Untitled - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja

Spoštovani,
tako kot vsako leto ob tem času, tudi letos začenjamo s kampanjo zbirnih vlog za uveljavljanje ukrepov skupne
kmetijske politike (SKP). Lani smo se potrudili, da so postopki od oddaje zahtevkov do izplačila potekali brez
večjih zapletov. Vesel sem, da nam je uspelo izplačati 90 odstotkov oz. okvirno 38 milijonov evrov izplačil za
območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo še v tekočem letu, torej do konca 2009. Odločbe, ki
se nanašajo na enotno plačilo na površino, je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja začela izdajati
ob zaključku lanskega leta, v mesecu januarju in februarju pa je bilo izplačanih 98 odstotkov oz. okvirno 114
mio EUR. Plačila ukrepov SKP za leto 2009 smo tako začeli izplačevati okvirno tri mesece prej v primerjavi s
preteklostjo. Prepričan sem, da lahko isti cilj zasledujemo pri izvajanju ukrepov kmetijske politike tudi letos, ko
smo uvedli kar nekaj sprememb na področju neposrednih in kmetijsko-okoljskih plačil.
Pripravili smo vam brošuro z natančnejšimi navodili in podrobnejšo razlago ukrepov. V njej boste našli vse novosti, ki jih prinašajo nove
uredbe na področju neposrednih in kmetijsko-okoljskih plačil ter navzkrižne skladnosti.
Na podlagi t. i. »Zdravstvenega pregleda« reforme SKP so bile v Sloveniji sprejete določene novosti pri neposrednih plačilih: razvezava
in vključitev neposrednega plačila za pridelavo hmelja ter premij in dodatnih premij za ovce in koze v shemo enotnega plačila kot dodatka
na plačilne pravice. V sektorju živinoreje letos uvajamo dva nova ukrepa, s katerima želimo ublažiti cenovne pritiske. Za izenačevanje
pogojev in povečevanje konkurenčnosti smo tako pri prireji mleka uvedli ukrep »Dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma
kmetijska gospodarstva«. Ocenili smo namreč, da so proizvajalci mleka na gorsko višinskih in strmih kmetijah še posebej izpostavljeni in
ekonomsko ranljivi. Za ohranjanje in razvoj živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem, ki v Sloveniji predstavlja okoli 60 % vseh
kmetijskih površin, pa smo uvedli podporo v obliki dodatka na plačilne pravice, s katero želimo podpreti kmetovalce zlasti na ekonomsko
ranljivih območjih.
Tudi v okviru kmetijsko-okoljskih plačil smo uvedli dva nova podukrepa. S prvim »Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov« želimo
podpreti ekstenzivno pašo z namenom ohranjanja okoljske, biotske, kulturne in krajinske pestrosti ekstenzivnih kraških pašnikov. S
podukrepom »Strmi vinogradi« pa želimo podpreti obdelavo vinogradov na strmih legah zaradi ohranjanja krajinskih posebnosti in
izvajanja okolju bolj prijaznih kmetijskih praks z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Pri ukrepu podpore območij z omejenimi možnostmi je letos novost točkovanje kmetijskih gospodarstev v območjih z omejenimi
možnostmi. Točke pomenijo različne težavnostne pogoje za kmetovanje in s tem možnost boljše diferenciacije izravnalnih plačil. Zaradi
uvedbe in postopnega uveljavljanja točk se je spremenila določitev višine izravnalnega plačila.
Letos pa smo se lotili tudi pomembnega in administrativno zahtevnega projekta, posodobitve sistema grafičnih enot rabe zemljišč
kmetijskih gospodarstev (GERK). Posodobitev sistema bo pripomogla k dodatni uskladitvi GERK-ov z dejanskim stanjem v naravi in
zmanjšanju neupravičenih površin. S tem pa bomo povečali tudi zaupanje javnosti v pravičnost izplačevanja ukrepov kmetijske politike.
Cilj – uspešno izplačilo sredstev za ukrepe kmetijske politike – bomo dosegli le s skupnimi močmi! Vsak od nas, vlagatelji, Kmetijska
svetovalna služba, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja in ministrstvo, bomo morali odigrati svojo vlogo in medsebojno
dobro sodelovati. Vse skupaj pa se začne pri pravilno in pravočasno izpolnjenih vlogah, zato vas prosim, da si vzamete čas, da jih boste
natančno izpolnili sami ali s pomočjo svetovalcev. Pravilno izpolnjena in pravočasno oddana vloga namreč zmanjšuje možnosti pozivanja
na dopolnitev in zagotavlja hitrejše izplačilo sredstev.
Z željo, da bomo skupni cilj dosegli tudi letos, vas lepo pozdravljam.
Dr. Milan Pogačnik,
minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS
2

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC
ARSKTRP – Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja
CRG – centralni register govedi
CRD – centralni register drobnice
CRPš - centralni register prašičev
NS – navzkrižna skladnost (cross – compliance)
EKP- ekstenzivni kraški pašnik
ERG – ekstenzivna reja ženskih govedi
GERK – grafična enota rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva; je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega
gospodarstva. GERK kmetijskega zemljišča mora imeti izločene površine nekmetijske rabe in površine kmetijskih zemljišč, ki niso v rabi
GVŽ – glava velike živine
IAKS – integrirani administrativni in kontrolni sistem
KMG – kmetijsko gospodarstvo
KSS – Kmetijsko svetovalna služba
KZU – kmetijska zemljišča v uporabi
MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
OMD – območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost
PRP 2004-2006 - Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006
PRP 2007-2013 - Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013
RGG – register govedi na gospodarstvu
RKG – register kmetijskih gospodarstev
RPP – register plačilnih pravic
SEP – shema enotnega plačila
SIR – sektor za identifikacijo in registracijo živali
SKP – skupna kmetijska politika
SKOP – kmetijsko-okoljski ukrepi iz PRP 2004-2006, ki se izvajajo v letih 2007-2010
KOP – kmetijsko-okoljski podukrepi iz PRP 2007-2013, ki se izvajajo v letih 2007-2013
(pod)ukrepi (S)KOP – ukrepi SKOP in podukrepi KOP
VVO – vodovarstveno območje
3

KAZALO VSEBINE
ODDAJA ZBIRNE VLOGE IN ZAHTEVKOV
1. ROKI 5
2. ZAPOZNELA VLOŽITEV, SPREMEMBE IN UMIK ZBIRNE VLOGE 6
3. PREDTISK 6
4. IZPOLNJEVANJE IN VLAGANJE ZBIRNE VLOGE 8
5. OBRAZCI – NOVOSTI IN POMEMBNA OPOZORILA 9
PREDPISI, KI DOLOČAJO UKREPE, POSTOPKE IN KONTROLE KMETIJSKE POLITIKE
1. REGISTER KMETIJSKIH GOSPODARSTEV 15
2. IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA ZA REJNE ŽIVALI 16
3. UVELJAVLJANJE NEPOSREDNIH PLAČIL V KMETIJSTVU 18
4. NAVODILA ZAVEZANCEM NAVZKRIŽNE SKLADNOSTI 25
5. UKREP IZRAVNALNIH PLAČIL ZA OBMOČJA Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI ZA KMETIJSKO
DEJAVNOST
27
6. NAVODILA VLAGATELJEM ZAHTEVKOV ZA KMETIJSKO-OKOLJSKA PLAČILA V LETU 2010 27
7. KONTROLE ZAHTEVKOV 37
8. ZNIŽANJA IN IZKLJUČITVE PLAČIL 40
9. PRAVNE PODLAGE 44
10. PRAVNA OBVESTILA 44
11. KAM PO INFORMACIJE 45
4

ODDAJA ZBIRNE VLOGE IN ZAHTEVKOV
1. ROKI
1.1
ROKI ZA VLAGANJE ZAHTEVKOV IN DOKAZIL
ROK
od 5. 3. do 15. 5. 2010
najpozneje do 30.6.2010
ODDAJA
- zbirna vloga, ki vključuje:
obrazec »A – Izjave nosilca kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem
besedilu: obrazec A) ;
obrazec »B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu« (v nadaljnjem
besedilu: obrazec B);
obrazec »B1 – Oddaja/nabava živinskih gnojil« (v nadaljnjem besedilu:
obrazec B1);
obrazec »D – Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino,
ki vključuje:
• zahtevek za pomoč za stročnice (STR);
• zahtevek za podporo za pridelovanje lupinarjev (LUP);
• zahtevke za plačila na površino za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–
2013 ali za ukrepe SKOP iz PRP 2004–2006;
• prijavo upravičenih površin za izplačilo plačilnih pravic
obrazec »Zahtevek za dodelitev dodatkov za ovce in koze, hmeljišče in
ohranitev živinoreje na kmetijskem gospodarstvu s travinjem ter dodatno
plačilo za mleko za gorsko višinska KMG ter zahtevek za izplačilo plačilnih
pravic z vsemi dodatki za leto 2010«;
obrazec »G – Zahtevek za kmetijsko-okoljska plačila – reja avtohtonih in
tradicionalnih pasem domačih živali«;
obrazec »E – Zahtevek za kmetijsko-okoljska plačila – ozelenitev njivskih
površin«
obrazec »H– Zahtevek za kmetijsko-okoljska plačila – pridelava avtohtonih
in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za neprezimne strniščne posevke«
obrazec »Vloga za uveljavljanje sprememb pri izvajanju ukrepa kmetijskookoljskih
plačil (podukrepov KOP) zaradi pojava koruznega hrošča«
- za planine in skupne pašnike oddaja »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni
pašnik«. Za podukrep KOP Planinska paša s pastirjem pa mora biti oddana tudi pogodba s
pastirjem.
- oddaja uradnih etiket, s katerimi je opremljeno seme konoplje, če se setev konoplje izvede po
15. 5. 2010
1.2 OSTALI POMEMBNI ROKI ZA KOP IN SKOP
• do 31. 8. 2010 morajo imeti upravičenci, ki so se v izvajanje ukrepov SKOP vključili v letu 2006, opravljen izobraževalni program v skupnem obsegu najmanj
15 ur in sodelovati vsaj na enem demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi,
• do 31. 8. 2010 morajo upravičenci, ki so vključeni v izvajanje podukrepov KOP, za izpolnitev obveznosti za leto 2010 opraviti najmanj 4 ure izobraževanja.
1.3 ROKI ZA ZAHTEVKE ZA ŽIVALI
Posebna premija za bike in vole
V primeru zakola in izvoza:
• za prvo obdobje od 1. 1. do 31. 5. 2010: se zahtevek odda od 1. 6. do 30. 6. 2010,
• za drugo obdobje od 1. 6. do 30. 9. 2010: se zahtevek odda od 1. 10. do 31. 10. 2010,
• za tretje obdobje od 1. 10. do 31. 12. 2010: se zahtevek odda od 1. 1. do 31. 1. 2011.
V primeru odpreme živali v drugo državo članico je treba, preden žival zapusti ozemlje Republike Slovenije, vložiti zahtevek za posebno premijo skupaj z originalnim potnim
listom in to označiti v rubriki ''Odprema v EU''.
Dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi
• Za telitve v obdobju od 11. decembra 2009 do 31. marca 2010: se zahtevek odda od 1. 6. do 30. 6. 2010
• Za telitve v obdobju od 1. aprila do 31. julija 2010: se zahtevek odda od 1. 10. do 31. 10. 2010
• Za telitve v obdobju od 1. avgusta do 10. decembra 2010: se zahtevek odda od 1.1. do 31.1.2011
5

2. ZAPOZNELA VLOŽITEV, SPREMEMBE ALI UMIK ZAHTEVKOV ZA POMOČ/ZBIRNE VLOGE
2.1 ZAPOZNELA VLOŽITEV
Zapoznela vložitev zbirne vloge in zahtevkov je možna v 25 koledarskih dneh po predpisanem roku za oddajo zahtevkov. Zapoznelo zbirno vlogo, izpolnjeno v elektronski
obliki, je mogoče vložiti najkasneje do 9. junija 2010 do 24.00 ure (znižanja in izključitve, v primeru zapoznele vložitve, so obrazložena v poglavju 8.1.1).
2.2 SPREMEMBA IN UMIK
Sprememba zbirne vloge je mogoča do vključno 31. maja 2010. Zapoznele spremembe so možne od 1. do 9. junija 2010 (znižanja in izključitve, v primeru zapoznelih
sprememb, so obrazložena v poglavju 8.1.2).
V okviru spremembe zbirne vloge lahko nosilec:
- doda posamezno kmetijsko parcelo in ustrezen zahtevek za pomoč,
- doda plačilno pravico,
- spremeni dejansko rabo,
- doda ukrep.
Nosilec KMG je dolžan prijaviti vse površine, ki jih obdeluje. Vendar bi radi opozorili, da so, v skladu z uredbo, ki določa
neposredna plačila, do izplačila plačilnih pravic upravičene površine, ki so vpisane v RKG na posameznem KMG na dan 31. maja tekočega
leta. To pomeni, da v primeru dodane kmetijske parcele v času od 1. do 9. junija, nosilec KMG na D obrazcu NE označi, da je površina
upravičena od izplačila plačilnih pravic, ker se bodo, v nasprotnem primeru, za dodano površino upoštevala znižanja in izključitve. Bo pa
za površino prijavljeno v času od 1. do 9. junija upravičen do ostalih ukrepov kmetijske politike z upoštevanjem 1% znižanje plačila za vsak
delovni dan zamude, za znesek, ki se nanaša na vloženo spremembo.
Spremembo kmetijske rastline se sporoči le v primeru, če kmetijska rastlina vpliva na izpolnjevanje pogojev za podukrep
KOP/SKOP ekološko kmetovanje (EK), podukrep KOP/SKOP pokritost tal na vodovarstvenem območju (VVO), pomoč za stročnice (STR)
in podporo za pridelavo lupinarjev (LUP).
Umik zbirne vloge v celoti nosilec KMG pisno (z originalom) sporoči ARSKTRP.
Izjema za spremembo in umik:
Če je ARSKTRP že obvestila nosilca KMG:
- o nepravilnostih v zbirni vlogi,
- ali ga je obvestila o svoji nameri, da izvede kontrolo na kraju samem,
- ali je pri kontroli na kraju samem ugotovila nepravilnosti,
se spremembe ali umik ne odobri za tiste GERK-e ali poljine, ki jih te nepravilnosti zadevajo.
3. PREDTISK
ARSKTRP pošlje predtisk vsem nosilcem KMG, ki so vlagali zbirno vlogo v letu 2009.
3.1 PREDTISKAN OBRAZEC
Predtisk vsebuje podatke o KMG iz RKG na dan 17. 1 2010, in sicer:
- opisne podatke o KMG iz RKG ( o nosilcu, o vrsti kmetijskega gospodarstva),
- podatke o GERK-ih na KMG (GERK-PID, domače ime GERK-a, država, vrsto dejanske rabe GERK-a, površino GERK-a),
- podatek o povprečnem nagibu njiv, če je nagib večji kot 20 odstotkov,
- podatek o morebitni vključenosti GERK-a v območja, za katera veljajo določene zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo (VVO, VVO1 in NATURA 2000),
- podatke o točkah KMG v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
- podatke o razvrstitvi KMG na osnovi »Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« z dne 15. februarja 2003,
- podatke o plačilnih pravicah.
Dostop do podatkov:
• Grafični podatki o zemljiščih, ki jih ima KMG prijavljene v RKG, so dostopni na spletni strani ministrstva: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp. Na pregledovalniku
lahko z vpisom KMG-MID številke dostopate do podatkov o prijavljenih zemljiščih. Navodila za uporabo pregledovalnika so dostopna s klikom na gumb
Pomoč, ki je nad grafičnim oknom pregledovalnika.
• Register plačilnih pravic je na voljo na spletni strani: http://www.arsktrp.gov.si. Dostop do podatkov je omogočen preko vpisa KMG-MID.
6

3.2 PRIMER PREDTISKA »SEZNAM ZEMLJIŠČ V UPORABI V LETU 2010 – STANJE V RKG NA DAN 17. 1. 2010«
KMG-MID:
Vrsta KMG:
Domače ime kmetije:
Naslov KMG:
Ime, priimek, naslov nosilca KMG:
Podatek o točkah KMG v OMD:
Podatek o razvrstitvi KMG na osnovi Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v RS:
Podatki o GERK-ih:
GERK-PID
DOMAČE IME
GERK-a
DRŽAVA
VRSTA
DEJANSKE
RABE
POVRŠINA
GERK-a
Povprečni
nagib njiv,
če je večji
od 20 %
NATURA
2000
VVO_1_10
VVO_10
ha ar m2 m2 m2 m2
1111188 PRI ŠTALI S N - 1100 4 81 98 +
2222111 ZA HIŠO S V - 1211 0 29 21 +
3333999 PODBREG S IS - 1221 12 14 74
4444888 ŠAVE S SD -1222 1 09 77
5555777 OTAVE S O -1230 0 61 28 5815
Podatki o plačilnih pravicah-stanje na dan 29. 1. 2010:
KMG-MID
Identifikacijska
številka plačilne
pravice iz polja
Interval Interval
od do
100207320 28342747 1 184
Vrsta
plačilne
pravice
Plačilna
pravica za
travnike
Število
plačilnih
pravic
Vrednost
plačilne
pravice v
evrih
1,84 172,4
Izvor plačilne
pravice
PRVA_
DODELITEV
Izkoriščenost
plačilne pravice
v letu 2007
Izkoriščenost
plačilne pravice
v letu 2008
Izkoriščenost
plačilne pravice v
letu 2009
DA DA DA
Podatki o plačilnih pravicah ne vsebujejo podatkov o plačilnih pravicah, ki so predmet zahtevka za prenos plačilnih pravic za leto 2009 in plačilnih pravicah, katerih postopek
obravnave na podlagi zahtevka za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve še ni zaključen.
Vir podatkov:
• podatki o GERK-ih iz RKG: MKGP - na dan 17. 1. 2010
• podatki o območjih NATURA 2000: Ministrstvo za okolje in prostor
• podatki o območjih VVO: Ministrstvo za okolje in prostor
Legenda za predtisk:
Polja v stolpcih Natura 2000, VVO_1_10 in VVO_10, ki vsebujejo podatke o tem, ali GERK leži v nekem območju ali ne, so na predtiskanem obrazcu označena s +, s
praznim poljem ali s podatkom o površini:
• oznaka +, to pomeni, da je celotna površina GERK-a v tem območju,
• polje prazno, to pomeni, da v tem območju ne leži noben del GERK-a,
• navedena površina v m², je površina GERK-a, ki leži v tem območju.
Če se je stanje v zvezi z zemljišči spremenilo (sprememba dejanske rabe, nakup, prodaja zemljišč, prenehanje uporabe)
morate podatke obvezno urediti v RKG, najpozneje en dan pred vnosom zbirne vloge.
7

4. IZPOLNJEVANJE IN VLAGANJE ZBIRNE VLOGE
4.1 NAČIN IZPOLNJEVANJA IN POŠILJANJA ZBIRNE VLOGE IN ZAHTEVKOV
Izpolnjevanje zbirne vloge poteka v roku od 5. 3. 2010 do 15. 5. 2010.
4.1.1 Kdo vlaga zbirno vlogo
Zbirno vlogo vlagajo nosilci KMG, ki :
- v letu 2010 vlagajo zahtevek za katerikoli ukrep kmetijske politike;
- so v predhodnih letih vstopili v določen (pod)ukrep (S)KOP in 5-letna obveznost vključitve v ta (pod)ukrep (S)KOP še traja, v letu 2010 pa za ta (pod)ukrep (S)
KOP ne uveljavljajo zahtevka;
- so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti;
- dajejo v promet živinska gnojila.
4.1.2 Izpolnjevanje zbirne vloge
-
-
-
-
-
-
-
-
Vsi obrazci za uveljavljanje zahtevkov so objavljeni na spletni strani ARSKTRP in so namenjeni pripravi na elektronsko izpolnjevanje zbirne vloge oziroma
fizičnemu pošiljanju za obrazce, ki se jih ne izpolnjuje elektronsko.
Zbirno vlogo lahko nosilec KMG izpolni elektronsko na lokacijah Kmetijske svetovalne službe (v nadaljnjem besedilu KSS) ali samostojno preko informacijskega
sistema e-poslovanje.
Nosilec KMG se na elektronsko izpolnjevanje zbirne vloge pripravi tako, da izpolni obrazce, ki si jih natisne s spletne strani ARSKTRP in na karte KMG vriše
posamezne vrste kmetijskih rastlin. Grafični vnos je mogoče opraviti samo elektronsko.
Ročno se izpolnijo le sledeči obrazci:
• »Obvestilo o izločitvi / nadomestitvi živali«,
• »Zahtevek za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve«,
• »Vloga za uveljavljanje sprememb pri izvajanju ukrepa kmetijsko-okoljskih plačil (podukrepov KOP) zaradi pojava koruznega
hrošča«.
Zbirno vlogo in zahtevke se pošlje na ARSKTRP v elektronski obliki, podpisano z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom (to lahko izvede
nosilec sam ali preko pooblaščenca) ali pa kot podpisan računalniški izpis s priporočeno pošto na ARSKTRP.
Ne glede na to, da se elektronsko izpolnjevanje zbirne vloge in zahtevkov opravi na KSS oziroma samostojno, mora vlagatelj s priporočeno pošto na ARSKTRP
poslati računalniški izpis obrazcev, pri katerih so razen podpisa nosilca potrebni še podpisi drugih oseb (obrazec B1, obrazec G, obrazec F).
Zbirni vlogi mora nosilec KMG priložiti tudi predpisane priloge, ki jih ni mogoče izpolniti elektronsko.
V primeru, da zbirne vloge vlagatelj ne odda z elektronskim podpisom, potem jo pošlje na naslov:
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
p.p. 189
1001 Ljubljana
s pripisom »zbirna vloga«
ali jo odda osebno v sprejemno pisarno ARSKTRP na naslovu Dunajska 160, 1000 Ljubljana, v poslovnem času, to je od ponedeljka do četrtka med 9. in 15.
30 uro ter v petek med 9. in 14. 30 uro.
4.1.3 Pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge
KSS brezplačno svetuje nosilcem KMG v zvezi z ukrepi kmetijske politike ter nudi pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge in ostalih zahtevkov. Prav tako nosilce KMG povabi
na elektronsko izpolnjevanje zbirnih vlog in obrazcev, ki so priloga k zbirni vlogi ter zahtevkov za živalske premije (Zahtevek za posebno premijo za bike in vole, Zahtevek
za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi). Izvede tudi grafični vnos za zahtevke, za katere je to potrebno. Če kmetijski svetovalec po naročilu nosilca KMG
izpolnjuje zbirno vlogo ali posamezni zahtevek, je strošek dela, ki ga poravna nosilec 12,52 € na uro.
4.2 DOSTOP DO APLIKACIJE ZA VNOS ZBIRNE VLOGE
Dostop je možen preko interneta. Naslov spletnega portala je http://e-kmetija.gov.si/Custodian/portal.jsp. Za prijavo v sistem elektronskega poslovanja je treba pridobiti
digitalno potrdilo kvalificiranega overitelja (certifikat), s katerim vlagatelj vlogo tudi varno elektronsko podpiše. Za vlagatelje, ki te možnosti nimajo, bo vnos opravila KSS.
Kmetijski svetovalec lahko po pooblastilu vlagatelja vlogo varno elektronsko podpiše, kar pomeni, da se zmanjša obseg natisnjenih obrazcev in vloge ni treba pošiljati po
pošti. Navodila za uporabo aplikacije za vnos vloge so objavljena na spletni strani ARSKTRP http://arsktrp.gov.si.
Na KSS in individualno bo prav tako omogočeno elektronsko izpolnjevanje za zapoznele vložitve zbirne vloge in zahtevkov (25-dnevni zamudni rok). V kolikor želi
nosilec kmetijskega gospodarstva katerekoli podatke na obrazcih v roku dopolniti (samodejne dopolnitve), to stori elektronsko na KSS ali sam. Dopolnitev se lahko pošlje
elektronsko ali v obliki računalniškega izpisa, ki ga vlagatelj pošlje na ARSKTRP s pripisom »samodejna dopolnitev«.
8

5. OBRAZCI – NOVOSTI IN POMEMBNA OPOZORILA
5.1 OBRAZEC A – IZJAVE NOSILCA KMG
Pomembna opozorila
• Obvezno preverite točnost podatkov in po potrebi dopolnite naslednje podatke:
• kontaktno osebo pravne osebe,
• telefonske številke,
• elektronski naslov,
• številko transakcijskega računa.
• Pred vnosom transakcijskega računa v aplikacijo KSS zajem preverite ali gre za številko vašega transakcijskega računa:
• v primeru spremembe podatkov o računu, vlogi priložite fotokopijo obeh strani kartice transakcijskega računa nosilca KMG ali
fotokopijo potrdila o odprtju transakcijskega računa. Podatki na kopiji morajo biti razločni;
• v primeru, da želite prejeti sredstva na račun druge osebe, ste dolžni izpolniti in podpisati pooblastilo, in ga posredovati ARSKTRP
skupaj s fotokopijo bančne kartice. Obrazec pooblastilo najdete na zadnji strani teh Navodil in na internetni strani ARSKTRP;
• v primeru smrti nosilca KMG izplačilo pripada namestniku, ki mora na ARSKTRP sporočiti transakcijski račun. Vlogi priložite fotokopijo
obeh strani kartice transakcijskega računa ali fotokopijo potrdila o odprtju transakcijskega računa.
• Nosilci KMG, ki uporabljajo blato iz čistilnih naprav, na obrazec A navedejo številko GERK-a (GERK.PID) na katerem uporabljajo blato. ARSKTRP v tem delu
izvaja navzkrižno kontrolo na izdana dovoljenja za vnos blata, mulja ali komposta na kmetijska zemljišča, ki jih izdaja Agencija Republike Slovenije za okolje.
5. 2 OBRAZEC B - STALEŽ REJNIH ŽIVALI NA KMG IN IZRAČUN LETNEGA VNOSA DUŠIKA
Novost
• Podatkov o govedu letos ni potrebno izpolnjevati, ker se za namen izračuna GVŽ za obtežbo KOP ali SKOP ter vnos dušika prevzamejo iz CRG na dan 1.
marec 2010 in še na štiri reprezentativne naključno izbrane datume. Podatke o številu živali za druge vrste in kategorije rejnih živali na 1. marec 2010 pa
navedete na B obrazec na enak način kot v preteklih letih.
Za govedo se iz CRG prevzamejo podatki o številu živali za naslednje kategorije:
Teleta do šest mesecev
Mlado govedo od šest mesecev do enega leta
Mlado govedo od enega do dveh let
Govedo nad dve leti
Pritlikavi zebu do dveh let
Pritlikavi zebu nad dve leti
• Nosilec KMG na obrazcu B vpiše število živali posamezne vrste, ki jih redi na dan 1. 3. 2010.
• Če prašiče in perutnino redi v turnusih, navede tudi povprečno število živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu.
• V rubriko »ostalo« na B obrazcu lahko navede le naslednje živalske vrste: gosi, race, pegatke, jerebice, prepelice, golobe, pave, činčile, lame in ostalo
rastlinojedo divjad za prirejo mesa.
9

