PriroÄnik za izvajanje zahtev navzkriÅ¾ne skladnosti za kmetijska ...

REPUBLIKA SLOVENIJA 

Ministrstvo za 

kmetijstvo in okolje 

Priročnik za izvajanje 

zahtev navzkrižne skladnosti 

za kmetijska gospodarstva 

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: 

Evropa investira v podeželje«




Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 

T: 01 478 90 00, F: 01 478 90 21 

E: gp.mkgp@gov.si, www.mkgp.gov.si 




Ljubljana, februar 2012 

1 

Prironik za izvajanje MNKZ.indd 1 20.2.2012 15:45:25




Izdajatelj Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana 

Priročnik za izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti za kmetijska gospodarstva so izdelali: 

Urednik: 

Anton JAGODIC 

Avtorji: 

Ivan AMBROŽIČ, Stane BEVC, Andrej BIBIČ, 

Tatjana BUČAR, Ema CEBE, Marjan DREMELJ, 

Marjana DROBNIČ, dr. Jernej DEMŠAR, Ančka GABRIJEL, 

Matjaž GUČEK, Tončka JESENKO, Katarina KERČ, 

Maša KERSTEIN, Milena KOPRIVNIKAR, dr. Urška KOS, 

Melita LEBAR, Janez LEBAR, Stane LEVART, 

dr. Dušica MAJER, Primož MAROLT, Denis MINIČ, 

mag. Miran NAGLIČ, Peter NAGODE, Franc PAVLIN, 

mag. Tatjana PEVEC, Lucija PINTERIČ, Danilo POTOKAR, 

Anka POŽENEL, dr. Janko RODE, Gabriela SALOBIR, 

Niko ŠIVIC, prof. Ivan ŠTUHEC, Barbara TRUNKELJ, 

Egon VOLK, Marija VRABER, Jernej VRTAČNIK, 

Mateja ZAJC, Anton ZAVODNIK, Uroš ZGONEC, Alberta ZORKO, Mitja ZUPANČIČ 

Avtor fotografij: 

Marjan Papež 

Spremna beseda: 

Franc BOGOVIČ, Ciril SMRKOLJ 

Leto izdaje: 

2012 

Naklada: 

63.000 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

63(497.4)(083.74) 

PRIROČNIK za izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti za kmetijska 

gospodarstva / [avtorji Ivan Ambrožič ... [et al.] ; urednik Anton 

Jagodic ; avtor fotografij Marjan Papež ; spremna beseda Franc 

Bogovič, Ciril Smrkolj]. - Ljubljana : Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, 2012 

ISBN 978-961-6761-18-5 

1. Ambrožič, Ivan 2. Jagodic, Anton, 1963- 

260216320 

Za vsebino publikacije je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Organ upravljanja, 

določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije v obdobju 2007–2013, je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. 

2 





Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 

Spoštovani, 

Z reformo Skupne kmetijske politike leta 2003 je Evropska skupnost med drugim uvedla tudi 

sistem navzkrižne skladnosti kot enega glavnih poudarkov te reforme. Ob koncu leta 2008 

so kmetijski ministri EU dosegli politični dogovor o zdravstvenem pregledu skupne kmetijske 

politike (»health check«), ki je prinesel novosti tudi na področje navzkrižne skladnosti: 

- odprava nekaterih zahtev, ki niso bile identificirane kot ustrezne ali povezane z 

odgovornostjo kmetov, 

- dodane se bile nove zahteve z namenom ohranitve okoljske koristi prahe in izboljšanega 

gospodarjenje z vodo. 

Novosti in z njimi povezano dobro prakso smo ob podpori vseh udeležencev uspešno prenesli na 

nacionalno raven. Vzpostavljeni sistem navzkrižne skladnosti, ki obsega predpisane minimalne 

zahteve s področij varovanja okolja, varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin, ugodnega počutja 

živali ter dobre kmetijske in okoljske pogoje izvaja in spoštuje vedno več zavezancev, ki poleg 

ozaveščenosti o varovanju okolja, ohranjanju kulturne krajine, zagotavljanja varne hrane in 

dobrobiti živali želijo pridobiti razpoložljiva sredstva iz prvega in drugega stebra Skupne kmetijske 

politike. 

Namen navzkrižne skladnosti ni zniževanje plačil upravičencem, temveč predvsem krepitev 

zavedanja upravičencev, da morajo predpisane zahteve spoštovati, če želijo sredstva tudi v celoti 

prejeti. Za uresničitev ciljev navzkrižne skladnosti je potrebno celovito razumevanje sistema 

ter tesno sodelovanje vseh udeležencev v verigi, od snovalcev zakonodaje, preko izvajalcev, 

vseh strokovnih podpornih institucij in končno, kmetov kot zavezancev in izvajalcev navzkrižne 

skladnosti. Zavedamo se tudi, da je v bolje obveščenem kmetijskem sektorju lažje doseči 

skladnost in doseči boljše rezultate. 

Pri oblikovanju nove Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih 

pogojih pri kmetovanju (uredba o navzkrižni skladnosti) so sodelovali različni strokovnjaki s 

področij, ki jih pokriva navzkrižna skladnost z namenom, da bi zahteve zapisali na čim bolj jasen 

in razumljiv način, pa vendar v skladu z zahtevami, ki jih narekuje okvir skupne kmetijske politike. 

Pred vami so navodila v obliki priročnika, ki so rezultat tesnega sodelovanja strokovnjakov 

Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Navodila vam 

bodo olajšala izpolnjevanje predpisanih zahtev iz uredbe o navzkrižni skladnosti, saj je tu dovolj 

prostora za obširnejšo razlago samih zahtev, čemu so namenjene in zakaj jih je sploh potrebno 

izpolnjevati. 

Boljše razumevanje zahtev vam bo omogočilo lažje izpolnjevanje le-teh, vsem pa življenje v 

čistejšem, bolj zdravem in predvsem prijaznejšem okolju. 

Franc Bogovič 

minister 

3 


S priročnikom do pravilnega izpolnjevanja zahtev navzkrižne skladnosti 

Zakonodaja, ki določa navzkrižno skladnost v Sloveniji, z letom 2012 prinaša spremembe in novosti, 

ki so nastale na podlagi spremenjene zakonodaje Evropske unije v letu 2009 in zahtev razvoja sistema 

v Sloveniji, zato je bilo potrebno prenoviti tudi Priročnik za izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti za 

kmetijska gospodarstva, ki je pred vami. 

Pripravljen je z namenom, da postane vaš dnevni pripomoček pri preverjanju izpolnjevanja zahtev 

navzkrižne skladnosti na vašem kmetijskem gospodarstvu. Priročnik povzema vsebino strogih 

zakonskih predpisov, s katerimi morajo biti kmetje seznanjeni in jih izpolnjevati. Kmetje, prejemniki 

plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, moramo zahteve dosledno spoštovati. Morebitnim 

sankcijam se izognemo z ustreznim znanjem. 

V uvodnem delu je kratka obrazložitev sistema sankcij, kjer so ob zahtevah navedene tudi stopnje 

kršitve. Vsebina priročnika je prilagojena strogi zakonodaji tako, da omogoča seznanitev uporabnikov 

s predpisanimi zahtevami. V njem pa najdete tudi koristne napotke kako najlaže izpolniti zahtevane 

predpise. V dodatno pomoč so priložena vprašanja za lažjo samokontrolo. 

Za kakršnakoli vprašanja ali napotke pa so vam na voljo tudi kmetijski svetovalci, ki delujejo v okviru 

Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih. Usposobljeni so 

za preglede kmetij glede zahtev navzkrižne skladnosti. Poleg priročnika so njihovi nasveti najbolj 

ustrezen način za dosledno prilagoditev in izpolnjevanje zahtevanih pravil. 

Cilj svetovalnega sistema za kmete na področju navzkrižne skladnosti je delovanje sistema na 

način, ki bo pomagal izboljšati okoljsko in gospodarsko učinkovitost tako posameznega kmetijskega 

gospodarstva kot celotnega kmetijstva ter preko usposobljenih svetovalcev na kmetu prijazen način 

omogočiti lažji dostop do potrebnega znanja in s tem posredno vplivati na dvig ozaveščenosti kmetov. 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se v imenu članov zahvaljuje MKO za sodelovanje pri pripravi, 

tiskanju in razdelitvi brezplačnega priročnika kmetom. 

Ciril Smrkolj 

predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije 

4 


KAZALO 

1. NAVZKRIŽNA SKLADNOST ............................................................................................. 6 

2. NAVODILA K UPORABI PRIROČNIKA ZA IZVAJANJE ZAHTEV 

NAVZKRIŽNE SKLADNOSTI ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA ........................................ 11 

I. STANDARD ZA OHRANJANJE ŽIVALSKIH VRST ......................................................... 12 

II. STANDARD ZA PODZEMNE VODE ............................................................................. 21 

III. STANDARD ZA ODPADNO BLATO .............................................................................. 23 

IV. STANDARD ZA NITRATE ............................................................................................ 25 

V. STANDARD ZA OHRANJANJE HABITATOV ................................................................. 39 

VI. STANDARD ZA IDENTIFIKACIJO IN REGISTRACIJO PRAŠIČEV .................................... 42 

ViI. STANDARD ZA IDENTIFIKACIJO IN REGISTRACIJO GOVEDI ..................................... 47 

VIII. STANDARD ZA IDENTIFIKACIJO IN REGISTRACIJO DROBNICE ........................................ 53 

IX. STANDARD ZA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA ...................................................... 60 

x. STANDARD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUDI IN ŽIVALI ....................................... 68 

XI. STANDARD ZA VARNO HRANO IN KRMO ................................................................. 79 

XII. STANDARD ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA BOLEZNI ................................................ 94 

XIII. STANDARD ZA PRIJAVO BOLEZNI SLINAVKE IN PARKLJEVKE ....................................... 100 

XIV. STANDARD ZA PRIJAVO BOLEZNI SVINJSKE KUGE ................................................. 101 

XV. STANDARD ZA PRIJAVO BOLEZNI MODRIKASTEGA JEZIKA ................................... 102 

XVI. STANDARD DOBRO POČUTJE TELET ...................................................................... 103 

XVII. STANDARD DOBRO POČUTJE PRAŠIČEV ................................................................. 115 

XVIII. STANDARD DOBRO POČUTJE REJNIH žIVALI ............................................................... 131 

XIX. 

Xx 

STANDARD ZA DOBRE KMETIJSKE IN OKOLJSKE POGOJE 

PRI KMETOVANJU ................................................................................................... 144 

DODATNE zAHTEVE NAVZKRIŽNE SKLADNOSTI 

ZA KMETE V PROGRAMU kop - STANDARD NITRATI ............................................... 153 

5 


1. NAVZKRIŽNA SKLADNOST 

Navzkrižna skladnost predstavlja z Uredbo sveta (ES) št. 73/2009, z dne 19. januarja 2009, predpisane 

minimalne zahteve (akte in standarde) s področij varovanja okolja, varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin, 

ugodnega počutja živali ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev. 

Med cilje navzkrižne skladnosti, poleg prispevka k razvoju trajnostnega kmetijstva z upoštevanjem vseh 

pravil, sodi tudi doseganje večje združljivosti Skupne kmetijske politike (SKP) s pričakovanji sodobne družbe 

do kmetijstva. 

V Sloveniji je bil sistem navzkrižne skladnosti uveden v letu 2005, v polni meri pa je bil v slovenski pravni red 

prenesen z letom 2007. Takrat je javna služba kmetijskega svetovanja, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske 

zbornice, tudi vstopila v sistem kmetijskega svetovanja za navzkrižno skladnost (Farm advisory sistem - FAS) 

kot pomoč kmetom pri izpolnjevanju zahtev. 

Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, Uradni 

list RS, št. 98/2011 (v nadaljevanju Uredba) povzema že sprejete pravne akte v slovenski zakonodaji, ki jih 

morajo zavezanci po 3. členu te uredbe spoštovati in izpolnjevati. Za namene uredbe se šteje izpolnjevanje 

zahtev, določenih v Prilogah 1 in 2, ki sta sestavni del te uredbe. V primeru neizpolnjevanja zahtev navzkrižne 

skladnosti se kmetom zniža ali izključi plačila iz ukrepov kmetijske politike. 

Vlada RS je tik pred iztekom leta 2011 sprejela novo vsebino Uredbe, ki zajema prenovljen in strožji sistem 

sankcioniranja. Prenovljene so tudi posamezne zahteve, ki niso bile več skladne z zakonodajo (posledica 

sprememb nacionalne zakonodaje), ali pa se je izkazalo, da je bilo dosedanje besedilo neustrezno. Določile so 

se višje višine sankcij, kot največja novost je uvedba namernih kršitev. 

Z navzkrižno skladnostjo so kmetje dobro seznanjeni, marsikdo se je v teh letih tudi že srečal s kontrolnim 

pregledom s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), ki v Sloveniji kontrolira ustreznost 

izvajanja zahtev navzkrižne skladnosti. 

Kmetje morajo biti o novostih dobro poučeni, zato je bila potrebna posodobitev priročnika. 

1.1 Kazenske (sankcijske) točke in sistem sankcioniranja 

Za vsako neizpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti je z Uredbo predpisana višina kazenskih točk. Stopnja 

kršitve je določena z ocenami 10, 20, 50 ali 100 za posamezno kršitev, pri čemer ocena 10 pomeni najmanjšo 

in 100 največjo težo kršitve. 

Sankcija, v primeru kršitve zahtev navzkrižne skladnosti, pomeni znižanje izplačil vseh ukrepov kmetijske 

politike, za katere je zavezanec vložil zahtevke za izplačilo, za določen odstotek. Za kršitev se šteje da 

je ugotovljena, če je ugotovljena pri kakršnikoli kontroli, izvedeni v skladu z Uredbo ali potem, ko je bila 

Agencija nanjo opozorjena na kakršen koli način, bodisi na podlagi kontrol upravičenosti ali s strani pristojnih 

inšpekcijskih služb (VURS, IRSKGH, IRSOP …). 

V prvem koraku se izračuna vsota sankcijskih točk po posameznih standardih. V nadaljevanju se izračuna 

odstotek znižanj po posameznih področjih, ki jih nato seštejmo in pri tem upoštevamo ali gre za neponavljajoče 

kršitve ali za 1x oziroma 2x ponavljajoče kršitve. 

Pri neponavljajočih kršitvah seštejemo sankcijske točke znotraj posamičnega standarda in če je vsota točk: 

– manjša ali enaka 49 točk, je sankcija 1 %; 

– med 50 in 99 točk, je sankcija 3 %; 

– enaka ali večja od 100, je sankcija 5 %. 

V primeru, da je ugotovljena več kakor ena kršitev v zvezi z različnimi standardi na istem področju, se ti primeri 

za določitev znižanj štejejo za eno kršitev, pri čemer se za znižanje izplačil uporabi seštevek točk v tistem 

standardu, ki ima najvišji odstotek znižanja. 

6 


V primeru ponavljajočih kršitev se te obravnavajo individualno. Za 1x ponavljajočo kršitev se določi sankcija 

na podlagi sankcijskih točk, in sicer če je: 

– manj ali enako 49 točk, sankcija 3 %; 

– med 50 in 99 točk, sankcija 9 %; 

– enako ali večje od 100 točk, sankcija 15 %. 

Pri 2x ponavljajočih kršitvah se prav tako vsaka obravnava individualno, pri čemer se za izračun sankcijskih 

točk upošteva ustrezno leto ugotovitve kršitev. 

Celotni znesek neposrednih plačil (plačilne pravice in proizvodno vezana plačila), izravnalnih plačil in plačil za 

kmetijsko-okoljske ukrepe se v primeru, da ni ugotovljenih ponavljajočih kršitev, zniža od 1 % do največ 5 %. 

V primeru, da je ugotovljena vsaj ena ponavljajoča kršitev, se celotni znesek neposrednih plačil (plačilne 

pravice in proizvodno vezana plačila), izravnalnih plačil in plačil za podukrepe kmetijsko okoljskih plačil zniža 

za največ 15 %. 

NAMERNE KRŠITVE 

Vsaka kršitev se lahko šteje za namerno v primerih, ko je kmet zavestno kršil predpisane zahteve, z 

razumevanjem in zavedajoč se možnih posledic takšnega dejanja. Smernice za podajo suma namernosti 

povzemajo objektivne kriterije (obseg, resnost, stalnost in ponavljanje kršitve) in subjektivni kriterij (kmetovo 

zavedanje) za presojo namernosti in so ključni del postopka ugotavljanja namernosti, ki ga Agencija izvaja na 

področju kontrole in nadzora sistema. 

V letu 2010 je pričelo veljati pravilo, da Agencija pisno obvesti nosilca KMG, ko ta doseže najvišji odstotek 

znižanja (15 %) in da se bo v primeru ponovitve iste kršitve v naslednjih dveh letih ta štela kot namerna kršitev. 

Odstotek znižanja plačil v tem primeru je načeloma najmanj 20 %, lahko pa znaša tudi 100 %. V izjemnih 

primerih znižanja lahko pripeljejo do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči. 

Kratice L, S in T v stolpcu STOPNJA KRŠITVE pomenijo: 

L – lažja stopnja kršitve, S – srednja stopnja kršitve in T – težja stopnja kršitve. Ob kontroli se na podlagi dejstev 

in presoje določi stopnja kršitve zahteve in posledično število sankcijskih točk. 

7 


Standardi so združeni po posameznih področjih: 

PODROČJA A (varovanje okolja), 

PODROČJE B (varovanje zdravja ljudi in živali), 

PODROČJE C (dobro počutje živali) in 

PODROČJE D (dobri kmetijski in okoljski pogoji) (slika 1). 

Področja navzkrižne skladnosti 

Področje A: Varovanje okolja 

I. Standard za ohranjanje živalskih in 

rastlinskih vrst 

II. Standard za podzemne vode 

III. Standard za odpadno blato 

IV. Standard za nitrate 

V. Standard za ohranjanje habitatov 

Področje B: Varovanje zdravja ljudi in živali 

VI. Standard za identifikacijo in registracijo 

prašičev 

VII. Standard za identifikacijo in registracijo 

govedi 

VIII. Standard za identifikacijo in registracijo 

drobnice 

IX. Standard za fitofarmacevtska sredstva 

X. Standard za zdravstveno varstvo ljudi in 

živali 

XI. Standard za varno hrano in krmo 

XII. Standard za preprečevanje širjenja TSE 

XIII. Standard za prijavo bolezni slinavke in 

parkljevke 

XIV. Standard za prijavo bolezni svinjske kuge 

XV. Standard za prijavo bolezni modrikastega 

jezika 

Področje C: Dobro počutje živali 

XVI. Standard za dobro počutje telet 

XVII. Standard za dobro počutje prašičev 

XVIII. Standard za dobro počutje rejnih živali 

Področje D: Dobri kmetijski in okoljski pogoji 

XIX. Standard za dobre kmetijske in okoljske 

pogoje pri kmetovanju 

XX. DODATNE ZAHTEVE 

XX. Dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil 

(samo za kmete, ki so v KOP) 

Slika 1: Področja navzkrižne skladnosti in razvrstitev standardov znotraj področij 

8 


Primer 1: 

Rezultat kontrole navzkrižne skladnosti za kmetijo X: 

Standard 

Standard za nitrate 

Standard za odpadno blato 

Dejansko znižanje plačil za kmetijo X 

Področje A 

100 točk = 5 % znižanje plačil 

50 točk = 3 % znižanja plačil 

5 % znižanje plačil* 

* Pri ugotovljenih kršitvah v različnih standardih (enega področja), se za končno določitev znižanja upošteva 

tisti standard, kjer je bilo ugotovljeno višji seštevek kazenskih točk (v primeru kmetije x je to Standard za 

nitrate: 100 točk). 

Primer 2: 

Rezultati kontrole navzkrižne skladnosti za kmetijo Y: 

Standard Področje A Področje B 

Standard za nitrate 

Standard za odpadno blato 



Standard za identifikacijo in 

registracijo govedi 

Standard za identifikacijo in 

registracijo prašičev 

60 točk = 3 % 

10 točk = 1 % 

Dejansko znižanje plačil za 

kmetijo X 

5 % znižanje plačil* 

* S področja A se upošteva samo standard za nitrate (5 %) 

S področja B se upošteva samo standard za ident. in reg. govedi (3 %) 

Vsota področij A in B je sicer 8 % a ker je lahko v tekočem letu znižanje plačil največ 5 %, se torej za kmetijo x 

upošteva znižanje plačil v višini 5 % 

Če se v naslednjem letu ista kršitev (v istem standardu) ponovi, se odstotek znižanja pomnoži s faktorjem 3; 

kljub temu skupen odstotek znižanja plačil v tekočem letu ne sme preseči 15 %. 

Če pa se s ponavljanjem iste kršitve preseže 15 % in kmet kljub opozorilu še naprej krši isto zahtevo, se 

smatra, da gre za namerno kršitev. V tem primeru pa je sankcija višja in lahko doseže tudi 100 %. 

1.2 Nove in spremenjene zahteve 

Leto 2010: Potrebno je bilo dodati nekatere nove zahteve v posameznih standardih, ki so posledica prilagajanja 

evropski in nacionalni zakonodaji oz. odprave nekaterih pomanjkljivosti predhodne Uredbe. Največ vsebinskih 

sprememb, predvsem zaradi spremenjene Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih 

virov je na področju A znotraj standarda za nitrate, ter novosti v področju D (dobri kmetijski in okoljski pogoji). 

Leto 2012: Dodana je nova zahteva o označevanju prašičev. Uvedena je tudi dodatna zahteva, ki je rezultat 

zadnje spremembe Skupne kmetijske politike in sicer uvedba varovalnih pasov ob vodotokih. Ker pa te pasove 

že imamo na področju standarda za nitrate in standarda za FFS, je tu samo omenjena in ni dodatnih novih 

sankcij za neizpolnjevanje pravil. Prav tako so višje sanacijske točke v delu uredbe, ki določa dobre kmetijske 

in okoljske pogoje, tako da sedaj sankcije dosežejo pretežno 3 % odbitka plačil. Dosedanje zahteve, ki so hkrati 

pokrivale več pravil in so bile sankcionirane enkrat, so ločene na posamezne dele, tako da se jih preverja in 

sankcionira ločeno, zato se je povečalo število zahtev. Kontrolor glede na okoliščine neizpolnjevanja zahteve 

lahko poda tudi sum na namerno kršenje zahteve. 

9 


1.3 Vrste kršitev navzkrižne skladnosti 

Kršitve iz malomarnosti 

Stopnja kršitve (lažja, srednja, težja) je z Uredbo določena z naslednjimi merili: 

(a) „Ponovljena“ neskladnost pomeni neskladnost z isto zahtevo, standardom ali obveznostjo iz člena 4, 

ugotovljena več kakor enkrat v zaporednem obdobju treh koledarskih let, če je bil kmet obveščen o prejšnji 

neskladnosti oziroma imel možnost, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo prejšnje neskladnosti; 

(b) „Obseg“ neskladnosti se ugotovi zlasti ob upoštevanju, ali ima neskladnost daljnosežne posledice ali pa je 

omejena na samo kmetijo; 

(c) „Resnost“ neskladnosti je odvisna zlasti od pomena posledic neskladnosti ob upoštevanju ciljev zadevne 

zahteve ali standarda; 

(d) Ali je neskladnost „stalna“, je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za odpravo teh učinkov na 

primeren način. 

1.4 Namerne kršitve 

Kontrolor v primeru kršitve zahteve pri določenih zahtevah nadaljnje ugotovi stopnjo kršitve; na podlagi 

nosilčeve izjave in njegovega delovanja na kmetijskem gospodarstvu pa kontrolor lahko določi tudi sum 

namerne kršitve. 

Agencija bo izvedla dokazne in ugotovitvene postopke za določanje namerne kršitve, v okviru katerih bo imel 

nosilec možnost se izjasniti o vseh dejstvih in okoliščinah. 

Če nosilec v postopku, ki sledi ne bo dokazal nasprotnega bo prepoznan, da namenoma ne izpolnjuje pravil 

navzkrižne skladnosti, zato se bodo njegova plačila zmanjšala za 20 %, kar je bistveno več od dosedanjih 

navadnih kršitev ugotovljenih v prvem letu, kjer je povprečni odbitek 3 %. Sicer pa se lahko, glede na tehtanje 

dokazov, plačila zmanjšajo od 15 % do 100 %, odvisno od obsega, resnosti in stalnosti ter morebitnega 

ponavljanja kršitve. 

Male kršitve 

Uredba predvideva tudi male kršitve. To so kršitve, ki bistveno ne vplivajo na okolje in zdravje ljudi, živali ali 

rastlin in zaradi njih niso oziroma ne bodo nastale škodljive posledice ter se dajo odpraviti v času kontrole na 

kraju samem ali v roku (15 dni) po tem, ko je bil kmet z zapisnikom obveščen o mali kršitvi. V tem predpisanem 

roku mora kmet na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja poslati dokazila (izjava, fotografija) o odpravi 

male kršite. Če se bo mala kršitev ustrezno in v predpisanem roku odpravila, sankcij ne bo. Če nosilec 

v predpisanem roku ne posreduje ustreznih dokazil gre za navadno kršitev, ki se obravnava po običajnem 

postopku. V tem priročniku so male kršitve označene z (MK) pred besedilom zahteve tako kot v besedilu 

Uredbe. 

1.5 Povezane zahteve 

Zahteve od 5 do 8, 39 do 45, 80 do 81, 84 do 86, 87 do 89, 95 do 96, 108 do 109, 116 do 117, 124 do 127 se 

točkujejo s kazenskimi točkami, ki so pripisane prvi zahtevi v skupini. V primeru kršitve ene, več ali vseh zahtev 

iz posamezne skupine se kazenske točke pripišejo le enkrat in to v višini kot so pripisane prvi zahtevi v skupini. 

10 


1.6 NAVODILA K UPORABI PRIROČNIKA ZA IZVAJANJE ZAHTEV NAVZKRIŽNE 

SKLADNOSTI ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA 

V priročniku je v pregledni razpredelnici vsak posamezen standard predstavljen tako, da je razvidna zahteva 

iz Uredbe stopnja kršitve, podatek o mali kršitvi (MK) ter cilj, ki ga z zahtevo zasledujemo. Za razumevanje 

zahteve so pomembni strokovni razlogi, ki so podlaga zahtevi ter kako mora ravnati kmet, da zahtevo izpolni 

ob možnosti samokontrole. 

1.7 Zahteva navzkrižne skladnosti 

V stolpcu za naslovom Zahteva navzkrižne skladnosti je navedena konkretna zahteva za določen standard, 

ki je prenesena neposredno iz nacionalne Uredbe. V istem stolpcu je ovrednotena tudi stopnja kršitve (ob 

neizpolnjevanju zahteve standarda) in podan cilj, ki naj se doseže z zahtevo. Za razumevanje zahteve lahko 

dodatno uporabimo besedila Uredbe. V stolpcu z naslovom Strokovni razlogi so podane strokovne utemeljitve 

in pojasnila glede zahteve za določen standard. V stolpcu z naslovom Kako ravna kmet? so napisani praktični 

napotki za ravnanje, da bo vaše izpolnjevanje zahteve oziroma standarda učinkovitejše. Na kratko je opisan 

postopek, ki vodi k rešitvi. V stolpcu z naslovom Vprašanja za pomoč kmetu so napisana vprašanja, po 

katerih lahko samostojno opravite testiranje o izpolnjevanju zahteve na vaši kmetiji. Korektni odgovori vam 

bodo omogočili pridobiti realno sliko o izpolnjevanju zahtev iz navzkrižne skladnosti za vaše celotno kmetijsko 

gospodarstvo. Ker se v nekaterih primerih zahteve standarda nanašajo na točno določeno ciljno skupino (na 

primer rejce prašičev, kmetijska gospodarstva v območju Nature 2000 …), so morda lahko pri vaši kmetiji 

brezpredmetne. Zato smo v priročniku na mestih, kjer je določena ciljna skupina jasno izražena, to tudi slikovno 

ponazorili. Tako se vam ne bo treba ustavljati pri zahtevah, ki ne zadevajo vašega kmetijskega gospodarstva. 

Zahteve standardov, ki se nanašajo samo na govedo: 

Zahteve standardov, ki se nanašajo samo na teleta: 

Zahteve standardov, ki se nanašajo samo na prašiče: 

Zahteve standardov, ki se nanašajo samo na drobnico: 

Zahteve standardov, ki se nanašajo 

samo na območja Nature 2000: 

V primeru jasnega neskladja je to potrebno odpraviti še pred prihodom kontrolorjev, vedno pa se lahko za 

pomoč pokliče lokalnega kmetijskega svetovalca za nasvet pri odpravi neskladja. Kmetijski svetovalci so od leta 

2007 tudi usposobljeni, da opravijo pregled kmetije na zahtevo kmeta za vse zahteve navzkrižne skladnosti. 

11 


13 

12 

PODROČJE A: varovanje okolja 

I. STANDARD ZA OHRANJANJE ŽIVALSKIH in rastlinskih VRST 

Zahteva navzkrižne 

skladnosti št. 1 

1. Pravnomočna sodba za kaznivo 

dejanje ni bila izdana. 

Stopnja kršitve: 

T, 100 

CILJ 

Upoštevanje predpisov, ki določajo 

zavarovane prosto živeče živalske 

in rastlinske vrste. 

Upoštevanje predpisov, ki urejajo 

obdobje in način lova. 

Strokovni razlogi 

Zaradi ogroženosti nekaterih prosto 

živečih rastlinskih in živalskih 

vrst so se države Evropske unije 

odločile za njihovo zaščito pred namernim 

pobijanjem oziroma uničevanjem. 

Seznami zavarovanih vrst 

za Slovenijo so objavljeni v prilogah 

uredb: 

– Uredba o zavarovanih prosto 

živečih živalskih vrstah (Uradni 

list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 

115/07, 96/08, 36/09) 


živečih rastlinskih vrstah (Uradni 

list RS, št. 46/04, 110/04, 

115/07, 36/09) 

Prav tako so zaščitene lovne vrste 

ptic, in sicer da se ne smejo loviti 

drugače, kot predpisuje zakon, in 

samo v lovni dobi. 

Ne smem: 

KAKO RAVNA KMET? 

– zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, 

loviti, ujeti, vznemirjati, uničevati gnezda, zadrževati v ujetništvu, 

prevažati, prenašati, prodati, zamenjevati, ponujati 

za prodajo ali zamenjavo ptic, ki so navedene v Prilogi 1 

Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (vse 

ptice, razen lovnih vrst), 

– če mi je bilo izdano dovoljenje ARSO, da smem poškodovati, 

zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti, vznemirjati, 

uničevati gnezda, zadrževati v ujetništvu, prevažati, 

prenašati, prodati, zamenjevati, ponujati za prodajo ali zamenjavo 

ptic, ki so navedene v Prilogi 1 Uredbe o zavarovanih 

prosto živečih živalskih vrstah (vse ptice, razen lovnih 

vrst), lahko to storim samo v skladu s pogoji v tem dovoljenju, 

– loviti ptic, ki niso kot divjad, določena z vladnim predpisom, 

– loviti lovnih vrst ptic (določenih z vladnim predpisom) zunaj 

lovne dobe, 

– pri lovu uporabljati pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo 

selektivnega lova, 

– brez ustreznega dovoljenja ali v neskladju z izdanim dovoljenjem 

zavestno uničevati, zlasti trgati, rezati, ruvati in 

odvzemati iz narave, poškodovati ali zbirati vrst iz poglavja 

A Priloge Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih 

vrstah ter imeti rastlin rastlinskih vrst, odvzetih iz narave, iz 

priloge te uredbe. 

VPRAŠANJA ZA POMOČ 

KMETU 

1. Ali sem upošteval zahteve 

predpisov, ki določajo 

zavarovane prosto živeče 

živalske in rastlinske vrste? 

Da. 

Ne. 

2. Ali sem upošteval zahteve 

predpisov, ki urejajo 

obdobje in način lova na 

ptice? 

Da. 

Ne. 





Dovoljeno: 


zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti, vznemirjati, 

uničevati gnezda, zadrževati v ujetništvu, prevažati, 

prenašati, prodati, zamenjevati, ponujati za prodajo ali zamenjavo 

ptic, ki so navedene v Prilogi 1 Uredbe o zavarovanih 

prosto živečih živalskih vrstah (vse ptice, razen lovnih 

vrst), lahko to storim samo v skladu s pogoji v tem dovoljenju, 



KMETU 

– če mi je bilo izdano dovoljenje ARSO, da smem uničevati, 

zlasti trgati, rezati, ruvati in odvzemati iz narave, poškodovati 

ali zbirati vrste iz poglavja A Priloge Uredbe o zavarovanih 

prosto živečih rastlinskih vrstah ali imeti rastline rastlinskih 

vrst, odvzetih iz narave, iz priloge te uredbe, lahko to 

storim samo v skladu s pogoji v tem dovoljenju. 

13 


15 

14 

I. STANDARD ZA OHRANJANJE ŽIVALSKIH in rastlinskih VRST 



2. Pravnomočna odločba ali sodba 

za prekršek ni bila izdana. 


S, 50 

CILJ 

Varovanje okolja. 

Upoštevanje predpisov, ki določajo 

zavarovane prosto živeče živalske 

in rastlinske vrste. 

Upoštevanje predpisov, ki urejajo 

obdobje in način lova. 


Zaradi ogroženosti nekaterih prosto 

živečih rastlinskih in živalskih 

vrst so se države Evropske unije 

odločile za njihovo zaščito pred namernim 

pobijanjem oziroma uničevanjem. 

Seznami zavarovanih vrst 

za Slovenijo so objavljeni v prilogah 

uredb: 


živečih živalskih vrstah (Uradni 

list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 

115/07, 96/08, 36/09) 


živečih rastlinskih vrstah (Uradni 

list RS, št. 46/04, 110/04, 

115/07, 36/09) 

Prav tako so zaščitene lovne vrste 

ptic, in sicer da se ne smejo loviti 

drugače, kot predpisuje zakon, in 

samo v lovni dobi. 


Ne smem: 

– zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, 

loviti, ujeti, vznemirjati, uničevati gnezda, zadrževati v 

ujetništvu, prevažati, prenašati, prodati, zamenjevati, ponujati 

za prodajo ali zamenjavo ptic, ki so navedene v Prilogi 

1 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah 

(vse ptice, razen lovnih vrst), 


zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti, 

vznemirjati, uničevati gnezda, zadrževati v ujetništvu, prevažati, 

prenašati, prodati, zamenjevati, ponujati za prodajo 

ali zamenjavo ptic, ki so navedene v Prilogi 1 Uredbe o 

zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (vse ptice, razen 

lovnih vrst), lahko to storim samo v skladu s pogoji v tem 

dovoljenju, 

– loviti ptic, ki niso kot divjad določene z vladnim predpisom 

(Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob), 

– loviti lovnih vrst ptic (določenih z vladnim predpisom) zunaj 

lovne dobe, 

– pri lovu uporabljati pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo 

selektivnega lova, 

– brez ustreznega dovoljenja ali v neskladju z izdanim dovoljenjem 

zavestno uničevati, zlasti trgati, rezati, ruvati in 

odvzemati iz narave, poškodovati ali zbirati vrst iz poglavja 

A Priloge Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih 

vrstah ter imeti rastlin rastlinskih vrst, odvzetih iz narave, 

iz Priloge te uredbe, 


KMETU 

1. Ali upoštevam zahteve 

predpisov, ki določajo zavarovane 

prosto živeče živalske 

in rastlinske vrste? 

Da. 

Ne. 

2. Ali upoštevam zahteve 

predpisov, ki urejajo obdobje 

in način lova na 

ptice? 

Da. 

Ne. 





Dovoljeno: 


zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti, 

vznemirjati, uničevati gnezda, zadrževati v ujetništvu, prevažati, 

prenašati, prodati, zamenjevati, ponujati za prodajo 

ali zamenjavo ptic, ki so navedene v Prilogi 1 Uredbe o 

zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (vse ptice, razen 

lovnih vrst), lahko to storim samo v skladu s pogoji v tem 

dovoljenju, 



KMETU 

– če mi je bilo izdano dovoljenje ARSO, da smem uničevati, 

zlasti trgati, rezati, ruvati in odvzemati iz narave, poškodovati 

ali zbirati vrste iz poglavja A Priloge Uredbe o zavarovanih 

prosto živečih rastlinskih vrstah ali imeti rastline rastlinskih 

vrst, odvzetih iz narave, iz priloge te uredbe, lahko 

to storim samo v skladu s pogoji v tem dovoljenju. 

15 


16 

Tabela št.: 1, Zavarovane vrste ptic iz Priloge 1 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in lovne dobe lovnih vrst ptic 

(znanstveno ime) 

AVES 

TAKSON 

(slovensko ime) 

PTICE 

VRSTE, KATERIH ŽIVALI SO ZAVAROVANE 

GAVIIFORMES SLAPNIKI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

PODICIPEDIFORMES PONIRKI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

PROCELLARIIFORMES CEVONOSCI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

CICONIIFORMES MOČVIRNIKI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

PHOENICOPTERIFORMES PLAMENCI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

ANSERIFORMES 

PLOJKOKLJUNI 

vse domorodne vrste na območju Slovenije, razen: 

– mlakarice (Anas platyrhynchos) 1. 9.–15. 1. 

