Letno poroÄilo o delu ARSKTRP 2009 - Agencija RS za kmetijske ...

Letno poročilo o delu 

Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja 

v letu 2009 

1

KAZALO 

1 OSEBNA IZKAZNICA 2008................................................................................................................ 4 

1.1 Vodstvo.................................................................................................................................... 4 

1.2 Kontaktne informacije............................................................................................................. 4 

2 ORGANIZACIJA IN KADRI AGENCIJE ................................................................................................ 5 

2.1 SEKTORJI IN SLUŽBE................................................................................................................. 5 

2.2 KADRI AGENCIJA...................................................................................................................... 5 

3 PREGLED DELOVANJA AGENCIJE V LETU 2009 ............................................................................... 6 

4 PREGLED DELOVANJA SEKTORJEV IN SLUŽB V LETU 2008 ............................................................. 9 

4.1 SEKTOR ZA NEPOSREDNA PLAČILA.......................................................................................... 9 

4.1.1 UKREPI NA PODROČJU SEKTORJA ZA NEPOSREDNA PLAČILA......................................... 9 

4.1.2 OCENA DELA SEKTORJA ZA NEPOSREDNA PLAČILA V LETU 2009 ................................. 11 

4.2 SEKTOR ZA RAZVOJ PODEŽELJA............................................................................................. 13 

4.2.1 UKREPI NA PODROČJU SEKTORJA ZA RAZVOJ PODEŽELJA............................................ 13 

4.2.2 OCENA DELA SEKTORJA ZA RAZVOJ PODEŽELJA V LETU 2009 ...................................... 16 

4.3 SEKTOR ZA KMETIJSKE TRGE ................................................................................................. 19 

4.3.1 UKREPI NA PODROČJU SKT............................................................................................ 19 

4.3.2 OCENA DELA SEKTORJA ZA KMETIJSKE TRGE V LETU 2009........................................... 22 

4.4 SLUŽBA ZA KONTROLO .......................................................................................................... 24 

4.4.1 Oddelek za izvedbo kontrol ukrepov neposrednih plačil .............................................. 24 

4.4.2 Oddelek za izvedbo kontrol ukrepov razvoja podeželja in kmetijskih trgov................. 24 

4.4.3 OCENA DELA SLUŽBE ZA KONTROLO V LETU 2009........................................................ 24 

4.5 SLUŽBA ZA INFORMACIJSKO UPRAVLJANJE IN TEHNOLOGIJO.............................................. 26 

4.5.1 Cilji in izvedene naloge .................................................................................................. 26 

4.5.2 OCENA DELA SLUŽBE ZA INFORMACIJSKO UPRAVLJANJE IN TEHNOLOGIJO V LETU 2009 

27 

4.6 SLUŽBA ZA FINANCE .............................................................................................................. 27 

4.6.1 Vodenje evidenc o odprtih terjatvah ............................................................................ 28 

4.6.2 OCENA DELA SLUŽBE ZA FINANCE V LETU 2009............................................................ 29 

4.7 SLUŽBA ZA SPLOŠNE ZADEVE ................................................................................................ 29 

4.7.1 Oddelek za kadrovske zadeve ....................................................................................... 29 

4.7.2 Oddelek za odnose z javnostmi..................................................................................... 30 

4.7.3 Oddelek za EU zadeve ................................................................................................... 32 

4.7.4 Oddelek za pravne zadeve............................................................................................. 33 

4.7.5 Oddelek za dokumentacijo in arhiv............................................................................... 34 

4.7.6 Oddelek za finančno materialne zadeve ....................................................................... 35 

4.7.7 OCENA DELA SLUŽBE ZA SPLOŠNE ZADEVE V LETU 2009.............................................. 35 

4.8 SLUŽBA ZA NOTRANJO REVIZIJO ........................................................................................... 36 

4.8.1 OCENA DELA SLUŽBE ZA NOTRANJO REVIZIJO V LETU 2009......................................... 37 

5 ZAKLJUČEK .................................................................................................................................... 38 

2

KRATICE 

AJPES 

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve 

Agencija 

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja 

CURS 

Carinska uprava Republike Slovenije 

DF 

Finančno računovodska aplikacija DF 

DM 

Delovno mesto 

DURS 

Davčna uprava Republike Slovenije 

ECA 

Evropsko računsko sodišče 

EK 

Evropska komisija 

EKO 0 

Neposredna plačila za površine in živali 

EKSRP 

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja 

EKJS 

Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad 

EPD Enotni programski dokument za Republiko Slovenijo 2004‐2006 

EU 

Evropska unija 

EUS 

Podpora izvajanju EU standardov 

FIUR 

Finančni inštrument za usmerjanje ribištva 

GOV 

Neposredna plačila za govedo 

GPS 

Globalni pozicijski sistem 

GZ Celje Geodetski Zavod Celje d. o. o. 

IAKS 

Integrirani administrativni in kontrolni sistem 

JN 

Javna naročila 

KIS 

Kmetijski inštitut Slovenije 

KOP 

Kmetijsko okoljska plačila 

MFERACA 

Računovodski program 

MKGP 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 

NOE 

Notranja organizacijska enota Agencije 

OLAF 

Evropski urad za boj proti goljufiji in nepravilnostim 

OMD 

Območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko proizvodnjo 

PRP 

Program razvoja podeželja 

PRP 2004‐2006 Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004‐2006 

PRP 2007‐2013 Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2007‐2013 

RS 

Republika Slovenija 

RSRS 

Računsko sodišče Republike Slovenije 

SAPARD 

Predpristopni program kmetijstva in razvoja podeželja 

SF 

Služba za finance 

SIUT 

Služba za informacijsko upravljanje in tehnologijo 

SK 

Služba za kontrolo 

SKOP 

Slovenski kmetijsko okoljski program 

SKP 

Skupna kmetijska politika 

SKT 

Sektor za kmetijske trge 

SNP 

Sektor za neposredna plačila 

SNR 

Služba za notranjo revizijo 

SRP 

Sektor za razvoj podeželja 

SSZ 

Služba za splošne zadeve 

SURS 

Statistični urad Republike Slovenije 

UNP 

Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna 

ZJN‐2 

Zakon o javnem naročanju 

ZKme‐1 

Zakon o kmetijstvu 

3

1 OSEBNA IZKAZNICA 2008 

Naziv: 

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja 

Sedež: 

Dunajska 160, 1000 Ljubljana 

Pravni status: organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS 

ID številka za DDV: 25845837 

Matična številka: 2178982 

1.1 Vodstvo 

Generalni direktor: Benedikt Jeranko 

Namestnik generalnega direktorja: Franc Poglajen 

Vodja Sektorja za kmetijske trge: Borut Pivec 

Vodja Sektorja za neposredna plačila: mag. Jurij Premrl 

Vodja Sektorja za razvoj podeželja: Hermina Oberstar 

Vodja Službe za finance: Mateja Nemanič 

Vodja Službe za notranjo revizijo: Vesna Brelih 

Vodja Službe za kontrolo: mag. Andrejka Znoj 

Vodja Službe za splošne zadeve: Jožko Fornazarič 

Vodja Službe za informacijsko upravljanje in tehnologijo: mag. Boštjan Ključevšek 

1.2 Kontaktne informacije 

Naslov: 

Telefon (gen. direktor): (01) 580 76 17 

Klicni center za stranke: (01) 580 77 92 

Telefaks: (01) 478 92 06 

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj 

podeželja (ARSKTRP), Dunajska 160, 1000 Ljubljana, Slovenija 

Spletna stran: 

http://www.arsktrp.gov.si 

Elektronska pošta: 

aktrp@gov.si 

Odnosi z javnostmi: mag. Maja Rakič (maja.rakic@gov.si), tel.: (01) 580 76 96 

4

2 ORGANIZACIJA IN KADRI AGENCIJE 

2.1 SEKTORJI IN SLUŽBE 

V letu 2009 ni bilo organizacijskih sprememb, tako je delo na Agenciji potekalo v 8 sektorjih oz. 

službah: 

2.2 KADRI AGENCIJA 

Organigram Agencije 

Ob koncu leta 2009 je imelo z Agencijo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi 312 uslužbencev (276 

uradnikov in 36 strokovno tehničnih javnih uslužbencev). V kvoto 312 zaposlenih sta všteti tudi 2 

»mirovanji« pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. 

Graf: Stopnja izobrazbe zaposlenih na Agenciji. 

