strong>na</strong>črtujva marca 2013.<br />

Vajin <strong>na</strong>čin življenja je za večino ljudi<br />

nekoliko poseben. Sta se v tem času, ko plujeta<br />

po svetu, kaj osebnostno spremenila?<br />

Morda kako drugače gledata <strong>na</strong> življenje,<br />

doživljata svet okoli sebe?<br />

Olga: Predvsem te spremeni to, kar vidiš.<br />

Kulture, s katerimi se srečuješ, te neskončno<br />

obogatijo. Vidiš, da hlastanje za material-<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

5<br />

»Kulture, s katerimi se srečuješ, te neskončno obogatijo.<br />

Vidiš, da hlastanje za materialnimi dobri<strong>na</strong>mi<br />

nima nobenega smisla.«<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

nimi dobri<strong>na</strong>mi nima nobenega smisla. Ljudje<br />

so srečni, <strong>na</strong>smejani, odprti, … Hrane<br />

imajo dovolj, ampak drugih materialnih<br />

dobrin pa ni. De<strong>na</strong>rja ni in midva sva, da<br />

sva dobila hrano, menjala različne stvari za<br />

sadje in zelenjavo. Tudi tako se da čisto lepo<br />

živeti. Ko enkrat izkusiš tudi tak <strong>na</strong>čin življenja,<br />

se ti potem, ko se vrneš v svoje domače<br />

okolje, zdi neumno, da imaš <strong>na</strong> primer<br />

polno omaro oblek, da kar <strong>na</strong>prej nekaj<br />

kupuješ. Enostavno ne potrebujemo toliko.<br />

Ko stvar vidiš še z drugega zornega kota,<br />

spoz<strong>na</strong>š, da <strong>na</strong>š <strong>na</strong>čin življenja ne pelje<br />

nikamor.<br />

Vaju je kaj še posebej očaralo <strong>na</strong> vajini<br />

poti?<br />

Olga: Težko bi rekla … Mene očara prav<br />

vsaka dežela, vsak košček sveta je lep <strong>na</strong><br />

svoj <strong>na</strong>čin. Najbolj so mi všeč tista področja,<br />

kjer je <strong>na</strong>rava še divja. Name so velik<br />

vtis <strong>na</strong>redila vulkanska področja, tudi<br />

Avstralija, njen osrednji del je nekaj čisto<br />

posebnega.<br />

Srečo: Ne obljudeni del …<br />

Olga: Naju mesta sploh ne zanimajo. Obiščeva<br />

jih, ko morava kupiti hrano, drugače<br />

pa vse te moderne zgradbe kar izpustiva. Raje<br />

greva v pravo življenje, v <strong>na</strong>ravo. Ti tihooceanski<br />

otoki, kjer je življenje še divje, prvinsko,<br />

so res izjemni. Tahiti pa je <strong>na</strong> primer čisto turističen.<br />

Vse je poseljeno. Prevozili smo ga z<br />

avtomobilom in povem vam, da je zaradi<br />

goste poselitve skoraj nemogoče priti do<br />

plaže.<br />

Srečo: Najbolj <strong>na</strong>ma je všeč tam, kjer je <strong>na</strong>rava<br />

in kjer so ljudje, ki živijo z <strong>na</strong>ravo.<br />

Za konec pa še nekaj besed o vajini vrnitvi.<br />

Ko sta pred dvema mesecema spet prišla<br />

domov, “v resničnost”, sta kaj drugače doživela<br />

tukajšnje življenje?<br />

Olga: Najbolj me je šokiralo stanje, v katerem<br />

je <strong>na</strong>ša država. Razžalostilo me je to, da se tu<br />

samo prepirajo in ne z<strong>na</strong>jo stopiti skupaj in<br />

nekaj <strong>na</strong>rediti za dobro vseh <strong>na</strong>s. Sem kar<br />

vesela, da greva spet <strong>na</strong> pot.<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


6 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Vprašali smo <strong>na</strong>mesto vas<br />

Avtor:<br />

Anja Kuhar<br />

Kako črn je v<br />

resnici črn kruh?<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Čeprav <strong>na</strong>j bi črn kruh sodil med zdravo prehrano,<br />

med ljudmi kroži prepričanje, da njegova<br />

barva ni nujno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>, kar njegove<br />

pozitivne učinke postavlja pod vprašaj.<br />

Zakaj pa je črn kruh sploh črn?<br />

Dr. Mateja Modic, direktorica razvojnotehnološkega<br />

sektorja skupine Žito, d. d.,<br />

pove, da je osnova črnega kruha pšenič<strong>na</strong><br />

čr<strong>na</strong> moka, ki je temnejše barve kot bela<br />

zaradi vsebnosti mineralnih snovi, saj se pri<br />

mletju zmeljejo v črno moko tudi obrobni<br />

deli zr<strong>na</strong>, bogati z mineralnimi snovmi, vitamini<br />

in prehranskimi vlakni<strong>na</strong>mi. Moke<br />

oz<strong>na</strong>čujemo s tipom moke – čr<strong>na</strong> pšenič<strong>na</strong><br />

moka je oz<strong>na</strong>če<strong>na</strong> s tipom moke T1100 ali<br />

T1600 – ki <strong>na</strong>m pove, koliko mineralnih<br />

snovi vsebuje. Višja kot je številka, več mineralnih<br />

snovi vsebuje in bolj temne barve je<br />

moka. Črn kruh pa lahko <strong>na</strong>redimo tudi iz<br />

drugih vrst moke, kot je npr. rže<strong>na</strong>, <strong>na</strong>m je<br />

zaupal dr. Lucijan Cencič z Direktorata za<br />

varno hrano, s katerim smo se pogovarjali<br />

o prisotnosti barvil v črnem kruhu.<br />

Je torej delež pepela edini, ki črnemu<br />

kruhu določa barvo, ali lahko govorimo<br />

tudi o dodajanju barvil?<br />

Kruhu je za obarvanje kruha dovoljeno dodati<br />

pražen ječmenov slad. Slednjega peki dodajajo<br />

tudi zato, da<br />

je kruh<br />

lepši in bolj rahel. V kruh (samo v kruh s sladom)<br />

se lahko kot barvilo doda karamel.<br />

Dovoljeno ni nobeno drugo barvilo. Po Pravilniku<br />

o aditivih mora biti vsak aditiv, ki se<br />

ga doda v kruh, <strong>na</strong> predpakiranem kruhu<br />

oz<strong>na</strong>čen z veliko črko E in s številko aditiva ali<br />

pa z njegovim imenom.<br />

Kako pa je z lokalnimi pekar<strong>na</strong>mi, kjer<br />

kruh <strong>na</strong> policah ni pakiran v embalaži?<br />

Po Pravilniku o kakovosti pekovskih izdelkov<br />

mora pekovski izdelek <strong>na</strong> oz<strong>na</strong>čbi vsebovati<br />

tudi <strong>na</strong>vedbo surovine, če je ta pekovskemu<br />

izdelku spremenila barvo, z<strong>na</strong>čilno za uporabljeno<br />

moko. Oz<strong>na</strong>čba mora biti <strong>na</strong> prodajnem<br />

mestu, in sicer skupaj z ostalimi podatki, ki jih<br />

določa Pravilnik o splošnem oz<strong>na</strong>čevanju živil,<br />

ki niso predpakira<strong>na</strong>. Če vzamemo direktivo, ki<br />

ureja oz<strong>na</strong>čevanje, ta določa, da mora biti potrošnik<br />

<strong>na</strong> željo kupca obveščen o vsebnosti ostalih<br />

surovin, ki so z<strong>na</strong>čilne za posamezno vrsto<br />

kruha, kar so mu dolžni trgovci zagotoviti. V<br />

praksi to redko kdo zahteva, vendar je potrošnik<br />

upravičen vsaj do ustne informacije.<br />

V preteklosti <strong>na</strong>j bi se pojavljalo kršenje<br />

zakonodaje, torej dodajanje različnih barvil,<br />

da bi bil kruh temnejši. Kaj veste o tem?<br />

Menim, da se afere pogosto dogajajo zaradi<br />

nez<strong>na</strong>nja. Ječmenov slad obarva kruh rjavo<br />

in temu ljudje pravijo barvilo, čeprav je to<br />

povsem <strong>na</strong>rav<strong>na</strong> snov. Osebno ne vem za<br />

nobeno drugo afero, razen za en primer, ko<br />

je bila za obarvanje kruha uporablje<strong>na</strong> kava.<br />

Poleg tega je čr<strong>na</strong> moka cenejša od bele, zato<br />

je za proizvodnjo črnega kruha bolj ekonomično<br />

kupiti črno moko kot belo, ki bi ji bilo<br />

treba <strong>na</strong>k<strong>na</strong>dno dodati ječmenov slad,<br />

ki tudi ni poceni. Je pa res, da je poleg<br />

črne pšenične moke kruh lahko obarvan<br />

tudi zaradi dodajanja drugih vrst<br />

moke, kot je npr. rže<strong>na</strong>, piri<strong>na</strong> itd. Vendar<br />

so to kruhi iz mešanih mok, kar<br />

mora biti posebej oz<strong>na</strong>čeno.<br />

Na prodajnih policah so <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

voljo različne vrste črnega kruha,<br />

pri čemer so nekatere mehkejše in<br />

bolj puhaste od drugih. Kako <strong>na</strong>j se<br />

potrošniki orientirajo?<br />

Potrošniki so zahtevni, želijo črn kruh, saj<br />

je bolj »zdrav«, po drugi strani pa zahtevajo,<br />

da je kruh mehak in lepe teksture. Črn kruh je<br />

za razliko od belega nekoliko bolj zbit, saj testo<br />

manj <strong>na</strong>raste, in zakaj bi ljudje jedli trd kruh, če<br />

lahko lahkega? Industrija to rešuje z dodajanjem<br />

bele pšenične moke in slada, da pri potrošniku<br />

zbudi prepričanje, da bolj skrbi za<br />

»zdravo« prehrano. Če je temen kruh lepo <strong>na</strong>rastel<br />

in rahel, obstaja velika verjetnost, da je<br />

<strong>na</strong>rejen iz bele moke z dodatkom praženega<br />

slada.<br />

Kdo pa je pristojen za izvajanje <strong>na</strong>dzora<br />

<strong>na</strong>d uporabo barvil pri kruhu?<br />

Za preverjanje skladnosti je odgovoren<br />

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in<br />

hrano, ki izvaja <strong>na</strong>dzor. V primeru, da je bil<br />

kruh obarvan z barvilom, ki v kruhu ni dovoljeno,<br />

mora iti takšen kruh takoj iz prodaje,<br />

ne glede <strong>na</strong> to, ali je barvilo škodljivo ali ne,<br />

ker ni dovoljeno. Proizvajalcu pa je izreče<strong>na</strong><br />

globa, predpisa<strong>na</strong> po slovenski uredbi, ki<br />

je odvis<strong>na</strong> od tega, ali je kršitelj fizič<strong>na</strong> ali<br />

prav<strong>na</strong> oseba.<br />

Komentar Žita, d. d.: »Rahel, puhast<br />

črn kruh je <strong>na</strong>jverjetneje <strong>na</strong>rejen iz bele<br />

moke z dodatkom pražene moke, ki<br />

potemni barvo sredice.«<br />

Ja<strong>na</strong> Frantar z Direktorata za varno<br />

hrano: »Kruhu se barvil, ki so e<strong>na</strong><br />

izmed kategorij aditivov, ne sme dodajati,<br />

razen karamelov, če gre za kruh s<br />

sladom.<br />

Inšpektorat RS za Kmetijstvo,<br />

gozdarstvo in hrano<br />

Dejansko ni bilo ugotovljenih primerov,<br />

da bi dodajali umet<strong>na</strong> barvila,<br />

<strong>na</strong>rav<strong>na</strong> pa so dovolje<strong>na</strong>. Sicer so<br />

sankcije za kršitve predvidene po<br />

Zakonu o kmetijstvu, kjer je za kršitev<br />

dajanja v promet živil, ki niso v skladu<br />

s predpisanimi zahtevami in oz<strong>na</strong>če<strong>na</strong><br />

v skladu s predpisi, zagrože<strong>na</strong> kazen:<br />

za pravno osebo 1.000–5.000 evrov, za<br />

samostojnega podjetnika 400–2.500<br />

evrov in za fizično osebo in odgovorno<br />

osebo pri pravni osebi 80–500 evrov.


Marec 2012<br />

7<br />

Vprašali smo <strong>na</strong>mesto vas<br />

Avtor:<br />

Andreja Košir<br />

Je za moško nezvestobo<br />

še vedno kriva ženska?<br />

Doktorica Veronika Seleš je družinska in<br />

zakonska terapevtka. Svojo poklicno pot<br />

je posvetila danes tako zelo aktualnemu<br />

fenomenu nezvestobe in o tem tudi <strong>na</strong>pisala<br />

knjigo. V Celju vodi Psihoterapevtski<br />

inštitut – PTI, kjer tudi sama dela kot<br />

psihoterapevtka.<br />

Lahko opredelite nezvestobo? Kje je<br />

meja?<br />

Nezvestobo lahko opredelimo kot prelomljeno<br />

zaupanje. Meje pa si postavlja vsak<br />

sam. Veliko ljudi nezvestobo še vedno<br />

povezuje s spolnostjo, a danes je čustve<strong>na</strong><br />

nezvestoba tista, ki je še močnejša. Nekdo<br />

<strong>na</strong>m spet vrne občutek, da smo opaženi in<br />

razumljeni, <strong>na</strong>m povrne vse, kar smo v svoji<br />

zvezi tako pogrešali. S to osebo delimo zelo<br />

intimne stvari o sebi, svoje početje pa pred<br />

partnerjem skrivamo.<br />

Kateri so tisti <strong>na</strong>jbolj očitni z<strong>na</strong>ki, ki<br />

kažejo <strong>na</strong> to, da <strong>na</strong>s partner vara?<br />

Gre za majhne spremembe v odnosu. Številka<br />

e<strong>na</strong> je zagotovo skrivanje mobilnega telefo<strong>na</strong>,<br />

tisti, ki je nezvest, se tudi čustveno oddaljuje<br />

od partnerja. Nekateri nezvesti partnerji sicer<br />

še pogosteje dajejo pobudo za spolne odnose,<br />

saj želijo tako prikriti svojo skrivnost. Ženske se<br />

<strong>na</strong>vadno začno bolj odmikati od partnerja, začnejo<br />

bolj skrbeti za svoj videz, postanejo osorne.<br />

V katerih okoljih je <strong>na</strong>jveč afer?<br />

Zagotovo je to delovno mesto. Na delovnem<br />

mestu z nekom prebiješ veliko časa, skupaj<br />

<strong>na</strong>redita več konstruktivnih stvari kot pa<br />

doma s partnerjem.<br />

Kakšen <strong>na</strong>rod smo Slovenci? Smo zvesti?<br />

Je zvestoba še vrednota?<br />

Vrednote so še vedno, težava je v tem, da v praksi<br />

ne delujejo. Vsi se bojimo nezvestobe – da<br />

se bomo sami zapletli z nekom ali da <strong>na</strong>s bo<br />

prevaral <strong>na</strong>š partner. Žal pa je danes nezvestobe<br />

vedno več. Iz okolice ves čas dobivamo<br />

sporočila, da lahko vedno dobimo še več, še<br />

boljše … Smo brez meja.<br />

Ali je vzrok v <strong>na</strong>šem <strong>na</strong>činu življenja?<br />

Izgubljamo stik s seboj in vrednost dajemo<br />

le užitku?<br />

Ljudje smo bombardirani z vseh strani. Veči<strong>na</strong><br />

pa sploh ne ve, kaj si želi. Ta materialistič<strong>na</strong><br />

miselnost se je prenesla tudi <strong>na</strong> odnose. Nikoli<br />

<strong>na</strong>m ni dovolj, vedno hočemo še več. Odnos<br />

ne sme postati nekaj samoumevnega. Je kot<br />

podjetje – če vanj ne vlagaš, propade. Če sta<br />

partnerja odprta drug do drugega, če imata<br />

željo, lahko ustvarita izjemno lep odnos. Če<br />

pa se odnos spremeni, če se spremenita partnerja,<br />

pa se mi zdi <strong>na</strong>jbolje, da se <strong>na</strong> normalen<br />

in dostojanstven <strong>na</strong>čin razideta.<br />

Je nezvestoba mogoče tako pogosta tudi<br />

zato, ker zakonska zveza ni več to, kar je<br />

nekoč bila. Ne<strong>na</strong>zadnje se poroči čedalje<br />

manj parov.<br />

Zakonska zveza ima še vedno močno veljavo<br />

in mislim, da si je ljudje želimo. Vsi si želimo<br />

nekomu pripadati. So se pa zelo spremenili<br />

odnosi in razmerja med spoloma. Ženske smo<br />

iz popolne podrejenosti prišle <strong>na</strong> popolnoma<br />

drug pol. Zdi se mi, da je ženski svet postal<br />

preveč surov, agresiven, celo mačističen. Do<br />

sprememb bo prišlo, ko bomo dojele, da smo<br />

lahko e<strong>na</strong>kopravne brez občutka ogroženosti.<br />

Ženska mora dobiti <strong>na</strong>zaj svojo ženstvenost,<br />

svojo milino – ob zavedanju, da lahko<br />

živi in preživi sama.<br />

Pa pojdiva k stereotipom o nezvestobi:<br />

je to, da vara moški, bolj družbeno sprejeto,<br />

kot če vara ženska? Je za moško nezvestobo<br />

še vedno kriva ženska?<br />

Žal še vedno veljajo ti dvojni standardi. Ko vara<br />

moški, je za njegov skok čez plot kriva ženska,<br />

ko pa vara ženska, pa je krivda v celoti <strong>na</strong> njeni<br />

strani. So pa ženske močno stopile <strong>na</strong> svojo<br />

stran in si ne dovolijo te vrste obsojanja. Včasih<br />

je ženska raje pokopala sebe, svojo dušo,<br />

samo da je ohranila zakon. Danes ženska raje<br />

pokoplje zakon, kot pa da bi se odpovedala<br />

svojim željam, potrebam, čustvom. In ravno<br />

zato se vedno več žensk zapleta v afere.<br />

Je po vašem mnenju treba nezvestobo<br />

razkriti?<br />

To je <strong>na</strong>jtežje in <strong>na</strong>jbolj nehvaležno vprašanje.<br />

Odvisno je od para do para, predvsem<br />

pa od dejstva, kako lahko nezvesta oseba živi<br />

s to skrivnostjo. Nekateri enostavno ne<br />

morejo živeti s tem in končajo zvezo, spet<br />

drugi lahko zelo dobro prebrodijo težave in<br />

ohranijo svoj odnos.<br />

S kakšnimi težavami v partnerskih odnosih<br />

se <strong>na</strong>jpogosteje soočajo osebe, ki so bile<br />

prevarane?<br />

Težava je vedno zaupanje. Nekdo, ki je bil že<br />

večkrat prevaran, se boji, da bo spet ranjen.<br />

Vsaka slaba izkušnja pušča posledice. Več kot<br />

je bilo zlorab zaupanja, težje nekdo pre<strong>na</strong>ša<br />

nezvestobo v odrasli dobi. In odrasla doba<br />

je samo odsev plejade odnosov iz otroštva.<br />

Vse se začne že v otroštvu.<br />

Kako pa iti prek tega? Taka čustva so zelo<br />

uničeval<strong>na</strong> za nek odnos, kajne?<br />

Točno tako. Partnerju že v<strong>na</strong>prej sporočaš, da<br />

ni vreden zaupanja. Takrat morata partnerja<br />

trdo delati, da skozi odnos pozdravita rane<br />

in zgradita dobro zvezo. Ključ je v poglobljeni<br />

komunikaciji ter obilici sočutja in empatije.<br />

Kako <strong>na</strong>j se s svojo bolečino spoprimejo<br />

tisti, ki so bili prevarani?<br />

Vsak odnos pušča posledice. Pomembno je, da<br />

odpustimo sebi in drugim. Ozavestiti moramo<br />

to, da smo z nekom, ker si tako želimo in ne zato,<br />

ker moramo. Ko se zaprejo e<strong>na</strong> vrata, se vedno<br />

odprejo druga. To je cikel <strong>na</strong>rave. Pomembno<br />

je, da imamo vero in upanje v ljudi ter da verjamemo,<br />

da <strong>na</strong>m je lahko še lepše. Dejstvo je, da<br />

je rast vedno pogoje<strong>na</strong> z bolečino. Ampak<br />

iz vsega slabega lahko vedno povlečemo<br />

nekaj pozitivnega, se nečesa<br />

<strong>na</strong>učimo. Ljudje se moramo<br />

nehati bati. Prenehati moramo<br />

živeti v skladu s pričakovanji<br />

okol<br />

i c e . P r e d -<br />

v s e m p a<br />

m o r a m o<br />

s p r e j e t i<br />

o d g o v o r-<br />

n o s t z a<br />

svoja dejanja,<br />

jih priz<strong>na</strong>ti in<br />

nehati žugati ter<br />

s p r s t o m<br />

kazati <strong>na</strong><br />

druge.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


8 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

»Čiščenje telesa in duha«<br />

Avtor:<br />

Kateri<strong>na</strong> Jazbec<br />

Spomladansko<br />

prebujanje<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Spomladanski čas je moj <strong>na</strong>jljubši del leta,<br />

saj <strong>na</strong>rava vse obarva v odtenku posebno<br />

lepe zelene barve. Vse se prebuja. Nežno,<br />

a vztrajno, življenjska energija vzvalovi in<br />

steče ter povzroča mnoge spremembe.<br />

Z <strong>na</strong>ravo se prebudimo tudi ljudje. Mnogi se<br />

lotimo čiščenja življenjskega prostora, <strong>na</strong>vdihujejo<br />

<strong>na</strong>s novi projekti, vleče <strong>na</strong>s v <strong>na</strong>ravo, več<br />

se gibamo, morda opravimo krajšo dieto, ...<br />

Samodejno ali dobro premišljeno se lotimo<br />

dejavnosti, ki <strong>na</strong>m pomagajo, da v <strong>na</strong>šem<br />

telesu energija, limfa in kri tečejo čim bolj<br />

neovirano.<br />

Čiščenje telesa<br />

Čiščenje telesa je zaželeno, ko smo obteženi,<br />

zaspani, morda brezvoljni in tudi jezni,<br />

razdražljivi, vzkipljivi. Po kitajski tradicio<strong>na</strong>lni<br />

medicini je pomlad čas jeter in žolčnika.<br />

V jetrih domuje jeza, zato lahko spomladanska<br />

energija, ki vpliva <strong>na</strong> jetra,<br />

poveča <strong>na</strong>šo razdražljivost. Če je energije<br />

v jetrih premalo, lahko čutimo tudi občutja<br />

malodušnosti, neodločnosti ali celo<br />

depresije.<br />

Če začutimo, da se z <strong>na</strong>ravo prebuja tudi<br />

<strong>na</strong>ša vzkipljivost, potem lahko svojemu<br />

telesu pomagamo tako, da ga za nekaj časa<br />

hranimo le z lahko, svežo in doma pripravljeno<br />

hrano. Preprosto manj jemo in več<br />

pijemo. Dobro je piti vodo ali katerega od<br />

čajev, ki so primerni za čiščenje telesa in razbremenitev<br />

jeter. Pomaga <strong>na</strong>m tudi hra<strong>na</strong>,<br />

ki jetra hladi – <strong>na</strong> primer regrat. Nekateri se<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

9<br />

»Vzemite si vsak dan vsaj<br />

dvajset minut zase in<br />

premišljujte o tem, kaj si<br />

želite (<strong>na</strong>mesto česa si ne<br />

želite).«<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

poslužujejo tudi strogih prečiščevalnih diet,<br />

ki pa morajo biti prilagojene telesnim<br />

zmožnostim.<br />

Dragoce<strong>na</strong> energija <strong>na</strong>rave<br />

Naše telo <strong>na</strong>m bo hvaležno, če se vsaj enkrat<br />

<strong>na</strong> teden odpravimo <strong>na</strong> sprehod v <strong>na</strong>ravo.<br />

Prebujajoče se cvetlice, drevje, sveža zele<strong>na</strong><br />

barva učinkujejo zelo pomirjujoče in krepčilno.<br />

Energija <strong>na</strong>rave hladi <strong>na</strong>še telo in <strong>na</strong>s<br />

ščiti. Ta čarob<strong>na</strong> energija <strong>na</strong>m lahko ponudi<br />

veliko zdravilnih energij, a je ne iščemo z razumom,<br />

temveč jo občutimo s celim telesom.<br />

Kdor je preobremenjen z dejavnostmi<br />

poslovnega in družinskega življenja in ima<br />

zaradi nenehne časovne dirke kronične telesne<br />

težave, je zanj vsaka ura preživeta v <strong>na</strong>ravi neizmerno<br />

dragoce<strong>na</strong> priložnost, da se notranje<br />

umiri in okrepi. Mir v <strong>na</strong>ravi je lahko prvi korak<br />

v notranjo preobrazbo. Letošnje leto je resnično<br />

leto preobrazb, takšnih globoko notranjih, in<br />

te <strong>na</strong>s vodijo v prepoz<strong>na</strong>vo neizmerne notranje<br />

moči.<br />

Začetek novega<br />

Podobno kot se lotite spomladanskega čiščenja<br />

stanovanja, ko <strong>na</strong>tančno očistite ok<strong>na</strong>,<br />

pobrišete prah, pospravite omare in vržete<br />

stran (ali poklonite drugim), kar vam ne služi<br />

več, tako se lahko lotite tudi čiščenja svoje<br />

zavesti. Opuščajte misli, čustva in dejanja, ki<br />

vam (in drugim) ne koristijo ali vam celo škodijo.<br />

Odločite se za misli, ki vas resnično podpirajo<br />

in spodbujajo <strong>na</strong> vaši življenjski poti.<br />

Odločite se, da boste zavestno vložili svoj trud<br />

v to, da bo vaše življenje dobilo globlji<br />

smisel.<br />

Vzemite si vsak dan vsaj dvajset minut zase<br />

in premišljujte o tem, kaj si želite (<strong>na</strong>mesto<br />

česa si ne želite). Kaj je tisto, kar si želite občutiti,<br />

doživeti, ustvariti v prihajajočih mesecih?<br />

S sprejemanjem preprostih, a rednih odločitev<br />

lahko svojo energijo vlagate (<strong>na</strong>mesto v<br />

razmišljanje o preteklosti) v razmišljanje in<br />

dopuščanje veliko lepše in veliko bolj radostne<br />

prihodnosti. Svojo moč lahko uporabite<br />

ZA nekaj, <strong>na</strong>mesto PROTI nečemu. Povežite<br />

se s svojimi globokimi željami in prisluhnite<br />

intuiciji, ki vas vodi k njihovi uresničitvi.<br />

Vaja<br />

Pojdite <strong>na</strong> sprehod v <strong>na</strong>ravo in ta čas posvetite ustvarjanju notranjega miru in jasnosti.<br />

Predstavljajte si, da postajate eno z <strong>na</strong>ravo – da se med hojo z njo zlijete, delček<br />

za delčkom. Lahko si predstavljate, da energija <strong>na</strong>rave prelije <strong>na</strong>jprej vaša stopala,<br />

<strong>na</strong>to noge, boke … vse do vrha glave. Občutite svojo točko moči, ki je dva centimetra<br />

pod popkom in si predstavljajte, da jo zemeljska energija dodobra <strong>na</strong>polni. Občutite<br />

to moč. Lahko se ustavite <strong>na</strong> določenem samotnem kraju, se postavite s stopali trdno<br />

<strong>na</strong> tleh, pokrčeni v kolenih in z vzrav<strong>na</strong>nim hrbtom ter z veliko osredotočenostjo<br />

občutite energijo zemlje, kako ta <strong>na</strong>polni vaše telo.<br />

Ko čutite, da ste se <strong>na</strong>polnili z zemeljsko energijo, se povežite s svojim srcem. Pomislite<br />

<strong>na</strong> nekoga, ki ga imate <strong>na</strong>jraje (otroka, starše, partnerja) in občutite to ljubezen v<br />

sebi. Za tem si predstavljajte, da to ljubezen razširite med ljudi, ki so vam <strong>na</strong>jdražji, <strong>na</strong>to<br />

med prijatelje in z<strong>na</strong>nce, <strong>na</strong>to si predstavljajte, da se vaša ljubezen razširi <strong>na</strong> celoten<br />

kraj, mesto … državo … in <strong>na</strong>zadnje celoten svet.<br />

Sprostitev za telo in dušo<br />

Omogočimo telesu, da za nekaj dni razbremeni prebavni trakt s postom in izloči iz<br />

telesa odvečne in škodljive snovi. Če je vnos toksinov večji od izločanja preko ledvic,<br />

jeter in pljuč, pride do kopičenja toksinov v telesu, kar posledično privede do slabega<br />

počutja in zdravstvenih težav. S postenjem se telo spočije, energijo, ki jo privarčuje<br />

pri prebavljanju hrane pa vloži v razstrupljanje in obnovo celic in tkiv.<br />

• Traj<strong>na</strong> odmašitev nosu pri<br />

prehladu, sinusitisu, rinitisu,<br />

<strong>na</strong>hodu, alergijah.<br />

• Učinkovito izpere nosne<br />

poti in sinuse <strong>na</strong> prijazen<br />

<strong>na</strong>čin.<br />

• Primeren tudi za<br />

otroke od 2 let.<br />

Naj bo spomladanski čas simboličen čas<br />

čiščenja <strong>na</strong>še notranjosti. Naj v <strong>na</strong>s uspešno<br />

vzklije nova kvaliteta misli, čustev in dejanj.<br />

Naj se v <strong>na</strong>s prebudi optimizem, saj ta – z<strong>na</strong>nstveno<br />

dokazano – izboljšuje <strong>na</strong>ša življenja,<br />

povečuje verjetnost uspešnosti in krepi<br />

zdravje.<br />

• Za hitrejše odvajanje pri<br />

občasnem ali kroničnem<br />

zaprtju.<br />

• Za čiščenje in razstrupljanje<br />

črevesja.<br />

• Pripravljen za takojšnjo<br />

uporabo.<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


10 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Avtor:<br />

Ines Trebec<br />

Previdno za volanom,<br />

če uživamo zdravila<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Zbranost, sposobnost hitrega in ustreznega<br />

odzivanja v nepredvidljivih situacijah <strong>na</strong><br />

cesti so vrline, ki <strong>na</strong>j bi jih imel vsak voznik.<br />

Pa vendar lahko opazimo, da je <strong>na</strong> <strong>na</strong>ših<br />

cestah kultura vožnje <strong>na</strong> precej nizki ravni.<br />

Zvišuje se tudi število kršiteljev, ki vozijo<br />

pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih<br />

snovi in s tako vožnjo močno ogrožajo<br />

sebe in druge.<br />

Med rizične voznike pa spadajo tudi vsi tisti<br />

udeleženci v prometu, ki zaradi bolezni uživajo<br />

različ<strong>na</strong> zdravila, in pa vozniki, ki vozijo<br />

tudi v stanju prebolevanja bolezni. Glede <strong>na</strong><br />

to, da veliko zdravil vpliva <strong>na</strong> hitrost človekovega<br />

odzivanja <strong>na</strong> cesti, bolezen pa je pri človeku<br />

dodat<strong>na</strong> ovira za varno vožnjo, se postavlja<br />

vprašanje, ali je sploh mogoča var<strong>na</strong><br />

vožnja pod vplivom zdravil in v času prebolevanja<br />

katerekoli bolezni.<br />

Bolezen oslabi odzivnost telesa<br />

Med boleznijo so pri ljudeh odzivi <strong>na</strong> zu<strong>na</strong>nje<br />

dražljaje upočasnjeni. Jemanje nekaterih<br />

zdravil, ki so potreb<strong>na</strong> za zdravljenje nekaterih<br />

bolezni, pa še dodatno zmanjšujejo<br />

možnost ustreznega psihofizičnega odzivanja<br />

v prometu. Nasploh je <strong>na</strong> začetku zdravljenja,<br />

ko se zdravilo uvaja, potreb<strong>na</strong><br />

poseb<strong>na</strong> previdnost, saj so stranski učinki običajno<br />

bolj izraženi. Posameznik pa tudi še ne<br />

poz<strong>na</strong> dobro učinka zdravila in ne ve, kako<br />

se bo <strong>na</strong>nj odzvalo telo. V nekaterih primerih<br />

se lahko ob jemanju zdravil pojavijo neželeni<br />

učinki, kot so: zaspanost, zmanjša<strong>na</strong> je<br />

pozornost, pride lahko do vrtoglavice, motnje<br />

vida in sluha ter slabosti.<br />

Še posebej morajo biti previdni starejši vozniki,<br />

saj so zaradi telesnih bolezni in sprememb<br />

pri njih le-ti bolj izraženi. Običajno zaradi bolezni<br />

jemljejo tudi več zdravil hkrati, kar poveča<br />

možnost pojava neželenih učinkov in zmanjševanje<br />

psihofizičnih sposobnosti. Seveda pa<br />

ni treba posebej poudarjati, da ob sočasnem<br />

uživanju alkoholnih pijač in zdravil, močno<br />

poveča pojavnost neželenih učinkov.<br />

Previdno tudi pri<br />

psihičnih motnjah<br />

Tako pri telesnih boleznih kot duševnih<br />

motnjah je med zdravljenjem potreb<strong>na</strong> pri<br />

vožnji poseb<strong>na</strong> previdnost. Nekatere<br />

duševne motnje pomembno zmanjšujejo<br />

kakovost življenja posameznika in pogosto<br />

močno vplivajo tudi <strong>na</strong> sposobnost varne<br />

vožnje. Prof. dr. Mojca Dernovšek, spec.<br />

psih., razlaga: »Depresija je stanje, ki povzroča<br />

občutke psihične in fizične utrujenosti, nemoči<br />

in upočasni človekove reakcije. Vpliva <strong>na</strong> njegove<br />

misli, počutje in razpoloženja. V času trajanja<br />

bolezni se pri človeku lahko bistveno<br />

oslabi osredotočenost in pozornost. V času<br />

depresije mnogi ljudje slabo spijo, zato so<br />

neprespani, še dodatno raztreseni in manj<br />

zbrani. Počasneje misli in tudi njegovi odzivi<br />

so počasnejši, kar je pri vožnji še posebej<br />

vidno.« Vsak človek, ki trpi zaradi psihične<br />

motnje, mora biti pri vožnji še posebej previden.<br />

Neželeni učinki se pri posamezniku<br />

razlikujejo in različno izražajo. Še preden<br />

sede za volan, pa mora preizkusiti učinke<br />

zdravil, ki jih jemlje zaradi bolezni. Običajno<br />

se vožnjo odsvetuje v prvih dneh uvajanja<br />

zdravila, ob višanju odmerka in ob menjavi<br />

zdravila, da ugotovimo, kako posameznik<br />

pre<strong>na</strong>ša zdravilo. Sicer pa vožnja avtomobila<br />

pri depresiji ne predstavlja posebne<br />

težave, ugotavlja dr. Dernovšek.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

11<br />

»Z<strong>na</strong>no je <strong>na</strong>mreč, da se zgodi 10–20 % nezgod<br />

zaradi utrujenost.«<br />

Pozanimajmo se o učinku zdravil<br />

Pomembno je, da se vsak, ki uživa določe<strong>na</strong><br />

zdravila, pozanima o morebitnih vplivih zdravila<br />

<strong>na</strong> psihofizične sposobnosti. Na vsaki škatlici<br />

zdravil je ob imenu zdravila tudi jasno<br />

viden z<strong>na</strong>k – trikotnik, ki <strong>na</strong>m sporoča, kakšne<br />

neželene učinke ima lahko zdravilo. Vsa zdravila,<br />

ki vplivajo <strong>na</strong> psihofizične sposobnosti,<br />

so oz<strong>na</strong>če<strong>na</strong> s trikotnikom in se imenujejo trigoniki.<br />

Če je <strong>na</strong> ovoju <strong>na</strong>risan trikotnik črne<br />

barve, ki je znotraj bel (prazen), pomeni, da je<br />

prepoved vožnje relativ<strong>na</strong>. Relativ<strong>na</strong> prepoved<br />

pomeni, da se je o prepovedi treba pri<br />

izbranem zdravniku, če pa je trikotnik rdeč in<br />

pobarvan rdeče, je prepoved absolut<strong>na</strong>. Ob<br />

uživanje teh zdravil je z vožnjo treba počakati<br />

toliko časa, da se učinkovi<strong>na</strong> izloči iz telesa.<br />

Vsako zdravilo pa ima v ovoju tudi priloženo<br />

<strong>na</strong>vodilo za uporabo, kjer je <strong>na</strong>vedeno, ali zdravilo<br />

vpliva <strong>na</strong> psihofizične sposobnosti.<br />

Treba je tudi vedeti, da nekatera zdravila,<br />

ki so <strong>na</strong> voljo v lekarni brez recepta, tudi<br />

lahko vplivajo <strong>na</strong> sposobnost vožnje. To so<br />

npr. zdravila za zdravljenje suhega kašlja, protibolečinska<br />

zdravila, ki vsebujejo kodein,<br />

zdravila za zdravljenje alergij, zdravila z zdravilnimi<br />

zelišči in izvlečki za pomirjanje. Tudi<br />

ob uživanju teh zdravil je treba o vplivu <strong>na</strong><br />

vožnjo povprašati farmacevta.<br />

Pomembno je psihofizično<br />

stanje voznika<br />

Vsak, ki sede za volan, bi zaradi odgovornosti<br />

do sebe in drugih moral biti za vožnjo<br />

ustrezno psihofizično pripravljen. Žal pa trenutno<br />

stanje <strong>na</strong> <strong>na</strong>ših cestah odraža precej<br />

žalostno sliko. Poleg vožnje pod vplivom alkohola<br />

in drugih nedovoljenih snovi se pri <strong>na</strong>s<br />

zgodi mnogo nesreč zaradi preutrujenosti<br />

voznikov. Z<strong>na</strong>no je <strong>na</strong>mreč, da se zgodi 10–20<br />

% nezgod zaradi utrujenost. Težava je še<br />

posebej vid<strong>na</strong> pri poklicnih voznikih. Zanje<br />

so za to zakonsko določili in omejili trajanje<br />

vožnje. Vozniki, ki uživajo zdravila, morajo biti<br />

pri vožnji še posebej pozorni <strong>na</strong> svoje reakcije,<br />

saj je z<strong>na</strong>no, da peti<strong>na</strong> zdravil, ki jih uporabljamo,<br />

vpliva <strong>na</strong> psihofizične sposobnosti.<br />

Raziskave pa so tudi pokazale, da 80 % udeležencev<br />

v prometu, ki jemljejo zdravila, ne<br />

poz<strong>na</strong> njihovega vpliva <strong>na</strong> psihofizične sposobnosti.<br />

Tudi vozniki, ki se ne zdravijo, pa bi<br />

se morali, so resno ogrožajoči. Bolniki z viso-<br />

kim krvnim tlakom, ki se ne zdravijo, so<br />

<strong>na</strong>mreč dokazano potencialni kandidati za<br />

povzročitev nesreče v prometu. Dokazano<br />

je <strong>na</strong>mreč, da visok krvni tlak povzroča pri<br />

ljudeh povečano agresivno vedenje.<br />

Čeprav imajo pristojni organi, npr. policija<br />

in vsi tisi, ki skrbijo za varnost <strong>na</strong> cestah dovolj<br />

strokovnega z<strong>na</strong>nja in zadost<strong>na</strong> pooblastila<br />

za prepoved vožnje, če ocenijo, da voznik ni<br />

sposoben <strong>na</strong>daljevati vožnje, se nesreče še<br />

vedno dogajajo. Težava je drugje, in sicer, da<br />

je sodelovanje s strani uporabnikov slovenskih<br />

cest nerazumljivo nizko. Ne<strong>na</strong>zadnje je<br />

vsak človek sam zase odgovoren, da sebi<br />

omogoči varno življenje in vožnjo. Odgovoren<br />

pa je seveda tudi do vseh drugih udeležencev<br />

v prometu. Treba je dvigniti lastno<br />

samozavedanje, kar lahko stori le vsak sam<br />

pri sebi. Pristojni organi pa morajo zakonsko<br />

predpisano skrbeti za varnost in red <strong>na</strong> cestah.<br />

A Veliko zdravil vpliva <strong>na</strong> hitrost<br />

človekovega odzivanja <strong>na</strong> cesti.<br />

B Pozanimajte se o morebitnih vplivih<br />

zdravila <strong>na</strong> psihofizične sposobnosti.<br />

C Na vsaki škatlici zdravil je ob imenu<br />

zdravila tudi jasno viden z<strong>na</strong>k –<br />

trikotnik, ki <strong>na</strong>m sporoča, kakšne<br />

neželene učinke ima lahko zdravilo.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Z merjenjem srčnega utripa lahko pravočasno prepoz<strong>na</strong>te atrijsko fibrilacijo<br />

Atrijska fibrilacija je <strong>na</strong>jpogostejša motnja srčnega ritma, ki danes po svetu ogroža vse več ljudi. Statistika kaže, da se s staranjem prebivalcev obolevnost<br />

povečuje pri obeh spolih, saj prizadene že vsakega četrtega moškega in žensko po 40. letu starosti. Za atrijsko fibrilacijo je z<strong>na</strong>čilno nepravilno delovanje<br />

atrijev, ki se v zgornjem delu srčne mišice začneta ne<strong>na</strong>dzorovano krčiti in zaradi hitrih ter nerednih električnih dražljajev ne utripata več pravilno. Posledica<br />

take aritmije je nereden srčni utrip s previsoko frekvenco - s 140 do 160 ali več utripov <strong>na</strong> minuto. Ker prekata ob utripu srca ne izčrpata celotne količine krvi, se<br />

<strong>na</strong> njune stene lepijo delci krvi. Nastajati začnejo krvni strdki, ki lahko zamašijo eno ali več možganskih arterij in povzročijo možgansko kap. Zgodnje odkrivanje<br />

atrijske fibrilacije je zato izjemnega pome<strong>na</strong>. Eden od <strong>na</strong>činov pravočasnega prepoz<strong>na</strong>vanja bolezni je redno merjenje srčnega utripa. Normalni srčni utrip je<br />

običajno v mejah med 60 in 99 utripov <strong>na</strong> minuto, izmerite pa si ga povsem preprosto.<br />

Navodila za merjenje utripa in informacije o atrijski fibrilaciji ter možganski kapi boste <strong>na</strong>šli <strong>na</strong> spletni strani www.meri-utrip.si, kjer sta <strong>na</strong> voljo tudi zvoč<strong>na</strong><br />

posnetka pravilnega in nerednega utripa srca ter aplikacija za merjenje srčnega utripa.<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


12 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Zadihajte s polnimi pljuči!<br />

Avtor:<br />

Damija<strong>na</strong> Škrlj<br />

Vse o pljučih<br />

dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist<br />

internist in pulmolog<br />

Foto: Damija<strong>na</strong> Škrlj<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Marsikdo od <strong>na</strong>s verjetno ne ve, da se pljuča<br />

razvijajo do 25. leta ter da je teles<strong>na</strong> dejavnost<br />

v tem obdobju ključnega pome<strong>na</strong> za<br />

to, kako velika pljuča bomo »pridelali« in<br />

kakšno nepopravljivo škodo si bo povzročila<br />

oseba, ki bo pričela s kajenjem v svojih<br />

rosnih <strong>na</strong>jstniških letih. Doc. dr. Matjaž<br />

Fležar, vodja oddelka za respiratorno fiziologijo<br />

v Bolnišnici Golnik, je v poučnem<br />

pogovoru povedal ravno to in še veliko več.<br />

Kaj je pulmologija?<br />

Pulmologija je veda, ki se je zgodovinsko razvila<br />

iz ftiziologije, vede o zdravljenju tuberkuloze,<br />

ki je bila včasih daleč <strong>na</strong>jpogostejša<br />

pljuč<strong>na</strong> bolezen. Pulmologija je <strong>na</strong>stala zaradi<br />

vseh ostalih bolezni pljuč, kot so kronič<strong>na</strong><br />

obstruktiv<strong>na</strong> pljuč<strong>na</strong> bolezen (KOPB), astma<br />

ter vse akutne bolezni (pljučnice ipd.). Pulmologi<br />

se ukvarjamo z boleznimi pljuč, boleznimi<br />

zgornjih dihal (nosu, predvsem pri alergijah),<br />

z imunskimi pomanjkljivostmi, s pomanjkljivostmi<br />

dihalnih mišic in podobno. Ocenjujemo,<br />

da je pljučnih bolnikov skoraj toliko kot srčnih<br />

bolnikov, pri čemer ti dve skupini prednjačita<br />

v kroničnih boleznih pred ostalimi.<br />

Kako pa je z izkoriščenostjo pljučne<br />

kapacitete?<br />

Kot veliko organov v telesu (oči, ušesa) so tudi<br />

pljuča paren organ. Za normalno življenje<br />

da<strong>na</strong>šnjega pogosto slabo telesno aktivnega<br />

človeka bi dejansko zadostovalo le eno<br />

pljučno krilo. To se po odstranitvi enega pljučnega<br />

krila zaradi poškodbe, tumorja ipd. tudi<br />

zgodi in tak človek z zdravim pljučnim tkivom<br />

normalno živi <strong>na</strong>prej. Vsako minuto človek iz<br />

svoje okolice podiha 3–5 litrov zraka, iz katerega<br />

potegne 2 dcl (200 ml) kisika, pri telesni<br />

aktivnosti pa moški v svojih <strong>na</strong>jboljših letih<br />

med <strong>na</strong>porom podiha tudi do 200 litrov zraka<br />

<strong>na</strong> minuto in porabi do 4 litre kisika <strong>na</strong> minuto<br />

iz tega zraka. Kapaciteta pljuč za izmenjavo<br />

plinov (prevzemanje kisika in izločanje CO 2<br />

)<br />

je ogrom<strong>na</strong> in jo porabljamo predvsem pri<br />

telesnih aktivnostih. Kronično pljučno bolezen<br />

hitreje opazi telesno aktiven človek, kateremu<br />

se določene težave pojavijo že med<br />

aktivnostjo. Gibalno manj aktiv<strong>na</strong> oseba<br />

opazi težave šele pri večji okvari pljuč, ko se<br />

simptomi pojavijo v obliki težke sape že pri<br />

opravilih, kot je npr. hoja.<br />

Kako pa je z razvojem pljuč?<br />

Pri človeku se pljuča (njihova kapaciteta) razvijajo<br />

nekje do 25. leta starosti. Vsi športi, ki<br />

krepijo prsni koš in mišice ramenskega<br />

obroča, povzročajo oblikovanje prsnega koša<br />

v t.i. atletski tip prsnega koša, s čimer se kapaciteta<br />

pljuč, ki je odvis<strong>na</strong> od kapacitete<br />

prsnega koša (torej oblike <strong>na</strong>ših reber, mišic,<br />

ramen itd.), poveča in če okrepimo mišičje v<br />

zgodnjem otroško-odraslem obdobju, bo<br />

kapaciteta pljuč večja. Morda kot zanimivost:<br />

v medijih se pogosto sliši, da ima ogromno<br />

športnikov astmo. To ni posledica nekih<br />

dodatkov za povečevanje zmogljivosti športnika,<br />

temveč preprosto želja po dobrem<br />

rezultatu, ki skozi šport pokaže posameznikove<br />

omejitve. Pri blagi okvari pljuč, blagi<br />

astmi, oseba ob e<strong>na</strong>kem treningu kot kolegi,<br />

zaradi omejitev pri dihanju ne bo dosegala<br />

e<strong>na</strong>kih rezultatov. Te omejitve lahko kažejo<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