FALCONIFORMES UJEDE vse domorodne vrste na območju Slovenije 

GALLIFORMES 

KURE 


– fazana (Phasanius colchicus), 

– jerebice (Perdix perdix) – gojenih živali 

GRUIFORMES ŽERJAVOVCI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

CHARADRIIFORMES POBREŽNIKI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

COLUMBIFORMES 

GOLOBI 


– mestnega goloba (Columba livia domestica) 

CUCULIFORMES KUKAVICE vse domorodne vrste na območju Slovenije 

STRIGIFORMES SOVE vse domorodne vrste na območju Slovenije 

CAPRIMULGIFORMES LEŽETRUDNIKI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

APODIFORMES HUDOURNIKI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

CORACIIFORMES VPIJATI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

PICIFORMES PLEZALCI vse domorodne vrste na območju Slovenije 

PASSERIFORMES PEVCI vse domorodne vrste na območju Slovenije, razen: 

– sive vrane (Corvus corone cornix), 

– šoje (Garrulus glandarius), 

– srake (Pica pica) 

LOVNE DOBE lovnih vrst 

ptic 

1. 9.–15. 1. 

1. 9.–15. 11. 

10. 8.–28. 2. 

20. 8.–28. 2. 

1. 8.–28. 2. 

17 


Tabela št.: 2, Rastline iz poglavja A priloge Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah 

Opombe: 

C – dovoljeni odvzem iz narave in izkoriščanje 

O – rastlinske vrste, pri katerih je za osebne namene dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov 

O o – rastlinske vrste, pri katerih ni prepovedi za nadzemne dele rastlin, razen semen oziroma plodov 

Latinsko ime 

taksonomske 

skupine 

Slovensko ime 

taksonomske 

skupine 

Latinsko ime zavarovane vrste Slovensko ime zavarovane vrste OPOMBE 

17 

Lichenes lišaji Cladonia L. subgenus Cladina (Nyl.) Vain. 

Bryophyta mahovi Buxbaumia viridis (Moug. ex Lam & DC.) Brid. ex Moug. 

& Nestl. 

Dicranum viride (Sull. & Lesq.) Lindb. 

Drepanocladus vernicosus (Mitt.) Warnst. 

Leucobrium glaucum (Hedw.) Angstr. 

Meesia longiseta Hedw. 

Mannia triandra (Scop.) Grolle 

Sphagnum L.: vse vrste 

šotni mah, vse vrste 

Pteridophyta praprotnice 

Lycopodiaceae lisičjakovke vse vrste družine O 

Adiantaceae laskovke Adiantum capillus-veneris L. venerini lasci 

Aspleniaceae sršajevke Asplenium adulterinum Milde nepravi sršaj 

Ophioglossaceae kačjejezikovke Botrychium simplex Hitchc. mala mladomesečina 

Gymnospermae golosemenke 

Taxaceae tisovke Taxus baccata L. tisa 

Angiospermae kritosemenke 

Alismataceae porečnikovke Caldesia parnassifolia (L.) Parl. srčastolistna kaldezija 

Amaryllidaceae narcisovke Galanthus nivalis L. navadni mali zvonček O o 

Leucojum vernum L. pomladanski veliki zvonček, kronica O 

Leucojum aestivum L. 

poletni veliki zvonček 

Narcissus L.: vse vrste 

narcis, narcisa, vse vrste 

Asphodelaceae zlatokorenovke Hemerocallis lilioasphodelus L. rumena maslenica 

Apiaceae kobulnice Apium repens (Jacq.) Lag. plazeča zelena 

Eryngium alpinum L. 

alpska možina 


18 

Latinsko ime 

taksonomske 

skupine 

Slovensko ime 

taksonomske 

skupine 


Hladnikia pastinacifolia Rchb. 

rebrinčevolistna hladnikija 

Aquifoliaceae bodikovke Ilex aquifolium L. navadna bodika 

Araceae kačnikovke Calla palustris L. močvirska kačunka 

Dracunculus vulgaris Schott 

navadni kaček 

Asteraceae nebinovke Arnica montana L. arnika C, O 

Artemisia genipi Weber 

klasnati pelin 

Carlina acanthifolia All. [s. l.] 

učenska kompava 

Leontopodium alpinum Cass. 

planika 

Serratula lycopifolia (Vill.) Kern. 

raznolistna mačina 

Brassicaceae 

križnice 

Alyssum montanum subsp. pluscanescens (Raim.) Trpin 

žički grobeljnik 

Arabis scopoliana Boiss. 

Scopolijev repnjak 

Butomaceae vodoljubovke Butomus umbellatus L. kobulasta vodoljuba 

Campanulaceae zvončičevke Adenophora liliifolia (L.) Ledeb. ex DC. navadna obročnica 

Campanula zoysii Wulfen 

Zoisova zvončica 

Physoplexis comosa L. (Schur) 

šopasti repušnik 

Caprifoliaceae kovačnikovke Linnaea borealis L. severna linejka 

Caryophyllaceae klinčnice Cerastium dinaricum Beck & Szyszy. dinarska smiljka 

Dianthus L.: vse vrste razen Dianthus barbatus L. klinček, nageljček, vse vrste razen brkati nageljček 

Moehringia tommasinii Marchesetti 

Tommasinijeva popkoresa 

Moehringia villosa (Wulf.) Fenzl 

kratkodlakava popkoresa 

Chenopodiaceae metlikovke Salicornia veneta Pignatti & Lausi venetska mrežica 

Convallaria majalis L. šmarnica O o 

Convallariaceae šmarničevke 

Crassulaceae tolstičevke Jovibarba Opiz: vse vrste netreskovec, vse vrste 

Sedum maximum L. (Hoffm.) 

Sempervivum L.: vse vrste 

netresk, vse vrste 

Cyperaceae ostričevke Eleocharis carniolica Koch kranjska sita 

Droseraceae rosikovke Drosera L.: vse vrste rosika, vse vrste 

Ericaceae vresovke Arctostaphyllos uva-ursi (L.) Spreng. zimzeleni gornik C, O 

Rhododendron luteum Sweet 

rumeni sleč 

19 


Latinsko ime 

taksonomske 

skupine 

Slovensko ime 

taksonomske 

skupine 


19 

Fabaceae metuljnice Genista holopetala Fleischm. primorska košeničica 

Gentianaceae sviščevke Gentiana acaulis L. Kochov svišč 

Gentiana clusii Perr. & Song. 

Clusijev svišč 

Gentiana froelichii Jan 

Froelichov svišč 

Gentiana lutea L. s. lat. rumeni svišč, košutnik C 

Gentiana pannonica Scop. panonski svišč C 

Gentiana pneumonanthe L. 

močvirski svišč 

Iridaceae perunikovke Gladiolus L.: vse vrste, vključno Gladiolus palustris 

Gaudin 

meček, vse vrste 

Iris L.: vse vrste 

perunika, vse vrste 

Lentiburiaceae mešinkovke Pinguicula L.: vse vrste mastnica, vse vrste 

Liliaceae lilijevke Bellevalia romana (L.) Sweet navadni hijacint 

Erythronium dens-canis L. navadni pasji zob O 

Fritillaria meleagris L. 

močvirska logarica, močvirski tulipan 

Fritillaria orientalis Adams 

gorska logarica 

Lilium L.: vse vrste 

lilija, vse vrste 

Ruscus aculeatus L. bodeča lobodika C, O 

Ruscus hypoglossum L. širokolistna lobodika O 

Scilla litardierei Breistr. 

travniška modra čebulica 

Marsileaceae marzilkovke Marsilea quadrifolia L. štiriperesna marzilka 

Orchidaceae kukavičevke vse vrste družine, vključno: 

Cypripedium calceolus L. 

lepi čeveljc 

Himantoglossum adriaticum H.Baumann 

jadranska smrdljiva kukavica 

Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. 

Loeselova grezovka 

Spiranthes aestivalis (Poir.) L. C. Rich. 

poletna škrbica 

Paeoniaceae potonikovke Paeonia L.: vse vrste potonika, vse vrste 

Poaceae trave Bromus grossus Desf. ex DC. mnogocvetna stoklasa 

Stipa L.: vse vrste 

bodalica, vse vrste 

Posidoniaceae pozejdonovke Posidonia oceanica (L.) Del. morska pozejdonovka 

Primulaceae jegličevke Cyclamen purpurascens Mill. navadna ciklama, kokorik O o 

Primula auricula L. 

avrikelj 


21 

20 

Latinsko ime 

taksonomske 

skupine 

Slovensko ime 

taksonomske 

skupine 


Primula carniolica Jacq. 

kranjski jeglič 

Primula x venusta Host 

idrijski jeglič, dražestni jeglič 

Ranunculaceae zlatičevke Anemone hortensis L. vrtna veternica 

Aquilegia bertolonii Schott 

bertolonijeva orlica 

Helleborus L.: vse vrste teloh, vse vrste O o 

Eranthis hyemalis (L.) Salisb. 

Pulstatilla Mill.: vse vrste, vključno Pulsatilla grandis 

Wenderoth 

navadna jarica 

kosmatinec, vse vrste, vključno z velikonočnico 

Scrophulariaceae črnobinovke Euphrasia marchesettii Wettst. ex Marches. Marchesettijeva smetlika 

Lindernia procumbens (Krocker) Philcox 

polegla lindernija 

Thymelaeaceae volčinovke Daphne blagayana Freyer Blagayev volčin 

Daphne cneorum L. 

dišeči volčin 


II. STANDARD ZA PODZEMNE VODE 

ZAHTEVA NAVZKRIŽNE 

SKLADNOSTI št. 3, 4 

3. Na kmetijskem gospodarstvu 

ni odlagališč nevarnih 

odpadkov, ki vsebujejo 

sno vi iz seznama I*. in II.*, 

ki sta sestavni del Direktive 

Sveta 80/68 (EGS) 

Stopnja kršitve 

L S T 

50 100 

VVO 

4. Pravnomočna odločba o 

pre kršku glede emisij nevarnih 

snovi v okolje kot 

posledice kmetijske dejavnosti 

ni bila izdana. 


L S T 

50 

CILJ 


STROKOVNI RAZLOGI 

Med odpadki, ki se lahko pojavijo 

na neurejenih odlagališčih, so pogosto 

snovi, ki so škodljive za okolje 

in skozi tla pronicajo v podtalnico. 

Kršitev te zahteve na vodovarstvenih 

območjih (VVO, VVO1) se smatra 

kot težja kršitev in je zato sankcionirana 

s 100 točkami. 


Takojšnja odstranitev vseh odlagališč nevarnih odpadkov na 

kmetijskem gospodarstvu. 

Če kmet na kmetijskem gospodarstvu opazi novo nastajajoče 

odlagališče, za katerega sam ni odgovoren, to nemudoma 

sporoči ustreznim organom. Na kmetijskem gospodarstvu zlasti 

ni odlagališč odpadkov: 

• baterije in akumulatorji vseh vrst, 

• pesticidi (embalaža in ostanki FFS ter drugih biocidov), 

• odpadna olja (motorna, hidravlična, mazalna …) in odpadki 

onesnaženi z oljem (oljni filtri, embalaža …), 

• barve, laki, spreji, impregnirna sredstva, premazi, razredčila, 

topila, 

• razmaščevalna sredstva (kisline, lugi, belila, čistila, specialna 

čistila, lepila, fotokemikalije), 

• zavržena električna in elektronska oprema, 

• zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike (tekočine, 

ki so v starih hladilnikih, klimatskih napravah in razpršilnikih), 

• fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, 

neonska in halogenska svetila, 

• zdravila in veterinarska zdravila. 


KMETU 

1. Ali izpolnjujem zahtevo, da 

na mojem kmetijskem gospodarstvu 

ni odlagališč nevarnih 

odpadkov? 

Da. 

Ne. 

1. Ali je bila izdana pravnomočna 

odločba o prekršku glede 

emisij nevarnih snovi v okolje, 

kot posledice kmetijske 

dejavnosti? 

Da. 

Ne. 

21 


23 

22 

* Seznam I* vsebuje posamezne snovi, ki spadajo v spodaj navedene družine in 

skupine snovi, z izjemo tistih, ki ne sodijo na seznam I glede na nizko tveganje za 

strupenost, obstojnost in kopičenje v organizmih. 

* Seznam II* vsebuje posamezne snovi in kategorije snovi, ki spadajo v spodaj 

navedene družine in skupine snovi, ki lahko škodljivo vplivajo na podzemno 

vodo. 

1. Organohalogene spojine in snovi, ki lahko tvorijo takšne spojine v vodnem okolju 

2. Organofosforne spojine 

3. Organokositrne spojine 

4. Snovi s karcinogenimi, mutagenimi ali teratogenimi lastnosti v ali preko vodnega 

okolja (1) 

5. Živo srebro in njegove spojine 

6. Kadmij in njegove spojine 

7. Mineralna olja in ogljikovodiki 

8. Cianidi. 

1. Naslednje nekovine in kovine ter njihove spojine: cink, baker, nikelj, krom, 

svinec, selen, arzen, antimon, molibden,titan, kositer, barij, berilij, bor, uran, 

vanadij, kobalt, talij, telur, srebro 

2. Biocidi in njihovi derivati, ki niso na seznamu I. 

3. Snovi, ki imajo škodljiv učinek na okus in/ali vonj podzemne vode, ter spojine, 

ki povzročajo nastajanje teh snovi v podzemni vodi, zaradi česar postane 

neprimerna za prehrano ljudi. 

4. Toksične ali obstojne organske silicijeve spojine in snovi, ki lahko povzročijo 

nastajanje teh snovi v vodi, z izjemo tistih, ki so biološko neškodljive ali se v 

vodi hitro pretvorijo v neškodljive snovi. 

5. Anorganske spojine fosforja in elementarnega fosforja. 

6. Fluoridi 

7. Amoniak in nitriti. 


III. STANDARD ZA ODPADNO BLATO 


SKLADNOSTI št. 5, 6, 7, 8. 

5. Za površine na KMG, na katerih 

se uporablja blato iz čistilnih naprav, 

je bilo izdano dovoljenje. 

6. Blato se ne uporablja na travinju 

ali pri pridelavi krmnih rastlin, če 

je čas med uporabo obdelanega 

blata in spravilom krmnih rastlin 

ali začetkom paše krajši od 21 

dni. 

7. Blato se ne uporablja na tleh, 

kjer rastejo sadje in zelenjava, 

razen sadnih dreves. 

8. Blato se ne uporablja na površinah, 

namenjenih za pridelavo 

sadja ali zelenjave, ki je običajno 

v neposrednem stiku s tlemi in 

se običajno uživa surova, v obdobju 

10 mesecev pred spravilom 

pridelka in med njim. 


Ker blato iz čistilnih naprav lahko 

vsebuje snovi, ki so nevarne okolju, 

ali pa se v njih kopičijo, mora biti za 

uporabo izdano dovoljenje. 

Dovoljenje se izda povzročitelju 

obremenitve (upravljavec čistilne 

naprave …). 

V postopku pridobivanja dovoljenja 

se analizira vsebnost nevarnih 

snovi. 

Če se ugotovi presežek nevarnih 

snovi, se blato, mulj in kompost z 

omejeno uporabo ne smejo uporabljati 

na kmetijskih zemljiščih, ker 

lahko pride do onesnaženja tal. 


Za uporabo blata, mulja in komposta z omejeno uporabo 

mora povzročitelj obremenitve (upravljavec čistilne naprave 

…) na podlagi predhodnega dogovora z lastnikom 

ali najemnikom kmetijskih zemljišč (podpis izjave) pridobiti 

okoljevarstveno dovoljenje za uporabo na teh kmetijskih 

zemljiščih. To dovoljenje izdajo pristojni organi na 

podlagi ustrezne analize. Le strokovnjaki lahko ocenijo, 

ali je uporaba varna. 

Lastnik ali najemnik kmetijskega zemljišča, na katerem 

se bodo uporabljali blato, mulj in kompost z omejeno 

uporabo, prejme en izvod dovoljenja ter analizo tal in 

blata. 

Uporaba obdelanega bala v kmetijstvu je prepovedana: 

1. na travinju ali pri pridelavi krmnih rastlin, če je čas 

med uporabo obdelanega blata in spravilom krmnih 

rastlin ali začetkom paše krajši od 21 dni; 

2. na tleh, kjer rastejo sadje in zelenjava, z izjemo sadnih 

dreves; 

3. na površinah, namenjenih za pridelavo sadja ali zelenjave, 

ki je običajno v neposrednem stiku s tlemi in se 

običajno uživa surova, za obdobje 10 mesecev pred 

spravilom pridelka in med njim. 


KMETU 

1. Ali sem za površine, na katerih 

se uporabljajo blato, mulj 

in kompost z omejeno uporabo, 

pridobil izvod ustreznega 

dovoljenja? 

Da. 

Ne. 

2. Ali upoštevam prepoved 

uporabe obdelanega blata 

na travinju (košnja, paša) in 

pri pridelavi krmnih rastlin, 

če je čas med uporabo obdelanega 

blata in spravilom 

krajši od 21 dni? 

Da. 

Ne. 



na tleh, kjer rastejo sadje in 

zelenjava (razen sadnih dreves)? 

Da. 

Ne. 

23 


25 

24 


SKLADNOSTI št. 5, 6, 7, 8. 


L S T 

CILJ 


50 100 VVO 


Rastline, ki rastejo na takih tleh, 

lahko akumulirajo nevarne snovi in 

z uživanjem teh rastlin lahko pride 

do resnih zdravstvenih težav pri ljudeh 

ali živalih. 

Kršitev te zahteve na vodovarstvebih 

območjih (VVO) se smatra kot 

težja kršitev in je zato sankcionirana 



Lastniku ali zakupniku kmetijskih zemljišč, na katerih se bo 

uporabljalo blato, mulj ali kompost z omejeno uporabo, morajo 

biti poslani dovoljenje in rezultati analiz tal in blata, mulja 

ali komposta z omejeno uporabo ter največja količina blata, 

mulja ali komposta z omejeno uporabo, ki se sme vnesti v tla 

na ha kmetijskih zemljišč v enem letu. 


KMETU 



na površinah, namenjenih 

za pridelavo sadja 

ali zelenjave, ki je običajno 

v neposrednem stiku 

s tlemi in se običajno uživa 

surova, za obdobje 10 

mesecev pred spravilom 

pridelka in med samim 

spravilom? 

Da. 

Ne. 


IV. STANDARD ZA NITRATE 



9. Gnojevka in gnojnica se ne uporabljata 

v obdobju prepovedi. 

V nasprotnem primeru je bilo za uporabo 

gnojnice in gnojevke v obdobju prepovedi 

izdano dovoljenje. 


S, 50 

CILJ 

Varovanje okolja 

Varovanje voda (preprečevanje onesnaženj 

površinskih voda in podtalnice). 

Strokovni razlogi KAKO RAVNA KMET? VPRAŠANJA ZA POMOČ KMETU 

V jesensko-zimskem obdobju so njivske 

površine največkrat neporaščene, zato 

na njih ni porabnikov dušika. Tudi če so 

na njivi rastline, v tem obdobju ne potrebujejo 

dušika, saj se njihova rast ustavi. 

Če kljub temu gnojimo, ostajajo v tleh 

presežki dušika, ki se izpirajo v podtalje. 

To pomeni nevarnost za onesnaženje pitne 

vode z nitrati. 

Gnojnica ali gnojevka se ne uporablja 

na zemljiščih brez zelene odeje od 

15. novembra do 15. februarja (razen 

na kmetijskih zemljiščih v katastrskih 

občinah v območju s submediteranskim 

podnebjem, kjer je vnos prepovedan od 

1. decembra do 31. januarja) in na zemljiščih 

z zeleno odejo od 1. decembra 

do 15. januarja (razen na kmetijskih zemljiščih 

v katastrskih občinah v območju 

s submediteranskim podnebjem, kjer to 

ni prepovedano). 

V jesenskem obdobju, takoj po spravilu 

pridelkov, začnemo z razvozom gnojevke 

in gnojnice. 

Razvoz gnojnice in gnojevke na zemljišča 

brez zelene odeje je dovoljen v obdobju 

med 15. februarjem in 15. novembrom, 

na zemljiščih z zeleno odejo pa v obdobju 

od 15. januarja do 1. decembra. 

Kmetje v katastrskih občinah s submediteranskim 

podnebjem razvažajo gnojevko 

na zemljiščih brez zelene odeje med 31. 

januarjem in 1. decembrom. 

1. Ali sem upošteval zahtevo, da je 

na kmetijskih zemljiščih brez zelene 

odeje od 15. novembra do 15. 

februarja prepovedano uporabljati 

gnojevko in gnojnico? 

Da. 

Ne. 


na kmetijskih zemljiščih z zeleno 

odejo od 1. decembra do 15. januarja 

prepovedano uporabljati 


Da. 

Ne. 

3. Za kmete v submediteranskih katastrskih 

občinah: 


na kmetijskih zemljiščih brez zelene 

odeje od 1. decembra do 

31. januarja prepovedano uporabljati 


Da. 

Ne. 

25 


27 

26 




10. V obdobju prepovedi se ne 

gnoji z mineralnimi gnojili, ki 

vsebujejo dušik razen, če gre 

za gnojenje ozimin ali za gnojenje 

kmetijskih rastlin v rastlinjakih. 


S, 50 

CILJ 


Varovanje voda (preprečevanje 

onesnaženj površinskih voda in 

podtalnice). 


Tudi mineralna gnojila, ki vsebujejo 

dušik, predstavljajo nevarnost 

za onesnaženje pitne vode z nitrati, 

saj v jesensko-zimskem obdobju 

rastline ne potrebujejo dušika, 

ker se njihova rast ustavi. Če kljub 

temu gnojimo z mineralnimi gnojili, 

ki vsebujejo dušik, ostajajo v 

tleh presežki dušika, ki se izpirajo 

v podtalje. 


Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik lahko uporabljamo le 

v obdobju od 15. februarja do 15. novembra. 

Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik lahko uporabljamo v 

obdobju od 15. novembra do 15. februarja le v izjemnih 

primerih, kadar gnojimo ozimine ali kmetijske rastline v rastlinjakih. 


KMETU 

1. Ali sem upošteval zahte vo, 

da je gnojenje z mi neralnimi 

gnojili, ki vsebujejo dušik za 

vse kulture, razen za ozimine 

in kmetijske rastline v rastlinjakih, 

prepovedano od 

15. novembra do 15. februarja 

in v tem obdobju nisem 

uporabil teh gnojil? 

Da. 

Ne. 





11. Gnojevka, gnojnica in mineralna 

gnojila se ne uporabljajo na poplavljenih 

tleh, na tleh, nasičenih 

z vodo, na tleh, prekritih s snežno 

odejo in na zamrznjenih tleh. 


L S T 

50 100 

VVO 


Veliko nevarnost za onesnaženje 

pitne vode z nitrati ter nepotrebno 

izgubo hranil pomeni tudi 

uporaba gnojnice in gnojevke na 

tleh, zasičenih z vodo, poplavljenih, 

zamrznjenih ali zasneženih 

tleh, saj taka tla niso sposobna 

sprejeti hranil. 


Z gnojnico, gnojevko in mineralnimi gnojili ne smemo gnojiti, 

če so tla nasičena z vodo, poplavljena, zamrznjena ali prekrita 

z več kot 10 cm debelo snežno odejo. 

Če pri gnojenju opazimo, da se gnojevka ali tekoča gnojnica 

zbirata na površini, moramo prenehati gnojiti. 

Na območjih pogostih poplav gnojimo šele po obdobju, ko ni 

več mogoče pričakovati poplav. 


KMETU 

1. Ali sem upošteval zahtevo, 

da se tla, nasičena 

z vodo, poplavljena 

ali zamrznjena, 

oziroma tla, prekrita z 

več kot 10 cm debelo 

snežno odejo, ne smejo 

gnojiti z gnojnico ali 

gnojevko ali mineralnimi 

gnojili? 

CILJ 




Da. 

Ne. 

27 


29 

28 




12. Na kmetijskih zemljiščih s 

povprečnim nagibom nad 

20 % kjer obstaja nevarnost 

odtekanja gnojevke ali gnojnice 

v površinske vode, se gnojevka 

ali gnojnica ne uporablja 

na način, ki povzroča odtekanje 

gnojevke ali gnojnice po 

površini. 


L S T 

50 100 VVO 


Zaradi odtekanja gnojevke ali gnojnice 

po strmem delu zemljišča prihaja 

do kopičenja in presežkov 

hra nil na ravnem delu zemljišča, 

kamor se gnojnica ali gnojevka 

steka – posledica je onesnaženje 

površinskih voda in podtalnice, kar 

pomeni nevarnost za onesnaženje 

pitne vode z nitrati. 

KAJ IN KAKO RAVNA KMET? 

Na strmih zemljiščih s povprečnim nagibom nad 20 % je treba 

odmerke gnojevke in gnojnice razdeliti v več delov tako, da 

posamezni odmerek ne presega 80 kg dušika/ha. 

Na njivah s koruzo ali peso, ki so na strmih zemljiščih, nagnjenih 

k površinskim vodam, je potrebno ob gnojenju z gnojevko, 

gnojnico ali mineralnimi dušikovimi gnojili zagotoviti, da je 

njiva razmejena s prečnimi ozelenjenimi pasovi ali da je njiva 

obdelana prečno na strmino ali da je njiva preko zime prekrita 

z zeleno odejo. Ustrezen ukrep je tudi, da med njivo in površinsko 

vodo pustimo najmanj 15 m širok pas zemljišča, ki je 

porasel z zeleno odejo ali drugimi kulturnimi rastlinami. 


KMETU 

1. Ali sem pri gnojenju z 

gnojnico ali gnojevko na 

kmetijskih zemljiščih s 

povprečnim nagibom nad 

20 % gnojil na način, da ni 

prišlo do odtekanja po 

površini? 

Da. 

Ne. 

CILJ 

Varovanje okolja Varovanje voda 

(preprečevanje onesnaženj površinskih 

voda in podtalnice). 





13. Ob vodotokih se ne gnoji v tlorisni 

širini 5 m od vodotokov 2. reda in 

15 m od vodotokov 1. reda. 


L S T 

20 

20 % pasu 

CILJ 

50 

20,1 do 80 

% pasu 

100 

več kot 80 

% pasu 




Nevarnost za onesnaženje površinskih voda 

predstavlja tudi uporaba gnojil ob vodotokih, 

saj sta posledično s tem ogrožena življenje 

v vodah in pitna voda. 

To nevarnost zmanjšamo, če pri gnojenju 

upoštevamo ustrezne razdalje od vodotoka. 

Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na 

priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni 

z zakonom, ki ureja vode. 

Stopnja kršitve je rangirana glede na velikost 

površine v odstotkih, na kateri je kršena 

zahteva. V primeru, da se ne upošteva 

prepoved gnojenja na več kot 80 % tlorisne 

širine priobalnega zemljišča, je to težja kršitev; 

kadar se ne upošteva prepoved gnojenja 

na manj kot 20 % tlorisne širine priobalnega 

zemljišča, je to lažja kršitev. 


Ob vodotokih ne uporabljamo nobenih gnojil v 

razdalji 5 m od brega vodotoka 2. reda oziroma 

15 m od brega vodotoka 1. reda. 


KMETU 

1. Ali sem pri gnojenju ob 

vodotoku upošteval zahtevane 

razdalje? 

Da. 

Ne. 

29 


31 

30 




14. Po vizualni oceni so skladiščni 

prostori za živinska gnojila izdelani 

tako, da je preprečeno 

izlivanje, izpiranje ali odtekanje 

izcedkov v površinske ali 

podzemne vode ali v okolje. 


L S T 

50 100 

CILJ 



one snaženj površinskih voda in 

podtalnice). 


Ustrezna skladišča živinskih gnojil 

gradimo zato, da bi zmanjšali nevarnost 

onesnaženja voda. 

Če skladiščni prostori niso zgrajeni 

ustrezno (material, kapaciteta, 

lega, dostop ipd.), po nepotrebnem 

izgubljamo hranila in povečujemo 

možnost onesnaženja vodnih virov. 

V primeru, da je kmet za omenjeno 

kršitev prejel pravnomočno odločbo 

o prekršku se smatra le-to 

kot težja kršitev in se sankcionira 



Skladiščni prostori morajo biti narejeni iz ustreznih materialov 

in tako, da iz njih ne odteka ali pronica odpadna voda v okolje. 

Za skladišča so najprimernejše senčne lege. 

Skladišča morajo biti dobro dostopna in zasnovana tako, da jih 

je mogoče prazniti brez tveganja razlitja. 

Skladišče za tekoča živinska gnojila mora biti vsaj 10 m od vodotokov 

in drenažnih jarkov. 


KMETU 

1. Ali so po vizualni oceni 

skladiščni prostori na 

moji kmetiji izdelani v 

skladu s predpisi? 

Da. 

Ne. 





15. Kmetijsko gospodarstvo ima 

zadostne skladiščne zmogljivosti 

za skladiščenje živinskih 

gnojil. 

(Na kmetijskem gospodarstvu je 

manjše skladiščne zmogljivosti od 

prepisanih odobrilo ministrstvo, 

pristojno za kmetijstvo) 


L S T 

20 

5% 

manj 

50 

5,1 % do - 

50 % manj 

100 

več kot 

50 % 

CILJ 



podtalnice). 


Skladišča živinskih gnojil z ustrezno 

kapaciteto gradimo zato, da bi 

zmanjšali nevarnost onesnaženja 

voda. Dovolj veliko skladišče je 

potrebno za skladiščenje živinskih 

gnojil v času, ko je njihova uporaba 

na njivskih površinah prepovedana 

ali onemogočena. 

Stopnja kršitve se rangira na osnovi 

izračunanega odstotka manjka 

skladiščnih kapacitet. Kršitev je 

težja, če je manjko nad 50 %, oziroma 

lažja, če je manjko do 5 %. 

Težjo kršitev nosilec dobi tudi v 

primeru, ko nima izgrajenih skladiščnih 

kapacitet. 


Zgradimo dovolj veliko skladišče za živinska gnojila, da jih lahko 

skladiščimo takrat, ko je njihova uporaba na njivskih površinah 

prepovedana ali onemogočena. 

Pred gradnjo skladišča se posvetujmo s strokovnjakom, ki 

nam bo pomagal pri načrtovanju potrebne kapacitete. 

Upoštevati moramo, da mora skladiščni prostor zadostovati 

za najmanj 6 mesecev oziroma 4 mesece na območju katastrskih 

občin s submediteranskim podnebjem, ali če pasemo živali 

8 mesecev ali več. 

Če kapaciteta skladišč ne zadostuje za skladiščenje v obdobjih, 

ko je uporaba živinskih gnojil prepovedana ali onemogočena, 

je treba skladišče povečati. 

Če na kmetiji ni na razpolago skladišč z dovolj veliko kapaciteto 

za skladiščenje, lahko tudi najamemo ustrezen objekt. 


KMETU 

1. Ali imam na kmetiji zadostne 

skladiščne kapacitete 

za skladiščenje živinskih 

gnojil? 

Da. 

Ne. 

2. Ali imam za mojo kmetijo, 

ki nima dovolj velikih 

skladišč za živinska gnojila 

in sem manjkajoče 

zmogljivosti najel, pisno 

dokazilo o najemu manjkajočih 

zmogljivosti? 

Da. 

Ne. 

31 


33 

32 




16. Hlevski gnoj se začasno shranjuje 

na kmetijskih zemljiščih, 

tako da ne pride do onesnaženja 

voda 


L S T 

50 100 VVO 

CILJ 



podtalnice). 


Hlevski gnoj se lahko skladišči na 

kmetijskem zemljišču le začasno, 

saj vodi daljše skladiščenje do 

izgube hranil in predstavlja nevarnost 

za onesnaženje podzemne 

vode. 

Kršitev te zahteve na vodovarstvenih 

območjih (VVO) se smatra kot 

težja kršitev in je zato sankcionirana 



Na kmetijskem zemljišču lahko začasno skladiščimo le dobro 

uležan hlevski gnoj, kar pomeni, da je v povprečju skladiščen 

najmanj dva meseca. 

Hlevski gnoj lahko začasno skladiščimo na isti lokaciji največ 

šest mesecev z obvezno menjavo lokacije vsako leto, mesto 

začasnega shranjevanja pa mora biti od tekočih ali stoječih 

voda oddaljeno najmanj 25 m. 

Začasno shranjevanje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano 

na vodovarstvenih območjih. 


KMETU 

1. Ali sem pri začasnem 

skladiščenju hlevskega gnoja 

ravnal tako, da ne prihaja 

do onesnaženja površinskih 

voda in podtalnice? 

Da. 

Ne. 






letni vnos dušika iz živinskih 

gnojil ne presega 170 kg N/ha 

kmetijskih zemljišč v uporabi. 

Kmetijsko gospodarstvo, na katerem 

nastajajo živinska gnojila v količinah, 

ki presegajo dovoljeni letni 

vnos dušika, ima dokazila o oddaji 

oziroma prodaji presežkov živinskih 

gnojil. 


L S T 

20 50 100 

do 5% 

presežka 

5,1 % do 

20% 

presežka 

CILJ 


Več kot 

20 % 

presežka 



podtalnice). 


V skupni bilanci dodanega dušika 

se poleg dušika iz mineralnih 

gnojil, upošteva tudi dušik dodan 

z živinskimi gnojili. Ker potrebujejo 

rastline za svojo rast omejeno 

količino dušika, je potrebno omejiti 

tudi količino dušika iz živinskih 

gnojil. Odvečne količine ostajajo 

v tleh in se izpirajo v podtalje, kar 

posledično povzroča onesnaženje 

pitne vode. 

Kmetijsko gospodarstvo s potrdilom 

o oddaji ali prodaji živinskih 

gnojil dokazuje, da je živinska gnojila 

odstranilo, kakor je določeno s 

predpisom. 

Stopnja kršitve je rangirana glede 

na presežek mejne vrednosti vnosa. 

Kadar je presežen letni vnos 

dušika iz živinskih gnojil za več 

kot 20 %, je kršitev težja, v primeru, 

da je vnos presežen do največ 

5 %, je kršitev lažja. 


Pri gnojenju je potrebno upoštevati, da je največji dovoljen 

letni vnos dušika iz živinskih gnojil 170 kg/ha kmetijskih 

zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva. 

Letni vnos se izračuna na podlagi podatkov o številu živali 

na kmetijskem gospodarstvu in letne količine dušika v živinskih 

gnojilih, ki ga prispevajo posamezne vrste domačih 

živali. 

Če na kmetijskem gospodarstvu nastajajo večje količine 

živinskih gnojil, kot jih lahko kmetijsko gospodarstvo uporabi 

na lastnih površinah, mora kmetijsko gospodarstvo 

oddati ali prodati presežke živinskih gnojil. O vsaki oddaji 

ali prodaji živinskih gnojil mora imeti potrdilo, ki ga potrdi 

prejemnik ali kupec živinskih gnojil. 


KMETU 

1. Ali sem pri gnojenju na ravni 

kmetijskega gospodarstva 

upo števal omejitev 170 kg 

dušika/ha kmetijskih zemljišč 

v uporabi? 

Da. 

Ne. 

2. Ali imam za mojo kmetijo s 

presežkom letnega vnosa dušika 

oz živinskih gnojil dokazilo 

o oddaji oziroma prodaji 

presežne količine živinskih 

gno jil? 

Da. 

Ne. 

33 


35 

34 




18. Kmetijsko gospodarstvo, ki 

uporablja kupljena ali zunaj 

lastnega kmetijskega gospodarstva 

pridobljena organska 

gnojila, ima dokazila o nakupu 

ali o prejemu organskih 

gnojil. 


Glede na to, da vsak presežek 

gnojil v tleh pomeni nevarnost za 

onesnaženje voda, je nujno omejiti 

in nadzorovati tudi količine 

gnojil, ki jih kmetijsko gospodarstvo 

pridobi zunaj lastnega kmetijskega 

gospodarstva. 


Če kmetijsko gospodarstvo uporablja kupljena ali zunaj lastnega 

kmetijskega gospodarstva pridobljena organska gnojila, 

mora imeti pisna dokazila o nakupu ali prejemu organskih 

gnojil. 


KMETU 

1. Ali imam pisna dokazila za 

vsa kupljena ali zunaj lastnega 

kmetijskega gospodarstva 

pridobljena organska 

gnojila? 

Da. 


L, 20 

CILJ 




podtalnice). 

Kmetijsko gospodarstvo s potrdilom 

o oddaji ali prodaji živinskih 

gnojil dokazuje, da je živinska 

gnojila odstranilo, kakor je določeno 

s predpisom. 

Ne. 





19. Skupni letni vnos dušika pri gnojenju 

posameznih vrst kmetijskih 

rastlin ne presega predpisanih 

mejnih vrednosti. 

* Zahteva velja za vse zavezance za 

vodenje evidence iz Priloge 3 k tej 

uredbi. 

* Če kmetija preseže letni vnos 350 kg 

N dušika iz živinskih gnojil in hkrati 

letna obremenitev na ha kmetijske 

zemlje v uporabi preseže 140 kg/ha 

mora voditi obrazec Evidenca uporabe 

živinsakih in mineralnih gnojil 

za tekoče koledarsko leto iz priloge 

3 te uredbe. 