5

Vse od ustanovitve Agencije beležimo visoko izobrazbeno strukturo zaposlenih, kar je razvidno iz 

grafa na prejšnji strani in ta bistveno ne odstopa od preteklih obdobij. Struktura po spolu nam 

pokaže, da je v Agenciji zaposlenih 207 žensk, kar predstavlja 66,35 % vseh zaposlenih. Povprečna 

starost vseh uslužbencev na ARSKTRP je 38,18 let. 

Graf: Število zaposlenih po NOE na dan: 31. 12. 2009. 

Gornji graf prikazuje število zaposlenih po posameznih sektorjih in službah. Kadrovsko sta se v letu 

2009 najbolj okrepila Sektor za neposredna plačila in Sektor za razvoj podeželja. 

3 PREGLED DELOVANJA AGENCIJE V LETU 2009 

Agencija je v letu 2009 izvajala nacionalne ukrepe in ukrepe skupne kmetijske politike na področju 

neposrednih plačil, razvoja podeželja in na področju kmetijskih trgov in skupno izplačala 351 mio EUR 

od tega 229 mio EUR, katere proračun RS dobi povrnjene s strani EK in 122 mio EUR sredstev iz 

proračuna RS. Agencija je bila v letu 2009 zelo uspešna pri črpanju sredstev iz EU skladov (EKJS in 

EKSRP), saj je od 229 mio EUR izplačanih sredstev, dobila do konca leta 2009 povrnjenih že 203 mio 

EUR. Slovenija dobi za EKJS sklad povrnjeno enkrat mesečno, za EKSRP sklad pa 4x letno za 3 

mesečno obdobje izplačil. 

V primerjavi z izplačili v letu 2008, ko je Agencija večino plačil iz zahtevkov zbirnih vlog izvršila v aprilu 

‐ juniju, je Agencija v letu 2009 večino neposrednih plačil izplačala že v februarju 2009, izplačila za 

zahtevke zbirne vloge 2009 pa je pričela izplačevati že v novembru in decembru 2009. 

Graf: Pregled vseh izplačil po mesecih v letih 2008 in 2009 (v mio EUR). 

Agencija je v letu 2009 skupno prejela 60.874 zbirnih vlog, v okviru katerih so vlagatelji oddali: 

 

 

60.172 zahtevkov za enotno plačilo, 

48.238 zahtevkov za OMD za 336.049 ha površin, 

6

18.612 zahtevkov za KOP za 292.320 ha površin 

2.496 za SKOP za 170.746 ha površin , 

25.700 zahtevkov za govedo (posebna premija in ekstenzivna reja), 

3.157 zahtevkov za drobnico za 82.161 živali. 

Agencija je za zahtevke zbirih vlog za leto 2009, v letu 2009 izplačala že 58,1 mio EUR (OMD in 

neposredna plačila), kar je za 27 mio EUR več izplačil v letu vlaganja zahtevkov v primerjavi z izplačili 

zahtevkov zbirne vloge 2008. Iz spodnjega grafa je razvidno, da Agencija izplačuje zahtevke zbirnih 

vlog za leto 2009 2 meseca prej, v primerjavi s preteklim letom in 3 do 4 mesece prej, v primerjavi z 

zahtevki za leto 2007, ko se je glavnina izplačil izvršila šele v aprilu 2008. 

Graf: Pregled izplačil zahtevkov zbirnih vlog 2007, 2008 in 2009 po mesecih (v mio EUR). 

Ob koncu leta je mesečno rento za ukrep zgodnje upokojevanje prejemalo 454 upravičencev. V letu 

2009 je bil objavljen 1 novi javni razpis na katerega je prispelo 14 vlog. V okviru EU standardov je 

Agencija v letu 2009 le še zaključevala izplačevanje zahtevkov, ki so jih kmetije vložile v letih 2004 in 

2005, na ukrepu sledljivost pa je Agencija v letu 2009 med seboj primerjala 60.00 vlog, poslala 2.600 

prošenj za pojasnitev in od 1.129 vlagateljev zahtevala vračilo v skupni višini 609 tisoč EUR. 

V okviru 1. in 3. osi PRP 2007‐2013 (brez ukrepa zgodnje upokojevanje) je Agencija v letu 2009 

skupno prejela 2.654 vlog in izdala 2.628 odločb, od tega 1.839 pozitivnih, s katerimi je odobrila 84 

mio EUR. Agencija poleg zahtevkov 1. in 3. osi izplačuje tudi zahtevke 4. osi PRP 2007‐2013. V letu 

2009 je Agencija tako skupno izplačala 49,2 mio EUR za 1.829 zahtevkov za izplačila, kar je kar za 23 

mio EUR več kot v preteklem letu, ko je Agencija izplačala le 26,5 mio EUR. 

Graf: Primerjava prejetih vlog, št. izdanih odločb in št. izplačanih zahtevkov med leti 07, 08 in 09. 

7

V letu 2009 je Agencija na novo začela izvajati Program razvoja ribištva 2007‐2013, v okviru katerega 

je prejela 7 vlog na 5 javnih razpisov. Agencija odločb v letu 2009 še ni izdajala, saj je prve vloge 

prejela šele konec novembra 2009. 

Na področju podeželja je Agencija v letu 2009 izvajala še ukrep Prestrukturiranje ‐ sladkorna pesa za 

katerega je prejela 291 vlog, izdala 233 pozitivnih odločb in izplačala 4,1 mio EUR. Za ukrep Tehnična 

pomoč čebelarjem je Agencija prejela 281 vlog, izdala 228 pozitivnih odločb in izplačala 0,8 mio EUR. 

Za nacionalne ukrepe razvoja podeželja je Agencija v letu 2009 skupno izplačala 0,2 mio EUR. V okviru 

preteklih programskih obdobij (SAPARD in EPD) je Agencija za EPD izplačala še 380 tisoč EUR, izvajale 

so se še naknadne kontrole, pripravljen je bil osnutek zaključnega poročila EPD in nadaljevan 

postopek izterjave sredstev. 

Na področju intervencijskih in specifičnih ukrepov je Agencija prejela 908 vlog, izdala 776 pozitivnih 

odločb in skupno izplačala 26,5 mio EUR, od tega 23,2 mio EUR za pomoč pri prestrukturiranju 

tovarne sladkorja. V letu 2009 je Agencija izvajala nov ukrep ‐ Shema šolskega sadja, v katerega se je 

vključilo 368 šol, prva nadomestila pa bodo izplačana v letu 2010. Za ukrep Dobava hrane iz 

intervencijskih zalog v korist najbolj ogroženih oseb v Skupnosti je Evropska Komisija Sloveniji za 

izvajanje ukrepa v letu 2009 dodelila 2,3 mio EUR. Prostovoljci Rdečega Križa Slovenije in Slovenske 

Karitas so pomoč razdelili približno 180.000 upravičencem (vrednost razdeljene hrane po 

maloprodajnih cenah je bila ocenjena na 4,2 mio EUR) . 

Agencija je izplačala 1,8 mio EUR podpore 4.698 vlagatelje, ki so utrpeli škodo pri pridelavi pšenice. 

Agencija je v letu 2009 pričela izvajati tudi ukrep Podpora pri prireji mleka, za katerega je prejela 

malo manj kot 3.900 vlog. Ukrep se bo zaradi sprememb pogojev izvajal naprej v letu 2010. Za ostale 

ukrepe državnih pomoči je Agencija v letu 2009 prejela 100 vlog in izdala 40 pozitivnih odločb ter 

skupno izplačala 1,6 mio EUR. 

V letu 2009 je bilo opravljenih 5.400 postopkov na področju dela mlečnih kvot (odvzem, pretvorbe, 

prenos, ponovne dodelitve, dodelitev iz nacionalne rezerve itd.) in skupno izplačanih 2,3 mio EUR za 

promocijo kmetijskih proizvodov, vina in za podporo vinarskemu sektorju. Za sofinanciranje 

zavarovalnih premij je Agencija izplačala za 14.900 zavarovancev (20 tisoč polic) 12,5 mio EUR. V letu 

2009 je Agencija izvajala tudi nov ukrep za podporo kmetijskim gospodarstvom zaradi 

degradiranosti okolja, na katerega je prejela 10 vlog, odobrila 5 vlog in izplačala 7.500 EUR pomoči. 

Agencija je v letu 2009 izdala 1.568 dovoljenj, od tega 625 izvoznih in 943 uvoznih in izplačala 

813.321 tisoč EUR izvoznih nadomestil, največ za meso in mleko. 

V letu 2009 je Agencija skupaj s podizvajalcem izvedla tudi 10 tisoč kontrol ukrepov neposrednih 

plačil, razvoja podeželja in kmetijskih trgov. 