13<br />

<strong>na</strong> blago astmo, ki sicer v normalnem življenju<br />

ne povzroča težav, za izboljšanje rezultatov<br />

pa jo je treba zdraviti. Kar nekaj slovenskih,<br />

zelo z<strong>na</strong>nih športnikov, astmatikov,<br />

dosega zelo dobre rezultate!<br />

Kaj menite o telesno premalo aktivnih<br />

generacijah otrok, ki prihajajo iz osnovnih<br />

in srednjih šol?<br />

V ZDA je odstotek neaktivnih in predebelih<br />

oseb <strong>na</strong>jvečji <strong>na</strong> svetu. Ugotavljajo, da je pri<br />

njih kapaciteta pljuč otrok manjša kot pri otrocih<br />

drugje po svetu. Zdrav življenjski slog zahteva<br />

vsaj trikrat tedensko gibanje po 45 minut,<br />

kar se <strong>na</strong> kapaciteti pljuč poz<strong>na</strong> po 25. letu,<br />

ko se pljuča nehajo razvijati. Na rast in kapaciteto<br />

pljuč poleg nezadostnega gibanja vplivata<br />

tudi debelost in kajenje. Če začne otrok<br />

kaditi v <strong>na</strong>jstniški dobi (okrog 15. leta), bo<br />

razvoj svojih pljuč prikrajšal za 10 let in se<br />

pljuča do svoje normalne velikosti zaradi cigaret<br />

ne bodo razvila. Po 25. letu starosti zaradi<br />

staranja pljuč vsako leto izgubimo okrog 25<br />

ml pljučne kapacitete, kar pomeni, da se bodo<br />

slabše razvita pljuča starala še hitreje. Na<br />

žalost bomo imeli v generacijah, ki odraščajo<br />

sedaj, čez 40 let 70-letne ljudi s 100 let starimi<br />

pljuči. Nujno je treba vplivati <strong>na</strong> mladostnike<br />

in jih opozarjati <strong>na</strong> zdrav <strong>na</strong>čin življenja<br />

in <strong>na</strong> gibanje. Tudi za astmatike gibanje<br />

ni omejitev, saj se pljuča razvijajo tudi njim,<br />

z ustreznim pristopom k zdravljenju pa jim<br />

je omogočeno aktivno življenje.<br />

Ali se da kapaciteto pljuč s spremenjenim<br />

<strong>na</strong>činom življenja vsaj delno popraviti?<br />

Z normalizacijo telesne teže se to da, saj pri<br />

ljudeh, ki so očitno predebeli (ITM <strong>na</strong>d 35)<br />

prekomer<strong>na</strong> teža pritiska <strong>na</strong> steno prsnega<br />

koša ter <strong>na</strong> trebušno prepono in s tem zmanjšuje<br />

kapaciteto pljuč. Če nekdo s hudo prekomerno<br />

težo odpravi 20 kg odvečne teže,<br />

to pomeni 15 % večjo pljučno kapaciteto, saj<br />

se utesnjenost prsnega koša zmanjša, izboljša<br />

pa se tudi predihanost pljuč (izboljšano gibanje<br />

dihalne prepone). Z normalno telesno<br />

aktivnostjo se funkcija pljuč bistveno izboljša.<br />

Pri zdravem človeku pljuča niso nikoli omejitev<br />

za gibanje, razen pri nekom, ki ima<br />

majhno kapaciteto pljuč že od rojstva (posledica<br />

otroških bolezni ipd).<br />

Kako pa vpliva <strong>na</strong> »lahko sapo« izbira<br />

okolja, kjer se gibljemo?<br />

Gibanje <strong>na</strong> prostem je zdravo in še posebej<br />

priporočljivo astmatikom, vendar le v pravem<br />

delu dneva. Tek po meglenem mestu, ko je v<br />

zraku veliko dušikovih in žveplenih spojin, povzroča<br />

v pljučih več sluzi le-ta pa kašelj, pri pljučnih<br />

bolnikih pa poleg tega zapira bronhije ter<br />

s tem otežuje dihanje. Slab zrak dolgoročno<br />

škodi tudi otrokom. V vsakodnevnih pogovorih<br />

o otrocih z astmo mnogi starši menijo, da<br />

bi zdravilišča njihovim otrokom pomagala do<br />

boljšega <strong>zdravja</strong>, a je to žal le kratkotrajnega<br />

učinka. Priporočam jim, da – če le imajo<br />

možnost –, kupijo svoje prebivališče <strong>na</strong> podeželju<br />

ali obmestnih gričkih, kjer bo stal<strong>na</strong> sprememba<br />

zraka njihovim otrokom dobro dela<br />

ter bo tako zanje več koristi kot po enem tednu<br />

v zdravilišču. Astma je tipič<strong>na</strong> in daleč <strong>na</strong>jpogostejša<br />

kronič<strong>na</strong> bolezen otrok, kjer bi starši<br />

morali razmišljati o <strong>na</strong>činu svojega življenja –<br />

tudi o zadostnem gibanju <strong>na</strong> svežem zraku, ki<br />

je zgled tudi otrokom, ter o izogibanju škodljivim<br />

razvadam, kot je npr. kajenje. Dokazano<br />

je, da se kadilcem rodijo manjši otroci, z večjo<br />

možnostjo pojava alergij. Cigareta je pri<br />

komerkoli, ki misli imeti otroka, škodljiva.<br />

Kaj pa zračenje prostora?<br />

Je zelo pomembno, ker ize<strong>na</strong>čuje vlažnost<br />

zraka zu<strong>na</strong>j/znotraj. V času cvetenja alergogenih<br />

rastlin je zračenje prostora osebam, ki<br />

imajo alergije, odsvetovano, ravno tako pa<br />

je zračenje odsvetovano v megli, ko je zu<strong>na</strong>j<br />

visoka koncentracija dušikovih in žveplovih<br />

spojin. Priporočeno je tudi izogibanje temperaturnim<br />

razlikam ter ogrevanje prostorov<br />

z <strong>na</strong>ravnimi viri ogrevanja, ki zagotavljajo<br />

zadostno vlažnost zraka. Najslabši so pri tem<br />

radiatorji, <strong>na</strong>jboljši kamini, kmečke peči ter<br />

štedilniki <strong>na</strong> trda goriva.<br />

Kaj pa vpliv podnebja <strong>na</strong> pljučno zdravje<br />

posameznika?<br />

Na podnebne z<strong>na</strong>čilnosti so <strong>na</strong>jbolj občutljivi<br />

astmatiki, pri čemer nekateri astmatiki zelo<br />

dobro pre<strong>na</strong>šajo morsko podnebje, spet<br />

drugi pa se mnogo bolje počutijo v hribih.<br />

Ljudem z astmo se priporoča, da npr. <strong>na</strong><br />

morju, v hribih, <strong>na</strong> podeželju preživijo tisti<br />

del leta, ko je v njegovem domačem kraju<br />

<strong>na</strong>jveč slabega zraka in megle. Astmatiku<br />

vedno svetujemo, da si za bivanje v takem<br />

okolju rezervira večji del dopusta in tam<br />

morda <strong>na</strong>enkrat prebije cel mesec, kar je zanj<br />

bolje kot pa zgolj dvodnevno bivanje za<br />

vikende.<br />

Nadaljevanje pogovora si lahko preberete v<br />

<strong>na</strong>slednji številki <strong>ABC</strong> <strong>zdravja</strong>.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


14 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Kolonoskopija ne boli vedno<br />

Avtor:<br />

Andreja Hergula<br />

Ali pregled<br />

črevesja boli?<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Prebiramo lahko, da je kolonoskopija (preiskava,<br />

pri kateri zdravnik pregleda debelo<br />

in tanko črevo z upogljivo cevko) strah in<br />

trepet mnogih. Mag. Dejan Urlep, dr. med.,<br />

spec. int. med., <strong>na</strong>s preseneti z izjavo, da<br />

veči<strong>na</strong> ljudi pri kolonoskopiji ne čuti bolečin.<br />

Spodbudno, kajne? Da bo strah pred<br />

pregledom manjši, smo se odločili, da se s<br />

kolonoskopijo pobližje sez<strong>na</strong>nimo. V <strong>na</strong>daljevanju<br />

preberite tudi o novi metodi kolonoskopije,<br />

ki je za bolnike še bolj ugod<strong>na</strong>.<br />

Dr. Urlep, o kolonoskopiji vemo le to, da<br />

zdravnik cevko potisne v črevo …<br />

Kolonoskopija je preiskava, pri kateri s<br />

posebno <strong>na</strong>pravo (kolonoskopom) pregledamo<br />

notranjost debelega črevesa in končni<br />

del tankega črevesa. Kolonoskop ima obliko<br />

cevke z upogljivo in vodljivo konico ter ima<br />

premer približno 13 mm. Skozi cevko so spelja<strong>na</strong><br />

optič<strong>na</strong> vlak<strong>na</strong>, ki pre<strong>na</strong>šajo svetlobo<br />

iz vira svetlobe do konice in tako omogočajo<br />

osvetlitev notranjosti črevesa. Slika je zajeta<br />

preko sistema leč in posebnih senzorjev v<br />

konici <strong>na</strong>prave. Zajeti sig<strong>na</strong>l se <strong>na</strong>to pre<strong>na</strong>ša<br />

v procesor. Tu se izoblikuje končni sig<strong>na</strong>l, ki<br />

se prenese <strong>na</strong> zaslon kot živa slika. V cevki so<br />

običajno trije ka<strong>na</strong>lčki. Preko majhnih ka<strong>na</strong>lčkov<br />

uvajamo v črevo zrak ali CO 2<br />

in spiramo<br />

sluznico z vodo, preko večjega pa lahko uvajamo<br />

pribor. Z njim lahko odvzamemo tkivo<br />

za histološki pregled, odstranimo polipe<br />

debelega črevesa, zaustavimo krvavitev.<br />

Skozi ta ka<strong>na</strong>lček lahko posrkamo tekočino<br />

iz črevesa. Preden uvedemo <strong>na</strong>pravo v debelo<br />

črevo, zadnjično odprtino <strong>na</strong>mažemo z mazilom,<br />

ki vsebuje anestetik ter tako omrtvičimo<br />

občutljivo tkivo zadnjika.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

15<br />

»Raziskave so sicer pokazale, da je kolonoskopija<br />

boleča pri petini preiskovancev, pri 80 % pa preiskava<br />

ne povzroča bolečin.«<br />

Po forumih krožijo raz<strong>na</strong> mnenja, da gre<br />

za boleč in skrajno neprijeten pregled. Je<br />

temu zmeraj tako? Kaj lahko pripomore k<br />

temu, da je pregled manj neprijeten?<br />

Preiskava je neprijet<strong>na</strong> zaradi več dejavnikov.<br />

Neprijetno je čiščenje, ker je treba v kratkem<br />

času popiti večjo količino tekočine z ne <strong>na</strong>jboljšim<br />

okusom. Poleg tega se izvaja v <strong>na</strong>šem<br />

<strong>na</strong>jbolj intimnem področju in je lahko boleča.<br />

Raziskave so sicer pokazale, da je kolonoskopija<br />

boleča pri petini preiskovancev, pri 80 %<br />

pa preiskava ne povzroča bolečin. Boleči<strong>na</strong><br />

se giblje od blage do močne. Kolonoskopija<br />

je pogosteje boleča pri ženskah, mlajših in<br />

suhih ljudeh, pri ženskah, ki so imele ginekološke<br />

operacije, druge operacije trebušnih<br />

organov ter pri osebah z zaprtostjo. Preiskava<br />

je pogosteje boleča pri tistih, ki so anksiozni,<br />

in tistih, ki imajo slabo očiščeno debelo črevo.<br />

Na ta dva dejavnika lahko vplivamo tako, da<br />

se <strong>na</strong> preiskavo dobro pripravimo in temeljito<br />

očistimo črevo ter poskušamo biti med<br />

preiskavo čim bolj sproščeni. Na bolečine<br />

med kolonoskopijo pomembno vpliva tudi<br />

izkušenost in spretnost zdravnika, ki opravlja<br />

preiskavo.<br />

So pred pregledom potreb<strong>na</strong> kakš<strong>na</strong><br />

poseb<strong>na</strong> <strong>na</strong>vodila pacientu?<br />

Zaradi zraka, ki ga vpihujemo v črevo med<br />

preiskavo, se pri pacientu lahko pojavi neprijetno<br />

<strong>na</strong>penjanje in krči. V teh primerih<br />

pomaga, če preiskovanec <strong>na</strong>pne trebušne<br />

mišice in iztisne zrak iz črevesa.<br />

Katere anomalije lahko ugotovite s<br />

kolonoskopijo?<br />

Najpogostejše spremembe, ki jih ugotovimo<br />

pri kolonoskopiji, so polipi, rak debelega črevesa<br />

in danke, vnetje sluznice pri kronični vnetni<br />

črevesni bolezni (KVČB), manjše razjede,<br />

ki so posledica jemanja protibolečinskih zdravil,<br />

hemoroidi in divertikli (vbokline stene<br />

debelega črevesa).<br />

Kdaj <strong>na</strong>j se odločimo za kolonoskopijo?<br />

Najpogostejša obolenja debelega črevesa, ki<br />

jih ugotovimo s kolonoskopijo, so kronič<strong>na</strong><br />

vnet<strong>na</strong> čreves<strong>na</strong> bolezen (KVČB), rak debelega<br />

črevesa in danke (RDČD) in spremembe, iz<br />

katerih se lahko razvije rak (polipi). Za kronično<br />

vnetno črevesno boleznijo zbolijo mladi. Polipi<br />

in rak debelega črevesa in danke pa se pojavijo<br />

večinoma po 50. letu starosti. Pri obeh<br />

obolenjih se lahko pojavi sveža kri <strong>na</strong> blatu, ki<br />

je <strong>na</strong>jpogostejši bolezenski z<strong>na</strong>k, <strong>na</strong> osnovi<br />

katerega se odločimo za kolonoskopijo. Pogosto<br />

odvajanje mehkega, tekočega blata, ki mu<br />

je primeša<strong>na</strong> sluz in sveža kri pri mladih, govori<br />

o tem, da gre za KVČB. Pri mladih, ki imajo<br />

svežo kri <strong>na</strong> blatu, ob tem pa odvajajo normalno<br />

blato, je pogosto vzrok obolenje<br />

zadnjika, kot so npr. hemoroidi. Ti bolniki<br />

potrebujejo pregled pri specialistu, ki se<br />

ukvarja z boleznimi zadnjika (proktolog). Ljudje,<br />

ki so starejši od 50 let, in opažajo svežo kri<br />

<strong>na</strong> blatu, pa morajo vsekakor opraviti kolonoskopijo<br />

zaradi izključitve polipov in RDČD.<br />

Kolonoskopijo moramo opraviti tudi pri nepojasnjeni<br />

slabokrvnosti zaradi pomanjkanja<br />

železa in pri pozitivnih testih <strong>na</strong> prikrito krvavitev<br />

iz prebavil. Test <strong>na</strong> prikrito krvavitev iz<br />

prebavil uporabljamo tudi v programu Svit.<br />

Kje poteka kolonoskopija – pri specialistu,<br />

v splošni bolnišnici?<br />

Kolonoskopijo opravljamo specialisti internisti<br />

in kirurgi, ki smo usmerjeni v gastroenterologijo<br />

in smo dodatno izobraženi <strong>na</strong><br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


16 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

področju endoskopskih preiskav. Preiskave<br />

opravljamo v posebnih prostorih, ki so <strong>na</strong>menjeni<br />

izključno endoskopskim preiskavam<br />

(gastroskopija, kolonoskopija) v bolnišnicah<br />

ali v diagnostičnih ambulantnih centrih. Nekateri<br />

preiskovanci se zaradi spremljajočih bolezni<br />

(sladkor<strong>na</strong> bolezen, slabša gibljivost, hudo<br />

zaprtje), ne morejo ustrezno pripraviti doma.<br />

Za takšne sta bolj ustrez<strong>na</strong> priprava <strong>na</strong> preiskavo<br />

in pregled v bolnišnici.<br />

Pri novem <strong>na</strong>činu kolonoskopije se uporablja<br />

CO 2<br />

<strong>na</strong>mesto zraka. Občutenje pri<br />

bolnikih, kjer poteka kolonoskopija s CO 2<br />

glede <strong>na</strong> kolonoskopijo z zrakom je »kot noč<br />

in dan«, seveda v pozitivno. Kakšni so<br />

občutki pacienta pri novi metodi?<br />

Raziskave so pokazale, da ima četrti<strong>na</strong> preiskovancev<br />

po preiskavi občutek <strong>na</strong>petosti v<br />

trebuhu, 11 % pa jih ima po preiskavi različno<br />

močne bolečine. Nekateri zaradi bolečin poiščejo<br />

pomoč v urgentnih ambulantah. Prednost<br />

CO 2<br />

pri kolonoskopiji je v tem, da se CO 2<br />

hitro izloči iz debelega črevesa. Izloči se tako,<br />

da <strong>na</strong>jprej preide iz črevesa v kri, iz krvi pa v<br />

pljuča, od koder ga izdihamo. CO 2<br />

se izloči iz<br />

svetline debelega črevesa 150-krat hitreje kot<br />

<strong>na</strong>vaden zrak. Napenjanje in bolečine zato<br />

običajno prenehajo <strong>na</strong>jkasneje dve uri po preiskavi.<br />

Veči<strong>na</strong> raziskav je pokazala, da CO 2<br />

ne<br />

vpliva <strong>na</strong> bolečino med kolonoskopijo.<br />

Katere <strong>na</strong>prave potrebujete pri novi<br />

metodi?<br />

Za kolonoskopijo, pri kateri uporabljamo CO 2<br />

<strong>na</strong>mesto zraka, potrebujemo jeklenko, v<br />

kateri je shranjen CO 2,<br />

in <strong>na</strong>pravo, ki potiska<br />

plin iz jeklenke v ka<strong>na</strong>lček za dovajanje pli<strong>na</strong><br />

v endoskopu.<br />

Kje se opravlja nova oblika kolonoskopije?<br />

Kakš<strong>na</strong> je ce<strong>na</strong> pregleda?<br />

Kolonoskopija, pri kateri vpihujemo CO 2<br />

<strong>na</strong>mesto<br />

zraka, je dostop<strong>na</strong> in jo uporabljajo v več<br />

centrih v Sloveniji. Kolonoskopijo, pri kateri<br />

uporabljamo CO 2<br />

<strong>na</strong>mesto zraka, uporabljamo<br />

v podružnici Ljublja<strong>na</strong> pri vseh, ki pridejo <strong>na</strong><br />

preiskavo. Preiskava je lahko tudi samoplačniška,<br />

cene se gibljejo od 195 do 210 evrov.<br />

»Prednost CO 2<br />

pri kolonoskopiji je v tem, da se CO 2<br />

hitro izloči iz debelega črevesa.«<br />

Kolonoskopija – kolon je grški in<br />

latinski izraz za debelo črevo, skopija<br />

pa pomeni gledati, opazovati.<br />

Proktoskopija in rektoskopija<br />

sta izraza za pregled končnega dela<br />

debelega črevesa (lat. rectum). Preiskavo<br />

se opravi z neupogljivim togim<br />

endoskopskim aparatom. S tem<br />

aparatom pregledamo zadnjih 15–25<br />

cm debelega črevesa.<br />

Biopsija je odvzem tkiva za histološki<br />

pregled. Pri kolonoskopiji uporabljamo<br />

za biopsijo nekaj milimetrov<br />

velike kleščice, s katerimi odščipnemo<br />

sluznico debelega črevesa in jo<br />

pošljemo <strong>na</strong> histološki pregled. Postopek<br />

je neboleč, ker sluznica ni oživče<strong>na</strong><br />

z bolečinskimi živčnimi končiči.<br />

Bralci morda ne poz<strong>na</strong>jo <strong>na</strong>tančno razliko<br />

med pojmi: rektoskopija, kolonoskopija,<br />

proktoskopija, biopsija, endoskopske<br />

preiskave. Gre za podobne stvari?<br />

Endoskopske preiskave so širok pojem in<br />

zajemajo številne preiskave, pri katerih uporabljamo<br />

<strong>na</strong>prave, s katerimi si lahko ogledamo<br />

notranjost votlih organov ter prostore<br />

v <strong>na</strong>šem telesu. Tako med endoskopske preiskave<br />

spadata ne le kolonoskopija in gastroskopija,<br />

temveč tudi bronhoskopija (pregled<br />

dihalnih poti pljuč), cistoskopija (pregled<br />

notranjosti sečnega mehurja) in druge.<br />

Preberite vsak mesec revijo <strong>na</strong>:<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />

A Kolonoskopija je preiskava, pri<br />

kateri s posebno <strong>na</strong>pravo<br />

(kolonoskopom) pregledamo<br />

notranjost debelega črevesa in<br />

končni del tankega črevesa.<br />

B Najpogostejša obolenja, ki jih<br />

ugotovimo s kolonoskopijo, so<br />

kronič<strong>na</strong> vnet<strong>na</strong> čreves<strong>na</strong> bolezen<br />

(KVČB), rak debelega črevesa<br />

in danke (RDČD) in polipe.<br />

C Napenjanje in bolečine zato<br />

običajno prenehajo <strong>na</strong>jkasneje<br />

dve uri po preiskavi.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Avtor:<br />

Klavdija Škrbo Karabegović<br />

Srč<strong>na</strong> moč<br />

Nekoč, predvsem v srednjem veku, so srčni moči pripisovali skorajda vsemogočno<br />

zdravilno moč. Verjeli so, da pomaga celo pri kugi in koleri. Kasneje<br />

se je umaknila drugim zdravilnim rastli<strong>na</strong>m in so jo uporabljali predvsem v<br />

ljudskem zdravilstvu, danes pa nje<strong>na</strong> popularnost ponovno <strong>na</strong>rašča.<br />

Srč<strong>na</strong> moč raste po zakisanih travnikih, šotnih tleh in gozdnih robovih po vsej<br />

Sloveniji. Za razliko od drugih rumenocvetočih petoprstnikov, ki imajo petštevne<br />

cvetove, imajo cvetovi srčne moči le štiri živo rumene venčne liste. Cveti od maja<br />

do avgusta, v zdravstvene <strong>na</strong>mene pa <strong>na</strong>biramo koreniko, in sicer v jesenskem<br />

času.<br />

Sestavine in učinkovanje<br />

Srč<strong>na</strong> moč je e<strong>na</strong> tistih rastlin, ki vsebuje <strong>na</strong>jveč čreslovin. V koreniki jih je tudi<br />

preko 20 %, vsebuje pa še flavonoide in triterpene. Uživanje srčne moči se danes<br />

priporoča pri vseh oblikah driske, saj čreslovine, ki jih vsebuje koreni<strong>na</strong>, delujejo<br />

močno adstringentno. Primer<strong>na</strong> je tudi za zdravljenje drugih prebavnih motenj,<br />

kot so vetrovi, krči in nepravilno vrenje. Lahko jo uživajo tudi otroci, vendar v manjših<br />

količi<strong>na</strong>h. Ker koreni<strong>na</strong> deluje tudi protibakterijsko in protivirusno ter krči tkivo,<br />

je priporočljiva pri lažjih vnetjih sluznice ust in žrela v obliki uživanja čaja ali kot<br />

grgranje. Zu<strong>na</strong>nje, in sicer v obliki kopeli ali obkladkov lahko srčno moč uporabljamo<br />

pri slabo celečih se ra<strong>na</strong>h, lažjih opekli<strong>na</strong>h in ozebli<strong>na</strong>h, pri zlati žili in srbenju<br />

spolnih organov. Novejši podatki govorijo o tem, da srč<strong>na</strong> moč deluje tudi<br />

antialergijsko ter da spodbuja imunski sistem in zavira razvoj virusov.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Pripravki<br />

Čaj za odrasle<br />

1 žličko zdrobljene posušene korenike prelijemo s skodelico vrele vode<br />

in pustimo stati 10–15 minut, <strong>na</strong>to precedimo. Dnevno popijemo 3–4<br />

skodelice. Čaj lahko pripravimo tudi tako, da žličko čaja <strong>na</strong>močimo v<br />

2 dl mrzle vode in pustimo stati pet ur, <strong>na</strong>to pa segrejemo do vretja ter<br />

precedimo. Na ta <strong>na</strong>čin dosežemo še boljšo ekstrakcijo polisaharidov. Čaj<br />

uporabljamo za pitje, grgranje (pri vnetjih ustne in žrelne sluznice) ali pa<br />

kot kopel oz. za obkladke.<br />

Čaj za otroke<br />

Čaj pripravimo tako kot za odrasle, le da za eno skodelico uporabimo<br />

polovico čajne žličke korenine srčne moči.<br />

Tinktura<br />

Lahko jo kupimo ali pripravimo sami, in sicer v tem primeru potrebujemo<br />

5 g posušenih zdrobljenih korenin srčne moči, ki jih prelijemo s 50<br />

ml 70-odstotnega alkohola (lahko je tudi kakovostno domače žganje).<br />

Jemljemo približno 20 kapljic <strong>na</strong>jveč trikrat <strong>na</strong> dan, za zu<strong>na</strong>njo uporabo<br />

pa moramo tinkturo razredčiti.<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

Nezaželeni učinki<br />

Bolniki srčno moč običajno dobro pre<strong>na</strong>šajo, zato jo lahko uživajo tudi<br />

otroci, vendar v manjših količi<strong>na</strong>h. V redkih primerih lahko zaradi velike<br />

vsebnosti čreslovin pri občutljivejših osebah pride do draženja želodca,<br />

tudi bruhanja. Ker ni ustreznih zdravstvenih izsledkov, je med nosečnostjo<br />

in v času dojenja odsvetovano uživanje srčne moči.<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


18 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Pomen pravilnega delovanja vek<br />

Avtor:<br />

Klavdija Škrbo Karabegović<br />

Zakaj <strong>na</strong>še oči<br />

pokrivajo veke?<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Funkcija vek je, da e<strong>na</strong>komerno razporejajo<br />

solzni film po očesni površini. Če je<br />

delovanje vek iz kakršnegakoli razloga<br />

moteno, lahko pride do različnih zapletov.<br />

O slednjih, o vlogi vek, preventivi in zdravljenju<br />

smo se pogovarjali z asist. prim.<br />

mag. Dragico Kosec, dr. med., vodjo<br />

Oddelka za ortoptiko in strabologijo <strong>na</strong><br />

Očesni kliniki v Ljubljani.<br />

Zakaj imamo veke?<br />

Na notranji strani roba veke se <strong>na</strong>hajajo t.i.<br />

Meibomianove žleze, ki izločajo mucin in<br />

oljni del solznega filma, ki prekrije vodni<br />

del solznega filma, izločenega iz solzne<br />

žleze, skrite pod streho orbirae. Na zu<strong>na</strong>nji<br />

strani imamo Mollove in Zeisove žleze, ki<br />

pa izločajo maščobni del solznega filma.<br />

Veke imajo funkcijo zapiranja in odpiranja<br />

očesa, pri čemer se pravilno razporeja solzni<br />

film oz. veke skrbijo za to, da je oko ves<br />

čas vlažno.<br />

»Ljudje nemalokrat pozabimo, da moramo<br />

mežikati. Čeprav utripamo nezavedno, včasih<br />

zaradi prevelike koncentracije, npr. ob gledanju<br />

v televizijske in raču<strong>na</strong>lniške zaslone, ne<br />

mežikamo dovolj pogosto. V povprečju mežiknemo<br />

12-krat <strong>na</strong> minuto, in sicer to <strong>na</strong>redimo<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

19<br />

»Obstaja pravilo, ki ga imenujemo 20–20–20. To<br />

pomeni, da bi morali <strong>na</strong> 20 minut za 20 sekund<br />

pogledati <strong>na</strong> razdalji 20 metrov ter zavestno<br />

mežikniti.«<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

zelo hitro, zato da ne motimo gledanja. Mežiknemo<br />

ravno toliko hitro, da solzni film porinemo<br />

čez roženico,« pojasni prim. Koščeva.<br />

Glav<strong>na</strong> vloga vek je torej stabilizacija solznega<br />

filma s pomočjo zadostnega mežikanja.<br />

Med spanjem, ko je izločanje solz manjše,<br />

pa imajo veke funkcijo, da oko zaprejo in tako<br />

očes<strong>na</strong> površi<strong>na</strong> preko veznice z difuzijo<br />

dobiva prehrano. »Gre za neposredno difuzijo,<br />

saj veka roženico pokrije. Na ta <strong>na</strong>čin vsa<br />

prehra<strong>na</strong> in imunski del prehaja v roženico,<br />

ki ni vaskularizira<strong>na</strong>, torej nima žil,« razloži<br />

sogovornica.<br />

E<strong>na</strong> izmed funkcij vek je tudi zaščita pred<br />

zu<strong>na</strong>njimi vplivi. Mi <strong>na</strong>mreč refleksno mežiknemo,<br />

če se karkoli dogaja v bližini očesa, s<br />

čimer zaščitimo površino očesa in samo oko.<br />

Zapleti in preventiva<br />

»Če ne mežiknemo dovolj pogosto, lahko<br />

pride do nestabilnega solznega filma, do izsuševanja<br />

<strong>na</strong> posameznih predelih in posledično<br />

do poškodb epitela roženice, kar vodi<br />

do vnetij itn. Če mi ne mežiknemo dovolj in<br />

nimamo stabilnega solznega filma, pa lahko<br />

to moti tudi samo ostrino vida, pojavlja se<br />

meglenje,« opiše <strong>na</strong>jpogostejše težave prim.<br />

Koščeva.<br />

Iz zgoraj <strong>na</strong>vedenih razlogov je torej zelo<br />

pomembno, da zadosti mežikamo, tudi zavestno,<br />

še posebno, če opravljamo <strong>na</strong>tanč<strong>na</strong><br />

dela. »Obstaja pravilo, ki ga imenujemo<br />

20–20–20. To pomeni, da bi morali <strong>na</strong> 20<br />

minut za 20 sekund pogledati <strong>na</strong> razdalji 20<br />

metrov ter zavestno mežikniti. S tem <strong>na</strong>ravno<br />

dodamo solznemu filmu maščobo, mucin in<br />

beljakovinsko imunsko sestavo ter vodni del<br />

filma potisnemo <strong>na</strong>prej in ga stabiliziramo<br />

ter seveda tudi izboljšamo vidno funkcijo,«<br />

pove eno od pravil mag. Koščeva.<br />

Kot že omenjeno, se <strong>na</strong>jveč težav pojavlja<br />

pri <strong>na</strong>tančnem delu ali pri gledanju v televizijske<br />

in raču<strong>na</strong>lniške zaslone, ko ne mežikamo<br />

dovolj, ker se bojimo, da ne bi česa zgrešili<br />

v sliki. »In seveda ko pride do težav, ko <strong>na</strong>s<br />

že pečejo oči, je že pozno. Takrat so že prisotni<br />

defekti <strong>na</strong> površini očesa in potrebujemo<br />

dlje časa, da vzpostavimo normalen ritem.<br />

Pozorni moramo biti tudi v klimatiziranih in<br />

suhih prostorih, <strong>na</strong> vetru itd.,« je jas<strong>na</strong><br />

sogovornica.<br />

Torej lahko veliko storimo sami, da se izognemo<br />

zapletom, če pa že pride do težav, si<br />

lahko pomagamo s t.i. umetnimi solzami. Slednje<br />

so lahko marsikomu v veliko olajšanje, a<br />

kot pri vseh zdravilih tudi tu velja zmernost,<br />

saj noben solzni film ni e<strong>na</strong>k <strong>na</strong>šemu<br />

lastnemu solznemu filmu. »Naš solzni film<br />

ima svojo imunsko obrambo, ima protitelesa,<br />

ki preprečujejo infekcije in skrbijo za to, da<br />

je očes<strong>na</strong> površi<strong>na</strong> ves čas zdrava,« razloži<br />

prim. Koščeva.<br />

Še eden od <strong>na</strong>svetov, kako se izogniti težavam,<br />

je, da raču<strong>na</strong>lniške monitorje postavimo<br />

tako, da gledamo z minimalnim pogledom<br />

<strong>na</strong>vzdol, kot bi npr. brali. Veči<strong>na</strong> ljudi pa monitor,<br />

ravno obratno, postavi <strong>na</strong>ravnost ali <strong>na</strong>vzgor,<br />

s tem pa je širi<strong>na</strong> očesne reže širša in<br />

zaradi tega je prostor za izsuševanje mnogo<br />

večji.<br />

»Danes ljudje dajemo premajhen poudarek<br />

gibanju v <strong>na</strong>ravi. Vemo, da je teles<strong>na</strong> aktivnost<br />

pomemb<strong>na</strong> za splošno dobro počutje.<br />

Z gibanjem pa refleksni lok pospeši tudi delovanje<br />

procesov tvorbe solz. Poleg tega velja<br />

omeniti, da z gibanjem v <strong>na</strong>ravi <strong>na</strong>še oči <strong>na</strong><br />

nek <strong>na</strong>čin počivajo, saj jih ne obremenjujemo<br />

po nepotrebnem,« pove še en <strong>na</strong>svet mag.<br />

Koščeva.<br />

Zelo pomembno je tudi, da skrbimo za primerno<br />

higieno vek ter vestno odstranjujemo<br />

ličila. Nikoli si ne mažemo notranjega roba<br />

vek. Kdor ima bolj občutljive oči, lahko<br />

poskusi odstranjevati ličila s posebnimi medicinskimi<br />

čistili za robove vek, ki jih sicer priporočajo<br />

pri vnetjih robov vek. Preparati za<br />

čiščenje robov vek delujejo nekoliko antivnetno<br />

ter so prečiščeni in <strong>na</strong>rejeni tako, da<br />

tudi če pridejo v oko, ne pečejo in ne dajejo<br />

nelagodnega občutka.<br />

Bolezni<br />

Eden od <strong>na</strong>jpogostejših zapletov je torej<br />

nestabilen solzni film. Če tega ne zdravimo,<br />

lahko pride do različnih vnetij.<br />

Pri starejših ljudeh pogosto pride tudi do<br />

uvihanja ali izvihanja vek zaradi pretiranega<br />

stiskanja pri zapiranju ali neustreznega brisanja<br />

solz <strong>na</strong>vzdol. Pojavi se lahko vnetje robov<br />

vek ali blefaritis, lahko pa tudi vnetje samih<br />

žlez in pojav notranjega ali zu<strong>na</strong>njega ječme<strong>na</strong>.<br />

Vse to pa vpliva <strong>na</strong> težave z očesno površino.<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


20 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

»Če ne mežikamo dovolj pogosto, lahko pride do<br />

nestabilnega solznega filma.«<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Pri omenjenih težavah je pomembno zadostno<br />

in pravilno utripanje ter čiščenje vek,<br />

predvsem njenih robov. »S čiščenjem omogočimo,<br />

da lahko žleze <strong>na</strong> robovih vek pravilno<br />

izločajo svoje izločke in s tem omogočajo delovanje<br />

solznega filma <strong>na</strong> očesu in ščitijo očesno<br />

površino,« poudari sogovornica.<br />

Pri notranjih ječmenih in včasih tudi pri<br />

uvihanju (entropiju) oz. izvihanju (ektropiju)<br />

vek pa je potreben operativni poseg.<br />

Trepalnice opravljajo zaščito očesa pred<br />

tujki in prahom. Pri nekaterih ljudeh pa<br />

pride do nepravilne raščenosti trepalnic <strong>na</strong><br />

robovih vek. Le-te drgnejo po roženici in<br />

<strong>na</strong>m delajo težave zaradi mehanskega<br />

vpliva.<br />

Težave s suhim očesom imajo tudi bolniki,<br />

ki imajo zmanjšano izločanje solz v sklopu<br />

Sjögrenovega syndroma in tisti z revmatoidnim<br />

artritisom.<br />

»Na vekah se lahko pojavljajo tudi<br />

tumorji, tako benihni kot maligni, med njimi<br />

so lahko nevusi, melanomi, bazocelularni<br />

karcinomi, ... Tumorje odstranjujemo operativno<br />

in po potrebi delamo rekonstrukcijo<br />

veke, odvisno od velikosti odstranjenega<br />

tumorja. Pogosto pride do različnih poškodb<br />

<strong>na</strong> vekah. Pomembno je, da je veka po<br />

poškodbi lepo in pravilno zašita, da potem<br />

spet opravlja svojo funkcijo in pacient nima<br />

težav z očesom,« težje bolezni in poškodbe<br />

opiše prim. Koščeva.<br />

Posreden problem se lahko pojavi zaradi<br />

okvare obraznega živca. Pacient ne more<br />

zapreti očesa in zato pride do izsušitve letega.<br />

»In ravno tukaj se pokaže, kakš<strong>na</strong> je<br />

funkcija vek, ker zapiralka enostavno ne more<br />

zapreti očesa in se solzni film ne pretaka tako<br />

kot bi se moral preko očesa. Posledica je izsušitev<br />

in že opisane težave. Pri nekaterih se<br />

lahko zgodi, da pride do blefarospazma, kar<br />

pomeni, da se oko enostavno zapre in ga pacient<br />

kljub <strong>na</strong>meri ne more odpreti, ker je zapiralka<br />

očesa v krču. V teh primerih injiciramo<br />

botoks v mišico zapiralko očesa, da se sprosti<br />

in da lahko pacient spet gleda. Vzroki za<br />

to še niso pojasnjeni. Pri nekaterih lahko pride<br />

do tega po dolgotrajnih vnetjih, nekateri primeri<br />

pa so popolnoma nejasni,« pojasni mag.<br />

Koščeva.<br />

Pri redkih posameznikih je opaziti prepogosto<br />

zapiranje oz. tik. Zaradi razdraženosti<br />

obraznega živca pride do pretiranega zapiranja<br />

vek, in sicer <strong>na</strong> eno do dve sekundi, kar<br />

pa razen tega, da je nelagodno, ne vpliva škodljivo<br />

ne solzni film.<br />

Operativni posegi<br />

Pacienti morajo po operativnih posegih<br />

biti pozorni predvsem <strong>na</strong> osnovno higieno.<br />

»Če gre za rekonstruktivne posege, po<br />

poškodbah ali čem podobnem, damo bolnikom<br />

poseb<strong>na</strong> <strong>na</strong>vodila glede pravilne nege<br />

in vaj za zapiranje očesa. Prav tako v težjih<br />

primerih obiskujejo fizioterapevta, ki poskrbi,<br />

da je brazgoti<strong>na</strong> čim manjša, da se veki čim<br />

lepše prilegata in da solzni film in solze lahko<br />

pravilno potekajo preko očesa in po spodnjem<br />

delu veke proti odtoku <strong>na</strong> notranji<br />

strani očesa. Bolnika nekaj časa spremljamo<br />

tudi po posegu. Tudi pri manjših posegih je<br />

pomemb<strong>na</strong> higie<strong>na</strong>, pacientom pa damo še<br />

antivnet<strong>na</strong> zdravila,« zaključi asist. prim. mag.<br />

Dragica Kosec.<br />

A Funkcija vek je, da e<strong>na</strong>komerno<br />

razporejajo solzni film po očesni<br />

površini. Med spanjem imajo<br />

veke funkcijo, da oko zaprejo<br />

in tako očes<strong>na</strong> površi<strong>na</strong> preko<br />

veznice z difuzijo dobiva prehrano.<br />

E<strong>na</strong> izmed funkcij vek je tudi<br />

zaščita pred zu<strong>na</strong>njimi vplivi.<br />

B Če ne mežikamo dovolj in nimamo<br />

stabilnega solznega filma, lahko<br />

to moti tudi samo ostrino vida<br />

ter privede do večjih zapletov.<br />

C Zelo pomembno je, da skrbimo<br />

za primerno higieno vek.<br />

Preberite vsak mesec revijo <strong>na</strong>:<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


Avtor:<br />

Petra Adamič, dr. med.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

Žolčni kamni<br />

Žolčni kamni <strong>na</strong>stajajo v žolčniku, organu<br />

hruškaste oblike, ki leži v jamici <strong>na</strong> spodnji<br />

strani jeter. Pri odraslem človeku meri žolčnik<br />

v dolžino približno 10 cm, v širino 2–4<br />

cm in ima prostornino 40–70 ml.<br />

Osrednja <strong>na</strong>loga žolčnika je shranjevanje,<br />

koncentriranje in sproščanje žolča. Ta <strong>na</strong>staja<br />

v jetrnih celicah in se po številnih drobnih<br />

izvodilih zliva v žolčnik. Iz žolčnika izhaja<br />

cistični vod, ki se s skupnim jetrnim vodom<br />

združi v skupni žolčevod in se zliva v dva<strong>na</strong>jstnik,<br />

začetni del tankega črevesa. Tik pred<br />

vstopom v dva<strong>na</strong>jstnik se pridruži še izvodilo<br />

trebušne sli<strong>na</strong>vke, po katerem pritekajo v<br />

črevo prebavni encimi.<br />

Žolč je vod<strong>na</strong> raztopi<strong>na</strong> soli, žolčnih kislin,<br />

fosfolipidov in holesterola. Slednji je v vodi<br />

netopen, zato lahko v vodni raztopini obstaja<br />

samo, če je zadosti fosfolipidov, žolčnih soli<br />

ali obeh. Kadar se holesterola <strong>na</strong>bere več, kot<br />

je topil<strong>na</strong> sposobnost žolča, postane žolč pre<strong>na</strong>sičen<br />

in pogojuje <strong>na</strong>stanek žolčnih kamnov,<br />

zato ga imenujemo litogeni žolč.<br />

Po sestavi so žolčni kamni lahko holesterolni<br />

(70–80 % vseh kamnov) ali pigmentni<br />

(približno 20 %). Holesterolni vsebujejo več<br />

kot 70 % holesterola ter mešanico kalcijevih<br />

soli, žolčnega pigmenta, beljakovin in<br />

maščobnih kislin. Pigmentni kamni so sestavljeni<br />

primarno iz kalcijevega bilirubi<strong>na</strong>ta in<br />

vsebujejo manj kot 20 % holesterola. Lahko<br />

so različno veliki, nekateri so čisto drobni<br />

(žolčni pesek ali mulj), drugi precej veliki in<br />

lahko povsem zapolnijo žolčnik.<br />

Težava razvitega sveta<br />

Žolčni kamni so velika zdravstve<strong>na</strong> in ekonomska<br />

težava razvitega sveta. So <strong>na</strong>jpogostejša<br />

težava prebavnega trakta, saj jih ima 10–20 %<br />

odraslih ljudi, pogostost pa še <strong>na</strong>rašča. Višja<br />

je v bolj razvitih državah in Južni Ameriki, nižja<br />

pa v Afriki in Aziji. Pojavijo se lahko v vseh starostnih<br />

obdobjih, vendar se pogostnost povečuje<br />

s starostjo. Dejavniki tveganja, ki povečajo<br />

možnost <strong>na</strong>stanka, so še ženski spol, saj<br />

hormon estrogen povečuje holesterolno <strong>na</strong>sičenost<br />

žolča, nosečnost, ko se hormonskemu<br />

dejavniku pridruži še zmanjša<strong>na</strong> gibljivost žolčnika,<br />

debelost, hitra izguba telesne teže z dieto<br />

brez maščob, prehra<strong>na</strong> z veliko količino<br />

maščob, nekatere bolezni (sladkor<strong>na</strong> bolezen,<br />

bolezen termi<strong>na</strong>lnega ileuma itd.).<br />

Lahko imate težave ...<br />

O simptomatski holecistolitiazi govorimo,<br />

kadar se pojavijo klinične težave. Najpogostejši<br />

in <strong>na</strong>jz<strong>na</strong>čilnejši simptom je boleči<strong>na</strong>, imenova<strong>na</strong><br />