Letni vnos dušika v tla z živinskimi gnojili 

se izračuna na podlagi podatkov o 

številu živali na kmetijskem gospodarstvu 

in letne količine dušika v živinskih 

gnojilih, ki ga prispevajo posamezne 

vrste in kategorije domačih živali. 


L S T 

20 50 100 


Različne kulturne rastline potrebujejo 

za svojo rast različne količine 

dušika, zato je pri odmerkih 

gnojil potrebno upoštevati njihove 

potrebe in ustrezne mejne 

vrednosti, saj vsako prekoračenje 

mejnih vrednosti pomeni izgubo 

hranila in nevarnost za onesnaženje 

voda. 

Stopnja kršitve je rangirana glede 

na presežek mejne vrednosti 

vnosa za posamezne vrste kmetijskih 

rastlin. Prekoračenje mejne 

vrednosti nad 20 % pomeni 

težjo kršitev, presežek do 5 % pomeni 

lažjo kršitev. 


Gnojiti je potrebno v skladu s potrebami rastlin, zato moramo 

upoštevati mejne vrednosti oziroma največje dovoljene 

količine dušika, ki jih letno lahko uporabimo za določeno 

kulturno rastlino. 


KMETU 

1. Ali sem pri gnojenju upošteval 

mejne vrednosti 

skupnega letnega vnosa 

dušika v tla za posamezne 

kulturne rastline? 

 

Da. 

Ne. 

CILJ 


35 




36 


Zahteva navzkrižne skladnosti 

št. 20 

20. Letni vnos dušika iz organskih gnojil 

na posamezno enoto rabe kmetijskih 

zemljišč v uporabi in ekstenzivnih kraških 

pašnikov ne presega 250 kg N/ha. 

* Zahteva velja za vse zavezance za vodenje 

evidence iz Priloge 3 k tej uredbi. 

* Če kmetija preseže letni vnos 350 kg N 

dušika iz živinskih gnojil in hkrati letna 

obremenitev na ha kmetijske zemlje v 

uporabi preseže 140 kg/ha mora voditi 

obrazec Evidenca uporabe živinsakih in 

mineralnih gnojil za tekoče koledarsko 

leto iz priloge 3 te uredbe. 

Letni vnos dušika v tla z živinskimi gnojili se 

izračuna na podlagi podatkov o številu živali 

na kmetijskem gospodarstvu in letne količine 

dušika v živinskih gnojilih, ki ga prispevajo 

posamezne vrste in kategorije domačih 

živali. 


L S T 

20 50 100 

CILJ 



Ker velja omejitev 170 kg dušika/ha za živinska 

gnojila povprečno na nivoju kmetijskega 

gospodarstva, lahko to pomeni, 

da se posamezno enoto kmetijske rabe 

zemljišč lahko gnoji tudi z več kot 170 kg 

dušika/ha, zato je za preprečevanje onesnaženja 

voda potrebna še dodatna omejitev, 

ki določa, da letni vnos organskih 

gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih 

zemljišč ne sme presegati 250 kg dušika/ha. 

Stopnja kršitve je rangirana glede na 

presežek mejne vrednosti letnega vnosa 

dušika iz organskih gnojil na enoto rabe 

kmetijskih zemljišč. Prekoračenje mejne 

vred nosti nad 20 % pomeni težjo kršitev, 

presežek do 5 % pomeni lažjo kršitev. 


Pri gnojenju z živinskimi gnojili je potrebno 

upoštevati omejitve 170 kg dušika/ha 

letno na nivoju kmetijskega gospodarstva 

in 250 kg dušika/ha na posamezno enoto 

rabe kmetijskih zemljišč. 


KMETU 

1. Ali sem pri gnojenju z organskimi 

gnojili upošteval zahtevo, 

da letni vnos dušika 

iz organskih gnojil na posamezno 

enoto rabe kmetijskih 

zemljišč v uporabi in na ekstenzivnih 

kraških pašnikih ni 

presegel 250 kg N/ha? 

Da. 

Ne. 



37 




št. 21 

21. Kmetijsko gospodarstvo vodi evidenco 

uporabe živinskih gnojil. in mineralnih 

gnojil. iz Priloge 3 uredbe. 

Vodenje evidence iz Priloge 3 te uredbe je 

obvezno za vsa kmetijska gospodarstva, na 

katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil 

presega 350 kg N/leto, hkrati pa letna obremenitev 

z živinskimi gnojili presega 140 kg 

N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi in ekstenzivnih 

kraških pašnikov. 


L S T 

20 

nepopolna 

evidenca 

50 

se ne vodi 

evidence 

CILJ 





Pri kmetijskih gospodarstvih, ki uporabljajo 

večje količine dušika iz živinskih gnojil 

na hektar, obstaja večje tveganje za nepravilno 

rabo gnojil, zato je potrebno, da 

vodijo evidenco iz katere so jasno razvidni 

količina, čas in vrsta uporabljenih gnojil 

na enoto rabe kmetijskih zemljišč. 

Kršitev je rangirana glede na popolnost 

evidence – če je ta nepopolna, je to lažja 

kršitev. V primeru, da kmetijsko gospodarstvo 

nima evidence, je to srednja stopnja 

kršitve. 


Kmetijsko gospodarstvo vodi pisno evidenco 

o uporabi živinskih gnojil, kadar 

vnos dušika iz živinskih gnojil presega 

350 kg N/leto na kmetijo, hkrati pa letna 

obremenitev z živinskimi gnojili presega 

140 kg N/ha. Evidenca mora vsebovati seznam 

enot rabe kmetijskih zemljišč, gnojenih 

z živinskimi gnojili, ter količino, čas 

in vrsto uporabljenih gnojil. 


KMETU 

1. Ali sem upošteval zahtevo po 

vodenju evidence uporabe 

živinskih in mineralnih gnojil? 

Da. 

Ne. 

37 


39 

38 




22. (MK) Mineralna in organska 

gnojila so po površini, ki se 

gnoji, enakomerno raztrošena. 

Pri prevozu in gnojenju ni nenadzorovanega 

raztrosa gnojil in gnojenja 

zunaj predvidenega območja 

gnojenja. 


(MK), L, 20 

CILJ 




podtalnice). 


Nenadzorovano trosenje gnojil 

med transportom po površinah, 

ki niso kmetijske, pomeni dodatno 

potencialno nevarnost za onesnaženje 

voda. 

Neenakomeren raztros po kmetijski 

površini vodi do neenakomerne 

prehranjenosti rastlin in pomeni 

možnost točkovnega onesnaženja 

vode. 

Pri transportu gnojil in gnojenju je potrebno preprečiti 

nenadzorovan raztros gnojil in gnojenje izven predvidenega 

območja gnojenja. Pred izvedbo gnojenja je potrebno 

preveriti, ali naprave nimajo vidnih poškodb delov, 

ki vplivajo na enakomernost raztrosa in zagotavljajo 

pravilne odmerke in enakomerno razporeditev gnojil po 

površini. 

1. Ali sem izpolnil zahtevo, da pri 

prevozu in gnojenju ni bilo nenadzorovanega 

raztrosa gnojil 

in je bilo gnojilo enakomerno 

raztroseno? 

Da. 

Ne. 

Če kontrolor ugotovi kršitev, 

mora kmet v 15-ih dneh napako 

odpraviti in v istih 15-ih dneh poslati 

na Agencijo RS za kmetijske 

trge in razvoj podeželja dokazilo 

(izjava ali kopija listin ali fotografija), 

da je napako odpravil. 


V. STANDARD ZA OHRANJANJE HABITATOV 


SKLADNOSTI ŠT. 23 

23. Travniške površine so vzdrževane 

vsaj enkrat letno, najpozneje 

do 15. 10. tekočega leta. 


L, 20 

(Zahteva velja samo za območja 

Natura 2000) 

CILJ 


Ohranitev obstoječega obsega 

traj nih travnikov. 


Za ohranjanje biotske pestrosti rastlinskih 

in živalskih vrst je nujno 

potrebno ohranjanje življenjskega 

prostora posameznih rastlinskih in 

živalskih vrst. Najpomembnejše je 

preprečevanje zaraščanja travniških 

površin in ohranjanje razmerja 

med trajnim travinjem, njivami 

in gozdom. 


Zahteva velja samo za območja Natura 2000. 

Na trajnem travinju se vsaj enkrat na leto izvede košnja 

ali pašna raba zemljišč. Če na obrobnih delih zemljišč 

opazimo začetke procesov zaraščanja, se po potrebi izvede 

čiščenje teh delov zemljišč. 

Grafični prikaz območij Natura 2000 si lahko podrobneje 

ogledate na spletni strani Ministrstvo za kmetijstvo in 

okolje (http://www.mkgp.gov.si/). Za ogled ni potrebna 

registracija. Pregledovalnik je na vstopni strani MKO pod 

spletnimi aplikacijami. 


KMETU* 

1. Ali so travniške površine, ki 

so na območju Nature 2000, 

vzdrževane in se je na njih vsaj 

enkrat na leto, najkasneje do 

15. 10. ( v tekočem letu) izvedla 

košnja ali pašna raba zemljišč? 

Da. 

Ne. 

2. Ali sem na območju Nature 

2000 poskrbel za preprečevanje 

zaraščanja travnatih površin? 

Da. 

Ne. 


Natura 2000.) 

39 


41 

40 




24. Zatravljena površina ekstenzivnih 

sadovnjakov je vzdrževana 

vsaj enkrat letno, najpozneje 

do 15. 10. tekočega leta. 


L, 20 


Natura 2000.) 


Za ohranjanje biotske pestrosti rastlinskih 

in živalskih vrst je nujno 

potrebno ohranjanje življenjskega 

prostora posameznih rastlinskih in 

živalskih vrst. 

Predvsem za mnoge vrste ptičev je 

pomembno ohranjanje vitalnosti 

ekstenzivnih sadovnjakov in preprečevanje 

zaraščanja teh površin. 



Na zatravljeni površini ekstenzivnih sadovnjakov se vsaj 

enkrat na leto izvede košnja ali pašna raba zemljišč. Če 

na obrobnih delih zemljišč opazimo začetke procesov 

zaraščanja, se po potrebi izvede čiščenje teh delov zemljišč. 


ogledate na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in 





KMETU* 

1. Ali se je vsaj enkrat na leto, 

najkasneje do 15.10. ( v tekočem 

letu) na območju Natura 

2000 izvedla košnja ali pašna 

raba zatravljene površine ekstenzivnega 

sadovnjaka? 

Da. 

Ne. 

2. Ali sem na območju Natura 

2000 poskrbel za preprečevanje 

zaraščanja zatravljenih 

površin ekstenzivnega sadovnjaka? 

Da. 

CILJ 

Ohranitev obstoječega obsega površin 

ekstenzivnih sadovnjakov 

Ne. 


Natura 2000.) 





25. Obrezovanje in redčenje samo 

v dovoljenem času. 

(zahteva se nanaša na mejice) 


S, 50 


Natura 2000.) 

CILJ 

Ohranjanje mejic. 


Mejice predstavljajo osnovni življenjski 

prostor in zatočišče za 

mnoge živalske vrste. Številne med 

njimi pomagajo zmanjševati število 

neželenih žuželk na okoliških 

kmetijskih površinah. Z ohranjanjem 

mejic ohranjamo življenjski 

prostor za te živalske vrste, z obrezovanjem 

in redčenjem pa preprečujemo 

pretirano razrast in zmanjševanje 

pretočnosti vodnih jarkov, 

če mejice rastejo ob njih. 

Mejice je dovoljeno obrezovati v 

času, ko ptice ne gnezdijo. 

Dovoljeni čas na območjih NATU- 

RA od 30. septembra do obdobja 

olistanja mejice v naslednji sezoni. 

Za območja na Primorskem je dovoljeni 

čas obrezovanja in redčenja 

mejic med 30. septembrom in 15. 

marcem. 



Na trajnem travinju se vsaj enkrat na leto izvede košnja 

ali pašna raba zemljišč. Če na obrobnih delih zemljišč 

opazimo začetke procesov zaraščanja, ki mejico širijo 

za več kot 2 m od roba zarisanega GERK, se po potrebi 

izvede čiščenje teh delov zemljišč oziroma obrezovanje 

mejic. 


ogledate na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in 





KMETU* 

1. Ali sem na območju Nature 

2000 izvajal obrezovanje in 

redčenje mejic v času, ko je to 

dovoljeno? 

Da. 

Ne. 


Natura 2000.) 

41 


42 

VI. STANDARD ZA IDENTIFIKACIJO IN REGISTRACIJO PRAŠIČEV 


št. 26, 27 

26. Imetnik je vpisan v EIRŽ kot imetnik prašičev. 


S, 50 

27. Označitev živali. 

(v skupno število živali se štejejo samo živali, 

ki morajo biti označene v skladu s predpisi – 

to je najkasneje preden zapustijo gospodarstvo) 

L 

S 

10 50 

od vključno 80, a manj 

kot 100 % označenih 

živali 

20 

od vključno 50, a manj 

kot 80 % označenih 

živali 

manj kot 50 % 

označenih živali 


Živali morajo biti označene zaradi 

spremljanja premikov, zaradi vodenja 

registrov na obratu in zaradi registracije 

imetnikov živali v evidenci 

imetnikov prašičev in zagotavljanja 

sledljivosti. 


1. Prašiče je potrebno označiti čim prej po rojstvu 

oziroma najkasneje pred premikom na 

drugo gospodarstvo. Neoznačenih prašičev 

ni dovoljeno premikati iz gospodarstva in ne 

sprejeti na gospodarstvo. Za pravilno označitev 

je odgovoren imetnik. Označevanje lahko 

opravi imetnik sam ali pa se obrne na pooblaščeno 

veterinarsko organizacijo oziroma 

kmetijsko gozdarski zavod. Vse to velja tudi 

za gospodarstva kjer redijo le ENEGA PRAŠI- 

ČA za lastno uporabo. 

2. V evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) morajo 

biti vpisana vsa gospodarstva, kjer se 

redijo prašiči, in vsi imetniki prašičev. 

3. Gospodarstva, kjer se naenkrat redi največ 

en prašič za lastno domačo porabo in kjer 

se žival ne premika z gospodarstva se v EIRŽ 

evidentira na osnovi priglasitve premika te 

živali na gospodarstvo. 

4. Vsako vpisano gospodarstvo ostane v evidenci 

še najmanj tri leta, potem ko je zadnja 

žival zapustila gospodarstvo. 


KMETU 

1. Ali sem, če redim prašiče 

ali pa je iz dostopne dokumentacije 

razvidno, da 

sem jih redil v preteklih 12 

mesecih pred nadzorom, 

vpisan v evidenco imetnikov 

prašičev? 

Da. 

Ne. 

2. Ali označujem živali skladno 

s predpisi? 

Da. 

Ne. 

CILJ 

Varovanje zdravja ljudi. Sledljivost živali od 

rojstva do zakola za varovanje zdravja ljudi in 

živali. 

5. Enkrat letno vsi imetniki prašičev prejmejo 

izpis iz EIRŽ. 

http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_ 

za_varno_hrano/sektor_za_identifikacijo_in_registracijo_ 

zivali/obrazci_in_navodila/ 

43 



št. 26, 27 




KMETU 

6. Evidenco imetnikov rejnih živali vodi Ministrstvo 

za kmetijstvo in okolje. Imetniki prašičev 

se v EIRŽ lahko vpišejo na več načinov: 

a) Z obrazcem, objavljenim na spletnih straneh 

MKO, ki ga izpolnjenega in podpisanega oddajo 

na naslov MKO. 

http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_varno_hrano/sektor_za_identifikacijo_in_registracijo_zivali/obrazci_in_navodila/ 

b) Če je gospodarstvo že vpisano v register 

kmetijskih gospodarstev, in ko se v katero 

koli evidenco ministrstva vpiše podatek, iz 

katerega je razvidno, da se na kmetijskem 

gospodarstvu redijo prašiči, se gospodarstvo 

v EIRŽ vpiše po uradni dolžnosti. Imetniku 

prašičev v takem primeru ni treba priglasiti 

reje. 

c) Gospodarstva, kjer se redi le en prašič, se ne 

registrirajo na zgoraj opisani način, ampak 

se evidentirajo z obrazcem za sporočanje 

premikov ob prejetju živali na gospodarstvo, 

čeprav niso predhodno vpisana v register 

kmetijskih gospodarstev. 

43 


44 




28. Register prašičev na gospodarstvu 

(RPG) 


L 

20 50 

se ne vodi se ne vodi 

ažurno in v 

skladu s predpisi 

S 


Živali morajo biti označene 

zaradi sprem ljanja premikov, 

zaradi vodenja registrov 

na obratu in zaradi registracije 


imetnikov prašičev. 


1. Vsak imetnik prašičev, razen prevoznika, mora voditi register 

prašičev na gospodarstvu (RPG), v katerega mora vpisovati podatke 

najpozneje v sedmih dneh po dogodku. 

2. Vpisuje naslednje dogodke: prihod živali na gospodarstvo, odhod 

živali z gospodarstva, nadomeščanje izgubljenih ušesnih 

znamk ter enkrat letno stalež prašičev na gospodarstvu, ki ga 

sporoči tudi centralnemu registru prašičev. 

3. Skupino živali, ki se premika, mora ob premiku spremljati spremni 

list, ki ga napiše in s podpisom potrdi imetnik, ki živali oddaja. 


KMETU 

1. Ali na gospodarstvu vodim 

register prašičev? 

Da. 

Ne. 

2. Ali v register prašičev 

sprot no vpisujem vse 

premike? 

Da. 

CILJ 

Varovanje zdravja ljudi. 

Sledljivost živali od rojstva do zakola 

za varovanje zdravja ljudi in živali. 

4. Prejemnik živali mora hraniti spremni list še najmanj tri leta po 

prejemu živali. 

Izjeme: 

1. Gospodarstva, ki redijo le enega prašiča hkrati za lastno porabo: 

– RPG lahko vodijo na zadnji strani spremnih listov, ki so jih prejeli 

skupaj z živaljo. Te dokumente hranijo najmanj tri leta, 

– letnega staleža ni potrebno sporočiti, 

– prihoda ni treba priglasiti, 

– prav tako se takim rejcem ni potrebno vpisati v evidenco EIRŽ. 

Ne. 

3. Ali hranim dokumentacijo 

v skladu s predpisi? 

Da. 

Ne. 

2. Gospodarstva, ki redijo do 5 prašičev samo za lastno porabo 

(ne za prodajo): 


skupaj z živaljo. Te dokumente hranijo najmanj tri leta. Vse 

ostale obveznosti morajo izpolnjevati enako kot druga gospodarstva. 

45 





29. Premiki se sporočajo v centralni 

register prašičev (CRPš), kot je 

predpisano. 

(maksimalno število zamujenih dni 

priglasitve premika izmed vseh premikov 

na gospodarstvu v obdobju 

določenem s predpisom, ki ureja izvedbo 

ukrepov kmetijske politike) 


MK do 21 dni 

CILJ 

L 

20 

22 dni ali več 





zaradi spremljanja premikov, 




imetnikov prašičev. 


1. Vsak imetnik prašičev mora v CRPš sporočiti podatke o odhodih 

živali z gospodarstva in prihodih živali na gospodarstvo. To 

stori najpozneje v sedmih dneh po premiku živali. 

2. Podatke o premikih CRPš sporoči s kopijo obrazca spremni list 

(odhod, prihod) tako, da jo odda pooblaščeni veterinarski organizaciji 

. 

3. Datum priglasitve (datum, ko je veterinar prejel obrazec) se 

vpiše na obrazec in v CRPš. 

4. Imetnik lahko podatke sporoča tudi sam, elektronsko prek 

spletnih strani MKO. Datum priglasitve je v tem primeru datum 

vnosa podatka. 


KMETU 

1. Ali najpozneje v sedmih 

dneh priglasim v centralni 

register prašičev: 

– vsak odhod živali z gospodarstva, 

– vsak prihod živali na gospodarstvo 

in 

– enkrat letno stalež živali 

na gospodarstvu? 

Da. 

Ne. 

2. Ali sem sporočil stalež prašičev 

v CRPš? 

Da. 

Ne. 

45 


47 

46 





5. Enkrat letno mora imetnik prašičev v CRPš sporočiti podatke o 

staležu prašičev na svojem gospodarstvu (na dan 1. februar) . 

To stori tako, da odda ‘obrazec B’ v tekočem letu skupaj z vlogo 

za subvencije, ali pa tako, da izpolni in odda prednatisnjeni 

obrazec za priglašanje staleža živali, ki ga prejme po pošti od 

MKO. 


KMETU 

Izjeme: 

1. Gospodarstva, ki redijo le enega prašiča hkrati za lastno porabo: 


skupaj z živaljo. Te dokumente hranijo najmanj tri leta, 

– letnega staleža ni potrebno sporočiti, 

– prihoda ni treba priglasiti, 

– prav tako se takim rejcem ni potrebno vpisati v evidenco imetnikov 

prašičev. 

2. Gospodarstva, ki redijo do 5 prašičev samo za lastno porabo 

(ne za prodajo): 


skupaj z živaljo. Te dokumente hranijo najmanj tri leta, Vse 

ostale obveznosti morajo izpolnjevati enako kot druga gospodarstva. 


PODROČJE B: Varovanje zdravja ljudi, in živali 

VII. STANDARD ZA IDENTIFIKACIJO IN REGISTRACIJO GOVEDI 



30. Označitev govedi 

V skupno število živali se štejejo samo 

živali na gospodarstvu, ki so starejše 

od 20 dni. 


L 

S 

10 50 

od vključno 80, a 

manj kot 100 % 


20 

od vključno 50, 

a manj kot 80 % 


manj kot 50 % 



Označitev goveda je pravilna 

vstavitev ušesne znamke 

v obe ušesi. 






imetnikov goveda. 


1. Govedo mora biti označeno najpozneje do starosti 20 dni. Če 

se žival premakne na drugo lokacijo pred to starostjo, mora biti 

označena še pred premikom. 

2. Govedo se označuje z dvema rumenima plastičnima ušesnima 

znamkama “MKGP” v obeh ušesih. Živali, rojene pred 1. 1. 

2001, morajo biti označene z dvema znamkama, a imajo lahko 

v ušesih tudi druge veljavne znamke (rumene plastične ušesne 

znamke selekcijske službe, zelene veterinarske znamke, medeninaste 

znamke selekcijske službe). Vsebina obeh znamk v 

ušesih mora biti enaka. 

3. Govedo, ki prihaja na območje Republike Slovenije iz drugih 

držav članic EU, obdrži originalno označitev. 

Spremljati ga mora potni list, izdan v državi iz katere govedo prihaja. 

Iz spremljajoče dokumentacije mora biti razviden tudi datum 

prihoda govedi v RS. 


KMETU 

1. Ali so vse živali na gospodarstvu, 

ki so starejše od 

20 dni, ustrezno označene? 

Da. 

Ne. 

CILJ 

Varovanje zdravja ljudi. 



Govedo, uvoženo iz tretjih držav, se preoznači (razen če bo zaklano 

v 20 dneh), po opravljeni karanteni preoznačitev ni potrebna. 

47 


49 

48 





4. Neoznačena žival je žival, ki je starejša od 20 dni in nima v ušesih 

nobene ušesne znamke (oziroma nobene veljavne ušesne 

znamke). Žival, ki ima v ušesih obe ušesni znamki, je popolno 

označena, žival z eno samo ušesno znamko je nepopolno označena. 


KMETU 

5. Delež neoznačenih živali se izračuna po naslednji formuli: 

število neoznačenih živali x 100 

število živali na gospodarstvu, ki so starejše od 20 dni 

6. Če žival izgubi ušesno znamko, mora imetnik živali, ki je opazil 

izgubo, v enem tednu naročiti dvojnik znamke, po prejetju 

dvojnika pa najpozneje v enem tednu znamko vstaviti v uho. 

Nepopolno označena žival se ne obravnava kot kršitev navzkrižne 

skladnosti. 





31. Potni listi za govedo 

V skupno število živali se štejejo 

samo živali, ki morajo imeti predpisan 

potni list. 


L 

S 

10 50 



živali ima potni 

list 

20 




list 

manj kot 50 % 


list 

CILJ 









imetnikov goveda. 

Potni list spremlja žival od 

rojstva do smrti in zagotavlja 

sledljivost. 


1. Vsak imetnik govedi mora v CRG sporočiti podatke o rojstvu 

ali uvozu in označitvi posamezne živali. Rok za priglasitev je 

sedem dni po označitvi živali. Nekaj dni po registraciji (največ 

14 dni, v praksi 1–3 dni) imetnik prejme potni list za žival. Ta 

potni list mora imetnik na gospodarstvu hraniti (oziroma ga 

mora na zahtevo inšpektorja ali nadzornika nemudoma dostaviti 

na gospodarstvo). 

2. Potni list torej prejme najpozneje 41 dni po rojstvu živali. 

3. Govedo, ki prihaja na območje Republike Slovenije iz držav 

članic EU, mora biti označeno, spremljati pa ga mora potni 

list države, od koder žival prihaja. Imetnik mora ob prejetju 

žival registrirati, originalni potni list pa poslati na Ministrstvo 

za kmetijstvo in okolje s pripisom: Sektor za identifikacijo in 

registracijo živali. 


KMETU 

1. Ali so vsa nova rojstva 

spo ročena v CRG? 

Da. 

Ne. 

2. Ali je prejem/uvoz živali 

sporočen v CRG? 

Da. 

Ne. 

3. Ali za vse živali na gospodarstvu 

hranim potni list? 

Da. 

Ne. 

4. Ali je potni list ustrezno 

izpolnjen in podpisan? 

Da. 

Ne. 

49 


51 

50 





4. Govedo, uvoženo iz tretjih držav, se preoznači, razen če je namenjeno 

za zakol v 20 dneh po opravljenih zdravstvenih pregledih. 

Živali imetnik registrira v sedmih dneh po prejetju, po 

registraciji pa prejme potni list (najpozneje v 14 dneh, v praksi 

v 1–3 dneh). 


KMETU 

5. Potni list mora spremljati govedo ob vsakem premiku. Vsak 

naslednji imetnik mora v potni list takoj po prejemu vpisati podatke 

o svojem gospodarstvu in datumu prejema ter se podpisati. 

6. Če imetnik govedi izgubi potni list, mora najpozneje v sedmih 

dneh zaprositi za dvojnik potnega lista. 

7. Potni list mora biti vrnjen MKO v sedmih dneh od dneva izvoza, 

premika v EU, zakola, pogina, kraje ali izgube. 

8. Imetnik govedi sme na gospodarstvo sprejeti ali z gospodarstva 

premakniti le označeno govedo, ki ga spremlja veljaven 

potni list. 

9. V okviru navzkrižne skladnosti se sankcionira gospodarstvo, na 

katerem nadzornik ali inšpektor ugotovi, da imetnik nima vseh 

zahtevanih potnih listov. Delež manjkajočih potnih listov se izračuna 

po naslednji formuli: 

Število manjkajočih PL x 100 

Število živali, za katere je zahtevan PL 




št. 32 

32. Pravočasnost označitve in priglasitve 

označitve ter premikov 

govedi 

(maksimalno število zamujenih dni 

označitve ali priglasitve označitve 

ali priglasitve premikov v CRG na 

žival na gospodarstvu v obdobju 

določenem s predpisom, ki ureja 

izvedbo ukrepov kmetijske politike) 


(MK) do 14 dni 

L 

10 50 

od 15 do 42 dni nad 90 dni ali 

2 oziroma več 

premikov, ki so 

evidentirani kot 

nepravilnost 

20 

od 43 dni do 90 

ali eden premik, 

ki je evidentiran 

kot nepravilnost 

CILJ: 

S 


Živali morajo biti pravočasno 

priglašene in 

označene zaradi spremljanja 

premikov, zaradi 

vodenja registrov na 

obratu in zaradi registracije 

imetnikov živali 

v evidenci imetnikov goveda. 


1. Vsak imetnik govedi mora v centralni register govedi (CRG) 

sporočiti podatke o odhodih živali z gospodarstva in prihodih 

živali na gospodarstvo. Odhod: prodaja, zakol, pogin, odhod na 

pašo, odhod na planino, odhod na sejem, odhod na razstavo, 

odhod v zbirni center, izvoz v EU. Prihod: nakup, uvoz, vrnitev 

s paše, vrnitev s planine, vrnitev s sejma, vrnitev z razstave, 

prihod iz zbirnega centra. Rok za priglasitev prihoda ali odhoda 

je sedem dni. 

2. Imetnik lahko premike in rojstva priglasi na obrazcih, ki jih 

odda pooblaščeni organizaciji. 

3. Datum priglasitve (datum, ko je veterinar oziroma nadzornik 

prejel obrazec) se vpiše na obrazec, pa tudi v CRG. 




Pri določitvi točk na KMG se upošteva žival, ki ima največjo zamudo 

pri prijavi dogodkov v CRG). 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali najpozneje v 20 dneh 

označim novorojeno govedo? 

Da. 

Ne. 

2. Ali najpozneje v sedmin dneh 

po označitvi priglasim označitev 

novorojenega goveda v 

centralni register govedi? 

Da. 

Ne. 

3. Ali najpozneje v sedmih dneh 

priglasim v centralni register 

govedi: 

– vsak odhod živali z gospodarstva 

in 

– vsak prihod živali na gospodarstvo? 

Da. 

Ne. 

51 




53 

52 




33. Register govedi na gospodarstvu 

(RGG) 


L 

S 

20 50 

se ne vodi 

ažurno in v 

skladu s predpisi 

CILJ 

se ne vodi 

Varovanje zdravja živali. Sledljivost živali 

od rojstva do zakola za varovanje 

zdravja ljudi in živali. 


Register govedi na gospodarstvu 

vključuje podatke o 

rojstvu, označitvi, prihodu 

ali odhodu živali z gospodarstva 

zaradi zagotovitve sledljivosti. 


1. Vsak imetnik govedi, razen prevoznika, mora voditi register 

govedi na gospodarstvu (RGG), v katerega je dolžan vpisovati 

podatke najpozneje v sedmih dneh po dogodku. 

2. Vpisuje naslednje dogodke: rojstvo in označitev živali, prihod 

živali na gospodarstvo, odhod živali z gospodarstva, pogin. 

3. RGG mora imetnik hraniti na lokaciji, kjer je govedo, oziroma 

tako, da je RGG s te lokacije praktično dostopen. 

4. Kmet, ki ima dostop do aplikacije VOLOS lahko vodi RGG v 

elektronski obliki preko povezave E-RGG Vloga za dostop do 

aplikacije VOLOS je dostopna preko povezave: http://www.mkgp. 

gov.si/fileadmin/dostop_VOLOS_imetniki.pdf 

Imetnik lahko vodi elektronski RGG tudi v drugem programu. Tabela 

mora vsebovati enake stolpce, kot so v registru govedi na 

gospodarstvu. Elektronska evidenca mora biti vedno na vpogled 

pooblaščenim osebam. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali na gospodarstvu 

vodim register govedi? 

Da. 

Ne. 

2. Ali v register govedi 

sproti vpisujem nova 

rojstva? 

Da. 

Ne. 

3. Ali v register govedi 

sproti vpisujem odhod/prihod? 

Da. 

Ne. 

4. Ali hranim dokumentacijo? 

Da. 

Ne. 


VIII. STANDARD ZA IDENTIFIKACIJO IN REGISTRACIJO DROBNICE 



34. Imetnik je vpisan v EIRŽ kot 

imet nik drobnice. 


S, 50 

CILJ 

Varovanje zdravja živali. 









imetnikov drobnice. 


Zahteva velja za vse imetnike drobnice in gospodarstva, vključno 

s tistimi, kjer se drobnica zadržuje le kratek čas. Tako zahteva velja 

za kmetije, klavnice, sejmišča, razstave, trgovce z živalmi in druga 

gospodarstva, kjer se zadržuje drobnica. 

1. V evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) morajo biti vpisana 

vsa gospodarstva, kjer se redi drobnica (ovce in koze), in vsi 

imetniki drobnice. 

2. Vsako vpisano gospodarstvo ostane v evidenci še najmanj tri 

leta, potem ko je zadnja žival zapustila gospodarstvo. 

3. Enkrat letno vsi imetniki drobnice prejmejo izpis iz EIRŽ. 

4. EIRŽ vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Imetniki drobnice 

se v EIRŽ lahko vpišejo na več načinov: 

a) Z obrazcem, objavljenim na spletnih straneh MKO*, ki ga izpolnjenega 

in podpisanega oddajo na naslov MKO. 

b) Če je gospodarstvo že vpisano v register kmetijskih gospodarstev, 

in ko se v katero koli evidenco ministrstva vpiše podatek, 

iz katerega je razvidno, da se na kmetijskem gospodarstvu redi 

drobnica, se gospodarstvo v EIRŽ vpiše po uradni dolžnosti. 

Imetniku drobnice v takem primeru ni treba priglasiti reje. 


KMETU 

1. Ali sem, če na gospodarstvu 

redim drobnico ali 

pa je iz dostopne dokumentacije 

razvidno, da 

sem jo redil v preteklih 

12 mesecih pred nadzorom, 

vpisan v evidenco 

imetnikov drobnice? 

Da. 

Ne. 

*http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_varno_hrano/sektor_za_identifikacijo_in_registracijo_zivali/obrazci_in_navodila 

53 


55 

54 




35. Označitev živali 

(v skupno število živali se štejejo 

samo živali, ki morajo biti označene v 

skladu s predpisi) 


L 

S 

10 50 




20 




CILJ: 


manj kot 50 % 










imetnikov drobnice. 


Živali se označuje z dvema plastičnima ušesnima znamkama v obe 

ušesi. Znamki sta štirioglati, rumene barve ter vsebujeta individualno 

identifikacijsko številko živali. 

V času do 31. 12. 2004 se je lahko drobnico označevalo tudi: 

1. z enojno ali dvojno ušesno znamko selekcijske službe, 

2. z veterinarsko ušesno znamko, 

3. s tetoviranjem. 

Če so bile živali označene na enega od zgornjih načinov do 31. 12. 

2004, so te označitve veljavne. 

Novost: 

Od 31. decembra 2009 je uvedena elektronska identifikacija, ki je 

obvezna za vse živali v državah članicah, razen v državah, ki imajo 

manj kot 600 000 glav drobnice. V Sloveniji elektronska označitev 

ni obvezna, razen za živali s katerimi se trguje v državah članicah 

EU. 


KMETU 

1. Ali so vse ovce in koze, 

starejše od 6 mesecev (v 

ekstenzivnih rejah 9 mesecev) 

označene na naslednji 

način: 

– odrasle živali: z dvema 

ušesnima znamkama, na 

katerih je individualna 

številka ali s kombinacijo 

znamke in tetovaže, 

– jagnjeta do 12 mesecev: 

z znamko »SIŠ« ali na isti 

način kot odrasle živali? 

Da. 

Ne. 







KMETU 

Izjeme pri označevanju drobnice: 

– Označevanje z eno ušesno znamko ali tetoviranjem 

Živali na gospodarstvih, ki so aktivni člani rejskega programa pri 

drobnici, so lahko označene tudi tako, da imajo ušesno znamko 

samo v enem ušesu (desnem), namesto znamke v levem ušesu 

pa so tetovirane. Vtetovirana identifikacijska številka je enaka kot 

številka na ušesni znamki. Ovce se tetovira v levo uho, koze se 

tetovira v levo uho ali repno gubo. 

– Označevanje z elektronsko identifikacijo 

Eden od možnih načinov označitve ovc in koz je označitev z elektronsko 

identifikacijo. Živali se označi z dvema plastičnima ušesnima 

znamkama, pri čemer ena od ušesnih znamk vsebuje mikročip. 

Le-ta mora biti tehnološko prilagojen predpisanim standardom. 

– Označevanje klavnih jagnjet in kozličkov s SIŠ 

(okroglo znamko) 

Jagnjeta in kozličke, ki so namenjeni za zakol pred starostjo 12 

mesecev in niso namenjeni za trgovino med državami članicami 

ali izvoz v tretje države, se lahko označuje z ušesno znamko SIŠ. 

55 

Če se živali označene s SIŠ redi preko starosti 12 mesecev ali se jih 

nameni za izvoz v tretje države jih je potrebno individualno označiti 

z enim izmed zgoraj navedenim načinom. 


57 

56 




36. Register drobnice na gospodarstvu 


L 

S 

20 50 

se ne vodi ažurno se ne vodi 

in v skladu 

s predpisi 

CILJ 


za varovanje zdravja ljudi in živali 


Register vključuje podatke 

o rojstvu, označitvi, prihodu 

ali odhodu živali z gospodarstva 

zaradi zagotovitve sledljivosti. 


1. Vsak imetnik drobnice, razen prevoznika, mora voditi register 

drobnice na gospodarstvu (RDG), v katerega mora 

vpisovati podatke najpozneje v sedmih dneh po dogodku. 

2. Vpisuje naslednje dogodke: prihod živali na gospodarstvo, 

odhod živali z gospodarstva, nadomeščanje izgubljenih 

ušesnih znamk ter enkrat letno stalež drobnice na gospodarstvu, 

ki ga sporoči tudi centralnemu registru. 

