Å TEVILKA 30 februar 2008 - Sodexo

ŠTEVILKA 30
februar 2008

Kazalo
Čas podarja priložnosti in nove izzive. Vedno se obrača naprej v nov čas. In tako
je tudi s Sotočjem. Ustvarjeno je bilo na poti iz Toscane pred 12 leti, ko smo se vračali s
strokovnega izobraževanja in zbirali ideje za ime. Zmagalo je Sotočje, kjer se vse steka v
harmonično celoto. In pred vami je jubilejna 30. številka. Resda je to le drobec
v brezmejnosti, a hkrati veliko število zapisanih besed, misli in dogodkov, ki so se odvijali
v Sodexhu, Sloveniji, svetu. Čas odmerja, šteje in sešteje.
Naj bosta Sodexho in Sotočje tudi v prihodnje lepši del vašega dneva!
Uredništvo
Številka 30
februar 2008
Izdajatelj
Sodexho, d. o. o., Železna cesta 16, Ljubljana
telefon: 01 420 58 00; fax: 01 420 58 52
Uredniški odbor
Cvetka Franko, Marija Meznarič,
Jaka Pečjak, Igor Peček
Odgovorni urednik
Igor Peček
Oblikovanje, izdelava filmov, tisk
MELIOR, d. o. o.
Fotografije
Arhiv Sodexha,
ISTOCK
Naklada
5500 izvodov
Po mnenju Ministrstva za kulturo RS se ta publikacija uvršča med proizvode, od katerih se plačuje 8,5 odstotni davek na dodano vrednost

Naj bo vsak dan prazničen!
Uvodnik
Prazniki so za nami. Preteklim dosežkom smo že nazdravili,
cilje za prihodnost smo prav tako že določili. Zdaj pa je
čas, da se jih z vso energijo in pridobljenim znanjem lotimo
in jih uresničujemo. Da se bomo tudi prihodnje leto, tako
kot se zdaj, s ponosom spominjali dosežkov.
Redke poti, ki vodijo do cilja, tako v poslovnem kot v zasebnem
življenju, so enostavne. Ovire so postale del vsakdana.
In zato je pomembno, da se jih naučimo čim bolj uspešno
premagovati. Da smo se v Sodexhu Slovenija tega naučili,
dokazujemo z uspešnimi rezultati.
Timsko delo je v našem podjetju ključnega pomena, hkrati
pa tudi ena od pomembnih vrednot. V njem smo se konec
lanskega leta urili vodstveni delavci. Kaj vse nam je uspelo
s skupnimi močmi, si oglejte v rubriki Izobraževanje.
Izjemen čut za kooperacijo in prilagajanje potrebam naročnikov
morajo imeti tudi vsi zaposleni v kuhinji Topniška, ki
jo predstavljamo tokrat. To je Sodexhov največji in najbolj
kompleksen obrat. Praznikov, ki bi pomenili dela proste
dneve, v njem ne poznajo, saj za lačne skrbijo čisto vse dni
v letu!
Ovire veliko lažje premagujemo tudi, če skrbimo za zdravje
in za ustrezno prehrano. Posebno pozornost zato v Sodexhu
namenjamo mladim prebivalcem naše države, saj
skrbimo za prehrano v vrtcih, šolah in na fakultetah. Prav
pri tem delu še posebej pride do izraza sposobnost vseh,
ki so v ta proces vpleteni, da ob različnih interesih staršev,
otrok, zaposlenih v šolah in zakonskih zahtev najdejo pravo
pot. Naš cilj pa je, da ob upoštevanju teh zahtev otrokom
ponudimo zdrav in kakovosten obrok, s pomočjo katerega
se bodo iz dneva v dan uspešno in z zadovoljstvom spopadali
z obveznostmi, ki jih čakajo.
Timsko delo, zadovoljstvo naših gostov s kakovostnimi storitvami
in skrb za zdravje spadajo med naše glavne vrednote.
Ne glede na to, kako trnova je pot do cilja, pa si jo (sebi
ali bližnjim) lahko polepšate z našo pomočjo. Zavedamo
se, da sprostitev ob dobri hrani in pijači blagodejno vpliva
na dušo in telo. Zato ne spreglejte naših predlogov o tem,
kako bližnjim polepšati glavne praznike skozi vse leto – s
tradicionalno praznično pojedino ali pa s sirnim prigrizkom
in kozarcem ustreznega vina. Delo pa vam lahko olajša
tudi naš catering, ki poskrbi, da se pogostitev, ki jih naročijo
tako podjetja kot posamezniki, še dolgo spominjamo.
V prihodnost z jubilejno 30. številko Sotočja v Sodexhu Slovenija
tudi zaradi dobrih poslovnih rezultatov družbe zremo
optimistično. Čeprav ne bo lahka, saj se nam v prihodnjih
letih še naprej obetajo precejšnje podražitve živil na trgu.
Za konec pa – lepo praznujte. Ob praznikih in vsak dan ob
vsakem malem uspehu, ki ste ga dosegli.
Cvetka Franko, direktorica družbe: Ne glede
na to, kako trnova je pot do cilja, pa si jo lahko
polepšate z našo pomočjo.
Cvetka Franko,
direktorica družbe
3

Aktualno
Catering – popolna postrežba
po meri naročnika
Oktobra smo si vzporedno s sejmom Anuga v Kölnu
v Belgiji ogledali v podjetju Europa 2000 sisteme za
catering. To podjetje proizvaja mize, prte, stole ipd.,
vendar na način, ki je enostaven za transport. Vsem
mizam se zložijo noge, prti so narejeni po meri, vse
skupaj pa se zloži v transportne vozičke.
Vse bolj obsežni in
popolnoma prilagodljivi
Tako smo v začetku decembra že dobili omenjene
mize in z njimi sedaj lahko servisiramo do 5000 ljudi
naenkrat. Pomembno pri tem je, da nam različne
oblike miz dopuščajo razne postavitve, različne barve
prtov pa, da se lažje prilagajamo prostoru, v katerega
smo postavljeni. Čas, ki ga za to porabimo po novem,
je precej krajši, kot je to veljalo pred tem. Prav tako
smo povečali količine drobnega inventarja, ki nam sedaj
dopušča izvedbo več dogodkov v istem času.
Po uspešnem decembru novim nalogam
naproti
Tako smo imeli decembra kar 25 dogodkov, na katerih
smo v veliki meri že uporabljali omenjeni inventar.
Naslednja naloga, ki jo imamo, pa je dokončanje celostne
podobe naše blagovne znamke catering Prestige.
Z različnimi barvami prtov se lažje prilagajamo
prostoru.
Tomaž Slatnar
Pred prazniki se obseg našega dela močno poveča
– decembra lani smo imeli 25 dogodkov!
Našim dobrotam se nihče ne more odpreti, saj se
popolnoma prilagodimo željam naročnikov.
4

Aktualno
Anuga 2007
Tudi v preteklem letu se je odvijal svetovno priznani
sejem hrane Anuga. Na njem so se predstavljali največji
proizvajalci hrane z vsega sveta, ki so predstavljali
novitete na področju hrane in pijače. Mi smo si
podrobneje ogledali razne izdelke, ki jih naš trg še ne
ponuja, bi pa zelo popestrili našo ponudbo.
Poudarek organizatorji sejma dajejo končnim produktom,
ki so zelo kakovostni, a se jih kljub temu da dobiti
po sprejemljivi ceni. Vse bolj se uveljavljajo tudi izdelki
z oznako bio. V Evropi se njihova poraba povečuje,
čemur se prilagajajo tudi proizvajalci. Zanimivi so tudi
razstavni prostori, s katerimi se predstavljajo razstavljalci.
So namreč tako privlačni, da obiskovalce bliže
vabijo že sami po sebi. Na koncu pa še to: kakovost
sejma je res na zelo visoki ravni in je vreden ogleda.
Tomaž Slatnar
6

