Mormonova knjiga - Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni

MORMONOVA
KNJIGA
ŠE ENA ZAVEZA
JEZUSA KRISTUSA

Mormonova
knjiga
ØE ENA
ZAVEZA
JEZUSA KRISTUSA

Zaloœniøka pravica: 2002 Intellectual Reserve Inc.
Vse pravice pridrœane
Natisnjeno v Nemçiji 5/2002
19962002
Translation of the Book of Mormon
Slovenian

Mormonova knjiga
POROÇILO, ZAPISANO NA PLOØÇE
Z MORMONOVO ROKO,
VZETO Z NEFIJEVIH PLOØÇ.
Zatorej je to okrajøava zapisa o Nefijevem ljudstvu in tudi o
Lamancih.—Pisana Lamancem, ki so ostanek Izraelove hiøe; in
tudi Judom in Nejudom.—Zapisana po zapovedi in tudi po duhu
preroøtva in razodetja.—Zapisana in zapeçatena in skrita za Gospoda,
da ne bo uniçena.—Da bo priøla na dan z Boœjim darom in
moçjo za razlago le–tega.—Moronijeva roka jo je zapeçatila in
skrila za Gospoda, da bo ob svojem çasu priøla na dan preko
Nejudov.—Razlaganje le–tega z Boœjim darom.
Gre tudi za okrajøavo Etrove knjige, ki je zapis o jeredovskem
ljudstvu, ki je bilo razkropljeno v çasu, ko je Gospod pomeøal
jezike ljudstev, ko so gradili stolp, da bi priøli do nebes.—Ki naj bi
ostanku Izraelove hiøe pokazala, kakøne velike reçi je Gospod
napravil za njihove oçete; in da bi poznali Gospodove zaveze, da
niso za veçno zavrœeni.—In da bi prav tako prepriçale Jude in
Nejude, da Jezus je Kristus, veçni Bog, kiserazkrije vsem narodom.—In
sedaj, çe so zmote, so to çloveøke napake; zatorej ne
obsojajte Boœjih reçi, da boste pred Kristusovim sodnim stolom
brez madeœa.
Izvirnik je s ploøç v angleøçino
prevedel Joseph Smith ml.
Prva angleøka izdaja je izøla v
Palmyri v zvezni drœavi New York v ZDA leta 1830
Izdala Cerkev Jezusa Kristusa
svetih iz poslednjih dni
Salt Lake City, Utah, ZDA

v
UVOD
Mormonova knjiga je zbir svetih spisov, ki je primerljiv s Svetim
pismom. Je poroçilo o Boœjih ravnanjih s starodavnimi prebivalci
obeh Amerik in vsebuje polnost veçnega evangelija.
Knjigo so z duhom preroøtva in razodetja zapisovali mnogi
starodavni preroki. Njihove besede, zapisane na zlate ploøçe, je
navajal in okrajøal prerok–zgodovinopisec, ki se je imenoval Mormon.
Zapis poroça o dveh mogoçnih civilizacijah. Ena je priøla iz
Jeruzalema leta 600 pred Kristusom in jo, kasneje razdeljeno na
dva naroda, poznamo kot Nefijce in Lamance. Druga je priøla
veliko prej, ko je Gospod pomeøal jezike ob babilonskem stolpu.
To skupino poznamo kot Jeredovce. Po tisoçih letih so bili pobiti
vsi razen Lamancev in ti so prvotni predniki ameriøkih Indijancev.
Vrhunec dogajanja, zapisan v Mormonovi knjigi, je osebno
delovanje Gospoda Jezusa Kristusa med Nefijci kmalu po njegovem
vstajenju. Izpostavi nauke evangelija, opiøe naçrt odreøitve in
ljudem pove, kaj morajo storiti, da bodo dosegli mir v tem œivljenju
in veçno odreøitev v œivljenju, ki pride.
Ko je Mormon zapisovanje zakljuçil, je poroçilo izroçil sinu
Moroniju, ki je dodal nekaj svojih besed in ploøçe skril na hribu
Kumora. Isti Moroni se je 21. septembra 1823, sedaj poveliçano,
vstalo bitje, prikazal preroku Josephu Smithu in ga pouçil o nekdanjem
zapisu in nameravanem prevodu le–tega v angleøki jezik.
Ko je napoçil ças, so bile ploøçe izroçene Josephu Smithu, ki jih
je prevedel z Boœjim darom in moçjo. Zapis je sedaj objavljen v
mnogih jezikih kot nov in dodaten dokaz, da je Jezus Kristus Sin
œivega Boga in da bodo vsi, ki bodo priøli k njemu in bodo posluøni
postavam in uredbam njegovega evangelija, lahko odreøeni.
O tem zapisu je prerok Joseph Smith rekel: “Bratom sem povedal,
da je Mormonova knjiga najpravilnejøa od vseh knjig na Zemlji
in da je sklepnik naøe vere in çlovek bo priøel, çe bo œivel po
njenih navodilih, Bogu bliœe kakor s katerokoli drugo knjigo.”
Poleg Josepha Smitha je Gospod pripravil enajst drugih, da
so sami videli zlate ploøçe in so posebne priçe o resnici in
Boœjem izvoru Mormonove knjige. Njihova zapisana priçevanja
so semkaj vkljuçena kot “Priçevanje treh priç” in “Priçevanje
osmih priç”.
Vse ljudi vabimo vsepovsod k branju Mormonove knjige, naj v
srcu premiøljujejo sporoçilo, ki ga vsebuje, in potem vpraøajo
Boga, veçnega Oçeta, v Kristusovem imenu, ali je to, kar govori
knjiga, res. Tisti, ki bodo sledili tej poti in vpraøali v veri, bodo z
moçjo Svetega Duha prejeli priçevanje o njeni resnici in njenem
Boœjem izvoru. (Glej Moroni 10:3–5.)

Tisti, ki bodo po Svetem Duhu prejeli to Boœje priçevanje, bodo
z isto moçjo prav tako priøli do spoznanja, da je Jezus Kristus
Odreøenik sveta, da je Joseph Smith njegov razodevalec in prerok
v teh zadnjih dneh in da je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih
dni Gospodovo kraljestvo, ponovno osnovano na Zemlji
kot priprava na drugi Mesijev prihod.
vi

vii
PRIÇEVANJE TREH PRIÇ
Bodi znano vsem narodom, rodovom, jezikom in ljudstvom, h
katerim bo to delo priølo: da smo po milosti Boga Oçeta in naøega
Gospoda Jezusa Kristusa videli ploøçe, ki vsebujejo ta zapis, ki je
zapis o Nefijevem ljudstvu in tudi o Lamancih, njihovih bratih, in
tudi o jeredovskem ljudstvu, ki je priølo od stolpa, o katerem je
bilo govora. In vemo tudi, da so bile prevedene z Boœjim darom in
moçjo, kajti to nam je oznanil njegov glas; zatorej z gotovostjo
vemo, da je to delo resniçno. In priçujemo tudi, da smo videli
gravure, ki so na ploøçah; in pokazala nam jih je Boœja moç in ne
çloveøka. In z besedami treznosti oznanjamo, da je iz nebes priøel
Boœji angel in jih prinesel in nam jih poloœil pred oçi, da smo
ploøçe in gravure na njih gledali in videli; in vemo, da je po milosti
Boga Oçeta in naøega Gospoda Jezusa Kristusa, da smo videli in
priçujemo, da je to res. In to je v naøih oçeh çudovito. Vendar nam
je Gospodov glas zapovedal, naj o tem priçujemo; da bi zatorej bili
posluøni Boœjim zapovedim, o tem priçujemo. In vemo, çe bomo
zvesti v Kristusu, bomo s svojih oblaçil oçistili kri vseh ljudi in
bomo brez madeœa pred Jezusovim sodnim stolom in bomo veçno
bivali z njim v nebesih. In çast bodi Oçetu in Sinu in Svetemu
Duhu, kar je en Bog. Amen.
Oliver Cowdery
David Whitmer
Martin Harris

PRIÇEVANJE OSMIH PRIÇ
viii
Bodi znano vsem narodom, rodovom, jezikom in ljudstvom, h
katerim bo to delo priølo: da nam je Joseph Smith ml., prevajalec
tega dela, pokazal ploøçe, o katerih je bilo govora, katere imajo
izgled zlata; in kolikor listov je omenjeni Smith prevedel, toliko
smo jih imeli v rokah; in na njih smo tudi videli gravure, od
katerih ima vse izgled starodavnega dela in so prefinjene izdelave.
In to priçujemo z besedami treznosti, da nam jih je omenjeni
Smith pokazal, kajti videli smo jih in jih poteœkali in z gotovostjo
vemo, da ima omenjeni Smith ploøçe, o katerih smo govorili. In
naøa imena dajemo svetu, da bi svetu priçevali o tem, kar smo
videli. In ne laœemo, o tem priçuje Bog.
Christian Whitmer
Jacob Whitmer
Peter Whitmer, ml.
John Whitmer
Hiram Page
Joseph Smith, st.
Hyrum Smith
Samuel H. Smith

ix
PRIÇEVANJE PREROKA JOSEPHA SMITHA
Besede preroka Josepha Smitha samega o nastajanju Mormonove
knjige so:
“Na veçer enaindvajsetega septembra [1823] . . . sem se zatekel
k molitvi in poniœno prosil k vsemogoçnemu Bogu ...
Ko sem tako klical k Bogu, sem odkril, da se je v sobi zaçela
pojavljati svetloba, ki je naraøçala, dokler soba ni bila svetlejøa kot
opoldan, ko se je ob postelji nenadoma pojavila oseba, ki je stala v
zraku, kajti njegova stopala se niso dotikala tal.
Na sebi je imel ohlapno oblaçilo nadvse çiste beline. Ta belina
je presegala vse zemeljsko, kar sem bil kdajkoli videl; niti ne
verjamem, da bi kar koli zemeljskega lahko bilo prikazano tako
silno belo in sijajno. Njegove dlani in tudi roke so bile do in malo
viøe od zapestja gole; tudi stopala so bila gola, kakor so bile noge
do in malo viøje nad gleœnji. Gola je bila tudi njegova glava in vrat.
Opazil sem, da na sebi ni imel drugega oblaçila kakor to ogrinjalo,
ker je bilo odprto, tako da sem lahko videl njegovo oprsje.
Silno belo pa ni bilo le njegovo oblaçilo, ampak je bila veliçastna
vsa njegova podoba, kar je presegalo vsak opis, in njegovo obliçje
je bilo prav zares kot blisk. Soba je bila silno svetla, a ne tako svetla
kakor neposredno okrog njega. Ko sem nanj pogledal prviç, me je
bilo strah; toda strah me je kmalu zapustil.
Poklical me je po imenu in mi rekel, da je glasnik, poslan k meni
iz Boœje navzoçnosti in da mu je ime Moroni; da ima Bog zame
pripravljeno delo; in da bo moje ime za dobro in slabo med vsemi
narodi, rodovi in jeziki, oziroma da se bo o njem med vsemi ljudmi
govorilo tako dobro kakor slabo.
Rekel je, da je nekje shranjena knjiga, napisana na zlate ploøçe,
ki poroça o prejønjih prebivalcih te celine in navaja vir, od kod so
izøli. Rekel je tudi, da vsebuje polnost veçnega evangelija, kakor
ga je starodavnim prebivalcem predal Odreøenik;
da obstajata tudi dva kamna v srebrnih okvirih—in ta kamna,
pritrjena na naprsnik, sestavljata to, kar se imenuje urim in
tumim—ki sta shranjena s ploøçami; in posedovanje ter uporaba
teh kamnov je bilo tisto, kar je doloçalo vidce v starodavnih
oziroma prejønjih çasih; in da jih je bil Bog namenoma pripravil za
prevajanje knjige.
* * * * * * *
In spet mi je povedal, ko bom dobil tiste ploøçe, o katerih je bil
govoril—kajti ças, da bi jih prejel, se øe ni izpolnil—da jih ne bom
smel pokazati nikomur; niti naprsnika z urimom in tumimom;
samo tistim, katerim mi jih bo zapovedano pokazati; çe pa bom,

om pogubljen. Ko se je z menoj pogovarjal o ploøçah, se mi je
pred oçmi odprlo videnje, da sem videl kraj, kjer so bile ploøçe
shranjene, in to tako jasno in razloçno, da sem kraj spet prepoznal,
ko sem ga obiskal.
Po tem sporoçilu sem videl, da se je svetloba v sobi zaçela
zbirati neposredno okrog njega, ki je bil z menoj govoril, in tako se
je nadaljevalo, dokler soba ni postala spet temna, razen le okrog
njega, ko sem v trenutku videl nekaj takega kakor pot, ki se je
odpirala naravnost v nebesa, in dvigal se je, dokler ni docela izginil,
in soba je bila, kakor preden se je pojavila ta nebeøka svetloba.
Leœal sem zamiøljen nad enkratnostjo prizora in se moçno çudil
temu, kar mi je bil povedal ta nenavadni glasnik; ko sem sredi
premiøljevanja nenadoma odkril, da se je v sobi spet zaçela pojavljati
svetloba in nekako v trenutku je bil isti nebeøki glasnik spet pri
moji postelji.
Zaçel je in spet pripovedoval prav tisto, kar je bil storil ob
prvem obisku, brez najmanjøe spremembe; ko je s tem konçal, me
je obvestil o velikih sodbah, ki prihajajo nad Zemljo, ki jih bodo
povzroçila velika opustoøenja zavoljo lakote, meça in kuge; in da
bodo priøle te bridke sodbe na Zemljo v tem rodu. Ko mi je to
povedal, se je spet dvignil, kakor je bil storil poprej.
Do sedaj so bili vtisi v meni tako globoki, da me je bil spanec
zapustil in leœal sem prevzet od osuplosti nad tem, kar sem
bil tako videl kot sliøal. A kakøno je bilo moje preseneçenje, ko
sem spet zagledal istega glasnika ob svoji postelji in ga sliøal
pripovedovati oziroma spet ponavljati isto od zaçetka kakor poprej;
in dodatno me je posvaril, govoreç mi, da me bo Satan poskusil
skuøati (zavoljo revøçine v druœini mojega oçeta), da bi dobil
ploøçe, z namenom da bi obogatel. To mi je prepovedal rekoç, da
ne smem imeti drugega namena, ko bom ploøçe dobil, kakor slaviti
Boga, in ne smem pustiti, da bi name vplival kakrøen koli drug motiv,
kakor le gradnja Njegovega kraljestva; sicer jih ne bom mogel dobiti.
Po tem tretjem obisku se je spet dvignil v nebesa kakor poprej in
spet sem premiøljeval o nenavadnosti tega, kar sem bil pravkar
izkusil; skoraj brœ ko se je bil nebeøki glasnik dvignil od mene v
tretje, je zakikirikal petelin in spoznal sem, da se dani, tako da so
najini razgovori morali zavzeti vso noç.
Kmalu potem sem vstal iz postelje in kot ponavadi øel po
potrebnih dnevnih opravilih; toda ko sem poskuøal delati kakor
sicer, sem opazil, da me je moç tako zapustila, da sem postal
popolnoma nemoçen. Oçe, ki je delal z menoj, je odkril, da je bilo
z menoj nekaj narobe, in mi rekel, naj grem domov. Krenil sem z
namero, da pojdem proti hiøi; a ko sem s polja, kjer sva bila,
x

xi
poskusil priti preko ograje, me je moç popolnoma zapustila in
nemoçno sem padel po tleh in za doloçen ças se nisem niçesar
zavedal.
Prvo, çesar se spomnim, je bil glas, ki mi je govoril, ko me je bil
poklical po imenu. Pogledal sem navzgor in videl istega glasnika,
ki je stal nad mojo glavo, obkroœen s svetlobo kakor poprej. Potem
mi je spet povedal vse, kar mi je bil povedal prejønjo noç, in mi
zapovedal, naj grem k oçetu in mu povem o videnju in zapovedih,
katere sem bil prejel.
Ubogal sem; vrnil sem se k oçetu na polje in mu povedal celotno
zadevo. Odvrnil mi je, da je bilo to od Boga, in mi rekel, naj grem
in storim, kakor mi je glasnik zapovedal. Zapustil sem polje in øel
na kraj, kjer so bile shranjene ploøçe, kakor mi je bil povedal
glasnik; in zahvaljujoç jasnosti videnja, ki sem ga bil o tem imel,
sem kraj v hipu prepoznal, ko sem tja prispel.
Nedaleç od vasi Manchester v okraju Ontario v New Yorku stoji
hrib precejønjega obsega in je najviøji od vseh v okolici. Na zahodni
strani tega hriba nedaleç od vrha so pod kamnom dokajønje velikosti
leœale ploøçe, shranjene v kamnitem zaboju. Ta kamen je bil v
sredi na zgornji strani debel in okroglast in tanjøi proti krajem,
tako da se je srednji del videl iznad tal, rob pa je vse naokrog
prekrivala zemlja.
Ko sem zemljo odstranil, sem si priskrbel vzvod, ki sem ga
zataknil pod rob kamna in ga z nekoliko napora dvignil. Pogledal
sem noter in tam sem resniçno zagledal ploøçe, urim in tumim in
naprsnik, kakor je navedel glasnik. Zaboj, v katerem so leœali, je
bil oblikovan s polaganjem kamnov skupaj z neke vrste malto. Na
dnu zaboja sta poçez skupaj leœala dva kamna in na teh kamnih so
leœale ploøçe in z njimi druge reçi.
Poskusil sem jih vzeti ven, toda glasnik mi je prepovedal in me
spet obvestil, da ças, da bi priøle na dan, øe ni bil priøel, niti ne bo,
dokler od takrat ne minejo øtiri leta; povedal pa mi je, naj na tisti
kraj pridem natanko çez eno leto od tistega çasa in da se bo tam
sestal z menoj in naj tako nadaljujem, dokler ne pride ças, ko bom
ploøçe prejel.
Zatorej sem, kot mi je bilo zapovedano, tja øel konec vsakega
leta in vsakiç naøel istega glasnika in od njega prejel navodila in
znanje ob vsakem od najinih pogovorov, z ozirom na to kar je
nameraval Gospod in kako ter na kakøen naçin bo v poslednjih
dneh vodeno njegovo kraljestvo.
* * * * * * *
Naposled je priøel ças, ko sem prejel ploøçe, Urim in Tumim
in naprsnik. Dvaindvajsetega dne v septembru tisoç osemsto

xii
sedemindvajset, ko sem øel kot ponavadi ob koncu øe enega leta
na kraj, kjer so bile shranjene, mi jih je isti nebeøki glasnik predal z
naroçilom: naj odgovorno skrbim zanje; da bom, çe jih bom
brezskrbno pustil iz rok oziroma zavoljo svojega zanemarjanja,
zavrœen; çe pa bom uporabil vse svoje napore, da jih bom ohranil,
dokler jih on, glasnik, ne bo priøel iskat, bodo zaøçitene.
Kmalu sem odkril razlog, zavoljo katerega sem bil prejel taka
stroga navodila, naj jih varno hranim, in zakaj je bilo, da je bil
glasnik rekel, ko bom opravil, kar se je od mene zahtevalo, da jih
bo priøel iskat. Kajti brœ ko se je izvedelo, da jih imam, se je
uporabilo najbolj prizadevne napore, da bi se jih dobilo od mene.
Vtanamen se je uporabilo vsako zvijaço, ki jo je bilo moç iznajti.
Preganjanje je postalo øe bolj trpko in resno kot prej in mnoœice so
bile v stalni pripravljenosti, da bi jih dobile od mene, çe bi bilo
mogoçe. Z Boœjo modrostjo pa so ostale varno v mojih rokah,
dokler nisem bil z njimi dovrøil, kar se je od mene zahtevalo. Ko je,
kakor dogovorjeno, glasnik priøel ponje, sem mu jih izroçil; in on
jih ima v skrbi do danaønjega dne, ki je drugi dan v maju tisoç
osemsto osemintridesetega leta.“
Celotni zapis se nahaja v Zgodovini Josepha Smitha v Dragocenem
biseru in v History of The Church of Jesus Christ of Latter-day
Saints [Zgodovini Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih
dni], 1. knjiga, 1. do 6. poglavje.
Starodavni zapis, ki je bil tako prineøen iz zemlje kot glas
ljudstva, ki govori iz prahu, in je bil preveden v danaønji govor po
Boœjem daru in moçi, kot izpriçuje Boœja potrditev, je bil svetu
prviç objavljen v angleøçini leta 1830 kot The Book of Mormon.

xiii
KRATKA RAZLAGA
Mormonove knjige
Mormonova knjiga je sveti zapis ljudstev starodavne Amerike
in so ga vrezovali na kovinske liste. V sami knjigi je govora o øtirih
vrstah kovinskih ploøç:
Nefijeve ploøçe, ki so bile dveh vrst: Male ploøçe in Velike ploøçe.
Prve so se natançneje posveçale duhovnim zadevam in delovanju in
pouçevanju prerokov, medtem ko so bile slednje v veçini zapolnjene
s posvetno zgodovino zadevajoçih ljudstev (1. Nefi 9:2–4).
Vendar pa od Mozijevega çasa Velike ploøçe prav tako vsebujejo
odlomke veçjega duhovnega pomena.
Mormonove ploøçe, ki se sestojijo iz okrajøave Velikih Nefijevih
ploøç, ki jo je napravil Mormon, z mnogimi pripombami. Mormon
je na teh ploøçah prav tako nadaljeval z zapisovanjem zgodovine,
dopolnil ga je sin Moroni.
Etrove ploøçe, ki predstavijo zgodovino Jeredovcev. Ta zapis je
okrajøal Moroni, ki je vnesel svoje lastne pripombe in pridal zapis
s sploøno zgodovino pod naslovom “Etrova knjiga”.
Ploøçe iz medenine, ki so jih Lehijevi ljudje leta 600 pred Kristusom
prinesli iz Jeruzalema. Te vsebujejo “pet Mojzesovih knjig . . .
In tudi zapis Judov od zaçetka... do priçetka vladanja Sedekija,
kralja v Judeji; in tudi prerokbe svetih prerokov” (1. Nefi 5:11–13).
V Mormonovi knjigi se pojavljajo mnoge navedbe, ki navajajo
Izaija in druge svetopisemske in nesvetopisemske preroke.
Mormonova knjiga vkljuçuje petnajst glavnih delov oziroma
razdelitev, ki jih poznamo, z eno izjemo, kot knjige; vsaka je oznaçena
z imenom svojega glavnega avtorja. Prvi del (prvih øest
knjig, ki se konçujejo z Omnijem) je prevod z Malih Nefijevih
ploøç. Med Omnijevimi in Mozijevimi knjigami je vrinek, imenovan
Mormonove besede. Ta vrinek povezuje zapis, vrezan na Male
ploøçe, z Mormonovimi okrajøavami Velikih ploøç.
Najdaljøi del, od Mozija do Mormona, vkljuçno s 7. poglavjem, je
prevod Mormonove okrajøave Velikih Nefijevih ploøç. Zakljuçni
del, od Mormona, 8. poglavje, do konca knjige, je vrezal Mormonov
sin Moroni, ki je, potem ko je konçal zapis o oçetovem œivljenju,
okrajøal zapis Jeredovcev (kot Etrovo knjigo) in kasneje dodal
dele, ki jih poznamo kot Moronijevo knjigo.
V ali okrog leta 421 po Kristusu, je Moroni, zadnji nefijski
prerok–zgodovinopisec, zapeçatil sveti zapis in ga skril za Gospoda,
da bo priøel na dan v poslednjih dneh, kakor je Boœji glas napovedal

xiv
po starodavnih prerokih. Leta 1823 po Kristusu je ta isti Moroni,
takrat kot vstalo bitje, obiskal preroka Josepha Smitha in mu
kasneje izroçil gravirane ploøçe.

xv
IMENA IN ZAPOREDJE KNJIG V
Mormonovi knjigi
Naslov
Stran
Prva Nefijeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . .1
Druga Nefijeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . 47
Jakobova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 103
Enóøeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 120
Jaromova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 122
Omnijeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 124
Mormonove besede . . . . . . . . . . . . . . . 126
Mozijeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 128
Almova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 187
Helamanova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . 346
Tretji Nefi . . . . . . . . . . . . . . . . . . 384
Çetrti Nefi . . . . . . . . . . . . . . . . . . 438
Mormonova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . 441
Etrova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . . 459
Moronijeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . . 490

1. Gospod Jezus Kristus
Naslikal Heinrich Hofmann
ILUSTRACIJE
2. Prerok Joseph Smith
Naslikal Alvin Gittins
Gl. Priçevanje preroka Josepha Smitha, str. ix–xii.
3. Lehi odkrije liahono
Naslikal Arnold Friberg
Gl. 1. Nefi 16, str. 29–32.
4. Lehi in njegovi ljudje prispejo v obljubljeno deœelo
Naslikal Arnold Friberg
Gl. 1. Nefi 18, str. 37–39.
5. Alma krøçuje v Mormonovih vodah
Naslikal Arnold Friberg
Gl. Mozija 18, str. 161–163.
6. Lamanec Samuel prerokuje
Naslikal Arnold Friberg
Gl. Helaman 16, str. 382–384.
7. Jezus Kristus obiøçe Ameriko
Naslikal John Scott
Gl. 3. Nefi 11, str. 404–407.
8. Moroni zakoplje nefijski zapis
Naslikal Tom Lovell
Gl. Mormon 8, str. 453–456.

Prva Nefijeva knjiga
NJEGOVO VLADANJE IN DELOVANJE
Poroçilo o Lehiju in o njegovi œeni Sariji in o njegovih øtirih
sinovih, ki se imenujejo (zaçenøi pri najstarejøem) Laman,
Lemuel, Sam in Nefi. Gospod posvari Lehija, naj odide iz jeruzalemske
deœele, ker ljudem prerokuje o njihovi kriviçnosti in si
prizadevajo napraviti konec njegovemu œivljenju. Z druœino se
odpravi na tridnevno pot v divjino. Nefi s seboj vzame svoje brate
in se vrne v jeruzalemsko deœelo po zapis Judov. Poroçilo o njihovem
trpljenju. Za œene vzamejo Izmaelove hçere. S seboj vzamejo
druœine in odidejo v divjino. Njihovo trpljenje in stiske v divjini.
Smer njihovih potovanj. Pridejo do velikih voda. Nefiju se bratje
uprejo. Zmede jih in zgradi ladjo. Kraj poimenujejo Izobilje. Preko
velikih voda gredo v obljubljeno deœelo in tako naprej. Tako je
glede na Nefijevo poroçilo; oziroma z drugimi besedami: Jaz,
Nefi, sem zapisal ta zapis.
1. POGLAVJE
Nefi zaçne zapis o svojem ljudstvu.
—Lehi vidi v videnju ognjen steber
in bere iz preroøke knjige.—Hvali
Boga, napove Mesijev prihod in
prerokuje uniçenje Jeruzalema.—
Judje ga preganjajo. Okrog leta
600 pr. Kr.
JAZ, Nefi, sem se rodil dobrim
starøem in sem bil zato nekoliko
pouçen o vsem uçenju
mojega oçeta; in ker sem v teku
svojih dni videl veliko stisk,
vendar ker mi je bil Gospod
v vseh mojih dneh moçno naklonjen,
da, ker imam trdno
spoznanje o Boœji dobroti in
skrivnostih, zato delam zapis o
svojih ravnanjih v svojih dneh.
2 Da, zapis delam v jeziku
mojega oçeta, ki se sestoji iz
judovskega uçenja in egipçanskega
jezika.
3Invem, da govori zapis, ki
ga delam, resnico; in delam ga
s svojo lastno roko; in delam ga
po svojem znanju.
4 Kajti zgodilo se je v zaçetku
prvega leta vladavine Sedekija,
kralja Judeje (moj oçe Lehi je vse
svoje dni bival v Jeruzalemu);
in v tistem letu je priølo veliko
prerokov, prerokujoç ljudstvu,
da se morajo pokesati, sicer
bo mogoçno mesto Jeruzalem
zagotovo uniçeno.
5 Zatorej se je zgodilo, da je
moj oçe Lehi, ko je øel molit h
Gospodu, da, prav z vsem
srcem, za dobro svojih ljudi.
6Inzgodilo se je, ko je molil
h Gospodu, se je pojavil ognjen
steber in ostal nad skalo pred
njim; in veliko je videl in sliøal;
in zavoljo tega, kar je videl
in sliøal, je drgetal in silno
trepetal.
7 In zgodilo se je, da se je
vrnil v svojo lastno hiøo v
Jeruzalemu; in vrgel se je na

1 Nefi 1:8–20 2
posteljo, prevzet z Duhom in s
tem, kar je bil videl.
8Intako prevzet z Duhom je
zdrsnil v videnje, in sicer da je
videl nebesa, ki so se odprla, in
premiøljeval je, da vidi Boga,
sedeçega na prestolu, obdanega
z neøtetimi angelskimi zbori, ki
so peli in hvalili Boga.
9Inzgodilo se je, da je videl
Enega, ki se je spuøçal iz srede
nebes, in opazil je, da je bil njegov
sij nad tistim od sonca
opoldan.
10 In prav tako je videl dvanajst
drugih, ki so mu sledili, in
njihova svetlost je prekaøala to
od zvezd na nebesnem svodu.
11 In priøli so dol in øli po
obliçju Zemlje; in priøel je prvi
in stopil pred mojega oçeta in
mu dal knjigo in ga pozval, naj
bere.
12 In zgodilo se je, ko je bral,
ga je navdal Gospodov Duh.
13 In bral je, rekoç: Gorje, gorje
Jeruzalem, kajti videl sem tvoje
gnusobe! Da, in oçe je glede
Jeruzalema prebral veliko
reçi—da bo uniçen in prebivalci
le–tega: veliko jih bo padlo pod
meçem in veliko jih bodo
zasuœnjenih odpeljali v Babilon.
14 In zgodilo se je, ko je bil oçe
prebral in videl veliko velikih
in çudovitih reçi, je Gospodu
zaklical veliko reçi; kot so: Velika
in çudovita so tvoja dela, o
Gospod Bog Vsemogoçni! Tvoj
prestol je visoko v nebesih in
tvoja moç in dobrota in milost
so nad vsemi prebivalci Zemlje;
in ker si milosten, ne boø trpel,
da bodo ti, ki pridejo k tebi,
propadli!
15 In tak je bil oçetov govor,
ko je hvalil Boga; kajti radostila
se je njegova duøa in srce se mu
je vzradostilo zavoljo tega, kar
je bil videl, da, kar mu je bil
Gospod pokazal.
16 In sedaj jaz, Nefi, ne delam
celotnega poroçila o vsem, kar
je oçe zapisoval, kajti zapisal je
veliko tega, kar je videl v videnjih
in sanjah; in prav tako je
zapisal veliko tega, o çemer je
prerokoval in govoril svojim
otrokom, o çemer ne bom naredil
celotnega poroçila.
17 Paç pa bom poroçal o svojih
ravnanjih v svojih dneh. Glej,
okrajøavo oçetovega zapisa delam
na ploøçe, ki sem jih naredil
s svojimi lastnimi rokami;
zatorej bom potem, ko bom okrajøal
oçetov zapis, poroçal o
svojem lastnem œivljenju.
18 Zato bi œelel, da bi vedeli,
da je potem, ko je bil Gospod
mojemu oçetu Lehiju pokazal
tako veliko çudovitih reçi, da,
glede uniçenja Jeruzalema, glej,
le–ta øel med ljudi in jim zaçel
prerokovati in jim oznanjati o
tem, kar je bil tako videl kakor
sliøal.
19 In zgodilo se je, da so ga
Judje zasmehovali zavoljo tega,
o çemer je priçeval o njih; zakaj
resniçno je priçeval o njihovi
zlobi in njihovih gnusobah; in
priçeval je, da je to, kar je videl
in sliøal, in tudi to, kar je bral v
knjigi, jasno pokazalo na Mesijev
prihod in tudi na odkupitev
sveta.
20 In ko so Judje to sliøali, so
bili nanj jezni; da, prav kot na
starodavne preroke, ki so jih

3 1 Nefi 2:1–12
bili preganjali in kamenjali in
pobili; in prizadevali so si tudi
za njegovo œivljenje, da bi mu ga
vzeli. A glejte, jaz, Nefi, vam
bom pokazal, da so Gospodove
blage milosti nad vsemi tistimi,
ki jih je izvolil zavoljo njihove
vere, da jih bo napravil mogoçne
prav do moçi za osvoboditev.
2. POGLAVJE
Lehi vzame druœino s seboj v divjino
ob Rdeçem morju.—Zapustijo
svoje imetje.—Lehi opravi daritev
Gospodu in sinove uçi spolnjevati
zapovedi.—Laman in Lemuel godrnjata
nad oçetom.—Nefi je posluøen
in moli v veri; Gospod mu
govori in izvoljen je za vladarja
nad brati. Okrog leta 600 pr. Kr.
Kajti, glej, zgodilo se je, da je
Gospod spregovoril oçetu, da,
in sicer v sanjah, in mu rekel:
Blagor ti, Lehi, zavoljo tega, kar
si napravil; in ker si bil zvest in
si temu ljudstvu razglasil, kar
sem ti zapovedal, glej, si ti prizadevajo
vzeti œivljenje.
2Inzgodilo se je, da je Gospod
oçetu zapovedal, in sicer v sanjah,
naj s seboj vzame druœino
in odide v divjino.
3Inzgodilo se je, da je bil posluøen
Gospodovi besedi, zatorej
je napravil, kot mu je Gospod
zapovedal.
4Inzgodilo se je, da je odøel v
divjino. In zapustil je hiøo in
deœelo svojega nasledstva in
zlato in srebro in dragocenosti
in s seboj ni vzel niçesar drugega
razen druœine in œiveœa in
øotorov in odøel v divjino.
5Inøel je navzdol ob mejah v
bliœini obale Rdeçega morja; in
po divjini je potoval v mejah, ki
so bliœe Rdeçemu morju; in v
divjini je potoval z druœino, ki
so jo sestavljali moja mati Sarija
in moji starejøi bratje, ki so
Laman, Lemuel in Sam.
6Inzgodilo se je, ko je bil v
divjini potoval tri dni, je postavil
øotor v dolini na bregu vodne
reke.
7Inzgodilo se je, da je postavil
oltar iz kamenja in daroval
Gospodu in izrekel zahvalo
Gospodu, naøemu Bogu.
8Inzgodilo se je, da je reko
poimenoval Laman in izlivala se
je v Rdeçe morje; in dolina je bila
v mejah blizu njenega ustja.
9Inkojeoçe videl, da so se
reçne vode izlivale v vode Rdeçega
morja, je Lamanu spregovoril,
rekoç: O, da bi ti mogel
biti kot ta reka, nenehno tekoç
v vode vse praviçnosti!
10 In spregovoril je tudi Lemuelu:
O, da bi ti mogel biti kot
ta dolina, trden in stanoviten
in neomajen pri spolnjevanju
Gospodovih zapovedi!
11 To je sedaj govoril zavoljo
Lamanove in Lemuelove trdovratnosti;
kajti, glej, v mnogoçem
sta godrnjala nad oçetom, ker je
bil jasnoviden çlovek in jih je
bil vodil iz jeruzalemske deœele,
da so zapustili deœelo svojega
nasledstva in zlato in srebro in
dragocenosti, da bi v divjini
pomrli. In to sta rekla, da je bil
storil zavoljo neumnih domiøljanj
svojega srca.
12 In tako sta Laman in Lemuel,
ki sta bila najstarejøa, godrnjala

1 Nefi 2:13–3:2 4
nad oçetom. In godrnjala sta,
ker nista poznala ravnanj tistega
Boga, ki ju je bil ustvaril.
13 Niti nista verjela, da bi bil
lahko Jeruzalem, to mogoçno
mesto, uniçen glede na besede
prerokov. In bila sta kakor Judje,
ki so bili v Jeruzalemu, ki so si
prizadevali, da bi oçetu vzeli
œivljenje.
14 In zgodilo se je, da jima je
oçe govoril v dolini Lemuel z
moçjo, navdan z Duhom, dokler
se njuni telesi pred njim nista
tresli. In zmedel ju je, da si nista
drznila govoriti çezenj; zatorej
sta napravila, kot jima je zapovedal.
15 In oçe je bival v øotoru.
16 In zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, ki sem bil silno mlad,
vendar sem bil vseeno velike
rasti in sem prav tako imel goreçe
hrepenenje spoznati Boœje
skrivnosti, zatorej klical h Gospodu;
in glej, obiskal me je in
mi omehçal srce, da sem verjel
vsem besedam, ki jih je bil oçe
izrekel; zatorej se mu nisem uprl
kakor moja brata.
17 In spregovoril sem Samu
in mu razkril to, kar mi je bil
Gospod pokazal po Svetem
Duhu. In zgodilo se je, da je
verjel mojim besedam.
18 A glej, Laman in Lemuel
nista hotela prisluhniti mojim
besedam; in potrt zavoljo njune
trdosrçnosti sem zanju klical h
Gospodu.
19 In zgodilo se je, da mi
je Gospod spregovoril, rekoç:
Blagor ti, Nefi, zavoljo tvoje
vere, kajti marljivo si me iskal s
poniœnostjo srca.
20 In çe boste spolnjevali moje
zapovedi, boste uspevali in
vodil vas bom v obljubljeno
deœelo; da, in sicer v deœelo, ki
sem jo pripravil za vas; da, deœelo,
ki je izvoljena izmed vseh
drugih deœel.
21 In çe se ti bodo bratje uprli,
bodo loçeni od Gospodove
navzoçnosti.
22 In çe boø spolnjeval moje
zapovedi, boø postavljen za
vladarja in uçitelja nad svojimi
brati.
23 Kajti, glej, tistega dne, ko se
mi bodo uprli, jih bom preklel,
in sicer s hudim prekletstvom,
in nad tvojim potomstvom ne
bodo imeli moçi, çe se mi ne
bodo uprli tudi oni.
24 In çe bo tako, da se mi bodo
uprli, bodo biç nad tvojim potomstvom,
da jih bodo obudili
na pot spomina.
3. POGLAVJE
Lehijevi sinovi se vrnejo v Jeruzalem,
da bi dobili ploøçe iz medenine.
—Laban se ploøçam noçe odreçi.
— Nefi opominja in opogumlja
brate.—Laban jim ukrade imetje
in jih poskusi ubiti.—Laman in
Lemuel udarita Nefija in Sama in
angel ju oøteje. Med leti 600 in
592 pr. Kr.
In zgodilo se je, da sem se jaz,
Nefi, vrnil s pogovora z Gospodom
v oçetov øotor.
2 In zgodilo se je, da mi je
spregovoril, rekoç: Glej, sanjal
sem sanje, v katerih mi je
Gospod zapovedal, naj se ti in
tvoji bratje vrnete v Jeruzalem.

5 1 Nefi 3:3–20
3 Kajti glej, Laban ima zapis
Judov in tudi rodopisje mojih
dedov in vrezano je na ploøçah
iz medenine.
4 Zatorej mi je Gospod zapovedal,
naj greste ti in bratje v
Labanovo hiøo iskat zapise in
jih prinesete semkaj v divjino.
5 In sedaj, glej, tvoja brata
godrnjata, rekoç, da je to, kar
sem zahteval od njiju, teœko; a,
glej, od njiju tega nisem zahteval
jaz, paç pa je to Gospodova
zapoved.
6 Zato pojdi, sin moj, in Gospod
ti bo naklonjen, ker nisi
godrnjal.
7Inzgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, oçetu rekel: Øel bom in
storil, kar je Gospod zapovedal,
kajti vem, da Gospod çloveøkim
otrokom ne da nobene
zapovedi, ne da bi jim pripravil
pot, da lahko izvrøijo, kar jim
zapove.
8 In zgodilo se je, ko je bil
oçe te besede sliøal, da je bil
silno zadovoljen, kajti vedel
je, da me je bil Gospod blagoslovil.
9Injaz, Nefi, in bratje smo se s
øotori odpravili na pot v divjino
proti jeruzalemski deœeli.
10 In zgodilo se je, ko smo
odøli v jeruzalemsko deœelo, smo
se bili z brati posvetovali med
seboj.
11 In vrgli smo œreb—kdo od
nas bo øel v Labanovo hiøo. In
zgodilo se je, da je œreb doloçil
Lamana; in Laman je øel noter v
Labanovo hiøo in je govoril z
njim, ko je sedel v hiøi.
12 In od Labana je œelel zapise,
ki so bili vrezani na ploøçah iz
medenine, ki so vsebovali rodopisje
mojega oçeta.
13 In, glej, zgodilo se je, da je
bil Laban jezen in vrgel ga je iz
svoje navzoçnosti; in ni hotel,
da bi imel zapise. Zatorej mu je
rekel: Glej, ti si ropar in ubil te
bom.
14 Laman pa je zbeœal iz njegove
navzoçnosti in povedal,
kar je bil Laban napravil, nam.
In postali smo silno potrti in
moji bratje so bili na tem, da se
vrnejo k oçetu v divjino.
15 A glej, rekel sem jim, da:
Kakor œivi Gospod in kakor
œivimo mi, ne bomo øli k oçetu
v divjino, dokler ne spolnimo,
kar nam je Gospod zapovedal.
16 Zatorej zvesto spolnjujmo
Gospodove zapovedi; zato pojdimo
v deœelo oçetovega nasledstva,
kajti, glejte, pustil je
zlato in srebro in vsakovrstno
bogastvo. In vse to je storil zavoljo
Gospodovih zapovedi.
17 Kajti vedel je, da mora biti
Jeruzalem zavoljo hudobije ljudi
uniçen.
18 Kajti, glejta, zavrnili so besede
prerokov. Çe bi zatorej oçe
bival v deœeli, potem ko mu je
bilo iz deœele zapovedano zbeœati,
glejta, bi prav tako umrl.
Zatorej je potrebno, da zbeœi iz
deœele.
19 In glejta, v Bogu je modrost,
da dobimo te zapise, da
lahko jezik naøih oçetov ohranimo
za naøe otroke;
20 in da prav tako zanje lahko
ohranimo besede, ki so jih izgovarjala
usta vseh svetih prerokov,
ki so jim bile predane po
Boœjem Duhu in moçi, odkar se

1 Nefi 3:21–4:2 6
je zaçel svet prav do danaønjega
çasa.
21 In zgodilo se je, da sem s
takim govorom prepriçeval svoja
brata, naj zvesto spolnjujeta
Boœje zapovedi.
22 In zgodilo se je, da smo øli
v deœelo svojega nasledstva in
zbrali smo zlato in srebro in
dragocenosti.
23 In potem ko smo bili to
zbrali, smo spet øli v Labanovo
hiøo.
24 In zgodilo se je, da smo øli
noter k Labanu in œeleli od
njega, da bi nam dal zapise, ki
so bili vrezani na ploøçah iz
medenine, za katere bi mu dali
zlato in srebro in vse svoje dragocenosti.
25 In zgodilo se je, ko je Laban
videl naøe imetje in da je bilo
silno veliko, je poœelel po njem,
v tolikor da nas je vrgel ven in
poslal sluœabnike, da bi nas pobili,
da bi si lahko naøe imetje
pridobil.
26 In zgodilo se je, da smo
zbeœali pred Labanovimi sluœabniki
in svoje imetje smo bili
primorani pustiti za seboj in
padlo je v Labanove roke.
27 In zgodilo se je, da smo
zbeœali v divjino in Labanovi
sluœabniki nas niso zajeli in
skrili smo se v skalno votlino.
28 In zgodilo se je, da je bil
Laman jezen name in tudi na
oçeta; in prav tako je bil Lemuel,
kajti prisluhnil je Lamanovim
besedam. Zatorej sta Laman in
Lemuel nama, mlajøima bratoma,
izrekla veliko hudih besed
in udarila sta naju celo s kolom.
29 In zgodilo se je, ko sta po
naju udarjala s kolom, glej, je
priøel Gospodov angel in obstal
pred njima in jima spregovoril,
rekoç: Zakaj udarjata s kolom
po mlajøem bratu? Ne vesta, da
ga je Gospod izvolil za vladarja
nad vama in to zavoljo vajinih
kriviçnosti? Glejta, spet boste
øli v Jeruzalem in Gospod bo
Labana izroçil v vaøe roke.
30 In potem ko nam je bil angel
govoril, je odøel.
31 In potem ko je bil angel odøel,
sta Laman in Lemuel spet
zaçela godrnjati, rekoç: Kako
je mogoçe, da nam bo Gospod
izroçil Labana v roke? Glej,
mogoçen çlovek je in ukaœe
lahko petdesetim, da, celo pobije
jih lahko petdeset; zakaj
potem ne nas?
4. POGLAVJE
Nefi na Gospodov ukaz ubije Labana
in potem z zvijaço zaøçiti
ploøçe iz medenine.—Zoram se
odloçi, da se bo pridruœil Lehijevi
druœini v divjini.— Med leti 600
in 592 pr. Kr.
In zgodilo se je, da sem bratoma
spregovoril, rekoç: Pojdimo spet
v Jeruzalem in zvesto spolnjujmo
Gospodove zapovedi; kajti,
glejta, silnejøi je od vse zemlje,
zakaj bi potemtakem ne bil silnejøi
od Labana in njegovih
petdesetih, da, ali celo bolj kot
na deset tisoçe njegovih?
2 Zato pojdimo tja, bodimo
moçni kakor Mojzes; kajti resniçno
je spregovoril vodam
Rdeçega morja in razdelile so
se semkaj in tjakaj in naøi oçetje

7 1 Nefi 4:3–19
so iz suœenjstva priøli skozi po
suhih tleh in sledile so faraonove
vojske in se v vodah Rdeçega
morja utopile.
3 Torej, glejta, vesta, da je to
res; in vesta tudi, da vama je
govoril angel; zatorej, mar lahko
dvomita? Pojdimo tja; Gospod
nas lahko reøi prav kakor naøe
oçete in Labana pokonça prav
kakor Egipçane.
4Kosem sedaj te besede izgovoril,
sta bila øe besna in sta
øe vedno godrnjala; vendar sta
mi sledila, dokler nismo priøli
pred jeruzalemsko obzidje.
5Inbilo je ponoçi; in naroçil
sem, naj se poskrijejo zunaj
obzidja. In potem ko so se bili
poskrili, sem se jaz, Nefi, splazil v
mesto in øel proti Labanovi hiøi.
6InDuh me je vodil, ne da
bi jaz vnaprej vedel, kaj mi bo
storiti.
7 Vendar sem øel in ko sem
priøel v bliœino Labanove hiøe,
sem videl çloveka in predme je
bil padel na zemljo, kajti bil je
opit z vinom.
8 In ko sem priøel k njemu,
sem uvidel, da je Laban.
9Inzagledal sem njegov meç
in izvlekel sem ga iz noœnice
le–tega; in roçaj le–tega je bil iz
çistega zlata in izdelava le–tega
je bila silno izvrstna in videl
sem, da je bilo rezilo le–tega iz
najdragocenejøega jekla.
10 In zgodilo se je, da me je
Duh silil, naj Labana ubijem;
a v srcu sem si rekel: Nikoli
ob nobenem çasu nisem prelil
çloveøke krvi. In obotavljal sem
se in œelel, da mi ga ne bi bilo
treba ubiti.
11 In Duh mi je spet rekel: Glej,
Gospod ti ga je izroçil v roke.
Da, in vedel sem tudi, da si je
bil prizadeval, da bi mi vzel
moje lastno œivljenje, da, in ni
posluøal Gospodovih zapovedi;
in odvzel nam je bil tudi naøo
lastnino.
12 In zgodilo se je, da mi je
Duh spet rekel: Ubij ga, kajti
Gospod ti ga je izroçil v roke;
13 glej, Gospod ubije hudobne,
da se spolnijo njegovi praviçni
nameni. Bolje je, da je pogubljen
en çlovek, kakor da bi narod
zapadel v nevero in se pogubil.
14 In ko sem bil sedaj jaz, Nefi,
te besede sliøal, sem se spomnil
Gospodovih besed, ki mi jih je
govoril v divjini, rekoç, da: Çe
bo tvoje potomstvo spolnjevalo
moje zapovedi, bo uspevalo v
obljubljeni deœeli.
15 Da, in pomislil sem tudi, da
ne bodo mogli spolnjevati Gospodovih
zapovedi po Mojzesovi
postavi, çe postave ne bodo
imeli.
16 In vedel sem tudi, da je bila
postava vrezana na ploøçah iz
medenine.
17 In spet, vedel sem, da mi je
bil Gospod izroçil Labana v roke
s tem razlogom—da bi lahko
dobil zapise glede na njegove
zapovedi.
18 Zato sem ubogal glas Duha
in prijel Labana za lase in mu z
njegovim lastnim meçem odsekal
glavo.
19 In potem ko sem mu bil z
njegovim lastnim meçem glavo
odsekal, sem vzel Labanova
oblaçila in si jih nadel na svoje
lastno telo; da, in sicer vsak

1 Nefi 4:20–36 8
del; in okrog ledij sem si opasal
njegov oklep.
20 In potem ko sem bil to
napravil, sem øel v Labanovo
zakladnico. In ko sem øel v
Labanovo zakladnico, glej, sem
zagledal Labanovega sluœabnika,
ki je imel kljuçe od zakladnice.
In z Labanovim glasom
sem mu zapovedal, naj gre z
menoj v zakladnico.
21 In predpostavljal je, da sem
njegov gospodar Laban, kajti
videl je oblaçila in tudi meç,
opasan okrog mojih ledij.
22 In govoril mi je o judovskih
stareøinah, vedoç, da je bil
njegov gospodar Laban ponoçi
zunaj med njimi.
23 In govoril sem mu, kot çe bi
bil Laban.
24 In govoril sem mu tudi, da
bom nesel gravure, ki so na
ploøçah iz medenine, svojim
starejøim bratom, ki so zunaj
obzidja.
25 In velel sem mu tudi, naj mi
sledi.
26 In ker je predpostavljal, da
sem govoril o bratih iz cerkve
in da sem bil resniçno tisti Laban,
ki sem ga ubil, zatorej mi
je sledil.
27 In veçkrat mi je spregovoril
o judovskih stareøinah, ko sem
øel k bratom, ki so bili zunaj
obzidja.
28 In zgodilo se je, da se je
Laman, ko me je zagledal, silno
prestraøil, in tudi Lemuel in
Sam. In zbeœali so iz moje navzoçnosti;
kajti predpostavljali
so, da je Laban in da me je bil
ubil in si je bil prav tako prizadeval,
da bi œivljenje vzel njim.
29 In zgodilo se je, da sem
zaklical za njimi in sliøali so me;
zatorej so prenehali beœati iz
moje navzoçnosti.
30 In zgodilo se je, ko je Labanov
sluœabnik zagledal moje
brate, je zaçel trepetati in je bil
na tem, da bo zbeœal in se vrnil
v mesto Jeruzalem.
31 In zato sem torej jaz, Nefi,
ker sem çlovek velike postave
in ker sem od Gospoda prejel
tudi veliko moçi, zgrabil Labanovega
sluœabnika in ga drœal,
da ne bi zbeœal.
32 In zgodilo se je, da sem
govoril z njim, çe bo prisluhnil
mojim besedam, kakor œivi
Gospod in kakor œivim sam,
prav tako, da ga bomo, çe bo
prisluhnil naøim besedam, pustili
pri œivljenju.
33 In govoril sem mu prav s
prisego, da se mu ni treba bati;
da bo svoboden çlovek kakor
mi, çe bo øel z nami v divjino.
34 In govoril sem mu tudi, rekoç:
Zagotovo nam je Gospod
zapovedal, naj to napravimo;
in mar ne bomo marljivo spolnjevali
Gospodovih zapovedi?
Çe boø torej øel v divjino k
mojemu oçetu, boø imel mesto
pri nas.
35 In zgodilo se je, da se je
Zoram opogumil ob besedah,
ki sem jih izrekel. Sluœabniku je
bilo torej ime Zoram; in obljubil
je, da bo øel v divjino k naøemu
oçetu. Da, in zaprisegel nam je
tudi, da bo od takrat dalje ostal
z nami.
36 Sedaj smo œeleli, da bi iz
tega razloga ostal z nami, da bi
Judje ne mogli vedeti o naøem

9 1 Nefi 4:37–5:12
pobegu v divjino, da bi nas ne
zasledovali in pobili.
37 In zgodilo se je, ko nam je
bil Zoram zaprisegel, da nas je
strah glede njega minil.
38 In zgodilo se je, da smo s
seboj vzeli ploøçe iz medenine
in Labanovega sluœabnika in
odøli v divjino in odpotovali k
oçetovemu øotoru.
5. POGLAVJE
Sarija se pritoœuje nad Lehijem.—
Oba se radostita, ker so se sinovi
vrnili.—Opravita darovanje.—
Ploøçe iz medenine vsebujejo pisanja
Mojzesa in prerokov.—Ploøçe
dokaœejo, da je Lehi Joœefov potomec.—Lehi
prerokuje o svojem
potomstvu in o ohranitvi ploøç.
Med leti 600 in 592 pr. Kr.
In zgodilo se je, potem ko smo
bili priøli v divjino k oçetu, glej,
ga je navdala radost in prav tako
je bila silno vesela mati, Sarija,
kajti resniçno je bila œalovala
zavoljo nas.
2 Kajti predpostavljala je bila,
da smo bili v divjini umrli; in
pritoœevala se je bila tudi nad
oçetom, govoreç mu, da je jasnoviden
çlovek; rekoç: Glej,
odpeljal si nas iz deœele naøega
nasledstva in mojih sinov ni veç
in mi v divjini umiramo.
3Instakim govorom se je bila
mati pritoœevala nad oçetom.
4Inzgodilo se je bilo, da ji
je oçe spregovoril, rekoç: Vem,
da sem jasnoviden çlovek, kajti
çe bi ne bil videl v videnju
Boœjih reçi, bi ne poznal Boœje
dobrote, paç pa bi bil ostal v
Jeruzalemu in bi bil umrl s
svojimi brati.
5Aglej, dosegel sem obljubljeno
deœelo, v çemer se radostim;
da, in vem, da bo Gospod
reøil moje sinove iz Labanovih
rok in jih spet pripeljal k nama
v divjino.
6Instakim govorom je oçe,
Lehi, tolaœil mater, Sarijo, glede
nas, medtem ko smo v divjini
potovali v jeruzalemsko deœelo,
da bi dobili zapis Judov.
7 In ko smo se bili vrnili v
oçetov øotor, glej, je bila njuna
radost popolna in mati se je
potolaœila.
8Ingovorila je, rekoç: Sedaj z
gotovostjo vem, da je Gospod
moœu zapovedal zbeœati v divjino;
da, in z gotovostjo tudi
vem, da je Gospod øçitil moje
sinove in jih reøil iz Labanovih
rok in jim dal moç, s katero
so lahko izpolnili, kar jim je
Gospod zapovedal. In s takim
govorom je govorila.
9Inzgodilo se je, da sta se silno
radostila in opravila darovanje
in œgalne daritve za Gospoda;
in izkazala sta zahvalo Izraelovemu
Bogu.
10 In potem ko sta bila izkazala
zahvalo Izraelovemu Bogu, je
oçe, Lehi, vzel zapise, ki so bili
vrezani na ploøçah iz medenine,
in jih pregledal od zaçetka.
11 In videl je, da so vsebovali
pet Mojzesovih knjig, katere so
poroçale o stvarjenju sveta in
tudi o Adamu in Evi, ki sta bila
naøa prva starøa;
12 in tudi zapis Judov od zaçetka
prav do priçetka vladanja
Sedekija, kralja Judeje;

1 Nefi 5:13–6:6 10
13 in tudi prerokbe svetih prerokov
od zaçetka prav do priçetka
Sedekijevega vladanja; in
tudi veliko prerokb, ki so bile
izreçene po Jeremijevih ustih.
14 In zgodilo se je, da je oçe,
Lehi, na ploøçah iz medenine
naøel tudi rodopisje svojih oçetov,
zatorej je vedel, da je Joœefov
potomec; da, in sicer od
tistega Joœefa, ki je bil Jakobov
sin, ki so ga prodali v Egipt in ki
ga je Gospodova roka ohranila,
da bi pred smrtjo zavoljo lakote
lahko obvaroval svojega oçeta
Jakoba in vso njegovo hiøo.
15 In prav ta isti Bog, ki jih je
ohranil, jih je vodil iz suœenjstva
in iz egiptovske deœele.
16 In tako je oçe, Lehi, odkril
rodopisje svojih oçetov. In
Laban je bil prav tako Joœefov
potomec, zatorej so on in njegovi
oçetje vodili zapise.
17 In ko je sedaj oçe vse to
videl, ga je navdal Duh in
zaçel je prerokovati o svojem
potomstvu—
18 da bodo øle te ploøçe iz
medenine k vsem narodom, rodovom,
jezikom in ljudstvom,
ki so od njegovega potomstva.
19 Zatorej je rekel, da te ploøçe
iz medenine ne bodo nikoli
preøle; niti jih ças ne bo niç zameglil.
In veliko je prerokoval
o svojem potomstvu.
20 In zgodilo se je, da sva bila
doslej jaz in oçe spolnjevala zapovedi,
s katerimi nama je bil
Gospod zapovedal.
21 In dobila sva bila zapise, kar
nama je bil Gospod zapovedal,
in jih pregledala in uvidela, da
so bili dobri; da, in sicer velike
vrednosti za nas, v tolikor da
smo Gospodove zapovedi lahko
ohranili za svoje otroke.
22 Zatorej je bila v Gospodu
modrost, da smo jih nesli s seboj,
ko smo v divjini potovali proti
obljubljeni deœeli.
6. POGLAVJE
Nefi piøe o Boœjih reçeh.—Nefijev
namen je pregovoriti ljudi, naj
pridejo k Abrahamovemu Bogu in
bodo reøeni. Med leti 600 in 592
pr. Kr.
In sedaj jaz, Nefi, v tem delu
svojega zapisa ne podajam
rodopisja mojih oçetov; niti ga
ne bom ob kakem çasu po tem
podal na ploøçe, na katere zapisujem;
kajti podano je v zapisu,
ki ga je vodil oçe, zatorej ga ne
zapisujem v to delo.
2 Kajti zadoøça mi, çe reçem,
da smo Joœefovi potomci.
3Invseeno mi je ali sem izçrpen
pri celotnem poroçanju o
vseh oçetovih reçeh, kajti ne
morem jih zapisati na te ploøçe,
kajti prostor œelim, da bom lahko
zapisoval o Boœjih reçeh.
4 Kajti ves moj namen je, da bi
pregovoril ljudi, naj pridejo k
Abrahamovemu Bogu in Izakovemu
Bogu in Jakobovemu
Bogu in bodo reøeni.
5 Zatorej tega, kar je povøeçi
svetu, ne zapisujem, paç pa to,
kar je povøeçi Bogu in tistim, ki
niso od sveta.
6 Zatorej bom svojemu potomstvu
zapovedal, naj teh ploøç
ne zapolni s tem, kar je brez
vrednosti za çloveøke otroke.

11 1 Nefi 7:1–13
7. POGLAVJE
Lehijevi sinovi se vrnejo v Jeruzalem
in povabijo Izmaela in
njegovo hiøo, naj se jim pridruœijo
na potovanju.—Laman in drugi
se uprejo.—Nefi opominja svoja
brata, naj imata vero v Gospoda.
—Zveœeta ga z vrvmi in naçrtujeta
njegovo smrt.—Osvobodi se
z moçjo vere.—Njegova brata
prosita za odpuøçanje.—Lehi in
druœba opravijo darovanje in
œgalne daritve. Med leti 600 in
592 pr. Kr.
In sedaj bi œelel, da bi vedeli,
da se je potem, ko je bil oçe,
Lehi, prenehal prerokovati o
svojem potomstvu, zgodilo, da
mu je Gospod spet govoril, rekoç,
da zanj, Lehija, ni prikladno,
da bi s seboj v divjino vzel
samo svojo druœino; paç pa naj
njegovi sinovi vzamejo hçere
za œene, da bodo v obljubljeni
deœeli Gospodu lahko vzgojili
potomstvo.
2 In zgodilo se je, da mu je
Gospod zapovedal, naj se jaz,
Nefi, in moji bratje øe enkrat
vrnemo v jeruzalemsko deœelo
in v divjino pripeljemo Izmaela
in njegovo druœino.
3Inzgodilo se je, da sem se jaz,
Nefi, z brati øe enkrat odpravil
v divjino proti Jeruzalemu.
4Inzgodilo se je, da smo øli v
Izmaelovo hiøo in smo naøli
naklonjenost v Izmaelovih oçeh,
v tolikor da smo mu govorili
Gospodove besede.
5Inzgodilo se je, da je Gospod
Izmaelu omehçal srce in
tudi njegovi hiøi, v tolikor da
so se z nami odpravili na pot v
divjino k oçetovemu øotoru.
6Inzgodilo se je, ko smo v
divjini potovali, glej, so se nam
Laman in Lemuel in dve Izmaelovi
hçeri in dva Izmaelova
sinova in njuni druœini uprli; da,
meni, Nefiju, in Samu in njihovemu
oçetu, Izmaelu, in njegovi
œeni in njegovim drugim trem
hçeram.
7Inzgodilo se je, da so se v
tem uporu œeleli vrniti v jeruzalemsko
deœelo.
8Insedaj je mene, Nefija, njihova
trdosrçnost potrla, zato
sem jim govoril, rekoç, da, in
sicer Lamanu in Lemuelu: Glejta,
moja starejøa brata sta in kako
to, da sta tako trdosrçna in tako
slepomiselna, da je potrebno,
da vama jaz, vajin mlajøi brat,
govorim, da, in sem vama za
vzor?
9 Kako to, da nista prisluhnila
Gospodovi besedi?
10 Kako to, da sta pozabila, da
sta videla Gospodovega angela?
11 Da, in kako to, da sta pozabila,
kako velike reçi je za nas
storil Gospod, ko nas je reøil iz
Labanovih rok in tudi da smo
dobili zapis?
12 Da, in kako to, da sta pozabila,
da je Gospod za çloveøke
otroke po svoji volji zmoœen
napraviti vse, çe je tako, da
udejanjajo vero vanj? Zatorej
mu bodimo zvesti.
13 In çe je tako, da mu bomo
zvesti, bomo dosegli obljubljeno
deœelo; in v nekem kasnejøem
obdobju bosta vedela, da se bo
Gospodova beseda glede uniçenja
Jeruzalema izpolnila; kaj-

1 Nefi 7:14–8:1 12
ti vse, kar je Gospod govoril o
uniçenju Jeruzalema, se mora
izpolniti.
14 Kajti, glejta, Gospodov Duh
se kmalu preneha truditi z njimi;
kajti, glejta, zavrnili so preroke
in Jeremija so vrgli v jeço.
In oçetu so si prizadevali vzeti
œivljenje, v tolikor da so ga
pregnali iz deœele.
15 Sedaj, glejta, vama pravim,
çe se bosta vrnila v Jeruzalem,
bosta prav tako umrla z njimi.
In çe torej lahko izbirata, pojdita
v deœelo in pomnita besede, ki
vama jih govorim, da bosta, çe
gresta, prav tako umrla; kajti
tako me sili Gospodov Duh, naj
govorim.
16 In zgodilo se je, ko sem bil
jaz, Nefi, te besede bratoma govoril,
sta bila name jezna. In
zgodilo se je, da sta name poloœila
roke, kajti, glej, bila sta
silno besna in zvezala sta me z
vrvmi, kajti prizadevala sta si
mi vzeti œivljenje, da bi me lahko
pustila v divjini, da bi me
poœrle divje zveri.
17 A zgodilo se je, da sem molil
h Gospodu, rekoç: O, Gospod,
po moji veri, ki je vate, ali me
boø reøil iz rok mojih bratov;
da, in sicer mi daj moç, da bom
lahko pretrgal te vezi, s katerimi
sem zvezan.
18 In zgodilo se je, ko sem bil
te besede izrekel, glej, so se vezi
na mojih rokah in nogah razvezale
in stal sem pred bratoma
in jima spet govoril.
19 In zgodilo se je, da sta bila
spet jezna name in prizadevala
sta si name poloœiti roke; a glej,
ena od Izmaelovih hçera, da, in
tudi njena mati in eden od Izmaelovih
sinov so prosili pri mojih
bratih, v tolikor da so jima
omehçali srce; in nehala sta si
prizadevati, da bi mi vzela
œivljenje.
20 In zgodilo se je, da sta bila
zavoljo svoje hudobije otoœna,
v tolikor da sta se priklonila
pred menoj in me prosila, da bi
jima odpustil, kar sta mi bila
storila.
21 In zgodilo se je, da sem jima
odkritosrçno odpustil vse, kar
sta bila storila, in opomnil sem
ju, naj prosita h Gospodu, svojemu
Bogu, za odpuøçanje. In zgodilo
se je, da sta tako storila. In
ko sta bila prenehala moliti h
Gospodu, smo spet potovali po
poti proti oçetovemu øotoru.
22 In zgodilo se je, da smo
priøli v oçetov øotor. In potem
ko smo bili jaz in moji bratje in
vsa Izmaelova hiøa priøli v oçetov
øotor, so izkazali zahvalo
Gospodu, svojemu Bogu; in
njemu so opravili darovanje in
œgalne daritve.
8. POGLAVJE
Lehi vidi videnje o drevesu œivljenja.—Jé
od njegovega sadu in œeli,
da bi enako storila tudi njegova
druœina.—Vidi drog iz œeleza,
tesno in ozko pot in temne megle,
ki zastirajo ljudi.—Sarija, Nefi in
Sam jedo od sadu, Laman in Lemuel
pa zavrneta. Med leti 600 in
592 pr. Kr.
In zgodilo se je, da smo bili
zbrali vse sorte vsakovrstnega
semena, tako vsakovrstno zrnje

13 1 Nefi 8:2–20
kot tudi semena vsakovrstnih
sadeœev.
2Inzgodilo se je, da nam je
medtem, ko je oçe bival v divjini,
govoril, rekoç: Glejte, sanjal
sem sanje; oziroma z drugimi
besedami, videl sem videnje.
3 In glejte, zavoljo tega, kar
sem videl, se imam razlog radostiti
v Gospodu zavoljo Nefija
in prav tako Sama; kajti razlog
imam predpostavljati, da bosta
onadva, in tudi veliko njunih
potomcev, reøena.
4Aglejta, Laman in Lemuel,
silno se bojim zavoljo vaju; kajti,
glejta, zdi se mi, da sem v sanjah
videl temno in puøçobno
divjino.
5Inzgodilo se je, da sem videl
moœa in obleçen je bil v bela
oblaçila; in priøel je in stal pred
menoj.
6 In zgodilo se je, da mi je
spregovoril in mi velel, naj mu
sledim.
7Inzgodilo se je, ko sem mu
sledil, sem zagledal sebe, da
sem v temni in puøçobni pustoti.
8 In potem ko sem v temi
potoval za razmik veç ur, sem
zaçel moliti h Gospodu, da bi mi
naklonil milost glede na mnoœico
njegovih blagih milosti.
9Inzgodilo se je, potem ko
sem bil molil h Gospodu, sem
zagledal veliko in obseœno polje.
10 In zgodilo se je, da sem zagledal
drevo, katerega sad je bil
dober, tako da çloveka osreçi.
11 In zgodilo se je, da sem øel
in jedel od njegovega sadu; in
opazil sem, da je bil nadvse sladak,
najbolj od vsega, kar sem
okusil kdajkoli poprej. Da, in
opazil sem, da je bil sad le–tega
bel, da je presegalo vso belino,
ki sem jo bil kdajkoli videl.
12 In ko sem jedel od sadu
le–tega, je mojo duøo navdala
silno velika radost; zatorej sem
œelel, da bi bila tega deleœna
tudi moja druœina; kajti vedel
sem, da je bil boljøi od vsakega
drugega sadu.
13 In ko sem se ozrl naokrog,
da bi morda odkril tudi svojo
druœino, sem zagledal vodno
reko; in tekla je poleg in bila je
blizu drevesa, katerega sad sem
jedel.
14 In pogledal sem, da bi videl,
od kod je priøla; in malo
stran sem videl le–te izvir in
pri izviru le–te sem zagledal
vaøo mater Sarijo in Sama in
Nefija; in stali so, kakor bi ne
vedeli, kam naj gredo.
15 In zgodilo se je, da sem jim
pomahal; in prav tako sem jim
rekel z moçnim glasom, naj pridejo
k meni in jedo od sadu, ki je
boljøi od vsakega drugega sadu.
16 In zgodilo se je, da so priøli k
meni in prav tako jedli od sadu.
17 In zgodilo se je, da sem œelel,
da bi priøla Laman in Lemuel in
prav tako jedla od sadu; zatorej
sem se ozrl proti izviru reke, da
bi ju morda zagledal.
18 In zgodilo se je, da sem ju
zagledal, a nista hotela priti k
meni in jesti od sadu.
19 In videl sem drog iz œeleza
in potekal je vzdolœ nabreœja
reke in vodil je k drevesu, pri
katerem sem stal.
20 In prav tako sem videl tesno
in ozko pot, ki je potekala
vzdolœ droga iz œeleza, in sicer

1 Nefi 8:21–37 14
do drevesa, pri katerem sem
stal; in prav tako je vodila ob
zaçetku izvira na veliko in obseœno
polje, kot da bi bilo svet.
21 In videl sem brezøtevilne
zbore ljudi, od katerih se jih je
veliko trudilo, da bi dosegli pot,
ki je vodila k drevesu, pri katerem
sem stal.
22 In zgodilo se je, da so priøli
in zaçeli na poti, ki je vodila k
drevesu.
23 In zgodilo se je, da je nastala
temna megla, da, in sicer silno
gosta temna megla, v tolikor da
so ti, ki so bili zaçeli na poti, pot
izgubili, da so odtavali stran in
se izgubili.
24 In zgodilo se je, da sem videl
druge, ki so se prebijali dalje in
priøli so in zgrabili za konec
droga iz œeleza; in trudili so se
skozi temno meglo, oprijemajoç
se droga iz œeleza, in sicer dokler
niso priøli in jedli od sadu
drevesa.
25 In potem ko so jedli od sadu
drevesa, so se ozrli naokrog,
kakor da bi jih bilo sram.
26 In tudi sam sem se ozrl
naokrog in na drugi strani vodne
reke zagledal ogromno in
prostorno zgradbo; in stala je,
kakor da bi bila v zraku visoko
nad zemljo.
27 In polna je bila ljudi, tako
starih kot mladih, tako moøkih
kot œensk; in njihov naçin obleke
je bil silno izvrsten; in s svojim
obnaøanjem so zasmehovali in
kazali s prstom na tiste, ki so
bili priøli in jedli od sadu.
28 In potem ko so bili sad okusili,
jih je bilo sram zavoljo tistih,
ki so se jim rogali; in odpadli
so na prepovedane poti in se
izgubili.
29 In sedaj jaz, Nefi, ne govorim
vseh oçetovih besed.
30 Da pa bom kratek s pisanjem,
glej, videl je druge mnoœice,
ki so se prebijale dalje; in
priøli so in zgrabili za konec
droga iz œeleza; in po poti so se
prebijali dalje, nenehno trdno
drœeç se droga iz œeleza, dokler
niso priøli in padli na kolena in
jedli od sadu drevesa.
31 In prav tako je videl druge
mnoœice, ki so øle tipajoç po
poti proti ogromni in prostorni
zgradbi.
32 In zgodilo se je, da se jih je
veliko utopilo v globinah izvira;
in veliko se mu jih je izgubilo z
razgleda in zatavali so na çudne
ceste.
33 In velikanska je bila mnoœica,
ki je vstopila v tisto çudno
zgradbo. In potem ko so vstopili
v tisto zgradbo, so s prstom
zaniçevanja kazali name in na
tiste, ki so prav tako jedli od
sadu, ampak mi se nismo zmenili
zanje.
34 To so oçetove besede: Kajti
kolikor jih jim je prisluhnilo,
toliko jih je bilo odpadlo.
35 In Laman in Lemuel nista
jedla od sadu, je rekel oçe.
36 In zgodilo se je, potem ko je
bil oçe izrekel vse besede o svojem
videnju oziroma sanjah, ki
jih je bilo veliko, nam je rekel, da
se je zavoljo tega, kar je videl v
videnju, silno bal za Lamana in
Lemuela; da, bal se je, da bi ne
bila izvrœena iz Gospodove
navzoçnosti.
37 In potem ju je opominjal z

15 1 Nefi 8:38–10:3
vsem obçutjem neœnega starøa,
da bi prisluhnila njegovim besedam,
da bi bil Gospod morda
usmiljen z njima in bi ju ne zavrgel;
da, oçe jima je pridigal.
38 In potem ko jima je bil pridigal
in jima tudi prerokoval o
mnogih reçeh, jima je ukazal
spolnjevati Gospodove zapovedi;
in prenehal jima je govoriti.
9. POGLAVJE
Nefi dela dve vrsti zapisov.—
Vsak se imenuje Nefijeve ploøçe.
—Veçje ploøçe vsebujejo posvetno
zgodovino; manjøe imajo prvenstveno
opravka s svetimi reçmi. Med
leti 600 in 592 pr. Kr.
In vse to je oçe videl in sliøal in
govoril, ko je bival v øotoru v
dolini Lemuel, in prav tako silno
veliko veç, çesar ni moç zapisati
na te ploøçe.
2Inkosem sedaj govoril o teh
ploøçah, glej, to niso ploøçe, na
katere delam celotno poroçilo o
zgodovini mojih ljudi; kajti
ploøçam, na katere delam celotno
poroçilo o mojih ljudeh, sem
dal Nefijevo ime; zatorej se imenujejo
z mojim lastnim imenom
in imenujejo se Nefijeve ploøçe;
in tudi te ploøçe se imenujejo
Nefijeve ploøçe.
3 Vendar sem prejel Gospodovo
zapoved, naj te ploøçe napravim
za poseben namen, da
bo na njih vrezano poroçilo o
delovanju mojega ljudstva.
4Nadrugih ploøçah naj bo vrezano
poroçilo o vladanju kraljev
in o vojnah in prepirih med mojimi
ljudmi; zatorej so te ploøçe v
veçjem delu o delovanju; in one
druge ploøçe so v veçjem delu o
vladanju kraljev in o vojnah in
prepirih med mojimi ljudmi.
5 Zatorej mi je Gospod te
ploøçe zapovedal napraviti z
namenom, ki je moder v njem,
namena, katerega ne poznam.
6 Gospod pa ve vse od zaçetka;
zatorej pripravi pot za dovrøitev
vseh svojih del med çloveøkimi
otroki; kajti glej, vso moç ima,
da izpolni vse svoje besede. In
tako je. Amen.
10. POGLAVJE
Lehi napove, da bodo Babilonci odpeljali
Jude v suœenjstvo.—Pove o
prihodu Mesija, Odreøenika, Odkupitelja
med Jude.—Lehi pove tudi
o prihodu tega, ki bo krstil Boœje
Jagnje.—Lehi pove o Mesijevi smrti
in vstajenju.—Izraelovo razkropitev
in zbiranje primerja z oljko.—
Nefi govori o Boœjem Sinu, o daru
Svetega Duha in o potrebi po praviçnosti.
Med leti 600 in 592 pr. Kr.
In sedaj jaz, Nefi, na teh ploøçah
nadalje poroçam o svojih ravnanjih
in o svojem vladanju in
delovanju; çe naj zatorej nadaljujem
s svojim poroçilom, moram
nekoliko govoriti o oçetovih
reçeh in tudi o svojih bratih.
2 Kajti glej, zgodilo se je, potem
ko je bil oçe prenehal govoriti
besede o svojih sanjah in jih
prav tako opominjati k vsej marljivosti,
jim je govoril o Judih—
3 da se bodo potem, ko jih
bodo uniçili, celo tisto mogoçno
mesto Jeruzalem, in jih bodo
veliko odpeljali v babilonsko

1 Nefi 10:4–17 16
suœenjstvo, ob Gospodovem
lastnem çasu vrnili, da, pripeljani
bodo nazaj, in sicer iz
suœenjstva; in potem ko bodo
iz suœenjstva pripeljani nazaj,
bodo spet posedovali deœelo
svojega nasledstva.
4 Da, in sicer øeststo let od çasa,
ko je oçe zapustil Jeruzalem, bo
Gospod Bog med Judi postavil
preroka—in sicer Mesija ali z
drugimi besedami Odreøenika
sveta.
5Ingovoril je tudi o prerokih,
kako velikansko øtevilo jih je
bilo priçevalo o teh reçeh, o tem
Mesiju, o katerem je bil govoril,
oziroma o tem Odkupitelju
sveta.
6 Zatorej, vse çloveøtvo je v
izgubljenem in padlem stanju
in vedno bo, çe se ne opre na
tega Odkupitelja.
7Ingovoril je tudi o preroku,
ki bo pred Mesijem priøel pripravit
Gospodovo pot—
8 da, in sicer bo øel in v divjini
klical: Pripravite Gospodovo
pot, zravnajte njegove steze,
kajti med vami stoji on, ki ga ne
poznate in mogoçnejøi je od
mene in nisem vreden, da bi
mu odvezal jermen na sandali.
In oçe je veliko govoril o tem.
9Inoçe je rekel, da bo krøçeval
v Betaniji onkraj Jordana; in
rekel je tudi, da bo krøçeval z
vodo; da bo z vodo krstil celo
Mesija.
10 In potem ko bo z vodo krstil
Mesija, bo videl in priçeval, da
je bil krstil Boœje Jagnje, ki bo
odvzelo grehe sveta.
11 In zgodilo se je, potem ko je
bil oçe te besede izgovoril, je
mojim bratom govoril o evangeliju,
ki ga bodo pridigali med
Judi, in tudi o zapadanju Judov
v nevero. In potem ko bodo
ubili Mesija, ki bo priøel, in potem
ko ga bodo ubili, bo vstal
od mrtvih in se bo Nejudom
prikazal po Svetem Duhu.
12 Da, in sicer je oçe veliko
govoril o Nejudih in prav tako
o Izraelovi hiøi, da jih bodo primerjali
z oljko, veje katere bodo
odlomljene in bodo razkropljeni
po vsem obliçju Zemlje.
13 Zatorej je rekel, da mora biti,
da bomo vsi skupaj vodeni v obljubljeno
deœelo, da se izpolni
Gospodova beseda, da se bomo
razkropili po vsem obliçju
Zemlje.
14 In potem ko bo Izraelova
hiøa razkropljena, bodo spet
zbrani; ali skratka, potem ko
bodo Nejudje prejeli polnost
evangelija, bodo oljkine naravne
veje oziroma ostanki Izraelove
hiøe spet vcepljene oziroma
priøle k spoznanju o resniçnem
Mesiju, njihovem Gospodu in
njihovem Odkupitelju.
15 In s takim govorom je oçe
prerokoval in govoril mojima
bratoma in tudi veliko veç, çesar
ne zapisujem v to knjigo; kajti
kolikor se mi je zdelo potrebno,
sem zapisal v svoji drugi knjigi.
16 In vse to, o çemer sem govoril,
je bilo storjeno, ko je oçe
bival v øotoru v dolini Lemuel.
17 In zgodilo se je, potem ko
sem jaz, Nefi, sliøal vse oçetove
besede o tem, kar je videl v videnju,
in prav tako o tem, kar je
govoril z moçjo Svetega Duha,
z moçjo, katero je prejel po veri

17 1 Nefi 10:18–11:8
v Boœjega Sina—in Boœji Sin je
bil Mesija, ki bo priøel—sem
jaz, Nefi, prav tako œelel, da bi
to videl in sliøal in vedel z moçjo
Svetega Duha, ki je Boœji dar
vsem tistim, ki ga marljivo iøçejo,
tako v starodavnih çasih prav
kakor v çasu, ko se bo prikazal
çloveøkim otrokom.
18 Kajti isti je vçeraj, danes in
za vekomaj; in pot je pripravljena
za vse ljudi od osnovanja
sveta, çe bo tako, da se pokesajo
in pridejo k njemu.
19 Kajti ta, ki marljivo iøçe, bo
naøel; in Boœje skrivnosti se jim
bodo razkrile z moçjo Svetega
Duha tako v teh çasih prav kakor
v starodavnih çasih in tako
v starodavnih çasih prav kakor
v çasih, ki pridejo; zatorej je
Gospodova smer eno veçno
kroœenje.
20 Zato pomni, o çlovek, sojeno
ti bo za vsa tvoja dejanja.
21 Çe si si zatorej v dneh svoje
preizkuønje prizadeval delati
húdo, potem boø pred Boœjim
sodnim stolom prepoznan za
neçistega; in z Bogom ne more
bivati niç neçistega; zatorej boø
zagotovo za vekomaj zavrœen.
22 In Sveti Duh mi daje polnomoçje,
da moram te reçi govoriti
in jih vam ne odreçem.
11. POGLAVJE
Nefi vidi Gospodovega Duha in v
videnju vidi drevo œivljenja.—
Vidi mater Boœjega Sina in izve o
Boœji blagohotnosti.—Vidi krst,
delovanje in kriœanje Boœjega Jagnjeta.—Vidi
tudi, kako je bilo
dvanajst Jagnjetovih apostolov
poklicanih, in njihovo delovanje.
Med leti 600 in 592 pr. Kr.
Kajti zgodilo se je, potem ko
sem bil œelel vedeti, kar je bil
videl oçe, in verjel sem, da mi
bo to Gospod lahko pokazal, ko
sem v srcu premiøljujoç sedel,
sem v Gospodovem Duhu zagledal,
da, silno visoko goro, ki
je nisem bil videl nikdar poprej
in na katero nikdar poprej ni
bila stopila moja noga.
2InDuh mi je rekel: Glej, kaj
œeliø?
3Inrekel sem: Œelim videti to,
kar je videl moj oçe.
4InDuh mi je rekel: Verjameø,
da je oçe videl drevo, o katerem
je govoril?
5Inrekel sem: Da, veø, da verjamem
vsem oçetovim besedam.
6Inkosem bil te besede izrekel,
je Duh zaklical z moçnim
glasom, rekoç: Hozana Gospodu,
najviøjemu Bogu; kajti on je
Bog vse zemlje, da, prav vsega.
In blagor ti, Nefi, ker verjameø
v Sina najviøjega Boga; zatorej
boø videl, kar si bil œelel.
7Inglej, to boø dobil kot znamenje,
potem ko boø videl drevo,
ki je obrodilo sad, ki ga je
okusil oçe, boø prav tako videl
çloveka, ki se bo spustil iz
nebes in o njem boø priçeval; in
potem ko boø o njem priçeval,
boø priçeval, da je Boœji Sin.
8Inzgodilo se je, da mi je Duh
rekel: Poglej! In pogledal sem
in videl drevo; in bilo je kakor
drevo, ki ga je bil videl oçe; in
lepota le–tega je bila zdaleç najlepøa,
da, presegajoç vso lepoto;

1 Nefi 11:9–27 18
in belina le–tega je presegala
belino sveœe zapadlega snega.
9Inzgodilo se je, potem ko
sem bil drevo videl, sem Duhu
rekel: Vidim, da si mi pokazal
drevo, ki je nadvse dragoceno.
10 In rekel mi je: Kaj œeliø?
11 In rekel sem mu: Poznati
razlago le–tega—kajti z njim
sem govoril, kakor govori çlovek;
kajti opazil sem, da je bil v
çloveøki podobi; vendar sem
vedel, da je bil Gospodov Duh;
in govoril mi je, kakor çlovek
govori z drugim.
12 In zgodilo se je, da mi je
rekel: Poglej! In pogledal sem,
kakor bi pogledal nanj, in nisem
ga videl; kajti izginil je bil izpred
moje navzoçnosti.
13 In zgodilo se je, da sem
gledal in videl mogoçno mesto
Jeruzalem in tudi druga mesta.
In videl sem mesto Nazaret;
in v mestu Nazaret sem videl
devico in bila je silno krepostna
in bela.
14 In zgodilo se je, da sem
videl nebesa, ki so se odprla; in
priøel je angel in stopil predme;
in rekel mi je: Nefi, kaj vidiø?
15 In rekel sem mu: Devico,
najlepøo in najkrepostnejøo izmed
vseh drugih devic.
16 In rekel mi je: Mar poznaø
Boœjo blagohotnost?
17 In rekel sem mu: Vem, da
ljubi svoje otroke; vendar ne
poznam pomena vsega.
18 In rekel mi je: Glej, devica,
ki jo vidiø, je mati Boœjega Sina
po mesu.
19 In zgodilo se je, da sem
opazil, da jo je Duh odnesel; in
potem, ko jo je bil Duh odnesel
za razmik çasa, mi je angel
spregovoril, rekoç: Poglej!
20 In pogledal sem in spet videl
devico, nesoço otroka v rokah.
21 In angel mi je rekel: Glej,
Boœje Jagnje, da, in sicer Sina
veçnega Oçeta! Ali poznaø
pomen drevesa, ki ga je videl
oçe?
22 In odgovoril sem mu, rekoç:
Da, to je Boœja ljubezen, ki se
vsepovsod razliva v srca çloveøkih
otrok; zatorej jo od vsega
najbolj œelijo.
23 In spregovoril mi je, rekoç:
Da, in v njej se duøa najbolj
radosti.
24 In potem ko je te besede
izrekel, mi je rekel: Poglej! In
pogledal sem in videl Boœjega
Sina, ki je øel med çloveøke
otroke; in veliko sem jih videl
popadati k njegovim nogam in
ga çastiti.
25 In zgodilo se je, da sem
videl, da je bil drog iz œeleza, ki
ga je bil videl oçe, Boœja beseda,
ki je vodila k izviru œivih voda
oziroma k drevesu œivljenja; katerega
vode so predstava Boœje
ljubezni; in videl sem tudi, da
je bilo drevo œivljenja predstava
Boœje ljubezni.
26 In angel mi je spet rekel:
Poglej in glej Boœjo blagohotnost!
27 In pogledal sem in videl
Odkupitelja sveta, o katerem je
bil govoril oçe; in prav tako
sem videl preroka, ki bo pred
njim pripravil pot. In Boœje
Jagnje je ølo in je bilo po njem
krøçeno; in potem ko je bil
krøçen, sem videl nebesa, ki so
se odprla, in Svetega Duha, ki je

19 1 Nefi 11:28–12:2
priøel iz nebes in bival nad njim
v podobi goloba.
28 In opazil sem, da je øel in
pouçeval ljudi v moçi in veliki
slavi; in mnoœice so se zbrale, da
bi ga posluøale; in opazil sem,
da so ga izgnali iz svoje srede.
29 In prav tako sem videl dvanajst
drugih, ki so mu sledili.
In zgodilo se je, da jih je Duh
odnesel izpred mojega obraza
in nisem jih videl.
30 In zgodilo se je, da mi je
angel spet spregovoril, rekoç:
Poglej! In pogledal sem in spet
videl nebesa, ki so se odprla
in videl sem angele, ki so se
spustili nad çloveøke otroke; in
jim sluœili.
31 In spet mi je spregovoril,
rekoç: Poglej! In pogledal sem
in videl Boœje Jagnje, ki je ølo
med çloveøke otroke. In videl
sem mnoœice ljudi, ki so bili
bolni in ki so jih prizadele vsakovrstne
bolezni in hudiçi in
neçisti duhovi; in angel je govoril
in mi vse to pokazal. In z
moçjo Boœjega Jagnjeta so bili
ozdravljeni; in izgnal je hudiçe
in neçiste duhove.
32 In zgodilo se je, da mi je
angel spet spregovoril, rekoç:
Poglej! In pogledal sem in videl
Boœje Jagnje, da so ga ljudje
odpeljali; da, Sinu veçnega Boga
je sodil svet; in videl sem in
priçujem.
33 In jaz, Nefi, sem videl, da
so ga dvignili na kriœ in umorili
za grehe sveta.
34 In potem ko so ga umorili,
sem videl zemeljske mnoœice,
da so se zbrale za boj proti Jagnjetovim
apostolom; kajti tako je
dvanajstere imenoval Gospodov
angel.
35 In zemeljske mnoœice so se
zbrale; in opazil sem, da so bili
v ogromni in prostorni zgradbi,
podobni zgradbi, ki jo je videl
oçe. In Gospodov angel mi je
spet spregovoril, rekoç: Glej svet
in le–tega modrost; da, glej,
Izraelova hiøa se je zbrala za
boj proti dvanajstim Jagnjetovim
apostolom.
36 In zgodilo se je, da sem videl
in priçujem, da je bila ogromna
in prostorna zgradba ponos sveta;
in padla je in njen padec je bil
silno velik. In Gospodov angel
mi je spet spregovoril, rekoç:
Táko bo uniçenje vseh narodov,
rodov, jezikov in ljudstev, ki se
bodo bojevali proti dvanajstim
Jagnjetovim apostolom.
12. POGLAVJE
Nefi v videnju vidi obljubljeno deœelo;
praviçnost, kriviçnost in padec
njenih prebivalcev; prihod Boœjega
Jagneta mednje; kako bo dvanajst
uçencev in dvanajst apostolov sodilo
Izraelu; in ostudno in umazano
stanje tistih, ki zapadejo v nevero.
Med leti 600 in 592 pr. Kr.
In zgodilo se je, da mi je angel
rekel: Poglej in glej svoje potomstvo
in prav tako potomstvo
tvojih bratov. In pogledal sem in
videl obljubljeno deœelo; in videl
sem mnoœice ljudi, da, in sicer
kakor da bi jih bilo po øtevilu
toliko kot peska na morskem
dnu.
2Inzgodilo se je, da sem videl
mnoœice zbrane ena proti drugi

1 Nefi 12:3–18 20
za boj; in med svojim ljudstvom
sem videl vojne in govorice o
vojnah in velike pokole z meçem.
3Inzgodilo se je, da sem veliko
rodov videl preiti v vojnah
in prepirih v deœeli; in videl
sem veliko mest, da, in sicer da
jih nisem preøtel.
4Inzgodilo se je, da sem po
obliçju obljubljene deœele videl
temno meglo; in videl sem bliskanje
in sliøal sem grmenje in
potrese in vsakovrsten hrupen
truøç; in videl sem tla in skale,
ki so se razklale; in videl sem
gore, kako so se valile na kose;
in videl sem zemeljske ravnine,
ki so se razlomile; in videl sem
veliko mest, ki so se potopila;
in veliko sem jih videl, ki so
zgorela v ognju; in veliko sem
jih videl, ki so se sesula na zemljo
zavoljo tresenja le–te.
5Inzgodilo se je, potem ko
sem to videl, sem videl temno
meglico, ki se je dvignila z obliçja
zemlje; in glej, videl sem mnoœice,
ki niso bile padle zavoljo
hudih in straønih Gospodovih
sodb.
6Invidel sem nebesa, ki so se
odprla, in iz nebes se je spustilo
Gospodovo Jagnje; in priølo je
in se jim pokazalo.
7 In prav tako sem videl in
priçujem, da je Sveti Duh priøel
nad dvanajst drugih; in Bog jih
je postavil in izvolil.
8Inangel mi je spregovoril,
rekoç: Glej dvanajst Jagnjetovih
uçencev, ki so izvoljeni, da bodo
sluœili med tvojim potomstvom.
9Inrekel mi je: Se spomniø
dvanajstih Jagnjetovih apostolov?
Glej, to so ti, ki bodo sodili
dvanajstim Izraelovim rodovom;
zatorej bodo sodili dvanajsterim
poslanim iz tvojega potomstva;
kajti iz Izraelove hiøe ste.
10 In teh dvanajst sluœabnikov,
ki jih vidiø, bo sodilo tvojemu
potomstvu. In glej, za veçno so
praviçni; kajti zavoljo njihove
vere v Boœje Jagnje so njihova
oblaçila v njegovi krvi postala
bela.
11 In angel mi je rekel: Poglej!
In pogledal sem in v praviçnosti
videl preiti tri rodove; in njihova
oblaçila so bila bela prav kakor
Boœje Jagnje. In angel mi je rekel:
Ti so postali beli v Jagnjetovi
krvi zavoljo vere vanj.
12 In jaz, Nefi, sem jih prav
tako videl veliko iz çetrtega
rodu, ki so preøli v praviçnosti.
13 In zgodilo se je, da sem videl
zbrane zemeljske mnoœice.
14 In angel mi je rekel: Glej
svoje potomstvo in tudi potomstvo
tvojih bratov.
15 In zgodilo se je, da sem pogledal
in videl ljudstva svojega
potomstva, da so se v mnoœicah
zbrali proti potomstvu mojih
bratov; in zbrali so se za boj.
16 In angel mi je spregovoril,
rekoç: Glej izvir umazane vode,
ki ga je videl tvoj oçe; da, in
sicer reko, o kateri je govoril; in
globine le–te so globine pekla.
17 In temne megle so skuønjave
hudiça, ki slepi oçi in povzroçi,
da çloveøki otroci postanejo
trdosrçni in jih vodi proç na øiroke
poti, da se pogubijo in so
izgubljeni.
18 In velikanska in prostorna
zgradba, ki jo je videl tvoj oçe,
so puhla domiøljanja in ponos

21 1 Nefi 12:19–13:10
çloveøkih otrok. In loçi jih velik
in straøen prepad; da, in sicer
beseda pravice veçnega Boga
in Mesija, ki je Boœje Jagnje, o
katerem priçuje Sveti Duh od
zaçetka sveta do tega çasa in od
tega çasa dalje in za vekomaj.
19 In medtem ko je angel te
besede govoril, sem gledal in
videl, da se je potomstvo mojih
bratov borilo z mojim potomstvom
po angelovi besedi;
in opazil sem, da je zavoljo
ponosa mojega potomstva in
skuønjav hudiça potomstvo
mojih bratov prevladalo nad
ljudstvom mojega potomstva.
20 In zgodilo se je, da sem gledal
in videl ljudstvo, ki je bilo
potomstvo mojih bratov, kako
so bili porazili moje potomstvo;
in v mnoœicah so øli po zemeljskem
obliçju.
21 In videl sem jih zbrane v
mnoœice; in med njimi sem
videl vojne in govorice o vojnah;
in v vojnah in govoricah o
vojnah sem videl preiti veliko
rodov.
22 In angel mi je rekel: Glej, ti
bodo zapadali v nevero.
23 In zgodilo se je, da sem
opazil, potem ko so bili zapadli
v nevero, da so postali temno in
ostudno in umazano ljudstvo,
polno brezdelja in vsakovrstnih
gnusob.
13. POGLAVJE
Nefi vidi v videnju hudiçevo cerkev,
postavljeno med Nejudi, odkritje
in poseljevanje Amerike, kako je bilo
izgubljeno veliko preprostih in
dragocenih delov Svetega pisma,
stanje, ki je sledilo odpadu Nejudov,
obnovitev evangelija, obelodanjenje
zapisa za poslednje dni
in gradnjo Siona. Med leti 600 in
592 pr. Kr.
In zgodilo se je, da mi je angel
spregovoril, rekoç: Poglej! In
pogledal sem in videl veliko
narodov in kraljestev.
2Inangel mi je rekel: Kaj vidiø?
In rekel sem: Vidim veliko narodov
in kraljestev.
3Inrekel mi je: To so narodi in
kraljestva Nejudov.
4Inzgodilo se je, da sem med
narodi Nejudov videl ustanavljanje
mogoçne cerkve.
5Inangel mi je rekel: Glej ustanavljanje
cerkve, ki je najbolj
nagnusna med vsemi drugimi
cerkvami, ki mori svete Boga,
da, in jih muçi in veœe k tlom in
jih vprega v œelezen jarem in jih
privede v suœenjstvo.
6Inzgodilo se je, da sem videl
to mogoçno in nagnusno cerkev;
in videl sem hudiça, ki je bil
ustanovitelj le–te.
7Inprav tako sem videl zlato
in srebro in svile in økrlate in
izvrstno tkano platno in vsakovrstna
dragocena oblaçila; in
videl sem veliko vlaçug.
8Inangel mi je spregovoril,
rekoç: Glej, zlato in srebro in
svile in økrlati in izvrstno tkano
platno in dragocena oblaçila in
vlaçuge so poœelenja te mogoçne
in nagnusne cerkve.
9Inprav tako za hvalo sveta
uniçujejo Boœje svéte in jih
vodijo v suœenjstvo.
10 In zgodilo se je, da sem

1 Nefi 13:11–26 22
pogledal in videl veliko vodovje;
in Nejude je loçevalo od
potomstva mojih bratov.
11 In zgodilo se je, da mi je
angel rekel: Glej, Boœji srd je
nad potomstvom tvojih bratov.
12 In pogledal sem in med
Nejudi videl çloveka, ki ga je
veliko vodovje loçilo od potomstva
mojih bratov; in videl
sem Boœjega Duha, ki je priøel in
deloval na tega çloveka; in øel
je preko velikega vodovja, in
sicer k potomstvu mojih bratov,
ki so bili v obljubljeni deœeli.
13 In zgodilo se je, da sem videl
Boœjega Duha, da je deloval na
druge Nejude; in iz suœenjstva
so øli preko velikega vodovja.
14 In zgodilo se je, da sem na
obliçju obljubljene deœele videl
veliko mnoœic Nejudov; in videl
sem, da je bil Boœji srd nad
potomstvom mojih bratov; in
pred Nejudi so se razkropili in
bili udarjeni.
15 In opazil sem Gospodovega
Duha, da je bil nad Nejudi in
uspevali so in prejeli ozemlje v
nasledstvo; in opazil sem, da
so bili beli in silno zali in lepi
kakor moje ljudstvo, preden je
bilo pobito.
16 In zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, opazil, da so Nejudje, ki
so priøli iz suœenjstva, postali
poniœni pred Gospodom; in z
njimi je bila Gospodova moç.
17 In opazil sem, da so se njihove
matere Nejudinje zbrale
na vodovju in tudi na kopnem,
da se bodo z njimi bojevale.
18 In opazil sem, da je bila z
njimi Boœja moç in tudi da je bil
Boœji srd nad vsemi tistimi, ki
so se zbrali, da se bodo bojevali
z njimi.
19 In jaz, Nefi, sem opazil, da
je Nejude, ki so priøli iz suœenjstva,
Gospodova moç reøila
iz rok vseh drugih narodov.
20 In zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, opazil, da so v deœeli uspevali;
in videl sem knjigo in med
seboj so jo nesli dalje.
21 In angel mi je rekel: Ali
poznaø pomen knjige?
22 In rekel sem mu: Ne poznam
ga.
23 In rekel je: Glej, nadaljuje se
iz Judovih ust. In jaz, Nefi, sem
jo videl; in rekel mi je: Knjiga, ki
jo gledaø, je zapis Judov, ki vsebuje
Gospodove zaveze, ki jih
je sklenil z Izraelovo hiøo; in
vsebuje tudi mnoge od prerokb
svetih prerokov; in je zapis
kakor gravure, ki so na ploøçah
iz medenine, le da jih ni toliko;
vendar vsebujejo Gospodove
zaveze, ki jih je sklenil z Izraelovo
hiøo; zatorej so za Nejude
velike vrednosti.
24 In Gospodov angel mi je
rekel: Opazil si, da se je knjiga
nadaljevala iz Judovih ust; in
ko se je nadaljevala iz Judovih
ust, je vsebovala polnost Gospodovega
evangelija, o katerem
priçuje dvanajst apostolov; in
priçujejo po resnici, ki je v
Boœjem Jagnjetu.
25 Zatorej gredo te reçi od
Judov v çistosti k Nejudom po
resnici, ki je v Bogu.
26 In potem ko gredo po roki
dvanajstih Jagnjetovih apostolov
od Judov k Nejudom, vidiø
ustanavljanje tiste mogoçne in
nagnusne cerkve, ki je najbolj

23 1 Nefi 13:27–35
nagnusna od vseh drugih
cerkva; kajti glej, iz Jagnjetovega
evangelija so odvzeli veliko
delov, ki so preprosti in nadvse
dragoceni; in odvzeli so tudi
veliko Gospodovih zavez.
27 In vse to so storili, da bi
izkrivljali prava Gospodova
pota, da bi slepili oçi in da bi
çloveøki otroci postali trdosrçni.
28 Zatorej vidiø, da je bilo, potem
ko je øla knjiga skozi roke
mogoçne in nagnusne cerkve,
veliko preprostih in dragocenih
reçi odvzetih iz te knjige, ki je
knjiga Boœjega Jagnjeta.
29 In potem ko so bile te preproste
in dragocene reçi odvzete,
gre k vsem narodom Nejudov;
in potem ko gre k vsem narodom
Nejudov, da, in sicer preko
velikega vodovja, ki si ga videl,
z Nejudi, ki so priøli iz suœenjstva,
vidiø—zavoljo veliko
preprostih in dragocenih reçi,
ki so bile odvzete iz knjige, ki so
bile preproste, da so jih çloveøki
otroci razumeli, po preprostosti,
ki je v Boœjem Jagnjetu—zavoljo
teh reçi, ki so bile odvzete iz
Jagnjetovega evangelija, se jih
izredno silno veliko opoteka, da,
v tolikor da ima Satan nad njimi
veliko moç.
30 Vendar si opazil, da so Nejudje,
ki so priøli iz suœenjstva
in jih je Boœja moç dvignila nad
vse druge narode na obliçju deœele,
ki je izvoljena izmed vseh
drugih deœel, ki je deœela, za
katero se je Gospod Bog zavezal
s tvojim oçetom, da jo bo imelo
njegovo potomstvo za deœelo
svojega nasledstva; zatorej vidiø,
da Gospod Bog ne bo trpel,
da bodo Nejudje popolnoma
pobili meøanico tvojega potomstva,
ki so med tvojimi brati.
31 Niti ne bo trpel, da bodo
Nejudje pobili potomstvo tvojih
bratov.
32 Niti Gospod Bog ne bo
trpel, da bodo Nejudje za vselej
ostali v tistem straønem stanju
slepote, v katerem vidiø, da so
zavoljo preprostih in nadvse
dragocenih delov Jagnjetovega
evangelija, ki jih je zadrœala tista
nagnusna cerkev, katere ustanavljanje
si videl.
33 Zatorej Boœje Jagnje govori:
Usmiljen bom do Nejudov, zato
bom v hudi sodbi obiskal preostanek
Izraelove hiøe.
34 In zgodilo se je, da mi je
Gospodov angel spregovoril,
rekoç: Glej, govori Boœje Jagnje,
potem ko bom obiskal preostanek
Izraelove hiøe—in ta preostanek,
o katerem govorim, je
potomstvo tvojega oçeta—zatorej
potem ko jih bom obiskal
v sodbi in jih udaril po roki
Nejudov in potem ko se bodo
Nejudje silno opotekali zavoljo
najbolj preprostih in dragocenih
delov Jagnjetovega evangelija,
katere je zadrœala nagnusna
cerkev, ki je mater vlaçug, govori
Jagnje—bom v tistem dnevu
usmiljen do Nejudov, v tolikor
da jim bom v svoji lastni moçi
prinesel veliko svojega evangelija,
ki bo preprost in dragocen,
govori Jagnje.
35 Kajti glej, govori Jagnje,
pokazal se bom tvojemu potomstvu,
da bodo zapisali veliko
reçi, katere jih bom uçil, katere
bodo preproste in dragocene; in

1 Nefi 13:36–14:2 24
potem ko bo tvoje potomstvo
pobito in bo zapadalo v nevero
in tudi potomstvo tvojih bratov,
glej, bodo te reçi skrite, da bodo
priøle na dan k Nejudom z Jagnjetovim
darom in moçjo.
36 In v njih bo zapisan moj
evangelij, govori Jagnje, in moja
skala in moja odreøitev.
37 In blagor tem, ki bodo gledali,
da bodo tisti dan gradili
moj Sion, kajti imeli bodo dar
in moç Svetega Duha; in çe bodo
vztrajali do konca, bodo na
poslednji dan povzdignjeni in
odreøeni v veçno Jagnjetovo kraljestvo;
in kdor koli bo oznanjal
mir, da, novice o veliki radosti,
kako lepi bodo ti na gorah!
38 In zgodilo se je, da sem videl
preostanek potomstva mojih
bratov in tudi knjigo Boœjega
Jagnjeta, ki se je nadaljevala iz
Judovih ust, da je øla od Nejudov
k preostanku potomstva
mojih bratov.
39 In potem ko je pri njih priøla
na dan, sem videl druge knjige,
ki so priøle na dan z Jagnjetovo
moçjo k njim od Nejudov, da bi
prepriçale Nejude in preostanek
potomstva mojih bratov in
tudi Jude, ki so se razkropili po
vsem obliçju Zemlje, da zapisi
prerokov in dvanajstih Jagnjetovih
apostolov govorijo resnico.
40 In angel mi je spregovoril,
rekoç: Ti zadnji zapisi, ki si jih
videl med Nejudi, bodo potrdili
resnico prvih, ki so od dvanajstih
Jagnjetovih apostolov in
po njih bodo razodete preproste
in dragocene reçi, ki so jim bile
odvzete; in po njih bo razodeto
vsem rodovom, jezikom in
ljudstvom, da je Boœje Jagnje
Sin veçnega Oçeta in Odreøenik
sveta; in da morajo vsi ljudje
priti k njemu ali pa ne morejo
biti odreøeni.
41 In priti morajo po besedah,
ki jih bodo potrdila Jagnjetova
usta; in Jagnjetove besede bodo
razodete v zapisih tvojega potomstva,
prav kakor v zapisih
dvanajstih Jagnjetovih apostolov;
zatorej bodo oboji zdruœeni
v eno; kajti en Bog je in en Pastir
nad vso zemljo.
42 In pride ças, ko se bo pokazal
vsem narodom, prav tako
Judom kakor Nejudom; in potem
ko se bo pokazal Judom
prav tako kakor Nejudom, potem
se bo pokazal Nejudom in
tudi Judom in zadnji bodo prvi
in prvi bodo zadnji.
14. POGLAVJE
Angel pove Nefiju o blagoslovih in
prekletstvih, ki bodo doletela Nejude.—Sta
samo dve cerkvi: cerkev
Boœjega Jagnjeta in cerkev hudiça.
—Mogoçna in nagnusna cerkev
preganja Boœje svéte med vsemi
narodi.—Apostol Janez bo pisal o
koncu sveta. Med leti 600 in 592
pr. Kr.
In zgodilo se bo, çe bodo Nejudje
tisti dan prisluhnili Boœjemu
Jagnjetu, se jim bo v besedi in
tudi v moçi pokazal v vsakem
dejanju, da bo odstranil njihove
kamne spotike—
2 in çe ne bodo postali
trdosrçni do Boœjega Jagnjeta,
bodo priøteti med potomstvo
tvojega oçeta; da, priøteti bodo

25 1 Nefi 14:3–14
k Izraelovi hiøi; in v obljubljeni
deœeli bodo za vedno blagoslovljeno
ljudstvo; ne bodo veç
odpeljani v suœenjstvo; in Izraelova
hiøa ne bo veç pomeøana.
3Intista velika jama, ki jo je
zanje kopala tista mogoçna in
nagnusna cerkev, ki so jo ustanovili
hudiç in njegovi otroci,
da bi çloveøke duøe odvedel v
pekel—da, tista velika jama, ki
so jo kopali za pogubljenje ljudi,
bo napolnjena s tistimi, ki so jo
kopali, v njihovo popolno pogubljenje,
govori Boœje Jagnje;
ne v pogubljenje duøe, razen çe
bo le–ta vrœena v pekel, ki nima
konca.
4 Kajti glej, to je glede na hudiçevo
ujetniøtvo in tudi glede
na Boœjo praviçnost do vseh
tistih, ki bodo pred njim delali
húdo in gnusobe.
5Inzgodilo se je, da je angel
spregovoril meni, Nefiju, rekoç:
Opazil si, da bo, çe se bodo Nejudje
pokesali, z njimi dobro; in
prav tako poznaø Gospodove
zaveze z Izraelovo hiøo; in sliøal
si tudi, da mora biti, kdor koli
se ne pokesa, pogubljen.
6 Zato gorje Nejudom, çe bo
tako, da bodo postali trdosrçni
do Boœjega Jagnjeta.
7 Kajti pride ças, govori Boœje
Jagnje, ko bom med çloveøkimi
otroki delal mogoçno in çudovito
delo; delo, ki bo veçno bodisi
po eni ali po drugi strani—bodisi
za prepriçanje teh o miru in o
veçnem œivljenju oziroma o izroçitvi
teh njihovi trdosrçnosti
in njihovi slepomiselnosti, da
bodo odvedeni v suœenjstvo in
tudi v pogubo, tako posvetno
kot duhovno glede na hudiçevo
ujetniøtvo, o çemer sem govoril.
8 In zgodilo se je, ko je bil
angel te besede izrekel, mi je
rekel: Ali se spomniø Oçetovih
zavez z Izraelovo hiøo? Rekel
sem mu: Da.
9Inzgodilo se je, da mi je rekel:
Poglej in glej tisto mogoçno in
nagnusno cerkev, ki je mater
gnusob, katere ustanovitelj je
hudiç.
10 In rekel mi je: Glej, le dve
cerkvi sta; ena je cerkev Boœjega
Jagnjeta in druga je cerkev hudiça;
kdor koli zatorej ne pripada
cerkvi Boœjega Jagnjeta, pripada
tisti mogoçni cerkvi, ki je mater
gnusob; in ta je vlaçuga vse
zemlje.
11 In zgodilo se je, da sem
pogledal in videl vlaçugo vse
zemlje in sedela je nad mnogimi
vodami; in gospostvo je imela
po vsej zemlji, med vsemi narodi,
rodovi, jeziki in ljudstvi.
12 In zgodilo se je, da sem videl
cerkev Boœjega Jagnjeta in bila
je maloøtevilna zavoljo zlobe in
gnusobe vlaçuge, ki je sedela
nad mnogimi vodami; vendar
sem opazil, da je Jagnjetova
cerkev, katere çlani so bili Boœji
svéti, prav tako bila po vsem
obliçju Zemlje; in njihova gospostva
po obliçju Zemlje so bila
majhna zavoljo hudobije mogoçne
vlaçuge, ki sem jo videl.
13 In zgodilo se je, da sem
opazil, da je mogoçna mater
gnusob zbrala mnoœice po vsem
obliçju Zemlje med vsemi narodi
Nejudov, da se bodo bojevali
z Boœjim Jagnjetom.
14 In zgodilo se je, da sem jaz,

1 Nefi 14:15–30 26
Nefi, videl moç Boœjega Jagnjeta,
ki se je spustila na svete iz
Jagnjetove cerkve in na Gospodovo
ljudstvo zaveze, ki je bilo
razkropljeno po vsem obliçju
Zemlje; in oboroœili so se s
praviçnostjo in z moçjo Boga v
veliki slavi.
15 In zgodilo se je, da sem
opazil, da se je Boœji srd izlil
nad tisto mogoçno in nagnusno
cerkev, v tolikor da so bile vojne
in govorice o vojnah med vsemi
narodi in rodovi Zemlje.
16 In ko so se zaçele vojne in
govorice o vojnah med vsemi
narodi, ki so pripadali materi
gnusob, mi je angel spregovoril,
rekoç: Glej, Boœji srd je nad
materjo vlaçug; in, glej, vse to
vidiø—
17 in ko pride dan, ko se bo
Boœji srd izlil nad mater vlaçug,
ki je po vsej zemlji mogoçna in
nagnusna cerkev, katere ustanovitelj
je hudiç, potem, se bo
tistega dne zaçelo Oçetovo delo,
da bo pripravljena pot za izpolnitev
njegovih zavez, ki jih je
sklenil s svojim ljudstvom, ki
so iz Izraelove hiøe.
18 In zgodilo se je, da mi je
angel spregovoril, rekoç: Poglej!
19 In pogledal sem in videl
moœa in obleçen je bil v belo
oblaçilo.
20 In angel mi je rekel: Glej
enega od dvanajstih Jagnjetovih
apostolov.
21 Glej, videl bo in preostanek
tega zapisal; da, in prav tako
veliko tega, kar je bilo.
22 In zapisal bo tudi o koncu
sveta.
23 Zatorej je to, kar bo zapisal,
praviçno in res; in, glej, zapisano
je v knjigi, ki si jo videl, da se je
nadaljevala iz Judovih ust; in v
çasu, ko so se te reçi nadaljevale
iz Judovih ust, oziroma v çasu,
ko se je knjiga nadaljevala iz
Judovih ust, je bilo to, kar je
bilo zapisano, preprosto in popolno
in nadvse dragoceno in
vsem ljudem lahko razumljivo.
24 In glej, to, kar bo zapisal ta
Jagnjetov apostol, je veliko tega,
kar si videl; in, glej, preostanek
boø videl.
25 Tega pa, kar boø videl po
temle, ne boø zapisal; kajti Gospod
Bog je posvetil apostola
od Boœjega Jagnjeta, da jih bo
zapisal.
26 In tudi drugim, ki so bili, je
vse to pokazal in zapisovali so;
in zapeçateno je, da bo priølo na
dan v svoji popolnosti po resnici,
ki je v Jagnjetu, v Izraelovo
hiøo ob Gospodovem lastnem
çasu.
27 In jaz, Nefi, sem sliøal in
priçujem, da se je Jagnjetov
apostol imenoval Janez glede
na angelovo besedo.
28 In glej, meni, Nefiju, je bilo
prepovedano, da bi zapisal
preostanek tega, kar sem videl
in sliøal; zatorej mi to, kar sem
zapisal, zadostuje; in zapisal
sem le majhen del tega, kar sem
videl.
29 In priçujem, da sem videl
reçi, ki jih je videl moj oçe
in pokazal mi jih je Gospodov
angel.
30 In sedaj preneham govoriti
o tem, kar sem videl, ko sem bil
v zamaknjenosti duha; in çe
vse, kar sem videl, ni zapisano,

27 1 Nefi 15:1–14
je to, kar sem zapisal, res. In
tako je. Amen.
15. POGLAVJE
Lehijevo potomstvo bo v poslednjih
dneh prejelo evangelij od Nejudov.—Zbiranje
Izraela je podobno
oljki, od katere naravne veje bodo
spet vcepljene.—Nefi razloœi videnje
o drevesu œivljenja in govori
o Boœji pravici, ko bodo hudobni
loçeni od praviçnih. Med leti 600
in 592 pr. Kr.
In zgodilo se je, da sem se
potem, ko sem bil jaz, Nefi, v
zamaknjenosti duha in sem vse
to videl, vrnil v oçetov øotor.
2Inzgodilo se je, da sem videl
brate in med seboj so se priçkali
o tem, o çemer jim je bil govoril
oçe.
3 Kajti resniçno jim je govoril
veliko velikih reçi, ki jih je bilo
teœko razumeti, çe çlovek ni
vpraøal Boga; in ker so bili
trdosrçni, se torej niso obraçali
h Gospodu, kakor bi se morali.
4Insedaj sem jaz, Nefi, postal
œalosten zavoljo njihove
trdosrçnosti in tudi zavoljo tega,
kar sem bil videl in vedel sem,
da se bo neizogibno zgodilo zavoljo
velike hudobije çloveøkih
otrok.
5Inzgodilo se je, da so me
moje stiske upognile, kajti menil
sem, da so bile moje stiske hujøe
od vsega drugega, ker bo moje
ljudstvo pobito, kajti videl sem
bil njihov padec.
6 In zgodilo se je, da sem
potem, ko sem bil prejel moç,
spregovoril svojim bratom, ker
sem œelel od njih izvedeti vzrok
njihovih priçkanj.
7Inrekli so: Glej, ne moremo
razumeti besed, ki jih je oçe govoril
o oljkinih naravnih vejah
in tudi o Nejudih.
8 In rekel sem jim: Ali ste
vpraøali Gospoda?
9Inrekli so mi: Nismo; kajti
Gospod nam ne da spoznati niç
takønega.
10 Glej, rekel sem jim: Kako
to, da ne spolnjujete Gospodovih
zapovedi? Kako to, da
boste pogubljeni zavoljo svoje
trdosrçnosti?
11 Mar ne pomnite tega, kar je
rekel Gospod?—Çe ne boste
postali trdosrçni in me boste
prosili v veri, verujoç, da boste
prejeli, çe boste marljivo spolnjevali
moje zapovedi, vam
bodo te reçi zagotovo razodete.
12 Glejte, povem vam, da je
Gospodov Duh, ki je bil v oçetu,
Izraelovo hiøo primerjal z oljko;
in glejte, mar nismo odlomljeni
od Izraelove hiøe in mar nismo
veja Izraelove hiøe?
13 In sedaj, to, kar misli oçe o
vcepljanju naravnih vej preko
polnosti Nejudov, je, da bo v
poslednjih dneh, ko bo naøe
potomstvo zapadalo v nevero,
da, v razmiku mnogih let in po
mnogih rodovih, potem ko se bo
Mesija v telesu pokazal çloveøkim
otrokom, potem bo priøla
polnost Mesijevega evangelija k
Nejudom in od Nejudov k preostanku
naøega potomstva—
14 in tistega dne bo preostanek
naøega potomstva vedel, da so
iz Izraelove hiøe in da so Gospodovo
ljudstvo zaveze; in potem

1 Nefi 15:15–28 28
bodo vedeli in izvedeli o svojih
dedih in tudi o evangeliju svojega
Odkupitelja, katerega je
uçil njihove oçete; zatorej bodo
spoznali svojega Odkupitelja in
prav vsako podrobnost njegovega
nauka, da bodo vedeli, kako
priti k njemu in biti odreøen.
15 In potem, se mar tisti dan ne
bodo radostili in izrekali hvale
svojemu veçnemu Bogu, svoji
skali in svoji odreøitvi? Da, mar
tisti dan ne bodo prejeli moçi in
hrane od prave trte? Da, mar ne
bodo priøli k pravi Boœji çredi?
16 Glejte, povem vam, da; spet
se jih bodo spomnili v Izraelovi
hiøi; vcepljeni bodo, ker so oljkina
naravna veja, v pravo oljko.
17 In to je, kar méni oçe; in
méni, da se to ne bo zgodilo,
dokler jih Nejudje ne bodo
razkropili; in méni, da se bo to
zgodilo preko Nejudov, da bo
Gospod Nejudom lahko pokazal
svojo moç zavoljo prav istega
vzroka, zavoljo katerega ga
bodo Judje oziroma Izraelova
hiøa zavrnili.
18 Zatorej oçe ni govoril samo
o naøem potomstvu, paç pa tudi
o vsej Izraelovi hiøi, pokazujoç
na zavezo, ki se bo izpolnila v
poslednjih dneh; na zavezo, ki
jo je Gospod sklenil z naøim
oçetom Abrahamom, rekoç: V
tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni
vsi rodovi Zemlje.
19 In zgodilo se je, da sem jim
jaz, Nefi, veliko govoril o tem;
da, govoril sem jim o obnovi
Judov v poslednjih dneh.
20 In pripovedoval sem jim besede
Izaija, ki je govoril o obnovi
Judov oziroma Izraelove hiøe;
in potem ko bodo obnovljeni,
ne bodo nikoli veç pomeøani,
niti ne bodo veç razkropljeni.
In zgodilo se je, da sem bratom
govoril veliko besed, da so
se pomirili in postali poniœni
pred Gospodom.
21 In zgodilo se je, da so mi
spet spregovorili, rekoç: Kaj
pomeni to, kar je oçe videl v
sanjah? Kaj pomeni drevo, ki ga
je videl?
22 In rekel sem jim: To je bil
prikaz drevesa œivljenja.
23 In rekli so mi: Kaj pomeni
drog iz œeleza, ki ga je videl
oçe, ki je vodil k drevesu?
24 In rekel sem jim, da je to
Boœja beseda; in kdor koli bo
prisluhnil Boœji besedi in se je
bo trdno drœal, se ne bo nikoli
pogubil; niti jih ne bodo premagale
skuønjave in nasprotnikove
ognjene puøçice, da bi jih zaslepile,
da bi jih odvedle v pogubo.
25 Zatorej sem jih jaz, Nefi,
opominjal, naj prisluhnejo
Gospodovi besedi; da, opominjal
sem jih z vso vnemo svoje
duøe in z vso sposobnostjo, ki
sem jo posedoval, da bi prisluhnili
Boœji besedi in vedno v
vsem pomnili spolnjevati njegove
zapovedi.
26 In rekli so mi: Kaj pomeni
vodna reka, ki jo je videl oçe?
27 In rekel sem jim, da je voda,
ki jo je videl oçe, umazanija; in
drugo je njegovega duha tako
navdalo, da umazane vode ni
videl.
28 In rekel sem jim, da je bila
straøen prepad, ki je loçil zlobne
od drevesa œivljenja in prav tako
od Boœjih svétih.

29 1 Nefi 15:29–16:3
29 In rekel sem jim, da je bila
prikaz tistega straønega pekla,
ki je, mi je rekel angel, pripravljen
za hudobne.
30 In rekel sem jim, da je oçe
tudi videl, da je Boœja praviçnost
prav tako loçevala hudobne od
praviçnih; in svetlost le–teh je
bila kot svetlost plameneçega
ognja, ki se dviga k Bogu na
veke vekov in nima konca.
31 In rekli so mi: Ali to pomeni
muçenje telesa v dneh preizkuønje
ali pomeni konçno stanje
duøe po smrti posvetnega
telesa, ali govori o tem, kar je
posvetno?
32 In zgodilo se je, da sem jim
rekel, da je to prikaz tako posvetnega
kakor duhovnega; kajti
priøel bo dan, ko se jim bo
sodilo po njihovih delih, da, in
sicer po delih, ki so jih storili v
posvetnem telesu v svojih dneh
preizkuønje.
33 Çe bodo zatorej umrli v
svojih hudobijah, bodo zagotovo
tudi zavrœeni, kar zadeva to,
kar je duhovno, kar pripada
praviçnosti; zatorej bodo zagotovo
privedeni pred Boga, da
bodo stali pred njim, da se jim
bo sodilo po njihovih delih; in
çe so njihova dela umazanija,
bodo zagotovo umazani; in çe
so umazani, mora biti, da ne
morejo bivati v Boœjem kraljestvu;
sicer mora biti Boœje
kraljestvo prav tako umazano.
34 A glejte, povem vam, Boœje
kraljestvo ni umazano in v Boœje
kraljestvo ne more vstopiti niç
neçistega; zatorej mora biti za
tisto, kar je umazano, pripravljen
kraj umazanije.
35 In kraj je pripravljen, da, in
sicer tisti straøni pekel, o katerem
sem govoril, in pripravljalec
le–tega je hudiç; zatorej je
zadnje stanje çloveøkih duø, da
bivajo v Boœjem kraljestvu, ali
pa so izvrœene zavoljo tiste pravice,
o kateri sem govoril.
36 Zatorej bodo hudobni odvrnjeni
od praviçnih in prav tako
od tistega drevesa œivljenja,
katerega sad je nadvse dragocen
in nadvse dober od vseh drugih
sadov; da, in je najveçji med
vsemi Boœjimi darovi. In tako
sem govoril bratom. Amen.
16. POGLAVJE
Za hudobne je resnica teœka.—Lehijevi
sinovi se poroçijo z Izmaelovimi
hçerami.—Liahona v divjini
vodi njihovo pot.—Gospod sem
ter tja na liahono piøe sporoçila.
—Izmael umre; njegova druœina
godrnja zavoljo stisk. Med leti 600
in 592 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, potem ko
sem jaz, Nefi, bratom prenehal
govoriti, glej, so mi rekli:
Razglasil si nam teœke reçi, bolj
kot jih zmoremo prenesti.
2Inzgodilo se je, da sem jim
rekel, da vem, da sem proti
hudobnim govoril teœke reçi
glede na resnico; in praviçne
sem opraviçil in priçeval sem, da
bodo na poslednji dan povzdignjeni;
zatorej je za kriviçnega
resnica teœka, kajti zadene jih v
samo bistvo.
3Insedaj, bratje moji, çe bi bili
praviçni in bi bili voljni prisluhniti
resnici in se zmeniti zanjo,

1 Nefi 16:4–19 30
da bi pred Bogom hodili pokonçno,
potem bi ne godrnjali
zavoljo resnice in rekli: Proti
nam govoriø teœke reçi.
4Inzgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, brate opominjal z vso
marljivostjo, naj spolnjujejo
Gospodove zapovedi.
5Inzgodilo se je, da so postali
poniœni pred Gospodom; v tolikor
da sem imel radost in velike
upe nad njimi, da bodo hodili
po poteh praviçnosti.
6 Vse to je bilo torej reçeno in
storjeno, ko je oçe bival v øotoru
v dolini, ki jo je poimenoval
Lemuel.
7Inzgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, za œeno vzel eno od Izmaelovih
hçera; in prav tako so
Izmaelove hçere vzeli za œene
moji bratje; in prav tako je
Zoram vzel za œeno najstarejøo
Izmaelovo hçer.
8 In tako je oçe spolnil vse
Gospodove zapovedi, ki so mu
bile dane. In Gospod je silno
blagoslovil tudi mene, Nefija.
9Inzgodilo se je, da je Gospodov
glas oçetu spregovoril ponoçi
in mu zapovedal, naj se
naslednji dan odpravi na pot v
divjino.
10 In zgodilo se je, ko se je oçe
zjutraj dvignil in øel k øotorskim
vratom, da je na svoje veliko
zaçudenje videl na tleh okroglo
kroglo prefinjene izdelave; in
bila je iz œlahtne medenine. In
znotraj krogle sta bili dve osí in
ena je kazala smer, koder bomo
øli v divjini.
11 In zgodilo se je, da smo
zbrali vsakrøne reçi, ki jih bomo
nesli v divjino in ves ostanek
œiveœa, ki nam ga je dal Gospod;
in vzeli smo seme vsake
vrste, da bi ga nesli v divjino.
12 In zgodilo se je, da smo
vzeli øotore in odøli v divjino
çez reko Laman.
13 In zgodilo se je, da smo
potovali v razmiku øtirih dni
skoraj v smeri jugo–jugovzhod
in spet smo postavili øotore; in
kraj smo poimenovali Øazer.
14 In zgodilo se je, da smo
vzeli loke in puøçice in øli v
divjino, da bi ubili hrano za
druœine; in potem ko smo ubili
hrano za druœine, smo se spet
vrnili k druœinam v divjini na
kraj Øazer. In spet smo øli v divjino,
sledeç isti smeri, drœeç se
najbolj rodovitnih delov divjine,
ki so bili v mejah blizu Rdeçega
morja.
15 In zgodilo se je, da smo
potovali za razmik mnogih
dni, spotoma ubijajoç hrano z
loki in puøçicami in kamni in
praçami.
16 In sledili smo smeri krogle,
ki nas je vodila po bolj rodovitnih
delih divjine.
17 In potem ko smo bili potovali
za razmik mnogih dni, smo
za razmik çasa postavili øotore,
da bi se spet odpoçili in pridobili
hrano za druœine.
18 In zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, ko sem øel, da bi ubil hrano,
glej, zlomil svoj lok, ki je bil
narejen iz œlahtnega jekla; in
potem ko sem svoj lok zlomil,
glej, so bili moji bratje name
jezni, ker smo izgubili lok, kajti
nismo dobili hrane.
19 In zgodilo se je, da smo se k
druœinam vrnili brez hrane in

31 1 Nefi 16:20–35
zelo utrujeni zavoljo popotovanja
so zelo trpeli zavoljo potrebe
po hrani.
20 In zgodilo se je, da so Laman
in Lemuel in Izmaelovi sinovi
zaçeli silno godrnjati zavoljo
svojih trpljenj in stisk v divjini;
in prav tako je zavoljo Gospoda,
svojega Boga, zaçel godrnjati
moj oçe; in vsi so bili silno potrti,
da so zaçeli godrnjati celo çez
Gospoda.
21 In sedaj se je zgodilo, da
sem bil jaz, Nefi, s svojimi brati
silno prizadet, ker smo izgubili
moj lok in njihove loke, ker so
izgubili proœnost, je postajalo
silno teœko, da, v tolikor da nismo
mogli dobiti hrane.
22 In zgodilo se je, da sem
jaz, Nefi, veliko govoril svojim
bratom, ker so spet postali
trdosrçni, da so se pritoœevali
celo çez Gospoda, svojega Boga.
23 In zgodilo se je, da sem jaz
Nefi iz lesa naredil lok in iz
ravne palice puøçico; zatorej
sem se oskrbel z lokom in s
puøçico, s praço in s kamni. In
oçetu sem rekel: Kod naj grem,
da bom dobil hrano?
24 In zgodilo se je, da je vpraøal
Gospoda, kajti zavoljo mojih
besed so bili postali poniœni;
kajti v vnemi svoje duøe sem
jim rekel veliko reçi.
25 In zgodilo se je, da je k
oçetu priøel Gospodov glas; in
resniçno je bil kaznovan zavoljo
svojega godrnjanja çez Gospoda,
v tolikor da je zapadel v
globine potrtosti.
26 In zgodilo se je, da mu je
Gospodov glas rekel: Poglej na
kroglo in uzri, kar je napisano.
27 In zgodilo se je, ko je oçe
videl, kar je bilo napisano na
krogli, se je silno zbal in trepetal
in prav tako moji bratje in
Izmaelovi sinovi in naøe œene.
28 In zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, videl kazalca, ki sta bila v
krogli, ki sta delovala po veri in
marljivosti in pozornosti, katere
smo jima izkazovali.
29 In na njih je bilo prav tako
napisano novo pisanje, ki je bilo
preprosto za branje, ki nam je
dalo razumevanje o Gospodovih
poteh; in bilo je napisano in
od çasa do çasa spremenjeno po
veri in marljivosti, katero smo
ji izkazovali. In tako vidimo, da
Bog preko majhnih sredstev
lahko napravi velike reçi.
30 In zgodilo se je, da sem øel
jaz, Nefi, na vrh gore glede na
smeri, ki so bile na krogli.
31 In zgodilo se je, da sem ubil
divje œivali, v tolikor da sem
dobil hrano za naøe druœine.
32 In zgodilo se je, da sem se
vrnil k øotorom, nesoç œivali, ki
sem jih ubil; in ko so torej videli,
da sem dobil hrano, kako
velika je bila njihova radost! In
zgodilo se je, da so postali poniœni
pred Gospodom in mu
izrekli zahvalo.
33 In zgodilo se je, da smo spet
øli na pot, potujoç skoraj v isti
smeri kot na zaçetku; in potem
ko smo potovali za razmik mnogih
dni, smo spet postavili øotore,
da bi ostali za razmik çasa.
34 In zgodilo se je, da je Izmael
umrl in pokopali smo ga na
kraju, ki se imenuje Nahom.
35 In zgodilo se je, da so Izmaelove
hçere silno œalovale, ker so

1 Nefi 16:36–17:5 32
izgubile oçeta in zavoljo svojih
stisk v divjini; in godrnjale so
zavoljo mojega oçeta, ker jih je
pripeljal iz jeruzalemske deœele,
rekoç: Naø oçe je mrtev; da, in
veliko smo tavali po divjini in
trpeli smo veliko stisko, lakoto,
œejo in utrujenost; in po vsem
tem trpljenju moramo v divjini
od lakote pomreti.
36 In tako so godrnjale zavoljo
mojega oçeta in prav tako zavoljo
mene; in spet so se œelele
vrniti v Jeruzalem.
37 In Laman je rekel Lemuelu
in tudi Izmaelovim sinovom:
Glejte, ubijmo naøega oçeta in
tudi naøega brata Nefija, ki se
ima za voditelja nad nami in za
uçitelja nad nami, ki smo njegovi
starejøi bratje.
38 Govori torej, da je z njim
govoril Gospod in tudi da so
mu sluœili angeli. A glejte, vemo,
da nam laœe; in to nam govori
in veliko reçi dela s svojimi
prekanjenimi umetnostmi, da
bi prevaral naøe oçi, misleç, da
nas morda odpelje v neko çudno
divjino; in potem ko nas je bil
odpeljal, se je mislil napraviti za
kralja in voditelja nad nami, da
bi z nami delal po svoji volji in
zadovoljstvu. In tako jim je moj
brat Laman v srcu zanetil jezo.
39 In zgodilo se je, da je bil
Gospod z nami, da, priøel je celo
Gospodov glas in jim rekel veliko
besed in jih silno pograjal;
in potem ko jih je Gospodov
glas pograjal, so svojo jezo obrnili
stran in se pokesali za svoje
grehe, v tolikor da nas je Gospod
spet blagoslovil s hrano,
da nismo pomrli.
17. POGLAVJE
Nefiju je zapovedano, naj zgradi
ladjo.—Njegova brata mu nasprotujeta.—Opominja
ju, tako da
ponovno pripoveduje o zgodovini
Boœjih ravnanj z Izraelom.—Nefija
navda Boœja moç.—Njegovima
bratoma je prepovedano, da bi se
ga dotaknila, da bi se ne posuøila
kakor suho trsje. Med leti 592 in
591 pr. Kr.
In zgodilo se je, da smo v divjini
spet øli na pot; in potovali smo
skoraj vzhodno od tedaj dalje. In
v divjini smo potovali in bredli
skozi veliko stisko; in naøe
œenske so v divjini rodile otroke.
2Innad nami so bili tako veliki
Gospodovi blagoslovi, da so,
medtem ko smo v divjini œiveli
od surovega mesa, naøe œenske
imele obilo mleka za svoje otroke
in so bile moçne, da, prav
kakor moøki; in potovanja so zaçele
prenaøati brez godrnjanja.
3Intako vidimo, da se Boœje
zapovedi zagotovo izpolnijo.
In çe je tako, da çloveøki otroci
spolnjujejo Boœje zapovedi, jih
hrani in jih okrepi in priskrbi
naçin, da lahko izpolnijo to, kar
jim je zapovedal; zatorej nam je
priskrbel sredstva, medtem ko
smo bivali v divjini.
4 In bivali smo za razmik
mnogih let, da, in sicer osem let
v divjini.
5Inpriøli smo v deœelo, ki smo
jo poimenovali Izobilje, ker je
bilo tam veliko sadja in tudi divjega
medu; in vse to je Gospod
pripravil, da bi ne pomrli. In
videli smo morje, ki smo ga

33 1 Nefi 17:6–19
poimenovali Ireantum, kar v
prevodu pomeni veliko vodovje.
6Inzgodilo se je, da smo ob
morski obali postavili øotore;
in ne glede na to, da smo pretrpeli
veliko stisk in veliko teœav,
da, in sicer toliko, da jih vseh
ne moremo zapisati, smo bili
silno radostni, ko smo priøli na
morsko obalo; in kraj smo poimenovali
Izobilje, ker je bilo
tam veliko sadja.
7Inzgodilo se je, da je potem,
ko sem bil jaz, Nefi, v deœeli
Izobilje za razmik veliko dni, k
meni priøel Gospodov glas, rekoç:
Vstani in pojdi na goro. In
zgodilo se je, da sem vstal in øel
na goro in klical h Gospodu.
8Inzgodilo se je, da mi je Gospod
spregovoril, rekoç: Zgradil
boø ladjo, tako kakor ti bom
pokazal, da bom tvoje ljudi ponesel
çez te vode.
9Inrekel sem: Gospod, kam
naj grem, da bom naøel rudo, ki
jo bom stalil, da bom napravil
orodje, da bom zgradil ladjo,
tako kakor si mi pokazal?
10 In zgodilo se je, da mi je
Gospod povedal, kam naj grem,
da bom naøel rudo, da bom
napravil orodje.
11 In zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, napravil meh, s katerim
se razpihuje ogenj, iz œivalskih
koœ; in potem ko sem napravil
meh, da bi imel s çim razpihovati
ogenj, sem z dvema kamnoma
udarjal skupaj, da bi
napravil ogenj.
12 Kajti Gospod doslej ni trpel,
da bi pogosto delali ogenj, ko
smo potovali v divjini; kajti
rekel je: Napravil bom, da bo
vaøa hrana postala okusna, da
je ne boste kuhali;
13 in prav tako bom v divjini
vaøa luç; in pred vami bom pripravil
pot, çe bo tako, da boste
spolnjevali moje zapovedi; zatorej,
çe boste spolnjevali moje
zapovedi, boste vodeni v obljubljeno
deœelo; in vedeli boste, da
sem jaz tisti, ki vas vodi.
14 Da, in Gospod je prav tako
rekel, da: Potem ko boste prispeli
v obljubljeno deœelo, boste
vedeli, da sem jaz Gospod Bog;
in da sem vas jaz, Gospod, reøil
pred pogubljenjem; da, da sem
vas jaz pripeljal iz jeruzalemske
deœele.
15 Zatorej sem si jaz, Nefi, prizadeval
spolnjevati Gospodove
zapovedi in sem svoje brate
opominjal k zvestobi in marljivosti.
16 In zgodilo se je, da sem
napravil orodje iz rude, ki sem
jo stalil iz skale.
17 In ko sta moja brata videla,
da nameravam zgraditi ladjo,
sta zavoljo mene zaçela godrnjati,
rekoç: Naø brat je nor, saj
misli, da lahko zgradi ladjo; da,
in prav tako misli, da gre lahko
preko teh velikih voda.
18 In tako sta se moja brata
pritoœevala çezme in sta œelela,
da jima ne bi bilo treba delati,
kajti nista verjela, da znam
zgraditi ladjo; niti nista verjela,
da me je Gospod poduçil.
19 In sedaj se je zgodilo, da
sem bil jaz, Nefi, silno potrt
zavoljo njune trdosrçnosti; in
ko sta sedaj videla, da sem postajal
potrt, sta bila v srcu zadovoljna,
v tolikor da sta se nad

1 Nefi 17:20–32 34
mano radostila, rekoç: Vedela
sva, da ne znaø zgraditi ladje,
kajti vedela sva, da ti manjka
presoje; zatorej ne moreø dovrøiti
tako velikega dela.
20 In prav tak si kot naø oçe, ki
so ga zapeljala neumna domiøljanja
srca; da, vodil nas je iz
jeruzalemske deœele in vsa ta
mnoga leta smo tavali v divjini;
in naøe œenske so garale, ko so
bile visoko v noseçnosti; in v
divjini so rodile otroke in utrpele
vse razen smrti; in bolje bi
bilo, da bi umrle, preden so priøle
iz Jeruzalema, kot da so trpele
te stiske.
21 Glej, ta mnoga leta smo
trpeli v divjini, v çasu, ko bi
lahko uœivali v naøi lastnini in
deœeli naøega nasledstva; da, in
lahko bi bili sreçni.
22 In midva veva, da je bilo
ljudstvo, ki je bilo v jeruzalemski
deœeli, praviçno ljudstvo;
kajti spolnjevali so Gospodove
zakone in sodbe in vse njegove
zapovedi po Mojzesovi postavi;
zatorej veva, da so praviçno
ljudstvo; in naø oçe jim je sodil
in nas vodil stran, ker smo prisluhnili
njegovim besedam; da,
in naø brat je prav tak kakor on.
In tako sta govorila moja brata,
ko sta godrnjala in se pritoœevala
çez naju.
23 In zgodilo se je, da sem
jima jaz, Nefi, spregovoril, rekoç:
Mar verjameta, da bi bili
naøi oçetje, ki so bili Izraelovi
otroci, vodeni iz rok Egipçanov,
çe bi ne prisluhnili Gospodovim
besedam?
24 Da, mar predpostavljata, da
bi bili vodeni iz suœenjstva, çe bi
Gospod ne zapovedal Mojzesu,
naj jih vodi iz suœenjstva?
25 Vesta torej, da so bili Izraelovi
otroci v suœenjstvu; in vesta,
da so bili obteœeni z deli, katera
je bilo bridko prenaøati; zatorej
vesta, da je bilo to zanje zagotovo
dobro, da so bili pripeljani
iz suœenjstva.
26 Vesta torej, da je Gospod
zapovedal Mojzesu, naj napravi
tisto veliko delo; in vesta, da so
se na njegovo besedo vode
Rdeçega morja razmaknile semkaj
in tjakaj in skozi so øli po
suhih tleh.
27 Ampak vidva vesta, da so
se Egipçani utopili v Rdeçem
morju, ki so bili faraonove çete.
28 In prav tako vesta, da so v
divjini jedli mano.
29 Da, in prav tako vesta, da je
Mojzes s svojo besedo z Boœjo
moçjo, ki je bila v njem, udaril
po skali in pritekla je voda, da so
si Izraelovi otroci lahko poteøili
œejo.
30 In ne glede na to, da so bili
vodeni, Gospod njihov Bog, njihov
Odkupitelj, je hodil pred
njimi, vodil jih je podnevi in jim
dajal luç ponoçi in zanje napravil
vse, kar ima çlovek potrebo
prejeti, so postali trdosrçni in
postali so slepomiselni in œalili
so Mojzesa in pravega in œivega
Boga.
31 In zgodilo se je, da jih je po
svoji besedi pokonçal; in po svoji
besedi jih je vodil; in po svoji
besedi je zanje napravil vse; in
niç ni bilo storjenega, kar bi ne
bilo po njegovi besedi.
32 In potem ko so øli çez reko
Jordan, jih je napravil mogoçne,

35 1 Nefi 17:33–45
da so otroke tiste deœele pregnali,
da, da so jih razkropili in
pokonçali.
33 In sedaj, mar predpostavljata,
da so otroci te deœele, ki
so bili v obljubljeni deœeli, ki so
jih naøi oçetje pregnali, mar
predpostavljata, da so bili praviçni?
Glejte, povem vama, ne.
34 Ali predpostavljata, da bi
bili naøi oçetje veçji izvoljenci,
kakor oni, çe bi bili praviçni?
Povem vama, ne.
35 Glejta, pred Gospodom je
vse meso enako; ta, ki je praviçen,
je pri Bogu priljubljen. A
glejta, to ljudstvo je zavrnilo
vsako Boœjo besedo in njihova
kriviçnost je dozorela; in polnost
Boœjega srda je bila nad njimi; in
Gospod je deœelo zanje preklel
in jo blagoslovil za naøe oçete;
da, preklel jim jo je v njihovo
pogubo in blagoslovil jo je za
naøe oçete, da so nad njo dobili
oblast.
36 Glejta, Gospod je ustvaril
Zemljo, da bi bila poseljena; in
ustvaril je svoje otroke, da bi jo
posedovali.
37 In vzgoji praviçen narod in
pokonça hudobne narode.
38 In praviçne odpelje v dragocene
deœele in hudobne pokonça
in zavoljo njih samih jim prekolne
deœelo.
39 Vlada visoko v nebesih,
kajti njegov prestol so in ta
Zemlja je njegovo podnoœje.
40 In ljubi tiste, ki ga bodo
imeli za svojega Boga. Glejta,
ljubil je naøe oçete in z njimi
se je zavezal, da, in sicer z
Abrahamom, Izakom in Jakobom;
in spomnil se je zavez, ki
jih je sklenil; zatorej jih je pripeljal
iz egiptovske deœele.
41 In v divjini jih je pokoril s
palico; kajti postali so trdosrçni,
prav kakor vidva; in Gospod
jih je pokoril zavoljo njihove
kriviçnosti. Mednje je poslal
ognjene leteçe kaçe; in potem
ko so jih piçile, je pripravil pot,
da bi ozdraveli; in delo, ki so ga
morali izvesti, je bilo, da so
pogledali; in zavoljo preprostosti
poti oziroma ker je bila
lahka, jih je bilo veliko, ki so
pomrli.
42 In od çasa do çasa so postali
trdosrçni in œalili so Mojzesa in
prav tako Boga; vendar vesta,
da jih je njegova nepremagljiva
moç vodila v obljubljeno deœelo.
43 In sedaj, po vsem tem je napoçil
ças, da so postali hudobni,
da, skoraj do polne mere; in
ne vem, a ta dan so na tem, da
bodo pogubljeni; kajti vem, da
mora tisti dan zagotovo priti,
da morajo biti pogubljeni, razen
le nekateri, kateri bodo odpeljani
v suœenjstvo.
44 Zatorej je Gospod zapovedal
mojemu oçetu, naj odpotuje
v divjino; in Judje so si mu prav
tako prizadevali vzeti œivljenje;
da, in tudi vidva sta si prizadevala,
da bi mu vzela œivljenje;
zatorej sta v srcu morilca in sta
kakor oni.
45 Hitra sta v kriviçnosti, poçasi
pa pomnita Gospoda, svojega
Boga. Videla sta angela in govoril
vama je; da, od çasa do çasa
sta sliøala njegov glas; in govoril
vama je s tihim neœnim glasom,
vidva pa sta bila brezçutna, da
nista mogla zaçutiti njegovih

1 Nefi 17:46–55 36
besed; zatorej vama je govoril
kakor z glasom groma, kar
je povzroçilo, da se je tresla
zemlja, kakor da bi se klala na
dvoje.
46 In prav tako vesta, da z
moçjo svoje vsemogoçne besede
lahko napravi, da bo Zemlja preminila;
da, in vesta, da lahko
po svoji besedi napravi, da
bodo nagubani kraji postali ravni
in bodo ravni kraji razklani.
O, potem, zakaj je tako, da sta
tako trdosrçna?
47 Glejta, duøa se mi trga od
boleçine zavoljo vaju in moje
srce je razboleno; bojim se, da
ne bi bila za vekomaj zavrœena.
Glejta, Boœji Duh me je navdal, v
tolikor da moje telo nima moçi.
48 In sedaj se je zgodilo, da sta
bila, potem ko sem te besede
izrekel, name jezna in œelela sta
me vreçi v globine morja; in ko
sta pristopila, da bi name poloœila
roke, sem jima spregovoril,
rekoç: V imenu vsemogoçnega
Boga vama ukazujem, da se me
ne dotikata, kajti navdaja me
Boœja moç, prav da bi lahko
izçrpala moje telo; in kdor bo
name poloœil roke, se bo posuøil
prav kakor suho trsje; in kakor
niç bo pred Boœjo moçjo, kajti
Bog ga bo udaril.
49 In zgodilo se je, da sem jima
jaz, Nefi, rekel, naj niç veç ne
godrnjata zavoljo svojega oçeta;
niti naj ne zadrœujeta svojega
dela pred menoj, kajti Bog mi je
zapovedal, naj zgradim ladjo.
50 In rekel sem jima: Çe bi mi
Bog zapovedal, naj naredim vse
reçi, bi jih lahko naredil. Çe
bi mi zapovedal, naj reçem tej
vodi, bodi zemlja, bi bila zemlja;
in çe bi to rekel, bi bilo storjeno.
51 In sedaj, çe ima Gospod tako
mogoçno moç in je med çloveøkimi
otroki napravil tako veliko
çudeœev, kako to, da ne more
poduçiti mene, da bom gradil
ladjo?
52 In zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, svojima bratoma rekel
veliko reçi, v tolikor da sta bila
zmedena in se nista mogla prepirati
z menoj; niti si nista
name drznila poloœiti rok niti
se me dotakniti s prstom, in
sicer za razmik veliko dni. Tega
si sedaj nista drznila storiti, da
bi se ne posuøila pred menoj,
tako moçan je bil Boœji Duh; in
tako je deloval nanju.
53 In zgodilo se je, da mi je
Gospod rekel: Spet iztegni roko
k svojima bratoma in ne bosta
se posuøila pred teboj, ampak
ju bom presunil, govori Gospod,
in to bom storil, da bosta vedela,
da sem jaz Gospod, njun Bog.
54 In zgodilo se je, da sem iztegnil
roko k svojima bratoma
in pred menoj se nista posuøila;
ampak ju je Gospod pretresel
prav po besedi, ki jo je izrekel.
55 In sedaj sta rekla: Z gotovostjo
veva, da je Gospod s
teboj, kajti veva, da je Gospodova
moç tista, ki naju je pretresla.
In popadala sta predme in sta
bila na tem, da me bosta çastila,
a tega nisem trpel, rekoç: Vajin
brat sem, da, in sicer vajin mlajøi
brat; zatorej çastita Gospoda,
svojega Boga, in spoøtujta oçeta
in mater, da bodo vajini dnevi
dolgi v deœeli, katero vama bo
dal Gospod, vajin Bog.

37 1 Nefi 18:1–11
18. POGLAVJE
Ladja je konçana.—Omenjeno je
Jakobovo in Joœefovo rojstvo.—
Druœba se vkrca za obljubljeno deœelo.—Izmaelovi
sinovi in njihove
œene se pridruœijo veseljaçenju in
uporu.—Nefija zveœejo in straøna
nevihta vodi ladjo nazaj.—Nefija
osvobodijo in z njegovo molitvijo
vihar poneha.—Ljudje prispejo v
obljubljeno deœelo. Med leti 591 in
589 pr. Kr.
In zgodilo se je, da so poçastili
Gospoda in øli z menoj; in delali
smo gredje prefinjene izdelave.
In Gospod mi je od çasa do çasa
pokazal, kako naj delam ladijsko
gredje.
2 Jaz, Nefi, gredja torej nisem
delal tako, kakor so uçili ljudje,
niti nisem ladje gradil kot je
med ljudmi navada; ampak
sem jo gradil tako, kakor mi je
pokazal Gospod; zatorej ni bilo,
kot je med ljudmi navada.
3 In jaz, Nefi, sem øel çesto
na goro in çesto sem molil h
Gospodu; zatorej mi je Gospod
pokazal velike reçi.
4Inzgodilo se je, da so potem,
ko sem ladjo konçal, glede na
Gospodovo besedo, moji bratje
videli, da je dobra in da je izdelava
le–te silno izvrstna; zatorej
so spet postali poniœni pred
Gospodom.
5Inzgodilo se je, da je k mojemu
oçetu priøel Gospodov glas,
naj vstanemo in gremo v ladjo.
6Inzgodilo se je, da smo naslednjega
dne, potem ko smo
bili vse pripravili, veliko sadja in
mesa iz divjine in medu v obilju
in œiveœa glede na to, kar nam
je zapovedal Gospod, øli v ladjo
z vsem tovorom in z œitom in z
vsem, kar smo prinesli s seboj,
vsakdo glede na svojo starost;
zatorej smo vsi øli v ladjo s svojo
œeno in svojimi otroki.
7Insedaj, mojemu oçetu sta
se v divjini rodila dva sinova;
starejøi se je imenoval Jakob in
mlajøi Joœef.
8Inzgodilo se je, potem ko
smo vsi øli v ladjo in smo bili s
seboj vzeli œiveœ in to, kar nam je
bilo zapovedano, smo odrinili
na morje in veter nas je gnal pred
seboj proti obljubljeni deœeli.
9Inpotem ko nas je veter gnal
pred seboj za razmik mnogih
dni, glej, so se moji bratje in Izmaelovi
sinovi in njihove œene
zaçeli zabavati, v tolikor da so
zaçeli plesati in peti in zelo
osorno govoriti, da, in sicer da
so pozabili, katera moç jih je
peljala dotlej; da, postali so
vzviøeni do silne osornosti.
10 In jaz, Nefi, sem se zaçel
silno bati, da bi Gospod ne bil
na nas jezen in nas udaril zavoljo
naøe nepraviçnosti, da bi
nas pogoltnile globine morja;
zatorej sem jim jaz, Nefi, zaçel
zelo trezno govoriti; a glej, name
so bili jezni, rekoç: Noçemo, da
bi bil naø mlajøi brat vladar
nad nami.
11 In zgodilo se je, da sta me
Laman in Lemuel prijela in me
zvezala z vrvmi in z mano sta
ravnala zelo osorno; vendar je
Gospod to trpel, da bi lahko
pokazal svojo moç, da uresniçi
svojo besedo, katero je izgovoril
glede hudobnih.

1 Nefi 18:12–24 38
12 In zgodilo se je, potem ko
sta me zvezala, v tolikor da se
nisem mogel premakniti, da je
kompas, ki ga je pripravil Gospod,
prenehal delati.
13 Zatorej niso vedeli, kam naj
krmarijo ladjo, v tolikor da se je
dvignila huda nevihta, da, hud
in straøen vihar in na vodah nas
je gnalo nazaj za razmik treh
dni; in silno so se prestraøili, da
se bodo utopili v morju; vendar
me niso razvezali.
14 In çetrti dan, v katerem nas
je gnalo nazaj, se je vihar silno
poslabøal.
15 In zgodilo se je, da smo bili
na tem, da nas pogoltnejo globine
morja. In potem, ko nas je po
vodah gnalo nazaj za razmik
øtirih dni, so moji bratje poçasi
uvideli, da so bile nad njimi
Boœje sodbe in da bodo zagotovo
pogubljeni, çe se ne bodo
pokesali svojih kriviçnosti; zatorej
so priøli k meni in razvezali
vrvi, ki so bile na mojih zapestjih
in glej, silno so zatekla;
in prav tako so mi zelo zatekli
gleœnji in velika je bila boleçina
zavoljo le–tega.
16 Vendar sem pogledal k
svojemu Bogu in slavil sem ga
ves dan; in zavoljo svojih stisk
nisem godrnjal zoper Gospoda.
17 Moj oçe, Lehi, je torej rekel
veliko reçi njim in tudi Izmaelovim
sinovom; a glej, zelo so
grozili vsakomur, ki bi govoril
meni v prid; in moje starøe je pod
teœo let in ker so trpeli veliko
gorje zavoljo svojih otrok potolklo
prav na bolniøko posteljo.
18 Zavoljo njihovega gorja in
velike potrtosti in kriviçnosti
mojih bratov se jima je pribliœal
konec, in sicer da bi ju odneslo
iz tega çasa, da bi se sreçala s
svojim Bogom; da, njuni sivi
lasje so bili na tem, da bodo legli
globoko v prah; da, in sicer
sta bila blizu, da bi bila vrœena
s potrtostjo v vodni grob.
19 In prav tako sta bila Jakob
in Joœef, ker sta bila majhna,
ker sta potrebovala veliko hranila,
œalostna zavoljo materinih
stisk; in prav tako moja œena s
svojimi solzami in molitvami
in prav tako moji otroci niso
omehçali src mojim bratom, da
bi me razvezali.
20 In niç drugega ni bilo kakor
Boœja moç, ki jim je grozila s
pogubljenjem, kar bi jim omehçalo
srce; ko so zatorej videli,
da so na tem, da jih bodo pogoltnile
globine morja, so se
pokesali za to, kar so storili, v
tolikor da so me razvezali.
21 In zgodilo se je, potem ko
so me bili razvezali, glej, sem
vzel kompas in deloval je, kakor
sem œelel. In zgodilo se je, da
sem molil h Gospodu; in potem
ko sem bil molil, so vetrovi
ponehali in ponehala je nevihta
in bilo je veliko zatiøje.
22 In zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, vodil ladjo, da smo spet
pluli proti obljubljeni deœeli.
23 In zgodilo se je, da smo
potem, ko smo bili pluli za
razmik mnogih dni, prispeli do
obljubljene deœele; in øli smo po
deœeli in smo postavili øotore; in
poimenovali smo jo obljubljena
deœela.
24 In zgodilo se je, da smo zaçeli
obdelovati zemljo in zaçeli

39 1 Nefi 18:25–19:7
smo saditi seme; da, v zemljo
smo dali vse seme, ki smo ga
prinesli iz jeruzalemske deœele.
In zgodilo se je, da je silno
raslo; zatorej smo bili obilno
blagoslovljeni.
25 In zgodilo se je, da smo v
obljubljeni deœeli ugotovili, ko
smo potovali po divjini, da so
bile œivali v gozdovih vsake
vrste, tako krave kakor bivoli in
osli in konji in koze in divje koze
in vsakovrstne divje œivali, ki
so bile za uporabo çloveku. In
naøli smo vsakovrstno rudo,
tako zlato kot srebro kot baker.
19. POGLAVJE
Nefi iz rude napravi ploøçe in poroça
o zgodovini svojega ljudstva.—
Izraelov Bog bo priøel 600 let od
takrat, ko je Lehi zapustil Jeruzalem.
—Nefi pove o Njegovem trpljenju
in kriœanju.—Jude bodo prezirali
in do poslednjih dni bodo razkropljeni,
ko se bodo vrnili h Gospodu.
Med leti 588 in 570 pr. Kr.
In zgodilo se je, da mi je Gospod
zapovedal, zatorej sem iz rude
napravil ploøçe, da bi nanje vrezal
poroçilo o mojem ljudstvu.
In na ploøçe, ki sem jih naredil,
sem vrezal poroçilo mojega oçeta
in prav tako naøa potovanja v
divjini in prerokbe mojega oçeta;
in prav tako sem nanje vrezal
veliko svojih lastnih prerokb.
2Intakrat, ko sem jih napravil,
nisem vedel, da mi bo Gospod
zapovedal, naj napravim te
ploøçe; zatorej je poroçilo mojega
oçeta in rodopisje njegovih
oçetov in veçji del vseh naøih
ravnanj v divjini vrezano na tistih
prvih ploøçah, o katerih sem
govoril; zatorej je to, kar se je
izteklo, preden sem napravil te
ploøçe, po resnici, bolj nadrobno
omenjeno na prvih ploøçah.
3Inpotem ko sem napravil te
ploøçe po zapovedi, sem jaz,
Nefi, prejel zapoved, naj bodo
delovanje in prerokbe, bolj
preprosti in dragoceni deli teh
zapisani na te ploøçe; in naj se
to, kar je zapisano, ohranja za
poduk mojega ljudstva, ki bo
posedovalo deœelo, in prav tako
v druge modre namene, v namene,
ki so znani Gospodu.
4 Zatorej sem jaz, Nefi, naredil
poroçilo na one druge ploøçe,
katero poroça oziroma katero
obøirneje poroça o vojnah in
prepirih in propadanju mojega
ljudstva. In to sem napravil in
svojemu ljudstvu zapovedal,
kaj naj delajo, potem ko me ne
bo veç; in naj se te ploøçe izroçajo
iz roda v rod oziroma od
enega preroka drugemu do nadaljnjih
Gospodovih zapovedi.
5Inpotemle bom poroçal o
svojem izdelovanju teh ploøç; in
potem, glej, nadaljujem glede na
to, kar sem govoril; in to delam,
da se bo védenje o svetejøih
reçeh ohranilo za moje ljudstvo.
6 Vendar na ploøçe ne piøem
niçesar drugega, kakor çe je
tako, da mislim, da je sveto. In
sedaj, çe se motim, tudi starodavni
so se motili; ne da bi se
opraviçeval zavoljo drugih ljudi,
ampak zavoljo slabosti, ki je
v meni po mesu, bi se opraviçil.
7 Kajti to, çemur nekateri ljudje
pripisujejo veliko vrednost, tako

1 Nefi 19:8–18 40
telesu kot duøi, drugi omalovaœujejo
in teptajo pod nogami.
Da, ljudje teptajo pod nogami
celo samega Izraelovega Boga;
pravim, teptajo pod nogami,
a govoril bi z drugimi besedami—omalovaœujejo
ga in
ne prisluhnejo glasu njegovih
nasvetov.
8Inglej, on pride, glede na
angelove besede, øeststo let od
takrat, ko je moj oçe zapustil
Jeruzalem.
9Insvet ga bo zavoljo svojih
nepraviçnosti obsojal in dajal v
niç; zatorej ga biçajo in on to
trpi; in tepejo ga in on to trpi.
Da, pljuvajo nanj in on to trpi
zavoljo svoje ljubeçe prijaznosti
in svojega velikega potrpljenja
s çloveøkimi otroki.
10 In Bog naøih oçetov, ki jih
je vodil iz Egipta iz suœenjstva
in jih prav tako ohranil v divjini,
da, Abrahamov Bog in Izakov
Bog in Jakobov Bog se prepusti,
po besedah angelov, kot çlovek
v roke hudobnim ljudem, da
bo vzdignjen, po Zenokovih
besedah, in da bo kriœan, po
Neumovih besedah, in pokopan
v grobnici, po Zenosovih besedah,
katere je govoril glede
treh dni teme, kar bo znak, dan
o njegovi smrti, tem, ki bodo
poseljevali otoke morja, bolj
natançno, dan tistim, ki so iz
Izraelove hiøe.
11 Kajti tako je govoril prerok:
Gospod Bog bo tisti dan zagotovo
obiskal vso Izraelovo hiøo,
nekatere s svojim glasom zavoljo
njihove praviçnosti v njihovo
veliko radost in odreøitev in
druge z grmenjem in strelo svoje
moçi, z viharjem, z ognjem in z
dimom in temno soparino in
z odprtjem zemlje in z gorami,
katere bo dvignilo.
12 In vse to mora zagotovo
priti, govori prerok Zenos. In
skale Zemlje se morajo razklati;
in zavoljo Zemljinega jeçanja
bodo mnogi kralji morskih otokov
pod vplivom delovanja
Boœjega Duha, da bodo vzkliknili:
Bog narave trpi!
13 In te pa, ki so v Jeruzalemu,
govori prerok, bodo biçala vsa
ljudstva, zato ker so kriœali
Izraelovega Boga in srce obrnili
stran in zavrnili znake in çudeœe
in moç in slavo Izraelovega
Boga.
14 In ker srce obraçajo stran,
govori prerok, in so prezirali
Izraelovega Svetega, bodo tavali
v mesu in pomrli in postali tarça
posmeha in bodo osovraœeni
med vsemi narodi.
15 Vendar ko pride ta dan,
govori prerok, ko srca ne bodo
veç odvraçali od Izraelovega
Svetega, potem se bo spomnil
zavez, katere je sklenil z njihovimi
oçeti.
16 Da, potem se bo spomnil
otokov morja; da, in vsa
ljudstva, ki so iz Izraelove hiøe,
bom zbral, govori Gospod glede
na besede preroka Zenosa, s
øtirih strani zemlje.
17 Da, in vsa zemlja bo videla
Gospodovo odreøitev, govori
prerok; blagoslovljen bo vsak
narod, rod, jezik in ljudstvo.
18 In jaz, Nefi, sem to zapisal
za svoje ljudstvo, da bi jih
morda pregovoril, naj pomnijo
Gospoda, svojega Odkupitelja.

41 1 Nefi 19:19–20:7
19 Zatorej govorim vsej Izraelovi
hiøi, çe bo tako, da bodo to
prejeli.
20 Kajti glej, v duhu me skrbi,
kar me izçrpava, in sicer da so
slabotni vsi moji sklepi, za te,
ki so v Jeruzalemu; kajti çe bi
Gospod ne bil milosten, da mi
je pokazal glede njih prav kakor
starodavnim prerokom, bi
moral umreti tudi sam.
21 In zagotovo je starodavnim
prerokom pokazal vse glede
njih; in prav tako je mnogim
pokazal glede nas; zatorej je
potrebno, da vemo glede njih,
kajti to je zapisano na ploøçe iz
medenine.
22 In sedaj se je zgodilo, da
sem jaz, Nefi, svoje brate o tem
pouçeval; in zgodilo se je, da
sem jim bral veliko tega, kar je
vrezano na ploøçah iz medenine,
da bi vedeli glede Gospodovih
dejanj v drugih deœelah
med starodavnimi ljudstvi.
23 In bral sem jim veliko tega,
kar je bilo zapisano v Mojzesovih
knjigah; a da bi jih bolje
prepriçal, naj verjamejo v Gospoda,
svojega Odkupitelja, sem
jim bral to, kar je zapisal prerok
Izaija; kajti primerjal sem nas z
vsemi svetimi spisi, da bi bilo v
naøo korist in uçenje.
24 Zatorej sem jim spregovoril,
rekoç: Posluøajte prerokove besede,
vi, ki ste preostanek Izraelove
hiøe, veja, ki se je odlomila;
posluøajte prerokove besede, ki
so bile zapisane za vso Izraelovo
hiøo, in se primerjajte z njimi, da
boste upali prav tako kakor vaøi
bratje, od katerih ste bili odlomljeni;
kajti tako je zapisal prerok.
20. POGLAVJE
Gospod razkrije svoje namene
Izraelu.—Izrael je bil izvoljen v
topilnici trpljenja in iz Babilona
bo øel dalje.—Primerjaj z Izaijem
48. Med leti 588 in 570 pr. Kr.
Prisluhnite in posluøajte to,
o Jakobova hiøa, ki vas kliçejo
z imenom Izrael in ste izøli iz
Judovih voda oziroma iz voda
krsta, ki prisegate pri Gospodovem
imenu in omenjate Izraelovega
Boga, vendar ne prisegate
ne v resnici niti v praviçnosti!
2 Vendar se imenujejo po svetem
mestu, a se ne opirajo na
Izraelovega Boga, ki je Gospod
nad vojskami; da, Gospod nad
vojskami mu je ime.
3 Glejte, prejønje reçi sem
oznanjal od zaçetka; in izøle so
iz mojih ust in pokazal sem jih.
Nenadoma sem jih pokazal.
4Intosem naredil, ker sem
vedel, da si trmast in tvoj vrat
je œelezna kita in tvoje çelo
bron;
5 in prav od zaçetka sem ti
oznanjal; preden se je zgodilo,
sem ti jih pokazal; in pokazal
sem jih zavoljo strahu, da bi
ne mogel govoriti—moj malik
jih je napravil in moja rezljana
podoba in moja ulita podoba
jim jih je ukazala.
6 Vse to si videl in sliøal; in
ali jih ne boø oznanil? In da sem
ti od tedaj pokazal nove reçi,
in sicer skrite reçi, in nisi jih
poznal.
7 Sedaj so ustvarjene in niso
od zaçetka, in sicer pred
dnem, ko jih nisi sliøal, so ti bile

1 Nefi 20:8–21:1 42
oznanjene, da bi ne mogel
reçi: Glej, poznal sem jih.
8 Da, in ti ne sliøiø; da, ti ne veø;
da, od tedaj se tvoje uho ni odprlo;
kajti vedel sem, da boø ravnal
zelo sleparsko in od materinega
telesa so te klicali prestopnik.
9 Vendar bom zavoljo svojega
imena obrnil svojo jezo in za
svojo hvalo se bom drœal od
tebe, da te ne loçim od sebe.
10 Kajti, glej, izboljøal sem te,
izvolil sem te v topilnici trpljenja.
11 Zavoljo sebe, da, za voljo
sebe bom to storil, kajti ne bom
trpel, da bo moje ime omadeœevano
in svoje slave ne bom
dajal drugemu.
12 Prisluhni mi, o Jakob in
Izrael moj poklicani, kajti jaz
sem on; jaz sem prvi in jaz sem
tudi zadnji.
13 Moja roka je prav tako
poloœila temelje Zemlje in moja
desnica je razpela nebesa.
Kliçem jima in skupaj stojita.
14 Vsi vi, zberite se in çujte;
kdo med tistimi jim je to oznanil?
Gospod ga je ljubil; da, in
izpolnil bo svojo besedo, ki jo je
po njih oznanil; in z Babilonom
bo napravil po svojem zadovoljstvu
in njegova roka bo
priøla nad Kaldejce.
15 Prav tako govori Gospod;
jaz, Gospod, da, sem govoril;
da, poklical sem ga, naj oznani,
pripeljal sem ga in napravil bo
svojo pot uspeøno.
16 Pridite bliœe k meni; nisem
govoril na skrivnem; od zaçetka,
od takrat, ko je bilo oznanjeno,
sem govoril; in Gospod Bog in
njegov Duh sta me poslala.
17 In tako govori Gospod, tvoj
Odkupitelj, Izraelov Sveti; jaz
sem ga poslal, Gospod, tvoj Bog,
ki te uçi, kar ti koristi, ki te vodi
po poti, po kateri bi moral iti, je
to naredil.
18 O da bi bil prisluhnil mojim
zapovedim—potem bi bil tvoj
mir kot reka in tvoja praviçnost
kot valovi morja!
19 Prav tako je bilo tvojega
potomstva kot peska; mladeœa
tvojega telesa kot proda le–tega;
njegovo ime bi ne bilo loçeno
niti izbrisano pred menoj.
20 Pojdi dalje iz Babilona, zbeœi
pred Kaldejci, s pojoçim glasom
oznani, tole reci, izjavi na konec
sveta; reci: Gospod je odreøil
svojega sluœabnika Jakoba.
21 In niso œejali; vodil jih je
skozi puøçave; napravil je, da
so zanje iz skale tekle vode;
prav tako je razlomil skalo in
ven so pridrle vode.
22 In dasiravno je naredil vse
to in øe veç, ni miru, govori
Gospod, hudobnim.
21. POGLAVJE
Mesija bo za Nejude luç in bo osvobodil
jetnike.—Izrael bo zbran z
moçjo v zadnjih dneh.—Kralji bodo
njihovi skrbniki.—Primerjaj z Izaijem
49. Med leti 588 in 570 pr. Kr.
In spet: Prisluhni, o ti Izraelova
hiøa, vsi vi, ki ste odlomljeni in
izgnani zavoljo hudobije pastorjev
mojega ljudstva; da, vsi vi, ki
ste odlomljeni, ki ste razkropljeni
po tujini, ki ste od mojega
ljudstva, o Izraelova hiøa! Posluøajte
me, o otoki, in prisluhnite,
vi ljudstva od daleç; Gospod

43 1 Nefi 21:2–18
me je poklical v materinem telesu;
iz notranjosti moje matere
je omenil moje ime.
2Inmoja usta je napravil kakor
oster meç; v senci svoje roke
me je skril in me napravil za
zloøçeno strelico; v svoj tul za
puøçice me je skril;
3inmirekel: Moj sluœabnik
si, o Izrael, v katerem bom
proslavljen.
4 Potem sem rekel, zaman sem
delal, v niç sem zapravil svojo
moç in zaman; zagotovo je moja
sodba pri Gospodu in moje delo
pri mojem Bogu.
5Insedaj, govori Gospod—ki
me je oblikoval v materinem telesu,
da bom njegov sluœabnik,
da bom Jakoba spet pripeljal k
njemu—çeprav Izrael ne bo
zbran, bom veliçasten v Gospodovih
oçeh in moj Bog bo moja
moç.
6Inrekel je: Lahka je reç, da
boø moj sluœabnik, da boø
vzgojil Jakobove rodove in obnovil
Izraelove obvarovane.
Napravil te bom tudi za luç Nejudom,
da boø moja odreøitev
za vse strani sveta.
7 Tako govori Gospod, Izraelov
Odkupitelj, njegov Sveti,
njemu, ki ga çlovek prezira,
njemu, ki ga prezirajo narodi,
sluœabniku vladarjev: Kralji
bodo videli in se dvignili, princi
bodo prav tako çastili zavoljo
Gospoda, ki je zvest.
8 Tako govori Gospod: V sprejemljivem
çasu sem vas sliøal, o
otoki morja, in na dan odreøitve
sem vam pomagal; in ohranil
vas bom in vam dal svojega
sluœabnika za zavezo ljudem,
da vzdignete deœelo, da bom
napravil, da bodo nasledili
opustele dediøçine;
9daboste lahko rekli jetnikom:
Pojdite; njim, ki sedijo v temi:
Pokaœite se. Hranili se bodo ob
poteh in njihova paøa bo na
vseh visokih krajih.
10 Ne bodo gladovali ne œejali,
niti jih ne bo udarila vroçina, ne
sonce; kajti ta, ki ima milost nad
njimi, jih bo vodil, prav z vodnim
izvirom jih bo usmerjal.
11 In vse svoje gore bom napravil
za pot in moje ceste bodo
poviøane.
12 In potem, o Izraelova hiøa,
glej, tile bodo priøli od daleç; in
glej, tile s severa in z zahoda; in
tile iz sinimske deœele.
13 Pojte, o nebesa; in bodi
radostna, o Zemlja; kajti stopala
teh, ki so na vzhodu, se bodo
ustalila; in zapojte pesem, o
gore; kajti ne bodo veç udarjeni;
kajti Gospod je potolaœil
svoje ljudstvo in milosten bo s
trpeçimi.
14 A, glejte, Sion je rekel:
Gospod me je zapustil in moj
Gospod me je pozabil—a pokazal
bo, da jih ni.
15 Kajti mar lahko œenska
zapusti svojega dojenca, da bi
ne imela usmiljenja do sina svojega
telesa? Da, lahko pozabijo,
vendar te jaz ne bom pozabil, o
Izraelova hiøa.
16 Glej, vrezal sem te na dlani
svojih rok; stene so nenehno
pred menoj.
17 Tvoji otroci se bodo podvizali
pred tvojimi uniçevalci; in ti,
ki te pustoøijo, bodo odøli iz tebe.
18 Dvigni oçi okrog sebe in

1 Nefi 21:19–22:4 44
glej: vsi ti se zbirajo in priøli
bodo k tebi. In kakor œivim,
govori Gospod, se boø zagotovo
oblaçil z vsemi njimi kot z
okrasjem in si jih navezal prav
kakor nevesta.
19 Kajti tvoji prazni in opusteli
kraji in deœela tvoje pogube
bo celo sedaj pretesna, kakor
mislijo prebivalci; in ti, ki so te
uniçili, bodo daleç stran.
20 Otroci, ki jih boø imel, potem
ko boø izgubil prvega, bodo
spet rekli v tvoja uøesa: Kraj je
pretesen zame; umakni se mi,
da bom lahko prebival.
21 Potem si boø v srcu rekel:
Kdo mi je té rodil, videç, da
sem izgubil svoje otroke in sem
osamel, ujetnik in se premikam
naprej in nazaj? In kdo je té
vzgojil? Glej, ostal sem sam, tile,
kje so bili?
22 Tako govori Gospod Bog:
Glej, svojo roko bom dvignil
Nejudom in postavil svoje merilo
ljudem; in tvoje sinove bodo
prinesli na rokah in tvoje hçere
bodo nosili na ramenih.
23 In kralji bodo tvoji skrbniki
in njihove kraljice tvoje dojilje;
priklonili se ti bodo z obrazom
proti zemlji in polizali prah s
tvojih stopal in vedel boø, da
sem jaz Gospod; kajti ne bo jih
sram, ki çakajo name.
24 Kajti ali bo mogoçnemu
plen odvzet, ali bodo po zakonu
ujeti izroçeni?
25 A tako govori Gospod, celo
ujetniki mogoçnega bodo odpeljani
in plen straønega bo
izroçen; kajti bojeval se bom z
njim, ki se bojuje s teboj in reøil
bom tvoje otroke.
26 In hranil jih bom, ki te tlaçijo,
z njihovim lastnim mesom;
pijani bodo od svoje lastne krvi
kakor s sladkim vinom; in vse
meso bo vedelo, da sem jaz,
Gospod, tvoj Odreøenik in tvoj
Odkupitelj, Jakobov Mogoçni.
22. POGLAVJE
Izrael bo razkropljen po vsem obliçju
zemlje.—Nejudje bodo v poslednjih
dneh negovali in hranili Izrael
z evangelijem.—Izrael se bo zbral
in bo reøen in hudobni bodo zgoreli
kot strniøçe.—Hudiçevo kraljestvo
bo uniçeno in Satan bo zvezan.
Med leti 588 in 570 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko sem
bil jaz, Nefi, prebral, kar je bilo
vrezano na ploøçah iz medenine,
so moji bratje priøli k meni
in mi rekli: Kaj pomeni to, kar si
prebral? Glej, ali naj to razumemo
glede na to, kar je duhovno,
kar se bo zgodilo po duhu in ne
po mesu?
2Injaz, Nefi, sem jim rekel:
Glejte, preroku je bilo razodeto
po glasu Duha; kajti prerokom
je po Duhu razodeto vse, kar bo
priølo nad çloveøke otroke po
mesu.
3 Zatorej to, o çemer sem bral,
zadeva tako posvetno kot duhovno;
kajti zdi se, da bo Izraelova
hiøa prej ali slej razkropljena
po obliçju Zemlje in tudi
med vse narode.
4Inglejte, veliko jih je, ki so se
œe izgubili iz znanja tistih, ki so
v Jeruzalemu. Da, veçji del
vseh rodov je bil odpeljan; in
razkropljeni so bili sem ter tja

45 1 Nefi 22:5–15
po morskih otokih; in kod so,
ne ve nihçe izmed nas, vemo le,
da so bili odpeljani.
5Inodkar so bili odpeljani, se
je to glede njih prerokovalo in
tudi glede vseh tistih, ki bodo
od sedaj dalje razkropljeni in
bodo zmedeni zavoljo Izraelovega
Svetega; kajti do njega
bodo postali trdosrçni; zatorej
bodo razkropljeni med vse narode
in vsi ljudje jih bodo sovraœili.
6 Vendar ko jih bodo Nejudje
nahranili in bo Gospod dvignil
svojo roko nad Nejude in jih
postavil za merilo in njihove
otroke bodo nosili na rokah in
njihove hçere bodo nosili na
ramah, glejte, to, o çemer je
govora, je toçasno; kajti takøne
so Gospodove zaveze z naøimi
oçeti; in to pomeni nas v prihodnjih
dneh in tudi vse naøe
brate, ki so iz Izraelove hiøe.
7Intopomeni, da pride ças,
potem ko se bodo razkropili in
bo zmedena vsa Izraelova hiøa,
da bo Gospod Bog med Nejudi
vzgojil mogoçen narod, da, prav
na obliçju te deœele; in ti bodo
razkropili naøe potomstvo.
8 In potem ko bo naøe potomstvo
razkropljeno, bo Gospod
Bog med Nejudi nadaljeval
s çudovitim delom, ki bo velike
vrednosti za naøe potomstvo;
zatorej je reçeno, da jih bodo
Nejudje hranili in nosili na
rokah in na ramenih.
9Inprav tako bo imelo vrednost
za Nejude; in ne samo za
Nejude, paç pa za vso Izraelovo
hiøo za oznanjevanje zavez
nebeøkega Oçeta z Abrahamom,
rekoç: V tvojem potomstvu
bodo blagoslovljeni vsi rodovi
Zemlje.
10 In œelel bi, bratje moji, da bi
vi vedeli, da vsi rodovi Zemlje
ne morejo biti blagoslovljeni, çe
on ne razkrije svoje roke v oçeh
narodov.
11 Zatorej bo Gospod Bog øe
naprej razkrival svojo roko v
oçeh vseh narodov, ko bo prinesel
na svetlo svoje zapovedi
in svoj evangelij tistim, ki so iz
Izraelove hiøe.
12 Zatorej jih bo spet pripeljal
iz ujetniøtva in zbrali se bodo
v deœelah svojega nasledstva;
in pripeljani bodo iz mraka in
teme; in vedeli bodo, da je Gospod
njihov Odreøenik in njihov
Odkupitelj, Izraelov Mogoçni.
13 In kri tiste mogoçne in nagnusne
cerkve, ki je vlaçuga vse
zemlje, se bo obrnila na njihove
lastne glave; kajti vojskovali se
bodo med seboj in meç njihovih
lastnih rok bo padel na njihove
lastne glave in opili se bodo s
svojo lastno krvjo.
14 In vsak narod, ki se bo
vojskoval proti tebi, o Izraelova
hiøa, se bo obrnil drug proti
drugemu in padli bodo v jamo,
ki so jo kopali, da bi vanjo ujeli
Gospodovo ljudstvo. In vsi, ki
se bojujejo proti Sionu, bodo
pokonçani in tista mogoçna vlaçuga,
ki je izkrivila prava Gospodova
pota, da, tista mogoçna
in nagnusna cerkev, se bo sesula
v prah in padec te bo velik.
15 Kajti glej, govori prerok,
ças pride naglo, ko Satan ne bo
veç imel moçi nad srci çloveøkih
otrok; kajti kmalu pride dan,
ko bodo vsi ponosneœi in tisti,

1 Nefi 22:16–27 46
ki delajo húdo, kot strniøçe; in
pride dan, ko morajo zgoreti.
16 Kajti kmalu pride ças, ko se
bo polnost Boœjega srda izlila
nad vse çloveøke otroke; kajti
ne bo trpel, da bodo hudobni
pokonçali praviçne.
17 Zatorej bo praviçne ohranil
s svojo moçjo, çeprav bo tako,
da mora priti polnost njegovega
srda in praviçni bodo ohranjeni,
in sicer da bodo njihovi
sovraœniki pokonçani z ognjem.
Zatorej se praviçnim ni treba
bati; kajti tako govori prerok,
reøeni bodo, çeprav bo tako kot
po ognju.
18 Glejte, bratje moji, povem
vam, da bo to zagotovo v kratkem
priølo; da, priøla bo kri in
ogenj in soparina dima; in mora
biti na obliçju te zemlje; in k
ljudem pride po mesu, çe bo
tako, da bodo postali trdosrçni
do Izraelovega Svetega.
19 Kajti, glej, praviçni ne bodo
preøli; kajti zagotovo pride ças,
da bodo vsi, ki se borijo proti
Sionu, odstranjeni.
20 In Gospod bo za svoje
ljudstvo zagotovo pripravil pot,
da se izpolnijo Mojzesove besede,
katere je govoril, rekoç:
Gospod Bog vam bo vzgojil
preroka, prav kakor mene; njega
boste posluøali glede vsega,
kar koli vam poreçe. In zgodilo
se bo, da bodo vsi tisti, ki preroka
ne bodo posluøali, odstranjeni
izmed ljudstev.
21 In sedaj vam jaz, Nefi,
razglaøam, da je bil ta prerok,
o katerem je govoril Mojzes,
Izraelov Sveti; zatorej bo sodbo
izvrøil v praviçnosti.
22 In praviçnim se ni treba
bati, kajti ti so tisti, ki ne bodo
zmedeni. Paç pa je kraljestvo
hudiça tisto, ki bo zgrajeno med
çloveøkimi otroki, kraljestvo,
ki je ustanovljeno med njimi, ki
so v mesu—
23 kajti naglo bo priøel ças, ko
bodo vse cerkve, ki so zgrajene,
da bi zasluœile, in vse tiste, ki so
zgrajene, da bi pridobile moç
nad mesom, in tiste, ki so zgrajene,
da bi postale slavne v
oçeh sveta, in tiste, ki iøçejo poœelenja
mesa in reçi sveta in da
bi delale vsakovrstno kriviçnost;
da, skratka, vse tiste, ki
pripadajo kraljestvu hudiça, so
te, ki se morajo bati in trepetati
in drgetati; te so tiste, ki se morajo
poniœati do prahu; te so
tiste, ki morajo biti pouœite kot
strniøçe; in to je po prerokovih
besedah.
24 In ças pride naglo, da bodo
praviçni vodeni kakor teleta iz
staje in Izraelov Sveti bo vladal
v gospostvu in moçi in polnomoçju
in veliki slavi.
25 In svoje otroke zbere s øtirih
strani zemlje; in preøteje svoje
ovce in te ga poznajo; in ena
çreda bo in en pastir; in hranil
bo svoje ovce in v njem bodo
naøle paøo.
26 In zavoljo praviçnosti njegovega
ljudstva Satan nima
moçi; zatorej ne more biti spuøçen
za razmik mnogih let; kajti
nima moçi nad srci ljudi, kajti
bivajo v praviçnosti in vlada
Izraelov Sveti.
27 In sedaj, glejte, vam jaz,
Nefi, povem, da mora vse to
priti po mesu.

47 1 Nefi 22:28–2 Nefi 1:7
28 A glejte, vsi narodi, rodovi,
jeziki in ljudstva bodo varno
bivali v Izraelovem Svetem, çe
bo tako, da se bodo pokesali.
29 In sedaj, jaz, Nefi, konçam;
kajti veç kot to si o tem ne
drznem govoriti.
30 Zatorej bratje moji, bi œelel,
da bi razmislili, da je to, kar je
zapisano na ploøçah iz medenine,
resnica; in priçuje, da mora
biti çlovek posluøen Boœjim
zapovedim.
31 Zatorej vam ni treba predpostavljati,
da sva jaz in moj
oçe edina, ki sva priçevala in to
tudi pouçevala. Çe boste zatorej
posluøni zapovedim in vztrajali
do konca, boste na poslednji
dan odreøeni. In tako je. Amen.
Druga Nefijeva knjiga
Poroçilo o Lehijevi smrti. Nefijevi bratje se mu uprejo. Gospod
posvari Nefija, naj odide v divjino. Njegova potovanja v divjini
in tako dalje.
1. POGLAVJE
Lehi prerokuje o deœeli svobode.—
Njegovo potomstvo bo razkropljeno
in udarjeno, çe bodo zavrnili
Izraelovega Svetega.—Svoje sinove
opominja, naj si nadenejo oklep
praviçnosti. Med leti 588 in 570
pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, potem
ko sem bil jaz, Nefi, svoje
brate prenehal pouçevati, da jim
je bil o mnogoçem spregovoril
tudi naø oçe, Lehi, in jim naøteval,
kako velike reçi je bil zanje
storil Gospod, ko jih je bil privedel
iz jeruzalemske deœele.
2Inspregovoril jim je o njihovih
uporih na vodah in o
milostih Boga, ki jih je ohranil
pri œivljenju, da jih morje ni
pogoltnilo.
3Inspregovoril jim je tudi o
obljubljeni deœeli, ki so jo bili
dosegli—kako milosten je bil
Gospod, ko nas je posvaril, naj
zbeœimo iz jeruzalemske deœele.
4 Kajti, glejte, je rekel, videl
sem videnje, zavoljo katerega
vem, da je Jeruzalem uniçen;
in çe bi ostali v Jeruzalemu, bi
prav tako pomrli.
5 Ampak, je rekel, vkljub stiskam
smo dosegli obljubljeno
deœelo, deœelo, ki je izvoljena
izmed vseh drugih deœel; deœelo,
glede katere se je Gospod
Bog zavezal z menoj, da bo dedna
deœela mojega potomstva.
Da, Gospod se je glede te deœele
za vselej zavezal z menoj in z
mojimi otroki in tudi z vsemi
tistimi, ki jih bo Gospodova roka
privedla iz drugih deœel.
6 Zatorej jaz, Lehi, prerokujem
po delovanju Duha, ki je v meni,
da nihçe ne bo priøel v to deœelo,
çe ga ne bo privedla Gospodova
roka.
7 Zatorej je to deœelo posvetil
za tistega, ki ga bo privedel. In

2Nefi 1:8–17 48
çe bo tako, da mu bodo sluœili po
zapovedih, s katerimi je zapovedal,
bo zanje deœela svobode;
zatorej nikoli ne bodo padli v
ujetniøtvo; çe bo temu tako, bo
zavoljo kriviçnosti; kajti çe bo
kriviçnosti v obilju, bo deœela
zavoljo njih prekleta, za praviçne
pa bo za vselej blagoslovljena.
8Inglejte, modro je, da za to
deœelo drugi narodi do sedaj
niso vedeli; kajti glejte, deœelo bi
preplavilo veliko narodov, da bi
ne bilo prostora za nasledstvo.
9 Zatorej sem jaz, Lehi, prejel
obljubo, da bodo, çe bodo tisti,
katere bo Gospod Bog privedel
iz jeruzalemske deœele, spolnjevali
njegove zapovedi, uspevali
na obliçju te deœele; in ohranjeni
bodo pred vsemi drugimi narodi,
da si bodo deœelo lahko vzeli
v posest. In çe bo tako, da bodo
spolnjevali njegove zapovedi,
bodo blagoslovljeni na obliçju
te deœele in ne bo ga, ki bi jih
nadlegoval, niti ki bi jim deœelo
njihovega nasledstva odvzel; in
varno bodo bivali za vekomaj.
10 A glejte, ko bo priøel ças, ko
bodo zapadali v nevero, potem
ko bodo iz Gospodove roke prejeli
tako velike blagoslove—ko
bodo prejeli védenje o stvarjenju
Zemlje in vseh ljudeh, ko bodo
vedeli za Gospodova mogoçna
in çudovita dela od stvarjenja
sveta dalje; ko bodo prejeli moç,
da bodo z vero napravili vse; ko
bodo od zaçetka prejeli vse zapovedi
in ko jih bo njegova neskonçna
dobrota privedla v to
dragoceno obljubljeno deœelo—
glejte, pravim, çe bo priøel dan,
da bodo zavrnili Izraelovega
Svetega, pravega Mesija, svojega
Odkupitelja in svojega Boga,
glejte, bodo sodbe tega, ki je
praviçen, ostale nad njimi.
11 Da, k njim bo pripeljal druge
narode in jim dal moç in jim
odvzel zemljo njihove posesti in
napravil bo, da bodo razkropljeni
in udarjeni.
12 Da, ko bo en rod preøel v
drugega, bodo med njimi hude
kazni in prelivanje krvi; zatorej
bi œelel, sinovi moji, da bi pomnili;
da, œelel bi, da bi prisluhnili
mojim besedam.
13 O, da bi se vi prebudili;
prebudite se iz globokega spanja,
da, in sicer iz spanja pekla,
in se otresite straønih verig, s
katerimi ste zvezani, ki so verige,
katere zveœejo çloveøke otroke,
da jih odpeljejo v ujetniøtvo
v veçni prepad bede in gorja.
14 Prebudite se in se dvignite
iz prahu in posluøajte besede
trepetajoçega starøa, çigar ude
boste morali kmalu poloœiti v
hladni in tihi grob, od koder
se popotnik ne more vrniti; øe
nekaj dni in grem po poti vsega
zemeljskega.
15 A glejte, Gospod je odkupil
mojo duøo iz pekla; zrl sem
njegovo slavo in roke njegove
ljubezni me za veçno obkroœajo.
16 In œelim si, da bi pomnili
spolnjevati Gospodove zakone
in sodbe; glejte, to je bila globoka
œelja moje duøe od zaçetka.
17 Potrtost mi sem ter tja teœi
srce, kajti bal sem se, da bi zavoljo
vaøe trdosrçnosti Gospod,
vaø Bog, ne priøel nad vas v polnosti
svojega srda, da bi bili za
vselej izvrœeni in pogubljeni;

49 2 Nefi 1:18–29
18 oziroma da bi nad vas priølo
prekletstvo za razmik mnogih
rodov; in obiøçe vas meç in
lakota in sovraœijo vas in vodi
vas volja in ujetniøtvo hudiça.
19 O sinovi moji, da to ne bi
priølo nad vas, paç pa da bi bili
Gospodovo izbrano in izvoljeno
ljudstvo. A glejte, zgôdi se njegova
volja; kajti njegove poti so
za vekomaj praviçne.
20 In to je rekel, da: Çe boste
spolnjevali moje zapovedi, boste
uspevali v deœeli; çe pa mojih
zapovedi ne boste spolnjevali,
boste loçeni od moje navzoçnosti.
21 In sedaj, da bi se moja duøa
nad vami lahko radostila in da
bi moje srce lahko zapustilo ta
svet z zadovoljstvom glede vas,
da me v grob ne bosta spravila
potrtost in bridkost, se dvignite
iz prahu, sinovi moji, in bodite
moœje in bodite neomajno enotni
v mislih in v srcu, zedinjeni
v vsem, da ne boste padli v
ujetniøtvo;
22 da ne boste prekleti s hudim
prekletstvom; in da si v pogubo
prav tako ne boste nakopali
nezadovoljstva praviçnega Boga,
da, v veçno pogubo duøe in
telesa.
23 Prebudite se, sinovi moji;
nadenite si oklep praviçnosti.
Otresite se verig, s katerimi ste
zvezani, in pridite iz mraka in
se dvignite iz prahu.
24 Nikar se veç ne upirajte
svojemu bratu, ki je videl veliçastne
reçi in ki je spolnjeval
zapovedi od takrat, ko smo zapustili
Jeruzalem; in ki je bil
orodje v Boœjih rokah, ko nas je
peljal v obljubljeno deœelo; kajti
çe bi ne bilo njega, bi morali v
divjini od lakote pomreti; vendar
ste si mu prizadevali vzeti
œivljenje; da, in zavoljo vas je
trpel veliko potrtost.
25 In zavoljo vas se silno bojim
in trepeçem, da bi on spet ne
trpel; kajti glejte, obtoœili ste
ga, da si je prizadeval za moç in
oblast nad vami, toda vem, da
si ni prizadeval ne za moç ne
za oblast nad vami, paç pa si je
prizadeval za Boœjo slavo in
vaøo lastno veçno blaginjo.
26 In godrnjali ste, ker je bil
glede vas jasen. Pravite, da je
uporabil ostrino; pravite, da se
je na vas jezil; a glejte, njegova
ostrina je bila ostrina moçi
Boœje besede, ki je bila v njem;
in to, kar imenujete jezo, je bila
resnica glede na to, kar je v
Bogu, katere ni mogel zadrœati,
ko je smelo pokazal na vaøe
kriviçnosti.
27 In mora biti, da je z njim
Boœja moç, in sicer da vam zapove,
da morate ubogati. A glejte,
ni bil on, paç pa Gospodov
Duh, ki je bil v njem, ki mu je
odprl usta, da je govoril, da jih
ni mogel zapreti.
28 In sedaj moj sin, Laman, in
tudi Lemuel in Sam in tudi moji
sinovi, ki ste Izmaelovi sinovi,
glejte, çe boste prisluhnili Nefijevemu
glasu, ne boste pogubljeni.
In çe mu boste prisluhnili,
vam bom pustil blagoslov, da,
in sicer svoj prvi blagoslov.
29 Çe pa mu ne boste prisluhnili,
vam svoj prvi blagoslov
odvzamem, da, in sicer moj
blagoslov in ostal bo nad njim.

2Nefi 1:30–2:9 50
30 In sedaj, Zoram, govorim
tebi: Glej, Labanov sluœabnik
si; vendar smo te pripeljali iz
jeruzalemske deœele in vem, da
si za vekomaj pravi prijatelj
mojega sina Nefija.
31 Ker si bil zatorej zvest, bo
tvoje potomstvo blagoslovljeno
z njegovim potomstvom, da
bodo dolgo bivali v blagostanju
na obliçju te deœele; in za vekomaj
se jim ne bo zgodilo niç
hudega oziroma niç ne bo zmotilo
njihovega blagostanja na
obliçju te deœele, razen çe bo
med njimi kriviçnost.
32 Çe boste zatorej spolnjevali
Gospodove zapovedi, je Gospod
to deœelo posvetil, da bo tvoje
potomstvo s potomstvom mojega
sina v njej varno.
2. POGLAVJE
Do odkupne daritve pride preko
Svetega Mesija.—Svoboda izbire
(svobodna volja) je osnova za
obstoj in napredovanje.—Adam
je padel, da bi ljudje bili.—Ljudje
se lahko svobodno odloçajo za svobodo
in veçno œivljenje. Med leti
588 in 570 pr. Kr.
In sedaj, Jakob, govorim tebi:
Ti si moj prvorojenec v dneh
moje stiske v divjini. In glej, v
otroøtvu si utrpel stiske in veliko
potrtost zavoljo osornosti svojih
bratov.
2 Vendar Jakob, moj prvorojenec
v divjini, ti poznaø veliçino
Boga; in tvoje stiske bo posvetil
v tvoje dobro.
3 Zatorej bo tvoja duøa blagoslovljena
in varno boø bival z
bratom Nefijem; in dneve boø
prebil v sluœenju Bogu. Zatorej
vem, da si odkupljen zavoljo
Odkupiteljeve praviçnosti; kajti
videl si, da pride ob polnosti
çasa, da bo ljudem prinesel
odreøitev.
4Invmladosti si videl njegovo
slavo; zatorej si blagoslovljen,
in sicer kakor tisti, ki jih bo
pouçeval v mesu; kajti Duh je
isti vçeraj, danes in za vekomaj.
In pot je pripravljena od çlovekovega
padca in odreøitev je
brezplaçna.
5Inljudje so zadostno pouçeni,
da prepoznajo dobro od zla.
In ljudje so dobili postavo. In
postava mesa ne opraviçuje;
oziroma postava ljudi od njega
loçuje. Da, po posvetni postavi
so bili izvrœeni; in tudi po duhovni
postavi so umrli za to,
kar je dobro, in so postali za
vekomaj nesreçni.
6 Zatorej pride odkupitev po
in preko Svetega Mesija; kajti
poln je milostljivosti in resnice.
7 Glej, daruje se kot œrtev za
greh, da bo zadostil postavi, za
vse tiste, ki so strtega srca in
skesanega duha; in nihçe drug
postavi ne more zadostiti.
8 Kako zelo pomembno je zatorej,
da se to oznani prebivalcem
Zemlje, da bodo vedeli, da
ni telesa, ki lahko biva v Boœji
navzoçnosti, kakor le po zaslugah
in milosti in milostljivosti
Svetega Mesija, ki preda svoje
œivljenje, kar zadeva telo, in ga
spet vzame z moçjo Duha, da
bo priølo do vstajenja mrtvih in
on sam bo prvi, ki bo vstal.
9 Zatorej je prvenec za Boga, saj

51 2 Nefi 2:10–19
bo posredoval za vse çloveøke
otroke; in ti, ki vanj verujejo,
bodo odreøeni.
10 In ker posreduje za vse, pridejo
vsi ljudje k Bogu; zatorej
bodo stali v njegovi navzoçnosti,
da jim bo sodil po resnici in
svetosti, ki je v njem. Zatorej so
zahteve postave, ki jo je dal
Sveti, da bo izvrøena kazen, ki
je pripisana, kazen, katera je
pripisana, je nasprotje tistega,
kar je sreça, kar je pripisano, da
je zadoøçeno zahtevam odkupne
daritve—
11 zatorej je potrebno, da je v
vsem nasprotje. Çe bi ne bilo
tako, moj prvorojenec v divjini,
se praviçnost ne bi mogla izvrøevati,
niti hudobija, niti svetost,
niti beda, niti dobro, niti slábo.
Zatorej se mora vse sestavljati
v eno; çe je zatorej potrebno
eno telo, mora ostati kot mrtvo,
ker nima ne œivljenja, ne smrti,
ne propadljivosti, ne nepropadljivosti,
sreçe ne bede, ne smisla,
ne nesmisla.
12 Zatorej je moralo biti
ustvarjeno zaman; zatorej bi v
namenu tega stvarjenja ne bilo
smisla. Zatorej mora to uniçiti
Boœjo modrost in njegove veçne
namene in prav tako Boœjo moç
in milost in pravico.
13 In çe boø rekel, da ni postave,
boø prav tako rekel, da ni
greha. Çe boø rekel, da ni greha,
boø prav tako rekel, da ni praviçnosti.
In çe ni praviçnosti, ni
sreçe. In çe ni praviçnosti ne sreçe,
ni kazni ne bede. In çe tega
ni, ni Boga. In çe Boga ni, ni nas
niti Zemlje; kajti ne bi bilo stvarjenja
niti tega, kar bi delovalo,
ne tega, na kar bi se delovalo;
zatorej bi se vse razblinilo.
14 In sedaj, sinovi moji, to
vam govorim v vaøo korist in
uçenje; kajti Bog je in on je
ustvaril vse, tako nebesa kot
Zemljo, in vse, kar je v njiju,
tako to, kar deluje, kakor to, na
kar se deluje.
15 In da bi se dovrøili njegovi
veçni nameni s çlovekom, potem
ko je ustvaril naøe prve
starøe in œivali polja in ptice v
zraku in, skratka, vse, kar je
ustvarjeno, je potrebno, da je
bilo v tem nasprotje; in sicer
prepovedani sad v nasprotju z
drevesom œivljenja; eden je
sladak in drugi grenak.
16 Zatorej je Gospod Bog prepustil
çloveku, naj deluje sam
od sebe. Zatorej bi çlovek sam
od sebe ne mogel delovati, çe bi
ne bilo, da bi ga eno ali drugo
privlaçilo.
17 In jaz, Lehi, moram po tem,
kar sem bral, predpostavljati,
da je bil Boœji angel, po tem kar
je zapisano, padel iz nebes;
zatorej je postal hudiç, ker si je
prizadeval za to, kar je pred
Bogom húdo.
18 In zato ker je bil padel iz
nebes in je bil postal za vekomaj
nesreçen, si je prizadeval, da bi
bilo nesreçno vse çloveøtvo.
Zatorej je Evi rekel, da, in sicer
tista stara kaça, ki je hudiç, ki je
oçe vseh laœi, zatorej je rekel:
Jej od prepovedanega sadu in
ne boø umrla, paç pa boø kot
Bog, poznala boø dobro in zlo.
19 In potem ko sta bila Adam
in Eva jedla od prepovedanega
sadu, sta bila izgnana iz

2Nefi 2:20–3:1 52
edenskega vrta, da bi obdelovala
zemljo.
20 In rodili so se jima otroci;
da, in sicer druœina vse Zemlje.
21 In dnevi çloveøkih otrok so
se podaljøali po Boœji volji, da
bi se lahko pokesali, medtem
ko so v mesu; zatorej je njihovo
stanje postalo stanje preizkuønje
in ças se jim je podaljøal po
zapovedih, s katerimi je Gospod
Bog zapovedal çloveøkim
otrokom. Kajti zapovedal je, da
se morajo vsi ljudje pokesati;
kajti vsem ljudem je pokazal,
da so bili izgubljeni zavoljo
prestopka svojih starøev.
22 In sedaj, glej, çe bi se Adam
ne bil prekrøil, bi ne padel, paç
pa bi ostal v edenskem vrtu. In
vse, kar je bilo ustvarjeno, bi
moralo ostati v istem stanju, v
katerem je bilo, potem ko je bilo
ustvarjeno; in tako bi moralo
ostati za vekomaj in bi ne imelo
konca.
23 In ne bi bila imela otrok;
zatorej bi ostala v stanju nedolœnosti,
ne bi bila imela radosti,
kajti nista poznala bede; ne
bi bila delala dobrega, kajti nista
poznala greha.
24 A glejte, vse je bilo storjeno
v modrosti tega, ki pozna vse.
25 Adam je padel, da bi ljudje
bili; in ljudje so, da bi imeli
radost.
26 In Mesija pride ob polnosti
çasa, da bo çloveøke otroke
odkupil od padca. In ker so odkupljeni
od padca, so postali za
vekomaj svobodni, prepoznavajoç
dobro od zla; da delujejo
sami in ne da se deluje nanje,
razen glede na kaznovanje po
postavi na veliki in zadnji dan,
po zapovedih, ki jih je dal Bog.
27 Zatorej so ljudje po mesu
svobodni; in dano jim je vse,
kar je potrebno çloveku. In svobodno
lahko izbirajo prostost
in veçno œivljenje preko velikega
Posrednika vseh ljudi oziroma
izberejo ujetniøtvo in smrt po
ujetniøtvu in moçi hudiça; kajti
prizadeva si, da bi bili vsi ljudje
nesreçni, kakor je sam.
28 In sedaj, sinovi moji, œelel
bi, da bi se ozirali k velikemu
Posredniku in prisluhnili njegovim
velikim zapovedim; in
bili zvesti njegovim besedam in
izbrali veçno œivljenje po volji
njegovega Svetega Duha;
29 in ne izbrali veçne smrti po
volji mesa in zla, katero je v
njem, kar daje hudiçevemu duhu
moç, da vas ujame, da vas
privede v pekel, da vam vlada
v svojem lastnem kraljestvu.
30 Teh nekaj besed sem govoril
vsem vam, sinovi moji, v zadnjih
dneh svoje preizkuønje; in
po prerokovih besedah sem
izbral dobro stran. In nimam
drugega namena kakor veçne
blaginje vaøih duø. Amen.
3. POGLAVJE
Joœef v Egiptu je v videnju videl
Nefijce.—Prerokoval je o Josephu
Smithu, vidcu iz poslednjih dni; o
Mojzesu, ki bo izpeljal Izrael; in o
prihodu Mormonove knjige na dan.
Med leti 588 in 570 pr. Kr.
In sedaj govorim tebi, Joœef,
moj poslednjerojeni. Rodil si se
v divjini mojih stisk; da, mati te

53 2 Nefi 3:2–13
je rodila v dneh moje najveçje
potrtosti.
2Innaj tudi zate Gospod posveti
to deœelo, ki je nadvse
dragocena deœela, da bo tvoja
dediøçina in da bo dediøçina
tvojega potomstva s tvojimi
brati, da boø za vekomaj varen,
çe bo tako, da boø spolnjeval
zapovedi Izraelovega Svetega.
3Insedaj Joœef, moj poslednjerojeni,
katerega sem pripeljal iz
divjine svojih stisk, naj te Gospod
za vekomaj blagoslovi, kajti
tvoje potomstvo ne bo docela
pobito.
4 Kajti, glej, sad mojih ledij si;
in jaz sem potomec Joœefa, ki so
ga ujetega odpeljali v Egipt. In
velike so bile Gospodove zaveze,
ki jih je sklenil z Joœefom.
5 Zatorej je Joœef resniçno videl
naø dan. In prejel je Gospodovo
obljubo, da bo iz sadu njegovih
ledij Gospod Bog Izraelovi hiøi
vzgojil praviçno vejo; ne Mesija,
ampak vejo, ki se bo odlomila,
vendar pa naj se v Gospodovih
zavezah pomni, da se jim bo
Mesija pokazal v poslednjih
dneh v moçi duha, da jih bo
privedel iz teme v svetlobo—da,
iz skrite teme in iz ujetniøtva v
svobodo.
6 Kajti Joœef je resniçno priçeval,
rekoç: Vidca bo Gospod,
moj Bog, povzdignil, ki bo izvoljeni
videc iz sadu mojih ledij.
7 Da, Joœef je resniçno rekel:
Tako mi govori Gospod: Izvoljenega
vidca bom povzdignil
iz sadu tvojih ledij; in visoko ga
bodo cenili med sadom tvojih
ledij. In zapovedal mu bom, da
bo opravljal delo za sad tvojih
ledij, njegovih bratov, katero bo
zanje velike vrednosti, in sicer
da jih bo privedlo k spoznanju
o zavezah, katere sem sklenil s
tvojimi oçeti.
8 In zapovedal mu bom, da
ne bo opravljal drugega dela
razen dela, katerega mu bom
zapovedal. In napravil ga bom
mogoçnega v svojih oçeh; kajti
opravljal bo moje delo.
9Invelik bo kakor Mojzes, za
katerega sem rekel, da vam ga
bom povzdignil, da bo reøil
moje ljudstvo, o Izraelova hiøa.
10 In Mojzesa bom povzdignil,
da bo tvoje ljudstvo izpeljal
iz egiptovske deœele.
11 Iz sadu tvojih ledij pa bom
povzdignil vidca; in dal mu
bom moç, da bo mojo besedo
prinesel na dan za potomstvo
tvojih ledij—in moje besede ne
bo samo prinesel na dan, govori
Gospod, paç pa jih bo o moji
besedi, ki se bo œe øirila med
njimi, prepriçal.
12 Zatorej bo sad tvojih ledij
zapisoval; in sad Judovih ledij
bo zapisoval; in to, kar bo zapisal
sad tvojih ledij, in tudi to, kar
bo zapisal sad Judovih ledij, bo
zraslo skupaj, da bo zmedlo napaçne
nauke in pomirilo prepire
in vzpostavilo mir med sadom
tvojih ledij in jih v poslednjih
dneh privedlo k védenju o njihovih
oçetih in tudi k védenju o
mojih zavezah, govori Gospod.
13 Sredi svoje øibkosti bo postal
moçan v tistem dnevu, ko se
bo moje delo zaçelo med vsemi
mojimi ljudstvi, da boø obnovljena,
o Izraelova hiøa, govori
Gospod.

2Nefi 3:14–25 54
14 In tako je prerokoval Joœef,
rekoç: Glej, tistega vidca bo
Gospod blagoslovil; in ti, ki si
ga bodo prizadevali ubiti, bodo
zmedeni; kajti ta obljuba, ki sem
jo prejel od Gospoda o sadu
mojih ledij, se bo izpolnila.
Glej, prepriçan sem, da se bo ta
obljuba izpolnila;
15 in imenoval se bo po meni;
in imenoval se bo po oçetu. In
bo kakor jaz; kajti to, kar bo
Gospod prinesel na dan po njegovi
roki z Gospodovo moçjo,
bo moje ljudstvo privedlo k
odreøitvi.
16 Da, tako je prerokoval Joœef:
O tem sem prepriçan, in sicer
kakor sem prepriçan o Mojzesovi
obljubi; kajti Gospod mi
je rekel: Tvoje potomstvo bom
ohranil za vekomaj.
17 In Gospod je rekel: Povzdignil
bom Mojzesa; in dal mu bom
moç v palici; in sodbo mu bom
dal v pisanju. Toda njegovega
jezika ne bom razvezal, da bo
veliko govoril, kajti ne bom ga
napravil mogoçnega v govoru.
Svojo postavo pa mu bom pisal
s prstom lastne roke; in napravil
mu bom govornika.
18 In Gospod mi je prav tako
rekel: Za sad tvojih ledij ga
bom povzdignil; in napravil
mu bom govornika. In glej, zapovedal
mu bom, da bo zapisal
zapis sadu tvojih ledij za sad
tvojih ledij; in govornik tvojih
ledij bo to oznanil.
19 In besede, ki jih bo zapisal,
bodo besede, ki so po moji
modrosti potrebne, da se bodo
øirile med sadom tvojih ledij.
In tako bo, kot da bi jim bil sad
tvojih ledij klical iz prahu; kajti
poznam njihovo vero.
20 In klicali bodo iz prahu; da,
in sicer svoje brate h kesanju, in
sicer ko bo za njimi preølo veliko
rodov. In zgodilo se bo, da bo
njihov klic øel dalje, in sicer v
preprostosti njihovih besed.
21 Zavoljo njihove vere bodo
njihove besede øle iz mojih ust
k njihovim bratom, ki so sad
tvojih ledij; in øibkost njihovih
besed bom po njihovi veri napravil
moçno v spomin na mojo
zavezo, ki sem jo sklenil s tvojimi
oçeti.
22 In sedaj, glej, moj sin Joœef,
tako je prerokoval moj oçak.
23 Zatorej si zavoljo te zaveze
blagoslovljen; kajti tvoje potomstvo
ne bo pobito, kajti prisluhnili
bodo besedam iz knjige.
24 In med njimi bo vstal mogoçni,
ki bo napravil veliko dobrega
tako v besedi kot v dejanju,
ki bo orodje v Boœjih rokah, silne
vere, da bo delal mogoçne
çudeœe in bo naredil tisto, kar je
veliko v Boœjih oçeh, da bo izvêdel
veliko obnovo v Izraelovi
hiøi in med potomstvom tvojih
bratov.
25 In sedaj, blagoslovljen si,
Joœef. Glej, majhen si; zatorej
prisluhni besedam brata Nefija
in zgodilo se ti bo prav po besedah,
ki sem jih govoril. Pomni
besede svojega umirajoçega oçeta.
Amen.
4. POGLAVJE
Lehi svetuje svojemu potomstvu in
ga blagoslovi.—Umre in pokopljejo

55 2 Nefi 4:1–13
ga.—Nefi slavi v Boœji dobroti.—
Nefi za vekomaj poloœi zaupanje
v Gospoda. Med leti 588 in 570
pr. Kr.
In sedaj jaz, Nefi, govorim o
prerokbah, o katerih je govoril
oçe, o Joœefu, ki so ga odpeljali
v Egipt.
2 Kajti, glej, resniçno je prerokoval
o vsem svojem potomstvu.
In prerokb, ki jih je zapisal, jih
ni veliko veçjih. In prerokoval je
o nas in o naøih prihodnjih rodovih;
in zapisane so na ploøçah
iz medenine.
3Kojebil zatorej oçe prenehal
govoriti o Joœefovih prerokbah,
je poklical Lamanove otroke,
njegove sinove in njegove hçere,
in jim rekel: Glejte, sinovi moji
in hçere moje, ki ste sinovi in
hçere mojega prvorojenca, œelel
bi, da bi nastavili uho mojim
besedam.
4 Kajti Gospod Bog je rekel,
da: Çe boste spolnjevali moje
zapovedi, boste uspevali v deœeli;
in çe mojih zapovedi ne
boste spolnjevali, boste loçeni
od moje navzoçnosti.
5Aglejte, sinovi moji in hçere
moje, ne morem iti v grob, çe
nad vami ne pustim blagoslova;
kajti glejte, vem, çe boste vzgojeni
tako, kot bi morali biti, ne
boste skrenili.
6Çeste zatorej prekleti, glejte,
nad vami puøçam svoj blagoslov,
da vam bo prekletstvo
odvzeto in bodo zanj odgovarjali
vaøi starøi.
7 Zatorej zavoljo mojega blagoslova
Gospod Bog ne bo
dopustil, da boste preøli; zatorej
bo za vekomaj milosten z vami
in vaøim potomstvom.
8Inzgodilo se je, ko je bil oçe
prenehal govoriti Lamanovim
sinovom in hçeram, je predse
dal pripeljati Lemuelove sinove
in hçere.
9Inspregovoril jim je, rekoç:
Glejte, sinovi moji in hçere moje,
ki ste sinovi in hçere mojega
drugega sina; glejte, vam puøçam
enak blagoslov, kakrønega
sem pustil Lamanovim sinovom
in hçeram; zatorej ne boste v
celoti pobiti; paç pa bo vaøe
potomstvo nazadnje blagoslovljeno.
10 In zgodilo se je, ko jim je bil
oçe prenehal govoriti, glej, je
spregovoril Izmaelovim sinovom,
da, in sicer vsej njegovi
hiøi.
11 In ko jim je bil prenehal
govoriti, je spregovoril Samu,
rekoç: Blagor tebi in tvojemu
potomstvu; kajti deœelo boø
nasledil kakor tvoj brat Nefi. In
tvoje potomstvo bo priøteto k
njegovemu potomstvu; in prav
kakor tvoj brat boø in tvoje
potomstvo kakor njegovo potomstvo;
in v vseh svojih dneh
boø blagoslovljen.
12 In zgodilo se je, potem ko je
bil oçe, Lehi, govoril vsej svoji
hiøi po obçutkih svojega srca in
Gospodovem Duhu, ki je bil
v njem, da se je postaral. In
zgodilo se je, da je umrl in pokopali
so ga.
13 In zgodilo se je, da so bili
ne veliko dni po njegovi smrti
Laman in Lemuel in Izmaelovi
sinovi jezni name zavoljo Gospodovih
opominov.

2Nefi 4:14–32 56
14 Kajti jaz, Nefi, sem jim bil
primoran govoriti po njegovi
besedi; kajti veliko sem jim govoril
in pred svojo smrtjo tudi
moj oçe; veliko teh govorov je
zapisanih na mojih drugih ploøçah;
kajti bolj zgodovinski del je
zapisan na mojih drugih ploøçah.
15 In na te zapisujem reçi svoje
duøe in mnoge od svetih spisov,
ki so vrezani na ploøçe iz medenine.
Kajti moja duøa se radosti
nad svetimi spisi in moje srce
jih premiøljuje in jih zapisuje za
uçenje in v korist mojih otrok.
16 Glej, moja duøa se radosti
Gospodovih reçi; in moje srce
nenehno premiøljuje o tem, kar
sem videl in sliøal.
17 Vendar mi navkljub Gospodovi
veliki dobroti, ko mi je
pokazal svoja velika in çudovita
dela, srce vzklika: O kako beden
çlovek sem! Da, moje srce boluje
zavoljo mesa; moja duøa je
potrta zavoljo mojih kriviçnosti.
18 Obdan sem zavoljo skuønjav
in grehov, ki me tako zlahka
oblegajo.
19 In ko se œelim radostiti, moje
srce stoçe zavoljo mojih grehov;
vendar vem, v koga zaupam.
20 Moj Bog je bil moja opora;
vodil me je skozi stiske v divjini;
in ohranil me je na vodah velike
globine.
21 Navdal me je s svojo ljubeznijo,
prav da bi lahko izçrpala
moje telo.
22 Zmedel je moje sovraœnike,
tako da je napravil, da so se
pred menoj tresli.
23 Glej, sliøal je moj klic
podnevi in ponoçi mi je dajal
spoznanje v videnjih.
24 In podnevi sem postal drzen
in mogoçen v molitvi pred njim;
da, glas sem poslal na viøave; in
priøli so angeli in me pouçevali.
25 In na krilih svojega Duha je
ponesel moje telo na silno visoke
gore. In moje oçi so gledale
velike reçi, da, in sicer prevelike
za çloveka; zato mi je bilo zaukazano,
naj jih ne zapiøem.
26 O potem, çe sem videl
tako velike reçi, çe je Gospod v
svoji blagohotnosti do çloveøkih
otrok obiskal ljudi v toliki milosti,
zakaj bi moje srce moralo
jokati in se moja duøa muditi v
dolini œalosti in se moje meso
tratiti in moje moçi slabeti
zavoljo mojih stisk?
27 In zakaj bi moral zavoljo
svojega mesa popustiti grehu?
Da, zakaj bi moral podleçi skuønjavam,
da bi imel zlodej mesto
v mojem srcu, da bi napravil
konec mojemu miru in prizadel
mojo duøo? Zakaj sem jezen
zavoljo svojega sovraœnika?
28 Prebudi se, duøa moja! Niç
veç ne hiraj v grehu! Raduj se, o
srce moje, in ne dajaj veç prostora
sovraœniku moje duøe!
29 Ne jezi se spet zavoljo mojih
sovraœnikov! Ne peøaj mojih
moçi zavoljo mojih stisk!
30 Raduj se, o srce moje, in kliçi
h Gospodu in reci: O Gospod, za
vekomaj te bom hvalil; da, moja
duøa se bo radostila v tebi, moj
Bog in skala moje odreøitve.
31 O Gospod, ali boø odkupil
mojo duøo? Ali me boø reøil iz
rok mojih sovraœnikov? Ali boø
napravil, da se bom tresel pred
pojavo greha?
32 Naj bodo vrata pekla

57 2 Nefi 4:33–5:7
nenehno zaprta pred menoj,
ker je moje srce strto in je moj
duh skesan! O Gospod, ali ne
boø zaprl vrat svoje praviçnosti
pred menoj, da bom lahko hodil
po poti globoke doline, da bom
lahko çvrsto na ravni cesti!
33 O Gospod, ali me boø obdal
z ogrinjalom svoje praviçnosti!
O Gospod, ali boø pripravil
pot, da bom pobegnil pred svojimi
sovraœniki! Ali boø ravnal
pot pred menoj! Ali mi ne boø
postavil na pot kamna spotike—
ampak da bi pot pred menoj
oçistil in ne nastavljal ovir na
moji poti, ampak na poti mojega
sovraœnika.
34 O Gospod, zaupal sem vate
in vate bom zaupal za vekomaj.
Svojega zaupanja ne bom poloœil
v roko iz mesa; kajti vem, da
je preklet, ki poloœi svoje zaupanje
v roko iz mesa. Da, preklet
je, ki poloœi svoje zaupanje v
çloveka oziroma se opre na
roko iz mesa.
35 Da, vem da bo Gospod
obilno dal temu, ki ga prosi.
Da, moj Bog mi bo dal, çe ga ne
bom prosil neprimerno; zato
bom povzdignil glas k tebi; da,
klical bom k tebi, moj Bog, skala
moje praviçnosti. Glej, moj glas
se bo za vekomaj dvigal k tebi,
moja skala in moj veçni Bog.
Amen.
5. POGLAVJE
Nefijci se loçijo od Lamancev,
spolnjujejo Mojzesovo postavo in
zgradijo tempelj.—Zavoljo svoje
nevere Lamanci ne morejo v
Gospodovo navzoçnost, prekleti so
in postanejo biç za Nefijce. Med
leti 588 in 559 pr. Kr.
Glej, zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, veliko klical h Gospodu,
svojemu Bogu, zavoljo jeze
mojih bratov.
2Aglej, v njiju je jeza do mene
rasla, tako da sta si mi prizadevala
vzeti œivljenje.
3 Da, zavoljo mene sta godrnjala,
rekoç: Najin mlajøi brat
nama misli vladati; in zavoljo
njega smo imeli velike preizkuønje;
zatorej ga sedaj ubijva,
da naju njegove besede ne bodo
veç prizadele. Kajti glej, ne
bomo ga imeli za vladarja; kajti
nama pripada, ki sva starejøa
brata, da vladava tem ljudem.
4 Sedaj, na te ploøçe ne zapisujem
vseh besed, ki sta jih
godrnjala zavoljo mene. Paç pa
mi zadostuje, çe reçem, da sta si
mi prizadevala vzeti œivljenje.
5 In zgodilo se je, da me je
Gospod posvaril, naj jaz, Nefi,
odidem od njiju in zbeœim v
divjino, in vsi tisti, ki bodo øli z
menoj.
6 Zatorej se je zgodilo, da sem
jaz, Nefi, vzel s seboj svojo druœino
in tudi Zorama in njegovo
druœino in Sama, svojega starejøega
brata, in njegovo druœino
in Jakoba in Joœefa, svoja mlajøa
brata, in tudi svoje sestre in vse
tiste, ki so øli z menoj. In vsi tisti,
ki so øli z menoj, so bili tisti, ki
so verjeli v Boœja svarila in razodetja;
zatorej so prisluhnili
mojim besedam.
7Invzeli smo øotore in kar koli
smo lahko in v divjini potovali

2Nefi 5:8–21 58
za razmik mnogih dni. In potem
ko smo bili potovali za razmik
mnogih dni, smo postavili
øotore.
8Inmoji ljudje so œeleli, da bi
kraj poimenovali Nefi; zatorej
smo ga poimenovali Nefi.
9Invsi tisti, ki so bili z menoj,
so se odloçili, da se bodo imenovali
Nefijevo ljudstvo.
10 In v vsem smo si po Mojzesovi
postavi prizadevali spolnjevati
Gospodove razsodbe in
zakone in zapovedi.
11 In Gospod je bil z nami; in
silno smo uspevali; kajti sejali
smo œito in spet œeli v obilju. In
zaçeli smo gojiti drobnico in
govedo in œivali vsake vrste.
12 In jaz, Nefi, sem bil prinesel
tudi zapise, ki so bili vrezani na
ploøçah iz medenine; in tudi
kroglo oziroma kompas, ki ga je
za mojega oçeta pripravila Gospodova
roka, kakor je zapisano.
13 In zgodilo se je, da smo v
deœeli zaçeli silno uspevati in
se mnoœiti.
14 In jaz, Nefi, sem vzel Labanov
meç in sem naredil veliko
takønih meçev, çe bi ljudje, ki
so se sedaj imenovali Lamanci,
kakor koli priøli nad nas, da bi
nas ne pobili; kajti poznal sem
njihovo sovraøtvo do mene in
mojih otrok in do tistih, ki so se
imenovali moje ljudstvo.
15 In svoje ljudstvo sem uçil
graditi stavbe in delati z vsakovrstnim
lesom in œelezom in
bakrom in medenino in jeklom
in zlatom in srebrom in dragocenimi
rudami, ki jih je bilo v
velikem izobilju.
16 In jaz, Nefi, sem zgradil
tempelj; in sezidal sem ga, kakor
je bil Salomonov tempelj, samo
da ni bil zgrajen iz toliko dragocenosti;
kajti v deœeli jih ni
bilo najti, zatorej ga ni bilo moç
zgraditi tako kot Salomonov
tempelj. Naçin gradnje pa je bil
kakor pri Salomonovem templju;
in izdelava le–tega je bila silno
izvrstna.
17 In zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, ukazal, da je bilo moje
ljudstvo delavno in da je delalo
s svojimi rokami.
18 In zgodilo se je, da so hoteli,
da bi jim bil za kralja. Ampak jaz,
Nefi, sem œelel, da bi ne imeli
kralja; vendar sem zanje naredil
vse, kar je bilo v moji moçi.
19 In glej, Gospodove besede
so se mojim bratom izpolnile,
katere je govoril glede njih, da
jim bom za vladarja in uçitelja.
Zatorej sem jim bil po Gospodovih
zapovedih za vladarja
in uçitelja do tedaj, ko so si mi
prizadevali vzeti œivljenje.
20 Zatorej se je izpolnila Gospodova
beseda, katero mi je
govoril, rekoç, da: Çe ne bodo
prisluhnili tvojim besedam, bodo
loçeni od Gospodove navzoçnosti.
In glej, bili so loçeni od
njegove navzoçnosti.
21 In ukazal je, da je nadnje
priølo prekletstvo, da, in sicer
hudo prekletstvo, zavoljo njihove
kriviçnosti. Kajti, glej, do
njega so postali trdosrçni, da so
postali kakor kremen; zatorej
je, ker so bili beli in silno zali
in oçarljivi, da bi ne privlaçili
mojega ljudstva, Gospod Bog
ukazal, da je nadnje priøla
temna koœa.