3. Imetniki morajo od leta 2010 v RDG poleg doslej predpisanih 

zahtev za živali rojene na kmetijskem gospodarstvu 

ali kupljene po 31. decembru 2009 dodatno voditi še naslednje 

podatke: 

– identifikacijsko številko živali, 

– leto rojstva in datum označitve, 

– mesec in leto smrti živali na gospodarstvu, 

– pasmo in genotip, če sta poznana. 

Za gospodarstva, ki so aktivni člani Skupnega temeljnega 

rejskega programa (STRP) in vodijo dokumentacijo ažurno, 

lahko le-ta nadomesti tabelo 3 v RDG (vpis živali na gospodarstvu). 

VPRAŠANJA ZA POMOČ KME- 

TU 

1. Ali na gospodarstvu vodim register 

drobnice? 

Da. 

Ne. 

2. Ali imam v tabeli 1 izpolnjene 

podatke o kmetijskem gospodarstvu? 

Da. 

Ne. 

3. Ali imam v RDG (tabela 2) vpisan 

podatek o staležu živali na 

KMG, ki ga je enkrat letno potrebno 

sporočiti tudi centralnemu 

registru drobnice? 

Da. 

Ne. 

4. Ali v tabelo 3 vpisujem prihode 

živali na KMG, in odhode 

živali iz KMG? 

Da. 

Ne. 






Za vsako žival, ki je označena z elektronskim identifikatorjem, 

mora biti v RDG to označeno tako, da je poleg identifikacijske 

številke vpisana oznaka »EID« (ravno tako na spremnem listu). 

Imetnik, ki nima vzpostavljenega prostovoljnega sistema elektronske 

identifikacije, a je na svoje gospodarstvo premaknil EID 

žival (bodisi iz druge države članice, bodisi z gospodarstva s prostovoljnim 

EID sistemom), mora ravnati v skladu z zgoraj napisanim 

načinom dela. 


KMETU 

5. Ali v tabelo 4 vpisujem 

vse začasne premike in 

posebne skupinske odhode 

(paša, sejmi, razstave) 

skupinski odhodi (odhodi 

klavnih jagnjet in kozličkov, 

ki so označeni z okroglimi 

ušesnimi znamkami 

SIŠ)? 

Da. 

Ne. 

6. Ali v register drobnice 

sproti vpisujem vse premike 

živali? 

Da. 

Ne. 

7. Ali hranim dokumentacijo 

v skladu s predpisi? 

Da. 

Ne. 

57 


59 

58 




37. Premiki se sporočajo za CRD, 

kot je predpisano. 

(maksimalno število zamujenih 

dni priglasitve premika izmed 

vseh premikov na gospodarstvu 

v obdobju, določenem s predpisom, 

ki ureja izvedbo ukrepov 

kmetijske politike) 


MK do 21 dni 

L, 20 

22 dni ali več 

CILJ: 

sledljivost živali 


Živali morajo biti označene zaradi 

spremljanja premikov, zaradi 

vodenja registrov na obratu in 

zaradi registracije imetnikov živali 

v evidenci imetnikov drobnice. 


1. Vsak imetnik drobnice mora v centralni register drobnice (CRD) 

sporočiti podatke o odhodih živali z gospodarstva in prihodih 

živali na gospodarstvo. To stori najpozneje v sedmih dneh po 

premiku živali. 

2. Podatke o premikih CRD sporoči s kopijo obrazca spremni list 

(odhod, prihod, kopija za oddajatelja) tako, da jo odda pooblaščeni 

veterinarski organizaciji. 

3. Datum priglasitve (datum, ko je veterinar prejel obrazec) se 

vpiše na obrazec in v CRD. 




5. Enkrat letno mora imetnik drobnice v CRD sporočiti podatke 

o staležu drobnice na svojem gospodarstvu. To stori tako, da 

odda 'obrazec B' v tekočem letu skupaj z vlogo za neposredna 

plačila ali pa tako, da izpolni in odda prednatisnjen obrazec za 

priglašanje staleža živali, ki ga prejme po pošti od MKO. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali kot imetnik drobnice 

v centralni register drobnice 

najpozneje v sedmih 

dneh priglasim: 

– vsak odhod živali z gospodarstva, 

– vsak prihod živali na gospodarstvo 

in 

– enkrat letno stalež živali 

na gospodarstvu? 

Da. 

Ne. 

2. Ali sem sporočil stalež 

drob nice v CRD? 

Da. 

Ne. 


– Skupino živali, ki se premika, mora ob premiku spremljati spremni 

list, ki ga napiše in s podpisom potrdi imetnik, ki živali oddaja 

in sopodpiše prejemnik živali. 

Prejemnik živali mora hraniti spremni list še najmanj tri leta po 

prejemu živali. 

6. Novosti pri vpisovanju v spremne liste 

– S 1. januarjem 2011 je na spremne liste potrebno pred odhodom 

oziroma premikom živali iz kmetijskega gospodarstva vpisati 

še identifikacijsko številko (IŠ) vsake živali, ki se premikajo. 

V primeru, da obstaja seznam živali, ki se premikajo, se lahko 

spremnemu listu priloži seznam IŠ živali in ni potrebno vpisovati 

v spremne liste za drobnico. 

– V letu 2011 je bila uvedena dodatna kopija za oddajatelja in 

služi le rejcu za vodenje evidenc ob oddaji živali. Dodatna kopija 

ni obvezen dokument, zato se ne kontrolira v okviru Navzkrižne 

skladnosti. 

– Obstajajo tudi izjeme za živali rojene pred 31. decembrom 

2009 za katere ni potrebno v SL vpisati: 

o Identifikacijskih številk živali pri premikih v klavnico. 

59 


61 

60 

IX. STANDARD ZA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA 


skladnosti ŠT. 38 

38. Uporaba samo registriranih 

fitofarmacevtskih sredstev 

ali sredstev, za katera je bilo 

izdano izjemno dovoljenje, 

dovoljenje za razširitev 

uporabe v RS ali dovoljenje 

za promet identičnih FFS iz 

drugih držav članic EU. 


T, 100 

CILJ 

Varovanje zdravja ljudi 

Uporaba registriranega sredstva. 


V postopkih registracije se pri 

fitofarmacevtskem sredstvu preverita: 

– učinkovanje na ciljni organizem 

– vpliv na okolje, 

– razgradnja in ostanki 

ter določijo dovoljene mejne 

vrednosti ostankov v pridelkih. 

Zagotovi se varnost uporabe ob 

nanosu na rastline. Le registrirano 

sredstvo zagotavlja varno 

uživanje pridelkov iz rastlin, na 

katerih se sredstva uporabljajo. 

Registrirano sredstvo kar najmanj 

onesnažuje okolje in se v 

naših klimatskih pogojih ustrezno 

razgradi. 


Pred uporabo fitofarmacevtskega sredstva se prebere navodilo 

za uporabo in etiketa, na kateri so razvidne oznake o datumu in 

veljavnosti registracije, ter za katero rastlino in namen uporabe je 

sredstvo registrirano. 


KMETU 

1. Ali je sredstvo, ki ga imam 

namen uporabiti, registrirano, 

ali pa je zanj izdano 

izjemno dovoljenje ali 

dovoljenje za razširitev 

uporabe? 

Da. 

Ne. 





39. Registrirana fitofarmacevtska 

sredstva je treba pravilno 

uporabljati v skladu z 

navodilom za uporabo, navedbo 

na etiketi oziroma s 

podatki v dovoljenju za uporabo. 


S, 50 

CILJ 




podtalnice). 


Za namensko in strokovno pravilno 

uporabo fitofarmacevtskih 

sredstev je nujno, da izberemo 

registrirano fitofarmacevtsko 

sred stvo, ki učinkovito deluje 

na ciljni organizem. Navodilo za 

uporabo in etiketa oziroma dovoljenje 

za uporabo vsebujejo na 

kratko navedene vse potrebne 

informacije za pravilno in strokovno 

uporabo fitofarmacevtskega 

sredstva, zato jih je treba 

pred uporabo natančno prebrati 

in upoštevati vse navedene določbe. 


Pred uporabo fitofarmacevtskega sredstva je potrebno prebrati 

navodila za uporabo in navedbe na etiketi ter dosledno upoštevati 

vse navedene določbe in ukrepe. Pri tretiranju uporabimo 

metodo, ki je z vidika dobre kmetijske prakse in varovanja okolja 

najprimernejša. Pri rokovanju s FFS ravnamo v skladu s predpisi, 

ki urejajo varnost in zdravje pri delu, pri tretiranju v nočnem času 

pa tudi tiste, ki urejajo javni red in mir. 


KMETU 

1. Ali sem registrirana fitofarmacevtska 

sredstva 

uporabljal v skladu z 

navodilom za uporabo, 

navedbo na etiketi oz. s 

podatki na dovoljenju za 

uporabo? 

Da. 

Ne. 

61 


63 

62 




40. Fitofarmacevtsko sredstvo 

je shranjeno v originalni 

embalaži, ločeno od živil in 

drugih predmetov splošne 

rabe, zunaj dosega otrok, 

pri ustrezni temperaturi, 

vlagi in svetlobi v skladu z 

navedbami v navodilu proizvajalca. 


S, 50 

CILJ 




podtalnice). 


Fitofarmacevtsko sredstvo mora 

biti shranjeno pri ustreznih pogojih, 

saj bo le na ta način njegovo 

delovanje optimalno. Neustrezna 

temperatura, vlaga in 

svetloba namreč lahko povzročijo 

spremembo lastnosti fitofarmacevtskega 

sredstva in posledično 

njegovo slabše ali drugačno 

delovanje. Obenem mora biti 

sredstvo shranjeno v originalni 

embalaži, nedosegljivo otrokom 

in nepoučenim osebam, ločeno 

od živil, da ne pride do nenamernega 

zaužitja sredstva. 

Odpadna embalaža in odpadki 

ne smejo končati v okolju, saj se 

izniči vsa dobra praksa pri uporabi 

FFS, če se odpadki in odpadna 

embalaža nekontrlirano odlagajo 

v okolju. Izpraznjena odpadna 

embalaža FFS in odpadna FFS 

se zbirajo pri distributerjih in se 

ustrezno odstranijo. 


Na etiketi in navodilu natančno preberemo, kakšni so pogoji shranjevanja 

fitofarmacevtskega sredstva in jih dosledno upoštevamo. 

Shranjujemo ga v originalni, dobro zaprti embalaži, ločeno 

od živil in drugih predmetov splošne rabe, zunaj dosega otrok, 

da preprečimo nenamerno zaužitje sredstva, pri ustrezni temperaturi, 

vlagi in svetlobi, da se sestava sredstva ne spremeni in se 

sredstvo ne pokvari. FFS, ki niso registrirana v Republiki Sloveniji 

oziroma zanje ni dovoljena uporaba zalog po preteku veljavnosti 

odločbe o registraciji, nimamo in jih ne shranjujemo. Končni 

uporabnik mora zagotoviti, da v prodajni embalaži po uporabi fitofarmacevtskih 

sredstev ne ostanejo odpadna fitofarmacevtska 

sredstva, pri čemer mora v zvezi z izpraznitvijo prodajne embalaže 

upoštevati navodila proizvajalca fitofarmacevtskih sredstev. Suho 

in odprto embalžo shrani do oddaje distributerju (trgovini) ali na 

zbirno mesto družbe za ravnanje z odpadno embalažo. 

Če fitofarmacevtskih sredstev zaradi poteka registracije, roka 

uporabnosti ali drugih razlogov ni možno uporabiti ali prodajno 

embalažo fitofarmacevtskih sredstev izprazniti, mora končni uporabnik 

odpadna fitofarmacevtska sredstva oddati distributerju 

(trgovcu), ki mu fitofarmacevtska sredstva izroča ali dostavlja, ali 

v zbiralcu odpadnih FFS. Do oddaje jih hrani v posebnih, pokritih, 

nevnetljivih in nekorozivnih posodah izven dosega otrok. Od prevzemnika 

o oddaji lahko zahteva potrdilo. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali imam fitofarmacevtska 

sredstvo ustrezno 

shranjena (v originalni 

embalaži, ločeno od živil 

in drugih predmetov 

splošne rabe, zunaj dosega 

otrok, pri ustrezni temperaturi, 

vlagi in svetlobi 

v skladu z navedbami v 

navodilu proizvajalca)? 

Da. 

Ne. 





41. Izvajalec varstva rastlin na 

kmetijskem gospodarstvu 

ima veljavno potrdilo o pridobitvi 

znanja iz fitomedicine. 


S, 50 

CILJ 




podtalnice). 


Fitofarmacevtska sredstva uporabljamo 

z namenom varstva rastlin 

pred škodljivimi organizmi. 

Tako kot na drugi področjih se 

tudi zakonodaja na področju fitofarmacevtskih 

sredstev stalno 

spreminja, spreminjajo se tudi 

znanstvena dognanja in zahteve 

trga in zato tudi ponudba fitofarmacevtskih 

sredstev. Poleg 

osnovnega delovanja imajo fitofarmacevtska 

sredstva vpliv tudi 

na okolje in zdravje ljudi. Zato je 

nujno, da fitofarmacevtska sredstva 

uporablja le usposobljen 

uporabnik, ki pozna način delovanja 


in zna z njimi temu ustrezno tudi 

ravnati, saj je le na ta način uporaba 

FFS smotrna in učinkovita 

in nima negativnega vpliva na 

okolje. 


Izvajalec varstva rastlin mora imeti veljavno potrdilo o pridobitvi 

znanja iz fitomedicine. Potrdilo pridobi na podlagi uspešno zaključenega 

osnovnega usposabljanja in ga mora podaljšati vsakih 

pet let. To stori tako, da se v letu pred potekom veljavnosti potrdila 

udeleži obnovitvenega usposabljanja ali drugega ustreznega 

usposabljanja po letnem programu, ki ga odobri strokovna skupina. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali imam veljavno potrdilo 

o pridobitvi znanja iz fitomedicine? 

Da. 

Ne. 

63 


65 

64 


ZAHTEVA NAVZKRIŽNE SKLA- 

DNOSTI ŠT. 42 

42. Za varstvo rastlin se uporabljajo 

samo redno pregledane 

naprave, ki imajo znak 

o rednem pregledu. Znak 

mora imetnik pridobiti vsaki 

dve leti. 


S, 50 


Naprave za nanašanje FFS morajo 

biti prilagojene namenu uporabe 

in redno pregledane, kot 

to določajo predpisi, saj le take 

naprave zagotavljajo visok izkoristek 

uporabljenih FFS in čim 

manjše izgube zaradi zanaša nja 

ter posledično preprečevanje 

ne gativnih vplivov na okolje. 


Za izvajanje varstva rastlin se uporabljajo le naprave, ki so redno 

pregledane in imajo znak o rednem pregledu. Imetniki (oz. izvajalci 

ukrepov) morajo pridobiti znak o rednem pregledu naprav 

vsaki dve leti. Prvi redni pregled naprave se opravi tri leta po prvi 

pridobitvi znaka o rednem pregledu za novo napravo, za katero 

je bil pridobljen certifikat o skladnosti za napravo za nanašanje 

fitofarmacevtskih sredstev. 


KMETU 

1. Ali uporabljam za varstvo 

rastlin redno pregledane 

naprave, ki imajo znak 

o rednem pregledu in je 

znak veljaven? 

Da. 

Ne. 

CILJ 




podtalnice). 





43. Med cvetenjem gojenih rastlin 

se ne uporabljajo sistemični, 

čebelam nevarni FFS, 

kontaktni, čebelam nevarni 

FFS pa se uporabljajo samo 

ponoči od dve uri po sončnem 

zahodu do dve uri pred 

sončnim vzhodom. 


S, 50 

CILJ 




podtalnice). 


Čebele imajo v pridelavi hrane 

izredno velik pomen, saj služijo 

kot opraševalke mnogih rastlin, 

ki predstavljajo hrano človeku, 

obenem pa z opraševanjem skrbijo 

za ohranjanje ravnovesja v 

naravi. Nekatera fitofarmacevtska 

sredstva so škodljiva za čebele, 

zato je pri njihovi uporabi 

potrebna previdnost, da ne pride 

do neciljnega izpostavljanja 

čebel tem sredstvom. 


Sistemičnih FFS, ki so nevarna za čebele, ne uporabljamo v času 

cvetenja gojenih rastlin. Kontaktna FFS, ki so nevarna za čebele, v 

času cvetenja gojenih rastlin uporabljamo samo ponoči od dve uri 

po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom. V trajnih 

nasadih pred tretiranjem s FFS, ki so za čebele strupena, pokosimo 

cvetočo podrast oziroma drugače preprečimo, da bi jo FFS 

doseglo. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali sem se v času cvetenja 

gojenih rastlin izognil sistemičnim 

FFS, ki so za čebele 

nevarna in upoštevam, 

da je uporaba kontaktnih, 

čebelam nevarnih 

FFS v času cvetenja 

gojenih rastlin dovoljena 

v nočnem času od dve 

uri po sončnem zahodu 

do dve uri pred sončnim 

vzhodom? 

Da. 

Ne. 

65 


67 

66 




44. Pri parcelah v bližini voda 

se upošteva varovalni pas v 

skladu z navodili za uporabo 

in navedbami na etiketi. Na 

priobalnih zemljiščih v tlorisni 

širini 15 m od meje brega 

voda 1. reda in 5 m od voda 

2. reda se ne uporabljajo fitofarmacevtska 

sredstva. 


S, 50 

CILJ 




podtalnice). 


Poleg tal in zraka je voda izredno 

pomemben naraven vir, ki je zelo 

ranljiv, zato je s pravilno uporabo 


potrebno skrbeti za ohranjanje 

tega naravnega vira. Čeprav v 

Sloveniji večino pitne vode dobimo 

iz podtalnice, površinske 

vode predstavljajo življenjski 

prostor številnim živim bitjem. 

Nekatera fitofarmacevtska sredstva 

so škodljiva ali toksična za 

vodne organizme. Za zaščito 

vodnih organizmov je potrebno 

upoštevati varnostni pas, ki 

je glede na nevarnost snovi za 

vodne organizme naveden na 

navodilu za uporabo, oziroma je 

opredeljen v Zakonu o vodah, na 

katerem ne izvajamo tretiranja 

gojenih rastlin s fitofarmacevtskimi 

sredstvi. 


Zaradi varstva podzemnih voda in podtalnice upoštevamo omejitve 

uporabe FFS na določenih tleh, kot je razvidno iz etikete in 

navodila za uporabo. Ne tretiramo, ne pripravljamo škropilne mešanice 

in ne spiramo naprav za nanašanje FFS v neposredni bližini 

izvirov, vodotokov, jezer, drugih voda in objektov za preskrbo s 

pitno vodo. Ostankov FFS ne izpiramo v vodnjake, ponikovalnico 

(odtočne odprtine), greznice in kanalizacijo. Vodo, uporabljeno za 

čiščenje naprav za nanašanje FFS, razpršimo na že tretirani površini 

ali na drugi, biološko aktivni površini. Pri tretiranju parcel, ki 

so v bližini voda, upoštevamo varovalni pas v skladu z navedbami 

na etiketi oziroma v navodilu za uporabo. Na priobalnih zemljiščih 

v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od voda 

2. reda ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali sem na parcelah v bližini 

voda upošteval varovalni 

pas v skladu z navodili 

za uporabo in navedbami 

na etiketi? Ali sem 

se držal prepovedi uporabe 

fitofarmacevtskih 

sredstev na priobalnih 

zemljiščih v tlorisni širini 

15 m od meje brega voda 

1. reda in 5 m od meje 

brega voda 2. reda? 

Da. 

Ne. 






se vodijo evidence o 

uporabi FFS na prostem in 

v zavarovanih prostorih in 

uporabi obdelanega semena 

po GERK-PID-u in kulturah 

(v skladu s prilogo I 

Pravilnika o dolžnostih uporabnikov 

FFS). Evidence se 

hranijo najmanj pet let. 


S, 50 

CILJ 




podtalnice). 


Evidenca o uporabi fitofarmacevtskih 

sredstev predstavlja 

in formacije o uporabljenih fitofarmacevtskih 

sredstvih tako za 

tistega, ki jih vodi, kot tudi za 

nadzorne inštitucije. Na podlagi 

teh podatkov pridelovalec lahko 

primerja podatke o pojavu bolezni 

in škodljivcev, o učinkovitosti 

uporabljenih sredstev v posameznih 

letih, kontrolnim in inšpekcijskim 

službam pa služi kot vir 

podatkov za kontrolo pravilne 

vrste in količine uporabljenega 

sredstva, obenem pa je pomemben 

vir informacij v primeru zastrupitev 

ljudi in ostalih neciljnih 

organizmov, pri ugotovitvi ostankov 

fitofarmacevtskih sredstvih 

na pridelkih ali neciljnih rastlinah 

ter pri kontaminacije naravnih 

virov. 


Evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in tretiranega 

(obdelanega) semena je potrebno voditi po GERK-PID-u in kulturah 

na predpisan način (v skladu s Prilogo I Pravilnika o dolžnostih 

uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev), tako da se za vsako parcelo 

evidentira datum in ura tretiranja, kulturo, opis razvojne faze 

rastline, namen tretiranja, trgovsko ime sredstva, odmerek škropilne 

mešanice. Evidenco o uporabi FFS mora voditi tudi uporabnik, 

ki seje tretirano seme, pri čemer se v stolpcu Opombe vpiše 

količina tretiranega semena na parcelo. Evidence je potrebno hraniti 

najmanj pet let. Pridelovalci, ki že vodijo predpisane evidence 

v integrirani, ekološki pridelavi ali v okviru ukrepov SKOP/KOP, 

morajo dodatno voditi le evidenco datuma tretiranja in datuma 

spravila pridelkov. 


KMETU 

1. Ali vodim evidence o 

upo rabi FFS na prostem 

in v zavarovanih prostorih 

in uporabi obdelanega 

semena po GERK-PID-u in 

kulturah (v skladu s prilogo 

I Pravilnika o dolžnostih 

uporabnikov FFS)? Ali 

hranim evidence najmanj 

pet let? 

Da. 

Ne. 

67 


69 

68 

x. STANDARD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUDI IN ŽIVALI 



46. Upoštevana je prepoved 

upo rabe prepovedanih snovi 

pri farmskih živalih ali 

akvakulturah. 


L, 20 

CILJ 

Varovanje zdravja 

Varovanje zdravja potrošnikov, 

ker se dajejo na trg za prehrano 

ljudi le živali ter izdelki iz teh živali, 

ki ne vsebujejo prepovedanih 

snovi. 


V državah članicah EU je prepovedana 

uporaba nekaterih snovi, 

ki delujejo hormonalno (tirostatično 

delovanje, stilbeni, derivati 

stilbenov, njihove soli in estri, 

estradiol 17ß in njegovi estrom 

podobni derivati ter beta-agonisti, 

snovi z estrogenim, androgenim 

in gestagenim delovanjem), 

razen izjem z natančno opredeljenim 

načinom in vrsto uporabe 

(primer: sinhronzacija estrusa). 

Prepovedano je dajanje na trg za 

prehrano ljudi živali iz farmskih 

rej ali iz ribogojstva, ki so uživale 

zgoraj navedene snovi, in dajanje 

na trg predelanih izdelkov, 

pridobljenih iz navedenih živali, 

ker je nevarno za zdravje ljudi. 

Ostanki teh snovi v mesu in izdelkih 

iz tega mesa so nevarni za 

zdravje potrošnikov. 


Kmet ne uporablja prepovedanih snovi in pripravkov pri farmskih 

živalih ali akvakulturah. 

Prepovedane snovi so: 

– tireostatske snovi, 

– stilbeni, derivati stilbenov, njihove soli in estri, 

– estradiol 17ß in njegovi estrom podobni derivati, 

– beta-agonisti. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 


uporabe prepovedanih 

snovi pri farmskih živalih 

ali akvakulturah? 

Da. 

Ne. 


X. STANDARD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUDI IN ŽIVALI 



47. Živali, ki so bile tretirane s 

prepovedanimi snovmi, se 

ne dajejo v promet za prehrano 

ljudi. 


T, 100 

CILJ 

Varovanje zdravja. 



ljudi le živali ter izdelki iz teh živali, 

ki ne vsebujejo prepovedanih 

snovi. 




ki delujejo hormonalno, razen 

izjem z natančno opredeljenim 

načinom in vrsto uporabe. 

Če se živalim dajejo prepovedane 

snovi na dovoljen način, je 

prepovedano dajanje takih živali 

v prehransko verigo za ljudi. 

Ostanki prepovedanih snovi v 

mesu in izdelkih iz mesa živali, ki 

so uživale prepovedane snovi, so 

nevarni za zdravje potrošnikov. 


Kmet ne daje v promet za prehrano ljudi živali in njihovih proizvodov, 

ki so bili tretirani s prepovedanimi snovmi. 

Prepovedane snovi so: 

– tireostatske snovi, 

– stilbeni, derivati stilbenov, njihove soli in estri, 

– estradiol 17ß in njegovi estrom podobni derivati, 

– beta-agonisti 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 


dajanja v promet živali, ki 

so bile tretirane s prepovedanimi 

snovmi? 

Da. 

Ne. 

69 


71 

70 




48. Akvakulture ali meso živali,ki 

je bilo obdelano s prepovedanimi 

snovmi, se ne daje v 

promet in se ne predeluje. 


T, 100 

CILJ 




ljudi le akvakultura, meso in 

izdelki iz mesa, ki ne vsebujejo 

prepovedanih snovi. 

Strokovni razlogi KAKO RAVNA KMET? 






Če se živalim ali akvakulturi dajejo 

prepovedane snovi na dovoljen 

način, v skladu z navodili za 

uporabo, je prepovedano dajanje 

živali iz akvakulture in mesa 

takih živali v prehransko verigo 

za ljudi, prav tako pa je prepovedana 

predelava mesa takih živali. 

Ostanki prepovedanih snovi v 

akvakulturi, mesu in izdelkih iz 

mesa so nevarni za zdravje potrošnikov. 

Kmet ne daje v promet mesa živali ali akvakultur, ki so bile na 

dovoljen način, v skladu z navodili za uporabo, tretirane s prepovedanimi 

snovmi. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 


dajanja v promet meso 

živali ali akvakultur, ki so 

bile na dovoljen način, v 

skladu z navodili za uporabo, 

tretirane s prepovedanimi 

snovmi? 

Da. 

Ne. 





49. Samo veterinar daje preparate, 

ki vsebujejo testosteron 

in progesteron ter derivate. 


S, 50 

CILJ 


S strokovno uporabo registriranih 

zdravil, ki vsebujejo začasno 

prepovedane substance, zdraviti 

živali, ne da bi to vplivalo na varnost 

hrane. 







Republika Slovenija je dovolila 

živalim dajati preparate, ki vsebujejo 

testosteron, progesteron 

in derivate, vendar mora taka 

zdravila dati le veterinar v skladu 

s predpisi in v predpisani obliki. 

Tak način dajanja preparatov 

zagotavlja, da ni prehajanja teh 

substanc prek živil živalskega izvora 

v prehrambno verigo ljudi. 


Kmet sam ne daje živalim preparatov, ki vsebujejo testosteron in 

progesteron. To lahko naredi samo veterinar. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali upoštevam zahtevo, 

da lahko preparate, ki 

vsebujejo testosteron in 

progesteron, živalim daje 

samo veterinar? 

Da. 

Ne. 

71 


73 

72 




50. Le veterinar ali oseba z neposredno 

odgovornostjo veterinarja 

daje konjem oralno 

zdravila, ki vsebujejo ali 

trenbolon ali betaagoniste. 


S, 50 

CILJ 








Zdravila, ki so dovoljena za promet 

in vsebujejo alil trenbulon 

ali beta-agoniste, sme dati konjem 

oralno samo veterinar ali 

oseba pod njegovo neposredno 

odgovornostjo. 


Kmet zagotovi, da samo veterinar ali oseba pod njegovo neposred 

no odgovornostjo daje konjem oralno zdravila, ki vsebujejo 

alil trenbolon ali beta-agonistene. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 


da lahko preparate, ki 

vsebujejo alil trenblon ali 

beta-agoniste, daje konjem 

samo veterinar ali 

oseba pod neposredno 

odgovornostjo veterinarja? 

Da. 

Ne. 

Z nadzorovano in strokovno 

uporabo registriranih zdravil, ki 

vsebujejo začasno prepovedane 

substance, zdraviti živali, ne da 

bi to vplivalo na varnost hrane. 





51. Nima zdravil, ki vsebujejo 

beta-agoniste, ki se lahko 

uporabijo za indukcijo tokolize. 


S, 50 

CILJ 








Imetniki živali ne smejo imeti 

zdravil za uporabo v veterinarski 

medicini, ki vsebujejo beta-agoniste, 

ki se lahko uporabijo za indukcijo 

tokolize. 


Kmet ne sme imeti zdravil, ki vsebujejo beta-agoniste. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 


posedovanja zdravil, ki 

vsebujejo beta-agoniste? 

Da. 

Ne. 






Nadzor nad preparati zagotavlja, 

da ni prehajanja teh substanc 

prek živil živalskega izvora v prehrambno 

verigo ljudi. 

73 


75 

74 




52. Imetnik živali daje snovi za 

sinhronizacijo estrusa in pripravo 

živali donork in prejemnic 

za presaditev zarodkov 

samo z neposrednim dovoljenjem 

veterinarja. 


S, 50 

CILJ 













Za namen zootehnične uporabe 

je pri farmskih živalih dovoljeno 

dajanje zdravil z estrogenim 

(razen estradiol 17ß in njegove 

estrom podobne derivate), androgenim 

ali gestagenim učinkovanjem. 

Taka zdravila lahko daje 

le veterinar, razen za sinhronizacijo 

estrusa in pripravo živali 

donork. Taka zdravila lahko daje 

tudi druga oseba, za katero je 

neposredno odgovoren veterinar. 





Izvedba zahteve 

Kmet lahko uporablja snovi za sinhronizacijo estrusa in pripravo 

živali donork samo z neposrednim dovoljenjem veterinarja. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali uporabljam snovi za 

sinhronizacijo estrusa in 

pripravo živali donork 

samo z neposrednim dovoljenjem 

veterinarja? 

Da. 

Ne. 





53. Imetnik živali nima zdravil za 

uporabo v veterinarski medicini, 

ki vsebujejo estradiol 

17ß ali njegove estrom podobne 

derivate. 


S, 50 

CILJ 


Z nadzorovano in strokovno uporabo 

registriranih zdravil, ki vsebujejo 

prepovedane substance, 

zdraviti živali, ne da bi to vplivalo 

na varnost hrane. 







Uporabo estradiol 17ß ali njegove 

estrom podobne derivate 

sme pod določenimi pogoji 

samo veterinar, ki odgovarja za 

posledice. 






Kmet ne sme imeti zdravil za uporabo v veterinarski medicini, 

ki vsebujejo estradiol 17 ß ali njegovim estrom podobne derivate. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 


posedovanja zdravil za 

uporabo v veterinarski 

medicini, ki vsebujejo 

estradiol 17 ß ali njegovim 

estrom podobne derivate? 

Da. 

Ne. 

75 


77 

76 




54. Imetnik živali, živali, za pleme 

in plemenske živali, ki 

jim je veterinar dajal snovi 

s hormonskim ali tireostatskim 

delovanjem ter betaagoniste, 

ne daje v promet 

za prehrano ljudi pred potekom 

karence. 


S, 50 

CILJ 


Ekonomska izraba plemenskih 

živali za varno hrano ljudi ob 

upoštevanju pravil o zdravljenju 

živali. 







Če so bila upoštevana načela 

dovoljene uporabe prepovedanih 

snovi prek zdravil, ki so dovoljena 

za promet, in dovoljen 

način uporabe, se za prehrano 

ljudi lahko uporabi tudi meso 

plemenskih živali, tretiranih z 

zdravili s hormonskim ali tireostatskim 

delovanjem ter beta- 

-agonisti, seveda ob upoštevanju 

karence. 


Kmet je seznanjen s karenco uporabljenih zdravil in živali, pred 

iztekom karence uporabljenih snovi ne daje v promet za prehrano 

ljudi. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 


dajanja živali, tretiranih s 

snovmi s hormonskim ali 

tireostatskim delovanjem 

in beta-agonisti, na trg za 

prehrano ljudi pred iztekom 

karence? 

Da. 

Ne. 





55. Imetnik živali skrbi, da visoko 

vredne konje in dirkalne 

ter tekmovalne konje ali konje 

za razplod ali razstave, 

vključno z registriranimi kopitarji, 

katerim je bilo dano 

zdravilo za uporabo v veterinarski 

medicini, ki vsebuje 

alitrenbolon ali betaagoniste, 

spremlja veterinarsko 

spričevalo ali potni list s podatki 

o zdravljenju. 


S, 50 

CILJ 


Evidentiranje vseh podatkov o 

zdravljenju, ki vplivajo na varnost 

hrane, v dokumente, ki 

spremljajo živali pri premikih 

zato, da se prepreči vstop zdravljenih 

živali v prehransko verigo 

ljudi. 







Pred iztekom karence je dovoljen 

promet z visoko vrednimi 

konji in posebno z dirkalnimi in 

tekmovalnimi konji, cirkuškimi 

konji ali s konji za razplod ali razstave, 

vključno z registriranimi 

kopitarji, katerim je bilo dano 

zdravilo za uporabo v veterinarski 

medicini, ki vsebuje aliltrenbolon 

ali betaagoniste, če so 

podatki o zdravljenju vpisani v 

veterinarsko spričevalo ali potni 

list. 


Kmet zagotovi, da so vsi podatki o zdravljenju živali z zdravili, ki 

vsebujejo trenbolon ali betaagoniste, vpisani v veterinarsko spričevalo 

ali potni list. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 


da so vsi podatki o zdravljenju 

živali z zdravili, ki 

vsebujejo trenbolon ali 

beta-agoniste, vpisani v 

veterinarsko spričevalo 

ali potni list? 

Da. 

Ne. 

77 


79 

78 




56. Meso in izdelki živali, ki so 

jim bile dane snovi z estrogenim, 

androgenim ali gestagenim 

učinkom ali betaagonisti, 

se ne dajejo v promet 

za prehrano ljudi, razen 

če je živali zdravil veterinar 

in je upoštevana karenca, 

preden so bile živali zaklane. 


T, 100 

CILJ 




ljudi meso in izdelki iz mesa, ki 

ne vsebujejo ostankov snovi z 

estrogenim, androgenim ali gestagenim 

učinkom ali beta-agonisti. 







Če se živali zdravijo z zdravili, ki 

vsebujejo snovi z estrogenim, 

androgenim ali gestagenim učinkom 

ali beta-agoniste, in so ta 

zdravila dovoljena za promet, se 

meso tako zdravljenih živali sme 

uporabiti za prehrano ljudi ob 

upoštevanju karence. 

Zato je treba natančno upoštevati 

rok karence in se ne smejo 

dajati meso in proizvodi iz mesa 

takih živali na trg za prehrano ljudi 

pred iztekom karence. 


Kmet je seznanjen s karenco uporabljenih zdravil in pred iztekom 

karence ne daje v promet mesa in proizvodov tretiranih živali za 

prehrano ljudi. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 


dajanja mesa in proizvodov 

živali, tretiranih s 

snovmi s hormonskim ali 

tireostatskim delovanjem 

in beta-agonisti, na trg za 

prehrano ljudi pred iztekom 

karence? 

Da. 

Ne. 


XI. STANDARD ZA VARNO HRANO IN KRMO 



57. (MK) Gospodarski prostori, 

naprave in delovna oprema, 

ki se uporabljajo in pridejo 

v neposreden stik s proizvodom 

v primarni rastlinski ali 

živalski pridelavi (proizvodnji) 

in primarni proizvodnji 

krme so čisti, urejeni in vzdrževani 

po običajnih načelih 

kmetovanja, ki jih upošteva 

preudaren kmet v posamezni 

regiji. 


(MK) L, 20 

CILJ 


Osnovni cilj te zahteve je preprečevanje 

kontaminacije živil in 

krme v fazi primarne pridelave. 

SPLOŠNI RAZLOGI: 


Osnovni namen zahteve po čistoči, urejenosti, vzdrževanju prostorov, 

opreme in naprav, ki se uporabljajo v primarni rastlinski 

ali živalski pridelavi (proizvodnji), vključno s primarno pridelavo 

krme, je zaščita živil pred morebitno kontaminacijo! 

Kontaminacija ali onesnaženje je lahko: biološko, kemijsko ali fizikalno. 

Prosti pretok varnih in kakovostnih živil je pomemben vidik notranjega 

trga in pomembno prispeva k zdravju in dobremu počutju 

državljanov in njihovim socialnim in gospodarskim interesom. 

Naloga Skupnosti je zagotavljati visoko raven varovanja življenja 

in zdravja ljudi. 

Za zagotavljanje varnosti živil je treba obravnavati vse vidike proizvodnje 

v živilski verigi kot neprekinjeno vrsto od vključno primarne 

pridelave živil in pridelave živalske krme do prodaje ali dobave 

živil potrošniku, ker lahko vsak člen te verige potencialno vpliva 

na varnost živil. Zahteve iz Uredbe ES št. 178/2002, ki jih najdete 

na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONS 

LEG:2002R0178:20090807:SL:PDF, je potrebno upoštevati v vseh 

fazah pridelave, predelave in distribucije hrane in krme. Ne uporabljajo 

se za primarno pridelavo za zasebno domačo rabo ali za 

domačo pripravo, ravnanje z živili ali shranjevanje živil za zasebno 

domačo porabo. 