Zlati
izdelki zelene doline
narejeni iz slovenskega mleka
2007

Aktualno
Čistilna akcija ob dnevu Zemlje
22. april je po vsem svetu znan kot
DAN ZEMLJE. Ob tem dnevu naj
bi se posameznik malce ustavil,
razmislil o svojem mestu na tem
planetu, se zamislil nad početjem
človeške vrste in se vprašal, kam
gremo in zakaj tako hitimo.
Z navdušenjem lahko opazujemo,
da je vedno več posameznikov, društev,
organizacij, podjetij in ostalih,
ki se ne samo 22. aprila, ampak že
kar redno, vsak dan, sprašujemo,
kaj lahko storimo v prihodnje, da
nam bo bivanje prijetnejše, lahkotnejše.
Da bomo dihali čist zrak
in živeli v zelenem okolju, tako v
mestih, kot na deželi. Da bo dovolj
čiste in pitne vode. Da bomo prenehali
onesnaževati reke, jezera,
gozdove in zrak.
Ob DNEVU ZEMLJE vabimo
vse naše poslovne partnerje, prijatelje,
in vse ljubitelje lepe in neokrnjene narave, da se nam pridružijo
na čistilni akciji.
Dobimo se v soboto, 26. aprila, na Loki v Novem mestu.
Povabite svoje prijatelje: dobimo se ob 8.00 na Loki v Novem
mestu. Oboroženi z rokavicami, fotoaparati, velikimi vrečkami
ter obilo dobre volje, bomo odšli na različne lokacije, kjer ležijo
smeti, jih pobrali ter fotografirali prej in potem. Na koncu
bomo dobro zaprte vreče odložili k najbližjim kontejnerjem
oz. zabojnikom in se ob 11. uri, za konec, zopet dobili na Loki,
kjer nas bo Sodexho povabil na zasluženo malico. Na ta način
bomo zaključili koristno in prijetno dopoldne, združili moči in
ideje, ter tako skupaj postali tista sprememba, ki si jo želimo
v svetu.
Vabljeni! Postanimo skupaj pozitivna sprememba.
Včasih smo mislili, da je premalo
ljudi, ki lahko kaj spremenijo, danes
vemo, da temu ni več tako. V
tako majhni deželi, kot je Slovenija,
prihaja do izjemno bistrih idej, čistih
namenov in volje, da se združimo
in skupaj naredimo premik v
mišljenju, ter da se zavemo: naravo,
ki nam je dana, lahko pustimo
za seboj v takšnem stanju, da bodo
od nje dobili kaj tudi naši zanamci.
Miha Muhič
Počistimo za sabo in za naše zanamce naravo pustimo takšno, kakršna
nam je bila dana.
8

Sodexho se predstavi
Drugačna kuhinja – drugačno delo
Kuhinja Topniška je največji Sodexhov centralni obrat
Tako, kot se med seboj razlikujejo kuhinje, je specifično tudi delo, ki ga v njih opravljajo zaposleni. Tokrat predstavljamo
največjo centralno kuhinjo v Sodexhu – kuhinjo Topniška. Vodja centralnega obrata Marjan Ceglar in
vodja delilnic Nada Veličkovič pojasnjujeta, kako poteka delo v tako kompleksnem delovnem okolju. Pravita, da
sta z zaposlenimi zelo zadovoljna in jim zaupata, kar je ključ do uspešnega dela.
Glede na to, da vodite ogromno in
kompleksno kuhinjo, kakšne dodatne
sposobnosti morate imeti?
Sem pripaden podjetju. Svoje delo
opravljam že dolgo in ga dobro
poznam. Rad delam z ljudmi, se
pogovarjam z njimi, dobro jih poznam.
Kako obvladujete tako velik kolektiv
in kako rešujete težave z
zaposlenimi?
Vedno poskušam najti kompromis.
na lokaciji, kjer opravljajo fizično
delo.
Kaj radi počnete v prostem času?
Zelo rad sem v naravi. Rad kolesarim
in se sprehajam.
NADA VELIČKOVIČ, vodja delilnic
Koliko časa ste že vodja delilnic
centralnega obrata?
11 let.
MARJAN CEGLAR,
vodja centralnega obrata
Koliko časa ste že vodja te kuhinje?
Približno 10 let.
V čem se ta kuhinja razlikuje od
ostalih Sodexhovih?
Je največji centralni obrat. Imamo
največje število obrokov, okoli 3000
dnevno. Delamo 24 ur na dan, vse
dni v letu. Vse kuhamo za zunanje
naročnike.
Koliko naročnikov imate?
Okoli 35.
Kako skrbite za to, da so zaposleni
zadovoljni, da radi pridejo na
delo?
Veliko sem z njimi in jim rad prisluhnem,
upoštevam njihova mnenja.
Katere jedi imajo vaši “gostje”
najraje?
To je povsem odvisno od lokacije,
zato je tudi ponudba po lokacijah
različna. Na fakultetah so najbolj
priljubljene jedi drugačne, kot
Katere so vaše glavne naloge?
Najprej moram poskrbeti za zadovoljstvo
naročnikov, torej da so
zadovoljni s ponudbo malic in z dodatno
ponudbo. Razporejam tudi
zaposlene, skrbim za ustrezno finančno
stanje, zadovoljstvo delavcev
...
Za koliko ljudi skrbite, da niso
lačni?
Vodim 17 lokacij, dnevno pripravimo
od 2700 do 2800 obrokov.
Kdaj naredite jedilnike? Ali imate
pri sestavljanju jedilnikov kakšno
posebno vodilo, na kaj pazite?
Jedilnike delamo za šest tednov,
potem pa glede na želje naročnikov
delamo popravke. Izpuščamo
na primer jedi, ki ne gredo v promet.
Prilagodimo jih tudi glede na
letni čas.
Koliko ljudi je v vašem kolektivu?
35 ljudi.
Nada Veličkovič (skrajno desno) zna poskrbeti, da se zaposleni v
službi dobro počutijo.
10

Ali se delilnice med seboj razlikujejo?
Katere so največje razlike?
Zelo se razlikujejo. V obratih, kjer
fizično delajo, želijo imeti na primer
bolj kalorično prehrano. Na
fakultetah pa študentje in zaposleni
želijo bolj lahko hrano, tudi vegetarijansko.
Predvidevam, da je vaše delo
precej povezano z delom gospoda
Ceglarja. O katerih temah se morata
uskladiti?
O kakovosti in številu obrokov ter o
izmenjevanju delovne sile.
Kaj je najtežji del vašega posla?
Pesti nas predvem pomanjkanje
delovne sile, kar se posebej pokaže
v času, ko je veliko bolniških
odsotnosti.
NAROČNIKI SO ZADOVOLJNI
V Perutnini Zalog, kjer vsak dan uživajo obroke, pripravljene v kuhinji
Topniška, so s storitvami zelo zadovoljni. Jurij Urbanc pravi, da
jim je všeč tako kakovost hrane kot tudi velikost porcij. Prepričan je,
da so najljubše jedi zaposlenih enake kot drugod. Za v prihodnje pa
nima posebnih želja: »Če bo tako, kot je bilo doslej, bo super.«
Med naročniki kuhinje Topniška je podjetje Tuba. Tamkajšnja kontaktna
oseba Nataša Kosec nam je povedala, da so s storitvami
kuhinje Topniška zadovoljni. »Naše zadovoljstvo je zelo odvisno od
kuharja, ki pripravlja jedi. Ravno ta teden to počne izredno dober
kuhar,« je povedala. Njihovi zaposleni sicer najraje jedo zelje, pečenico
in matevž. Zelo so jim všeč tudi sladice in polnjene paprike. V
prihodnje bi radi uvedli še solatni bife in nadgradili kakovost malic
predvsem v drugi in tretji izmeni.
V družbi Litostroj Jeklo, ki je tudi naročnik kuhinje Topniška, so
najbolj zadovoljni s prijaznim osebjem, pravi Franko Matejčič. Manj
zadovoljni so sicer z ambientom, v katerem se prehranjujejo, a se
zavedajo, da so zanj zadolženi sami. Včasih pa si želijo tudi bolj pestrega
jedilnika.
Sodexho se predstavi
Kako rešujete morebitne težave z
zaposlenimi?
Takoj odidem na lokacijo, kjer je
težava. Vse najraje rešujem z osebnim
pogovorom.
Kako skrbite za to, da so zaposleni
zadovoljni, da radi pridejo na
delo?
Glede na njihovo uspešnost pri plači
dobijo dodatne »procente«. Za to
so mi vedno zelo hvaležni. Moje delavke
so res zanesljive in jim zelo
zaupam.
Kaj radi počnete v prostem času?
Ko pridem domov, si najprej rada
odpočijem. Potem grem ven, imam
psička s katerim veliko časa preživim
zunaj.
Katja Mlakar
V dobrem vzdušju delovni dan v kuhinji Topniška hitro mine.
DELOVNI DAN
Marjan Ceglar: Moj delovni dan se začne v kuhinji okoli pol sedmih. Do pol devetih spremljam, kaj se
dogaja, potek dela, kako stvari pridejo do naročnika. Potem pa sledi planiranje za naslednji dan, izpolnjevanje
in urejanje obrazcev, zahtevki, delovne naloge in podobno.
Nada Veličkovič: Pri meni se delovni dan začne okoli šestih zjutraj. Najprej pogledam, kaj je naročeno, ali
je kaj dodatne ponudbe. Takrat, ko je dosti odsotnosti zaradi bolezni, iščem zamenjave. Potem se moram
prebiti skozi elektronsko pošto, ki je je ogromno. Naročam živila za lokacije, obračunavam ure, reprezentanco
... Dela je veliko.
11