žolč<strong>na</strong> ali biliar<strong>na</strong> kolika. Ta <strong>na</strong>stane ne<strong>na</strong>dno<br />

v žlički ali pod desnim rebrnim lokom,<br />

polno intenziteto doseže v 15–60 minutah, je<br />

stal<strong>na</strong> in moč<strong>na</strong>, traja od 30 minut do 5 ur ter<br />

<strong>na</strong>to postopoma popusti. Lahko se širi <strong>na</strong>zaj<br />

v hrbet proti desni lopatici ali desni rami ali v<br />

žličko. Bolečino pogosto spremlja slabost s<br />

siljenjem <strong>na</strong> bruhanje in bruhanje. Najpogosteje<br />

se pojavi po zaužitju mastnega obroka,<br />

po večjem obroku po daljšem obdobju stradanja,<br />

velikokrat pa tudi ponoči. Povzroči jo<br />

kamen v cističnem ali skupnem žolčnem vodu,<br />

ki ga lahko delno ali popolnoma zapre. Takrat<br />

se žolčnik razširi, tlak v njem pa <strong>na</strong>rašča, saj se<br />

žolč s krčenjem ne more izprazniti.<br />

V primeru, da boleči<strong>na</strong> ne popusti in traja<br />

več kot 6–12 ur, moramo pomisliti <strong>na</strong> zaplete,<br />

kot so akutno vnetje žolčnika (holecistitis),<br />

vnetje žolčevodov (holangitis) ali vnetje trebušne<br />

sli<strong>na</strong>vke (biliarni pankreatitis).<br />

… ali pa ne<br />

Veči<strong>na</strong> ljudi z žolčnimi kamni nima nikakršnih<br />

težav. Pravimo, da imajo asimptomatske<br />

žolčne kamne (asimptomatska holecistolitiaza).<br />

Te velikokrat odkrijemo <strong>na</strong>ključno z<br />

ultrazvočno (UZ) preiskavo trebuha zaradi<br />

drugih težav. Celokupno tveganje za <strong>na</strong>stanek<br />

simptomov ali zapletov zaradi kamnov<br />

je relativno nizko – 1–2 % <strong>na</strong> leto.<br />

Kaj vidi zdravnik?<br />

Na žolčne kamne bo pomislil pri bolniku s tipičnim<br />

<strong>na</strong>padom biliarne kolike. Ob tem je trebuh<br />

običajno mehak, boleč pod desnim rebrnim<br />

lokom, kjer lahko včasih tudi tipamo povečan<br />

in boleč žolčnik. Laboratorijski testi <strong>na</strong>m velikokrat<br />

niso v pomoč, saj so spremenjeni (patološki)<br />

le v 10–20 %. Metoda izbora v diagnostiki<br />

žolčnih kamnov je ultrazvok trebuha. Prikaže<br />

<strong>na</strong>m lego in velikost žolčnika, debelino žolčnikove<br />

stene ter velikost in število kamnov.<br />

Zdravljenje žolčnih kamnov<br />

Osebe, pri katerih <strong>na</strong>ključno ugotovimo žolčne<br />

kamne, in nimajo težav, ni treba zdraviti. Izjema<br />

so le nekateri bolniki (npr. sladkorni bolniki,<br />

bolniki z večjim polipom žolčnika, z oslabljenim<br />

imunskim sistemom), pri katerih zdravnik<br />

presodi, da je potreben operativni poseg.<br />

V času <strong>na</strong>pada bolnika postimo, bolečine<br />

pa lajšamo z zdravili (spazmoa<strong>na</strong>lgetiki). V<br />

primeru pridruženega vnetja dodamo antibiotik.<br />

Nastanek, poslabšanje ali ponovitev<br />

simptomov preprečujemo z dieto z malo<br />

maščob ter z izogibanjem večjim obrokom,<br />

ocvrtim in težko prebavljivim jedem.<br />

Za topitev holesterolnih kamnov se lahko<br />

uporablja raztapljanje (litoliza) z žolčno kislino,<br />

kot npr. ursodeoksiholno kislino, vendar je učinek<br />

odvisen od velikosti in števila kamnov.<br />

Po<strong>na</strong>vljajoče hude težave ter zapleti zaradi<br />

žolčnih kamnov <strong>na</strong>jučinkoviteje odpravimo<br />

s kirurško odstranitvijo žolčnika skupaj s<br />

kamni, kar imenujemo holecistektomija.<br />

Danes poteka veči<strong>na</strong> operativnih posegov<br />

laparoskopsko, torej skozi majhne kožne reze<br />

s pomočjo posebnih optičnih instrumentov.<br />

Prednosti laparoskopske holecistektomije so<br />

krajša hospitalizacija in bolniški stalež, manjše<br />

število zapletov, nižji stroški zdravljenja in<br />

boljši kozmetični učinek, zaradi česar je ta<br />

metoda postala zlati standard zdravljenja. V<br />

približno 5 % zaradi a<strong>na</strong>tomskih posebnosti,<br />

hudega vnetja ali razmer v trebuhu posega<br />

ni mogoče dokončati laparoskopsko, zato ga<br />

opravimo klasično z rezom pod desnim rebrnim<br />

lokom. Dolgoročni rezultati kirurškega<br />

posega so odlični, saj pri 90 % bolnikov simptomi<br />

povsem izginejo.<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


22 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Naravni vir ne<strong>na</strong>sičenih maščobnih kislin<br />

Avtor:<br />

Klavdija Škrbo Karabegović<br />

Svetlin – ga poz<strong>na</strong>te?<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Dvoletni svetlin izvira iz Severne Amerike,<br />

danes pa uspeva v zmernih podnebnih<br />

območjih po vsem svetu. Na začetku 17. stoletja<br />

je prišel v Evropo, a so ga nekaj časa<br />

imeli za plevel, dokler niso spoz<strong>na</strong>li, kakšno<br />

»moč« ima.<br />

Dvoletni svetlin, ki mu v ljudskem jeziku<br />

rečejo tudi blanda, gospodič<strong>na</strong> in smrečka,<br />

doseže tudi do dva metra višine. Listi so<br />

podolgovati in <strong>na</strong>zobčani, veliki rumeni cvetovi,<br />

ki imajo zelo prijeten vonj, samostojno<br />

rastejo iz zalistja. Zanimivost svetli<strong>na</strong> je, da<br />

se cvetovi odpirajo šele v mraku, ko jih oprašujejo<br />

nočne žuželke. Rastli<strong>na</strong> je razširje<strong>na</strong><br />

po vseh zmerno toplih predelih, zaradi lepote<br />

in prijetno dišečih cvetov pa jo ponekod tudi<br />

kultivirajo. Najdemo jo tudi v Sloveniji ob<br />

poteh, <strong>na</strong> ledi<strong>na</strong>h in v gozdičkih, <strong>na</strong>jpogosteje<br />

<strong>na</strong> peščenih tleh. Cveti od junija do<br />

oktobra.<br />

Uporabni deli in učinkovine<br />

Za zdravilno uporabo je primerno mastno olje<br />

zrelih semen, ki ga kupimo v lekarni. V zdravstvene<br />

<strong>na</strong>mene lahko <strong>na</strong>biramo tudi liste v<br />

času cvetenja in pripravimo čaj, a takšnih blagodejnih<br />

učinkov <strong>na</strong> zdravje kot pri olju ni.<br />

Za pripravo čaja potrebujemo 2 žlički listov<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

23<br />

»Hkrati s povpraševanjem raste tudi število po<strong>na</strong>rejenih<br />

in posledično biološko neaktivnih pripravkov,<br />

zato je zelo pomembno, kje kupimo svetlinovo<br />

olje.«<br />

A Svetlinovo olje je bogat vir linolne<br />

in gama linolenske kisline –<br />

ne<strong>na</strong>sičenih esencialnih maščobnih<br />

kislin, ki <strong>na</strong>se vežeta proste<br />

radikale in sta zato pomembni<br />

za zaščito živcev in celic.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

svetli<strong>na</strong>, ki jih prelijemo s skodelico vrele vode,<br />

pustimo stati 10 minut in precedimo. Dnevno<br />

popijemo 2–3 skodelice.<br />

Predvsem pa se v zdravstvene <strong>na</strong>mene<br />

uporablja svetlinovo olje, ki se pridobi iz<br />

semen. Svetlinovo olje je bogat vir linolne<br />

(65–80 %) in gama linolenske kisline (8–14 %)<br />

– ne<strong>na</strong>sičenih esencialnih maščobnih kislin, ki<br />

<strong>na</strong>se vežeta proste radikale in sta zato<br />

pomembni za zaščito živcev in celic. Danes<br />

postaja svetlinovo olje pomemben <strong>na</strong>ravni<br />

izvir esencialnih maščobnih kislin, zato povpraševanje<br />

po njem raste. A hkrati s povpraševanjem<br />

raste tudi število po<strong>na</strong>rejenih in<br />

posledično biološko neaktivnih pripravkov,<br />

zato je zelo pomembno, kje kupimo svetlinovo<br />

olje.<br />

Kupimo lahko tudi kapsule s svetlinovim<br />

oljem. Ne glede <strong>na</strong> obliko zdravila pa moramo<br />

paziti, da ne prekoračimo dnevnega odmerka,<br />

ki pri odraslih z<strong>na</strong>ša 4–6 g, pri otrocih, mlajših<br />

od 12 let, pa 2–4 g. Dvakrat <strong>na</strong> dan zaužijemo<br />

torej polovico dnevnega odmerka. Na<br />

voljo so tudi diet<strong>na</strong> živila z dodatkom svetlinovega<br />

olja.<br />

Pripravki svetlinovega olja so <strong>na</strong>menjeni<br />

dolgoročni uporabi, saj do opaznega učinka<br />

pride šele po 4–12 tednih.<br />

Poleg notranje lahko svetlinovo olje uporabljamo<br />

tudi zu<strong>na</strong>nje; za zu<strong>na</strong>njo uporabo<br />

so <strong>na</strong> voljo različni kozmetični izdelki.<br />

Svetlin in zdravje<br />

V Severni Ameriki, od koder rastli<strong>na</strong> izvira,<br />

uporabljajo svetlin predvsem zu<strong>na</strong>nje za zdravljenje<br />

čirov in drugih kožnih bolezni ter za<br />

oskrbo lažjih ran. V Evropi so njen zdravilni<br />

učinek prepoz<strong>na</strong>li pri obolenjih vranice in<br />

jeter. Sicer pa je uporaba svetli<strong>na</strong> v ljudskem<br />

zdravilstvu zelo široka; uporabljajo ga pri sladkorni<br />

bolezni, multipli sklerozi, predmenstrualnem<br />

sindromu, povišanem holesterolu,<br />

želodčnih težavah, pri hiperaktivnosti otrok,<br />

pri kožnih izpuščajih, pikih žuželk itd.<br />

Danes svetlin izredno cenimo predvsem<br />

zaradi vsebnosti linolne in gama linolenske<br />

kisline, ki lahko v okviru nemastne diete<br />

pomagata preprečevati bolezni srca in ožilja.<br />

Prav tako omenjeni kislini zavirata širjenje<br />

vnetij in krepita imunski sistem. Ne<strong>na</strong>sičene<br />

maščobne kisline blagodejno vplivajo pri številnih<br />

boleznih, kot je npr. predmenstrualni<br />

sindrom, povišan krvni tlak, povišan holesterol,<br />

revmatični artritis, kronič<strong>na</strong> utrujenost,<br />

diabetične nevropatije itd.<br />

Klinične študije so pokazale, da je olje iz<br />

semen svetli<strong>na</strong> primerno za zdravljenje<br />

nevrodermititisa, saj zavira vnetne procese.<br />

Študije so tudi pokazale, da sta notranja in<br />

zu<strong>na</strong>nja uporaba svetlinovega olja uspešni<br />

pri atopičnem dermatitisu.<br />

B Omenjeni kislini zavirata širjenje<br />

vnetij in krepita imunski sistem ter<br />

preprečujeta bolezni srca in ožilja.<br />

C Ne<strong>na</strong>sičene maščobne<br />

kisline blagodejno vplivajo<br />

pri številnih boleznih, kot<br />

je npr. predmenstrualni<br />

sindrom, povišan krvni tlak,<br />

povišan holesterol, revmatični<br />

artritis, kronič<strong>na</strong> utrujenost,<br />

diabetične nevropatije itd.<br />

Stranski učinki<br />

Ob pravilni uporabi so stranski učinki zelo<br />

redki. Svetlin lahko občasno povzroči slabost,<br />

prebavne težave in glavobol, še redkeje<br />

alergijske reakcije. Svetlin ni primeren<br />

za otroke, mlajše od enega leta, nosečnice<br />

in doječe ženske oziroma <strong>na</strong>j se le-ti o uporabi<br />

posvetujejo z zdravnikom ali s<br />

farmacevtom.<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


24 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Ste si<br />

poškodovali roko?<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Vas boli roka in je oteče<strong>na</strong>, ne veste pa,<br />

koliko in kako jo uporabljati, da ne bo stanje<br />

še slabše oziroma da ne bo roka zaradi negibanja<br />

postala še slabše gibljiva? Nekaj rešitev<br />

<strong>na</strong>m je predstavila gospa Vida Potočnik,<br />

ki vodi studio in si je pred tem izkušnje pridobivala<br />

v Kliničnem centru <strong>na</strong> oddelku za<br />

plastično kirurgijo in oddelku za medicinsko<br />

rehabilitacijo.<br />

Sestavni del rehabilitacije po operativnih<br />

posegih, po poškodbah je tudi delov<strong>na</strong> terapija<br />

in/ali po potrebi uporaba ustrezne opornice.<br />

Osebni zdravnik ali specialist lahko <strong>na</strong><br />

delovni <strong>na</strong>log predpiše opornice za roko in/<br />

ali funkcio<strong>na</strong>lno delovno terapijo. Terapijo<br />

svetujemo takoj po poškodbi oz. operaciji,<br />

takoj ko so vam odstranili imobilizacijo<br />

(mavec, longeto). Glede <strong>na</strong> diagnozo svetujemo<br />

ustrezne kopeli, vaje, <strong>na</strong>vodila za razgibavanje<br />

oziroma uporabo roke doma. Pacienti,<br />

ki so iz oddaljenih krajev, lahko pridejo<br />

<strong>na</strong> terapijo enkrat oz. po potrebi večkrat, tolikokrat,<br />

da se pravilno <strong>na</strong>učijo ustreznih vaj<br />

in jih potem lahko pravilno izvajajo tudi<br />

doma.<br />

Zakaj je delov<strong>na</strong> terapija<br />

»drugač<strong>na</strong>« kot fizioterapija?<br />

Usmerje<strong>na</strong> je bolj <strong>na</strong> funkcijo roke. Pacient<br />

uporablja <strong>na</strong>mensko oblikovane pripomočke.<br />

Ob njihovi pomoči se osnov<strong>na</strong> funkcija roke<br />

oz. ustrezen gib, ki je omejen, zopet vrne v<br />

»normalo«. Pacienti zaradi poškodbe ne<br />

morejo izvajati določenih prijemov oz. gibov,<br />

zato se usmerimo <strong>na</strong> prizadeto funkcijo in s<br />

pravilnim po<strong>na</strong>vljanjem gibov povečujemo<br />

obseg le-teh. Pod <strong>na</strong>dzorstvom izvaja pacient<br />

potrebne aktivnosti za povečanje obsega<br />

giba in s tem tudi spretnosti, koordi<strong>na</strong>cije in<br />

mišične moči. Omejen gib zaradi poškodbe<br />

lahko zopet pride v popolno gibljivost. Tudi<br />

če pacient zaradi neuporabe npr. prsta, ta prst<br />

»pozabi« uporabljati, ga <strong>na</strong>učimo, da z usmerjeno<br />

pozornostjo in s po<strong>na</strong>vljanjem »pozabljeni«<br />

prst oz. prijem zopet prične uporabljati<br />

pri vsakodnevnih opravilih.<br />

Z vadbo se povečuje čas izvajanja aktivnosti,<br />

teža obremenitve in obseg giba.<br />

Kaj so opornice?<br />

Opornice so pripomočki, ki se uporabljajo kot<br />

pomoč za položaj npr. roke ali pri ohranjanju<br />

in/ali povečanju gibljivosti sklepov rok. Opornice<br />

izdelujemo individualno glede <strong>na</strong><br />

potrebe vsakega poškodovanca posebej oziroma<br />

glede <strong>na</strong> postavljeno diagnozo in trenutno<br />

stanje prizadetega dela roke.<br />

V zadnjih letih vse bolj <strong>na</strong>rašča tako imenovani<br />

sindrom zapestnega prehoda (SCC).<br />

Posledice so mravljinčenje prstov in roke,<br />

občutek olesenelosti v roki in/ali bolečine, ki<br />

se lahko pojavljajo v celi roki. V zgodnejši fazi<br />

te bolezni je z opornico in izbrano terapijo<br />

stanje mogoče popraviti v tolikšni meri, da<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

25<br />

»Opornice so pripomočki, ki se uporabljajo kot<br />

pomoč za položaj npr. roke ali pri ohranjanju in/ali<br />

povečanju gibljivosti sklepov rok.«<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

operacija v mnogih primerih ni potreb<strong>na</strong>. Včasih<br />

se kljub operativnemu posegu težave<br />

lahko ponovijo oz. <strong>na</strong>daljujejo, kajti problem<br />

je povezan še z ostalimi neravnovesji v telesu.<br />

Pogosta težava je tudi vnetje vezivnega<br />

tkiva in/oz. obraba hrustanca v sklepu palca.<br />

Posledica je zmanjšan obseg gibov in boleči<strong>na</strong><br />

v palcu. Lokalno izdelamo opornico za<br />

imobilizacijo osnovnega sklepa palca, s<br />

katero zmanjšamo bolečine pri gibanju, prijem<br />

pa je kljub temu možen. Takšno opornico<br />

izdelamo tudi pri zvinu sklepa palca ali<br />

po operaciji kolateralnega ligamenta palca<br />

kot »lokalno imobilizacijo« sklepa – po presoji<br />

zdravnika.<br />

Opornice lahko izdelamo tudi za zaščito<br />

roke, prstov pri športnikih. Tako se lahko<br />

skrajša čas odsotnosti z igrišča zaradi<br />

poškodbe.<br />

Posebej bi omenili dokaj pogoste zlome<br />

nosu pri aktivnih športnikih – rokometaših,<br />

nogometaših, ki morajo redno trenirati.<br />

Dobra zaščita za nos je poseb<strong>na</strong> maska, ki<br />

zavaruje poškodovani del.<br />

Tudi pri zvinu ali poškodbi sklepa prsta<br />

lahko individualno izdelamo posebno opornico<br />

samo za poškodovan prst. Tako zavarujemo<br />

prst oz. imobiliziramo sosednje sklepe<br />

in se izognemo imobilizaciji preko dlani in<br />

zapestja. S tem omogočimo uporabo roke<br />

pri vsakodnevnih aktivnostih oz. <strong>na</strong>daljeva-<br />

Opornica pri zvinu ali poškodbi sklepa prsta<br />

nje s treningi in tekmami pri športnikih. Hkrati<br />

pričnemo s postopno terapijo in s tem skrajšamo<br />

čas.<br />

Po vsakem operativnem posegu ali po<br />

poškodbi tetiv mišic se prične regeneracija.<br />

Če je prekomer<strong>na</strong>, povzroči <strong>na</strong>stanek manjših<br />

ali večjih brazgotin. Brazgotine lahko<br />

<strong>na</strong>stanejo zu<strong>na</strong>j <strong>na</strong> koži in jih vidimo, lahko<br />

pa <strong>na</strong>stanejo tudi v podkožju, mišici in so<br />

očem nevidne (po operaciji tetiv, hernije hrbtenice,<br />

…). Da bi proces prekomernega brazgotinjenja<br />

preprečili ali ustavili, je treba<br />

poškodovani del mazati in masirati s kremami<br />

za mehčanje brazgotin.<br />

Mogoče ste že imeli brazgotino in dobili<br />

informacijo, da je le-to treba mazati z mastno<br />

kremo ali celo olivnim oljem. Pri tem bi vas<br />

radi opozorili, da masaža z mastno kremo ali<br />

oljem brazgotino še bolj prekrvavi in je lahko<br />

zato brazgoti<strong>na</strong> še večja.<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

Izdelava opornice<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


26 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Avtor:<br />

Vladimir Maganja, dr. med.,<br />

spec. fizikalne medicine in rehabilitacije<br />

Živa voda in življenje<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Medici<strong>na</strong> definira življenje kot biofizikalno<br />

<strong>na</strong>čelo, ki ga opredeljuje preskok elektronov<br />

v vodi. Krivulje teh tokov beležimo <strong>na</strong><br />

EKG-, EEG- in EMG-posnetkih, prenos teh<br />

tokov v telesu pa omogoča sol. Raztoplje<strong>na</strong><br />

sol v vodi deluje kot elektroprevodni elektrolit<br />

in ustvarja pogoje splošne elektroprevodnosti.<br />

S tem omogoča pretok življenjske<br />

energije ali bioenergije, ki je enosmerni<br />

električni tok nizke <strong>na</strong>petosti in nizke<br />

jakosti.<br />

Kaj se zgodi pri<br />

izgorevanju hrane?<br />

To energijo <strong>na</strong>še telo pridobiva z oksidacijo<br />

ali izgorevanjem hrane. Proces izgorevanja<br />

oziroma oksidacije je oddajanje ali sproščanje<br />

elektronov, torej bioenergije. Pri tem<br />

<strong>na</strong>stajajo elektropozitivni odpadki, tako imenovani<br />

prosti radikali. Elektroni imajo težnjo<br />

<strong>na</strong>stopanja v elektronskih parih. Kadar imata<br />

atom ali molekula zadnjo oblo zasičeno z elektronskim<br />

parom, sta stabil<strong>na</strong>, če pa je <strong>na</strong> njej<br />

prisoten le en elektron, se atom ali molekula<br />

ob<strong>na</strong>šata kot zelo reaktiven elektropozitiven<br />

prosti radikal. Ta intenzivno išče elektron za<br />

svojo nevtralizacijo in s tem preti, da <strong>na</strong>m<br />

povzroči oksidativno poškodbo, s tem oksidira<br />

(po domače »skuri«) katerokoli strukturo<br />

v telesu. Če je ta struktura DNA, ki vsebuje<br />

<strong>na</strong>vodila za delitev celice, lahko pride do<br />

rakave preobrazbe z nekontrolirano delitvijo<br />

celic, lahko pa pride tudi do oksidativne<br />

poškodbe katerekoli strukture v telesu.<br />

Iz do sedaj povedanega vidimo, da prosti<br />

radikali <strong>na</strong>stajajo v celici pri izgorevanju<br />

hrane, saj za vsak odtegnjen elektron proizvedemo<br />

en prosti radikal. Te radikale nev-<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


»Živa voda zaradi viška elektronov nosi<br />

močan elektronegativen <strong>na</strong>boj, s katerim<br />

pritegne <strong>na</strong>se elektropozitivne odpadke oz.<br />

radikale, jih z elektroni nevtralizira ...«<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

tralizirajo antioksidanti, molekule z viškom elektronov v presni hrani. Najbolj<br />

z<strong>na</strong>ni so vitamini A, C in E, seveda pa imajo rastline še veliko bolj ali manj z<strong>na</strong>nih<br />

antioksidantov. Žal se ti pri kuhanju uničijo, saj že pri temperaturi 38–40<br />

stopinj Celzija oksidirajo, torej izgubijo elektrone in s tem zaščitni antioksidativni<br />

potencial. Zato nekateri menijo, da bi moral človek za dober antioksidativni<br />

potencial pojesti vsaj 70 odstotkov presne hrane. Uživanje samo kuhane<br />

hrane je <strong>na</strong>mreč Sizifovo delo, saj prav toliko elektronov, kot jih pridobimo z<br />

oksidacijo hrane, dolgujemo nevtralizaciji prostih radikalov, niti enega manj<br />

in niti enega več.<br />

Živa voda<br />

Neoksidirani vitamini nevtralizirajo proste radikale, nevtralizirati in iz telesa<br />

odstraniti pa jih je sposoben le en antioksidant – živa voda. Ta se <strong>na</strong>haja v studencih,<br />

potokih, jezerih in rekah v neokrnjeni <strong>na</strong>ravi. Voda je sposob<strong>na</strong> sprejemati<br />

in oddajati velike količine električne energije, dokaz za to je strela, ob kateri<br />

se iz vodnih kapljic v oblakih sprostijo ogromne količine električne energije.<br />

Živa voda zaradi viška elektronov nosi močan elektronegativen <strong>na</strong>boj, s katerim<br />

pritegne <strong>na</strong>se elektropozitivne odpadke oz. radikale, jih z elektroni nevtralizira<br />

in skozi ledvice ponese iz telesa. S tem omogoča in vzdržuje visok bioenergijski<br />

potencial organizma v celoti.<br />

Ali voda vsebuje energijo?<br />

V okviru šolskega z<strong>na</strong>nja obstaja vsesplošno z<strong>na</strong>no dejstvo, da voda ne vsebuje<br />

energije. Kemija meri vsebnost energije <strong>na</strong> tak <strong>na</strong>čin, da sežge maščobo, sladkor,<br />

ali beljakovino, <strong>na</strong>kar izraču<strong>na</strong> količino sproščene toplote <strong>na</strong> gram proučevane<br />

snovi. Ker voda ne gori in z njo lahko ogenj le pogasimo, se zmotno sklepa,<br />

da voda ne vsebuje energije. Dokaz, da temu ni tako, <strong>na</strong>m sporoča <strong>na</strong>ravni pojav<br />

strela, pri katerem se sprostijo ogromne količine energije, ki strese zemljo in z<br />

bliskom in gromom razpara nebo. Če bi bilo elektrogospodarstvo sposobno to<br />

ogromno količino energije zajeti, bi <strong>na</strong>m ob njeni prodaji izstavilo ogromen<br />

račun. Žal pa je za kemika voda v oblaku, iz katerega je pravkar udarila strela, le<br />

H 2<br />

O, in voda iz močno <strong>na</strong>elektrenega oblaka, iz katerega bo vsak čas udarila<br />

strela, prav tako H 2<br />

O.<br />

Živa <strong>na</strong>elektre<strong>na</strong> voda je v resnici nosilec <strong>na</strong>jžlahtnejše, takoj razpoložljive<br />

bioenergije, saj pri njenem sproščanju ne <strong>na</strong>stajajo prosti radikali. Za pridobitev<br />

te energije ni treba vlagati energije za prebavo kot pri hrani. Še več, živa<br />

voda s svojim elektronegativnim <strong>na</strong>bojem pritegne <strong>na</strong>se elektropozitivne proste<br />

radikale, jih z elektroni nevtralizira in je edini antioksidant, ki jih je skozi ledvice<br />

sposob<strong>na</strong> ponesti iz telesa. Pri tem ji pomaga še en antioksidant živa sol,<br />

ki prav tako prispeva velike količine elektronov. Po kapaciteti antioksidativnega<br />

delovanja je <strong>na</strong>jmočnejša živa voda, saj jo pijemo <strong>na</strong> litre, <strong>na</strong> drugem mestu je<br />

živa sol, ki jo uživamo v tisočkrat manjših gramih, ostale antioksidante in vitamine<br />

pa še v tisočkrat manjših miligramih.<br />

Alkalnost je pomemb<strong>na</strong><br />

Voda ima vodilno vlogo v borbi z zakisanostjo telesnih tekočin. Vse celice <strong>na</strong>šega<br />

telesa so <strong>na</strong>mreč proizvajalke kislin. Pri izgorevanju hrane se kisik spaja v ogljikov<br />

dioksid kot pri vseh vrstah gorenja. Ogljikov dioksid, ki je raztopljen v vodi,<br />

je ogljikova kisli<strong>na</strong>, zato se vode z mehurčki imenujejo kisle vode. Živa voda v<br />

telesu deluje alkalno, saj z izpiranjem kislin iz telesa vzdržuje bazičnost <strong>na</strong>ših<br />

telesnih tekočin. Ta je zelo pomemb<strong>na</strong>, saj so <strong>na</strong>še celice sposobne živeti le v<br />

rahlo alkalni medcelični tekočini. V arterijski krvi je pH 7,4, v venski 7,36, pri 7,3<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


28 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

»...da je človeški rod, odkar se je pred enim do dvema<br />

milijonoma let razvil iz <strong>na</strong>ših prednikov, v neokrnjeni<br />

<strong>na</strong>ravi pil le živo vodo in užival živo sol ter<br />

užival hrano brez pesticidov.«<br />

smo nezavestni, pri pH 7 pa <strong>na</strong>stopi smrt.<br />

Zavedati se moramo, da se iz vsake molekule<br />

sladkorja v pijači pri izgorevanju tvori šest<br />

molekul ogljikovega dioksida, zato deluje<br />

alkalno le voda brez sladkorja.<br />

Se zastrupljamo?<br />

Za zaključek je treba povedati tudi to, da se<br />

moramo zavedati, da je človeški rod, odkar<br />

se je pred enim do dvema milijonoma let razvil<br />

iz <strong>na</strong>ših prednikov, v neokrnjeni <strong>na</strong>ravi pil<br />

le živo vodo in užival živo sol ter užival hrano<br />

brez pesticidov, ki so zelo rakotvorni prosti<br />

radikali. Živa voda se <strong>na</strong>haja v neokrnjeni<br />

<strong>na</strong>ravi. Ko vodo spustimo v cev, se po osemdesetih<br />

metrih popolnoma razelektri, živa sol<br />

se devitalizira v postopku rafiniranja, s<br />

postopki modernega industrijskega kmetovanja<br />

pa obremenimo hrano.<br />

Devitalizirane in s klorom zastrupljene<br />

vode, ki je povrhu vsega še obogate<strong>na</strong> s pesticidi<br />

in težkimi metali, devitalizirane rafinirane<br />

soli in hrane, zastrupljene s pesticidi, <strong>na</strong>še<br />

telo nikdar ni in nikdar ne bo potrebovalo, pa<br />

kljub temu plačujemo, da imamo vse to doma.<br />

Zastrupili smo si dobršen del zemlje, vode,<br />

hrane in zraka, želimo uničiti vse, kar leze in<br />

gre po polju. Poljedeljski škodljivci postajajo<br />

<strong>na</strong> strupe odporni, kot bakterije <strong>na</strong> antibiotike,<br />

zato uporabljamo vedno nove kombi<strong>na</strong>cije<br />

pripravkov, <strong>na</strong>ša hra<strong>na</strong> pa je z njimi<br />

vedno bolj obremenje<strong>na</strong>. Sploh <strong>na</strong>m ni nič<br />

jasno in čudimo se, zakaj so kronič<strong>na</strong> degenerativ<strong>na</strong><br />

obolenja v porastu. Lahko bi dejali:<br />

KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE, JE SAM<br />

SVOJE NESREČE KOVAČ!<br />

Kaj so kisline in kaj baze?<br />

Kisline so snovi, ki oddajajo protone (pozitivno <strong>na</strong>bite ione H+ ), baze pa so<br />

snovi, ki protone sprejemajo. Enota za kisline ali baze je pH vrednost, ki z<strong>na</strong>ša od<br />

1 do 14, kjer je 1 <strong>na</strong>jmočnejša kisli<strong>na</strong> in 14 <strong>na</strong>jmočnejša baza. Nevtral<strong>na</strong> tekoči<strong>na</strong><br />

ima vrednost 7. Pri reakciji pozitivno <strong>na</strong>bitih kislin in negativno <strong>na</strong>bitih baz pride<br />

do vezave obeh vrst spojin v nevtralno spojino, medtem ko presežni pozitivno ali<br />

negativno <strong>na</strong>biti delci določajo, ali bo tekoči<strong>na</strong> kisla ali bazič<strong>na</strong>. Normalni pH<br />

telesnih tekočin je rahlo bazičen (alkalen) z vrednostjo 7,35 – 7,45. pH vrednost krvi<br />

<strong>zdravega</strong> človeka je 7,4. Že majh<strong>na</strong> odstopanja od te vrednosti vodijo do velikih<br />

motenj v presnovi in življenjske nevarnosti. Če zaradi bolezni pade pH vrednost<br />

pod 7,37, pride do motenj v presnovi zaradi zakisanja (acidoza), če pa se pH<br />

vrednost zviša <strong>na</strong>d 7,44 prihaja do motenj zaradi prebitka baz (alkaloza). Organizem<br />

ima učinkovite regulacijske mehanizme (pufer sistemi v krvi, pljučih, ledvicah)<br />

za vzdrževanje pH vrednosti v zelo ozkih mejah.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Preprosto<br />

ženska<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

V prilogi preberite: Približujem se menopavzi Veselim se življenja<br />

Eko, bio, organsko, <strong>na</strong>ravno v kozmetiki Bi si povečali dojke?<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />

Priloga: Preprosto ženska


30 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

»Naše telo je čudež <strong>na</strong>rave, spoštujmo ga!«<br />

Avtor:<br />

Andreja Hergula<br />

Veselim se življenja<br />

Alenka Rebula<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Vse lepo, kar bi povedala o pisateljici,<br />

pesnici, filozofinji, poz<strong>na</strong>valki psihologije,<br />

profesorici Alenki Rebula, bi bilo premalo,<br />

da bi zaobjelo njeno lepoto. Lepoto, ki seva<br />

iz nje – <strong>na</strong>vznoter in <strong>na</strong>vzven. Ta je odraz<br />

njene notranje globine, ki skuša v vsakem<br />

človeku videti pozitivno in ki črpa iz ljubezni<br />

do stvarstva, <strong>na</strong>rave in otrok. Ti ji predstavljajo<br />

<strong>na</strong>vdih. Naj bodo za <strong>na</strong>s <strong>na</strong>vdih<br />

tudi njeni odgovori o telesu, telesnosti in<br />

lepoti. Pa ne samo <strong>na</strong>vdih, tudi izziv za <strong>na</strong>še<br />

delovanje <strong>na</strong> poti do zadovoljstva s samim<br />

seboj in z ljudmi, ki so <strong>na</strong>m blizu.<br />

Kako ste <strong>na</strong> svoje telo in telesnost gledali<br />

kot <strong>na</strong>jstnica?<br />

Svojega telesa nisem občutila, kaj šele, da bi<br />

ga imela rada. Gledala sem <strong>na</strong> videz, se bala<br />

sama sebe, se počutila nerodno in zamrznjeno.<br />

Bila sem lepa, a tega se nisem z<strong>na</strong>la<br />

veseliti. Nenehno sem se ocenjevala, popravljala<br />

in kritizirala. Drugi tega niso vedeli. Kot<br />

vsi mladi sem z<strong>na</strong>la ponosno skrivati svoje<br />

<strong>na</strong>jgloblje stiske.<br />

Kako se je odnos do telesa z leti<br />

spremenil?<br />

Počasi in z veliko težavo sem začela premagovati<br />

svoje strahove. Ni mi bilo lahko. Sicer<br />

sem skrbela za zdravo življenje, gibanje in<br />

videz, a mučni občutki so dolgo čakali <strong>na</strong><br />

mojem dnu in so se izražali kot stal<strong>na</strong> utrujenost,<br />

bolehnost in umikanje v samoto. Telo<br />

mi je bilo predvsem ovira, vir bolečin in tihega<br />

obupa, čeprav se tega nisem jasno zavedala.<br />

A to so govorili simptomi.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Priloga: Preprosto ženska


Marec 2012<br />

31<br />

Kako gojite lepoto, ki izžareva iz vas?<br />

Mladost<strong>na</strong> lepota je mimo, a tega ne obžalujem.<br />

Vsako obdobje je skrivnost, ki jo je treba<br />

šele odkriti, in tega se veselim. Danes si ne<br />

želim, da bi bila videti mlajša, kot sem. Veselim<br />

se življenja veliko bolj svobodno in polno<br />

kot v mladosti, svoje telo pa doživljam kot<br />

del sebe, ki govori resnico, ima svojo modrost,<br />

me podpira in mi kaže pot v ljubezen.<br />

Kaj pomislite, ko ob cesti zagledate plakate<br />

z golimi fotografijami, zapeljivimi<br />

izrazi <strong>na</strong> obrazih manekenk, reklame z erotično<br />

vsebino? Kaj menite, da se dogaja v<br />

glavah teh manekenk, ki brez sramu odvržejo<br />

cunjice?<br />

Ženske prodajajo svoj videz in goloto iz<br />

razlogov, ki so lahko zelo osebni, ne želim<br />

jih soditi. Iz svojih izkušenj sem se <strong>na</strong>učila,<br />

da videz vara. Srečala sem ljudi, ki so pod<br />

neoporečnim javnim življenjem skrivali<br />

osebno življenje, v katerem sta vladali krutost<br />

in perverznost. Zato sem previd<strong>na</strong> v izrekanju<br />

sodb in ogorčenje ne sodi v moj <strong>na</strong>čin<br />

odzivanja. Vse poskušam predvsem razumeti<br />

in potem <strong>na</strong>jti <strong>na</strong>čin, da storim kaj<br />

dobrega. Seveda mi to, kar omenjate, ni prav<br />

nič všeč. Popredmetenje ženske je dobilo<br />

ogromne razsežnosti, a ne mislim, da je bilo<br />

včasih za ženske in njihovo dostojanstvo kaj<br />

bolje. Sploh ne. V preteklosti je bila javnost<br />

»spodobnejša«, a žensko življenje ni bilo zato<br />

nič srečnejše in tudi <strong>na</strong>silja je bilo ogromno.<br />

Ljudi je bilo bolj sram, a zato niso bili odnosi<br />

nič plemenitejši. Skratka, vsaka doba izraža<br />

nespoštovanje do človeka <strong>na</strong> svoj <strong>na</strong>čin. Bili<br />

smo daleč in smo še daleč od tega, kar si<br />

p re ds t av ljam kot sp oš tov anj e m e d<br />

spoloma.<br />

Kako vse to vpliva <strong>na</strong> mlade v obdobju<br />

odraščanja ter otroke?<br />

Otrokom <strong>na</strong>jbolj škodi ali koristi to, kar doživljajo<br />

v svojem domu, v stiku z <strong>na</strong>jljubšimi<br />

odraslimi. Opazovala sem prijatelje svojega<br />

si<strong>na</strong>, ko so odraščali sredi podobnih scen po<br />

zidovih, v kioskih in po televiziji, saj je okolje<br />

preplavljeno s tem, a ti fantje imajo danes<br />

do žensk spoštljiv in čuteč odnos. Bistveno<br />

je bilo, kakšne očete in kakšne matere so<br />

imeli ter kakšni so bili odnosi v družini. Tisto<br />

je <strong>na</strong>jbolj vplivalo <strong>na</strong>nje. Če doma ne z<strong>na</strong>mo<br />

živeti v svobodi in ljubezni do <strong>na</strong>ših teles, se<br />

bližati drugemu, zaupati, živeti čustvene intimnosti,<br />

potem mladi ne bodo sočutni in spoštljivi<br />

niti do svojega telesa niti do telesa drugih.<br />

Mediji seveda <strong>na</strong>redijo svoje, a mislim,<br />

da ima <strong>na</strong>jvečji vpliv zlasti družinsko življenje<br />

oziroma odnos do spolnosti, ki ga<br />

dobimo doma. Vsa pornografija tega sveta<br />

ne more nič, če je otrokovo telo in srce doživelo<br />

občutenost, spoštovanje in ljubezen že<br />

v zibelki.<br />

Beremo raziskave, ki trdijo, da ima<br />

spolne odnose že dobršen del 15-letnikov,<br />

številke pa so tudi nižje. Čemu pripisujete<br />

zgodnje spolne odnose? So to mediji ali kaj<br />

globljega, kar ni vidno <strong>na</strong> prvi pogled?<br />

»Če doma ne z<strong>na</strong>mo živeti v svobodi in ljubezni<br />

do <strong>na</strong>ših teles, se bližati drugemu, zaupati, živeti<br />

čustvene intimnosti, potem mladi ne bodo sočutni<br />

in spoštljivi niti do svojega telesa niti do telesa<br />

drugih.«<br />

Razlogov je veliko. Prostora za otroštvo je<br />

vedno manj, otrok je <strong>na</strong> vseh ravneh prezgodaj<br />

vržen v odraslost, ne le glede spolnosti.<br />

Otrok se prehitro razvija, ker je vse,<br />

kar počne, pospešeno, od učenja do športnih<br />

dejavnosti in stika z mediji. Prezgodnja<br />

spolnost je samo eden od vidikov globalne<br />

izgube otroštva. Poleg tega mladi<br />

dostikrat iščejo spolnost zato, ker so<br />

čustveno osamljeni in iščejo bližino. Ta <strong>na</strong>j<br />

bi jim dala toplino, ki je doma ne <strong>na</strong>jdejo.<br />

To so potrdile tudi raziskave. Ne žene jih<br />

spolni <strong>na</strong>gon, žene jih čustve<strong>na</strong> lakota,<br />

iskanje telesne bližine, ki je doma ni. Žal<br />

mislijo, da bo teles<strong>na</strong> intimnost sprožila<br />

tud čustveno intimnost, ki jo tako pogrešajo,<br />

a to se ne zgodi.<br />

Po eni strani mladi dajejo vtis izredne<br />

samozavesti, po drugi pa <strong>na</strong>j bi bili kronično<br />

nezadovoljni s svojim videzom. Kje tiči<br />

resnica?<br />

Z videzom se ukvarjamo zaradi tega, kar<br />

čutimo, ko se gledamo. Čutimo pa svoje<br />

občutke vrednosti, čutimo svoje ljubljeno<br />

ali zavrnjeno telo v družinskih odnosih. Ne<br />

počutimo se lepi, če se ne počutimo dragoceni,<br />

ljubljeni in upoštevani v ožjem krogu.<br />

V resnici <strong>na</strong>s premaguje strah pred očmi<br />

sveta, pred življenjem, pred čustveno ranljivostjo.<br />

Z urejanjem videza in imenitno<br />

držo skušamo požreti priz<strong>na</strong>nje, ki ga ne<br />

čutimo v sebi.<br />

Kakšni otroci so bili otroci 50 let <strong>na</strong>zaj<br />

in kakšni so danes? V čem se <strong>na</strong>jbolj<br />

razlikujejo?<br />

Težko je posploševati. Če opazujem svojo<br />

generacijo, vidim, da so bile med <strong>na</strong>mi ogromne<br />

razlike. Jaz nisem imela takega otroštva<br />

kot drugi otroci in otrok v kmečki družini ni<br />

živel kot otrok delavca ali izobraženca, otrok<br />

verne družine je imel drugačno vzgojo kot<br />

otrok staršev, ki so bili prepričani liberalci.<br />

Družba ni imela e<strong>na</strong>kih zahtev do vseh. Otroci<br />

so svoje stiske lahko izrazili v igri v <strong>na</strong>ravi in<br />

več je bilo stika med njimi, manj je bilo igrač<br />

in televizije in več časa za odraščanje.. To je<br />

bilo dobro za <strong>na</strong>s. Toda nisem prepriča<strong>na</strong>, da<br />

je bilo <strong>na</strong>m otrokom dosti bolje kot da<strong>na</strong>šnjim<br />

otrokom ... Dr. Gostečnik in vsi družinski centri<br />

ne bi imeli toliko dela s tistimi, ki so bili<br />

nekoč otroci, če bi bile nekdanje družine topla<br />

Priloga: Preprosto ženska<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


32 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

»Lepa se počutim, ko doživljam smisel svojega<br />

življenja in čutim, koliko pomenim <strong>na</strong>jdražjim<br />

osebam.«<br />

gnezda za otroška srca. Koliko je danes odraslih,<br />

ki so jim družine strle srce! Nikoli ni bilo<br />

idealno, ker življenje parov in družin ter<br />

odnosi med sorodniki nikoli niso bili sladka<br />

pravljica. Druži<strong>na</strong> <strong>na</strong> Slovenskem za velik del<br />

otrok ni bila varno zavetje včasih in tudi danes<br />

še vedno ni. Alenka Puhar je to zelo temeljito<br />

dokazala. Žal mi je, da je tako, a nobenega<br />

dvoma ni, da <strong>na</strong>s čaka še veliko dela <strong>na</strong> tem<br />

področju.<br />

Kaj definira otroka, ki polno živi svoje<br />

otroštvo?<br />

Najlepše v otroštvu je brezskrbnost. To je<br />

redka sreča, a nekateri starši le z<strong>na</strong>jo biti<br />

varuhi svojega doma. Njihov otrok je srečen,<br />

ker jim lahko vse pove, lahko vse vpraša,<br />

lahko raču<strong>na</strong> <strong>na</strong>nje, da bodo vedno <strong>na</strong>šli čas<br />

zanj in da bodo njegove občutke jemali z<br />

vso resnostjo. Tak otrok ima svobodne starše,<br />

ki z<strong>na</strong>jo zavarovati svojo družinsko intimnost<br />

in niso plen sorodnikov, oblastnih starih staršev,<br />

kariere ali gonje za de<strong>na</strong>rjem. Za otroka<br />

je sreča nekaj preprostega in pristnega:<br />

topel objem, kosilo <strong>na</strong> mizi, skupen pogovor,<br />

roka v roki, ko je hudo. A prav <strong>na</strong>jpreprostejše<br />

stvari je danes, tako se zdi, <strong>na</strong>jtežje<br />

dati.<br />

Kaj bi dejali mladim osebam, ki iz otroštva<br />

tako zagrizeno bežijo? Bodo mladi res<br />

srečnejši, če bodo preizkusili več spolnih<br />

partnerjev in praks? Do česa jih bo tovrstno<br />

rav<strong>na</strong>nje privedlo (zanimajo me predvsem<br />

občutki, doživljanje sveta okrog sebe,<br />

kasnejše vzpostavljanje odnosov)?<br />

Priloga: Preprosto ženska<br />

Nihče ne beži iz otroštva, če je v njem miren,<br />

varen in ljubljen. Mladi drvijo v take izkušnje<br />

brez odločanja, pogosto kar padejo vanje<br />

zaradi nepripravljenosti in osamljenosti.<br />

Težko je reči, kaj se potem zgodi. Tisti, ki imajo<br />

veliko zgodnjih spolnih izkušenj, ne dozorijo<br />

s tem, bolj verjetno je, da to zavira njihov<br />

razvoj. A tudi tisti, ki živijo vzdržno, ne bodo<br />

zato avtomatično boljši partnerji in starši.<br />

Pogosto mi pišejo moški ali ženske, ki so bili<br />

vzgojeni zelo strogo in so živeli – da tako<br />

rečem – moralno neoporečno, pa so zelo<br />

nesrečni v ljubezenskem in družinskem življenju.<br />

Razvrat seveda uničuje vse <strong>na</strong>jlepše v <strong>na</strong>s,<br />

a tudi zavrtost je lahko pekel za dušo in telo.<br />

Našli <strong>na</strong>j bi pravo mero, toplino zaupnega<br />

srca in čistih odnosov, zaupno komunikacijo<br />

teles.<br />

Vaš komentar <strong>na</strong> izjavo dr. Andreja<br />

Perka: »Mladi so <strong>na</strong> goloto postali neobčutljivi<br />

…«<br />

Res je, a ne <strong>na</strong> svojo goloto. Tista jim še vedno<br />

dela preglavice.<br />

Kako <strong>na</strong>j starši mladim <strong>na</strong> pravi in občutljiv<br />

<strong>na</strong>čin razložijo o telesu in podobnem?<br />

Recepta ni, ker je treba občutiti svojega<br />

otroka in pravi trenutek. Najtežje je biti <strong>na</strong>raven<br />

in spontan. Najprej bi morali imeti mi<br />

topel in srčen odnos do lastnega telesa, spolnosti<br />

in ljubezni v dvoje. Moja izkušnja iz pripovedi<br />

mnogih ljudi pa je, da imajo odrasli v<br />

sebi še vedno ogromno stisk in težav v spolnem<br />

življenju in v odnosu do svojega telesa.<br />

Otroci čutijo to stisko v starših. Zato bi bilo<br />

lepo, ko bi skušali govoriti, kar res z<strong>na</strong>mo<br />

živeti, in biti iskreni. To je <strong>na</strong>jtežje in tudi<br />

edino vzgojno.<br />

Mnogim ljudem je zvestoba enemu partnerju<br />

še vedno velika vrednota. Uspeva jim<br />

ostati v izpolnjujočem partnerskem odnosu,<br />

in zdi se, da ne potrebujejo neke tretje<br />

osebe, da bi jih izpolnila ...<br />

Velika, traj<strong>na</strong> in zvesta ljubezen je mogoča,<br />

če obstaja že <strong>na</strong> začetku iskre<strong>na</strong> skup<strong>na</strong> vez,<br />

če je drugi sorod<strong>na</strong> duša, s katero je potem<br />

mogoče občuteno graditi skupno pot, in če<br />

sta oba zvesta ne le drug drugemu, ampak<br />

tudi vsak sebi. En sam ni dovolj za skupno<br />

vez. Na srečo še obstajajo taki pari in vedno<br />

bodo.<br />

Toliko kot se govori o lepoti danes, se ni<br />

še nikdar, a vendar so besede zanjo prepuhle,<br />

izrabljene in izkrivljene. Kaj je lepota<br />

za vas? Kateri kompliment vas osebno<br />

osreči?<br />

Lepoto vidim vsepovsod, vse stvarstvo je e<strong>na</strong><br />

sama lepota. Največjo lepoto doživljam v<br />

<strong>na</strong>ravi in umetnosti, pa tudi v ljudeh, zlasti v<br />

otrocih. Dobro mi dene, če rečejo, da sem kaj<br />

lepega <strong>na</strong>pisala ali povedala, da sem koga<br />

<strong>na</strong>vdahnila ali ga z<strong>na</strong>la podpreti, da so veseli,<br />

ko me zagledajo … Lepa se počutim, ko doživljam<br />

smisel svojega življenja in čutim, koliko<br />

pomenim <strong>na</strong>jdražjim osebam.<br />

Naše bralke o tem, kaj bi morale storiti<br />

za svoje telo in lepoto, prebirajo vsakodnevno.<br />

Morda se zaradi tega počutijo nelagodno,<br />

saj se v večini posvečajo čemu drugemu<br />

kot stalnemu olepševanju sebe in<br />

gledanja v ogledalo. Po drugi strani pa kot<br />

ženske želijo biti lepe in občudovane. Kje<br />

<strong>na</strong>jti pravo mero?<br />

Pred ogledalom lahko tudi zamižimo in se<br />

raje občutimo. Bolje se bomo z<strong>na</strong>li obleči,<br />

počesati in se razveseliti svoje podobe, če<br />

bomo zvesti svojim potrebam, kot če bomo<br />

iskali ustrezno učinkovanje <strong>na</strong>vzven. Bistveno<br />

za moje počutje je, kaj čutim do sebe jaz. Z<br />

nego sebe si izražamo spoštovanje in <strong>na</strong>klonjenost.<br />

Nežno ukvarjanje s seboj je blagodejno<br />

za dušo in telo. Ne iščimo pohvale,<br />

iščimo raje srečno razpoloženje v lastnem<br />

telesu.<br />

Katero vrlino <strong>na</strong>j sodobni ljudje po<br />

vašem mnenju negujemo, ker pade <strong>na</strong> plodnejša<br />

tla, kot je gonja za lepim videzom?<br />

Danes je prav zaradi potrošniškega odnosa<br />

do telesa treba vzpostaviti spoštovanje do<br />

čudeža <strong>na</strong>rave, ki je <strong>na</strong>še telo. Nega telesa<br />

je lahko ljubeča, globoka in plemenita vsakodnev<strong>na</strong><br />

praksa. Nauči <strong>na</strong>s, da se vsak hip<br />

sprašujemo, kaj čutimo, in se rav<strong>na</strong>mo po<br />

tem, česar smo res potrebni za mirno in<br />

varno življenje. Če smo varuhi svojega<br />

telesa, bodo tudi čustva <strong>na</strong> varnem. Za mir<br />

med ljudmi potrebujemo tudi mir v telesih.<br />

V vsakem <strong>na</strong>silnem dejanju je <strong>na</strong>mreč<br />

vedno soudeleženo sovražno telo, ki ne<br />

občuti bolečine drugega. V ljubezni do<br />

sebe postanemo neodvisni, močni in lepi,<br />

samo v ljubezni. Za to je vredno živeti, za<br />

lepoto, ki ne mine.