Tabela 1: »Koeficienti za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali« iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010
GOVEDO
DROBNICA
KONJI
PRAŠIČI
PERUTNINA
KUNCI
JELENJAD
Vrste in kategorije rejnih živali
Koeficient GVŽ
Teleta do šest mesecev 0,15
Mlado govedo od šest mesecev do enega leta 0,3
Mlado govedo od enega do dveh let 0,6
Govedo nad dve leti 1
Pritlikavi zebu do dveh let 0,2
Pritlikavi zebu nad dve leti 0,4
Jagnjeta do enega leta 0
Ovce, starejše od enega leta oziroma so že jagnjile 0,15
Ovni, starejši od enega leta 0,15
Kozlički, do enega leta 0
Koze, starejše od enega leta oziroma so že jarile 0,15
Kozli, starejši od enega leta 0,15
Lame 0.25
Žrebeta do enega leta 0,5
Poniji 0,5
Konji, starejši od enega leta 1
Osli, mezgi in mule 0,5
Pujski do 20 kg 0,02
Mladi prašiči od 20 do 50 kg 0,07
Mladi prašiči od 50 do 80 kg 0,13
Mladi prašiči 80 do 110 kg 0,19
Mladi prašiči od 110 kg in več 0,24
Plemenski merjasci 0,34
Nebreje mladice 0,2
Breje mladice 0,23
Nebreje plemenske svinje 0,32
Breje plemenske svinje 0,32
Kokoši nesnice 0,004
Pitovni piščanci 0,002
Purani 0,02
Purice 0,009
Noji 0,25
Pitovni noji stari manj kot eno leto 0,08
Jarkice 0,0016
Druge kokoši (težke, petelini, ...) 0,004
Gosi 0,01
Race 0,004
Pegatke 0,0035
Jerebice 0,0003
Prepelice 0,0003
Golobi 0,0003
Pavi 0,006
Plemenski kunci 0,006
Kunci v pitanju 0,0024
Činčile 0,001
Damjaki in mufloni 0,1
Navadna jelenjad 0,14
Ostala rastlinojeda divjad za prirejo mesa 0,14
Obtežba za (S)KOP se izračuna tako, da se za posamezen dan (1.3. in še štiri naključno izbrane) GVŽ goveda in drugih rejnih živali deli z ugotovljenimi površinami KZU
in ugotovljenimi površinami ekstenzivnih kraških pašnikov za GERK-e iz obrazca »D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino«. Ugotovljene površine
KZU so tiste površine, ki po izvedenih kontrolah izpolnjujejo vse pogoje za pomoči, ugotovljene površine ekstenzivnih kraških pašnikov pa tiste, ki izpolnjujejo pogoje za
podukrep KOP Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov.
10

Obtežba in letni vnos dušika za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik se izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na
planino ali skupni pašnik« in ugotovljenimi površinami KZU .
Če je za kmetijsko gospodarstvo in KMG-planina oziroma KMG – skupni pašnik izvedena kontrola na kraju samem, se za izpolnjevanje pogojev za obtežbo za (S)KOP in
OMD, upošteva tudi število vseh rejnih živali, ki jih ugotovi kontrolor.
5.2.1 Dodatna pojasnila za izpolnjevanje obrazca B (za tiste, ki redite perutnino in prašiče v turnusih)
• V rubriko »Štev. živali na 01. 03.« vpišite dejansko število živali, ki jih imate na KMG na presečni datum 1. 3. 2010. Če katero od kategorij živali redite v turnusih,
vpišite v rubriko D skupno število dni vseh turnusov v koledarskem letu 2010.
• Če imate živali v določeni kategoriji na KMG prisotne celo leto, pustite rubriko D prazno. Če pa živali na kmetijskem gospodarstvu niso prisotne celo leto, vpišite
v rubriko D tudi skupno število dni prisotnosti.
• Živali, ki jih redite v turnusu in jih zaradi poteka turnusa na dan 1.3.2010 nimate na KMG, vpišite v rubriko »Povprečno štev. živali v turnusu«. V rubriko D vpišite
skupno število dni vseh turnusov v koledarskem letu 2010 za to kategorijo živali.
• Če nameravate v tem koledarskem letu povečati trenutno število živali v določeni kategoriji, ki se jih redi v turnusih, potem temu številu prištejte število živali
za katero se bo trenutno število povečalo. Vrednost, ki odraža povprečno število živali te kategorije v tem koledarskem letu, vpišite v rubriko »Povprečno štev.
živali v turnusu.« Primer: če imate na dan 1. 3. 2010 mlade prašiče za nadaljnjo rejo in nameravate v kratkem povečati stalež prašičev še za dodatnih 5, potem
v rubriko »Štev. živali na 01. 03« vpišete št. 3, v rubriko »Povprečno štev. živali v turnusu« pa vpišete število 8.
• Povečanje števila določenih kategorij živali preko leta lahko privede do prehajanja med posameznimi kategorijami. Zaradi možnosti podvajanja podatkov tistih
živali, ki ste jih vpisali v določeno kategorijo, ne vpisujte ponovno v drugo kategorijo v katero bi jih zaradi prirasta v določenem času lahko uvrstili. ARSKTRP
bo za izračun obtežbe za izvajanje ukrepov upoštevala večjo od vrednosti v vsaki kategoriji. Te vrednosti se bodo ob upoštevanju koeficientov GVŽ seštevale.
Iste živali lahko vpisujete le v sosednji stolpec, ne pa tudi v naslednjo vrstico (glejte spodnjo sliko):
5.2.2 Primer izračuna skupnega letnega vnosa dušika (obremenitev) in obtežbe za KOP oz. SKOP
Kmetijsko gospodarstvo A ima naslednji stalež živali:
GOVEDO OVCE PRAŠIČI
ovce starejše od prašiči pitanci
povprečno število skupno število dni
govedo na dve leti
enega leta
80-100 kg
živali v turnusu prisotnosti
1. marec 10 10 10 20 300
2. rok 9
3. rok 19
4. rok 11
5. rok 10
KMG - A ima 10 ha UKZU in 1 ha UEKP.
Iz KMG - A se na planino (KMG-B) preseli 5 govedi in 10 ovc za 90 dni.
Vnos dušika za posamezno vrsto oziroma kategorijo domačih živali se izračuna po formuli:
LVN
vrsta/kategorija
n x LKN (kg) x št. dni prisotnosti
vrsta/kategorija vrsta/kategorija
(kg N/ha) = ------------------------------------------------------------------------
(UKZU + UEKP) x 365
pri čemer je:
− n
je število GVŽ posamezne vrste oziroma kategorije domačih živali,
vrsta/kategorija
− LKN je letna količina dušika, ki ga izloči določena vrsta oziroma kategorija domačih živali (na primer LKN je 70 kg N letno),
vrsta/kategorija govedo
− UKZU ugotovljena površina KZU za GERK-e iz obrazca »D – Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino« in
− UEKP ugotovljena površina za ekstenzivni kraški pašnik iz obrazca »D – Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino«.
Za živali, ki so v reji celo leto (se ne redijo v turnusih), se izračuna vnos po formuli:
LVN
vrsta/kategorija
n x LKN (kg)
vrsta/kategorija vrsta/kategorija
(kg N/ha) = ------------------------------------------------
(UKZU + UEKP)
11

Skupni letni vnos dušika (obremenitev) na KMG (LVN KMG
) je vsota vnosa dušika po posameznih vrstah oziroma kategorijah domačih živali. V našem primeru je to:
LVN KMG
= LVN govedo
+ LVN ovce
+ LVN prašiči
Pri izračunu GVŽ upoštevamo koeficiente GVŽ iz Tabele 1:
− govedo nad dve leti 1,00
− ovce starejše od 1 leta 0,15
− prašiči pitanci 80 - 100 kg 0,19
Pri izračunu letnega vnosa dušika se GVŽ goveda izračuna kot produkt aritmetičnega povprečja števila posameznih kategorij govedi iz CRG na pet datumov in koeficientov
GVŽ iz Tabele 1. GVŽ drugih rejnih živali se izračuna tako, da se število drugih rejnih živali pomnoži z ustreznimi koeficienti GVŽ iz Tabele 1. Kadar gre za rejo v turnusih,
se za izračun upošteva podatek o povprečnem številu živali v turnusu (glejte primer pri poglavju 5.2.1).
10 + 9 + 19 + 11 + 10
GVŽ govedo = ---------------------------- x 1 = 11,8 GVŽ
5
GV Ž ovce=
GVŽ prašiči=
10 x 0,15= 1,5 GVŽ
20 x 0,19= 3,8 GVŽ
11,8 GVŽ x 70 kg N
LVN govedo = ------------------------------ = 75,09 kg N/ha
10 ha + 1 ha
1,5 x 70 kg N
LVN ovce = ------------------------------ = 9,55 kg N/ha
11 ha
3,8 x 80 kg N x 300
LVN prašiči = --------------------------------- = 22,71 kg N/ha
11 ha x 365
LVN KMG
= 75,09 kg N/ha + 9,55 kg N/ha + 22,71 kg N/ha = 107,35 kg N/ha
Ker se del črede preseli na planino, je za dejanski letni vnos dušika na KMG - A treba odšteti količino dušika, ki so jo živali prispevale k vnosu na KMG - B (planina).
GVŽ za obtežbo Skupna količina dušika površina obremenitev z dušikom obtežba* (S)KOP
1. marec 15,3 (10+1,5+3,8)
700 (10x 70 kg) + 354,86
(0,15x10x70+
11 ha (1054,86 / 11ha)= 95,90 (15,3/11ha)= 1,39
0,19x20x80x300/365)
2. rok 14,3 (9+1,5+3,8) 630 (9x70kg) + 354,86 11 ha (984,86 / 11ha)=89,53 (14,3/11ha) = 1,30
3. rok 24,3 (19+1,5+3,8) 1330 (19x70kg) + 354,86 11 ha (1684,86 / 11ha)=153,17 (24,3/ 11ha)= 2,21
4. rok 16,3 (11+1,5+3,8) 770 (11x70kg)+ 354,86 11 ha (1124,86 / 11ha)=102,26 (16,3/11ha)= 1,48
5. rok 15,3 (10+1,5+3,8) 700(10x70kg) + 354,86 11 ha (1054,86 / 11ha)=95,90 (15,3/11ha)= 1,39
Obremenitev 826 + 354,86 = 1180,86 (1180,86 / 11ha)=107,35
*Za podukrep (S)KOP je v PRP določena največja obtežba 1,9 GVŽ na ha. Administrativna kontrola ugotovi kršitev tega pogoja v tretjem roku, kar pomeni, da KMG ni
upravičeno za zahtevke (S)KOP.
Skupni dušik, ki ga izloči obravnavan stalež živali, je torej 1180,86 kg (826 + 354,86).
Količina dušika, ki jo 5 govedi in 10 ovc izloči na planini KMG - B v 90 dneh:
(5 x 1 x 70 kg + 10 x 0,15 x 70 kg) x 90
N (kg) = ------------------------------------------------- = 112,19 kg N
365
Dejanski LVN KMG
je torej:
1180,86 kg N - 112,19 kg N
LVN KMG
= ------------------------------------ = 97,15 kg N/ha
11 ha
OPOMBA: Letna količina dušika (LKN) za 1 GVŽ je določena v Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010, in sicer:
• 1 GVŽ goveda, drobnice, kuncev in jelenjadi je 70 kg,
• 1 GVŽ konjev, oslov, mezgov in mul 60 kg,
• 1 GVŽ prašičev 80 kg,
• 1 GVŽ perutnine 85 kg, razen za kokoši nesnice za katere je 105 kg.
12

5.3 OBRAZEC B1 - ODDAJA / NABAVA ŽIVINSKIH GNOJIL
Pomembna opozorila
• Obrazec B1- Oddaja / Nabava živinskih gnojil - je del zbirne vloge in se oddaja v času oddaje zbirne vloge, od 5. 3. do 15. 5. 2010, lahko pa se oddaja tudi
pozneje - najpozneje do 31. avgusta 2010.
• Obrazec je dolžan posredovati nosilec KMG, ki oddaja živinska gnojila. Prejemnik s podpisom računalniškega izpisa B1 obrazca potrdi prejem gnojil. Podatki
iz tega obrazca se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za posamezne ukrepe kmetijske politike za nosilca KMG, ki oddaja živinska gnojila, in za nosilca
KMG, ki je prejemnik živinskih gnojil.
• Na obrazcu označite indikator komu oddajate ali prodajate živinska gnojila. Na enem obrazcu lahko označite le enega od treh indikatorjev:
o če označite indikator oddal drugemu kmetijskemu gospodarstvu ali indikator odstranil v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki,
izpolnite toliko obrazcev B1, kolikor je prejemnikov;
o če označite indikator prodal v različnih oblikah na trgu, izpolnite le en obrazec B1.
Razlaga pojmov:
• indikator oddal drugemu kmetijskemu gospodarstvu označite v primeru, kadar gre za oddajo drugemu kmetijskemu gospodarstvu. Obvezno navedite prejemnika,
njegov KMG-MID in izpolnite rubriko Izvor gnoja/gnojnice/gnojevke.
• indikator odstranil v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki označite v primeru, kadar gre za odstranitev v skladu s predpisi (čistilne naprave, deponije
ipd.). V rubriko Prejemnik navedite prejemnika, tudi če ta nima KMG-MID-a. Obvezno izpolnite tudi rubriko Izvor gnoja/gnojnice/gnojevke.
• Indikator prodal v različnih oblikah na trgu označite v primeru, ko gre za prodajo v različnih oblikah na trgu in imate na kmetijskem gospodarstvu ustrezna dokazila
o oddaji (dobavnice, računi ipd.). Rubriko Prejemnik lahko pustite prazno, obvezno pa izpolnite rubriko Izvor gnoja/gnojnice/gnojevke.
Če ste živilska gnojila prodali v različnih oblikah na trgu in ste na obrazcu označili indikator »prodal v različnih oblikah na trgu«, potem vam osebnih podatkov prejemnika
ni treba izpolnjevati.
Vpišite količine gnoja, gnojnice in gnojevke, ki ste jih oddali, odstranili ali prodali navedenemu prejemniku na obrazcu. Vpišite jih ločeno po izvoru glede na vrsto domače
živali. Če so oddane, odstranjene gnojnice in gnojevke iz mešane reje, ocenite količine, ki pripadajo določeni vrsti domače živali, in te količine vpišite pod določeno vrsto
domače živali.
• Prejemnik se mora obvezno podpisati na računalniški izpis tega obrazca, saj le s tem potrdi prejem živinskih gnojil.
• Računalniški izpis obrazca B1 je treba poslati na ARSKTRP tudi v primeru elektronske oddaje zbirne vloge. Obrazec B1 pošlje prenosnik, na njem pa morata
biti tako podpis prenosnika kot prevzemnika.
• Na obrazcu B1 se navedejo oddana oz prejeta živinska gnojila v kubičnih metrih.
1 kubični meter živinskega gnojila ima sledečo vsebnost dušika (N):
o hlevski gnoj govedi 3,3kg gnojnica govedi 2kg , gnojevka govedi 4 kg
o hlevski gnoj prašičev 4,1 kg, gnojnica prašičev 2,5 kg , gnojevka prašičev 5 kg
o hlevski gnoja perutnine 9 kg, gnojevka perutnine 2,6 kg
o hlevski gnoj drobnice 3,5 kg
o hlevski gnoj konjev 2,2 kg.
5.4 OBRAZEC D - PRIJAVA POVRŠIN KMETIJSKIH RASTLIN IN ZAHTEVKOV NA POVRŠINO
Pomembna opozorila v zvezi z zemljišči
• Nosilec KMG mora v RKG prijaviti vsa kmetijska zemljišča v uporabi, ki se ob vnosu zbirne vloge prenesejo na obrazec D.
• Zemljišče, ki leži v sosednji državi članici Evropske unije in je v RKG vpisano kot del KMG, se pri obravnavi zahtevkov lahko upošteva pri izračunu obtežbe za KOP
in SKOP, pri izračunu letnega vnosa dušika in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ERG, če leži v neposredni bližini KMG in če nosilec priloži izjavo, da za to
zemljišče ne uveljavlja pomoči v sosednji državi članici. Zemljišča na Hrvaškem se pri izračunu vnosa dušika in obtežbe ne upoštevajo.
Pomembno
• Vsi podatki o površini, šifri kmetijske rastline in ukrepih se urejajo v grafičnem urejevalniku in se ne vnašajo na obrazec neposredno (poljino je potrebno vrisati na
GERK in ji določiti kmetijsko rastlino in ukrep). Površina kmetijske rastline se izračuna na podlagi vrisane poljine na elektronskem vnosu.
Obvezno je
risanje poljin pri GERKu, na katerem je na delu uveljavljen tako podukrep S35 kot S50. V primeru, da se je oblika GERKa spremenila v primerjavi z letom 2009 ali se
podukrepa S35 in S50 v letu 2009 nista uveljavljala, je poljine s tema podukrepoma potrebno izrisati ponovno. V primeru, da bosta na določenem GERK uveljavljena
oba podukrepa S35 in S50 hkrati in ne bo razvidno na katerem delu GERKa se uveljavlja posamezen podukrep (ne bo vrisana poljina), se zavrne zahtevek za oba
podukrepa.
• Šifra kmetijske rastline se vpiše iz Šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. Vpis sorte je potreben v primeru pridelovanja konoplje (upravičene sorte
konoplje do regionalnega plačila so sorte konoplje iz skupnega kataloga poljščin) ter v primeru avtohtonih ali tradicionalnih rastlin, kjer je treba navesti ime sorte
iz Šifranta avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter pomoči. Šifrant je ločen za vlagatelje iz sheme kmetijsko-okoljskih plačil za obdobje 2004-2006 in
2007-2013.
• Če pridelujete konopljo, morate v zbirni vlogi priložiti uradne etikete konoplje, s katero opremljate seme v prometu v skladu s predpisom, ki ureja trženje semena oljnic
in predivnic. Če se setev konoplje izvede po roku za oddajo zbirne vloge, uradne etikete s katerimi je opremljeno seme konoplje, pošljete na ARSKTRP najkasneje
do 30. 6. 2010.
• Pri spremembah zaradi pojava koruznega hrošča stranka pošlje obrazec »Vloga za uveljavljanje sprememb pri izvajanju ukrepa kmetijsko-okoljskih plačil (podukrepov
KOP) zaradi pojava koruznega hrošča«. Zamenjava podukrepa REJ z drugim ukrepom je možna le v primeru, če se sprememba izvrši v okviru istega, se pravi znotraj
obstoječega GERK-a.
5.4.1 Preglednica obveznosti za KOP in SKOP (v aplikaciji obrazec izbira sheme plačil)
Preglednica obveznosti vsebuje podatke o (pod)ukrepih (S)KOP in informativnih površinah za posamezen ukrep. To pomeni, da za ukrepe, ki se nahajajo v preglednici
obveznosti še obstajajo.
Razlaga pojmov:
Preglednica obveznosti je prazna:
• vlagatelj je bil vključen v shemo SKOP in je že zaključil z vsemi obveznosti,
• vlagatelj, ki ima prazno preglednico lahko izbere možnost, da vstopa v shemo KOP iz PRP 2007-2013 za podukrep EK, TSA,
STV, EKP, HAB, MET, STE, VTR oziroma da ne uveljavlja kmetijsko okoljskih plačil.
13

Preglednica obveznosti vsebuje ukrepe za shemo SKOP:
• vlagatelj ima še obveznosti za vsebovane ukrepe, obveznost poteče na koncu leta 2010,
• vlagatelj v tem primeru izbere shemo nadaljevanje SKOP.
Preglednica obveznosti vsebuje ukrepe za shemo KOP:
• vlagatelj ima še obveznosti za vsebovane podukrepe; začetek obveznosti in količina obveznosti sta razvidna iz odločbe o vstopnih površinah KOP,
• vlagatelj v tem primeru izbere shemo nadaljevanje KOP. V tem primeru vlagatelj nadaljuje z obstoječimi podukrepi, lahko pa vstopi v KOP tudi z novimi podukrepi
EK, TSA, STV, EKP, HAB, MET, STE, VTR.
5.5. OBRAZEC: ZAHTEVEK ZA DODELITEV DODATKOV ZA OVCE IN KOZE, HMELJIŠČE IN OHRANITEV ŽIVINOREJE NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU S
TRAVINJEM TER DODATNO PLAČILO ZA MLEKO ZA GORSKO VIŠINSKA KMG TER ZAHTEVEK ZA IZPLAČILO PLAČILNIH PRAVIC Z VSEMI DODATKI ZA LETO 2010
Novost
Obrazec Zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za leto 2010 je spremenjen, saj je poleg zahtevka za izplačilo plačilnih pravic namenjen tudi nosilcem KMG, ki želijo:
• uveljavljati zahtevek za dodelitev in izplačilo dodatka na plačilne pravice iz naslova razvezave premij in dodatnih premij za ovce in koze,
• uveljavljati zahtevek za dodelitev in izplačilo dodatka na plačilne pravice iz naslova razvezave neposrednega plačila na površino hmeljišča,
• uveljavljati zahtevek za dodelitev podpore za ohranitev živinoreje na KMG - MID s travinjem,
• uveljavljati zahtevek za dodelitev in izplačilo dodatnega plačila za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva.
5.6 OBRAZEC F - PRODAJA / ODSTOP ZEMLJIŠČ, VKLJUČENIH V KMETIJSKO-OKOLJSKA PLAČILA V PREDHODNEM LETU, DRUGEMU KMG
Novost
• KMG, ki je v postopku izbrisa (npr. zaradi združitve KMG, ki imajo skupno gospodinjstvo) in ki je v letu 2009 na določenih površinah uveljavljal podukrepe
(S)KOP vloži obrazec »F- Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v kmetijsko-okoljska plačila v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu«, tako
da ga izpolni elektronsko in ga pošlje ARSKTRP v elektronski obliki, v času od 5. marca do vključno 9. junija 2010.
• KMG, ki je v postopku izbrisa, odda le F obrazec.
Pomembno
• KMG, ki je v letu 2009 uveljavljalo zahtevke za podukrepe (S)KOP na določenih površinah KMG, v letu 2010 pa na teh površinah dovoljene podukrepe (S)KOP
izvaja drugo KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu F.
• Računalniški izpis obrazca F je, v primeru predaje površin drugemu KMG, treba poslati na ARSKTRP tudi v primeru elektronske oddaje zbirne vloge. To
pomeni, da v kolikor KMG ne uveljavlja neposrednih plačil v letu 2010 (ne namerava oddati zbirne vloge), površine pod (S)KOP obveznostmi pa je predal
drugemu KMG, je dolžan izpolniti in oddati F obrazec elektronsko.
5.7 OBRAZEC G - ZAHTEVEK ZA KMETIJSKO-OKOLJSKA PLAČILA – REJA AVTOHTONIH IN TRADICIONALNIH PASEM DOMAČIH ŽIVALI
Novost
Pri kmetijsko-okoljskem podukrepu 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali je z letom 2010 plačila mogoče uveljavljati tudi za konje, mlajše od 6
mesecev (s koeficientom GVŽ 0,4). V primeru pogina živali zaradi bolezni, je potrebno ARSKTRP obvestiti z obrazcem »Obvestilo o izločitvi / nadomestitvi živali«.
V primeru prodaje / odstopa živali pri podukrepu PAS je potrebno na ARSKTRP posredovati dopis z navedbami kateremu KMGMIDu je bil podukrep predan.
5.8 OBVESTILO O IZLOČITVI/NADOMESTITVI ŽIVALI
Pomembno
Pri izvajanju ukrepov osi 2 iz PRP 2007-2013 je v primeru pogina živali zaradi bolezni, žival treba nadomestiti v 20 dneh od dneva pogina te živali.
Žival avtohtone ali tradicionalne pasme, ki je bila vključena v podukrep 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, je treba nadomestiti v primeru:
• pogina v 60 dneh od dneva pogina,
• prodaje v 30 dneh po izločitvi.
O izločitvi živali mora upravičenec ARSKTRP pisno obvestiti in priložiti ustrezne dokaze v 10 delovnih dneh od dneva pogina živali oziroma izločitve zaradi prodaje živali
in o nadomestitvi živali v 10 delovnih dneh po nadomestitvi.
5.9 POJASNILO K ZBIRNI VLOGI
V letošnjem letu ima vlagatelj možnost, da na obrazcu »Pojasnilo k zbirni vlogi« poda pojasnila, ki so lahko pomembna pri reševanju zahtevkov za neposredna plačila. V
primeru spremembe lokacije podukrepa REJ zaradi pojava koruznega hrošča, menjave podukrepov KOP, komasacije ali povečanja površine pod določenim podukrepom,
zadev ni potrebno pojasnjevati na obrazcu.
Na tem obrazcu lahko pojasnite sledeče:
• Upravičenec, ki je na določenem GERKu prevzel obveznost KOP za določen podukrep, v preteklem letu pa na tem GERK-u zahtevka ni oddal, podukrep pa je
izvajal.
• Na zbirni vlogi je prišlo do zmanjšanja površine GERK zaradi višje sile ali naravne okoliščine oziroma v primeru obnove trajnih nasadov. V tem primeru je potrebno
posredovati ustrezna dokazila.
• Upravičenec sporoči, da prenos plačilnih pravic še ni bil izveden.
5.10 UVELJAVLJANJE ODSTOPANJA OD OBVEZNOSTI IZVAJANJA UKREPOV OSI 2 IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA
OBDOBJE 2007-2013 V PRIMERU VIŠJE SILE ALI IZREDNIH OKOLIŠČIN
Uveljavljanje primera višje sile ali izrednih okoliščin pri ukrepih osi 2 iz PRP 2007-2013 upravičenec ARSKTRP lahko sporoči na obrazcu ali pa pošlje dopis ter priloži
ustrezna dokazila v 10 delovnih dneh od dneva, ko to lahko stori. Obrazec je dostopen preko spletnih strani MKGP (http://www.mkgp.gov.si/) in
ARSKTRP (http://www.arsktrp.gov.si/), na voljo pa je tudi na območnih izpostavah kmetijske svetovalne službe.
Primeri višje sile so podrobneje opisani v poglavju 6.2.3.
14