59 2 Nefi 5:22–6:3
22 In tako govori Gospod Bog:
Ukazal bom, da bodo tvojemu
ljudstvu ostudni, razen çe se
bodo svojih kriviçnosti pokesali.
23 In prekleto bo potomstvo
tega, ki se bo pomeøal z njihovim
potomstvom; kajti prekleti
bodo, in sicer z istim prekletstvom.
In Gospod je govoril
in bilo je storjeno.
24 In zavoljo njihovega prekletstva,
ki je bilo nad njimi, so
postali brezdelno ljudstvo, polno
sleparstva in podtalnosti, in v
divjini so lovili zveri roparice.
25 In Gospod Bog mi je rekel:
Za tvoje potomstvo bodo biç,
da jih bodo obudili k spominu
o meni; in çe se me ne bodo
spominjali in prisluhnili mojim
besedam, jih bodo biçali, prav
dokler ne bodo pokonçani.
26 In zgodilo se je, da sem jaz,
Nefi, posvetil Jakoba in Joœefa,
da bosta duhovnika in uçitelja
v deœeli mojega ljudstva.
27 In zgodilo se je, da smo
œiveli sreçno.
28 In minilo je trideset let od
çasa, ko smo zapustili Jeruzalem.
29 In jaz, Nefi, sem do sedaj
ohranjal zapise na ploøçah, ki
sem jih bil naredil, o svojem
ljudstvu.
30 In zgodilo se je, da mi je
Gospod Bog rekel: Napravi druge
ploøçe; in nanje boø vrezal
veliko tega, kar je dobro v
mojih oçeh, v korist svojega
ljudstva.
31 Zatorej sem jaz, Nefi, da
bi bil posluøen Gospodovim
zapovedim, øel in naredil te
ploøçe, na katere sem to vrezal.
32 In vrezal sem, kar je povøeçi
Bogu. In çe je moje ljudstvo z
Boœjimi reçmi zadovoljno, bodo
zadovoljni z mojimi gravurami,
ki so na teh ploøçah.
33 In çe moje ljudstvo œeli
vedeti o bolj nadrobnem delu
zgodovine mojega ljudstva, se
morajo poglobiti v moje druge
ploøçe.
34 In zadostuje, çe reçem, da je
bilo minilo øtirideset let in œe
smo bili imeli vojne in spore s
svojimi brati.
6. POGLAVJE
Jakob ponovno pripoveduje o judovski
zgodovini: babilonsko ujetniøtvo
in vrnitev; delovanje in kriœanje
Izraelovega Svetega; pomoç,
ki pride od Nejudov; in obnova
Judov v poslednjih dneh, ko bodo
verjeli v Mesija. Med leti 559 in
545 pr. Kr.
Besede Jakoba, Nefijevega brata,
ki jih je govoril Nefijevemu
ljudstvu:
2 Glejte, moji ljubljeni bratje,
jaz, Jakob, ki me je Bog poklical
in sem bil odrejen po svetem
redu in posvetil me je moj brat
Nefi, na katerega gledate kot na
kralja oziroma zaøçitnika in od
katerega ste odvisni, kar zadeva
varnost, glejte, veste, da sem
vam jaz silno veliko govoril.
3 Vendar vam spet govorim;
kajti vaøim duøam œelim blagostanje.
Da, velika je moja
zaskrbljenost zavoljo vas; in
vi sami veste, da je bilo vedno
tako. Kajti opominjal sem vas z
vso marljivostjo; in uçil sem vas
besed mojega oçeta; in govoril

2Nefi 6:4–14 60
sem vam o vsem, kar je zapisanega
od stvarjenja sveta dalje.
4 In sedaj, glejte, govoril bi
vam o tem, kar je in kar bo priølo;
zatorej vam bom bral Izaijeve
besede. In to so besede, za katere
je moj brat œelel, naj vam jih
govorim. In vam na ljubo govorim,
da se boste lahko uçili in
slavili Boœje ime.
5Insedaj, besede, ki jih bom
bral, so te, ki jih je Izaija govoril
o vsej Izraelovi hiøi; zatorej se
boste z mnogimi poistovetili,
kajti iz Izraelove hiøe ste. In veliko
je tega, o çemer je govoril
Izaija, s çimer se lahko poistovetite,
ker ste iz Izraelove hiøe.
6Intosotorej te besede: Tako
govori Gospod Bog: Glej, dvignil
bom svojo roko k Nejudom
in ljudem postavil svoja merila;
in na rokah bodo nosili tvoje
sinove in na ramenih bodo nosili
tvoje hçere.
7Inkralji bodo tvoji skrbniki
in njihove kraljice tvoje dojilje;
priklanjali se ti bodo z obrazi
proti zemlji in ti lizali prah s
stopal; in vedel boø, da sem jaz
Gospod; kajti ne bo jih sram, ki
çakajo name.
8Insedaj bi jaz, Jakob, o teh
besedah œelel nekoliko spregovoriti.
Kajti glej, Gospod mi
je pokazal, da so tiste, ki so bili
v Jeruzalemu, od koder smo
priøli, pobili in odpeljali v ujetniøtvo.
9 Vendar mi je Gospod pokazal,
da se bodo spet vrnili. In
pokazal mi je tudi, da se jim bo
Gospod Bog, Izraelov Sveti,
prikazal v mesu; in potem ko se
jim bo prikazal, ga bodo biçali
in ga kriœali glede na besede
angela, ki mi je to govoril.
10 In potem ko bodo postali
trdosrçni in ko bodo postali
trdovratni do Izraelovega Svetega,
glej, bodo nadnje priøle
sodbe Izraelovega Svetega. In
pride dan, ko bodo udarjeni in
prizadeti.
11 Zatorej, potem ko bodo tavali
semkaj in tjakaj, kajti tako
govori angel, bodo mnogi prizadeti
po mesu in zavoljo molitev
vernih se jih ne bo pustilo
pomreti; razkropljeni bodo in
udarjeni in osovraœeni; vendar
bo Gospod do njih milosten, da
se bodo, ko bodo priøli k spoznanju
o svojem Odkupitelju,
spet zbrali v deœelah svojega
nasledstva.
12 In blagor Nejudom, tem, o
katerih je zapisal prerok; kajti,
glejte, çe bo tako, da se bodo
pokesali in se ne bodo vojskovali
proti Sionu in se ne bodo
zedinili s tisto mogoçno in nagnusno
cerkvijo, bodo reøeni;
kajti Gospod Bog bo izpolnil
svoje zaveze, katere je sklenil s
svojimi otroki; in s tem namenom
je prerok to zapisal.
13 Zatorej jim bodo ti, ki se
bojujejo proti Sionu in Gospodovemu
ljudstvu zaveze, polizali
prah s stopal; in Gospodovo
ljudstvo ne bo osramoçeno. Kajti
Gospod ne bo osramoçen. Kajti
Gospodovo ljudstvo so ti, ki ga
çakajo; kajti øe vedno çakajo
Mesijev prihod.
14 In glejte, po prerokovih
besedah si bo Mesija v drugo
zadal, da jih bo privedel nazaj;
zatorej se jim bo prikazal v moçi

61 2 Nefi 6:15–7:9
in veliki slavi, da bo pokonçal
njihove sovraœnike, ko pride
tisti dan, ko bodo verjeli vanj;
in nobenega ne bo pokonçal, ki
bo verjel vanj.
15 In ti, ki vanj ne bodo verjeli,
bodo pokonçani tako z ognjem
kot z viharjem in s potresi in
s prelivanjem krvi in s kugo in
z lakoto. In vedeli bodo, da
Gospod je Bog, Izraelov Sveti.
16 Mar bo mogoçnemu plen
odvzet oziroma bo po zakonu
ujeti izroçen?
17 A tako govori Gospod: Celo
ujetniki mogoçnega bodo odvedeni
in izroçen bo plen straønega;
kajti mogoçni Bog bo izroçil
svoje ljudstvo zaveze. Kajti tako
govori Gospod: Prepiral se bom
z njimi, ki se prepirajo s teboj—
18 in hranil jih bom, ki te zatirajo,
z njihovim lastnim mesom;
in pijani bodo od svoje lastne
krvi kakor od sladkega vina; in
vse meso bo vedelo, da sem jaz,
Gospod, tvoj Odreøenik in tvoj
Odkupitelj, Jakobov Mogoçni.
7. POGLAVJE
Izaija govori mesijansko.—Mesija
bo imel jezik uçenih.—Hrbet bo
nastavil tistim, ki ga bodo tepli.—
Ne bodo ga zmedli.—Primerjaj z
Izaijem 50. Med leti 559 in 545 pr.
Kr.
Da, tako govori Gospod: Sem te
mar jaz odpustil oziroma sem te
za vekomaj zavrgel? Kajti tako
govori Gospod: Kje je loçitveni
list tvoje matere? Komu sem te
odpustil oziroma kateremu svojih
upnikov sem te prodal? Da,
komu sem te prodal? Glej, zavoljo
svojih kriviçnosti si se prodal
in zavoljo tvojih prestopkov je
bila odpuøçena tvoja mati.
2 Zatorej, ko sem priøel, ni
bilo nikogar; ko sem klical, da,
ni bilo nikogar, ki bi odgovoril.
O Izraelova hiøa, ali je moja roka
postala popolnoma prekratka,
da ne morem odkupiti, mar nimam
moçi reøiti? Glejte, s svojo
groœnjo izsuøim morje, divjino
napravim iz njihovih rek in
ribe teh zaudarjajo, ker so vode
usahnile in umirajo od œeje.
3 Nebo oblaçim v çrnino in
raøevnik mu napravim za ogrinjalo.
4 Gospod Bog mi je dal jezik
uçenih, da bom vedel, kako ti
ob çasu govoriti besedo, o Izraelova
hiøa. Ko si izmuçena, prebuja
jutro za jutrom. Prebudi
mi uho, da sliøim kakor uçeni.
5 Gospod Bog mi je odprl
uho in nisem bil uporniøki, niti
nisem obrnil hrbta.
6 Hrbet sem nastavil tistim, ki
so me tepli, in lica tem, ki so
mi pulili brado. Obraza nisem
skril pred sramotenjem in pljuvanjem.
7 Kajti Gospod Bog mi bo
pomagal, zato se ne bom zmedel.
Zato je moj obraz postal
trd kakor kremen in vem, da ne
bom osramoçen.
8InGospod je blizu in opraviçuje
me. Kdo se bo pravdal z
menoj? Stopiva skupaj. Kdo je
moj nasprotnik? Naj se mi pribliœa
in udaril ga bom z moçjo
svojih ust.
9 Kajti Gospod Bog mi bo
pomagal. In vsi ti, ki me bodo

2Nefi 7:10–8:13 62
obsodili, glejte, vsi ti se bodo
postarali kot oblaçilo in pojedel
jih bo molj.
10 Kdo je med vami, ki se boji
Gospoda, ki posluøa glas njegovega
sluœabnika, ki hodi v
temi in nima luçi?
11 Glejte, vsi, ki netite ogenj, ki
vas bo zaobjel z iskrami, hodite
v luçi svojega ognja in v iskrah,
ki ste jih zanetili. To boste prejeli
iz moje roke—v potrtosti boste
legli.
8. POGLAVJE
V poslednjih dneh bo Gospod tolaœil
Sion in zbral Izrael.—Odkupljeni
bodo priøli sredi velike radosti.—
Primerjaj z Izaijem 51 in 52:1–2.
Med leti 559 in 545 pr. Kr.
Prisluhnite mi, vi, ki sledite
praviçnosti. Poglejte k skali, iz
katere ste izklesani, in na odprto
jamo, iz katere ste izkopani.
2 Poglejte k Abrahamu, svojemu
oçetu, in k Sari, k njej, ki vas
je rodila, kajti samo njega sem
poklical in ga blagoslovil.
3 Kajti Gospod bo tolaœil Sion,
tolaœil bo vse njegove opustele
kraje in njegovo divjino bo napravil
kot edenski vrt in njegovo
puøçavo kot Boœji vrt. Tamkaj
bo najti radost in zadovoljstvo,
zahvaljevanje in glas napeva.
4 Prisluhni mi, ljudstvo moje;
in odpri mi svoje uho, o narod
moj; kajti od mene bo priøla
postava in svoje sodbe bom
pustil poçivati za luç ljudem.
5 Moja praviçnost je blizu;
moja odreøitev se je razøirila in
moja roka bo sodila ljudem.
Otoki me bodo çakali in v mojo
roko bodo zaupali.
6 Povzdigni oçi proti nebu in
poglej na Zemljo spodaj; kajti
nebo bo izginilo kot dim in zemlja
se bo postarala kot oblaçilo;
in ti, ki bivajo na njej, bodo umrli
na podoben naçin. Toda moja
odreøitev bo za vekomaj in moja
praviçnost ne bo odpravljena.
7 Prisluhnite mi, vi, ki poznate
praviçnost, ljudje, v srce katerih
sem zapisal svojo postavo, ne
bojte se oçitkov ljudi, niti se ne
bojte njihovega zmerjanja.
8 Kajti molj jih bo poœrl kakor
oblaçilo in çrv jih bo razjedel
kakor volno. Moja praviçnost
pa ostaja na vekomaj in moja
odreøitev iz roda v rod.
9 Zbudi se, zbudi se! Nadeni si
moç, o Gospodova roka; zbudi
se kot v starodavnih dneh. Mar
nisi ti ta, ki je razsekal Rahaba
in ranil zmaja?
10 Mar nisi ti ta, ki je posuøil
morje, vode velike globine; ki
je globine morja napravil za pot
odkupljenim, da so øli preko?
11 Zato se bodo Gospodovi
osvobojenci vrnili in v Sion
priøli s petjem; in nad njihovimi
glavami bosta veçna radost in
svetost; in dosegli bodo veselje
in radost; potrtost in œalovanje
bosta zbeœala.
12 Jaz sem ta; da, jaz sem ta, ki
vas tolaœi. Glej, kdo si, da bi se
moral bati çloveka, ki bo umrl,
in çlovekovega sina, ki bo postal
kakor trava?
13 In pozabljaø Gospoda, svojega
stvaritelja, ki je razprostrl
nebesa in poloœil temelje Zemlje
in se vsak dan nenehno bal

63 2 Nefi 8:14–9:3
zavoljo zatiralçevega besa, kakor
da bi bil pripravljen uniçevati?
In kje je zatiralçev bes?
14 Izgnanec v ujetniøtvu hiti,
da bo kmalu prost in da ne
bo umrl v jami, niti mu ne bo
zmanjkalo kruha.
15 Jaz pa sem Gospod, tvoj
Bog, çigar valovi so buçali; Gospod
nad vojskami mi je ime.
16 In svoje besede sem ti poloœil
v usta, zakril sem te s senco
svoje roke, da zasadim nebesa in
poloœim temelje Zemlje in reçem
Sionu: Glej, ti si moje ljudstvo.
17 Prebudi se, prebudi se, vstani,
o Jeruzalem, ki si pil kelih
njegovega besa iz Gospodove
roke—izpil si zadnje ostanke
oœete kupe trepeta—
18 nikogar ni, ki bi ga vodil,
od vseh sinov, ki so se mu rodili;
niti tega, ki bi ga prijel za roko,
od vseh sinov, ki jih je vzgojil.
19 Ta dva sinova sta priøla k
tebi, katerima bo œal za teboj—
tvoje opustoøenje in tvoje uniçenje
in lakota in meç—in po
kom te bom tolaœil?
20 Tvoji sinovi so oslabeli razen
teh dveh; leœijo na vogalih
vseh ulic; kot divji bik v mreœi
so polni Gospodovega srda,
Boœje graje.
21 Zato sedaj posluøaj tole, ti,
ki si œalosten in pijan in ne od
vina:
22 Tako govori tvoj Gospod,
Gospod in tvoj Bog zastopa
zadevo svojega ljudstva; glej,
iz roke sem ti vzel kupo trepeta,
ostanke kupe svojega besa;
nikoli veç ga ne boø spet pil.
23 Paç pa jo bom poloœil v roke
teh, ki so ti prizadejali boleçino;
ki so rekli tvoji duøi: Prikloni
se, da bomo lahko øli preko—in
svoje telo si polegel kakor tla in
kakor ulico za te, ki so øli preko.
24 Prebudi se, prebudi se, nadeni
svojo moç, o Sion; nadeni
svoja lepa oblaçila, o Jeruzalem,
sveto mesto; kajti odslej neobrezani
in neçisti ne bosta veç
priøla k tebi.
25 Otresi si prah; dvigni se,
usedi se, o Jeruzalem; z vratu si
razveœi vezi, o ujeta sionska hçi.
9. POGLAVJE
Judje se bodo zbrali v vseh svojih
obljubljenih deœelah.—Odkupna
daritev çloveka odkupi od padca.
—Telo umrlih bo vstalo iz groba
in njihova duøa iz pekla in raja.—
Sodilo se jim bo.—Odkupna daritev
je odreøitev iz smrti, pekla, pred
hudiçem in iz neskonçnega muçenja.
— Praviçni bodo reøeni v Boœje
kraljestvo.—Kazni za greh so doloçene.—Izraelov
Sveti je varuh pri
vratih. Med leti 559 in 545 pr. Kr.
In sedaj, moji ljubljeni bratje, to
sem prebral, da bi vi poznali
Gospodove zaveze, ki jih je
sklenil z vso Izraelovo hiøo—
2kijih je iz roda v rod govoril
Judom po ustih svojih svetih
prerokov, in sicer od zaçetka,
dokler ne pride ças, ko se bodo
povrnili v resniçno cerkev in
Boœjo çredo; ko bodo zbrani
doma v deœelah svojega nasledstva
in se bodo nastanili v
vseh svojih obljubljenih deœelah.
3 Glejte, moji ljubljeni bratje,
te besede vam govorim, da
bi se radostili in za vekomaj

2Nefi 9:4–13 64
dvignili glave zavoljo blagoslovov,
ki jih bo Gospod Bog
podelil vaøim otrokom.
4 Kajti vem, da ste se mnogi
od vas veliko poglabljali, da
bi izvedeli o tem, kar bo priølo;
zatorej vem, da veste, da se
mora naøe meso iztroøiti in umreti;
vendar bomo Boga videli v
svojem telesu.
5 Da, vem, da veste, da se bo v
telesu prikazal tistim v Jeruzalemu,
od koder smo priøli; kajti
potrebno je, da bo med njimi;
kajti nujno je, da veliki Stvarnik
dovoli, da po mesu postane
podloœen çloveku in umre za
vse ljudi, da bi mu vsi ljudje
postali podloœni.
6 Kajti kakor je nad vse ljudi
priøla smrt, da bi se izpolnil milostni
naçrt velikega Stvarnika,
tako mora biti moç vstajenja
in vstajenje mora priti k çloveku
zavoljo padca; in do padca
je priølo zavoljo prestopka;
in ker je çlovek padel, je bil
loçen od Gospodove navzoçnosti.
7 Zatorej mora biti neskonçna
odkupna daritev—çe bi neskonçne
odkupne daritve ne
bilo, bi si propadljivost ne mogla
nadeti nepropadljivosti. Zatorej
bi moralo biti, da bi prva sodba,
ki je priøla nad çloveka, trajala
brez konca. In çe bi bilo tako, bi
se to meso moralo uleçi v mater
zemljo h gnitju in razpadanju,
da bi veç ne vstalo.
8 O Boœja modrost, njegova
milost in milostljivost! Kajti,
glejte, çe bi meso veç ne vstalo,
bi naøa duøa postala podloœna
tistemu angelu, ki je padel
izpred navzoçnosti veçnega
Boga in postal hudiç, ki ne bo
veç vstal.
9Innaøa duøa bi neizogibno
postala kakor on in postali bi
hudiçi, angeli hudiçu, loçeni
od Boœje navzoçnosti in ostali
bi z oçetom laœi, v bedi, kjer
je on sam; da, pod tem bitjem,
ki je zapeljal naøe prve starøe,
ki se preobraœa kakor v angela
luçi in çloveøke otroke podœiga
k tajnim morilskim zvezam in
vsem skritim delom teme.
10 O kako velika je dobrota
naøega Boga, ki nam pripravlja
pot za pobeg izpod oblasti te
straøne poøasti; da, tiste poøasti
smrti in pekla, ki jo imenujem
telesna smrt in tudi duhovna
smrt.
11 In zavoljo naçina reøitve
naøega Boga, Izraelovega Svetega,
bo ta smrt, o kateri sem
govoril, ki je telesna, izroçila
mrtve; ta smrt, ki je grob.
12 In ta smrt, o kateri sem
govoril, ki je duhovna smrt, bo
izroçila mrtve; ta duhovna smrt,
ki je pekel; zatorej morata smrt
in pekel izroçiti mrtve in pekel
mora izroçiti ujete duøe in grob
mora izroçiti ujeta telesa in telesa
in çloveøke duøe se bodo
ponovno zdruœili eno z drugim;
in to preko moçi vstajenja Izraelovega
Svetega.
13 O kako velik je Boœji naçrt!
Kajti po drugi strani mora Boœji
raj izroçiti duøe praviçnih in
grob izroçiti telesa praviçnih;
in duøa in telo se ponovno
zdruœita in vsi ljudje postanejo
nepropadljivi in neumrljivi
in so œive duøe s popolnim

65 2 Nefi 9:14–26
védenjem tako kot mi v telesu,
le da bomo imeli popolno
védenje.
14 Zatorej bomo imeli popolno
védenje o vsej svoji krivdi in
svoji neçistosti in svoji goloti;
in praviçni bodo imeli popolno
védenje o svojem radovanju
in svoji praviçnosti, obleçeni v
çistost, da, in sicer v ogrinjalo
praviçnosti.
15 In zgodilo se bo, potem
ko bodo vsi ljudje preøli skozi
to prvo smrt v œivljenje, da bodo
tako postali neumrljivi, se bodo
morali pojaviti pred sodnim
stolom Izraelovega Svetega; in
potem pride sodba in potem se
jim mora soditi po sveti Boœji
sodbi.
16 In zagotovo kakor œivi Gospod,
kajti govoril je Gospod Bog
in njegova veçna beseda je, ki ne
more preminiti, da bodo ti, ki so
praviçni, øe vedno praviçni, in
ti, ki so umazani, øe vedno umazani;
zatorej so ti, ki so umazani,
hudiç in njegovi angeli; in
øli bodo v veçni ogenj, pripravljen
zanje; in njihovo muçenje
je kakor jezero ognja in œvepla,
katerega plamen se dviga na
veke vekov in je brez konca.
17 O veliçina in pravica naøega
Boga! Kajti izvaja vse svoje
besede in izøle so iz njegovih
ust in njegova postava se mora
izpolniti.
18 A, glejte, praviçni, sveti
Izraelovega Svetega, ti, ki so
verovali v Izraelovega Svetega,
ti, ki so prenaøali kriœe sveta
in prezirali njegovo sramoto,
bodo nasledili Boœje kraljestvo,
ki je bilo zanje pripravljeno
od osnovanja sveta in njihova
radost bo za vekomaj popolna.
19 O veliçina milosti naøega
Boga, Izraelovega Svetega! Kajti
svoje svete reøi pred tisto straøno
poøastjo, hudiçem, in smrtjo
in peklom in tistim jezerom
ognja in œvepla, ki je neskonçno
muçenje.
20 O kako velika je svetost
naøega Boga! Kajti vse ve in
niçesar ni, çesar bi ne vedel.
21 In pride na svet, da bo odreøil
vse ljudi, çe bodo prisluhnili
njegovemu glasu; kajti glejte,
trpi boleçine vseh ljudi, da,
boleçine vsakega œivega bitja,
tako moøkih, œensk kot otrok, ki
pripadajo Adamovi druœini.
22 In to trpi, da bi vstajenje
priølo na vse ljudi, da bi vsi stali
pred njim na veliki in sodni dan.
23 In vsem ljudem zapoveduje,
da se morajo pokesati in se krstiti
v njegovem imenu s popolno
vero v Izraelovega Svetega ali
pa ne bodo mogli biti odreøeni
v Boœje kraljestvo.
24 In çe se ne bodo pokesali in
verjeli v njegovo ime in se krstili
v njegovem imenu in vztrajali
do konca, morajo biti prekleti;
kajti tako je govoril Gospod
Bog, Izraelov Sveti.
25 Zatorej je dal postavo; in
kjer niso dobili postave, tam ni
kazni; in kjer ni kazni, tam ni
obsodbe; in kjer ni obsodbe, tam
zavoljo odkupne daritve zanje
veljajo milosti Izraelovega Svetega,
kajti reøi jih njegova moç.
26 Kajti odkupna daritev zadosti
zahtevam pravice nad
vsemi tistimi, ki postave niso
dobili, da so reøeni tiste straøne

2Nefi 9:27–42 66
poøasti, smrti in pekla in hudiça
in jezera ognja in œvepla, ki je
neskonçno muçenje; in povrnejo
se k tistemu Bogu, ki jim je dal
sapo, ki je Izraelov Sveti.
27 A gorje mu, ki je postavo
dobil, da, ki ima vse Boœje
zapovedi kakor mi in ki jih krøi
in ki zapravlja dneve svoje preizkuønje,
kajti njegovo stanje je
straøno!
28 O prekanjeni zlodejev naçrt!
O çloveøka domiøljavost in øibkost
in neumnost! Çe so uçeni,
mislijo, da so modri in ne prisluhnejo
Boœjemu svètu, kajti
zapostavljajo ga, ker predpostavljajo,
da sami vedo, zatorej
je njihova modrost neumnost
in jim ne koristi. In pogubljeni
bodo.
29 Biti uçen pa je dobro, çe
prisluhnejo Boœjim nasvetom.
30 Toda gorje bogatim, ki so
bogati, kar zadeva svet. Kajti
zato ker so bogati, prezirajo siromaøne
in preganjajo krotke
in imajo srce pri svojih zakladih;
zatorej je njihov zaklad njihov
bog. In glejte, njihov zaklad bo
prav tako preminil z njimi.
31 In gorje gluhim, ki noçejo
sliøati; kajti pogubljeni bodo.
32 Gorje slepim, ki noçejo
videti; kajti ti bodo prav tako
pogubljeni.
33 Gorje neobrezanim v srcu,
kajti védenje o njihovih kriviçnostih
jih bo udarilo poslednji
dan.
34 Gorje laœnivcu, kajti vrœen
bo v pekel.
35 Gorje morilcu, ki namerno
ubija, kajti umrl bo.
36 Gorje jim, ki se predajajo
vlaçugarstvu, kajti vrœeni bodo
v pekel.
37 Da, gorje tistim, ki çastijo
malike, kajti nad njimi se radosti
hudiç vseh hudiçev.
38 In skratka, gorje vsem
tistim, ki umrejo v grehih; kajti
vrnili se bodo k Bogu in zrli
njegov obraz in ostali v grehih.
39 O moji ljubljeni bratje,
pomnite, kako strahotno je, çe
krøite proti Svetemu Bogu, in
tudi kako strahotno je, çe podleœete
çarom tistega zviteœa.
Pomnite, biti meseno naravnan
je smrt in biti duhovno naravnan
je veçno œivljenje.
40 O, moji ljubljeni bratje,
nastavite uho mojim besedam.
Pomnite veliçino Izraelovega
Svetega. Ne recite, da sem proti
vam govoril hude reçi; kajti çe
boste, se boste rogali resnici;
kajti govoril sem besede vaøega
Stvaritelja. Vem, da so besede
resnice teœke za vsako neçistost;
a praviçni se jih ne bojijo, kajti
ljubijo resnico in se ne zamajajo.
41 O potem, moji ljubljeni
bratje, pridite h Gospodu, k
Svetemu. Pomnite, da so njegova
pota praviçna. Glejte, ozka je
pot za çloveka, toda leœi v ravni
smeri pred njim in vrata varuje
Izraelov Sveti; in tam nima v
sluœbi nobenega sluœabnika; in
ni druge poti kakor pri vratih;
kajti ne da se ga prevarati, kajti
Gospod Bog mu je ime.
42 In kdor trka, temu bo
odprl; in modri in uçeni in ti, ki
so bogati, ki so naduti zavoljo
svoje uçenosti in svoje modrosti
in svojega bogastva—da, ti so
ti, katere prezira; in çe tega ne

67 2 Nefi 9:43–54
bodo zavrgli in se pred Bogom
ne imeli za nespametne in se ne
spustili v globine poniœnosti,
jim ne bo odprl.
43 Paç pa bodo reçi modrih in
razumnih pred njimi za vekomaj
skrite—da, tista sreça, ki je
pripravljena za svete.
44 O moji ljubljeni bratje,
pomnite moje besede. Glejte,
snamem si oblaçila in jih pred
vami otresem; molim k Bogu, ki
je moja odreøitev, da me preiøçe
s svojim vsevidnim oçesom;
zatorej boste vedeli na poslednji
dan, ko se bo vsem ljudem sodilo
po njihovih delih, da je Izraelov
Bog priçeval, da sem s svoje
duøe otresel vaøe kriviçnosti in
da stojim pred njim v svetlosti
in sem oçiøçen vaøe krvi.
45 O moji ljubljeni bratje, odvrnite
se od svojih grehov; otresite
se verig tega, ki bi vas trdno
zvezal; pridite k tistemu Bogu,
ki je skala vaøe odreøitve.
46 Pripravite svojo duøo za
tisti slavni dan, ko se bo pravica
podelila praviçnim, in sicer
na sodni dan, da od straønega
strahu ne boste zlezli vase; da
se vam ne bo treba v popolnosti
spomniti svoje straøne krivde
in ne boste primorani vzklikniti:
Svete, svete so tvoje sodbe, o
Gospod Bog Vsemogoçni—toda
poznam svojo krivdo; prekrøil
sem tvojo postavo in moji
prekrøki so moji; in hudiç me je
pridobil, da sem œrtev njegove
straøne bede.
47 A glejte, bratje moji, ali je
potrebno, da vas prebudim v
straøno resniçnost tega? Mar
bi vam brazdal duøo, çe bi vi
imeli çiste misli? Ali bi bil jasen
glede jasnosti resnice, çe bi bili
vi prosti greha?
48 Glejte, çe bi bili sveti, bi
vam govoril o svetosti; ker pa
niste sveti in name gledate kot
na uçitelja, mora biti potrebno,
da vas uçim o posledicah greha.
49 Glejte, moji duøi se greh
gnusi in srce se mi radosti v
praviçnosti; in slavil bom sveto
ime mojega Boga.
50 Pridite, bratje moji, vsi, ki
ste œejni, pridite k vodam; in ta,
ki nima denarja, pridi, kupi in
jej; da, pridi, kupi vina in mleka
brez denarja in brez cene.
51 Zatorej ne zapravljajte denarja
za tisto, kar nima vrednosti,
niti ne delajte tistega, kar
ne more zadovoljiti. Marljivo
mi prisluhnite in pomnite besede,
katere sem govoril; in pridite
k Izraelovemu Svetemu in se
gostite s tistim, kar ne premine,
niti se ne more pokvariti, in naj
se vaøa duøa radosti v obilju.
52 Glejte moji ljubljeni bratje,
pomnite besede svojega Boga;
nenehno molite k njemu podnevi
in se zahvaljujte njegovemu
svetemu imenu ponoçi. Naj se
vaøe srce radosti.
53 In glejte, kako velike so Gospodove
zaveze in kako velika je
njegova blagohotnost do çloveøkih
otrok; in zavoljo njegove veliçine
in njegove milostljivosti in
milosti nam je obljubil, da naøe
potomstvo ne bo v celoti pobito
v mesu, paç pa jim bo prizanesel;
in v prihodnjih rodovih
bodo postali praviçna veja
Izraelove hiøe.
54 In sedaj, bratje moji, bi vam

2Nefi 10:1–14 68
øe govoril; a preostanek svojih
besed vam bom izjavil jutri.
Amen.
10. POGLAVJE
Judje bodo kriœali svojega Boga.—
Razkropljeni bodo, dokler ne bodo
zaçeli verjeti vanj.—Amerika bo
deœela svobode, kjer ne bo vladal
kralj.—Spravite se z Bogom in si
preko njegove milostljivosti zasluœite
odreøitev. Med leti 559 in 545
pr. Kr.
In sedaj vam jaz, Jakob, spet
govorim, moji ljubljeni bratje, o
tej praviçni veji, o kateri sem
govoril.
2 Kajti glejte, obljube, ki smo
jih prejeli, so nam bile obljubljene,
kar se tiçe telesa; kot
mi je bilo zatorej pokazano, da
se bodo mnogi izmed naøih
otrok po mesu pogubili zavoljo
nevere, vendar bo Bog milosten
do mnogih; in naøi otroci
se bodo vrnili, da bodo lahko
priøli k tistemu, kar jim bo dalo
pravo védenje o njihovem
Odkupitelju.
3 Kot sem vam zatorej rekel,
mora biti potrebno, da bo Kristus—kajti
prejønjo noç mi je
angel rekel, da se bo tako imenoval—priøel
med Jude, med
tiste, ki so bolj zlobni del sveta;
in kriœali ga bodo—kajti tako
mora biti z naøim Bogom in ni
drugega naroda na Zemlji, ki bi
kriœal svojega Boga.
4 Kajti çe bi se bili med drugimi
narodi zgodili ti mogoçni
çudeœi, bi se pokesali in vedeli,
da je njihov Bog.
5 Zavoljo kvaziduhovniøtva
in kriviçnosti pa bodo tisti v
Jeruzalemu postali trdovratni
do njega, da bo kriœan.
6 Zavoljo njihovih kriviçnosti
bodo zatorej nadnje priøla opustoøenja,
lakote, kuœne bolezni
in prelivanja krvi; in ti, ki ne
bodo pobiti, bodo razkropljeni
med vse narode.
7Aglejte, tako govori Gospod
Bog: Ko pride dan, ko bodo
verjeli vame, da sem Kristus,
takrat se bom zavezal z njihovimi
oçeti, da se bodo vrnili v
mesu, na Zemlji, v deœele njihovega
nasledstva.
8Inzgodilo se bo, da jih bom
zbral z dolge razkropljenosti z
otokov morja in s øtirih strani
sveta; in narodi Nejudov bodo
veliki v mojih oçeh, govori Bog,
ko jih bom nosil v deœele njihovega
nasledstva.
9 Da, kralji Nejudov bodo
njihovi skrbniki in njihove kraljice
bodo postale dojilje; zatorej
so velike Gospodove obljube
Nejudom, kajti govoril je in
kdo lahko oporeka?
10 A glejte, ta deœela, govori
Bog, bo deœela tvojega nasledstva
in Nejudje bodo v deœeli
blagoslovljeni.
11 In za Nejude bo ta deœela
deœela svobode in v deœeli ne
bo kraljev, ki bi se dvignili nad
Nejude.
12 In to deœelo bom utrdil
pred drugimi narodi.
13 In ta, ki se bori proti Sionu,
bo pogubljen, govori Bog.
14 Kajti ta, ki proti meni vzdigne
kralja, bo pogubljen, kajti,
jaz, Gospod, kralj nebes, bom

69 2 Nefi 10:15–11:1
njihov kralj in za vekomaj bom
luç njim, ki sliøijo moje besede.
15 Zatorej moram zato, da se
bodo izpolnile moje zaveze,
ki sem jih sklenil s çloveøkimi
otroki, ki jih bom izpolnil,
medtem ko so v mesu, uniçiti
skrita dela teme in morilcev in
gnusob.
16 Zatorej bo ta, ki se bori proti
Sionu, tako Jud kot Nejud, tako
zasuœnjeni kot svobodni, tako
moøki kot œenska, pogubljen;
kajti ti so ti, ki so vlaçuga vse
zemlje; kajti ti, ki niso z menoj,
so proti meni, govori Bog.
17 Kajti izpolnil bom svoje
obljube, ki sem jih sklenil s
çloveøkimi otroki, ki jih bom
spolnil, ko so v mesu—
18 zatorej moji ljubljeni bratje,
tako govori Bog: Z roko Nejudov
bom udaril tvoje potomstvo;
vendar bom Nejudom omehçal
srce, da bodo do njih kakor oçe;
zatorej bodo Nejudje blagoslovljeni
in priøteti bodo k Izraelovi
hiøi.
19 Zatorej bom to deœelo za
vekomaj posvetil za tvoje potomstvo
in njim, ki bodo priøteti
med tvoje potomstvo, za deœelo
njihovega nasledstva; kajti
izvoljena deœela je, mi govori
Bog, izmed vseh drugih deœel,
zatorej bom naredil, da me bodo
vsi ljudje, ki bivajo v njej, çastili,
govori Bog.
20 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
ker vidim, da nam je naø usmiljeni
Bog dal tako veliko védenje
o tem, ga pomnimo in svoje
grehe odloœimo in ne poveøajmo
glave, kajti nismo zavrœeni;
vendar so nas pregnali iz deœele
naøega nasledstva; ampak vodeni
smo bili v boljøo deœelo, kajti
Gospod nam je morje napravil
za pot in na morskem otoku smo.
21 Velike pa so Gospodove
obljube tem, ki so na morskih
otokih; ker zatorej pravi otoki,
jih mora biti veç kot ta in prav
tako so poseljeni z naøimi brati.
22 Kajti glejte, Gospod Bog jih
je od çasa do çasa izpeljal iz
Izraelove hiøe po svoji volji in
zadovoljstvu. In sedaj glejte,
Gospod se spomni vseh teh, ki
so bili odlomljeni, zatorej se
spomni tudi nas.
23 Zato naj se vam srce razveseli
in pomnite, da lahko svobodno
delujete—lahko izberete
pot veçne smrti ali pa pot veçnega
œivljenja.
24 Zatorej, moji ljubljeni bratje,
se spravite z Boœjo voljo in ne z
voljo hudiça in mesa; in pomnite,
potem ko se boste spravili z
Bogom, da je samo v in po Boœji
milostljivosti, da ste reøeni.
25 Naj vas zatorej z moçjo
vstajenja Bog dvigne iz smrti in
prav tako z moçjo odkupne daritve
iz veçno trajajoçe smrti,
da boste sprejeti v veçno Boœje
kraljestvo, da ga boste hvalili z
boœjo milostljivostjo. Amen.
11. POGLAVJE
Jakob je videl Odkupitelja.—Mojzesova
postava govori o Kristusu
in dokaœe, da bo priøel. Med leti
559 in 545 pr. Kr.
In sedaj, Jakob je tisti ças mojemu
ljudstvu govoril veliko veç;
vendar sem dal zapisati samo

2Nefi 11:2–12:6 70
to, kajti kar sem zapisal, mi
zadostuje.
2Insedaj, jaz, Nefi, zapiøem
veç Izaijevih besed, kajti njegove
besede radostijo mojo duøo.
Kajti svoje ljudstvo bom primerjal
z vsemi njegovimi besedami
in jih razposlal vsem svojim
otrokom, kajti resniçno je videl
Odkupitelja, prav kakor sem
ga videl sam.
3Intudi moj brat, Jakob, ga
je videl, kakor sem ga videl
jaz; zatorej bom njune besede
razposlal svojim otrokom v
dokaz, da so moje besede resniçne.
Zatorej bom po besedah
treh, je govoril Bog, potrdil
svojo besedo. Vendar Bog poølje
veç priç in vse svoje besede
dokaœe.
4 Glejte, moja duøa se radosti,
ko svojemu ljudstvu prinaøam
dokaze o Kristusovem prihodu;
kajti zato je bila Mojzesova
postava dana; in vse, kar je Bog
dal çloveku od zaçetka sveta,
govori o njem.
5Inmoja duøa se prav tako
radosti Gospodovih zavez, ki
jih je sklenil z naøimi oçeti;
da, moja duøa se radosti njegove
miline in njegove pravice
in moçi in milosti in velikega
in veçnega naçrta reøitve iz
smrti.
6 In moja duøa se radosti,
ko svojemu ljudstvu prinaøam
dokaze, da bodo, çe Kristus ne
pride, vsi ljudje pogubljeni.
7 Kajti çe ni Kristusa, ni Boga;
in çe ni Boga, ni nas, ker bi
ne bilo stvarjenja. Ampak Bog
je in on je Kristus in pride ob
polnosti svojega lastnega çasa.
8Insedaj zapiøem nekatere od
Izaijevih besed, da se bo lahko,
kdor koli od mojega ljudstva bo
te besede videl, v srcu dvignil
in se radostil zavoljo vseh ljudi.
To so sedaj te besede in z njimi
se lahko primerjate vi in vsi
ljudje.
12. POGLAVJE
Izaija vidi tempelj poslednjih dni,
zbiranje Izraela in tisoçletno sodbo
in mir.—Ponosni in zlobni bodo
poniœani ob drugem prihodu.—
Primerjaj z Izaijem 2. Med leti
559 in 545 pr. Kr.
Beseda, ki jo je videl Izaija,
Amocov sin, o Judu in Jeruzalemu:
2Inzgodilo se bo poslednje
dni, ko bo gora Gospodove hiøe
utrjena na vrhu gora in bo
povzdignjena nad hribe in vsi
narodi bodo pritekali k njej.
3Inveliko ljudstev bo ølo in
reklo: Pridite in pojdimo na
Gospodovo goro, v hiøo Jakobovega
Gospoda; in pouçeval nas
bo o svojih poteh in hodili bomo
po njegovih stezah; kajti postava
bo priøla s Siona in Gospodova
beseda iz Jeruzalema.
4Inrazsojal bo med narodi in
grajal mnoga ljudstva; in meçe
bodo prekovali v lemeœe in sulice
v srpe—narod ne bo vzdignil
meça proti narodu, niti se ne
bodo veç uçili vojskovanja.
5OJakobova hiøa, pridite in
hodimo v Gospodovi luçi; da,
pridite, kajti vsi ste skrenili,
vsakdo na svoja hudobna pota.
6 Zato si, o Gospod, zapustil

71 2 Nefi 12:7–13:1
svoje ljudstvo, Jakobovo hiøo,
ker so polni navad vzhoda in
posluøajo vedeœevalce, kot so
Filistejci, in ugajajo jim otroci
tujcev.
7 Njihova deœela je prav tako
polna srebra in zlata, niti ni
konca njihovim zakladom; njihova
deœela je prav tako polna
konjev, niti ni konca njihovim
koçijam.
8 Njihova deœela je prav tako
polna malikov; çastijo delo
svojih lastnih rok, tisto, ki so ga
napravili njihovi lastni prsti.
9 In navaden çlovek se ne
prikloni in mogoçneœ ne postane
poniœen, zato mu ne odpustí.
10 O ti zlobni, vstopi v skalo
in se skrij v prah, kajti Gospodov
strah in slava njegovega
veliçanstva te bosta udarila.
11 In zgodilo se bo, da bodo
vzviøeni pogledi ljudi postali
poniœni in çloveøka vzviøenost
se bo priklonila in samo Gospod
bo povzdignjen tistega dne.
12 Kajti dan Gospoda nad
vojskami kmalu pride nad vse
narode, da, nad vsakogar; da,
nad ponosne in vzviøene in nad
vsakogar, ki se visoko nosi, in
bo poniœan.
13 Da, in Gospodov dan bo
priøel nad vse libanonske cedre,
kajti visoke so in se visoko
dvigajo in nad vse baøanske
hraste;
14 in nad vse visoke gore in
nad vse hribe in nad vse narode,
ki se visoko nosijo, in nad vsako
ljudstvo;
15 in nad vsak visok stolp in
nad vsako utrjeno obzidje;
16 in nad vse ladje morja in
nad vse ladje iz Tarøiøa in nad
vse prijetne slike.
17 In çloveøka vzviøenost se bo
priklonila in çloveøka oøabnost
se bo spustila; in tistega dne bo
poviøan samo Gospod.
18 In malikom bo docela napravil
konec.
19 In øli bodo v skalnate votline
in v zemeljske jame, kajti
nadnje bo priøel strah pred
Gospodom in udarila jih bo
slava njegovega veliçanstva,
ko bo vstal, da bo straøno zatresel
zemljo.
20 Tisti dan bo çlovek vrgel
srebrne malike in zlate malike,
ki si jih je napravil za çaøçenje,
krtom in netopirjem;
21 da bodo øli v gorske votline
in v skalnate razpoke, kajti
nadnje bo priøel strah pred Gospodom
in veliçanstvo njegove
slave jih bo udarilo, ko bo vstal,
da bo straøno zatresel zemljo.
22 Obrnite se proç od çloveka,
çigar sapa je v njegovih nosnicah;
kajti kolikøna je sploh
njegova vrednost?
13. POGLAVJE
Juda in Jeruzalem bosta kaznovana
zavoljo neposluønosti.—Gospod
prosi za svoje ljudstvo in mu sodi.
— Sionske hçere so preklete in
muçene zavoljo svoje posvetnosti.
—Primerjaj z Izaijem 3. Med leti
559 in 545 pr. Kr.
Kajti glej, Gospod, Gospod nad
vojskami, Jeruzalemu in Judu
odtegne podporo in oporo, vso
oporo v kruhu in vso podporo
v vodi—

2Nefi 13:2–24 72
2 mogoçneœu in bojevniku,
sodniku in preroku in razumnemu
in staremu;
3 poveljniku petdesetih in
çastnemu moœu in svetovalcu
in spretnemu obrtniku in zgovornemu
govorniku.
4 In otroke jim bom dal za
prince in otroçiçi bodo vladali
nad njimi.
5Inljudje bodo zatirali drug
drugega in vsak svojega bliœnjega;
otrok se bo ponosno
obnaøal do starega in prostak
do çastitljivega.
6 Ko se bo çlovek polastil
bratove hiøe, ki je oçetova, in
bo rekel: Obleko imaø, bodi nam
vladar in ta podrtija naj bo v
tvojih rokah—
7 tisti dan bo zaprisegel, rekoç:
Ne bom zdravnik; kajti v
moji hiøi ni ne kruha ne obleke;
ne delajte me za vladarja
ljudstvu.
8 Kajti Jeruzalem je uniçen in
Juda je padel, ker so bili njihovi
jeziki in njihova dejanja proti
Gospodu, da so izzvali oçi
njegove slave.
9 Izraz njihovih obliçij priça
proti njim in oznanja njihov
greh, in sicer kakor v Sodomi in
ne morejo ga skriti. Gorje njihovim
duøam, kajti nagradile so
se z zlom!
10 Recite praviçnim, da je z
njimi dobro; kajti jedli bodo
sad svojih dejanj.
11 Gorje hudobnim, kajti pogubljeni
bodo; kajti nad njimi
bo plaçilo njihovih rok!
12 In ljudje moji, otroci so
njihovi zatiralci in vladajo jim
œenske. O ljudstvo moje, ti, ki
te vodijo, povzroçajo, da delaø
napake, in uniçujejo pot tvojih
steza.
13 Gospod je vstal, da bo prosil
zanje, in stoji, da bo ljudem
sodil.
14 Gospod bo sodil s starodavnimi
svojega ljudstva in s princi
le–tega; kajti pojedli ste vinograd
in naropano pri siromaku v
svojih hiøah.
15 Kaj mislite? Moje ljudstvo
izniçujete in surovo ravnate s
siromaønimi, govori Gospod
nad vojskami.
16 Gospod nadalje govori: Ker
so sionske hçere oøabne in
hodijo z iztegnjenimi vratovi in
poœeljivimi oçmi, hodijo in stopicajo,
ko gredo, in z nogami
delajo œvenket—
17 zato bo Gospod z garjami
udaril tème sionskih hçera in
Gospod bo razgalil njihovo
goloto.
18 Tisti dan bo Gospod odvzel
bliøç njihovih œvenketajoçih
okraskov in lasnih mreœic in
okraskov, okroglih kakor luna;
19 veriœic in zapestnic in
palçnikov;
20 çepic in noœnega okrasja in
naglavnih trakov in ploøçic in
uhanov;
21 prstanov in nosnih draguljev,
22 ogrinjal in plaøçev in rut in
lasnih igel,
23 zrcal in tanko tkanega platna
in kapuc in tançic.
24 In zgodilo se bo, da bo
namesto sladkega vonja smrad
in namesto opasja raztrganina;
in namesto dobro urejenih las
pleøa; in namesto telovnika

73 2 Nefi 13:25–15:6
opasana raøevina; oœganost namesto
lepote.
25 Tvoji moœje bodo padli pod
meçem in tvoji mogoçni v vojni.
26 In njegova vrata bodo
objokovala in œalovala in opustoøeno
bo in bo sedelo na tleh.
14. POGLAVJE
Sion in njegove hçere bodo odkupljene
in oçiøçene v tisoçletnem
dnevu.—Primerjaj z Izaijem 4.
Med leti 559 in 545 pr. Kr.
In tisti dan se bo sedem œena
oprijelo enega moœa, rekoç:
Jedle bomo svoj lastni kruh
in nosile svoja lastna oblaçila;
samo dovoli se nam imenovati
s tvojim imenom, da nam bodo
oçitki odvzeti.
2 Tisti dan bo Gospodova veja
lepa in veliçastna; sad zemlje
izvrsten in lep za tiste, ki so
pobegnili iz Izraela.
3Inzgodilo se bo, ti, ki so jih
pustili v Sionu in ki so ostali v
Jeruzalemu, se bodo imenovali
sveti, vsakdo, ki je zapisan med
œiveçimi v Jeruzalemu—
4koboGospod izmil umazanijo
sionskih hçera in bo oçistil kri
Jeruzalema iz srede le–tega z
duhom sodbe in z duhom ognja.
5 In Gospod bo na vsakem
bivaliøçu na gori ustvaril Sion in
na njegovih zborovanjih oblak
in dim podnevi in sij plameneçega
ognja ponoçi; kajti nad vsem
sionskim veliçastjem bo zaøçita.
6Inpodnevi bo svetiøçe dajalo
senco pred vroçino in bo pribeœaliøçe
in zavetje pred nevihto
in deœjem.
15. POGLAVJE
Gospodov vinograd (Izrael) bo
opustel in njegovo ljudstvo bo
razkropljeno.—Ko bodo v odpadlem
in razkropljenem stanju, bo
nadnje priølo gorje.—Gospod bo
dal znak in zbral Izrael.—Primerjaj
z Izaijem 5. Med leti 559 in 545
pr. Kr.
In potem bom svojemu preljubemu
pel pesem mojega ljubljenega,
ki se bo nanaøala na
njegov vinograd. Moj preljubi
ima vinograd na zelo rodovitnem
griçu.
2Inogradil ga je in iz le–tega
zbral vse kamenje in ga zasadil
z najizbranejøo trto in v njegovi
sredi zgradil stolp in v njem
napravil tudi stiskalnico; in
prizadeval si je, da bi obrodil
grozdje, in obrodil je divje
grozdje.
3Insedaj, o jeruzalemski prebivalci
in Judovi moœje, razsodite,
rotim vas, med menoj in
mojim vinogradom.
4 Kaj veç bi se øe dalo storiti
z mojim vinogradom, çesar
nisem storil v njem? Ko sem si
zatorej prizadeval, da bi obrodil
grozdje, je obrodil divje
grozdje.
5Insedaj pridite; povedal vam
bom, kaj bom storil s svojim vinogradom—odstranil
bom œivo
mejo le–tega in objeden bo; in
podrl bom obzidje le–tega in
poteptan bo;
6inpustil ga bom pusteti; ne
bo obrezan ne okopan; ampak
bodo pognale divje roœe in
trnje; prav tako bom zapovedal

2Nefi 15:7–26 74
oblakom, naj nad njim ne deœujejo
deœja.
7 Kajti vinograd Gospoda nad
vojskami je Izraelova hiøa in
Judovi moœje njegova prijetna
sadika; in çakal je na razsodbo
in glej, zatiranje; na praviçnost,
a glej, krik.
8 Gorje jim, ki dodajajo hiøo
hiøi, dokler ni veç prostora, da
bi se jih lahko same postavilo
na sredo zemlje!
9Vmoja uøesa je govoril Gospod
nad vojskami, po resnici
bodo mnoge hiøe opustele in
mogoçna in lepa mesta bodo
brez prebivalcev.
10 Da, deset oralov vinograda
bo dalo en çeber in en tovor
semena bo dal en økaf.
11 Gorje jim, ki se zjutraj dvigajo
zgodaj, da lahko sledijo
moçni pijaçi, ki nadaljujejo do
noçi in vino jih podœiga!
12 In harfa in viola in tamburin
in piøçal in vino so na njihovih
gostijah; ne ozirajo se na Gospodovo
delo, niti ne pretehtajo
izvajanja njegovih rok.
13 Zato je moje ljudstvo odølo
v ujetniøtvo, ker nimajo spoznanja;
in njihovi ugledni moœje
gladujejo in njihove mnoœice je
izsuøila œeja.
14 Zato se je pekel poveçal in
odprl neizmerna usta; in njihovo
veliçastje in njihove mnoœice
in njihov bliøç in ta, ki se radosti,
se bodo spustili vanj.
15 In navaden çlovek bo zruøen
in mogoçneœ bo poniœan in oçi
vzviøenega bodo poniœane.
16 A Gospod nad vojskami bo
povzdignjen v sodbi in Bog, ki je
svet, bo posveçen v praviçnosti.
17 Potem se bodo jagnjeta hranila
na svoj naçin in opustela
mesta debelih bodo jedli tujci.
18 Gorje jim, ki vleçejo kriviçnost
z vrvmi neçimrnosti in
greønost kot voz na konopcih;
19 ki pravijo: Pohiti naj, se podviza
s svojim delom, da ga bomo
lahko videli; in naj se namera
Izraelovega Svetega pribliœa in
pride, da jo bomo lahko poznali.
20 Gorje jim, ki imenujejo zlo
dobro in dobro zlo, ki imajo
temo za luç in luç za temo, ki
imajo grenko za sladko in sladko
za grenko!
21 Gorje modrim v njihovih
lastnih oçeh in razumnim v
njihovem lastnem pogledu!
22 Gorje mogoçnemu pri pitju
vina in moçnemu çloveku, ki
meøa moçno pijaço;
23 ki opraviçujejo zlobnega za
plaçilo in odvzemajo praviçnost
praviçnemu!
24 Zato bo, kakor ogenj pogoltne
strniøçe in plamen pouœije
pleva, njihova korenina
gniloba in njihovo cvetje se
bo dvigalo kakor prah; ker so
zavrgli postavo Gospoda nad
vojskami in prezirali besedo
Izraelovega Svetega.
25 Zato se Gospodova jeza
razvnema nad njegovim
ljudstvom in nadnje je iztegnil
svojo roko in jih udaril; in tresli
so se griçi in njihova trupla so
bila raztrgana sredi ulic. Kajti
vsa ta njegova jeza se ni obrnila
proç, njegova roka pa je øe
vedno iztegnjena.
26 In dal bo znak narodom od
daleç in jim poœviœgal s konca
zemlje; in glej, priøli bodo naglo

75 2 Nefi 15:27–16:13
s hitrostjo; med njimi nobeden
ne bo utrujen ne opotekajoç.
27 Nobeden ne bo dremal ne
spal; niti se ne bo razvezalo
opasje njihovih ledij, niti se
ne bo strgala vezalka njihovih
çevljev;
28 çigar puøçice bodo ostre in
vsi njihovi loki napeti in kopita
njihovih konjev bodo kakor
kremen in njihova kolesa kakor
vrtinçasti vihar, njihovo rjovenje
kakor levje.
29 Rjoveli bodo kakor mladi
levi; da, rjoveli bodo in preœali
na œrtev in odnesli jo bodo
zagotovo in nihçe je ne bo reøil.
30 In tisti dan bodo rjoveli
nadnje kakor rjovenje morja; in
çe bodo pogledali nad deœelo,
glej, tema in potrtost in luç
nebes le–te je potemnela.
16. POGLAVJE
Izaija vidi Gospoda.—Izaiju so
grehi odpuøçeni.—Poklican je k
prerokovanju.—Prerokuje o Judovi
zavrnitvi Kristusovega pouçevanja.
—Preostanek se bo vrnil.—Primerjaj
z Izaijem 6. Med leti 559 in
545 pr. Kr.
V letu, kojeumrl kralj Uzija,
sem prav tako videl Gospoda,
sedeçega na prestolu, visokem
in vzviøenem, in njegova vleçka
je polnila tempelj.
2 Nad tem so stali serafi; vsak
je imel øest kril; z dvema si je
zakrival obraz in z dvema si
je zakrival stopala in z dvema
je letel.
3 In eden je zaklical drugemu
in rekel: Svet, svet, svet je
Gospod nad vojskami; vsa zemlja
je polna njegove slave.
4Inobglasu tega, ki je klical,
so se premaknili podboji vrat
in hiøa se je napolnila z dimom.
5 Potem sem rekel: Gorje mi,
kajti izgubljen sem; ker sem
çlovek neçistih ustnic; in prebivam
sredi ljudstva neçistih
ustnic; kajti moje oçi so videle
Kralja, Gospoda nad vojskami.
6 Potem je k meni priletel
eden od serafov, drœeç v roki
œerjavico, ki jo je bil s kleøçami
vzel z oltarja;
7inpoloœil mi jo je na usta
in rekel: Glej, to se je dotaknilo
tvojih ustnic; in tvoja kriviçnost
ti je odvzeta in tvoj greh oçiøçen.
8 Prav tako sem zasliøal Gospodov
glas, ki je rekel: Koga naj
poøljem in kdo bo øel za nas?
Potem sem rekel: Tukaj sem;
mene poølji.
9 In rekel je: Pojdi in povej
temu ljudstvu—dobro posluøajte,
a niso razumeli; in dobro
glejte, a niso doumeli.
10 Napravi srca tega ljudstva
brezçutna in njihova uøesa napravi
teœka in zapri jim oçi—da
z oçmi ne bodo videli in z uøesi
sliøali in v srcu razumeli in se
spreobrnili in ozdraveli.
11 Potem sem rekel: Gospod,
kako dolgo? In rekel je: Dokler
mesta ne bodo pustela brez
prebivalca in hiøe brez ljudi in bo
deœela popolnoma opustoøena;
12 in Gospod je ljudi preselil
daleç proç, kajti velika bo zapuøçenost
sredi deœele.
13 Ampak øe desetina jih bo
in vrnili se bodo in objedeni
bodo kakor lipa in kakor hrast,

2Nefi 17:1–19 76
katerega sok je v njiju, ko odvrœeta
svoje listje; tako bo sveto
potomstvo sok le–teh.
17. POGLAVJE
Efrájim in Sirija bijeta vojno proti
Judu.—Kristus se bo rodil devici.
—Primerjaj z Izaijem 7. Med leti
559 in 545 pr. Kr.
In zgodilo se je v dnevih Ahaza,
Jotamovega sina, Uzijevega
vnuka, Judovega kralja, da sta
Recin, kralj Sirije in Pekah,
Remaljájev sin, Izraelov kralj,
øla proti Jeruzalemu v vojno,
aganista mogla premagati.
2 In Davidovi hiøi je bilo
povedano, rekoç: Sirija je zdruœena
z Efrájimom. In vztrepetalo
je njegovo srce in srce njegovega
ljudstva, in sicer kakor z vetrom
vztrepeta gozdno drevje.
3 Potem je Gospod rekel Izaiju:
Pojdi sedaj Ahazu naproti, ti
in Øear Jaøub, tvoj sin, na konec
vodovoda k zgornjemu zbiralniku
na cesto ob belivçevem polju;
4inmureci: Bodi pozoren in
miruj; ne boj se, niti naj se ti
srce ne plaøi zavoljo dveh repov
teh kadeçih se ogorkov, zavoljo
straøne Recinove jeze nad Sirijo
in jeze Remaljájevega sina.
5 Ker so Sirija, Efrájim in
Remaljájev sin podvzeli zle
namere proti tebi, rekoç:
6 Pojdimo nad Juda in si ga
podvrzimo in tamkaj si napravimo
vejo in v njeni sredi postavimo
kralja, da, Tabealovega sina.
7 Tako govori Gospod Bog:
Ne bo vzdrœalo, niti se ne bo
zgodilo.
8 Kajti glava Sirije je Damask
in glava Damaska, Recin; in v
trikrat dvajset in petih letih
bo Efrájim razbit, da ne bo
ljudstvo.
9Inglava Efrájima je Samarija
in glava Samarije je Remaljájev
sin. Çe ne boste verovali, zagotovo
ne boste obstali.
10 Nadalje je Gospod spet
govoril Ahazu, rekoç:
11 Gospoda, svojega Boga,
prosi za znamenje; zanj prosi
bodisi v globinah ali v viøavah
zgoraj.
12 Ahaz pa je rekel: Ne bom
prosil, niti ne bom skuøal Gospoda.
13 In rekel je: Sedaj posluøajte,
o Davidova hiøa; ali vam je malenkost
utrujati ljudi, toda mar
boste utrujali tudi mojega Boga?
14 Zato vam bo Gospod sam
dal znamenje—glejte, devica
bo spoçela in rodila sina in imenovala
ga bo Emanuel.
15 Maslo in med bo jedel, da
bo znal zavraçati zlo in izbirati
dobro.
16 Kajti preden bo deçek znal
zavraçati zlo in izbirati dobro,
bosta deœelo, ki jo sedaj prezirate,
zapustila oba njena kralja.
17 Gospod bo poslal nadte in
nad tvoje ljudstvo in nad hiøo
tvojega oçeta dneve, ki niso
priøli od dneva, ko je Efrájim
odøel od Juda, kralja Asirije.
18 In tistega dne se bo zgodilo,
da bo Gospod poœviœgal muhi,
ki je v najbolj oddaljenem delu
Egipta, in çebeli, ki je v asirski
deœeli.
19 In priøle bodo in se vse
odpoçile v opustoøenih dolinah

77 2 Nefi 17:20–18:12
in luknjah v skalah in na vseh
trnih in na vsem grmovju.
20 Istega dne bo Gospod obril
z britvijo, ki so jo najeli ti preko
reke, po asirskem kralju, glavo
in dlake po nogah; in pouœila
bo tudi brado.
21 In tisti dan se bo zgodilo,
çlovek bo hranil telico in dve
ovci;
22 in tisti dan se bo zgodilo,
zavoljo obilice mleka, ki ga
bodo dajale, bo jedel maslo; kajti
maslo in med bo jedel vsak, ki
bo ostal v deœeli.
23 In tisti dan se bo zgodilo,
vsak kraj, kjer je bilo tisoç trt po
tisoç srebrnikov, kateri bo za
robidovje in trnje.
24 Semkaj bodo priøli moœje
s puøçicami in loki, ker bo vsa
deœela postala robidovje in
trnje.
25 In na vse griçe, ki jih
bodo okopavali z motiko, tjakaj
strah pred robidovjem in
trnjem ne bo priøel; ampak jih
bodo pasli volovi in teptala
manjøa œivina.
18. POGLAVJE
Kristus bo kamen spotike in skala
pohujøanja.—Iøçite Gospoda ne
çivkajoçih çarovnikov.—Za vodilo
se obrnite k postavi in k priçevanju.
—Primerjaj z Izaijem 8. Med leti
559 in 545 pr. Kr.
Nadalje mi je Gospodova
beseda rekla: Vzemi si velik
zvitek in nanj zapiøi s çlovekovim
pisalom glede Maher–
Øalal–Haø–Baza.
2 Izvolil sem si zvesti priçi, da
bosta poroçali, duhovnika Urijá
in Jeberehjájevega sina Zaharija.
3Inøel sem k prerokinji; in
spoçela je in rodila sina. Potem
mi je Gospod rekel: Poimenuj
ga Maher–Øalal–Haø–Baz.
4 Kajti glej, otrok ne bo znal
klicati moj oçe in moja mati, œe
bodo bogastva Damaska in plen
Samarije odnesli pred asirskega
kralja.
5 Gospod mi je prav tako spet
spregovoril, rekoç:
6 Kajti ker to ljudstvo zavraça
Siloaøke vode, ki teçejo mirno,
in se radostijo v Recinovem in
Remaljájevem sinu;
7 zato torej glej, Gospod pripelje
nadnje reçne vode, moçne
in mnoge, in sicer asirskega
kralja in vso njegovo slavo;
vzdignil se bo iz vseh svojih
kanalov in prestopil vse svoje
bregove.
8Inøel bo skozi Juda; poplavljal
bo in prestopal, segel bo
prav do vratu; in njegova razpeta
krila bodo polnila øirino
tvoje deœele, o Emanuel.
9 Zdruœite se, o ljudstva, in
razleteli se boste na kosce;
in nastavite uho vsi vi iz daljnih
deœel; opaøite se in razleteli
se boste na kosce, opaøite se in
razleteli se boste na kosce.
10 Posvetujte se in niç ne bo
iz tega; govorite besedo in
ne bo vzdrœala; kajti Bog je z
nami.
11 Kajti Gospod je tako govoril
z menoj z moçno roko in me
pouçeval, naj ne hodim po poti
tega ljudstva, rekoç:
12 Ne recite zarota vsemu,
çemur bodo ti ljudje rekli zarota;

2Nefi 18:13–19:7 78
niti se ne bojte njihovega ustrahovanja,
niti se ne ustraøite.
13 Posveçujte Gospoda nad
vojskami samega in mu dopustite
biti vaø strah in mu dopustite
biti vaøa groza.
14 In za svetiøçe bo; a za kamen
pohujøanja in za skalo œalitve
obema Izraelovima hiøama, za
zanko in past jeruzalemskim
prebivalcem.
15 In mnogi med njimi se bodo
opotekali in padli in zlomili jih
bodo in jih ujeli v pasti in jih
odpeljali.
16 Zaveœite skupaj priçevanje,
zapeçatite postavo med mojimi
uçenci.
17 In çakal bom na Gospoda,
ki skriva svoj obraz pred Jakobovo
hiøo, in iskal ga bom.
18 Glej, jaz in otroci, ki mi jih
je dal Gospod, smo v Izraelu za
znamenja in za çudeœe od Gospoda
nad vojskami, ki prebiva
na gori Sion.
19 In ko vam reçejo: Iøçite
pri teh, ki pozivajo duhove,
in pri çarovnikih, ki çivkajo
in momljajo—mar naj bi se
ljudstvo ne obraçalo k svojemu
Bogu, da bi od mrtvih sliøali
za œive?
20 K postavi in k priçevanju;
in çe ne govorijo po tej besedi,
je zato, ker v njih ni luçi.
21 In øli bodo skozi moçno
obteœeni in laçni; in zgodilo se
bo, ko bodo laçni, bodo obupavali
in kleli svojega kralja in
svojega Boga in gledali navzgor.
22 In gledali bodo po zemlji
in videli teœave in temo in tesnoben
mrak in gnalo jih bo v
temo.
19. POGLAVJE
Izaija govori mesijansko.—
Ljudstvo v temi bo videlo veliko
luç.—Rodil se nam je otrok.—
Princ miru bo in vladal bo na
Davidovem prestolu.—Primerjaj
z Izaijem 9. Med leti 559 in 545
pr. Kr.
Vendar mrak ne bo tak, kakor
je bil v njegovi stiski, ko je sprva
slabotno prizadel Zabulonovo
deœelo in Neftalijevo deœelo in
potem je moçneje udaril ob poti
Rdeçega morja preko Jordana v
Galileji narodov.
2 Ljudstvo, ki je hodilo v temi,
je zagledalo veliko luç; nad te,
ki bivajo v deœeli smrtne sence,
nadnje je posijala luç.
3 Pomnoœil si narode in poveçal
radost—pred teboj se radostijo,
kakor je radost ob œetvi in
kakor se ljudje radostijo, ko
delijo plen.
4 Kajti prelomil si jarem njegovega
bremena in palico na
njegovi rami, kol njegovega
zatiralca.
5 Kajti vsaka bojevnikova bitka
je z zmedenim glasom in oblaçili,
povaljanimi v krvi; ta pa bo z
gorenjem in gorivom za ogenj.
6 Kajti rodil se nam je otrok,
dan nam je bil sin; in na njegovi
rami bo vladarstvo; in imenoval
se bo Çudoviti, Svetovalec,
Mogoçni Bog, Oçe na veke,
Princ miru.
7Nikonca veçanju vladarstva
in miru na Davidovem prestolu
in nad njegovim kraljestvom, ki
mu ukazuje in ga ustanovi s
sodbo in s pravico odslej in prav

79 2 Nefi 19:8–20:4
za vekomaj. Goreçnost Gospoda
nad vojskami bo to izvedla.
8 Gospod je poslal svojo besedo
Jakobu in svetila je nad
Izraelom.
9Invsa ljudstva bodo vedela,
celo Efrájim in prebivalci Samarije,
ki v ponosu in z napihnjenostjo
v srcu pravijo:
10 Opeka je razpadla, a zidali
bomo s klesanimi kamni; platane
so posekane, a nadomestili
jih bomo s cedrami.
11 Zato bo Gospod proti njemu
naøçuval Recinove nasprotnike
in zdruœil njegove sovraœnike;
12 Sirce spredaj in Filistejce
zadaj; in Izrael bodo pogoltnili
z odprtimi usti. Kajti vsa ta
njegova jeza se ni obrnila proç,
a njegova roka je øe vedno
iztegnjena.
13 Kajti ljudstvo se ne obraça
k njemu, ki jih udarja, niti ne
iøçejo Gospoda nad vojskami.
14 Zato bo Gospod od Izraela
loçil glavo in rep, vejo in loçje v
enem dnevu.
15 Starodavni, ta je glava; in
prerok, ki uçi laœi, ta je rep.
16 Kajti voditelji tega ljudstva
so povzroçili, da delajo napake;
in ti, ki jih vodijo, so pobiti.
17 Zato Gospod ne bo imel radosti
v njihovih mladeniçih, niti
ne bo imel milosti nad temi brez
oçetov in vdovami; kajti vsakdo
izmed njih je hinavec in hudodelec
in vsaka usta govorijo
neumnost. Kajti vsa ta njegova
jeza se ni obrnila proç, a njegova
roka je øe vedno iztegnjena.
18 Kajti hudobija gori kot
ogenj; pogoltnil bo divje grmiçevje
in trnje in se zanetil v
gostih gozdovih in vzpenjali se
bodo kakor dvigajoçi se dim.
19 Zavoljo srda Gospoda nad
vojskami se je stemnilo nad deœelo
in ljudstvo bo kakor gorivo
za ogenj; nihçe ne bo prizanesel
svojemu bratu.
20 In hlastnil bo na desno in bo
laçen; in jedel bo na levi in ne bo
poteøen; in jedli bodo, vsakdo
meso svoje lastne roke—
21 Manase Efrájima; in Efrájim
Manaseja; oba skupaj bosta proti
Judu. Pri vsem tem se njegova
jeza ne obrne proç, a njegova
roka je øe vedno iztegnjena.
20. POGLAVJE
Uniçenje Asirije je primer uniçenja
hudobnih ob drugem prihodu.—
Potem ko bo Gospod spet priøel, bo
ostalo malo ljudi.—Jakobov ostanek
se bo tisti dan vrnil.—Primerjaj
z Izaijem 10. Med leti 559
in 545 pr. Kr.
Gorje jim, ki izdajajo kriviçne
odloke in ki piøejo zatiranje,
katero predpisujejo;
2 da bi uboœne odvrnili od
sodbe in da bi siromaønim mojega
ljudstva odvzeli pravico,
da bodo vdove njihova œrtev in
da bodo oropali té brez oçeta!
3 In kaj boste storili na dan
obiskanja in v opustoøenosti, ki
bo priøla od daleç? H komu
boste zbeœali po pomoç? In kje
boste pustili svojo slavo?
4 Brez mene se bodo priklanjali
pred jetniki in padli k pobitim.
Kajti vsa ta njegova jeza se ni
obrnila proç, a njegova roka je
øe vedno iztegnjena.

2Nefi 20:5–23 80
5OAsirec, palica moje jeze, in
drog v njihovi roki je njihova
ogorçenost.
6 Poslal ga bom nad hinavski
narod in nad ljudstvom mojega
srda mu bom dal ukaz, naj vzame
plen in naj vzame oplenjeno
in naj jih potepta kakor blato na
cesti.
7 Çeprav ne misli tako, niti
tako ne misli njegovo srce; a v
njegovem srcu je, da bi uniçil in
loçil ne malo narodov.
8 Kajti govori: Ali niso moji
princi skupaj kralji?
9 Ali ni Kalne kakor Karkemiø?
Ali ni Hamat kakor Arpad? Ali
ni Samarija kakor Damask?
10 Kakor je moja roka osnovala
kraljestva malikov in katerih
rezljane podobe so prekaøale te
iz Jeruzalema in Samarije;
11 mar naj, kakor sem storil
s Samarijo in njenimi maliki,
storim z Jeruzalemom in njenim
malikom?
12 Zatorej se bo zgodilo, potem
ko bo Gospod izvêdel svoje
celotno delo na gori Sion in nad
Jeruzalemom, bo kaznoval sad
brezçutnega srca kralja Asirije
in slavo njegovih visokih pogledov.
13 Kajti rekel je: Z moçjo svoje
roke in s svojo modrostjo sem to
naredil; kajti razumen sem; in
premaknil sem meje ljudstev in
oropal njihove zaklade in prebivalce
podjarmil kakor moçan
çlovek;
14 kakor gnezdo je naøla
moja roka bogastva ljudstev;
in kakor çlovek zbira jajca, ki
so zapuøçena, sem zbral vso
zemljo; in nikogar ni bilo, ki bi
premaknil perut ali odprl kljun
ali çivknil.
15 Naj se sekira baha pred
njim, ki z njo zamahuje? Naj se
œaga poveliçuje pred njim, ki jo
vleçe? Kakor da bi se palica
morala stresati nad njimi, ki jo
dvigujejo ali kot çe bi se drog
dvigoval, kakor bi ne bil les!
16 Zato bo Gospod, Gospod
nad vojskami, poslal med svoje
debele suhost; in pod svojo
slavo bo zanetil gorenje kakor
gorenje ognja.
17 In Izraelova luç bo za ogenj
in njegov Sveti za plamen in bo
gorela in v enem dnevu bo poœrla
njegovo trnje in njegovo
divje grmiçevje;
18 in pouœila bo slavo njegovega
gozda in njegovega rodovitnega
polja, tako duøo kot telo;
in bodo, kakor ko omaga zastavonoøa.
19 In ostalih dreves njegovega
gozda bo malo, da jih bo lahko
popisal otrok.
20 In zgodilo se bo tisti dan,
da se Izraelov preostanek in
taki, ki so pobegnili iz Jakobove
hiøe, ne bodo nikoli veç spet opirali
nanj, ki jih je udarjal, ampak
se bodo opirali na Gospoda,
Izraelovega Svetega, v resnici.
21 Preostanek se bo vrnil, da,
in sicer Jakobov preostanek, k
mogoçnemu Bogu.
22 Kajti çetudi bo tvojega
ljudstva, Izrael, kakor peska
morja, se bo njih preostanek
vrnil; nad odmerjeno razdejanje
bo izplavala praviçnost.
23 Kajti Gospod Bog nad
vojskami bo napravil razdejanje,
in sicer doloçeno v vsej deœeli.

81 2 Nefi 20:24–21:8
24 Zato tako govori Gospod
Bog nad vojskami: O ljudstvo
moje, ki prebivaø v Sionu, ne
boj se Asirca; udaril te bo s palico
in bo kakor v Egiptu proti
tebi dvignil svojo gorjaço.
25 Kajti çisto malo øe in ogorçenost
bo prenehala in moja
jeza v njihovem uniçenju.
26 In Gospod nad vojskami
bo nad njim zavihtel biç
glede na midjanski pokol pri
Orebovi skali; in kakor je bila
njegova palica nad morjem,
tako jo bo vzdignil kakor v
Egiptu.
27 In zgodilo se bo tisti dan, da
bo njegovo breme vzeto s tvoje
rame in njegov jarem s tvojega
vratu in jarem bo uniçen zavoljo
maziljenja.
28 Pride v Ajo, gre skozi
Migron; v Mihmasu je pustil
leœati svoje vozove.
29 Øli so çez prelaz; vzeli so
si prenoçiøça v Gebi; Ramo je
strah; Savlova Gibea je zbeœala.
30 Povzdigni glas, o galimska
hçi; daj, da se bo sliøalo v Lajeøo,
o ubogi Anatot.
31 Madmena se je preselila;
prebivalci Gebima se zbirajo na
beg.
32 Doslej bo ostal v Nobu tisti
dan; z roko bo œugal proti gori
sionske hçere, jeruzalemskemu
hribu.
33 Glej, Gospod, Gospod nad
vojskami, bo z grozo oklestil
kroønjo; in visoki bodo posekani;
in oøabni bodo postali
poniœni.
34 In goste gozdove bo posekal
z œelezom in Libanon bo padel
pod mogoçnim.
21. POGLAVJE
Jesejevo deblo (Kristus) bo sodilo v
praviçnosti.—Védenje o Bogu bo
v tisoçletnici prekrilo zemljo.—
Gospod bo dal znamenje in zbral
Izrael.—Primerjaj z Izaijem 11.
Med leti 559 in 545 pr. Kr.
In iz Jesejevega debla bo pognala
mladika in iz njegovih
korenin bo zrasla veja.
2InGospodov Duh bo poçival
nad njim, duh modrosti in razumevanja,
duh svèta in moçi,
duh spoznanja in strahu pred
Gospodom;
3innapravil bo, da bo hitro
razumel v Gospodovem strahu;
in ne bo sodil po tem, kar bodo
videle njegove oçi, niti grajal po
tem, kar bodo sliøala njegova
uøesa.
4 Ampak bo s praviçnostjo
sodil ubogemu in z enakostjo
grajal krotke na Zemlji; in zemljo
bo udaril s palico svojih ust in
z dihom svojih ustnic bo pobil
hudobnega.
5Inpraviçnost bo opasje njegovih
ledij in zvestoba opasje
njegovih bokov.
6 Volk bo prav tako bival z
jagnjetom in leopard bo leœal s
kozliçem in tele in majhen lev
in pitançek skupaj; in vodil jih
bo majhen otrok.
7 In krava in medvedka se
bosta pasli; njuni mladi bodo
leœali skupaj; in lev bo jedel
slamo kakor vol.
8Indojençek se bo igral nad
gadjo luknjo in odstavljeni otrok
bo poloœil roko na modrasov
brlog.

2Nefi 21:9–23:3 82
9Nebodo ne ranili ne uniçevali
na vsej moji sveti gori, kajti zemlja
bo polna védenja o Gospodu,
kakor vode prekrivajo morje.
10 In tisti dan bo Jesejeva korenina,
ki bo za znamenje vsem
ljudstvom; k njej bodo stremeli
Nejudje; in njegov poçitek bo
slaven.
11 In zgodilo se bo tisti dan, da
bo Gospod spet v drugo iztegnil
roko, da bo privedel nazaj
preostanek svojega ljudstva, ki
bo ostalo, od Asirije in od Egipta
in iz Patrosa in iz Etiopije
in iz Elama in iz Øinarja in iz
Hamata in z morskih otokov.
12 In dal bo znamenje narodom
in zdruœil Izraelove izgnane in
razkropljene Jude zbral z vseh
øtirih strani sveta.
13 Prav tako bo odøla Efrájimova
zavist in Judovi nasprotniki
bodo loçeni; Efrájim ne bo
zavidal Judu in Juda ne bo nadlegoval
Efrájima.
14 Ampak bosta na ramenih
Filistejcev poletela proti zahodu;
skupaj bosta oplenila te z
vzhoda; roko bosta poloœila na
Edom in Moab; in Amonovi otroci
jima bodo posluøni.
15 In Gospod bo popolnoma
uniçil jezik egipçanskega morja;
in s svojim mogoçnim vetrom
bo z roko zamahnil nad reko in
udaril jo bo v sedem potokov in
napravil, da bodo øli ljudje çez
v suhih opankah.
16 In tam bo velika cesta za
preostanek njegovega ljudstva,
ki bo ostal, iz Asirije, in sicer
kakor je bila v Izraelu v dnevu,
ko je priøel navzgor iz egiptovske
deœele.
22. POGLAVJE
V tisoçletnem dnevu bodo vsi ljudje
hvalili Gospoda.—Bival bo med
njimi.—Primerjaj z Izaijem 12.
Med leti 559 in 545 pr. Kr.
In tisti dan boø rekel: O Gospod,
hvalil te bom; çetudi si bil name
jezen, se je tvoja jeza obrnila
proç in me tolaœiø.
2 Glej, Bog je moja odreøitev;
zaupal bom in ne bom se bal;
kajti Gospod JAHVE je moja
moç in moja pesem; postal je
tudi moja odreøitev.
3 Zato boste z radostjo vlekli
vodo iz vodnjakov odreøitve.
4Intisti dan boste rekli: Hvalite
Gospoda, kliçite njegovo
ime, oznanjajte njegovo delovanje
med ljudmi, omenjajte, da
je njegovo ime povzdignjeno.
5 Pojte Gospodu; kajti storil je
çudovite reçi; to ve vsa zemlja.
6 Vzklikni in zakliçi, ti prebivalec
Siona; kajti velik je Izraelov
Sveti v tvoji sredi.
23. POGLAVJE
Uniçenje Babilona je prispodoba
uniçenja ob drugem prihodu.—
To bo dan srda in maøçevanja.—
Babilon (svet) bo padel za vekomaj.
—Primerjaj z Izaijem 13. Med leti
559 in 545 pr. Kr.
Izrek o Babilonu, ki ga je videl
Izaija, Amocov sin.
2 Na visoki gori vzdignite
prapor, k njim povzdignite
glas, zamahnite z roko, da bodo
øli skozi vrata plemenitih.
3 Svojim posveçenim sem za-

83 2 Nefi 23:4–22
povedal, poklical sem tudi svoje
mogoçne, kajti moje jeze ni nad
njimi, ki se radostijo v moji
veliçini.
4 Hrup mnoœice v gorah kakor
od mogoçnega ljudstva, buçen
hrup kraljestev zbranih narodov,
Gospod nad vojskami
pregleduje vojsko za bitko.
5 Pridejo iz daljne deœele, s
konca neba, da, Gospod in oroœja
njegove ogorçenosti, uniçit
vso deœelo.
6 Jeçajte, kajti Gospodov dan
je blizu; priøel bo kakor uniçenje
od Vsemogoçnega.
7 Zato bodo vse roke omahnile,
srce vsakega çloveka bo obupalo;
8inbali se bodo; krçi in boleçine
jih bodo zgrabile; osupli
bodo drug nad drugim; njihovi
obrazi bodo kot plameni.
9 Glej, pride Gospodov dan,
krut tako zavoljo srda kot silovite
jeze, da zapusti deœelo
opustoøeno; in iz le–te bo izbrisal
greønike.
10 Kajti zvezde v nebesih in
sozvezdja le–teh ne bodo svetile;
sonce bo potemnelo na svoji
poti in luna ne bo veç svetila.
11 In svet bom kaznoval za zlo
in hudobne za njihovo kriviçnost;
napravil bom, da bo oøabnost
ponosnih prenehala in polegel
bom vzviøenost straønih.
12 Çloveka bom napravil
bolj dragocenega kakor œlahtno
zlato; in sicer çloveka bolj kakor
zlato ofirsko klinopisje.
13 Zato bom stresel nebo in
Zemlja se bo premaknila s svojega
mesta v besu Gospoda nad
vojskami in tisti dan njegove
silovite jeze.
14 In bo kakor preganjana
koøuta in kakor ovca, ki je nihçe
ne pobere; in vsi ljudje se bodo
obrnili k svojemu ljudstvu in
zbeœali vsak v svojo lastno
deœelo.
15 Vsak, ki je ponosen, bo
preboden; da, in vsak, ki se je
pridruœil hudobnim, bo padel
pod meçem.
16 Prav tako bodo pred njihovimi
oçmi na kosce raztreøçeni
njihovi otroci; njihove hiøe
bodo oplenjene in njihove œene
oneçaøçene.
17 Glej, proti njim bom razdraœil
Medijce, ki ne bodo gledali
na srebro in zlato, niti se ne
bodo navduøevali nad njim.
18 Njihovi loki bodo na kosce
raztreøçili tudi mladeniçe; in ne
bodo imeli usmiljenja nad sadom
materinega telesa; njihove
oçi ne bodo prizanesle otrokom.
19 In Babilon, slava kraljestev,
lepota kaldejskega bliøça, bo,
kakor ko je Gospod razdejal
Sodomo in Gomoro.
20 Nikoli se ne bo prebivalo v
njem niti se ne bo bivalo v njem
iz roda v rod: niti ne bo Arabec
tam postavil øotora; niti ne bodo
pastirji tam zbirali svoje çrede.
21 Ampak bodo tam poleœavale
divje œivali iz divjine; in
njihove hiøe bodo polne otoœnih
bitij; in tam bodo bivale sove in
tam bodo plesali kozlom podobni
demoni.
22 In divje œivali otokov bodo
tulile v njihovih zapuøçenih hiøah
in zmaji v njihovih prijetnih
krajih; in njegov ças se pribliœuje
in njegov dan se ne bo podaljøal.
Kajti hitro ga bom uniçil; da,

2Nefi 24:1–18 84
kajti milosten bom do svojega
ljudstva, hudobni pa bodo
pogubljeni.
24. POGLAVJE
Izrael se bo zbral in uœival tisoçletni
poçitek.—Lucifer je bil izvrœen iz
nebes zavoljo upora.—Izrael bo
zmagal nad Babilonom (svetom).
—Primerjaj z Izaijem 14. Med leti
559 in 545 pr. Kr.
Kajti Gospod se bo usmilil
Jakoba in øe bo izvolil Izrael in
jih nastanil v njihovi lastni
deœeli; in pridruœili se jim bodo
tujci in oklenili se bodo Jakobove
hiøe.
2 In ljudje jih bodo vzeli s
seboj in pripeljali na svoj kraj;
da, od daleç na konec sveta; in
vrnili se bodo v svoje obljubljene
deœele. In Izraelova hiøa
jih bo posedovala in Gospodova
deœela bo za sluœabnike in
dékle; in za ujetnike si bodo
vzeli njih, katerim so bili ujetniki;
in vladali bodo nad svojimi
zatiralci.
3Intisti dan se bo zgodilo, da ti
bo Gospod dal poçitek po tvoji
potrtosti in po tvojem strahu in
po teœkem suœenjstvu, kjer si
moral sluœiti.
4Intisti dan se bo zgodilo, da
boø prevzel pregovor za babilonskega
kralja in rekel: Kako
je prenehal tvoj zatiralec, kako
je prenehalo zlato mesto!
5 Gospod je prelomil palico
hudobnih, œezla vladarjev.
6 Njega, ki je udarjal ljudstvo
v besu z nenehnim udarcem,
njega, ki je vladal narodom v
jezi, preganjajo in tega nihçe ne
zaustavi.
7 Vsa zemlja je pri poçitku in
je tiho; pesem zadoni.
8 Da, ciprese se veselijo zavoljo
tebe in prav tako libanonske
cedre, rekoç: Odkar si padel,
nad nas ne pride nihçe, da bi
nas posekal.
9 Pekel pod teboj se je vznemiril
zavoljo tebe ob sreçanju, ko
si priøel; zavoljo tebe prebuja
mrtve, in sicer vse veljake Zemlje;
dvignilo je z njih prestolov
vse svoje kralje narodov.
10 Vsi ti bodo govorili in ti rekli:
Mar si postal slaboten kakor
mi? Mar si postal kakor mi?
11 Tvoj bliøç je legel v grob; in
hrupa tvojih viol se ne sliøi;
pod teboj je postlano s çrvi in
çrvi te prekrivajo.
12 Kako si padel iz nebes, o
Lucifer, sin jutra! So posekali
na tla tebe, ki si oslabil narode!
13 Kajti v srcu si si rekel:
Vzdignil se bom v nebesa, svoj
prestol bom povzdignil nad
Boœje zvezde; sedel bom tudi
na gori zborovanja na skrajnem
severu;
14 vzdignil se bom nad viøave
oblakov; kakor Najviøji bom.
15 Vendarle boø pahnjen v
pekel na skrajno dno.
16 Ti, ki te vidijo, te bodo
motreçe gledali in te ocenjevali
in rekli bodo: Je to çlovek, ki
je napravil, da je trepetala
zemlja, da je pretresalo kraljestva?
17 In je svet napravil kakor
divjino in uniçil mesta le–tega
in ni odprl hiøe svojih ujetnikov?
18 Vsi kralji narodov, da, vsi ti

85 2 Nefi 24:19–25:1
leœijo v slavi, vsak od njih v
svoji hiøi.
19 A izvrœen si iz svojega groba
kakor gnusna veja in preostanek
teh, ki so pobiti, prebodeni
z meçem, ki gredo v kamnito
jamo, kakor truplo, poteptano
pod nogami.
20 Ne boø se jim pridruœil pri
pogrebu, ker si uniçil svojo
deœelo in pobil svoje ljudstvo;
potomstvo hudodelcev ne bo
nikoli obnovljeno.
21 Pripravi pokol za njegove
otroke zavoljo kriviçnosti njihovih
oçetov, da ne bodo vstali,
ne posedovali deœele, ne napolnili
obliçja sveta z velemesti.
22 Kajti dvignil se bom proti
njim, govori Gospod nad
vojskami; in loçil od Babilona
ime in preostanek in sina in
neçaka, govori Gospod.
23 Spremenil ga bom v prebivaliøçe
moçvirskih ptic in v
moçvirske vode; in pometel ga
bom z metlo uniçenja, govori
Gospod nad vojskami.
24 Gospod nad vojskami se
je zaprisegel, rekoç: Zagotovo
kakor sem mislil, tako se bo
zgodilo; in kakor sem namenil,
tako bo—
25 da bom Asirca pripeljal v
svojo deœelo in ga na svojih
gorah pohodil pod nogami;
potem bo njegov jarem padel z
njih in jim z ramen padlo breme.
26 To je namen, ki je namenjen
vsej zemlji; in to je roka, ki je
iztegnjena nad vse narode.
27 Kajti Gospod nad vojskami
je namenil in kdo bo razveljavil?
In njegova roka je iztegnjena in
kdo jo bo zavrnil?
28 V letu, ko je umrl kralj
Ahaz, je nastal ta izrek.
29 Ne radosti se, vsa Filisteja,
ker je palica, ki vas je udarila,
zlomljena; kajti iz kaçje korenine
bo priøel modras in njegov sad
bo ognjena leteça kaça.
30 In prvorojenec siromaka bo
nahranjen in uboœni bo varno
leœal; in z lahkoto bom ubil tvojo
korenino in ta bo pobila tvoj
preostanek.
31 Jeçite, o vrata; vpij, o mesto;
ti, vsa Filisteja, si razpuøçena;
kajti s severa bo priøel dim in
nihçe ne bo sam ob njegovem
doloçenem çasu.
32 Kaj bodo potem odgovorili
glasniki narodov? Da je Gospod
osnoval Sion in siromaøni njegovega
ljudstva bodo zaupali
vanj.
25. POGLAVJE
Nefi slavi po preprostosti.—V
poslednjih dneh bodo razumeli
Izaijeve prerokbe.—Judje se bodo
vrnili iz Babilona, kriœali Mesija
in se razkropili in bodo biçani.—
Obnovljeni bodo, ko bodo verjeli v
Mesija.—Prviç bo priøel øeststo
let potem, ko je Lehi zapustil Jeruzalem.—Nefijci
spolnjujejo Mojzesovo
postavo in verjamejo v
Kristusa, ki je Izraelov Sveti. Med
leti 559 in 545 pr. Kr.
Sedaj jaz, Nefi, spregovorim
nekoliko glede besed, ki sem
jih zapisal, ki so bile izreçene
po Izaijevih ustih. Kajti glejte,
Izaija je govoril veliko reçi,
katere so bile teœko razumljive
za mnoge od mojega ljudstva;

2Nefi 25:2–12 86
kajti ne poznajo navade, ki se
tiçe prerokovanja med Judi.
2 Kajti jaz, Nefi, jih nisem veliko
pouçeval o navadah Judov;
kajti njihova dela so bila dela
teme in njihova delovanja so
bila delovanja gnusob.
3 Zatorej piøem svojemu
ljudstvu, vsem tistim, ki bodo po
temle prejeli to, kar zapisujem,
da bodo poznali Boœje sodbe,
ki pridejo nad vse narode po
besedi, katero je govoril.
4 Zatorej prisluhnite, o ljudstvo
moje, ki ste iz Izraelove hiøe, in
nastavite uho mojim besedam,
kajti ker vam Izaijeve besede
niso jasne, vendar so jasne
vsem tistim, ki jih navdaja duh
preroøtva. Prerokujem pa vam
po duhu, ki je v meni; zatorej
bom prerokoval po preprostosti,
ki je bila z menoj od trenutka,
ko sem priøel iz Jeruzalema s
svojim oçetom; kajti glejte, moja
duøa se radosti v preprostosti
do mojega ljudstva, da se bodo
lahko uçili.
5 Da, in moja duøa se radosti v
Izaijevih besedah, kajti priøel
sem iz Jeruzalema in moje oçi
so videle reçi Judov in vem, da
Judje razumejo reçi prerokov in
ni drugega ljudstva, ki razume
to, kar je bilo povedano Judom,
kakor njih, çe o tem niso pouçeni
po judovskih navadah.
6 A glejte, jaz, Nefi, svojih
otrok nisem pouçeval po judovskih
navadah; a glejte, jaz
sam sem bival v Jeruzalemu,
zatorej poznam okoliøke predele;
in svojim otrokom sem omenjal
Boœje sodbe, ki so se zgodile
med Judi, svojim otrokom,
glede na vse to, kar je govoril
Izaija, in ne zapisujem jih.
7Aglejte, nadaljujem s svojo
lastno prerokbo po svoji preprostosti;
v kateri vem, da se
ne more motiti noben çlovek;
vendar bodo v dneh, ko se bodo
Izaijeve prerokbe izpolnile,
ljudje z gotovostjo vedeli, v tistem
çasu, ko se bodo zgodile.
8 Zatorej so za çloveøke otroke
velike vrednosti in ta, ki predpostavlja,
da niso, njim bom øe
zlasti govoril in besede omejil na
svoje lastno ljudstvo; kajti vem,
da bodo zanje velike vrednosti v
poslednjih dneh; kajti tisti dan
jih bodo razumeli; zatorej sem
jih zapisal za njihovo dobro.
9 In kakor je bil med Judi
zavoljo kriviçnosti pokonçan en
rod, celo tako so bili pokonçani
iz roda v rod po svojih kriviçnostih;
in nikoli ni bil nihçe
med njimi pokonçan, ne da bi
jim ne bilo vnaprej napovedano
po Gospodovih prerokih.
10 Zatorej jim je bilo povedano
o uniçenju, ki je priølo nadnje
takoj potem, ko je moj oçe
zapustil Jeruzalem; vendar so
postali trdosrçni; in glede na
mojo prerokbo so bili pobiti,
razen tistih, ki so jih odpeljali v
ujetniøtvo v Babilon.
11 In sedaj, to govorim zavoljo
duha, ki je v meni. In dasi so jih
odpeljali, se bodo spet vrnili in
posedovali jeruzalemsko deœelo;
zatorej bodo spet obnovljeni
v deœeli svojega nasledstva.
12 A, glejte, imeli bodo vojne
in govorice o vojnah; in ko pride
dan, ko se jim bo Oçetov Edinorojenec,
da, in sicer Oçe nebes in

87 2 Nefi 25:13–21
Zemlje, prikazal v mesu, glejte,
ga bodo zavrnili zavoljo svojih
kriviçnosti in svoje trdosrçnosti
in svoje trdovratnosti.
13 Glejte, kriœali ga bodo; in
potem ko ga bodo poloœili v
grobnico za razmik treh dni, bo
od mrtvih vstal s krili ozdravljenja;
in vsi tisti, ki bodo verovali
v njegovo ime, bodo odreøeni v
Boœje kraljestvo. Zatorej se moja
duøa radosti v prerokovanju o
njem, kajti videl sem njegov dan
in moje srce poveliçuje njegovo
sveto ime.
14 In glejte, zgodilo se bo, da
ko bo Mesija vstal od mrtvih in
se prikazal svojemu ljudstvu,
tolikim, kolikor jih bo verjelo v
njegovo ime, glejte, bo potem
Jeruzalem spet uniçen; kajti
gorje jim, ki se borijo proti Bogu
in ljudstvu njegove cerkve.
15 Zatorej bodo Judje razkropljeni
med vse narode; da, in tudi
Babilon bo uniçen; zatorej bodo
Jude razkropili drugi narodi.
16 In potem ko jih bodo
razkropili in jih bo Gospod Bog
biçal po drugih narodih za razmik
mnogih rodov, da, in sicer
iz roda v rod, dokler ne bodo
prepriçani, da bodo verjeli v
Kristusa, Boœjega Sina in odkupno
daritev, ki je za vse çloveøtvo
neskonçna—in ko bo priøel tisti
dan, ko bodo verjeli v Kristusa
in çastili Oçeta v njegovem imenu
s çistim srcem in çistimi rokami
in ne bodo veç priçakovali
drugega Mesija, potem, tisti ças,
bo priøel dan, ko bo dobro, da
bodo verjeli tem reçem.
17 In Gospod bo spet v drugo
iztegnil roko, da bo svoje
ljudstvo privedel nazaj iz izgubljenega
in padlega stanja.
Zatorej bo nadaljeval s çudovitim
in çudeœnim delom med
çloveøkimi otroki.
18 Zatorej jim bo prinesel svoje
besede, besede, ki jih bodo
sodile na poslednji dan, kajti
dane jim bodo z namenom, da
jih bodo prepriçale o resniçnem
Mesiju, ki so ga zavrgli; in da jih
bodo prepriçale, da jim ni niç
veç potrebno çakati na Mesija,
ki pride, kajti ne bo priøel drug
kakor laœni Mesija, ki bo zavajal
ljudi; kajti drugega Mesija
ni kakor en sam, o katerem so
govorili preroki, in tisti Mesija
je ta, ki ga bodo Judje zavrnili.
19 Kajti po besedah prerokov
Mesija pride øeststo let od
takrat, ko je moj oçe zapustil
Jeruzalem; in po besedah prerokov
in prav tako po besedi
Boœjega angela se bo imenoval
Jezus Kristus, Boœji Sin.
20 In sedaj, bratje moji, govoril
sem preprosto, da se ne boste
motili. In kakor œiví Gospod, ki
je Izrael izpeljal iz egiptovske
deœele in Mojzesu dal moç, da
je ozdravljal narode, potem ko
so jih bile piçile strupenjaçe,
çe so se ozrli na kaço, ki jo je
postavil prednje, in dal mu je
tudi moç, da je udaril po skali in
iz nje je pritekla voda; da, glejte
povem vam, kakor je to res in
kakor œiví Gospod Bog, pod
nebom ni drugega imena, razen
tega Jezusa Kristusa, o katerem
sem govoril, po katerem je çlovek
lahko odreøen.
21 Zatorej mi je zato Gospod
Bog obljubil, da se bo to, kar

2Nefi 25:22–26:1 88
zapisujem, ohranjalo in se obdrœalo
in se izroçalo mojemu
potomstvu iz roda v rod, da se
bo izpolnila obljuba Joœefu, da
njegovo potomstvo ne bo nikoli
preminilo, dokler bo obstajala
Zemlja.
22 Zatorej bodo te reçi øle iz
roda v rod, dokler bo Zemlja
obstajala; in øle bodo po Boœji
volji in zadovoljstvu; in narodom,
ki jih bodo posedovali, se
bo po njih sodilo po besedah, ki
so zapisane.
23 Kajti marljivo delamo zapise,
da bi prepriçali svoje otroke
in tudi naøe brate, da bi verjeli v
Kristusa in se spravili z Bogom,
kajti vemo, da je po milostljivosti,
da smo odreøeni, po vsem
kar lahko storimo.
24 In dasi verjamemo v Kristusa,
spolnjujemo Mojzesovo
postavo in se veselimo z vztrajnostjo
v Kristusu, dokler postava
ne bo dopolnjena.
25 Kajti zato smo postavo prejeli;
zatorej je postava za nas
postala mrtva in v Kristusu
smo oœiveli zavoljo naøe vere;
vendarle postavo izpolnjujemo
zavoljo zapovedi.
26 In govorimo o Kristusu, radostimo
se v Kristusu, pridigamo
o Kristusu, prerokujemo o
Kristusu in zapisujemo po naøih
prerokbah, da bodo naøi otroci
vedeli, h kateremu viru naj se
ozirajo za odpuøçanje svojih
grehov.
27 Zatorej govorimo o postavi,
da bi naøi otroci vedeli o mrtvosti
postave; in da bi se, ker vedo,
da je postava mrtva, veselili
tistega œivljenja, katero je v
Kristusu, in vedeli, s kakønim
namenom smo postavo prejeli.
In potem ko bo postava dopolnjena
v Kristusu, da ne bo veç
potrebe, da bi postali trdosrçni
do njega, ko bo postavo potrebno
odpraviti.
28 In sedaj, glejte, ljudstvo
moje, trdovratno ljudstvo ste;
zatorej sem vam govoril preprosto,
da ne morete razumeti
nápak. In besede, katere sem
govoril, bodo priçevale proti
vam; kajti zadostujejo, da vsakega
çloveka pouçijo o pravi
poti; kajti prava pot je verjeti v
Kristusa in ga ne zanikati; kajti
çe ga zanikate, prav tako zanikate
preroke in postavo.
29 In sedaj, glejte, povem
vam, da je prava pot verjeti v
Kristusa in ga ne zanikati; in
Kristus je Izraelov Sveti; zatorej
se morate pred njim prikloniti
in ga çastiti z vso svojo vnemo,
miøljenjem in moçjo in z vso
svojo duøo; in çe boste to delali,
nikakor ne boste izvrœeni.
30 In, v kolikor bo potrebno,
morate ohranjati Boœja izvajanja
in uredbe, dokler ne bo dopolnjena
postava, ki jo je prejel
Mojzes.
26. POGLAVJE
Kristus bo pouçeval Nefijce.—Nefi
predvidi propad svojega ljudstva.
—Govorili bodo iz prahu.—Nejudje
bodo gradili laœne cerkve in tajne
zveze.—Gospod ljudem prepoveduje
izvajati kvaziduhovniøtvo.
Med leti 559 in 545 pr. Kr.
In potem ko bo Kristus vstal od

89 2 Nefi 26:2–14
mrtvih, se vam bo pokazal, otroci
moji in moji ljubljeni bratje:
in besede, katere vam bo govoril,
bodo postava, ki jo boste
izvajali.
2 Kajti, glejte, povem vam, da
sem videl, da bo preølo veliko
rodov in med mojim ljudstvom
bodo straøne vojne in prepiri.
3Inpotem ko bo Mesija priøel,
bo moje ljudstvo dobilo znamenja
o njegovem rojstvu in
prav tako o njegovi smrti in
vstajenju; in velik in straøen bo
tisti dan za zlobne, kajti pogubljeni
bodo; in pogubljeni bodo
zato, ker so zavrgli preroke in
svete in jih kamenjali in jih morili;
zatorej se bo proti njim s tal h
Gospodu dvigal klic krvi svetih.
4 Zatorej bo vse tiste, ki so ponosni
in ki delajo húdo, dan, ki
pride, seœgal, govori Gospod nad
vojskami, kajti kot strniøçe bodo.
5Intiste, ki morijo preroke in
svete, bodo pogoltnile globine
zemlje, govori Gospod nad
vojskami; in pokrile jih bodo
gore in odnesli jih bodo vrtinçasti
viharji in nanje bodo padle
zgradbe in jih zdrobile na
kosce in jih zmlele v prah.
6Inobiskali jih bodo gromi in
strele in potresi in vsakovrstna
uniçenja, kajti nad njimi se bo
razvnela Gospodova ognjena
jeza in kakor strniøçe bodo in
dan, ki pride, jih bo pouœil, govori
Gospod nad vojskami.
7Oboleçina in tesnoba moje
duøe zavoljo izgube mojega
pobitega ljudstva! Kajti jaz,
Nefi, sem to videl in skoraj bi
me pouœilo pred Gospodovo
navzoçnostjo; a k svojemu
Bogu moram klicati: Tvoje poti
so praviçne!
8Aglejte, praviçni, ki prisluhnejo
besedam prerokov in jih ne
uniçijo, ampak v stanovitnosti
priçakujejo Kristusa zavoljo
znamenj, ki so jih dobili, vsemu
preganjanju navkljub—glejte,
ti so ti, ki ne bodo pogubljeni.
9 Ampak se jim bo prikazal
Sin Praviçnosti; in jih ozdravil
in z njim bodo œiveli v miru,
dokler ne bodo preøli trije rodovi
in v praviçnosti jih bo
preølo veliko iz çetrtega rodu.
10 In ko bodo te reçi preøle,
bo nad moje ljudstvo priøel nagel
propad; kajti to sem videl
navkljub boleçinam svoje duøe;
zatorej vem, da se bo zgodilo;
in prodajajo se za niçevost; kajti
za plaçilo za svoj ponos in svoje
neumnosti bodo œeli pogubo;
kajti ker podlegajo hudiçu in
raje izbirajo dela teme kot luçi,
zato morajo v pekel.
11 Kajti Gospodov Duh se ne
bo vedno trudil okrog çloveka.
In ko se Duh preneha truditi okrog
çloveka, potem pride nagel
propad in to œalosti mojo duøo.
12 In ko sem govoril glede
prepriçevanja Judov, da je Jezus
tisti Kristus, je prav, da bodo
Nejudje prav tako prepriçani,
da Jezus je Kristus, veçni Bog;
13 in da se pokaœe vsem tistim,
ki verjamejo vanj, po moçi Svetega
Duha; da, vsakemu narodu,
rodu, jeziku in ljudstvu, ko bo
izvajal velike çudeœe, znake in
çudesa med çloveøkimi otroki
po njihovi veri.
14 A glejte, prerokujem vam
glede poslednjih dni; glede dni,

2Nefi 26:15–28 90
ko bo Gospod Bog prinesel te
reçi çloveøkim otrokom.
15 Potem ko bo moje potomstvo
in potomstvo mojega
brata zapadlo v nevero in bo
udarjeno po Nejudih; da, potem
ko se bo Gospod Bog utaboril
okrog njih in jih oblegal z nasipa
in dvignil utrdbe proti njim;
in potem bodo konçali v prahu,
in sicer da jih ne bo veç, vendar
bodo besede praviçnih zapisane
in molitve zvestih bodo usliøane
in vsi tisti, ki so zapadli v
nevero, ne bodo pozabljeni.
16 Kajti tisti, ki bodo pobiti,
jim bodo govorili iz tal in njihov
govor bo priøel z dna prahu in
njihov glas bo kakor od nekoga,
ki kliçe duhove; kajti Gospod
Bog mu bo dal moç, da bo øepetal
o njih, in sicer kakor bi bilo iz
tal; in njihov govor bo øepetal
iz prahu.
17 Kajti tako govori Gospod
Bog: Zapisovali bodo, kar se bo
zgodilo med njimi, in to bodo
zapisali in zapeçatili v knjigo
in tisti, ki so zapadli v nevero,
tega ne bodo imeli, kajti prizadevajo
si uniçiti Boœje reçi.
18 Zatorej, kakor tisti, ki so bili
pokonçani, so bili pokonçani
naglo; in mnoœice njihovih straønih
bodo kakor pleve, ki premine—da,
tako govori Gospod
Bog: V trenutku bo, naenkrat—
19 in zgodilo se bo, da bo tiste,
ki so zapadli v nevero, udarila
roka Nejudov.
20 In Nejudje so vzviøeni v
ponosu svojih oçi in opotekali
so se zavoljo velikosti njihovega
kamna spotike, da so
zgradili veliko cerkva; vendar
omalovaœujejo Boœjo moç in
çudeœe in si pridigajo svojo
lastno modrost in svojo lastno
uçenost, da bi se okoristili in
surovo ravnali s siromaønimi.
21 In veliko je zgrajenih cerkva,
ki povzroçajo zavidanja in spore
in zlonamernost.
22 In prav tako obstajajo tajne
zveze, in sicer kakor v starodavnih
çasih, kot zveze hudiça, kajti
on je ustanovitelj vsega tega;
da, ustanovitelj morilcev in del
teme; da, in vodi jih z laneno
vrvjo okrog vratu, dokler jih s
svojimi moçnimi vrvmi ne zveœe
za vekomaj.
23 Kajti glejte, moji ljubljeni
bratje, povem vam, da Gospod
Bog ne dela v temi.
24 Niçesar ne stori, kar bi ne
bilo v korist svetu; kajti svet ljubi,
in sicer da preda svoje lastno
œivljenje, da bi k sebi pritegnil
vse ljudi. Zatorej nobenemu ne
zapove, naj ne bo deleœen njegove
odreøitve.
25 Glejte, mar kateremu zakliçe,
rekoç: Pojdi od mene? Glejte,
povem vam, ne; ampak govori:
Pridite k meni vse ve strani
sveta, kupite mleka in medu
brez denarja in brez cene.
26 Glejte, je kateremu zapovedal,
naj odide iz sinagog ali iz
hiø çaøçenja? Glejte, povem
vam, ni.
27 Je kateremu zapovedal,
da ne bo deleœen njegove odreøitve?
Glejte, povem vam, ni;
ampak jo je dal zastonj vsem
ljudem; in svojemu ljudstvu je
zapovedal, naj vse ljudi prepriçajo
h kesanju.
28 Glejte, mar je Gospod

91 2 Nefi 26:29–27:3
kateremu zapovedal, naj ne
bo deleœen njegove dobrote?
Glejte, povem vam, ne; paç pa
imajo ta privilegij vsi ljudje, tako
eni kakor drugi, in nikomur ni
prepovedano.
29 Zapoveduje, naj ne bo
kvaziduhovniøtev; kajti glejte,
kvaziduhovniøtva so, da ljudje
pridigajo in se postavijo za luç
svetu, da bi si pridobili korist
in hvalo sveta; ampak ne iøçejo
dobrobiti Siona.
30 Glejte, Gospod je to prepovedal;
zatorej je Gospod Bog
zapovedal, naj bodo vsi ljudje
dobrotljivi, kajti dobrotljivost
je ljubezen. In çe bi ne imeli
dobrotljivosti, bi ne bili niç. Zatorej
çe bi bili dobrotljivi, ne bi
trpeli, da bi bil delavec v Sionu
pogubljen.
31 Ampak bo delavec v Sionu
delal za Sion; kajti çe bodo delali
za denar, bodo pogubljeni.
32 In spet, Gospod Bog je zapovedal,
naj ljudje ne morijo;
naj ne laœejo; naj ne kradejo; naj
ne izgovarjajo imena Gospoda,
njihovega Boga, vnemar; naj ne
zavidajo; naj ne bodo zlonamerni;
naj se ne prepirajo med
seboj; naj se ne predajajo vlaçugarstvu;
in naj ne delajo niç od
tega; kajti kdor bo to poçel, bo
pogubljen.
33 Kajti nobena od teh kriviçnosti
ne prihaja od Gospoda;
kajti on dela tisto, kar je dobro
med çloveøkimi otroki; in ne
napravi niçesar, kar bi çloveøkim
otrokom ne bilo razumljivo;
in vse povabi, naj pridejo k
njemu in so deleœni njegove
dobrote; in nikomur ne odreçe,
ki pride k njemu, çrncu in belcu,
zasuœnjenemu in svobodnemu,
moøkemu in œenski; in pomni
pogana; in Bogu so vsi enaki,
tako Jud kot Nejud.
27. POGLAVJE
Tema in odpadniøtvo bosta v poslednjih
dneh prekrila zemljo.—Na
dan bo priøla Mormonova knjiga.
—O knjigi bodo priçevale tri priçe.
—Uçenjak bo rekel, da zapeçatene
knjige ne more brati.—Gospod bo
napravil çudovito in çudeœno delo.
—Primerjaj z Izaijem 29. Med leti
559 in 545 pr. Kr.
A glejte, poslednje dni oziroma
v dneh Nejudov—da, glejte vsi
narodi Nejudov in prav tako
Judje, tako tisti, ki bodo priøli v
to deœelo, kakor tisti, ki bodo
po drugih deœelah sveta, da, in
sicer po drugih deœelah sveta,
glejte, opili se bodo s kriviçnostjo
in vsakovrstnimi gnusobami—
2inkobopriøel tisti dan, jih bo
Gospod nad vojskami obiskal z
gromom in s potresom in z velikim
hrupom in z nevihto in z
viharjem in s plamenom poœirajoçega
ognja.
3Invsi narodi, ki se bojujejo
proti Sionu in ki ga pretresajo,
bodo kakor sanje noçnega videnja;
da, z njimi bo prav kakor
z laçnim çlovekom, ki sanja in
glej, jé, a prebudi se in njegova
duøa je prazna; ali kakor œejen
çlovek, ki sanja in glej, pije, a
ko se prebudi in glej, slaboten
je in njegova duøa ima tek; da,
prav take bodo mnoœice vseh

2Nefi 27:4–18 92
narodov, ki se bojujejo proti gori
Sion.
4 Kajti glejte, vsi vi, ki ste
kriviçni, postojte in razmislite,
kajti zaklicali boste in klicali;
da, opili se boste, a ne z vinom,
opotekali se boste, a ne zavoljo
moçne pijaçe.
5 Kajti glejte, Gospod je nad
vas izlil duha globokega spanja.
Kajti glejte, zaprli ste oçi in
zavrgli ste preroke; in vaøe vladarje
in vidce je zakril zavoljo
vaøe kriviçnosti.
6Inzgodilo se bo, da vam bo
Gospod Bog prinesel besede v
knjigi in te bodo besede teh, ki
so zaspali.
7Inglejte, knjiga bo zapeçatena;
in v knjigi bo Boœje razodetje od
zaçetka sveta do konca le–tega.
8 Zatorej zavoljo reçi, ki so
zapeçatene, reçi, ki so zapeçatene,
ne bodo izroçene v dnevu
çloveøke hudobije in gnusob.
Zatorej bo knjiga zadrœana pred
njimi.
9 Knjiga pa bo predana çloveku
in predal bo besede knjige,
ki so besede tistih, ki so zaspali
v prahu in te besede bo predal
drugemu;
10 besed pa, ki so zapeçatene,
ne bo predal, niti ne bo predal
knjige. Kajti knjigo bo zapeçatila
Boœja moç, in razodetje, ki je
bilo zapeçateno, se bo ohranjalo
v knjigi do Gospodu lastnega
çasa, da bodo lahko priøle na
dan; kajti glejte, vse razodevajo
od osnovanja sveta do konca
le–tega.
11 In pride dan, ko bodo
besede v knjigi, katere so bile
zapeçatene, brali na strehah hiø;
in brali jih bodo s Kristusovo
moçjo; in çloveøkim otrokom
bo razodeto vse, kar je kdajkoli
bilo med çloveøkimi otroki in
kar kdajkoli bo do konca sveta.
12 Zatorej bo tisti dan, ko bo
knjiga predana çloveku, o katerem
sem govoril, knjiga skrita
pred oçmi sveta, da je nikogarønje
oçi ne bodo videle razen
treh priç, ki jo bodo videle z
Boœjo moçjo, ter tega, ki mu
bo knjiga predana; in priçevali
bodo o resnici knjige in tega,
kar je v njej.
13 In nihçe drug je ne bo videl
razen redkih, po Boœji volji, da
bodo priçevali o njegovi besedi
çloveøkim otrokom; kajti Gospod
Bog je rekel, da bodo besede
zvestih govorile, kakor da bi
bilo od mrtvih.
14 Zatorej bo Gospod Bog øe
nadalje prinaøal besedo iz knjige;
in po ustih tolikih priç, kot
se mu zdi dobro, bo uveljavil
svojo besedo; in gorje mu, ki bo
Boœjo besedo zavrgel!
15 A glejte, zgodilo se bo, da
bo Gospod Bog rekel temu,
kateremu bo knjigo predal:
Vzemi te besede, ki niso zapeçatene,
in jih predaj drugemu,
da jih bo pokazal uçenim, rekoç:
Beri to, rotim te. In uçeni
bo rekel: Knjigo prinesi semkaj
in prebral jih bom.
16 In sedaj, to bodo rekli zavoljo
slave sveta in zavoljo zasluœka
in ne zavoljo Boœje slave.
17 In çlovek bo rekel: Ne
morem prinesti knjige, kajti
zapeçatena je.
18 Potem bo uçeni rekel: Ne
morem je brati.

93 2 Nefi 27:19–33
19 Zatorej se bo zgodilo, da bo
Gospod Bog spet predal knjigo
in besede le–te temu, ki ni
uçen; in çlovek, ki ni uçen, bo
rekel: Nisem uçen.
20 Potem mu bo Gospod Bog
rekel: Uçeni jih ne bodo brali,
kajti zavrgli so jih in svoje
lastno delo lahko sam opravim;
zatorej boø bral besede, katere
ti bom dal.
21 Ne dotakni se tega, kar je
zapeçateno, kajti to bom prinesel
na dan ob svojem lastnem
çasu; kajti çloveøkim otrokom
bom pokazal, da zmorem sam
opraviti svoje lastno delo.
22 Ko boø zatorej prebral besede,
katere sem ti zapovedal, in
prejel priçe, ki sem ti jih obljubil,
potem boø knjigo spet zapeçatil
in jo skril zame, da bom ohranil
besede, ki jih nisi bral, dokler v
moji modrosti ne bo prav, da
çloveøkim otrokom razkrijem
vse.
23 Kajti glej, jaz sem Bog; in
jaz sem Bog çudeœev; in svetu
bom pokazal, da sem isti vçeraj,
danes in za vekomaj; in med
çloveøkimi otroki delujem samo
po njihovi veri.
24 In spet se bo zgodilo, da bo
Gospod rekel njemu, ki bo bral
besede, ki mu bodo izroçene:
25 Ker se mi to ljudstvo pribliœuje
s svojimi usti in me çasti
s svojimi ustnicami, v srcu pa
so se mi moçno oddaljili in njihov
strah do mene pouçujejo s
çloveøkimi nasveti—
26 zato bom med tem ljudstvom
nadaljeval s çudovitim delom,
da, s çudovitim in çudeœnim
delom, kajti modrost njihovih
modrih in uçenih bo preøla in
razumevanje njihovih razumnih
bo skrito.
27 In gorje jim, ki iøçejo globine,
da bi skrili svoje namere pred
Gospodom! In njihova dela so
v temi; in govorijo: Kdo nas vidi
in kdo nas pozna? In govorijo
tudi: Zagotovo, vaøe obraçanje
reçi na glavo se bo ocenjevalo
kakor lonçarjeva glina. A glejte,
pokazal jim bom, govori Gospod
nad vojskami, da poznam
vsa njihova dela. Kajti mar bo
delo govorilo o njem, ki ga je
naredil, ni me naredil? Mar bo
zasnovano reklo o njem, ki ga je
zasnoval, ni imel razumevanja?
28 A glejte, govori Gospod nad
vojskami, çloveøkim otrokom
bom pokazal, da je samo øe malo
in Libanon se bo spremenil v rodovitno
polje; in rodovitno polje
bo spoøtovano kakor gozd.
29 In tisti dan bo gluhi sliøal
besede iz knjige in oçi slepega
bodo videle iz mraku in teme.
30 In krotki se bodo prav tako
okrepili in njihova radost bo v
Gospodu in siromaøni med
ljudmi se bodo radostili v Izraelovem
Svetem.
31 Kajti zagotovo kakor œivi
Gospod, bodo videli, da bo
straøni pokonçan in bo zasmehovalca
pouœilo in bodo vsi,
ki oprezujejo za kriviçnostjo,
loçeni.
32 In ti, ki z besedami delajo
çloveka za krivca, nastavljajo
past tistemu, ki graja pri vratih,
in praviçne postavljajo na stran
zavoljo niçevosti.
33 Zato tako govori Gospod,
ki je odkupil Abrahama, o

2Nefi 27:34–28:12 94
Jakobovi hiøi: Jakob sedaj ne
bo osramoçen, niti mu sedaj ne
bo pobledel obraz.
34 A ko bo videl svoje otroke,
delo mojih rok, v svoji sredi,
bodo posveçevali moje ime in
posveçevali bodo Jakobovega
Svetega in se bali Izraelovega
Boga.
35 Prav tako bodo ti, ki so se
motili v duhu, priøli k razumevanju,
in ti, ki so godrnjali, se
bodo nauçili nauka.
28. POGLAVJE
V poslednjih dneh bo zgrajenih
veliko laœnih cerkva.—Pouçevale
bodo napaçne, puhle in neumne
nauke.—Odpadniøtva bo v izobilju
zavoljo laœnih uçiteljev.—Hudiç
bo besnel v srcih ljudi.—Pouçeval
bo vsakovrstne laœne nauke. Med
leti 559 in 545 pr. Kr.
In sedaj, glejte, bratje moji,
govoril sem vam, kakor me je
primoral Duh; zatorej vem, da
se mora to zagotovo zgoditi.
2Into, kar bo pisano iz knjige,
bo velike vrednosti za çloveøke
otroke in øe zlasti za naøe
potomstvo, ki je preostanek
Izraelove hiøe.
3 Kajti tisti dan se bo zgodilo,
da bodo cerkve, ki so zgrajene,
in ne Gospodu, ko bo eden rekel
drugemu: Glej, jaz, jaz sem
Gospodov; in drugi bo rekel:
Jaz, jaz sem Gospodov; in tako
bo rekel vsak, ki je zgradil cerkev,
in ne Gospodu—
4inmed seboj se bodo prepirali;
in med seboj se bodo
prepirali njihovi duhovniki in
pouçevali bodo s svojim znanjem
in zanikali Svetega Duha,
ki daje govor.
5Inzanikajo moç Boga, Izraelovega
Svetega; in ljudem pravijo:
Prisluhnite nam in posluøajte
naø nasvet; kajti glejte, danes
Boga ni, kajti Gospod in Odkupitelj
je svoje delo opravil in
svojo moç je dal ljudem;
6 glejte, prisluhnite mojemu
nasvetu; çe bodo rekli, da se
je po Gospodovi roki zgodil
çudeœ, ne verjemite; kajti on
danaønji dan ni Bog çudeœev;
svoje delo je opravil.
7 Da, in veliko jih bo, ki bodo
rekli: Jejte, pijte in se veselite,
kajti jutri umremo; in z nami bo
dobro.
8Inprav tako jih bo veliko, ki
bodo rekli: Jejte, pijte in se veselite;
vendar se bojte Boga—
opraviçil bo majhne grehe; da,
laœite malo, izkoristite drugega
zavoljo njegovih besed, kopljite
jamo svojemu bliœnjemu; v tem
ni nobene økode; in vse to poçnite,
kajti jutri umremo; in çe
bo tako, da bomo krivi, nas bo
Bog natepel z nekaj udarci in
na koncu bomo odreøeni v Boœje
kraljestvo.
9 Da, in veliko jih bo, ki bodo
tako uçili laœne in prazne in
neumne nauke in bodo naduti
v srcu in bodo iskali globine,
da bi svoje namere skrili pred
Gospodom; in njihova dela
bodo v temi.
10 In kri svetih bo klicala iz tal
proti njim.
11 Da, krenili so s poti; pokvarili
so se.
12 Zavoljo ponosa in zavoljo

95 2 Nefi 28:13–28
laœnih uçiteljev in laœnega nauka
so se njihove cerkve pokvarile
in njihove cerkve so nadute;
zavoljo ponosa so nadute.
13 Siromaøne ropajo zavoljo
svojih dragocenih svetiøç; siromaøne
ropajo zavoljo svojih dragocenih
oblaçil; in preganjajo
krotke in uboge v srcu, zato ker
so v svojem ponosu naduti.
14 Nosijo trde vratove in visoke
glave; da, in zavoljo ponosa
in hudobije in gnusob in vlaçugarstva
so vsi skrenili razen redkih,
ki poniœno sledijo Kristusu;
vendar jih vodijo, da v mnogih
trenutkih delajo napake, zato
ker jih pouçujejo z nasveti ljudi.
15 O modri in uçeni in bogati,
ki so naduti v ponosu svojega
srca, in vsi tisti, ki pridigajo laœne
nauke, in vsi tisti, ki se predajajo
vlaçugarstvu in izkrivljajo
pravo Gospodovo pot, gorje,
gorje, gorje jim, govori Gospod
Bog Vsemogoçni, kajti vrœeni
bodo v pekel!
16 Gorje jim, ki praviçnega
zavraçajo zavoljo niçevosti in
se upirajo temu, kar je dobro, in
pravijo, da nima vrednosti! Kajti
priøel bo dan, ko bo Gospod
Bog naglo obiskal prebivalce
Zemlje; in tisti dan, ko bodo
docela dozoreli v kriviçnosti,
bodo pogubljeni.
17 A glejte, çe se bodo prebivalci
Zemlje pokesali svoje
hudobije in gnusob, ne bodo
pogubljeni, govori Gospod nad
vojskami.
18 A glejte, tista mogoçna in
nagnusna cerkev, vlaçuga vse
zemlje, se mora sesuti na zemljo
in velik mora biti padec le–te.
19 Kajti hudiçevo kraljestvo se
mora omajati in te, ki mu pripadajo,
je potrebno opominjati
h kesanju ali pa jih bo hudiç
zgrabil s svojimi veçnimi verigami
in bo v njih zanetil jezo in
bodo pogubljeni;
20 kajti glejte, tisti dan bo besnel
v srcih çloveøkih otrok in v
njih podœigal jezo do tega, kar
je dobro.
21 In druge bo pomiril in jih
zazibal v meseno varnost, da
bodo rekli: Vse je dobro v Sionu;
da, Sion uspeva, vse je dobro—
in tako hudiç goljufa njihove
duøe in jih oprezno vodi proç v
pekel.
22 In glejte, druge odpelje z
laskanjem in jim govori, da pekla
ni; in pravi jim: Jaz nisem noben
hudiç, kajti ni ga—in tako
øepeçe v njihova uøesa, dokler
jih ne zgrabi s svojimi straønimi
verigami, od koder ni reøitve.
23 Da, zgrabila sta jih smrt in
pekel; in smrt in pekel in hudiç
in vsi, katere so zgrabili, morajo
pred Boœji prestol in sodilo se
jim bo po njihovih delih, od
koder morajo na kraj, pripravljen
zanje, in sicer jezero ognja in
œvepla, ki je neskonçno muçenje.
24 Zato gorje mu, ki se v Sionu
poçuti lagodno!
25 Gorje mu, ki kliçe: Vse je
dobro!
26 Da, gorje mu, ki prisluhne
nasvetom ljudi in zanika Boœjo
moç in dar Svetega Duha!
27 Da, gorje mu, ki govori:
Prejeli smo in niç veç ne potrebujemo!
28 In skratka, gorje vsem tistim,
ki trepetajo in so jezni zavoljo

2Nefi 28:29–29:5 96
Boœje resnice! Kajti glejte, ta, ki
je zgrajen na skali, jo sprejme z
zadovoljstvom; in ta, ki je zgrajen
na peøçenem temelju, trepeta,
da bi ne padel.
29 Gorje mu, ki bo rekel: Prejeli
smo Boœjo besedo in veç Boœje
besede ne potrebujemo, kajti
dovolj imamo!
30 Kajti glejte, tako govori
Gospod Bog: Çloveøkim otrokom
bom dal vrstico za vrstico,
nasvet za nasvetom, malo tukaj
in malo tam; in blagor tistim, ki
prisluhnejo mojim nasvetom in
nastavijo uho mojim svètom,
kajti uçili se bodo modrosti,
kajti temu, ki prejme, bom øe
dal; in tem, ki bodo rekli, dovolj
imamo, tem se bo odvzelo
øe tisto, kar imajo.
31 Preklet je ta, ki zaupa v çloveka,
ali ki se zanaøa na meso
njegove roke, ali ki bo prisluhnil
nasvetom ljudi, razen çe jim
njihovi nasveti ne bodo dani z
moçjo Svetega Duha.
32 Gorje Nejudom, govori
Gospod Bog nad vojskami! Kajti
dasi jim bom iz dneva v dan
iztegoval svojo roko, me bodo
zanikali; vendar bom do njih
usmiljen, govori Gospod Bog,
çe se bodo pokesali in priøli k
meni; kajti moja roka je ves dan
iztegnjena, govori Gospod Bog
nad vojskami.
29. POGLAVJE
Veliko Nejudov bo zavrnilo Mormonovo
knjigo.—Rekli bodo, ne
potrebujemo øe veç Svetega pisma.
—Gospod govori mnogim narodom.
—Svetu bo sodil iz knjig, ki bodo
zapisane. Med leti 559 in 545 pr.
Kr.
A glejte, veliko jih bo—tisti
dan, ko bom nadaljeval s çudovitim
delom med njimi, da se
bom spomnil svojih zavez, ki
sem jih sklenil s çloveøkimi otroki,
da bom spet v drugo iztegnil
roko, da bom privedel nazaj
svoje ljudstvo, ki je iz Izraelove
hiøe;
2indasebom prav tako spomnil
obljub, katere sem sklenil s
teboj, Nefi, in prav tako s tvojim
oçetom, da bom pomnil tvoje
potomstvo; in da bodo besede
tvojega potomstva øle iz mojih
ust k tvojemu potomstvu; in
moje besede bodo øvignile na
strani sveta za merilo mojemu
ljudstvu, ki so iz Izraelove hiøe;
3inker bodo moje besede øvignile—bodo
mnogi od Nejudov
rekli: Sveto pismo! Sveto pismo!
Mi imamo Sveto pismo in ne
more biti øe veç Svetega pisma.
4Atako govori Gospod Bog:
O nespametni, imeli bodo Sveto
pismo; in izølo bo od Judov,
mojega starodavnega ljudstva
zaveze. In kako se zahvaljujejo
Judom za Sveto pismo, ki so ga
prejeli od njih? Da, kaj mislijo
Nejudje? Mar pomnijo muke in
dela in boleçine Judov in njihovo
marljivost do mene, ko so
odreøitev prinaøali Nejudom?
5Ovi, Nejudje, ste se spomnili
Judov, mojega starodavnega
ljudstva zaveze? Ne; paç pa ste
jih prekleli in jih sovraœili in si
niste prizadevali, da bi jih privedli
nazaj. A glejte, vse to bom

97 2 Nefi 29:6–14
vrnil nad vaøe lastne glave; kajti
jaz, Gospod, nisem pozabil
svojega ljudstva.
6 Ti, nespametni, ki boø rekel:
Sveto pismo, mi imamo Sveto
pismo in ne potrebujemo øe veç
Svetega pisma. Ali bi prejeli
Sveto pismo, çe ne bi bilo Judov?
7 Mar ne veø, da je veç narodov
kakor eden? Mar ne veø, da sem
jaz, Gospod, tvoj Bog, ustvaril
vse ljudi in da se spomnim
tistih, ki so na otokih morja; in
da vladam zgoraj v nebesih in
spodaj na Zemlji; in svojo besedo
prinesem na dan çloveøkim
otrokom, da, in sicer vsem narodom
sveta?
8 Zatorej godrnjaø, ker boø
prejel øe veç moje besede? Mar
ne veø, da ti priçevanje dveh
narodov priçuje, da sem Bog,
da se enega naroda spomnim
kakor drugega? Zatorej govorim
iste besede enemu narodu
kakor drugemu. In ko se bosta
oba naroda zlila v eno, se bosta
v eno prav tako zlili priçevanji
obeh narodov.
9Intodelam, da bi vsem dokazal,
da sem isti vçeraj, danes in
za vekomaj; in da svoje besede
izgovarjam po svojem lastnem
zadovoljstvu. In ker sem izgovoril
eno besedo, vam ni treba
predpostavljati, da ne morem
izgovoriti øe ene; kajti moje delo
øe ni dokonçano; niti ne bo do
çlovekovega konca, niti od tistega
çasa dalje in za vekomaj.
10 Ker zatorej imate Sveto pismo,
vam ni treba predpostavljati,
da vsebuje vse moje besede;
niti vam ni treba predpostavljati,
da nisem dal zapisati veç.
11 Kajti zapovedujem vsem
ljudem, tako na vzhodu kot na
zahodu in na severu in na jugu
in na otokih morja, da bodo zapisali
besede, katere jim bom
govoril; kajti iz knjig, ki bodo
zapisane, bom sodil svetu, vsakega
çloveka po njegovih delih,
po tistem, kar je zapisano.
12 Kajti glejte, govoril bom
Judom in to bodo zapisovali; in
govoril bom Nefijcem in to bodo
zapisovali; in prav tako bom
govoril rodovom Izraelove hiøe,
katere sem vodil proç, in to bodo
zapisovali; in prav tako bom
govoril vsem narodom Zemlje
in to bodo zapisovali.
13 In zgodilo se bo, da bodo
Judje imeli besede Nefijcev in
Nefijci bodo imeli besede Judov;
in Nefijci in Judje bodo imeli
besede Izraelovih izgubljenih
rodov; in izgubljeni Izraelovi
rodovi bodo imeli besede Nefijcev
in Judov.
14 In zgodilo se bo, da se bo
moje ljudstvo, ki je iz Izraelove
hiøe, zbralo doma v deœelah
svoje posesti; in prav tako bo
v eno zbrana moja beseda. In
pokazal bom tem, ki se bojujejo
proti moji besedi in proti mojemu
ljudstvu, ki so iz Izraelove
hiøe, da sem jaz Bog, in da sem
se z Abrahamom zavezal, da
bom njegovo potomstvo pomnil
za vekomaj.
30. POGLAVJE
Spreobrnjeni Nejudje bodo priøteti
k ljudstvu zaveze.—Veliko Lamancev
in Judov bo verjelo besedi in

2Nefi 30:1–14 98
postali bodo oçarljivi.—Izrael bo
obnovljen in hudobni pokonçani.
Med leti 559 in 545 pr. Kr.
In sedaj glejte, moji ljubljeni
bratje, rad bi vam govoril; kajti
jaz, Nefi, ne bi trpel, da bi predpostavljali,
da ste praviçnejøi,
kot bodo Nejudje. Kajti glejte,
çe ne boste spolnjevali Boœjih
zapovedi, boste vsi enako pogubljeni;
in zavoljo besed, ki
so bile izreçene, vam ni treba
predpostavljati, da so Nejudje
docela pokonçani.
2 Kajti glejte, povem vam,
da bo toliko Nejudov, kolikor
se jih bo pokesalo, Gospodovo
ljudstvo zaveze; in kolikor
Judov se ne bo pokesalo, bo zavrœenih;
kajti Gospod se z nobenim
ne zaveœe razen s tistimi,
ki se pokesajo in verjamejo v njegovega
Sina, ki je Izraelov Sveti.
3Insedaj bi øe nekoliko prerokoval
glede Judov in Nejudov.
Kajti potem ko bo knjiga, o kateri
sem govoril, priøla na dan
in bo zapisana za Nejude in ponovno
zapeçatena za Gospoda,
jih bo veliko, ki bodo verjeli besedam,
ki so zapisane; in nesli
jih bodo dalje k preostanku naøega
potomstva.
4Inpotem bo preostanek naøega
potomstva vedel o nas,
kako smo priøli iz Jeruzalema
in da so oni Judovi potomci.
5Inmed njimi se bo oznanjalo
evangelij Jezusa Kristusa; zatorej
bodo ponovno prejeli spoznanje
o svojih oçetih in tudi
spoznanje o Jezusu Kristusu, ki
so ga imeli njihovi oçetje.
6Inpotem se bodo radostili;
kajti vedeli bodo, da je to znanje
blagoslov iz Boœje roke; in mrene
teme jim bodo zaçele padati z
oçi; in med njimi bo preølo veliko
rodov, çe ne bodo neomadeœevano
in oçarljivo ljudstvo.
7 In zgodilo se bo, da bodo
Judje, ki so se razkropili, prav
tako zaçeli verjeti v Kristusa; in
zaçeli se bodo zbirati po obliçju
deœele; in kolikor jih bo verjelo
v Kristusa, bodo prav tako postali
oçarljivo ljudstvo.
8Inzgodilo se bo, da bo Gospod
Bog zaçel svoje delo med
vsemi narodi, rodovi, jeziki in
ljudstvi, da bo izpeljal obnovo
svojega ljudstva na Zemlji.
9Inspraviçnostjo bo Gospod
Bog sodil siromaønim in z enakostjo
grajal krotke na Zemlji.
In zemljo bo udaril s palico
svojih ust; in s sapo svojih
ustnic bo pobil hudobne.
10 Kajti ças pride naglo, ko bo
Gospod Bog med ljudstvom
napravil velik razkol in hudobni
bodo pokonçani; in svojemu
ljudstvu bo prizanesel, da, celo
çe bo tako, da bo moral hudobne
pokonçati z ognjem.
11 In praviçnost bo opasje njegovih
ledij in zvestoba opasje
njegovih bokov.
12 In potem bo volk bival z
jagnjetom; in leopard bo leœal s
kozliçem in tele in mlad lev in
pitançek skupaj; in vodil jih bo
majhen otrok.
13 In krava in medvedka se
bosta pasli; njuni mladi bodo
leœali skupaj; in lev bo jedel
slamo kakor vol.
14 In dojençek se bo igral nad
gadjo luknjo in odstavljeni otrok

99 2 Nefi 30:15–31:10
bo poloœil roko na modrasov
brlog.
15 Ne bodo ne ranili ne uniçevali
na vsej moji sveti gori; kajti
zemlja bo polna védenja o Gospodu,
kakor vode prekrivajo
morje.
16 Zatorej bodo razodete reçi
vseh narodov, da, çloveøkim
otrokom se bo razodelo vse.
17 Niçesar ni, kar je skrito, kar
se ne bi razodelo; ni dela teme,
katero se ne bi razkrilo v luçi;
in niçesar ni, kar je zapeçateno
na Zemlji, kar se ne bi odprlo.
18 Zatorej bo vse, kar se je razodelo
çloveøkim otrokom, tisti
dan razodeto; in Satan dolgo
çasa ne bo veç imel moçi nad
srci çloveøkih otrok. In sedaj,
moji ljubljeni bratje, bom prenehal
govoriti.
31. POGLAVJE
Nefi pove, zakaj se je Kristus krstil.
—Ljudje morajo slediti Kristusu,
se krstiti, prejeti Svetega Duha in
vztrajati do konca, da bodo odreøeni.—Kesanje
in krst so vrata na
tesno in ozko pot.—Veçno œivljenje
prejmejo tisti, ki po krstu spolnjujejo
zapovedi. Med leti 559 in
545 pr. Kr.
In sedaj vam jaz, Nefi, preneham
prerokovati, moji ljubljeni
bratje. In veç ne morem zapisati
kot le nekaj reçi, za katere vem,
da se morajo zagotovo zgoditi;
niti ne morem zapisati veç kot
le nekaj besed svojega brata
Jakoba.
2 Zatorej mi to, kar sem zapisal,
zadostuje, razen nekaterih
besed, o katerih moram govoriti
glede Kristusovega nauka; zatorej
vam bom govoril jasno glede
na jasnost svojega prerokovanja.
3 Kajti moja duøa se radosti
jasnosti; kajti tako dela Gospod
Bog med çloveøkimi otroki. Kajti
Gospod Bog daje luç za razumevanje;
kajti ljudem govori v
njihovem jeziku, da razumejo.
4 Zatorej bi œelel, da bi pomnili,
da sem vam govoril o tistem
preroku, katerega mi je pokazal
Gospod, ki bo krstil Boœje
Jagnje, katero bo odvzelo grehe
sveta.
5Insedaj, çe je potrebno, da se
Boœje Jagnje, ki je sveto, krsti z
vodo, da se izpolni vsa praviçnost,
o potem, koliko bolj je
potrebno, da se mi, ki nismo
sveti, krstimo, in sicer z vodo!
6Insedaj bi vas vpraøal, moji
ljubljeni bratje, v çem je Boœje
Jagnje izpolnilo vso praviçnost,
ko se je krstilo z vodo?
7 Mar ne veste, da je bil svet?
Dasi pa je svet, çloveøkim otrokom
pokaœe, da je po mesu
poniœen pred Oçetom in Oçetu
priçuje, da bo posluøno spolnjeval
njegove zapovedi.
8 Zatorej se je potem, ko se je
krstil z vodo, nadenj iz nebes
spustil Sveti Duh v obliki goloba.
9Inspet, to çloveøkim otrokom
pokaœe tesnost poti in ozkost
vrat, skozi katera bi morali
vstopiti, s tem da je bil on sam
zgled pred njimi.
10 In çloveøkim otrokom je
rekel: Sledite mi. Zatorej moji
ljubljeni bratje, mar lahko sledimo
Jezusu, ne da bi bili voljni
spolnjevati Oçetove zapovedi?

2Nefi 31:11–21 100
11 In Oçe je rekel: Pokesajte
se, pokesajte se in se krstite v
imenu mojega ljubljenega Sina.
12 In prav tako je priøel k meni
Sinov glas, rekoç: Ta, ki se krsti
v mojem imenu, njemu bo Oçe
dal Svetega Duha kakor meni;
zatorej mi sledite in delajte to,
kar ste mene videli delati.
13 Zatorej moji ljubljeni bratje,
vem, da se boste, çe boste sledili
Sinu s trdnim namenom v srcu,
brez hinavøçine in prevar pred
Bogom, ampak z resniçno namero,
pokesali svojih grehov,
priçujoç Oçetu, da ste voljni
nase prevzeti Kristusovo ime s
krstom—da, ko boste sledili
svojemu Gospodu in svojemu
Odreøeniku v vode po njegovi
besedi, glejte, potem boste prejeli
Svetega Duha; da, potem
pride krst z ognjem in s Svetim
Duhom; in potem lahko govorite
z jezikom angelov in kliçete
hvale Izraelovemu Svetemu.
14 A glejte, moji ljubljeni bratje,
tako je k meni priøel Sinov glas,
rekoç: Potem ko ste se pokesali
svojih grehov in priçevali Oçetu,
da ste voljni spolnjevati moje
zapovedi s krstom z vodo in ste
prejeli krst z ognjem in s Svetim
Duhom in znate govoriti v
novem jeziku, da, in sicer z
jezikom angelov, in çe bi me po
tem zanikali, bi bilo bolje za
vas, da bi me ne bili poznali.
15 In zasliøal sem glas Oçeta,
rekoç: Da, besede mojega ljubljenega
so resniçne in zveste.
Ta, ki vztraja do konca, ta bo
odreøen.
16 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
po tem vem, çe çlovek ne bo
vztrajal do konca in sledil vzoru
Sina œivega Boga, ne more
biti odreøen.
17 Zatorej delajte to, kar sem
vam povedal, da sem videl, da
bo delal vaø Gospod in vaø
Odkupitelj; kajti zato mi je bilo
pokazano, da bi vi lahko vedeli
za vrata, skozi katera morate
vstopiti. Kajti vrata, skozi katera
bi morali vstopiti, so kesanje in
krst z vodo; in potem pride odpuøçanje
vaøih grehov z ognjem
in s Svetim Duhom.
18 In potem ste na tej tesni in
ozki poti, ki vodi v veçno œivljenje;
da, vstopili ste skozi vrata;
napravili ste po Oçetovih in
Sinovih zapovedih; in prejeli ste
Svetega Duha, ki priçuje o Oçetu
in Sinu, da se izpolni obljuba,
ki jo je dal, da jo boste, çe boste
vstopili pri vratih, prejeli.
19 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
potem ko ste priøli na to tesno
in ozko pot, bi vpraøal, çe je vse
opravljeno? Glejte, povem vam,
ne; kajti ne bi priøli tako daleç,
çe bi ne bilo po Kristusovi besedi
z neomajno vero vanj, docela
opirajoç se na zasluge njega, ki
je mogoçen odreøiti.
20 Zatorej si morate øe naprej
prizadevati s stanovitnostjo v
Kristusu, s popolnoma svetlim
upanjem in z ljubeznijo do Boga
in vseh ljudi. Çe si boste zatorej
øe naprej prizadevali, ko se
boste gostili s Kristusovo besedo,
in vztrajali do konca, glejte,
tako govori Oçe: Imeli boste
veçno œivljenje.
21 In sedaj, glejte, moji ljubljeni
bratje, to je pot; in ni druge
poti, niti ni pod nebom danega

101 2 Nefi 32:1–33:1
drugega imena, po katerem je
çlovek lahko odreøen v Boœje
kraljestvo. In sedaj, glejte, to je
Kristusov nauk in edini in pravi
nauk Oçeta in Sina in Svetega
Duha, kar je en Bog, brez konca.
Amen.
32. POGLAVJE
Angeli govorijo z moçjo Svetega
Duha.—Ljudje morajo sami moliti
in si pridobivati védenje od Svetega
Duha. Med leti 559 in 545 pr. Kr.
In sedaj, glejte, moji ljubljeni
bratje, predpostavljam, da v srcu
nekoliko premiøljujete o tem,
kar bi morali storiti potem, ko
ste stopili na pot. A glejte, zakaj
v srcu premiøljujete o tem?
2 Mar ne pomnite, da sem vam
rekel, da boste potem, ko boste
prejeli Svetega Duha, znali govoriti
v jeziku angelov? In sedaj,
kako bi znali govoriti v jeziku
angelov, çe ne s Svetim Duhom?
3 Angeli govorijo z moçjo
Svetega Duha; zatorej govorijo
Kristusove besede. Zatorej sem
vam rekel, gostite se s Kristusovimi
besedami; kajti glejte,
Kristusove besede vam bodo
povedale vse, kar bi morali
delati.
4 Zatorej, potem ko sem sedaj
te besede izgovoril, çe jih ne
morete razumeti, bo zato, ker
ne prosite, niti ne trkate; zatorej
øe niste priøli do luçi, paç pa
morate biti pogubljeni v temi.
5 Kajti glejte, spet vam reçem,
çe boste stopili na pot in prejeli
Svetega Duha, vam bo pokazal
vse, kar naj bi delali.
6 Glejte, to je Kristusov nauk
in ne boste veç dobili drugega
nauka, dokler se vam ne bo pokazal
v mesu. In ko se vam bo
pokazal v mesu, se boste drœali
tega, kar vam poreçe.
7Insedaj jaz, Nefi, veç ne morem
reçi; Duh mi brani govoriti
in ostajam v œalovanju zavoljo
çloveøke nevere in hudobije
in nevednosti in trdovratnosti;
kajti ne bodo iskali védenja,
niti razumeli velikega védenja,
ko jim bo dano v preprostosti,
in sicer tako preprosto kakor je
lahko beseda.
8Insedaj, moji ljubljeni bratje,
vidim, da v srcu øe vedno premiøljujete;
in œalosti me, da
moram govoriti o tem. Kajti çe
bi prisluhnili Duhu, ki çloveka
uçi moliti, bi vedeli, da morate
moliti; kajti zli duh çloveka ne
uçi moliti, paç pa ga uçi, da ne
sme moliti.
9Aglejte, povem vam, da morate
vedno moliti in ne opeøati;
da za Gospoda ne smete niçesar
storiti, çe na prvem mestu ne
molite k Oçetu v Kristusovem
imenu, da bo posvetíl vaøa dejanja,
da bodo vaøa dejanja lahko
za dobrobit vaøe duøe.
33. POGLAVJE
Nefijeve besede govorijo resnico.—
Priçujejo o Kristusu.—Tisti, ki
verjamejo v Kristusa, bodo verjeli
Nefijevim besedam, katere bodo
priçevale pred sodnim stolom. Med
leti 559 in 545 pr. Kr.
In sedaj jaz, Nefi, ne morem zapisati
vsega, kar se je pouçevalo

2Nefi 33:2–14 102
med mojim ljudstvom; niti mi
pisanje ne gre tako gladko kakor
govorjenje; kajti ko çlovek
govori z moçjo Svetega Duha,
moç Svetega Duha to ponese v
srca çloveøkih otrok.
2 A glejte, veliko jih je, ki
postajajo trdosrçni do Svetega
Duha, da v njih nima mesta;
zatorej zavraçajo veliko reçi, ki
so zapisane, in jih ocenjujejo
kot niçevost.
3 Ampak jaz, Nefi, sem zapisal,
kar sem zapisal in to ocenjujem
kot veliko vrednost in øe zlasti
za moje ljudstvo. Kajti podnevi
nenehno molim zanje in ponoçi
mi oçi moçijo vzglavnik zavoljo
njih; in k svojemu Bogu kliçem v
veri in vem, da bo sliøal moj klic.
4Invem, da bo Gospod Bog
posvetil moje molitve v korist
mojemu ljudstvu. In besede,
katere sem zapisal v slabotnosti,
bodo pred njimi dobile moç;
kajti prepriçuje jih, naj delajo
dobro; daje jim vedeti o njihovih
oçetih; in govorijo o Jezusu in jih
prepriçuje, naj verjamejo vanj
in vztrajajo do konca, kar je
veçno œivljenje.
5Inostro govori proti grehu
po preprostosti resnice; zatorej
noben çlovek ne bo jezen na
besede, katere sem zapisal, çe
ne bo od hudiçevega duha.
6 Slavim v preprostosti; slavim
v resnici; slavim v mojem
Jezusu, kajti mojo duøo je odkupil
iz pekla.
7 Do svojega ljudstva sem
dobrotljiv in imam veliko vero v
Kristusa, da bom veliko duø
sreçal neomadeœevanih pri njegovem
sodnem stolu.
8 Dobrotljiv sem do Juda—
pravim Juda, ker mislim njih, od
koder sem priøel.
9Inprav tako sem dobrotljiv
do Nejudov. A glejte, za nobenega
od teh ne morem upati, razen
çe se ne spravijo s Kristusom
in vstopijo skozi ozka vrata in
hodijo po tesni poti, katera
vodi k œivljenju, in po poti
nadaljujejo do konca dneva
preizkuønje.
10 In sedaj, moji ljubljeni bratje
in prav tako Juda in vse ve strani
sveta, prisluhnite tem besedam
in verjemite v Kristusa; in çe ne
verjamete tem besedam, verjemite
v Kristusa. In çe boste verjeli
v Kristusa, boste verjeli tem
besedam, kajti Kristusove besede
so in on mi jih je dal; in vse
ljudi uçijo, naj delajo dobro.
11 In çe niso Kristusove besede,
presodite—kajti Kristus vam
bo na zadnji dan pokazal z
moçjo in veliko slavo, da so besede
njegove; in vi in jaz bomo
stali iz oçi v oçi pred njegovim
sodnim stolom; in vedeli boste,
da mi je to zapovedal zapisati
navkljub moji øibkosti.
12 In Oçeta rotim v Kristusovem
imenu, da bomo mnogi
od nas, çe ne vsi, lahko tistega
velikega in zadnjega dne reøeni
v njegovo kraljestvo.
13 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
vsi tisti, ki ste iz Izraelove
hiøe, in vse ve strani sveta, vam
govorim kakor glas nekoga, ki
kliçe iz prahu: Zbogom, dokler
ne bo priøel tisti veliki dan.
14 In vi, ki ne boste deleœni
Boœje dobrote in spoøtovali
besed Judov in prav tako mojih

103 2 Nefi 33:15–Jakob 1:8
besed in besed, katere se bodo
nadaljevale iz ust Boœjega Jagnjeta,
glejte, vam reçem veçni
zbogom, kajti te besede vas
bodo na zadnji dan obsodile.
15 Kajti kar zapeçatim na
Zemlji, vas bo bremenilo pred
sodnim stolom; kajti tako mi je
zapovedal Gospod in ubogati
moram. Amen.
Jakobova knjiga
NEFIJEV BRAT
Besede njegovega pridiganja bratom. Zmede çloveka, ki si prizadeva
strmoglaviti Kristusov nauk. Nekaj besed o zgodovini
Nefijevega ljudstva.
1. POGLAVJE
Jakob in Joœef si prizadevata pregovoriti
ljudi, naj verjamejo v
Kristusa in spolnjujejo njegove zapovedi.—Nefi
umre.—Med Nefijci
prevlada hudobija. Med leti 544 in
421 pr. Kr.
Kajti glejte, zgodilo se je,
da je bilo minilo petdeset
in pet let od çasa, ko je Lehi
zapustil Jeruzalem; zatorej je
Nefi meni, Jakobu, zapovedal
glede malih ploøç, na katerih so
te reçi vrezane.
2Inmeni, Jakobu, je zapovedal,
naj na te ploøçe zapiøem
nekatere reçi, ki sem jih imel
za najdragocenejøe; naj se ne
ukvarjam, razen çe bo na kratko,
z zgodovino teh ljudi, ki se
imenujejo Nefijevo ljudstvo.
3 Kajti rekel je, naj se zgodovina
njegovega ljudstva vrezuje
na njegove druge ploøçe, in
naj te ploøçe hranim in izroçim
svojemu potomstvu, iz roda
v rod.
4Inçebisepojavilo pridiganje,
ki bo sveto, oziroma razodetje,
ki bo veliko, oziroma
prerokovanje, naj poglavitno
od tega vreœem na te ploøçe in
se tega dotaknem, kolikor bi
bilo mogoçe, zavoljo Kristusa
in zavoljo najinega ljudstva.
5 Kajti zavoljo vere in velike
zaskrbljenosti nama je bilo
resniçno razodeto o najinem
ljudstvu, kaj se mu bo zgodilo.
6 In imela sva tudi veliko
razodetij in veliko preroøkega
duha; zatorej sva vedela o
Kristusu in o njegovem kraljestvu,
ki bo priølo.
7 Zatorej sva marljivo delala
med svojimi ljudmi, da bi
jih pregovorila, naj pridejo h
Kristusu in bodo deleœni Boœje
dobrote, da bi lahko stopili v
njegov poçitek, da bi v besu
kako ne zaprisegel, da ne bodo
vstopili, kakor ko so izzivali v
dneh skuønjave, ko so bili Izraelovi
otroci v divjini.
8 Zatorej sva od Boga œelela,
da bi vse ljudi pregovorila, naj

Jakob 1:9–2:1 104
se ne upirajo Bogu, naj ga ne
izzivajo k jezi, paç pa da bi vsi
ljudje verjeli v Kristusa in sprevideli
njegovo smrt in prenaøali
njegov kriœ in nosili sramoto
sveta; zatorej jaz, Jakob, prevzemam
nase, da bom spolnil
zapoved svojega brata Nefija.
9 Sedaj se je Nefi zaçel starati
in videl je, da mora kmalu u-
mreti; zatorej je nekoga mazilil,
da bo sedaj kralj in vladar nad
njegovim ljudstvom po vladavinah
kraljev.
10 Ker so ljudje imeli Nefija
silno radi, saj je bil njihov velik
zaøçitnik, ker je v njihovo bran
vihtel Labanov meç in v vseh
svojih dneh delal za njihovo
dobrobit—
11 zatorej so ljudje v spomin
œeleli ohraniti njegovo ime. In
kdor je vladal namesto njega,
so ga ljudje imenovali drugi
Nefi, tretji Nefi in tako dalje po
vladavinah kraljev; in tako so
jih klicali ljudje, naj so bili katerega
koli imena.
12 In zgodilo se je, da je Nefi
umrl.
13 Sedaj, ljudje, ki niso bili
Lamanci, so bili Nefijci; vendar so
se imenovali Nefijci, Jakobovci,
Joœefovci, Zoramci, Lamanci,
Lemuelci in Izmaelci.
14 Toda jaz, Jakob, jih od sedaj
naprej ne bom razlikoval po
teh imenih, paç pa bom njih, ki
si prizadevajo pobiti Nefijevo
ljudstvo, imenoval Lamance, in
tiste, ki so Nefijevi prijatelji, te
bom imenoval Nefijce oziroma
Nefijevo ljudstvo, po vladavinah
kraljev.
15 In sedaj se je zgodilo, da
je Nefijevo ljudstvo pod vladavino
drugega kralja postajalo
trdosrçno in se nekoliko zaçelo
vdajati zlobnim obiçajem,
kakrønim se je starodavni David,
ker so œeleli veliko œena in prileœnic,
in prav tako Salomon,
njegov sin.
16 Da, in prav tako so zaçeli
na veliko iskati zlato in srebro
in nekoliko so se zaçeli povzdigovati
v ponosu.
17 Zatorej sem jim jaz, Jakob,
dal te besede, ko sem jih pouçeval
v templju, ko sem predhodno
prejel nalogo od Gospoda.
18 Kajti jaz, Jakob, in moj brat
Joœef sva bila po Nefijevi roki
posveçena za duhovnika in
uçitelja temu ljudstvu.
19 In svojo sluœbo sva poveliçevala
Gospodu, prevzemajoç
nase odgovornost, da bodo grehi
ljudi priøli nad najino lastno
glavo, çe jih Boœje besede nisva
pouçevala z vso marljivostjo;
zatorej ker sva delala z vnemo,
njihova kri ne bo mogla priti na
najina oblaçila; sicer bi njihova
kri priøla na najina oblaçila in
poslednji dan ne bi bila prepoznana
za neomadeœevana.
2. POGLAVJE
Jakob javno obtoœi ljubezen do
bogastva, ponosa in neçistosti.—
Ljudje si lahko prizadevajo po
bogastvu, da bi pomagali soljudem.
—Jakob obsodi neodobreno izvajanje
mnogoœenstva.—Gospoda razveseljuje
neomadeœevanost œensk.
Med leti 544 in 421 pr. Kr.
Besede, kijih je Jakob, Nefijev

105 Jakob 2:2–13
brat, govoril Nefijevemu ljudstvu
po Nefijevi smrti:
2 Sedaj, moji ljubljeni bratje,
jaz, Jakob, glede na odgovornost,
ki jo imam pred Bogom,
da poveliçujem svojo sluœbo s
treznostjo in da bi si z oblaçil
oçistil vaøe grehe, ta dan prihajam
v tempelj, da bi vam razglasil
Boœjo besedo.
3Invisami veste, da sem bil
doslej marljiv v sluœbi svojega
poklica; a ta dan me teœi veliko
veçja œelja in zaskrbljenost za
dobrobit vaøih duø, kakor me je
doslej.
4 Kajti glejte, do sedaj ste bili
posluøni Gospodovi besedi, katero
sem vam dal.
5 A glejte, prisluhnite mi in
vedite, da vam lahko s pomoçjo
vsemogoçnega Stvarnika nebes
in Zemlje povem glede vaøih
misli, kako to da se je v vaøem
delovanju zaçel pojavljati greh,
greh, ki se zelo gnusi meni, da,
in se gnusi Bogu.
6 Da, to œalosti mojo duøo in
povzroça, da od sramu lezem
vase pred navzoçnostjo svojega
Stvaritelja, da vam moram priçevati
o hudobiji vaøih src.
7Inprav tako me œalosti, da
moram o vas tako naravnost
spregovoriti pred vaøimi œenami
in vaøimi otroki, izmed katerih
jih ima veliko pred Bogom
silno neœna in neomadeœevana
in rahloçutna çustva, to, kar je
Bogu povøeçi;
8inpredpostavljati mi da, da
so semkaj priøli posluøat prijetno
Boœjo besedo, da, besedo, ki
ozdravi ranjeno duøo.
9 Zatorej me v duøi teœi, da
sem vas primoran zavoljo stroge
zapovedi, ki sem jo prejel od
Boga, opomniti glede vaøih
zloçinov, da bom poglobil rane
tem, ki so œe ranjeni, namesto
da bi njihove rane blaœil in
zdravil; in za tiste, ki niso bili
ranjeni, namesto da bi se gostili
s prijetno Boœjo besedo, so nastavljena
bodala, da jim bodo
prebodla duøe in ranila njihovo
obçutljivo miøljenje.
10 A navkljub velikanski
nalogi moram narediti po strogih
Boœjih zapovedih in vam
povedati glede vaøe hudobije
in gnusob v navzoçnosti çistih
v srcu in strtega srca in pod
prodirnim oçesom vsemogoçnega
Boga.
11 Zatorej vam moram povedati
resnico glede na jasnost
Boœje besede. Kajti glejte, ko
sem vpraøal Gospoda, se mi je
zgodila beseda, rekoç: Jakob,
jutri se odpravi v tempelj in
razglasi besedo, ki ti jo bom dal,
temu ljudstvu.
12 In sedaj, glejte, bratje moji,
to je beseda, ki vam jo razglaøam,
da jih je veliko med vami
zaçelo iskati zlato in srebro in
vsakovrstne dragocene rude,
ki jih ima ta deœela, ki je obljubljena
deœela za vas in vaøe
potomstvo, v velikem obilju.
13 In roka previdnosti se je
nad vami najprijetneje smehljala,
da ste si pridobili veliko bogastvo;
in ker ste nekateri med
vami prejeli obilneje kakor vaøi
bratje, ste vzviøeni v ponosu
svojega srca in ste postali
trdovratni in visoko se nosite
zavoljo dragocenih oblaçil in

Jakob 2:14–30 106
preganjate svoje brate, ker predpostavljate,
da ste boljøi od njih.
14 In sedaj, bratje moji, mar
predpostavljate, da vas Bog v
tem opraviçuje? Glejte, povem
vam, ne. Paç pa vas obsodi in çe
boste v tem vztrajali, morajo nad
vas naglo priti njegove sodbe.
15 O, da bi vam on pokazal, da
vas lahko z oçesom prebode in
da vas lahko z enim beœnim
pogledom zmelje v prah!
16 O, da bi vas on otresel te
kriviçnosti in gnusobe. In o, da
bi posluøali besedo njegovih
zapovedi in ne dovolili temu
ponosu srca, da vam pogublja
duøo!
17 O svojih bratih mislite kot o
sebi in bodite prijatelji z vsemi
in radodarni s svojim imetjem,
da bodo bogati kakor vi.
18 Preden pa iøçete bogastvo,
iøçite Boœje kraljestvo.
19 In potem ko boste prejeli
upanje v Kristusa, boste prejeli
bogastvo, çe si boste zanj prizadevali;
in iskali ga boste z namenom,
da boste delali dobro—da
boste oblaçili gole in hranili laçne
in osvobajali ujete in lajøali
boleçine bolnim in prizadetim.
20 In sedaj, bratje moji, govoril
sem vam o ponosu; in tisti med
vami, ki ste prizadeli bliœnjega
in ga preganjali, ker ste bili v
srcu ponosni na to, kar vam je
dal Bog, kaj pravite o tem?
21 Mar ne predpostavljate, da
se takøne reçi gnusijo njemu, ki
je ustvaril vse meso? In eno bitje
je v njegovih oçeh tako dragoceno
kakor drugo. In vse meso
je iz prahu; in prav s tem namenom
jih je ustvaril, da bodo
spolnjevali njegove zapovedi
in ga za vekomaj slavili.
22 In sedaj vam bom nehal
govoriti o tem ponosu. In çe bi
ne bilo, da vam moram govoriti
o vaøem veçjem zloçinu, bi se mi
srce zavoljo vas silno radostilo.
23 Ampak Boœja beseda me teœi
zavoljo vaøih veçjih zloçinov.
Kajti glejte, tako govori Gospod:
To ljudstvo je zaçelo rasti v
kriviçnosti; ne razumejo svetih
spisov, kajti prizadevajo se
opraviçevati, ker se predajajo
vlaçugarstvu, zavoljo tega kar je
bilo zapisanega glede Davida
in Salomona, njegovega sina.
24 Glejte, David in Salomon
sta resniçno imela veliko œena in
prileœnic, to, kar je bilo pred menoj
nagnusno, govori Gospod.
25 Zatorej tako govori Gospod:
To ljudstvo sem vodil iz jeruzalemske
deœele z moçjo svoje
lastne roke, da bi si iz sadu Joœefovih
ledij vzgojil praviçno vejo.
26 Zatorej jaz, Gospod Bog, ne
bom trpel, da bo to ljudstvo delalo
kot ta dva od starodavnih.
27 Zatorej me posluøajte, bratje
moji, in prisluhnite Gospodovi
besedi: Kajti noben moœ
med vami ne bo imel veç kakor
eno œeno; in nobenih prileœnic
ne bo imel;
28 kajti jaz, Gospod Bog, se radostim
nad neomadeœevanostjo
œensk. In vlaçugarstvo je pred
menoj gnusoba; tako govori
Gospod nad vojskami.
29 Zatorej bo to ljudstvo spolnjevalo
moje zapovedi, govori
Gospod nad vojskami, ali pa
bodi deœela zavoljo njih prekleta.
30 Kajti çe si bom hotel, govori

107 Jakob 2:31–3:5
Gospod nad vojskami, vzgojiti
potomstvo, bom jaz zapovedoval
svojemu ljudstvu; sicer bodo
prisluhnili tem reçem.
31 Kajti glejte, jaz, Gospod,
sem videl potrtost in sliøal œalovanje
hçera mojega ljudstva v
jeruzalemski deœeli, da, in v
vseh deœelah mojega ljudstva
zavoljo zlobe in gnusob njihovih
moœ.
32 In ne bom trpel, govori
Gospod nad vojskami, da se
bodo klici zalih hçera tega
ljudstva, ki sem ga privedel iz
jeruzalemske deœele, dvigali k
meni proti moœem mojega
ljudstva, govori Gospod nad
vojskami.
33 Kajti hçerá mojega ljudstva
ne bodo vodili ujetih zavoljo
njihove neœnosti, sicer jih bom
obiskal s hudim prekletstvom,
prav do propada; kajti ne bodo
se predajali vlaçugarstvom kot
ta dva od starodavnih, govori
Gospod nad vojskami.
34 In sedaj, glejte, bratje
moji, veste, da so bile oçetu
Lehiju dane te zapovedi; zatorej
ste jih prej poznali; in priøli
ste pod hudo obsodbo; kajti
delali ste to, çesar bi ne smeli
delati.
35 Glejte, zagreøili ste veçje
krivice kot Lamanci, naøi bratje.
Strli ste srce svoji neœni œeni in
izgubili zaupanje svojih otrok
zavoljo svojih slabih zgledov
pred njimi; in ihtenje njihovega
srca se k Bogu dviga proti vam.
In zavoljo strogosti Boœje besede,
ki je proti vam, je umrlo
veliko src, prebodenih z globokimi
ranami.
3. POGLAVJE
Çisti v srcu prejmejo prijetno Boœjo
besedo.—Praviçnost Lamancev
presega nefijsko.—Jakob svari
pred neçistovanjem, poltenostjo in
vsakrønim grehom. Med leti 544
in 421 pr. Kr.
A glejte, jaz, Jakob, bi œelel
govoriti vam, ki ste çisti v srcu.
K Bogu glejte s trdnim namenom
in k njemu molite s silno
vero in tolaœil vas bo v vaøih stiskah
in zagovarjal bo vaø primer
in poslal pravico nad te, ki si
prizadevajo, da bi vas pogubili.
2Ovsi vi, ki ste çisti v srcu,
dvignite glavo in sprejmite prijetno
Boœjo besedo in se gostite
z njegovo ljubeznijo, kajti lahko
se, çe je vaø namen trden, za
vekomaj.
3Agorje, gorje vam, ki niste
çisti v srcu, ki ste ta dan umazani
pred Bogom; kajti çe se ne
pokesate, je deœela zavoljo vas
prekleta; in Lamanci, ki niso
umazani tako kakor vi, vendar
so prekleti s hudim prekletstvom,
vas bodo biçali, prav
dokler ne boste pokonçani.
4Inças pride naglo, da bodo,
çe se ne boste pokesali, posedovali
deœelo vaøega nasledstva
in Gospod Bog bo praviçne
odpeljal izmed vas.
5 Glejte, Lamanci, vaøi bratje,
ki jih sovraœite zavoljo njihove
umazanije in prekletstva, ki je
priølo nad njihovo koœo, so
praviçnejøi od vas; kajti niso
pozabili Gospodove zapovedi,
katero je prejel naø oçe—naj
imajo le eno œeno in naj nimajo

Jakob 3:6–4:2 108
nobenih prileœnic in naj med njimi
ne bo predajanja preøuøtvu.
6Insedaj, to zapoved si prizadevajo
spolnjevati, zatorej jih
zavoljo te prizadevnosti, da
spolnjujejo to zapoved, Gospod
Bog ne bo pokonçal, ampak bo
do njih milosten; in nekega dne
bodo postali blagoslovljeno
ljudstvo.
7 Glejte, njihovi moœje ljubijo
svoje œene in njihove œene
ljubijo svoje moœe; in njihovi
moœje in njihove œene ljubijo
svoje otroke; in njihova nevera
in sovraøtvo do vas je zavoljo
kriviçnosti njihovih oçetov; koliko
ste zatorej boljøi kakor oni v
oçeh vaøega velikega Stvarnika?
8Obratje moji, bojim se, çe se
ne boste pokesali za svoje grehe,
da bo njihova koœa bolj bela kot
vaøa, ko boste skupaj z njimi
privedeni pred Boœji prestol.
9 Zatorej vam dajem zapoved,
ki je Boœja beseda, da jih niç veç
ne œalite zavoljo njihove temne
koœe; niti jih ne boste œalili zavoljo
njihove umazanosti; ampak
boste pomnili svojo lastno
umazanost in pomnite, da je
njihova umazanost priøla zavoljo
njihovih oçetov.
10 Zatorej se spomnite svojih
otrok, kako ste jih v srce prizadeli
zavoljo zgleda, ki ste jim
ga dajali; in spomnite se tudi,
da lahko zavoljo vaøe umazanosti
svoje otroke pripeljete v
pogubo in poslednji dan se
vam bodo njihovi grehi nakopiçili
na glavi.
11 O bratje moji, prisluhnite
mojim besedam; predramite
zmoœnosti svoje duøe; stresite
se, da se boste prebudili iz
smrtnega spanca; in osvobodite
se boleçin pekla, da ne boste
postali angeli hudiçu, da ne
boste vrœeni v tisto jezero ognja
in œvepla, ki je druga smrt.
12 In sedaj sem jaz, Jakob,
Nefijevemu ljudstvu veliko veç
govoril in jih svaril pred neçistovanjem
in poltenostjo in grehom
vsake vrste in jim govoril
o njihovih straønih posledicah.
13 In stotega dela ravnanj tega
ljudstva, ki je sedaj postajalo
øtevilnejøe, ni moç zapisati na te
ploøçe; toda veliko njihovih ravnanj
je zapisanih na veçje ploøçe
in njihove vojne in njihovi prepiri
in vladavine njihovih kraljev.
14 Te ploøçe se imenujejo
Jakobove ploøçe in napravila
jih je Nefijeva roka. In prenehal
bom govoriti te besede.
4. POGLAVJE
Vsi preroki so Oçeta çastili v Kristusovem
imenu.—Abrahamovo
darovanje Izaka je bila prispodoba
Boga in njegovega Edinorojenca.
—Ljudje naj se spravijo z Bogom
preko odkupne daritve.—Judje
bodo zavrnili temeljni kamen. Med
leti 544 in 421 pr. Kr.
Sedaj, glej, zgodilo se je, da
sem jaz, Jakob, ker sem veliko
pouçeval svoje ljudi v besedi
(in ne morem zapisati veç kakor
le malo svojih besed zavoljo teœavnosti
vrezovanja naøih besed
na ploøçe) in vemo, da mora to,
kar zapisujemo na ploøçe, ostati.
2 Kar pa zapisujemo na drugo
kot na ploøçe, mora preminiti

109 Jakob 4:3–11
in izginiti; a nekaj besed lahko
zapiøemo na ploøçe, ki bodo
naøim otrokom in tudi naøim
ljubljenim bratom dale majhno
stopnjo védenja o nas oziroma
o njihovih oçetih—
3 sedaj, nad tem se radostimo;
in marljivo delamo, ko vrezujemo
te besede na ploøçe, upajoç,
da jih bodo naøi ljubljeni bratje
in naøi otroci prejeli s hvaleœnim
srcem in gledali nanje, da
se bodo uçili z radostjo in ne s
potrtostjo, niti s prezirom, o
svojih prvih starøih.
4 Kajti zato smo to zapisovali,
da bodo vedeli, da smo vedeli o
Kristusu in smo upali v njegovo
slavo veç sto let pred njegovim
prihodom; upali v njegovo slavo
pa nismo samo mi, ampak tudi
vsi sveti preroki, ki so bili pred
nami.
5 Glejte, verjeli so v Kristusa
in çastili Oçeta v njegovem
imenu in mi prav tako çastimo
Oçeta v njegovem imenu. In
zato spolnjujemo Mojzesovo
postavo, ki nam usmerja duøo
k Njemu; in zato nam je posveçena
za praviçnost, prav kot
se je øtelo Abrahamu v divjini,
da je bil posluøen Boœjim zapovedim,
ko je daroval svojega
sina Izaka, kar je prispodoba
Boga in njegovega edinorojenega
Sina.
6 Zatorej se poglabljamo v
preroke in imamo veliko razodetij
in preroøkega duha; in ker
imamo vse te priçe, prejmemo
upanje in naøa vera postane neomajna,
v tolikor da resniçno
lahko zapovedujemo v Jezusovem
imenu in so nam posluøna
sama drevesa oziroma gore oziroma
valovi morja.
7 Vendar nam Gospod Bog
pokaœe naøe øibkosti, da bi
vedeli, da je zaradi njegove milostljivosti
in njegove velike
blagohotnosti do çloveøkih otrok,
da imamo moç delati te reçi.
8 Glejte, velika in çudovita so
Gospodova dela. Kako nedoumljive
so globine njegovih
skrivnosti; in nemogoçe je, da
bi çlovek naøel vsa njegova pota.
In noben çlovek ne ve za njegova
pota, çe mu ni razodeto; zatorej
bratje, ne prezirajte Boœjih
razodetij.
9 Kajti, glejte, z moçjo njegove
besede je çlovek priøel na obliçje
Zemlje, Zemlje, ki je bila ustvarjena
z moçjo njegove besede.
Çe je zatorej Bog spregovoril in
je nastal svet in spregovoril in
je bil ustvarjen çlovek, o potem
zakaj ne bi mogel zapovedovati
zemlji oziroma delu svojih
rok na zemeljskem obliçju po
svoji volji in zadovoljstvu?
10 Zatorej si, bratje, ne prizadevajte
svetovati Gospodu, ampak
jemati svèt iz njegove roke.
Kajti, glejte, sami veste, da svetuje
v modrosti in v praviçnosti
in v veliki milosti nad vsem
svojim delom.
11 Zatorej se, ljubljeni bratje,
spravite z njim preko odkupne
daritve Kristusa, njegovega edinorojenega
Sina, in prejeli boste
vstajenje glede na moç vstajenja,
ki je v Kristusu, in se predstavili
kot Kristusovi prvenci Bogu,
ker imate vero, in prejeli dobro
upanje o slavi vanj, preden se
pokaœe v mesu.

Jakob 4:12–5:5 110
12 In sedaj, ljubljeni, ne çudite
se, da vam to pravim; kajti zakaj
bi ne govorili o Kristusovi odkupni
daritvi in si ne pridobili
popolnega védenja o njem, kakor
si tudi pridobili védenja
o vstajenju in o svetu, ki bo
priøel?
13 Glejte, bratje moji, ta, ki
prerokuje, naj prerokuje, da
ljudje razumejo, kajti Duh govori
resnico in ne laœe. Zatorej
govori o reçeh, kakor v resnici
so, in o reçeh, kakor v resnici
bodo; zatorej so nam bile te reçi
jasno pokazane za odreøitev
naøe duøe. A glejte, nismo samo
mi priçe temu; kajti Bog je to
prav tako govoril starodavnim
prerokom.
14 A glejte, Judje so bili trdovratno
ljudstvo; in zaniçevali so
jasne besede in morili preroke
in si prizadevali za to, çesar niso
mogli razumeti. Zatorej bodo
zavoljo svoje sleposti, ki je priøla,
ker so gledali mimo cilja, zagotovo
padli, kajti Bog jim je
odvzel svojo jasnost in jim izroçil
veliko tega, çesar ne morejo
razumeti, ker so si tako œeleli.
In ker so si tako œeleli, je Bog to
napravil, da se spotikajo.
15 In sedaj mene, Jakoba, Duh
vodi, da øe naprej prerokujem;
kajti opaœam glede na delovanje
Duha, ki je v meni, da bodo
zavoljo spotikanja Judov zavrnili
kamen, na katerem bi lahko
gradili in imeli varen temelj.
16 A glejte, glede na svete spise
bo ta kamen postal velik in poslednji
in edini zanesljiv temelj,
na katerem Judje lahko gradijo.
17 In sedaj, moji ljubljeni, kako
je mogoçe, da ti, potem ko so
zavrnili zanesljiv temelj, sploh
lahko gradijo na njem, da bi
postal glavni vogelni kamen?
18 Glejte, moji ljubljeni bratje,
razkril vam bom to skrivnost;
çe se kakor koli moja trdnost v
Duhu ne bo omajala in se ne
spotaknem zavoljo svoje prevelike
zaskrbljenosti zavoljo vas.
5. POGLAVJE
Jakob navaja Zenosa v zvezi s
prispodobo o gojeni in divji oljki.
—Sta podoba Izraela in Nejudov.
—Izraelova razkropitev in zbiranje
sta bila predvidena.—S tem so
miøljeni Nefijci in Lamanci in vsa
Izraelova hiøa.—Nejudje bodo
vcepljeni v Izrael.—Navsezadnje
bo vinograd poœgan. Med leti 544
in 421 pr. Kr.
Glejte, bratje moji, mar ne
pomnite, da ste brali besede
preroka Zenosa, ki jih je govoril
Izraelovi hiøi, rekoç:
2 Prisluhni, o Izraelova hiøa,
in çuj moje besede, ki sem Gospodov
prerok!
3 Kajti glejte, tako govori Gospod,
primerjal te bom, o Izraelova
hiøa, z gojeno oljko, ki jo
je çlovek vzel in jo negoval v
svojem vinogradu; in rasla je in
se starala in zaçela odmirati.
4Inzgodilo se je, da je gospodar
vinograda øel in je videl, da
je njegova oljka zaçela odmirati;
in rekel je: Obrezal jo bom in
jo okopal in jo negoval, da morda
poœene mlade in neœne veje
in ne odmre.
5Inzgodilo se je, da jo je po

111 Jakob 5:6–18
svoji besedi obrezal in jo okopal
in jo negoval.
6 In zgodilo se je, da je po
mnogih dnevih zaçela nekoliko
poganjati mlade in neœne veje;
a glejte, glavni vrh le–te je zaçel
odmirati.
7Inzgodilo se je, da je gospodar
vinograda to videl in je
svojemu sluœabniku rekel: Œalosti
me, da bi moral izgubiti to
drevo; zatorej pojdi in odlomi
veje z divje oljke in mi jih prinesi
semkaj; in odlomila bova
tiste glavne veje, ki so se zaçele
suøiti in vrgla jih bova v ogenj,
da bodo zgorele.
8 In glej, govori Gospod vinograda,
veliko teh mladih in
neœnih vej odnesem in vcepil
jih bom, kamor bom hotel; in
niç ne de, çe bo tako, da bo korenina
tega drevesa propadla,
bom zase lahko ohranil sad le–
te; zatorej bom vzel te mlade in
neœne veje in jih vcepil, kamor
koli bom hotel.
9 Vzemi veje z divje oljke in jih
vcepi na mesto le–teh; in te,
ki sem jih odlomil, bom vrgel
v ogenj in jih seœgal, da ne bodo
v napoto na tleh mojega vinograda.
10 In zgodilo se je, da je sluœabnik
Gospoda vinograda napravil
po besedah Gospoda vinograda
in vcepil veje z divje oljke.
11 In Gospod vinograda jo je
ukazal okopati in obrezati in
negovati, rekoç svojemu sluœabniku:
Œalosti me, da bi moral
izgubiti to drevo; da bi zatorej
morda ohranil korenine le–tega,
da bi ne odmrle, da bi jih ohranil
zase, sem to napravil.
12 Zatorej pojdi svojo pot; pazi
na drevo in ga neguj po mojih
besedah.
13 In té bom dal v najskrajnejøi
del vinograda, kamor bom hotel,
to tebi niç mar; in to storim, da
bom zase ohranil naravne veje
drevesa; in da bom zase prav
tako shranil sad le–tega za prihodnje
obdobje; kajti œalosti me,
da bi moral izgubiti to drevo in
sad le–tega.
14 In zgodilo se je, da je øel
Gospod vinograda svojo pot in
skril naravne veje gojene oljke
v najskrajnejøe dele vinograda,
nekatere v enega in nekatere v
drugega, po svoji volji in zadovoljstvu.
15 In zgodilo se je, da je minilo
veliko çasa in Gospod vinograda
je rekel svojemu sluœabniku:
Pridi, pojdiva v vinograd, da
bova v vinogradu delala.
16 In zgodilo se je, da sta
øla Gospod vinograda in tudi
sluœabnik delat v vinograd. In
zgodilo se je, da je sluœabnik
rekel svojemu gospodarju: Glej,
poglej sem; poglej drevo!
17 In zgodilo se je, da je Gospod
vinograda pogledal in uzrl
drevo, v katerega so bile vcepljene
divje oljçne veje; in pognalo
je in zaçelo dajati sad. In
videl je, da je bilo dobro; in sad
le–tega je bil kakor naravni sad.
18 In sluœabniku je rekel: Glej,
veje z divjega drevesa so jemale
sok korenine le–tega, da je korenina
le–tega dajala veliko moçi;
in zavoljo veliko moçi korenine
le–tega, so divje veje obrodile
gojen sad. Sedaj, çe bi teh vej
ne bila vcepila, bi drevo le–te

Jakob 5:19–30 112
odmrlo. In sedaj, glej, bom
shranil veliko sadu, ki ga je
obrodilo drevo le–te; in sad le–
tega bom shranil zase za prihodnje
obdobje.
19 In zgodilo se je, da je Gospod
vinograda sluœabniku rekel:
Pridi, pojdiva v najskrajnejøi del
vinograda in poglejva, çe niso
morda naravne veje drevesa
prav tako obrodile veliko sadu,
da si bom sad le–tega shranil
za prihodnje obdobje.
20 In zgodilo se je, da sta øla,
kamor je bil gospodar skril naravne
veje z drevesa in sluœabniku
je rekel: Glej te; in uzrl je
prvo, da je bilo obrodilo veliko
sadu; in videl je tudi, da je bil
dober. In sluœabniku je rekel:
Vzemi od sadu le–tega in ga
shrani za prihodnje obdobje, da
ga bom ohranil zase; kajti glej, je
rekel, ves ta ças sem ga negoval
in obrodilo je veliko sadu.
21 In zgodilo se je, da je sluœabnik
rekel svojemu gospodarju:
Kako da si priøel semkaj
posadit to drevo oziroma to vejo
z drevesa? Kajti glej, bil je
najrevnejøi kraj vse zemlje v
vinogradu.
22 In Gospod vinograda mu je
rekel: Ne dajaj mi nasvetov;
vedel sem, da je siromaøen kos
zemlje; zatorej sem ti rekel, da
sem jo ves ta ças negoval in vidiø,
da je obrodila veliko sadu.
23 In zgodilo se je, da je Gospod
vinograda svojemu sluœabniku
rekel: Poglej semkaj;
glej, zasadil sem tudi drugo vejo
z drevesa; in veø, da je bil ta
kos zemlje revnejøi kot prvi.
Ampak poglej drevo! Ves ta ças
sem ga negoval in obrodilo je
veliko sadu; zato ga naberi in
shrani za prihodnje obdobje,
da ga bom ohranil zase.
24 In zgodilo se je, da je Gospod
vinograda spet rekel svojemu
sluœabniku: Poglej semkaj in
poglej tudi drugo vejo, ki sem
jo zasadil; glej, da sem jo prav
tako negoval in obrodila je sad.
25 In sluœabniku je rekel: Poglej
semkaj in uzri zadnjo! Glej, to
sem zasadil na dober kos zemlje;
in ves ta ças sem jo negoval
in samo del drevesa je obrodil
gojen sad in drugi del drevesa
je obrodil divji sad; glej, to drevo
sem negoval kakor ostala.
26 In zgodilo se je, da je Gospod
vinograda sluœabniku rekel:
Odlomi veje, ki niso obrodile
dobrega sadu, in jih vrzi v ogenj.
27 A glej, sluœabnik mu je rekel:
Obreœiva jo in okopljiva jo
in negujva jo øe nekoliko dlje,
da ti morda obrodi dober sad,
da ga boø shranil za prihodnje
obdobje.
28 In zgodilo se je, da sta
Gospod vinograda in sluœabnik
Gospoda vinograda negovala
ves sad vinograda.
29 In zgodilo se je, da je minilo
veliko çasa in Gospod vinograda
je sluœabniku rekel: Pridi,
pojdiva v vinograd, da bova
spet delala v vinogradu. Kajti
glej, ças se pribliœuje in kmalu
pride konec; zatorej moram
sad shraniti zase za prihodnje
obdobje.
30 In zgodilo se je, da sta
øla Gospod vinograda in sluœabnik
v vinograd; in priøla sta
do drevesa, kateremu so bile

113 Jakob 5:31–45
odlomljene naravne veje in
vcepljene divje veje; in glej,
drevo so teœili vse vrste sadovi.
31 In zgodilo se je, da je Gospod
vinograda poskusil sad,
vsako vrsto po njenem øtevilu.
In Gospod vinograda je rekel:
Glej, ves ta ças sva hranila to
drevo in zase sem shranil precej
sadu za prihodnje obdobje.
32 A glej, tokrat je obrodilo
veliko sadu in nobenega od tega
ni, ki bi bil dober. A glej, tu so
vse vrste slabi sadovi; in niç mi
ne koristi navkljub vsemu najinemu
delu; in sedaj me œalosti,
da bi moral to drevo izgubiti.
33 In Gospod vinograda je
sluœabniku rekel: Kaj naj narediva
z drevesom, da bom zase
spet shranil dober sad?
34 In sluœabnik je rekel svojemu
gospodarju: Glej, ker si vcepil
veje z divje oljke, so ohranjale
korenine, da so œive in niso
odmrle; zatorej vidiø, da so øe
dobre.
35 In zgodilo se je, da je Gospod
vinograda rekel svojemu
sluœabniku: Drevo mi niç ne
koristi in korenine le–tega mi
niç ne koristijo, dokler bo obrodilo
slab sad.
36 Vendar vem, da so korenine
dobre in za svoj lastni namen
sem jih ohranil; in zavoljo njih
velike moçi so doslej na divjih
vejah obrodile dober sad.
37 A glej, divje veje so rasle in
prehitele korenine le–tega; in
ker so divje veje prehitele korenine
le–tega, je obrodilo veliko
slabega sadu; in ker je obrodilo
veliko slabega sadu, vidiø, da
zaçenja odmirati; in kmalu bo
dozorelo, da bo vrœeno v ogenj,
çe ne bova çesa storila z njim,
da ga bova ohranila.
38 In zgodilo se je, da je Gospod
vinograda rekel svojemu
sluœabniku: Pojdiva v najskrajnejøe
dele vinograda in poglejva,
çe so naravne veje prav tako
obrodile slab sad.
39 In zgodilo se je, da sta øla v
najskrajnejøe dele vinograda.
In zgodilo se je, da sta videla,
da se je bil sad naravnih vej
prav tako pokvaril; da, s prve
in druge in prav tako zadnje; in
vse so se bile pokvarile.
40 In divji sad zadnje je bil
prerasel tisti del drevesa, ki je
obrodil dober sad, da se je bila
veja celo posuøila in odmrla.
41 In zgodilo se je, da je
Gospod vinograda zajokal in
sluœabniku rekel: Kaj veç bi øe
lahko storil za svoj vinograd?
42 Glej, vedel sem, da se je bil
ves sad vinograda, razen teh,
pokvaril. In sedaj so se te, ki so
nekoç obrodile dober sad, prav
tako pokvarile; in sedaj vse
moje drevje v vinogradu ni
dobro za niç drugega, kot da se
ga poseka in vrœe v ogenj.
43 In glej to zadnje, katerega
veje so se posuøile, sem zasadil
na dober kos zemlje; da, in sicer
na tega, do katerega mi je nad
vsemi drugimi deli zemljiøça
mojega vinograda.
44 In vidiø, da sem posekal tudi
to, kar je bilo v napoto na tem
kosu zemlje, da bom to drevo
posadil na mesto le–tega.
45 In vidiø, da je del le–tega
obrodil dober sad in del le–tega
je obrodil divji sad; in ker vej

Jakob 5:46–57 114
le–tega nisem odlomil in jih
vrgel v ogenj, glej, so prerasle
dobro vejo, da se je posuøila.
46 In sedaj, glej, navkljub
vsej skrbi, ki sva jo posveçala
mojemu vinogradu, se je drevje
le–tega pokvarilo, da ne obrodi
dobrega sadu; in za te sem upal,
da jih bom ohranil, da bom sad
le–teh ohranil zase za prihodnje
obdobje. A glej, postale so kot
na divji oljki in nimajo druge
vrednosti, kakor da se jih poseka
in vrœe v ogenj; in œalosti
me, da bi jih moral izgubiti.
47 A kaj bi øe veç lahko storil
za svoj vinograd? Mar sem polenil
svojo roko, da ga nisem
negoval? Ne, negoval sem ga in
okopaval sem ga in obrezoval
sem ga in gnojil sem ga; in skoraj
ves dan sem iztegoval svojo
roko in bliœa se konec. In œalosti
me, da bi moral vsa drevesa
svojega vinograda posekati in
jih vreçi v ogenj, da bodo zgorela.
Kdo je, ki je pokvaril moj
vinograd?
48 In zgodilo se je, da je sluœabnik
rekel svojemu gospodarju:
Mar ni prevzetnost tvojega vinograda—mar
niso veje le–tega
prehitele korenin, ki so dobre?
In ker so veje prehitele korenine
le–tega, glej, so rasle hitreje kot
moç korenin in si jemale moç.
Glej, pravim, mar ni to vzrok, da
se je drevje tvojega vinograda
pokvarilo?
49 In zgodilo se je, da je Gospod
vinograda rekel sluœabniku:
Pojdiva in posekajva drevesa
vinograda in jih vrziva v ogenj,
da ne bodo v napoto na zemlji
mojega vinograda, kajti vse sem
storil. Kaj bi øe veç lahko storil
za svoj vinograd?
50 A glejte, sluœabnik je Gospodu
vinograda rekel: Prizanesi
mu øe malo.
51 In Gospod je rekel: Da, malo
mu bom øe prizanesel, kajti
œalosti me, da bi izgubil drevje
svojega vinograda.
52 Zatorej vzemiva veje teh,
katere sem zasadil v najskrajnejøe
dele svojega vinograda, in jih
vcepiva v drevo, iz katerega so
priøle; in z drevesa odlomiva
tiste veje, katerih sad je najbolj
grenak, in na mesto le–teh vcepiva
naravne veje z drevesa.
53 In to bom storil, da drevo
ne odmre, da morda ohranim
zase korenine le–tega za svoj
lastni namen.
54 In glej, korenine naravnih
vej drevesa, katere sem zasadil
kamor sem hotel, so øe œive; da
bi jih zatorej tudi ohranil za
svoj lastni namen, bom odvzel
veje s tega drevesa in jih vcepil
vanje. Da, vanje bom vcepil veje
s prvotnega drevesa, da bom
zase ohranil tudi korenine, da
mi morda, ko bodo zadosti
moçne, obrodijo dober sad in
bom imel slavo v sadu svojega
vinograda.
55 In zgodilo se je, da sta
odvzela naravnemu drevesu,
ki je podivjalo in cepila v naravna
drevesa, ki so bila tudi
podivjala.
56 In prav tako sta odvzela z
naravnih dreves, ki so podivjala,
in cepila v prvotno drevo.
57 In Gospod vinograda je
sluœabniku rekel: Ne lomi divjih
vej z dreves razen tistih najbolj

115 Jakob 5:58–70
grenkih; in vanje boø vcepil
glede na to, kar sem rekel.
58 In spet bova drevesa vinograda
negovala in obrezala bova
veje le–tega; in z dreves bova
odlomila tiste veje, ki so zrele,
da morajo odmreti, in jih vrgla
v ogenj.
59 In to delam, da morda korenine
le–tega prejmejo moç, ker
so dobre; in da morda zavoljo
zamenjanih vej dobro prevlada
slabo.
60 In ker sem prihranil naravne
veje in korenine le–teh in ker
sem naravne veje spet vcepil
v njihovo prvotno drevo in
sem ohranil korenine njihovega
prvotnega drevesa, da morda
drevje mojega vinograda spet
obrodi dober sad; in da bom
spet imel radost v sadu mojega
vinograda in da se bom morda
silno radostil, da sem ohranil
korenine in veje prvega sadu—
61 zatorej pojdi in skliçi sluœabnike,
da bomo marljivo delali z
vso svojo moçjo v vinogradu,
da bomo pripravili pot, da mi
bo spet obrodil naravni sad, ki
je dober in najdragocenejøi nad
vsemi drugimi sadovi.
62 Zatorej pojdimo in tokrat
zadnjiç delajmo z vso moçjo,
kajti glejte, pribliœuje se konec
in to je zadnjiç, da bom obrezal
svoj vinograd.
63 Vcepite veje; zaçnite pri
zadnjih, da bodo prve in da
bodo prve zadnje in drevje
okopljite, tako staro kot mlado,
prvo in zadnje; in zadnje in
prvo, da bo vse poslednjiç øe
enkrat negovano.
64 Zatorej jih øe poslednjiç
okopljite in obreœite jih in jih
pognojite, kajti pribliœuje se konec.
In çe bo tako, da bodo te
zadnje mladike rasle in obrodile
naraven sad, potem boste zanje
pripravili pot, da bodo rasle.
65 In ko bodo zaçele rasti, boste
odstranili veje, ki obrodijo grenak
sad glede na moç dobrih
in po meri le–teh; in slabega
le–tega ne boste odstranili vsega
naenkrat, da bi korenine le–tega
ne bile premoçne za mladike in
bi mladike le–teh ne odmrle
in ne izgubim dreves svojega
vinograda.
66 Kajti œalosti me, da bi moral
izgubiti drevesa svojega vinograda;
zatorej boste slabe oçistili
glede na to, kakor bodo rasle
dobre; da bosta korenina in
kroønja po moçi enaki, dokler
dobre ne bodo prevladale nad
slabimi in se bo slabe posekalo
in vrglo v ogenj, da ne bodo v
napoto na tleh mojega vinograda;
in tako bom slabe odstranil
iz svojega vinograda.
67 In veje z naravnega drevesa
bom spet vcepil v naravno
drevo;
68 in veje z naravnega drevesa
bom vcepil v naravne veje
drevesa; in tako jih bom spet
privedel skupaj, da bodo obrodile
naravni sad in bodo eno.
69 In slábo bo odvrœeno, da,
in sicer z vsega mojega zemljiøça
v vinogradu; kajti glej,
samo tokrat bom obrezal svoj
vinograd.
70 In zgodilo se je, da je Gospod
vinograda svojega sluœabnika
poslal; in sluœabnik je øel in
storil, kakor mu je bil Gospod

Jakob 5:71–6:2 116
zapovedal, in pripeljal druge
sluœabnike; in bilo jih je malo.
71 In Gospod vinograda jim je
rekel: Pojdite in z vso moçjo
delajte v vinogradu! Kajti glejte,
tokrat je poslednjiç, ko bom
negoval svoj vinograd; kajti
konec je blizu in obdobje pride
naglo; in çe boste z menoj delali
z vso moçjo, boste imeli radost
nad sadom, ki ga bom shranil
zase za ças, ki bo kmalu priøel.
72 In zgodilo se je, da so
sluœabniki øli in delali z vso
moçjo; in Gospod vinograda je
prav tako delal z njimi; in v
vsem so posluøali zapovedi
Gospoda vinograda.
73 In vinograd je spet obrodil
naravni sad; in naravne veje so
zaçele rasti in silno uspevati; in
zaçeli so lomiti divje veje in jih
metati proç; in korenino in
kroønjo le–tega so ohranjali
enaki po moçi le–tega.
74 In tako so delali z vso marljivostjo
po zapovedih Gospoda
vinograda, prav dokler ni bilo
slabo izvrœeno iz vinograda in
Gospod je zase ohranil, da so
drevesa spet dobila naraven
sad; in postali so kot eno telo;
in sadovi so bili enakovredni;
in Gospod vinograda je zase
ohranil naravni sad, ki je bil
zanj od zaçetka najdragocenejøi.
75 In zgodilo se je, ko je Gospod
vinograda videl, da je njegov
sad dober in se njegov
vinograd ni niç veç pokvaril, je
sklical svoje sluœabnike in jim
rekel: Glejte, tokrat smo poslednjiç
negovali moj vinograd; in
vidite, da sem napravil po svoji
volji; in ohranil sem naravni
sad, da je dober, prav kot je bil
na zaçetku. In blagor vam; kajti
ker ste bili marljivi, ko ste delali
z menoj v mojem vinogradu in
ste spolnjevali moje zapovedi in
ste mi spet prinesli naravni sad,
da se moj vinograd ni veç pokvaril
in je slábo izvrœeno, glej,
boste imeli radost z menoj zavoljo
sadu mojega vinograda.
76 Kajti glej, za dolgo çasa bom
shranil zase od sadu svojega
vinograda za prihodnje obdobje,
ki pride naglo; in poslednjiç
sem negoval svoj vinograd in
ga obrezal in ga okopal in ga
pognojil; zatorej bom shranil
zase od sadu za dolgo çasa glede
na to, kar sem govoril.
77 In ko pride ças, ko bo slab
sad spet priøel v moj vinograd,
potem bom dal zbrati dobro in
slábo; in dobro si bom shranil
in slábo bom odvrgel tja, kamor
sodi. In potem pride obdobje in
konec; in svoj vinograd bom
dal poœgati z ognjem.
6. POGLAVJE
Gospod bo v poslednjih dneh zbral
Izrael.—Ogenj bo poœgal svet.—
Ljudje morajo slediti Kristusu, da
se bodo izognili jezeru ognja in
œvepla. Med leti 544 in 421 pr. Kr.
In sedaj, glejte bratje moji, kot
sem vam rekel, da bom prerokoval,
glejte, to je moja prerokba—
da se mora to, kar je govoril ta
prerok Zenos o Izraelovi hiøi, s
çimer jih je primerjal z gojeno
oljko, zagotovo zgoditi.
2Indan, ko bo spet v drugo
iztegnil roko, da bo obnovil

117 Jakob 6:3–7:2
svoje ljudstvo, je dan, da, in sicer
poslednjiç, ko bodo Gospodovi
sluœabniki øli v njegovi moçi, da
bodo njegov vinograd negovali
in obrezali; in po tem kmalu
pride konec.
3Inkako blagoslovljeni so ti,
ki so marljivo delali v njegovem
vinogradu; in kako prekleti so ti,
ki bodo izvrœeni, kamor sodijo!
In ogenj bo poœgal svet.
4Inkako milosten je naø Bog
z nami, kajti pomni Izraelovo
hiøo, tako korenine kot veje; in
ves dan k njim izteguje roko;
in trdovratno in ugovarjajoçe
ljudstvo so; a toliko, kolikor jih
ne bo postalo trdosrçnih, jih bo
reøenih v Boœje kraljestvo.
5 Zatorej, moji ljubljeni bratje,
vas rotim z besedami treznosti,
da bi se pokesali in priøli s
trdnim namenom v srcu in se
oklenili Boga, kakor se on oklene
vas. In ko vam v luçi dneva
izteguje roko usmiljenja, ne
postanite trdosrçni.
6 Da, danes, çe boste sliøali njegov
glas, ne postanite trdosrçni;
kajti zakaj bi hoteli umreti?
7 Kajti, glejte, potem ko se vas
je ves dan hranilo z dobro Boœjo
besedo, mar boste obrodili slab
sad, da vas bo treba posekati in
vreçi v ogenj?
8 Glejte, mar boste zavrnili
te besede? Mar boste zavrnili
besede prerokov; in mar boste
zavrnili vse besede, ki so jih
govorili o Kristusu, potem ko
so tako mnogi govorili o njem;
in zanikali dobro Kristusovo
besedo in Boœjo moç in dar
Svetega Duha in pogasili Svetega
Duha in se posmehovali
velikemu naçrtu odkupitve, ki
je bil pripravljen za vas?
9 Mar ne veste, da vas bo, çe
boste to delali, moç odkupitve
in vstajenja, ki je v Kristusu,
privedla pred Boœji sodni stol,
kjer boste stali s sramom in
straøno krivdo?
10 In po moçi pravice, kajti
pravice se ne da zanikati,
morate oditi v tisto jezero ognja
in œvepla, katerega plameni so
nepogasljivi in katerega dim se
dviga na veke vekov, v jezero
ognja in œvepla, ki je neskonçno
muçenje.
11 O potemtakem, moji ljubljeni
bratje, se pokesajte in vstopite
pri tesnih vratih in nadaljujte
po poti, ki je ozka, dokler ne
boste dosegli veçnega œivljenja.
12 O bodite modri; kaj veç øe
lahko reçem?
13 Nazadnje se poslovim od
vas, dokler vas ne bom sreçal
pred prijetnim Boœjim sodnim
stolom, ki hudobne udari s straøno
grozo in strahom. Amen.
7. POGLAVJE
Øerem zanika Kristusa, se prepira z
Jakobom, zahteva znamenje in Bog
ga udari.—Vsi preroki so govorili
o Kristusu in o njegovi odkupni
daritvi.—Nefijci so svoje dneve
preœiveli v tavanju, rodili so se v
stiskah in Lamanci so jih sovraœili.
Med leti 544 in 421 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, potem ko
je bilo minilo nekaj let, da je
med Nefijevo ljudstvo priøel
çlovek, ki mu je bilo ime Øerem.
2Inzgodilo se je, da je med

Jakob 7:3–14 118
ljudmi zaçel pridigati in jim
razglaøati, da Kristusa ne bo. In
pridigal je veliko tega, kar je
ljudem laskalo; in to je delal, da
bi strmoglavil Kristusov nauk.
3 In marljivo je delal, da bi
zapeljal srca ljudi, v tolikor da
je zapeljal veliko src; in vedoç,
da imam jaz, Jakob, vero v
Kristusa, ki bo priøel, si je zelo
prizadeval za priloœnost, da bi
priøel do mene.
4Inbil je uçen, tako da je imel
popolno znanje o jeziku ljudi;
zatorej je znal uporabiti veliko
laskanja in veliko govorniøke
moçi glede na hudiçevo moç.
5Inupal je, da me bo omajal v
veri navkljub mnogim razodetjem
in mnogim reçem, ki sem
jih bil videl glede tega; kajti
resniçno sem bil videl angele in
bili so me pouçevali. In prav
tako sem bil od çasa do çasa
sliøal Gospodov glas, da mi je
govoril, in sicer, z besedami;
zatorej me ni bilo moç omajati.
6Inzgodilo se je, da je priøel k
meni in mi takole govoril, rekoç:
Brat Jakob, zelo sem si prizadeval
za priloœnost, da bi govoril
s teboj; kajti sliøal sem in tudi
vem, da veliko hodiø naokrog
in pridigaø o tem, kar imenujeø
evangelij oziroma Kristusov
nauk.
7Inmed ljudmi si jih veliko
zapeljal, da izkrivljajo pravo
Boœjo pot in ne spolnjujejo Mojzesove
postave, ki je prava pot;
in Mojzesovo postavo spreobraçaø
v çaøçenje bitja, za katerega
praviø, da bo priøel veliko
sto let od zdajle. In sedaj, glej,
ti jaz, Øerem, razglaøam, da je to
bogokletno; kajti noben çlovek
ne ve o tem; kajti ne more povedati
o tem, kar bo priølo. In tako
se je Øerem prepiral z menoj.
8Aglejte, Gospod Bog mi je v
duøo vlil svojega Duha, v tolikor
da sem ga zmedel v vseh njegovih
besedah.
9Inrekel sem mu: Mar zanikaø
Kristusa, ki bo priøel? In rekel je:
Çe bi bil Kristus, bi ga ne zanikal;
a vem, da Kristusa ni, niti
ga ni bilo, niti ga nikoli ne bo.
10 In rekel sem mu: Ali verjameø
svetim spisom? In rekel
je, da.
11 In rekel sem mu: Potem jih
ne razumeø; kajti resniçno priçujejo
o Kristusu. Glej, povem ti,
da noben prerok ni zapisoval,
niti prerokoval, ne da bi govoril
o tem Kristusu.
12 In to ni vse—pokazano mi
je bilo, kajti sliøal sem in videl;
in prav tako mi je bilo pokazano
z moçjo Svetega Duha; zatorej
vem, çe bi ne bilo odkupne
daritve, da bi moralo biti vse
çloveøtvo izgubljeno.
13 In zgodilo se je, da mi je
rekel: Pokaœi mi znamenje s to
moçjo Svetega Duha, zavoljo
katere toliko veø.
14 In rekel sem mu: Kaj sem
jaz, da bi moral skuøati Boga,
da bi ti pokazal znamenje o
neçem, za kar veø, da je res? Pa
vendar boø zanikal, ker si od
hudiça. Vendar naj se ne zgodi
moja volja; a çe te bo Bog udaril,
naj ti bo to v znamenje, da ima
moç tako v nebesih kakor na
Zemlji; in tudi da bo Kristus
priøel. In zgôdi se, o Gospod,
tvoja volja in ne moja.

119 Jakob 7:15–27
15 In zgodilo se je, ko sem bil
jaz, Jakob, te besede izgovoril,
da je nadenj priøla Gospodova
moç, v tolikor da je padel na
zemljo. In zgodilo se je, da so
ga negovali za razmik mnogih
dni.
16 In zgodilo se je, da je ljudem
rekel: Jutri se zberite, kajti
umrl bom; zatorej ljudem œelim
govoriti, preden bom umrl.
17 In zgodilo se je, da se je naslednjega
dne zbrala mnoœica; in
jasno jim je govoril in zanikal,
kar jih je bil pouçeval in priznal
Kristusa in moç Svetega Duha
in delovanje angelov.
18 In jasno jim je govoril, da
ga je bila zapeljala hudiçeva
moç. In govoril je o peklu in o
veçnosti in o veçni kazni.
19 In rekel je: Bojim se, da
sem morda zagreøil neoprostljiv
greh, kajti lagal sem Bogu; kajti
zanikal sem Kristusa in rekel
sem, da verjamem svetim spisom
in ti resniçno priçujejo o njem.
In ker sem tako Bogu lagal, se
moçno bojim, da bo moj primer
grozen; toda Bogu se izpovem.
20 In zgodilo se je, da ni mogel,
ko je bil te besede izrekel, reçi
niçesar veç in je izdihnil.
21 In ko je mnoœica priçevala,
da je to govoril, ko je bil na tem,
da izdihne, so silno osupnili, v
tolikor da se je nadnje spustila
Boœja moç in jih prevzela, da so
popadali na zemljo.
22 Sedaj je bilo to povøeçi meni,
Jakobu, kajti to sem prosil od
Oçeta, ki je v nebesih; kajti usliøal
je bil moj klic in odgovoril
na mojo molitev.
23 In zgodilo se je, da sta se
mir in Boœja ljubezen spet povrnila
med ljudi; in prebirali
so svete spise in niç veç niso
posluøali besed tega hudobnega
çloveka.
24 In zgodilo se je, da smo si
izmislili veliko naçinov, da bi
Lamance pridobili in jim povrnili
védenje o resnici; a vse je
bilo zaman, kajti navduøevali so
se nad vojnami in prelivanjem
krvi in gojili so veçno sovraøtvo
do nas, svojih bratov. In z moçjo
svojega oroœja so si nas nenehno
prizadevali pobijati.
25 Zatorej se je Nefijevo
ljudstvo pred njimi utrjevalo z
oroœjem in z vso svojo moçjo in
zaupali so v Boga in skalo svoje
odreøitve; zatorej so postali, kot
do sedaj, zmagovalci nad svojimi
sovraœniki.
26 In zgodilo se je, da sem se
jaz, Jakob, zaçel starati; in ker se
o tem ljudstvu zapisuje na drugih
Nefijevih ploøçah, zatorej
zapis zakljuçujem, izjavljajoç,
da sem ga zapisal po svojem
najboljøem znanju, rekoç, da
nam je mineval ças in tudi œivljenje
nam je minevalo, kakor
bi bilo v sanjah, ker smo bili
osamljeno in dostojanstveno
ljudstvo, tavali smo, izvrœeni
iz Jeruzalema, rojeni v stiski, v
divjini in naøi bratje so nas sovraœili,
kar je bilo vzrok vojnam
in sporom; zatorej smo svoje
dni preœalovali.
27 In jaz, Jakob, sem videl, da
moram kmalu iti v grob; zatorej
sem sinu Enóøu rekel: Vzemi
te ploøçe. In povedal sem mu,
kar mi je bil zapovedal brat
Nefi in obljubil je posluønost

Enóø 1:11 120
zapovedim. In konçujem z zapisovanjem
na te ploøçe, kar sem
malega zapisal; in bralcu reçem
zbogom, upajoç, da bodo mnogi
od mojih bratov lahko brali
moje besede. Bratje, zbogom.
Enóøeva knjiga
Enóø silno moli in prejme odpuøçanje
svojih grehov.—V misli mu
pride Gospodov glas, ki mu obljubi
odreøitev za Lamance v prihodnjih
dneh.—Nefijci so si prizadevali
za spreobrnitev Lamancev.—Enóø
se radosti v svojem Odkupitelju.
Okrog leta 420 pr. Kr.
Glejte, zgodilo se je, da sem
jaz, Enóø, vedoç, da je bil
moj oçe praviçen çlovek—kajti
uçil me je v svojem jeziku in
tudi v Gospodovi vzgoji in
opominjanju—in blagoslovljeno
bodi ime mojega Boga za
to—
2inpovedal vam bom o borbi,
ki sem jo bil imel pred Bogom,
preden sem prejel odpuøçanje
svojih grehov.
3 Glejte, v gozdove sem øel lovit
œivali; in besede, katere sem
bil oçeta pogosto sliøal govoriti
o veçnem œivljenju in radosti
svetih, so mi globoko potonile
v srce.
4Inmoja duøa je gladovala; in
pokleknil sem pred Stvaritelja in
klical k njemu v silni molitvi in
poniœni proønji za lastno duøo;
in ves dan sem klical k njemu;
da, in ko je priøla noç, sem øe
vedno visoko dvigal glas, da je
dosegal nebesa.
5Inkmeni je priøel glas, rekoç:
Enóø, tvoji grehi so ti odpuøçeni
in blagoslovljen boø.
6Injaz, Enóø, sem vedel, da
Bog ne more lagati, zatorej mi
je bila krivda izbrisana.
7Inrekel sem: Gospod, kako
se je to zgodilo?
8Inrekel mi je: Zavoljo tvoje
vere v Kristusa, ki ga nikoli
poprej nisi sliøal niti videl. In
minilo bo veliko let, preden
se bo pokazal v mesu; zatorej
pojdi, tvoja vera te je reøila.
9 Sedaj se je zgodilo, ko sem bil
te besede sliøal, da sem zaçutil
œeljo za dobrobit bratov Nefijcev;
zatorej sem zanje Bogu izlil
vso svojo duøo.
10 In ko sem si v duhu tako
prizadeval, glejte, mi je v misli
spet priøel Gospodov glas, rekoç:
Tvoje brate bom obiskal
glede na to, kako marljivo bodo
spolnjevali moje zapovedi. To
deœelo sem jim dal in sveta
deœela je; in ne bom je preklel,
razen çe bi bilo zavoljo kriviçnosti;
zatorej bom tvoje brate
obiskal glede na to, kar sem
rekel; in njihove prestopke bom
v potrtosti zgrnil nad njihove
lastne glave.
11 In potem ko sem bil jaz,
Enóø, te besede sliøal, je moja
vera v Gospoda postala neomajna;
in k njemu sem molil za

121 Enóø 1:12–23
brate, Lamance, z mnogimi
dolgimi prizadevanji.
12 In zgodilo se je, potem ko
sem bil molil in delal z vso
marljivostjo, mi je Gospod rekel:
Dal ti bom po tvojih œeljah zavoljo
tvoje vere.
13 In sedaj, glejte, to je bila
œelja, ki sem jo œelel od njega—
da bo, çe bi bilo tako, da bi moje
ljudstvo, Nefijci, zapadlo v
prestopek in bilo kakor koli pobito
in bi Lamanci ne bili pobiti,
da bo Gospod Bog ohranil zapis
o mojem ljudstvu, Nefijcih;
çeprav bi bilo to z moçjo njegove
svete roke, da bi priøel na
dan k Lamancem v nekem prihodnjem
dnevu, da bi morda
priøli k odreøitvi—
14 kajti za sedaj so bila naøa
prizadevanja, da bi se oni povrnili
k pravi veri, zaman. In v
srdu so zaprisegli, da bodo, çe
bo mogoçe, uniçili naøe zapise
in nas in tudi vse izroçilo naøih
oçetov.
15 Zatorej sem, ker sem vedel,
da Gospod Bog lahko ohrani
naøe zapise, nenehno klical k
njemu, kajti rekel mi je bil: Kar
koli boø prosil v veri, verujoç,
da boø prejel, v Kristusovem
imenu, boø prejel.
16 In verjel sem in sem klical k
Bogu, naj ohrani zapise; in z
menoj je sklenil zavezo, da jih
bo prinesel Lamancem ob svojem
lastnem çasu.
17 In jaz, Enóø, sem vedel, da
se bo zgodilo glede na zavezo,
ki jo je bil sklenil; zatorej si je
moja duøa odpoçila.
18 In Gospod mi je rekel: Tvoji
oçetje so me prav tako prosili
za to; in izpolnilo se jim bo po
njihovi veri; kajti njihova vera
je bila kakor tvoja.
19 In sedaj se je zgodilo, da sem
jaz, Enóø, øel naokrog med Nefijevim
ljudstvom in prerokoval
o tem, kar bo priølo, in priçeval
o tem, kar sem sliøal in videl.
20 In priçujem, da si je Nefijevo
ljudstvo marljivo prizadevalo,
da bi se Lamanci povrnili k
pravi veri v Boga. A naø trud je
bil zaman; sovraøtvo se je v njih
zakoreninilo in vodila jih je greøna
narava, da so postali divje in
kruto in krvoloçno ljudstvo,
polno malikovanja in umazanosti;
hranili so se z zvermi roparicami;
bivali so v øotorih in
tavali naokrog po divjini s kratko
koœo, opasano okrog ledij, in
z obritimi glavami in njihova
spretnost je bila v loku in v zakrivljeni
sablji in v sekiri. In mnogi
med njimi niso jedli drugega
kakor surovo meso; in nenehno
so si nas prizadevali pobijati.
21 In zgodilo se je, da je Nefijevo
ljudstvo obdelovalo zemljo
in gojilo vsakovrstno œito in
sadje in çrede drobnic in çrede
vsakovrstne œivine od vsake
vrste in koze in divje koze in
tudi veliko konjev.
22 In med nami je bilo silno
veliko prerokov. In ljudje so bili
trdovratno ljudstvo, ki je teœko
razumelo.
23 In niç drugega ni zaleglo
kot silna strogost, pridiganje in
prerokovanje o vojnah in sporih
in propadu in nenehno opozarjanje
na smrt in na trajanje veçnosti
in na sodbe in na Boœje
moçi in na vse to—kar jih je

Enóø 1:24–Jarom 1:5 122
nenehno opominjalo, da so ostajali
v strahu pred Gospodom.
Pravim, da ni primanjkovalo
niçesar od tega in silna velika
jasnost govora jih je ohranjala
pred naglim padcem v propad.
In tako zapisujem o njih.
24 In v teku svojih dni sem
med Nefijci in Lamanci videl
vojne.
25 In zgodilo se je, da sem se
zaçel starati in sto in sedemdeset
in devet let je bilo minilo od
çasa, ko je oçe Lehi zapustil
Jeruzalem.
26 In videl sem, da moram
kmalu iti v grob in name je delovala
Boœja moç, da moram
pridigati in prerokovati tem
ljudem in razglaøati besedo po
resnici, ki je v Kristusu. In vse
svoje dni sem jo oznanjal in nad
njo sem se bolj radostil kakor
nad tisto od sveta.
27 In kmalu pojdem na kraj
svojega poçitka, ki je pri Odkupitelju;
kajti vem, da bom v
njem poçival. In radostim se
tistega dne, ko si bo moje umrljivo
nadelo neumrljivo in bo
stalo pred njim; potem bom
z zadovoljstvom gledal njegov
obraz in rekel mi bo: Pridi k
meni, ti blagoslovljeni, v Oçetovih
bivaliøçih je zate pripravljeno
mesto. Amen.
Jaromova knjiga
Nefijci spolnjujejo Mojzesovo postavo,
priçakujejo Kristusov prihod
in uspevajo v deœeli.—Veliko prerokov
se trudi, da bi ljudi ohranili
na poti resnice. Med leti 399 in
361 pr. Kr.
Sedaj glej, jaz, Jarom, zapiøem
nekaj besed po zapovedi
svojega oçeta, Enóøa, da se bo
naøe rodopisje ohranjalo.
2Inker so te ploøçe majhne in
ker to zapisujemo, da bi bilo
v korist bratom Lamancem, je
zatorej potrebno, da nekoliko
zapiøem; ne bom pa zapisoval
o svojem prerokovanju, niti o
svojih razodetjih. Kajti kaj bi
lahko zapisal øe veç, kakor so
zapisali moji oçetje? Kajti mar
niso razodeli naçrta odreøitve?
Povem vam, da; in to mi
zadoøça.
3 Glejte, potrebno je, da bi se
med temi ljudmi veliko napravilo
zavoljo njihove trdosrçnosti
in njihovih gluhih uøes in slepomiselnosti
in njihove trdovratnosti;
vendar je Bog z njimi
silno milosten in jih øe ni izbrisal
z obliçja deœele.
4Inmed nami jih je veliko,
ki imajo veliko razodetij, kajti
vsi niso trdovratni. In kolikor
jih ni trdovratnih in imajo vero,
te spremlja Sveti Duh, ki çloveøkim
otrokom razodeva po
njihovi veri.
5Insedaj, glej, je bilo minilo
dvesto let in Nefijevo ljudstvo se
je bilo v deœeli krepilo. Prizadevali
so si spolnjevati Mojzesovo

123 Jarom 1:6–15
postavo in tudi posveçevati
sobotni dan Gospodu. In niso
se obnaøali posvetno; niti niso
govorili bogokletno. In postave
deœele so bile silno stroge.
6Innaveliko so se razkropili
po obliçju deœele in Lamanci
prav tako. In bili so znatno øtevilnejøi,
kot so bili Nefijci; in
radi so morili in pili so kri œivali.
7Inzgodilo se je, da so øli velikokrat
v boj nad nas, Nefijce. A
naøi kralji in naøi voditelji so bili
mogoçni moœje v veri v Gospoda;
in ljudstvo so pouçevali o
Gospodovih poteh, zatorej smo
se zoperstavili Lamancem in jih
pometli iz svojih deœel in zaçeli
utrjevati mesta oziroma kateri
koli kraj svojega nasledstva.
8Insilno smo se namnoœili in
se razøirili po obliçju deœele in
postali silno bogati z zlatom in
s srebrom in z dragocenostmi
in spretni v obdelavi lesa in pri
gradnji in v izdelavi naprav in
tudi z œelezom in z bakrom in
z medenino in z jeklom in izdelovali
smo vsakovrstno orodje
za obdelovanje zemlje in bojno
oroœje—da, ostro oøiljeno puøçico
in tul in sulico in kopje in
vse priprave za vojno.
9Inker smo se tako pripravili
na sreçanje z Lamanci, niso imeli
uspeha nad nami. Potrdila pa
se je Gospodova beseda, katero
je govoril naøim oçetom, rekoç:
Çe pa boste spolnjevali moje zapovedi,
boste v deœeli uspevali.
10 In zgodilo se je, da so Gospodovi
preroki grozili Nefijevemu
ljudstvu po Boœji besedi,
da bodo, çe ne bodo spolnjevali
zapovedi, paç pa bodo zapadli
v prestopek, izbrisani z obliçja
deœele.
11 Zatorej so se preroki in
duhovniki in uçitelji marljivo
trudili in opominjali ljudi
z vsem velikim potrpljenjem k
marljivosti; pouçevali so Mojzesovo
postavo in namen, zavoljo
katerega je bila dana;
prepriçevali so jih, naj priçakujejo
Mesija in verujejo, da bo
priøel, kot çe bi œe bil. In tako so
jih pouçevali.
12 In zgodilo se je, da so jih
s takønim ravnanjem ohranjali
pred tem, da bi bili izbrisani
z obliçja deœele; kajti z besedo
so jih zbadali v srce, da so jih
nenehno opominjali h kesanju.
13 In zgodilo se je, da je bilo
minilo dvesto in trideset in osem
let—v vojnah in prepirih in
razhajanjih za razmik mnogo
çasa.
14 In jaz, Jarom, ne zapisujem
veç, kajti ploøçe so majhne.
A glejte, bratje moji, pogledate
lahko na druge Nefijeve ploøçe;
kajti glejte, na njih so vrezana
poroçila o naøih vojnah, kakor
so zapisovali kralji oziroma tisti,
katerim so dali zapisovati.
15 In te ploøçe predajam v roke
sinu Omniju, da se bodo ohranjale
po zapovedih mojih oçetov.