Marec 2012<br />

33<br />

Kaj damo <strong>na</strong> kožo, je ravno tako<br />

pomembno, kot to, kar damo vase<br />

Avtorica:<br />

Saša V.<br />

Eko, bio, organsko,<br />

<strong>na</strong>ravno v kozmetiki<br />

O izrazih eko, bio, <strong>na</strong>ravno, organsko poslušamo<br />

in beremo <strong>na</strong> vsakem koraku. Izdelki z<br />

omenjenimi oz<strong>na</strong>kami so <strong>na</strong> voljo skoraj za<br />

vsako človekovo željo in potrebo, pa <strong>na</strong>j gre<br />

za hrano, pijačo, kozmetiko, oblačila, pohištvo,<br />

hiše, avtomobile, gorivo, kurjavo, …<br />

Potrošniki smo čedalje zahtevnejši glede<br />

tega, zato imajo proizvajalci kar težko<br />

<strong>na</strong>logo, saj je ob izrednem porastu teh izdelkov<br />

včasih zelo težko prepričati kupca, da<br />

je ravno ta izdelek pravi zanj. Poleg hrane,<br />

za katero si vsi želimo, da je pridela<strong>na</strong> čim<br />

bolj <strong>na</strong>ravno, brez umetnih dodatkov, vsak<br />

dan uporabljamo tudi kozmetič<strong>na</strong> sredstva,<br />

pa čeprav samo osnov<strong>na</strong>, kot so milo, zob<strong>na</strong><br />

pasta ali krema za obraz. Ste velikokrat v<br />

dvomih in ne veste, za kateri izdelek bi se<br />

odločili? Vas begajo razne male »sličice«, ki<br />

jih vidite <strong>na</strong> embalaži?<br />

Ponudba je velika. Kaj izbrati?<br />

Obljube svetovalcev različnih mrežnih marketingov,<br />

lepa <strong>na</strong>rav<strong>na</strong> embalaža in prospekti,<br />

iz katerih dehti <strong>na</strong>rava ali etno ambient v trgovini<br />

še ne pomenijo <strong>na</strong>ravnega izdelka. Dobili<br />

ste le vtis o <strong>na</strong>ravnem izdelku in če ste se<br />

odločili za <strong>na</strong>kup, ste ga mogoče tudi (pre)<br />

drago (pre)plačali. Če želite svojemu telesu<br />

res dobro, potem se odločajte za 100 %<br />

<strong>na</strong>ravne izdelke.<br />

Besede, besede, besede<br />

Ušesom in očem všečne besede organsko,<br />

eko ali bio so <strong>na</strong> izdelku velikokrat iz popolnoma<br />

tržnih razlogov. V kozmetiki je lahko<br />

izdelek, ki nosi oz<strong>na</strong>ko <strong>na</strong>raven, tak, ki vsebuje<br />

samo za vzorec <strong>na</strong>ravnih ali ekološko<br />

pridelanih sestavin, vse ostale sestavine pa<br />

so lahko sintetične, pridobljene iz <strong>na</strong>ftnih<br />

derivatov. Zakonodaja <strong>na</strong>jvečkrat tega<br />

področja ne ureja dovolj podrobno, zato<br />

obstaja množica različnih standardov in<br />

meril za tako imenovano <strong>na</strong>ravno in/ali ekološko<br />

kozmetiko. Te standarde sprejemajo<br />

pristojni organi v državah Evropske unije.<br />

Vendar je zmeda kar precejšnja, ker v večini<br />

držav po svetu in v EU za področje kozmetike<br />

še ni enotnih predpisov, ki bi ga<br />

urejali.<br />

Beseda organsko pomeni vse iz žive<br />

<strong>na</strong>rave in je tujka. Prav tako je lahko prevod<br />

angleške besede organic, ta pa opredeljuje<br />

ekološko hrano oziroma živilo, ki je<br />

v Veliki Britaniji vključeno v sistem podeljevanja<br />

certifikatov ekološkim živilom.<br />

E<strong>na</strong>ko velja za besedo bio, ki izhaja iz francoske<br />

besede biologique in oz<strong>na</strong>čuje ekološko<br />

živilo.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />

Priloga: Preprosto ženska


34 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

»Kozmetične izdelke s certifikati prepoz<strong>na</strong>mo po<br />

oz<strong>na</strong>kah <strong>na</strong> embalaži, kar je zagotovilo, da izdelki<br />

vsebujejo <strong>na</strong>ravne in ekološke sestavine, ki jih je<br />

predpisal pooblaščeni organ.«<br />

Pomembne so sestavine<br />

izdelka<br />

Narav<strong>na</strong> kozmetika<br />

ima certifikat<br />

Kozmetične izdelke s certifikati prepoz<strong>na</strong>mo<br />

po oz<strong>na</strong>kah <strong>na</strong> embalaži, kar je zagotovilo,<br />

da izdelki vsebujejo <strong>na</strong>ravne in ekološke<br />

sestavine, ki jih je predpisal pooblaščeni<br />

organ. Merila in druge informacije o standardih<br />

in <strong>na</strong>činih za pridobitev certifikata so<br />

dostopni tudi <strong>na</strong> spletnih mestih organizacij,<br />

ki jih podeljujejo. Certifikat pooblaščenega<br />

orga<strong>na</strong> <strong>na</strong>m pove, v kolikšni meri je nek izdelek<br />

ekološki oziroma <strong>na</strong>raven. Določe<strong>na</strong> pravila,<br />

ki jih imenujemo STANDARD, so podlaga<br />

za pridobitev certifikata določenega<br />

izdelka. Standarde lahko sprejmejo državni<br />

organi in so zapisani v zakonodaji. Povsem<br />

e<strong>na</strong>ko velja pri ekološkem kmetijstvu in ekološki<br />

hrani oziroma živilih, vendar jih lahko<br />

predpišejo tudi različ<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> ali panož<strong>na</strong><br />

združenja.<br />

V zadnjih letih je bilo v Evropi in po svetu<br />

izdanih precej standardov za <strong>na</strong>ravno kozmetiko,<br />

za <strong>na</strong>ravno in ekološko kozmetiko in<br />

samo za ekološko kozmetiko. V Evropi so med<br />

<strong>na</strong>jbolj priz<strong>na</strong>nimi standardi za <strong>na</strong>ravno in<br />

ekološko kozmetiko tisti, ki so jih predpisale<br />

organizacije BDIH (Nemčija), ECOCERT (Francija),<br />

COSMEBIO (Francija), AIAB/ICEA (Italija),<br />

SOIL ASSOCIATION (Velika Britanija) in BIO-<br />

GARANTIE (Belgija). Standarda NATRUE in<br />

COSMOS sta med temi standardi <strong>na</strong>jnovejša<br />

in veljata v celotni Evropi.<br />

Zakaj kupovati izdelke<br />

s certifikatom?<br />

Razloga, ki govorita v prid kupovanju <strong>na</strong>ravnih<br />

in ekoloških kozmetičnih izdelkov s certifikatom,<br />

sta vsaj dva: izdelki ne škodijo<br />

zdravju in ne ones<strong>na</strong>žujejo okolja.<br />

V konvencio<strong>na</strong>lnih kozmetičnih izdelkih<br />

so velikokrat sestavine, ki lahko škodijo<br />

zdravju. Med njimi so <strong>na</strong> primer parabeni,<br />

ki se v kozmetiki uporabljajo kot konzervans,<br />

rezultati vrste raziskav pa potrjujejo,<br />

da so lahko rakotvorni. Tudi glikolni ester<br />

(phenoxyethanol), ki ga pogosto uporabljajo<br />

kot konzervans, lahko učinkuje <strong>na</strong><br />

živčevje in jetra ter <strong>na</strong> reproduktivne sposobnosti.<br />

Med škodljivimi sestavi<strong>na</strong>mi sta<br />

Priloga: Preprosto ženska<br />

antioksidanta disodium EDTA (etilendiaminotetraocet<strong>na</strong><br />

kisli<strong>na</strong>) in trisodium EDTA,<br />

ki lahko povzročata dermatitis. Iz sestavin<br />

kozmetičnih izdelkov kot so diazolidinyl<br />

urea, imidazolidinyl urea, hexanidine diiethio<strong>na</strong>te<br />

in idopropynylbutylcarbamate ter<br />

quaternium 15, se lahko sprošča formaldehid,<br />

ki je z<strong>na</strong><strong>na</strong> rakotvor<strong>na</strong> snov. Antioksidanti<br />

BDHA (butylhydroxianisole) in BHT<br />

(butylhydroxitoluen) toksično učinkujeta<br />

<strong>na</strong> jetra, ledvica in pljuča. Emulgatorja PEG<br />

(polyethilenglikol) in PPG (polypropilenglikol)<br />

dodajajo tudi zato, da povečajo prepustnost<br />

kože, pa lahko <strong>na</strong>njo učinkujeta<br />

dražeče.<br />

Ko postane koža prepustnejša, lahko vanjo<br />

pronicajo tudi različne škodljive primesi in<br />

sestavine, ki jih je sicer izdelku dovoljeno<br />

dodajati, vendar mora biti njihova koncentracija<br />

majh<strong>na</strong>. Sestavine, ki izvirajo iz <strong>na</strong>fte<br />

(parafinum liquidum in petrolatum) ali pa<br />

polimeri (npr. acrylates copolimer, t.i. plastifikator,<br />

ki daje občutek mehkobe <strong>na</strong> koži) in<br />

številni silikonski voski se zelo težko razgradijo<br />

in so v <strong>na</strong>ravi kot odpadek škodljivi za<br />

okolje, še posebej za vodne živali. In če se<br />

izdelki uporabljajo dlje časa, se škodljive<br />

snovi <strong>na</strong>birajo v telesu.<br />

Kozmetični izdelki, ki imajo ekološki certifikat,<br />

teh sestavin ne smejo vsebovati. Posamezne<br />

sestavine pa so lahko prisotne v tako<br />

imenovanih <strong>na</strong>ravnih izdelkih. S kupovanjem<br />

izdelkov s certifikatom pripomoremo tudi k<br />

ohranjanju okolja.<br />

Kupiti izdelek s<br />

certifikatom ali brez?<br />

Odločitev je v rokah vsakega posameznika.<br />

Ce<strong>na</strong> ekoloških kozmetičnih izdelkov je res<br />

višja od tistih, ki ne nosijo tovrstnih oz<strong>na</strong>k.<br />

Oz<strong>na</strong>ke <strong>na</strong> kozmetičnih izdelkih so predvsem<br />

zelo koristen podatek, če želimo <strong>na</strong>tančno<br />

informacijo o sestavi in kakovosti izdelka, ki<br />

ga uporabljamo. Z njihovo pomočjo se lahko<br />

enostavneje izognemo škodljivim sestavi<strong>na</strong>m,<br />

predvsem pa lahko tako oz<strong>na</strong>čenim izdelkom<br />

v večji meri zaupamo.<br />

Ko izbirate, je prav, da ste pozorni še <strong>na</strong><br />

nekaj: tudi izdelki, ki niso proizvedeni v okviru<br />

določb posameznih certifikatov, so velikokrat<br />

lahko izredno kakovostni in lahko vsebujejo<br />

visok delež popolnoma neškodljivih<br />

in <strong>na</strong>ravnih snovi. Če izdelek uporabljamo<br />

zmerno, se ne<strong>na</strong>ravne snovi ne izkažejo za<br />

škodljive. Zavedati se moramo, da je lahko<br />

glede <strong>na</strong> stroga določila že minimalno neujemanje<br />

z določili certifikata lahko razlog za<br />

to, da si ga izdelek ne prisluži ter da v odločitev<br />

o sestavi<strong>na</strong>h velikokrat posežeta tako proizvajalčeva<br />

kot potrošnikova želja po nižji ceni<br />

izdelka.<br />

Ko se odpravljate v wellnes center ali <strong>na</strong><br />

masažo, se prepričajte, da boste deležni kakovostnega<br />

tretmaja z <strong>na</strong>ravnimi izdelki. To je<br />

še posebej pomembno pri tretmajih, kjer vam<br />

odprejo pore ali <strong>na</strong>redijo piling. Saj ne želite<br />

drago plačati in biti polni zgoraj <strong>na</strong>štetih škodljivih<br />

snovi, kajne?<br />

Oz<strong>na</strong>ke, ki jih je dobro<br />

poz<strong>na</strong>ti<br />

Oz<strong>na</strong>ka BDIH – Bundesverband<br />

deutscher Industrie- und<br />

Handelsunternehmen »Certified<br />

Natural Cosmetics«<br />

Oz<strong>na</strong>ko BDIH podeljuje nemško<br />

industrijsko in trgovsko<br />

združenje, ki je izdelalo merila<br />

za standard <strong>na</strong>ravne kozmetike.<br />

Standard BDIH je bil izdan že<br />

leta 1995 kot prvi za tako imenovano <strong>na</strong>ravno<br />

kozmetiko. Dobi ga izdelek, ki vsebuje<br />

<strong>na</strong>ravne sestavine, za katere pa ni obvezno,<br />

da so tudi ekološko pridelane. Dovoljuje uporabo<br />

konzervansov, ki so identični tistim v<br />

<strong>na</strong>ravi, kot so benzojska kisli<strong>na</strong> in njene soli,<br />

salicil<strong>na</strong> kisli<strong>na</strong>, sorbinska kisli<strong>na</strong> in njene soli<br />

ter benzilni alkohol, kar mora biti oz<strong>na</strong>čeno<br />

<strong>na</strong> deklaraciji. Proizvodni proces posameznega<br />

izdelka poteka po strogo <strong>na</strong>dzorovanih<br />

postopkih, ki so pogoj za pridobitev certifikata.<br />

Izdelek, ki je oz<strong>na</strong>čen s to oz<strong>na</strong>ko, ne<br />

sme vsebovati sestavin, ki so bile preizkušene<br />

<strong>na</strong> živalih, sintetičnih dišav in umetnih barvil,<br />

parafinov, silikonov, <strong>na</strong>ftnih derivatov, etoksiliranih<br />

surovin, anorganskih soli in mineralov<br />

(dovoljene so nekatere izjeme), živalskih<br />

sestavin, gensko spremenjenih<br />

organizmov (GSO), … Prepovedano je obsevanje<br />

izdelkov, embalaža izdelkov mora biti<br />

iz sestavin, ki so biološko razgradljive. V Sloveniji<br />

<strong>na</strong>jveč izdelkov, ki so uvrščeni v t.i.<br />

<strong>na</strong>ravno kozmetiko, nosi prav oz<strong>na</strong>ko BDIH.<br />

Oz<strong>na</strong>ka Soil Association<br />

Certification<br />

Soil Association je zasebno britansko<br />

združenje, ustanovljeno<br />

leta 1946, ki predpisuje standarde<br />

in tudi podeljuje certifikate<br />

predvsem prehranskim,<br />

pa tudi kozmetičnim izdelkom. Leta 1967 so<br />

izdali prvi standard za ekološko kmetovanje,<br />

njihov standard za kozmetične izdelke pa<br />

velja od leta 2002. Izdelek pridobi certifikat<br />

in oz<strong>na</strong>ko tega zelo z<strong>na</strong>nega združenja, če<br />

vsebuje <strong>na</strong>jmanj 70 % – 95 % sestavin iz eko-


Marec 2012<br />

35<br />

»Oz<strong>na</strong>ke <strong>na</strong> kozmetičnih izdelkih so predvsem zelo<br />

koristen podatek, če želimo <strong>na</strong>tančno informacijo o<br />

sestavi in kakovosti izdelka, ki ga uporabljamo.«<br />

loške kmetijske pridelave in <strong>na</strong>jveč do 5 %<br />

sintetičnih snovi. Sestavine morajo biti biološko<br />

razgradljive, ne smejo negativno učinkovati<br />

<strong>na</strong> okolje in imeti morajo opravljene<br />

toksikološke teste. Če kozmetični izdelek vsebuje<br />

le 70 % sestavin, pridobljenih z ekološko<br />

kmetijsko pridelavo s certifikatom, potem<br />

se lahko poimenuje kot »<strong>na</strong>rejen iz x % ekoloških<br />

sestavin«, če pa vsebuje 95 % ekoloških<br />

sestavin, se lahko poimenuje »ekološki<br />

kozmetični izdelek« (organic v angleščini).<br />

Oz<strong>na</strong>ka ECOCERT<br />

Ecocert je akreditirani organ za<br />

podeljevanje certifikatov iz<br />

Francije, ki je leta 2003 izdal<br />

svoj standard za <strong>na</strong>ravno in<br />

ekološko kozmetiko. Standard<br />

Ecocert dovoljuje dva <strong>na</strong>či<strong>na</strong> izdelovanja kozmetičnih<br />

izdelkov in s tem oz<strong>na</strong>čevanja oziroma<br />

pridobitve certifikata, lahko gre za<br />

<strong>na</strong>ravni ali <strong>na</strong>ravni in ekološki kozmetični<br />

izdelek. Če želi proizvajalec pridobiti certifikat<br />

za <strong>na</strong>ravni in ekološki kozmetični izdelek,<br />

potem mora biti vseh 95 % sestavin pridobljenih<br />

z ekološko kmetijsko pridelavo s certifikatom,<br />

če pa želi imeti certifikat za <strong>na</strong>ravni<br />

kozmetični izdelek, mora biti v njem vsaj 50<br />

% sestavin, pridobljenih z ekološko kmetijsko<br />

pridelavo s certifikatom. V izdelkih ni<br />

dovolje<strong>na</strong> uporaba etoksiliranih sestavin, pa<br />

tudi ne glikolov in parabenov in umetnih<br />

dišav oziroma parfumov. Izdelki ne smejo biti<br />

preizkušeni <strong>na</strong> živalih. Sez<strong>na</strong>m sestavin mora<br />

biti potrošniku <strong>na</strong> voljo v razumljivem jeziku,<br />

obvezno pa mora biti uporablje<strong>na</strong> med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong><br />

nomenklatura kozmetičnih sestavin INCI.<br />

Oz<strong>na</strong>ki COSMEBIO (Francija) in<br />

BIOGARANTIE (Belgija)<br />

Cosmebio in Biogarantie sta<br />

neprofitni združenji različnih<br />

podjetij in ustanov, ki sta leta<br />

2003 izdali standarde za ekološko<br />

kozmetiko. Po<strong>na</strong>vadi te<br />

standarde potrdi akreditirani organ za podeljevanje<br />

certifikatov Ecocert, kar je tudi oz<strong>na</strong>čeno<br />

<strong>na</strong> izdelku, certifikate pa lahko dobijo<br />

le člani združenja.<br />

95 % sestavin mora biti iz<br />

ekološke pridelave s certifikatom,<br />

prepovedane pa so<br />

kemične sinteze sestavin,<br />

petrokemični derivati, sestavine ne smejo biti<br />

toksične za ljudi in vodne živali in ne smejo<br />

biti obsevane. V teh izdelkih ni parafi<strong>na</strong>, <strong>na</strong>ftnih<br />

derivatov, siliko<strong>na</strong>, formaldehida, klorovih<br />

derivatov, različnih PEG (polietilen glikoli),<br />

parabenov, fenoksietanola, sintetičnih dišav<br />

in umetnih barvil, gensko spremenjenih organizmov,<br />

dietilftalata, nitro mošusa. Posebnost<br />

tega standarda je, da morajo biti sestavine<br />

<strong>na</strong> izdelkih, ki jih po evropski zakonodaji<br />

oz<strong>na</strong>čujejo po enotni nomenklaturi INCI v<br />

angleškem jeziku, prevedene v potrošniku<br />

razumljiv jezik.<br />

Oz<strong>na</strong>ka AIAB/ICEA STANDARDI<br />

AIAB (Associazione Italia<strong>na</strong> per<br />

l’agricultura biologica) je združenje<br />

članov, kmetov, pa tudi<br />

drugih profesio<strong>na</strong>lcev, predvsem<br />

ekologov in ekoloških<br />

društev. Ti so ustanovili inštitut ICEA (Instituto<br />

per la certificazione etica e ambiente),<br />

ki je akreditirani organ za dodeljevanje certifikatov.<br />

Leta 2003 so sprejeli standard za<br />

»ekološko« kozmetiko, ki je med vsemi do<br />

zdaj opisanimi standardi za »ekološko« kozmetiko<br />

<strong>na</strong>jbolj liberalen.<br />

Standard temelji <strong>na</strong> t. i. negativni<br />

listi sestavin. Sestavine<br />

ne smejo biti gensko spremenjene,<br />

ne smejo biti obsevane,<br />

količi<strong>na</strong> sestavin v izdelku, ki<br />

so iz ekološke kmetijske pridelave s certifika-<br />

tom, pa ni predpisa<strong>na</strong>. Standard zgolj priporoča<br />

njihovo uporabo, »kjer in kadar je to<br />

mogoče«.<br />

Oz<strong>na</strong>ka NATRUE<br />

Vseevropski standard NaTrue je pripravila<br />

med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> zveza predstavnikov proizvajalcev<br />

in prodajalcev kozmetike, kot so Lavera<strong>na</strong>/Lavera,<br />

Logocos/Logo<strong>na</strong>, Primavera,<br />

Santaverde, Wala/Dr. Hauschka in Weleda. V<br />

letu 2008 so izdali standarde za tri ravni, ki<br />

jih oz<strong>na</strong>čijo z zvezdicami: z eno zvezdico<br />

oz<strong>na</strong>čujejo <strong>na</strong>ravno kozmetiko, z dvema zvezdicama<br />

<strong>na</strong>ravno in ekološko kozmetiko in s<br />

tremi zvezdicami ekološko kozmetiko.<br />

Pri proizvodnji surovin in sestavin so dovoljeni<br />

fizikalni procesi (stiskanje, kondenzacija,<br />

sušenje, ipd.). Ni pa dovolje<strong>na</strong> uporaba GSO,<br />

klora, obsevanja sestavin ali izdelkov. Kozmetični<br />

izdelki z dvema zvezdicama (<strong>na</strong>ravno in<br />

ekološko) morajo vsebovati 70 % rastlinskih<br />

sestavin iz ekološke pridelave/kmetijstva s<br />

certifikatom, tisti s tremi zvezdicami (ekološko)<br />

pa 95 %. Za vse tri ravni standardov je<br />

dovoljeno uporabiti od 5 do 15 % sintetičnih<br />

sestavin.<br />

Standard COSMOS<br />

To je <strong>na</strong>jnovejši standard za »<strong>na</strong>ravno in ekološko<br />

kozmetiko, ki so ga izdali akreditirani<br />

organi za podeljevanje certifikatov BDIH, SOI-<br />

LASSOCIATION, ECOCERT, BIOGARANTIE,<br />

COSMEBIO IN ICEA. Tako so vseh šest <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih<br />

standardov združili v en sam vseevropski<br />

standard, ki zajema delitev <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravno in<br />

ekološko (bio, organsko) kozmetiko tako, kot<br />

to predpisujejo že posamezni standardi vseh<br />

šestih ustanov.<br />

Kriteriji za ekološko kozmetiko so strogi,<br />

saj mora biti 95 % sestavin iz ekološke kmetijske<br />

pridelave s certifikatom, v izdelku pa<br />

mora biti <strong>na</strong>jmanj 20 % ekoloških sestavin s<br />

certifikatom (delež vključuje tudi vodo). Največja<br />

dovolje<strong>na</strong> uporaba sintetičnih sestavin<br />

je 5 %.<br />

Priloga: Preprosto ženska<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


36 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Avtor:<br />

Ines Trebec<br />

Približujem<br />

se menopavzi<br />

asist. dr. Maja Pakiž, dr. med.,<br />

specialistka ginekologije in porodništva<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

Veči<strong>na</strong> žensk se v obdobju po 50. letu sreča<br />

z duševnimi in s telesnimi spremembami, ki<br />

jih pomembno zaz<strong>na</strong>mujejo in vplivajo <strong>na</strong><br />

njihovo kakovost življenja. Perimenopavzno<br />

obdobje, ki ga ženske poz<strong>na</strong>jo predvsem po<br />

<strong>na</strong>valih vročine in drugih nevšečnostih, je<br />

pomemb<strong>na</strong> prelomnica v njihovem življenju,<br />

ki pri nekaterih preide neopazno, spet<br />

druge se soočajo z resnimi težavami, ki jih<br />

je treba zdraviti. Hormoni in upočasnjeno<br />

delovanje jajčnikov pa so glavni krivec za<br />

težave, s katerimi se soočajo ženske.<br />

Asist. dr. Maja Pakiž, dr. med., specialistka<br />

ginekologije in porodništva, iz UKC Maribor<br />

za začetek pojasni funkcijo in delovanje ženskih<br />

reproduktivnih organov: »Jajčniki so<br />

organ, v katerem vsak mesec dozori jajč<strong>na</strong><br />

celica in se sprosti v jajcevod, kjer čaka <strong>na</strong><br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Priloga: Preprosto ženska


Marec 2012<br />

37<br />

morebitno oploditev. Hkrati pa v jajčniku med<br />

drugim <strong>na</strong>stajajo in se sproščajo v kri ženski<br />

spolni hormoni, estrogeni in progesteron.<br />

Spolni hormoni vplivajo <strong>na</strong> delovanje skoraj<br />

vseh tkiv in organov. Jajčniki imajo svoj<br />

življenjski ciklus in med 45. in 55. letom <strong>na</strong>vadno<br />

prenehajo z izločanjem ženskih spolnih<br />

hormonov, prav tako nehajo dozorevati<br />

jajčne celice. Ženska to <strong>na</strong>jbolj očitno ugotovi<br />

s tem, ko izgubi menstruacijo.«<br />

Navali vročine, nočno potenje,<br />

razdražljivost, motnje spanja<br />

Ženske v perimenopavznem obdobju (ko se<br />

torej približujejo menopavzi) opazijo <strong>na</strong>jprej<br />

spremembe v menstruacijskem ciklusu.<br />

Menstruacije lahko prihajajo pogosteje ali<br />

redkeje, včasih kakš<strong>na</strong> izostane, krvavitve<br />

so lahko krajše in šibkejše. Če se pojavljajo<br />

krvavitve pogosteje kot <strong>na</strong> tri tedne, so izjemno<br />

močne in podaljšane, ali se med menstruacijami<br />

pojavljajo krvavi izcedki, pa je<br />

treba obiskati ginekologa, priporoča<br />

sogovornica.<br />

»Motnje razpoloženja si lahko ženske lajšajo tako,<br />

da se trudijo biti čim bolj aktivne ter da se redno<br />

ukvarjajo s telesno aktivnostjo, rekreacijo.«<br />

In s katerimi težavami se <strong>na</strong>jpogosteje<br />

srečujejo ženske v obdobju po petdesetem<br />

letu?<br />

Zdravnica pojasnjuje, da se v perimenopavznem<br />

obdobju, torej že nekaj let prej, preden<br />

dejansko <strong>na</strong>stopi zadnja menstruacija<br />

(menopavza), lahko pojavljajo tako imenovani<br />

menopavzni simptomi. Najpogostejši<br />

simptomi menopavze so <strong>na</strong>vali vročine. Le-ti<br />

se <strong>na</strong>vadno začnejo v področju obraza in<br />

prsnega koša, kjer ženska ne<strong>na</strong>doma začuti<br />

vročino, <strong>na</strong>to se razširijo po celem telesu in<br />

trajajo 2–4 minute. Nekatere ženske se v tem<br />

času močno spotijo, <strong>na</strong>to pa čutijo tresenje<br />

mrzlice. Ob tem imajo lahko občutek hitrega<br />

utripanja srca ali občutek vznemirjenosti.<br />

Navali vročine se lahko pojavljajo nekajkrat<br />

dnevno ali celo vsako uro.<br />

Pogosto je tudi nočno potenje, kar so v<br />

bistvu <strong>na</strong>vali vročine, ki se pojavljajo med spanjem,<br />

in povzročijo, da se ženska povsem prepoti.<br />

Pojavljajo se lahko večkrat <strong>na</strong> noč in povzročijo<br />

pomanjkanje spanja, kar je lahko<br />

povezano z ne<strong>na</strong>spanostjo, s kronično utrujenostjo,<br />

z motnjami razpoloženja, razdražljivostjo<br />

in težavami s koncentracijo.<br />

Tudi če ni nočnega potenja, imajo nekatere<br />

ženske v tem obdobju težave zaspati in<br />

s spanjem.<br />

Zaradi padca ženskih spolnih hormonov,<br />

ki se pojavi že nekaj let pred menopavzo, se<br />

lahko stanjšata steni nožnice in sečnice. Sledi<br />

lahko občutek suhe nožnice, drgnjenja in<br />

bolečin med spolnimi odnosi, pojavi se lahko<br />

močnejši, moteč izcedek iz nožnice. Spremembe<br />

v sečnici pa lahko povečajo verjetnost<br />

za pojav uhajanja vode.<br />

Nekatere ženske v perimenopavznem<br />

obdobju občutijo razpoloženjske težave, kot<br />

so žalost, težave s koncentracijo in spominom,<br />

občutek nezainteresiranosti za vsakodnevne<br />

aktivnosti, težave s spanjem, ki ga je lahko<br />

preveč ali premalo, ugotavlja zdravnica in<br />

pojasni, da ženski hormoni vplivajo tudi <strong>na</strong><br />

druge organe.<br />

V perimenopavznem obdobju se lahko<br />

poslabšajo migrenski glavoboli, ki se pojavljajo<br />

ob menstruaciji, pojavijo se lahko bolečine<br />

oziroma občutljivost dojk. V koži se<br />

zmanjša količi<strong>na</strong> kolage<strong>na</strong>, zato se koža<br />

postara, je manj <strong>na</strong>peta in bolj <strong>na</strong>guba<strong>na</strong>.<br />

Priloga: Preprosto ženska<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


38 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

»Vendar se pogosto zgodi, da so tegobe tako zelo<br />

izražene, da občutno vplivajo <strong>na</strong> kakovost življenja<br />

posameznice. V teh primerih je smiselno zdravljenje<br />

oziroma lajšanje simptomov.«<br />

Pri nekaterih ženskah se pojavijo bolečine<br />

v vseh sklepih in težave z ravnotežjem. Dolgoročno<br />

se <strong>na</strong>jbolj izrazi padec koncentracije<br />

ženskih spolnih hormonov <strong>na</strong> kosteh, ki<br />

lahko postanejo šibkejše (osteoporoza),<br />

poviša pa se tudi verjetnost za srčno-žilne<br />

bolezni, predvsem za pojav srčne in možganske<br />

kapi, zaključuje z razlago težav<br />

ginekologinja.<br />

Pomaga teles<strong>na</strong> aktivnost, dovolj<br />

počitka, ustrez<strong>na</strong> prehra<strong>na</strong><br />

Verjetno si vsaka ženska <strong>na</strong> svoj <strong>na</strong>čin<br />

poskuša pomagati pri omenjenih težavah.<br />

Nekaterim uspe s preprostimi ukrepi omiliti<br />

težave, ostale potrebujejo včasih zdravniško<br />

pomoč.<br />

Sogovornica dr. Pakiževa ženskam svetuje,<br />

da se oblačijo v plasteh, da se ob <strong>na</strong>valu vročine<br />

lahko slečejo. V prostoru, kjer se večinoma<br />

zadržujejo, <strong>na</strong>j vzdržujejo nižjo temperaturo.<br />

Izogibajo <strong>na</strong>j se vročim pijačam, <strong>na</strong><br />

primer kavi, čaju. Na vrat si lahko med <strong>na</strong>valom<br />

vročine položijo hladno, mokro<br />

brisačo.<br />

Strokovnjaki svetujejo, da kadilke prenehajo<br />

s kajenjem, saj je dokazano, da kajenje<br />

poslabša <strong>na</strong>vale vročine, poleg tega pa vemo,<br />

da ima kajenje tudi mnoge druge škodljive<br />

učinke.<br />

V primeru težav s suho nožnico si lahko<br />

ženska pomaga z lubrikanti, ki so v prosti prodaji.<br />

Na steno nožnice in njeno vlažnost ugodno<br />

vplivajo redni spolni odnosi in<br />

samozadovoljevanje.<br />

Pomemb<strong>na</strong> je higie<strong>na</strong> spanja, ženska <strong>na</strong>j<br />

se trudi, da gre spat in da vstaja ob približno<br />

istih urah. Kratki počitki s spanjem preko<br />

dneva lahko težave z nočnim spancem<br />

poslabšajo.<br />

Dobro se je izogibati kofeinu v popoldanskih<br />

urah ter prekomernemu pitju alkoholnih<br />

pijač. Motnje razpoloženja si lahko ženske lajšajo<br />

tako, da se trudijo biti čim bolj aktivne<br />

ter da se redno ukvarjajo s telesno aktivnostjo,<br />

rekreacijo. Pogosto jim pomaga, če se<br />

lahko pogovorijo z osebami, ki imajo e<strong>na</strong>ke<br />

ali podobne težave.<br />

Skratka, zdrav <strong>na</strong>čin življenja s pestro prehrano,<br />

z redno telesno aktivnostjo, izogibanjem<br />

prekomernega pitja alkoholnih pijač,<br />

kajenja ter z zdravim spolnim življenjem že<br />

lahko doprinese k lajšanju perimenopavznih<br />

težav.<br />

Včasih je potrebno<br />

zdravljenje z zdravili<br />

Dejstvo je, da perimenopavzalnih težav<br />

nima vsaka ženska, prav tako le-te niso<br />

e<strong>na</strong>ko izražene pri vseh ženskah, ugotavlja<br />

<strong>na</strong>ša sogovornica. Vendar se pogosto zgodi,<br />

da so tegobe tako zelo izražene, da občutno<br />

vplivajo <strong>na</strong> kakovost življenja posameznice.<br />

V teh primerih je smiselno zdravljenje<br />

oziroma lajšanje simptomov. Najbolj učinkovito<br />

je hormonsko <strong>na</strong>domestno zdravljenje.<br />

Zdravila vsebujejo estrogene, ženske<br />

spolne hormone, ki lajšajo simptome, ter<br />

progestagen. Poleg lajšanja <strong>na</strong>valov vročine,<br />

nočnega potenja in motenj razpoloženja<br />

ugodno vplivajo <strong>na</strong> kožo in kosti, zmanjšajo<br />

občutek suhosti nožnice, in če jih ženska<br />

začne jemati kmalu v perimenopavznem<br />

obdobju, ugodno vplivajo <strong>na</strong> preprečevanje<br />

srčno-žilnih bolezni. Za veliko večino<br />

sicer zdravih žensk je hormonsko <strong>na</strong>domestno<br />

zdravljenje, ki traja do pet let, povsem<br />

varno. Veči<strong>na</strong> žensk se boji, da bi zaradi hormonskega<br />

<strong>na</strong>domestnega zdravljenja zbolele<br />

za rakom dojke. Dokazano je, da jemanje<br />

teh zdravil do 5 let ne poveča verjetnosti<br />

za pojav <strong>na</strong>stanka raka <strong>na</strong> dojki. Hormonsko<br />

<strong>na</strong>domestno zdravljenje ni primerno za ženske,<br />

ki že prebolevajo raka <strong>na</strong> dojki, ki so že<br />

prebolele srčno kap, možgansko kap ali<br />

imele težave z <strong>na</strong>stajanjem krvnih strdkov<br />

v ve<strong>na</strong>h. Dodat<strong>na</strong> prednost jemanja hormonskega<br />

<strong>na</strong>domestnega zdravljenja je, da<br />

je ženska ves čas pod zdravniškim <strong>na</strong>dzorom,<br />

ter da ta zdravila in njihove učinke <strong>na</strong><br />

vse organe precej dobro poz<strong>na</strong>mo in jih še<br />

vedno aktivno proučujemo.<br />

Če pri ženski to zdravljenje vendarle ni primerno<br />

oziroma ga ne želi, ji lahko pomagamo<br />

tudi z drugimi zdravili, <strong>na</strong>jpogosteje so to<br />

zdravila za zdravljenje depresije.<br />

Kdaj lahko govorimo o menopavzi?<br />

»Menopavza je po definiciji zadnja menstruacija, ki jo je ženska imela. Ugotovimo jo<br />

torej za <strong>na</strong>zaj, in sicer razglasimo za menopavzo menstruacijo, ki ji je sledilo obdobje<br />

enega leta brez menstruacij. To se <strong>na</strong>vadno zgodi v starosti 45 do 55 let, v povprečju<br />

v 51. letu. Prvi z<strong>na</strong>ki, da delovanje jajčnikov usiha, se lahko pojavijo že nekaj let pred<br />

menopavzo, govorimo o perimenopavznem obdobju. Pomenopavzno obdobje pa je<br />

čas po zadnji menstruaciji, torej po menopavzi,« razlaga dr. Pakiževa.<br />

Priloga: Preprosto ženska


Marec 2012<br />

39<br />

»Dolgoročno se <strong>na</strong>jbolj izrazi padec koncentracije<br />

ženskih spolnih hormonov <strong>na</strong> kosteh, ki lahko<br />

postanejo šibkejše (osteoporoza), poviša pa se tudi<br />

verjetnost za srčno-žilne bolezni ...«<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

Tudi brez recepta<br />

Brez recepta so <strong>na</strong> voljo v lekar<strong>na</strong>h in specializiranih<br />

trgovi<strong>na</strong>h tudi izdelki, ki vsebujejo<br />

izvlečke rastlin, ki <strong>na</strong>j bi ugodno vplivali <strong>na</strong><br />

lajšanje menopavznih težav. Ti izvlečki so<br />

lahko fitoestrogeni, to so estrogeni, ki jih<br />

tvorijo rastline, in se <strong>na</strong>hajajo <strong>na</strong> primer v<br />

soji. Nekaterim ženskam pomagajo pri lajšanju<br />

<strong>na</strong>valov vročine, vendar zaenkrat ni<br />

povsem trdnih z<strong>na</strong>nstvenih dokazov o njihovi<br />

učinkovitosti. Prav tako je treba biti previden,<br />

saj lahko tudi te učinkovine neželeno<br />

vplivajo <strong>na</strong> druge organe in tkiva, <strong>na</strong> primer<br />

<strong>na</strong> dojke in maternično sluznico, zato jih bolnicam<br />

z rakom dojke odsvetujemo. Skratka,<br />

ni nujno, da so pripravki rastlinskega izvora<br />

učinkoviti ali povsem varni, zaključuje dr.<br />

Pakiževa.<br />

A Izberite zdrav <strong>na</strong>čin življenja<br />

s pestro prehrano in z redno<br />

telesno aktivnostjo.<br />

B Imejte zdravo spolno življenje.<br />

C Za nekatre ženske je primer<strong>na</strong> tudi<br />

hormonska <strong>na</strong>domest<strong>na</strong> terapija.<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