PREDPISI, POMEMBNI ZA IZVEDBO UKREPOV KMETIJSKE POLITIKE
1. REGISTER KMETIJSKIH GOSPODARSTEV-SPREMEMBE
RKG vsebuje podatke o KMG (naslov, nosilec KMG , zemljišča v uporabi (GERK-i) vključno s podatki o trajnih nasadih ter podatke o namestniku nosilca in članih kmetije).
Spremembe podatkov v RKG (prenehanje uporabe zemljišč, sprememba dejanske rabe GERK-a ipd. mora nosilec javiti v RKG najpozneje v 30-ih dneh od nastanka
spremembe. Nosilec je odgovoren za pravilnost prijavljenih podatkov.
9. januarja 2010 je začel veljati nov Pravilnik o RKG (Uradni list RS, št. 1/10). Bistvene novosti, ki jih določa nov pravilnik so predvsem opredelitev izjem pri vpisu
namestnikov nosilca pri kmetijah in združevanju kmetij znotraj enega gospodinjstva, določitev GERK-a 1430 – ekstenzivni kraški pašnik, ukinitev GERK-ov z določenimi
neupravičenimi vrstami dejanske rabe, določene spremembe v postopku vpisa GERK-a oz. sprememb GERK-ov ter izvedba posodobitve GERK-ov po uradni dolžnosti v
povezavi z evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju: evidenca rabe).
1.1
NAMESTNIK NOSILCA PRI KMETIJAH
Nosilci KMG ne bodo mogli na vnos zbirne vloge, če ne bodo imeli urejenih podatkov o namestniku nosilca v RKG vsaj en dan pred vnosom zbirne vloge. Pri vpisu
namestnika nosilca obstajajo določeni primeri, ko namestnika nosilca ni treba vpisati. Tako namestnika nosilca ni treba vpisati kmetijam, na katerih je nosilec edini
polnoletni član kmetije ali če nosilec ni vpisan v evidenco gospodinjstev v Republiki Sloveniji - tujci ( v teh primerih nosilcem tega ni treba sporočati upravni enoti.). Poleg
tega so določene tudi druge izjeme pri vpisu namestnika, in sicer namestnika ni treba vpisati v primerih, ko so na kmetiji še drugi polnoletni člani, pa so ti opravilno
nesposobni, onemogli ali ostareli oziroma je nosilec edini lastnik kmetije in noben drug član noče biti namestnik, ter v primerih, ko je nosilec določen kot začasni zastopnik
oziroma skrbnik za kmetijo (v teh primerih morajo nosilci o tem podati izjavo na upravni enoti in s tem postanejo oproščeni vpisa namestnika).
1.2
POSODOBITEV GERK-OV
Novi pravilnik določa tudi postopek posodobitve GERK-ov oziroma uskladitve GERK-ov z evidenco rabe. Posodobitev se je izvedla za vse GERK-e, ki so po stanju na dan
1. 1. 2010 odstopali od evidence rabe. Vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev, pri katerih je vsaj en GERK odstopal od evidence rabe za več kot 50 m 2 , so bili do konca
januarja poslani izpisi iz RKG, iz katerih je razvidno novo stanje GERK-ov.
V sklopu posodobitve so se na podlagi preseka z evidenco rabe zgodile naslednje spremembe GERK-ov:
- izločitev neupravičenih površin iz GERK-ov glede na evidenco rabe (izločijo se GERK-i ali deli GERK-ov, ki so vrisani na cestah, ohišnicah, gozdu, zaraščenih
površinah ipd.) ter
- odprava t.i. mostičkov oz. dolgih in ozkih povezovalnih pasov (mostički so bili uvedeni zaradi razdrobljene posestne strukture, vendar so jih revizorji Evropske
komisije v letu 2008 ocenili kot neprimerne, ker so bile s tem v en GERK povezane nestrnjene površine z isto vrsto dejanske rabe).
Hkrati so se izvedle tudi naslednje spremembe v skladu s Pravilnikom o registru kmetijskih gospodarstev:
- združevanje soležnih GERK-ov z isto vrste dejanske rabe, ki so bili vpisani v nasprotju z osnovno definicijo GERK-a, in
- izbris GERK-ov z neupravičenimi vrstami dejanske rabe: 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1420 – plantaža gozdnega drevja in 1500 – drevesa in
grmičevje ter 9999 – neupravičena površina pri kontroli.
Prejeti izpis dobro preglejte. Skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi pred in po posodobitvi najdete nad tabelo z GERK-i, poleg tega pa je pri vsakem GERK-u, na
katerem je bila izvedena sprememba, vpisana opomba o izvedeni spremembi. Novo stanje GERK-ov v grafični obliki si lahko ogledate na spletnem naslovu: http://rkg.gov.
si/GERK/viewer.jsp ter do 5. 3. 2010 tudi na enotah Kmetijsko svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Če novo stanje ne izraža dejanskega stanja
v naravi, stanje uskladite na vaši upravni enoti najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge, če le to oddajate. Da bi se izognili nepotrebnemu čakanju, se za usklajevanje
GERK-ov na upravni enoti predhodno naročite.
1.3
VPIS GERK-OV
Tudi pri vpisu GERK-ov je prišlo do določenih sprememb. Še vedno se pri vpisu upošteva evidenca rabe, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
(MKGP). Podatki v evidenci rabe se zajemajo iz ortofotov (narejenih iz letalskih posnetkov), ki so hkrati tudi podlaga za vpis GERK-ov. Poleg tega se v evidenci rabe
upoštevajo tudi drugi podatki, kot npr. ugotovitve iz terenskih ogledov MKGP oz. kontrolnih organov. Evidenca rabe je javno dostopna na spletni strani:http://rkg.gov.si/
GERK/viewer.jsp.
Pri vpisu novega GERK-a ali pri spremembi že vpisanega GERK-a se izvrši presek prijavljenega GERK-a z evidenco rabe. Če se pri tem ugotovi, upoštevaje predpisano
toleranco, da GERK ali del GERK-a leži na površinah, ki po evidenci rabe niso kmetijska zemljišča v rabi, vpis GERK-a ni mogoč. V praksi to pomeni, da nosilec kmetijskega
gospodarstva lahko vriše GERK npr. travnik na površinah, ki so v evidenci rabe zajete kot njiva, travnik, vinograd, sadovnjak ipd., ne more pa vrisati travnika na zaraščenih
površinah, gozdu, cesti…
Kadar vpis GERK-a zaradi odstopanja od evidence rabe ne bo mogoč, bo upravna enota najprej preverila, ali je glede na ortofoto morda prišlo do napake v evidenci rabe.
Če bo ugotovljena napaka, jo bo MKGP takoj odpravil in s tem omogočil vpis GERK-a. Če je evidenca rabe glede na ortofoto pravilno zajeta in stanje v naravi od zadnjega
snemanja ortofotov (trenutno je to od 2006) ni bilo spremenjeno, bo treba zmanjšati GERK, tako da bo ustrezal stanju v naravi.
Glede na leto 2009 pa je postopek vpisa ali spremembe GERK-a nekoliko spremenjen v primerih, ko je bilo stanje v naravi od zadnjega snemanja ortofotov spremenjeno
(npr. zarast je bila izkrčena). Nosilec, ki bo želel vpisati GERK na površinah, za katere iz ortofota ni mogoče določiti predlagane dejanske rabe (npr. če je bilo izkrčeno
drevje in grmovje in vzpostavljena kmetijska raba po snemanju ortofota), bo moral ob vpisu GERK-a podati predlog za spremembo podatkov v evidenci rabe. Predlog
mora temeljiti na dejanski rabi v naravi ob datumu vložitve predloga in na izjavi nosilca, da je seznanjen s posledicami neresnične prijave, ki lahko pri subvencijah pomeni
namerno kršitev (kar pomeni, da kmetijsko gospodarstvo za tekoče leto ne bo upravičeno do izplačila sredstev, lahko pa pride tudi do vračila že prejetih sredstev). Če bo
nosilec podal predlog za spremembo podatkov v evidenci rabe, bo vris GERK-a na teh površinah mogoč takoj, predlogi pa bodo še posebej podvrženi pregledom na kraju
samem.
Poudariti velja, da je za pravilen vpis GERK-a odgovoren nosilec. Tako mora nosilec tudi v primerih, ko je iz ortofota še razvidno kmetijsko zemljišče, pa to zemljišče v naravi
ni več v uporabi (je neobdelano ali pa se celo že zarašča oziroma je pozidano), to ustrezno prijaviti v RKG.
15

1.4
GERK 1430 – EKSTENZIVNI KRAŠKI PAŠNIK
Pomembna novost, ki jo prinaša novi pravilnik, je tudi uvedba GERK-a 1430 – ekstenzivni kraški pašnik. Ti GERK-i so uvedeni z namenom izvajanja novega podukrepa
KOP 214-II/10 Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov. GERK ekstenzivni kraški pašnik, se lahko vriše le na območju ekstenzivnih kraških pašnikov, ki ga predpisuje
uredba, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013. GERK 1430 – ekstenzivni kraški
pašnik lahko vsebuje površine, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim
drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče. KMG – planina in KMG – skupni pašnik
takšnega GERK-a ne moreta vpisati.
Vse podatke v registru kmetijskih gospodarstev, vključno z GERK-i in namestniki pri kmetijah, morate nosilci kmetijskih gospodarstev urediti na upravni
enoti najpozneje en dan pred vnosom zbirne vloge. Zaradi predvidenega povečanega obsega dela na upravnih enotah zaradi posodobitve GERK-ov, priporočamo, da
se za uskladitev GERK-ov čimprej naročite na vaši upravni enoti.
2. IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA ZA REJNE ŽIVALI
2.1 IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA ŽIVALI - GOVEDO
Na podlagi predpisov so do premij za govedo upravičene le živali, ki so označene skladno z določbami Uredbe (ES) št. 1760/2000 in izvedbenih predpisov te Uredbe ter
Pravilnikom o identifikaciji in registraciji govedi (Uradni list RS, št. 16/2003).
2.1.1 Označitev in registracija govedi
Živali rojene v Sloveniji
Govedo mora biti označeno čim prej po rojstvu oz. najpozneje do starosti 20 dni, če pa se pred to starostjo premika na drugo lokacijo, pa mora biti označeno pred premikom.
Govedo se označuje z dvema po vsebini enakima ušesnima znamkama v vsako uho.
Če se ušesna znamka izgubi, močno poškoduje ali postane nečitljiva, mora imetnik čim prej, najpozneje pa v sedmih dneh, naročiti dvojnik ušesne znamke. Identifikacijska
številka na dvojniku mora biti ista, kot je bila na originalu.
Ob označitvi govedi, rojenih v Republiki Sloveniji, mora imetnik podatke o označitvi priglasiti v centralni register govedi (v nadaljevanju CRG). To mora storiti najkasneje v
sedmih dneh po označitvi.
Živali, ki pridejo na območje Republike Slovenije iz držav članic Evropske unije
Govedo, ki prihaja na območje Republike Slovenije iz držav članic EU, mora biti označeno; tem živalim ni dovoljeno odstranjevati znamk in jih zamenjati z drugimi. Živali
mora ob prihodu v Slovenijo poleg zdravstvenega spričevala spremljati originalni potni list. Iz spremljajoče dokumentacije mora biti razviden tudi datum prihoda govedi
v Republiko Slovenijo. Na osnovi podatkov iz originalnega potnega lista in spremljajoče dokumentacije se žival registrira v CRG. Originalni potni list je treba obvezno
posredovati na SIR. Pri bikih in volih bodite pozorni na informacijo o premijskem statusu.
Uvoženo govedo (iz držav, ki niso članice EU)
Uvoženo govedo, ki prihaja iz tretjih držav (ki niso članice EU), je treba preoznačiti in jih registrirati v CRG. Žival se registrira pod novo (slovensko) identifikacijsko številko,
sporočiti pa je treba tudi staro številko živali.
2.1.2 Premiki govedi
Vsi premiki govedi morajo biti najkasneje v sedmih dneh priglašeni v CRG. Podatke o premikih lahko imetnik sporočii s pomočjo obrazcev PRIHOD-ODHOD, če pa ima
dostop do aplikacije VOLOS, lahko podatke o premikih sam vnese v CRG.
2.1.3 Priglasitev podatkov v CRG
Imetnik mora najkasneje v sedmih dneh po dogodku (odhod, prihod, označitev) podatke priglasiti v CRG. To stori tako, da izpolnjen obrazec dostavi pooblaščeni organizaciji,
ki podatke vnese v CRG ali pa podatke sam vnese v CRG (velja za imetnike, ki so si pridobili elektronski dostop do spletne aplikacije VOLOS).
Pravočasna priglasitev podatkov v CRG (v sedmih dneh) je v obdobju obvezne reje pogoj za upravičenosti živali do subvencij.
V okviru navzkrižne skladnosti se bo v letu 2010 na vseh KMG, ki vlagajo zbirno vlogo, kontrolirala pravočasnost priglašanja dogodkov v CRG za vso govedo
na gospodarstvu. Kontrolirali se bodo podatki za dogodke v obdobju od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010. KMG, ki bodo imela prepozne priglasitve, se bodo znižala
plačila glede na število zamujenih dni pri posamezni živali na KMG. Če se bodo enake kršitve ponavljale tudi v naslednjih letih, bodo plačila še dodatno znižana.
2.1.4 Potni list za govedo
MKGP izda potni list na podlagi registracije govedi v CRG. Potni list se tako izda za vse novorojene živali, za živali prejete iz EU in za uvožene živali. Imetnik govedi hrani
potni list na gospodarstvu, kjer se govedo nahaja. Potni list mora spremljati govedo ob vsakem premiku. Vsak naslednji imetnik govedi mora v potni list takoj po prejemu
vpisati podatke o svojem gospodarstvu, datum prejema govedi in se podpisati.
Če imetnik govedi izgubi potni list, mora najpozneje v sedmih dneh od dne, ko je izgubo opazil, zaprositi za dvojnik potnega lista. Potni list mora biti vrnjen Ministrstvu v
sedmih dneh od dneva izvoza, zakola, pogina, kraje ali izgube govedi.
2.1.5 Register govedi na gospodarstvu
Vsak imetnik govedi, z izjemo prevoznika, je dolžan voditi ažuren RGG. RGG mora imetnik hraniti na lokaciji, kjer je govedo oz. na način, da je RGG s te lokacije praktično
dostopen. Roki za sporočanje in vpis podatkov v CRG je sedem dni od dogodka. Imetniki, ki so si pridobili elektronski dostop do CRG, si lahko natisnejo ali shranijo
elektronsko verzijo RGG. V tem primeru jim ni treba voditi registra v ročni obliki.
Obrazec za vlogo za elektronski dostop do CRG je na voljo na spletnih straneh MKGP:
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/dostop_VOLOS_imetniki.pdf
16

2.1.6 Izpisi iz CRG
MKGP štirikrat letno pošlje imetnikom govedi izpise, na katerih so navedene vse živali, ki so na določen dan registrirane v CRG ter seznam premikov za določeno obdobje.
Na izpisih so označene zamude pri priglasitvah živali v CRG in tabela OPOZORILO, ki imetnike opozarja na premike, ki so bili samo delno sporočeni v CRG (samo
ODHOD oz. samo PRIHOD). Izpise je treba skrbno pregledati in sporočiti nepravilnosti v skladu z navodili.
2.2.1 Označevanje prašičev
2.2 IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA ŽIVALI – PRAŠIČI
Prašiče je treba označiti čimprej po rojstvu, vsekakor pa najkasneje pred premikom z rojstnega gospodarstva. Neoznačenih prašičev imetnik ne sme premikati z
gospodarstva, niti jih sprejeti na gospodarstvo.
Prašiče se označuje z ušesnimi znamkami, izjemoma pa s tetoviranjem.
SIŠ je označba na ušesni znamki, ki je sestavljena iz dvo-črkovne kode za Slovenijo »SI« in zadnjih šestih številk KMG-MID gospodarstva. Vsako gospodarstvo ima torej
svojo SIŠ in z njo označuje vse prašiče, ki se rodijo na gospodarstvu.
Če se označitev prašiča izgubi ali postane nečitljiva, ga mora imetnik nemudoma ponovno označiti. Označi ga s svojo ušesno znamko, v hlevsko knjigo register prašičev
na gospodarstvu pa vpiše datum označitve ter prejšnjo SIŠ.
2.2.2 Register prašičev na gospodarstvu (RPG)
Vsak imetnik prašičev mora sproti voditi hlevsko knjigo register prašičev na gospodarstvu. Iz RPG morajo biti jasno razvidni trenutni stalež živali na gospodarstvu in
datumsko urejeni zapisi o prihodih živali na gospodarstvo, odhodih živali z gospodarstva, ter o ponovnih označitvah živali.
Imetnik je dolžan dovoliti vpogled v register prašičev na gospodarstvu pooblaščeni osebi, če le-ta vpogled zahteva.
Register prašičev na gospodarstvu se lahko vodi na naslednje načine:
- v knjigi,
- z računalniškim programom; v tem primeru mora imetnik na zahtevo pooblaščene osebe takoj pripraviti izpis na papir v obliki, ki je skladna z obrazci v knjigi,
- gospodarstva, kjer letno ne redijo več kot 5 prašičev, lahko vodijo RPG na spremnih listih (dodatno izpolnijo hrbtno stran), ki so jih prejeli ob nakupu živali.
2.2.3 Sporočanje staleža prašičev
Vsak imetnik prašičev, ki redi več kot enega prašiča hkrati, mora enkrat letno v centralni register prašičev sporočiti podatke o staležu živali na svojem gospodarstvu. Če
je imetnik prašičev podatke sporočil ob uveljavljanju subvencij, se šteje, da so podatki sporočeni.
2.2.4 Premiki prašičev
Imetnik mora premik prašičev sporočiti v centralni register prašičev (CRPš). Oddajatelj sporoči odhod, prejemnik pa prihod živali. Imetnik sporoči premik tako, da odda
izpolnjen obrazec »ODHOD« ali »PRIHOD« pristojnemu veterinarju oziroma lahko premike sporoča tudi elektronsko. Premik je treba priglasiti najkasneje v sedmih dneh
po dogodku.
2.3 IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA ŽIVALI – DROBNICA
2.3.1 Označevanje drobnice
Imetnik drobnice mora poskrbeti, da so živali označene; označiti jih mora do starosti 6 mesecev (9 mesecev v ekstenzivnih rejah oz. rejah na prostem), najkasneje pa pred
premikom z rojstnega gospodarstva. Živali se označuje z namestitvijo ušesnih znamk v obe ušesi. Znamke so rumene barve in štirikotne oblike. Na njih je natisnjeno SI in
šestmestna neponovljiva identifikacijska številka žival.
Jagnjeta oziroma kozliče, ki so namenjeni za zakol do 12. meseca starosti, se lahko označi z eno okroglo, rumeno ušesno znamko, na kateri je skupinska identifikacijska
številka (SIŠ).
NOVO! V letu 2010 je treba živali, ki se premikajo v druge države članice, dodatno označiti z elektronskim sredstvom za označitev (elektronsko ušesno znamko ali ruminalni
bolus).
2.3.2 Register drobnice na gospodarstvu (RDG)
Vsak imetnik drobnice mora voditi hlevsko knjigo RDG, v katero sproti vpisuje nakup ali prodajo živali in morebitne zamenjave ušesnih znamk. Spremembe morajo biti
vpisane takoj, najkasneje pa v sedmih dneh.
NOVOST! V letu 2010 je treba v RDG, poleg doslej predpisanih podatkov, voditi za vsako individualno označeno žival naslednje podatke: identifikacijsko številko živali (v
nadaljevanju IŠ), leto rojstva in datum identifikacije, mesec in leto smrti živali na gospodarstvu ter pasmo in genotip, če sta poznana.
V letu 2010 vsi rejci drobnice prejmejo nove RDG z ustreznimi navodili.
2.3.3 Sporočanje staleža drobnice
Vsak imetnik drobnice mora enkrat letno v centralni register drobnice sporočiti podatke o staležu živali na svojem gospodarstvu. Če je imetnik drobnice podatke sporočil
ob uveljavljanju subvencij, se šteje, da so podatki sporočeni.
17

2.3.4 Premiki drobnice
Imetnik mora vsak premik drobnice sporočiti v centralni register drobnice. Sporočati je treba odhode in prihode živali. To lahko stori s pomočjo spremnih listov ali neposredno
preko interneta. Vsak odhod in prihod živali se vpiše tudi v hlevsko knjigo RDG. Premik je treba priglasiti najkasneje v sedmih dneh po dogodku
V letu 2010 se bo v sklopu kontrole navzkrižne skladnosti na vzorcu KMG opravila administrativna kontrola pravočasnost priglašanja podatkov v CRD in
CRPš. KMG, ki bodo imela prepozne priglasitve, se bodo znižala plačila glede na seštevek zamujenih dni na gospodarstvu. Če se bodo enake kršitve ponavljale tudi v
naslednjih letih, bodo plačila še dodatno znižana.
3. UVELJAVLJANJE NEPOSREDNIH PLAČIL V KMETIJSTVU
KLJUČNI POUDARKI IZ UREDBE O NEPOSREDNIH PLAČILIH V KMETIJSTVU
- Plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine in je sestavljena iz regionalnega plačila, lahko pa tudi
iz dodatkov za mleko, sladkor in sektor govedoreje , ki izhajajo iz prve dodelitve plačilnih pravic in morebitnih na novo
dodeljenih dodatkov v letu 2010 oziroma 2012.
- Plačilna pravica za praho z letom 2010 postane plačilna pravica za njivo.
- V okviru posebnih podpor se izvajajo poleg ekstenzivne reje ženskih govedi (v nadaljnjem besedilu ERG) še dodatno plačilo
za mleko za gorska višinska in strma KMG in podpora za ohranitev živinoreje na KMG s travinjem.
- Zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za leto 2010 je sestavni del zbirne vloge.
- Za uveljavljanje plačilnih pravic so upravičena vsa kmetijska zemljišča v uporabi.
- Do izplačila plačilnih pravic so upravičene le površine, ki so pripisane KMG na dan 31. maja tekočega leta.
- Neposredna plačila za leto 2010 se nosilcem KMG izplačajo od 1. 12. 2010 do 30. 6. 2011.
- Plačilne pravice se dodeljujejo iz nacionalne rezerve na podlagi veljavnega pravilnika.
- Plačilne pravice, ki niso izkoriščene v vsaj enem izmed dveh zaporednih let se izdvojijo v nacionalno rezervo.
- Nosilec KMG lahko plačilne pravice proda z ali brez zemlje ali zakupi z zemljiščem.
- Zakup plačilnih pravic je možen le, če ga spremlja ustrezno število upravičenih hektarjev.
Usklajena shema neposrednih plačil od leta 2010 vključuje:
− nadaljevanje z izvajanjem regionalnega modela sheme enotnega plačila (v nadaljnjem besedilu SEP);
− neposredno plačilo za pridelavo hmelja ter premije in dodatne premije za ovce in koze se z letom 2010 proizvodno razvežejo in vključijo v SEP kot dodatki na
plačilne pravice;
− posebne premije za bike in vole se ohranijo proizvodno vezane na enakem nivoju kot veljajo sedaj še v letih 2010 in 2011, proizvodno se razvežejo z letom
2012 in vključijo v SEP kot dodatki na plačilne pravice;
− pomoč za stročnice in podpora za pridelavo lupinarjev se ohranita kot proizvodno vezani plačili v letih 2010 in 2011, z letom 2012 se proizvodno razvežeta in
vključita v SEP kot dodatki na plačilne pravice;
− v okviru 68. člena Uredbe Sveta (ES) 73/2009 se izvajajo trije ukrepi, za katere se nameni 10 % nacionalne ovojnice: ERG, dodatno plačilo za mleko za gorska
višinska in strma KMG ter podpora za ohranitev živinoreje na KMG s travinjem.
Izbrani model predstavlja najmanjše spremembe glede na model, ki ga je Slovenija začela izvajati leta 2007. Proizvodno vezana plačila se, povsod kjer je to mogoče in
smiselno tudi z vidika stroškov izvedbe, ohranjajo do skrajnih, še dovoljenih, rokov.
Prav tako se v največji možni meri izkorišča možnost uvedbe posebnih ukrepov države članice za občutljive sektorje na ekonomsko ranljivih in okoljsko občutljivih območjih
v višini 10 % nacionalne zgornje meje.
3.1.1 Kaj je plačilna pravica
3.1 PLAČILNE PRAVICE
Plačilna pravica (navadna) je pravica do plačila na hektar upravičene površine in je sestavljena iz regionalnega plačila in morebitnih dodatkov. Plačilna pravica za praho z
letom 2010 postane plačilna pravica za njivo.
Posebna plačilna pravica je plačilna pravica brez upravičenih površin, ki je bila dodeljena na podlagi prve dodelitve za sektor mleka ali sektor govedoreje oziroma v letu
2010 z vključitvijo premij in dodatnih premij za ovce in koze v SEP oziroma v letu 2012 z vključitvijo posebnih premij za bike in vole v SEP, če nosilec KMG nima upravičenih
površin.
Ena plačilna pravica je enaka enemu hektarju upravičene površine. Število plačilnih pravic je enako številu upravičenih hektarjev, za katere so bili v letu 2007, 2008 ter
v 2010, 2011 in 2012 za površine, na podlagi programa izkrčitve vinogradov, vloženi zahtevki za dodelitev plačilnih pravic ter zahtevki za dodelitev plačilnih pravic iz
nacionalne rezerve.
Od leta 2010 dalje se vrednost plačilnih pravic lahko poveča zaradi vključitve premij in dodatnih premij za ovce in koze in vključitve neposrednega plačila za pridelavo
hmelja v SEP. Prav tako se lahko vrednost plačilne pravice poveča zaradi podpore za ohranitev živinoreje na KMG s travinjem.
Dodatno pa se bodo lahko vrednosti plačilnih pravic povečale od leta 2012 z vključitvijo posebnih premij za bike in vole, pomoči za stročnice in podpor za pridelavo
lupinarjev v SEP.
3.1.2 Dodelitev plačilnih pravic v letu 2010
Dodelitev plačilnih pravic na podlagi programa izkrčitve vinogradov
Nosilcem KMG, ki so v preteklem letu prejeli podporo za izkrčitev vinogradov, se dodelijo plačilne pravice. Število teh plačilnih pravic je enako številu hektarjev, za katere
je bila dodeljena podpora za izkrčitev vinograda.
Odločbo o dodelitvi teh plačilnih pravic izda ARSKTRP po uradni dolžnosti v začetku leta vsem nosilcem KMG, ki so v preteklem letu prejeli podporo za izkrčitev vinogradov
in jih vpiše v Register plačilnih pravic (v nadaljnjem besedilu RPP).
Vrednost teh plačilnih pravic je enaka regionalnemu povprečju vrednosti v preteklem letu in za pravice, dodeljene v 2010, znaša 168,10 EUR/ha; uveljavljajo se na enak
način kot navadne plačilne pravice.
18

Upravičenci
Upravičenci za vlaganje zahtevkov za izplačilo plačilnih pravic in posebnih plačilnih pravic so nosilci KMG, ki imajo plačilne pravice v RPP in opravljajo kmetijsko
dejavnost.
Upravičene površine za uveljavljanje plačilnih pravic
Zahtevke za izplačilo plačilnih pravic se lahko uveljavi za upravičene površine GERK-ov, ki imajo naslednje vrste rabe:
- 1100 – njiva;
- 1160 – hmeljišče;
- 1230 – oljčnik;
- 1300 – trajni travnik;
- 1321 – barjanski travnik;
- 1221 – intenzivni sadovnjak;
- 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak (obvezna je dvonamenska raba – košnja ali paša in pridelava sadja, gostota sajenja je več kot 50 in največ
200 dreves/ha, visokodebelna drevesa);
- 1190 – rastlinjak (vendar do plačilnih pravic niso upravičene vrtnine, njivska zelišča ali okrasne rastline, ki se gojijo v lončkih);
- 1180 – trajne rastline na njivskih površinah (vključno s sadnimi, okrasnimi in gozdnimi drevesnicami, nasadi matičnih rastlin, trsnicami);
- 1212 – matičnjaki;
- 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
- 1211 – vinograd in
- 1240 – ostali trajni nasadi (trta za drugo rabo, ki ni vino in je izven vinogradniškega območja).
Zahtevke za izplačilo plačilnih pravic se lahko vloži tudi za tiste upravičene površine, ki se v rastni dobi vegetacije uporabljajo za nekmetijsko rabo za obdobje, ki ni daljše
od 30 dni. To pomeni, da se lahko kmetijska zemljišča uporabljajo za športna tekmovanja, sejme, parkiranje avtomobilov ali avtodomov, kampiranje tabornikov ali skavtov
ali skladiščenje raznega materiala za obdobje, ki ni daljše od 30 dni.
Pogoji za izplačilo plačilnih pravic
Za izplačilo plačilnih pravic mora imeti nosilec KMG kmetijska zemljišča, za katere KMG uveljavlja plačilne pravice, vpisane v RKG na tem KMG-u na dan 31. maja tekočega
leta.
Nosilec KMG vloži zahtevek za izplačilo plačilnih pravic s katero koli upravičeno površino. Plačilno pravico za njivo lahko uveljavlja s travnikom in obratno. Nosilec KMG se
sam odloči glede vrstnega reda uveljavljanja plačilnih pravic (zlasti v primeru, če ima nosilec več plačilnih pravic kot ha upravičenih površin).
Nosilec KMG je upravičen do izplačila plačilnih pravic za upravičene površine (vsa kmetijska zemljišča v uporabi), če:
- ima upravičene površine vpisane v RKG na svojem KMG na dan 31. maja tekočega leta;
- najmanjša ugotovljena površina kmetijske parcele za katero se izplača plačilna pravica, znaša 0,10 ha;
- najmanjša ugotovljena skupna površina posameznega KMG za katero se lahko izplačajo plačilne pravice znaša 0,30 ha.
Nosilec KMG je upravičen do izplačila plačilne pravice za površino, na kateri prideluje konopljo, če:
- strnjena površina konoplje z oznako KN 5302 10 00 na posameznem GERK-u znaša najmanj 0,30 ha;
- izpolnjuje pogoj iz prve alinee prvega odstavka tega člena;
- je v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje pridobil dovoljenje za gojenje konoplje, gojene za vlakna;
- ima posejane sorte konoplje iz skupnega kataloga sort poljščin.
Za izplačilo plačilne pravice za praho, ki z letom 2010 postane plačilna pravica za njivo, morajo biti izpolnjeni enaki pogoji kot za to plačilno pravico.
Nosilci KMG, ki imajo posebne plačilne pravice brez upravičenih površin iz naslova dodatka za mleko in dodatka za sektor govedoreje, ki so bile dodeljene za leto 2007, so
upravičeni do izplačila posebnih plačilnih pravic. Prav tako so do tega upravičeni tisti, ki bodo prejeli posebne plačilne pravice brez upravičenih površin iz naslova vključitve
premij dodatnih premij za ovce in koze, če ohranijo najmanj 50 % kmetijske dejavnosti iz referenčnega obdobja 2007 - 2008. Kmetijska dejavnost je izražena v GVŽ glede
na proizvodnjo iz referenčnega obdobja z upoštevanjem sledečih koeficientov:
Vrsta in kategorija živali
krave in govedo, starejše od 24 mesecev
govedo od 6 do 24 mesecev
govedo do 6 mesecev
ovce in koze
Koeficient
1,00 GVŽ
0,60 GVŽ
0,20 GVŽ
0,15 GVŽ
Za namen pogoja ohranitve proizvodnje se za govedo uporabijo podatki iz CRG tako, da se izračuna aritmetično povprečni GVŽ goveda na KMG iz stanja GVŽ na dan 15.
januarja, na dan 15. maja in na dan 15. septembra, za drobnico pa se upoštevajo podatki iz obrazca B zbirne vloge za tekoče koledarsko leto.
Pri prenosu posebnih plačilnih pravic brez upravičenih površin v letih 2010 in 2011 se pravica prevzemnika do uveljavljanja izplačila z zagotovitvijo ohranitve najmanj 50 %
kmetijske dejavnosti izražene v GVŽ ohrani le, če se prenesejo vse posebne plačilne pravice. Od leta 2012 pa mora prevzemnik posebne plačilne pravice uveljavljati le z
upravičeno površino, razen v primeru dedovanja ali pričakovanega dedovanja.
Primer:
KMG je v letih 2007 – 2008 imelo povprečen stalež 25 ovc in 3 glave goveda starosti od 6 do 24 mesecev. V letu 2010 nima upravičenih površin.
25 ovc * 0,15 = 3,75 GVŽ
3 gov. * 0,60 = 1,80 GVŽ
Skupaj = 5,55 GVŽ
3,75 + 1,80 * 0,50 = 2,775 GVŽ
Za izplačilo posebnih plačilnih pravic za ovce in koze mora ohraniti proizvodnjo v višini vsaj 2,775 GVŽ.
19