Na področju pritožb je Agencija v letu 2009 obravnavala skupaj 3.772 pritožb na neposredna plačila 

za subvencijska leta 2007‐2009 in na ukrep sledljivost. Od tega je bilo na Agenciji rešenih 1.063 

pritožb, na MKGP‐ju pa je bilo rešenih 2.066 pritožb. 643 pritožb je še vedno v obravnavi na MKGP‐ju, 

kot drugo stopenjskemu organu. 

Prav tako je Agencija ponovno obravnavala (po 42. in 45. členu ZKme‐1 ter po uradni dolžnosti) 5.860 

odločb za različne ukrepe in različna subvencijska leta. Za 3.990 odločb je Agencija pravočasno 

obnovila postopke in izdala nove odločbe (2.857 na Agenciji in 1.133 na MKGP‐ju), 1.870 odločb pa je 

ob koncu leta 2009 še vedno čakalo na obravnavo. 

8

4 PREGLED DELOVANJA SEKTORJEV IN SLUŽB V LETU 2008 

4.1 SEKTOR ZA NEPOSREDNA PLAČILA 

Glavna naloga sektorja je izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike na področju neposrednih plačil 

in ukrepov iz naslova Programa razvoja podeželja. Izdaja odločb se večinoma izvaja aplikacijsko preko 

zajema podatkov in njihovega obračuna. Pri tem se izvajajo administrativne kontrole, upoštevajo pa 

se tudi ugotovitve drugih kontrol. Naloga sektorja je tudi skrb za pravilen vnos zahtevkov v aplikacijo 

in pravilno namestitev podatkov, ki so podlaga za vnos in končni obračun zahtevkov. Sektor pripravlja 

še obrazce, navodila, odločbe za tiskanje, usklajuje pravne podlage z MKGP in sodeluje pri pripravi 

predlogov uredb ter informira svetovalce in vlagatelje. V okviru sektorja se rešujejo tudi pritožbe, 

obravnava se odprava odločb po nadzorstveni pravici in izvaja se obnova postopkov v primeru 

ugotovljenih novih dejstev. 

Sektor za neposredna plačila je največji sektor znotraj Agencije, v okviru katerega delujejo: 

Oddelek za neposredna plačila, 

Oddelek za sonaravno kmetijstvo, 

Oddelek za tehnično pomoč in 

interna delovna skupina za pritožbe. 

4.1.1 UKREPI NA PODROČJU SEKTORJA ZA NEPOSREDNA PLAČILA 

Neposredna plačila za površine (EKO 0) 

Neposredna plačila prispevajo k izboljšanju dohodka posameznega kmetijskega gospodarstva, vendar 

so vse bolj dohodkovno nevezana plačila, saj vrsto in obseg pridelave prepuščajo odločitvi 

posameznega kmeta in ne pogojujejo plačil z vrsto pridelka ali reje. Le manjši del neposrednih plačil 

je ostal proizvodno vezanih za reševanje težav posameznih sektorjev. Ukrepi so namenjeni varovanju 

okolja, virov, varnosti in kakovosti hrane ter skrbi za dobro počutje živali. 

Plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine in je sestavljena iz regionalnega 

plačila in morebitnih dodatkov in je enaka 1 hektarju upravičene površine. Posebna plačilna pravica 

je plačilna pravica brez upravičenih površin, ki je bila dodeljena na podlagi dodelitve za sektor mleka 

ali sektor govedoreje. Upravičenci, ki vlagajo zahtevke za izplačilo plačilnih pravic in posebnih 

plačilnih pravic so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo plačilne pravice, opravljajo kmetijsko 

dejavnost in pravočasno oddajo zbirno vlogo. 

Proizvodno vezana plačila za površine so bila v letu 2009 neposredna plačila na površino hmeljišča v 

obdelavi, pomoč za stročnice, energetske rastline, podpora za pridelavo lupinarjev in podpora za 

pridelavo semenskega krompirja in krompirja v stometrskem izolacijskem pasu. Upravičenci so nosilci 

kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo hmelj, energetske rastline, stročnice, lupinarje ali semenski 

krompir in izpolnjujejo predpisane pogoje ter so pravočasno oddali zahtevke in zbirno vlogo. 

Proizvodno vezana plačila za govedo (GOV) so posebne premija za bike in vole ter dodatno plačilo za 

ekstenzivno rejo ženskih govedi. Posebna premija se podeli ob zakolu živali ali odpremi v drugo 

državo, dodatno plačilo za rejo ženskih govedi se podeli enkrat letno. Vlagatelji prejmejo izplačila, če 

izpolnjujejo predpisane pogoje in pravočasno oddajo zahtevke in zbirno vlogo. 

Proizvodno vezana plačila za drobnico (DROB) so premija za ovce in koze in dodatna premija za ovce 

in koze. Upravičenci do plačila so rejci, ki redijo upravičene živali (ovce, koze), izpolnjujejo predpisane 

pogoje in so pravočasno oddali zahtevke in zbirno vlogo. 

9

Ukrepi programa razvoja podeželja (PRP) 

Izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo (OMD) so ukrepi 2. osi PRP 2007‐ 

2013. Namen teh plačil je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer in podpora 

ohranjanju kulturne krajine in poseljenosti takšnih območij. Izravnalna plačila v veliki meri prispevajo 

k pridobivanju dohodka kmetov na teh območjih za kmetijsko dejavnost. Do izravnalnih plačil so 

upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, katerih gospodarstva ležijo v območjih z omejenimi 

možnostmi za kmetijsko dejavnost in ki izpolnjujejo pogoje, določene s pravnimi podlagami ter v roku 

oddajo zbirno vlogo in zahtevke. 

Slovenski Kmetijsko Okoljski Program (SKOP) so ukrepi PRP 2004‐2006 in so namenjeni 

popularizaciji kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi. Hkrati pa 

program zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov in omogoča zmanjševanje negativnih vplivov 

kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in 

tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij. Do plačil so upravičeni nosilci 

kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje, določene s pravnimi podlagami in v roku oddajo 

zbirno vlogo in zahtevke. 

Kmetijsko okoljska plačila (KOP) so ukrepi 2. osi PRP 2007‐2013 in podpirajo kmetijstvo v njegovi 

okoljski funkciji in s sonaravnimi načini kmetovanja prispevajo k zmanjšanju onesnaževanja okolja, 

ohranjajo biotsko raznovrstnost in specifične vrednote slovenskega podeželja. Gre za tradicionalno 

kmetovanje in s tem povezano ohranjanje kulturne dediščine in posebnosti slovenskih pokrajin. 

Kmetijsko okoljska plačila obsegajo 21 podukrepov znotraj 3 vsebinskih področij, ki so namenjeni 

zmanjševanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanju naravnih danosti, biotske 

raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanju zavarovanih območij. 

Do plačil za kmetijsko okoljske ukrepe so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo 

pogoje, določene s pravnimi podlagami in v roku oddajo zbirno vlogo in zahtevke. 

Sledljivost je ukrep, s katerim Agencija preverja in kontrolira izpolnjevanje 5 letnih obveznosti pri 

tistih vlagateljih, ki so vstopili v program SKOP ali v ukrep OMD. Vlagatelji, ki so vstopili v program 

(S)KOP so se obvezali, da bodo izpolnjevali predpisane pogoje (obseg ukrepa, udeležba na 

izobraževanjih, itd.) najmanj 5 let po vstopu v ukrep in so svoje obveznosti dolžni izpolnjevati ves čas 

navedenega obdobja. 

Zgodnje upokojevanje (ZU) je ukrep PRP 2004‐2006 in ukrep 1. osi PRP 2007‐2013, ki poskuša 

vplivati na izboljšanje starostne strukture na kmetijah. Z rento, ki se izplača prenosnikom, se hkrati 

izboljša tudi ekonomski položaj kmetijskih gospodarstev, ki so vključena v ta ukrep. Rento prenosniki 

prejemajo 10 let, višina rente pa je odvisna od velikosti in rabe kmetijskih zemljišč, ki jih prenesejo na 

prevzemnika. Do plačila rente so upravičeni kmetje (prenosniki) s področja celotne Slovenije, ne 

glede na vrsto proizvodnje, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in pravočasno oddajo vlogo na javni 

razpis. 

Prilagajanje kmetijskih gospodarstev EU standardom (EUS) so ukrepi PRP 2004‐2006 in so 

namenjeni kot pomoč kmetovalcem za izvajanje oz. prilagajanje kmetijskih gospodarstev EU 

standardom na področju varstva okolja, zdravja rastlin in varstva pri delu. 