O vlažnosti in obnovi nožnične sluznice<br />

Ženske, ki živijo v Evropi, večinoma pridejo v<br />

obdobje menopavze med 47. in 51. letom starosti.<br />

Pričakova<strong>na</strong> življenjska doba Evropejk<br />

je okoli 80 oz. 90 let, kar pomeni, da evropske<br />

ženske preživijo skoraj tretjino svojega življenja<br />

v pomenopavznem obdobju. Ravno zato<br />

morajo biti ženske v tem času deležne posebne<br />

pozornosti.<br />

Kar 50 % žensk, starejših od 60 let, ima simptome<br />

vagi<strong>na</strong>lne atrofije (tanjšanja nožnične<br />

sluznice), 45 % žensk pa v času menopavze<br />

trpi zaradi suhe nožnice, srbenja, razdraženosti<br />

in bolečin med spolnimi odnosi.<br />

V dobi plodnosti telo izloča velike količine<br />

estroge<strong>na</strong>, ki pozitivno vpliva <strong>na</strong> prožnost in vlažnost nožnice ter kolage<strong>na</strong> v koži. Po<br />

menopavzi pa se čvrstost in vlažnost nožnice spremeni, saj se količi<strong>na</strong> estroge<strong>na</strong><br />

zmanjša. Ti simptomi so izrazitejši pri ženskah, ki imajo že po <strong>na</strong>ravi manj estroge<strong>na</strong> oz.<br />

se ta ne izloča e<strong>na</strong>komerno, so kadilke ali pa niso rodile vagi<strong>na</strong>lno.<br />

Ženske, ki trpijo zaradi teh težav, se pogosto odločajo za nehormonsko zdravljenje, ki<br />

vključuje uporabo raznih izdelkov za vlaženje in lubrikantov, ki zmanjšajo neprijetno in<br />

boleče trenje in draženje. Nekatere se odločajo tudi za homeopatska sredstva oz. zdravljenje<br />

s pomočjo vitaminov A, C, D in E ter raznih zelišč, kar ima ravno tako pozitivni<br />

učinek.<br />

Hialuronska kisli<strong>na</strong> precej pripomore k reševanju <strong>na</strong>štetih težav, saj je ta kisli<strong>na</strong> prisot<strong>na</strong><br />

tako v telesnem tkivu kot tudi v zu<strong>na</strong>jcelični tekočini, nje<strong>na</strong> osnova <strong>na</strong>loga pa je<br />

zadrževanje vode v tkivih, dovajanje hranilnih snovi celicam in odvajanje odpadnih<br />

produktov iz njih. Hialuronska kisli<strong>na</strong> sodeluje tudi pri <strong>na</strong>stajanju kolage<strong>na</strong> in elasta<strong>na</strong>.<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />

Priloga: Preprosto ženska


40 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Bi si povečali dojke?<br />

Matic Fabjan, dr. med., specialist<br />

plastične, rekonstrukcijske in estetke<br />

kirurgije.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Med <strong>na</strong>jpogostejšimi lepotnimi posegi so<br />

prav gotovo posegi <strong>na</strong> dojkah. Večino pacientk<br />

v Sloveniji zanima sprva velikost bodočih<br />

dojk, po opravljeni operaciji pa se <strong>na</strong>jveč<br />

ukvarjajo z obliko dojke. Zato je pomembno,<br />

da se tega dejstva zavedamo že pri <strong>na</strong>črtovanju<br />

operativnega posega. Res je sicer, da<br />

veči<strong>na</strong> žensk želi obliko »<strong>na</strong>ravnih dojk«, kar<br />

pa je zelo individualen pojem, saj imajo<br />

»vsake oči svojega malarja«. Na kopico vprašanj,<br />

ki se ob tem porajajo, <strong>na</strong>m je odgovoril<br />

Matic Fabjan, dr. med., specialist plastične,<br />

rekonstrukcijske in estetke<br />

kirurgije.<br />

Kakš<strong>na</strong> populacija ljudi se odloča za<br />

posege, kot so korekcija povešenih dojk (t.i.<br />

dvig dojk), pomanjšanje dojk, povečanje<br />

dojk, zmanjšanje prsnih bradavic in kolobarjev<br />

ter popravek vdrtih prsnih bradavic?<br />

Ali obstaja kakš<strong>na</strong> starost<strong>na</strong> omejitev?<br />

Za korekcijo povešenih dojk se odloča vedno<br />

več mamic po večjem številu porodov. Težava<br />

je v tem, da se mleč<strong>na</strong> žleza po porodu skrči,<br />

koža dojke pa ostane nespremenje<strong>na</strong>, zato<br />

je prostorni<strong>na</strong> dojke manjša in posledično<br />

dojka bolj praz<strong>na</strong> in seveda viseča. Povečanje<br />

dojk je <strong>na</strong>jpogostejša operacija dojk,<br />

zanjo pa se odločajo tako mlajša dekleta,<br />

katerim <strong>na</strong>rava ni prizanesla, kot tudi ženske<br />

v zrelih letih, ko se dojke že nekoliko osušijo<br />

po vseh hormonskih spremembah. Korekcijo<br />

prsnih bradavic <strong>na</strong>jvečkrat opravimo pri ženskah,<br />

ki si želijo dvig ali zmanjšanje dojk, saj<br />

so bradavice v tem primeru večinoma močno<br />

raztegnjene. Vdrte bradavice pa se večinoma<br />

pojavijo pri mlajših dekletih, ki še niso rodila<br />

in je žlezno tkivo tako čvrsto, da lahko bradavico<br />

vleče v notranjost žleze. Starostne omejitve<br />

za korekcijo praktično ni, seveda je<br />

pomembno, da je ženska polnolet<strong>na</strong>.<br />

Za katero vrsto posega <strong>na</strong> dojkah se ženske<br />

<strong>na</strong>jpogosteje odločajo?<br />

Kot sem že omenil, je <strong>na</strong>jpogostejša operacija<br />

povečanje dojk s prsnimi vsadki. Na <strong>na</strong>ši<br />

kliniki letno opravimo približno 300 omenjenih<br />

posegov.<br />

Kaj je pomembno pri izbiri lepotnega<br />

kirurga? V čem se boljši razlikujejo od<br />

slabših?<br />

Pri izbiri lepotnega kirurga je zelo pomembno,<br />

da se pacient pozanima, če ima določen specialist<br />

opravljeno specializacijo iz plastične,<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Priloga: Preprosto ženska


Marec 2012<br />

41<br />

rekonstrukcijske in lepotne kirurgije, saj bo<br />

le <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin zagotovo prišel v roke nekomu,<br />

ki je opravil predpisano izobraževanje.<br />

Ali so po operativnem posegu vidne<br />

brazgotine?<br />

Po vsakem operativnem posegu je vid<strong>na</strong><br />

brazgoti<strong>na</strong>, saj se koža po <strong>na</strong>ravni poti celi<br />

<strong>na</strong> <strong>na</strong>čin, ki pušča brazgotino. Seveda pa je<br />

vidnost brazgotine odvis<strong>na</strong> od odziva organizma<br />

in tehnike šivanja kirurga.<br />

Ali lahko med posegom ali po njem pride<br />

do nepredvidenih zapletov? Kakšno je<br />

tveganje?<br />

Vedno lahko pride do kakšnega zapleta, verjetnost<br />

pa je zelo majh<strong>na</strong>, če se pred posegom<br />

tako pacient kot tudi kirurg kar <strong>na</strong>jbolj<br />

pripravita <strong>na</strong> poseg.<br />

Povečanje dojk<br />

Kaj ljudi motivira, da se odločijo za povečanje<br />

dojk?<br />

Najpogostejši motiv pacientk pri povečanju<br />

dojk je povrnitev samozavesti in oblikovanje<br />

nove samopodobe.<br />

Kaj vse je treba upoštevati pri povečanju<br />

dojk (npr. telesne z<strong>na</strong>čilnosti, želje idr.)?<br />

Pri korekciji je treba upoštevati celo vrsto<br />

dejavnikov, zato mora vsaka ženska pred<br />

posegom obiskati kirurga, ki <strong>na</strong>redi <strong>na</strong>tančne<br />

meritve in <strong>na</strong> podlagi le-teh tudi <strong>na</strong>tančne<br />

izračune za izbiro primernega prsnega<br />

»... <strong>na</strong>jpogostejša operacija je povečanje dojk s<br />

prsnimi vsadki. Na <strong>na</strong>ši kliniki letno opravimo približno<br />

300 omenjenih posegov.«<br />

vsadka. Najpomembnejši dejavniki so viši<strong>na</strong><br />

pacientke, teles<strong>na</strong> teža, širi<strong>na</strong> prsnega koša,<br />

velikost dojke, debeli<strong>na</strong> kožnega pokrova,<br />

širi<strong>na</strong> dojke, ...<br />

Po čem se prsni vsadki med seboj razlikujejo<br />

in kakšen je postopek pri vstavitvi<br />

vsadka oz. proteze?<br />

Prsni vsadki so iz obdelanega siliko<strong>na</strong>, ki je<br />

telesu prijazen in omogoča daljšo življenjsko<br />

dobo brez posebnih zavrnitvenih reakcij.<br />

Sicer so prsni vsadki različnih velikosti in oblik.<br />

Najpogosteje se uporablja okroglo oblikovane<br />

vsadke, lahko pa tudi vsadke z a<strong>na</strong>tomsko<br />

obliko, če si to pacientka želi oz. so njene<br />

<strong>na</strong>ravne z<strong>na</strong>čilnosti take, da omenjeni vsadek<br />

zahtevajo. Prednosti okroglega vsadka<br />

so, da se dojka pri morebitni rotaciji vsadka<br />

ne deformira ter da je nekoliko bolj izražen<br />

dekolte pacientke. Prednost a<strong>na</strong>tomskega<br />

vsadka pa je v <strong>na</strong>ravnem videzu.<br />

Ali so prsni vsadki polnjeni le s<br />

silikonom?<br />

Prsni vsadki so lahko polnjeni s silikonom ali<br />

fiziološko raztopino. V svetu se večinoma<br />

uporabljajo vsadki, ki so polnjeni s silikonom,<br />

saj delujejo <strong>na</strong> otip bolj <strong>na</strong>ravno.<br />

Ali bo vsadek vplival <strong>na</strong> možnost dojenja<br />

ali morebiti povečal tveganje za raka<br />

<strong>na</strong> dojkah?<br />

Po vseh raziskavah, ki so bile <strong>na</strong>rejene po<br />

celem svetu, ni bilo primerov, ki bi dokazovali,<br />

da vsadek vplival <strong>na</strong> povečano tveganje<br />

za raka <strong>na</strong> dojkah. Tudi dojenje zaradi vsadka<br />

ni moteno. Je pa dojenje lahko moteno zaradi<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

slovenija<br />

Priloga: Preprosto ženska<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


42 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

»Za korekcijo povešenih dojk se odloča vedno<br />

več mamic po večjem številu porodov.«<br />

kirurškega pristopa, se pravi, če je rez <strong>na</strong> dojki<br />

okrog bradavice, se med posegom lahko<br />

poškoduje del žleznih vodov in je <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin<br />

odtok mleka moten. Zato pri ženskah, ki bodo<br />

še rodile, izberemo rez v gubi pod dojko in<br />

tako omogočimo kasnejše normalno<br />

dojenje.<br />

Kakš<strong>na</strong> je povpreč<strong>na</strong> »življenjska doba«<br />

vsadkov in kateri dejavniki vplivajo <strong>na</strong> to?<br />

Življenjska doba vsadka je lahko tudi več<br />

desetletij, seveda pa po<strong>na</strong>vadi samo tkivo<br />

dojke zaradi staranja dopusti, da bi dojka<br />

izgledala popolno celo življenje. Velikokrat<br />

je potreb<strong>na</strong> dodat<strong>na</strong> korekcija dojke, ki pa ni<br />

nujno, da zadeva prsni vsadek. Sicer so da<strong>na</strong>šnji<br />

materiali prsnih vsadkov že tako kakovostni,<br />

da ženskam omogočajo popolno varnost<br />

in dolgoročen rezultat.<br />

Ali se lahko prsni vsadek raztrga?<br />

Prsni vsadek se praktično ne more raztrgati.<br />

Lahko se le poškoduje z ostrim predmetom,<br />

to pa je malo verjetno, le ob kakšnih prometnih<br />

nesrečah ali <strong>na</strong>silnih dejanjih.<br />

Katere tehnike reza so <strong>na</strong> voljo in v čem<br />

so njihove prednosti?<br />

Obstajajo tri tehnike reza oziroma pristopa:<br />

<strong>na</strong>jpogostejši rez je rez pod dojko v inframamarni<br />

gubi, ki omogoča vstavitev katerekoli<br />

velikosti vsadka, popolnoma se izognemo<br />

mlečni žlezi in poškodba dojke je <strong>na</strong>jmanjša,<br />

okrevanje po posegu je <strong>na</strong>jkrajše. Tudi za<br />

kirurga je pristop <strong>na</strong>jlažji, saj je pregled med<br />

operacijo <strong>na</strong>jboljši. Pristop okrog prsnega<br />

kolobarja je <strong>na</strong>jmanj viden, <strong>na</strong>stopi pa lahko<br />

težava s kasnejšim dojenjem. Obstaja še aksilarni<br />

pristop pod pazduho, ki pa se danes<br />

praktično ne uporablja več zaradi a<strong>na</strong>tomskih<br />

z<strong>na</strong>čilnosti in velike omejitve pri posegu.<br />

Če je tkiva premalo, se odločimo za pristop<br />

pod prsno mišico, saj <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin dobimo<br />

ustrezen pokrov, ki omogoča <strong>na</strong>ravnejši<br />

izgled.<br />

Ali je izbira nove velikosti dojk pogoje<strong>na</strong><br />

s fizičnimi z<strong>na</strong>čilnostmi telesa?<br />

Vsekakor. Kot sem že omenil, so a<strong>na</strong>tomske<br />

z<strong>na</strong>čilnosti pacientke tiste, ki <strong>na</strong>rekujejo pravilno<br />

izbiro prsnega vsadka.<br />

V katerih primerih je treba prsni vsadek<br />

odstraniti?<br />

Prsni vsadek odstranimo le v primeru, če<br />

pride do vnetja, ki bi bilo življenjsko nevarno<br />

za pacientko.<br />

Kako lahko opazimo razliko med umetnimi<br />

in <strong>na</strong>ravnimi prsmi?<br />

To je popolnoma individual<strong>na</strong> težava in je<br />

večinoma pogoje<strong>na</strong> z velikostjo vsadka in s<br />

količino <strong>na</strong>ravnega tkiva, ki ga ima<br />

pacientka.<br />

S kakšnimi boleči<strong>na</strong>mi se pacienti soočajo<br />

po operaciji? Ali ostanejo tudi kakšne<br />

vidne brazgotine? Kakšen je postopek<br />

okrevanja?<br />

Po operaciji potrebujejo pacientke 2-4 dni<br />

strogega počitka, <strong>na</strong>to pa se lahko počasi<br />

vrnejo k vsakdanjim opravilom, medtem ko<br />

večja breme<strong>na</strong> in športne aktivnosti odsvetujemo<br />

vsaj en mesec. Pristop pod prsno<br />

mišico lahko zahteva nekaj dni daljše okrevanja<br />

zaradi boleče mišice. Ostane le brazgoti<strong>na</strong>,<br />

kjer je bil <strong>na</strong>rejen rez za vstavitev vsadka.<br />

Dvig dojk (korekcija<br />

povešenih dojk)<br />

Zakaj se dojke povesijo in kdaj je<br />

potreb<strong>na</strong> korekcija?<br />

Za korekcijo povešenih dojk se odloča<br />

vedno več mamic po večjem številu porodov.<br />

Mleč<strong>na</strong> žleza po porodu se skrči,, koža<br />

dojke pa ostane nespremenje<strong>na</strong>, zato je<br />

prostorni<strong>na</strong> dojke manjša in posledično<br />

dojka bolj praz<strong>na</strong> in seveda viseča. Težava<br />

Let<strong>na</strong> <strong>na</strong>ročni<strong>na</strong> <strong>na</strong> revijo<br />

samo 16,90 EUR. Pokličite 080 12 80<br />

se lahko pojavi tudi pri ženskah, ki tekom<br />

življenja močno spreminjajo svojo telesno<br />

težo.<br />

Kakšen je postopek?<br />

Postopkov za dvig imamo več, seveda pa je<br />

<strong>na</strong>čin korekcije odvisen od odvečne kože in<br />

količine tkiva v dojki sami. Dvig dojke se lahko<br />

<strong>na</strong>redi le z vstavitvijo vsadka ali z dodatnim<br />

izrezom kože okrog prsnega kolobarja, včasih<br />

pa tudi z <strong>na</strong>vpičnim rezom od kolobarja<br />

do inframamarne gube.<br />

K a k š n i s o p o v p r e č n i r e z u l t a t i<br />

operacije?<br />

80 % pacientk je po operaciji zelo zadovoljnih,<br />

18 % zadovoljnih, 1–2 % pa je nezadovoljnih.<br />

To nezadovoljstvo pa je večinoma<br />

posledica prevelikih pacientkinih pričakovanj<br />

in premajhne komunikacije med kirurgom<br />

in pacientom pred posegom.<br />

Ali se po posegu dojke ne povesijo več?<br />

To vsekakor ni res, dojke se ravno tako starajo<br />

kot preostalo telo, zato je težko predvideti,<br />

kako dolgo bodo dojke ostale nespremenjene.<br />

Seveda pa je to tudi močno odvisno<br />

od pacientke same, hormonskih motenj, spremembe<br />

telesne teže, dojenja, ...<br />

Pomanjšanje dojk<br />

V kakšnih primerih se ljudje odločijo za<br />

pomanjšanje dojk? Ali se za to odločajo<br />

samo ženske?<br />

V večini primerov se t.i. redukcijo dojk opravlja<br />

pri pacientkah, katerim je <strong>na</strong>rava podarila<br />

obilno oprsje in je njihovo vsakodnevno gibanje<br />

in življenje omejeno zaradi teže in velikosti<br />

dojk. Velikokrat imajo ženske tudi težave z<br />

boleči<strong>na</strong>mi v hrbtenici. Težave s prevelikim<br />

oprsjem pa imajo lahko tudi moški. Bolezen<br />

se imenuje ginekomastija. Tudi pri njih se lahko<br />

izvrši korekcijo in posledično zmanjšanje oz.<br />

odstranitev odvečnega maščevja in žlez.<br />

Ali pri samem posegu odstranite tudi<br />

žleze in maščevje?<br />

Pri posegu lahko odstranimo tako maščevje<br />

kot tudi mlečne žleze. Če je težava le maščevje,<br />

lahko korekcijo opravimo le z liposukcijo<br />

maščobe, medtem ko je treba žleze izrezati.<br />

Ali po posegu ostanejo brazgotine?<br />

Pri liposukciji so brazgotine minimalne in<br />

praktično nevidne, pri izrezu pa so brazgotine<br />

večje in po<strong>na</strong>vadi zbledijo po nekaj letih.<br />

Kakšen je postopek okrevanja?<br />

Postopek okrevanja je podoben kot pri povečanju<br />

dojk.<br />

Priloga Preprosto Zdravo poletje ženska<br />

Marec 2012<br />

77.000 88.000<br />

Iz vsebine: Kako črn je v resnici črn kruh? Eko, bio, <strong>na</strong>ravno v kozmetiki<br />

Smo odpovedali pri vzgoji otrok? Povečanje dojk Žolčni kamni Kako<br />

čisti smo, ko <strong>na</strong>s življenje preseneti?<br />

Leto 7<br />

Številka 3<br />

izvodov<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Za pomladansko<br />

ustvarjanje<br />

Priloga: Preprosto ženska


BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />

Priloga: Preprosto ženska


44 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Vprašali smo <strong>na</strong>mesto vas<br />

Avtor:<br />

Anja Kuhar<br />

Kako čisti smo, ko <strong>na</strong>s<br />

življenje preseneti?<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Na vprašanje, kakš<strong>na</strong> je oseb<strong>na</strong> higie<strong>na</strong><br />

povprečnega Slovenca, je težko odgovoriti,<br />

jo pa <strong>na</strong>jlažje prepoz<strong>na</strong>mo v nepredvidljivih<br />

situacijah, v katerih <strong>na</strong>m jo življenje in<br />

zdravje zagodeta. Že babice so <strong>na</strong>s učile, <strong>na</strong>j<br />

si vsako jutro oblečemo sveže spodnje<br />

perilo, in njihova <strong>na</strong>jvečja noč<strong>na</strong> mora je<br />

bila, da bi prestopile prag reševalnega<br />

vozila neumite ali neurejene.<br />

Poleg svežega in čistega spodnjega<br />

perila obstaja več pokazateljev osebne<br />

higiene, ki pa so dogovorjeni in odvisni<br />

od kulturnega konteksta. V Indiji velja za<br />

nečisto z levico jemati hrano z mize, saj je<br />

<strong>na</strong>mreč glav<strong>na</strong> pri opravljanju velike<br />

potrebe, prav tako pa je v deželi sarijev<br />

obvezno vsakodnevno pranje oblačil,<br />

vendar v mrzli vodi, kar v <strong>na</strong>šem kulturnem<br />

prostoru, ki ga sami prav zaradi higienskih<br />

<strong>na</strong>čel radi oz<strong>na</strong>čujemo kot ‘civiliziranega’,<br />

ne pride v poštev. O tem, kateri<br />

so torej z<strong>na</strong>nilci (ne)higiene, kako se<br />

kažejo in do kje segajo ekstremi v obe<br />

smeri neupoštevanja, vedo povedati Špela<br />

Baznik, dr. med., specializantka urgentne<br />

medicine, Služba za nujno medicinsko<br />

pomoč, ZD Ljublja<strong>na</strong>, predstojnik Zdravstvenega<br />

doma Ljublja<strong>na</strong>, enote Center,<br />

Franc Turk, dr. dent. med., svoje izkušnje<br />

pa sta dodali še ljubljanska mojstrica striženja<br />

in kozmetičarka, ki je v službi lepote<br />

že več desetletij, obe pa sta zaradi občutljive<br />

<strong>na</strong>rave informacij želeli ostati<br />

neimenovani.<br />

Simptomi slabe skrbi<br />

za osebno nego<br />

Na Službi za nujno medicinsko pomoč (SNPM)<br />

zdravniki relativno pogosto pridejo v stik s<br />

prepotenimi, umazanimi pacienti, pri<br />

katerih lahko tudi <strong>na</strong>rava bolezni pripomore<br />

k temu, da jim uhajata urin<br />

in blato, vendar to<br />

težko štejemo<br />

med zanem<br />

a r -<br />

jenosti. Baznikova pove, da so <strong>na</strong>jpogostejši<br />

primeri nečistoče povezani s starim spodnjim<br />

perilom in predvsem nogavicami, zaradi česar<br />

je nekaterim pacientom neprijetno sezuti<br />

nogavice in razkriti, da se morda pod njimi<br />

skrivajo tudi glivične okužbe nog in slabo<br />

postriženi nohti.<br />

V splošnem pa <strong>na</strong>j bi stanje osebne higiene<br />

pacientov pozitivno presenečalo, sploh<br />

stanje otrok, o čemer se strinjata sogovornika<br />

z obeh urgentnih enot. Baznikova primera,<br />

da bi imel otrok <strong>na</strong> terenu stare pleničke, še<br />

ni doživela, in tudi Turk pozitivno govori o<br />

stanju ustne higiene pri otrocih, ki <strong>na</strong>j bi bila<br />

<strong>na</strong> zelo visoki ravni.<br />

Razlike se kažejo predvsem pri starostnikih,<br />

ki so slabše pokretni, pravi Baznikova:<br />

»Glede <strong>na</strong> starostno strukturo bi lahko rekla,<br />

da je stanje osebne higiene pri mladih, odraslih<br />

in tudi mlajših starostnikih odlično, <strong>na</strong><br />

težave <strong>na</strong>letimo edino pri starejših, ki so slabo<br />

pokretni in za katere po<strong>na</strong>vadi skrbijo svojci.<br />

Če ima človek urejeno okolje, dobre svojce<br />

ali medicinsko sestro, je stanje odlično, sem<br />

pa že <strong>na</strong>letela <strong>na</strong> primer, ko so človeka pripeljali<br />

v ambulanto in odklonili prošnjo medicinske<br />

sestre po pomoči pri preoblačenju, češ<br />

zdaj je tukaj pri vas, boste že poskrbeli zanj.«<br />

Konkretno se zanemarjanje svojcev kaže v<br />

neprevitih ali starih plenicah, polnih uri<strong>na</strong> in<br />

blata. »Spomnim se celo primera gospe, ki je<br />

ob prihodu k <strong>na</strong>m imela <strong>na</strong> sebi trojno plast<br />

plenic, eno čez drugo.«<br />

Slika osebne higiene v<br />

zobozdravstvu<br />

Turk sicer pove, da je splošno stanje zobne<br />

higiene med strankami zadovoljivo, »čeprav<br />

še vedno obstaja nekaj odstotkov ljudi, ki ne<br />

poz<strong>na</strong>jo zobne krtačke ali mislijo, da je ne<br />

potrebujejo«, razlika pa je vid<strong>na</strong> pri neopredeljenih<br />

pacientih <strong>na</strong> zobozdravstveni nujni<br />

medicinski pomoči (ZNMP), kjer je stanje<br />

bolj težavno. »Pogosta so margi<strong>na</strong>l<strong>na</strong> vnetja<br />

ustne sluznice in obzobnih tkiv, gingvitisi<br />

različnih stopenj in seveda zobne<br />

obloge. Seveda pa se ob prvi pomoči osredotočimo<br />

<strong>na</strong> težavo pacienta. Če ga boli zob,<br />

mu v tistem trenutku ne odstranjujemo zobnih<br />

oblog.«


Marec 2012<br />

45<br />

Samorefleksija pacientov<br />

Kot zobozdravnik opazi, kako redno si pacient<br />

umiva zobe, ga prosi – če ne gre drugače<br />

–, <strong>na</strong>j si usta izpere s 3-odstotno peroksidno<br />

raztopino in oščetka zobe, da lahko <strong>na</strong>daljuje<br />

z delom. Ker je oseb<strong>na</strong> higie<strong>na</strong> spolzek teren,<br />

do pacienta ne pristopi s kritiko, pač pa spodbudno<br />

ter dovolj občutljivo, da se pacient ne<br />

počuti <strong>na</strong>padenega. Ljudje se pogosto zavedajo,<br />

kdaj niso dovolj urejeni ter se svojega<br />

stanja sramujejo, kljub trudu zdravnikov, da<br />

bi jim stisko olajšali s prijaznostjo in z razumevanjem.<br />

»Večini je zelo nerodno, rečejo<br />

mi, oprostite, ker sem tak, ker smrdim, ker<br />

nimam svežih nogavic,« pove Baznikova.<br />

»Ampak saj si pomagamo s spreji, imamo tudi<br />

maske, potem pa človeka umijemo in je takoj<br />

bolje,« je optimistič<strong>na</strong>, kljub dejstvu, da <strong>na</strong><br />

urgenci nimajo tuša in morajo medicinske<br />

sestre paciente umivati <strong>na</strong> roke.<br />

Zgodi pa se tudi, da se ljudje zaradi prihoda<br />

<strong>na</strong> nujno medicinsko pomoč še posebej<br />

uredijo. Tako je nekoč prišepal starejši<br />

gospod v obleki, srajci in kravati. »In sem ga<br />

vprašala: »Gospod, tako ste lepo oblečeni, ali<br />

kam greste, ste od kod prišli? In je odgovoril:<br />

»Ne, tako sem urejen, ker sem prišel k vam.«<br />

Tudi take stvari se včasih dogajajo <strong>na</strong> urgenci,<br />

kar ni tako slabo.«<br />

Zdravstveno stanje med<br />

ranljivimi skupi<strong>na</strong>mi<br />

Med vsemi primeri se <strong>na</strong> nujni (zobo)zdravstveni<br />

pomoči z<strong>na</strong>jdejo tudi ljudje brez<br />

strehe <strong>na</strong>d glavo, uživalci nedovoljenih drog<br />

in ljudje z motnjami v duševnem razvoju.<br />

Medtem ko za slednje sogovorniki <strong>na</strong>vajajo,<br />

da je stanje <strong>na</strong>dpovprečno, saj so ti ljudje<br />

<strong>na</strong>vadno deležni posebne nege in pomoči,<br />

se lahko zalomi pri ljudeh, ki živijo <strong>na</strong> cesti,<br />

čeprav je Baznikova glede <strong>na</strong> njihov položaj<br />

pozitivno preseneče<strong>na</strong> <strong>na</strong>d njihovo osebno<br />

higieno. Nekoliko slabše <strong>na</strong>j bi bilo stanje<br />

alkoholikov brezdomcev in uživalcev nedovoljenih<br />

drog: »Nekateri <strong>na</strong>rkomani so lahko<br />

zelo urejeni, imajo čiste obleke, spet drugi pa<br />

so pravo <strong>na</strong>sprotje, njihovi lasje so neumiti,<br />

velika veči<strong>na</strong> pa jih ima dread-lockse,« omenja<br />

Baznikova. Odpor do t.i. ‘dredov’ izrazi<br />

tudi sogovornica iz frizerskega salo<strong>na</strong>, ki pravi,<br />

da v salonu niso pristaši friziranja in dotikanja<br />

las, »ki so že sami po sebi nehigienski«.<br />

Tudi ust<strong>na</strong> higie<strong>na</strong> uživalcev drog ne<br />

dosega želene ravni, saj <strong>na</strong>j bi imeli precej<br />

zanemarjene zobe. Turk je mnenja, da so »ljudje<br />

iz te skupine že po <strong>na</strong>ravi bolj zanemarjeni<br />

in ne dajo dosti <strong>na</strong> higieno, kar se poz<strong>na</strong><br />

tudi pri pogostosti umivanja zob«. Uživalce<br />

drog in brezdomce v frizerskem salonu rajši<br />

prijazno odslovijo, predvsem zaradi zagotavljanja<br />

svoje in njihove varnosti. »Večinoma<br />

so v alkoholiziranem stanju, omotični, lahko<br />

jim omahne glava, lahko postanejo agresivni,<br />

frizerka se lažje poreže ...«<br />

In ko smo že ravno pri frizerju, me je zanimalo,<br />

ali se poleg prhljaja, luskavice, razdraženega<br />

lasišča in kožnih izpuščajev pojavljajo<br />

tudi uši. »V svojih 15 letih striženja sem <strong>na</strong> ta<br />

»V splošnem pa <strong>na</strong>j bi stanje osebne higiene pacientov<br />

pozitivno presenečalo, sploh stanje otrok.«<br />

primer <strong>na</strong>letela le dvakrat,« pove sogovornica<br />

in razloži, da sama hujših primerov kot<br />

nekaj umazanih ušes ni imela, ta pa <strong>na</strong>j bi bila<br />

pogostejša pri moškem delu populacije.<br />

Ali pregovorno čistejše ženske<br />

res bolj skrbijo za osebno<br />

higieno?<br />

Kar se tiče razlik po spolih, so si sogovorniki<br />

edini, da se tehtnica <strong>na</strong>giba v prid ženskam.<br />

Turk je mnenja, da »je ženski del populacije<br />

bolj pozoren tudi <strong>na</strong> ostalo dogajanje v ustih,<br />

če se odškrtne zob ipd. Upal bi si trditi, da je<br />

obiskov ženskega dela populacije celo več<br />

kot pa moškega, saj slednji pridejo <strong>na</strong> pregled<br />

takrat, ko je težava že malo večja.« S<br />

povedanim se strinja tudi kozmetičarka, ki<br />

pa vseeno <strong>na</strong>vaja, da je v primeru brazilske<br />

depilacije že večkrat <strong>na</strong>letela <strong>na</strong> nehigienske<br />

intimne predele, zaradi česar so strankam<br />

pred depilacijo <strong>na</strong> voljo osvežilni robčki in<br />

kopalnica.<br />

Vpliv izobrazbe<br />

Izobrazba <strong>na</strong>j ne bi igrala večje vloge pri skrbi<br />

za osebno higieno, pravi Turk: »Imam nekaj<br />

pacientov, ki imajo vrhunsko univerzitetno<br />

izobrazbo, pa niso tako zelo pozorni <strong>na</strong> ustno<br />

higieno. So pa verjetno ljudje bolj dojemljivi<br />

in pozorni <strong>na</strong> svoje zdravje, več so verjetno<br />

pripravljeniti <strong>na</strong>rediti in bolj poslušajo <strong>na</strong>vodila,<br />

če imajo višjo izobrazbo, kljub temu pa<br />

ne bi posploševal. Veliko je ljudi, ki nimajo<br />

visoke izobrazbe, pa imajo odlično ustno higieno.«<br />

Podobno meni tudi Baznikova, ki razlog<br />

<strong>na</strong>jde tudi v različnem fi<strong>na</strong>nčnem stanju,<br />

sogovornici iz lepotnih salonov pa razlik v izobrazbi<br />

nista zasledili.<br />

Kako čisti smo torej Slovenci?<br />

Glede <strong>na</strong> povedano lahko torej zaključimo,<br />

da je oseb<strong>na</strong> higie<strong>na</strong> Slovencev zadovoljiva,<br />

če ne celo višje od pričakovane, z občasnimi<br />

odstopanji v zgornji ali spodnji ekstrem in<br />

nekaj zgodbicami, ki že mejijo <strong>na</strong> grozljivke,<br />

vendar pa jih lahko preštejemo <strong>na</strong> prste ene<br />

roke. Očitno so se <strong>na</strong>m <strong>na</strong>sveti babic res vtisnili<br />

globoko v srce in v <strong>na</strong>ši kulturi živijo še<br />

danes.<br />

Preberite vsak mesec revijo <strong>na</strong>:<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />

Kot <strong>na</strong>jgrozljivejšo izkušnjo zanemarjenosti Baznikova opisuje primer brezdomca, ki je<br />

<strong>na</strong> SNMP prišel s kronično rano, po kateri so lezli črvi. »To je bil tako grozljiv primer, da<br />

sem še sama odskočila. Pacient je imel razjede <strong>na</strong> nogi, ki jih ni hodil redno prevezovat,<br />

<strong>na</strong> ulici so muhe <strong>na</strong> rano odlagale jajčeca.«<br />

Podob<strong>na</strong> zgodba kroži tudi med zobozdravniki, in sicer o pacientki, ki ni vedela, da si<br />

mora iz ust odstraniti zobno protezo, zaradi česar <strong>na</strong>j bi se ji pod njo zaredili črvi. Turk<br />

je sicer za podobne primere že slišal, vendar je v tem primeru mnenja, da gre za pretiravanje,<br />

razen, če bi šlo za <strong>na</strong>gnito nebo, skozi katerega bi lahko prišlo do okužbe. Sam<br />

med svoje težje primere šteje dre<strong>na</strong>že gnojnih bul, do katerih posebnega odpora sicer<br />

nima, se mu je pa že zgodilo, da se mu je ob predrtju obrnil želodec zaradi smradu.<br />

BODY vital NOVICE<br />

vse za hujšanje<br />

Naročite se <strong>na</strong> brezplačno e-revijo<br />

o hujšanju:<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


46 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

TENS – transkuta<strong>na</strong> elektro nevro stimulacija<br />

Avtor:<br />

Ines Trebec<br />

Brez stranskih učinkov<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Verjetno je zdravje pri vsakem človeku e<strong>na</strong><br />

od pomembnejših vrednot, zato se trudimo<br />

in ga ohranjamo vsak po svojih zmožnostih.<br />

Če se pojavijo manjše težave, si običajno<br />

poskušamo pomagati pri zdravljenju sami,<br />

če pa <strong>na</strong>dležni simptomi še vztrajajo, si<br />

pogosto poiščemo pomoč pri zdravniku.<br />

Poleg možnosti, ki <strong>na</strong>m jih ponuja urad<strong>na</strong> medici<strong>na</strong><br />

za zdravljenje bolezni in odpravo simptomov,<br />

<strong>na</strong>m danes različni proizvajalci ponujajo<br />

že množico različnih pripomočkov za samozdravljenje<br />

in odpravo določenih bolezenskih težav.<br />

Vedno več ljudi se <strong>na</strong>mreč poslužuje tudi<br />

nefarmakološkega zdravljenja z različnimi medicinskimi<br />

pripomočki, saj jim uporaba zdravil<br />

pogosto povzroča dodatne stranske učinke.<br />

Medicinski pripomočki so po definiciji<br />

<strong>na</strong>prave, ki se uporabljajo za zdravljenje in<br />

lajšanje bolezni. Lahko se jih uporablja samostojno<br />

ali v kombi<strong>na</strong>ciji z opremo, ki je<br />

potreb<strong>na</strong> za njihovo delovanje.<br />

E<strong>na</strong> izmed vedno bolj popularnih metod,<br />

ki se uporablja za blažitev in odpravo kroničnih<br />

bolečin, je metoda, imenova<strong>na</strong> TENS.<br />

Delovanje metode in pripomočkov <strong>na</strong>m je<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

47<br />

prijazno predstavil nevrolog asist. Jožef<br />

Magdič, dr. med., ki metodo tudi priporoča<br />

nekaterim bolnikom.<br />

Kako delujejo medicinski pripomočki po<br />

metodi TENS?<br />

Izraz pomeni transkuta<strong>na</strong> elektro nevro stimulacija.<br />

TENS je <strong>na</strong>čin obvladovanja bolečine<br />

z električnim draženjem v bolečem<br />

področju. V te <strong>na</strong>mene jo v medicini uporabljamo<br />

že več desetletij in se pogosto uporablja<br />

za odpravo bolečin v fizioterapiji. Velikokrat<br />

se jo poslužujejo ljudje, ki imajo<br />

bolečine v hrbtenici, z njo učinkovito odpravijo<br />

<strong>na</strong>petost v mišicah, bolečine po herpes<br />

zostru, fantomske bolečine, nevralgije, bolečine<br />

v sklepih, revmatizem in bolečine po<br />

poškodbah. Z medicinskim pripomočkom<br />

Cefaly je metoda postala uporab<strong>na</strong> tudi pri<br />

odpravljanju glavobola. Neboleč električni<br />

dražljaj povzroči, da se v področju draženja<br />

po živcih ne prevaja več bolečinski dražljaj,<br />

določene spremembe pa se zgodijo tudi <strong>na</strong><br />

ravni zaz<strong>na</strong>vanja bolečine.<br />

Na kakšen <strong>na</strong>čin deluje pripomoček pri<br />

lajšanju bolečin?<br />

Pripomoček ima kot ostali stimulatorji elektrodo,<br />

ki se jo <strong>na</strong>lepi <strong>na</strong> predel čela <strong>na</strong>d<br />

obrvmi, <strong>na</strong>njo pa se <strong>na</strong>takne stimulator, ki ga<br />

je zelo preprosto uporabljati. Delovanje je<br />

<strong>na</strong>mreč zelo poenostavljeno, brez zapletenih<br />

<strong>na</strong>stavitev in odvečnih gumbov, aktivira<br />

se z enim samim gumbom. Dr. Rigaux, ki je<br />

pripomoček »izumil«, je vanj zajel vse svoje<br />

dolgoletne izkušnje s področja nevrostimulacije<br />

in v treh <strong>na</strong>činih delovanja so zajete<br />

oblike stimulacije, ki so se izkazale za <strong>na</strong>jučinkovitejše<br />

in <strong>na</strong>jbolje prenosljive (čim manj<br />

boleče). Vsi trije <strong>na</strong>čini oz. programi se aktivirajo<br />

z enim gumbom, trajajo pa <strong>na</strong>jveč dvajset<br />

minut. Takšen cikel lahko izvedemo v fazi<br />

glavobola ali preventivno z <strong>na</strong>menom zmanjšanja<br />

pogostosti in jakosti glavobola ter <strong>na</strong><strong>na</strong>zadnje<br />

zmanjšanja porabe zdravil. Namenje<strong>na</strong><br />

je odpravljanju in preprečevanju<br />

tenzijskega glavobola, migrene in nekaterih<br />

redkejših oblik glavobola. Bolj je učinkovita<br />

»Delovanje je <strong>na</strong>mreč zelo poenostavljeno, brez<br />

zapletenih <strong>na</strong>stavitev in odvečnih gumbov, aktivira<br />

se z enim samim gumbom.«<br />

pri glavobolih, ki se pojavljajo v sprednjem,<br />

čelnem in senčničnem predelu glave. Je pa<br />

v fazi preizkušanja tudi elektroda, ki bo uporab<strong>na</strong><br />

z e<strong>na</strong>kim stimulatorjem tudi za glavobole<br />

v zatilju. Dokazano je tudi, da uporaba<br />

sprošča, malo uspava in tudi <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin<br />

odpravlja <strong>na</strong>petost.<br />

Poleg omenjenega izdelka je <strong>na</strong> trgu več<br />

vrst pripomočkov za lajšanje bolečin. Verjetno<br />

tudi ostali stimulatorji delujejo <strong>na</strong><br />

podoben <strong>na</strong>čin?<br />

LAJŠA RAZLIČNE VRSTE BOLEČIN<br />

– sklepi, nevropatije, poškodbe…<br />

Obstajajo seveda različni pripomočki za TENS<br />

<strong>na</strong> drugih delih telesa in so prav tako <strong>na</strong>menjeni<br />

domači uporabi. Poleg samega stimulatorja,<br />

ki omogoča različne <strong>na</strong>čine delovanja<br />

in <strong>na</strong>stavitev jakosti draženja, imajo<br />

takšne enote še vsaj dve elektrodi <strong>na</strong> električnem<br />

kablu. Seveda takšni pripomočki niso<br />

praktični za uporabo <strong>na</strong> glavi. Delujejo tako,<br />

da z električnim draženjem preprečijo prenos<br />

občutka za bolečino do možganov, električno<br />

draženje pa lahko <strong>na</strong> koži občutimo<br />

NOVI, IZBOLJŠANI TENSI ZA DOMAČO UPORABO. UČINKOVITOST<br />

IN VARNOST DOKAZANA V RAZISKAVAH<br />

ZDRAVI URINSKO IN FEKALNO INKONTINENCO<br />

O<br />

KREPI IN OBLIKUJE MIŠICE<br />

ROKAVICA, NOGAVICA, PAS IN KOLENČNIK ZA<br />

LAŽJO UPORABO NAMESTO BLAZINIC<br />

<strong>na</strong><br />

Najcenejši<br />

<strong>na</strong> tržišču<br />

BIOVIVA, telefon: 041/679 681, info@bioviva.si, www.bioviva.si<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


48 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

»Pred uporabo je zaželje<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> podpora oz.<br />

posvet o tem, kako, kdaj in kateri <strong>na</strong>čin delovanja<br />

uporabljati ...«<br />

Kdaj uporabljamo TENS?<br />

Lahko se uporablja za zmanjšanje akutne ali kronične bolečine:<br />

• bolečine v hrbtu (križ, hrbtenica, vrat),<br />

• bolečine v mišicah,<br />

• <strong>na</strong>petost mišic,<br />

• glavoboliin migrene,<br />

• fantomske bolečine,<br />

• bolečine v sklepih,<br />

• revmatizem,<br />

• menstrualne bolečine,<br />

• motnje prekrvavitve.<br />

kot mravljince. Učinkoviti so pri odpravljanju<br />

akutnih in kroničnih bolečin. Spodbujajo izločanje<br />

endorfinov v osrednjem živčevju, ki<br />

<strong>na</strong>m dajejo občutek ugodja in delujejo<br />

protibolečinsko.<br />

So medicinski pripomočki, ki delujejo po<br />

metodi TENS, varni?<br />

Varnost <strong>na</strong>prav jamči certifikat (CE) za medicinske<br />

<strong>na</strong>prave in tudi skrbno sledenje dosedanje<br />

uporabe ni pokazalo škodljivih učinkov.<br />

Upoštevati je treba <strong>na</strong>vodilo za uporabo,<br />

ki mora biti priloženo vsakemu pripomočku.<br />

Škodljivi so lahko le, če ne sledimo <strong>na</strong>vodilu<br />

proizvajalca in npr. nepravilno <strong>na</strong>mestimo<br />

elektrode.<br />

Jih lahko uporabnik sam uporablja?<br />

Pripomočki za TENS, ki so <strong>na</strong>menjeni domači<br />

uporabi, so običajno preprostejši, vseeno pa<br />

ponujajo različne <strong>na</strong>čine draženja. Več <strong>na</strong>činov<br />

delovanja kot je možnih, bolj zahtev<strong>na</strong><br />

Elektrode se pritrdi neposredno <strong>na</strong> boleče mesto ali <strong>na</strong> <strong>na</strong>jbližji živec. Električni tok<br />

prekine prenos bolečinskega sig<strong>na</strong>la z mesta bolečine v možgane in spodbuja izločanje<br />

snovi, ki zavirajo bolečino. Priporoča se takrat, ko je boleči<strong>na</strong> tako moč<strong>na</strong>, da zahteva<br />

zdravljenje z zdravili, saj lahko zmanjša količino potrebnih zdravil.<br />

je uporaba stimulatorja. Prav v tem je velika<br />

prednost pripomočka, ki nima odvečnih električnih<br />

kablov in gumbov za <strong>na</strong>stavitve, saj<br />

je <strong>na</strong>menjen zgolj uporabi <strong>na</strong> čelnem (in v<br />

prihodnje tudi zatilnem) predelu glave. Pred<br />

uporabo je zaželje<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> podpora oz.<br />

posvet o tem, kako, kdaj in kateri <strong>na</strong>čin delovanja<br />

uporabljati, saj se sicer dogaja, da uporabniki<br />

prezgodaj odnehajo in je učinkovitost<br />

metode manjša. Lahko tudi spremljamo,<br />

kako in kolikokrat je nekdo <strong>na</strong>pravo<br />

uporabljal.<br />

Obstajajo mogoče primeri oz. kotraindikacije,<br />

pri katerih <strong>na</strong>prave ne smemo<br />

uporabljati?<br />

Uporaba ni priporočljiva <strong>na</strong> predelih poškodovane<br />

ali vnete kože, <strong>na</strong> področju vstavljenega<br />

srčnega ali drugega spodbujevalca,<br />

nekateri redki posamezniki pa so lahko preobčutljivi<br />

<strong>na</strong> površinsko električno draženje.<br />

A Medicinski pripomočki so po<br />

definiciji <strong>na</strong>prave, ki se uporabljajo<br />

za zdravljenje in lajšanje bolezni.<br />

B TENS pomeni transkuta<strong>na</strong> elektro<br />

nevro stimulacija. Je <strong>na</strong>čin<br />

obvladovanja bolečine z električnim<br />

draženjem v bolečem področju.<br />

C Varnost <strong>na</strong>prav jamči certifikat<br />

(CE) za medicinske <strong>na</strong>prave in tudi<br />

skrbno sledenje dosedanje uporabe<br />

ni pokazalo škodljivih učinkov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