1. Primarni proizvodi rastlinskega 

izvora in krma: 

– delovni prostori, posode, 

stroji, naprave, delovna oprema 

morajo biti v času njihove 

uporabe (žetev, košnja obiranje, 

pobiranje, transport, 

skladiščenje …) redno čiščeni 

in vzdrževani. 

2. Primarni proizvodi živalskega 

izvora in prireja živali: 

– napajalniki, krmilniki, jasli, krmilna 

korita, delovni prostori, 

posode, stroji, naprave, delovna 

oprema in transportna 

sredstva morajo biti v času 

njihove uporabe pri prireji živali 

in primarni pridelavi živil 

živalskega izvora redno čiščeni 

in vzdrževani 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali so uporabljeni prostori, 

skladišča, naprave, 

oprema, posode, transportni 

zaboji, transportna 

sredstva in vozila za 

spravilo primarnih proizvodov, 

dokler so v uporabi 

in glede na njihov namen 

za določen primarni 

proizvod rastlinskega ali 

živalskega izvora oziroma 

krmo, čisti in vzdrževani? 

(Ocenjuje se predvsem vizualna 

čistoča, vonj, rednost 

postopkov čiščenja.) 

Da. 

Ne. 


mora kmet v 15-ih dneh 

napako odpraviti in v istih 

15-ih dneh poslati na Agencijo 

RS za kmetijske trge in 

razvoj podeželja dokazilo 



79 


81 

80 

Zahteve navzkrižne skladnosti živilske zakonodaje so omejene 

samo na primarno pridelavo živil in primarno pridelavo krme: 

Primarna pridelava živil pomeni pridelavo, rejo ali gojenje primarnih 

proizvodov, vključno z žetvijo, molžo in prirejo domačih 

živali pred zakolom. Vključuje tudi lov in ribolov ter pobiranje samoniklih 

proizvodov. 

Primarna pridelava krme pomeni proizvodnjo kmetijskih proizvodov, 

vključno s pridelavo, žetvijo, molžo, gojenjem živali (pred 

zakolom) ali ribarjenjem za pridobitev izključno proizvodov, ki po 

žetvi, pobiranju ali ujetju niso podvrženi nobenemu drugemu postopku, 

razen preprosti fizični obdelavi. 

Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme v vseh 

fazah pridelave, predelave in distribucije v obratih pod njihovim 

nadzorom zagotavljajo, da živila in krma izpolnjujejo zahteve živilske 

zakonodaje, ki veljajo za njihove dejavnosti, in preverjajo 

izpolnjevanje teh zahtev. 

POSEBNI RAZLOGI: 

Za živilo, ki je proizvedeno v skladu s posebnimi predpisi Skupnosti, 

ki urejajo varnost živil, se šteje, da je varno, če izpolnjuje zahteve 

predpisov (14. člen Uredbe ES, št. 178/2002). 

Za krmo, ki je proizvedena v skladu s posebnimi predpisi Skupnosti, 

ki urejajo varnost krme, se šteje, da je varna, če izpolnjuje zahteve 

predpisov (15. člen Uredbe ES, št. 178/2002). 





58. Nosilec dejavnosti ob sumu 

ali ugotovitvi da njegova 

krma/ živilo ni varna sprejme 

ustrezne ukrepe (obveščanje 

kupcev, umik in 

odpoklic) oziroma obvesti 

pristojne organe o tem (npr 

o pozitivnem izvidu notranje 

kontrole). 


S, 50 

Pravnomočna odločba za prekršek 

je izdana 

CILJ 


Cilj umika je izvesti vse potrebne 

ukrepe, da nevarni proizvod 

(živilo ali krma) ne pride v roke 

porabnika ali kmeta. 


Postopek umika oziroma odpoklica 

krme in živil je ključnega 

pomena pri preprečevanju 

možnih škodljivih učinkov na 

zdravje živali in zdravje in življenje 

ljudi, ki jih v prometu lahko 

povzročijo neskladna krma in 

živila. Postopki umika oziroma 

odpoklica so potrebni v vseh primerih, 

ko krma oziroma živilo ni 

več pod neposrednim nadzorom 

nosilca živilske dejavnosti. Da se 

lahko postopki umika oziroma 

odpoklica učinkovito izvedejo 

morajo nosilci živilske dejavnosti 

zagotavljati sledljivost vseh živil 

in krme dane na trg (glej zahtevo 

navzkrižne skladnosti št. 61). 

Obveščanje pristojnih organov o 

ukrepih, sprejetih za obvladovanje 

tveganja, lahko bistveno pripomore 

k preprečevanju, zmanjšanju 

oziroma odpravi tveganja. 

Za varnost živil in krme v primarni 

pridelavi je odgovoren kmet 

(nosilec dejavnosti proizvodnje 

krme, nosilec živilske dejavnosti). 


V primeru, ko določena krma ali živilo ni več pod neposrednim 

nadzorom, mora kmet na podlagi evidence kupcev (zahteva navzkrižne 

skladnosti št. 61.) določiti, komu je bila neskladna krma 

oziroma neskladno živilo distribuirano in začeti postopke umika 

živila oziroma krme. 

To pomeni, da mora obvestiti vse kupce tega živila – razen v primeru, 

ko so kupci živila končni potrošniki – in jih pozvati, da živila 

ne dajo na trg oziroma ga nemudoma umaknejo s prodajnih polic. 

Če je kmet živilo, ki predstavlja neposredno tveganje za zdravje, 

dal na trg neposredno končnemu potrošniku, mora sprožiti odpoklic 

tega živila. Odpoklic se izvede preko sredstev javnega obveščanja 

(časopis, televizija, splet …). Potrebno je uporabiti tista 

sredstva javnega obveščanja, s katerimi se doseže kar največje 

število kupcev neskladnega živila. 

Kmet mora o vseh postopkih umika oziroma odpoklica obvestiti 

pristojni organ (VURS v primeru živil živalskega izvora, IRSKGH v 

primeru živil in krme rastlinskega izvora). 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali sem ob sumu oziroma 

ugotovitvi, da krma 

oziroma živilo ni varno, 

sprejel ustrezne ukrepe 

(po potrebi obvestil kupce, 

umaknil / odpoklical 

krmo ali živilo s trga)? 

Da. 

Ne. 

2. Ali sem ob sumu oziroma 

ugotovitvi, da krma oziroma 

živilo ni varno, obvestil 

pristojne organe? 

Da. 

Ne. 

81 


83 

82 




59. Nosilec dejavnosti ne daje 

na trg krma/živila, če ve oziroma 

utemeljeno sumi, da 

niso varna. 


S, 50 

Pravnomočna odločba za prekršek 

je izdana 

CILJ 


Gre za osnovno načelo živilske 

zakonodaje, ki nalaga nosilcem 

dejavnosti, da so odgovorni za 

varnost oziroma skladnost krme 

in živil, ki jih dajejo na trg. Nosilec 

dejavnosti nosi primarno 

pravno odgovornost za zagotavljanje 

varnosti krme in živil. Iz 

tega sledi, da mora nosilec dejavnosti 

preprečiti vsako dajanje 

na trg krme in živil, za katere se 

sumi ali obstaja neposreden dokaz, 

da niso varna. 


Kmet krme oziroma živila, za katerega ima neposreden dokaz, da 

ni varno, ne da na trg. Neskladno živilo se lahko uporabi za drug 

namen od prvotno predvidenega, če to ni v nasprotju z zakonodajo, 

oziroma je potrebno z neskladnim živilom ravnati v skladu 

z zakonodajo, ki ureja živalske stranske proizvode – neškodljivo 

uničenje. V kolikor obstaja sum, da živilo ni varno ga ni dovoljeno 

dajati na trg, dokler se sum glede varnosti živila potrdi oziroma 

ovrže. V kolikor suma ni mogoče niti potrditi niti ovreči, se z živilom 

ravna kot da ni varno. Neskladno krmo je potrebno uničiti, 

razen če se pristojni organ soglaša z drugim načinom uporabe. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali preprečim, da bi živila, 

ki niso varna prišla na 

trg? 

Da. 

Ne. 


Nevarni proizvod (živilo ali krma) 

ne sme na trg. 





60. (MK) Zagotovljena je higiena 

delovnih postopkov pri 

primarni proizvodnji živil in 

krme, prevozu in skladiščenju 

rastlinskih in živalskih 

proizvodov (živil rastlinskega 

in živalskega izvora ter 

krme). 


(MK), L, 20 

CILJ 



Ta in zahteva 57 se nanašata izključno na kontaminacijo, ki nastane v fazi, ko 

imamo opraviti z »rezultatom« primarne pridelave, tj. z določenim živilom rastlinskega 

ali živalskega izvora oziroma s krmo. 

Možni izvori kontaminacije: 

– objekti in naprave ter z njimi povezani delovni postopki, 

– skladiščenje, 

– prevozna sredstva, 

– zrak, 

– zemlja, 

– voda, 

– organska in mineralna gnojila, 

– proizvodi za zaščito rastlin in biocidi, 

– veterinarska zdravila, vključno z medicirano krmo, 

– mikotoksini, težke kovine in radioaktivnimi materiali, 

– nalezljive bolezni, ki se prenašajo na človeka s hrano, 

– vnos novih živali, 

– čistoča živali, 

– osebje, ki ravna z živili, 

– krma, 

– strupena semena plevelov (na primer kristavec, predenica), 

– semena žit, okužena z rženim rožičkom, 

– škodljivci, 

– ravnanje z odpadki in odlaganje odpadkov. 

VPRAŠANJA ZA POMOČ KMETU 

1. Ali je zagotovljena higiena delovnih postopkov 

v primarni proizvodnji ter pri prevozu 

in skladiščenju rastlinskih in živalskih 

proizvodov? 

Da. 

Ne. 


v prireji mleka vključno s čistočo vimena 

in hlajenjem surovega mleka? 

Da. 

Ne. 


glede čistoče jajc, načina njihovega hranjenja 

in upoštevanja maksimalnega roka za 

oddajo jajc na trg? 

Da. 

Ne. 

Če kontrolor ugotovi kršitev, mora kmet v 15-ih 

dneh napako odpraviti in v istih 15-ih dneh poslati 

na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj 

podeželja dokazilo (izjava ali kopija listin ali fotografija), 


83 


84 


I. Primarni proizvodi rastlinskega izvora in krma: 

Ustrezna morata biti način in čas spravila primarnih proizvodov rastlinskega izvora in krme. 

Pri spravilu primarnih proizvodov rastlinskega izvora in krme je treba izvajati ukrepe, ki preprečijo kontaminacijo z mikroorganizmi (bakterije, plesni, kvasovke), njihovimi 

izločki ter strupenimi pleveli. 

Spravilo 

Spravilo primarnih proizvodov oziroma krme mora biti opravljeno, ko je dosežena optimalna zrelost glede na vrsto pridelka. 

Treba je paziti: 

– da ob spravilu izločimo nagnite in poškodovane primarne proizvode ter pridelke, ki so jih poškodovale oziroma ponesnažile žuželke ali drugi škodljivci, 

– da ob spravilu ne pride do kontaminacije primarnih proizvodov z zemljo, gnojem, 

– da pri spravilu žit in krmnih poljščin izločimo primesi strupenih plevelov (na primer kristavec in rženi rožiček pri žitih ter predenica pri krmnih travno-deteljnih mešanicah). 

Prevoz in skladiščenje 

Pogoji prevoza in skladiščenja morajo biti prilagojeni vrsti primarnega proizvoda rastlinskega izvora. Osnovni namen je, da se glede na vrsto primarnega proizvoda 

rastlinskega izvora ohrani njegova kakovost. Zlasti je treba paziti na ustrezen temperaturni režim, pri skladiščenju pa poleg tega tudi na primerno zračnost, vlažnost 

in osvetlitev. 

II. Primarni proizvodi živalskega izvora: 

a) Proizvodni procesi in ravnanje kmeta pri prireji mleka 

Zdravstveni status za živali, ki se jih redi za proizvodnjo mleka. Vsakodnevna kontrola splošnega zdravstvenega stanja živali. Redno kontrolirajte vimena in ugotavljanje 

morebitnih znakov pojava mastitisa (oteklina, bolečina, spremenjeno mleko …), poškodb seskov, bodite pozorni na vrednost indeksa somatskih celic. Skrbite, 

da se dnevnik veterinarskih posegov korektno vodi in da upoštevate morebitne predpisane karence za oddajo mleka. 

Higiena molže 

Za potrebe molže: V prostoru, kjer se izvaja molža, ali v njegovi neposredni bližini zagotovite naslednje: umivalnik s toplo in hladno vodo; milo in čiste brisače (priporoča 

se uporaba papirnatih brisač). 

Priprava molže 

Temeljito očistite vimena. Priporočljivo je, da se pred začetkom molže pregleda prve curke glede morebitnih organoleptičnih ali fizično kemičnih anomalij. Pred 

začetkom molže vsake posamezne živali se prepričajte, da žival ni v karenci oziroma te podatke preverite v Dnevniku veterinarskih posegov oziroma v identifikacijskem 

sistemu za zdravljene živali (če na kmetiji obstaja). Priporoča se, da si z jasno vidnimi zunanjimi znamenji (nožni obročki, barvna markacija) označite živali, 

katerih mleko ni ustrezno. 

Shranjevanje mleka 

Zagotoviti je treba ločen prostor za skladiščenje mleka do oddaje v mlekarno. Dnevno preverjajte temperaturo hlajenja v odvisnosti od načina oddaje v mlekarno (8 

°C oziroma 6 °C). Prostor za skladiščenje mleka uporabljajte samo za mleko pridelano na posestvu. 

b) Delovni postopki pri prireji jajc 

Pri prireji konzumnih jajc je treba zagotoviti čistočo jajc, hranjenje na suhem, zračnem in temnem prostoru in pravočasno oddajo jajc na trg (v roku 21 dni po tem, 

ko so bila znesena). 

85 




št. 61 

61. Nosilci dejavnosti pridelave živil 

imajo vzpostavljen sistem za 

določitev prejemnikov njihovih 

proizvodov (kmetijskih pridelkov), 

razen ob dobavi teh živil 

neposredno končnemu potrošniku. 


S, 50 

CILJ 

Varovanje 

zdravja. 

Zagotavljanje sledljivosti živil. 


Sledljivost je možnost sledenja in spremljanja živila, 

krme, živali, ki daje hrano, ali snovi, ki je namenjena 

za vključitev v živilo ali se zanjo pričakuje, da 

bo vključena v živilo ali krmo, in sicer skozi vse faze 

pridelave, predelave in distribucije. 

Kmetje morajo zagotoviti sledljivosti vhodnih surovin; 

to pomeni, da morajo biti sposobni določiti 

vsako osebo, ki mu je dobavila krmo, žival za pridobivanje 

hrane ali snov, namenjeno uporabi ali za 

katero se pričakuje, da se bo uporabila v živilu ali 

krmi. 

Kmet mora zagotoviti tudi sledljivosti izhodnih proizvodov, 

kar pomeni, da zagotavlja evidenco kupcev 

njegovih proizvodov. 

Sledljivost v pomenu iz 18. člena Uredbe 178/2002 

ES ne pomeni, da je treba zagotavljati sledljivost za 

veterinarska zdravila, fitofarmacevtska sredstva, 

mineralna gnojila in semena, ki se uporabljajo pri 

pridelavi, vendar niso vgrajeni v kmetijske pridelke. 

Ti podatki se vodijo po drugih predpisih. 


PRODAJA PRIMARNIH ŽIVIL 

Kmetje, ki prodajajo primarna živila rastlinskega 

in živalskega izvora morajo zagotavljati sledljivost. 

To pomeni, da morajo hraniti dokumente 

(račune, dobavnice, tovorne liste, izjave o prodaji 

kmetijskih pridelkov drugemu kmetu), s katerimi 

dokazujejo za vsa prodana živila najmanj naslednje 

podatke: 

– ime in naslov kupca (prejemnika); 

– vrsta in količina odpremljenih (prodanih) kmetijskih 

pridelkov; 

– datum prodaje; 

– številka partije, lota – če obstaja. 

Dokumenti se hranijo glede na rok trajanja kmetijskih 

pridelkov. Za krmo in živila je splošni rok 

hrambe dokumentov 5 let. Za hitro pokvarljiva 

živila in krmo, katerih rok trajanja je manj kot 3 

mesece, pa je treba dokumente hraniti 6 mesecev 

po dobavi. 

Za živila, ki jih kmetje prodajo neposredno končnim 

potrošnikom (doma na domu, na tržnici), ni 

potrebno voditi evidence o njihovih kupcih. 

VPRAŠANJA 

ZA POMOČ KMETU 

1. Ali imajo nosilci dejavnosti 

pridelave 

živil rastlinskega in živalskega 

izvora, razen 

v primeru prodaje živil 

končnemu potrošniku, 

vzpostavljen 

sistem za določanje 

prejemnikov njihovih 

proizvodov? 

Da. 

Ne. 

85 


87 

86 


Zahteva 

navzkrižne skladnosti št. 62 

62. (MK) Za vso krmo, namenjeno živalim za 

pridobivanje hrane, nosilec dejavnosti 

zagotavlja sledljivost dobavljene krme. 


(MK), L, 20 

CILJ 


Zagotavljanje sledljivosti dobaviteljev krme. 


Strokovni razlogi so enaki 

kot pri zahtevi 57. 

NAKUP KRME 


Zagotavljanje sledljivosti pri nabavi krme 

Kmetje, ki kupujejo krmo, morajo zagotavljati sledljivost kupljene 

krme. Dokumente morajo hraniti pet let od datuma dobave. To 

pomeni, da morajo hraniti dokumente (račune, dobavnice, tovorne 

liste, deklaracijo proizvoda, izjave ob nakupu krme od drugega 

kmeta), s katerimi dokazujejo za vso kupljeno krmo najmanj naslednje 

podatke: 

– ime in naslov dobavitelja; 

– vrsta in količina dobavljene krme; 

– datum dobave; 


Opozorilo: Tudi v primeru, ko dobavitelj krme nosilcu dejavnosti 

proizvodnje krme pri dobavi (prodaji) ne izstavi računa, mora imeti 

nosilec dejavnosti proizvodnje krme dokument (izjavo), ki ga 

podpišeta tako dobavitelj kot tudi prevzemnik krme. Izjava mora 

vsebovati sledeče podatke: 

- ime in naslov dobavitelja; 

- vrsto in količino nabavljene krme; 

- datum nabave (nakupa); 

- številko lota, partije oziroma EAN kode, če obstajajo. 

VPRAŠANJA 


1. Ali ima nosilec dejavnosti 

za dobavljeno 

krmo vzpostavljen 

sistem sledljivosti? 

Da. 

Ne. 


mora kmet v 15-ih 

dneh napako odpraviti 

in v istih 15-ih dneh poslati 

na Agencijo RS za 

kmetijske trge in razvoj 

podeželja dokazilo (izjava 

ali kopija listin ali fotografija), 

da je napako 

odpravil. 



Zahteva 


63. (MK) Nosilci dejavnosti proizvodnje 

krme imajo vzpostavljen sistem 

za določitev prejemnikov njihovih 

proizvodov (krme). 


(MK), L, 20 

CILJ 


Zagotavljanje sledljivosti kupcev krme. 


Strokovni razlogi so enaki kot 

pri zahtevi 57. 

PRODAJA KRME 


Zagotavljanje sledljivosti pri prodaji in krme 

Kmetje, ki prodajajo krmo, morajo zagotavljati sledljivost. To pomeni, 

da morajo hraniti dokumente (račune, dobavnice, tovorne 

liste, deklaracije o sestavi krme, izjave ob prodaji krme drugemu 

kmetu), s katerimi dokazujejo najmanj naslednje podatke: 

– ime in naslov kupca (prejemnika); 

– vrsta in količina krme; 

– datum prodaje; 


Dokumenti se hranijo glede na rok trajanja kmetijskih pridelkov. 

Za krmo in živila je splošni rok hrambe dokumentov 5 let. Za hitro 

pokvarljiva živila in krmo, katerih rok trajanja je manj kot 3 mesece, 

pa je treba dokumente hraniti 6 mesecev po dobavi. 

VPRAŠANJA 


1. Ali ima nosilec dejavnosti 

proizvodnje 

krme vzpostavljen sistem 

za določitev prejemnikov 

njegovih 

proizvodov (krme)? 

Da. 

Ne. 









da je napako 

odpravil. 

87 


89 

88 


Zahteva 


64. (MK) Gospodarstvo skrbi za zaščito 

pred škodljivci, s tem da odpravlja 

razmere, ki omogočajo razvoj škodljivcev, 

po potrebi nastavlja vabe in 

preprečuje dostop škodljivcev do živil 

in krme, opreme in naprav, kadar se z 

njimi skladišči. 


(MK), L, 20 

CILJ 


Preprečevanje širjenja kužnih bolezni 

ljudi, živali in zoonoz. 


Glodavci, insekti in njihovi izločki 

predstavljajo vektorje za širjenje 

kužnih bolezni ljudi in živali ter zoonoz. 

Redno zatiranje škodljivcev 

oziroma vzdrževanje njihovega 

števila na sprejemljivi ravni je edini 

način za zmanjšanje tveganja, ki 

ga predstavljajo. 

Preprečevanje dostopa škodljivcev do hrane 

in krme z uporabo zaščitnih mrež na 

oknih, rešetk na talnih odtokih, zagotavljanjem 

dobrega tesnjenja vrat ipd. 

Zagotavljanje pogojev, ki preprečujejo nastanek 

mest za razmnoževanje škodljivcev 

(urejenost okolice in objektov). 

Ugotavljanje prisotnosti in zatiranje škodljivcev. 

1. Ali izvajam ukrepe, s katerimi se preprečuje 

dostop škodljivcev do primarnih proizvodov 

in prostorov, kjer bivajo živali? 

Da. 

Ne. 

2. Ali so okolica in objekti urejeni tako, da ni 

nevarnosti za nastanek mest za razmnoževanje 

škodljivcev? 

Da. 

Ne. 

3. Ali izvajam zatiranje škodljivcev, če se pojavijo? 

Da. 

Ne. 

Če kontrolor ugotovi kršitev, mora kmet v 

15-ih dneh napako odpraviti in v istih 15- 

ih dneh poslati na Agencijo RS za kmetijske 

trge in razvoj podeželja dokazilo (izjava ali 

kopija listin ali fotografija), da je napako 

odpravil. 





65. Snovi, ki pomenijo tveganje 

za varnost živil in 

krme, morajo biti skladiščene 

tako, da ni kontaminacije 

živil in krme. 


S, 50 

CILJ 


Preprečevanje širjenja kužnih 

bolezni pri človeku oziroma 

preprečevanje kontaminacije 

živil s patogenimi 

mikroorganizmi. 


Nevarne snovi so: 

– sredstva za zaščito rastlin (glej standard 

za fitofarmacevtska sredstva), 

– veterinarska zdravila, 

– krmni dodatki, 

– medicirana krma, 

– drugo (gorivo, barve, laki, čistila …). 

Nevarne snovi predstavljajo tveganje 

zdravja ljudi (in živali), zato mora biti ravnanje 

z njimi ustrezno regulirano. 

Nepravilna uporaba in skladiščenje nevarnih 

snovi predstavlja tveganje kontaminacije 

primarnih proizvodov. 

Nevarne snovi že same po sebi predstavljajo 

tveganje zdravja ljudi (in živali), zato 

mora biti ravnanje z njimi ustrezno regulirano. 

Nepravilno skladiščenje nevarnih snovi 

predstavlja tveganje kontaminacije krme 

in primarnih proizvodov. 


Nevarne snovi so skladiščene na za ta namen določenih 

mestih, in na način, da nepooblaščene osebe nimajo dostopa 

do njih. 

Kmet uporablja dovoljene krmne dodatke, premikse iz dovoljenih 

krmnih dodatkov oziroma krmne mešanice iz dovoljenih 

krmnih dodatkov. 

Na kmetijskem gospodarstvu uporabljajo za krmljenje živali 

samo dovoljene krmne dodatke s Seznama 1*, zdravila, ki 

so dovoljena za promet v skladu z navodili veterinarja, medicirane 

krmne mešanice, proizvedene iz odobrenih predmešanic 

v skladu z navodili veterinarja. Uporaba medicirane 

krme mora potekati pod nadzorom veterinarja in mora 

biti vpisana v dnevnik veterinarskih posegov. 

Medicirana krma se mora skladiščiti tako, da je zdrave živali 

ne morejo zaužiti 

Uporaba zdravil za zdravljene živali mora potekati v skladu z 

navodilom veterinarja, ki je zdravilo izdal, oziroma v skladu 

z navodili proizvajalca. 

VPRAŠANJA 


1. Ali so nevarne snovi skladiščene 

na mestih, ki so 

posebej določena, zato 

da nepooblaščene osebe 

nimajo dostopa do njih, in 

ali se uporabljajo in skladiščijo 

skladno z zakonodajo 

in navodili proizvajalca? 

Da. 

Ne. 

* http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Varna_hrana/krmni_dodatki_jan10/SEZNAM_I__II_122012.pdf 

89 


91 

90 



št. 66 

66. (MK) Na kmetijskem gospodarstvu 

se vodijo predpisane evidence, 

ki so v skladu z zahtevami 

za posamezno vrsto primarne 

proizvodnje živil in krme. 

(zahteva ne velja za evidence 

iz standardov za fitofarmacevtska 

sredstva in identifikacije in 

registracije živali) 


(MK), L, 20 

CILJ 


Zagotavljanje sledljivosti živil in 

krme, zagotovitev ciljno usmerjenih 

in natančnih umikov ali odpoklicev 

ter zagotavljanje pregleda 

nad postopki njihove pridelave v 

primarni proizvodnji. 

Strokovni razlogi * KAKO RAVNA KMET? * VPRAŠANJA ZA POMOČ KMETU 

Namen vodenja evidenc je, da sta 

nosilec dejavnosti in organ, ki izvaja 

nadzor obveščena, kaj se je 

s primarnim proizvodom oziroma 

živaljo za prehrano ljudi v določeni 

fazi pridelave, proizvodnje ali 

prireje dogajalo. Iz evidenc morata 

biti razvidna pravilna uporaba 

in upoštevanje karenc pri FFS, veterinarskih 

zdravilih in medicirani 

krmi. 

V nadaljevanju so zbrane evidence, 

ki se preverjajo v tem standardu 

ali pri drugih standardih. 

Vodijo se vse prepisane evidence. 

1. Ali so vodene vse ustrezne evidence, 

ki zagotavljajo sledljivost in umik živil 

in krme? 

Da. 

Ne. 

2. Ali so vodene vse ustrezne evidence v 

odvisnosti od vrste primarne pridelave 

hrane in krme? 

Da. 

Ne. 

Če kontrolor ugotovi kršitev, mora kmet 

v 15-ih dneh napako odpraviti in v istih 

15-ih dneh poslati na Agencijo RS za 

kmetijske trge in razvoj podeželja dokazilo 




Vrsta evidence/dokumentacije 

Zahteva pri 

standardu št.: 

Evidenca velja za 

mojo kmetijo da/ne 

Dovoljenje KMG-ju za uporabo blata iz čistilnih naprav. III., XI. Da/ne 

Dokazilo o prejeti ali oddani količini živinskih gnojil. IV., XI. Da/ne 

Evidenca podatkov o rojstvu, prihodu, odhodu in starosti domače živali ob prihodu in odhodu na KG IV., XI. Da/ne 

Dokazilo o oddaji, prodaji ali na drug način odstranjenem presežku živinskih gnojil IV., XI. Da/ne 

Dovoljenje za uporabo gnojnice in gnojevke v obdobju prepovedi. IV., XI. Da/ne 

V primeru manjkajočih zmogljivosti skladišča za živinska gnojila dokazilo o najemu le teh. IV., XI. Da/ne 

Dovoljenje za manjšo potrebo po zmogljivosti skladišč za živinska gnojila. IV., XI. Da/ne 

Evidenca uporabe živinskih in mineralnih gnojil za tekoče koledarsko leto IV., XI, XIX, XX, Da/ne 

Dokazila o nakupu ali prejemu organskih gnojil. IV., XI. Da/ne 

Potni list za govedo. VII. , XI. Da/ne 

Register govedi na gospodarstvu. VII. , XI Da/ne 

Register prašičev na gospodarstvu. VI., XI Da/ne 

Spremni identifikacijski dokument. (prašiči) VI., XI Da/ne 

Register drobnice na gospodarstvu. VIII., XI Da/ne 

Spremni list. (drobnica) VIII., XI Da/ne 

Znak o rednem pregledu. IX., XI, XIX, XX Da/ne 

Veljavno potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine. IX., XI, XIX, XX Da/ne 

Evidence o uporabi FFS IX., XI, XX Da/ne 

*… se nadaljuje na naslednji strani 

91 


93 

92 

Vrsta evidence/dokumentacije 

Zahteva pri 

standardu št.: 

Evidenca velja za 

mojo kmetijo da/ne 

Veterinarsko spričevalo ali potni list s podatki o zdravljenju. (konji) X., XI Da/ne 

Evidenca o rezultatih vseh analiz, pomembnih za zdravje ljudi, opravljenih na živalim odvzetih vzorcih 

ali na drugih vzorcih, odvzetih za diagnostične namene 

XI, 

Da/ne 

Nosilci živilske dejavnosti, ki redijo živali ali proizvajajo primarne proizvode živalskega izvora, morajo 

voditi evidenco o vseh ustreznih poročilih o preverjanjih, opravljenih na živalih ali proizvodih 

XI, 

Da/ne 

živalskega izvora 

Prijava pridelave GSR XI, Da/ne 

Morebiten pojav škodljivcev ali bolezni z vplivom na varnost primarnih proizvodov XI, Da/ne 

Rezultat vseh analiz odvzetih vzorcev, pomembnih za varnost krme XI, Da/ne 

Vir in količina vseh surovin za krmo (nakup). Dokumentacija za zagotavljanje sledljivosti krme 

Dokumentacija o prejemnikih krme (prodaja) Dokumentacija za zagotavljanje sledljivosti krme 

XI, 

Dovoljenje za uporabo in skladiščenje ribje moke, mlečnih nadomestkov z ribjo moko, dikalcijevega 

fosfata in trikalcijevega fosfata živalskega izvora, krvne moke, krvnih proizvodov in njihovih krmnih 

XII, XI 

Da/ne 

mešanic na kmetijskem gospodarstvu. 

Dnevnik veterinarskih posegov XVIII, XI Da/ne 

Evidence o zdravljenju živali. XVIII, XI Da/ne 

Vodno dovoljenje za namakanje XIX, Da/ne 

XI 



Zahteva 


67. Nosilci dejavnosti nabavljajo 

krmo samo iz obratov, ki so 

registrirani ali odobreni pri pristojnih 

organih, razen v primeru, 

ko se registracija v skladu z 

Uredbo 183/2005 ES ne zahteva. 


S, 50 

CILJ 




Nosilci dejavnosti lahko nabavljajo 

krmo (na primer močna krmila, 

krmilne mešanice) samo iz obratov, 

ki so registrirani ali odobreni 

pri pristojnih organih, razen kadar 

se registracija v skladu z uredbo 

ne zahteva, in sicer: pri nakupu/ 

prodaji primarne krme (seno, silaža, 

neobdelana žita, sveža krma) 

od/pri kmetu. 

V Sloveniji sta na spletnih straneh 

VURS-a (http://www.vurs.gov. 

si/si/registri_in_seznami/) objavljena 

dva registra registriranih 

oziroma odbranih obratov: 

– Register registriranih obratov 

nosilcev dejavnosti poslovanja 

s krmo. 

– Register odobrenih obratov nosilcev 

dejavnosti poslovanja s 

krmo. 


Če kmet nabavi krmo v redni prodaji (zadruga, trgovina, registrirana 

podjetja …), mora shraniti dobavnico oz. račun. 

Če iz računa ni vidno za katero vrsto krme gre, je potrebno obvezno 

shraniti deklaracijo. Na ta način zagotovimo sledljivost. 

Primarno krmo lahko kmet nabavi od katerekoli kmetije v 

Sloveniji. V tem primeru je potrebno zagotoviti iste podatke, 

ki so potrebni za zagotavljanje sledljivost pri nabavi krme. 

Iz računa, dobavnice ali pa izjave dobavitelja morajo bi razvidni 

naslednji podatki: 

– Ime in naslov dobavitelja; 

– vrsta in količina nabavljene primarne krme; 

– datum nabave (nakupa). 

VPRAŠANJA 


1. Ali nabavljam krmo 

samo iz obratov, ki so registrirani 

ali odobreni pri 

pristojnih organih? 

Da. 

Ne. 

93 


95 

94 

XII. STANDARD ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA TSE 



68. Prežvekovalci se ne krmijo z 

beljakovinami, pridobljenimi 

iz živali iz vrst sesalcev. 


T, 100 

CILJ 

Varovanje zdravja živali. Varovanje 

zdravja. 

Preprečiti širjenje TSE. 


Prepoved krmljenja prežvekovalcev z živalskimi 

beljakovinami 

Zaradi preprečevanja pojava, nadzora in izkoreninjenja 

bolezni TSE se prežvekovalci ne krmijo s beljakovinami, 

pridobljenimi iz živali iz vrst sesalcev, 

kakor tudi ne z drugimi predelanimi beljakovinami 

(npr. ribja moka), želatino iz tkiv prežvekovalcev, 

krvnimi proizvodi in hidroliziramini beljakovinami 

iz tkiv prežvekovalcev. Prepoved velja tudi za vsa 

krmila, ki vsebujejo zgoraj omenjene živalske proteine. 

Brez posebnih omejitev se pri prežvekovalcih lahko 

uporabljajo mleko in proizvode na osnovi mleka 

in kolostrum, jajca in jajčne proizvode, želatino 

iz tkiv neprežvekovalcev, ter hidrolizirane proteine 

iz tkiv neprežvekovalcev ter iz kož prežvekovalcev. 

Pri mladih prežvekovalcih je do odstavitve dovoljeno 

uporabljati tudi mlečne nadomestke, ki vsebujejo 

ribjo moko. Kmetija, ki bi za krmljenje telet 

uporabljala mlečne nadomestke z ribjo moko, 

mora predhodno pridobiti dovoljenje VURS. 

Zgoraj omenjene proizvode, za katere veljajo prepoved 

uporabe pri prežvekovalcih je prepovedano 

skladiščiti na kmetiji, ki redi samo prežvekovalce. 

Nekatere od zgoraj navedenih proizvodov je pod 

posebnimi pogoji dovoljeno skladiščiti na kmetiji, 

ki redi prežvekovalce in neprežvekovalce npr. ribjo 

moko, DCP, TCP, krvni proizvodi, krvna moka … za 

kar kmetija potrebuje posebno dovoljenje, ki ga 

izda uradni veterinar VURS na vlogo kmeta. 

Kmet ne nabavlja, skladišči ali uporablja 

beljakovin, pridobljenih iz živali iz vrst 

sesalcev kakor tudi ne z drugih predelanih 

beljakovin (npr. ribja moka), želatine 

iz tkiv prežvekovalcev, krvnih proizvodov 

in hidrolizirnih beljakovin iz tkiv 

prežvekovalcev, ter krmil, ki vsebujejo 

navedene živalske beljakovine, kadar se 

ukvarja izključno z rejo prežvekovalcev 

(na primer govedoreja). Če gre za mešano 

rejo in redi tudi neprežvekovalce (na 

primer prašiče), lahko kmet skladišči in 

za krmljenje neprežvekovalcev uporablja 

tudi nekatere beljakovine živalskega 

izvora, če ima za to posebno dovoljenje, 

ki ga izda uradni veterinar VURS na vlogo 

kmeta. V tem primeru moramo zagotoviti 

fizično ločitev krme za prežvekovalce 

in krme za rejo neprežvekovalcev. 

Preprečena mora biti kakršna koli 

možnost mešanja krme (strogo ločene 

distribucijske poti ipd). 

1. Ali upoštevam zahtevo, da se 

na kmetijskem gospodarstvu 

prežvekovalci ne krmijo z prepovedanimi 

živalskimi beljakovinami, 

in se zato te beljakovine 

tudi ne skladiščijo na kmetiji, 

razen kadar imam na kmetiji 

poleg reje prežvekovalcev tudi 

rejo drugih farmskih živali (na 

primer prašičev) in imam za 

uporabo živalskih beljakovin ali 

krmnih mešanic, ki le te vsebujejo 

dovoljenje VURS? 

Da. 

Ne 

2. Ali imam poskrbljeno, da v primeru, 

ko imam dovoljenje VURS 

da lahko skladiščim in uporabljam 

živalske beljakovine, za neprežvekovalce, 

ne prihaja do mešanja oz. 

zamenjave krmil in so skladiščni 

prostori strogo ločeni? 

Da. 