Tehnična pomoč je ukrep za katerega Agencija le izvaja plačila, nosilec ukrepa pa je MKGP. Namen 

ukrepa je učinkovito izvajanje PRP v prvem izvedbenem obdobju, in sicer s pripravo projektov, študij, 

informiranja javnosti in s kadrovsko podporo izvajanju PRP. 

10

4.1.2 OCENA DELA SEKTORJA ZA NEPOSREDNA PLAČILA V LETU 2009 

Ocenjujemo da smo leto 2009 zaključili uspešno. Med poglavitne uspehe lahko štejemo izplačilo 

ukrepov OMD in EKO 0 za subvencijsko leto 2009, ki smo jih v veliki meri izvedli že v letu 2009 in 

praktično zaključili do konca januarja 2010, kar je vsaj dva meseca prej kot v preteklih letih. 

11

Tabela: Število prejemnikov in višina izplačanih sredstev (v EUR) v primerjavi z letom 2008. 

Načrtovani ukrepi v sektorju za neposredna plačila REALIZIRANO 2009 REALIZIRANO 2008 

UKREP ŠT* ZNESEK ŠT* ZNESEK 

1. NEPOSREDNA PLAČILA in PRP ZA LETA (2007‐2009) 

1.1 Izdaja odločb za ukrepe OMD 56.993 53.131.413 82.564 69.939.991 

1.2 Izdaja odločb za enotno plačilo (EKO 0) 67.066 132.275.396 63.739 121.381.887 

1.3 Izdaja odločb za DROB 3.046 1.015.433 3.178 1.026.741 

1.4 Izdaja odločb za ukrepe KOP in SKOP 25.343 40.825.659 25.479 40.609.740 

1.5 Izdaja odločb za GOV 23.449 17.350.610 24.979 15.997.514 

1.6 Izdaja odločb o vstopu v KOP 18.806 0 

1.7 Pritožbe in obnove za prvo dodelitev plačilnih pravic 120 237 

1.8 Pritožbe za OMD, KOP, SKOP, DROB, EKO 0, GOV 715 1.745.915 8 18.078 

1.9 Obnove postopka na GOV, KOP, OMD, SKOP, DROB, EKO 0 3.995 251.927 952 196.207 

1.10 Pritožbe na prenos premijskih pravic oziroma dodelitev premijskih pravic 7 6 

2. SLEDLJIVOST 

2.1 Izdaja odločb 3.913 ‐2.061.685 8.054 ‐3.369.219 

2.2 Sledljivost pritožbe 192 136.965 57 20.910 

3. EU STANDARDI** 

3.1 Izdaja Odločb 11 11.258 107 223.559 

3.2 Pritožbe in obnove postopkov 29 119.222 244 1.170.477 

4. NEPOSREDNA PLAČILA in PRP ZA LETA (2004‐2006)*** 

4.1 Izdaja odločb 24 27.133 113 152.186 

4.2 Pritožbe in obnove postopkov 138 251.723 340 80.804 

5. Ukrep "Tehnična pomoč" ** 130 1.807.127 149 1.336.352 

6. Ukrep "Zgodnje upokojevanje" ** 449 2.641.207 398 2.464.047 

SKUPAJ 204.426 249.529.302 210.604 251.249.273 

* pomeni število upravičencev oz. vlagateljev, 

** podatki zajemajo izplačila iz programov; PRP 04‐06 in PRP 07‐13, 

*** podatki zajemajo izplačila iz naslova neposrednih plačil ter PRP (ukrepi OMD, SKOP in KOP). 

Pri vseh zneskih so zajeta tudi vračila ter izločeni odhodki/prihodki iz naslova obresti. 

V primerjavi z letom 2009 je bilo v letu 2008 več izplačil, ker so se vsa izplačila zahtevkov zbirne vloge za leto 2007 izvršila šele v letu 2008, prav 

tako pa so se tudi zahtevki OMD in delno neposredna plačila za leto 2008 izplačali že v letu 2008. 

12

4.2 SEKTOR ZA RAZVOJ PODEŽELJA 

Sektor za razvoj podeželja izvaja ukrepe skupne kmetijske politike, ki pripomorejo k razvoju in 

urejanju podeželja, obnovi vasi, izboljšanju kmetijske zemljiške strukture, prestrukturiranju in prenovi 

kmetij ter živilsko‐predelovalne industrije. V okviru sektorja se rešujejo tudi prispele pritožbe. 

Delo je organizirano v treh oddelkih, in sicer: 

Oddelku za prestrukturiranje kmetijstva in gozdarstva, 

Oddelku za razvoj živilstva in ribištva ter 

Oddelku za razvoj podeželja. 

4.2.1 UKREPI NA PODROČJU SEKTORJA ZA RAZVOJ PODEŽELJA 

Pomoč za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v RS. Do pomoči za prestrukturiranje 

pridelovalcem sladkorne pese, so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so morala opustiti pridelavo 

sladkorne pese in upravljalci strojev, ki so za pridelavo sladkorne pese opravljali strojne usluge. 

Ukrepi 1. osi Programa razvoja podeželja za RS 2007‐2013 

Ukrepi 1. osi PRP so usmerjeni k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu in gozdarstvu in s tem k 

dvigu ravni konkurenčnosti teh sektorjev. To je mogoče doseči s sofinanciranjem usposobljenosti za 

delo v kmetijstvu in gozdarstvu, spodbujanjem medgeneracijskega prenosa kmetij, z investicijskimi 

podporami v posodobitev kmetijskih gospodarstev in živilsko predelovalne industrije ter 

prilagajanjem podnebnim spremembam. 

Ukrep 111: Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu. Namen ukrepa je podpora 

izobraževanju za dvig ravni usposobljenosti za delo v kmetijstvu in gozdarstvu, ter tako prispevati k 

izboljšanju izobrazbene strukture in s tem k dvigu produktivnosti dela v kmetijstvu in gozdarstvu. 

Upravičenci so člani kmetijskega gospodarstva. 

Ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Namen podpore je spodbuditi prenos kmetije na 

mlajšo generacijo, izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetij in povečati razvojno sposobnost 

prevzetih kmetij. Upravičenci so kmetje (starejši od 18 let in mlajši od 40 let oz. so dopolnili 40 let v 

letu objave javnega razpisa), ki so prvič lastniško prevzeli kmetijsko gospodarstvo kot gospodarji. 

Ukrep 121: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Namen ukrepa je spodbuditi prestrukturiranje in 

povečanje učinkovitosti gospodarjenja na kmetijskih gospodarstvih. Podpore se dodelijo za naložbe v 

lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, za naložbe namenjene izvajanju storitev s kmetijsko 

mehanizacijo ter v individualne in skupne naložbe. Upravičenci so fizične in pravne osebe. 

Ukrep 122: Povečanje gospodarske vrednosti gozdov. Predmet podpore je izboljšanje učinkovitosti 

gospodarjenja z zasebnimi gozdovi preko večje izrabe proizvodnega potenciala gozdov, uvajanja 

proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa in večje varnosti pri delu v gozdu. Upravičenci so 

fizične in pravne osebe, ki imajo v lasti gozdno zemljišče v RS. 

Ukrep 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom. V okviru ukrepa se 

podpirajo naložbe, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih, živilskih in gozdarskih 

proizvodov. Podpirajo se naložbe, ki uvajajo nove proizvode in učinkovito trženje proizvodov, 

posodabljajo proizvodne procese in izboljšujejo varstvo okolja ter higieno in varnost pri delu, 

stabilizirajo dohodke na področju predelave in trženja. Upravičenci so fizične in pravne osebe. 

Ukrep PRP 125a: Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo 

kmetijstva, podukrep št. 1: komasacije in infrastruktura. Namen podpore je pospešiti 

13

prestrukturiranje kmetijstva, ki vodi v učinkovitejšo izrabo proizvodnih dejavnikov in s tem k 

povečanju dohodka in produktivnosti dela. Upravičenci so občine, končni koristniki pa lastniki 

komasiranih zemljišč. 

Ukrep PRP 125b: Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo 

kmetijstva, podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve 

hidromelioracijskih sistemov. V okviru tega ukrepa se podpirajo aktivnosti izgradnje in dograditve 

velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov skladno s 

predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča. Upravičenci so investitorji, ki jih predhodno izbere MKGP, 

končni uporabniki pa lastniki ali zakupniki zemljišč. 

Ukrep 132: Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane. Namen 

ukrepa je podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v upravičeni shemi kakovosti in imajo že 

pridobljen certifikat. Do podpore so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so vključena v sheme 

kakovosti. 