Kadri
Prehrana za šolarje mora biti zdrava
in privlačna
Ena izmed pomembnih dejavnosti
podjetja Sodexho je tudi kuhanje za
šole in vrtce. Sodexho skrbi za prehrano
v 15 osnovnih šolah, 4 vrtcih,
3 srednjih šolah in na 2 fakultetah.
Na dan tako pripravimo okoli 50
zajtrkov, 5000 dopoldanskih malic,
3800 kosil in 900 popoldanskih
malic.
Lucija Norčič, ki pri Sodexhu skrbi
za prehrano v šolah in vrtcih, pravi,
da je način dela v tem segmentu
popolnoma drugačen kot običajno.
Predvsem je veliko večji poudarek
na kakovostni, zdravi in pestri hrani.
Nadzor nad proizvodnjo varne
hrane je še ostrejši, obroki se pripravljajo
sproti, ni predpriprave za
naslednji dan. Na vsaki šoli je vodja
prehrane s katerim usklajujemo
jedilnike, tako da vedno naročnik
potrdi jedilnike. Pri pripravi ne
uporabljamo konzervansov, juhe
so naravne, veliko je sveže zelenjave
in sadja. Najbolj občutljivi so seveda
jaslični otroci, zadnje čase pa
je velik porast otrok z dietami, za
katere tudi ustrezno poskrbimo.
Slavica Jelenkovič, vodja kuhinje
v OŠ dr. Bogomirja Magajne, Divača
Na kaj morate posebej paziti, ko
kuhate za otroke?
Nekaj otrok je alergičnih na živila,
zato moramo biti pozorni na diete.
Kaj imajo sicer otroci najraje?
Testenine, riž, dunajske zrezke, piščančje
krače, polento z golažem
ali mlekom ...
Kakšne lastnosti morajo imeti
vaši zaposleni, ki so v stiku z najmlajšimi?
Morajo biti predvsem prijazni.
Najtežje je, pravi Norčičeva, uskladiti
vse interese. Večini učiteljev
in ravnateljev je v interesu, da se
pripravlja hrana, ki jo priporočajo
Smernice zdravega prehranjevanja
v vzgojno-izobraževalnih ustanovah,
ki jih je izdalo ministrstvo za
zdravje leta 2005. Nekaj staršev to
podpira, spet drugim je važno le to,
da pride otrok sit domov. Če vprašamo
otroke, bi jedli pico, makarone
in pomfri. Na vseh šolah se trudimo
najti srednjo pot: da je hrana
zdrava, pestra in jo učenci radi
pojedo, in nenazadnje je vse to potrebno
pripraviti v okviru dogovorjene
cene na posameznih šolah.
Pogovarjali smo se z vodjami treh
šolskih kuhinj. Pripravile so tudi
recepte, da boste lahko domačim
pripravili zimsko pojedino – eno od
enolončnic in sladico. Dober tek!
Vesna in Slavica Jelenkovič z dobrotami, ki sta jih pripravili za šolarje
12

Koliko ljudi dela v kuhinji?
Ena kuharica in ena pomočnica.
Koliko obrokov na dan
pripravite?
220 malic in 150 kosil, vozimo
tudi v druge šole.
Kadri
Kako usklajujete zdravo
in otrokom zanimivo
prehrano?
Skrbimo za privlačen videz
na krožniku. Raje
uporabimo tri krožnike
in je hrana že na pogled
vabljiva, kot pa enega. Je
sicer več dela, ampak so
tudi šolarji bolj zadovoljni.
Slavičin recept:
KOLERABNA
MINEŠTRCA
Sestavine:
1 jogurtov lonček fižola
4 mlade srednje velike
rumene kolerabe
3 kg krompirja
2 korenčka
1/2 gomolja zelene
nekaj vejic peteršilja in zelene
1 zrel paradižnik
klobasa ali prekajena svinjina
sol, poper
Najprej posebej skuhamo fižol.
Kolerabo, krompir, korenček in
Mineštrica je sicer spadala med jesenske
dobrote v Sodexhovem loncu, a jo je
hitro zmanjkalo
gomolj zelene olupimo oziroma
ostrgamo ter narežemo na lističe,
nato kuhamo približno 1 uro.
Ko zavre, dodamo kuhan fižol,
vključno z vodo, klobaso ali kakšen
drug kos prekajene svinjine,
sesekljane sveže vejice peteršilja
in zelene ter olupljen paradižnik,
zrezan na kocke.
Nato še solimo in popramo. Tako
pripravljeni mineštrci lahko dodamo
tudi prežganje.
Nataša Eler, vodja kuhinje
OŠ Koper
Nataša Eler,
vodja kuhinje v OŠ Koper
Na kaj morate pri svojem delu
posebej paziti?
Na to, da je prehrana za otroke res
zdrava.
Kaj imajo najraje?
Dunajski zrezek. Ne marajo pa zelenjave.
Imate kakšne trike, da jo vseeno
vpletete v jedilnik?
Seveda. Naredimo na primer zelenjavni
pire, pa ga otroci z veseljem
pojejo.
Kakšne lastnosti morajo imeti
vaši zaposleni?
Morajo biti prijazni. In znati morajo
motivirati otroka. Če je izbirčen, ga
morajo znati prepričati, da ima jed,
ki je na krožniku, rad.
Pašta fižol je tako okusna, da jo kmalu zmanjka!
Koliko ljudi dela v kuhinji?
Dvanajst na vseh lokacijah.
13

Kadri
smernice zdrave prehrane, ki se jih
moramo držati. Kruh mora biti čim
bolj temen, dva ali trikrat na teden
mora biti mlečna malica, vsak dan
sadje ali sadni jogurt ...
Kaj imajo vaši šolarji najraje?
Najraje jedo sladke žepke – čokoladne,
jabolčne ali skutne, pa tudi
mlečni gres. Ne marajo pa pic in
paštet.
Kakšne lastnosti morajo imeti
vaši zaposleni?
V sebi morajo nositi ljubezen do
otrok in morajo biti urejeni.
Koliko ljudi dela v kuhinji?
Štiri in ena polovični delovni čas.
Za zadovoljne šolarje se v Kopru zelo potrudijo.
Koliko obrokov na dan pripravite?
570 malic in 330 kosil, vozimo tudi
v podružnice.
Koliko obrokov na dan pripravite?
Okoli 100, ker jih vozimo tudi drugam.
Kako usklajujete zdravo in otrokom
zanimivo prehrano?
Tako, da jim postrežemo tudi hrano,
ki jo imajo radi. Kdaj pa kdaj jih
razvajamo z dunajskim zrezkom in
s sladoledom.
Natašin recept:
PAŠTA FIŽOL
sestavine:
20 dag rjavega fižola -
češnjevec
50 dag krompirja
10 dag korenčka
15 dag suhega mesa ali klobasa
3 dag olja
3 stroki česna
1 žlica moke
6 dag drobnih testenin - polžki
lovorov list, sol, poper
Fižol zvečer namočimo in naslednji
dan kuhamo skupaj s suhim
mesom. Ko je že skoraj kuhan,
dodamo na kocke narezan krompir
in korenček. Meso vzamemo ven in
narežemo. Zabelimo s popraženo
moko in česnom, solimo, popramo,
dodamo lovorov list in testenine ter
kuhamo do mehkega.
Francka Bremec, vodja kuhinje
OŠ Josipa Plemlja, Bled
Na kaj morate pri pripravi hrane
za šolarje posebej paziti?
Za šolske malice so zelo stroge
Rižev narastek je med blejskimi
šolarji zelo priljubljen, pravi vodja
kuhinje Francka Bremec.
Kako usklajujete zdravo in otrokom
zanimivo prehrano?
Zelenjave ne marajo preveč, zato
jim pomagamo. Zelenjavno juho
jim na primer spasiramo in jo imajo
raje. Tega so potem veseli tudi
starši otrok.
Franckin recept:
RIŽEV NARASTEK
Potrebujemo:
1 liter mleka
30 dag riža
10 dag masla
3 jajca
10 dag sladkorja
10 dag skute
Riž naj 10 minut vre v mleku.
Naredimo zmes 10 dag masla,
3 rumenjakov in 10 dag
sladkorja. Iz beljakov naredimo
sneg. Med ohlajen riž dodamo
10 dag skute, potem pa
še zmes rumenjakov, masla in
sladkorja ter sneg. Vse skupaj
premešamo. Damo v pomaščen
pekač in pečemo pol ure
pri 180 stopinjah. Lahko dodamo
tudi rozine, skuto lahko
zamenjamo z jabolki.
Katja Mlakar
14

Nagrajenec večera
Letošnji dobitnik kristalnega krožnika je Darko Marin
Kadri
V kuhinji Strojna, ki je centralna kuhinja, dnevno pripravimo
1.500 obrokov za 22 naročnikov. Ekipa šteje
25 sodelavcev s katerimi Darko Marin odlično sodeluje.
Zaposleni ga spoštujejo, ker je strog, vendar pravičen,
pravijo. Zato pripravijo veliko koristnih nasvetov
in animacij. Zaradi svoje dobre komunikacije uspešno
sodeluje s kontaktnimi osebami v podjetjih in jih razvaja
z animacijami ob posebnih priložnostih. Pri svojem
delu je zelo samostojen in kritičen, zato mu lahko
zaupamo.
Darko Marin je pri svojem delu samostojen in kritičen,
zato mu lahko zaupamo.
Darko Marin se je Sodexhu prvič predstavil na osebnem
razgovoru junija leta 2003. Takoj smo opazili, da
gre za izredno ambicioznega človeka, ki ima jasne cilje,
kaj želi doseči v prihodnosti.
Naše sodelovanje se je pričelo pol leta kasneje, oktobra
2003, kjer se je v podjetju Henkel Maribor zaposlil
kot kuhar in vodja izmen. Opaziti smo njegove pozitivne
lastnosti, kot so odgovornost, organiziranost in
smisel za timsko delo. Kmalu je prevzel vse cateringe
na področju Maribora. Ker zna prisluhniti željam naročnikov
in se osebno angažirati pri delu, so pohvale
kar deževale.
Po dobrem letu dela v Henklu smo se januarja 2005
odločili, da prevzame delovno mesto vodje kuhinje
Strojna Maribor. Zaradi znanja, izkušenj in discipliniranosti
ter čuta za ljudi smo bili veseli, da smo izbrali
pravega vodjo.
Direktorica družbe Cvetka Franko čestita nagrajencu
večera Darku Marinu.
Letošnje leto bo končal diplomo na Višji gostinski šoli
v Mariboru. Zelo rad se udeležuje tudi različnih kulinaričnih
tekmovanj, od koder prinaša najvišja odličja
in pohvale.
Iskrene čestitke, zelo smo zadovoljni, da lahko sodelujemo
z vami!
Mojca Šiker,
regijski operativni vodja
15