49<br />

Ste zadovoljni s svojo težo?<br />

Avtor:<br />

Hele<strong>na</strong> Okorn, mag. farm.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

Zakaj bi shujšali?<br />

V prejšnjih člankih smo se ukvarjali s hrano,<br />

ki je primer<strong>na</strong> za <strong>na</strong>s in <strong>na</strong>še zdravje. Hra<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>m daje energijo in vpliva <strong>na</strong> <strong>na</strong>še dobro<br />

počutje. Kar pojemo danes, vpliva <strong>na</strong> <strong>na</strong>š<br />

da<strong>na</strong>šnji dan in <strong>na</strong> <strong>na</strong>šo prihodnost, <strong>na</strong> <strong>na</strong>s<br />

osebno in <strong>na</strong> <strong>na</strong>še <strong>na</strong>jbližnje, ki jim hrano<br />

pripravljamo. Večkrat je bilo <strong>na</strong>pisano, da<br />

smo vsak zase kreator svojega jedilnika in<br />

da je samo od <strong>na</strong>s samih odvisno, kaj in<br />

koliko pojemo in popijemo.<br />

Naša odgovornost je velika, hkrati pa je lahko<br />

tudi breme, saj se soočamo z veliko svobodo<br />

pri izbiri hrane. Morda vemo, kaj je dobro za<br />

<strong>na</strong>s, a kaj, ko se <strong>na</strong>m ponuja marsikaj, kar <strong>na</strong>m<br />

pravzaprav škodi.<br />

Prehajamo v področje ne<strong>zdravega</strong>, kamor<br />

sodi tudi debelost. Pereča tema, ki se pojavlja<br />

vsepovsod, in to ne brez razloga. Debe-<br />

lih ljudi je čedaje več in kar je še bolj zaskrbljujoče,<br />

delež otrok s prekomerno telesno<br />

težo <strong>na</strong>rašča. Debelost presega estetsko komponento;<br />

je velika zdravstve<strong>na</strong> težava.<br />

Odvečno breme<br />

Prekomer<strong>na</strong> teža in debelost vplivata <strong>na</strong> <strong>na</strong>še<br />

počutje in ogrožata <strong>na</strong>še zdravje. Odvečni<br />

kilogrami so breme za <strong>na</strong>še telo, zlasti za<br />

sklepe in srce, in so velikokrat vezani <strong>na</strong> <strong>na</strong>še<br />

čustveno stanje. Poleg estetske komponente<br />

pa so posledice debelosti razsežnejše. Raziskave<br />

kažejo, da debelost pri zdravem človeku<br />

pripomore k razvoju številnih kroničnih<br />

bolezni in bolezenjskih stanj. Več odvečnih<br />

kilogramov imamo, večje je <strong>na</strong>še tveganje za<br />

razvoj srčno-žilnih obolenj, visokega krvnega<br />

tlaka, sladkorne bolezni, vnetja sklepov,<br />

motenj dihanja in nekaterih vrst raka.<br />

Čeprav morda želimo shujšati predvsem<br />

zaradi lepšega videza, doseganje in ohranjanje<br />

teže, ki je primer<strong>na</strong> za <strong>na</strong>s, pomaga tudi<br />

pri obvladovanju bolezni, ko se z njimi že soočamo.<br />

Npr. izgubljeni kilogrami vplivajo <strong>na</strong><br />

znižanje povišanega krvnega tlaka, izboljšajo<br />

krvno sliko, blagodejno vplivajo <strong>na</strong> raven krvnega<br />

sladkorja. Primer<strong>na</strong> teles<strong>na</strong> teža pri<strong>na</strong>ša<br />

mnogo koristi; izboljša <strong>na</strong>še zdravje in počutje<br />

ter tako vpliva <strong>na</strong> kakovost <strong>na</strong>šega<br />

življenja.<br />

Ste zadovoljni s svojo težo?<br />

Zanimivo je, da so le redki ljudje zadovoljni<br />

s svojo težo. Na <strong>na</strong>s stalno vpliva okolje s<br />

težnjo po vitkih, mišičastih telesih kot idealu<br />

lepote. Na vsakem koraku se soočamo z opevanimi<br />

lepimi postavami. Hkrati pa ne manjka<br />

<strong>na</strong>svetov, kako bi to lahko dosegli. Se morda<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


50 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

»Najpomembnejša je <strong>na</strong>ša želja oziroma odločitev.<br />

Nihče se ne more odločiti <strong>na</strong>mesto <strong>na</strong>s.«<br />

A Primer<strong>na</strong> teles<strong>na</strong> teža pri<strong>na</strong>ša<br />

mnogo koristi; izboljša <strong>na</strong>še<br />

zdravje in počutje ter tako vpliva<br />

<strong>na</strong> kakovost <strong>na</strong>šega življenja.<br />

B Želja ni dovolj, potreb<strong>na</strong> je<br />

samostoj<strong>na</strong> odločitev.<br />

C Zdravo hujšanje je pravzaprav<br />

spreminjanje nezdravih <strong>na</strong>vad,<br />

za kar je potreb<strong>na</strong> moč<strong>na</strong> volja<br />

in doslednost pri izvajanju.<br />

kdaj vprašamo, zakaj ob množici <strong>na</strong>svetov iz<br />

revij, različnih salonov in ostalih bolj ali manj<br />

(ne)strokovnih ustanov, nismo vitki in<br />

postavni, če si to želimo? So <strong>na</strong>sveti neuporabni<br />

in včasih celo zdravju škodljivi? Je<br />

morda <strong>na</strong>ša želja prešibka, da bi <strong>na</strong>m omogočila<br />

izpeljavo shujševalnega <strong>na</strong>črta? Ali pa<br />

je <strong>na</strong>črt slab oziroma smo si zastavili cilj, ki je<br />

za <strong>na</strong>s neuresničljiv?<br />

Torej, kakšen <strong>na</strong>j bi bil »uspešen« shujševalni<br />

<strong>na</strong>črt, ki bi posamezniku pomagal<br />

zmanjšati število prekomernih kilogramov,<br />

preprečil, da bi te izgubljene kilograme<br />

ponovno pridobil, pri tem ne ogrozil svojega<br />

<strong>zdravja</strong> in ostal <strong>na</strong> »novi« zmanjšani telesni<br />

teži dolgoročno?<br />

V tem in <strong>na</strong>slednjih člankih bomo poskusili<br />

odgovoriti <strong>na</strong> postavlje<strong>na</strong> vprašanja in se<br />

poglobili v vzroke debelosti ter njeno odpravljanje.<br />

Vsak, ki je že kdaj poskušal shujšati,<br />

ve, da ta proces ni lahek. In še težje je ohraniti<br />

zmanjšano telesno težo.<br />

Vendar hujšanje ni »misija<br />

nemogoče«.<br />

Najpomembnejša je <strong>na</strong>ša želja oziroma odločitev.<br />

Nihče se ne more odločiti <strong>na</strong>mesto <strong>na</strong>s.<br />

Ne pomagajo ne bolj ali manj prijaz<strong>na</strong> prigovarjanja<br />

<strong>na</strong>ših <strong>na</strong>jbližjih, ne zdravnikov »ukaz«.<br />

Morda že obiskujemo primernega strokovnjaka,<br />

ali smo se že včlanili v različ<strong>na</strong> društva<br />

in si <strong>na</strong>kupili skladovnico »shujševalnih« knjig.<br />

Toda to <strong>na</strong>m ne bo pomagalo, če se dejansko<br />

za hujšanje nismo odločili sami. Želja ni dovolj,<br />

potreb<strong>na</strong> je samostoj<strong>na</strong> odločitev. Zdravo<br />

hujšanje je pravzaprav spreminjanje nezdravih<br />

<strong>na</strong>vad, za kar je potreb<strong>na</strong> moč<strong>na</strong> volja in<br />

doslednost pri izvajanju.<br />

Priporočljivo je izbrati <strong>na</strong>či<strong>na</strong> hujšanja, ki<br />

je primeren in izvedljiv za posameznika. Ne<br />

<strong>na</strong>sedajmo visokoletečim, velikokrat kratkoročnim<br />

obljubam. Skozi ves proces hujšanja<br />

<strong>na</strong>j <strong>na</strong>s spremlja občutek, da delamo nekaj,<br />

kar je dobro za <strong>na</strong>s kot posameznika, čeprav<br />

ni lahko. Pazimo, morda učinkoviti <strong>na</strong>sveti<br />

kolega niso dobri <strong>na</strong>sveti zame. Če potrebujemo<br />

nekoga, ki <strong>na</strong>m bo pomagal, poiščimo<br />

strokovno usposobljenega, ki bo z<strong>na</strong>l prisluhniti<br />

<strong>na</strong>šim potrebam, zmožnostim in željam.<br />

Skupaj z <strong>na</strong>mi bo pripravil <strong>na</strong>črt, ki je za vas<br />

uresničljiv in izvedljiv.<br />

Da bi lahko ugotovili, če imamo prekomerno<br />

telesno težo oziroma smo predebeli,<br />

si poglejmo, kaj je primer<strong>na</strong> teles<strong>na</strong> teža.<br />

Najbolj priroč<strong>na</strong> in preprosta oce<strong>na</strong> stanja<br />

prehranjenosti se izraža kot indeks telesne<br />

teže (ITT). ITT je razmerje med telesno<br />

težo (v kilogramih) in kvadratom telesne<br />

višine (v metrih). Lahko si ga izraču<strong>na</strong>mo in v<br />

preglednici poiščemo, kam sodimo glede <strong>na</strong><br />

prehranjenost.<br />

Izračun ITT:<br />

Hujšajmo skupaj <strong>na</strong> Facebooku<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Lahkot<strong>na</strong> oblačila bomo počasi začeli jemati iz omare<br />

in ponovno bo v osredju skrb za lepo in vitalno telo<br />

za katerega poleti zagotovo bolje skrbimo. Zdravo<br />

telo je <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong>š glavni adut za dobro in kakovostno<br />

življenje, zato ga moramo redno vzdrževati s pravilnim<br />

prehranjevanjem in redno telesno aktivnostjo.<br />

Če želite ob tem <strong>na</strong> zdrav <strong>na</strong>čin izgubiti še kakšen<br />

odvečen kilogram, pijte <strong>na</strong>ravno mineralno vodo<br />

Do<strong>na</strong>t Mg.<br />

Hujšanja se lahko danes lotite <strong>na</strong> številne <strong>na</strong>čine. Pri tem<br />

upoštevajte dve glavni vodili, in sicer zdrava izguba kilogramov<br />

<strong>na</strong>j poteka postopoma ter v kombi<strong>na</strong>ciji z redno<br />

telesno aktivnostjo. Narav<strong>na</strong> mineral<strong>na</strong> voda Do<strong>na</strong>t Mg<br />

vam pri hujšanju učinkovito pomaga, saj sodeluje pri<br />

presnovi maščob in <strong>na</strong>domešča izgubljene minerale, še<br />

posebej magnezij. Do<strong>na</strong>t Mg je edinstve<strong>na</strong> <strong>na</strong>rav<strong>na</strong><br />

mineral<strong>na</strong> voda <strong>na</strong> svetu, saj vsebuje več kot 1.000 mg<br />

magnezija v enem litru.<br />

Magnezij krepi <strong>na</strong>šo telesno odpornost in povečuje<br />

zaloge energije, ki jo ob zdravem hujšanju s športno aktivnostjo<br />

vsekakor potrebujemo. Do<strong>na</strong>t Mg vsebuje tudi okoli<br />

7.700 mg/L hidrogenkarbo<strong>na</strong>tnega io<strong>na</strong>, ki <strong>na</strong>se veže velike<br />

količine odpadnih kislin in tako po telesni vadbi pomaga<br />

pri ponovnem vzpostavljanju bazno-kislega ravnotežja v<br />

telesu in preprečuje neprijetne mišične krče. Kolesarjenje,<br />

aerobika, tek ali šport<strong>na</strong> vadba po vaši izbiri vam skupaj s<br />

pitjem <strong>na</strong>ravne mineralne vode Do<strong>na</strong>t Mg pomaga pri vzdrževanju<br />

<strong>zdravega</strong> in lepega telesa.<br />

Pridružite se <strong>na</strong>m <strong>na</strong> Facebooku - 90-dnev<strong>na</strong> ločeval<strong>na</strong><br />

dieta!<br />

Do<strong>na</strong>t Mg. ZA ZDRAVJE!<br />

Oglasno sporočilo


»Skozi ves proces hujšanja <strong>na</strong>j <strong>na</strong>s spremlja<br />

občutek, da delamo nekaj, kar je dobro za<br />

<strong>na</strong>s kot posameznika, čeprav ni lahko.«<br />

Če je vaš ITT med 18,5 in 24,9, ste v priporočjivem območju. Lahko opazite, da<br />

so okvirji »priporočljivega« precej široko zastavljeni. Na primer: ženska, visoka<br />

165 cm, lahko tehta 51–68 kg; moški, visok 180 cm, pa od 60 do 81 kg. Oba sodita<br />

v skupino z normalno telesno težo. Območje priporočljivega in <strong>zdravega</strong> <strong>na</strong>m<br />

torej ponuja veliko svobodo pri izbiri svoje telesne teže. Slabost te metode je,<br />

da ne upošteva telesne sestave. Zako lahko mišičaste ljudi (<strong>na</strong> primer športnike)<br />

<strong>na</strong>pačno uvrsti med prekomerno prehranjene, starejše in bolnike pa med primerno<br />

hranjene.<br />

Pomembno je ravnovesje<br />

Primerno težo vzdržujemo tako, da skrbimo za primeren vnos hrane, torej da<br />

pojemo toliko, kot potrebujemo za svoje osnovno fiziološko delovanje in telesno<br />

aktivnost. Lahko se kdaj pregrešimo, pojemo preveč ali premalo, a ravnovesje<br />

med energijo iz zaužite hrane in <strong>na</strong>šo porabo mora biti vzpostavljeno dolgoročno,<br />

sicer se redimo ali hujšamo. Če želimo shujšati, moramo pojesti manj<br />

ali porabiti več – se več gibati.<br />

Teles<strong>na</strong> teža je odvis<strong>na</strong> od mnogih dejavnikov: od <strong>na</strong>šega življenjskega sloga<br />

(prehranjevalnih <strong>na</strong>vad, telesne aktivnosti, stresa, s katerim se soočamo), <strong>na</strong>še<br />

presnove, genov in okolja, v katerem živimo. Na mnogo od teh dejavnikov lahko<br />

vplivamo in če imamo preveč kilogramov, jih s spremembami <strong>na</strong>vad lahko dobro<br />

in zanesljivo oklestimo.<br />

Kako bomo to <strong>na</strong>redili, pa v prihodnjih člankih.<br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o zdravem<br />

hujšanju in izgubiti odvečne kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate čas<br />

aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so strokovni<br />

in preverjeni.<br />

• V 12 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Manj kilogramov, več zadovoljstva!<br />

Ne izgubljajte časa z SMS-i, zahtevnimi portali z odvečnimi in nepreverjenimi<br />

informacijami ... Šola <strong>zdravega</strong> hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong> vam vsakodnevno <strong>na</strong> vašo<br />

stran pošlje gradivo, s katerim bo hujšanje lažje in učinkovitejše.<br />

Šola <strong>zdravega</strong> hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong> ponuja nov in inovativen pristop k programu<br />

zmanjševanja telesne teže in bolj kakovostnemu življenju. Program<br />

šole je pripravila ekipa izkušenih strokovnjakov s področja zdrave prehrane,<br />

gibanja, reševanja odvisnosti in osebnostne rasti.<br />

Program šole <strong>zdravega</strong> hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Šola <strong>zdravega</strong> hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong> traja 12 tednov. Vsak dan v tednu je rezerviran<br />

za enega strokovnjaka, ki pokriva svoje področje. Skozi vseh dva<strong>na</strong>jst<br />

tednov boste vsak dan prejeli novo gradivo, ki vam bo v veliko pomoč <strong>na</strong> poti<br />

do želene telesne teže. Prejeli boste:<br />

* kar 108 receptov in idej zdravih jedi,<br />

* 16 video posnetkov vadb za krepitev in oblikovanje telesa,<br />

* 4 video posnetke priprave okusnih jedi<br />

* <strong>na</strong>svete zdravnice v obliki video posnetkov,<br />

* preko 40 prispevkov o motivaciji, samopodobi, prehrani,…<br />

Ob upoštevanju vseh <strong>na</strong>vodil vam uspeh ne uide!<br />

Več <strong>na</strong> www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

SAMO<br />

3,5€<br />

<strong>na</strong> teden<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


52 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Avtor:<br />

Saša V.<br />

Sindrom nemirnih nog<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Ste že slišali za sindrom nemirnih nog? Pri<br />

tem pojavu, ki je dokaj pogosta težava, saj<br />

se z njo srečuje skoraj 10 odstotkov prebivalstva,<br />

gre dobesedno za noge, ki ne<br />

morejo biti pri miru. Sindrom je pogostejši<br />

v ZDA in Evropi, <strong>na</strong> Daljnem vzhodu se pojavlja<br />

redkeje. Diagnoza sindroma nemirnih<br />

nog se je uveljavila šele v zadnjih desetletjih.<br />

Podlaga za diagnozo temelji <strong>na</strong> pripovedovanju<br />

bolnikov med usmerjenim<br />

pogovorom.<br />

Za sindrom ne moremo <strong>na</strong>tančno določiti starostne<br />

skupine, saj se pojavlja v vseh starostih;<br />

seveda ga <strong>na</strong>jlažje ugotovijo pri odraslih,<br />

ki težave dokaj dobro opišejo, težje pa pri<br />

otrocih ali starejših, kjer opis težave večinoma<br />

ni tako <strong>na</strong>zoren. Težave, ki jih občutijo posamezniki,<br />

so različno močne in tudi vzroki<br />

zanje so različni. Pri nekaterih so blage, pri<br />

drugih hujše in ti potrebujejo zdravljenje.<br />

Tri merila za pravilno diagnozo<br />

Prvo merilo, <strong>na</strong> osnovi katerega lahko zdravnik<br />

potrdi sindrom, je, da prizadeti čuti<br />

potrebo oziroma nujo po premikanju nog. To<br />

bolnik počne zato, ker v nogah čuti neprijetne<br />

občutke. Te opiše kot <strong>na</strong>petost, mravljinčenje,<br />

pretakanje ali trganje in vse to ustvari<br />

potrebo po premikanju nog. Po<strong>na</strong>vadi se<br />

neprijetni občutki pojavijo pred nočnim<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

53<br />

počitkom, ni pa nujno. Bolniki jih doživljajo<br />

tudi med daljšim sedenjem, <strong>na</strong> primer med<br />

vožnjo z letalom. Gibanje omili težavo ali jo<br />

začasno celo odpravi in to je tretje merilo, ki<br />

prispeva k <strong>na</strong>tančni diagnostiki.<br />

Vzrok za primarne težave ni z<strong>na</strong>n<br />

Pri večini bolnikov vzroki za sindrom še niso<br />

jasni. Zdravnik opravi dodatne preiskave, da<br />

izključi morebitne druge bolezni, ki jih lahko<br />

spremljajo podobne težave. Med njimi so<br />

lahko tudi hujše ledvične bolezni, zlasti ogroženi<br />

so dializni bolniki, slabokrvne osebe ter<br />

bolniki z nekaterimi boleznimi živcev in ožilja<br />

v spodnjih udih. Sindrom nemirnih nog<br />

se lahko pojavi tudi pri jemanju nekaterih<br />

zdravil. Tudi nosečnice niso imune pred temi<br />

težavami, še zlasti proti koncu nosečnosti.<br />

Nekatere raziskave govorijo tudi o vplivu<br />

dedne <strong>na</strong>gnjenosti k tej bolezni. Če ima<br />

nekdo simptome nemirnih nog, ima pogosto<br />

podobne težave tudi kdo od njegovih<br />

sorodnikov.<br />

Pred zdravljenjem simptomov je<br />

treba ugotoviti vzrok<br />

Preden se določi zdravljenje, je treba ugotoviti,<br />

ali gre morda za katero od zgoraj <strong>na</strong>štetih<br />

bolezni, ki tudi povzročajo te simptome.<br />

Ukrepi so odvisni od izrazitosti sindroma.<br />

Blage težave prizadetega ne motijo zelo, izrazitejše<br />

pa lahko občutno motijo spanje. V hujših<br />

primerih so potrebne usmerjene preiskave.<br />

Z njimi ugotavljajo, kaj vse moti bolnikovo<br />

spanje.<br />

Zdravniki poudarjajo, da je pri vseh resnih<br />

motnjah potrebno zdravljenje. Poleg tega si<br />

mora prizadeti zagotoviti normalno spanje<br />

v urejenem in prijetnem okolju. Odsvetova<strong>na</strong><br />

so tudi določe<strong>na</strong> zdravila in poživila. Nespečnost<br />

je treba preprečevati. Ko je to urejeno,<br />

pa vseeno ne pomaga dovolj, da bi odpravilo<br />

težave, je treba razmisliti o jemanju zdravil.<br />

Praksa kaže, da je za omilitev teh težav primerno<br />

jemanje zdravil, ki so sicer v rabi za<br />

zdravljenje Parkinsonove bolezni, vendar v<br />

»Blage težave prizadetega ne motijo zelo, izrazitejše<br />

pa lahko občutno motijo spanje. V hujših primerih<br />

so potrebne usmerjene preiskave.«<br />

precej manjših odmerkih. Vendar bi bilo zmotno<br />

sklepati, da je sindrom nemirnih nog<br />

začetek Parkinsonove bolezni. Seveda so <strong>na</strong><br />

voljo še druga zdravila, ki lahko delno<br />

pomagajo.<br />

Pomembno je prepoz<strong>na</strong>ti<br />

sindrom<br />

Prepoz<strong>na</strong>vanje z<strong>na</strong>kov je ključnega pome<strong>na</strong>.<br />

Pravil<strong>na</strong> diagnostika je <strong>na</strong>dvse pomemb<strong>na</strong><br />

zato, ker zdravila omilijo in izboljšajo simptome<br />

le v primeru, če gre v resnici za sindrom<br />

nemirnih nog. Zdravila v <strong>na</strong>sprotnem primeru<br />

nimajo želenega učinka. Velikokrat pa lahko<br />

tudi z razmeroma preprostimi ukrepi in zdravljenjem<br />

občutno izboljšamo kakovost bolnikovega<br />

življenja.<br />

A Pomemb<strong>na</strong> so tri merila<br />

za pravilno diagnozo.<br />

B Prepoz<strong>na</strong>vanje z<strong>na</strong>kov je<br />

ključnega pome<strong>na</strong>.<br />

C Z razmeroma preprostimi ukrepi in<br />

zdravljenjem občutno izboljšamo<br />

kakovost bolnikovega življenja.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


54 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Solarno ogrevanje<br />

Sonce <strong>na</strong>s greje<br />

Solarno ogrevanje postaja čedalje bolj razširjeno<br />

ogrevanje. Vzrok za to se skriva v<br />

tem, da solarno ogrevanje velja trenutno<br />

za <strong>na</strong>jcenejše ogrevanje. Medtem ko se<br />

drugi viri energije, npr. <strong>na</strong>fta in zemeljski<br />

plin, nenehno dražijo, ostaja ce<strong>na</strong> solarnega<br />

ogrevanja nespremenje<strong>na</strong>.<br />

Solarno ogrevanje ni le <strong>na</strong>jcenejše ogrevanje,<br />

temveč spada tudi v kategorijo <strong>na</strong>jbolj čistih<br />

ogrevanj, saj ne proizvaja škodljivih odpadnih<br />

plinov, ki bi se kopičili v ozračju in škodili<br />

<strong>na</strong>šemu planetu in zdravju. Uporaba solarne<br />

energije je mogoča <strong>na</strong> več področjih, žal pa<br />

se velikokrat vse skupaj ustavi pri investiciji,<br />

ki je potreb<strong>na</strong>, da se lahko postavi solarni<br />

sistem. Ce<strong>na</strong> za solarno ogrevanje je tako vsaj<br />

<strong>na</strong> začetku precej višja kot pri ogrevanju z<br />

konvencio<strong>na</strong>lnimi viri energije, čeprav je<br />

sonč<strong>na</strong> energija zastonj.<br />

Najcenejše ogrevanje s sončnimi<br />

kolektorji za ogrevanje<br />

Najcenejše ogrevanje ni tisto ogrevanje, ki<br />

pri<strong>na</strong>ša prihranke kratkoročno. Pri izračunu<br />

stroškov ogrevanja je treba upoštevati vse<br />

stroške, ki <strong>na</strong>stanejo v določenem, daljšem<br />

obdobju uporabe nekega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> ogrevanja.<br />

Tako bomo hitro prišli do ugotovitve, da je<br />

<strong>na</strong>jcenejše ogrevanje tisto, ki za svoje delovanje<br />

uporablja solarni sistem. Ce<strong>na</strong> investicije<br />

se bo povrnila v nekaj letih, medtem ko<br />

imajo kolektorji za ogrevanje zelo dolgo<br />

življenjsko dobo.<br />

Vsako leto pa država <strong>na</strong>menja subvencije<br />

tistim, ki se odločijo, da bo njihov dom ali<br />

poslovni objekt grel solarni sistem. Ce<strong>na</strong>, ki<br />

jo boste plačali za postavitev solarnega sistema,<br />

bo zaradi subvencije nižja. Če upoštevamo<br />

dejstvo, da ogrevanje z viri energije,<br />

kot sta npr. <strong>na</strong>fta ali zemeljski plin, postaja<br />

iz dneva v dan dražje in da si lahko pridobite<br />

subvencijo države v primeru, da se odločite<br />

za solarno ogrevanje, je sedaj pravi trenutek,<br />

da to storite. Ob tem je treba poudariti<br />

tudi dejstvo, da nekaterih virov energije, ki<br />

se uporabljajo danes, kot je <strong>na</strong> primer <strong>na</strong>fta,<br />

čez nekaj desetletij ne bo več. Zato je že<br />

danes pomembno, da začnemo razmišljati<br />

o prihodnosti <strong>na</strong>šega bivanja. Ker bomo tudi<br />

v prihodnosti težko živeli brez ogrevanja in<br />

tople vode, je <strong>na</strong>jbolje, da se že danes pripravimo<br />

<strong>na</strong> prihodnost in se odločimo za<br />

solarni sistem. Ce<strong>na</strong>, ki jo boste plačali za<br />

solarni sistem, bo v primerjavi z ugodjem, ki<br />

ga boste deležni, zelo nizka. Podoben razmislek<br />

velja v primeru <strong>na</strong>kupa toplotne<br />

črpalke.<br />

Kolektorji za ogrevanje so<br />

lahko <strong>na</strong> vsakem objektu<br />

Kolektorje za ogrevanje se lahko vgradi skorajda<br />

<strong>na</strong> vsak objekt. Za postavitev kolektorjev<br />

oziroma celotnega solarnega sistema se<br />

odločite, ko menjujete streho hiše ali ob<strong>na</strong>vljate<br />

fasado. Če ste se odločili, da boste zgradili<br />

novo hišo ali poslovni objekt, pa vam priporočamo,<br />

da se kolektorje za ogrevanje<br />

oziroma celoten solarni sistem postavi skupaj<br />

z novogradnjo. Tako bodo stroški postavitve<br />

solarnega sistema nekoliko nižji, kot če bi se<br />

lotili izgradnje solarnega sistema kasneje. Vi<br />

pa boste imeli že od samega začetka bivanja<br />

v novem domu <strong>na</strong>jcenejše ogrevanje.<br />

Kolektorji za ogrevanje so danes <strong>na</strong> voljo<br />

v različnih izvedbah, tako da je bojazen, da<br />

bodo kvarili izgled doma, odveč. Preden se<br />

odločite za <strong>na</strong>kup določenega tipa kolektorjev,<br />

je priporočljivo, da se o tem posvetujete<br />

s strokovnjakom, ki vam bo z<strong>na</strong>l svetovati, kaj<br />

je za vaš objekt <strong>na</strong>jprimernejše.<br />

Toplotne črpalke izkoriščajo energijo<br />

različnih energijskih virov in vam pomagajo<br />

pri varčnejšem življenju. Za delovanje<br />

porabijo malo električne energije,<br />

večino pridobijo iz okoliške toplote. To<br />

poteka tako, da sprejmejo toploto pri<br />

nižji temperaturi, <strong>na</strong>to pa jo oddajo pri<br />

višji preko posebnega hladilnega medija.<br />

Vmesno temperaturno razliko <strong>na</strong>domesti<br />

električ<strong>na</strong> moč. Tak <strong>na</strong>čin pridobivanja<br />

energije je zelo ekonomičen, saj<br />

kar 75 % energije pridobimo iz zu<strong>na</strong>njih<br />

virov in le 25 % dodamo električne.<br />

Viri toplote, ki jih toplotne črpalke<br />

lahko izkoriščajo, so zrak, zemlja, voda.<br />

Vsi ti viri spadajo med obnovljive vire<br />

energije, saj gre v bistvu za toploto,<br />

<strong>na</strong>stalo zaradi sončnega sevanja.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

55<br />

Vprašali smo <strong>na</strong>mesto vas<br />

Avtor:<br />

Anja Kuhar<br />

Zdrava pamet – <strong>na</strong>m je<br />

odpovedala pri vzgoji?<br />

Otroci so <strong>na</strong>še <strong>na</strong>jvečje bogastvo, pa tudi<br />

<strong>na</strong>ša ahilova peta. O tem, zakaj jo tako<br />

pogosto zadene puščica razvajenosti, smo<br />

povprašali psihologa in psihoterapevta<br />

Bogda<strong>na</strong> Žorža, ki razvajenost imenuje tudi<br />

rak sodobne vzgoje.<br />

Otroci se danes izgubljajo v poplavi<br />

stvari, ki jih ne potrebujejo in zanje niti še<br />

niso primerne (iPadi, televizija v spalnici,<br />

kupovanje tangic dekletcem, …). Kaj pravzaprav<br />

generira razvajenost in ali je poveza<strong>na</strong><br />

le z zadovoljevanjem materialnih<br />

želja?<br />

Razvajenost ni neposredno posledica blagostanja,<br />

otroke je mogoče dobro vzgajati tudi<br />

v materialnem blagostanju. Razvajenost so<br />

poz<strong>na</strong>li <strong>na</strong>ši predniki že v pradavnini, pa<br />

čeprav niso poz<strong>na</strong>li blagostanja. V <strong>na</strong>šem času<br />

so med krivci za tak razmah razvajenosti strokov<strong>na</strong><br />

literatura, ki vsiljuje podobo »idealnih<br />

staršev«, tudi sprevrženost pojma otrokovih<br />

pravic<br />

in predvsem permisiv<strong>na</strong><br />

vzgoja.<br />

»Gre za eno <strong>na</strong>jvečjih zablod stroke z globokimi<br />

posledicami, ne le za žrtev permisivne vzgoje, pač<br />

pa še za <strong>na</strong>jmanj en <strong>na</strong>slednji rod.«<br />

Ta koncept se je pojavil v 2. polovici 20.<br />

stoletja kot nekakšen idealen vzgojni model.<br />

Sloni <strong>na</strong> predpostavkah, da pred otroka ne<br />

smemo postavljati nikakršnih omejitev, da<br />

mu moramo le ponuditi čim boljše možnosti<br />

ter mu pustiti, da si v teh možnostih sam<br />

izbere, kar je zanj <strong>na</strong>jboljše. Gre za eno <strong>na</strong>jvečjih<br />

zablod stroke z globokimi posledicami,<br />

ne le za žrtev permisivne vzgoje, pač pa še<br />

za <strong>na</strong>jmanj en <strong>na</strong>slednji rod. Otroci so prezahtevni<br />

v odnosu do okolja, nezmožni reševanja<br />

problemov, premagovanja <strong>na</strong>pora, kot<br />

starši pa so negotovi, nestabilni, ne z<strong>na</strong>jo<br />

postavljati zdravih meja, zato so kronično<br />

nezadovoljni, depresivni itd.<br />

Starši pogosto zamenjujejo ljubezen z<br />

izkazovanjem <strong>na</strong>klonjenosti preko kupovanja<br />

nepotrebnih stvari, popuščanja, ... Katere<br />

so <strong>na</strong>jpogostejše <strong>na</strong>pake, ki jih starši storijo<br />

v želji ustreči vsem otrokovim željam?<br />

E<strong>na</strong> <strong>na</strong>jhujših zablod je prav ta, da smo v<br />

<strong>na</strong>šem času izkazovanje nežnosti, pozornosti,<br />

popuščanje itd. povezali z izkazovanjem<br />

ljubezni. Ob tem je tudi pojem »razvajanje«<br />

dobil nek pozitiven pomen – saj <strong>na</strong>s celo<br />

reklamne agencije vabijo s slogani »Pridite<br />

k <strong>na</strong>m, mi vas bomo razvajali«. Pa vendar zasipanje<br />

z materialnimi dobri<strong>na</strong>mi niti ni <strong>na</strong>jpomembnejši<br />

<strong>na</strong>čin razvajanja. Najpomembnejše<br />

je to, da otroku izkazujemo preveč<br />

pozornosti in nežnosti, zaradi česar<br />

postane prezahteven. Ne <strong>na</strong>učimo ga, da<br />

s svojim prizadevanjem rešuje svoje<br />

težave, ker mu vse težave rešujemo mi,<br />

zaradi česar otrok ne zmore niti spoz<strong>na</strong>ti<br />

svojih zmožnosti in si ne zaupa. Otoku preveč<br />

popuščamo in ugajamo njegovim željam,<br />

zaradi česar se ni pripravljen dogovarjati, sporazumevati<br />

in prilagajati.<br />

Koliko pa k otrokovi razvajenosti pripomorejo<br />

ostali vplivi, kot so izobraževalne<br />

ustanove, širša druži<strong>na</strong>, tudi vrstniki, ki<br />

vplivajo <strong>na</strong> večanje otrokovih želja?<br />

Ustanove od vrtca <strong>na</strong>prej zelo veliko prispevajo<br />

k razvajenosti. Naša šolska zakonodaja<br />

je izrazito pretirano permisiv<strong>na</strong>. V vrtcih in<br />

šolah se celo vzgojiteljice, učiteljice in učitelji,<br />

ki se zavedajo pogubnosti razvajanja,<br />

bojijo trdnejšega vzgojnega delovanja, ker<br />

so pri tem takoj lahko oz<strong>na</strong>čeni kot kršitelji<br />

otrokovih pravic.<br />

S kakšnimi metodami ali ukrepi je<br />

mogoče prekiniti začarani krog razvajenosti?<br />

Se po vaših izkušnjah katera izmed<br />

metod ne obnese in zakaj?<br />

Gre za zelo zahteven projekt, ki ga ni<br />

mogoče izpeljati le z določenim ukrepom ali<br />

metodo. Potrebno je mukotrpno in dolgotrajno<br />

prizadevanje za spremembo miselnosti,<br />

spremeniti se mora kup predpisov in celo<br />

iz stroke bi se morali umakniti strokovnjaki,<br />

ki so še do danes zelo vneto zagovarjali<br />

<strong>na</strong>čela permisivne vzgoje.<br />

Kakšno pa je vaše mnenje o fizični kazni?<br />

Kazen je nujno potrebno vzgojno sredstvo,<br />

ampak kazen ima zelo omejen vpliv. Je le eno<br />

od jasnih sporočil otroku. Vzgoja, ki temelji<br />

predvsem <strong>na</strong> kazni, je zelo škodljiva – e<strong>na</strong>ko<br />

kot vzgoja brez kazni. Tudi razvajenosti zato<br />

ne preprečujemo s kaznijo, ampak s trdno<br />

vzgojo. Permisiv<strong>na</strong> vzgoja je kazen oz<strong>na</strong>čila<br />

za škodljivo – in to ima svoje posledice. V<br />

zadnjih desetletjih smo prišli do zelo koristnih<br />

spoz<strong>na</strong>nj o <strong>na</strong>silju <strong>na</strong>d otroki, sprejeti so bili<br />

zelo koristni predpisi (npr. Zakon o preprečevanju<br />

<strong>na</strong>silja v družini), a tudi tu se dogaja<br />

neko čudno sprevračanje, ko se nekritično<br />

e<strong>na</strong>či telesno kazen z <strong>na</strong>siljem!<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


56 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Pomoč otroku pri učenju<br />

Avtor:<br />

dr. Nataša Rijavec Klobučar<br />

Učenje je<br />

lahko tudi »kul«<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Ko otroci postanejo tudi učenci, so pred<br />

starše postavljene nove <strong>na</strong>loge. Najtežja<br />

med njimi je zagotovo pomoč otroku pri<br />

opravljanju dolžnosti. Otroku želimo biti v<br />

oporo, mu olajšati učenje in mu pomagati<br />

čez ovire vsakodnevnih šolskih zahtev, pri<br />

tem pa velikokrat ne vemo, kako to storiti.<br />

Naše izobraževanje je že daleč za <strong>na</strong>mi,<br />

sistem pa se je v tem času spremenil.<br />

Motivacija<br />

Že res, da je motivacija za učenje velikega<br />

pome<strong>na</strong>. Kogar snov zanima, se bo lažje<br />

učil. Izkoristite otrokovo zanimanje za učenje.<br />

Tista področja, ki otroka ne zanimajo,<br />

jih skušajte osmisliti. Povežite za otroka<br />

nesmiselno snov s tistim, kar ga veseli. Konkretizirajte,<br />

kako mu lahko koristi neko z<strong>na</strong>nje.<br />

Npr. če bo z<strong>na</strong>l tuji jezik, bo razumel<br />

pesem v angleškem jeziku, ali si bo lahko<br />

prebral <strong>na</strong>vodila za raču<strong>na</strong>lniško igrico v<br />

tujem jeziku. Končni cilj razdelajte <strong>na</strong><br />

manjše podcilje, ki so otroku bolj oprijemljivi<br />

in smiselni.<br />

Otroka motivirajo tudi skrbno <strong>na</strong>črtovano<br />

učenje z odmori. Le koga privlačijo kupi snovi,<br />

ki jih je treba obdelati? Tudi <strong>na</strong>m pade motivacija,<br />

ko moramo v službi v enem dopoldnevu<br />

pregledati enormno količino podatkov.<br />

Kar strese <strong>na</strong>s ob misli, da <strong>na</strong>m voda že<br />

teče v grlo. Otrok <strong>na</strong>j si snov razdeli <strong>na</strong> manjše<br />

enote in začne s preprosto snovjo, ki ga bo<br />

spodbudila k učenju, <strong>na</strong>mesto da bi ga od<br />

tega odvrnila. To velja tudi za <strong>na</strong>s, ko moramo<br />

predelati npr. nov zakon ali <strong>na</strong>vodila v službi<br />

in se ne vidimo iz morja informacij.<br />

Načrtovanje učenja in odmorov<br />

Otroci <strong>na</strong>s včasih prepričajo, da se veliko učijo,<br />

ko ogromno časa preživijo za knjigami, a vprašanje<br />

je, kako učinkovito je to učenje. Ali zgolj<br />

ždijo za pisalno mizo in jim misli plavajo drugam,<br />

ali so pri tem resnično aktivni? Tudi pri<br />

učenju je bistve<strong>na</strong> kakovost in ne kvantiteta.<br />

Ob tem pa ne smemo pozabiti odmorov. Ti so<br />

odvisni od snovi, vendar pa je priporočeno, da<br />

po tridesetih minutah dela <strong>na</strong>redimo petminutni<br />

odmor – res pet minut in ne več. V teh<br />

petih minutah <strong>na</strong>j otrok <strong>na</strong>redi dva počepa ali<br />

tri, po možnosti ob odprtem oknu, skoči <strong>na</strong><br />

stranišče ali kaj podobnega. Če pozabi <strong>na</strong> uro<br />

in bo odmor daljši, potem bo potreboval več<br />

časa, da bo učenje ponovno steklo. Uri in pol<br />

dela <strong>na</strong>j sledi 15- do 20-minutni odmor, ko <strong>na</strong>j<br />

otrok nekaj poje, popije, se malo razvedri ob<br />

glasbi ipd. Tak odmor <strong>na</strong>j sledi tudi triurnemu<br />

učenju. Krajši odmor je treba vpeljati takrat,<br />

ko je otrok z mislimi drugje.<br />

Prostor in red pri učenju<br />

Za uspešno učenje ni vseeno, kje ta proces<br />

poteka. Prostor, ki ni hrupen, ki je svetel, <strong>na</strong><br />

mizi <strong>na</strong>j bo čim manj motečih stvari, da bo<br />

otrok ohranjal pozornost <strong>na</strong> vsebini, ki jo<br />

mora usvojiti. Določen red pri učenju bo<br />

otroku pomagal, da bo učenje ruti<strong>na</strong> – npr.<br />

po kosilu e<strong>na</strong> ura prosta, potem učenje, zvečer<br />

zabava. Poskrbimo za zdravo prehrano in<br />

pijačo (pravijo, da ba<strong>na</strong>ne spodbujajo učenje),<br />

za dovolj spanja in gibanja, skupaj preglejmo<br />

tehnike sproščanja, ki pomagajo premagovati<br />

stres in tremo pred preverjanjem<br />

z<strong>na</strong>nja. Morebiti se kaj koristnega lahko <strong>na</strong>učimo<br />

tudi sami.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

57<br />

Pričakovanja in opora staršev<br />

Starši pogosto od svojih otrok pričakujejo več,<br />

kot so ti zmožni, po drugi strani pa otrokove<br />

sposobnosti podcenjujejo. Treba je biti realen.<br />

Spoz<strong>na</strong>vajte svojega otroka, kje so njegove<br />

šibke točke in kje njegovi potenciali,<br />

spodbujajte ga in mu bodite v oporo, ko otrok<br />

doživlja neuspeh, pohvalite njegovo prizadevanje.<br />

Prisluhnite otrokovim besedam, kaj<br />

vam govori za sporočili, da se mu ne ljubi več,<br />

da nima smisla ipd. Otroka vedno skušajte<br />

primerjati z njegovim <strong>na</strong>predkom. Kaj z<strong>na</strong> ta<br />

mesec, česar ni z<strong>na</strong>l pred pol leta? Raziskujte,<br />

kako se uči in kaj se dogaja z njim, ko vas prepričuje,<br />

da so »učiteljice krive«, »da ravno tega<br />

vprašanja ni z<strong>na</strong>l«, »da se je veliko učil« ipd.<br />

Raziskujte, kakšno učenje otroku bolj leži: glasno,<br />

preko risanja plakatov, pisanja izpiskov,<br />

ga mir<strong>na</strong> glasba v ozadju moti ali spodbuja,<br />

... »Preverjajte«, kaj otrok resnično dela za<br />

pisalno mizo. Zanimajte se za njegovo počutje<br />

v šoli in kaj kroji njegovo radovednost. Skušajte<br />

povezovati stvari, ki ga dolgočasijo, ali<br />

težko snov z njegovimi hobiji.<br />

Bodite odprti, da slišite tudi tisto, česar ne<br />

želite slišati – <strong>na</strong>jprej od otroka in potem preverjajte<br />

v šoli. Tam boste morda <strong>na</strong>leteli <strong>na</strong><br />

svojo nemoč, občutke krivde in neuspeha, ko<br />

boste spoz<strong>na</strong>li, da otrok v šoli le ni toliko<br />

poslušal, sodeloval, kot vam z vso vnemo pripoveduje.<br />

Otrok včasih s svojim neuspehov,<br />

padcem v šoli ali ekstremnim vedenjem zgolj<br />

kliče svoje starše, da postanejo bolj aktivni,<br />

se usedejo z otrokom, se pogovorijo in skupaj<br />

zastavijo nov pristop k učenju. Ob tem<br />

vam bodo morda koristile tehnike, ki jih predstavljamo<br />

v <strong>na</strong>daljevanju.<br />

Predelava besedila<br />

Začnimo s predelavo daljšega besedila, ki<br />

se ga moramo <strong>na</strong>učiti. Npr. imamo pred<br />

seboj učbenik ali neko knjigo. Za začetek<br />

preletimo, pogledamo kazalo, uvod, morda<br />

spremno besedo, <strong>na</strong>to besedilo razdelimo<br />

<strong>na</strong> manjše dele. Odgovorimo si, kaj od vsega<br />

tega že poz<strong>na</strong>mo – iz vsakdanjega življenja,<br />

od prej, od drugih predmetov ipd. Ni odveč<br />

se vprašati, kako podrobno moramo snov<br />

spoz<strong>na</strong>ti. Temu sledi novo vprašanje. »Kaj<br />

imam jaz od tega?« Kot kratico KIJOT si ga<br />

lahko zapišemo <strong>na</strong> listek in <strong>na</strong>s spremlja pri<br />

vseh učenjih. Torej, kako bo meni koristilo,<br />

če bom poz<strong>na</strong>l, kar drugi določajo, da<br />

moram poz<strong>na</strong>ti. Potem sledi branje. Počasi,<br />

<strong>na</strong>tančno in z razumevanjem. Potreb<strong>na</strong> je<br />

misel<strong>na</strong> aktivnost, da razumemo, kaj beremo<br />

in si odgovarjamo <strong>na</strong> vprašanja ter iščemo<br />

nove pojme. Na koncu povzamemo, kaj smo<br />

prebrali. Povzemamo bistvo, torej tisto<br />

glavno sporočilo besedila. Bistvo izpišemo<br />

ali povemo <strong>na</strong> glas.<br />

Če prikažemo še en <strong>na</strong>čin učenja iz besedila.<br />

Najprej preberemo besedilo, ob robu<br />

oz<strong>na</strong>čimo nez<strong>na</strong>ne besede, potem poiščemo<br />

njihov pomen (slovarji, enciklopedije, vprašamo<br />

druge) in <strong>na</strong>zadnje izpišemo ključne<br />

besede. Še enkrat preberemo besedilo.<br />

Potem besedilo skrijemo in ponovimo.<br />

Po<strong>na</strong>vljanje in domače <strong>na</strong>loge<br />

Po<strong>na</strong>vljanje je pomembno. Otrok ponovi po<br />

delih, ko odgovarja <strong>na</strong> vprašanja. Včasih so vprašanja<br />

zapisa<strong>na</strong> v učbenikih, lahko mu jih postavljajo<br />

starši, lahko si jih postavi sam – le da ne<br />

goljufa in si ne postavlja le tistih, <strong>na</strong> katere z<strong>na</strong><br />

odgovoriti. Otroke <strong>na</strong>vajamo <strong>na</strong> po<strong>na</strong>vljanje<br />

preko domačih <strong>na</strong>log, čeprav se pritožujejo.<br />

Bolje si zapomnijo informacije, ki so še sveže in<br />

utrdijo snov, da se uskladišči v spomin, dobijo<br />

pa tudi povratno informacijo o tem, kje so še<br />

vrzeli. Pri po<strong>na</strong>vljanju velja zmernost: npr. otrok<br />

ponovi vsak dan pet novih besed, <strong>na</strong>slednji dan<br />

ponovi že <strong>na</strong>učene besede, in jim doda pet<br />

novih itd. Po<strong>na</strong>vljanje je <strong>na</strong>jbolj ekonomično,<br />