Ukrep 133: Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje 

za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeljuje 

skupinam proizvajalcev za aktivnosti informiranja potrošnikov, oglaševanja in pospeševanja prodaje, 

ki bodo potrošnike spodbujale k nakupu in uporabi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki so vključeni v 

upravičene sheme kakovosti. Upravičenci so skupine proizvajalcev, ki proizvode iz shem kakovosti 

tržijo in so potrošniku dostopni. 

Ukrep 142: Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev. Podpore v okviru tega 

ukrepa se dodeljuje skupinam proizvajalcev ekoloških in zaščitenih kmetijskih proizvodov za njihovo 

administrativno ustanavljanje in delovanje. 


Ukrepi 3. osi spodbujajo zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju ter izboljšanje 

kakovosti življenja na podeželju. To je mogoče doseči preko investicijskih podpor v dopolnilne 

dejavnosti na kmetijah, s podporami pri ustanavljanju in razvoju mikropodjetij ter z aktivnostmi pri 

obnovi in razvoju vasi. 

Ukrep 311: Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Namen podpore je omogočiti začetek ali 

posodobitev opravljanja nekmetijskih dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot tudi 

dodaten vir dohodka na kmetijah ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih razmer na 

kmetijah. Upravičenci so fizične in pravne osebe, odgovorna oseba upravičenca pa mora biti član 

kmečkega gospodinjstva. 

Ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij. Namen podpore je omogočiti začetek 

opravljanja dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot tudi dodaten vir dohodka na 

podeželju ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih razmer na podeželju. Upravičenci so 

fizične in pravne osebe, ki imajo sedež in opravljajo dejavnost zunaj naselij s statusom mesta. 

Ukrep 322: Obnova in razvoj vasi. Namen podpore je ohranjanje in izboljšanje kakovosti življenja na 

podeželju ter zagotavljanje enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih v smislu 

urejanja vaških jeder, obnavljanja in urejanja večnamenskih zgradb in površin za skupne namene, 

vključno z urejanjem infrastrukture in povezav v naseljih. Upravičenci so občine. 

Ukrep 323: Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Namen podpore je ohranjanje in 

izboljšanje dediščine na podeželju, ki prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju 

enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih v smislu obnove kulturne in etnološke 

14

dediščine na podeželju, vključno s tematskimi potmi. Upravičenci so fizične in pravne osebe ter 

občine. 


Namen prednostne naloge 4. osi je spodbujanje odločanja o razvoju posameznih podeželskih območij 

po pristopu od spodaj navzgor (pristop LEADER). Z izvajanjem pristopa LEADER bodo nadgrajeni cilji 

1., 2. in zlasti 3. osi. Agencija izvaja le izplačila, nosilec ukrepov pa je MKGP. 

Program ukrepov na področju čebelarstva 

V okviru izvedbe programa so se v letu 2009 izvajali ukrepi Tehnična pomoč čebelarjem z dvema 

podukrepoma Sofinanciranje čebelarske opreme in Pomoč čebelarjem začetnikom – Financiranje 

prvega nakupa, Nadzor nad varozo, Kakovost medu z dvema podukrepoma Interna kontrola medu 

in Ocenjevanje medu, Obnavljanje čebeljega fonda z dvema podukrepoma Direktno testiranje 

čebeljih družin in Spremljanje kakovosti vzrejenih čebeljih matic kranjske čebele ter Aplikativne 

raziskave v čebelarstvu z dvema dvoletnima raziskovalnima nalogama Raziskava ugotavljanja vplivov 

akaricida na čebele in varoje in Raziskava preverjanja uporabnosti akaricida v praksi. 

Nacionalni ukrep razvoja podeželja 

Kontrola zaščitenih kmetijskih pridelkov ali živil. Predmet ukrepa je sofinanciranje stroškov 

certificiranja in recertificiranja zaščitenih kmetijskih pridelkov ali živil po različnih shemah. Do 

podpore so upravičena mikro, mala in srednja podjetja. 

Podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju. Predmet ukrepa je 

sofinanciranje delovanja neprofitnih združenj, in sicer podeželske mladine, podeželskih žensk in 

sindikat kmetov, ki so registrirana ter delujejo na celotnem območju RS in delovanje ostalih 

nevladnih in neprofitnih oblik sodelovanja kmetov v zvezah, združenjih in društvih, povezanih s 

kmetijstvom. 

Pomoč za dokončanje komasacijskih postopkov. Predmet ukrepa je dodelitev nepovratnih sredstev 

za dokončanje komasacijskih postopkov, ki jih vodijo upravne enote. Financirajo se pravna in upravna 

dela, vključno s stroški pregleda, ki so vezani na dokončanje komasacijskih postopkov ter izplačujejo 

odškodnine za kmetijska zemljišča komasacijskim udeležencem. 

Program razvoja ribištva 2007‐2013 

Evropski sklad za ribištvo je v novi finančni perspektivi 2007‐2013 nadomestil Finančni instrument za 

usmerjanje ribištva (FIUR) iz let 2004‐2006. Sklad je namenjen trajnostnem razvoju ribištva, 

ribogojstva in predelave ter trženju ribiških in ribogojskih proizvodov. Agencija je za leto 2009 

načrtovala prejem 47 vlog in odobritev sredstev v višini 5,9 mio EUR. Ker so bili razpisi objavljeni 

kasneje od načrtovanega, je Agencija prve vloge za ukrepe programa ribištva prejela šele konec 

novembra, zato v letu 2009 ni bilo izdanih še nobenih odločb. 

Predelava in trženje. Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v obrate za 

predelavo in trženje iz naslova ukrepa predelava in trženje iz OP 2007‐2013, za povečanje 

proizvodnje v predelavi rib in povečanje števila ribjih proizvodov ter boljšo oskrbo tržišča s temi 

proizvodi. Upravičenci so pravne in fizične osebe. 

Produktivne naložbe v ribogojstvo. Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v 

vzrejo vodnih organizmov, namenjenih za prehrano ljudi, naložbe v nove ribogojnice ter naložbe v 

povečanje in posodabljanje obstoječih ribogojnic. Upravičenci so pravne in fizične osebe. 

15

Ribiška pristanišča, mesta iztovora in zavetja. Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za 

izboljšanje obstoječih ribiških pristanišč in mest iztovora ter zagotavljanju pogojev za ribiče v 

obstoječih ribiških pristaniščih. Upravičenci so občine. 

Mali priobalni ribolov. Namen ukrepa je prispevati k varovanju in ohranjanju ribolovnih virov, 

izboljšanju delovnih pogojev na krovu in boljši kakovosti rib. 

Naložbe v ribiška plovila in selektivnost. Izvajanje ukrepa Naložbe v ribiška plovila in selektivnost 

prispeva k varovanju in ohranjanju ribolovnih virov, izboljšanju delovnih pogojev na krovu in boljši 

kakovosti rib. 

4.2.2 OCENA DELA SEKTORJA ZA RAZVOJ PODEŽELJA V LETU 2009 

Izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja je potekalo uspešno, na podlagi izkušenj smo 

dograjevali računalniško podporo in jo usklajevali s spremembami določil zakonodaje, posameznih 

javnih razpisov in priporočili revizorjev. 

Uspešno smo zaključili priprave na izvajanje Operativnega programa ribištva in pridobili akreditacijo 

za izvajanje ukrepov. 

V različne oblike izobraževanja in internega usposabljanja je bila vključena večina zaposlenih. 

Zaradi povečanega obsega dela so se pojavili zaostanki na posameznih ukrepih, ki jih bomo skušali 

odpraviti z boljšo organizacijo dela in z razširjeno uporabo aplikacijske podpore. 

16

Tabela: Število izdanih odločb in višina odobrenih sredstev v primerjavi z letom 2008 

Načrtovani ukrepi PRP – odločbe REALIZIRANO 2009 REALIZIRANO 08 

UKREP ŠT ZNESEK ŠT ZNESEK 

Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu (PRP‐111) ‐ 1. Javni razpis 104 15.040 0 0 

Pomoč mladim prevzemnikom kmetij (PRP 112) 603 11.335.800 355 6.768.800 

Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (PRP 121) 410 19.210.525 1.468 5.382.756 

Povečanje gospodarske vrednosti gozdov(PRP‐122) 819 10.483.060 623 8.653.606 

Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom (PRP‐123) 140 17.057.879 83 9.899.882 

Izboljš. in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagod. kmetijstva (PRP 125) 5 1.410.981 7 1.968.535 

Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane (PRP‐132) 80 26.535 0 0 

Podpora skup. proizv. pri dej. inform. in pospeš. prodaje za proizvode, ki so vključeni v sh. kakovosti (PRP‐133) 13 2.464.774 7 818.136 

Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev (PRP‐142) 4 169.259 3 57.856 

Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (PRP 311) 64 5.088.113 140 8.602.512 

Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (PRP 312) 260 10.052.416 99 7.936.772 

Obnova in razvoj vasi (PRP 322) 73 5.472.725 37 1.191.558 

Ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja (PRP 323) 53 1.114.291 15 143.855 

SKUPAJ 2.628 83.901.400 2.837 51.424.268 

Agencija je v letu 2009 nadaljevala z izdajo odločb za prejete vloge v letu 2008, tekoče pa je izdajala tudi odločbe za vloge, prejete v letu 2009. 