Izobraževanje
Izobraževanje vodstvenega kadra
Komunikacija, vodenje, zavzetost
Oktobra je v Ljubljani potekalo izobraževanje celotnega
operativnega vodstvenega kadra. Ključne točke
srečanja so bile komunikacija, vodenje, zdravje
in počutje zaposlenih, pripadnost podjetju, varno in
zdravo delo. Poleg navedenega je direktorica družbe
Cvetka Franko predstavila pomembne točke glede
ciljev in poslovanja v tekočem letu 2007/8.
Timsko delo
Z namenom boljšega povezovanja, komunikacije in
večje organizacijske učinkovitosti je potekalo ob koncu
septembra izobraževanje za ključne vodstvene
kadre (23 udeležencev). Izobraževanje se je odvijalo v
idiličnem okolju Julijskih Alp pod vodstvom podjetja
Creatoor. V nadaljevanju si oglejte nekaj utrinkov iz
delavnice.
Marija Meznarič
Vodstveni kader v operativi.
Namen vseh nalog je bil razvoj timskega dela.
Varno delo vpliva na število nesreč.
Zdravje in dobro počutje sta naši vrednoti.
Ob večernem ognju smo pekli kostanj.
16

Izobraževanje
Ekipi je uspelo sestaviti himno Sodexha!
Vodstvena ekipa je imela nalogo pripraviti
večerjo.
Ustvarjalnost in kreativnost tima so ključni za razvoj.
17

Glavna tema
Posebni dnevi si zaslužijo poseben jedilnik
Praznična pijača je vedno vino, nikar
gostom ne ponujajmo piva!
Posebne priložnosti, kot so prazniki
ali druga obeležja, so ponavadi
obogatene tudi z nevsakdanjimi
jedmi. Pravzaprav so posebne jedi,
ki jih ob praznikih uživamo, le del
zaporedja tradicionalnih dogodkov
in nekakšnega rituala, ki se dogaja
ob takšnih dnevih, pojasnjuje etnolog
prof. dr. Janez Bogataj.
Zelo pomembno za pripravo posebnih
jedi je cerkveno leto. Ne
smemo pa pozabiti, da v Sloveniji
živi več različnih narodnosti in je
vselej treba paziti tudi na cerkvene
praznike drugih ver, na primer
na pravoslavni božič in veliko noč,
opozarja Bogataj. S kulinaričnimi
posebnostmi so pri nas popestreni
tudi vsi osebni prazniki, kot so
godovi, rojsni dnevi, obletnice, srečanje
z abrahamom, poroke in tudi
pogrebi.
Pomemben je ritual
Ostali slovenski državni prazniki
zaenkrat še niso dosegli te ravni,
da bi tudi ob njihovem praznovanju
kaj posebnega jedli ali pili. Edino
morda na slovenski kulturni praznik,
to je 8. februarja, če gre človek
na kakšno proslavo, kjer nazdravi
in je deležen manjše zakuske.
To po mnenju Bogataja pomeni, da
državnih praznikov še nismo vzeli
za svoje, da še niso pravi prazniki.
V naših glavah so to predvsem dela
prosti dnevi, ki nimajo nikakršnega
rituala. Takoj, ko se pojavi ritual v
nekem dnevu, je v njem zajeta tudi
hrana.
Pri osebnih praznikih, kot je na
primer rojstni dan, je glavno to, da
se okoli slavljenca zbere določen
krog ljudi, ki mu je blizu: predvsem
člani družine ali razširjene družine
in prijatelji. Izbira jedi sploh ni pomembna,
le da so na sporedu tiste,
ki jih ne uživamo vsak dan.
Glavni prazniki
Med glavne praznike v Sloveniji, ki
so povezani z intenzivno pripravo
jedi, sodijo: pust, velika noč, martinovo,
silvestrovo in drugi. Splošno
pravilo se po besedah Bogataja
glasi: »Če je praznik, mora biti
tudi jedilnik prazničen.« To pomeni,
da jedi na mizi niso vsakdanje,
pač pa nekaj redkega, izjemnega,
kar dokazuje, da je tudi praznik poseben
dan, zaznamovan drugače,
kot ostali dnevi v letu.
Za pust so značilne koline, mesne
jedi in cvrtje - na primer krofi. Za
veliko noč mora biti na mizi kruh,
šunka, jajca, potica. Za martinovo
je značilna perutnina, predvsem
gos ali raca, zraven pa rdeče zelje
in mlinci. Za božič so značilne koline,
pečenke, božični kruh in potica.
Za silvestrovo pa je jedilnik povsem
poljuben, le da ostaja prazničen.
Vino ali pivo? Vino!
Glavna praznična pijača pri nas je
vino, pravi Bogataj. Pripravimo in
postrežemo ga glede na jedi, pa
tudi glede na to, kateri letni čas je.
Pozimi na primer lahko ponudimo
tudi kuhano vino. Le ob pustu pri
pijači ni omejitev: »Pust je praznik,
ko nam je dovoljeno noreti naokoli,
zato je torej tudi izbira pijače bolj
prosta. Pri ostalih praznikih pa se
spodobi, da pijemo vino.« Dovoljen
je seveda tudi mošt.
Želite gostom za praznik ponuditi
pivo? - Nikar! Če je vino pri nas
glavna praznična pijača, ima pivo
povsem drugačen pomen, opozarja
Bogataj. Pije se predvsem na
družabnih srečanjih. Za silvestrovo
ponavadi pijemo penino. Treba je
opozoriti na veliko napako, ki jo ob
tem počnejo ljudje: s penino nazdravljamo,
a ne trkamo s kozarci!
Recepti za posebne
priložnosti
PUSTNI KROFI
Potrebujemo: 1 kg moke, 14 dag
olja, 10 dag kvasa, malo žličko soli,
½ l mleka, 8 rumenjakov, 10 dag
sladkorja, 2 zavitka vanilijeva sladkorja,
nastrgano limonino lupino,
rum, muškatni orešček.
Kvas naj vzhaja v toplem mleku.
Potem ga dodamo v zmes moke in
dodatkov in jo 20 minut stepamo
v mešalniku. Testo razdelimo na
enake kose, da bodo krofi enaki.
Oblikujemo kroglice, jih položimo
med dva pomokana serveta in pu-
18

stimo vzhajati.
Medtem počasi segrevamo olje za
cvrtje (najboljše je palmovo). Ko je
dovolj vroče, položimo krofe v olje
(tako, da lahko prosto plavajo) in jih
po približno štirih minutah obrnemo.
Ko so pečeni, jih položimo na
papirnato brisačko. Ohlajene pa z
brizgo napolnimo z marmelado,
lahko tudi z vanilijevim ali čokoladnim
nadevom.
v malo mlačnega mleka, primešamo
malo sladkorja, posujemo
z žličko moke in pustimo pokrito
vzhajati. V skledi zmešamo moko,
sol, rumenjaka, sladkor, vanilijev
sladkor, mleko, rum. Vzhajano
zmes dodamo v skledo z moko (pazimo,
da ne pride v stik s soljo) in
mešamo. Raztopljeno maslo sobne
temperature primešamo testu
šele, ko so vse sestavine že malo
praznično večerjo iz slovenskih
dobrot. Za predjed lahko postrežete
kruhke, premazane s hrenom
in obložene s pršutom, nanje pa
položite orehova jedrca in olive.
Nevsakdanja juha je lahko kostanjeva.
Mesu in prilogi za glavno jed
pa lahko dodate višnjevo omako, ki
zagotovo ni del vašega vsakdanjega
jedilnika.
VIŠNJEVA OMAKA
Potrebujemo: 1/2 kg svežih ali kozarec
vloženih višenj, 1 dl rdečega
vina, 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke,
2 žlici drobtin, žlico surovega masla,
cimetovo palčko, limonino lupino,
sol, sladkor, vino po okusu.
Glavna tema
OREHOVA POTICA
Za testo potrebujemo: 500 g moke,
30 g kvasa, 250 ml mleka, žličko
soli, 2 rumenjaka, 50 g sladkorja,
80 g masla, žlico ruma, vanilijev
sladkor.
Za orehov nadev potrebujemo: 70
g masla, 3 rumenjake, 250 g sladkorja,
limonino lupinico, noževo
konico mletih klinčkov, 4 žlice kisle
smetane, 500 g orehov in sneg
dveh beljakov.
Priprava nadeva: Rumenjake penasto
umešamo s sladkorjem, dodamo
zmehčano maslo, naribano
limonino lupinico, klinčke, kislo
smetano in orehe. Na koncu rahlo
vmešamo še beljakov sneg.
Priprava testa: kvas raztopimo
premešane. Vse dobro pregnetemo
in po potrebi dodamo
še malo moke, da se testo
ne prijemlje rok. Testo pokrijemo
in pustimo vzhajati, da
se volumen podvoji. Nato ga
zvaljamo in namažemo z nadevom,
zvijemo, prestavimo v
pekač in pustimo, da ponovno
vzhaja. Vzhajano potico na nekaj
mestih prebodemo z dolgo iglo
in premažemo s stepenim jajcem.
Pečemo pri 180 stopinjah približno
45 minut.
Naredite kulturni praznik
prazničen
Za praznično vzdušje 8. februarja
lahko poskrbite sami. Pripravite
Višnje največkrat uporabimo pri pripravi
desertov. Zelo okusna pa je
tudi višnjeva omaka, ki bo popestrila
glavno jed.
Na maslu spenimo 2 žlici sladkorja
in prepražimo še 2 žlici moke
in 2 žlici drobtin. Zalijemo z vodo,
v kateri so se kuhale višnje, ki jih
pretlačimo. Dodamo 1 dl rdečega
vina, limonino lupinico, cimetovo
palčko, malo soli in pustimo, da
zavre. Večkrat premešamo.
Katja Mlakar
19