Omnijeva knjiga
Omni, Ámaron, Kemiø, Abinadom
in Amaleki, vsak zaporedoma nadaljujejo
z zapisi.—Mozija odkrije
zarahemelsko ljudstvo, ki je priølo
iz Jeruzalema v Sedekijevih dneh.
—Mozija so si napravili za kralja.
—Mulekovi potomci so bili odkrili
Koriantumra, zadnjega od Jeredovcev.—Kralj
Benjamin nasledi
Mozija.—Ljudje bi morali darovati
svojo duøo kot daritev Kristusu.
Med leti 323 in 130 pr. Kr.
Glejte, zgodilo se je, da je
meni, Omniju, oçe, Jarom,
zapovedal, naj nekoliko zapiøem
na te ploøçe, da bom ohranjal
naøe rodopisje.
2 Zatorej sem se v svojih dneh,
œelel bi, da bi vedeli, veliko boril
z meçem za ohranitev svojega
ljudstva, Nefijcev, pred padcem
v roke njihovim sovraœnikom,
Lamancem. A glejte, jaz sam
sem hudoben çlovek in nisem
spolnjeval Gospodovih zakonov
in zapovedi, kot bi jih moral.
3Inzgodilo se je, da je bilo
minilo dvesto in sedemdeset in
øest let in imeli smo veliko obdobij
miru; in imeli smo veliko
obdobij resne vojne in prelivanja
krvi. Da, in skratka, dvesto
in osemdeset in dve leti sta bili
minili in te ploøçe sem ohranjal
po oçetovih zapovedih; in prenesel
sem jih na svojega sina
Ámarona. In konçam.
4Insedaj jaz, Ámaron, zapisujem
to, kar koli zapisujem, çesar
je malo, v oçetovo knjigo.
5 Glejte, zgodilo se je, da je bilo
minilo tristo in dvajset let in
bolj zloben del Nefijcev je bil
pobit.
6 Kajti Gospod ni hotel dopustiti,
potem ko jih je bil vodil iz
jeruzalemske deœele in jih ohranil
in obvaroval pred padcem v
roke njihovih sovraœnikov, da,
ni hotel dopustiti, da bi se ne
potrdile besede, katere je govoril
naøim oçetom, rekoç, da: Çe
pa ne boste spolnjevali mojih
zapovedi, ne boste uspevali v
deœeli.
7 Zatorej jih je Gospod obiskal
v hudi sodbi; vendar je praviçne
ohranil, da niso bili pobiti, paç
pa jih je reøil iz rok njihovih
sovraœnikov.
8Inzgodilo se je, da sem ploøçe
predal svojemu bratu Kemiøu.
9 Sedaj jaz, Kemiø, zapisujem
to, kar malega zapisujem z bratom
v isto knjigo; kajti glejte,
videl sem zadnje, kar je zapisal,
da je zapisal s svojo lastno roko;
in zapisal je na dan, ko mi jih
je predal. In tako ohranjamo
zapise, kajti to je po zapovedih
naøih oçetov. In konçam.
10 Glejte, jaz, Abinadom, sem
Kemiøev sin. Glejte, zgodilo se
je, da sem videl veliko vojn in
prepirov med svojim ljudstvom,
Nefijci, in Lamanci; in sam sem
s svojim lastnim meçem vzel
œivljenje mnogim Lamancem,
ko sem branil svoje brate.
11 In glejte, zapis o tem
ljudstvu je vrezan na ploøçe, ki
jih imajo kralji, glede na rodove;
in ne poznam drugega razodetja
razen tega, katero je bilo zapisano,
niti prerokbe; zatorej je

125 Omni 1:12–22
to, kar zadoøça, zapisano. In
konçam.
12 Glejte, jaz sem Amaleki,
Abinadomov sin. Glejte, nekoliko
vam bom govoril o Moziju,
ki so ga napravili za kralja zarahemelske
deœele; kajti glejte,
ker ga je Gospod posvaril, naj
zbeœi iz nefijske deœele in naj
jih toliko, kolikor jih bo hotelo
prisluhniti Gospodovemu glasu,
z njim prav tako odpotuje iz
deœele v divjino.
13 In zgodilo se je, da je napravil
glede na to, kakor mu je
bil Gospod zapovedal. In iz
deœele jih je v divjino odpotovalo
toliko, kolikor jih je hotelo
prisluhniti Gospodovemu glasu;
in vodeni so bili z mnogimi
pridiganji in prerokovanji. In
Boœja beseda jih je nenehno
opominjala; in moç njegove
roke jih je vodila skozi divjino,
dokler niso priøli v deœelo, ki se
imenuje zarahemelska deœela.
14 In odkrili so ljudstvo, ki
se je imenovalo zarahemelsko
ljudstvo. Sedaj je bilo med
zarahemelskim ljudstvom veliko
radosti; in Zarahemla se je
silno radostila tudi zato, ker
je bil Gospod poslal Mozijevo
ljudstvo s ploøçami iz medenine,
ki so vsebovale zapis
Judov.
15 Glejte, zgodilo se je, da je
Mozija odkril, da je zarahemelsko
ljudstvo priølo iz Jeruzalema
v çasu, ko so Sedekija,
kralja Judeje, odpeljali v babilonsko
suœenjstvo.
16 In potovali so v divjini in
Gospodova roka jih je pripeljala
çez velike vode v deœelo, kjer
jih je Mozija odkril; in tam so
bili bivali od tistega çasa dalje.
17 In v çasu, ko jih je Mozija
odkril, so bili postali silno øtevilni.
Vendar so bili imeli veliko
vojn in resnih prepirov in od
çasa do çasa so bili padali pod
meçem; in njihov jezik se je
bil popaçil; in s seboj niso bili
prinesli nobenih zapisov; in
zanikali so Stvarnikov obstoj; in
Mozija niti Mozijevo ljudstvo
jih niso mogli razumeti.
18 A zgodilo se je, da jih je
Mozija dal pouçevati v svojem
jeziku. In zgodilo se je, potem
ko so bili pouçeni v Mozijevem
jeziku, je Zarahemla dala rodopisje
svojih oçetov po svojem
spominu; in zapisano je, ampak
ne na te ploøçe.
19 In zgodilo se je, da sta
se zarahemelsko ljudstvo in
Mozijevo zdruœili; in Mozija so
postavili za kralja.
20 In zgodilo se je v dneh
Mozija, da so mu prinesli obseœen
kamen z gravurami; in
gravure je razloœil z Boœjim
darom in moçjo.
21 In poroçale so o nekem Koriantumru
in o pokolu njegovega
ljudstva. In Koriantumra je
odkrilo zarahemelsko ljudstvo;
in z njimi je bival za razmik
devetih lun.
22 Nekaj besed je govorilo tudi
o njegovih oçetih. In njegovi
prvi starøi so priøli od stolpa
v çasu, ko je Gospod pomeøal
jezik ljudi; in Gospodova strogost
jih je zadela po njegovih
sodbah, ki so praviçne; in njihove
kosti so leœale razkropljene
v deœeli na severu.

Omni 1:23–Mormonove besede 1:2 126
23 Glejte, jaz, Amaleki, sem se
rodil v Mozijevih dneh; in doœivel
sem, da sem videl njegovo
smrt; in Benjamin, njegov sin,
kraljuje namesto njega.
24 In glejte, v dneh kralja
Benjamina sem med Nefijci in
Lamanci videl resno vojno in
veliko prelivanja krvi. A glejte,
Nefijci so si pridobili veliko
prednost pred njimi; da, v tolikor
da jih je kralj Benjamin
pregnal iz zarahemelske deœele.
25 In zgodilo se je, da sem se
zaçel starati; in ker nimam potomcev
in ker vem, da je kralj
Benjamin praviçen çlovek pred
Gospodom, zatorej mu bom
predal te ploøçe, opominjajoç
vse ljudi, naj pridejo k Bogu,
Izraelovemu Svetemu, in verjamejo
v prerokovanje in v razodetja
in v delovanje angelov
in v dar govora jezikov in v dar
razlaganja jezikov in v vse to,
kar je dobro; kajti niç ni dobrega,
kar ne pride od Gospoda:
in tisto, kar je zlo, pride od
hudiça.
26 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
œelel bi, da bi priøli h Kristusu,
ki je Izraelov Sveti, in bi bili
deleœni njegove odreøitve in
moçi njegove odkupne daritve.
Da, pridite k njemu in mu darujte
vso svojo duøo kot darovanje
in nadaljujte s postom in molitvijo
in vztrajajte do konca; in kakor
œivi Gospod, boste odreøeni.
27 In sedaj bi nekoliko govoril o
doloçenem øtevilu teh, ki so øli v
divjino, da bi se vrnili v nefijsko
deœelo; kajti bilo jih je veliko
øtevilo, ki so œeleli posedovati
deœelo svojega nasledstva.
28 Zatorej so øli v divjino. In
njihov vodja je bil moçan in
silen in trdovraten moœ, zatorej
je med njimi povzroçil prepire;
in v divjini so bili vsi pobiti
razen petdesetih in spet so se
vrnili v zarahemelsko deœelo.
29 In zgodilo se je, da so vzeli
s seboj tudi znatno øtevilo drugih
in se spet odpravili na pot v
divjino.
30 In jaz, Amaleki, sem imel
brata, ki je prav tako øel z njimi;
in od takrat dalje ne vem niçesar
o njih. In na tem sem, da leœem
v grob; in te ploøçe so polne. In
preneham govoriti.
Mormonove besede
Mormon okrajøa velike Nefijeve
ploøçe.—Male ploøçe priloœi k ostalim
ploøçam.—Kralj Benjamin
v deœeli vzpostavi mir. Okrog leta
385 po Kr.
In sedaj sem jaz, Mormon, na
tem, da izroçim zapis, ki sem
ga delal, v roke sinu Moroniju,
glejte, bil sem priça skoraj celotnemu
propadu mojega ljudstva,
Nefijcev.
2Injeveliko sto let po Kristusovem
prihodu, ko te zapise
predajam v sinove roke; in
predpostavljati mi da, da bo priça
popolnemu propadu mojega
ljudstva. A Bog daj, da jih bo

127 Mormonove besede 1:3–13
preœivel, da bo zapisal nekoliko
o njih in nekoliko o Kristusu,
da jim bo nekega dne morda
koristilo.
3Insedaj nekoliko spregovorim
o tem, kar sem zapisal; kajti
potem ko sem bil okrajøal Nefijeve
ploøçe do vladavine kralja
Benjamina, tega, o katerem je
govoril Amaleki, sem pregledoval
zapise, ki so mi jih izroçili
v roke, in naøel sem te ploøçe,
ki so vsebovale to kratko poroçilo
prerokov od Jakoba do
vladavine tega kralja Benjamina
in tudi mnoge od Nefijevih
besed.
4Into, kar je na teh ploøçah,
mi je povøeçi zavoljo prerokovanja
o Kristusovem prihodu;
in moji oçetje so vedeli, da se
je veliko tega izpolnilo; da, in
prav tako vem, da se je, kar se
je prerokovalo o nas do danaønjega
dne, izpolnilo, in kar gre
preko tega dne, se mora zagotovo
zgoditi—
5 zatorej sem té izbral, da bom
na njih konçal svoj zapis, ostanek
mojega zapisa, katerega
bom vzel z Nefijevih ploøç; in
ne morem zapisati niti stotega
dela o mojem ljudstvu.
6Aglejte, vzel bom te ploøçe,
ki vsebujejo ta prerokovanja
in razodetja in jih priloœil k
preostanku mojih zapisov, kajti
veliko mi je do njih; in vem,
da bo veliko do njih mojim
bratom.
7Intodelam z modrim namenom;
kajti tako mi nekaj øepeçe
po delovanju Gospodovega
Duha, ki je v meni. In sedaj,
vsega ne vem; Gospod pa ve za
vse, kar bo priølo; zatorej deluje
v meni, naj napravim po njegovi
volji.
8Inmoja molitev k Bogu je
glede mojih bratov, da bodo
ponovno priøli k spoznanju o
Bogu, da, h Kristusovi odkupni
daritvi, da bodo ponovno krasno
ljudstvo.
9Insedaj jaz, Mormon, konçujem
s svojim zapisom, ki ga
povzemam z Nefijevih ploøç;
in delam ga po védenju in razumevanju,
ki mi ga je dal Bog.
10 Zatorej se je zgodilo, potem
ko je bil Amaleki predal te
ploøçe v roke kralju Benjaminu,
jih je vzel in jih priloœil k drugim
ploøçam, ki so vsebovale
zapise, ki so si jih kralji izroçali
iz roda v rod do dni kralja
Benjamina.
11 In od kralja Benjamina so
se izroçale iz roda v rod, dokler
niso padle v moje roke. In jaz,
Mormon, molim k Bogu, da
bi se od tega çasa dalje ohranile.
In vem, da se bodo ohranile;
kajti na njih so zapisane velike
reçi, iz katerih se bo mojemu
ljudstvu in njihovim bratom
sodilo na veliki in poslednji
dan po Boœji besedi, ki je zapisana.
12 In sedaj o tem kralju Benjaminu—imel
je nekoliko
prepirov med svojim lastnim
ljudstvom.
13 In zgodilo se je tudi, da so
lamanske çete øle iz nefijske deœele
v boj z njegovim ljudstvom.
A glej, kralj Benjamin je zbral
svoje çete in se jim zoperstavil;
in z Labanovim meçem se je
boril z moçjo svoje lastne roke.

Mormonove besede 1:14–Mozija 1:4 128
14 In v Gospodovi moçi so se
borili s sovraœnikom, dokler ni
bilo pobitih veliko tisoç Lamancev.
In zgodilo se je, da so se
borili z Lamanci, dokler jih niso
pregnali iz vseh deœel svojega
nasledstva.
15 In zgodilo se je, potem ko
so se bili pojavili laœni Kristusi
in so jim zaprli usta in jih kaznovali
po njihovih zloçinih;
16 in potem ko so se bili pojavili
laœni preroki in laœni pridigarji
in uçitelji med ljudstvom
in vsi ti so bili kaznovani po
svojih zloçinih; in potem ko je
bilo veliko prepirov in veliko
odpada k Lamancem, glejte, se
je zgodilo, da je kralj Benjamin
s pomoçjo svetih prerokov,
ki so bili med njegovim
ljudstvom—
17 kajti glejte, kralj Benjamin
je bil svet moœ in nad svojim
ljudstvom je vladal v praviçnosti;
in v deœeli je bilo veliko svetih
moœ in Boœjo besedo so govorili
z moçjo in s polnomoçjem; in
zavoljo trdovratnosti ljudstva so
uporabljali veliko strogosti—
18 zatorej so s pomoçjo teh
kralj Benjamin, ko je delal z vso
moçjo svojega telesa in sposobnostjo
svoje duøe, in tudi preroki
v deœeli ponovno vzpostavili
mir.
Mozijeva knjiga
1. POGLAVJE
Kralj Benjamin svoje sinove uçi
jezik in o prerokbah njihovih oçetov.—Vero
in civilizacijo so ohranili
zavoljo zapisov, ki so jih vodili
na razliçnih ploøçah.—Mozija je
izvoljen za kralja in dodeljeno
mu je varstvo nad ploøçami in
ostalimi reçmi. Med leti 130 in
124 pr. Kr.
In sedaj v vsej zarahemelski
deœeli ni bilo veç prepirov
med vsem ljudstvom, ki je pripadalo
kralju Benjaminu, tako
da je imel kralj Benjamin nepretrgan
mir v vsem preostanku
svojih dni.
2Inzgodilo se je, da je imel tri
sinove; in poimenoval jih je
Mozija in Helorum in Helaman.
In dal jih je pouçevati o vsem
jeziku svojih oçetov, da bi tako
lahko postali moœje razumevanja;
in da bi vedeli glede prerokb,
ki so jih bila izrekla usta
njihovih oçetov, katere jim je
predala Gospodova roka.
3Inpouçeval jih je tudi o zapisih,
ki so bili vrezani na ploøçah
iz medenine, rekoç: Sinovi moji,
œelel bi, da bi pomnili, çe bi ne
bilo teh ploøç, ki vsebujejo te
zapise in te zapovedi, da bi
morali celo v tem sedanjem çasu
trpeti v nevednosti, ker bi ne
poznali Boœjih skrivnosti.
4 Kajti ne bi bilo mogoçe, da bi
si oçe Lehi vse to zapomnil, da
bi o tem pouçeval svoje otroke,
çe bi si ne pomagal s temi ploøçami;
kajti ker je bil uçen kar se
tiçe egipçanskega jezika, je zato

129 Mozija 1:5–15
te gravure znal brati in o njih
pouçeval svoje otroke, da bi
tako o tem oni lahko pouçevali
svoje otroke in tako spolnjevali
Boœje zapovedi prav do tega
danaønjega çasa.
5 Povem vam, sinovi moji, çe
bi ne bilo tega, kar se je zapisovalo
in bi po Boœji roki ne bilo
ohranjeno, da bi mi lahko brali
in razumeli njegove skrivnosti
in imeli njegove zapovedi vselej
pred oçmi, da bi v nevero zapadali
celo naøi oçetje in mi bi bili
kakor bratje Lamanci, ki ne vedo
niçesar o tem ali celo ne verjamejo,
ko jih o tem pouçujejo,
zavoljo izroçila njihovih oçetov,
ki ni pravilno.
6Osinovi moji, œelel bi, da bi
pomnili, da te besede govorijo
resnico in da ti zapisi prav tako
govorijo resnico. In glejte, tudi
Nefijeve ploøçe, ki vsebujejo
zapise in besede naøih oçetov od
çasa, ko so zapustili Jeruzalem,
do sedaj in govorijo resnico; in
mi lahko vemo o njihovi gotovosti,
ker jih imamo pred oçmi.
7Insedaj, sinovi moji, œelel bi,
da bi pomnili, da bi se marljivo
poglabljali vanje, da vam bo
koristilo; in œelel bi, da bi spolnjevali
Boœje zapovedi, da boste
v deœeli lahko uspevali glede
na obljube, ki jih je Gospod
sklenil z naøimi oçeti.
8 In kralj Benjamin je svoje
sinove pouçeval veliko veç tega,
kar ni zapisano v tej knjigi.
9Inzgodilo se je, potem ko je
bil kralj Benjamin svoje sinove
prenehal pouçevati, se je postaral
in videl je, da mora zelo kmalu
iti po poti vsega zemeljskega;
zato je premiøljeval, da bi bilo
prav, da kraljestvo prenese na
enega od svojih sinov.
10 Zato je dal predse pripeljati
Mozija; in to so besede, ki mu jih
je govoril, rekoç: Sin moj, œelel
bi, da razglasiø po vsej tej deœeli
med vsem tem ljudstvom oziroma
zarahemelskim ljudstvom in
Mozijevim ljudstvom, ki prebiva
v deœeli, da se bo tako lahko
zbralo; kajti jutri bom temu
ljudstvu z lastnimi usti razglasil,
da si kralj in vladar nad tem
ljudstvom, katerega nama je dal
Gospod, naø Bog.
11 In razen tega bom temu
ljudstvu dal ime, da se bodo
tako lahko razlikovali izmed
vseh ljudstev, ki jih je Gospod
Bog pripeljal iz jeruzalemske
deœele; in to delam, ker je to
ljudstvo marljivo spolnjevalo
Gospodove zapovedi.
12 In dam jim ime, ki nikoli
ne bo izbrisano razen s prestopniøtvom.
13 Da, in nadalje ti povem, çe
bo to ljudstvo, ki je moçno priljubljeno
pri Gospodu, zapadlo
v prestopek in postalo hudobno
in preøuøtniøko ljudstvo, jih
bo Gospod izroçil, da bodo tako
postali slabotni kakor njihovi
bratje; in niç veç jih ne bo ohranjal
s svojo neprimerljivo in neverjetno
moçjo, kakor je doslej
ohranjal naøe oçete.
14 Kajti povem ti, çe bi ne
bil ponudil svoje roke, ko je
ohranjal naøe oçete, bi zagotovo
padli Lamancem v roke in postali
œrtev njihovega sovraøtva.
15 In zgodilo se je, potem ko
je kralj Benjamin sinu prenehal

Mozija 1:16–2:7 130
govoriti, da mu je dal nadzorstvo
nad vsemi zadevami
kraljestva.
16 In nadalje mu je dal tudi
nadzorstvo nad zapisi, ki so bili
vrezani na ploøçah iz medenine;
in tudi nad Nefijevimi ploøçami;
in tudi nad Labanovim meçem
in nad kroglo oziroma usmerjevalcem,
ki je naøe oçete vodila
skozi divjino, ki jo je pripravila
Gospodova roka, da bi jih s to
vodil, vsakogar glede na pozornost
in marljivost, ki so mu
jo izkazovali.
17 Kadar so torej bili nezvesti,
niso uspevali ne napredovali
na potovanju, paç pa jih je gnalo
nazaj in nakopali so si Boœje
nezadovoljstvo; in zato jih je
doletela lakota in hude stiske,
da bi se v njih obudil spomin na
njihovo dolœnost.
18 In sedaj se je zgodilo, da je
Mozija øel in storil, kakor mu je
bil oçe zapovedal in razglasil
vsemu ljudstvu, ki je bilo v
zarahemelski deœeli, da bi se
tako lahko zbrali, da bodo øli v
tempelj, da bodo sliøali besede,
katere jim bo govoril njegov oçe.
2. POGLAVJE
Kralj Benjamin nagovori svoje
ljudstvo.—Pripoveduje o praviçnosti,
poøtenosti in duhovnosti
svoje vladavine.—Svetuje jim, naj
sluœijo nebeøkemu Kralju.—Tisti,
ki se upirajo Bogu, bodo trpeli
tesnobo, ki bo kakor nepogasljiv
ogenj. Okrog leta 124 pr. Kr.
In zgodilo se je, ko je bil Mozija
storil, kakor mu je bil oçe
zapovedal in je bil po vsej deœeli
razposlal razglas, da so se ljudje
po vsej deœeli zbrali, da bi øli v
tempelj, da bodo sliøali besede,
katere jim bo govoril kralj
Benjamin.
2Inbilo jih je veliko øtevilo, in
sicer toliko, da jih niso preøteli;
kajti v deœeli so se silno namnoœili
in moçno okrepili.
3Invzeli so tudi od prvencev
svojih çred, da bi opravili
œrtvovanje in œgalne daritve po
Mojzesovi postavi.
4 In da bi se tudi zahvalili
Gospodu, svojemu Bogu, ki jih
je pripeljal iz jeruzalemske deœele
in ki jih je reøil iz rok njihovih
sovraœnikov in jim je bil za
uçitelje doloçil praviçne moœe
in prav tako za kralja praviçnega
moœa, ki je bil vzpostavil
mir v zarahemelski deœeli in ki
jih je bil uçil spolnjevati Boœje
zapovedi, da bi se radostili in bi
jih navdajala ljubezen do Boga
in vseh ljudi.
5Inzgodilo se je, ko so priøli
k templju, so okrog postavili
øotore, vsak moœ glede na svojo
druœino, ki jo je sestavljala njegova
œena in njegovi sinovi in
njegove hçere in njihovi sinovi
in njihove hçere od najstarejøega
do najmlajøega in vsaka druœina
je bila loçena druga od druge.
6Inøotore so postavili naokrog
templja in vsak moœ je øotor
postavil z vrati proti templju,
da bi tako lahko ostali v øotorih
in sliøali besede, ki jim jih bo
govoril kralj Benjamin.
7 Kajti mnoœica je bila tako
velika, da kralj Benjamin
vseh ni mogel pouçevati znotraj

131 Mozija 2:8–19
tempeljskega obzidja, zato je
dal postaviti stolp, da bi tako
njegovo ljudstvo lahko sliøalo
besede, ki jim jih bo govoril.
8Inzgodilo se je, da je zaçel
svojemu ljudstvu govoriti s
stolpa; in vsi niso mogli sliøati
njegovih besed zavoljo velikanske
mnoœice; zato je dal
besede, katere je govoril, zapisati
in jih poslal med te, ki niso
bili v dosegu njegovega glasu,
da bi lahko prav tako prejeli
njegove besede.
9 In to so besede, ki jih je
govoril in jih dal zapisati, rekoç:
Bratje moji, vsi vi, ki ste se
zbrali, vi, ki lahko sliøite moje
besede, ki vam jih bom ta dan
govoril; kajti nisem vam zapovedal
priti semkaj, da bi se igrali
z besedami, ki jih bom govoril,
paç pa da bi mi prisluhnili in
odprli uøesa, da boste sliøali, in
srce, da boste razumeli, in miøljenje,
da se bodo pred vaøimi
oçmi razkrile Boœje skrivnosti.
10 Nisem vam zapovedal priti
semkaj, da bi se me bali ali da
bi mislili, da sem jaz sam veç
kakor smrtnik.
11 Paç pa sem kakor vi, podvrœen
vsakovrstnim slabostim
v telesu in duhu; vendarle me
je to ljudstvo izvolilo in oçe me
je posvetil in po Gospodovi roki
mi je bilo dovoljeno, da sem
bil vladar in kralj nad tem
ljudstvom; in njegova neprimerljiva
moç me je obdrœala in ohranjala,
da sem vam sluœil z vso
vnemo, miøljenjem in moçjo, ki
mi jih je dal Gospod.
12 Povem vam, ker mi je bilo
dovoljeno preœiveti dneve, da
sem vam sluœil prav do tega trenutka
in si nisem prizadeval za
zlatom, ne za srebrom, ne za
kakrønim koli bogastvom od vas;
13 niti nisem trpel, da bi vas
zapirali v jeçe, niti da bi drug
drugega zasuœnjevali, niti da bi
morili, ali plenili, ali kradli, ali
se predajali preøuøtvovanju; in
sicer nisem trpel, da bi se predajali
kakrøni koli hudobiji in v
vsem sem vas uçil spolnjevati
Gospodove zapovedi, s katerimi
vam je on zapovedal—
14 in celo jaz sam sem delal
z lastnimi rokami, da bi vam
sluœil in da vas ne bi bremenil z
davki in da bi nad vas ne priølo
niç, kar bi bilo bridko prenaøati—in
o vsem tem, o çemer sem
govoril, ste ta dan vi sami priçe.
15 Vendarle, bratje moji, tega
nisem napravil, da bi se bahal,
niti tega ne pravim, da bi vas s
tem obtoœil; paç pa vam to pravim,
da boste vedeli, da lahko ta
dan pred Bogom odgovarjam s
çisto vestjo.
16 Glejte, povem vam, ker sem
vam rekel, da sem bil svoje
dneve preœivel, da sem vam
sluœil, se ne œelim bahati, saj
sem le Bogu sluœil.
17 In glejte, to vam pravim, da
se boste lahko uçili modrosti; da
boste lahko spoznali, da ko sluœite
soljudem, le Bogu sluœite.
18 Glejte, imeli ste me za kralja;
in çe jaz, katerega imate za kralja,
delam, da sluœim vam, mar
potem ne bi morali tudi vi delati,
da bi sluœili drug drugemu?
19 In glejte tudi, çe jaz, katerega
imate za kralja, ki sem svoje dni
preœivel, da sem vam sluœil in

Mozija 2:20–31 132
vendarle sem bil v sluœbi Bogu,
zasluœim kakrøno koli zahvalo
od vas, o kako bi se vi morali
zahvaljevati nebeøkemu Kralju!
20 Povem vam, bratje moji, çe
boste izkazali vso zahvalo in
hvalo, ki jo ima moç posedovati
vsa vaøa duøa, tistemu Bogu, ki
vas je ustvaril in vas obdrœal
in ohranil in je bil vzrok vaøi
radosti in vam podelil, da ste
drug z drugim œiveli v miru—
21 vam povem, çe bi sluœili njemu,
ki vas je ustvaril od zaçetka
in vas iz dneva v dan ohranja, ko
vam daje sapo, da lahko œivite in
se gibljete in delate po svoji volji
in vas podpira iz enega trenutka
v drugega— pravim, çe bi mu
sledili z vso svojo duøo, bi bili
øe vedno nekoristni sluœabniki.
22 In glejte, vse, kar od vas
zahteva, je, da spolnjujete njegove
zapovedi; in obljubil vam
je, çe boste spolnjevali njegove
zapovedi, boste uspevali v deœeli;
in nikoli ne spremeni tega,
kar je rekel; çe torej spolnjujete
njegove zapovedi, vas blagoslovi
in vam pomaga k uspehu.
23 In sedaj, kot prvo, ustvaril
vas je in vam podelil œivljenje,
za kar ste mu dolœni.
24 In drugiç, zahteva, da bi delali,
kot vam je zapovedal; kajti
çe tako delate, vas nemudoma
blagoslovi; in torej vam je plaçal.
In øe vedno ste mu dolœni in ste
mu in mu boste na veke vekov;
s çim se imate torej bahati?
25 In sedaj vpraøam, mar lahko
vi sami kar koli reçete zase? Odgovarjam
vam, ne. Ne morete
reçi niti, da ste toliko kot zemeljski
prah; vendarle ste bili
iz zemeljskega prahu ustvarjeni;
a glejte, ta pripada njemu, ki ga
je ustvaril.
26 In jaz, celo jaz, katerega
imate za kralja, nisem niç boljøi,
kakor ste vi sami; saj sem tudi
sam iz prahu. In vidite, da sem
star in sem na tem, da to umrljivo
telo zapustim materi zemlji.
27 Kakor sem vam torej rekel,
da sem vam bil sluœil in sem
hodil s çisto vestjo pred Bogom,
prav tako sem vas v tem çasu
ukazal zbrati, da bom lahko
brez krivde in da vaøa kri ne bi
priøla nadme, ko bom stal pred
Bogom, da mi bo sodil za to,
kar mi je zapovedal glede vas.
28 Povem vam, da sem vas
ukazal zbrati, da bi si z oblaçil
lahko oçistil vaøo kri v tem
çasovnem obdobju, ko sem na
tem, da grem v grob, da bom
lahko v miru odøel in se bo moj
neumrljivi duh lahko pridruœil
zborom zgoraj pri petju hvalnic
praviçnemu Bogu.
29 In nadalje vam povem, da
sem vas ukazal zbrati, da bi vam
lahko razglasil, da ne morem
veç biti vaø uçitelj, niti vaø kralj;
30 saj mi prav v tem trenutku
vse telo silno trepeta, ko si vam
prizadevam govoriti; a Gospod
me podpira in mi je dovolil, da
sem vam govoril in zapovedal
mi je, naj vam ta dan razglasim,
da je moj sin Mozija kralj in vladar
nad vami.
31 In sedaj, bratje moji, œelel
bi, da bi delali, kakor ste delali
doslej. Ko ste spolnjevali moje
zapovedi in tudi zapovedi mojega
oçeta in ste uspevali in ste bili
ohranjeni pred padcem v roke

133 Mozija 2:32–41
vaøih sovraœnikov, in sicer
tako boste, çe boste spolnjevali
zapovedi mojega sina oziroma
Boœje zapovedi, katere vam bo
predal, uspevali v deœeli in sovraœniki
nad vami ne bodo imeli
moçi.
32 Toda, o ljudstvo moje, varujte
se, da se med vami ne bodo
zaçeli prepiri in se boste odloçili
posluøati zlega duha, o çemer
je govoril moj oçe Mozija.
33 Kajti glejte, gorje je izreçeno
nad njim, ki se odloçi posluøati
tega duha; kajti çe se ga odloçi
posluøati in ostane v grehih in
umre, tisti svoji duøi pije prekletstvo;
kajti za plaçilo prejme
veçno kazen, ker je Boœjo postavo
prekrøil navzlic svojemu
védenju.
34 Povem vam, da jih ni med
vami, razen majhnih otrok, ki
bi o tem ne bili pouçeni, ki bi ne
vedeli, da ste za vekomaj dolœni
nebeøkemu Oçetu, da mu povrnete
za vse, kar imate in ste; in
pouçevali so vas tudi o zapisih,
kateri vsebujejo prerokbe, katere
so izgovarjali sveti preroki, prav
do çasa, ko je oçe Lehi zapustil
Jeruzalem;
35 in tudi vse, kar so do sedaj
govorili naøi oçetje. In glejte
tudi, govorili so, kar jim je zapovedal
Gospod; zato so praviçni
in govorijo resnico.
36 In sedaj vam povem, bratje
moji, potem ko ste vedeli za to
in ste bili v vsem tem pouçeni,
çe se boste pregreøili in ravnali
proti temu, o çemer je bilo govora,
da se boste oddaljili od
Gospodovega Duha, da ne bo
mogel imeti mesta v vas, da bi
vas vodil po poteh modrosti, da
bi vas lahko blagoslavljal, da bi
uspevali in bi vas ohranjal—
37 vam povem, da se çlovek,
ki to poçne, Bogu odkrito upre;
zato se odloçi posluøati zlega
duha in postane sovraœnik vse
praviçnosti; zato Gospod v njem
nima mesta, saj ne prebiva v
nesvetih templjih.
38 Çe se torej tisti çlovek
ne pokesa in ostane in umre
sovraœnik Bogu, zahteve Boœje
pravice prebudijo njegovo neumrljivo
duøo v œiv obçutek o
njegovi lastni krivdi, katera
povzroçi, da se umakne iz Gospodove
navzoçnosti in v prsih
ga to navda s krivdo in boleçino
in tesnobo, kar je kot nepogasljiv
ogenj, katerega plameni se
dvigajo na veke vekov.
39 In sedaj vam povem, da
ta çlovek ne more veç terjati
milosti; zato je njegova konçna
obsodba, da prenaøa muko
brez konca.
40 O, vsi vi stari ljudje in tudi
vi mladi ljudje in vi majhni
otroci, ki lahko razumete moje
besede, saj sem vam govoril jasno,
da bi lahko razumeli, molim,
da bi se v vas prebudil spomin
na grozno stanje teh, ki so zapadli
v prestopek.
41 In nadalje bi œelel, da bi pretehtali
blagoslovljeno in sreçno
stanje tistih, ki spolnjujejo Boœje
zapovedi. Kajti glejte, v vsem
so blagoslovljeni tako posvetno
kakor duhovno; in çe bodo
zvesto vztrajali do konca, bodo
sprejeti v nebesa, da bodo tako
lahko bivali z Bogom v stanju
sreçe brez konca. O pomnite,

Mozija 3:1–12 134
pomnite, da je to res; kajti to je
govoril Gospod Bog.
3. POGLAVJE
Kralj Benjamin nadaljuje z nagovorom.—Vsemogoçni
Gospod bo
deloval med ljudmi v tabernaklju
iz ila.—Iz vsake pore bo pritekla
kri, ko bo plaçeval odkupnino za
grehe sveta.— Le po njegovem
imenu pride odreøitev.—Ljudje
lahko odvrœejo posvetnega çloveka
in postanejo sveti preko odkupne
daritve.—Muka hudobnih bo kot
jezero ognja in œvepla. Okrog leta
124 pr. Kr.
In spet, bratje moji, bi vas rad
prosil za pozornost, saj vam
bom øe nekoliko govoril; kajti
glejte, govoril vam bom o tem,
kar bo priølo.
2Into, kar vam bom povedal,
mi je oznanil Gospodov angel.
In rekel mi je: Prebudi se; in
prebudil sem se in glejte, stal je
pred menoj.
3Inrekel mi je: Prebudi se in
posluøaj besede, katere ti bom
povedal; kajti glej, priøel sem ti
razglasit vesele novice o veliki
radosti.
4 Kajti Gospod je sliøal tvoje
molitve in je presodil o tvoji
praviçnosti in me je poslal, da ti
oznanim, da se lahko radostiø;
in da lahko razglasiø svojemu
ljudstvu, da bo tudi njih lahko
navdala radost.
5 Kajti glej, pride ças, in ni daleç
proç, ko bo z moçjo Gospod
Vsemogoçni, ki kraljuje, ki je
bil in je od vse veçnosti do vse
veçnosti, priøel iz nebes med
çloveøke otroke in bival v tabernaklju
iz ila in øel med ljudi
in bo delal velike çudeœe, kot
je zdravljenje bolnih, obujanje
mrtvih, hromi bodo shodili,
slepi prejeli vid in gluhi sluh in
zdravil bo vsakovrstne bolezni.
6Inizganjal bo hudiçe oziroma
zle duhove, ki bivajo v srcih
çloveøkih otrok.
7Inglej, prenaøal bo skuønjave
in telesno boleçino, lakoto,
œejo in utrujenost, in sicer veç
kot lahko prenese çlovek, ne
da bi umrl; kajti glejte, kri
priteçe iz vsake pore, tako velika
bo njegova tesnoba zavoljo
hudobije in gnusob njegovega
ljudstva.
8 In imenoval se bo Jezus
Kristus, Boœji Sin, Oçe nebes
in zemlje, Stvarnik vsega od
zaçetka; in njegova mati se bo
imenovala Marija.
9Inglej, pride k svojim, da
bi çloveøki otroci bili deleœni
odreøitve, in sicer po veri v njegovo
ime; in celo po vsem tem
ga bodo imeli za çloveka in rekli,
da ima hudiça in biçali ga
bodo in ga kriœali.
10 In tretji dan bo vstal od
mrtvih; in glej, stoji, da bo sodil
svetu; in glej, vse to se bo zgodilo,
da bi nad çloveøke otroke
priøla praviçna sodba.
11 Kajti glej in tudi njegova kri
plaça odkupnino za grehe tistih,
ki so padli zavoljo Adamovega
prestopka, ki so umrli, ne da
bi vedeli za Boœjo voljo o njih
samih ali ki so nevede greøili.
12 A gorje, gorje mu, ki ve, da
se upira Bogu! Kajti odreøitev
ne pride k nobenemu od takih,

135 Mozija 3:13–24
çe ni preko kesanja in vere v
Gospoda Jezusa Kristusa.
13 In Gospod Bog je svoje svete
preroke poslal med vse çloveøke
otroke, da bodo to razglasili
vsakemu rodu, narodu in jeziku,
da bo zato lahko tisti, kdor
bo verjel, da bo Kristus priøel,
prejel odpuøçanje svojih grehov
in se radostil s silno veliko
radostjo, in sicer kot da bi bil œe
priøel mednje.
14 Vendarle je Gospod Bog
videl, da je njegovo ljudstvo
trdovratno ljudstvo in doloçil
jim je postavo, in sicer Mojzesovo
postavo.
15 In veliko znakov in çudeœev
in znamenj in odrazov svojega
prihoda jim je pokazal; in o njegovem
prihodu so jim govorili
tudi sveti preroki; in vendarle
so postali trdosrçni in niso razumeli,
da Mojzesova postava
niç ne velja, çe bi ne bilo odkupne
daritve njegove krvi.
16 In celo, çe bi bilo moœno, da
bi majhni otroci greøili, bi ne
mogli biti reøeni; paç pa vam
povem, da so blagoslovljeni; kajti
glejte kot v Adamu, oziroma
po naravi, padejo, prav tako
Kristusova kri plaça odkupnino
za njihove grehe.
17 In nadalje vam povem, da
ne bo drugega imena, ne druge
poti, ne drugih naçinov, po
katerih so çloveøki otroci lahko
deleœni odreøitve, samo v in
preko imena Kristusa, Gospoda
Vsemogoçnega.
18 Kajti glejte, sodi in njegova
sodba je praviçna; in dojençek,
ki umre v detinstvu, ni pogubljen;
ljudje pa pijejo pogubo
svojim lastnim duøam, çe ne
postanejo poniœni in kot majhni
otroci in verjamejo, da je odreøitev
bila in je in bo priøla v
in preko odkupne daritve krvi
Jezusa, Gospoda Vsemogoçnega.
19 Kajti posvetni çlovek je Bogu
sovraœnik in je bil od Adamovega
padca in bo na veke vekov,
çe se ne preda oçarljivostim
Svetega Duha in ne odvrœe
posvetnega çloveka in postane
sveti preko odkupne daritve
Gospoda Kristusa in postane
kot otrok, ubogljiv, krotak, poniœen,
potrpeœljiv, poln ljubezni,
pripravljen podvreçi se vsemu,
kar se Gospodu zdi prav mu
zadati, prav kakor se otrok
podvrœe svojemu oçetu.
20 In nadalje vam povem, da
bo priøel ças, ko se bo védenje
o Odreøeniku razøirilo med
vsemi narodi, rodovi, jeziki in
ljudstvi.
21 In glejte, ko pride tisti
ças, ne bo nobenega, ki bi bil
pred Bogom brez graje, razen
majhnih otrok, çe se ne bodo
pokesali in verjeli v ime Gospoda,
Boga Vsemogoçnega.
22 In celo sedaj, ko boø svoje
ljudstvo pouçeval to, kar ti je
zapovedal Gospod, tvoj Bog,
celo tedaj ne bodo veç brez graje
v Boœjih oçeh, razen po besedah,
ki sem ti jih govoril.
23 In sedaj, govoril sem besede,
katere mi je zapovedal Gospod
Bog.
24 In tako govori Gospod: Na
sodni dan bodo kakor svetlo
priçevanje proti temu ljudstvu;
po njih se jim bo sodilo, vsakemu
çloveku po njegovih delih,

Mozija 3:25–4:6 136
naj so bila dobra ali naj so bila
hudobna.
25 In çe so hudobna, so izroçeni
groznemu pogledu na lastno
krivdo in gnusobe, kar povzroçi,
da se umaknejo iz Gospodove
navzoçnosti v stanje bede in
neskonçne muke, od koder se
ne morejo veç vrniti; zato so
lastni duøi pili pogubo.
26 Zato so pili iz kupe Boœjega
srda, katerega jim praviçnost ni
veç mogla zadrœati, kot ni mogla
zanikati, da je Adam padel, ker
je jedel od prepovedanega sadu;
zato za vekomaj ne bodo veç
mogli terjati milosti.
27 In njihova muka je kot jezero
ognja in œvepla, katerega plameni
so nepogasljivi in katerega
dim se dviga na veke vekov.
Tako mi je zapovedal Gospod.
Amen.
4. POGLAVJE
Kralj Benjamin nadaljuje z nagovorom.—Odreøitev
pride zavoljo
odkupne daritve.—Verjemite v
Boga, da boste odreøeni.—Obdrœite
odpuøçanje svojih grehov preko
zvestobe.—Od svojega imetja
dajajte siromaønim.—V vsem, kar
delate, naj bo modrost in red. Okrog
leta 124 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko je bil
kralj Benjamin prenehal govoriti
besede, katere mu je bil predal
Gospodov angel, se je ozrl naokrog
po mnoœici in glej, popadali
so bili na zemljo, kajti nadnje je
priøel strah pred Gospodom.
2 In sebe so bili zagledali v
svojem lastnem mesenem stanju
prav manj kakor zemeljski prah.
In vsi so glasno zaklicali v en
glas, rekoç: O imej milost in se
sklicuj na Kristusovo odkupno
kri, da bomo prejeli odpuøçanje
grehov in da bo naøe srce oçiøçeno;
kajti verjamemo v Jezusa
Kristusa, Boœjega Sina, ki je
ustvaril nebesa in Zemljo in
vse; ki bo priøel med çloveøke
otroke.
3Inzgodilo se je, potem ko so
bili te besede izrekli, je nadnje
priøel Gospodov Duh in navdala
jih je radost in prejeli so
odpuøçanje grehov in imeli so
mirno vest zavoljo silne vere,
ki so jo imeli v Jezusa Kristusa,
ki bo priøel po besedah, ki jim
jih je bil govoril kralj Benjamin.
4 In kralj Benjamin je spet
odprl usta in jim zaçel govoriti,
rekoç: Prijatelji moji in bratje
moji, rod moj in ljudstvo moje,
spet bi vas prosil za pozornost,
da boste lahko sliøali in razumeli
preostanek mojih besed,
ki vam jih bom govoril.
5 Kajti glejte, çe je védenje
o Boœji dobroti ta ças v vas
predramilo obçutje o vaøi nepomembnosti
in o vaøem nevrednem
in padlem stanju—
6 povem vam, çe ste spoznali
Boœjo dobroto in njegovo neprimerljivo
moç in njegovo modrost
in njegovo potrpeœljivost in
njegovo poçasnost v jezi s
çloveøkimi otroki; in tudi odkupno
daritev, ki je bila pripravljena
od osnovanja sveta, da
bo prejel odreøitev ta, ki bo zaupal
v Gospoda in bo marljivo
spolnjeval njegove zapovedi in
nadaljeval v veri, in sicer do

137 Mozija 4:7–18
konca svojega œivljenja, mislim
na œivljenje umrljivega telesa—
7 povem, da je to çlovek, ki
prejme odreøitev preko odkupne
daritve, ki je bila za vse
çloveøtvo pripravljena od osnovanja
sveta, katero je bilo vse
od Adamovega padca oziroma
ki je oziroma ki bo prav vse do
konca sveta.
8 In to je naçin, po katerem
pride odreøitev. In ni druge odreøitve,
razen te, o kateri je bilo
govora; niti ni drugih pogojev
za çlovekovo odreøitev, razen
pogojev, ki sem vam jih povedal.
9 Verjemite v Boga; verjemite,
da je in da je ustvaril vse tako v
nebesih kot na Zemlji; verjemite,
da ima vso modrost in vso moç
tako v nebesih kot na Zemlji;
verjemite, da çlovek ne doume
vsega, kar lahko doume Gospod.
10 In spet, verjemite, da se
morate pokesati svojih grehov
in jih opustiti in postati poniœni
pred Bogom; in odkritosrçno
prosite, da bi vam odpustil; in
sedaj, çe v vse to verjamete,
glejte, da boste tako delali.
11 In spet, povem vam, kakor
sem rekel poprej, çe ste spoznali
Boœjo slavo oziroma çe ste vedeli
o njegovi dobroti in ste
okusili njegovo ljubezen in ste
prejeli odpuøçanje grehov, kar
vas je v duøi navdalo s tako silno
veliko radostjo, prav tako bi
œelel, da bi pomnili in vedno
ohranili v spominu Boœjo veliçino
in lastno nepomembnost in
njegovo dobroto in poçasnost v
jezi do vas, nevrednih bitij, in
postali poniœni prav do globin
poniœnosti in vsak dan klicali
Gospodovo ime in bili stanovitni
v veri v to, kar bo priølo, kar je
bilo reçeno po angelovih ustih.
12 In glejte, pravim vam, çe
boste to delali, se boste vedno
radostili in navdajala vas bo
Boœja ljubezen in vedno boste v
spominu ohranili odpuøçanje
grehov; in rasli boste v védenju
slave njega, ki vas je ustvaril
oziroma v védenju tega, kar je
praviçno in res.
13 In ne boste si œeleli raniti
drug drugega, ampak mirno
œiveti in vsakomur dati, kar mu
pripada.
14 In ne boste trpeli, da bi bili
vaøi otroci laçni ali goli; niti ne
boste trpeli, da bi prestopali
Boœje postave in se med seboj
pretepali in prerekali in sluœili
hudiçu, ki je gospodar greha
oziroma ki je zli duh, o katerem
so govorili naøi oçetje, ker je
sovraœnik vse praviçnosti.
15 Paç pa jih boste uçili hoditi
po poteh resnice in treznosti;
uçili jih boste medsebojne ljubezni
in medsebojnega sluœenja.
16 In tudi sami boste øli na pomoç
tistemu, ki vaøo pomoç
potrebuje; od svojega imetja
boste dajali njemu, kateri ga
potrebuje; in ne boste trpeli, da
vas bo beraç zaman prosil in ga
nagnali, da bo umrl.
17 Mogoçe boste rekli: Çlovek
si je sam nakopal svojo bedo;
zato bom zadrœal svojo roko in
mu ne bom dal od svoje hrane,
niti mu ne bom dal od svojega
imetja, da bi veç ne trpel, kajti
njegove kazni so praviçne—
18 povem pa ti, o çlovek, kdor
to dela, ta ima velik razlog za

Mozija 4:19–30 138
kesanje; in çe se ne pokesa za to,
kar je napravil, je za vekomaj
pogubljen in nima deleœa v
Boœjem kraljestvu.
19 Kajti glejte, mar nismo vsi
beraçi? Mar nismo vsi odvisni
od istega Bitja, in sicer od Boga,
za vse imetje, katerega imamo,
tako za hrano in oblaçila in za
zlato in za srebro in za vse
bogastvo, ki ga imamo vsake
vrste?
20 In glejte, prav v tem trenutku
ste klicali njegovo ime in
prosili za odpuøçanje grehov.
In je mar trpel, da ste zaman
prosili? Ne; na vas je izlil svojega
Duha in srce vam je navdal
z radostjo in vam zaprl usta,
da niste mogli najti besed, tako
silno velika je bila vaøa radost.
21 In sedaj, çe vam Bog, ki vas je
ustvaril, od katerega je odvisno
vaøe œivljenje in vse, kar imate
in ste, podeli, kar koli ga prosite,
kar je prav, v veri, verujoç, da
boste prejeli, o potem kako bi
morali vi dajati od svojega imetja,
ki ga imate, drug drugemu.
22 In çe sodite çloveka, ki vas
prosi od vaøega imetja, da bi
ne umrl, in ga obsodite, koliko
bolj praviçna bo obsodba nad
vami, ker zadrœujete svoje
imetje, ki ne pripada vam, ampak
Bogu, kateremu pripada
tudi vaøe œivljenje; in vendarle
niçesar ne prosite, niti se ne pokesate
za to, kar ste storili.
23 Pravim vam, gorje tistemu
çloveku, kajti njegovo imetje bo
pogubljeno z njim; in sedaj, to
pravim tistim, ki so bogati, kar
zadeva reçi tega sveta.
24 In spet, siromaønim pravim,
vi, ki nimate in imate øe zadosti,
da shajate iz dneva v dan; mislim
vse vas, ki odreçete beraçu,
ker nimate; œelel bi, da bi v srcu
rekli tole: Ne dam, ker nimam,
çe pa bi imel, bi dal.
25 In sedaj, çe v srcu reçete
tako, ostajate brez krivde, sicer
ste obsojeni; in obsodba nad
vami je praviçna, saj hlepite po
tem, çesar niste prejeli.
26 In sedaj, zavoljo tega, o
çemer sem vam govoril—to je
zavoljo tega, da bi iz dneva v
dan v spominu ohranjali odpuøçanje
svojih grehov, da lahko hodite
brez krivde pred Bogom—
bi œelel, da bi siromaønim dajali
od svojega imetja, vsak çlovek
glede na to, kar ima, da boste
hranili laçne, oblaçili gole, obiskovali
bolne in dajali tako duhovno
kot posvetno olajøanje
glede na njihove potrebe.
27 In glejte, naj bo v vsem tem,
kar delate, modrost in red; kajti
ne zahteva se, da bi çlovek tekel
hitreje, kot ima moçi. In spet,
potrebno je, da bi bil marljiv, da
bo tako osvojil nagrado; zato
naj bo v vsem, kar delate, red.
28 In œelel bi, da bi pomnili,
kdor si izposodi od svojega
bliœnjega, mora vrniti, kar si je
izposodil, tako kot se je dogovoril,
sicer boø greøil; in morda
boø povzroçil, da bo greøil tudi
tvoj bliœnji.
29 In konçno, ne morem vam
povedati vsega, s çimer lahko
greøite; saj so raznolike poti in
naçini, in sicer jih je toliko, da
jih ne morem naøteti.
30 Toliko pa vam lahko povem,
çe ne boste bedeli nad seboj in

139 Mozija 5:1–10
svojimi mislimi in svojimi besedami
in svojimi dejanji in se ne
boste drœali Boœjih zapovedi in
ne nadaljevali v veri v to, kar ste
sliøali o Gospodovem prihodu,
prav do konca svojega œivljenja,
morate biti pogubljeni. In sedaj,
o çlovek, pomni in se ne pogubi.
5. POGLAVJE
Po veri sveti postanejo Kristusovi
sinovi in hçere.—Potem se imenujejo
s Kristusovim imenom.—Kralj
Benjamin jih opominja, naj bodo
stanovitni in neomajni v dobrih
delih. Okrog leta 124 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko je
bil kralj Benjamin tako govoril
svojemu ljudstvu, je razposlal
mednje, ker je od ljudstva œelel
izvedeti, çe verjamejo besedam,
katere jim je bil govoril.
2Invsi so zaklicali v en glas,
rekoç: Da, verjamemo vsem besedam,
katere si nam govoril;
in tudi vemo o njihovi gotovosti
in resnici zavoljo Duha od
Gospoda Vsemogoçnega, ki je
v nas oziroma v naøem srcu
povzroçil veliko spremembo,
da nismo veç nagnjeni k temu,
da bi delali zlo, paç pa da bi
nenehno delali dobro.
3Intudi mi sami imamo po
neskonçni Boœji dobroti in delovanju
Duha velik vpogled v
to, kar bo priølo; in çe bi bilo
potrebno, bi lahko prerokovali
o vsem.
4Invera, katero smo bili imeli
v to, kar nam je naø kralj govoril,
je tista, ki nas je pripeljala do
tega velikega védenja, zavoljo
çesar se radostimo s tako silno
veliko radostjo.
5InzBogom smo voljni stopiti
v zavezo, da bomo izvrøevali
njegovo voljo in da bomo posluøni
njegovim zapovedim v
vsem, kar nam bo zapovedal, v
vsem preostanku naøih dni, da
nase ne bomo priklicali muke
brez konca, kakor je govoril
angel, da ne bomo pili iz kupe
Boœjega srda.
6Insedaj, to so besede, katere
je od njih œelel kralj Benjamin;
in zato jim je rekel: Govorili
ste besede, katere sem œelel; in
zaveza, katero ste sklenili, je
praviçna zaveza.
7Insedaj, zavoljo zaveze, ki
ste jo sklenili, se boste imenovali
Kristusovi otroci, njegovi
sinovi in hçere; kajti glejte, ta
dan vam je dal duhovno œivljenje;
saj pravite, da ste se v srcu
spremenili po veri v njegovo
ime; zato ste se rodili v njem in
postali njegovi sinovi in hçere.
8 In pod tem imenom ste
postali svobodni in ni drugega
imena, po katerem bi lahko postali
svobodni. Ni danega drugega
imena, po katerem pride
odreøitev; zato bi œelel, da bi
nase prevzeli Kristusovo ime,
vsi vi, ki ste z Bogom stopili v
zavezo, da boste posluøni do
konca svojega œivljenja.
9Inzgodilo se bo, da se bo,
kdor bo to delal, znaøel na Boœji
desnici, kajti poznal bo ime,
po katerem se imenuje; kajti
imenoval se bo po Kristusovem
imenu.
10 In sedaj, zgodilo se bo, da se
mora, kdor nase ne bo prevzel

Mozija 5:11–6:6 140
Kristusovega imena, imenovati
po kakem drugem imenu; zato
se bo znaøel na Boœji levici.
11 In œelel bi, da bi prav tako
pomnili, da je to ime, za katerega
sem rekel, da vam ga bom
dal, da ne bo nikoli izbrisano,
razen v prestopku; zato bodite
pozorni, da se ne pregreøite, da
ime ne bo izbrisano iz vaøega
srca.
12 Pravim vam, œelel bi, da bi
ime pomnili ohranjati vselej
zapisano v srcu, da se ne boste
znaøli na Boœji levici, paç pa
da boste sliøali in poznali glas,
s katerim boste poklicani, in
tudi ime, s katerim vas bo
poklical.
13 Kajti kako pozna çlovek
gospodarja, kateremu ni sluœil
in kateri mu je tuj in je daleç od
misli in vzgibov njegovega srca.
14 In spet, ali çlovek vzame
osla, ki pripada njegovemu bliœnjemu
in ga obdrœi? Pravim
vam, ne; ne bo dovolil niti, da se
bo pasel med njegovo drobnico,
paç pa ga bo napodil in ga
pregnal. Pravim vam, da bo celo
tako med vami, çe ne boste
poznali imena, s katerim boste
poklicani.
15 Zato bi œelel, da bi bili stanovitni
in neomajni in vselej
delali obilo dobrih del, da vas
bo Kristus, Gospod Bog Vsemogoçni,
lahko peçatil za svoje, da
boste pripeljani v nebesa, da
boste imeli neskonçno odreøitev
in veçno œivljenje po modrosti in
moçi in praviçnosti in milosti
njega, ki je ustvaril vse v nebesih
in na Zemlji, ki je Bog nad vsem.
Amen.
6. POGLAVJE
Kralj Benjamin zapiøe imena ljudi
in doloçi duhovnike, da jih bodo
pouçevali.—Mozija kraljuje kot
praviçen kralj. Med leti 124 in 121
pr. Kr.
In sedaj, kralj Benjamin je mislil,
da je potrebno, potem ko
je ljudem prenehal govoriti, da
bi moral popisati imena vseh
tistih, ki so z Bogom stopili v
zavezo, da bodo spolnjevali
njegove zapovedi.
2Inzgodilo se je, da je ni bilo
duøe, razen çe so bili majhni
otroci, ki ni bila stopila v zavezo
in ni nase prevzela Kristusovega
imena.
3Inspet, zgodilo se je, ko je bil
kralj Benjamin prenehal vse to
govoriti in je bil posvetil svojega
sina Mozija za vladarja in
kralja nad svojim ljudstvom in
mu je bil dal vse zadolœitve glede
kraljestva in je bil tudi postavil
duhovnike, da bodo ljudi pouçevali,
da bi tako sliøali in poznali
Boœje zapovedi in v njih
obudili spomin na prisego, katero
so bili dali, je mnoœico razpustil
in vrnili so se vsakdo s
svojo druœino na svoj lastni dom.
4InMozija je zaçel kraljevati
namesto svojega oçeta. In zaçel
je kraljevati v tridesetem letu
svoje starosti, kar je bilo skupaj
okrog øtiristo in sedemdeset in
øest let od çasa, ko je Lehi zapustil
Jeruzalem.
5Inkralj Benjamin je œivel tri
leta in umrl.
6Inzgodilo se je, da je kralj
Mozija hodil po Gospodovih po-

141 Mozija 6:7–7:11
teh in se je drœal njegovih sodb
in njegovih zakonov in je v
vsem spolnjeval njegove zapovedi,
kar koli mu je zapovedal.
7 In kralj Mozija je svojemu
ljudstvu ukazal obdelovati zemljo.
In tudi on sam je obdeloval
zemljo, da bi tako ne postal
ljudstvu v breme, da bi lahko
v vsem delal to, kar je bil delal
njegov oçe. In med vsem
ljudstvom ni bilo prepira za
razmik treh let.
7. POGLAVJE
Amon najde lehi–nefijsko deœelo,
kjer je Limhi kralj.—Lamanci so
zasuœnjili Limhijevo ljudstvo.—
Limhi pripoveduje o njihovi zgodovini.—Prerok
(Abinadi) je bil
priçeval, da je Kristus Bog in Oçe
vsega.—Tisti, ki sejejo neçistost,
œanjejo vrtinçasti vihar, in tisti, ki
imajo zaupanje v Gospoda, bodo
reøeni. Okrog leta 121 pr. Kr.
In sedaj, zgodilo se je, potem
ko je bil imel kralj Mozija nepretrgan
mir za razmik treh let,
je œelel vedeti o ljudeh, ki so øli
prebivat v lehi–nefijsko deœelo
oziroma v mesto Lehi–Nefi;
kajti njegovo ljudstvo ni bilo
sliøalo niçesar o njih od çasa, ko
so zapustili zarahemelsko deœelo;
zato so ga utrujali s svojim
nadlegovanjem.
2Inzgodilo se je, da je kralj
Mozija dovolil øestnajstim od
svojih moçnih moœ, da so øli v
lehi–nefijsko deœelo, da bi poizvedeli
o njihovih bratih.
3Inzgodilo se je, da so zjutraj
zaçeli hoditi in s seboj so imeli
nekega Amona, ki je bil moçan
in mogoçen moœ in Zarahemlov
potomec; in bil je tudi njihov
vodja.
4Insedaj, niso poznali smeri,
v kateri bi morali v divjini potovali
v lehi–nefijsko deœelo;
zato so veliko dni tavali po divjini,
tavali so celo øtirideset dni.
5Inpotem ko so bili tavali øtirideset
dni, so priøli do hriba,
ki je severno od øilomske deœele,
in tam so postavili øotore.
6InAmon je s seboj vzel tri od
svojih bratov in ime jim je bilo
Amaleki, Helem in Hem in øli
so v nefijsko deœelo.
7 In glejte, sreçali so kralja
ljudstva, katero je bilo v nefijski
deœeli in v øilomski deœeli, in
obkroœila jih je kraljeva straœa
in zajeli so jih in jih zvezali in
jih zaprli v jeço.
8Inzgodilo se je, potem ko so
bili v zaporu dva dni, so jih
spet pripeljali pred kralja in jim
razvezali vezi; in stali so pred
kraljem in dovolili so jim, oziroma
raje zapovedali, naj odgovarjajo
na vpraøanja, katera
jim bo zastavil.
9Inrekel jim je: Glejte, jaz sem
Limhi, sin Noeta, ki je bil sin
Zenifa, ki je priøel iz zarahemelske
deœele nasledit to deœelo,
ki je bila deœela njihovih
oçetov, ki ga je glas ljudstva
napravil za kralja.
10 In sedaj, œelim poznati
vzrok, zavoljo katerega ste bili
tako drzni, da ste se pribliœali
mestnemu obzidju, ko sem bil
jaz sam skupaj s svojo straœo
pred mestnimi vrati?
11 In sedaj, zavoljo tega sem

Mozija 7:12–21 142
dovolil, da so vam prizanesli, da
bi od vas poizvedoval, sicer pa
bi vas dal straœi, da bi vas usmrtila.
Dovoljeno vam je govoriti.
12 In sedaj, ko je Amon videl,
da mu je bilo dovoljeno govoriti,
je stopil naprej in se pred
kraljem priklonil; in ko je spet
vstal, je rekel: O kralj, ta dan
sem zelo hvaleœen pred Bogom,
da sem øe œiv in mi je dovoljeno
govoriti; in prizadeval si bom
govoriti smelo;
13 kajti prepriçan sem, çe bi
me bil poznal, bi ne dovolil, da
bi imel na sebi te vezi. Kajti jaz
sem Amon in sem Zarahemlov
potomec in priøel sem iz zarahemelske
deœele, da bi poizvedel
o naøih bratih, katere je
Zenif pripeljal iz tiste deœele.
14 In sedaj, zgodilo se je, potem
ko je Limhi sliøal Amonove
besede, da je bil silno vesel in je
rekel: Sedaj z gotovostjo vem,
da so moji bratje, ki so bili v
zarahemelski deœeli, øe œivi. In
sedaj se bom radostil; in jutri
bom napravil, da se bo radostilo
tudi moje ljudstvo.
15 Kajti glej, Lamanci nas imajo
v suœenjstvu in obdavçili so nas
z davki, ki jih je bridko prenaøati.
In sedaj glejte, naøi bratje nas
bodo reøili iz naøega suœenjstva
oziroma iz rok Lamancev in
bomo suœnji njim; kajti bolje je
biti suœenj Nefijcem, kot plaçevati
dajatve lamanskemu kralju.
16 In sedaj je kralj Limhi ukazal
svoji straœi, da ne smejo ne
Amona niti njegovih bratov
veç zvezati, ampak jih je poslal
k hribu, ki je bil severno od
Øiloma, in naj v mesto pripeljejo
njihove brate, da bi lahko jedli
in pili in si odpoçili od naporov
na potovanju; saj so bili veliko
trpeli; trpeli so bili lakoto, œejo
in utrujenost.
17 In sedaj, zjutraj se je zgodilo,
da je kralj Limhi med vse svoje
ljudstvo poslal razglas, da bi se
tako lahko zbrali pri templju,
da bodo sliøali besede, ki jim jih
bo govoril.
18 In zgodilo se je, da jim je, ko
so se bili zbrali, takole govoril,
rekoç: O vi, ljudstvo moje,
dvignite glave in se potolaœite;
kajti glejte, ças je blizu oziroma
ni daleç proç, ko ne bomo veç
podloœni sovraœnikom navkljub
naøim mnogim bojem, ki so bili
zaman; vendarle zaupam, da
pravi boj ostaja pred nami.
19 Zato dvignite glave in se
radostite in imejte zaupanje v
Boga, v tistega Boga, ki je bil
Abrahamov Bog in Izakov in
Jakobov; in tudi v tistega Boga,
ki je izraelske otroke izpeljal iz
egiptovske deœele in napravil,
da so øli skozi Rdeçe morje po
suhih tleh in jim dajal jesti
mano, da bi v divjini ne umrli; in
zanje je napravil veliko drugega.
20 In spet, tisti Bog je izpeljal
naøe oçete iz jeruzalemske
deœele in svoje ljudstvo je obdrœal
in ohranjal prav do sedaj; in
glejte, zavoljo naøih kriviçnosti
in gnusob je, da nas je privedel
v suœenjstvo.
21 In vi vsi ste ta dan priçe, da
je Zenif, ki je bil nad ljudstvom
postavljen za kralja, ker je preveç
goreçe hotel naslediti deœelo
svojih oçetov, ga je zato zapeljala
prekanjenost in zvitost kralja

143 Mozija 7:22–33
Lamana, ki je, ko je s kraljem
Zenifom sklenil dogovor in mu
v roke predal posest dela deœele
oziroma prav mesto Lehi–Nefi
in mesto Øilom in okoliøko
zemljo—
22 in vse to je napravil z enim
samim namenom, da bi njegovo
ljudstvo privedel v podrejenost
oziroma v suœenjstvo. In glejte,
v tem çasu lamanskemu kralju
plaçujemo dajatve v viøini
polovice koruze in jeçmena,
in sicer vsega œita vsake vrste,
in polovico prirasta drobnice in
goveda; in sicer polovico vsega,
kar imamo oziroma posedujemo,
lamanski kralj zahteva od
nas, oziroma naøe œivljenje.
23 In sedaj, mar ni to bridko
prenaøati? In mar ni ta naøa
stiska velika? Glejte torej, kako
velik razlog imamo za œalovanje.
24 Da, povem vam, veliki so
razlogi, zavoljo katerih œalujemo;
kajti glejte, koliko naøih
bratov je bilo ubitih in njihova
kri je bila prelita zaman in vse
zavoljo kriviçnosti.
25 Kajti çe bi bilo to ljudstvo
ne zapadlo v prestopek, bi
Gospod ne trpel, da bi nadnje
priølo to veliko zlo. A glejte,
niso hoteli prisluhniti njegovim
besedam; paç pa so se
med njimi zaçeli prepiri, in
sicer tako, da so med seboj prelivali
kri.
26 In ubili so Gospodovega
preroka; da, izvoljenega Boœjega
çloveka, ki jim je povedal o njihovi
hudobiji in gnusobah in
je veliko prerokoval o tem, kar
se bo zgodilo, da, celo o Kristusovem
prihodu.
27 In ker jim je rekel, da je
Kristus Bog, Oçe vsega, in je rekel,
da bo nase prevzel çloveøko
podobo in to bo podoba, po kateri
je bil na zaçetku ustvarjen
çlovek; oziroma z drugimi besedami,
rekel je, da je bil çlovek
ustvarjen po Boœji podobi in
da bo Bog priøel med çloveøke
otroke in nase prevzel meso in
kri in øel po obliçju Zemlje—
28 in sedaj, ker je to rekel,
so ga usmrtili; in veliko veç so
naredili, kar je nadnje priklicalo
Boœji srd. Kdo se zato çudi,
da so v suœenjstvu in da so jih
udarile hude stiske?
29 Kajti glejte, Gospod je rekel:
Svojemu ljudstvu ne bom øel
na pomoç v dneh njihovih
prestopkov; paç pa jim bom na
pot postavljal ovire, da ne bodo
uspevali; in njihova ravnanja
bodo pred njimi kakor kamen
spotike.
30 In spet govori: Çe bo moje
ljudstvo sejalo neçistost, bodo
œeli pleva le–tega v vrtinçastem
viharju; in posledica le–tega je
strup.
31 In spet pravi: Çe bo moje
ljudstvo sejalo neçistost, bodo
œeli vzhodni veter, ki prinese
takojønji propad.
32 In sedaj, glejte, Gospodova
obljuba se je izpolnila in udarjeni
ste bili in prizadeti.
33 Çe pa se boste obrnili h
Gospodu s trdnim namenom
v srcu in imeli zaupanje vanj
in mu sluœili z vso marljivostjo
miøljenja, çe boste to
delali, vas bo po svoji lastni
volji in zadovoljstvu reøil iz
suœenjstva.

Mozija 8:1–12 144
8. POGLAVJE
Amon uçi Limhijevo ljudstvo.—
Izve o øtiriindvajsetih jeredovskih
ploøçah.—Vidci lahko prevedejo
starodavne zapise.—Ni veçjega
daru, kot je dar videnja. Okrog leta
121 pr. Kr.
In zgodilo se je, ko je bil
kralj Limhi prenehal govoriti
svojemu ljudstvu, kajti veliko
jim je govoril in v to knjigo
sem zapisal le malo tega, je bil
svojemu ljudstvu povedal vse
o njihovih bratih, ki so bili v
zarahemelski deœeli.
2Inukazal je, naj Amon stopi
pred mnoœico in jim pripoveduje
o vsem, kar se je bilo zgodilo
njihovim bratom od çasa,
ko je Zenif øel iz deœele, prav
do çasa, ko je iz deœele priøel
on sam.
3Inpripovedoval jim je tudi
o zadnjih besedah, ki jih je
bil pouçeval kralj Benjamin
in jih razloœil ljudstvu kralja
Limhija, tako da bi lahko razumeli
vse besede, katere je
govoril.
4Inzgodilo se je, potem ko je
bil vse to storil, je kralj Limhi
mnoœico razpustil in ukazal,
naj se vsakdo vrne v svojo
lastno hiøo.
5 In zgodilo se je, da je dal
ploøçe, katere so vsebovale zapis
o njegovem ljudstvu od çasa,
ko so zapustili zarahemelsko
deœelo, prinesti pred Amona,
da bi jih bral.
6 Sedaj, brœ ko je bil Amon
zapis prebral, je kralj od njega
poizvedoval, da bi vedel, çe
zna razlagati jezike, in Amon
mu je povedal, da jih ne zna.
7Inkralj mu je rekel: Ker sem
bil œalosten zavoljo stiske mojega
ljudstva, sem ukazal, da so øli
øtirideset in trije moœje na pot v
divjino, da bi tako morda naøli
zarahemelsko deœelo, da bi se
morda obrnili na svoje brate,
da bi nas reøili iz suœenjstva.
8Invdivjini so se izgubili za
razmik veliko dni, dasiravno
so bili marljivi, in niso naøli zarahemelske
deœele, paç pa so se
vraçali v to deœelo in potovali
so v deœeli med mnogimi vodami,
ko so odkrili deœelo, ki so jo
prekrivale kosti ljudi in œivali
in prekrivale so jo tudi ruøevine
vsakovrstnih zgradb, ko so
odkrili deœelo, katero je bilo
poseljevalo ljudstvo, ki je bilo
tako øtevilno kot izraelske çete.
9Inkot priçevanje, da je to,
kar so bili rekli, res, so bili prinesli
øtiriindvajset ploøç, ki so
zapolnjene z gravurami in so iz
çistega zlata.
10 In glej, prinesli so tudi
prsne oklepe, ki so veliki in
so iz medenine in bakra in so
popolnoma ohranjeni.
11 In spet, prinesli so meçe,
roçaji le–teh so propadli in
rezila le–teh je najedla rja; in v
deœeli ni nikogar, ki zna razloœiti
jezik oziroma gravure, ki so
na ploøçah. Zato sem ti rekel:
Ali znaø prevajati?
12 In spet ti pravim: Ali poznaø
koga, ki zna prevajati? Kajti œelim,
da bi bili ti zapisi prevedeni
v naø jezik; kajti morda nam
bodo dali védenje o preostanku
ljudstva, ki je bilo pobito, od

145 Mozija 8:13–9:1
koder so ti zapisi priøli; oziroma
nam bodo morda dali védenje
prav o tem ljudstvu, ki je bilo
uniçeno; in œeljan sem poznati
vzrok njihovega uniçenja.
13 Sedaj mu je Amon rekel:
Zagotovo ti lahko povem, o
kralj, o çloveku, ki te zapise zna
prevesti; saj ima nekaj, s çimer
lahko pogleda in prevede vse
zapise, ki so iz starodavne
dobe; in to je dar od Boga. In
stvári se imenujeta tolmaça in
noben çlovek ne more gledati
vanju, çe mu ni zapovedano,
da bi ne videl tega, çesar bi
ne smel in bi umrl. In komur
je zapovedano gledati vanju, ta
se imenuje videc.
14 In glej, kralj ljudstva, ki je v
zarahemelski deœeli, je çlovek,
ki mu je to zapovedano delati
in ki ima od Boga ta visoki dar.
15 In kralj je rekel, da je videc
veçji kot prerok.
16 In Amon je rekel, da je videc
razodevalec in tudi prerok; in
daru, ki je veçji, ne more imeti
noben çlovek, razen çe bi posedoval
Boœjo moç, katere ne more
noben çlovek; vendarle ima
çlovek lahko veliko moç, katero
mu da Bog.
17 Videc pa lahko ve o tem,
kar je preteklost, in tudi o tem,
kar bo priølo, in po njih se bo
vse razodelo, oziroma drugaçe,
vse skrito bo razkrito in kar je
skrito, bo priølo na svetlo in kar
ni oznanjeno, bodo oznanili in
oznanili bodo tudi vse, kar bi
sicer ne bilo oznanjeno.
18 Tako je Bog priskrbel
sredstvo, da bi çlovek po veri
lahko delal mogoçne çudeœe;
zato postane v veliko korist
soljudem.
19 In ko je bil Amon sedaj
te besede prenehal govoriti, se
je kralj silno vzradostil in se
zahvalil Bogu, rekoç: Te ploøçe
nedvomno vsebujejo veliko
skrivnost in nedvomno so bili
ti tolmaçi pripravljeni za razkrivanje
vseh takønih skrivnosti
çloveøkim otrokom.
20 O kako çudovita so Gospodova
dela in kako dolgo prenaøa
svoje ljudstvo; da, in kako
slepo in neobçutljivo je razumevanje
çloveøkih otrok; kajti
noçejo iskati modrosti, niti si
ne œelijo, da bi jim vladala!
21 Da, kot divja çreda so, ki
pobegne pastirju in se razbeœi
in jo preganjajo in poœrejo zveri
iz gozda.
Zenifov zapis.—Poroçilo o
njegovem ljudstvu od çasa, ko
so zapustili zarahemelsko deœelo,
do çasa, ko so bili osvobojeni
iz rok Lamancev.
Obsega 9. do vkljuçno z 22.
poglavjem.
9. POGLAVJE
Zenif iz Zarahemle vodi skupino,
da bi posedovali lehi –nefijsko deœelo.—Lamanski
kralj jim deœelo
dovoli naslediti.—Med Lamanci
in Zenifovim ljudstvom je vojna.
Med leti 200 in 187 pr. Kr.
Jaz, Zenif, ker sem pouçen v
vsem nefijskem jeziku in ker
imam znanje o nefijski deœeli oziroma
o deœeli prvega nasledstva

Mozija 9:2–14 146
naøih oçetov, in ker so me poslali
med Lamance kot oglednika,
da bi skrivaj opazoval njihove
sile, da bi naøa vojska priøla
nadnje in jih pobila—ko pa
sem videl, kar je bilo med njimi
dobrega, sem œelel, da jih ne bi
pobili.
2 Zato sem se s svojimi brati v
divjini prepiral, kajti œelel sem,
da bi naø vladar z njimi sklenil
dogovor; ker pa je bil surov in
krvoloçen çlovek, je ukazal, naj
me ubijejo; toda po veliko prelivanju
krvi sem se reøil; kajti
oçe se je boril proti oçetu in
brat se je boril proti bratu, dokler
v divjini ni bil pobit veçji del
naøe vojske; in vrnili smo se,
tisti med nami, ki smo preœiveli,
v zarahemelsko deœelo, da bi to
vest prinesli njihovim œenam
in njihovim otrokom.
3Invendarle, ker sem bil preveç
goreç, da bi nasledili deœelo
naøih oçetov, sem jih zbral
toliko, kolikor jih je œelelo iti
posedovat deœelo, in spet øel na
pot v divjino, da bi øli v deœelo;
ampak udarila nas je lakota in
hude stiske; kajti poçasi smo
pomnili Gospoda, naøega Boga.
4 Vendar smo po mnogih dneh
tavanja v divjini postavili øotore
na kraju, kjer so bili naøi bratje
pobiti, ki je bil blizu deœele
naøih oçetov.
5Inzgodilo se je, da sem spet
øel v mesto h kralju s øtirimi od
svojih moœ, da bi izvedel o kraljevi
volji in da bi izvedel, çe bi s
svojimi ljudmi lahko øel v deœelo
in jo v miru zaçel posedovati.
6Inøel sem h kralju in z menoj
je sklenil zavezo, da lahko
posedujem lehi-nefijsko deœelo
in øilomsko deœelo.
7Insvojemu ljudstvu je tudi
ukazal, naj odide iz deœele in jaz
in moji ljudje smo øli v deœelo,
da bi jo posedovali.
8Inzaçeli smo graditi zgradbe
in popravljati mestno obzidje,
da, in sicer obzidje mesta Lehi-
Nefi in mesta Øilom.
9Inzaçeli smo obdelovati zemljo,
da, in sicer z vsakovrstnim
semenom, s semenom koruze
in pøenice in jeçmena in neasa
in øeuma in s semenom vsakovrstnega
sadja; in v deœeli smo
se zaçeli mnoœiti in uspevati.
10 Sedaj, prekanjenost in zvitost
kralja Lamana je bila, da bi
moje ljudstvo privedel v suœenjstvo,
da je deœelo predal,
da bi jo mi posedovali.
11 Zato se je zgodilo, potem
ko smo v deœeli bivali za razmik
dvanajstih let, da je kralj Laman
postal nekoliko nemiren, da bi se
moje ljudstvo v deœeli na kakrøen
koli naçin ne okrepilo in da
bi ne postali moçnejøi od njih in
jih privedli v suœenjstvo.
12 Sedaj, bili so leno in malikovalsko
ljudstvo; zato so œeleli,
da bi nas privedli v suœenjstvo,
da bi se nasitili z delom naøih
rok; da, da bi se gostili z drobnico
z naøih poljan.
13 Zato se je zgodilo, da je kralj
Laman zaçel podœigati svoje
ljudstvo, da bi se prepirali z
mojim ljudstvom; zato so se v
deœeli zaçele vojne in prepiri.
14 Kajti v trinajstem letu moje
vladavine v nefijski deœeli, tam
na jugu øilomske deœele, ko
so moji ljudje pojili in hranili

147 Mozija 9:15–10:7
drobnico in obdelovali zemljo, je
nadnje priøla øtevilna lamanska
vojska in jih zaçela pobijati
in jim jemati drobnico in œito
njihovih polj.
15 Da, in zgodilo se je, da so
zbeœali vsi, katerih niso zajeli,
in sicer v mesto Nefi, in se obrnili
name po zaøçito.
16 In zgodilo se je, da sem jih
oboroœil z loki in s puøçicami, z
meçi in z zakrivljenimi sabljami
in s kiji in s praçami in z
vsakovrstnim oroœjem, ki smo
ga mogli iznajti, in jaz in moje
ljudstvo smo øli nad Lamance v
bitko.
17 Da, v Gospodovi moçi smo
øli nad Lamance v bitko; kajti
jaz in moje ljudstvo smo glasno
klicali h Gospodu, da bi nas reøil
iz rok naøih sovraœnikov, kajti
v nas se je predramil spomin na
odreøitev naøih oçetov.
18 In Bog je sliøal naøe klice in
odgovoril na naøe molitve; in
øli smo dalje v njegovi moçi; da,
øli smo nad Lamance in v enem
dnevu in noçi smo jih pobili tri
tisoç in triinøtirideset; pobijali
smo jih, prav dokler jih nismo
pregnali iz naøe deœele.
19 In sam sem z lastnimi rokami
pomagal pokopati njihove
mrtve. In glejte, na naøo veliko
boleçino in œalost je bilo pobitih
dvesto devetinsedemdeset
naøih bratov.
10. POGLAVJE
Kralj Laman umre.—Njegovo
ljudstvo je divje in kruto in verjame
v napaçno izroçilo.—Zenif in
njegovo ljudstvo jih premagajo.
Med leti 187 in 160 pr. Kr.
In zgodilo se je, da smo spet
zaçeli ustanavljati kraljestvo in
smo spet zaçeli v miru posedovati
deœelo. In ukazal sem napraviti
bojno oroœje vsake vrste,
da bi tako imel oroœje za svoje
ljudstvo v çasu, ko bi se Lamanci
spet priøli vojskovat z
mojim ljudstvom.
2Inokrog deœele sem dal postaviti
straœo, da bi Lamanci spet
ne priøli nad nas nepriçakovano
in nas pobili; in tako sem varoval
svoje ljudstvo in drobnico
in jih ohranjal, da bi ne padli v
roke naøih sovraœnikov.
3Inzgodilo se je, da smo za
mnogo let nasledili deœelo naøih
oçetov, da, za razmik dvajset in
dveh let.
4Inljudem sem ukazal obdelovati
zemljo in gojiti vsakovrstno
œito in vsakovrstne sadne vrste.
5Inukazal sem, da so œenske
predle in se trudile in delale in
izdelovale vsakovrstno tanko
platno, da, in vsakovrstno blago,
da bi pokrili svojo goloto, in
tako smo v deœeli uspevali—
tako smo imeli v deœeli nepretrgan
mir za razmik dvajset in
dveh let.
6Inzgodilo se je, da je kralj
Laman umrl in namesto njega
je zaçel vladati njegov sin. In
ljudstvo je zaçel podœigati k
uporu proti mojemu ljudstvu;
zato so se zaçeli pripravljati na
vojno in da se bodo priøli bojevat
z mojim ljudstvom.
7 Svoje oglednike pa sem razposlal
po øemlonski deœeli, da bi

Mozija 10:8–19 148
odkril njihove priprave, da bi se
pred njimi zavaroval, da bi ne
priøli nad moje ljudstvo in ga
pobili.
8Inzgodilo se je, da so s svojo
øtevilno vojsko priøli na sever
øilomske deœele in moœje so bili
oboroœeni z loki in s puøçicami
in z meçi in z ukrivljenimi sabljami
in s kamni in s praçami; in
imeli so obrite glave, da so bile
gole; in okrog ledij so si opasali
usnjeno opasje.
9Inzgodilo se je, da sem ukazal,
naj se œene in otroci mojega
ljudstva skrijejo v divjino; in
ukazal sem zbrati tudi vse svoje
stare moœe, ki so znali nositi
oroœje, in tudi vse svoje mladeniçe,
ki so lahko nosili oroœje, za
boj proti Lamancem; in razmestil
sem jih po rodovih, vsakega
moœa glede na njegova leta.
10 In zgodilo se je, da smo øli v
boj proti Lamancem; in jaz, celo
jaz sem se v svoji starosti øel
bojevat z Lamanci. In zgodilo
se je, da smo se øli bojevat v
Gospodovi moçi.
11 Lamanci torej niso niçesar
vedeli o Gospodu, niti o Gospodovi
moçi, zato so se zanaøali
na svojo lastno moç. Vendar so
bili moçno ljudstvo glede na
çloveøko moç.
12 Bili so divje in kruto in
krvoloçno ljudstvo, ki je verjelo
v izroçilo svojih oçetov, katero
je—verjeli so, da so jih iz jeruzalemske
deœele izgnali zavoljo
kriviçnosti njihovih oçetov in
da so jim njihovi bratje v divjini
prizadejali krivico in prav tako
jim je bila prizadejana krivica,
ko so øli preko morja;
13 in spet, da jim je bila prizadejana
krivica, ko so bili v deœeli
svojega prvega nasledstva,
potem ko so bili priøli preko
morja, in to zato ker je Nefi bolj
zvesto spolnjeval Gospodove
zapovedi—zato je bil pri Gospodu
priljubljen, kajti Gospod
je sliøal njegove molitve in odgovoril
nanje, in prevzel je
vodstvo potovanja v divjino.
14 In njegovi bratje so bili nanj
besni, ker niso razumeli Gospodovih
ravnanj; nanj so bili
besni tudi na vodah, ker so
postali trdosrçni do Gospoda.
15 In spet, nanj so bili besni, ko
so bili priøli v obljubljeno deœelo,
ker so rekli, da jim je iz rok
vzel vladarstvo nad ljudstvom;
in prizadevali so si ga ubiti.
16 In spet, nanj so bili besni,
ker je odpotoval v divjino, kot
mu je bil zapovedal Gospod, in
vzel zapise, ki so bili vrezani na
ploøçah iz medenine, kajti rekli
so, da jih je oropal.
17 In tako so pouçevali svoje
otroke, da jih morajo sovraœiti
in da jih morajo moriti in da
morajo pri njih ropati in pleniti
in delati vse, kar lahko, da jih
bodo pokonçali; zato do Nefijevih
otrok gojijo veçno sovraøtvo.
18 Kajti zavoljo tega istega
vzroka me je kralj Laman s prekanjenostjo
in z zvitim laganjem
in s svojimi lepimi obljubami
prevaral, da sem to svoje ljudstvo
pripeljal v to deœelo, da bi jih
pokonçali; da, in ta mnoga leta
smo trpeli v deœeli.
19 In sedaj sem jih jaz, Zenif,
potem ko sem svojemu ljudstvu
vse to o Lamancih povedal,

149 Mozija 10:20–11:10
spodbujal, naj gredo v boj z
moçjo in zaupajo v Gospoda;
zato smo se z njimi bojevali iz
oçi v oçi.
20 In zgodilo se je, da smo jih
spet pregnali iz svoje deœele; in
pobili smo jih v velikem pokolu,
in sicer tako veliko, da jih nismo
preøteli.
21 In zgodilo se je, da smo se
spet vrnili v svojo deœelo in moje
ljudstvo je spet zaçelo gojiti
drobnico in obdelovati zemljo.
22 In sedaj sem, ker sem star,
kraljestvo prenesel na enega
od svojih sinov; zato ne reçem
niçesar veç. In naj Gospod blagoslovi
moje ljudstvo. Amen.
11. POGLAVJE
Kralj Noe vlada v zlobi.—Predaja
se razvratnemu œivljenju s svojimi
œenami in prileœnicami.—Abinadi
prerokuje, da bo ljudstvo odpeljano
v suœenjstvo.—Kralj Noe mu
streœe po œivljenju. Med leti 160
in 150 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da je Zenif
kraljestvo predal Noetu, enemu
od svojih sinov; zato je Noe zaçel
kraljevati namesto njega; in
ni hodil po poteh svojega oçeta.
2 Kajti glej, ni spolnjeval Boœjih
zapovedi, paç pa je sledil
œeljam svojega lastnega srca. In
imel je veliko œena in prileœnic.
In bil je vzrok, da je njegovo
ljudstvo greøilo in delalo tisto,
kar je bilo nagnusno v Gospodovih
oçeh. Da, in predajali so
se vlaçugarstvu in poçenjali
vsakovrstne hudobije.
3Innaloœil jim je davek ene
petine vsega, kar so posedovali,
petino zlata in srebra in petino
soboljine in bakra in medenine
in œeleza; in petino pitançkov;
in tudi petino vsega œita.
4Invse to je vzel, da je podpiral
sebe in svoje œene in svoje
prileœnice; in tudi svoje duhovnike
in njihove œene in njihove
prileœnice; tako je bil spremenil
zadeve kraljestva.
5 Kajti odstranil je vse duhovnike,
ki jih je bil posvetil njegov
oçe, in namesto njih posvetil
nove, takøne, ki so bili vzviøeni
v ponosu svojega srca.
6 Da, in tako so jih v lenarjenju
in malikovanju in vlaçugarstvu
podpirali z davki, ki jih je
bil kralj Noe naloœil svojemu
ljudstvu; tako je ljudstvo silno
delalo, da je podpiralo kriviçnost.
7 Da, in tudi sami so postali
malikovalski, ker so jih prevarale
puhle in laskave besede
kralja in duhovnikov, saj so jim
laskavo govorili.
8Inzgodilo se je, da je kralj
Noe zgradil veliko elegantnih
in prostornih zgradb; in okrasil
jih je z izrezljanim lesom in z
vsakovrstnimi dragocenostmi iz
zlata in iz srebra in iz œeleza in iz
medenine in iz zifa in iz bakra.
9Inzgradil si je tudi prostorno
palaço in sredi le–te prestol,
kar je bilo vse iz dragocenega
lesa, in krasilo ga je zlato in
srebro in dragocenosti.
10 In svojim delavcem je znotraj
tempeljskih zidov ukazal
opravljati vsakovrstno umetelno
delo iz dragocenega lesa in iz
bakra in iz medenine.

Mozija 11:11–21 150
11 In sedeœe, ki so bili oddeljeni
za vélike duhovnike, kateri so
bili nad vsemi drugimi sedeœi,
je okrasil s çistim zlatom; in
pred njimi je dal postaviti naslonjalo,
da bi si na njem odpoçili
telo in roke, ko bodo njegovemu
ljudstvu govorili laœnive in
puhle besede.
12 In zgodilo se je, da je blizu
templja zgradil stolp; da, zelo
visok stolp, in sicer tako visokega,
da je lahko stal na vrhu
le–tega in gledal po øilomski
deœeli in tudi po øemlonski deœeli,
ki so jo posedovali Lamanci;
in lahko je gledal prav po vsej
okoliøki deœeli.
13 In zgodilo se je, da je dal v
øilomski deœeli zgraditi veliko
zgradb; in dal je zgraditi mogoçen
stolp na hribu na severu
øilomske deœele, katera je bila
zatoçiøçe za Nefijeve otroke v
çasu, ko so zbeœali iz deœele; in
tako je naredil z bogastvom, ki
ga je pridobil z obdavçenjem
svojega ljudstva.
14 In zgodilo se je, da je srce
predal svojemu bogastvu in
ças je zapravljal z razuzdanim
œivljenjem s svojimi œenami in
svojimi prileœnicami; in prav
tako so ças zapravljali z vlaçugami
njegovi duhovniki.
15 In zgodilo se je, da je
okrog po deœeli zasadil vinograde;
in postavil je stiskalnice
za grozdje in prideloval
vino v obilju; in zato je postal
pijanec in prav tako njegovo
ljudstvo.
16 In zgodilo se je, da so
Lamanci zaçeli vpadati med njegovo
ljudstvo, med maloøtevilne
in jih pobijati na poljih in ko so
pazili drobnico.
17 In kralj Noe je po deœeli
razposlal straœo, da bi jih odganjali;
ni pa poslal zadostnega
øtevila in Lamanci so priøli
nadnje in jih pobili in odpeljali
veliko njihove drobnice iz deœele;
tako so jih Lamanci zaçeli
uniçevati in nad njimi izvajati
sovraøtvo.
18 In zgodilo se je, da je kralj
Noe poslal nadnje vojsko in
nagnali so jih nazaj oziroma so
jih nazaj nagnali za doloçen
ças; zato so se radostno vrnili z
ukradenim plenom.
19 In sedaj so zavoljo te velike
zmage postali vzviøeni v ponosu
svojega srca; bahali so se s
svojo lastno moçjo in govorili,
da bi se njihovih petdeset lahko
zoperstavilo tisoçem Lamancev;
in tako so se bahali in se radostili
v krvi in v prelivanju krvi njihovih
bratov in to zavoljo zlobe
njihovega kralja in duhovnikov.
20 In zgodilo se je, da je bil
med njimi moœ, ki mu je bilo
ime Abinadi; in øel je mednje in
zaçel prerokovati, rekoç: Glejte,
takole govori Gospod in takole
mi je zapovedal, rekoç, pojdi in
temu ljudstvu reci, takole govori
Gospod—gorje temu ljudstvu,
kajti videl sem njihove gnusobe
in njihovo hudobijo in njihovo
vlaçugarstvo; in çe se ne bodo
pokesali, jih bom obiskal v svoji
jezi.
21 In çe se ne bodo pokesali in
se obrnili h Gospodu, svojemu
Bogu, glej, jih bom predal v roke
njihovih sovraœnikov; da, in odvedli
jih bodo v suœenjstvo; in

151 Mozija 11:22–12:2
po sovraœnikovi roki jih bodo
prizadejale stiske.
22 In zgodilo se bo, da bodo
vedeli, da sem jaz, Gospod, njihov
Bog, in da sem ljubosumen
Bog, da kaznujem kriviçnosti
mojega ljudstva.
23 In zgodilo se bo, çe se to
ljudstvo ne bo pokesalo in
se obrnilo h Gospodu, svojemu
Bogu, bodo odvedeni v suœenjstvo;
in nihçe jih ne bo reøil,
kakor samo Gospod, vsemogoçni
Bog.
24 Da, in zgodilo se bo, ko
bodo klicali k meni, bom poçasi
usliøal njihove klice, da, in dovolil
bom, da jih bodo njihovi
sovraœniki udarili.
25 In çe se ne bodo pokesali v
raøevini in pepelu in glasno klicali
h Gospodu, svojemu Bogu,
ne bom sliøal njihovih molitev,
niti jih ne bom reøil iz njihovih
stisk; in tako govori Gospod in
tako mi je zapovedal.
26 In sedaj se je zgodilo, ko jim
je bil Abinadi te besede govoril,
so bili nanj besni in so si
mu prizadevali vzeti œivljenje;
ampak Gospod ga je reøil iz
njihovih rok.
27 Ko je bil kralj Noe sedaj
sliøal za besede, katere je bil
Abinadi govoril ljudstvu, je bil
prav tako besen; in rekel je: Kdo
je Abinadi, da bi moral soditi
mene in moje ljudstvo, oziroma,
kdo je Gospod, ki bo nad moje
ljudstvo priklical tako veliko
stisko?
28 Ukazujem vam, da Abinadija
pripeljete semkaj, da ga bom
ubil, kajti to je rekel, da bi med
mojim ljudstvom podœgal jezo
in bi med mojim ljudstvom
izzval prepire; zato ga bom ubil.
29 Sedaj so bile oçi ljudstva
zaslepljene; zato so postali
trdosrçni do Abinadijevih besed
in od tistega çasa dalje so si
ga prizadevali prijeti. In kralj
Noe je postal trdosrçen do Gospodove
besede in se ni pokesal
za svoja hudobna dejanja.
12. POGLAVJE
Abinadija zaprejo, ker je prerokoval,
da bo ljudstvo pokonçano in o
smrti kralja Noeta.—Laœni duhovniki
navajajo svete spise in se
pretvarjajo, da spolnjujejo Mojzesovo
postavo.—Abinadi jih zaçne
pouçevati deset zapovedi. Okrog
leta 148 pr. Kr.
In zgodilo se je, da je po razmiku
dveh let Abinadi priøel
mednje v preobleki, da ga niso
poznali, in med njimi zaçel prerokovati,
rekoç: Tako mi je zapovedal
Gospod, rekoç—Abinadi,
pojdi in temu mojemu ljudstvu
prerokuj, kajti do mojih besed so
postali trdosrçni; niso se pokesali
za svoja hudobna dejanja;
zato jih bom obiskal v svoji jezi,
da, v svoji siloviti jezi jih bom
obiskal v njihovih kriviçnostih
in gnusobah.
2 Da, gorje temu rodu! In Gospod
mi je rekel: Iztegni roko in
prerokuj, rekoç: Tako govori
Gospod, zgodilo se bo, da bo ta
rod zavoljo svojih kriviçnosti
odveden v suœenjstvo in bo
udarjen po licu; da, in ljudje ga
bodo preganjali in ga pobijali;
in mrhovinarji z neba in psi,

Mozija 12:3–19 152
da, in divje zveri bodo poœrle
njihovo meso.
3Inzgodilo se bo, da bo œivljenje
kralja Noeta vredno toliko
kot oblaçilo v vroçi peçi; kajti
vedel bo, da sem jaz Gospod.
4Inzgodilo se bo, da bom to
svoje ljudstvo udaril s hudo
stisko, da, z lakoto in s kugo; in
napravil bom, da bodo ves dan
jeçali.
5 Da, in napravil bom, da jim
bodo na hrbet privezali bremena;
in gnali jih bodo kakor
nemega osla.
6 In zgodilo se bo, da bom
mednje poslal toço in udarila
jih bo; in prav tako jih bo udaril
vzhodni veter; in njihovo deœelo
bo nadlegoval tudi mrçes in
poœrl njihovo œito.
7Inudarila jih bo huda kuga—
in vse to bom naredil zavoljo
njihovih kriviçnosti in gnusob.
8 In zgodilo se bo, çe se ne
bodo pokesali, jih bom docela
izbrisal z obliçja Zemlje; vendar
bodo za seboj pustili zapis in
ohranil ga bom za druge narode,
ki bodo posedovali deœelo; da,
prav to bom napravil, da bom
razkril gnusobe tega ljudstva
drugim ljudstvom. In Abinadi
je veliko prerokoval proti temu
ljudstvu.
9Inzgodilo se je, da so bili
nanj jezni; in prijeli so ga in ga
zvezanega peljali pred kralja
in kralju rekli: Glej, predte
smo pripeljali çloveka, ki je
tvojemu ljudstvu prerokoval
húdo in pravi, da jih bo Bog
pokonçal.
10 In húdo prerokuje tudi o
tvojem œivljenju in pravi, da bo
tvoje œivljenje kakor oblaçilo v
goreçi peçi.
11 In spet, pravi, da boø kakor
steblo, prav kakor suho steblo
na polju, çez katerega teçejo œivali
in ga poteptajo pod nogami.
12 In spet, pravi, da boø kakor
osatovo cvetje, ki ga, ko v celoti
dozori, çe piha veter, nosi po
zemeljskem obliçju. In pretvarja
se, da je to govoril Gospod. In
pravi, da bo vse to priølo nadte,
çe se ne boø pokesal, in to zavoljo
tvojih kriviçnosti.
13 In sedaj, o kralj, kakøno veliko
zlo si storil oziroma kako
hudo je greøilo tvoje ljudstvo,
da bi nas moral Bog obsoditi
oziroma ta çlovek soditi?
14 In sedaj, o kralj, glej, mi
smo brez krivde in ti, o kralj,
nisi greøil; zato je ta moœ o tebi
lagal in zaman je prerokoval.
15 In glej, moçni smo, ne bomo
zasuœnjeni oziroma nas sovraœnik
ne bo zajel; in v deœeli si
uspeval in tudi boø uspeval.
16 Glej, tukaj je ta moœ, izroçamo
ti ga v roke; z njim lahko
napraviø, kakor se ti zdi dobro.
17 In zgodilo se je, da je kralj
Noe dal Abinadija vreçi v jeço;
in ukazal je, naj se duhovniki
zberejo, da se bo z njimi posvetoval,
kaj naj z njim napravi.
18 In zgodilo se je, da so kralju
rekli: Pripelji ga semkaj, da ga
bomo izpraøali; in kralj je ukazal,
naj ga pripeljejo prednje.
19 In zaçeli so ga izpraøevati,
da bi ga ujeli v protislovju, da
bi ga tako imeli s çim obtoœiti;
toda odgovarjal jim je smelo in
bil kos vsem njihovim vpraøanjem,
da, na njihovo osuplost;

153 Mozija 12:20–37
kajti bil jim je kos v vseh njihovih
vpraøanjih in jih zmedel v
vseh njihovih besedah.
20 In zgodilo se je, da mu je
eden izmed njih rekel: Kaj pomenijo
besede, katere so pisane
in katere so nas pouçevali naøi
oçetje, rekoç:
21 Kako lepe so na gorah noge
tega, ki prinaøa dobre novice;
ki oznanja mir; ki prinaøa dobre
novice o dobrem; ki oznanja
odreøitev; ki pravi Sionu, tvoj
Bog kraljuje;
22 tvoj straœar bo povzdignil
glas; v en glas bodo peli; kajti iz
oçi v oçi bodo videli, ko bo
Gospod spet obnovil Sion;
23 izbruhnite v radost; zapojte
skupaj, vi opusteli kraji Jeruzalema;
kajti Gospod je potolaœil
svoje ljudstvo, odreøil je Jeruzalem;
24 Gospod je razkril svojo roko
v oçeh vseh narodov in vse
strani sveta bodo videle odreøitev
naøega Boga?
25 In sedaj jim je Abinadi rekel:
Ali ste duhovniki in se pretvarjate
pouçevati to ljudstvo in
razumeti preroøkega duha in
vendarle od mene œelite vedeti,
kaj to pomeni?
26 Pravim vam, gorje vam,
ker izkrivljate Gospodova pota!
Kajti çe to razumete, tega niste
pouçevali; zato ste izkrivljali
Gospodova pota.
27 Niste razumevali s srcem;
zato niste bili modri. Kaj torej
pouçujete to ljudstvo?
28 In rekli so: Pouçujemo
Mojzesovo postavo.
29 In spet jim je rekel: Çe pouçujete
Mojzesovo postavo, zakaj
je ne spolnjujete? Zakaj predajate
srce bogastvu? Zakaj se
predajate vlaçugarstvu in zapravljate
svoje moçi z vlaçugami,
da, in povzroçate, da to
ljudstvo greøi, da ima Gospod
razlog, da me je poslal da prerokujem
proti temu ljudstvu,
da, in sicer hudo zlo proti temu
ljudstvu?
30 Mar ne veste, da govorim
resnico? Da, vi veste, da govorim
resnico; in morali bi trepetati
pred Bogom.
31 In zgodilo se bo, da boste
za svoje kriviçnosti udarjeni, saj
ste rekli, da pouçujete Mojzesovo
postavo. In kaj veste o Mojzesovi
postavi? Ali pride odreøitev
po Mojzesovi postavi? Kaj
pravite?
32 In odgovorili so in rekli, da
odreøitev pride po Mojzesovi
postavi.
33 Sedaj pa jim je Abinadi
rekel: Vem, odreøeni boste, çe
boste spolnjevali Boœje zapovedi;
da, çe boste spolnjevali
zapovedi, ki jih je Gospod
predal Mojzesu na gori Sinaj,
rekoç:
34 Jaz sem Gospod, tvoj Bog,
ki te je izpeljal iz egiptovske
deœele, iz hiøe suœenjstva.
35 Ne imej drugega Boga poleg
mene!
36 Ne delaj si rezane podobe
oziroma podobe çesar koli v
nebesih zgoraj oziroma çesar
koli, kar je spodaj na Zemlji!
37 Sedaj jim je Abinadi rekel,
ste delali vse to? Pravim vam,
ne, niste. In ali ste to ljudstvo
pouçevali, naj vse to delajo?
Pravim vam, ne, niste.

Mozija 13:1–18 154
13. POGLAVJE
Abinadija varuje Boœja moç.—
Pouçuje deset zapovedi.—Odreøitev
ne pride zgolj po Mojzesovi
postavi.—Bog sam bo plaçal
odkupno daritev in odreøil svoje
ljudstvo. Okrog leta 148 pr. Kr.
In ko je bil kralj sedaj te besede
sliøal, je duhovnikom rekel:
Proç s tem çlovekom in ubijte
ga; kajti kaj imamo mi opraviti
z njim, saj je nor.
2Inpristopili so in poskusili
nanj poloœiti roke; toda zoperstavil
se jim je in jim rekel:
3 Ne dotikajte se me, kajti
Bog vas bo udaril, çe boste
name poloœili roke, kajti nisem
predal sporoçila, katerega me
je Gospod poslal predati; niti
vam nisem povedal tega, kar
ste hoteli, naj povem; zato Bog
ne bo dopustil, da bi me v tem
trenutku ubili.
4 Paç pa moram izpolniti zapovedi,
s katerimi mi je zapovedal
Bog; in ker sem vam povedal
resnico, ste name jezni. In spet,
ker sem govoril Boœjo besedo,
ste presodili, da sem nor.
5 Sedaj se je zgodilo, potem ko
je bil Abinadi te besede izrekel,
da si ljudstvo kralja Noeta nanj
ni drznilo poloœiti rok, kajti nad
njim je bil Gospodov Duh; in
njegov obraz je sijal s silnim sijem,
prav kakor je Mojzesov, ko
je bil na gori Sinaj, ko je govoril
z Gospodom.
6Ingovoril je z moçjo in s polnomoçjem
od Boga; in nadaljeval
je s svojimi besedami, rekoç:
7 Vidite, da nimate moçi, da bi
me ubili, zato zakljuçujem svoje
sporoçilo. Da, in opazil sem, da
vas je v srce zadelo, ker vam govorim
resnico o vaøi kriviçnosti.
8 Da, in moje besede vas navdajajo
s çudenjem in zaçudenjem
in z jezo.
9 Toda konçujem svoje sporoçilo;
in potem ni pomembno, kod
grem, çe bo tako, da bom reøen.
10 Toliko pa vam povem, kar
boste po tem storili z menoj, bo
primer in odraz tega, kar bo
priølo.
11 In sedaj vam preberem preostanek
Boœjih zapovedi, kajti
opazil sem, da jih v srcu nimate
zapisanih; opazil sem, da ste
veçji del svojega œivljenja preuçevali
in pouçevali kriviçnost.
12 In sedaj, ali pomnite, da sem
vam rekel: Ne delaj si rezane
podobe oziroma podobe tega,
kar je zgoraj v nebesih oziroma
kar je spodaj na Zemlji, oziroma
kar je v vodi pod zemljo.
13 In spet: Ne klanjaj se jim, niti
jim ne sluœi; kajti jaz, Gospod,
tvoj Bog, sem ljubosumen Bog,
kriviçnosti oçetov kaznujem nad
otroki do tretjega in çetrtega
rodu teh, ki me sovraœijo;
14 in milost izkaœem tisoçem
teh, ki me ljubijo in spolnjujejo
moje zapovedi.
15 Imena Gospoda, svojega
Boga, ne izgovarjaj vnemar, kajti
pred Gospodom ne bo brez krivde,
kateri njegovo ime izgovarja
vnemar.
16 Pomni sobotni dan in ga
posveçuj.
17 Øest dni delaj in opravljaj
vsa svoja dela;
18 sedmi dan pa, na soboto

155 Mozija 13:19–35
Gospoda, tvojega Boga, ne opravljaj
nobenega dela ne ti, ne
tvoj sin, ne tvoja hçi, ne hlapec,
ne dekla, ne œivina, niti tujec,
ki je znotraj tvojih vrat;
19 kajti v øestih dneh je Gospod
naredil nebo in Zemljo in morje
in vse, kar je v in na njiju; zatorej
je Gospod blagoslovil sobotni
dan in ga posvetil.
20 Spoøtuj oçeta in mater, da se
podaljøajo tvoji dnevi na Zemlji,
katero ti daje Gospod, tvoj Bog.
21 Ne ubijaj.
22 Ne preøuøtvuj. Ne kradi.
23 Ne priçaj po krivem proti
svojemu bliœnjemu.
24 Ne œeli hiøe svojega bliœnjega,
ne œeli œene svojega
bliœnjega, ne njegovega hlapca,
ne dekle, ne njegovega vola, ne
njegovega osla, ne çesar koli,
kar je od tvojega bliœnjega.
25 In zgodilo se je, potem ko
je bil Abinadi to prenehal govoriti,
da jim je rekel: Ali ste to
ljudstvo pouçevali, naj gledajo,
da bodo vse to delali, da bodo
spolnjevali te zapovedi?
26 Pravim vam, niste; kajti çe
bi bili, bi Gospod ne ukazal, naj
stopim naprej in prerokujem
húdo o tem ljudstvu.
27 In sedaj, rekli ste, da
odreøitev pride po Mojzesovi
postavi. Povem vam, da je
potrebno, da bi kakor do sedaj
øe morali spolnjevati Mojzesovo
postavo; povem pa vam, da
bo priøel ças, ko ne bo veç potrebno
spolnjevati Mojzesove
postave.
28 In øe veç, povem vam, da
odreøitev ne pride zgolj po postavi;
in çe bi ne bilo odkupne
daritve, s katero bo Bog sam
plaçal za grehe in kriviçnosti
svojega ljudstva, da morajo biti
neizogibno pogubljeni neglede
na Mojzesovo postavo.
29 Sedaj vam povem, da je bilo
potrebno, da so Izraelovi otroci
dobili postavo, da, in sicer zelo
strogo postavo; saj so bili
trdovratno ljudstvo, hitro so
bili kriviçni in poçasi so pomnili
Gospoda, svojega Boga;
30 zato so dobili postavo,
da, postavo o opravilih in o
uredbah, postavo, katere so se
morali strogo drœati iz dneva
v dan, da bi v spominu ohranjali
Boga in svoje dolœnosti
do njega.
31 Glejte pa, povem vam, da je
bilo vse to primer tega, kar bo
priølo.
32 In sedaj, ali so postavo razumeli?
Povem vam, niso, vsi
postave niso razumeli; in to
zavoljo svoje trdosrçnosti; kajti
niso razumeli, da noben çlovek
ne more biti odreøen, razen
preko Boœje odkupitve.
33 Kajti glejte, mar jim ni
Mojzes prerokoval o Mesijevem
prihodu in da bo Bog odkupil
svoje ljudstvo? Da, in prav vsi
preroki, ki so prerokovali, odkar
se je zaçel svet—mar niso veç
ali manj govorili o tem?
34 Mar niso rekli, da bo sam
Bog priøel med çloveøke otroke
in nase prevzel çloveøko obliko
in øel dalje v mogoçni moçi po
obliçju Zemlje?
35 Da, in mar niso tudi rekli,
da bo po njem priølo vstajenje
mrtvih in da bo on sam zatiran
in prizadet?

Mozija 14:1–15:2 156
14. POGLAVJE
Izaija govori mesijansko.—Navede
Mesijevo poniœanje in trpljenje.
—Svojo duøo daruje za greh in posreduje
za prestopnike.—Primerjaj
z Izaijem 53. Okrog leta 148 pr. Kr.
Da, mar Izaija ne pravi celo:
Kdo je verjel naøemu poroçilu
in komu se razkrije Gospodova
roka?
2 Kajti pred njim bo rasel kot
neœna rastlina in kot korenina
iz suhih tal; nima ne oblike ne
lepote; in ko ga bomo videli, ne
bo lepote, da bi si ga œeleli.
3 Ljudje ga prezirajo in zavraçajo;
moœ boleçin je in bridkost
pozna; in kakor da bi pred njim
skrivali obraz; prezirali smo ga
in ga nismo cenili.
4 Zagotovo je prenaøal naøe
bridkosti in nosil naøo potrtost;
vendarle smo ga imeli za trpeçega,
od Boga udarjenega in
prizadetega.
5 Ranjen pa je bil zavoljo
naøih prestopkov, zavoljo naøe
kriviçnosti je bil udarjen; kazen
za naø mir je bila nad njim;
in po njegovih ranah smo
ozdraveli.
6 Mi vsi smo skrenili kakor
ovce; vsakdo se je obrnil na
svojo pot; in njemu je Gospod
naloœil kriviçnosti nas vseh.
7 Zatirali so ga in prizadeli,
vendarle ni odprl ust; kakor
jagnje smo ga peljali v zakol in
kakor je ovca nema pred svojimi
striœci, tako ni odprl ust.
8Izjeçe in iz obsodbe je bil
vzet; in kdo se bo izrekel za njegov
rod? Kajti loçen je bil od
deœele œivih; zaradi prestopkov
mojega ljudstva je bil udarjen.
9Ingrob mu je bil dodeljen
med hudobnimi in dobil ga je
pri bogatemu; çetudi ni naredil
hudega, niti ni bilo prevare v
njegovih ustih.
10 Vendarle je bilo Gospodu
po volji, da ga je udaril; zadal
mu je bridkost; ko boø svojo
duøo daroval za greh, bo videl
svoje potomstvo, bo podaljøal
njegove dneve in Gospodova
volja bo uspevala po njegovi
roki.
11 Videl bo muko svoje duøe in
bo zadovoljen; s svojim védenjem
bo moj praviçni sluœabnik
opraviçil øtevilne; kajti nosil bo
njihove kriviçnosti.
12 Zato bom z njim delil deleœ
z mogoçnimi in on bo plen delil
z moçnimi; ker je svojo duøo
izlil v smrt; in priøteli so ga k
prestopnikom; in nosil je grehe
øtevilnih in posredoval za prestopnike.
15. POGLAVJE
Kako je Kristus tako Oçe kot Sin.
—Posrednik bo in prenaøal bo prestopke
svojega ljudstva.—Le–to in
vsi sveti preroki so njegovo potomstvo.—Po
njem pride vstajenje.
—Majhni otroci imajo veçno œivljenje.
Okrog leta 148 pr. Kr.
In sedaj jim je Abinadi rekel:
Œelel bi, da bi razumeli, da
bo sam Bog priøel med çloveøke
otroke in odkupil svoje
ljudstvo.
2Inker bo bival v mesu, se bo
imenoval Boœji Sin in ker je

157 Mozija 15:3–19
pokoril meso Oçetovi volji, ker
je Oçe in Sin—
3 Oçe, ker je bil spoçet z Boœjo
moçjo; in Sin zavoljo mesa; tako
je postal Oçe in Sin—
4insta en Bog, da, sam Veçni
Oçe nebes in Zemlje.
5Inker je tako meso postalo
podloœno Duhu, oziroma Sin
Oçetu, ki sta en Bog, trpi skuønjavo
in skuønjavi ne podleœe,
paç pa dovoljuje, da ga njegovo
lastno ljudstvo zasmehuje in
biça in izvrœe in razlasti.
6Inpovsem tem, potem ko je
med çloveøkimi otroki napravil
veliko velikih çudeœev, ga bodo
vodili, da, in sicer kakor je rekel
Izaija, tako kakor je jagnje nemo
pred striœcem, tako ni odprl ust.
7 Da, prav tako ga bodo vodili
in kriœali in ubili, in sicer bo
meso postalo podloœno smrti,
Sinova volja se bo zlila z Oçetovo
voljo.
8Intako Bog pretrga spone
smrti, ker je osvojil zmago nad
smrtjo; in Sinu je dal moç posredovati
za çloveøke otroke.
9Indvignil se je v nebesa, ker
je njegovo srce milostno; poln
je soçutja do çloveøkih otrok; in
stoji med njimi in pravico; in
pretrgal je spone smrti, nase
prevzel njihovo kriviçnost in
njihove prestopke in jih odkupil
in zadostil zahtevam pravice.
10 In sedaj vam povem, kdo se
bo izrekel za njegov rod? Glejte,
povem vam, potem ko bo njegova
duøa darovana za greh,
bo videl svoje potomstvo. In
kaj pravite sedaj? In kdo bo njegovo
potomstvo?
11 Glejte, povem vam, kdor je
sliøal besede prerokov, da, vseh
svetih prerokov, ki so prerokovali
o Gospodovem prihodu—
povem vam, da so vsi tisti, ki so
prisluhnili njihovim besedam in
verjeli, da bo Gospod odkupil
svoje ljudstvo in so priçakovali
tisti dan za odpuøçanje svojih
grehov, povem vam, da so ti njegovo
potomstvo oziroma da so
ti nasledniki Boœjega kraljestva.
12 Kajti ti so tisti, katerih grehe
je prenaøal; ti so tisti, za katere
je umrl, da jih bo odkupil od
njihovih prestopkov. In sedaj,
mar niso njegovo potomstvo?
13 Da, in ali niso preroki,
vsakdo, ki je odprl usta, da
bo prerokoval, ki ni zapadel v
prestopek, mislim vse svete
preroke, vse odkar se je zaçel
svet? Povem vam, da so njegovo
potomstvo.
14 In ti so tisti, ki so oznanjali
mir, ki so prinaøali dobre novice
o dobrem, ki so oznanjali odreøitev;
in Sionu rekli: Tvoj Bog
kraljuje!
15 In o kako lepe so bile na
gorah njihove noge!
16 In spet, kako lepe so na
gorah noge tistih, ki øe vedno
oznanjajo mir!
17 In spet, kako lepe so na gorah
noge tistih, ki bodo odslej
oznanjali mir, da, od sedaj dalje
in za vekomaj!
18 In glejte, povem vam, to ni
vse. Kajti kako lepe so na gorah
noge tega, ki prinaøa dobre novice,
ki je zaçetnik miru, da, in
sicer Gospod, ki je odkupil svoje
ljudstvo; da, on, ki je svojemu
ljudstvu zagotovil odreøitev;
19 kajti çe bi ne bilo odkupitve,

Mozija 15:20–16:1 158
katero je opravil za svoje
ljudstvo, ki je bila pripravljena
od osnovanja sveta, povem vam,
çe bi ne bilo tega, bi moralo biti
vse çloveøtvo pogubljeno.
20 A glejte, spone smrti bodo
pretrgane in Sin kraljuje in ima
moç nad mrtvimi; zato po njem
pride vstajenje mrtvih.
21 In pride vstajenje in sicer
prvo vstajenje; da, in sicer vstajenje
tistih, ki so bili in ki so in
ki bodo, in sicer do vstajenja
Kristusa—kajti tako se bo imenoval.
22 In sedaj, do vstajenja vseh
prerokov in vseh tistih, ki so
verjeli v njihove besede oziroma
vseh tistih, ki so spolnjevali
Boœje zapovedi, bo priølo ob
prvem vstajenju; zato so ti prvo
vstajenje.
23 Vstali bodo, da bodo bivali
z Bogom, ki jih je odkupil; tako
imajo veçno œivljenje po Kristusu,
ki je pretrgal spone smrti.
24 In ti so tisti, ki so deleœni
prvega vstajenja; in ti so tisti, ki
so umrli v svoji nevednosti,
preden je priøel Kristus, ne da
bi jim bilo oznanjeno o odreøitvi.
In tako po Gospodu pride
njihova obnova; in deleœni so
prvega vstajenja oziroma imajo
veçno œivljenje, ker jih je Gospod
odkupil.
25 In majhni otroci imajo prav
tako veçno œivljenje.
26 A glejte in se bojte in trepetajte
pred Bogom, kajti morali
bi trepetati; kajti Gospod ne odkupi
takønih, ki se mu upirajo
in umrejo v grehih; da, in sicer
vsi tisti, ki so bili pogubljeni
v grehih, vse odkar se je zaçel
svet, ki so se zavestno uprli
Bogu, ki so poznali Boœje zapovedi
in jih niso spolnjevali; ti so
tisti, ki nimajo deleœa v prvem
vstajenju.
27 Mar bi zato ne morali trepetati?
Kajti tak ni deleœen odreøitve;
kajti Gospod takih ni
odkupil; da, Gospod takih niti
ne more odkupiti; kajti ne more
zanikati samega sebe; kajti ne
more zanikati pravice, ko nastopi
njena terjatev.
28 In sedaj vam povem, da bo
priøel ças, ko bo Gospodova
odreøitev oznanjena vsakemu
narodu, rodu, jeziku in ljudstvu.
29 Da, Gospod, tvoji straœarji
bodo povzdignili glas; v en glas
bodo zapeli; kajti videli bodo
na lastne oçi, ko bo Gospod
spet obnovil Sion.
30 Radostite se in skupaj zapojte,
vi opusteli kraji Jeruzalema;
kajti Gospod je potolaœil svoje
ljudstvo, odkupil je Jeruzalem.
31 Gospod je razkril svojo sveto
roko v oçeh vseh narodov;
in vse strani sveta bodo videle
odreøitev naøega Boga.
16. POGLAVJE
Bog odkupi ljudi iz njihovega izgubljenega
in padlega stanja.—
Tisti, ki so meseni, ostanejo, kot çe
bi ne bilo odkupitve.—Preko Kristusa
pride do vstajenja v neskonçno
œivljenje ali v neskonçno prekletstvo.
Okrog leta 148 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, potem
ko je bil Abinadi te besede izgovoril,
je iztegnil roko in
rekel: Priøel bo ças, ko bodo vsi

159 Mozija 16:2–15
videli Gospodovo odreøitev;
ko bo vsak narod, rod, jezik in
ljudstvo videlo na lastne oçi in
bo priznalo pred Bogom, da so
njegove sodbe praviçne.
2 In potem bodo zlobni
izvrœeni in imeli bodo razlog za
jeçanje in jok in stok in økripanje
z zobmi; in to zato ker niso
hoteli prisluhniti Gospodovemu
glasu; zato jih Gospod ne
odkupi.
3 Kajti meseni so in hudiçevski
in hudiç ima nad njimi
moç; da, in sicer tista stara kaça,
ki je preslepila naøa prva starøa,
ki je bila vzrok njunemu
padcu; ki je bila vzrok, da je vse
çloveøtvo postalo meseno, uœivaøko,
hudiçevsko, ker so prepoznavali
zlo od dobrega, ker
so se podvrgli hudiçu.
4 Tako je bilo vse çloveøtvo
izgubljeno; in glejte, bili bi neskonçno
izgubljeni, çe bi Bog
ne bil odkupil svojega ljudstva
iz njihovega izgubljenega in
padlega stanja.
5 Pomnite pa, da ta, ki vztraja
v svoji lastni meseni naravi in
gre po poteh greha in upora
Bogu, ostane v svojem padlem
stanju in hudiç ima nad njim
vso moç. Zato je, kot çe bi ne bilo
odkupne daritve, ker je sovraœnik
Boga; in hudiç je prav tako
sovraœnik Boga.
6Insedaj, çe bi Kristus ne bil
priøel na svet, govoreç o reçeh,
ki bodo priøle, kakor da bi bile
œe priøle, bi odkupitve ne moglo
biti.
7Inçebibil Kristus ne bil vstal
od mrtvih oziroma pretrgal
spon smrti, da bi grob ne imel
zmage in da bi smrt ne imela
œela, bi ne moglo biti vstajenja.
8 Ampak vstajenje je, zato
grob nima zmage in œelo smrti
je premagano v Kristusu.
9Onjeluç in œivljenje sveta;
da, luç, ki je neskonçna, ki nikoli
ne more potemneti; da, in tudi
œivljenje, ki je neskonçno, da
smrti ne more veç biti.
10 In sicer bo to umrljivo nadelo
neumrljivo in ta propadljivost
bo nadela nepropadljivost
in privedeni bodo pred Boœji
sodni stol, da jim bo sodil po
njihovih delih, naj so bila dobra
ali naj so bila zla—
11 çe so dobra, za vstajenje
neskonçnega œivljenja in sreçe;
in çe so zla, za vstajenje neskonçnega
prekletstva in so
izroçeni hudiçu, ki si jih je podjarmil,
kar je prekletstvo—
12 ker jih je vodila njihova
lastna mesena volja in poœelenja;
ker nikoli niso klicali h Gospodu,
ko so jim bile ponujene roke
milosti; kajti roke milosti so jim
bile ponujene, pa niso hoteli;
bili so posvarjeni o svojih kriviçnostih
in se jim øe niso hoteli
odreçi; in ukazano jim je bilo,
naj se pokesajo in se øe niso hoteli
pokesati.
13 In mar bi sedaj ne morali
trepetati in se pokesati svojih
grehov in pomniti, da ste lahko
odreøeni samo v in po
Kristusu?
14 Çe zato pouçujete Mojzesovo
postavo, pouçujte tudi, da je
senca tistega, kar bo priølo—
15 pouçujte jih, da pride odkupitev
po Kristusu Gospodu,
ki je sam Veçni Oçe. Amen.

Mozija 17:1–17 160
17. POGLAVJE
Alma verjame in zapiøe Abinadijeve
besede.—Abinadi utrpi smrt
v ognju.—Svojim morilcem prerokuje
bolezen in smrt v ognju.
Okrog leta 148 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko je bil
Abinadi to prenehal govoriti, da
je kralj ukazal, naj ga duhovniki
primejo in ga dajo usmrtiti.
2 Med njimi pa je bil nekdo, ki
mu je bilo ime Alma, ki je bil
prav tako Nefijev potomec. In
bil je mladeniç in verjel je besedam,
ki jih je bil Abinadi govoril,
kajti vedel je za kriviçnosti,
o katerih je bil Abinadi priçeval
proti njim; zato je zaçel pri
kralju prositi, naj se ne jezi na
Abinadija, paç pa naj mu dovoli,
da bo v miru odøel.
3 Kralj pa je bil øe bolj besen in
Alma je dal vreçi iz njihove srede
in za njim poslal sluœabnike,
da bi ga ubili.
4Apred njimi je zbeœal in se
skril, da ga niso naøli. In medtem
ko se je veliko dni skrival,
je zapisal vse besede, ki jih je
bil Abinadi govoril.
5 In zgodilo se je, da je dal
kralj Abinadija obkroœiti s straœo
in odpeljali so ga; in zvezali so
ga in vrgli v jeço.
6Inpotreh dneh, ko se je posvetoval
s svojimi duhovniki, ga
je spet dal privesti predse.
7Inrekel mu je: Abinadi, proti
tebi smo naøli obtoœbo in zasluœiø
si smrt.
8 Kajti rekel si, da bo sam Bog
priøel med çloveøke otroke; in
sedaj boø zavoljo tega usmrçen,
razen çe boø preklical vse besede,
ki si jih zlonamerno govoril
o meni in o mojem ljudstvu.
9 Sedaj mu je Abinadi rekel:
Povem ti, da ne bom preklical
besed, katere sem vam govoril o
tem ljudstvu, saj govore resnico;
in da boste lahko vedeli o njihovi
gotovosti, sem dopustil,
da sem vam padel v roke.
10 Da, in trpel bom, in sicer
do smrti, in ne bom preklical
svojih besed in priçale bodo
proti tebi. In çe me boste ubili,
boste prelili nedolœno kri in
tudi to bo poslednji dan priçevalo
proti vam.
11 In sedaj je bil kralj Noe na
tem, da ga izpusti, kajti bal se je
njegove besede; kajti bal se je,
da bi nadenj priøle Boœje sodbe.
12 Duhovniki pa so proti njemu
dvignili glas in ga zaçeli
obtoœevati, rekoç: Œalil je kralja.
Zato so v kralju podœigali jezo
do njega in izroçil ga je, da bi ga
ubili.
13 In zgodilo se je, da so ga
prijeli in ga zvezali in njegovo
koœo na grmadi muçili prav do
smrti.
14 In ko so ga torej zaçeli oœigati
plameni, jim je zaklical, rekoç:
15 Glejte, prav kakor ste vi
storili meni, tako se bo zgodilo,
da bo vaøe potomstvo vzrok, da
bodo mnogi utrpeli boleçine, ki
jih trpim jaz, in sicer smrtonosne
boleçine v ognju; in to zato
ker bodo verjeli v odreøitev
Gospoda, svojega Boga.
16 In zgodilo se bo, da vas
bodo zavoljo vaøih kriviçnosti
prizadele vsakovrstne bolezni.
17 Da, in udarjeni boste po

161 Mozija 17:18–18:9
vsaki roki in preganjani in
razkropljeni semkaj in tjakaj, in
sicer kakor divje in krvoloçne
œivali preganjajo divjo çredo.
18 In tistega dne vas bodo lovili
in zajela vas bo sovraœnikova
roka in potem boste trpeli, kakor
trpim jaz, smrtonosne boleçine
v ognju.
19 Tako Bog izvaja maøçevanje
nad tistimi, ki pobijajo njegovo
ljudstvo. O Bog, sprejmi mojo
duøo.
20 In sedaj, ko je bil Abinadi te
besede izrekel, je omahnil, ker je
utrpel smrt v ognju; da, usmrtili
so ga, ker ni hotel zanikati
Boœjih zapovedi in je resnico
svojih besed zapeçatil s svojo
smrtjo.
18. POGLAVJE
Alma pridiga skrivoma.—Razloœi
krstno zavezo in krøçuje v Mormonovih
vodah.—Osnuje Kristusovo
cerkev in oddeli duhovnike.—
Preœivljajo se sami in pouçujejo
ljudstvo.—Alma in njegovi ljudje
pobegnejo pred kraljem Noetom v
divjino. Med leti 147 in 145 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da se je
Alma, ki je bil zbeœal pred sluœabniki
kralja Noeta, pokesal
svojih grehov in kriviçnosti
in skrivoma hodil med ljudmi
in zaçel pouçevati Abinadijeve
besede—
2 da, o tem, kar bo priølo in
tudi o vstajenju mrtvih in o odkupitvi
ljudi, kar naj bi se zgodilo
preko Kristusove moçi in
trpljenja in smrti in njegovega
vstajenja in vnebohoda.
3Inkolikor jih je prisluhnilo
njegovim besedam, toliko jih
je pouçeval. In pouçeval jih je
skrivoma, da bi ne priølo kralju
v vednost. In veliko jih je verjelo
njegovim besedam.
4 In zgodilo se je, da jih je
toliko, kolikor mu jih je verjelo,
ølo na kraj, ki se je imenoval
Mormon, ker je dobil ime po
kralju, in bil je v mejah deœele
in obçasno so ga, oziroma v
razliçnih letnih obdobjih, pustoøile
divje œivali.
5 Sedaj, v Mormonu je bil izvir
çiste vode in Alma se je nameril
tjakaj, ker je bila tamkaj blizu
vode goøçava drevesc, kjer se je
podnevi skrival pred kraljevim
preganjanjem.
6Inzgodilo se je, da jih je toliko,
kolikor jih mu je verjelo, ølo
tjakaj posluøat njegovo besedo.
7Inzgodilo se je po mnogih
dneh, da se jih je na kraju Mormon
zbralo dobrøno øtevilo, da
bi sliøali Almove besede. Da, vsi
so se zbrali, ki so verjeli njegovi
besedi, da bi ga sliøali. In pouçeval
jih je in jim pridigal kesanje
in odkupitev in vero v Gospoda.
8Inzgodilo se je, da jim je rekel:
Glejte, tukaj so Mormonove
vode (kajti tako so se imenovale)
in ker torej œelite priti k Boœji
çredi in se imenovati njegovo
ljudstvo in ste voljni nositi
drug drugega bremena, da bi
bila lahka;
9 da, in ste voljni œalovati s
tistimi, ki œalujejo; da, in tolaœiti
tiste, ki potrebujejo tolaœbo,
in biti Boœje priçe ob vsakem
çasu in v vsem in na vsakem
kraju, kjer bi utegnili biti, prav

Mozija 18:10–23 162
do smrti, da vas bo Bog lahko
odkupil in boste priøteti k tistim
od prvega vstajenja, da boste
lahko imeli veçno œivljenje—
10 sedaj vam povem, çe je to
œelja vaøega srca, kaj imate proti,
da bi se krstili v Gospodovem
imenu kakor priçe pred njim,
da ste z njim stopili v zavezo, da
mu boste sluœili in spolnjevali
njegove zapovedi, da bo nad
vas lahko obilneje izlil svojega
Duha?
11 In ko so ljudje sedaj te besede
sliøali, so od radosti plosknili
z rokami in vzkliknili: To je œelja
naøega srca!
12 In sedaj se je zgodilo, da je
Alma prijel Helama, ki je bil eden
prvih, in øel in stopil v vodo in
zaklical, rekoç: O Gospod, izlij
svojega Duha nad svojega sluœabnika,
da bo s svetostjo v srcu
lahko opravil to delo!
13 In ko je bil te besede izrekel,
je bil nad njim Gospodov
Duh in je rekel: Helam, krstim te
s polnomoçjem vsemogoçnega
Boga kot priçevanje, da si stopil
v zavezo, da mu boø sluœil,
dokler ne boø mrtev, kar zadeva
umrljivo telo; in naj se Gospodov
Duh izlije nate; in naj ti
zagotovi veçno œivljenje preko
odkupitve Kristusa, ki ga je
pripravil od osnovanja sveta.
14 In potem ko je bil Alma te
besede izrekel, sta se tako Alma
kakor Helam potopila v vodo; in
vstala sta in navdana z Duhom
radostna stopila iz vode.
15 In Alma je spet prijel drugega
in øel v vodo v drugo in ga
krstil kakor prvega, le da sebe
ni spet potopil v vodo.
16 In tako je krstil vsakega, ki
je øel na kraj Mormon; in po
øtevilu jih je bilo okrog dvesto
in øtiri duøe; da, in krstili so se
v Mormonovih vodah in navdala
jih je Gospodova milostljivost.
17 In od tistega çasa dalje so se
imenovali Boœja cerkev oziroma
Kristusova cerkev. In zgodilo
se je, da so vsakogar, kdor se
je krstil z Boœjo moçjo in polnomoçjem,
priøteli k njegovi
cerkvi.
18 In zgodilo se je, da je Alma,
ki je imel polnomoçje od Boga,
posvetil duhovnike. In sicer
enega duhovnika na vsakih
petdeset od njihovega øtevila je
postavil, da jim bodo pridigali
in jih pouçevali o tem, kar zadeva
Boœje kraljestvo.
19 In zapovedal jim je, da ne
smejo pouçevati niçesar drugega,
razen kar je bil on pouçeval
in kar je bilo izreçenega po ustih
svetih prerokov.
20 Da, in sicer jim je zapovedal,
naj ne pridigajo niçesar
drugega, kakor kesanja in vere
v Gospoda, ki je bil odkupil
svoje ljudstvo.
21 In zapovedal jim je, naj
med njimi ne bo sporov, paç pa
naj se ozirajo naprej zedinjeni
v pogledu, ker so ene vere in
enega krsta, ker so se jim srca
prepletla v eno in medsebojno
ljubezen.
22 In tako jim je ukazal pridigati.
In tako so postali Boœji otroci.
23 In zapovedal jim je, naj
spoøtujejo sobotni dan in ga
posveçujejo in naj se prav tako
vsak dan zahvaljujejo Gospodu,
svojemu Bogu.

163 Mozija 18:24–19:4
24 In zapovedal jim je tudi, naj
duhovniki, ki jih je postavil, za
svoje preœivetje delajo s svojimi
lastnimi rokami.
25 In en dan v tednu so oddelili,
da se bodo zbirali in ljudi
pouçevali in slavili Gospoda,
svojega Boga, in da se bodo
prav tako zbirali, kakor pogosto
je bilo v njihovi moçi.
26 In duhovniki naj ne bodo
za preœivetje odvisni od ljudi;
paç pa naj s svojim delom
prejmejo Boœjo milostljivost, da
bodo postali moçni v Duhu, ker
bodo imeli védenje o Bogu, da
bodo pouçevali z Boœjo moçjo
in polnomoçjem.
27 In Alma je spet zapovedal,
naj ljudje v cerkvi delijo svoje
imetje, vsakdo po tem, kar je
imel; çe ima kdo obilneje, bi
moral deliti obilneje; in od tega,
ki ima malo, naj bi se le malo
zahtevalo; in temu, ki ni imel,
bi se moralo dati.
28 In tako naj delijo od svojega
imetja po svoji prosti volji in
dobrih œeljah do Boga, in tistim
duhovnikom, ki so bili v pomanjkanju,
da, in vsaki goli
duøi v pomanjkanju.
29 In to jim je rekel, ker mu je
Gospod zapovedal; in pokonçno
so hodili pred Bogom, med sabo
so delili tako posvetno kot
duhovno po potrebah in œeljah.
30 In sedaj se je zgodilo, da je
bilo vse to storjeno v Mormonu,
da, ob Mormonovih vodah, v
gozdu, ki je bil blizu Mormonovih
voda; da, kraj Mormon,
Mormonove vode, Mormonov
gozd, kako lepi so v oçeh
teh, ki so tam spoznali svojega
Odkupitelja; da, in kako blagoslovljeni
so, kajti za vekomaj
bodo peli njegovi slavi.
31 In to je bilo storjeno v mejah
deœele, da bi ne moglo priti
kralju v vednost.
32 A glejte, zgodilo se je, da je
kralj, ker je med ljudstvom
odkril gibanje, poslal svoje sluœabnike,
da bi jih opazovali.
Zato jih je na dan, ko so se zbrali,
da bi sliøali Gospodovo besedo,
kralj odkril.
33 In sedaj je kralj rekel, da
je Alma ljudi podœigal k uporu
proti njemu; zato je poslal
vojsko, da bi jih pobila.
34 In zgodilo se je, da so bili
Alma in Gospodovo ljudstvo
obveøçeni o prihodu kraljeve
vojske; zato so vzeli øotore in
druœine in odpotovali v divjino.
35 In po øtevilu jih je bilo okrog
øtiristo in petdeset duø.
19. POGLAVJE
Gideon si prizadeva ubiti kralja
Noeta.—Lamanci vdrejo v deœelo.
—Kralj Noe utrpi smrt v ognju.
—Limhi vlada kot podloœni kralj.
Med leti 145 in 121 pr. Kr.
In zgodilo se je, da se je kraljeva
vojska vrnila, ker je zaman
iskala Gospodovo ljudstvo.
2Insedaj, glejte, kraljeve sile
so bile majhne, ker so se bile
zmanjøale in med preostankom
ljudstva se je zaçel razkol.
3Inmanjøi del je zaçel groziti
kralju in med njimi se je zaçel
velik prepir.
4 In sedaj, med njimi je bil
çlovek, ki mu je bilo ime Gideon

Mozija 19:5–20 164
in ker je bil moçan moœ in kraljev
sovraœnik, zato je izvlekel
meç in v besu zaprisegel, da bo
kralja ubil.
5Inzgodilo se je, da se je s
kraljem bojeval; in ko je kralj
videl, da je bil na tem, da ga bo
premagal, je zbeœal in tekel in
priøel na stolp, ki je bil blizu
templja.
6InGideon ga je zasledoval in
je bil na tem, da bo priøel na
stolp, da bo kralja ubil in kralj
je vrgel oçi naokrog proti
øemlonski deœeli in glejte, lamanska
vojska je bila znotraj
meja deœele.
7Insedaj je kralj zaklical s tesnobo
v duøi, rekoç: Gideon, prizanesi
mi, kajti Lamanci gredo
nad nas in pobili nas bodo; da,
pobili bodo moje ljudstvo.
8 In sedaj, kralja ni toliko
skrbelo za ljudstvo, kot ga je za
svoje lastno œivljenje; vendar ga
je Gideon pustil pri œivljenju.
9Inkralj je ljudstvu ukazal,
naj pred Lamanci zbeœijo in sam
je øel pred njimi in s svojimi
œenskami in s svojimi otroki so
zbeœali v divjino.
10 In zgodilo se je, da so jih
Lamanci zasledovali in jih dohiteli
in jih zaçeli pobijati.
11 In sedaj se je zgodilo, da jim
je kralj ukazal, naj vsi moœje
pustijo svoje œene in svoje otroke
in pred Lamanci zbeœijo.
12 Sedaj, bilo jih je veliko, kateri
jih niso hoteli pustiti, ampak
so raje ostali in pomrli z njimi.
In ostali so pustili svoje œene in
svoje otroke in zbeœali.
13 In zgodilo se je, da so tisti,
ki so ostali s svojimi œenami in
s svojimi otroki, napravili, da
so njihove çedne hçere stopile
naprej in prosile Lamance, naj
jih ne pobijejo.
14 In zgodilo se je, da so jim
Lamanci izkazali soçutje, kajti
oçarala jih je lepota njihovih
œensk.
15 Zato so jih Lamanci pustili
pri œivljenju in jih zajeli in jih
odpeljali nazaj v nefijsko deœelo
in jim dovolili posedovati deœelo
pod pogoji, çe bodo kralja
Noeta izroçili v roke Lamancev
in izroçili svoje imetje, in sicer
polovico vsega, kar so posedovali,
polovico zlata in srebra in
vseh svojih dragocenosti, in tako
bodo iz leta v leto lamanskemu
kralju plaçevali dajatve.
16 In sedaj, eden od kraljevih
sinov je bil med tistimi, ki so
jih zajeli, kateremu je bilo ime
Limhi.
17 In sedaj je Limhi œelel, da bi
njegovega oçeta ne ubili; vendar
Limhiju oçetove kriviçnosti niso
bile neznane, ker je bil sam praviçen
çlovek.
18 In zgodilo se je, da je Gideon
skrivoma v divjino poslal moœe,
da bi poiskali kralja in tiste, ki
so bili z njim. In zgodilo se
je, da so ljudi sreçali v divjini,
vse, razen kralja in njegovih
duhovnikov.
19 V srcu so torej zaprisegli,
da se bodo vrnili v nefijsko
deœelo in çe so bile njihove œene
in njihovi otroci pobiti in tudi
tisti, ki so ostali z njimi, da si
bodo prizadevali po maøçevanju
in prav tako z njimi umrli.
20 In kralj jim je ukazal, naj se
ne vraçajo; in na kralja so bili

165 Mozija 19:21–20:7
jezni in so mu zadajali trpljenje,
in sicer smrt v ognju.
21 In bili so na tem, da bodo
zgrabili tudi duhovnike in jih
usmrtili in pred njimi so zbeœali.
22 In zgodilo se je, da so bili
na tem, da se vrnejo v nefijsko
deœelo in sreçali so Gideonove
moœe. In Gideonovi moœje so
jim povedali o vsem, kar se je
bilo zgodilo njihovim œenam in
njihovim otrokom; in da so jim
Lamanci dovolili posedovati
deœelo, çe bodo Lamancem plaçevali
dajatve ene polovice vsega,
kar so posedovali.
23 In ljudje so Gideonovim moœem
povedali, da so kralja ubili
in njegovi duhovniki so pred
njimi zbeœali globlje v divjino.
24 In zgodilo se je, da so se
potem, ko so konçali s formalnostjo,
vrnili v nefijsko deœelo,
radostni, ker njihove œene in
otroci niso bili pobiti; in Gideonu
so povedali, kaj so bili naredili
s kraljem.
25 In zgodilo se je, da jim je
lamanski kralj prisegel, da jih
njegovo ljudstvo ne bo pobilo.
26 In prav tako je Limhi, ker je
bil kraljev sin, ker mu je bilo
ljudstvo podelilo kraljestvo, prisegel
lamanskemu kralju, da mu
bo njegovo ljudstvo plaçevalo
dajatve, in sicer polovico vsega,
kar so posedovali.
27 In zgodilo se je, da je Limhi
zaçel ustanavljati kraljestvo in
vzpostavil mir med svojim
ljudstvom.
28 In lamanski kralj je okrog
deœele postavil straœo, da bi
Limhijevo ljudstvo obdrœal v
deœeli, da bi ne mogli oditi v
divjino; in podporo za svoje
straœarje je dobival z dajatvami,
ki jih je prejemal od Nefijcev.
29 In sedaj, kralj Limhi je imel
v svojem kraljestvu nepretrgan
mir za razmik dveh let, da jih
Lamanci niso nadlegovali, niti
si jih niso prizadevali pobiti.
20. POGLAVJE
Noetovi duhovniki ugrabijo nekaj
lamanskih hçera.—Lamanci vojskujejo
vojno z Limhijem in njegovim
ljudstvom.—Lamanska vojska je
poraœena in sklene premirje. Med
leti 145 in 123 pr. Kr.
Sedaj, v Øemlonu je bil kraj,
kjer so se lamanske hçere zbirale
in pele in plesale in se veselile.
2Inzgodilo se je, da se jih je
nekega dne zbralo majhno øtevilo
k petju in plesu.
3Insedaj, ker je bilo Noetove
duhovnike sram, da bi se vrnili
v mesto Nefi, da, in ker so se
tudi bali, da bi jih ljudstvo ubilo,
zato se niso drznili vrniti k
œenam in otrokom.
4Inker so ostali v divjini in
ker so odkrili lamanske hçere,
so se potuhnili in jih opazovali;
5inkosejih je k plesu zbralo
le nekaj, so priøli iz skrivaliøç in
jih zgrabili in jih odpeljali v
divjino; da, v divjino so odpeljali
dvajset in øtiri lamanske hçere.
6Inzgodilo se je, ko so Lamanci
ugotovili, da so njihove
hçere izginile, so bili jezni na
Limhijevo ljudstvo, kajti mislili
so, da so bili Limhijevi ljudje.
7 Zato so poslali svojo vojsko;
da, celo kralj sam je øel pred

Mozija 20:8–22 166
svojimi ljudmi; in v nefijsko
deœelo so øli pobit Limhijevo
ljudstvo.
8Insedaj, s stolpa jih je bil
Limhi odkril, prav vse njihove
priprave na vojno je odkril; zato
je zbral svoje ljudstvo in v zasedah
na poljih in v gozdovih
çakal nanje.
9Inzgodilo se je, da so Limhijevi
ljudje, ko so bili Lamanci
priøli, iz zasede planili nanje in
jih zaçeli pobijati.
10 In zgodilo se je, da je bitka
postala silno huda, kajti borili
so se kakor levi za svoj plen.
11 In zgodilo se je, da je Limhijevo
ljudstvo zaçelo preganjati
Lamance pred seboj; vendarle
niso bili pol tako øtevilni kakor
Lamanci. Ampak borili so se za
svoje œivljenje in za svoje œene in
za svoje otroke; zato so si prizadevali
in se borili kakor zmaji.
12 In zgodilo se je, da so
med øtevilnimi mrtvimi naøli
lamanskega kralja; vendar ni
bil mrtev, ker je bil ranjen in
pustili so ga na tleh, tako naglo
so pobegnili njegovi ljudje.
13 In odnesli so ga in mu obvezali
rane in ga pripeljali pred
Limhija in rekli: Glej, tukaj je
lamanski kralj; ker je ranjen,
je padel med mrtve in pustili
so ga; in glej, pripeljali smo ga
predte; in sedaj nam ga dovoli
ubiti.
14 Limhi pa jim je rekel: Ne
boste ga ubili, paç pa ga privedite
semkaj, da ga bom lahko
videl. In privedli so ga. In Limhi
mu je rekel: Kakøen razlog
imaø, da si se priøel vojskovat z
mojim ljudstvom? Glej, moje
ljudstvo ni prelomilo prisege,
ki sem ti jo dal; zakaj bi zato
moral ti prelomiti prisego, ki si
jo ti dal mojemu ljudstvu?
15 In sedaj je kralj rekel: Prisego
sem prelomil, ker so tvoji
ljudje odpeljali hçere mojega
ljudstva; zato sem v jezi svojemu
ljudstvu ukazal iti v vojno
nad tvoje ljudstvo.
16 In sedaj, Limhi o tej zadevi
ni bil niçesar sliøal; zato je rekel:
Med svojim ljudstvom bom dal
poizvedeti in kdor je to storil, bo
usmrçen. Zato je dal med svojim
ljudstvom izvesti preiskavo.
17 Ko je bil sedaj Gideon to
sliøal, je kot kraljevi poveljnik
øel in kralju rekel: Prosim te,
opusti to in ne poizveduj med
tem ljudstvom in ne naloœi tega
njim.
18 Kaj se mar ne spomniø
duhovnikov svojega oçeta, ki si
jih je to ljudstvo prizadevalo
ubiti? In ali niso v divjini? In
mar niso oni tisti, ki so ukradli
lamanske hçere?
19 In sedaj, glej, in o tem povej
kralju, da bo svojemu ljudstvu
lahko povedal, da se bodo glede
nas lahko pomirili; kajti glej,
œe se pripravljajo, da bodo priøli
nad nas; in vidiø tudi, da nas
je samo malo.
20 In glej, pridejo s svojo øtevilno
vojsko; in çe jih kralj ne pomiri
glede nas, moramo umreti.
21 Kaj se mar niso izpolnile
Abinadijeve besede, ki jih je prerokoval
proti nam—in vse to,
ker nismo prisluhnili Gospodovim
besedam in se odvrnili
od svojih kriviçnosti?
22 In sedaj pomirimo kralja in

167 Mozija 20:23–21:11
izpolnimo prisego, katero smo
mu dali; kajti bolje je, da smo v
suœenjstvu, kot da bi izgubili
œivljenje; zato ustavimo tolikøno
prelivanje krvi.
23 In sedaj je Limhi kralju
povedal vse o svojem oçetu in
duhovnikih, ki so bili zbeœali v
divjino in jim pripisal ugrabitev
njihovih hçera.
24 In zgodilo se je, da se je
kralj pomiril glede njegovega
ljudstva; in rekel jim je: Pojdimo
mojim ljudem naproti brez
oroœja; in zapriseœem vam s
prisego, da moji ljudje ne bodo
pobili vaøih ljudi.
25 In zgodilo se je, da so sledili
kralju in øli brez oroœja naproti
Lamancem. In zgodilo se je,
da so se sreçali z Lamanci; in
lamanski kralj se je priklonil
pred njimi in prosil v imenu
Limhijevega ljudstva.
26 In ko so Lamanci videli
Limhijeve ljudi, da so bili brez
oroœja, so jim izkazali soçutje
in se pomirili glede njih in se s
svojim kraljem v miru vrnili v
svojo deœelo.
21. POGLAVJE
Lamanci udarijo in porazijo Limhijevo
ljudstvo.—Limhijevi ljudje
sreçajo Amona in se spreobrnejo.
—Amonu povedo za øtiriindvajset
jeredovskih ploøç. Med letoma 122
in 121 pr. Kr.
In zgodilo se je, da so se Limhi
in njegovo ljudstvo vrnili v
mesto Nefi in spet v miru zaçeli
bivati v deœeli.
2 In zgodilo se je, da so po
mnogih dnevih Lamanci drug
drugega spet zaçeli podœigati
k jezi do Nefijcev in zaçeli so
prihajati v meje okoliøke deœele.
3 Sedaj, niso se jih drznili pobijati
zavoljo prisege, ki jo je bil
Limhiju dal njihov kralj; paç pa
so jih udarjali po licu in izvajali
nad njimi oblast; in teœka bremena
so jim zaçeli nalagati na hrbet
in jih gnati kakor nemega osla—
4 da, vse to je bilo storjeno, da bi
se Gospodova beseda izpolnila.
5Insedaj so bile stiske Nefijcev
velike in ni je bilo poti, po kateri
bi se lahko reøili iz njihovih rok,
kajti Lamanci so jih bili obdali z
vseh strani.
6Inzgodilo se je, da je ljudstvo
zavoljo stisk kralju zaçelo godrnjati;
in postajali so œeljni, da bi
øli nadnje v bitko. In s pritoœevanjem
so kralja hudo prizadeli;
zato jim je dovolil, da so napravili
po svojih œeljah.
7Inspet so se zbrali in si nadeli
oklepe in øli nad Lamance, da
bi jih pregnali iz svoje deœele.
8Inzgodilo se je, da so jih Lamanci
premagali in jih nagnali
nazaj in jih veliko od njih pobili.
9Insedaj je bilo œalovanje in
objokovanje med Limhijevim
ljudstvom veliko, vdove so œalovale
za moœmi, sinovi in hçere
so œalovali za oçetom in bratje
za brati.
10 In sedaj je bilo v deœeli silno
veliko vdov in glasno so tarnale
iz dneva v dan, kajti polastil
se jih je bil velik strah pred
Lamanci.
11 In zgodilo se je, da je njihovo
nepretrgano jadikovanje preostanek
Limhijevega ljudstva

Mozija 21:12–26 168
podœgalo k jezi do Lamancev;
in spet so øli v boj, ampak spet
so jih nagnali nazaj in utrpeli so
velike izgube.
12 Da, øli so vnoviç, in sicer v
tretje, in utrpeli na enak naçin;
in tisti, ki niso bili pobiti, so se
spet vrnili v mesto Nefi.
13 In postali so poniœni prav
do prahu in se podvrgli jarmu
suœenjstva in se uklonili in udarjali
so jih in preganjali semkaj
in tjakaj in bili so obteœeni po
œeljah njihovih sovraœnikov.
14 In postali so poniœni, in sicer
do globin poniœnosti; in glasno
so klicali k Bogu; da, in sicer so
ves dan klicali k svojemu Bogu,
da bi jih reøil iz stisk.
15 In sedaj je bil Gospod poçasen,
da bi usliøal njihov klic, zavoljo
njihovih kriviçnosti; vendar
je Gospod usliøal njihove
klice in je Lamancem omehçal
srce, da so jim zaçeli lajøati
bremena; vendar Gospodu ni
bilo pogodu, da bi jih reøil iz
suœenjstva.
16 In zgodilo se je, da so v deœeli
postopoma zaçeli uspevati
in zaçeli obilneje pridelovati
œito in gojiti drobnico in govedo,
da niso trpeli lakote.
17 Sedaj je bilo øtevilo œensk
veliko, veçje kakor je bilo moøkih;
zato je kralj Limhi ukazal,
naj vsak moœ podpira vdove in
njihove otroke, da ne bi pomrli
od lakote; in to so storili zavoljo
velikanskega øtevila teh, ki so
bili pobiti.
18 Sedaj se je Limhijevo
ljudstvo drœalo skupaj in zavarovali
so œito in drobnico;
19 in kralj sam si ni drznil
izven mestnega obzidja, razen
çe je s seboj vzel straœo, ker se je
bal, da bi morda kako ne padel
Lamancem v roke.
20 In ukazal je, naj njegovi
ljudje opazujejo okoliøko deœelo,
da bi morda kako lahko prijeli
tiste duhovnike, ki so zbeœali v
divjino, ki so bili ukradli lamanske
hçere in ki so bili vzrok
tako veliki pogubi, ki je priøla
nadnje.
21 Kajti œeleli so jih prijeti, da bi
jih kaznovali; kajti ponoçi so bili
priøli v nefijsko deœelo in jim odnesli
œito in veliko dragocenosti;
zato so jim postavili zasedo.
22 In zgodilo se je, da med Lamanci
in Limhijevim ljudstvom
ni bilo veç nemirov, in sicer do
çasa, ko so v deœelo priøli Amon
in njegovi bratje.
23 In kralj, ki je bil s straœo
zunaj mestnih vrat, je odkril
Amona in njegove brate; in ker
je predpostavljal, da so Noetovi
duhovniki, jih je zato dal prijeti
in zvezati in jih vreçi v jeço. In
çe bi bili Noetovi duhovniki, bi
jih dal usmrtiti.
24 Ko pa je izvedel, da niso,
paç pa da so njegovi bratje in
da so bili priøli iz zarahemelske
deœele, ga je navdala silno velika
radost.
25 Sedaj, kralj Limhi je bil pred
Amonovim prihodom poslal
majhno øtevilo moœ iskat zarahemelsko
deœelo; a je niso mogli
najti in v divjini so se izgubili.
26 Vendar pa so naøli deœelo,
ki je bila nekoç obljudena; da,
deœelo, ki so jo prekrivale gole
kosti; da, ki je bila nekoç obljudena
in ki je bila uniçena; in ker

169 Mozija 21:27–22:2
so predpostavljali, da je to zarahemelska
deœela, so se vrnili v
nefijsko deœelo in v meje deœele
so bili prispeli ne veliko dni
pred Amonovim prihodom.
27 In s seboj so prinesli zapis,
in sicer zapis o ljudstvu, katerega
kosti so bili naøli; in vrezan
je bil na ploøçe iz kovine.
28 In sedaj je Limhija spet navdala
radost, ko je iz Amonovih
ust izvedel, da ima kralj Mozija
dar od Boga, s katerim lahko
razlaga takøne gravure; da, in
radostil se je tudi Amon.
29 Vendarle je Amona in njegove
brate navdala potrtost, ker je
bilo tako veliko njihovih bratov
pobitih;
30 in tudi ker je bil kralj Noe in
njegovi duhovniki vzrok, da je
ljudstvo zagreøilo toliko grehov
in kriviçnosti proti Bogu; in
œalovali so tudi zavoljo Abinadijeve
smrti; in tudi zavoljo odhoda
Alma in ljudi, ki so øli z njim,
ki so bili osnovali Boœjo cerkev z
Boœjo moçjo in z vero v besede,
katere je bil govoril Abinadi.
31 Da, œalovali so zavoljo njihovega
odhoda, kajti niso vedeli,
kam so bili zbeœali. Sedaj
bi se jim rade volje pridruœili,
kajti sami so bili stopili v zavezo
z Bogom, da mu bodo sluœili in
spolnjevali njegove zapovedi.
32 In sedaj, od Amonovega
prihoda je bil kralj Limhi prav
tako stopil v zavezo z Bogom in
tudi mnogi iz njegovega ljudstva,
da mu bo sluœil in spolnjeval
njegove zapovedi.
33 In zgodilo se je, da so se bili
kralj Limhi in mnogi iz njegovega
ljudstva œeleli krstiti; a v
deœeli ni bilo nobenega, ki bi
imel polnomoçje od Boga. In
Amon je odklonil, da bi to napravil,
ker se je imel za nevrednega
sluœabnika.
34 Zato se v tistem çasu niso
oblikovali kot cerkev, paç pa so
çakali na Gospodovega Duha.
Sedaj so bili œeleli postati prav
kakor Alma in njegovi bratje, ki
so bili zbeœali v divjino.
35 In œeleli so se krstiti kot
priçevanje in dokaz, da so z
vsem srcem voljni sluœiti Bogu;
vendar so ças podaljøevali; in
poroçilo o njihovem krstu bo
podano po tem.
36 In sedaj so bile vse misli
Amona in kralja Limhija in njegovega
ljudstva usmerjene v to,
da bi se reøili iz lamanskih rok
in iz suœenjstva.
22. POGLAVJE
Napravijo naçrte, da bi ljudstvo
pobegnilo iz lamanske suœnosti.—
Lamance opijejo.—Ljudje pobegnejo,
se vrnejo v Zarahemlo in postanejo
podloœni kralju Moziju. Med
letoma 121 in 120 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da sta se
Amon in kralj Limhi zaçela
posvetovati z ljudmi, kako bi se
reøili iz suœenjstva; in sicer sta
dala zbrati vse ljudstvo; in to
sta storila, da bi o zadevi lahko
sliøala glas ljudstva.
2Inzgodilo se je, da niso mogli
najti naçina, kako bi se reøili iz
suœenjstva, razen çe bi vzeli
œenske in otroke in drobnico in
govedo in øotore in odpotovali
v divjino; kajti ker so bili

Mozija 22:3–16 170
Lamanci tako øtevilni, je bilo za
Limhijevo ljudstvo nemogoçe,
da bi se borili z njimi, ko so mislili,
da bi se iz suœenjstva reøili
z meçem.
3 Sedaj se je zgodilo, da je
Gideon øel in stopil pred kralja
in mu rekel: Sedaj, o kralj, velikokrat
si doslej prisluhnil mojim
besedam, ko smo se borili z
brati Lamanci.
4Insedaj, o kralj, çe me nisi
spoznal za nekoristnega sluœabnika
oziroma çe si doslej prisluhnil
mojim besedam v kakrøni
koli meri in so ti sluœile, prav
tako œelim, da bi mojim besedam
prisluhnil v tem trenutku,
in tvoj sluœabnik bom in bom to
ljudstvo reøil iz suœenjstva.
5Inkralj mu je dovolil govoriti.
In Gideon mu je rekel:
6 Pomisli na izhod zadaj v zidu,
zadaj na zadnji strani mesta.
Lamanci, oziroma lamanski
straœarji, so ponoçi opiti; zato
med to ljudstvo razpoøljimo
razglas, naj zberejo drobnico
in govedo, da jih bodo ponoçi
odpeljali v divjino.
7Innatvoj ukaz bom øel in
Lamancem plaçal zadnjo dajatev
v vinu in opili se bodo; in øli
bomo skozi skrivni izhod z leve
strani njihovega tabora, ko
se bodo opili in bodo pospali.
8 Tako bomo odpotovali v
divjino z œenskami in z otroki,
z drobnico in z govedom; in
potovali bomo okrog øilomske
deœele.
9Inzgodilo se je, da je kralj
prisluhnil Gideonovim besedam.
10 In kralj Limhi je ukazal,
naj ljudstvo zbere drobnico; in
Lamancem je poslal dajatev v
vinu; in tudi veç vina jim je
poslal za darilo; in brez zadrœka
so pili vino, ki ga jim je poslal
kralj Limhi.
11 In zgodilo se je, da je
ljudstvo kralja Limhija z drobnico
in z govedom ponoçi odpotovalo
v divjino in v divjini
so øli okrog øilomske deœele in
zavili v smeri zarahemelske
deœele in vodili so jih Amon in
njegovi bratje.
12 In s seboj v divjino so bili
vzeli vse svoje zlato in srebro
in svoje dragocenosti, ki so
jih lahko nesli, in tudi œiveœ; in
nadaljevali so s potovanjem.
13 In potem ko so bili v divjini
veliko dni, so prispeli v zarahemelsko
deœelo in se pridruœili
Mozijevemu ljudstvu in postali
so mu podloœni.
14 In zgodilo se je, da jih je
Mozija sprejel z radostjo; in
sprejel je tudi njihove zapise in
tudi zapise, katere so bili naøli
Limhijevi ljudje.
15 In sedaj se je zgodilo, ko
so bili Lamanci odkrili, da je
bilo Limhijevo ljudstvo ponoçi
odølo iz deœele, da so v divjino
poslali vojsko, da bi jih zasledovala;
16 in potem ko so jih bili zasledovali
dva dni, niso veç mogli
slediti njihovim sledem; zato
so se v divjini izgubili.
Poroçilo o Almu in o Gospodovem
ljudstvu, ki jih je ljudstvo
kralja Noeta pregnalo v divjino.
Obsega 23. in 24. poglavje.

171 Mozija 23:1–16
23. POGLAVJE
Alma noçe biti kralj.—Sluœi kot
véliki duhovnik.—Gospod kaznuje
svoje ljudstvo in Lamanci osvojijo
helamsko deœelo.—Amulon, voditelj
hudobnih duhovnikov kralja
Noeta, vlada v podloœnosti lamanskemu
kralju. Med leti 145 in
121 pr. Kr.
Sedaj, ker je Gospod Alma posvaril,
da bo nadnje priøla vojska
kralja Noeta in ker je to oznanil
svojemu ljudstvu, zato so zbrali
drobnico in vzeli nekaj œita in
pred vojsko kralja Noeta odøli
v divjino.
2InGospod jih je okrepil, da
jih ljudje kralja Noeta niso
mogli dohiteti in pobiti.
3Invdivjini so bili na begu
osem dni.
4Inpriøli so v deœelo, da, in
sicer v zelo lepo in prijetno
deœelo, deœelo çiste vode.
5Inpostavili so øotore in zaçeli
obdelovati zemljo in zaçeli graditi
zgradbe; da, bili so marljivi
in so silno delali.
6Inljudstvo je œelelo Alma za
kralja, kajti ljudstvo ga je imelo
rado.
7 A rekel jim je: Glejte, ni
dobro, da bi mi imeli kralja;
kajti tako govori Gospod: Ne
cenite enega mesa nad drugim
oziroma çlovek naj ne misli,
da je veç kot drugi; zato vam
povem, da ni dobro, da bi imeli
kralja.
8 Vendar çe bi bilo mogoçe, da
bi vselej imeli praviçne moœe
za kralje, bi bilo dobro za vas,
da bi imeli kralja.
9 Ampak spomnite se kriviçnosti
kralja Noeta in njegovih
duhovnikov; in jaz sam sem se
ujel v past in sem naredil veliko
tega, kar je bilo nagnusno v
Gospodovih oçeh, kar je bilo
vzrok, da sem se grenko kesal;
10 vendar je po mnogih stiskah
Gospod usliøal moje klice
in odgovoril na moje molitve in
me napravil za orodje v svojih
rokah, tako da sem mnoge med
vami privedel k spoznanju o
njegovi resnici.
11 Vendar si v tem ne dajem
slave, kajti nisem vreden, da bi
slavil sebe.
12 In sedaj vam povem, kralj
Noe vas je zatiral in ste bili njemu
in njegovim duhovnikom
za suœnje in privedli so vas v
kriviçnost; zato ste bili zvezani
z vezmi kriviçnosti.
13 In sedaj, ker vas je Boœja
moç reøila iz teh spon; da, in
sicer iz rok kralja Noeta in
njegovega ljudstva in tudi iz
spon kriviçnosti, prav tako
œelim, da bi bili stanovitni v
tej svobodi, ki vas je osvobodila,
in da nobenemu çloveku
ne zaupate, da bi vam bil za
kralja.
14 In prav tako nikomur ne
zaupajte, da bi vam bil za uçitelja
niti za duhovnega sluœabnika,
razen çe bo Boœji çlovek,
ki hodi po njegovih poteh in
spolnjuje njegove zapovedi.
15 Tako je Alma pouçeval
ljudstvo, naj vsak çlovek ljubi
svojega bliœnjega kakor samega
sebe, da med njimi ne bo
prepirov.
16 In sedaj, Alma je bil njihov

Mozija 23:17–35 172
véliki duhovnik, ker je bil ustanovitelj
cerkve.
17 In zgodilo se je, da ni nihçe
drugaçe prejel polnomoçja za
pridiganje ali pouçevanje, kakor
po njem, od Boga. Zato je
posvetil vse duhovnike in vse
uçitelje; in nikogar ni posvetil,
çe ni bil praviçen moœ.
18 Zato so bedeli nad svojim
ljudstvom in so jih hranili s
tem, kar je bilo praviçno.
19 In zgodilo se je, da so zaçeli
v deœeli silno uspevati; in deœelo
so poimenovali Helam.
20 In zgodilo se je, da so se v
helamski deœeli silno mnoœili
in uspevali; in zgradili so mesto,
ki so ga poimenovali mesto
Helam.
21 Vendar se Gospodu zdi
prav kaznovati svoje ljudstvo;
da, preizkusi jih v potrpeœljivosti
in v veri.
22 Vendar—kdor poloœi svoje
zaupanje vanj, ta bo poslednji
dan povzdignjen. Da, in tako je
bilo s tem ljudstvom.
23 Kajti glejte, pokazal vam
bom, da so priøli v suœenjstvo
in nihçe drug jih ni mogel reøiti
kakor samo Gospod, njihov
Bog, da, in sicer Abrahamov in
Izakov in Jakobov Bog.
24 In zgodilo se je, da jih je reøil
in jim pokazal svojo mogoçno
moç in velika je bila njihova
radost.
25 Kajti glejte, zgodilo se je, ko
so bili v helamski deœeli, da, v
mestu Helam, ko so obdelovali
okoliøko zemljo, glej, je bila
lamanska vojska znotraj meja
deœele.
26 Sedaj se je zgodilo, da so
Almovi bratje zbeœali s polj in
se zbrali v mestu Helam. In ob
pogledu na Lamance so se zelo
prestraøili.
27 Alma pa je stopil naprej
mednje in jih opomnil, naj
ne bodo prestraøeni, paç pa
naj pomnijo Gospoda, svojega
Boga, in reøil jih bo.
28 Zato so utiøali svoje strahove
in zaçeli klicati h Gospodu,
da bi Lamancem omehçal srce,
da bi prizanesli njim in njihovim
œenam in njihovim otrokom.
29 In zgodilo se je, da je Gospod
Lamancem omehçal srce.
In Alma in njegovi bratje so øli
in se predali v njihove roke; in
Lamanci so zavzeli helamsko
deœelo.
30 Sedaj, lamanska vojska, ki je
bila sledila ljudstvu kralja Limhija,
je bila veliko dni izgubljena
v divjini.
31 In glejte, naøli so bili tiste
duhovnike kralja Noeta na kraju,
ki so ga imenovali Amulon;
in zaçeli so bili posedovati
amulonsko deœelo in zaçeli so
bili obdelovati zemljo.
32 Sedaj, voditelju tistih duhovnikov
je bilo ime Amulon.
33 In zgodilo se je, da je Amulon
prosil pri Lamancih; in
naprej je poslal tudi njihove
œene, ki so bile lamanske hçere,
da bi prosile pri svojih bratih,
da bi jim ne pobili moœ.
34 In Lamanci so bili Amulonu
in njegovim bratom izkazali
soçutje in jih zavoljo njihovih
œena niso pobili.
35 In Amulon in njegovi bratje
so se pridruœili Lamancem in potovali
v divjini in iskali nefijsko

173 Mozija 23:36–24:9
deœelo, ko so odkrili helamsko
deœelo, katero so posedovali
Alma in njegovi bratje.
36 In zgodilo se je, da so Lamanci
Almu in njegovim bratom
obljubili, da jih bodo, çe
jim bodo pokazali pot, ki vodi
v nefijsko deœelo, pustili pri
œivljenju in jim dali svobodo.
37 Ko pa jim je bil Alma pokazal
pot, ki je vodila v nefijsko
deœelo, Lamanci niso drœali obljube;
ampak so okrog helamske
deœele postavili straœarje nad
Almom in njegovimi brati.
38 In preostanek je øel v nefijsko
deœelo; in del njih se je
vrnil v helamsko deœelo in s
seboj so pripeljali tudi œene in
otroke straœarjev, ki so jih bili
pustili v deœeli.
39 In lamanski kralj je bil
Amulonu dovolil, da je kralj in
vladar nad svojim ljudstvom,
ki je bilo v helamski deœeli;
vendar ni imel moçi storiti
niçesar, kar bi bilo v nasprotju
z voljo lamanskega kralja.
24. POGLAVJE
Amulon preganja Alma in njegovo
ljudstvo.—Usmrtili jih bodo, çe bodo
molili.—Gospod napravi, da se
jim zdijo bremena lahka.—Reøi jih
iz suœenjstva in vrnejo se v Zarahemlo.
Med leti 145 in 120 pr. Kr.
In zgodilo se je, da si je Amulon
pridobil naklonjenost v
oçeh lamanskega kralja; zato je
lamanski kralj dovolil, da so bili
on in njegovi bratje postavljeni
za uçitelje nad ljudstvom, da,
in sicer nad ljudstvom, ki je bilo
v øemlonski deœeli in v øilomski
deœeli in v amulonski deœeli.
2 Kajti Lamanci so se bili polastili
vseh teh deœel; zato je bil
vsem tem deœelam kralje doloçil
lamanski kralj.
3Insedaj, lamanskemu kralju
je bilo ime Laman in imenoval
se je po oçetovem imenu; in zato
so ga klicali kralj Laman. In bil
je kralj øtevilnega ljudstva.
4InAmulonove brate je postavil
za uçitelje v vsaki deœeli, ki jo
je posedovalo njegovo ljudstvo;
in tako so med vsem lamanskim
ljudstvom zaçeli pouçevati nefijski
jezik.
5Inmed seboj so bili ljudje
prijatelji; vendar niso poznali
Boga; niti jih Amulonovi bratje
niso niçesar pouçevali o Gospodu,
svojem Bogu, niti o Mojzesovi
postavi; niti jih niso pouçevali
Abinadijevih besed;
6 ampak so jih pouçevali, da
bi vodili zapise in da bi lahko
drug drugemu pisali.
7 In tako so Lamanci zaçeli
bogateti in med seboj so zaçeli
trgovati in postajati veliki in
postajali so prekanjeno in modro
ljudstvo kar zadeva modrost
sveta, da, zelo prekanjeno
ljudstvo, ki ga je radostilo vsakovrstno
zlo in plenjenje razen
med lastnimi brati.
8Insedaj se je zgodilo, da je
Amulon nad Almom in njegovimi
brati zaçel izvajati oblast in
ga zaçel preganjati in bil vzrok,
da so njegovi otroci preganjali
njihove otroke.
9 Kajti Amulon je poznal Alma,
ki je bil eden od kraljevih duhovnikov
in da je bil tisti, ki je

Mozija 24:10–23 174
verjel Abinadijevim besedam
in katerega so napodili izpred
kralja in zato je bil nanj besen;
kajti podloœen je bil kralju Lamanu,
pa je vseeno izvajal oblast
nad njimi in jim nalagal opravila
in nad njimi postavil priganjaçe.
10 In zgodilo se je, da so bile
njihove stiske tako velike, da so
zaçeli glasno klicati k Bogu.
11 In Amulon jim je ukazal,
naj ustavijo svoje klice; in nad
njimi je postavil straœo, da so
jih opazovali, da bo, kogar bi
dobili klicati k Bogu, usmrçen.
12 In Alma in njegovo ljudstvo
niso povzdigovali klicev h Gospodu,
svojemu Bogu, ampak so
mu izlili srce; in poznal je misli
njihovega srca.
13 In zgodilo se je, da je Gospodov
glas priøel k njim v njihovih
stiskah, rekoç: Dvignite glavo
in bodi vam v veliko uteho, kajti
vem o zavezi, ki ste jo sklenili
z menoj; in zavezal se bom s
svojim ljudstvom in jih reøil iz
suœenjstva.
14 In olajøal bom tudi bremena,
ki so vam naloœena na ramena,
da jih celo vi ne boste çutili na
svojem hrbtu, in sicer ko ste v
suœenjstvu; in to bom storil, da
mi boste po tem za priçe in da
boste z gotovostjo vedeli, da
jaz, Gospod Bog, obiøçem svoje
ljudstvo v stiskah.
15 In sedaj se je zgodilo, da so
postala bremena, katera so bila
naloœena Almu in njegovim
bratom, lahka; da, Gospod jim je
dal moç, da so bremena prenaøali
z lahkoto in vsej Gospodovi
volji so se podvrgli veselo in s
potrpeœljivostjo.
16 In zgodilo se je, da je bila
njihova vera in njihova potrpeœljivost
tako velika, da je
Gospodov glas spet priøel k
njim, rekoç: Bodi vam v veliko
uteho, kajti jutri vas bom reøil
iz suœenjstva.
17 In Almu je rekel: Øel boø
pred tem ljudstvom in jaz bom
øel s teboj in to ljudstvo reøil iz
suœenjstva.
18 Sedaj se je zgodilo, da so
Alma in njegovo ljudstvo ponoçi
zbrali drobnico in tudi œito; da,
in sicer, drobnico so zbirali vso
noç.
19 In zjutraj je Gospod nad Lamance
poslal trden spanec, da,
in vsi priganjaçi so trdno spali.
20 In Alma in njegovo ljudstvo
so odøli v divjino; in ko so bili
potovali ves dan, so v dolini
postavili øotore in dolino so
poimenovali Alma, ker jih je
vodil na poti v divjini.
21 Da, in v dolini Alma so izlili
Bogu zahvalo, ker je bil usmiljen
z njimi in jim je bil olajøal bremena
in jih je bil reøil iz suœenjstva;
kajti bili so v suœenjstvu in nihçe
drug jih ni mogel reøiti kakor
samo Gospod, njihov Bog.
22 In zahvalili so se Bogu,
da, vsi moœje in vse œenske in
vsi otroci, ki so œe govorili, so
povzdignili glas v hvali svojemu
Bogu.
23 In sedaj je Gospod Almu
rekel: Podvizaj se in pojdite ti
in to ljudstvo iz te deœele, kajti
Lamanci so se prebudili in te
zasledujejo; zato pojdi iz te deœele
in Lamance bom ustavil v
tej dolini, da ne bodo øe naprej
zasledovali tega ljudstva.

175 Mozija 24:24–25:13
24 In zgodilo se je, da so odpotovali
iz doline in nadaljevali
potovanje v divjini.
25 In potem ko so bili v divjini
dvanajst dni, so prispeli v
zarahemelsko deœelo; in kralj
Mozija jih je prav tako sprejel z
radostjo.
25. POGLAVJE
Mulekovi potomci v Zarahemli postanejo
Nefijci.—Izvedo o Almovem
in o Zenifovem ljudstvu.—Alma
krsti Limhija in vse njegovo
ljudstvo.—Mozija da Almu polnomoçje
za osnovanje Boœje cerkve.
Okrog leta 120 pr. Kr.
In sedaj je dal kralj Mozija
zbrati vse ljudstvo.
2 Sedaj ni bilo tako veliko
nefijskih otrok oziroma veliko
tistih, ki so bili Nefijevi potomci,
kot je bilo Zarahemlovega
ljudstva, ki je bil Mulekov potomec,
in tistih, ki so øli z njim
v divjino.
3Innibilo tako veliko Nefijevega
ljudstva in zarahemelskega
ljudstva, kot je bilo Lamancev;
da, niti pol tako øtevilni niso bili.
4Insedaj se je zbralo vse Nefijevo
ljudstvo in prav tako vse
zarahemelsko ljudstvo in zbrali
so se v dveh skupinah.
5Inzgodilo se je, da je Mozija
svojemu ljudstvu bral in dal
brati Zenifove zapise; da, bral
je zapise Zenifovega ljudstva
od çasa, ko so zapustili zarahemelsko
deœelo, dokler se niso
spet vrnili.
6Inprebral je tudi poroçilo o
Almu in njegovih bratih in o
vseh njihovih stiskah od çasa, ko
so zapustili zarahemelsko deœelo,
do çasa, ko so se spet vrnili.
7Insedaj, ko je bil Mozija z
branjem zapisov konçal, je njegovo
ljudstvo, ki je ostalo v deœeli,
zajelo çudenje in osuplost.
8 Kajti niso vedeli, kaj naj si
mislijo; kajti ko so videli tiste, ki
so bili reøeni iz suœenjstva, jih
je navdala silno velika radost.
9Inspet, ko so pomislili na
svoje brate, ki so jih Lamanci
pobili, jih je navdala potrtost in
to tako, da so potoçili veliko
solza potrtosti.
10 In spet, ko so pomislili na
takojøno Boœjo dobroto in njegovo
moç, da je Alma in njegove
brate reøil iz lamanskih rok in
suœenjstva, so povzdignili glas
in Bogu izrekli zahvalo.
11 In spet, ko so pomislili
na Lamance, ki so bili njihovi
bratje, na njihovo greøno in
omadeœevano stanje, jih je navdala
boleçina in tesnoba glede
dobrobiti njihovih duø.
12 In zgodilo se je, da so bili
tisti, ki so bili otroci Amulona
in njegovih bratov, ki so si bili
za œene vzeli lamanske hçere,
nezadovoljni z ravnanjem svojih
oçetov in se niso veç hoteli
imenovati z oçetovim imenom,
zato so prevzeli Nefijevo ime,
da bi se imenovali Nefijevi otroci
in bili priøteti med tiste, ki
so se imenovali Nefijci.
13 In sedaj je bilo vse zarahemelsko
ljudstvo priøteto k Nefijcem
in to zato ker se kraljestvo
ni preneslo na nikogar drugega
kakor na tiste, ki so bili Nefijevi
potomci.

Mozija 25:14–26:4 176
14 In sedaj se je zgodilo, ko je
Mozija prenehal ljudstvu govoriti
in brati, je œelel, naj ljudstvu
govori tudi Alma.
15 In Alma jim je govoril, ko
so se zbrali v velike skupine in
øel je od ene skupine do druge,
pridigajoç ljudem kesanje in
vero v Gospoda.
16 In opominjal je Limhijevo
ljudstvo in svoje brate, vse te,
ki so bili reøeni iz suœenjstva,
naj pomnijo, da je bil Gospod
tisti, ki jih je reøil.
17 In zgodilo se je, potem ko je
bil Alma ljudi pouçeval veliko
tega in ko jim je bil prenehal
govoriti, se je kralj Limhi œelel
krstiti; in krstiti se je œelelo tudi
vse njegovo ljudstvo.
18 Zato je øel Alma v vodo in
jih krstil; da, krstil jih je tako,
kakor je v Mormonovih vodah
krstil svoje brate; da, in kolikor
jih je krstil, toliko jih je pripadalo
Boœji cerkvi; in to zavoljo
njihove vere v Almove besede.
19 In zgodilo se je, da je kralj
Mozija Almu dovolil, da je po
vsej zarahemelski deœeli ustanovil
cerkve; in dal mu je moç,
da je v vsaki cerkvi posvetil
duhovnike in uçitelje.
20 To je bilo sedaj storjeno, ker
je bilo tako veliko ljudi, da jih
en uçitelj ni mogel vseh voditi;
niti niso vsi mogli sliøati Boœje
besede na enem zboru;
21 zato so se zbrali v razliçnih
skupinah, ki so se imenovale
cerkev; vsaka cerkev je imela
svoje duhovnike in svoje uçitelje
in vsak duhovnik je pridigal
besedo tako, kakor mu je bila
predana po Almovih ustih.
22 In tako so bile, dasi je bilo
veliko cerkva, vse ena cerkev,
da, in sicer Boœja cerkev; kajti v
vseh cerkvah se ni pridigalo
drugega kakor kesanje in vero
v Boga.
23 In sedaj je bilo v zarahemelski
deœeli sedem cerkva. In
zgodilo se je, da se je, kdor je bil
œeljan prevzeti Kristusovo ime
oziroma Boœje, pridruœil Boœjim
cerkvam;
24 in imenovali so se Boœje
ljudstvo. In Gospod je nanje izlil
Duha in bili so blagoslovljeni
in v deœeli so uspevali.
26. POGLAVJE
Neverniki v greh zapeljejo veliko
çlanov cerkve.—Almu je obljubljeno
veçno œivljenje.—Tisti, ki
se pokesajo in se krstijo, doseœejo
odpuøçanje.—Çlanom cerkve, ki so
v grehu, ki se pokesajo in priznajo
Almu in Gospodu, bo odpuøçeno;
drugaçe ne bodo priøteti med
ljudstvo cerkve. Med leti 120 in
100 pr. Kr.
Sedaj se je zgodilo, da je bilo
veliko odraøçajoçega rodu, ki
niso mogli razumeti besed kralja
Benjamina, ker so bili v çasu,
ko je govoril svojemu ljudstvu,
majhni otroci; in niso verjeli v
izroçilo svojih oçetov.
2 Niso verjeli, kar je bilo reçenega
o vstajenju mrtvih, niti niso
verjeli o Kristusovem prihodu.
3Insedaj zavoljo svoje nevere
niso mogli razumeti Boœje besede;
in postali so trdosrçni.
4Inniso se hoteli krstiti; niti
se niso hoteli pridruœiti cerkvi.

177 Mozija 26:5–23
In kar zadeva njihovo vero so
bili loçeno ljudstvo in taki so
ostali vse odtlej, in sicer v svojem
mesenem in greønem stanju;
kajti niso klicali h Gospodu,
svojemu Bogu.
5Insedaj, v Mozijevi vladavini
niso bili pol tako øtevilni kot
Boœje ljudstvo; paç pa so postajali
øtevilnejøi zavoljo odpada
med brati.
6 Kajti zgodilo se je, da so z
laskavimi besedami prevarali
veliko teh, ki so bili v cerkvi,
in so bili vzrok, da so ti veliko
greøili; zato je nastala potreba,
da je tiste, ki so greøili, ki so bili
v cerkvi, cerkev opominjala.
7 In zgodilo se je, da so jih
pripeljali pred duhovnike in duhovnikom
so jih predali uçitelji;
in duhovniki so jih privedli
pred Alma, ki je bil véliki duhovnik.
8 Sedaj, kralj Mozija je bil dal
polnomoçje nad cerkvijo Almu.
9Inzgodilo se je, da Alma ni
vedel, kaj naj z njimi; proti njim
pa je bilo veliko priç; da, ljudje
so priøli in obilo priçevali o njihovih
kriviçnostih.
10 Sedaj, v cerkvi se ni bilo
poprej zgodilo niç takønega;
zato je bil Alma v duhu nemiren
in jih je dal privesti pred kralja.
11 In kralju je rekel: Glej, tukaj
jih je veliko, ki smo jih pripeljali
predte, ki so jih bratje obtoœili,
da, in zalotili so jih pri raznolikih
kriviçnostih. In za svoje
kriviçnosti se ne kesajo; zato
smo jih privedli predte, da jim
boø sodil po njihovih zloçinih.
12 Kralj Mozija pa je Almu
rekel: Glej, jaz jim ne sodim;
zato jih predajam v tvoje roke,
da jim boø sodil ti.
13 In sedaj je bil Almov duh
spet nemiren; in øel je in vpraøal
Gospoda, kaj naj napravi glede
te zadeve, kajti bal se je, da bi v
Boœjih oçeh ne napravil nápak.
14 In zgodilo se je, potem ko
je bil Bogu izlil vso svojo duøo,
da je k njemu priøel Gospodov
glas, rekoç:
15 Blagor ti, Alma, in blagor
tem, ki so se krstili v Mormonovih
vodah. Blagor ti zavoljo
tvoje silne vere v same besede
mojega sluœabnika Abinadija.
16 In blagor njim zavoljo silne
vere v same besede, katere si
jim govoril ti.
17 In blagor ti, ker si med tem
ljudstvom ustanovil cerkev; in
priznal jih bom in moje ljudstvo
bodo.
18 Da, blagor temu ljudstvu,
ki je voljno nositi moje ime; kajti
v mojem imenu bodo poklicani;
in moji so.
19 In ker si me vpraøal glede
prestopnika, blagor ti.
20 Moj sluœabnik si; in s teboj
se zaveœem, da boø imel veçno
œivljenje; in sluœil mi boø in øel
v mojem imenu in boø zbral
moje ovce.
21 In ta, ki bo sliøal moj glas,
bo moja ovca; in tega boø sprejel
v cerkev in tega bom sprejel tudi
sam.
22 Kajti glej, to je moja cerkev;
kdor se bo krstil, se bo krstil v
kesanje. In kogar boø sprejel,
bo verjel v moje ime; in temu
bom rade volje odpustil.
23 Kajti jaz sem ta, ki nase
prevzema grehe sveta; kajti

Mozija 26:24–39 178
jaz sem ta, ki jih je ustvaril; in
jaz sem ta, ki zagotovi temu, ki
verjame do konca, mesto na
moji desnici.
24 Kajti glej, v mojem imenu
so poklicani; in çe me bodo
poznali, bodo vstali in bodo za
vekomaj imeli mesto na moji
desnici.
25 In zgodilo se bo, ko bo zadonela
druga trobenta, da bodo
potem tisti, ki me niso nikoli
poznali, vstali in stopili predme.
26 In potem bodo vedeli, da
sem jaz Gospod, njihov Bog, da
sem njihov Odkupitelj; ampak
ne bodo hoteli biti odkupljeni.
27 In potem jim bom priznal,
da jih nisem nikoli poznal; in
odøli bodo v veçni ogenj, pripravljen
za hudiça in njegove
angele.
28 Zato ti povem, da tega, ki
ne bo hotel sliøati mojega glasu,
tega ne boø sprejel v mojo cerkev,
kajti njega poslednji dan
ne bom sprejel.
29 Zato ti pravim: Pojdi; in
kdor greøi proti meni, temu boø
sodil glede na grehe, ki jih je
zagreøil; in çe se bo svojih grehov
spovedal pred teboj in menoj
in se v srcu iskreno pokesal,
temu boø odpustil in prav tako
mu bom odpustil sam.
30 Da, in kolikorkrat se bo moje
ljudstvo pokesalo, tolikokrat jim
bom odpustil njihove prestopke
proti meni.
31 In tudi vi si boste med
seboj odpuøçali prestopke; kajti
resniçno vam povem, ta, ki ne
odpusti prestopkov svojemu
bliœnjemu, ko reçe, da se kesa,
ta si je nakopal obsodbo.
32 Sedaj ti pravim: Pojdi; in
kdor se svojih grehov ne bo pokesal,
ta ne bo priøtet k mojemu
ljudstvu; in tega se boste drœali
od tega çasa dalje.
33 In zgodilo se je, ko je bil
Alma te besede sliøal, da jih je
zapisal, da bi jih imel in da bi
ljudstvu te cerkve lahko sodil
po Boœjih zapovedih.
34 In zgodilo se je, da je Alma
øel in sodil tistim, ki so jih bili
zalotili pri kriviçnosti, po Gospodovi
besedi.
35 In kdor se je pokesal za svoje
grehe in se jih spovedal, tega
so priøteli med ljudstvo cerkve;
36 in tiste, ki svojih grehov niso
priznali in se niso pokesali svoje
kriviçnosti, teh niso priøteli
med ljudstvo cerkve in njihova
imena so bila izbrisana.
37 In zgodilo se je, da je Alma
upravljal vse cerkvene zadeve;
in spet je napoçil mir in v
cerkvenih zadevah so zaçeli
silno uspevati in budno stopati
pred Bogom, veliko so jih sprejeli
in jih veliko krstili.
38 In sedaj, vse to so storili
Alma in njegovi sodelavci, ki
so bili bedeli nad cerkvijo in
hodili v marljivosti in v vsem
pouçevali Boœjo besedo in trpeli
vsakovrstne stiske, ker so jih
preganjali vsi tisti, ki niso pripadali
Boœji cerkvi.
39 In opominjali so brate; in
tudi sami so bili opominjani,
vsakdo z Boœjo besedo glede
na svoje grehe oziroma glede
na grehe, ki jih je bil zagreøil,
in Bog jim je zapovedal, naj
molijo brez predaha in se za
vse zahvaljujejo.

179 Mozija 27:1–11
27. POGLAVJE
Mozija prepove preganjanje in zaukaœe
enakost.—Alma mlajøi in
øtirje Mozijevi sinovi si prizadevajo
uniçiti cerkev.—Pojavi se
angel in jim ukaœe, naj prenehajo s
svojim zlobnim poçetjem.—Alma
onemi.—Vse çloveøtvo se mora
ponovno roditi, da bo doseglo odreøitev.—Alma
in Mozijevi sinovi
oznanjajo vesele novice. Med leti
100 in 92 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da je
preganjanje, ki so ga neverniki
prizadejali cerkvi, postalo tako
hudo, da je cerkev o zadevi zaçela
godrnjati in se pritoœevati
svojim voditeljem; in pritoœili
so se Almu. In Alma je primer
predloœil kralju Moziju. In
Mozija se je posvetoval s svojimi
duhovniki.
2Inzgodilo se je, da je kralj
Mozija po vsej deœeli razposlal
razglas, da noben nevernik
ne sme preganjati nobenega
od teh, ki so pripadali Boœji
cerkvi.
3Invsem cerkvam je bilo strogo
ukazano, naj med njimi ne
bo preganjanja, da morajo biti
vsi ljudje enakopravni.
4 Naj niti ponosu ne vzviøenosti
ne dovolijo, da bi jim skalila
mir; naj vsak çlovek ceni svojega
bliœnjega kakor samega sebe in
za svoje preœivetje dela s svojimi
lastnimi rokami.
5 Da, in vsi duhovniki in uçitelji
naj za svoje preœivetje delajo
s svojimi lastnimi rokami v vseh
primerih, razen çe bi bilo v bolezni
oziroma v veliki potrebi;
in ker so to delali, so imeli obilje
Boœje milostljivosti.
6Invdeœeli je spet napoçil
velik mir; in ljudje so postajali
zelo øtevilni in razkropili so se
preko meja po obliçju zemlje,
da, na sever in na jug, na vzhod
in na zahod in so na vseh straneh
deœele gradili velika mesta
in vasi.
7InGospod jih je obiskoval in
jim dajal blagostanje in postali
so øtevilno in bogato ljudstvo.
8 Sedaj, Mozijeve sinove se je
priøtevalo med nevernike; in
prav tako se je mednje priøtevalo
enega od Almovih sinov,
ki se je po oçetu imenoval Alma;
vendar je postal zelo zloben in
malikovalski çlovek. In bil je
çlovek veliko besed in je ljudem
govoril zelo laskavo; zato je zapeljal
veliko ljudi, da so delali
takøne kriviçnosti kakor on.
9Inpostal je velikanska ovira v
razcvetu Boœje cerkve; in ljudem
je ukradel srce; med ljudmi je
povzroçal veliko razhajanje; in
sovraœniku Boga je dajal moœnost,
da je nad njimi izvajal moç.
10 In sedaj se je zgodilo, medtem
ko je hodil naokrog, da bi
uniçil Boœjo cerkev, kajti z Mozijevimi
sinovi je skrivoma hodil
naokrog in si prizadeval uniçiti
cerkev in Gospodovo ljudstvo
speljati na kriva pota, kar je bilo
v nasprotju z Boœjimi zapovedmi
oziroma tudi s kraljevimi—
11 in kot sem vam rekel, ko
so hodili naokrog in se upirali
Bogu, glej, se jim je prikazal
Gospodov angel; in spustil se
je kakor v oblaku; in govoril je
kakor z glasom groma, kar je

Mozija 27:12–24 180
bilo vzrok, da se je tresla zemlja,
na kateri so stali;
12 in tako velika je bila njihova
osuplost, da so popadali na
zemljo in niso razumeli besed,
katere jim je govoril.
13 Vendar je spet zaklical, rekoç:
Alma, vstani in stopi naprej,
kajti zakaj preganjaø Boœjo
cerkev? Kajti Gospod je rekel:
To je moja cerkev in jaz jo bom
ustanovil; in niç drugega je ne
bo zruøilo kakor prestopek mojega
ljudstva.
14 In spet, angel je rekel: Glej,
Gospod je usliøal molitve svojega
ljudstva in tudi molitve
svojega sluœabnika Alma, ki je
tvoj oçe; kajti molil je z veliko
vere glede tebe, da bi spoznal
resnico; kajti s tem namenom
sem priøel, da te prepriçam o
Boœji moçi in polnomoçju, da
bodo molitve njegovih sluœabnikov
usliøane po njihovi veri.
15 In sedaj glej, mar lahko
spodbijaø Boœjo moç? Kajti glej,
mar moj glas ne stresa zemlje?
In mar me prav tako ne vidiø
pred seboj? In poslan sem od
Boga.
16 Sedaj ti pravim: Pojdi in se
spomni ujetniøtva svojih oçetov
v helamski deœeli in v nefijski
deœeli; in spomni se, kako velike
reçi je napravil zanje; kajti bili
so v suœenjstvu in reøil jih je.
In sedaj ti pravim, Alma, pojdi
svojo pot in ne prizadevaj si veç,
da bi uniçil cerkev, da bodo
njihove molitve usliøane in to
celo çe sam hoçeø biti izvrœen.
17 In sedaj se je zgodilo, da so
bile to zadnje besede, ki jih je
angel govoril Almu, in je odøel.
18 In sedaj so Alma in tisti, ki
so bili z njim, spet popadali
na zemljo, kajti velika je bila
njihova osuplost; kajti na lastne
oçi so bili videli Gospodovega
angela; in njegov glas je bil
kakor grom, ki je stresal zemljo;
in vedeli so, da ni bilo drugega,
kakor Boœja moç, kar bi lahko
stresalo zemljo in bilo vzrok, da
je trepetala, kot da se bo razklala
na dvoje.
19 In sedaj je bila Almova
osuplost tako velika, da je onemel,
da ni mogel odpreti ust;
da, in postal je slaboten, in sicer
da ni mogel premakniti rok;
zato so ga tisti, ki so bili z njim,
prijeli in ga nemoçnega nesli,
in sicer dokler ga niso poloœili
pred njegovega oçeta.
20 In oçetu so pripovedovali o
vsem, kar se jim je bilo zgodilo;
in oçe se je vzradostil, kajti vedel
je, da je bila Boœja moç.
21 In dal je zbrati mnoœico, da
bi bili priçe, kaj je bil Gospod
napravil za njegovega sina in
tudi za tiste, ki so bili z njim.
22 In dal je zbrati duhovnike;
in zaçeli so se postiti in moliti h
Gospodu, svojemu Bogu, da bi
Almu odprl usta, da bi lahko
govoril in tudi da bi njegovi
udje prejeli moç—da bi se ljudem
odprle oçi, da bi videli in
vedeli o Boœji dobroti in slavi.
23 In zgodilo se je, potem ko
so se bili postili in molili za razmik
dveh dni in dveh noçi, so
Almovi udje prejeli moç in vstal
je in jim zaçel govoriti, roteç
jih, naj jim bo v veliko uteho:
24 Kajti, je rekel, pokesal sem
se svojih grehov in Gospod me

181 Mozija 27:25–37
je odreøil; glejte, rodil sem se v
Duhu.
25 In Gospod mi je rekel: Ne
çudi se, da se mora vse çloveøtvo,
da, moøki in œenske, vsi
narodi, rodovi, jeziki in ljudstva,
ponovno roditi; da, roditi se v
Bogu, se spremeniti iz mesenega
in padlega stanja v stanje praviçnosti
in Bog jih odreøi in postanejo
njegovi sinovi in hçere;
26 in tako postanejo nova bitja;
in çe tega ne napravijo, nikakor
ne morejo naslediti Boœjega
kraljestva.
27 Povem vam, çe temu ne
bo tako, morajo biti izvrœeni; in
to vem, ker sem bil sam skoraj
izvrœen.
28 Vendar ko sem prebrodil
veliko stisko in se pokesal na
pragu smrti, se je Gospodu v
milosti zdelo prav, da me potegne
iz veçnega ognja, in rodil
sem se v Bogu.
29 Moja duøa je bila odreøena
grenke muke in spon kriviçnosti.
Bil sem v najtemnejøem
breznu; a sedaj vidim çudovito
Boœjo luç. Mojo duøo je pretreslo
veçno muçenje; a otet sem in
moja duøa ni veç razbolena.
30 Zavraçal sem svojega Odkupitelja
in zanikal sem, kar so
bili govorili naøi oçetje; da pa
bodo sedaj videli, da bo priøel
in da pomni vsako bitje svojega
stvarjenja, se bo prikazal vsem.
31 Da, vsako koleno se bo
upognilo in vsak jezik priznal
pred njim. Da, in sicer poslednji
dan, ko bodo vsi ljudje pristopili,
da jim bo sodil, potem bodo
priznali, da je on Bog; potem
bodo priznali, kateri œivijo brez
Boga v svetu, da je sodba veçne
kazni nad njimi praviçna; in
tresli se bodo in trepetali in lezli
vase pod bliskovitim pogledom
njegovega prodornega oçesa.
32 In sedaj se je zgodilo, da je
Alma od tedaj dalje zaçel pouçevati
ljudi in tiste, ki so bili
z Almom takrat, ko se jim je
prikazal angel, in potovali so
naokrog po vsej deœeli in vsem
ljudem oznanjali, kar so bili sliøali
in videli in v velikih stiskah
so pridigali Boœjo besedo, ko so
jih moçno preganjali tisti, ki so
bili neverniki, in mnogi od njih
so jih udarili.
33 Vkljub vsemu temu pa so
cerkvi dajali veliko tolaœbo in
krepili njihovo vero in jih opominjali
z velikim potrpljenjem
in veliko delali, da so spolnjevali
Boœje zapovedi.
34 In øtirje med njimi so bili
Mozijevi sinovi; in ime jim je
bilo Amon in Aron in Omner in
Himni; tako je bilo ime Mozijevim
sinovom.
35 In potovali so skozi vso zarahemelsko
deœelo, med vsem
ljudstvom, ki je bilo v kraljevini
kralja Mozija, in si goreçe prizadevali
popraviti vse prizadejano,
kar so bili storili cerkvi, in
priznavali svoje grehe in oznanjali
o vsem, kar so bili videli,
in razlagali prerokbe in svete
spise vsem, ki so jih œeleli sliøati.
36 In tako so bili orodje v
Boœjih rokah, da so jih veliko
privedli k spoznanju resnice,
da, k spoznanju o Odkupitelju.
37 In kako blagoslovljeni so!
Kajti oznanjali so mir; oznanjali
so dobre novice o dobrem; in

Mozija 28:1–13 182
izjavljali so ljudem, da Gospod
kraljuje.
28. POGLAVJE
Mozijevi sinovi gredo pridigat
Lamancem.—Z uporabo dveh vidçevih
kamnov Mozija prevede jeredovske
ploøçe. Okrog leta 92 pr. Kr.
Sedaj se je zgodilo, potem ko
so bili Mozijevi sinovi vse to
storili, so jih s seboj vzeli
majhno øtevilo in se vrnili k
svojemu oçetu, kralju, in œeleli,
naj jim dovoli s temi, ki so jih
bili izbrali, iti v nefijsko deœelo,
da bodo pridigali, kar so bili
sliøali, in da bi Boœjo besedo
razglaøali bratom Lamancem—
2dabimorda spoznali Gospoda,
svojega Boga, in jih prepriçali
o kriviçnosti njihovih oçetov;
in da bi bili morda ozdravljeni
sovraøtva do Nefijcev, da bi jih
prav tako privedli k radosti v
Gospodu, njihovem Bogu, da bi
se spoprijateljili in da bi ne bilo
veç sporov v vsej deœeli, ki jo jim
je bil dal Gospod, njihov Bog.
3 Œeleli so torej, da bi se
odreøitev oznanjala vsakemu
bitju, kajti niso mogli prenaøati,
da bi bila kakøna çloveøka
duøa pogubljena; da, in sicer
misli same, da bi kakøna duøa
prenaøala neskonçno muçenje,
so povzroçile, da so se tresli in
trepetali.
4Intako je nanje deloval Gospodov
Duh, kajti bili so najbolj
pokvarjeni med greøniki. In
Gospodu se je v njegovi neskonçni
milosti zdelo prav, da
jim prizanese; vendar so v duøi
zavoljo svojih kriviçnosti trpeli
veliko tesnobo, zelo so trpeli in
se bali, da bi bili za vekomaj
zavrœeni.
5Inzgodilo se je, da so veliko
dni prosili oçeta, da bi lahko øli
v nefijsko deœelo.
6Inkralj Mozija je øel vpraøat
Gospoda, ali naj svoje sinove
pusti iti med Lamance, da bodo
pridigali besedo.
7InGospod je Moziju rekel:
Dovoli jim iti, kajti veliko jih bo
verjelo njihovim besedam in
imeli bodo veçno œivljenje; in
tvoje sinove bom reøil iz rok
Lamancev.
8 In zgodilo se je, da jim je
Mozija dovolil iti in delati,
kakor so prosili.
9Inodpotovali so v divjino, da
bodo øli med Lamance pridigat
besedo; in po tem bom podal
poroçilo o njihovih dejanjih.
10 Sedaj kralj Mozija ni imel
nikogar, komur bi predal kraljestvo,
kajti niti enega sina ni
bilo, ki bi kraljestvo prevzel.
11 Zato je vzel zapise, ki so bili
vrezani na ploøçah iz medenine,
in tudi Nefijeve ploøçe in vse,
kar je bil hranil in ohranjal po
Boœjih zapovedih, potem ko je
prevedel in dal zapisati zapise,
ki so bili na ploøçah iz zlata; ki
so jih bili naøli Limhijevi ljudje,
ki so mu bile izroçene po Limhijevi
roki;
12 in to je storil zavoljo velike
zaskrbljenosti svojega ljudstva;
kajti nadvse so si œeleli izvedeti
o tistem ljudstvu, ki je bilo
pobito.
13 In sedaj, prevedel jih je s
pomoçjo tistih dveh kamnov, ki

183 Mozija 28:14–29:6
sta bila pritrjena v dva obroçka
v okviru.
14 Te reçi so bile torej pripravljene
od zaçetka in so se izroçale
iz roda v rod z namenom, da bi
se prevajali jeziki;
15 in ohranjala in varovala jih je
roka Gospoda, ki bo vsakemu
bitju, ki bo posedovalo deœelo,
razodel kriviçnosti in gnusobe
svojega ljudstva;
16 in kdor ima te reçi, se prav
kakor v starodavnih çasih imenuje
videc.
17 Potem ko je bil torej Mozija
konçal s prevajanjem teh zapisov,
glejte, je to poroçalo o
ljudstvu, ki je bilo pobito, od
çasa, ko so bili pobiti, vse do
gradnje velikega stolpa v çasu,
ko je Gospod zmedel jezike ljudi
in so bili razkropljeni po vsem
zemeljskem obliçju, da, in sicer
od tistega çasa vse nazaj do
Adamovega stvarjenja.
18 To poroçilo je bilo sedaj
vzrok, da je Mozijevo ljudstvo
silno œalovalo, da, navdala jih je
potrtost; vendar jim je dalo veliko
védenja, çesar so se radostili.
19 In to poroçilo bo zapisano
po tem; kajti glejte, potrebno je,
da bi vsi ljudje vedeli za to, kar
je zapisano v tem poroçilu.
20 In sedaj, kakor sem vam
rekel, potem ko je bil kralj
Mozija s tem konçal, je vzel
ploøçe iz medenine in vse, kar
je bil imel, in to predal Almu, ki
je bil Almov sin; da, vse zapise,
in tudi tolmaça, in jih prenesel
nanj in mu ukazal, naj jih vodi
in ohranja in naj prav tako vodi
zapis o tem ljudstvu, in naj se
izroçajo iz enega rodu drugemu,
in sicer kakor so se bile izroçale
vse od çasa, ko je Lehi zapustil
Jeruzalem.
29. POGLAVJE
Mozija predlaga, naj se namesto
kralja izvoli sodnike.—Nepraviçni
kralji ljudstvo vodijo v greh.—
Alma mlajøega glas ljudstva izbere
za vrhovnega sodnika.—Prav tako
je véliki duhovnik v cerkvi.—Alma
starejøi in Mozija umreta. Med
letoma 92 in 91 pr. Kr.
Ko je bil Mozija sedaj to napravil,
je po vsej deœeli med vse
ljudstvo dal razposlati, ker je
œelel poznati njihovo voljo glede
tega, kdo bo njihov kralj.
2Inzgodilo se je, da je glas
ljudstva priøel in se glasil: Œelimo,
naj nam bo Aron, tvoj sin,
za kralja in za vladarja.
3 Sedaj, Aron je bil odøel v
nefijsko deœelo, zato kralj ni
mogel prenesti kraljestva nanj;
Aron kraljestva niti ne bi prevzel;
niti ni bil kraljestva voljan
prevzeti nobeden od Mozijevih
sinov.
4 Zato je kralj Mozija spet razposlal
med ljudstvo; da, in sicer
je med ljudstvo razposlal pisano
besedo. In to so bile besede, ki
so bile zapisane in so se glasile:
5 Glejte, o ljudstvo moje oziroma
bratje moji, kajti cenim vas
kot take, œelim, da bi pretehtali
zadevo, katero ste poklicani pretehtati—saj
œelite imeti kralja.
6 Razglaøam vam torej, da je ta,
kateremu kraljestvo po pravici
pripada, odklonil in kraljestva
ne bo prevzel.

Mozija 29:7–20 184
7Inçebitorej moral biti na
njegovo mesto doloçen drugi,
glejte, se bojim, da bi se med
vami zaçeli prepiri. In kdo ve,
ampak moj sin, kateremu kraljestvo
pripada, bi se lahko ujezil
in odpeljal del tega ljudstva
za seboj, kar bi bilo med vami
vzrok za vojne in prepire, kar
bi bilo vzrok velikemu prelivanju
krvi in izkrivljanju Gospodovih
poti, da, in pogubilo bi
duøe veliko ljudi.
8 Pravim vam torej, bodimo
modri in to premislimo, kajti
nimamo pravice pogubiti mojega
sina, niti bi ne smeli imeti
pravice pogubiti drugega, çe bi
bil doloçen na njegovo mesto.
9Inçebisemoj sin spet obrnil
k svojemu ponosu in puhlostim,
bi preklical, kar je rekel in terjal
pravico do kraljestva, kar bi bilo
vzrok, da bi veliko greøil on in
tudi to ljudstvo.
10 In sedaj bodimo modri in to
priçakujmo in naredimo, kar bo
temu ljudstvu zagotovilo mir.
11 Zato bom preostanek svojih
dni vaø kralj; vendar pa doloçimo
sodnike, da bodo temu
ljudstvu sodili po naøi postavi;
in na novo bomo uredili zadeve
tega ljudstva, kajti za sodnike
bomo doloçili modre moœe, ki
bodo temu ljudstvu sodili po
Boœjih zapovedih.
12 Sedaj, bolje je, da çloveku
sodi Bog kakor çlovek, kajti
Boœje sodbe so vselej praviçne,
çlovekove sodbe pa niso vselej
praviçne.
13 Çe bi bilo zato moœno, da bi
imeli za kralje praviçne moœe,
ki bi uveljavili Boœje postave in
ljudem sodili po njegovih zapovedih,
da, çe bi imeli za kralje
moœe, ki bi delali tako, kakor je
za to ljudstvo moj oçe Benjamin
—vam povem, çe bi bilo temu
vselej tako, potem bi bilo koristno,
da bi vselej imeli kralje,
ki bi vam vladali.
14 In celo jaz sam sem delal z
vso moçjo in sposobnostmi, ki
sem jih posedoval, da bi vas pouçeval
Boœje zapovedi in da bi
v vsej deœeli vzpostavil mir, da
bi ne bilo vojn, niti sporov, niti
tatvin, niti plenjenja, niti ubijanja,
niti nikakrøne kriviçnosti;
15 in kdor je bil kriviçen, tega
sem kaznoval glede na zloçin,
ki ga je zagreøil, po postavi, ki
so nam jo dali naøi oçetje.
16 Sedaj vam povem, ker vsi
ljudje niso praviçni, ni dobro,
da bi imeli kralja oziroma kralje,
da bi vam vladali.
17 Kajti glejte, kolikøno kriviçnost,
ki je storjena, povzroçi en
zloben kralj, da, in kako veliko
uniçenje!
18 Da, spomnite se kralja Noeta,
njegove zlobe in njegovih
gnusob in tudi zlobe in gnusob
njegovega ljudstva. Glejte kako
veliko uniçenje je priølo nadnje;
in zavoljo svojih kriviçnosti
so bili prav tako privedeni v
suœenjstvo.
19 In çe bi ne bilo poseganja
njihovega vsemodrega Stvarnika,
in to zavoljo njihovega iskrenega
kesanja, bi morali do sedaj
neizogibno ostati v suœenjstvu.
20 A glejte, reøil jih je, ker so
pred njim postali poniœni; in
ker so glasno klicali k njemu,
jih je reøil iz suœenjstva; in tako

185 Mozija 29:21–33
v vseh primerih dela Gospod
s svojo moçjo med çloveøkimi
otroki in izteza roko usmiljenja
tem, ki vanj zaupajo.
21 In glejte, sedaj vam povem,
kriviçnega kralja ne morete
vreçi s prestola kakor po veliko
prepirih in po velikem prelivanju
krvi.
22 Kajti glejte, v kriviçnosti
ima svoje prijatelje in okrog
sebe ima straœo; in razveljavi
postave teh, ki so pred njim
vladali v praviçnosti; in Boœje
zapovedi potepta pod nogami;
23 in uzakoni postave in jih
razpoølje med ljudstvo, da,
postave po lastni zlobi; in kdor
ne uboga njegovih postav, tega
da ubiti; in kdor se mu bo uprl,
nad té bo poslal vojsko, da se bo
bojevala, in çe jih bo lahko, jih
bo pobil; in tako nepraviçni kralj
izkrivlja poti vse praviçnosti.
24 In sedaj, glejte, vam povem,
ni dobro, da bi nad vas priøle
takøne gnusobe.
25 Zato naj vam glas tega
ljudstva izbere sodnike, da
vam bodo sodili po postavah,
ki so vam jih dali naøi oçetje, ki
so pravilne in katere jim je dala
Gospodova roka.
26 Sedaj, ni v navadi, da bi
glas ljudstva œelel kar koli v
nasprotju s tem, kar je prav; je
pa v navadi za manjøi del
ljudstva, da œeli, kar ni prav;
zato se boste tega drœali in bo
postalo vaø zakon—da boste
svoj posel izvajali po glasu
ljudstva.
27 In çe pride ças, da bo glas
ljudstva izbral kriviçnost, potem
je ças, da bodo nad vas
priøle Boœje sodbe; da, potem je
ças, ko vas bo obiskal z velikim
uniçenjem, in sicer kakor je to
deœelo obiskoval doslej.
28 In sedaj, çe imate sodnike
in vam ne sodijo po postavi, ki
so jo prejeli, lahko doseœete, da
jim bo sodil viøji sodnik.
29 Çe vam viøji sodniki ne
sodijo praviçnih sodb, boste
dosegli, da se bo zbralo majhno
øtevilo niœjih sodnikov in ti
bodo sodili viøjim sodnikom
glede na glas ljudstva.
30 In zapovedujem vam, da
boste to delali v strahu pred
Gospodom; in zapovedujem
vam, da boste to delali in da ne
boste imeli kralja; çe bo to
ljudstvo greøilo in bilo kriviçno,
bo odgovornost nad njihovimi
lastnimi glavami.
31 Kajti glejte, povem vam,
kriviçnost njihovih kraljev je
bila vzrok, da je veliko ljudi
greøilo; zato bo odgovornost za
njihove kriviçnosti nad glavami
njihovih kraljev.
32 In sedaj œelim, da v tej
deœeli te neenakosti ne bi bilo
veç, zlasti med tem mojim
ljudstvom; œelim pa, da bo ta
deœela deœela svobode in da
vsak çlovek lahko uœiva svoje
pravice in tudi privilegije tako
dolgo, kot se zdi Gospodu dobro,
da lahko œivimo v deœeli in
jo dedujemo, da, in sicer tako
dolgo kot bo katero od naøega
potomstva ostalo na obliçju te
deœele.
33 In veliko veç jim je zapisal
kralj Mozija in jim razkril vse
preizkuønje in teœave praviçnega
kralja, da, vse duøevne muke

Mozija 29:34–46 186
zavoljo ljudstva in tudi vse godrnjanje
ljudstva kralju; in vse
to jim je razloœil.
34 In povedal jim je, da tega ne
bi smelo biti, paç pa naj breme
pride nad vse ljudstvo, da bo
vsak çlovek prenaøal svoj del.
35 In prav tako jim je razodel
vse neugodne plati, pod
katerimi so delali, ko so imeli
nepraviçnega kralja, ki jim je
vladal;
36 da, vse njegove kriviçnosti
in gnusobe in vse vojne in
spore in prelivanja krvi in tatvine
in plenjenja in predajanja
vlaçugarstvu in vsakovrstne
kriviçnosti, katerih ni moç naøteti—govoreç
jim, da tega ne bi
smelo biti, da je bilo izrecno
odvratno za Boœje zapovedi.
37 In sedaj se je zgodilo, potem
ko je bil kralj Mozija to razposlal
med ljudi, da jih je resnica
njegovih besed prepriçala.
38 Zato so opustili œelje po kralju
in postali silno neuçakani, da
bi vsakdo po vsej deœeli imel
enakovredne moœnosti; da, in
vsakdo je izrazil pripravljenost
odgovarjati za svoje grehe.
39 Zato se je zgodilo, da so se
v skupinah zbrali po vsej deœeli,
da bi se izrekli o tem, kdo
naj bodo njihovi sodniki, da jim
bodo sodili po postavi, ki so jo
dobili; in bili so silno radostni
zavoljo svobode, ki jim je bila
dovoljena.
40 In njihova ljubezen do
Mozija je postajala moçnejøa;
da, cenili so ga bolj kot katerega
koli drugega çloveka; kajti nanj
niso gledali kot na tirana, ki si
je prizadeval za dobiçkom, da,
za tistim pohlepom, ki pokvari
duøo; kajti od njih ni zahteval
bogastva, niti se ni bil radostil
v prelivanju krvi; paç pa je
bil v deœeli vzpostavil mir in
svojemu ljudstvu je bil dovolil,
da so bili reøeni vsakrønega
suœenjstva; zato so ga cenili, da,
silno, neizmerno.
41 In zgodilo se je, da so doloçili
sodnike, da so jim vladali
oziroma da so jim sodili po
postavi; in to so napravili po
vsej deœeli.
42 In zgodilo se je, da so Alma
doloçili za prvega glavnega
sodnika, ker je bil tudi véliki
duhovnik, ker mu je njegov
oçe predal sluœbo in ker je nanj
prenesel nadzorstvo glede vseh
zadev cerkve.
43 In sedaj se je zgodilo, da
je Alma hodil po Gospodovih
poteh in je spolnjeval njegove
zapovedi in sodil praviçne sodbe;
in v deœeli je vladal nepretrgan
mir.
44 In tako se je po vsej zarahemelski
deœeli zaçela vladavina
sodnikov med vsemi ljudmi,
ki so se imenovali Nefijci; in
Alma je bil prvi in vrhovni
sodnik.
45 In sedaj se je zgodilo, da
je njegov oçe umrl, ko je bil
star osemdeset in dve leti in
œivel je, da bi izpolnil Boœje
zapovedi.
46 In zgodilo se je, da je v tridesetem
in tretjem letu svoje
vladavine umrl tudi Mozija, ko
je bil star øestdeset in tri leta;
vsega skupaj je bilo petsto in
devet let od çasa, ko je Lehi
zapustil Jeruzalem.