17

Tabela: Število izplačanih zahtevkov in višina izplačanih sredstev v letu 2009 v primerjavi z letom 2008. 

Načrtovani ukrepi PRP – odobritev in izplačilo zahtevkov REALIZIRANO 2009 REALIZIRANO 2008 


Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu (PRP‐111) 77 13.928 0 0 

Pomoč mladim prevzemnikom kmetij (PRP‐112) 525 11.059.800 0 6.768.200 

Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (PRP 121) 466 13.405.770 593 10.585.915 

Povečanje gospodarske vrednosti gozdov(PRP‐122) 359 5.391.302 248 4.494.777 

Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom (PRP‐123) 47 4.797.700 29 2.705.229 

Izboljš. in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagod. Kmetij.(PRP 125) 15 1.585.769 1 14.950 

Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane (PRP‐132) 66 26.151 0 0 

Podpora skup. proizv. pri dej. inform. in pospeš. prodaje za proizvode, ki so vključeni v sh. kakovosti (PRP‐133) 15 813.720 2 34.737 

Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev (PRP‐142) 6 72.326 2 13.776 

Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (PRP 311) 61 4.412.275 18 940.876 

Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (PRP 312) 67 5.722.141 12 947.717 

Obnova in razvoj vasi (PRP 322) 15 708.377 0 0 

Ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja (PRP 323) 13 254.243 0 0 

LEADER 97 963.166 0 0 

SKUPAJ 1.829 49.226.668 905 26.506.176 

Tabela: Število izdanih odločb in višina izplačanih sredstev v primerjavi z letom 2008 

Drugi ukrepi iz nacionalnega in EU programa REALIZIRANO 2009 REALIZIRANO 2008 

UKREP ŠT. ZNESEK ŠT. ZNESEK 

Posodabljanje kmetijskih gospodarstev: SLADKORNA PESA 179 4.101.845 0 0 

Čebelarstvo ‐ Javni razpisi 321 922.598 217 241.246 

Podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju 29 167.593 84 262.908 

Pomoč za dokončanje komasacijskih postopkov ‐ odškodninske odločbe 25 60.297 32 48.554 

Pomoč za dokončanje komasacijskih postopkov ‐pogodbe oz. sklepi UE za geodetska dela 2 2.988 18 23.379 

SKUPAJ 529 5.192.036 301 504.154 

18

4.3 SEKTOR ZA KMETIJSKE TRGE 

Sektor za kmetijske trge izvaja tržno cenovne ukrepe SKP na področju intervencijskih in specifičnih 

ukrepov, zunanje trgovinskih ukrepov, mlečnih kvot, državnih pomoči, tržno informacijskega sistema, 

in ukrepov informiranja in promocije. 

Delo je organizirano v petih oddelkih: 

Oddelek za intervencijske in specifične ukrepe – rastlinski del, 

Oddelek za intervencijske in specifične ukrepe – živalski del, 

Oddelek za promocijo in tržno informacijski sistem, 

Oddelek za zunanjo trgovino ter 

Oddelek za naravne nesreče. 

4.3.1 UKREPI NA PODROČJU SKT 

Intervencijski in specifični ukrepi 

Ukrep Dobava hrane iz intervencijskih zalog imenovanim organizacijam za razdeljevanje najbolj 

ogroženim osebam v skupnosti pomeni aktivno udeležbo Evropske unije pri zmanjševanju tveganja 

revščine v državah članicah s tem, da sprosti interventno uskladiščene kmetijske proizvode za nakup 

prehrambnih izdelkov, ki jih razdeli humanitarnim organizacijam. 

Ukrepi na trgu s sladkorjem po uredbi o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije 

sladkorja zagotavljajo nadomestilo tistim proizvodnjam sladkorja, ki zaradi nedobičkonosnega 

poslovanja prenehajo s proizvodnjo. 

Ukrepi na trgu s sladkorjem – industrijski sladkor. Program dela obsega predvsem izvajanje kontrol 

po izvedenih letnih programih farmacevtskih podjetij na osnovi prejetih poročil o uporabi nekvotnega 

sladkorja za farmacevtske izdelke. 

Ukrep Povračilo za dobavo mleka in določenih mlečnih izdelkov šolskim ustanovam ima namen v 

okviru zdrave prehrane otrok stimulirati uporabo nekaterih mlečnih izdelkov pri redni prehrani v 

šolah in vrtcih. Šola pošlje na Agencijo zahtevek za izplačilo podpore. 

V okviru intervencijskih in specifičnih ukrepov se izvajajo tudi ukrepi o skupni ureditvi trga za vino 

glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o 

izvajanju nadzora v vinskem sektorju. Program pomoči omogoča pridelovalcem, da uvajajo nove 

tehnologije in s tem povečujejo kvaliteto proizvoda. Ukrep zelene trgatve omogoča izplačilo 

nadomestila za predčasno trgatev zaradi prevelikih zalog vina v kleti. Ukrep Program krčenja je 

namenjen kot podpora pridelovalcem, ki se odločijo zmanjšati ali prenehati s proizvodnjo. Ukrep 

skladiščenje vina je namenjen kletarjem kot pomoč nadomeščanju dela stroškov pred prodajo vina 

na trgu. Ukrep obogatitve s zgoščenim oz. prečiščenim zgoščenim grozdnim moštom omogoča 

izplačilo nadomestila za uporabo zgoščenega grozdnega mošta. Do plačil so upravičeni vlagatelji, ki 

pravočasno pošljejo zahtevo za izplačilo in izpolnjujejo predpisane pogoje. 

Namen ukrepa Shema šolskega sadja je izboljšanje prehrambnih navad otrok z brezplačnim 

razdeljevanjem sadja in zelenjave poleg rednih obrokov. V ukrep zdrave prehrane šolskih otrok in 

sicer razdeljevanje sadja in zelenjave v osnovnih šolah se je vključilo 368 šol in ti so upravičenci do 

podpore. Šola pošlje na Agencijo zahtevek za izplačilo podpore. 

19

Sistem mlečnih kvot zagotavlja upravljanje s kvotami in se izvaja po posameznih kvotnih letih (1. april 

do 31. marec). Upravljanje zajema razdelitev kvot iz nacionalne rezerve, stalne in začasne pretvorbe 

kvot, odvzemi, ponovne dodelitve, izbira odkupovalcev in poročanje v sistemu mlečnih kvot. Kvote so 

že količinsko razdeljene med kmete, dodeljena količina pa se lahko spremeni s prenosom kvot 

(nakup) ali z dodelitvijo iz nacionalne rezerve (določeno z javnim razpisom ali z uredbo). 

Državne pomoči 

Ukrepi državne pomoči so namenjeni kmetijskim gospodarstvom, ki so zaradi nezmožnosti dela, 

bolezni živali ali naravnih nesreč utrpeli izpad prihodkov. Do izplačil so upravičeni vlagatelji, ki 

izpolnjujejo prepisane pogoje in pravočasno oddajo vlogo na javnih razpisih. 

V okviru ukrepa de‐minimis Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na 

kmetijskem gospodarstvu so bili prejemniki pomoči kmetijska gospodarstva, na katerih so imeli 

zaradi smrti, invalidnosti ali daljše nesposobnosti za delo izpad prihodkov. 

Upravičenci podpore kmetijskim gospodarstvom pri pridelavi pšenice zaradi težke ekonomske 

situacije so bili pridelovalci, ki so imeli zasejane površine na območju s povečano količino padavin v 

času žetve. 

Ukrep Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu 

je namenjena kmetijskim gospodarstvom, ki so zaradi višje sile utrpeli škodo oziroma izpad 

prihodkov. 

Namen ukrepa Nenadni pomor čebel je blažitev posledice zmanjšanega prihodka na kmetijskem 

gospodarstvu zaradi nenadnega pomora čebel. 

Ukrep Podpora zaradi pojava aviarne influence je bil ponovno razpisan za tiste rejce, ki v 

predhodnem razpisu niso bili upoštevani, so pa utrpeli ekonomsko škodo zaradi bolezni živali. 