če se zgodi čim prej po učenju. Bolje si je vzeti<br />

nekaj minut <strong>na</strong> dan za vsak predmet, ponoviti<br />

glavne ideje, bistveno sporočilo, nove pojme,<br />

<strong>na</strong>to pa jih ponoviti čez nekaj dni. Čeprav se zdi<br />

nesmiselno, je <strong>na</strong>jboljši <strong>na</strong>čin, da se snov, ki jo<br />

je slišal dopoldne, usede. Otrok lahko to stori<br />

mimogrede, brez velikega <strong>na</strong>pora, ko npr. <strong>na</strong><br />

poti domov pove staršem, kaj so jemali v šoli,<br />

kaj mu je bilo zanimivo in ga le-ti spodbujajo k<br />

iskanju odgovorov. Ponovi lahko <strong>na</strong> različne<br />

<strong>na</strong>čine: <strong>na</strong> glas, s svojimi besedami, riše tabele,<br />

skice, diagrame, zgodbe. Gotovo je pred preverjanjem<br />

z<strong>na</strong>nja v šoli treba bolj podrobno in<br />

sistematično ponoviti. Otrok lahko po<strong>na</strong>vlja tudi<br />

s pomočjo miselnih vzorcev. To tehniko učenja<br />

bomo izpustili, kajti v primeru nepravilne uporabe<br />

lahko vzame ogromno časa in energije za<br />

samo pripravo, ob tem pa so otrokove misli drugje.<br />

Pri učenju je <strong>na</strong>mreč glav<strong>na</strong> misel<strong>na</strong><br />

aktivnost.<br />

Plakati, asociacije, kratice<br />

Miselno aktivnost gotovo poveča izdelava<br />

plakatov, kartic, lističev, <strong>na</strong> katere otrok zapisuje<br />

bistvene točke. Od otrokove starosti je<br />

seveda odvisno, ali bo zmogel izdelati plakat<br />

in ga pri učenju uporabljati. Že res, da plakati,<br />

ki visijo v otrokovi sobi s pomembnimi informacijami,<br />

ki se jih otrok težko zapomni, spodbuja<br />

otroka, a vedno se je treba vprašati, ali<br />

je otrok dovolj zrel, da bo pri ustvarjanju plakata<br />

aktivno sodeloval.<br />

Otroci <strong>na</strong>j si pri učenju pomagajo tudi z<br />

igro – to je <strong>na</strong>jbolj sproščen <strong>na</strong>čin pomnjenja,<br />

kupujete didaktične igrače, igrajte se<br />

vislice ipd. Naslednji <strong>na</strong>čin, ki se pogosto<br />

obnese, so asociacije. So zelo subjektivno<br />

zgrajene, osebne, ne<strong>na</strong>vadne. Pomagajte<br />

otroku ustvariti <strong>na</strong>jbolj »nore« asociacije. Npr.<br />

kdaj je plima in kdaj oseka, ko morska voda<br />

upade, si lahko zapomnimo, da se voda<br />

»odseka« oz. je takrat oseka, plima pa je njeno<br />

<strong>na</strong>sprotje. Otrok si pri učenju pomaga tudi s<br />

kraticami, npr. SKAT (Sparta, Korint, Atene,<br />

Teme) kot <strong>na</strong>jpomembnejše starogrške<br />

mestne države. Pri pomnjenju pomagajo tudi<br />

rime, abecede, predstave. Če se le da, stvar<br />

konkretizirajte in jo poiščite v realnem življenju.<br />

Še enkrat pa je treba poudariti, da je tu<br />

bistve<strong>na</strong> otrokova last<strong>na</strong> aktivnost, čeprav<br />

so <strong>na</strong>čini za zapomnitev lahko <strong>na</strong>jbolj smešni,<br />

»nori« in drugim njegove asociacije ničesar<br />

ne pomenijo.<br />

»Spoz<strong>na</strong>vajte svojega<br />

otroka, kje so njegove<br />

šibke točke in kje njegovi<br />

potenciali, spodbujajte<br />

ga in mu bodite v oporo,<br />

ko otrok doživlja neuspeh,<br />

pohvalite njegovo<br />

prizadevanje.«<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


58 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Karies in<br />

otroška preventiva<br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Karies, zob<strong>na</strong> gniloba, luknjica v zobu, črviček<br />

– izrazi, ki jih izreče zobozdravnik po pregledu<br />

in ob tem vedno sledi nekaj neprijetnega.<br />

Vrtanje, zoprn brneč zvok in trenutki<br />

odprtih ust, ko se kot <strong>na</strong>lašč slinimo, ko se<br />

ne bi smeli. Tem sitnostim se lahko izognemo,<br />

če uspemo ohraniti intaktne zobe.<br />

Karies je zob<strong>na</strong> gniloba, stanje, ki <strong>na</strong>stane<br />

zaradi delovanja mikrobov v ustni votlini. Ti<br />

mikrobi spreminjajo v zobnih oblogah sladkor<br />

v kisle produkte, ki uničujejo zobno tkivo<br />

z demineralizacijo in s proteolizo. Prvi z<strong>na</strong>k<br />

zobne gnilobe je začetni karies, ki se kaže kot<br />

bel madež. Z ustrezno higieno ga lahko zaustavimo.<br />

Če proces <strong>na</strong>preduje, pride do<br />

<strong>na</strong>stanka kariozne kavitete. Zobno gnilobo<br />

ali karies lahko preprečimo z ustrezno ustno<br />

higieno in z izogibanjem kariogeni hrani. Karioge<strong>na</strong><br />

hra<strong>na</strong> je hra<strong>na</strong>, ki vsebuje veliko sladkorja<br />

in se rada lepi <strong>na</strong> zobno površino.<br />

Karies je poleg parodontalne bolezni <strong>na</strong>jbolj<br />

razširje<strong>na</strong> patologija v zobozdravstvu.<br />

Zobje so izpostavljeni bakterijam takoj ob<br />

izrasti v ustno votlino. Zato moramo začeti s<br />

preventivnimi ukrepi takoj. Preprečiti<br />

moramo zastajanje oblog <strong>na</strong> zobeh. Sprva<br />

so za to odgovorni starši, <strong>na</strong>to se z leti odgovornost<br />

počasi prenese <strong>na</strong> otroke. Sestavni<br />

del vzgoje otrok je tudi izvajanje osnovne<br />

ustne higiene in redno obiskovanje zoboz-<br />

dravnika, oboje pa vodi do lepega in <strong>zdravega</strong><br />

<strong>na</strong>smeha ter ničnega strahu pred<br />

zobozdravniki.<br />

V različnih starostnih obdobjih se karies z<strong>na</strong>čilno<br />

pojavlja <strong>na</strong> določenih mestih. Pri <strong>na</strong>jmlajših,<br />

do starosti treh let, je <strong>na</strong>jbolj pogost pojav<br />

stekleničnega kariesa, ki je posledica pitja sladkih<br />

pijač in neočiščenih zobkov po pitju in dojenju.<br />

Staršem svetujemo <strong>na</strong>vajanje otrok <strong>na</strong> pitje<br />

nesladkanih pijač, <strong>na</strong>jbolje vode in obvezno<br />

čiščenje zob. Od tretjega do petega leta je treba<br />

<strong>na</strong>meniti več pozornosti čiščenju mlečnih kočnikov,<br />

kateri ostanejo v ustni votlini <strong>na</strong>jdlje od<br />

mlečnikov. Ob vstopu v šolo, torej okoli šestega<br />

leta, ko izrastejo prvi stalni kočniki, je treba higieno<br />

še izboljšati. »Šestice« so izredno neugodne<br />

za čiščenje, saj so v ustih težje dostopne,<br />

predvsem pa je nevarnost za <strong>na</strong>stanek kariozne<br />

lezije v času, ko še ne izrastejo povsem.<br />

Čeprav otroci že pridno ščetkajo sami, morajo<br />

starši preveriti in popraviti čistočo zob. Od<br />

šestega do dva<strong>na</strong>jstega leta starosti se poveča<br />

tveganje za pojav lezij <strong>na</strong> fisurnem sistemu zob,<br />

to je <strong>na</strong> griznih površi<strong>na</strong>h, kjer so globoke<br />

jamice. Tam hra<strong>na</strong> pogosteje zastaja. Vse to je<br />

ponovno težavno ob izraščanju drugih stalnih<br />

kočnikov, predvsem pa je to že čas, ko je nuj<strong>na</strong><br />

tudi uporaba zobne nitke.<br />

Fisure zdravih kočnikov in ličnikov zobozdravnik<br />

pogosto zaščiti oziroma zalije. Ves čas<br />

pa <strong>na</strong>j otrok redno obiskuje zobozdravnika, ki<br />

lahko dodatno zaščiti oziroma okrepi zobe s<br />

fluoridnimi premazi, če drugi posegi niso<br />

potrebni. V primeru, da pride do začetne demineralizacije,<br />

ki je še zaustavljiva, bo zobozdravnik<br />

dodatno opozoril in prav tako zaščitil tako<br />

področje. V primeru kariesa pa je potreb<strong>na</strong><br />

izdelava zalivke, kar tudi danes ni ravno <strong>na</strong>jprijetnejša<br />

izkušnja za otroka ali mladostnika.<br />

Prej ko bo karies odpravljen, manj zobne snovi<br />

bo okvarjene, manjša bo zalivka, kar hkrati<br />

pomeni tudi manj invaziven postopek in manj<br />

sedenja <strong>na</strong> zobozdravnikovem stolu.<br />

Izvajanje ustne higiene je potrebno dvakrat<br />

dnevno, zjutraj in zvečer, ko moramo<br />

temeljito očistiti vse zobne površine. Nikakor<br />

pa ne smemo pozabiti tudi medzobnih prostorov,<br />

ki jih <strong>na</strong>jbolje očistimo z zobno nitko.<br />

Otroci <strong>na</strong>j do šestega leta uporabljajo zobne<br />

ščetke in zobne paste, <strong>na</strong>menjene njihovi starosti,<br />

kjer je količi<strong>na</strong> fluoridov manjša, medtem<br />

ko starejši že lahko uporabljajo zobne<br />

paste z vsebnostjo fluoridov e<strong>na</strong>ki za odrasle.<br />

Fluoridi v zobnih pastah pripomorejo k<br />

boljši kakovosti zob. Količi<strong>na</strong> zobne paste <strong>na</strong>j<br />

bo velikosti grahovega zr<strong>na</strong>. Dokler otrok še<br />

ne z<strong>na</strong> izpljuniti, uporabljamo minimalno količino<br />

zobne paste, saj jo sicer poje.<br />

Poskrbimo, da bodo otroci imeli zdrav in lep<br />

<strong>na</strong>smeh, ne ukoreninimo jim strahu pred zobozdravniki<br />

in <strong>na</strong>j imajo s čistimi zobmi brez črnih<br />

lukenj lepe izkušnje <strong>na</strong> zobozdravniškem stolu.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


60 Marec 2012<br />

Velik čudež v majhnem lončku<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Vse o kefirju<br />

Vas zanima kaj je kefir, kako <strong>na</strong>stane, katere<br />

snovi vsebuje, zakaj <strong>na</strong>j bi ga uživali? Na ta<br />

in še mnoga vprašanja <strong>na</strong>m je odgovarjala<br />

gospa Sandra Turnšek.<br />

Kaj je kefir in kako <strong>na</strong>stane? Ali se kefir<br />

lahko <strong>na</strong>redi le iz kravjega mleka ali so primerne<br />

vse vrste mleka?<br />

Kefir je fermentiran mlečni izdelek s pe<strong>na</strong>sto<br />

teksturo, rezkim okusom in žametno kislostjo,<br />

ki ga uvrščamo med osvežilne <strong>na</strong>pitke.<br />

Kefir je tudi <strong>na</strong>jstarejši probiotični mlečni<br />

izdelek z <strong>na</strong>ravnimi probiotičnimi lastnostmi,<br />

zato je za zdravje tako dragocen. Začetki izdelave<br />

kefirja segajo daleč v zgodovino in prav<br />

tradicio<strong>na</strong>lni postopek izdelave kefirja iz pravih<br />

kefirnih zrn velja po z<strong>na</strong>nstvenih raziskavah<br />

za izredno zdravilnega. Pravzaprav bi<br />

morali reči, da se kefir ne izdeluje, temveč<br />

<strong>na</strong>staja, ko kefir<strong>na</strong> zr<strong>na</strong> živijo v mleku in vanj<br />

sproščajo svoje mikroorganizme. Nastaja<br />

torej brez kakršnihkoli drugih dodatkov.<br />

Kefirno zrno je zelo kompleks<strong>na</strong> združba<br />

različnih mikroorganizmov, ki živijo v sožitju<br />

in to pre<strong>na</strong>šajo v mleko. Med <strong>na</strong>stajanjem<br />

kefirja pride do mlečnokislinske fermentacije,<br />

ki temeljito spremeni sestavo končnega<br />

izdelka v primerjavi z njegovo osnovno surovino<br />

– mlekom. Med procesom fermentacije<br />

bakterije in kvasovke kot vir hrane izkoriščajo<br />

osnovne sestavine mleka in jih pri tem spreminjajo<br />

v enostavnejše, lažje prebavljive snovi.<br />

Kefir izdelujejo iz različnih vrst mleka: kozjega,<br />

ovčjega in kravjega. Mikroflora kefirnih zrn<br />

<strong>na</strong>mreč sproži mlečnokislinsko in alkoholno<br />

fermentacijo v vsakem mleku. V Sloveniji izdelujemo<br />

kefir iz kravjega mleka in z<strong>na</strong>no je, da<br />

je edino Mlekar<strong>na</strong> Krepko iz Laz pri Logatcu<br />

specializira<strong>na</strong> za proizvodnjo kefirja po tradicio<strong>na</strong>lnem<br />

postopku iz kefirnih zrn. Kakovost<br />

tradicio<strong>na</strong>lnega slovenskega kefirja Krepko je<br />

leta 2009 v Bruslju potrdil tudi Med<strong>na</strong>rodni<br />

inštitut za kakovost okusov iTQi s podelitvijo<br />

prestižne <strong>na</strong>grade »Okus leta 2009«.<br />

Kaj vsebuje kefir? Zakaj <strong>na</strong>j bi ga uživali?<br />

Od vseh fermentiranih mlečnokislinskih <strong>na</strong>pitkov<br />

je v kefirju <strong>na</strong>jbolj pestra paleta mlečnokislinskih<br />

človeku koristnih mikroorganizmov.<br />

V njem je nekaj deset različnih vrst bakterij in<br />

kvasovk, ki živijo v medsebojnem sožitju in<br />

proizvajajo številne encime, antioksidante,<br />

vitamine, antitumorne substance, vrsto protiteles,<br />

biološke stimulanse, razne »mikro hormone«<br />

in druge metabolite ter spreminjajo<br />

mleko v bistveno boljšo hrano, kot je mleko<br />

samo. Osnovne spremembe, ki jih v mleku<br />

sproži živa kefirjeva kultura oziroma kefirno<br />

zrno, so razgradnja mlečnega sladkorja (laktoze)<br />

do mlečne kisline, razgradnja beljakovin<br />

do njihovih osnovnih sestavnih enot aminokislin<br />

in razgradnja mlečne maščobe do prostih<br />

maščobnih kislin. Posledica teh sprememb<br />

sta boljša prebavljivost in višja prehranska vrednost<br />

kefirja v primerjavi z mlekom.<br />

Kefir poleg v maščobi topnih vitaminov (A, D,<br />

E, K) vsebuje tudi vitamine B-kompleksa, ki<br />

pomagajo urav<strong>na</strong>vati delovanje ledvic, jeter<br />

in živčnega sistema. Pomemb<strong>na</strong> je tudi vsebnost<br />

mineralov, kot sta kalcij in magnezij, ki<br />

sta pomemb<strong>na</strong> za razvoj kosti, zob in živčnega<br />

sistema, ter fosfor, ki telesu pomaga izkoriščati<br />

ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine ter<br />

tako pomaga oskrbovati telo z energijo.<br />

Kar precej je zdravilnih učinkov, ki jih ima<br />

kefir <strong>na</strong> <strong>na</strong>še zdravje, <strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>ni med njimi<br />

so vsekakor razstrupljanje organizma, izboljša<strong>na</strong><br />

prebava, zvišanje imunske sposobnosti<br />

organizma, antimikrobni učinki in preprečevanje<br />

okužb, izboljšan odziv organizma <strong>na</strong><br />

zdravila, antioksidacijske lastnosti, ki zavirajo<br />

procese staranja in skleroze, olajšan vnos kalcija,<br />

znižuje holesterol. Vse opisane zdravilne<br />

učinke pripisujejo strokovnjaki le tradicio<strong>na</strong>lnemu<br />

kefirju, ki je izdelan iz pravih kefirnih zrn.<br />

Zaradi številnih zdravilnih učinkov pravi<br />

ljubitelji in poz<strong>na</strong>valci kefirja radi rečejo, da<br />

je kefir zdravilo, čeprav bi mu tak <strong>na</strong>ziv težko<br />

pripisali in vendar ga je vsekakor smiselno<br />

uvrstiti v vsakodnevno prehrano in z njim<br />

ohranjati zdravje.<br />

Komu kefir <strong>na</strong>jbolj priporočate?<br />

Kefir lahko uživajo vsi, tako otroci, odrasli kot<br />

starostniki. Predšolska in šolska leta so čas, ko<br />

organizem potrebuje <strong>na</strong>jveč energije. Poleg<br />

beljakovin in ogljikovih hidratov dajejo predvsem<br />

maščobe otroškemu telesu <strong>na</strong>jveč energije,<br />

ki jo v teh letih tako potrebuje. Ker so vse<br />

te sestavine mleka v kefirju že delno razgrajene,<br />

jih telo hitreje prebavi in vsrka v kri. S<br />

kefirjem dobijo otroci vse potrebne maščobne<br />

kisline in aminokisline, ki jih telo ne more tvoriti.<br />

Za pravilen razvoj otrok so izredno<br />

pomembni tudi vitamini in minerali. Za otroke<br />

in mladostnike sta primer<strong>na</strong> sadni in <strong>na</strong>vadni<br />

kefir s 3,5 odstotka mlečne maščobe.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

61<br />

V odrasli dobi telo ne raste več, razvoj je zaključen.<br />

Telo potrebuje določeno količino energije<br />

za vzdrževanje vseh telesnih funkcij in<br />

obnovo telesa. V tem obdobju ima presnova<br />

zelo pomembno vlogo in <strong>na</strong> sestavo <strong>na</strong>ravne<br />

črevesne mikroflore vplivajo prehra<strong>na</strong>, uporaba<br />

zdravil, stres, okužbe, kemično ones<strong>na</strong>ženje.<br />

Vsaka sprememba lahko povzroči porušenje<br />

stabilnega ravnovesja črevesne<br />

mikroflore in s tem preobrat iz koristnega v<br />

škodljivo delovanje v telesu. Kot pomoč<br />

moramo v telo v<strong>na</strong>šati koristne vrste mikroorganizmov.<br />

Kot sem že povedala, je v kefirju<br />

paleta človeku koristnih mikroorganizmov <strong>na</strong>jbolj<br />

pestra in ga zaradi njegove sestave uvrščamo<br />

med var<strong>na</strong> in zdravju korist<strong>na</strong> živila. V<br />

tem življenjskem obdobju je zelo primeren<br />

kefir, izdelan iz mleka z 1,1 odstotka mlečne<br />

maščobe. Potrebe po energiji so manjše kot<br />

prej, seveda pa se razlikujejo od posameznika<br />

do posameznika. Seveda bodo športniki in ljudje,<br />

ki opravljajo težko fizično delo verjetno<br />

posegli po polnomastnih izdelkih. Pomembno<br />

vlogo ima kefir tudi v nosečnosti in kasneje<br />

pri samem dojenju. (Plod, ki se varno razvija v<br />

materinem telesu, je povsem odvisen od hrane,<br />

ki jo dobi po popkovnici od matere. Pravil<strong>na</strong>,<br />

predvsem pa raznovrst<strong>na</strong> prehra<strong>na</strong> je ključ<strong>na</strong><br />

za razvoj in rast ploda. Vse snovi, ki so v mleku,<br />

so tudi v kefirju, le da so zaradi procesa fermentacije<br />

delno razgrajene, zato jih telo hitreje<br />

in z manj truda vsrka v kri. Vse te sestavine preidejo<br />

iz materine krvi po popkovnici do ploda,<br />

ki za razvoj potrebuje številne snovi. Če s hrano<br />

ne dobi dovolj vitaminov in mineralov, jih črpa<br />

iz materinega telesa, zlasti iz kosti in zob, kar<br />

ima lahko hude posledice za mater. Zato je<br />

zelo pomembno, da nosečnica zaužije dovolj<br />

hrane, bogate z vsemi temi sestavi<strong>na</strong>mi. Pri<br />

tem je zelo pomembno, da je kefir lahko prebavljiv,<br />

urav<strong>na</strong>va prebavo in delovanje črevesja,<br />

odpravlja zaprtost, pomaga pri nespečnosti<br />

in depresiji, vsebuje kalcij in fosfor, ki sta<br />

pomemb<strong>na</strong> za pravilen razvoj kosti in zob, ter<br />

pomirjevalno vpliva <strong>na</strong> živčni sistem.)<br />

Ali obstajajo tudi kefirji z okusom in<br />

dodatki?<br />

Na trgu se dobi tradicio<strong>na</strong>lni kefir z dodatkom<br />

jagode in vanilje in po njem <strong>na</strong>jraje posežejo<br />

otroci. Kefir z omenjenim okusom je bil zelo<br />

lepo sprejet pri otrocih v vrtcih in šolah. Pred<br />

kratkim je <strong>na</strong>ša mlekar<strong>na</strong> ponudila potrošnikom<br />

revolucio<strong>na</strong>ren ekološki izdelek Jem, torej<br />

hujšam – simbiotik. Tradicio<strong>na</strong>lnemu kefirju z<br />

1,1 mlečne maščobe smo dodali BIO ovsene<br />

otrobe s topi<strong>na</strong>mburjem. Zadnji izdelek Mlekarne<br />

Krepko je zelo primeren za ljudi, ki imajo<br />

težave s sladkorjem in holesterolom ali iz drugih<br />

razlogov želijo oziroma morajo uživati<br />

hrano z manj kalorijami ter z nizkim glikemičnim<br />

indeksom. Izdelek Jem, torej hujšam ima<br />

<strong>na</strong>mreč samo 95 kalorij.<br />

Kaj pa če ne pre<strong>na</strong>šamo laktoze?<br />

Mlečnokislinske bakterije med fermentacijo<br />

pretvorijo del laktoze v mlečno kislino, ki<br />

zavira delovanje zdravju škodljivih mikroor-<br />

ganizmov v prebavnem traktu. Mleč<strong>na</strong> kisli<strong>na</strong><br />

je vir energije, pospešuje izločanje prebavnih<br />

sokov in delovanje črevesja, olajša razgradnjo<br />

beljakovin ter izboljša vezavo kalcija,<br />

fosforja in železa v telesu. V tradicio<strong>na</strong>lnem<br />

kefirju običajne laktoze skorajda ni več, zato<br />

ga dobro pre<strong>na</strong>šajo tudi tisti, ki trpijo za laktozno<br />

intoleranco. Na tem mestu moram<br />

ponovno poudariti, da o takem učinku lahko<br />

govorimo le pri tradicio<strong>na</strong>lnem kefirju, izdelanem<br />

iz pravih kefirnih zrn.<br />

Kakš<strong>na</strong> je razlika med kefirjem, kislim<br />

mlekom in jogurtom?<br />

Vsi trije so fermentirani mlečnokislinski proizvodi,<br />

ki pa se v svoji sestavi zelo razlikujejo.<br />

Kislo mleko in jogurt vsebujeta eno ali <strong>na</strong>jveč<br />

tri bakterije, ki jih dodajo, kefir pa vsebuje<br />

<strong>na</strong>jmanj 100 mikroorganizmov, ki jih vsebuje<br />

samo kefirno zrno in s tem, ko ga damo v<br />

mleko, preidejo v kefir.<br />

Ali lahko kefir <strong>na</strong>redimo tudi sami doma?<br />

Ni malo ljudi, ki še vedno doma pripravljajo ta<br />

čudežni <strong>na</strong>pitek. Vendar zaradi same priprave<br />

tradicio<strong>na</strong>lnega kefirja, ki je zelo zahtev<strong>na</strong>,<br />

veči<strong>na</strong> ljudi po prvi vnemi opusti lastno proizvodnjo.<br />

V enem samem lončku kefirja je torej<br />

shranjeno pravo bogastvo sestavin, s katerim<br />

ohranjamo vitalnost in zdravje. Kefir je velik<br />

čudež v majhnem lončku, ki ga privoščite sebi<br />

in vašim otrokom. Redno uživanje tega <strong>na</strong>ravnega<br />

izdelka vas bo prepričalo o njegovih pozitivnih<br />

učinkih.<br />

BODYvital<br />

»Zaradi številnih zdravilnih u<br />

telji in poz<strong>na</strong>valci vse za hujšanje kefirja radi<br />

“zdravilo”.«<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

NOVO!<br />

butik mlečnih<br />

izdelkov<br />

Naročnik oglasa: KELE & KELE d.o.o. / Laze 22a, 1370 Logatec<br />

TPC MURGLE (pritličje) / Cesta v Mestni Log 55, Ljublja<strong>na</strong><br />

EDINI PRAVI KEFIR V SLOVENIJI<br />

BIO IZDELKI IZ SLOVENSKEGA MLEKA<br />

NEHOMOGENIZIRANO<br />

ZAJAMČENO BREZ GSO<br />

pon. − pet.: 8h − 18h<br />

sob.: 8h − 13h<br />

KUPON<br />

ZA BREZPLAČEN IZDELEK<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.krepko.si<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


62 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Joga smeha osvaja svet<br />

Avtor:<br />

Maja Korošak<br />

Ko se smejimo<br />

brez razloga<br />

Simo<strong>na</strong> Krebs<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

Smeh je pol <strong>zdravja</strong>, pravi star pregovor.<br />

Lahko tudi več, vendar če se ne smejimo, ni<br />

učinka. Smeh pa je tudi zelo res<strong>na</strong> stvar, saj<br />

o njem obstajajo številne resne z<strong>na</strong>nstvene<br />

raziskave in še vedno tečejo, tako po svetu<br />

kot tudi pri <strong>na</strong>s. V zadnjem času predvsem<br />

v okviru joge smeha.<br />

Pred skoraj 20 leti je <strong>na</strong>mreč zdravnik dr. Madan<br />

Kataria iz Indije razvil posebne tehnike smeha,<br />

ki jih je poimenoval joga smeha. Na podlagi<br />

z<strong>na</strong>nstvenih raziskav je ugotovil, da <strong>na</strong>š um ne<br />

loči med <strong>na</strong>ravnim, torej spontanim smehom,<br />

in med smehom, ki je <strong>na</strong>rejen. Učinki obeh so<br />

izjemno blagodejni <strong>na</strong> <strong>na</strong>še počutje in zdravje.<br />

Smejali pa <strong>na</strong>j bi se vsaj pet<strong>na</strong>jst minut skupaj,<br />

in to zdržema, če bi želeli doseči optimalen učinek<br />

teh vaj <strong>na</strong> duševnost in telo.<br />

Danes je v svetu preko 6.000 klubov smejalne<br />

joge in od teh jih je devet v Sloveniji,<br />

predvsem po zaslugi Simone Krebs iz Maribora,<br />

ki je jogo smeha začela širiti tudi pri<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

63<br />

»Da bi dosegli optimalne učinke joge smeha, pa se<br />

moramo smejati zdržema <strong>na</strong>jmanj 10–15 minut<br />

skupaj. Ko to nekdo sliši prvič, se mu morda zdi, da<br />

se je nemogoče smejati tako dolgo časa.«<br />

<strong>na</strong>s. Klubi so brezplačni in odprti za vse,<br />

ponekod je zaželen prispevek za <strong>na</strong>jem<br />

prostora.<br />

»Zamisel smejalne joge je v tem, da ne<br />

potrebujemo smisla za humor, da bi se smejali,<br />

prav tako za smeh ne potrebujemo<br />

nobenih zu<strong>na</strong>njih spodbud, <strong>na</strong> primer šal.<br />

Smeha se lahko <strong>na</strong>učimo in zanj se lahko<br />

tudi odločimo. Hormoni sreče se izločajo<br />

tudi takrat, ko se smejimo »<strong>na</strong>rejeno«,«<br />

pojasnjuje Simo<strong>na</strong> Krebs. K jogi smeha je<br />

njo osebno pripeljala želja po smejanju, že<br />

kot otrok se je <strong>na</strong>mreč veliko smejala. »Pri<br />

svojem prejšnjem delu sem tudi opažala,<br />

da je bilo poslovne dogovore povsem preprosto<br />

izpeljati, ko smo se ljudje <strong>na</strong>smejali.<br />

Vzdušje se je sprostilo.« Takrat se tega še<br />

ni učila, to ji je bilo nekako podarjeno in že<br />

takrat se je zavedala, kako pomemben je<br />

smeh in koliko <strong>na</strong>m daje. Vendar je kljub<br />

temu zbolela za popolno izčrpanostjo in<br />

bila osem mesecev <strong>na</strong> bolniški. Porušil se<br />

ji je imunski sistem, tako da so jo morali<br />

odpeljati v bolnišnico. Po tistem si je rekla,<br />

da bo odtlej delala le še tisto, kar bo delala<br />

s srcem.<br />

Smeh brez šale<br />

Joga smeha je univerzal<strong>na</strong> zamisel, ko se<br />

vsak lahko smeje brez posebnega razloga:<br />

brez šal, brez humorja, brez zu<strong>na</strong>njih vplivov.<br />

»Gre za kombi<strong>na</strong>cijo dihalnih smejalnih<br />

vaj, kjer v skupini in skupinski di<strong>na</strong>miki<br />

zaradi očesnega stika postane ta smeh <strong>na</strong>lezljiv<br />

in skozi kombi<strong>na</strong>cijo zabavnih smejalnih<br />

vaj spodbujamo v ljudeh igrivost. Vemo,<br />

da živimo v svetu mask, <strong>na</strong>petosti, pri takšni<br />

vadbi pa se začnejo odpirati zapore, ki jih<br />

kažemo <strong>na</strong>vzven in spet pridejo <strong>na</strong> površje<br />

<strong>na</strong>ša ustvarjalnost, otroška igrivost, sproščenost,«<br />

pove Simo<strong>na</strong>. Ime joga smeha ni poveza<strong>na</strong><br />

z jogo, kot jo poz<strong>na</strong>mo, podobnost je<br />

le v dihalnih vajah, ki so priključene tehnikam<br />

smeha. Smeh je <strong>na</strong>mreč bližnjica do globljega<br />

dihanja. Kadarkoli se smejimo z odprtimi<br />

usti, se aktivira trebuš<strong>na</strong> prepo<strong>na</strong> in s<br />

tem zajamemo več zraka. Tako oskrbimo telo<br />

s kisikom. Smeh prav tako sprošča številne<br />

hormone. Eni takšnih so endorfini. Smeh<br />

tudi znižuje stopnjo stresnih hormonov, kot<br />

sta kor tizol in epinefrin. Je <strong>na</strong>raven<br />

antidepresiv.<br />

Smeh je <strong>na</strong>lezljiv<br />

Simo<strong>na</strong> Krebs piše s tega področja tudi magistrsko<br />

delo <strong>na</strong> Fakulteti za zdravstvene vede<br />

v Mariboru. Na podlagi študij, ki jih je prebrala,<br />

je ugotovila, da je smeh čudežno zdravilo<br />

v <strong>na</strong>s in se čudi, zakaj ga ne uporabljamo<br />

v večji meri. »Naslov raziskave je Joga smeha:<br />

orodje za samopomoč in dopolnil<strong>na</strong> terapija.<br />

Poteka v Klubu joge smeha Maribor in<br />

je prva tovrst<strong>na</strong> raziskava v Sloveniji. Merimo<br />

krvni tlak, utrip in periferno oksige<strong>na</strong>cijo<br />

(oskrbljenost perifernega tkiva s kisikom)<br />

pred vadbo joge smeha, ki traja eno uro, in<br />

po njej. Merimo tudi počutje pred vadbo in<br />

po njej. Zanimivo je to, da <strong>na</strong>š um ne loči<br />

med iskrenim in <strong>na</strong>rejenim smehom, kadarkoli<br />

se smejimo, se začnejo sproščati isti hormoni,<br />

ista biokemija začne delovati in e<strong>na</strong>ko<br />

globoko začnemo dihati, kot če se smejemo<br />

iz srca. To je igrani smeh. Gre za odločitev<br />

za smejanje. To je podobno, kot če bi se odločili,<br />

da greste v fitnes. Odločimo se za trening<br />

smeha. Da bi dosegli optimalne učinke<br />

joge smeha, pa se moramo smejati zdržema<br />

<strong>na</strong>jmanj 10–15 minut skupaj. Ko to nekdo<br />

sliši prvič, se mu morda zdi, da se je nemogoče<br />

smejati tako dolgo časa. Vendar mi v<br />

klubih se lahko smejimo celo eno uro skupaj.<br />

Gre za lastni trening, ker pa je smeh <strong>na</strong>lezljiv,<br />

je to tudi skupinska dejavnost. Zrcalni<br />

nevroni v <strong>na</strong>ših možganih privedejo do tega,<br />

da če se smeji eden, se bo zelo hitro začela<br />

smejati tudi oseba ob njem.<br />

Humor razumemo različno<br />

Zakaj smeh brez razloga, zakaj ne z razlogom?<br />

Simo<strong>na</strong> Krebs pojasnjuje: »Madan<br />

Kataria je v začetku organiziral srečanja v<br />

parkih <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin, da so si pripovedovali<br />

šale in se ob tem smejali. Vendar je šal zelo<br />

hitro zmanjkalo in z<strong>na</strong>čilnost šal je tudi ta,<br />

da so lahko za koga tudi žaljive, mu vzbujajo<br />

negativne občutke. Humor ljudje razumemo<br />

različno, nekomu je smešno nekaj,<br />

drugemu nekaj drugega. Zato sta skupaj z<br />

ženo, ki je učiteljica joge, razvila tehniko<br />

smejalno-dihalnih vaj.« Z jogo smeha je pri<br />

<strong>na</strong>s začela Mojca Malek, ki je tudi učiteljica<br />

joge smeha, in Krebsova je prvo izobraževanje<br />

<strong>na</strong>redila pri njej. Želela pa si je še več.<br />

Odšla je <strong>na</strong> izobraževanje k dr. Madanu<br />

Katariu v Švico, <strong>na</strong>to še v Indijo. Tam je v<br />

celoti spoz<strong>na</strong>la koncept joge smeha. Takoj<br />

ko se je vrnila v Slovenijo, je ustanovila prvi<br />

brezplačni klub joge smeha, in sicer v Mariboru.<br />

Ti klubi so zdaj tudi v Ljubljani, Kranju,<br />

<strong>na</strong> Ptuju, v Lendavi, Murski Soboti in<br />

Kopru.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


64 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

»Potem se smejimo “<strong>na</strong><br />

mobitel”. To izgleda tako,<br />

da si predstavljamo, da<br />

govorimo po mobitelu<br />

in da <strong>na</strong>m nekdo <strong>na</strong><br />

drugi strani govori same<br />

smešne stvari.«<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

Smeh je pol <strong>zdravja</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

V domu ostarelih<br />

Druga raziskavo izvaja v Domu starejših občanov<br />

Danice Vogrinec v Mariboru. Tam imajo<br />

redno enkrat mesečno vadbo joge smeha.<br />

Udeležujejo se je tudi dementni stanovalci.<br />

Merijo iste parametre kot v klubu, razen počutja.<br />

»Pokazalo se je, da se starejšim ljudem, ki<br />

se sicer ne gibljejo prav veliko, predihanost<br />

bistveno poveča, tlak pa se normalizira. Raziskavo<br />

opravljam v sodelovanju z delovno terapevtko<br />

Tjašo Čepon in doc. dr. Špelo Štangler<br />

Herodež, ki sta sicer zaposleni <strong>na</strong> Oddelku za<br />

genetiko UKC Maribor in je tudi mentorica raziskave.«<br />

Tretja raziskava je prijavlje<strong>na</strong> kot projekt<br />

v UKC Maribor <strong>na</strong> diabetološkem oddelku,<br />

kjer merijo vpliv joge smeha <strong>na</strong> raven sladkorja<br />

pri bolnikih z diabetesom tipa 2. Vodja<br />

raziskovalnega projekta je predstojnik tega<br />

oddelka prim. Miro Čokolič.<br />

Simo<strong>na</strong> Krebs si želi širiti jogo smeha v vse<br />

družbene pore, tako v podjetja, šolstvo, zdravstvo.<br />

Zdi se ji, da so ljudje začutili pomembnost<br />

tega pozitivnega pristopa. Lansko leto<br />

je skupaj s člani kluba organizirala prvi med<strong>na</strong>rodni<br />

festival smeha brez razloga v Ljubljani<br />

in Mariboru. Prišli so iz ZDA, Izraela,<br />

Avstrije in seveda Slovenije.<br />

Bliža se kongres<br />

11. maja 2012 bo potekal drugi med<strong>na</strong>rodni<br />

kongres smeha brez razloga. Strokovni del<br />

bo <strong>na</strong>menjen zdravnikom, medicinskim<br />

sestram, delovnim terapevtom, socialnim<br />

delavcem, psihologm. Predavatelji pridejo<br />

tudi iz tujine, od <strong>na</strong>ših strokovnjakov pa<br />

bodo predavali prim. Miro Čokolič, dr. med.,<br />

spec. inter., prof. dr. Alojz Ihan, doc. dr., Špela<br />

Štangler Herodež, pedopsihiatrinja Nataša<br />

Dajčman Potočnik in doc. dr. Beno Arnejčič.<br />

Iz Nemčije pride dr. Michael Titze, ki je psiholog<br />

laholog (veda o humorju), predstavil<br />

bo smeh kot <strong>na</strong>sprotje sramu. Iz Ka<strong>na</strong>de bo<br />

prišel Albert Nernberg, novi<strong>na</strong>r, ki raziskuje<br />

smeh po vsem svetu, opazuje, <strong>na</strong> kakšen<br />

<strong>na</strong>čin in čemu se smejijo v različnih kulturah.<br />

Albert Nernberg je tudi začetnik tekmovanja<br />

v smehu in tako bo v drugem delu kongresa<br />

prvo slovensko tekmovanje v smehu.<br />

Zmagovalec bo lahko odšel <strong>na</strong> svetovno<br />

prvenstvo, ki bo konec tega leta v Londonu<br />

ali Parizu ali New Yorku. »Lani sem bila povablje<strong>na</strong><br />

v žirijo <strong>na</strong> tekmovanje <strong>na</strong> Du<strong>na</strong>ju, tam<br />

sem šele videla, kako to izgleda. Zmagala je<br />

83-let<strong>na</strong> gospa, ki se je v jogi smeha začela<br />

smejati pred dvema letoma,« je v smehu<br />

povedala Simo<strong>na</strong> Krebs. Kako izgleda takšno<br />

tekmovanje? »Do osmine fi<strong>na</strong>la sva s kolegom<br />

iz žirije morala izbrati tistega, ki je spodbudil<br />

<strong>na</strong>jveč smeha pri publiki. Druge pa je<br />

izbiralo občinstvo samo, in sicer z aplavzom,<br />

ki ga je podelilo. E<strong>na</strong> od panog je bila hudičev<br />

smeh, treba se je bilo smejati čim bolj<br />

čarovniško. Potem je bila panoga tudi prašičji<br />

smeh, potem smeh v četvorkah in v<br />

parih, smeh <strong>na</strong> kolenih in kotaleči smeh.«<br />

Rešitev za svet<br />

Smeh in jogo smeha si želi vpeljati v vse pore<br />

<strong>na</strong>šega družbenega življenja: v šolstvo, zdravstvo,<br />

poslovni svet, ... Vse v redu, toda ali ni<br />

to nekoliko preveč preprosta rešitev za svet?<br />

(Vprašanje je spodbudilo gromek smeh.)<br />

Simo<strong>na</strong> Krebs: »Vsakič, ko imam kakšno predstavitev,<br />

razmišljam o smehu. Smeh <strong>na</strong>m je<br />

tako samoumeven in ravno o <strong>na</strong>jbolj preprostih<br />

stvareh ne razmišljamo veliko in jih imamo<br />

za preveč samoumevne, da bi jih uporabljali.<br />

Edi<strong>na</strong> rešitev za posameznika in za svet je po<br />

mojem mnenju več smeha. Vedno bolj sem<br />

prepriča<strong>na</strong>, da ima smeh dosti večje zdravilne<br />

zmožnosti, kot se jih zavedamo. Smeh je blažilec<br />

konfliktnih situacij. V podjetjih, kjer so<br />

smeh vzeli resno, se je izboljšalo vzdušje, povečala<br />

se je ustvarjalnost, manj je bilo bolniških<br />

odsotnosti. S komer se skupaj smejiš, se težko<br />

spreš. Podobno je v šolah, kjer se danes otroci<br />

zelo malo igrajo, premalo je tudi gibanja. V<br />

Indiji delajo jogo smeha učenci v šoli skupaj z<br />

učitelji pet minut med odmorom. Smeh je torej<br />

preprosta stvar, ki deluje močno <strong>na</strong> zelo različnih<br />

ravneh <strong>na</strong>šega bivanja in delovanja.«<br />

Ura joge smeha<br />

Kako pa konkretno izgleda vadba joge<br />

smeha? V klubu se <strong>na</strong> začetku predstavimo,<br />

saj vedno pride kakšen nov član, potem začnemo<br />

s ploskanjem. Osnovni gib joge smeha<br />

je ho ho ho, ha ha ha, pri čemer ploskamo. Ko<br />

hodimo po prostoru in gledamo drug drugega,<br />

pride do očesnega stika in povezanosti in do<br />

tega, da eden drugega okužimo s smehom.<br />

Potem izvajamo smejalne vaje, ki <strong>na</strong>vzven<br />

izgledajo nekoliko »premaknjene«. Pozdravni<br />

smeh, <strong>na</strong> primer. Ko si dva podata roki in se pri<br />

tem <strong>na</strong> določen <strong>na</strong>čin smejita. Potem malo<br />

zaplešemo. Potem »prižigamo kosilnico«.<br />

Potem se smejimo »<strong>na</strong> mobitel«. To izgleda<br />

tako, da si predstavljamo, da govorimo po<br />

mobitelu in da <strong>na</strong>m nekdo <strong>na</strong> drugi strani<br />

govori same smešne stvari. To so zabavne in<br />

ustvarjalne vaje. Dodajamo tudi samospodbudo<br />

in si <strong>na</strong> glas govorimo, da smo odlični<br />

ali pa da smo veseli ali da smo zdravi, to po<strong>na</strong>vljamo<br />

in se ob tem smejimo. Vmes izvajamo<br />

dihalne vaje, s katerimi se sprostimo. Minuta<br />

smeha <strong>na</strong>mreč velja kot deset minut telovadbe<br />

in pri tem se tudi utrudimo.«<br />

Simo<strong>na</strong> Krebs: »Ugotovila sem, da ima<br />

človek stikalo in da se sam odloči, ali<br />

se bo <strong>na</strong> nek dogodek odzval tako ali<br />

drugače. S smehom ali z jokom. Ne<br />

gre za to, da bi morali potlačiti žalost.<br />

Če si žalosten, si pač žalosten in se<br />

jokaš. Gre za to, da te svoje žalosti ne<br />

pestuješ v nedogled. Da se tudi žalovanje<br />

enkrat zaključi.«


Marec 2012<br />

65<br />

Avtor:<br />

Andreja Košir<br />

Novičke iz<br />

sveta <strong>zdravja</strong><br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