3.1.3 Dodelitev dodatkov na plačilne pravice v letu 2010
Od leta 2010 so nosilci KMG, ki so za leti 2007 oziroma 2008 prejeli premije in dodatne premije za ovce in koze ter nosilci KMG, ki so za leti 2007 oziroma 2008 prejeli
neposredno plačilo na površino hmeljišča, upravičeni do dodatkov na plačilne pravice.
Vključitev premij in dodatnih premij za ovce in koze v SEP v letu 2010
Premije in dodatne premije za ovce in koze se bodo proizvodno razvezale in vključile v SEP tako, da se bodo nosilcem KMG, ki so za leti 2007 oziroma 2008 dobili
odobrene premije in dodatne premije za ovce in koze, povečale vrednosti plačilnih pravic, ki jih ima v RPP na dan 15. maja 2010 in niso v zakupu, v obliki dodatka na
podlagi povprečja odobrenih premij in dodatnih premij za ovce in koze v referenčnem obdobju 2007 - 2008. V primeru združevanja kmetij se bo število odobrenih premij
in dodatnih premij z ukinjene kmetije pripisalo novi združeni kmetiji.
Primer:
Nosilcu KMG je bilo v letu 2007 odobrenih 25 premij in dodatnih premij za ovce in koze, v letu 2008 pa 30. Povprečje znaša 27,5 odobrenih premij in dodatnih premij, ki
se bodo množile z višino (na podlagi ovojnice za drobnico in skupno odobrenih premij in dodatnih premij v letih 2007 – 2008) izračunane povprečne vrednosti odobrene
premije in dodatne premije. Če ima nosilec na dan 15. 5. 2010 15 plačilnih pravic, ki niso v zakupu, bo izračun sledeč:
27,5 odobrenih premij in dodatnih premij * 15 EUR 1 = 412,5 EUR skupnega dodatka
412,5 EUR : 15 plačilnih pravic = 27,5 EUR dodatka na plačilno pravico
( 1 = orientacijska vrednost)
Vključitev neposrednega plačila za hmeljišče v SEP v letu 2010
Neposredno plačilo za pridelavo hmelja z letom 2010 postane proizvodno nevezano in se vključi v SEP kot dodatek na plačilne pravice. Do dodatkov bodo upravičeni tisti
nosilci KMG, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli neposredno plačilo za pridelavo hmelja.
Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se povprečna vrednost neposrednega plačila na površino hmeljišča za ugotovljene površine hmelja v obdelavi za
posamezno KMG v referenčnem obdobju 2007 – 2008 deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima KMG v RPP na dan 15. maja 2010 in niso v zakupu.
Primer:
Stanje plačilnih pravic, ki niso v zakupu, na dan 15. 5. 2010 - brez dodatkov
Plačilne pravice za njivo
(hmeljišče)
Plačilne pravice za
travinje
SKUPAJ
Vrednost ene plačilne
pravice
332 EUR 108,70 EUR
Št. plačilnih pravic 10 0 10 plačilnih pravic
Skupna vrednost
plačilnih pravic
3.320 EUR 0 EUR 3.320 EUR
Neposredno plačilo za ugotovljene površine hmelja v obdelavi v referenčnem obdobju 2007 - 2008
v 2007
v 2008
Povprečje
Vrednost dodatka (1.100 EUR / 10 plačilnih pravic)
Vključitev neposrednega plačila za hmeljišče v SEP obliki dodatka v letu 2010
Plačilne pravice za
njivo
Vrednost ene plačilne pravice 442 EUR 0 EUR
Plačilne pravice za
travinje
1.200 EUR
1.000 EUR
1.100 EUR
110 EUR/ plačilno pravico
SKUPAJ
Št. plačilnih pravic 10 0 10 plačilnih pravic
Skupna vrednost plačilnih
pravic z dodatkom
4.420 EUR 0 EUR 4.420 EUR
3.1.4 Dodelitev dodatkov na plačilne pravice v letu 2012
Vključitev posebnih premij za bike in vole v SEP v letu 2012
Posebne premije za bike in vole se ohranijo proizvodno vezane na enakem nivoju kot veljajo sedaj še v letih 2010 in 2011. Z letom 2012 postane posebna premija
proizvodno nevezana in se vključi v SEP kot dodatek na plačilne pravice. Do dodatka bodo upravičeni nosilci KMG, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli posebne premije
za bike in vole.
Dodatek na plačilne pravice se bo izračunal tako, da se bo povprečna vrednost odobrenih posebnih premij za bike in vole za posamezno KMG v referenčnem obdobju
2007-2008 delila s številom plačilnih pravic, ki jih bo imelo KMG v RPP na dan 15. maja 2012 in ki ne bodo v zakupu.
Vključitev pomoči za stročnice v SEP v letu 2012
Pomoč za stročnice, ki je pomoč izven SEP, se ohrani kot proizvodno vezano plačilo še v letih 2010 in 2011. Z letom 2012 postane ta pomoč proizvodno nevezana in se
vključi v SEP kot dodatek na plačilne pravice.Do dodatkov so upravičeni tisti nosilci KMG, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli pomoč za stročnice.
Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se povprečna vrednost pomoči za stročnice za ugotovljene površine za posamezno KMG v referenčnem obdobju 2007-
2008 deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima KMG v RPP na dan 15. maja 2012 in ki niso v zakupu.
Vključitev podpore za pridelavo lupinarjev v shemo enotnega plačila v letu 2012
Podpora za pridelavo lupinarjev, ki je pomoč izven SEP, se ohrani kot proizvodno vezano plačilo še v letih 2010 in 2011. Z letom 2012 postane ta podpora proizvodno
nevezana in se vključi v SEP kot dodatek na plačilne pravice.
Do dodatkov so upravičeni tisti nosilci KMG, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli podporo za pridelavo lupinarjev. Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se
povprečna vrednost podpore za pridelavo lupinarjev za ugotovljene površine za posamezno KMG v referenčnem obdobju 2007- 2008 deli s številom plačilnih pravic, ki jih
ima KMG v RPP na dan 15. maja 2012 in ki niso v zakupu.
20

3.1.5 Dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve
Nacionalna rezerva je namenjena za:
- nosilce KMG, ki začnejo na novo opravljati kmetijsko dejavnost;
- nosilce KMG, ki so se znašla v posebnih razmerah:
- nosilce KMG, katerim so bili izdani akti, ki vplivajo na spremembo vrste, števila plačilnih pravic ali njihovo vrednost.
Vrednost plačilne pravice, ki se dodeli iz nacionalne rezerve nosilcem KMG, ki začnejo na novo opravljati kmetijsko dejavnost in nosilcem KMG, ki so se znašla v posebnih
razmerah je enaka vrednosti regionalnega plačila iz predpisa, ki določa neposredna plačila v kmetijstvu.
Če nacionalna rezerva ne zadošča zahtevanemu številu plačilnih pravic, se upravičencem dodeli sorazmerno zmanjšane vrednosti plačilnih pravic.
Nosilcu KMG, ki nima plačilnih pravic in zaprosi za plačilne pravice iz nacionalne rezerve, se dodeli največ takšno število plačilnih pravic, ki ne presega števila hektarjev,
ki jih ima v tem času v posesti ali zakupu.
Nosilcu KMG, ki pa že ima plačilne pravice in zaprosi za plačilne pravice iz nacionalne rezerve, se dodeli največ takšno število pravic, ki ne presega števila hektarjev v
posesti ali zakupu, za katere nima plačilnih pravic.
Za nosilca KMG, ki na novo prične opravljati dejavnost se šteje nosilec KMG, ki je bil vpisan v RKG po 10. 6. 2007 in pred datumom vpisa vsaj pet let ni bil vpisan v RKG
kot nosilec katerega koli kmetijskega gospodarstva in pred vpisom vsaj pet let ni bil vpisan v RKG kot član kmetijskega gospodarstva, na katerem začne opravljati kmetijsko
dejavnost.
KMG, ki so se znašla v posebnih razmerah pa so gospodarstva, ki so prejela upravičene kmetijske površine z nakupom ali z zakupom ali zaradi dedovanja in so bile v
referenčnem letu (2006) v zakupu pri tretji osebi za obdobje, ki ni krajše od pet let, katera pa je imela sklenjen zakup s kmetom, ki pa se je upokojil ali pa je umrl pred 10.
junijem 2007 in zato za te površine ni bil vložen zahtevek za dodelitev plačilnih pravic.
Nacionalna rezerva se uporabi tudi za dodelitev plačilnih pravic za upravičene površine nosilcem KMG, katerim so bili izdani akti kot so sodba sodišča ali odločba
upravnega akta (ARSKTRP, MKGP), iz preteklih let, ki vplivajo na spremembo števila, vrste ali vrednost plačilnih pravic.
Zahtevke za dodelitev plačilnih pravic se vlaga na obrazcih, ki so priloga Pravilnika o dodelitvi plačilnih pravic iz nacionalne rezerve.
3.1.6 Izdvojitev plačilnih pravic v nacionalno rezervo
Za izkoriščene plačilne pravice se štejejo tiste plačilne pravice, za katere je vložen zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki vsebuje ustrezno ugotovljeno
površino.
Plačilne pravice, ki niso izkoriščene v vsaj enem izmed dveh zaporednih let, se izdvojijo v nacionalno rezervo na dan 10. junija tekočega leta, razen v primeru višje sile
ali v izjemnih okoliščinah.
Za plačilne pravice, ki niso bile izkoriščene v letih 2007, 2008 in 2009 in za tiste, ki so bile dodeljene v letu 2008 in niso bile izkoriščene v letu 2008 in 2009, ARSKTRP
po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 15. maja 2010.
Če je na dan 10. junija tekočega leta ugotovljeno, da je plačilna pravica neizkoriščena, ARSKTRP po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno
rezervo do 15. septembra tekočega leta. Medtem ko, če je šele ob izdaji posamezne odločbe o izplačilu plačilnih pravic za zahtevke, vložene v tekočem letu, ugotovljeno,
da je plačilna pravica neizkoriščena, ARSKTRP po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 5. marca naslednjega leta.
Plačilne pravice, ki so bile prenesene in niso bile izkoriščene, se izdvojijo v nacionalno rezervo.
Neizkoriščene plačilne pravice se ne izdvojijo v nacionalno rezervo v primeru višje sile in izjemnih okoliščin. Višja sila ali izjemne okoliščine se lahko prizna v naslednjih
primerih:
- smrt upravičenca;
- upravičenčeva dolgotrajna nezmožnost za delo;
- huda naravna katastrofa, ki resno vpliva na kmetijska zemljišča kmetije;
- uničenje prostorov za živali na kmetiji zaradi nesreče;
- epidemija živalske bolezni, ki prizadene del ali vso živino upravičenca.
3.1.7 Prenosi plačilnih pravic
Po dodelitvi plačilnih pravic KMG, se le te lahko prenašajo v celoti ali delno na drugo KMG, vpisano v RKG. Plačilne pravice se lahko prenašajo kot:
- trajni prenos plačilne pravice z zemljiščem,
- trajni prenos plačilne pravice brez zemljišča,
- zakup plačilne pravice z zemljiščem.
Kot prenos se smatra prodaja, zakup, dedovanje, darilo, ali druga oblika prenosa.
Trajni prenos plačilne pravice z zemljiščem
Plačilne pravice z zemljiščem se lahko prenašajo na drugo KMG, ki ima sedež v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu RS). Izjema je prenos plačilne pravice z
dedovanjem, kjer se plačilne pravice lahko prenesejo tudi na KMG izven RS. Tako prenesene plačilne pravice se morajo uveljaviti v RS.
Ob prenosu plačilnih pravic z zemljiščem morajo KMG skupaj s plačilno pravico prenesti najmanj sorazmerno število upravičenih ha zemljišč. Nosilec KMG lahko prenese
najmanj 0.1 plačilne pravice.
Trajni prenos plačilne pravice brez zemljišča
Plačilne pravice brez zemljišča se lahko prenašajo na drugo KMG, ki ima sedež v RS. Izjema je prenos plačilne pravice z dedovanjem, kjer se plačilne pravice lahko
prenesejo tudi na KMG izven RS. Tako prenesene plačilne pravice se morajo uveljaviti v RS.
Zakup plačilne pravice z zemljiščem
Zakup plačilnih pravic, je možen samo z zemljiščem. Z zakupom plačilnih pravic mora zakupodajalec prenesti na zakupojemalca sorazmerno število upravičenih ha zemljišča.
Zemljišče in plačilna pravica se preneseta z zakupom za enako obdobje. Po zaključku sklenjene pogodbe se plačilne pravice prenesejo nazaj na zakupodajalca.
21

Prenos plačilne pravice brez upravičenih površin
Plačilne pravice brez upravičenih površin se lahko prenašajo na drugo KMG delno ali v celoti, vendar v primeru delnega, prevzemnik izgubi možnost uveljavljanja pravic
brez upravičenih hektarjev. Te možnosti pa prevzemnik ne izgubi kadar se prenesejo vse pravice brez upravičenih
površin.
Primer 1:
KMG prejme 2 plačilni pravici brez upravičenih površin. V primeru, da prenese na drugo KMG 1 plačilno pravico brez upravičenih površin, prevzemnik te pravice izgubi
možnost uveljavljanja prenesene pravice brez upravičenih hektarjev. Za izplačilo 1 plačilne pravice mora zagotoviti 1 ha upravičenih površin.
Primer 2:
KMG prejme 2 plačilni pravici brez upravičenih površin. V primeru, da prenese na drugo gospodarstvo 2 plačilni pravici brez upravičenih površin, prevzemnik teh pravic
ne izgubi možnost uveljavljanja prenesenih plačilnih pravic brez upravičenih hektarjev.
Izvedba prenosa
Opisani prenosi plačilnih pravic se izvedejo na podlagi obrazcev, ki so dostopni na spletni strani ARSKTRP. Pravilno izpolnjen obrazec z zahtevanimi prilogami mora lastnik
plačilnih pravic posredovati ARSKTRP v obdobju med 15.septembrom in 31.januarjem.
3.2 POSEBNA PREMIJA ZA BIKE IN VOLE
Posebne premije za bike in vole se proizvodno vezane ohranijo še v letu 2010 in 2011, in se podeljuje ob zakolu živali ali odpremi živali v drugo državo članico ali ob izvozu
živali v tretjo državo. Premija za vsako upravičeno žival se podeli enkrat letno, za vole pa se lahko dodelita dve premiji.Višina posebne premije za bika za leti 2010, 2011
znaša 136,50 EUR, za vola pa 97,50 EUR.
Do posebnih premij za bike in vole so upravičene živali, ki imajo pravočasno priglašene dogodke v CRG do vključno prvega
dne obdobja obvezne reje, v obdobju obvezne reje pa v roku 7 dni. Torej bodite še posebej pozorni na izpolnjevanje obveznosti
v zvezi z identifikacijo in registracijo živali (pravočasna priglasitev premikov, registracije in označevanja), saj imajo tovrstne kršitve za
posledico tudi znižanje plačil.
Posebno premijo prejmete na podlagi
- pravočasno vložene zbirne vloge;
- pravočasno vloženega zahtevka;
- pravilne označitve in registracije živali ter vodenja registra govedi na gospodarstvu ter izpolnjevanja pogoja v skladu z 117. členom Uredbe 73/2009/ES (pravočasna
priglasitev premikov v CRG);
- izpolnjenega pogoja obvezne reje (min 2 meseca oz. 4 mesece) pred zakolom/odpremo v drugo državo članico oz. izvozu, ter so bile po tem obdobju v manj kot
enem mesecu zaklane ali odpremljene ali v manj kot dveh mesecih izvožene;
- izpolnjenega pogoja o masi živali oz starosti ob izvozu/odpremi;
- pravilnih, popolnih in pravočasnih predložitvah zahtevanih dokazil.
Število posebnih premij
Posebna premija se podeli ob zakolu živali ali ob odpremi v drugo državo članico ali ob izvozu v tretje države.
- posebna premija za bike se dodeli enkrat v življenju živali,
- za vole pa se lahko dodelita dve premiji.
Upravičene živali
Poleg osnovnih pogojev morajo biti za premijo izpolnjeni še sledeči pogoji:
− za premijo za bika, mora žival biti zaklana in trup mora tehtati najmanj 185 kg hladne klavne mase (oz 188,8 kg tople klavne mase). V primeru, da so bile živali
zaklane v obratu, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov in polovic na klavni liniji, se lahko masa klavnih trupov ugotavlja na podlagi žive mase zaklane živali.
V takem primeru mora biti živa masa zaklane živali enaka ali večja od 340 kg;
− za premijo za bika se lahko uveljavlja tudi, če je bila žival izvožena v tretjo državo ali odpremljena v drugo državo članico. V tem primeru mora odpremljena žival
na dan vložitve zahtevka ali pa izvožena žival na dan izvoza, biti stara najmanj devet mesecev;
− za vola za prvo starostno kategorijo, če je bila žival ob zakolu ali izvozu ali v primeru odpreme (na dan vložitve zahtevka) stara najmanj 9 mesecev in manj kot
22 mesecev;
− za vola za obe starostni kategoriji skupaj pa, če je upravičenec redil žival najmanj štiri zaporedne mesece in je bila žival ob zakolu ali izvozu ali odpremi (na
dan vložitve zahtevka) stara najmanj 22 mesecev;
− do premije za vola za drugo starostno kategorijo, če so živali, ki so bile v Republiko Slovenijo uvožene iz druge države članice, in če je bil vol ob odpremi iz
druge države članice star najmanj 19 mesecev in ga je upravičenec redil najmanj dva meseca.
Obdobje obvezne reje
Obdobje obvezne reje, ko mora biti žival na KMG, je 2 meseca pred zakolom/izvozom/odpremo, razen v primeru vlaganja zahtevka za posebno premijo za vola za obe
starostni kategoriji skupaj, kjer je obdobje obvezne reje 4 mesece. Obdobja obvezne reje se bodo kontrolirala iz CRG, zato bodite pri javljanju premikov in rojstev zelo
dosledni.
Obvezne priloge k zahtevku
Kljub temu, da se zahtevki vlagajo elektronsko (razen za živali, ki so bile odpremljene v drugo državo članico), se obvezne priloge pošiljajo na ARSKTRP (kopija pa se
hrani doma), in sicer:
- v primeru zakola v RS (vlagatelj ne prilaga nič, vendar obvezno označi rubriko ''Zakol v RS''): klavnice javijo v CRG zakol živali in vse zahtevane podatke o zakolu
(identifikacijska številka živali, klavna številka, identifikacijska številka klavnice v skladu s predpisi o identifikaciji in registraciji goveda, kjer je bila žival zaklana, datum
zakola, KMG-MID gospodarstva, od koder žival prihaja, starostna kategorija živali, kot jo definirajo predpisi o ocenjevanju govejih trupov na klavni liniji, masa trupa ali v
primeru, da so bile živali zaklane v klavnici, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na
klavni liniji, lahko živa masa ob zakolu);
22

- v primeru zakola živali, odpremljene iz druge države članice v RS (se označi še v rubriki ''Zakol v RS''): priloži se kopija originalnega potnega lista ali drugega ustreznega
dokumenta živali, za katero se uveljavlja posebna premija in iz katere je razvidno, da premija ni bila podeljena oziroma vložena v državi, iz katere žival prihaja;
- v primeru odpreme živali: v treh mesecih, potem ko je žival zapustila ozemlje Republike Slovenije, dokazilo o odpremi živali v obliki izjave pošiljatelja oziroma odpremnika
z imenom oziroma nazivom in naslovom pošiljatelja oziroma odpremnika (ali ekvivalentno oznako), identifikacijsko številko živali ter izjavo, da žival ni mlajša od devet
mesecev. Iz izjave mora biti razvidna namembna država članica in namen (zakol, nadaljnja reja…);
- v primeru izvoza (se označi v rubriki ''Izvoz izven EU''): dokument, ki vsebuje: ime in naslov izvoznika (ali enakovredna oznaka), identifikacijsko številko živali, izvozno
deklaracijo, ki navaja starost za tiste živali, ki so bile rojene po 1. januarju 2002, dokaz, da je žival zapustila carinsko območje Republike Slovenije, kar se dokaže z enotno
carinsko listino (ECL);
- v primeru, ko nosilci KMG uveljavljajo premije preko pooblaščenega vlagatelja, morajo pooblaščeni vlagatelji priložiti predpisana pooblastila upravičencev v skladu z
uredbo, ki ureja izvedbo kmetijske politike, in priloge, navedene v prejšnjih alineah.
Živali, ki prihajajo iz drugih držav članic
Pri živalih (bik/vol), ki so kupljene v drugi državi članici mora potni list vsebovati informacijo o premijskem statusu. Če potni list za živali ne bo vseboval te informacije, se
bo razumelo, da je bila premija že zahtevana, in za to žival ne boste mogli uveljavljati posebne premije.
Podatek o premiji mora biti za živali, ki so bile ob odpremi v RS stare najmanj 7 mesecev.
3.3 POSEBNE PODPORE
Slovenija bo v okviru 68. člena Uredbe 73/2009/ES, poleg že obstoječega ukrepa dodatno plačilo za ERG, uvedla še dva nova ukrepa za spodbujanje živinoreje ter
pridelave mleka. Za uvedbo dodatnih ukrepov se je Slovenija odločila, ker je govedoreja najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji, tako z vidika proizvodnje, kot tudi z
vidika zagotavljanja javnih dobrin. V nadaljnji liberalizaciji kmetijskih trgov in zaostrovanju ekonomskih razmer bo prav živinoreja soočena z največjimi ekonomskimi pritiski.
Ti pritiski bodo še posebej prizadeli kmetijske pridelovalce na področjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami, določenih sektorjev in posebne vrste kmetovanja.
Ohranitev proizvodno vezane podpore za ERG in dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma KMG bosta omogočala blažitev cenovnih pritiskov, zlasti za
proizvodnjo, ki je tudi iz okoljskih in poselitvenih funkcij v Sloveniji posebej pomembna. Z ukrepom za ohranitev živinoreje na KMG s travinjem v obliki povečanja plačilnih
pravic pa želimo preprečiti opuščanje zemljišč s pomočjo pašnih živali.
3.3.1 Dodatno plačilo za ERG
Tudi od leta 2010 nadaljujemo z izvajanjem ERG z nekaterimi spremembami. Premija za vsako upravičeno žival se podeli enkrat letno in ni omejena s plačilnimi pravicami.
Dokončna višina dodatnega plačila za ERG se izračuna glede na obseg upravičenih ženskih govedi in ob upoštevanju najvišjega dovoljenega zneska ovojnice
Novosti
- najvišji dovoljeni znesek ovojnice v letu 2010 znaša 6.600.000 EUR
- pri izračunu obremenitve se od leta 2010 dalje upoštevajo vsa kmetijska zemljišča v uporabi, vključno s površino ekstenzivnih kraških pašnikov (do leta 2010 so se
upoštevale le krmne površine)
- nosilec KMG mora od ugotovljenih kmetijskih zemljišč v uporabi, imeti najmanj 30% travnatih površin (do leta 2010 je moral imeti 50% travnatih površin)
- pri izračunu GVŽ se upošteva le govedo (drobnica se zaradi vključitve premij in dodatnih premij za ovce in koze v SEP ne upošteva več)
- skupna individualna referenčna količina mleka za KMG se upošteva na dan 1. april (do leta 2010 na 31. marec)
Pomembno (največ napak pri zahtevkih leta 2008 je bilo pri pravočasnosti priglasitve dogodkov v CRG)
Do dodatnega plačila so upravičene živali, ki imajo pravočasno priglašene dogodke v CRG do vključno prvega dne obdobja
obvezne reje, v obdobju obvezne reje pa v roku 7 dni. Teleta morajo biti pravočasno označena (v 20 dneh) in registrirana (v 7 dneh).
Torej bodite še posebej pozorni na izpolnjevanje obveznosti v zvezi z identifikacijo in registracijo živali (pravočasna priglasitev premikov,
registracije in označevanja), saj imajo tovrstne kršitve za posledico znižanje in izključitve.
Splošni pogoji
Dodatno plačilo za ERG prejme nosilec KMG na podlagi:
- pravočasno vložene zbirne vloge;
- pravočasno vloženega zahtevka ;
- pravilne označitve in registracije živali ter vodenja registra govedi na gospodarstvu ter izpolnjevanja pogoja v skladu z 117. členom Uredbe 73/2009/ES (pravočasna
priglasitev premikov v CRG);
- izpolnjenega pogoja o pasmi in spolu;
- izpolnjenega pogoja o pripadnosti čredi namenjeni za vzrejo telet za prirejo mesa;
- izpolnjenega pogoja obvezne reje (min. 2 meseca skupaj s teletom);
- izpolnjenega pogoja obremenitve, ki lahko znaša največ 1,8 GVŽ/ha vseh kmetijskih zemljišč v uporabi;
- izpolnjenega pogoja o kriteriju, da je od skupnih ugotovljenih kmetijskih zemljišč v uporabi, za ta ukrep najmanj 30% površine z rabo GERK-ov 1300 – trajni travnik,
1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak ali 1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
Število premij
V primeru, da ima nosilec KMG na dan 1. aprila koledarskega leta vložitve zahtevka tudi individualno referenčno količino mleka, se število upravičenih ženskih govedi za
namen ekstenzivne reje ženskih govedi, določi tako, da se na podlagi skupne individualne mlečne kvote na dan 1.aprila koledarskega leta vložitve zahtevka in povprečne
mlečnosti iz Priloge XVI Uredbe 1973/2004/ES, ugotovi ali spadajo živali v čredo krav molznic ali v čredo namenjeno reji telet za prirejo mesa.
Nosilci KMG, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu KIS), lahko, če želijo, da se upošteva povprečna letna mlečnost KMG,
to označijo na obrazcu za dodatno plačilo za ERG.
Obdobje obvezne reje
Vsaka žival za katero se vlaga zahtevek mora, razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin, skupaj s teletom pred vložitvijo zahtevka na KMG, po telitvi ostati najmanj
2 meseca.
V primeru mrtvorojenega teleta ali v primeru, ko tele pogine v dveh mesecih po telitvi, se šteje, da je pogoj obdobja obvezne reje izpolnjen, vendar se mora podatek o
mrtvorojenem teletu ali poginu teleta v dveh mesecih po telitvi v roku javiti v CRG. V tem primeru se premija tudi izplača.
23