Ukrep Podpora govedorejcem zaradi posledic antraksa je namenjen rejcem, ki so utrpeli izgube 

zaradi bolezni rejnih živali. 

Ukrep Pomoč prašičerejcem zaradi slabšanja ekonomskih pogojev gospodarjenja zaradi začasne 

prepovedi prometa z živimi živalmi je namenjen rejcem, ki so utrpeli izgubo dohodka zaradi ukrepov 

države. 

Ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji 

mleka se izvaja z namenom blažitve ekonomskega položaja pridelovalcev mleka zaradi padca cen 

mleka v letih 2008 in 2009. Postopki so se začeli izvajati v septembru 2009, vendar so se le‐ti zaradi 

spremembe uredbe ustavili in se bodo nadaljevali v obdobju april ‐ junij 2010. Do ukrepa bodo 

upravičeni vlagatelji, ki bodo izpolnjevali pogoje uredbe in bodo pravočasno oddali vlogo. 

Tržno informacijski sistem 

Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo in objavljanje podatkov o količinah in cenah 

določenih kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih zemljišč ter gozdov na reprezentativnih trgih. Trgi 

za katere se obdelujejo in objavljajo podatki so za mleko in mlečne izdelke, za goveje, prašičje in 

ovčje meso, perutninsko meso in konzumna jajca, valilna jajca, vino, sadje in zelenjava, banane, etilni 

alkohol, žita ter odkupovalci pšenice v času žetve. 

20

Ukrepi promocije in informiranja 

Ukrep Informiranje in promocija kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU in v tretjih državah 

predvideva sofinanciranje programov informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem 

trgu EU in v tretjih državah. Namen ukrepa je finančno podpreti upravičence pri akcijah informiranja 

in promocije kmetijskih proizvodov s ciljem povečanja ugleda kmetijskih proizvodov porekla Evropske 

unije, še posebej glede kakovosti, hranilne vrednosti in varnosti kmetijskih proizvodov in živil ter 

načinov njihove proizvodnje. Upravičenci (organizacije predlagateljice) do sredstev so pravne osebe s 

sedežem v Republiki Sloveniji, ki glede na svojo organiziranost in dejavnost predstavljajo pridelovalce 

in predelovalce kmetijskih proizvodov in so na nacionalni ravni reprezentativne za posamezni sektor 

pridelave ali predelave v Republiki Sloveniji. 

Ukrep Podpora promociji vina na trgih tretjih držav predvideva sofinanciranje akcij promocije vina 

na trgih tretjih držav z namenom povečanja konkurenčnosti vina s poreklom iz Evropske unije. 

Upravičenci do podpore so pridelovalci, vpisani v Register pridelovalcev grozdja in vina, ki letno 

pridelajo vsaj 30000 litrov vina, ali združenja pridelovalcev, vpisanih v register, ki so pravne osebe in 

združujejo vsaj pet pridelovalcev, s skupno letno pridelavo vsaj 75000 litrov vina. Upravičenec 

uveljavlja podporo na podlagi zahtevkov za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz 

predhodno odobrenega programa. 

Ukrep Podpora vinarskemu sektorju za promocijske, izobraževalne in svetovalne dejavnosti zajema 

izplačevanje pomoči vinarskemu sektorju za sodelovanje na sejmih, izobraževanje vinarjev, tržne 

raziskave ter za svetovalne storitve. Namen ukrepa je uresničitev ciljev kmetijske politike ter 

zagotavljanje možnosti za razvoj in prilagajanje razmeram na trgu. Upravičenec do pomoči je: 

gospodarska družba ali zadruga, vpisana v Register pridelovalcev grozdja in vina kot pridelovalec, ki 

prideluje in stekleniči vino; oziroma kmetijsko gospodarstvo vpisano v Register kmetijskih 

gospodarstev, katerega nosilec je vpisan v Register pridelovalcev grozdja in vina kot pridelovalec, ki 

prideluje in stekleniči vino in ima letno prijavljeno v register najmanj 20000 litrov vina. Pomoč se 

dodeli na podlagi zahtevka in dokazil (računi, interni obračuni), ki jih upravičenec vloži na agencijo. 

Uvozna in izvozna dovoljenja 

Dovoljenja so izdana v okviru trgovinskih pravil in skupne ureditve kmetijskih trgov za izvajanje 

sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj, potrdil in listin o nadzoru kmetijske proizvode. Namen uvoznih 

in izvoznih dovoljenj ter potrdil o vnaprejšnji določitvi je ustrezno upravljanje ureditve skupnega trga. 

Uredbe Skupnosti, ki uvajajo uvozna in izvozna dovoljenja, določajo, da je treba za vsak uvoz 

kmetijskih proizvodov v Skupnost in za vsak izvoz iz nje predložiti takšno dovoljenje. Določa se torej 

področje uporabe takšnih dovoljenj. Upravičenci so fizične in pravne osebe s sedežem v EU, ki so 

registrirane za opravljanje tovrstne dejavnosti in ki podajo vlogo ter pripadajočo varščino ter, za 

prijavo na kvote, pripadajoča dokazila. Dovoljenje velja v vseh državah članicah EU. 

Ukrep preferencialne in avtonomne kvote. Kmetijske kvote omogočajo izvajanje blagovne menjave 

po preferencialnih (nižjih) carinskih kvotah z državami podpisnicami mednarodnih sporazumov. 

Nanašajo se predvsem na uvoz banan, konzerviranih gob, česna, sladkorja in perutninskega mesa. 

Izplačila izvoznih nadomestil v okviru prava Skupnosti za skupno ureditev kmetijskih trgov. Namen 

izplačil izvoznih nadomestil je podpora domačim proizvajalcev kmetijskih izdelkov, ki izvažajo na trge 

tretjih držav. Izvozno nadomestilo je znesek, za katerega lahko zaprosi izvoznik (fizična ali pravna 

oseba) ob izvozu določenega blaga v tretje države. Izvoznik ima pravico do nadomestila ob predložitvi 

izvoznega dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila. Izvozno nadomestilo pokrije razliko v ceni 

blaga, na domačem trgu in svetovnih trgih. Nanašala so se predvsem na tržni red za prašičje meso, 

jajca, goveje in telečje meso, mleko in sestavljeni proizvodi (posneto mleko v prahu). 

21

Odprava posledic škode in sofinanciranje zavarovalnih premij 

Namen ukrepa Odprava posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč je izplačilo sredstev 

državne pomoči tistim oškodovancem, ki izpolnjujejo pogoje dodelitve državne pomoči za odpravo 

posledic in povrnitev v stanje pred nastopom naravne nesreče. Do sredstev so upravičeni 

oškodovanci za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova 

kmetijska proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic neugodnih vremenskih razmer manjša od 

običajne letne kmetijske proizvodnje za več kakor 30 %. 

Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva je namenjeno 

zmanjševanju tveganja neugodnih vremenskih razmer in bolezni živali v kmetijski proizvodnji ter 

vzreji vodnih živali v ribogojnem objektu s povečanjem obsega zavarovanja. Ukrep je namenjen 

upravičencem, ki sklenejo zavarovalno pogodbo, v njihovem imenu pa sofinanciran delež uveljavljajo 

zavarovalnice. 

Namen ukrepa Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi degradiranosti okolja je bila dodelitev 

podpore za kmetijska gospodarstva, ki se nahajajo v Zgornji Mežiški dolini in opravljajo svojo 

dejavnost na območjih največje obremenjenosti okolja in imajo zaradi takega okolja znižan dohodek. 

Do ukrepa so bili upravičeni vlagatelji, ki so izpolnjevali pogoje javnega razpisa in so pravočasno 

oddali vlogo. 

4.3.2 OCENA DELA SEKTORJA ZA KMETIJSKE TRGE V LETU 2009 

Sektor je uspešno in transparentno izpeljal ukrepe. Plan je bil realiziran, kljub zmanjšanemu številu 

zaposlenih. Posledično je to znak, da se je učinkovitost na zaposlenega dvignila že v letu 2009. 

Omejeno število aplikacij, ki so na voljo sektorju smo uspešno dogradili. Rezultati revizijskih 

pregledov so dobri in posamezni oddelki na sektorju prejmejo malo priporočil. 

Sektor za večji del ukrepov oz. uredb, ki jih izvaja nima aplikacijske podpore in se mora zanašati na 

znanje zaposlenih glede uporabe splošnih programskih orodij. Pri načrtovanju obsega dela je moteče, 

da nam po sprejetju nekaterih uredb vsebina le‐teh dopušča malo časa za njihovo izvedbo. 

22

Tabela: Pregled izdaje odločb in izplačil ter poročil v letu 2009 v primerjavi z letom 2008. 