Ne 





69. Farmske živali se ne krmijo 

s proizvodi živalskega 

porekla, razen izjem iz priloge 

IV Uredbe 999/2001 


S, 50 

CILJ 





Ker bi lahko prihajalo do zlorab in ponarejanja določenih živalskih proteinov 

in ker metode preiskav krme ne omogočajo natančne določitve porekla določenih 

živalskih proteinov, je z namenom preprečitve dostopa prežvekovalcem 

do krme, ki vsebuje živalske proteine (za katere je predpisana prepoved 

ali omejitev uporabe), uvedena prepoved krmljenja oziroma omejitev tudi za 

vse druge farmske živali. 

Pri vseh farmskih živalih (perutnina, prašiči, ribe) je prepovedana uporaba 

predelanih živalskih beljakovin - razen ribje moke in krvne moke, želatine 

iz tkiv prežvekovalcev, krvnih proizvodov in hidroliziranih beljakovini iz tkiv 

prežvekovalcev. 

Brez posebnih omejitev se pri vseh farmskih živalih lahko uporabljajo: mleko 

in proizvodi na osnovi mleka in kolostrum, jajca in jajčni proizvodi, želatina iz 

tkiv neprežvekovalcev, ter hidrolizirani proteini iz tkiv neprežvekovalcev ter 

iz kož prežvekovalcev. 

Pod posebnimi pogoji je dovoljena uporaba ribje moke, mlečnih nadomestkov 

z ribjo moko, DCP in TCP, krvne moke in krvnih proizvodov ter krmil, ki 

vsebujejo te snovi. 

Kmetija, ki redi prežvekovalce in neprežvekovalce, pa pri neprežvekovalcih 

uporablja krmila, ki vsebujejo ribjo moko, DCP, TCP, krvne proizvode oziroma 

pri ribah krvno moko, mora pridobiti za skladiščenj in uporabo dovoljenje 

VURS, ki ga izda uradni veterinar VURS na vlogo kmeta. 


Kmet ne nabavlja, skladišči 

ali uporablja živalskih beljakovin 

(razen izjem). Za uporabo 

določenih živalskih beljakovin 

(na primer ribje moke) 

za krmljenje farmskih živali 

kmetija potrebuje dovoljenje 

VURS. 

Dovoljenje izda uradni veterinar 

VURS na vlogo kmeta. 

Izjeme pri prepovedi krmljenja: 

A – krmljenje neprežvekovalcev 

(pod določenimi pogoji) z 

ribjo moko, dikalcijevim fosfatom, 

trikalcijevim fosfatom 

in krvnimi proizvodi 

B – krmljenje mladih prežvekovalcev 

do odstavitve z 

mlečnimi nadomestki, ki vsebujejo 

ribjo moko (pod dol. 

pogoji) . 

C – Krmljenje rib (pod dol. 

pogoji) s krvno moko. 

VPRAŠANJA 



da se na kmetijskem 

gospodarstvu 

farmskih živali, 

razen izjem, ne krmi 

s živalskimi beljakovinami? 

Da. 

Ne 

95 

Glej Prilogo IV Uredba 999/2001 na naslovu: 

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2001R0999:20090420:SL:PDF 

in . 

Pravilnik o pogojih za uporabo in skladiščenje ribje moke, mlečnih nadomestkov 

z ribjo moko, dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata živalskega 

izvora, krvne moke, krvnih proizvodov in njihovih krmnih mešanic na kmetijskem 

gospodarstvu: http://www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ur/u2009030. 

pdf, stran 4205-4208. 


97 

96 




70. Imetnik živali prijavi sum bolezni 

veterinarski organizaciji in 

prijavi pogin živali. 


S, 50 

CILJ 





Rejec mora vsak sum bolezni 

TSE prijaviti veterinarski 

organizaciji. Prav 

tako je rejec dolžan prijaviti 

vsak pogin veterinarsko-higienski 

službi. S 

prijavo bolezni strokovni 

inštituciji se zagotovi, da 

se bolezen diagnosticira, 

da se izvedejo ukrepi za 

preprečevanje širjenja in 

za zatiranje bolezni. 

S pravočasno prijavo 

bolezni in pogina rejec 

prepreči širjenje bolezni 

in še večjo ekonomsko 

škodo. 


Žival, za katero obstaja sum, da je okužena z eno od oblik TSE, ima naslednje 

znake: 

Govedo: pretirana plašnost, preobčutljivost za zunanje dražljaje (dotik, svetloba, 

zvok), noče prečkati betonskih površin, iti okoli vogala, iti v ogrado, iti 

skozi vrata, dovoliti molže, agresivnost (včasih) do živali in ljudi, divje brcanje 

med molžo, ne dovoli dotikanja glave, nizka drža glave, visoko stopanje 

(hipermetrija), težave pri vstajanju (krave »downer«), tresenje (tremorji) 

podkožnih mišic, izgubljanje kondicije, telesne mase ali mleka, pretirano 

oblizovanje nosnic. 

Ovce: vztrajno in ponavljajoče drgnjenje bokov in zadnjega dela telesa ob 

trde predmete, vztrajno praskanje po bokih, vztrajno praskanje z zadnjimi 

nogami po prednjih delih telesa, predvsem po plečetu in uhljih, nehotno 

premikanje ustnic (grizljanje) ali škrtanje z zobmi, nehotni nenaravni gibi 

z nogami ali drugimi deli telesa, izpadanje volne ali poškodbe kože, vzdražljivost, 

spuščeni uhlji, povečana živčnost ali prestrašenost, ločevanje od 

tropa, napadalnost, otopelost ali bolščanje v prazno, tresenje – predvsem 

glave – nenavadno visoki koraki med hojo in poskakujoča hoja, motnje v 

ravnotežju, padanje, nenavadna stoja, šibkost v zadnjih nogah, nezmožnost 

vstati, oslabelost, hiranje in končno pogin. 

VPRAŠANJA 


1. Ali prijavim vsak sum 

TSE veterinarski organizaciji 

oziroma 

vsak pogin živali VHS 

službi? 

Da. 

Ne 

Žival, ki kaže katerega od omenjenih znakov, ali vsak pogin živali rejec prijavi 

veterinarski organizaciji oziroma službi VHS. 





71. Imetnik živali izvaja predpisane 

ukrepe ob sumu bolezni TSE. 


T, 100 

CILJ 





Zaradi preprečevanja širjenja bolezni 

veterinarski inšpektor ob 

sumu na kmetiji odredi predpisane 

ukrepe, ki jih mora rejec izpolnjevati. 

In sicer: 

– upoštevanje odrejene uradne 

omejitve gibanja živali, 

– če ni mogoče izključiti možnosti 

okužbe, je treba žival pokončati 

(če je še živa), 

– vsi deli trupa se zadržijo pod 

uradnim nadzorom do izvidov 

potrditvenih preiskav. 


Za vsako žival, pri kateri obstaja sum, na TSE oziroma so bili zanjo 

odrejeni ukrepi mora kmet upoštevati vse zahteve, ki jih odredi 

uradni veterinar. 

Ob sumu se odredijo naslednji ukrepi: 

– uradna odreditev omejitve gibanja, 

– prepoved zakola drobnice za lastno domačo porabo 

– če ni mogoče izključiti možnosti okužbe, je treba žival pokončati 

(če je še živa), 

– vsi deli trupa se zadržijo pod uradnim nadzorom. 

Podrobnejše informacije o primernem postopku so v Uredbi 

999/2001 ES na naslovu: 

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServdo?uri=CELEX:32 

001R0999:SL:NOT (člen 12) in 

Pravilnik o nekaterih ukrepih za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje 

transmisivnih spongiformnih encefalopatij (Uradni list 

RS, št. 37/2010, 52/2011) na naslovu: 

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_PRAV9396.html 


KMETU 

1. Ali ob sumu, da je žival 

okužena z eno od 

oblik TSE, izpolnim 

vse predpisane ukrepe, 

in sicer: 

a) upoštevam uradno 

odrejene omejitve 

gibanja živali, prepoved 

zakola drobnice 

za lastno domačo porabo 

b) upoštevam, da je 

treba žival pokončati 

(če je še živa), če ni 

mogoče izključiti možnosti 

okužbe, 

c) da se vsi deli trupa 

zadržijo pod uradnim 

nadzorom? 

Da. 

Ne 

97 


99 

98 




72. Imetnik živali izvaja predpisane 

ukrepe po potrditvi TSE. 


T, 100 

CILJ 




Po potrditvi bolezni uradni 

veterinar VURS odredi ukrepe 

zato, da se bolezen v reji 

zatre, in ukrepe, da se bolezen 

iz reje ne bi prenesla v 

druge reje. Odredi tudi ukrepe 

za omejitev gibanja živali 

s kmetije in na njo. 

Na kmetiji, pri kateri je bila potrjena prisotnost TSE, mora kmet upoštevati 

vse ukrepe, ki jih odredi uradni veterinar. 

Po potrditvi bolezni se v reji odredijo naslednji ukrepi: 

– vsi deli trupa se popolnoma uničijo, 

– izvede se poizvedba o vseh ogroženih živalih, 

– vse živali in proizvodi živalskega izvora, ki so bili ugotovljeni kot ogroženi, 

se pokončajo in popolnoma uničijo, 

– omejitve gibanja živali s kmetije in na njo. 


KMETU 

1. Ali ob potrditvi prisotnosti 

TSE v reji izpolnim 

vse zahteve, ki jih 

odredi uradni veterinar 

VURS-a? 

Da. 

Ne 


Ukrepi po potrditvi TSE so predpisani v Uredbi 999/2001 ES, ki 

so na naslovu: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. 

do?uri=CELEX:32001R0999:SL:NOT (člen 13 in Priloga VII). 

in 

Pravilniku o nekaterih ukrepih za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje 

transmisivnih spongiformnih encefalopatij (Uradni list RS, 

št. 37/2010) na naslovu: http://www.uradni-list.si/_pdf/2010/Ur/ 

u2010037.pdf. 

Stran: 5129 - 5133 





73. Rejec pri dajanju živali na trg 

upošteva predpisane pogoje za 

premike živali iz 9. člena Zakona 

o veterinarskih merilih skladnosti 

in Uredbe 999/2001. 


S, 50 

CILJ 



Da bi se preprečilo širjenje TSE preko trgovanja je bilo treba 

določiti pogoje za dajanje v promet nekaterih živih živali 

in proizvodov živalskega izvora. Po izbruhu BSE krize je EU 

uvedla stroga pravila o identifikaciji in registraciji govedi. 

Ta pravila omogočajo sledljivost živali do matere in črede 

izvora v skladu z mednarodnimi standardi. Enakovredna 

jamstva veljajo tudi za govedi, ki se uvažajo iz tretjih držav. 

Živali, katerih premiki se izvajajo v trgovini med državami 

članicami Evropske skupnosti ali ki se uvažajo iz tretjih držav, 

morajo spremljati spričevala. Pogoji glede trgovanja so 

vezani na status držav glede BSE tveganja. Pogoji veljajo za 

žive živali, njihovo seme, zarodke in jajčne celice. 

Prepovedano je dajanje v promet živali za katere se sumi, 

da so okužene s TSE ali če za živali, njihovo seme, zarodke 

in jajčne celice veljajo ukrepi po potrditvi TSE. Iz rej v katerih 

je bil potrjen BSE so npr. prepovedani premiki živali iz 

kohorte in zadnjih dveh potomcev. 


Pri dajanju živali v promet, morate 

upoštevati predpisano zakonodajo 

(zakon o veterinarskih merilih 

(http://www.uradni-list.si/1/content?id=58300) 

oz. evropsko direktivo (http://eur-lex. 

europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=DD:03: 

32:32001R0999:SL:PDF) 

Kmet pri prometu s prežvekovalci, 

njihovimi semeni, zarodki in jajčnimi 

celicami upošteva zahtevo, da živali 

spremljajo ustrezni dokumenti. 

Prepovedano je dajanje na trg živali 

za katere se sumi da so okužene s 

TSE ali če za živali, njihovo seme, zarodke 

in jajčne celice veljajo ukrepi 

po potrditvi TSE. 

VPRAŠANJA 


1. Ali je promet s prežvekovalci, 

njihovimi semeni, zarodki 

in jajčnimi celicami dovoljen 

in ali prežvekovalce, njihovo 

seme, zarodke in jajčne celice 

spremljajo ustrezni dokumenti? 

Da. 

Ne 

99 


101 

100 

XIII. STANDARD ZA PRIJAVO BOLEZNI SLINAVKE IN PARKLJEVKE 



74. Imetnik živali vsak sum kužne 

bolezni pri živalih prijavi veterinarski 

organizaciji. 


T, 100 

CILJ 




Izbruh nekaterih kužnih bolezni se lahko 

hitro širi tudi prek kontinentov. Njihovo zatiranje 

ima negativne posledice za gospodarstvo 

države, zato je treba vsak sum na 

te kužne bolezni takoj prijaviti ustreznim 

organom. 


Ob pojavu znakov, ki so značilni za pojav kužne bolezni, 

kmet takoj prijavi to najbližji veterinarski organizaciji. 

Znaki, značilni za sum kužne bolezni: 

– nenaden pojav, 

– zboli več živali večinoma iste skupine ali vrste ali 

kategorije ali starosti, 

– enaki ali podobni znaki, 

– velika obolevnost ali smrtnost. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali ob pojavu suma 

slinavke ali parkljevke 

to takoj prijavim 

veterinarski organizaciji? 

Da. 

Ne 

Preprečitev širjenja kužne bolezni 

in njeno takojšnje zatiranje. 


XIV. STANDARD ZA PRIJAVO BOLEZNI SVINJSKE KUGE 



75. Imetnik živali vsak sum kužne 

bolezni pri živalih prijavi veterinarski 

organizaciji. 


T, 100 

CILJ 



Preprečitev širjenja kužne bolezni 

in njeno takojšnje zatiranje. 


Izbruh nekaterih kužnih bolezni se 

lahko hitro širi tudi prek kontinentov. 

Njihovo zatiranje ima negativne 

posledice za gospodarstvo države, 

zato je treba vsak sum na te 

kužne bolezni takoj prijaviti ustreznim 

organom. 

Ob pojavu znakov, značilnih za pojav kužne bolezni, kmet takoj prijavi 

to najbližji veterinarski organizaciji. 



– zboli več živali večinoma iste skupine ali vrste ali kategorije ali 

starosti, 



VPRAŠANJA 



afriške prašičje kuge 

to takoj prijavim veterinarski 

organizaciji? 

Da. 

Ne 

101 


103 

102 

XV. STANDARD ZA PRIJAVO BOLEZNI MODRIKASTEGA JEZIKA 



76. Imetnik živali vsak sum kužne bolezni pri 

živalih prijavi veterinarski organizaciji. 


T, 100 

CILJ 


Izbruh nekaterih kužnih bolezni se 

lahko hitro širi tudi prek kontinentov. 

Njihovo zatiranje ima negativne 

posledice za gospodarstvo države, 

zato je treba vsak sum na te kužne 

bolezni takoj prijaviti ustreznim 

organom. 


Ob pojavu znakov, značilnih za pojav kužne bolezni, 

kmet takoj prijavi to najbližji veterinarski organizaciji. 



– zboli več živali večinoma iste skupine ali vrste ali kategorije 

ali starosti, 



VPRAŠANJA 



virusa bolezni modrikastega 

jezika to 

takoj prijavim veterinarski 

organizaciji? 

Da. 

Ne 

Preprečitev širjenja kužne bolezni in njeno 

takojšnje zatiranje. 


PODROČJE C: Dobro počutje živali 

XVI. STANDARD DOBRO POČUTJE TELET 



77. (MK) Če so teleta do osem tednov 

starosti nameščena posamezno, imajo 

posamezni boksi za zdrava teleta 

take pregrade, da se teleta med seboj 

vidijo, zaznavajo in dotikajo ter 

ustrezajo predpisani širini in dolžini 

(ne velja za gospodarstva, ki imajo 

na dan pregleda manj kot šest telet 

in sesna teleta, ki so ob materi). 

(Teleta, mlajša od osem tednov, so lahko 

nameščena v skupinah.) 

POZOR - veterinarski predpisi ne določajo 

izjem glede individualne namestitve za gospodarstva 

s pet ali manj teleti. 


(MK), L, 20 

CILJ Dobrobit živali. 

Preprečevanje izolacije od sovrstnikov, ki 

povzroča neugodno počutje; večji uspeh pri 

reji. 


Novorojena teleta so zelo občutljiva za 

okužbe, zato je njihova namestitev v individualne 

bokse smiselna. Starejša teleta 

se bolje počutijo v skupinskih boksih. 

Če veterinar presodi, da je izolacija potrebna 

zaradi zdravstvenih ali etoloških 

zahtev, morajo biti pregradne stene med 

boksi polne, da se zmanjša možnost širjenja 

okužbe. 

Zdravim teletom morajo individualni boksi 

omogočati socialne stike s sosednjimi 

teleti in biti morajo dovolj prostorni. 

Tele je govedo do 6. meseca starosti. 

Širina individualnega boksa mora biti vsaj enaka 

višini vihra teleta, dolžina boksa pa vsaj enaka 

dolžini teleta od konice nosu do sednične grče, 

pomnoženi s faktorjem 1,1. 

Teleta morajo imeti dovolj svežega zraka, zato je 

primerna namestitev telet izven prostora kjer redimo 

odraslo govedo. 

Teleta nameščena v boksih (individualno ali skupinsko) 

ne smejo biti hkrati privezana, razen eno 

uro v času napajanja. 

VPRAŠANJA 

ZA POMOČ KMETU* 

1. Ali so individualni 

boksi za teleta ustreznih 

dimenzij in imajo 

take pregradne 

stene, da se teleta 

med seboj lahko vidijo 

in dotikajo? 

Da. 

Ne 








ali kopija listin ali 

fotografija), da je napako 

odpravil. 

103 


105 

104 




78. (MK) Teleta, starejša od 8 tednov, 

morajo biti nameščena v 

skupinah. 

Ne velja za gospodarstva, ki imajo 

na dan pregleda manj kot 6 telet in 

sesna teleta, ki so ob materi. 


(MK), S, 50 

CILJ 

Dobrobit živali. 

Preprečevanje izolacije od sovrstnikov, 

ki povzroča neugodno počutje. 


Domače govedo in divji prednik 

nista samotarja, ampak živita v 

čredah. Tudi na neograjenih pašnikih 

se govedo drži v bližini svojih 

sovrstnikov. 

Tele je govedo do 6. meseca starosti. 

Teleta v individualnih boksih kažejo 

različne vedenjske anomalije, 

kar velja za etološki indikator njihovega 

slabega počutja. 

V skupini se teleta počutijo ugodno, 

razvijejo več vrst vedenja in 

jim je omogočen »socialni« stik. 

Zahteva ne velja za: 

– kmetije, ki imajo ob nadzoru manj kot 6 telet, 

– za sesna teleta, ki so ob materi. 

Skupine telet v večjih rejah oblikujemo po starostnih kategorijah 

in glede na spol. Skupina sta že 2 teleti skupaj. 

S preprosto preureditvijo lahko združimo individualne bokse. Za 

načrt in nasvet se obrnite na svetovalca specialista za gradnje 

kmetijskih objektov. 

Če so teleta v boksih privezana je to kršitev zahteve! 

Namestitve telet v individualne bokse le po presoji pristojnega veterinarja, 

zaradi zdravstvenih ali etoloških zahtev. 

VPRAŠANJA 


1. Ali sem na kmetiji, ki 

ima na dan pregleda 6 

ali več telet, teleta, starejša 

od 8 tednov, združil 

v skupine? 

Da. 

Ne 









da je napako 

odpravil. 





79. Vsa teleta v skupini imajo dovolj 

prostora, da se brez težav obračajo, 

vstajajo in legajo in imajo 

na voljo najmanj predpisano 

površino glede na težo. 


L 

20 

če je odmik 

=10 % 

CILJ 


Preprečevanje trpljenja živali in izkoristek 

največjega mogočega gibanja. 


Čeprav je govedo žival, ki živi v 

čredah, ima za vrsto značilno 

vstajanje in je opredeljeno kot distančna 

žival. Za ugodno počutje 

potrebuje vzdrževanje individualne 

razdalje do drugih osebkov v 

skupini, za to pa potrebuje dovolj 

velik prostor. 

Izmerite širino in dolžino boksa ter izračunajte talno površino. Delite 

jo s številom živali v boksu in iz tabele preberite, če izpolnjujete 

normativ. 

Minimalna talna površina na žival glede na težo živali: 

Živa teža teleta v kg Minimalna talna površina 

na žival v m 2 

manj kot 150 1,5 

150–220 1,7 

220 in več 1,8 

Če predpisanih talnih površin ne izpolnjujete, so mogoče rešitve: 

Živali razdelite v dve skupini ali združite dva boksa … Za več nasvetov 

se obrnite na svetovalca specialista za gradnje kmetijskih 

objektov. 

Na gospodarstvih z manj kot 6 teleti na dan nadzora se skupinska 

reja ne zahteva. 

VPRAŠANJA 


1. Ali talna površina 

boksov za teleta ustreza 

teži oziroma številu 

živali? 

Da. 

Ne 

*Na gospodarstvih z 

manj kot 6 teleti na dan 

nadzora skupinska reja 

ni zahtevana. 

105 


107 

106 




80. Električna napeljava je urejena 

tako, da preboj elektrike na žival 

ni mogoč (preprečeni elektrošoki). 


S, 50 

CILJ 


Ugodno počutje, uspešna reja in 

preprečevanje trpljenja zaradi električnih 

šokov. 


Električna napeljava mora biti nameščena 

tako, da kabli, vtičnice, 

stikala ter električni porabniki niso 

živalim na dosegu. Nadometni 

oz. podometni kabli morajo biti 

nepoškodovani z brezhibno večkratno 

izolacijo. Prav tako morajo 

biti v hlevu tehnično ustrezna vsa 

stikala, vtičnice, električna svetila 

in vsi drugi stalni in prenosljivi električni 

porabniki. Priporočeno je, 

da je električna napeljava v hlevu 

varovana z zelo občutljivim varovalnim 

(FID) stikalom. 

Poskrbeti je potrebno za brezhibno električno napeljavo ter 

poškodovano napeljavo takoj nadomestiti z novo. Potreben 

je nadzor, da se živalim na dosegu ne nahaja stalno nameščen 

ali prenosljiv električni porabnik. 

Potrebno je opazovati stanje električne napeljave v hlevu ter 

po potrebi takoj poklicati usposobljenega strokovnjaka. 

VPRAŠANJA 


1. Ali sem v primeru poškodbe 

električne napeljave v 

hlevu poskrbel za njeno 

obnovo? 

Da. 

Ne 

2. Ali sem poskrbel za odstranitev 

virov električne 

napetosti ter električnih 

porabnikov iz območja, ki 

je na dosegu živalim? 

Da. 

Ne 

3. Ali sem v primeru zaznave 

okvare kjerkoli v električni 

napeljavi takoj obvestil 

strokovno usposobljeno 

osebo? 

Da. 

Ne 





81. Pri naravni osvetlitvi so 1/20 

talne površine odprtine v steni 

(okna in vrata). 

Pri umetni osvetlitvi je zagotovljenih 

11 W/m 2 . 

Osvetlitev v slednjem primeru 

ustreza naravni osvetlitvi od 9. do 

17. ure. 


S, 50 

CILJ 



Svetloba vpliva ugodno na razvoj 

senzoričnega dela živčnega sistema. 

Svetloba deluje na izločanje endokrinih 

žlez. 

Izmenično pojavljanje svetlobe 

podnevi in teme ponoči omogoči 

vzpostavitev dnevnega ritma. Pri 

živalih se nekatere aktivnosti (na 

primer žretje) pojavljajo večinoma 

podnevi, nekatere pa večinoma 

ponoči (na primer prežvekovanje). 

Stabilen dnevni ritem je 

eden izmed pomembnih dejavnikov 

dobrega počutja živali. 

Izračunamo skupno površino vseh oken in vrat. Če skupna površina 

oken in vrat predstavlja vsaj 1/20 talne površine hleva, je zahteva 

izpolnjena. 

Na primer: 

4 okna 60*90 =0,54 m 2 

vrata 320*220=7,04 m 2 

skupna površina odprtin: 

7,04 + (4*0,54)=9,2 m 2 

hlev ima dimenzije: 

15m × 12m, njegova talna površina je 180 m 2 

Osvetlitev znaša: 

9,2:180=0,0511 to je več kot 1/20 oziroma 5 % površine tal. 

Če je površina oken in vrat premajhna, je treba dodati umetno 

svetlobo. Luči morajo v tem primeru goreti od 9. do 17. ure. 

VPRAŠANJA 


1. Ali predstavljajo odprtine 

v steni prostorov 

za rejo telet 

(okna in vrata) vsaj 

1/20 talne površine 

oziroma so luči prižgane 

od 9. do 17. 

ure? 

Da. 

Ne 

Ugodno počutje, uspešna reja in 

običajno vedenje. 

Pomembna je izbira svetilnih teles, kajti pri enaki moči dajejo različno 

osvetlitev. 

107 


109 

108 




82. Vsa teleta v objektu so vsaj 

dvakrat dnevno pod nadzorom 

skrbnika. Vsa teleta, ki so nameščena 

zunaj objekta, so vsaj 

enkrat dnevno pod nadzorom 

skrbnika. Zagotovljena mora 

biti ločena namestitev bolnih, 

poškodovanih ali onemoglih 

živali v boksih s steljo. 


S, 50 

CILJ 



Ob čedalje večji mehanizaciji hlevskih 

del je čas, ki ga prebije skrbnik 

v hlevu, vedno krajši. S tem se 

zmanjšuje možnost za nadzor nad 

stanjem v čredi, ki je pogoj za morebitne 

potrebne ukrepe. 

Teletom se predželodci šele razvijajo 

– prehajajo iz monogastra 

v prežvekovalca, zato je potrebno 

večkratno hranjenje, napajanje 

sicer prihaja do drisk in manjših 

prirastov. 


Pri običajni praksi se teleta napajajo/krmijo dvakrat na dan takrat 

so tudi nadzorovana. Do 4. dneva starosti se priporoča 3-krat 

dnevno krmljenje/napajanje z manjšo količino (1–1,5 l) napoja. 

Če so teleta napajana elektronsko, samopostrežno, se dogodki 

izpisujejo avtomatično in lahko zvečer odčitamo dogodke celega 

dne – tako izpolnjujemo zahtevo. 

POZOR - veterinarski predpisi določajo nadzor telet dvakrat 

dnevno ne glede na način krmljenja. 

Če je tele zunaj, je dovolj, če ga nadziramo enkrat dnevno, ko živali 

krmimo. 

Za bolna in onemogla teleta imamo predviden boks ali prostor 

(lahko pod kozolcem, uto na južni strani hleva), kamor tele odložimo, 

da hitreje in v miru okreva. 

VPRAŠANJA 


1. Ali oskrbim teleta, 

ki so v objektu, vsaj 

dvakrat dnevno, če 

pa so zunaj objekta, 

vsaj enkrat dnevno? 

Da. 

Ne 

2. Ali imam predviden 

ločen prostor za bolna 

ali onemogla teleta 

z nastlanim ležiščem? 

Da. 

Ustrezna in uspešna reja. 

Ne 





83. (MK) Teleta se ne privezujejo. 

(Med napajanjem je dovoljeno teleta 

privezati, vendar ne več kot 

eno uro.) 


(MK), S, 50 

CILJ 


Ugodno počutje živali. 


Če so teleta v prosti reji, lažje razvijejo 

gibanje in obnašanje, značilni 

za vrsto, in vzpostavijo medsebojni 

stik. Hitreje in učinkoviteje 

vzpostavijo hierarhijo v skupini. 

Med napajanjem smejo biti teleta 

privezana, vendar ne dlje kot eno 

uro. 

kako ravna kmet 

Če smo imeli do zdaj teleta privezana, je mogočih več rešitev: 

– preuredimo lahko skupinske bokse pod podaljšanim napuščem 

na južni strani hleva, 

– s preprosto preureditvijo združimo posamezne bokse ali ležišča 

v skupni boks, 

– pod kozolcem naredimo skupinsko rejo, 

– žrtvujemo dve stojišči od molznic – če je to izvedljivo. 

Med napajanjem, vendar ne dlje kot eno uro, smejo biti teleta privezana 

ali »vkleščena«. 

VPRAŠANJA 


1. Ali sem poskrbel, da 

teleta niso privezana, 

razen eno uro med 

napajanjem? 

Da. 

Ne 









da je napako 

odpravil. 

109 


111 

110 




84. (MK) Bokse, opremo in posodo, 

ki se uporablja za teleta, se 

redno čisti. Blato, urin ter polita 

in raztresena krma se redno 

odstranjuje. Navedeno se izvaja 

skladno z načinom reje. 


(MK), L, 20 

CILJ 


Preprečavanje izbruhov bolezni in 

povečanje uspeha reje. 


Z rednim čiščenjem preprečujemo 

okužbe (driske …), ki nastajajo 

zaradi kopičenja patogenih organizmov 

v zaostalih iztrebkih in nepoužiti 

krmi. 

S primerno higieno preprečujemo 

nastanek smradu, pretirano razmnoževanje 

insektov in glodavcev. 


Redno čistimo in vzdržujemo bokse, opremo in posode. 

Pri čiščenju ne smemo pozabiti na napajalnike in korita. 

Prizadevamo si, da na napajalnikih, krmilnikih in posodah ni 

zastarane umazanije. 

VPRAŠANJA 


1. Ali iz hleva, boksov in posode 

redno odstranjujem vse 

iztrebke in preostalo krmo? 

Da. 

Ne 



odpraviti in v istih 15-ih 

dneh poslati na Agencijo RS za 

kmetijske trge in razvoj podeželja 

dokazilo (izjava ali kopija 

listin ali fotografija), da je napako 

odpravil. 





85. (MK) Vsem teletom, mlajšim 

od 2 tednov, je zagotovljena 

stelja. 


(MK), L, 20 

CILJ 


Večji rejski uspeh in ugodno počutje 

živali. 


Govedo spada med tiste živali, 

ki za udoben počitek in s tem 

za ugodno počutje potrebujejo 

mehka, po obliki spremenljiva 

tla. Taka tla se oblikujejo po telesu 

živali in pritisk tal na enoto 

površine telesa je manjši, kot če 

leži žival na ravnih, trdih tleh. 

Nastil tudi vpija tekočino, kar naredi 

ležišče suho in bolj zdravo. 

Na nastlanih tleh je manj zdrsov 

in s tem manj poškodb nog. 


Teletom je treba redno nastiljati s slamo, listjem, starim 

senom ali žagovino oziroma s kombinacijami navedenih 

nastilov. 

VPRAŠANJA 


1. Ali imajo vsa moja teleta, mlajša 

od 2 tednov, na ležišču nastil? 

Da. 

Ne 

Če kontrolor ugotovi kršitev, mora 

kmet v 15-ih dneh napako odpraviti 

in v istih 15-ih dneh poslati na 

Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj 

podeželja dokazilo (izjava ali 

kopija listin ali fotografija), da je 

napako odpravil. 

111 


113 

112 




86. (MK) Teleta od vsaj drugega 

tedna dalje imajo na razpolago 

zadostne količine strukturne 

krme. 


(MK), L, 20 

CILJ 


Ustrezen razvoj predželodcev, večje 

papile in uspešnejša reja ter zaposlenost 

živali – ugodno počutje. 


Strukturna krma ugodno vpliva na 

razvoj retikulum-rumna (predželodcev) 

in na velikost ter absorpcijsko 

površino papil. Omogoči se 

zgodnje učenje prežvekovanja in 

zaposlitev živali, kar omogoča živali 

ugodno počutje. 

V jasli že od 2. tedna starosti pokladamo majhne količine 

strukturne krme ( najprimernejša je kakovostna 

mrva prve košnje). 

Potrebe po strukturni krmi (mrvi) rastejo s starostjo: 

Starost telet Zaužita mrva (kg) 

4. teden 0,1 

5.–6. teden 0,2 

7. teden 0,3 

8. teden 0,4 

9. teden 0,5 

10. teden 0,7 

1. Ali pokladam strukturno krmo 

(kvalitetno mrvo) teletom od 2. tedna 

starosti dalje? 

Da. 

Ne 



in v istih 15-ih dneh poslati na Agencijo 

RS za kmetijske trge in razvoj 

podeželja dokazilo (izjava ali kopija 

listin ali fotografija), da je napako 

odpravil. 




skladnosti št. 87, 88. 

87. Vsa teleta so krmljena najmanj 

dvakrat dnevno. 

88. V skupinski reji in pri restriktivnem 

krmljenju brez elektronskih krmilnih 

postaj imajo vsa teleta istočasno 

nemoten dostop do krme. 


L, 20 

CILJ 




Če so obroki pri omejenem krmljenju razdeljeni 

na dva dela, se zmanjša trpljenje zaradi 

lakote. 

Če je teletom omogočeno zaužitje krme 

hkrati, je to ugodno, ker: 

– živali z dna ranga dobijo isto količino krme 

kot vodilne, 

– agresija ob krmljenju je manjša, 

– alelomimetično vedenje ob zaužitju je izpolnjeno. 

Alelomimetično obnašanje nastopi ko vse 

živali v skupini želijo sočasno zauživati krmo. 

V primeru, če ni dovolj krmnega prostora, 

živali iz nižjega ranga ne morejo sočasno zauživati 

krme, zato občutijo frustracijo. Torej 

je potreba posamezne živali po alelomimetičnem 

obnašanju pri žretju izpolnjena, če 

lahko vse sočasno zauživajo krmo. V bistvu 

gre za skupinsko pogojeno obnašanje. 


Ob krmilniku je dovolj prostora, če izpolnjujem zahteve, 

navedene v spodnji tabeli: 

Masa živali 

(kg) 

Skupinski boksi 

Širina krmilnega mesta 

(m/žival) 

Do 180 0,42 

Do 220 0,45 

Ležalni boksi za teleta 

Starost Širina hodnika ob krmilni 

mizi (cm) 

Do 2 mes. 150 

Do 4 mes. 165 

Do 6. mes 180 

VPRAŠANJA 


1. Ali so vsa teleta, ki se 

napajajo z mlekom 

ali mlečnim nadomestkom, 

krmljena 

najmanj dvakrat 

dnevno? 

Da. 

Ne 

2. Ali lahko vsa teleta v 

hlevu hkrati jejo? 

Da. 

Ne 

113 


115 

114 




89. Vsa teleta imajo dostop do 

sveže in čiste pitne vode v 

zadostnih količinah ali pa zadovoljijo 

potrebe po tekočini s 

pomočjo drugih, za napajanje 

primernih tekočin. 


L, 20 


Vsako pomanjkanje vode zavira 

rast za nekaj ur do nekaj dni. Ko je 

žival žejna, trpi. 

Glede na količino zaužite suhe 

snovi se povečuje potreba po 

vodi. Prav tako se potreba po vodi 

povečuje z višanjem temperature 

okolja. 


1. Med dvema boksoma stoji vselej napajalnik. 

ALI 

2. Teleta se samopostrežno napajajo z mlečnim napitkom. 

ALI 

3. Vsaj 2-krat dnevno napajamo teleta s tekočino. 

ALI 

4. V skupinskem boksu je napajalno korito z vodo. 

VPRAŠANJA 


1. Ali moja teleta v hlevu 

dobijo dovolj vode 

ali drugih tekočin, 

primernih za napajanje? 

Da. 

Ne 

CILJ 


Preprečevanje trpljenja (žeje) in 

uspešna reja. 

ALI 

5. Zjutraj in zvečer napajamo teleta z vodo (kot nekdaj). 

Če za vas velja katera koli od teh 5-ih trditev, teleta dobijo dovolj 

vode in izpolnjujete zahtevo. 

Če za vaš hlev ne ustreza nobena od zgornjih trditev, se posvetujte 

s strokovnjakom za gradnje kmetijskih objektov.. 


XVII. STANDARD DOBRO POČUTJE PRAŠIČEV 



90. Zagotovljena je najmanjša predpisana 

površina. 


(MK v letu 2012 za obstoječe hleve) 

L 

S 

10 50 

če je odmik 

≤ 10% 

20 

10% < odmik 

≤ 30 % 

CILJ Dobrobit živali. 

če je odmik 30 % < 

Preprečevanje trpljenja živali in 

manjše izgube v reji. 


Preveliko prerivanje živali 

na majhnem prostoru 

povzroča neugodno počutje 

živali in povečuje 

agresivnost nadrejenih 

živali nad podrejenimi. 

Poleg navedene motnje 

v vedenju prihaja tudi do 

kvalitativnih sprememb, 

kot je pogostejše grizenje 

repov in ušes, in s tem do 

poškodb, ki so vzrok za 

gospodarsko škodo. 

Izračunamo, če v hlevu izpolnjujemo spodnje pogoje. Minimalna 

talna površina, ki jo mora imeti vsak tekač ali pitanec 

v skupini, razen mladice po osemenitvi in svinje, je: 

Živa masa (kg) Min. talna površina (m 2 ) 

do 10 0,15 

10–20 0,20 

20–30 0,30 

0–50 0,40 

50–85 0,55 

85–110 0,65 

nad 110 1,00 

Minimalna predpisana površina, ki jo mora imeti v skupini 

mladica po pripustu, je 1,64 m 2 , svinja pa 2,25 m 2 .Če je v 

skupini 5 ali manj živali, mora biti talna površina na žival večja 

za 10 %.Če je v skupini 40 ali več živali, je lahko talna površina 

na žival manjša za 10 %. 