Glavna tema
RAZISKAVA ZAVZETOSTI ZAPOSLENIH - 2008
Skupina Sodexho Alliance že drugič pripravlja raziskavo o zavzetosti
zaposlenih, ki se bo zgodila aprila 2008. Z njo želimo
izmeriti dejavnike, ki spodbujajo zavzetost, lojalnost in odgovornost
do organizacije. Prav tako bomo z raziskavo ugotovili,
koliko smo na tem področju napredovali od prejšnje raziskave.
Ugotovili bomo tudi, na katerih področjih se bomo morali v prihodnje
še bolj potruditi.
Dve Sodexhovi glavni vrednoti – razvoj in kakovostna storitev
sta močno vezani tudi na raziskavo. Sodelovanje zaposlenih je
namreč ključnega pomena, da bomo ugotovili, kaj delamo dobro
in kaj bi lahko delali še bolje. Vsakemu od zaposlenih daje
možnost izraziti svoje videnje delovnega okolja. Ker se učimo iz
izkušenj zaposlenih, želimo v Sodexhu zagotoviti, da bo tudi za
zaposlene vsak nov dan – boljši dan.
Želimo in pričakujemo sodelovanje
zaposlenih!
S pomočjo zaposlenih lahko natančno opredelimo njihovo zavzetost.
Tako bomo še uspešnejši pri delu z ljudmi, motiviranju
zaposlenih in ohranjanju njihovih sposobnosti, ki so ključnega
pomena v našem poslu.
Raziskavo, ki je zaupna, vodi specializirana neodvisna organizacija,
ki se ukvarja s človeškimi viri, Hewitt Associates. Ta bo
tudi zbirala in analizirala vaše odgovore in zagotavljala, da bodo
ostali anonimni.
Ugotovitve raziskave bodo znane do konca leta 2008. Vendar to
ne pomeni, da se bo proces končal na tej točki!
Anketa bo potekala aprila 2008. Zaposlenim v operativi bomo
poslali vprašalnike neposredno na lokacijo, vodstveni delavci
in zaposleni na upravi pa bodo anketo izpolnjevali na internetnih
straneh. Podrobnejše informacije o poteku bodo objavljene
v internem časopisu Informator, zaposlene bomo obvestili še
dodatno preko oglasnih desk in obvestil, ki bodo priložena pri
mesečnih izplačilih plač, predvidoma marca 2008.
V anketo bodo vključeni vsi zaposleni in pričakujemo njihovo
sodelovanje!
Marija Meznarič,
direktorica kadrovske službe
Zakaj zavzetost?
V Sodexhu verjamemo, da so zaposleni
največje bogastvo. Mnenje zaposlenih
nam bo v pomoč pri:
- Razumevanju ključnih dejavnikov, ki
vplivajo na zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih.
- Usmerjanju človeških energij in resursov
na najpomembnejša področja.
- Sprejemanju akcijskih načrtov in ukrepov
na ključnih dejavnikih, ki vplivajo na
zavzetost in zadovoljstvo.
- Spremljanju in merjenju uspeha in napredka
kot posledici sprejetih ukrepov.
Kdo sodeluje?
V raziskavi o zavzetosti delavcev leta
2008 bo sodelovalo kar okoli 97 % vseh
Sodexhovih zaposlenih po svetu!
V državah z več kot 800 zaposlenimi jih
bomo izbrali 20 % in jih povabili k sodelovanju.
V državah, kjer pa je zaposlenih
manj kot 800, pa bomo k sodelovanju povabili
kar vsakega zaposlenega. K sodelovanju
so povabljeni tudi vsi menedžerji.
Kako bomo zagotavljali anonimnost?
Odgovore in komentarje bo zbirala in
analizirala neodvisna družba (Hewitt
Associates). Vsi odgovori bodo vezani na
ustrezno število odzivov. Tako bomo zagotovili
statistično veljavnost in anonimnost.
Kaj bomo storili z rezultati?
Raziskava bo pokazala, kje in kako lahko
zavzetost zaposlenih še izboljšamo. Izdelali
bomo načrte za izboljšave in priporočila,
kako jih umestiti v delovni vsakdan.
20

Poslovanje
Tudi preteklo poslovno leto zelo uspešno
V poslovnem letu 2006/2007 smo
nadaljevali z uspešnim razvojem
naše družbe. Tako zdaj dnevno postrežemo
več kot 40.000 gostom po
celi Sloveniji. Naši stalni gostje rastejo
z nami, saj pripravljamo prehrano
za najmlajše v vrtcih, osnovnih
šolah, v podjetjih in ponovno
tudi v bolnišnici.
V razgibanem poslovnem letu, kjer
smo prešli s tolarskega poslovanja
na evro, smo dosegli zastavljene
cilje. Res je, da vsako leto težje,
vendar nas doseženo navdaja z večjim
zadovoljstvom. Posebej smo
ponosni, da sodelujemo z našimi
naročniki že vrsto let brez prekinitev,
naša stopnja zaupanja je več
kot 98 %. Naši čisti prihodki od
prodaje proizvodov in storitev so
se povečali za 8,97 % v primerjavi s
preteklim letom in tako smo uspešno
zaključili naše poslovno leto.
Predanost zaposlenih je
zelo pomembna
Največji del uspehov lahko pripišemo
predvsem našim zaposlenim
v kuhinjah in naših restavracijah.
Prav predanost zaposlenih naši
gostje vedno opazijo in tudi pohvalijo.
Brez odkritih, včasih tudi manj
prijetnih izmenjavanj pogledov na
našo prihodnost tudi v prihodnje
ne bo šlo. V zadnjem času težko
ponudimo dovolj dobre pogoje za
kuharje v naši družbi. Srečujemo
se z velikim pomanjkanjem kuharskega
kadra in sploh ljudi za naše
restavracije. Delo pri nas zahteva
veliko odrekanj in veliko fizičnega
napora, saj v marsikateri kuhinji
niso idealni pogoji za delo.
Poiskati dovolj motivov, da ostanemo
skupaj in da se nam z veseljem
pridružijo novi zaposleni, bo ena
izmed prioritet v prihajajočem letu.
Naše podjetje je namreč vseeno
največje in najtrdnejše zasidrano v
slovenskem prostoru. Kljub večinskemu
lastniku, ki včasih ne more
razumeti slovenskih posebnosti, je
usoda naših plač in naših varnih
služb v rokah nas, ki smo v tem
podjetju zaposleni.
Seveda pa ne smemo pozabiti na
naše poslovne partnerje s katerimi
in zaradi katerih dosegamo uspehe.
Z njimi si želimo poglobljenega
sodelovanja tudi v prihodnje.
Pogled v prihodnost
Ob pregledu desetletne prisotnosti
naše družbe na slovenskem trgu
se ne oziramo več nazaj. Znanje
in potrditve, ki nam jo priznavajo
naši naročniki, gostje, dobavitelji
in lastniki, zastavljajo nove izzive
in iščejo nove, trdnejše poti za prihodnost.
Tudi v prihodnjem letu bomo največ
pozornosti namenili našim naročnikom
in gostom ter jim ponudili
tudi nove storitve in s tem razširili
dejavnost na področje čiščenja
objektov, urejanja okolice poslovnih
stavb in receptorske službe.
Sicer pa tudi štiridesetlena prisotnost
Sodexha Alliance na mednarodnem
trgu potrjuje našo
usmerjenost v prihodnost: naše
poslanstvo in vrednote so nad
uspešnostjo, ki se na koncu meri
samo v številkah. Vrednote skupine
Sodexho Alliance so timski duh,
stalen razvoj novih storitev za naše
naročnike in goste ter spoštovanje
različnosti vseh ras, političnih pogledov
in ekonomskega razvoja.
Trden in spoštljiv partnerski odnos
ter zaupanje v sodelavce in v njihove
sposobnosti nas je in nas bo
ločevalo od naše konkurence tudi
v prihodnje. Sproščena organiziranost,
delitev moči in odgovornosti
med zaposlenimi, ne pa koncentracija
moči v vodstvu, bo imperativ
uspešnega razvoja mednarodnega
podjetja v Sloveniji tudi v bodoče.
Cvetka Franko,
direktorica družbe
22