187 Mozija 29:47–Alma 1:6
47 In tako se je konçala vladavina
kraljev nad Nefijevim
ljudstvom; in tako so se konçali
Almovi dnevi, ki je bil ustanovitelj
njihove cerkve.
Almova knjiga
ALMOV SIN
Poroçilo od Alma, ki je bil Almov sin, ki je bil prvi in vrhovni
sodnik nad Nefijevim ljudstvom in tudi véliki duhovnik v
Cerkvi. Poroçilo o vladanju sodnikov in o vojnah in prepirih med
ljudstvom. In tudi poroçilo o vojni med Nefijci in Lamanci po
Almovem zapisu, ki je bil prvi in vrhovni sodnik.
1. POGLAVJE
Nehor pouçuje laœne nauke, ustanovi
cerkev, vpelje kvaziduhovniøtvo
in ubije Gideona.—Usmrtijo ga
zavoljo njegovih zloçinov.—Med
ljudstvom se razøirijo kvaziduhovniøtva
in preganjanja.—Duhovniki
se sami preœivljajo, ljudje
skrbijo za revne in Cerkev uspeva.
Med leti 91 in 88 pr. Kr.
SEDAJ se je zgodilo, da je v
prvem letu vladanja sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom,
od tedaj ko je kralj Mozija øel po
poti vsega zemeljskega, vojskujoç
dobro vojno, pokonçno
hodeç pred Bogom, ne da bi za
seboj pustil koga kraljevati na
svojem mestu; vendar je bil
uvedel postave in ljudstvo jih je
priznavalo; zato so bili obvezani
œiveti po postavah, ki jih je bil
predpisal.
2 In zgodilo se je, da so v
prvem letu Almovega vladanja
na sodnem stolu predenj pripeljali
çloveka, da mu bo sodil,
çloveka, ki je bil velik in je bil
poznan po svoji veliki moçi.
3Inhodil je bil med ljudstvom,
pridigajoç jim, kar je imenoval
Boœjo besedo, izvajajoç pritisk
na cerkev; razglaøajoç ljudem,
da bi morali preœivljati vsakega
duhovnika in uçitelja; in
naj ne bi delali s svojimi rokami,
paç pa naj bi jih ljudstvo
podpiralo.
4Inprav tako je ljudem priçeval,
da bo na poslednji dan
odreøeno vse çloveøtvo in da se
jim ni potrebno bati ne trepetati,
paç pa naj dvignejo glave in se
radostijo; kajti Gospod je bil
ustvaril vse ljudi in bo prav tako
vse ljudi odkupil; in na koncu
bodo vsi ljudje imeli veçno
œivljenje.
5Inzgodilo se je, da je toliko
pouçeval o tem, da jih je veliko
verjelo njegovim besedam, in
sicer tako veliko, da so ga zaçeli
podpirati in mu dajati denar.
6Inzaçel je postajati vzviøen
v ponosu svojega srca in nositi
zelo draga oblaçila, da, in glede

Alma 1:7–20 188
na svoje pridiganje, je celo zaçel
ustanavljati cerkev.
7Inzgodilo se je, ko je hodil
pridigat tistim, ki so verjeli
njegovi besedi, je sreçal çloveka,
ki je pripadal Boœji cerkvi, da,
in sicer enega od uçiteljev; in z
njim se je zaçel hudo prepirati,
da bi odvedel ljudi iz cerkve; moœ
pa se mu je zoperstavil, opominjajoç
ga z Boœjimi besedami.
8 Sedaj, moœu je bilo ime Gideon;
in bil je tisti, ki je bil orodje
v Boœjih rokah, ko je Limhijevo
ljudstvo reøil iz suœenjstva.
9 Ker se mu je torej Gideon
zoperstavil z Boœjimi besedami,
se je na Gideona razsrdil in
izvlekel meç in mu zaçel zadajati
udarce. Sedaj, ker so Gideona
mnoga leta upognila, se zato
ni mogel zoperstaviti njegovim
udarcem, zato je pod meçem
umrl.
10 In moœa, kateri ga je ubil,
so ljudje iz cerkve prijeli in ga
pripeljali pred Alma, da mu bo
sojeno za zloçine, ki jih je bil
zagreøil.
11 In zgodilo se je, da je stal
pred Almom in se zagovarjal z
veliko drznostjo.
12 Alma pa mu je rekel: Glej,
to je prviç, ko je bilo med to
ljudstvo vpeljano kvaziduhovniøtvo.
In glej, nisi kriv samo
kvaziduhovniøtva, paç pa si si
ga prizadeval vsiliti z meçem;
in kjer se bo kvaziduhovniøtvo
temu ljudstvu vsiljevalo, se bo
to konçalo z njihovim docelim
propadom.
13 In prelil si kri praviçnega
çloveka, da, çloveka, ki je med
tem ljudstvom napravil veliko
dobrega; in çe bi ti prizanesli,
bi se nam maøçevalo in bi njegova
kri priøla nad nas.
14 Zato si obsojen na smrt po
postavi, ki nam jo je dal Mozija,
naø zadnji kralj; in to ljudstvo
jo je priznalo; zato mora to
ljudstvo po njej œiveti.
15 In zgodilo se je, da so
ga zgrabili; in ime mu je bilo
Nehor; in odvedli so ga na vrh
hriba Manti in tam je bil primoran,
oziroma bolje, med nebesi
in zemljo je priznal, da je bilo
to, kar je bil pouçeval ljudi, v
nasprotju z Boœjo besedo; in
tam je utrpel sramotno smrt.
16 Vendar to ni napravilo konca
øirjenju kvaziduhovniøtva v
deœeli; kajti bilo jih je veliko, ki
so imeli radi puhlosti sveta in
so hodili naokrog, pridigajoç
laœne nauke; in to so delali
zavoljo bogastva in çasti.
17 Vendar si niso drznili lagati,
da se ne bi razvedelo, iz strahu
pred postavo, kajti laœnivce so
kaznovali; zato so se pretvarjali,
da so pridigali po svojem verovanju;
in sedaj, postava ni nad
nikomer imela moçi glede njegovega
verovanja.
18 In iz strahu pred postavo si
niso drznili krasti, kajti takøne
so kaznovali, niti si niso drznili
ropati niti ubijati, kajti tega, ki
je ubijal, so kaznovali s smrtjo.
19 A zgodilo se je, da je, kdor
koli ni pripadal Boœji cerkvi,
zaçel preganjati tiste, ki so Boœji
cerkvi pripadali in so bili nase
prevzeli Kristusovo ime.
20 Da, preganjali so jih in jih
œalili z vsakovrstnimi besedami
in to zavoljo njihove poniœnosti;

189 Alma 1:21–32
ker niso bili ponosni v svojih
lastnih oçeh in ker so med seboj
delili Boœjo besedo brez denarja
in brez cene.
21 Sedaj, ljudje v cerkvi so
imeli strogo postavo, da se
nihçe, ki pripada cerkvi, ne sme
dvigniti in preganjati tistih, ki
niso pripadali cerkvi, in da med
njimi ne sme biti preganjanja.
22 Vendar jih je bilo med njimi
veliko, ki so bili ponosni in so se
zaçeli vroçe prepirati s svojimi
nasprotniki prav do udarcev; da,
med seboj so se tepli s pestmi.
23 To je bilo sedaj v drugem
letu Almove vladavine in je v
cerkvi povzroçilo veliko stisko;
da, za cerkev je bilo to vzrok
velike preizkuønje.
24 Kajti veliko jih je postalo
trdosrçnih in njihova imena
so bila izbrisana, da se jih
ni veç omenjalo med Boœjim
ljudstvom. In prav tako jih je
veliko odstopilo.
25 To je bila sedaj velika preizkuønja
za tiste, ki so ostajali
trdni v veri; vendar so stanovitno
in neomajno spolnjevali
Boœje zapovedi in s potrpeœljivostjo
so prenaøali preganjanje,
ki jim je bilo naloœeno.
26 In ko so duhovniki pustili
svoje delo, da bi z ljudmi delili
Boœjo besedo, so ljudje prav
tako pustili svoja opravila, da
bi Boœjo besedo sliøali. In ko so
bili duhovniki z njimi prenehali
deliti Boœjo besedo, so se vsi
spet marljivo vrnili k svojim
opravilom; in duhovnik se ni
cenil za veç od svojih posluøalcev,
kajti pridigar ni bil niç boljøi
od posluøalca, niti ni bil uçitelj
niç boljøi od uçenca; in tako so
bili vsi enakovredni in vsi so
delali, vsakdo po svoji moçi.
27 In delili so od svojega imetja,
vsakdo po tem, kar je imel, s
siromaønimi in pomoçi potrebnimi
in bolnimi in prizadetimi;
in niso nosili dragih oblaçil,
vendar so bili urejeni in lepi.
28 In tako so uvedli cerkvene
zadeve; in tako je vkljub vsem
preganjanjem med njimi spet
napoçil nepretrgan mir.
29 In sedaj, zavoljo stanovitnosti
cerkve so silno bogateli,
ker so imeli obilje vsega, kar so
potrebovali—obilje drobnice in
goveda in pitançkov vsake vrste
in prav tako obilje œita in zlata
in srebra in dragocenosti in
obilje svile in tanko tkanega
platna in vsakovrstnega preprostega
blaga.
30 In tako v svojih uspevajoçih
okoliøçinah niso odpravili
nikogar, ki je bil gol, ali ki je bil
laçen, ali ki je bil œejen, ali ki je
bil bolan, ali ki ni imel jesti; in
srca niso predajali bogastvu;
zato so bili velikoduøni do vseh,
tako do starih kot do mladih,
tako do zasuœnjenih kot do svobodnih,
tako do moøkih kot do
œensk, bodisi zunaj cerkve ali v
cerkvi, ne da bi delali razlike
med tistimi, ki so potrebovali
pomoç.
31 In tako so uspevali in postali
zdaleç premoœnejøi od tistih, ki
niso pripadali njihovi cerkvi.
32 Kajti tisti, ki niso pripadali
njihovi cerkvi, so se vdajali
çarovniøtvu in malikovanju oziroma
brezdelnosti in çençam in
zavidanju in zdraham; noøenju

Alma 1:33–2:11 190
dragih oblaçil; povzdigovanju
v ponosu svojih lastnih oçi; preganjanju,
laganju, tatvinam,
ropanju, vlaçugarstvu in umorom
in vsakovrstnim hudobijam;
vendar so morali postavo
uveljavljati pri vseh tistih, ki
so jo prekrøili, kolikor je bilo
mogoçe.
33 In zgodilo se je, ker so tako
nad njimi izvajali postavo, je
vsakdo pretrpel, glede na to,
kar je bil storil, da so se bolj
umirili in si niso drznili zagreøiti
nobene hudobije, da se ne
bi razvedelo; zato je bilo med
Nefijevim ljudstvom do petega
leta vladavine sodnikov zelo
mirno.
2. POGLAVJE
Amlisi si prizadeva postati kralj in
glas ljudstva ga zavrne.—Njegovi
privrœenci ga postavijo za kralja.
—Amlisijci se vojskujejo z Nefijci
in so poraœeni.—Lamanci in Amlisijci
zdruœijo sile in so poraœeni.
—Alma ubije Amlisija. Okrog leta
87 pr. Kr.
In zgodilo se je v zaçetku petega
leta njihove vladavine, da so se
med ljudmi zaçeli prepiri; kajti
neki çlovek, ki se je imenoval
Amlisi, ki je bil zelo prekanjen
çlovek, da, moder çlovek kar
zadeva modrost sveta in je
pripadal redu çloveka, ki je z
meçem ubil Gideona, ki je bil
po postavi usmrçen—
2taAmlisi je bil sedaj s svojo
prekanjenostjo za seboj odpeljal
veliko ljudi; in sicer toliko
da so postajali zelo moçni; in
zaçeli so si prizadevati, da bi
Amlisija postavili za kralja nad
ljudstvom.
3Tojesedaj vznemirilo ljudi
iz cerkve in tudi vse tiste, ki jih
Amlisi s svojim prepriçevanjem
ni odpeljal za seboj; kajti vedeli
so, da se mora po njihovi postavi
takøna reç uvesti po glasu
ljudstva.
4Çebibilo zato mogoçe, da bi
si Amlisi pridobil glas ljudstva,
bi jim, ker je bil hudoben çlovek,
kratil pravice in privilegije v
cerkvi; kajti njegova namera je
bila uniçiti Boœjo cerkev.
5Inzgodilo se je, da so se ljudje
po vsej deœeli zbrali, vsak glede
na svoje miøljenje, bodisi za oziroma
proti Amlisiju, v razliçnih
telesih, hudo priçkajoç se in strahotno
prepirajoç se med seboj.
6Intako so se zbrali, da bi o
zadevi glasovali; in to so predloœili
sodnikom.
7Inzgodilo se je, da se je glas
ljudstva izrekel proti Amlisiju,
da ni bil postavljen za kralja
nad ljudstvom.
8Tojesedaj povzroçilo veliko
radost v srcu tistih, ki so bili
proti njemu; toda Amlisi je v
tistih, ki so mu bili naklonjeni,
podœgal jezo do tistih, ki mu
niso bili naklonjeni.
9 In zgodilo se je, da so se
zbrali in so Amlisija posvetili za
kralja.
10 Ko so sedaj Amlisija postavili
za kralja, jim je ukazal, naj
proti svojim bratom primejo za
oroœje; in to je storil, da bi si jih
podvrgel.
11 Sedaj, Amlisijevo ljudstvo
se je razloçevalo z Amlisijevim

191 Alma 2:12–24
imenom, ker so se imenovali
Amlisijci: in preostali so se
imenovali Nefijci oziroma Boœje
ljudstvo.
12 Zato se je nefijsko ljudstvo
zavedalo namer Amlisijcev in
zato so se pripravili, da se bodo
z njimi spoprijeli; da, oboroœili
so se z meçi in z zakrivljenimi
sabljami in z loki in s puøçicami
in s kamni in s praçami in z
vsakovrstnim bojnim oroœjem
vseh vrst.
13 In tako so se pripravili,
da se bodo spoprijeli z Amlisijci
v çasu njihovega prihoda. In
postavili so poveljnike in viøje
poveljnike in glavne poveljnike
glede na njihovo øtevilo.
14 In zgodilo se je, da je Amlisi
svoje moœe oboroœil z vsakovrstnim
bojnim oroœjem vseh
vrst; in doloçil je tudi vladarje
in voditelje nad ljudstvom, da
jih bodo vodili v vojni z njihovimi
brati.
15 In zgodilo se je, da so Amlisijci
priøli na hrib Amnihu, ki je
bil vzhodno od reke Sidon, ki je
tekla ob zarahemelski deœeli, in
tam so se zaçeli vojskovati z
Nefijci.
16 Sedaj je Alma, ker je bil
vrhovni sodnik in upravitelj nad
Nefijevim ljudstvom, zato øel s
svojimi ljudmi, da, s poveljniki
in glavnimi poveljniki, da, na
çelu svojih çet v boj z Amlisijci.
17 In Amlisijce so zaçeli pobijati
na hribu vzhodno od
Sidona. In Amlisijci so se bojevali
z Nefijci z veliko moçjo, v
tolikor da je pred Amlisijci
padlo veliko Nefijcev.
18 Vendar je Gospod Nefijcem
okrepil roke, da so v velikem
pokolu pobijali Amlisijce, da so
zaçeli pred njimi beœati.
19 In zgodilo se je, da so Nefijci
ves tisti dan zasledovali Amlisijce
in jih pobijali v velikem
pokolu, v tolikor da je bilo pobitih
Amlisijcev dvanajst tisoç
petsto trideset in dve duøi; in
pobitih Nefijcev je bilo øest tisoç
petsto øestdeset in dve duøi.
20 In zgodilo se je, ko Alma
Amlisijcev ni mogel veç zasledovati,
je ukazal, naj njegovi
ljudje postavijo øotore v dolini
Gideon in dolina se je imenovala
po tistem Gideonu, ki ga je
Nehorjeva roka ubila z meçem;
in v tej dolini so si Nefijci za çez
noç postavili øotore.
21 In Alma je poslal oglednike,
da so sledili preostalim Amlisijcem,
da bi vedeli o njihovih
naçrtih in njihovih nakanah, s
çimer bi se pred njimi zavaroval,
da bi svoje ljudstvo ohranil
pred uniçenjem.
22 Tisti torej, ki jih je bil razposlal
opazovat tabor Amlisijcev,
so se imenovali Zeram in
Amnor in Manti in Limher; ti
so bili tisti, ki so se s svojimi
moœmi odpravili opazovat amlisijski
tabor.
23 In zgodilo se je, da so se
naslednji dan v veliki naglici
vrnili v nefijski tabor, ker so bili
moçno osupli in se jih je bil
polastil velik strah in so rekli:
24 Glejte, sledili smo amlisijskemu
taboru in na svojo veliko
osuplost smo v minonski deœeli
severno od zarahemelske deœele
v smeri nefijske deœele videli
øtevilno lamansko vojsko; in

Alma 2:25–38 192
glejte, Amlisijci so se jim pridruœili;
25 in napadajo naøe brate v
deœeli; in pred njimi beœe proti
naøemu mestu z drobnico in z
œenami in z otroki; in çe se
ne podvizamo, zavzamejo naøe
mesto in pobijejo naøe oçete in
naøe œene in naøe otroke.
26 In zgodilo se je, da je Nefijevo
ljudstvo vzelo øotore in
odpotovalo iz doline Gideon
proti svojemu mestu, ki je bilo
mesto Zarahemla.
27 In glej, ko so øli preko reke
Sidon, so Lamanci in Amlisijci,
ki so bili skoraj tako øtevilni,
kakor je peska v morju, priøli
nadnje, da jih bodo pobili.
28 Ker pa so Nefijci po Gospodovi
roki postali moçni, ker so
bili mogoçno klicali k njemu,
da bi jih reøil iz rok njihovih
sovraœnikov, je zato Gospod
usliøal njihove klice in jim dal
moç in Lamanci in Amlisijci so
padali pred njimi.
29 In zgodilo se je, da se je
Alma z meçem boril z Amlisijem
iz oçi v oçi; in straøno sta se
borila drug z drugim.
30 In zgodilo se je, da je Alma,
ker je bil Boœji çlovek, ker je bil
udejanjal veliko vere, zaklical,
rekoç: O Gospod, bodi milosten
in me pusti pri œivljenju, da bom
lahko orodje v tvojih rokah, da
bom reøil in ohranil to ljudstvo.
31 Ko je bil Alma sedaj te besede
izrekel, se je spet boril z
Amlisijem; in prejel je moç, v tolikor
da je Amlisija z meçem ubil.
32 In boril se je tudi z lamanskim
kraljem; toda lamanski
kralj je izpred Alma pobegnil
nazaj in poslal svoje straœarje,
da so se borili z Almom.
33 Alma pa se je s svojimi straœarji
boril s straœarji lamanskega
kralja, dokler jih ni pobil in jih
potisnil nazaj.
34 In tako je poçistil tla ali bolje
breg, ki je bil na vzhodu reke
Sidon, ko je pometal telesa
Lamancev, ki so bili pobiti, v
sidonske vode, da bi njegovo
ljudstvo tako imelo prostor,
da bi ølo preko in se borilo z
Lamanci in z Amlisijci na zahodni
strani reke Sidon.
35 In zgodilo se je, ko so bili vsi
øli çez reko Sidon, so Lamanci
in Amlisijci zaçeli pred njimi
beœati, dasi so bili tako øtevilni,
da jih ni bilo moç preøteti.
36 In pred Nefijci so pobegnili
proti divjini, ki je bila na zahodu
in na severu, onkraj meja deœele;
in Nefijci so jih z vso moçjo
zasledovali in jih pobijali.
37 Da, spoprijeli so se z njimi
z vseh strani in jih pobijali in jih
preganjali, dokler se niso razkropili
na vzhod in na sever, dokler
niso bili dosegli divjine, ki se je
imenovala Hermonc; in to je
bil del divjine, v kateri so pustoøile
divje in sestradane œivali.
38 In zgodilo se je, da jih je
zavoljo ran v divjini veliko
umrlo in poœrle so jih tiste œivali
in tudi mrhovinarji z neba; in
naøli so njihove kosti in kopiçile
so se po zemlji.
3. POGLAVJE
Amlisijci so se zaznamovali glede
na preroøko besedo.—Lamanci so

193 Alma 3:1–14
bili prekleti zavoljo svojega upora.
—Ljudje si sami prikliçejo svoja
lastna prekletstva.—Nefijci porazijo
øe eno lamansko vojsko. Med
letoma 87 in 86 pr. Kr.
In zgodilo se je, da so se Nefijci,
ki niso padli pod bojnim oroœjem,
potem ko so pokopali tiste,
ki so bili pobiti—sedaj, øtevilo
pobitih ni bilo preøteto zavoljo
njihovega velikanskega øtevila—potem
ko so bili konçali s
pokopavanjem svojih mrtvih,
vsi vrnili v svojo deœelo in v
svojo hiøo in k svoji œeni in k
svojim otrokom.
2 Sedaj, veliko œena in otrok je
bilo pobitih z meçem in prav
tako veliko njihove drobnice
in goveda; in uniçenih je bilo
veliko njihovih œitnih polj, kajti
poteptale so jih çete moœ.
3Insedaj, kolikor je bilo Lamancev
in Amlisijcev, ki so bili
pobiti na bregu reke Sidon, so
jih pometali v sidonske vode;
in glejte, njihove kosti so v
globinah morja in veliko jih je.
4InAmlisijci so se od Nefijcev
razloçevali, saj so si çelo zaznamovali
z rdeço tako kakor
Lamanci; vendar si glav niso
brili kakor Lamanci.
5 Sedaj, Lamanci so imeli pobrite
glave; in bili so goli z izjemo
koœe, ki so si jo opasali okrog
ledij, in tudi oklepa, ki so si ga
opasali, in lokov in puøçic in
kamnov in praç in tako dalje.
6 In koœa Lamancev je bila
temna glede na znamenje, ki
je priølo nad njihove oçete, kar
je bilo prekletstvo nad njimi
zavoljo njihovega prestopka in
njihovega upora proti svojim
bratom, ki so jih sestavljali Nefi,
Jakob in Joœef in Sam, ki so bili
praviçni in sveti moœje.
7Innjihovi bratje so si jih prizadevali
ubiti; zato so bili prekleti;
in Gospod Bog je nadnje
poslal znamenje, da, nad Lamana
in Lemuela in prav tako nad
Izmaelove sinove in Izmaelke.
8Intojebilo storjeno, da bi se
njihovo potomstvo razlikovalo
od potomstva njihovih bratov,
da bi tako Gospod Bog ohranil
svoje ljudstvo, da bi se ne meøali
in verjeli v napaçna izroçila,
kar bi se konçalo z njihovim
propadom.
9Inzgodilo se je, da je, kdor je
svoje potomstvo meøal s tem od
Lamancev, na svoje potomstvo
priklical isto prekletstvo.
10 Kdor je torej dopustil, da so
ga Lamanci odpeljali, je spadal k
njim in doletelo ga je znamenje.
11 In zgodilo se je, da so se
tisti, ki niso verjeli v lamansko
izroçilo, paç pa so verjeli tistim
zapisom, ki so jih prinesli iz
jeruzalemske deœele, in tudi v
izroçilo svojih oçetov, ki so bila
pravilna, ki so verjeli v Boœje
zapovedi in jih spolnjevali, od
tedaj dalje imenovali Nefijci
oziroma Nefijevo ljudstvo—
12 in to so tisti, ki so vodili
zapise, ki govorijo resnico, o
svojem ljudstvu in tudi o lamanskem
ljudstvu.
13 Sedaj se bomo spet vrnili k
Amlisijcem, kajti tudi ti so se
zaznamovali; da, sami so se
zaznamovali, da, in sicer z
rdeçim znamenjem na çelu.
14 Tako se izpolni Boœja beseda,

Alma 3:15–27 194
kajti to so besede, ki jih je rekel
Nefiju: Glej, Lamance sem
preklel in zaznamoval jih bom,
da se bodo oni in njihovo potomstvo
razlikovali od tebe in
tvojega potomstva od tedaj dalje
in za vekomaj, razen çe se
bodo pokesali svoje hudobije
in se obrnili k meni, da bom
milosten z njimi.
15 In spet: Zaznamoval bom
tega, ki bo svoje potomstvo meøal
s tvojimi brati, da bo prav
tako preklet.
16 In spet: Zaznamoval bom
tega, ki se bo bojeval s teboj in
tvojim potomstvom.
17 In spet, pravim, da se ta, ki
odide od tebe, ne bo veç imenoval
tvoje potomstvo; in blagoslovil
bom tebe in vsakogar, ki se
bo imenoval tvoje potomstvo,
od sedaj dalje in za vekomaj; in
to so bile Gospodove obljube
Nefiju in njegovemu potomstvu.
18 Amlisijci torej niso vedeli,
da so spolnjevali Boœjo besedo,
ko so si zaçeli na çelo dajati
znamenje; vendar so se odkrito
uprli Bogu; zato je bilo potrebno,
da jih je doletelo prekletstvo.
19 Sedaj bi œelel, da bi sprevideli,
da so si sami nakopali
prekletstvo; in sicer si tako
vsak, ki je preklet, svoje lastno
prekletstvo nakoplje sam.
20 Sedaj se je zgodilo, da je ne
veliko dni po bitki, ki so jo v
zarahemelski deœeli bojevali
Lamanci in Amlisijci, nad Nefijevo
ljudstvo priøla øe ena lamanska
vojska na istem kraju,
kjer se je prva vojska spoprijela
z Amlisijci.
21 In zgodilo se je, da so poslali
vojsko, da jih bo pregnala
iz deœele.
22 Ker je bil Alma sam sedaj
ranjen, tokrat ni øel v boj nad
Lamance;
23 ampak je nadnje poslal
øtevilno vojsko; in øli so in pobili
veliko Lamancev in preostale
pregnali preko meja svoje deœele.
24 In potem so se spet vrnili in
zaçeli v deœeli vzpostavljati mir
in njihovi sovraœniki jih nekaj
çasa niso veç nadlegovali.
25 Vse to se je sedaj odvijalo,
da, vse te vojne in spori so se
zaçeli in konçali v petem letu
vladavine sodnikov.
26 In v enem letu je bilo na
tisoçe in deset tisoçe duø poslanih
v veçni svet, da bi œeli nagrado
za svoja dela, naj so bila
dobra oziroma naj so bila slaba,
da bi œeli veçno sreço oziroma
veçno bedo glede na duha, kateremu
so zapisali posluønost,
bodisi dobremu duhu oziroma
slabemu.
27 Kajti vsakdo prejme plaçilo
od njega, katerega se odloçi
posluøati in to po besedah preroøkega
duha; zato naj bo po
resnici. In tako se konça peto
leto vladavine sodnikov.
4. POGLAVJE
Alma krsti na tisoçe spreobrnjencev.—V
Cerkev vstopi kriviçnost
in ovira napredovanje Cerkve.—
Nefíha doloçijo za vrhovnega sodnika.—Alma
se kot véliki duhovnik
posveti pridiganju. Med leti
86 in 83 pr. Kr.

195 Alma 4:1–11
Sedaj se je v øestem letu vladavine
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom zgodilo, da v zarahemelski
deœeli ni bilo sporov
niti vojn;
2 toda ljudstvo je bilo prizadeto,
da, hudo prizadeto zavoljo
izgube svojih bratov in tudi zavoljo
izgube drobnice in goveda
in tudi zavoljo izgube œitnih
polj, ki so jih Lamanci poteptali
pod nogami in uniçili.
3Intako velika je bila njihova
stiska, da je imela vsaka duøa
razlog za œalovanje; in verjeli
so, da so bile to Boœje sodbe, ki
so bile poslane nadnje zavoljo
njihove hudobije in njihovih
gnusob; zato se je v njih obudil
spomin na njihovo dolœnost.
4Invveçji meri so zaçeli ustanavljati
cerkev; da, in veliko se
jih je krstilo v sidonskih vodah
in pridruœili so se Boœji cerkvi;
da, krstil jih je Alma, ki ga
je njegov oçe Alma posvetil
za vélikega duhovnika nad
ljudstvom cerkve.
5Inzgodilo se je v sedmem
letu vladavine sodnikov, da je
bilo okrog tri tisoç petsto duø,
ki so se pridruœile Boœji cerkvi
in se krstile. In tako se je konçalo
sedmo leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom;
in ves tisti ças je vladal nepretrgan
mir.
6 In zgodilo se je v osmem
letu vladavine sodnikov, da je
ljudstvo cerkve zaçelo postajati
ponosno zavoljo silnega bogastva
in izvrstne svile in tanko
tkanega platna in zavoljo
veliko drobnice in goveda in
zlata in srebra in vsakovrstnih
dragocenosti, ki so si jih pridobili
z delavnostjo; in z vsem so
se v svojih oçeh povzdigovali v
ponosu, kajti zaçeli so nositi
zelo draga oblaçila.
7Tojebil sedaj vzrok, da je bil
Alma zelo prizadet, da, in veliko
ljudi, ki jih je bil Alma posvetil
za uçitelje in duhovnike in stareøine
v cerkvi; da, veliko jih je
grenko œalovalo zavoljo hudobije,
ki so jo videli, da se je bila
zaçela med njihovim ljudstvom.
8 Kajti videli so in zrli z veliko
potrtostjo, da so se ljudje iz
cerkve zaçeli povzdigovati v
ponosu svojih oçi in srce predajati
bogastvu in puhlostim
sveta, da so se med seboj zaçeli
zaniçevati in zaçeli so preganjati
tiste, ki niso verjeli, po svoji
lastni volji in zadovoljstvu.
9Intako so se v tem osmem
letu vladavine sodnikov med
ljudmi v cerkvi zaçeli veliki prepiri;
da, pojavila so se zavidanja
in zdrahe in zahrbtnost in preganjanja
in ponos, in sicer da je
to preseglo ponos tistih, ki niso
pripadali Boœji cerkvi.
10 In tako se je konçalo osmo
leto vladavine sodnikov; in
hudobija v cerkvi je bila velik
kamen spotike za tiste, ki niso
pripadali cerkvi; in tako je
cerkev zaçela omahovati v napredovanju.
11 In zgodilo se je, v zaçetku
devetega leta je Alma videl hudobijo
v cerkvi in videl je tudi,
da je zgled cerkve zaçel voditi
tiste, ki so bili neverniki, iz enega
dejanja kriviçnosti v drugega,
tako da so si ljudje nakopavali
pogubo.

Alma 4:12–20 196
12 Da, med ljudstvom je videl
veliko neenakost, nekateri so se
povzdigovali v svojem ponosu
in prezirali druge in obraçali
hrbet pomoçi potrebnim, golim
in tistim, ki so bili laçni, in tistim,
ki so bili œejni, in tistim, ki
so bili bolni in v stiski.
13 To je bil sedaj velik razlog za
œalovanje med ljudstvom, medtem
ko so drugi postali poniœni,
podpirajoç te, ki so potrebovali
pomoç, tako da so delili od
svojega imetja siromaønim in
pomoçi potrebnim, hranili laçne
in trpeli vsakovrstne stiske
zavoljo Kristusa, ki bo priøel
glede na prerokbo;
14 priçakujoç tisti dan, da bodo
tako prejeli odpuøçanje grehov,
navdani z veliko radostjo zavoljo
vstajenja mrtvih, po volji in
moçi in odreøitvi Jezusa Kristusa,
iz spon smrti.
15 In sedaj se je zgodilo, da
je Alma, videç stiske poniœnih
Boœjih privrœencev in preganjanja,
ki jim jih je nakopiçil
preostanek njegovega ljudstva,
in videç vso njihovo neenakost,
postal zelo potrt; vendar ga
Gospodov Duh ni zapustil.
16 In izbral je modrega moœa,
ki je bil med stareøinami cerkve,
in mu dal moç po glasu ljudstva,
da bo imel polnomoçje uzakonjati
postave po postavah, ki so
bile dane, in jih uporabljati glede
na hudobijo in zloçine ljudi.
17 Sedaj, temu moœu je bilo
ime Nefíha in doloçen je bil za
vrhovnega sodnika; in sédel je
na sodni stol, da bo ljudstvu
sodil in ga vodil.
18 Sedaj, Alma mu ni dal sluœbe
vélikega duhovnika v cerkvi,
ampak je sluœbo vélikega duhovnika
obdrœal; sodni stol pa
je predal Nefíhu.
19 In to je storil, da bi sam lahko
øel med svoje ljudstvo oziroma
med Nefijevo ljudstvo, da
bi jim pridigal Boœjo besedo, da
bi v njih obudil spomin na njihovo
dolœnost in da bi z Boœjo
besedo z njih odstranil ves ponos
in zvijaçnost in vse spore, ki
so se pojavili med ljudstvom,
ker ni videl druge poti, da bi jih
povrnil na pravo pot, kakor da
je jasno priçeval proti njim.
20 In tako je v zaçetku devetega
leta vladavine sodnikov nad
Nefijevim ljudstvom Alma izroçil
sodni stol Nefíhu in se ves
posvetil vélikemu duhovniøtvu
svetega Boœjega reda, priçevanju
besede po duhu razodetja
in preroøtva.
Besede, ki jih je Alma, véliki
duhovnik po svetem Boœjem
redu, ljudem po vsej deœeli
predajal po mestih in po vaseh.
Obsega 5. poglavje.
5. POGLAVJE
Da bi zasluœili odreøitev, se morajo
ljudje pokesati in spolnjevati zapovedi,
se ponovno roditi, si oçistiti
oblaçila s Kristusovo krvjo, biti
poniœni in sleçi ponos in zavidanje
in delati praviçna dela.—Dobri
pastir kliçe svoje ljudstvo.—Tisti,
ki delajo hudobna dela, so hudiçevi
otroci.—Alma priçuje o resnici
njegovega nauka in ljudem ukaœe,
naj se pokesajo.—Imena praviçnih

197 Alma 5:1–14
bodo zapisana v knjigo œivljenja.
Okrog leta 83 pr. Kr.
Sedaj se je zgodilo, da je Alma
zaçel ljudem predajati Boœjo
besedo najprej v zarahemelski
deœeli in odtod po vsej deœeli.
2Intosobesede, ki jih je govoril
ljudem iz cerkve, ki je bila
ustanovljena v mestu Zarahemla,
po njegovem lastnem zapisu,
rekoç:
3 Ker je mene, Alma, moj oçe,
Alma, posvetil za vélikega
duhovnika vse Boœje cerkve, ker
je imel moç in polnomoçje od
Boga, da je to napravil, glejte,
pravim vam, da je on zaçel ustanavljati
cerkev v deœeli, ki je bila
v nefijskih mejah; da, v deœeli,
ki se je imenovala Mormonova
deœela; da, in svoje brate je
krstil v Mormonovih vodah.
4Inglejte, pravim vam, Boœja
milost in moç sta jih reøili iz rok
ljudstva kralja Noeta.
5 In glejte, po tem so jih v
divjini zasuœnjili Lamanci; da,
pravim vam, bili so v ujetniøtvu
in Gospod jih je spet reøil iz
suœenjstva z moçjo svoje besede;
in privedel nas je v to deœelo
in tudi v tej deœeli smo zaçeli
ustanavljati Boœjo cerkev.
6Insedaj glejte, vam pravim,
bratje moji, vam, ki pripadate
tej cerkvi, ali ste zadostno ohranili
v spominu ujetniøtvo svojih
oçetov? Da, in ali ste zadostno
ohranili v spominu njegovo
milost in veliko potrpeœljivost
z njimi? In øe veç, ali ste zadostno
ohranili v spominu, da
je njihove duøe reøil iz pekla?
7 Glejte, v srcu jih je spremenil;
da, prebudil jih je iz globokega
spanja in prebudili so se v Bogu.
Glejte, bili so sredi teme; vendar
so njihove duøe zasvetile z luçjo
veçne besede; da, obkroœale so
jih spone smrti in verige pekla
in çakala jih je veçna poguba.
8Insedaj vas vpraøam, bratje
moji, so bili mar pogubljeni?
Glejte, povem vam, ne, niso bili.
9Inspet vpraøam, ali so bile
spone smrti pretrgane in verige
pekla, ki jih je obkroœal, ali so
bile razklenjene? Povem vam,
da, bile so razklenjene in v duøi
jim je kipelo in prepevali so o
ljubezni odkupljenja. In povem
vam, da so odreøeni.
10 In sedaj vas vpraøam, pod
kakønimi pogoji so odreøeni?
Da, kakøen povod imajo, da
upajo na odreøitev? Kaj je vzrok,
da so prosti spon smrti, da, in
tudi verig pekla?
11 Glejte, lahko vam povem—
mar ni moj oçe Alma verjel besedam,
ki so jih izrekla Abinadijeva
usta? In mar ni bil sveti
prerok? Mar ni govoril Boœjih
besed in jim je moj oçe Alma
verjel?
12 In po svoji veri se je v srcu
moçno spremenil. Glejte, pravim
vam, da je vse to res.
13 In glejte, besedo je pridigal
vaøim oçetom in v srcu so se
moçno spremenili in postali so
poniœni in zaupali v pravega in
œivega Boga. In glejte, bili so
zvesti do konca; zato so bili
odreøeni.
14 In sedaj, glejte, vas vpraøam,
moji bratje iz cerkve, ali ste se
duhovno rodili v Bogu? Ali je
vaøe obliçje prevzelo njegovo

Alma 5:15–27 198
podobo? Ali ste v srcu izkusili
to mogoçno spremembo?
15 Ali udejanjate vero, da vas
bo ta, ki vas je ustvaril, odkupil?
Ali ste se zazrli predse z oçesom
vere in vidite to umrljivo telo
vstati v neumrljivo in to propadljivost
vstati v nepropadljivost,
da boste stali pred Bogom, da
vam bo sojeno po dejanjih, ki
ste jih storili v umrljivem telesu?
16 Pravim vam, mar si lahko
predstavljate, da sliøite Gospodov
glas, ki vam tistega dne
govori: Pridite k meni, vi blagoslovljeni,
kajti glejte, vaøa
dela na obliçju Zemlje so bila
dela praviçnosti?
17 Ali pa si predstavljate, da
boste tisti dan Gospodu lahko
lagali in rekli—Gospod, naøa
dela na obliçju Zemlje so bila
praviçna dela—in da vas bo
odreøil?
18 Oziroma drugaçe, mar si
lahko predstavljate, da ste pripeljani
pred Boœje sodiøçe z duøo,
polno krivde in obœalovanja,
ker se boste spomnili vse svoje
krivde, da, se boste popolnoma
spomnili vse svoje hudobije,
da, se spomnili, da se niste
zmenili za Boœje zapovedi?
19 Pravim vam, mar se tisti
dan lahko ozrete k Bogu s çistim
srcem in çistimi rokami? Pravim
vam, mar lahko pogledate
navzgor, ker bo na vaøem obliçju
vklesana Boœja podoba?
20 Pravim vam, mar si lahko
mislite, da boste odreøeni, ko
ste dopustili, da ste postali
podloœni hudiçu?
21 Povem vam, tisti dan
boste vedeli, da ne morete biti
odreøeni; kajti nihçe ne more
biti odreøen, razen çe so njegova
oblaçila belo oprana; da, njegova
oblaçila se morajo çistiti,
dokler niso oçiøçena vsakega
madeœa, v krvi tega, o katerem
so govorili naøi oçetje, ki bo
priøel reøit svoje ljudstvo njihovih
grehov.
22 In sedaj vas vpraøam, bratje
moji, kako se bo poçutil kdor
koli izmed vas, çe bo stal pred
Boœjim sodnim stolom, çe bodo
njegova oblaçila umazana s
krvjo in vsakovrstno umazanijo?
Glejte, o çem bo to priçevalo
proti vam?
23 Glejte, mar ne bo priçevalo,
da ste morilci, da, in da ste prav
tako krivi vsakovrstne hudobije?
24 Glejte, bratje moji, mar
predpostavljate, da ima takøni
lahko mesto, da bo sedel v Boœjem
kraljestvu z Abrahamom, z
Izakom in z Jakobom in tudi z
vsemi svetimi preroki, katerih
oblaçila so oçiøçena in so brez
madeœa, çista in bela?
25 Povem vam, ne; razen çe
naøega Stvarnika napravite za
laœnivca od zaçetka oziroma çe
predpostavljate, da je laœnivec
od zaçetka, ne morete predpostavljati,
da takøni lahko dobi
mesto v nebeøkem kraljestvu;
paç pa bo izvrœen, kajti otrok
hudiçevega kraljestva je.
26 In sedaj glejte, povem vam,
bratje moji, çe ste se v srcu
spremenili in çe ste zaçutili, da
œelite peti pesem o ljubezni
odkupljenja, vas bi vpraøal, ali
lahko tako obçutite sedaj?
27 Ali ste hodili, ohranjajoç se
brez krivde pred Bogom? Mar

199 Alma 5:28–43
bi v sebi lahko rekli, çe bi bili v
tem trenutku poklicani umreti,
da ste bili zadostno poniœni?
Da so vaøa oblaçila oçiøçena in
bela zaradi krvi Kristusa, ki bo
svoje ljudstvo priøel odkupit
njihovih grehov?
28 Glejte, ali ste slekli ponos?
Povem vam, çe niste, niste pripravljeni
na sreçanje z Bogom.
Glejte, hitro se morate pripraviti;
kajti nebeøko kraljestvo se
kmalu pribliœa in takøen nima
veçnega œivljenja.
29 Glejte, pravim, ali je kdo
med vami, ki ni slekel zavidanja?
Povem vam, da takøen ni
pripravljen; in œelel bi, da bi se
ta hitro pripravil, kajti ura se
bliœa in ne ve, kdaj pride ças;
kajti tak ni brez krivde.
30 In spet, pravim vam, ali je
kdo med vami, ki se posmehuje
svojemu bratu ali ki mu nalaga
preganjanje?
31 Gorje takønemu, kajti ni
pripravljen in ças se je pribliœal,
ko se mora pokesati ali pa ne
more biti odreøen!
32 Da, in sicer gorje vsem vam
delavcem kriviçnosti; pokesajte
se, pokesajte se, kajti to je govoril
Gospod Bog!
33 Glejte, vsem ljudem poølje
povabilo, kajti ponujene so jim
roke milosti, in govori: Pokesajte
se in sprejel vas bom.
34 Da, govori: Pridite k meni
in jedli boste od sadu drevesa
œivljenja; da, zastonj boste jedli
in pili kruh in vodo œivljenja;
35 da, pridite k meni in prinesite
praviçna dela in ne boste
posekani in vrœeni v ogenj—
36 kajti glejte, ças je blizu, da
ima tisti, ki ne prinaøa dobrega
sadu oziroma ki ne dela praviçnih
del, razlog za tarnanje in
œalovanje.
37 O vi delavci kriviçnosti; vi,
ki se napihujete s puhlostmi sveta,
vi, ki ste izjavljali, da poznate
pota praviçnosti, vendar ste zatavali
kakor ovce brez pastirja,
çeprav je pastir klical za vami
in øe kliçe za vami, vi pa noçete
prisluhniti njegovemu glasu!
38 Glejte, pravim vam, da vas
dobri pastir kliçe; da, in kliçe vas
v svojem imenu, ki je Kristusovo
ime; in çe ne boste prisluhnili
glasu dobrega pastirja, imenu,
s katerim vas pokliçe, glejte,
niste ovce dobrega pastirja.
39 In sedaj, çe niste ovce dobrega
pastirja, iz katere çrede
ste? Glejte, povem vam, da je
hudiç vaø pastir in iz njegove
çrede ste; in sedaj, kdo lahko
to zanika? Glejte, povem vam,
kdor to zanika, je laœnivec in
hudiçev otrok.
40 Kajti povem vam, kar je
dobrega, prihaja od Boga, in kar
je zlega, prihaja od hudiça.
41 Çe çlovek torej prinaøa
dobra dela, prisluhne glasu dobrega
pastirja in mu sledi; kdor
pa prinaøa zla dela, ta postane
hudiçev otrok, kajti njegovemu
glasu prisluhne in mu sledi.
42 In kdor to dela, mora svoje
plaçilo prejeti od njega; zato za
plaçilo prejme smrt glede na to,
kar je praviçno, ker je mrtev za
vsa dobra dela.
43 In sedaj, bratje moji, bi œelel,
da bi me sliøali, kajti govorim
v vnemi svoje duøe; kajti glejte,
govoril sem vam preprosto,

Alma 5:44–53 200
da se ne boste motili, oziroma,
govoril sem vam po Boœjih
zapovedih.
44 Kajti tako sem poklican
govoriti po svetem Boœjem redu,
ki je v Kristusu Jezusu; da, zapovedano
mi je stati in priçevati
temu ljudstvu o tem, kar so
govorili naøi oçetje glede tega,
kar bo priølo.
45 In to ni vse. Mar mislite,
da sam ne vem za to? Glejte,
priçujem vam, da vem, da je to,
o çemer sem govoril, res. In
kako mislite, da vem o gotovosti
tega?
46 Glejte, pravim vam, da mi
je to razodel Sveti Boœji Duh.
Glejte, postil sem se in molil
veliko dni, da bi to sam spoznal.
In sedaj sam vem, da je res;
kajti Gospod Bog mi je to pokazal
po svojem Svetem Duhu; in
to je duh razodetja, ki je v meni.
47 In øe veç, pravim vam, da
mi je bilo tako razodeto, da so
besede, ki so jih govorili naøi
oçetje, govorile resnico, in sicer
po duhu preroøtva, ki je v meni,
kar je tudi preko delovanja
Boœjega Duha.
48 Pravim vam, da sam vem,
da je res, kar koli vam bom rekel
o tem, kar bo priølo; in pravim
vam, da vem, da bo Jezus
Kristus priøel, da, Sin, Oçetov
Edinorojeni, poln milostljivosti
in usmiljenja in resnice. In glejte,
on je ta, ki pride odvzet grehe
sveta, da, grehe vsakogar, ki
vztrajno verjame v njegovo ime.
49 In sedaj vam pravim, da je to
red, v katerega sem poklican,
da, pridigat svojim ljubljenim
bratom, da, in vsakomur, ki
prebiva v deœeli; da, pridigat
vsem, tako starim kot mladim,
tako zasuœnjenim kot svobodnim;
da, vam povem, ki ste v
letih, ki ste srednjih let in odraøçajoçemu
rodu, da, kliçem
jim, da se morajo pokesati in se
ponovno roditi.
50 Da, tako govori Duh: Pokesajte
se, vse ve strani sveta, kajti
nebeøko kraljestvo se je pribliœalo;
da, Boœji Sin pride v slavi,
v moçi, veliçastvu, sili in gospostvu.
Da, moji ljubljeni bratje,
pravim vam, da Duh govori:
Glejte slavo Kralja vse zemlje;
in prav tako bo Kralj nebes zelo
kmalu zasijal med vsemi çloveøkimi
otroki.
51 In Duh mi tudi govori, da,
kliçe mi z mogoçnim glasom,
rekoç: Pojdi in temu ljudstvu
reci: Pokesajte se, kajti çe se
ne pokesate, nikakor ne morete
naslediti nebeøkega kraljestva.
52 In spet, pravim vam, Duh
govori: Glejte, sekira je nastavljena
na korenino drevesa; zato
bo vsako drevo, ki ne bo obrodilo
dobrega sadu, posekano in
vrœeno v ogenj, da, v ogenj, ki ga
ni moç ustaviti, in sicer nepogasljiv
ogenj. Glejte in pomnite,
to je govoril Sveti.
53 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
vam pravim, mar lahko ovrœete
te izjave; da, mar lahko date to
na stran in poteptate Svetega
pod nogami; da, mar se lahko
napihujete v ponosu svojega
srca; da, mar boste øe vedno
vztrajali pri tem, da boste nosili
draga oblaçila in se v srcu predajali
puhlostim sveta, svojemu
bogastvu?

201 Alma 5:54–6:3
54 Da, mar boste vztrajali in
mislili, da ste boljøi od drugih;
da, mar boste vztrajali in preganjali
svoje brate, ki so poniœni
in hodijo glede na sveti Boœji
red, preko katerega so priøli v
cerkev, ker so bili posveçeni
s Svetim Duhom in prinaøajo
dela, ki jih obrodi kesanje—
55 da, in mar boste vztrajali in
obraçali hrbet siromaønim in
pomoçi potrebnim in zadrœevali
svoje imetje pred njimi?
56 In konçno, vsi vi, ki boste
vztrajali v hudobiji, povem vam,
da so to tisti, ki bodo posekani
in vrœeni v ogenj, çe se ne bodo
naglo pokesali.
57 In sedaj pravim vam, vsem
vam, ki œelite slediti glasu
dobrega pastirja, stopite proç
od hudobnih in bodite loçeni in
se ne dotaknite njihove neçistosti;
in glejte, njihova imena
bodo izbrisana, da imena hudobnih
ne bodo priøteta med
imena praviçnih, da se bo
spolnila Boœja beseda, ki jo je
izrekel: Imena hudobnih se
ne bodo meøala z imeni mojega
ljudstva;
58 kajti imena praviçnih bodo
zapisana v knjigo œivljenja in
njim bom dodelil nasledstvo na
moji desnici. In sedaj, bratje
moji, kaj imate reçi proti temu?
Povem vam, çe boste govorili
proti, ni pomembno, kajti Boœja
beseda se mora izpolniti.
59 Kajti kakøen je med vami
pastir, ki ima veliko ovac, na
katere ne pazi, da ne pridejo
volkovi in ne pobijejo drobnice?
In glejte, çe pride v çredo
volk, mar ga ne izœene? Da, in
navsezadnje, çe ga bo lahko, ga
bo ubil.
60 In sedaj vam povem, da
dobri pastir kliçe za vami; in çe
boste prisluhnili njegovemu
glasu, vas bo pripeljal v svojo
çredo in njegove ovce boste; in
zapove vam, da ne dovolite, da
bi med vas priøel sestradan
volk, da bi ne bili pogubljeni.
61 In sedaj vam jaz, Alma,
zapovedujem v jeziku tega, ki
mi je zapovedal, da pozorno
delate po besedah, ki sem vam
jih govoril.
62 Z zapovedjo govorim vam,
ki pripadate cerkvi; in tistim, ki
ne pripadajo cerkvi, govorim s
povabilom, rekoç: Pridite in se
krstite v kesanje, da boste tudi vi
jedli od sadu drevesa œivljenja.
6. POGLAVJE
Cerkev v Zarahemli je preçiøçena in
v njej je vzpostavljen red.—Alma
gre pridigat v Gideon. Okrog leta
83 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, potem ko je
Alma prenehal govoriti ljudem
iz cerkve, ki je bila ustanovljena
v mestu Zarahemla, je s polaganjem
rok posvetil duhovnike
in stareøine glede na Boœji red,
da bodo predsedovali in bedeli
nad cerkvijo.
2Inzgodilo se je, da se je vsak,
ki ni pripadal cerkvi, ki se je
pokesal svojih grehov, krstil v
kesanje in sprejeli so ga v cerkev.
3Inzgodilo se je tudi, da je bil
vsak, ki je pripadal cerkvi, ki se
ni pokesal svoje hudobije in
postal poniœen pred Bogom—

Alma 6:4–7:3 202
mislim na tiste, ki so v srcu postali
vzviøeni—tisti so bili zavrnjeni
in njihova imena so bila
izbrisana, da njihova imena niso
bila priøteta med praviçne.
4Intako so v mestu Zarahemla
zaçeli vzpostavljati cerkveni
red.
5 Sedaj bi œelel, da bi razumeli,
da je bila Boœja beseda dostopna
vsakomur, da nihçe ni bil prikrajøan
za privilegij do zbiranja,
da bi sliøal Boœjo besedo.
6 Vendar je bilo Boœjim otrokom
zapovedano, naj se pogosto
zbirajo in se zdruœujejo v postu
in v mogoçni molitvi za dobrobit
duø tistih, ki niso poznali
Boga.
7Insedaj se je zgodilo, ko je
bil Alma napravil te predpise,
je od njih odøel, da, iz cerkve, ki
je bila v mestu Zarahemla, in je
øel proti vzhodu reke Sidon v
Gideonovo dolino, ker je bilo
tam zgrajeno mesto, ki se je
imenovalo mesto Gideon, ki je
bilo v dolini, ki se je imenovala
Gideon, imenujoç se po çloveku,
katerega je Nehorjeva roka ubila
z meçem.
8 In Alma je øel in zaçel
oznanjati Boœjo besedo v cerkvi,
ki je bila ustanovljena v dolini
Gideon, glede na razodetje, da
je beseda, o kateri so bili govorili
njihovi oçetje, govorila resnico,
in po duhu preroøtva, ki
je bil v njem, glede na priçevanje
o Jezusu Kristusu, Boœjem
Sinu, ki bo priøel odkupit svoje
ljudstvo od njihovih grehov, in
svetem redu, po katerem je bil
poklican. In tako je zapisano.
Amen.
Almove besede, ki jih je predal
ljudem v Gideonu, glede na
njegov lastni zapis.
Obsega 7. poglavje.
7. POGLAVJE
Kristus se bo rodil Mariji.—Razvezal
bo spone smrti in prenaøal
grehe svojega ljudstva.—Tisti, ki
se pokesajo, se krstijo in spolnjujejo
zapovedi, bodo imeli veçno œivljenje.—Umazanost
ne more naslediti
Boœjega kraljestva.—Potrebna je
poniœnost, vera, upanje in dobrotljivost.
Okrog leta 83 pr. Kr.
Glejte, moji ljubljeni bratje, ker
vidim, da mi je bilo dovoljeno
priti k vam, zato vas poskusim
nagovoriti v svojem jeziku; da, s
svojimi lastnimi usti, ker vidim,
da je prviç, da sem vam spregovoril
z besedami svojih lastnih
ust, ker sem bil sveto predan
sodnemu stolu, ker sem bil imel
veliko posla, da nisem mogel
priti k vam.
2Inniti sedaj v tem çasu ne bi
mogel priti, çe bi ne bilo, da sem
sodni stol predal drugemu, da
vlada namesto mene; in Gospod
mi je v veliki milosti dovolil
priti k vam.
3Inglejte, priøel sem, ker sem
moçno upal in si zelo œelel, da
bi ugotovil, da ste bili postali
poniœni pred Bogom in da ste
bili øe nadalje poniœno prosili
za njegovo milostljivost, da bi
ugotovil, da ste pred njim brez
krivde, da bi ugotovil, da niste
v straønem precepu, v katerem
so bili naøi bratje v Zarahemli.

203 Alma 7:4–14
4 A blagoslovljeno bodi ime
Boga, ki mi je dal vedeti, da,
naklonil mi je silno veliko radost,
da vem, da so spet stopili
na pot njegove praviçnosti.
5Inzaupam, glede na Boœjega
Duha, ki je v meni, da se bom
tudi nad vami radostil; vendar
ne œelim, da bi se nad vami
radostil zavoljo velike stiske in
potrtosti, ki sem jo bil izkusil
zavoljo bratov v Zarahemli,
kajti glejte, nad njimi sem se radostil
potem, ko sem prebrodil
veliko stisko in potrtost.
6Aglejte, zaupam, da niste v
stanju take nevere, kot so bili
vaøi bratje; zaupam, da v srcu
niste ponosni; da, zaupam, da
srca niste predajali bogastvu in
puhlostim sveta; da, zaupam,
da ne çastite malikov, paç pa da
çastite pravega in œivega Boga,
z veçno vero priçakujoç odpuøçanje
svojih grehov, katero bo
priølo.
7 Kajti glejte, povem vam,
veliko reçi bo priølo; in glejte,
nekaj je, kar ima veçjo pomembnost
kot vse ostalo—kajti
glejte, ni veç daleç ças, ko
Odkupitelj œivi in pride med
svoje ljudstvo.
8 Glejte, ne pravim, da bo k
nam priøel v çasu svojega bivanja
v svojem zemeljskem tabernaklju;
kajti glejte, Duh mi ni
rekel, da bo temu tako. Kar se
torej tega tiçe, ne vem; toliko pa
vem, da ima Gospod Bog moç
vse napraviti po svoji besedi.
9 A glejte, toliko mi je Duh
povedal, rekoç: Kliçi temu
ljudstvu, rekoç: Pokesajte se
in Gospodu pripravite pot in
hodite po njegovih poteh, ki
so ravne; kajti glejte, nebeøko
kraljestvo se je pribliœalo in
Boœji Sin pride na obliçje
Zemlje.
10 In glejte, rodil se bo Mariji
na jeruzalemskem, ki je deœela
naøih dedov, ker je devica,
dragocena in izvoljena posoda,
katero bo obsençil Sveti Duh
in spoçela bo po njegovi moçi
in rodila sina, da, in sicer
Boœjega Sina.
11 In øel bo dalje in trpel boleçine
in stiske in skuønjave vsake
vrste; in to zato, da se bo
spolnila beseda, ki pravi, da bo
nase prevzel boleçine in bolezni
svojega ljudstva.
12 In nase bo prevzel smrt, da
bo razvezal spone smrti, ki veœejo
njegovo ljudstvo; in nase
bo prevzel njihove slabosti, da
bo poln usmiljenja, po mesu,
da bo po mesu vedel, kako
podpirati svoje ljudstvo glede
na njihove slabosti.
13 Duh torej ve vse; vendar
Boœji Sin po mesu trpi, da bi
nase lahko prevzel grehe svojega
ljudstva, da bi jim z moçjo
svoje odreøitve izbrisal grehe;
in sedaj glejte, to je priçevanje,
ki je v meni.
14 Sedaj vam povem, da se
morate pokesati in se ponovno
roditi; kajti Duh pravi, çe se ne
boste ponovno rodili, ne morete
naslediti nebeøkega kraljestva;
zato pridite in se krstite v kesanje,
da boste umiti svojih grehov,
da boste verovali v Boœje
Jagnje, ki odjemlje grehe sveta,
ki je mogoçno odreøiti in oçistiti
vso nepraviçnost.

Alma 7:15–26 204
15 Da, pravim vam, pridite in
se ne bojte in poloœite na stran
vsak greh, ki vas zlahka napada,
ki vas zveœe v pogubo, da, pridite
in pojdite in svojemu Bogu
pokaœite, da ste se voljni pokesati
svojih grehov in stopiti z njim
v zavezo, da boste spolnjevali
njegove zapovedi in mu to ta
dan priçujete tako, da boste øli
v vode krsta.
16 In kdor bo od sedaj dalje to
delal in spolnjeval Boœje zapovedi,
tisti bo pomnil, da mu pravim,
da, pomnil bo, da sem mu
rekel, da bo imel veçno œivljenje,
glede na priçevanje Svetega
Duha, ki priçuje v meni.
17 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
ali verjamete temu? Glejte, povem
vam, da, vem, da verjamete;
in vem, da verjamete, ker mi
tako priçuje Duh, ki je v meni. In
ker je sedaj vaøa vera glede tega
moçna, da, glede tega, kar sem
govoril, je moja radost velika.
18 Kajti kakor sem vam rekel
od zaçetka, da sem si zelo œelel,
da bi vi ne bili v stanju precepa
kakor vaøi bratje, prav tako sem
spoznal, da je bilo moji œelji
ustreœeno.
19 Kajti vidim, da ste na poti
praviçnosti; vidim, da ste na
poti, ki vodi v Boœje kraljestvo;
da, vidim, da mu ravnate pot.
20 Vidim, da vam je bilo razodeto,
po priçevanju njegove
besede, da ne more hoditi po
izkrivljenih poteh; niti ne odstopa
od tega, kar je rekel; niti se
za las ne obraça z desne na levo
oziroma od tega, kar je prav, k
temu, kar je narobe; zato je njegova
smer eno veçno kroœenje.
21 In ne prebiva v nesvetih
templjih; niti ne more biti umazanost
ali kar koli drugega, kar
je neçisto, sprejeto v Boœje kraljestvo;
zato vam povem, priøel
bo ças, da, in bo na poslednji
dan, da bo ta, ki je umazan, ostal
v svoji umazanosti.
22 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
to sem vam rekel, da bi v vas
prebudil obçutek dolœnosti do
Boga, da boste pred njim hodili
brez krivde, da boste hodili
glede na sveti Boœji red, v katerega
ste bili sprejeti.
23 In sedaj bi œelel, da bi bili
poniœni in podloœni in ljubeznivi;
zlahka usliøali proønje;
polni potrpeœljivosti in velikega
potrpljenja; zmerni v vsem; v
vsakem trenutku marljivo spolnjevali
Boœje zapovedi; prosili
za vse, kar potrebujete, tako za
duhovno kakor za posvetno;
vselej vraçali zahvalo Bogu za
vse, kar prejemate.
24 In glejte, da boste verovali,
upali in bili dobrotljivi in potem
boste vselej opravljali obilje dobrih
del.
25 In naj vas Gospod blagoslovi
in svoja oblaçila ohranjajte
neomadeœevana, da vas bodo
naposled posedli z Abrahamom,
Izakom in Jakobom in s svetimi
preroki, ki so bili, vse odkar se je
zaçel svet, ker bodo vaøa oblaçila
neomadeœevana prav kakor
so neomadeœevana njihova oblaçila,
v nebeøkem kraljestvu,
da ne boste niç veç øli ven.
26 In sedaj, moji ljubljeni
bratje, te besede sem vam govoril
z Duhom, ki priçuje v meni;
in moja duøa se silno radosti

205 Alma 7:27–8:12
zavoljo silne marljivosti in posluønosti,
ki ste jo izkazali moji
besedi.
27 In sedaj, naj Boœji mir poçiva
nad vami in nad vaøimi hiøami
in polji in nad vaøo drobnico in
govedom in nad vsem, kar posedujete,
nad vaøimi œenskami
in vaøimi otroki, po vaøi veri in
dobrih delih od sedaj dalje in
za vekomaj. In tako sem govoril.
Amen.
8. POGLAVJE
Alma pridiga in krøçuje v Meleku.
—VAmoníhu ga zavrnejo in odide.
—Angel mu zapove, naj se vrne in
kliçe ljudi h kesanju.—Sprejme
ga Amulek in obadva pridigata v
Amoníhu. Okrog leta 82 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da se je
Alma vrnil iz gideonske deœele,
potem ko je ljudi v Gideonu
pouçeval o veliko reçeh, ki jih
ni moç zapisati, ko je ustanavljal
cerkveni red, tako kot je bil
doslej storil v zarahemelski
deœeli, da, se je vrnil v svojo hiøo
v Zarahemli, da bi se odpoçil
od dela, ki ga je bil opravljal.
2Intako se je konçalo deveto
leto vladavine sodnikov nad
Nefijevim ljudstvom.
3 In zgodilo se je v zaçetku
desetega leta vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom,
da je Alma od tam odpotoval in
se odpravil na pot v meleøko
deœelo, zahodno od reke Sidon,
na zahodu ob mejah z divjino.
4 In ljudi v meleøki deœeli
je zaçel pouçevati po svetem
Boœjem redu, po katerem je bil
poklican; in zaçel je pouçevati
ljudi po vsej meleøki deœeli.
5Inzgodilo se je, da so ljudje
prihajali k njemu z vseh meja
deœele, ki je mejila z divjino. In
krøçevali so se po vsej deœeli;
6 tako da je, potem ko je bil
svoje delo v Meleku konçal, od
tam odpotoval in potoval tridnevno
potovanje na sever meleøke
deœele; in priøel je v mesto,
ki se je imenovalo Amoníha.
7 Sedaj, med Nefijevim
ljudstvom je bila navada, da so
deœele in mesta in vasi, da, in
sicer vsako vasico, poimenovali
po tistem, ki jo je prvi posedoval;
in tako je bilo v amoníhaøki
deœeli.
8Inzgodilo se je, ko je bil Alma
priøel v mesto Amoníha, jim je
zaçel pridigati Boœjo besedo.
9 Sedaj, Satan se je bil v veliki
meri polastil src ljudi v mestu
Amoníha; zato niso prisluhnili
Almovim besedam.
10 Vendar je Alma v duhu
moçno delal, ko se je v goreçi
molitvi boril pred Bogom, da bi
izlil Duha nad ljudi, ki so bili v
mestu; da bi tudi dovolil, da bi
jih lahko krstil v kesanje.
11 Vendar so postali trdosrçni
in mu rekli: Glej, vemo, da si
Alma; in vemo, da si véliki
duhovnik v cerkvi, ki si jo v
mnogih delih deœele ustanovil
po vaøem izroçilu; in nismo iz
tvoje cerkve in ne verjamemo v
takøno nespametno izroçilo.
12 In sedaj vemo, ker nismo iz
tvoje cerkve, vemo, da nad nami
nimaø moçi; in sodni stol si
predal Nefíhu, zato nisi naø
vrhovni sodnik.

Alma 8:13–28 206
13 Ko so ljudje sedaj to izrekli
in zavrnili vse njegove besede
in ga œalili in pljuvali nanj in ga
dali vreçi iz mesta, je od tamkaj
odøel in se odpravil na potovanje
proti mestu, ki se je imenovalo
Aron.
14 In zgodilo se je, medtem ko
je popotoval tjakaj, upogibajoç
se k tlom zaradi potrtosti in je
bredel skozi veliko stisko in
duøevno tesnobo zavoljo hudobije
ljudi, ki so bili v mestu
Amoníha, se je zgodilo, medtem
ko je Alma potrtost tako upogibala
k tlom, glej, da se je pred
njim pojavil Gospodov angel in
mu rekel:
15 Blagoslovljen bodi, Alma;
zato dvigni glavo in se raduj,
kajti velik razlog imaø za radost;
kajti zvesto si spolnjeval Boœje
zapovedi od trenutka, ko si od
njega prejel prvo sporoçilo. Glej,
jaz sem tisti, ki ti ga je izroçil.
16 In glej, poslan sem, da ti
zapovem, da se vrni v mesto
Amoníha in spet pridigaj ljudem
v mestu; da, pridigaj jim. Da,
reci jim, çe se ne bodo pokesali,
jih bo Gospod Bog pokonçal.
17 Kajti glej, v tem trenutku
preuçujejo, da bi napravili konec
svobodi tvojega ljudstva (kajti
tako govori Gospod), kar je v
nasprotju z zakoni in sodbami in
zapovedmi, ki jih je dal svojemu
ljudstvu.
18 Sedaj se je zgodilo, ko je bil
Alma od Gospodovega angela
sporoçilo prejel, se je naglo vrnil
v amoníhaøko deœelo. In v mesto
je vstopil po drugi poti, da,
po poti, ki je na jugu mesta
Amoníha.
19 In ko je vstopil v mesto, je
bil laçen in nekemu çloveku je
rekel: Ali bi dal jesti poniœnemu
Boœjemu sluœabniku?
20 In moœ mu je rekel: Nefijec
sem in vem, da si sveti Boœji
prerok, kajti ti si çlovek, za katerega
je angel v videnju rekel:
Sprejmi ga. Zato pojdi z menoj
v hiøo in dal ti bom od svoje
hrane; in vem, da boø blagoslov
zame in za mojo hiøo.
21 In zgodilo se je, da ga je
moœ sprejel v svojo hiøo; in moœ
se je imenoval Amulek; in prinesel
je kruha in mesa in postavil
pred Alma.
22 In zgodilo se je, da je Alma
jedel kruh in je bil sit; in blagoslovil
je Amuleka in njegovo hiøo
in se zahvalil Bogu.
23 In potem ko je bil pojedel in
je bil sit, je Amuleku rekel: Jaz
sem Alma in sem véliki duhovnik
v Boœji cerkvi po vsej deœeli.
24 In glej, po duhu razodetja
in preroøtva sem bil poklican
pridigati Boœjo besedo med temi
ljudmi; in bil sem v tej deœeli in
niso me sprejeli, paç pa so me
vrgli ven in bil sem na tem, da
tej deœeli za vselej obrnem hrbet.
25 A glej, zapovedano mi je
bilo, naj se spet obrnem in tem
ljudem prerokujem, da, in priçujem
proti njim glede njihovih
kriviçnosti.
26 In sedaj, Amulek, ker si me
nahranil in me sprejel, si blagoslovljen;
kajti bil sem laçen,
saj se œe veliko dni postim.
27 In Alma je pri Amuleku
ostal veliko dni, preden je zaçel
pridigati ljudem.
28 In zgodilo se je, da so se

207 Alma 8:29–9:8
ljudje øe bolj okrepili v svojih
kriviçnostih.
29 In k Almu je priøla beseda,
rekoç: Pojdi; in reci tudi mojemu
sluœabniku Amuleku, pojdi
in pridigaj tem ljudem, rekoç:
Pokesajte se, kajti tako govori
Gospod, çe se ne boste pokesali,
bom te ljudi obiskal v svoji jezi;
da, in svoje silovite jeze ne bom
odvrnil.
30 In Alma je øel, in tudi Amulek,
med ljudi, da bi jim razglaøala
Boœje besede; in navdal ju
je Sveti Duh.
31 In prejela sta moç, v tolikor
da ju ni bilo moç zapreti v jeço;
niti ni bilo mogoçe, da bi ju kdo
ubil; vendar pa svoje moçi nista
uporabila, dokler nista bila
zvezana z vezmi in vrœena v
jeço. To se je bilo sedaj zgodilo,
da bi Gospod v njiju pokazal
svojo moç.
32 In zgodilo se je, da sta øla in
zaçela pridigati in prerokovati
ljudem z duhom in moçjo, ki
jima jo je dal Gospod.
Almove besede in tudi Amulekove
besede, ki sta jih oznanjala
ljudem, ki so bili v amoníhaøki
deœeli. In tudi v jeço so ju vrgli
in reøila ju je çudeœna Boœja
moç, ki je bila v njiju, glede na
Almov zapis.
Obsega 9. do vkljuçno s 14.
poglavjem.
9. POGLAVJE
Alma ukaœe ljudem v Amoníhu, naj
se pokesajo.—Gospod bo usmiljen
do Lamancev v poslednjih dneh.—
Çe bodo Nefijci zapustili luç, jih
bodo Lamanci pokonçali.—Boœji
Sin bo kmalu priøel.—Odreøil bo
tiste, ki se pokesajo, se krstijo in
verujejo v njegovo ime. Okrog leta
82 pr. Kr.
In spet, ker je meni, Almu, Bog
zapovedal, naj s seboj vzamem
Amuleka in grem spet pridigat
temu ljudstvu oziroma ljudem,
ki so bili v mestu Amoníha, se
je zgodilo, ko sem jim zaçel pridigati,
da so se z menoj zaçeli
prepirati, rekoç:
2 Kdo si? Mar predpostavljaø,
da bomo verjeli priçevanju enega
çloveka, dasi bi nam pridigal,
da bo Zemlja preøla?
3 Niso torej razumeli besed, ki
so jih govorili; kajti niso vedeli,
da bo Zemlja preøla.
4 In prav tako so rekli: Ne
bomo verjeli tvojim besedam, çe
boø prerokoval, da bo to mogoçno
mesto v enem dnevu uniçeno.
5 Niso torej vedeli, da bi Bog
lahko napravil takøna neverjetna
dela, kajti bili so trdosrçno
in trdovratno ljudstvo.
6Inrekli so: Kdo je Bog, da
med te ljudi ne poølje veç pooblaøçencev
kakor enega çloveka,
da bi jim oznanili resnico o tako
velikih in neverjetnih reçeh?
7 In pristopili so, da bi me
zgrabili; a glej, niso me mogli.
In smelo sem stal, da sem jim
oznanil, da, smelo sem jim priçeval,
rekoç:
8 Glejte, o hudobni in izprijeni
rod, kako ste pozabili izroçilo
svojih oçetov; da, kako kmalu
ste pozabili Boœje zapovedi.

Alma 9:9–20 208
9 Mar ne pomnite, da je naøega
oçeta, Lehija, iz Jeruzalema
pripeljala Gospodova roka?
Mar se ne spomnite, da jih je
vse vodil skozi divjino?
10 In mar ste tako kmalu pozabili,
kolikokrat je naøe oçete
reøil iz rok njihovih sovraœnikov
in jih ohranil, da niso bili pokonçani,
in sicer po roki njihovih
lastnih bratov?
11 Da, in çe bi on ne imel neprimerljive
moçi in milosti in
velikega potrpljenja do nas, bi
bili mi dolgo pred tem çasovnim
obdobjem neizogibno izbrisani
z obliçja Zemlje in morda bi bili
zapisani stanju neskonçne bede
in gorja.
12 Glejte, sedaj vam pravim,
da vam zapoveduje, da se pokesate;
in çe se ne boste pokesali,
nikakor ne morete naslediti
Boœjega kraljestva. A glejte, to ni
vse—zapovedal vam je, da se
pokesate ali pa vas bo docela
izbrisal z obliçja Zemlje; da,
obiskal vas bo v svoji jezi in
od svoje silovite jeze se ne bo
odvrnil.
13 Glejte, mar se ne spomnite
besed, ki jih je govoril Lehiju,
rekoç da: Çe boste spolnjevali
moje zapovedi, boste uspevali
v deœeli? In spet, reçeno je,
da: Çe mojih zapovedi ne boste
spolnjevali, boste loçeni od
Gospodove navzoçnosti.
14 Sedaj bi œelel, da bi si vi
zapomnili, çe Lamanci niso
spolnjevali Boœjih zapovedi, so
bili loçeni od Gospodove navzoçnosti.
Sedaj vidimo, da se je
Gospodova beseda v tem potrdila
in Lamanci so bili loçeni od
njegove navzoçnosti od zaçetka
svojih prestopkov v deœeli.
15 Vendar vam povem, da bo
na sodni dan laœe za njih kakor
za vas, çe ostanete v svojih grehih,
da, in sicer bo v tem œivljenju
laœe za njih kakor za vas, çe
se ne pokesate.
16 Kajti veliko obljub je, ki se
nanaøajo na Lamance; kajti izroçilo
njihovih oçetov je vzrok, da
so ostali v stanju nevednosti;
zato bo Gospod do njih usmiljen
in podaljøal njihov obstoj v
deœeli.
17 In v nekem çasovnem obdobju
bodo priøli k njegovi besedi
in bodo vedeli o nepravilnosti
izroçila njihovih oçetov;
in veliko jih bo odreøenih, kajti
Gospod bo usmiljen z vsemi, ki
kliçejo njegovo ime.
18 A glejte, povem vam, çe
boste vztrajali v svoji hudobiji,
vaøi dnevi v deœeli ne bodo
podaljøani, kajti nad vas bodo
poslani Lamanci; in çe se ne
boste pokesali, bodo priøli v
trenutku, ko ne boste vedeli in
boste popolnoma pogubljeni; in
to bo glede na silovito Gospodovo
jezo.
19 Kajti ne bo vam dovolil, da
boste œiveli v svoji kriviçnosti,
da boste pogubljali njegovo
ljudstvo. Povem vam, ne; raje bi
trpel, da bi Lamanci pokonçali
vse njegovo ljudstvo, ki se imenuje
Nefijevo ljudstvo, çe bi bilo
mogoçe, da bi zapadli v greh in
prestopniøtvo, potem ko so bili
imeli tolikøno luç in tolikøno
védenje, ki jim ga je dal Gospod,
njihov Bog;
20 da, potem ko so bili tako

209 Alma 9:21–31
moçno priljubljeno Gospodovo
ljudstvo; da, potem ko so bili
bolj priljubljeni kot vsi drugi narodi,
rodovi, jeziki ali ljudstva;
potem ko jim je bilo vse razodeto
po njihovih œeljah in po njihovi
veri in molitvah, o tem, kar je
bilo, kar je in kar bo priølo;
21 ko jih je obiskal Boœji Duh;
ker so govorili z angeli in ker
jim je govoril Gospodov glas;
in ker so imeli preroøkega duha
in duha razodetja in tudi veliko
darov in dar govora jezikov in
dar pridiganja in dar Svetega
Duha in dar prevajanja;
22 da, in potem ko jih je Bog
reøil iz jeruzalemske deœele z
Gospodovo roko; ker so bili
reøeni pred lakoto in pred boleznijo
in pred vsakovrstnimi
nalezljivimi boleznimi vsake
vrste; in dobili so moç v bitkah,
da bi ne bili pobiti; potem ko so
bili znova in znova reøeni iz suœenjstva
in çuvani in varovani
do sedaj; in uspevali so, dokler
niso obogateli z vsakovrstnimi
reçmi—
23 in sedaj, glejte, povem vam,
çe se bo to ljudstvo, ki je iz
Gospodove roke prejelo tako
veliko blagoslovov, pregreøilo
proti luçi in védenju, ki ga imajo,
vam povem, çe bo temu tako,
çe bodo zapadli v prestopek, bo
zdaleç laœe za Lamance kakor
zanje.
24 Kajti glejte, Gospodove obljube
se nanaøajo na Lamance,
na vas pa se ne, çe krøite; kajti
mar ni Gospod posebej obljubil
in trdno predpisal, da boste, çe
se mu boste uprli, docela izbrisani
z obliçja Zemlje?
25 In sedaj, zavoljo tega, da bi
ne bili pogubljeni, je Gospod
poslal svojega angela, da je
obiskal veliko njegovih ljudi,
oznanjajoç jim, naj gredo in
glasno kliçejo temu ljudstvu,
rekoç: Pokesajte se, kajti nebeøko
kraljestvo se je pribliœalo;
26 in ne veliko dni odslej bo
priøel Boœji Sin v svoji slavi; in
njegova slava bo slava Edinorojenega
Oçetu, ki ga navdaja milostljivost
in enakost in resnica
in navdaja ga potrpeœljivost,
usmiljenje in veliko potrpljenje,
ki hitro usliøi klice svojega
ljudstva in odgovori na njihove
molitve.
27 In glejte, pride odkupit tiste,
ki se bodo krstili v kesanje po
veri v njegovo ime.
28 Zato pripravite Gospodovo
pot, kajti ças se je pribliœal, ko
bodo vsi ljudje œeli plaçilo za
svoja dela glede na to, kakøna
so bila—çe so bila praviçna,
bodo za svojo duøo œeli odreøitev
glede na moç in odreøitev
Jezusa Kristusa; in çe so bila
hudobna, bodo za svojo duøo
œeli pogubljenje glede na moç
in ujetniøtvo hudiça.
29 Sedaj, glejte, to je angelov
glas, ki kliçe ljudem.
30 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
kajti moji bratje ste in morali bi
biti ljubljeni in morali bi prinaøati
dobra dela, ki jih obrodi
kesanje, uvidevøi, da ste v veliki
meri postali trdosrçni do
Boœje besede in uvidevøi, da ste
izgubljeno in padlo ljudstvo.
31 Sedaj, zgodilo se je, ko sem
bil jaz, Alma, te besede izgovoril,
glej, so bili ljudje name besni, ker

Alma 9:32–10:8 210
sem jim rekel, da so trdosrçno
in trdovratno ljudstvo.
32 In ker sem jim prav tako
rekel, da so izgubljeno in padlo
ljudstvo, so bili name jezni in
prizadevali so si, da bi me
zgrabili, da bi me vrgli v jeço.
33 A zgodilo se je, da jim Gospod
ni dovolil, da bi me tistikrat
prijeli in me vrgli v jeço.
34 In zgodilo se je, da je
Amulek øel in stopil naprej in jim
prav tako zaçel pridigati. In sedaj,
vse Amulekove besede niso
zapisane, del njegovih besed pa
je vseeno zapisan v tej knjigi.
10. POGLAVJE
Lehi je Manasejev potomec.—
Amulek ponovno poroça o angelovi
zapovedi, naj skrbi za Alma.—
Molitve praviçnih so razlog, da
je ljudstvu prizaneøeno.—Nepraviçni
pravniki in sodniki polagajo
temelj pogube ljudstva. Okrog leta
82 pr. Kr.
Sedaj, to so besede, ki jih je
Amulek pridigal ljudem, ki so
bili v amoníhaøki deœeli, rekoç:
2 Jaz sem Amulek; sem sin
Gidona, ki je bil sin Izmaela,
ki je bil Aminadijev potomec;
in to je bil isti Aminadi, ki je
razloœil pisanje, ki je bilo na
tempeljskem obzidju, katero je
zapisal Boœji prst.
3InAminadi je bil potomec
Nefija, ki je bil sin Lehija, ki je
priøel iz jeruzalemske deœele,
ki je bil potomec Manaseja, ki je
bil sin Joœefa, ki so ga bratje s
svojimi lastnimi rokami prodali
v Egipt.
4Inglejte, sam prav tako nisem
çlovek majhnega slovesa med
vsemi tistimi, ki me poznate;
da, in glejte, veliko sorodnikov
in prijateljev imam in z delom
svojih rok sem tudi pridobil
veliko bogastvo.
5 Vendar po vsem tem nisem
dosti poznal Gospodovih poti
in njegovih skrivnosti in neverjetne
moçi. Rekel sem, da tega
nisem bil nikoli kaj dosti poznal;
a glejte, motim se, kajti videl
sem veliko njegovih skrivnosti
in njegovo neverjetno moç; da,
in sicer ko je to ljudstvo ohranjal
pri œivljenju.
6 Vendar sem postal trdosrçen,
kajti velikokrat sem bil poklican
in nisem hotel sliøati; zato sem
o tem vedel, vendar nisem hotel
vedeti; zato sem se øe naprej
upiral Bogu v hudobiji svojega
srca, in sicer do çetrtega dne
sedmega meseca, ki je v desetem
letu vladavine sodnikov.
7 Ko sem bil na poti k zelo
bliœnjemu sorodniku, da bi ga
videl, glejte, se mi je prikazal
Gospodov angel in mi rekel:
Amulek, vrni se v svojo hiøo,
kajti dal boø jesti Gospodovemu
preroku; da, svetemu moœu, ki
je izvoljeni Boœji moœ; kajti veliko
dni se je postil zavoljo grehov
tvojega ljudstva in laçen je in
sprejel ga boø v hiøo in mu dal
jesti in blagoslovil bo tebe in
tvojo hiøo; in Gospodovi blagoslovi
bodo poçivali nad teboj
in tvojo hiøo.
8Inzgodilo se je, da sem ubogal
angelov glas in se vrnil proti
svoji hiøi. In ko sem øel tjakaj,
sem naøel moœa, o katerem mi

211 Alma 10:9–20
je angel rekel: Sprejel ga boø v
svojo hiøo—in glejte, to je bil
tisti moœ, ki vam je govoril o
Boœjih reçeh.
9Inangel mi je rekel, da je
svet çlovek: zatorej vem, da je
svet çlovek, ker je to rekel Boœji
angel.
10 In spet, vem, da je to, o çemer
je priçeval, res; kajti glejte,
povem vam, kakor œivi Gospod,
in sicer, tako je poslal svojega
angela, da bi mi bilo to razodeto;
in to je napravil, ko je ta Alma
bival v moji hiøi.
11 Kajti glejte, blagoslovil je
mojo hiøo, blagoslovil je mene
in œenske iz moje hiøe in moje
otroke in mojega oçeta in moje
sorodstvo; da, in sicer, blagoslovil
je vse moje sorodnike in
Gospodov blagoslov je ostal
nad nami glede na besede, ki
jih je izgovoril.
12 In ko je bil sedaj Amulek
te besede izgovoril, so ljudje
osupnili, videç, da je bila veç
kot ena priça, ki je priçevala o
tem, çesar so bili obtoœeni in
tudi o tem, kar bo priølo, glede
na preroøkega duha, ki je bil v
njiju.
13 Vendar jih je bilo med njimi
nekaj, ki so ju mislili izpraøati, da
bi ju morda s svojimi prekanjenimi
zvijaçami ujeli v besedah,
da bi naøli dokaz proti njima,
da bi ju predali svojim sodnikom,
da bi jima bilo po postavi
sojeno in da bi bila usmrçena
oziroma vrœena v jeço glede na
zloçin, ki sta ga prikazala oziroma
sta priçevala proti njim.
14 To so bili sedaj tisti ljudje,
ki so si ju prizadevali ubiti, ki
so bili pravniki, ki so jih ljudje
najeli ali doloçili za izvajanje
postave v çasu sojenja oziroma
ko se je ljudem pred sodniki
sodilo za zloçine.
15 Sedaj, ti pravniki so bili
uçeni v vseh çloveøkih umetnostih
in prekanjenosti; in to jim je
omogoçalo, da so bili spretni v
svojem poklicu.
16 In zgodilo se je, da so zaçeli
Amuleka izpraøevati, da bi ga
tako ujeti v navzkriœje besed
oziroma v nasprotje besed, ki
jih bo izrekel.
17 Torej niso vedeli, da bi
Amulek mogel vedeti o njihovih
nakanah. A zgodilo se je, ko so
ga zaçeli izpraøevati, da je uvidel
njihove misli in jim rekel:
Otihudobni in izprijeni rod,
vi pravniki in licemerci, kajti vi
polagate temelje hudiçu; kajti
zanke in pasti polagate, da bi
ujeli Boœje svéte.
18 Pripravljate naçrte za izkrivljanje
poti praviçnosti in nad
svoje glave kliçete Boœji bes, in
sicer vse do popolnega propada
tega ljudstva.
19 Da, dobro je rekel Mozija,
ki je bil naø zadnji kralj, ko je bil
na tem, da preda kraljestvo, ne
da bi imel koga, komur bi ga
predal, zato je napravil, da bo
to ljudstvo vodil glas ljudstva—
da, dobro je rekel, çe bo priøel
ças, da bo na ljudskem glasovanju
zmagala kriviçnost, to je, çe
bo priøel ças, da bo to ljudstvo
zapadlo v prestopek, bodo zreli
za propad.
20 In sedaj vam pravim, dobro
izreka sodbo Gospod nad vaøimi
kriviçnostmi; praviçen je

Alma 10:21–11:1 212
njegov klic temu ljudstvu po
glasu angelov: Pokesajte se,
pokesajte se, kajti nebeøko kraljestvo
se je pribliœalo.
21 Da, praviçen je njegov klic
po glasu angelov: Priøel bom
med svoje ljudstvo s poøtenostjo
in pravico v rokah.
22 Da, in povem vam, çe bi ne
bilo zavoljo molitev praviçnih,
ki so sedaj v deœeli, da bi bili
celo sedaj popolnoma pogubljeni;
vendar ne bo s poplavo,
kakor je bilo pri ljudeh v Noetovih
dneh, ampak bo z lakoto
in s kugo in meçem.
23 Zavoljo molitev praviçnih
pa vam je prizaneøeno; çe boste
torej iz svoje srede pregnali
praviçne, potem Gospod ne bo
zadrœal svoje roke; ampak bo v
svoji silni jezi priøel nad vas;
potem vas bo udarila lakota in
kuga in meç; in ças pride kmalu,
çe se ne boste pokesali.
24 In sedaj se je zgodilo, da so
bili ljudje na Amuleka øe bolj
jezni in zaklicali so, rekoç: Ta
çlovek œali naøe postave, ki so
praviçne, in naøe modre pravnike,
ki smo jih izvolili.
25 Amulek pa je iztegnil roko
in jim mogoçneje zaklical, rekoç:
Otihudobni in izprijeni rod,
zakaj se je Satan tako moçno
polastil vaøih src? Zakaj se mu
boste predajali, da bo imel nad
vami moç, da vam bo slepil oçi,
da ne boste razumeli besed, ki
so bile izgovorjene glede na
resnico le–teh?
26 Kajti glejte, ali sem priçeval
proti vaøi postavi? Ne razumete;
pravite, da sem govoril proti
vaøi postavi; ampak nisem, paç
pa sem vaøi postavi govoril v
prid, vam v obsodbo.
27 In sedaj, glejte, vam povem,
da temelje, da bo to ljudstvo
pokonçano, zaçnejo polagati
nepraviçni med vaøimi pravniki
in vaøimi sodniki.
28 In sedaj se je zgodilo, ko je
bil Amulek te besede izgovoril,
so ljudje zakriçali proti njemu,
rekoç: Sedaj vemo, da je ta
çlovek hudiçev otrok, kajti lagal
nam je; kajti govoril je proti
naøi postavi. In sedaj pravi, da
ni govoril proti njej.
29 In spet, œalil je naøe pravnike
in naøe sodnike.
30 In zgodilo se je, da so pravniki
v srcu sklenili, da si bodo
to zapomnili v njegovo slabo.
31 In med njimi je bil eden,
ki mu je bilo ime Zezrom. On
je sedaj najglasneje obtoœeval
Amuleka in Alma, ker je bil
eden izmed najbolj izkuøenih
med njimi, ker je imel pri ljudeh
veliko posla.
32 Sedaj, cilj teh pravnikov je
bil, da bi zasluœili; in zasluœili
so glede na svojo zaposlenost.
11. POGLAVJE
Nefijci doloçijo denarni sistem.—
Amulek se prepira z Zezromom.
—Kristus ne bo odreøil ljudi v njihovih
grehih.—Samo tisti, ki nasledijo
nebeøko kraljestvo, so odreøeni.
— Vsi ljudje bodo vstali v nesmrtnost.—Po
vstajenju ni smrti.
Okrog leta 82 pr. Kr.
Sedaj, Mozijeva postava je narekovala,
da mora vsak, ki je
sodnik postave oziroma tisti, ki

213 Alma 11:2–22
so doloçeni za sodnike, prejeti
plaçilo glede na ças, kolikor so
delali, ko so sodili tistim, ki so
jih pripeljali prednje, da jim
bodo sodili.
2 Torej, çe je kdo komu dolgoval
in ni hotel plaçati, so tega,
ki je dolgoval, obtoœili pred
sodnikom; in sodnik je izvêdel
polnomoçje in poslal straœnike,
da so çloveka pripeljali predenj;
in çloveku je sodil po postavi in
dokazih, ki so jih prinesli predenj,
in tako je bil çlovek primoran
plaçati, kar je dolgoval
ali pa so mu odvzeli in ga
izgnali izmed ljudi kot tatu in
roparja.
3 In sodnik je prejel svoje
plaçilo glede na ças—senin
zlata za dan ali senum srebra,
kar je enakovredno seninu zlata;
in to je bilo po postavi, ki so
jo imeli.
4 Sedaj, to so imena razliçnih
kovancev iz zlata in iz srebra
glede na njihovo vrednost. In
imena so jim dali Nefijci, kajti
niso øteli tako kakor Judje, ki so
bili v Jeruzalemu; niti niso merili
tako kakor Judje; ampak so
raçunanje in merjenje spreminjali
glede na miøljenje in okoliøçine
ljudi v vsakem rodu
do vladavine sodnikov, ki jo je
vpeljal kralj Mozija.
5 Vrednotenje je torej tako—
zlat senin, zlat seon, zlat øum in
zlat limnah.
6 Srebrn senum, srebrn amnor,
srebrn ezrom in srebrn onti.
7 Srebrn senum je bil enakovreden
zlatemu seninu in vsak
meri jeçmena in prav tako meri
œita vsake vrste.
8 Vsota zlatega seona je bila
torej dvakratna vrednost senina.
9Inzlat øum je bil dvakratna
vrednost seona.
10 In zlat limnah je bil vrednost
vseh skupaj.
11 In srebrn amnor je veljal
dva senuma.
12 In srebrn ezrom je veljal øtiri
senume.
13 In onti je veljal toliko kakor
vsi skupaj.
14 To je torej vrednost manjøih
øtevil pri vrednotenju—
15 øiblon je polovica senuma;
zato je øiblon pol mere jeçmena.
16 In øiblum je polovica øiblona.
17 In lea je polovica øibluma.
18 To je torej øtetje glede na
njihovo vrednotenje.
19 Antion zlata je torej enakovreden
trem øiblonom.
20 Sedaj, zgolj zato da bi zasluœili,
ker so plaçilo prejemali
glede na zaposlenost, so torej
ljudi podœigali k veseljaçenju in
vsakovrstnim izgredom in hudobiji,
da bi bili zaposleni, da
bi dobili denar glede na toœbe,
ki so jih prinesli prednje; zato
so ljudi podœigali proti Almu
in Amuleku.
21 In ta Zezrom je zaçel izpraøevati
Amuleka, rekoç: Ali mi
boø odgovoril na nekaj vpraøanj,
ki ti jih bom zastavil? Sedaj,
Zezrom je bil çlovek, ki je bil
strokovnjak v hudiçevih zvijaçnostih,
da bi uniçil, kar je bilo
dobro; zato je Amuleku rekel:
Ali boø odgovoril na vpraøanja,
ki ti jih bom zastavil?
22 In Amulek mu je rekel: Da,
çe bo po Gospodovem Duhu, ki

Alma 11:23–41 214
je v meni; kajti niçesar ne bom
rekel, kar je v nasprotju z Gospodovim
Duhom. In Zezrom
mu je rekel: Glej, tukaj je
øest srebrnih ontijev in vse te ti
bom dal, çe boø zanikal obstoj
Najviøjega Bitja.
23 Sedaj je Amulek rekel: O ti
otrok pekla, zakaj me skuøaø?
Mar ne veø, da praviçni ne podleœe
takøni skuønjavi?
24 Mar verjameø, da Boga ni?
Pravim ti, ne, ti veø, da Bog je,
ampak rajøi imaø tistile pohlep
kakor njega.
25 In sedaj si mi pred Bogom
lagal. Praviø mi—poglej teh
øest ontijev, ki imajo veliko
vrednost, dal ti jih bom—ko
je v tvojem srcu, da bi jih zadrœal
pred menoj; in œelel si samo,
da bi jaz zanikal pravega in
œivega Boga, da bi me ti imel
razlog pogubiti. In sedaj, glej,
za to veliko zlo boø prejel svoje
plaçilo.
26 In Zezrom mu je rekel: Praviø,
da pravi in œivi Bog je?
27 In Amulek je rekel: Da, pravi
in œivi Bog je.
28 Sedaj je Zezrom rekel: Ali
jih je veç kakor en Bog?
29 In odgovoril je: Ne.
30 Sedaj mu je Zezrom spet
rekel: Kako to veø?
31 In rekel je: To mi je razodel
angel.
32 In Zezrom je spet rekel:
Kdo je ta, ki bo priøel? Ali je
Boœji Sin?
33 In rekel mu je da.
34 In Zezrom je spet rekel: Ali
bo odreøil svoje ljudstvo v
njihovih grehih? In Amulek je
odgovoril in mu rekel: Povem
ti, da jih ne bo, kajti nemogoçe
mu je zanikati svojo besedo.
35 Sedaj je Zezrom rekel ljudem:
Glejte, da si boste to zapomnili;
kajti rekel je, da je en
sam Bog; vendar pravi, da bo
Boœji Sin priøel, a ne bo odreøil
svojega ljudstva—kakor da bi
imel oblast ukazovati Bogu.
36 Sedaj mu je Amulek spet
rekel: Glej, lagal si, kajti praviø,
da sem govoril, kot da bi bil
imel oblast ukazovati Bogu,
ker sem rekel, da ne bo odreøil
svojega ljudstva v njegovih
grehih.
37 In spet ti pravim, da jih ne
more odreøiti v njihovih grehih;
kajti ne morem zanikati
njegove besede in rekel je, da
niç neçistega ne more naslediti
nebeøkega kraljestva; kako boste
torej odreøeni, çe ne boste nasledili
nebeøkega kraljestva? Torej
v svojih grehih ne morete biti
odreøeni.
38 Sedaj mu je Zezrom spet
rekel: Ali je Boœji Sin sam Veçni
Oçe?
39 In Amulek mu je rekel: Da,
on je sam Veçni Oçe nebes in
Zemlje in vsega, kar je v njiju;
on je zaçetek in konec, prvi in
zadnji;
40 in priøel bo na svet odkupit
svoje ljudstvo; in nase bo prevzel
prestopke tistih, ki verjamejo
v njegovo ime; in to so tisti, ki
bodo œiveli veçno, in drugi
odreøitve niso deleœni.
41 Zato hudobni ostanejo, kot
da bi ne bilo druge odkupitve
kakor le razvezanih spon smrti;
kajti glejte, pride dan, ko bodo
vsi vstali od mrtvih in stali

215 Alma 11:42–12:3
pred Bogom in jim bo sojeno po
njihovih delih.
42 Sedaj, je smrt, ki se imenuje
telesna smrt; in Kristusova smrt
bo razvezala spone te telesne
smrti, da bodo vsi vstali iz te
telesne smrti.
43 Duh in telo se bosta spet
zdruœila v svojo popolno obliko;
tako udje kot sklepi bodo obnovljeni
v pravo obliko, in sicer
kakor smo sedaj v tem çasu; in
privedeni bomo, da bomo stali
pred Bogom z védenjem, in sicer
kakor ga imamo sedaj in jasno se
bomo spomnili vse svoje krivde.
44 Sedaj, te obnove bodo deleœni
vsi, tako stari kakor mladi,
tako zasuœnjeni kakor svobodni,
tako moøki kakor œenske, tako
hudobni kakor praviçni; in niti
toliko kakor las z glave ne bo
izgubljenega, ampak bo vse
obnovljeno v popolno obliko,
kakor je sedaj, oziroma v telo, in
bo privedeno, da bo stalo pred
sodnim stolom Kristusa Sina in
Boga Oçeta in Svetega Duha,
kar je veçni Bog, da jim bo sojeno
po njihovih delih, naj so bila
dobra oziroma naj so bila zla.
45 Sedaj, glejte, govoril sem
vam o smrti zemeljskega telesa
in prav tako o vstajenju zemeljskega
telesa. Povem vam,
da bo to zemeljsko telo vstalo v
neumrljivo telo, to je iz smrti,
in sicer iz prve smrti v œivljenje,
da ne bo veç umrlo; duøa se
bo zdruœila s telesom, da se ne
bosta nikoli loçila; tako v celoti
postaneta duhovna in neumrljiva,
da ne bosta veç videla
propadljivosti.
46 Sedaj, ko je bil Amulek s
temi besedami konçal, so ljudje
spet osupnili in tudi Zezrom
je zaçel trepetati. In tako so se
konçale Amulekove besede oziroma
je to vse, kar sem zapisal.
12. POGLAVJE
Alma se prepira z Zezromom.—
Boœje skrivnosti lahko prejmejo le
zvesti.—Ljudem je sojeno po njihovih
mislih, verovanju, besedah
in delih.—Hudobni bodo utrpeli
duhovno smrt.—Œivljenje na
Zemlji je stanje preizkuønje.—
Naçrt odreøitve prinese vstajenje
in, po veri, odpuøçanje grehov.—
Tisti, ki se pokesa, ima pravico do
milosti preko edinorojenega Sina.
Okrog leta 82 pr. Kr.
Sedaj je Alma, ker je videl, da
so bile Amulekove besede
Zezroma utiøale, kajti uvidel je,
da ga je bil Amulek ujel pri laœi
in goljufanju, da bi ga pogubil,
in ker je videl, da je zaçel trepetati
pod zavestjo svoje krivde, je
odprl usta in mu zaçel govoriti
in potrjevati Amulekove besede
in razlagati øe veç tega in
razkrivati øe veç svetih spisov,
kakor je bil storil Amulek.
2 Sedaj, besede, ki jih je Alma
govoril Zezromu, so sliøali
ljudje, ki so stali naokrog; kajti
mnoœica je bila velika in takole
je govoril:
3 Torej, Zezrom, ker vidiø, da
sva te ujela pri laœi in goljufanju,
kajti nisi lagal samo ljudem,
ampak si prav tako lagal Bogu;
kajti glej, on pozna vse tvoje
misli in vidiø, da nama je njegov
Duh tvoje misli razkril;

Alma 12:4–15 216
4invidiø, da veva, da je bil tvoj
naçrt zelo zahrbten, kakrøna je
zahrbtnost hudiça, da bi lagal
tem ljudem in jih zavajal, da bi
jih naøçuval proti nama, da bi
naju œalili in pregnali—
5tojebil torej naçrt tvojega
nasprotnika in na tebi je izvajal
svojo moç. Sedaj œelim, da bi si
ti zapomnil, da to, kar pravim
tebi, pravim vsem.
6Inglejte, vsem vam pravim,
da je bila to nasprotnikova past,
ki jo je pripravil, da bi te ljudi
ujel, da bi si jih podvrgel, da bi
vas obdal s svojimi verigami,
da bi vas z verigami priklenil
v neskonçno pogubo z moçjo
svojega ujetniøtva.
7Kojebil sedaj Alma te besede
izgovoril, je Zezrom zaçel øe
silneje trepetati, kajti bolj in
bolj je bil prepriçan o Boœji moçi;
in prepriçan je bil tudi, da
imata Alma in Amulek védenje
o njem, kajti prepriçan je bil, da
poznata misli in namere njegovega
srca; saj jima je bila po
preroøkem duhu dana moç, da
sta to vedela.
8InZezrom je pri njiju zaçel
marljivo poizvedovati, da bi øe
veç izvedel o Boœjem kraljestvu.
In Almu je rekel: Kaj pomeni
to, kar je govoril Amulek o
vstajenju mrtvih, da bodo vsi
vstali od mrtvih, tako praviçni
kakor kriviçni, in bodo privedeni,
da bodo stali pred Bogom, da
jim bo sojeno po njihovih delih?
9Insedaj mu je Alma to zaçel
pojasnjevati, rekoç: Mnogim je
dano poznati Boœje skrivnosti;
vendar so pod strogo zapovedjo,
naj ne povedo veç, kakor
le del njegove besede, ki jo da
çloveøkim otrokom glede na
pozornost in marljivost, ki mu
jo naklonijo.
10 In zato bo tisti, ki bo postal
trdosrçen, prejel manjøi del besede;
in temu, ki ne bo postal
trdosrçen, bo dan veçji del
besede, dokler mu ne bo dano
poznati Boœjih skrivnosti, dokler
jih ne pozna v celoti.
11 In tem, ki bodo postali
trdosrçni, tem bo dan manjøi
del besede, dokler o njegovih
skrivnostih ne vedo niçesar; in
potem jih hudiç odpelje v ujetniøtvo
in jih s svojo voljo vodi v
pogubo. To je sedaj to, kar je
bilo miøljeno z verigami pekla.
12 In Amulek je jasno govoril
o smrti in vstajenju iz te umrljivosti
v stanje neumrljivosti in
da bomo privedeni pred Boœji
sodni stol, da nam bo sojeno po
naøih delih.
13 Çe smo bili torej trdosrçni,
da, çe smo bili trdosrçni do besede,
v tolikor da je v nas ni moç
najti, potem bo naøe stanje straøno,
kajti potem bomo obsojeni.
14 Kajti besede nas bodo obsodile,
da, vsa naøa dela nas bodo
obsodila; ne bomo prepoznani
za neomadeœevane; in obsodile
nas bodo tudi naøe misli; in v tem
groznem stanju si ne bomo
drznili pogledati navzgor k
Bogu; in bili bi veseli, çe bi lahko
zapovedali skalam in goram, naj
padejo na nas, da bi nas skrile
pred njegovo navzoçnostjo.
15 A tako ne more biti; pristopiti
moramo in stati pred njim
v njegovi slavi in v njegovi moçi
in v njegovi sili, veliçanstvu in

217 Alma 12:16–26
gospostvu in priznati svojo veçno
sramoto, da so vse njegove
sodbe praviçne; da je praviçen
v vseh svojih delih in da je usmiljen
s çloveøkimi otroki in da
ima vso moç odreøiti vsakogar,
ki verjame v njegovo ime in prinaøa
sad, ki ga obrodi kesanje.
16 In sedaj, glejte, povem vam,
potem pride smrt, in sicer druga
smrt, ki je duhovna smrt; potem
je ças, da bo, kdor umre v svojih
grehih, kar zadeva telesno smrt,
prav tako umrl duhovne smrti;
da, umrl bo kar zadeva to, kar
se tiçe praviçnosti.
17 Potem je ças, ko bo njihovo
muçenje kot jezero ognja in
œvepla, katerega plameni se
dvigajo na veke vekov in potem
je ças, ko bodo priklenjeni k
veçnemu pogubljenju glede na
Satanovo moç in ujetniøtvo, ker
si jih je podjarmil po svoji volji.
18 Potem, povem vam, bodo
kakor da bi odreøitve ne bilo;
kajti po Boœji pravici ne morejo
biti odreøeni; in ne morejo
umreti, ker bodo uvideli, da
propadljivosti ni veç.
19 Sedaj se je zgodilo, ko je bil
Alma te besede prenehal govoriti,
da so ljudje øe bolj osupnili;
20 tam pa je bil neki Antiona,
ki je bil glavni vladar med njimi,
stopil je naprej in mu rekel: Kaj
je to, kar si rekel, da bodo ljudje
vstali od mrtvih in se bodo
spremenili iz tega umrljivega
v neumrljivo stanje, da duøa
nikoli ne more umreti?
21 Kaj pomeni sveti spis, ki
pravi, da je Bog postavil kerube
in ognjen meç na vzhodu
edenskega vrta, da bi naøa prva
starøa ne vstopila in jedla od
sadu drevesa œivljenja in œivela
za vekomaj? In tako vidimo, da
ni bilo nobene moœnosti, da bi
œivela za vekomaj.
22 Sedaj mu je Alma rekel: To
je tisto, kar sem pravkar hotel
razloœiti. Vidimo torej, da je
Adam padel, ker je jedel od
prepovedanega sadu, glede na
Boœjo besedo; in tako vidimo,
da je z njegovim padcem vse
çloveøtvo postalo izgubljeno in
padlo ljudstvo.
23 In sedaj, glejte, povem vam,
çe bi bilo mogoçe, da bi Adam
tisti trenutek jedel od sadu drevesa
œivljenja, da bi smrti ne
bilo in beseda bi bila neveljavna,
kar bi Boga napravilo za laœnivca,
kajti rekel je: Çe boø jedel,
boø zagotovo umrl.
24 In vidimo, da nad çloveøtvo
pride smrt, da, smrt, o kateri je
govoril Amulek, ki je telesna
smrt; vendar je bilo çloveku
dopuøçeno obdobje, v katerem
bi se lahko pokesal; zato je to
œivljenje postalo stanje preizkuønje;
ças, v katerem se pripravljamo,
da se bomo sreçali z
Bogom, ças, da se pripravimo
na neskonçno stanje, o katerem
sva govorila, ki je po vstajenju
mrtvih.
25 Çe bi torej ne bilo naçrta
odkupitve, ki je bil zaçrtan od
osnovanja sveta, bi ne bilo vstajenja
mrtvih; ampak zaçrtan je
bil naçrt odkupitve, ki prinaøa
vstajenje mrtvih, o çemer je bilo
govora.
26 In sedaj, glejte, çe bi bilo
mogoçe, da bi naøa prva starøa
pristopila in jedla z drevesa

Alma 12:27–37 218
œivljenja, bi bila za vekomaj
nesreçna, ker bi ne imela pripravljalnega
stanja in tako bi
bil naçrt odkupitve neuçinkovit
in Boœja beseda bi bila neveljavna,
ker bi ne imela uçinka.
27 A glejte, ni bilo tako; paç pa
je bilo çloveku doloçeno, da
mora umreti; in po smrti mora
priti k sodbi, in sicer prav k tisti
sodbi, o kateri sva govorila,
katera je konec.
28 In potem ko je bil Bog doloçil,
da se mora to çloveku zgoditi,
glejte, potem je videl, da je
bilo dobro, da çlovek ve o tem,
kar jim je bil doloçil;
29 zato je poslal angele, da so
z njimi govorili, ki so napravili,
da so ljudje videli njegovo slavo.
30 In od tistega trenutka dalje
so zaçeli klicati njegovo ime;
zato je Bog govoril z ljudmi in
jim razodeval naçrt odkupitve,
ki je bil pripravljen od osnovanja
sveta; in to jim je razodeval
po njihovi veri in kesanju in njihovih
svetih delih.
31 Zatorej je dal ljudem zapovedi,
ker sta najprej prekrøila
prve zapovedi, kar zadeva to,
kar je posvetno, in ker sta postala
kot bogovi, ker sta prepoznala
dobro od hudega, ker sta
se postavila v stanje delovanja;
oziroma ker sta bila postavljena
v stanje delovanja po lastni volji
in zadovoljstvu, najsi sta delala
húdo ali dobro—
32 zato jima je Bog dal zapovedi,
potem ko jima je razodel
naçrt odkupitve, naj ne delata
hudega, ker je bila kazen za le–
to druga smrt, ki je bila veçna
smrt, kar zadeva praviçnost;
kajti nad takønim naçrt odkupitve
ni imel moçi, kajti dela
praviçnosti niso mogla biti uniçena
glede na najviøjo Boœjo
dobroto.
33 Ampak Bog je poklical ljudi
v imenu svojega Sina (to je bil
naçrt odkupitve, ki je bil zaçrtan),
rekoç: Çe se boste pokesali
in ne boste postali trdosrçni,
potem vam bom izkazal usmiljenje
preko svojega edinorojenega
Sina;
34 zato bo ta, kdor se pokesa
in ne postane trdosrçen, imel
pravico do milosti preko mojega
edinorojenega Sina za odpuøçanje
grehov; in ti bodo stopili
v moj poçitek.
35 In kdor bo postal trdosrçen
in bo kriviçen, glejte, v svojem
besu zapriseœem, da ne bo stopil
v moj poçitek.
36 In sedaj, bratje moji, glejte,
povem vam, çe boste postali
trdosrçni, ne boste stopili v
Gospodov poçitek; zato ga vaøa
kriviçnost izzove, da nad vas
poølje bes kot pri prvem izzivanju,
da, glede na njegovo
besedo pri zadnjem izzivanju
kakor pri prvem, v veçno pogubo
vaøih duø; zato glede na
njegovo besedo v zadnjo smrt
kakor v prvo.
37 In sedaj, bratje moji, ker
vidite, da to vemo in je res, se
pokesajmo in ne postanimo
trdosrçni, da ne bomo izzvali
Gospoda, naøega Boga, da bo
nad nas pritegnil svoj bes v teh
njegovih drugih zapovedih, ki
nam jih je dal; ampak stopimo v
Boœji poçitek, ki je pripravljen
glede na njegovo besedo.

219 Alma 13:1–10
13. POGLAVJE
Moœje so poklicani za vélike duhovnike
zavoljo svoje silne vere in dobrih
del.—Nalogo imajo pouçevati
zapovedi.—Zavoljo praviçnosti
so posveçeni in stopijo v Gospodov
poçitek.—Melkizedek je bil eden
od teh.—Angeli oznanjajo vesele
novice po vsej deœeli.—Razodeli
bodo dejanski Kristusov prihod.
Okrog leta 82 pr. Kr.
In spet, bratje moji, v mislih bi
vas œelel peljati v ças, ko je Gospod
Bog te zapovedi dal svojim
otrokom; in œelel bi, da bi pomnili,
da je Gospod Bog posvetil
duhovnike po svojem svetem
redu, ki je bil po redu njegovega
Sina, da bodo o tem ljudi
pouçevali.
2Intisti duhovniki so bili oddeljeni
po redu njegovega Sina,
tako da bi ljudje vedeli, kako
naj glede odkupitve priçakujejo
njegovega Sina.
3Intakole so bili posveçeni—
poklicani in pripravljeni od osnovanja
sveta po Boœjem predvidevanju
na podlagi njihove
silne vere in dobrih del; sprva
se jim je pustilo izbrati dobro
oziroma zlo; zato ker so izbrali
dobro in udejanjali silno veliko
vero, so poklicani s svetim poklicem,
da, s tistim svetim poklicem,
ki je bil pripravljen z in
glede na pripravljeno odkupitvijo
za takøne.
4Intako so bili poklicani v ta
sveti poklic na podlagi svoje
vere, medtem ko so drugi Boœjega
Duha zavrnili na podlagi
svoje trdosrçnosti in svoje slepomiselnosti,
medtem ko bi
bili prav tako lahko imeli, çe bi
ne bilo zategadelj, velik privilegij
kakor njihovi bratje.
5 Oziroma skratka, sprva so si
bili s svojimi brati na istem; tako
je bil ta sveti poklic pripravljen
od osnovanja sveta za takøne,
ki ne bodo postali trdosrçni in
to je bilo v in preko odkupne
daritve edinorojenega Sina, ki
je bil pripravljen—
6intako poklican s tem svetim
poklicem in posveçen v véliko
duhovniøtvo svetega Boœjega
reda, da bo çloveøke otroke
pouçeval njegove zapovedi, da
bi prav tako stopili v njegov
poçitek—
7tovéliko duhovniøtvo, ki je
bilo po Sinovem redu, po redu,
ki je bil od osnovanja sveta;
oziroma z drugimi besedami
brez zaçetka dni oziroma konca
let, pripravljenem od veçnosti
do vse veçnosti po njegovem
predvidevanju vsega—
8 tako so bili torej posveçeni—
poklicani s svetim poklicem in
posveçeni s sveto uredbo in nase
prevzeli véliko duhovniøtvo
svetega reda, katerega poklic in
uredba in véliko duhovniøtvo so
brez zaçetka oziroma konca—
9 tako so za vekomaj postali
véliki duhovniki po Sinovem
redu, Oçetovem Edinorojencu,
ki je brez zaçetka dni oziroma
konca let, ki je poln milostljivosti,
poøtenosti in resnice. In
tako je. Amen.
10 Sedaj, kot sem rekel glede
svetega reda oziroma tega vélikega
duhovniøtva, jih je bilo
veliko, ki so bili posveçeni in so

Alma 13:11–23 220
postali véliki Boœji duhovniki;
in to je bilo na podlagi njihove
silne vere in kesanja in njihove
praviçnosti pred Bogom, ker so
raje izbirali kesanje in izvajali
praviçnost, kot da bi bili pogubljeni;
11 zato so bili poklicani po
tem svetem redu in so bili posveçeni
in njihova oblaçila so bila
z Jagnjetovo krvjo belo oprana.
12 Ker torej, potem ko so bili
po Svetem Duhu posveçeni, ko
so njihova oblaçila postala bela,
çista in neomadeœevana pred
Bogom, na greh niso mogli gledati
drugaçe kakor z gnusom;
in bilo jih je veliko, izredno silno
veliko, ki so bili oçiøçeni in so
stopili v poçitek Gospoda, svojega
Boga.
13 In sedaj, bratje moji, œelel
bi, da bi postali poniœni pred
Bogom in obrodili sad, ki je
plod kesanja, da bi tudi vi stopili
v njegov poçitek.
14 Da, postanite poniœni, in
sicer kakor ljudje v dneh Melkizedeka,
ki je bil prav tako
véliki duhovnik tistega reda, o
katerem sem govoril, ki je prav
tako prevzel nase véliko duhovniøtvo
za vekomaj.
15 In to je bil tisti Melkizedek,
kateremu je Abraham plaçeval
desetine, da, in sicer, naø oçe
Abraham je plaçeval desetine v
viøini desetega dela vsega, kar
je posedoval.
16 Tako so jim bile torej dane
te uredbe, da bi ljudje na ta
naçin priçakovali Boœjega Sina,
ker je bilo to po njegovem redu
oziroma ker je bil to njegov red,
in da bi se ga veselili zavoljo
odpuøçanja grehov, da bi lahko
stopili v Gospodov poçitek.
17 Sedaj, ta Melkizedek je bil
kralj salemske deœele; in njegovo
ljudstvo se je moçno okrepilo
v kriviçnosti in gnusobah;
da, vsi so bili skrenili; bili so
polni vsakovrstne hudobije;
18 a ker je Melkizedek udejanjal
mogoçno vero in prejel
sluœbo vélikega duhovniøtva
po svetem Boœjem redu, je svojemu
ljudstvu pridigal kesanje.
In glej, pokesali so se; in Melkizedek
je v svojih dneh v deœeli
vzpostavil mir; zato so ga imenovali
princ miru, kajti bil je
salemski kralj; in vladal je pod
svojim oçetom.
19 Sedaj, veliko jih je bilo pred
njim in prav tako jih je bilo
veliko za njim, toda ni ga bilo
mogoçnejøega; zato so ga omenjali
bolj nadrobno.
20 Sedaj mi zadeve ni potrebno
ponavljati, kar sem rekel,
naj zadostuje. Glejte, sveti spisi
so pred vami, çe jih boste popaçili,
bo v vaøo lastno pogubo.
21 In sedaj se je zgodilo, ko jim
je bil Alma te besede izrekel, je
k njim iztegnil roko in zaklical
z mogoçnim glasom, rekoç:
Sedaj je ças za kesanje, kajti dan
odreøitve se pribliœuje;
22 da, in Gospodov glas z usti
angelov to razglaøa vsem narodom;
da, to razglaøa, da bi imeli
vesele novice o veliki radosti;
da, in med vsemi svojimi narodi
oznanja te vesele novice, da, in
sicer tistim, ki so se razkropili
preko meja po obliçju Zemlje;
zatorej so priøle do nas.
23 In razodete so nam bile z

221 Alma 13:24–14:3
jasnimi izrazi, da bi razumeli,
da se ne moremo motiti; in to
zato ker smo popotniki v tuji
deœeli; zato smo naøli veliko
naklonjenost; kajti te vesele novice
so nam bile razglaøane v
vseh delih naøega vinograda.
24 Kajti glejte, v tem çasu jih
angeli v naøi deœeli oznanjajo
mnogim; in to je z namenom, da
se çloveøki otroci v srcu pripravijo,
da bodo sprejeli njegovo
besedo v çasu njegovega prihoda
v njegovi slavi.
25 In sedaj samo çakamo, da
bomo zasliøali radostne novice,
ki so nam jih angeli s svojimi
usti oznanjali o njegovem prihodu;
kajti pride ças, za katerega
ne vemo, kako kmalu. Œelel
bi od Boga, da bi bilo v mojih
dneh; a naj bo prej ali kasneje,
tega se bom radostil.
26 In po ustih angelov bo oznanjeno
praviçnim in svetim
ljudem v çasu njegovega prihoda,
da se bodo spolnile besede
naøih oçetov glede tega, kar so
govorili o njem, kar je bilo po
preroøkem duhu, ki je bil v
njih.
27 In sedaj, bratje moji, iz
dna srca œelim, da, z veliko
zaskrbljenostjo, in sicer, da me
boli, da bi prisluhnili mojim
besedam in odvrgli svoje grehe
in ne odlaøali z dnevom svojega
kesanja;
28 paç pa da bi postali poniœni
pred Gospodom in klicali njegovo
sveto ime in nenehno pazili
in molili, da bi ne bili skuøani
preko tega, kar lahko prenesete
in bi vas tako Sveti Duh vodil,
ker bi postali poniœni, krotki,
podloœni, potrpeœljivi, polni ljubezni
in velikega potrpljenja;
29 z vero v Gospoda, z upanjem,
da boste prejeli veçno
œivljenje; z Boœjo ljubeznijo
vselej v srcu, da boste poslednji
dan povzdignjeni in boste stopili
v njegov poçitek.
30 In naj vam Gospod da kesanje,
da si ne boste nakopali
njegovega besa, da vas ne bodo
priklenile verige pekla, da vam
ne bo potrebno utrpeti druge
smrti.
31 In Alma je govoril ljudem
veliko veç besed, katere niso
zapisane v tej knjigi.
14. POGLAVJE
Alma in Amuleka zaprejo in pretepajo.—Verniki
in njihovi sveti
spisi zgorijo v ognju.—Te muçence
Gospod sprejme v slavi.—Stene
zapora se razkoljejo in se zruøijo.
—Alma in Amulek sta reøena in
njuni preganjalci so pobiti. Med
letoma 82 in 81 pr. Kr.
In zgodilo se je, potem ko je bil
ljudem prenehal govoriti, jih
je veliko verjelo njegovim besedam
in zaçeli so se kesati in se
poglabljati v svete spise.
2 Veçina pa si je œelela, da bi
Alma in Amuleka umorili; kajti
na Alma so bili jezni zavoljo
jasnosti njegovih besed Zezromu;
in rekli so tudi, da jim je bil
Amulek lagal in da je bil œalil
njihovo postavo in tudi njihove
pravnike in sodnike.
3Injezni so bili tudi na Alma
in Amuleka; in ker sta bila tako
jasno priçevala proti njihovi

Alma 14:4–14 222
hudobiji, so si ju skrivoma prizadevali
odstraniti.
4Azgodilo se je, da ju niso;
ampak so ju zgrabili in zvezali
z moçnimi vrvmi in ju odpeljali
pred vrhovnega sodnika deœele.
5 In prihajali so in priçevali
proti njima—priçujoç, da sta
bila œalila postavo in odvetnike
in sodnike deœele in tudi vse
ljudstvo, ki je bilo v deœeli; in
priçevali so tudi, da je en sam
Bog in da bo med ljudi poslal
svojega Sina, a jih ne bo odreøil;
in veliko takønega so ljudje priçevali
proti Almu in Amuleku.
To se je sedaj zgodilo pred
vrhovnim sodnikom deœele.
6Inzgodilo se je, da je Zezrom
osupnil nad besedami, ki so jih
govorili; in prav tako je poznal
slepomiselnost, katero je bil
povzroçil med ljudstvom s svojimi
laœnivimi besedami; in v duøi
ga je zaçela muçiti vest zavoljo
njegove lastne krivde; da, zaçele
so ga obdajati boleçine pekla.
7Inzgodilo se je, da je ljudem
zaçel klicati, rekoç: Glejte, jaz
sem kriv in ta moœa sta neomadeœevana
pred Bogom. In od
tistega trenutka dalje je zaçel
zanju prositi; toda uprli so se
mu, rekoç: Mar je tudi tebe prevzel
hudiç? In pljuvali so nanj in
ga pregnali iz svoje srede in tudi
vse tiste, ki so verjeli v besede,
ki sta jih bila govorila Alma in
Amulek; in pregnali so jih in
poslali moœe, da so jih kamenjali.
8Inskupaj so pripeljali njihove
œene in otroke in vsakogar,
ki je verjel oziroma so ga bili
pouçevali verjeti v Boœjo besedo,
so dali vreçi v ogenj; in prinesli
so tudi njihove zapise, ki so
vsebovali svete spise, in jih tudi
vrgli v ogenj, da bi v ognju zgoreli
in bili uniçeni.
9Inzgodilo se je, da so zgrabili
Alma in Amuleka in ju peljali
na kraj muçenja, da bi bila priça
koncu tistih, ki jih je poœiral
ogenj.
10 In ko je Amulek videl boleçine
œensk in otrok, ki jih je poœiral
ogenj, je prav tako trpel;
in rekel je Almu: Kako lahko
priçujeva tako straønemu prizoru?
Zato iztegniva roko in
udejanjiva Boœjo moç, ki je v
naju, in jih reøiva iz plamenov.
11 Alma pa mu je rekel: Duh
me zadrœuje, da ne smem iztegniti
roke; kajti Gospod jih sprejema
k sebi v slavo; in dopuøça,
da to delajo oziroma da jim ljudje
to delajo po svoji trdosrçnosti,
da bodo sodbe, ki jih bo izrekel
nad njimi v svojem besu, praviçne;
in kri nedolœnih bo priçevala
proti njim, da, in bo glasno klicala
proti njim na poslednji dan.
12 Sedaj je Amulek rekel Almu:
Glej, morda bodo tudi naju seœgali.
13 In Alma je rekel: Zgôdi se
po Gospodovi volji. A glej, najino
delo ni konçano; zato naju
ne seœgejo.
14 Sedaj se je zgodilo, ko so
telesa tistih, ki so jih bili vrgli v
ogenj, zgorela in tudi zapisi, ki
so jih vrgli z njimi, je priøel
vrhovni sodnik deœele in stopil
pred Alma in Amuleka, ki sta
bila zvezana; in z roko ju je udaril
po licu in jima rekel: Po tem
kar sta videla, mar bosta spet

223 Alma 14:15–26
pridigala tem ljudem, da bodo
vrœeni v jezero ognja in œvepla?
15 Glejta, vidita, da nista imela
moçi, da bi odreøila tiste, ki
so bili vrœeni v ogenj; niti jih ni
reøil Bog, ker so bili vajine vere.
In sodnik ju je spet udaril po
licu in vpraøal: Kako se bosta
zagovarjala?
16 Sedaj, ta sodnik je bil iz reda
in vere tistega Nehorja, ki je
ubil Gideona.
17 In zgodilo se je, da mu Alma
in Amulek nista niçesar odgovorila;
in spet ju je udaril in ju
izroçil straœnikom, da so ju
vrgli v jeço.
18 In ko sta bila v jeçi tri
dni, je priølo veliko pravnikov
in sodnikov in duhovnikov in
uçiteljev, ki so bili Nehorjeve
veroizpovedi in v jeço so ju priøli
gledat in ju izpraøat o mnogih
besedah; a jim nista niçesar
odgovorila.
19 In zgodilo se je, da je prednju
stopil sodnik in rekel: Zakaj
ne odgovarjata na besede teh
ljudi? Mar ne vesta, da imam
moç, da vaju izroçim plamenom?
In ukazal jima je govoriti;
a nista niçesar odgovorila.
20 In zgodilo se je, da so odøli
in øli po svojih poteh, zjutraj
pa so spet priøli; in sodnik ju
je prav tako spet udaril po licu.
In prav tako jih je veliko pristopilo
in ju udarilo, rekoç: Mar
bosta spet stala in sodila temu
ljudstvu in obsodila naøo postavo?
Çe imata takøno veliko
moç, zakaj se ne reøita?
21 In veliko tega so jima rekli,
økripajoç z zobmi proti njima
in pljuvajoç vanju in govoreç:
Kako bomo izgledali, ko bomo
prekleti?
22 In veliko takega, da, vse
mogoçe so jima govorili; in tako
so se jima veliko dni posmehovali.
In odrekli so jima hrano,
da bi gladovala, in vodo, da bi
ju œejalo; in odvzeli so jima tudi
oblaçila, da sta bila gola; in tako
sta bila zvezana z moçnimi
vrvmi in zaprta v jeçi.
23 In zgodilo se je, potem ko
sta bila tako veliko dni trpela
(in bilo je dvanajstega dne v
desetem mesecu v desetem
letu vladavine sodnikov nad
Nefijevim ljudstvom), da so øli
vrhovni sodnik amoníhaøke deœele
in veliko uçiteljev in pravnikov
v jeço, kjer sta bila Alma
in Amulek zvezana z vrvmi.
24 In vrhovni sodnik je stopil
prednju in ju spet udaril in jima
rekel: Çe imata Boœjo moç, se
reøita iz teh vezi in potem vama
bomo verjeli, da bo Gospod
pokonçal to ljudstvo glede na
vajine besede.
25 In zgodilo se je, da so vsi
pristopili in ju udarili, govoreç
iste besede, in sicer do zadnjega;
in ko jima je bil spregovoril
zadnji, je bila nad Almom in
Amulekom Boœja moç in dvignila
sta se in se postavila na noge.
26 In Alma je zaklical, rekoç:
Kako dolgo bova trpela te velike
stiske, o Gospod? O Gospod,
daj nama moç po najini veri, ki
je v Kristusa, prav do odreøitve.
In pretrgala sta vrvi, s katerimi
sta bila zvezana; in ko so ljudje
to videli, so zaçeli beœati, kajti
nadnje je bil priøel strah pred
pogubo.

Alma 14:27–15:5 224
27 In zgodilo se je, da je bil
njihov strah tako velik, da so
popadali na zemljo in niso dosegli
zunanjih vrat zapora; in
zemlja se je mogoçno stresla
in stene zapora so se razklale
na dvoje, tako da so se zruøile
na zemljo; in vrhovnega sodnika
in pravnike in duhovnike in
uçitelje, ki so udarjali po Almu
in Amuleku, so pokopale pod
seboj.
28 In Alma in Amulek sta
priøla iz jeçe in nista bila poøkodovana;
kajti Gospod jima je bil
zagotovil moç po njuni veri, ki
je bila v Kristusa. In priøla sta
naravnost iz jeçe; in prosta
sta bila vezi; in jeça se je bila
zruøila na zemljo in vsaka duøa
znotraj sten le–te, razen Alma in
Amuleka, je bila ubita; in priøla
sta naravnost v mesto.
29 Sedaj, ljudje so sliøali velik
hrup, zato so v mnoœicah pritekli
skupaj, da bi spoznali
vzrok le–tega; in ko so videli
Alma in Amuleka prihajati iz
jeçe in stene le–te so se bile zruøile
na zemljo, jih je zadel velik
strah in pobegnili so izpred
Almove in Amulekove navzoçnosti,
in sicer kakor pobegne
koza s svojimi mladimi pred
dvema levoma; in tako so
pobegnili izpred Almove in
Amulekove navzoçnosti.
15. POGLAVJE
Alma in Amulek gresta v Sidom in
ustanovita cerkev.—Alma ozdravi
Zezroma, ki se pridruœi Cerkvi.—
Veliko se jih krsti in Cerkev uspeva.
—Alma in Amulek gresta v Zarahemlo.
Okrog leta 81 pr. Kr.
In zgodilo se je, da je bilo Almu
in Amuleku zapovedano oditi
iz mesta; in odøla sta in priøla
prav v sidomsko deœelo; in
glej, tam sta naøla vse ljudi, ki
so bili odøli iz amoníhaøke deœele,
ki so bili izgnani in kamenjani,
ker so verjeli v Almove
besede.
2Inporoçala sta o vsem, kar
se je bilo zgodilo z njihovimi
œenami in otroki in tudi glede
njiju samih in o njuni moçi, s
katero sta se osvobodila.
3InvSidomu je bolan leœal
tudi Zezrom z visoko vroçino,
ki so jo povzroçile velike duøevne
stiske na raçun njegove
hudobije, kajti predpostavljal
je, da Alma in Amuleka ni bilo
veç; in predpostavljal je, da so
ju bili ubili zavoljo njegove
kriviçnosti. In ta velik greh in
veliko njegovih drugih grehov
so ga v duøi muçili, dokler ni
bila silno razbolena in zanj ni
bilo reøitve; zato ga je zaçela
kuhati huda vroçiçnost.
4 Sedaj, ko je sliøal, da sta bila
Alma in Amulek v sidomski
deœeli, je njegovo srce navdal
pogum; in nemudoma jima je
poslal sporoçilo, œeleç, naj prideta
k njemu.
5Inzgodilo se je, da sta nemudoma
øla, ko sta sliøala sporoçilo,
ki jima ga je bil poslal; in øla
sta v hiøo k Zezromu; in naøla
sta ga na postelji, bolnega, zelo
na koncu zavoljo hude vroçice
in prav tako je bil zelo razbolen
v duøi zavoljo svojih kriviçnosti;

225 Alma 15:6–16:1
in ko ju je zagledal, je iztegnil
roko in ju rotil, naj ga ozdravita.
6 In zgodilo se je, da mu je
Alma rekel, ko ga je prijel za
roko: Ali verjameø v Kristusovo
moç odreøitve?
7Inodgovoril je in rekel: Da,
verjamem vsem besedam, ki si
jih pouçeval.
8InAlma je rekel: Çe verjameø
v Kristusovo odkupitev, lahko
ozdraviø.
9Inrekel je: Da, verjamem po
tvoji besedi.
10 In potem je Alma zaklical h
Gospodu, rekoç: O Gospod,
naø Bog, bodi milosten s tem
çlovekom in ga ozdravi po njegovi
veri v Kristusa.
11 In ko je bil Alma te besede
izgovoril, je Zezrom skoçil na
noge in zaçel hoditi; in to je bilo
storjeno na veliko osuplost
vseh ljudi; in o tem se je izvedelo
po vsej sidomski deœeli.
12 In Alma je Zezroma krstil v
Gospodu; in od tedaj dalje je
zaçel pridigati ljudem.
13 In Alma je v sidomski deœeli
ustanovil cerkev in v deœeli
posvetil duhovnike in uçitelje,
da so krstili v Gospodu vsakogar,
kdor se je œelel krstiti.
14 In zgodilo se je, da jih je
bilo veliko; kajti zgrinjali so se
z vseh podroçij okrog Sidoma
in se krøçevali.
15 Kar pa zadeva ljudi v
amoníhaøki deœeli, so øe ostali
trdosrçno in trdovratno ljudstvo;
in niso se pokesali svojih grehov,
pripisujoç vso Almovo in Amulekovo
moç hudiçu; kajti bili so
Nehorjeve veroizpovedi in niso
verjeli v kesanje za grehe.
16 In zgodilo se je, da sta
se Alma in Amulek, ko se je
Amulek odrekel vsemu svojemu
zlatu in srebru in svojim dragocenostim,
ki so bile v amoníhaøki
deœeli, zavoljo Boœje besede,
ker so ga zavrnili tisti, ki so bili
nekoç njegovi prijatelji in tudi
oçe in sorodstvo;
17 zato je Alma, potem ko je
ustanovil cerkev v Sidomu, videç
veliko ustavitev, da, videç,
da so se ljudje ustavili, kar se
tiçe ponosa v srcu in so postali
poniœni pred Bogom in so se
zaçeli zbirati v svetiøçih, da so
çastili Boga pred oltarjem in bili
nenehno na preœi in v molitvi,
da bi bili reøeni Satana in smrti
in pogubljenja—
18 kot sem torej rekel, ker
je Alma vse to videl, zato je
Amuleka vzel s seboj in priøel v
zarahemelsko deœelo in ga odpeljal
v svojo lastno hiøo in je v
njegovih stiskah zanj poskrbel
in ga krepil v Gospodu.
19 In tako se je konçalo deseto
leto vladavine sodnikov nad
Nefijevim ljudstvom.
16. POGLAVJE
Lamanci pobijejo ljudi iz Amoníha.
—Zoram vodi Nefijce v zmago
nad Lamanci.—Alma in Amulek
in veliko drugih pridiga besedo.—
Pouçujejo, da se bo Kristus po svojem
vstajenju prikazal Nefijcem.
Med leti 81 in 77 pr. Kr.
In zgodilo se je v enajstem
letu vladavine sodnikov nad
Nefijevim ljudstvom, petega
dne drugega meseca, ko je bilo

Alma 16:2–12 226
v zarahemelski deœeli zelo mirno,
ko doloçeno øtevilo let ni
bilo vojn ne sporov, in sicer do
petega dne drugega meseca
enajstega leta, da se je po vsej
deœeli zasliøal klic o vojni.
2 Kajti glej, lamanske çete so
bile priøle s strani divjine v meje
deœele, in sicer v mesto Amoníha,
in so zaçele pobijati ljudi in
uniçevati mesto.
3Insedaj se je zgodilo, preden
so Nefijci lahko zbrali zadostno
vojsko, da bi jih iz deœele pregnali,
so bili pobili ljudi, ki so
bili v mestu Amoníha, in tudi
nekatere okrog Noetovih meja
in druge zasuœnjene odpeljali v
divjino.
4 Sedaj se je zgodilo, da so
Nefijci œeleli dobiti tiste, ki
so bili zasuœnjeni odpeljani v
divjino.
5 Zato je ta, ki je bil doloçen
za glavnega poveljnika nad nefijskimi
çetami (in ime mu je
bilo Zoram in imel je dva sinova,
Lehija in Ahaja)—sedaj so
Zoram in njegova dva sinova,
vedoç, da je bil Alma njihov véliki
duhovnik v cerkvi in ker so
sliøali, da ima preroøkega duha,
zato øli k njemu in od njega œeleli
izvedeti, kam Gospod hoçe,
naj gredo v divjino iskat svoje
brate, ki so jih bili Lamanci
zasuœnjene odpeljali.
6Inzgodilo se je, da je Alma o
zadevi vpraøal Gospoda. In
Alma se je vrnil in jim rekel:
Glejte, Lamanci bodo øli çez
reko Sidon na jugu divjine preko
meja mantijske deœele. In glejte,
tam se boste spoprijeli na vzhodu
reke Sidon in tam vam bo
Gospod izroçil brate, ki so jih
Lamanci odpeljali zasuœnjene.
7Inzgodilo se je, da so Zoram
in njegova sinova øli çez reko
Sidon s çetami in odkorakali
preko mantijskih meja na jug
divjine, ki je bila na vzhodni
strani reke Sidon.
8Inpriøli so nad lamanske çete
in Lamance so razkropili in jih
pregnali v divjino; in s seboj so
vzeli brate, ki so jih bili Lamanci
zasuœnjene odpeljali, in med
njimi ni bilo niti ene duøe, ki bi
bila izgubljena, ki je bila odpeljana
zasuœnjena. In bratje so
jih odpeljali posedovat njihovo
lastno deœelo.
9Intako se je konçalo enajsto
leto sodnikov in Lamanci so
bili pregnani iz deœele in ljudje v
Amoníhu so bili pobiti; da, vsaka
amoníhaøka œiva duøa je bila
ubita in uniçeno je bilo tudi njihovo
mogoçno mesto, za katero
so rekli, da ga Bog ne more uniçiti
zavoljo njegove mogoçnosti.
10 A glej, v enem dnevu je bilo
razdejano; in trupla so raztrgali
psi in divje œivali iz divjine.
11 Vendar so se po mnogih
dneh njihova mrtva telesa kopiçila
po obliçju zemlje in prekrila
jih je tanka plast. In sedaj
je bil vonj le–teh tako moçan,
da ljudje mnogo let niso øli v
amoníhaøko deœelo, da bi jo
posedovali. In imenovali so jo
Nehorjevo opustoøenje; kajti
bili so veroizpovedi Nehorja,
ki je bil ubit; in njihova zemlja
je ostajala zapuøçena.
12 In Lamanci se niso spet
priøli vojskovat z Nefijci do
øtirinajstega leta vladavine

227 Alma 16:13–21
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom. In tako je Nefijevo
ljudstvo tri leta imelo v vsej
deœeli nepretrgan mir.
13 In Alma in Amulek sta øla
ljudem pridigat kesanje v templje
in svetiøça in tudi v sinagoge,
ki so bile zgrajene na judovski
naçin.
14 In kolikor jih je hotelo sliøati
njune besede, tolikim sta nenehoma
delila Boœjo besedo, ne da
bi delala razlike med ljudmi.
15 In tako sta øla Alma in
Amulek in tudi veliko drugih, ki
so bili izbrani za delo, pridigat
besedo po vsej deœeli. In ustanavljanje
cerkve po vsej deœeli
je postalo vsesploøno v vseh
okoliøkih podroçjih med vsem
nefijskim ljudstvom.
16 In med njimi ni bilo neenakosti;
in Gospod je izlil svojega
Duha po vsem obliçju deœele,
da bi pripravil misli çloveøkih
otrok oziroma jih v srcu pripravil,
da bodo sprejeli besedo, ki
jo bodo pouçevali med njimi v
çasu njegovega prihoda—
17 da bi do besede ne postali
otopeli, da bi ne bili neverni in
øli v pogubo, paç pa da bi besedo
sprejeli z radostjo, in kakor
je veja vcepljena v pravo trto,
da bi stopili v poçitek Gospoda,
svojega Boga.
18 Sedaj, ti duhovniki, ki so øli
med ljudi, so pridigali proti
vsemu laganju in sleparjenju in
zavidanju in zdraham in zlonamernostim
in œaljenju in tatvini
in ropanju in plenjenju, ubijanju,
preøuøtvovanju in vsakovrstni
poltenosti in klicali, da tega ne
sme biti—
19 na dolgo govoreç o tem, kar
mora v kratkem priti; da, na dolgo
govoreç o prihodu Boœjega
Sina, o njegovem trpljenju in
smrti in tudi o vstajenju mrtvih.
20 In veliko ljudi je poizvedovalo
o kraju, kamor bo priøel
Boœji Sin; in pouçeni so bili, da
se jim bo prikazal po svojem
vstajenju; in to so ljudje posluøali
z veliko radostjo in zadovoljstvom.
21 In sedaj, potem ko je bila
cerkev po vsej deœeli ustanovljena—ko
je zmagala nad hudiçem
in se je Boœjo besedo pridigalo
v njeni çistosti po vsej deœeli in
je Gospod nad ljudi izlil svoje
blagoslove—se je tako konçalo
øtirinajsto leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom.
Poroçilo Mozijevih sinov, ki so
zavrnili svoje pravice do kraljestva
zavoljo Boœje besede in
so øli v nefijsko deœelo pridigat
Lamancem; njihovo trpljenje
in osvoboditev.—Po Almovem
zapisu.
Obsega 17. do vkljuçno s 27.
poglavjem.
17. POGLAVJE
Mozijevi sinovi imajo duha preroøtva
in razodetja.— V razliçne
smeri gredo razglaøat besedo Lamancem.—Amon
gre v izmaelsko
deœelo in postane sluœabnik kralja
Lamonija.—Amon reøi kraljevo
drobnico in pri Sebusovih vodah
pobije sovraœnike. 1. do 3. verz:
okrog leta 77 pr. Kr; 4. verz: med

Alma 17:1–12 228
leti 91 in 77 pr.Kr; 5. do 39. verz:
okrog leta 91 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko je Alma
potoval iz gideonske deœele na
sever v mantijsko deœelo, glej,
je na svoje zaçudenje sreçal
Mozijeve sinove, ki so potovali
proti zarahemelski deœeli.
2 Sedaj, ti Mozijevi sinovi so
bili z Almom takrat, ko se mu
je angel prikazal prviç; zato se
je Alma silno vzradostil, ker je
videl svoje brate; in tisto, kar je
øe doprineslo k njegovi radosti,
je bilo to, da so bili øe vedno
bratje v Gospodu; da, in postali
so bili moçni v védenju o resnici;
kajti bili so moœje jasne presoje
in marljivo so se bili poglabljali
v svete spise, da bi poznali
Boœjo besedo.
3Topanivse; veliko so se bili
predajali molitvi in postu; zato
so imeli preroøkega duha in duha
razodetja in ko so pouçevali,
so pouçevali z Boœjo moçjo in
polnomoçjem.
4InBoœjo besedo so bili pouçevali
med Lamanci za razmik
øtirinajstih let in imeli so veliko
uspeha in veliko so jih pripeljali
k spoznanju resnice; da,
moç njihovih besed jih je veliko
pripeljala pred Boœji oltar, da
so v molitvi klicali njegovo ime
in se pred njim spovedovali
svojih grehov.
5Tosotorej okoliøçine, ki so
jih spremljale na njihovih potovanjih,
kajti imeli so veliko
stisk; veliko so pretrpeli tako
telesno kot duhovno, kot so lakota,
œeja in utrujenost in tudi
veliko duhovnega dela.
6 Tole so bila torej njihova potovanja:
potem ko so se poslovili
od svojega oçeta, Mozija, v
prvem letu sodnikov; ko so bili
zavrnili kraljestvo, ki jim ga je
oçe œelel predati in táko je bilo
tudi mnenje ljudstva;
7 vendar so odøli iz zarahemelske
deœele in vzeli svoj meç
in svoje sulice in svoj lok in svoje
puøçice in svojo praço; in to so
storili, da si bodo lahko priskrbeli
hrano, ko bodo v divjini.
8Intako so odpotovali v divjino
s øe nekaterimi, ki so jih bili
izbrali, da bodo øli v nefijsko deœelo
Lamancem pridigat Boœjo
besedo.
9Inzgodilo se je, da so v divjini
potovali veliko dni in veliko
so se postili in veliko so molili,
da bi jim Gospod dodelil del
svojega Duha, da bo øel z njimi
in z njimi prebival, da bodo
orodje v Boœjih rokah, da bodo
pripeljali, çe bo mogoçe, brate
Lamance k spoznanju resnice,
k spoznanju o nizkotnosti obiçajev
njihovih oçetov, ki niso
bili pravilni.
10 In zgodilo se je, da jih je
Gospod obiskal s svojim Duhom
in jim rekel: Potolaœite se. In
potolaœili so se.
11 In Gospod jim je prav tako
rekel: Pojdite med Lamance,
svoje brate, in uveljavite mojo
besedo: vendar bodite potrpeœljivi
v velikem potrpljenju in v
stiskah, da jim boste za dober
zgled v meni in iz vas bom napravil
orodje svojih rok za
odreøitev mnogih duø.
12 In zgodilo se je, da so
se srca Mozijevih sinov in tudi

229 Alma 17:13–25
tistih, ki so bili z njimi, opogumila,
da so øli k Lamancem, da jim
bodo oznanjali Boœjo besedo.
13 In zgodilo se je, ko so bili
prispeli v meje lamanske deœele,
da so se loçili in odøli drug od
drugega, zaupajoç v Gospoda,
da se bodo spet sreçali na koncu
svoje œetve; kajti predpostavljali
so, da je bilo delo, katerega so
si bili zadali, veliko.
14 In zagotovo je bilo veliko,
kajti Boœjo besedo so si bili
zadali pridigati divjemu in otopelemu
in krutemu ljudstvu;
ljudem, ki so se radostili, da so
Nefijce pobijali in jih ropali in
jim plenili; in srce so predajali
bogastvu oziroma zlatu in
srebru in dragocenim kamnom;
vendar so si te reçi prizadevali
pridobiti s pobijanjem in plenjenjem,
da jim ne bi bilo treba
delati s svojimi lastnimi rokami.
15 Tako so bili zelo leno
ljudstvo, med katerim jih je
veliko çastilo malike in nadnje
se je zgrnilo Boœje prekletstvo
zavoljo obiçajev njihovih oçetov;
navkljub Gospodovim obljubam,
katere so se prenesle nanje pod
pogojem, çe se pokesajo.
16 To je bil zato vzrok, zavoljo
katerega so si bili Mozijevi sinovi
zadali delo, da bi jih morda
privedli h kesanju; da bi jih
morda lahko privedli do spoznanja
o naçrtu odkupitve.
17 Zato so se med seboj loçili in
øli mednje, vsak sam, po Boœji
besedi in moçi, ki so jo dobili.
18 Sedaj, Amon je bil med njimi
glavni, oziroma jih je pouçeval,
in od njih je odøel, potem
ko jih je bil blagoslovil glede na
njihov razliçen poloœaj, z njimi
deleç Boœjo besedo oziroma pouçujoç
jih pred svojim odhodom;
in tako so se odpravili na
svoja razliçna potovanja po
vsej deœeli.
19 In Amon je øel v izmaelsko
deœelo, v deœelo, ki se je imenovala
po Izmaelovih sinovih, ki
so prav tako postali Lamanci.
20 In ko je Amon priøel v izmaelsko
deœelo, so ga Lamanci
prijeli in ga zvezali, kot je bila
pri njih navada, da so zvezali
vse Nefijce, ki so padli v njihove
roke, in jih odpeljali pred kralja;
in tako so bili prepuøçeni kralju
na milost in nemilost, da jih je
ubil ali jih obdrœal v ujetniøtvu,
ali jih je vrgel v jeço, ali jih
je dal vreçi iz svoje deœele po
svoji volji in zadovoljstvu.
21 In tako so Amona pripeljali
pred kralja, ki je bil nad
izmaelsko deœelo; in ime mu je
bilo Lamoni; in bil je Izmaelov
potomec.
22 In kralj je od Amona poizvedoval,
çe je imel œeljo ostati v
deœeli med Lamanci oziroma
med njegovim ljudstvom.
23 In Amon mu je rekel: Da,
nekaj çasa sem œeljan ostati
med temi ljudmi; da, in morda
do dne, ko umrem.
24 In zgodilo se je, da je bil kralj
Lamoni z Amonom zelo zadovoljen
in dal mu je razvezati
vrvi; in œelel je, naj Amon vzame
za œeno eno od njegovih hçera.
25 Amon pa mu je rekel: Ne,
paç pa bom tvoj sluœabnik.
Amon je torej postal sluœabnik
kralja Lamonija. In zgodilo se je,
da so ga poslali med druge slu-

Alma 17:26–37 230
œabnike, da bo pazil Lamonijevo
drobnico po lamanskem obiçaju.
26 In potem ko je bil kralju
sluœil tri dni, ko je z lamanskimi
sluœabniki hodil z njihovo
drobnico na kraj z vodo, ki se je
imenoval Sebusova voda, in vsi
Lamanci so semkaj gnali drobnico,
da bi pila vodo—
27 ko so bili torej Amon in
kraljevi sluœabniki gnali drobnico
na kraj z vodo, glej, je
doloçeno øtevilo Lamancev, ki
so priøli napojit svojo drobnico,
vstalo in razkropilo drobnico
Amona in kraljevih sluœabnikov
in tako so jo razkropili, da se je
razbeœala na vse strani.
28 Sedaj so kraljevi sluœabniki
zaçeli godrnjati, rekoç: Sedaj
nas bo kralj ubil, kakor je naøe
brate, ker jim je hudobija teh
moœ razkropila drobnico. In
zaçeli so silno jokati, rekoç: Glej,
naøa drobnica je œe razkropljena.
29 Sedaj so iz strahu, da jih
bodo ubili, zajokali. Ko je Amon
sedaj to videl, je srce v njem od
radosti vzkipelo; kajti, je rekel,
pokazal bom svojo moç tem
svojim sosluœabnikom, oziroma
moç, ki je v meni, ko bom to
drobnico zbral za kralja, da bom
osvojil srca teh svojih sosluœabnikov,
da jih bom vodil, da bodo
verjeli mojim besedam.
30 In sedaj, to so bile Amonove
misli, ko je videl stiske tistih, ki
jih je imel za svoje brate.
31 In zgodilo se je, da jim je
laskal s svojimi besedami, rekoç:
Bratje moji, bodite dobre volje in
pojdimo iskat drobnico in zbrali
jo bomo in jo pripeljali nazaj na
kraj z vodo; in tako bomo drobnico
obvarovali za kralja in ne
bo nas ubil.
32 In zgodilo se je, da so øli
iskat drobnico in sledili so Amonu
in hiteli so z veliko urnostjo
in dohiteli so kraljevo drobnico
in jo spet zbrali na kraju z vodo.
33 In tisti moœje so spet vstali,
da bodo razkropili drobnico;
Amon pa je rekel svojim bratom:
Obkroœite drobnico naokrog,
da ne bo pobegnila; in grem in
se spoprimem s tistimi moœmi,
ki nam razganjajo drobnico.
34 Zato so storili, kakor jim je
Amon ukazal in øel je in se postavil,
da se bo spoprijel s tistimi,
ki so stali pri Sebusovih vodah;
in bilo jih je nemalo øtevilo.
35 Zato se Amona niso bali,
kajti predpostavljali so, da bi ga
po svojem zadovoljstvu lahko
ubil eden od njihovih moœ, kajti
niso vedeli, da je bil Gospod
Moziju obljubil, da bo reøil njegove
sinove iz njihovih rok; niti
niso vedeli niçesar o Gospodu;
zato so se radostili v pobijanju
svojih bratov; in zavoljo tega so
stali, da bodo razkropili kraljevo
drobnico.
36 Amon pa je stopil naprej in
nanje zaçel s praço metati kamenje;
da, s praço je mednje luçal
kamenje z mogoçno moçjo; in
tako jih je doloçeno øtevilo
pobil, tako da so osupnili nad
njegovo moçjo; vendar so bili
zavoljo poboja svojih bratov
jezni in odloçeni so bili, da bo
padel; ker so torej videli, da ga
niso mogli zadeti s kamni, so
naprej stopili z gorjaçami, da bi
ga ubili.
37 In glej, vsakomur, ki je

231 Alma 17:38–18:7
dvignil gorjaço, da bo Amona
udaril, je z meçem odsekal roko;
kajti tako se je zoperstavil njihovim
udarcem, da jim je z
rezilom svojega meça odsekal
roko, v tolikor da so osupnili in
so zaçeli pred njim beœati; da,
in ni jih bilo malo øtevilo; in z
moçjo svoje roke jih je pripravil,
da so pobegnili.
38 Sedaj, øest jih je pobil s praço,
z meçem pa ni ubil nobenega
razen njihovega vodjo; in odsekal
je toliko rok, kolikor se jih je
dvignilo nadenj in ni jih bilo
malo.
39 In ko jih je bil nagnal daleç
proç, se je vrnil in napojili so
drobnico in jo vrnili na kraljeve
paønike in potem so øli noter h
kralju, prinaøajoç roke, ki jih je
Amon odsekal z meçem tistim,
ki so si ga prizadevali ubiti; in
prinesli so jih h kralju kot priçevanje
o tem, kar so bili storili.
18. POGLAVJE
Kralj Lamoni predpostavlja, da je
Amon Véliki Duh.—Amon kralja
pouçi o stvarjenju, o Boœjih ravnanjih
z ljudmi in o odreøitvi, ki pride
preko Kristusa.—Lamoni verjame
in pade na zemljo kakor mrtev.
Okrog leta 90 pr. Kr.
In zgodilo se je, da je kralj Lamoni
ukazal, naj njegovi sluœabniki
pristopijo in priçujejo o vsem,
kar so bili o zadevi videli.
2Inkosobili vsi priçevali o
tem, kar so bili videli, in je bil
izvedel, da je Amon zvesto varoval
njegovo drobnico in tudi
o njegovi veliki moçi, ko se je
spoprijel s tistimi, ki so si ga
prizadevali ubiti, je silno osupnil
in je rekel: To je zagotovo
veç kot çlovek. Glejte, mar ni to
Véliki Duh, ki poøilja take velike
kazni nad to ljudstvo zavoljo
njihovih umorov?
3 In kralju so odgovorili in
rekli: Ali je Véliki Duh ali çlovek,
ne vemo; toliko pa vemo,
da ga kraljevi sovraœniki ne
morejo ubiti; niti ne morejo
razkropiti kraljeve drobnice, ko
je z nami, zavoljo njegove
spretnosti in velike moçi; zato
vemo, da je kraljev prijatelj. In
sedaj, o kralj, ne verjamemo, da
ima çlovek tako veliko moç,
kajti vemo, da ga ni moç ubiti.
4Inkojekralj sedaj te besede
sliøal, jim je rekel: Sedaj vem,
da je Véliki Duh; in v tem çasu
je priøel, da bi vas ohranil pri
œivljenju, da bi vas jaz ne ubil,
kakor sem vaøe brate. To je torej
Véliki Duh, o katerem so govorili
naøi oçetje.
5Tojebil torej Lamonijev obiçaj,
ki ga je prevzel od oçeta, da
Véliki Duh je. Vkljub temu da
so verjeli v Vélikega Duha, so
predpostavljali, da je bilo, kar
koli so poçeli, prav; vendar se je
Lamoni zaçel silno bati zavoljo
strahu, da je bil napravil narobe,
ko je ubil svoje sluœabnike;
6 kajti ubil jih je bil veliko med
njimi, ker so jim bili njihovi
bratje razkropili drobnico na
kraju z vodo; in tako jih je dal,
ker so jim bili razkropili drobnico,
ubiti.
7 Navada teh Lamancev je torej
bila, da so stali pri Sebusovih
vodah, da so ljudem razkropili

Alma 18:8–21 232
drobnico, da so jim odgnali
veliko te, ki se je razkropila, v
svojo deœelo, ker je bila to med
njimi navada plenjenja.
8Inzgodilo se je, da je kralj
Lamoni od sluœabnikov poizvedoval,
rekoç: Kje je ta moœ, ki
ima tako veliko moç?
9 In rekli so mu: Glej, tvoje
konje hrani. Sedaj je bil kralj
sluœabnikom ukazal, preden so
øli napajat drobnico, naj pripravijo
njegove konje in koçije
in ga zapeljejo v nefijsko deœelo;
kajti v nefijski deœeli je Lamonijev
oçe, ki je bil kralj vse deœele,
doloçil veliko gostijo.
10 Ko je sedaj kralj Lamoni sliøal,
da Amon pripravlja njegove
konje in koçije, je øe bolj osupnil
zavoljo Amonove zvestobe,
rekoç: Zagotovo ga ni bilo sluœabnika
med vsemi mojimi sluœabniki,
ki je bil tako zvest kot
ta moœ; kajti pomni izpolniti
prav vse moje ukaze.
11 Sedaj zagotovo vem, da je
to Véliki Duh, in œelim si, da bi
priøel k meni, a si ne drznem.
12 In zgodilo se je, ko je bil
Amon za kralja pripravil konje
in koçije in sluœabnike, je øel h
kralju in videl je, da se je kralju
izraz na obliçju spremenil; zato
je bil na tem, da se iz njegove
navzoçnosti umakne.
13 In eden od kraljevih sluœabnikov
mu je rekel, Rabána, kar
je v prevodu mogoçni oziroma
veliki kralj, ker so imeli svoje
kralje za mogoçne; in tako mu
je rekel: Rabána, kralj œeli, da
ostaneø.
14 Zato se je Amon obrnil h
kralju in mu rekel: Kaj œeliø, naj
napravim zate, o kralj? In kralj
mu ni odgovoril za razmik ene
ure po njihovem çasu, kajti ni
vedel, kaj naj mu reçe.
15 In zgodilo se je, da mu je
Amon spet rekel: Kaj œeliø od
mene? Kralj pa mu ni odgovoril.
16 In zgodilo se je, da je Amon,
ker ga je navdajal Boœji Duh,
zato doumel kraljeve misli. In
rekel mu je: Mar je zato, ker si
sliøal, da sem branil tvoje sluœabnike
in tvojo drobnico in
pobil sedem njihovih bratov s
praço in z meçem in drugim
odsekal roko, z namenom da bi
branil tvojo drobnico in tvoje
sluœabnike; glej, mar je to vzrok
tvojemu çudenju?
17 Pravim ti, kaj je tisto, zavoljo
çesar je tvoje çudenje tako
veliko? Glej, çlovek sem in tvoj
sluœabnik sem; zato bom to, kar
koli œeliø, kar je prav, napravil.
18 Ko je bil kralj sedaj te besede
sliøal, se je spet çudil, kajti
videl je, da je Amon razpoznal
njegove misli; kljub temu pa je
kralj Lamoni odprl usta in mu
rekel: Kdo si? Si mar tisti Véliki
Duh, ki vse ve?
19 Amon je odgovoril in mu
rekel: Nisem.
20 In kralj je rekel: Kako poznaø
misli mojega srca? Naravnost
lahko govoriø in mi poveø o
tem; in prav tako mi povej, s
kakøno moçjo si ubil in odsekal
roke mojih bratov, ki so razkropili
mojo drobnico—
21 in sedaj, çe mi boø povedal
o tem, ti bom dal, kar boø œelel;
in çe bi bilo potrebno, bi te varoval
s svojimi çetami; a vem,
da si silnejøi od vseh njih; ven-

233 Alma 18:22–41
dar kar boø œelel od mene, ti
bom ugodil.
22 Sedaj, ker je bil Amon
moder, vendar neøkodljiv, je Lamoniju
rekel: Ali boø prisluhnil
mojim besedam, çe ti povem, s
katero moçjo to poçnem? In to
je tisto, kar œelim od tebe.
23 In kralj mu je odgovoril
in rekel: Da, verjel bom vsem
tvojim besedam. In tako ga je
ujel s pretkanostjo.
24 In Amon mu je zaçel smelo
govoriti in mu rekel: Ali verjameø,
da Bog je?
25 In odgovoril je in mu rekel:
Ne vem, kaj to pomeni.
26 In potem je Amon rekel: Ali
verjameø, da je Véliki Duh?
27 In rekel je: Da.
28 In Amon je rekel: To je Bog.
In Amon mu je spet rekel: Ali
verjameø, da je ta Véliki Duh,
ki je Bog, ustvaril vse, kar je v
nebesih in na Zemlji?
29 In rekel je: Da, verjamem,
da je ustvaril vse na Zemlji;
nebes pa ne poznam.
30 In Amon mu je rekel: Nebesa
so kraj, kjer prebiva Bog in
vsi sveti angeli.
31 In kralj Lamoni je rekel: Ali
je to nad zemljo?
32 In Amon je rekel: Da, in
gleda na vse çloveøke otroke;
in pozna misli in namene srca;
kajti njegova roka jih je vse
ustvarila od zaçetka.
33 In kralj Lamoni je rekel:
Verjamem v vse to, o çemer si
govoril. Ali te je poslal Bog?
34 Amon mu je rekel: Çlovek
sem; in çlovek je bil na zaçetku
ustvarjen po Boœji podobi in po
Svetem Duhu sem to poklican
pouçevati ljudi, da bi prejeli
védenje o tem, kar je praviçno
in res;
35 in del tega Duha prebiva v
meni, kar mi daje védenje in
tudi moç po moji veri v Boga in
mojih œeljah po njem.
36 Ko je bil sedaj Amon te
besede izrekel, je zaçel pri stvarjenju
sveta in prav tako pri
Adamovem stvarjenju in mu
povedal vse o çlovekovem padcu
in ponovil in predenj poloœil
zapise in svete spise ljudstva, o
katerih so bili govorili preroki,
prav do çasa ko je oçe, Lehi,
zapustil Jeruzalem.
37 In prav tako jim je ponovil
(kajti to je bilo kralju in njegovim
sluœabnikom) vsa potovanja
njihovih oçetov v divjini
in vse njihovo trpljenje zavoljo
lakote in œeje in njihovega dela
in tako dalje.
38 In prav tako jim je ponovil
o uporih Lamana in Lemuela in
Izmaelovih sinov, da, o vseh
njihovih uporih jim je poroçal;
in pojasnil jim je vse zapise in
svete spise od çasa, ko je Lehi
zapustil Jeruzalem, do sedanjega
çasa.
39 To pa ni vse; kajti pojasnil
jim je naçrt odreøitve, ki je bil
pripravljen od osnovanja sveta;
in prav tako jim je razodel glede
Kristusovega prihoda in razodel
jim je vsa Gospodova dela.
40 In zgodilo se je, da je potem,
ko je bil vse to izrekel in kralju
pojasnil, kralj verjel vsem
besedam.
41 In zaçel je klicati h Gospodu,
rekoç: O Gospod, bodi milosten;
glede na obilje svoje milosti,

Alma 18:42–19:11 234
katero si bil imel z Nefijevim
ljudstvom, imej z menoj in
mojim ljudstvom.
42 In sedaj, ko je bil to izrekel,
je padel na zemljo, kakor da bi
bil mrtev.
43 In zgodilo se je, da so ga
njegovi sluœabniki dvignili in
ga odnesli k njegovi œeni in ga
poloœili na posteljo; in leœal je,
kakor da bi bil mrtev, za razmik
dveh dni in dveh noçi; in njegova
œena in njegovi sinovi in njegove
hçere so œalovali nad njim
po lamanskem obiçaju, hudo
objokujoç, ker so ga izgubili.
19. POGLAVJE
Lamoni prejme luç veçnega œivljenja
in vidi Odreøenika.—Vsi iz
njegove hiøe padejo v zamaknjenost
in mnogi vidijo angele.—Amon je
çudeœno obvarovan.—Veliko jih
krsti in med njimi ustanovi cerkev.
Okrog leta 90 pr. Kr.
In zgodilo se je po dveh dneh in
dveh noçeh, da so bili na tem,
da bodo njegovo telo odnesli in
ga poloœili v grobnico, ki so jo
bili napravili z namenom, da
bodo pokopali mrtve.
2 Sedaj, kraljica je sliøala o
Amonovi slavi, zato je poslala
ponj in œelela, naj pride k njej.
3Inzgodilo se je, da je Amon
storil, kakor mu je bilo ukazano
in øel h kraljici in je œelel izvedeti,
kaj œeli, naj on naredi.
4Inrekla mu je: Moœevi sluœabniki
so mi razkrili, da si
prerok svetega Boga in da imaø
moç, da v njegovem imenu
delaø veliko mogoçnih del:
5 zato, çe je tako, bi œelela,
da pojdeø in pogledaø mojega
moœa, kajti na postelji leœi za
razmik dveh dni in dveh noçi;
in nekateri pravijo, da ni mrtev,
drugi pa pravijo, da je mrtev in
da zaudarja in da bi ga morali
poloœiti v grobnico; kar pa zadeva
mene, meni ne zaudarja.
6 Sedaj, to je bilo tisto, kar je
Amon œelel, kajti vedel je, da je
bil kralj Lamoni v Boœji moçi;
vedel je, da je z njegovega duha
padla temna tançica nevere, in
luç, ki je razsvetlila njegov razum,
ki je bila luç Boœje slave,
ki je bila çudovita luç njegove
dobrote—da, ta luç mu je vlila
takøno radost v duøo, da se je
razblinil oblak teme in da je v
njegovi duøi zasvetila luç veçnega
œivljenja, da, vedel je, da je to
premagalo njegovo naravno telo
in da ga je odneslo k Bogu—
7 zato je bilo to, kar je kraljica
œelela od njega, le njegova œelja.
Zato je øel noter, da bi pogledal
kralja, kakor je bila od njega œelela
kraljica; in pogledal je kralja
in vedel je, da ni mrtev.
8Inkraljici je rekel: Ni mrtev,
ampak spi v Bogu in jutri bo
spet vstal; zato ga ne pokoplji.
9InAmon ji je rekel: Ali verjameø
temu? In rekla mu je: Nobene
priçe nisem bila imela razen
tvoje besede in besede najinih
sluœabnikov; vendar verjamem,
da bo tako, kakor si rekel.
10 In Amon ji je rekel: Blagor ti
zavoljo tvoje silne vere; povem
ti, œenska, da med vsem nefijskim
ljudstvom ni bilo veçje
vere.
11 In zgodilo se je, da je od

235 Alma 19:12–21
tistega trenutka bedela nad moœevo
posteljo prav do trenutka
naslednjega dne, ki ga je bil
Amon doloçil, da bo vstal.
12 In zgodilo se je, da je vstal
po Amonovih besedah; in ko je
vstal, je k œenski iztegnil roko in
rekel: Blagoslovljeno bodi Boœje
ime in blagoslovljena bodi ti.
13 Kajti tako zagotovo kakor
œiviø, glej, sem videl Odkupitelja
in priøel bo in œenska ga bo rodila
in odkupil bo vse çloveøtvo,
ki verjame v njegovo ime. Ko je
bil sedaj te besede izrekel, se mu
je srce v notranjosti vzradostilo
in zavoljo radosti se je spet zgrudil;
in zgrudila se je tudi kraljica,
ker jo je premagal Duh.
14 Ko je sedaj Amon videl, da
se je Gospodov Duh izlil, glede
na njegove molitve, nad Lamance,
njegove brate, ki so
bili vzrok tolikemu œalovanju
med Nefijci oziroma med vsem
Boœjim ljudstvom zavoljo njihovih
kriviçnosti in njihovega
izroçila, je padel na kolena in
zaçel v molitvi in zahvaljevanju
izlivati duøo za to, kar je bil
napravil za njegove brate; in
tudi njega je premagala radost;
in tako so se bili vsi trije zgrudili
na zemljo.
15 In ko so bili sedaj kraljevi
sluœabniki videli, da so bili popadali,
so prav tako zaçeli klicati
k Bogu, kajti tudi nadnje je priøel
strah pred Gospodom, kajti
bili so tisti, ki so stali pred kraljem
in mu priçevali o veliki
Amonovi moçi.
16 In zgodilo se je, da so klicali
Gospodovo ime v vsej svoji
moçi, prav dokler niso bili vsi
popadali na zemljo razen neke
Lamanke, ki se je imenovala
Abiø, ki se je pred veliko leti
spreobrnila h Gospodu na raçun
nenavadnega videnja, ki ga je
imel njen oçe—
17 ker se je tako spreobrnila h
Gospodu in ni tega nikoli
razkrila, ko je zatorej videla, da
so bili vsi Lamonijevi sluœabniki
popadali na zemljo in tudi njena
gospodarica, kraljica, in kralj in
Amon so leœali na zemlji, je
vedela, da je bila to Boœja moç;
in predpostavljajoç, da je to
priloœnost, da se ljudem oznani,
kaj se je bilo zgodilo med njimi,
da bi jih ta prizor pripravil, da
bi verjeli v Boœjo moç, zato je
tekla od hiøe do hiøe in to oznanjala
ljudem.
18 In zaçeli so se zbirati v kraljevi
hiøi. In priøla je mnoœica
in na svoje veliko zaçudenje so
zagledali kralja in kraljico in
njune sluœabnike leœati na zemlji
in vsi so leœali tam, kakor da bi
bili mrtvi; in prav tako so videli
Amona in glej, bil je Nefijec.
19 In sedaj so ljudje med seboj
zaçeli godrnjati; nekateri so rekli,
da je bilo to veliko zlo, ki je
bilo priølo mednje oziroma nad
kralja in njegovo hiøo, ker je bil
Nefijcu dovolil ostati v deœeli.
20 Drugi pa so jih grajali, rekoç:
Kralj je to zlo priklical nad svojo
hiøo, ker je pobil svoje sluœabnike,
katerim se je bila pri Sebusovih
vodah razbeœala drobnica.
21 In grajali so jih tudi tisti
moœje, ki so bili stali pri Sebusovih
vodah in razkropili drobnico,
ki je pripadala kralju, kajti
bili so jezni na Amona zavoljo

Alma 19:22–33 236
øtevila teh, ki jih je pobil med
njihovimi brati pri Sebusovih
vodah, ko je branil kraljevo
drobnico.
22 Sedaj je eden med njimi,
çigar brata je bil Amon ubil z
meçem, ker je bil na Amona
silno jezen, izvlekel meç in
pristopil, da bi ga pustil pasti
na Amona, da bi ga ubil; in ko
je meç dvignil, da ga bo prebodel,
glej, se je zgrudil mrtev.
23 Sedaj vidimo, da Amona ni
bilo moç ubiti, kajti Gospod
je bil rekel Moziju, njegovemu
oçetu: Varoval ga bom in z njim
bo po tvoji veri—zato ga je
Mozija zaupal Gospodu.
24 In zgodilo se je, ko je mnoœica
videla, da se je bil moœ, ki
je dvignil meç, da bi Amona
ubil, zgrudil mrtev, jih je obøel
strah in niso si drznili iztegniti
roke, da bi se ga dotaknili, niti
nobenega od tistih, ki so bili
popadali; in spet so se zaçeli
çuditi med seboj, kaj bi bilo
vzrok tej veliki moçi oziroma
kaj vse bi lahko pomenilo.
25 In zgodilo se je, da jih je
bilo med njimi veliko, ki so rekli,
da je bil Amon Véliki Duh in
drugi so rekli, da ga je poslal
Véliki Duh;
26 drugi pa so jih vse grajali,
rekoç, da je bil poøast, ki so jo
poslali Nefijci, da bi jih muçila.
27 In bilo jih je nekaj, ki so rekli,
da je Amona poslal Véliki Duh,
da bi jih prizadel zavoljo njihovih
kriviçnosti; in da je bil Véliki
Duh, ki je bil vselej spremljal
Nefijce, ki jih je bil vselej reøil
iz njihovih rok; in rekli so, da je
bil to ta Véliki Duh, kateri je bil
pokonçal tako veliko njihovih
bratov, Lamancev.
28 In tako se je prepir med
njimi silno poostril. In ko so se
tako prepirali, je sluœabnica, ki
je bila zbrala mnoœico, priøla
in ko je videla prepir, ki se je
odvijal med mnoœico, je bila
silno œalostna, prav do solz.
29 In zgodilo se je, da je øla
in kraljico prijela za roko, da bi
jo morda dvignila s tal; in brœ
ko se je dotaknila njene roke,
je vstala in se postavila na noge
in zaklicala z moçnim glasom,
rekoç: O blagoslovljen Jezus, ki
me je odreøil iz straønega pekla!
O blagoslovljen Bog, bodi milosten
s tem ljudstvom!
30 In ko je bila to izgovorila,
je plosknila z rokami, ker jo je
napolnjevala radost in spregovorila
veliko besed, katerih niso
razumeli; in ko je bila s tem opravila,
je prijela kralja Lamonija
za roko in glej, vstal je in se
postavil na noge.
31 In nemudoma je øel, videç
prepir med ljudmi, in jih zaçel
grajati in jih pouçevati besede,
ki jih je bil sliøal iz Amonovih
ust; in kolikor jih je sliøalo njegove
besede, jih je verjelo in
spreobrnili so se h Gospodu.
32 Med njimi pa jih je bilo
veliko, ki niso hoteli prisluhniti
njegovim besedam; zato so øli
svojo pot.
33 In zgodilo se je, da jih je, ko
je Amon vstal, prav tako pouçeval
in prav tako vsi Lamonijevi
sluœabniki; in vsi so ljudem oznanjali
isto—da so se v srcu
spremenili; da niso niç veç imeli
œelje delati hudega.

237 Alma 19:34–20:12
34 In glej, veliko jih je ljudem
oznanjalo, da so bili videli angele
in so bili govorili z njimi; in
tako so jim bili povedali o Boœjih
reçeh in o njegovi praviçnosti.
35 In zgodilo se je, da jih je bilo
veliko, ki so verjeli njihovim
besedam; in kolikor jih je verjelo,
toliko se jih je krstilo; in
postali so praviçno ljudstvo in
med seboj so ustanovili cerkev.
36 In tako se je med Lamanci
zaçelo Gospodovo delo; tako
je Gospod zaçel izlivati nanje
svojega Duha; in vidimo, da je
njegova roka ponujena vsem
ljudem, ki se bodo pokesali in
verjeli v njegovo ime.
20. POGLAVJE
Gospod Amona poølje v Midoni,
da bo reøil svoje brate iz jeçe.—
Amon in Lamoni sreçata Lamonijevega
oçeta, ki je kralj vse deœele.—
Amon primora starega kralja, da
odobri izpustitev njegovih bratov.
Okrog leta 90 pr. Kr.
In zgodilo se je, ko so bili v deœeli
ustanovili cerkev, da je kralj
Lamoni œelel, naj gre Amon z
njim v nefijsko deœelo, da ga bo
pokazal svojemu oçetu.
2InkAmonu je priøel Gospodov
glas, rekoç: Ne boø øel v
nefijsko deœelo, kajti glej, kralj
bo hotel tvoje œivljenje; paç pa
boø øel v midonijsko deœelo;
kajti glej, tvoj brat Aron in tudi
Muloki in Ama so v jeçi.
3 Sedaj se je zgodilo, ko je bil
Amon to sliøal, je rekel Lamoniju:
Glej, moj brat in moji bratje
so v jeçi v Midoniju in grem, da
jih reøim.
4 Sedaj je Lamoni Amonu
rekel: Vem, v Gospodovi moçi
lahko napraviø vse. A glej, øel
bom s teboj v midonijsko deœelo;
kajti kralj midonijske deœele,
ki se imenuje Antiomno, je moj
prijatelj; zato grem v midonijsko
deœelo, da bom laskal kralju
deœele in tvoje brate bo izpustil
iz jeçe. Sedaj mu je Lamoni rekel:
Kdo ti je povedal, da so
tvoji bratje v jeçi?
5InAmon mu je rekel: Nihçe
drug mi ni povedal kakor Bog;
in rekel mi je: Pojdi in reøi
svoje brate, kajti v jeçi so v midonijski
deœeli.
6Kojebil Lamoni sedaj to sliøal,
je svojim sluœabnikom naroçil,
naj pripravijo konje in koçije.
7 In Amonu je rekel: Pridi,
s teboj bom øel v midonijsko
deœelo in tam bom prosil pri
kralju, da bo tvoje brate izpustil
iz jeçe.
8Inzgodilo se je, ko sta Amon
in Lamoni potovala tjakaj, sta
sreçala Lamonijevega oçeta, ki
je bil kralj vse deœele.
9Inglej, Lamonijev oçe mu je
rekel: Zakaj nisi priøel na gostijo
tistega velikega dne, ko sem
pripravil gostijo za svoje sinove
in svoje ljudstvo?
10 In prav tako je rekel: Kam
greø s tem Nefijcem, ki je eden
od otrok laœnivca?
11 In zgodilo se je, da je Lamoni
ponovil, kod se je namenil,
kajti bal se ga je uœaliti.
12 In prav tako mu je povedal
ves razlog, zavoljo katerega je
ostal v lastnem kraljestvu, da

Alma 20:13–26 238
ni øel na oçetovo gostijo, katero
je bil pripravil.
13 In ko je sedaj Lamoni vse
to ponovil, glej, se je na njegovo
osuplost oçe nad njim razjezil
in rekel: Lamoni, te Nefijce
boø reøil, ki so otroci laœnivca.
Glej, oropal je naøe oçete; in
sedaj tudi njegovi otroci prihajajo
med nas, da bi nas s svojo
prekanjenostjo in laœmi prevarali,
da bi nas spet oropali naøega
imetja.
14 Sedaj mu je Lamonijev oçe
ukazal, naj z meçem Amona
ubije. In prav tako mu je ukazal,
naj ne hodi v midonijsko deœelo,
paç pa naj se z njim vrne v
izmaelsko deœelo.
15 Lamoni pa mu je rekel:
Amona ne bom ubil, niti se ne
bom vrnil v izmaelsko deœelo,
paç pa bom øel v midonijsko deœelo,
da bom izpustil Amonove
brate, kajti vem, da so praviçni
moœje in sveti preroki pravega
Boga.
16 Ko je bil sedaj njegov oçe te
besede sliøal, je bil nanj jezen in
je izvlekel meç, da bi ga posekal
na zemljo.
17 Amon pa je stopil naprej in
rekel: Glej, ne boø ubil svojega
sina; vendar bi bilo bolje, da bi
padel on kakor ti, kajti glej,
svojih grehov se je pokesal; çe
pa bi ti moral v tem trenutku
pasti v svoji jezi, bi tvoja duøa
ne mogla biti reøena.
18 In spet, prav je, da potrpiø;
kajti çe bi svojega sina ubil, ker
je nedolœen çlovek, bi njegova
kri klicala s tal h Gospodu, njegovemu
Bogu, da bi nadte priølo
maøçevanje; in morda bi izgubil
svojo duøo.
19 Ko mu je bil Amon sedaj te
besede izgovoril, mu je odgovoril,
rekoç: Vem, çe bi svojega
sina ubil, bi prelil nedolœno kri;
kajti ti si tisti, ki si si ga je prizadeval
pokonçati.
20 In iztegnil je roko, da bo
Amona ubil. Amon pa se je
zoperstavil njegovim udarcem
in prav tako udaril po njegovi
roki, da je ni mogel uporabljati.
21 Ko je sedaj kralj videl, da bi
ga Amon lahko ubil, je zaçel
Amona prositi, naj ga pusti pri
œivljenju.
22 Amon pa je dvignil meç in
mu rekel: Glej, udaril te bom,
razen çe mi boø zagotovil, da
bodo moje brate izpustili iz jeçe.
23 Sedaj je kralj, ker se je bal,
da bo izgubil œivljenje, rekel:
Çe mi boø prizanesel, ti bom
dal kar koli boø prosil, celo pol
kraljestva.
24 Ko je sedaj Amon videl, da
je bil vplival na starega kralja
po svoji œelji, mu je rekel: Çe
boø dovolil, da bodo moje brate
izpustili iz jeçe in tudi da
Lamoni lahko svoje kraljestvo
obdrœi in da ne boø nezadovoljen
z njim, ampak boø dovolil,
da bo lahko delal po svojih
œeljah, kakor koli œeli, potem ti
bom prizanesel; drugaçe te bom
posekal na zemljo.
25 Ko je bil sedaj Amon te besede
izrekel, se je kralj zaçel radostiti
zavoljo svojega œivljenja.
26 In ko je videl, da Amon ni
imel œelje, da bi ga ubil, in ko je
prav tako videl veliko ljubezen,
ki jo je obçutil do njegovega sina
Lamonija, je bil silno osupel in
rekel je: Ker je to vse, kar si œelel,
naj izpustim tvoje brate in do-

239 Alma 20:27–21:4
pustim, da bo moj sin Lamoni
obdrœal svoje kraljestvo, glej, ti
bom zagotovil, da lahko moj
sin obdrœi svoje kraljestvo od
tega çasa in za vekomaj; in niç
veç mu ne bom vladal—
27 in prav tako ti bom zagotovil,
da bodo tvoje brate izpustili
iz jeçe in ti in tvoji bratje lahko
pridete k meni v moje kraljestvo;
kajti moçno vas bom œeljan videti.
Kajti kralj je bil moçno osupel
nad besedami, ki jih je bil govoril
in prav tako nad besedami,
ki jih je bil govoril njegov sin
Lamoni, zato jih je bil œelel
spoznati.
28 In zgodilo se je, da sta Amon
in Lamoni nadaljevala potovanje
proti midonijski deœeli. In
Lamoni je naøel naklonjenost
v oçeh kralja deœele; zato so
Amonove brate pripeljali iz jeçe.
29 In ko jih je Amon sreçal, je
bil silno potrt, kajti glej, bili so
goli in njihova koœa je bila silno
ranjena, ker so jih zvezali z moçnimi
vrvmi. In utrpeli so bili
tudi lakoto in œejo in vse vrste
stisk; vendar so bili v vseh svojih
stiskah potrpeœljivi.
30 In pripetilo se je, da je bila
njihova usoda, da so padli v
roke bolj otopelemu in trdovratnemu
ljudstvu; zato niso hoteli
prisluhniti njihovim besedam
in vrgli so jih bili ven in jih bili
tepli in jih bili preganjali od
hiøe do hiøe in iz kraja v kraj,
in sicer dokler niso prispeli v
midonijsko deœelo; in tam so
jih prijeli in jih vrgli v jeço in jih
zvezali z moçnimi vrvmi in
jih imeli veliko dni v jeçi in reøila
sta jih Lamoni in Amon.
Aron in Muloki in njuni bratje
poroçajo o svojem pridiganju
Lamancem.
Obsega 21. do vkljuçno s 26.
poglavjem.
21. POGLAVJE
Aron Amalekijce pouçuje o Kristusu
in njegovi odkupni daritvi.—
Arona in njegove brate v Midoniju
zaprejo.—Potem ko so svobodni,
pouçujejo v sinagogah in veliko
se jih spreobrne.—Lamoni dovoli
versko svobodo vsem ljudem v izmaelski
deœeli. Med leti 90 in 77
pr. Kr.
Sedaj, kososeAmon in njegovi
bratje loçili na mejah lamanske
deœele, glej, je Aron potovanje
nadaljeval v deœelo, ki so jo
Lamanci imenovali Jeruzalem,
ker so jo poimenovali po rodni
deœeli svojih oçetov; in bila
je oddaljena in se je dotikala
Mormonovih meja.
2 Sedaj, Lamanci in Amalekijci
in Amulonovo ljudstvo so bili
zgradili mogoçno mesto, ki so
ga imenovali Jeruzalem.
3 Sedaj, Lamanci sami so bili
zadosti otopeli, Amalekijci in
Amulonci pa so bili øe bolj
otopeli; zato so povzroçali, da
so Lamanci postajali trdosrçni,
da so moçno rasli v kriviçnosti
in svojih ogabnostih.
4Inzgodilo se je, da je Aron
priøel v mesto Jeruzalem in
najprej zaçel pridigati Amalekijcem.
In zaçel jim je pridigati
v sinagogah, kajti glede na
Nehorjev red so bili zgradili

Alma 21:5–18 240
sinagoge; kajti veliko Amalekijcev
in Amuloncev je bilo iz
Nehorjevega reda.
5 Zato, ko je Aron vstopil v
eno od sinagog, da bi ljudem
pridigal in ko jim je govoril,
glej, je vstal neki Amalekijec in
se je z njim zaçel prepirati, rekoç:
Kaj je to, o çemer si priçeval?
Si mar videl angela? Zakaj
se angeli ne prikaœejo nam? Glej,
mar to ljudstvo ni prav tako
dobro kakor tvoje ljudstvo?
6 Praviø tudi, çe se ne bomo
pokesali, da bomo pogubljeni.
Kako poznaø misel in nakano
naøega srca? Kako veø, da imamo
razlog za kesanje? Kako veø,
da nismo praviçni ljudje? Glej,
zgradili smo svetiøça in zbiramo
se k çaøçenju Boga. Verjamemo,
da bo Bog odreøil vse ljudi.
7 Sedaj mu je Aron rekel: Ali
verjameø, da bo priøel Boœji
Sin, da bo çloveøtvo odkupil od
njihovih grehov?
8Inmoœ mu je rekel: Ne verjamemo,
da veø za kaj takega.
Ne verjamemo v ta nespametna
izroçila. Ne verjamemo, da
poznaø to, kar bo priølo, niti ne
verjamemo, da so tvoji oçetje in
da so prav tako naøi oçetje poznali
to, kar so govorili, to, kar
bo priølo.
9 Sedaj jim je Aron zaçel
odpirati svete spise glede Kristusovega
prihoda in tudi glede
vstajenja mrtvih in da ni
vstajenja za çloveøtvo razen
preko Kristusove smrti in
trpljenja in odkupne daritve
njegove krvi.
10 In zgodilo se je, da so se, ko
jim je zaçel to razlagati, nanj
ujezili in ga zaçeli zasmehovati;
in niso hoteli posluøati besed,
ki jim jih je govoril.
11 Ko je zato videl, da niso
hoteli posluøati njegovih besed,
je odøel iz njihove sinagoge in
priøel v vas, ki se je imenovala
Ani-Anti in tam je naøel Mulokija,
ki jim je pridigal besedo;
in prav tako Ama in njegove
brate. In z mnogimi so se prepirali
glede besede.
12 In zgodilo se je, da so videli,
da so ljudje postajali trdosrçni,
zato so odpotovali in priøli v
midonijsko deœelo. In mnogim
so pridigali besedo in malo jih
je verjelo besedam, ki so jih
pouçevali.
13 Vendar so Arona in doloçeno
øtevilo njegovih bratov prijeli
in jih vrgli v jeço in preostali od
njih so pobegnili iz midonijske
deœele v okoliøka podroçja.
14 In tisti, ki so jih vrgli v jeço,
so marsikaj utrpeli in reøeni so
bili po Lamonijevi in Amonovi
roki in nahranili so jih in oblekli.
15 In spet so øli oznanjat besedo
in tako so bili prviç reøeni iz
jeçe; in tako so bili trpeli.
16 In øli so, kamor koli jih je vodil
Gospodov Duh, in pridigali
Boœjo besedo v vsaki amalekijski
sinagogi oziroma na vsakem
lamanskem zboru, kjer jim je
bilo dopuøçeno.
17 In zgodilo se je, da jih je
Gospod zaçel blagoslavljati, v
tolikor da so jih veliko privedli
k spoznanju resnice; da, veliko
so jih prepriçali o njihovih grehih
in o izroçilu njihovih oçetov,
ki ni bilo pravilno.
18 In zgodilo se je, da sta se

241 Alma 21:19–22:6
Amon in Lamoni vrnila iz
midonijske deœele v izmaelsko
deœelo, ki je bila deœela njihovega
nasledstva.
19 In kralj Lamoni Amonu ni
dovolil, da bi mu sluœil ali bil
njegov sluœabnik.
20 Ampak je dal v izmaelski
deœeli zgraditi sinagoge; in ukazal
je, da se je njegovo ljudstvo
oziroma ljudstvo, ki je bilo pod
njegovo vladavino, zbiralo.
21 In radostil se je nad njimi in
veliko reçi jih je pouçeval. In
prav tako jim je oznanil, da so
bili ljudstvo, ki je bilo pod njim
in da so bili svobodni ljudje,
da so osvobojeni izpod zatiranja
kralja, njegovega oçeta; kajti
oçe mu je bil dovolil vladati
nad ljudmi, ki so v izmaelski
deœeli in v vsej okoliøki deœeli.
22 In prav tako jim je izjavil,
da bodo imeli svobodo çastiti
Gospoda, svojega Boga, po
svojih œeljah in v katerem koli
kraju so bili, çe je bilo v deœeli,
ki je bila pod vladavino kralja
Lamonija.
23 In Amon je pridigal ljudstvu
kralja Lamonija; in zgodilo se je,
da jih je pouçeval o vsem glede
reçi, ki so zadevale praviçnost.
In vsakodnevno jih je opominjal
z vso marljivostjo; in prisluhnili
so njegovi besedi in goreçe so
spolnjevali Boœje zapovedi.
22. POGLAVJE
Aron Lamonijevega oçeta pouçuje o
stvarjenju, o Adamovem padcu in
o naçrtu odkupitve preko Kristusa.
—Kralj in vsa njegova hiøa se spreobrnejo.—Razlaga
ozemeljske razdelitve
med Nefijci in Lamanci.
Med leti 90 in 77 pr. Kr.
Ker je tako Amon sedaj nepretrgoma
pouçeval Lamonijevo
ljudstvo, se bomo vrnili k poroçilu
o Aronu in njegovih bratih;
kajti potem ko je odøel iz midonijske
deœele, ga je Duh vodil v
nefijsko deœelo, in sicer v hiøo
kralja, ki je bil nad vso deœelo
razen nad izmaelsko deœelo; in
bil je Lamonijev oçe.
2Inzgodilo se je, da je øel z
brati k njemu v kraljevo palaço
in se pred kraljem priklonil in
mu rekel: Glej, o kralj, mi smo
Amonovi bratje, ki si jih reøil
iz jeçe.
3Insedaj, o kralj, çe nas boø
pustil pri œivljenju, bomo tvoji
sluœabniki. In kralj jim je rekel:
Vstanite, kajti pustil vas bom
pri œivljenju in ne bom trpel, da
boste moji sluœabniki; vztrajal
pa bom, da me boste pouçevali;
kajti nekoliko me je v duhu
begalo zavoljo velikoduønosti
in veliçine besed vaøega brata
Amona; in œelim poznati vzrok,
zavoljo katerega ni priøel z vami
iz Midonija.
4InAron je kralju rekel: Glej,
Gospodov Duh ga je poklical
drugam; in odøel je v izmaelsko
deœelo, da bo pouçeval Lamonijevo
ljudstvo.
5 Sedaj jim je kralj rekel: Kaj je
to, kar ste rekli o Gospodovem
Duhu? Glejte, to je tisto, kar mi
ne da miru.
6Intudi kaj je to, kar je rekel
Amon—çe se boste pokesali,
boste odreøeni, çe se ne boste

Alma 22:7–18 242
pokesali, boste poslednji dan
zavrœeni?
7InAron mu je odgovoril in
mu rekel: Ali verjameø, da Bog
je? In kralj je rekel: Vem, da
Amalekijci pravijo, da Bog je in
dovolil sem jim, da bodo gradili
svetiøça, da se bodo zbirali, da
ga bodo çastili. In çe boste sedaj
rekli, da Bog je, glejte, bom
verjel.
8InkojeAron sedaj to sliøal,
se je njegovo srce vzradostilo
in rekel je: Glej, zagotovo kakor
œiviø, o kralj, Bog je.
9Inkralj je rekel: Ali je Bog
tisti Véliki Duh, ki je naøe oçete
pripeljal iz jeruzalemske deœele?
10 In Aron mu je rekel: Da, on
je ta Véliki Duh in ustvaril je vse
tako v nebesih kakor na Zemlji.
Ali to verjameø?
11 In rekel je: Da, verjamem,
da je Véliki Duh vse ustvaril in
œelim, da mi o vsem tem poveø
in verjel bom tvojim besedam.
12 In zgodilo se je, ko je Aron
videl, da bo kralj verjel njegovim
besedam, je zaçel s stvarjenjem
Adama in kralju je bral
svete spise—kako je Bog ustvaril
çloveka po lastni podobi in
da mu je Bog dal zapovedi in
da je bil çlovek padel zavoljo
prestopka.
13 In Aron mu je razlagal svete
spise od Adamovega stvarjenja
in predenj je poloœil çlovekov
padec in njegovo meseno stanje
in tudi naçrt odkupitve, ki je bil
pripravljen po Kristusu od osnovanja
sveta za vse, ki bodo
verjeli v njegovo ime.
14 In odkar je bil çlovek padel,
si sam ni mogel niçesar prisluœiti;
Kristusovo trpljenje in
smrt pa odkupita njegove grehe
preko vere in kesanja in tako
dalje; in da bo pretrgal spone
smrti, da grob ne bo zmagal in
da bo upanje v slavo premagalo
œelo smrti; in Aron je kralju vse
to razloœil.
15 In zgodilo se je, potem ko
mu je bil Aron vse to razloœil, da
je kralj rekel: Kaj naj napravim,
da bom imel veçno œivljenje, o
katerem si govoril? Da, kaj naj
napravim, da se bom ponovno
rodil v Bogu, ker bo ta hudobni
duh izkoreninjen iz mojih prsi
in bom prejel njegovega Duha,
da me bo navdala radost, da na
poslednji dan ne bom zavrœen?
Glej, je rekel, opustil bom vse,
kar imam v lasti, da, odrekel se
bom svojemu kraljestvu, da bom
lahko prejel to veliko radost.
16 Aron pa mu je rekel: Çe si
to œeliø, çe se boø priklonil pred
Bogom, da, çe se boø pokesal
vseh svojih grehov in se priklonil
pred Bogom in se v veri obraçal
k njemu, verujoç, da boø
prejel, potem boø prejel upanje,
ki ga œeliø.
17 In zgodilo se je, ko je bil
Aron to izgovoril, se je kralj
na kolenih priklonil pred Gospodom;
da, vrgel se je prav na
zemljo in glasno zaklical, rekoç:
18 O Bog, Aron mi je povedal,
da Bog je; in çe Bog je in çe ti si
Bog, ali se mi boø razodel in
opustil bom vse svoje grehe, da
te bom spoznal in da bom vstal
od mrtvih in bom poslednji
dan odreøen. In ko je bil kralj
sedaj te besede izrekel, ga je
zadelo, kakor bi bil mrtev.

243 Alma 22:19–29
19 In zgodilo se je, da so njegovi
sluœabniki tekli in povedali
kraljici vse, kar se je bilo
zgodilo kralju. In priøla je h
kralju; in ko ga je videla leœati,
kakor da bi bil mrtev, in tudi
Arona in njegove brate, ki so
stali, kakor da bi bili vzrok njegovemu
padcu, se je ujezila
nanje in zapovedala, naj jih njeni
sluœabniki oziroma kraljevi
sluœabniki primejo in ubijejo.
20 Sedaj, sluœabniki so bili videli
vzrok, zavoljo katerega je
kralj padel, zato si niso drznili
poloœiti rok na Arona in njegove
brate; in prosili so kraljico,
rekoç: Zakaj nam ukazujeø, naj
ubijemo te moœe, ko vidiø, da
je eden od njih mogoçnejøi od
nas vseh? Zato bomo pred njimi
popadali.
21 Ko je sedaj kraljica videla
strah sluœabnikov, se je tudi
sama zaçela silno bati, da bi
nadnjo ne priølo kakøno zlo. In
sluœabnikom je ukazala, naj
gredo in skliçejo ljudi, da bodo
ubili Arona in njegove brate.
22 Ko je sedaj Aron videl kraljiçino
odloçnost, se je, ker je
prav tako poznal trdosrçnost
ljudi, zbal, da bi se mnoœica ne
zbrala in bi med njimi ne nastal
velik prepir in nemir; zato je
iztegnil roko in dvignil kralja z
zemlje in mu rekel: Vstani. In
postavil se je na noge, ker je
prejel moç.
23 To se je sedaj zgodilo v
navzoçnosti kraljice in mnogih
sluœabnikov. In ko so to videli,
so se moçno çudili in se zaçeli
bati. In kralj je pristopil in jih
zaçel pouçevati. In pouçeval jih
je, v tolikor da se je vsa njegova
hiøa spreobrnila h Gospodu.
24 Sedaj, zavoljo kraljiçinega
ukaza se je zbrala mnoœica in
med sabo so zaçeli zelo godrnjati
zavoljo Arona in njegovih
bratov.
25 Kralj pa je stopil mednje in
jih pouçeval. In pomirili so se
glede Arona in tistih, ki so bili
z njim.
26 In zgodilo se je, ko je kralj
videl, da so se ljudje pomirili, je
ukazal, da so Aron in njegovi
bratje stopili v sredo mnoœice
in so jim pridigali besedo.
27 In zgodilo se je, da je kralj
po vsej deœeli razposlal razglas
med vse svoje ljudstvo, ki so bili
v vsej njegovi deœeli, ki so bili v
vseh okoliøkih pokrajinah, katerih
meje so segale prav do morja
na vzhodu in na zahodu in ki jih
je od zarahemelske deœele loçeval
ozek pas divjine, ki je potekal
od morja na vzhodu prav
do morja na zahodu in okrog
obalnih meja in meja z divjino,
ki je bila na severu ob zarahemelski
deœeli, preko mantijskih
meja, ob izviru reke Sidon, potekajoç
od vzhoda proti severu—in
tako so bili razdeljeni
Lamanci in Nefijci.
28 Sedaj, brezdelnejøi del Lamancev
je œivel v divjini in
bival v øotorih; in v divjini so
se razøirili na zahodu v nefijski
deœeli; da, in tudi na zahodu
v zarahemelski deœeli, v mejah
ob morski obali in na zahodu v
nefijski deœeli, v kraju prvega
nasledstva njihovih oçetov in take
so meje vzdolœ morske obale.
29 In veliko Lamancev je bilo

Alma 22:30–23:2 244
tudi na vzhodu ob morski obali,
kamor so jih bili pregnali Nefijci.
In tako so Lamanci Nefijce
skorajda obkroœali; vendar so
si bili Nefijci vzeli v posest vse
severne dele deœele, ki je mejila
z divjino pri izviru reke Sidon,
od vzhoda do zahoda, vse okrog
divjine; na severu prav dokler
niso priøli v deœelo, ki so jo
imenovali Izobilje.
30 In mejila je z deœelo, ki so jo
imenovali Opustoøenje, ker je
bila tako daleç na severu, da je
priøla v deœelo, ki je bila poseljena
in uniçena, o kosteh katere
smo govorili, ki so jo odkrili
ljudje iz Zarahemle, ker je bila
kraj njihovega prvega pristanka.
31 In od tam so priøli na jug
divjine. Tako se je deœela na severu
imenovala Opustoøenje in
deœela na jugu se je imenovala
Izobilje in bila je divjina, ki je
bila polna vsakovrstnih divjih
œivali vsake vrste, del katerih je
bil priøel za hrano iz deœele na
severu.
32 In sedaj, to je za Nefijca pomenilo
samo dan in pol hoda po
mejni çrti med deœelama Izobilje
in Opustoøenje od vzhodnega
na zahodno morje; in tako je
nefijsko deœelo in zarahemelsko
deœelo skorajda obdajala voda
in med deœelo na severu in deœelo
na jugu je bil le majhen
greben kopnega.
33 In zgodilo se je, da so bili
Nefijci poselili deœelo Izobilje
prav od vzhodnega do zahodnega
morja in tako so bili Nefijci
v svoji modrosti s straœami in
s çetami potisnili Lamance na
jug, da bi tako niç veç ne imeli
posesti na severu, da bi deœele
na severu ne preplavili.
34 Zato Lamanci niso veç
mogli imeti posesti drugje kakor
le v nefijski deœeli in v okoliøki
divjini. Taka je bila sedaj modrost
pri Nefijcih—ker so bili
Lamanci njihovi sovraœniki, niso
hoteli trpeti njihovega prizadejanja
z vsake strani in prav tako
so hoteli imeti neko deœelo,
kamor bi lahko pobegnili po
svojih œeljah.
35 In sedaj, ko sem bil to povedal,
se bom spet vrnil k poroçilu
o Amonu in Aronu in Omnerju
in Himniju in njihovih bratih.
23. POGLAVJE
Proglaøena je verska svoboda.—
Lamanci se spreobrnejo v sedmih
deœelah in mestih.—Imenujejo se
Anti–Nefi–Lehijci in so osvobojeni
prekletstva.—Amalekijci in
Amulonci zavrnejo resnico. Med
leti 90 in 77 pr. Kr.
Glej, sedaj se je zgodilo, da je
lamanski kralj razposlal razglas
med vse svoje ljudstvo, da ne
smejo poloœiti rok na Amona
ali Arona ali Omnerja ali Himnija,
niti na nobenega njihovega
brata, ki bodo øli pridigat
Boœjo besedo, v katerem koli
kraju bodo v katerem koli delu
njihove deœele.
2 Da, mednje je razposlal odlok,
da ne smejo poloœiti rok
nanje, da bi jih zvezali oziroma
jih vrgli v jeço; niti ne smejo
pljuvati nanje, niti jih udariti,
niti jih metati iz sinagog,
niti jih biçati; niti jih ne smejo

245 Alma 23:3–16
kamenjati, paç pa morajo imeti
prost dostop v hiøe in tudi v
templje in svetiøça.
3Intako so lahko øli in pridigali
besedo po svojih œeljah,
kajti kralj se je bil spreobrnil h
Gospodu in vsa njegova hiøa;
zato je svojemu ljudstvu po
vsej deœeli razposlal razglas,
da bi Gospodova beseda ne
imela zaprek, paç pa da bi øla
po vsej deœeli, da se bo njegovo
ljudstvo prepriçalo o hudobnem
izroçilu svojih oçetov in da se
bodo prepriçali, da so vsi bratje
in da ne smejo moriti, niti pleniti,
niti krasti niti se predajati
preøuøtvom, niti se predajati
kakrøni koli hudobiji.
4Insedaj se je zgodilo, ko je
bil kralj razposlal ta razglas, da
so øli Aron in njegovi bratje iz
mesta v mesto in iz ene hiøe
çaøçenja v drugo in ustanavljali
cerkve in posveçevali duhovnike
in uçitelje med Lamanci po
vsej deœeli, da so med njimi
pridigali in pouçevali Boœjo
besedo; in tako so postajali zelo
uspeøni.
5Innatisoçe jih je priølo k
spoznanju o Gospodu, da, na
tisoçe jih je zaçelo verjeti v nefijsko
izroçilo; in pouçevali so jih
o zapisih in o prerokbah, ki so se
izroçale prav do sedanjega çasa.
6Intako zagotovo kakor œivi
Gospod, tako zagotovo kolikor
jih je verovalo oziroma kolikor
jih je priølo k spoznanju resnice
preko pridiganja Amona in njegovih
bratov po duhu razodetja
in preroøtva in Boœja moç je v
njih delala çudeœe—da, povem
vam, kakor œivi Gospod, kolikor
Lamancev je verjelo njihovemu
pridiganju in so se spreobrnili
h Gospodu, toliko jih ni nikoli
odpadlo.
7 Kajti postali so praviçno
ljudstvo; odloœili so oroœje svojega
upora, da se niso niç veç
borili proti Bogu, niti proti
nobenemu od svojih bratov.
8Tisosedaj tisti, ki so se spreobrnili
h Gospodu:
9 lamansko ljudstvo, ki je bilo
v izmaelski deœeli;
10 in tudi lamansko ljudstvo,
ki je bilo v midonijski deœeli;
11 in tudi lamansko ljudstvo,
ki je bilo v mestu Nefi;
12 in tudi lamansko ljudstvo, ki
je bilo v øilomski deœeli in ki je
bilo v øemlonski deœeli in v mestu
Lemuel in v mestu Øimnilom.
13 In to so imena lamanskih
mest, ki so se spreobrnila h
Gospodu; in to so tista, ki so
odloœila oroœje svojega upora,
da, vse svoje bojno oroœje; in
vsi so bili Lamanci.
14 In Amalekijci se niso spreobrnili
razen enega samega; niti
se ni spreobrnil noben Amulonec;
paç pa so postali trdosrçni
in prav tako Lamanci, ki so prebivali
v tistem delu deœele, da,
in vse njihove vasi in vsa njihova
mesta.
15 Zato smo naøteli vsa lamanska
mesta, v katerih so se
pokesali in priøli k spoznanju
resnice in so se spreobrnili.
16 In sedaj se je zgodilo, da so
si kralj in tisti, ki so se spreobrnili,
œeleli, da bi imeli ime, da bi
se po njem razlikovali od svojih
bratov; zato se je kralj posvetoval
z Aronom in z mnogimi od

Alma 23:17–24:10 246
njegovih duhovnikov o imenu,
ki ga bodo prevzeli nase, da se
bodo lahko razlikovali.
17 In zgodilo se je, da so se
imenovali Anti–Nefi–Lehijci;
in s tem imenom so se poimenovali
in niç veç se niso imenovali
Lamanci.
18 In postali so zelo delavno
ljudstvo; da, in bili so prijateljski
z Nefijci; zato so z njimi stopili
v stik in Boœje prekletstvo jih ni
niç veç zasledovalo.
24. POGLAVJE
Lamanci pridejo nad Boœje ljudstvo.
—Anti–Nefi–Lehijci se radostijo v
Kristusu in obiøçejo jih angeli.—
Raje utrpijo smrt, kakor da bi se
branili.—Øe veç Lamancev se spreobrne.
Med leti 90 in 77 pr. Kr.
In zgodilo se je, da so v Amalekijcih
in Amuloncih in Lamancih,
ki so bili v amulonski deœeli
in tudi v helamski deœeli in ki
so bili v jeruzalemski deœeli, in
skratka, v vseh okoliøkih deœelah,
ki se niso bili spreobrnili in
niso bili nase prevzeli imena
Anti–Nefi–Lehijec, Amalekijci
in Amulonci podœigali jezo
do njihovih bratov.
2Innjihovo sovraøtvo do njih
se je silno poglobilo, in sicer v
toliko da so se zaçeli kralju
upirati, v toliko da ga niso veç
hoteli za kralja; zato so prijeli za
oroœje proti anti–nefi–lehijskemu
ljudstvu.
3Insedaj je kralj prenesel kraljestvo
na svojega sina in imenoval
ga je Anti–Nefi–Lehi.
4Inkralj je umrl prav v tistem
letu, ko so Lamanci zaçeli s
pripravami na vojno z Boœjim
ljudstvom.
5Kososedaj Amon in njegovi
bratje in vsi tisti, ki so bili priøli
z njim, videli priprave Lamancev,
zato da bodo pokonçali
svoje brate, so priøli v midjansko
deœelo in tam se je Amon sreçal
z vsemi svojimi brati; in od
tamkaj so priøli v izmaelsko
deœelo, da bi se posvetovali z
Lamonijem in tudi z njegovim
bratom Anti–Nefi–Lehijem,
kaj jim je napraviti, da se bodo
branili pred Lamanci.
6 Sedaj ni bilo niti ene duøe
med vsemi ljudmi, ki so se bili
spreobrnili h Gospodu, ki bi
prijela za oroœje proti svojim
bratom; ne, niti se niso hoteli
pripravljati na vojno; da, in njihov
kralj jim je tudi ukazal, naj
se ne.
7Tososedaj besede, ki jih je o
zadevi rekel ljudstvu: Zahvaljujem
se Bogu, moje ljubljeno
ljudstvo, da je naø veliki Bog
v dobroti poslal te naøe brate,
Nefijce, k nam, da so nam pridigali
in nas prepriçali o izroçilu
naøih hudobnih oçetov.
8Inglejte, zahvaljujem se svojemu
velikemu Bogu, da nam je
dal od svojega Duha, da nam je
omehçal srce, da smo stopili v
stik s temi brati, Nefijci.
9Inglejte, prav tako se zahvaljujem
svojemu Bogu, da smo
se s tem, ko smo stopili v stik z
njimi, prepriçali o svojih grehih
in o mnogih umorih, ki smo jih
zagreøili.
10 In prav tako se zahvaljujem
svojemu Bogu, da, svojemu veli-

247 Alma 24:11–19
kemu Bogu, da nam je dovolil,
da smo se tega pokesali in tudi
da nam je odpustil tiste mnoge
grehe in umore, ki smo jih zagreøili
in nam s srca odvzel krivdo
po zaslugah svojega Sina.
11 In sedaj glejte, bratje moji,
ker je bilo vse, kar smo lahko
storili (ker smo bili najbolj izgubljeni
od vsega çloveøtva), to,
da smo se pokesali svojih grehov
in mnogih umorov, ki smo
jih zagreøili, in da smo Boga
pripravili, da nam jih je odvzel
s srca, kajti vse, kar smo lahko
storili, je bilo, da smo se zadostno
pokesali pred Bogom,
da bi nam madeœ odvzel—
12 sedaj, moji nadvse ljubljeni
bratje, ker nam je Bog madeœe
odvzel in so naøi meçi postali
svetli, potemtakem si meçev veç
ne omadeœujmo s krvjo naøih
bratov.
13 Glejte, povem vam, ne,
zadrœimo svoj meç, da ne bo
omadeœevan s krvjo naøih bratov;
kajti mogoçe, çe bomo svoj
meç spet omadeœevali, ga ne bo
veç moç umiti do çistega v krvi
Sina naøega velikega Boga, ki
bo prelita za odkupno daritev
naøih grehov.
14 In veliki Bog je bil milosten
z nami in nam to razodel, da bi
ne bili pogubljeni; da, in to nam
je razodel vnaprej, ker ima rad
naøe duøe, prav kakor ima rad
naøe otroke; zato nas v svoji
milosti obiskujejo njegovi angeli,
da bi se naçrt odreøitve razodel
tako nam kakor prihodnjim
rodovom.
15 O, kako milosten je naø
Bog! In sedaj glejte, ker je bilo
to toliko, kolikor smo zmogli
napraviti, da so nam bili madeœi
odvzeti in so naøi meçi postali
svetli, jih skrijmo, da bodo
svetli ostali v priçevanje naøemu
Bogu na poslednji dan oziroma
na dan, ko bomo privedeni, da
bomo stali pred njim, da nam bo
sojeno, da svojih meçev nismo
omadeœevali v krvi naøih bratov,
odkar je z nami delil svojo
besedo in nas z njo oçistil.
16 In sedaj, bratje moji, çe nas
bodo naøi bratje skuøali pokonçati,
glejte, bomo svoje meçe
skrili, da, in sicer, zakopali jih
bomo globoko v zemljo, da bodo
ostali svetli v priçevanje, da jih
nismo nikoli uporabljali, na poslednji
dan; in çe nas bodo naøi
bratje pokonçali, glejte, bomo
øli k svojemu Bogu in bomo
odreøeni.
17 In sedaj se je zgodilo, ko je
bil kralj konçal s temi besedami
in so se vsi ljudje zbrali, so prijeli
svoje meçe in vse oroœje, ki
so ga uporabljali za prelivanje
çloveøke krvi, in so ga zakopali
globoko v zemljo.
18 In to so storili, ker je bilo
to v njihovih oçeh priçevanje
Bogu in tudi ljudem, da ne
bodo nikoli veç uporabili oroœja
za prelivanje çloveøke krvi; in
to so storili, ko so jamçili in se
zavezali z Bogom, da bodo raje
predali svoje lastno œivljenje,
kakor pa prelili kri svojih bratov;
in raje bodo bratom dali,
kakor pa jim vzeli; in raje bodo
obilno delali s svojimi rokami,
kakor da bi dneve preœivljali v
brezdelju.
19 In tako vidimo, ko so ti
Lamanci zaçeli verovati in so
spoznali resnico, so bili trdni in

Alma 24:20–30 248
bi raje trpeli, prav do smrti, kakor
da bi greøili; in tako vidimo,
da so zakopali svoje oroœje miru
oziroma zakopali so bojno oroœje
zavoljo miru.
20 In zgodilo se je, da so se
njihovi bratje, Lamanci, pripravljali
na vojno in so priøli v
nefijsko deœelo z namenom, da
bi ubili kralja in da bi namesto
njega postavili drugega in tudi
da bi anti–nefi–lehijsko ljudstvo
iztrebili iz deœele.
21 Ko so sedaj ljudje videli, da
so prihajali nadnje, so jim øli
naproti in se prednje vrgli na
zemljo in zaçeli klicati Gospodovo
ime; in v takem poloœaju
so torej bili, ko so nanje planili
Lamanci in jih zaçeli pobijati z
meçem.
22 In tako so jih, ne da bi naleteli
na kakrøen koli odpor, pobili
tisoç in pet; in vemo, da so
blagoslovljeni, kajti øli so bivat
k svojemu Bogu.
23 Ko so Lamanci sedaj videli,
da njihovi bratje niso beœali pred
meçem, niti se niso obrnili na
desno ali na levo, paç pa da so
legli in umrli in hvalili Boga, øe
celo ko so umirali pod meçem—
24 ko so Lamanci sedaj to
videli, so opustili pobijanje; in
bilo jih je veliko, katere je v
srcu zaskelelo zavoljo tistih njihovih
bratov, ki so bili padli
pod meçem, kajti pokesali so se
tega, kar so bili storili.
25 In zgodilo se je, da so
odvrgli bojno oroœje in ga niso
hoteli spet pobrati, kajti zapekla
jih je vest zavoljo poboja, ki so
ga bili zagreøili; in zgrudili so
se prav kakor njihovi bratje,
zanaøajoç se na milost tistih,
katerih oroœje se je dvignilo, da
jih bo ubilo.
26 In zgodilo se je, da se jih je
Boœjemu ljudstvu tistega dne
pridruœilo veç, kakor je bilo
øtevilo teh, ki so bili pobiti; in
tisti, ki so bili pobiti, so bili praviçni
ljudje, zato nimamo razloga
dvomiti, da niso odreøeni.
27 In med njimi ni bilo ubitega
hudobnega çloveka; paç pa jih
je veç kakor tisoç priølo k spoznanju
resnice; tako vidimo, da
Gospod deluje na veliko naçinov,
da bi odreøil svoje ljudstvo.
28 Sedaj, veçje øtevilo tistih
med Lamanci, ki so ubili tako
veliko svojih bratov, je bilo
Amalekijcev in Amuloncev, katerih
je bilo veçinsko øtevilo
Nehorjevega reda.
29 Sedaj, med tistimi, ki so
se pridruœili Gospodovemu
ljudstvu, ni bilo nobenega, ki bi
bil Amalekijec ali Amulonec
oziroma ki bi bil Nehorjevega
reda, paç pa so bili dejanski potomci
Lamana in Lemuela.
30 In tako lahko jasno spoznamo,
da so, potem ko je Gospodov
Duh ljudi enkrat razsvetlil
in so bili imeli veliko védenje o
reçeh, ki zadevajo praviçnost in
so nato zapadli v greh in prestopek,
øe bolj otopeli in tako njihovo
stanje postane slabøe, kakor
çe o tem nikoli ne bi bili vedeli.
25. POGLAVJE
Lamanski napad se øiri.—Potomstvo
Noetovih duhovnikov je
pogubljeno, kakor je prerokoval

249 Alma 25:1–13
Abinadi.—Veliko Lamancev se
spreobrne in pridruœijo se anti–
nefi–lehijskemu ljudstvu.—Verjamejo
v Kristusa in spolnjujejo
Mojzesovo postavo. Med leti 90 in
77 pr. Kr.
In glej, sedaj se je zgodilo, da so
bili tisti Lamanci øe bolj jezni,
ker so bili pobijali svoje brate;
zato so prisegali, da se bodo
nad Nefijci maøçevali; in tisti
ças niso veç poskuøali pobijati
anti–nefi–lehijskega ljudstva.
2 Paç pa so vzeli svoje çete in øli
v meje zarahemelske deœele in
planili na ljudi, ki so bili v amoníhaøki
deœeli in jih pokonçali.
3Inpotem je bilo med njimi
in Nefijci veliko bitk, v katerih
so bili pregnani in pobiti.
4Inmed Lamanci, ki so bili
pobiti, so bili skoraj vsi potomci
Amulona in njegovih bratov, ki
so bili Noetovi duhovniki in
pobijale so jih nefijske roke;
5inpreostali, ki so zbeœali na
vzhod divjine in ki so se polastili
moçi in oblasti nad Lamanci,
so povzroçili, da je veliko Lamancev
umrlo v ognju zavoljo
svojega verovanja—
6 kajti mnogim med njimi se
je, potem ko so utrpeli veliko
izgubo in tolikøne stiske, obudil
spomin na besede, katere so
jim bili v njihovi deœeli pridigali
Aron in njegovi bratje; zato
so prenehali verjeti v izroçilo
svojih oçetov in zaçeli verjeti
v Gospoda in da je Nefijcem
dal veliko moç; in tako se jih
je veliko med njimi v divjini
spreobrnilo.
7Inzgodilo se je, da so tisti
vladarji, ki so bili preostanek
Amulonovih otrok, ukazali, naj
jih usmrtijo, da, vse tiste, ki so
vtoverjeli.
8Tomuçeniøtvo je bilo torej
vzrok, da je v mnogih njihovih
bratih podœgalo jezo; in v divjini
so se zaçeli prepiri; in Lamanci
so zaçeli loviti potomstvo
Amulona in njegovih bratov in
jih zaçeli pobijati; in zbeœali so
v vzhodno divjino.
9Inglejte, tega dne jih Lamanci
lovijo. Tako so se spolnile Abinadijeve
besede, ki jih je govoril
o potomstvu duhovnikov, ki so
ukazali, naj utrpi smrt v ognju.
10 Kajti rekel jim je: Kar boste
storili meni, bo odraz tega, kar
bo priølo.
11 In sedaj, Abinadi je bil prvi,
ki je utrpel smrt z ognjem, ker
je verjel v Boga; to je sedaj tisto,
kar je menil, da jih bo veliko
utrpelo smrt v ognju, kakor jo
je bil utrpel sam.
12 In Noetovim duhovnikom
je rekel, da jih bo njegovo potomstvo
veliko dalo usmrtiti na
isti naçin kakor njega in da se
bodo razkropili in bodo pobiti,
in sicer kakor divje œivali preganjajo
in pobijajo ovce brez pastirja;
in sedaj, glej, te besede so
se potrdile, kajti Lamanci so jih
preganjali in lovili in potolkli.
13 In zgodilo se je, ko so
Lamanci videli, da Nefijcev ne
bodo mogli premagati, so se
spet vrnili v svojo lastno deœelo;
in veliko jih je priølo bivat v
izmaelsko deœelo in v nefijsko
deœelo in pridruœili so se Boœjemu
ljudstvu, ki je bilo anti–nefi–
lehijsko ljudstvo.

Alma 25:14–26:7 250
14 In prav tako so zakopali
bojno oroœje, kakor so ga bili
njihovi bratje in postali so praviçno
ljudstvo; in hodili so po
Gospodovih poteh in si prizadevali
spolnjevati njegove zapovedi
in zakone.
15 Da, in spolnjevali so Mojzesovo
postavo; kajti potrebno je
bilo, da so øe spolnjevali Mojzesovo
postavo, kajti vsa øe
ni bila dopolnjena. A navkljub
Mojzesovi postavi so priçakovali
Kristusov prihod, meneç,
da je bila Mojzesova postava
podoba njegovega prihoda in
verjeli so, da morajo spolnjevati
tista zunanja opravila do takrat,
ko se jim bo razodel.
16 Niso torej predpostavljali,
da je odreøitev priøla po Mojzesovi
postavi; ampak je Mojzesova
postava sluœila, da je utrdila
njihovo vero v Kristusa; in tako
so preko vere pridobili upanje v
veçno odreøitev, zanaøajoç se na
preroøkega duha, ki je govoril
o tistem, kar bo priølo.
17 In sedaj glejte, Amon in
Aron in Omner in Himni in njihovi
bratje so se silno radostili
zavoljo uspeha, ki so ga bili
imeli med Lamanci in videli so,
da jih je Gospod usliøal glede
na njihove molitve in da jim je
bil prav tako v vsaki malenkosti
potrdil svojo besedo.
26. POGLAVJE
Amon slavi v Gospodu.—Zveste
Gospod okrepi in jim da védenje.
—Z vero lahko ljudje privedejo h
kesanju na tisoçe duø.—Bog ima
vso moç in vse razumevanje. Med
leti 90 in 77 pr. Kr.
In sedaj, tole so besede Amona
in njegovih bratov, ki pravijo
takole: Bratje moji, glejte povem
vam, kako velik razlog imamo
za radost; kajti mar bi lahko
predpostavljali, ko smo se
odpravili iz zarahemelske deœele,
da nam bo Bog dal tako
velike blagoslove?
2Insedaj vpraøam, katere velike
blagoslove nam je podelil?
Ali lahko poveste?
3 Glejte, odgovoril bom namesto
vas; kajti naøi bratje Lamanci
so bili v temi, da, in sicer v najtemnejøem
breznu, a glejte, kako
veliko jih je zagledalo çudovito
Boœjo luç! In to je blagoslov, ki
se je razlil nad nas, da smo postali
orodje v Boœjih rokah, da je
bilo izvrøeno to veliko delo.
4 Glejte, na tisoçe se jih radosti
in priøli so k Boœji çredi.
5 Glejte, polje je obrodilo in
blagor vam, kajti zamahovali
ste s srpom in ste œeli z vso svojo
moçjo, da, ves dan ste delali; in
poglejte øtevilo svojih snopov!
In zbrani bodo v kaøçe, da ne
propadejo.
6 Da, nevihta jih poslednjega
dne ne bo potolkla; da, niti jih ne
bodo branali vrtinçasti viharji;
ampak bodo, ko bo priøel vihar,
zbrani na svojem mestu, da
vihar ne bo mogel do njih; da,
niti jih moçni vetrovi ne bodo
mogli odnesti tja, kamor koli se
jih sovraœniku zahoçe odnesti.
7Aglejte, v rokah Gospoda
œetve so in njegovi so; in poslednji
dan jih bo povzdignil.