Izračun obremenitve
Za izračun obremenitve GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi se upošteva vso govedo, ki je na KMG v zadevnem koledarskem letu in je staro šest ali več mesecev. Za
preračun GVŽ se uporabljajo sledeči koeficienti:
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta in kategorija živali
Koeficient
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Govedo starejše od 24 mesecev
1,00 GVŽ
Govedo od 6 do 24 mesecev
0,60 GVŽ
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Za določitev GVŽ za govedo se uporabijo podatki o živalih iz CRG. GVŽ se izračuna kot aritmetično povprečje na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih
ARSKTRP določi in objavi na svoji spletni strani
3.3.2 Dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma KMG
V letu 2010 se uvede ukrep dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma KMG. Za ta ukrep se letno nameni do 2.000.000 EUR.
Višina dodatnega plačila za kg mleka se izračuna na podlagi števila prejetih upravičenih vlog upravičencev. Na podlagi izračunane višine dodatnega plačila za kg mleka
in dodeljene mlečne kvote na KMG se izračuna dodatno plačilo za mleko, ki ga prejme KMG.
Splošni pogoji
- Vložitev zbirne vloge
- Vložitev zahtevka
- na dan 1.aprila v letu vlaganja zahtevka mora imeti nosilec KMG dodeljeno mlečno kvoto
- KMG mora biti glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februar 2003
opredeljeni kot gorsko višinsko ali strmo KMG.
Primer:
Če je KMG opredeljen kot strmo ali gorsko višinsko KMG in ima na dan 1. aprila v letu vlaganja zahtevka 50.000kg mlečne kvote, bo
izračun njegovega dodatka za mleko sledeč:
50.000kg * 0, 0164 EUR/kg¹= 820 EUR
(¹= orientacijska vrednost)
3.3.3 Podpora za ohranitev živinoreje na KMG s travinjem
V letu 2010 se uvede ukrep podpora za ohranitev živinoreje na KMG s travinjem in se odraža v povišanju vrednosti plačilnih pravic pri posameznemu upravičencu.
Dodeljena podpora je sestavni del plačilnih pravic na enak način kot je bilo to pri dodatku za mleko, sladkor, sektor govedoreje iz prve dodelitve plačilnih pravic ipd.
Za ta ukrep se letno nameni do 5.800.000 EUR. Namen ukrepa je ohranjanje in razvoj živinoreje na KMG s travinjem.
Splošni pogoji
Do podpore je upravičen nosilec KMG, ki ima :
- v letu 2010 najmanj 0,1 ha travinja in je skupna površina KMG vsaj 0,3 ha;
- ima ugotovljene površine GERK-ov z rabo: 1300-trajni travnik, 1321-barjanski travnik, 1222-ekstenzivni oz. travniški sadovnjak ali 1800-kmetijsko zemljišče
poraslo z gozdnim drevjem iz obrazca D - Prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike,
iz zbirne vloge za leto 2009;
- obremenitev ne sme biti manjša od 0,5 GVŽ/ha kmetijskega zemljišča v uporabi na posameznem KMG, pri čemer se pri izračunu obremenitve upošteva vso govedo,
konji ter ovce in koze iz obrazca B - Stalež rejnih živali na KMG iz zbirne vloge za leto 2009;
Plačilne pravice z dodatkom podpore za ohranitev živinoreje na KMG s travinjem se lahko prenašajo le z zemljiščem.
Primer :
KMG ima v okviru zbirne vloge za leto 2009 10 ha travinja z enoto posameznega GERK-a nad 0,10 ha in 2 ha njiv. Od tega ima 5 ha travinja v zakupu. Predpostavimo,
da ima KMG 10 GVŽ.
A = ha travinja = 10
B = GVŽ/ha = 10/12 = 0,8
C = Št. ha, ki niso v zakupu = 7
D = Ha vseh upravičenih travnatih površin na nacionalnem nivoju za ta ukrep (ocena) = 270.000 ha¹
E = Skupna vrednost sredstev = 5.800.000 eur
X = Skupna vrednost podpore / KMG
Y = povišanje vrednosti posamezne plačilne pravice, ki ni v zakupu (eur / plačilno pravico)
X = (E / D)*A = (5.800.000 / 270.000) * 10 = 215 EUR / KMG¹
Y= X / C = 215 / 7 = 31 eur / plačilno pravico, ki ni v zakupu
¹= orientacijska vrednost
Skupna vrednost podpore, do katere je upravičenec upravičen se sorazmerno porazdeli na plačilne pravice, ki jih ima KMG v RPP na dan 15. maja 2010 in niso v
zakupu.
Simulacija izračuna kaže, da bi nosilec za ta ukrep lahko prejel skupaj 215 eur, kar bi pomenilo, da bi se mu vrednost vsake plačilne pravice, ki jo ima v lasti povišala za
31 eur.
24

3.3.4 Pomoč za stročnice
Upravičenec do pomoči za stročnice je nosilec KMG, ki prideluje: grah z KN 071310, bob z KN 0713 50 in sladka lupino z KN ex. 1209 29 50. Višina pomoči v letu 2010
znaša 55,57 EUR/ha.
Pogoji
- pomoč za stročnice se lahko uveljavi za površino, ki znaša najmanj 0,10 ha;
- do pomoči za stročnice je upravičen nosilec KMG tudi v primeru, ko so stročnice posejane z žitom, pri čemer morajo biti stročnice prevladujoča sorta;
- do pomoči za stročnice so upravičene tiste stročnice, ki so pospravljene po fazi mlečne zrelosti;
- če stročnice zaradi izrednih okoliščin ne dosežejo faze mlečne zrelosti, so upravičene do pomoči pod pogojem, da se do te faze rasti ne morajo uporabljati za
kakšen drug namen;
- maksimalna zajamčena površina v EU znaša 1.600.000 ha,
- če skupne površine, za katere se vložijo zahtevki za pomoč za stročnice, presegajo 1.600.000 ha, se površina posameznemu nosilcu, ki zaprosi za pomoč za
stročnice, v tekočem letu sorazmerno zmanjša.
3.3.5 Podpora za pridelovanje lupinarjev
Upravičenci do podpore za pridelavo lupinarjev so nosilci KMG, ki pridelujejo lupinarje: orehe, lešnike ali mandlje. Višina podpore za pridelovanje lupinarjev za leto 2010
znaša 120,75 EUR/ha.
Pogoji
- nosilec KMG mora imeti sadovnjake lupinarjev vpisane v RKG;
- skupna velikost sadovnjakov je vsaj 0,1 ha;
- minimalna gostota je 50 dreves/ha za oreh in mandelj in za lesko 125 grmov/ha;
- sadovnjak lupinarjev je lahko intenzivni sadovnjak ali ekstenzivni sadovnjak. V slednjem je lahko nasad večvrsten (različne vrste lupinarjev, vključena so lahko tudi
drevesa drugih sadnih vrst), vendar pa mora v tem primeru vsaj ena vrsta lupinarjev izpolnjevati minimalne pogoje glede gostote sajenja.
4. NAVODILA ZAVEZANCEM NAVZKRIŽNE SKLADNOSTI
Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (v nadaljnjem besedilu NS) v letu 2010 prinaša nekaj sprememb v
primerjavi s prejšnjimi leti. Najpomembnejše spremembe so:
• sprememba točkovanja pri kršitvah NS,
• kontrola pravočasnosti priglasitve dogodkov v centralni register govedi (CRG), centralni register drobnice (v nadaljnjem besedilu CRD) in centralni register
prašičev (v nadaljnjem besedilu CRPš),
• uvedba malih kršitev,
• prenovljen standard za nitrate, ki je usklajen z novo Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem voda z nitrati iz kmetijskih virov,
• spremenjene nekatere zahteve NS.
V letu 2010 ostaja razdelitev standardov enaka kot v letu 2009: na 4 osnovna področja, 19 standardov in 119 zahtev, ki so postavljene znotraj teh standardov.
4.1 SPREMEMBA TOČKOVANJA KRŠITEV PRI NAVZKRIŽNI SKLADNOSTI
Sankcija v primeru navzkrižne skladnosti pomeni znižanje izplačil vseh ukrepov kmetijske politike za določen odstotek.
Spremenjen je sistem sankcioniranja - 3 % sankcija je že pri stopnji kršitve 50 točk (do sedaj je bila pri 100 točkah). Prav tako so stopnje kršitev pri nekaterih zahtevah (ne
pri vseh) pri standardih za identifikacijo in registracijo govedi, prašičev, drobnice ter pri standardu za ugodno počutje telet, prašičev razdeljene na O - običajno, L - lažjo in
T - težjo stopnjo kršitve.
Celotni znesek neposrednih plačil (plačilne pravice in proizvodno vezana plačila), izravnalnih plačil in plačil za kmetijsko-okoljske ukrepe se zniža za 1 %, če je vsota
ocen znotraj enega standarda manjša ali enaka 49. Če je vsota ocen znotraj enega standarda enaka 50 ali večja, se znesek neposrednih plačil, izravnalnih plačil in plačil
za kmetijsko-okoljske ukrepe zniža za 3 odstotke. Če je vsota ocen znotraj enega standarda enaka 100 ali večja, se znesek neposrednih plačil, izravnalnih plačil in plačil
za kmetijsko-okoljske ukrepe zniža za 5 odstotkov. V primeru kršitev v več standardih znotraj posameznih področij se za znižanje izplačil uporabi seštevek ocen v enem
standardu in sicer tistem, ki ima višji oziroma najvišji odstotek znižanja. Področja in standardi so določeni v Prilogah 1 in 2 uredbe, ki ureja NS.
4.2 KONTROLA PRAVOČASNOSTI PRIGLASITVE DOGODKOV V CRG, CRD IN CRPš
Z letom 2010 se bo v okviru navzkrižne skladnosti začela izvajati 100% administrativna kontrola pravočasnosti priglasitve dogodkov v CRG na vseh KMG, ki imajo govedo
(zajeto bo vse govedo na teh KMG). Kontrola pravočasnosti priglasitve dogodkov v CRD in CRPš pa bo potekala na vzorcu za kontrolo navzkrižne skladnosti. Obdobje
kontrole pravočasnosti priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPš za leto 2010 poteka od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010.
Torej bodite še posebej pozorni na izpolnjevanje obveznosti v zvezi z identifikacijo in registracijo živali
(pravočasna priglasitev premikov, registracije in označevanja), saj imajo tovrstne kršitve za posledico znižanja plačil.
4.3 UVEDBA MALIH KRŠITEV
Male kršitve so kršitve, ki bistveno ne vplivajo na okolje in zdravje ljudi, živali ali rastlin in zaradi njih niso oziroma ne bodo nastale škodljive posledice, ter se jih da odpraviti
na kraju samem ali v razumno kratkem roku. Odpravo malih kršitev se lahko kontrolira na kraju samem ali administrativno preko zbirk podatkov, kadar se mala kršitev
nanaša na pravočasnost priglasitve govedi, drobnice in prašičev ali z izjavo oziroma dokazi, ki jih nosilec KMG pošlje ARSKTRP.
V primeru administrativno ugotovljene male kršitve je nosilec že sprejel ukrepe za odpravo teh kršitev, tako da ga ARSKTRP o malih kršitvah posebej ne obvešča.
Administrativno ugotovljena mala kršitev se lahko pojavi pri:
• pravočasnosti označitve in priglasitve označitve ter premikov govedi,
25

• pravočasnosti označitve in priglasitve označitve ter premikov prašičev,
• pravočasnosti označitve in priglasitve označitve ter premikov drobnice.
Male kršitve, ki so ugotovljene pri kontroli na kraju samem, se navedejo v zapisnik o kontroli na kraju samem. Če mala kršitev ni odpravljena na kraju samem, mora
zavezanec poslati dokaze o odpravi kršitve v roku 15 dni od datuma, ko je bil na zapisniku obveščen o mali kršitvi. Če v tem roku kršitev ni bila ustrezno odpravljena oziroma
zavezanec ni poslal dokazov o odpravi male kršitve, se šteje da ne gre več za malo kršitev in se to kršitev smatra kot navadno kršitev in se jo ustrezno sankcionira.
4.4 PRENOVLJEN IV. STANDARD ZA NITRATE
Standard za nitrate je prenovljen in s tem usklajen z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem voda z nitrati iz kmetijskih virov, ki je bila sprejeta decembra 2009.
Najpomembnejše spremembe:
• spremenjena obdobja prepovedi gnojenja z gnojevko in gnojnico ter mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik,
• uvedba evidence uporabe živinskih in mineralnih gnojil za tekoče leto za kmetijska gospodarstva na katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil presega 350
kg N/leto, hkrati pa letna obremenitev z živinskimi gnojili presega 140 kg N/ha kmetijske zemlje v uporabi,
• spremenjen (natančneje določen) režim gnojenja na strmih zemljiščih nagnjenim k površinskim vodam.
Če ima vlagatelj zemljišča, mora, v sklopu tega standarda, upoštevati naslednje (novosti so označene z zeleno):
1. Prepoved gnojenja z gnojnico ali/in gnojevko:
a) na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, razen na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah v
območju s submediteranskim podnebjem, kjer je vnos prepovedan od 1. decembra do 31. januarja;
b) na zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 1. decembra do 15. januarja razen na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah v območju s
submediteranskim podnebjem, kjer to ni prepovedano;
c) prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh;
d) na kmetijskih zemljiščih s povprečnim nagibom nad 20 % kjer obstaja nevarnost odtekanja gnojevke ali gnojnice v površinske vode, se gnojevka ali gnojnica
ne uporablja na način, ki povzroča odtekanje gnojevke ali gnojnice po površini.
2. Prepoved gnojenja z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik
e) prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, razen če gre za gnojenje ozimin ali za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih;
f) prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh.
3. Gnojenje ob vodotokih:
g) ob vodotokih se ne gnoji v tlorisni širini 5 m od vodotokov 2. reda in 15 m od vodotokov 1. reda.
4. Skladiščne kapacitete:
h) po vizualni oceni so skladiščni prostori za živinska gnojila izdelani na način, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali
podzemne vode ali v okolje;
i) KMG ima zadostne skladiščne kapacitete za skladiščenje živinskih gnojil;
j) hlevski gnoj se začasno shranjuje na kmetijskih zemljiščih na način, da ne pride do onesnaženja voda.
5. Letni vnos dušika:
k) na KMG letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne presega 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi;
l) KMG na katerem nastajajo živinska gnojila v količinah, ki presegajo dovoljeni letni vnos dušika ima pisna dokazila o oddaji oziroma prodaji viškov
živinskihgnojil;
m) KMG, ki uporablja kupljena ali izven lastnega KMG pridobljena organska gnojila, ima pisna dokazila o nakupu ali o prejemu organskih gnojil;
n) skupni letni vnos dušika pri gnojenju posameznih vrst kmetijskih rastlin ne presega predpisanih mejnih vrednosti;
o) letni vnos dušika iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč ne presega 250 kg N/ha;
p) KMG vodi evidenco uporabe živinskih in mineralnih gnojil na obrazcu iz Priloge III uredbe, ki ureja navzkrižno skladnost.
6. Raztrosi gnojil:
r) mineralna in organska gnojila so po površini, ki se jo gnoji, enakomerno raztrošena. Pri prevozu in gnojenju ni nenadzorovanega raztrosa gnojil in gnojenja
izven predvidenega območja gnojenja.
4.5 SPREMENJENE NEKATERE ZAHTEVE
Področje A: Varovanje okolja, Standard 5 »Standard za ohranjanje habitatov« je pri zahtevah, da mora biti travniška površina in zatravljena površina ekstenzivnih
sadovnjakov obdelana vsaj enkrat na leto, dodano, da mora biti ta površina obdelana najkasneje do 15. oktobra. Tako se zahtevi glasita:
- 22 zahteva »Travniške površine so vzdrževane vsaj enkrat na leto, najkasneje do 15.10. tekočega leta.« in
- 23 zahteva »Zatravljena površina ekstenzivnih sadovnjakov je vzdrževana vsaj enkrat na leto, najkasneje do 15.10. tekočega leta.«
Področje D: Dobri kmetijski in okoljski pogoji, standard 19 » Standard za dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju« so sledeče spremembe:
• Pri zahtevi 112 »obdelava kmetijskega zemljišča ne povzroča vidne erozije…« je dodano: . Med rastno dobo so kmetijska zemljišča pokrita z rastlinskim
pokrovom.Ohranjanje teras, kjer je to edino mogoče zaradi zaščite pred erozijo. Na GERK-ih z rabo njiva, ki imajo srednji naklon 20 % ali več je treba v času
med 15. novembrom in 15. februarjem upoštevati vsaj enega od naslednjih ukrepov: ali oranje po plastnicah, ali ohraniti strnišče, ali vzpostaviti ozelenitev.
• Nova je zahteva 119, ki govori o vodnem dovoljenju in se glasi, da mora biti vodno dovoljenje za namakanje kmetijskih površin izdano. Obrazložitev: Voda
je splošna dobrina, zato je z njo treba ravnati gospodarno. Njena razpoložljivost vpliva tako na rastline kot živali. Zaradi ohranjanja vode za njihovo osnovno
preživetje je treba za vsako rabo vode pridobiti ustrezno z Zakonom o vodah predpisano dovoljenje
Če ima vlagatelj zemljišča na območju NATURA 2000, je treba paziti na najmanj tri ukrepe, ki morajo biti izvedeni pravočasno. Vsi ukrepi se nanašajo na ohranjanje biotske
pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Gre za naslednje ukrepe:
• na trajnem travniku se vsaj enkrat na leto, najkasneje do 15.10. tekočega leta, izvede košnjo ali pašno rabo zemljišč. Če se na obrobnih delih zemljišč opazi
začetke procesov zaraščanja, se po potrebi izvede čiščenje teh delov zemljišč;
• na zatravljenih površinah ekstenzivnega sadovnjaka se izvede vsaj enkrat na leto, najkasneje do 15.10. tekočega leta, košnjo ali pašno rabo zemljišč. Po
potrebi se izvede čiščenje obrobnih delov zemljišč, če se na njih opazi začetke procesov zaraščanja;
• obrezovanje in redčenje mejic mora potekati v za to predvidenem času, ki je od 1. 10. do začetka olistanja mejice, razen na Primorskem, kjer je obrezovanje
in redčenje mejic dovoljeno od 1. 10. do 15. 3.
26

Zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti so vsi vlagatelji zahtevkov za:
– uveljavljanje neposrednih plačil iz predpisa, ki ureja izvedbo neposrednih plačil v kmetijstvu in so navedena v Uredbi 73/2009/ES;
– uveljavljanje plačil za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih
2007-2013.
Zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti so tudi prejemniki podpore za prestrukturiranje vinogradov in izkrčitev vinogradov, in sicer v obdobju treh let po
letu, v katerem so prejeli podporo (prvič se uporabi v letu 2010, za prejemnike navedenih podpor v letu 2009) ter prejemniki podpore za zeleno trgatev, in sicer v letu, ki
sledi letu prejema podpore.
Zavezanec mora izpolniti vse zahteve iz uredbe NS, če želi prejeti celoten znesek sredstev, za katera vlaga zahtevke. V nasprotnem primeru mu ARSKTRP glede na
ugotovitve kontrole na kraju samem in administrativne kontrole ustrezno zniža sredstva, do katerih je zavezanec sicer upravičen.
Podrobnejše informacije o posameznih zahtevah in o NS nasploh lahko zavezanci dobijo pri Kmetijski svetovalni službi in v Priročniku za izvajanje zahtev NS. Priročnik
za NS z novo uredbo o NS še ni usklajen, vendar pa zajema praktično vse zahteve, ki jih vsebuje tudi nova uredba, le da je vrstni red standardov (in s tem tudi zahtev)
drugačen. Če se Priročnik uporablja smiselno, je koristen pripomoček za zavezance.
5. UKREP IZRAVNALNIH PLAČIL ZA OBMOČJA Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST
Upravičenci do plačil za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in izračun izravnalnega plačila
V letu 2010 ostajajo pogoji za pridobitev izravnalnega plačila za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljevanju: ukrep
OMD) enaki kot v letu 2009, spremeni pa se določitev višine plačila za ukrep OMD.
Višina izravnalnega plačila na območjih v OMD se določi tako, da se sešteje fiksni in variabilni del izravnalnega plačila.
Fiksni del izravnalnega plačila se določi glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15.
februar 2003, tako da vrednost fiksnega dela izravnalnega plačila na ha površin kmetijskih zemljišč v uporabi za leto 2010 znaša za:
• gorsko višinska KMG: 114,45 eura/ha,
• KMG planine: 114,45 eura/ha,
• strma KMG: 85,69 eura/ha,
• kraška KMG: 99,18 eura/ha,
• gričevnato hribovita KMG: 70,49 eura/ha,
• različne neugodne pogoje (druga KMG): 34,43 eura/ha,
• osnovna KMG (KMG, ki v elaborat niso vključena, njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost): 13,66 eura/ha.
Variabilni del izravnalnega plačila se izračuna po naslednji formuli:
Variabilni del izravnalnega plačila = število točk KMG v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost x vrednost točke x odstotek variabilnega dela za
posamezno leto.
Vrednost točke v skladu s PRP 2007-2013 znaša 0,43 eura.
Odstotek variabilnega dela izravnalnega plačila v letu 2010 znaša 45%.
Primer izračuna za gorsko višinsko kmetijo, ki doseže po točkovanju 600 točk:
Fiksni del: 114,45 eura/ha
Variabilni del: 600 × 0,43 × 0,45=116,10 eura
Izravnalno plačilo = 114,45 + 116,10 = 230,55 eura/ha.
Podroben postopek točkovanja KMG v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je dostopen na spletnih straneh MKGP (http://www.mkgp.gov.si).
Število točk se za vsak KMG vodi v RKG.
Če na KMG-ju obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, vključenih v ukrep OMD-ja, presega 100 ha, se znesek izravnalnih plačil zniža za 50 odstotkov za tiste površine, ki
presegajo 100 ha.
6. NAVODILA VLAGATELJEM ZAHTEVKOV ZA KMETIJSKO-OKOLJSKA PLAČILA V LETU 2010
V programskem obdobju 2007-2013 se izvajata dve shemi kmetijsko-okoljskih plačil, in sicer:
• kmetijsko-okoljski ukrepi iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (Uradni list RS, št. 116/04, 45/06, 70/07, 124/07, 107/08; v nadaljevanju:
PRP 2004-2006),
• kmetijsko-okoljski podukrepi v okviru ukrepov osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju: PRP 2007-2013) 1
.
1 Dokument je dostopen preko spletnih strani MKGP (http://www.mkgp.gov.si/).
27

6.1.1 Upravičenci do plačil
6.1 KMETIJSKO-OKOLJSKI UKREPI IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA ZA REPUBLIKO SLOVENIJO 2004-2006
V letu 2010 plačila za kmetijsko-okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju: ukrepi SKOP 2004-2006) lahko
uveljavljajo upravičenci, ki so se v izvajanje teh ukrepov vključili v letu 2006. Ukrepi SKOP 2004-2006 se bodo izvajali do izteka 5-letne obveznosti, ki se za upravičence,
ki so se v izvajanje teh ukrepov vključili v letu 2006, zaključi v letu 2010.
Do plačil za ukrepe SKOP 2004-2006 so upravičena KMG, ki izpolnjujejo zahteve dobre kmetijske prakse in druge predpisane pogoje, ki so določeni v PRP 2004-2006.
Nosilci pravic in obveznosti za ukrepe SKOP 2004-2006 so nosilci KMG.
6.1.2 Ukrepi SKOP 2004-2006 in plačila
V letu 2010 se izvajajo naslednji ukrepi SKOP 2004-2006:
• ekološko kmetovanje:
- njive-poljščine: 277,8 eura/ha letno,
- vrtnine na prostem: 328,8 eura/ha letno,
- vrtnine v zavarovanih prostorih: 354,0 eura/ha letno,
- oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 120 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih
sadnih vrstah: 480,0 eurov/ha letno,
- travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 177,0 eurov/ha letno,
- vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 480,0 eurov/ha letno,
- travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 139,2 eura/ha letno;
• ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora znaša dodatnih 20% letno na območjih narodnih parkov, 15% letno na območjih
regijskih parkov in 10% letno na ostalih zavarovanih območjih;
• ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 88,2 eura/ha letno.
Za ukrep ekološko kmetovanje upravičenci lahko pridobijo tudi sredstva za delno kritje stroškov kontrole, če izpolnjujejo pogoje, določene v PRP 2004-2006, in sicer: 66
eurov/KMG letno. Zahtevkov za plačila za delno kritje stroškov kontrole upravičenci ne vlagajo posebej, ampak se jim ta plačila izplačajo skupaj z odobrenim zahtevkom
za ukrep ekološko kmetovanje.
Plačila za izvajanje ukrepov SKOP 2004-2006 se izplačajo najpozneje v obdobju n + 2. To pomeni, da bodo plačila za odobrene zahtevke vložene v letu 2010, izplačana
najpozneje do konca leta 2012.
6.1.3 Obveznosti
Upravičenci morajo v letu 2010 nadaljevati z izvajanjem istih ukrepov SKOP 2004-2006 na istih lokacijah in v enakem obsegu površin kot znaša v posamezen ukrep SKOP
2004-2006 vključena površina v letu 2006.
V letu 2010 upravičenci ne morejo prevzemati novih 5-letnih obveznosti za izvajanje ukrepov SKOP 2004-2006.
6.1.4 Izobraževanje
Upravičenci do plačil za ukrepe SKOP 2004-2006 morajo do izteka 5-letne obveznosti opraviti najmanj 15-urni izobraževalni program ter poleg tega sodelovati vsaj na
enem demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi. Kot izpolnitev obveznosti se upošteva, če je v času od 26. februarja 2004 do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje
opravil upravičenec do plačil za ukrepe SKOP 2004-2006, katerikoli član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem KMG. Prisotnost na
istem izobraževalnem programu se za posamezno KMG prizna le enkrat. Po končanem izobraževalnem procesu upravičenec prejme potrdilo o vsebini, izvajalcu in številu
opravljenih ur izobraževanja ter udeležbi na demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi.
Upravičenci potrdila o opravljenem izobraževanju hranijo doma (na KMG) in jih ne pošiljajo na ARSKTRP.
6.1.5 Kombinacije ukrepov SKOP 2004-2006
Ukrep ekološko kmetovanje in ukrep Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov se lahko kombinirata z ukrepom ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih
območjih. Druge kombinacije ukrepov SKOP 2004-2006 niso mogoče.
6.1.6 Vlaganje zahtevkov za ukrepe SKOP 2004-2006
Upravičenci zahtevke za plačila za ukrepe SKOP 2004-2006 vložijo na obrazcu »D - Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino«.
Nosilci KMG, ki so v letu 2009 na določenih površinah KMG uveljavljali ukrepe SKOP 2004-2006, v letu 2010 pa te iste površine uporabljajo druga KMG, vložijo kot prilogo
zbirne vloge obrazec »F - Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v kmetijsko-okoljska plačila v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu«.
V primeru uveljavljanja sprememb zaradi pojava koruznega hrošča morajo upravičenci v času od 5. marca do 15. maja 2010 ARSKTRP posredovati obrazec »Vloga za
uveljavljanje sprememb pri izvajanju kmetijsko-okoljskih ukrepov (ukrepov SKOP) zaradi pojava koruznega hrošča«.
Upravičenci, ki v letu 2010 za izvajanje ukrepov SKOP 2004-2006 iz PRP 2004-2006 ne uveljavljajo plačil, ukrepe
pa morajo izvajati v skladu s predpisanimi pogoji, morajo na ARSKTRP v času od 5. marca do 15. maja 2010 obvezno
vložiti obvezne sestavine zbirne vloge. Obvezne sestavine zbirne vloge so obrazec A, obrazec B, obrazec B1, če kmetijsko
gospodarstvo oddaja živinska gnojila, ter prijava vseh površin in kmetijskih rastlin na obrazcu D. Če upravičenec ne vloži
obveznih sestavin zbirne vloge, se to upošteva kot kršitev.
Postopek in roki za vlaganje zahtevkov za plačila za ukrepe SKOP 2004-2006 za leto 2010 so določeni v Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 in opisani
v teh navodilih, dodelitev sredstev pa poteka skladno z Uredbo o plačilih za kmetijsko-okoljske ukrepe iz PRP 2004-2006 v letih 2009-2010.
28