V veliki skupini pride do učinka “avtobus”, zato je mogoče 

zmanjšati površine za skupine, večje od 40 svinj ali mladic. 

Če kmet ne izpolnjuje zahteve, lahko: 

– preseli živali ali združi bokse. 

– za nasvet vpraša specialista za prašičerejo/gradnjo hlevov 

Za breje živali mora biti najmanjša površina polnih tal 0,95 

m 2 na mladico in 1,30 m 2 na svinjo. Največ 15 % te površine je 

lahko za drenažne odprtine. 

1. Ali moja reja izpolnjuje zahteve po 

minimalni talni površini, ki jo mora 

imeti vsak tekač ali pitanec v skupini? 

Da. 

Ne 

2. Ali moja reja svinj in mladic izpolnjuje 

zahteve po minimalni talni površini, 

ki jo mora imeti vsaka mladica po 

osemenitvi in svinja? 

Da. 

Ne 


kmet v 15-ih dneh napako odpraviti in 

v istih 15-ih dneh poslati na Agencijo 

RS za kmetijske trge in razvoj podeželja 

dokazilo (izjava ali kopija listin ali fotografija), 


115 


117 

116 




91. Največja širina rež in najmanjša 

širina rešetk ustrezata predpisanim 

velikostim. 

(velja za novozgrajene in obnovljene 

hleve; za obstoječe hleve ta 

standard začne veljati leta 2013) 


L, 20 

CILJ: 


Preprečeno sezuvanje parkljev in 

poškodbe nog, posredno ugodno 

počutje živali in večji uspeh v reji. 


Če se uporabljajo betonske rešetke, mora biti: 

Minimalna širina rešetk 

(nastopnega dela) v mm 

Kategorija 

Min. širina (mm) 

Pujski, tekači 50 

Pitanci, mladice, svinje 80 

Maksimalna širina rež med rešetkami (mm) 

Kategorija 

Maks. širina reže (mm) 

Pujski 11 

Tekači 14 

Pitanci 18 

Mladice/svinje 20 


Izmerite in ugotovite stanje na vaši 

kmetiji. 

Če mere niso take, kot so predpisane, 

velja: 

Za novozgrajene ali obnovljene objekte 

je treba izpolnjevati mere že od 1. 

januarja 2004. 

Za obstoječe objekte je čas za prilagoditev 

do 1. januarja 2013. 

VPRAŠANJA 


1. Ali imam v hlevu take betonske 

rešetke, da je največja 

širina rež za pujske 11 

mm, za tekače 14 mm, za 

pitance 18 mm in za mladice 

ter svinje največ 20 

mm? 

Da. 

Ne 

2. Ali je v hlevu širina betonske 

rešetke (to je tista, kamor 

žival stopi), široka vsaj 

50 mm za pujske in tekače 

in vsaj 80 mm za pitance, 

mladice in svinje? 

Da. 

Ne 

Betonske rešetke morajo biti take, da je nevarnost poškodb 

parkljev čim manjša. 





92. (MK) Svinje in mladice niso privezane 


(MK), L, 20 

CILJ 


Ugodno počutje in uspešna reja. 


Pri privezanih mladicah in svinjah je čas prasitve podaljšan. 

Višji je delež MMA (vnetje/mastitis in pomanjkanje mleka). 

Uspeh v reji je slabši in hkrati živali trpijo, ker se ne 

morejo gibati. Prašiči so živali, ki znajo ciljno uporabljati 

določena funkcionalna območja (krmišče, ležišče, blatišče 

…), zato povzroči vezanje na eno mesto pri njih kronični 

stres. Ker poskušajo živali pobegniti, se zaradi priveza pogosto 

poškodujejo. 

Preureditev hleva – pomoč 

poiščite pri strokovnjaku za 

gradnje kmetijskih objektov. 

1. Ali izpolnjujem zahtevo, da v hlevu 

ni privezanih svinj ali/in mladic? 

Da. 

Ne 



in v istih 15-ih dneh poslati na 

agencijo rs za kmetijske trge in razvoj 

podeželja dokazilo (izjava ali 

kopija listin ali fotografija), da je 


117 


119 

118 




93. Svinje in mladice so od štirih 

tednov po osemenitvi do enega 

tedna pred pričakovano 

prasitvijo nameščene v skupine. 

Velikost boksov ustreza 

predpisanim zahtevam. 

Na gospodarstvih z desetimi svinjami 

in mladicami ali manj so lahko 

živali tudi v posameznih boksih, v 

katerih imajo dovolj prostora za 

obračanje. 

(velja za novozgrajene in obnovljene 

hleve; za obstoječe hleve začne 

ta standard veljati leta 2013) 


L, 20 


Skupinska reja plemenskih 

svinj in mladic 

omogoča živalim izvajati 

primerne socialne 

stike, možnost gibanja 

v skupini pa svinje bolje 

pripravi na prasitev. 

V naravnem okolju so 

se svinje združevale v 

družinske skupine. V 

njih so uspešneje iskale 

krmo in učinkoviteje 

so se branile pred roparicami. 

Dobro vodena 

skupinska reja omogoča 

svinjam ugodno 

počutje. 

Za svinje ali mladice veljajo predpisane mere: 

stranice boksa, v katerem je skupina 6 ali več živali, so 

daljše od 2,8 m. Stranice boksa, v katerem je nameščenih 

5 ali manj živali, so daljše od 2,4 m. 

Iz mer v lastnem hlevu preračunamo, ali smo znotraj 

zahtevanega normativa za svinje in mladice. 

Če je v reji manj kot 10 svinj, je lahko uhlevitev individualna 

4 tedne po osemenitvi do 1 tedna pred pričakovano 

prasitvijo. 

Če imamo več kot 10 svinj in nimamo zahtevanih pogojev 

reje, nam lahko strokovnjak za gradnje svetuje, kako 

najceneje preurediti bokse. 

Zahteva velja za novozgrajene in obnovljene hleve, za 

obstoječe hleve začne veljati leta 2013. 

1. Na kmetiji redim 10 ali manj svinj in mladic. 

V času od 4 tednov po osemenitvi do 1 

tedna pred pričakovano prasitvijo so lahko 

v individualnih boksih. Ali imajo v njih dovolj 

prostora za obračanje? 

Da. 

Ne 

2. Na kmetiji redim več kot 10 svinj in mladic. 

V času od 4 tednov po osemenitvi do 

1 tedna pred pričakovano prasitvijo so 

nameščene v skupine. V boksu imam 5 ali 

manj živali. Ali so stranice boksa daljše od 

2,4 m? 

Da. 

CILJ 



Ne 

3. Na kmetiji redim več kot 10 svinj in mladic. 

V času od 4 tednov po osemenitvi do 1 tedna 

pred pričakovano prasitvijo so nameščene 

v skupine. V boksu imam 6 ali več živali. 

Ali so stranice boksa daljše od 2,8 m? 

Da. 

Ne 





94. (MK) Vsi prašiči imajo na voljo 

primeren material oziroma 

predmete za zadostitev njihovih 

etoloških potreb, skladno 

z načinom reje. 

Stopnja kršitve: (MK), L, 20 

CILJ 


Zaposlitev, s katero se zmanjšujejo 

anomalije v vedenju. 


V naravi porabi prašič 6–7 ur za 

brskanje, ritje in iskanje hrane. V 

intenzivnih rejah, kjer so prašiči 

krmljeni izključno s krmili, je žretje 

skrajšano na okoli 30 minut. 

Pri iskanju hrane v naravnem 

okolju uporablja prašič rilec in 

zobe. Če v intenzivni reji nima 

dovolj možnosti za ritje in žvečenje, 

usmeri to aktivnost na svoje 

sovrstnike (grizenje repov in 

ušes) ali pa na hlevsko opremo. 

V obeh primerih pride do škode, 

zato je treba prašiče zaposliti 

(strukturirana krma, nastil, predmeti 

za igro …). 


V bokse jim damo slamo kot nastil ali pa v posebej prirejene jasli. 

V jasli lahko damo tudi seno. Če tudi te možnosti nimamo, jim 

damo strukturno krmo v korito (trava, silaža). V boksih z rešetkastimi 

tlemi prihaja do mašenja rešetk, če uporabljamo dolgo 

slamo, seno ali travo, zato si pomagamo z raznimi predmeti in 

materialom, katerega lahko prašiči raziskujejo in premikajo. Pri 

tem ne sme biti ogroženo njihovo zdravje. 

Lastnosti ustreznega manipulativnega materiala so: 

– da je material mogoče premikati z rilcem (simulirati ritje), 

– da ima prašičem prijeten vonj in tako zagotavlja določeno vonjalno 

stimulacijo, 

– da ga je mogoče žvečiti in uničiti. 

Poleg slame je tako primeren vsak za zdravje prašičev neškodljiv 

material, ki ga prašiči lahko žvečijo, manipulirajo s predmetom (z 

rilcem), ovohavajo ipd. To je lahko: 

– izrabljeni gobji kompost v koritih, 

– slama v koritih ali krmilnikih (prašiči vlečejo ven posamezne 

šope slame), 

– vrvi iz naravnih materialov, 

– mehak les obešen na verige ali vrvi,veje, polena, oblanci, 

– šota in podobno. 

V hlevih z izpusti načeloma ne potrebujemo predmetov za zaposlitev. 

Primerno je tudi raztreseno krmljenje peletirane krme v boksih 

s slamo (kot nastiljem). Če so izpusti povsem betonski – je prav 

tako potrebna zaposlitev. 

VPRAŠANJA 


1. Ali sem poskrbel, da so 

prašiči zaposleni, skladno z 

načinom reje? 

Da. 

Ne 



dneh napako odpraviti in v 

istih 15-ih dneh poslati na 

Agencijo RS za kmetijske 

trge in razvoj podeželja 

dokazilo (izjava ali kopija 

listin ali fotografija), da je 


119 


121 

120 



skladnosti št. 95, 96 

95. Prašiče se krmi najmanj enkrat 

dnevno. 

96. V skupinski reji, pri kateri je 

krmljenje količinsko omejeno, 

imajo vse živali istočasen dostop 

do krme 


S, 50 

CILJ 


Ugodno počutje in uspešna reja. 


Prašič je selekcioniran na požrešnost, 

zato je frustriran, če ne 

more žreti, ker je odrinjen. Značilno 

je alelmimetično žretje – to je 

želja vseh članov skupine izvajati 

isto dejavnost. Prašič ima značilen 

dvofazni dnevni ritem žretja. Zanj 

je najustreznejše krmljenje zjutraj 

in zvečer. Pri restriktivnem in enkratnem 

krmljenju na dan obstaja 

še vedno možnost, da se vsi prašiči 

v skupini enkrat na dan nažro 

do sitega. Pri restriktivnem krmljenju 

je še posebno pomembno, 

da lahko vse živali v skupini žro 

hkrati. 


Samo pri reji prašičev, ki imajo dnevno omejeno količino krme, se 

zahteva, da je krmilni prostor ali korito tako veliko, da lahko žrejo 

vse živali hkrati. 

Korito mora biti dovolj široko, da se za njim lahko razvrstijo vse 

živali hkrati. Izjema so elektronske krmilne postaje. Za plemenske 

svinje morajo biti zagotovljena individualna krmilna stojišča. Minimalna 

širina korita je za posamezne kategorije prašičev naslednja: 

Kategorija prašičev 

Širina korita (cm) 

Tekači do 25 kg 18 

Pitanci 25–60 kg 27 

Pitanci* 60–110 kg 33 

Svinje 40 

* Velja tudi za mlade plemenske prašiče. 


KMETU 

1. Ali so vsi prašiči krmljeni 

najmanj enkrat 

dnevno? 

Da. 

Ne 

2. Ali ima vsak prašič 

v boksu možnost, 

da pri restriktivnem 

krmljenju (to je; pri 

omejenem krmljenju) 

žre hkrati z drugimi? 

Da. 

Ne 





97. Zagotovljena je najmanj osvetlitev 

40 luksov (5,7 W/m 2 ) najmanj 

osem ur dnevno. 


L, 20 

CILJ 


Rejski uspeh in ugodno počutje živali. 


Primeren in stabilen dnevni ritem, 

ki vključuje naravno ali umetno 

osvetlitev podnevi in temo ponoči, 

je pomemben za ugodno počutje 

prašičev. Ponoči prašiči praviloma 

mirujejo (do 99 % noči), 

podnevi pa so aktivni zjutraj in 

zvečer, vmes pa mirujejo. 

Svetloba vpliva tudi prek oči in vidnega 

živca na endokrine žleze in 

s tem tudi na vedenje (na primer 

razmnoževanje). 


Minimalna naravna osvetlitev je tista, ko seštevek ploščin vseh 

odprtin (okna + vrata) predstavlja vsaj 1/20 talne površine hleva. 

Na primer: 

4 okna 60 * 90 = 0,54 m 2 

vrata 320 * 220 = 7,04 m 2 

Skupna površina odprtin: 

7,04 + (4*0,54) = 9,2 m 2 

Hlev ima dimenzije: 

15 m × 12 m, njegova talna površina je 180 m 2 . 


9,2 : 180 = 0,0511, to je več kot 1/20 oziroma 0,05! 


svetlobo. Luči morajo v tem primeru goreti najmanj 8 ur dnevno 

(optimalno je od 9. do 17. ure). 


osvetlitev. 

VPRAŠANJA 


1. Ali skupna površina 

oken in vrat hleva 

predstavljajo 1/20 

talne površine v hlevu? 

Da. 

Ne 

2. Ali pri umetni osvetlitvi 

gorijo žarnice vsak 

dan najmanj 8 ur? 

Da. 

Ne 

121 


123 

122 




98. Kastracija se opravlja do sedmega 

dneva starosti. Po sedmem dnevu 

kastracijo opravlja veterinar z 

uporabo anestezije ali dodatne 

dolgotrajne analgezije. 


S, 50 

CILJ 


Čim manjše trpljenje pujskov. 


V prvih dneh življenja tovrsten 

posege pujski najlažje prenesejo 

in tudi tkiva so še najbolj 

mehka in majhna. 


Kastracijo naredimo preden so pujski stari 7 dni. 

Običajna praksa je peti dan po prasitvi. 

Če so stari več kot 7 dni, je potrebno poklicati veterinarja, ki 

kastrira pujska v anesteziji. 

VPRAŠANJA 


1. Ali kastracijo naredim preden 

so pujski stari 7 dni? 

Da. 

Ne 

2. Ali v primeru, ko so pujski 

starejši od 7. dni, kastracijo 

(z uporabo anestezije) 

opravi veterinar? 

Da. 

Ne 





99. Repi se krajšajo pri sesnih 

živalih do starosti sedem 

dni. Pri starejših živalih, 

opravlja to le veterinar. 

Repi se ne krajšajo rutinsko. 

Zobje se pri prašičih za pitanje 

brusijo ali ščipajo do sedmega 

dneva starosti. 


S, 50 

CILJ 


Čim manjše trpljenje pujskov. 


Prve dni po prasitvi je posege 

najlažje opraviti in pujski jih 

tudi najlažje prenesejo. 

Namen brušenja (ščipanja) 

zobkov je zaščita vimena in pujskov 

pred poškodbami, ki jih 

lahko naredijo pujski med borbami 

za prednje seske. Zato je 

smiselno ta poseg opraviti takoj 

po rojstvu. 

Zaradi ustvarjanja sesnega 

reda, je ravno v prvih dneh po 

prasitvi največ poškodb vimena, 

katerim sledijo vnetja, zato 

se pujskom skrajšajo podočnjaki 


Brušenje/ščipanje zobkov in krajšanje repkov opravimo takoj po rojstvu, 

kastracijo pa naslednji dan po prasitvi. 

Če so pujski stari več kot 7 dni, je treba poklicati veterinarja, ki kastrira 

pujske pod anestezijo. 

Rezanje repkov izvaja rejec nerutinsko. Če se v reji pojavi grizenje repov, 

kmet ukrepa: 

Preveri krmne obroke 

Živalim nudi material za zaposlitev – odvisno od vrste reje: 

– različni kosi mehkega lesa 

– šota (če je mogoče zaradi reje) 

– slama 

– veriga, ki ima na koncu pripet mehek kos lesa 

Pujskom rejenim v ekstenzivnih pogojih ni potrebno skrajšati repkov. 

Pujskom poreže repke do 7 dneva 

starosti in sicer vsaj 3 cm od korena. 

Krajšanje podočnjakov opravimo 

običajno znotraj prvih treh dneh 

življenja (najbolje en dan starim) 

odstranimo ¼ zobka nad dlesnijo 

– pazimo, da ne ranimo dlesni. 

VPRAŠANJA 


1. Ali krajšanje repkov 

in brušenje/ščipanje 

zob naredim, preden 

so pujski stari 7 dni in 

sem pri tem pozoren, 

da repkov ne prikrajšujem 

rutinsko? 

Da. 

 

Ne 

123 


125 

124 



100. Talna površina boksa za odraslega 

merjasca je najmanj 6 

m 2 ali 10 m 2 , če se boks uporablja 

tudi za pripust. 


L 

20, 

če je odmik 

< 10% 

CILJ 


S 

50, 

če je odmik 

> 10% 


Za normalno gibanje, hranjenje 

in zaskok je potrebna zahtevana 

talna površina; 6 m 2 ali 10 m 2 , če 

v boksu tudi pripuščamo, je minimalni 

standard, da reja in počutje 

nista okrnjena. Poleg minimalne 

površine boksa za merjasca je zaželeno, 

da se žival v boksu lahko 

obrača. To pomeni, da je najkrajša 

stranica boksa dolga vsaj 2,40 m. 

Spolni akt traja pri prašičih med 

vsemi domačimi živalmi najdalj 

časa, zato potrebujeta predpisani 

prostor za uspešno in veliko gnezdo. 

Izmerite širino in dolžino ter izračunajte talno površino 

boksa. Če je talna površina premajhna, je 

treba boks povečati. 

1. Na kmetiji imam merjasca v boksu, kamor 

tudi pripuščam svinje. Ali je talna 

površina v boksu vsaj 10 m 2 ? 

Da. 

Ne 

2. Merjasca imam v boksu, vendar vanj 

ne pripuščam svinj. Ali talna površina 

boksa znaša vsaj 6 m 2 ? 

Da. 

Ne 

Ugodno počutje in primeren prostor 

za pripust. 

Merjasec mora imeti tudi stik (vizualni, 

akustični in olfaktorični) z 

drugimi prašiči. S svojimi dražljaji 

stimulativno vpliva na izražanje 

bukanja pri svinjah. 





101. Svinje imajo v tednu pred 

prasitvijo na voljo material 

(slamo) za gradnjo gnezda, 

razen če uporabe materiala 

ne dopušča način reje (sistem 

preluknjanih tal in sistem odgnojevanja). 


L, 20 

CILJ 



Material za izgradnjo gnezda mora biti na voljo svinji, v tednu pred prasitvijo 

(če to dovoljuje sistem reje!). Na ta način lahko svinja zadovolji svojo 

biološko potrebo po »graditvi gnezda«, kar bistveno pripomore k zmanjšanju 

stresa pri svinjah. 

Povišana koncentracija oksitocina ugodno vpliva na dolžino prasitve (krajše) 

in posledično tudi na vitalnost pujskov – tako so manjše izgube. Če v 

okolju svinje ni zunanjih stimulantov, ki povzročijo hormonalne spremembe, 

ker je vhlevitev tesna in brez materiala za izgradnjo gnezda (slama), 

privede do stresa in frustracije ter stereotipnega obnašanja (ponavljajoče 

drgnjenje nog ob tla, prazno ritje in skladanje slame). Stanje privede do 

večje dovzetnosti za bolezni. 


V kolikor sistem vhlevitve/ 

reje dopušča, kmet priskrbi 

svinji material (slamo), 

da si le-ta lahko poteši 

nujo po gradnji gnezda 

pred prasitvijo. V tem primeru 

naj ima svinja takšen 

material na voljo v tednu 

pred prasitvijo (najkasneje 

dva dneva pred prasitvijo) 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Če mi sistem reje 

dopušča, ali imajo svinje 

na voljo material 

(slama…) za izgradnjo 

gnezda in sicer v tednu 

pred prasitvijo? 

Da. 

Ne 

Uspešna reja in ugodno počutje živali. 

nadaljevanje na naslednji strani 

125 


127 

126 




Graf prikazuje ugodno povečanje koncentracije hormonov v krvi svinje pri 

aktivnosti gradnje gnezda: 


VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

PROG – progesteron 

PRL – prolaktin 

OXY – oksitocin 

SOM – somatostatin 

Svinje, ki imajo na razpolago slamo za gradnjo gnezda imajo višjo koncentracijo 

progesterona in nižjo koncentracijo somatostatina dva dneva pred 

prasitvijo. 

Osiromašeno okolje lahko pri svinji poveča umrljivost pujskov v prvih 4 

dneh po prasitvi. 





102. Ležišče breje svinje ali mladice 

je dovolj veliko, da omogoča 

nemoteno prasitev ali pomoč 

pri prasitvi. V prasitvenih 

boksih je pujskom zagotovljena 

možnost umika. 


L, 20 

CILJ 


Uspešna reja in ugodno počutje živali. 


V prasitvenem boksu mora biti 

urejena zaščita pujskov pred poleganjem. 

Če je svinja ukleščena, 

oprema za ukleščenje ne sme ovirati 

sesanja vseh pujskov. 

Za svinjo ali mladico mora biti neoviran 

prostor, ki omogoča lažji 

potek naravne prasitve ali prasitve, 

pri kateri je potrebna pomoč. 

Prasitveni boksi, v katerih se svinje 

lahko prosto gibljejo, morajo 

omogočati zaščito pujskov, na primer 

z zaščitnimi rešetkami. 

Če imate hlev, ki ni tipski, izberite za porodni boks vselej 

največjega. 

V delu boksa mora biti prostor, kamor se lahko pujski 

umaknejo in kjer lahko počivajo. Del, namenjen počitku, 

mora biti iz polnih tal, zato ga lahko prekrijemo z različnimi 

materiali (slama, blazine …). 

V tipskih hlevih je običajno zadovoljeno zahtevi. 

1. Ali je ležišče breje svinje ali 

mladice dovolj veliko, da omogoča 

nemoteno prasitev ali pomoč 

pri prasitvi? 

Da. 

Ne 

2. Ali se pujski, ko svinja lega, lahko 

umaknejo v svoj del boksa? 

Da. 

Ne 

127 


129 

128 




103. (MK) Tla v gnezdu so polna 

(nepreluknjana). Če so preluknjana, 

so pokrita z blazino, 

slamo ali drugim primernim 

materialom. Vsi pujski imajo 

možnost istočasnega počivanja. 

Pri ukleščenih svinjah 

imajo pujski možnost, da nemoteno 

sesajo. 


(MK), L, 20 

CILJ 


Uspešna reja 


Če je svinja ukleščena, oprema za 

ukleščenje ne sme ovirati sesanja 

vseh pujskov. Polna tla v gnezdu 

za pujske preprečujejo prepih, ki 

je običajen za rešetkasta tla, in 

dajejo pujskom dobro podlago za 

ležanje in gibanje. 

Pri treh tednih starosti pujskov 

postajajo njihove potrebe po hranilnih 

snoveh večje, kot jih je sposobna 

dati svinja z mlekom. Zato 

se pujski osredotočijo na iskanje 

druge hrane. Ko jih odstavimo, 

morajo biti pujski že navajeni na 

krmila. Tudi za uspešen naslednji 

pripust je potrebna zadovoljiva involucija 

maternice. 

Če naredimo pregrado za umik pujskov, preverimo, da vsi 

pujski dosežejo seske, ko sesajo. 

V delu boksa mora biti prostor, kamor se lahko pujski umaknejo 

in kjer lahko vsi istočasno počivajo. Del, namenjen 

počitku, mora biti iz polnih tal, zato ga lahko prekrijemo z 

različnimi materiali 

(slama, blazine …). 

V tipskih hlevih je običajno zadovoljeno zahtevi. 

1. Ali so tla v gnezdu polna oziroma 

pokrita z materialom, 

da delujejo kot polna in se 

lahko vsi hkrati uležejo? 

Da. 

Ne 

2. Ali lahko vsi pujski sesajo, če 

so svinje ukleščene? 

Da. 

Ne 



odpraviti in v istih 15-ih dneh 

poslati na Agencijo RS za kmetijske 

trge in razvoj podeželja 

dokazilo (izjava ali kopija listin 

ali fotografija), da je napako odpravil. 





104. Pujski se ne odstavljajo pred 

21. dnem starosti, razen iz 

zdravstvenih razlogov in zaradi 

dobrega počutja. 


L, 20 


Pri odstavitvah na 28. dan je manj 

pregonitev kot pri odstavitvah 

na 21. dan. S strokovnega vidika 

sploh ni problem izpolnjevati te 

zahteve, priporočali bi lahko celo 

odstavitev na 28. dan 


Kmet naj pujskov ne odstavi pred 21. dnem starosti. Če zboli svinja 

ali ima poporodne komplikacije, potem se drugače ne da, kot da 

jih preseli k drugi svinji – če obstaja ta možnost. Priporočljivo je 

celo odstavljanje na 28. dan 

VPRAŠANJA 


1. Ali sem odstavil pujske, 

stare najmanj 21 

dni? 

Da. 

Ne 

CILJ 


Uspešna reja 

129 


131 

130 




105. Pri reji tekačev in pitancev so 

vzpostavljene stabilne socialne 

skupine. 

Prašiči iz različnih socialnih skupin 

se ne smejo mešati med seboj. 


S, 50 

CILJ: 


Stabilne skupine, ugodno počutje 

in uspešna reja. 


Če se prašiči redijo v skupinah, se 

morajo sprejeti ukrepi za preprečevanje 

medsebojnih spopadov, 

ki presegajo mero običajnega vedenja. 

Prašiči morajo biti vhlevljeni v 

skupinah, ki se, kolikor je mogoče, 

med seboj ne mešajo. Če se morajo 

prašiči, ki se ne poznajo, združiti 

v skupino, se mora to zgoditi v 

kar se da zgodnji starosti, po možnosti 

najkasneje v enem tednu 

po odstavitvi. 

Oblikovanje stabilnih skupin v reji 

ugodno vpliva na počutje živali 

in prispeva k večjemu rejskemu 

uspehu. 


Rejec združuje istočasno odstavljene pujske v skupino. 

Rejci velikokrat sortirajo odstavljene pujske po spolu, če imajo 

tehnologijo tako dodelano, da znajo izkoriščati potrebe enega in 

drugega spola. Prašiči ženskega spola imajo drugačno okolje termičnega 

ugodja, kot živali moškega spola. Imajo drugačno sestavo 

prirasta (zato tudi drugačen krmni obrok) in se tudi drugače obnašajo. 

Samo v primeru, če ima rejec vrhunsko prehrano, ob odstavitvi 

združi samičke skupaj in kastrate skupaj. 

Če se pojavi izjemno agresivna žival v skupini, jo izloči/prestavi, da 

se agresija ne širi. 

Kasnejšemu prestavljanju in na novo oblikovanju skupin se rejec 

izogne kolikor je le mogoče. 

VPRAŠANJA 


1. Sem ukrepal, če se je 

pojavila izredno agresivna 

žival? 

Da. 

Ne 

2. Ali imam prašiče (tekače 

in pitance) nameščene 

v stabilnih socialnih 

skupinah z namenom 

agresiv- 

preprečevanja 

nosti? 

Da. 

Ne 


XVIII. STANDARD DOBRO POČUTJE REJNIH žIVALI 




je določena odgovorna oseba 

za ustrezno oskrbo živali, 

ki so vsaj enkrat dnevno pod 

njenim rednim nadzorom. 

(ne velja za teleta in prašiče)* 


L, 20 


Ugodno počutje domačih živali je 

odvisno od dobre oskrbe skrbnika 

živali. Skrbnik živali mora storiti 

vse, da zagotovi ugodno počutje 

živali, ki so v njegovi oskrbi. Če želi 

skrbnik živali izpolnjevati predpisano 

dolžnost, mora biti dovolj 

obveščen o dogajanjih v njegovi 

čredi, za kar je potreben reden 

nadzor. 

Rejec vsaj enkrat dnevno opravi oskrbo uhlevljenih (krmljenje, 

pregled napajalnikov, oskrba morebiti obolelih živali ) ali/in nadzor 

pašnih živali. Pašne živali občasno potrebujejo tudi oskrbo 

(oskrba z vodo, dodatno krmljenje …). 

Če so živali dnevno oskrbljene, pomeni, da je bil opravljen dnevni 

nadzor. 

VPRAŠANJA 


1. Ali je odgovorna oseba 

za ustrezno oskrbo 

živali vsaj enkrat dnevno 

v hlevu in oskrbi živali 

oziroma je na pašniku in 

preveri stanje črede? 

Da. 

Ne 

CILJ 


Varovanje živali oziroma preprečevanje 

nepotrebnega trpljenja. 

131 


133 

132 

XVIII. STANDARD DOBRO POČUTJE REJNIH ŽIVALI 



107. Bolne, poškodovane in onemogle 

živali se takoj ustrezno 

oskrbijo in če je treba ločeno 

namestijo v prostorih ali primernih 

krajih s suho in udobno 

steljo 

(ne velja za teleta)*. 


S, 50 

CILJ 


Preprečevanje prenosa bolezni, 

omogočanje okrevanja bolni živali, 

preprečevanje dodatnega trpljenja 

bolnih živali zaradi vsakodnevnih 

agresij/stresov. 


Za vsako žival, ki kaže znake bolezni 

ali poškodbe, je treba nemudoma 

ustrezno poskrbeti in, če 

se žival na tako oskrbo ne odziva, 

čim prej poiskati nasvet veterinarja. 

Če je to potrebno, bolne 

ali poškodovane živali namestimo 

ločeno. 

Ločena žival, ki je bolna ali poškodovana, 

hitreje okreva in manj 

trpi, če ima mir in oskrbo – ni se 

ji treba na primer prerivati ob krmilni 

mizi. 

Bolno, poškodovano ali onemoglo 

žival lažje oskrbujemo, če je nameščena 

ločeno. 

Če gre za okužbo, ki se prenaša z 

dotikom, z ločitvijo preprečujemo 

nadaljnje okužbe. 

Bolno ali poškodovano žival je treba takoj primerno oskrbeti in, 

če je potrebno, poiskati pomoč veterinarja. Na kmetijskem gospodarstvu 

mora obstajati možnost za ločeno namestitev bolne ali 

poškodovane živali (sosednji prazen boks ali stojišče, lopa, kozolec 

…). 

Novejši hlevi imajo običajno načrtovan prostor za bolne živali. 

V starejših hlevih lahko ločitev naredimo: 

− tako, da eno stran ležišča zapremo z deskami od tal do vrha, 

− preuredimo staro lopo, krmilnico, 

− pod kozolcem. 


KMETU 

1. Ali bolne, poškodovane 

in onemogle 

živali takoj ustrezno 

oskrbim in, če je potrebno, 

ločeno namestim? 

Da. 

Ne 

Zahteva se preverja v posameznem standardu (standard za dobro počutje telet oz. prašičev) 





108. Skrbnik živali vodi dnevnik veterinarskih 

posegov v skladu 

s predpisom, ki ureja izjemno 

uporabo zdravil za zdravljenje 

živali. Skrbnik živali vodi evidence 

o poginih živali. 


L, 20 

CILJ 



Zagotavljanje prehranske varnosti 

do izvorne kmetije in živali. 

Če je v živilu kakršen koli ostanek 

zdravila, je dnevnik veterinarskih 

posegov izvor podatkov, kaj se je 

uporabljalo, koliko in kdaj. To je 

varovalka za kmeta in potrošnika. 

Iz poginov, če se zapisujejo, se lahko 

spremljajo razni pojavi bolezni. 


Kmet vodi dnevnik veterinarskih posegov in register živali na gospodarstvu 

z vsemi dogodki (tudi s pogini). 

VPRAŠANJA 


1. Ali redno vodim 

dnevnik veterinarskih 

posegov in register 

živali na gospodarstvu 

in vanjo 

vpisujem uporabo 

zdravil za zdravljenje 

živali in tudi pogine? 

Da. 

Ne 

Izpolnjevanje sledljivosti vseh dogodkov, 

varovanje zdravja ljudi. 

133 


135 

134 




109. Skrbnik živali hrani dnevnik 

veterinarskih posegov najmanj 

tri leta od zadnjega vpisa 

za potrebe te uredbe. 

Skrbnik živali hrani evidenco poginov 

najmanj tri leta od zadnjega 

vpisa. 


L, 20 

CILJ 



Po statističnih ugotovitvah se živilo 

po treh letih ne pojavlja več v 

prehranjevalni verigi ljudi (vključena 

je tudi časovna varovalka). 

Podatke je treba hraniti toliko 

časa, da se porabi živilo, ki vsebuje 

dele živali. 

Torej je treba zapis hraniti toliko 

časa, kot je hipotetično še mogoče, 

da se hrana iz teh živali pojavi 

na trgu. 

Zapise o hlevskih dogodkih (s pogini vred, za potrebe navzkrižne 

skladnosti) mora rejec hraniti še tri leta od zadnjega datum vpisa 

v dnevnik veterinarskih posegov. 

Na primer: 

Zadnji datum vpisa je bil 12. maja 2008. 

Ta dnevnik veterinarskih posegov mora rejec hraniti do vključno 

12. maja 2011 za potrebe navzkrižne skladnosti. 

Dnevnik veterinarskih posegov mora skrbnik živali sicer hraniti 

najmanj pet let od zadnjega vpisa ter ga na zahtevo predložiti pristojnemu 

inšpektorju na vpogled. 


KMETU 

1. Ali imam spravljene 

vse dnevnike veterinarskih 

posegov za 3 

leta nazaj? 

Da. 

Ne 

Izpolnjevanje sledljivosti vseh dogodkov, 

varovanje zdravja ljudi. 





110. Živalim je zagotovljena primerna 

svoboda gibanja, če so 

razmere v boksu vsaj take, da 

nemoteno legajo, vstajajo, se 

obračajo in nemoteno opravljajo 

fiziološke potrebe v 

skladu z načinom reje. Če so 

privezane, privezi omogočajo 

nemoteno leganje in vstajanje 

in niso pretesni. 


Primerno okolje omogoča vrsti 

značilno obnašanje, brez anomalij. 

V taki reji se žival počuti ugodneje, 

zato so tudi rejski rezultati 

boljši. 

Pri reji je treba upoštevati minimalne predpisane 

standarde uhlevitve. 

Če so živali privezane, privez ne sme biti pretesen in 

ne sme povzročati poškodb. 

1. Ali so v moji reji živalim zagotovljeni 

pogoji, ki jim omogočajo reji primerno 

gibanje in vedenje? 

Da. 

Ne 

2. Ali, kadar je žival privezana, privezi 

omogočajo živali nemoteno leganje 

in vstajanje in niso pretesni? 


S, 50 

Da. 

Ne 

CILJ 


Ugodno počutje živali in boljši rejski 

uspeh. 

135 


137 

136 




111. Zahtevi po svetlobi in zračenju 

ustreza pogoj, da so 1/20 

talne površine odprtine v steni 

(okna in vrata) ali vir umetne 

osvetlitve (v jakosti 11 W/ 

m 2 ) ali umetnega zračenja, 

primernega vrsti živali. 

Živali v objektih ne smejo biti stalno 

v temi. Pri uporabi umetne svetlobe 

je treba določiti čas za počitek, 

ko morajo biti živali v temi. 

Ta zahteva ne velja za teleta in prašiče*. 


L, 20 

CILJ 


Ugodno počutje živali in boljši rejski 

uspeh. 


Primerna sestava hlevskega zraka 

je eden od osnovnih pogojev za 

uspešno rejo v hlevu. 

Primeren dnevni ritem, ki vključuje 

naravno ali umetno osvetlitev 

podnevi in temo ponoči, je pomemben 

za dobro počutje živali, 

omejitve, ki veljajo za posamezne 

vrste, pa preprečujejo pretirano 

izkoriščanje živali za proizvodnjo. 

Ustrezen dnevno-nočni ritem pogojuje 

tudi hormonski status pri 

živali, posledično uspešno plodnost. 

Izračunamo površino oken in vrat in ugotovimo, 

če znaša 1/20 talne površine hleva. 

Na primer: 

4 okna 60 * 90 = 0,54 m 2 

vrata 320 * 220 = 7,04 m 2 

skupna površina odprtin: 

7,04 + (4*0,54) = 9,2 m 2 

Dimenzije hleva: 

15 m × 12 m, njegova talna površina je 180 m 2 


9,2 : 180 = 0,0511, to je več kot 1/20 oziroma 5 % talne površine. 


svetlobo. Luči morajo v tem primeru goreti 8 ur dnevno (optimalna 

je osvetlitev od 9. do 17. ure). 


osvetlitev. 


KMETU 

1. Ali predstavljajo odprtine 

v steni (okna in 

vrata) vsaj 1/20 talne 

površine? 

Da. 

Ne 

2. Ali imamo podnevi, če 

je površina odprtin v steni 

manjša od 1/20 talne 

površine, zagotovljeno 

umetno osvetlitev? 

Da. 

