Didakta december
Didakta december
Didakta december
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
intervju<br />
intervju<br />
Dušan Merc,<br />
ravnatelj OŠ Prule<br />
Marina Žlender<br />
Ste dolgoletni ravnatelj OŠ Prule. Kako bi označili<br />
svoje mesto v tej OŠ in kakšna je vizija vaše šole vnaprej?<br />
Letos teče štiriindvajseto leto mojega ravnateljevanja<br />
na tej šoli. Vsaj petkrat sem poskusil zamenjati službo,<br />
pa nisem uspel. Šel bi kam drugam, pa me ne marajo.<br />
Mogoče upravičeno.<br />
Ker se menjavajo učenci in starši v generacijah, pa tudi<br />
mladi učitelji (no, učiteljice) prihajajo, se me vsi še niso<br />
naveličali. Tudi ljudje od oblasti se menjajo, tako da nekako<br />
vsi skupaj shajamo. Moje mesto na šoli je torej precej<br />
dolgočasno, pogosto odvečno. Včasih jasno vidim, da bi<br />
šola morala imeti novega vodjo. Včasih bi mojo željo po<br />
drugi službi podprli tudi mnogi starši in nekateri učitelji,<br />
tudi SVIZ bi se me rad rešil, pogosto bi me iz sistema brcnile<br />
kar učiteljice drugih šol (dobivam zaradi svojih mnenj<br />
ogorčena pisma), pa tudi mnogi ravnatelji si želijo, da bi<br />
me ne bilo več v njihovih vrstah. Vsi imamo skorajda enako,<br />
isto željo, pa se nam ne uresniči. Kako turobno …<br />
Vizija šole je drug problem – kreirati jo morajo zaposleni,<br />
vodja mora to usmerjati, zahtevati, dajati tempo in ton.<br />
Vizija mora biti jasna in last vsem na šoli. Priznati moram,<br />
da na tem ne delam dovolj, da sem preveč konzervativen,<br />
da bi imel kakšne posebne ideje, da bi od ljudi znal pridobiti<br />
nove ideje, da bi se s tem izrecno ukvarjal. Zelo se<br />
namreč bojim idej, ki nastanejo in zaživijo, od nas terjajo<br />
akcijo in potem žalostno zamrejo, odmrejo, poginejo nekje<br />
za grmovjem, hirajo v kakšnem kotu, samo sem pa tja se<br />
sliši njihov stok. Nočem tudi, da bi se šola priključila kakšni<br />
ideji vesele šole, eko šole, zdrave šole, nore šole itd. To<br />
so floskule, ki zamegljujejo bistvo šole, ki so marketinško<br />
zlorabljanje šole, otroke, starše in tudi pedagogiko<br />
Vsi so imeli že zdrave šole, inovativne šole, eko šole,<br />
šole za tolerantnost in komunikacijo, vesele šole itd – kar<br />
lahko prevedemo v skupni imenovalec bleferske šole. In v<br />
mnogih primerih še nadgradnjo bleferske šole– da bi jo ja<br />
prilagodili otrokom po načelu ugodja, da bi se igraje učili,<br />
da bi nanje še dodatno vzgojno pritisnili, jim osmislili šolo<br />
(no, tudi staršem).<br />
Kulisa za motivacijo učiteljev in učencev, pa tudi staršev,<br />
za produkcijo pedagoške prazne slame in za farbanje<br />
lokalnih politikov, ki pa so, kakor politiki na državni ravni,<br />
pogosto tudi navadni, prazni politični diletanti. Ampak,<br />
očitno takšne zadeve potrebujemo vsi skupaj. Eni v njih<br />
verjamejo, drugi jih zlorabljajo, nekateri pa smo prepričani,<br />
da so goli nesmisli.<br />
Menim, da je šola pač še vedno v svoji osnovi pedagoška<br />
in socialna institucija (pri tem slišim kolegice in<br />
kolege, saj, tudi to smo, seveda, saj to se ne izključuje, mi<br />
smo tudi to). In so tudi to. Vse so. Ob eko šoli, veseli šoli,<br />
zdravi šoli – so vse ostalo. V takšne vsesplošne ideje pač<br />
ne morem verjeti.<br />
V vseh letih sem si v bistvu prizadeval samo za socialno<br />
šolo in za šolo, ki ne sme biti žrtev vsakokratnih idej<br />
politikov, pedagoških diletantov. Vsekakor novih idej ne<br />
smemo zavračati, moramo pa jih vedno premisliti. To smo<br />