251 Alma 26:8–22
8 Blagoslovljeno bodi ime naøega
Boga; pojmo mu hvalo,
da, hvalimo njegovo sveto ime,
kajti praviçen je za vekomaj.
9 Kajti çe bi ne priøli iz zarahemelske
deœele, bi te naøe drage
ljubljene brate, ki so nas tako
moçno vzljubili, øe vedno pretresalo
sovraøtvo do nas, da, in
tudi Bogu bi bili tujci.
10 In zgodilo se je, ko je bil
Amon te besede izrekel, ga je
njegov brat Aron grajal, rekoç:
Amon, bojim se, da te radost
zanaøa, da se bahaø.
11 Amon pa mu je rekel: Ne
baham se s svojo lastno moçjo,
niti s svojo lastno modrostjo; a
glej, moja radost je popolna, da,
srce mi prekipeva od radosti in
radostil se bom v svojem Bogu.
12 Da, vem, da nisem niç; kar
zadeva mojo moç, sem slaboten;
zato se ne bom bahal s seboj,
paç pa se bom bahal s svojim
Bogom, kajti v njegovi moçi
lahko napravim vse; da, glej,
veliko mogoçnih çudeœev smo
napravili v tej deœeli, zavoljo
çesar bomo za vekomaj hvalili
njegovo ime.
13 Glej, koliko tisoç bratov je
reøil iz peklenskih boleçin; in
pojejo o ljubezni odkupljenja in
to zavoljo moçi njegove besede,
ki je v nas, mar nimamo zato
velikega razloga za radost?
14 Da, razlog imamo, da ga za
vekomaj hvalimo, kajti najviøji
Bog je in naøe brate je osvobodil
peklenskih verig.
15 Da, obdajala jih je veçna
tema in poguba; a glej, pripeljal
jih je k svoji veçni luçi, da, k
veçni odreøitvi; in obdaja jih
neprimerljivo obilje njegove
ljubezni; da, in bili smo orodje
v njegovih rokah, da je izvêdel
svoje veliko in çudovito delo.
16 Slavimo torej, da, slavili
bomo v Gospodu; da, radostili
se bomo, kajti naøa radost je
popolna; da, naøega Boga bomo
hvalili za vekomaj. Glej, kdo
lahko preveç slavi v Gospodu?
Da, kdo lahko preveç pove o
njegovi veliki moçi in o njegovi
milosti in o njegovem velikem
potrpljenju s çloveøkimi otroki?
Glej, povem ti, ne morem povedati
najmanjøega dela tega, kar
obçutim.
17 Kdo bi predpostavljal, da
bo Bog tako milosten, da nas
bo iztrgal iz naøega straønega
greønega in omadeœevanega
stanja?
18 Glej, øli smo prav v besu s
hudimi groœnjami, da bomo
uniçili njegovo cerkev.
19 O zakaj nas potemtakem ni
zapisal straøni pogubi, da, zakaj
ni dovolil meçu svoje pravice
pasti nad nas in nas obsodil na
veçni obup?
20 O, moja duøa tako rekoç
beœi ob tej misli. Glej, ni izvajal
svoje pravice nad nami, paç
pa nas je v svoji veliki milosti
pripeljal çez tisti veçni prepad
smrti in bede, in sicer da je
odreøil naøe duøe.
21 In sedaj glejte, bratje moji,
kdo je tisti posvetni çlovek, ki
to pozna? Povem vam, ni ga, ki
to pozna, razen çe je spokorjeni.
22 Da, ta, ki se pokesa in udejanja
vero in obrodi dobra dela
in nenehno moli brez prestanka—takemu
je dano spoznati

Alma 26:23–33 252
Boœje skrivnosti; da, takemu bo
dano, da bo razkril, kar ni bilo
nikdar razkrito; da, in takemu
bo dano, da bo na tisoçe duø
privedel h kesanju, prav kakor
je bilo dano nam, da smo h
kesanju privedli te naøe brate.
23 Ali se sedaj spomnite, bratje
moji, da smo svojim bratom v
zarahemelski deœeli rekli, da
bomo øli v nefijsko deœelo pridigat
naøim bratom Lamancem,
in so se nam posmehovali?
24 Kajti rekli so nam: Mar predpostavljate,
da lahko privedete
Lamance k spoznanju resnice?
Mar predpostavljate, da lahko
prepriçate Lamance o nepravilnosti
izroçila njihovih oçetov,
tako trdovratno ljudstvo kakrøni
so; katerih srca se radostijo v
prelivanju krvi; ki preœivljajo
dneve v najveçji kriviçnosti;
katerih pota so bila od zaçetka
pota prestopnikov? Sedaj, bratje
moji, vi se spomnite, da je bil to
njihov govor.
25 In øe veç, rekli so: Primimo
za oroœje proti njim, da napravimo
konec njim in njihovim
kriviçnostim v deœeli, da nas ne
preplavijo in nas pokonçajo.
26 A glejte, moji ljubljeni bratje,
priøli smo v divjino, ne z namenom
da bomo pokonçali svoje
brate, paç pa z namenom da bi
morda reøili nekaj malo njihovih
duø.
27 Ko je bilo torej naøe srce
potrto in smo bili na tem, da se
vrnemo, glejte, nas je Gospod
tolaœil in rekel: Pojdite med
svoje brate Lamance in s potrpeœljivostjo
prenaøajte svoje
stiske in dal vam bom uspeh.
28 In sedaj, glejte, priøli smo in
bili tam med njimi; in bili smo
potrpeœljivi v svojem trpljenju
in trpeli smo vsakrøno pomanjkanje;
da, potovali smo od hiøe
do hiøe, zanaøajoç se na milost
sveta—ne le na milost sveta,
ampak na Boœjo milost.
29 In vstopali smo v njihove
hiøe in jih pouçevali in pouçevali
smo jih na njihovih ulicah;
da, in pouçevali smo jih po njihovih
hribih; in vstopali smo
tudi v njihove templje in njihove
sinagoge in jih pouçevali; in
vrgli so nas ven in se nam posmehovali
in nas pljuvali in nas
udarjali po licu; in kamenjali so
nas in zgrabili so nas in zvezali
z moçnimi vrvmi in vrgli v jeço;
in z Boœjo moçjo in modrostjo
smo bili spet reøeni.
30 In trpeli smo vsakovrstne
stiske in vse to, da bi morda bili
sredstvo, da bi reøili nekaj duø;
in predpostavljali smo, da bo
naøa radost popolna, çe bi morda
mi lahko bili sredstvo, da bi
jih nekaj reøili.
31 Sedaj glejte, lahko pogledamo
predse in vidimo sadove
svojega dela; in ali jih je malo?
Povem vam, ne, veliko jih je;
da, in priçujemo lahko o njihovi
iskrenosti zavoljo njihove ljubezni
do njihovih bratov in tudi
do nas.
32 Kajti glejte, raje so bili
œrtvovali œivljenje, kakor da bi
celo svojemu sovraœniku vzeli
œivljenje; in bojno oroœje so zakopali
globoko v zemljo zavoljo
ljubezni do svojih bratov.
33 In sedaj, glejte, povem
vam, ali je bila v vsej deœeli

253 Alma 26:34–27:5
taka velika ljubezen? Glejte,
povem vam, ne, celo med Nefijci
je ni bilo.
34 Kajti glejte, prijeli bi za oroœje
proti svojim bratom; ne bi se
pustili ubiti. A glejte, koliko jih
je od teh œrtvovalo œivljenje; in
vemo, da so odøli k Bogu zavoljo
svoje ljubezni in svojega
sovraøtva do greha.
35 Mar torej nimamo razloga
za radost? Da, povem vam, ni
bilo ljudi, ki bi bili imeli veçji
razlog za radost, kakor mi, odkar
se je zaçel svet; da, in moja
radost me je zanesla, celo da
sem se bahal v svojem Bogu;
kajti vso moç ima, vso modrost
in vse razumevanje; vse ume in
je milostno bitje, in sicer da odreøi,
do tistih, ki se bodo pokesali
in verjeli v njegovo ime.
36 Çe je to torej bahanje, se
bom celo tako bahal; kajti to je
moje œivljenje in moja luç in
moja radost in moja odreøitev
in moja odkupitev od veçnega
gorja. Da, blagoslovljeno bodi
ime mojega Boga, ki se je spomnil
tega ljudstva, ki so veja
Izraelovega drevesa, in se je v
tuji deœeli izgubila z njegovega
debla; da, pravim, blagoslovljeno
bodi ime mojega Boga, ki
se je spomnil nas, popotnikov v
tuji deœeli.
37 Sedaj, bratje moji, vidimo, da
se Bog spomni vsakega ljudstva,
naj bodo v kateri koli deœeli; da,
svoje ljudstvo preøteje in milost
njegovega srca je nad vso zemljo.
To je torej moja radost in
moje veliko zahvaljevanje; da,
in svojemu Bogu se bom zahvaljeval
za vekomaj. Amen.
27. POGLAVJE
Gospod zapove Amonu, naj anti–
nefi–lehijsko ljudstvo odpelje na
varno.—Ko sreça Alma, Amonu
radost izçrpa moçi.—Nefijci dajo
Anti–Nefi–Lehijcem jerøonsko deœelo.—Imenujejo
se Amonovo
ljudstvo. Med leti 90 in 77 pr. Kr.
Sedaj se je zgodilo, ko so bili
tisti Lamanci, ki so se bili odøli
vojskovat z Nefijci, odkrili, po
mnogih prizadevanjih da bi jih
pokonçali, da so si zaman prizadevali
za njihov konec, so se
spet vrnili v nefijsko deœelo.
2Inzgodilo se je, da so bili
Amalekijci zavoljo svoje izgube
silno jezni. In ko so videli, da
pri Nefijcih niso mogli vzbuditi
maøçevanja, so v jezi zaçeli
podœigati ljudi proti njihovim
bratom, anti–nefi–lehijskemu
ljudstvu; zato so jih spet zaçeli
pobijati.
3Toljudstvo je sedaj spet zavrnilo,
da bi prijelo za oroœje in
pustili so se pobijati glede na
œelje sovraœnikov.
4Kososedaj Amon in njegovi
bratje videli to morilsko poçetje
med tistimi, ki so se jim bili tako
moçno priljubili, in med tistimi,
katerim so se tako moçno priljubili—kajti
z njimi so ravnali,
kakor da bi bili angeli, ki jih
je poslal Bog, da so jih reøili
pred veçno pogubo—ko so zato
Amon in njegovi bratje videli
to veliko morilsko poçetje, jih
je navdalo soçutje in so kralju
rekli:
5 Zberimo to Gospodovo
ljudstvo in pojdimo v zarahe-

Alma 27:6–20 254
melsko deœelo k naøim bratom
Nefijcem in zbeœimo iz rok
naøih sovraœnikov, da nas ne
bodo pobili.
6 Kralj pa jim je rekel: Glejte,
Nefijci nas bodo pobili zavoljo
mnogih umorov in grehov, ki
smo jih zagreøili proti njim.
7InAmon je rekel: Øel bom in
vpraøal Gospoda in çe nam bo
rekel, pojdite k vaøim bratom,
ali boste øli?
8Inkralj mu je rekel: Da, çe
nam bo Gospod rekel, naj gremo,
bomo øli k naøim bratom in
jim bomo za suœnje, dokler jim
ne poravnamo za mnoge umore
in grehe, ki smo jih zagreøili
proti njim.
9InAmon mu je rekel: To je
proti postavi naøih bratov, ki jo
je uveljavil moj oçe, da bi bili
med njimi kakrøni koli suœnji;
zato pojdimo in se zanesimo na
milost naøih bratov.
10 Kralj pa mu je rekel: Vpraøaj
Gospoda in çe nam bo rekel,
naj gremo, bomo øli; sicer bomo
v deœeli umrli.
11 In zgodilo se je, da je Amon
øel in vpraøal Gospoda in Gospod
mu je rekel:
12 Odpelji to ljudstvo iz te
deœele, da ne bodo umrli; kajti
Satan se je moçno polastil src
Amalekijcev, ki v Lamancih
podœigajo jezo proti svojim bratom,
da bi jih pobili; zato pojdi
iz te deœele; in blagor temu
ljudstvu v tem rodu, kajti prizanesel
jim bom.
13 In sedaj se je zgodilo, da je
Amon øel in kralju povedal vse
besede, katere mu je bil rekel
Gospod.
14 In zbrali so vse svoje ljudi,
da, vse Gospodovo ljudstvo, in
zbrali so vso svojo drobnico in
govedo in odpotovali iz deœele
in priøli v divjino, ki je loçevala
nefijsko deœelo od zarahemelske
deœele in priøli na drugo stran
v bliœino meja deœele.
15 In zgodilo se je, da jim je
Amon rekel: Glejte, jaz in moji
bratje bomo øli v zarahemelsko
deœelo in vi boste ostali tukaj,
dokler se ne vrnemo; in preizkusili
bomo srca naøih bratov,
çe bodo œeleli, da pridete v
njihovo deœelo.
16 In zgodilo se je, ko je øel
Amon v deœelo, da so on in njegovi
bratje sreçali Alma onstran
na kraju, o katerem je bilo govora;
in glejte, to je bilo radostno
sreçanje.
17 Sedaj, Amonova radost je
bila tako velika, prav da ga je
vsega navdala; da, radost njegovega
Boga ga je preœela, in sicer
da mu je izçrpala moçi; in spet
je padel na zemljo.
18 Mar to torej ni bila silna
radost? Glejte, to je radost, ki je
ne prejme nihçe drug, kakor
resniçno spokorjeni in poniœni
iskalec sreçe.
19 Sedaj je bila Almova radost,
ker je sreçal svoje brate, resniçno
velika in tudi radost Arona,
Omnerja in Himnija; a glejte,
njihova radost ni bila tolikøna,
da bi presegala njihovo moç.
20 In sedaj se je zgodilo, da
je Alma svoje brate vodil nazaj
v zarahemelsko deœelo; in sicer
v svojo lastno hiøo. In øli so in
povedali vrhovnemu sodniku
vse, kar se jim je bilo zgodilo

255 Alma 27:21–30
v nefijski deœeli med brati,
Lamanci.
21 In zgodilo se je, da je
vrhovni sodnik po vsej deœeli
razposlal razglas in œelel, naj
ljudje glasujejo glede dovoljenja
za brate, ki so bili anti–nefi–
lehijsko ljudstvo.
22 In zgodilo se je, da je glas
ljudstva priøel, rekoç: Glej, odrekli
se bomo jerøonski deœeli,
ki je na vzhodu ob morju, katera
se dotika deœele Izobilje, ki
je na jugu deœele Izobilje; in ta
jerøonska deœela je deœela, ki
jo bomo dali naøim bratom v
nasledstvo.
23 In glej, svoje çete bomo
postavili med jerøonsko deœelo
in nefijsko deœelo, da bomo varovali
naøe brate v jerøonski
deœeli; in to bomo napravili za
naøe brate, ker se bojijo prijeti
za oroœje proti svojim bratom,
da bi ne greøili; in ta njihov
veliki strah je priøel zavoljo njihovega
grenkega kesanja, ki je
bil na raçun njihovih mnogih
umorov in grozne hudobije.
24 In sedaj glejte, to bomo storili
za naøe brate, da bodo lahko
nasledili jerøonsko deœelo; in s
svojimi çetami jih bomo straœili
pred njihovimi sovraœniki pod
pogojem, da nam bodo dali
del svojega zasluœka, da nam
bodo pomagali, da bomo lahko
vzdrœevali svoje çete.
25 Sedaj se je zgodilo, ko je bil
Amon to sliøal, se je vrnil k anti–
nefi–lehijskemu ljudstvu, in z
njim tudi Alma, v divjino, kjer
so bili postavili øotore in jim
vse to razodel. In Alma jim je
tudi povedal o svoji spreobrnitvi
skupaj z Amonom in Aronom
in s svojimi brati.
26 In zgodilo se je, da je to med
njimi povzroçilo veliko radost.
In øli so v jerøonsko deœelo in
jerøonsko deœelo zaçeli posedovati;
in Nefijci so jih imenovali
Amonovo ljudstvo; zato so jih
od takrat dalje razlikovali po
tem imenu.
27 In bili so med Nefijevim
ljudstvom in bili so tudi priøteti
k ljudem, ki so bili v Boœji
cerkvi. In razlikovali so se tudi
zavoljo svoje goreçnosti do Boga
in prav tako do ljudi; kajti v
vsem so bili popolnoma poøteni
in iskreni; in prav do konca so
bili stanovitni v veri v Kristusa.
28 In na prelivanje krvi njihovih
bratov so gledali z najveçjim
gnusom; in nikoli bi jih ne bilo
mogoçe prepriçati, da bi prijeli
za oroœje proti svojim bratom;
in nikoli niso gledali na smrt s
kakrøno koli stopnjo groze zavoljo
svojega upanja in pogledov
na Kristusa in vstajenje; zato je
bila zanje smrt premagana s
Kristusovo zmago nad njo.
29 Zato bi prej utrpeli smrt na
najteœji in najbolj muçen naçin,
ki bi jim ga lahko prizadejali
njihovi bratje, kakor da bi prijeli
za meç ali zakrivljeno sabljo,
da bi jih posekali.
30 In tako so bili goreçe in ljubljeno
ljudstvo, ljudstvo, moçno
priljubljeno pri Gospodu.
28. POGLAVJE
Lamanci so v straøni bitki poraœeni.
—Na deset tisoçe je pobitih.—
Hudobni so zapisani stanju ne-

Alma 28:1–14 256
skonçnega gorja; praviçni doseœejo
neskonçno sreço. Med letoma 77
in 76 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, potem ko
se je Amonovo ljudstvo naselilo
v jerøonski deœeli in so v jerøonski
deœeli ustanovili tudi
cerkev in so okrog jerøonske
deœele postavili nefijske çete,
da, na vseh okoliøkih mejah
zarahemelske deœele; glejte, je
bila lamanska vojska sledila
svojim bratom v divjino.
2Intako je priølo do straøne
bitke; da, in sicer do takøne,
kakrøne ni v deœeli poznal nihçe
od çasa, ko je Lehi zapustil Jeruzalem;
da, in pobitih je bilo
na deset tisoçe Lamancev in
razkropili so se preko meja.
3 Da, in prav tako je priølo do
straønega pokola med Nefijevim
ljudstvom; vendar so Lamance
pregnali in jih razkropili in Nefijevo
ljudstvo se je spet vrnilo
v svojo deœelo.
4Intojebil torej ças, ko se
je po vsej deœeli sliøalo veliko
œalovanje in objokovanje med
vsem Nefijevim ljudstvom—
5 da, jok vdov, œalujoçih za
moœmi, in tudi oçetov, œalujoçih
za sinovi, in hçere za bratom,
da, in brata za oçetom; in tako
se je med vsemi sliøal jok œalovanja,
ker so œalovali za svojci,
ki so bili pobiti.
6Intojebil sedaj zagotovo
œalosten dan; da, ças resnobnosti
in ças, ko so se veliko postili
in molili.
7Intako se je konçalo petnajsto
leto vladavine sodnikov nad
Nefijevim ljudstvom;
8intojeporoçilo o Amonu in
njegovih bratih, o njihovih potovanjih
v nefijski deœeli, o njihovem
trpljenju v deœeli, o njihovi
potrtosti in o njihovi stiski in o
njihovi nedojemljivi radosti in
o sprejemu in o varnosti njihovih
bratov v jerøonski deœeli. In
sedaj, naj Gospod, Odkupitelj
vseh ljudi, blagoslovi njihove
duøe za vekomaj.
9Intojeporoçilo o vojnah in
prepirih med Nefijci in tudi o
vojnah med Nefijci in Lamanci;
in konçalo se je petnajsto leto
vladavine sodnikov.
10 In od prvega leta do petnajstega
se je konçalo veç tisoç
œivljenj; da, priølo je do straønega
prizora prelivanja krvi.
11 In telesa veç tisoçev leœijo
globoko v zemlji, medtem ko
telesa veç tisoçev plesnijo v
kupih po obliçju zemlje, da, in
veç tisoçev jih œaluje zavoljo izgube
svojcev, ker imajo razlog
za strah, glede na Gospodove
obljube, da so zapisani stanju
neskonçnega gorja.
12 Medtem ko veç tisoçev drugih
resniçno œaluje zavoljo izgube
svojcev, se vendarle radostijo
in vriskajo od veselja, ker upajo
in celo vedo, glede na Gospodove
obljube, da bodo vstali,
da bodo bivali na Boœji desnici
v stanju neskonçne sreçe.
13 In tako vidimo, kako velika
je neenakost ljudi zavoljo greha
in prestopniøtva in hudiçeve
moçi, ki pride s prekanjenimi
naçrti, ki si jih je izmislil, da bi
çloveøka srca ujel v past.
14 In tako vidimo veliki klic
ljudem, naj marljivo delajo v

257 Alma 29:1–11
Gospodovem vinogradu; in tako
vidimo velik razlog za potrtost
in tudi za radost—potrtost
zavoljo smrti in pogube med
ljudmi in radost zavoljo Kristusove
luçi za œivljenje.
29. POGLAVJE
Alma œeli klicati h kesanju z angelsko
goreçnostjo.—Gospod vsem
narodom da uçitelje.—Alma slavi
v Gospodovem delu in v uspehu
Amona in njegovih bratov. Okrog
leta 76 pr. Kr.
O, da bi bil angel in bi se mi
izpolnila srçna œelja, da bi øel
in govoril z Boœjo trobento, z
glasom, ki bi pretresel zemljo,
in klical vse narode h kesanju!
2 Da, vsaki duøi bi razglaøal,
kakor z glasom groma, kesanje
in naçrt odkupitve, da bi se
pokesali in priøli k Bogu, da bi
veç ne bilo potrtosti po vsem
obliçju Zemlje.
3Aglej, çlovek sem in v svoji
œelji greøim; kajti moral bi se
zadovoljiti s tem, kar mi je Gospod
dodelil.
4Vsvojih œeljah ne bi smel
prikrojevati trdnega predpisa
praviçnega Boga, kajti vem, da
ljudem da po njihovi œelji, bodisi
je to v smrt ali v œivljenje;
da, vem, da ljudem odmeri,
da, predpiøe jim odloke, ki so
nespremenljivi, po njihovi volji,
bodisi so v odreøitev ali v
pogubo.
5 Da, in vem, da je dobro in
zlo priølo pred vse ljudi; ta, ki
ne zna prepoznavati dobro od
zlega, je brez krivde; ta pa, ki
prepoznava dobro in zlo, temu
je dano po njegovih œeljah, naj
si œeli dobro oziroma zlo, œivljenje
oziroma smrt, radost oziroma
obœalovanje vesti.
6 Torej, videç, da to vem, zakaj
bi œelel veç kakor to, da opravljam
delo, h kateremu sem bil
poklican?
7 Zakaj bi œelel, da bi bil angel,
da bi lahko govoril vsem stranem
sveta?
8 Kajti glejte, Gospod da vsem
narodom, glede na njihovo narodnost
in jezik, da se pouçuje
njegovo besedo, da, v modrosti,
vse, kar se mu zdi primerno, da
bi imeli; zato vidimo, da Gospod
svetuje v modrosti, glede na to,
kar je praviçno in resniçno.
9Topoznam, kar mi je Gospod
zapovedal, in v tem slavim.
Ne slavim v sebi, temveç slavim
v tem, kar mi je Gospod
zapovedal; da, in to je moja
slava, da bi morda bil orodje v
Boœjih rokah, da bi nekaj duø
privedel h kesanju; in to je moja
radost.
10 In glejte, ko vidim mnoge
svoje brate, ki se resniçno spokorijo
in pridejo h Gospodu,
svojemu Bogu, potem mojo
duøo navda radost; potem se
spomnim, kaj je Gospod storil
zame, da, in sicer da je usliøal
mojo molitev; da, potem se
spomnim njegove milostne roke,
ki mi jo je ponudil.
11 Da, in prav tako se spomnim
ujetniøtva mojih oçetov; kajti
zagotovo vem, da jih je Gospod
reøil iz suœenjstva in s tem ustanovil
svojo cerkev; da, Gospod
Bog, Abrahamov Bog, Izakov

Alma 29:12–30:6 258
Bog, Jakobov Bog, jih je reøil iz
suœenjstva.
12 Da, vselej sem pomnil ujetniøtvo
svojih oçetov; in isti Bog,
ki jih je reøil iz rok Egipçanov,
jih je reøil iz suœenjstva.
13 Da, in isti Bog je med njimi
ustanovil svojo cerkev; da, in
isti Bog me je poklical po svetem
poklicu, naj njegovemu ljudstvu
pridigam besedo, in dal mi je
veliko uspeha, v çemer je moja
radost popolna.
14 Ne radostim pa se samo
nad svojim uspehom, paç pa
je moja radost øe popolnejøa
zavoljo uspeha mojih bratov, ki
so bili v nefijski deœeli.
15 Glejte, silno so se trudili
in obrodili velik sad; in kako
veliko bo njihovo plaçilo!
16 Sedaj, ko pomislim na uspeh
teh mojih bratov, mojo duøo
dvigne nekako tako, kakor da
bi se hotela loçiti od telesa, tako
velika je moja radost.
17 In naj torej Gospod dovoli
tem, mojim bratom, da se bodo
usedli v Boœje kraljestvo; da, in
tudi vsem tistim, ki so sad njihovega
truda, da ne bodo nikoli
veç øli ven, paç pa da ga bodo
za vekomaj slavili. In naj me
Bog usliøi, da se bo zgodilo po
mojih besedah, prav kakor sem
govoril. Amen.
30. POGLAVJE
Korihor, antikrist, zasmehuje Kristusa,
odkupno daritev in preroøkega
duha.—Pouçuje, da Boga ni, ne
çloveøkega padca, ne kazni za greh
in ne Kristusa.—Alma priçuje, da
bo Kristus priøel in da vse reçi pokaœejo,
da Bog je.—Korihor zahteva
znamenje in onemi.—Hudiç se je
bil prikazal Korihorju kot angel in
ga pouçeval, kaj naj reçe.—Korihorja
poteptajo in umre. Med leti
76 in 74 pr. Kr.
Glejte, sedaj se je zgodilo, potem
ko se je Amonovo ljudstvo
naselilo v jerøonski deœeli, da, in
tudi potem ko so Lamance pregnali
iz deœele in je ljudstvo deœele
pokopalo svoje mrtve—
2 sedaj, svojih mrtvih niso
preøteli zavoljo njihovega velikanskega
øtevila; niti niso preøteli
mrtvih Nefijcev—ampak
se je zgodilo, potem ko so bili
pokopali mrtve in tudi po dnevih
posta in œalovanja in molitve
(in bilo je v øestnajstem letu vladavine
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom), da se je bil po vsej
deœeli zaçel nepretrgan mir.
3 Da, in ljudje so si prizadevali
spolnjevati Gospodove zapovedi;
in Boœje uredbe so strogo
izvajali po Mojzesovi postavi;
kajti pouçeni so bili, naj Mojzesovo
postavo spolnjujejo, dokler
ne bo dopolnjena.
4Intako ljudje niso imeli nemirov
v vsem øestnajstem letu
vladavine sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom.
5 In zgodilo se je, da je bil
v zaçetku sedemnajstega leta
vladavine sodnikov nepretrgan
mir.
6 Zgodilo pa se je proti koncu
sedemnajstega leta, da je v
zarahemelsko deœelo priøel nek
çlovek in bil je antikrist, kajti
ljudstvu je zaçel pridigati proti

259 Alma 30:7–21
prerokbam, ki so jih bili preroki
govorili o Kristusovem prihodu.
7 Sedaj, postave proti çlovekovemu
verovanju ni bilo; kajti
bilo je strogo v nasprotju z
Boœjimi zapovedmi, da bi bila
potrebna postava, ki bi med
ljudmi delala razlike.
8 Kajti tako govorijo sveti spisi:
Danes si izberite, komu boste
sluœili.
9Çejetorej çlovek œelel sluœiti
Bogu, je bilo to njegov privilegij;
oziroma drugaçe, çe je veroval
v Boga, je bil njegov privilegij,
da mu je sluœil; çe pa vanj ni
veroval, ni bilo postave, ki bi
ga kaznovala.
10 Çe pa je moril, je bil kaznovan
s smrtjo; in çe je ropal, je bil
tudi kaznovan; in çe je kradel,
je bil tudi kaznovan; in çe se je
predajal preøuøtvovanju, je bil
tudi kaznovan; da, za vso svojo
hudobijo so bili kaznovani.
11 Zakaj postava je bila, da se
mora ljudem soditi za njihove
zloçine. Vendar ni bilo postave
proti çlovekovemu verovanju;
zato je bil çlovek kaznovan samo
za zloçine, ki jih je bil storil;
zato je bilo za vse ljudi enako.
12 In ta antikrist, ki mu je bilo
ime Korihor (in postava ni imela
moçi nad njim), je zaçel pridigati
ljudem, da Kristusa ne bo.
In tako je pridigal, rekoç:
13 O vi, ki vas veœe neumno in
prazno upanje, zakaj se pustite
podjarmljati takønim neumnostim?
Zakaj priçakujete Kristusa?
Kajti noben çlovek ne more
vedeti o niçemer, kar bo priølo.
14 Glejte, to, kar imenujete
prerokbe, za katere pravite, da
so jih predajali sveti preroki,
glejte, je neumno izroçilo vaøih
oçetov.
15 Kako veste o njihovi gotovosti?
Glejte, ne morete vedeti
o tem, çesar ne vidite; zato ne
morete vedeti, da Kristus bo.
16 Priçakujete in pravite, da
vidite odpuøçanje svojih grehov.
A glejte, to je posledica zblaznelega
miøljenja; in ta motnja
v vaøem miøljenju je zavoljo
izroçila vaøih oçetov, katera vas
vodi v verovanje v to, çesar ni.
17 In veliko veç takega jim je
rekel in jim govoril, da çloveøkih
grehov ni moç odkupiti, paç
pa da vsakdo uspeva v svojem
œivljenju glede na upravljanje
svojega bitja; zato se vsakomur
godí glede na njegovo nadarjenost
in da vsakdo zmaga glede
na svojo moç; in kar koli çlovek
stori, ni zloçin.
18 In tako jim je pridigal in
zapeljal srca mnogih in bil vzrok,
da so v srcu postali vzviøeni v
svoji hudobiji, da, in zapeljal je
veliko œensk in tudi moøkih, da
so se predajali vlaçugarstvu—
govoreç jim, da je tedaj, ko je
çlovek mrtev, vsega konec.
19 Sedaj, ta çlovek je øel tudi
onstran v jerøonsko deœelo, da
bi o tem pridigal med Amonovim
ljudstvom, ki je bilo nekoç
lamansko ljudstvo.
20 A glejte, bili so modrejøi
kakor mnogi od Nefijcev; kajti
zgrabili so ga in zvezali in ga
odpeljali pred Amona, ki je bil
véliki duhovnik nad tistim
ljudstvom.
21 In tako se je zgodilo, da
ga je dal odpeljati iz deœele. In

Alma 30:22–31 260
priøel je na drugo stran v gideonsko
deœelo in jim prav tako
zaçel pridigati; in tukaj ni imel
veliko uspeha, kajti prijeli so ga
in ga zvezali in ga odvedli pred
vélikega duhovnika in tudi pred
vrhovnega sodnika deœele.
22 In zgodilo se je, da mu
je véliki duhovnik rekel: Zakaj
hodiø naokrog in izkrivljaø Gospodova
pota? Zakaj to ljudstvo
pouçujeø, da Kristusa ne bo,
da motiø njihovo radost? Zakaj
govoriø proti vsem prerokbam
svetih prerokov?
23 Sedaj, vélikemu duhovniku
je bilo ime Gidona. In Korihor
mu je rekel: Ker ne pouçujem
neumnega izroçila vaøih oçetov
in ker tega ljudstva ne pouçujem,
naj se pustijo zvezati z neumnimi
uredbami in izvajanji,
ki so jih doloçili starodavni
duhovniki, da so se polastili
moçi in oblasti nad njimi, da so
jih drœali v nevednosti, da bi ne
dvignili glave, ampak da bi jih
pokorili po tvojih besedah.
24 Ti praviø, da je to ljudstvo
svobodno ljudstvo. Glej, jaz
pravim, da so v suœenjstvu. Ti
praviø, da so tiste starodavne
prerokbe zanesljive. Glej, jaz
pravim, da ne veø, da so zanesljive.
25 Ti praviø, da je to ljudstvo
krivo in padlo ljudstvo zavoljo
prestopka starøev. Glej, jaz pravim,
da otrok ni kriv zavoljo
svojih starøev.
26 In ti tudi praviø, da bo Kristus
priøel. Glej, jaz pa pravim,
da ne veø, çe Kristus sploh bo.
In ti tudi praviø, da bo umrl za
grehe sveta—
27 in tako zavajaø to ljudstvo
z nespametnim izroçilom svojih
oçetov in po svojih lastnih
œeljah; in omejujeø jih prav
kakor v suœenjstvu, da se lahko
naœiraø s trudom njihovih
rok, da si ne drznejo smelo
pogledati navzgor in da si ne
drznejo uœivati svojih pravic in
privilegijev.
28 Da, ne drznejo si uporabljati
tega, kar je njihovo, da bi ne
prizadeli svojih duhovnikov,
kateri jih podjarmljajo po svojih
œeljah in so jih pripravili, da
verjamejo, glede na njihovo izroçilo
in njihove sanje in njihove
kaprice in njihova videnja
in njihove laœne skrivnosti, da
bodo, çe ne bodo delali po njihovih
besedah, uœalili neko
neznano bitje, za katero pravijo,
da je Bog—bitje, katerega ni
nikoli nihçe videl ali poznal,
katerega nikoli ni bilo, niti ga
nikoli ne bo.
29 Ko sta sedaj véliki duhovnik
in vrhovni sodnik videla njegovo
trdosrçnost, da, ko sta videla,
da je œalil celo Boga, nista na
njegove besede dala nobenega
odgovora; paç pa sta ga dala
zvezati; in izroçila sta ga v roke
straœnikom in ga poslala v zarahemelsko
deœelo, da ga bodo
pripeljali pred Alma in vrhovnega
sodnika, ki je bil upravitelj
vse deœele.
30 In zgodilo se je, ko so ga
privedli pred Alma in vrhovnega
sodnika, je nadaljeval na
isti naçin, kakor je v gideonski
deœeli; da, øe naprej je govoril
bogokletno.
31 In pred Almom je vstal v

261 Alma 30:32–46
glasnem govoru in se rogal
duhovnikom in uçiteljem in jih
obtoœeval, da so ljudstvo zapeljali
z neumnim izroçilom svojih
oçetov, da so se lahko naœirali s
trudom ljudstva.
32 Sedaj mu je Alma rekel: Ti
veø, da se ne naœiramo s trudom
tega ljudstva; kajti glej, prav od
zaçetka vladavine sodnikov do
sedaj sem s svojimi lastnimi
rokami delal za svoje lastno preœivetje
navkljub mojim mnogim
potovanjem po deœeli, da
sem svojemu ljudstvu razglaøal
Boœjo besedo.
33 In navkljub mnogim delom,
katera sem izvajal v cerkvi, za
svoje delo nikdar nisem prejel
niti toliko kakor celo en senin;
niti ni nobeden od mojih bratov,
razen çe je bilo na sodnem
stolu; in potem smo za svoj ças
prejeli le po postavi.
34 In sedaj, çe niçesar ne prejemamo
za svoje delo v cerkvi,
kaj nam koristi delati v cerkvi,
çe ne bi razglaøali resnice, da
se radostimo v radosti svojih
bratov?
35 Zakaj potem praviø, da
temu ljudstvu pridigamo, da bi
zasluœili, ko sam veø, da ne
prejemamo nobenega zasluœka?
In sedaj, mar verjameø, da to
ljudstvo zavajamo, kar je vzrok
velike radosti v njihovem srcu?
36 In Korihor mu je odgovoril:
Da.
37 In potem mu je Alma rekel:
Ali verjameø, da Bog je?
38 In odgovoril je: Ne.
39 In sedaj mu je Alma rekel:
Mar boø spet zanikal, da ni Boga
in zanikal tudi Kristusa? Kajti
glej, povem ti, vem, da Bog je in
tudi da bo Kristus priøel.
40 In sedaj, kakøen dokaz
imaø, da Boga ni oziroma da
Kristus ne bo priøel? Povem ti,
da nimaø nobenega razen samo
svoje besede.
41 A glej, vse mi priçuje, da je
to res; in mar boø to zanikal?
Ali verjameø, da je to res?
42 Glej, vem, da verjameø,
toda v lasti te ima laœnivi duh
in odrinil si Boœjega Duha, da
nima mesta v tebi; paç pa ima
nad teboj moç hudiç in te nosi
naokrog in dela zvijaçe, da bi
pogubil Boœje otroke.
43 In sedaj je Korihor Almu
rekel: Çe mi boø pokazal znamenje,
da me bo prepriçalo, da Bog
je, da, pokaœi mi, da ima moç, in
potem bom prepriçan o resnici
tvojih besed.
44 Alma pa mu je rekel: Znamenj
si imel dovolj; mar boø
skuøal svojega Boga? Mar boø
rekel: Pokaœi mi znamenje, ko
imaø priçevanje vseh teh svojih
bratov in tudi vseh svetih prerokov?
Pred teboj so poloœeni
sveti spisi, da, in vse ti pokaœe,
da Bog je; da, in sicer Zemlja in
vse, kar je na obliçju te, da, in
njeno gibanje, da, in prav tako
vsi planeti, ki se gibljejo v svojih
ustaljenih poteh, priçujejo, da
Najviøji Stvarnik je.
45 In vendar hodiø naokrog in
zavajaø srca teh ljudi in jim priçujeø,
da Boga ni? In vendar boø
spet zanikal vse te dokaze? In
rekel je: Da, zanikal bom, razen
çe mi boø pokazal znamenje.
46 In sedaj se je zgodilo, da mu
je Alma rekel: Glej, œalosti me

Alma 30:47–58 262
zavoljo tvoje trdosrçnosti, da, da
se boø øe upiral duhu resnice,
da bo tvoja duøa pogubljena.
47 A glej, bolje je, da bo izgubljena
tvoja duøa, kakor da
boø sredstvo, ki bo veliko duø
pripeljalo v pogubo s tvojim
laganjem in s tvojimi laskavimi
besedami; çe boø zato spet zanikal,
glej, te bo Bog udaril, da
boø onemel, da ne boø nikoli
veç spet odprl ust, da ne boø niç
veç goljufal teh ljudi.
48 Sedaj mu je Korihor rekel:
Ne zanikam obstoja Boga, ne
verjamem pa, da Bog je; in pravim
tudi, da ne veø, da Bog je;
in çe mi ne boø pokazal znamenja,
ne bom veroval.
49 Sedaj mu je Alma rekel: To
ti bom dal za znamenje, da boø
onemel po mojih besedah; in
pravim, da boø v imenu Boga
onemel, da ne boø veç mogel
govoriti.
50 Ko je bil sedaj Alma te besede
izrekel, je Korihor onemel,
da ni mogel govoriti, glede na
Almove besede.
51 In ko je sedaj vrhovni sodnik
to videl, je iztegnil roko in
Korihorju napisal, rekoç: Ali si
prepriçan o Boœji moçi? Na
kom si œelel, naj ti Alma pokaœe
njegovo znamenje? Mar si hotel,
da bi prizadel druge, da bi tebi
pokazal znamenje? Glej, pokazal
ti je znamenje; in mar se boø
sedaj øe priçkal?
52 In Korihor je iztegnil roko
in napisal, rekoç: Vem, da sem
nem, kajti ne morem govoriti; in
vem, da ni bilo drugega, kakor
Boœja moç, da me je to doletelo;
da, in vselej sem vedel, da Bog je.
53 A glej, hudiç me je ogoljufal;
kajti prikazal se mi je v angelski
podobi in mi rekel: Pojdi in
spreobrni to ljudstvo, kajti vsi
so skrenili za neznanim Bogom.
In rekel mi je: Boga ni; da, in
pouçeval me je, kar naj reçem.
In pouçeval sem njegove besede;
in pouçeval sem jih, ker so bile
prijetne mesenemu miøljenju;
in pouçeval sem jih, prav dokler
nisem bil zelo uspeøen, v tolikor
da sem resniçno verjel, da so
bile resniçne; in iz tega razloga
sem se zoperstavljal resnici,
prav dokler si nisem nakopal
tega velikega prekletstva.
54 Ko je bil sedaj to izrekel, je
rotil, naj Alma moli k Bogu, da
bi mu bilo prekletstvo odvzeto.
55 Alma pa mu je rekel: Çe bi
ti bilo to prekletstvo odvzeto, bi
spet zavajal srca tega ljudstva;
zato bo s teboj, prav kakor œeli
Gospod.
56 In zgodilo se je, da prekletstvo
Korihorju ni bilo odvzeto;
paç pa so ga vrgli ven in
hodil je od hiøe do hiøe in prosjaçil
za hrano.
57 Sedaj se je to, kar se je bilo
zgodilo Korihorju, takoj razvedelo
po vsej deœeli; da, vrhovni
sodnik je razposlal razglas vsem
ljudem v deœeli in razglasil tistim,
ki so bili verovali v Korihorjeve
besede, da se morajo
naglo pokesati, sicer jih bodo
doletele iste sodbe.
58 In zgodilo se je, da so bili
vsi prepriçani o Korihorjevih
hudobijah; zato so se spet vsi
spreobrnili h Gospodu; in to je
napravilo konec kriviçnostim
Korihorjevega naçina. In Kori-

263 Alma 30:59–31:9
hor je hodil od hiøe do hiøe in
prosjaçil za hrano in podporo.
59 In zgodilo se je, ko je hodil
med ljudmi, da, med ljudstvom,
ki se je bilo loçilo od Nefijcev in
so se imenovali Zoramci, ker jih
je vodil çlovek, ki se je imenoval
Zoram—in ko je hodil med
njimi, glej, so ga pohodili in poteptali,
prav dokler ni bil mrtev.
60 In tako vidimo konec tega,
ki izkrivlja Gospodova pota;
in tako vidimo, da hudiç na
poslednji dan ne bo podpiral
svojih otrok, paç pa jih naglo
zvleçe v pekel.
31. POGLAVJE
Alma gre na misijon, da bi spreobrnil
odpadle Zoramce.—Zoramci
zanikajo Kristusa, verjamejo v napaçno
predstavo o izvoljenosti in
çastijo z molitvenimi obrazci.—
Misijonarje navda Sveti Duh.—
Njihove stiske pouœije radost v
Kristusu. Okrog leta 74 pr. Kr.
Sedaj se je zgodilo, da se je
po Korihorjevem koncu, ker je
Alma prejel vesti, da so Zoramci
izkrivljali Gospodova pota in
da je Zoram, ki je bil njihov
vodja, vodil srca ljudi, da so
se priklanjali nemim malikom,
njegovo srce spet zaçelo œalostiti
zavoljo kriviçnosti ljudi.
2 Kajti za Alma je bil to velik
vzrok za potrtost, da je vedel
za kriviçnosti med svojim
ljudstvom; zato je bilo njegovo
srce silno potrto zavoljo odcepitve
Zoramcev od Nefijcev.
3 Sedaj, Zoramci so se bili
zbrali v deœeli, ki so jo imenovali
Antionum, ki je bila vzhodno
od zarahemelske deœele, ki je
leœala skoraj v mejah z morsko
obalo, ki je bila juœno od jerøonske
deœele, ki je prav tako
mejila z divjino na jugu, z divjino,
ki je bila polna Lamancev.
4 Sedaj, Nefijci so se moçno
bali, da bi Zoramci vzpostavili
odnose z Lamanci in da bi to
bilo sredstvo velike izgube na
strani Nefijcev.
5Insedaj, ker je imelo pridiganje
besede veliko teœnjo, da
je vodilo ljudi, da so delali, kar
je bilo praviçno—da, imelo je
bilo moçnejøi uçinek na miøljenje
ljudi kakor meç ali kar koli
drugega, kar se jim je bilo zgodilo—zato
je Alma menil, da je
bolje, da poskusi z vrlino Boœje
besede.
6 Zato je vzel s seboj Amona in
Arona in Omnerja; in Himnija
je pustil v cerkvi v Zarahemli;
prve tri pa je vzel s seboj in tudi
Amuleka in Zezroma, ki sta bila
v Meleku; in s seboj je vzel tudi
dva svoja sinova.
7Sseboj torej ni vzel najstarejøega
od svojih sinov in ime mu
je bilo Helaman; tistima pa, ki
ju je vzel s seboj, je bilo ime
Øiblon in Korianton; in to sta
imeni tistih, ki sta øla z njim
med Zoramce, da jim bodo pridigali
besedo.
8 Sedaj, Zoramci so bili nefijski
odpadniki; zato so jim bili pridigali
Boœjo besedo.
9 Zapadli pa so bili v velike
zmote, kajti niso gledali, da bi
spolnjevali zapovedi Boga in
njegove zakone po Mojzesovi
postavi.

Alma 31:10–24 264
10 Niti se niso drœali cerkvenih
opravil, da bi øe nadalje vsak
dan molili in poniœno prosili k
Bogu, da bi ne zapadli v skuønjavo.
11 Da, skratka, v zelo veliko
primerih so izkrivljali Gospodova
pota; zato so iz tega razloga
Alma in bratje øli v deœelo, da
jim bodo pridigali besedo.
12 Sedaj, ko so bili priøli v
deœelo, glejte, so na svojo osuplost
odkrili, da so si bili Zoramci
zgradili sinagoge in da so se
zbirali en dan v tednu, na dan,
ki so ga poimenovali Gospodov
dan; in çastili so na naçin, katerega
Alma in njegovi bratje niso
bili nikoli videli;
13 kajti v sredi sinagoge so dali
zgraditi prostor, prostor, kjer se
je stalo, ki je bil visoko nad glavami;
in na vrh le–tega je lahko
pristopila samo ena oseba.
14 Zato je moral, kdor je œelel
çastiti, najprej stopiti na vrh
le–tega in iztegniti roke proti
nebesom in zaklicati z moçnim
glasom, rekoç:
15 Sveti, sveti Bog; verjamemo,
da si Bog in verjamemo, da
si svet in da si bil duh in da si
duh in da boø duh za vekomaj.
16 Sveti Bog, verjamemo, da si
nas loçil od naøih bratov; in ne
verjamemo v izroçilo naøih bratov,
ki jim je bilo predano zaradi
otroçjosti njihovih oçetov; paç
pa verjamemo, da si nas izvolil
za svoje svete otroke; in razodel
si nam tudi, da Kristusa ne bo.
17 Ampak ti si isti vçeraj, danes
in za vekomaj; in izvolil si nas,
da bomo odreøeni, medtem ko
so vsi okrog nas izvoljeni, da
jih bo tvoj bes zagnal v pekel;
svetost, za katero se ti, o Bog,
zahvaljujemo; in zahvaljujemo
se ti tudi, da si nas izvolil, da
nas ni zapeljalo neumno izroçilo
naøih bratov, katero jih zavezuje
k verovanju v Kristusa, zavoljo
çesar jim srce tava daleç proç
od tebe, naøega Boga.
18 In spet se ti zahvaljujemo, o
Bog, da smo izvoljeno in sveto
ljudstvo. Amen.
19 Sedaj se je zgodilo, potem
ko so bili Alma in njegovi bratje
in njegovi sinovi te molitve
sliøali, so bili osupnili preko
vsake mere.
20 Kajti glej, vsakdo je pristopil
in daroval te iste molitve.
21 Sedaj, prostor so imenovali
Rameumptom, kar v prevodu
pomeni sveto stojiøçe.
22 Sedaj, s tega stojiøça so darovali
Bogu, vsak prav isto molitev,
zahvaljujoç se svojemu
Bogu, da jih je izvolil in da jih
ni vodil stran z izroçilom njihovih
bratov in da njihova srca
niso bila ogoljufana, da bi verjeli
v to, kar bo priølo, o çemer
niso vedeli niçesar.
23 Sedaj, ko so bili vsi ljudje
tako izkazali zahvalo, so se vrnili
na svoj dom, ne da bi øe kdaj
spregovorili o svojem Bogu,
dokler se niso bili spet zbrali
pred svetim stojiøçem, da bodo
po svoje izkazali zahvalo.
24 Ko je Alma sedaj to videl, je
bilo njegovo srce potrto; kajti
videl je, da so bili hudobno in
izprijeno ljudstvo; da, videl je,
da so srce predajali zlatu in srebru
in vsakovrstnim izvrstnim
dobrinam.

265 Alma 31:25–38
25 Da, in prav tako je videl,
da so bili v srcu vzviøeni, da
so se moçno bahali v svojem
ponosu.
26 In glas je povzdignil k nebesom
in zaklical, rekoç: O kako
dolgo, o Gospod, boø dopuøçal,
da bodo tvoji sluœabniki bivali
tu spodaj v mesu, da bodo med
çloveøkimi otroki gledali takøno
velikansko hudobijo?
27 Glej, o Gospod, k tebi kliçejo
in vendarle je njihovo srce prevzel
ponos. Glej, o Bog, k tebi
kliçejo z usti, medtem ko so naduti
prav do vzviøenosti zavoljo
puhlosti sveta.
28 Glej, o moj Bog, njihova draga
oblaçila in njihove kodrçke in
njihove zapestnice in njihovo
zlato okrasje in njihove dragocenosti,
s katerimi se krasijo; in
glej, predajajo jim srce in vendar
kliçejo k tebi in govorijo:
Zahvaljujemo se ti, o Bog, kajti
mi smo tvoje izvoljeno ljudstvo,
medtem ko bodo drugi pogubljeni.
29 Da, in govorijo, da si jim
oznanil, da Kristusa ne bo.
30 O Gospod Bog, kako dolgo
boø trpel, da bo takøna hudobija
in nezvestoba med tem
ljudstvom? O Gospod, ali mi
boø dal moç, da bom prenaøal
svojo slabost? Kajti slaboten
sem in takøna hudobija med
tem ljudstvom moji duøi zadaja
bol.
31 O Gospod, moje srce je silno
potrto; ali boø tolaœil mojo
duøo v Kristusu? O Gospod, ali
mi boø naklonil, da bom imel
moç, da bom s potrpeœljivostjo
prenaøal te stiske, ki bodo priøle
nadme zavoljo kriviçnosti tega
ljudstva?
32 O Gospod, ali boø tolaœil
mojo duøo in mi dal uspeh in
tudi mojim sodelavcem, ki so z
menoj—da, Amonu in Aronu
in Omnerju in tudi Amuleku in
Zezromu in tudi mojima dvema
sinovoma—da, prav vsem tem,
ali jih boø tolaœil, o Gospod?
Da, ali boø tolaœil njihove duøe
v Kristusu?
33 Ali jim boø naklonil, da
bodo imeli moç, da bodo prenaøali
svoje stiske, ki bodo
priøle nadnje zavoljo kriviçnosti
teh ljudi?
34 O Gospod, ali nam boø naklonil,
da bomo uspeøni, da jih
bomo spet privedli k tebi in h
Kristusu?
35 Glej, o Gospod, njihove duøe
so dragocene in mnogi med njimi
so naøi bratje; zato nam daj,
o Gospod, moç in modrost, da
jih bomo privedli, te, naøe brate,
spet k tebi.
36 Sedaj se je zgodilo, ko je bil
Alma te besede izgovoril, da je
roke poloœil na vse tiste, ki so
bili z njim. In glejte, ko je roke
poloœil nanje, jih je navdal
Sveti Duh.
37 In po tem so se loçili drug
od drugega, ne pomiøljujoç, kaj
bodo jedli, ali kaj bodo pili, ali
kaj bodo oblekli.
38 In Gospod je poskrbel zanje,
da niso gladovali, niti niso œejali;
da, in dal jim je tudi moç,
da niso prenaøali nobene vrste
stisk, razen çe jih ni preœela
Kristusova radost. Sedaj, to je
bilo glede na Almovo molitev;
in to zato ker je molil v veri.

Alma 32:1–12 266
32. POGLAVJE
Alma pouçuje siromaøne, ki so jih
stiske napravile poniœne.—Vera
je upanje v to, çesar se ne vidi, kar
je resniçno.—Alma priçuje, da
angeli pouçujejo moøke, œenske in
otroke.—Alma primerja besedo s
semenom.—Treba ga je posaditi
in negovati.—Potem zraste v drevo,
s katerega je obran sad veçnega
œivljenja. Okrog leta 74 pr. Kr.
In zgodilo se je, da so øli in zaçeli
ljudem pridigati Boœjo besedo,
vstopali so v njihove sinagoge
in v njihove hiøe; da, in besedo
so pridigali celo na ulicah.
2 In zgodilo se je, da so po
veliko truda med njimi zaçeli
postajati uspeøni med siromaønim
slojem ljudstva; kajti glej, iz
sinagog so bili izgnani zavoljo
njihovih preprostih oblaçil—
3 zato jim ni bilo dovoljeno
vstopiti v njihove sinagoge, da
bi çastili Boga, ker so jih imeli za
umazane; zato so bili siromaøni;
da, njihovi bratje so jih imeli za
izmeçke; zato so bili siromaøni
kar zadeva posvetne reçi; in
prav tako so bili ubogi v srcu.
4 Sedaj, ko je Alma pouçeval in
govoril ljudem na hribu Onida,
je k njemu priøla velika mnoœica,
ki so bili tisti, o katerih smo
govorili, da so bili ubogi v srcu
zavoljo svojega siromaøtva, kar
zadeva posvetne reçi.
5Inpriøli so k Almu; in tisti,
ki je bil med njimi glavni, mu
je rekel: Glej, kaj naj storijo ti
moji bratje, kajti vsi jih prezirajo
zavoljo njihovega siromaøtva,
da, in øe zlasti naøi duhovniki;
kajti vrgli so nas iz naøih sinagog,
za katere smo se moçno
trudili, da smo jih zgradili s
svojimi rokami; in ven so nas
vrgli zavoljo naøega silnega siromaøtva;
in nimamo kraja, da
bi çastili Boga; in glej, kaj naj
storimo?
6Inkojesedaj Alma to sliøal,
se je obrnil okrog z obrazom
neposredno proti njemu in
pogledal z veliko radostjo; kajti
videl je, da so jih bile njihove
stiske resniçno napravile poniœne
in da so bili pripravljeni
sliøati besedo.
7 Zato oni drugi mnoœici ni
rekel niçesar veç; ampak je iztegnil
roko in zaklical tistim, ki
jih je gledal, ki so se resniçno
spokorili, in jim rekel:
8 Vidim, da ste poniœni v srcu;
in çe je tako, blagor vam.
9 Glejte, vaø brat je rekel: Kaj
naj storimo—kajti vrgli so nas
iz sinagog, da ne moremo çastiti
naøega Boga?
10 Glejte, povem vam, mar
predpostavljate, da drugaçe ne
morete çastiti Boga, kakor samo
v vaøih sinagogah?
11 In øe veç, vpraøal bi, ali
predpostavljate, da Boga ne
smete çastiti veçkrat kakor
enkrat tedensko?
12 Povem vam, dobro je, da
ste vrœeni iz vaøih sinagog, da
bi bili poniœni in da bi se uçili
modrosti; kajti potrebno je, da
se uçite modrosti; kajti zato ker
so vas vrgli ven, ker vas vaøi
bratje prezirajo zavoljo vaøega
silnega siromaøtva, ste v srcu
postali poniœni; zakaj potrebno
je bilo, da ste postali poniœni.

267 Alma 32:13–27
13 In sedaj, ker ste bili primorani
postati poniœni, blagor
vam; kajti vçasih, çe je çlovek
primoran postati poniœen, iøçe
kesanje; in torej bo zagotovo,
kdor se pokesa, naøel milost; in
tisti, ki najde milost in vztraja
do konca, tisti bo odreøen.
14 In sedaj, kakor sem vam rekel,
da ker ste bili primorani
postati poniœni, ste bili blagoslovljeni,
mar ne predpostavljate,
da so bolj blagoslovljeni ti,
ki resniçno postanejo poniœni
zavoljo besede?
15 Da, ta, ki resniçno postane
poniœen in se pokesa svojih
grehov in vztraja do konca,
tisti bo blagoslovljen—da, veliko
bolj bo blagoslovljen kot
tisti, ki so primorani postati
poniœni zavoljo svojega silnega
siromaøtva.
16 Zato blagor jim, ki postanejo
poniœni, ne da bi morali biti
primorani postati poniœni; oziroma
drugaçe z drugimi besedami,
blagor tistemu, ki verjame
v Boœjo besedo in se krsti brez
trmastega srca, da, ne da bi mu
bilo o besedi povedano oziroma
bi bil primoran vedeti, preden
bo verjel.
17 Da, veliko jih je, ki govorijo:
Çe nam boø pokazal znamenje iz
nebes, potem bomo z gotovostjo
vedeli; potem bomo verovali.
18 Sedaj vpraøam, je mar to
vera? Glejte, povem vam, ne;
kajti çe çlovek nekaj ve, nima
vzroka za vero, saj ve.
19 In sedaj, koliko bolj je
preklet ta, ki Boœjo voljo pozna
in je ne izpolnjuje, kot ta, ki samo
verjame oziroma ima samo
razlog za vero, in zapade v
prestopek?
20 To morate sedaj presoditi.
Glejte, povem vam, da je tako
po eni strani, kakor je po drugi;
in z vsakim çlovekom bo glede
na njegovo delo.
21 In sedaj, kakor sem rekel
glede vere—vera ni, da bi imeli
popolno védenje o reçeh; çe torej
verujete, upate na to, çesar ne
morete videti, kar je resniçno.
22 In sedaj, glejte, povem vam
in œelel bi, da bi pomnili, da je
Bog milosten z vsemi, ki verjamejo
v njegovo ime; zato na
prvem mestu œeli, da bi verjeli,
da, in sicer na njegovo besedo.
23 In sedaj, ljudem daje svojo
besedo po angelih, da, ne samo
moøkim, ampak tudi œenskam.
To pa sedaj ni vse; malim otrokom
so velikokrat dane besede,
ki zmedejo modre in uçene.
24 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
ker ste œeleli od mene izvedeti,
kaj naj storite, ker ste v stiskah
in izvrœeni—sedaj, ne œelim,
da bi predpostavljali, da vas
menim soditi, razen glede na
to, kar je res—
25 kajti ne menim, da ste bili
vsi primorani postati poniœni;
kajti resniçno verjamem, da so
med vami nekateri, ki bi postali
poniœni, naj so v kakrønih koli
okoliøçinah.
26 Sedaj, kakor sem rekel o
veri—da ni popolno védenje—
celo tako je z mojimi besedami.
Sprva niç bolj ne morete popolnoma
vedeti o njihovi gotovosti,
kakor tudi vera ni popolno
védenje.
27 A glejte, çe se boste prebudi-

Alma 32:28–38 268
li in predramili svoje sposobnosti,
in sicer da boste preizkusili
moje besede in udejanjili delçek
vere, da, çetudi ne morete veç,
kakor da œelite, da bi verjeli,
naj ta œelja deluje v vas, in sicer
dokler ne boste tako verjeli, da
boste napravili prostor deleœu
mojih besed.
28 Sedaj bomo besedo primerjali
s semenom. Çe boste torej
napravili prostor, da bo v vaøe
srce posajeno seme, glejte, çe
bo pravo seme oziroma dobro
seme, çe ga s svojo nevero ne
boste izvrgli, da se boste uprli
Gospodovemu Duhu, glejte,
vam bo v prsih zaçelo kaliti; in
ko boste zaçutili te premike kaljenja,
si boste zaçeli govoriti—
mora biti, da je to dobro seme,
oziroma da je ta beseda dobra,
kajti zaçenja mi øiriti duøo; da,
zaçenja mi razsvetljevati razumevanje,
da, zaçenja mi postajati
slastna.
29 Sedaj glejte, mar vam to ne
bi poveçalo vere? Povem vam:
Da; vendar ni zrasla do popolnega
védenja.
30 A glejte, ko seme klije in
poœene in zaçenja rasti, potem
morate reçi, da je seme dobro;
kajti glejte, klije in poganja in
zaçenja rasti. In sedaj, glejte,
mar vam to ne bo okrepilo vere?
Da, to vam bo vero okrepilo:
kajti rekli boste, vem, da je to
seme dobro; kajti glejte, poganja
in zaçenja rasti.
31 In sedaj, glejte, ali ste prepriçani,
da je to seme dobro?
Povem vam: Da; kajti vsako
seme obrodi po svoji vrsti.
32 Çe torej seme raste, je dobro,
çe pa ne raste, glejte, ni dobro,
zato je zavrœeno.
33 In sedaj, glejte, ker ste
poizkusili in seme posadili in
klije in poganja in zaçenja rasti,
zagotovo veste, da je seme
dobro.
34 In sedaj, glejte, ali je vaøe
védenje popolno? Da, vaøe védenje
je v tem popolno in vaøa
vera miruje; in to zato ker veste,
kajti veste, da vam je beseda
poveçala duøo, in veste tudi, da
je pognala in da se je vaøe razumevanje
zaçelo razsvetljevati in
vaøe razumevanje se je zaçelo
øiriti.
35 O potem, mar ni to resniçno?
Povem vam, da, ker je luç;
in kar je luç, je dobro, ker je
razpoznavno, zato zagotovo
veste, da je dobro; in sedaj glejte,
potem ko ste okusili to luç,
ali je vaøe védenje popolno?
36 Glejte, povem vam, ni; niti
ne smete na stran dati svoje vere,
kajti svojo vero ste udejanjali
samo toliko, da ste posadili
seme, da ste napravili poizkus,
da bi vedeli, çe je seme dobro.
37 In glejte, ko drevo zaçne
rasti, boste rekli: Gojimo ga z
veliko skrbnostjo, da bo pognalo
korenine, da bo zraslo in nam
obrodilo sad. In sedaj glejte, çe
ga boste negovali z veliko
skrbnostjo, bo pognalo korenine
in zraslo in obrodilo sad.
38 Çe pa boste drevo zanemarjali
in se ne menili za njegovo
nego, glejte, ne bo pognalo korenin;
in ko bo priøla vroçina
sonca in ga izsuøila, bo ovenelo,
ker nima korenin, in izpulite ga
in ga izvrœete.

269 Alma 32:39–33:7
39 Sedaj, to ni zato, ker seme
ni bilo dobro, niti ni, ker bi sad
le–tega ne bil poœelenja vreden;
paç pa je zato, ker so vaøa tla
neplodna in drevesa noçete
negovati, zato ne morete imeti
sadu le–tega.
40 In tako, çe besede ne boste
negovali in bili z oçesom vere
zazrti v sad le–te, nikoli ne
boste mogli trgati sadu drevesa
œivljenja.
41 Çe pa boste besedo negovali,
da, negovali drevo, ko bo zaçelo
rasti, s svojo vero, z veliko marljivostjo
in s potrpeœljivostjo,
ozirajoç se k sadu le–tega, bo
pognalo korenine; in glejte, to
bo drevo, ki bo pognalo v veçno
œivljenje.
42 In zavoljo vaøe marljivosti in
vaøe vere in vaøe potrpeœljivosti
z besedo, ko jo boste negovali,
da bi se v vas zakoreninila,
glejte, boste sçasoma trgali sad
le–te, kateri je nadvse dragocen,
ki je slajøi od vsega, kar je sladko,
in ki je bolj bel od vsega, kar
je belo, da, in çistejøi od vsega,
kar je çisto; in s tem sadom se
boste gostili, prav dokler ne
boste siti, da ne boste gladovali
ne œejali.
43 Potem, bratje moji, boste œeli
nagrado za svojo vero in svojo
marljivost in potrpeœljivost in
veliko potrpljenje, çakajoç, da
vam bo drevo obrodilo sad.
33. POGLAVJE
Zenos je pouçeval, da morajo ljudje
moliti in çastiti na vsakem kraju
in da bodo sodbe odvrnjene zavoljo
Sina.—Zenok je pouçeval, da je
milost podarjena zavoljo Sina.—
Mojzes je bil v divjini povzdignil
primer Boœjega Sina. Okrog leta
74 pr. Kr.
Ko je bil sedaj Alma te besede
izgovoril, so poslali k njemu,
ker so œeleli vedeti, ali naj verjamejo
v enega Boga, da bodo
lahko prejeli ta sad, o katerem
je bil govoril, oziroma kako naj
posadijo seme oziroma besedo,
o kateri je bil govoril, za katero
je rekel, da jo morajo posaditi v
svoje srce; oziroma kako naj
zaçnejo udejanjati vero.
2InAlma jim je rekel: Glejte,
rekli ste, da ne morete çastiti
Boga, ker so vas vrgli iz vaøih
sinagog. A glejte, jaz vam pravim,
çe predpostavljate, da ne
morete çastiti Boga, ste v veliki
zmoti in bi se morali poglabljati
v svete spise; çe predpostavljate,
da vas tako uçijo, jih ne
razumete.
3 Ali se spomnite, da ste brali,
kaj je rekel Zenos, starodavni
prerok, o molitvi oziroma çaøçenju?
4 Kajti rekel je: Milosten si, o
Bog, kajti usliøal si mojo molitev,
celo ko sem bil v divjini; da,
milosten si bil, ko sem molil
glede teh, ki so bili moji sovraœniki,
in obrnil si jih k meni.
5 Da, o Bog, in milosten si bil z
menoj, ko sem klical k tebi na
polju; ko sem v molitvi klical k
tebi in usliøal si me.
6Inspet, o Bog, ko sem se nameril
v svojo hiøo, si me sliøal v
moji molitvi.
7Inkosem se nameril v svojo

Alma 33:8–23 270
sobo, o Gospod, in molil k tebi,
si me sliøal.
8 Da, milosten si do svojih
otrok, ko kliçejo k tebi, da bi jih
sliøal ti in ne çlovek in sliøal jih
boø.
9 Da, o Bog, milosten si bil z
menoj in sliøal si moje klice sredi
svojih zborov.
10 Da, in prav tako si me sliøal,
ko so me vrgli ven in so me moji
sovraœniki prezirali; da, sliøal si
moje klice in si bil jezen na moje
sovraœnike in v svoji jezi si jih
obiskal z naglim uniçenjem.
11 In sliøal si me zavoljo mojih
stisk in moje odkritosrçnosti; in
zavoljo tvojega Sina je bilo, da
si bil tako usmiljen do mene,
zato bom klical k tebi v vseh
svojih stiskah, kajti v tebi je
moja radost; kajti svoje sodbe si
odvrnil od mene zavoljo svojega
Sina.
12 In sedaj jim je Alma rekel:
Ali verjamete tistim svetim
spisom, ki so jih zapisovali
starodavni?
13 Glejte, çe jim, morate verjeti,
kar je rekel Zenos; kajti glejte,
rekel je: Svoje sodbe si odvrnil
zavoljo svojega Sina.
14 Sedaj glejte, bratje moji, bi
vas vpraøal, çe ste brali svete
spise? Çe ste jih, kako to da ne
verjamete v Boœjega Sina?
15 Kajti ni zapisano, da je samo
Zenos govoril o tem, paç pa je o
tem govoril tudi Zenok—
16 kajti glejte, rekel je: Jezen
si, o Gospod, na to ljudstvo, ker
noçejo razumeti tvojih milosti,
ki si jim jih podaril zavoljo svojega
Sina.
17 In sedaj, bratje moji, vidite,
da je øe en starodavni prerok
priçeval o Boœjem Sinu in ker
ljudje niso hoteli razumeti njegovih
besed, so ga kamenjali
do smrti.
18 A glejte, to ni vse; ta dva
nista edina, ki sta govorila o
Boœjem Sinu.
19 Glejte, o njem je govoril
Mojzes; da, in glejte, znamenje
je bilo povzdignjeno v divjini,
da bo, kdor bo pogledal nanj,
œivel. In veliko jih je pogledalo
in so œiveli.
20 A malo jih je razumelo pomen
tistega in to zavoljo njihove
trdosrçnosti. Bilo pa jih je veliko,
ki so bili tako otopeli, da niso
hoteli pogledati, zato so umrli.
Sedaj, razlog, zavoljo katerega
niso hoteli pogledati, je, ker niso
verjeli, da jih bo ozdravilo.
21 O bratje moji, çe bi bili vi
lahko ozdravljeni samo s tem,
da bi se ozrli z oçmi, da bi bili
ozdravljeni, mar ne bi hitro pogledali,
ali bi raje postali trdosrçni
v neveri in bili leni, da se ne bi
ozrli z oçmi, da bi umrli?
22 Çe je tako, bo nad vas priølo
gorje; çe pa ni tako, potem se
ozrite z oçmi in zaçnite verjeti v
Boœjega Sina, da bo priøel odreøit
svoje ljudstvo in da bo trpel
in umrl, da bo odkupil njihove
grehe; in da bo spet vstal od
mrtvih, zavoljo çesar bo priølo
do vstajenja, da bodo vsi ljudje
stali pred njim, da jim bo sojeno
na poslednji in sodni dan po
njihovih delih.
23 In sedaj, bratje moji, œelim,
da boste to besedo vsadili v
svoje srce in ko zaçne kliti, jo
tako hranite s svojo vero. In

271 Alma 34:1–11
glejte, postala bo drevo, ki bo v
vas pognalo v veçno œivljenje.
In potem naj vas Bog usliøi, da
bodo vaøa bremena lahka preko
radosti njegovega Sina. In prav
vse to lahko napravite, çe boste
hoteli. Amen.
34. POGLAVJE
Amulek priçuje, da je beseda v
Kristusu za odreøitev.—Brez odkupne
daritve mora biti vse çloveøtvo
pogubljeno.—Vsa Mojzesova
postava kaœe na œrtvovanje
Boœjega Sina.—Veçni naçrt odkupitve
je osnovan na veri in kesanju.—Molite
za telesne in duhovne
blagoslove.—To œivljenje je
ças, da se çlovek pripravi, da se bo
sreçal z Bogom.—Za svojo odreøitev
delajte s strahom pred Bogom.
Okrog leta 74 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, potem ko
jim je bil Alma te besede izgovoril,
se je usedel na tla in vstal
je Amulek in jih zaçel pouçevati,
rekoç:
2 Bratje moji, mislim, da je
nemogoçe, da bi ne vedeli o tem,
o çemer je bilo govora glede
prihoda Kristusa, o katerem
pouçujeva, da je Boœji Sin; da,
vem, da so vas o tem v izobilju
pouçevali preden ste se razøli z
nami.
3Inker ste œeleli od mojega
ljubljenega brata, naj vam razodene,
kaj naj napravite zavoljo
svojih stisk; in nekoliko vam je
govoril, da se v mislih pripravite;
da, in opominjal vas je k
veri in potrpeœljivosti—
4 da, in sicer da bi imeli toliko
vere, da bi besedo tudi vsadili
v svoje srce, da bi izvedli preizkus,
çe je dobra.
5Invideli smo, da je veliko
vpraøanje, ki ga imate v srcu,
to, çe je beseda v Boœjem Sinu
oziroma çe Kristusa ne bo.
6Invideli ste tudi, da vam je
moj brat dokazal v mnogih primerih,
da je beseda v Kristusu
za odreøitev.
7 Moj brat se je skliceval na
Zenosove besede, da pride
odkupitev preko Boœjega Sina,
in tudi na Zenokove besede; in
skliceval se je tudi na Mojzesa,
da bi dokazal, da je to res.
8 In sedaj, glejte, vam bom
sam priçeval, da je to res. Glejte,
povem vam, da vem, da bo
Kristus priøel med çloveøke
otroke, da bo nase prevzel prestopke
svojega ljudstva in da
bo plaçal odkupnino za grehe
sveta; kajti to je govoril Gospod
Bog.
9 Kajti potrebno je, da mora
biti plaçana odkupna daritev;
kajti po velikem naçrtu odreøitve
veçnega Oçeta mora biti
odkupna daritev plaçana, sicer
bo vse çloveøtvo neizogibno
pogubljeno; da, vsi so otopeli;
da, vsi so padli in so izgubljeni
in morajo biti pogubljeni, razen
preko odkupne daritve, za katero
je potrebno, da mora biti.
10 Kajti potrebno je, da je veliko
in poslednje œrtvovanje;
da, ne œrtvovanje çloveka, niti
œivali, niti nobene vrste ptic;
kajti ne bo çloveøko œrtvovanje;
paç pa mora biti neskonçno in
veçno œrtvovanje.
11 Sedaj, ni ga çloveka, ki

Alma 34:12–29 272
lahko œrtvuje svojo lastno kri,
da bo odkupila grehe drugega.
Çe torej çlovek mori, glej, mar
bo postava, ki je praviçna, vzela
œivljenje njegovemu bratu?
Povem vam, ne.
12 Paç pa postava zahteva œivljenje
tega, ki je moril; zato ne
more biti niçesar, kar je manj,
kot je neskonçna odkupna
daritev, kar bo zadostovalo za
grehe sveta.
13 Zato je potrebno, da je veliko
in poslednje œrtvovanje in
potem bo, oziroma je prav, da
bi se konçalo prelivanje krvi;
potem bo Mojzesova postava
dopolnjena; da, vse bo dopolnjeno,
vsaka piçica in pika in
niç ne bo preølo.
14 In glejte, to je celoten pomen
postave, vsaka malenkost
kaœe na to veliko in poslednjo
œrtev; in tista velika in poslednja
œrtev bo Boœji Sin, da,
neskonçna in veçna.
15 In tako bo prinesel odreøitev
vsem tistim, ki verjamejo v
njegovo ime; to je namen te
poslednje œrtve, da bi bili deleœni
milosti njegovega srca,
ki ima moç nad pravico, in
ljudem prinaøa sredstvo, da
verujejo v kesanje.
16 In tako lahko milost zadostí
zahtevam pravice in jih objame
z rokami varnosti, medtem ko je
ta, ki ne udejanja vere v kesanje,
izpostavljen celotni postavi zahtev
pravice; zato samo ta, ki
verjame v kesanje, prejme veliki
in veçni naçrt odreøitve.
17 Zato naj vam Bog nakloni,
bratje moji, da bi zaçeli udejanjati
vero v kesanje, da boste
klicali njegovo sveto ime, da bi
vam izkazal usmiljenje;
18 da, k njemu kliçite za milost;
kajti mogoçen je, da lahko
odreøi.
19 Da, postanite poniœni in øe
naprej molite k njemu.
20 Kliçite k njemu, ko ste na
poljih, da, za vso svojo drobnico.
21 Kliçite k njemu v svoji hiøi,
da, za vso svojo hiøo, tako zjutraj,
opoldan kakor zveçer.
22 Da, kliçite k njemu za moç
pred svojimi sovraœniki.
23 Da, kliçite k njemu pred
hudiçem, ki je sovraœnik vse
praviçnosti.
24 Kliçite k njemu za poljske
pridelke, da vam bodo uspevali.
25 Kliçite za drobnico svojega
polja, da se bo poveçala.
26 To pa ni vse; svojo duøo
morate izliti v svoji sobi in na
skrivnem in v divjini.
27 Da, in ko ne kliçete h Gospodu,
naj bo vaøe srce sreçno in
se nenehno vraça v molitvi k
njemu za vaøo dobrobit in tudi
za dobrobit tistih, ki so okrog
vas.
28 In sedaj, glejte, moji ljubljeni
bratje, vam pravim, ne predpostavljajte,
da je to vse; kajti
potem ko ste vse to storili, çe
zavrnete pomoçi potrebnega in
golega in ne obiskujete bolnih
in teh, ki so v stiski, in ne delite
od svojega imetja, çe imate, s
temi, ki potrebujejo pomoç—
vam pravim, çe ne delate niç od
tega, glejte, so vaøe molitve zaman
in vam niç ne pomaga in
ste kakor hinavci, ki zanikajo
vero.
29 Çe torej ne boste pomnili, da

273 Alma 34:30–40
morate biti dobrotljivi, ste kakor
izmeçek, ki ga preçiøçevalci izvrœejo
(ker je brez vrednosti) in
ga ljudje poteptajo pod nogami.
30 In sedaj, bratje moji, œelel
bi, da potem ko ste prejeli tako
veliko priç, ko vidite, da o tem
priçujejo sveti spisi, stopite
naprej in obrodite sad kesanja.
31 Da, œelel bi, da bi stopili
naprej in ne bili veç trdosrçni;
kajti glejte, sedaj je ças in dan
vaøe odreøitve; in çe se boste
torej pokesali in ne boste
trdosrçni, bo v vaøe œivljenje
nemudoma priøel veliki naçrt
odkupitve.
32 Kajti glejte, to œivljenje je
ças, da se ljudje pripravijo, da
se bodo sreçali z Bogom; da,
glejte, dan tega œivljenja je dan,
da ljudje opravljajo svoje delo.
33 In sedaj, kakor sem vam
rekel poprej, ker ste bili imeli
toliko priç, zato vas rotim, da
ne odlaøajte z dnevom svojega
kesanja do konca; kajti po tem
dnevu œivljenja, ki nam je dan,
da se pripravimo na veçnost,
glejte, çe ne bomo izrabili svojega
çasa, ko smo v tem œivljenju,
bo potem priøla temna noç, v
kateri ne bomo mogli opravljati
nobenega dela.
34 Ne morete reçi, ko boste v
tistem grozno teœkem poloœaju,
da se bom pokesal, da se bom
vrnil k svojemu Bogu. Ne, tega
ne morete reçi; kajti ta isti duh,
ki ima v lasti vaøe telo takrat, ko
greste iz tega œivljenja, ta isti duh
bo imel moç posedovati vaøe
telo v tistem veçnem svetu.
35 Kajti glejte, çe ste odlaøali z
dnevom svojega kesanja prav
do smrti, glejte, ste postali podloœni
hudiçevemu duhu in
peçati vas za svoje; zato se je
Gospodov Duh umaknil od vas
in nima mesta v vas in hudiç
ima nad vami vso moç; in to je
konçno stanje hudobnih.
36 In to vem, ker je Gospod
rekel, da ne biva v nesvetih
templjih, paç pa biva v srcu
praviçnih; da, in rekel je tudi,
da bodo praviçni sedli v njegovo
kraljestvo, da ne bodo niç
veç øli ven; njihova oblaçila pa
bodo postala bela zaradi Jagnjetove
krvi.
37 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
œelim, da bi to pomnili in da
bi delali na svoji odreøitvi s
strahom pred Bogom in da ne
bi veç zanikali Kristusovega
prihoda;
38 da se ne boste veç prepirali
s Svetim Duhom, ampak da ga
boste prejeli in nase prevzeli
Kristusovo ime; da boste postali
poniœni prav do prahu in çastili
Boga, na katerem koli kraju
boste, v duhu in v resnici; in da
boste œiveli v vsakodnevnem
zahvaljevanju za mnoge milosti
in blagoslove, ki vam jih daje.
39 Da, in prav tako vas opominjam,
bratje moji, da boste nenehno
çuli v molitvi, da vas
ne bodo zapeljale skuønjave
hudiça, da vas ne bo premagal,
da mu na poslednji dan ne
boste postali podloœni; kajti
glejte, ne nagradi vas z dobrim.
40 In sedaj moji ljubljeni bratje,
bi vas opomnil, da bodite potrpeœljivi
in da prenaøajte vsakovrstne
stiske; da ne œalite
tistih, ki vas meçejo ven zavoljo

Alma 34:41–35:13 274
vaøega silnega siromaøtva, da ne
boste postali greøniki kakor oni;
41 paç pa da bodite potrpeœljivi
in prenaøajte tiste stiske s
trdnim upanjem, da si boste
nekega dne od vseh svojih stisk
odpoçili.
35. POGLAVJE
Pridiganje besede pokonça zvijaço
Zoramcev.—Izœenejo spreobrnjence,
ki se potem pridruœijo Amonovemu
ljudstvu v Jerøonu.—Alma je
potrt zavoljo hudobije ljudi. Okrog
leta 74 pr. Kr.
Sedaj se je zgodilo, potem ko
je bil Amulek s temi besedami
konçal, sta se umaknila iz
mnoœice in priøla v jerøonsko
deœelo.
2 Da, in ostali bratje so prav
tako, potem ko so bili besedo
pridigali Zoramcem, priøli v
jerøonsko deœelo.
3Inzgodilo se je, potem ko se
je bil prevladujoçi del Zoramcev
posvetoval o besedah, ki so jim
bile pridigane, so bili zavoljo
besede jezni, kajti pokonçala je
njihovo zvijaçnost; zato besedam
niso hoteli prisluhniti.
4Inrazposlali so sporoçilo in
zbrali vse ljudi iz vse deœele in
se z njimi posvetovali glede besed,
ki so bile izreçene.
5 Sedaj, njihovi vladarji in njihovi
duhovniki in njihovi uçitelji
niso ljudem dovolili vedeti
o svojih œeljah; zato so skrivoma
poizvedovali glede mnenja vseh
ljudi.
6Inzgodilo se je, potem ko so
bili izvedeli glede mnenja vseh
ljudi, so tiste, ki so bili naklonjeni
besedam, ki so jih govorili
Alma in njegovi bratje, iz deœele
izgnali; in bilo jih je veliko;
in tudi ti so priøli v jerøonsko
deœelo.
7Inzgodilo se je, da so jih Alma
in njegovi bratje pouçevali.
8 Sedaj je bilo zoramsko
ljudstvo jezno na Amonovo
ljudstvo, ki je bilo v Jerøonu in
vrhovni vladar Zoramcev, ker
je bil zelo hudoben çlovek, je dal
poslati k Amonovemu ljudstvu
in od njih œelel, naj iz svoje deœele
izœenejo vse tiste, ki so
priøli od njih v njihovo deœelo.
9 In veliko jim je grozil z
groœnjami. In sedaj, Amonovo
ljudstvo se ni balo njihovih
besed; zato jih niso izgnali, paç
pa so sprejeli vse siromaøne
Zoramce, ki so priøli k njim; in
nahranili so jih in jih oblekli in
jim dali zemljo v nasledstvo; in
oskrbeli so jih glede na njihove
potrebe.
10 To je sedaj Zoramce podœgalo
k jezi do Amonovega ljudstva
in zaçeli so se meøati z Lamanci
in jih prav tako podœigati k jezi
do njih.
11 In tako so Zoramci in Lamanci
zaçeli s pripravami na
vojno z Amonovim ljudstvom
in tudi z Nefijci.
12 In tako se je konçalo sedemnajsto
leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom.
13 In Amonovo ljudstvo je odpotovalo
iz jerøonske deœele
in priølo v meleøko deœelo in
v jerøonski deœeli napravilo
prostor za nefijske çete, da se
bodo bojevale z lamanskimi in

275 Alma 35:14–36:6
zoramskimi çetami; in tako se
je v osemnajstem letu vladavine
sodnikov zaçela vojna med
Lamanci in Nefijci; in poroçilo
o njihovih vojnah bo podano
po temle.
14 In Alma in Amon in njuni
bratje in tudi oba Almova sinova
so se vrnili v zarahemelsko
deœelo, potem ko so bili orodje
v Boœjih rokah, da so veliko
Zoramcev privedli h kesanju;
in kolikor jih je bilo privedenih
h kesanju, tolikor jih je bilo
pregnanih iz deœele; ampak v
nasledstvo imajo zemljo v jerøonski
deœeli in prijeli so za
oroœje, da bodo branili sebe in
svoje œene in otroke in svoje
ozemlje.
15 Ker je torej Alma kriviçnost
njegovega ljudstva œalostila,
da, vojne in prelivanje krvi in
spori, ki so jih imeli med seboj;
in ker je bil razglasil besedo
oziroma je bil poslan oznanjat
besedo vsem ljudem v vsakem
mestu; in videç, da so ljudje
postajali trdosrçni in da so postajali
uœaljeni zavoljo strogosti
besede, je bilo njegovo srce silno
potrto.
16 Zato je dal zbrati svoje sinove,
da bi vsakemu loçeno dal
nalogo glede na to, kar zadeva
praviçnost. In imamo poroçilo
o njegovih zapovedih, ki jim jih
je dal, glede na njegov lasten
zapis.
Almove zapovedi sinu Helamanu.
Obsega 36. in 37. poglavje.
36. POGLAVJE
Alma priçuje Helamanu o svoji
spreobrnitvi, potem ko je videl angela.—Utrpel
je boleçine preklete
duøe; klical je Jezusovo ime in
potem se je rodil v Bogu.—Sladka
radost mu je navdala duøo.—Videl
je zbore angelov, ki so hvalili
Boga.—Veliko spreobrnjencev je
okusilo in videlo, kar je okusil in
videl on. Okrog leta 74 pr. Kr.
Sin moj, nastavi uho mojim
besedam; kajti zapriseœem ti,
da boø, çe boø spolnjeval Boœje
zapovedi, v deœeli uspeval.
2 Œelel bi, da bi napravil, kakor
sem napravil sam, da bi pomnil
ujetniøtvo naøih oçetov; kajti bili
so v suœenjstvu in nihçe jih ni
mogel reøiti, razen Abrahamov
Bog in Izakov Bog in Jakobov
Bog; in zagotovo jih je reøil v
njihovih stiskah.
3Insedaj, o moj sin Helaman,
glej, v svoji mladosti si in zato
od tebe œelim, da prisluhneø
mojim besedam in se od mene
uçiø; kajti vem, da bo vsak, kdor
bo zaupal v Gospoda, v preizkuønjah
in stiskah in teœavah
prejel podporo in bo poslednji
dan povzdignjen.
4Innebiœelel, da misliø, da to
vem sam od sebe—ne s posvetnim
ampak z duhovnim, ne z
mesenim miøljenjem ampak v
Bogu.
5 Sedaj glej, ti povem, çe bi se
jaz ne rodil v Bogu, bi bil tega ne
vedel; Bog pa mi je po ustih svojega
svetega angela to razodel,
ne ker bi bil jaz kako vreden;
6 kajti hodil sem naokrog z

Alma 36:7–21 276
Mozijevimi sinovi in si prizadeval
uniçiti Boœjo cerkev; a glej,
Bog nam je na pot poslal svojega
svetega angela, da nas je ustavil.
7Inglej, spregovoril nam je
kakor z glasom groma in vsa
zemlja je trepetala pod naøimi
nogami; in vsi smo popadali na
zemljo, kajti nad nas je priøel
strah pred Gospodom.
8Aglej, glas mi je rekel: Vstani.
In vstal sem in se postavil pokonci
in zagledal angela.
9Inrekel mi je: Çe sam œeliø
biti pogubljen, si veç ne prizadevaj,
da bi uniçil Boœjo cerkev.
10 In zgodilo se je, da sem
padel na zemljo; in bilo je v razmiku
treh dni in treh noçi, da
nisem mogel odpreti ust, niti
nisem mogel uporabljati rok in
nog.
11 In angel mi je govoril øe veç
tega, kar so sliøali moji bratje,
jaz pa nisem sliøal; kajti ko sem
zasliøal besede—çe sam œeliø
biti pogubljen, si veç ne prizadevaj,
da bi uniçil Boœjo cerkev—
sta me obøla tako velik strah in
osuplost, da bi nemara ne bil pogubljen,
da sem padel na zemljo
in nisem niçesar veç sliøal.
12 A pretresalo me je veçno
muçenje, kajti moja duøa je bila
v mukah najviøje stopnje in
pretresali so jo vsi moji grehi.
13 Da, spomnil sem se vseh
svojih grehov in kriviçnosti,
zavoljo katerih so me muçile
peklenske boleçine; da, videl
sem, da sem se bil upiral Bogu
in da nisem bil spolnjeval njegovih
svetih zapovedi.
14 Da, in umoril sem veliko
njegovih otrok oziroma drugaçe,
vodil sem jih v pogubo; da,
in skratka, tako velike so bile
moje kriviçnosti, da je œe sama
misel, da bi priøel v Boœjo navzoçnost,
mojo duøo pretresala z
neizrekljivo grozo.
15 O, sem pomislil, da bi bil
pregnan in mrtev tako duhovno
kot telesno, da bi ne priøel v
Boœjo navzoçnost, da mi bo
sojeno za moja dejanja.
16 In sedaj, pretresalo me je tri
dni in tri noçi, in sicer z boleçinami
preklete duøe.
17 In zgodilo se je, ko me je
tako pretresala muka, ko me je
muçil spomin na moje grehe,
glej, sem se tudi spomnil, da
sem oçeta sliøal, da je ljudem
prerokoval o prihodu nekega
Jezusa Kristusa, Boœjega Sina,
ki bo odkupil grehe sveta.
18 Ko se je sedaj moj duh oklenil
te misli, sem v srcu zaklical:
O Jezus, ti Boœji Sin, bodi milosten
z menoj, ki sem v breznu
grenkobe in me obdajajo veçne
verige smrti.
19 In sedaj, glej, ko sem to premiøljeval,
se nisem veç mogel
spomniti svojih boleçin; da, niç
veç me ni muçil spomin na moje
grehe.
20 In, oh, kakøna radost in
kakøno çudovito luç sem zagledal;
da, v duøi me je navdala
radost, ki je bila tako silna kakor
moja boleçina!
21 Da, pravim ti, sin moj, da bi
niç ne moglo biti tako ostro in
tako grenko, kakor so bile moje
boleçine. Da, in spet ti pravim,
sin moj, da po drugi strani niç
ne more biti tako odliçno in prijetno,
kakor je bila moja radost.

277 Alma 36:22–37:2
22 Da, zdelo se mi je, da vidim,
prav kakor je videl naø oçe Lehi,
Boga, sedeçega na prestolu,
obkroœenega z brezøtevilnimi
mnoœicami angelov, ko so peli
in hvalili Boga; da, in moja duøa
je zahrepenela, da bi bila tam.
23 A glej, moje roke in noge so
spet prejele moç in postavil sem
se pokonci in sem ljudem priçeval,
da sem se rodil v Bogu.
24 Da, in od tedaj prav do sedaj
sem se brez prestanka trudil,
da bi duøe privedel h kesanju;
da bi jih privedel, da bi
okusile silno radost, ki sem jo
okusil sam; da bi se prav tako
rodile v Bogu in bi jih navdal
Sveti Duh.
25 Da, in sedaj glej, o sin moj,
Gospod mi daje silno veliko
radost v sadu mojega truda;
26 kajti zavoljo besede, ki jo je
delil z menoj, glej, se jih je veliko
rodilo v Bogu in so okusili, kar
sem sam okusil in so na lastne
oçi videli, kakor sem sam videl;
zato poznajo to, kar sem govoril,
kakor to poznam sam; in védenje,
ki ga imam, je od Boga.
27 In podporo sem prejel v
preizkuønjah in teœavah vsake
vrste, da, in v vsakovrstnih
stiskah; da, Bog me je reøil iz
jeçe in iz spon in iz smrti; da, in
zaupam v Gospoda in øe me bo
reøil.
28 In vem, da me bo poslednji
dan povzdignil, da bom bival z
njim v slavi; da, in za vekomaj
ga bom hvalil; kajti naøe oçete
je pripeljal iz Egipta in Egipçane
je pogoltnil v Rdeçem morju;
in s svojo moçjo jih je vodil v
obljubljeno deœelo; da, in od
çasa do çasa jih je reøil iz suœenjstva
in ujetniøtva.
29 Da, in tudi naøe oçete je pripeljal
iz jeruzalemske deœele;
in prav tako jih je od çasa do
çasa s svojo veçno moçjo reøeval
iz suœenjstva in ujetniøtva prav
do danaønjega dne; in vselej sem
ohranil v spominu njihovo ujetniøtvo;
da, in tudi ti bi moral,
kakor sem sam storil, njihovo
ujetniøtvo ohraniti v spominu.
30 A glej, sin moj, to ni vse;
kajti moral bi vedeti, kakor sam
vem, da boø, çe boø spolnjeval
Boœje zapovedi, v deœeli uspeval;
in prav tako bi moral vedeti,
da boø, çe Boœjih zapovedi ne
boø spolnjeval, loçen od njegove
navzoçnosti. To je torej glede
na njegovo besedo.
37. POGLAVJE
Ploøçe iz medenine in drugi sveti
spisi so se ohranili, da bi duøe privedli
k odreøitvi.—Jeredovci so
bili pobiti zavoljo svoje hudobije.
—Njihove tajne prisege in zaveze
morajo ljudem ostati prikrite.—Z
Gospodom se posvetuj v vseh svojih
dejanjih.—Kakor je liahona vodila
Nefijce, tako Kristusova beseda
vodi ljudi v veçno œivljenje. Okrog
leta 74 pr. Kr.
In sedaj, moj sin Helaman, ti
ukazujem, da vzameø zapise,
ki so mi bili zaupani;
2inprav tako ti ukazujem, da
nadaljujeø zapis o tem ljudstvu,
kakor sem storil jaz, na Nefijeve
ploøçe, in vse te reçi, katere
sem jaz, ohranjaø svete, prav
kakor sem jih ohranjal jaz; kajti

Alma 37:3–15 278
moder je namen zavoljo katerega
se ohranjajo.
3Inteploøçe iz medenine, ki
vsebujejo te gravure, na katerih
so zapisi svetih spisov, na katerih
je rodopisje naøih dedov,
prav od zaçetka—
4 glej, naøi oçetje so prerokovali,
naj se ohranjajo in izroçajo
iz enega rodu drugemu in da jih
bo Gospodova roka ohranjala in
ohranila, dokler ne bodo priøli k
vsakemu narodu, rodu, jeziku
in ljudstvu, da bodo vedeli za
skrivnosti, ki jih vsebujejo.
5 In sedaj, glej, çe se bodo
ohranili, morajo ohraniti svojo
jasnost; da, in svojo jasnost bodo
ohranili; da, in tudi vse ploøçe,
ki vsebujejo te reçi, ki so sveto
pisanje.
6 Sedaj lahko predpostavljaø,
da je to moja nespametnost; a
glej, povem ti, da se po majhnih
in preprostih reçeh dogajajo
velike reçi in preprosto v veliko
primerih zmede modre.
7InGospod Bog dela tako, da
uresniçi svoje velike in veçne
namene; in s tem, kar je preprosto,
Gospod zmede modre
in odreøi veliko duø.
8Insedaj, doslej je bila v Gospodu
modrost, da so se te reçi
ohranile; kajti glej, tem ljudem
so øirile spomin, da, in so
jih veliko prepriçale o njihovih
zmotnih poteh in jih privedle k
spoznanju o njihovem Bogu za
odreøitev njihovih duø.
9 Da, povem ti, çe bi ne bilo
tega, kar vsebujejo ti zapisi, ki so
na teh ploøçah, bi Amon in njegovi
bratje ne mogli prepriçati
veç tisoç Lamancev o nepravilnosti
izroçila njihovih oçetov;
da, ti zapisi in njihove besede
so jih privedle h kesanju; to
je, privedle so jih k spoznanju
o Gospodu, njihovem Bogu, in
k radosti v Jezusu Kristusu,
njihovem Odkupitelju.
10 In kdo ve, morda bodo
sredstvo, da bodo privedle veç
tisoç njih, da, in veç tisoç naøih
trdovratnih bratov, Nefijcev,
ki so sedaj trdosrçni v grehu
in kriviçnosti, k spoznanju o
Odkupitelju?
11 Sedaj, te skrivnosti mi øe
niso bile v popolnosti razodete;
zato se jim bom ognil.
12 In zadostuje naj, çe reçem
samo, da so se ohranile z modrim
namenom, ki ga pozna Bog;
kajti svetuje v modrosti nad
vsem svojim delom in njegova
pota so ravna in njegova smer
je eno veçno kroœenje.
13 O pomni, pomni, moj sin
Helaman, kako stroge so Gospodove
zapovedi. In rekel je: Çe
boste spolnjevali moje zapovedi,
boste v deœeli uspevali—çe pa
njegovih zapovedi ne boste
spolnjevali, boste loçeni od njegove
navzoçnosti.
14 In sedaj pomni, sin moj, da
ti je Bog zaupal to, kar je sveto,
kar je ohranjal sveto in tudi kar
bo ohranjal in ohranil za moder
namen v sebi, da bo prihodnjim
rodovom pokazal svojo moç.
15 In sedaj, glej, ti govorim s
preroøkim duhom, da ti bo, çe
boø prekrøil Gospodove zapovedi,
glej, to kar je sveto, z Boœjo
moçjo odvzeto in izroçen boø
Satanu, da te bo presejal kakor
veter pleva.

279 Alma 37:16–28
16 Çe pa boø Boœje zapovedi
spolnjeval in delal s tem, kar je
sveto, tako kakor ti zapoveduje
Gospod (kajti k Bogu se moraø
obrniti glede vsega, kar boø
napravil s tem), glej, ti tega ne
more vzeti nobena zemeljska
ali peklenska sila, kajti Bog je
moçan, tako da izpolni vse svoje
besede.
17 Kajti izpolnil bo vse svoje
obljube, ki jih bo sklenil s teboj,
kajti izpolnil je svoje obljube, ki
jih je sklenil z naøimi oçeti.
18 Kajti obljubil jim je, da bo
ohranil te reçi za moder namen
v sebi, da bo prihodnjim rodovom
pokazal svojo moç.
19 In sedaj, glej, en namen je
izpolnil, in sicer da je privedel
veç tisoç Lamancev k védenju
o resnici; in v njih je pokazal
svojo moç in prav tako bo v njih
øe kazal svojo moç prihodnjim
rodovom; zato bodo ohranjene.
20 Zato ti ukazujem, moj sin
Helaman, da marljivo spolnjuj
vse moje besede in da marljivo
spolnjuj Boœje zapovedi, kakor
so zapisane.
21 In sedaj ti bom govoril o
tistih øtiriindvajsetih ploøçah,
da jih shraniø, da se bodo skrivnosti
in dela teme oziroma
skrita dela tistega ljudstva, ki
je bilo pobito, razodela temu
ljudstvu; da, vsi njihovi umori in
ropanja in plenjenja in vsa njihova
hudobija in gnusobe, se bodo
temu ljudstvu razodele; da, in
da boø ohranjal ta tolmaça.
22 Kajti glej, Gospod je videl,
da je to ljudstvo zaçelo delovati
v temi, da, izvajati tajne umore in
gnusobe; zato je Gospod rekel,
da bodo, çe se ne bodo pokesali,
izbrisani z obliçja Zemlje.
23 In Gospod je rekel: Svojemu
sluœabniku Gazelemu bom pripravil
kamen, ki bo zasijal v
temi, da bo svetil, da bom svojemu
ljudstvu, ki mi sluœi,
razkril, da jim bom razkril dela
njihovih bratov, da, njihova
skrita dela, njihova dela teme in
njihovo hudobijo in gnusobe.
24 In sedaj, sin moj, ta tolmaça
sta bila pripravljena, da bi se
izpolnila Boœja beseda, katero
je govoril, rekoç:
25 Iz teme bom prinesel na
svetlo vsa njihova skrita dela in
njihove gnusobe; in çe se ne
bodo pokesali, jih bom izbrisal
z obliçja Zemlje; in na svetlo bom
prinesel vse njihove skrivnosti
in gnusobe, vsakemu narodu,
ki bo odslej posedoval deœelo.
26 In sedaj, sin moj, vidimo,
da se niso pokesali; zato so
bili uniçeni in doslej se je Boœja
beseda izpolnila; da, njihove
skrite gnusobe so priøle iz teme
in so nam bile oznanjene.
27 In sedaj, sin moj, ti ukazujem,
da zadrœiø zase vse njihove
prisege in njihove zaveze in
njihove dogovore glede njihovih
tajnih gnusob; da, in vsa njihova
znamenja in njihova çuda
boø temu ljudstvu prikril, da jih
ne bodo poznali, da bi morda
prav tako ne zapadli v temo in
bili pogubljeni.
28 Kajti glej, nad vso to deœelo
je prekletstvo, da bo nad vse te
delavce teme priøla poguba po
Boœji moçi, ko bodo docela dozoreli;
zato œelim, da to ljudstvo
ne bi bilo pobito.

Alma 37:29–41 280
29 Zato boø te tajne naçrte o
njihovih obljubah in zavezah
tega ljudstva temu ljudstvu
prikril in samo njihovo hudobijo
in njihove umore in njihove
gnusobe jim boø oznanil; in prav
tako jih boø pouçeval, da se jim
bo takøna hudobija in gnusobe
in njihovi umori gnusili; in prav
tako jih boø pouçeval, da je bilo
to ljudstvo pobito na raçun svoje
hudobije in gnusob in svojih
umorov.
30 Kajti glej, umorili so vse
Gospodove preroke, ki so priøli
mednje, da bi jim oznanili o njihovih
kriviçnostih; in kri tistih,
katere so umorili, je klicala h
Gospodu, njihovemu Bogu, po
maøçevanju nad temi, ki so bili
njihovi morilci; in tako so priøle
Boœje sodbe nad te delavce teme
in tajnih zvez.
31 Da, in naj bo deœela na veke
vekov prekleta za takøne delavce
teme in tajnih zvez prav do
pogube, razen çe se bodo pokesali,
preden docela dozorijo.
32 In sedaj, sin moj, pomni
besede, ki sem ti jih govoril;
ne zaupaj tistih tajnih naçrtov
temu ljudstvu, paç pa jih pouçuj
veçno sovraøtvo do greha
in kriviçnosti.
33 Pridigaj jim kesanje in
vero v Gospoda Jezusa Kristusa;
pouçuj jih, naj postanejo poniœni
in skromni in preprosti v
srcu; pouçuj jih, kako naj se
vsaki hudiçevi skuønjavi zoperstavijo
z vero v Gospoda
Jezusa Kristusa.
34 Pouçuj jih, naj se nikoli ne
naveliçajo dobrih del, paç pa naj
bodo v srcu krotki in skromni;
kajti taki bodo v duøi naøli
poçitek.
35 O pomni, sin moj, in se v
mladosti uçi modrosti; da, v
mladosti se nauçi spolnjevati
Boœje zapovedi.
36 Da, in kliçi k Bogu za vso
podporo; da, naj bodo vsa tvoja
dejanja v Gospodu in kamor
pojdeø, naj bo to v Gospodu;
da, naj bodo vse tvoje misli usmerjene
h Gospodu, da, naj gre
vsa tvoja predanost srca Gospodu
za vekomaj.
37 Posvetuj se z Gospodom v
vseh svojih dejanjih in usmerjal
te bo v dobro; da, ko boø ponoçi
legel, se ulezi v Gospodu, da bo
bedel nad teboj, ko boø spal; in
ko boø zjutraj vstal, naj ti srce
navdaja zahvala Bogu; in çe
boø to delal, boø poslednji dan
povzdignjen.
38 In sedaj, sin moj, imam
nekoliko reçi o tem, kar naøi
oçetje imenujejo krogla, oziroma
usmerjevalec—oziroma to so
naøi oçetje imenovali liahona,
kar v prevodu pomeni kompas;
in pripravil jo je Bog.
39 In glej, nihçe ne more izdelati
tako prefinjene izdelave. In
glej, pripravljena je bila, da bi
naøim oçetom kazala smer, v
kateri naj potujejo v divjini.
40 In zanje je delovala po
njihovi veri v Boga; zato çe so
torej imeli vero, da so verjeli,
da je Bog lahko napravil, da sta
tisti osí lahko pokazali pot, po
kateri naj gredo, glej, je bilo storjeno;
zato se je iz dneva v dan
po Boœji moçi dogajal ta çudeœ
in tudi veliko drugih çudeœev.
41 Vendar, ker so tisti çudeœi

281 Alma 37:42–38:4
nastajali po majhnih reçeh, jim
je to pokazalo neverjetna dela.
Bili so leni in so pozabili udejanjati
vero in marljivost in potem
so se tista neverjetna dela
konçala in na potovanju niso
napredovali;
42 zato so ostali v divjini oziroma
niso potovali v ravni smeri
in zavoljo lastnih prestopkov
sta jih prizadeli lakota in œeja.
43 In sedaj, sin moj, œelel bi,
da bi ti razumel, da to ni zgolj
malenkost; kajti kakor so bili
naøi oçetje leni, da bi naklonili
pozornost temu kompasu (te
reçi so bile torej posvetne), niso
uspevali; prav tako je s tem, kar
je duhovno.
44 Kajti glej, kakor je lahko
prisluhniti Kristusovi besedi,
ki ti bo pokazala smer k veçni
blaœenosti, tako je bilo naøim
oçetom prisluhniti temu kompasu,
ki jim je kazal ravno smer
v obljubljeno deœelo.
45 In sedaj pravim, ali ni to
simboliçno? Kajti prav kakor je
ta usmerjevalec naøe oçete z
gotovostjo pripeljal, ko so sledili
njegovi smeri, v obljubljeno deœelo,
nas bo Kristusova beseda,
çe sledimo njeni smeri, popeljala
preko te doline œalosti v zdaleç
boljøo obljubljeno deœelo.
46 O sin moj, ne dovoli, da
bomo leni zavoljo lahkosti poti;
kajti tako je bilo z naøimi oçeti;
kajti tako je bilo zanje pripravljeno,
da bodo, çe bodo pogledali,
œiveli; prav tako je z nami. Pot
je pripravljena in çe bomo pogledali,
bomo œiveli za vekomaj.
47 In sedaj, sin moj, glej, da
boø skrbel za te svete reçi, da,
glej, da boø gledal k Bogu in
œivel. Pojdi k temu ljudstvu
in jim razglaøaj besedo in bodi
razumen. Sin moj, zbogom.
Almove zapovedi sinu Øiblonu.
Obsega 38. poglavje.
38. POGLAVJE
Øiblona so preganjali zavoljo praviçnosti.—Odreøitev
je v Kristusu,
ki je œivljenje in luç sveta.—
Brzdajte vse svoje strasti. Okrog
leta 74 pr. Kr.
Sin moj, nastavi uho mojim
besedam, kajti povem ti, prav
kakor sem povedal Helamanu,
da boø, çe boø spolnjeval Boœje
zapovedi, v deœeli uspeval; in
çe Boœjih zapovedi ne boø spolnjeval,
boø loçen od njegove
navzoçnosti.
2Insedaj, sin moj, zaupam, da
se bom nad teboj zelo radostil
zavoljo tvoje stanovitnosti in
tvoje zvestobe Gospodu; kajti
ker si zaçel v mladosti gledati h
Gospodu, svojemu Bogu, prav
tako upam, da boø øe naprej
spolnjeval njegove zapovedi;
kajti blagor mu, ki vztraja do
konca.
3 Povem ti, sin moj, da sem se
nad teboj zelo radostil zavoljo
tvoje zvestobe in tvoje marljivosti
in tvoje potrpeœljivosti
in tvojega velikega potrpljenja
med zoramskim ljudstvom.
4 Kajti vem, da si bil v sponah;
da, in vem tudi, da so te zavoljo
besede kamenjali; in vse to si
prenaøal s potrpeœljivostjo, ker

Alma 38:5–39:1 282
je bil Gospod s teboj; in sedaj
veø, da te je Gospod reøil.
5Insedaj moj sin, Øiblon, bi
œelel, da bi ti pomnil, çe boø
zaupal v Boga, boø reøen iz
preizkuøenj in teœav in stisk in
poslednji dan boø povzdignjen.
6 Sedaj, sin moj, ne œelim, da
bi ti mislil, da to vem sam od
sebe, paç pa je Boœji Duh, ki je v
meni, tisti, ki mi to razodeva;
kajti çe bi se jaz ne rodil v Bogu,
bi bil tega ne poznal.
7Aglej, Gospod je v svoji veliki
milosti poslal angela, da mi
je oznanil, da moram prenehati
z uniçevalskim delom med tem
ljudstvom; da, in na lastne oçi
sem gledal angela; da, in z
menoj je govoril in njegov glas
je bil kakor grom in pretresal
je vso zemljo.
8Inzgodilo se je, da sem bil
tri dni in tri noçi v najgrenkejøi
duøevni boleçini in tesnobi;
in nikoli, dokler nisem zaklical
h Gospodu Jezusu Kristusu
za milost, nisem bil prejel
odpuøçanja grehov. A glej, zaklical
sem k njemu in v duøi
naøel mir.
9Insedaj, sin moj, to sem ti
povedal, da se boø uçil modrosti,
da se boø od mene nauçil, da
ni druge poti oziroma naçina za
çlovekovo odreøitev kakor samo
vinpreko Kristusa. Glej, on je
œivljenje in luç sveta. Glej, on je
beseda resnice in praviçnosti.
10 In sedaj, kot si zaçel pouçevati
besedo, bi prav tako œelel,
da bi s pouçevanjem nadaljeval;
in œelel bi, da bi bil ti v vsem
marljiv in zmeren.
11 Glej, da ne postaneø vzviøen
v ponosu; da, glej, da se ne
bahaø v svoji modrosti niti s
svojo veliko moçjo.
12 Uporabljaj smelost, gospodovalnosti
pa ne; in glej tudi,
da brzdaø vse svoje strasti, da
te bo navdala ljubezen; glej, da
se vzdrœiø brezdelja.
13 Ne moli kakor Zoramci,
kajti videl si, da molijo, da bi jih
sliøali ljudje in da bi jih hvalili
zavoljo njihove modrosti.
14 Ne reci: O Bog, zahvaljujem
se ti, da smo boljøi od naøih bratov;
paç pa raje reci: O Gospod,
odpusti mi mojo nevrednost
in se spomni v milosti mojih
bratov—da, svojo nevrednost
vselej priznaj pred Bogom.
15 In naj Gospod blagoslovi
tvojo duøo in te sprejme poslednji
dan v svoje kraljestvo, da
boø sédel v miru. Sedaj pojdi,
sin moj, in to ljudstvo pouçuj
besedo. Bodi razumen. Sin moj,
zbogom.
Almove zapovedi sinu Koriantonu.
Obsega 39. do vkljuçno z 42.
poglavjem.
39. POGLAVJE
Spolni greh je gnusoba.—Koriantonovi
grehi so odvraçali Zoramce,
da bi prejeli besedo.—Kristusova
odkupitev lahko odreøi zveste, ki
so œiveli pred tem. Okrog leta 74
pr. Kr.
In sedaj, sin moj, ti imam øe
nekoliko veç povedati kakor
to, kar sem rekel tvojemu bratu;
kajti glej, mar nisi opazoval
stanovitnosti svojega brata,

283 Alma 39:2–15
njegove zvestobe in kako je
marljivo spolnjeval Gospodove
zapovedi? Glej, mar ti ni bil za
dober zgled?
2 Kajti nisi naklonil toliko pozornosti
mojim besedam, kakor
jo je tvoj brat, med zoramskim
ljudstvom. Tole je sedaj, kar
imam proti tebi; ponaøal si se
s svojo moçjo in s svojo modrostjo.
3Intonivse, sin moj. Poçel si
to, kar me je uœalostilo; kajti
opustil si sluœenje in si øel v
sironsko deœelo med lamanskimi
mejami za vlaçugo Izabelo.
4 Da, mnogim je ukradla srce;
to pa te ne opraviçuje, sin moj.
Moral bi skrbeti za sluœenje, ki
ti je bilo zaupano.
5 Mar ne veø, sin moj, da
je to nagnusno v Gospodovih
oçeh; da, najbolj nagnusno od
vseh grehov razen od prelivanja
nedolœne krvi ali zanikanja
Svetega Duha?
6 Kajti glej, çe zanikaø Svetega
Duha, ko je œe imel mesto v
tebi, in veø, da si ga zanikal, glej,
je to greh, ki je neodpustljiv;
in kdor mori proti Boœji luçi in
védenju, odpuøçanja ne dobi
lahko; da, povem ti, sin moj, da
odpuøçanja ne dobi lahko.
7Insedaj, sin moj, bi jaz œelel
od Boga, da bi ti ne bil kriv tako
velikega zloçina. Ne bi hotel
ostajati pri tvojem zloçinu, da
bi te v duøi muçil, çe bi ne bilo
za tvoje dobro.
8 A glej, svojih zloçinov ne
moreø skriti pred Bogom; in çe
se ne boø pokesal, bodo poslednji
dan priçevali proti tebi.
9 Sedaj bi, sin moj, œelel, da se
pokesaø in opustiø svoje grehe
in ne slediø veç poœelenju svojih
oçi, paç pa çez vse to napraviø
kriœ; kajti çe tega ne boø storil,
nikakor ne moreø naslediti
Boœjega kraljestva. Oh, pomni
in to prevzemi nase in çez to
napravi kriœ.
10 In ukazujem ti, da prevzameø
nase, da se boø posvetoval
s svojima starejøima bratoma
glede svojih podvigov; kajti
glej, v svoji mladosti si in potrebna
ti je skrb tvojih bratov. In
prisluhni njunemu svètu.
11 Ne dovoli si, da bi te zapeljale
puhlosti in neumnosti; ne
dovoli hudiçu, da bo tvoje srce
spet odpeljal za hudobnimi
vlaçugami. Glej, o sin moj, kako
veliko kriviçnost si priklical
nad Zoramce; kajti ko so videli
tvoje obnaøanje, niso hoteli
verjeti mojim besedam.
12 In sedaj mi Gospodov Duh
govori: Zapovej svojim otrokom,
naj delajo dobro, da ne
bodo src mnogih ljudi odvedli
v pogubo; zato ti ukazujem, sin
moj, v strahu pred Gospodom,
da brzdaø svoje kriviçnosti;
13 da se obraçaø h Gospodu z
vsem miøljenjem, moçjo in silo;
da ne boø veç zapeljeval src, da
bi poçeli húdo; paç pa se raje
vrni k njim in priznaj svoje
napake in tisto krivico, ki si jo
storil.
14 Ne iøçi bogastva ne puhlosti
tega sveta; kajti glej, ne moreø
jih nesti s seboj.
15 In sedaj, sin moj, bi ti nekoliko
govoril o Kristusovem prihodu.
Glej, pravim ti, da je on
tisti, ki bo zagotovo priøel, da

Alma 39:16–40:9 284
bo odvzel grehe sveta; da, svojemu
ljudstvu prihaja oznanit
vesele novice o odreøitvi.
16 In sedaj, sin moj, to je bilo
sluœenje, h kateremu si bil poklican,
da temu ljudstvu razglaøaø
vesele novice, da bi pripravil
njihove duøe; oziroma drugaçe,
da bi k njim lahko priøla odreøitev,
da bi v duhu pripravili svoje
otroke, da bi besedo sliøali v
çasu njegovega prihoda.
17 In sedaj ti bom glede tega
nekoliko olajøal duha. Glej, spraøeval
si se, zakaj bi to moralo biti
razodeto toliko vnaprej. Glej,
pravim ti, mar ni za Boga duøa
v tem çasu prav tako dragocena,
kakor bo duøa v çasu njegovega
prihoda?
18 Mar ni potrebno, da bi se
naçrt odreøitve razodel temu
ljudstvu kakor tudi njihovim
otrokom?
19 Mar ni Gospodu v tem çasu
enako lahko poslati svojih angelov,
da nam razglaøajo vesele
novice, kakor bo naøim otrokom
oziroma v çasu po njegovem
prihodu?
40. POGLAVJE
Preko Kristusa pride do vstajenja
vseh ljudi.—Praviçni mrtvi gredo
v raj in hudobni v najzunanjejøo
temo, kjer çakajo na dan svojega
vstajenja.—Po vstajenju bo vse
obnovljeno v pravo in popolno
obliko. Okrog leta 74 pr. Kr.
Sedaj, sin moj, tukaj je øe nekaj,
o çemer bi ti œelel spregovoriti;
kajti vidim, da te v mislih skrbi
glede vstajenja mrtvih.
2 Glej, pravim ti, da vstajenja
ni—oziroma bi œelel reçi z drugimi
besedami, da to umrljivo
prej ne nadene neumrljivosti,
ta propadljivost prej ne nadene
nepropadljivosti—kakor øele po
Kristusovem prihodu.
3 Glej, preko njega pride vstajenje
mrtvih. A glej, sin moj,
vstajenja øe ni. Sedaj ti razkrijem
skrivnost; vendar je veliko
skrivnosti, ki so prikrite, ki jih
nihçe drug ne pozna kakor sam
Bog. Pokaœem pa ti nekaj, za kar
sem marljivo spraøeval Boga,
da bi vedel—to je o vstajenju.
4 Glej, doloçen je ças, ko bodo
vsi vstali od mrtvih. Sedaj, kdaj
pride ta ças, ne ve nihçe; ampak
Bog pozna ças, ki je doloçen.
5 Sedaj, ali bo to enkrat oziroma
drugiç oziroma tretjiç, da
bodo ljudje vstali od mrtvih,
ni pomembno; kajti Bog ve za
vse to; in zadoøça mi, da vem,
da bo tako—da je ças doloçen,
ko bodo vsi vstali od mrtvih.
6 Sedaj, mora biti razmik med
çasom smrti in çasom vstajenja.
7Insedaj bi œelel vpraøati, kaj
se zgodi s çloveøko duøo od çasa
smrti do çasa, doloçenega za
vstajenje?
8 Ali je torej doloçenih veç
çasov kakor samo eden, da bodo
ljudje vstali, ni pomembno; kajti
vsi ne umrejo takoj in to ni pomembno;
pri Bogu je vse kakor
en dan in ças teçe samo ljudem.
9 Zato je ljudem doloçen ças,
ko bodo vstali od mrtvih; in
med çasom smrti in vstajenja
je razmik. In sedaj, ta çasovni
razmik, kaj se zgodi s çloveøkimi
duøami, je tisto, o çemer sem

285 Alma 40:10–21
marljivo spraøeval Gospoda, da
bi vedel; in to je tisto, kar vem.
10 In ko pride ças, ko bodo
vsi vstali, potem bodo vedeli,
da Bog pozna vse çase, ki so
doloçeni çloveku.
11 Torej o stanju duøe med
smrtjo in vstajenjem—glej,
angel mi je razodel, da gredo
duøe vseh ljudi, brœ ko zapustijo
to umrljivo telo, da, duøe vseh
ljudi, naj so dobre ali hudobne,
domov k tistemu Bogu, ki jim je
dal œivljenje.
12 In potem se bo zgodilo, da
bodo duøe tistih, ki so praviçni,
prejele stanje sreçe, katero se
imenuje raj, stanje poçitka, stanje
miru, kjer bodo poçivale po
vseh svojih teœavah in po vsej
skrbi in potrtosti.
13 In potem se bo zgodilo, da
bodo duøe hudobnih, da, kateri
so zlobni—kajti glej, nimajo ne
deleœa niti delçka Gospodovega
Duha; kajti glej, raje so izbirali
hudobna dela kakor dobra; zato
je vanje stopil hudiçev duh in
zaçel posedovati njihovo hiøo—
in ti bodo izvrœeni v najzunanjejøo
temo; tam bo jeçanje in
tarnanje in økripanje z zobmi in
to zavoljo njihove lastne kriviçnosti,
ker so bili ujetniki hudiçeve
volje.
14 To je sedaj stanje duø hudobnih,
da, v temi in v stanju
groznega straønega çakanja na
ognjeno ogorçenost Boœjega srda
nad njimi; tako ostanejo v tem
stanju, prav kakor praviçni v
raju, do çasa svojega vstajenja.
15 Sedaj, nekaj jih je, ki so razumeli,
da je bilo to stanje sreçe
in to stanje bede v duøi pred
vstajenjem prvo vstajenje. Da,
priznam, da bi se ga dalo oznaçiti
za vstajenje, vstajenje duø
oziroma duha in njihovo izroçitev
sreçi oziroma bedi po
besedah, ki sem jih govoril.
16 In glej, spet, reçeno je
bilo, da je prvo vstajenje, vstajenje
vseh tistih, ki so bili oziroma
ki so oziroma ki bodo vse
do Kristusovega vstajenja od
mrtvih.
17 Torej ne predpostavljamo,
da je to prvo vstajenje, o katerem
se tako govori, lahko vstajenje
duø in njihova izroçitev
sreçi oziroma bedi. Ne moreø
predpostavljati, da je to tisto,
kar pomeni.
18 Glej, pravim ti, ne; paç
pa pomeni ponovno zdruœitev
duøe s telesom tistih od
Adamovih dni do Kristusovega
vstajenja.
19 Sedaj, çe se bodo duøe in
telesa tistih, o katerih je bilo govora,
vse zdruœile naenkrat, od
hudobnih kakor od praviçnih,
tega ne pravim; naj zadoøça, da
pravim, da bodo vsi vstali;
oziroma z drugimi besedami,
do njihovega vstajenja bo priølo
pred vstajenjem tistih, ki bodo
umrli po Kristusovem vstajenju.
20 Sedaj, sin moj, ne pravim, da
bo do njihovega vstajenja priølo
ob Kristusovem vstajenju; a glej,
to ti dajem kot svoje mnenje, da
se bodo duøe in telesa praviçnih
zdruœili ob Kristusovem vstajenju
in njegovem vnebohodu.
21 Çe pa bo ob njegovem vstajenju
ali po njem, ne pravim;
toliko pa pravim, da je razmik
med smrtjo in vstajenjem telesa

Alma 40:22–41:6 286
in stanjem duøe v sreçi oziroma
v bedi do çasa, ki ga je Bog
doloçil, da bodo mrtvi vstali in
bodo doœiveli zdruœitev tako
duøe kakor telesa in bodo priøli
pred Boga in jim bo sojeno po
njihovih delih.
22 Da, po tem pride do obnovitve
tistega, o çemer so govorila
usta prerokov.
23 Duøa se bo obnovila k telesu
in telo k duøi; da, in vsaka
okonçina in delçek se bo povrnil
k svojemu telesu; da, niti las z
glave se ne bo izgubil; vse pa
bo obnovljeno k svoji pravi in
popolni obliki.
24 In sedaj, sin moj, to je
obnova, o kateri so govorila usta
prerokov—
25 in potem bodo praviçni
zasijali v Boœjem kraljestvu.
26 A glej, nad hudobne pride
straøna smrt; kajti umrejo kar
zadeva praviçnost; kajti neçisti
so in niç neçistega ne more naslediti
Boœjega kraljestva; paç pa
so izvrœeni in izroçeni bodo, da
bodo jedli sad svojega truda
oziroma svojega dela, ki je bilo
hudobno; in pijejo ostanek
grenke kupe.
41. POGLAVJE
Z vstajenjem ljudje vstanejo v stanje
neskonçne sreçe ali neskonçne
bede.—Hudobija nikoli ni bila
sreça.—Meseni ljudje so brez Boga
v svetu.—Z obnovo vsak spet
prejme znaçilnosti in lastnosti, ki
jih je pridobil v œivljenju na Zemlji.
Okrog leta 74 pr. Kr.
In sedaj, sin moj, imam nekoliko
govoriti o obnovi, o kateri je bilo
govora; kajti glej, nekateri so
popaçili svete spise in so zategadelj
moçno skrenili. In vidim,
da je tudi tebe v duøi skrbelo
o tem. A glej, razloœil ti bom.
2 Povem ti, sin moj, da je naçrt
obnove nujen po Boœji praviçnosti;
kajti potrebno je, da je
vse obnovljeno v svoji pravi
obliki. Glej, potrebno in praviçno
je, po Kristusovi moçi in
vstajenju, da je çlovekova duøa
obnovljena k telesu in da je
vsak del telesa obnovljen.
3Innujno je po Boœji praviçnosti,
da bo ljudem sojeno po
njihovih delih; in çe so bila njihova
dela v tem œivljenju dobra
in çe so bile œelje njihovega srca
dobre, da se jim bo na poslednji
dan povrnilo to, kar je dobro.
4Inçesonjihova dela hudobna,
jim bodo povrnjena glede na
húdo. Zato bo vse obnovljeno
glede na svoj pravi red, vse k
svoji obliki—umrljivost bo vstala
v neumrljivost, propadljivost
v nepropadljivost—vstalo
v neskonçno sreço v nasledstvo
Boœjega kraljestva oziroma v
neskonçno bedo hudiçevega
kraljestva, eno po eni strani,
drugo po drugi—
5 eden vstane v sreço po svojih
œeljah po sreçi oziroma v dobro
po svojih œeljah po dobrem; in
drugi v húdo po svojih œeljah
po hudem; kajti ker je ves dan
œelel delati húdo, bo prav tako
prejel svoje plaçilo hudega, ko
pride noç.
6Intako je po drugi strani. Çe
se je pokesal svojih grehov in
œelel praviçnost do konca svojih

287 Alma 41:7–42:2
dni, celo tako bo poplaçan s
praviçnostjo.
7Tosotisti, ki jih Gospod odkupi;
da, to so tisti, ki so izvzeti,
ki so reøeni neskonçne temne
noçi; in tako stojijo oziroma
padejo; kajti glej, sodbe so njihove
lastne, najsi delajo dobro
oziroma húdo.
8 Sedaj, Boœji odloki so nespremenljivi;
zato je pot pripravljena,
da bo, kdor bo hotel, hodil
po njej in bo odreøen.
9Insedaj, glej, sin moj, ene
same œalitve ne tvegaj veç proti
Bogu nad temi toçkami nauka,
pri çemer si doslej tvegal, da
si greøil.
10 Ne predpostavljaj, ker je
bilo govora o obnovi, da se boø
od greha povrnil k sreçi. Glej,
povem ti, hudobija ni bila
nikoli sreça.
11 In sedaj, sin moj, vsi ljudje,
ki so v naravnem stanju oziroma
bi rekel v mesenem stanju, so v
breznu grenkobe in v sponah
kriviçnosti; so brez Boga v svetu
in so v nasprotju z Boœjo naravo;
zato so v stanju, ki je v nasprotju
z Boœjo naravo; zato so v stanju,
ki je v nasprotju z naravo sreçe.
12 In sedaj, glej, ali je pomen
besede obnova to, da nekaj
vzameø iz naravnega stanja in
postaviø v nenaravno stanje
oziroma da to postaviø v stanje,
ki je v nasprotju z naravo tega?
13 O, sin moj, temu ni tako; paç
pa beseda obnova pomeni to,
da se zlo povrne za zlo oziroma
meseno za meseno oziroma hudiçevsko
za hudiçevsko—dobro
za to, kar je dobro; praviçno
za to, kar je praviçno; pravica za
to, kar je pravica; usmiljenost
za to, kar je usmiljenost.
14 Zato, sin moj, glej, da si
usmiljen s svojimi brati; ravnaj
poøteno, sodi praviçno in nenehno
delaj dobro; in çe boø
vse to delal, potem boø prejel
svoje plaçilo; da, spet ti bo
povrnjena milost; spet ti bo povrnjena
poøtenost; spet ti bo
povrnjeno praviçno sojenje; in
spet boø poplaçan z dobrim.
15 Kajti to, kar dajeø od sebe,
ti bo spet povrnjeno in bo obnovljeno;
zato beseda obnova
greønika obsodi v veçji meri in
ga nikakor ne opraviçi.
42. POGLAVJE
Œivljenje na Zemlji je ças preizkuønje,
ki çloveku omogoça kesanje
in sluœenje Bogu.—Padec je
nad ves çloveøki rod prinesel telesno
in duhovno smrt.—Odkupitev
pride preko kesanja.—Bog sam
odkupi grehe sveta.—Milost je za
tiste, ki se pokesajo.—Vsi ostali so
podvrœeni Boœji pravici.—Milost
pride zavoljo odkupne daritve.—
Samo resniçno spokorjeni so odreøeni.
Okrog leta 74 pr. Kr.
In sedaj, sin moj, vidim, da je øe
nekaj veç, kar te skrbi v duhu,
çesar ne moreø razumeti—kar
zadeva praviçnost Boga, ko bo
kaznoval greønike; kajti skuøaø
predpostavljati, da je nepraviçno,
da bi moral biti greønik
zapisan stanju bede.
2 Sedaj glej, sin moj, ti bom to
razloœil. Kajti glej, ko je Gospod
Bog iz edenskega vrta poslal
naøa prva starøa, da bosta

Alma 42:3–15 288
obdelovala zemljo, iz katere sta
bila vzeta—da, je çloveka izgnal
in na konec edenskega vrta
postavil kerube in ognjeni meç,
ki se je obraçal na vse strani, da
je varoval drevo œivljenja—
3 sedaj vidimo, da je bil çlovek
postal kakor Bog, poznavajoç
dobro in zlo; in da bi ne iztegnil
roke in bi ne jedel tudi z drevesa
œivljenja in œivel za vekomaj, je
Gospod Bog postavil kerube in
ognjeni meç, da bi ne jedel od
sadu—
4 in tako vidimo, da je bil
çloveku dan ças za kesanje, da,
ças preizkuønje, ças za kesanje
in sluœenje Bogu.
5 Kajti glej, çe bi bil Adam nemudoma
iztegnil roko in jedel z
drevesa œivljenja, bi za vekomaj
œivel, glede na Boœjo besedo, ne
da bi imel ças za kesanje; da,
in prav tako bi bila Boœja beseda
neveljavna in veliki naçrt odreøitve
bi bil neuçinkovit.
6Aglej, çloveku je bilo doloçeno
umreti—ker sta bila torej
loçena od drevesa œivljenja, sta
morala biti izbrisana z obliçja
Zemlje—in çlovek je postal za
vekomaj izgubljen, da, postala
sta padla çloveka.
7Insedaj tako vidimo, da sta
bila naøa prva starøa tako telesno
kakor duhovno loçena od
Gospodove navzoçnosti; in tako
vidimo, da sta bila izpostavljena
slediti svoji lastni volji.
8 Sedaj glej, ni bilo dobro, da
bi bil çlovek odreøen iz te telesne
smrti, kajti to bi uniçilo veliki
naçrt odreøitve.
9 Ker torej duøa ne more
umreti in je bil padec vsemu
çloveøtvu prinesel tako duhovno
kakor telesno smrt, to je, da
so bili loçeni od Gospodove
navzoçnosti, je bilo potrebno,
da se çloveøtvo iz te duhovne
smrti vrne.
10 Ker sta bila zatorej po naravi
postala mesena, çutna in hudiçevska,
je to stanje preizkuønje
postalo stanje njune priprave;
postalo je pripravljalno stanje.
11 In sedaj pomni, sin moj,
çe bi ne bilo naçrta odkupitve
(çe ga dava na stran), brœ ko sta
bila mrtva, sta bili njuni duøi
nesreçni, ker sta bili loçeni od
Gospodove navzoçnosti.
12 In sedaj ni bilo naçina, da bi
bili ljudje reøeni tega padlega
stanja, katerega so si bili ljudje
nakopali zavoljo svoje neposluønosti;
13 zato se glede na pravico
naçrt odkupitve ni mogel izvesti
kakor samo pod pogojem, da
se bodo ljudje pokesali v tem
stanju preizkuønje, da, v tem
pripravljalnem stanju; kajti çe bi
ne bilo teh pogojev, bi milost
ne imela uçinka, razen çe bi
uniçila delo pravice. Dela pravice
pa sedaj ni bilo moç uniçiti;
çe bi bilo tako, bi Bog prenehal
biti Bog.
14 In tako vidimo, da je bilo
vse çloveøtvo padlo in bili so
v oblasti pravice; da, Boœje pravice,
ki jih je za vekomaj zapisala,
da bodo loçeni od njegove
navzoçnosti.
15 In sedaj, naçrta milosti ni
bilo moç izvesti drugaçe, kakor
da je bila izvedena odkupna
daritev; zato je Bog sam odkupil
grehe sveta, da bi se izvrøil

289 Alma 42:16–31
naçrt milosti, da bi bilo ugodeno
zahtevam pravice, da bi bil Bog
popoln, praviçen Bog in tudi
milosten Bog.
16 Ljudje bi se torej ne mogli
kesati, çe bi ne bilo kazni, ki
je bila prav tako veçna, kakor
bi moralo biti œivljenje duøe,
pripisana v nasprotju z naçrtom
sreçe, ki je prav tako veçen
kakor œivljenje duøe.
17 Sedaj, kako naj bi se çlovek
pokesal, çe bi ne greøil? Kako bi
greøil, çe ne bi bilo postave?
Kako bi bila postava, çe ne bi
bilo kazni?
18 Sedaj, kazen je bila pripisana
in dana praviçna postava, ki
je çloveku prinesla kesanje vesti.
19 Sedaj, çe bi ne bilo postave—çe
çlovek mori, mora u-
mreti—mar bi se bal, da bo
umrl, çe bo moril?
20 In tudi, çe bi ne bilo postave
proti grehu, bi ljudi ne bilo
strah greøiti.
21 In çe bi ne bilo postave, çe bi
ljudje greøili, kaj bi lahko naredila
pravica oziroma milost, kajti
nad tem bitjem ne bi imeli moçi?
22 Postava pa je dana in pripisana
ji je kazen in dano kesanje;
kesanje, ki zahteva milost; sicer
pravica zahteva to bitje in izreçe
kazen; çe bi ne bilo tako, bi bila
dela pravice uniçena in Bog bi
prenehal biti Bog.
23 Bog pa ne preneha biti Bog
in milost zahteva spokorjenega
in milost je zavoljo odkupne
daritve; in po odkupni daritvi
pride vstajenje mrtvih; in vstajenje
mrtvih pripelje ljudi nazaj
v Boœjo navzoçnost; in tako se
vrnejo v njegovo navzoçnost, da
jim je sojeno po njihovih delih
po postavi in pravici.
24 Kajti glej, pravica izvaja vse
njegove zahteve in tudi milost
zahteva vse, kar je njeno; in tako
ni nihçe, kakor samo ta, ki se
resniçno spokori, odreøen.
25 Kaj mar predpostavljate,
da lahko milost oropa pravico?
Povem vam, ne; niti malo ne.
Çe bi bilo tako, bi Bog prenehal
biti Bog.
26 In tako Bog izvede svoje
velike in veçne namene, ki so
bili pripravljeni od osnovanja
sveta. In tako je izvedena odreøitev
in odkupna daritev za ljudi
in tudi njihova poguba in beda.
27 Zato, o sin moj, kdor bo priøel,
lahko pride in zastonj pije
vodo œivljenja; in kdor ne bo
priøel, tisti ni primoran priti;
poslednji dan pa mu bo povrnjeno
po njegovih delih.
28 Çe je œelel delati húdo in se
ni pokesal v svojih dneh, glej,
mu bo húdo dano glede na
Boœjo obnovo.
29 In sedaj, sin moj, œelim, da
bi temu ne dovolil, da bi te øe
skrbelo, in bi dovolil samo svojemu
grehu, da bi te skrbel, kar
te bo pripravilo do kesanja.
30 O sin moj, œelim, da bi niç
veç ne zanikal Boœje pravice.
Ne prizadevaj si, da se do zadnjega
opraviçujeø zavoljo svojih
grehov, tako da zanikaø Boœjo
pravico; paç pa naj Boœja pravica
in njegova milost in njegovo
veliko potrpljenje dodobra poçistijo
v tvojem srcu; in naj te to
ukloni do prahu v poniœnosti.
31 In sedaj, o sin moj, Bog te
je poklical, da temu ljudstvu

Alma 43:1–11 290
pridigaø besedo. In sedaj, sin
moj, pojdi svojo pot, besedo oznanjaj
z resnico in razumnostjo,
da boø duøe privedel h kesanju,
da jih bo veliki naçrt milosti zahteval
nazaj. In naj te Bog usliøi
prav po mojih besedah. Amen.
43. POGLAVJE
Alma in njegovi sinovi pridigajo
besedo.—Zoramci in drugi nefijski
nasledniki postanejo Lamanci.—
Lamanci se pridejo vojskovat z
Nefijci.—Moroni oboroœi Nefijce
z zaøçitnim oklepom.—Gospod
Almu razkrije lamansko taktiko.—
Nefijci branijo svoj dom, svoboøçine,
druœine in vero.—Moronijeve
in Lehijeve çete obkolijo Lamance.
Okrog leta 74 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da so øli
Almovi sinovi med ljudi, da bi
jim oznanjali besedo. In Alma
sam prav tako ni mogel mirovati
in je prav tako odøel.
2 Sedaj ne bomo niç veç rekli o
njihovem pridiganju, kakor to
da so pridigali besedo in resnico
z duhom preroøtva in razodetja;
in pridigali so po svetem Boœjem
redu, v katerega so bili poklicani.
3Insedaj se vrnem k poroçilu
o vojnah med Nefijci in Lamanci
v osemnajstem letu vladavine
sodnikov.
4 Kajti glejte, zgodilo se je, da
so Zoramci postali Lamanci;
zato je v zaçetku osemnajstega
leta nefijsko ljudstvo videlo, da
so nadnje prihajali Lamanci;
zato so se zaçeli pripravljati na
vojno; da, svoje çete so zbrali v
jerøonski deœeli.
5Inzgodilo se je, da so priøli
Lamanci s svojimi tisoçerimi;
in priøli so v antionumsko
deœelo, ki je zoramska deœela;
in çlovek, ki se je imenoval
Zerahemna, je bil njihov vodja.
6Insedaj, ker so bili Amalekijci
bolj nagnjeni k hudobiji in
pobijanju, kot so bili Lamanci
sami po sebi, je zato Zerahemna
doloçil glavne poveljnike nad
Lamanci in vsi so bili Amalekijci
in Zoramci.
7Tojesedaj storil, da bi ohranil
njihovo sovraøtvo do Nefijcev,
da bi jih pripravil, da bi pokorno
izvrøili njegove naçrte.
8 Kajti glej, njegovi naçrti so
bili, da bi v Lamancih podœgal
jezo do Nefijcev; to je napravil,
da bi se polastil velike moçi nad
njimi in da bi si moç pridobil
tudi nad Nefijci, tako da bi jih
zasuœnjil.
9Insedaj, naçrt Nefijcev je bil,
da bodo branili svoje ozemlje in
svoje hiøe in svoje œene in svoje
otroke, da jih bodo varovali
pred rokami njihovih sovraœnikov;
in tudi da bodo varovali
svoje pravice in svoje privilegije,
da, in tudi svojo svobodo, da
bodo Boga lahko çastili po
svojih œeljah.
10 Kajti vedeli so, da bodo
vsakogar, ki bo padel Lamancem
v roke, kdor bo çastil Boga
v duhu in v resnici, pravega in
œivega Boga, Lamanci ubili.
11 Da, in poznali so tudi
skrajno sovraøtvo Lamancev do
njihovih bratov, ki so bili anti–
nefi–lehijsko ljudstvo, ki so se
imenovali Amonovo ljudstvo—
in niso hoteli prijeti za oroœje,

291 Alma 43:12–23
da, sklenili so bili zavezo in niso
je hoteli prelomiti—çe bi torej
Lamancem padli v roke, bi bili
pobiti.
12 In Nefijci niso dovoliti, da
bi jih pobili; zato so jim dali
ozemlje v nasledstvo.
13 In Amonovo ljudstvo je
Nefijcem dajalo deleœ svojega
zasluœka, da so vzdrœevali
njihove çete; in tako so se bili
Nefijci primorani sami zoperstaviti
Lamancem, ki so jih sestavljali
Lamanovi in Lemuelovi in
Izmaelovi sinovi in vsi tisti, ki
so bili odpadli od Nefijcev, ki
so bili Amalekijci in Zoramci in
potomci Noetovih duhovnikov.
14 Ti potomci so bili sedaj tako
øtevilni, skoraj kakor so bili
Nefijci; in tako so se bili Nefijci
primorani spoprijeti s svojimi
brati prav do prelivanja krvi.
15 In zgodilo se je, ko so
se bile lamanske çete zbrale v
antionumski deœeli, glej, so bile
nefijske çete pripravljene, da se
z njimi sreçajo v jerøonski deœeli.
16 Sedaj, nefijski vodja oziroma
moœ, ki je bil doloçen za glavnega
poveljnika nad Nefijci—
glavni poveljnik je sedaj prevzel
poveljstvo vseh nefijskih çet—
in ime mu je bilo Moroni;
17 in Moroni je prevzel vse
poveljstvo in vodenje njihovih
çet. In star je bil samo dvajset in
pet let, ko so ga doloçili za poveljnika
nad nefijskimi çetami.
18 In zgodilo se je, da se je
z Lamanci sreçal v jerøonskih
mejah in njegovi ljudje so bili
oboroœeni z meçi in z zakrivljenimi
sabljami in z vsakovrstnim
bojnim oroœjem.
19 In ko so lamanske çete videle,
da je Nefijevo ljudstvo,
oziroma tisti Moroni, bilo pripravilo
svoje ljudi z naprsnimi
oklepi in s øçitniki za roke in
tudi s øçiti za obrambo glave in
so bili obleçeni tudi v debelo
oblaçilo—
20 Zerahemnova vojska pa
sedaj ni bila pripravljena s
takønimi reçmi; imeli so samo
meçe in zakrivljene sablje, loke
in puøçice, kamne in praçe; in
bili so goli razen koœe, ki so jo
imeli opasano okrog ledij; da,
vsi so bili goli razen Zoramcev
in Amalekijcev;
21 niso pa bili oboroœeni z
naprsnimi oklepi niti s øçiti, zato
so se nadvse bali nefijskih çet
zavoljo njihove oprave navkljub
njihovemu øtevilu, saj jih je bilo
veliko veç kot Nefijcev.
22 Glejte, sedaj se je zgodilo,
da si niso drznili priti nad
Nefijce v jerøonske meje; zato
so odøli iz antionumske deœele
v divjino in se odpravili na pot
naokrog po divjini, proç, ob
izviru reke Sidon, da bi priøli v
mantijsko deœelo in deœelo zavzeli;
kajti niso predpostavljali,
da bodo Moronijeve çete vedele,
kam so bili odøli.
23 A zgodilo se je, brœ ko so
bili odpotovali v divjino, je
Moroni v divjino poslal oglednike,
da bodo opazovali njihov
tabor; in Moroni je, ker je prav
tako vedel za Almove prerokbe,
poslal k njemu doloçene
moœe in od njega œelel, naj vpraøa
Gospoda, kam naj gredo nefijske
çete, da se bodo branile
pred Lamanci.

Alma 43:24–38 292
24 In zgodilo se je, da je k Almu
priøla Gospodova beseda in
Alma je Moronijeve sle obvestil,
da so lamanske çete korakale
naokrog v divjini, da bi priøle v
mantijsko deœelo, da bi zaçele
napadati øibkejøi del ljudstva.
In ti sli so øli in sporoçilo izroçili
Moroniju.
25 Sedaj je Moroni, ko je pustil
del çet v jerøonski deœeli, da
bi del Lamancev kako ne priøel
v deœelo in mesto zavzel,
vzel s seboj preostali del svojih
çet in odkorakal v mantijsko
deœelo.
26 In dal je zbrati vse ljudi
v tistem delu deœele za boj z
Lamanci, da bodo branili svojo
deœelo in svojo domovino, svoje
pravice in svoje svoboøçine; zato
so bili pripravljeni na trenutek,
ko bodo Lamanci priøli.
27 In zgodilo se je, da je Moroni
dal svojo çeto poskriti v dolini,
ki je bila blizu brega reke Sidon,
ki je bila v divjini vzhodno od
reke Sidon.
28 In Moroni je razporedil
oglednike, da bi vedel, kdaj bo
priøel lamanski tabor.
29 In sedaj, ker je Moroni poznal
namero Lamancev, da so
imeli namero pobiti svoje brate
oziroma si jih podvreçi in jih
zasuœnjiti, da bi po vsej deœeli
ustanovili svoje kraljestvo;
30 in vedel je tudi, da je
bila edina œelja Nefijcev, da bi
varovali svojo deœelo in svojo
svobodo in svojo cerkev, zato je
premiøljeval, da ni greh, da bi
jih branil z zvijaço; zato je od
oglednikov izvedel, v katero
smer bodo Lamanci øli.
31 Zato je razdelil svojo vojsko
in del pripeljal v dolino in jih
poskril na vzhodu in na jugu
hriba Ripla;
32 in preostale je poskril v
zahodni dolini, na zahodu reke
Sidon in tako navzdol do meja
mantijske deœele.
33 In ko je tako svojo vojsko
razporedil po svoji œelji, je bil
pripravljen, da se bo sooçil z
njimi.
34 In zgodilo se je, da so
Lamanci priøli na severno
stran hriba, kjer je bil skrit del
Moronijeve vojske.
35 In ko so bili Lamanci øli mimo
hriba Ripla in priøli v dolino
in se namerili preko reke Sidon,
je vojska, ki je bila skrita severno
od hriba, ki jo je vodil moœ, ki se
je imenoval Lehi, in svojo vojsko
je vodil dalje in na vzhodu obdal
Lamance od zadaj.
36 In zgodilo se je, da so se
Lamanci, ko so videli Nefijce
prihajati nadnje od zadaj, obrnili
in se zaçeli bojevati z Lehijevo
vojsko.
37 In na obeh straneh se je zaçelo
smrtonosno delo, bolj straøno
pa je bilo na lamanski strani,
kajti njihova golota je bila
izpostavljena teœkim nefijskim
udarcem z meçi in zakrivljenimi
sabljami, ki so prinaøale smrt
skorajda ob vsakem zamahu.
38 Medtem ko je po drugi strani
sem ter tja pod njihovimi
meçi in zavoljo izgube krvi med
Nefijci padel kak moœ, kajti
pomembne dele telesa so bili
zaøçitili oziroma pomembnejøi
deli telesa so bili zaøçiteni pred
udarci Lamancev z naprsnimi
oklepi in s øçitniki za roke in
s ølemi; in tako so Nefijci med

293 Alma 43:39–51
Lamanci nadaljevali s smrtonosnim
delom.
39 In zgodilo se je, da so
se Lamanci prestraøili zavoljo
velikega pobijanja med njimi,
in sicer da so zaçeli beœati proti
reki Sidon.
40 In Lehi in njegovi moœje so
jim sledili; in Lehi jih je nagnal
v vode reke Sidon in øli so preko
voda reke Sidon. In Lehi je
svoje çete zadrœal na bregu reke
Sidon, da niso øle preko.
41 In zgodilo se je, da se je
Moroni in njegova vojska z
Lamanci sreçala v dolini na
drugi strani reke Sidon in planila
nanje in jih zaçela pobijati.
42 In Lamanci so pred njimi
spet beœali proti mantijski deœeli;
in spet so jih sreçale Moronijeve
çete.
43 Sedaj so se v tem primeru
Lamanci silno borili; da, nikdar
niso bili Lamanci znani, da so
se borili s tako silno veliko
moçjo in pogumom, ne, niti od
zaçetka.
44 In podpihovali so jih
Zoramci in Amalekijci, ki so
bili njihovi vrhovni poveljniki
in voditelji, in Zerahemna, ki je
bil njihov vrhovni poveljnik
oziroma njihov vrhovni voditelj
in poglavar; da, borili so se
kakor zmaji in s svojimi rokami
so pobili veliko Nefijcev, da,
kajti na dvoje so razklali veliko
njihovih ølemov in prebodli so
veliko njihovih naprsnih oklepov
in odsekali so veliko njihovih
rok; in tako so Lamanci
udarjali v svoji siloviti jezi.
45 Vendar je Nefijce navdihoval
boljøi vzrok, kajti niso se borili
za kraljevino, niti za oblast,
ampak so se borili za svoj dom
in svoje svoboøçine, svojo œeno
in svoje otroke in vse svoje, za
svoje obiçaje çaøçenja in svojo
cerkev.
46 In delali so to, kar so çutili,
da je bila njihova dolœnost, kar
so dolgovali Bogu; kajti Gospod
je bil rekel njim in tudi njihovim
oçetom, da: Çe ne boste krivi
prve zamere niti druge, ne boste
dovolili, da bi vas pobijale roke
vaøih sovraœnikov.
47 In spet, Gospod je rekel:
Branili boste svoje druœine, in
sicer do prelivanja krvi. Zato so
se bili Nefijci zavoljo tega borili
z Lamanci, da so branili sebe in
svoje druœine in svojo deœelo,
svojo domovino in svoje pravice
in svojo vero.
48 In zgodilo se je, ko so
Moronijevi moœje videli divjost
in jezo Lamancev, so bili na tem,
da se potegnejo vase in pobegnejo
od njih. In Moroni, videç
njihov namen, je med njimi
razglasil in njihova srca navdihnil
s temi mislimi—da, z
mislimi o njihovih pokrajinah,
o njihovi prostosti, da, njihovi
svobodi pred suœenjstvom.
49 In zgodilo se je, da so se
obrnili nad Lamance in v en glas
so klicali h Gospodu, svojemu
Bogu, za svojo prostost in svojo
svobodo pred suœenjstvom.
50 In Lamancem so se zaçeli
zoperstavljati z moçjo; in øe isto
uro, ko so klicali h Gospodu za
svojo svobodo, so Lamanci zaçeli
beœati pred njimi; in pribeœali
so prav do sidonskih voda.
51 Sedaj, Lamanci so bili bolj

Alma 43:52–44:7 294
øtevilni, da, za veç kot polovico
øtevila Nefijcev; vendar so jih
pregnali, v toliko da so se zbrali
v dolini na bregu reke Sidon.
52 Zato so jih Moronijeve çete
obkroœile, da, in sicer z obeh
strani reke, kajti glej, na vzhodu
so bili Lehijevi moœje.
53 Ko je torej Zerahemna videl
Lehijeve moœe vzhodno od reke
Sidon in Moronijeve çete zahodno
od reke Sidon, da so jih Nefijci
obkolili, jih je obøla groza.
54 Sedaj je Moroni, ko je videl
njihovo grozo, svojim moœem
ukazal, naj prenehajo prelivati
kri.
44. POGLAVJE
Moroni ukaœe Lamancem, naj
sklenejo zavezo miru ali pa jih
bodo pobili.—Zerahemna ponudbo
zavrne in bitka se zopet zaçne.—
Moronijeve çete porazijo Lamance.
Med letoma 74 in 73 pr. Kr.
In zgodilo se je, da so se ustavili
in se za korak oddaljili od njih.
In Moroni je Zerahemnu rekel:
Glej, Zerahemna, da ne œelimo
biti moœje krvi. Veste, da ste
v naøih rokah, vendar vas ne
œelimo pobiti.
2 Glej, nismo se priøli bojevat
z vami, da bi prelivali vaøo kri
zavoljo moçi; niti ne œelimo
nikogar vkleniti v jarem suœnosti.
Prav to pa je vzrok, zavoljo
katerega ste vi priøli nad nas;
da, in na nas ste jezni zavoljo
naøe vere.
3Asedaj vidite, da je Gospod z
nami; in vidite, da vas je izroçil
v naøe roke. In sedaj bi œelel, da
bi razumeli, da se nam je to
zgodilo zavoljo naøe veroizpovedi
in naøe vere v Kristusa. In
sedaj vidite, da ne morete napraviti
konec tej naøi veri.
4 Sedaj vidite, da je to prava
vera v Boga; da, vidite, da nas
bo Bog tako dolgo podpiral in
çuval in varoval, dokler bomo
zvesti njemu in naøi veri in naøi
veroizpovedi; in Gospod ne bo
nikoli dovolil, da bi bili pobiti,
razen çe bomo zapadli v prestopek
in svojo vero zanikali.
5 In sedaj, Zerahemna, vam
ukazujem v imenu tistega vsemogoçnega
Boga, ki nam je
okrepil roke, da smo nad vami
dobili premoç z naøo vero, z
naøo veroizpovedjo in z naøimi
obredi çaøçenja in z naøo cerkvijo
in s sveto podporo, ki jo
dolgujemo svojim œenam in
svojim otrokom, s tisto svobodo,
ki nas obvezuje do naøe deœele
in naøe domovine; da, in prav
tako z ohranjanjem svete Boœje
besede, ki ji dolgujemo vso
svojo sreço; in z vsem, kar nam
je najdraœje—
6 da, in to ni vse; ukazujem
vam pri vseh œeljah, ki jih imate
do œivljenja, da nam predate
svoje bojno oroœje, in ne bomo
si prizadevali za vaøo kri, paç pa
vas bomo pustili pri œivljenju, çe
boste øli svojo pot in se ne boste
veç priøli vojskovat z nami.
7Inçetega sedaj ne napravite,
glejte, ste v naøih rokah in svojim
moœem bom ukazal, naj navalijo
na vas in vaøim telesom
prizadenejo smrtonosne rane,
da boste umrli; in potem bomo
videli, kdo bo imel moç nad tem

295 Alma 44:8–18
ljudstvom; da, bomo videli, kdo
bo priveden v suœenjstvo.
8Insedaj se je zgodilo, ko je bil
Zerahemna te besede sliøal, je
pristopil in predal meç in zakrivljeno
sabljo in lok Moroniju
v roke in mu rekel: Glej, tukaj je
naøe bojno oroœje; predali ti ga
bomo, ne bomo pa dovolili, da
bi s teboj sklenili prisego, za katero
vemo, da jo bomo prelomili
mi in tudi naøi otroci; vzemi pa
naøe bojno oroœje in nam dovoli
oditi v divjino; sicer bomo meçe
obdrœali in bomo umrli ali pa
vas premagali.
9 Glej, nismo tvoje vere; ne
verjamemo, da je Bog tisti, ki
nas vam je predal v roke; paç pa
verjamemo, da je vaøa prekanjenost
tista, ki vas je varovala
pred naøimi meçi. Glej, vaøi
naprsni oklepi in vaøi øçiti so
tisti, ki so vas varovali.
10 In ko je bil sedaj Zerahemna
te besede prenehal govoriti, je
Moroni vrnil meç in bojno oroœje,
ki ga je bil prejel, Zerahemnu,
rekoç: Glej, konçali bomo spor.
11 Besed, ki sem jih govoril,
sedaj ne morem vzeti nazaj, torej
kakor œivi Gospod, ne boste
odøli, çe ne boste odøli z obljubo,
da se ne boste spet vrnili, da
bi se vojskovali z nami. Ker
vas imamo torej v svojih rokah,
bomo vaøo kri prelili po tleh ali
pa se boste podvrgli pogojem,
ki sem jih predlagal.
12 In ko je bil Moroni sedaj te
besede izrekel, je Zerahemna
meç obdrœal in se razjezil na
Moronija in se pognal naprej, da
bi Moronija ubil; ko pa je meç
dvignil, glej, je eden od Moronijevih
vojakov udaril po njem, da
je ta padel na zemljo in se zlomil
pri roçaju; in udaril je tudi po
Zerahemnu, da mu je odsekal
skalp in je padel na zemljo. In
Zerahemna se je pred njimi
umaknil v sredo svojih vojakov.
13 In zgodilo se je, da je vojak,
ki je stal poleg, ki je Zerahemnu
odsekal skalp, skalp pobral s
tal in ga poloœil na konico svojega
meça in ga dvignil in jim z
moçnim glasom rekel:
14 Prav kakor je na zemljo padel
ta skalp, ki je skalp vaøega
poglavarja, tako boste na zemljo
popadali vi, çe ne boste predali
bojnega oroœja in odøli z zavezo
miru.
15 Sedaj, bilo jih je veliko, katerih
se je, ko so sliøali te besede in
videli skalp, ki je bil na meçu,
polastil strah; in veliko jih je stopilo
naprej in vrglo bojno oroœje
Moroniju pred noge in stopili
so v zavezo miru. In kolikor jih
je stopilo v zavezo, tolikim so
dovolili oditi v divjino.
16 Sedaj se je zgodilo, da je bil
Zerahemna silno besen in preostanek
svojih vojakov je podœgal
k jezi, da bi se z veçjo moçjo
spoprijeli z Nefijci.
17 In sedaj je bil Moroni jezen
zavoljo trme Lamancev; zato
je svojim ljudem ukazal, naj
planejo nanje in jih pobijejo. In
zgodilo se je, da so jih zaçeli
pobijati; da, in Lamanci so se z
njimi spoprijeli s svojimi meçi
in s svojo moçjo.
18 A glej, njihova gola koœa in
njihove gole roke so bile izpostavljene
ostrim meçem Nefijcev;
da, glej, prebadali so jih in jim

Alma 44:19–45:8 296
zadajali udarce, da, in silno hitro
so padali pod meçi Nefijcev; in
zaçeli so jih podirati, in sicer
kakor je bil prerokoval Moronijev
vojak.
19 Sedaj je Zerahemna, ko
je videl, da so bili vsi na tem,
da bodo pobiti, glasno zaklical
Moroniju, da se bo z njimi
zavezal on in tudi njegovo
ljudstvo, çe bodo preostale
pustili pri œivljenju, da se nikoli
veç ne bodo priøli vojskovat
z njimi.
20 In zgodilo se je, da je Moroni
ukazal, naj smrtonosno delo
med ljudmi spet preneha. In
Lamancem je vzel bojno oroœje;
in potem ko so bili z njimi
stopili v zavezo miru, jim je
bilo dovoljeno oditi v divjino.
21 Sedaj, øtevila mrtvih zavoljo
velikanskega øtevila niso preøteli;
da, øtevilo mrtvih je bilo
silno veliko tako pri Nefijcih
kakor pri Lamancih.
22 In zgodilo se je, da so mrtve
pometali v sidonske vode in
odneslo jih je naprej in pokopani
so v globinah morja.
23 In nefijske çete, oziroma
Moronijeve, so se vrnile in priøle
v svoje hiøe in v svoje deœele.
24 In tako se je konçalo osemnajsto
leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom. In
tako se je konçal Almov zapis,
ki ga je zapisal na Nefijeve
ploøçe.
Poroçilo o Nefijevem ljudstvu in
njihovih vojnah in odpadniøtvu
v Helamanovih dneh glede
na Helamanov zapis, ki ga je
zapisoval v svojih dneh.
Obsega 45. do vkljuçno z 62.
poglavjem.
45. POGLAVJE
Helaman verjame Almovim besedam.—Alma
prerokuje propad
Nefijcev.—Blagoslovi in prekolne
deœelo.—Morda je Alma vzel Duh
v nebo prav kakor Mojzesa.—V
Cerkvi naraøça razhajanje. Okrog
leta 73 pr. Kr.
Glej, sedaj se je zgodilo, da se
je Nefijevo ljudstvo silno radostilo,
ker jih je bil Gospod
spet reøil iz rok njihovih sovraœnikov;
zato so izkazali zahvalo
Gospodu, svojemu Bogu;
da, in veliko so se postili in
veliko molili in so Boga çastili s
silno veliko radostjo.
2 In zgodilo se je v devetnajstem
letu vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom, da
je Alma priøel k svojemu sinu
Helamanu in mu rekel: Ali
verjameø besedam, ki sem ti jih
govoril glede zapisov, ki smo
jih vodili?
3InHelaman mu je rekel: Da,
verjamem.
4 In Alma je spet rekel: Ali
verjameø v Jezusa Kristusa, ki
bo priøel?
5 In rekel je: Da, verjamem
vsem besedam, ki si jih govoril.
6InAlma mu je spet rekel: Ali
boø spolnjeval moje zapovedi?
7Inrekel je: Da, z vsem srcem
bom spolnjeval tvoje zapovedi.
8Inpotem mu je Alma rekel:

297 Alma 45:9–20
Blagor ti; in Gospod bo napravil,
da boø v tej deœeli uspeval.
9Inglej, nekoliko ti imam prerokovati;
kar pa ti bom prerokoval,
ne boø razkril; da, kar ti
bom prerokoval, ne bo razkrito,
in sicer dokler se prerokba ne
bo izpolnila; zato zapiøi besede,
ki jih bom rekel.
10 In to so besede: Glej, vidim,
da bo prav to ljudstvo, Nefijci,
glede na duha razodetja, ki je v
meni, v øtiristo letih od çasa, ko
se jim bo Jezus Kristus prikazal,
zapadlo v nevero.
11 Da, in potem bodo videli
vojne in kuœne bolezni, da, lakoto
in prelivanje krvi, in sicer
dokler Nefijevo ljudstvo ne bo
pobito.
12 Da, in to zato ker bodo
zapadali v nevero in zapadli v
dela teme in poltenost in vsakovrstne
kriviçnosti; da, pravim
ti, ker bodo greøili proti
tako veliki luçi in védenju, da,
ti pravim, da bodo od tistega
dne, in sicer çetrti rod ne bo ves
preøel, ko bo œe priøla ta velika
kriviçnost.
13 In ko pride tisti veliki dan,
glej, zelo kmalu pride ças, da
tistih, ki se sedaj, oziroma potomstvo
tistih, ki se sedaj priøtevajo
med Nefijevo ljudstvo,
ne bodo veç priøtevali med
Nefijevo ljudstvo.
14 Kdor pa bo ostal in tistega
velikega in straønega dne ne
bo ubit, bo priøtet med Lamance
in bo postal kakor oni, vsi
razen nekaterih, ki se bodo
imenovali Gospodovi uçenci in
te bodo Lamanci zasledovali,
prav dokler jih ne bodo pobili.
In sedaj, ta prerokba se bo izpolnila
zavoljo kriviçnosti.
15 In sedaj se je zgodilo, potem
ko je bil Alma Helamanu to rekel,
je blagoslovil njega in tudi
svoje druge sinove; in tudi zemljo
je blagoslovil za praviçne.
16 In rekel je: Tako govori
Gospod Bog—prekleta bo deœela,
da, ta deœela, za vsak
narod, rod, jezik in ljudstvo, v
pogubo tistim, ki bodo delali
húdo, ko bodo docela dozoreli
in kakor sem rekel, tako bodi;
kajti to je Boœje prekletstvo
in blagoslov nad deœelo, kajti
Gospod ne more gledati na
greh z najmanjøo mero dopustnosti.
17 In ko je bil sedaj Alma to
izrekel, je blagoslovil cerkev,
da, vse tiste, ki bodo od tedaj
dalje trdni v veri.
18 In ko je bil Alma to storil,
je odpotoval iz zarahemelske
deœele, kakor da bi øel v meleøko
deœelo. In zgodilo se je, da zanj
nihçe ni nikoli veç sliøal; o
njegovi smrti oziroma pokopu
ne vemo niçesar.
19 Glejte, to vemo, da je bil
praviçen moœ; in v cerkvi se
je øirila govorica, da je bil vzet
po Duhu oziroma po Gospodovi
roki prav kakor Mojzes.
A glejte, sveti spisi pravijo,
da je Gospod Mojzesa vzel k
sebi; in predpostavljamo, da je
po duhu prav tako k sebi vzel
Alma; zato zavoljo tega ne
vemo niçesar o njegovi smrti in
pokopu.
20 In sedaj se je zgodilo v zaçetku
devetnajstega leta vladavine
sodnikov nad Nefijevim

Alma 45:21–46:8 298
ljudstvom, da je øel Helaman
med ljudi, da bi jim oznanjal
besedo.
21 Kajti glejte, zavoljo vojn z
Lamanci in mnogih majhnih
odpadniøtev in nemirov, ki so
bili med ljudstvom, je postalo
potrebno, da bi se med njimi
oznanjalo Boœjo besedo, da,
in da bi se v cerkvi postavila
pravila.
22 Zato so Helaman in bratje
øli, da bi spet v vsej deœeli
ustanovili cerkev, da, v vsakem
mestu po vsej deœeli, katerega
je posedovalo Nefijevo ljudstvo.
In zgodilo se je, da so po vsej
deœeli v vseh cerkvah postavili
duhovnike in uçitelje.
23 In sedaj se je zgodilo, potem
ko so bili Helaman in bratje v
cerkvah postavili duhovnike in
uçitelje, da je med njimi nastalo
razhajanje in niso hoteli prisluhniti
besedam Helamana in
bratov;
24 paç pa so postali ponosni,
ker so v srcu postali vzviøeni zavoljo
svojega silno velikega bogastva;
zato so v svojih lastnih
oçeh bogateli in niso hoteli prisluhniti
njihovim besedam, da bi
pokonçno hodili pred Bogom.
46. POGLAVJE
Amalikija kuje zaroto, da bo
kralj.—Moroni izobesi napis svobode.—Zbere
ljudi, da bodo branili
svojo vero.—Pravi verniki se
imenujejo kristjani.—Joœefov preostanek
bo ohranjen.—Amalikija
in odpadniki zbeœijo v nefijsko
deœelo.—Tisti, ki noçejo podpreti
stvari svobode, so usmrçeni. Med
letoma 73 in 72 pr. Kr.
In zgodilo se je, kolikor jih
ni hotelo prisluhniti besedam
Helamana in bratov, toliko se jih
je zbralo proti svojim bratom.
2 In sedaj, glej, so bili silno
besni, v tolikor da so jih bili
odloçeni pobiti.
3 Sedaj, vodja teh, ki so bili
besni na svoje brate, je bil velik
in moçan çlovek in imenoval se
je Amalikija.
4InAmalikija je œelel, da bi bil
on kralj, in tisti ljudje, ki so bili
besni, so prav tako œeleli, da bi
postal njihov kralj; in njihov
veçinski del so bili niœji sodniki
deœele in prizadevali so si za
moç.
5Invodilo jih je bilo Amalikijevo
laskanje, da jih bo, çe ga
bodo podprli in ga postavili
za kralja, napravil za voditelje
nad ljudstvom.
6 Tako jih je Amalikija vodil v
odpadniøtvo navkljub pridiganju
Helamana in bratov, da,
navkljub njihovi silni skrbi za
cerkev, kajti oni so bili v cerkvi
véliki duhovniki.
7Invcerkvi jih je bilo veliko, ki
so verjeli Amalikijevim laskavim
besedam, zato so celo odpadli
iz cerkve; in tako so bile
zadeve Nefijevega ljudstva silno
negotove in nevarne navkljub
veliki zmagi, ki so jo bili dosegli
nad Lamanci, in veliki radosti,
ki jih je bila navdajala, ker jih je
Gospodova roka reøila.
8 Tako vidimo, kako naglo çloveøki
otroci pozabijo Gospoda,
svojega Boga, da, kako naglo

299 Alma 46:9–21
postanejo kriviçni in jih zapelje
zlodej.
9 Da, prav tako vidimo veliko
hudobijo, ki jo lahko med
çloveøkimi otroki povzroçi en
hudoben çlovek.
10 Da, vidimo, da je Amalikija,
ker je bil çlovek prekanjenega
ravnanja in çlovek veliko laskavih
besed, da je veliko ljudem
zapeljal srce, da so postali hudobni;
da, in prizadevali so si
uniçiti Boœjo cerkev in napraviti
konec temeljem svobode, ki jim
jo je bil dal Bog, oziroma blagoslovom,
ki jih je bil Bog poslal na
obliçje zemlje zavoljo praviçnih.
11 In sedaj se je zgodilo, ko
je bil Moroni, ki je bil vrhovni
poveljnik nefijskih çet, sliøal za
to odpadniøtvo, se je bil na
Amalikija razjezil.
12 In zgodilo se je, da je pretrgal
svojo suknjo; in vzel je del
le–te in nanjo zapisal—v spomin
na naøega Boga, svobodo
in naø mir, naøe œene in naøe
otroke—in ga pritrdil na konec
droga.
13 In nadel si je ølem in prsni
oklep in øçitnike in si okrog ledij
opasal oroœje; in vzel je drog, ki
je imel na koncu le–tega njegovo
pretrgano suknjo (in to je imenoval
napis svobode) in priklonil
se je do zemlje in mogoçno molil
h Gospodu, da bodo blagoslovi
svobode poçivali nad njegovimi
brati, vse dokler bo ostala vsaj
ena çeta kristjanov, da bo posedovala
deœelo—
14 kajti tako so vse prave Kristusove
vernike, ki so pripadali
Boœji cerkvi, imenovali tisti, ki
cerkvi niso pripadali.
15 In tisti, ki cerkvi so pripadali,
so bili zvesti; da, vsi tisti, ki so
bili pravi verniki v Kristusa, so
nase radostno prevzeli Kristusovo
ime oziroma kristjani, kakor
so jih imenovali zavoljo njihove
vere v Kristusa, ki bo priøel.
16 In zato je Moroni taças
molil, da bi bilo v dobro za stvar
kristjanov in svobodo deœele.
17 In zgodilo se je, ko je bil
Bogu izlil duøo, je imenoval vso
deœelo, ki je bila juœno od deœele
Opustoøenje, da, in skratka, vso
deœelo tako na severu kot na
jugu—za izvoljeno deœelo in
deœelo svobode.
18 In rekel je: Bog zagotovo ne
bo dovolil, da bomo mi, ki nas
prezirajo zato, ker smo nase
prevzeli Kristusovo ime, poteptani
in pobiti, dokler si tega ne
nakopljemo s svojimi lastnimi
prestopki.
19 In ko je Moroni te besede
izrekel, je øel med ljudi in po
zraku zamahoval z odtrganim
delom svojega oblaçila, da bi
vsi videli pisanje, ki ga je bil
napisal na odtrgani del, in klical
z moçnim glasom, rekoç:
20 Glejte, kdor bo varoval ta
napis po deœeli, naj pristopi v
Gospodovi moçi in naj se zaveœe,
da bo ohranjal svoje pravice
in svojo vero, da ga bo Gospod
Bog lahko blagoslovil.
21 In zgodilo se je, ko je bil
Moroni te besede razglasil,
glej, so ljudje pritekli vkup z
oroœjem opasanim okrog ledij
in si pretrgali oblaçila v znamenje
oziroma kot zavezo, da ne
bodo zapustili Gospoda, svojega
Boga; oziroma z drugimi bese-

Alma 46:22–31 300
dami, çe bodo prekrøili Boœje
zapovedi oziroma zapadli v
prestopek in se bodo sramovali
nase prevzeti Kristusovo ime,
jih bo Gospod pretrgal, prav
kakor so bili oni pretrgali svoja
oblaçila.
22 To je bila torej zaveza, ki so
jo sklenili, in svoja oblaçila so
vrgli Moroniju pred noge, rekoç:
Z Bogom se zaveœemo, da bomo
pobiti prav kakor naøi bratje
v deœeli na severu, çe bomo
zapadli v prestopek; da, lahko
nas bo vrgel pred noge sovraœnikom,
prav kakor smo mi
vrgli svoja oblaçila tebi pred
noge, da bomo poteptani, çe
bomo zapadli v prestopek.
23 Moroni jim je rekel: Glejte,
preostanek Jakobovega potomstva
smo; da, preostanek
potomstva Joœefa, çigar suknjo
so bratje raztrgali na veliko kosov;
da, in sedaj, glejte, pomnimo
spolnjevati Boœje zapovedi
ali pa nam bodo naøi bratje raztrgali
oblaçila in nas bodo vrgli
v jeço ali nas prodali ali pobili.
24 Da, ohranimo svobodo kot
Joœefov preostanek; da, pomnimo
Jakobove besede pred njegovo
smrtjo, kajti glejte, videl je,
da je del preostanka Joœefove
suknje ohranjen in ni bil propadal.
In rekel je: Prav kakor se
je ta preostanek oblaçila mojega
sina ohranil, tako bo Boœja roka
ohranjala preostanek potomstva
mojega sina in priøli bodo k
meni, medtem ko bo preostanek
Joœefovega potomstva preøel
prav kakor preostanek njegovega
oblaçila.
25 Sedaj glejte, to mi œalosti
duøo; vendar se moja duøa radosti
v mojem sinu zavoljo tistega
dela njegovega potomstva,
ki bo priøel k Bogu.
26 To je bil torej Jakobov govor.
27 In sedaj, kdo ve, çe niso ti
morda preostanek Joœefovega
potomstva, ki bo preminilo
kakor njegovo oblaçilo, ki so
odpadli od nas? Da, in sami
bomo prav tako, çe ne bomo
trdni v veri v Kristusa.
28 In sedaj se je zgodilo, ko je
bil Moroni te besede izrekel, je
øel in prav tako razposlal na vse
strani deœele, kjer je bilo odpadniøtvo,
in zbral vse ljudi, ki so
œeleli braniti svojo svobodo, da
se bodo zoperstavili Amalikiju
in tistim, ki so bili odpadli, ki
so se imenovali Amalikijci.
29 In zgodilo se je, ko je Amalikija
videl, da je bilo Moronijevo
ljudstvo øtevilnejøe od Amalikijcev—in
videl je tudi, da so njegovi
ljudje dvomili v praviçnost
stvari, ki so jo bili podvzeli—
ker se je zato zbal, da bi niçesar
ne dosegel, je vzel s seboj tiste
svoje ljudi, ki so hoteli, in odpotoval
v nefijsko deœelo.
30 Sedaj je Moroni premiøljeval,
da bi bilo bolje, çe bi
Lamanci ne imeli veç moçi; zato
je premiøljeval, da bi loçili Amalikijeve
ljudi oziroma jih vzeli s
seboj in jih pripeljali nazaj in
Amalikija usmrtili; da, kajti vedel
je, da bi Lamance podœgal k
jezi proti njim in jih pripravil, da
bi priøli nadnje v bitko; in to je
vedel, da bi Amalikija napravil,
da bi dosegel svoje namene.
31 Zato je Moroni menil, da bi
bilo dobro, da bi s seboj vzel

301 Alma 46:32–47:2
svoje çete, ki so se bile zbrale in
so se oboroœile in sklenile zavezo,
da bodo ohranjale mir—in
zgodilo se je, da je s seboj vzel
svojo vojsko in odkorakal s
øotori v divjino, da bi Amalikiju
prestregel pot v divjini.
32 In zgodilo se je, da je storil
po svojih œeljah in odkorakal je
v divjino in dohitel Amalikijeve
çete.
33 In zgodilo se je, da je Amalikija
pobegnil z majhnim øtevilom
svojih moœ in preostanek
se je predal Moroniju v roke in
odpeljali so jih nazaj v zarahemelsko
deœelo.
34 Sedaj, ker je bil Moroni
moœ, ki so ga doloçili vrhovni
sodniki in glas ljudstva, zato je
imel moç po svoji volji nad nefijskimi
çetami, da je nad njimi
uveljavljal in izvajal oblast.
35 In zgodilo se je, da je
dal vsakega Amalikijca, ki ni
pristopil k zavezi, da bo podprl
stvar svobode, da bi obdrœali
svobodno vlado, usmrtiti; in
malo jih je bilo, ki so zanikali
zavezo svobode.
36 In prav tako se je zgodilo, da
je dal napis svobode izobesiti
na vsak stolp, ki je bil v deœeli,
ki so jo posedovali Nefijci; in
tako je Moroni med Nefijci
dvignil zastavo svobode.
37 In v deœeli so spet imeli mir;
in tako so mir v deœeli ohranili
skoraj do konca devetnajstega
leta vladavine sodnikov.
38 In prav tako so Helaman in
véliki duhovniki vzdrœevali red
v cerkvi; da, in sicer so za razmik
øtirih let v cerkvi imeli obilo
miru in radosti.
39 In zgodilo se je, da jih je
bilo veliko, ki so umrli, ki so
trdno verjeli, da je njihovo duøo
odkupil Gospod Jezus Kristus;
tako so odøli iz sveta radostni.
40 In bilo jih je nekaj, ki so
umrli zavoljo mrzlic, ki so bile v
deœeli zelo pogoste v doloçenem
obdobju leta—vendar ne toliko
zavoljo mrzlic zaradi izvrstne
kakovosti mnogih rastlin in korenik,
ki jih je bil Bog pripravil
za odstranjevanje vzroka bolezni,
katerim so bili ljudje podloœni
zavoljo narave podnebja—
41 bilo pa jih je veliko, ki so
umrli zavoljo visoke starosti; in
tisti, ki so umrli v veri v Kristusa,
so sreçni v njem, kar moramo
nedvomno predpostavljati.
47. POGLAVJE
Amalikija se polasti izdajstva, ubijanja
in spletkarjenja, da postane
lamanski kralj.—Nefijski odpadniki
so bolj hudobni in krvoloçni
kot Lamanci. Okrog leta 72 pr. Kr.
Sedaj se bomo v naøem zapisu
vrnili k Amalikiju in tistim, ki
so bili z njim pobegnili v divjino;
kajti glej, s seboj je bil vzel
tiste, ki so øli z njim, in øel v
nefijsko deœelo med Lamance
in v Lamancih podœgal jezo do
Nefijevega ljudstva, v tolikor
da je lamanski kralj po vsej svoji
deœeli med vse svoje ljudstvo
razposlal razglas, naj se spet
zberejo, da bodo øli v bitko nad
Nefijce.
2Inzgodilo se je, ko je bil øel
razglas mednje, so se silno
prestraøili; da, zbali so se, da bi

Alma 47:3–14 302
kralja ne ujezili, in bali so se
tudi iti v bitko nad Nefijce, da bi
ne izgubili œivljenja. In zgodilo
se je, da niso hoteli oziroma njih
veçji del ni hotel biti posluøen
kraljevim ukazom.
3Insedaj se je zgodilo, da je
bil kralj besen zavoljo njihove
neposluønosti; zato je Amalikiju
dal poveljstvo nad tistim delom
svoje vojske, ki je bil posluøen
njegovim ukazom, in mu ukazal,
naj gre in jih prisili k oroœju.
4 Sedaj glej, to je bila Amalikijeva
œelja; kajti ker je bil zelo
zahrbten çlovek in je delal húdo,
zato je v srcu napravil naçrt,
da bo lamanskega kralja vrgel s
prestola.
5Indobil je bil torej poveljstvo
nad tistim delom Lamancev,
ki so bili kralju naklonjeni; in
prizadeval si je pridobiti naklonjenost
tistih, ki niso bili posluøni;
zato je øel na kraj, ki se je
imenoval Onida, kajti tjakaj so
bili pobegnili vsi Lamanci; kajti
odkrili so prihajajoço vojsko in
ker so predpostavljali, da so jih
priøli pobit, zato so pobegnili v
Onida, v vojaøki tabor.
6Indoloçili so bili moœa, da bo
njihov kralj in vodja, ker so se
bili v sebi trdno odloçili, da se
ne bodo podvrgli, da bi øli nad
Nefijce.
7Inzgodilo se je, da so se bili
zbrali na vrhu gore, ki se je
imenovala Antipa, da bi se
pripravili na bitko.
8 Amalikija torej ni imel namena,
da bi se z njimi bojeval glede
na kraljeve ukaze; a glej, njegov
namen je bil, da bi si pridobil
naklonjenost lamanske vojske,
da bi se postavil na njihovo çelo
in kralja vrgel s prestola in zaçel
posedovati kraljestvo.
9 In glej, zgodilo se je, da
je ukazal, naj njegova vojska
postavi øotore v dolini, ki je
bila v bliœini gore Antipa.
10 In zgodilo se je, ko je bila
noç, je poslal tajnega poslanca
na goro Antipa, ker je œelel, naj
vodja tistih, ki so bili na gori,
ki se je imenoval Lehonti, pride
k vznoœju gore, kajti z njim je
œelel govoriti.
11 In zgodilo se je, ko je Lehonti
sporoçilo prejel, si ni drznil
iti k vznoœju gore. In zgodilo se
je, da je Amalikija spet v drugo
poslal, ker je œelel, naj pride.
In zgodilo se je, da Lehonti ni
hotel; in spet je poslal v tretje.
12 In zgodilo se je, ko je Amalikija
videl, da ni mogel Lehontija
pripraviti, da bi priøel z gore, je
øel na goro skorajda v Lehontijev
tabor; in spet je v çetrto
Lehontiju poslal svoje sporoçilo,
ker je œelel, naj pride in s seboj
pripelje straœo.
13 In zgodilo se je, ko je bil
Lehonti priøel s straœo k Amalikiju,
je Amalikija od njega
œelel, naj pride ponoçi s svojo
vojsko in obkoli tiste moœe v
taborih, nad katerimi mu je bil
kralj dal poveljstvo, in jih izroçi
Lehontiju v roke, çe bo njega
(Amalikija) napravil za drugega
vodjo celotne vojske.
14 In zgodilo se je, da je Lehonti
priøel s svojimi moœmi in
obkolil Amalikijeve moœe, tako
da so bili, preden so se ob jutranji
zori zbudili, obkoljeni z
Lehontijevo vojsko.

303 Alma 47:15–32
15 In zgodilo se je, ko so videli,
da so bili obkoljeni, so Amalikija
rotili, naj jim dovoli, da se bodo
zdruœili s svojimi brati, da bi
ne bili pobiti. Prav to pa je bilo
sedaj tisto, kar je Amalikija œelel.
16 In zgodilo se je, da je svoje
moœe osvobodil v nasprotju s
kraljevimi ukazi. To pa je bilo
sedaj to, kar je Amalikija œelel,
da bi lahko dovrøil svoj naçrt,
kako bo kralja vrgel s prestola.
17 Sedaj, med Lamanci je bila
navada, çe je bil njihov glavni
vodja ubit, da so za svojega
glavnega vodjo doloçili drugega
vodjo.
18 In zgodilo se je, da je
Amalikija ukazal, da je eden od
njegovih sluœabnikov Lehontiju
postopoma odmerjal strup, da
je umrl.
19 Sedaj, ko je bil Lehonti mrtev,
so Lamanci doloçili Amalikija
za svojega vodjo in svojega
vrhovnega poveljnika.
20 In zgodilo se je, da je
Amalikija s svojo vojsko korakal
(kajti dosegel je svojo œeljo) v
nefijsko deœelo v mesto Nefi, ki
je bilo glavno mesto.
21 In kralj je priøel ven, da se
bo sreçal z njegovimi straœarji,
kajti predpostavljal je, da je
bil Amalikija izpolnil njegove
ukaze in da je bil Amalikija
zbral tako veliko vojsko, da bi
øel v bitko nad Nefijce.
22 A glej, ko je kralj priøel ven,
da jih bo priçakal, je Amalikija
ukazal, naj gredo njegovi sluœabniki
naprej, da bodo priçakali
kralja. In øli so in se priklonili
pred kraljem, kakor da ga çastijo
zavoljo njegove veliçine.
23 In zgodilo se je, da je kralj
iztegnil roko, da jih bo dvignil,
kakor je bila pri Lamancih navada,
v znak miru, navada, katero
so bili prevzeli od Nefijcev.
24 In zgodilo se je, ko je bil
dvignil prvega s tal, glej, je
kralja zabodel v srce; in padel
je na zemljo.
25 Sedaj so kraljevi sluœabniki
pobegnili; in Amalikijevi sluœabniki
so zagnali krik, rekoç:
26 Glejte, kraljevi sluœabniki
so ga zabodli v srce in padel je
in pobegnili so; glejte, pridite
in poglejte.
27 In zgodilo se je, da je Amalikija
ukazal, naj njegove çete
odkorakajo in vidijo, kaj se je
bilo zgodilo kralju; in ko so bili
priøli na kraj in naøli kralja leœati
v krvi, se je Amalikija pretvarjal,
da je besen, in rekel: Kdor je
imel kralja rad, naj gre in zasleduje
njegove sluœabnike, da jih
boste pobili.
28 In zgodilo se je, ko so vsi
tisti, ki so imeli kralja radi, sliøali
te besede, so stopili naprej in
zasledovali kraljeve sluœabnike.
29 Ko so sedaj kraljevi sluœabniki
videli vojsko, ki jih je zasledovala,
so se spet zbali in so
zbeœali v divjino in priøli v zarahemelsko
deœelo in se pridruœili
Amonovemu ljudstvu.
30 In vojska, ki jih je zasledovala,
se je vrnila, potem ko so
jih zaman zasledovali; in tako
je Amalikija s svojo prevaro
pridobil srca ljudi.
31 In zgodilo se je, da je s svojo
vojsko naslednji dan øel v mesto
Nefi in mesto zavzel.
32 In sedaj se je zgodilo, da je

Alma 47:33–48:4 304
kraljica, ko je bila sliøala, da je
bil kralj ubit—kajti Amalikija
je bil h kraljici poslal poslanca,
da jo je obvestil, da so njegovi
sluœabniki ubili kralja, da jih je
bil zasledoval s svojo vojsko, a
zaman, in da so pobegnili—
33 ko je torej kraljica to sporoçilo
prejela, je poslala k Amalikiju
in od njega œelela, naj prizanese
ljudem v mestu; in œelela
je tudi, naj pride k njej; in
œelela je tudi, naj s seboj pripelje
priçe, da bodo priçevale o
smrti kralja.
34 In zgodilo se je, da je
Amalikija s seboj vzel tistega
sluœabnika, ki je kralja ubil, in
vse tiste, ki so bili z njim, in øel
h kraljici na kraj, kjer je sedela;
in vsi so ji priçevali, da so kralja
ubili njegovi lastni sluœabniki;
in prav tako so rekli: Pobegnili
so; mar to ne priçuje proti njim?
In tako so kraljico prepriçali
glede smrti kralja.
35 In zgodilo se je, da si je
Amalikija prizadeval za naklonjenost
kraljice in jo je vzel
za svojo œeno; in tako je s to
prevaro in s pomoçjo svojih
prekanjenih sluœabnikov pridobil
kraljestvo; da, za kralja so
ga priznali po vsej deœeli med
vsem lamanskim ljudstvom, ki
so se sestavljali iz Lamancev
in Lemuelcev in Izmaelcev in
vseh nefijskih odpadnikov od
Nefijeve vladavine do tega çasa.
36 Sedaj, ti odpadniki so potem,
ko so bili pouçeni in seznanjeni
z istim kakor Nefijci, da, potem
ko so bili pouçeni v istem Gospodovem
védenju, je vendarle
çudno navajati, da so ne dolgo
po svojem odpadu, postali bolj
otopeli in uporni in bolj divji,
hudobni in kruti od Lamancev—
zaœiveli z lamanskim izroçilom;
predajali so se brezdelju in
vsakovrstnim poltenostim; da,
v celoti so pozabili na Gospoda,
svojega Boga.
48. POGLAVJE
Amalikija hujska Lamance proti
Nefijcem.—Moroni pripravi svoje
ljudstvo, da bo branilo stvar
kristjanov.—Radosti se svobode in
prostosti in je mogoçen Boœji moœ.
Okrog leta 72 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, brœ ko je
bil Amalikija kraljestvo pridobil,
je zaçel Lamance v srcu
podpihovati proti Nefijevemu
ljudstvu; da, doloçil je moœe, ki
so Lamancem s stolpov govorili
proti Nefijcem.
2Intako jih je v njihovem srcu
obrnil proti Nefijcem, v tolikor
da si je v zadnjem obdobju devetnajstega
leta vladavine sodnikov,
ker je bil doslej izpolnil
svoje naçrte, da, ker je bil napravljen
za kralja nad Lamanci,
prav tako prizadeval vladati
nad vso deœelo, da, in nad vsem
ljudstvom, ki je bilo v deœeli,
tako nad Nefijci kakor nad
Lamanci.
3 Zato je bil izpolnil svoj
naçrt, kajti Lamance je napravil
trdosrçne in slepomiselne in v
njih podœigal jezo, v tolikor da
je za boj proti Nefijcem zbral
øtevilno vojsko.
4 Kajti zavoljo velikega øtevila
svojih ljudi je bil odloçen, da bo

305 Alma 48:5–17
premagal Nefijce in jih privedel
v suœenjstvo.
5Intako je doloçil glavne poveljnike
med Zoramci, ker so
bili najbolj seznanjeni z moçjo
Nefijcev in z njihovimi zatoçiøçi
in najøibkejøimi deli njihovih
mest; zato jih je postavil za
glavne poveljnike svoje vojske.
6Inzgodilo se je, da so podrli
tabor in se v divjini pomaknili
naprej proti zarahemelski deœeli.
7 Sedaj se je zgodilo, medtem
ko je bil Amalikija tako pridobil
moç s prevaro in goljufanjem,
je bil Moroni, po drugi strani,
pripravljal misli ljudi, da so bili
zvesti Gospodu, svojemu Bogu.
8 Da, krepil je nefijsko vojsko
in postavljal majhne utrdbe oziroma
zatoçiøça; okrog je delal
zemeljske nasipe, da je ogradil
çete, in prav tako gradil stene
iz kamenja, da jih je obdal okrog
mest in meja deœele; da, vse
okrog deœele.
9Invnajøibkejøe utrdbe je namestil
najveçje øtevilo moœ; in
tako je utrdil in okrepil deœelo,
ki so jo posedovali Nefijci.
10 In tako se je pripravljal,
da se bo zavzel za svobodo,
ozemlje, œene in otroke in mir
in da bodo lahko œiveli za
Gospoda, svojega Boga, in da
bodo branili tisto, kar so njihovi
sovraœniki imenovali stvar
kristjanov.
11 In Moroni je bil moçan in
mogoçen moœ; bil je çlovek s
popolnim razumevanjem; da,
çlovek, ki se ni radostil v prelivanju
krvi; çlovek, çigar duøa
se je radostila, da so bili njegovi
bratje in njegova deœela svobodni
in prosti suœenjstva in
hlapçevstva;
12 da, çlovek, çigar srce je
navdajalo zahvaljevanje Bogu za
mnoge privilegije in blagoslove,
ki jih je podelil svojemu
ljudstvu; çlovek, ki je silno delal
za dobrobit in varnost svojega
ljudstva.
13 Da, in bil je çlovek, ki je bil
trden v veri v Kristusa in s prisego
je bil zaprisegel, da bo branil
svoje ljudstvo, svoje pravice
in svojo deœelo in svojo vero,
çetudi do izgube svoje kri.
14 Sedaj so bili Nefijci pouçeni,
naj se branijo pred sovraœniki,
prav do prelivanja krvi, çe bi
bilo potrebno; da, in pouçeni so
bili tudi, naj nikoli ne dajejo
povoda, da, in naj nikoli ne
dvignejo meça, razen çe bi bilo
za ohranitev lastnega œivljenja.
15 In to je bila njihova vera, da
jim bo, çe bodo tako delali, Bog
v deœeli dal blagostanje, oziroma
z drugimi besedami, çe
bodo zvesto spolnjevali Boœje
zapovedi, jim bo v deœeli dal
blagostanje; da, jih posvaril, naj
zbeœe oziroma se pripravijo na
vojno, glede na to, kako nevarno
bo zanje;
16 in da jim bo Bog prav tako
razodel, kam naj gredo, da se
bodo ubranili pred sovraœniki,
in tako jih bo Gospod reøil; in to
je bila Moronijeva vera in njegovo
srce je v tem slavilo; ne v
prelivanju krvi, ampak v dobrih
delih, v ohranjanju njegovega
ljudstva, da, v spolnjevanju
Boœjih zapovedi, da, in v nepopuøçanju
kriviçnosti.
17 Da, resniçno, resniçno vam

Alma 48:18–49:3 306
povem, çe bi bili vsi ljudje in çe
so bili in çe kdajkoli bodo kakor
Moroni, glej, bi se same moçi
pekla za vekomaj zamajale; da,
hudiç bi nikoli ne imel moçi
nad srci çloveøkih otrok.
18 Glej, bil je moœ kakor Amon,
Mozijev sin, da, in tudi ostali
Almovi sinovi, da, in tudi Alma
in njegovi sinovi, kajti vsi so
bili Boœji moœje.
19 Sedaj, glejte, Helaman in
njegovi bratje niso bili niç manj
usluœni ljudstvu, kakor je bil
Moroni; kajti pridigali so Boœjo
besedo in v kesanje krøçevali vse
ljudi, kdor je hotel prisluhniti
njihovim besedam.
20 In tako so hodili dalje in
ljudje so postali poniœni zavoljo
njihovih besed, v tolikor da so
bili moçno priljubljeni pri Gospodu,
in tako so bili osvobojeni
vojn in sporov med seboj, da, in
sicer za razmik øtirih let.
21 Kot pa sem rekel, so se bili
v zadnjem obdobju devetnajstega
leta, da, neglede na mir med
seboj proti svoji volji primorani
spoprijeti z brati Lamanci.
22 Da, in skratka, njihove
vojne z Lamanci nikoli niso
prenehale za razmik veliko let,
neglede na to da je bilo proti
njihovi volji.
23 Sedaj, bilo jim je œal, da so
prijeli za oroœje proti Lamancem,
ker se niso radostili v prelivanju
krvi; da, in to ni bilo vse—bilo
jim je œal, da so bili naçin, preko
katerega je bilo tako veliko
bratov poslanih s tega sveta v
veçni svet nepripravljenih, da
bodo sreçali Boga.
24 Kljub temu niso mogli trpeti,
da bi œrtvovali svoje œivljenje,
da bi bile njihove œene in otroci
poklani z barbarsko okrutnostjo
tistih, ki so bili nekoç njihovi
bratje, da, in so bili odpadli iz
cerkve in so jih bili zapustili in
so jih bili priøli pobijat, tako da
so se pridruœili Lamancem.
25 Da, niso mogli prenaøati, da
bi se njihovi bratje radostili nad
krvjo Nefijcev, dokler je bil kdo,
ki bo spolnjeval Boœje zapovedi,
kajti Gospodova obljuba je bila,
çe bodo spolnjevali njegove zapovedi,
bodo v deœeli uspevali.
49. POGLAVJE
Zavojevalski Lamanci niso zmoœni
zavzeti utrjenih mest Amoníha in
Noe.—Amalikija prekolne Boga in
priseœe, da bo pil Moronijevo kri.—
Helaman in bratje øe naprej krepijo
Cerkev. Okrog leta 72 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo v
enajstem mesecu devetnajstega
leta desetega dne v mesecu, da
so zapazili lamanske çete, ki
so se pribliœevale amoníhaøki
deœeli.
2Inglejte, mesto je bilo ponovno
zgrajeno in Moroni je bil
na mejah mesta postavil vojsko
in naokrog so bili nametali
zemljo, da jih je øçitila pred
puøçicami in kamenjem Lamancev;
kajti glej, borili so se s
kamenjem in puøçicami.
3 Glejte, rekel sem, da je bilo
mesto Amoníha ponovno zgrajeno.
Pravim vam, da, da je bilo
deloma ponovno zgrajeno; in
ker so ga Lamanci enkrat uniçili
zavoljo kriviçnosti ljudi, so

307 Alma 49:4–15
predpostavljali, da jim bo spet
postal lahek plen.
4 A glej, kako veliko je bilo
njihovo razoçaranje; kajti glej,
Nefijci so bili okrog sebe izkopali
greben iz zemlje, ki je bil
tako visok, da Lamanci nanje
niso mogli metati kamenja in
puøçic, da bi dosegli svoj uçinek,
niti niso mogli drugaçe priti
nadnje kakor samo pri vhodu
v mesto.
5 Sedaj so bili glavni poveljniki
Lamancev v tem trenutku silno
osupnili zavoljo modrosti Nefijcev,
ko so pripravljali zatoçiøça.
6 Lamanski voditelji so bili
zavoljo svojega velikanskega
øtevila torej predpostavljali, da,
predpostavljali so, da bi morali
imeti prednost, ko bodo øli
nadnje, kakor so bili storili doslej,
da, in pripravili so se bili
tudi s øçiti in naprsnimi oklepi
in pripravili so se bili tudi
z oblaçili iz koœe, da, z zelo
moçnimi oblaçili, da so pokrili
svojo goloto.
7Inker so se bili tako pripravili,
so predpostavljali, da bodo
zlahka premagali svoje brate in
si jih podvrgli za suœnje oziroma
jih po lastnem zadovoljstvu
pobili in poklali.
8Aglejte, na njihovo skrajno
osuplost so se bili nanje pripravili
na naçin, ki ga med Lehijevimi
otroci niso nikoli poznali.
Sedaj so bili pripravljeni na
Lamance, da se bodo bojevali
po Moronijevih navodilih.
9 In zgodilo se je, da so
Lamanci oziroma Amalikijci silno
osupnili nad tem, kako so
se pripravili na vojno.
10 Sedaj, çe bi bil kralj Amalikija
priøel iz nefijske deœele
na çelu svoje vojske, bi morda
ukazal Lamancem, naj napadejo
Nefijce pri mestu Amoníha,
kajti glej, ni mu bilo mar za kri
svojega ljudstva.
11 A glej, Amalikija sam ni
priøel v bitko. In glej, njegovi
glavni poveljniki si niso drznili
napasti Nefijcev pri mestu
Amoníha, kajti Moroni je bil
spremenil upravljanje zadev
med Nefijci, v tolikor da so bili
Lamanci razoçarani nad njihovimi
pribeœaliøçi in niso mogli
nadnje.
12 Zato so se umaknili v divjino
in podrli tabor in odkorakali
proti Noetovi deœeli, ker so
predpostavljali, da je to zanje
drugi najboljøi kraj, kjer bodo
priøli nad Nefijce.
13 Kajti niso vedeli, da je
bil Moroni utrdil oziroma je
bil zgradil zavarovane utrdbe
za vsako mesto v vsej okoliøki
deœeli; zato so s trdno odloçenostjo
odkorakali proti Noetovi
deœeli; da, njihovi glavni
poveljniki so pristopili in prisegli,
da bodo pobili ljudi tistega
mesta.
14 A glej, na njihovo osuplost
je bilo mesto Noe, ki je bilo do
sedaj øibko mesto, sedaj postalo
zavoljo Moronijevih sredstev
moçno, da, v moçi je celo presegalo
mesto Amoníha.
15 In sedaj, glej, to je bila
Moronijeva modrost; kajti predpostavljal
je bil, da se bodo pri
mestu Amoníha prestraøili; in
ker je bilo mesto Noe doslej
najøibkejøi del deœele, so zato

Alma 49:16–27 308
odkorakali tjakaj v boj; in tako
je bilo po njegovih œeljah.
16 In glej, Moroni je bil doloçil
Lehija za glavnega poveljnika
moœ tistega mesta; in to je bil
isti Lehi, ki se je boril z Lamanci
v dolini na vzhodu reke Sidon.
17 In sedaj, glej, se je zgodilo,
ko so bili Lamanci ugotovili, da
je mestu poveljeval Lehi, so bili
spet razoçarani, kajti Lehija so
se silno bali; vendar so njihovi
glavni poveljniki zaprisegli s
prisego, da bodo napadli mesto;
zato so privedli svoje çete.
18 Sedaj, glej, Lamanci niso
mogli nikakor drugaçe priti v
njihove utrdbe kakor pri vhodu
zavoljo viøine nasipov, ki so bili
nametani, in globine jarkov, ki
so bili izkopani okrog, kakor
pri vhodu.
19 In tako so se bili Nefijci
pripravili, da bodo ubili vsakogar,
ki bi poskuøal splezati gor,
da bi priøel v utrdbo po kakøni
drugi poti, tako da so nanje metali
kamenje in puøçice.
20 Tako so se pripravili, da,
skupina najboljøih moœ, z meçi
in praçami, da bodo posekali
vse, ki bi poskuøali priti v njihovo
utrdbo pri vhodu v mesto;
in tako so se bili pripravili za
obrambo pred Lamanci.
21 In zgodilo se je, da je lamanski
poveljnik privedel svoje
çete pred vhod v mesto in se
zaçel bojevati z Nefijci, da bi
priøel v njihovo utrdbo; a glej,
od çasa do çasa so jih porinili
nazaj, v tolikor da so jih pobili
v velikanskem pokolu.
22 Ko so sedaj ugotovili, da
ne morejo dobiti premoçi nad
Nefijci pri prehodu, so zaçeli
izpodkopavati zemeljske nasipe,
da bi napravili prehod za
vojsko, da bi imeli enakovredno
priloœnost za boj; a glej, pri teh
poizkusih so jih pometli kamni
in puøçice, ki so jih metali nanje;
in namesto da bi jarke zapolnili
tako, da bi sesuli zemeljske
nasipe, so jih v meri napolnila
njihova mrtva in ranjena telesa.
23 Tako so bili Nefijci imeli
vso moç nad sovraœniki; in tako
so Lamanci poskuøali pokonçati
Nefijce, dokler niso bili vsi
njihovi glavni poveljniki pobiti;
da, in pobitih je bilo veç kot
tisoç Lamancev; medtem ko ni
bila po drugi strani ubita niti
ena nefijska duøa.
24 Bilo jih je okrog petdeset, ki
so bili ranjeni, ki so bili izpostavljeni
lamanskim puøçicam
pri prehodu, toda varovali so jih
øçiti in naprsni oklepi in ølemi,
v tolikor da so imeli rane po
nogah, od katerih jih je bilo
veliko zelo hudih.
25 In zgodilo se je, ko so
Lamanci uvideli, da so bili vsi
njihovi glavni poveljniki pobiti,
so zbeœali v divjino. In zgodilo
se je, da so se vrnili v nefijsko
deœelo, da bi obvestili kralja
Amalikija, ki je bil po rojstvu
Nefijec, o njihovi veliki izgubi.
26 In zgodilo se je, da je bil
silno jezen na svoje ljudi, ker
ni bil dosegel svoje œelje nad
Nefijci; ni jih bil podvrgel jarmu
suœenjstva.
27 Da, bil je silno besen in
preklinjal je Boga in tudi Moronija
in s prisego zaprisegel, da
bo pil njegovo kri; in to zato ker

309 Alma 49:28–50:10
je bil Moroni spolnjeval Boœje
zapovedi, ko je izvajal priprave
za varnost svojega ljudstva.
28 In zgodilo se je, da se je po
drugi strani Nefijevo ljudstvo
zahvaljevalo Gospodu, svojemu
Bogu, zavoljo njegove neprimerljive
moçi, da jih je reøil iz rok
njihovih sovraœnikov.
29 In tako se je konçalo devetnajsto
leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom.
30 Da, in med njimi je bil
nepretrgan mir in v cerkvi silno
veliko blagostanje zavoljo çujeçnosti
in marljivosti v Boœji
besedi, ki so jim jo oznanjali
Helaman in Øiblon in Korianton
in Amon in njegovi bratje, da,
vsi tisti, ki so bili oddeljeni po
svetem Boœjem redu, ker so se
krstili v kesanje in so bili med
ljudi poslani pridigat.
50. POGLAVJE
Moroni utrjuje nefijsko deœelo.—
Zgradijo veliko novih mest.—V
dneh njihove hudobije in gnusob
Nefijce doletijo vojne in uniçenja.
—Teankum porazi Moriantona in
njegove odpadnike.—Nefíha umre
in njegov sin Pahoran sede na sodni
stol. Med leti 72 in 67 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da Moroni
ni prenehal s pripravami na
vojno oziroma braniti svojega
ljudstva pred Lamanci; kajti
ukazal je, naj njegove çete priçnejo
v priçetku dvajsetega leta
vladavine sodnikov, naj priçnejo
kopati zemeljske nasipe okrog
vseh mest po vsej deœeli, ki so
jo posedovali Nefijci.
2Innavrhu teh grebenov iz
zemlje je postavil hlode, da,
stavbiøçe iz hlodov, zgrajeno
do viøine çloveka, okrog mest.
3Innatem stavbiøçu iz hlodov
je naokrog ukazal zgraditi ograjo
iz kolov, zgrajeno na hlodih;
in bila je moçna in visoka.
4Indal je postaviti stolpe, ki so
gledali na ta stavbiøça iz hlodov
in na teh stolpih je dal zgraditi
zatoçiøça, da bi jih kamenje
in puøçice Lamancev ne mogle
raniti.
5Inbili so pripravljeni, da so
lahko z vrha le–teh metali kamenje
po lastnem zadovoljstvu
in moçi in ubili vsakogar, ki bi
se skuøal pribliœati mestnemu
obzidju.
6 Tako je Moroni pripravil
oporiøça pred sovraœniki okrog
vsakega mesta po vsej deœeli.
7Inzgodilo se je, da je Moroni
ukazal, naj njegova vojska gre
v vzhodno divjino; da, in øli so
in pregnali vse Lamance, ki so
bili v vzhodni divjini v njihove
lastne deœele, ki so bile na jugu
zarahemelske deœele.
8Innefijska deœela je potekala
v ravni smeri od vzhodnega
morja na zahod.
9 In zgodilo se je, ko je bil
Moroni pregnal vse Lamance iz
vzhodne divjine, ki je bila severno
od deœele njihove posesti, je
ukazal, naj gredo prebivalci, ki
so bili v zarahemelski deœeli
in v okoliøki deœeli, v vzhodno
divjino prav do meja z obalo in
deœelo posedujejo.
10 In vojsko je prav tako
namestil na jug v meje njihove
posesti in jim ukazal postaviti

Alma 50:11–23 310
utrdbe, da bi zavarovali svoje
çete in ljudstvo pred rokami
njihovih sovraœnikov.
11 In tako je loçil vsa lamanska
oporiøça v vzhodni divjini, da,
in prav tako na zahodu in utrdil
je çrto med Nefijci in Lamanci,
med zarahemelsko deœelo in
nefijsko deœelo, od zahodnega
morja, ki je potekala ob izviru
reke Sidon—in Nefijci so posedovali
vso deœelo na severu,
da, in sicer vso deœelo, ki je bila
severno od deœele Izobilje, po
svojem zadovoljstvu.
12 Tako si je Moroni s svojimi
çetami, ki so se dnevno poveçevale
zavoljo zagotovila varnosti,
katerega jim je prinaøalo njegovo
delo, prizadeval loçiti silo
in moç Lamancev v deœeli njihovega
nasledstva, da bi tako
ne imeli moçi nad deœelami
njihovega nasledstva.
13 In zgodilo se je, da so Nefijci
zaçeli z mestnimi temelji in
mesto so poimenovali Moroni;
in bilo je pri vzhodnem morju;
in bilo je na jugu ob mejni çrti z
lamansko posestjo.
14 In zaçeli so tudi z mestnimi
temelji med mestom Moroni in
mestom Aron in zdruœili meje
Arona in Moronija; in mesto
oziroma deœelo so poimenovali
Nefíha.
15 In prav tako so v tistem
letu zaçeli graditi veliko mest
na severu, nekega na poseben
naçin, ki so ga imenovali Lehi,
ki je bilo na severu na obalnih
mejah.
16 In tako se je konçalo dvajseto
leto.
17 In v teh okoliøçinah razcveta
je bilo Nefijevo ljudstvo v zaçetku
dvajset in prvega leta vladavine
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom.
18 In silno so uspevali in so
postali silno bogati; da, in mnoœili
so se in se v deœeli okrepili.
19 In tako vidimo, kako
milostna in praviçna so vsa
Gospodova ravnanja, da izpolni
vse svoje besede çloveøkim
otrokom; da, lahko vidimo, da
se njegove besede potrdijo, celo
v tem çasu, katere je govoril
Lehiju, rekoç:
20 Blagor tebi in tvojim otrokom;
in blagoslovljeni bodo, çe
bodo spolnjevali moje zapovedi,
bodo uspevali v deœeli. Pomni
pa, çe mojih zapovedi ne bodo
spolnjevali, bodo loçeni od
Gospodove navzoçnosti.
21 In vidimo, da so se te obljube
Nefijevemu ljudstvu potrdile;
kajti njihovi spori in njihovi
prepiri, da, njihovi poboji in
njihovo plenjenje, njihovo malikovanje,
njihovo vlaçugarstvo
in njihove gnusobe so jih pripeljale
do njihovih vojn in njihove
pogube.
22 In tisti, ki so zvesto spolnjevali
Gospodove zapovedi, so
bili v vsakem trenutku reøeni,
medtem ko je bilo tisoçe njihovih
hudobnih bratov izroçenih
suœenjstvu oziroma so padli pod
meçem oziroma zapadli v nevero
in se pomeøali z Lamanci.
23 A glejte, ni çasa veçje sreçe
med Nefijevim ljudstvom od
Nefijevih dni kakor v Moronijevih
dneh, da, prav v tem çasu, v
dvajset in prvem letu vladavine
sodnikov.

311 Alma 50:24–35
24 In zgodilo se je, da se je
dvajset in drugo leto vladavine
sodnikov prav tako konçalo v
miru; da, in prav tako dvajset
in tretje leto.
25 In zgodilo se je, da bi bilo
mirno tudi dvajset in çetrto leto
vladavine sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom, çe bi ne bilo
spora, do katerega je priølo
med njimi glede lehijske deœele
in moriantonske deœele, ki se je
stikala z lehijsko mejo; od katerih
sta bili obedve na mejah ob
obali.
26 Kajti glej, ljudstvo, ki je posedovalo
moriantonsko deœelo,
je terjalo del lehijske deœele; zato
so se priçeli vneto prepirati,
v tolikor da je moriantonsko
ljudstvo prijelo za oroœje proti
svojim bratom in bili so odloçeni,
da jih bodo z meçem pobili.
27 A glej, ljudje, ki so posedovali
lehijsko deœelo, so zbeœali
v Moronijev tabor in pri njem
zaprosili za pomoç; kajti glej,
nikomur niso storili krivice.
28 In zgodilo se je, ko je moriantonsko
ljudstvo, ki ga je vodil
moœ, ki mu je bilo ime Morianton,
odkrilo, da je bilo lehijsko
ljudstvo zbeœalo v Moronijev
tabor, so se silno prestraøili, da
bi Moronijeva vojska ne priøla
nadnje in jih pobila.
29 Zato jim je Morianton v
srcu dal misliti, naj pobegnejo
v deœelo na severu, ki so jo pokrivale
velike vodne povrøine,
in si vzamejo v posest deœelo,
ki je bila na severu.
30 In glej, ta naçrt bi izpeljali
(kar bi bilo vzrok za œalovanje),
a glej, ker je bil Morianton çlovek
nagle jeze, zato se je razjezil na
eno od svojih sluœabnic in planil
je nanjo in jo hudo pretepel.
31 In zgodilo se je, da je
pobegnila in priøla v Moronijev
tabor in Moroniju povedala vse
o zadevi in prav tako o njihovih
namerah, da pobegnejo v deœelo
na severu.
32 Sedaj glej, ljudje, ki so bili v
deœeli Izobilje oziroma Moroni,
so se zbali, da bodo prisluhnili
Moriantonovim besedam in se
zdruœili z njegovim ljudstvom
in bi tako pridobil posest tistih
delov deœele, kar bi bilo temelj
resnih posledic med Nefijevim
ljudstvom, da, posledic, katere bi
vodile k padcu njihove svobode.
33 Zato je Moroni poslal
vojsko s svojim taborom, da bi
dohiteli Moriantonove ljudi, da
bi ustavili njihov pobeg v deœelo
na severu.
34 In zgodilo se je, da jih niso
dohiteli, dokler niso bili priøli v
meje deœele Opustoøenje; in tam
so jih dohiteli pri ozkem prelazu,
ki je vodil ob morju v deœelo
na severu, da, ob morju na
zahod in na vzhod.
35 In zgodilo se je, da je
vojska, ki jo je poslal Moroni, ki
jo je vodil moœ, ki mu je bilo
ime Teankum, sreçala Moriantonove
ljudi; in tako trmasto je
bilo Moriantonovo ljudstvo
(ker so jih navdihovale hudobne
in laskave besede), da se je
med njimi zaçela bitka, v kateri
je Teankum ubil Moriantona in
porazil njegovo vojsko in jih
odpeljal v ujetniøtvo in se vrnil
v Moronijev tabor. In tako se je
konçalo dvajset in çetrto leto

Alma 50:36–51:5 312
vladavine sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom.
36 In tako je moriantonsko
ljudstvo odølo nazaj. In potem
ko so se zavezali, da bodo
ohranjali mir, so jih odpeljali v
moriantonsko deœelo in priølo
je do zdruœitve med njimi in
Lehijevim ljudstvom; in prav
tako so odøli v svoje deœele.
37 In zgodilo se je, da je v istem
letu, ko se je bil med Nefijevo
ljudstvo povrnil mir, da je
Nefíha, drugi vrhovni sodnik,
umrl, potem ko je bil na sodnem
stolu zasedal v popolni pokonçnosti
pred Bogom.
38 Vendar je bil Alma zavrnil,
da bi posedoval tiste zapise in
tiste reçi, ki so jih Alma in njihovi
oçetje cenili za najsvetejøe;
zato jih je bil Alma predal
svojemu sinu Helamanu.
39 Glej, zgodilo se je, da je bil
Nefíhov sin postavljen, da bo
zasedel sodni stol na mestu svojega
oçeta; da, na mestu svojega
oçeta je bil s prisego in sveto
uredbo doloçen za vrhovnega
sodnika in upravitelja nad
ljudstvom, da bo praviçno sodil
in ohranjal mir in svobodo
ljudstva in jim zagotovil njihove
svete privilegije, da çastijo
Gospoda, svojega Boga, da, da
bo podpiral in branil Boœjo stvar
v vseh svojih dneh in da bo
hudobne privedel pred pravico
glede na njihov zloçin.
40 Sedaj, glej, ime mu je bilo
Pahoran. In Pahoran je zasedel
stol svojega oçeta in je zaçel
vladati konec dvajset in
çetrtega leta nad Nefijevim
ljudstvom.
51. POGLAVJE
Pristaøi kraljevine si prizadevajo
spremeniti postavo in postaviti kralja.—Pahorana
in svobodoljube
podpre glas ljudstva.—Moroni
pristaøe kraljevine primora braniti
domovino ali pa bodo usmrçeni.—
Amalikija in Lamanci zavzamejo
veliko utrjenih mest.—Teankum
odbije lamanski vdor in ubije
Amalikija v njegovem øotoru. Med
letoma 67 in 66 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo v zaçetku
dvajset in petega leta vladavine
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom, potem ko so vzpostavili
mir med lehijskim
ljudstvom in moriantonskim
ljudstvom glede njihovih deœel
in se je zaçelo dvajset in peto
leto v miru;
2 vendar v deœeli niso za dolgo
obdrœali vsesploønega miru,
kajti med ljudstvom so se zaçeli
spori glede vrhovnega sodnika
Pahorana; kajti glej, del ljudstva
je œelel spremeniti nekaj doloçenih
çlenov postave.
3 A glej, Pahoran ni hotel
spremeniti niti ni dovolil, da bi
se postava spremenila; zato ni
prisluhnil tistim, ki so odposlali
svoj glas z zahtevo o spreminjanju
postave.
4 Zato so bili tisti, ki so œeleli,
naj se postava spremeni, nanj
jezni, in niso veç œeleli, da bi bil
vrhovni sodnik v deœeli; zato
so se priçeli vneto priçkati glede
zadeve ampak ne do prelivanja
krvi.
5Inzgodilo se je, da so se tisti,
ki so œeleli, da bi Pahorana vrgli

313 Alma 51:6–15
s sodnega stola, imenovali pristaøi
kraljevine, kajti œeleli so, da
bi se postava spremenila tako,
da bi zruøila svobodno vlado in
v deœeli postavila kralja.
6 In tisti, ki so œeleli, da bi
Pahoran ostal vrhovni sodnik
deœele, so si nadeli ime svobodoljubi;
in takøna je bila razdelitev
med njimi, kajti svobodoljubi
so bili zaprisegli, oziroma
se zavezali, da bodo branili
svoje pravice in privilegije svoje
vere s svobodno vlado.
7Inzgodilo se je, da je bila ta
zadeva njihovega spora urejena
z glasom ljudstva. In zgodilo se
je, da je bil glas ljudstva naklonjen
svobodoljubom in Pahoran
je obdrœal sodni stol, kar je
povzroçilo veliko radost med
Pahoranovimi brati in prav
tako med mnogimi svobodomiselnimi,
ki so prav tako utiøali
pristaøe kraljevine, da si niso
drznili nasprotovati, ampak so
bili primorani obdrœati svobodomiselnost.
8 Sedaj, tisti, ki so bili naklonjeni
kraljem, so bili tisti iz
visokega stanu in prizadevali so
si, da bi bili kralji; in podpirali
so jih tisti, ki so si prizadevali
za moç in oblast nad ljudstvom.
9Aglej, to je bil nevaren ças
za takøne spore med Nefijevim
ljudstvom; kajti glej, Amalikija
je bil spet podœgal srca
lamanskega ljudstva proti nefijskemu
ljudstvu in z vseh
strani deœele zbiral vojake in
jih oboroœeval in se z vso marljivostjo
pripravljal na vojno;
kajti zaprisegel je bil, da bo pil
Moronijevo kri.
10 A glej, videli bomo, da je
bila njegova obljuba, katero je
izrekel, prenagljena; vendar je
pripravljal sebe in svojo vojsko,
da se bodo øli bojevat z Nefijci.
11 Njegova vojska sedaj ni bila
tako velika, kakor je bila doslej
zavoljo tako veliko tisoçev, katere
je bila pobila roka Nefijcev,
vendar je bil navkljub veliki
izgubi Amalikija zbral presenetljivo
veliko vojsko, v tolikor da
se ni bal priti v zarahemelsko
deœelo.
12 Da, celo Amalikija sam je
øel na çelu Lamancev. In bilo je
v dvajset in petem letu vladavine
sodnikov; in bilo je v istem
çasu, ko so bili zaçeli urejevati
zadeve svojih prepirov glede
vrhovnega sodnika Pahorana.
13 In zgodilo se je, ko so bili
moœje, ki so se imenovali pristaøi
kraljevine, sliøali, da Lamanci
prihajajo nadnje v bitko, so se
bili v srcu razveselili; in niso
hoteli prijeti za oroœje, kajti tako
so bili besni na vrhovnega sodnika
in tudi na svobodomiselne,
da niso hoteli prijeti za oroœje,
da bi branili domovino.
14 In zgodilo se je, ko je Moroni
to videl in je prav tako videl,
da so v meje deœele prihajali
Lamanci, je bil silno besen zavoljo
trmoglavosti tistih ljudi, za
katere je tako marljivo delal, da
bi jih obvaroval; da, bil je silno
besen; duøo mu je navdala jeza
do njih.
15 In zgodilo se je, da je
poslal zahtevo skupaj z glasom
ljudstva upravitelju deœele in
œelel, naj jo prebere in dà njemu
(Moroniju) moç, da bo primoral

Alma 51:16–27 314
tiste odpadnike, da bodo branili
domovino ali pa bodo usmrçeni.
16 Kajti njegova prva skrb je
bila napraviti konec takønim
sporom in odpadniøtvu med
ljudstvom; kajti glejte, to je bil
doslej tudi vzrok vsakemu njihovemu
propadu. In zgodilo
se je, da mu je bilo po glasu
ljudstva dovoljeno.
17 In zgodilo se je, da je Moroni
ukazal, naj gre njegova vojska
nad tiste pristaøe kraljevine, da
bodo uklonili njihov ponos in
njihovo plemstvo in jih zravnali
z zemljo ali pa bodo prijeli za
oroœje in podpirali svobodomiselnost.
18 In zgodilo se je, da so çete
odkorakale nadnje; in uklonili
so njihov ponos in njihovo
plemstvo, v tolikor da so jih, ko
so dvignili bojno oroœje, da se
bodo bojevali z Moronijevimi
moœmi, posekali in zravnali z
zemljo.
19 In zgodilo se je, da je bilo
øtiri tisoç tistih odpadnikov, ki
so jih posekali z meçem; in tiste
njihove voditelje, ki jih v bitki
niso pobili, so zajeli in vrgli v
jeço, kajti v tem obdobju ni bilo
çasa za njihovo sojenje.
20 In ostanek tistih odpadnikov
se je, raje kot da bi bili
z meçem posekani na zemljo,
uklonil zastavi svobode in bili
so primorani dvigniti napis
svobode na svojih stolpih in v
svojih mestih in prijeti za oroœje
v bran domovine.
21 In tako je Moroni napravil
konec tistim pristaøem kraljevine,
da se ni vedelo za nikogar, ki
bi se nazival pristaø kraljevine;
in tako je napravil konec trmoglavosti
in ponosu tistih ljudi,
ki so zagovarjali plemenito kri;
ampak so jih uklonili, da so
postali poniœni kakor njihovi
bratje, in so se moçno borili, da
bi bili svobodni suœenjstva.
22 Glej, zgodilo se je, medtem
ko je Moroni tako delal konec
vojnam in sporom med svojim
lastnim ljudstvom in jih podvrgel
miru in omiki in pripravljal
ukrepe za priprave na vojno z
Lamanci, glej, so bili Lamanci
priøli v moronijsko deœelo, ki je
bila v mejah ob obali.
23 In zgodilo se je, da Nefijci v
mestu Moroni niso bili zadosti
moçni; zato jih je Amalikija
pregnal in jih veliko pobil. In
zgodilo se je, da je Amalikija
zaçel posedovati mesto, da,
posedovati vse njihove utrdbe.
24 In tisti, ki so zbeœali iz
mesta Moroni, so priøli v mesto
Nefíha; in prav tako so se zbrali
ljudje iz mesta Lehi in se
pripravili in so bili pripravljeni,
da se bodo spopadli v bitki z
Lamanci.
25 A zgodilo se je, da Amalikija
ni dovolil Lamancem, da bi øli
v bitko nad mesto Nefíha, paç
pa jih je obdrœal ob obali in
pustil moœe v vsakem mestu,
da so ga varovali in ga branili.
26 In tako je øel in zavzel veliko
mest, mesto Nefíha in mesto
Lehi in mesto Morianton in
mesto Omner in mesto Gid in
mesto Mulek, ki so bila vsa v
vzhodnih mejah ob obali.
27 In tako so bili Lamanci
pridobili z Amalikijevo pretkanostjo
veliko mest s svojo

315 Alma 51:28–52:3
øtevilno vojsko, katera so bila
vsa moçno utrjena po naçinu
Moronijevih utrdb; katera so
vsa dajala oporiøça za Lamance.
28 In zgodilo se je, da so korakali
k mejam deœele Izobilje in
pred seboj preganjali Nefijce in
jih veliko pobili.
29 A zgodilo se je, da jih je
sreçal Teankum, ki je bil ubil
Moriantona in je njegovo
ljudstvo pognal v beg.
30 In zgodilo se je, da je prav
tako dohitel Amalikija, ko je
korakal s svojo øtevilno vojsko,
da bo zavzel deœelo Izobilje in
tudi deœelo na severu.
31 A glej, naletel je na razoçaranje,
ker so ga Teankum in
njegovi moœje odbili, kajti bili
so veliki bojevniki; kajti vsak
Teankumov moœ je presegal
Lamance po moçi in po vojnih
spretnostih, v tolikor da so pred
Lamanci pridobili prednost.
32 In zgodilo se je, da so jih
oblegali, v tolikor da so jih pobijali,
prav dokler se ni znoçilo.
In zgodilo se je, da so Teankum
in njegovi moœje postavili øotore
v mejah deœele Izobilje; in
Amalikija je postavil øotore v
obalnih mejah ob morski obali
in tako so jih preganjali.
33 In zgodilo se je, ko je bila
priøla noç, sta se Teankum in
njegov sluœabnik prikradla in
øla v noç in øla v Amalikijev
tabor; in glej, premagal jih je bil
spanec zavoljo velike utrujenosti,
ki so jo povzroçila dela in
vroçina dneva.
34 In zgodilo se je, da se je
Teankum skrivoma prikradel v
øotor kralja in mu v srce zasadil
kopje; in takoj je povzroçil kraljevo
smrt, da ni prebudil sluœabnikov.
35 In spet se je skrivoma vrnil
v svoj tabor in glej, njegovi
moœje so spali in zbudil jih je in
jim povedal vse, kar je bil storil.
36 In ukazal je, naj bo njegova
vojska v pripravljenosti, çe bi
se Lamanci prebudili in priøli
nadnje.
37 In tako se je konçalo dvajset
in peto leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom; in
tako so se konçali Amalikijevi
dnevi.
52. POGLAVJE
Amoron nasledi Amalikija kot lamanski
kralj.—Moroni, Teankum
in Lehi vodijo Nefijce v zmagovito
vojno z Lamanci.—Ponovno zavzamejo
mesto Mulek in Jakob Zoramec
je ubit. Med leti 66 in 64 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo v dvajset
in øestem letu vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom,
glej, ko so se Lamanci prebudili
prvega jutra v prvem mesecu,
glej, so odkrili, da je bil Amalikija
v øotoru mrtev; in prav tako
so videli, da je bil Teankum
pripravljen, da se bo tisti dan
bojeval z njimi.
2 In ko so sedaj Lamanci to
videli, so se prestraøili; in
opustili so svoje namere, da bi
odkorakali v deœelo na severu in
se z vso svojo vojsko umaknili
v mesto Mulek in si v njegovih
utrdbah poiskali zaøçito.
3 In zgodilo se je, da je bil
Amalikijev brat doloçen za

Alma 52:4–15 316
kralja nad ljudstvom; in ime mu
je bilo Amoron; tako je bil ta
Amoron, brat kralja Amalikija,
doloçen, da je vladal namesto
njega.
4Inzgodilo se je, da je ukazal,
naj njegovo ljudstvo varuje tista
mesta, ki so jih bili zavzeli s
prelivanjem krvi; kajti nobenega
mesta niso bili zavzeli drugaçe
kakor tako, da so izgubili veliko
krvi.
5Insedaj je Teankum videl,
da so bili Lamanci odloçeni
varovati tista mesta, ki so jih
bili zavzeli, in tiste dele deœele,
nad katerimi so si pridobili
lastniøtvo; in ker je tudi videl
njihovo ogromno øtevilo, je
Teankum menil, da jih ne bi
bilo dobro napasti v njihovih
trdnjavah.
6 Paç pa je okrog postavil svoje
moœe, kakor çe bi se pripravljal
na vojno; da, in resniçno se je
pripravljal, da se bo branil pred
njimi, tako da se je obdal z obzidjem
in pripravljal zatoçiøça.
7Inzgodilo se je, da se je tako
pripravljal na vojno, dokler ni
bil Moroni poslal velikega øtevila
moœ za okrepitev njegove
vojske.
8InMoroni mu je prav tako
poslal ukaze, naj zadrœi vse
ujetnike, ki so padli v njegove
roke; ker so bili Lamanci zajeli
øtevilne ujetnike, naj zadrœi vse
lamanske ujetnike za odkupnino
za tiste, ki so jih bili zajeli
Lamanci.
9 In prav tako mu je poslal
ukaze, naj utrdi deœelo Izobilje
in zaøçiti ozek prelaz, ki je
vodil v deœelo na severu, da bi
Lamanci ne zasedli te toçke in
bi imeli moç, da bi jih oblegali z
vseh strani.
10 In Moroni je prav tako poslal
k njemu, ker je œelel, naj tiste
predele deœele zvesto varuje in
naj si prizadeva za vsako priloœnost,
da bo biçal Lamance v
tistem predelu, kolikor je bilo v
njegovi moçi, da bi morda spet
zavzel z zvijaço ali kako drugaçe
tista mesta, ki so jim bila vzeta iz
rok; in da bi prav tako utrdil in
okrepil okoliøka mesta, ki niso
bila padla Lamancem v roke.
11 In prav tako mu je rekel:
Priøel bi k tebi, a glej, Lamanci
napadajo meje naøe deœele pri
zahodnem morju; in glej, nadnje
pojdem, zato ne morem priti k
tebi.
12 Sedaj, kralj (Amoron) je
bil odpotoval iz zarahemelske
deœele in je bil kraljico obvestil
o smrti svojega brata in zbral je
bil veliko øtevilo moœ in je bil
odkorakal nad Nefijce na meje
ob zahodnem morju.
13 In tako si je prizadeval
trpinçiti Nefijce in odpeljati del
njihovih sil v tisti del deœele,
medtem ko je bil tistim, ki so
ostali, da so posedovali mesto,
ki ga je bil zavzel, ukazal, naj
tudi oblegajo Nefijce na mejah
pri vzhodnem morju in naj zavzamejo
njihovo deœelo, kolikor
je bilo to v njihovi moçi glede
na moç njihove vojske.
14 In tako je bilo z Nefijci
v tistih nevarnih okoliøçinah
konec dvajset in øestega leta vladavine
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom.
15 A glej, zgodilo se je v dvajset

317 Alma 52:16–25
in sedmem letu vladavine sodnikov,
da je Teankum na ukaz
Moronija—ki je bil namestil
çete, da so øçitile juœne in zahodne
meje deœele, in je bil
zaçel svoj pohod proti deœeli
Izobilje, da bi pomagal Teankumu
s svojimi moœmi pri
ponovnem zavzetju mest, ki so
jih bili izgubili—
16 in zgodilo se je, da je bil
Teankum prejel ukaze, naj napade
mesto Mulek in ga ponovno
zavzame, çe bi bilo mogoçe.
17 In zgodilo se je, da se je
Teankum pripravil za napad
na mesto Mulek in z vojsko odkorakal
nad Lamance; a videl
je, da je bilo nemogoçe, da bi jih
premagal, ko so bili v utrdbah;
zato je opustil svoje namere in
se spet vrnil v mesto Izobilje,
kjer je poçakal na Moronijev
prihod, da bo njegova vojska
dobila okrepitev.
18 In zgodilo se je, da je Moroni
prispel s svojo vojsko v deœelo
Izobilje proti koncu dvajset in
sedmega leta vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom.
19 In v zaçetku dvajset in osmega
leta so imeli Moroni in
Teankum in mnogi od glavnih
poveljnikov bojni posvet—kaj
naj napravijo, da bodo Lamance
pripravili, da bodo priøli nadnje
v bitko; oziroma da bi jih
morda kako zavedli, da bi priøli
iz oporiøç, da bi si pridobili
prednost pred njimi in spet
zavzeli mesto Mulek.
20 In zgodilo se je, da so k
lamanski vojski, ki je varovala
mesto Mulek, k njihovemu voditelju,
ki mu je bilo ime Jakob,
poslali poslance in od njega
œeleli, naj pride ven s svojo
vojsko in naj se z njimi spoprime
na bojiøçu med obema mestoma.
A glej, Jakob, ki je bil Zoramec,
s svojo vojsko ni hotel priti ven,
da bi se z njimi spoprijel na
bojiøçu.
21 In zgodilo se je, da je Moroni,
ker ni imel upov, da bi jih
sreçal na odprtem, zato sklenil
naçrt, da bi Lamance zvabil iz
oporiøç.
22 Zato je ukazal, naj Teankum
vzame s seboj majhno øtevilo
moœ in odkoraka v bliœino obale;
in Moroni in njegova vojska
so ponoçi odkorakali v divjino
zahodno od mesta Mulek; in
tako so naslednjega dne, ko so
bili lamanski straœarji odkrili
Teankuma, tekli in to povedali
Jakobu, svojemu vodji.
23 In zgodilo se je, da so
lamanske çete odkorakale nad
Teankuma zavoljo njegovega
majhnega øtevila. In ko je Teankum
zagledal lamansko vojsko,
ki je prihajala nadnje, se je zaçel
umikati proti obali na sever.
24 In zgodilo se je, ko so
Lamanci videli, da je zaçel beœati,
so se opogumili in jih zaçeli
silovito zasledovati. In ko je bil
Teankum tako vodil stran Lamance,
kateri so jih zaman zasledovali,
glej, je Moroni ukazal,
naj del njegove vojske, ki je
bila z njim, odkoraka v mesto
in ga zavzame.
25 In to so tudi storili in pobili
so vse tiste, ki so bili ostali, da
bodo øçitili mesto, da, vse tiste,
ki niso hoteli predati bojnega
oroœja.