Ne 

*Zahteva se preverja v posameznem standardu (standard za dobro počutje telet oz. prašičev) 





112. Živali, nastanjene zunaj 

objektov, so, kadar je potrebno 

in mogoče, zavarovane 

pred neugodnimi vremenskimi 

razmerami, plenilci in 

drugimi nevarnostmi. 


L, 20 

CILJ 


Varovanje živali. 


Kadar je potrebno in mogoče, se 

živali zavarujejo. 

Za govedo ni določenih optimalnih 

ali sprejemljivih temperatur, 

zato naj rejci pri reji na prostem 

poleti in pozimi živalim zaradi 

hudega neurja in vetra ter zaradi 

vročine poleti, zagotovijo možnost 

varnega umika v zavetrje, 

senco (kotanje, grmovje, drevje, 

objekti …) ali hlev. 

Tam, kjer se zadržujejo v mrazu, 

morajo biti suha tla. 

Za lažje premagovanje vročine 

morajo imeti živali možnost zadrževati 

se v senci. Računati moramo 

tudi s povečano porabo vode. 

Živali, ki so nastanjene zunaj objektov potrebujejo, če nastanejo 

zanje neugodni pogoji, zavetje, drugače bo uspeh reje slabši od 

pričakovanega. 

Za govedo moramo imeti pred neurji (dež, močan veter) urejeno 

nadstrešnico ali na paši del gozda, kamor se lahko živali v tem času 

umaknejo. 

Pri višjih temperaturah moramo zagotoviti vodo, ker se poveča količina 

in pogostost pitja vode. 

Pri nizkih temperaturah moramo, če so živali na paši, v obroku 

povečati delež magnezija, da ne pride do pašniške tetanije (pomanjkanja 

magnezija, za katero so najbolj občutljive visoko breje 

in visoko proizvodne živali). 

Različne živali imajo različne potrebe za dobro počutje. 

VPRAŠANJA 


1. Ali sem živali, nastanjene 

zunaj objektov, 

zavaroval pred 

neugodnimi vremenskimi 

razmerami, 

plenilci in drugimi 

nevarnostmi, kadar 

je bilo to potrebno in 

mogoče? 

Da. 

Ne 

137 


139 

138 




113. Če se uporablja elektronsko 

vodeni sistem prezračevanja, 

je zagotovljen alarmni sistem, 

ki opozarja na okvaro. 


L, 20 


Če ni avtomatičnega alarmnega 

sistema, lahko že v nekaj urah po 

izpadu elektronskega prezračevanja 

pogine celotna čreda, kar ima 

za posledico ogromno gospodarsko 

škodo in trpljenje živali. 

Ko kmet vgradi elektronsko vodeni sistem prezračevanja, naj vgradi 

hkrati tudi alarmni sistem za najavo izpada. Servisira naj ga po 

navodilih proizvajalca. 

Ventilator na ročno stikalo se ne šteje k elektronsko vodenemu 

sistemu prezračevanja. 

VPRAŠANJA 


1. Ali imam pri elektronsko 

vodenem 

prezračevanju hleva 

vgrajen alarmni sistem, 

ki opozarja na 

okvaro? 

Da. 

CILJ 


Ne 

Preprečevanje trpljenja živali in gospodarske 

škode. 





114. Vse živali morajo imeti dostop 

do primernega vodnega 

vira ali pa jim mora biti omogočen 

dostop do napajanja 

na drug način. 

(ne velja za teleta)* 


L, 20 

CILJ 


Preprečevanje trpljenja živali in izboljšanje 

rejskega rezultata 


Vse živali imajo večje potrebe 

po vodi. Pomanjkanje vode povzroči 

trpljenje – žejo in drastično 

zmanjšanje prirasta, zmanjša količino 

mleka in poveča agresijo 

v skupini. Voda v organizmu je 

pomembna za potek prebave in 

presnove, pretok hranil, odstranjevanje 

snovi iz celic po metabolični 

pretvorbi, uravnava telesno 

temperaturo, skratka, brez vode 

ni življenja organizma. Glede na 

biološki pomen vode v organizmu 

je mogoče prištevati pitno vodo 

med najpomembnejša živila. Če 

pade delež vode v telesu za 10 %, 

prenehajo življenjske funkcije in 

žival pogine. 

Kmet preverja, če napajalniki delujejo. Med dvema živalma mora 

biti en napajalnik ali napajalno korito v boksu. Primer napajanja 

na drug način je na primer sirotka za prašiče. 

Za pravilno delovanje napajalnikov je potreben primeren pretok 

vode, primerna višina napajalnikov, njihova čistoča in ustrezno 

število napajalnih mest glede na velikost skupine živali in tip napajalnikov. 

Najmanj en napajalnik na 12 živali pri prašičih. 

VPRAŠANJA 


1. Ali lahko vsaka žival 

prejme dovolj vode 

ali druge tekočine za 

napajanje? 

Da. 

Ne 

*Zahteva se preverja v posameznem standardu (standard za dobro počutje telet) 

139 


141 

140 




115. V prehrano živali se 

smejo vključevati dovoljene 

snovi le za dovoljene 

preventivne, 

terapevtske ali zootehniške 

namene. 

Pravnomočna odločba ali 

sodba za prekršek ni bila izdana. 


S, 50 

CILJ 


Korektna reja živali namenjenih 

za prehrano ljudi, ki 

ne vsebujejo škodljivih ali 

prepovedanih ostankov. 


S praksami so bile ugotovljene škodljive 

substance, ki so se nekdaj uporabljale v 

živinoreji. Zato so na osnovi dognanj in 

poskusov zakonsko določene snovi, ki 

se smejo uporabljati in snovi, ki so v reji 

živali namenjene za humano prehrano, 

prepovedane. 

Hormoski proizvodi in β-agonisti, katerih 

dajanje farmskim živalim je dovoljeno, 

v sledečih primerih pa ni dovoljeno: 

– Zdravila, ki imajo podaljšano delovanje 

– Zdravila, katerih karenca je več kot 

15 dni po koncu zdravljenja 

– Zdravila, za katera niso znani pogoji 

uporabe in imajo dovoljenje pred začetkom 

veljave Uredbe 2309/93 

– Za zdravila, za katere ne obstajajo reagenti 

ali oprema pri analitskih tehnikah 

za ugotavljanje ostankov 

– β-agonisti s karenco nad 28 dni po 

koncu zdravljenja 

Če kmet pridela krmo skladno z dobro proizvodno in kmetijsko 

prakso (upošteva karence, odmerke pri gnojenju in konzerviranju 

krme) praktično avtomatično izpolnjuje higienske pogoje za pridelavo 

varne krme. 

Pri skladiščenju mora preprečiti kontaminacijo, ki jo povzročajo 

škodljivci in ustvariti pogoje, da krma ne plesni. 

Zdravila, ki se uporabljajo v reji živali, morajo imeti dovoljenje za 

uporabo – to je kupljena so po legalni poti in jih aplicira veterinar 

ali rejec sam, če so te vrste, da je to dovoljeno. 

Zootehnični ukrepi: 

– Sinhronizacija estrusta, priprava darovalk in prejemnic pri presajanje 

zarodkov – se dajejo pripravi na odgovornost veterinarja. 

– Pri vodnih živalih uporaba na skupini plemenskih živali za spremembo 

spola – po veterinarskem pregledu in na odgovornost 

veterinarja; 

– »nedovoljena uporaba snovi«, kar pomeni uporabo zdravil za 

uporabo v veterini, ki ima dovoljenje za promet, vendar za druge 

indikacije ali pod drugimi pogoji, kot so predpisani z zakonodajo 

Skupnosti. 

nadaljevanje na naslednji strani 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

1. Ali pri reji uporabljam 

samo dovoljene 

snovi za preventivo 

in zootehnične 

ukrepe? 

Da. 

Ne 





PRILOGA I., II, III. IZ UREDBE 2377/90 Z 

ustrezno karenco, če je ni se upošteva: 

7 dni za jajca 

7 dni za mleko 

28 dni za perutninsko meso in sesalce; 

vključno z maščobo in klavničnimi izdelki 

500 dnevnih stopinj za ribje meso 

Homeopatska zdravila – učinkovine iz 

priloge II UREDBE 2377/90 za uporabo 

v veterini karence ni. 

Vse podatke vpiše veterinar v knjigo 

posegov – za potrebe izvajanja uradnega 

nadzora mora kmet shraniti zapise 

za 5 let, za potrebe navzkrižne skladnosti 

pa 3 leta. 

Če so živali namenjene prehrani ljudi so: 

PREPOVEDANE SNOVI: 

Tirostatične snovi 

Stilbeni in njegovi derivati, soli in estri 

1,7β-Estradiol in njegovi, estrom podobni derivati 

PREPOVEDANE SNOVI Z ODSTOPANJI: 

Β-agonisti 

ZAČASNO PREPOVEDANE SNOVI: 

Snovi z estrogenim, androgenim ali gestagenim delovanjem (razen 

1,7β-Estradiol in njegovi, estrom podobni derivati); 

Dajanje živalim na kmetiji za terapevtske namene testosterona in 

progesterona ter derivatov, ki po absorpciji na mestu uporabe hitro 

razpadejo v izhodne (starševske) komponente. Da jih lahko samo 

veterinar z injekcijo ali v obliki nožničnih spiral pri zdravljenju disfunkcije 

jajčnikov, ni pa dovoljen podkožni vstavek. Obvezno vpis 

v dnevnik veterinarskih posegov: način zdravljenja, vrsta zdravila, 

datum zdravljenja in identifikacijsko št. živali. 

Za terapevtske namene, zdravila z dovoljenjem: 

Trenbolon za peroralno uporabo ali β-agonist kopitarjem (skladno z 

navodili proizvajalca) in β-agonist-injekcija za sprožanje tokolize pri 

kravah, ki se telijo. 

Kmetom je prepovedano posedovanje zdravil za uporabo v veterini, 

ki vsebujejo β-agoniste, ki se lahko uporabljajo za indukcijo pri 

zdravljenju tokolize. 

VPRAŠANJA ZA 

POMOČ KMETU 

141 


143 

142 




116. Na živalih niso vidne posledice 

namernih pohabljanj 

(manjka uhelj, rep, okončina). 

Izjema so pašne živali, ki si same 

poškodujejo dele telesa. 

Izjeme so poškodbe uhljev zaradi 

zatrganja ušesnih številk. 


S, 50 

CILJ 


Preprečevanje trpljenja rejnih živali. 


Vsaka vrsta in kategorija rejnih živali 

ima specifične potrebe glede 

vhlevitve, prehrane, zaposlitve, 

skladno z vrsti značilnim obnašanjem. 

Če so napake v reji, izgradnji, 

prehrani, počutju živali, prihaja 

do pohabljanj zaradi povečanih 

agresij ali slabega ravnanja ter 

pogojev uhlevitve. 

Živali se počutijo neugodno, reja 

pa je neuspešna. 

V skupino namernih pohabljanj 

ne spadajo poškodbe, ki si jih živali 

naredijo same na paši in so 

vzroki v njihovem načinu obnašanja 

(npr. rine naprej, ko se zaplete 

v robidovje …). 

Če v reji opazimo hude poškodbe, kot so sezuti parkelj, krvavi karpalni 

členki, več kot 40 % živali ponavlja stereotipije, moramo odpraviti 

napake v reji, ki te poškodbe povzročajo. 

Živalim je treba zagotoviti ustrezne dimenzije boksov, ustrezna 

tla in velikost skupine. Koristna je tudi zaposlitev živali z raznimi 

predmeti. 

Po nasvet se obrnemo na svetovalca za gradnje kmetijskih objektov.. 

Prepovedana je: 

– Amputacija ali kastracija z elastičnim obročkom 

– Krajšanje uhljev živali, razen če je poseg v korist živali. 

Odstranjevanje rogov (z žaganjem, termokavterjem ali kavstično 

pasto) se lahko izvaja le z uporabo anestezije in mora biti zapisano 

v dnevnik veterinarskih posegov. 


KMETU 

1. Ali ravnam z živalmi 

tako, da ne prihaja 

do poškodb v reji? 

Da. 

Ne 





117. Na živalih ni očitnih znakov 

poškodb zaradi neustreznega 

sistema reje. 


S, 50 


Poškodba živali povzroča njeno 

trpljenje in hkrati zmanjša prirejo. 

V nevarnih sistemih uhlevitve 

je lahko vzrok za trpljenje stalen 

strah pred poškodbami. 

Če v reji opazimo hude poškodbe, kot so sezuti parkelj, krvavi karpalni 

členki, več kot 40 % živali ponavlja stereotipije, poškodbe 

zaradi privezov ter druge poškodbe moramo odpraviti napake v 

reji, ki te poškodbe povzročajo. 

Živalim je treba zagotoviti ustrezne dimenzije boksov, ustrezna 

tla in velikost skupine. Koristna je tudi zaposlitev živali z raznimi 

predmeti. 


KMETU 

1. Ali skrbim, da v moji 

reji ni poškodb živali 

zaradi sistema reje? 

Da. 

Ne 

CILJ 


Po nasvet se obrnemo k svetovalcu za gradnje kmetijskih objektov.. 

Preprečevanje trpljenja rejnih živali. 

- 

143 


144 

Področje D: Dobri kmetijski in okoljski pogoji 

XIX. STANDARD ZA DOBRE KMETIJSKE IN OKOLJSKE POGOJE PRI KMETOVANJU - Erozija tal 


skladnosti št. 118, 119, 120 

118. Med rastno dobo so kmetijska 

zemljišča pokrita z rastlinskim 

pokrovom. 

119. Ohranjanje teras zaradi zaščite 

pred erozijo. 

120. Na GERK-ih z rabo na njivah, ki 

imajo srednji naklon 20 % ali več 

je treba med 15. novembrom in 

15. februarjem upoštevati vsaj 

enega od teh ukrepov: 

– ali oranje po plastnicah, 

– ali ohraniti strnišče, 

– ali poskrbeti za ozelenitev. 


S, 50 

CILJ 

Varovanje okolja. Varovanje in ohranjanje 

rodovitnosti tal ter varovanje 

voda pred onesnaženjem. Vzdrževanje 

konstantnega pridelka. 


Erozija tal je razpadanje in premeščanje 

talnih delcev zaradi delovanja 

vode in vetra na tla. 

Do erozije zaradi obdelovanja tal 

prihaja predvsem na nagnjenih 

površinah. Zemlja se po pobočju 

premika navzdol, izgublja se rodovitni 

del prsti, prihaja pa tudi 

do izpiranja hranil. Posledično se 

zmanjša pridelek. 

Če so tla prekrita z rastlinsko 

odejo, se erozija zmanjša. 

Če želimo tla varovati pred erozijo, je treba pri 

obdelavi upoštevati naklon kmetijskega zemljišča 

ter čas in način obdelave tal. 

Erozijo tal preprečujemo z zmanjšano obdelavo 

tal, s pokritostjo tal z rastlinsko odejo - 

zatravljanjem, mulčenjem, takojšnjo setvijo 

po žetvi, uporabo zastirke v vegetacijskem 

obdobju. Pomembna je tudi pravilna uporaba 

ustrezne mehanizacije. Preko zime naj zemljišča 

ne ostanejo brez zelenega pokrova ali vsaj 

žetvenih ostankov. Strukturna tla z veliko organske 

snovi so manj dovzetna za poškodbe 

z erozijo, zato moramo poskrbeti za zadostno 

vsebnost humusa v tleh. 

Na nagnjenih površinah (nad 20 %) je potrebno 

zmanjšati obdelavo tal, klasično oranje naj 

zamenja konzervirajoča obdelava, to pomeni, 

da se izogibamo obdelovanju jeseni, zmanjšamo 

število delovnih prehodov, plužna telesa 

in diske nastavimo plitveje. Pri obdelovanju tal 

vozimo počasneje. Orjemo prečno na naklonino, 

zemljo pa obračamo navzgor. Če imajo tla 

dobro strukturo, izvedemo direktna setev. 

Če je mogoče, se obdelavi na takih terenih izognemo 

s trajno zatravitvijo. 

Erozijo lahko preprečimo tudi s terasiranjem. 

1. Ali so kmetijska zemljišča med rastno 

dobo prekrita z rastlinsko odejo? 

Da. 

Ne 

2. Ali sem obdeloval in oskrboval kmetijska 

zemljišča tako, da ni vidnih znakov 

erozije? 

Da. 

Ne 

3. Ali ohranjam terase, kjer je to mogoče 

kot zaščito pred erozijo? 

Da. 

Ne 

4. Ali sem na njivah, ki imajo naklon 20 

% ali več, v času od 15. novembra do 15. 

februarja upošteval enega od predpisanih 

ukrepov, to je ali oranje po plastnicah ali 

ohranjanje strnišča ali ozelenitev? 

Da. 

Ne 

145 





121. V triletnem obdobju je upoštevan 

ustrezen kolobar. 


S, 50 

CILJ 


Varovanje tal ter ohranjanje in izboljšanje 

njihove rodovitnosti. 


Kolobar je pomemben zaradi 

ohranjanja vsebnosti organske 

snovi v tleh in izboljšanja rodovitnosti 

tal. Poleg kolobarja na 

vsebnost organske snovi v tleh 

ugodno vplivamo tudi z rednim in 

uravnoteženim gnojenjem z živinskimi 

gnojili, kakor tudi z vključevanjem 

metuljnic v kolobar. 

Pri primernem kolobarju se 

zmanjša zapleveljenost, napad 

bolezni in škodljivcev, izboljša se 

gospodarnost gnojenja ter posledično 

povečata količina in kakovost 

pridelka. 


Na kmetijskem gospodarstvu moramo imeti ustrezen kolobar 

s primerno setveno sestavo na najmanj 50 % njivskih površin. 

Ustrezen kolobar je vsak kolobar, ki ustreza izbrani tehnologiji pridelave. 

Ustrezen je lahko že dveletni kolobar, priporočljiv pa je 

triletni. 

Kolobar naj ima ustrezen delež okopavin in zrnatih stročnic. Trave, 

travno-deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice na njivah 

so del kolobarja in so lahko na istem zemljišču dlje kot tri leta. 

Monokulture (vsako leto ista rastlina na isti površini) so načelno 

nezaželene, saj izjemno negativno vplivajo na biološko ravnotežje 

v tleh, prav tako pa negativno vplivajo na vsebnost hranil in 

predvsem na organsko snov v tleh, ki je eden glavnih pokazateljev 

dobre rodnosti tal. Koruza na isti površini ne sme biti dlje od treh 

let, razen če se uporabijo podsevki ali dosevki. 

Praha, podsevki in dosevki se štejejo kot sestavni del kolobarja. 

Zahteva se nadzira na kraju samem na podlagi pregleda vsakoletnih 

zbirnih vlog oziroma drugih evidenc, ki jih hrani kmet. 


KMETU 

1. Ali sem upošteval 

ustrezen – predpisan 

kolobar? 

Da. 

Ne 

145 


147 

146 




122. Žetveni ostanki na njivah se 

ne smejo kuriti. 


L, 20 


Kurjenje žetvenih ostankov zmanjšuje 

biološko aktivnost tal, 

organsko snov v tleh in onesnažuje 

okolje. 


Žetvenih ostankov na njivi kot so slama, koruznica … ne kurimo, 

priporočljivo jih je zaorati v tla, saj s tem obogatimo tla s humusom 

in spodbujamo aktivnost mikroorganizmov. Posledično izboljšamo 

strukturo tal in vodno-zračni režim v tleh. Za boljšo mikrobiološko 

aktivnost je dobro žetvene ostanke narezati, raztrositi 

po vsej površini in dodati dušik, če ga v tleh ni dovolj. 


KMETU 

1. Ali sem upošteval 

zahtevo, da se žetvenih 

ostankov na njivi 

ne sme kuriti? 

Da. 

CILJ 

Ne 

Varovanje tal in ohranjanje njihove 

rodovitnosti ter varovanje zraka 

(preprečevanje onesnaževanja zraka). 


XIX. STANDARD ZA DOBRE KMETIJSKE IN OKOLJSKE POGOJE PRI KMETOVANJU - STRUKTURA TAL 



123. Na pretežnem delu zemljišča 

ni očitnih sledi zaradi neprimerne 

uporabe mehanizacije. 


L, 20 

CILJ 



rodovitnosti. 


Neustrezna uporaba mehanizacije 

(predvsem kadar so tla preveč 

mokra) vpliva na strukturo tal 

in povzroča zbitost ter zaskorjenost 

tal. V zbitih tleh je porušeno 

razmerje zraka in vode, močna 

zbitost omejuje razvoj korenin in 

onemogoča pronicanje vode. Pomanjkanje 

zraka zmanjšuje biološko 

aktivnost tal, zato se zmanjša 

dostopnost hranil, prav tako pa 

povzroča odmiranje korenin, saj 

tudi te potrebujejo zrak. 


Primerno uporabljamo kmetijske stroje na primerno vlažnih tleh. 

Nikoli ne obdelujemo zmrznjenih tal. 

Na suhih tleh ne uporabljamo rotirajočih strojev. Na mokrih tleh 

se izogibamo prekomerni uporabi kmetijskih strojev, ne uporabljamo 

težkih kmetijskih strojev, če pa brez njih ne gre, jih opremimo 

s širokimi pnevmatikami ali nastavki na kolesih, ki zmanjšujejo 

pritisk na tla. 

Globina kolesnic na pretežnem delu parcele ne sme presegati 20 

cm. 

Možnost vpliva neprimerne uporabe mehanizacije lahko zmanjšamo 

tudi z upoštevanjem kolobarja, različnih in s potrebami rastlin 

usklajenih globin oranja ter z občasnim globokim rahljanjem (na 

dve do tri leta) in vzdrževanjem drenaže. 

Občutljivost tal za zbijanje je največja na težkih tleh z večjim deležem 

gline, premajhnim deležem organske snovi in z neustrezno 

setveno sestavo (monokultura in ozki specializirani kolobarji). 

VPRAŠANJA 


1. Ali upoštevam pravilo, 

da na pretežnem 

delu zemljišča ni očitnih 

sledi neprimerne 

uporabe mehanizacije? 

Da. 

Ne 

147 


149 

148 

XIX. STANDARD ZA DOBRE KMETIJSKE IN OKOLJSKE POGOJE PRI KMETOVANJU - MINIMALNA RAVEN VZDRŽEVANJA 


skladnosti št. 124, 125, 126, 127. 

124. Kmetijska zemljišča so obdelana vsako leto (razen 

na področjih iz standarda za ohranjanje habitatov) 

najpozneje do 15. 10. tekočega leta. 

125. Minimalna obremenitev površin z domačimi živalmi, 

če so na kmetijskem gospodarstvu. Če 

živali ni, se travinje vzdržuje s katero koli obliko 

košnje (razen na področjih iz standarda za ohranjanje 

habitatov). 

126. Obdelanost travinja se zagotavlja s pašo, košnjo 

ali kombinacijo paše in košnje najpozneje do 15. 

10. tekočega leta. (razen na področjih iz standarda 

za ohranjanje habitatov). 

127. Trajne pašnike se ohranja s pašo, košnjo ali kombinacijo 

paše in košnje najpozneje do 15. 10. tekočega 

leta. (razen na področjih iz standarda za 

ohranjanje habitatov). 


S, 50 

CILJ 


Varovanje tal in ohranjanje njihove rodovitnosti ter večja 

ekonomičnost pridelave, preprečevanje zaraščanja, 

ohranjanje kulturne krajine in biotske raznovrstnosti. 


Dobre rastne razmere za rastline dosežemo 

z redno obdelavo tal. S tem preprečujemo 

zaraščanje površin s pleveli, 

čezmeren razvoj bolezni in škodljivcev 

ter vzdržujemo ustrezno strukturo tal. 

Pogostnost in način obdelave sta odvisna 

od lastnosti tal in kolobarja. 

Z redno obdelavo preprečimo tudi zaraščanje 

kmetijskih zemljišč z neželenimi 

lesnimi rastlinami. 

Preoravanje trajnih pašnikov (»trajni 

pašnik« pomeni zemljišče, ki ga uporabljamo 

za gojenje trave ali druge zelnate 

krme in hkrati ni bilo vključeno v 

kolobarjenje v obdobju petih let ali več) 

povzroči sproščanje večjih količin dušika 

in s tem posredno vpliva na onesnaženje 

podtalnice, zato se po možnosti 

preoravanju trajnih pašnikov izognemo. 


Kmetijska zemljišča obdelamo vsako leto 

glede na potrebe rastlin in tip tal v skladu 

s priporočili dobre kmetijske prakse 

kot dober gospodar. Z uporabo ustrezne 

agrotehnike omogočimo optimalno pridelavo 

in hkrati ohranitev oz. izboljšanje 

rodovitnosti kmetijskih zemljišč, obenem 

pa preprečujemo zaraščanje. 

Za ohranjanje rodovitnosti tal in preprečevanje 

zaraščanja je potrebno, da se 

travniške površine obdelajo vsaj enkrat 

letno. Paša živine je najcenejši in najučinkovitejši 

način vzdrževanja kulturne krajine. 

Ob koncu pašne sezone se priporoča 

čistilna košnja. Na kmetijskih gospodarstvih, 

kjer ne redijo živine, se površine 

vsaj enkrat letno pokosijo. 

Pri preoravanju trajnih pašnikov moramo 

zato paziti, da ne preorjemo večjih 

površin v istem letu, ampak postopno. 

Njive po preoravnju čim prej zasejemo. 

Po možnosti pa se preoravnaju izognemo. 

VPRAŠANJA 


1. Ali sem kmetijska 

zemljišča/travinje/ 

trajne pašnike obdelal 

vsako leto in sicer 

najkasneje do 15.10. 

tekočega leta? 

Da. 

Ne 

2. Ali imam ustrezno 

minimalno obremenitev 

površin z domačimi 

živalmi, če so na 

kmetijskem gospodarstvu? 

Da. 

Ne 

3. Ali travinje vzdržujem 

s košnjo, tudi če 

nimam živali? 

Da. 

Ne 





128. Ohranjanje kmetijskih zemljišč, 

ki ohranja tradicionalno 

podobo kulturne krajine. 

Ob večjih zemljiških delih se zagotavlja 

ohranjevanje sestavin krajinskih 

posebnosti (pasovi vegetacije 

ob vodotokih, ribniki, večje mlake, 

suhi zidovi, terase), kamor v območjih, 

v katerih uspevajo oljke, 

štejemo tudi skupine oljčnih dreves 

(ohranjanje sestavin krajinskih 

posebnosti se ne preverja do vzpostavitve 

registra o njih). 


S, 50 


Kmetijsko – kulturno krajino je v 

preteklosti ustvaril človek. Obstoječo 

krajinsko pestrost in biotsko 

raznovrstnost je mogoče ohraniti 

le s kmetijsko dejavnostjo. Zmanjšanje 

biotske raznovrstnost in 

sprememba kulturne krajine je po 

eni strani posledica intenziviranja, 

še bolj pa opuščanjem kmetovanja. 

Veliko nevarnost pa predstavlja 

vse večji pritisk urbanizacije. 


Kmetijska zemljišča obdelamo vsako leto glede na potrebe rastlin 

in tip tal ter v skladu s priporočili dobre kmetijske prakse kot 

dober gospodar na način, da je ob uporabi ustrezne agrotehnike 

omogočena optimalna pridelava in hkrati ohranitev oz. izboljšanje 

rodovitnosti kmetijskih zemljišč ter se prepreči zaraščanje. 

Pri tem skrbimo za ohranitev krajinskih značilnosti, vključno z ohranjanjem 

oljčnih nasadov in dreves kjer je to tradicionalna oblika 

kulturne krajine. Oljčnike kot krajinsko posebnost in gospodarsko 

dobrino ohranjamo v dobrem vegetativnem (rastnem) stanju, ter 

jih ne izsekavamo oziroma stara ali bolna drevesa nadomestimo. 

VPRAŠANJA 


1. Ali sem kmetijska 

zemljišča obdelal na 

način, da se ohranja 

tradicionalna podoba 

kulturne krajine? 

Da. 

Ne 

2. Ali sem ob večjih zemljiških 

delih zagotovil 

ohranjevanje 

sestavin krajinskih 

posebnosti? 

Da. 

CILJ 

Varovanje okolja. Varovanje tal in 

ohranjanje njihove rodovitnosti ter 

večja ekonomičnost pridelave, preprečevanje 

zaraščanja, ohranjanje 

kulturne krajine in biotske raznovrstnosti. 

Ne 

149 


151 

150 




129. Oljčniki in vinogradi morajo 

biti oskrbovani/obdelani. 


L, 20 

CILJ 


rodovitnosti ter večja ekonomičnost 

pridelave. 


Oskrba vinogradov in oljčnikov, 

gnojenje, oskrba tal, rez, varstvo 

pred boleznimi, škodljivci in pleveli, 

je pogoj za ohranitev zdravih 

in produktivnih nasadov. Zagotavlja 

ohranjanje rodovitnosti 

tal, zdrave nasade, čisto okolje in 

omogoča pridelavo kakovostne in 

varne hrane. 


Oljčnike in vinograde oskrbimo v skladu s priporočili dobre kmetijske 

prakse na način, da je ob uporabi ustrezne agrotehnike omogočena 

optimalna pridelava in hkrati ohranitev oz. izboljšanje rodovitnosti 

kmetijskih zemljišč. Oljčnike in vinograde vzdržujemo v 

dobrem vegetativnem (rastnem) stanju. 

Gnojimo strokovno utemeljeno na podlagi gnojilnega načrta. 

Kontrolo rodovitnosti tal in izdelava gnojilnega načrta se opravi na 

podlagi analize tal. 

Redno je potrebno izvajati oskrbo nasadov, izvajati ustrezne higienske 

ukrepe, uravnoteženo preskrbo posevkov s hranili, da se 

ustvarijo pogoji za zdrave posevke. Pred kemičnim zatiranjem izvedemo 

nekemično varstvo rastlin, če pa je potrebno, uporabimo 

le v Sloveniji registrirana fitofarmacevtska sredstva za namen in 

način določen v odločbi o registracij in v skladu z navodili za uporabo. 

VPRAŠANJA 


1. Ali sem oljčnike in vinograde 

oskrboval/ 

obdelal v skladu z 

uveljavljeno tehnološko 

prakso? 

Da. 

Ne 


XIX. STANDARD ZA DOBRE KMETIJSKE IN OKOLJSKE POGOJE PRI KMETOVANJU 



130. Vodno dovoljenje za namakanje 

kmetijskih površin mora 

biti izdano. 


S, 50 

CILJ 


Zaščita in upravljanje vodnih virov: 

Zaščita vodnih virov pred onesnaževanjem 

in odplakami ter upravljanje 

uporabe vode 


Voda je izredno pomemben naravni 

vir, ki pa je omejen, zato je 

z njo treba ravnati gospodarno. 

Zadostne količine vode imajo pomen 

za življenje rastlin in živali, pa 

tudi potrebe ljudi po vodi vedno 

bolj naraščajo. Za ohranjanje zadostnih 

količin vode za življenje je 

potrebno skrbno upravljati z vodo 

kot naravnim virom, zato je potrebno 

za vsako rabo vode pridobiti 

ustrezno z Zakonom o vodah 

predpisano dovoljenje. 


Za uporabo vode za namakanje je potrebno dovoljenje, kar pomeni 

ravnanje v skladu s postopki za dodelitev dovoljenja. Za uporabo 

kapnice vodno dovoljenje ni potrebno. 

VPRAŠANJA 


1. Ali imam vodno dovoljenje 

za namakanje 

kmetijskih površin? 

Da. 

Ne 

151 


153 

152 

XIX. STANDARD ZA DOBRE KMETIJSKE IN OKOLJSKE POGOJE PRI KMETOVANJU 



131. Varovalni pasovi ob vodnih 

telesih površinskih voda 

morajo biti vzpostavljeni. 

(razen ob vodnih telesih površinskih 

voda iz standarda za 

nitrate in standarda za fitofarmacevtska 

sredstva) 


T, 100 


Varovalni pasovi ob vodotokih so 

različno široki pasovi zemljišča ob 

vodotokih, kjer je prepovedana 

uporaba sredstev, ki bi se lahko 

preko površine ali podzemno izlivali 

v vodotoke in s tem ogrozila 

življenje v vodah in ob njej ter kakovost 

vode. 


Ob vodotokih upoštevamo predpisan režim delovanja, kar pomeni 

da v primeru obdelave varovalnega pasu ne uporabljamo fitofarmacevtskih 

sredstev in gnojil na način, da bi ogrozili življenje v 

vodah in ob njej ter kakovost vode. 

Varovalni pas je lahko zaraščen s travo, divje rastočimi rastlinami, 

grmovjem ali drevesi, lahko se obdeluje. 

Varovalni pas mora biti vzdrževan v skladu z dobro kmetijsko prakso. 

VPRAŠANJA 


Ali sem ob vodotoku 

vzpostavil varovalni pas 

na zahtevan način? 

Da. 

Ne 

CILJ 


Zaščita in upravljanje vodnih virov: 

Zaščita vodnih virov pred onesnaževanjem 

in odplakami ter upravljanje 

uporabe vode 


Xx DODATNE MINIMALNE ZAHTEVE ZA UPORABO GNOJIL (samo za kmete, ki so v KOP) 


skladnosti št. 20.1 

20.1 *KMG mora voditi evidenco 

uporabe živinskih gnojil iz katere 

morajo biti razvidni najmanj podatki 

o: GERK-PID-u in domačem imenu 

GERK-a, količini in vrsti živinskega 

gnoja ter času gnojenja 


S, 50 

CILJ 



podtalnice). 


Evidenca o uporabi živinskih gnojil 

in letni gnojilni načrt sta dva ključna 

dejavnika, s pomočjo katerih 

se rešuje vprašanje uporabe živinskih 

gnojil na kmetiji. 

Urejena evidenca služi kmetijskim 

gospodarstvom tudi za samokontrolo; 

kmetija ne sme preseči 170 

kg N/ha KZU letnega vnosa dušika 

iz živinskih gnojil. 

V letnem gnojilnem načrtu se oceni 

skupna količina živinskih gnojil 

in določi čas gnojenja in odmerek 

gnojila za vsa razpoložljiva zemljišča. 

Vendar je letni gnojilni načrt 

obvezen le, če se na kmetiji uporabljajo 

tudi mineralna gnojila. 


Na kmetiji se mora voditi evidenco uporabe živinskih gnojil iz katere 

morajo biti razvidni najmanj podatki o: GERK-PID-u in domačem 

imenu GERK-a, ki se ga gnoji ter količini in vrsti živinskega 

gnoja ter času gnojenja. 

Če se na KMG uporabljajo tudi mineralna gnojila pa je treba gnojiti 

na podlagi analize tal in letnega gnojilnega načrta. 

Pri preračunavanju vsebnosti hranil v živinskem gnoju in kasnejšem 

gnojenju se lahko obrnete tudi na kmetijskega svetovalca. 

VPRAŠANJA 

V POMOČ KMETU 


da vodim evidenco 

o uporabi živinskih 

gnojil, iz katere je 

razvidno: GERK-PID-u 

in domače ime GERK- 

-a, količina in vrsta 

živinskega gnoja ter 

čas gnojenja 

Da. 

Ne 

153 


155 

154 

Xx DODATNE MINIMALNE ZAHTEVE ZA UPORABO GNOJIL (samo za kmete, ki so v KOP) 


skladnosti št. 20.2 

20.2 Na KMG letni vnos fosforja 

pri gnojenju z živinskimi gnojili 

ne presega 120 kg P 2 

O 5 

/ha. 


L, 10 

CILJ 



podtalnice). 


V kolikor so tla visoko založena s 

fosforjem in imajo hkrati slabo 

absorbcijsko sposobnost (peščena 

tla) lahko pričakujemo izpiranje 

fosforja v podtalnico. V talnem 

kompleks se zaradi povečane 

vsebnosti P 2 

O 5 

poruši ravnovesje 

med hranili – pojavijo se antagonizmi. 

Prav tako se ekstremna 

založenost kmetijske zemlje s 

fosforjem odraža v povečani vsebnosti 

elementa v pridelani krmi. 

Takšna krma ima lahko tudi negativne 

posledice na zdravje živali ( 

plodnostne motnje pri kravah). 


Poznati moramo vsebnost posameznega hranila v živinskem gnojilu; 

razporejamo jih čimbolj enakomerno na vsa kmetijska zemljišča. 

V primeru ekstremne založenosti tal je priporočljivo del živinskih 

gnojil oddajati oz. prodajati. 

Letni vnos fosforja pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 

120 kg P 2 

O 5 

/ha. 

VPRAŠANJA 

V POMOČ KMETU 

1. Ali pri gnojenju z živinskimi 

gnojili letni 

vnos fosforja ne presega 

120 kg P 2 

O 5 

/ha? 

Da. 

Ne 


155 


BELEŽKE 

BELEŽKE 

156 


BELEŽKE 

157 


BELEŽKE 

158 


BELEŽKE 

159 


BELEŽKE 

160 


BELEŽKE 

161 


BELEŽKE 

162 


BELEŽKE 

163 


BELEŽKE 

164 


Ljubljana, februar 2012 



kmetijstvo in okolje

PriroÄnik za izvajanje zahtev navzkriÅ¾ne skladnosti za kmetijska ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

PriroÄnik za izvajanje zahtev navzkriÅ¾ne skladnosti za kmetijska ...