Od{tekano! Plo~evinka vsebuje prenosni USB-modem, na voljo pa sta tudi podatkovni PC kartici,
ki omogo~ajo hitrosti prenosa podatkov do 3,6 Mb/s. Namestitev na prenosni ali namizni ra~unalnik
je enostavna. Cena UMTS naprav za prenos podatkov je odvisna od izbire paketa (Mini, Maksi, Mega in Giga), ki se med
seboj razlikujejo po mese~ni naro~nini in vklju~eni koli~ini brezpla~nega prenosa podatkov (od 0 do 10 GB).
USB-Modem
Novatel Wireless Ovation MC950D
USB-Modem
Option GlobeSurfer iCon 7.2
PCMCIA-Kartica
Option Globetrotter GT MAX 7,2 Ready
PCI Express-Kartica
Novatel Wireless Merlin XU870
Slike so simboli~ne.
Za priklop na {irokopasovni internet je potreben ustrezen signal Mobitela ali tujih pogodbenih operaterjev.
S signalom Mobitel GSM je pokritega 99,3 %, z Mobitelom UMTS 72,3% prebivalstva Slovenije.
*USB-modem ali PC podatkovno kartico lahko kupite za samo 0,01 EUR ob skleniti/podalj{anju naro~ni{kega
razmerja Mobitel GSM/UMTS za 24 mesecev in ob naro~nini na Giga paket za prenos podatkov.
Ponudba velja za vse, ki nimate veljavnega aneksa UMTS {t. 14/2005.
Ostale cene in pogoje nakupa preverite na www.mobitel.si/instantinternet

Novi naročniki
Novi naročniki
Vojašnica Šentvid
Slovenska vojska je namenjena vojaški obrambi,
izvajanju mednarodnih obrambnih, vojaških ter
drugih obveznosti, ki jih je prevzela Republika
Slovenija, sodelovanju v nalogah zaščite, reševanja
in pomoči, sodelovanju v operacijah kriznega
odzivanja in humanitarnih operacijah.
Podjetje Grieshaber Logistika d. o. o.
iz Krškega, ki je bilo ustanovljeno leta 2005, trenutno
zaposluje 125 oseb. Deluje po projektu
ECF (European Customizing Facility), kar pomeni
organiziranje vseh logističnih postopkov od
prevzema, skladiščenja, pakiranja, odpreme in
dostave orodij in pripomočkov za podjetje Robert
BOSCH. Glavni postopki v ECF so: prevzem blaga,
nadzor, skladiščenje, sortiranje, pakiranje in
transport.
Družinsko podjetje Plastoform d. o. o.
je v lanskem letu praznovalo 30-letnico delovanja.
Podjetje zaposluje prek 200 ljudi, ki 65 %
prihodka ustvarijo z izvozom. V svoji panogi se
uvrščajo med tri najboljša podjetja v Evropi, tako
po številu zaposlenih kot po obsegu proizvodnje.
Proizvodni program obsega preoblikovanje plastike,
ki je ostal v matici v Šmarjeti, medtem ko
se je preoblikovanje akrilnega (pleksi) stekla v
celoti preselilo v obrat na Blanci.
V podjetju KIK Plastika d. o. o.
iz Kamnika proizvajajo celoten spekter izdelkov
v proizvodnji od PE folij do reklamnih vrečk za
industrijo in gospodinjstva. Sedež podjetja je na
Kamniški cesti 19, 1241 Kamnik. Telefon: 01 830
39 72, fax: 01 839 44 65.
Podjetje VAR d. o. o.
je bilo ustanovljeno leta 1994 in s 56 zaposlenimi
delavci nadaljuje dolgoletno tradicijo orodjarstva
v Gornji Radgoni. Orodja in namenske stroje, ki
jih izdelujejo v njihovi orodjarni, izdelujejo po lastni
konstrukciji s sodobno opremo in tehnološkimi
pripomočki. Kakovost razvoja, proizvodnje
in prodaje obvladujejo in zagotavljajo v skladu s
standardom kakovosti ISO 9001: 2000.
Facility
management
Podjetje Arcont d. d.
je največji evropski proizvajalec vseh vrst bivalnih
enot in montažnih objektov. Arcont IP d. o. o. pa
je eden vodilnih proizvajalcev stavbnega pohištva
v Sloveniji. V obeh družbah je zaposlenih okrog
800 ljudi s trendom dodatnega zaposlovanja. Poslanstvo
podjetja se udejanja skozi kakovost poslovanja,
s katero želijo doseči ne le zadovoljstvo,
ampak tudi navdušenje njihovih strank.

Zgodovina podjetja Inglar d. o. o.
sega v leto 1990. Podjetje začne poslovati leta
1992 s proizvodnjo žičnih in plastičnih veziv za
uporabo v vinogradništvu. Leta 1997 podjetje
kupi del nekdaj uspešnega podjetja Elrad d. d. v
stečaju in začne na novo postavljati proizvodnjo
anten in pribora. Tako se sčasoma izoblikujejo
trije osnovni programi: antenski program, galvanske
storitve in proizvodnja drugih kovinskih
izdelkov predvsem za potrebe avtomobilske industrije.
Podjetje Expo biro d. o. o.
je med večjimi podjetji v Sloveniji in jugovzhodni
Evropi na področju postavitve montažnih objektov
za prireditve in industrijo. Njihovi prodajni programi
zajemajo prireditvene šotore, skladiščne
šotore, tribune in specialne konstrukcije, montažne
storitve, proizvodnjo ponjav, najem gradbenih
odrov in širok izbor kakovostnih notranjih
in vhodnih vrat ter druge proizvode iz masivnega
lesa.
Novi naročniki
Podaljšane pogodbe
Waldorfska šola Maribor
Učni načrt, predmetnik, urnik in celotni vzgojnoizobraževalni
proces Waldorfske šole izhaja iz
poznavanja in upoštevanja duhovno-duševnega
in fizičnega razvoja otroka, njegovega povezovanja
s svetom odraslih in okolja, v katerem biva.
Za pedagoški proces in zdrav razvoj otrok je pomembno
to, da imajo učenci pred seboj ljudi, ki
se skupaj z njimi tudi sami razvijajo, imajo žive
misli in so v toku življenja.
CSS-IP d. o. o.
Center slepih in slabovidnih
– invalidsko podjetje, družba za
usposabljanje in zaposlovanje invalidov
je bila ustanovljena z namenom
opravljanja poklicne rehabilitacije
in zaposlovanja slepe
in slabovidne populacije. Podjetje
danes zaposluje 130 delavcev, od
tega je 42 % invalidov. Sestavljata
ga dve enoti: kovinska, kjer proizvajajo
stružene in izsekane dele
in klicni center, kjer opravljajo
raziskave javnega mnenja.
Miha Muhič
VDC Saša
je javni socialnovarstveni zavod, ki pokriva potrebe
invalidnih oseb z motnjo v duševnem in telesnem
razvoju na področju treh upravnih enot
(UE Velenje, UE Mozirje in UE Žalec). Organizirajo
obliko varstva, s katero se izpolnjujejo pravice
odraslih invalidnih oseb do storitve, ki jim daje
možnost aktivnega vključevanja v družbeno življenje
in delovno okolje ter opravljanje koristnega
in njihovim zmožnostim primernega dela.
Osnovna šola Gorje
leži v prelepem predelu Slovenije med Blejskim
jezerom in planoto Pokljuko. Obkrožajo jo Karavanke
in Julijske Alpe. Začetki osnovnega šolstva
segajo v leto 1835, ko so v prvem nadstropju mežnarije
uredili šolsko sobo. Prva šolska zgradba,
v kateri je danes vrtec, pa je bila zgrajena leta
1870. Šola je poleg izvajanja obveznega programa
vključena v različne projekte in ima organizirane
različne dejavnosti.