6.2.1 Upravičenci do plačil
6.2 KMETIJSKO-OKOLJSKI PODUKREPI IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2007-2013
V letu 2010 plačila za kmetijsko-okoljske podukrepe iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju: podukrepi KOP 2007-2013)
lahko uveljavljajo upravičenci, ki so se v izvajanje teh podukrepov vključili v letu 2007, za podukrep 214-I/7 ekološko kmetovanje upravičenci, ki so se v ta podukrep vključili
v letu 2008 ali 2009 ter za podukrepe 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev, 214-III/4 ohranjanje steljnikov in
214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 tudi upravičenci, ki so se v te podukrepe vključili v letu 2009.
V letu 2010 upravičenci ne morejo prevzemati novih 5-letnih obveznosti za izvajanje podukrepov KOP 2007-2013, razen za podukrep 214-I/7 ekološko kmetovanje, 214-II/4
travniški sadovnjaki, 214-II/5 strmi vinogradi, 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov, 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, 214-III/3 ohranjanje
traviščnih habitatov metuljev, 214-III/4 ohranjanje steljnikov in 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000.
Upravičenci za pridobitev plačil za podukrepe KOP 2007-2013 so KMG, ki izpolnjujejo zahteve navzkrižne skladnosti in druge predpisane pogoje, ki so določeni v PRP
2007-2013. Nosilci pravic in obveznosti za podukrepe KOP 2007-2013 so nosilci KMG.
6.2.2 Podukrepi KOP 2007-2013 in plačila
V letu 2010 se izvajajo naslednji podukrepi KOP 2007-2013:
I. skupina - zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje:
• 214-I/1 ohranjanje kolobarja: 91,84 eura/ha letno;
• 214-I/2 ozelenitev njivskih površin: 172,20 eura/ha letno;
• 214-I/3 integrirano poljedelstvo: 197,21 eura/ha letno;
• 214-I/4 integrirano sadjarstvo: 336,61 eura/ha letno;
• 214-I/5 integrirano vinogradništvo: 381,71 eura/ha letno;
• 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 184,91 eura/ha letno;
• 214-I/7 ekološko kmetovanje:
- njive-poljščine: 298,07 eura/ha letno,
- vrtnine na prostem: 551,45 eura/ha letno,
- vrtnine v zavarovanih prostorih: 487,90 eura/ha letno,
- oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih
sadnih vrstah: 554,73 eura/ha letno,
- travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 237,80 eura/ha letno,
- vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 578,92 eura/ha letno,
- travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje):
- obtežba 0,2-0,5 GVŽ/ha: 213,20 eura/ha letno,
- obtežba 0,5-1,9 GVŽ/ha: 227,55 eura/ha letno;
II. skupina - ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:
• 214-II/1 planinska paša:
- brez pastirja: 61,09 eura/ha letno,
- s pastirjem: 72,57 eura/ha letno;
• 214-II/2 košnja strmih travnikov:
- nagib 35-50%: 90,20 eura/ha letno,
- nagib nad 50%: 142,27 eura/ha letno;
• 214-II/3 košnja grbinastih travnikov: 132,84 eura/ha letno;
• 214-II/4 travniški sadovnjaki: 93,89 eura/ha letno;
• 214-II/5 strmi vinogradi:
- nagib 30-40%: 326,77 eura/ha letno,
- nagib nad 40%: 900 eurov/ha letno;
• 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali: 89,38 eura/GVŽ letno;
• 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 102,91 eura/ha letno;
• 214-II/8 sonaravna reja domačih živali: 84,46 eura/ha letno;
• 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja: 48,38 eura/ha letno,
• 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov: 191,40 eura/ha letno;
III. skupina - varovanje zavarovanih območij:
• 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 29,11 eura/ha letno;
• 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 121,36 eura/ha letno;
• 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev: 121,36 eura/ha letno;
• 214-III/4 ohranjanje steljnikov: 198,44 eura/ha letno;
• 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000: 83,23 eura/ha letno;
• 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju:
- njive: 83,64 eura/ha letno,
- trajni nasadi: 184,50 eura/ha letno,
- travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 31,57 eura/ha letno.
Najvišji zneski plačil na hektar zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP 2007-2013, v letu 2010 znašajo:
• njivske površine: 600 eurov/ha letno,
• trajni nasadi: 900 eurov/ha letno,
• travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 450 eurov/ha letno.
Če na KMG skupni obseg kmetijskih zemljišč v uporabi ter površine ekstenzivnega kraškega pašnika, vključenih v podukrepe KOP 2007-2013, presega 100 ha, se znesek
plačil za te podukrepe zniža za 50% za tiste površine, ki presegajo 100 ha.
29

Plačila za izvajanje podukrepov KOP 2007-2013 se izplačajo najpozneje v obdobju n + 2. To pomeni, da bodo plačila za odobrene zahtevke vložene v letu 2010, izplačana
najpozneje do konca leta 2012.
6.2.3 Splošni pogoji
Velikost kmetijskih zemljišč
Najmanjša velikost površine kmetijskega zemljišča iste rabe, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP 2007-2013 je 0,1 ha, na KMG pa mora biti skupno
vsaj 0,3 ha kmetijskih zemljišč za ta podukrep, razen pri podukrepu:
• 214-I/7 ekološko kmetovanje, kjer mora biti velikost skupne površine, ne glede na vrsto rabe, najmanj 0,3 ha, najmanjša velikost površine kmetijskega zemljišča iste
rabe pa ne sme biti manjša od 0,1 ha, medtem ko je pri ekološkem travniškem sadovnjaku najmanjša upravičena površina posameznega sadovnjaka 0,05 ha;
• 214-II/4 travniški sadovnjaki, kjer je najmanjša upravičena površina posameznega travniškega sadovnjaka 0,05 ha;
• 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov, kjer mora biti najmanjša upravičena površina posameznega ekstenzivnega kraškega pašnika 1 ha.
Trajanje obveznosti
Upravičenec se z vstopom v podukrepe KOP 2007-2013 obveže, da bo na KMG te podukrepe izvajal ves čas trajanja obveznosti (najmanj 5 let), in sicer skladno z
izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen podukrep. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih:
• če po 4-letnem obdobju izpolnjevanja obveznosti upravičenec dokončno preneha s kmetovanjem, oziroma če njegov naslednik ni sposoben izpolnjevati te
obveznosti,
• če se med trajanjem obveznosti površine KMG povečajo, se upravičenec lahko vključi v podukrepe KOP 2007-2013 s povečanim obsegom površin, v kolikor to
povečanje površin prispeva k nedvoumnemu varovanju okolja glede na naravo podukrepov in zahtevane pogoje ter še naprej zagotavlja učinkovito kontrolo nad
izvajanjem podukrepov; če se upravičenec s povečanim obsegom površin ne vključi v podukrepe KOP 2007-2013 mora na teh površinah upoštevati zahteve
navzkrižne skladnosti ter dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahteve glede gnojenja s fosforjem, pri čemer se učinkovitost
izvajanja in kontrole ostalih podukrepov ne sme poslabšati,
• če se med trajanjem obveznosti površine KMG zmanjšajo in to ne poslabša učinkovitosti izvajanja in kontrole podukrepov KOP 2007-2013,
• če ob sklenitvi obveznosti, spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje podukrepov KOP-a še niso bile znane, oziroma v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, kot
to določa 47. člen Uredbe 1974/2006/ES.
V skladu s 47. členom Uredbe 1974/2006/ES so primeri višje sile ali izrednih okoliščin zlasti naslednji:
a) smrt upravičenca;
b) dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo;
c) smrt člana kmetije;
d) dolgotrajna nezmožnost člana kmetije za delo;
e) razlastitev velikega dela KMG, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti;
f) huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva;
g) uničenje hlevov na KMG-ju zaradi nesreče;
h) kužna bolezen, ki prizadene vso živino upravičenca ali njen del;
i) izguba ali pogin domačih živali zaradi napada divjih zveri, kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov;
j) pogin domačih živali zaradi nesreče (požar, udar strele, električni udar, padci ipd.);
k) škoda na površinah, ki jo povzročijo divje živali;
l) napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu zaradi katerih je treba ta trajni nasad uničiti;
m) sprememba obsega kmetijskih zemljišč na KMG-ju, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja neodvisno od upravičenca (komasacije, zemljiške operacije,
denacionalizacijski postopek, prisilna dražba, dedovanje) v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Uredbe 1974/2006/ES.
Če gre za smrt ali dolgotrajno nezmožnost člana kmetije za delo, se primer višje sile upošteva, če je obseg dela tega člana kmetije na zadevnem KMG-ju znašal vsaj 0,5
PDM 2 . Član kmetije, za katerega se uveljavlja primer višje sile zaradi smrti ali dolgotrajne nezmožnosti za delo, mora biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisan v
RKG.
V primeru razlastitve velikega dela KMG se šteje, da je razlaščen velik del, če je razlastitvi podvrženih najmanj 30% kmetijskih zemljišč v uporabi in površin ekstenzivnega
kraškega pašnika , ki morajo biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisana v RKG.
Naravne nesreče so:
• potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava,
• neugodne vremenske razmere, kot so zmrzal, toča, led ali žled, deževje (neurje, ki skupaj z močnim dežjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji) ali suša, slana,
če povzroči zimsko ali spomladansko pozebo na kmetijskih rastlinah,
• množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji.
Za hudo naravno nesrečo se šteje, če je na KMG-ju zaradi te nesreče prizadetih najmanj 30% kmetijskih zemljišč v uporabi in površin ekstenzivnega kraškega pašnika, ki
morajo biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisana v RKG.
Če upravičenec uveljavlja primer višje sile ali izrednih okoliščin, razen v primeru izredne okoliščine škode na površinah, ki so jo povzročile divje živali, lahko:
• dokončno preneha z izvajanjem vseh ali posameznih podukrepov KOP 2007-2013, če zaradi primera višje sile ali izrednih okoliščin prevzete obveznosti ni mogoče
zaključiti,
• dokončno preneha z izvajanjem tistih podukrepov KOP 2007-2013, ki so vezani na prizadete površine ali živali,
• v zadevnem letu prekine z izvajanjem vseh ali posameznih podukrepov KOP 2007-2013 in po odpravi posledic primera višje sile ali izrednih okoliščin nadaljuje z
izvajanjem teh podukrepov do zaključka prevzete obveznosti,
• zmanjša obseg površin ali število živali, ki so vključene v podukrepe KOP 2007-2013 katerih izvajanje je zaradi primera višje sile ali izrednih okoliščin prizadeto ali
onemogočeno.
2 Izražanje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih moči (PDM) temelji na razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo na kmetiji, in enoletnim
obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur = 1 PDM), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Po popisu iz leta 2000 v Sloveniji PDM v povprečju
znaša 1,2.
30

Če je v primeru razlastitve KMG ali naravne nesreče prizadetih manj kot 30% kmetijskih zemljišč v uporabi in površin ekstenzivnega kraškega pašnika, se višja sila lahko
uveljavlja le za tiste podukrepe KOP 2007-2013, ki se izvajajo na prizadetih zemljiščih.
Če upravičenec uveljavlja primer izredne okoliščine škode na površinah, ki so jo povzročile divje živali, v zadevnem letu lahko prekine z izvajanjem tistih podukrepov
KOP 2007-2013, ki so vezani na prizadete površine, po odpravi posledic te izredne okoliščine pa mora nadaljevati z izvajanjem teh podukrepov do zaključka prevzete
obveznosti.
Če pride do primera višje sile ali izrednih okoliščin iz točk e), f), l) in m), upravičenec prizadete površine lahko nadomesti z drugimi površinami, na katerih nadaljuje z
izvajanjem podukrepa KOP 2007-2013 do zaključka prevzete obveznosti.
V primeru višje sile oziroma zgoraj navedenih okoliščin, razen v primeru komasacij, mora upravičenec ARSKTRP pisno obvestiti ter ji posredovati ustrezne dokaze v roku
10 delovnih dni od dneva, ko to lahko stori.
Če gre za dokazan primer višje sile ali izrednih okoliščin, se plačilo za leto, v katerem je prišlo do primera višje sile ali izrednih okoliščin dodeli v celoti, če je upravičenec
za to leto vložil zbirno vlogo z zahtevkom ter ARSKTRP v predpisanem roku in načinu sporočil primer nastanka višje sile ali izrednih okoliščin.
V primeru izredne okoliščine škode na površinah, ki so jo povzročile divje živali v letu 2010, se kljub spremembi stanja na teh površinah plačilo za to leto dodeli v celoti.
Upravičenec mora v naslednjem letu površine sanirati do roka za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in
nadaljevati s prevzeto obveznostjo. Če je upravičenec v naslednjem letu površine pričel sanirati, vendar sanacije ne bo zaključil do navedenega roka, do plačila v tem letu
ni upravičen.
Vsako odstopanje od obveznosti se na podlagi ustrezne vloge upravičenca, posredovani ARSKTRP, rešuje individualno.
Če gre za dokazan primer višje sile ali izrednih okoliščin, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev ne upošteva kot kršitev in sankcij ni.
Ostale zahteve
Poleg pogojev za posamezen podukrep KOP 2007-2013, mora upravičenec izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
• Posamezne podukrepe KOP 2007-2013 je treba izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti, razen v primeru pojava koruznega hrošča na določenem
območju.
• Pri izvajanju podukrepov KOP 2007-2013 mora upravičenec do plačil dosledno upoštevati zahteve navzkrižne skladnosti, dodatne minimalne zahteve za uporabo
gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter kmetijska zemljišča ustrezno obdelovati, pri čemer mora kmetijsko proizvodnjo prilagoditi ekološkim in talnim razmeram,
uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter zagotavljati trajno rodovitnost zemljišč. Upravičenec mora
pri izvajanju podukrepov KOP 2007-2013 poleg tega obvezno upoštevati vso veljavno kmetijsko zakonodajo, kakor tudi zakonodajo s področja varovanja okolja,
zdravstva, veterine ter izpolnjevati tudi vsa ostala zakonska določila.
• Tudi na površinah, ki niso vključene v podukrepe KOP 2007-2013, kmetovanje ne sme negativno vplivati na okolje in zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepov
KOP 2007-2013 na površinah, ki so vključene v te podukrepe.
• Upravičenec se obveže, da bo ves čas trajanja obveznosti skladno s predpisanimi pogoji izvajal podukrep oziroma podukrepe, s katerimi se je vključil v shemo
kmetijsko-okoljskih plačil. Med trajanjem obveznosti se med posameznimi leti (in ne med letom) en podukrep KOP 2007-2013 lahko zamenja z drugim, če ta
sprememba prispeva k bistvenemu izboljšanju varovanja okolja. Vsako odstopanje od obveznosti v smislu zamenjave enega podukrepa z drugim podukrepom, se
na podlagi ustrezne vloge upravičenca rešuje individualno.
• Obtežba z živino na KMG pri izvajanju podukrepa KOP 2007-2013 nikoli ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha. Obtežba se določi v skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov
kmetijske politike za leto 2010.
• Če se na KMG uporabljajo mineralna gnojila, je kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja treba izvajati vsakih 5 let, z mineralnimi gnojili pa je treba gnojiti na podlagi letnega
gnojilnega načrta. Če se na KMG mineralna gnojila ne uporabljajo, kontrole rodovitnosti tal in gnojenja ni treba izvajati in letnega gnojilnega načrta ni treba izdelati.
• Upravičenec pri izvajanju podukrepov 214-I/3 integrirano poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo, 214-I/6 integrirano vrtnarstvo,
214-I/7 ekološko kmetovanje, 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali in 214-II/8 sonaravna reja domačih živali ne sme uporabljati gensko
spremenjenih organizmov in izdelkov pridobljenih iz njih (npr., upravičenec, ki je vključen v podukrep 214-I/3 integrirano poljedelstvo, pri izvajanju tega podukrepa
ne sme uporabljati gensko spremenjenih organizmov in izdelkov pridobljenih iz njih. Če pa in ima ta upravičenec na KMG tudi živali, ki niso vključene v nobenega od
podukrepov KOP 2007-2013, te živali lahko krmi z gensko spremenjeno sojo).
• Za trave ali travno deteljne mešanice na njivah je plačila za kmetijsko-okoljska podukrepa 214-I/1 ohranjanje kolobarja in 214-I/2 ozelenitev njivskih površin mogoče
uveljavljati enkrat v petih letih trajanja obveznosti
• Upravičenec, ki mu bodo izplačana plačila iz naslova podukrepov KOP 2007-2013, je dolžan na KMG hraniti vse evidence (zasnova kolobarja, zapisi o delovnih
opravilih) ves čas trajanja obveznosti ter nato še štiri leta od dneva zadnje pridobitve plačil.
• KMG, ki izvaja podukrepe KOP 2007-2013, mora izpolnjevati tudi vse pogoje, ki jih zahteva IAKS, za celoten čas trajanja obveznosti, kot je to določeno v predpisih
o dodeljevanju plačil.
6.2.4 Povečanje/zmanjšanje površin pod podukrepi KOP 2007-2013
Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP 2007-2013 v prvem letu obveznosti, lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno poveča za največ 2
ha oziroma 20% v prvih štirih letih izvajanja podukrepa KOP 2007-2013, pri čemer se njegova obveznost iz prvega leta obveznosti nadaljuje.
Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP 2007-2013 v letu vstopa v ta podukrep, upravičenec lahko v okviru obstoječe obveznosti v petih letih skupno
zmanjša za največ 10%, oziroma na način kot ga določa PRP 2007-2013 in je opisano v tem priročniku v poglavju Trajanje obveznosti.
6.2.5 Povečanje/zmanjšanje števila živali pod podukrepom 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Število živali se lahko poveča do obremenitve 1,9 GVŽ/ha.
Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je KMG vključilo v podukrep 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali v letu vstopa v ta
podukrep, se število v ta podukrep vključenih živali te vrste lahko v petih letih skupno zmanjša za največ 10%, vendar po zmanjšanju stalež živali ne sme biti manjši od 1
GVŽ, oziroma na način kot je določen v PRP 2007-2013. Če 1 žival posamezne vrste predstavlja več kot 10% vseh živali te vrste vključenih v ta podukrep, se število živali
lahko zmanjša za 1 žival.
31

6.2.6 Izobraževanje
Upravičenec do plačil iz naslova podukrepov KOP 2007-2013 mora v času trajanja obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj 4 ure letno. Kot izpolnitev
obveznosti za leto 2010 se upošteva, če je v času od 1. septembra 2009 do 31. avgusta 2010 izobraževanje opravil upravičenec do plačil za podukrepe KOP 2007-2013
ali katerikoli član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem KMG. Prisotnost na istem izobraževalnem programu se za posamezno KMG
prizna le enkrat.
Po končanem izobraževalnem procesu upravičenec lahko prejme potrdilo o vsebini, izvajalcu in številu opravljenih ur izobraževanja.
Upravičenci potrdila o opravljenem izobraževanju hranijo doma (na KMG) in jih ne pošiljajo na ARSKTRP.
6.2.7 Vodenje evidenc o delovnih opravilih
Upravičenec, ki zaprosi za plačila iz naslova podukrepov KOP 2007-2013, mora ves čas trajanja obveznosti obvezno in sproti voditi evidenco o vseh delovnih opravilih,
ki se izvajajo pri izbranih podukrepih, pri čemer lahko uporabi obrazce MKGP »Evidence o delovnih opravilih« 3 , ali pa lastne zapise. Za podukrepe 214-I/3 integrirano
poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo in 214-I/6 integrirano vrtnarstvo ustrezajo evidence, ki jih določajo Pravilnik o integrirani
pridelavi poljščin (Uradni list RS, št. 10/04), Pravilnik o integrirani pridelavi sadja (Uradni list RS, št. 63/02), Pravilnik o integrirani pridelavi grozdja in vina (Uradni list
RS, št. 63/02) ter Pravilnik o integrirani pridelavi zelenjave (Uradni list RS, št.63/02). Za podukrep 214-I/7 ekološko kmetovanje ustreza vodenje evidenc, ki jih predpiše
organizacija za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil.
Evidence o delovnih opravilih za posamezne podukrepe KOP 2007-2013 upravičenci hranijo doma (na KMG) in jih ne pošiljajo na ARSKTRP.
6.2.8 Zamenjave podukrepov KOP 2007-2013
Med trajanjem 5-letnih obveznosti se en podukrep KOP 2007-2013 lahko zamenja z drugim podukrepom KOP 2007-2013.
Za površine, ki so jih upravičenci v letu 2009 vključili v posamezne podukrepe KOP 2007-2013, so v letu 2010 možne naslednje zamenjave podukrepov:
2009 2010
1. zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje
• 214-I/3 integrirano poljedelstvo
•
•
•
•
•
•
214-I/1 ohranjanje kolobarja
214-I/2 ozelenitev njivskih površin
214-I/3 integrirano poljedelstvo
214-I/4 integrirano sadjarstvo
214-I/5 integrirano vinogradništvo
214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v
zavarovanih prostorih)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih)
214-I/7 ekološko kmetovanje
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
214-I/1 ohranjanje kolobarja
214-I/3 integrirano poljedelstvo
214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih)
214-I/7 ekološko kmetovanje
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
214-I/4 integrirano sadjarstvo
214-I/5 integrirano vinogradništvo
214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih)
214-I/7 ekološko kmetovanje
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
214-I/3 integrirano poljedelstvo
214-I/5 integrirano vinogradništvo
214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih)
214-I/7 ekološko kmetovanje
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
214-I/3 integrirano poljedelstvo
214-I/4 integrirano sadjarstvo
214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih)
214-I/7 ekološko kmetovanje
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
214-I/3 integrirano poljedelstvo
214-I/4 integrirano sadjarstvo
214-I/5 integrirano vinogradništvo
214-I/7 ekološko kmetovanje
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
3 Evidence o delovnih opravilih so dostopne preko spletnih strani MKGP (http://www.mkgp.gov.si) in ARSKTRP (http://www.arsktrp.gov.si).
32

2009 2010
• 214-I/7 ekološko kmetovanje
• 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
2. ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine
• 214-II/1 planinska paša brez pastirja
• 214-II/1 planinska paša s pastirjem
• 214-II/1 planinska paša s pastirjem
• 214-II/1 planinska paša brez pastirja
• 214-I/7 ekološko kmetovanje
• 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom nad 50%
• 214-II/4 travniški sadovnjaki
• 214-II/8 sonaravna reja domačih živali
• 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja
• 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
• 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom 35-
• 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri
50%
• 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov
• 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev
• 214-III/4 ohranjanje steljnikov
• 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na
območjih Natura 2000
• 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
• 214-I/7 ekološko kmetovanje
• 214-II/4 travniški sadovnjaki
• 214-II/8 sonaravna reja domačih živali
• 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja
• 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
• 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom nad • 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri
50%
• 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov
• 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev
• 214-III/4 ohranjanje steljnikov
• 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na
območjih Natura 2000
• 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
• 214-I/7 ekološko kmetovanje
• 214-II/8 sonaravna reja domačih živali
• 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja
• 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri
• 214-II/3 košnja grbinastih travnikov
• 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov
• 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev
• 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na
območjih Natura 2000
• 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
• 214-I/7 ekološko kmetovanje
• 214-II/4 travniški sadovnjaki
• 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
• 214-II/5 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem
• zamenjava z drugimi podukrepi KOP-a ni mogoča
domačih živali
• 214-II/6 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort
• zamenjava z drugimi podukrepi KOP-a ni mogoča
kmetijskih rastlin
• 214-I/7 ekološko kmetovanje
• 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
• 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri
• 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov
• 214-II/7 sonaravna reja domačih živali
• 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev
• 214-III/4 ohranjanje steljnikov
• 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na
območjih Natura 2000
• 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
33

2009 2010
• 214-I/7 ekološko kmetovanje
•
214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja
3. varovanje zavarovanih območij
•
•
•
•
•
•
214-III/1 reja domačih živali v osrednjem
območju pojavljanja velikih zveri
214-IIII/2 ohranjanje posebnih traviščnih
habitatov
214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev
214-III/4 ohranjanje steljnikov
214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih
ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem
območju
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
214-II/2 košnja strmih travnikov
214-II/3 košnja grbinastih travnikov
214-II/8 sonaravna reja domačih živali
214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri
214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov
214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev
214-III/4 ohranjanje steljnikov
214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na
območjih Natura 2000
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
214-I/7 ekološko kmetovanje
214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov
214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev
214-III/4 ohranjanje steljnikov
214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na
območjih Natura 2000
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju
214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja
214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja
214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja
214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja
214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
214-I/3 integrirano poljedelstvo
214-I/7 ekološko kmetovanje
214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
Med trajanjem 5-letne obveznosti se pri podukrepu 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz
Seznama avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali iz priloge 8 PRP 2007-2013 ter pri podukrepu 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih
rastlin sorte kmetijskih rastlin iz Seznama avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz priloge 9 PRP 2007-2013 lahko zamenjajo.
6.2.9 Zahteve, ki se nanašajo na posamezne podukrepe KOP 2007-2013
Šifre kmetijskih rastlin in možne vrste rabe za posamezne podukrepe KOP 2007-2013 so navedene v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter podpor. Šifrant vrst
oziroma skupin kmetijskih rastlin ter podpor je dostopen tudi preko spletnih strani MKGP (http://www.mkgp.gov.si) in ARSKTRP ((http://www.arsktrp.gov.si).
V letu 2010 lahko upravičenci uveljavljajo podukrepe KOP 2007-2013 za travinje na zemljiščih z vrsto dejanske rabe »1222 - ekstenzivni sadovnjak« za naslednje
podukrepe KOP 2007-2013: 214-I/7 ekološko kmetovanje, 214-II/2 košnja strmih travnikov, 214-II/8 sonaravna reja domačih živali, 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega
travinja, 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri, 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, 214-III/3 ohranjanje traviščnih
habitatov metuljev, 214-III/4 ohranjanje steljnikov, 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 in 214-III/6 pokritost tal na
vodovarstvenem območju.
34