Alma 52:26–40 318
26 In tako je bil Moroni zavzel
mesto Mulek z delom svoje
vojske, medtem ko je s preostankom
odkorakal naproti
Lamancem, ko se bodo vraçali
z zasledovanja Teankuma.
27 In zgodilo se je, da so
Lamanci zasledovali Teankuma,
dokler niso priøli v bliœino
mesta Izobilje, in potem so se
spoprijeli z Lehijem in majhno
vojsko, ki je bila ostala za zaøçito
mesta Izobilje.
28 In sedaj, glej, ko je bil glavni
lamanski poveljnik zagledal
Lehija z vojsko prihajati nadnje,
so v veliki zmedi zbeœali, da bi
dosegli mesto Mulek, preden bi
jih Lehi prehitel; kajti zavoljo
pohoda so bili utrujeni in Lehijevi
moœje so bili spoçiti.
29 Sedaj Lamanci niso vedeli,
da jim je bil Moroni s svojo
vojsko za hrbtom; in vsega,
çesar so se bali, so bili Lehi in
njegovi moœje.
30 Lehi pa sedaj ni œelel, da bi
jih prehitel, dokler ne bi sreçali
Moronija in njegove vojske.
31 In zgodilo se je, preden so
se bili Lamanci umaknili daleç,
so jih Nefijci obkolili, z ene
strani so jih obkolili Moronijevi
moœje in z druge Lehijevi moœje,
ki so bili vsi spoçiti in polni
moçi; Lamanci pa so bili utrujeni
zavoljo dolgega pohoda.
32 In Moroni je ukazal svojim
moœem, naj planejo nanje,
dokler ne bodo predali bojnega
oroœja.
33 In zgodilo se je, da je Jakob,
ker je bil njihov vodja, ker je bil
tudi Zoramec in ker je imel
nepremagljivega duha, vodil
Lamance v bitko s silno jezo do
Moronija.
34 Ker je bil Moroni na pohodu,
zato je bil Jakob odloçen, da
jih bo pobil in se prebil do mesta
Mulek. A glej, Moroni in njegovi
moœje so bili moçnejøi; zato
Lamancem niso popustili.
35 In zgodilo se je, da so se
na obeh straneh borili s silnim
besom; in na obeh straneh jih
je bilo veliko pobitih; da, in
Moroni je bil ranjen in Jakob je
bil ubit.
36 In Lehi je nanje pritiskal
od zadaj s svojimi moçnimi
moœmi s takønim besom, da
so Lamanci v ozadju predali
svoje bojno oroœje; in preostali,
ker so bili zelo zmedeni, niso
vedeli, kod naj gredo oziroma
udarijo.
37 Sedaj, ko je Moroni videl
njihovo zmedo, jim je rekel:
Çe boste prinesli svoje bojno
oroœje in ga predali, glejte, bomo
opustili prelivanje krvi.
38 In zgodilo se je, ko so bili
Lamanci te besede sliøali, so
njihovi glavni poveljniki, vsi
tisti, ki niso bili pobiti, stopili
naprej in bojno oroœje vrgli
Moroniju pred noge in ukazali
tudi svojim moœem, naj storijo
enako.
39 A glej, bilo jih je veliko, ki
niso hoteli; in tiste, ki niso hoteli
predati meçev, so prijeli in jih
zvezali in jim odvzeli bojno
oroœje in primorani so bili korakati
s svojimi brati v deœelo
Izobilje.
40 In sedaj je øtevilo ujetnikov,
ki so jih zajeli, presegalo øtevilo
tistih, ki so bili pobiti, da,

319 Alma 53:1–8
presegalo je tiste, ki so bili pobiti
na obeh straneh.
53. POGLAVJE
Lamanske ujetnike uporabijo pri
utrjevanju mesta Izobilje.—Odpad
med Nefijci je vzrok za lamanske
zmage.—Helaman prevzame poveljstvo
nad dva tisoç mladimi
sinovi Amonovega ljudstva. Med
letoma 64 in 63 pr. Kr.
In zgodilo se je, da so lamanske
ujetnike straœili in jih primorali,
da so øli in pokopali svoje mrtve
in prav tako mrtve Nefijce, ki
so bili pobiti; in Moroni je nad
njimi postavil moœe, da so jih
straœili, ko so opravljali delo.
2InMoroni je øel z Lehijem v
mesto Mulek in prevzel poveljstvo
v mestu in ga predal
Lehiju. Sedaj, glej, ta Lehi je bil
moœ, ki je bil z Moronijem veçinoma
v vseh njegovih bitkah;
in bil je moœ kakor Moroni in
radostila sta se v varnosti drug
drugega; da, ljuba sta bila drug
drugemu in ljuba tudi vsemu
Nefijevemu ljudstvu.
3Inzgodilo se je, ko so Lamanci
konçali s pokopom svojih
mrtvih in prav tako mrtvih
Nefijcev, so jih peljali nazaj v
deœelo Izobilje; in Teankum je
po Moronijevih ukazih ukazal,
naj zaçnejo delati na izkopavanju
jarka okrog deœele oziroma
mesta Izobilje.
4Inukazal je, naj iz hlodov
zgradijo branik na notranji strani
jarka; in ob branik iz hlodov
so na zunanjo stran jarka nametali
zemljo; in tako so Lamance
pripravili k delu, dokler niso bili
mesta Izobilje naokrog obdali z
moçnimi stenami iz hlodov in
zemlje do silne viøine.
5Intomesto je od takrat dalje
postalo silno oporiøçe; in v
tem mestu so straœili lamanske
ujetnike; da, in sicer znotraj
obzidja, ki so jim ga ukazali
zgraditi z njihovimi lastnimi
rokami. Moroni je bil torej primoran
Lamancem naloœiti
delo, ker jih je bilo lahko straœiti,
ko so bili na delu; in œelel
je vse svoje sile, ko bo izvedel
napad na Lamance.
6Inzgodilo se je, da je bil tako
Moroni pridobil zmago nad
eno izmed najveçjih lamanskih
vojsk in je bil pridobil posest
nad mestom Mulek, ki je bilo
eno od najmoçnejøih lamanskih
utrdb v nefijski deœeli; in tako
je bil tudi zgradil oporiøçe, da
je zadrœal ujetnike.
7Inzgodilo se je, da se v tistem
letu ni veç poskuøal bojevati z
Lamanci, je pa svoje moœe uporabil
pri vojnih pripravah, da,
in pri gradnji utrdb, da so straœili
Lamance, da, in prav tako
pri reøevanju œena in otrok
pred lakoto in stiskami in pri
oskrbi hrane za vojsko.
8Insedaj se je zgodilo, da so
lamanske çete na zahodnem
morju na jugu v Moronijevi odsotnosti
na raçun nekega spletkarjenja
med Nefijci, ki je med
njimi povzroçil odpad, pridobile
nekaj ozemlja od Nefijcev,
da, v tolikor da so v tistem delu
deœele zavzeli øtevilna njihova
mesta.

Alma 53:9–22 320
9Intako so bili zavoljo kriviçnosti
med njimi samimi, da,
zavoljo odpadniøtva in spletkarjenja
med njimi samimi, postavljeni
v najnevarnejøe okoliøçine.
10 In sedaj, glej, nekoliko imam
povedati o Amonovem ljudstvu,
ki so bili na zaçetku Lamanci;
toda Amon in njegovi bratje oziroma
raje Boœja moç in beseda
sta jih bili spreobrnili h Gospodu;
in pripeljali so jih bili v
zarahemelsko deœelo in Nefijci
so jih vse od tedaj øçitili.
11 In zavoljo njihove prisege so
bili izvzeti od tega, da bi prijeli
za oroœje proti svojim bratom;
kajti prisegli so bili, da ne bodo
nikoli veç prelivali krvi; in glede
na njihovo obljubo bi bili pogubljeni;
da, dovolili bi, da bi sami
padli v roke svojim bratom, çe
bi ne bilo usmiljenja in silne
ljubezni, ki so jim jo izkazovali
Amon in njegovi bratje.
12 In zavoljo tega so jih pripeljali
v zarahemelsko deœelo; in
Nefijci so jih bili vselej øçitili.
13 A zgodilo se je, ko so videli
nevarnost in mnoge stiske in
teœave, ki so jih Nefijci prenaøali
zavoljo njih, jih je ganilo do
usmiljenja, in v bran domovine
so œeleli prijeti za oroœje.
14 A glej, ko so bili na tem,
da bodo prijeli za bojno oroœje,
je nad njimi prevladalo prigovarjanje
Helamana in njegovih
bratov, kajti bili so na tem, da
bodo prelomili obljubo, ki so jo
bili sklenili.
15 In Helaman se je zbal, çe bi
ne storili tako, da bi izgubili
duøo; zato so bili vsi tisti, ki so
bili stopili v to zavezo, primorani
gledati svoje brate, kako so
bredli skozi stiske v nevarnih
okoliøçinah tistega çasa.
16 A glej, zgodilo se je, da so
imeli veliko sinov, ki niso bili
sklenili zaveze, da ne bodo prijeli
za bojno oroœje, da bi se branili
pred sovraœniki; zato so se
v tistem çasu zbrali, kolikor jih
je bilo zmoœnih prijeti za oroœje,
in se imenovali Nefijci.
17 In sklenili so zavezo, da se
bodo borili za svobodo Nefijcev,
da, da bodo øçitili deœelo, celo
çe bi morali dati œivljenje; da,
zavezali so se celo, da se ne
bodo nikoli odrekli svobodi,
ampak se bodo borili v vsakem
primeru, da bodo Nefijce in sebe
øçitili pred suœenjstvom.
18 Sedaj, glej, dva tisoç je bilo
teh mladeniçev, ki so sklenili
zavezo in prijeli za bojno oroœje,
da bodo branili domovino.
19 In sedaj glej, kakor doslej
Nefijcem nikoli niso bili v oviro,
so jim prav tako v tem trenutku
postali v veliko podporo; kajti
prijeli so za bojno oroœje in
Helamana so hoteli za svojega
voditelja.
20 In vsi so bili mladeniçi in
bili so silno hrabrega poguma
in tudi moçi in delavnosti; a glej,
to ni bilo vse—bili so moœje, ki
so bili ob vsakem çasu zvesti v
vsem, kar jim je bilo zaupano.
21 Da, bili so moœje resnice in
presoje, kajti pouçevali so jih
bili spolnjevati zapovedi Boga
in pred njim hoditi pokonçno.
22 In sedaj se je zgodilo, da je
Helaman korakal na çelu svojih
dva tisoç mladih vojakov, da
bodo okrepili ljudstvo na mejah

321 Alma 53:23–54:11
deœele na jugu ob zahodnem
morju.
23 In tako se je konçalo dvajset
in osmo leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom.
54. POGLAVJE
Amoron in Moroni se pogajata glede
zamenjave ujetnikov.—Moroni
zahteva, da se Lamanci umaknejo
in prenehajo s svojimi morilskimi
napadi.—Amoron zahteva, naj
Nefijci odloœijo oroœje in postanejo
podloœni Lamancem. Okrog leta
63 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo v zaçetku
dvajset in devetega leta vladavine
sodnikov, da je Amoron
poslal Moroniju sporoçilo in
œelel menjati ujetnike.
2Inzgodilo se je, da je ob tej
zahtevi Moroni zaçutil silno radost,
kajti œiveœ, ki so ga delili
za hrano lamanskim ujetnikom,
je œelel za hrano za lastne ljudi;
in prav tako je œelel imeti svoje
ljudi, da bo okrepil svojo vojsko.
3 Sedaj, Lamanci so bili odpeljali
veliko œensk in med vsemi
Moronijevimi ujetniki oziroma
ujetniki, ki jih je bil zajel Moroni,
ni bilo niti ene œenske niti
otroka; zato je Moroni premiøljal
o zvijaçi, da bi od Lamancev
dobil çimveç nefijskih ujetnikov,
kolikor bi jih bilo mogoçe.
4 Zato je napisal pismo in ga
poslal po Amoronovem sluœabniku,
po istem, ki je bil pismo
prinesel Moroniju. To so sedaj
besede, ki jih je pisal Amoronu,
rekoç:
5 Glej, Amoron, nekoliko sem
ti napisal glede te vojne, ki si
jo vojskoval z mojim ljudstvom
oziroma katero je z njimi
vojskoval tvoj brat in katero
si po njegovi smrti øe odloçen
nadaljevati.
6 Glej, povedal bi ti nekoliko
glede praviçnosti Boga in meça
njegovega vsemogoçnega besa,
ki visi nad teboj, çe se ne boø
pokesal in umaknil svojih çet na
svoje ozemlje oziroma v deœelo
svoje posesti, ki je nefijska
deœela.
7 Da, te reçi bi ti povedal, çe bi
jim bil zmoœen prisluhniti; da,
povedal bi ti o tistem straønem
peklu, ki çaka, da sprejme
takøne morilce, kakor sta ti in
tvoj brat, çe se ne boø pokesal in
se odvrnil od svojih morilskih
namenov in se s svojimi çetami
vrnil v svojo deœelo.
8 Ker pa si to enkrat œe zavrnil
in si se boril z Gospodovim
ljudstvom, celo tako lahko priçakujem,
da boø storil ponovno.
9 In sedaj, glej, pripravljeni
smo vas sprejeti; da, in çe se ne
boste odvrnili od svojih namenov,
glej, si boste priklicali srd
tistega Boga, ki ste ga pri sebi
zavrgli, celo v svoje popolno
pogubljenje.
10 Ampak, kakor œivi Gospod,
bodo naøe çete priøle nad
vas, çe se ne boste umaknili in
kmalu vas bo obiskala smrt,
kajti obdrœali bomo svoja mesta
in svoje pokrajine; da, in obdrœali
bomo svojo vero in stvar
naøega Boga.
11 In glej, predpostavljati mi
da, da ti zaman govorim o tem;
oziroma predpostavljati mi da,

Alma 54:12–24 322
da si otrok pekla; zato bom
konçal svoje pismo in ti rekel,
da ujetnikov ne bom menjal
drugaçe kakor pod pogojem,
da boø predal moœa in njegovo
œeno in njegove otroke za enega
ujetnika; çe bo primer tak, da
boø to storil, bom menjal.
12 In glej, çe tega ne boø storil,
bom nadte priøel s svojimi çetami;
da, oboroœil bom celo svoje
œenske in otroke in bom priøel
nadte in sledil ti bom prav v
tvojo deœelo, ki je deœela naøega
prvega nasledstva; da, in kri za
kri bo, da, œivljenje za œivljenje;
in bojeval se bom s teboj, prav
dokler ne boø izbrisan z obliçja
Zemlje.
13 Glej, jezen sem in prav tako
moje ljudstvo; prizadevali ste
si, da bi nas pobili, in mi smo si
prizadevali samo, da bi se branili.
A glej, çe si boste prizadevali,
da nas bi øe naprej pobijali, da,
si bomo mi prizadevali pobijati
vas; da, in zahtevali bomo svojo
deœelo, deœelo naøega prvega
nasledstva.
14 Sedaj zakljuçujem svoje
pismo: Jaz sem Moroni; jaz sem
vodja nefijskega ljudstva.
15 Sedaj se je zgodilo, da je
bil Amoron, ko je bil to pismo
prejel, jezen; in napisal je drugo
pismo Moroniju in to so besede,
ki jih je napisal, rekoç:
16 Jaz sem Amoron, kralj
Lamancev; jaz sem brat od
Amalikija, ki si ga ti umoril.
Glej, na tebi bom maøçeval
njegovo smrt, da, in nadte bom
priøel s svojo vojsko, kajti tvojih
groœenj se ne bojim.
17 Kajti glej, tvoji oçetje so bili
kriviçni do svojih bratov, v
tolikor da so jih oropali pravice
do vladanja, ko jim je po vsej
pravici pripadala.
18 In sedaj, glej, çe boste odloœili
oroœje in postali podloœni,
da bodo nad vami upravljali
tisti, katerim vlada po pravici
pripada, potem bom ukazal, da
bodo moji ljudje odloœili oroœje
in ne bodo veç v vojni.
19 Glej, izdihnil si veliko groœenj
meni in mojemu ljudstvu; a
glej, tvojih groœenj se ne bojimo.
20 Vendar bom z zadovoljstvom
dovolil zamenjati
ujetnike po tvoji zahtevi, da
bom hrano prihranil za svoje
vojøçake; in vojevala bova vojno,
ki bo veçna, bodisi se bodo
Nefijci podvrgli naøi vladavini
bodisi bo v njihovo veçno
izumrtje.
21 In kar zadeva tistega Boga,
za katerega praviø, da smo ga
zavrnili, glej, takønega bitja ne
poznamo; niti ga ne ti; çe pa je
tako, da takøno bitje je, ne vemo
drugega, kakor da je ustvaril
tako nas kakor vas.
22 In çe bo tako, da je hudiç in
pekel, glej, mar ne bo tja poslal
tebe, da boø bival z mojim bratom,
ki si ga umoril, za katerega
si namignil, da je øel na takøen
kraj? A glej, ni pomembno.
23 Jaz sem Amoron in sem
potomec Zorama, ki so ga vaøi
oçetje prisilili in ga privedli iz
Jeruzalema.
24 In sedaj, glej, jaz sem neustraøen
Lamanec; glej, to vojno
smo vojevali, da bi maøçevali
njihove krivice in ohranili in
pridobili njihove pravice do

323 Alma 55:1–14
vlade; in zakljuçim svoje pismo
Moroniju.
55. POGLAVJE
Moroni noçe menjati ujetnikov.—
Lamanske straœarje zmamijo, da
se napijejo, in nefijski ujetniki so
osvobojeni.—Mesto Gid je zavzeto
brez prelivanja krvi. Med letoma
63 in 62 pr. Kr.
Sedaj se je zgodilo, ko je bil
Moroni to pismo prejel, je bil øe
bolj jezen, kajti vedel je, da
Amoron popolnoma ve za svojo
prevaro; da, vedel je, da je
Amoron vedel, da ta stvar ni
bila praviçna, katera ga je
primorala, da se je vojeval z
Nefijevim ljudstvom.
2Inrekel je: Glej, z Amoronom
ne bom menjal ujetnikov, çe se
ne bo odvrnil od svojih namer,
kakor sem navedel v svojem
pismu; kajti ne bom mu dovolil,
da bo imel øe veç moçi od te, ki
si jo je pridobil.
3 Glej, poznam kraj, kjer
Lamanci straœijo moje ljudi, ki
so jih zajeli; in ker Amoron ne
ugodi mojemu pismu, glej, mu
bom storil po svojih besedah,
da, prizadeval si bom za smrt
med njimi, dokler ne bodo toœili
po miru.
4Insedaj se je zgodilo, ko je bil
Moroni te besede izrekel, je ukazal,
naj med njegovimi moœmi
raziøçejo, da bi morda naøel moœa,
ki je bil med njimi lamanski
potomec.
5Inzgodilo se je, da so naøli
enega, ki mu je bilo ime Laman;
in bil je eden od sluœabnikov
kralja, katerega je Amalikija
umoril.
6 Sedaj je Moroni ukazal, naj
Laman in majhno øtevilo njegovih
moœ gre k straœarjem, ki so
straœili Nefijce.
7 Sedaj, Nefijce so straœili v
mestu Gid; zato je Moroni
zadolœil Lamana in ukazal, naj
gre z njim manjøe øtevilo moœ.
8Inkosejezveçerilo, je øel
Laman k straœarjem, ki so straœili
Nefijce, in glej, videli so ga
prihajati in so mu zaklicali; on pa
jim je rekel: Ne bojte se; glejte,
Lamanec sem. Glejte, pobegnili
smo Nefijcem in oni spijo; in
glejte, vzeli smo od njihovega
vina in ga prinesli s seboj.
9Kososedaj Lamanci te besede
sliøali, so ga sprejeli z radostjo;
in rekli so mu: Daj nam
od svojega vina, da bomo pili;
zadovoljni smo, da si tako s
seboj odnesel vino, kajti utrujeni
smo.
10 Laman pa jim je rekel: Prihranimo
si vino, dokler ne
bomo øli nad Nefijce v bitko. Te
besede pa so jih napravile samo
øe bolj œeljne, da bi vino pili;
11 kajti rekli so: Utrujeni smo,
zato nam dovoli vzeti od tvojega
vina in çez ças bomo vino prejeli
za obrok, kar nas bo okrepilo,
da bomo øli nad Nefijce.
12 In Laman jim je rekel: Lahko
storite po svojih œeljah.
13 In zgodilo se je, da so vino
pili brez zadrœka; in prijetno je
delo njihovemu okusu, zato so si
ga jemali øe bolj brez zadrœka;
in bilo je moçno, ker je bilo
pripravljeno kot moçno.
14 In zgodilo se je, da so pili in

Alma 55:15–29 324
bili veseli in çez ças so se vsi
opili.
15 In ko so sedaj Laman in
njegovi moœje videli, da so se
vsi opili in so trdno pospali,
so se vrnili k Moroniju in
mu povedali vse, kar se je bilo
zgodilo.
16 In to je bilo sedaj po Moronijevem
naçrtu. In Moroni je bil
pripravil moœe z bojnim oroœjem;
in øel je v mesto Gid, medtem
ko so Lamanci trdno spali
in so bili opiti, in ujetnikom
vrgel bojno oroœje, v tolikor da
so se vsi oboroœili;
17 da, celo œenam in vsem njihovim
otrokom, kolikor jih je
bilo zmoœnih uporabljati bojno
oroœje, ko je bil Moroni oboroœil
vse tiste ujetnike; in vse to so
izvedli v globoki tiøini.
18 Çe pa bi bili Lamance prebudili,
glej, so bili opiti in Nefijci
bi jih bili pobili.
19 A glej, to ni bila Moronijeva
œelja; ni se radostil v pobijanju
oziroma v prelivanju krvi, paç
pa se je radostil v tem, da je
svoje ljudstvo ohranjal pred
pogubo; in zato da bi nase ne
priklical nepraviçnosti, ni hotel
navaliti na Lamance in jih pobiti
v njihovi opitosti.
20 Bil pa je dosegel svoje œelje;
kajti oboroœil je tiste nefijske
ujetnike, ki so bili znotraj
mestnega obzidja, in jim dal
moç, da so zavzeli tiste predele,
ki so bili znotraj obzidja.
21 In potem je ukazal moœem,
ki so bili z njim, naj se za korak
odmaknejo od njih in obkolijo
lamanske çete.
22 Sedaj, glej, to je bilo storjeno
v noçnem çasu, torej ko so se
Lamanci zjutraj zbudili, so videli,
da so jih Nefijci obkolili
od zunaj in da so bili znotraj
njihovi ujetniki oboroœeni.
23 In tako so videli, da so bili
Nefijci imeli nad njimi premoç;
in v teh okoliøçinah so odkrili,
da ne bi bilo dobro, da bi se z
Nefijci borili; zato je njihov
glavni poveljnik zahteval bojno
oroœje in prinesli so ga in ga
vrgli Nefijcem pred noge in
rotili za milost.
24 Sedaj glej, to je bila Moronijeva
œelja. Zajel jih je kot vojne
ujetnike in zavzel mesto in
ukazal, naj osvobodijo vse ujetnike,
ki so bili Nefijci; in pridruœili
so se Moronijevi vojski
in so njegovo vojsko moçno
okrepili.
25 In zgodilo se je, da je ukazal
Lamancem, ki jih je bil zajel kot
ujetnike, naj zaçnejo delati pri
utrjevanju utrdb okrog mesta
Gid.
26 In zgodilo se je, ko je bil
utrdil mesto Gid po svojih
œeljah, je ukazal, naj ujetnike
odpeljejo v mesto Izobilje; in
tudi to mesto je straœil s silno
veliko moçjo.
27 In zgodilo se je, da so
navkljub vsem lamanskim spletkam
obdrœali in øçitili vse ujetnike,
ki so jih bili zajeli, in prav
tako ohranjali vse ozemlje in
prednost, ki so si jo bili ponovno
pridobili.
28 In zgodilo se je, da so Nefijci
spet zaçeli zmagovati in ponovno
zahtevati svoje pravice
in privilegije.
29 Velikokrat so jih Lamanci

325 Alma 55:30–56:8
ponoçi skuøali obkoliti, toda v
teh poizkusih so izgubili veliko
ujetnikov.
30 In velikokrat so skuøali
Nefijcem dati vino, da bi jih
pogubili s strupom oziroma s
pijanostjo.
31 A glej, Nefijci sedaj niso bili
poçasni, da bi se spomnili Gospoda,
svojega Boga, v tem svojem
çasu stisk. Niso jih mogli
ujeti v svoje pastí; da, niso pili
od njihovega vina, çe ga prej
niso dali kakemu lamanskemu
ujetniku.
32 In bili so tako previdni, da
bi jim ne dali kakega strupa;
kajti çe bi vino zastrupilo Lamanca,
bi prav tako zastrupilo
Nefijca; in tako so preverjali
vse njihove pijaçe.
33 In sedaj se je zgodilo, da se je
Moroniju zdelo potrebno napraviti
priprave za napad na mesto
Morianton; kajti glej, Lamanci
so bili s svojim delom utrjevali
mesto Morianton, dokler ni bilo
postalo silno oporiøçe.
34 In nenehno so v tisto mesto
poøiljali nove okrepitve in tudi
nove zaloge œiveœa.
35 In tako se je konçalo dvajset
in deveto leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom.
56. POGLAVJE
Helaman poølje Moroniju pismo
in poroça o stanju v vojni z
Lamanci.—Antipus in Helaman
zmagata nad Lamanci.—Helamanovih
dva tisoç mladih sinov se
bojuje s çudeœno moçjo in nihçe od
njih ni ubit. 1. verz: okrog leta 62
pr. Kr; 2. do 19. verz: okrog leta 66
pr. Kr; 20. do 57. verz: med letoma
65 in 64 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo v zaçetku
tridesetega leta vladavine
sodnikov drugega dne prvega
meseca, da je Moroni prejel od
Helamana pismo, ki je navajalo
zadeve ljudstva v tistem delu
deœele.
2Intosobesede, ki jih je zapisal,
rekoç: Moj dragi, ljubljeni
brat Moroni, tako v Gospodu
kakor v vojnih stiskah; glej, moj
ljubljeni brat, imam ti nekoliko
povedati o vojni v tem delu
deœele.
3 Glej, dva tisoç sinov tistih
moœ, ki jih je Amon pripeljal
iz nefijske deœele—veø torej,
da so potomci Lamana, ki je bil
starejøi sin oçeta Lehija;
4 torej mi ti ni potrebno govoriti
o njihovih obiçajih ali njihovi
neveri, kajti to poznaø—
5 zato mi zadoøça, da ti povem,
da jih je dva tisoç od teh moœ
prijelo za bojno oroœje in œeleli
so, naj bom njihov vodja; in øli
smo branit domovino.
6 In veø torej tudi o zavezi,
ki so jo sklenili njihovi oçetje,
da ne bodo prijeli za bojno
oroœje proti svojim bratom, da
bi prelivali kri.
7Vdvajset in øestem letu pa
so, ko so videli naøe teœave in
naøe stiske zavoljo njih, bili na
tem, da prelomijo zavezo, katero
so bili sklenili, in primejo za
bojno oroœje v naøo obrambo.
8 Ampak nisem jim dovolil,
da bi prelomili to zavezo, ki
so jo bili sklenili, predpostav-

Alma 56:9–22 326
ljajoç, da nas bo Bog okrepil, v
tolikor da ne bomo veç trpeli,
ker so drœali obljubo, ki so jo
bili sklenili.
9Aglej, tukaj je nekaj, zavoljo
çesar se lahko zelo radostimo.
Kajti glej, v dvajset in øestem
letu sem jaz, Helaman, korakal
na çelu teh dva tisoç mladeniçev
v mesto Judeja, da bi pomagali
Antipusu, ki si ga bil doloçil za
voditelja nad ljudstvom tistega
dela deœele.
10 In pridruœil sem svojih dva
tisoç sinov (kajti vredni so, da
jih imenujem sinovi) Antipusovi
vojski, v moçi katerih se je
Antipus silno radostil; kajti glej,
njegovo vojsko so Lamanci oslabili,
kajti njihove sile so bile
pobile ogromno øtevilo naøih
moœ, v çemer imamo razlog za
œalovanje.
11 Vendar se lahko potolaœimo
v tem smislu, da so umrli za
stvar svoje domovine in svojega
Boga, da, in so sreçni.
12 In Lamanci so zadrœali tudi
veliko ujetnikov, od katerih
so vsi glavni poveljniki, kajti
nobenega drugega niso pustili
œivega. In predpostavljamo, da
so sedaj v tem trenutku v nefijski
deœeli; tako je, çe jih niso
pobili.
13 In sedaj, to so mesta, katerih
so se polastili Lamanci s prelivanjem
krvi mnogih naøih hrabrih
moœ:
14 mantijska deœela oziroma
mesto Manti in mesto Zezrom
in mesto Kumeni in mesto
Antipara.
15 In to so mesta, ki so jih posedovali,
ko sem priøel pred mesto
Judeja; in naøel sem Antipusa in
njegove moœe, ki so z vso moçjo
garali pri utrjevanju mesta.
16 Da, in bili so na tleh tako
telesno kakor v duhu, kajti
podnevi so se bili hrabro borili
in ponoçi so garali, da so varovali
svoja mesta; in tako so bili
trpeli hude stiske vsake vrste.
17 In sedaj so bili odloçeni, da
bodo na tem mestu zmagali ali
umrli; zato prav lahko predpostavljaø,
da jim je ta majhna
sila, ki sem jo pripeljal s seboj,
da, ti moji sinovi, dala velike
upe in veliko radosti.
18 In sedaj se je zgodilo, ko
so Lamanci videli, da je bil
Antipus prejel veçjo moç v svojo
vojsko, so jih Amoronovi
ukazi primorali, naj ne gredo
nad mesto Judeja oziroma nad
nas v bitko.
19 In tako smo bili priljubljeni
pri Gospodu; kajti çe bi bili priøli
nad nas v tej naøi slabosti, bi
morda pokonçali naøo majhno
vojsko; tako pa smo bili obvarovani.
20 Amoron jim je ukazal, naj
obdrœijo tista mesta, katera so
bili zavzeli. In tako se je konçalo
dvajset in øesto leto. In v zaçetku
dvajset in sedmega leta smo
mesta in sebe pripravili na
obrambo.
21 Sedaj smo œeleli, da bi Lamanci
priøli nad nas; kajti nismo
si œeleli, da bi mi izvêdli napad
nanje v njihovih oporiøçih.
22 In zgodilo se je, da smo
zunaj naokrog imeli oglednike,
da so opazovali gibanje Lamancev,
da bi ne ponoçi ne podnevi
ne øli mimo nas, da bi ne napadli

327 Alma 56:23–38
naøih drugih mest, ki so bila na
severu.
23 Kajti vedeli smo, da v tistih
mestih niso bili dovolj moçni,
da bi se spoprijeli z njimi; zato
smo œeleli, çe bi øli mimo nas,
da bi nanje planili od zadaj in
jih tako od zadaj zaposlili v
istem trenutku, ko bi se z njimi
spoprijeli od spredaj. Predpostavljali
smo, da bi jih lahko
prevladali; a glej, v tej naøi œelji
smo bili razoçarani.
24 Niso si drznili iti mimo nas
z vso svojo vojsko niti si niso
drznili z delom, çe bi ne bili
zadosti moçni in bi padli.
25 Niti si niso drznili odkorakati
proti mestu Zarahemla; niti
si niso upali iti preko pri izviru
Sidona na drugo stran v mesto
Nefíha.
26 In tako so se s svojimi silami
odloçili obdrœati tista mesta,
katera so bili zavzeli.
27 In sedaj se je zgodilo v drugem
mesecu tega leta, da so od
oçetov tistih mojih dva tisoç
sinov prinesli veliko œiveœa.
28 In prav tako so nam iz
zarahemelske deœele poslali dva
tisoç moœ. In tako smo bili pripravljeni
z deset tisoç moœmi
in œiveœem zanje in tudi za njihove
œene in njihove otroke.
29 In Lamanci, ko so tako videli,
kako so se naøe sile dnevno
poveçevale in da je prihajal
œiveœ za naøo hrano, so se zbali
in so zaçeli izvajati bliskovite
napade, çe bi bilo tako mogoçe
napraviti konec temu, da bi mi
prejemali œiveœ in moç.
30 Ko smo sedaj videli, da so
glede tega Lamanci postajali
nemirni, smo jih œeleli ukaniti;
zato je Antipus ukazal, naj s
svojimi sinki odkorakam naprej
v sosednje mesto, kakor da nosimo
œiveœ sosednjemu mestu.
31 In odkorakali naj bi v bliœino
mesta Antipara, kakor da bomo
øli v naslednje mesto v mejah
pri morski obali.
32 In zgodilo se je, da smo
odkorakali, kakor da bi bili z
œiveœem, da bi øli v tisto mesto.
33 In zgodilo se je, da je
Antipus z delom svoje vojske
odkorakal naprej, puøçajoç preostale,
da so branili mesto. Ni
pa odkorakal, dokler nisem bil
jaz odøel s svojo majhno vojsko
in nisem bil priøel v bliœino
mesta Antipara.
34 In sedaj, v mestu Antipara
je bila nastanjena najmoçnejøa
lamanska vojska; da, najøtevilnejøa.
35 In zgodilo se je, ko so jih
bili njihovi ogledniki obvestili,
so priøli s svojo vojsko in korakali
nad nas.
36 In zgodilo se je, da smo
pred njimi zbeœali na sever. In
tako smo odpeljali najmoçnejøo
lamansko vojsko;
37 da, in sicer v precejønjo
daljavo, v tolikor da se niso, ko
so zagledali Antipusovo vojsko,
ki jih je zasledovala s svojo
moçjo, obrnili ne na desno ne
na levo, ampak so pohod nadaljevali
v ravni smeri za nami; in
kot predpostavljamo, je bila
njihova namera, da nas bodo
pobili, preden jih bo Antipus
dohitel, in to zato da bi jih naøi
ljudje ne mogli obkoliti.
38 In sedaj je Antipus, videç

Alma 56:39–52 328
naøo nevarnost, pospeøil pohod
svoje vojske. A glej, bila je noç;
zato nas niso dohiteli, niti ni
Antipus dohitel njih; zato smo
se çez noç utaborili.
39 In zgodilo se je, da so nas
pred jutranjim svitom, glej,
Lamanci zasledovali. Sedaj nismo
bili zadosti moçni, da bi se
bojevali z njimi; da, jaz ne bi
dovolil, da bi jim moji sinki
padli v roke; zato smo pohod
nadaljevali in korakali v divjino.
40 Sedaj se niso drznili obrniti
ne na desno ne na levo, da bi ne
bili obkoljeni; niti se nisem sam
obrnil ne na desno ne na levo,
da bi me ne nadvladali in se jim
ne bi mogli zoperstaviti, paç pa
bi bili pobiti in bi oni pobegnili;
in tako smo v divjino beœali ves
tisti dan, prav dokler se ni
stemnilo.
41 In zgodilo se je, da smo spet,
ko je priøla jutranja svetloba,
videli Lamance tik za seboj in
pred njimi smo pobegnili.
42 A zgodilo se je, da nas niso
dolgo zasledovali, preden so se
ustavili; in bilo je tretjega dne
zjutraj v sedmem mesecu.
43 In sedaj, ali jih je dohitel
Antipus, nismo vedeli, toda
svojim moœem sem rekel: Glejte,
ne vemo drugega, toda ustavili
so se z namenom, da bi mi priøli
nadnje, da bi nas ujeli v past;
44 kaj pravite torej, sinovi moji,
ali boste øli nadnje v bitko?
45 In sedaj ti povem, moj ljubljeni
brat Moroni, da nisem bil
nikoli videl tako velikega poguma,
ne, med vsemi Nefijci ne.
46 Kajti kakor sem jih bil jaz
vselej klical za svoje sinove (kajti
vsi so bili zelo mladi), prav tako
so oni meni rekli: Oçe, glej, naø
Bog je z nami in ne bo dovolil,
da bi padli; torej nas pusti iti;
ne bi pobijali svojih bratov, çe
bi nas pustili pri miru; zato nas
pusti iti, sicer bodo premagali
Antipusovo vojsko.
47 Sedaj, nikoli se niso bili borili,
vendar se niso bali smrti; in
bolj so mislili na svobodo svojih
oçetov kakor na svoje œivljenje;
da, matere so jih bile uçile, da
jih bo Bog, çe ne bodo dvomili,
reøil.
48 In ponovili so mi besede
svojih mater, rekoç: Ne dvomimo,
da so naøe matere to vedele.
49 In zgodilo se je, da sem se
vrnil s svojimi dva tisoçimi nad
te Lamance, ki so nas bili zasledovali.
In sedaj, glej, Antipusova
vojska jih je bila dohitela in
zaçela se je bila straøna bitka.
50 Ker je bila Antipusova
vojska utrujena zavoljo dolgega
pohoda v tako kratkem
çasovnem razmiku, so bili na
tem, da bodo padli Lamancem
v roke; in çe bi se ne bil vrnil s
svojimi dva tisoçimi, bi dosegli
svoj namen.
51 Kajti Antipus je bil padel pod
meçem in mnogi od njegovih
voditeljev zavoljo utrujenosti,
katero je povzroçila hitrost njihovega
pohoda—zato so se
Antipusovi moœje, zmedeni,
ker so njihovi voditelji padli,
pred Lamanci zaçeli umikati.
52 In zgodilo se je, da je Lamancem
dalo pogum in zaçeli
so jih zasledovati; in tako so jih
Lamanci zasledovali z veliko
vnemo, ko jim je od zadaj priøel

329 Alma 56:53–57:6
Helaman s svojimi dva tisoçimi
in jih zaçel silno pobijati, v tolikor
da se je vsa lamanska
vojska zaustavila in se obrnila
nad Helamana.
53 Ko so sedaj Antipusovi ljudje
videli, da so se bili Lamanci
obrnili okrog, so zbrali svoje
moœe in spet priøli Lamancem
za hrbet.
54 In sedaj se je zgodilo, da
smo mi, Nefijevo ljudstvo, Antipusovi
ljudje in jaz z mojimi
dva tisoçimi, Lamance obkolili
in jih pobijali; da, v tolikor da
so bili primorani predati bojno
oroœje in tudi sebe za vojne
ujetnike.
55 In sedaj se je zgodilo, potem
ko so se nam bili predali, glej,
sem preøtel tiste mladeniçe, ki
so se bili borili z menoj, bojeç
se, da jih je bilo veliko izmed
njih pobitih.
56 A glej, na mojo veliko radost
ni bila na zemljo padla niti ena
duøa; da, in borili so se bili
kakor z Boœjo moçjo; da, nikoli
ni bilo sliøati za moœe, ki bi se
borili s takøno çudeœno moçjo;
in s takøno mogoçno moçjo so
planili nad Lamance, da so jih
prestraøili; in zato so se Lamanci
predali za vojne ujetnike.
57 In ker nismo bili imeli mesta
za ujetnike, da bi jih straœili, da
bi lamanskih çet ne pustili v
njihovo bliœino, zato smo jih
poslali v zarahemelsko deœelo,
in del tistih moœ, ki niso bili
pobiti, od Antipusa, z njimi; in
preostale sem vzel s seboj in jih
pridruœil mojim mladim Amoncem
in pohod nadaljeval nazaj
v mesto Judeja.
57. POGLAVJE
Helaman ponovno poroça o zajetju
Antipara in o predaji in kasneje o
Kumenijevi obrambi.—Njegovi
Amonovi mladeniçi se hrabro borijo;
vsi so ranjeni, nobeden pa ni
ubit.—Gid poroça o poboju in pobegu
lamanskih ujetnikov. Okrog
leta 63 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da sem
od kralja Amorona prejel pismo,
ki je navajalo, da nam bo, çe mu
bom predal tiste vojne ujetnike,
ki smo jih bili zajeli, predal
mesto Antipara.
2 Jaz pa sem kralju poslal
pismo, da smo bili prepriçani,
da so bile naøe sile zadostne, da
bodo mesto Antipara zavzele s
silo; in çe bi izroçili ujetnike za
tisto mesto, bi se morali imeti
za nespametne in da bi ujetnike
izroçili samo v zameno.
3InAmoron je zavrnil moje
pismo, kajti ujetnikov ni hotel
zamenjati; zato smo se zaçeli
pripravljati, da bomo øli nad
mesto Antipara.
4Aljudje v Antiparu so zapustili
mesto in pobegnili v druga
mesta, ki so jih bili posedovali,
da so jih utrdili; in tako je mesto
Antipara padlo v naøe roke.
5Intako se je konçalo dvajset in
osmo leto vladavine sodnikov.
6Inzgodilo se je, da smo v
zaçetku dvajset in devetega leta
prejeli oskrbo œiveœa in tudi
dodatek k naøi vojski iz zarahemelske
deœele in iz okoliøke
deœele v øtevilu øest tisoç
moœ poleg øestdesetih amonskih
sinov, ki so se bili pridruœili

Alma 57:7–19 330
svojim bratom, moji skupinici
dva tisoçih. In sedaj glej, bili
smo moçni, da, prinesli so nam
bili tudi veliko œiveœa.
7Inzgodilo se je, da je bila
naøa œelja, da bi vojevali bitko
z vojsko, ki je bila nameøçena,
da bi varovala mesto Kumeni.
8Insedaj, glej, pokazal ti bom,
da smo kmalu dosegli svojo
œeljo; da, z naøo moçno silo oziroma
z delom naøe moçne sile
smo ponoçi obkolili mesto
Kumeni, malo preden naj bi oni
dobili oskrbo œiveœa.
9Inzgodilo se je, da smo veliko
noçi taborili okrog mesta; toda
spali smo na svojih meçih in
straœili, da bi Lamanci ne mogli
ponoçi priti nad nas in nas pobiti,
kar so velikokrat poizkuøali;
toda vsakokrat ko so to poizkusili,
je bila prelita njihova kri.
10 Sçasoma je njihov œiveœ
prispel in bili so na tem, da bodo
øli v mesto ponoçi. In mi smo
bili, namesto da bi bili Lamanci,
Nefijci; zato smo zajeli njih in
njihov œiveœ.
11 In navkljub temu, da so bili
Lamanci tako odrezani od svojega
œiveœa, so bili øe vedno odloçeni
braniti mesto; zato je bilo
bolje, da smo tisti œiveœ vzeli in
ga poslali v Judejo in naøe ujetnike
v zarahemelsko deœelo.
12 In zgodilo se je, da ni bilo
minilo veliko dni, ko so Lamanci
zaçeli izgubljati upanje glede
pomoçi; torej so mesto predali
v naøe roke in tako smo dosegli
svoj naçrt, da smo pridobili
mesto Kumeni.
13 A zgodilo se je, da so bili
naøi ujetniki tako øtevilni, da
smo navkljub svojemu velikemu
øtevilu bili primorani uporabiti
vso svojo silo, da smo jih imeli
ali pa jih usmrtili.
14 Kajti glej, v velikem øtevilu
so pobegnili in so se borili s kamenjem
in z gorjaçami oziroma
s çimer koli, kar jim je priølo pod
roke, v tolikor da smo jih skoraj
dva tisoç pobili, potem ko so se
bili œe predali za vojne ujetnike.
15 Zato je za nas postalo bolje,
da smo napravili konec njihovemu
œivljenju oziroma jih straœili
z meçem v roki tam v zarahemelski
deœeli; in prav tako je
bilo naøega œiveœa komaj zadosti
za naøe lastne ljudi, ne glede na
to kar smo bili vzeli Lamancem.
16 In sedaj, v teh teœavnih
okoliøçinah je zadeva postala
zelo resna kar zadeva odloçitve
glede vojnih ujetnikov; vendar
smo se odloçili, da jih poøljemo
v zarahemelsko deœelo; zato
smo izbrali nekaj naøih moœ in
jim dali zadolœitev nad ujetniki,
da so øli v zarahemelsko deœelo.
17 A zgodilo se je, da so se
naslednjega dne vrnili. In sedaj
glej, od njih nismo poizvedovali
o ujetnikih; kajti glej, Lamanci
so bili pred nami in vrnili so se
pravoçasno, da so nas reøili
pred tem, da bi padli v njihove
roke. Kajti glej, Amoron jim je
bil za okrepitev poslal novo
oskrbo œiveœa in tudi øtevilno
vojsko moœ.
18 In zgodilo se je, da so tisti
moœje, ki smo jih poslali z ujetniki,
prispeli pravoçasno, da so
jih zadrœali, ko so bili na tem,
da nas premagajo.
19 A glej, moja skupinica dva

331 Alma 57:20–33
tisoç in øestdesetih se je borila
nadvse drzno; da, bili so trdni
pred Lamanci in so zadajali
smrt vsem tistim, ki so se jim
zoperstavili.
20 In ko je bil preostanek naøe
vojske na tem, da Lamancem
popusti, glej, je bilo tistih dva
tisoç in øestdeset trdnih in
neustraønih.
21 Da, in bili so posluøni in so
z natançnostjo spolnjevali vsako
zapovedano besedo; da, zgodilo
se jim je prav po njihovi veri; in
spomnil sem se besed, ki so mi
jih rekli, katere so jih bile uçile
njihove matere.
22 In sedaj glej, ti moji sinovi
in tisti moœje, ki so bili izbrani,
da bodo prepeljali ujetnike, so
tisti, katerim dolgujemo to veliko
zmago; kajti ti so bili tisti, ki so
premagali Lamance; zato so bili
pregnani nazaj v mesto Manti.
23 In obdrœali smo mesto
Kumeni in vsi nismo bili pobiti
z meçem; vendar smo bili utrpeli
veliko izgubo.
24 In zgodilo se je, potem ko
so bili Lamanci pobegnili, sem
takoj ukazal, naj moje moœe, ki
so bili ranjeni, odnesejo izmed
mrtvih in ukazal sem, naj jim
oskrbijo rane.
25 In zgodilo se je, da jih je bilo
dvesto izmed mojih dva tisoç
in øestdesetih, ki so omedleli
zavoljo izgube krvi; vendar po
Boœji dobroti in na naøo veliko
osuplost in prav tako v radost
naøe celotne vojske ni bilo niti
ene duøe, ki bi bila ubita; da, in
med njimi ni bilo niti ene duøe,
ki bi ne zadobila veliko ran.
26 In sedaj, naøa celotna vojska
je osupnila nad njihovo ohranitvijo,
da, da jim je bilo prihranjeno,
medtem ko je bilo tisoç
naøih bratov, ki so bili pobiti. In
to praviçno pripisujemo çudeœni
Boœji moçi zavoljo njihove silne
vere v to, v kar so bili pouçeni
verjeti—da praviçni Bog je in
da bo vsakogar, ki ne dvomi,
ohranil s svojo çudeœno moçjo.
27 Sedaj, to je bila vera tistih, o
katerih sem govoril; mladi so
in njihovo miøljenje je trdno in
svoje zaupanje nenehno polagajo
v Boga.
28 In sedaj se je zgodilo, ko
smo bili tako poskrbeli za svoje
ranjence in smo bili pokopali
svoje mrtve in prav tako mrtve
Lamance, ki jih je bilo veliko,
glej, smo Gida povpraøali o
ujetnikih, katere so bili vodili v
zarahemelsko deœelo.
29 Sedaj, Gid je bil glavni poveljnik
skupine, ki je bila doloçena,
naj jih zastraœene vodi v
deœelo.
30 In sedaj, to so besede, ki mi
jih je rekel Gid: Glej, z naøimi
ujetniki smo zaçeli hoditi proti
zarahemelski deœeli. In zgodilo
se je, da smo sreçali oglednike
naøe vojske, ki so jih poslali, da
bi opazovali lamanski tabor.
31 In zaklicali so nam, rekoç:
Glejte, lamanska vojska koraka
proti mestu Kumeni; in glej,
planili bodo nanje, da, in pobili
naøe ljudi.
32 In zgodilo se je, da so naøi
ujetniki sliøali njihovo kriçanje,
kar je bilo vzrok, da so dobili
pogum; in v uporu so se dvignili
proti nam.
33 In zgodilo se je, da smo

Alma 57:34–58:8 332
zavoljo njihovega upora napravili,
da so øli naøi meçi nadnje.
In zgodilo se je, da so v skupini
tekli proti naøim meçem, v çemer
jih je bilo veçje øtevilo pobitih;
in preostali so se odvezali
in zbeœali pred nami.
34 In glej, ko so bili beœali in
jih mi nismo mogli dohiteti,
smo s hitrostjo zaçeli korakati
proti mestu Kumeni; in glej,
priøli smo pravoçasno, da smo
lahko pomagali naøim bratom
obdrœati mesto.
35 In glej, spet smo reøeni iz
rok naøih sovraœnikov. In blagoslovljeno
bodi ime naøega
Boga; kajti glej, on je tisti, ki nas
je reøil; da, ki je napravil to
veliko reç za nas.
36 Sedaj se je zgodilo, ko sem
bil jaz, Helaman, te besede sliøal,
me je navdala silna radost zavoljo
Boœje dobrote, da nas je ohranil,
da nismo bili vsi pogubljeni;
da, in zaupam, da so duøe moœ,
ki so bili pobiti, stopile v Boœji
poçitek.
58. POGLAVJE
Helaman, Gid in Teomner z zvijaço
zavzamejo mesto Manti.—Lamanci
se umaknejo.—Sinovi Amonovega
ljudstva so obvarovani, ko neomajno
branijo svojo svobodo in vero.
Med leti 63 in 62 pr. Kr.
In glej, sedaj se je zgodilo, da je
bil naø naslednji cilj zasesti
mesto Manti; a glej, ni je bilo
poti, da bi jih izpeljali iz mesta
s svojimi majhnimi skupinami:
kajti glej, zapomnili so si, kar
smo bili doslej napravili; zato
jih nismo mogli zvabiti iz njihovih
oporiøç.
2Inbili so toliko øtevilnejøi, kot
je bila naøa vojska, da si nismo
drznili iti v napad na njihova
oporiøça.
3 Da, in postalo je potrebno,
da smo uporabili svoje moœe,
da so varovali tiste dele deœele,
v katerih smo bili ponovno pridobili
svojo posest; zato je postalo
potrebno, da smo çakali,
da bi prejeli veç moçi iz zarahemelske
deœele in tudi novo
oskrbo œiveœa.
4Inzgodilo se je, da sem tako
poslal odposlance k upravitelju
naøe deœele, da bi ga seznanil z
zadevami naøih ljudi. In zgodilo
se je, da smo çakali, da bomo
iz zarahemelske deœele prejeli
œiveœ in okrepitev.
5Aglej, le malo nam je koristilo;
kajti tudi Lamanci so iz
dneva v dan prejemali veliko
okrepitev in tudi veliko œiveœa;
in takøne so bile naøe okoliøçine
v tem çasovnem obdobju.
6InLamanci so nas od çasa
do çasa napadali, ker so nas z
zvijaço hoteli pokonçati; vendar
nismo mogli v bitko nadnje
zavoljo njihovih zatoçiøç in njihovih
oporiøç.
7Inzgodilo se je, da smo v
teh teœkih okoliøçinah çakali za
razmik mnogih mesecev, prav
dokler nismo bili na tem, da
bomo zavoljo pomanjkanja hrane
pogubljeni.
8Azgodilo se je, da smo prejeli
hrano, katero nam je straœila
vojska dva tisoç moœ, ki smo
jo dobili v pomoç; in to je vsa
pomoç, ki smo jo prejeli, da

333 Alma 58:9–19
smo branili sebe in svojo domovino
pred padcem v roke
naøih sovraœnikov, da, da smo
se borili s sovraœnikom, ki ga je
bilo brez øtevila.
9Insedaj razloga za te naøe
zadrege oziroma razloga, zavoljo
katerega nam niso poslali
veçje okrepitve, nismo poznali;
zato nas je œalostilo in nam
prav tako dajalo strah, da bi
kakor koli Boœje sodbe ne priøle
nad deœelo, da bi mi padli in
bili popolnoma pogubljeni.
10 Zato smo v molitvi Gospodu
izlili duøo, da bi nas okrepil in
nas reøil iz rok naøih sovraœnikov,
da, in nam prav tako dal
moç, da bi ohranili naøa mesta
in naøe pokrajine in naøo posest,
da bi podprli svoje ljudstvo.
11 Da, in zgodilo se je, da nas
je Gospod, naø Bog, obiskal z
zagotovilom, da nas bo reøil;
da, v tolikor da nam je v duøi
dal obçutiti mir in nam naklonil
veliko vero in nam velel, naj
upamo na odreøitev v njem.
12 In dobili smo pogum zavoljo
naøih majhnih sil, ki smo jih
bili prejeli in smo bili trdno
odloçeni, da bomo premagali
sovraœnika in obdrœali svoje
pokrajine in svojo posest in
svoje œene in svoje otroke in
stvar svoje svobode.
13 In tako smo øli z vso svojo
silo nad Lamance, ki so bili v
mestu Manti; in postavili smo
øotore pri meji z divjino, ki je
bila v bliœini mesta.
14 In zgodilo se je, da so naslednji
dan, ko so Lamanci videli,
da smo bili na mejah z divjino,
ki je bila v bliœini mesta, da so
poslali oglednike okrog nas, da
bi odkrili øtevilo in moç naøe
vojske.
15 In zgodilo se je, ko so videli,
da nismo bili moçni po øtevilu,
in ker so se bali, da jih bomo
odrezali od njihove zaøçite, çe
ne bodo priøli nad nas v bitko
in nas pobili, in ker so prav
tako predpostavljali, da bi nas
zlahka pobili s svojo øtevilno
vojsko, zato so zaçeli s pripravami,
da bodo priøli nad nas
v bitko.
16 In ko smo videli, da so zaçeli
s pripravami, da bodo priøli nad
nas, glej, sem Gidu ukazal, naj
se z manjøim øtevilom moœ
poskrije v divjino in naj se v
divjino poskrijejo tudi Teomner
in manjøe øtevilo moœ.
17 Sedaj, Gid in njegovi moœje
so bili na desni in drugi na levi;
in ko so se bili tako poskrili, glej,
sem jaz ostal s preostalo svojo
vojsko na istem kraju, kjer smo
bili sprva postavili øotore za
takrat, ko bodo Lamanci priøli
v boj.
18 In zgodilo se je, da so
Lamanci priøli nad nas s svojo
øtevilno vojsko. In ko so bili
priøli in so bili na tem, da bodo
navalili na nas z meçi, sem ukazal
svojim moœem, tistim, ki so
bili z menoj, naj se umaknejo
v divjino.
19 In zgodilo se je, da so nam
Lamanci sledili z veliko hitrostjo,
kajti silno so œeleli, da bi
nas dohiteli, da bi nas pobili;
zato so nam sledili v divjino; in
mimo med Gidom in Teomnerjem
smo øli tako, da jih Lamanci
niso odkrili.

Alma 58:20–35 334
20 In zgodilo se je, ko so bili
Lamanci øli mimo oziroma ko
je bila øla vojska mimo, sta se
Gid in Teomner dvignila iz
skrivaliøç in odrezala lamanske
oglednike, da bi se ne vrnili
v mesto.
21 In zgodilo se je, ko so jih
bili odrezali, so stekli v mesto
in navalili na straœarje, ki so
ostali, da bodo straœili mesto, v
tolikor da so jih pobili in mesto
zavzeli.
22 To je bilo sedaj storjeno, ker
so Lamanci dovolili vsej vojski,
razen nekaj straœarjem, da je
øla v divjino.
23 In zgodilo se je, da sta Gid
in Teomner s tem zasedla njihova
oporiøça. In zgodilo se je,
da smo mi nadaljevali v naøi
smeri, potem ko smo v divjini
dolgo potovali proti zarahemelski
deœeli.
24 In ko so Lamanci videli, da
so korakali proti zarahemelski
deœeli, so se silno zbali, da smo
bili napravili naçrt, ki jih bo
vodil v pogubo; zato so se spet
zaçeli umikati v divjino, da, in
sicer nazaj po isti poti, po kateri
so bili priøli.
25 In glej, bila je noç in postavili
so øotore, kajti glavni
poveljnik Lamancev je bil predpostavljal,
da so bili Nefijci
zavoljo pohoda utrujeni; in ker
so predpostavljali, da so bili odpeljali
vso svojo vojsko, zato jih
ni skrbelo glede mesta Manti.
26 Sedaj se je zgodilo, ko je
bila noç, sem svojim moœem
ukazal, naj ne spijo, paç pa naj
korakajo naprej po drugi poti
proti mantijski deœeli.
27 In zavoljo tega naøega pohoda
v noçnem çasu, glej, smo bili
naslednjega dne pred Lamanci,
v tolikor da smo v mesto Manti
prispeli pred njimi.
28 In tako se je zgodilo, da smo
stoukano zavzeli mesto Manti
brez prelivanja krvi.
29 In zgodilo se je, ko so lamanske
çete prispele v bliœino
mesta in videle, da smo se bili
pripravljeni spoprijeti z njimi,
so bili silno osupli in navdal jih
je velik strah, v tolikor da so
pobegnili v divjino.
30 Da, in zgodilo se je, da so
lamanske çete pobegnile iz vseh
delov te deœele. A glej, s seboj
so iz deœele odpeljali veliko
œensk in otrok.
31 In tista mesta, ki so jih bili
Lamanci zavzeli, vsa ta so v
tem çasovnem obdobju v naøi
lasti; in naøi oçetje in naøe
œenske in naøi otroci se vraçajo
na svoje domove, vsi razen tistih,
ki so bili zajeti kot ujetniki
in so jih Lamanci odpeljali.
32 A glej, naøe çete so majhne,
da bi lahko obdrœale tako øtevilna
mesta in veliko posest.
33 A glej, zaupamo v naøega
Boga, ki nam je dal zmago nad
tistimi deœelami, v tolikor da
smo pridobili tista mesta in
tiste pokrajine, ki so bila naøa
last.
34 Sedaj, ne poznamo razloga,
zavoljo katerega nam vlada ne
zagotovi veçje okrepitve, niti
tisti moœje, ki so priøli k nam, ne
vedo, zakaj nismo prejeli veçje
okrepitve.
35 Glej, ne vemo, toda lahko
da si neuspeøen in si odpeljal

335 Alma 58:36–59:6
sile v tisti del deœele; çe je tako,
ne œelimo godrnjati.
36 In çe temu ni tako, glej, se
bojimo, da je v vladi nek razkol,
da nam ne poøljejo veç moœ
na pomoç; kajti vemo, da so
øtevilnejøi kot tile, ki so nam jih
poslali.
37 A glej, ni pomembno—
zaupamo, da nas bo Bog reøil
navkljub øibkosti naøih çet,
da, in nas reøil iz rok naøih sovraœnikov.
38 Glej, konçuje se dvajset in
deveto leto in mi posedujemo
svojo deœelo; in Lamanci so pobegnili
v nefijsko deœelo.
39 In tisti sinovi Amonovega
ljudstva, o katerih sem govoril,
so z menoj v mestu Manti; in
Gospod jih je podpiral, da, in
jih ohranjal, da niso padli pod
meçem, v tolikor da ni bila ubita
niti ena duøa.
40 In glej, zadobili so veliko
ran; vendarle so stanovitni v
tisti svobodi, s katero jih je Bog
osvobodil; in iz dneva v dan
strogo pomnijo Gospoda, svojega
Boga; da, nenehno spolnjujejo
zakone in sodbe in zapovedi;
in moçna je njihova vera v prerokbe
o tem, kar bo priølo.
41 In sedaj, moj ljubljeni brat
Moroni, naj te Gospod, naø Bog,
ki nas je odkupil in nas osvobodil,
nenehno ohranja v svoji
navzoçnosti; da, in naj mu bo to
ljudstvo pri srcu, prav da boø
uspeøno pridobival posest vsega
tistega, kar so nam Lamanci
vzeli, kar je bilo za naøe vzdrœevanje.
In sedaj, glej, zakljuçim
svoje pismo. Jaz sem Helaman,
Almov sin.
59. POGLAVJE
Moroni prosi Pahorana, naj okrepi
Helamanove sile.—Lamanci zavzamejo
mesto Nefíha.—Moroni je jezen
na vlado. Okrog leta 62 pr. Kr.
Sedaj se je zgodilo v tridesetem
letu vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom, potem
ko je bil Moroni prejel in
prebral Helamanovo pismo,
se je silno radostil zavoljo uspeha,
da, silnega uspeha, ki ga
je bil imel Helaman, ko je pridobil
tiste deœele, ki so jih bili
izgubili.
2 Da, in oznanil je vsemu svojemu
ljudstvu v vseh okoliøkih
deœelah tistega predela, kjer je
bil, da bi se tudi oni radostili.
3Inzgodilo se je, da je takoj
poslal pismo Pahoranu in od
njega œelel, naj da zbrati moœe,
da bodo okrepili Helamana
oziroma Helamanove çete, v
tolikor da bo lahko zlahka obdrœal
tiste dele deœele, ki so jih
tako çudeœno uspeøno ponovno
pridobili.
4 In zgodilo se je, ko je bil
Moroni to pismo odposlal v
zarahemelsko deœelo, je spet
zaçel z naçrtom, da bi pridobil
preostanek tiste posesti in mest,
ki so jim jih bili Lamanci
odvzeli.
5 In zgodilo se je, ko je bil
Moroni tako delal priprave za
bitko z Lamanci, glej, so nefíhaøko
ljudstvo, ki se je zbralo
iz mesta Moroni in mesta Lehi
in mesta Morianton, napadli
Lamanci.
6 Da, in sicer tisti, ki so bili

Alma 59:7–60:5 336
primorani pobegniti iz mantijske
deœele in iz okoliøke deœele,
so priøli in se pridruœili
Lamancem v tem delu deœele.
7Inker so bili torej silno øtevilni,
da, in so iz dneva v dan
prejemali okrepitve, so na Amoronov
ukaz priøli nad nefíhaøko
ljudstvo in jih zaçeli pobijati v
silno velikem pokolu.
8Innjihove çete so bile tako
øtevilne, da je bil preostanek
nefíhaøkega ljudstva primoran
pobegniti pred njimi; in sicer so
priøli in se pridruœili Moronijevi
vojski.
9Insedaj je bil Moroni predpostavljal,
da bi morali v mesto
Nefíha poslati moœe, da bodo
mesto pomagali braniti, vedoç,
da je mesto laœe drœati pred
padcem v lamanske roke kakor
ga ponovno od njih zavzeti,
je predpostavljal, da bodo to
mesto zlahka branili.
10 Zato je zadrœal vse svoje sile,
da bodo branile tiste kraje, ki
jih je bil pridobil nazaj.
11 In sedaj, ko je Moroni videl,
da je bilo mesto Nefíha izgubljeno,
je bil silno potrt in zaçel
je dvomiti zavoljo hudobije
ljudstva, da bi ne padli v roke
svojih bratov.
12 Sedaj, takøno je bilo stanje
pri vseh glavnih poveljnikih.
Dvomili so in se prav tako
spraøevali zavoljo hudobije
ljudstva in to zato, ker so imeli
Lamanci nad njimi uspeh.
13 In zgodilo se je, da je bil
Moroni jezen na vlado zavoljo
njene brezbriœnosti glede svobode
njihove domovine.
60. POGLAVJE
Moroni se Pahoranu pritoœuje, da
vlada zanemarja vojsko.—Gospod
dovoli, da so praviçni pobiti.—
Nefijci morajo uporabiti vso svojo
moç in sredstva, da se reøijo sovraœnikov.—Moroni
grozi, da se bo
boril proti vladi, çe njegove çete ne
bodo dobile œiveœa. Okrog leta 62
pr. Kr.
In zgodilo se je, da je spet pisal
upravitelju deœele, ki je bil Pahoran,
in tole so besede, ki jih je
pisal, rekoç: Glej, svoje pismo
naslavljam na Pahorana v mestu
Zarahemla, ki je vrhovni sodnik
in upravitelj deœele, in tudi
vsem tistim, ki jih je ljudstvo
izbralo, da vodijo in upravljajo
zadeve te vojne.
2 Kajti glej, nekoliko jim imam
povedati na naçin obsodbe;
kajti glej, vi sami veste, da ste
bili doloçeni, da zberete moœe
in jih oboroœite z meçi in z zakrivljenimi
sabljami in z vsakim
naçinom vsakovrstnega bojnega
oroœja in jih poøljete nad Lamance,
v kateri koli del naøe
deœele bi ti priøli.
3Insedaj glej, povem vam, da
smo jaz in tudi moji moœje in
tudi Helaman in njegovi moœje
pretrpeli silno veliko trpljenje;
da, in sicer lakoto, œejo in utrujenost
in vsakovrstne stiske
vsake vrste.
4Aglej, çe bi bilo to vse, kar
smo bili pretrpeli, bi ne godrnjali
niti se ne pritoœevali.
5Aglej, velik je bil pokol med
naøimi ljudmi; da, tisoçi so
padli pod meçem, medtem ko

337 Alma 60:6–16
bi lahko bilo drugaçe, çe bi vi
naøim çetam dali zadostno moç
in podporo. Da, zelo ste nas
zanemarjali.
6 In sedaj, glej, œelimo poznati
vzrok tega silno velikega
zanemarjanja; da, œelimo poznati
vzrok vaøega brezbriœnega
stanja.
7 Ali si lahko zamislite, da sedite
na svojih prestolih v stanju
brezbriœne otopelosti, medtem
ko vaøi sovraœniki øirijo delo
smrti okrog vas? Da, medtem
ko morijo tisoçe vaøih bratov—
8 da, prav tiste, ki so se k vam
ozirali po zaøçito, da, ki so vas
postavili na poloœaj, da bi jim
vi pomagali, da, da bi jim poøiljali
çete in reøili tisoçe tistih, ki
so padli pod meçem.
9Aglej, to ni vse—zadrœali
ste njihov œiveœ, v tolikor da so
se mnogi borili in izkrvaveli
svoje œivljenje zavoljo njihove
velike œelje, ki so jo imeli po
dobrobiti tega ljudstva; da, in
to so storili, ko so bili na tem,
da bodo pomrli od lakote, ker
ste nas tako silno zanemarjali.
10 In sedaj, moji ljubljeni bratje—kajti
morali bi biti ljubljeni;
da, in morali bi si bolj marljivo
prizadevati za dobrobit in svobodo
tega ljudstva; a glej, v tolikøni
meri ste ga zanemarjali,
da bo kri tisoçev priøla nad vaøo
glavo v maøçevanje; da, kajti
Gospod pozna vse njihove klice
in vse njihovo trpljenje—
11 glej, bi mar lahko predpostavljali,
da bi sedeli na svojih
prestolih in bi vam zavoljo silne
dobrote Boga ne bilo niçesar
treba storiti in bi vas on reøil?
Glej, çe ste to predpostavljali,
ste predpostavljali zaman.
12 Mar predpostavljate, da je
bilo toliko vaøih bratov pobitih
zavoljo njihove hudobije? Povem
vam, çe ste to predpostavljali,
ste predpostavljali zaman;
kajti povem vam, veliko jih je,
ki so padli pod meçem; in glej,
to je v vaøo obsodbo;
13 kajti Gospod dovoli, da so
praviçni pobiti, da bo njegova
pravica in sodba lahko priøla
nad hudobne; zato vam ni treba
predpostavljati, da so praviçni
izgubljeni, ker so pobiti; a glej,
vstopijo v poçitek Gospoda,
svojega Boga.
14 In sedaj, glej, vam pravim,
silno se bojim, da bodo nad
to ljudstvo priøle Boœje sodbe
zavoljo silne poçasnosti, da, in
sicer poçasnosti naøe vlade in
njenega silno velikega zanemarjanja
svojih bratov, da, tistih,
ki so bili pobiti.
15 Kajti çe bi ne bilo zavoljo
hudobije, ki se je najprej zaçela
na çelu, bi se lahko zoperstavili
sovraœnikom, da bi nad nami
ne imeli moçi.
16 Da, çe bi ne bilo vojne, ki je
izbruhnila med nami; da, çe bi
ne bilo teh pristaøev kraljevine,
ki so med nami povzroçili
takøno prelivanje krvi; da, v
tem çasu smo se bojevali med
seboj, çe bi bili zdruœili svojo
moç, kakor smo storili doslej;
da, çe bi ne bilo œelje po moçi in
nadvladi, katero so hoteli nad
nami tisti pristaøi kraljevine;
çe bi bili zvesti stvari svobode
in se zdruœili z nami in øli
nad sovraœnike, namesto da so

Alma 60:17–27 338
prijeli za meç proti nam, kar je
bil razlog tolikemu prelivanju
krvi med nami; da, çe bi øli
nadnje v Gospodovi moçi, bi
bili razkropili svoje sovraœnike,
kajti storjeno bi bilo, da bi se
njegova beseda izpolnila.
17 A glej, sedaj nad nas prihajajo
Lamanci, zahtevajo naøo
deœelo in z meçem morijo naøe
ljudstvo, da, naøe œenske in naøe
otroke, in jih prav tako vodijo
v ujetniøtvo, povzroçajo, da
morajo trpeti vsakovrstno stisko
in to zavoljo velike hudobije
tistih, ki si prizadevajo za moç
in oblast, da, in sicer tistih pristaøev
kraljevine.
18 A zakaj bi moral veliko rêçi
glede te zadeve? Kajti mi ne
vemo drugega kot to, da si vi
sami prizadevate za oblast. Ne
vemo drugega, kakor da ste vi
prav tako izdajalci svoje domovine.
19 Ali pa je, da ste nas zapostavljali,
ker ste v osrçju naøe
domovine in vas obdaja varnost,
da ne ukaœete, naj nam
poøljejo hrano in tudi moœe za
okrepitev naøih çet?
20 Ste mar pozabili zapovedi
Gospoda, svojega Boga? Da, ste
mar pozabili suœenjstvo naøih
oçetov? Ste mar pozabili øtevilne
trenutke, ko smo bili reøeni
iz rok naøih sovraœnikov?
21 Ali pa predpostavljate, da
nas bo Gospod øe reøeval, medtem
ko sedimo na prestolu in ne
uporabljamo sredstev, ki nam
jih je priskrbel Gospod?
22 Da, boste mar sedeli v brezdelju,
medtem ko vas obdaja
na tisoçe tistih, da, in na deset
tisoçe, ki prav tako sedijo v
brezdelju, medtem ko jih je na
tisoçe okrog na mejah deœele, ki
padajo pod meçem, da, ranjenih
in krvaveçih?
23 Mar predpostavljate, da
bo Bog gledal na vas kot na
brezkrivdne, medtem ko mirno
sedite in vse to gledate? Glej,
povem vam, ne. Sedaj bi œelel,
da bi vi pomnili, da je Bog rekel,
da bo najprej oçiøçena notranja
posoda in potem bo oçiøçena
tudi zunanja posoda.
24 In sedaj, çe se ne pokesate
za to, kar ste storili, in zaçnete
delati in poøiljati hrano in moœe
nam in tudi Helamanu, da bo
lahko podpiral tiste dele domovine,
katere je bil pridobil
nazaj, in da bomo mi prav tako
pridobili preostanek naøe posesti
v teh delih, glej, bo potrebno,
da se ne bomo veç borili z Lamanci,
dokler ne bomo najprej
oçistili svoje notranje posode,
da, sam veliki vrh naøe vlade.
25 In çe ne boste ugodili mojemu
pismu in priøli ven in mi
pokazali zvestega duha svobode
in si prizadevali okrepiti in utrditi
naøe çete in jim zagotoviti
hrano za okrepitev, glej, bom
pustil del svojih svobodoljubov,
da bodo branili ta del deœele, in
nad njimi bom pustil Boœjo
moç in blagoslove, da nobena
druga moç ne bo mogla delovati
proti njim—
26 in to zavoljo njihove silne
vere in njihove potrpeœljivosti
v stiskah—
27 in bom priøel k vam in çe
bo med vami kdo, ki ima œeljo
po svobodi, da, çe bo ostala le

339 Alma 60:28–61:2
iskrica svobode, glej, bom
podœgal vstajo med vami, dokler
ne bodo tisti, ki so se œeleli polastiti
moçi in oblasti, iztrebljeni.
28 Da, glej, ne bojim se vaøe
moçi ne oblasti, paç pa je moj
Bog tisti, katerega se bojim;
in je po njegovih zapovedih, da
primem za meç, da branim stvar
svoje domovine, in zavoljo vaøe
kriviçnosti smo utrpeli tolikøno
izgubo.
29 Glej, ças je, da, sedaj se je
ças pribliœal, çe se ne boste zganili
braniti svoje domovine in
svojih malih, nad vami visi meç
pravice; da, padel bo po vas in
vas obiskal prav do popolnega
propada.
30 Glej, çakam na vaøo pomoç;
in çe nam pomoçi ne boste dali,
glej, bom priøel k vam, in sicer
v zarahemelsko deœelo, in vas
udaril z meçem, v tolikor da
ne boste veç imeli moçi ovirati
napredovanja tega ljudstva pri
stvari za svobodo.
31 Kajti glej, Gospod ne bo
dovolil, da boste œiveli in se
krepili v svojih kriviçnostih, da
boste pogubili njegovo praviçno
ljudstvo.
32 Glej, mar lahko predpostavljate,
da vam bo Gospod prizanesel
in priøel venkaj v sodbi
proti Lamancem, ko pa je obiçaj
njihovih oçetov tisto, kar je
vzrok njihovemu sovraøtvu, da,
in so ga podvojili tisti, ki so odpadli
od nas, medtem ko je vaøi
kriviçnosti vzrok vaøa ljubezen
do slave in do puhlosti sveta?
33 Veste, da krøite Boœje postave,
in veste, da jih teptate pod
nogami. Glej, Gospod mi je rekel:
Çe se tisti, ki si jih doloçil
za upravitelje, ne bodo pokesali
svojih grehov in kriviçnosti, se
boø øel bojevat proti njim.
34 In sedaj, glej, sem jaz, Moroni,
primoran po zavezi, katero
sem sklenil, da bom spolnjeval
zapovedi svojega Boga; zato bi
œelel, da prisluhnete Boœji besedi
in naglo poøljete od svojega
œiveœa in od svojih moœ meni in
tudi Helamanu.
35 In glej, çe tega ne boste storili,
bom naglo priøel k vam; kajti
glej, Bog ne bo dovolil, da bomo
od lakote pomrli; zato nam
bo dal od vaøe hrane, çetudi bo
moralo biti z meçem. Sedaj glej,
da boste izpolnili Boœjo besedo.
36 Glej, jaz sem Moroni, vaø
glavni poveljnik. Ne prizadevam
si za moç, paç pa da bi jo
ovrgel. Ne prizadevam si za slavo
sveta, paç pa za slavo svojega
Boga in svobodo in dobrobit
svoje domovine. In tako zakljuçim
svoje pismo.
61. POGLAVJE
Pahoran pove Moroniju o vstaji in
uporu proti vladi.—Pristaøi kraljevine
zavzamejo Zarahemlo in so
zavezniki z Lamanci.—Pahoran
prosi za vojaøko pomoç zavoljo
upornikov. Okrog leta 62 pr. Kr.
Glej, sedaj se je zgodilo, da
je kmalu po tistem, ko je bil
Moroni poslal pismo glavnemu
upravitelju, prejel pismo od
Pahorana, glavnega upravitelja.
In to so besede, ki jih je prejel:
2 Jaz, Pahoran, ki sem glavni
upravitelj te deœele, poøiljam te

Alma 61:3–15 340
besede Moroniju, glavnemu
poveljniku vojske. Glej, povem
ti, Moroni, da se ne radostim
nad tvojimi velikimi stiskami,
da, té mojo duøo œalostijo.
3Aglej, so taki, ki se veselijo
tvojih stisk, da, v tolikor da so
se v uporu dvignili proti meni
in tudi proti tistim od mojega
ljudstva, ki so svobodoljubi, da,
in tisti, ki so se dvignili, so silno
øtevilni.
4Intisti, ki so si prizadevali,
da bi mi vzeli sodni stol, so bili
tisti, ki so bili vzrok tej veliki
kriviçnosti; kajti uporabili so
veliko laskanja in so zavedli srca
mnogih ljudi, kar bo razlog za
grenko stisko med nami; zadrœali
so naø œiveœ in so prestraøili
naøe svobodoljube, da niso
priøli k nam.
5Inglej, pregnali so me pred
seboj in pobegnil sem v gideonsko
deœelo s toliko moœmi,
kolikor mi jih je bilo mogoçe
pridobiti.
6Inglej, v ta del deœele sem
poslal razglas; in glej, k nam se
dnevno zgrinjajo k oroœju za
obrambo domovine in svobode
in da bodo maøçevali to zadobljeno
krivico.
7Inpriøli so k nam, v tolikor
da smo tistim, ki so se v uporu
dvignili proti nam, kljubovali,
da, v tolikor, da se nas boje in si
ne drznejo priti nad nas v bitko.
8 Zavladali so deœeli oziroma
mestu Zarahemla; nad seboj
so doloçili kralja in pisal je
lamanskemu kralju, s çimer
je z njim sklenil zavezniøtvo;
zavezniøtvo, v katerem se je
dogovoril, da bo obdrœal mesto
Zarahemla, zavoljo çesar je predpostavljal,
da bo to Lamancem
omogoçilo osvojiti preostalo
deœelo in da bo postavljen za
kralja nad tem ljudstvom, ko ga
bodo Lamanci zavojevali.
9 In sedaj, v svojem pismu
si me grajal, a ni pomembno;
nisem jezen, paç pa se radostim
zavoljo veliçine tvojega srca.
Jaz, Pahoran, si ne prizadevam
za moç, kakor le da bom ohranil
svoj stol, da bom lahko ohranjal
pravice in svobodo mojega
ljudstva. Moja duøa je stanovitna
v svobodi, s katero nas je Bog
osvobodil.
10 In sedaj, glej, hudobiji se
bomo upirali prav do prelivanja
krvi. Krvi Lamancev ne bi
prelivali, çe bi oni ostali v svoji
lastni deœeli.
11 Ne bi prelivali krvi naøih
bratov, çe bi se ne dvignili v
uporu in proti nam prijeli za
meç.
12 Podvrgli bi se jarmu suœenjstva,
çe bi to zahtevala praviçnost
Boga, oziroma çe bi nam
on zapovedal, naj tako storimo.
13 A glej, ne zapoveduje nam,
naj se podvrœemo sovraœnikom,
paç pa naj svoje zaupanje poloœimo
vanj in on nas bo reøil.
14 Zato, moj ljubljeni brat Moroni,
se uprimo zlu in kateremu
koli zlu se ne moremo upreti z
besedami, da, kakor so upori in
odpadniøtvo, se mu uprimo z
meçem, da bomo obdrœali svojo
svobodo, da se bomo radostili v
velikem privilegiju naøe cerkve
in v stvari naøega Odkupitelja
in naøega Boga.
15 Zato naglo pridi k meni z

341 Alma 61:16–62:6
nekaj svojimi moœmi in pusti
preostale v skrbi Lehiju in Teankumu;
daj jima moç, da bosta
vodila vojno v tistem delu deœele
po Boœjem Duhu, ki je prav
tako duh svobode, ki je v njiju.
16 Glej, poslal sem jim nekoliko
œiveœa, da ne bodo pomrli,
dokler ne prideø k meni.
17 Zberi vsakrøno silo, ki jo lahko
na pohodu semkaj, in naglo
bomo øli nad odpadnike v moçi
naøega Boga, po veri, ki je v nas.
18 In zavzeli bomo mesto
Zarahemla, da bomo pridobili
veç hrane, da jo bomo poslali
Lehiju in Teankumu; da, øli
bomo nadnje v Gospodovi moçi
in bomo napravili konec tej
veliki kriviçnosti.
19 In sedaj, Moroni, radostim
se nad tvojim pismom, kajti nekoliko
me je skrbelo glede tega,
kar bi morali storiti, çe bi bilo
od nas praviçno, da bi øli nad
naøe brate.
20 A rekel si, çe se ne bodo
pokesali, ti je Gospod zapovedal
iti nadnje.
21 Glej, da boø v Gospodu o-
krepil Lehija in Teankuma;
povej jima, naj se ne bojita, kajti
Bog ju bo reøil, da, in prav tako
vse tiste, ki so trdni v tisti svobodi,
s katero nas je Bog osvobodil.
In sedaj zakljuçujem
svoje pismo mojemu ljubljenemu
bratu Moroniju.
62. POGLAVJE
Moroni koraka na pomoç Pahoranu
v gideonsko deœelo.—Pristaøi kraljevine,
ki odklonijo, da bodo branili
domovino, so usmrçeni.—Pahoran
in Moroni ponovno zavzameta Nefíha.—Veliko
Lamancev se pridruœi
Amonovemu ljudstvu.—Teankum
ubije Amorona in je zato ubit.—
Lamance preœenejo iz deœele in
vzpostavljen je mir.—Helaman
spet zaçne pridigati in zgradi cerkev.
Med leti 62 in 57 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko je bil
Moroni to pismo prejel, je njegovo
srce dobilo pogum in
navdala ga je silno velika radost
zavoljo zvestobe Pahorana,
ki prav tako ni bil izdajalec
svobode in stvari za domovino.
2Jepatudi silno œaloval zavoljo
kriviçnosti tistih, ki so Pahorana
pregnali s sodnega stola,
da, skratka, ker so se bili uprli
domovini in tudi Bogu.
3Inzgodilo se je, da je Moroni
na Pahoranovo œeljo s seboj vzel
manjøe øtevilo moœ in Lehiju in
Teankumu predal poveljstvo
nad preostankom vojske in zaçel
pohod proti gideonski deœeli.
4Inzastavo svobode je dvignil
v vsakem kraju, kamor je øel, in
pridobil vsakrøno silo na vsem
svojem pohodu proti gideonski
deœeli.
5Inzgodilo se je, da se jih je
na tisoçe zgrinjalo k njegovi
zastavi in so za obrambo svobode
prijeli za meçe, da bi ne
priøli v suœenjstvo.
6 In tako, ko je bil Moroni
zbral toliko moœ, kolikor jih je
na celotnem svojem pohodu
mogel, je priøel v gideonsko
deœelo; in ko je svoje sile zdruœil
s Pahoranovimi, so postali
silno moçni, in sicer bolj kot

Alma 62:7–20 342
moœje Pakusa, ki je bil kralj tistih
odpadnikov, ki so svobodoljube
pregnali iz zarahemelske
deœele in deœelo zavzeli.
7Inzgodilo se je, da sta øla
Moroni in Pahoran s svojimi
çetami v zarahemelsko deœelo
in sta mesto napadla in se spoprijela
s Pakusovimi moœmi, v
toliko da so øli v bitko.
8Inglej, Pakus je bil ubit in
njegove moœe so zajeli kot ujetnike
in Pahoran se je vrnil na
sodni stol.
9InPakusovi moœje so priøli
pred sodiøçe glede na postavo in
tudi tisti pristaøi kraljevine, ki
so jih prijeli, in vrgli so jih v jeço;
in bilo jim je sojeno po postavi,
da, tiste Pakusove moœe in tiste
pristaøe kraljevine, ki niso hoteli
prijeti za oroœje za obrambo
domovine, so usmrtili.
10 In tako je postalo potrebno,
da so to postavo strogo spolnjevali
za varnost domovine; da,
kdor je zanikal svobodo, je bil
po postavi na hitro obsojen.
11 In tako se je konçalo trideseto
leto vladavine sodnikov nad
Nefijevim ljudstvom; Moroni in
Pahoran sta v zarahemelski
deœeli vzpostavila mir med svojim
ljudstvom in poslala smrt
nad vse tiste, ki niso bili zvesti
stvári svobode.
12 In zgodilo se je v zaçetku
trideset in prvega leta vladavine
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom, da je Moroni Helamanu
nemudoma ukazal poslati
œiveœ in tudi vojsko øest tisoç
moœ, da mu bodo pomagali
obdrœati tisti del deœele.
13 In prav tako je ukazal, naj
poøljejo vojsko øest tisoç moœ z
zadostno koliçino hrane Lehijevi
in Teankumovi vojski. In zgodilo
se je, da je bilo to storjeno,
zato da bi deœelo utrdili pred
Lamanci.
14 In zgodilo se je, da sta
Moroni in Pahoran, ki sta v
zarahemelski deœeli pustila
veliko skupino moœ, odkorakala
z velikim øtevilom moœ proti
nefíhaøki deœeli, ker sta bila odloçena
Lamance vreçi iz tistega
mesta.
15 In zgodilo se je, ko sta korakala
proti deœeli, sta zajela veliko
skupino lamanskih moœ in
jih veliko od njih pobila in jim
vzela œiveœ in bojno oroœje.
16 In zgodilo se je, potem ko
sta jih bila zajela, sta jih pripravila,
da so stopili v zavezo, da
ne bodo veç prijeli za bojno
oroœje proti Nefijcem.
17 In ko so bili zavezo sklenili,
so jih poslali bivat k Amonovemu
ljudstvu in po øtevilu je bilo
teh, ki niso bili pobiti, øtiri tisoç.
18 In zgodilo se je, ko so jih
bili poslali proç, so nadaljevali
s pohodom v nefíhaøko deœelo.
In zgodilo se je, ko so bili priøli
v mesto Nefíha, so postavili
øotore na nefíhaøkih planjavah,
ki so v bliœini mesta Nefíha.
19 Sedaj je Moroni œelel, da bi
Lamanci priøli nadnje v bitko
na planjave; ker pa so Lamanci
poznali njihov silno velik pogum
in ker so videli njihovo veliko
øtevilo, si zato niso drznili priti
nadnje; zato tistega dne niso
priøli v bitko.
20 In ko je priøla noç, je Moroni
stopil v temo noçi in priøel

343 Alma 62:21–34
na vrh obzidja, da bi izvohunil,
na katerem delu mesta so
se Lamanci utaborili s svojo
vojsko.
21 In zgodilo se je, da so bili
na vzhodu ob vhodu; in vsi so
pospali. In sedaj se je Moroni
vrnil k svoji vojski in ukazal, naj
v naglici pripravijo moçne vrvi
in lestve, da se bodo z vrha zidu
spustili v notranji del obzidja.
22 In zgodilo se je, da je Moroni
svojim moœem ukazal, naj odkorakajo
in pridejo na vrh obzidja
in se spustijo v tisti del mesta,
da, in sicer na zahodu, kjer
Lamanci niso taborili s svojo
vojsko.
23 In zgodilo se je, da so se
ponoçi vsi spustili v mesto s
pomoçjo moçnih vrvi in lestev;
tako so bili, ko je priølo jutro,
vsi znotraj mestnega obzidja.
24 In sedaj, ko so se Lamanci
prebudili in videli, da je Moronijeva
vojska znotraj obzidja,
so se silno zbali, v tolikor da so
pobegnili skozi prehod.
25 In ko je Moroni sedaj videl,
da so pred njim beœali, je ukazal,
naj njegovi moœje odkorakajo
nadnje in jih pobijejo in veliko
so jih pobili in veliko drugih
obkolili in jih zajeli kot ujetnike;
in preostali so zbeœali v moronijsko
deœelo, ki je bila v mejah
ob morski obali.
26 Tako sta bila Moroni in
Pahoran zasedla mesto Nefíha,
ne da bi izgubila eno duøo; in
veliko je bilo Lamancev, ki so
bili pobiti.
27 Sedaj se je zgodilo, da
se je veliko Lamancev, ki so
bili ujetniki, œelelo pridruœiti
Amonovemu ljudstvu in postati
svobodni ljudje.
28 In zgodilo se je, da so
tolikim, kolikor jih je to œelelo,
ugodili po njihovih œeljah.
29 Zato so se vsi lamanski
ujetniki pridruœili Amonovemu
ljudstvu in zaçeli silno delati,
obdelovati zemljo, gojiti vsakovrstno
œito in drobnico in govedo
vsake vrste; in tako so bili
Nefijci olajøani velikega bremena;
da, v tolikor da so bili olajøani
vseh lamanskih ujetnikov.
30 Sedaj se je zgodilo, da je
Moroni, potem ko je bil zasedal
mesto Nefíha, ker je bil zajel
veliko ujetnikov, kar je silno
zmanjøalo lamansko vojsko, in
ker je pridobil veliko Nefijcev,
ki so bili zajeti kot ujetniki, kar
je silno okrepilo Moronija; zato
je Moroni øel iz nefíhaøke deœele
v lehijsko deœelo.
31 In zgodilo se je, potem ko
so Lamanci videli, da je Moroni
øel nadnje, so se spet prestraøili
in so pred Moronijevo vojsko
pobegnili.
32 In zgodilo se je, da so jih
Moroni in njegova vojska zasledovali
od mesta do mesta,
dokler jih nista sreçala Lehi in
Teankum, prav na mejah pri
morski obali, dokler niso priøli
v moronijsko deœelo.
33 In lamanske çete so se vse
zbrale, v tolikor da so bile v moronijski
deœeli vse v eni skupini.
Sedaj je bil Amoron, lamanski
kralj, prav tako z njimi.
34 In zgodilo se je, da so se
Moroni in Lehi in Teankum s
svojimi çetami utaborili naokrog
v mejah moronijske deœele, v

Alma 62:35–45 344
tolikor da so Lamance obkolili
v mejah pri divjini na jugu in v
mejah pri divjini na vzhodu.
35 In tako so se utaborili çez
noç. Kajti glej, Nefijci in tudi
Lamanci so bili zavoljo dolgega
pohoda utrujeni; zato ponoçi niso
premiøljevali o nobeni zvijaçi,
razen Teankum; kajti silno je
bil jezen na Amorona, v tolikor
da je smatral, da sta Amoron in
Amalikija, njegov brat, povzroçila
to veliko in zadnjo vojno
med njimi in Lamanci, kar je
povzroçilo takøno vojno in prelivanje
krvi, da, tolikøno lakoto.
36 In zgodilo se je, da je Teankum
v svoji jezi øel v lamanski
tabor in se spustil z mestnega
obzidja. In øel je z vrvjo od kraja
do kraja, v tolikor da je naøel
kralja; in vanj je vrgel kopje,
ki ga je prebodlo v bliœini srca.
A glej, kralj je prebudil svoje
sluœabnike, preden je umrl, v
tolikor da so Teankuma zasledovali
in ga ubili.
37 Sedaj se je zgodilo, ko
sta Lehi in Moroni izvedela, da
je Teankum mrtev, sta silno
œalovala; kajti glej, bil je moœ,
ki se je bil hrabro boril za svojo
domovino, da, zvest prijatelj
svobode; in pretrpel je bil silno
veliko boleçih udarcev. A glej,
bil je mrtev in je bil odøel po
poti vsega zemeljskega.
38 Sedaj se je zgodilo, da je naslednjega
dne Moroni odkorakal
naprej in priøel nad Lamance, v
tolikor da so jih pobili v velikem
pokolu; in pregnali so jih iz
deœele; in pobegnili so, in sicer
da se tistikrat niso vrnili nad
Nefijce.
39 In tako se je konçalo trideset
in prvo leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom;
in tako so bili imeli vojne in
prelivanje krvi in lakoto in stiske
za razmik veliko let.
40 In med Nefijevim ljudstvom
so bili umori in prepiri in odpadniøtvo
in vsakovrstna kriviçnost;
vendar jim je bilo zavoljo
praviçnih, da, zavoljo molitev
praviçnih, prizaneøeno.
41 A glej, zavoljo silno dolge
vojne med Nefijci in Lamanci
so bili mnogi otopeli zavoljo
silno dolge vojne; in mnogi
so se zavoljo stisk omehçali, v
tolikor da so postali poniœni
pred Bogom prav do globin
poniœnosti.
42 In zgodilo se je, potem ko je
bil Moroni okrepil tiste dele
deœele, ki so bili najbolj izpostavljeni
Lamancem, da so bili
zadostno moçni, se je vrnil v
mesto Zarahemla; in tudi Helaman
se je vrnil na kraj svojega
nasledstva; in med Nefijevim
ljudstvom je spet nastal mir.
43 In Moroni je prepustil poveljevanje
svoje vojske v rokah
svojega sina, ki mu je bilo ime
Moroniha; in umaknil se je v
svojo hiøo, da bi preostanek
svojih dni prebil v miru.
44 In Pahoran se je vrnil na
sodni stol; in Helaman si je spet
zadal pridigati Boœjo besedo;
kajti zavoljo tolikih vojn in
prepirov je postalo potrebno,
da bi v cerkvi spet sledili
predpisom.
45 Zato so Helaman in bratje
øli in z veliko moçjo oznanjali
Boœjo besedo, da so veliko ljudi

345 Alma 62:46–63:7
prepriçali o njihovi pokvarjenosti,
kar jih je pripeljalo, da
so se pokesali in se krstili v
Gospodu, svojem Bogu.
46 In zgodilo se je, da so spet
po vsej deœeli ustanovili Boœjo
cerkev.
47 Da, napravili so predpise
glede postave. In izbrali so
sodnike in vrhovne sodnike.
48 In Nefijevo ljudstvo je spet
zaçelo uspevati v deœeli in se
zaçelo mnoœiti in se v deœeli
spet silno krepiti. In zaçeli so
silno bogateti.
49 A ne glede na njihovo
bogastvo, oziroma njihovo moç
oziroma lastnino se niso povzdigovali
v ponosu svojih oçi; niti
niso poçasi pomnili Gospoda,
svojega Boga; ampak so postali
pred njim silno poniœni.
50 Da, pomnili so, kako velike
reçi je bil Gospod storil zanje,
da jih je bil reøil pred smrtjo in iz
spon in iz jeç in iz vsakovrstnih
stisk in reøil jih je bil iz rok
njihovih sovraœnikov.
51 In nepretrgoma so molili h
Gospodu, svojemu Bogu, v tolikor
da jih je Gospod blagoslovil
po svoji besedi, tako da so se v
deœeli krepili in so uspevali.
52 In zgodilo se je, da je bilo
vse to storjeno. In Helaman
je umrl v trideset in petem
letu vladavine sodnikov nad
Nefijevim ljudstvom.
63. POGLAVJE
Øiblon in kasneje Helaman imata v
posesti svete zapise.—Veliko Nefijcev
potuje v deœelo na severu.—
Hagot zgradi ladje, ki odplujejo na
vzhodno morje.—Moroniha v bitki
porazi Lamance. Med leti 56 in 52
pr. Kr.
In zgodilo se je v zaçetku trideset
in øestega leta vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom,
da je Øiblon vzel v last tiste svete
reçi, ki jih je Alma predal Helamanu.
2 In bil je praviçen moœ in
pokonçno je hodil pred Bogom;
in nenehno si je prizadeval delati
dobro, spolnjevati zapovedi
Gospoda, svojega Boga; in prav
tako njegov brat.
3Inzgodilo se je, da je tudi
Moroni umrl. In tako se je
konçalo trideset in øesto leto
vladavine sodnikov.
4Inzgodilo se je, da je v trideset
in sedmem letu priøla velika
skupina moœ, in sicer po øtevilu
pet tisoç in øtiristo moœ z œenami
in otroki, ki je odøla iz zarahemelske
deœele v deœelo na
severu.
5Inzgodilo se je, da je Hagot,
ker je bil silno radoveden moœ,
zato øel in si zgradil silno veliko
ladjo na mejah deœele Izobilje
pri deœeli Opustoøenje in jo splavil
v zahodno morje ob ozkem
prehodu, ki je vodil v deœelo na
severu.
6Inglej, veliko je bilo Nefijcev,
ki so øli nanjo in so odpluli z
veliko œiveœa, in tudi veliko
œena in otrok; in øli so proti
severu. In tako se je konçalo
trideset in sedmo leto.
7Invtrideset in osmem letu
je ta moœ zgradil druge ladje. In
vrnila se je tudi prva ladja

Alma 63:8– 17 346
in veliko veç ljudi je ølo nanjo;
in prav tako so vzeli veliko
œiveœa in se odpravili proti
deœeli na severu.
8Inzgodilo se je, da se o njih
ni veç sliøalo. In predpostavljamo,
da so utonili v globinah
morja. In zgodilo se je, da je
odplula øe neka druga ladja; in
kam je øla, ne vemo.
9Inzgodilo se je, da je bilo
veliko ljudi, ki so øli v deœelo
na severu. In tako se je konçalo
trideset in osmo leto.
10 In zgodilo se je v trideset in
devetem letu vladavine sodnikov,
da je umrl tudi Øiblon in
Korianton je bil odøel na ladji v
deœelo na severu, da bi odnesel
œiveœ ljudem, ki so bili øli v
tisto deœelo.
11 Zato je postalo potrebno, da
je Øiblon prenesel tiste svete reçi
pred svojo smrtjo na Helamanovega
sina, ki se je imenoval
Helaman, ker se je imenoval po
imenu svojega oçeta.
12 Sedaj, glej, vse te gravure,
ki so bile v Helamanovi lasti, so
bile zapisane in poslane med
çloveøke otroke po vsej deœeli
razen v tiste dele, kamor je Alma
ukazal, naj ne gredo.
13 Vendarle, te reçi se morajo
ohranjati svete in se predajati
iz roda v rod; zato so bile v tem
letu pred Øiblonovo smrtjo prenesene
na Helamana.
14 In v tem letu se je prav tako
zgodilo, da je bilo nekaj odpadnikov,
ki so odøli k Lamancem;
in podœgali so jih k jezi do
Nefijcev.
15 In prav tako so v istem
letu priøli s øtevilno vojsko, da
bi se bojevali z Moronihovim
ljudstvom oziroma z Moronihovo
vojsko, v çemer so bili poraœeni
in spet pregnani v lastne
deœele, utrpeç velike izgube.
16 In tako se je konçalo
trideset in deveto leto vladavine
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom.
17 In tako se je konçalo poroçilo
Alma in njegovega sina
Helamana in tudi Øiblona, ki je
bil njegov sin.
Helamanova knjiga
P
oroçilo o Nefijcih. Njihove vojne in prepiri in njihovi spori.
In tudi prerokbe mnogih svetih prerokov pred Kristusovim
prihodom, po zapisu Helamana, ki je bil Helamanov sin, in tudi
po zapisu njegovih sinov, prav do Kristusovega prihoda. In
prav tako se spreobrne veliko Lamancev. Poroçilo o njihovem
spreobrnjenju. Poroçilo o praviçnosti Lamancev in hudobiji in
gnusobah Nefijcev, po zapisu Helamana in njegovih sinov, prav
do Kristusovega prihoda, katero se imenuje Helamanova knjiga,
in tako dalje.

347 Helaman 1:1–13
1. POGLAVJE
Pahoran II. postane vrhovni
sodnik in Kiøkumen ga umori.—
Pakumeni zasede sodni stol.—Koriantumr
vodi lamanske çete, zavzame
Zarahemlo in ubije Pakumenija.—Moroniha
porazi Lamance
in ponovno zavzame Zarahemlo in
Koriantumr je ubit. Med leti 52 in
50 pr. Kr.
In sedaj glej, na zaçetku øtiridesetega
leta vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom
se je zgodilo, da je med nefijskim
ljudstvom nastala resna
teœava.
2 Kajti glej, Pahoran je umrl in
øel po poti vsega zemeljskega;
zato se je vnel resen prepir glede
tega, kdo bi moral imeti sodni
stol med brati, ki so bili Pahoranovi
sinovi.
3Tosotorej imena teh, ki so se
prepirali za sodni stol, ki so
povzroçili, da se je prepiralo
tudi ljudstvo: Pahoran, Peankaj
in Pakumeni.
4Totorej niso vsi Pahoranovi
sinovi (kajti imel jih je veliko),
paç pa so to ti, ki so se prepirali
za sodni stol: zato so med
ljudstvom povzroçili delitev na
tri tabore.
5 Vendar se je zgodilo, da je
Pahorana glas ljudstva doloçil
za vrhovnega sodnika in upravitelja
nad Nefijevim ljudstvom.
6 In zgodilo se je, da se je
Pakumeni, ko je sprevidel, da
si ne more pridobiti sodnega
stola, pridruœil glasu ljudstva.
7Aglej, Peankaj in tisti del
ljudstva, ki je bilo œeljno, da bi
bil njihov upravitelj, so bili silno
besni; zato se je tem ljudem
namenil dobrikati, da bi se
dvignili k uporu proti bratoma.
8 In zgodilo se je, ko se je
namenil to storiti, glej, so ga
zajeli in mu sodili po glasu
ljudstva in ga obsodili na smrt;
kajti dvignil se je k uporu in si
prizadeval napraviti konec svobodi
ljudstva.
9Kosotorej ljudje, ki so bili
œeljni, da bi postal njihov upravitelj,
sprevideli, da je obsojen
na smrt, so bili zato jezni in glej,
poslali so nekega Kiøkumna, in
sicer do Pahoranovega sodnega
stola, in umoril je Pahorana, ko
je sedel na sodnem stolu.
10 In Pahoranovi sluœabniki
so ga zasledovali; a glej, Kiøkumen
je beœal tako naglo, da ga
ni mogel nihçe dohiteti.
11 In øel je k tistim, ki so ga
poslali, in vsi so stopili v zavezo,
da, prisegajoç pri veçnem
Stvaritelju, da nikomur ne bodo
povedali, da je bil Pahorana
umoril Kiøkumen.
12 Zato Nefijevo ljudstvo ni
prepoznalo Kiøkumna, kajti takrat
je bil preobleçen, ko je umoril
Pahorana. In Kiøkumen in tolpa,
ki se je zavezala z njim, so se
pomeøali med ljudstvo tako, da
vseh niso mogli najti; toliko pa,
kolikor so jih naøli, so obsodili
na smrt.
13 In sedaj glej, Pakumenija je
glas ljudstva doloçil za vrhovnega
sodnika in upravitelja
nad ljudstvom, da bi vladal na
mestu brata Pahorana; in to je
bila njegova pravica. In vse to je
bilo storjeno v øtiridesetem letu

Helaman 1:14–25 348
vladavine sodnikov; in konçalo
se je.
14 In v øtirideset in prvem letu
vladavine sodnikov se je zgodilo,
da so Lamanci zbrali vojsko
neøteto moœ in jih oboroœili z
meçi in z zakrivljenimi sabljami
in z loki in s puøçicami in s ølemi
in s prsnimi oklepi in z vsakovrstnimi
øçiti vseh vrst.
15 In ponovno so priøli, da bi
bíli bitko proti Nefijcem. In vodil
jih je moœ, ki se je imenoval
Koriantumr; in bil je Zarahemlov
potomec; in bil je nefijski
odpadnik; in bil je velik in silen
moœ.
16 Zato je lamanski kralj, ki se
je imenoval Tubalot, ki je bil
Amoronov sin, domneval, da
se lahko Koriantumr, ker je bil
silen moœ, zoperstavi Nefijcem
s silo in z veliko modrostjo, tako
da bi si s tem, da ga poølje, pridobil
moç nad Nefijci—
17 zato jih je podœigal k jezi, in
zbral je svoje çete in jim za vodjo
doloçil Koriantumra in ukazal,
da so odkorakali proti zarahemelski
deœeli, da bi se bojevali
z Nefijci.
18 In zgodilo se je, da zavoljo
tolikønega prepira in tolikøne teœave
v vodstvu v zarahemelski
deœeli niso bili imeli zadosti
straœarjev; kajti domnevali so
bili, da si Lamanci ne bodo
drznili priti v osrçje deœele, da
bi napadli tisto veliko mesto
Zarahemla.
19 A zgodilo se je, da je Koriantumr
korakal na çelu svoje
øtevilne vojske in priøel nad
mestne prebivalce in korakali
so s tako silno veliko naglico, da
Nefijci niso imeli çasa, da bi
zbrali çete.
20 Zato je Koriantumr posekal
straœo pri mestnem vhodu in
vkorakal v mesto s celotno
vojsko in pobili so vsakega, ki
se jim je postavil po robu, tako
da so se polastili vsega mesta.
21 In zgodilo se je, da je Pakumeni,
ki je bil vrhovni sodnik,
beœal pred Koriantumrom, in
sicer do mestnega obzidja. In
zgodilo se je, da ga je Koriantumr
udaril ob steno, tako da
je umrl. In tako so se konçali
Pakumenijevi dnevi.
22 In ko je Koriantumr sedaj
sprevidel, da se je polastil mesta
Zarahemla, in je videl, da so
bili Nefijci pred njimi beœali in
so bili pobiti in zajeti in vrœeni
v jeço in da si je bil pridobil v
last najmoçnejøo utrdbo v vsej
deœeli, se je v srcu opogumil,
tako da se je namenil iti proti
vsej deœeli.
23 In ni se torej zadrœal v zarahemelski
deœeli, paç pa je korakal
z veliko vojsko, in sicer proti
mestu Izobilje; kajti odloçil se
je bil iti dalje in se prebijati z
meçem, da bi si mogel pridobiti
severne dele deœele.
24 In domnevajoç, da je njihova
najveçja moç v srediøçu deœele,
je zato korakal dalje in jim ni
dal çasa, da bi se zbrali drugaçe
kot v majhne gruçe, in tako so
planili nanje in jih posekali na
zemljo.
25 A glej, ta Koriantumrov pohod
skozi srediøçe deœele je dal
Moronihu veliko prednost pred
njimi navkljub velikanskemu
øtevilu Nefijcev, ki so bili pobiti.

349 Helaman 1:26–2:4
26 Kajti glej, Moroniha je bil
domneval, da si Lamanci ne
bodo drznili priti v srediøçe
deœele, ampak bodo napadli
obmejna mesta, kot so bili delali
doslej; zato je bil Moroniha
ukazal, naj njihove moçne çete
obdrœijo tiste okoliøke predele
vzdolœ meja.
27 A glej, Lamanci se niso
ustraøili, kot si je œelel, paç pa
so bili priøli v srediøçe deœele
in so bili zavzeli glavno mesto,
ki je bilo mesto Zarahemla, in so
korakali skozi najpoglavitnejøe
dele deœele, pobijajoç ljudi v
velikem poboju, tako moœe, œene
kot otroke, se polastili veliko
mest in veliko oporiøç.
28 Ko pa je Moroniha to odkril,
je nemudoma poslal Lehija z
vojsko naokrog, da bi se jim
postavili po robu, preden bi
dospeli do deœele Izobilje.
29 In tako je storil; in postavil
se jim je po robu, preden so
priøli do deœele Izobilje, in se
bojeval z njimi, tako da so se
zaçeli umikati nazaj proti zarahemelski
deœeli.
30 In zgodilo se je, da se jim je
Moroniha ob njihovem umiku
postavil po robu in se z njimi
bojeval, tako da je bitka postala
silno krvava; da, veliko je bilo
pobitih in med øtevilom teh, ki
so bili pobiti, se je znaøel tudi
Koriantumr.
31 In sedaj glej, Lamanci se niso
mogli umakniti nikamor, ne na
sever, ne na jug, ne na vzhod,
ne na zahod, kajti Nefijci so jih
obkolili z vseh strani.
32 In tako je Koriantumr pahnil
Lamance med Nefijce, tako da
so bili v nefijski oblasti in sam
je bil ubit in Lamanci so se
predali v roke Nefijcem.
33 In zgodilo se je, da se
je Moroniha ponovno polastil
mesta Zarahemla in ukazal, da
lahko Lamanci, ki so bili zajeti
kot ujetniki, v miru odidejo iz
deœele.
34 In tako se je konçalo øtirideset
in prvo leto vladavine
sodnikov.
2. POGLAVJE
Helaman, Helamanov sin, postane
vrhovni sodnik.—Gadianton vodi
Kiøkumnovo tolpo.—Helamanov
sluœabnik ubije Kiøkumna in Gadiantonova
tolpa zbeœi v divjino.
Med letoma 50 in 49 pr. Kr.
In zgodilo se je v øtirideset in
drugem letu vladavine sodnikov,
potem ko je bil Moroniha
ponovno vzpostavil mir med
Nefijci in Lamanci, glej, ni bilo
nikogar, ki bi zasedel sodni stol;
zato se je med ljudstvom ponovno
vnel prepir glede tega, kdo
bi moral zasesti sodni stol.
2Inzgodilo se je, da je Helamana,
ki je bil Helamanov sin,
glas ljudstva doloçil, da zasede
sodni stol.
3Aglej, Kiøkumen, ki je umoril
Pahorana, je preœeç çakal, da
ubije tudi Helamana; in podpirala
ga je tolpa, ki je stopila v
zavezo, da ne sme nihçe vedeti
za njegovo hudobijo.
4 Kajti bil je neki Gadianton,
ki je bil silno veøç v gostobesednosti
in tudi v umetelnosti, da
nadaljuje s skrivnim morilskim

Helaman 2:5–3:1 350
in roparskim delom; zato je
postal vodja Kiøkumnove tolpe.
5 Zato je laskal njim in tudi
Kiøkumnu, da bo, çe ga postavijo
na sodni stol, zagotovil tem,
ki pripadajo tolpi, da bodo med
ljudstvom postavljeni na oblast
in poloœaj; zato si je Kiøkumen
prizadeval ubiti Helamana.
6Inzgodilo se je, ko je øel proti
sodnemu stolu, da bi Helamana
ubil, glej, je bil tam eden izmed
Helamanovih sluœabnikov, ki
je bil ponoçi zunaj in ki je pod
krinko spoznal naçrte, ki jih
je bila tolpa napravila, da bi
Helamana ubil—
7inzgodilo se je, da je sreçal
Kiøkumna in mu dal znak; zato
mu je Kiøkumen razkril svojo
œeljeno namero, œeleç, da bi ga
povedel do sodnega stola, da bi
lahko umoril Helamana.
8Inkojebil Helamanov sluœabnik
spoznal Kiøkumna v dno
srca in kako se je nameril moriti
in tudi da je namera vseh, ki so
pripadali tolpi, da bi morili
in ropali in si pridobili oblast
(in to je bil njihov skrivni naçrt
in njihova zveza), je Helamanov
sluœabnik rekel Kiøkumnu:
Pojdiva do sodnega stola.
9Tojesedaj Kiøkumna silno
razveselilo, kajti domneval je,
da bo lahko izvrøil svojo namero;
a glej, Helamanov sluœabnik
je, ko sta stopala proti sodnemu
stolu, zabodel Kiøkumna prav
do srca, da se je brez stoka
zgrudil mrtev. In stekel je in
povedal Helamanu vse, kar je
bil videl in sliøal in storil.
10 In zgodilo se je, da je Helaman
razposlal, naj zajamejo to
tolpo razbojnikov in skrivnih
morilcev, da bi jih po postavi
lahko usmrtili.
11 A glej, ko je bil Gadianton
ugotovil, da se Kiøkumen ni
vrnil, se je zbal, da bo pogubljen,
zato je tolpi ukazal, naj mu sledi.
In po skrivni poti so se spustili
v beg iz deœele v divjino; in tako
jih niso mogli, ko je Helaman
razposlal, naj jih zajamejo, najti
nikjer.
12 In o tem Gadiantonu bo
veç govora kasneje. In tako se
je konçalo øtirideset in drugo
leto vladavine sodnikov nad
Nefijevim ljudstvom.
13 In glej, na koncu te knjige
boste sprevideli, da je bil ta
Gadianton vzrok propada, da,
skoraj popolne pogube Nefijevega
ljudstva.
14 Glej, v mislih nimam konca
Helamanove knjige, paç pa
imam v mislih konec Nefijeve
knjige, iz katere sem vzel celo
poroçilo, ki sem ga zapisal.
3. POGLAVJE
Veliko Nefijcev se preseli v deœelo
na severu.—Gradijo zidane hiøe
in vodijo veliko zapisov.—Na deset
tisoçe se jih spreobrne in krsti.—
Boœja beseda vodi ljudi do odreøitve.
— Nefi, Helamanov sin, zasede
sodni stol. Med leti 49 in 39 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da ni bilo
v øtirideset in tretjem letu vladavine
sodnikov med Nefijevim
ljudstvom nobenega prepira,
razen malo ponosa, ki je bil v
cerkvi, ki je povzroçil nekaj
malega sporov med ljudstvom,

351 Helaman 3:2–16
zadeve katerih so se uredile
konec øtirideset in tretjega leta.
2Invøtirideset in çetrtem letu
med ljudstvom ni bilo prepira;
niti ni bilo veliko prepira v
øtirideset in petem letu.
3Invøtirideset in øestem se je
zgodilo, da, bilo je veliko prepira
in veliko razhajanj; zaradi
katerih jih je bilo izredno silno
veliko, ki so odøli iz zarahemelske
deœele in øli v deœelo na
severu, da bi deœelo nasledili.
4Inprepotovali so silno veliko
razdaljo, tako da so priøli do
velikih vodnih povrøin in veliko
rek.
5 Da, in sicer so se øirili v vse
dele deœele, v katerih koli delih
ta ni bila opustoøena in brez
drevja zaradi veliko prebivalcev,
ki so bili poprej podedovali
deœelo.
6 In opustoøen ni bil torej
noben drug del deœele, razen v
drevju; a zaradi velikega pustoøenja
ljudstva, ki je bilo poprej
naseljevalo deœelo, se je le–ta
imenovala opustoøena.
7Inker je bilo le malo drevja
na obliçju deœele, so zato ljudje,
ki so øli, postali silno veøçi v
zidarskih delih, zato so gradili
zidane hiøe, v katerih so bivali.
8 In zgodilo se je, da so se
mnoœili in øirili in øli iz deœele
na jugu v deœelo na severu in
se tako razøirili, da so zaçeli
prekrivati vse obliçje zemlje od
juœnega morja do severnega
morja, od zahodnega morja do
vzhodnega morja.
9Inljudstvo, ki je bilo v deœeli
na severu, je bivalo v øotorih
in v zidanih hiøah in pustilo je
rasti vsako drevo, ki je pognalo
na obliçju deœele, da bi sçasoma
imeli les za gradnjo hiø, da,
mest in templjev in sinagog in
svetiøç in vsakovrstnih zgradb.
10 In zgodilo se je, ker je bil les
v deœeli na severu silno redek,
so ga veliko pripeljali z ladjami.
11 Tako so ljudem v deœeli na
severu omogoçili, da so lahko
zgradili veliko mest, tako lesenih
kot zidanih.
12 In zgodilo se je, da jih je
veliko izmed Amonovega
ljudstva, ki so bili po rojstvu
Lamanci, tudi odølo v to deœelo.
13 In sedaj, veliko iz tega
ljudstva jih je torej vodilo veliko
zapisov o ravnanju tega ljudstva,
ki so izçrpni in zelo obøirni
glede njih.
14 A glej, to delo ne more
vsebovati niti stoterega dela o
ravnanjih tega ljudstva, da, poroçila
o Lamancih in o Nefijcih
in njihovih vojnah in prepirih
in razhajanjih in pridiganju in
prerokbah in njihovih ladijskih
prevozih in gradnji ladij in gradnji
templjev in sinagog in svetiøç
in njihovi praviçnosti in hudobiji
in umorih in ropanjih in
plenjenjih in vsakovrstnih gnusobah
in vlaçugarstvih.
15 A glej, obstaja veliko knjig in
veliko vsakovrstnih zapisov in
v glavnem so jih vodili Nefijci.
16 In Nefijci so jih izroçali iz
enega rodu v drugega, in sicer
dokler niso zapadli v prestopek
in so bili pomorjeni, oplenjeni in
polovljeni in pregnani in pobiti
in razkropljeni po obliçju zemlje
in so se meøali z Lamanci, dokler
se niso veç imenovali Nefijci,

Helaman 3:17–31 352
in postajali so hudobni in divji
in okrutni, da, in sicer so postajali
Lamanci.
17 In sedaj se ponovno vraçam
k svojemu poroçilu; zatorej, kar
sem govoril, se je bilo zgodilo
po velikih prepirih in nemirih in
vojnah in sporih med Nefijevim
ljudstvom.
18 Konçalo se je øtirideset in
øesto leto vladavine sodnikov;
19 in zgodilo se je, da je bil v
deœeli øe vedno velik prepir,
da, in sicer v øtirideset in sedmem
letu in tudi v øtirideset in
osmem letu.
20 Vendar je Helaman zasedal
sodni stol v pravici in
poøtenosti; da, gledal je, da je
spolnjeval zakone in sodbe in
Boœje zapovedi; in nenehno je
poçel to, kar je bilo pravilno v
Boœjih oçeh; in hodil je po oçetovih
poteh, tako da je v deœeli
uspeval.
21 In zgodilo se je, da je imel
dva sinova. Najstarejøemu je
dal ime Nefi in najmlajøemu
ime Lehi. In zaçela sta rasti za
Gospoda.
22 In zgodilo se je, da so
vojne in prepiri med nefijskim
ljudstvom zaçeli do doloçene
mere pojenjati proti koncu øtirideset
in osmega leta vladavine
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom.
23 In zgodilo se je, v øtirideset
in devetem letu vladavine sodnikov
je bil v deœeli vzpostavljen
nepretrgan mir, vse razen tajnih
zvez, ki jih je razbojnik Gadianton
uvedel v bolj naseljenih
delih deœele, ki jih za tega çasa
tisti, ki so bili na çelu vlade, niso
poznali; zato jih niso izkoreninili
iz deœele.
24 In zgodilo se je, da je bila
istega leta v cerkvi silno velika
blaginja, tako da se jih je na tisoçe
pridruœilo cerkvi in se krstilo
v kesanje.
25 In tako velika je bila blaginja
v cerkvi in tako øtevilni blagoslovi,
ki so se izlili nad ljudstvo,
da so bili neizmerno osupli celo
sami véliki duhovniki in uçitelji.
26 In zgodilo se je, da je Gospodovo
delo uspevalo, tako da
se je krstilo in Boœji cerkvi prikljuçilo
veliko duø, da, celo na
deset tisoçe.
27 Tako lahko vidimo, da je
Gospod usmiljen do vseh, ki
bodo z iskrenostjo srca klicali
njegovo sveto ime.
28 Da, tako vidimo, da so
nebeøka vrata odprta vsem, in
sicer tem, ki bodo verjeli v ime
Jezusa Kristusa, ki je Boœji Sin.
29 Da, vidimo, da se lahko
vsakdo, ki œeli, oprime Boœje
besede, ki je œiva in silna, ki bo
razdvojila na dvoje vse hudiçeve
prekanjenosti in pasti in
zvijaçe in vodila Kristusovega
çloveka po ozki in tesni poti
preko veçnega prepada bede,
ki je pripravljen, da pogoltne
hudobne—
30 in odloœi svojo duøo, da,
svojo neumrljivo duøo, na Boœji
desnici v nebeøkem kraljestvu,
da se usede z Abrahamom in
Izakom in z Jakobom in z vsemi
naøimi svetimi oçeti, da nikoli
veç ne odide.
31 In tega leta so se nenehno
radostili v zarahemelski deœeli
in v vseh okoliøkih predelih,

353 Helaman 3:32–4:5
prav v vsej deœeli, ki so jo imeli
v lasti Nefijci.
32 In zgodilo se je, da sta preostanek
øtirideset in devetega
leta vladala mir in silno velika
radost; da, in nepretrgan mir in
velika radost sta vladala tudi
v petdesetem letu vladavine
sodnikov.
33 In mir je bil tudi v petdeset
in prvem letu vladavine sodnikov,
razen ponosa, ki se je zaçel
pojavljati v cerkvi—ne v Boœji
cerkvi paç pa v srcu ljudi, ki so
izjavljali, da pripadajo Boœji
cerkvi—
34 in bili so vzviøeni v ponosu,
in sicer do preganjanja veliko
bratov. To je bilo torej veliko
zlo, ki je bilo vzrok, da je poniœnejøi
del ljudstva trpel veliko
preganjanja in brodil skozi veliko
stisk.
35 Vendar so se çesto postili in
molili in postajali moçnejøi in
moçnejøi v poniœnosti in trdnejøi
in trdnejøi v veri v Kristusa, tako
da sta jim duøo navdala radost
in uteha, da, in sicer do oçiøçenja
in posvetitve srca, do posvetitve,
ki pride zavoljo predajanja
srca Bogu.
36 In zgodilo se je, da se je tudi
petdeset in drugo leto konçalo v
miru, razen silno velikega ponosa,
ki je segel ljudem do srca;
in to je bilo zaradi njihovega
silnega bogastva in blaginje v
deœeli; in to se je razraøçalo
med njimi iz dneva v dan.
37 In zgodilo se je, v petdeset
in tretjem letu vladavine sodnikov
je Helaman umrl in namesto
njega je zavladal njegov najstarejøi
sin Nefi. In zgodilo se je,
da je sodni stol zasedel s pravico
in poøtenostjo; da, spolnjeval je
Boœje zapovedi in stopal po
oçetovih poteh.
4. POGLAVJE
Nefijski odpadniki in Lamanci
zdruœijo sile in zavzamejo zarahemelsko
deœelo.—Do nefijskih porazov
pride zaradi njihove hudobije.
— Cerkev omahuje in ljudstvo
postane øibko kot Lamanci. Med
leti 38 in 30 pr. Kr.
In zgodilo se je, da je bilo v petdeset
in çetrtem letu v cerkvi
veliko sporov in med ljudstvom
je bil tudi prepir, tako da je bilo
veliko prelivanja krvi.
2Inuporniøki del je bil pobit
in pregnan iz deœele in ti so øli
k lamanskemu kralju.
3Inzgodilo se je, da so se trudili
podœgati Lamance k vojni
proti Nefijcem; a glej, Lamanci
so se silno bali, tako da niso
hoteli prisluhniti besedam odpadnikov.
4Azgodilo se je, da so bili v
petdeset in øestem letu vladavine
sodnikov odpadniki, ki so
øli od Nefijcev k Lamancem; in
z ostalimi jim jih je uspelo
podœgati k jezi proti Nefijcem;
in vsi so se tega leta pripravljali
na vojno.
5Invpetdeset in sedmem letu
so priøli v boj proti Nefijcem in
priçeli so smrtonosno delo; da,
tako da so si petdeset in osmega
leta uspeli pridobiti v last zarahemelsko
deœelo; da, in tudi
vse deœele prav do deœele, ki je
bila blizu deœele Izobilje.

Helaman 4:6–19 354
6 In Nefijce in Moronihove
çete so pregnali, in sicer v deœelo
Izobilje.
7Intam so se utrdili proti Lamancem
od zahodnega morja
prav do vzhodnega; to je bilo
za Nefijca dan hoda vzdolœ
meje, ki so jo utrdili in namestili
so çete, da bi ubranile njihovo
severno deœelo.
8Intako so si ti nefijski odpadniki
s pomoçjo øtevilne lamanske
vojske pridobili vso nefijsko
posest, ki je bila v deœeli na
jugu. In vse to se je dogodilo v
petdeset in osmem letu vladavine
sodnikov.
9Inzgodilo se je, da si je v
øestdesetem letu vladavine sodnikov
Moroniha uspel s çetami
pridobiti veliko delov deœele;
da, zopet so si prisvojili veliko
mest, ki so bila padla v roke
Lamancem.
10 In zgodilo se je, da so si v
øestdeset in prvem letu vladavine
sodnikov uspeli znova
prisvojiti, in sicer polovico vse
posesti.
11 Ta velika nefijska izguba in
velik poboj, ki je bil med njimi,
se torej ne bi zgodil, çe bi ne
bilo zavoljo njihove hudobije in
gnusobe, ki sta bili med njimi;
da, in to je bilo tudi med temi,
ki so izjavljali, da pripadajo
Boœji cerkvi.
12 In to je bilo zato, ker so bili
v srcu ponosni, ker so bili silno
bogati, da, to je bilo zato, ker
so zatirali siromaøne, odrekali
hrano laçnim, odrekali oblaçila
golim in udarjali svoje poniœne
brate po licu, zasmehovali to,
kar je bilo sveto, zanikali duha
preroøtva in razodetja, morili,
plenili, lagali, kradli, preøuøtvovali,
razpihovali velike prepire
in prestopali k Lamancem v
nefijsko deœelo—
13 in zavoljo te velike hudobije
in bahanja z lastno moçjo so bili
prepuøçeni lastni moçi, zato niso
uspevali, paç pa so jim Lamanci
prizadajali stiske in jih udarjali
in preganjali, dokler niso izgubili
posesti skoraj vseh deœel.
14 A glej, Moroniha je ljudem
zavoljo njihove kriviçnosti veliko
pridigal in tudi Nefi in Lehi,
ki sta bila Helamanova sinova,
sta ljudem veliko pridigala, da,
in jim veliko prerokovala glede
kriviçnosti in kar jih mora doleteti,
çe se ne pokesajo svojih
grehov.
15 In zgodilo se je, da so se
pokesali, in ker so se pokesali,
so zaçeli uspevati.
16 Kajti ko je Moroniha sprevidel,
da so se pokesali, si jih je
upal voditi od kraja do kraja in
od mesta do mesta, in sicer
dokler si niso znova prisvojili
polovico lastnine in polovico
vseh deœel.
17 In tako se je konçalo øestdeset
in prvo leto vladavine sodnikov.
18 In zgodilo se je, da si ni
mogel Moroniha v øestdeset in
drugem letu vladavine sodnikov
pridobiti niç veç v last od
Lamancev.
19 Zato so opustili namero, da
bi si pridobili preostanek deœel,
kajti Lamanci so bili tako
øtevilni, da je Nefijcem postalo
nemogoçe pridobiti veç moçi
nad njimi; zato je Moroniha vse

355 Helaman 4:20–5:5
çete zaposlil z obrambo delov,
ki jih je zavzel.
20 In zgodilo se je zavoljo
velikanskega øtevila Lamancev
je bilo Nefijce zelo strah, da bi
jih ne prevladali in poteptali in
pobili in pokonçali.
21 Da, zaçeli so se spominjati
Almovih prerokb in tudi Mozijevih
besed; in sprevideli so, da
so bili trdovratno ljudstvo in
da so bili omalovaœevali Boœje
zapovedi;
22 in da so bili spremenili in
pod nogami poteptali Mozijeve
postave, oziroma to, kar mu je
Gospod zapovedal dati ljudstvu;
in sprevideli so, da so se jim postave
izpridile in da so postali
hudobno ljudstvo, tako da so bili
hudobni celo kakor Lamanci.
23 In zavoljo njihove kriviçnosti
je cerkev zaçela omahovati; in
prenehali so verjeti v duha preroøtva
in v duha razodetja; in
Boœje sodbe so jim zrle v obraz.
24 In sprevideli so, da so postali
øibki kot njihovi bratje, Lamanci,
in da jih Gospodov Duh
ni veç varoval; da, odtegnil se
je od njih, ker Gospodov Duh ne
prebiva v nesvetih templjih—
25 zato jih je Gospod prenehal
varovati s svojo çudeœno in neprimerljivo
moçjo, kajti zapadli
so v stanje nevere in straøne hudobije;
in sprevideli so, da so
Lamanci silno øtevilnejøi od njih
in çe se ne oklenejo Gospoda,
svojega Boga, morajo neizogibno
propasti.
26 Kajti glej, sprevideli so, da
je moç Lamancev tako velika
kot njihova moç, in sicer moœ
na moœa. In tako so bili zapadli
vtavelik prestopek; da, tako so
bili zavoljo prestopka postali
øibki v razmiku ne veliko let.
5. POGLAVJE
Nefi in Lehi se posvetita pridiganju.—Njuni
imeni ju spodbujata,
naj si œivljenje krojita po vzoru
svojih prednikov.—Kristus odkupi
tiste, ki se pokesajo.—Nefi in Lehi
spreobrneta mnoge in zaprejo ju in
obda ju ogenj.—Oblak teme zasençi
tristo ljudi.—Zemlja se strese in
glas zapove ljudem, naj se pokesajo.
—Nefi in Lehi se pogovarjata z
angeli in mnoœico obda ogenj.
Okrog leta 30 pr. Kr.
In zgodilo se je, da je Nefi istega
leta, glej, predal sodni stol moœu,
katerega ime je bilo Sezoram.
2 Kajti ker so si svoje postave
in vlade vzpostavljali po glasu
ljudstva in so bili ti, ki so izbrali
zlo, øtevilnejøi od teh, ki so
izbrali dobro, so zato dozorevali
za pogubo, kajti postave so
izpridili.
3 Da, in to ni bilo vse; bili so
trdovratno ljudstvo, da jim ni
bilo moç vladati ne s postavo ne
s pravico, razen da je bilo v njihovo
pogubo.
4Inzgodilo se je, da je Nefi
postal izçrpan zavoljo njihove
kriviçnosti; in odstopil je sodni
stol in si zadal, da bo pridigal
Boœjo besedo ves preostanek
svojih dni in tudi njegov brat
Lehi, ves preostanek svojih dni;
5 kajti pomnila sta besede, ki
jih jima je govoril njun oçe
Helaman. In to so besede, ki jih
je govoril:

Helaman 5:6–17 356
6 Glejta, sinova moja, œelim,
da pomnita spolnjevati Boœje
zapovedi; in œelim, da te besede
razglaøata ljudstvu. Glejta, imenoval
sem vaju po naøih prvih
starøih, ki sta priøla iz jeruzalemske
deœele; in to sem storil,
da se spomnita njiju, ko se
spomnita imen; in ko se ju
spomnita, se lahko spomnita
njunih del; in ko se spomnita
njunih del, lahko vesta, kako je
reçeno in tudi zapisano, da so
bila dobra.
7 Zato, sinova moja, bi œelel,
da delata to, kar je dobro, da bo
o vaju reçeno in tudi zapisano,
in sicer kot je bilo reçeno in
zapisano o njiju.
8Insedaj glejta, sinova moja,
øe nekaj veç œelim od vaju, ta
œelja je, da bi tega ne poçela, da
bi se bahala, paç pa bi to poçela,
da bi si nabirala zaklad v
nebesih, da, ki je veçen in ki ne
zbledi; da, da bosta imela dragoceni
dar veçnega œivljenja,
za katerega upraviçeno domnevamo,
da je bil dan naøima
oçetoma.
9O,pomnita, pomnita, sinova
moja, besede, ki jih je ljudstvu
govoril kralj Benjamin; da, pomnita,
da ni druge poti ne naçina
za çlovekovo odreøitev kakor
samo preko odkupne krvi Jezusa
Kristusa, ki bo priøel; da, pomnita,
da prihaja, da bo odkupil
svet.
10 In pomnita tudi Amulekove
besede, ki jih je povedal Zezromu
v mestu Amoníha; kajti
povedal mu je, da Gospod zagotovo
pride odkupit svoje
ljudstvo, da pa ne pride, da bi
jih odkupil v grehih, paç pa da
jih odkupi od grehov.
11 In Oçe mu je dal moç, da jih
odkupi od grehov zavoljo kesanja;
zato je poslal angele, da
bi razglasili novice o pogojih
kesanja, ki pripelje k Odkupiteljevi
moçi, k odreøitvi duø.
12 In sedaj, sinova moja, pomnita,
pomnita, da morata temelje
graditi na skali naøega Odkupitelja,
ki je Kristus, Boœji Sin;
ko bo hudiç poslal svoje silne
vetrove, da, svoje strelice v
vrtinçastem viharju, da, ko vaju
bosta udarjali vsa njegova toça
in huda nevihta, da to ne bo
imelo moçi nad vama, da bi
vaju povleklo v brezno bede in
neskonçnega gorja zavoljo skale,
na kateri sta zgrajena, ki je zanesljiv
temelj, temelj, na katerem
ljudje ne morejo pasti, çe
gradijo na njem.
13 In zgodilo se je, da so bile to
besede, ki jih je Helaman uçil
svoja sinova; da, uçil ju je veliko,
kar se ni zapisalo, in tudi veliko,
kar se je zapisalo.
14 In pomnila sta njegove besede;
in zato sta øla, spolnjujoç
Boœje zapovedi, med Nefijevo
ljudstvo uçit Boœjo besedo,
zaçenøi z mestom Izobilje;
15 in od tamkaj v mesto Gid;
in iz mesta Gid v mesto Mulek;
16 in sicer od enega mesta do
drugega, dokler nista bila øla
med vse Nefijevo ljudstvo, ki je
bilo v deœeli na jugu; in od tam
v zarahemelsko deœelo med
Lamance.
17 In zgodilo se je, da sta pridigala
z veliko moçjo, tako da sta
zmedla mnoge od odpadnikov,

357 Helaman 5:18–32
ki so odøli od Nefijcev, tako da
so pristopili in priznali grehe
in se krstili v kesanje in se nemudoma
vrnili k Nefijcem, da
bi se potrudili popraviti krivice,
ki so jim jih bili storili.
18 In zgodilo se je, da sta Nefi
in Lehi pridigala Lamancem s
tako veliko moçjo in polnomoçjem,
kajti dana sta jima bila
moç in polnomoçje, da sta lahko
govorila, in dano jima je bilo
tudi, kaj naj govorita—
19 zato sta govorila na veliko
osuplost Lamancev, da sta jih
prepriçala, tako da se je osem
tisoç Lamancev, ki so bili v zarahemelski
deœeli in okolici, krstilo
v kesanje in prepriçani so bili
o hudobiji izroçila svojih oçetov.
20 In zgodilo se je, da sta se
Nefi in Lehi napotila od tam,
da pojdeta v nefijsko deœelo.
21 In zgodilo se je, da ju je
lamanska vojska zajela in vrgla
v jeço; da, prav v isto jeço, v
katero so Limhijevi sluœabniki
vrgli Amona in njegove brate.
22 In potem ko sta bila brez
hrane za veliko dni vrœena v
jeço, glej, so øli v jeço, da bi ju
prijeli, da bi ju ubili.
23 In zgodilo se je, da sta bila
Nefi in Lehi kakor obdana z
ognjem, in sicer tako da si niso
drznili poloœiti rok nanju iz
strahu, da bi se ne opekli. Vendar
se Nefi in Lehi nista opekla;
in stala sta kakor sredi ognja in
se nista opekla.
24 In ko sta sprevidela, da ju
obdaja ognjeni steber in ju ne
opeçe, sta se v srcu opogumila.
25 Kajti sprevidela sta, da si
Lamanci nanju ne drznejo poloœiti
rok; niti se jima ne drznejo
pribliœati, paç pa stojijo, kot bi
onemeli zaradi osuplosti.
26 In zgodilo se je, da sta Nefi
in Lehi stopila naprej in jim
spregovorila, rekoç: Ne bojte se,
kajti glejte, Bog je tisti, ki vam je
pokazal to çudovito reç, s katero
vam je pokazano, da na naju ne
morete poloœiti rok, da bi naju
ubili.
27 In glej, ko sta te besede izgovorila,
se je zemlja silno stresla
in zidovi jeçe so se stresli, kot bi
bili na tem, da se zruøijo na zemljo;
a glej, niso se podrli. In glej,
ti, ki so bili v jeçi, so bili Lamanci
in Nefijci, ki so bili odpadniki.
28 In zgodilo se je, da jih je
prekril oblak teme in prevzel
jih je strahospoøtljiv strah.
29 In zgodilo se je, da se je
pojavil glas, kot bi bil nad oblakom
teme, rekoç: Pokesajte se,
pokesajte se in ne prizadevajte
si veç ubiti mojih sluœabnikov,
ki sem ju poslal k vam, da bosta
razglasila dobre novice!
30 In zgodilo se je, ko so sliøali
ta glas in videli, da ni bil ne
glas grmenja, niti ni bil glas
velikega buçnega hrupa, paç pa
glej, to je bil tihi glas popolne
miline, kot bi bil øepet, in prodrl
je prav do same duøe—
31 in navkljub milini glasu,
glej, se je zemlja silno stresla
in zidovi jeçe so se ponovno
zamajali, kot bi bila na tem, da
se zruøi na zemljo; in glej, oblak
teme, ki jih je zasençil, se ni
razblinil—
32 in glej, ponovno je priøel
glas, rekoç: Pokesajte se, pokesajte
se, kajti Boœje kraljestvo se

Helaman 5:33–48 358
je pribliœalo; in ne prizadevajte
si veç ubiti mojih sluœabnikov!
In zgodilo se je, da se je zemlja
ponovno stresla in zidovi so se
zamajali.
33 In prav tako je glas spet
priøel tretjiç in jim spregovoril
çudovite besede, ki jih çlovek
ne more izreçi, in zidovi so
ponovno vztrepetali in zemlja se
je stresla, kot bi bila na tem, da
se bo razklala.
34 In zgodilo se je, da Lamanci
niso mogli zbeœati zavoljo oblaka
teme, ki jih je zasençil; da, in
nepremiçno so stali tudi zavoljo
strahu, ki je priøel nadnje.
35 Torej, med njimi je bil nekdo,
ki je bil po rojstvu Nefijec, ki
je nekoç pripadal Boœji cerkvi,
ajebil odpadel od njih.
36 In zgodilo se je, da se je
obrnil, in glej, skozi oblak teme
je zagledal Nefijev in Lehijev
obraz; in glej, silno sta œarela,
prav kakor obrazi angelov. In
videl je, da sta oçi povzdignila
proti nebesom; in bila sta, kot
bi govorila oziroma povzdignila
glas k nekemu bitju, ki sta ga
gledala.
37 In zgodilo se je, da je ta moœ
zaklical mnoœici, da bi se obrnili
in pogledali. In glej, dana
jim je bila moç, da so se obrnili
in pogledali; in zagledali so
Nefijev in Lehijev obraz.
38 In temu çloveku so rekli:
Glej, kaj pomeni vse to in kdo
je ta, s katerim govorita tadva
moœa?
39 Torej, temu çloveku je bilo
ime Aminadab. In Aminadab
jim je rekel: Govorita z Boœjimi
angeli.
40 In zgodilo se je, da so mu
Lamanci rekli: Kaj naj storimo,
da bo izginil oblak teme, ki nas
zasençuje?
41 In Aminadab jim je rekel:
Pokesati se morate in klicati h
glasu, in sicer dokler ne boste
verovali v Kristusa, o katerem
so vas uçili Alma in Amulek in
Zezrom; in ko boste to naredili,
bo oblak teme, ki vas prekriva,
izginil.
42 In zgodilo se je, da so vsi
zaçeli klicati h glasu tega, ki je
stresel zemljo; da, klicali so prav
dokler se oblak teme ni razblinil.
43 In zgodilo se je, ko so se
ozrli naokrog in videli, da se je
oblak teme, ki jih je prekrival,
razblinil, glej, so videli, da jih
obkroœa, da, vsako duøo, ognjen
steber.
44 In Nefi in Lehi sta bila v
sredi; da, bili so obkroœeni; da,
bili so kot sredi plameneçega
ognja, vendarle jih ni poøkodoval,
niti ni zajel zidov jeçe; in
navdala jih je radost, ki je neizrekljiva
in polna blaœenosti.
45 In glej, Boœji Sveti Duh se je
spustil iz nebes in jim segel v
srce in navdal jih je kot z ognjem
in lahko so govorili çudovite
besede.
46 In zgodilo se je, da jih je
dosegel glas, da, prijeten glas,
kot bi bil øepet, rekoç:
47 Mir, mir bodi z vami zavoljo
vaøe vere v mojega nadvse
Ljubljenega, ki je bil od osnovanja
sveta!
48 In sedaj, ko so to sliøali, so
dvignili pogled, kot da gledajo,
od kod prihaja glas; in glej, videli
so, kako so se nebesa odprla;

359 Helaman 5:49–6:9
in angeli so se spustili iz nebes
in jih pouçevali.
49 In bilo jih je okrog tristo
duø, ki so to videle in sliøale; in
pozvani so bili, naj gredo in naj
se ne çudijo, niti naj ne dvomijo.
50 In zgodilo se je, da so øli in
ljudstvo pouçevali, razglaøajoç
po vseh okoliøkih predelih vse,
kar so bili sliøali in videli, tako
da so prepriçali veçji del Lamancev
zavoljo veliçine dokazov,
ki so jih bili prejeli.
51 In toliko, kot so jih prepriçali,
jih je odloœilo bojno oroœje in
tudi opustilo sovraøtvo in izroçilo
svojih oçetov.
52 In zgodilo se je, da so
Nefijcem predali njihove lastne
deœele.
6. POGLAVJE
Praviçni Lamanci pridigajo hudobnim
Nefijcem.—Obe ljudstvi
uspevata med obdobjem miru in
obilja.—Lucifer, osnovalec greha,
podœiga srca hudobnih in Gadiantonovih
razbojnikov k umorom in
hudobiji.—Razbojniki prevzamejo
nefijsko vlado. Med leti 29 in 23
pr. Kr.
In zgodilo se je, ko se je bilo
konçalo øestdeset in drugo
leto vladavine sodnikov, se je
bilo vse to zgodilo in Lamanci
so bili postali, veçji del njih,
praviçno ljudstvo, tako da je
njihova praviçnost prekaøala
to od Nefijcev zavoljo njihove
trdnosti in njihove stanovitnosti
v veri.
2 Kajti glej, bilo je veliko
Nefijcev, ki so postali otopeli
in nespokorjeni in skrajno hudobni,
tako da so zavraçali
Boœjo besedo in vse pridiganje
in prerokovanje, ki je priølo
mednje.
3 Vseeno so ljudje v cerkvi
obçutili veliko radost zavoljo
spreobrnjenja Lamancev, da,
zavoljo Boœje cerkve, ki je bila
osnovana med njimi. In drug z
drugim so se druœili in drug z
drugim so se radostili in çutili
veliko radosti.
4Inzgodilo se je, da je veliko
Lamancev priølo v zarahemelsko
deœelo in razglasilo nefijskemu
ljudstvu naçin svoje spreobrnitve
in jih opominjalo k veri in
kesanju.
5 Da, veliko jih je pridigalo s
silno veliko moçjo in polnomoçjem,
da bi jih veliko od njih
pripeljali do globine poniœnosti,
da bi poniœno sledili Bogu in
Jagnjetu.
6Inzgodilo se je, da jih je veliko
izmed Lamancev odølo v
deœelo na severu; in tudi Nefi
in Lehi sta øla v deœelo na severu,
da bi pridigala ljudstvu. Tako
se je konçalo øestdeset in
tretje leto.
7Inglej, v vsej deœeli je bil mir,
tako da so Nefijci øli, v kateri koli
del deœele so œeleli, bodisi med
Nefijce ali Lamance.
8Inzgodilo se je, da so tudi
Lamanci øli, kamor koli so œeleli,
bodisi med Lamance ali med
Nefijce; in tako so se prosto
gibali med seboj, da bi po svoji
œelji kupovali in da bi prodajali
in da bi zasluœili.
9Inzgodilo se je, da so tako
Lamanci kot Nefijci postali silno

Helaman 6:10–21 360
bogati; in imeli so silno obilno
zlata in srebra in vsakovrstnih
dragocenih kovin tako v deœeli
juœno kot v deœeli severno.
10 Sedaj, deœela juœno se je
imenovala Lehi in deœela severno
se je imenovala Mulek,
kar je bilo po Sedekijevem sinu;
kajti Gospod je Muleka pripeljal
v deœelo na severu in Lehija
v deœelo na jugu.
11 In glej, v obeh deœelah je
bilo vsakovrstno zlato in srebro
in dragocena ruda vseh vrst; in
bili so tudi natançni rokodelci,
ki so delali z vsakrøno rudo in
jo oplemenitili; in tako so obogateli.
12 Tako na severu kot na jugu
so v obilju gojili œito; in tako na
severu kot na jugu so silno napredovali.
In mnoœili so se in se
silno okrepili v deœeli. In gojili
so veliko drobnice in çred, da,
veliko pitançkov.
13 Glej, njihove œene so se trudile
in predle in izdelovale vse
vrste oblaçil iz tanko stkanega
platna in vsakovrstnega blaga,
da bi pokrili svojo goloto. In
tako je øestdeset in çetrto leto
minilo v miru.
14 In tudi v øestdeset in petem
letu je bilo veliko radosti in
miru, da, veliko pridiganja in
prerokb glede tega, kar naj bi
priølo. In tako je minilo øestdeset
in peto leto.
15 In zgodilo se je, da je v
øestdeset in øestem letu vladavine
sodnikov, glej, Sezorama
umorila neznana roka, ko je sedel
na sodnem stolu. In zgodilo
se je, da so istega leta umorili
tudi njegovega sina, ki ga je
ljudstvo doloçilo namesto njega.
In tako se je konçalo øestdeset
in øesto leto.
16 In na zaçetku øestdeset in
sedmega leta so ljudje ponovno
zaçeli postajati silno hudobni.
17 Kajti glej, Gospod jih je bil
tako dolgo blagoslavljal s posvetnim
bogastvom, da niso bili
podœgani k jezi, k vojnam, niti
k prelivanju krvi; zato so se v
srcu zaçeli predajati svojemu
bogastvu; da, zaçeli so si prizadevati
za zasluœkom, da bi se
povzdignili drug nad drugega;
zato so zaçeli skrivoma moriti
in ropati in pleniti, da bi se
okoristili.
18 In sedaj glej, ti morilci in
plenilci so bili tolpa, ki sta jo bila
oblikovala Kiøkumen in Gadianton.
In sedaj se je zgodilo, da jih
je bilo veliko, celo med Nefijci,
v Gadiantonovi tolpi. A glej,
bili so øtevilnejøi med hudobnejøim
delom Lamancev. In
imenovali so se Gadiantonovi
razbojniki in morilci.
19 In ti so bili tisti, ki so umorili
vrhovnega sodnika Sezorama
in njegovega sina, ko sta bila na
sodnem stolu; in glej, niso jih
naøli.
20 In sedaj se je zgodilo, ko so
Lamanci ugotovili, da so med
njimi razbojniki, so bili silno
potrti; in v svoji moçi so uporabili
vsa sredstva, da bi jih izbrisali
z obliçja Zemlje.
21 A glej, Satan je podœgal
srca veçjega dela Nefijcev, tako
da so se zdruœili s temi razbojniøkimi
tolpami in stopili v njihove
zaveze in njihove prisege,
da bodo drug drugega øçitili in

361 Helaman 6:22–33
varovali v vsakrønih teœavnih
okoliøçinah, v katerih se bodo
znaøli, da ne bi trpeli zaradi
svojih umorov in svojih plenjenj
in svojih kraj.
22 In zgodilo se je, da so imeli
svoja znamenja, da, skrivna znamenja
in skrivne besede; in to
da bi lahko razpoznali brata, ki
je stopil v zavezo, da mu ne bi,
kakrøno koli hudobijo bi brat
naredil, økodoval ne brat ne tisti,
ki so pripadali njegovi tolpi, ki
so stopili v to zavezo.
23 In tako so lahko morili in
plenili in kradli in se predajali
vlaçugarstvu in hudobijam vseh
vrst v nasprotju s postavami
svoje deœele in tudi z Boœjimi
postavami.
24 In kdor koli od tistih, ki so
pripadali tolpi, bi razkril svetu
o njihovi hudobiji in njihovih
gnusobah, bi mu bilo sojeno,
ne po postavah deœele, ampak
po postavah njihove hudobije,
ki sta jih dala Gadianton in
Kiøkumen.
25 Glej torej, to so te skrivne
prisege in zaveze, za katere je
Alma ukazal sinu, da ne smejo
v svet, da bi ne bile sredstvo, ki
bi ljudstvo odvlekle v pogubo.
26 Glej torej, te skrivne prisege
in zaveze do Gadiantona niso
priøle iz zapisov, ki so bili predani
Helamanu; paç pa jih je v
Gadiantonovo srce vsadilo tisto
bitje, ki je naøa prva starøa zvabilo,
da sta jedla od prepovedanega
sadu—
27 da, tisto bitje, ki je s Kajnom
skovalo zaroto, çe bo umoril
brata Abela, da tega svet ne bo
izvedel. In s Kajnom in njegovimi
privrœenci je kovalo zarote
odtlej dalje.
28 In to je tudi isto bitje, ki je
vsadilo ljudem v srce, naj zgradijo
stolp, dovolj visok, da bodo
lahko priøli do nebes. In to je
bilo isto bitje, ki je zavajalo ljudi,
ki so od stolpa priøli v to deœelo;
ki je razøirilo dela teme in
gnusob po vsem obliçju deœele,
dokler ljudi ni zvleklo v popoln
propad in v veçni pekel.
29 Da, to je bilo isto bitje, ki je
vsadilo Gadiantonu v srce, naj
øe nadaljuje z delom teme in
skrivnih umorov; in porajalo
jih je od zaçetka çloveka prav
do tega çasa.
30 In glej, on je ta, ki je osnovalec
vsega greha. In glej, nadaljuje
z deli teme in skrivnih
umorov in izroça njihove zarote
in njihove prisege in njihove
zaveze in njihove naçrte o
straøni hudobiji iz roda v rod,
v kolikor se lahko polasti src
çloveøkih otrok.
31 In sedaj glej, zelo se je polastil
nefijskih src; da, tako da
so postali silno hudobni; da,
veçji del njih je skrenil s poti
praviçnosti in poteptal pod nogami
Boœje zapovedi in krenil
po svojih poteh in si iz zlata in
srebra oblikoval malike.
32 In zgodilo se je, da so vse
te kriviçnosti priøle nadnje v
razmiku ne veliko let, tako da
je veçji del priøel nadnje v
øestdeset in sedmem letu vladavine
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom.
33 In v kriviçnosti so rasli tudi
v øestdeset in osmem letu na veliko
boleçino in œalost praviçnih.

Helaman 6:34–7:4 362
34 In tako vidimo, da so zaçeli
Nefijci zapadati v nevero in
rasti v hudobiji in gnusobah,
medtem ko so Lamanci zaçenjali
silno rasti v védenju o Bogu; da,
zaçeli so spolnjevati njegove zakone
in zapovedi in hoditi pred
njim v resnici in odkritosti.
35 In tako vidimo, da se je
Gospodov Duh zaçenjal odtegovati
od Nefijcev zavoljo njihove
hudobije in trdosrçnosti.
36 In tako vidimo, da je
Gospod zaçel izlivati Duha nad
Lamance zavoljo njihove neprisiljenosti
in pripravljenosti,
da verjamejo v njegove besede.
37 In zgodilo se je, da so Lamanci
preganjali tolpo Gadiantonovih
razbojnikov; in pridigali
so Boœjo besedo med hudobnejøim
delom med njimi, tako da
je bila ta razbojniøka tolpa med
Lamanci docela pokonçana.
38 In zgodilo se je po drugi
plati, da so jih Nefijci krepili in
podpirali, zaçenøi s hudobnejøim
delom med njimi, dokler
niso bili prekrili cele nefijske
deœele in speljali veçji del praviçnih,
dokler niso ti priçeli
verjeti v njihovo delo in si deliti
njihov plen in se jim pridruœevati
pri skrivnih umorih in zvezah.
39 In tako so si pridobili sámo
upravljanje vlade, tako da so
pod nogami poteptali in udarjali
in prizadeli in obrnili hrbet siromaønim
in krotkim in poniœnim
Boœjim privrœencem.
40 In tako vidimo, da so bili v
straønem poloœaju in so dozorevali
za veçno pogubo.
41 In zgodilo se je, da se je
tako konçalo øestdeset in osmo
leto vladavine sodnikov nad
Nefijevim ljudstvom.
Prerokba Nefija, Helamanovega
Sina—Bog zagrozi Nefijevemu
ljudstvu, da jih bo obiskal
v jezi v njihovo popolno pogubo,
çe se ne pokesajo svoje hudobije.
Bog udari Nefijevo ljudstvo s
kugo; pokesajo se in obrnejo k
njemu. Lamanec Samuel prerokuje
Nefijcem.
Obsega 7. do vkljuçno s 16.
poglavjem.
7. POGLAVJE
Nefija na severu zavrnejo in vrne
se v Zarahemlo.—Moli na stolpu
na vrtu in nato pozove ljudi, naj se
pokesajo ali preminejo. Med leti
23 in 21 pr. Kr.
Glej, sedaj se je zgodilo v
øestdeset in devetem letu vladavine
sodnikov nad nefijskim
ljudstvom, da se je Nefi, Helamanov
sin, vrnil v zarahemelsko
deœelo iz deœele na severu.
2 Kajti bil je med ljudmi, ki so
bili v deœeli na severu, in jim
pridigal Boœjo besedo in jim veliko
prerokoval;
3 in zavrnili so vse njegove
besede, tako da ni mogel ostati
med njimi, paç pa se je ponovno
vrnil v rodno deœelo.
4 In videç ljudstvo v stanju
tako straøne hudobije in kako ti
Gadiantonovi razbojniki zasedajo
sodne stole—se polaøçajo
moçi in oblasti nad deœelo; ne
meneç se za Boœje zapovedi in
niso niti najmanj pravicoljubni

363 Helaman 7:5–19
pred njim; kako ne izkazujejo
pravice çloveøkim otrokom;
5 praviçne obsojajo zavoljo
praviçnosti; dopuøçajo, da gredo
krivi in hudobni nekaznovani
zavoljo svojega denarja; in za
povrh øe delajo na çelu vlade,
da vladajo in delajo po svoji
volji, da bi si pridobili zasluœek
in slavo pred svetom, in øe veç,
da bi laœje preøuøtvovali in kradli
in ubijali in delali po svoji
lastni volji—
6tavelika kriviçnost je torej
priøla nad Nefijce v razmiku ne
veliko let; in ko je Nefi to videl,
mu je srce v prsih preœela potrtost;
in s tesnobo v duøi je
vzkliknil:
7 O, da bi bili moji dnevi v
dnevih, ko je moj oçe Nefi øele
priøel iz jeruzalemske deœele,
da bi se z njimi radostili v obljubljeni
deœeli; tedaj je bilo na
njegovo ljudstvo zlahka vplivati;
neomajno so spolnjevali
Boœje zapovedi in steœka jih
je bilo speljati v kriviçnost; in
hitro so prisluhnili Gospodovim
besedam—
8 da, ko bi bili moji dnevi v
tistih dnevih, potem bi se mi
duøa radostila zaradi praviçnosti
mojih bratov.
9Aglej, doloçeno mi je, da so
ti dnevi moji in da mi bo duøo
navdajala potrtost zavoljo te
hudobije mojih bratov.
10 In glej, sedaj se je zgodilo,
da je bilo to na stolpu, ki je bil v
Nefijevem vrtu, ki je bil ob glavni
cesti, ki je vodila na glavni
trg, ki je bil v mestu Zarahemla;
zato se je Nefi poklonil na stolpu,
ki je bil v njegovem vrtu, na
stolpu, ki je bil tudi blizu
vrtnih vrat, mimo katerih je vodila
glavna cesta.
11 In zgodilo se je, da so neki
ljudje øli mimo in videli Nefija,
ko je na stolpu izlival duøo
pred Bogom; in stekli so in povedali
ljudem, kar so bili videli,
in ljudje so se zbrali v mnoœicah,
da bi spoznali vzrok za
tako veliko toœenje zaradi hudobije
ljudi.
12 In sedaj, ko se je Nefi dvignil,
je zagledal mnoœice ljudi,
ki so se zbrali.
13 In zgodilo se je, da je odprl
usta in jim rekel: Glejte, zakaj ste
se zbrali? Da bi vam povedal o
vaøih kriviçnostih?
14 Da, ker sem se povzpel na
stolp, da bi Bogu izlil svojo duøo
zavoljo silne potrtosti v mojem
srcu, ki je zavoljo vaøih kriviçnosti!
15 In zavoljo mojega œalovanja
in objokovanja ste se zbrali in
se çudite; da, in zelo se morate
çuditi; da, morali bi se çuditi,
ker ste se vdali, da se je hudiç
tako zelo polastil vaøega srca.
16 Da, kako ste se lahko predali
zapeljevanju tistega, ki si prizadeva,
da bi vaøe duøe zaluçal v
veçno bedo in neskonçno gorje?
17 O, pokesajte se, pokesajte
se! Zakaj hoçete umreti? Obrnite
se, obrnite se h Gospodu,
svojemu Bogu! Zakaj se vas je
odrekel?
18 To je zato, ker ste postali
trdosrçni; da, ne œelite prisluhniti
glasu dobrega pastirja; da, izzivali
ste njegovo jezo nad vami.
19 In glejte, namesto da bi vas
zbral, çe se ne pokesate, glejte,

Helaman 7:20–8:3 364
vas bo razkropil, da boste postali
hrana za pse in divje zveri.
20 O, kako ste lahko pozabili
svojega Boga øe istega dne, ko
vas je reøil?
21 A glejte, zavoljo zasluœka,
da bi vas ljudje hvalili in da
bi si pridobili zlata in srebra. In
srce ste predali bogastvu in
puhlostim tega sveta, zaradi
çesar morite in plenite in kradete
in po krivem priçate zoper
bliœnjega in delate vsakovrstne
kriviçnosti.
22 In zato bo nad vas priølo
gorje, çe se ne boste pokesali.
Kajti çe se ne boste hoteli pokesati,
glejte, bodo to veliko mesto
in tudi vsa ta velika mesta, ki
so naokrog, ki so v deœeli v naøi
lasti, odvzeta, da ne boste imeli
mesta v njih; kajti glejte, Gospod
vam ne bo naklonil moçi, kot je
storil doslej, da bi se zoperstavili
svojim sovraœnikom.
23 Kajti glejte, tako govori Gospod:
Hudobnim ne bom pokazal
svoje moçi, enim niç bolj kot
drugim, z izjemo tistih, ki se pokesajo
grehov in prisluhnejo
mojim besedam. Zato torej bi
œelel, da bi uvideli, bratje moji,
da bo bolje za Lamance kot za
vas, çe se ne pokesate.
24 Kajti glejte, praviçnejøi so
od vas, kajti niso greøili proti
temu velikemu védenju, ki ste
ga prejeli vi; zato bo Gospod
milosten do njih; da, podaljøal
jim bo dneve in jim poveçal potomstvo,
in sicer ko boø ti docela
pogubljen, çe se ne boø pokesal.
25 Da, gorje vam zavoljo te
velike gnusobe, ki je priøla med
vas; in zdruœili ste se v njej, da,
vtoskrivno tolpo, ki jo je osnoval
Gadianton!
26 Da, gorje bo priølo nad vas
zavoljo tega ponosa, ki ste mu
dopustili seçi v svoje srce, ki
vas je povzdignil preko tega,
kar je dobrega, zavoljo vaøega
silno velikega bogastva!
27 Da, gorje vam zavoljo vaøe
hudobije in gnusob!
28 In çe se ne boste pokesali,
boste propadli; da, in sicer vam
bodo vaøe deœele odvzete in
izbrisani boste z obliçja Zemlje.
29 Glejte torej, ne pravim sam
od sebe, da to bo, ker tega ne
vem sam od sebe; a glejte, vem,
da je to res, ker mi je to razkril
Gospod Bog, zato priçujem,
da bo.
8. POGLAVJE
Izprijeni sodniki si prizadevajo
nahujskati ljudstvo proti Nefiju.—
Abraham, Mojzes, Zenos, Zenok,
Ezija, Izaija, Jeremija, Lehi in Nefi
so vsi priçevali o Kristusu.—Nefi
po navdihu oznani umor vrhovnega
sodnika. Med leti 23 in 21 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko je bil
Nefi izrekel te besede, glej, tam
so bili moœje, ki so bili sodniki,
ki so tudi pripadali Gadiantonovi
skrivni tolpi, in bili so jezni
in zavpili so proti njemu, rekoç
ljudstvu: Çemu ne zgrabite tega
çloveka in ga ne pripeljete, da
bo obsojen glede na zloçin, ki
ga je zagreøil?
2 Zakaj gledate tega çloveka
in ga posluøate, kako œali to
ljudstvo in naøo postavo?
3 Kajti glej, Nefi jim je bil

365 Helaman 8:4–16
govoril o izprijenosti njihove
postave; da, Nefi jim je veliko
govoril, çesar ni moç zapisati;
in govoril ni niç takønega, kar bi
nasprotovalo Boœjim zapovedim.
4Intisodniki so bili nanj jezni,
ker jim je jasno govoril o njihovih
skrivnih delih teme; vseeno
si nanj niso drznili poloœiti rok,
kajti zbali so se ljudstva, da bi
ne vpilo proti njim.
5 Zato so ljudstvu zavpili,
rekoç: Zakaj dopuøçate temu
çloveku, da nas œali? Kajti glejte,
obsoja vse to ljudstvo, in sicer na
propad; da, in tudi da nam bodo
odvzeta ta naøa velika mesta,
da ne bomo imeli mesta v njih.
6Insedaj, mi vemo, da je to
nemogoçe, kajti glejte, moçni
smo in naøa mesta velika, zato
naøi sovraœniki ne morejo imeti
moçi nad nami.
7Inzgodilo se je, da so tako v
ljudeh podœigali jezo do Nefija
in vnesli mednje prepir; kajti
bilo jih je nekaj, ki so zaklicali:
Pustite tega çloveka pri miru,
kajti dober çlovek je in to, kar
pravi, se bo zagotovo zgodilo,
çe se ne pokesamo;
8 da, glejte, nad nas bodo priøle
vse sodbe, o katerih nam je
priçeval; kajti vemo, da nam
je pravilno priçeval o naøih kriviçnostih.
In glejte, veliko jih
je in prav tako kot pozna vse,
kar nas bo doletelo, pozna naøe
kriviçnosti;
9 da, in glejte, çe bi ne bil prerok,
bi o tem ne mogel priçevati.
10 In zgodilo se je, da so bili ti
ljudje, ki so si prizadevali Nefija
ubiti, zavoljo strahu primorani,
da nanj niso poloœili rok; zato
jim je ponovno spregovoril, videç,
da si je v oçeh nekaterih
pridobil naklonjenost, tako da
so se preostali zbali.
11 Zato jim je bil primoran
spregovoriti veç, rekoç: Glejte,
bratje moji, mar niste prebrali,
da je Bog dal moç enemu çloveku,
in sicer Mojzesu, da je udaril
po vodah Rdeçega morja in so se
razdelile semkaj in tjakaj, tako
da so Izraelci, ki so bili naøi oçetje,
øli preko po suhih tleh in so
se vode zaprle nad egipçanskimi
çetami in jih pogoltnile?
12 In sedaj glejte, çe je Bog dal
moç temu çloveku, çemu bi se
potem priçkali med seboj in
rekli, da meni ni dodelil nobene
moçi, s katero bi vedel glede
sodb, ki bodo priøle nad vas, çe
se ne boste pokesali?
13 A glejte, ne zanikate le mojih
besed, paç pa zanikate tudi vse
besede, ki so jih govorili naøi
oçetje, in tudi besede, ki jih je
govoril ta moœ, Mojzes, ki mu
je bila dana tako velika moç,
da, besede, ki jih je govoril o
Mesijevem prihodu.
14 Da, mar ni priçeval, da bo
priøel Boœji Sin? In kakor je
dvignil bronasto kaço v divjini,
tako bo dvignjen ta, ki naj bi
priøel.
15 In kolikor jih bo pogledalo
to kaço, jih bo œivelo, prav kakor
jih bo œivelo, kolikor jih bo
pogledalo Boœjega Sina z vero,
skesanega duha, in sicer tisto
œivljenje, ki je veçno.
16 In sedaj glejte, o tem ni priçeval
le Mojzes, paç pa tudi vsi
sveti preroki od njegovih dni
prav do Abrahamovih dni.

Helaman 8:17–28 366
17 Da, in glejte, Abraham je
videl o njegovem prihodu in
navdalo ga je veselje in vzradostil
se je.
18 Da, in glejte, povem vam,
da o tem ni vedel le Abraham,
paç pa jih je bilo pred Abrahamovimi
dnevi veliko, ki so
bili poklicani po Boœjem redu;
da, in sicer po redu njegovega
Sina; in to da bi se ljudem pokazalo
zelo veliko tisoç let
pred njegovim prihodom, da
bo k njim priøla prav odkupna
daritev.
19 In sedaj bi œelel, da bi vi
vedeli, da je bilo prav od Abrahamovih
dni veliko prerokov,
ki so o tem priçevali; da, glejte,
prerok Zenos je smelo priçeval;
zaradi çesar so ga ubili.
20 In glejte, tudi Zenok in tudi
Ezija in tudi Izaija in Jeremija
(Jeremija je bil ta prerok, ki je
priçeval o uniçenju Jeruzalema)
in sedaj vemo, da je bil Jeruzalem
uniçen po Jeremijevih besedah.
O, zakaj bi potem glede
na njegovo prerokbo Boœji Sin
ne priøel?
21 In mar boste sedaj spodbijali,
da je bil Jeruzalem uniçen?
Mar boste rekli, da niso ubili
Sedekijevih sinov, vseh razen
Muleka? Da, in mar niste uvideli,
da je Sedekijevo potomstvo
z nami in so bili izgnani iz jeruzalemske
deœele? A glejte, to ni
vse—
22 naø oçe Lehi je bil izgnan iz
Jeruzalema, ker je priçeval o
tem. Tudi Nefi je priçeval o tem
in tudi skoraj vsi naøi oçetje prav
do tega çasa; da, priçevali so o
Kristusovem prihodu, nestrpno
priçakovali in se radostili tega
dneva, ki bo priøel.
23 In glejte, on je Bog in z njimi
je in prikazal se jim je, da jih je
odkupil; in slavili so ga zavoljo
tega, kar mora priti.
24 In sedaj, videç, da to veste
in tega ne morete zanikati, razen
çe se zlaœete, zato ste v tem
greøili, kajti vse to ste zavrnili
navkljub tako veliko dokazom,
ki ste jih prejeli; da, in sicer ste
prejeli vse, tako v nebesih, in
vse, kar je na Zemlji, kot dokaz,
da je to res.
25 A glejte, zavrnili ste resnico
in se uprli vaøemu svetemu
Bogu; in prav v tem çasu si
namesto nabiranja zakladov v
nebesih, kjer se niç ne izpridi
in kamor ne pride niç, kar je
neçisto, nakopavate srd za
sodni dan.
26 Da, prav v tem çasu zavoljo
umorov in neçistovanja in
hudobije dozorevate za veçno
pogubo; da, çe se ne pokesate,
bo kmalu priøla nad vas.
27 Da, glejte, sedaj je prav
pred vaøimi vrati; da, pojdite
do sodnega stola in poizvejte;
in glejte, vaø sodnik je bil umorjen
in leœi v krvi; in umoril ga je
njegov brat, ki si je prizadeval
zasesti sodni stol.
28 In glejte, oba sta pripadala
vaøi skrivni tolpi, katere osnovalca
sta Gadianton in zlodej, ki
si prizadeva pogubiti çloveøke
duøe.
9. POGLAVJE
Sli najdejo vrhovnega sodnika
mrtvega ob sodnem stolu.—Zaprejo

367 Helaman 9:1–13
jih in kasneje izpustijo. — Po
navdihu Nefi prepozna Seantuma
za morilca.— Nekateri sprejmejo
Nefija za preroka. Med leti 23 in
21 pr. Kr.
Glej, sedaj se je zgodilo, ko je
bil Nefi spregovoril te besede,
so neki ljudje, ki so bili med
njimi, stekli do sodnega stola;
da, in sicer pet jih je bilo, ki so
øli in ko so øli, so med seboj
govorili:
2 Glejte, sedaj bomo z gotovostjo
vedeli, ali je ta moœ
prerok in mu je Bog zapovedal,
naj nam prerokuje tako çudovite
reçi. Glejte, ne verjamemo,
da mu je; da, ne verjamemo, da
je prerok; vseeno, çe je to, kar
je rekel glede vrhovnega sodnika,
res, da je mrtev, potem
bomo verjeli, da so ostale
besede, ki jih je spregovoril,
resniçne.
3Inzgodilo se je, da so na vso
moç tekli in stopili do sodnega
stola; in glej, vrhovni sodnik je
bil padel na zemljo in je leœal v
krvi.
4Insedaj glej, ko so to videli,
so bili silno osupli, tako da so
popadali na zemljo; kajti niso
bili verjeli besedam, ki jih je
Nefi rekel glede vrhovnega
sodnika.
5Asedaj, ko so videli, so verjeli
in obøel jih je strah, da bodo
priøle nad ljudstvo vse sodbe,
ki jih je povedal Nefi; zato
so vztrepetali in popadali na
zemljo.
6 Sedaj, nemudoma ko je bil
sodnik umorjen—zabodel ga je
njegov brat v preobleki in zbeœal
in sluœabniki so stekli in povedali
ljudem, zganjajoç vik o
umoru med njimi.
7Inglej, ljudje so se zbrali na
mestu sodnega stola—in glej,
na svojo osuplost so videli pet
moœ, ki so bili popadali na
zemljo.
8Insedaj glej, ljudje niso niç
vedeli glede mnoœice, ki se je
bila zbrala na Nefijevem vrtu;
zato so si rekli med seboj: Ti
moœje so ti, ki so umorili sodnika,
in Bog jih je udaril, da nam
niso mogli ubeœati.
9 In zgodilo se je, da so jih
prijeli in zvezali in vrgli v jeço.
In razposlan je bil razglas, da je
bil sodnik umorjen in da so bili
morilce prijeli in vrgli v jeço.
10 In zgodilo se je, da so se
naslednjega dne ljudje zbrali,
da bi œalovali in se postili, na
pogrebu velikega vrhovnega
sodnika, ki je bil ubit.
11 In tako so se tudi sodniki,
ki so bili na Nefijevem vrtu in
so sliøali njegove besede, zbrali
na pogrebu.
12 In zgodilo se je, da so med
ljudmi poizvedovali, rekoç:
Kje je peterica, ki je bila poslana,
da poizve glede vrhovnega
sodnika, ali je bil mrtev? In odgovorili
so in rekli: Glede peterice,
za katero pravite, da ste jo
poslali, ne vemo; paç pa jih je
pet, ki so morilci, ki smo jih
vrgli v jeço.
13 In zgodilo se je, da so sodniki
œeleli, da jih pripeljejo; in
pripeljali so jih in glej, bili so
tista peterica, ki so jo poslali, in
glej, sodniki so od njih poizvedovali,
da bi izvedeli glede

Helaman 9:14–29 368
zadeve, in povedali so jim vse,
kar so storili, rekoç:
14 Stekli smo in priøli do mesta
sodnega stola in ko smo videli
vse, prav kakor je bil priçeval
Nefi, smo bili tako osupli, da
smo popadali na zemljo; in ko
smo si opomogli od osuplosti,
glejte, so nas vrgli v jeço.
15 Sedaj, glede umora tega
moœa, ne vemo, kdo je to storil;
in vemo le to, pritekli smo in
priøli po vaøi œelji in glejte, bil
je mrtev, po Nefijevih besedah.
16 In sedaj se je zgodilo, da
so sodniki pojasnili zadevo
ljudstvu in zaklicali k Nefiju,
rekoç: Glej, vemo, da se je tale
Nefi zagotovo domenil z nekom,
naj sodnika ubije, in bi nam to
lahko razglasil, da bi nas spreobrnil
v svojo vero, da bi se
povzdigoval kot velik çlovek,
izvoljen od Boga, in prerok.
17 In sedaj glejte, tega çloveka
bomo razkrinkali in priznal bo
zmoto in nam razkril pravega
sodnikovega morilca.
18 In zgodilo se je, da je bila
peterica osvobojena na dan pogreba.
Vseeno so grajali sodnike
glede besed, ki so jih spregovorili
proti Nefiju, in se posamiç
prepirali z njimi, tako da so jih
zmedli.
19 Vseeno so ukazali, naj se
Nefija prime in zveœe in pripelje
pred mnoœico, in zaçeli so
ga spraøevati na raznolike naçine,
da bi ga ujeli v protislovju,
da bi ga lahko obtoœili na
smrt—
20 rekoç mu: Ti si sokrivec;
kdo je çlovek, ki je zakrivil
ta umor? Povej nam sedaj in
priznaj svojo zmoto, rekoç:
Glejte, tu je denar; in pustili te
bomo pri œivljenju, çe nam poveø
in priznaø dogovor, ki si ga
sklenil z njim.
21 A Nefi jim je rekel: O vi nespametni,
vi neobrezani v srcu, vi
slepo in trdovratno ljudstvo, ali
veste, kako dolgo bo Gospod,
vaø Bog, dopuøçal, da boste
nadaljevali na tej greøni poti?
22 O, morali bi zaçeti jeçati in
œalovati zavoljo velike pogube,
ki vas çaka ob tem çasu, çe se ne
pokesate.
23 Glejte, pravite, da sem se s
çlovekom dogovoril, naj umori
Sezorama, naøega vrhovnega
sodnika. A glejte, povem vam,
da je to zato, ker sem vam priçeval,
da bi lahko vedeli glede
tega; da, in sicer vam v dokaz,
da sem vedel za hudobijo in
gnusobe, ki so med vami.
24 In ker sem to storil, pravite,
da sem se domenil s çlovekom,
naj to stori; da, ker sem vam
pokazal to znamenje, ste jezni
name in si mi prizadevate uniçiti
œivljenje.
25 In sedaj glejte, pokazal vam
bom øe eno znamenje in videl,
ali si me boste v tem prizadevali
pogubiti.
26 Glejte, pravim vam: Pojdite
v hiøo Seantuma, ki je Sezoramov
brat, in mu recite:
27 Se je mar Nefi, namiøljeni
prerok, ki je glede tega ljudstva
prerokoval toliko hudega, domenil
s teboj, zaradi çesar si
umoril Sezorama, ki je tvoj brat?
28 In glejte, rekel vam bo: Ne.
29 In vi mu recite: Si mar ti
umoril svojega brata?

369 Helaman 9:30–10:4
30 In v strahu bo stal in ne
vedel, kaj reçi. In glejte, zanikal
vam bo; in delal se bo, kakor da
je osupel; vseeno pa vam bo
izjavil, da je nedolœen.
31 A glejte, preiøçite ga in naøli
boste kri na podlogi njegovega
ogrinjala.
32 In ko boste to videli, recite:
Od kje prihaja ta kri? Mar ne
vemo, da je to kri tvojega brata?
33 In nato bo trepetal in izgledal
bled, prav kakor bi nanj
priøla smrt.
34 In nato recite: Zavoljo strahu
in bledice, ki sta obøla tvoj
obraz, glej, vemo, da si kriv.
35 In nato ga bo obøel øe hujøi
strah; in nato vam bo priznal in
niç veç zanikal, da je zagreøil ta
umor.
36 In nato vam bo rekel, da
jaz, Nefi, niç ne vem o zadevi,
razen çe mi je bilo dano po Boœji
moçi. In nato boste vedeli, da
sem poøten çlovek in da me je k
vam poslal Bog.
37 In zgodilo se je, da so øli in
storili, prav kakor jim je rekel
Nefi. In glej, besede, ki jih je
bil rekel, so bile resniçne; kajti
po besedah je zanikal; in po
besedah je tudi priznal.
38 In pripeljali so ga, da bi
dokazali, da je bil on sam pravi
morilec, tako da je bila peterica
spuøçena na svobodo in tudi
Nefi.
39 In bilo je nekaj Nefijcev, ki
so Nefiju verjeli na besede; in
bilo jih je tudi nekaj, ki so verjeli
zavoljo priçevanja peterice, kajti
spreobrnili so se bili, ko so bili
v jeçi.
40 In sedaj jih je bilo nekaj
med ljudstvom, ki so rekli, da
je Nefi prerok.
41 In bili so drugi, ki so rekli:
Glejte, on je bog, kajti çe bi ne bil
bog, ne bi mogel vedeti o vsem.
Kajti glejte, povedal nam je misli
naøega srca in nam povedal tudi
reçi; in prav on nas je pripeljal
do spoznanja o pravem morilcu
naøega vrhovnega sodnika.
10. POGLAVJE
Gospod podeli Nefiju moç peçatenja.—Pooblaøçen
je, da zaveœe in
razveœe na Zemlji in v nebesih.—
Ljudem zapove, naj se pokesajo ali
preminejo.—Duh ga ponese od
mnoœice do mnoœice. Med letoma
21 in 20 pr. Kr.
In zgodilo se je, da je med
ljudstvom nastal razkol, tako da
so se razcepili semkaj in tjakaj in
ubrali svojo pot in pustili Nefija
samega, ko je stal v njihovi
sredi.
2Inzgodilo se je, da je Nefi
ubral svojo pot proti hiøi, premiøljujoç
o tem, kar mu je bil
Bog pokazal.
3Inzgodilo se je, ko je tako
premiøljeval—in je bil zelo potrt
zavoljo hudobije nefijskega
ljudstva, njihovih skrivnih del
teme in umorov in plenjenja
in vsakovrstnih kriviçnosti—in
zgodilo se je, ko je tako v srcu
premiøljeval, glej, je k njemu
priøel glas, rekoç:
4 Blagoslovljen bodi, Nefi,
zaradi tega, kar si naredil;
kajti gledal sem, kako si temu
ljudstvu z neutrudnostjo razglaøal
besedo, ki sem ti jo dal. In

Helaman 10:5–19 370
nisi se jih bal in nisi se zavzemal
za svoje œivljenje, paç pa si si
prizadeval spoznati mojo voljo
in spolnjevati moje zapovedi.
5Insedaj, ker si to poçel s tako
neutrudnostjo, glej, te bom blagoslovil
za vekomaj; in napravil
te bom mogoçnega v besedi in
dejanju, v veri in v delih; da, in
sicer da ti bo vse napravljeno
po tvoji besedi, kajti ne boø
prosil za tisto, kar je v nasprotju
z mojo voljo.
6 Glej, ti si Nefi in jaz sem Bog.
Glej, v navzoçnosti mojih angelov
ti izjavljam, da boø imel nad
tem ljudstvom moç in boø udaril
zemljo z lakoto in s kugo in
uniçenjem glede na hudobijo
ljudstva.
7 Glej, podeljujem ti moç, da bo,
kar koli boø zapeçatil na Zemlji,
zapeçateno v nebesih; in kar koli
boø razvezal na Zemlji, bo razvezano
v nebesih; in tako boø
imel moç med ljudstvom.
8Intako, çe boø rekel temu
templju, naj se razkolje na dvoje,
bo to storjeno.
9Inçeboø rekel tej gori: Zruøi
se in izravnaj, bo to storjeno.
10 In glej, çe boø rekel, da bo
Bog to ljudstvo udaril, se bo to
zgodilo.
11 In sedaj glej, zapovedujem
ti, da pojdi in razglaøaj temu
ljudstvu, da tako govori Gospod
Bog, ki je Vsemogoçni: Çe se ne
pokesate, boste udarjeni prav do
propada.
12 In glej, sedaj se je zgodilo,
ko je Gospod izgovoril Nefiju
te besede, se je ta ustavil in ni
øel do svoje lastne hiøe, paç pa
se je vrnil k mnoœicam, ki so se
razkropile po obliçju deœele, in
jim zaçel razglaøati Gospodovo
besedo, ki mu je bila povedana
glede njihovega propada, çe se
ne bodo pokesali.
13 Sedaj glej, navkljub temu
velikemu çudeœu, ki ga je Nefi
storil, ker jim je povedal o smrti
vrhovnega sodnika, so postali
trdosrçni in niso prisluhnili
Gospodovim besedam.
14 Zato jim je Nefi razglasil
Gospodovo besedo, rekoç: Çe
se ne boste pokesali, tako govori
Gospod, boste udarjeni prav
do propada.
15 In zgodilo se je, ko jim je bil
Nefi besedo razglasil, glej, so
bili øe vedno trdosrçni in niso
hoteli prisluhniti njegovim besedam;
zato so ga œalili in si
prizadevali nanj poloœiti roke,
da bi ga vrgli v jeço.
16 A glej, z njim je bila Boœja
moç in niso ga mogli prijeti, da
bi ga vrgli v jeço, kajti Duh ga je
vzel in odnesel iz njihove srede.
17 In zgodilo se je, da je tako øel
v Duhu od mnoœice do mnoœice
in razglaøal Boœjo besedo, in sicer
dokler je ni bil razglasil vsem
ali jo poslal med vse ljudstvo.
18 In zgodilo se je, da niso
hoteli prisluhniti njegovim besedam;
in vneli so se prepiri, tako
da so se razdvojili in se zaçeli
med seboj pobijati z meçem.
19 In tako se je konçalo sedemdeset
in prvo leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom.
11. POGLAVJE
Nefi pregovori Gospoda, da vojno
zamenja z lakoto.—Veliko ljudi

371 Helaman 11:1–14
umre.—Pokesajo se in Nefi prosi
Gospoda za deœ.—Nefi in Lehi
prejmeta veliko razodetij.—Gadiantonovi
razbojniki se utrdijo v
deœeli. Med leti 20 in 6 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo v sedemdeset
in drugem letu vladavine
sodnikov, da so se prepiri poveçali,
tako da so bile vojne po vsej
deœeli med vsem Nefijevim
ljudstvom.
2 In ta skrivna razbojniøka
tolpa je bila ta, ki je nadaljevala
z delom uniçevanja in hudobije.
In vojna je trajala vse leto; in
trajala je tudi sedemdeset in
tretjega leta.
3Inzgodilo se je, da je tega leta
Nefi klical h Gospodu, rekoç:
4OGospod, ne dopusti, da bi
bilo to ljudstvo pokonçano z
meçem; paç pa, o Gospod, naj
bo v deœeli raje lakota, da v njih
obudi spomin na Gospoda, njihovega
Boga, in se morda pokesajo
in obrnejo k tebi.
5Intako je bilo storjeno po
Nefijevih besedah. In nad deœelo
je bila velika lakota med
vsem Nefijevim ljudstvom. In
tako se je v sedemdeset in çetrtem
letu lakota nadaljevala in
delo uniçevanja z meçem je
prenehalo, a je postalo húdo
zaradi lakote.
6Intodelo uniçevanja se je
nadaljevalo sedemdeset in petega
leta, kajti zemlja je bila
udarjena, tako da je bila suha
in v çasu œita ni obrodila
œita; in celotna zemlja je bila
udarjena, in sicer med Lamanci
prav tako kot med Nefijci, tako
da so bili udarjeni, da jih je v
hudobnejøih predelih deœele
umrlo na tisoçe.
7Inzgodilo se je, da so ljudje
sprevideli, da so na tem, da
bodo umrli od lakote, in zaçeli so
se spominjati Gospoda, svojega
Boga; in zaçeli so se spominjati
Nefijevih besed.
8Inljudje so zaçeli moledovati
pri vrhovnih sodnikih in voditeljih,
da bi Nefiju rekli: Glej,
vemo, da si Boœji çlovek, in zato
kliçemo h Gospodu, naøemu
Bogu, da bi od nas odvrnil to
lakoto, da bi se ne izpolnile vse
besede, ki si jih govoril glede
naøega propada.
9Inzgodilo se je, da so sodniki
rekli Nefiju po besedah, ki so
jih œeleli. In zgodilo se je, ko je
Nefi videl, da so se bili ljudje
pokesali in postali poniœni v
raøevini, je ponovno zaklical h
Gospodu, rekoç:
10 O Gospod, glej, to ljudstvo
se je pokesalo; in pometlo iz
svoje srede Gadiantonovo tolpo,
tako da so izumrli in so skrivne
naçrte poskrili v zemljo.
11 Sedaj, o Gospod, ali boø
zavoljo njihove poniœnosti odvrnil
svojo jezo in naj ti jezo
pomiri propad teh hudobnih
ljudi, ki si jih œe pokonçal.
12 O Gospod, ali boø odvrnil
svojo jezo, da, svojo silovito
jezo, in zapovedal, da bo lakota
v deœeli prenehala.
13 O Gospod, ali mi boø
prisluhnil in zapovedal, da bo
storjeno po mojih besedah in
na obliçje zemlje poslal deœ, da
bo obrodila sadove in œito v
çasu œita.
14 O Gospod, prisluhnil si

Helaman 11:15–26 372
mojim besedam, ko sem rekel:
Bodi lakota, da bo prenehala
kuga meça; in vem, da boø, in
sicer ob tem çasu, prisluhnil
mojim besedam, kajti rekel si:
Çe se bo to ljudstvo pokesalo,
jim bom prizanesel.
15 Da, o Gospod, in vidiø da
so se pokesali zavoljo lakote in
kuge in pogubljenja, ki je priølo
nadnje.
16 In sedaj, o Gospod, ali boø
odvrnil jezo in ponovno poskusil,
çe ti bodo sluœili? In çe bo
tako, o Gospod, jih lahko blagosloviø
po besedah, ki si jih
izrekel.
17 In zgodilo se je, da je
sedemdeset in øestega leta
Gospod odvrnil svojo jezo od
ljudstva in povzroçil, da je na
zemljo padel deœ, tako da je
obrodila sad v çasu sadu. In
zgodilo se je, da je obrodila œito
v çasu œita.
18 In glej, ljudstvo se je radostilo
in slavilo Boga in celotno
obliçje deœele je napolnjevala
radost; in niso si veç prizadevali
ubiti Nefija, paç pa so ga çislali
kot velikega preroka in Boœjega
çloveka, ki mu je Bog podelil
veliko moç in polnomoçje.
19 In glej, Lehi, Nefijev brat, ni
niti za trohico zaostajal za njim
v tem, kar se tiçe praviçnosti.
20 In tako se je zgodilo, da je
Nefijevo ljudstvo v deœeli ponovno
zaçelo uspevati in zaçelo
graditi po opustelih krajih in se
zaçelo mnoœiti in øiriti, in sicer
dokler niso prekrili celotnega
obliçja deœele tako na severu
kot na jugu, od morja na zahodu
do morja na vzhodu.
21 In tako se je zgodilo, da se
je sedemdeset in øesto leto konçalo
v miru. In sedemdeset in
sedmo leto se je zaçelo v miru; in
cerkev se je razøirila po obliçju
vse deœele; in veçji del ljudstva,
tako Nefijcev kot Lamancev, je
pripadal cerkvi; in v deœeli
so imeli silno velik mir; in tako
se je konçalo sedemdeset in
sedmo leto.
22 In mir so imeli tudi v sedemdeset
in osmem letu razen
nekaj prepirov o toçkah nauka,
ki so ga podali preroki.
23 In sedemdeset in devetega
leta se je zaçela velika zdraha.
A zgodilo se je, da so Nefi in
Lehi in veliko njunih bratov, ki
so vedeli o resniçnih toçkah nauka,
ker so vsak dan prejemali
veliko razodetij; zato so pridigali
ljudstvu, tako da so øe istega
leta zdrahi naredili konec.
24 In zgodilo se je, da je
v osemdesetem letu vladavine
sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom bilo doloçeno øtevilo
odpadnikov Nefijevega ljudstva,
ki so bili nekaj let poprej preøli
k Lamancem in nase prevzeli
ime Lamanci, in tudi doloçeno
øtevilo, ki so bili pravi potomci
Lamancev, ki so jih ti oziroma
odpadniki, podœgali k jezi, zato
so z brati zaçeli vojno.
25 In zagreøili so umore in
plenjenja; in nato so se umaknili
nazaj v gore in v divjino in na
skrivna mesta in se poskrili, da
jih niso mogli odkriti in vsak
dan so prejemali porast øtevila,
ker so bili odpadniki, ki so prihajali
k njim.
26 In tako so sçasoma, da, in

373 Helaman 11:27–12:1
sicer v razmiku ne veliko let,
postali silno velika razbojniøka
tolpa; in poglobili so se v vse
Gadiantonove skrivne naçrte;
in tako so postali Gadiantonovi
razbojniki.
27 Sedaj glej, ti razbojniki so
veliko pustoøili, da, in sicer
veliko uniçevali med Nefijevim
ljudstvom in tudi med lamanskim
ljudstvom.
28 In zgodilo se je, da je bilo
potrebno, da se to delo uniçevanja
prekine; zato so v divjino in
po gorah poslali vojsko moçnih
moœ, da bi poiskala razbojniøko
tolpo in jih pokonçala.
29 A glej, øe istega leta se je
zgodilo, da so jih nagnali nazaj,
in sicer v lastne deœele. In tako
se je konçalo osemdeseto leto
vladavine sodnikov nad Nefijevim
ljudstvom.
30 In na zaçetku osemdeset in
prvega leta se je zgodilo, da so
ponovno øli nad to razbojniøko
tolpo in jih veliko pobili; in
tudi njih je doletela precejønja
poguba.
31 In ponovno so se bili prisiljeni
vrniti iz divjine in z gora v
lastne deœele zavoljo silno velikanskega
øtevila razbojnikov,
ki so pustoøili po gorah in po
divjini.
32 In zgodilo se je, da se je
tako konçalo to leto. In razbojniki
so se øe vedno mnoœili in
krepili, tako da so kljubovali
celotnim nefijskim çetam in
tudi lamanskim; in povzroçili
so, da je nad ljudstvo po
vsem obliçju deœele priøel velik
strah.
33 Da, kajti obiskali so veliko
delov deœele in jim povzroçili
veliko uniçenje; da, veliko so
jih pobili in druge kot ujetnike
odpeljali v divjino, da, in øe
zlasti œenske in otroke.
34 Sedaj je to veliko zlo, ki je
priølo nad ljudstvo zavoljo njihove
kriviçnosti, v njih ponovno
obudilo spomin na Gospoda,
njihovega Boga.
35 In tako se je konçalo osemdeset
in prvo leto vladavine
sodnikov.
36 In osemdeset in drugega
leta so zaçeli ponovno pozabljati
Gospoda, svojega Boga. In
osemdeset in tretjega leta so se
zaçeli krepiti v kriviçnosti. In
osemdeset in çetrtega leta niso
popravili svojih poti.
37 In osemdeset in petega leta
se je zgodilo, da sta se ponos in
hudobija øe krepila in krepila;
in tako so ponovno dozorevali
za pogubo.
38 In tako se je konçalo osemdeset
in peto leto.
12. POGLAVJE
Ljudje so omahljivi in nespametni
in hitri pri zlih delih.—Gospod
graja svoje ljudstvo.—Nepomembnost
ljudi v primerjavi z
Boœjo moçjo.—Na sodni dan bodo
ljudje dobili veçno œivljenje ali veçno
prekletstvo. Okrog 6 let pr. Kr.
In tako lahko vidimo, kako
varljiva so in tudi omahovanje
src çloveøkih otrok; da, vidimo
lahko, da Gospod v svoji neskonçni
dobroti blagoslavlja in
pomaga uspeti tistim, ki mu
zaupajo.

Helaman 12:2–19 374
2 Da, in vidimo lahko prav ob
çasu, ko pomaga ljudstvu uspeti,
da, tako da pomnoœi polja,
drobnico in çrede in zlato in
srebro in vsakovrstne dragocenosti
vseh vrst in oblik; in jih
pusti pri œivljenju in jih reøi iz
rok njihovih sovraœnikov; in
omehça srce njihovim sovraœnikom,
da jim ne napovejo vojn;
da, in skratka, vse stori za blaginjo
svojega ljudstva; da, takrat
je ças, ko postanejo trdosrçni
in pozabijo Gospoda, svojega
Boga, in pod nogami poteptajo
Svetega—da, in to zavoljo svoje
lagodnosti in silno velikega
blagostanja.
3Intako vidimo, çe Gospod
svojega ljudstva ne graja z
veliko stiskami, da, çe jih ne
zadene s smrtjo in z grozo in z
lakoto in z vsakovrstnimi kugami,
se ga ne bodo spominjali.
4O,kako nespametni in kako
neçimrni in kako zlobni in hudiçevski
in kako hitri pri kriviçnosti
in poçasni pri dobrih
delih so çloveøki otroci; da, kako
hitro prisluhnejo besedam zlodeja
in predajo srce puhlostim
sveta!
5 Da, kako hitro so vzviøeni v
ponosu; da, kako hitro se bahajo
in poçnejo vse vrste tega, kar
je kriviçnost; in kako poçasi
se spomnijo Gospoda, svojega
Boga, in nastavijo uøesa njegovim
nasvetom, da, kako poçasni
so pri hoji po poteh modrosti!
6 Glej, ne œelijo si, da bi Gospod,
njihov Bog, ki jih je ustvaril,
vladal in gospodoval nad
njimi; navkljub njegovi veliki
dobroti in njegovi milosti do
njih omalovaœujejo njegove nasvete
in ne œelijo, da bi jih vodil.
7 O, kako velika je nepomembnost
çloveøkih otrok;
da, celo manj od zemeljskega
prahu so.
8 Kajti glej, zemeljski prah se
pomika semkaj in tjakaj, da se
razdvoji, na zapoved naøega
velikega in veçnega Boga.
9 Da, glej, na njegov glas hribi
in gore trepetajo in drgetajo.
10 In z moçjo njegovega glasu
se razkoljejo in postanejo ravni,
da, prav kot dolina.
11 Da, z moçjo njegovega glasu
se zatrese cela Zemlja;
12 da, z moçjo njegovega glasu
se temelji zamajejo prav do
samega srediøça.
13 Da, in çe reçe Zemlji—premakni
se—se premakne.
14 Da, çe reçe Zemlji—zavrti
se nazaj, da se dan podaljøa za
veliko ur—je storjeno;
15 in tako se na njegovo besedo
Zemlja zavrti nazaj in çloveku
se zazdi, da sonce miruje; da,
in glej, tako je; kajti zagotovo se
premika Zemlja in ne sonce.
16 In glej tudi, çe reçe vodam
velike globine—izsuøite se—je
storjeno.
17 Glej, çe reçe tejle gori—
vzdigni se, pridi in zruøi se na
to mesto, da bo zakopano—
glej, je storjeno.
18 In glej, çe çlovek skrije zaklad
v zemljo in Gospod reçe—
bodi preklet zavoljo kriviçnosti
tega, ki ga je skril—glej, bo
preklet.
19 In çe reçe—bodi preklet,
da te noben çlovek ne bo mogel
najti od tedaj dalje in za

375 Helaman 12:20–13:5
vekomaj—glej, ga nihçe ne
dobi odtlej in za vekomaj.
20 In glej, çe bo Gospod rekel
çloveku—zavoljo svojih kriviçnosti
boø preklet za vekomaj—
bo to napravljeno.
21 In çe bo Gospod rekel—
zavoljo svojih kriviçnosti boø
loçen od moje navzoçnosti—
bo napravil, da bo tako.
22 In gorje mu, kateremu bo to
rekel, kajti to bo temu, ki dela
kriviçnosti, in ta ne more biti
odreøen; zato se s tem razlogom,
da bi bili ljudje odreøeni,
razglaøa kesanje.
23 Zato blagor tem, ki se
pokesajo in prisluhnejo glasu
Gospoda, svojega Boga; kajti ti
so tisti, ki bodo odreøeni.
24 In naj Bog nakloni v svoji
veliki popolnosti, da bi se ljudi
pripeljalo h kesanju in dobrim
delom, da se jim povrne milostljivost
za milostljivost po
njihovih delih.
25 In œelel bi, da bi bili vsi
ljudje odreøeni. A beremo, da
bodo na veliki in poslednji dan
nekateri, ki bodo pregnani, ki
bodo izvrœeni izpred Gospodove
navzoçnosti;
26 da, ki bodo zapisani stanju
neskonçne bede in ki bodo izpolnili
besede, ki pravijo: Tisti,
ki so delali dobro, bodo imeli
veçno œivljenje; in tisti, ki so
delali húdo, bodo imeli veçno
prekletstvo. In tako je. Amen.
Lamanec Samuel prerokuje
Nefijcem.
Obsega 13. do vkljuçno s 15.
poglavjem.
13. POGLAVJE
Lamanec Samuel prerokuje propad
Nefijcev, çe se ne pokesajo.—Prekleti
so oni in njihovo bogastvo.—
Zavrnejo in kamenjajo preroke,
obkroœajo jih demoni in sreço iøçejo
v povzroçanju kriviçnosti. Okrog
6 let pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, v osemdeset
in øestem letu so Nefijci
øe vedno ostajali pri hudobiji,
da, pri veliki hudobiji, medtem
ko so Lamanci strogo spolnjevali
Boœje zapovedi po Mojzesovi
postavi.
2Inzgodilo se je, da je tega leta
neki Samuel, Lamanec, priøel v
zarahemelsko deœelo in zaçel
pridigati ljudstvu. In zgodilo
se je, da je temu ljudstvu veliko
dni pridigal kesanje in napodili
so ga in bil je na tem, da se vrne
v lastno deœelo.
3Aglej, k njemu je segel Gospodov
glas, da se mora vrniti in
prerokovati ljudstvu, kar koli bi
mu seglo do srca.
4Inzgodilo se je, da mu niso
dovolili, da bi vstopil v mesto;
zato je øel in se povzpel na njegovo
obzidje in iztegnil roko in
zaklical z moçnim glasom in
ljudstvu prerokoval, kar koli mu
je Gospod poloœil v srce.
5 In rekel jim je: Glejte, jaz,
Lamanec Samuel, govorim
Gospodove besede, ki mi jih je
poloœil v srce; in glejte, v srce
mi je poloœil, naj temu ljudstvu
reçem, da nad tem ljudstvom
visi meç pravice; in ne bo minilo
øtiristo let, ne da bi nad to
ljudstvo padel meç pravice.

Helaman 13:6–19 376
6 Da, to ljudstvo çaka huda
poguba in do tega ljudstva pride
zagotovo in niç drugega ne
more odreøiti tega ljudstva razen
kesanje in vera v Gospoda
Jezusa Kristusa, ki bo zagotovo
priøel na svet in veliko pretrpel
in bo za svoje ljudstvo umorjen.
7 In glejte, Gospodov angel
mi je to razglasil in moji duøi
prinesel vesele novice. In glejte,
k vam sem bil poslan, da to
razglasim tudi vam, da bi imeli
vesele novice; a glejte, vi me
ne œelite sprejeti.
8 Zato tako govori Gospod:
Zavoljo trdosrçnosti nefijskega
ljudstva jim bom, razen çe se
pokesajo, odvzel besedo in jim
odtegnil svojega Duha in jih ne
bom veç prenaøal in bom srca
njihovih bratov obrnil zoper njih.
9Innebominilo øtiristo let,
preden bom napravil, da bodo
udarjeni; da, udaril jih bom z
meçem in z lakoto in s kugo.
10 Da, udaril jih bom v siloviti
jezi in tam bodo tisti izmed çetrtega
rodu, ki bodo œiveli, izmed
vaøih sovraœnikov, da bodo
ugledali vaø popoln propad; in
to se bo zagotovo zgodilo, çe se
ne pokesate, govori Gospod; in
tisti izmed çetrtega rodu vam
bodo zadali pogubljenje.
11 Çe pa se œelite pokesati in
se vrniti h Gospodu, svojemu
Bogu, bom odvrnil jezo, govori
Gospod; da, tako govori Gospod,
blagor tem, ki se œelijo
pokesati in vrniti k meni, a gorje
temu, ki se ne pokesa.
12 Da, gorje temu velikemu
mestu Zarahemli; kajti glejte,
zavoljo teh, ki so praviçni, je
odreøeno; da, gorje temu velikemu
mestu, kajti opaœam,
govori Gospod, da jih je veliko,
da, in sicer veçji del tega velikega
mesta, ki bodo postali trdosrçni
do mene, govori Gospod.
13 A blagor tem, ki se bodo
pokesali, kajti njim bom prizanesel.
A glejte, çe bi ne bilo
zavoljo praviçnih, ki so v tem
velikem mestu, glejte, bi napravil,
da bi se iz nebes spustil
ogenj in ga uniçil.
14 A glejte, zaradi praviçnih
mu je prizaneøeno. A glejte,
prihaja ças, govori Gospod, ko
spodite praviçne iz svoje srede,
da boste nato zreli za propad;
da, gorje temu velikemu mestu
zavoljo hudobije in gnusob, ki
so v njem.
15 Da, in gorje mestu Gideon,
zaradi hudobije in gnusob, ki
so v njem.
16 Da, in gorje vsem mestom,
ki so po deœeli, ki jih imajo v
lasti Nefijci, zavoljo hudobije
in gnusob, ki so v njih.
17 In glejte, nad deœelo bo
priølo prekletstvo, govori Gospod
nad vojskami, zavoljo
ljudstva, ki je v deœeli, da, zavoljo
njihove hudobije in njihovih
gnusob.
18 In zgodilo se bo, govori
Gospod nad vojskami, da, naø
veliki in pravi Bog, da kdor
bo skril zaklade v zemljo, jih ne
bo veç naøel, zavoljo velikega
prekletstva deœele, razen çe bo
praviçen çlovek in ga bo skril
za Gospoda.
19 Kajti œelim, govori Gospod,
da skrijejo zaklade zame; in
prekleti bodo tisti, ki zakladov

377 Helaman 13:20–29
ne skrijejo zame; kajti nihçe ne
skrije zakladov zame razen
praviçni; in tisti, ki zakladov ne
skrije zame, je preklet in zaklad
prav tako in nihçe ga ne bo pridobil
nazaj zavoljo prekletstva
deœele.
20 In priøel bo dan, ko bodo
skrili zaklade, ker so predali
srce bogastvu; in ker so srce
predali bogastvu in bodo skrili
zaklade, ko bodo beœali pred
sovraœniki; ker jih ne bodo skrili
zame, naj bodo ti in tudi njihovi
zakladi prekleti; in tega dne
bodo udarjeni, govori Gospod.
21 Glejte, ljudje tega velikega
mesta, in prisluhnite mojim besedam;
da, prisluhnite besedam,
ki jih govori Gospod; kajti glejte,
pravi, da ste vi prekleti zavoljo
vaøega bogastva in prekleto je
tudi vaøe bogastvo, ker ste mu
predali srce in niste prisluhnili
besedam njega, ki vam ga je dal.
22 Ne spominjate se Gospoda,
svojega Boga, v tem, s çimer
vas je blagoslovil, paç pa se
vedno spominjate svojega bogastva,
ne da bi se zanj zahvalili
Gospodu, svojemu Bogu; da,
vaøega srca ne vleçe h Gospodu,
paç pa ga napihuje velik ponos,
do bahanja in do napihovanja,
zavidanj, zdrah, zlonamernosti,
preganjanj in umorov in vsakovrstnih
kriviçnosti.
23 Zato je Gospod Bog zapovedal,
naj pride prekletstvo
nad deœelo in tudi nad vaøe
bogastvo in to zavoljo vaøih
kriviçnosti.
24 Da, gorje temu ljudstvu
zavoljo tega çasa, ki je prispel,
da podite preroke in se jim
posmehujete in jih kamenjate
in jih pobijate in jim delate vsakovrstne
kriviçnosti, prav kot
so delali v starodavnih çasih.
25 In sedaj, ko govorite, pravite:
Çe bi bili naøi dnevi v dnevih
naøih oçakov, bi ne pobijali
prerokov; ne bi jih kamenjali in
preganjali.
26 Glejte, slabøi ste od njih;
kajti kakor œivi Gospod, çe pride
prerok med vas in vam razglaøa
Gospodovo besedo, ki priçuje o
vaøih grehih in kriviçnostih, ste
nanj jezni in preganjate ga in si
ga prizadevate na vsak naçin
ubiti; da, rekli boste, da je laœni
prerok in da je greønik in od
hudiça, ker priçuje, da so vaøa
dela zlobna.
27 A glejte, çe bo priøel med
vas çlovek in bo rekel: Naredite
to, v tem ni kriviçnosti; naredite
to in ne boste trpeli; da, rekel
bo: Stopajte za ponosom svojega
lastnega srca; da, stopajte za
ponosom svojih oçi in delajte,
kar vam srce poœeli—in çe bo
priøel med vas çlovek in to
rekel, ga boste sprejeli in rekli,
da je prerok.
28 Da, povzdigovali ga boste
in mu dali od svojega imetja;
dali mu boste od svojega zlata
in od srebra in ga oblekli v draga
oblaçila; in ker vam govori
laskave besede in pravi, da je
vse v redu, potem pri njem ne
boste naøli zmote.
29 O ti hudobni in ti sprijeni
rod; ti otopelo in trdovratno
ljudstvo, kako dolgo boste
domnevali, da vas bo Gospod
prenaøal? Da, kako dolgo boste
prenaøali, da vas vodijo nespa-

Helaman 13:30–14:2 378
metni in slepi vodniki? Da, kako
dolgo se boste raje odloçali za
temo kakor svetlobo?
30 Da, glejte, Gospodova jeza
do vas se je œe zanetila; glejte,
deœelo je preklel zavoljo vaøe
kriviçnosti.
31 In glejte, prihaja ças, ko prekolne
vaøe bogastvo, da postane
izmuzljivo, da ga ne morete
zadrœati; in v dneh siromaøtva
ga ne morete ohraniti.
32 In v dneh siromaøtva boste
klicali h Gospodu; in zaman
boste klicali, kajti vaøe pustoøenje
je œe priølo nad vas in vaøe
pogubljenje je zagotovljeno;
in nato boste tega dne hlipali
in jeçali, govori Gospod nad
vojskami. In nato boste toœili in
rekli:
33 O, da bi se bil jaz pokesal in
bi ne bil ubijal prerokov in jih
kamenjal in preganjal. Da, tega
dne boste rekli: O, da bi se
bili spomnili Gospoda, svojega
Boga, na dan, ko nam je dal
bogastvo in potem ne bi postalo
izmuzljivo, da bi ga izgubili;
kajti glejte, naøe bogastvo je ølo
od nas.
34 Glejte, orodje poloœimo sem
in naslednjega dne ga ni; in glejte,
naøi meçi so nam odvzeti na
dan, ko jih iøçemo za bitko.
35 Da, skrili smo svoje zaklade
in izmuznili so se nam zavoljo
prekletstva deœele.
36 O, da bi se bili pokesali na
dan, ko je k nam priøla Gospodova
beseda; kajti glejte, deœela
je prekleta in vse reçi so postale
izmuzljive in ne moremo jih
zadrœati.
37 Glejte, obdajajo nas demoni,
da, obkroœajo nas angeli tistega,
ki si je prizadeval pogubiti
naøe duøe. Glejte, naøe kriviçnosti
so velike. O Gospod, mar
svoje jeze ne moreø odvrniti od
nas? In to bo vaøa govorica v
tistih dneh.
38 A glejte, dnevi vaøe preizkuønje
so potekli; odlaøali ste z
dnem svoje odreøitve, dokler ni
za vedno prepozno in je vaøe
pogubljenje zagotovljeno; da,
kajti vse dni svojega œivljenja
ste iskali to, çesar si niste mogli
pridobiti; in sreço ste iskali v
povzroçanju kriviçnosti, kar je
v nasprotju z naravo praviçnosti,
ki je v naøem velikem in
veçnem Voditelju.
39 O vi ljudstvo deœele, da bi
sliøali moje besede! In molim,
da bi se Gospodova jeza odvrnila
od vas in da bi se pokesali
in bili odreøeni.
14. POGLAVJE
Samuel napove svetlobo ponoçi
in novo zvezdo ob Kristusovem
rojstvu.—Kristus odkupi ljudi od
telesne in duhovne smrti.—Znamenja
njegove smrti vkljuçujejo
tri dni teme, razklajanje skal
in velika dviganja zemeljskega
povrøja. Okrog 6 let pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da je
Lamanec Samuel prerokoval øe
silno veliko veç tega, çesar ni
moç zapisati.
2Inglej, rekel jim je: Glejte,
dajem vam znamenje; kajti øe
pet let pride in glejte, nato pride
Boœji Sin odkupit vse, ki bodo
verjeli v njegovo ime.

379 Helaman 14:3–19
3 In glejte, to vam bom dal
za znamenje v çasu njegovega
prihoda; kajti glejte, na nebu
bodo velike luçi, tako da v noçi,
preden pride, ne bo teme, tako
da se bo çloveku dozdevalo,
kakor da bi bil dan.
4 Zato bodo dan in noç in dan,
kakor bi bil en dan in bi ne bilo
noçi; in to vam bo za znamenje;
kajti vedeli boste za vzhajanje
sonca in tudi za zahajanje; zato
bodo vedeli z gotovostjo, da
bosta dva dneva in noç; vseeno
se ponoçi ne bo stemnilo; in to
bo noç, preden se bo rodil.
5Inglejte, vzøla bo nova zvezda,
takøna kot je øe niste videli;
in tudi to vam bo za znamenje.
6Inglejte, to ni vse, na nebu
bo veliko znamenj in çudes.
7Inzgodilo se bo, da boste vsi
osupli in se boste çudili, tako
da boste popadali na zemljo.
8 In zgodilo se bo, kdor bo
verjel v Boœjega Sina, bo imel
veçno œivljenje.
9Inglejte, tako mi je zapovedal
Gospod po angelu, naj pridem
in vam to povem; da, zapovedal
je, naj vam to prerokujem; da,
rekel mi je: Kliçi temu ljudstvu:
Pokesajte se in Gospodu pripravite
pot.
10 In sedaj, ker sem Lamanec
in sem vam govoril besede, ki
mi jih je zapovedal Gospod
in ker so bile do vas teœke, ste
name jezni in si me prizadevate
ubiti in me spoditi iz svoje srede.
11 In sliøali boste moje besede,
kajti s tem namenom sem se
povzpel na mestno obzidje,
da bi sliøali in spoznali Boœje
sodbe, ki vas çakajo zavoljo
vaøih kriviçnosti, in tudi da bi
spoznali pogoje za kesanje;
12 in tudi da bi vedeli o prihodu
Jezusa Kristusa, Boœjega
Sina, Oçeta nebes in Zemlje,
Stvarnika vseh reçi od zaçetka;
in da bi zvedeli o znamenjih
njegovega prihoda, z namenom
da bi verjeli v njegovo ime.
13 In çe boste verjeli v njegovo
ime, se boste pokesali vseh grehov,
da vam bodo s tem odpuøçeni
po njegovih zaslugah.
14 In glejte spet, dajem vam
øe eno znamenje, da, znamenje
njegove smrti.
15 Kajti glejte, zagotovo mora
umreti, da bo odreøitev lahko
priøla; da, zanj je nujno in potrebno,
da umre, da pride do
vstajenja mrtvih, da bodo ljudje
tako lahko privedeni v Gospodovo
navzoçnost.
16 Da, glejte, ta smrt pripelje
do vstajenja in odkupitve vsega
çloveøtva od prve smrti—duhovne
smrti; kajti vse çloveøtvo
se øteje, zaradi Adamovega padca
loçeno od Gospodove navzoçnosti,
za mrtvo tako glede
telesnega kot glede duhovnega.
17 A glejte, Kristusovo vstajenje
odkupi çloveøtvo, da, prav
vse çloveøtvo, in ga pripelje nazaj
v Gospodovo navzoçnost.
18 Da, pripravi pogoje za kesanje,
da kdor se pokesa, ni posekan
in vrœen v ogenj; a kdor se
ne pokesa, je posekan in vrœen v
ogenj; in nadnje ponovno pride
duhovna smrt, da, druga smrt,
kajti ponovno so odrezani od
tega, kar spada k praviçnosti.
19 Torej, pokesajte se, pokesajte
se, da ne boste, ker to veste in

Helaman 14:20–31 380
tega ne delate, dopustili, da
pridete pod obsodbo in da vas
ne bo privedlo v drugo smrt.
20 A glejte, kot sem vam rekel
o drugem znamenju, znamenju
njegove smrti, glejte, na dan, ko
bo utrpel smrt, se bo sonce zatemnilo
in vam odreklo svetlobo;
in tudi luna in zvezde; in na
obliçju deœele ne bo svetlobe, in
sicer od çasa, ko bo utrpel smrt,
za razmik treh dni, do çasa, ko
bo ponovno vstal od mrtvih.
21 Da, ob çasu, ko bo izdihnil,
bodo v razmiku veliko ur grmenje
in strele in zemlja se bo stresla
in trepetala; in skale, ki so na
obliçju zemlje, ki so tako nad
zemljo kot spodaj, za katere
veste, da so ob tem çasu çvrste
oziroma da je veçji del teh
çvrsta gmota, se bodo razklale;
22 da, razklale se bodo na
dvoje in vse odtlej se jih bo naølo
po øpranjah in razpokah in
zlomljenih drobcih na vsem
obliçju zemlje, da, tako nad
zemljo kot pod njo.
23 In glejte, nastali bodo veliki
viharji in veliko gora se bo zniœalo,
kakor bi bile doline, veliko
bo krajev, ki jih sedaj imenujemo
doline, ki bodo postali gore,
katerih viøina bo velika.
24 In veliko glavnih cest se
bo preklalo in veliko mest bo
postalo opuøçenih.
25 In veliko grobov se bo
odprlo in izroçilo veliko mrtvih;
in mnogim se bodo pokazali
mnogi sveti.
26 In glejte, to mi je povedal
angel; kajti rekel mi je, da bodo
grmenje in strele v razmiku
veliko ur.
27 In rekel mi je, da bo to medtem,
ko bodo trajali grom in
strele in vihar in da bo v razmiku
treh dni vse obliçje zemlje
prekrivala tema.
28 In angel mi je rekel, da jih
bo veliko videlo veçje reçi od
teh z namenom, da bi verjeli,
da se bodo ta znamenja in ta
çudesa zgodila na vsem obliçju
te deœele, z namenom da med
çloveøkimi otroki ne bo vzroka
za nevero—
29 in to z namenom da bo, kdor
bo verjel, lahko odreøen in da bo
nad vsakogar, ki ne bo verjel,
lahko priøla praviçna sodba; in
tudi çe bodo obsojeni, bodo obsodbo
nadse priklicali sami.
30 In sedaj pomnite, pomnite,
bratje moji, kdor propade, propade
zaradi sebe; in kdor dela
kriviçnosti, jih dela proti sebi;
kajti glejte, svobodni ste; dopuøçeno
vam je samostojno
delovati; kajti glejte, Bog vam je
dal védenje in vas osvobodil.
31 Naklonil vam je, da lahko
prepoznavate dobro od zlega,
in naklonil vam je, da lahko
izberete œivljenje ali smrt; in lahko
delate dobro in se povrnete
k temu, kar je dobro oziroma se
vam povrne to, kar je dobro;
oziroma lahko delate zlo in se
vam povrne to, kar je zlo.
15. POGLAVJE
Gospod je grajal Nefijce, ker jih je
ljubil.—Spreobrnjeni Lamanci so
trdni in stanovitni v veri.—Gospod
bo v poslednjih dneh milosten
do Lamancev. Okrog 6 let pr. Kr.