Naročnik
Institut Jožef Stefan
Med Sodexhovimi naročniki je tudi
Institut Jožef Stefan (IJS). Ta raziskovalna
ustanova deluje na dveh
lokacijah. Večji del dejavnosti je na
Viču v Ljubljani, kjer je tudi sedež,
druga lokacija pa je v kraju Dol pri
Ljubljani, kjer se nahaja Reaktorski
center v Podgorici. Institut »Jožef
Stefan« nosi ime po slavnem
slovenskem fiziku Jožefu Stefanu,
edinem Slovencu, po katerem je
dobil ime kak fizikalni zakon - Stefanov
zakon o sevanju.
Čeprav ime poznamo vsi, pa le malokdo
zares natančno ve, kaj počnejo
zaposleni v Institutu, teh je
trenutno 854. Poslanstvo Instituta
je v ustvarjanju, širjenju in prenosu
znanja na področju naravoslovnih
in tehniških znanosti ter znanosti o
življenju. Izvaja vrhunske raziskave
in razvoj tehnologij, kot so nanotehnologije,
novi materiali, biotehnologije,
tehnologije vodenja in
proizvodnje, komunikacijske tehnologije,
računalniške tehnologije
in tehnologije znanja, okoljske tehnologije
in reaktorske tehnologije.
Direkto Instituta je
prof. dr. Jadran Lenarčič.
Pomembna je uporabnost
Institut torej intenzivno sodeluje
pri spodbujanju tehnološkega in
gospodarskega razvoja pri nas. Po
eni strani se na njem šolajo kadri,
po drugi strani izvaja razvojne raziskave,
ki so neposredno namenjene
uporabnikom. Osvojeno znanje
skušajo raziskovalci s pridom
uporabiti in prenesti v industrijo
za reševanje mnogih zapletenih
problemov. Institut tesno sodeluje
z vrsto gospodarskih organizacij v
Sloveniji, pa tudi v mednarodnem
prostoru.
Prav zaradi pospeševanja prenosa
znanja, ki je nujno potrebno za
zmanjševanje tehnoloških razlik v
primerjavi z bolj razvitimi evropskimi
državami, je bil ustanovljen
Tehnološki park IJS, ki se je kasneje
ob priključitvi drugih soustanoviteljev
preoblikoval v Tehnološki
park Ljubljana. V njem so združena
podjetja, ki so tesno povezana
z raziskovalnim okoljem. Institut
skuša tudi po tej poti ustvariti razmere,
v katerih bi mladi raziskovalni
talenti in inovatorji prispevali
k prenosu znanja in moderne tehnologije
v gospodarstvo.
Sodelovanje v domovini in
tujini
Institut je močno vpet v univerzitetno
izobraževanje, saj je soustanovitelj
Univerze v Novi Gorici
in Mednarodne podiplomske šole
Jožefa Stefana. V letu 2006 je podpisal
tudi dogovor o dolgoročnem
sodelovanju z ljubljansko in primorsko
univerzo.
Tudi po svetu Institut sodeluje z
mnogimi uglednimi institucijami,
organizira mednarodne konference,
sodeluje na mednarodnih razstavah.
Poleg tega pa po najboljših
močeh skrbi za mednarodno
izmenjavo strokovnjakov. Mnogi
raziskovalni dosežki so bili deležni
mednarodnih priznanj, veliko
sodelavcev IJS pa je mednarodno
priznanih znanstvenikov.
Nagrade najboljšim
Vsako leto ustanova podeljuje zlati
znak Jožefa Stefana avtorjem najbolj
odmevnih doktoratov iz naravoslovnih
in tehniških ved ter ved o
življenju. Znanstveni svet Instituta
vsako leto podeli tudi Častno listino
Instituta Jožef Stefan organizacijam
in posameznikom kot priznanje
za uspešen prenos znanstvenih
in tehnoloških dosežkov Instituta
in znanj, ustvarjenih na Institutu, v
družbeno in gospodarsko zaledje.
Sicer pa ima Institut dolgo zgodovino.
Leta 1946 je bil pri Slovenski
akademiji znanosti in umetnosti
ustanovljen Fizikalni institut. Ta se
je tri leta kasneje preusmeril na
raziskave, povezane z miroljubno
uporabo jedrske energije, leto 1949
pa za IJS velja tudi kot leto ustanovitve.
Leta 1952 se je preimenoval v
Fizikalni institut Jožefa Stefana in
se je preselil v novo stavbo.
Katja Mlakar
26

1
2
3
4
5
6
7
6 7 8 9 10 11 12 13 14
Za več informacij nas pokličite na telefon: 02/42 93 100

Dobavitelj se predstavi
Žito – sinonim za zdravo in uravnoteženo
prehrano
Brez gensko spremenjenih
živil
V uravnoteženi prehrani so žita in
izdelki iz žit zelo pomembni. V Žitu
dajejo velik poudarek tudi predelavi
ekološko pridelanih surovin – za
tovrstno predelavo so certificirali
kaj nekaj obratov.
Izdelki blagovne znamke Natura
na primer predstavljajo osnovo v
piramidi zdrave prehrane. Večina
izdelkov nosi znak Varovalnega
živila, ki ga podeljuje Društvo za
zdravje srca in ožilja, in sicer zaradi
visoke vsebnosti prehranskih
vlaknin. V tem programu so tudi
ekološka živila.
Kruhi z odličji
Lani so v skupini Žito prejeli kar
12 priznanj v ocenjevanju kakovosti
kruhov, ki ga izvaja Sekcija za
pekarstvo Združenja živilske industrije
pri GZS. Med njimi so poleg
Jelenovega kruha še Zlati hlebec,
Stoletni kruh, Martinov kruh,
Grofov hlebec, Jazonov hlebec,
Gorenjc, Pastirski kruh, Zmesni
kruh, Domači črni kruh in Sadni
kruh. Jelenov kruh je prejel kar
sedem zaporednih zlatih odličij.
V zadnjem času Slovenci vse pogosteje
posegamo po temnejših,
črnih vrstah kruhov, še vedno pa
imamo najrajši hlebce, ki so del
tradicije in peke naših babic, ugotavljajo
v Žitu. To v Grajskih pekarnah,
ki sodijo v skupino Žito, upoštevajo
pri razvoju novih izdelkov.
Njihova zadnja dosežka v lanskem
letu sta Grofov hlebec in Zlati hlebec
s semeni.
Kruha ne barvajo!
Barvanje kruha po pravilniku o kakovosti
izdelkov iz žit oziroma po
pravilniku o aditivih ni dovoljeno,
opozarjajo v Žitu. Lahko pa se barvo
kruha spremeni z dodajanjem
pražene sladne moke. To ni barvilo,
temveč sestavina, podobna kavnim
nadomestkom. Uporaba pražene
moke lahko pomeni zavajanje
potrošnika, če izdelek ni ustrezno
označen in na takšno sestavo izdelka
potrošnik ni opozorjen.
V Žitu se razen v izjemnih, specifičnih
primerih (npr. kisli rženi kruhi
ali posebne zahteve kupcev) ne odločajo
za uporabo pražene sladne
moke. Vodilni kruhi iz Grajskih pekarn
je tako ne vsebujejo.
Sladke razvade
Čokolada spada med glavne
sladke razvade in Žito Gorenjka
ima na tem področju že 85-letno
tradicijo. Pred kratkim so prejeli
častni naziv Superbrands. V Žitu
pravijo, da so med Slovenci še vedno
najbolj priljubljene klasične
čokolade. Tako je naprimer 300
gramska mlečna Gorenjka s celimi
lešniki naša najbolj prodajana čokolada.
Nova čokolada nastane na podlagi
želja potrošnikov. Najprej jo
preizkušajo razvojni strokovnjaki,
nato marketing, na koncu pa
še potrošniki. Zadnji novi okus iz
Gorenjkine razvojne ekipe prinaša
zanimiv kontrast: nežna mlečna
čokolada s hrustljavimi delci karamele.
Vrsto takšnih presenečenj v
Žitu obljubljajo skozi vse leto.
Mimo podražitev ne morejo
Podražitve so zajele vso Slovenijo,
zato tudi v Žitu ne morejo mimo
njih. Poleg več kot 70 % zvišanja
odkupnih cen pšenice se je močno
podražila tudi elektrika, ki v
pekarstvu predstavlja velik del
stroškov, in nafta, kar vpliva na
rast vseh transportnih stroškov.
Tudi pri osnovnih surovinah za
proizvodnjo ostalih izdelkov beležijo
skokovite rasti cen, tako je npr.
cena durum zdroba kot osnovne
sestavine testenin višja za 250 % v
primerjavi z letom prej, za 30 %
je zrasla odkupna cena kakava in
za 55 % lešnikov kot strateških surovin
čokolade.
Višajo se tudi cene mleka in mlečnih
izdelkov ter maščob, ki jih potrebujejo
pri proizvodnji zamrznjene
hrane. Če bi upoštevali zvišanje
vseh omenjenih stroškov – surovin,
prevoza in električne energije, bi
morali cene svojih izdelkov podražiti
že prej, pravijo v Žitu. Glede na
opisane razmere pa le v okviru internih
ukrepov nimajo več rezerv,
zato so tudi podražitve njihovih izdelkov
neizogibne.
Katja Mlakar
28