6.2.10 NOVOSTI PRI PODUKREPIH KOP 2007-2013
Podrobneje so opredeljene višja sila ali izredne okoliščine, ki vplivajo na izpolnjevanje 5-letnih obveznosti, kar je opisano v tem priročniku v poglavju Splošni pogoji.
Pri podukrepu 214-I/7 ekološko kmetovanje je plačila mogoče pridobiti za ekološko rejo živine pri obtežbi 0,2 do 0,5 GVŽ/ha in od vključno 0,5 do 1,9 GVŽ/ha.
Pri podukrepih 214-I/7 ekološko kmetovanje in 214-II/4 travniški sadovnjaki je najmanjša upravičena površina posameznega travniškega sadovnjaka 0,05 ha.
Z letom 2010 se uvajata dva nova podukrepa KOP 2007-2013, in sicer: 214-II/5 strmi vinogradi in 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov.
214-II/5 Strmi vinogradi
• Pri izvajanju podukrepa je treba izpolnjevati zahteve, določene v PRP 2007-2013.
• Plačila je mogoče pridobiti za celotno površino GERK z vrsto dejanske rabe »1211 - vinograd« z nagibom 30-40% ali nad 40%. Upošteva se podatek o povprečnem
nagibu GERK, ki se povzame iz RKG.
• Podukrep se lahko kombinira s podukrepi 214-I/5 integrirano vinogradništvo, 214-I/7 ekološko kmetovanje ali 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort
kmetijskih rastlin.
214-II/10 Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov
• Pri izvajanju podukrepa je treba izpolnjevati zahteve, določene v PRP 2007-2013.
• Podukrep se lahko izvaja samo na območju ekstenzivnih kraških pašnikov iz priloge 17 PRP 2007-2013.
• Plačilo se lahko uveljavlja za ekstenzivni kraški pašnik (GERK s šifro »1430 - ekstenzivni kraški pašnik«), ki lahko vključuje površine, ki po evidenci dejanske rabe
sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: »1300 - trajni travnik«, »1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju«, »1500 - drevesa in grmičevje«, »1600 - neobdelano
kmetijsko zemljišče« oziroma »1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«.
• Delež kmetijskih zemljišč z vrstami dejanske rabe »1300 - trajni travnik« oziroma »1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem« v posameznem
ekstenzivnem kraškem pašniku mora ob vstopu v podukrep znašati vsaj 20%. Delež površin z vrsto dejanske rabe »1300 - trajni travnik« in »1800 - kmetijsko
zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem« se izračuna ob vpisu GERK, na podlagi preseka z uradno evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
• Najmanjša upravičena površina posameznega ekstenzivnega kraškega pašnika je 1ha.
• V podukrep ne morejo vstopiti KMG planine in KMG skupni pašniki.
• Na KMG je možna kombinacija več ukrepov, vendar ne na površinah, kjer se izvaja podukrep.
• V podukrep je mogoče vstopiti tudi s površinami, na katerih se do sedaj ni izvajal noben ukrep.
• Pri prehodu na nov podukrep ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov je površine, ki so jih upravičenci v letu 2009 vključili v posamezne podukrepe KOP 2007-
2013, možno nadomestiti s podukrepom EKP. Dovoljene zamenjave so navedene v preglednici pod točko 6.2.8. Podukrepa EKP ni potrebno uveljavljati na vseh
površinah, pač pa ga je možno uveljavljati le na delu površin pod obstoječimi KOP obveznostmi.
• Do plačila je upravičen tudi GERK, ki le delno leži na območju ekstenzivnih kraških pašnikov.
• Površine, na katerih se izvaja podukrep, ni mogoče kombinirati z drugimi ukrepi ali podukrepi KOP 2007-2013 in niso upravičene do neposrednih plačil (se pa
površine ekstenzivnega kraškega pašnika upošteva pri izračunu obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu za KOP ali SKOP).
6.2.11 Vlaganje zahtevkov za podukrepe KOP 2007-2013
Upravičenci zahtevke za plačila za podukrepe KOP 2007-2013 vložijo na naslednjih obrazcih:
• »D - Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino«,
• »E - Zahtevek za kmetijsko-okoljska plačila - ozelenitev njivskih površin«,
• »G - Zahtevek za kmetijsko-okoljska plačila - reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali«,
• »H - Zahtevek za kmetijsko-okoljska plačila - pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za neprezimne strniščne posevke«.
V primeru uveljavljanja ukrepa 214-II/1 planinska paša (s pastirjem ali brez pastirja) nosilec KMG k zbirni vlogi za KMG - planina najpozneje do 30. junija 2010 vloži
»Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik« in če uveljavlja dodatek za pastirja tudi kopijo pogodbe s pastirjem.
Nosilci KMG, ki so v letu 2009 na določenih površinah KMG uveljavljali podukrepe KOP 2007-2013, v letu 2010 pa te iste površine uporabljajo druga KMG, vložijo kot
prilogo zbirne vloge obrazec »F - Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v kmetijsko-okoljska plačila v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu«.
V primeru prenosa živali iz enega KMG na drugo KMG pri podukrepu 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pošlje prenosnik na ARSKTRP dopis
z navedbo identifikacijskih številk prenesenih živali. Na dopisu, ki mora biti podpisan tudi s strani prevzemnika, mora biti obvezno navedena številka KMG-MID prenosnika
in številka KMG-MID prevzemnika.
V primeru uveljavljanja sprememb zaradi pojava koruznega hrošča morajo upravičenci v času od 5. marca do 15. maja 2010 ARSKTRP posredovati obrazec »Vloga za
uveljavljanje sprememb pri izvajanju ukrepa kmetijsko-okoljskih plačil (podukrepov KOP) zaradi pojava koruznega hrošča«.
V primeru uveljavljanja primera višje sile ali izrednih okoliščin, razen v primeru komasacij, mora upravičenec ARSKTRP pisno obvestiti ter ji posredovati ustrezne dokaze
v roku 10 delovnih dni od dneva, ko to lahko stori. O primeru višje sile ali izrednih okoliščin upravičenec ARSKTRP lahko obvesti z dopisom ali pa uporabi obrazec
»Uveljavljanje odstopanja od obveznosti izvajanja ukrepov osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v primeru višje sile ali izrednih
okoliščin« in priloži ustrezna dokazila. Obrazec je dostopen preko spletnih straneh MKGP (http://mkgp.gov.si/) in ARSKTRP (http://www.arsktrp.gov.si)
35

Upravičenci, ki v letu 2010 za izvajanje podukrepov KOP 2007-2013 iz PRP 2007-2013 ne uveljavljajo plačil, podukrepe pa
morajo izvajati v skladu s predpisanimi pogoji, morajo na ARSKTRP v času od 5. marca do 15. maja 2010 obvezno vložiti obvezne
sestavine zbirne vloge. Obvezne sestavine zbirne vloge so obrazec A, obrazec B, obrazec B1, če kmetijsko gospodarstvo oddaja
živinska gnojila, ter prijava vseh površin in kmetijskih rastlin na obrazcu D in po potrebi tudi sort. V primeru obveznosti izvajanja
podukrepa ZEL mora upravičenec vložiti tudi obrazec E iz katerega je razvidno na kateri površini izvaja ukrep ZEL (navesti je
treba šifro kmetijske rastline). V primeru obveznosti izvajanja podukrepa SOR mora biti izvajanje (pod)ukrepa SOR razvidno tako,
da je na enem od obrazcev D, E ali H navedena ustrezna avtohtona sorta kmetijske rastline. Če upravičenec ne vloži obveznih
sestavin zbirne vloge, se to upošteva kot kršitev.
Postopek in roki za vlaganje zahtevkov za plačila za podukrepe KOP 2007-2013 za leto 2010 so določeni v Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 in
opisani v teh navodilih, dodelitev sredstev pa poteka skladno z Uredbo o plačilih za ukrepe osi 2 iz PRP 2007-2013 v letih 2010-2013.
KOMBINACIJE PODUKREPOV KOP 2007-2013
36

7. KONTROLE
ARSKTRP izvaja administrativne kontrole in kontrole na kraju samem.
Administrativno se kontrolira vse zahtevke, na kraju samem pa izbrana KMG.
7.1 KONTROLA NA KRAJU SAMEM
Kontrole na kraju samem so namenjene preverjanju dejanskega stanja na terenu in preverjanju izpolnjevanja zahtev vezanih na posamezne zahtevke. Izvajajo se pred
izplačilom sredstev.
Pregledanih bo najmanj:
• 5 % KMG, ki vlagajo zahtevke za pomoči na površino,
• 5 % KMG, ki vlagajo zahtevke za posebno premijo za bike in vole,
• 5 % KMG, ki vlagajo zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi,
• 20 % površin s konopljo, za katere upravičenci vlagajo zahtevke,
• 5 % KMG, ki vlagajo zahtevke za dodatno plačilo za mleko za višinsko gorska KMG,
• 5 % KMG, ki vlagajo zahtevke za podporo za ohranitev živinoreje na KMG s travinjem,
• 5 % KMG; ki vlagajo zahtevke za posebne plačilne pravice brez upravičenih površin,
• 7,5 % upravičencev za plačila na površine za ukrepe SKOP iz PRP 2004-2006,
• 5 % upravičencev za plačila na površine in živali za podukrepe KOP iz PRP 2007-2013,
• 1 % zavezancev za navzkrižno skladnost.
Kontrole na kraju samem, ki spadajo v okvir Integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) so:
► Klasična kontrola ukrepov na površino (vključno s kontrolo OMD),
► Kontrola površin z daljinskim zaznavanjem,
► Kontrola kmetijsko-okoljskih ukrepov (ukrepi SKOP),
► Kontrola ukrepa kmetijsko-okoljskih plačil (podukrepi KOP),
► Kontrola ozelenitve njivskih površin,
► Kontrola podukrepa Pokritost tal na vodovarstvenem območju,
► Kontrola ukrepov za govedo,
► Kontrola izvajanja minimalnih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju – tako imenovana kontrola NS,
► Kontrola klavnic,
► Preverjanje THC v industrijski konoplji.
Kontrole na kraju samem se praviloma izvajajo nenapovedano. Če namen kontrole na kraju samem ni ogrožen, se lahko kontrolor vnaprej najavi po pošti, telefonu, faksu…
Takšna napoved je strogo omejena na najkrajše potrebno obdobje (za ukrepe za živali ne sme biti daljša od 48 ur).
Kontrolor ob najavi kontrole stranko seznani o namenu, vrsti in o času izvedbe kontrole. V času izvajanja kontrole na kraju samem mora biti zagotovljena prisotnost nosilca
ali njegovega pooblaščenca.
V primeru, da se kontrola izvaja nenajavljeno, v času prihoda kontrolorja na KMG navzočnosti nosilca KMG ni mogoče zagotoviti, kontaktna oseba (stranka) pa pooblastila
nima, kontrolor najavi izvedbo kontrole v predpisanem roku (ob tem izpolni obrazec Obvestilo o napovedi kontrole) in ga pusti na KMG (v poštnem nabiralniku, nalepi na
vhodna vrata…).
7.1.1 Časovna izvedba kontrol na kraju samem
Kontrole zahtevkov, ki se nanašajo na površino kmetijskih zemljišč (tudi KOP, SKOP in OMD) se praviloma izvedejo do žetve ali neposredno po žetvi (vendar najpozneje
do 15. oktobra 2010), razen kontrole za zahtevek ZEL, ki se izvaja v zimskem obdobju (15.11. do 15.2.). V zimskem obdobju se izvaja tudi del VVO kontrol.
Kontrole zahtevkov za govedo (posebna premija za bike in vole in ERG) se izvedejo najpozneje do 7. aprila 2011.
Kontrole navzkrižne skladnosti se izvajajo celo leto.
7.1.2 Kako se izbira KMG, ki bodo predmet kontrole na kraju samem
Izbor KMG za kontrolo na kraju samem, izvede ARSKTRP po predpisanem postopku (analize tveganja, naključni izbor, izbor za namen nedvoumnega ugotavljanja
dejanskega stanja). KMG, ki bodo predmet kontrole na kraju samem se izbirajo za vsak posamezen ukrep, zato je možno, da je posamezno KMG izbrano v enem letu
za več kontrol različnih ukrepov, pri čemer se določene kontrole posameznih ukrepov lahko izvedejo združeno. Posamezno KMG je lahko v posameznem letu predmet
kontrole tudi večkrat: na KMG se lahko izvajajo različne vrste kontrol v različnih časovnih obdobjih.
7.1.3 Dolžnosti nosilca KMG v zvezi s kontrolo
Nosilec KMG je dolžan omogočiti kontrolo na svojem KMG. Če nosilec KMG ali njegov pooblaščenec kontrole ne omogoči ali jo med samim izvajanjem prekine, se
navedeno dejstvo označi na zapisniku, na zapisnik se vpiše datum in čas začetka izvajanja kontrole ter datum in čas konca kontrole. S tem se kontrola zaključi.
V zapisniku mora biti natančno navedeno, zakaj kontrola ni bila opravljena, prav tako se navedejo morebitni razlogi, ki jih je navedla stranka. Zapisnik se stranki ponudi v
podpis. V primeru, da stranka odkloni podpis zapisnika, se to dejstvo navede na zapisnik, ob tem pa se navede zakaj je stranka odklonila podpis.
Če nosilec KMG ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo kontrole na kraju samem za posamezen zahtevek ali zahtevke se zadevni zahtevek ali zahtevki zavrnejo, razen
v primeru višje sile.
37

7.1.4 Nosilec je pri kontroli na kraju samem dolžan
►
►
►
►
podati kontrolorju vse informacije, ki jih potrebuje za izvedbo kontrole;
omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na ukrepe, ki so predmet kontrole ali na navzkrižno skladnost
nuditi pomoč pri izvedbi kontrole;
omogočiti kontrolo živali in zbrati vse živali na enem mestu za namen kontrole v kolikor se vrši kontrola živali.
Pri kontroli na kraju samem mora biti prisoten nosilec KMG oziroma njegov pooblaščenec. Ugotovitve vsake kontrole na kraju samem se navedejo na zapisnik, s katerim
mora biti stranka v celoti seznanjena. Stranka lahko na zapisnik poda tudi pripombe. Zapisnik se pripravi v dveh izvodih - en izvod obdrži ARSKTRP, drug izvod pa prejme
nosilec KMG in ga mora hraniti skupaj z ostalo dokumentacijo.
7.1.5 Zapisnik
Če je pri kontroli navzoč pooblaščenec se k zapisniku priloži pooblastilo. Zapisnik o kontroli na kraju samem vsebuje:
► Identifikacijsko številko KMG (KMG-MID);
► Vrsto kontrole;
► Datum in način morebitne najave;
► Datum in uro začetka in zaključka kontrole;
► Rezultate ugotovitev;
► Ugotovitev malih kršitev;
► Merilna tehnika, ki je bila uporabljena (če je bila pri kontroli uporabljena);
► Pripombe kontrolorja in/ali stranke;
► Morebitne priloge k zapisniku;
Večina kontrol na kraju samem se izvaja tako, da se vse ugotovitve vpisujejo neposredno v računalnik, kjer se podatki pripravijo v obliki zapisnika. Po kontroli se tako
pripravljen zapisnik natisne in predloži nosilcu KMG v podpis, pri tem pa se stranko seznani z vsemi ugotovitvami. Za nekatere ukrepe pa so zapisniki predhodno natisnjeni
in se izpolnjujejo ročno. Ugotovitve kontrol na kraju samem ARSKTRP upošteva v okviru nadaljnjega upravnega postopka.
7.2.1 Kontrola zahtevkov za posebno premijo za bike in vole in za ERG
7.2 KONTROLA POSAMEZNIH VRST ZAHTEVKOV
Kontrola ukrepov za živali se opravlja na KMG, ki so vložile zahtevek za posebno premijo za bike in vole in zahtevek za ERG. Predmet kontrole so živali, ki so na KMG in
dokumentacija o živalih, ki so bile na KMG v dvanajstih mesecih pred pregledom. Vse živali so predmet pregleda tudi pri kontroli navzkrižne skladnosti.
Pri pregledu na kraju samem se preverja:
• ali je vse govedo, ki je prisotno na KMG, označeno z ušesnimi znamkami, ima potne liste, ter je vpisano v RGG in CRG;
• da podatki v CRG ustrezajo podatkom v RGG in dejanskemu stanju;
• pravilnosti vpisov v RGG in CRG na osnovi potni listov in ostalih spremljajočih dokumentov (računi o nakupu in prodaji, potrdilo o označitvi kontrolne
organizacije, veterinarsko spričevalo, odvozi veterinarsko higienske službe se preverjajo v kolikor jih nosilec KMG lahko predloži);
• da vse živali, za katere je bil vložen zahtevek za ERG, izpolnjujejo pogoje, za katero je bil vložen zahtevek.
Zgoraj navedeno se preverja tako, da se preveri:
1. Število govedi na KMG;
2. Ali so vse živali, ki se nahajajo na KMG vpisane v RGG (Pozor: RGG je treba hraniti še vsaj tri leta po tem, ko je zadnje govedo zapustilo KMG);
3. Ali se RGG vodi ažurno (vse spremembe morajo biti vpisane vsaj v sedmih dneh po dogodku oziroma pred premikom govedi na drugo lokacijo);
4. Ali so vse živali, ki se nahajajo na KMG pravilno označene z ušesnimi številkami (popolno označeno je govedo z obema ušesnima številkama; označiti
pa ga je treba najkasneje do starosti 20 dni oziroma pred premikom na drugo lokacijo. V kolikor se posamezna ušesna znamka izgubi je treba naročiti
dvojnik najkasneje v sedmih dneh in jo v sedmih dneh po prejemu tudi vstaviti v ušesa živali);
5. Ali imajo vse živali potni list, ki je pravilno izpolnjen (v potnem listu morajo biti vsi podatki – tudi podpis nosilca KMG in vsi premiki živali
(prihodi, odhodi in začasni premiki goveda). V kolikor se potni list izgubi je treba naročiti dvojnik in sicer v sedmih dneh, ko se izguba opazi.);
6. Spol živali (preverja se ali je stanje na KMG istovetno s podatki v CRG);
7. Pasma živali (preverja se ali je stanje na KMG istovetno s podatki v CRG);
8. Ali so vse živali vpisane v CRG;
9. Pri kontroli za posebno premijo za bike in vole se preverjajo še dokazila o zakolu oziroma prodaji živali.
7.2.2 Kontrola posebnih plačilnih pravic brez upravičenih površin
Pri kontroli posebnih plačilnih pravic brez upravičenih površin se na kraju samem preverja število živali za sledeče kategorije:
• govedo starejše od 24 mesecev
• govedo od 6 do 24 mesecev
• govedo do 6 mesecev
• ovce in koze.
7.2.3 Klasična kontrola površin
Kontrola površin se opravlja na KMG, ki so vložile zahtevek za:
• neposredna plačila (plačilne pravice, pomoč za stročnice, pomoč za pridelovanje lupinarjev, podpora za ohranitev KMG s travinjem ter dodatno plačilo za
ERG);
• uveljavljanje plačil za ukrepe 2. osi iz PRP za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (OMD, KOP) in
• kmetijske okoljske ukrepe iz PRP za obdobje 2004-2006 v letih 2007-2010 (SKOP).
38

Prav tako pa se površine pregledujejo pri kontrolah navzkrižne skladnosti.
Za KMG, ki je izbrano za kontrolo na kraju samem se izvede kontrola površin na vsaj 50% vseh prijavljenih GERK-ov in v kolikor je to treba tudi kontrola kmetijskih rastlin.
V primeru, ko kontrola na kraju samem na posameznem KMG ugotovi nepravilnosti, je treba obseg kontroliranih GERK-ov povečati.
Kontrola površin na kraju samem ugotavlja, ali prijavljeno kmetijsko zemljišče izpolnjuje vse pogoje za izplačilo zahtevane pomoči (preverja se površina, vrsta dejanske
rabe, kmetijska rastlina, lokacijo zahtevane površine ipd). Na kraju samem se preverja ali je prijavljena površina obdelana – ali je v kmetijski rabi.
Za merjenje površin se uporabljajo različne metode – predvsem merjenje z GPS napravo in merjenje na ekranu iz ortofotov ali satelitskih posnetkov. Kot pomoč pri GPS
meritvah se lahko uporablja tudi merski trak, merilno kolo, laserski razdaljemeter. V okviru kontrol površin je zajeta tudi kontrola za ukrep OMD.
7.2.4 Kontrola površin z daljinskim zaznavanjem
Kontrola površin z daljinskim zaznavanjem (ang. Control with Remote Sensing - CwRS) se izvaja za KMG, ki so na izbranih območjih, za katere nam Evropska Komisija
posreduje satelitske posnetke, posnete v tekočem letu.
Pri CwRS kontroli se izvede enake preveritve kot pri klasični kontroli površin.
Kontrola z daljinskim zaznavanjem se lahko opravi v enem, dveh ali treh korakih, in sicer:
• fotointerpretacija satelitskih posnetkov s pomočjo računalnika z uporabo fotointerpretacijskega ključa (stranka ni prisotna)
• hiter terenski ogled (stranka ni prisotna) in/ali
• teren z nosilcem, kadar s fotointerpretacijo ni mogoče nedvoumno potrditi pravilnosti prijav dejanske rabe, vrste kmetijske rastline ali površine
zahtevkov na posameznem GERK-u (izvaja se ob prisotnosti stranke).
Kadar s fotointerpretacijo satelitskega posnetka ni mogoče potrditi pravilnosti prijavljenega zahtevka se izvede še hiter terenski ogled. V okviru hitrega terenskega ogleda
kontrolor na kraju samem lahko:
• ugotavlja vrsto dejanske rabe in/ali vrsto kmetijske rastline,
• z GPS napravo locira posamezne točke znotraj GERK-a,
• meri in locira posamezne daljice GERK-a
• ali meri in locira posamezne daljice poljine.
Ugotovitve opravljenih kontrol se dokumentirajo v kontrolni računalniški aplikaciji. V primeru, da se s kontrolo CwRS ne ugotovijo odstopanja, se ne tiska zapisnika in se o
kontroli ne obvešča nosilca KMG. V primeru odstopanj od prijavljenih površin pa je treba o opravljenem kontrolnem pregledu natisniti zapisnik ter o ugotovitvah seznaniti
nosilca KMG.
7.2.5 Kontrola zahtevkov za ukrep kmetijsko-okoljskih plačil (podukrepi KOP)
Kontrole na kraju samem za podukrepe KOP se opravljajo glede na vrste podukrepov, za katere je vlagatelj prevzel obveznosti. Pri kontrolah se preverja izpolnjevanje
splošnih pogojev, ki se nanašajo na vse podukrepe KOP in pogoje, predpisane za posamezne podukrepe KOP. Pri kontroli na kraju samem se preverja tudi izpolnjevanje
zahtev navzkrižne skladnosti, dodatnih minimalnih zahtev za uporabo gnojil in FFS ter upravičenost do zaprošenih sredstev. Če je KMG izbrano za kontrolo KOP, se na
njem istočasno opravi tudi kontrola površin.
Pri pregledu na kraju samem se preverja:
1. Stalež rejnih živali na KMG.
2. Tri splošne pogoje za podukrepe KOP:
• Evidence o vseh delovnih opravilih se vodijo.
• Vlagatelj ima gnojilni načrt na podlagi analize tal (potreben samo, če gnoji z mineralnimi gnojili).
• Pridelava brez uporabe blata iz čistilnih naprav, mulja in ostankov iz ribogojnic.
3. Posebne pogoje za posamezen podukrep KOP.
Zgoraj navedeno se preverja tako, da kontrolor na kraju samem preveri:
1. Kontrolor popiše število rejnih živali po posameznih vrstah in kategorijah, ki so na dan kontrole v reji na KMG oziroma na planini in izračuna število GVŽ.
2. Kontrolor preveri izpolnjevanje splošnih pogojev za podukrep KOP in sicer:
• ali se na KMG sproti vodi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri izbranih podukrepih, pri čemer lahko nosilec KMG uporablja obrazce
MKGP ali lastne zapise.
• ali se na KMG z mineralnimi gnojili gnoji na podlagi gnojilnega načrta (v primeru, da se na KMG uporabljajo mineralna gnojila). Gnojilni načrt mora
biti veljaven za leto vlaganja zahtevka in izdelan na osnovi analize tal, ki ni starejša od pet let. Analizo tal in gnojilni načrt je treba narediti za vsak
GERK, na katerem se uporabljajo mineralna gnojila in je na njih v tekočem letu zahtevan vsaj en podukrep KOP. V primeru enakih lastnosti tal in
enake vrste rabe več GERK-ov, je možno gnojilne načrte zanje narediti na podlagi ene analize tal.
• ali se na KMG ne uporablja blata iz čistilnih naprav, mulja in ostankov iz ribogojnic. Kontrolor to preveri na podlagi dokumentacije in izjave nosilca
ali morebitnih drugih prič.
3. Kontrolor preveri izpolnjevanje posebnih pogojev za vse zahtevane podukrepe KOP, ki jih nosilec uveljavlja v zbirni vlogi za tekoče leto. Na KMG, ki v tekočem
letu niso vložile zahtevka za podukrepe KOP, njihova večletna obveznost izvajanja pa še ni potekla, se vrši kontrola sledljivosti izpolnjevanja večletnih zavez
za podukrepe KOP, istočasno pa se opravi kontrola teh površin.
7.2.6 Kontrola zahtevkov za kmetijsko-okoljske ukrepe (ukrepi SKOP)
Kontrole na kraju samem za ukrepe SKOP se opravljajo glede na vrste ukrepov, za katere je vlagatelj prevzel obveznosti. Pri pregledih se preverja izpolnjevanje pogojev,
predpisanih za posamezne ukrepe SKOP. Površina dejanske rabe posameznih enot kmetijskih zemljišč in posejana kmetijska rastlina se ugotavljata v okviru kontrole na
kraju samem za površine. Če je KMG izbrano za kontrolo SKOP, se vedno na njem istočasno opravi tudi kontrolo površin.
39

Pri pregledu na kraju samem se preverja:
1. Število posamezne vrste in kategorije domačih živali, ki so na dan pregleda v reji na KMG in izračuna GVŽ.
2. Izpolnjevanje splošnih pogojev za ukrepa Programa razvoja podeželja 2004-2006 (dobra kmetijska praksa).
3. Izpolnjevanje zahtev dobre kmetijske prakse:
• gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči (obdelanost kmetijskih zemljišč),
• ravnanje z organskimi odpadki (odpadno blato, urejenost skladiščnih kapacitet za organske odpadke),
• rodovitnost tal, ohranjanje strukture, erozija zemlje,
• aplikacija gnojil - čas gnojenja,
• količina uporabljenih gnojil (gnojilni načrt, analiza tal, evidenca o gnojenju),
• VVO (gnojilni načrt, gospodarjenje z varovalnimi pasovi na KMG – mejne vrednosti letnega vnosa dušika),
• uporaba FFS v kmetijstvu (oprema, usposobljenost, skladiščenje, uporaba, odpadki in ostanki),
• ohranjanje organske snovi (zažiganje organskih materialov na prostem),
• dobrobit živali (bivalne razmere živali).
4. Tri splošne pogoje za ukrepe SKOP:
• Vlagatelj hrani dokumentacijo (zahtevek s prilogami in potrdilo o opravljenem izobraževanju).
• Evidence o vseh delovnih opravilih se vodijo.
• Izvajanje ukrepa SKOP brez uporabe gensko spremenjenih organizmov in izdelkov, pridobljenih iz njih.
5. Posebne pogoje za posamezen ukrep SKOP, ki jih nosilec uveljavlja v zbirni vlogi za tekoče leto. Na KMG, ki v tekočem letu niso vložila zahtevka za ukrepe
SKOP, njihova večletna obveznost izvajanja pa še ni potekla, se vrši kontrola sledljivosti izpolnjevanja večletnih zavez za ukrepe SKOP, istočasno pa se opravi
kontrola teh površin.
7.2.7 Kontrola navzkrižne skladnosti
Preverjanje izpolnjevanja zahtev o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, t.i. kontrolo navzkrižne skladnosti, izvaja
ARSKTRP.
Pri kontroli predpisanih zahtev navzkrižne skladnosti se preverja izpolnjevanje minimalnih zahtev:
- s področja okolja, identifikacije in registracije živali, zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrega počutja živali,
- o ravnanju z vsemi kmetijskimi zemljišči na KMG.
V 2010 se bo izvedlo preverjanje 19 standardov in 119 zahtev.
Kontrole iz naslova preverjanja zahtev navzkrižne skladnosti za ukrepe tekočega leta se izvajajo praviloma preko celega leta (1. januar do 31. december). Termini kontrol
za preverjanje posameznih zahtev se ustrezno razporedijo glede na vrsto zahtev iz posameznega standarda, ki je predmet preverjanja, z ozirom na časovno obdobje v
katerem se lahko preverjajo posamezne zahteve. Kontrolor pri pregledu preveri izpolnjevanje vseh zahtev na celotnem KMG, ki se lahko preverijo.
Pri pregledu na kraju samem s področja navzkrižne skladnosti se na samem KMG preverjajo vsi standardi.
7.2.7.1 Dodatne zahteve standardov, ki se preverjajo pri zavezancih za podukrepe KOP:
Standard nitrati:
‣ KMG mora voditi evidenco o uporabi živinskih gnojil, iz katere so razvidni podatki o: GERK-PID-u in domačem imenu GERK-a, kjer se je živinsko gnojilo
nanašalo, količini nanesenega živinskega gnojila, vrsti živinskega gnoja in času gnojenja.
‣ na KMG količina uporabljenega mineralnega dušika ne sme presegati 250 kg/ha letno.
‣ KMG mora upoštevati prepoved gnojenja na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 m od meja brega voda 1. reda in 5 m od meja brega voda 2. reda.
Standard za fitofarmacevtska sredstva FFS
‣ KMG mora voditi evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na prostem ter v zaprtih in zavarovanih prostorih.
‣ KMG morajo evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev po GERK-PID-u in kulturah hraniti najmanj pet let.
‣ na KMG mora imeti izvajalec varstva rastlin potrdilo o opravljenem tečaju preverjanja znanja iz fitomedicine. Izvajalec lahko potrdilo o usposobljenosti pridobi
z udeležbo na usposabljanju ali na podlagi izobrazbe (Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine - Uradni list RS, št. 36/2002,
41/2004, 17/2005 in 99/2008).
‣ Na KMG se lahko za izvajanje varstva rastlin uporabljajo le naprave, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu. Imetniki naprav za izvajanja
varstva rastlin morajo pridobiti znak o rednem pregledu naprav vsaki dve leti.
‣ KMG mora upoštevati prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 m od meja brega voda 1. reda in 5 m od meja
brega voda 2. reda.
8. ZNIŽANJA IN IZKLJUČITVE PLAČIL
Znižanja in izključitve plačil se izvedejo v naslednjih primerih:
- če je zahtevek oddan v zamudnem roku,
- če nosilec ne prijavi vseh KZU,
- če je zahtevek nepopoln, netočen (podatki na zahtevku ne ustrezajo dejanskemu stanju),
- če za isto zemljišče vlagata zahtevke dva ali več nosilcev kmetijskih gospodarstev,
- če nosilec prepreči oz. ne dovoli izvedbe kontrole na kraju samem,
- če nosilec umetno ustvari pogoje za pridobitev pomoči,
- če se ugotovi, da nosilec KMG namerno krši zahteve za posamezne ukrepe,
- če so kršene zahteve navzkrižne skladnosti.
40