dolžni otrokom, ki prihajajo v šolo. Navdušenje nad eno<br />
idejo je namreč zelo sumljivo … Navdušenje nad novimi<br />
idejami pa pač prikriva pomanjkanje poglobljenosti v tisto,<br />
kar opravljamo, kar že obstaja. Res da obstajajo izjeme, pa<br />
so tako redke, kot je bilo odkritje Amerike, penicilina ali<br />
kaj podobnega.<br />
Vsako šolsko leto prinaša tudi novosti in spremembe,<br />
tudi letos jih je bilo kar nekaj? Kako bi jih ovrednotili?<br />
No, glavna letošnja ideja (popevka bi rekel) ni šolska,<br />
pač pa upravno-administrativna. Sistem plač javnih uslužbencev.<br />
Kaj bolj žalostnega se nam ne bi moglo dogoditi.<br />
Učitelji so proglašeni za javne uslužbence brez pravice<br />
samopremisleka, ne da bi se ustrezno ministrstvo za trenutek,<br />
s senco lastnega zavedanja uprlo takšni kategorizaciji.<br />
To je bila izdaja lastnega sektorja, lastnih ljudi, za katere bi<br />
moralo skrbeti, ga samo definirati itd. Ta podolžnost je že,<br />
še bolj pa se bo to pokazalo – obupna cokla razvoja šolstva.<br />
Napadena in uničena je avtonomija, pa ne samo strokovna,<br />
tudi delovna. Ministrstvo za javno upravo je nekakšno<br />
nadministrstvo, ki deli in vlada, ki določa in odloča.<br />
V tem pogledu in še v nekaterih je bilo tokratno ministrovanje<br />
povsem nekompetentno. Stroka pa nema in<br />
uboga.<br />
Kaj sicer menite o prenavljanju šolskega sistema?<br />
Sistem je seveda potrebno prenavljati. Vendar gre pri<br />
nas za permanentno revolucijo in ne za prenavljanje. Gre<br />
za to, da se ne počaka, da se na modelih ne ugotovi načina<br />
prenove, ustreznosti prenove, da niso izvedeni vsi<br />
strokovni ukrepi, ki bi prenovo osmislili, pač pa se drvi iz<br />
zmage v zmago v boj … osnova za spremembe v ogromni<br />
večini primerov sistema ni potrebna, pač pa jih izsiljujejo<br />
neskončne množice ljudi, ki živijo od tega. Utemeljevanje<br />
potrebnosti sprememb je pogosto samo koprena za lastno<br />
službo, pomembnost je izumljanje dela za sebe. In pri takšnem<br />
delu dela je seveda vse noro, hektično. Inkluzija,<br />
nadarjeni, sistem plač v javnem sektorju, ocenjevanje in<br />
nagrajevanje, letni razgovori, vedno novi načini imenovanja<br />
ravnateljev, spremembe sestavov svetov, lahko pa bi<br />
dodal še nacionalno preverjanje znanja. Recimo. Povsem<br />
jasno je, da se bodo čez nekaj časa v sistemu našli novi in<br />
novi ljudje (nam vsem pa že znani osebki), ki bodo znova<br />
čutili svojo mesijansko potrebo, da zopet in zopet nekaj<br />
spremenijo – ne da bi stopili za en sam trenutek iz svoje<br />
umetne konstrukcije in ugotovili, da so povsem nepotrebni,<br />
da so balast sistema.<br />
OŠ Prule spada med bolj uspešne šole in ima vidno<br />
vlogo v slovenskem prostoru. Je to pogojeno tudi z dejstvom,<br />
da gre za eno od osrednjih ljubljanskih OŠ ali so<br />
za to razlogi drugje?<br />
No, OŠ Prule je povsem običajna osnovna šola. Trudimo<br />
se, da bi bila. Gre za to, da verjamemo v to, da so vsi<br />
otroci v Ljubljani, kjer pač šola je, prav tako naši učenci<br />
kakor učenci drugih šol enakovredni, enaki v vseh posameznostih<br />
kakor učenci naše šole. Povsem zagovarjam<br />
javno šolo in vidim v njej osnovo za dobro in učinkovito<br />
izobraževanje in vzgajanje. Edino resnično možno in pošteno<br />
šolo za državljane RS. Vse ostale variante so obrobne<br />
in v svojem bistvu zavajajoče. Mogoče potrebne samo v<br />
razliki do javnih šol.<br />
4/<strong>Didakta</strong><br />
<strong>Didakta</strong>/5<br />
didakta_dec_08_1.indd Sec1:6-Sec1:7 11.12.2008 14:27:10