381 Helaman 15:1–12
In sedaj, moji ljubljeni bratje,
glejte, razglaøam vam, çe se ne
pokesate, bodo vaøe hiøe ostale
zapuøçene.
2 Da, çe se ne pokesate, bodo
imele vaøe œenske na dan, ko
bodo dojile, velik vzrok za œalovanje;
kajti skuøali boste zbeœati
in ne bo kraja za zatoçiøçe; da,
in gorje tem, ki so z otrokom,
kajti teœke bodo in ne morejo
beœati; zato bodo poteptane in
prepuøçene, da umrejo.
3 Da, gorje temu ljudstvu, ki
se imenuje Nefijevo ljudstvo,
çe se ne pokesajo, ko bodo videli
znamenja in çudesa, ki se
jim bodo pokazala; kajti glejte,
bili so Gospodovo izvoljeno
ljudstvo; da, ljubil je Nefijevo
ljudstvo in ga tudi grajal; da, ob
dnevih kriviçnosti jih je grajal,
ker jih je ljubil.
4Aglejte, bratje moji, Lamance
je sovraœil, ker so bila njihova
dejanja nenehno zlobna in to
zavoljo kriviçnosti v izroçilu
njihovih oçetov. A glejte, preko
pridiganja Nefijcev je priøla do
njih odreøitev; in s tem namenom
jim je Gospod podaljøal
dneve.
5Inœelel bi, da bi uvideli, da
je veçji del njih na poti svojih
dolœnosti in budno stopajo pred
Bogom in pozorno spolnjujejo
njegove zapovedi in zakone in
sodbe po Mojzesovi postavi.
6 Da, povem vam, da to poçne
veçji del med njimi in z neutrudno
marljivostjo se trudijo, da bi
k spoznanju resnice pripeljali
preostanek svojih bratov; zato
jih je veliko, ki jih vsakodnevno
pridajo svojim øtevilom.
7 In glejte, sami veste, kajti
priçevali ste temu, da so, kolikor
jih bo privedenih k spoznanju
resnice in bodo spoznali hudobna
in gnusna izroçila svojih
oçetov in bodo vodeni, naj
verjamejo v svete spise, da,
prerokbam svetih prerokov, ki
so zapisane, kar jih privede k
veri v Gospoda in h kesanju, k
veri in kesanju, katera ju v srcu
spremenita—
8 zato so vsi tisti, ki pridejo do
tega, sami veste, trdni in stanovitni
v veri in v tem, kar jih je
osvobodilo.
9Investe tudi, da so zakopali
bojna oroœja in se jih bojijo pobrati,
da ne bodo na kakøen naçin
greøili; da, vidite lahko, da se
bojijo greøiti—kajti glejte, dopustili
bodo, da jih sovraœniki
poteptajo in pobijejo in ne bodo
dvignili meçev proti njim in to
zavoljo svoje vere v Kristusa.
10 In sedaj, zavoljo njihove
stanovitnosti, ko verjamejo v to,
kar verjamejo, kajti zavoljo njihove
çvrstosti, ko bodo enkrat
prosvetljeni, glejte, jih bo Gospod
blagoslovil in jim dneve
podaljøal navkljub njihovi kriviçnosti—
11 da, dasi bodo zapadali v
nevero, jim bo Gospod dneve
podaljøal, dokler ne pride ças,
o katerem so govorili naøi oçetje
in tudi prerok Zenos in veliko
drugih prerokov, o ponovni
vrnitvi naøih bratov, Lamancev,
k spoznanju resnice—
12 da, pravim vam, da se v poslednjih
çasih Gospodove obljube
nadaljujejo med naøimi brati,
Lamanci; in navkljub veliko

Helaman 15:13–16:5 382
stiskam, v katerih bodo, in dasiravno
bodo po obliçju zemlje
preganjani semkaj in tjakaj in
jih bodo lovili in udarjali in
razkropili in ne bodo imeli kraja
za zatoçiøçe, bo Gospod do
njih milosten.
13 In to je po prerokbi, da bodo
ponovno pripeljani k resniçnemu
védenju, ki je védenje o
njihovem Odkupitelju in velikem
in resniçnem pastirju, in
bodo priøteti med njegove ovce.
14 Zato vam pravim, bolje bo
z njimi kakor z vami, çe se ne
boste pokesali.
15 Kajti glejte, çe bi bila njim
pokazana silna dela, kakrøna
so bila pokazana vam, da, njim,
ki so zapadli v nevero zavoljo
izroçila svojih oçetov, lahko
sami vidite, da bi nikoli veç ne
zapadli v nevero.
16 Zato govori Gospod: Ne
bom jih docela pokonçal, paç
pa bom napravil, da se bodo na
dan moje modrosti ponovno
vrnili k meni, govori Gospod.
17 In sedaj glejte, govori Gospod,
glede nefijskega ljudstva:
Çe se ne bodo pokesali in se
drœali moje volje, jih bom docela
pokonçal, govori Gospod, zavoljo
njihove nevere navkljub
mnogim silnim delom, ki sem
jih storil med njimi; in tako
zagotovo kot œivi Gospod, se
bo to zgodilo, govori Gospod.
16. POGLAVJE
Nefi krsti Nefijce, ki verjamejo
Samuelu.—Samuela ne morejo
ubiti puøçice in kamni neskesanih
Nefijcev.—Nekateri postanejo
trdosrçni in drugi vidijo angele.—
Neverniki pravijo, da ni razumno
verjeti v Kristusa in njegov prihod
v Jeruzalem. Med leti 6 in 1 pr. Kr.
In sedaj se je zgodilo, da jih je
bilo veliko, ki so sliøali besede
Lamanca Samuela, ki jih je spregovoril
na mestnem obzidju. In
kolikor jih je verjelo njegovi besedi,
so øli in poiskali Nefija; in
ko so bili priøli in ga naøli, so mu
grehe priznali in ne utajili, œeleç,
da bi se lahko krstili v Gospodu.
2Akolikor jih je bilo, ki niso
verjeli Samuelovim besedam,
so bili nanj jezni; in vanj so na
obzidje luçali kamne in nanj jih
je veliko tudi izstrelilo puøçice,
ko je stal na obzidju; aznjim je
bil Gospodov Duh, tako da ga
niso mogli zadeti niti s kamni
niti s puøçicami.
3 Ko so torej videli, da ga
ne morejo zadeti, jih je bilo øe
veliko veç, ki so verjeli njegovim
besedam, tako da so øli do
Nefija, da bi se krstili.
4 Kajti glej, Nefi je krøçeval in
prerokoval in pridigal, klical
ljudstvo h kesanju, kazal znamenja
in çudesa, med ljudstvom
delal çudeœe, da bi vedeli, da
mora Kristus priti v kratkem—
5 jim govoril o tem, kar mora v
kratkem priti, da bodo takrat,
ko bo to priølo, vedeli in se
spomnili, da jim je bilo razodeto
vnaprej, z namenom da bi
verjeli; zato jih je, kolikor jih je
verjelo Samuelovim besedam,
ølo k njemu, da bi bili krøçeni,
kajti priøli so kesajoç se in priznavajoç
svoje grehe.

383 Helaman 16:6–21
6 A veçji del jih ni verjelo
Samuelovim besedam; zato so,
ko so videli, da ga ne morejo
zadeti s kamni in puøçicami,
zaklicali poveljnikom, rekoç:
Primite tega çloveka in ga zveœite,
kajti glejte, hudiça ima;
in zavoljo hudiçeve moçi, ki
je v njem, ga ne moremo zadeti
s kamni in puøçicami; zato ga
primite in ga zveœite in proç
z njim.
7Inkosopristopili, da bi nanj
poloœili roke, glej, se je pognal
z obzidja in zbeœal iz njihovih
deœel, da, in sicer v lastno deœelo,
in zaçel pridigati in prerokovati
med lastnim ljudstvom.
8Inglej, med Nefijci se o njem
ni veç sliøalo; in take so bile
zadeve ljudstva.
9Intako se je konçalo osemdeset
in øesto leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom.
10 In tako se je konçalo tudi
osemdeset in sedmo leto vladavine
sodnikov, veçji del ljudstva
je ostajal pri svojem ponosu in
hudobiji in manjøi del je stopal
pred Bogom øe bolj budno.
11 In táko je bilo stanje tudi
v osemdeset in osmem letu
vladavine sodnikov.
12 In v zadevah ljudstva je bilo
le malo sprememb, razen da so
ljudje zaçeli postajati øe bolj
otopeli v kriviçnosti in so poçeli
veç in veç tega, kar je bilo v
nasprotju z Boœjimi zapovedmi,
v osemdeset in devetem letu
vladavine sodnikov.
13 A v devetdesetem letu vladavine
sodnikov se je zgodilo,
da so bila ljudstvu dana velika
znamenja in çudesa; in besede
prerokov so se zaçele izpolnjevati.
14 In angeli so se prikazovali
ljudem, modrecem, in jim
razglaøali vesele novice o veliki
radosti; tako so se tega leta
sveti spisi zaçeli izpolnjevati.
15 Vseeno so ljudje postajali
trdosrçni, vsi razen najvernejøega
dela njih, tako Nefijcev
kot tudi Lamancev, in zaçeli so
se zanaøati na lastno moç in na
lastno modrost, rekoç:
16 Nekatere reçi med tolikimi
so morda pravilno uganili; a
glejte, vemo, da se ne morejo
zgoditi vsa ta velika in çudovita
dela, o katerih se je govorilo.
17 In zaçeli so modrovati in se
prepirati med seboj, rekoç,
18 da: Ni razumno, da bi priølo
tako bitje, kot je Kristus; çe pa je
in bi bil Boœji Sin, Oçe nebes in
Zemlje, kot je bilo reçeno, çemu
se nam ne bo prikazal prav kakor
tem, ki bodo v Jeruzalemu?
19 Da, çemu se ne bo prikazal
v tej deœeli prav kakor v jeruzalemski
deœeli?
20 A glejte, vemo, da je to
hudobno izroçilo, ki so nam ga
izroçili naøi oçetje, da bi napravili,
da bi verjeli v nekaj velikega
in çudovitega, kar se bo zgodilo,
anemed nami, paç pa v deœeli,
ki je znatno oddaljena, deœeli,
ki je ne poznamo; zato nas lahko
puøçajo v nevednosti, kajti ne
moremo priçevati z lastnimi
oçmi, da je resniçno.
21 In po prekanjenih in skrivnostnih
veøçinah zlodeja bodo
naredili kako veliko skrivnost,
ki je ne moremo razumeti, ki
nas bo omejevala, da bomo

Helaman 16:22–3 Nefi 1:4 384
sluœabniki njihovih besed in
tudi njihovi sluœabniki, kajti
nanje se zanaøamo, da nas pouçijo
o besedi; in tako nas bodo
drœali v nevednosti, çe se jim
prepustimo, vse dni svojega
œivljenja.
22 In øe veliko veç reçi so si
ljudje predstavljali v srcu, katere
so bile nespametne in puhle; in
bili so precej vznemirjeni, kajti
Satan jih je nenehno podœigal
h kriviçnosti; da, hodil je naokrog
in øiril govorice in prepire
po obliçju vse deœele, da bi
ljudstvo postalo trdosrçno do
tega, kar je bilo dobro, in do
tega, kar bo priølo.
23 In navkljub znamenjem in
çudesom, ki so se dogajala med
Gospodovim ljudstvom, in veliko
çudeœem, ki so jih delali, se
je Satan na veliko polastil src
ljudi po vsem obliçju deœele.
24 In tako se je konçalo devetdeseto
leto vladavine sodnikov
nad Nefijevim ljudstvom.
25 In tako se je konçala Helamanova
knjiga po zapisu Helamana
in njegovih sinov.
Tretji Nefi
Nefijeva knjiga
SIN NEFIJA, KI JE BIL HELAMANOV SIN
In Helaman je bil sin Helamana, ki je bil sin Alma, ki je bil sin
Alma, ki je bil potomec Nefija, ki je bil sin Lehija, ki je priøel iz
Jeruzalema prvega leta vladavine Sedekija, kralja Judeje.
1. POGLAVJE
Nefi, Helamanov sin, odide iz deœele
in njegov sin Nefi ohranja zapise.—Çetudi
je obilo znamenj in
çudes, hudobni naçrtujejo poboj
praviçnih.—Pride noç Kristusovega
rojstva.—Dano je znamenje
in vzide nova zvezda.—Laœi in
goljufije porastejo in Gadiantonovi
razbojniki jih veliko pobijejo. Med
leti 1 in 4poKr.
In sedaj se je zgodilo, da je
bilo minilo devetdeset in eno
leto in je bilo øeststo let od çasa,
ko je Lehi zapustil Jeruzalem;
in bilo je leta, ko je bil Lakonij
vrhovni sodnik in upravitelj
deœele.
2InNefi, Helamanov sin, je
bil odøel iz zarahemelske deœele
in zadolœil sina Nefija, ki je bil
njegov najstarejøi sin, za ploøçe
iz medenine in vse zapise, ki
so jih bili zapisovali, in vse reçi,
ki so jih ohranjali svete od Lehijevega
odhoda iz Jeruzalema.
3 Nato je odøel iz deœele in
kam je øel, ne ve nihçe; in njegov
sin Nefi je ohranjal zapise
namesto njega, da, zapis o tem
ljudstvu.
4Inzgodilo se je, na zaçetku

385 3 Nefi 1:5–19
devetdeset in drugega leta, glej,
so se prerokbe prerokov zaçele
obøirneje izpolnjevati; kajti med
ljudstvom so se zaçela dogajati
veçja znamenja in veçji çudeœi.
5 Bilo pa jih je nekaj, ki so zaçeli
govoriti, da je ças, ko naj bi se
izpolnile besede, ki jih je govoril
Lamanec Samuel, potekel.
6Inzaçeli so se radostiti nad
brati, rekoç: Glejte, ças je potekel
in Samuelove besede se niso izpolnile;
torej sta bili vaøa radost
in vaøa vera glede tega zaman.
7Inzgodilo se je, da so po vsej
deœeli povzroçili velik nemir;
in ljudje, ki so verjeli, so zaçeli
postajati zelo potrti, çe bi se to,
o çemer je bilo govora, kakor koli
ne zgodilo.
8Aglej, stanovitno so çakali
na dan in noç in dan, ki bi bili
kakor en dan, kot bi ne bilo noçi,
da bi vedeli, da njihova vera ni
bila zaman.
9 Sedaj se je zgodilo, da so
neverniki doloçili dan, ko bi vse,
ki so verjeli izroçilu, usmrtili,
çe se ne bi zgodilo znamenje, ki
ga je bil dal prerok Samuel.
10 Sedaj se je zgodilo, ko je
Nefi, Nefijev sin, videl to hudobijo
svojega ljudstva, je bil v
srcu silno potrt.
11 In zgodilo se je, da je øel
ven in se priklonil do zemlje in
glasno klical k Bogu v prid svojega
ljudstva, da, teh, ki naj bi
bili pogubljeni zavoljo svoje
vere v izroçilo svojih oçetov.
12 In zgodilo se je, da je ves
dan glasno klical h Gospodu; in
glej, Gospodov glas ga je dosegel,
rekoç:
13 Dvigni glavo in bodi dobre
volje; kajti glej, ças se je pribliœal
in to noç bo dano znamenje
in jutri pridem na svet, da pokaœem
svetu, da bom izpolnil
vse, kar sem ukazal spregovoriti
ustom mojih svetih prerokov.
14 Glej, k svojim prihajam, da
izpolnim vse, kar sem razkrival
çloveøkim otrokom od osnovanja
sveta, in spolnim voljo tako
Oçeta kot Sina—Oçeta zavoljo
mene in Sina zavoljo mojega
mesa. In glej, ças se je pribliœal
in to noç bo dano znamenje.
15 In zgodilo se je, da so se
besede, ki so dosegle Nefija, izpolnile,
kakor so bile izreçene;
kajti glej, ob sonçnem zatonu ni
bilo teme; in ljudje so se priçeli
çuditi, ker ni bilo teme, ko je
priøla noç.
16 In veliko jih je bilo, ki niso
bili verjeli besedam prerokov,
ki so popadali na zemljo in postali,
kakor bi bili mrtvi, kajti
vedeli so, da je veliki naçrt pogube,
ki so ga bili skovali za te,
ki so verjeli besedam prerokov,
spodletel; kajti znamenje, ki je
bilo dano, je bilo œe tu.
17 In zaçeli so spoznavati, da
se mora v kratkem pokazati
Boœji Sin; da, skratka, vsi ljudje
na obliçju vse zemlje od zahoda
do vzhoda, tako v deœeli na
severu kot v deœeli na jugu, so
bili tako silno osupli, da so
popadali na zemljo.
18 Kajti vedeli so, da so preroki
veliko let priçevali o tem in da je
bilo znamenje, ki je bilo dano,
œe tu; in zbali so se zavoljo svoje
kriviçnosti in nevere.
19 In zgodilo se je, da vso noç
ni bilo teme, paç pa je bilo tako

3Nefi 1:20–30 386
svetlo, kakor bi bil poldan. In
zgodilo se je, da je sonce zjutraj
ponovno vzølo po ustaljenem
redu; in zavoljo znamenja, ki je
bilo dano, so vedeli, da je bil to
dan, ko naj bi se rodil Gospod.
20 In zgodilo se je bilo, da, vse,
vsaka potankost, po besedah
prerokov.
21 In zgodilo se je tudi, da se je
glede na besedo prikazala nova
zvezda.
22 In zgodilo se je, da je od tega
çasa dalje Satan med ljudstvo
razpoøiljal laœi, da bi postali
trdosrçni, z namenom da bi ne
verjeli v znamenja in çudesa,
ki so jih bili videli; a navkljub
laœem in goljufijam je veçji del
ljudstva verjel in spreobrnili so
se h Gospodu.
23 In zgodilo se je, da je Nefi
øel med ljudstvo, in tudi veliko
drugih, krøçujoç v kesanje, v
çemer je bilo veliko odpuøçanje
grehov. In tako se je med
ljudstvom v deœeli spet zaçel
mir.
24 In ni bilo drugih prepirov
razen nekaterih, ki so zaçeli
pridigati, trudeç se, da bi s svetimi
spisi dokazali, da se ni veç
potrebno drœati Mojzesove postave.
V tem so se sedaj motili,
ker niso razumeli svetih spisov.
25 A zgodilo se je, da so se
kmalu spreobrnili in se prepriçali
o zmoti, v kateri so bili, kajti
razkrito jim je bilo, da se postava
øe ni izpolnila in da se mora
izpolniti do potankosti; da, dosegla
jih je beseda, da se ta mora
izpolniti; da, da niti ena piçica in
pika ne bo preøla, dokler se vse
ne izpolni; zato so øe v istem letu
priøli do spoznanja o svoji zmoti
in so priznali svoje napake.
26 In tako je minilo devetdeset
in drugo leto, ki je prineslo
ljudstvu vesele novice zavoljo
znamenj, ki so se dogajala po
preroøkih besedah vseh svetih
prerokov.
27 In zgodilo se je, da je tudi
devetdeset in tretje leto minilo
v miru, razen zaradi Gadiantonovih
razbojnikov, ki so bivali
v gorah, ki so preplavili deœelo;
kajti tako moçne so bile njihove
utrdbe in njihova skrivaliøça,
da jih ljudje niso mogli premagati;
zato so zagreøili veliko
umorov in naredili velik pokol
med ljudstvom.
28 In devetdeset in çetrtega leta
se je zgodilo, da so se v veliki
meri namnoœili, ker je bilo med
njimi veliko nefijskih odpadnikov,
ki so prebeœali k njim, kar
je povzroçilo veliko potrtosti
Nefijcem, ki so ostali v deœeli.
29 In tudi med Lamanci je
obstajal vzrok za veliko potrtost;
kajti glej, imeli so veliko
otrok, ki so rasli in dorasli do
let, ko so postali samostojni, in
nekateri, ki so bili Zoramci, so
jih s svojimi laœmi in laskavimi
besedami zavêdli, da so se
pridruœili Gadiantonovim razbojnikom.
30 In tako so bili prizadeti tudi
Lamanci in zaçeli so peøati v
veri in praviçnosti zavoljo hudobije
odraøçajoçega rodu.
2. POGLAVJE
Hudobija in gnusobe med ljudstvom

387 3 Nefi 2:1–13
naraøçajo.—Nefijci in Lamanci se
zdruœijo, da bi se ubranili pred Gadiantonovimi
razbojniki.—Spreobrnjeni
Lamanci postanejo beli in
se imenujejo Nefijci. Med leti 5 in
16 po Kr.
In zgodilo se je, da je tako minilo
tudi devetdeset in peto leto
in ljudstvo je zaçelo pozabljati
znamenja in çudesa, ki so jih
sliøali, in postajalo manj in manj
osuplo ob znamenju ali çudesu
iz nebes, tako da so zaçeli postajati
trdosrçni in slepomiselni
in so prenehali verjeti v vse,
kar so bili sliøali in videli—
2 ker so si v srcu predstavljali
neko puhlost, da so to storili
ljudje in hudiçeva moç, da bi
zavajali in ogoljufali çloveøka
srca; in tako se je Satan ponovno
polastil çloveøkih src, tako da jim
je zaslepil oçi in jih zavajal, da
so verjeli, da je nauk o Kristusu
nespametna in puhla reç.
3Inzgodilo se je, da so se ljudje
zaçeli krepiti v hudobiji in
gnusobah; in niso verjeli, da bo
danih øe veç znamenj in çudes;
in Satan je hodil naokrog, zavajal
çloveøka srca, jih skuøal in
jih navajal, naj v deœeli delajo
velike hudobije.
4Intako je minilo devetdeset
in øesto leto; in tudi devetdeset
in sedmo leto; in tudi devetdeset
in osmo leto; in tudi
devetdeset in deveto leto;
5inminilo je bilo tudi stoto
leto od dni Mozija, ki je bil kralj
nad nefijskim ljudstvom.
6 In minilo je øeststo in devet
let, odkar je Lehi zapustil
Jeruzalem.
7Inminilo je bilo devet let od
çasa, ko je bilo dano znamenje,
o katerem so govorili preroki,
da bo Kristus priøel na svet.
8 Nefijci so torej zaçeli raçunati
ças od obdobja, ko je bilo dano
znamenje oziroma od Kristusovega
prihoda; zato je bilo minilo
devet let.
9InNefi, ki je bil oçe Nefija, ki
je bil zadolœen za zapise, se ni
vrnil v zarahemelsko deœelo in
ga ni bilo moç najti nikjer v vsej
deœeli.
10 In zgodilo se je, da so ljudje
øe vedno ostajali pri hudobiji
navkljub veliko pridiganju in
prerokovanju, ki je bilo poslano
mednje; in tako je minilo tudi
deseto leto; in tudi enajsto leto
je minilo v kriviçnosti.
11 In zgodilo se je, da so se
trinajstega leta po vsej deœeli
zaçele vojne in prepiri; kajti
Gadiantonovi razbojniki so bili
postali tako øtevilni in so pobili
tako veliko ljudi in razdejali
tako veliko mest in po vsej deœeli
øirili tolikøno smrt in prelivanje
krvi, da je nastala potreba,
da vsi ljudje, tako Nefijci kot
Lamanci, dvignejo oroœje proti
njim.
12 Zato so se vsi Lamanci, ki
so se spreobrnili h Gospodu,
zdruœili z brati Nefijci in so bili
primorani zaradi varnosti svojega
œivljenja in svojih œena in
otrok dvigniti oroœje proti tem
Gadiantonovim razbojnikom,
da, in tudi ubraniti svoje pravice
in privilegije cerkve in çaøçenja
in prostost in svobodo.
13 In zgodilo se je, preden je
bilo minilo to trinajsto leto, je

3Nefi 2:14–3:5 388
Nefijcem grozil popoln propad
zavoljo te vojne, ki je bila postala
silno bridka.
14 In zgodilo se je, da so bili
Lamanci, ki so se zdruœili z
Nefijci, priøteti med Nefijce;
15 in prekletstvo jim je bilo
odvzeto in njihova koœa je postala
bela kakor nefijska;
16 in njihovi mladeniçi in hçere
so postali silno zali in so bili
priøteti med Nefijce in imenovali
so se Nefijci. In tako se je
konçalo trinajsto leto.
17 In zgodilo se je v zaçetku
øtirinajstega leta, vojna med razbojniki
in Nefijevim ljudstvom
se je nadaljevala in postala silno
bridka; vseeno pa si je Nefijevo
ljudstvo pridobilo nekaj prednosti
pred razbojniki, tako da
so jih iz svojih deœel nagnali
nazaj v gore in v skrivaliøça.
18 In tako se je konçalo øtirinajsto
leto. In petnajstega leta
so priøli nad Nefijevo ljudstvo;
in zavoljo hudobije Nefijevega
ljudstva in veliko njihovih prepirov
in sporov so si Gadiantonovi
razbojniki pred njimi pridobili
veliko prednosti.
19 In tako se je konçalo petnajsto
leto in tako je bilo
ljudstvo v stanju mnogih stisk;
in nad njimi je visel meç pogube,
tako da so bili na tem, da jih
poseka in to zavoljo njihove
kriviçnosti.
3. POGLAVJE
Gidianhi, gadiantonski vodja zahteva,
da Lakonij in Nefijci predajo
sebe in svoje deœele.—Lakonij
doloçi Gidgidonija za vrhovnega
poveljnika çet.—Nefijci se zberejo
v Zarahemli in Izobilju, da bi se
ubranili. Med leti 16 in 18 po Kr.
In sedaj se je zgodilo, da je
øestnajstega leta od Kristusovega
prihoda Lakonij, upravitelj
deœele, prejel pismo od vodje
in voditelja te razbojniøke tolpe;
in to so bile besede, ki so bile
zapisane, rekoç:
2 Lakonij, nadvse plemeniti in
vrhovni upravitelj deœele, glej,
piøem ti to pismo in ti izrekam
silno veliko hvalo zavoljo tvoje
trdnosti in tudi trdnosti tvojega
ljudstva pri branjenju tistega,
kar predpostavljate, da je vaøa
pravica in svoboda; da, dobro
se drœite, kot bi vas podpirala
Boœja roka, pri branjenju svoje
svobode in svojega imetja in
svoje deœele, oziroma tega, kar
tako imenujete.
3Inzdi se mi økoda, nadvse
plemeniti Lakonij, da bi bil tako
nespameten in domiøljav, da
bi predpostavljal, da se moreø
zoperstaviti tolikim hrabrim
moœem, ki so mi na razpolago,
ki sedaj ob tem çasu stojijo v
opremi in z veliko nestrpnostjo
çakajo na besedo: Pojdite nad
Nefijce in jih pokonçajte.
4Injaz, vedoç za njihovega
nepremagljivega duha, ker sem
jih preizkusil na bojnem polju,
in vedoç za njihovo veçno sovraøtvo
do vas zavoljo veliko krivic,
ki ste jim jih prizadejali, çe
bi torej priøli nad vas, bi vas obiskali
s popolnim pogubljenjem.
5 Zato sem napisal tole pismo,
ga zapeçatil s svojo lastno roko,

389 3 Nefi 3:6–16
misleç na vaøo dobrobit zavoljo
vaøe trdnosti v tem, v kar verjamete,
da je prav, in vaøega plemenitega
duha na bojnem polju.
6 Zato vam piøem, œeleç, da bi
raje predali mojemu ljudstvu
vaøa mesta, vaøe deœele in vaøe
imetje, kot da bi vas obiskali
z meçem in bi nad vas priøel
propad.
7 Oziroma z drugimi besedami,
se nam predali in se zdruœili
z nami in se seznanili z naøimi
skrivnimi deli in postali naøi
bratje, da bi bili kakor mi—ne
naøi suœnji ampak naøi bratje in
druœabniki vsega naøega imetja.
8Inglejte, prisegam vam, çe
boste to storili, s prisego, ne
boste pogubljeni; çe pa tega ne
storite, vam s prisego prisegam,
da bom naslednji mesec zaukazal,
da bodo nad vas priøle moje
çete in ne bodo zadrœale roke in
ne bodo prizanaøale, paç pa vas
bodo pobile in pustile meçu
pasti na vas, dokler ne boste
izumrli.
9Inglej, jaz sem Gidianhi; in
sem voditelj te Gadiantonove
skrivne skupnosti; za katero
skupnost in dela le–te vem, da
so dobra; in so starodavnega
datuma in so nam bila izroçena.
10 In piøem ti to pismo, Lakonij,
in upam, da boste vaøe deœele
in vaøe imetje predali brez
prelivanja krvi, da bodo moji
ljudje ponovno dobili pravice in
vlado, kateri so odpadli od vas
zavoljo vaøe hudobije, ker ste
si pridrœali njihove pravice do
vladanja, in çe tega ne boste
storili, se bom maøçeval za njihove
krivice. Jaz sem Gidianhi.
11 In sedaj se je zgodilo, ko je
Lakonij to pismo prejel, je bil
silno osupel zavoljo Gidianhovih
drznih zahtev po posedovanju
nefijske deœele in tudi
groœnje ljudstvu in maøçevanja
za krivice do tistih, ki jim krivica
ni bila storjena, razen da so sami
kriviçno ravnali s seboj, ker so
odpadli k tem hudobnim in
gnusnim razbojnikom.
12 Sedaj glej, ta upravitelj
Lakonij je bil poøten moœ in
razbojnikove zahteve in groœnje
ga niso mogle zastraøiti; zato ni
prisluhnil pismu Gidianhija,
voditelja razbojnikov, paç pa je
ukazal svojemu ljudstvu, naj kliçejo
h Gospodu za moç ob çasu,
ko bodo nadnje priøli razbojniki.
13 Da, med vse ljudstvo je
razposlal razglas, naj zberejo
œenske in otroke, drobnico in
govedo in vse imetje, razen svojega
ozemlja, na enem kraju.
14 In velel je, naj okrog njih
zgradijo utrdbe in naj bo moç
teh silno velika. In çete tako
Nefijcev kakor Lamancev oziroma
vseh, ki so se priøtevali
med Nefijce, je dal kot straœo
razporediti naokrog, da jih
bodo dan in noç varovali pred
razbojniki.
15 Da, rekel jim je: Kakor œivi
Gospod, çe se ne boste pokesali
vseh kriviçnosti in klicali h
Gospodu, ne boste nikakor
reøeni iz rok teh Gadiantonovih
razbojnikov.
16 In tako velike in çudovite
so bile Lakonijeve besede in
prerokbe, da so povzroçile, da
je vse ljudi prevzel strah; in po
svojih moçeh so si prizadevali,

3Nefi 3:17–4:1 390
da bi delali po Lakonijevih
besedah.
17 In zgodilo se je, da je Lakonij
nad vsemi nefijskimi çetami doloçil
vrhovne poveljnike, da bi
jim ukazovali takrat, ko bodo
razbojniki priøli nadnje iz divjine.
18 Doloçili so torej najviøjega
med vsemi vrhovnimi poveljniki
in glavnega poveljnika
vseh nefijskih çet in ime mu je
bilo Gidgidoni.
19 Sedaj, med vsemi Nefijci je
bila navada, da so za vrhovne
poveljnike doloçili (razen v çasu
hudobije) nekoga, ki je imel
duha razodetja in tudi preroøtva;
torej, ta Gidgidoni je bil
med njimi velik prerok kakor
tudi vrhovni sodnik.
20 Ljudstvo je sedaj reklo
Gidgidoniju: Moli h Gospodu
in nam dovoli iti v gore in v
divjino, da bomo navalili na
razbojnike in jih ubili v njihovih
lastnih deœelah.
21 A Gidgidoni jim je rekel:
Gospod to prepoveduje; kajti
çe bi øli nadnje, bi nas Gospod
izroçil v njihove roke; zato se
bomo pripravili v srediøçu svojih
deœel in bomo zbrali skupaj
vse çete in ne bomo øli nadnje,
paç pa bomo poçakali, dokler
ne pridejo nad nas; zato kakor
œivi Gospod, çe bomo to storili,
nam jih bo izroçil v roke.
22 In zgodilo se je sedemnajstega
leta, zadnji konec leta
je bil øel razglas po vsem obliçju
deœele in vzeli so bili konje in
bojne vozove in œivino in vso
drobnico in govedo in œito in vse
imetje in so korakali v tisoçih in
v deset tisoçih, dokler niso bili
vsi odøli na kraj, ki je bil doloçen,
da se bodo zbrali, da se
bodo branili pred sovraœniki.
23 In deœela, ki je bila doloçena,
je bila zarahemelska deœela in
deœela, ki je bila med zarahemelsko
deœelo in deœelo Izobilje,
da, do çrte, ki je bila med deœelo
Izobilje in deœelo Opustoøenje.
24 In bilo je silno veliko
tisoçev ljudi, ki so se imenovali
Nefijci, ki so se zbrali v tej
deœeli. Sedaj je Lakonij ukazal,
naj se zberejo v deœeli na jugu
zavoljo velikega prekletstva, ki
je bilo nad deœelo na severu.
25 In utrdili so se pred sovraœniki;
in bivali so v eni deœeli in
v eni skupini in bali so se besed,
ki jih je bil spregovoril Lakonij,
tako da so se pokesali vseh grehov;
in nijihove molitve so se
dvigale h Gospodu, njihovemu
Bogu, da bi jih reøil v çasu, ko se
bodo sovraœniki priøli bojevat
z njimi.
26 In bili so silno potrti zavoljo
svojih sovraœnikov. In Gidgidoni
je ukazal, naj izdelajo vsakovrstno
bojno oroœje in naj se
po njegovem navodilu dobro
oboroœijo z oklepi in s øçiti in
z majhnimi øçiti.
4. POGLAVJE
Nefijske çete porazijo Gadiantonove
razbojnike.—Gidianhija ubijejo in
njegovega naslednika, Zemnariha,
obesijo.—Nefijci hvalijo Gospoda
za svoje zmage. Med leti 19 in 22
po Kr.
In zgodilo se je, da so se bile
zadnji konec osemnajstega leta

391 3 Nefi 4:2–11
te razbojniøke çete pripravile
na bitko in so zaçele prihajati
in izvajati bliskovite napade s
hribov in z gora in iz divjine in
oporiøç in skrivaliøç in si zaçele
prilaøçati deœele, tako tiste, ki
so bile v deœeli juœno, kakor tiste,
ki so bile v deœeli severno, in si
zaçele prilaøçati vse deœele, ki so
jih bili zapustili Nefijci, in mesta,
ki so bila ostala opustoøena.
2Aglej, v deœelah, ki so jih
bili zapustili Nefijci, ni bilo niti
divjih œivali niti divjaçine in za
razbojnike ni bilo divjaçine
drugje razen v divjini.
3Inrazbojniki niso mogli preœiveti
drugje razen v divjini
zaradi pomanjkanja hrane; kajti
Nefijci so bili zapustili deœele
opustele in so bili zbrali drobnico
in govedo in vse imetje in
so bili v eni skupini.
4 Zato za razbojnike ni bilo
druge priloœnosti, da bi plenili
in pridobili hrano, kakor da
bi priøli v odkrito bitko nad
Nefijce; in ker so bili Nefijci v
eni skupini in ker so imeli tako
veliko øtevilo in ker so si prihranili
zaloge in konje in œivino
in drobnico vsake vrste, da
bi zdrœali za razmik sedmih let,
upajoç, da bodo v tem çasu
izbrisali razbojnike z obliçja
deœele; in tako je minilo osemnajsto
leto.
5Inzgodilo se je, da je devetnajstega
leta Gidianhi ugotovil,
da je nastala potreba, da gre v
bitko nad Nefijce, kajti ni bilo
drugega naçina, da bi zdrœali,
kakor da plenijo in ropajo in
morijo.
6Inniso se drznili razmahniti
po obliçju deœele, tako da bi lahko
gojili œito, da bi Nefijci ne
priøli nadnje in jih pobili; zato je
Gidianhi ukazal çetam, naj gredo
tega leta v bitko nad Nefijce.
7Inzgodilo se je, da so øli v
bitko; in bilo je øestega meseca;
in glej, velik in straøen je bil
dan, ko so øli v bitko; in opasali
so se na razbojniøki naçin; in
okrog ledij so imeli ovçjo koœo in
pobarvali so se s krvjo in glave
so si pobrili in na njih imeli
øleme; in velik in straøen je bil
pogled na Gidianhijeve çete
zavoljo njihovega oklepa in ker
so se pobarvali s krvjo.
8Inzgodilo se je, da so bile
çete Nefijcev, ko so videle kako
je izgledala Gidianhijeva vojska,
vse popadale na zemljo in
povzdignileklice h Gospodu,
svojemu Bogu, da bi jim prizanesel
in jih reøil iz sovraœnikovih
rok.
9Inzgodilo se je, ko so Gidianhijeve
çete to videle, so zaçele
z moçnim glasom vzklikati
od radosti, kajti predpostavljale
so bile, da so Nefijci popadali
iz strahu od groze pred njihovimi
çetami.
10 A v tem so bili razoçarani,
kajti Nefijci se niso zbali njih;
paç pa so se zbali Boga in so ga
poniœno zaprosili za varstvo;
ko so torej Gidianhijeve çete
navalile nanje, so se bili pripravljeni
spoprijeti z njimi; da,
sprejeli so jih v Gospodovi moçi.
11 In bitka se je zaçela øestega
meseca; in velika in straøna je
bila bitka, da, velik in straøen je
bil pokol, tako da med vsem
lehijskim ljudstvom niso vedeli

3Nefi 4:12–25 392
za tako velik pokol, odkar so
zapustili Jeruzalem.
12 In navkljub groœnjam in
prisegam, ki jih je bil izrekel
Gidianhi, glej, so jih Nefijci
potolkli, tako da so se umaknili
pred njimi.
13 In zgodilo se je, da je Gidgidoni
ukazal, naj jih njegove
çete zasledujejo vse do meja z
divjino in naj ne prizanesejo
nikomur, ki bi jim na poti padel
v roke; in tako so jih zasledovali
in jih pobijali do meja divjine,
in sicer dokler niso izpolnili
Gidgidonijevega ukaza.
14 In zgodilo se je, da so Gidianhija,
ki je smelo stal in se
bojeval, zasledovali, ko je beœal;
in ker je bil izçrpan zavoljo veliko
bojevanja, so ga zajeli in ubili.
In tak je bil konec razbojnika
Gidianhija.
15 In zgodilo se je, da so se
çete Nefijcev ponovno vrnile v
svojo utrdbo. In zgodilo se je,
da je minilo devetnajsto leto in
razbojniki niso priøli ponovno
v bitko; niti niso ponovno priøli
dvajsetega leta.
16 In dvajset in prvega leta
niso priøli v bitko, paç pa so
priøli z vseh strani, da bi postavili
zasedo okrog Nefijevega
ljudstva; kajti predpostavljali
so, da bi, çe bi Nefijevo ljudstvo
odrezali od njihovih deœel in
jih obkolili z vseh strani in çe
bi jih odrezali od vseh prednosti
na prostem, da bi jih lahko
pripravili, da se predajo glede
na njihove œelje.
17 Doloçili so si torej drugega
vodjo, ki mu je bilo ime Zemnariha;
Zemnariha je bil sedaj tisti,
ki je napravil, da je priølo do
tega obleganja.
18 A glej, to je bila prednost za
Nefijce; kajti za razbojnike je
bilo nemogoçe, da bi bili v zasedi
zadosti dolgo, da bi kakor
koli vplivalo na Nefijce zavoljo
veliko œiveœa, ki so ga bili imeli
na zalogi,
19 in zavoljo piçlosti œiveœa
med razbojniki; kajti glej, za
svoje preœivetje niso imeli niçesar
drugega razen mesa, mesa,
katerega so dobili v divjini;
20 in zgodilo se je, da je divjad
v divjini postala redka, tako da
so bili razbojniki na tem, da od
lakote pomrejo.
21 In Nefijci so nenehoma
korakali podnevi in ponoçi in
napadali njihove çete in jih posekali
na tisoçe in deset tisoçe.
22 In tako je postala œelja
Zemnarihovega ljudstva, da
odstopijo od naklepa zavoljo
velike pogube, ki je prihajala
nadnje ponoçi in podnevi.
23 In zgodilo se je, da je
Zemnariha zaukazal ljudstvu,
naj odstopijo od obleganja in
odkorakajo v najbolj oddaljene
dele deœele na severu.
24 In sedaj je Gidgidoni, zavedajoç
se njihovega naklepa in
vedoç za njihovo oslabljenost
zavoljo pomanjkanja hrane in
velikega pokola, do katerega je
priølo med njimi, zato v noçnem
çasu razposlal svoje çete in jim
presekal njihovo pot za umik in
postavil svoje çete na njihovo
pot za umik.
25 In to so storili v noçnem
çasu in se na pohod odpravili
pred razbojniki, tako da so

393 3 Nefi 4:26–5:4
razbojnike naslednjega dne, ko
so zaçeli pohod, nefijske çete
priçakale tako od spredaj kakor
od zadaj.
26 In tudi razbojnike, ki so bili
na jugu, so odrezali na njihovih
krajih umika. In vse to je bilo
storjeno po Gidgidonijevem
ukazu.
27 In veliko tisoç jih je bilo,
ki so se predali kot ujetniki
Nefijcem in ostale so pobili.
28 In njihovega vodjo Zemnariha
so zajeli in obesili na drevo,
da, in sicer na vrh le–tega, dokler
ni bil mrtev. In ko so ga bili
obesili, dokler ni bil mrtev, so
drevo posekali na zemljo in zaklicali
z moçnim glasom, rekoç:
29 Naj Gospod ohrani svoje
ljudstvo v praviçnosti in svetosti
srca, da bo lahko doseglo, da
bodo posekali na zemljo vse, ki
si jih bodo prizadevali pobiti
zavoljo moçi in tajnih zvez,
prav kot je bil na zemljo posekan
ta moœ.
30 In radostili so se in ponovno
enoglasno zaklicali, rekoç:
Naj Abrahamov Bog in Izakov
Bog in Jakobov Bog obvaruje to
ljudstvo v praviçnosti tako dolgo,
kot bodo klicali ime svojega
Boga za zaøçito.
31 In zgodilo se je, da so vsi
kakor eden izbruhnili v petje in
hvaljenje Boga zaradi velikih
reçi, ki jih je bil storil med njimi,
ko jih je obvaroval, da niso
padli v roke sovraœnikom.
32 Da, vzklikali so: Hozana
najviøjemu Bogu! In vzklikali
so: Blagoslovljeno bodi ime
Gospoda Boga Vsemogoçnega,
najviøjega Boga!
33 In srce jim je prekipevalo
od radosti, tako da jim je pridrlo
veliko solza zavoljo velike Boœje
dobrote, ko jih je reøil iz rok
sovraœnikov; in vedeli so, da je
bilo zavoljo njihovega kesanja
in poniœnosti, da so bili reøeni
pred veçnim propadom.
5. POGLAVJE
Nefijci se pokesajo in opustijo grehe.
—Mormon zapiøe zgodovino svojega
ljudstva in jim razglaøa veçno
besedo.—Izrael se bo zbral z dolgotrajne
razkropitve. Med leti 22
in 26 po Kr.
In sedaj glej, med vsem nefijskim
ljudstvom ni bilo œive
duøe, ki bi tudi najmanj podvomila
v besede vseh svetih prerokov,
ki so bili govorili; kajti
vedeli so, da se morajo zagotovo
izpolniti.
2 In vedeli so, da je gotovo
potrebno, da je bil priøel Kristus,
zavoljo veliko znamenj, ki so
bila dana glede na besede prerokov;
in zavoljo tega, kar se je
bilo œe zgodilo, so vedeli, da se
mora zagotovo zgoditi vse glede
na to, kar se je bilo govorilo.
3 Zato so opustili vse grehe in
gnusobe in vlaçugarstva in so
sluœili Bogu z vso marljivostjo
dan in noç.
4 In sedaj se je zgodilo, ko
so bili vse razbojnike zajeli kot
ujetnike, tako da ni pobegnil
nihçe, ki ga niso pobili, so vrgli
ujetnike v jeço in napravili, da
se jim je pridigala Boœja beseda;
in toliko kot se jih je pokesalo
grehov in stopilo v zavezo, da

3Nefi 5:5–22 394
ne bodo veç morili, so spustili
na svobodo.
5Akolikor jih je bilo, ki niso
stopili v zavezo in ki so øe
vnaprej imeli v srcu skrivne
umore, da, kolikor so jih naøli,
da bratom izrekajo groœnje, so
obsodili in kaznovali po postavi.
6Intako so napravili konec
vsem tem hudobnim in skrivnim
in gnusnim tajnim zvezam,
v çemer je bilo veliko hudobije
in se je zagreøilo toliko umorov.
7Intako je bilo minilo dvajset
in drugo leto in tudi dvajset in
tretje leto in dvajset in çetrto in
dvajset in peto; in tako je minilo
dvajset in pet let.
8Indogodilo se je veliko reçi,
ki bi bile v oçeh nekaterih velike
in çudovite; vseeno pa ne morejo
biti zapisane v tej knjigi;
da, ta knjiga ne more zajeti niti
stoterega dela tega, kar se je
napravilo med tolikimi ljudmi
v çasu dvajset in petih let.
9 A glej, obstajajo zapisi, ki
zajemajo vsa ravnanja tega
ljudstva; in Nefi je podal krajøe,
a zanesljivo poroçilo.
10 Svoj zapis o teh reçeh sem
torej napisal glede na Nefijev
zapis, ki je bil vrezan na ploøçah,
ki so se imenovale Nefijeve
ploøçe.
11 In glej, zapis piøem na ploøçe,
ki sem jih izdelal z lastnimi
rokami.
12 In glej, imenujem se Mormon,
ker so me poimenovali po
deœeli Mormon, deœeli, v kateri
je Alma med ljudstvom ustanovil
cerkev, da, prvo cerkev, ki je
bila ustanovljena med njimi po
njihovem prestopku.
13 Glej, jaz sem uçenec Jezusa
Kristusa, Boœjega Sina. Poklical
me je, da razglaøam njegovo besedo
med njegovim ljudstvom,
da bodo lahko imeli veçno œivljenje.
14 In da bi se molitve tistih, ki
so preøli, ki so bili sveti, izpolnile
glede na njihovo vero, je
postalo potrebno, da glede na
Boœjo voljo napiøem zapis o
tem, kar je bilo storjenega—
15 da, kratek zapis o tem, kar
se je dogajalo od çasa, ko je Lehi
zapustil Jeruzalem, prav do sedanjega
çasa.
16 Zato piøem zapis iz poroçil,
ki so jih podali ti, ki so bili pred
menoj, do zaçetka mojih dni.
17 In nato piøem zapis o tem,
kar sem videl na lastne oçi.
18 In vem, da je zapis, ki
ga piøem, pravilen in zanesljiv
zapis; vseeno pa je veliko tega,
çesar glede na naø jezik ne moremo
zapisati.
19 In sedaj zakljuçujem svoje
besede, ki so o meni, in nadalje
piøem poroçilo o tem, kar je bilo
pred menoj.
20 Jaz sem Mormon in pristen
Lehijev potomec. Imam razlog,
da blagoslavljam mojega Boga
in mojega Odreøenika Jezusa
Kristusa, ker je pripeljal naøe
oçete iz jeruzalemske deœele
(in nihçe tega ni vedel, razen
njega in teh, ki jih je pripeljal iz
te deœele) in ker je dal meni in
mojemu ljudstvu toliko védenja
za odreøitev naøih duø.
21 Gotovo je blagoslovil Jakobovo
hiøo in se je usmilil Joœefovega
potomstva.
22 In çe so Lehijevi otroci

395 3 Nefi 5:23–6:10
spolnjevali njegove zapovedi,
jih je blagoslavljal in jim pomagal
k uspehu glede na svojo
besedo.
23 Da, in gotovo bo preostanek
Joœefovega potomstva ponovno
privedel do spoznanja o Gospodu,
njihovemu Bogu.
24 In kakor gotovo œivi
Gospod, bo zbral s øtirih strani
zemlje vse preostalo Jakobovo
potomstvo, ki je razkropljeno
po vsem obliçju Zemlje.
25 In kakor se je zavezal z vso
Jakobovo hiøo, prav tako se bo
zaveza, s katero se je zavezal
z Jakobovo hiøo, izpolnila ob
njemu lastnem çasu, ko se bo
vsa Jakobova hiøa povrnila k
spoznanju o zavezi, v kateri se
je zavezal z njimi.
26 In nato bodo spoznali svojega
Odkupitelja, ki je Jezus
Kristus, Boœji Sin; in nato se bodo
zbrali s øtirih strani zemlje
v lastnih deœelah, od koder so
bili razprøeni; da, kakor œivi
Gospod, tako bo. Amen.
6. POGLAVJE
Nefijci uspevajo.— Pojavijo se
ponos, bogastvo in razredno razlikovanje.—Cerkev
pretresajo razhajanja.—Satan
vodi ljudstvo v odkrit
upor.—Veliko prerokov kliçe h kesanju
in so pobiti.—Njihovi morilci
skujejo zaroto, da bodo prevzeli
oblast. Med leti 26 in 30 po Kr.
In sedaj se je zgodilo, da se je
dvajset in øestega leta vse nefijsko
ljudstvo vrnilo v lastne
deœele, vsak moœ z druœino,
drobnico in govedom, konji in
œivino in vsem, kar koli jim je
pripadalo.
2Inzgodilo se je, da niso bili
pojedli vsega œiveœa: s seboj so
torej vzeli vse, çesar niso bili
pouœili, vso vsakovrstno œito in
zlato in srebro in vse dragocenosti,
in se vrnili v lastne deœele
in k imetju, tako na severu kakor
na jugu, tako v deœeli na severu
kakor v deœeli na jugu.
3 In razbojnikom, ki so bili
stopili v zavezo, da bodo ohranjali
mir v deœeli, ki so œeleli
ostati Lamanci, so deœele dodelili
glede na njihovo øtevilo, da
bi s svojim delom lahko imeli
nekaj, s çimer bi se preœivljali;
in tako so vzpostavili mir v vsej
deœeli.
4Inponovno so zaçeli uspevati
in se razvijati; in minilo je
dvajset in øesto in sedmo leto in
v deœeli je vladal velik red; in
postave so oblikovali glede na
poøtenost in pravico.
5Insedaj v vsej deœeli ni bilo
niçesar, kar bi ljudstvo oviralo
pred nenehnim blagostanjem,
razen çe bi zapadli v prestopek.
6Insedaj so bili Gidgidoni in
sodnik Lakonij in ti, ki so bili
doloçeni za voditelje, tisti, ki so
v deœeli vzpostavili ta velik mir.
7Inzgodilo se je, da so veliko
mest zgradili na novo in veliko
starih mest so obnovili.
8Inzgradili so veliko glavnih
cest in naredili veliko poti, ki so
vodile od mesta do mesta in iz
deœele v deœelo in iz kraja v kraj.
9Intako je minilo dvajset in
osmo leto in ljudje so imeli
nepretrgan mir.
10 A zgodilo se je, dvajset in

3Nefi 6:11–22 396
devetega leta so med ljudstvom
nastala prerekanja in nekateri
so postali vzviøeni v ponosu in
so se bahali zavoljo svojega silno
velikega premoœenja, da, prav
do velikih preganjanj.
11 Kajti v deœeli je bilo veliko
trgovcev in tudi veliko uçiteljev
postave in veliko uradnikov.
12 In ljudje so se zaçeli razlikovati
po slojih glede na bogastvo
in priloœnosti za uçenje;
da, nekateri so bili zavoljo
svojega siromaøtva nevedni in
drugi so zavoljo svojega bogastva
prejeli veliko uçenosti.
13 Nekateri so bili vzviøeni v
ponosu in drugi so bili silno
poniœni; nekateri so zmerjanje
povrnili z zmerjanjem, medtem
ko so bili drugi zmerjanja in
preganjanja in stisk vseh vrst
deleœni in se niso obrnili in
œalili nazaj, paç pa so bili poniœni
in spokorniøki pred Bogom.
14 In tako je v vsej deœeli nastala
velika neenakost, tako da
je v cerkvi nastajal razkol; da,
tako da je bil tridesetega leta v
cerkvi razcep v vsej deœeli razen
med nekaj Lamanci, ki so se
spreobrnili k pravi veri; in niso
se ji odrekli, kajti bili so trdni in
stanovitni in neomajni, voljni,
da z vso marljivostjo spolnjujejo
Gospodove zapovedi.
15 Sedaj je bil vzrok te kriviçnosti
ljudi tale—Satan je imel
veliko moç, da je podœigal ljudi,
da so delali vse vrste kriviçnosti
in da so se napihovali od
ponosa, skuøajoç jih, da bi si
prizadevali za moç in oblast in
bogastvo in puhlosti sveta.
16 In tako je Satan zavajal srca
ljudi, da so delali vse vrste
kriviçnosti; zato so bili le nekaj
let uœivali v miru.
17 In tako v zaçetku tridesetega
leta—ljudstvo se je œe v
razmiku veliko çasa predajalo,
da so ga hudiçeve skuønjave
zanaøale, kamor koli jih je œelel
zanesti, in da so zagreøili,
kakrøno koli kriviçnost je œelel,
da jo zagreøijo—in tako so bili
v zaçetku tridesetega leta v
stanju straøne hudobije.
18 Niso torej greøili nevede,
kajti poznali so Boœjo voljo glede
sebe, kajti pouçeni so bili; zato
so se zavestno uprli Bogu.
19 In to je torej bilo v dnevih
Lakonija, Lakonijevega sina, kajti
Lakonij je zasedel oçetov stol
in tega leta zavladal ljudstvu.
20 In pojavili so se ljudje, ki so
prejeli navdih iz nebes in bili
poslani med ljudstvo po vsej
deœeli, ki so smelo pridigali in
priçevali o grehih in kriviçnostih
ljudstva in jim priçevali o
odkupitvi, ki jo bo Gospod plaçal
za svoje ljudstvo, oziroma z
drugimi besedami, o Kristusovem
vstajenju; in smelo so priçevali
o njegovi smrti in trpljenju.
21 Sedaj, veliko je bilo ljudi, ki
so bili silno jezni zavoljo teh,
ki so priçevali o teh reçeh; in ti,
ki so bili jezni, so bili v glavnem
vrhovni sodniki, in ti, ki so bili
véliki duhovniki in uçitelji postave;
da, vsi ti, ki so bili uçitelji
postave, so bili jezni na te, ki so
priçevali o teh reçeh.
22 Sedaj, ni bilo niti uçitelja
postave niti sodnika niti vélikega
duhovnika, ki bi imel moç,
da kogar koli obsodi na smrt, çe

397 3 Nefi 6:23–7:5
obsodbe ni podpisal upravitelj
deœele.
23 Sedaj, veliko teh, ki so
priçevali o reçeh, ki zadevajo
Kristusa, ki so priçevali smelo,
so sodniki zajeli in skrivoma
usmrtili, da spoznanje o njihovi
smrti ni priølo do upravitelja
deœele prej kakor øele po njihovi
smrti.
24 Sedaj glej, bilo je v nasprotju
s postavami deœele, da se kogar
koli usmrti, çe niso imeli pooblastila
od upravitelja deœele—
25 zato je priøla v zarahemelsko
deœelo do upravitelja deœele
pritoœba zoper sodnike, ki so v
neskladju s postavo Gospodove
preroke obsojali na smrt.
26 Sedaj se je zgodilo, da so jih
prijeli in pripeljali pred sodnika,
da se jim bo sodilo za zloçin, ki
so ga bili zagreøili, glede na postavo,
ki jo je bilo dalo ljudstvo.
27 Sedaj se je zgodilo, da so ti
sodniki imeli veliko prijateljev
in sorodstva; in preostali, da,
in sicer veçina vseh uçiteljev
postave in vélikih duhovnikov,
so se zbrali in se prikljuçili
sorodstvu sodnikov, katerim
naj bi se sodilo glede na postavo.
28 In stopili so v medsebojno
zavezo, da, in sicer v zavezo, ki
so jo dali ti od starodavnih, zavezo,
ki jo je dal in pripravil
hudiç, da bi se zdruœili zoper
vso praviçnost.
29 Zdruœili so se torej zoper
Gospodovo ljudstvo in stopili
v zavezo, da jih bodo ubili in
da bodo reøili te, ki so krivi
za umor, iz prijema pravice,
ki naj bi se izvrøila glede na
postavo.
30 In tako so kljubovali postavi
in pravicam deœele; in zavezali
so se, da bodo ubili upravitelja
in nad deœelo postavili kralja,
da deœela ne bo veç v svobodi,
paç pa bo podvrœena kraljem.
7. POGLAVJE
Vrhovni sodnik je umorjen, vlada
pade, ljudstvo se razdeli na plemena.—Jakob,
antikrist, postane
kralj tajne zveze.—Nefi pridiga
kesanje in vero v Kristusa.—Angeli
ga vsak dan pouçujejo in brata
obudi od mrtvih.—Veliko se jih
pokesa in krsti. Med leti 30 in 33
po Kr.
Sedaj glej, pokazal vam bom,
da v deœeli niso postavili kralja;
paç pa so istega leta, da, tridesetega
leta, na sodnem stolu
ubili, da, umorili vrhovnega
sodnika deœele.
2Inljudje so se med seboj razdelili;
in med seboj so se loçili
po plemenih, vsakdo glede na
druœino in sorodstvo in prijatelje;
in tako so napravili konec
vladi deœele.
3Invsako pleme je nad seboj
doloçilo poglavarja oziroma
vodjo; in tako so postali plemena
in vodje plemen.
4 Sedaj glej, med njimi ni bilo
çloveka, ki bi ne imel velike
druœine in veliko sorodstva in
prijateljev; zato so plemena
postala silno velika.
5 Sedaj, vse to je bilo storjeno
in doslej øe ni bilo vojn med
njimi; in vsa kriviçnost je bila
priøla nad ljudstvo, ker so podlegli
Satanovi moçi.

3Nefi 7:6–16 398
6 In vladni predpisi so bili
razveljavljeni zavoljo tajne zveze
prijateljev in sorodstva teh,
ki so morili preroke.
7Intisovdeœeli zanetili velik
prepir, tako da je bil praviçnejøi
del ljudstva skoraj ves postal
hudoben; da, med njimi je bilo
le nekaj praviçnih ljudi.
8Intako ni bilo minilo øest let,
odkar se je bil veçji del ljudstva
odvrnil od praviçnosti kakor
pes k svojemu izbljuvku ali
svinja k valjanju v blatni luœi.
9 Sedaj se je ta tajna zveza, ki
je bila nad ljudstvo prinesla tako
veliko kriviçnost, zbrala in na
çelo postavila moœa, ki so ga
imenovali Jakob;
10 in imenovali so ga za kralja;
zato je postal kralj te hudobne
tolpe; in bil je eden najpoglavitnejøih,
ki so se bili izjavili
zoper preroke, ki so priçevali o
Kristusu.
11 In zgodilo se je, da øtevilçno
niso bili tako moçni kot plemena
ljudstev, ki so bila zdruœena,
razen da so vodje uvedli svoje
postave, vsak glede na svoje
pleme; vseeno so si bili sovraœniki;
ne glede na to, da niso bili
praviçno ljudstvo, pa jih je
druœilo sovraøtvo do teh, ki so
stopili v zavezo, da bodo vladi
napravili konec.
12 Ker je Jakob torej uvidel,
da so bili sovraœniki øtevilçnejøi
od njih, je torej, ker je bil kralj
tolpe, zaukazal svojemu
ljudstvu, naj se spustijo v beg v
najsevernejøi del deœele in si
tam zgradijo kraljestvo, dokler
se jim ne pridruœijo odpadniki
(kajti laskal jim je, da bo veliko
odpadnikov) in ne postanejo
dovolj moçni, da se bodo spoprijeli
s plemeni ljudstev; in tako
so naredili.
13 In tako nagel je bil njihov
pohod, da ga ni bilo moç prepreçiti,
ovirati, dokler niso bili izven
dosega ljudstva. In tako se je
konçalo trideseto leto; in take so
bile zadeve Nefijevega ljudstva.
14 In trideset in prvega leta se
je zgodilo, da so bili razdeljeni
na plemena, vsakdo glede na
svojo druœino, sorodstvo in prijatelje;
vseeno so bili priøli do
dogovora, da ne bodo øli v
vojno drug z drugim; niso pa se
zedinili glede postav in naçina
vladanja, kajti vzpostavili so jih
glede na mnenja teh, ki so bili
njihovi poglavarji in vodje.
Uvedli pa so zelo stroge postave,
da se eno pleme ne bi pregreøilo
nad drugim, tako da so
do neke mere v deœeli imeli mir;
vseeno pa so se njihova srca
odvrnila od Gospoda, njihovega
Boga, in so kamenjali preroke
in jih izvrgli iz svoje srede.
15 In zgodilo se je, da je Nefi—
ker so ga bili obiskovali angeli
in tudi Gospodov glas, ker je
torej videl angele in je bil na
lastne oçi priça in ker mu je bila
dana moç, da je vedel glede
Kristusovega delovanja in ker
je bil tudi na lastne oçi priça
hitremu povratku iz praviçnosti
v hudobijo in gnusobe;
16 torej uœaloøçen zaradi njihove
trdosrçnosti in slepomiselnosti—øel
tistega leta mednje in
zaçel smelo priçevati o kesanju
in odpuøçanju grehov po veri v
Gospoda Jezusa Kristusa.

399 3 Nefi 7:17–8:3
17 In veliko reçi jih je uçil; in
vseh teh ni moç zapisati in del
teh ne bi zadoøçal, zato niso
zapisane v tej knjigi. In Nefi
je uçil z moçjo in z velikim polnomoçjem.
18 In zgodilo se je, da so bili
jezni nanj, in sicer ker je imel
veçjo moç od njih, kajti ni bilo
mogoçe, da bi ne verjeli njegovim
besedam, kajti tako velika
je bila njegova vera v Gospoda
Jezusa Kristusa, da so ga angeli
vsak dan pouçevali.
19 In v Jezusovem imenu je izganjal
hudiçe in neçiste duhove;
in svojega brata je celo obudil
od mrtvih, potem ko ga je bilo
ljudstvo kamenjalo in je utrpel
smrt.
20 In ljudje so to videli in temu
priçevali in so bili nanj jezni
zavoljo njegove moçi; in v Jezusovem
imenu je pred oçmi ljudi
prav tako naredil øe veliko veç
çudeœev.
21 In zgodilo se je, da je minilo
trideset in prvo leto in le malo
jih je bilo, ki so se spreobrnili
h Gospodu; a kolikor se jih je
spreobrnilo, so resniçno nakazovali
ljudstvu, da jih je bila obøla
moç Boœjega Duha, ki je bila v
Jezusu Kristusu, v katerega so
verjeli.
22 In vsi, iz katerih so bili
izgnani demoni in so bili
ozdravljeni bolezni in bolehnosti,
so resniçno pokazali ljudstvu,
da je nanje deloval Boœji Duh in
so bili ozdravljeni; in kazali so
tudi znamenja in naredili med
ljudstvom nekaj çudeœev.
23 Tako je minilo tudi trideset
in drugo leto. In Nefi je klical
ljudstvu na zaçetku trideset in
tretjega leta; in pridigal jim je
kesanje in odpuøçanje grehov.
24 Sedaj bi œelel, da si zapomnite
tudi, da ni bilo nikogar, ki
bi bil priveden h kesanju, ki bi
se ne krstil z vodo.
25 Nefi je torej posvetil moœe
za to sluœenje, da bi se vsi taki,
ki bi priøli k njim, krstili z vodo
in to v dokaz in priçevanje pred
Bogom in ljudmi, da so se bili
pokesali in prejeli odpuøçanje
svojih grehov.
26 In na zaçetku tega leta jih je
bilo veliko, ki so se krstili v kesanje;
in tako je minil veçji del leta.
8. POGLAVJE
Viharji, potresi, poœari, vrtinçasti
viharji in dviganja zemeljskega
povrøja izpriçujejo o Kristusovem
kriœanju.—Veliko ljudi je pogubljenih.—Tema
prekrije deœelo za tri
dni.—Ti, ki ostanejo, objokujejo
svojo usodo. V letih 33 in 34 po Kr.
In sedaj se je zgodilo, glede na
naø zapis, in vemo, da je naø
zapis zanesljiv, kajti glej, moœ, ki
je zapis vodil, je bil praviçen—
kajti resniçno je v Jezusovem
imenu naredil veliko çudeœev;
in ni ga bilo, ki bi lahko naredil
çudeœ v Jezusovem imenu, çe
bi se ne bil do potankosti ne
oçistil svoje kriviçnosti—
2insedaj se je zgodilo, çe ta
moœ ni napravil nobene napake
pri øtetju naøega çasa, je bilo
minilo trideset in tretje leto;
3inljudstvo je zaçelo z veliko
vnemo iskati znamenje, ki ga je
bil dal prerok Lamanec Samuel,

3Nefi 8:4–22 400
da, ças, ko bi bila po obliçju
deœele tema v razmiku treh dni.
4 In med ljudstvom so se
porajali veliki dvomi in spori
navkljub tolikim znamenjem, ki
so bila dana.
5Inzgodilo se je trideset in
çetrtega leta, prvega meseca,
çetrtega dne v mesecu, da je
nastala velika nevihta, takøna,
kakrøne v vsej deœeli niso nikoli
poznali.
6Inbil je tudi velik in straøen
vihar; in bilo je straøno grmenje,
tako da je stresalo vso zemljo,
kakor bi bila na tem, da se bo
preklala na dvoje.
7Inbile so silno ostre strele,
kakrønih v vsej deœeli niso nikoli
poznali.
8Inmesto Zarahemla je zajel
poœar.
9Inmesto Moroni je potonilo
v morske globine in prebivalci
le–tega so se utopili.
10 In na mesto Moroniha je
naneslo zemljo, da je na kraju
mesta nastala velika gora.
11 In v deœeli na jugu je bilo
veliko in straøno uniçenje.
12 A glej, øe veçje in straønejøe
uniçenje je bilo v deœeli na
severu; kajti glej, vse obliçje
deœele se je spremenilo zavoljo
viharja in vrtinçastega viharja
in grmenja in strel in silno velikega
tresenja vse zemlje;
13 in glavne ceste so se razklale
in ravne ceste so se poøkodovale
in veliko ravnih povrøin se je
nagubalo.
14 In mnogo velikih in znamenitih
mest je potonilo in veliko
jih je pogorelo in veliko se jih je
treslo, dokler se zgradbe le–teh
niso podrle na zemljo in so bili
prebivalci le–teh pobiti in so
kraji ostali razdejani.
15 In bilo je nekaj mest, ki so
ostala, a økoda v le–teh je bila
silno velika in v njih jih je bilo
veliko, ki so bili pobiti.
16 In bilo jih je nekaj, ki jih je
odnesel vrtinçasti vihar; in kam
so øli, ne ve nihçe, ve se le, da
jih je odneslo.
17 In tako se je vse zemeljsko
obliçje izmaliçilo zavoljo viharjev
in grmenja in strel in tresenja
zemlje.
18 In glej, skale so se preklale
na dvoje; razklale so se po vsem
zemeljskem obliçju, tako da jih
je bilo moç najti v zlomljenih
delcih in v øpranjah in v razpokah
po vsem obliçju deœele.
19 In zgodilo se je, ko so grmenje
in strele in nevihta in vihar
in tresenje zemlje ponehali—
kajti glej, trajali so za razmik
kakih treh ur; in nekateri so
rekli, da je bil ças daljøi; vseeno,
vse te velike in straøne reçi so
bile storjene v razmiku kakih
treh ur—in nato glej, je bila na
obliçju deœele tema.
20 In zgodilo se je, da je bila
nad vsem obliçjem deœele gosta
tema, tako da so prebivalci le–
te, ki niso bili padli, çutili temno
meglo;
21 in zavoljo teme ni bilo svetlobe,
niti sveç, niti bakel; niti
niso mogli s svojimi izvrstnimi
in silno suhimi drvmi priœgati
ognja, tako da ni bilo sploh
nikakrøne svetlobe;
22 in videti ni bilo moç nikakrøne
svetlobe, niti ognja,
niti svetlikanja, niti sonca, niti

401 3 Nefi 8:23–9:8
lune, niti zvezd, kajti tako goste
so bile temne megle, ki so bile
po obliçju deœele.
23 In zgodilo se je, da je trajalo
za razmik treh dni, da ni bilo
videti svetlobe; in nenehno je
bilo med vsem ljudstvom veliko
œalovanje in jeçanje in jokanje;
da, veliko je bilo stokanje
ljudstva zavoljo teme in velikega
uniçenja, ki je priølo nadnje.
24 In na enem kraju je bilo
sliøati vzklike, rekoç: O da bi se
bili pokesali pred tem velikim
in straønim dnevom in potem bi
bilo naøim bratom prizaneøeno
in bi ne zgoreli v tem velikem
mestu Zarahemla!
25 In na drugem kraju je bilo
sliøati vzklike in obœalovanja,
rekoç: O da bi se bili pokesali
pred tem velikim in straønim
dnevom in bi ne bili ubijali in
kamenjali prerokov in jih preganjali;
potem bi bilo naøim
materam in naøim zalim hçeram
in naøim otrokom prizaneøeno
in bi ne bili zakopani v velikem
mestu Moroniha! In tako so bila
jeçanja ljudstva velika in straøna.
9. POGLAVJE
V temi Kristusov glas razglasi
pogubljenje veliko ljudi in mest
zaradi njihove hudobije.—Razglasi
tudi svojo Boœjo naravo, oznani, da
se je Mojzesova postava dopolnila, in
povabi ljudi, naj pridejo k njemu in
bodo odreøeni. Okrog leta 34 po Kr.
In zgodilo se je, da se je med
vsemi prebivalci zemlje po vsem
obliçju deœele zasliøal glas, ki je
zaklical:
2 Gorje, gorje, gorje temu
ljudstvu; gorje prebivalcem vse
Zemlje, çe se ne bodo pokesali;
kajti hudiç se smeji in njegovi
angeli se radostijo zavoljo pobitih
med zalimi sinovi in hçerami
mojega ljudstva; in padli so zavoljo
svoje kriviçnosti in gnusob!
3 Glejte, to veliko mesto Zarahemla
in prebivalce le–tega sem
poœgal z ognjem.
4Inglejte, napravil sem, da je
to veliko mesto Moroni potonilo
v morskih globinah in da so se
prebivalci le–tega utopili.
5 In glejte, to veliko mesto
Moroniha in prebivalce le–tega
sem prekril z zemljo, da sem skril
njihove kriviçnosti in njihove
gnusobe izpred svojega obraza,
da kri prerokov in svetih ne bo
veç prihajala k meni zoper njih.
6Inglejte, napravil sem, da je
mesto Gilgal potonilo in da
prebivalce le–tega pokopljejo
zemeljske globine;
7 da, in mesto Oniha in prebivalce
le–tega in mesto Mokum
in prebivalce le–tega in mesto
Jeruzalem in prebivalce le–tega;
in napravil sem, da so namesto
le–teh priøle vode, da so skrile
njihovo hudobijo in gnusobe
izpred mojega obraza, da bi kri
prerokov in svetih ne prihajala
veç k meni zoper njih.
8Inglejte, mesto Gadiandi in
mesto Gadiomna in mesto Jakob
in mesto Gimgimno, za vsa ta
sem napravil, da so potonila in
na krajih le–teh napravil griçe
in doline; in prebivalce le–teh
sem pokopal v zemeljsko globino,
da sem skril njihovo
hudobijo in gnusobe izpred

3Nefi 9:9–20 402
svojega obraza, da kri prerokov
in svetih ne bi veç prihajala k
meni zoper njih.
9 In glejte, to veliko mesto
Jakobugat, ki ga je poselilo
ljudstvo kralja Jakoba, sem dal
poœgati z ognjem zavoljo njihovih
grehov in njihove hudobije,
ki je presegala vso hudobijo vse
zemlje zavoljo njihovih skrivnih
umorov in tajnih zvez; kajti ti
so bili ti, ki so napravili konec
miru mojega ljudstva in vladi
deœele; zato sem napravil, da
zgorijo, da jih izbriøem izpred
svojega obliçja, da bi kri prerokov
in svetih ne prihajala veç k
meni zoper njih.
10 In glejte, mesto Laman in
mesto Jóø in mesto Gad in mesto
Kiøkumen in prebivalce le–teh
sem dal poœgati z ognjem zavoljo
njihove hudobije, ker so izganjali
preroke in kamenjali te, ki
sem jih poslal, da jim razglaøajo
o njihovi hudobiji in njihovih
gnusobah.
11 In ker so vse izgnali, tako
da med njimi ni bilo veç nobenega
praviçnega, sem poslal
ogenj in jih pokonçal, da bi njihovo
hudobijo in gnusobe skril
izpred svojega obraza, da bi kri
prerokov in svetih, ki sem jih
poslal mednje, s tal ne klicala k
meni zoper njih.
12 In napravil sem, da je nad
to deœelo in nad to ljudstvo
priølo mnogo velikih uniçenj
zavoljo njihove hudobije in njihovih
gnusob.
13 O vsi vi, ki vam je prizaneøeno,
ker ste bili praviçnejøi od
njih, se mar torej ne boste vrnili
k meni in se pokesali svojih
grehov in se spreobrnili, da vas
ozdravim?
14 Da, resniçno, povem vam,
çe boste priøli k meni, boste
imeli veçno œivljenje. Glejte,
ponujena vam je moja roka usmiljenja
in kdor koli bo priøel,
ga bom sprejel; in blagor tem,
ki pridejo k meni.
15 Glejte, jaz sem Jezus Kristus,
Boœji Sin. Ustvaril sem nebesa
in Zemljo in vse, kar je v njiju. Z
Oçetom sem bil od zaçetka. Jaz
sem v Oçetu in Oçe v meni; in v
meni je Oçe poveliçal svoje ime.
16 Priøel sem k svojim in moji
me niso sprejeli. In sveti spisi
glede mojega prihoda so se
dopolnili.
17 In vsem, ki so me sprejeli,
sem dal, da postanejo Boœji
sinovi; in prav tako bom vsem,
ki bodo verjeli v moje ime, kajti
glejte, po meni pride odkupitev
in v meni je Mojzesova postava
dopolnjena.
18 Jaz sem luç in œivljenje sveta.
Jaz sem Alfa in Omega, zaçetek
in konec.
19 In ne boste mi veç darovali
prelivanja krvi; da, vaøa darovanja
in œgalne daritve bodo
odpravljene, kajti nobenih vaøih
darovanj in œgalnih daritev ne
bom sprejel.
20 In v darovanje mi boste
ponudili strto srce in skesanega
duha. In kdor pride k meni s
strtim srcem in skesanim duhom,
ga bom krstil z ognjem in
s Svetim Duhom, prav kakor so
se Lamanci zavoljo svoje vere
vame v çasu svojega spreobrnjenja
krstili z ognjem in s Svetim
Duhom in tega niso vedeli.

403 3 Nefi 9:21–10:12
21 Glejte, priøel sem na svet, da
svetu prinesem odkupitev, da
svet odreøim od greha.
22 Kdor se torej pokesa in pride
k meni kot majhen otrok, ga
bom sprejel, kajti takønih je
Boœje kraljestvo. Glejte, za take
sem œrtvoval œivljenje in ga ponovno
prejel; pokesajte se torej
in pridite k meni, ve strani sveta,
in se odreøite.
10. POGLAVJE
V deœeli je veliko ur tiøina.—
Kristusov glas obljubi, da bo zbral
svoje ljudstvo, kakor koklja zbere
svoja piøçeta.—Praviçnejøi del
ljudstva je bil ohranjen. Med letoma
34 in 35 po Kr.
In sedaj glej, zgodilo se je, da so
vsi ljudje v deœeli sliøali te besede
in jim priçevali. In po teh
besedah je bila v deœeli tiøina
za razmik veliko ur;
2 kajti tako velika je bila osuplost
ljudstva, da so prenehali
toœiti in jeçati zaradi izgube
svojih svojcev, ki so bili pobiti;
zato je bila v vsej deœeli tiøina
za razmik veliko ur.
3Inzgodilo se je, da je glas
ponovno priøel k ljudstvu in
vse ljudstvo je sliøalo in temu
priçevalo, rekoç:
4Oljudstvo teh velikih mest,
ki so padla, ki ste Jakobovi
potomci, da, ki ste iz Izraelove
hiøe, kako çesto sem vas zbral,
kakor koklja zbere svoja piøçeta
pod peruti, in sem vas hranil.
5Inspet, kako çesto sem vas
zbral, kakor koklja zbere svoja
piøçeta pod peruti, da, o
ljudstvo iz Izraelove hiøe, ki ste
padli; da, o ljudstvo iz Izraelove
hiøe, vi, ki bivate v Jeruzalemu,
kakor vi, ki ste padli; da, kako
çesto sem vas zbral, kakor koklja
zbere svoja piøçeta, in vi niste
hoteli.
6OIzraelova hiøa, ki sem ji
prizanesel, kako çesto vas bom
zbral, kakor koklja zbere svoja
piøçeta pod peruti, çe se boste
le pokesali in vrnili k meni s
trdnim namenom v srcu.
7Çepane, o Izraelova hiøa,
bodo kraji vaøih prebivaliøç postali
opustoøeni do çasa, ko bo
izpolnjena zaveza z vaøimi oçeti.
8Insedaj se je zgodilo, ko je
bilo ljudstvo sliøalo te besede,
glej, so zaçeli ponovno jokati in
jeçati zavoljo izgube svojih
svojcev in prijateljev.
9Inzgodilo se je, da so tako
minili trije dnevi. In bilo je jutro
in tema se je razblinila z obliçja
deœele in zemlja je prenehala
trepetati in skale so se prenehale
klati in straøna stokanja so
prenehala in ves hrupen truøç
je minil.
10 In zemlja se je ponovno
uravnovesila, kot je bila prej; in
toœenje in jokanje in tarnanje
ljudi, ki jim je bilo prizaneøeno,
je prenehalo; in njihovo œalovanje
se je spremenilo v radost in
njihovo obœalovanje v hvalo in
zahvalo Gospodu Jezusu Kristusu,
njihovemu Odkupitelju.
11 In do tu so bili dopolnjeni
sveti spisi, ki so jih bili govorili
preroki.
12 In praviçnejøi del ljudstva
je bil ta, ki je bil odreøen, in ti
so sprejeli preroke in jih niso

3Nefi 10:13–11:2 404
kamenjali; in tem, ki niso bili
prelivali krvi svetih, je bilo prizaneøeno—
13 in prizaneøeno jim je bilo
in niso potonili in bili pokopani
v zemlji; in niso se utopili v
morskih globinah; in niso zgoreli
v ognju, niti ni niç padlo
nanje in jih zmlelo do smrti; in
ni jih odnesel vrtinçasti vihar;
niti jih ni premagala meglica
dima in teme.
14 In sedaj, kdor bere, naj razume;
kdor ima svete spise, naj
se poglablja vanje in vidi, çe
vse te smrti in uniçenja z ognjem
in z dimom in z divjimi
viharji in z vrtinçastimi viharji
in z odprtjem zemlje, da jih
sprejme, in çe vse to ni zato, da
bi se izpolnile prerokbe mnogih
od svetih prerokov.
15 Glej, pravim vam, da, veliko
jih je o tem priçevalo ob Kristusovem
prihodu in so bili pobiti,
ker so priçevali o tem.
16 Da, prerok Zenos je priçeval
o tem in tudi Zenok je govoril
o tem, ker sta priçevala posebej
glede nas, ki smo preostanek
njunega potomstva.
17 Glej, tudi naø oçe Jakob
je priçeval glede preostanka Joœefovega
potomstva. In glej,
mar nismo mi preostanek Joœefovega
potomstva? In to, kar
priçuje o nas, mar ni zapisano
na ploøçah iz medenine, ki
jih je naø oçe Lehi prinesel iz
Jeruzalema?
18 In zgodilo se je, da je bila ob
koncu trideset in çetrtega leta,
glej, pokazal vam bom, da je bila
Nefijevemu ljudstvu, ki mu je
bilo prizaneøeno, in tudi vsem
tem, ki so se bili imenovali
Lamanci, ki jim je bilo prizaneøeno,
izkazana velika naklonjenost
in so se na njihove glave
izlili veliki blagoslovi, tako da se
jim je kmalu po svojem vnebohodu
Kristus resniçno prikazal—
19 jim pokazal telo in jih pouçeval;
in poroçilo o njegovem
delovanju bo podano po tem.
Zato zaenkrat zakljuçujem svoje
besede.
Jezus Kristus se je prikazal
Nefijevemu ljudstvu, ko se je
mnoœica zbrala v deœeli Izobilje,
in jih pouçeval; in tako se jim je
prikazal.
Obsega 11. do vkljuçno s 26.
poglavjem.
11. POGLAVJE
Oçe priçuje o svojem ljubljenem
Sinu.—Kristus se prikaœe in
razglasi svojo odkupno daritev.—
Ljudje otipljejo znamenja ran na
njegovih dlaneh in stopalih in
strani.—Vzklikajo hozana.—Pojasni
naçin in izvedbo krsta.—Duh
prepira je od hudiça.—Kristusov
nauk je, da bi ljudje morali verjeti
in se krstiti in prejeti Svetega
Duha. Okrog leta 34 po Kr.
In sedaj se je zgodilo, da se je
velika mnoœica iz Nefijevega
ljudstva zbrala okrog templja,
ki je bil v deœeli Izobilje; in
strmeli so in se çudili med seboj
in drug drugemu kazali veliko
in neverjetno spremembo, ki se
je bila dogodila.
2Inpogovarjali so se tudi o

405 3 Nefi 11:3–16
tem Jezusu Kristusu, o katerem
je bilo dano znamenje glede
njegove smrti.
3Inzgodilo se je, ko so se tako
pogovarjali med seboj, so zasliøali
glas, kakor da bi priøel iz
nebes; in ozrli so se naokrog,
kajti niso razumeli glasu, ki so
ga sliøali; in to ni bil oster glas,
niti to ni bil moçan glas; vseeno
pa in dasiravno je bil to neœen
glas, je tem, ki so ga sliøali,
prodrl do srediøça, tako da ni
bilo dela njihovega telesa, ki ne
bi drgetal; da, prodrl jim je v
samo duøo in povzroçil, da so
jim srca vzplamtela.
4 In zgodilo se je, da so
ponovno zasliøali glas in ga niso
razumeli.
5Inponovno so v tretje zasliøali
glas in napeli so uøesa, da
bi ga sliøali; in oçi so bile v smeri
zvoka le–tega; in stanovitno so
gledali proti nebesom, od koder
je glas prihajal.
6Inglej, v tretje so razumeli
glas, ki so ga sliøali; in rekel jim
je:
7Tojemoj ljubljeni Sin, nad
katerim imam veselje, v katerem
sem poveliçal svoje ime—posluøajte
ga.
8Inzgodilo se je, ko so razumeli,
so se ponovno ozrli proti
nebesom; in glej, videli so Çloveka,
ki se je spuøçal iz nebes;
in obleçen je bil v belo oblaçilo;
in priøel je in stopil mednje;
in oçi celotne mnoœice so se
obrnile k njemu in niti si niso
drznili odpreti ust in niso vedeli,
kaj to pomeni, kajti mislili
so, da je bil ta, ki se jim je bil
prikazal, angel.
9Inzgodilo se je, da je iztegnil
roko in spregovoril ljudstvu,
rekoç:
10 Glejte, jaz sem Jezus Kristus,
o katerem so preroki priçevali,
da bo priøel na svet.
11 In glejte, jaz sem luç in œivljenje
sveta; in pil sem iz bridke
kupe, ki mi jo je dal Oçe, in sem
poveliçal Oçeta, prevzemajoç
nase grehe sveta, s çimer sem
se Oçetovi volji podvrgel v vsem
od zaçetka.
12 In zgodilo se je, ko je bil
Jezus izrekel te besede, je vsa
mnoœica popadala na zemljo;
kajti spomnili so se, da se je
med njimi bilo prerokovalo, da
se jim bo Kristus prikazal po
svojem vnebohodu.
13 In zgodilo se je, da jim je
Gospod govoril, rekoç:
14 Vstanite in pristopite, da
boste poloœili roko v mojo stran
in da boste otipali tudi sledi
œebljev na mojih rokah in na
mojih nogah, da boste vedeli,
da sem Izraelov Bog in Bog vse
zemlje in so me ubili zaradi
grehov sveta.
15 In zgodilo se je, da je mnoœica
pristopila in poloœila roke
v njegovo stran in otipala sledi
œebljev na njegovih rokah in na
njegovih nogah; in to so storili,
pristopajoç eden za drugim,
dokler niso bili vsi pristopili in
videli na lastne oçi in otipali z
lastnimi rokami in vedeli z
gotovostjo in priçevali, da je bil
ta, o katerem so preroki zapisali,
da bo priøel.
16 In ko so bili vsi pristopili in
sami priçevali, so enoglasno
vzkliknili, rekoç:

3Nefi 11:17–36 406
17 Hozana! Blagoslovljeno
bodi ime najviøjega Boga! In
popadali so k Jezusovim nogam
in ga çastili.
18 In zgodilo se je, da je spregovoril
Nefiju (kajti Nefi je bil
med mnoœico) in mu zapovedal,
naj pristopi.
19 In Nefi je vstal in pristopil
in se poklonil pred Gospodom
in mu poljubil noge.
20 In Gospod mu je zapovedal,
naj vstane. In vstal je in stopil je
predenj.
21 In Gospod mu je rekel:
Podeljujem ti moç, da boø to
ljudstvo krøçeval, ko se bom
ponovno dvignil v nebesa.
22 In spet, Gospod je poklical
druge in jim povedal enako; in
podelil jim je moç za krøçevanje.
In rekel jim je: Takole boste
krøçevali; in med vami naj ne
bo nikakrønih sporov.
23 Resniçno, povem vam, kdor
se zaradi vaøih besed pokesa
svojih grehov in se œeli krstiti v
mojem imenu, ga boste krstili
takole—glejte, øli boste in stopili
v vodo in ga krstili v mojem
imenu.
24 In sedaj glejte, to so besede,
ki jih boste spregovorili, potem
ko jih boste poklicali po imenu,
rekoç:
25 S polnomoçjem, ki mi ga je
dal Jezus Kristus, te krstim v
imenu Oçeta in Sina in Svetega
Duha. Amen.
26 In nato jih boste potopili
v vodo in ponovno stopili iz
vode.
27 In tako boste krøçevali v
mojem imenu; kajti glejte, resniçno,
povem vam, da so Oçe in
Sin in Sveti Duh eno; in jaz sem
v Oçetu in Oçe v meni in Oçe in
jaz sva eno.
28 In kakor sem vam zapovedal,
tako boste krøçevali. In med
vami naj ne bo sporov, kakor so
bili doslej; niti naj med vami ne
bo sporov glede toçk mojega
nauka, kakor so bili doslej.
29 Kajti resniçno, resniçno,
povem vam, kdor ima duha
prepira, ni od mene, paç pa je
od hudiça, ki je oçe prepira in
podœiga çloveøka srca, da se
med seboj prepirajo v jezi.
30 Glejte, ni moj nauk, da bi
çloveøka srca podœigal k medsebojni
jezi; paç pa je moj nauk,
da bi morale biti take reçi
odpravljene.
31 Glejte, resniçno, resniçno,
povem vam, oznanil vam bom
svoj nauk.
32 In to je moj nauk in to je
nauk, ki mi ga je dal Oçe; in
priçujem o Oçetu in Oçe priçuje
o meni in Sveti Duh priçuje o
Oçetu in o meni; in priçujem, da
je Oçe vsem ljudem vsepovsod
zapovedal, naj se pokesajo in
verjamejo vame.
33 In kdor verjame vame in se
krsti, ta bo odreøen; in to so ti, ki
bodo nasledili Boœje kraljestvo.
34 In kdor vame ne verjame in
se ne krsti, bo preklet.
35 Resniçno, resniçno, povem
vam, da je to moj nauk in, o tem
priçujem, Oçetov; in kdor verjame
vame, verjame tudi v Oçeta;
in temu bo Oçe priçeval o meni,
kajti obiskal ga bo z ognjem in s
Svetim Duhom.
36 In tako bo Oçe priçeval
o meni in Sveti Duh mu bo

407 3 Nefi 11:37–12:9
priçeval o Oçetu in o meni; kajti
Oçe in jaz in Sveti Duh smo eno.
37 In ponovno vam pravim,
morate se pokesati in postati
kakor majhen otrok in se krstiti
v mojem imenu ali pa tega nikakor
ne morete prejeti.
38 In ponovno vam pravim,
morate se pokesati in se krstiti
v mojem imenu in postati kakor
majhen otrok ali pa Boœjega
kraljestva nikakor ne morete
naslediti.
39 Resniçno, resniçno, povem
vam, da je to moj nauk, in kdor
gradi na tem, gradi na moji skali
in peklenska vrata jih ne bodo
premagala.
40 In kdor bo oznanjal veç ali
manj kakor to in to navajal za
moj nauk, ta prihaja od zlega
in ni gradil na moji skali; paç
pa gradi na peøçenem temelju,
in peklenska vrata so odprta,
da sprejmejo takøne, ko pridejo
poplave in jih biçajo vetrovi.
41 Pojdite torej k temu ljudstvu
in besede, ki sem jih govoril,
oznanjajte stranem sveta.
12. POGLAVJE
Jezus pokliçe in pooblasti dvanajstere.—Nefijcem
govori podobno
kot v pridigi na gori.—Izpove
blagre.—Njegovi nauki nadgradijo
in zavzamejo prednost pred
Mojzesovo postavo.—Ljudem se
zapove, naj bodo popolni, prav
kakor sta popolna on in Oçe.—
Primerjajte z Matejem 5. Okrog
leta 34 po Kr.
In zgodilo se je, ko je bil Jezus
spregovoril te besede Nefiju in
tem, ki so bili poklicani (sedaj,
øtevilo teh, ki so bili poklicani
in so prejeli moç in polnomoçje,
da krøçujejo, je bilo dvanajst),
in glej, je iztegnil svojo roko k
mnoœici in jim vzkliknil, rekoç:
Blagor vam, çe boste naklonili
pozornost besedam teh dvanajstih,
ki sem jih izbral iz vaøe
srede, da vas bodo pouçevali in
bodo vaøi sluœabniki; in podeljujem
jim moç, da vas bodo lahko
krstili z vodo; in ko se boste
krstili z vodo, glejte, vas bom
krstil z ognjem in s Svetim Duhom;
blagor vam torej, çe boste
verjeli vame in se krstili, potem
ko ste me videli in veste, da sem.
2Inspet, øe bolj pa blagor tem,
ki bodo verjeli v vaøe besede
zato, ker jim boste priçevali, da
ste me videli in da veste, da sem.
Da, blagor tem, ki bodo verjeli
v vaøe besede in se spustili v
globine poniœnosti in se krstili,
kajti obiskala jih bosta ogenj
in Sveti Duh in prejeli bodo
odpuøçanje svojih grehov.
3 Da, blagor ubogim v duhu,
ki pridejo k meni, kajti njihovo
je nebeøko kraljestvo.
4Inspet, blagor vsem, ki œalujejo,
kajti potolaœeni bodo.
5Inblagor krotkim, kajti podedovali
bodo Zemljo.
6Inblagor vsem, ki so laçni in
œejni praviçnosti, kajti napolnil
jih bo Sveti Duh.
7Inblagor usmiljenim, kajti
dosegli bodo usmiljenje.
8Inblagor vsem çistim v srcu,
kajti gledali bodo Boga.
9Inblagor vsem miroljubnim,
kajti imenovali se bodo Boœji
otroci.

3Nefi 12:10–28 408
10 In blagor vsem, ki jih preganjajo
zaradi mojega imena, kajti
njihovo je nebeøko kraljestvo.
11 In blagor vam, ko vas bodo
ljudje zasramovali in preganjali
in zaradi mene laœno govorili
zoper vas vse vrste hudega;
12 kajti zelo se boste radostili
in silno boste veseli, kajti veliko
bo vaøe plaçilo v nebesih; kajti
tako so preganjali preroke, ki
so bili pred vami.
13 Resniçno, resniçno, povem
vam, dajem vam, da ste sol
zemlje; çe pa sol izgubi okus, s
çim se bo zemljo osolilo? Sol ne
bo odtlej dobra za niç drugega,
kakor da se jo izvrœe in jo ljudje
poteptajo pod nogami.
14 Resniçno, resniçno, povem
vam, dajem vam, da ste luç
temu ljudstvu. Mesto, ki stoji na
griçu, se ne more skriti.
15 Glejte, mar ljudje priœgejo
svetilko in jo poloœijo pod mernik?
Ne, paç pa na podstavek
in daje luç vsem, ki so v hiøi.
16 Vaøa luç naj torej tako sveti
pred ljudmi, da bodo videli vaøa
dobra dela in poveliçevali
vaøega Oçeta, ki je v nebesih.
17 Ne mislite, da sem priøel
razvezat postavo ali preroke.
Nisem je priøel razvezat, paç
pa dopolnit.
18 Kajti resniçno vam povem,
niti ena piçica in pika postave
ne bosta preøli, paç pa bo v meni
vsa dopolnjena.
19 In glejte, postavo in zapovedi
mojega Oçeta sem vam
dal, da boste verjeli vame in da
se boste pokesali svojih grehov
in priøli k meni s strtim srcem
in skesanim duhom. Glejte,
zapovedi imate pred seboj in
postava je dopolnjena.
20 Pridite torej k meni in bodite
odreøeni; kajti resniçno vam
povem, çe ne boste spolnjevali
mojih zapovedi, ki sem vam jih
zapovedal v tem çasu, ne boste
v nobenem primeru stopili v
nebeøko kraljestvo.
21 Sliøali ste, da je bilo tem iz
starodavnih çasov reçeno in je
pred vami tudi zapisano, da ne
ubijaj, in kdor bo ubijal, bo v
nevarnosti Boœje sodbe;
22 jaz pa vam pravim, kdor
se jezi na svojega brata, bo v
nevarnosti Boœje sodbe. In
kdor bo rekel svojemu bratu raká,
bo v nevarnosti pred svètom;
in kdor bo rekel nespametneœ,
bo v nevarnosti peklenskega
ognja.
23 Çe boste torej priøli k meni
oziroma si boste œeleli priti k
meni in se spomnili, da ima vaø
brat kar koli proti vam—
24 pojdi svojo pot k svojemu
bratu in se najprej spravi s
svojim bratom in potem pridi k
meni s trdnim namenom v srcu
in sprejel te bom.
25 Spravi se hitro s svojim
nasprotnikom, dokler si øe z
njim na poti, da te ob kakem
çasu ne dobi in boø vrœen v jeço.
26 Resniçno, resniçno, povem
ti: Nikakor ne boø priøel od
tam, dokler ne boø izplaçal
zadnjega senina. In mar lahko,
medtem ko si v jeçi, plaçaø en
sam senin? Resniçno, resniçno,
povem ti: Ne.
27 Glejte, ti iz starodavnih çasov
so zapisali: Ne preøuøtvuj;
28 jaz pa vam pravim, kdor

409 3 Nefi 12:29–13:3
pogleda œensko, da si jo poœeli,
je v srcu œe preøuøtvoval.
29 Glejte, zapovedujem vam,
da ne dopustite niçemur od
tega, da vam pride v srce;
30 kajti bolje je, da se temu
odpoveste, s çimer boste vzeli
svoj kriœ, kakor da bi bili vrœeni
v pekel.
31 Zapisano je bilo, kdor se loçi
od œene, naj ji da loçitveni list.
32 Resniçno, resniçno, povem
vam, kdor se bo loçil od svoje
œene, izvzemøi zaradi neçistovanja,
povzroçi, da ona preøuøtvuje;
in kdor se poroçi s to,
ki je loçena, preøuøtvuje.
33 In nadalje je zapisano: Ne
priçaj po krivem, paç pa izpolni
Gospodu svoje prisege;
34 a resniçno, resniçno, povem
vam: Sploh ne prisegajte; niti pri
nebesih, kajti Boœji prestol so;
35 niti pri Zemlji, kajti to je
podnoœje njegovih nog;
36 niti ne prisegaj pri glavi,
ker ne moreø enega lasu narediti
çrnega ali belega;
37 paç pa naj bo vaø govor da,
da, ne, ne; kajti kar je veç kot to,
je od hudega.
38 In glejte, zapisano je bilo:
Oko za oko in zob za zob;
39 jaz pa vam pravim, da se ne
upirajte zlu, paç pa vsakomur,
ki te udari po desnem licu, obrni
tudi drugo;
40 in çe te bo kdo œelel toœiti
po postavi in ti vzeti plaøç, naj
ima tudi tvojo suknjo;
41 in kdor te bo silil, da pojdi
miljo, pojdi z njim dve.
42 Daj temu, ki te prosi, in ne
odvrni se od tega, ki bi si œelel
sposoditi od tebe.
43 In glejte, zapisano je tudi, da
ljubi svojega bliœnjega in sovraœi
svojega sovraœnika;
44 jaz pa vam pravim, ljubite
svoje sovraœnike, blagoslavljajte
te, ki vas preklinjajo, delajte
dobro tem, ki vas sovraœijo, in
molite za te, ki vas kruto izrabljajo
in vas preganjajo;
45 da boste otroci vaøega Oçeta,
ki je v nebesih; kajti on daje
svojemu soncu, da vzhaja nad
hudobnimi in nad dobrimi.
46 Torej je to, kar je bilo v starodavnih
çasih, kar je bilo pod
postavo, v meni vse dopolnjeno.
47 Staro je minilo in vse je postalo
novo.
48 Œelel bi torej, da bi bili popolni
prav kakor jaz ali kakor je
popoln vaø Oçe, ki je v nebesih.
13. POGLAVJE
Jezus uçi Nefijce Gospodovo molitev.—Morajo
si nabirati zaklade
v nebesih.—Dvanajsterim je pri
sluœenju zapovedano, naj odmislijo
posvetne reçi.—Primerjajte z
Matejem 6. Okrog leta 34 po Kr.
Resniçno, resniçno, povem
vam, da œelim, da dajete miloøçino
siromaønim; bodite pa pozorni,
da ne dajete miloøçine
pred ljudmi, da bi vas videli;
drugaçe ne boste prejeli plaçila
vaøega Oçeta, ki je v nebesih.
2 Kadar torej dajete miloøçino,
ne trobite pred seboj, kakor to
delajo hinavci v sinagogah in
na ulicah, da bi jih ljudje slavili.
Resniçno, povem vam, prejeli
so svoje plaçilo.
3Kopatidajeø miloøçino, naj

3Nefi 13:4–25 410
tvoja levica ne ve, kaj dela
desnica;
4 da bo tvoja miloøçina na
skrivnem; in Oçe, ki vidi na
skrivnem, ti bo sam odkrito
poplaçal.
5 In kadar moliø, ne delaj
kakor hinavci, kajti radi molijo,
stojeç v sinagogah in na uliçnih
vogalih, da bi jih ljudje videli.
Resniçno, povem ti, prejeli so
svoje plaçilo.
6 Kadar pa ti moliø, stopi v
svojo sobo in ko zapreø vrata,
moli k Oçetu, ki je na skrivnem;
in Oçe, ki vidi na skrivnem, te
bo odkrito poplaçal.
7Kopavimolite, ne ponavljajte
v prazno kakor pogani,
kajti mislijo, da bodo usliøani
zavoljo veliko govorjenja,
8 torej ne bodite kakor oni,
kajti Oçe ve, kaj potrebujete, øe
preden ga zaprosite.
9 Zato molite takole: Oçe naø,
ki si v nebesih, posveçeno bodi
tvoje ime.
10 Zgôdi se tvoja volja na
Zemlji tako, kakor se v nebesih.
11 In odpusti nam naøe dolgove,
kakor mi odpuøçamo svojim
dolœnikom.
12 In ne vodi nas v skuønjavo,
ampak reøi nas hudega.
13 Kajti tvoje je kraljestvo in
moç in slava za vekomaj. Amen.
14 Kajti çe boste odpustili
ljudem njihove prestopke, bo
tudi nebeøki Oçe odpustil vam;
15 çe pa ljudem ne boste odpustili
njihovih prestopkov, vam
tudi nebeøki Oçe ne bo odpustil
vaøih prestopkov.
16 Øe veç, kadar se postite, ne
bodite œalostnega obliçja kakor
hinavci, kajti kazijo obraze, da se
pred ljudmi vidi, da se postijo.
Resniçno, povem vam, prejeli
so svoje plaçilo.
17 Ti pa, kadar se postiø, si
pomazili glavo in umij obraz;
18 da se pred ljudmi ne bo videlo,
da se postiø, paç pa pred
Oçetom, ki je na skrivnem; in
Oçe, ki vidi na skrivnem, ti bo
odkrito poplaçal.
19 Ne nabirajte si zakladov
na Zemlji, kjer uniçujeta molj
in rja in vlamljajo in kradejo
tatovi;
20 paç pa si nabirajte zaklade
v nebesih, kjer ne uniçujeta niti
molj niti rja in kjer tatovi ne
vlamljajo in kradejo.
21 Kajti kjer je vaø zaklad,
tam bo tudi vaøe srce.
22 Luç telesa je oko; çe bo torej
tvoje oko predano, bo célo tvoje
telo polno svetlobe.
23 Çe pa bo tvoje oko zlobno,
bo célo tvoje telo polno teme.
Çe je torej svetloba, ki je v tebi,
tema, kako velika je ta tema!
24 Nihçe ne more sluœiti dvema
gospodarjema; kajti ali bo
enega sovraœil in drugega ljubil
ali pa se bo drœal enega in
drugega zaniçeval. Ne morete
sluœiti Bogu in mamonu.
25 In sedaj se je zgodilo, ko
je bil Jezus spregovoril te besede,
se je ozrl k dvanajsterim, ki
jih je bil izbral, in jim rekel:
Pomnite besede, ki sem jih bil
govoril! Kajti glejte, vi ste tisti,
ki sem jih izbral, da bodo sluœili
temu ljudstvu. Zato vam
pravim: Ne skrbite za svoje
œivljenje, kaj boste jedli ali kaj
boste pili; niti za svoje telo,

411 3 Nefi 13:26–14:12
kaj boste oblekli. Mar ni œivljenje
veç kakor meso in telo veç
kakor obleka?
26 Glejte ptice v zraku, kajti ne
sejejo, niti ne œanjejo, niti ne
spravljajo v œitnice; pa vendar
jih nebeøki Oçe hrani. Mar niste
veliko boljøi od njih?
27 Kdo od vas more z mislijo
dodati en sam komolec svoji
postavi?
28 In çemu mislite na obleko?
Pouçite se od lilij na polju, kako
rastejo; ne trudijo se, niti ne
predejo;
29 pa vendar, povem vam, da
celo Salomon v vsej svoji slavi
ni bil odet kakor ena izmed
njih.
30 Zatorej, çe Bog tako oblaçi
travo na polju, ki danes obstaja
in jo jutri vrœejo v peç, bo prav
tako oblekel vas, çe ne boste
maloverni.
31 Zato ne skrbite, rekoç: Kaj
bomo jedli ali kaj bomo pili ali s
çim se bomo oblekli?
32 Kajti nebeøki Oçe ve, da vse
to potrebujete.
33 Paç pa iøçite najprej Boœje
kraljestvo in njegovo praviçnost
in vse to vam bo navrœeno.
34 Zato torej ne skrbite za
jutri, kajti jutriønji dan bo sam
poskrbel zase. Dovolj je dnevu
njegovo zlo.
14. POGLAVJE
Jezus zapove: Ne sodite; prosite
Boga; pazite se laœnih prerokov.—
Obljubi odreøitev tem, ki delajo
po Oçetovi volji.—Primerjajte z
Matejem 7. Okrog leta 34 po Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko je bil
Jezus spregovoril te besede, se
je ponovno obrnil k mnoœici in
jim spregovoril, rekoç: Resniçno,
resniçno, povem vam: Ne sodite,
da ne boste sojeni.
2 Kajti s kakrøno sodbo sodite,
boste sojeni, in s kakrøno mero
merite, se vam bo ponovno
odmerilo.
3Inzakaj gledaø iver, ki je v
oçesu tvojega brata, ne opaziø
pa bruna, ki je v tvojem lastnem
oçesu?
4 Ali kako moreø reçi bratu:
Pusti me, da odstranim iver iz
tvojega oçesa—in glej, v tvojem
lastnem oçesu je bruno?
5 Hinavec, najprej odstrani
bruno iz svojega lastnega oçesa;
in potem boø razloçno videl
odstraniti iver iz oçesa svojega
brata.
6 Svetega ne dajajte psom, niti
ne meçite biserov svinjam, da
jih ne pomendrajo pod nogami
in se obrnejo in vas raztrgajo.
7 Prosite in vam bo dano; iøçite
in boste naøli; trkajte in se vam
bo odprlo.
8 Kajti vsak, kdor prosi, prejme;
in kdor iøçe, najde; in kdor
trka, se mu bo odprlo.
9 Ali pa je med vami kdo, ki
bi sinu, çe ga prosi kruha, dal
kamen?
10 Ali çe ga prosi ribe, mu bo
dal kaço?
11 Çe potem vi, ki ste hudobni,
veste, kako dajati svojim
otrokom dobre darove, koliko
bolj bo vaø Oçe, ki je v nebesih,
dajal dobro tem, ki ga prosijo?
12 Vse, kar torej hoçete, da bi
ljudje storili vam, storite tudi

3Nefi 14:13–15:3 412
vi njim, kajti to so postava in
preroki.
13 Vstopite skozi ozka vrata;
kajti øiroka so vrata in prostorna
je pot, ki vodi v pogubo, in veliko
jih je, ki vstopajo skoznja;
14 kajti ozka so vrata in tesna
je pot, ki vodi v œivljenje, in
malo jih je, ki jo najdejo.
15 Varujte se laœnih prerokov,
ki prihajajo k vam v ovçjih oblaçilih,
znotraj pa so grabeœljivi
volkovi.
16 Spoznali jih boste po njihovih
sadovih. Ali ljudje obirajo
grozdje s trnja ali smokve z
osata?
17 Prav tako vsako dobro
drevo obrodi dober sad; slabo
drevo pa obrodi slab sad.
18 Dobro drevo ne more obroditi
slabega sadu, niti slabo
drevo obroditi dobrega sadu.
19 Vsako drevo, ki ne obrodi
dobrega sadu, je posekano in
vrœeno v ogenj.
20 Po njihovih sadovih jih
boste zatorej spoznali.
21 Ne bo vsak, ki mi pravi:
Gospod, Gospod, vstopil v
nebeøko kraljestvo; ampak ta, ki
izvrøuje voljo mojega Oçeta,
ki je v nebesih.
22 Veliko mi jih bo ta dan reklo:
Gospod, Gospod, mar nismo
prerokovali v tvojem imenu in
v tvojemu imenu izganjali demonov
in v tvojem imenu storili
veliko çudovitih del?
23 In nato jim bom naznanil:
Nikoli vas nisem poznal; odidite
od mene,vi, ki delate
krivico!
24 Kdor torej sliøi te moje
besede in jih udejanja, ga bom
primerjal z modrim çlovekom,
ki si je hiøo zgradil na skali—
25 in deœ se je ulil in poplave so
priøle in vetrovi so zapihali in se
zaganjali v to hiøo; in ni padla,
kajti temelje je imela na skali.
26 In vsak, ki sliøi te moje
besede in jih ne udejanja, bo podoben
nespametnemu çloveku,
ki si je hiøo zgradil na pesku—
27 in deœ se je ulil in poplave
so priøle in vetrovi so zapihali
in se zaganjali v to hiøo; in padla
je in velik je bil njen padec.
15. POGLAVJE
Jezus naznani, da je Mojzesova
postava v njem dopolnjena.—Nefijci
so te druge ovce, o katerih je
govoril v Jeruzalemu.—Zavoljo
kriviçnosti Gospodovo ljudstvo v
Jeruzalemu ne ve za razkropljene
Izraelove ovce. Okrog leta 34 po Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko je bil
Jezus zakljuçil s temi besedami,
se je ozrl okrog po mnoœici in
jim rekel: Glejte, sliøali ste, kar
sem uçil, preden sem se dvignil
k svojemu Oçetu; kdor bo torej
pomnil te moje besede in jih
udejanjal, tega bom vzdignil na
poslednji dan.
2Inzgodilo se je, ko je bil Jezus
spregovoril te besede, je opazil,
da jih je bilo med njimi nekaj, ki
so se çudili in se spraøevali, kaj
misli glede Mojzesove postave;
kajti niso razumeli besed, da
je staro preølo in je vse postalo
novo.
3Inrekel jim je: Ne çudite se,
da sem rekel, da je staro preølo
in da je vse postalo novo.

413 3 Nefi 15:4–24
4 Glejte, povem vam, da je bila
dopolnjena postava, ki je bila
dana Mojzesu.
5 Glejte, jaz sem ta, ki je dal
postavo, in jaz sem ta, ki se
je zavezal s svojim ljudstvom
Izraelom; postava je torej v meni
dopolnjena, kajti priøel sem dopolnit
postavo; torej je konçana.
6 Glejte, ne razvezujem prerokov,
kajti kolikor se jih ni dopolnilo
v meni, resniçno, povem
vam, se bodo vsi dopolnili.
7 In ker sem vam rekel, da
je staro preølo, ne razvezujem
tega, kar se je govorilo o tem,
kar pride.
8 Kajti glejte, zaveza, ki sem jo
sklenil s svojim ljudstvom, se
øe ni vsa dopolnila; postava pa,
ki je bila dana Mojzesu, se je
konçala v meni.
9 Glejte, jaz sem postava in
luç. Zrite vame in vztrajajte do
konca in boste œiveli; kajti temu,
ki bo vztrajal do konca, bom
dal veçno œivljenje.
10 Glejte, dal sem vam zapovedi;
zato moje zapovedi spolnjujte.
In to so postava in preroki,
kajti resniçno priçujejo o meni.
11 In sedaj se je zgodilo, ko je
bil Jezus spregovoril te besede,
je rekel dvanajsterim, ki jih je
bil izbral:
12 Vi ste moji uçenci; vi ste luç
temu ljudstvu, ki je preostanek
Joœefove hiøe.
13 In glejte, to je deœela vaøega
nasledstva; in Oçe jo je dal vam.
14 In Oçe mi ni nikdar zapovedal,
naj to povem vaøim bratom
v Jeruzalemu.
15 Niti mi Oçe ni nikdar zapovedal,
naj jim povem o drugih
rodovih iz Izraelove hiøe, ki jih
je Oçe peljal iz deœele.
16 Oçe mi je zapovedal, naj
jim povem toliko:
17 da imam druge ovce, ki niso
iz te çrede; tudi njih moram pripeljati
in sliøale bodo moj glas;
in ena çreda bo in en pastir.
18 In sedaj, zavoljo trdovratnosti
in nevere niso razumeli
moje besede; zato mi je Oçe zapovedal,
naj jim o tem ne reçem
niçesar veç.
19 A resniçno, povem vam, da
mi je Oçe zapovedal, in vam
pravim, da ste bili loçeni od
njih zavoljo njihove kriviçnosti;
torej zavoljo svoje kriviçnosti
ne vedo za vas.
20 In resniçno, ponovno vam
povem, da je Oçe loçil od njih
tudi druge rodove; in zavoljo
svoje kriviçnosti ne vedo zanje.
21 In resniçno vam povem, da
ste vi tisti, o katerih sem rekel:
Druge ovce imam, ki niso iz te
çrede; tudi te moram pripeljati
in sliøale bodo moj glas; in ena
çreda bo in en pastir.
22 In niso me razumeli, kajti
domnevali so, da so to Nejudje;
kajti niso razumeli, da se bodo
Nejudje spreobrnili zaradi njihovega
pridiganja.
23 In niso me razumeli, ko sem
rekel, da bodo sliøali moj glas;
in niso me razumeli, da Nejudje
ne bodo nikdar sliøali mojega
glasu—da se jim ne bom prikazal
drugaçe kakor po Svetem
Duhu.
24 A glejte, vi ste tako sliøali
moj glas, kakor me videli; in vi
ste moje ovce in priøteti ste
med te, ki mi jih je dal moj Oçe.

3Nefi 16:1–10 414
16. POGLAVJE
Jezus bo obiskal druge izgubljene
Izraelove ovce.—V poslednjih dneh
bo øel evangelij do Nejudov in nato
do Izraelove hiøe.—Gospodovo
ljudstvo bo iz oçi v oçi gledalo, ko
bo ponovno obnovil Sion. Okrog
leta 34 po Kr.
In resniçno, resniçno, povem
vam, da imam druge ovce, ki
niso iz te deœele, niti iz jeruzalemske
deœele, niti iz kakih predelov
tiste deœele, okrog katere
sem deloval.
2 Kajti ti, o katerih govorim,
so ti, ki do sedaj øe niso sliøali
mojega glasu; niti se jim nisem
nikdar prikazal.
3 Vendar sem od Oçeta prejel
zapoved, naj grem k njim in da
bodo sliøali moj glas in bodo
priøteti med moje ovce, da bo
ena çreda in en pastir; zato
grem, da se jim pokaœem.
4Inzapovedujem vam, da te
besede zapiøete, ko odidem,
da bodo, çe bo tako, da ne bo
moje ljudstvo v Jeruzalemu, ti,
ki so me videli in bili z menoj
ob mojem delovanju, prosilo
Oçeta v mojem imenu, da bi po
Svetem Duhu prejeli spoznanje
o vas in tudi o drugih rodovih,
za katere ne vedo, bodo te
besede, ki jih boste zapisali,
ohranjene in bodo pokazane
Nejudom, da bo preko polnosti
Nejudov preostanek njihovega
potomstva, ki bo razkropljen
po obliçju Zemlje zavoljo
njihove nevere, priveden do
oziroma k spoznanju o meni,
njihovem Odkupitelju.
5Innato jih bom zbral s øtirih
strani zemlje; in nato bom izpolnil
zavezo, ki jo je Oçe sklenil
z vsem ljudstvom iz Izraelove
hiøe.
6Inblagor Nejudom zavoljo
njihovega prepriçanja vame
zavoljo in preko Svetega Duha,
ki jim priçuje o meni in o Oçetu.
7 Glejte, zavoljo svojega prepriçanja
vame, govori Oçe, in
zavoljo vaøe nevere, Izraelova
hiøa, bo v poslednjih dneh priøla
resnica do Nejudov, da se jim
bo razkrila polnost teh reçi.
8Agorje, govori Oçe, nevernim
Nejudom—kajti dasiravno
so priøli na obliçje deœele in so
razkropili moje ljudstvo, ki je iz
Izraelove hiøe; in moje ljudstvo,
ki je iz Izraelove hiøe, je bilo
izvrœeno izmed njih in so ga
pomendrali;
9inzavoljo Oçetovih milosti
do Nejudov in tudi Oçetovih
sodb nad ljudstvom, ki je iz
Izraelove hiøe, resniçno, resniçno,
povem vam, da po vsem
tem, in svoje ljudstvo, ki je iz
Izraelove hiøe, sem dal udariti
in prizadeti in pobiti in izvreçi
izmed njih in jih osovraœiti in
jih med njimi napraviti za tarço
posmeha—
10 in tako zapoveduje Oçe, naj
vam povem: Tisti dan, ko bodo
Nejudje greøili zoper moj evangelij
in zavrnili polnost mojega
evangelija in bodo v srcu vzviøeni
nad vsemi narodi in nad
vsemi ljudstvi vse Zemlje in
bodo navdani z laœmi in goljufijami
in objestnostjo vseh vrst in
s hinavstvom in umori in kvaziduhovniøtvi
in vlaçugarstvom

415 3 Nefi 16:11–17:5
in tajnimi zvezami vseh vrst; in
çe bodo poçeli vse to in bodo
zavrnili polnost mojega evangelija,
glejte, govori Oçe, bom
odvzel izmed njih polnost mojega
evangelija.
11 In nato se bom spomnil
svoje zaveze, ki sem jo sklenil s
svojim ljudstvom, o Izraelova
hiøa, in jim bom prinesel evangelij.
12 In pokazal ti bom, o Izraelova
hiøa, da Nejudje ne bodo
imeli moçi nad teboj; paç pa se
bom spomnil svoje zaveze s
teboj, o Izraelova hiøa, in priøli
boste do spoznanja o polnosti
mojega evangelija.
13 Çe pa se bodo Nejudje pokesali
in se vrnili k meni, govori
Oçe, glejte, bodo priøteti med
moje ljudstvo, o Izraelova hiøa.
14 In ne bom dopustil mojemu
ljudstvu, ki je iz Izraelove
hiøe, da pojde mednje in jih
pomendra, govori Oçe.
15 Çe pa se ne bodo obrnili k
meni in prisluhnili mojemu
glasu, jim bom dopustil, da,
bom dopustil svojemu ljudstvu,
o Izraelova hiøa, da bodo øli
mednje in jih poteptali in bodo
kakor sol, ki je izgubila okus,
ki odtlej ni veç dobra za niç
drugega, kakor da se jo vrœe
proç in jo poteptajo noge mojega
ljudstva, o Izraelova hiøa.
16 Resniçno, resniçno, povem
vam, tako mi je zapovedal
Oçe—naj dam to deœelo temu
ljudstvu v nasledstvo.
17 In nato se bodo izpolnile
besede preroka Izaija, ki pravijo:
18 Tvoji straœarji bodo povzdignili
glas; s skupnim
glasom bodo peli, kajti iz oçi v
oçi bodo videli, ko bo Gospod
spet obnovil Sion.
19 Izbruhnite v radost, zapojte
skupaj, vi opusteli kraji Jeruzalema;
kajti Gospod je potolaœil
svoje ljudstvo, odkupil je
Jeruzalem.
20 Gospod je razkril svojo
sveto roko v oçeh vseh narodov;
in vse strani sveta bodo videle
Boœjo odreøitev.
17. POGLAVJE
Jezus napoti ljudi, naj premiøljujejo
o njegovih besedah in molijo
za razumevanje.—Ozdravi bolne.
—Moli za ljudi in uporablja jezik,
ki ga ni moç zapisati.—Angeli
pouçujejo male in obda jih ogenj.
Okrog leta 34 po Kr.
Glej, sedaj se je zgodilo, ko je
bil Jezus spregovoril te besede,
se je ponovno ozrl naokrog po
mnoœici in jim rekel: Glejte,
moj ças je blizu.
2 Opaœam, da ste slabotni, da
ne morete razumeti vseh mojih
besed, ki mi jih je Oçe zapovedal,
naj vam jih spregovorim v
tem çasu.
3 Zato pojdite domov in premiøljujte
o tem, kar sem bil
rekel, in prosite Oçeta v mojem
imenu, da boste razumeli, in v
mislih se pripravite na jutriønji
dan in ponovno pridem k vam.
4 Sedaj pa grem k Oçetu in se
pokazat tudi izgubljenim Izraelovim
rodovom, kajti za Oçeta
niso izgubljeni, kajti ve, kam
jih je peljal.
5 In zgodilo se je, ko je bil

3Nefi 17:6–21 416
Jezus tako spregovoril, se je ponovno
ozrl naokrog po mnoœici
in videl, da so bili v solzah in
so nepremiçno zrli vanj, kot bi
ga prosili, naj se øe malo dlje
pomudi pri njih.
6 In rekel jim je: Glejte, v
notranjosti me navdaja soçutje
do vas.
7 Ali je med vami kdo, ki je
bolan? Prinesite jih semkaj. Ali
imate koga, ki je hrom ali slep
ali øepav ali pohabljen ali gobav
ali ki je suøiçen ali ki je gluh
ali ki je na nek naçin prizadet?
Prinesite jih semkaj in ozdravil
jih bom, kajti soçustvujem z
vami, mojo notranjost je navdalo
usmiljenje.
8 Kajti opaœam, da si œelite, da
vam pokaœem, kar sem napravil
za vaøe brate v Jeruzalemu, kajti
vidim, da vaøa vera zadoøça,
da vas ozdravim.
9Inzgodilo se je, ko je bil tako
spregovoril, je vsa mnoœica
hkrati pristopila s svojimi bolnimi
in prizadetimi in hromimi in
s slepimi in nemimi in z vsemi,
ki so bili kakor koli prizadeti;
in ozdravil je vsakega, ki so ga
pripeljali k njemu.
10 In vsi, tako ti, ki so bili
ozdravljeni, kakor ti, ki so
bili zdravi, so se poklonili ob
njegovih nogah in ga poçastili;
in kolikor jih je zaradi mnoœice
lahko priølo, so poljubili njegove
noge, tako da so mu okopali
noge s solzami.
11 In zgodilo se je, da je zapovedal,
naj pripeljejo majhne
otroke.
12 Torej so pripeljali majhne
otroke in jih posedli okrog njega
na tla in Jezus je stopil mednje;
in mnoœica se je umikala, dokler
niso bili k njemu pripeljali vseh.
13 In zgodilo se je, ko so bili
pripeljali vse in je Jezus stal med
njimi, je mnoœici zapovedal, naj
pokleknejo na tla.
14 In zgodilo se je, ko so bili
pokleknili na tla, je Jezus pri
sebi zavzdihnil in rekel: Oçe,
zaskrbljen sem zavoljo hudobije
ljudstva iz Izraelove hiøe.
15 In ko je bil spregovoril te
besede, je tudi sam pokleknil
na zemljo; in glej, molil je k
Oçetu in kar je molil, ni moç
zapisati, in mnoœica, ki ga je
sliøala, je priçevala.
16 In tako priçujejo: Oko øe ni
videlo niti ni uho prej sliøalo
tako velikih in çudovitih reçi,
kakor smo videli in sliøali Jezusa
govoriti k Oçetu.
17 In niti jezik ne more spregovoriti,
niti ne more nihçe
zapisati, niti ne more çloveøko
srce dojeti tako velikih in çudovitih
reçi, kakor smo mi tako
videli kakor sliøali govoriti
Jezusa; in nihçe ne more dojeti
radosti, ki je napolnila naøe duøe
v çasu, ko smo ga sliøali moliti
za nas k Oçetu.
18 In zgodilo se je, ko je bil
Jezus prenehal moliti k Oçetu, je
vstal; a tako velika je bila radost
mnoœice, da jih je prevzelo.
19 In zgodilo se je, da jim je
Jezus spregovoril in jih pozval,
naj vstanejo.
20 In vstali so z zemlje in rekel
jim je: Blagor vam zavoljo vaøe
vere. In sedaj glejte, moja radost
je popolna.
21 In ko je bil izrekel te besede,

417 3 Nefi 17:22–18:11
je zajokal in mnoœica je temu
priçevala in drugega za drugim
je vzel njihove majhne otroke
in jih blagoslovil in molil zanje
k Oçetu.
22 In ko je bil to storil, je ponovno
zajokal;
23 in spregovoril je mnoœici in
jim dejal: Poglejte svoje male!
24 In ko so pogledali, da bi
videli, so se ozrli proti nebesom
in videli, kako so se nebesa
razprla in videli so angele, ki so
se spuøçali iz nebes, kakor bi
bilo sredi ognja; in spustili so
se in obdali te male in obdajal
jih je ogenj; in angeli so jih
pouçevali.
25 In mnoœica je videla in
sliøala in priçevala; in vedo, da
je njihovo priçevanje zanesljivo,
kajti vsi od njih so videli in sliøali,
vsak posebej; in po øtevilu
jih je bilo okrog dva tisoç in
petsto duø; in sestavljali so jih
moøki, œenske in otroci.
18. POGLAVJE
Jezus uvede med Nefijci zakrament.
—Zapovedano jim je, naj vselej
molijo v njegovem imenu.—Ti, ki
nevredni jedo njegovo telo in pijejo
njegovo kri, so prekleti.—Uçencem
je dana moç, da podeljujejo Svetega
Duha. Okrog leta 34 po Kr.
In zgodilo se je, da je Jezus
zapovedal svojim uçencem, naj
mu prinesejo nekaj kruha in
vina.
2Inmedtem ko so øli po kruh
in vino, je mnoœici zapovedal,
naj se posedejo na zemljo.
3Inkosobili uçenci priøli s
kruhom in vinom, je vzel kruh
in ga razlomil in blagoslovil; in
dal je uçencem in zapovedal,
naj jedo.
4Inkosobili pojedli in so se
nasitili, je zapovedal, naj dajo
mnoœici.
5Inkojebila mnoœica pojedla
in se nasitila, je uçencem rekel:
Glejte, nekdo med vami bo odrejen
in dal mu bom moç, da bo
kruh razlomil in ga blagoslovil
in ga dal ljudstvu moje cerkve,
vsem, ki bodo verjeli in se
krstili v mojem imenu.
6Intosiboste vselej prizadevali
delati, prav kakor sem delal
jaz, prav kakor sem jaz razlomil
kruh in ga blagoslovil in vam
ga dal.
7Intoboste delali v spomin
na moje telo, ki sem vam ga
pokazal. In to bo priçevanje
Oçetu, da se me vselej spominjate.
In çe se me boste vselej
spominjali, boste ob sebi imeli
mojega Duha.
8 In zgodilo se je, ko je te
besede spregovoril, da je svojim
uçencem zapovedal, naj vzamejo
kupo z vinom in od tega
pijejo in dajo tudi mnoœici, da
bo od tega pila.
9Inzgodilo se je, da so storili
tako in so pili od tega in se
odœejali; in dali so mnoœici in ti
so pili in se odœejali.
10 In ko so bili uçenci to storili,
jim je Jezus rekel: Blagor vam
zaradi tega, kar ste storili, kajti
to je izpolnjevanje mojih zapovedi
in to priçuje Oçetu, da ste
voljni narediti, kar sem vam
zapovedal.
11 In to boste vselej delali za

3Nefi 18:12–28 418
te, ki se pokesajo in se krstijo v
mojem imenu; in to boste delali
v spomin na mojo kri, ki sem
jo prelil za vas, da boste Oçetu
priçevali, da se me vselej spominjate.
In çe se me boste vselej
spominjali, boste ob sebi imeli
mojega Duha.
12 Zapovedujem vam, da to
delajte. In çe boste to vselej
delali, blagor vam, kajti zgrajeni
ste na moji skali.
13 Kdor med vami pa bo delal
veç ali manj od tega, ni zgrajen
na moji skali, paç pa na peøçenem
temelju; in ko se bo ulil
deœ in bodo priøle poplave in
zapihali vetrovi in se zaganjali
vanje, bodo padli in peklenska
vrata so na steœaj odprta, da jih
sprejmejo.
14 Blagor vam torej, çe boste
spolnjevali moje zapovedi, katere
mi je Oçe zapovedal, naj
vam jih dam.
15 Resniçno, resniçno, povem
vam, vselej morate bedeti in
moliti, da vas hudiç ne bo skuøal
in vas ne bo odvedel ujetih.
16 In kakor sem jaz molil med
vami, tako vi molite v moji
cerkvi med mojim ljudstvom,
ki se pokesa in se krsti v mojem
imenu. Glejte, jaz sem luç; dal
sem vam zgled.
17 In zgodilo se je, ko je bil
Jezus uçencem izgovoril te
besede, se je ponovno obrnil k
mnoœici in jim rekel:
18 Glejte, resniçno, resniçno,
povem vam, vselej morate
bedeti in moliti, da ne pridete v
skuønjavo; kajti Satan vas œeli
imeti, da vas preseje kakor
pøenico.
19 Zato morate vselej moliti k
Oçetu v mojem imenu;
20 in kar koli boste prosili
Oçeta v mojem imenu, kar je
prav, verujoç, da boste prejeli,
glejte, vam bo dano.
21 V druœini vselej molite k
Oçetu v mojem imenu, da bodo
vaøe œene in otroci blagoslovljeni.
22 In glejte, çesto se sestajajte;
in nikomur ne branite priti k
vam, ko se boste sestajali, paç
pa jim dopustite, da pridejo k
vam in jim ne branite;
23 ampak zanje molite in jih
ne odganjajte; in çe bo tako,
da bodo k vam prihajali çesto,
zanje molite k Oçetu v mojem
imenu.
24 Torej povzdignite svojo
luç, da bo svetila svetu. Glejte,
jaz sem luç, ki jo povzdigate—
kakor ste mene videli delati.
Glejte, vidite, da sem molil k
Oçetu, in vi vsi ste priçe.
25 In vidite, da sem zapovedal,
naj nihçe od vas ne pojde
proç, paç pa sem raje zapovedal,
da pridite k meni, da bi se
me dotaknili in me videli; prav
tako boste delali v svetu; in kdor
prelomi to zapoved, se pusti
zavesti v skuønjavo.
26 In sedaj se je zgodilo, ko je
bil Jezus izrekel te besede, se
je z oçmi ponovno obrnil k
uçencem, ki jih je bil izbral, in
jim rekel:
27 Glejte, resniçno, resniçno,
povem vam, dajem vam drugo
zapoved in nato moram iti k
Oçetu, da bom izpolnil druge
zapovedi, ki mi jih je dal.
28 In sedaj glejte, to je za-

419 3 Nefi 18:29–19:2
poved, ki vam jo dajem, da ne
boste nikomur vedoç dopustili,
da bo nevreden jedel od mojega
telesa in krvi, ko boste to
delili;
29 kajti kdor nevreden jé in pije
moje telo in kri, jé in pije
prekletstvo svoji duøi; çe torej
veste, da je çlovek nevreden,
da bi pil in jedel moje telo in
kri, mu branite.
30 Vseeno pa ga ne preœenite
iz svoje srede, paç pa ga uçite
in molite zanj k Oçetu v mojem
imenu; in çe bo tako, da se bo
pokesal in se krstil v mojem
imenu, ga nato sprejmite in mu
dajte od mojega telesa in krvi.
31 Çe pa se ne pokesa, ga ne
priøtevajte med moje ljudstvo,
da ne bo pokonçal mojega
ljudstva, kajti glejte, poznam
svoje ovce in preøtete so.
32 Vseeno pa ga ne preœenite
iz svojih sinagog oziroma svojih
mest çaøçenja, kajti takega
morate nadalje pouçevati; kajti
ne veste, ali se bo vrnil in pokesal
in priøel k meni s trdnim
namenom v srcu in ga bom
ozdravil; in vi boste sredstvo,
ki mu bo prineslo odreøitev.
33 Spolnjujte torej te besede,
ki sem vam jih zapovedal,
da ne pridete pod obsodbo;
kajti gorje mu, katerega Oçe
obsodi.
34 In te zapovedi vam dajem
zavoljo sporov, ki so bili med
vami. In blagor vam, çe med
vami ne bo sporov.
35 In sedaj grem k Oçetu, ker
je potrebno, da grem k Oçetu
zaradi vas.
36 In zgodilo se je, ko je bil
Jezus zakljuçil s temi besedami,
se je z roko dotaknil uçencev, ki
jih je bil izvolil, drugega za
drugim, in sicer dokler se ni bil
dotaknil vseh in jim govoril, ko
se jih je dotaknil.
37 In mnoœica ni sliøala besed,
ki jih je govoril, zato niso priçevali;
uçenci pa so priçevali, da
jim je dal moç za podeljevanje
Svetega Duha. In tukajle vam
bom pokazal, da je ta zapis
zanesljiv.
38 In zgodilo se je, ko se je bil
Jezus dotaknil vseh, je nastal
oblak in zasençil mnoœico, da
Jezusa niso mogli videti.
39 In ko so bili zasençeni, je
odøel od njih in se dvignil v
nebesa. In uçenci so videli in
priçevali, da se je ponovno
dvignil v nebesa.
19. POGLAVJE
Dvanajst uçencev deluje med
ljudstvom in moli za Svetega
Duha.—Uçenci se krstijo in prejmejo
Svetega Duha in angeli jih
pouçujejo.—Jezus moli in uporablja
besede, ki jih ni moç zapisati.—
Izpriça silno veliko vero teh
Nefijcev. Okrog leta 34 po Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko se je
bil Jezus dvignil v nebesa, se
je mnoœica razøla in vsak moœ
je vzel œeno in otroke in se vrnil
na svoj dom.
2Innemudoma, øe preden je
bila tema, se je med ljudstvom
razøiril glas, da je bila mnoœica
videla Jezusa in da jih je pouçeval
in da se bo mnoœici prikazal
tudi naslednjega dne.

3Nefi 19:3–21 420
3 Da, in sicer vso noç se je razøirjal
glas o Jezusu; in tako so ga
øirili med ljudmi, da jih je bilo
veliko, da, silno veliko øtevilo
jih je silno delalo vso to noç, da
bi lahko bili naslednji dan na
kraju, kjer se bo Jezus prikazal
mnoœici.
4Inzgodilo se je, da so naslednji
dan, ko se je mnoœica
zbrala, glej, Nefi in njegov
brat, ki ga je obudil od mrtvih,
kateremu je bilo ime Timotej, in
tudi njegov sin, kateremu je
bilo ime Jona, in tudi Matoni in
Matoniha, njegov brat, in Kumen
in Kumenonhi in Jeremija in
Øemnon in Jona in Sedekija in
Izaija—to so bila torej imena
uçencev, ki jih je bil Jezus izvolil—in
zgodilo se je, da so øli
in stopili med mnoœico.
5Inglej, mnoœica je bila tako
velika, da so jo dali razdeliti na
dvanajst skupin.
6Indvanajsteri so uçili mnoœico;
in glej, napravili so, da je
mnoœica pokleknila po obliçju
zemlje in molila k Oçetu v
Jezusovem imenu.
7 In tudi uçenci so molili k
Oçetu v Jezusovem imenu. In
zgodilo se je, da so vstali in
ljudstvo pouçevali.
8Inkosobili pouçevali tiste
besede, ki jih je bil govoril
Jezus—ne da bi odstopali od
besed, ki jih je bil govoril
Jezus—glej, so ponovno pokleknili
in molili k Oçetu v
Jezusovem imenu.
9Inmolili so za to, kar so si
najbolj œeleli; in œeleli so, da bi
jim bil dan Sveti Duh.
10 In ko so bili tako molili, so
øli do roba vode in mnoœica jim
je sledila.
11 In zgodilo se je, da je Nefi
øel v vodo in bil krøçen.
12 In priøel je iz vode in zaçel
krøçevati. In krstil je vse, ki jih
je bil Jezus izvolil.
13 In zgodilo se je, potem ko
so se vsi krstili in priøli iz vode,
se je nanje spustil Sveti Duh in
navdani so bili s Svetim Duhom
in ognjem.
14 In glej, bili so kakor obdani
z ognjem; in priøel je iz nebes
in mnoœica je bila temu priça in
je priçevala; in angeli so se
spustili iz nebes in jih pouçevali.
15 In zgodilo se je, medtem ko
so angeli pouçevali uçence,
glej, je priøel Jezus in stal med
njimi in jih pouçeval.
16 In zgodilo se je, da je spregovoril
mnoœici in jim zapovedal,
naj ponovno pokleknejo na
zemljo, in tudi uçencem, naj
ponovno pokleknejo na zemljo.
17 In zgodilo se je, ko so bili vsi
pokleknili na zemljo, je zapovedal
uçencem, naj molijo.
18 In glej, zaçeli so moliti; in
molili so k Jezusu, ga klicali
za svojega Gospoda in svojega
Boga.
19 In zgodilo se je, da je Jezus
odøel izmed njih in øel malo
proç od njih in se poklonil do
zemlje in rekel:
20 Oçe, zahvaljujem se ti, da si
dal Svetega Duha tem, ki sem
jih izvolil; in zavoljo svojega
prepriçanja vame sem jih odbral
od sveta.
21 Oçe, prosim te, da bi dal
Svetega Duha vsem, ki bodo
verjeli v njihove besede.

421 3 Nefi 19:22–36
22 Oçe, Svetega Duha si jim
dal, ker verjamejo vame; in
vidiø, da verjamejo vame, ker
jih sliøiø in molijo k meni; in k
meni molijo, ker sem z njimi.
23 In sedaj, Oçe, molim k tebi
zanje in tudi za te, ki bodo verjeli
v njihove besede, da bodo
verjeli vame, da bom lahko v
njih, kakor si ti, Oçe, v meni, da
bomo eno.
24 In zgodilo se je, ko je bil
Jezus tako zmolil k Oçetu, je priøel
do uçencev in glej, øe vedno
so brez prestanka molili k njemu;
in niso namnoœili veliko besed,
kajti dano jim je bilo, kaj naj
molijo, in napolnila jih je œelja.
25 In zgodilo se je, da jih je
Jezus blagoslovil, ko so molili k
njemu; in njegovo obliçje se jim
je nasmehnilo in svetloba z njegovega
obliçja jih je obsijala in
glej, bili so beli kakor Jezusovo
obliçje in tudi oblaçila; in glej,
njihova belina je presegala vso
belino, da, in sicer na Zemlji bi
ne bilo moglo biti niçesar tako
belega kakor njihova belina.
26 In Jezus jim je rekel: Molite
dalje; in niso prenehali moliti.
27 In Jezus se je ponovno obrnil
od njih in øel malo proç in se
poklonil do zemlje; in ponovno
je molil k Oçetu, rekoç:
28 Oçe, zahvaljujem se ti, da
si oçistil te, ki sem jih izvolil
zavoljo njihove vere, in molim
zanje in tudi za te, ki bodo verjeli
v njihove besede, da se bodo
ti oçistili v meni zaradi vere v
njihove besede, prav kakor so
se ti oçistili v meni.
29 Oçe, ne molim za svet, paç
pa za te, ki si mi jih dal od
sveta zavoljo njihove vere, da se
morejo oçistiti v meni, da sem
lahko v njih kakor si ti, Oçe,
v meni, da bomo eno, da se
poveliçam v njih.
30 In ko je bil Jezus spregovoril
te besede, je ponovno priøel k
uçencem; in glej, stanovitno,
brez prestanka so molili k njemu;
in ponovno se jim je
nasmehnil; in glej, bili so beli
prav kakor Jezus.
31 In zgodilo se je, da je
ponovno øel malo proç in molil
k Oçetu;
32 in jezik ne more izreçi besed,
ki jih je molil, niti ne more nihçe
zapisati besed, ki jih je molil.
33 In mnoœica je sliøala in
priçuje; in srca so se jim odprla
in v srcu so razumeli besede, ki
jih je molil.
34 Vseeno pa, tako velike in
çudovite so bile besede, ki jih je
molil, da jih ni moç zapisati, niti
jih nihçe ne more izreçi.
35 In zgodilo se je, ko je bil
Jezus zakljuçil z molitvijo, je
ponovno priøel k uçencem in jim
rekel: Med vsemi Judi nisem
nikoli videl tako velike vere;
zato jim zavoljo njihove nevere
nisem mogel pokazati tako
velikih çudeœev.
36 Resniçno, povem vam, ni
jih, ki bi videli tako velike reçi,
kot ste jih videli vi; niti niso
sliøali tako velikih reçi, kot ste
jih sliøali vi.
20. POGLAVJE
Jezus çudeœno priskrbi kruh in vino
in ponovno blagoslovi in razdeli

3Nefi 20:1–19 422
ljudem zakrament.—Jakobov preostanek
bo priøel do spoznanja o
Gospodu, svojemu Bogu, in bo
nasledil Ameriko.—Jezus je prerok
prav kakor Mojzes in Nefijci so
otroci prerokov.—Drugi od Gospodovega
ljudstva se bodo zbrali v
Jeruzalemu. Okrog leta 34 po Kr.
In zgodilo se je, da je zapovedal
mnoœici, naj prenehajo moliti,
in tudi uçencem. In zapovedal
jim je, naj v srcu ne prenehajo
moliti.
2 In zapovedal jim je, naj
vstanejo in se postavijo na noge.
In vstali so in se postavili na
noge.
3Inzgodilo se je, da je ponovno
razlomil kruh in ga blagoslovil
in ga dal jesti uçencem.
4Inkosobili pojedli, jim je
zapovedal, naj razlomijo kruh
in ga dajo mnoœici.
5 In ko so bili dali mnoœici,
jim je dal tudi piti vina in jim
zapovedal, naj dajo mnoœici.
6 Sedaj, niti kruha niti vina niso
prinesli ne uçenci ne mnoœica;
7 a resniçno jim je dal jesti
kruha in tudi piti vina.
8Inrekel jim je: Ta, ki jé ta
kruh, jé od mojega telesa za
svojo duøo; in ta, ki pije od tega
vina, pije od moje krvi za svojo
duøo; in njegova duøa ne bo
nikoli gladovala ali œejala, paç
pa se bo nasitila.
9 Sedaj, ko je vsa mnoœica
pojedla in popila, glej, jih je
napolnil Duh; in v en glas so
vzklikali in slavili Jezusa, ki
so ga tako videli kakor sliøali.
10 In zgodilo se je, ko so vsi
slavili Jezusa, jim je rekel: Glejte,
sedaj konçujem zapoved, ki
mi jo je Oçe zapovedal glede
tega ljudstva, ki je preostanek
Izraelove hiøe.
11 Spomnite se, da sem vam
govoril in rekel, ko se izpolnijo
Izaijeve besede—glejte, zapisane
so, imate jih pred seboj,
torej se poglobite vanje—
12 in resniçno, resniçno, povem
vam, ko se izpolnijo, tedaj se
izpolni zaveza, ki jo je Oçe
sklenil s svojim ljudstvom, o
Izraelova hiøa.
13 In nato se bodo preostali, ki
bodo razkropljeni po obliçju
Zemlje, zbrali z vzhoda in z
zahoda in z juga in s severa; in
privedeni bodo k spoznanju o
Gospodu, njihovemu Bogu, ki
jih je odkupil.
14 In Oçe mi je zapovedal,
naj vam dam to deœelo v nasledstvo.
15 In povem vam, çe se Nejudje
ne bodo pokesali po blagoslovu,
ki ga bodo prejeli, potem ko
bodo razkropili moje ljudstvo—
16 nato boste vi, ki ste preostanek
Jakobove hiøe, øli mednje
in boste sredi njih, katerih bo
veliko; in med njimi boste kakor
lev med gozdnimi œivalmi in
kakor mlad lev med çredo ovac,
kateri, çe gre skozi, tako potepta
kakor raztrga na kosce in
nihçe ne more reøiti.
17 Tvoja roka se bo vzdignila
nad tvoje nasprotnike in vsi tvoji
sovraœniki bodo iztrebljeni.
18 In zbral bom svoje ljudstvo,
kakor zbere çlovek snope na
mlatiøçu.
19 Kajti spremenil bom svoje
ljudstvo, s katerim se je Oçe

423 3 Nefi 20:20–34
zavezal, da, iz tvojega roga bom
naredil œelezo in iz tvojih kopit
medenino. In na kosce boø strl
veliko ljudi; in posvetil bom
tvoj dobiçek Gospodu in njihovo
imetje Gospodu vse zemlje.
In glejte, jaz sem ta, ki to dela.
20 In zgodilo se bo, govori
Oçe, da bo tega dne nad njimi
visel meç moje pravice; in çe
se ne bodo pokesali, bo padel
nanje, govori Oçe, da, in sicer
nad vse narode Nejudov.
21 In zgodilo se bo, da bom
utrdil ljudstvo, o Izraelova hiøa.
22 In glejte, to ljudstvo bom
utrdil v tej deœeli, da se izpolni
zaveza, ki sem jo sklenil z vaøim
oçetom Jakobom; in to bo Novi
Jeruzalem. In med ljudstvom
bodo nebeøke sile; da, in sicer
jaz bom med vami.
23 Glejte, jaz sem ta, o katerem
je govoril Mojzes, rekoç: Gospod,
vaø Bog, bo med vaøimi brati
obudil preroka kakor mene;
njega posluøajte v vsem, kar koli
vam bo rekel. In zgodilo se bo,
da bo vsaka duøa, ki ne bo posluøala
tega preroka, iz ljudstva
iztrebljena.
24 Resniçno, povem vam, da,
in vsi preroki od Samuela in ti,
ki sledijo, kar jih je govorilo, so
priçevali o meni.
25 In glejte, vi ste otroci prerokov;
in vi ste iz Izraelove
hiøe; in vi ste iz zaveze, ki jo je
Oçe sklenil z vaøimi oçeti, rekoç
Abrahamu: In v tvojem potomstvu
bodo blagoslovljeni vsi
rodovi Zemlje.
26 Oçe me je najprej povzdignil
za vas in me poslal, naj vas
blagoslovim tako, da vsakega
izmed vas odvraçam od kriviçnosti;
in to zato ker ste otroci
zaveze—
27 in potem ko ste bili blagoslovljeni,
nato Oçe izpolni zavezo,
ki jo je sklenil z Abrahamom,
rekoç: V tvojem potomstvu
bodo blagoslovljeni vsi rodovi
Zemlje—da se bo na Nejude
zaradi mene izlil Sveti Duh,
blagoslov nad Nejudi, ki jih bo
napravil mogoçne nad vsemi, da
bo moje ljudstvo razkropljeno,
o Izraelova hiøa.
28 In ti bodo biç ljudstvu v tej
deœeli. Vseeno pa, ko bodo prejeli
polnost mojega evangelija,
çe bodo nato postali trdosrçni do
mene, jim bom kriviçnosti vrnil
nad njihove glave, govori Oçe.
29 In spomnil se bom zaveze,
ki sem jo sklenil s svojim
ljudstvom; in zavezal sem se z
njimi, da jih bom ob svojem
lastnem çasu zbral, da jim bom v
nasledstvo ponovno dal deœelo
njihovih oçetov, ki je jeruzalemska
deœela, ki jim je na veke
obljubljena deœela, govori Oçe.
30 In zgodilo se bo, da bo priøel
ças, ko se jim bo pridigalo polnost
mojega evangelija.
31 In verjeli bodo vame, da
sem Jezus Kristus, Boœji Sin, in
v mojem imenu molili k Oçetu.
32 Nato bodo tvoji straœarji
povzdignili glas, s skupnim
glasom bodo peli; kajti gledali
bodo iz oçi v oçi.
33 Nato jih bo Oçe ponovno
zbral in jim dal Jeruzalem za
deœelo njihovega nasledstva.
34 Nato bodo izbruhnili v radost:
Zapojte skupaj, vi opusteli
kraji Jeruzalema; kajti Oçe

3Nefi 20:35–21:2 424
je potolaœil svoje ljudstvo,
odkupil je Jeruzalem.
35 Oçe je razkril svojo sveto
roko v oçeh vseh narodov; in
vse strani sveta bodo videle
Oçetovo odreøitev; in Oçe in
jaz sva eno.
36 In nato bo doprinesel to, kar
je zapisano: Prebudi se, prebudi
se ponovno in nadeni si moç, o
Sion; nadeni si svoja lepa oblaçila,
o Jeruzalem, sveto mesto,
kajti odslej neobrezani in neçisti
ne bodo veç prihajali vate.
37 Otresi se prahu; vstani, sedi,
o Jeruzalem; razveœi si spone z
vratu, o ujeta sionska hçi.
38 Kajti tako govori Gospod:
Prodali ste se za niçevost in
brez denarja boste odkupljeni.
39 Resniçno, resniçno, povem
vam, da bo moje ljudstvo spoznalo
moje ime; da, tega dne
bodo spoznali, da sem jaz ta, ki
govori.
40 In nato bodo rekli: Kako
lepe so na gorah noge tega, ki
jim prinaøa dobre novice, ki oznanja
mir; ki jim prinaøa dobre
novice o dobrem, ki oznanja
odreøitev; ki pravi Sionu: Tvoj
Bog kraljuje!
41 In nato bo øel klic: Odidite,
odidite, pojdite od tam, ne
dotikajte se tega, kar je neçisto;
pojdite iz njegove srede; bodite
çisti, vi, ki nosite Gospodove
posode.
42 Kajti ne boste odøli v naglici,
niti øli v begu; kajti Gospod bo
øel pred vami in Izraelov Bog
bo vaøa straœa zaøçitnica.
43 Glejte, moj sluœabnik bo
ravnal preudarno; povzpel se bo
in povzdignil in bo zelo visoko.
44 Kakor jih je bilo veliko osuplih
nad teboj—njegov obraz
je bil tako iznakaœen, bolj kot
vsakega çloveka, in njegova oblika
bolj kot çloveøkih sinov—
45 tako bo poøkropil mnoge
narode; kralji si bodo zatisnili
usta pred njim, kajti videli
bodo to, kar jim ni bilo povedano;
in pretehtali to, çesar niso
sliøali.
46 Resniçno, resniçno, povem
vam, vse to bo gotovo priølo,
prav kakor mi je zapovedal
Oçe. Nato se bo ta zaveza, v
kateri se je Oçe zavezal s svojim
ljudstvom, izpolnila; in nato se
bo Jeruzalem ponovno naselil z
mojim ljudstvom in to bo deœela
njihovega nasledstva.
21. POGLAVJE
Izrael se bo zbral, ko pride Mormonova
knjiga na dan.—Nejudje se
bodo v Ameriki utrdili kot svobodno
ljudstvo.—Odreøeni bodo, çe bodo
verjeli in bodo posluøni; drugaçe
bodo iztrebljeni in pokonçani.—
Izrael bo zgradil Novi Jeruzalem
in izgubljeni rodovi se bodo vrnili.
Okrog leta 34 po Kr.
In resniçno vam povem, dajem
vam znamenje, da boste prepoznali
ças, ko bodo te reçi na tem,
da se bodo dogodile—da bom
svoje ljudstvo zbral z njihove
dolge razkropitve, o Izraelova
hiøa, in bom med njimi ponovno
vzpostavil moj Sion;
2inglejte, to je to, kar vam
dajem za znamenje—kajti resniçno
vam povem, ko se bo to,
kar vam razglaøam in kar vam

425 3 Nefi 21:3–14
bom razglasil od sedaj dalje
sam in z moçjo Svetega Duha,
ki vam ga bo dal Oçe, razkrilo
Nejudom, da bodo vedeli glede
tega ljudstva, ki je preostanek
Izraelove hiøe, in glede mojega
ljudstva, ki bo razkropljeno
med njimi;
3 resniçno, resniçno, povem
vam, ko jim bo Oçe to razkril
in bo priølo od Oçeta, od njih
do vas;
4 kajti v Oçetu je modrost, da
se bodo utrdili v tej deœeli in se
po Oçetovi moçi ustalili kot svobodno
ljudstvo, da bo to priølo
od njih do preostanka vaøega
potomstva, da se bo izpolnila
Oçetova zaveza, v kateri se je
zavezal s svojim ljudstvom, o
Izraelova hiøa;
5kobodo torej ta dela in dela,
ki se bodo delala med vami od
sedaj dalje, priøla na dan od
Nejudov do vaøega potomstva,
ki bo zavoljo kriviçnosti zapadalo
v nevero;
6 kajti Oçetu je pogodu, da
to pride na dan od Nejudov, da
bo lahko pokazal svojo moç
Nejudom zato, da se bodo
Nejudje, çe ne bodo postali
trdosrçni, lahko pokesali in
priøli k meni in se krstili v mojem
imenu in vedeli za prave
toçke mojega nauka, da bodo
priøteti med moje ljudstvo, o
Izraelova hiøa;
7inkosebotozgodilo, da bo
vaøe potomstvo to zaçelo spoznavati—jim
bo to v znamenje,
da bodo vedeli, da se je œe zaçelo
Oçetovo delo za izpolnitev zaveze,
ki jo je sklenil z ljudstvom,
ki so iz Izraelove hiøe.
8Inkobopriøel ta dan, se bo
zgodilo, da si bodo kralji zatisnili
usta; kajti videli bodo, kar jim
ni bilo povedano; in pretehtali
to, çesar niso bili sliøali.
9 Kajti tega dne bo zavoljo
mene Oçe opravil delo, ki bo
med njimi veliko in çudovito
delo; in med njimi bodo ti, ki
mu ne bodo verjeli, çeprav jim
ga bo razglasil çlovek.
10 A glejte, œivljenje mojega
sluœabnika bo v moji roki; zato
ga ti ne bodo ranili, çeprav bo
zavoljo njih iznakaœen. Vendar
ga bom ozdravil, kajti pokazal
jim bom, da je moja modrost
veçja od hudiçeve prekanjenosti.
11 Zgodilo se bo torej, kdor ne
bo verjel v moje besede, ki sem
Jezus Kristus, ki mu jih bo Oçe
velel prinesti na dan Nejudom,
in mu bo dal moç, da jih bo prinesel
na dan Nejudom (storjeno
bo, prav kakor je rekel Mojzes),
bo iztrebljen izmed mojega
ljudstva, ki je iz zaveze.
12 In moje ljudstvo, ki je Jakobov
preostanek, bo med Nejudi,
da, sredi njih, kakor lev med
gozdnimi œivalmi, kakor mlad
lev med çredo ovac, kateri, çe
gre skozi, tako potepta kakor
raztrga na kosce in nihçe ne
more reøiti.
13 Njihova roka se bo vzdignila
nad njihove nasprotnike in vsi
njihovi sovraœniki bodo iztrebljeni.
14 Da, gorje bodi Nejudom, çe
se ne pokesajo; kajti tega dne se
bo zgodilo, govori Oçe, da bom
iz tvoje srede iztrebil tvoje konje
in uniçil tvoje bojne vozove;

3Nefi 21:15–22:1 426
15 in iztrebil bom mesta v tvoji
deœeli in poruøil vsa tvoja oporiøça;
16 in iztrebil bom çarovniøtva
iz tvojih deœel in ne boø veç
imel vedeœevalcev;
17 iz tvoje srede bom iztrebil
tudi tvoje rezljane podobe in
tvoje spominske stebre in ne
boø veç çastil del svojih rok;
18 in izruval bom tvoje gozdiçe
iz tvoje srede; prav tako bom
uniçil tvoja mesta.
19 In zgodilo se bo, da bodo
odpravljena vsa laganja in sleparjenje
in zavidanja in zdrahe
in kvaziduhovniøtva in vlaçugarstva.
20 Kajti zgodilo se bo, govori
Oçe, da bom tega dne té, ki se
ne bodo œeleli pokesati in priti
k mojemu ljubljenemu Sinu,
iztrebil izmed mojega ljudstva,
o Izraelova hiøa;
21 in nad njimi bom izvrøil
maøçevanje in bes prav kakor
nad pogani, za kakrøna øe niso
sliøali.
22 Çe pa se bodo pokesali in
prisluhnili mojim besedam in ne
bodo postali trdosrçni, bom
med njimi vzpostavil mojo cerkev
in stopili bodo v zavezo in
priøteti bodo med ta Jakobov
preostanek, ki sem mu to deœelo
dal v njihovo nasledstvo;
23 in pomagali bodo mojemu
ljudstvu, Jakobovemu preostanku
in tudi tolikim iz Izraelove
hiøe, kot bodo priøli, da bodo
lahko zgradili mesto, ki se bo
imenovalo Novi Jeruzalem.
24 In nato bodo pomagali mojemu
ljudstvu, da se bodo zbrali
ti, ki so se razkropili po vsem
obliçju deœele, v Novem Jeruzalemu.
25 In nato bo mednje priøla
nebeøka sila; in tudi sam bom v
sredi.
26 In nato se bo Oçetovo delo
zaçelo tega dne, in sicer ko se bo
med preostankom tega ljudstva
zaçel pridigati ta evangelij.
Resniçno, povem vam, tega dne
se bo zaçelo Oçetovo delo med
vsemi razprøenimi izmed mojega
ljudstva, da, in sicer rodovi,
ki so bili izgubljeni, ki jih je Oçe
vodil iz Jeruzalema.
27 Da, delo se bo zaçelo med
vsemi razprøenimi izmed mojega
ljudstva z Oçetom, ki bo
pripravil pot, po kateri lahko
pridejo k meni, da lahko kliçejo
Oçeta v mojem imenu.
28 Da, in nato se bo zaçelo delo
z Oçetom, ki bo med vsemi
narodi pripravljal pot, po kateri
se bo njegovo ljudstvo lahko
zbralo doma v deœeli svojega
nasledstva.
29 In øli bodo iz vseh narodov;
in ne bodo øli v naglici niti v
begu, kajti øel bom pred njimi,
govori Oçe, in bom njihova
straœa zaøçitnica.
22. POGLAVJE
V poslednjih dneh bo vzpostavljen
Sion in njegovi okoliøi in Izrael se
bo zbral v milosti in ljubeznivosti.
— Zmagali bodo.—Primerjajte z
Izaijem 54. Okrog leta 34 po Kr.
In nato se bo zgodilo to, kar se je
zapisalo: Zapoj, o jalova, ti, ki
nisi rodila; izbruhni v petje in
glasno vzklikni, ti, ki nisi imela

427 3 Nefi 22:2–17
porodnih boleçin; kajti veç
so otroci osamele kakor otroci
poroçene œene, govori Gospod.
2 Razøiri prostor svojega øotora
in dovoli jim razpeti pregrinjala
tvojega bivaliøça; ne varçuj,
podaljøaj svoje vrvi in uçvrsti
svoje kole;
3 kajti razøirila se boø na
desnico in na levico in tvoje potomstvo
bo podedovalo Nejude
in naselilo opuøçena mesta.
4Neboj se, kajti ne boø se osramotila;
niti se ne pusti zmesti,
kajti ne boø poniœana; kajti pozabila
boø na sramoto svoje
mladosti in se ne boø spominjala
oçitkov iz svoje mladosti in se
ne boø veç spominjala oçitka
svojega vdovstva.
5 Kajti tvoj stvaritelj, tvoj moœ,
Gospod nad vojskami je njegovo
ime; in tvoj Odkupitelj, Sveti
Izraelov—Bog vse zemlje se bo
imenoval.
6 Kajti Gospod te je poklical
kakor œeno, zapuøçeno in uœaloøçeno
v duhu, œeno iz mladosti,
ko si bila zavrœena, govori
tvoj Bog.
7Zakratek trenutek sem te zapustil,
azvelikim usmiljenjem
te bom zbral.
8Zmanjøim srdom sem skril
za trenutek obraz pred teboj, a z
veçno prijaznostjo se te usmilim,
govori Gospod, tvoj Odkupitelj.
9 Kajti to mi je kot za Noetovih
voda, kajti kakor sem prisegel,
da ne bodo Noetove vode
nikoli veç prekrile Zemlje, tako
sem prisegel, da ne bom besen
nate.
10 Kajti gore bodo preminile
in griçi se bodo premaknili,
moja prijaznost pa te ne bo
zapustila, niti ne bo odstranjena
moja zaveza miru, govori Gospod,
ki se te usmili.
11 O prizadeta, premetavana
v viharju in ne potolaœena!
Glej, polagal bom tvoje kamne
v lepih barvah in poloœil temelje
s safirji.
12 In tvoja okna bom napravil
iz rubinov in tvoja vrata iz
ognjenca in vse tvoje obzidje iz
œlahtnih kamnov.
13 In vse tvoje otroke bo uçil
Gospod; in velik bo mir tvojih
otrok.
14 V praviçnosti se boø utrdila;
daleç boø od zatiranja, kajti ne
boø se bala, in od groze, kajti
ne bo se ti pribliœala.
15 Glej, gotovo se bodo zbrali
zoper tebe, ne od mene; kdor se
bo zbral zoper tebe, bo padel
zaradi tebe.
16 Glej, jaz sem ustvaril kovaça,
ki razpihuje oglje v ognju in
ki izdeluje orodje za to delo; in
jaz sem ustvaril pokonçevalca,
da uniçuje.
17 Nobenemu oroœju, ki je
oblikovano zoper tebe, ne bo
uspelo; in vsak jezik, ki se ti bo v
sodbi rogal, boø obsodila. To je
dediøçina Gospodovih sluœabnikov
in njihova praviçnost je
od mene, govori Gospod.
23. POGLAVJE
Jezus potrdi Izaijeve besede.—
Ljudstvu zapove, naj se poglablja
v preroke.—Njihovim zapisom so
dodane besede Lamanca Samuela
glede vstajenja. Okrog leta 34 po Kr.

3Nefi 23:1–24:1 428
In sedaj glejte, povem vam, da
se morate v to poglabljati. Da,
zapovedujem vam, da se v to
marljivo poglabljate; kajti velike
so Izaijeve besede.
2 Kajti gotovo je govoril, kar
se tiçe vsega glede mojega
ljudstva, ki so iz Izraelove hiøe;
torej mora zagotovo biti, da
mora govoriti tudi Nejudom.
3Invse, kar jim je govoril, je
bilo ali bo, in sicer po besedah,
ki jih je govoril.
4 Bodite torej pozorni na moje
besede; zapiøite, kar sem vam
povedal; in glede na ças in
Oçetovo voljo bo ølo dalje k
Nejudom.
5Inkdor bo prisluhnil mojim
besedam in se pokesal in se
krstil, ta bo odreøen. Poglabljajte
se v preroke, kajti veliko jih bo,
ki priçujejo o tem.
6Insedaj se je zgodilo, ko je
bil Jezus te besede spregovoril,
jim je ponovno rekel, potem ko
je pred njimi razgrnil vse svete
spise, ki so jih bili prejeli, jim je
rekel: Glejte, œelel bi, da zapiøete
øe druge svete spise, katerih
nimate.
7Inzgodilo se je, da je rekel
Nefiju: Prinesi zapis, ki ste ga
ohranjali.
8 In ko je bil Nefi prinesel
zapise in jih poloœil predenj, se
je ozrl nanje in rekel:
9 Resniçno, povem vam,
svojemu sluœabniku Lamancu
Samuelu sem zapovedal, naj
priçuje temu ljudstvu, da bo na
dan, ko bo Oçe poveliçal svoje
ime v meni, da bo veliko svetih,
ki bodo vstali od mrtvih in se
bodo mnogim prikazali in jim
sluœili. In rekel jim je: Mar ni
bilo tako?
10 In uçenci so mu odgovorili
in rekli: Da, Gospod, Samuel je
prerokoval po tvojih besedah
in vse so se izpolnile.
11 In Jezus jim je rekel: Kako
to, da tega niste zapisali, da
je veliko svetih vstalo in so se
mnogim prikazali in jim sluœili?
12 In zgodilo se je, da se je
Nefi spomnil, da to ni bilo
zapisano.
13 In zgodilo se je, da je Jezus
zapovedal, da se mora zapisati;
zato je bilo zapisano, prav kakor
je zapovedal.
14 In sedaj se je zgodilo, ko je
bil Jezus obenem raztolmaçil vse
svete spise, kar so jih bili zapisali,
jim je zapovedal, naj pouçujejo,
kar je bil razgrnil prednje.
24. POGLAVJE
Gospodov glasnik bo pripravil pot
za drugi prihod.—Kristus bo sedel
pri sodbi.—Izraelu se zapoveduje,
naj plaçuje desetino in darovanja.
—Ohranjena je spominska knjiga.
Primerjajte z Malahijem 3. Okrog
leta 34 po Kr.
In zgodilo se je, da jim je zapovedal,
naj zapiøejo besede, ki
jih je bil Oçe dal Malahiju, ki
jim jih bo povedal. In zgodilo
se je, ko so bile zapisane, jih je
bil razgrnil. In to so besede, ki
jim jih je povedal, rekoç: Tako
je rekel Oçe Malahiju: Glejte,
poslal bom svojega glasnika in
pripravil bo pot pred menoj in
Gospod, ki ga iøçete, bo nenadoma
priøel v svoj tempelj, in

429 3 Nefi 24:2–18
sicer glasnik zaveze, katerega
se radostite; glejte, priøel bo,
govori Gospod nad vojskami.
2Akdo bo mogel prenesti dan
njegovega prihoda in kdo bo
obstal, ko se prikaœe? Kajti on
je kakor talilçev ogenj in kakor
lug pralcev.
3Insedel bo kakor talilec in
çistilec srebra in oçistil bo Levijeve
sinove in jih preçistil kakor
zlato in srebro, da bodo lahko
Gospodu ponudili dajatev v
praviçnosti.
4 Nato bosta dajatev iz Judeje
in Jeruzalema ugajala Gospodu
kakor v starodavnih dneh in
kakor v prejønjih letih.
5Inpribliœal se vam bom pri
sodbi in bom urna priça zoper
çarovnike in zoper preøuøtnike
in zoper krivopriseœnike in
zoper te, ki zatirajo dninarja
pri dnini, vdovo in siroto, in ki
zavraçajo tujca in se me ne bojijo,
govori Gospod nad vojskami.
6 Kajti jaz sem Gospod, ne
spreminjam se; zato vi, Jakobovi
sinovi, niste uniçeni.
7 Prav od dni vaøih oçetov
odstopate od mojih uredb in jih
ne spolnjujete. Vrnite se k meni
in jaz se vrnem k vam, govori
Gospod nad vojskami. A vi
pravite: Kako naj se vrnemo?
8Boçlovek oropal Boga? Pa
vendar ste me oropali. A pravite:
V çem smo te oropali? V
desetini in darovanjih.
9Sprekletstvom ste prekleti,
kajti oropali ste me, in sicer ves
ta narod.
10 Prinesite vso desetino v
zakladnico, da bo v moji hiøi
jedi; in preizkusite me torej s
tem, govori Gospod nad vojskami,
çe vam ne odprem zapornic
nebes in izlijem na vas blagoslova,
da ne bo dovolj prostora,
da ga boste prejeli.
11 In zadrœal bom poœiralca
zaradi vas in ne bo veç uniçeval
sadov vaøih tal; niti ne bo vaøa
trta predçasno odvrgla sadu
na polju, govori Gospod nad
vojskami.
12 In vsi narodi vas bodo
imenovali blagoslovljene, kajti
deœela ugodja boste, govori
Gospod nad vojskami.
13 Vaøe besede zoper mene so
bile predrzne, govori Gospod.
Pa vendar pravite: Kaj smo
govorili zoper tebe?
14 Rekli ste: Zaman je sluœiti
Bogu in kaj koristi, da smo
spolnjevali njegove uredbe in
da smo spokorno hodili pred
Gospodom nad vojskami?
15 In sedaj imenujemo ponosne
za sreçne; da, ti, ki so delali
hudobijo, uspevajo; da, ti, ki
skuøajo Boga, se celo reøijo.
16 Nato so ti, ki se bojijo Boga,
çesto govorili med seboj in
Gospod je prisluhnil in sliøal;
in pred njim se je zapisala spominska
knjiga za te, ki so se bali
Gospoda in mislili na njegovo
ime.
17 In ti bodo moji, govori
Gospod nad vojskami, tega dne,
ko sestavim svoje dragulje in
prizanesljiv bom do njih, kakor
je çlovek prizanesljiv do lastnega
sina, ki mu sluœi.
18 Nato se boste vrnili in razpoznavali
med praviçnim in
hudobnim, med njim, ki sluœi
Bogu, in njim, ki mu ne sluœi.

3Nefi 25:1–26:8 430
25. POGLAVJE
Ob drugem prihodu bodo ponosni
in hudobni pogoreli kot strniøçe.
—Elija se bo vrnil pred velikim in
straønim dnem.—Primerjajte z
Malahijem 3. Okrog leta 34 po Kr.
Kajti glejte, pride dan, ki bo
razœarjen kakor peç; in vsi
ponosni, da, in vsi, ki delajo
húdo, bodo strniøçe; in dan, ki
pride, jih bo tako poœgal, govori
Gospod nad vojskami, da jim
ne bo pustil niti koreninice niti
vejice.
2Zavas pa, ki se bojite mojega
imena, bo Sin Praviçnosti vstal
z ozdravljenjem v njegovih perutih;
in øli boste in rasli kakor
teliçki v staji.
3Inpoteptali boste hudobne;
kajti pepel pod podplati vaøih
nog bodo na dan, ko bom to
napravil, govori Gospod nad
vojskami.
4 Pomnite postavo Mojzesa,
mojega sluœabnika, ki sem mu
jo na Horebu zapovedal za ves
Izrael z zakoni in sodbami.
5 Glejte, pred prihodom velikega
in straønega Gospodovega
dne vam bom poslal preroka
Elija;
6 in obrnil bo srce oçetov k
otrokom in srce otrok k njihovim
oçetom, da ne pridem in
udarim zemlje s prekletstvom.
26. POGLAVJE
Jezus razgrne vse od zaçetka do
konca.—Otroçiçi in otroci izrekajo
çudovite reçi, ki jih ni moç zapisati.
—Ti v Kristusovi cerkvi imajo
med seboj vse skupno. Okrog leta
34 po Kr.
In sedaj se je zgodilo, ko je bil
Jezus povedal vse te reçi, jih je
razgrnil pred mnoœico; in vse
reçi jim je razgrnil, tako velike
kakor male.
2Inpravi: Te svete spise, ki jih
niste bili imeli s seboj, mi je Oçe
zapovedal, naj vam jih dam;
kajti v njem je modrost, naj se
jih da bodoçim rodovom.
3Inrazgrnil je vse, in sicer od
zaçetka do çasa, ko naj bi priøel
v svoji slavi—da, in sicer vse,
kar naj bi se dogodilo na obliçju
Zemlje, in sicer dokler se prvine
ne stalijo v ognju in se Zemlja ne
zvije kakor zvitek in ne minejo
nebesa in Zemlja;
4inprav do velikega in poslednjega
dne, ko bodo vsi ljudje
in vsi rodovi in vsi narodi in
jeziki stali pred Bogom, da se
jim sodi po njihovih delih, naj
so bila dobra ali naj so bila zla—
5 çe so dobra, v vstajenje
veçnega œivljenja; in çe so zla, v
vstajenje prekletstva; saj gresta
vzporedno, eden v eno smer in
drugi v drugo, glede na milost
in pravico in svetost, ki so v
Kristusu, ki je bil, preden je
nastal svet.
6Insedaj, v to knjigo ni moç
zapisati niti stotega dela tega,
kar je Jezus resniçno pouçeval
ljudi;
7aglej, Nefijeve ploøçe vsebujejo
veçji del tega, kar je pouçeval
ljudi.
8 In zapisal sem to, kar je
manjøi del tega, kar je pouçeval

431 3 Nefi 26:9–21
ljudi; in to sem zapisal z namenom,
da bi bilo ponovno prineøeno
temu ljudstvu od Nejudov
glede na besede, ki jih je izrekel
Jezus.
9 In ko bodo prejeli, kar je
nujno, da imajo najprej, da
preizkusi njihovo vero, in çe bo
tako, da bodo tem reçem verjeli,
jim bodo razodete veçje reçi.
10 In çe bo tako, da tem reçem
ne bodo verjeli, bodo veçje reçi
pred njimi zadrœane, v njihovo
prekletstvo.
11 Glej, bil sem na tem, da jih
zapiøem, vse, kar je bilo vrezano
na Nefijevih ploøçah, a Gospod
je to prepovedal, rekoç: Preizkusil
bom vero svojega ljudstva.
12 Zato jaz, Mormon, zapisujem
reçi, ki mi jih je zapovedal
Gospod. In sedaj jaz, Mormon,
zakljuçujem svoje besede in
nadaljujem z zapisovanjem reçi,
ki so mi bile zapovedane.
13 Œelel bi torej, da bi videli,
da je Gospod resniçno pouçeval
ljudi v razmiku treh dni; in
potem se jim je çesto prikazal
in je çesto razlomil kruh, ga
blagoslovil in jim ga dal.
14 In zgodilo se je, da je uçil in
deloval med otroki mnoœice, o
kateri se je govorilo, in razvezal
jim je jezike in oçetom so govorili
velike in çudovite reçi, celo
veçje, kakor jih je sam razodel
ljudstvu; in jezike jim je razvezal,
da so lahko govorili.
15 In zgodilo se je, da potem
ko se je bil povzpel v nebesa—
ko se jim je drugiç pokazal in je
bil odøel k Oçetu, potem ko jim
je ozdravil vse bolne in pohabljene
in je odprl oçi slepim in
odprl uøesa gluhim in je med
njimi celo opravil zdravljenja
vseh vrst in je obudil çloveka
od mrtvih in jim bil pokazal
svojo moç in se je bil povzpel k
Oçetu—
16 glej, se je na naslednji dan
zgodilo, da se je mnoœica zbrala
in te otroke so tako videli kakor
sliøali; da, celo otroçiçi so odprli
usta in izrekali neverjetne reçi;
in reçi, ki so jih izrekli, je vsakomur
prepovedano zapisati.
17 In zgodilo se je, da so uçenci,
ki jih je bil Jezus izvolil, zaçeli
odtlej dalje krøçevati in pouçevati
vse, ki so priøli k njim; in
vse, ki so se krstili v Jezusovem
imenu, je navdajal Sveti Duh.
18 In veliko od njih jih je videlo
in sliøalo neizrekljive reçi, ki jih
ni dopuøçeno zapisati.
19 In pouçevali so se in drug
drugemu sluœili; in med seboj
so imeli vse skupno, vsakdo je
praviçno ravnal z drugim.
20 In zgodilo se je, da so delali
vse, prav kakor jim je bil zapovedal
Jezus.
21 In ti, ki so se krstili v Jezusovem
imenu, so se imenovali
Kristusova cerkev.
27. POGLAVJE
Jezus jim zapove, naj cerkev imenujejo
po njegovem imenu.—Njegovo
poslanstvo in odkupno œrtvovanje
sestavljata njegov evangelij.—
Ljudem je zapovedano, naj se pokesajo
in se krstijo, da jih bo Sveti
Duh lahko posvetil.—Biti morajo,
prav kakrøen je Jezus. V letih 34 in
35 po Kr.

3Nefi 27:1–15 432
In zgodilo se je, ko so Jezusovi
uçenci potovali in pridigali, kar
so tako sliøali kakor videli, in
so krøçevali v Jezusovem imenu,
se je zgodilo, da so se uçenci
zbrali in se zdruœili v mogoçni
molitvi in postu.
2InJezus se jim je ponovno
pokazal, kajti k Oçetu so molili
v njegovem imenu; in Jezus je
priøel in stopil v njihovo sredo
in jim rekel: Kaj œelite, naj vam
dam?
3Inrekli so mu: Gospod, œeleli
bi, da bi nam povedal
ime, s katerim bomo imenovali
to cerkev; kajti med
ljudstvom je veliko sporov glede
te zadeve.
4InGospod jim je rekel: Resniçno,
resniçno, povem vam,
zakaj je tako, da ljudje godrnjajo
in se priçkajo zavoljo tega?
5 Mar niso brali svetih spisov,
ki pravijo, da morate nase prevzeti
Kristusovo ime, ki je moje
ime? Kajti po tem imenu boste
poklicani na poslednji dan;
6inkdor nase prevzame moje
ime in vztraja do konca, ta bo
poslednji dan odreøen.
7 Kar koli boste torej delali, to
delajte v mojem imenu; zato
imenujte cerkev z mojim imenom;
in kliçite k Oçetu v mojem
imenu, da bo blagoslovil cerkev
zaradi mene.
8Inkako bi bila moja cerkev,
çe se ne bi imenovala z mojim
imenom? Kajti çe bi se imenovala
z Mojzesovim imenom, potem
bi bila Mojzesova cerkev;
oziroma çe bi se imenovala z
imenom çloveka, potem bi bila
çlovekova cerkev; çe pa se imenuje
z mojim imenom, potem je
to moja cerkev, çe je tako, da
gradijo na mojem evangeliju.
9 Resniçno, povem vam, da ste
zgrajeni na mojem evangeliju;
zato vse, kar koli boste imenovali,
imenujte z mojim imenom; çe
boste torej klicali k Oçetu zaradi
cerkve, çe bo v mojem imenu,
vas bo Oçe usliøal;
10 in çe bo tako, da bo cerkev
zgrajena na mojem evangeliju,
potem bo v njej Oçe pokazal
svoja lastna dela.
11 Çe pa ne bo zgrajena na
mojem evangeliju in bo zgrajena
na çloveøkih delih ali na hudiçevih
delih, resniçno, povem
vam, ti se bodo nad svojimi deli
radostili za obdobje in v kratkem
pride konec in posekani
bodo in vrœeni v ogenj, od koder
ni povratka.
12 Kajti njihova dela jim sledijo,
kajti zavoljo svojih del bodo
posekani; pomnite torej, kar sem
vam povedal.
13 Glejte, dal sem vam svoj
evangelij in to je evangelij, ki
sem vam ga dal—da sem priøel
na svet, da spolnim voljo svojega
Oçeta, ker me je moj Oçe
poslal.
14 In moj Oçe me je poslal, da
bom vzdignjen na kriœ; in da
bi, ko bom vzdignjen na kriœ,
lahko pritegnil vse ljudi k sebi,
da bo, kakor so me ljudje vzdignili,
prav tako Oçe vzdignil
ljudi, da bodo stali pred menoj,
da jim bo sojeno po njihovih
delih, naj so bila dobra ali naj
so bila zla—
15 in zato sem bil vzdignjen;
zato bom glede na Oçetovo moç

433 3 Nefi 27:16–32
pritegnil ljudi k sebi, da jim bo
sojeno po njihovih delih.
16 In zgodilo se bo, da bo,
kdor se bo pokesal in se krstil v
mojem imenu, izpolnjen; in çe
bo vztrajal do konca, glejte, ga
bom imel za brez krivde pred
mojim Oçetom na dan, ko bom
stal, da sodim svetu.
17 In ta, ki ne vztraja do konca,
je ta, ki je tudi posekan in vrœen
v ogenj, od koder se ne more
vrniti, zavoljo Oçetove pravice.
18 In to je beseda, ki jo je dal
çloveøkim otrokom. In zato
izpolni besede, ki jih je dal, in
ne laœe, paç pa izpolni vse svoje
besede.
19 In niç neçistega ne more
vstopiti v njegovo kraljestvo;
torej ne more niç stopiti v njegov
poçitek razen teh, ki so si oprali
oblaçila v moji krvi zavoljo
svoje vere in kesanja vseh svojih
grehov in njihove zvestobe do
konca.
20 Sedaj, to je zapoved: Pokesajte
se, vse ve strani sveta in
pridite k meni in se krstite v
mojem imenu, da boste posveçeni,
tako da boste sprejeli
Svetega Duha, da boste stali
brezmadeœni pred menoj na
poslednji dan.
21 Resniçno, resniçno, povem
vam, to je moj evangelij; in
veste, kar morate delati v moji
cerkvi; kajti dela, katera ste
mene videli delati, delajte tudi
vi; kajti to, kar ste mene videli
delati, delajte tudi vi;
22 blagor vam torej, çe boste
to delali, kajti na poslednji dan
boste povzdignjeni.
23 Zapiøite, kar ste videli in
sliøali, razen tistega, kar je
prepovedano.
24 Zapisujte dela tega ljudstva,
ki bodo, prav kakor se je zapisovalo
o teh, ki so bila.
25 Kajti glejte, iz knjig, ki so
bile zapisane in ki bodo zapisane,
se bo sodilo temu ljudstvu,
kajti po njih se bodo ljudem
razkrila njihova dela.
26 In glejte, Oçe zapiøe vse;
zato se bo svetu sodilo iz knjig,
ki bodo napisane.
27 In vedite, da boste sodniki
temu ljudstvu, glede na sodbo,
ki vam jo bom dal, ki bo praviçna.
Kakøne vrste ljudje morate
torej biti? Resniçno, povem vam,
prav kakrøen sem jaz.
28 In sedaj grem k Oçetu. In
resniçno vam povem, kar koli
boste prosili Oçeta v mojem
imenu, vam bo dano.
29 Zato prosite in boste prejeli;
trkajte in se vam bo odprlo;
kajti ta, ki prosi, prejme; in
temu, ki trka, se bo odprlo.
30 In sedaj glejte, moja radost
je zavoljo vas in tudi tega rodu
velika, in sicer do polnosti; da,
in zavoljo vas in tega rodu se
radosti celo Oçe in tudi vsi sveti
angeli; kajti nihçe od teh se ne
izgubi.
31 Glejte, œelel bi, da bi razumeli;
kajti mislim te, ki so sedaj
œivi iz tega rodu; in nihçe od
njih se ne izgubi; in nad njimi je
moja radost popolna.
32 A glejte, œalosti me zavoljo
çetrtega rodu od tega rodu, kajti
ujete jih bo odpeljal, prav kakor
je sina pogubljenja; kajti prodali
me bodo za srebro in za zlato in
za to, kar izpridi molj in skozi

3Nefi 27:33–28:10 434
kar se prebijejo tatovi in ukradejo.
In tega dne jih obiøçem, in
sicer zvalim njihova dela nad
njihove lastne glave.
33 In zgodilo se je, ko je bil
Jezus konçal s temi besedami,
je uçencem rekel: Stopite skozi
ozka vrata; kajti ozka so vrata
in tesna je pot, ki vodi v œivljenje
in malo jih je, ki jo najdejo;
a øiroka so vrata in prostorna
je pot, ki vodi v smrt, in veliko
jih je, ki potujejo po njej, dokler
ne pride noç, ko ne more nihçe
delati.
28. POGLAVJE
Devet od dvanajsterih si zaœeli
nasledstvo v Kristusovem kraljestvu,
ko umrejo, in obljubljeno
jim je.—Trije Nefijci si zaœelijo
moç nad smrtjo in dana jim je, tako
da ostanejo na Zemlji, dokler
Jezus ne pride ponovno.—Spremenjeni
so in vidijo reçi, ki jih ni
dopuøçeno izreçi, in sedaj sluœijo
med ljudmi. V letih 34 in 35 po Kr.
In zgodilo se je, ko je bil Jezus
izrekel te besede, je uçencem
spregovoril enemu za drugim,
rekoç jim: Kaj je to, kar si œelite
od mene, potem ko bom øel k
Oçetu?
2Invsi so spregovorili, razen
treh, rekoç: Œelimo, da bi se
potem, ko doœivimo çloveøko
starost, naøe delovanje, h kateremu
si nas poklical, zakljuçilo,
da bi urno priøli k tebi v tvoje
kraljestvo.
3Inrekel jim je: Blagor vam,
ker ste si to zaœeleli od mene;
torej boste potem, ko boste stari
sedemdeset in dve leti, priøli k
meni v moje kraljestvo; in v
meni boste naøli poçitek.
4Inkojim je bil spregovoril,
se je obrnil k trojici in jim rekel:
Kaj œelite, naj naredim za vas, ko
grem k Oçetu?
5Invsrcu so se razœalostili,
kajti niso si mu drznili spregovoriti
reçi, ki so si jo œeleli.
6Inrekel jim je: Glejte, poznam
vaøe misli in zaœeleli ste si to,
kar si je zaœelel od mene Janez,
moj ljubljeni, ki je bil z menoj
med mojim delovanjem, preden
so me Judje vzdignili.
7Øebolj ste torej blagoslovljeni
vi, kajti nikoli ne boste okusili
smrti; paç pa boste doœiveli, da
boste videli vsa Oçetova ravnanja
s çloveøkimi otroki, prav
dokler se ne dopolni vse glede
na Oçetovo voljo, ko pridem v
svoji slavi z nebeøkimi silami.
8 In nikoli ne boste utrpeli
smrtnih boleçin; paç pa se boste,
ko pridem v svoji slavi, v trenu
oçesa spremenili iz umrljivosti
v neumrljivost; in potem boste
blagoslovljeni v kraljestvu mojega
Oçeta.
9Inøeveç, dokler boste bivali
v telesu, ne boste obçutili boleçin,
niti potrtosti, razen zaradi
grehov sveta; in vse to bom storil
zavoljo tega, kar ste œeleli
od mene, kajti œeleli ste, da bi
k meni pripeljali duøe ljudi,
dokler bo svet stal.
10 In zato boste imeli popolno
radost; in sedeli boste v kraljestvu
mojega Oçeta; da, vaøa
radost bo popolna, prav kakor je
dal Oçe meni popolno radost;
in vi boste prav kakor jaz in jaz

435 3 Nefi 28:11–29
sem prav kakor Oçe; in Oçe in
jaz sva eno;
11 in Sveti Duh priçuje o Oçetu
in o meni; in Oçe zavoljo
mene daje çloveøkim otrokom
Svetega Duha.
12 In zgodilo se je, ko je bil
Jezus spregovoril te besede, se
je vsakega izmed njih dotaknil
s prstom, razen trojice, ki naj bi
ostala, in potem je odøel.
13 In glej, nebesa so se razprla
in vzeti so bili v nebesa in videli
in sliøali so neizrekljive reçi.
14 In prepovedano jim je bilo,
da bi govorili; niti jim ni bila
dana moç, da bi povedali, kar
so videli in sliøali;
15 in ali so bili v telesu ali izven
telesa, niso mogli reçi; kajti
zdelo se jim je kakor njihova
spremenitev, da so se iz tega
mesenega telesa spremenili v
neumrljivo stanje, da bi videli
Boœje reçi.
16 A zgodilo se je, da so ponovno
delovali na obliçju Zemlje;
vseeno pa niso pouçevali o tem,
kar so bili sliøali in videli, zavoljo
zapovedi, ki jim je bila dana
v nebesih.
17 In sedaj, ali so bili od dneva
svoje spremenitve umrljivi ali
neumrljivi, tega ne vem;
18 a toliko vem glede na zapis,
ki je bil dan—stopali so po obliçju
deœele in delovali med
vsem ljudstvom, jih zdruœevali
v cerkev toliko, kolikor jih je
verjelo njihovemu pridiganju;
jih krøçevali in kolikor se jih je
krstilo, jih je prejelo Svetega
Duha.
19 In ti, ki niso pripadali
cerkvi, so jih vrgli v jeço. In jeçe
jih niso mogle zadrœati, kajti
razklale so se na dvoje.
20 In vrœeni so bili v zemljo; a
udarili so zemljo z Boœjo besedo,
tako da so bili z njegovo
moçjo reøeni iz zemeljskih globin;
in zato niso mogli izkopati
ustreznih jam, ki bi jih zadrœale.
21 In trikrat so bili vrœeni v
goreço peç in niso bili poøkodovani.
22 In dvakrat so bili vrœeni v
votlino divjih œivali; in glej,
igrali so se z œivalmi, kakor se
otrok z jagnjetom, in niso bili
poøkodovani.
23 In zgodilo se je, da so tako
øli med vse Nefijevo ljudstvo in
vsemu ljudstvu na obliçju deœele
pridigali Kristusov evangelij;
in spreobrnili so se h Gospodu
in se zdruœili s Kristusovo
cerkvijo in tako je bilo ljudstvo
tega rodu blagoslovljeno glede
na Kristusovo besedo.
24 In sedaj jaz, Mormon, za
nekaj çasa preneham govoriti
glede tega.
25 Glej, bil sem na tem, da zapiøem
imena teh, ki naj bi nikoli
ne okusili smrti, a Gospod je to
prepovedal, zato jih ne zapiøem,
kajti skrita so pred svetom.
26 A glej, videl sem jih in
pouçevali so me.
27 In glej, med Nejudi bodo in
Nejudje jih ne bodo prepoznali.
28 Tudi med Judi bodo in Judje
jih ne bodo prepoznali.
29 In zgodilo se bo, ko se bo
Gospodu zdelo primerno v njegovi
modrosti, da bodo delovali
med vsemi razkropljenimi
Izraelovimi rodovi in vsemi narodi,
rodovi, jeziki in ljudstvi

3Nefi 28:30–29:2 436
in izmed njih Jezusu pripeljali
veliko duø, da se bo njihova œelja
izpolnila, in tudi zavoljo prepriçevalne
Boœje moçi, ki je v njih.
30 In so kakor Boœji angeli in
çe bodo molili k Oçetu v Jezusovem
imenu, se lahko pokaœejo,
komur koli se jim zdi dobro.
31 Zato bodo delali velika in
çudovita dela pred velikim in
prihajajoçim dnevom, ko bodo
vsi ljudje zagotovo stali pred
Kristusovim sodnim stolom;
32 da, celo med Nejudi bo
napravljeno veliko in çudovito
delo pred tem sodnim dnem.
33 In çe bi imeli vse svete spise,
ki poroçajo o vseh Kristusovih
çudovitih delih, bi vi glede na
Kristusove besede vedeli, da
morajo te reçi zagotovo priti.
34 In gorje mu, kateri ne bo
prisluhnil Jezusovim besedam
in tudi tem, katere je izbral in
poslal mednje; kajti kdor ne
prejme besed Jezusa in besed
teh, ki jih je poslal, ne prejme
njega; in zato jih ne bo sprejel
na poslednji dan;
35 in zanje bi bilo bolje, çe bi se
ne bili rodili. Kajti mar predpostavljate,
da se lahko izognete
pravici uœaljenega Boga, ki so ga
ljudje poteptali pod nogami, da
bi s tem lahko priøla odreøitev?
36 In sedaj glej, kot sem govoril
glede teh, ki jih je Gospod izbral,
da, in sicer trojice, ki so bili
vzeti v nebesa, da nisem vedel,
ali so se oçistili iz umrljivosti v
neumrljivost—
37 a glej, odkar sem zapisoval,
sem povpraøal Gospoda in
razkril mi je, da se mora na njihovih
telesih gotovo napraviti
sprememba ali pa bi moralo biti,
da morajo okusiti smrt;
38 da bi torej ne okusili smrti,
se je na njihovih telesih napravila
sprememba, da bi ne trpeli
niti boleçine niti potrtosti razen
zaradi grehov sveta.
39 Sedaj, ta sprememba ni
enaka tej, ki se bo dogodila na
poslednji dan, na njih pa se je
zgodila sprememba, tako da
Satan ni mogel imeti moçi nad
njimi, da jih ni mogel skuøati;
in posveçeni so bili v mesu, da
so bili sveti in da jih zemeljske
sile niso mogle zadrœati.
40 In v tem stanju bodo ostali
do Kristusovega sodnega dne;
in na ta dan bodo prejeli veçjo
spremembo in bodo sprejeti v
Oçetovo kraljestvo, da ne bodo
nikoli veç øli ven, paç pa veçno
bivali z Bogom v nebesih.
29. POGLAVJE
Pojav Mormonove knjige je znamenje,
da je Gospod zaçel zbirati Izrael
in izpolnjevati svoje zaveze.—Ti,
ki zavraçajo njegova razodetja in
darove iz poslednjih dni, bodo
prekleti. V letih 34 in 35 po Kr.
In sedaj glej, povem vam, ko se
bo Gospodu v njegovi modrosti
zazdelo primerno, da bodo te
besede priøle k Nejudom po
njegovi besedi, da boste lahko
vedeli, da se zaveza, ki jo je
Oçe sklenil z Izraelovimi otroki
glede njihove vrnitve v deœele
njihovega nasledstva, œe zaçenja
izpolnjevati.
2Inmorete vedeti, da se bodo
Gospodove besede, ki so jih

437 3 Nefi 29:3–30:2
govorili sveti preroki, vse izpolnile;
in da vam ni treba reçi, da
Gospod zavlaçuje svoj prihod
k Izraelovim otrokom.
3Invsrcu si ni treba domiøljati,
da so besede, ki so bile
izgovorjene, zaman, kajti glej,
Gospod se bo spomnil svoje
zaveze, ki jo je sklenil s svojim
ljudstvom iz Izraelove hiøe.
4Inkoboste videli te besede
prihajati na dan med vas,
vam ni treba veç zasmehovati
Gospodovih dejanj, kajti meç
pravice je v njegovi desnici;
in glej, na ta dan, çe boste
zasmehovali njegova dejanja,
bo napravil, da vas bo kmalu
dohitel.
5 Gorje mu, kateri zasmehuje
Gospodova dejanja; da, gorje
mu, kateri bo zanikal Kristusa
in njegova dela!
6 Da, gorje mu, kateri bo zanikal
Gospodova razodetja in
kateri bo rekel, da Gospod niç
veç ne dela po razodetju, ali po
prerokbi, ali po darovih, ali po
jezikih, ali po ozdravljenjih, ali
po moçi Svetega Duha!
7 Da, in gorje mu, kateri bo na
ta dan zavoljo zasluœka rekel,
da Jezus Kristus ne more delati
çudeœev; kajti kdor bo to storil,
bo postal kakor sin pogubljenja,
za kogar ni bilo milosti, glede
na Kristusovo besedo!
8 Da, in ni vam veç treba sikati,
niti prezirati, niti smeøiti Judov,
niti koga izmed preostanka
Izraelove hiøe; kajti glej, Gospod
pomni svoje zaveze z njimi in
jim bo storil glede na to, kar je
prisegel.
9 Torej vam ni treba predpostavljati,
da lahko Gospodovo
desno roko obrnete v levo, da
bi ne izvrøil sodbe, da se bo
izpolnila zaveza, ki jo je sklenil
z Izraelovo hiøo.
30. POGLAVJE
Nejudom iz poslednjih dni je zapovedano,
naj se pokesajo; pridejo h
Kristusu in bodo priøteti k Izraelovi
hiøi. V letih 34 in 35 po Kr.
Prisluhnite, oNejudje, in posluøajte
besede Jezusa Kristusa,
Sina œivega Boga, ki mi jih je
zapovedal, naj jih spregovorim
glede vas, kajti glej, zapoveduje
mi, naj zapiøem, rekoç:
2 Odvrnite se, vsi Nejudje, od
svojih hudobnih poti; in pokesajte
se svojih zlobnih poçetij,
svojih laœi in prevar in svojih
vlaçugarstev in svojih skrivnih
gnusob in svojih malikovanj in
svojih umorov in svojih kvaziduhovniøtev
in svojih zavidanj
in svojih zdrah in vse svoje hudobije
in gnusob in pridite k
meni in se krstite v mojem imenu,
da boste prejeli odpuøçanje
svojih grehov in vas bo navdal
Sveti Duh, da boste priøteti k
mojemu ljudstvu, ki so iz Izraelove
hiøe.

Çetrti Nefi
Nefijeva knjiga
KI JE SIN NEFIJA, ENEGA OD UÇENCEV JEZUSA KRISTUSA
Poroçilo o Nefijevem ljudstvu po njegovem zapisu.
Nefijci in Lamanci se vsi spreobrnejo
h Gospodu.—Vse imajo v
skupni lasti, delajo çudeœe in uspevajo
v deœeli.—Po dveh stoletjih
se pojavijo razkoli, hudobija, laœne
cerkve in preganjanje.—Po
tristo letih so zlobni tako Nefijci
kakor Lamanci.—Amáron skrije
svete zapise. Med leti 35 in 321
po Kr.
In zgodilo se je, da je minilo
trideset in çetrto leto in tudi
trideset in peto leto in, glej,
Jezusovi uçenci so bili postavili
Kristusovo cerkev po vseh okoliøkih
deœelah. In kolikor jih
je priølo k njim in so se resniçno
pokesali svojih grehov, toliko
so jih krstili v Jezusovem
imenu; in tudi Svetega Duha
so prejeli.
2Inzgodilo se je v trideset in
øestem letu, vsi ljudje po vsem
obliçju deœele so se spreobrnili
h Gospodu, tako Nefijci kakor
Lamanci, in med njimi ni bilo
sporov in prepirov in vsak je
praviçno ravnal z drugimi.
3 In med seboj so imeli vse
v skupni lasti; zato ni bilo bogatih
in siromaønih, zasuœnjenih
in svobodnih, paç pa so bili
vsi osvobojeni in so delili nebeøki
dar.
4Inzgodilo se je, da je minilo
tudi trideset in sedmo leto in v
deœeli se je mir øe nadaljeval.
5InJezusovi uçenci so delali
velika in çudovita dela, tako
da so zdravili bolne in obujali
mrtve in po njih so hromi shodili
in slepi prejeli vid in gluhi
sluh; in med çloveøkimi otroki
so delali vsakovrstne çudeœe;
in çudeœev niso delali drugaçe
kakor samo v Jezusovem imenu.
6Intako je minilo trideset in
osmo leto in tudi trideset in
deveto leto in øtirideset in prvo
leto in øtirideset in drugo leto,
da, in sicer dokler ni minilo øtirideset
in deveto leto in tudi
petdeset in prvo leto in petdeset
in drugo leto; da, in sicer
dokler ni bilo minilo petdeset
in deveto leto.
7 In Gospod jih je v deœeli
napravil silno uspeøne; da, tako
da so spet gradili mesta, kjer so
bila mesta pogorela.
8 Da, in sicer, spet so dali
zgraditi tisto mogoçno mesto
Zarahemla.
9 Bilo pa je veliko mest, ki
so se bila potopila, in na njihovem
mestu se je dvignilo
vodovje; zato teh mest niso
mogli obnoviti.
10 In sedaj, glej, se je zgodilo,
da je Nefijevo ljudstvo postalo
moçno in se je silno hitro mnoœilo
in postali so silno zalo in
krasno ljudstvo.
11 In œenili so se in moœili in
bili so blagoslovljeni glede na

439 4 Nefi 1:12–24
mnoœico obljub, ki jih jim je bil
dal Gospod.
12 In niç veç niso sledili opravilom
in uredbam Mojzesove
postave; paç pa so sledili zapovedim,
ki so jih bili prejeli od
svojega Gospoda in svojega
Boga, in se øe naprej postili in
molili in se çesto sestajali tako
pri molitvi kakor pri posluøanju
Gospodove besede.
13 In zgodilo se je, da med
vsem ljudstvom v vsej deœeli ni
bilo prepira; med Jezusovimi
uçenci pa so se dogajali veliki
çudeœi.
14 In zgodilo se je, da je minilo
sedemdeset in prvo leto in tudi
sedemdeset in drugo leto, da,
in skratka, dokler ni bilo minilo
sedemdeset in deveto leto; da,
in sicer je bilo minilo sto let in
Jezusovi uçenci, ki jih je bil
izvolil, so bili vsi odøli v Boœji
raj razen treh, ki so ostali; in na
njihovo mesto so posvetili druge;
in od tistega rodu jih je tudi
veliko umrlo.
15 In zgodilo se je, da v deœeli
ni bilo prepirov zavoljo Boœje
ljubezni, ki je prebivala v srcih
ljudi.
16 In ni bilo zavidanja, ne
zdrah, ne notranjih nemirov,
ne vlaçugarstva, ne laganja, ne
umorov, niti nikakrøne poltenosti;
in zagotovo ne bi moglo
biti sreçnejøega ljudstva med
vsemi ljudstvi, ki jih je bila
ustvarila Boœja roka.
17 Ni bilo roparjev, ne morilcev,
niti ni bilo Lamancev, niti
nikakrønih drugih –cev, paç pa
so bili zedinjeni, Kristusovi otroci
in dediçi Boœjega kraljestva.
18 In kako blagoslovljeni so
bili! Kajti Gospod jih je blagoslavljal
v vseh njihovih dejanjih;
da, bili so blagoslovljeni in so
uspevali, prav dokler ni bilo
minilo sto in deseto leto; in preøel
je bil prvi rod po Kristusu in
v deœeli ni bilo sporov.
19 In zgodilo se je, da je Nefi,
ta, ki je zapisoval ta zadnji zapis
(in zapisoval ga je na Nefijeve
ploøçe), umrl in namesto njega
ga je zapisoval njegov sin Amos;
in prav tako ga je zapisoval na
Nefijeve ploøçe.
20 In zapisoval ga je osemdeset
in øtiri leta in v deœeli je bil øe
vedno mir, razen pri manjøem
delu ljudstva, ki so bili odpadli
od cerkve in nase prevzeli ime
Lamanci; zato so se v deœeli
spet pojavili Lamanci.
21 In zgodilo se je, da je tudi
Amos umrl (in bilo je sto in
devetdeset in çetrtega leta od
Kristusovega prihoda) in njegov
sin Amos je zapisoval zapis
namesto njega; in tudi on ga je
zapisoval na Nefijeve ploøçe;
in prav tako je bil zapisan v
Nefijevo knjigo, ki je ta knjiga.
22 In zgodilo se je, da je bilo
minilo dvesto let; in drugi rod
je bil ves preøel razen redkih.
23 In sedaj bi jaz, Mormon,
œelel, da bi vi vedeli, da so se
bili ljudje mnoœili, tako da so se
razøirili po vsem obliçju deœele,
in da so bili postali silno bogati
zavoljo svojega blagostanja v
Kristusu.
24 In sedaj, v tem dvesto in
prvem letu so se med njimi
pojavili tisti, ki so postali vzviøeni
v ponosu, kakor je noøenje

4Nefi 1:25–38 440
dragih oblaçil in vsakovrstnih
dragih biserov in izvrstnih reçi
sveta.
25 In od tedaj dalje niç veç niso
imeli v skupni lasti svojih dobrin
in svojega imetja.
26 In zaçeli so se deliti na
razrede; in zaçeli so si graditi
cerkve, da bi se okoristili, in
zaçeli so zanikati pravo Kristusovo
cerkev.
27 In zgodilo se je, ko je bilo
minilo dvesto in deset let, je
bilo v deœeli veliko cerkva; da,
bilo je veliko cerkva, ki so zatrjevale,
da poznajo Kristusa, in
vendar so zanikale veçji del
njegovega evangelija, tako da so
sprejemale vsakovrstne hudobije
in so dajale to, kar je sveto,
temu, kateremu je bilo prepovedano,
ker je bil nevreden.
28 In ta cerkev se je silno
mnoœila zavoljo kriviçnosti in
zavoljo moçi Satana, ki se je
polastil njihovih src.
29 In spet, bila je øe neka druga
cerkev, ki je zanikala Kristusa; in
preganjali so pravo Kristusovo
cerkev zavoljo njihove poniœnosti
in njihove vere v Kristusa;
in prezirali so jih zavoljo mnogih
çudeœev, ki so se dogajali
med njimi.
30 Zato so izvajali moç in
nadvlado nad Jezusovimi uçenci,
ki so ostali z njimi, in vrgli so
jih v jeço; po moçi Boœje besede,
ki je bila v njih, se je jeça razklala
na dvoje in øli so dalje in med
njimi delali velike çudeœe.
31 Vseeno in vkljub vsem
tem çudeœem so ljudje postali
trdosrçni in so si jih prizadevali
ubiti, in sicer kakor so si
Judje v Jeruzalemu prizadevali
ubiti Jezusa glede na njegovo
besedo.
32 In metali so jih v goreçe peçi
in venkaj so priøli, ne da bi bili
poøkodovani.
33 In prav tako so jih metali v
brloge divjih œivali in z divjimi
œivalmi so se igrali, in sicer
kakor otrok z jagnjetom; in od
njih so priøli, ne da bi bili poøkodovani.
34 Ljudje pa so vseeno postali
trdosrçni, kajti vodilo jih je
veliko duhovnikov in laœnih
prerokov, da so zgradili veliko
cerkva in delali vsakovrstne
kriviçnosti. In tepli so Jezusove
ljudi; Jezusovi ljudje pa jih
niso udarjali nazaj. In tako so iz
leta v leto zapadali v nevero in
hudobijo, in sicer dokler ni bilo
minilo dvesto in trideset let.
35 In sedaj se je v tem letu
zgodilo, da, v dvesto in trideset
in prvem letu, da je bil med
ljudstvom velik razkol.
36 In zgodilo se je, da se je v
tem letu dvignilo ljudstvo, ki se
je imenovalo Nefijci, in bili so
pravi verniki v Kristusa; in
med njimi so bili tisti, ki so jih
Lamanci imenovali: Jakobovci
in Joœefovci in Zoramci;
37 zato so prave vernike v
Kristusa in prave Jezusove çastilce
(med katerimi so bili trije
Jezusovi uçenci, ki so ostali)
imenovali Nefijci in Jakobovci
in Joœefovci in Zoramci.
38 In zgodilo se je, da so se
tisti, ki so evangelij zavrnili,
imenovali Lamanci in Lemuelci
in Izmaelci; in niso zapadali v
nevero, paç pa so se po lastni

441 4 Nefi 1:39–49
volji uprli Kristusovemu evangeliju;
in svoje otroke so pouçevali,
naj ne verjamejo, in sicer
kakor so zapadali njihovi oçetje
od zaçetka.
39 In to je bilo zavoljo hudobij
in gnusob njihovih oçetov, in
sicer kakor je bilo v zaçetku. In
pouçevalo se jih je, naj sovraœijo
Boœje otroke, prav kakor se je
Lamance od zaçetka pouçevalo,
naj sovraœijo Nefijeve otroke.
40 In zgodilo se je, da je
bilo minilo dvesto in øtirideset
in çetrto leto in takøne so bile
zadeve ljudstva. In veçji del
ljudstva se je okrepil in je postal
silno øtevilnejøi, kakor je bilo
Boœje ljudstvo.
41 In øe naprej so si gradili
cerkve in jih krasili z vsakovrstnimi
dragocenostmi. In
tako je minilo dvesto in petdeseto
leto in tudi dvesto in
øestdeseto leto.
42 In zgodilo se je, da je
hudobni del ljudstva spet zaçel
obnavljati tajne zaprisege in
Gadiantonove zveze.
43 In tudi ljudstvo, ki se je
imenovalo Nefijevo ljudstvo,
je postajalo ponosno v srcu zavoljo
silnega bogastva in postali
so domiøljavi kakor njihovi
bratje, Lamanci.
44 In od tedaj so uçenci postali
potrti zavoljo grehov sveta.
45 In zgodilo se je, ko je
bilo minilo tristo let, so bili
tako Nefijevo ljudstvo kakor
Lamanci postali silno hudobni,
tako eni kakor drugi.
46 In zgodilo se je, da so se
Gadiantonovi razbojniki razøirili
po vsem obliçju deœele; in ni
ga bilo, ki bi bil praviçen, razen
Jezusovih uçencev. In zlata in
srebra so si nakopiçili v obilju
in so trgovali v vsakovrstnem
trgovanju.
47 In zgodilo se je, potem ko je
bilo minilo tristo in peto leto
(in je ljudstvo øe vedno ostajalo
v hudobijah), da je Amos umrl;
in njegov brat Amáron je zapisoval
zapis namesto njega.
48 In zgodilo se je, ko je bilo
minilo tristo in dvajset let, da je
Amáron, ker ga je Sveti Duh
primoral, skril zapise, ki so bili
sveti, da, in sicer vse svete
zapise, ki so jih bili izroçali iz
roda v rod, ki so bili sveti, in
sicer do tristo in dvajsetega leta
od Kristusovega prihoda.
49 In skril jih je za Gospoda, da
bi priøli k preostanku Jakobove
hiøe po Gospodovih prerokbah
in obljubah. In takøen je konec
Amáronovega zapisa.
Mormonova knjiga
1. POGLAVJE
Amáron da Mormonu napotila
glede svetih zapisov.—Med Nefijci
in Lamanci se zaçne vojna.—Gospod
vzame tri Nefijce.—Prevlada
hudobija, nevera, çaranje in çarodejstvo.
Med leti 321 in 326 po Kr.

Mormon 1:1–16 442
In sedaj jaz, Mormon, delam in Lamanci in Lemuelci in
zapis o tem, kar sem tako Izmaelci.
videl kakor sliøal, in to imenujem
Mormonova knjiga. Izmaelci so se torej imenovali
9 Lamanci in Lemuelci in
2Inpribliœno tisti ças, ko je Lamanci in ti dve skupini sta bili
Amáron skril zapise za Gospoda,
je priøel k meni (star sem bil 10 In zgodilo se je, da se je
Nefijci in Lamanci.
okrog deset let in postajal sem vojna med njimi zaçela na zarahemelskih
mejah ob sidonskih
nekoliko uçen v uçenju mojega
ljudstva) in Amáron mi je rekel: vodah.
Vidim, da si resen otrok in da 11 In zgodilo se je, da so bili
hitro razumeø.
Nefijci zbrali veliko øtevilo
3Koboø torej star pribliœno moœ, in sicer da je presegalo
dvajset in øtiri leta, bi œelel, da se øtevilo trideset tisoç. In zgodilo
spomniø reçi, ki jih boø opazoval se je, da so v tem istem letu
pri tem ljudstvu, in ko boø te imeli øtevilne bitke, v katerih
starosti, pojdi v antumsko deœelo
na hrib, ki se bo imenoval in jih veliko pobili.
so Nefijci premagali Lamance
Øim; in tam sem za Gospoda 12 In zgodilo se je, da so
odloœil vse svete gravure, ki Lamanci odstopili od svojih
zadevajo to ljudstvo.
namer in v deœeli se je zaçel
4Inglej, Nefijeve ploøçe boø mir; in za razmik pribliœno øtirih
odnesel k sebi in preostale let se je mir nadaljeval brez
boø pustil na kraju, kjer so; in na prelivanja krvi.
Nefijeve ploøçe boø vrezal vse 13 Ampak po obliçju vse deœele
reçi, ki si jih bil opazoval pri je prevladala hudobija, tako da
tem ljudstvu.
je Gospod vzel svoje ljubljene
5 In jaz, Mormon, ki sem uçence in çudeœnih del in ozdravitev
je bilo zavoljo kriviçnosti
Nefijev potomec (in mojemu
oçetu je bilo ime Mormon), sem ljudi konec.
si zapomnil, kar mi je Amáron 14 In ni bilo darov od Gospoda
zapovedal.
in Sveti Duh ni priøel nad nikogar
zavoljo njihove hudobije in
6 In zgodilo se je, da me je
oçe, ko sem bil star enajst let, nevere.
odpeljal v deœelo na jugu, in 15 In ko sem bil star petnajst
sicer v zarahemelsko deœelo. let in ker sem bil precej resnega
7 Vse obliçje deœele so bile miøljenja, zato me je obiskal
pokrivale zgradbe in ljudje so Gospod in okusil in spoznal sem
bili skoraj tako øtevilni, kakor Jezusovo dobroto.
je peska na morskem dnu. 16 In prizadeval sem si, da
8Inzgodilo se je, da se je v tem bi temu ljudstvu pridigal, toda
letu zaçela vojna med Nefijci, usta so se mi zaprla in prepovedano
mi jim je bilo pridigati;
ki so jih sestavljali Nefijci in Jakobovci
in Joœefovci in Zoramci; kajti glej, po lastni volji so
in ta vojna je bila med Nefijci se bili uprli Bogu; in ljubljeni

443 Mormon 1:17–2:9
uçenci so bili zavoljo njihove
kriviçnosti vzeti iz deœele.
17 Jaz pa sem ostal med njimi,
ampak mi jim je bilo zavoljo
njihove trdosrçnosti prepovedano
pridigati; in zavoljo njihove
trdosrçnosti je bila deœela zanje
prekleta.
18 In ti Gadiantonovi razbojniki,
ki so bili med Lamanci,
so pustoøili deœelo, tako da so
prebivalci le–te svoje zaklade
zaçeli skrivati v zemljo; in
postali so izmuzljivi, ker je bil
Gospod deœelo preklel, da jih
niso mogli obdrœati, niti jih spet
pridobiti.
19 In zgodilo se je, da se je pojavilo
çarodejstvo in çarovniøtva
in magija; in zlodejeva moç se je
izvajala po vsem obliçju deœele,
in sicer da so se izpolnile besede
Abinadija in tudi Lamanca
Samuela.
2. POGLAVJE
Mormon vodi nefijske çete.—
Deœelo prekrije kri in pokol.—
Nefijci toœijo in œalujejo s potrtostjo
prekletih.—Njihov dan milosti je
mimo.—Mormon dobi Nefijeve
ploøçe.—Vojne se nadaljujejo. Med
leti 327 in 350 po Kr.
In zgodilo se je, da se je v istem
letu zaçela vojna med Nefijci in
Lamanci. In dasi sem bil mlad,
sem bil velike postave; zato me
je Nefijevo ljudstvo doloçilo za
svojega vodjo oziroma za vodjo
njihovih çet.
2Inzato se je zgodilo, da sem
v svojem øestnajstem letu øel
na çelu nefijske vojske nad
Lamance; torej, minilo je bilo
tristo in dvajset in øest let.
3 In zgodilo se je, da so v
tristo in dvajset in sedmem letu
Lamanci priøli nad nas s silno
veliko moçjo, tako da so prestraøili
moje çete; zato se niso hotele
boriti in zaçele so se umikati
proti deœelam na severu.
4Inzgodilo se je, da smo priøli
do mesta Angola in mesto smo
zavzeli in se pripravljali, da se
bomo branili pred Lamanci. In
zgodilo se je, da smo mesto utrdili
s svojimi silami, a navkljub
vsemu naøemu utrjevanju so
Lamanci priøli nad nas in nas iz
mesta pregnali.
5 In pregnali so nas tudi iz
Davidove deœele.
6Inkorakali smo dalje in priøli
v Jozuetovo deœelo, ki je bila na
mejah zahodno ob morski obali.
7 In zgodilo se je, da smo
sklicali ljudi, kakor hitro je bilo
mogoçe, da bi jih zbrali v eni
skupini.
8Aglej, deœela je bila polna
roparjev in Lamancev; in
navkljub velikemu propadu, ki
je visel nad mojim ljudstvom,
se niso pokesali za svoja zlobna
dejanja; zato se je razlila kri in
se je zaçel pokol po vsem obliçju
deœele, tako na nefijski strani
kakor tudi na lamanski strani;
in po vsem obliçju deœele je
priølo do prave revolucije.
9Insedaj, Lamanci so imeli
kralja in imenoval se je Aron;
in priøel je nad nas z vojsko
øtirideset in øtirih tisoçev. In glej,
zoperstavil sem se mu s øtirideset
in dva tisoçimi. In zgodilo
se je, da sem ga s svojo vojsko

Mormon 2:10–21 444
potolkel, da je zbeœal pred menoj.
In glej, vse to je bilo storjeno
in minilo je bilo tristo in trideseto
leto.
10 In zgodilo se je, da so se
Nefijci zaçeli kesati za svojo
kriviçnost in zaçeli so jadikovati,
prav kakor je prerokoval prerok
Samuel; kajti glej, nihçe ni
mogel obdrœati tega, kar je bilo
njegovo, zavoljo tatov in roparjev
in morilcev in umetnosti
magije in çarovniøtva, kar je
bilo v deœeli.
11 Tako se je zavoljo tega po
vsej deœeli priçelo œalovanje
in stokanje, in øe zlasti med
Nefijevim ljudstvom.
12 In zgodilo se je, ko sem jaz,
Mormon, videl njihovo stokanje
in œalovanje in njihovo potrtost
pred Gospodom, se je moje srce
v meni zaçelo radostiti, ker sem
poznal Gospodove milosti in
veliko potrpeœljivost, zato sem
predpostavljal, da bo z njimi
milosten, da bodo spet postali
praviçno ljudstvo.
13 A glej, ta moja radost je bila
zaman, kajti njihova potrtost ni
vodila v kesanje zavoljo Boœje
dobrote; paç pa je bila bolj potrtost
prekletih, ker jim Gospod
ne bo vselej dopuøçal, da bi se
veselili v grehu.
14 In k Jezusu niso priøli skesanega
duha in strtega srca,
paç pa so Boga preklinjali in si
œeleli umreti. Vendar so se za
svoje œivljenje borili z meçem.
15 In zgodilo se je, da se je
moja potrtost spet vrnila k meni
in videl sem, da je dan milostljivosti
øel mimo njih, tako
posvetno kakor duhovno; kajti
tisoçe sem jih videl posekanih
v odkritem uporu proti Bogu in
nakopiçenih kakor gnoj po
obliçju deœele. In tako je bilo
minilo tristo in øtirideset in
çetrto leto.
16 In zgodilo se je, da so v tristo
in øtirideset in petem letu Nefijci
zaçeli pred Lamanci beœati; in
zasledovali so jih, prav dokler
niso priøli prav do jaøonske
deœele, preden jih je bilo moç
ustaviti pri umiku.
17 In sedaj, mesto Jaøon je bilo
v bliœini deœele, kjer je bil
Amáron za Gospoda odloœil
zapise, da bi ne bili uniçeni. In
glej, øel sem bil, glede na
Amáronovo besedo, in vzel
Nefijeve ploøçe in napravil zapis
po Amáronovih besedah.
18 In na Nefijeve ploøçe sem
napravil celotno poroçilo vseh
hudobij in gnusob; na teh ploøçah
pa sem se ogibal v celoti
poroçati o njihovih hudobijah in
gnusobah, kajti glej, nenehno
je bil pred mojimi oçmi prizor
hudobij in gnusob, odkar sem
zadosti velik, da sem lahko videl
çloveøka pota.
19 In gorje mi je zavoljo njihove
hudobije; kajti moje srce je vse
moje dni navdajala potrtost zavoljo
njihove hudobije; vendarle
vem, da bom poslednji dan
povzdignjen.
20 In zgodilo se je, da so
Nefijevo ljudstvo v tem letu spet
zasledovali in preganjali. In
zgodilo se je, da smo bili pregnani
naprej, dokler nismo bili
priøli na sever v deœelo, ki se je
imenovala Sém.
21 In zgodilo se je, da smo

445 Mormon 2:22–3:4
utrdili mesto Sém in v njem smo
zbrali svoje ljudi, kolikor jih je
bilo mogoçe, da bi jih morda
obvarovali pred pogubo.
22 In zgodilo se je v tristo in
øtirideset in øestem letu, da so
spet priçeli prihajati nad nas.
23 In zgodilo se je, da sem
spregovoril svojim ljudem in jih
rotil z veliko moçjo, naj drzno
stopijo pred Lamance in se borijo
za svojo œeno in svoje otroke
in svojo hiøo in svoj dom.
24 In moje besede so jim vlile
nekoliko moçi, tako da pred
Lamanci niso beœali, paç pa so
se jim smelo zoperstavili.
25 In zgodilo se je, da smo se
bojevali z vojsko trideset tisoçev
proti vojski petdeset tisoçev. In
zgodilo se je, da smo se jim zoperstavili
s takøno odloçnostjo,
da so pred nami zbeœali.
26 In zgodilo se je, ko so bili
beœali, smo jim sledili s svojimi
çetami in se spet spoprijeli z
njimi in jih premagali; vendar
Gospodove moçi ni bilo z nami;
da, prepuøçeni smo bili sami
sebi, da Gospodov Duh ni prebival
v nas, zato smo bili postali
slabotni kakor naøi bratje.
27 In moje srce je bilo potrto
zavoljo te velike nesreçe mojega
ljudstva, zavoljo njihove hudobije
in njihovih gnusob. A glej,
øli smo nad Lamance in Gadiantonove
razbojnike, dokler nismo
bili spet zavzeli deœel naøega
nasledstva.
28 In minilo je bilo tristo in
øtirideset in devet let. In v
tristo in petdesetem letu smo z
Lamanci in z Gadiantonovimi
razbojniki sklenili premirje, v
katerem smo deœele naøega
nasledstva razdelili.
29 In Lamanci so nam dali
ozemlje na severu, da, prav do
ozkega prehoda, ki je vodil
na ozemlje na jugu. In mi smo
Lamancem dali vse ozemlje na
jugu.
3. POGLAVJE
Mormon kliçe Nefijce h kesanju.
—Zmagajo v veliki zmagi in slavijo
v svoji lastni moçi.—Mormon jih
noçe voditi in njegove molitve zanje
so brez vere.—Mormonova knjiga
je povabilo dvanajstim Izraelovim
rodovom, naj verjamejo v evangelij.
Med leti 360 in 362 po Kr.
In zgodilo se je, da Lamanci niso
spet priøli v boj, dokler ni bilo
minilo naslednjih deset let. In
glej, svoje ljudstvo, Nefijce, sem
zaposlil, da so svoje ozemlje in
svoje oroœje pripravljali na ças
bitke.
2Inzgodilo se je, da mi je Gospod
rekel: Kliçi temu ljudstvu—
pokesajte se in pridite k meni in
se krstite in spet zgradite mojo
cerkev in prizaneøeno vam bo.
3Inklical sem temu ljudstvu,
toda bilo je zaman; in niso
spoznali, da je bil Gospod tisti,
ki jim je prizanesel in jim dal
priloœnost za kesanje. In glej,
postali so trdosrçni do Gospoda,
svojega Boga.
4Inzgodilo se je, potem ko je
bilo minilo to deseto leto, kar je
bilo vsega skupaj tristo in
øestdeset let od Kristusovega
prihoda, da mi je lamanski
kralj poslal pismo, ki mi je dalo

Mormon 3:5–18 446
vedeti, da se pripravljajo, da bodo
znova priøli nad nas v bitko.
5Inzgodilo se je, da sem svoje
ljudstvo dal zbrati v deœeli
Opustoøenje, v mestu, ki je bilo
na mejah pri ozkem prelazu, ki
je vodil v deœelo na jugu.
6 In tam smo postavili çete,
da bi ustavili lamanske çete, da
bi ne zavzeli naøega ozemlja;
zato smo z vso svojo moçjo krepili
obrambo pred njimi.
7 In zgodilo se je, da so v
tristo in øestdeset in prvem letu
Lamanci priøli v mesto Opustoøenje
nad nas v bitko; in zgodilo
se je, da smo jih v tistem letu
premagali, tako da so se spet
vrnili na svoje ozemlje.
8 In v tristo in øestdeset in
drugem letu so spet priøli v
bitko. In mi smo jih spet premagali
in smo jih veliko øtevilo
pobili in njihove mrtve smo
pometali v morje.
9Insedaj, zavoljo te velike reçi,
ki jo je bilo napravilo moje
ljudstvo, Nefijci, so se zaçeli bahati
v svoji lastni moçi in zaçeli
so prisegati pri nebesih, da bodo
maøçevali kri svojih bratov,
katere so bili sovraœniki pobili.
10 In pri nebesih so prisegali
in tudi pri Boœjem prestolu, da
bodo øli v bitko s sovraœniki
in jih bodo izbrisali z obliçja
deœele.
11 In zgodilo se je, da sem jaz,
Mormon, od tistega trenutka
dalje docela zavrnil, da bi bil
poveljnik in vodja tega ljudstva,
zavoljo njihove hudobije in
gnusob.
12 Glej, vodil sem jih bil,
navkljub njihovi hudobiji sem
jih bil velikokrat vodil v bitko
in sem jih bil imel rad, glede na
Boœjo ljubezen, ki je bila v meni,
z vsem srcem; in ves dan sem
v molitvi k Bogu zanje izlival
svojo duøo; vendar je bilo to
brez vere zavoljo njihove
trdosrçnosti.
13 In trikrat sem jih reøil iz
sovraœnikovih rok in niso se
pokesali za svoje grehe.
14 In ko so bili zaprisegli pri
vsem, kar jim je bilo prepovedano
pri naøem Gospodu in
Odreøeniku Jezusu Kristusu, da
bodo øli v bitko nad sovraœnike
in se maøçevali za kri svojih
bratov, glej, je Gospodov glas
priøel k meni, rekoç:
15 Maøçevanje je moje in jaz
bom poplaçal; in ker se to
ljudstvo ni pokesalo, potem ko
sem jih bil reøil, glej, bodo
izbrisani z obliçja Zemlje.
16 In zgodilo se je, da sem docela
zavrnil, da bi øel nad svoje
sovraœnike; in storil sem, kakor
mi je bil Gospod zapovedal; in
bil sem kakor nemoçna priça,
da sem priçeval svetu o tem,
kar sem videl in sliøal, glede
na delovanje Duha, ki je bil
priçeval o tem, kar bo priølo.
17 Zato piøem vam, Nejudje,
in tudi tebi, Izraelova hiøa, ko
se bo delo zaçelo, da boste
pripravljeni na vrnitev v deœelo
svojega nasledstva;
18 da, glejte, vam piøem, vse
ve strani sveta; da, vam, dvanajsti
Izraelovi rodovi, ki vam
bodo po vaøih delih sodili dvanajsteri,
ki jih je Jezus v jeruzalemski
deœeli izvolil za svoje
uçence.