V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, ki jih nosilec pisno sporoči ARSKTRP, se znižanj in izključitev plačil ne uporabi.
Znižanja in izključitve plačil za zahtevke na površino se izvedejo za posamezno skupino rastlin.
Ločimo naslednje skupine rastlin:
a) Vse upravičene površine za uveljavljanje plačilnih pravic tvorijo eno skupino rastlin.
b) Površine za katere se zahteva pomoč za stročnice
c) Površine za katere se zahteva podpora za pridelovanje lupinarjev
V primeru ukrepov osi 2 je površina posameznega ukrepa oz. podukrepa ena skupina rastlin, ki je dovoljena za izvajanje le tega ukrepa oz. podukrepa, razen v primerih, ko
so zneski znotraj posameznega ukrepa oz. podukrepa različni. V teh primerih tvori posamezno skupino rastlin površina ukrepa z istim zneskom na hektar (primer: podukrep
KOP: ekološko kmetovanje: poljščine so ena skupina, vrtnine na prostem so druga, vrtnine v zavarovanem prostoru so tretja, itd.).
8.1.1 Zbirna vloga je oddana po 15. maju 2010 (zapoznela vložitev)
8.1 ZAHTEVEK PODAN V ZAMUDNEM ROKU
Število
dni zamude
1 – 25
koledarskih dni
Znižanja in izključitve
1% znižanje zneskov plačil za vsak delovni dan zamude, za vse zahtevke,
ki so na zbirni vlogi oziroma v primeru zapoznele
vložitve zahtevka za dodelitev dodatkov za ovce in koze, hmeljišče in
ohranitev živinoreje na kmetijskem gospodarstvu s travinjem se znesek iz
naslova dodatka na plačilne pravice zniža za 3%.
Primer
Zbirna vloga z zahtevki za plačilne pravice,
stročnice, OMD in KOP oddana 20. maja 2010
(5 koledarskih dni/3 delovni dnevi prepozno).
Prejeli boste 3% znižanje plačil za plačilne
pravice, stročnice, OMD in KOP.
več kot 25
koledarskih dni
Plačila se ne odobri za nobenega od zahtevkov na zbirni vlogi (plačilne
pravice, pomoč za stročnice, odpora za pridelovanje lupinarjev, OMD,
SKOP/KOP)
Na enak način se določijo znižanja in izključitve za zahtevke, ki niso sestavni del zbirne vloge in imajo predpisane druge roke za vlaganje.
8.1.2 Sprememba zbirne vloge
Zbirna vloga z zahtevki za plačilne pravice,
OMD in KOP oddana 10. junija 2010 (26
koledarskih dni zamude).
Zahtevki za plačilne pravice, OMD in KOP bodo
zavrnjeni.
Sprememba
vložena
do vključno
31. maja
5. junij 2010
10. junij 2010
Znižanja in izključitve
Ni znižanj in izključitev.
1% znižanje plačila za vsak delovni dan zamude, za znesek, ki
se nanaša na vloženo spremembo oziroma v primeru zapoznele
spremembe zahtevka za dodelitev dodatkov za ovce in koze, hmeljišče
in ohranitev živinoreje na kmetijskem gospodarstvu s travinjem se
znesek iz naslova dodatka na plačilne pravice zniža za 3%.
Sprememba je prepozna, plačila se ne odobri za dopolnjeni del.
(sprememba je možna do skrajnega roka za zapoznelo vlogo – to
je do vključno 9. junija 2010)
Primer
Zbirna vloga oddana 6. maja 2010, 29. maja vložena
sprememba v kateri se doda še en GERK. Ni znižanja
izplačil.
Zbirna vloga oddana 6. maja 2010, 5. junija 2010
vložena sprememba (5 delovnih dni prepozno) v kateri
se posamezen KOP zahtevek zamenja z drugim KOP
zahtevkom. Prejeli boste 5% znižanje plačil za KOP
zahtevek, ki ste ga zamenjali.
Zbirna vloga oddana 6. maja 2010, 10. junija 2010
vložena sprememba v kateri se posamezen KOP
zahtevek zamenja z drugim KOP zahtevkom. Plačila se
za »zamenjani« KOP zahtevek, ne odobri.
Če zahtevku niso priložene predpisane priloge, ali če po pozivu za dopolnitev zahtevka niso priložene predpisane priloge, se nosilcu KMG zahtevek zavrže in se za
zavrženo površino uporabijo znižanja in izključitve.
8.2 NEPRAVILNOSTI UGOTOVLJENE PRI PRIJAVLJENIH POVRŠINAH
Če za isto zemljišče vlagata zahtevke dva ali več nosilcev KMG je upravičenec do plačil tisti, ki zadnji vloži zbirno vlogo.
Nosilci KMG, ki niso upravičeni do plačil morajo iz zbirne vloge umakniti zahtevke za pomoč in zemljišča na katerih je dvojna prijava
zahtevkov, sicer so predvidena znižanja in izključitve.
Primer:
a) nosilec KMG A odda zbirno vlogo v kateri je naveden GERK 500600
b) naknadno se z nosilcem KMG B dogovori, da mu bo GERK 500600 oddal v obdelavo
c) nosilca uredita vse potrebno na upravni enoti (Nosilec KMG A odda GERK-a 500600 nosilcu KMG B)
d) nosilec KMG B odda zbirno vlogo z GERK-om 500600
e) nosilec KMG A mora, v izogib dvojne prijave zahtevkov, spremeniti zbirno vlogo, tako da iz nje umakne GERK 500600. Če tega ne
stori, gre za dvojno prijavo iste površin, ki se bo upoštevala pri izračunu znižanj oziroma izključitvi plačil.
41

Če se na posameznem GERKu ali poljini s kontrolo na kraju samem ugotovi, da je upravičena površina manjša od 0,1 ha, se
zavrne celotna prijavljena površina in se za celotno prijavljeno površino uporabijo znižanja in izključitve plačil.
Nosilec KMG je dolžan prijaviti vse površine, tudi tiste, ki so manjše od 0,1 ha in za večino ukrepov niso upravičene.
Primer:
Zahtevek na površini 0,13 ha, ugotovljena površina na kraju samem za ta zahtevek znaša 0,09ha – v tem primeru se pri postopku izračuna
znižanja in izključitve upošteva 0,13 ha kot neupravičena površina.
Zahtevek na površini 0,15 ha, ugotovljena površina na kraju samem za ta zahtevek znaša 0,13 ha - v tem primeru se pri postopku
izračuna znižanja in izključitve upošteva razliko med prijavljeno in ugotovljeno površino ( 0,02 ha).
Izjema je ukrep OMD (velikost GERK-a za katerega se lahko uveljavlja plačilo je lahko manjša od 0,1 ha), podukrep TSA (velikost
GERK-a je najmanj 0,05 ha) in drugi (pod)ukrepi (S)KOP na katerih so vlagatelji dolžni izvajati (pod)ukrep tudi po posodobitvi GERK-ov
na površini manjši od 0,1 ha. V tem primeru ta (pod)ukrep ne bo izplačan, površina pa bo zavrnjena brez znižanj.
Vrsta nepravilnosti Znižanja in izključitve Primer
Ugotovljena površina je večja od
prijavljene.
Ni znižanj, izplačilo le na osnovi prijavljene
površine.
Na GERK-u, ki meri 10 ha sta 2 poljini, na zbirni
vlogi je na prvi poljini prijavljenih 6 ha sladke lupine
in zahtevek za stročnice (STR) ter na drugi poljini 4
ha koruze. Kontrola na kraju samem je ugotovila 5
ha sladke lupine in 5 ha koruze. Izplačano bo 5 ha
STR in 4 ha koruze.
Primeri, kjer je ugotovljena površina manjša od prijavljene in so znižanja na skupino rastlin
Ugotovljena površina za posamezno
skupino rastlin je manjša od
prijavljene, razlika je manjša od
vključno 3% ali ne presega 2 ha.
Razlika med prijavljeno in ugotovljeno
površino za posamezno skupino
rastlin je več kot 3% in do vključno
20%.
Razlika med prijavljeno in ugotovljeno
površino za posamezno skupino
rastlin je več kot 20% in do 50%.
Razlika med prijavljeno in ugotovljeno
površino za posamezno skupino
rastlin je več kot 50%
8.2.1 Namerna kršitev pri površinah
Plačilo je na osnovi ugotovljene površine,
dodatnih znižanj ni.
Razlika med prijavljeno in ugotovljeno
površino se pomnoži z 2 in odšteje od
ugotovljene površine.
Nosilcu se ne dodeli nobena pomoč na
površino za zadevno skupino rastlin.
Plačilo za zadevno pomoč na površino se
za tekoče leto v celoti zavrne. Razen tega
se znesek za razliko med prijavljeno in
ugotovljeno površino, odšteje od plačil v
naslednjih treh letih.
Prijavljena površina je 10 ha. Ugotovljena površina
je 9,8 ha. Razlika med prijavljeno in ugotovljeno
površino je 0,2 ha (= 2% ugotovljene površine).
Izplača se 9,8 ha.
Prijavljena površina je 10 ha. Ugotovljena površina
je 8,5 ha.
Razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino je
1,5 ha (= 17,6% ugotovljene površine). Izplača se
8,5ha – (1,5ha x 2) = 5,5 ha.
Prijavljena površina je 10 ha. Ugotovljena površina
je 7,5 ha.
Razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino je
2,5 ha (=45,4% ugotovljene površine). Nosilcu se
ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno
skupino rastlin.
Prijavljena površina je 10 ha. Ugotovljena površina
je 6,5 ha.
Razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino je
3,5 ha (=53,8% ugotovljene površine).
Zahtevek na površino se zavrne. Znesek zadevne
pomoči, ki ustreza vrednosti za 3,5 ha, se odšteje
od plačil v naslednjih treh letih.
Pri namernih kršitvah so sankcije najstrožje. Namerno kršitev ugotavlja ARSKTRP.
Namerna kršitev pri površinah: Če nosilec KMG poda predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v zvezi z dejansko rabo na
GERK-u, prijavljenem na zbirni vlogi, in ARSKTRP ali MKGP ugotovi, da je ta predlog popolnoma napačen, se to šteje kot namerna kršitev.
Izjava nosilca KMG je popolnoma napačna, če se na kraju samem ugotovi, da pretežni delež površin za katere je nosilec KMG oddal predlog za spremembo podatkov v
evidenci dejanske rabe ni kmetijsko zemljišče v uporabi.
Izračun znižanj v primeru namernih kršitev:
Vrsta nepravilnosti Znižanja in izključitve Primer
Razlika med prijavljeno in ugotovljeno
površino je več kot 0,5 % ugotovljene
površine ali več kot 1 ha.
Razlika med prijavljeno in ugotovljeno
površino je več kot 20 % ugotovljene
površine
Plačilo za zadevno pomoč na površino se v
celoti zavrne.
Plačilo za zadevno pomoč na površino se
za tekoče leto v celoti zavrne. Razen tega
se znesek za razliko med prijavljeno in
ugotovljeno površino, odšteje od plačil v
naslednjih treh letih.
Prijavljena površina je 10 ha, ugotovljena površina je 9,9
ha. Razlika med prijavljeno in ugotovljeno je 0,1 ha (= 1%
ugotovljene površine). Zahtevek na površino se zavrne.
Prijavljena površina je 10 ha, ugotovljena površina
je 8 ha. Razlika med prijavljeno in ugotovljeno je
2 ha (= 25% ugotovljene površine). Zahtevek na
površino se zavrne. Znesek zadevne pomoči, ki
ustreza vrednosti za 2 ha, se odšteje od plačil v
naslednjih treh letih.
8.2.2 Sankcije v primeru, ko nosilec KMG umetno ustvari pogoje za posamezni ukrep
Plačila se ne izplača, če je nosilec KMG umetno ustvari pogoje za posamezen ukrep.
Primeri:
- 2 KMG na istem naslovu: eno ekološko, drugo navadno
- “selitev” GERK-ov na drug KMG, da se izogne 3-letni finančni sankciji in ipd.
42

8.3 ZNIŽANJA IN IZKLJUČITVE PLAČIL V PRIMERU ZAHTEVKOV ZA ŽIVALI
8.3.1 Znižanja in izključitve pri govedu
Če bo ob kontroli ugotovljena neustreznost/nepravilnost identifikacije in registracije živali, se vsaka žival, ki ni pravilno označena ali registrirana v CRG šteje kot žival z
napako, ki se šteje v znižanja in izključitve (če ni napaka organa). Vsak vlagatelj/upravičenec se mora zavedati, da za podatke v CRG, ki se uporabljajo za namen izplačil
premij za govedo, odgovarja sam. Zato priporočamo, da upravičenec pred vložitvijo zahtevka uredi podatke v CRG.
Vrsta nepravilnosti Znižanja in izključitve Primer
Število živali, prijavljenih na
zahtevkih za govedo je VEČJE
kot število, ugotovljeno pri
administrativni kontroli ali kontroli na
kraju samem.
Nepravilnosti so ugotovljene pri največ
treh živalih.
Plačilo za govedo se odobri na osnovi
ugotovljenega števila živali, skupni znesek se
zniža za »izračunani odstotek«.
Oddan je zahtevek za 30 živali, število
upravičenih živali je 28. Izračuna se
odstotek: število živali, ki ne izpolnjujejo
pogojev, se deli s številom upravičenih živali
in pomnoži s 100 (»izračunani odstotek«):
(2:28) *100=7.14%. V tem primeru plačilo
znaša: 92,86% (100-7,14%) celotnega
zneska za 28 upravičenih živali.
Nepravilnosti so ugotovljene pri več kot
treh živalih in izračunani odstotek ne
znaša več kot 10%
Plačilo za govedo se odobri na osnovi
ugotovljenega števila živali, skupni znesek se
zniža za »izračunani odstotek«.
Oddan je zahtevek za 60 živali, število
upravičenih živali je 55. Izračuna se
odstotek: število živali, ki ne izpolnjujejo
pogojev, se deli s številom upravičenih živali
in pomnoži s 100 (»izračunani odstotek«):
(5:55) *100=9,09%. V tem primeru plačilo
znaša: 90,91% (100-9,09%) celotnega
zneska za 55 upravičenih živali.
Nepravilnosti so ugotovljene pri več kot
treh živalih in izračunani odstotek znaša
med 10% in 20%
Skupni znesek se zniža za dvakratno višino
»izračunanega odstotka«
Oddan je zahtevek za 30 živali, število
upravičenih živali je 26. Izračuna se
odstotek: število živali, ki ne izpolnjujejo
pogojev, se deli s številom upravičenih živali
in pomnoži s 100 (»izračunani odstotek«):
(4:26) *100=15,38%. V tem primeru plačilo
znaša: 69,24%(100-2*15,38%) celotnega
zneska za 26 upravičenih živali.
Nepravilnosti so ugotovljene pri več kot
treh živalih in izračunani odstotek je
večji kot 20% in manjši od 50%
Nepravilnosti so ugotovljene pri več kot
treh živalih in izračunani odstotek je
večji kot 50%
Nosilcu se za to koledarsko leto plačilo ne
izplača.
Plačilo za zadevno pomoč za živali se za
tekoče leto v celoti zavrne. Razen tega se
znesek zneska, ki ustreza razliki med številom
prijavljenih in številom ugotovljenih živali,
odšteje od plačil v naslednjih treh letih.
Oddan je zahtevek za 25 živali, število
upravičenih je 18 živali.
(7:18)*100=39%. Plačilo za govedo se ne
izplača.
Oddan je zahtevek za 30 živali, število
upravičenih je 19.
(11:19)*100=57,89%. Plačilo za govedo
se ne izplača. Znesek zadevne pomoči, ki
ustreza vrednosti za 11 živali, se odšteje od
plačil v naslednjih treh letih.
• Znižanja in izključitve se izračunavajo posebej za posebno premijo in posebej za dodatno plačilo za ERG.
• V primeru, ko premik živali, v času obdobja obvezne reje, ni sporočen pravočasno, zahtevek pa je zanjo oddan, bo zahtevek za ERG oziroma PBV zavrnjen,
celoten znesek za vse zahtevane posebne premije oziroma dodatno plačilo pa bo zmanjšan za procent, ki se ga izračuna v skladu s 65. členom Uredbe
komisije št. 1122/2009/ES.
• V primeru zahtevkov za ERG se znižanja in izključitve pomoči, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES, uporabijo le za tiste živali na zahtevku, ki spadajo
v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa.
8.3.2 Namerna kršitev pri ERG
Pri namernih kršitvah so sankcije najstrožje.
Namerna kršitev pri ERG: Če se pri kontroli na kraju samem, za živali, za katere je bil oddan zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za leto 2010,
ugotovi, da ne izpolnjujejo pogoja o pasmi živali, ki je določen v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu in je bilo za zadevne živali enako ugotovljeno pri kontroli
na kraju samem v letih 2007 - 2009 se to šteje kot namerna kršitev.
43

9. PRAVNE PODLAGE
EU predpisi
• Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o
uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006,(ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003
(UL L št.30 z dne 31.1.2009, str. 16),
• Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št.
73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št.
316 z dne 2.12.2009, str. 1),
• Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor
za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2.12.2009, str. 27),
• Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo,
modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za
izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2.12.2009,
str. 65),
• Uredba Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za Uporabo Uredbe Sveta št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz
Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L št. 153 z dne 30.4 2004, str. 40), z vsemi spremembami,
• Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja
kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23.12.2006, str. 74), z vsemi spremembami
• Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju
govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), z vsemi spremembami
• Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1),
• Uredba Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih
agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
(EKSRP) (UL L 171, 23.6.2006, str. 90), z vsemi spremembami,
• Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada
(EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999), z vsemi spremembami,
• Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz EKSRP (UL L 277, 21.10.2005, str. 1-40).
Nacionalni predpisi
Opomba: V času nastanka teh navodil nekateri predpisi še niso bili objavljeni v Uradnem listu, zato posledično nimajo navedene številke Uradnega lista.
• Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09),
• Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010,
• Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/10),
• Pravilnikom o identifikaciji in registraciji govedi (Uradni list RS, št. 16/2003),
• Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 10/05 in 132/06),
• Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 7/2010),
• Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (Uradni list RS, št. 116/04, 45/06, 70/07, 124/07, 107/08),
• Uredba o plačilih za kmetijsko-okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2009-2010,
• Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (spletna stran ARSKTRP (http://www.arsktrp.gov.si) in MKGP (http://www.mkgp.gov.si),
• Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013,
• Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in št. 17/09),
• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08),
• Pravilnik o dodelitvi plačilnih pravic iz nacionalne rezerve.
Navedeni predpisi in podrobna navodila za oddajo zbirne vloge in zahtevkov za ukrepe bodo po sprejetju dostopni na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) in ARSKTRP.
10. PRAVNA OBVESTILA
Navodila so pravno nezavezujoča.
Podatki iz upravnih odločb o dodelitvi sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike so na podlagi 29. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) javni, razen
davčne številke, enotne matične številke in identifikacijske številke kmetijskega gospodarstva.«
44

11. KAM PO INFORMACIJE
Uradne ure ARSKTRP so ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah pa tudi v popoldanskem času med 14. in 16. uro.
Najdete nas v Ljubljani, na Dunajski cesti 160. Lahko pa tudi pokličete na klicni center, kjer so vam vsak delavnik od ponedeljka do četrtka med 8. in 15.30 uro ter petek
med 8. in 14.30 uro na voljo naši sodelavci.
Dosegljivi smo na telefonski številki: (01) 580 77 92
Vprašanja lahko pošljete tudi na elektronski naslov: aktrp@gov.si.
Ob obisku na ARSKTRP ali ob klicu imejte pri roki identifikacijsko številko vašega kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), po kateri vas bodo povprašali informatorji in
ustrezno dokumentacijo (kopijo zbirne vloge ali zahtevka, poziv k dopolnitvi, odločbo).
Informacije v zvezi s kmetijsko-okoljskimi plačili (ukrepi SKOP 2004-2006 in podukrepi KOP 2007-2013) je možno dobiti na naslednjih naslovih:
INFO točka - kmetijsko-okoljska plačila
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 478 9000
Telefaks: (01) 478 9133
E-pošta: gp.mkgp@gov.si, skop.mkgp@gov.si
Splet: http://www.mkgp.gov.si/
INFO točka - subvencije za kmetijsko-okoljska plačila
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
Dunajska 160, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 580 7792
Telefaks: (01) 478 9206
E-pošta: aktrp@gov.si
Splet: http:// www.arsktrp.gov.si
NASLOVI SPLETNIH STRANI
spletna stran MKGP
www.mkgp.gov.si
spletna stran ARSKTRP
www.arsktrp.gov.si
45

POOBLASTILO - Transakcijski račun
Spodaj podpisani/a ______________________________________________, rojen/a_________________________,
(ime in priimek s tiskanimi črkami)
(datum rojstva)
v ______________________________, davčna številka ____________________________________
(kraj rojstva)
stanujoč/a ________________________________________________________________________
(naslov)
soglašam, da vsa izplačila vezana na ukrepe kmetijske politike, ki jih izvaja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, v mojem imenu na svoj račun prejme:
________________________________________, rojen/a_________________________,
(ime in priimek s tiskanimi črkami)
(datum rojstva)
v _________________________, davčna številka _______________________
(kraj rojstva)
stanujoč/a __________________________________________________________________
(naslov)
Izjavljam, da sem seznanjen/a z določilom 4. odstavka 16. člena Zakona o dohodnini, v skladu s katerim je prejemnik dohodka oseba, ki je pravico do dohodka prenesla.
V/na ______________________, dne __________________
(kraj)
(datum)
____________________________
(ime in priimek s tiskanimi črkami)
Podpis
46

N A V A D N O P O O B L A S T I L O
Podpisani …………………………………......……………………………… (ime, priimek in naslov), roj. …………….....................................……….. (datum rojstva),
nosilec KMG MID: ……………..........………........………………...,
pooblaščam
………………………...................………….. (ime in priimek pooblaščenca), roj. ….......……...............…(datum rojstva), …………………………………..…(naslov),
1. da v mojem imenu in za moj račun pri ………………………...........................……………………………… (naziv in naslov kmetijsko gozdarskega zavoda) opravi
elektronsko izpolnitev, elektronski podpis ter pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja:
- vloži - dopolni - umakne (ustrezno obkrožite le eno upravno dejanje)
vlogo in zahtevke iz naslova Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 v elektronski ali fizični obliki. Izpolnjevalcu vloge in zahtevkov v ta namen
posreduje vse podatke, ki se nanašajo name ali na moje kmetijsko gospodarstvo, izbere ukrepe oz. zahtevke kmetijske politike, ki jih bom vlagal, ter vlogo in
zahtevke pregleda in odobri.
2. Pooblastitelj pooblaščencu izrecno dovoljujem, da to pooblastilo v delu, ki se nanaša na elektronski podpis in ustrezno obkroženo upravno dejanje z vlogo
in ostalimi zahtevki v elektronski obliki iz točke 1 tega pooblastila, prenese na izpolnjevalca in mu v ta namen dovoljujem, da v mojem imenu in za moj račun
tudi podpiše pooblastilo svetovalcu za elektronski podpis in za izvršitev ustrezno obkroženega upravnega dejanja z vlogo in ostalimi zahtevki iz točke 1 tega
pooblastila.
3. To pooblastilo je dano izključno samo za dejanja iz točke 1 in 2 tega pooblastila, katerih predmet so vloga in zahtevki, predpisani na podlagi Uredbe o izvedbi
ukrepov kmetijske politike za leto 2010. To pooblastilo preneha s trenutkom, ko pooblaščenec to dejanje opravi.
4. Izrecno poudarjam, da pooblaščenec nima pooblastil za sprejemanje kakršnihkoli odločb, poštnih pošiljk ali katerihkoli drugih pisanj, temveč zahtevam, da jih
izdajatelj naslovi izključno name.
Pooblastitelj – nosilec kmetijskega gospodarstva:
Kraj:
(podpis)
Datum:
Pooblaščenec sprejemam pooblastilo:
(podpis)
N A V A D N O P O O B L A S T I L O
Podpisani …………………………………......……………………………… (ime, priimek in naslov), roj. …………….....................................……….. (datum rojstva),
nosilec KMG MID: ……………..........………........………………...,
pooblaščam
………………………...................………….. (ime in priimek pooblaščenca), roj. ….......……...............…(datum rojstva), …………………………………..…(naslov),
1. da v mojem imenu in za moj račun pri ………………………...........................……………………………… (naziv in naslov kmetijsko gozdarskega zavoda) opravi
elektronsko izpolnitev, elektronski podpis ter pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja:
- vloži - dopolni - umakne (ustrezno obkrožite le eno upravno dejanje)
vlogo in zahtevke iz naslova Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 v elektronski ali fizični obliki. Izpolnjevalcu vloge in zahtevkov v ta namen
posreduje vse podatke, ki se nanašajo name ali na moje kmetijsko gospodarstvo, izbere ukrepe oz. zahtevke kmetijske politike, ki jih bom vlagal, ter vlogo in
zahtevke pregleda in odobri.
2. Pooblastitelj pooblaščencu izrecno dovoljujem, da to pooblastilo v delu, ki se nanaša na elektronski podpis in ustrezno obkroženo upravno dejanje z vlogo
in ostalimi zahtevki v elektronski obliki iz točke 1 tega pooblastila, prenese na izpolnjevalca in mu v ta namen dovoljujem, da v mojem imenu in za moj račun
tudi podpiše pooblastilo svetovalcu za elektronski podpis in za izvršitev ustrezno obkroženega upravnega dejanja z vlogo in ostalimi zahtevki iz točke 1 tega
pooblastila.
3. To pooblastilo je dano izključno samo za dejanja iz točke 1 in 2 tega pooblastila, katerih predmet so vloga in zahtevki, predpisani na podlagi Uredbe o izvedbi
ukrepov kmetijske politike za leto 2010. To pooblastilo preneha s trenutkom, ko pooblaščenec to dejanje opravi.
4. Izrecno poudarjam, da pooblaščenec nima pooblastil za sprejemanje kakršnihkoli odločb, poštnih pošiljk ali katerihkoli drugih pisanj, temveč zahtevam, da jih
izdajatelj naslovi izključno name.
Pooblastitelj – nosilec kmetijskega gospodarstva:
Kraj:
(podpis)
Datum:
Pooblaščenec sprejemam pooblastilo:
(podpis)
48