Američani <strong>na</strong>j bi več soli zaužili s<br />

kruhom in ostalimi pekovskimi<br />

izdelki kot pa s slanimi prigrizki, kot<br />

so čips, preste in pokovka. Čeprav<br />

so omenjeni prigrizki po okusu bolj<br />

slani od kruha in tudi glede <strong>na</strong> svojo težo vsebujejo več <strong>na</strong>trija,<br />

pa Američani vsakodnevno pojedo veliko več kruha od prej omenjenih<br />

izdelkov. Preveč soli v <strong>na</strong>ši prehrani povečuje tveganje za<br />

visok krvni tlak, ki je <strong>na</strong>jvečji dejavnik tveganja za pojav bolezni<br />

srca in ožilja ter srčne kapi. Američani <strong>na</strong>j večine soli ne bi dobili<br />

z dodajanjem le-te med kuhanjem, temveč z uživanjem predelane<br />

hrane in hrane v restavracijah. Center za <strong>na</strong>dzor in preprečevanje<br />

bolezni (Center for Disease Control and Prevention) poroča,<br />

da <strong>na</strong>j bi povprečen Američan <strong>na</strong> dan zaužil 3.300 miligramov<br />

<strong>na</strong>trija, kar krepko presega priporočenih 2.300 miligramov <strong>na</strong> dan.<br />

Za ljudi, starejše od 51 let, pa je priporoče<strong>na</strong> še manjša količi<strong>na</strong>.<br />

Če želite znižati količino soli v svoji prehrani, posegajte po sadju<br />

in zelenjavi, izogibajte se predelane hrane, berite deklaracije <strong>na</strong><br />

živilih in izbirajte tista z manj dodane soli.<br />

Motivacija za šport<br />

se spreminja<br />

Motivacija za šport se pri ljudeh<br />

nenehno spreminja. Številni ljudje<br />

si postavijo novoletne obljube, med<br />

katerimi je seveda tudi red<strong>na</strong><br />

vadba, in se jih skušajo dosledno<br />

držati, a realnost je žal drugač<strong>na</strong>.<br />

David Conroy, profesor kineziologije,<br />

se je s sodelavci lotil raziskave,<br />

v kateri je sodelovalo 33 študentov. Ti so morali deset tednov beležiti<br />

svojo stopnjo aktivnosti ter oceniti, kako moč<strong>na</strong> je njihova<br />

<strong>na</strong>mera po ukvarjanju s športom v <strong>na</strong>slednjem tednu. Raziskovalci<br />

so prišli do zaključkov, da se motivacija za šport spreminja iz<br />

ted<strong>na</strong> v teden, <strong>na</strong>njo pa zelo vplivajo številni zu<strong>na</strong>nji dejavniki,<br />

kot je <strong>na</strong> primer več dela v službi, bolezen, itd. Raziskovalci predlagajo,<br />

<strong>na</strong>j ljudje poskušajo šport enostavno umestiti v svoje<br />

življenje in <strong>na</strong>j ne pustijo, da motivacija za telesno dejavnost popusti<br />

zaradi drugih zu<strong>na</strong>njih zahtev.<br />

Visoke pete terjajo<br />

tudi visok davek<br />

Nošenje visokih pet spremeni <strong>na</strong>čin<br />

hoje, obremenjuje mišice in poveča<br />

možnost <strong>na</strong>stanka poškodb. Raziskava<br />

je pokazala, zakaj je hoja v<br />

visokih petah (lahko) boleča: čevlji<br />

z visoko peto spremenijo <strong>na</strong>še<br />

osnovno gibanje. Ženske, ki nosijo<br />

tako obutev, delajo manjše in močnejše<br />

korake, pri hoji pa je vključenih več mišic. Te spremembe so<br />

izražene tudi, ko si ženske sezujejo čevlje z visokimi petami in<br />

hodijo bose. Kot pojasnjuje dr. Neil Cronin, čevlji z visoko peto<br />

predstavljajo nevarnost za <strong>na</strong>stanek poškodb. Čevlji z visoko peto<br />

so lahko silno neudobni in po daljšem nošenju <strong>na</strong>s skoraj vedno<br />

bolijo noge. To lahko pripišemo legi stopala v taki obutvi: stopala<br />

so v čevljih z visoko peto upognje<strong>na</strong> in usmerje<strong>na</strong> proti prstom,<br />

zato se mišice v mečih sčasoma skrčijo in so bolj <strong>na</strong>pete. Te mišice<br />

so pri ženskah, ki nosijo visoke pete, kar šestkrat bolj obremenjene<br />

kot pri ženskah, ki nosijo nizko obutev.<br />

Z akupunkturo <strong>na</strong>d<br />

migrene<br />

Raziskava, objavlje<strong>na</strong> v glasilu ka<strong>na</strong>dskega<br />

zdravstvenega združenja Ca<strong>na</strong>dian<br />

Medical Association Jour<strong>na</strong>l, je<br />

pokazala, da lahko z akupunkturo<br />

(trajno) ublažimo migrenske glavobole.<br />

V raziskavi je sodelovalo 500<br />

odraslih oseb. Eno skupino so zdravili<br />

s tradicio<strong>na</strong>lno kitajsko akupunkturo,<br />

druga pa je bila delež<strong>na</strong> lažnega zdravljenja, pri katerem so jim iglice<br />

zapičili v popolnoma poljubne točke. Nihče od testirancev ni vedel, s<br />

katero od terapij so ga zdravili v štiritedenskem obdobju. Po končani<br />

raziskavi so prav vsi, tudi wtisti, ki so jih zdravili z lažno akupunkturo,<br />

poročali o manj pogostih migre<strong>na</strong>h. Pred raziskavo je veči<strong>na</strong> v povprečju<br />

doživela šest migrenskih glavobolov <strong>na</strong> mesec. Po končani raziskavi<br />

so testiranci poročali, da se je število migren zmanjšalo <strong>na</strong> tri<br />

dni v mesecu. Tudi mesec dni po raziskavi so bile migrene pri vseh<br />

sodelujočih manj pogoste in manj boleče. A o trajnem izboljšanju stanja<br />

so poročali le tisti testiranci, ki so jih zdravili s tradicio<strong>na</strong>lno kitajsko<br />

akupunkturo. Dr. Claudia Witt pravi, da so pretekle raziskave o<br />

učinku akupunkture pri migre<strong>na</strong>h pokazale, da je ta <strong>na</strong>čin zdravljenja<br />

<strong>na</strong>jbolj učinkovit pri ljudeh, ki jim drugi <strong>na</strong>čini zdravljenja niso pomagali,<br />

in pri tistih, ki imajo z akupunkturo pozitivne izkušnje.<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


66 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Zdravje zob in<br />

dlesni Slovencev<br />

Nekaj zanimivosti iz raziskave, ki so jo izvedli<br />

lani v Sloveniji.<br />

• V telefonski raziskavi so med 1.000 Slovenci<br />

ugotovili, da splošno zdravje zob in dlesni<br />

opredeljujejo kot zgledno: kar 35,7 %<br />

anketirancev ima težave z zobmi zelo redko<br />

(<strong>na</strong> manj kot 5 let). Na splošno je kar 59,3 %<br />

izprašanih zadovoljnih z zdravjem svojih<br />

zob in kar 63,7 % je zadovoljnih z zdravjem<br />

svojih dlesni.<br />

• Več kot tretji<strong>na</strong> izprašanih vsaj enkrat letno<br />

obišče zobozdravnika, veči<strong>na</strong> (75,6 %) pa<br />

trenutno nima težav z zobmi.<br />

• Mladostniki (15–19 let) imajo sicer dokaj<br />

visok delež težav s kariesom (28,6 %) in celo<br />

s krvavenjem dlesni 3,6 %. Slednja težava<br />

pesti kar 29,7 % anketirancev.<br />

• Slovenci si skoraj v večini (64,8 %) zobe<br />

čistijo dvakrat dnevno, skoraj tretji<strong>na</strong> (23,8<br />

%) pa si jih čisti tudi tri- in večkrat <strong>na</strong> dan.<br />

• V povprečju si kar 52,9 % Slovencev zobe<br />

ščetka 2–3 minute.<br />

• Najbolj uporablje<strong>na</strong> je še vedno klasič<strong>na</strong><br />

zob<strong>na</strong> ščetka, <strong>na</strong>rašča pa tudi trend uporabe<br />

električnih zobnih ščetk, ki jih že uporablja<br />

8,8 % anketirancev, predvsem tistih<br />

z višjo izobrazbeno strukturo in mlajši (20–<br />

29 let 10,8 %, 30–49 let 9 %).<br />

• Obe ščetki (hkrati) pa uporablja še več (9,1<br />

%) anketirancev. Kar 67,1 % Slovencev si<br />

posebej čisti tudi medzobne prostore, <strong>na</strong>jpogosteje<br />

z zobno nitko (48,3 %).<br />

Z zdravjem zob in dlesni smo <strong>na</strong> splošno zadovoljni,<br />

zobozdravnica Mojca Koželj, dr. dent.<br />

med., je <strong>na</strong> predstavitvi rezultatov opozorila<br />

še <strong>na</strong> drug, praktičen pogled <strong>na</strong> isto vprašanje:<br />

»Težave <strong>na</strong>stanejo zato, ker si vseh površin<br />

zob ne očistimo dovolj temeljito in<br />

<strong>na</strong>tančno.«<br />

Od vnetih dlesni do parodontalne bolezni<br />

O parodontalni bolezni govorimo, kadar nezdravljeno vnetje dlesni <strong>na</strong>preduje v globlja<br />

obzob<strong>na</strong> tkiva. Zato je še kako pomembno, da ob prvih z<strong>na</strong>kih vnetja dlesni takoj ukrepamo.<br />

Vneta dlesen je <strong>na</strong>brekla, otekla ter <strong>na</strong> dotik občutljiva. Spremeni tudi barvo iz<br />

svetlo rož<strong>na</strong>te, ki je z<strong>na</strong>čil<strong>na</strong> za zdravo dlesen, v rdečo. Vneta dlesen rada že ob ščetkanju,<br />

dotiku ali ugrizu v trdo hrano zakrvavi. Zato je krvaveča dlesen alarmni sig<strong>na</strong>l.<br />

Vnetje dlesni v večini primerov lahko odpravimo z izboljšano ustno higieno. Bakterije<br />

v mehkih zobnih oblogah oziroma v zobnem plaku so tiste, ki povzročajo vnetje dlesni.<br />

Zato jih moramo <strong>na</strong>tančno in redno odstranjevati. Uporabimo mehko zobno ščetko<br />

z več tisoč ščeti<strong>na</strong>mi, s katero bomo lahko nežno, a učinkovito očistili rob dlesni. Zelo<br />

pomembno je čiščenje medzobnih prostorov, saj se vnetje dlesni tam <strong>na</strong>jprej začne.<br />

Uporabimo medzobno ščetko pravilne velikosti in/ali zobno nitko. Dvakrat letno<br />

obiščimo zobozdravnika, ki bo pregledal <strong>na</strong>še zobe in obzob<strong>na</strong> tkiva. Če <strong>na</strong>s bo opozoril,<br />

da moramo bolj čistiti zobe, je pomembno tudi, da izvemo, s čim in kako <strong>na</strong>j to<br />

počnemo. Tudi, če menimo, da vemo in z<strong>na</strong>mo, je osvežitev vedenja in z<strong>na</strong>nja s strani<br />

strokovnjaka vedno dobrodošla.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

67<br />

Oglasno sporočilo<br />

Tudi starostniki z zobnimi vsadki<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

Napredek medicine je pripeljal do podaljšane<br />

življenjeske dobe tako pri moških kot<br />

pri ženskah. Z<strong>na</strong>no je, da se vse razvite<br />

dežele soočajo s povečanim deležem starejše<br />

populacije in seveda s tem tudi z vsemi<br />

zdravstevnimi problemi, ki jih starost pri<strong>na</strong>ša.<br />

Raziskava so pokazale, da bo potreba<br />

po protetičnih <strong>na</strong>domestkih klub preventivi<br />

pri mladi populaciji, še vedno rasla, z<br />

osveščenjem populacije, pa potreba po tudi<br />

bolj kvalitetnih <strong>na</strong>domestkih.<br />

Študije pravijo da se funkcio<strong>na</strong>lnost in estetika<br />

vseh vrst protetičnih <strong>na</strong>domestkov lahko<br />

doseže z uporabo zobnih vsadkov. Bistveno<br />

se poveča sila ugriza, učinkovitost žvečenja je<br />

večja, žvekalni gibi so bolj usklajeni , bolje<br />

rečeno kvaliteta življenja se bistveno izboljša<br />

, posledično je zadovoljstvo pacientov večje ,<br />

kar pa je bistvo zdravljenja.<br />

Pri vstavljanju vsadkov pri starejših se soočamo<br />

z specifično problematiko. Dokazano<br />

je da starost nima posebnega vpliva <strong>na</strong> uspešnost<br />

operativnega postopka, kakor tudi ne<br />

<strong>na</strong> preživetje vsadkov. Statistika kaže, da je<br />

preživetje vsadkov pri strejši populaciji od 60<br />

let, od 90-95 %. Res pa je, da s starostjo raste<br />

verjetnost sistemskih bolezni, ki pa lahko vplivajo<br />

<strong>na</strong> samo uspešnost implantne oskrbe.<br />

Vendar je tudi ta skrb odveč , saj pacienti<br />

z ustrezno predoperativno pripravo in redno<br />

pooperativno kontrolo lahko uporabljajo<br />

zobne vsadke ravno tako kvalitetno kot mlajša<br />

populacija. Bolezni kot so <strong>na</strong>primer, bolezni<br />

srca in ožilja, sladkor<strong>na</strong> bolezen, osteoporoza<br />

zahtevajo dodatno previdnost in <strong>na</strong>tančno<br />

obrav<strong>na</strong>vo pacientov.<br />

Zelo pomembni dejavniki za kvaliten ugriz<br />

so tudi kajenje, alkoholizem in seveda higienske<br />

<strong>na</strong>vade ljudi. Prav vse raziskave so<br />

pokazale povezavo med slabo higieno in prezgodnjo<br />

izgubo vsadka. Iz lastnih izkušenj<br />

lahko povem , da je <strong>na</strong>tanč<strong>na</strong> kontrola higiene<br />

obvez<strong>na</strong> in bistveno izboljša in podaljša<br />

življenjsko dobo vsadka.<br />

Najpomembneje je, da <strong>na</strong>jdemo optimalno<br />

rešitev za posameznega pacienta,<br />

bodisi dva vsadka za brezzobo čeljust z<br />

totalno protezo predvsem za spodnjo<br />

čeljust, saj je v večini primerov ravno spodnja<br />

čeljust zelo nestabil<strong>na</strong>, <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin pa<br />

se jo fiksira in pacient se lahko normalno<br />

hrani , ali pa štirje vsadki za zgornjo čeljust,<br />

ki ravno tako predstavlja zadrego pri normalnem<br />

hranjenju.<br />

Časov<strong>na</strong> obremenitev zaradi posega je<br />

minimal<strong>na</strong>, okrevanje je hitro in vsadki se<br />

lahko obremenijo relativno hitro. Velikokrat<br />

Ti<strong>na</strong> Fabjan, dr. dent. med.<br />

se lahko uporabi že obstoječo protezo, tako<br />

da starostnikom ne povzroča dodatnega<br />

stroška.<br />

Seveda se pacienti lahko odločijo tudi za<br />

fiksne zobe brez proteza, kar pa zahteva<br />

boljše kostne pogoje.<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

NOVO:<br />

Podjetje Medical Fabjan, je odprlo novo zobno ordi<strong>na</strong>cijo tudi v Ljubljani <strong>na</strong> Peričevi ulici 29, v Bežigrajskem<br />

Dvoru. Sicer pa sta ostali dve ordi<strong>na</strong>ciji še <strong>na</strong> obstoječih lokacijah v Celju in Kolombanu<br />

<strong>na</strong>d Ankaranom. Več informacij lahko dobite <strong>na</strong> tel. številki 041 386 622 ali pa preko spleta www.<br />

zobozdravnik.org.<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

Pred posegom<br />

Po posegu<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


68 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

Aromatični<br />

jedilnik z agrumi<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

Zima se že počasi poslavlja in vsi že nestrpno<br />

pričakujemo pomlad. Naše telo je po<br />

dolgih zimskih mesecih, ko smo se bolj ali<br />

manj ustrezno prehranjevali in gibali, dodobra<br />

porabilo zaloge vitaminov, mineralov<br />

in drugih hranilnih snovi, pomembnih za<br />

ohranjanje <strong>zdravja</strong> in dobrega počutja. Da<br />

bi bile posledice zime čim manj <strong>na</strong>dležne,<br />

smo kot osrednjo sestavino tokratnega<br />

jedilnika izbrali agrume.<br />

Agrumi – pomaranče, limone, limete, grenivke<br />

in mandarine – vsebujejo veliko vitaminov<br />

(predvsem vitami<strong>na</strong> C) in drugih učin-<br />

kovin, ki <strong>na</strong>s ščitijo pred boleznimi. V izbranih<br />

receptih predstavljajo agrumi osrednjo ali pa<br />

zelo pomembno dopolnilno sestavino posamezne<br />

jedi. Postopki za pripravo jedi so preprosti<br />

in temeljijo <strong>na</strong> <strong>na</strong>čelih <strong>zdravega</strong> prehranjevanja,<br />

torej <strong>na</strong> uživanju veliko zelenjave,<br />

sadja in izogibanju maščobam. Poleg tega<br />

izbrane sestavine zlahka <strong>na</strong>jdemo <strong>na</strong> policah<br />

<strong>na</strong>ših trgovin.<br />

Pri <strong>na</strong>kupu agrumov pa ne bo odveč opozoriti<br />

<strong>na</strong> nekaj dejstev, povezanih s kakovostjo<br />

sadežev. V <strong>na</strong>ših trgovi<strong>na</strong>h večinoma prodajajo<br />

agrume, ki so pridelani <strong>na</strong> velikih<br />

plantažah, torej <strong>na</strong> intenziven <strong>na</strong>čin, kar<br />

pomeni, da za njihovo gojenje uporabljajo<br />

škodljiva zaščit<strong>na</strong> sredstva (pesticide, fungicide,<br />

herbicide), ki <strong>na</strong>šemu telesu škodijo. Te<br />

strupene snovi se zadržujejo večinoma v<br />

lupini sadežev. Ker se v mnogih receptih<br />

poleg samega mesa sadežev uporablja tudi<br />

lupino, je priporočljivo izbrati neškropljene,<br />

ekološko pridelane sadeže. Če lupine ne<br />

bomo uporabili, pa je vseeno treba sadeže<br />

pred uporabo temeljito umiti z vročo vodo<br />

in jih osušiti, saj s tem odstranimo večino škodljivih<br />

snovi.<br />

Pisa<strong>na</strong> solata z rdečo grenivko<br />

Sestavine za 4 osebe:<br />

• 100 g motovilca,<br />

• 1 manjša glava rdečega radiča<br />

(približno 100 g),<br />

• 50 g rukole,<br />

Sestavine za preliv:<br />

• 2 žlici olivnega olja,<br />

• 3 žlice limoninega soka,<br />

• 1 žlička trsnega sladkorja,<br />

• 2 strta stroka čes<strong>na</strong>,<br />

• 1 manjši gomolj koromača (približno<br />

200 g),<br />

• 2 manjši rdeči grenivki.<br />

• sol in poper.<br />

• 1 žlica <strong>na</strong>sekljanih olupljenih<br />

mandljev<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

Priprava:<br />

Motovilec in rukolo preberemo, radič pa razdelimo <strong>na</strong> posamezne<br />

liste in vse skupaj temeljito operemo in <strong>na</strong>trgamo. Gomolju koromača<br />

odstranimo zu<strong>na</strong>nje trde dele, prihranimo pa nekaj vejic z zelenimi<br />

listki. Gomolj vzdolžno prerežemo in <strong>na</strong>režemo <strong>na</strong> 2 mm debele rezine.<br />

Z ostrim nožem olupimo grenivki. Pazimo, da odstranimo vso notranjo<br />

belo kožico. Zarežemo ob beli opni med krhlji ter jih previdno<br />

odluščimo in razpolovimo. Roke ves čas držimo <strong>na</strong>d skledo, da prestrežemo<br />

sok, ki se izceja. Solatni preliv pripravimo v skledi. Z metlico<br />

za stepanje temeljito zmešamo sok grenivke, olivno olje, limonin sok,<br />

česen, sol in poper. V manjši ognjevarni ponvi brez maščobe pražimo<br />

<strong>na</strong>sekljane mandlje, dokler se ne obarvajo zlato rumeno. V veliko<br />

skledo <strong>na</strong>ložimo solato, rezine koromača in krhlje grenivke, dodamo<br />

preliv in dobro premešamo. Po vrhu potresemo s praženimi mandlji<br />

in postrežemo.<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si


Marec 2012<br />

69<br />

Brokoli s pomarančo<br />

Piščančji zrezki v limonini omaki<br />

Skut<strong>na</strong> strjenka z mandari<strong>na</strong>mi<br />

Sestavine za 4 osebe:<br />

• 750 g brokolija,<br />

• 2 rezini ingverjeve korenike, debeli 1<br />

cm,<br />

• 2 stroka čes<strong>na</strong>,<br />

• 1 velika pomaranča,<br />

• 1 žlica paradižnikove mezge,<br />

• 2 žlici jedilnega škroba,<br />

• ½ žličke sladkorja,<br />

• 1 žlica olivnega olja,<br />

• ½ žličke soli.<br />

Priprava:<br />

Brokoli očistimo, operemo in razdelimo <strong>na</strong> posamezne cvetove. Debelejše spodnje dele<br />

stebel olupimo in <strong>na</strong>režemo <strong>na</strong> tenke rezine. Rezine ingverjeve korenike <strong>na</strong>režemo <strong>na</strong><br />

1 mm debele palčke. Z lupilcem za zelenjavo <strong>na</strong> tanko olupimo polovico pomaranče.<br />

Pazimo, da ne odrežemo tudi bele kožice pod lupinico, saj je ta grenka. Tako dobljeno<br />

lupinico <strong>na</strong>režemo <strong>na</strong> 1 mm debele in 2 cm dolge trakove. Damo jih v manjšo skledo,<br />

prelijemo z vodo in postavimo <strong>na</strong> stran. Iz pomaranče iztisnemo sok, ga zmešamo s<br />

paradižnikovo mezgo, s soljo, z jedilnim škrobom, s sladkorjem in s 4 žlicami vode. V<br />

ponvi segrejemo olivno olje, dodamo <strong>na</strong>reza<strong>na</strong> stebla brokolija in jih pražimo 2 minuti,<br />

da se nekoliko zmehčajo. Dodamo ingver, česen in cvetke brokolija ter pražimo še 3<br />

minute. Prilijemo mešanico pomarančnega soka in začimb ter med stalnim mešanjem<br />

kuhamo 5 minut, da se omaka nekoliko zgosti, brokoli pa zmehča in prepoji z omako.<br />

Trakove pomarančne lupinice dobro odcedimo in rahlo ožamemo ter jih dodamo brokoliju.<br />

Sestavine dobro premešamo in takoj postrežemo.<br />

Sestavine za 4 osebe:<br />

• 2 piščančja fileja (skupaj približno 700 g),<br />

• 2 žlici olivnega olja,<br />

• 2 žlici moke,<br />

• 2 strta stroka čes<strong>na</strong>,<br />

• 1 žlička <strong>na</strong>strgane ingverjeve korenike,<br />

• 2 manjši neškropljeni limoni,<br />

• 1 žlica sladkorja,<br />

• 300 ml piščančje jušne osnove,<br />

• ½ žličke zmletega koriandra,<br />

• 1 žlička soli,<br />

• ¼ žličke zmletega popra<br />

• 1 ½ žličke jedilnega škroba,<br />

• krhlji limone za okras.<br />

Priprava:<br />

Piščančja fileja po dolgem razpolovimo tako, da dobimo 4 zrezke. Rahlo jih potolčemo. V<br />

veliki ponvi <strong>na</strong> zmernem ognju segrejemo olivno olje. Piščančje zrezke povaljamo v moki<br />

in odvečno otresemo. Na olju jih pečemo po 2 minuti <strong>na</strong> vsaki strani, da se zlato rjavo zapečejo.<br />

Pečene zrezke preložimo <strong>na</strong> krožnik in jih shranimo <strong>na</strong> toplem. Obe limoni ožamemo,<br />

<strong>na</strong>strgamo pa lupinico le pol ene. V ponev dodamo strt česen, limonino lupinico in ingver<br />

ter pražimo 1 minuto. Dodamo sladkor in pražimo 4 minute oziroma dokler ne karamelizira.<br />

Zalijemo ga z limoninim sokom in zavremo. Dodamo jušno osnovo, zmlet koriander<br />

in sol ter zavremo. Piščanca vrnemo v ponev, zmanjšamo ogenj, pokrijemo in <strong>na</strong> šibkem<br />

ognju kuhamo 10 minut, dokler se meso ne zmehča. Zrezke porazdelimo <strong>na</strong> krožnike,<br />

omako v ponvi pa ponovno zavremo. Jedilni škrob do gladkega zmešamo z žlico vode in<br />

vmešamo v omako. Kuhamo še 1 minuto, da se omaka nekoliko zgosti in medtem stalno<br />

mešamo. Omako prelijemo po zrezkih, jih okrasimo z limoninimi krhlji in takoj<br />

postrežemo.<br />

Sestavine za 4 osebe:<br />

• 200 g skute,<br />

• 3 žlice trsnega sladkorja,<br />

• 2 žlici vaniljevega sladkorja,<br />

• 5 lističev želatine,<br />

• 200 ml sladke smetane,<br />

• 500 g mandarin.<br />

Priprava:<br />

Lističe želatine damo v manjšo skledo in jih prelijemo s hladno vodo. Namakamo vsaj 5<br />

minut oziroma dokler se popolnoma ne zmehčajo. V večji skledi z žlico zmešamo skuto,<br />

sladkor in vaniljev sladkor. Zmehčano želatino odcedimo in dobro ožamemo. Prelijemo<br />

jo s ½ dl vrele vode in mešamo, dokler se popolnoma ne raztopi. Mandarine olupimo z<br />

ostrim nožem. S sadežev odstranimo ve morebitne ostanke bele kožice. Nato izluščimo<br />

posamezne krhlje. Z ostrim nožem zarežemo ob tanki opni, ki ločuje posamezne krhlje.<br />

Nato zarežemo še <strong>na</strong> drugi strani krhlja, ga izluščimo in odstranimo morebitne pečke.<br />

Krhlje <strong>na</strong>to <strong>na</strong>režemo <strong>na</strong> majhne koščke. Skupaj s stopljeno želatino jih dodamo skuti in<br />

<strong>na</strong>rahlo premešamo. Zmes pustimo stati 5 minut, da se želati<strong>na</strong> začne strjevati. Medtem<br />

stepemo sladko smetano in jo <strong>na</strong>rahlo vmešamo v skuto. Zmes s skuto <strong>na</strong>ložimo v večji<br />

model za puding (lahko tudi v več manjših modelčkov) in vsaj za 2 uri postavimo v hladilnik.<br />

Dobro ohlajeno sladico zvrnemo <strong>na</strong> servirni krožnik. Da bo šla strjenka laže iz modela,<br />

ga za 30 sekund do polovice višine potopimo v vročo vodo, da vsebi<strong>na</strong> odstopi od posode.<br />

Preden sladico postrežemo, jo po želji okrasimo s krhlji mandarine ali s sadnim prelivom.<br />

BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


70 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

ZELENE STRANI<br />

<strong>ABC</strong> <strong>zdravja</strong><br />

• Specialisti •<br />

OLIVIER’S, d. o. o., MEDICO DR. KOLTAJ, KIRURŠKI<br />

CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE, SPLOŠNA, ESTETSKA IN<br />

LASERSKA KIRURGIJA, koncesija. Levstikova 17, 9226<br />

Moravske Toplice (center), GSM 041 716 596,<br />

www.oliviers-slo.com, suza<strong>na</strong>.koltaj@gmail.com<br />

FITEX, d.o.o. CENTER ZDRAVJA<br />

Zdravljenje bolezni hrbtenice, sklepov in notranjih<br />

organov. Dr. A. Vershinin, revm., ortoped<br />

tel.: 01/56 84 091<br />

INTERNISTIČNA pulmološko-alergološka AMBULANTA,<br />

prim. asist. mag. N. Šegota, dr. med.<br />

Diagnostika alergij, respiratorni in hematološki laboratorij,<br />

digitalni rentgen, endoskopija dihal.<br />

Opekarniška 15b, Celje, tel.: 03/49 23 730, 041 883 250<br />

www.pulmolog-segota.si<br />

DERMATOLOŠKO MEDICINSKI IN LASERSKI CENTER<br />

DIMNIK+ŽGAVEC Diagnosticiranje in zdravljenje kožnih<br />

bolezni, zgodnje odkrivanje kožnega raka, alergološka<br />

kož<strong>na</strong> testiranja, lasersko odstranjevanje dlak ter<br />

<strong>na</strong>jsodobnejše metode estetske medicine.<br />

Tel.: 01/52 02 118, 031/574 912, www.proderma.si<br />

PEDIATRIČNA ALERGOLOŠKA IN PULMOLOŠKA AMB.<br />

LJUBICA DEISINGER dr. med.,spec. pediater<br />

V <strong>na</strong>ši amb. izvajamo kožne vbodne teste, spirometrijo,<br />

meritev e-No, metaholinski test.<br />

Jadranska cesta 73, 6280 Ankaran, tel.: 05/669 22 19,<br />

alergoloska.ambulanta@gmail.com<br />

KRČNE ŽILE, ODPRTE RANE, BOLEČE OTEKLE NOGE,<br />

LIMFNI EDEM? Specialistič<strong>na</strong> ambulanta Maksimed d.o.o.,<br />

Portorož. Tel.: 05/640 02 31, www.maksimed.si<br />

RAN zobozdravstve<strong>na</strong> dejavnost, d. o. o.<br />

Nudimo celostno oskrbo – za lepoto in zdravje vaših<br />

zob, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka,<br />

tel.: 04/511 17 27, 040 557 257, info@ran.si, www.ran.si<br />

B DENT, D.O.O., Krašnja 57a, 1225 Lukovica<br />

Zobozdravstvo in zob<strong>na</strong> protetika z uporabo sodobnih<br />

materialov, implantologija, specializirani za brezkovinsko<br />

keramiko.<br />

Tel.: 01/ 723 45 22, www.b-dent.com<br />

DIAVITA, ord. za bolezni dojk in ginekologijo<br />

Celost<strong>na</strong> obrav<strong>na</strong>va <strong>na</strong> enem obisku, mamografija,<br />

ultrazvok. ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja Loka<br />

tel.: 04/515 40 68, www.diavita.si<br />

Medical Fabjan d.o.o., estetsko zobozdravstvo Implantologija,<br />

estetske luske, beljenje zob, lasersko zdravljenje zob,<br />

nevidni zobni aparat.<br />

Celje, Ankaran tel.: 041 386 622, www.zobozdravnik.org<br />

PROVENS, VENSKI MEDICINSKI CENTER Specialistični<br />

ultrazvočni pregledi ven <strong>na</strong> nogah in vratnih arterij,<br />

radiofrekvenč<strong>na</strong> zapora ven (VNUS), sklerozacija,<br />

flebektomija, Leskoškova 9d, 1000 Ljublja<strong>na</strong>, 040 232 424<br />

Zaseb<strong>na</strong> zob<strong>na</strong> ordi<strong>na</strong>cija, Bilja<strong>na</strong> Cocić, dr.dent.med.<br />

Mlinše 11/a, Izlake, tel.: 03/567 50 10,<br />

www.zobozdravnik-mlinse.si. Digital<strong>na</strong> rentgenska diagnostika,<br />

implantologija, oral<strong>na</strong> kirurgija, protetika,<br />

paradontologija, estetska stomatologija, beljenje zob,<br />

endodontija, lasarsko in ozonsko zdravljenje.<br />

Medicinsko termalni center Fonta<strong>na</strong>,<br />

Koroška c. 172, 2000 Maribor Ma<strong>na</strong>gerski pregledi,<br />

kardiologija, ginekologija, osteoporoza, Mamografija,<br />

urologija, ortopedija, EMG, ORL, RTG, CT, MR, laboratorij,<br />

akupunktura, gastroenterološka in dermatološka<br />

ambulanta. Tel.: 02/23 44 102, 02/23 44 130,www.termemb.<br />

si, zdravstvo@termemb.si<br />

Gastromedica d.o.o., Inštitut za bolezni prebavil z<br />

endoskopijo prebavil, ultrazvok, pH-metrijo in impedanco,<br />

testi za alergijo hrane iz kapilarne krvi, baloni<br />

za hujšanje Kocljeva 10, 9000 Murska Sobota<br />

tel.: 02/5211 370, gastromedica.doo@siol.net<br />

Let<strong>na</strong> <strong>na</strong>ročni<strong>na</strong> <strong>na</strong> revijo<br />

samo 16,90 EUR. Pokličite 080 12 80<br />

Kabinet za ustno higieno – Koper<br />

Odstranjevanje zobnega kam<strong>na</strong>, profesio<strong>na</strong>lno beljenje zob,<br />

uč<strong>na</strong> delavnica. Tel.: 05/662 50 30, www.beljenjezob.si<br />

ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA –<br />

ISTVAN HAGYMAS dr. med. spec. psihiater<br />

Rakičan ,Ulica dr. Vrbnjaka 1, 9000 Murska Sobota<br />

Tel.: 02/530 42 56, psih.amb.istvan.h@siol.net<br />

Medicinski<br />

pripomočki<br />

• •<br />

Sanolabor, specializirane prodajalne z medicinskimi<br />

pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki<br />

za zdravo življenje. Upokojencem nudimo vsak<br />

mesec 5 % gotovinski popust od 1. do 5. Prodajalne: Ljublja<strong>na</strong><br />

Koseze, Ulica bratov Učakar 54, 01/5108448, Ljublja<strong>na</strong><br />

Cigaletova, Cigaletova 9, 01/43979 80, Ljublja<strong>na</strong> Dravlje, Celovška<br />

280, 01/5108519, Ljublja<strong>na</strong> Citypark, Šmartinska 152,<br />

01/5211288, Ljublja<strong>na</strong> Interspar Vič, Jamova 105, 01/4237300,<br />

Domžale, Slamnikarska 1, 01/7244423, Ribnica, Majnikova 1,<br />

01/8369756, Maribor TC City, Vita Kraigerja 5, 02/2310276,<br />

Slovenj Gradec, Ronkova 4a, 02/883 86 06, Murska Sobota,<br />

Ulica Staneta Rozma<strong>na</strong> 7, 02/5361030, Celje, Opekarniška 9,<br />

03/4911701, Celje – Prosa<strong>na</strong>, Kocbekova ul. 4, 03/544 3395,<br />

Trbovlje, Trg revolucije 26, 03/5630296, Velenje, Tomšičeva 13-<br />

15, 03/8977320, Jesenice, Spodnji plavž 5, 04/5836460, Nova<br />

Gorica, Industrijska cesta 6, 05/3334496, Koper, Pristaniška 8,<br />

05/6262670, Postoj<strong>na</strong>, Preč<strong>na</strong> 2, 05/7203610, Novo mesto, Podbevškova<br />

4, 07/3930260, Brežice, Černelčeva 8, 07/4993200,<br />

Sevnica, Trg svobode 14, 07/8162840, Ptuj, Potrčeva 23-25,<br />

02/7711562, Škofja Loka, Stara cesta 17, 04/5138383, Kočevje,<br />

Livod 27a, 01/8954534, Kranj, Bleiweisowa 30, 04/2521134,<br />

Kamnik- Qlandia, Domžalska 3, Kamnik, 01/8311863, Novo<br />

Mesto-Qlandia, Otoška 5, Novo mesto, 07/4880784. Izposoja<br />

in prodaja zdravstvenih pripomočkov za nego <strong>na</strong> domu,<br />

Leskovškova 4, Ljublja<strong>na</strong>, tel.: 01/5854340.<br />

KSFH HAIR ATELJE kot pogodbeni dobavitelj MTP ZZS.<br />

Nudimo veliko izbiro LASULJ <strong>na</strong> <strong>na</strong>ročilnico brez doplačila,<br />

lasne vstavke, pokrivala, dodatke.<br />

Cankarjeva 2, Celje, tel.: 03/ 490 01 02, www.lasulje.net<br />

Priloga Preprosto Zdravo poletje ženska<br />

Marec 2012<br />

77.000 88.000<br />

Iz vsebine: Kako črn je v resnici črn kruh? Eko, bio, <strong>na</strong>ravno v kozmetiki<br />

Smo odpovedali pri vzgoji otrok? Povečanje dojk Žolčni kamni Kako<br />

čisti smo, ko <strong>na</strong>s življenje preseneti?<br />

Leto 7<br />

Številka 3<br />

izvodov<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Za pomladansko<br />

ustvarjanje


72 Marec 2012<br />

<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Zanimivosti<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si<br />

Kadilci lahko izgubijo 16 let svojega življenja<br />

V Sloveniji je med dejavniki tveganja kajenje<br />

tobaka <strong>na</strong>jpomembnejši preprečljivi dejavnik<br />

tveganja za smrt ter za izgublje<strong>na</strong> zdrava<br />

leta življenja zaradi prezgodnje smrti in<br />

manjzmožnosti. Pri <strong>na</strong>s kadi približno četrti<strong>na</strong><br />

prebivalstva.<br />

Posledice kajenja<br />

Kajenje ima obsežne posledice za zdravje<br />

posameznika in prebivalcev Slovenije ter<br />

predstavlja visoke stroške tako za družbo kot<br />

posameznika in njegove bližnje, zato si prizadevamo<br />

z danes poz<strong>na</strong>nimi učinkovitimi<br />

ukrepi čim bolj zmanjšati rabo tobaka med<br />

prebivalci. Na drugi strani pa si tobač<strong>na</strong> industrija<br />

močno prizadeva pridobivati nove<br />

stranke med mladostniki in ohranjati obstoječe<br />

med kadilci, zato s tem <strong>na</strong>menom pripravlja<br />

vedno nove pristope in izdelke.<br />

Zaradi s kajenjem povzročenih bolezni<br />

umre okoli polovica rednih kadilcev, kar v Sloveniji<br />

predstavlja nekaj manj kot 3.000 oseb.<br />

Hele<strong>na</strong> Koprivnikar z IVZ pravi, da »kadilci, ki<br />

v Sloveniji umrejo zaradi s kajenjem povzročenih<br />

bolezni, umrejo povprečno 16 let prej<br />

kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili«. Poleg<br />

prezgodnje smrti lahko kadilci pričakujejo<br />

tudi, da bodo zaradi bolezni, povezanih s<br />

kajenjem, z<strong>na</strong>tno število let preživeli v slabšem<br />

zdravstvenem stanju.<br />

Delež kadilcev v Sloveniji<br />

V preteklosti smo leta 1976 med polnoletnimi<br />

prebivalci Slovenije zabeležili približno 30 %<br />

kadilcev, leta 1978 pa kar nekaj več kot 35 %.<br />

Pomemben upad deleža kadilcev med polnoletnimi<br />

prebivalci beležimo med leti 1988 in<br />

1994, od takrat <strong>na</strong>prej pa raziskave kažejo, da<br />

se delež kadilcev giblje okoli četrtine. Kadi več<br />

Zdravljenje bolečine in vročine<br />

Nova metaa<strong>na</strong>liza, objavlje<strong>na</strong> v strokovni<br />

reviji Drugs in R&D, potrjuje varnostni profil<br />

aspiri<strong>na</strong> pri kratkotrajnem zdravljenju blage<br />

do srednje močne bolečine in vročine ob<br />

prehladu ali gripi, kadar se jemlje v skladu z<br />

<strong>na</strong>vodili. To je bila doslej <strong>na</strong>jvečja a<strong>na</strong>liza 67<br />

kliničnih raziskav aspiri<strong>na</strong> za lajšanje bolečine<br />

oz. zniževanje povišane telesne temperature.<br />

Obsegala je 20 let raziskav in zajemala pretežno<br />

enkratno uporabo zdravila za zdravljenje<br />

bolečine. Podatki, ki so jih posredovali bolniki,<br />

kažejo, da so neželeni učinki <strong>na</strong> prebamoških<br />

kot žensk. Približno tri četrtine vseh<br />

kadilcev kadijo redno, vsak dan, in v povprečju<br />

pokadijo nekaj več kot 16 cigaret dnevno.<br />

Kadilsko vedenje se običajno vzpostavi med<br />

adolescenco, odrasli redni kadilci so <strong>na</strong>mreč<br />

v 80–90 % začeli kaditi prav v tem obdobju.<br />

V Sloveniji je v letu 2010 nekaj več kot polovica<br />

vseh mladostnikov, starih 15 let, vsaj<br />

enkrat v življenju že poskusila kaditi. Vsaj<br />

enkrat <strong>na</strong> teden ali pogosteje pa je med<br />

15-letniki kadila približno peti<strong>na</strong>, veči<strong>na</strong> teh je<br />

že kadila vsak dan. V obeh primerih ni bilo razlik<br />

med spoloma. Med mladostniki, starimi<br />

11–15 let smo med leti 2002 in 2006 beležili<br />

pomembnem upad deleža tistih, ki so že kdaj<br />

kadili in deleža rednih kadilcev). V obdobju<br />

2006–2010 pa smo zabeležili manjše spremembe<br />

kadilskih <strong>na</strong>vad mladostnikov, predvsem<br />

v smislu pomembnega zmanjševanja<br />

zgodnjega kajenja in pa višanja rednega kajenja<br />

(vsaj enkrat <strong>na</strong> teden ali kasneje) kajenja.<br />

Preventiva <strong>na</strong> področju<br />

kajenja v Sloveniji<br />

V Sloveniji smo trenutno v obdobju, ko bo<br />

treba spodbuditi ugodne premike v deležu<br />

kadilcev med polnoletnimi prebivalci in vsaj<br />

ohraniti, še bolje pa pospešiti ugodne trende<br />

med mladostniki. V Sloveniji smo že uvedli<br />

številne dokazano učinkovite ukrepe za<br />

zmanjševanje rabe tobaka, <strong>na</strong>zadnje avgusta<br />

2007 zelo uspešno prepoved kajenja v vseh<br />

zaprtih javnih in delovnih mestih, po kateri<br />

se je izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja<br />

pomembno zmanjšala. »Za <strong>na</strong>daljnje<br />

zmanjševanje rabe tobaka v Sloveniji bi morali<br />

čim prej uvesti različne nove ukrepe oziroma<br />

spremembe in dopolnitve. Nekateri izmed<br />

njih so popol<strong>na</strong> prepoved oglaševanja in raz-<br />

vila zelo redki, prav tako pa tudi ostali zapleti,<br />

povezani z jemanjem aspiri<strong>na</strong>.<br />

Dodatno, primerjava med aspirinom in ibuprofenom<br />

ali med aspirinom in paracetamolom<br />

ni pokazala nobenih z<strong>na</strong>čilnih odstopanj<br />

pri pojavu neželenih učinkov <strong>na</strong> prebavila.<br />

Rezultati so pokazali, da je do učinkov <strong>na</strong> prebavila<br />

prišlo samo pri enem od 111 bolnikov,<br />

kar je primerljivo terapiji s placebom (9,9 vs.<br />

9,0 odstotkov, p


BODYvital<br />

vse za hujšanje<br />

• Vse o hujšanju<br />

• Recepti<br />

• Oblikovanje telesa<br />

• Prispevki o<br />

prehranjevanju,<br />

motivaciji, odnosih<br />

Naročite se<br />

<strong>na</strong> brezplačno<br />

e-revijo<br />

o hujšanju!<br />

www.abc<strong>zdravja</strong>.si


<strong>Vam</strong> <strong>primankuje</strong><br />

časa in si želite<br />

shujšati?<br />

Šola <strong>zdravega</strong><br />

hujšanja <strong>na</strong> <strong>daljavo</strong><br />

Novost za vse, ki želite izvedeti vse o<br />

zdravem hujšanju in izgubiti odvečne<br />

kilograme.<br />

• Program izvajate od doma, sami razporejate<br />

čas aktivnosti.<br />

• Dostop in uporaba sta izjemno<br />

enostav<strong>na</strong>.<br />

• Vsak dan prejmete novo gradivo <strong>na</strong> svojo<br />

osebno stran.<br />

• Članki in video prispevki so<br />

strokovni in preverjeni.<br />

• V 8 tednih ob upoštevanju <strong>na</strong>potkov do<br />

dobrih rezultatov.<br />

AKCIJA<br />

HuJšAJmo sKupAJ!<br />

Želite, da vam pomagamo <strong>na</strong> poti do<br />

zdrave telesne teže?<br />

S šolo <strong>zdravega</strong> hujšanja brezplačno<br />

do vidnih rezultatov.<br />

Izbrali bomo osebo, ki jo bomo spremljali,<br />

spodbujali in z njo delili<br />

občutke. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong><br />

info@freising.si<br />

www.sola<strong>zdravega</strong>hujsanja.si

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!