447 Mormon 3:19–4:9
19 In piøem tudi preostanku
tega ljudstva, kateremu bodo
prav tako sodili dvanajsteri, ki
jih je Jezus izvolil v tej deœeli;
in njim bodo sodili oni drugi
dvanajsteri, ki jih je bil Jezus
izvolil v jeruzalemski deœeli.
20 In o tem mi priçuje Duh;
zato piøem vsem vam. In zato
vam piøem, da boste vedeli, da
morate vsi stati pred Kristusovim
sodnim stolom, da, vsaka
duøa, ki pripada vsej Adamovi
druœini ljudi; in morate priti, da
vam bo sojeno po vaøih delih,
naj so bila dobra ali naj so bila
hudobna.
21 In da bi prav tako verjeli v
evangelij Jezusa Kristusa, ki ga
boste imeli med seboj; in da
bodo tudi Judje, Gospodovo
ljudstvo zaveze, imeli øe eno
priço poleg te, katero so videli
in sliøali, tistega Jezusa, ki so
ga umorili, ki je bil sam Kristus
in sam Bog.
22 In œelel bi, da bi prepriçal vse
vas strani sveta, da bi se pokesali
in se pripravili, da boste
priøli pred Kristusov sodni stol.
4. POGLAVJE
Vojna in pokol se nadaljujeta.—
Hudobni kaznujejo hudobne.—
Prevlada øe veçja hudobija kakor
kdajkoli prej v vsem Izraelu.—
Œenske in otroke œrtvujejo malikom.
—Lamanci zaçnejo brisati Nefijce
pred seboj. Med leti 363 in 375
po Kr.
In sedaj se je zgodilo, da so
v tristo in øestdeset in tretjem
letu Nefijci s çetami øli iz
deœele Opustoøenje v bitko nad
Lamance.
2Inzgodilo se je, da so nefijske
çete spet pognali nazaj v deœelo
Opustoøenje. In ko so bili øe
izçrpani, je nadnje priøla spoçita
lamanska vojska; in priølo je do
hude bitke, tako da so Lamanci
zavzeli mesto Opustoøenje in
so pobili veliko Nefijcev in zajeli
veliko ujetnikov.
3Inpreostali so zbeœali in se
pridruœili prebivalcem mesta
Teankum. Sedaj, mesto Teankum
je leœalo v mejah ob morski
obali; in bilo je tudi blizu mesta
Opustoøenje.
4Inker so øle nefijske çete nad
Lamance, so zato zaçele zadobivati
udarce, kajti çe bi ne bilo
zavoljo tega, bi Lamanci ne bili
imeli moçi nad njimi.
5Aglej, Boœje sodbe se bodo
zgrnile nad hudobne; in hudobni
bodo tisti, ki bodo kaznovali
hudobne; kajti hudobni so tisti,
ki v srcu podœigajo çloveøke
otroke k prelivanju krvi.
6 In zgodilo se je, da so se
Lamanci pripravljali, da bodo
priøli nad mesto Teankum.
7 In zgodilo se je v tristo
in øestdeset in çetrtem letu,
da so Lamanci priøli nad mesto
Teankum, da bi zasedli tudi
mesto Teankum.
8 In zgodilo se je, da so jih
Nefijci odbili in jih pognali
nazaj. In ko so Nefijci videli, da
so bili Lamance pregnali, so se
spet bahali s svojo lastno moçjo;
in v svoji lastni moçi so øli in
spet zavzeli mesto Opustoøenje.
9Invse to je bilo sedaj storjeno
in na tisoçe jih je bilo pobitih

Mormon 4:10–23 448
na obeh straneh, tako Nefijcev
kakor Lamancev.
10 In zgodilo se je, da je bilo
minilo tristo in øestdeset in øesto
leto in Lamanci so spet priøli
nad Nefijce v bitko; in Nefijci
se øe niso pokesali za zlo, ki so
ga bili storili, paç pa so nenehno
vztrajali v svoji hudobiji.
11 In ni mogoçe, da bi jezik
opisal oziroma çlovek podal
popoln opis straønih prizorov
krvi in pokola, ki je bil med
ljudstvom, tako med Nefijci kakor
med Lamanci; in vsako srce
je otopelo, tako da so se nenehno
radostili v prelivanju krvi.
12 In nikoli ni bilo tako velike
hudobije med Lehijevimi otroki,
niti med vso Izraelovo hiøo,
glede na Gospodove besede,
kakor med tem ljudstvom.
13 In zgodilo se je, da so
Lamanci zavzeli mesto Opustoøenje
in to zato ker je njihovo
øtevilo presegalo øtevilo
Nefijcev.
14 In prav tako so odkorakali
nad mesto Teankum in so iz njega
pognali prebivalce in zajeli
veliko ujetnikov, tako œensk
kakor otrok, in jih œrtvovali
svojim bogovom malikom.
15 In zgodilo se je v tristo in
øestdeset in sedmem letu, da so
Nefijci, ker so bili jezni, ker so
bili Lamanci œrtvovali njihove
œenske in njihove otroke, øli nad
Lamance s silno veliko jezo, tako
da so Lamance spet premagali
in jih pregnali s svojega ozemlja.
16 In Lamanci niso spet priøli
nad Nefijce do tristo in sedemdeset
in petega leta.
17 In v tem letu so priøli nad
Nefijce z vsemi svojimi moçmi;
in niso jih preøteli zavoljo njihovega
velikega øtevila.
18 In od tedaj dalje Nefijci niso
veç pridobili moçi nad Lamanci,
paç pa so zaradi njih zaçeli izginjati
kakor rosa pred soncem.
19 In zgodilo se je, da so
Lamanci priøli nad mesto Opustoøenje
in v deœeli Opustoøenje
so bíli silno hudo bitko, v kateri
so Nefijce premagali.
20 In spet so zbeœali pred njimi
in so priøli v mesto Boaz; in tam
so se zoperstavili Lamancem
s silno drznostjo, tako da jih
Lamanci niso potolkli, dokler
niso bili priøli v drugo.
21 In ko so bili priøli v drugo,
so Nefijce pregnali in pobili v
silno velikem pokolu; njihove
œenske in otroke pa so spet
œrtvovali malikom.
22 In zgodilo se je, da so Nefijci
spet zbeœali pred njimi in s seboj
odpeljali vse prebivalce tako iz
mest kakor iz vasi.
23 In sedaj sem jaz, Mormon,
ker sem videl, da so bili Lamanci
na tem, da bodo deœelo zlomili,
zato øel na hrib Øim in sem gor
odnesel vse zapise, ki jih je bil
Amáron skril za Gospoda.
5. POGLAVJE
Mormon spet vodi nefijske çete v
krvavi boj in pokol.—Mormonova
knjiga bo priøla na dan, da bo
prepriçala ves Izrael, da Jezus je
Kristus.—Zavoljo njihove nevere
bodo Lamanci razkropljeni in Duh
se bo prenehal truditi z njimi.—
Evangelij bodo prejeli od Nejudov

449 Mormon 5:1–12
v poslednjih dneh. Med leti 375 in
384 po Kr.
In zgodilo se je, da sem øel med
Nefijce in sem se pokesal zavoljo
prisege, ki sem jo bil dal, da
jim ne bom veç pomagal; in
spet so mi dali poveljstvo nad
çetami, kajti name so gledali,
kakor da jih lahko reøim iz njihovih
stisk.
2Aglej, bil sem brez upanja,
kajti poznal sem Gospodove
sodbe, ki bodo priøle nadnje;
kajti niso se pokesali za svojo
kriviçnost, paç pa so se za svoje
œivljenje borili, ne da bi klicali k
tistemu Bitju, ki jih je ustvarilo.
3Inzgodilo se je, da so nad
nas priøli Lamanci, ko smo bili
zbeœali v mesto Jordan; a glej,
pognali smo jih nazaj, da tistikrat
mesta niso zavzeli.
4Inzgodilo se je, da so spet
priøli nad nas in mi smo mesto
obdrœali. In bila so tudi druga
mesta, ki so jih Nefijci obdrœali,
utrdbe, katere so jim prepreçevale,
da niso mogli v deœelo, ki
je leœala pred nami, da bi pobili
prebivalce naøe deœele.
5Azgodilo se je, da so Lamanci
vsako deœelo, skozi katero smo
øli in katere prebivalci se niso
zbrali, uniçili in njihova mesta
in vasi in velika mesta so zgorela
v ognju; in tako je minilo tristo
in sedemdeset in deveto leto.
6Inzgodilo se je, da so v letu
tristo in osemdeset Lamanci
priøli nad nas v bitko in smelo
smo se jim zoperstavili; a vse je
bilo zaman, kajti njihovo øtevilo
je bilo tako veliko, da so nefijsko
ljudstvo teptali pod nogami.
7Inzgodilo se je, da smo spet
øli na beg in tisti, katerih beg
je bil urnejøi od Lamancev, so
pobegnili, in tisti, katerih beg
Lamancev ni presegal, so bili
posekani in pobiti.
8Insedaj, glej, jaz, Mormon,
ne œelim muçiti çloveøkih duø s
tem, da prednje vrœem takøen
straøen krvav prizor in pokol,
kakor se je odvijal pred mojimi
oçmi; vem pa, da mora biti to
zagotovo oznanjeno in da mora
biti vse, kar je skrito, razodeto s
streh hiø—
9intudi da mora védenje o
tem priti k preostanku tega
ljudstva in tudi k Nejudom, za
katere je Gospod rekel, da bodo
to ljudstvo razkropili in bodo
to ljudstvo imeli za niçvredno—
zato zapisujem kratko okrajøavo,
ne da bi si drznil podati
celotno poroçilo o tem, kar sem
videl, zavoljo zapovedi, ki sem
jo prejel, in tudi da bi vi ne bili
preveç potrti zavoljo hudobije
tega ljudstva.
10 In sedaj, glej, tole pravim
njihovemu potomstvu in tudi
Nejudom, ki skrbijo za Izraelovo
hiøo, ki se zavedajo in vedo,
od kod prihajajo njihovi blagoslovi.
11 Kajti vem, da se bodo taki
œalostili zavoljo nesreçe Izraelove
hiøe; da, œalostili se bodo, ker
bo to ljudstvo pobito; œalostili se
bodo, da se to ljudstvo ni bilo
pokesalo, da bi jih Jezus objel s
svojimi rokami.
12 Sedaj, te reçi so zapisane za
preostanek Jakobove hiøe; in
tako so zapisane, ker Bog ve, da
jim jih hudobija ne bo prinesla;

Mormon 5:13–24 450
in skrite so za Gospoda, da
bodo priøle na dan ob njegovem
lastnem çasu.
13 In to je zapoved, ki sem jo
prejel; in glej, priøle bodo na dan
glede na Gospodovo zapoved,
ko se mu bo v njegovi modrosti
zdelo primerno.
14 In glej, øle bodo k nevernim
med Judi; in s tem namenom
bodo øle—da jih bodo prepriçale,
da Jezus je Kristus, Sin œivega
Boga; da bo Oçe izvrøil po
svojem nadvse Ljubljenem svoj
veliki in veçni namen, ko bo
obnovil Jude oziroma vso Izraelovo
hiøo v deœeli njihovega
nasledstva, katero jim je dal
Gospod, njihov Bog, da bo izpolnil
svojo zavezo.
15 In tudi da bo potomstvo
tega ljudstva lahko v veçji meri
verjelo v njegov evangelij, ki
bo øel k njim od Nejudov; kajti
to ljudstvo bo razkropljeno in
postalo bo temno, umazano in
ostudno ljudstvo, preko opisa
tega, kar je kdajkoli bilo med
nami, da, celo tega, kar je bilo
med Lamanci, in to zavoljo njihove
nevere in malikovanja.
16 Kajti glej, Gospodov Duh se
je œe prenehal truditi z njihovimi
oçeti; in v svetu so brez Kristusa
in Boga; in tavajo naokrog kakor
veter nosi pleva.
17 Nekoç so bili oçarljivo
ljudstvo in Kristusa so imeli za
pastirja; da, in vodil jih je prav
Bog Oçe.
18 Sedaj pa, glej, jih naokrog
vodi Satan, in sicer kakor veter
nosi pleva oziroma kakor valovi
premetavajo barko brez jader
ali sidra ali brez çesar koli, s
çimer bi jo krmarili; in prav
kakor je ta, so oni.
19 In glej, Gospod je zadrœal
njihove blagoslove, ki bi jih
lahko prejeli v deœeli, za Nejude,
ki bodo deœelo posedovali.
20 A glej, zgodilo se bo, da
jih bodo Nejudje preganjali in
razkropili; in potem ko jih bodo
Nejudje preganjali in razkropili,
glej, potem se bo Gospod
spomnil zaveze, ki jo je sklenil
z Abrahamom in z vso Izraelovo
hiøo.
21 In Gospod se bo prav tako
spomnil molitev praviçnih, v
katerih so se zanje obraçali k
njemu.
22 In potem, o Nejudje, kako
boste lahko stali pred Boœjo
moçjo, çe se ne boste pokesali
in se odvrnili od greønih poti?
23 Mar ne veste, da ste v Boœjih
rokah? Mar ne veste, da ima
vso moç in na njegov mogoçen
ukaz se bo Zemlja zvila vase
kakor zvitek?
24 Zato se pokesajte in postanite
poniœni pred njim, sicer
bo nad vas priøel v pravici—
da preostanek Jakobovega potomstva
ne bo øel med vami
kakor lev in vas raztrgal na
kosce in nihçe ne bo reøen.
6. POGLAVJE
Nefijci se k poslednjim bitkam
zberejo v kumoraøki deœeli.—
Mormon skrije svete zapise na
hribu Kumora.—Lamanci zmagajo
in nefijsko ljudstvo je pobito.—Na
sto tisoçe jih je pobitih z meçem.
Okrog leta 385 po Kr.

451 Mormon 6:1–14
In sedaj zakljuçim svoje poroçilo
glede propada mojega ljudstva,
Nefijcev. In zgodilo se je, da smo
korakali pred Lamanci.
2Injaz, Mormon, sem pisal
pismo lamanskemu kralju in od
njega œelel, naj nam dovoli, da
bomo zbrali svoje ljudstvo v
kumoraøki deœeli pri hribu, ki
se je imenoval Kumora, in tam
bi se lahko spopadli z njimi.
3 In zgodilo se je, da mi je
lamanski kralj naklonil, kar
sem œelel.
4Inzgodilo se je, da smo korakali
v kumoraøko deœelo in smo
okrog hriba Kumora postavili
øotore; in to je bilo v deœeli
mnogih voda, rek in izvirov; in
tukaj smo upali, da bomo imeli
prednost pred Lamanci.
5Inkojebilo minilo tristo in
osemdeset in çetrto leto, smo bili
ves preostanek svojega ljudstva
zbrali v kumoraøki deœeli.
6Inzgodilo se je, ko smo bili
vse svoje ljudstvo zbrali skupaj
v kumoraøki deœeli, glej, sem se
jaz, Mormon, zaçel starati; in
ker sem vedel, da bo to zadnja
borba mojega ljudstva, in ker
mi je bil Gospod zapovedal, naj
ne dopustim, da bi zapisi, ki so
nam jih bili izroçali naøi oçetje,
ki so bili sveti, padli v roke
Lamancem (kajti Lamanci bi jih
uniçili), zato sem z Nefijevih
ploøç napravil ta zapis in na
hribu Kumora skril vse zapise,
ki mi jih je bila zaupala Gospodova
roka, razen teh nekaj ploøç,
ki sem jih dal sinu Moroniju.
7Inzgodilo se je, da je moje
ljudstvo s svojimi œenami in
svojimi otroki sedaj zagledalo
lamanske çete, ki so korakale
proti njim; in s tistim straønim
smrtnim strahom, ki navda
prsi vsem hudobnim, so jih
priçakali.
8Inzgodilo se je, da so priøli
nad nas v bitko in vsako duøo je
navdala groza zavoljo njihovega
velikanskega øtevila.
9Inzgodilo se je, da so planili
na moje ljudstvo z meçi in z loki
in s puøçicami in s sekirami in z
vsakovrstnim bojnim oroœjem.
10 In zgodilo se je, da so moje
moœe posekali, da, in sicer mojih
deset tisoç, ki so bili z menoj, in
sam sem ranjen padel v njihovo
sredo; in øli so mimo mene, da
niso napravili konec mojemu
œivljenju.
11 In ko so bili øli dalje in so
posekali vse moje ljudi, razen
dvajset in øtirih od nas (med
katerimi je bil moj sin Moroni),
in ker smo bili preœiveli smrt
svojega ljudstva, smo se naslednjega
dne, ko so se bili Lamanci
vrnili v svoj tabor, ozrli z vrha
hriba Kumora, na deset tisoçe
od mojega ljudstva, ki so bili
posekani, ki sem jih sam vodil
v prvih vrstah.
12 In prav tako smo zagledali
deset tisoçe od mojega ljudstva,
ki jih je vodil moj sin Moroni.
13 In glej, Gidgidonijevi deset
tisoçi so bili padli in on prav
tako v njihovi sredi.
14 In Lama je bil padel s svojimi
deset tisoçimi; in Gilgal je bil
padel s svojimi deset tisoçimi;
in Limha je bil padel s svojimi
deset tisoçimi; in Jeneum je bil
padel s svojimi deset tisoçimi;
in Kumeniha in Moroniha in

Mormon 6:15–7:5 452
Antionum in Øiblom in Sém in
Jóø so bili padli vsak s svojimi
deset tisoçimi.
15 In zgodilo se je, da jih je bilo
øe deset, ki so padli pod meçem,
vsak s svojimi deset tisoçimi;
da, in sicer vse moje ljudstvo
razen tistih dvajset in øtirih, ki
so bili z menoj, in tudi nekaj,
kar jih je bilo pobegnilo v juœne
deœele, in nekaj, kar jih je bilo
prebegnilo k Lamancem, je padlo;
in njihovo meso in kri in
kosti so leœale po obliçju zemlje,
ker so jih pustile roke tistih,
ki so jih pobili, da so razpadali
po pokrajini in propadali in se
vraçali v mater zemljo.
16 In tesnoba mi je razklala
duøo zavoljo pobitih od mojega
ljudstva in zaklical sem:
17 O vi zali, kako ste mogli
stopiti z Gospodovih poti! O
vi zali, kako ste mogli zavrniti
tistega Jezusa, ki je stal razprtih
rok, da bi vas sprejel!
18 Glej, çe bi tega ne bili storili,
bi ne bili padli. A glejte, vi ste
padli in jaz œalujem izgubo za
vami.
19 O vi zali sinovi in hçere, vi
oçetje in matere, vi moœje in
œene, vi zali, kako je mogoçe, da
ste padli!
20 A glejte, vas ni veç in moja
œalost vas ne more povrniti.
21 In kmalu pride dan, ko si
bo vaøe umrljivo moralo nadeti
neumrljivost in ta telesa, ki sedaj
razpadajo v propadljivost, bodo
morala kmalu postati nepropadljiva
telesa; in potem boste
morali stopiti pred Kristusov
sodni stol, da vam bo sojeno po
vaøih delih, in çe bo tako, da ste
praviçni, potem ste blagoslovljeni
skupaj s svojimi oçeti, ki
so odøli pred vami.
22 O da bi se bili pokesali, preden
je bil nad vas priøel ta veliki
propad! A glejte, vas ni veç in
Oçe, da, veçni Oçe nebes pozna
vaøe stanje; in z vami storí glede
na svojo pravico in milost.
7. POGLAVJE
Mormon povabi Lamance iz poslednjih
dni, naj verjamejo v Kristusa,
sprejmejo njegov evangelij in
bodo odreøeni.—Vsi, ki verjamejo
Svetemu pismu, bodo prav tako
verjeli Mormonovi knjigi. Okrog
leta 385 po Kr.
In sedaj, glej, bi nekoliko
spregovoril preostanku tega
ljudstva, kateremu je prizaneøeno,
çe bo tako, da jim bo Bog
dal moje besede, da bodo spoznali
reçi svojih oçetov; da, tebi
govorim, preostanek Izraelove
hiøe; in to so besede, katere
govorim:
2 Vedite, da ste iz Izraelove
hiøe.
3 Vedite, da morate priti h
kesanju ali pa ne morete biti
odreøeni.
4 Vedite, da morate odloœiti
bojno oroœje in se niç veç radostiti
v prelivanju krvi in niç veç
prijeti zanj, razen çe bi vam
Bog ne zapovedal.
5 Vedite, da morate priti k
védenju o svojih oçetih in se
pokesati svojih grehov in kriviçnosti
in verjeti v Jezusa Kristusa,
da je on Boœji Sin in da so ga
Judje ubili in da je spet vstal

453 Mormon 7:6–8:6
z Oçetovo moçjo, s çimer je
zmagal nad grobom; in premagal
je œelo smrti.
6Inponjem pride vstajenje
mrtvih, zavoljo çesar mora
çlovek vstati in stati pred njegovim
sodnim stolom.
7Inpreko njega je priølo do
odreøitve sveta, s çimer je temu,
ki je pred njim brez krivde na
sodni dan, dano bivati v Boœji
navzoçnosti v njegovem kraljestvu,
da bodo z zbori zgoraj
peli hvale brez konca Oçetu
in Sinu in Svetemu Duhu, ki so
en Bog, v stanju sreçe, ki nima
konca.
8 Zato se pokesajte in se krstite
v Jezusovem imenu in se oprimite
Kristusovega evangelija,
ki bo postavljen pred vas ne
le v tem zapisu paç pa tudi v
zapisu, ki bo k Nejudom priøel
od Judov, v zapisu, ki bo k vam
priøel od Nejudov.
9 Kajti glejte, te reçi so zapisane
zato, da boste verjeli tistemu;
in çe boste verjeli tistemu, boste
verjeli tudi temu; in çe verjamete
temu, boste vedeli glede svojih
oçetov in tudi neverjetnih del,
ki so se med njimi zgodila z
Boœjo moçjo.
10 In prav tako boste vedeli,
da ste preostanek Jakobovega
potomstva; zato se vas priøteva
med ljudstvo prve zaveze; in
çe bo tako, da boste verjeli v
Kristusa in se krstili, najprej z
vodo, potem z ognjem in s
Svetim Duhom, in sledili vzoru
naøega Odreøenika, glede na
to, kar nam je zapovedal, bo
na sodni dan z vami dobro.
Amen.
8. POGLAVJE
Lamanci iøçejo in pobijajo Nefijce.
— Mormonova knjiga bo priøla
na dan z Boœjo moçjo.—Gorje je
izreçeno nad tistimi, ki pihajo od
besa in se bojujejo proti Gospodovemu
delu.—Nefijski zapis bo
priøel na dan v dnevu hudobije,
izprijenosti in odpada. Med leti
400 in 421 po Kr.
Glej, jaz, Moroni, konçujem
zapis mojega oçeta, Mormona.
Glej, le malo reçi imam øe zapisati,
reçi, ki mi jih je zapovedal
oçe.
2Insedaj se je zgodilo, da so
po veliki in straøni bitki pri
Kumori, glej, Nefijce, ki so bili
pobegnili v deœelo na jugu,
Lamanci lovili, dokler niso vseh
pobili.
3Intudi mojega oçeta so ubili
in ostajam çisto sam, da bom
zapisal œalostno zgodbo o propadu
mojega ljudstva. A glej,
njih ni veç in jaz spolnjujem
oçetovo zapoved. In tega, ali
me bodo ubili, ne vem.
4 Zato bom zapisal in zapise
skril v zemljo; in kod grem, ni
pomembno.
5 Glej, moj oçe je napravil ta
zapis in zapisal je namen le–
tega. In glej, tudi sam bi ga zapisal,
çe bi bil na ploøçah imel
prostor, pa ga nimam; in nimam
rude, kajti sam sem. Moj oçe
je bil ubit v bitki in vse moje
sorodstvo in nimam prijateljev,
niti nimam kam; in tega, kako
dolgo bo Gospod dopustil, da
bom œivel, ne vem.
6 Glej, øtiristo let je minilo od

Mormon 8:7–21 454
prihoda naøega Gospoda in
Odreøenika.
7Inglej, Lamanci so zasledovali
moje ljudi, Nefijce, iz mesta
v mesto in iz kraja v kraj, in
sicer dokler jih ni bilo veç;
in velik je bil njihov padec; da,
velik in neverjeten je propad
mojega ljudstva, Nefijcev.
8Inglej, Gospodova roka je
tista, ki je to storila. In tudi, glej,
Lamanci se vojskujejo med
seboj; in vse obliçje te deœele je
nenehen krog pobijanja in prelivanja
krvi; in nihçe ne pozna
konca vojne.
9Insedaj, glej, glede njih ne
reçem niçesar veç, kajti ni
drugih, kakor Lamancev in roparjev,
ki obstajajo po obliçju
deœele.
10 In ni drugih, ki poznajo
pravega Boga, kakor Jezusovi
uçenci, ki so ostali v deœeli, dokler
hudobija ljudi ni bila tako
velika, da jim Gospod ni dopustil
ostati z ljudmi; in kje so na
obliçju deœele, ne ve nihçe.
11 A glej, moj oçe in jaz sva jih
videla in pouçevali so naju.
12 In kdor bo prejel ta zapis
in ga ne bo obsodil zavoljo nepopolnosti,
ki so v njem, ta bo
spoznal veçje reçi kot te. Glej,
jaz sem Moroni; in çe bi bilo
mogoçe, bi vam razkril vse.
13 Glej, prenehal bom govoriti
o tem ljudstvu. Sem Mormonov
sin in moj oçe je nefijski
potomec.
14 In jaz sem tisti, ki bo zapis
skril za Gospoda; ploøçe le–tega
so brez vrednosti zavoljo Gospodove
zapovedi. Kajti resniçno
je rekel, da jih nihçe ne bo imel,
da bi se z njimi okoristil; zapis
le–teh pa je velike vrednosti; in
kdor ga bo prinesel na svetlo,
tega bo Gospod blagoslovil.
15 Kajti nihçe ne more imeti
moçi, da bi ga prinesel na svetlo,
çe mu ni dano od Boga; kajti Bog
œeli, da bo storjeno z oçesom,
zazrtim v njegovo slavo oziroma
v dobrobit starodavnih in
davno razkropljenega Gospodovega
ljudstva zaveze.
16 In blagor temu, ki bo to
prinesel na svetlo; kajti iz teme
bo prineseno na svetlo po Boœji
besedi; da, prineøeno bo iz
zemlje in zasvetilo bo iz teme
in bo priølo v védenje ljudem;
in zgodilo se bo z Boœjo moçjo.
17 In çe bodo napake, bodo
napake çloveka. A glej, mi ne
vemo za napake; vendar Bog ve
za vse; zato naj se ta, ki obsoja,
zave, sicer bo v nevarnosti
peklenskega ognja.
18 In ta, ki pravi: Pokaœi mi
ali pa boø udarjen—naj se pazi,
da ne bo zapovedoval tega, kar
je Gospod prepovedal.
19 Kajti glej, temu, ki sodi
naglo, se bo spet naglo sodilo;
kajti kakor so njegove besede,
bo njegovo plaçilo; kajti glede
na njegova dela bo njegovo
plaçilo; zato bo ta, ki udari,
spet prejel udarce od Gospoda.
20 Glej, kaj govorijo sveti
spisi—çlovek naj ne udari, niti
ne sodi; kajti sodba je moja, govori
Gospod, in moje je tudi
maøçevanje in jaz bom poplaçal.
21 In ta, ki bo pihal od besa
in srditosti in se bojeval proti
Gospodovemu delu in proti
Gospodovemu ljudstvu zaveze,

455 Mormon 8:22–34
ki so Izraelova hiøa, in bo rekel:
Uniçili bomo Gospodovo delo
in Gospod se ne bo spomnil
svoje zaveze, ki jo je sklenil z
Izraelovo hiøo—ta je v nevarnosti,
da bo posekan in vrœen
v ogenj;
22 kajti veçni Gospodovi nameni
se bodo odvijali dalje, dokler
se ne bodo izpolnile vse njegove
obljube.
23 Poglobite se v Izaijeve prerokbe.
Glej, sam jih ne morem
zapisati. Da, glej, povem vam,
da bodo tisti sveti, ki so odøli
pred menoj, ki so posedovali to
deœelo, klicali, da, in sicer iz prahu
bodo klicali h Gospodu; in
kakor œiví Gospod, se bo spomnil
zaveze, ki jo je sklenil z njimi.
24 In pozna njihove molitve, da
so bile za dobro njihovih bratov.
In pozna njihovo vero, kajti v
njegovem imenu so lahko premikali
gore; in v njegovem imenu
so povzroçili, da se je tresla
zemlja; da, celo strahovita ognjena
peç jim ni mogla hudega,
niti divje œivali, niti strupenjaçe,
zavoljo moçi njegove besede.
25 In glej, njihove molitve so
bile prav tako za dobro tega, ki
mu bo Gospod dopustil, da bo
te reçi prinesel na plan.
26 In nikomur ni potrebno
reçi, da ne bodo priøle, kajti
zagotovo bodo priøle, kajti to
je govoril Gospod; kajti priøle
bodo iz zemlje po Gospodovi
roki in nihçe je ne more zadrœati;
in zgodilo se bo tisti dan, ko
bodo rekli, da çudeœev ni veç;
in priølo bo, in sicer kakor bi
çlovek govoril od mrtvih.
27 In zgodilo se bo tisti dan, ko
bo kri svetih klicala h Gospodu
zavoljo tajnih zvez in del teme.
28 Da, zgodilo se bo tisti dan,
ko bodo zanikali Boœjo moç in
bodo cerkve oneçaøçene in bodo
povzdignjene v ponosu svojega
srca; da, in sicer tisti dan, ko se
bodo voditelji cerkva in uçitelji
povzdignili v ponosu svojega
srca, in sicer da bodo zavidali
tem, ki pripadajo njihovi cerkvi.
29 Da, zgodilo se bo tisti dan,
ko bodo sliøali za poœare in
viharje in megle dima v tujih
deœelah;
30 in prav tako se bo sliøalo o
vojnah, govoricah o vojnah in
potresih na razliçnih krajih.
31 Da, zgodilo se bo tisti dan,
ko bo po obliçju Zemlje velika
omadeœevanost; morili bodo in
ropali in lagali in varali in preøuøtvovali
in bodo vsakovrstne
gnusobe; ko jih bo veliko, ki
bodo rekli: Napravi to, napravi
ono in ni pomembno, kajti
Gospod bo poslednji dan takøne
podprl. A gorje takim, kajti v
breznu grenkobe so in v sponah
kriviçnosti.
32 Da, zgodilo se bo tisti
dan, ko bodo cerkve, ki bodo
zgrajene, rekle: Pridite k meni
in za vaø denar vam bodo grehi
odpuøçeni.
33 O ti hudobno in izprijeno in
trdovratno ljudstvo, zakaj ste si
gradili cerkve, da bi se okoristili?
Zakaj ste preoblikovali sveto
Boœjo besedo, da bi nad svojo
duøo priklicali pogubo? Glej,
poglejte k Boœjim razodetjem;
kajti glej, tisti dan pride trenutek,
ko se mora vse to izpolniti.
34 Glej, Gospod mi je pokazal

Mormon 8:35–9:3 456
velike in neverjetne reçi glede
tega, kar mora kmalu priti, tisti
dan, ko bo to priølo med vas.
35 Glej, govorim vam, kakor da
bi bili navzoçi in vendar niste.
A glej, Jezus Kristus mi vas je
pokazal in poznam vaøa dejanja.
36 In vem, da hodite v ponosu
svojega srca; in ni jih veç, kakor
le nekaj, kateri se ne povzdigujejo
v ponosu svojega srca, da bi
nosili zelo izvrstna oblaçila, da
bi zavidali in da bi delali zdrahe
in bili zlonamerni in preganjali
druge in bili kakor koli kriviçni;
in vaøe cerkve, da, prav vsaka,
so postale omadeœevane zavoljo
ponosa vaøega srca.
37 Kajti glej, raje imate denar
in svoje imetje in svoja izvrstna
oblaçila in okraøevanje svojih
cerkva, kakor imate radi siromaka
in pomoçi potrebnega,
bolnega in prizadetega.
38 O vi omadeœevani, vi hinavci,
vi uçitelji, ki se prodajate
za to, kar bo razjedeno, zakaj ste
omadeœevali sveto Boœjo cerkev?
Zakaj se sramujete nase prevzeti
Kristusovo ime? Zakaj ne mislite,
da so vrednote neskonçne
sreçe veçje kakor beda, ki nikoli
ne umre—zavoljo hvale sveta?
39 Zakaj se krasite s tem, kar
nima œivljenja, in vendarle
dopuøçate, da laçni in pomoçi
potrebni in goli in bolni in
prizadeti hodijo mimo vas in jih
ne opazite?
40 Da, zakaj gradite svoje tajne
gnusobe, da bi se okoristili, in
povzroçate, da vdove œalujejo
pred Gospodom in da tudi
sirote œalujejo pred Gospodom
in da kri njihovih oçetov in
njihovih moœ prav tako vpije iz
tal h Gospodu po maøçevanju
nad vaøo glavo?
41 Glej, meç maøçevanja visi
nad vami; in kmalu pride ças, ko
bo kri svetih maøçeval nad vami,
kajti ne bo veç trpel njihovih
klicev.
9. POGLAVJE
Moroni poziva tiste, ki ne verjamejo
v Kristusa, naj se pokesajo.—
Razglaøa o Bogu çudeœev, ki daje
razodetja in nad zveste izliva
darove in znamenja.—Çudeœev ni
veç zavoljo nevere.—Tistim, ki
verjamejo, sledijo znamenja.—
Ljudi opozarja, naj bodo modri
in spolnjujejo zapovedi. Med leti
401 in 421 po Kr.
In sedaj spregovorim tudi o tistih,
ki ne verjamejo v Kristusa.
2 Glej, mar boste verjeli na
dan vaøega obiskovanja—glejte,
ko bo priøel Gospod, da, in
sicer na tisti veliki dan, ko se
bo Zemlja zvila skupaj kakor
zvitek in se bodo talila tla
zavoljo œgoçe vroçine, da, tisti
veliki dan, ko boste priøli, da
boste stali pred Boœjim Jagnjetom—mar
boste potem rekli,
da Boga ni?
3 Potem ne boste veç zanikali
Kristusa oziroma mar boste
lahko pogledali Boœje Jagnje?
Mar predpostavljate, da boste z
njim bivali z zavestjo o svoji
krivdi? Mar predpostavljate, da
bi bili lahko sreçni, çe bi bivali
s tistim svetim Bitjem, ko vam
duøo pretresa zavest o krivdi, da
ste vselej krøili njegove postave?

457 Mormon 9:4–17
4 Glejte, povem vam, da bi
bili bolj nesreçni, çe bi bivali s
svetim in praviçnim Bogom z
zavestjo svoje umazanosti pred
njim, kakor bi bili, çe bi bivali s
prekletimi duøami v peklu.
5 Kajti glejte, ko boste zagledali
svojo goloto pred Bogom in tudi
Boœjo slavo in svetost Jezusa
Kristusa, bo to na vas zanetilo
nepogasljiv ogenj.
6Opotem, vi, neverni, obrnite
se h Gospodu; glasno kliçite k
Oçetu v Jezusovem imenu, da
se vas bo tisti veliki in poslednji
dan morda spoznalo za brezmadeœne,
çiste, zale in bele, potem
ko boste oçiøçeni z jagnjetovo
krvjo.
7 In spet spregovorim vam,
ki zanikate Boœja razodetja
in pravite, da jih ni veç, da
ni veç razodetij, ne prerokb,
ne darov, ne zdravljenja, ne
govora jezikov in tolmaçenja
jezikov;
8 glejte, povem vam da ta, ki
to zanika, ne pozna Kristusovega
evangelija; da, ni bral svetih
spisov; a çe je, jih ne razume.
9 Kajti mar ne beremo, da je
Bog isti vçeraj, danes in za vekomaj
in da v njem ni odstopanja
niti malenkost spreminjanja.
10 In sedaj, çe ste si predstavljali
boga, ki se spreminja in v
katerem je malenkost spreminjanja,
potem ste si predstavljali
boga, ki ni Bog çudeœev.
11 A glejte, pokazal vam bom
Boga çudeœev, in sicer Abrahamovega
Boga in Izakovega
Boga in Jakobovega Boga; in
isti je Bog, ki je ustvaril nebesa
in Zemljo in vse, kar je v njiju.
12 Glejte, ustvaril je Adama in
po Adamu je priøel çlovekov
padec. In zavoljo çlovekovega
padca je priøel Jezus Kristus,
in sicer Oçe in Sin; in zavoljo
Jezusa Kristusa je priølo do
odkupitve çloveka.
13 In zavoljo odkupitve çloveka,
ki je priøla po Jezusu
Kristusu, so pripeljani nazaj v
Gospodovo navzoçnost; da, to
je tam, kjer so odkupljeni vsi
ljudje zavoljo Kristusove smrti,
ki prinese vstajenje, ki prinese
odkupitev od neskonçnega
spanja, iz katerega se bodo
vsi ljudje po Boœji moçi prebudili,
ko bo zatrobila trobenta;
in pristopili bodo tako
majhni kakor veliki in vsi bodo
stali pred njegovim stolom, ker
bodo odreøeni in spuøçeni s
te veçne spone smrti, ki je telesna
smrt.
14 In potem pride sodba
Svetega nad njimi; in potem
pride ças, da bo ta, ki je umazan,
øe vedno umazan; in ta, ki je
praviçen, bo øe vedno praviçen;
ta, ki je sreçen, bo øe vedno
sreçen; in ta, ki je nesreçen, bo
øe vedno nesreçen.
15 In sedaj, o vsi vi, ki ste
si zamislili boga, ki ne more
delati çudeœev, vas bi vpraøal,
je mar vse to, o çemer sem
govoril, minilo? Mar je œe priøel
konec? Glejte, povem vam, ni;
in Bog ni prenehal biti Bog
çudeœev.
16 Glejte, mar ni to, kar je Bog
storil, neverjetno v naøih oçeh?
Da, in kdo razume neverjetna
Boœja dela?
17 Kdo bo rekel, da ni bil

Mormon 9:18–29 458
çudeœ, da so po njegovi besedi
nastala nebesa in Zemlja; in z
moçjo njegove besede je bil iz
prahu zemlje ustvarjen çlovek;
in z moçjo njegove besede so se
dogajali çudeœi?
18 In kdo bo rekel, da Jezus
Kristus ni napravil veliko velikih
çudeœev? In po rokah apostolov
se je zgodilo veliko velikih
çudeœev.
19 In çe so se takrat dogajali
çudeœi, zakaj je Bog prenehal
biti Bog çudeœev in vendar je
nespremenljivo Bitje? In glejte,
povem vam, ne spreminja se;
çe je tako, bi prenehal biti Bog;
in ne preneha biti Bog in on je
Bog çudeœev.
20 In razlog, zakaj je med çloveøkimi
otroki prenehal delati
çudeœe, je ta, da zapadajo v
nevero in odhajajo s prave poti
in ne poznajo Boga, v katerega
bi morali zaupati.
21 Glej, povem vam, kdor
verjame v Kristusa, ne da bi
dvomil, mu bo dano, kar koli
bo prosil Oçeta v Kristusovem
imenu; in to je obljubljeno vsem,
in sicer vsem stranem sveta.
22 Kajti glejte, tako je govoril
Jezus Kristus, Boœji Sin, svojim
uçencem, ki bodo ostali, da, in
tudi vsem svojim uçencem, ko
je mnoœica posluøala: Pojdite
po vsem svetu in vsakemu bitju
pridigajte evangelij;
23 in ta, ki verjame in se krsti,
bo reøen, ta pa, ki ne verjame,
bo obsojen;
24 in ta znamenja bodo sledila
tem, ki verjamejo—v mojem
imenu bodo izganjali hudiçe;
govorili bodo z novimi jeziki;
pobirali bodo kaçe; in çe bodo
popili kaj smrtonosnega, jim ne
bo napravilo økode; na bolne
bodo polagali roke in ozdraveli
bodo;
25 in kdor bo verjel v moje
ime, ne da bi dvomil, njemu
bom potrdil vse svoje besede,
in sicer vsem stranem sveta.
26 In sedaj, glejte, kdo se lahko
zoperstavi Boœjemu delu?
Kdo lahko zanika, kar je on
izgovoril? Kdo se bo vzdignil
proti vsemogoçni Gospodovi
moçi? Kdo bo preziral Gospodova
dela? Kdo bo preziral
Kristusove otroke? Glejte, vsi
vi, ki ste preziralci Gospodovih
del, kajti çudili se boste in propadli
boste.
27 O, torej ne prezirajte in se
ne çudite, paç pa prisluhnite
Gospodovim besedam in prosite
Oçeta v Kristusovem imenu za
vse, kar koli boste potrebovali.
Ne dvomite, paç pa bodite verni
in zaçnite kakor v starodavnih
çasih in pridite h Gospodu z
vsem srcem in odsluœite svojo
odreøitev s strahom in trepetom
pred njim.
28 Bodite modri v dneh svoje
preizkuønje; slecite si vso neçistost;
ne prosite, da bi ga porabili
za svoja poœelenja, paç pa prosite
z neomajno trdnostjo, da
ne boste popustili nobeni skuønjavi,
paç pa da boste sluœili
pravemu in œivemu Bogu.
29 Glejte, da se ne boste
krstili nevredni; glejte, da ne
boste Kristusovega zakramenta
vzeli nevredni; paç pa glejte,
da boste vse to delali vredni
in to delajte v imenu Jezusa

459 Mormon 9:30–Eter1:2
Kristusa, Sina œivega Boga; in
çe boste tako delali in vztrajali
do konca, nikakor ne boste
izvrœeni.
30 Glejte, govorim vam, kakor
bi vam govoril od mrtvih;
kajti vem, da boste imeli moje
besede.
31 Ne obsodite me zavoljo
moje nepopolnosti niti mojega
oçeta zavoljo njegove nepopolnosti,
niti tistih, ki so zapisovali
pred njim; paç pa raje izkaœite
zahvalo Bogu, da vam je naøe
nepopolnosti pokazal, da se boste
lahko nauçili veçje modrosti,
kakor smo se je mi.
32 In sedaj, glejte, ta zapis smo
zapisovali po svojem znanju z
znaki, ki se med nami imenujejo
preoblikovana egipçanøçina, ki
smo jo prenaøali in jo spreminjali
po svojem govoru.
33 In çe bi bile naøe ploøçe
zadosti velike, bi zapisovali v
hebrejøçini; toda tudi hebrejøçino
smo spremenili; in çe bi
lahko zapisovali v hebrejøçini,
glejte, bi vi v naøem zapisu ne
bili imeli nepopolnosti.
34 Ampak Gospod ve za to,
kar smo zapisovali, in tudi da
nobeno drugo ljudstvo ne pozna
naøega jezika; in ker nobeno
drugo ljudstvo ne pozna
naøega jezika, zato je pripravil
naçin, na katerega bo le–ta
preveden.
35 In to je zapisano, da se
bomo s svojih oblaçil znebili
krvi svojih bratov, ki so zapadli
v nevero.
36 In glejte, to, kar smo œeleli
glede naøih bratov, da, in sicer
da bi se povrnili k védenju o
Kristusu, je glede na molitve
vseh svetih, ki so bivali v
deœeli.
37 In naj Gospod Jezus Kristus
dovoli, da bodo njihove molitve
usliøane po njihovi veri; in naj
se Bog Oçe spomni zaveze, ki
jo je sklenil z Izraelovo hiøo; in
naj jih za vekomaj blagoslovi
po veri v ime Jezusa Kristusa.
Amen.
Etrova knjiga
Jeredovski zapis, ki je okrajøava øtiriindvajsetih ploøç, ki so jih v dneh
kralja Mozija naøli Limhijevi ljudje.
1. POGLAVJE
Moroni okrajøa Etrovo pisanje.—
Prikazano je Etrovo rodopisje.—
Pri babilonskem stolpu jeredovski
jezik ni pomeøan.—Gospod jim
obljubi, da jih bo vodil v izvoljeno
deœelo in iz njih napravil velik
narod.
I
n sedaj, jaz, Moroni, nadaljujem
s poroçanjem o tistih starodavnih
prebivalcih, ki jih je
Gospodova roka pokonçala na
obliçju te severne deœele.
2Insvoje poroçilo sem vzel z
dvajset in øtirih ploøç, ki so jih
naøli Limhijevi ljudje, katero se
imenuje Etrova knjiga.

Eter 1:3–37 460
3 In ker predpostavljam, da
prvi del tega zapisa, ki govori
o stvarjenju sveta in tudi o
Adamu, in poroçilo od tistega
çasa prav do velikega stolpa in
kar koli se je dogodilo med
çloveøkimi otroki do tistega çasa,
Judje imajo—
4 zato ne zapisujem tistega,
kar se je dogodilo od Adamovih
dni do tistega çasa; paç pa je to
na ploøçah; in kdor jih bo naøel,
ta bo imel moç, da bo dobil
celotno poroçilo.
5 A glejte, jaz ne podajam
celotnega poroçila, paç pa podajam
le del poroçila, od stolpa
vse do takrat, ko so bili pobiti.
6Intako podajam poroçilo. Ta,
ki je to poroçilo zapisal, je bil Eter
in bil je Koriantorjev potomec.
7 Koriantor je bil Moronov sin.
8InMoron je bil Etemov sin.
9InEtem je bil Ahahov sin.
10 In Ahah je bil Setov sin.
11 In Set je bil Øiblonov sin.
12 In Øiblon je bil Komov sin.
13 In Kom je bil Koriantumov
sin.
14 In Koriantum je bil Amnigadajev
sin.
15 In Amnigada je bil Aronov
sin.
16 In Aron je bil potomec Heta,
ki je bil Heartomov sin.
17 In Heartom je bil Libov sin.
18 In Lib je bil Kiøev sin.
19 In Kiø je bil Koromov sin.
20 In Korom je bil Levijev sin.
21 In Levi je bil Kimov sin.
22 In Kim je bil Moriantonov
sin.
23 In Morianton je bil Riplakiøev
potomec.
24 In Riplakiø je bil Øezov sin.
25 In Øez je bil Hetov sin.
26 In Het je bil Komov sin.
27 In Kom je bil Koriantumov
sin.
28 In Koriantum je bil Emerjev
sin.
29 In Emer je bil Omerjev sin.
30 In Omer je bil Øuletov sin.
31 In Øule je bil Kibov sin.
32 In Kib je bil sin Oríjaja, ki je
bil sin Jereda;
33 Jereda, ki je priøel s svojim
bratom in njunima druœinama, z
nekaterimi drugimi in njihovimi
druœinami od velikega stolpa
v çasu, ko je Gospod pomeøal
çloveøke jezike in v svojem besu
zaprisegel, da bodo razkropljeni
po vsem obliçju Zemlje; in
po Gospodovi besedi je bilo
ljudstvo razkropljeno.
34 In ker je bil Jeredov brat
velik in mogoçen moœ in moœ,
ki je bil moçno priljubljen pri
Gospodu, mu je Jered, njegov
brat, rekel: Kliçi h Gospodu, da
nas ne bo pomeøal, da bi ne
mogli razumeti naøih besed.
35 In zgodilo se je, da je
Jeredov brat klical h Gospodu
in Gospod se je Jereda usmilil;
zato ni pomeøal Jeredovega jezika;
in Jered in njegov brat nista
bila pomeøana.
36 Potem je Jered rekel svojemu
bratu: Kliçi spet h Gospodu
in morda bo, da bo odvrnil
svojo jezo od tistih, ki so najini
prijatelji, da ne bo pomeøal njihovega
jezika.
37 In zgodilo se je, da je
Jeredov brat klical h Gospodu
in Gospod se je usmilil njunih
prijateljev in tudi njihovih
druœin, da niso bili pomeøani.

461 Eter 1:38–2:6
38 In zgodilo se je, da je Jered
spet spregovoril svojemu bratu,
rekoç: Pojdi in poizvedi od
Gospoda, kam nas bo peljal iz
deœele, in çe nas bo peljal iz
deœele, kliçi k njemu, kod naj
gremo. In kdo ve, çe nas Gospod
ne bo peljal v deœelo, ki je
izvoljena na vsej Zemlji? In çe
bo tako, bodimo zvesti Gospodu,
da jo bomo prejeli v nasledstvo.
39 In zgodilo se je, da je Jeredov
brat klical h Gospodu, glede
na to, kar so bila izrekla Jeredova
usta.
40 In zgodilo se je, da je Gospod
usliøal Jeredovega brata
in je bil z njim usmiljen in mu
rekel:
41 Pojdi in zberi drobnico, tako
samce kakor samice vsake vrste;
in tudi semena zemlje vsake
vrste; in tvoje druœine; in tudi
Jereda, tvojega brata, in njegovo
druœino; in tudi tvoje prijatelje
in njihove druœine in Jeredove
prijatelje in njihove druœine.
42 In ko boø to storil, boø øel
na çelu pred njimi v dolino,
ki je na severu. In tam te bom
poçakal in pred teboj bom øel v
deœelo, ki je izvoljena izmed
vseh deœel na Zemlji.
43 In tam bom blagoslovil
tebe in tvoje potomstvo in si
vzgojil od tvojega potomstva
in od potomstva tvojega brata
in teh, ki bodo øli s teboj, velik
narod. In ne bo ga veçjega,
kakor bo narod, ki si ga bom
vzgojil iz tvojega potomstva, na
vsem obliçju Zemlje. In tako ti
bom storil, ker si ves ta ças klical
k meni.
2. POGLAVJE
Jeredovci se pripravijo na potovanje
v obljubljeno deœelo.—To je
izvoljena deœela, v kateri morajo
ljudje sluœiti Kristusu ali pa bodo
izbrisani.—Gospod tri ure govori
Jeredovemu bratu.—Jeredovci
zgradijo barke.—Gospod Jeredovega
brata vpraøa za predlog, kako
bodo barke razsvetljene.
In zgodilo se je, da so øli Jered
in njegov brat in njuni druœini
in tudi Jeredovi prijatelji in tudi
njegov brat in njihove druœine
v dolino, ki je bila na severu (in
dolini je bilo ime Nimrod, ker
se je imenovala po mogoçnem
lovcu), z drobnico, ki so jo
bili zbrali, s samci in samicami
vsake vrste.
2Innastavljali so tudi pasti in
lovili ptice neba; in prav tako so
pripravili posodo, v kateri so s
seboj nesli ribe iz voda.
3Insseboj so vzeli dezeret,
kar je v prevodu çebela; in tako
so nesli s seboj çebelji roj in vsekaj
od tega, kar je bilo po obliçju
deœele, semena vsake vrste.
4Inzgodilo se je, ko so bili
priøli v dolino Nimrod, je priøel
Gospod in govoril z Jeredovim
bratom; in bil je v oblaku in
Jeredov brat ga ni videl.
5 In zgodilo se je, da jim je
Gospod zapovedal, naj gredo v
divjino, da, v tisti predel, kjer
çlovek øe ni bil. In zgodilo se je,
da je øel Gospod pred njimi in
je govoril z njimi, ko je stal v
oblaku, in dajal smernice, kod
naj potujejo.
6 In zgodilo se je, da so v

Eter 2:7–16 462
divjini potovali in gradili so
barke, v katerih so øli preko velikega
vodovja, in Gospodova
roka jih je nenehno usmerjala.
7 In Gospod ni dopustil, da
bi se ustavili onstran morja v
divjini, ampak je œelel, da bi
øli naprej prav v obljubljeno deœelo,
ki je bila izvoljena izmed
vseh drugih deœel, ki jo je bil
Gospod Bog ohranil za praviçno
ljudstvo.
8Invsvojem besu je bil Jeredovemu
bratu zaprisegel, da bodo
vsi, ki bodo posedovali to obljubljeno
deœelo od tistega çasa
dalje in za vekomaj, sluœili
njemu, pravemu in edinemu
Bogu, ali pa bodo izbrisani, ko
bo nadnje priøla polnost njegovega
besa.
9Insedaj lahko vidimo Boœje
odloke glede te deœele, ki je
obljubljena deœela; in kateri koli
narod jo bo posedoval, bo sluœil
Bogu ali pa bo izbrisan, ko bo
nadenj priøla polnost njegovega
besa. In polnost njegovega besa
pride nadenj, ko dozori v kriviçnosti.
10 Kajti glej, to je deœela, ki
je izvoljena izmed vseh drugih
deœel; zatorej bo ta, ki jo poseduje,
sluœil Gospodu ali pa
bo izbrisan; kajti to je veçni
Boœji odlok. In dokler se kriviçnost
med çloveøkimi otroki deœele
ne bo dopolnila, ne bodo
izbrisani.
11 In to se vam bo zgodilo, o
vi Nejudje, da boste poznali
Boœje odloke—da se boste pokesali
in ne boste nadaljevali v
svojih kriviçnostih, dokler ne
pride polnost, da ne boste nase
priklicali Boœjega besa, kakor so
delali prebivalci deœele doslej.
12 Glej, to je izvoljena deœela
in kateri koli narod jo bo posedoval,
bo prost suœenjstva in
ujetniøtva in vseh drugih narodov
pod nebesi, samo çe bodo
sluœili Bogu deœele, ki je Jezus
Kristus, ki se je bil udejanjil po
tem, kar smo zapisali.
13 In sedaj nadaljujem s svojim
zapisom; kajti glej, zgodilo se je,
da je Gospod pripeljal Jereda in
njegove brate prav do tistega
velikega morja, ki loçuje deœele.
In ko so priøli do morja, so postavili
øotore; in kraju so dali ime
Moriankumer; in bivali so v
øotorih in na morski obali bivali
v øotorih za razmik øtirih let.
14 In zgodilo se je na koncu
øtirih let, da je Gospod spet
priøel k Jeredovemu bratu in
stal v oblaku in govoril z njim.
In za razmik treh ur je Gospod
govoril z Jeredovim bratom in
ga grajal, ker ni pomnil klicati
Gospodovega imena.
15 In Jeredov brat se je pokesal
za húdo, ki ga je bil storil, in
klical Gospodovo ime za svoje
brate, ki so bili z njim. In Gospod
mu je rekel: Grehe bom odpustil
tebi in tvojim bratom; a
niç veç ne boste greøili, kajti
pomnili boste, da se moj duh ne
bo vselej trudil okrog çloveka;
çe boste zatorej greøili, dokler
ne boste docela dozoreli, boste
loçeni od Gospodove navzoçnosti.
In to so moje misli nad
deœelo, ki vam jo bom dal v nasledstvo;
kajti izmed vseh drugih
deœel bo izvoljena deœela.
16 In Gospod je rekel: Pojdi

463 Eter 2:17–3:1
delat in gradi takøne barke,
kakrøne si gradil doslej! In zgodilo
se je, da je øel Jeredov brat
delat in tudi njegovi bratje in
so gradili barke tako, kakor so
jih bili gradili, po Gospodovih
navodilih. In bile so majhne in
bile so lahke na vodi, in sicer
kakor lahkotnost ptice na vodi.
17 In bile so zgrajene tako, da
so bile silno zatesnjene, in sicer
da bi lahko drœale vodo kakor
skleda; in konci le–teh so bili
oøiljeni; in vrh le–teh je bil zatesnjen
kakor skleda; in dolœina
le–teh je bila dolœina drevesa;
in vrata le–teh, ko so bila zaprta,
so bila zatesnjena kakor skleda.
18 In zgodilo se je, da je
Jeredov brat klical h Gospodu,
rekoç: O Gospod, izvêdel sem
delo, ki si mi ga zapovedal, in
napravil sem barke, kakor si mi
narekoval.
19 In glej, o Gospod, v njih
ni svetlobe; s çim bomo krmarili?
In prav tako bomo pomrli,
kajti v njih lahko dihamo samo
zrak, ki je v njih; zato bomo
pomrli.
20 In Gospod je Jeredovemu
bratu rekel: Glej, na vrhu boø
napravil odprtino in tudi na dnu;
in ko vam bo primanjkovalo
zraka, boste odprtino odmaøili
in prejeli zrak. In çe bo tako, da
vas bo zalila voda, glej, boste
odprtino zamaøili, da ne boste
pomrli v povodnji.
21 In zgodilo se je, da je
Jeredov brat storil tako, kakor
mu je bil Gospod zapovedal.
22 In spet je klical h Gospodu,
rekoç: O Gospod, glej, storil
sem, prav kakor si mi zapovedal;
in pripravil sem barke za
svoje ljudi in glej, v njih ni
svetlobe. Glej, o Gospod, mar
boø dopustil, da bomo øli çez to
veliko vodo v temi?
23 In Gospod je Jeredovemu
bratu rekel: Kaj œeliø, naj napravim,
da boste v barkah imeli
svetlobo? Kajti glej, ne morete
imeti oken, kajti raztreøçila se
bodo na kosce; niti ne boste s
seboj jemali ognja, kajti ne boste
øli v svetlobi ognja.
24 Kajti glej, boste kakor kit
sredi morja; kajti valovi kakor
gora se bodo raztreøçili nad
vami. Vendar vas bom spet prinesel
iz morskih globin; kajti iz
mojih ust so izøli vetrovi in prav
tako sem poslal deœevje in
povodenj.
25 In glej, na to vas pripravim;
kajti ne morete iti preko te velike
globoçine, çe vas ne pripravim
na morske valove in vetrove,
ki sem jih poslal, in povodenj,
ki bo priøla. Kaj bi zato œelel, naj
vam pripravim, da boste imeli
svetlobo, ko vas bodo pogoltnile
morske globoçine?
3. POGLAVJE
Jeredov brat vidi Gospodov prst,
ko se dotakne øestnajstih kamnov.
—Kristus pokaœe svoje duhovno
telo Jeredovemu bratu.—Tistih,
ki imajo popolno védenje, se ne
more zadrœati pred tançico.—
Tolmaça sta pripravljena, da bo
jeredovski zapis priøel na svetlo.
In zgodilo se je, da je Jeredov
brat, (sedaj je bilo bark, ki so bile
pripravljene, osem po øtevilu)

Eter 3:2–14 464
øel na goro, ki so jo imenovali
gora Øelem zavoljo njene silne
viøine, in iz skale stalil øestnajst
majhnih kamnov; in bili so beli
prav kakor prozorno steklo; in v
rokah jih je nesel na vrh gore in
spet zaklical h Gospodu, rekoç:
2 O Gospod, rekel si, da se
morajo nad nas zgrniti valovi.
Sedaj glej, o Gospod, in ne bodi
jezen na svojega sluœabnika
zavoljo njegove øibkosti pred
teboj; kajti vemo, da si svet in
da bivaø v nebesih in da smo
nevredni pred teboj; zavoljo
padca je naøa narava postala
nenehno greøna; vendar pa si
nam, o Gospod, zapovedal, da
moramo klicati k tebi, da bomo
od tebe prejeli po svojih œeljah.
3 Glej, o Gospod, udaril si nas
zavoljo naøe kriviçnosti in si
nas gnal dalje in ta mnoga leta
smo bili v divjini; vendarle si
bil usmiljen z nami. O Gospod,
v usmiljenju se ozri name in
odvrni svojo jezo od tega svojega
ljudstva in ne dopusti, da
bodo øli preko te besneçe globine
v temi; ampak se ozri na te
reçi, ki sem jih stalil iz skale.
4Invem, o Gospod, da imaø
vso moç in lahko v çlovekovo
korist napraviø, kar koli hoçeø;
zato se, o Gospod, s prstom dotakni
teh kamnov in jih pripravi,
da bodo svetili v temi; in svetili
nam bodo v barkah, ki smo jih
pripravili, da bomo imeli luç,
ko bomo øli preko morja.
5 Glej, o Gospod, ti to lahko
napraviø. Vemo, da lahko pokaœeø
veliko moç, ki se çloveøkemu
razumevanju zdi majhna.
6 In zgodilo se je, ko je bil
Jeredov brat te besede izrekel,
glej, je Gospod iztegnil roko in se
s prstom dotaknil kamnov enega
za drugim. In Jeredovemu bratu
je z oçi padla tançica in videl je
Gospodov prst; in bil je kot prst
çloveka, kakor iz mesa in krvi;
in Jeredov brat je padel pred
Gospoda, kajti obøel ga je strah.
7InGospod je videl, da je bil
Jeredov brat padel na zemljo;
in Gospod mu je rekel: Vstani,
zakaj si padel?
8InGospodu je rekel: Videl
sem Gospodov prst in sem se
zbal, da bi me ne udaril; kajti
nisem vedel, da ima Gospod
meso in kri.
9InGospod mu je rekel: Zavoljo
svoje vere si videl, da bom
nase prevzel meso in kri; in
nikoli ni çlovek priøel predme
s tako silno vero, kakor si ti;
kajti çe bi ne bilo tako, bi ne
videl mojega prsta. Si videl veç
kakor to?
10 In odgovoril je: Ne; Gospod,
pokaœi se mi.
11 In Gospod mu je rekel:
Verjameø besedam, ki jih bom
govoril?
12 In odgovoril je: Da, Gospod,
vem, da govoriø resnico, kajti ti
si Bog resnice in ne moreø lagati.
13 In ko je bil te besede izrekel,
glej, se mu je Gospod pokazal
in rekel: Glej, ker to veø, si
odkupljen od padca; zatorej se
vrneø v mojo navzoçnost; zato
se ti pokaœem.
14 Glej, jaz sem ta, ki je bil
pripravljen od osnovanja sveta,
ki bo odreøil svoje ljudstvo. Glej,
jaz sem Jezus Kristus. Jaz sem
Oçe in Sin. V meni bo vse

465 Eter 3:15–28
çloveøtvo imelo œivljenje in to
veçno œivljenje, in sicer kdor bo
verjel v moje ime; in postali
bodo moji sinovi in hçere.
15 In nikoli se nisem pokazal
çloveku, ki sem ga ustvaril, kajti
nikoli ni çlovek verjel vame,
kakor si ti. Vidiø, da si ustvarjen
po moji podobi? Da, prav vsi
ljudje so bili v zaçetku ustvarjeni
po moji podobi.
16 Glej, to telo, ki ga sedaj
vidiø, je moje duhovno telo; in
çloveka sem ustvaril po svojem
duhovnem telesu; in prav kakor
sem se prikazal tebi, da sem v
duhu, se bom prikazal svojemu
ljudstvu v mesu.
17 In sedaj, kakor sem jaz,
Moroni, rekel, nisem mogel napraviti
celotnega poroçila o tem,
kar je zapisanega, zato mi zadostuje
reçi, da se je Jezus
pokazal temu moœu v duhu, in
sicer tako in v podobi istega
telesa, prav kakor se je pokazal
Nefijcem.
18 In pouçeval ga je, prav
kakor je pouçeval Nefijce; in vse
to, da bi ta moœ vedel, da je Bog,
zavoljo mnogih mogoçnih del,
ki mu jih je bil Gospod pokazal.
19 In zavoljo védenja tega
çloveka se ga ni moglo zadrœati,
da ne bi videl onstran tançice;
in videl je Jezusov prst, zavoljo
çesar, ko je videl, je padel od
strahu; kajti vedel je, da je
bil Gospodov prst; in ni veç
veroval, saj je vedel brez dvoma.
20 Zatorej, ker je imel popolno
védenje o Bogu, ga ni bilo moç
zadrœati pred tançico; zato je
videl Jezusa; in pouçeval ga je.
21 In zgodilo se je, da je
Gospod rekel Jeredovemu bratu:
Glej, ne boø dopustil, da bo to,
kar si videl in sliøal, ølo v svet,
dokler ne pride ças, ko bom svoje
ime poveliçal v mesu; zatorej
boø to, kar si videl in sliøal, çuval
in tega ne boø pokazal nikomur.
22 In glej, ko boø priøel k meni,
boø to zapisal in zapeçatil, da
tega nihçe ne bo mogel tolmaçiti;
kajti to boø zapisal v jeziku, v
katerem tega ne znajo brati.
23 In glej, dal ti bom ta dva
kamna in prav tako ju boø
zapeçatil skupaj s tem, kar boø
zapisal.
24 Kajti glej, jezik, v katerem
boø zapisoval, bom pomeøal;
zatorej bom ob svojem lastnem
çasu napravil, da bosta ta kamna
çloveøkim otrokom pribliœala
to, kar boø zapisal.
25 In ko je bil Gospod te besede
izrekel, je Jeredovemu bratu
pokazal vse prebivalce Zemlje,
ki so bili, in tudi vse, ki bodo; in
ni jih zadrœal izpred njegovega
pogleda, prav nobene strani
sveta.
26 Kajti œe prej mu je rekel, çe
bo vanj verjel, da mu bo lahko
pokazal vse—mu bo pokazano,
zato Gospod niçesar ni mogel
zadrœati pred njim, kajti vedel je,
da mu Gospod lahko pokaœe vse.
27 In Gospod mu je rekel: Te
reçi zapiøi in zapeçati; in te reçi
bom pokazal çloveøkim otrokom
ob svojem lastnem çasu.
28 In zgodilo se je, da mu je
Gospod zapovedal, naj zapeçati
oba kamna, ki ju je bil prejel,
in ju ne pokaœe, dokler ju Gospod
ne bo pokazal çloveøkim
otrokom.

Eter 4:1–12 466
4. POGLAVJE
Moroniju je zapovedano zapeçatiti
pisanja Jeredovega brata.—Ne
bodo razodeta, dokler ljudje ne
bodo verovali prav kakor Jeredov
brat.—Kristus zapoveduje ljudem,
naj verjamejo v njegove besede in
tistim od njegovih uçencev.—Ljudem
je zapovedano, naj se pokesajo,
verjamejo v evangelij in bodo
odreøeni.
In Gospod je Jeredovemu bratu
zapovedal, naj gre z gore iz
Gospodove navzoçnosti in zapiøe
reçi, ki jih je bil videl; in
prepovedano je bilo, da bi te reçi
priøle k çloveøkim otrokom,
dokler ne bo dvignjen na kriœ;
in zato jih je kralj Mozija imel,
da bi ne priøle v svet, dokler se
Kristus ne prikaœe svojemu
ljudstvu.
2Inpotem ko se je bil Kristus
resniçno pokazal svojemu
ljudstvu, je zapovedal, naj se
razodenejo.
3Insedaj, po tem so vsi zapadli
v nevero; in ni drugih kakor
Lamancev in ti so zavrnili
Kristusov evangelij; zato mi je
zapovedano, naj jih spet skrijem
v zemljo.
4 Glej, na te ploøçe sem zapisal
prav tisto, kar je Jeredov brat
videl; in ni bilo razodetih veçjih
reçi od tistih, ki so bile razodete
Jeredovemu bratu.
5 Zatorej mi jih je Gospod zapovedal
zapisati; in zapisal sem
jih. In zapovedal mi je, naj jih
zapeçatim; in prav tako je zapovedal,
naj zapeçatim tolmaça
le–teh; zatorej sem tolmaça
zapeçatil glede na Gospodovo
zapoved.
6 Kajti Gospod mi je rekel: K
Nejudom ne bodo øle do tistega
dne, ko se bodo pokesali svoje
kriviçnosti in bodo postali çisti
pred Gospodom.
7Intisti dan bodo udejanjali
vero vame, govori Gospod, prav
kakor jo je Jeredov brat, da bodo
postali posveçeni v meni, potem
jim bom pokazal to, kar je videl
Jeredov brat, in sicer da jim
bom razkril vsa svoja razodetja,
govori Jezus Kristus, Boœji sin,
Oçe nebes in Zemlje in vsega,
kar je v njiju.
8Inta, ki se bo bojeval proti
Gospodovi besedi, naj bo preklet;
in ta, ki bo to zanikal, naj
bo preklet; kajti tem ne bom
pokazal niç veçjega, govori
Jezus Kristus, kajti jaz sem ta, ki
govori.
9Innamoj ukaz se odprejo
nebesa in se zaprejo; in na mojo
besedo se bo tresla zemlja; in na
moj ukaz bodo prebivalci le–te
umrli, celo çe bo po ognju.
10 In ta, ki ne verjame mojim
besedam, ne verjame mojim
uçencem; in çe je tako, da ne
govorim jaz, presodite; kajti
poslednji dan boste vedeli, da
sem jaz tisti, ki govori.
11 Tega pa, ki verjame temu,
kar sem govoril, tega bom
obiskal po delovanju svojega
Duha in vedel bo in priçeval.
Kajti zavoljo mojega Duha bo
vedel, da je to res; kajti to ljudi
prepriça, naj delajo dobro.
12 In kar koli çloveka prepriça,
naj dela dobro, je od mene; kajti
dobro ne prihaja od nikogar

467 Eter 4:13–5:6
drugega kakor od mene. Jaz sem
tisti, ki vodi ljudi k vsemu dobremu;
ta, ki ne bo verjel mojim
besedam, ne bo verjel meni—
da sem; in ta, ki ne bo verjel
meni, ne bo verjel Oçetu, ki me
je poslal. Kajti glej, jaz sem Oçe,
jaz sem luç in œivljenje in resnica
sveta.
13 Pridite k meni, o vi Nejudje,
in pokazal vam bom veçje reçi,
védenje, ki je skrito zavoljo
nevere.
14 Pridi k meni, o Izraelova
hiøa, in razodeto ti bo, kako
velike reçi je Oçe pripravil zate
od stvarjenja sveta; in zavoljo
nevere ni priølo k tebi.
15 Glej, ko boø pretrgala tisto
tançico nevere, ki povzroça, da
ostajaø v svojem straønem stanju
hudobije in trdosrçnosti in
slepomiselnosti, potem bodo
velike in neverjetne reçi, ki so
ti bile skrite od osnovanja sveta—da,
ko boø klicala k Oçetu
v mojem imenu, strtega srca in
skesanega duha, potem boø vedela,
da je Oçe pomnil zavezo,
ki jo je sklenil s tvojimi oçeti, o
Izraelova hiøa.
16 In potem se bodo moja
razodetja, ki sem jih dal zapisati
po svojem sluœabniku Janezu,
razodela v oçeh vseh narodov.
Pomni, ko boø to videla, boø
vedela, da je ças blizu, da se bo
razodelo v dejanju samem.
17 Torej, ko boø ta zapis prejela,
vedi, da se je Oçetovo delo
na vsem zemeljskem obliçju
zaçelo.
18 Zato se pokesajte se, vse ve
strani sveta, in pridite k meni in
verjemite v moj evangelij in se
krstite v mojem imenu; kajti ta,
ki verjame in se krsti, bo reøen;
ta pa, ki ne verjame, bo preklet;
in znamenja bodo sledila tistim,
ki verjamejo v moje ime.
19 In blagor mu, ki bo na poslednji
dan zvest mojemu imenu,
kajti povzdignjen bo, da bo bival
v kraljestvu, ki je pripravljeno
zanj od osnovanja sveta. In glej,
jaz sem ta, ki je govoril. Amen.
5. POGLAVJE
Tri priçe in delo sámo bo priçevalo
o resnici tega, kar govori Mormonova
knjiga.
In sedaj sem jaz, Moroni, zapisal
besede, ki so mi bile zapovedane,
po svojem spominu; in povedal
sem ti o tem, kar sem zapeçatil;
zato se jih ne dotikaj z namenom,
da bi prevajal; kajti to ti
je prepovedano, razen çe ne bo
sçasoma to po Boœji modrosti.
2Inglej, ta privilegij imaø, da
boø ploøçe lahko pokazal tistim,
ki ti bodo pomagali obelodaniti
to delo;
3 in trem bodo pokazane z
Boœjo moçjo; zatorej bodo z gotovostjo
vedeli, da je to res.
4Inzusti treh priç bodo te
reçi potrjene; in priçevanje treh
in to delo, v katerem se bo pokazala
Boœja moç in tudi beseda,
o kateri priçujejo Oçe in Sin in
Sveti Duh—in vse to bo na poslednji
dan priçevalo proti svetu.
5 In çe bo tako, da se bodo
pokesali in priøli k oçetu v Jezusovem
imenu, bodo sprejeti v
Boœje kraljestvo.
6 In sedaj, çe nimam polno-

Eter 6:1–12 468
moçja za te reçi, presodite; kajti
vedeli boste, da imam polnomoçje,
ko me boste videli in na
poslednji dan bomo stali pred
Bogom. Amen.
6. POGLAVJE
Veter œene jeredovske barke v
obljubljeno deœelo.—Ljudje hvalijo
Gospoda zavoljo njegove dobrote.—
Oríja je postavljen za kralja nad njimi.—Jered
in njegov brat umreta.
In sedaj jaz, Moroni, nadaljujem
s podajanjem zapisa o Jeredu in
njegovem bratu.
2 Kajti zgodilo se je, da je potem,
ko je bil Gospod pripravil
kamne, ki jih je bil Jeredov brat
prinesel na goro, Jeredov brat
priøel z gore in kamne dal v
barke, ki so bile pripravljene,
po enega na vsak konec le–teh;
in glej, barkam so dajali luç.
3Intako je Gospod napravil,
da so kamni svetili v temi, da so
moøkim, œenskam in otrokom
dajali luç, da jim ni bilo treba iti
çez velike vode v temi.
4Inzgodilo se je, ko so bili
pripravili vsakovrstno hrano,
da bi s tem preœiveli na vodi,
in tudi hrano za drobnico in
govedo in vsako neudomaçeno
oziroma udomaçeno œival ali
ptico, ki jo bodo vzeli s seboj—
in zgodilo se je, ko so bili vse to
storili, so øli v plovila oziroma
barke in odrinili na morje in se
zaupali v roke Gospoda, svojega
Boga.
5Inzgodilo se je, da je Gospod
napravil, da so po vodni
gladini proti obljubljeni deœeli
zapihali hudi vetrovi; in tako
jih je pred vetrom premetavalo
na morskih valovih.
6Inzgodilo se je, da jih je velikokrat
pokopalo v morske
globoçine zavoljo valov kakor
gore, ki so se lomili nad njimi,
in tudi velikih in straønih viharjev,
ki so jih povzroçili divji
vetrovi.
7Inzgodilo se je, ko so bili
pokopani v globoçine, da jim
nobena voda ni mogla hudega,
ker so bila njihova plovila zatesnjena
kakor skleda in prav
tako so bila zatesnjena kakor
Noetova barka; zato so, ko jih je
veliko vodovje zalilo, klicali h
Gospodu in spet jih je prinesel
na povrøje voda.
8 In zgodilo se je, da veter
ni nikoli prenehal pihati proti
obljubljeni deœeli, medtem ko so
bili na vodah; in tako jih je gnalo
dalje pred vetrom.
9Inpeli so hvalnice Gospodu;
in Jeredov brat je pel hvalnice
Gospodu in zahvaljeval se je in
hvalil Gospoda ves dan; in ko je
priøla noç, niso prenehali hvaliti
Gospoda.
10 In tako jih je gnalo dalje;
in nobena morska poøast jih ni
mogla zlomiti, niti kit, ki bi jih
lahko poøkodoval; in nenehno
so imeli luç, bodisi je bilo nad
vodo ali pod vodo.
11 In tako jih je po vodi gnalo
dalje tristo in øtirideset in øtiri
dni.
12 In pristali so na obali
obljubljene deœele. In ko so se
bili z nogami dotaknili obale
obljubljene deœele, so se priklonili
na obliçju deœele in postali

469 Eter 6:13–30
poniœni pred Gospodom in so
pred Gospodom potoçili solze
radosti zavoljo mnoœice njegovih
blagih milosti nad njimi.
13 In zgodilo se je, da so øli
dalje po obliçju deœele in so
zaçeli obdelovati zemljo.
14 In Jered je imel øtiri sinove;
in imenovali so se Jakom in
Gilga in Maha in Oríja.
15 In tudi Jeredovemu bratu
so se rodili sinovi in hçere.
16 In Jeredovih prijateljev in
njegovih bratov je bilo po øtevilu
okrog dvajset in dve duøi; in
tudi njim so se rodili sinovi
in hçere, preden so priøli v obljubljeno
deœelo; in zato jih je
zaçelo postajati veliko.
17 In pouçeni so bili, naj poniœno
hodijo pred Gospodom;
in prav tako so dobivali poduk
z viøav.
18 In zgodilo se je, da so se
zaçeli øiriti po obliçju deœele in
se mnoœiti in obdelovati zemljo;
in v deœeli so postajali moçni.
19 In Jeredov brat se je postaral
in videl je, da mora kmalu v
grob; zatorej je Jeredu rekel:
Zberiva svoje ljudstvo, da jih
bova preøtela, da bova od njih
izvedela, kaj œelijo od naju, preden
greva v grob.
20 In glede na to so se ljudje
zbrali. Sedaj je bilo øtevilo sinov
in hçera Jeredovega brata dvajset
in dve duøi; in øtevilo Jeredovih
sinov in hçera je bilo dvajset
in imel je øtiri sinove.
21 In zgodilo se je, da sta preøtela
ljudi; in potem ko sta jih
bila preøtela, sta od njih œelela
to, kar so œeleli, naj napravita,
preden bosta øla v grob.
22 In zgodilo se je, da so ljudje
od njiju œeleli, naj mazilita enega
od njunih sinov za kralja nad
njimi.
23 In sedaj, glej, to je bilo zanju
œalostno. In Jeredov brat jim
je rekel: To zagotovo vodi v
suœenjstvo.
24 Jeredov brat pa je rekel
svojemu bratu: Dopusti jim, naj
imajo kralja. In zato jim je rekel:
Izmed najinih sinov si izberite
kralja, kogar hoçete.
25 In zgodilo se je, da so izbrali
prav prvorojenca Jeredovega
brata; in ime mu je bilo Pagag.
In zgodilo se je, da je zavrnil
in ni hotel biti njihov kralj. In
ljudje so hoteli, da bi ga njegov
oçe prisilil, njegov oçe pa ga ni
hotel; in ukazal jim je, naj nikogar
ne silijo, da bi bil njihov
kralj.
26 In zgodilo se je, da so izbrali
vse Pagagove brate in niso
hoteli.
27 In zgodilo se je, da niti
Jeredovi sinovi niso hoteli, in
sicer nihçe razen eden; in Oríja
je bil maziljen za kralja nad
ljudstvom.
28 In zaçel je vladati in ljudje
so zaçeli uspevati; in postali so
silno bogati.
29 In zgodilo se je, da je
Jered umrl in njegov brat prav
tako.
30 In zgodilo se je, da je Oríja
hodil poniœno pred Gospodom
in je pomnil, kako velike reçi je
bil Gospod storil za njegovega
oçeta, in prav tako je pouçeval
svoje ljudstvo, kako velike reçi
je bil Gospod storil za njihove
oçete.

Eter 7:1–16 470
7. POGLAVJE
Oríja vlada v praviçnosti.—Sredi
nasilne polastitve in zdrahe nastane
Øuletovo in Kohorjevo tekmovalno
kraljestvo.—Preroki obsodijo hudobijo
in malikovanje ljudstva, ki
se potem pokesa.
In zgodilo se je, da je Oríja v
praviçnosti izvajal sodbe nad
deœelo vse svoje dni, ki jih je
bilo silno veliko.
2Inrodili so se mu sinovi in
hçere; da, rodilo se mu jih je trideset
in eden, od katerih je bilo
dvajset in tri sinov.
3Inzgodilo se je, da se mu je
v starosti rodil tudi Kib. In
zgodilo se je, da je Kib vladal
namesto njega; in Kibu se je
rodil Korihor.
4Inkojebil Korihor star trideset
in dve leti, se je uprl
oçetu in øel na drugo stran in
bival v nehorski deœeli; in rodili
so se mu sinovi in hçere in
postali so silno zali; zatorej je
Korihor odpeljal veliko ljudi
za seboj.
5Inkojebil zbral vojsko, je
priøel v moronsko deœelo, kjer
je bival kralj, in ga zasuœnjil,
kar je izpolnilo besede Jeredovega
brata, da jih bo to privedlo
v suœenjstvo.
6 Sedaj, moronska deœela,
kjer je kralj bival, je bila blizu
deœele, ki so jo Nefijci imenovali
Opustoøenje.
7Inzgodilo se je, da je Kib
bival v ujetniøtvu in njegovo
ljudstvo pod Korihorjem, njegovim
sinom, dokler ni postal
silno star; vendar se je Kibu v
njegovi starosti rodil Øule, ko je
bil øe v ujetniøtvu.
8Inzgodilo se je, da je bil Øule
jezen na svojega brata; in Øule
se je okrepil in postal moçan
glede na moç çloveka; in prav
tako je bil moçan v presoji.
9 Zatorej je priøel k hribu Efrájim
in iz hriba stalil in iz jekla
napravil meçe za tiste, ki jih je
bil odpeljal s seboj; in potem ko
jih je oboroœil z meçi, se je vrnil
v mesto Nehor in se bojeval s
svojim bratom Korihorjem, s
çimer je pridobil kraljestvo in
ga povrnil svojemu oçetu Kibu.
10 In sedaj, zavoljo tega, kar je
bil Øule napravil, je njegov oçe
kraljestvo prenesel nanj; zato je
zaçel vladati na mestu svojega
oçeta.
11 In zgodilo se je, da je sodbo
izvajal v praviçnosti; in svoje
kraljestvo je razøiril po vsem
obliçju deœele, kajti ljudje so
bili postali silno øtevilni.
12 In zgodilo se je, da se je
Øuletu prav tako rodilo veliko
sinov in hçera.
13 In Korihor se je pokesal
svojih mnogih hudobij, ki jih je
bil zagreøil; zatorej mu je dal
Øule moç v svojem kraljestvu.
14 In zgodilo se je, da je imel
Korihor veliko sinov in hçera.
In med Korihorjevimi sinovi je
bil eden, ki mu je bilo ime Noe.
15 In zgodilo se je, da se je
Noe uprl Øuletu, kralju, in prav
tako svojemu oçetu, Korihorju,
in odpeljal Korihorja, svojega
brata, in tudi vse njegove brate
in veliko ljudi.
16 In s Øuletom, kraljem, se
je bojeval, s çimer je pridobil

471 Eter 7:17–8:2
deœelo svojega prvega nasledstva;
in nad tistim delom
deœele je postal kralj.
17 In zgodilo se je, da se je spet
bojeval s Øuletom, kraljem; in s
seboj je vzel Øuleta, kralja, in ga
ujetega odpeljal v Moron.
18 In zgodilo se je, ko je bil na
tem, da ga bo usmrtil, se je
ponoçi v Noetovo hiøo priplazil
Øuletov sin in ga ubil in vdrl
skozi vrata jeçe in ven pripeljal
svojega oçeta in ga posadil
na prestol v njegovem lastnem
kraljestvu.
19 Zatorej je Noetov sin zgradil
kraljestvo namesto njega;
vendarle nad kraljem Øuletom
niso veç pridobili moçi in
ljudstvo, ki je bilo pod vladavino
kralja Øuleta, je silno uspevalo
in postajalo veliko.
20 In deœela je bila razdeljena;
in bili sta dve kraljestvi, Øuletovo
kraljestvo in kraljestvo
Kohorja, Noetovega sina.
21 In Kohor, Noetov sin, je napravil,
da se je njegovo ljudstvo
bojevalo s Øuletom, v çemer jih
je Øule premagal in je Kohorja
ubil.
22 In sedaj, Kohor je imel sina,
ki se je imenoval Nimrod; in
Nimrod je Kohorjevo kraljestvo
predal Øuletu in naøel je naklonjenost
v Øuletovih oçeh; zatorej
mu je bil zelo naklonjen in v
Øuletovem kraljestvu je delal
po svojih œeljah.
23 In prav tako so v Øuletovi
vladavini med ljudstvo priøli
preroki, ki jih je poslal Gospod
in prerokovali so, da sta çloveøka
hudobija in malikovanje
nad deœelo klicala prekletstvo
in da bodo pokonçani, çe se ne
bodo pokesali.
24 In zgodilo se je, da so se
ljudje prerokom rogali in jih
zasmehovali. In zgodilo se je, da
je kralj Øule izvajal sodbo nad
vsemi tistimi, ki so se rogali
prerokom.
25 In po vsej deœeli je izvajal
postavo, kar je prerokom dajalo
moç, da so øli, kamor so hoteli;
in zato so se ljudje pokesali.
26 In ker so se ljudje pokesali
za svoje kriviçnosti in malikovanje,
jih je Gospod ohranil in v
deœeli so spet zaçeli uspevati.
In zgodilo se je, da so se Øuletu
v starosti rodili sinovi in hçere.
27 In v Øuletovih dneh ni bilo
veç vojn; in pomnil je velike reçi,
ki jih je bil Gospod napravil za
njegove oçete, ko jih je pripeljal
çez veliko globino v obljubljeno
deœelo; zatorej je vse svoje dni
sojenje izvajal v praviçnosti.
8. POGLAVJE
V kraljestvu je zdraha in spor.—
Akiø oblikuje zapriseœeno tajno
zvezo, da bo ubil kralja.—Tajne
zveze so od hudiça in zavoljo njih
propadejo narodi.—Danaønjim
Nejudom gre svarilo pred tajnimi
zvezami, ki si bodo prizadevale
strmoglaviti svobodo vseh deœel,
narodov in drœav.
In zgodilo se je, da se mu je
rodil Omer in Omer je vladal
namesto njega. In Omerju se je
rodil Jered; in Jeredu so se rodili
sinovi in hçere.
2InJered se je uprl oçetu in
priøel in bival v hetski deœeli.

Eter 8:3–16 472
In zgodilo se je, da je laskal
veliko ljudem zavoljo svojih
prekanjenih besed, dokler ni
pridobil polovico kraljestva.
3Inkojebil pridobil polovico
kraljestva, se je bojeval z oçetom
in oçeta odpeljal v ujetniøtvo
in napravil, da je sluœil v ujetniøtvu;
4insedaj, v dneh Omerjeve
vladavine je bil v ujetniøtvu
polovico svojih dni. In zgodilo
se je, da so se mu rodili sinovi
in hçere, med katerimi sta bila
Hecrón in Koriantumr;
5inbila sta silno jezna zavoljo
dejanj Jereda, njunega brata,
tako da sta zbrala vojsko in
Jereda napadla. In zgodilo se
je, da sta ga napadla ponoçi.
6Inzgodilo se je, ko sta bila
pobila Jeredovo vojsko, da sta
bila na tem, da bosta ubila tudi
njega; in rotil ju je, naj ga ne
ubijeta in da bo kraljestvo predal
oçetu. In zgodilo se je, da
sta ga pustila pri œivljenju.
7 In sedaj je postalo Jeredu
silno hudo, ker je izgubil kraljestvo,
kajti srce mu je bilo hlepelo
po kraljestvu in slavi sveta.
8 Sedaj, ker je bila Jeredova
hçer silno veøça in ker je videla
œalost svojega oçeta, si je zamislila
naçrt, s katerim bi kraljestvo
dobila nazaj za svojega
oçeta.
9 Sedaj, Jeredova hçi je bila
silno zala. In zgodilo se je, da je
govorila s svojim oçetom in mu
rekla: Çemu je moj oçe tako
potrt? Mar ni prebral zapisa, ki
so ga naøi oçetje prinesli preko
velike globoçine? Glej, mar
tam ne poroça o starodavnih,
da so s tajnimi naçrti pridobili
kraljestva in veliko slavo?
10 In sedaj, zato naj moj oçe da
poslati po Akiøa, Kimnorjevega
sina; in glej, zala sem in plesala
bom pred njim in ugajala mu
bom, da me bo œelel za œeno; çe
bo zatorej od tebe œelel, naj me
mu daø za œeno, potem boø rekel:
Dal jo bom, çe mi boø prinesel
glavo mojega oçeta, kralja.
11 In sedaj, Omer je bil Akiøev
prijatelj; ko je bil zatorej Jered
poslal po Akiøa, je Jeredova
hçi plesala pred njim, da mu je
ugajala, tako da jo je œelel za
œeno. In zgodilo se je, da je
Jeredu rekel: Daj mi jo za œeno.
12 In Jered mu je rekel: Dal ti
jo bom, çe mi boø prinesel glavo
mojega oçeta, kralja.
13 In zgodilo se je, da je Akiø v
Jeredovi hiøi zbral vse sorodstvo
in jim rekel: Ali mi boste zaprisegli,
da mi boste zvesti v tem,
kar bom œelel od vas?
14 In zgodilo se je, da so mu
vsi zaprisegli pri Bogu v nebesih
in tudi pri nebesih in tudi pri
Zemlji in pri svoji glavi, da bo
ta, kdor bo odrekel pomoç, ki jo
je Akiø œelel, izgubil glavo; in
kdor bo izdal, kar jim bo Akiø
razkril, bo ob œivljenje.
15 In zgodilo se je, da so se
tako z Akiøem pogodili. In Akiø
je z njimi sklenil zaobljube, ki so
jih dali ti od starodavnih, ki so si
prav tako prizadevali za oblast,
ki so se bile predajale od Kajna,
ki je bil morilec od zaçetka.
16 In podporo jim je dajala hudiçeva
moç, da so te zaobljube
sklenili z ljudmi, da bi jih drœali
v temi, da bi pomagali takønim,

473 Eter 8:17–26
ki so si prizadevali za oblast, da
so si oblast pridobili in morili
in plenili in lagali in greøili z
vsakovrstnimi hudobijami in
preøuøtvi.
17 In Jeredova hçi je bila tista,
ki jim je poloœila v srce, da so
si prizadevali za temi starodavnimi
reçmi; in Jered je to
poloœil v Akiøevo srce; zatorej
jo je Akiø sklenil s svojim sorodstvom
in prijatelji, ki jih je
zavajal z lepimi obljubami, da
bi storili, kar koli je œelel.
18 In zgodilo se je, da so ustanovili
tajno zvezo, prav kakor
ti od starodavnih; zvezo, ki je
od vseh v Boœjih oçeh najbolj
nagnusna in hudobna;
19 kajti Gospod ne dela v tajnih
zvezah, niti ni njegova œelja, da
bi çlovek prelival kri, paç pa je
v vseh reçeh to prepovedal od
zaçetka çloveka.
20 In sedaj jaz, Moroni, ne
zapisujem naçina njihovih zaobljub
in zvez, kajti bilo mi
je razkrito, da jih imajo vsa
ljudstva in Lamanci jih imajo.
21 In povzroçile so propad
tega ljudstva, o katerem sedaj
govorim, in tudi propad Nefijevega
ljudstva.
22 In kateri koli narod bo dajal
podporo takønim tajnim zvezam,
da bodo pridobili oblast
in dobiçek, dokler se ne bodo
razøirile med narodom, glej,
bodo pokonçani; kajti Gospod
ne bo trpel, da bo kri njegovih
svetih, ki jo bodo prelili, vedno
klicala k njemu iz tal po maøçevanju
nad njimi in jih øe ne
maøçuje.
23 Zatorej, o vi Nejudje, v
Gospodu je modrost, da vam
bo to pokazano, da se boste
tako lahko pokesali za svoje
grehe in ne dopustili tem morilskim
zvezam, da vas bodo
osvojile, katere so se razvile, da
bi pridobili oblast in dobiçek—
in delo, da, in sicer delo uniçenja
pride nad vas, da, in sicer
meç pravice veçnega Boga bo
padel nad vas v vaø padec in
pogubo, çe boste dopustili, da
takøne reçi bodo.
24 Zatorej vam Gospod zapoveduje,
ko boste te reçi videli
priti med vas, da se prebudite k
zavesti svojega straønega stanja
zavoljo tajnih zvez, ki bodo med
vami; oziroma gorje mu zavoljo
krvi teh, ki so bili ubiti; kajti iz
prahu kliçejo po maøçevanju
nad tem in tudi nad tistimi, ki
so to razvili.
25 Kajti zgodi se, da kdor to
razvija, si prizadeva zruøiti
svobodo vseh deœel, narodov in
drœav; in zavoljo tega pride do
propada vseh ljudstev, kajti to je
razvil hudiç, ki je oçe vseh laœi;
prav tisti laœnivec, ki je zapeljal
naøa prva starøa, da, prav tisti
laœnivec, ki je bil vzrok, da je
çlovek zagreøil umor od zaçetka,
ki je ljudi delal trdosrçne, da
so morili preroke in jih kamenjali
in jih izvrgli od zaçetka.
26 Zatorej je meni, Moroniju,
zapovedano pisati te reçi, da bo
hudobije konec in da bo priøel
ças, ko Satan ne bo imel moçi
nad srci çloveøkih otrok, paç pa
da se jih bo prepriçalo, da bodo
nenehno delali dobro, da bodo
priøli k izviru vse praviçnosti
in bodo odreøeni.

Eter 9:1–13 474
9. POGLAVJE
Kraljestvo prehaja od enega na
drugega z dedovanjem, spletkarjenjem
in umorom.—Emer je videl
Sina Praviçnosti.—Veliko prerokov
kliçe h kesanju.—Lakota in
strupenjaçe trpinçijo ljudi.
In sedaj jaz, Moroni, nadaljujem
s svojim zapisom. Zato, glej,
se je zgodilo, zavoljo tajnih zvez
Akiøa in njegovih prijateljev,
glej, da so zruøili Omerjevo
kraljestvo.
2 Vendar je bil Gospod usmiljen
do Omerja in tudi do njegovih
sinov in njegovih hçera,
ki si niso prizadevali za njegov
propad.
3InGospod je Omerja v sanjah
posvaril, naj odpotuje iz deœele;
zatorej je Omer z druœino odpotoval
iz deœele in potoval je
veliko dni in priøel na drugo
stran in øel mimo hriba Øim in
priøel do kraja, kjer so bili pobiti
Nefijci, in od tamkaj na vzhod in
priøel do kraja, ki se je imenoval
Ablom, ob obali in tam je postavil
øotor in tudi njegovi sinovi in
hçere in vsa njegova hiøa razen
Jereda in njegove druœine.
4Inzgodilo se je, da je bil Jered
za kralja nad ljudstvom maziljen
z roko hudobije; in Akiøu je dal
za œeno svojo hçer.
5Inzgodilo se je, da si je Akiø
prizadeval po œivljenju svojega
tasta; in obrnil se je na te, katerim
je bil zaprisegel z zaobljubo
starodavnih, in dobili so glavo
njegovega tasta, ko je sedel na
prestolu, ko je prisluhnil svojemu
ljudstvu.
6 Kajti tako veliko je bilo øirjenje
njegovega hudobnega in
tajnega druøtva, da je bilo pokvarilo
srca vseh ljudi; zato
so Jereda umorili na prestolu
in namesto njega je zavladal
Akiø.
7Inzgodilo se je, da je Akiø
postal ljubosumen na svojega
sina, zato ga je zaprl v jeço in
mu dajal malo oziroma niç
hrane, dokler ni bil utrpel
smrti.
8Insedaj je bil brat tega, ki je
utrpel smrt (in ime mu je bilo
Nimra), jezen na oçeta zavoljo
tega, kar je bil oçe storil njegovemu
bratu.
9Inzgodilo se je, da je Nimra
zbral majhno øtevilo moœ in
pobegnil iz deœele in priøel
bivat k Omerju.
10 In zgodilo se je, da so se
Akiøu rodili drugi sinovi in pridobili
so si srca ljudi, ne glede
na to, da so mu bili prisegli, da
bodo delali vsakovrstne kriviçnosti
glede na to, kar je œelel.
11 Sedaj, Akiøevi ljudje so œeleli
dobiçek, prav kakor si je Akiø
œelel oblasti; zatorej so jim
Akiøevi sinovi ponudili denar,
s çimer so za seboj odpeljali
veçinski del ljudstva.
12 In med Akiøevimi sinovi in
Akiøem se je zaçela vojna, ki
je trajala za razmik veliko let,
da, do propada skoraj vsega
ljudstva v kraljestvu, da, prav
vseh, razen trideset duø in tistih,
ki so pobegnili z Omerjevo
hiøo.
13 Zatorej se je Omer spet
povrnil v deœelo svojega nasledstva.

475 Eter 9:14–28
14 In zgodilo se je, da se je
Omer zaçel starati; vendar se
mu je v starosti rodil Emer; in
Emerja je mazilil za kralja, da bo
kraljeval namesto njega.
15 In potem ko je bil Emerja
mazilil za kralja, je v deœeli
videl mir za razmik dveh let
in je umrl, potem ko je bil videl
silno veliko dni, ki so bili polni
potrtosti. In zgodilo se je, da je
namesto njega kraljeval Emer in
øel je po stopinjah svojega oçeta.
16 In Gospod je spet zaçel
deœeli jemati prekletstvo in
Emerjeva hiøa je pod Emerjevo
kraljevino silno uspevala; in v
razmiku øestdeset in dveh let
so bili postali silno moçni, tako
da so silno obogateli—
17 ker so imeli vsakovrstno
sadje in œito in svile in izvrstno
platno in zlato in srebro in dragocenosti;
18 in tudi vsakovrstno govedo
in volove in krave in ovce in
praøiçe in koze in veliko drugih
vrst œivali, ki so jih uporabljali
za hrano za ljudi.
19 In imeli so tudi konje in osle
in bili so tudi sloni in kurelomi
in kumomi; vse te je çlovek
uporabljal, in øe zlasti slone in
kurelome in kumome.
20 In tako je Gospod izlil svoje
blagoslove nad to deœelo, ki je
bila izvoljena izmed vseh drugih
deœel; in zapovedal je, da jo
bo, kdor bo deœelo posedoval,
posedoval za Gospoda oziroma
bodo pokonçani, ko bodo
dozoreli v kriviçnosti; kajti nad
takøne, govori Gospod, bom izlil
polnost svojega srda.
21 In Emer je sojenje izvajal v
praviçnosti vse svoje dni in rodilo
se mu je veliko sinov in hçera;
in rodil se mu je Koriantum in
Koriantuma je mazilil, da je
kraljeval na njegovem mestu.
22 In potem ko je bil Koriantuma
mazilil, da bo kraljeval
namesto njega, je œivel øtiri leta
in v deœeli je videl mir; da, in
videl je celo Sina Praviçnosti in
radostil se je in slavil njegov
dan; in umrl je v miru.
23 In zgodilo se je, da je Koriantum
hodil po stopinjah svojega
oçeta in zgradil je veliko mogoçnih
mest in vse svoje dni je svoje
ljudstvo pouçeval to, kar je bilo
dobro. In zgodilo se je, da ni
imel otrok, in sicer dokler ni bil
silno star.
24 In zgodilo se je, da mu je
œena umrla, ko je bil star sto in
dve leti. In zgodilo se je, da si je
Koriantum vzel za œeno, v svoji
starosti, mlado œensko in rodili
so se mu sinovi in hçere; zatorej
je œivel, dokler ni bil star sto in
øtirideset in dve leti.
25 In zgodilo se je, da se mu je
rodil Kom in Kom je kraljeval
namesto njega; in kraljeval je
øtirideset in devet let in rodil se
mu je Het; in rodili so se mu tudi
drugi sinovi in hçere.
26 In ljudje so se razøirili po
vsem obliçju deœele in spet se je
po obliçju deœele zaçela silno
velika hudobija in Het se je spet
zaçel oklepati tajnih starodavnih
naçrtov, da bi pogubil oçeta.
27 In zgodilo se je, da je oçeta
vrgel s prestola, kajti ubil ga
je s svojim lastnim meçem; in
kraljeval je namesto njega.
28 In v deœelo so spet priøli

Eter 9:29–10:4 476
preroki in so jih klicali h kesanju—da
morajo Gospodu pripraviti
pot ali pa bo na obliçje
deœele priølo prekletstvo; da, in
sicer bo velika lakota, v kateri
bodo pokonçani, çe se ne bodo
pokesali.
29 Ljudje pa niso verjeli besedam
prerokov, paç pa so jih
vrgli ven; in nekatere od njih so
vrgli v jame in jih pustili umreti.
In zgodilo se je, da so vse to
delali po zapovedi kralja Heta.
30 In zgodilo se je, da se je v
deœeli zaçelo veliko pomanjkanje
in prebivalci so zaçeli silno
hitro umirati zavoljo pomanjkanja,
kajti na obliçje zemlje ni
bilo deœja.
31 In prav tako so na obliçje
deœele priøle strupenjaçe in so
zastrupile veliko ljudi. In zgodilo
se je, da je pred strupenjaçami
zaçela beœati drobnica
proti deœeli na jugu, ki so jo
Nefijci imenovali Zarahemla.
32 In zgodilo se je, da jih je bilo
veliko med njimi, ki so na poti
umrli; vendarle jih je bilo nekaj,
ki so pobegnili v deœelo na jugu.
33 In zgodilo se je, da je Gospod
napravil, da jih kaçe niso
veç zasledovale, paç pa so jim
zaprle pot, da ljudje niso mogli
mimo, da bi, kdor bi poskuøal iti
mimo, padel zavoljo strupenjaç.
34 In zgodilo se je, da so ljudje
sledili smeri œivali in œrli poginule
œivali, ki so padle ob poti,
dokler niso vseh poœrli. Ko so
sedaj ljudje videli, da morajo
pomreti, so se zaçeli kesati
svojih kriviçnosti in klicati h
Gospodu.
35 In zgodilo se je, ko so bili
postali zadosti poniœni pred
Gospodom, je na obliçje zemlje
spet poslal deœ; in ljudje so spet
zaçeli œiveti in v severnih deœelah
je obrodilo sadje in v vseh
okoliøkih deœelah. In Gospod
jim je pokazal svojo moç, s tem
ko jih je ohranil pred lakoto.
10. POGLAVJE
En kralj nasledi drugega.—Nekateri
kralji so praviçni; drugi so
hudobni.—Ko prevlada praviçnost,
Gospod ljudi blagoslovi in
uspevajo.
In zgodilo se je, da je Øez, ki je
bil Hetov potomec—kajti Het je
bil od lakote umrl in vsa njegova
hiøa razen Øeza—zatorej je Øez
spet zaçel postavljati pokonci
obuboœano ljudstvo.
2Inzgodilo se je, da je Øez
pomnil propad svojih oçetov in
je zgradil praviçno kraljestvo;
kajti pomnil je, kaj je bil Gospod
storil, ko je Jereda in njegovega
brata pripeljal çez globoçino; in
hodil je po Gospodovih poteh; in
rodili so se mu sinovi in hçere.
3Innjegov starejøi sin, ki mu
je bilo ime Øez, se mu je uprl;
vendar je Øeza zavoljo njegovega
silnega bogastva udarila roka
roparja, kar je njegovemu oçetu
spet prineslo mir.
4Inzgodilo se je, da je njegov
oçe po obliçju deœele zgradil
veliko mest in ljudje so se
spet zaçeli øiriti po vsem obliçju
deœele. In Øez je œivel do silno
visoke starosti; in rodil se mu je
Riplakiø. In umrl je in Riplakiø
je vladal namesto njega.

477 Eter 10:5–16
5Inzgodilo se je, da Riplakiø
ni delal tega, kar je bilo prav v
Gospodovih oçeh, kajti imel je
veliko œena in prileœnic in je to
naprtil ljudem na ramena, kar
je bilo bridko prenaøati; da,
obdavçil jih je z visokimi davki;
in z davki je zgradil veliko
prostornih zgradb.
6 In postavil si je silno lep
prestol; in zgradil je veliko
zaporov in kdor se ni hotel
podvreçi davkom, tega je
vrgel v jeço; in kdor davkov ni
mogel plaçevati, tega je vrgel v
jeço; in ukazal je, naj nenehno
delajo za njegovo vzdrœevanje;
in kdor ni hotel delati, tega je
dal usmrtiti.
7 Zatorej je dobil vse svoje
izvrstno delo, da, in celo svoje
zlato je dal plemenititi v zaporu;
in vsakovrstno izvrstno rokodelstvo
je dal napraviti v zaporu.
In zgodilo se je, da je ljudstvo
prizadel s svojim vlaçugarstvom
in ogabnostmi.
8Inkojebil vladal za razmik
øtirideset in dveh let, so se ljudje
dvignili v uporu proti njemu; in
v deœeli se je spet zaçela vojna,
tako da je bil Riplakiø ubit in
njegove potomce so pregnali iz
deœele.
9Inzgodilo se je, po razmiku
veliko let je Morianton (ki je bil
Riplakiøev potomec) zbral vojsko
izobçencev in øel in ljudstvo
napadel; in pridobil je oblast
nad mnogimi mesti; in vojna je
postala silno huda in je trajala
za razmik veliko let; in pridobil
je oblast nad vso deœelo in sebe
je postavil za kralja nad vso
deœelo.
10 In potem ko se je bil postavil
za kralja, je olajøal bremena
ljudi, s çimer je v oçeh ljudstva
pridobil naklonjenost in mazilili
so ga za kralja.
11 In do ljudi je bil praviçen,
do sebe pa ne zavoljo svojega
velikega vlaçugarstva; zatorej je
bil loçen od Boœje navzoçnosti.
12 In zgodilo se je, da je Morianton
zgradil veliko mest in so
ljudje pod njegovo kraljevino
silno obogateli tako z zgradbami
kakor z zlatom in srebrom in
pri gojenju œita in drobnice in
goveda in vsakrønih reçi, ki jih
jim je bil povrnil.
13 In Morianton je bil œivel do
silno çastitljive starosti in potem
se mu je rodil Kim; in Kim je
kraljeval na mestu svojega oçeta;
in kraljeval je osem let in
njegov oçe je umrl. In zgodilo
se je, da Kim ni vladal v praviçnosti,
zatorej ni bil priljubljen
pri Gospodu.
14 In njegov brat se je v uporu
dvignil proti njemu, kar ga je
privedlo v ujetniøtvo; in v ujetniøtvu
je ostal vse svoje dni; in v
ujetniøtvu so se mu rodili sinovi
in hçere in v starosti se mu je
rodil Levi; in umrl je.
15 In zgodilo se je, da je Levi
sluœil v ujetniøtvu po smrti
svojega oçeta za razmik øtirideset
in dveh let. In vojskoval se
je proti kralju deœele, s çimer si
je pridobil kraljestvo.
16 In potem ko si je bil pridobil
kraljestvo, je delal, kar je
bilo prav v Gospodovih oçeh;
in ljudje so v deœeli uspevali;
in œivel je do lepe starosti in
rodili so se mu sinovi in hçere;

Eter 10:17–32 478
in rodil se mu je tudi Korom, ki
ga je mazilil za kralja na svoje
mesto.
17 In zgodilo se je, da je Korom
vse svoje dni delal, kar je bilo
dobro v Gospodovih oçeh; in
rodilo se mu je veliko sinov in
hçera; in potem ko je bil videl
veliko dni, je umrl, in sicer kakor
preostala zemlja; in namesto
njega je kraljeval Kiø.
18 In zgodilo se je, da je tudi
Kiø umrl in namesto njega je
kraljeval Lib.
19 In zgodilo se je, da je tudi
Lib delal, kar je bilo dobro v
Gospodovih oçeh. In v Libovih
dneh so bile strupenjaçe pokonçane.
Zatorej so øli v deœelo
na jugu, da so lovili hrano za
ljudstvo svoje deœele, kajti povsod
po deœeli so bile gozdne
œivali. In tudi Lib sam je postal
velik lovec.
20 In zgradili so veliko mesto
pri ozkem vratu deœele, na
kraju, kjer morje deli deœelo.
21 In deœelo na jugu so ohranili
kot divjino, da bi imeli divjaçino.
In vse obliçje deœele na severu
je bilo prekrito s prebivalci.
22 In bili so silno delavni in kupovali
so in prodajali in trgovali
med seboj, da bi zasluœili.
23 In delali so z vsakovrstno
rudo in pridobivali so zlato in
srebro in œelezo in bron in vsakovrstne
kovine; in to so kopali
iz zemlje; zatorej so nametali
velike kupe zemlje, da so pridobivali
rudo, zlato in srebro
in œelezo in baker. In izdelovali
so vsakovrstno izvrstno delo.
24 In imeli so svile in tanko
tkano platno; in izdelovali so
vsakovrstno blago, da bi oblaçili
svojo goloto.
25 In izdelovali so vsakovrstno
orodje za obdelovanje zemlje,
tako za oranje kakor za sejanje,
za œetev kakor za okopavanje in
tudi za mlatenje.
26 In izdelovali so vsakovrstno
orodje, s katerim so z œivalmi
delali.
27 In izdelovali so vsakovrstno
bojno oroœje. In izdelovali so
vsakovrstna dela silno prefinjene
izdelave.
28 In nikoli bi ljudstvo ne
moglo biti bolj blagoslovljeno,
kakor so bili oni, in bolj uspevati
po Gospodovi roki. In bili so v
deœeli, ki je bila izvoljena izmed
vseh deœel, kajti to je rekel
Gospod.
29 In zgodilo se je, da je Lib
œivel veliko let in so se mu rodili
sinovi in hçere; in rodil se mu je
tudi Heartom.
30 In zgodilo se je, da je
Heartom kraljeval na mestu
svojega oçeta. In ko je bil Heartom
kraljeval dvajset in øtiri
leta, glej, mu je bilo kraljestvo
odvzeto. In veliko let je sluœil v
ujetniøtvu, da, in sicer ves preostanek
svojih dni.
31 In rodil se mu je Het in Het
je vse svoje dni preœivel v ujetniøtvu.
In Hetu se je rodil Aron
in Aron je vse svoje dni preœivel
v ujetniøtvu; in njemu se je rodil
Amnigada in Amnigada je prav
tako vse svoje dni preœivel v
ujetniøtvu; in njemu se je rodil
Koriantum in Koriantum je vse
svoje dni preœivel v ujetniøtvu;
in njemu se je rodil Kom.
32 In zgodilo se je, da je Kom

479 Eter 10:33–11:11
za seboj odpeljal polovico kraljestva.
In nad polovico kraljestva
je kraljeval øtirideset in
dve leti; in øel se je bojevat s
kraljem, Amgidom, in bojevala
sta se za razmik veliko let; v tem
çasu je Kom pridobil oblast nad
Amgidom in je pridobil oblast
nad preostankom kraljestva.
33 In v Komovih dneh so se
v deœeli pojavili roparji; in
privzeli so stari naçrt in dajali
zaobljube tako kakor starodavni
in si spet prizadevali uniçiti
kraljestvo.
34 Sedaj, Kom se je veliko
bojeval z njimi; vendar jih ni
premagal.
11. POGLAVJE
Vojne, odpadniøtvo in hudobija
vladajo v œivljenju Jeredovcev.—
Preroki napovejo popoln propad
Jeredovcev, çe se ne bodo pokesali.
—Ljudje zavrnejo besede prerokov.
In v Komovih dneh je prav tako
priølo veliko prerokov in prerokovali
so o propadu tistega
velikega ljudstva, çe se ne bodo
pokesali in se obrnili h Gospodu
in opustili svoje umore in hudobijo.
2Inzgodilo se je, da so ljudje
preroke zavrnili in so ti pobegnili
h Komu po zaøçito, kajti
ljudje so si jih prizadevali ubiti.
3 In Komu so prerokovali
veliko reçi; in preostanek vseh
svojih dni je bil blagoslovljen.
4Inœivel je do lepe starosti in
rodil se mu je Øiblom; in Øiblom
je kraljeval namesto njega. In
Øiblomov se je brat uprl in
v vsej deœeli se je zaçela silno
velika vojna.
5Inzgodilo se je, da je Øiblomov
brat ukazal, da morajo vse
preroke, ki so prerokovali o
propadu ljudstva, usmrtiti;
6inpovsej deœeli je bil velik
nemir, kajti priçevali so bili,
da bo nad deœelo priølo veliko
prekletstvo in tudi nad ljudstvo
in da bo med njimi veliko uniçenje,
takøno, kakrønega øe ni bilo
na obliçju zemlje, in njihove kosti
bodo po obliçju deœele kakor
kupi zemlje, çe se ne bodo pokesali
za svojo hudobijo.
7Inzavoljo svojih hudobnih
zvez niso prisluhnili Gospodovemu
glasu; zatorej so se po
vsej deœeli zaçele vojne in spori
in tudi veliko lakot in tudi kuge,
tako da je priølo do velikega uniçenja,
do takønega, kakrønega ni
poznalo obliçje zemlje; in vse to
je priølo v Øiblomovih dneh.
8Inljudje so se zaçeli kesati za
svojo kriviçnost; in kolikor so se,
toliko je bil Gospod usmiljen
do njih.
9 In zgodilo se je, da je bil
Øiblom ubit in je bil Set priveden
v ujetniøtvo in vse svoje dni
je prebil v ujetniøtvu.
10 In zgodilo se je, da je Ahah,
njegov sin, dobil kraljestvo;
in vse svoje dni je kraljeval
ljudstvu. In v svojih dneh je
greøil z vsakovrstnimi kriviçnostmi,
s çimer je povzroçil
veliko prelivanje krvi; in njegovih
dni je bilo malo.
11 In Etem, ki je bil Ahahov
potomec, je dobil kraljestvo;
in tudi on je delal, kar je bilo
hudobno v njegovih dneh.

Eter 11:12–12:3 480
12 In zgodilo se je, da je v
Etemovih dneh priølo veliko
prerokov in spet so prerokovali
ljudem; da, prerokovali so, da
jih bo Gospod docela izbrisal z
obliçja Zemlje, çe se ne bodo
pokesali za svoje kriviçnosti.
13 In zgodilo se je, da so ljudje
postali trdosrçni in niso hoteli
prisluhniti njihovim besedam;
in preroki so œalovali in se
umaknili izmed ljudi.
14 In zgodilo se je, da je Etem
vse svoje dni izvajal sojenje
v hudobiji; in rodil se mu je
Moron. In zgodilo se je, da je
Moron kraljeval namesto njega;
in Moron je delal, kar je bilo
greøno pred Gospodom.
15 In zgodilo se je, da se je
med ljudstvom dvignil upor
zavoljo tiste tajne zveze, ki se je
razvila za pridobivanje oblasti
in koristi; in med njimi se je
dvignil mogoçen moœ v kriviçnosti
in se bojeval z Moronom,
s çimer je strmoglavil polovico
kraljestva in je polovico kraljestva
obdrœal veliko let.
16 In zgodilo se je, da ga je
Moron strmoglavil in je kraljestvo
spet pridobil.
17 In zgodilo se je, da se je
dvignil øe en mogoçen moœ; in
bil je potomec Jeredovega brata.
18 In zgodilo se je, da je
strmoglavil Morona in pridobil
kraljestvo; zatorej je Moron
preostanek vseh svojih dni prebil
v ujetniøtvu; in rodil se mu
je Koriantor.
19 In zgodilo se je, da je Koriantor
vse svoje dni prebil v
ujetniøtvu.
20 In v Koriantorjevih dneh je
priølo veliko prerokov in prerokovali
so velike in neverjetne
reçi in klicali ljudi h kesanju
in çe se ne bodo pokesali, bo
Gospod Bog izvrøil sodbo nad
njimi, da bodo docela uniçeni;
21 In da bo Gospod Bog poslal
oziroma privedel drug narod,
da bo posedoval deœelo, s svojo
moçjo, tako kakor je privedel
njihove oçete.
22 In vse besede prerokov so
zavrgli zavoljo svojega tajnega
zdruœenja in hudobnih gnusob.
23 In zgodilo se je, da se je
Koriantorju rodil Eter in umrl
je, potem ko je vse svoje dni
prebil v ujetniøtvu.
12. POGLAVJE
Prerok Eter opominja ljudi, naj verjamejo
v Boga.—Moroni ponovno
naøteje çudesa in çuda, ki so se
zgodila po veri.—Vera je omogoçila
Jeredovemu bratu, da je videl
Kristusa.—Gospod daje ljudem
slabosti, da bi bili poniœni.—Jeredov
brat je z vero premaknil goro
Zerin.—Za odreøitev je potrebna
vera, upanje in dobrotljivost.—
Moroni je videl Jezusa iz oçi v oçi.
In zgodilo se je, da so bili Etrovi
dnevi v Koriantumrovih dneh;
in Koriantumr je bil kralj vse
deœele.
2 In Eter je bil Gospodov
prerok; zatorej je Eter priøel v
Koriantumrovih dneh in zaçel
ljudem prerokovati, kajti ni ga
bilo moç zadrœati zavoljo Gospodovega
Duha, ki je bil v njem.
3 Kajti klical je od jutra prav do
sonçnega zahoda, opominjajoç

481 Eter 12:4–20
ljudi, naj verjamejo v Boga do
kesanja, da ne bodo pokonçani,
govoreç jim, da se po veri
izpolni vse—
4 kdor zatorej verjame v Boga,
lahko z gotovostjo upa na boljøi
svet, da, in sicer na mesto na
Boœji desnici, z upanjem, ki pride
z vero, ki je sidro za çloveøke
duøe, ki jih bo napravila gotove
in stanovitne, da bodo vselej
delali veliko dobrih del, da
bodo slavili Boga.
5Inzgodilo se je, da je Eter
ljudem prerokoval velike in
neverjetne reçi, v katere niso
verjeli, ker jih niso videli.
6Insedaj bi jaz, Moroni, œelel
nekoliko spregovoriti o tem;
pokazal bi svetu, da je vera to,
na kar upamo in ne vidimo;
zatorej se ne prerekajte, ker ne
vidite, kajti prej ne boste prejeli
priçevanja kakor øele po preizkusu
svoje vere.
7 Kajti po veri se je Kristus
pokazal naøim oçetom, potem
ko je bil vstal od mrtvih; in ni se
jim pokazal, dokler niso verjeli
vanj; zatorej mora biti, da so
nekateri verjeli vanj, kajti svetu
se ni pokazal.
8 Ampak se je svetu pokazal
zavoljo vere ljudi in poveliçal
Oçetovo ime in pripravil pot,
po kateri bi bili lahko drugi
deleœni nebeøkega daru, da bi
lahko upali na tisto, çesar niso
videli.
9 Zatorej tudi vi lahko upate
in ste deleœni daru, çe boste le
verovali.
10 Glej, po veri je bilo, da so
bili ti od starodavnih poklicani
po svetem Boœjem redu.
11 Zatorej je bila po veri dana
Mojzesova postava. V daru
svojega Sina pa je Bog pripravil
çudovitejøo pot; in po veri se je
izpolnila.
12 Kajti çe med çloveøkimi
otroki ni vere, Bog med njimi ne
more delati çudeœev; zatorej se
jim prej ni pokazal, kakor øele
ko so izkazali vero.
13 Glej, vera Alma in Amuleka
je bila tista, ki je povzroçila, da
se je zapor sesul na zemljo.
14 Glej, vera Nefija in Lehija
je bila tista, ki je spremenila
Lamance, da so se krstili z ognjem
in s Svetim Duhom.
15 Glej, vera Amona in njegovih
bratov je bila tista, ki je med
Lamanci napravila tak velik
çudeœ.
16 Da, in vsi tisti, ki so delali
çudeœe, so jih delali z vero,
in sicer tisti, ki so bili pred
Kristusom, in tudi tisti, ki so
bili potem.
17 In zaradi vere so uçenci prejeli
obljubo, da ne bodo okusili
smrti; in obljube niso prejeli prej,
kakor øele ko so izkazali vero.
18 In niti ni nikdar nihçe delal
çudeœev, dokler ni veroval; zatorej
so najprej verjeli v Boœjega
Sina.
19 In bilo jih je veliko, katerih
vera je bila tako silno moçna,
celo preden je priøel Kristus,
katerih ni bilo moç zadrœati
pred tançico, paç pa so resniçno
s svojimi oçmi videli to, kar so
bili gledali z oçesom vere, in bili
so zadovoljni.
20 In glej, v tem zapisu smo
videli, da je bil eden od teh
Jeredov brat; kajti tako velika je

Eter 12:21–32 482
bila njegova vera v Boga, ko je
Bog iztegnil svoj prst, da ga ni
mogel skriti pred oçmi Jeredovega
brata zavoljo svoje besede,
ki mu jo je govoril, tiste besede,
ki jo je bil dobil z vero.
21 In potem ko je bil Jeredov
brat videl Gospodov prst zavoljo
obljube, ki jo je Jeredov brat
dobil po veri, Gospod niçesar
ni mogel zadrœati pred njegovimi
oçmi; zatorej mu je pokazal
vse, kajti niç veç ga ni mogel
zadrœati pred tançico.
22 In po veri je bilo mojim
oçetom obljubljeno, da bodo te
reçi priøle k njihovim bratom
preko Nejudov; zato mi je Gospod
zapovedal, da, in sicer
Jezus Kristus.
23 In rekel sem mu: Gospod,
Nejudje bodo te reçi zasmehovali
zavoljo naøe øibkosti v pisanju;
kajti, Gospod, po veri si nas
napravil mogoçne v besedi, nisi
pa nas napravil moçne v pisanju;
kajti vse te ljudi si napravil,
da so lahko veliko govorili zavoljo
Svetega Duha, ki si jim ga dal;
24 in napravil si nas, da lahko
le malo zapiøemo zavoljo okornosti
naøih rok. Glej, nisi nas
napravil mogoçne v pisanju
kakor Jeredovega brata, kajti
napravil si ga, da je to, kar je
zapisal, veliko, prav kakor si ti,
da çloveka prevzame, ko to bere.
25 Tudi naøe besede si napravil
moçne in velike, prav da jih
ne moremo zapisati; ko zatorej
zapisujemo, vidimo svojo øibkost
in se opotekamo zavoljo
postavljanja svojih besed; in
bojim se, da bi se Nejudje ne
posmehovali naøim besedam.
26 In ko sem bil to izrekel, mi
je Gospod spregovoril, rekoç:
Nespametni se posmehujejo,
ampak œalovali bodo; in moja
milostljivost zadostuje za krotke,
da ne bodo izkoristili vaøih
øibkosti;
27 in çe bodo ljudje priøli k
meni, jim bom pokazal njihovo
øibkost. Ljudem dajem øibkost,
da bi bili poniœni; in moja milostljivost
zadostuje za vse ljudi,
da postanejo poniœni pred menoj;
kajti çe bodo pred menoj
poniœni in bodo vame verovali,
potem bom njihove øibkosti
spremenil v njihovo moç.
28 Glej, Nejudom bom pokazal
njihovo øibkost in pokazal jim
bom, da vera, upanje in dobrotljivost
vodijo k meni—izviru
vse praviçnosti.
29 In ko sem bil jaz, Moroni, te
besede sliøal, sem bil potolaœen
in sem rekel: O Gospod, zgôdi
se tvoja praviçna volja, kajti
vem, da çloveøkim otrokom
napraviø po njihovi veri;
30 kajti Jeredov brat je rekel
gori Zerin: Premakni se—in
se je premaknila. In çe bi ne bil
veroval, bi se ne premaknila:
zatorej ti delujeø, potem ko
ljudje verujejo.
31 Kajti tako si se prikazal
svojim uçencem; kajti potem
ko so verovali in so govorili v
tvojem imenu, si se jim pokazal
v veliki moçi.
32 In prav tako pomnim, da si
rekel, da si za çloveka pripravil
hiøo, da, in sicer med domovanji
tvojega Oçeta, v çemer bo çlovekovo
upanje bolj popolno;
zatorej mora çlovek upati ali pa

483 Eter 12:33–13:4
ne more prejeti nasledstva tam,
kjer si ga pripravil.
33 In spet, pomnim, da si rekel,
da si svet ljubil, in sicer da si za
svet predal svoje œivljenje, da
bi ga spet prejel, da bi za çloveøke
otroke pripravil mesto.
34 In sedaj vem, da je ta ljubezen,
ki si jo imel do çloveøkih
otrok, dobrotljivost; çe zatorej
ljudje ne bodo dobrotljivi, ne
morejo naslediti mesta, ki si ga
pripravil v domovanjih svojega
oçeta.
35 Zatorej po tem vem, kar si
rekel, çe Nejudje ne bodo dobrotljivi
zavoljo naøe øibkosti, da
jih boø preizkusil in jim odvzel
dar, da, in sicer to, kar so prejeli,
in dal tistim, ki bodo imeli
obilneje.
36 In zgodilo se je, da sem
molil h Gospodu, da bi Nejudom
dal milostljivost, da bi bili
dobrotljivi.
37 In zgodilo se je, da mi je
Gospod rekel: Çe ne bodo dobrotljivi,
tebi niç mar, ti si bil
zvest; zatorej bodo tvoja oblaçila
oçiøçena. In ker si videl svojo
øibkost, boø postal moçan, in
sicer da boø sedel na mestu, ki
sem ga pripravil v domovanjih
mojega Oçeta.
38 In sedaj se jaz, Moroni, poslovim
od Nejudov in tudi od
svojih bratov, ki jih imam rad,
dokler se ne bomo sreçali pred
Kristusovim sodnim stolom, kjer
bodo vsi ljudje vedeli, da moja
oblaçila niso omadeœevana z
vaøo krvjo.
39 In potem boste vedeli, da
sem videl Jezusa in da je z menoj
govoril iz oçi v oçi in da mi je v
preprosti poniœnosti povedal,
in sicer kakor çlovek pove drugemu,
v mojem lastnem jeziku,
o teh reçeh;
40 in le nekaj sem jih zapisal
zavoljo svoje øibkosti v zapisovanju.
41 In sedaj bi vam priporoçil,
da iøçete tega Jezusa, o katerem
so zapisovali preroki in apostoli,
da bo milostljivost Boga Oçeta
in tudi Gospoda Jezusa Kristusa
in Svetega Duha, ki priçuje o
njima, lahko in bo bivala v vas
za vekomaj. Amen.
13. POGLAVJE
Eter govori o novem Jeruzalemu,
ki ga bo v Ameriki zgradilo Joœefovo
potomstvo.—Prerokuje, vrœejo ga
ven, zapiøe zgodovino Jeredovcev
in napove propad Jeredovcev.—Po
vsej deœeli divja vojna.
In sedaj jaz, Moroni, nadaljujem
z zakljuçkom zapisa o propadu
ljudstva, o katerem sem zapisoval.
2 Kajti glej, zavrnili so vse
Etrove besede; kajti resniçno jim
je povedal vse od çlovekovega
zaçetka; in ko so bile po obliçju
te deœele vojne prenehale, je izmed
vseh drugih deœel postala
izvoljena deœela, Gospodova izvoljena
deœela; zatorej Gospod
hoçe, da mu vsi ljudje, ki bivajo
na njenem obliçju, sluœijo.
3Indajekraj Novega Jeruzalema,
ki bo priøel iz nebes, in
Gospodovo sveto svetiøçe.
4 Glejte, Eter je videl Kristusove
dneve in govoril je o Novem
Jeruzalemu v tej deœeli.

Eter 13:5–17 484
5Ingovoril je tudi o Izraelovi
hiøi in Jeruzalemu, od koder bo
priøel Lehi—potem ko bo uniçen,
bo spet zgrajen, sveto mesto
Gospodu; zatorej bi ne mogel
biti novi Jeruzalem, saj je bil v
starodavnih çasih; bo pa spet
zgrajen in postal bo Gospodovo
sveto mesto; in zgrajen bo za
Izraelovo hiøo—
6 in da bo Novi Jeruzalem
zgrajen na tem ozemlju za preostanek
Joœefovega potomstva,
po vzoru, ki smo ga imeli.
7 Kajti kakor je Joœef svojega
oçeta pripeljal v egiptovsko
deœelo, prav tako je tam umrl;
zatorej je Gospod preostanek
Joœefovega potomstva pripeljal
iz jeruzalemske deœele, da bi
bil usmiljen z Joœefovim potomstvom,
da bi ne pomrli, prav
kakor je bil usmiljen do Joœefovega
oçeta, da ne bi umrl.
8 Zatorej se bo preostanek
Joœefovega potomstva razvil
na tem ozemlju; in to bo deœela
njihovega nasledstva; in Gospodu
bodo zgradili sveto mesto
prav kakor v starodavnem Jeruzalemu;
in niç veç ne bodo pomeøani,
dokler ne pride konec,
ko bo Zemlja preminila.
9Innova nebesa bodo in nova
Zemlja; in bosta kakor stari,
samo da bosta stari preminili in
vse bo novo.
10 In potem pride Novi Jeruzalem;
in blagor tem, ki bivajo
tamkaj, kajti ti so tisti, katerih
oblaçila so postala bela v Jagnjetovi
krvi; in ti so tisti, ki so
priøteti med preostanek Joœefovega
potomstva, ki je bilo iz
Izraelove hiøe.
11 In potem pride øe starodavni
Jeruzalem; in prebivalcem
le–tega, blagor jim, kajti umiti
so bili v Jagnjetovi krvi; in ti so
tisti, ki so bili razkropljeni in
zbrani s øtirih strani zemlje in
iz severnih drœav in so deleœni
izpolnjene zaveze, ki jo je
Bog sklenil z njihovim Oçetom
Abrahamom.
12 In ko bo to priølo, se bo uresniçil
sveti spis, ki pravi, da bodo
tisti, ki so bili prvi, zadnji; in da
bodo tisti, ki so bili zadnji, prvi.
13 In bil sem na tem, da bom øe
veç zapisal, a mi je bilo prepovedano;
ampak velike in nenavadne
so bile Etrove prerokbe; imeli
pa so ga za niç in ga vrgli ven; in
podnevi se je skrival v skalnati
votlini in ponoçi je gledal to,
kar bo priølo nad ljudi.
14 In ko je bival v skalnati votlini,
je napravil preostanek tega
zapisa, ker je ponoçi videl propad,
ki je priøel nad ljudi.
15 In zgodilo se je, da se je istega
leta, v katerem so ga ljudje
vrgli ven, med ljudstvom zaçela
velika vojna, kajti veliko jih je
bilo, ki so vstali, ki so bili mogoçni
moœje in so si prizadevali
uniçiti Koriantumra s svojimi
hudobnimi tajnimi naçrti, o
katerih je bilo govora.
16 In ker je sedaj Koriantumr
sam preuçeval vso umetnost
vojskovanja in vso prekanjenost
sveta, zato se je bojeval s tistimi,
ki so si ga prizadevali uniçiti.
17 Ampak ni se pokesal, niti
njegovi zali sinovi ne hçere; niti
Kohorjevi zali sinovi in hçere; in
skratka, po vsem zemeljskem
obliçju ni bilo nobenega zalega

485 Eter 13:18–14:1
sina in hçere, ki se je pokesal
svojih grehov.
18 Zatorej se je zgodilo v
prvem letu, ko je Eter bival v
skalni votlini, da je bilo veliko
ljudi, ki so bili pobiti z meçem
tistih tajnih zvez, ki so se borile
proti Koriantumru, da bi pridobile
kraljestvo.
19 In zgodilo se je, da so se
Koriantumrovi sinovi veliko
borili in veliko krvaveli.
20 In v drugem letu je k Etru
priøla Gospodova beseda, naj
gre in Koriantumru prerokuje,
çe se bo pokesal on in vsa
njegova hiøa, da mu bo Gospod
dal njegovo kraljestvo in prizanesel
ljudem—
21 drugaçe bodo pokonçani in
vsa njegova hiøa razen njega samega.
In œivel bo le toliko, da bo
videl, da se bo izpolnila prerokba,
ki je bila izreçena o drugem
ljudstvu, ki bo deœelo prejelo v
nasledstvo; in ti bodo Koriantumra
pokopali; in vsaka duøa
bo ubita razen Koriantumra.
22 In zgodilo se je, da se Koriantumr
ni pokesal, niti njegova
hiøa niti ljudstvo; in vojne se
niso konçale; in prizadevali
so si ubiti Etra, a je pred njimi
pobegnil in se spet skril v skalno
votlino.
23 In zgodilo se je, da se je
dvignil Øared in prav tako napadel
Koriantumra; in premagal
ga je, tako da ga je v tretjem letu
privedel v ujetniøtvo.
24 In Koriantumrovi sinovi so
v çetrtem letu premagali Øareda
in kraljestvo spet pridobili za
oçeta.
25 In sedaj se je po vsem obliçju
deœele zaçela vojna, vsakdo se
je s svojo tolpo boril za to, kar
je œelel.
26 In po obliçju deœele so se
pojavili roparji in, skratka, vsakovrstna
hudobija.
27 In zgodilo se je, da je bil
Koriantumr silno jezen na Øareda
in s svojimi çetami je øel
nadenj v napad; in sreçali so se
v veliki jezi in sreçali so se v
dolini Gilgal; in bitka je postala
silno huda.
28 In zgodilo se je, da se je
Øared boril z njim za razmik treh
dni. In zgodilo se je, da ga je
Koriantumr premagal in ga
zasledoval, dokler ni priøel do
heølonskih ravnin.
29 In zgodilo se je, da se je
Øared spet bojeval z njim na
ravninah; in glej, premagal je
Koriantumra in ga pregnal
nazaj v dolino Gilgal.
30 In Koriantumr se je spet
bojeval s Øaredom v dolini
Gilgal, kjer je Øareda premagal
in ga ubil.
31 In Øared je Koriantumra
ranil v stegno, da ni øel ponovno
v bitko za razmik dveh let, v
çasu ko so vsi ljudje po obliçju
deœele prelivali kri in nikogar
ni bilo, ki bi jih drœal nazaj.
14. POGLAVJE
Kriviçnost ljudi nad deœelo prikliçe
prekletstvo.—Koriantumr se zaplete
v vojskovanje z Gileadom,
potem Libom in potem Øizom.—
Deœelo prekrijeta kri in pokol.
In sedaj se je zavoljo kriviçnosti
ljudi v deœeli zaçelo veliko

Eter 14:2–17 486
prekletstvo, zaradi katerega ga
çlovek, çe je odloœil orodje ali
meç na polico oziroma ga poloœil
tjakaj, kjer ga je spravljal,
glej, naslednji dan ni mogel
najti, tako veliko je bilo prekletstvo
nad deœelo.
2 Zatorej se je vsakdo oklenil
tega, kar je bilo njegovo, z
rokami in si ni sposojal, niti ni
posojal; vsakdo je roçaj svojega
meça drœal v desnici za obrambo
svojega imetja in svojega
lastnega œivljenja in svoje œene
in otrok.
3Insedaj, po razmiku dveh let
in po Øaredovi smrti, glej, se je
dvignil Øaredov brat in napadel
Koriantumra, pri çemer je Koriantumra
premagal in ga zasledoval
v divjino Akiø.
4Inzgodilo se je, da se je Øaredov
brat bojeval z njim v divjini
Akiø; in bitka je postala silno
huda in veç tisoçev jih je padlo
pod meçem.
5Inzgodilo se je, da je Koriantumr
v divjini napravil zasedo;
in Øaredov brat je ponoçi prikorakal
iz divjine in pobil del Koriantumrove
vojske, ko je bila
opita.
6 In priøel je v moronsko
deœelo in se posadil na Koriantumrov
prestol.
7Inzgodilo se je, da je Koriantumr
s svojo vojsko v divjini
bival za razmik dveh let, v
katerih je v svojo vojsko prejel
veliko moç.
8 Sedaj, Øaredov brat, ki se
je imenoval Gilead, je zavoljo
tajnih zvez v svojo vojsko prav
tako prejel veliko moç.
9 In zgodilo se je, da so ga
njegovi véliki duhovniki umorili,
ko je sedel na prestolu.
10 In zgodilo se je, da ga je
nekdo iz tajnih zvez ubil v skritem
hodniku in si pridobil kraljestvo;
in ime mu je bilo Lib; in
Lib je bil çlovek velike postave,
bolj kakor kdor koli med vsem
ljudstvom.
11 In zgodilo se je, da je v zadnjem
Libovem letu Koriantumr
priøel v moronsko deœelo in
Liba napadel.
12 In zgodilo se je, da se je z
Libom bojeval, pri çemer ga je
Lib udaril po roki, da je bil ranjen;
vendarle je Koriantumrova
vojska pritiskala na Liba,
da je pobegnil do meja morske
obale.
13 In zgodilo se je, da ga je
Koriantumr zasledoval; in Lib
ga je napadel na obali.
14 In zgodilo se je, da je Lib
udaril po Koriantumrovi vojski,
da so spet pobegnili v divjino
Akiø.
15 In zgodilo se je, da ga je Lib
zasledoval, dokler ni priøel do
agoøkih ravnin. In Koriantumr
je bil s seboj vzel vse ljudi, ko je
beœal pred Libom v tisti predel
deœele, kamor je pobegnil.
16 In ko je priøel do agoøkih
ravnin, je Liba napadel in udarjal
po njem, dokler ni umrl;
vendarle je namesto njega nad
Koriantumra priøel Libov brat
in bitka je postala silno huda,
v kateri je Koriantumr spet pobegnil
pred vojsko Libovega
brata.
17 Sedaj, Libovemu bratu je
bilo ime Øiz. In zgodilo se je, da
je Øiz zasledoval Koriantumra

487 Eter 14:18–31
in je poruøil veliko mest in je
pobijal tako œenske kakor otroke
in je poœigal mesta.
18 In po vsej deœeli se je razøiril
strah pred Øizom; da, po deœeli
se je øiril krik—Kdo lahko
obstane pred Øizovo vojsko?
Glejte, pred seboj pometa
zemljo!
19 In zgodilo se je, da so se
ljudje po vsem obliçju deœele
zaçeli zgrinjati v çete.
20 In bili so razdeljeni; in del
teh je pobegnil v Øizovo vojsko
in del je pobegnil v Koriantumrovo
vojsko.
21 In tako huda in dolgotrajna
je bila vojna in tako dolg je bil
prizor prelivanja krvi in pokola,
da je bilo celotno obliçje
deœele prekrito s telesi mrtvih.
22 In tako bliskovita in nagla
je bila vojna, da ni bilo nikogar,
da bi pokopal mrtve, paç pa
so korakali dalje iz prelivanja
krvi v prelivanje krvi in so pustili
telesa tako moøkih, œensk
kakor otrok, da so prekrivala
obliçje deœele, da so postala
œrtev mesnih çrvov.
23 In vonj le–teh se je øiril po
obliçju deœele, po vsem obliçju
deœele; zatorej je ljudi zaçelo
motiti podnevi in ponoçi zavoljo
vonja le–teh.
24 Vendar Øiz ni prenehal
zasledovati Koriantumra; kajti
zaklel se je bil maøçevati se
Koriantumru za kri brata, ki
je bil ubit, in Gospodovi besedi,
ki je priøla k Etru, da Koriantumr
ne bo padel pod
meçem.
25 In tako vidimo, da jih
je Gospod obiskal v polnosti
svojega besa in njihova hudobija
in gnusobe so bile pripravile
pot za njihovo veçno
pogubo.
26 In zgodilo se je, da je
Øiz zasledoval Koriantumra na
vzhod prav do obalnih meja in
tam se je s Øizom bojeval za
razmik treh dni.
27 In tako straøno je bilo
pobijanje med Øizovimi çetami,
da so se ljudje zaçeli bati
in so zaçeli beœati pred Koriantumrovimi
çetami; in pobegnili
so v Korihorjevo deœelo in
pred seboj brisali prebivalce,
vse tiste, ki se jim niso hoteli
pridruœiti.
28 In øotore so postavili v
dolini Korihor; in Koriantumr
je øotore postavil v dolini Øur.
Sedaj, dolina Øur je bila blizu
hriba Komnor; zatorej je Koriantumr
zbral çete na hribu
Komnor in s trobento zatrobil
Øizovim çetam, da bi jih izzval
v bitko.
29 In zgodilo se je, da so priøli,
vendar so bili spet pregnani; in
priøli so v drugo in so bili spet
v drugo pregnani. In zgodilo se
je, da so priøli v tretje in bitka je
postala silno huda.
30 In zgodilo se je, da je Øiz
udaril po Koriantumru, da mu
je zadal veliko globokih ran; in
Koriantumr, ker je izgubil kri, je
omedlel in odnesli so ga, kakor
da bi bil mrtev.
31 Sedaj je bila izguba moœ,
œensk in otrok na obeh straneh
tako velika, da je Øiz ukazal
svojim ljudem, naj ne zasledujejo
Koriantumrovih çet; zatorej
so se vrnili v svoj tabor.

Eter 15:1–14 488
15. POGLAVJE
V bitki je pobitih na milijone Jeredovcev.—Øiz
in Koriantumr zbereta
vse ljudi za bitko na œivljenje in
smrt.—Gospodov Duh se preneha
truditi z njimi.—Jeredovski narod
je docela pobit.—Ostane samo
Koriantumr.
In zgodilo se je, ko so se bile
Koriantumru rane pozdravile,
se je zaçel spominjati besed, ki
mu jih je bil govoril Eter.
2 Videl je, da je bilo pod meçem
pobitih skoraj dva milijona njegovih
ljudi, in v srcu je postajal
potrt; da, pobitih je bilo dva
milijona mogoçnih moœ in tudi
njihove œene in njihovi otroci.
3 Zaçel se je kesati za húdo,
ki ga je bil storil; in zaçel se je
spominjati besed, ki so jih bila
izrekla usta vseh prerokov, in
videl jih je, da so se doslej spolnile,
vsaka malenkost; in njegova
duøa je œalovala in se ni
hotela potolaœiti.
4Inzgodilo se je, da je Øizu
pisal pismo in od njega œelel,
naj prizanese ljudem in da se bo
sam kraljestvu odrekel zavoljo
œivljenja ljudi.
5Inzgodilo se je, ko je bil Øiz
prejel njegovo pismo, da je
Koriantumru pisal pismo, da bo,
çe se bo predal, da ga bo lahko
ubil s svojim lastnim meçem,
ljudi pustil pri œivljenju.
6Inzgodilo se je, da se ljudje
niso pokesali svoje kriviçnosti;
in Koriantumrove ljudi je
podœigala jeza do Øizovih
ljudi; in Øizove ljudi je podœigala
jeza do Koriantumrovih
ljudi; zatorej so se Øizovi ljudje
bojevali s Koriantumrovimi
ljudmi.
7InkojeKoriantumr videl, da
je bil na tem, da bo padel, je spet
pobegnil pred Øizovimi ljudmi.
8Inzgodilo se je, da je priøel
do Ripliankumovih voda, kar v
prevodu pomeni obseœno oziroma
kar presega vse; ko je zatorej
priøel do teh voda, so postavili
øotore; in v njihovi bliœini je tudi
Øiz postavil øotore; in zato so
naslednji dan øli v bitko.
9Inzgodilo se je, da so bojevali
silno hudo bitko, v kateri je bil
Koriantumr spet ranjen in je zavoljo
izgubljene krvi omedlel.
10 In zgodilo se je, da so Koriantumrove
çete pritisnile na
Øizove çete, da so jih premagale,
da so povzroçile, da so pred
njimi beœale proti jugu in so
postavile øotore na kraju, ki se je
imenoval Ogat.
11 In zgodilo se je, da je Koriantumrova
vojska postavila øotore
pri hribu Ramah; in bil je tisti
hrib, kjer je moj oçe Mormon za
Gospoda skril zapise, ki so bili
sveti.
12 In zgodilo se je, da so po
vsem obliçju deœele zbrali vse
ljudi, ki niso bili pobiti, razen
Etra.
13 In zgodilo se je, da je Eter
videl vsa ravnanja ljudi; in videl
je ljudi, ki so bili za Koriantumra,
da so se zbirali v Koriantumrovo
vojsko; in ljudje, ki so bili
za Øiza, so se zbirali v Øizovo
vojsko.
14 Zatorej so za razmik øtirih
let zbirali ljudi, da bi pridobili
vse, ki so bili po obliçju deœele,

489 Eter 15:15–29
in da bi prejeli vso moç, ki jim
jo je bilo moç prejeti.
15 In zgodilo se je, ko so bili
vsi zbrani, vsakdo v vojski, v
kateri je hotel, s svojo œeno in
svojimi otroki—z bojnim oroœjem
so bili oboroœeni tako moøki,
œenske in otroci in imeli
so øçite in naprsne oklepe in
øleme in obleçeni so bili kakor
v vojni—so korakali drug proti
drugemu v bitko; in borili so se
ves dan in niso zmagali.
16 In zgodilo se je, ko se je
znoçilo, so bili utrujeni in so se
umaknili v svoj tabor; in potem
ko so se bili umaknili v svoj
tabor, se je zaçelo jeçanje in objokovanje
zavoljo izgube njihovih
pobitih ljudi; in tako glasen
je bil njihov jok, njihovo jeçanje
in objokovanje, da je silno pretresalo
zrak.
17 In zgodilo se je, da so øli
naslednji dan spet v bitko, in
hud in straøen je bil tisti dan;
vendarle niso zmagali in ko je
spet priøla noç so zrak pretresali
njihovi kriki in njihovo jeçanje
in njihovo œalovanje zavoljo
izgube njihovih pobitih ljudi.
18 In zgodilo se je, da je Koriantumr
spet pisal pismo Øizu in
od njega œelel, naj ne pride spet
v bitko, paç pa naj prevzame
kraljestvo in ljudem prizanese
pri œivljenju.
19 A glej, Gospodov Duh se je
bil prenehal truditi z njimi in
Satan je bil imel vso moç nad
srci ljudi; kajti predajali so se
svoji trdosrçnosti in slepomiselnosti,
da bi bili pogubljeni;
zatorej so spet øli v bitko.
20 In zgodilo se je, da so se
bojevali ves dan in ko je priøla
noç, so zaspali na svojem meçu.
21 In naslednji dan so se bojevali,
prav dokler ni priøla noç.
22 In ko je priøla noç, so bili
pijani od jeze, in sicer kakor
çlovek, ki je pijan od vina; in
spet so zaspali na svojem meçu.
23 In naslednji dan so se spet
bojevali; in ko je priøla noç, so
bili vsi padli pod meçem razen
petdeset in dveh Koriantumrovih
ljudi in øestdeset in devet
Øizovih ljudi.
24 In zgodilo se je, da so tisto
noç zaspali na svojem meçu in
so se naslednji dan spet bojevali
in se ves tisti dan borili v svoji
moçi s svojimi meçi in s svojimi
øçiti.
25 In ko je priøla noç, sta bila
trideset in dva Øizova çloveka
in dvajset in sedem Koriantumrovih
ljudi.
26 In zgodilo se je, da so pojedli
in zaspali in se pripravili na
smrt v naslednjem dnevu. In bili
so veliki in mogoçni moœje, kar
se tiçe çloveøke moçi.
27 In zgodilo se je, da so se borili
za razmik treh ur in zavoljo
izgubljene krvi so se onesvestili.
28 In zgodilo se je, ko so bili
Koriantumrovi moœje dobili dovolj
moçi, da so lahko hodili,
so bili na tem, da pobegnejo
zavoljo svojega œivljenja; a glej,
Øiz je vstal in tudi njegovi moœje
in v besu je zaprisegel, da bo
Koriantumra ubil ali pa bo padel
pod meçem.
29 Zatorej jih je zasledoval in
naslednji dan jih je prehitel; in
spet so se borili z meçi. In zgodilo
se je, ko so bili pod meçem

Eter 15:30–Moroni 2:2 490
padli vsi razen Koriantumra in
Øiza, glej, se je bil Øiz zavoljo
izgubljene krvi onesvestil.
30 In zgodilo se je, ko se je bil
Koriantumr naslonil na meç,
da bi se nekoliko odpoçil, je
Øizu odsekal glavo.
31 In zgodilo se je, potem ko je
bil Øizu glavo odsekal, se je Øiz
dvignil na roke in padel; in potem
ko se je bil boril za sapo, je umrl.
32 In zgodilo se je, da je Koriantumr
padel na zemljo in je
zgledal, kakor da bi ne imel
œivljenja.
33 In Gospod je spregovoril
Etru in mu rekel: Pojdi. In øel
je in videl, da so se bile Gospodove
besede izpolnile; in
konçal je svoj zapis (in nisem
zapisal stotega dela); in skril jih
je tako, da so jih naøli Limhijevi
ljudje.
34 Sedaj, zadnje besede, ki jih je
Eter zapisal, so téle: Najsi Gospod
œeli, da bom spremenjen
oziroma da bom po Gospodovi
volji v mesu, ni pomembno, çe
bo tako, da bom odreøen v Boœje
kraljestvo. Amen.
Moronijeva knjiga
1. POGLAVJE
Moroni zapisuje za dobro Lamancev.—Nefijce,
ki noçejo zanikati
Kristusa, usmrtijo. Med leti 401
in 421 po Kr.
Sedaj sem bil jaz, Moroni,
potem ko sem zakljuçil z
okrajøavo poroçila o Jeredovem
ljudstvu, predpostavljal, da ne
bom niç veç zapisal, toda nisem
øe umrl; in ne razkrijem se
Lamancem, da bi me ne ubili.
2 Kajti glejte, njihove vojne
med njimi samimi so silno hude;
in zavoljo njihovega sovraøtva
usmrtijo vsakega Nefijca, ki ne
bo zanikal Kristusa.
3Injaz, Moroni, Kristusa ne
bom zanikal; zatorej tavam koder
koli morem zavoljo varnosti
svojega œivljenja.
4 Zatorej øe nekoliko zapiøem,
kar je v nasprotju s tem, kar sem
bil predpostavljal; kajti nisem
bil predpostavljal, da bom øe kaj
zapisal; ampak øe nekoliko zapiøem,
da bo v nekem prihodnjem
dnevu morda kakøne vrednosti
za moje brate Lamance glede
na Gospodovo voljo.
2. POGLAVJE
Jezus je dal dvanajstim nefijskim
apostolom moç podeljevati dar
Svetega Duha. Med leti 401 in
421 po Kr.
Kristusove besede, ki jih je izgovoril
nad svojimi uçenci, nad
dvanajstimi, ki jih je bil izbral,
ko je nanje poloœil roke—
2inpoklical jih je po imenu,
rekoç: V mojem imenu boste k
Oçetu klicali v mogoçni molitvi;
in ko boste to storili, boste

491 Moroni 2:3–5:2
imeli moç, da boste tistemu,
na katerega boste poloœili roke,
podelili Svetega Duha; in v
mojem imenu ga boste podelili,
kajti tako delajo moji
apostoli.
3Tebesede jim je Kristus torej
govoril takrat, ko se je prikazal
prviç; in mnoœica tega ni sliøala,
paç pa so to sliøali uçenci; in na
tolike, na kolike so poloœili roke,
se je spustil Sveti Duh.
3. POGLAVJE
Stareøine posvetijo duhovnike in
uçitelje s polaganjem rok. Med leti
401 in 421 po Kr.
Kako so uçenci, ki so se imenovali
stareøine cerkve, posvetili
duhovnike in uçitelje—
2 potem ko so bili molili k
Oçetu v Kristusovem imenu, so
nanje poloœili roke in rekli:
3Vimenu Jezusa Kristusa te
posvetim za duhovnika (oziroma
çe bo uçitelj, te posvetim za
uçitelja), da boø pridigal kesanje
in odpuøçanje grehov po
Jezusu Kristusu z vztrajnostjo
v veri v njegovo ime do konca.
Amen.
4Intako so posvetili duhovnike
in uçitelje glede na darove in
poklice, ki jih je Bog dal ljudem;
in posvetili so jih z moçjo Svetega
Duha, ki je bil v njih.
4. POGLAVJE
Kako naj stareøine in duhovniki
blagoslovijo kruh zakramenta. Med
leti 401 in 421 po Kr.
Kako stareøine in duhovniki za
cerkev blagoslovijo Kristusovo
telo in kri; in blagoslavljali so ga
glede na Kristusove zapovedi;
zatorej vemo, da je tako pravilno;
in stareøina oziroma duhovnik
ga je blagoslovil—
2invcerkvi so pokleknili in
molili k Oçetu v Kristusovem
imenu, rekoç:
3OBog, veçni Oçe, prosimo
te v imenu tvojega Sina, Jezusa
Kristusa, da blagosloviø in
posvetiø ta kruh za duøe vseh
tistih, ki od tega jedo; da bodo
jedli v spomin na telo tvojega
Sina in ti priçevali, o Bog, veçni
Oçe, da so voljni nase prevzeti
ime tvojega Sina in se ga vselej
spominjati in spolnjevati
njegove zapovedi, ki jim jih je
dal, da bodo lahko vselej imeli
njegovega Duha ob sebi.
Amen.
5. POGLAVJE
Prikazan je naçin blagoslavljanja
vina pri zakramentu. Med leti 401
in 421 po Kr.
Kako se blagoslovi vino pri
zakramentu—glejte, vzeli so
kupo in rekli:
2OBog, veçni Oçe, prosimo
te v imenu tvojega Sina, Jezusa
Kristusa, da blagosloviø in posvetiø
to vino za duøe vseh tistih,
ki od tega pijejo, da bodo to
delali v spomin na kri tvojega
Sina, ki je bila prelita zanje; da
ti bodo priçevali, o Bog, veçni
Oçe, da se ga vselej spominjajo,
da bodo lahko imeli njegovega
Duha ob sebi. Amen.

Moroni 6:1–7:2 492
6. POGLAVJE
Skesani se krstijo in sprejmejo jih
medse.—Çlanom cerkve, ki se
pokesajo, je odpuøçeno.—Sestanki
so vodeni z moçjo Svetega Duha.
Med leti 401 in 421 po Kr.
In sedaj spregovorim o krstu.
Glejte, stareøine, duhovniki in
uçitelji so bili krøçeni; in krøçeni
niso bili, çe niso dokazali, da so
bili tega vredni.
2 Niti niso h krstu pustili nikogar,
çe ni pristopil strtega srca
in skesanega duha in cerkvi priçeval,
da se je resniçno pokesal
svojih grehov.
3 In nikogar niso sprejeli h
krstu, çe nase ni prevzel Kristusovega
imena, odloçen, da
mu bo sluœil do konca.
4Inpotem ko so jih bili sprejeli
h krstu in je nanje deloval
Sveti Duh in jih oçistil, so jih
priøteli med ljudstvo v Kristusovi
cerkvi; in njihova imena so
zapisali, da bi se jih spomnili in
jih hranili z dobro Boœjo besedo,
da bi jih ohranjali na pravi
poti, da bi jih nenehno ohranjali
pri molitvi, zanaøajoç se zgolj
na vrline Kristusa, ki je bil
povzroçitelj in dopolnitelj njihove
vere.
5Incerkev se je çesto sestajala,
da so se postili in molili in da so
drug z drugim govorili glede
dobrobiti svojih duø.
6Inpogosto so se sestajali, da
so v spomin Gospoda Jezusa
vzeli kruh in vino.
7Instrogo so pazili, da med
njimi ni bilo kriviçnosti; in kogar
so dobili, da je zagreøil
kriviçnost, in so ga tri priçe iz
cerkve obsodile pred stareøinami
in çe se ni pokesal in priznal,
so nejgovo ime izbrisali in
ni bil priøtet med Kristusovo
ljudstvo.
8 Ampak tako çesto, kakor so
se pokesali in si za odpuøçanje
prizadevali z resniçnim namenom,
jim je bilo odpuøçeno.
9Incerkev je njihove sestanke
vodila po delovanju Duha in
po moçi Svetega Duha; ker jih
je moç Svetega Duha vodila
bodisi k pridiganju oziroma k
opominjanju oziroma k molitvi
oziroma k proønjam oziroma k
petju, se je tako zgodilo.
7. POGLAVJE
Povabilo za vstop v Gospodov
poçitek.—Molite z resniçnim namenom.—Kristusov
Duh ljudem
omogoçi prepoznavati dobro od zla.
—Satan prepriçuje ljudi, naj zanikajo
Kristusa in delajo húdo.—
Preroki jasno pokaœejo na Kristusov
prihod.—Po veri se zgodijo çudeœi
in delujejo angeli.—Ljudje bi
morali upati na veçno œivljenje in
se okleniti dobrotljivosti. Med leti
401 in 421 po Kr.
In sedaj jaz, Moroni, zapiøem
nekaj besed mojega oçeta Mormona,
ki jih je govoril o veri,
upanju in dobrotljivosti; kajti
tako je govoril ljudem, ko jih je
pouçeval v sinagogi, ki so jo bili
zgradili za kraj çaøçenja.
2Insedaj jaz, Mormon, spregovorim
vam, moji ljubljeni bratje;
in je po milostljivosti Boga
Oçeta in naøega Gospoda Jezusa

493 Moroni 7:3–17
Kristusa in po njegovi sveti volji,
zavoljo daru, s katerim me je
poklical, da mi vam je dovoljeno
spregovoriti v tem trenutku.
3 Zatorej bi œelel spregovoriti
vam, ki ste v cerkvi, ki miroljubno
sledite Kristusu in ki ste
doslej prejeli zadostno upanje,
s katerim lahko vstopite v Gospodov
poçitek od sedaj dalje
do takrat, ko boste z njim poçivali
v nebesih.
4Insedaj, bratje moji, tako vas
presodim, ker miroljubno hodite
s çloveøkimi otroki.
5 Kajti pomnim Boœjo besedo, ki
pravi, po njihovih delih jih boste
poznali; kajti çe so njihova dela
dobra, potem so dobri tudi oni.
6 Kajti glejte, Bog je rekel, da
çlovek, ki je hudoben, ne more
delati tega, kar je dobro; kajti çe
ponudi dar oziroma moli k Bogu,
razen çe to stori z resniçnim
namenom, mu niç ne koristi.
7 Kajti glejte, ne øteje se mu za
praviçnost.
8 Kajti glejte, çe çlovek, ki je
hudoben, podari dar, to stori z
negodovanjem; zatorej se mu
øteje enako, kakor da si je bil
dar zadrœal; zatorej se ga pred
Bogom øteje za hudobnega.
9Inprav tako se bo çloveku
priøtevalo za húdo, çe bo molil
in ne z resniçnim namenom v
srcu; da, in niç mu ne koristi,
kajti Bog takønih ne sprejme.
10 Zatorej çlovek, ki je hudoben,
ne more delati tega, kar je
dobro; niti dobrega daru ne bo
hotel dati.
11 Kajti glejte, grenak vodnjak
ne more dajati dobre vode; niti
ne more dober vodnjak dajati
grenke vode; zatorej çlovek, ki
je hudiçev sluœabnik, ne more
slediti Kristusu; in çe sledi
Kristusu, ne more biti hudiçev
sluœabnik.
12 Zatorej vse, kar je dobro,
prihaja od Boga; in to, kar je
hudobno, prihaja od hudiça;
kajti hudiç je sovraœnik Bogu in
se nenehno bori proti njemu in
vabi in zvablja v greh in da bi
nenehno delali to, kar je zlo.
13 A glej, to, kar je od Boga,
nenehno vabi in zvablja, da bi
delali dobro; zatorej je vse, kar
vabi in zvablja, da delamo dobro,
da ljubimo Boga in da mu
sluœimo, Boœji navdih.
14 Zatorej bodite pozorni, moji
ljubljeni bratje, da ne boste tega,
kar je hudobno, presodili, da je
od Boga, oziroma tistega, kar
je dobro in od Boga, da je od
hudiça.
15 Kajti glejte, bratje moji, dana
vam je presoja, da lahko prepoznavate
dobro od zla; in kako
soditi je tako jasno, da to lahko
veste s popolnim védenjem,
kakor se dnevna svetloba razlikuje
od temne noçi.
16 Kajti glej, Kristusov Duh je
dan vsakomur, da bi prepoznaval
dobro od zla; zatorej vam
pokaœem, kako soditi; kajti vse,
kar vabi k dobremu in prepriçuje,
naj verjamemo v Kristusa, je
poslano s Kristusovo moçjo in
darom; zatorej lahko veste s popolnim
védenjem, da je od Boga.
17 Kar pa ljudi prepriçuje, da
bi bili zlobni in ne verjeli v
Kristusa in ga zanikali in ne
sluœili Bogu, potem lahko veste
s popolnim védenjem, da je to

Moroni 7:18–31 494
od hudiça; kajti tako dela hudiç,
kajti ljudi ne prepriçuje, naj
delajo dobro, ne, niti enega; niti
ne njegovi angeli; niti ne tisti,
ki se mu podvrœejo.
18 In sedaj, bratje moji, ker
vidim, da poznate luç, s katero
lahko sodite, ki je Kristusova luç,
glejte, da ne presodite napak;
kajti s to isto sodbo, s katero
sodite, se bo sodilo tudi vam.
19 Zatorej vas rotim, bratje, da
marljivo iøçite v Kristusovi luçi,
da boste loçili dobro od zla; in
çe se boste oprijeli vsake dobre
reçi in je ne obsodili, boste zagotovo
Kristusov otrok.
20 In sedaj, bratje moji, kako je
mogoçe, da se lahko oprimete
vsega dobrega?
21 In sedaj pridem do tiste vere,
o kateri sem rekel, da bom govoril;
in povedal vam bom, kako
se oprimite vsega dobrega.
22 Kajti glejte, ker Bog pozna
vse, ker je od veçnosti do veçnosti,
glejte, je poslal angele, da
so çloveøke otroke pouçevali, da
bi jim pokazali o Kristusovem
prihodu; in v Kristusu mora
priti vse dobro.
23 In Bog je prav tako po svojih
lastnih ustih prerokom razglasil,
da bo Kristus priøel.
24 In glejte, bile so raznolike
poti, po katerih je çloveøkim
otrokom pokazal to, kar je bilo
dobro; in vse, kar je dobro, prihaja
od Kristusa; sicer bi bili
ljudje padli in niç dobrega bi se
jim ne zgodilo.
25 Zatorej so z delovanjem angelov
in z vsako besedo, ki je
priøla iz Boœjih ust, ljudje zaçeli
udejanjati vero v Kristusa; in
tako so se po veri oprijeli vsega
dobrega; in tako je bilo do
Kristusovega prihoda.
26 In potem ko je priøel, so bili
ljudje odreøeni po veri v njegovo
ime; in po veri postanejo Boœji
sinovi. In zagotovo kakor Kristus
œivi, je te besede govoril naøim
oçetom, rekoç: Kar koli boste
Oçeta prosili v mojem imenu,
kar je dobro, v veri, da boste
prejeli, glejte, se vam bo zgodilo.
27 Zatorej, moji ljubljeni bratje,
mar so çudeœi prenehali, ker
se je Kristus dvignil v nebesa in
se je usedel na Boœjo desnico,
da je od Oçeta zahteval pravico
do milosti, ki jo ima do çloveøkih
otrok?
28 Kajti zadostil je postavi in
zahteva vse tiste, ki verujejo
vanj; in tisti, ki vanj verujejo, se
bodo oklenili vsega dobrega;
zatorej zagovarja primer çloveøkih
otrok; in veçno biva v
nebesih.
29 In ker je to storil, moji ljubljeni
bratje, mar çudeœev ni veç?
Glejte, povem vam, ne; niti niso
angeli prenehali sluœiti çloveøkim
otrokom.
30 Kajti glejte, podloœni so mu,
da sluœijo po besedi njegove
zapovedi, da se pokaœejo tistim,
ki so moçne vere in trdnega
prepriçanja v vseh oblikah poboœnosti.
31 In sluœba njihovega delovanja
je, da kliçejo ljudi h kesanju
in da spolnjujejo in opravljajo
delo Oçetovih zavez, ki jih je
sklenil s çloveøkimi otroki, da
med çloveøkimi otroki pripravljajo
pot, tako da oznanjajo
Kristusovo besedo izvoljenim

495 Moroni 7:32–45
Gospodovim posodam, da priçujejo
o njem.
32 In s tem Gospod Bog pripravlja
pot, da bi preostanek
ljudi veroval v Kristusa, da bi
imel Sveti Duh v njihovem srcu
mesto glede na moç le–tega; in
tako Oçe udejanja zaveze, ki jih
je sklenil s çloveøkimi otroki.
33 In Kristus je rekel: Çe boste
verovali vame, boste imeli moç
napraviti vse, kar je potrebno v
meni.
34 In rekel je: Pokesajte se, vse
ve strani sveta, in pridite k meni
in se krstite v mojem imenu in
verujte vame, da boste reøeni!
35 In sedaj, moji ljubljeni bratje,
çe bo primer tak, da je to, kar
sem vam govoril, res, in Bog
vam bo pokazal z moçjo in veliko
slavo na poslednji dan, da
je res, in çe je res, mar dneva
çudeœev ni veç?
36 Oziroma se mar angeli veç
ne prikazujejo çloveøkim otrokom?
Oziroma je mar zadrœal
moç Svetega Duha pred njimi?
Oziroma mar bo, tako dolgo
kolikor bo trajal ças oziroma bo
stala Zemlja oziroma bo potrebno
enega samega çloveka
na obliçju le–te reøiti?
37 Glejte, povem vam, ne; kajti
çudeœi se dogajajo po veri; in
po veri se prikaœejo angeli in
sluœijo ljudem; çe zatorej vsega
tega ni veç, gorje çloveøkim
otrokom, kajti to je zavoljo
nevere in vse je zaman.
38 Kajti nihçe ne more biti odreøen
po Kristusovih besedah,
çe ne bo veroval v njegovo ime;
çe zatorej teh reçi ni veç, potem
tudi vere ni veç; in straøno je
çlovekovo stanje, kajti je, kakor
bi ne bilo odkupne daritve.
39 A glejte, moji ljubljeni bratje,
vam prisodim boljøe reçi,
kajti sodim, da verjamete v
Kristusa zavoljo svoje krotkosti;
kajti çe ne verjamete vanj,
potem niste pripravljeni, da
bi bili priøteti med ljudstvo njegove
cerkve.
40 In spet, moji ljubljeni bratje,
œelel bi vam spregovoriti o upanju.
Kako je, da lahko pridobite
vero, ne da bi upali?
41 In na kaj boste upali? Glejte,
povem vam, da boste upali
glede na Kristusovo odkupno
daritev in moç njegovega vstajenja,
da boste vstali v veçno
œivljenje in to zavoljo svoje vere
vanj, glede na obljubo.
42 Çe zatorej çlovek veruje,
mora upati; kajti brez vere ni
upanja.
43 In spet, glejte, povem vam,
da ne more verovati in upati, çe
ni krotak in poniœen v srcu.
44 Çe temu ni tako, sta njegova
vera in upanje zaman, kajti
Bog drugega ne sprejme kakor
krotkega in poniœnega v srcu; in
çe je çlovek v srcu krotak in poniœen
in z moçjo Svetega Duha
izpove, da Jezus je Kristus, mora
biti dobrotljiv; kajti çe ni dobrotljiv,
ni niç; zatorej mora biti
dobrotljiv.
45 In dobrotljivost je potrpeœljiva,
je prijazna in ne zavida in
se ne napihuje, ne iøçe svojega, se
ne da zlahka razdraœiti, ne misli
hudega in se ne radosti kriviçnosti,
paç pa se radosti resnice,
vse prenaøa, vse verjame, vse
upa, vse prestane.

Moroni 7:46–8:10 496
46 Zatorej, moji ljubljeni bratje,
çe niste dobrotljivi, niste niç, kajti
dobrotljivost nikoli ne mine.
Zatorej se oklenite dobrotljivosti,
ki je najveçja od vsega, kajti
vse mora preminiti—
47 dobrotljivost pa je çista
Kristusova ljubezen in traja na
vekomaj; in kdor jo poslednji
dan poseduje, bo zanj dobro.
48 Zatorej, moji ljubljeni bratje,
molite k Oçetu z vso moçjo svojega
srca, da vas bo navdala ta
ljubezen, ki jo je podelil vsem,
ki resniçno sledijo njegovemu
Sinu, Jezusu Kristusu; da boste
postali Boœji sinovi; da bomo
mi, ko se bo prikazal, kakor je
on; da bomo v to upali; da bomo
mi oçiøçeni, prav kakor je çist
on. Amen.
8. POGLAVJE
Krst majhnih otrok je greøna gnusoba.—Majhni
otroci zavoljo odkupne
daritve œivijo v Kristusu.—
Vera, kesanje, krotkost in poniœnost
srca, prejem Svetega Duha in
vztrajanje do konca vodijo v odreøitev.
Med leti 401 in 421 po Kr.
Pismo mojega oçeta Mormona,
ki ga je pisal meni, Moroniju; in
pisano je bilo kmalu po mojem
vpoklicu na sluœenje. In takole
mi je pisal, rekoç:
2 Moj ljubljeni sin, Moroni, silno
se radostim, da se te je tvoj
Gospod Jezus Kristus spomnil
in te je poklical k sluœenju in k
svojemu svetemu delu.
3Insam se te vselej spominjam
v svojih molitvah, ko nenehno
molim k Bogu Oçetu v imenu
njegovega Svetega Otroka, Jezusa,
da te bo, po svoji neskonçni
dobroti in milostljivosti varoval
zavoljo vztrajnosti v veri v njegovo
ime do konca.
4Insedaj, sin moj, ti spregovorim
o tem, kar me silno œalosti;
kajti œalosti me, da so se med
vami pojavili prepiri.
5 Kajti çe sem izvedel resnico,
so se med vami pojavili prepiri
glede krsta majhnih otrok.
6Insedaj, sin moj, œelim, da
boste marljivo delali, da bo ta
velika napaka iz vaøe srede
odstranjena; kajti s tem namenom
sem napisal to pismo.
7 Kajti nemudoma sem, potem
ko sem bil od tebe za to izvedel,
o tej zadevi vpraøal Gospoda.
In Gospodova beseda je priøla
k meni z moçjo Svetega Duha,
rekoç:
8 Posluøajte besede Kristusa,
vaøega Odreøenika, vaøega Gospoda
in vaøega Boga. Glejte, na
svet sem priøel, ne, da bi h kesanju
klical praviçne, paç pa
greønike; zdravi ne potrebujejo
zdravnika, paç pa ti, ki so bolni;
zatorej, majhni otroci so zdravi,
kajti niso zmoœni zagreøiti
greha; zatorej je Adamovo
prekletstvo v meni odvzeto, da
nad njimi nima moçi; in zakon
obreze je z menoj ukinjen.
9Intako mi je Sveti Duh razodel
Boœjo besedo; zatorej, moj
ljubljeni sin, vem, da je resno
posmehovanje pred Bogom, da
bi krøçevali majhne otroke.
10 Glej, povem ti, da boste pouçevali
tole—kesanje in krst za
tiste, ki so priøtevni in so zmoœni
zagreøiti greh; da, pouçujte

497 Moroni 8:11–25
starøe, da se morajo pokesati
in se krstiti in postati poniœni
kakor njihovi majhni otroci in
bodo vsi odreøeni skupaj s svojimi
majhnimi otroki.
11 In majhnim otrokom se ni
potrebno ne kesati ne krstiti.
Glejte, krst je za kesanje za
izpolnitev zapovedi za odpuøçanje
grehov.
12 Majhni otroci pa v Kristusu
œivijo, in sicer od osnovanja
sveta; çe temu ni tako, je Bog
pristranski Bog in tudi spremenljiv
Bog in dela razlike;
kajti kako veliko majhnih otrok
je umrlo brez krsta!
13 Zatorej, çe majhni otroci
ne bi mogli biti odreøeni brez
krsta, bi ti morali oditi v neskonçni
pekel.
14 Glej, povem ti, ta, ki predpostavlja,
da se je majhnim
otrokom potrebno krstiti, je v
breznu grenkobe in v sponah
kriviçnosti; kajti ne veruje, ne
upa, niti ni dobrotljiv; çe bi bil
zatorej umrl, ko je te misli, mora
v pekel.
15 Kajti hudo greøno je predpostavljati,
da bi Bog enega
otroka reøil zavoljo krsta in
drugi bi bil pogubljen, ker se ni
krstil.
16 Gorje jim, ki bodo tako
izkrivljali Gospodova pota, kajti
pogubljeni bodo, çe se ne bodo
pokesali. Glej, smelo govorim,
ker imam polnomoçje od Boga;
in ne bojim se, kaj lahko napravi
çlovek; kajti popolna ljubezen
preœene ves strah.
17 In navdaja me dobrotljivost,
ki je veçna ljubezen; zatorej so
zame vsi otroci enaki; zatorej
imam majhne otroke rad s popolno
ljubeznijo; in vsi so enaki
in so deleœni odreøitve.
18 Kajti vem, da Bog ni
pristranski Bog, niti ni spremenljivo
bitje; ampak se iz
vse veçnosti v vso veçnost ne
spreminja.
19 Majhni otroci se ne morejo
kesati; zatorej je hudo greøno,
çe se jim odreçe çisto milost
Boga, kajti v njem vsi œivijo
zavoljo njegove milosti.
20 In ta, ki pravi, da se morajo
majhni otroci krstiti, zanika
Kristusovo milost in izniçi njegovo
odkupno daritev in moç
njegove odkupitve.
21 Gorje takønim, kajti v
nevarnosti smrti, pekla in
neskonçnega muçenja so. To
govorim smelo; Bog mi je zapovedal.
Posluøajte jih in prisluhnite
ali pa bodo na zadnji dan
priçevale proti vam pri Kristusovem
sodnem stolu.
22 Kajti glejte, vsi majhni otroci
œivijo v Kristusu in tudi vsi
tisti, ki so brez postave. Kajti
moç odreøitve pride k vsem tistim,
ki postave nimajo; zatorej
se ta, ki ni obsojen, oziroma ta,
ki ni pod obsodbo, ne more pokesati;
in za takøne krst nima
smisla—
23 paç pa je posmehovanje
pred Bogom in zanika Kristusovo
milost in moç njegovega
Svetega Duha in daje zaupanje
mrtvim delom.
24 Glej, sin moj, tega bi ne smelo
biti; kajti kesanje je za tiste,
ki so pod obsodbo in pod prekletstvom
prekrøene postave.
25 In prvi sad kesanja je krst;

Moroni 8:26–9:6 498
in krst pride po veri za spolnjevanje
zapovedi; in spolnjevanje
zapovedi prinese odpuøçanje
grehov;
26 in odpuøçanje grehov prinese
krotkost in poniœnost v
srcu; in zavoljo krotkosti in poniœnosti
v srcu pride obiskovanje
Svetega Duha, Tolaœnika, ki
navdaja z upanjem in s popolno
ljubeznijo, z ljubeznijo, ki
vztraja z marljivostjo v molitvi,
dokler ne bo priøel konec, ko
bodo vsi sveti bivali z Bogom.
27 Glej, sin moj, ponovno ti
bom pisal, çe ne bom kmalu
øel nad Lamance. Glej, ponos
tega naroda oziroma nefijskega
ljudstva se bo konçal z njihovim
propadom, çe se ne bodo
pokesali.
28 Moli zanje, sin moj, da bo
k njim priølo kesanje. A glej,
bojim se, da se je bil Duh prenehal
truditi z njimi; in v tem
delu deœele si prav tako prizadevajo,
da bi zruøili vsakrøno
oblast in polnomoçje, ki prihaja
od Boga; in zanikajo Svetega
Duha.
29 In potem ko so zavrnili
tako veliko védenje, sin moj,
morajo kmalu propasti, da se
bodo izpolnile prerokbe, ki
so jih izrekli preroki, kakor
tudi besede naøega Odreøenika
samega.
30 Zbogom, sin moj, dokler ti
ne piøem oziroma se spet ne
sreçam s teboj. Amen.
Drugo Mormonovo pismo sinu
Moroniju.
Obsega 9. poglavje.
9. POGLAVJE
Tako Nefijci kakor Lamanci so
izprijeni in pokvarjeni.—Drug
drugega muçijo in morijo.—Mormon
moli, da bi milostljivost in
dobrota za vselej poçivali nad
Moronijem. Med leti 401 in 421
po Kr.
Moj ljubljeni sin, ponovno ti
piøem, da boø vedel, da sem øe
œiv; toda piøem nekoliko o tem,
kar je œalostno.
2 Kajti glej, z Lamanci sem bil
bojeval hudo bitko, v kateri
nismo zmagali; in Arheantus je
padel pod meçem in tudi Luram
in Emron; da, in izgubili smo
veliko øtevilo odliçnih moœ.
3Insedaj glej, sin moj, bojim
se, da bodo Lamanci to ljudstvo
pokonçali; kajti ne pokesajo se
in Satan enega proti drugemu
nenehno podœiga k jezi.
4 Glej, nenehno delam z njimi;
in ko Boœjo besedo spregovorim
z ostrostjo, trepetajo in se jezijo
name; in ko ne uporabljam
ostrosti, postanejo trdosrçni do
nje; zatorej se bojim, da se je
Gospodov Duh prenehal truditi
z njimi.
5 Kajti tako silno se jezijo, da
se mi zdi, da se ne bojijo smrti;
in izgubili so medsebojno ljubezen;
in nenehno œejajo po
krvi in maøçevanju.
6 In sedaj, ljubljeni sin,
navkljub njihovi brezçutnosti
marljivo delajva; kajti çe bova
prenehala delati, bova pod
obsodbo; kajti medtem ko sva
v tem tabernaklju iz ila, morava
delo opravljati, da bova

499 Moroni 9:7–21
premagala sovraœnika vse praviçnosti
in se bo najina duøa
odpoçila v Boœjem kraljestvu.
7Insedaj bom nekoliko pisal
o trpljenju tega ljudstva. Kajti
glede na védenje, ki sem ga
prejel od Amorona, glej, imajo
Lamanci veliko ujetnikov, ki so
jih zajeli pri Øerizajevem stolpu;
in tam so bili moœje, œenske in
otroci.
8Inmoœe in oçete tistih œensk
in otrok so pobili; in œenske hranijo
z mesom njihovih moœ in
otroke z mesom njihovih oçetov;
in çisto malo vode jim dajejo.
9Inneglede na to straøno gnusobo
Lamancev ta ne presega te
od naøega ljudstva v Moriantumu.
Kajti glej, veliko lamanskih
hçera so zajeli; in potem ko so
jih prikrajøali za to, kar je bilo
najdraœje in najdragocenejøe od
vsega, kar je neomadeœevanost
in krepost—
10 in potem ko so bili to storili,
so jih umorili na najbolj krut
naçin, tako da so njihova telesa
muçili prav do smrti; in potem
ko so to storili, so njihovo meso
poœrli kakor divje œivali; zavoljo
svoje trdosrçnosti; in to delajo
v znak junaøtva.
11 O ljubljeni sin, kako lahko
takøno ljudstvo, ki je brez
omike—
12 (in le nekaj let je minilo in
so bili omikano in çudovito
ljudstvo)
13 ampak, o, sin moj, kako
lahko tako ljudstvo, katerega
radost je v takøni gnusobi—
14 kako lahko priçakujemo,
da bo Bog zadrœal svojo roko v
sodbi nad nami?
15 Glej, moje srce kliçe: Gorje
temu ljudstvu! Prikaœi se v sodbi,
o Bog, in skrij njihove grehe
in hudobijo in gnusobe izpred
svojega obliçja!
16 In spet, sin moj, veliko
vdov je in njihovih hçera, ki
ostajajo v Øerizaju; in œiveœa, ki
ga niso odnesli Lamanci, glej, je
odnesla Zenefijeva vojska in jih
pustila tavati naokrog za hrano;
in veliko starih œensk se ob poti
onesvesti in umrejo.
17 In vojska, ki je z menoj, je
øibka; in lamanske çete so med
Øerizajem in menoj; in toliki,
kolikor jih je pobegnilo k Aronovi
vojski, so postali œrtve
njihove surovosti.
18 O izprijenost mojega
ljudstva! Brez reda so in brez
milosti. Glej, jaz sem samo çlovek
in imam samo çloveøko moç
in niç veç ne morem uveljaviti
svojih ukazov.
19 In postali so moçni v svoji
izprijenosti; in so enako surovi
in ne prizanesejo nikomur, niti
staremu ne mlademu; in radostijo
se v vsem razen v tem, kar
je dobro; in trpljenje naøih
œensk in naøih otrok na obliçju
te deœele presega vse; da, jezik
ne more povedati, niti se tega
ne da zapisati.
20 In sedaj, sin moj, niç veç
ne ostajam pri tem straønem
prizoru. Glej, poznaø hudobijo
tega ljudstva; veø, da so brez
naçel in da se jih niç ne dotakne;
in njihova hudobija presega
lamansko.
21 Glej, sin moj, ne morem jih
priporoçiti Bogu, da me ne
udari.

Moroni 9:22–10:6 500
22 A glej, sin moj, Bogu priporoçim
tebe in zaupam v Kristusa,
da boø odreøen; in molim
k Bogu, da te bo ohranil pri
œivljenju, da boø priça vrnitvi
njegovega ljudstva k njemu
ali pa njihovemu dokonçnemu
propadu; kajti vem, da morajo
biti pogubljeni, çe se ne bodo
pokesali in se vrnili k njemu.
23 In çe bodo pogubljeni, bodo,
kakor so bili Jeredovci zavoljo
samovolje svojih src, ker iøçejo
kri in maøçevanje.
24 In çe bo tako, da bodo
pogubljeni, vemo, da je veliko
naøih bratov prebegnilo k Lamancem
in øe veliko veç jih bo
prebegnilo k njim; zatorej zapiøi
nekoliko, çe ti bo prihranjeno,
in jaz bom umrl in te ne
bom videl; ampak verjamem,
da te bom kmalu videl; kajti
imam svete zapise, ki bi ti jih
izroçil.
25 Sin moj, bodi zvest v Kristusu;
in naj te to, kar sem zapisal,
ne œalosti, da bi te upognilo
v smrt; paç pa naj te Kristus
dvigne in naj njegovo trpljenje
in smrt in prikazovanje njegovega
telesa naøim oçetom in
njegova milost in njegova velika
potrpeœljivost in upanje v
njegovo slavo in veçno œivljenje
poçiva v tvojih mislih za
vekomaj.
26 In naj milostljivost Boga
Oçeta, çigar prestol je visoko v
nebesih, in naøega Gospoda,
Jezusa Kristusa, ki sedi na desnici
njegove moçi, dokler mu
ne bo vse postalo podloœno, bo
in biva s teboj za vekomaj.
Amen.
10. POGLAVJE
Priçevanje o Mormonovi knjigi
pride z moçjo Svetega Duha.—
Duhovni darovi so podeljeni zvestim.—Vero
vselej spremljajo duhovni
darovi.—Moronijeve besede
govorijo iz prahu.—Pridite h
Kristusu, izpopolnjujte se v njem
in posveçujte svojo duøo. Okrog
leta 421 po Kr.
Sedaj, jaz, Moroni, zapiøem
nekoliko, kakor se mi zdi dobro;
in piøem svojim bratom,
Lamancem; in œelel bi, da bi oni
vedeli, da je minilo veç kakor
øtiristo in dvajset let od znamenja
o Kristusovem prihodu.
2Intezapise zapeçatim, potem
ko sem vam bil v opomin izrekel
nekaj besed.
3 Glejte, opomnil bi vas, ko
boste te reçi brali, çe bo Boœja
modrost, da jih boste brali, da
se boste spomnili, kako milosten
je bil Gospod s çloveøkimi otroki
od Adamovega stvarjenja prav
do çasa, ko boste te reçi prejeli
in o njih premiøljevali v srcu.
4Inkoboste te reçi prejeli, bi
vas opomnil, da bi vpraøali
Boga, veçnega Oçeta, v Kristusovem
imenu, ali so te reçi mar
resnica; in çe boste vpraøali z
iskrenim srcem, z resniçnim
namenom, z vero v Kristusa,
vam bo resnico teh reçi pokazal
z moçjo Svetega Duha.
5Inzmoçjo Svetega Duha lahko
spoznate resnico vseh reçi.
6Inkar je dobro, je praviçno
in res; zatorej niç dobrega ne
zanika Kristusa, paç pa priznava,
da on je.

501 Moroni 10:7–27
7 In z moçjo Svetega Duha
lahko veste, da on je; zatorej bi
vas opomnil, da ne zanikate
moçi Boga; kajti on deluje z
moçjo glede na vero çloveøkih
otrok tako danes kakor jutri in
za vekomaj.
8 In spet, opominjam vas,
bratje moji, da ne zanikate Boœjih
darov, kajti veliko jih je; in
prihajajo od istega Boga. In so
razliçni naçini, na katere se s
temi darovi deluje; je pa isti Bog,
ki deluje povsod in v vsem; in
ljudem so dani po delovanju
Boœjega Duha, da bi jim bilo v
korist.
9 Kajti glej, enemu je po Boœjem
Duhu dano, da lahko pouçuje
besedo modrosti;
10 in drugemu, da lahko z
istim Duhom pouçuje besedo
spoznanja;
11 in drugemu silno velika
vera; in drugemu po istem
Duhu darovi zdravljenja;
12 in drugemu spet, da lahko
dela velike çudeœe;
13 in drugemu spet, da lahko
prerokuje o vsem;
14 in drugemu spet videnje
angelov in duhov, ki opravljajo
sluœbo;
15 in drugemu spet vse vrste
jeziki;
16 in drugemu tolmaçenje jezikov
in vseh vrst govorov.
17 In vsi ti darovi prihajajo po
Kristusovem Duhu; in pridejo
k vsakemu posebej, kakor hoçe.
18 In opomnil bi vas, moji
ljubljeni bratje, da bi pomnili,
da vsak dober dar pride od
Kristusa.
19 In opomnil bi vas, moji
ljubljeni bratje, da bi pomnili,
da je isti vçeraj, danes in za
vekomaj in da vsi ti darovi, o
katerih sem govoril, ki so duhovni,
nikakor ne bodo prenehali,
in sicer tako dolgo, dokler
bo stal svet, drugaçe kakor samo
z nevero çloveøkih otrok.
20 Zatorej vera mora biti; in
kjer je vera, je tudi upanje; in
kjer je upanje, je tudi dobrotljivost.
21 In samo çe ste dobrotljivi,
ste lahko odreøeni v Boœje
kraljestvo; niti ne morete biti
odreøeni v Boœje kraljestvo, çe
ne verjamete; niti ne upate.
22 In çe ne upate, ste zagotovo
obupani; in obup pride zavoljo
kriviçnosti.
23 In Kristus je resniçno rekel
naøim oçetom: Çe verujete, lahko
napravite vse, kar je potrebno
v meni.
24 In sedaj spregovorim vsem
stranem sveta—çe bo priøel dan,
ko med vami ne bo veç Boœje
moçi in darov, bo to zavoljo
nevere.
25 In gorje çloveøkim otrokom,
çe bo tako; kajti ne bo ga med
vami, ki dela dobro, niti enega.
Kajti çe bo med vami eden, ki
bo delal dobro, bo deloval z
moçjo in darovi Boga.
26 In gorje tem, ki bodo s tem
opravili in umrli, kajti umrejo v
svojih grehih in ne morejo biti
odreøeni v Boœje kraljestvo; in
govorim po Kristusovih besedah;
in ne laœem.
27 In opominjam vas, da to
pomnite; kajti ças pride naglo,
ko boste vedeli, da ne laœem,
kajti videli me boste pred

Moroni 10:28–34 502
Boœjim sodnim stolom; in Gospod
Bog vam bo rekel: Mar ti
nisem oznanil svojih besed, ki
jih je bil ta çlovek zapisal kakor
nekdo, ki kliçe od mrtvih, da,
prav kakor nekdo, ki kliçe iz
prahu?
28 To oznanjam, da se bodo
prerokbe izpolnile. In glejte,
priøle bodo iz ust veçnega Boga;
in njegova beseda bo øvignila
iz roda v rod.
29 In Bog vam bo pokazal, da
je to, kar sem zapisal, res.
30 In spet, opomnil bi vas, da
bi priøli h Kristusu in se oprijeli
vsakega dobrega daru in se ne
dotaknili hudobnega daru, niti
neçistega.
31 In prebudi se in se dvigni
iz prahu, o Jeruzalem; da, in si
nadeni svoja lepa oblaçila, o
sionska hçi; in okrepi svoje
okoliøe in poveçaj svoje meje za
vekomaj, da ne boø nikoli veç
pomeøana, da se bodo zaveze
veçnega Oçeta, ki jih je sklenil s
teboj, o Izraelova hiøa, izpolnile.
32 Da, pridite h Kristusu in se
KONEC
v njem izpopolnjujte in se odrecite
vsej nesvetosti; in çe se boste
odrekli vsej nesvetosti in ljubili
Boga z vso svojo vnemo, miøljenjem
in moçjo, potem njegova
milostljivost za vas zadostuje,
da boste z njegovo milostljivostjo
postali popolni v Kristusu; in çe
boste z Boœjo milostljivostjo postali
popolni v Kristusu, nikakor
ne morete zanikati Boœje moçi.
33 In spet, çe ste z Boœjo milostljivostjo
postali popolni v
Kristusu in ne zanikate njegove
moçi, potem ste po Boœji milostljivosti
posveçeni v Kristusu
preko prelite Kristusove krvi,
kar je Oçetova zaveza za odpuøçanje
vaøih grehov, da boste
postali sveti, brez madeœa.
34 In sedaj vsem vam reçem
zbogom. Kmalu odidem poçivat
v Boœji raj, dokler se moj duh in
telo spet ne zdruœita in bom
priøel zmagoslavno po zraku, da
se bom sreçal z vami pred prijetnim
sodnim stolom velikega
Jahveja, veçnega Sodnika tako
œivih kakor mrtvih. Amen.

STVARNI VODIÇ PO MORMONOVI KNJIGI
Mormonova knjiga v prvi vrsti priçuje o Boœjem izvoru Jezusa
Kristusa in vsebuje nauke evangelija Jezusa Kristusa. Sledeçe
teme in gesla nudijo pregled ljudstev, krajev, naukov in dogodkov
v Mormonovi knjigi.
JEZUS KRISTUS
njegov prihod in delovanje
med prebivalci Amerike:
3. Nefi 11–27. Razglasi svoj Boœji
izvor: 9:1, 12–15; Nefiju da navodila
glede krsta: 11:18–30; pouçuje
Kristusov nauk: 11:31–41;
pooblasti dvanajst uçencev: 12:1–
2; uçi o blagrih: 12:3–12; doloçi molitveni
obrazec: 13:9–13; svari pred
laœnimi preroki: 14:15–20; uçi o
drugih ovcah: 15:11–24; ozdravi
bolne: 17:5–10; moli za ljudstvo:
17:13–20; blagoslovi otroke: 17:10–
12, 21–25; vpelje zakrament: 18:1–
14; dvanajstim da polnomoçje za
podeljevanje Svetega Duha: 18:26–
39; moli k Oçetu: 19:16–34; blagoslovi
zakrament 20:1–9; pouçuje
o Izaijevih besedah: 22:1–23:3;
pouçuje o pomembnosti svetih spisov:
23:1–6, 14; dvanajstim da
navodila glede imena Cerkve:
27:1–12; uçi o svojem poslanstvu
in odkupni daritvi: 27:13–22.
Boœja beseda: 1. Nefi 11:25;
15:23–25; 17:45–46; 2. Nefi 27:14;
31:20; Mozija 26:3; Alma 17:2;
31:5; 32:28–43.
Boœje jagnje: 1. Nefi 13:40;
Alma 7:14; Mormon 9:6.
Cerkev: Mozija 25:18–22; 27:13;
3. Nefi 27:1–12; Moroni 6:4–9.
drugi Jezusov prihod: 3. Nefi
24:1–2.
Gospod: 1. Nefi 3:7; 17:13–15;
Alma 29:11; Helaman 13:6.
izpopolnjevanje: glej NAUKI—
Izpopolnjevanje.
Jahve: Mozija 3:4–11; 15:1;
3. Nefi 15:1–5; Eter 3:13–15;
Moroni 10:27–34.
Jezus Kristus: 1. Nefi 11:14–33;
22:24; 2. Nefi 9:5; 11:2–8; Mozija
3:5–13; 5:6–12; Alma 5:50;
7:7–13; 46:15; Helaman 3:28; 14;
3. Nefi 1:12–21; 9; 11–26; 27:3–
21, 27; Mormon 1:15; Eter 3:14–
17; Moroni 7:48.
Kristusov nauk: 2. Nefi 31:10–
32:6; 3. Nefi 11:31–41.
kriœanje: 1. Nefi 11:32–33; 19:9–
14; 2. Nefi 6:9; Mozija 15:1–7;
3. Nefi 27:14–15.
Mesija: 1. Nefi 10:4, 17; 2. Nefi
2:6, 26; 25:14.
Odkupitelj: 2. Nefi 2:6–7, 26;
Mozija 15:6–27; Alma 9:26–27;
11:40–41; 42:13–26; Helaman
5:9–12; 14:12–17; 3. Nefi 9:17;
Eter 3:13–14.
odkupna daritev: 1. Nefi 11:32–
33; 2. Nefi 2:3–10, 25–27; 9:5–27;
Jakob 4:11–12; Mozija 3:11–18;
4:6–8; 13:27–35; Alma 34:8–16;
42:11–30; 3. Nefi 11:14.
Odreøenik: 1. Nefi 10:4; 13:40;
2. Nefi 25:20; Mozija 3:17–20;
5:7–15; Helaman 14:15–17.

504
posrednik: 2. Nefi 2:9, 27–28.
prerokbe o Kristusu: 1. Nefi
10:4–11; 11:1–3, 12–33; 19:8–
17; 2. Nefi 10:3; 25:19; Mozija
3:5–12; 13:33–35; Alma 7:9–13;
Helaman 8:22; 14:1–8, 14–27;
Eter 3:13–20.
priçevanje o Kristusu: 2. Nefi
25:26; 26:12; Jakob 7:11, 19; Alma
6:8; Eter 12:41; Moroni 7:31.
rojstvo in smrt: Helaman 14:2–
6, 20–27; 3. Nefi 1:15–21; 8:5–23.
sodba: 2. Nefi 2:10; Alma 5:15;
12:12–15; 33:22; 3: Nefi 27:14–
16; Mormon 3:20; 7:6; Eter 12:38.
stvarjenje: Mozija 3:8; Alma
30:43–44; 3. Nefi 9:15; Eter 3:15.
vstajenje: 2. Nefi 2:8; 9:6–13,
22; Mozija 15:21–26; Alma
11:41–45; 40:1–6, 11–24; 3. Nefi
23:9–11.
LJUDJE
Abinadi: Mozija 11–17.
Abraham: Jakob 4:5; Alma
13:15; Helaman 8:16–19.
Adam: 2. Nefi 2:14–29; Alma
12:21–26.
Alma, Almov sin: Mozija 27:8–
27; Alma 4:11–20; 36:6–27.
Alma starejøi: Mozija 17–18,
25–26.
Amon, Mozijev sin: Mozija
27:8–28:8; Alma 17–20; 26–27.
Amulek: Alma 8:21–27; 10:1–32;
11:20–46; 14:9–29; 34.
Anti-Nefi-Lehijci: Alma 23–24;
27:20–27; 53:16–19; 56–58.
Benjamin: Mozija 2–6.
Enóø: Enóø 1.
Eter: Eter 12:1–5; 13:2–14.
Eva: 2. Nefi 2:15–20.
Gideon: Mozija 19:4–8; 20:17–
22; 22:3–9; Alma 1:8–10.
Hagot: Alma 63:5–8.
Helaman, -ovi sinovi (mladi
bojevniki): Alma 53:16–22;
56:10, 47, 52–56; 57:26.
Helaman, Almov sin: Alma
45:22–23; 53:19, 22; 57:19–27.
Izmael: 1. Nefi 7:2–5; 16:7, 34.
Jakob, Lehijev sin: 2. Nefi 6–11;
Jakob 1–7.
Jered, -ov brat: Eter 1:34–43;
2–3; 4:4; 12:20–21, 24, 30.
Jered: Eter 1:33–2:1; 2:13.
Jeredovci: Eter 1:33–43; 2–3;
6:1–18; 14–15.
Jezus Kristus: Glej geslo JEZUS
KRISTUS.
Laban: 1. Nefi 3:1–27; 4:1–26.
Laman: 1. Nefi 2:5, 11–12; 3:9–
31; 7:6; 8:34–38.
Lamanci: 2. Nefi 5:14; Jakob
1:13–14; Mozija 10:11–17; Helaman
6:34–37.
Lamanec Samuel: Helaman
13–16.
Lamoni: Alma 17–19.
Lehi, Nefijev oçe: 1. Nefi 2:1–4;
5:14; 8:2–38; 16–18; 2. Nefi 1–3;
4:1–12.
Lemuel: 1. Nefi 2:10; 3:28; Jakob
1:13–14.
Marija, Jezusova mati: 1. Nefi
11:13–20; Mozija 3:8; Alma 7:10.

505
Mormon: Mormon 1:1–6; 2:1–
2, 17–18; 3:8–12; 5:1–2; 6:5–6;
8:2–3.
Moroni, Mormonov sin: Mormonove
besede 1:1; Mormon
8:1–3, 14; Eter 1:1–2; Moroni
1:1–4; 10:1–2.
Moroni, poveljnik: Alma 43:16–
17, 47–50; 46:12–13; 48:11–18.
Mozija, Benjaminov sin: Mozija
6:4–7; 28:17; 29.
Mozija, -evi sinovi: Mozija
27:8–20, 34; 28:1–7; Alma 17–26.
Nefi, Nefijev sin, Helamanov
sin: 3. Nefi 1:2–3; 7:15–19; 19:4.
Nefi, Helamanov sin: Helaman
3:37; 5:18–52; 7–9; 10:3–11;
11:3–18.
Nefi, Lehijev sin: 1. Nefi 1:1–4;
3–4; 7; 10:17–22; 15:21–36;
16:18–32; 17–18; 2. Nefi 33.
Nefijci: 2. Nefi 5:5–17; Alma
50:23; Helaman 6:34–35; 3. Nefi
11–28; 4. Nefi 1:2–3, 15–16;
Mormon 3:9–11; Moroni 1:2.
Sam: 1. Nefi 2:5, 17; 2. Nefi 5:5–
6; Alma 3:6.
Zenok: 1. Nefi 19:10; Alma
33:15, 17; Helaman 8:20.
Zenos: 1. Nefi 19:10, 12, 16;
Jakob 5; Alma 33:3–11; Alma
34:7; Helaman 8:19; 3. Nefi
10:15–16.
NAUKI
angeli: Mozija 27:11–16; Alma
36:22; 3. Nefi 17:24; Moroni
7:25–32.
antikrist: Jakob 7; Alma 1; 30.
apostol: 1. Nefi 1:10; 11:34;
Mormon 3:18.
blagoslovi: 1. Nefi 15:18; 17:35;
2. Nefi 1:28; 4:9; Mozija 2:24;
Helaman 12:1; 3. Nefi 12:1–12;
24:10.
bogastvo: 2. Nefi 9:30, 50–51;
26:31; Jakob 2:18–19; Alma 1:30–
31; 4:6–8; 3. Nefi 6:12.
boleçina: 2. Nefi 9:21; Jakob
3:11; Mozija 2:36–38; 3:5–8;
25:11; 27:28–29; Alma 7:10–11;
36:16–21.
bolezen: Mozija 3:5; Alma 7:10–
12; 3. Nefi 26:15.
boœanstvo: 2. Nefi 31:21; Mozija
15:1–4; 3. Nefi 11:3–7, 27, 36.
Boœje priçe: Mozija 18:8–9;
3. Nefi 18:10–11; Moroni 4, 5.
Boœji otroci: Mozija 5:7; 27:25;
3. Nefi 9:17; Eter 3:14; Moroni
7:19.
Cerkev: 1. Nefi 14:8–17; Alma
6:1–6; Mormon 8:32–33; Moroni
6:5.
çaøçenje: 2. Nefi 25:29; Jakob
4:5; Alma 34:38; 3. Nefi 11:17.
çlovek: 2. Nefi 2:25; Mozija
7:27; 3. Nefi 12:48; 27:27; Moroni
7:48.
çudeœi: 2. Nefi 27:23; Alma 23:6;
Mormon 9:10–20; Eter 12:12–21.
dar Svetega Duha: 2. Nefi 31:17;
Moroni 2.
denar: Glej Bogastvo.
desetina: Alma 13:15; 3. Nefi
24:8–11.
dobrotljivost: 2. Nefi 26:30;
Alma 7:24; Eter 12:33–34;
Moroni 7.

506
dom: 3. Nefi 17:2–3; Mormon
2:23.
drevo œivljenja: 1. Nefi 8; 11:8–
9, 21–22, 25; 15:36; Alma 5:34,
62; 32:40.
druœina: 1. Nefi 8:37; 2. Nefi
2:20; 25:26; Jakob 3:7; Mozija
4:14–15; 3. Nefi 18:21.
duhovni darovi: 3. Nefi 29:6;
Mormon 9:7; Moroni 10:8–18.
duhovniøtvo: Alma 6:1; 13:1–
12; 17:3; 3. Nefi 11:21–22;
Moroni 2:2.
evangelij: 3. Nefi 27:13–22.
greh: 2. Nefi 4:31; 9:38; Alma
13:12; 41:9–10; 45:16; Moroni
8:8.
hudiç: 2. Nefi 2:17–18, 27; 28:19–
23; Omni 1:25; Alma 30:60;
34:39; Helaman 5:12; 3. Nefi
18:15, 18.
hvaleœnost: Mozija 2:19–21;
Alma 34:38; 37:37.
izpopolnjevanje: Alma 42:15;
3. Nefi 12:48; Moroni 10:32.
Izrael: Zbiranje: 1. Nefi 15:12–17;
22:3–12; 2. Nefi 10:3–9; Jakob
5–6;3.Nefi 16:4; 17:4. Razkropitev:
1. Nefi 22:3–9; 2. Nefi 10:3–
9; Jakob 5–6; 3. Nefi 21:26–29.
Deset izgubljenih rodov: 1. Nefi
22:3–4; 2. Nefi 29:12–14; 3. Nefi
17:4; 21:26–29.
jeza: 2. Nefi 4:28–29; 28:19–20,
28; 33:4–5; 3. Nefi 11:30; Moroni
9:3–4.
kesanje: Mozija 5:2; 26:29; Alma
14:1; 34:33–36; 36; 42:16, 29;
3. Nefi 9:20–22; 27:20; Moroni
6:8.
krivda: 1. Nefi 16:2; 2. Nefi 9:14;
Enóø 1:6; Alma 42:18, 29.
krotkost: Mozija 3:19; 3. Nefi
12:5; Moroni 7:44; 8:26.
krst: 2. Nefi 9:23–24; Mozija
18:8–16; 21:33–35; Alma 7:14;
3. Nefi 11:19–40; 12:1–2; Moroni
8:4–25.
laœ: 2. Nefi 2:18; 9:34; 28:8–9;
Alma 5:17; 12:3; Eter 3:12.
ljubezen: 1. Nefi 19:9; 2. Nefi
31:20; Mozija 4:15; Alma 5:26;
13:28; 38:12; Moroni 7:47–48;
8:16.
marljivost: Jakob 1:19; Alma
17:2; 3. Nefi 6:14; Moroni 9:6.
mati: Alma 56:47; 57:21.
miloøçina, dajati miloøçino:
Mozija 4:26; 18:27; 3. Nefi
13:1–4.
milost: Alma 32:22; 42:13–25;
Moroni 8:19–20.
milostljivost: 2. Nefi 2:8; 10:24;
25:23; Jakob 4:7; Eter 12:26–27.
mir: Mozija 4:3; Alma 38:8;
40:12.
misijonarsko delo: Jakob 1:19;
Alma 17–26; 29:8; Mormon 9:22.
modrost: 2. Nefi 9:28; 27:26;
Mozija 2:17; Alma 37:35.
molitev: 2. Nefi 32:8–9; Enóø
1:4; Alma 5:45–46; 17:3; 26:22;
34:17–28; 37:37; 3. Nefi 18:16,
19–21; 19:31–34; 20:1; Moroni
7:6–9; 10:4.
Mormonova knjiga: 2. Nefi
3:12–21; Mormon 7:9; Eter 5:1–
4; Moroni 10:4.
naçrt radosti: Glej naçrt odkupitve

507
naçrt odkupitve: 2. Nefi 2; 9;
Alma 12:25–34; 22:12–14; 34:8–
16; 42:5–26, 31.
nasprotje: 2. Nefi 2:11.
nauk: Glej JEZUS KRISTUS—
Kristusov nauk.
neomadeœevanost: 2. Nefi 9:36;
Jakob 2:28; Alma 39:1–13; 3. Nefi
12:27–28; Moroni 9:9.
neumrljivost: 2. Nefi 9:13;
Alma 11:45.
nevera: 1. Nefi 4:13; Mozija
26:1–5; 3. Nefi 19:35.
obnova evangelija: 1. Nefi
15:13–18; 2. Nefi 3:6–15; 27:6–
26; 3. Nefi 16:7.
Oçe: nebeøki: Mozija 2:34; 3. Nefi
13:14, 26–33; Eter 12:8. Zemeljski:
1. Nefi 1:1; Enóø 1:1; Mozija
27:14; Alma 36–42; Helaman
5:5–12.
odgovornost: Alma 12:14; 41:3–
7; Helaman 14:29–31; Moroni
8:10.
odkupitev: Glej naçrt odkupitve.
odpad: Zgodnje Kristusove cerkve:
1. Nefi 13:26; 2. Nefi 26:20. Osebni:
1. Nefi 8:23, 28; 12:17; Alma
4:6–12; Helaman 3:33–34; 4:11–
13; 5:2–3; 12:2; 13:38; 3. Nefi
2:1–3; Mormon 8:28–41.
odpuøçanje: 1. Nefi 7:21; Mozija
4:2; 26:29–31; Alma 39:6;
3. Nefi 13:11.
odreøitev: 2. Nefi 2:3–6; Mozija
15:24–28; Moroni 8:8–24.
opraviçilo: 2. Nefi 2:5; Mozija
14:11.
otroci: 2. Nefi 2:22–23; Mozija
4:14–15; 3. Nefi 17:21–24;
Moroni 8:8–24.
padec Adama in Eve (padec
çloveøtva): 1. Nefi 10:6; 2. Nefi
2; Alma 22:12–14; 34:9; 42:2–15.
pekel: 1. Nefi 15:35; 2. Nefi
9:10–12; 28:21; Jakob 3:11; Mormon
9:4.
podpora cerkvenim voditeljem:
3. Nefi 10:12–13; 12:1.
polaganje rok: Alma 6:1; 3. Nefi
18:36–37; Moroni 2:2.
polnomoçje: Helaman 5:18;
11:18; 3. Nefi 7:17; 12:1–2.
pomniti: 1. Nefi 14:8; 17:45; Mozija
1:2–7; Helaman 12:3; 3. Nefi
18:7, 11; Mormon 5:21; Moroni
4:3; 5:2; 10:27.
poniœnost: 2. Nefi 9:42; Mozija
4:11; Alma 5:27–28; Helaman
3:33–35; 3. Nefi 12:2; Eter 12:27.
ponos: 1. Nefi 11:36; Jakob 2:13,
16; Alma 5:28; Helaman 3:33–
36; Moroni 8:27.
ponovno rojen: Mozija 5:2–15;
27:23–30.
poroka: 1. Nefi 7:1; 16:7; 4. Nefi
1:11.
posluønost: 1. Nefi 3:7; 17:3; Mozija
2:37; Alma 3:26–27; 3. Nefi
14:21.
post: Mozija 27:22–23; Alma
5:46; 6:6; 17:3, 9; 45:1.
posvetitev: Alma 13:10–12;
Helaman 3:33–35; 3. Nefi 27:20;
4. Nefi 1:3.
posvetiti: Mozija 18:18; 3. Nefi
12:1; Moroni 3:1–4.

508
posvetni çlovek: Mozija 3:19;
16:5; Alma 26:19–22; 41:11;
42:7–24.
poœelenje: Alma 39:3–4, 9;
3. Nefi 12:28.
pravica: 1. Nefi 15:30; 2. Nefi
9:26; Alma 34:16; 42:13–25; 54:6.
praviçnost: 1. Nefi 17:35; 2. Nefi
2:13; 9:18, 40; Alma 5:58; Helaman
13:38.
predzemeljsko œivljenje: Alma
13:3; Eter 3:16.
prepir: 2. Nefi 26:32; Mozija
4:14; 3. Nefi 11:29.
prerokba: Jakob 4:6, 13; Mozija
5:3; Alma 12:7; 3. Nefi 29:6;
Mormon 8:23.
preroki: 1. Nefi 3:17–18; 22:1–2;
Jakob 7:11; Mozija 8:16; 3. Nefi
1:13.
preøuøtvo in neçistovanje:
Jakob 3:12; Alma 39:3–5; Helaman
8:26.
priçevanje: Mozija 18:9; Alma
4:19–20; 5:45–48; 30:41–44.
priçevati: 2. Nefi 33:1; Jakob
7:10–11; Alma 5:45–48.
prositi: 1. Nefi 15:11; 2.Nefi 32:4;
Mozija 4:10, 21; Moroni 10:4.
radost: 1. Nefi 8:12; 2. Nefi
2:22–25; 9:18; Alma 22:15; 36:20.
raj: Alma 40:11–12; 4. Nefi 1:14.
razodetje: 2. Nefi 28:30; 30:17;
32:5; Jakob 4:8; Alma 5:46; 26:22;
Mormon 9:7–8; Eter 12:6;
Moroni 10:4–5.
resnica: 1. Nefi 16:2; 2. Nefi
9:40; Jakob 4:13; Moroni 10:5.
siromaøni: 2. Nefi 9:30; Mozija
4:26; Alma 1:27; 34:28; 4. Nefi
1:3.
skuønjava: 1. Nefi 15:24; 2. Nefi
2:11–16; Alma 13:28; 37:33;
3. Nefi 18:15, 18.
sluœenje: 2. Nefi 2:3; Mozija
2:17; Eter 2:8–12.
smrt: Telesna: 2. Nefi 2:22; 9:6,
11; Alma 12:24; 40:11. Duhovna:
2. Nefi 2:27; 9:4–9; Jakob 3:11;
Alma 13:30; 42:9; Helaman
14:16–19.
sobotni dan: Jarom 1:5; Mozija
13:16–19; 18:23–25.
soçutje: Mozija 15:9; 3. Nefi 17:6.
sodba: 1. Nefi 12:9; 2. Nefi 9:15,
46; 28:23; Alma 41:3, 14; 3. Nefi
27:16, 23–26; Mormon 3:18–20.
spreobrnitev: Mozija 5:2, 12–14;
27:33–35; Alma 22:15–18; Helaman
15:7; 3. Nefi 7:21.
starøi: 1. Nefi 1:1; 5:11; 8:37;
Mozija 4:14–15; Moroni 8:10.
Sveti Duh: 1. Nefi 10:17–19;
2. Nefi 32:5; 3. Nefi 27:20; 28:11;
Moroni 10:5.
sveti spisi: 1. Nefi 19:23; 2. Nefi
25:21–23; 29:10–14; 32:3; Jakob
7:23; Mozija 1:2–7; Alma 17:2;
37:1–19; Helaman 15:7–8; Mormon
7:8–9.
Sveto pismo: 1. Nefi 13:38–41;
2. Nefi 3:12; 29:3–14; Mormon
7:8–10.
svobodna izbira: 2. Nefi 2:15–
16, 27; Helaman 14:30–31.
øibkost: 1. Nefi 19:6; Jakob 4:6–
7; Eter 12:27–28, 37.

509
tisoçletje: 1. Nefi 22:26; 2. Nefi
12:4; 30:18.
umrljivost: 2. Nefi 2:21, 25;
Alma 12:24; 34:32; 42:10.
upanje: 2. Nefi 31:20; Alma 7:24;
13:27–29; Eter 12:4; Moroni 7:1,
40–43.
uredbe: Mozija 13:30; Alma
30:3.
veçno œivljenje: 2. Nefi 2:27;
9:39; 31:17–20; 33:4; 3. Nefi 15:9.
védenje: 2. Nefi 9:14; Alma
18:35; 32:34; Helaman 15:13;
Moroni 7:15–17.
vera: 1. Nefi 3:7; 7:12; 2. Nefi
9:23; 26:13; Enóø 1:3–8; Mozija
3:12; 5:7; Alma 14:26; 22:16; 32;
57:25–27; Helaman 8:15; 3. Nefi
17:8; Eter 12:6–31; Moroni 7:1,
20–48; 10:4.
verovanje: 2. Nefi 6:14; Mozija
4:10; Alma 11:40; Helaman
14:13; 3. Nefi 11:35.
vest: Mozija 4:3; Alma 29:5;
Moroni 7:16.
vstajenje çloveøtva: Alma 40.
vztrajati: 1. Nefi 22:31; 2. Nefi
31:16, 20; 3. Nefi 27:6.
zakrament: 3. Nefi 18:1–11, 28–
29; Moroni 4–5.
zapovedi: 1. Nefi 2:10; 3:7;
Jarom 1:9; Alma 37:35.
zaveza: 1. Nefi 15:18; 2. Nefi
31:13, 16; Mozija 5:5; 18:8–16;
3. Nefi 20:25–26; Moroni 7:31;
10:32–33.
zlo: 2. Nefi 32:8; Omni 1:25;
Mozija 2:32; Alma 19:33; Moroni
7:8–17.
znamenje: Mozija 3:15; Alma
30:48–60; Helaman 14; 3. Nefi
1:13–16; Mormon 9:24; Eter 4:18.
œenska: Jakob 2:28; Alma 32:23;
56:47–48.
œrtvovanje: 2. Nefi 2:6–7; Alma
34:8–14; 3. Nefi 9:19–20.
DOGODKI IN KRAJI
Amoníha: Alma 8–14; 16:1–3,
9, 11; 49:1–4.
deœela Izobilje: Alma 22:29–33;
52:9; 63:5; 3. Nefi 11:1.
deœela na severu: Alma 22:30–
33; 46:22; 50:11, 29–34; 63:4–10;
Helaman 3:3, 8–11; Mormon
2:20, 29.
deœela Opustoøenje: Alma
22:30–32; Mormon 3:5; Eter 7:6.
Helamanova vojska: Alma
53:10–23; 56–57.
izkuønje spreobrnjenja: Mozija
17–18 (Alma starejøi); Mozija
27, Alma 36 (Alma, Almov sin);
Mozija 27–28 (Mozijevi sinovi);
Alma 8:18–32 (Amulek); Alma
17 (Kralj Lamoni); Alma 19:16–
17 (Abiø); Alma 22 (Oçe kralja
Lamonija); Alma 23–24 (Amonovo
ljudstvo).
jeredovske ploøçe: Mozija 8:9–
12; 21:25–28; Eter 1:1–4; 15:33.
jerøonska deœela: Alma 27:22–
23; 28:1; 30:19–21; 35:1–2, 13;
43:4.
Jeruzalem: 1. Nefi 1:4, 13, 18;
3. Nefi 20:46; Eter 13:5.

510
Kristusovo delovanje v Ameriki:
Glej JEZUS KRISTUS—
Njegov prihod in delovanje
med prebivalci Amerike.
Kumora: Mormon 6:2, 6–11; 8:2;
Eter 15:11.
Lehijevo potovanje v obljubljeno
deœelo: 1. Nefi 2–18.
liahona oziroma kompas:
1. Nefi 16:10, 28–29; Alma 37:38,
43–45.
mir po Kristusovem delovanju:
4. Nefi 1:1–20.
Mormonovo in Moronijevo
skrbniøtvo nad ploøçami: Mormonove
besede 1; Mormon 1:1–
5; 2:17–18; 8:1–17.
Mormonove vode: Mozija 18:7–
8; 25:18; Alma 5:3.
Nefijeva ladja: 1. Nefi 17–18.
Nefijeve ploøçe: 1. Nefi 9;
19:1–6.
nefijska deœela: 2. Nefi 5:6–9;
Omni 1:12–13; Mormonove
besede 1:13; Mozija 28:1; Alma
22:32.
obljubljena deœela: 1. Nefi
2:20; 2. Nefi 1:5–9; Eter 2:9–12.
ozki prehod deœele: Alma 22:32;
63:5; Mormon 2:29; 3:5; Eter
10:20.
ploøçe iz medenine: 1. Nefi 3–
4; 5:10–16; 19:21–24; Omni 1:14;
Mozija 1:1–14; Alma 37:1–7;
3. Nefi 1:2.
poslanstva Mozijevih sinov:
Alma 17–27.
propad Nefijcev: Mormon 1–6.
reka Sidon: Alma 3:3; 22:29.
tolmaça: Mozija 8:13–18.
videnje drevesa œivljenja:
1. Nefi 8, 11, 15.
videnje Jeredovega brata:
Eter 3.
Zarahemla: Omni 1:12–13;
Mozija 1:18; Alma 5:2; Helaman
13:12; 3. Nefi 8:8, 24.