Ali ste vedeli?
Sir – kulinarična posebnost,
ki jo poznajo različni narodi
Sir naj bi bil odkrit na Srednjem
vzhodu: 4000 let stara legenda
pravi, da je arabski trgovec, ki je
s konjem potoval po puščavi, imel
v torbi mleko. Ko se je ustavil in
hotel potešiti žejo, je opazil, da je
mleko sesirjeno s trdnimi delci.
Torba, v kateri je bilo shranjeno, je
bila narejena iz trebušja mlade živali
in je vsebovala encim renin, ki
mleko strjuje. S pomočjo vročega
sonca, encima renina in jahanja,
ki je povzročilo mešanje, je nastala
sirotka in strdki. Nomad se zaradi
izčrpanosti ni obremenjeval z vsebino
in je sirotko popil, trdne delce
pa pojedel.
Naučili so nas Švicarji
Obstaja več vrst zapisov raznih velikih
narodov, ki so pridelovali sir:
Sumerci, stari Grki, Rimljani, tudi
menihi v srednjem veku ... Vsi so
prispevali različne inovacije za pridelovanje
sira, ki jih uporabljamo
še danes.
Slovenci smo sir začeli pridobivati
šele pred kakimi 100 leti. Te spretnosti
so nas naučili Švicarji. Prve
sirarne v Sloveniji so bile v tolminskih
in bohinjskih planinah – t. i.
planinske sirarne.
Danes poznamo veliko različnih
vrst sira: trde, poltrde, mehke,
mehke sire z belo,
modro in rdečo
plesnijo ... Slovenci
vse pogosteje
uporabljamo sire,
saj smo spoznali,
da je to živilo zelo
okusno in koristno
za naše telo.
Postrežba sirov
za vse priložnosti
Ob vseh vrstah pogostitev,
ob praznikih
in ostalih večjih prireditvah
velikokrat na koncu postrežemo
skrbno izbrano vino in na koščke
narezan sir. To je kombinacija, ki
ob koncu pogostitev najbolje zadovolji
goste – ob kramljanju uživajo
v raznovrstnih sirih in pijejo kakovostno
vino.
Pri postrežbi sirov se veliko držav
zgleduje po Franciji, kjer pridelujejo
več kot 400 različnih vrst sirov.
Večina ljudi v Franciji meni, da vsaka
vrsta sira govori o posamezni
regiji, v kateri so ga izdelali, saj je
rezultat posebnega podnebja, rastlinstva,
živalstva in tradicionalnega
načina priprave.
Zanimive pa so tudi mnoge restavracije
v Franciji, ki so odprte le
podnevi. V njih je za kosilo ali malico
na voljo mnogo solat s sirom
ali kakšnih drugih kombinacij zelenjave
in sirov. Gostje ob takem
obroku pojedo le še kos kruha in
spijejo kozarec vina. Velja pa pravilo:
pri nobenem obroku ne sme
manjkati sir.
Siri v kulinariki
Katero vino sodi zraven?
Ne smemo pa pozabiti, da k
posameznim vrstam sira serviramo
tudi ustrezna vina. Pravilo
pravi, da serviramo vino iz
iste pokrajine, kot izvira sir:
- ob edamcu, gaudi in trapistu
postrežemo suha rdeča in bela
vina;
- ob grojerju, ementalcu in
bohinjskem siru postrežemo
cviček, refošk, rebulo, tokaj ali
druga suha vina;
- ob gorgonzoli in roquefortu
postrežemo merlot, teran in
kabernet.
Pri določenih sirih pa postrežemo
tudi pivo – to velja predvsem
za romadur in kvargel.
Zelo pomembno je tudi, da je
sir ogret na sobno temperaturo,
kajti takrat ima najboljši
okus. Zato ga pred uporabo
vzemimo iz hladilnika vsaj eno
uro prej.
Tudi vi lahko svojim bližnjim
ali prijateljem postrežete dober
sir in izbrano vino.
Francozi imajo odličen smisel za
pripravo različnih jedi in pri tem
uporabljajo različna živila, ki dajejo
jedem specifičen okus. Pogosto
je to ravno skrbno izbran sir, ki jedem
doda še bolj izrazit okus.
Tudi slovenska kulinarika se zelo
hitro razvija in uporaba sira se je
v različnih restavracijah močno
povečala. Gostje predvsem sprašujejo
po domačih sirih (ovčji,
kozji) iz okolice, ki jih pridelujejo
bližnji kmetje. Gostinci za pogostitve
kombinirajo sir na različne
načine: z zelenjavo (sveža paprika,
redkvica, mlada čebula, zelene in
črne olive) ali s sadjem (jabolka,
hruške, grozdje, orehi, mandeljni),
kar daje končnemu izdelku še bolj
polnovreden okus.
Jaka Pečjak
30

Mozaik
Zavzetost in pripadnost zaposlenih je naša
prihodnost in pomemben dejavnik razvoja
Bled, 23. novembra, srečanje zaposlenih
Naša srečanja so priložnost, da se ob koncu leta ozremo
v preteklo leto in pogledamo načrte za prihodnost.
Poleg druženja in spoznavanja sodelavcev pa smo
večer posvetili tudi našim dosežkom, ki jih je bilo v
preteklem letu ponovno veliko. Podelili smo kristalni
krožnik najboljšemu vodji restavracije, nagradili smo
najbolj urejene obrate in podelili priznanja za najboljše
Sodexhovce, tako, kot leto prej, pa je bil poudarek
tudi na inovacijah.
Sodexho – v podjetju preživimo veliko trenutkov, dan
za dnem ustvarjamo in prispevamo k rasti in razvoju.
Pierre Bellon, ustanovitelj Sodexha v daljnem letu
1960, še vedno poudarja, da so pri tej dejavnosti najpomembnejši
zaposleni, njihovo znanje, zavzetost in
pozitiven odnos. Vsak od zaposlenih je pomemben
člen te verige, ki v svetu dosega že število 332.000 Sodexhovcev!
Na novoletnem srečanju na Bledu nas je bilo 300
zaposlenih!
Srečanja ob koncu leta so postala že tradicionalna.
Vsako leto se nas zbere več. Malo slovenskih podjetij
je tako razkropljenih po vsej Sloveniji kot Sodexho.
Malo jih ima to prednost, da lahko črpa ideje in moč
iz takšne raznolikosti, kot je naša. Rezultati se kažejo
v novih naročnikih, rasti podjetja in poslovni uspešnosti.
Direktorica družbe Cvetka Franko je poudarila
razvoj.
Ključna je zavzetost in pripadnost zaposlenih,
je bilo izhodišče kadrovske direktorice Marije
Meznarič.
Najboljši Sodexhovec
Merila, ki veljajo za najboljšega Sodexhovca, so: predanost
podjetju, kakovost, strokovnost, urejenost, prijaznost
do gostov, obzirnost do sodelavcev, skrbnost
pri ravnanju z živili in sredstvi, inovativnost in podjetnost.
- Marjan Čeligoj, Lama Koper
- Martina Mišmaš,
Meni mobil Ljubljana
- Nada Grilc, Radeče papir
- Boštjan Cipot, Agromerkur
- Tanja Pajek, Osnovna šola Gorje
- Majda Kos, Termo Škofja Loka
- Vida Podlogar,Kopitarna Sevnica
- Darko Babič, Henkel Maribor
- Stanko Rizmal, Polzela
- Miha Ankele, Elan Begunje
- Marjetka Rupnik, Telekom
32

Mozaik
Čestitke nagrajencem!
Nagrade za recept meseca so si prislužili:
- Miketič Majda in Zlobko Irena, Danfoss
- Lilijana Imamovič, Labod Novo mesto
- Slavica Jelenkovič, Osnovna šola Divača
- Zvonko Lilek, Mir Gornja Radgona
- Darko Marin in Sana Veingerl, Strojna Maribor
Najboljši vodja restavracije za leto 2007:
Darko Marin, vodja restavracije Strojna Maribor.
Razpoložena voditelja Kristina in Miha.
Dobitnik kristalnega krožnika Darko Marin iz Strojne s svojo ekipo.
33

Mozaik
Nagrade za najbolj urejene obrate: Akripol, Lip, Kopitarna.
Mirjam Petelin iz FRS je
prejela priznanje za požrtvovalno
delo.
Inovacije
Inovacije so pomemben projekt, ki smo ga v Sodexhu
pričeli izvajati v lanskem letu. Proces stalnih izboljšav
je za naše podjetje zelo pomemben, saj brez tega in
brez sodelovanja zaposlenih ni razvoja niti napredka.
Zato smo bili veseli in ponosni, da smo prejeli toliko
zvezdic, ki smo jih tudi nagradili.
Zahvala Magdi Laslo za dolgoletno vodenje
Titana.
Irena Žolnir čestita inovatorju leta 2007,
Jaku Pečjaku.
34

Mozaik
Sodelavke Simona, Metka in Petra so navdušile z
dinamičnim plesom.
Božica Cifer je prejela priznanje za zvezdico
»Dobro počutje«, timsko delo.
Uradni del se je zaključil z besedami moderatorja:
»Gastronomija je ljudem v vseh časih in obdobjih prinašala
radosti. Je vir lepote in je neločljivo povezana
z dobroto srca in iskreno skrbjo za drugega« je dejal
Charles Pierre Monselete. To je poslanstvo Sodexha.
Marija Meznarič
…in na Bledu se je plesalo vse do jutra.
35

Ustvarjalnost je ključ do uspeha!