Načrtovani ukrepi v sektorju za kmetijske trge REALIZIRANO 2009 REALIZIRANO 2008 


Dobava hrane iz intervencijskih zalog humanitarnim organizacijam 19 2.443.179 19 2.154.361 

Dodelitev podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin 677 2.776.832 370 2.401.900 

Trajna opustitev vinogradniške pridelave 127 198.030 7 11.000 

Podpora za uporabo zgoščenega grozdnega mošta 4 31.078 6 278.089 

Zelena trgatev 149 130.748 / / 

Podpora za namene zasebnega skladiščenja namiznega vina 4 58.471 8 50.030 

Prehodna pomoč stalnim rafinerijam 1 / 1 900.000 

Pomoč za prestrukturiranje ‐ tovarna sladkorja‐za TSO 3 23.203.649 1.665 33.265.390 

Povračilo za dobavo mleka in določenih mlečnih izdelkov šolskim ustanovam 5 1.903 5 2.732 

Podpora zaradi krize v prašičereji, pomoč de minimis 3 1.398 916 1.013.892 

Podpora zaradi nenadnega pomora čebel, pomoč de minimis 7 13.900 27 42.400 

Podpora zaradi pojava aviarne influence, ko pomoč ni bila urejena z drugimi predpisi, ukrep de minimis 9 22.500 / / 

Podpora rejcem govedi zaradi posledic antraksa 2 15.000 / / 

Podpora kmetijskim gospodarstvom pri pridelavi pšenice zaradi težke ekonomske situacije 4.964 1.834.447 / / 

Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu 7 24.000 / / 

Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu 82 93.400 / / 

Mlečne kvote: kvotno leto 08/09 ‐ pretvorbe,pon.dod., prenosi, raz.nac.rez.,let.mes.por., zam.odkupovalca 8.198 / * / 

Mlečne kvote: kontrole – zapisniki 08/09 413 / * / 

Mlečne kvote: kvotno leto 09/10 ‐ pretvorbe,pon.dod., prenosi, raz.nac.rez.,let.mes.por., zam.odkupovalca 3.343 ‐44.956 * / 

Promocija in informiranje: javni poziv, per.meso,mleko in ekološko kmetijstvo 11 778.095 4 352.181 

Promocija in informiranje: Podpora za promocijo vina na trgih tretjih držav 38 510.999 0 0 

Promocija in informiranje: Podpora vinarskemu sektorju za promocijske, izobraževalne in svetovalne dejavnosti 88 1.174.408 61 972.695 

Tržno informacijski sistem ‐ spremljanje cen in količin za različne trge s kmetijskimi pridelki 4.911 / 4.992 / 

Zunanjetrgovinski ukrepi: izplačilo izvoznih nadomestil 507 813.881 413 821.351 

Zunanjetrgovinski ukrepi: izdaja uvoznih in izvoznih dovoljenj, upr.s kvotami, upr.varščine 3.539 / 2.425 / 

Zunanjetrgovinski ukrepi: poročevalski sistem 2.990 / 2.216 / 

Sofinanciranje zavarovalnih premij 49 12.890.493 53 5.654.377 

Naravne nesreče 1.103 339.450 12 6.351.200 

Degradirana območja 10 7.423 / / 

SKUPAJ ODLOČBE IN ZAHTEVKI 19.124 47.318.326 5.992 54.271.598 

SKUPAJ POROČILA 12.139 7.208 

* zajeti so podatki za kvotna leta, ki so od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta. Navedeni postopki zajemajo podatke, ki so se izvajali v koledarskem letu 2009. 

23

4.4 SLUŽBA ZA KONTROLO 

Osnovna naloga Službe je koordiniranje in kontroliranje opravljanja kontrol na kraju samem na 

področju ukrepov razvoja podeželja, intervencijskih in specifičnih ukrepov kmetijskih trgov, mlečnih 

kvot, neposrednih, izravnalnih ter okoljskih plačil. Med naloge službe sodi tudi oblikovanje navodil za 

pristojne organe, na katere je prenesena funkcija opravljanja kontrol na kraju samem, opravljanje 

kontrol po pooblastilu generalnega direktorja, ocenjevanje rezultatov kontrole na kraju samem, 

pripravljanje poročil in analiz o opravljenih kontrolah ter izdelava in izvajanje analiz tveganja. Služba 

za kontrolo se deli na dva oddelka in sicer: 

Oddelek za izvedbo kontrol ukrepov neposrednih plačil ter 

Oddelek za izvedbo kontrol ukrepov razvoja podeželja in kmetijskih trgov. 

4.4.1 Oddelek za izvedbo kontrol ukrepov neposrednih plačil 

Na področju oddelka je v letu 2009 Agencija delegirala nalogo izvajanja kontrole na kraju samem 

pogodbenemu partnerju Geodetskemu zavodu Celje d. o. o., ki je izvajal kontrolo na kraju samem za 

področje površin, ukrepov (S)KOP, živali, navzkrižne skladnosti in daljinskega zaznavanja. Za namen 

izvajanja nadzora nad delom kontrolorjev oz. superkontrole je v letu 2009 skrbela Služba za kontrolo. 

Oddelek je v letu 2009 izvedel kontrole površin po principu »klasične metode« (GPS, planimetriranje) 

ter po principu daljinskega zaznavanja. Na kraju samem so se v istem obdobju izvajale tudi kontrole 

kmetijsko okoljskih ukrepov (KOP in SKOP), kontrole sledljivosti, ozelenitev njivskih površin ter 

kontrole vodovarstvenih območij. Na področju kontrole živali so se izvajale kontrole na področju 

drobnice, goveda (ekstenzivna reja ženskih govedi in posebna premija) ter kontrole klavnic. V letu 

2009 so se izvedle tudi kontrole navzkrižne skladnosti, ki so zajemale preverjanje vseh standardov, s 

področja identifikacije in registracije pa so bile kontrole izvajane na področju goveda in drobnice. 

Poleg vseh osnovnih kontrol je oddelek izvajala tudi kontrole konoplje, energetskih rastlin, kontrole 

izvedene za področju EUS (nitratna direktiva) ter kontrole zgodnjega upokojevanja. 

4.4.2 Oddelek za izvedbo kontrol ukrepov razvoja podeželja in kmetijskih trgov 

V letu 2009 so kontrole na kraju samem za ukrepe razvoja podeželja ter sektorja za kmetijske trge 

izvajali zaposleni na Oddelku za izvedbo kontrol ukrepov razvoja podeželja in kmetijskih trgov, razen 

kontrol na področju LEADER, ki pa jih je po pogodbi izvajal MKGP. Kontrole, ki so se izvajale na 

področju ukrepa prestrukturiranja vinogradniških površin, je Agencija delegirala pogodbenemu 

partnerju GZ CE. 

V letu 2009 je oddelek poleg kontrol na področju PRP (pred izdajo določbe, kontrole pred izplačilom 

sredstev ter po izplačilu) izvajal še kontrole za področje SAPARD ter EPD. Oddelek je izvajal tudi 

kontrole 5 ukrepov s področja čebelarstva, ki so sofinancirani iz jamstvenega oddelka EKJS. Kontrole 

ukrepov s področja sektorja za kmetijske trge se delijo na intervencijske in specifične ukrepe. Med te 

kontrole sodijo: kontrola pri prestrukturiranju vinogradniških površin pred izplačilom sredstev, 

kontrole pred izplačilom sredstev za ukrepe trajne opustitve vinogradniških površin, kontrole zelene 

trgatve, kontrole podpore za uporabo zgoščenega grozdnega mošta, kontrole pri ukrepu dobava 

hrane v korist najbolj ogroženih, in sicer kontrole živil v proizvodnji, v centralnih skladiščih in na 

razdelilnih mestih, kontrola na kraju samem pri nadzoru na uporabo industrijskega sladkorja, 

kontrole pri ukrepu promocije in informiranja kmetijskih pridelkov ter kontrole mlečnih kvot za 

kvotno leto 2008/2009. 

4.4.3 OCENA DELA SLUŽBE ZA KONTROLO V LETU 2009 

V letu 2009 se je v Službi za kontrolo ustalila kadrovska zasedba, kar je ob ustaljeni ekipi kontrolorjev 

pogodbenega partnerja pripomoglo k izboljšanju kakovosti in pravočasni izvedbi kontrol ter k 

izvajanju superkontrol neposredno po izvedenih kontrolah na kraju samem. 

24

Tabela: Število opravljenih kontrol v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 

PREGLED KONTROL NA KRAJU SAMEM REALIZIRANO 2009 REALIZIRANO 2008 

Vrsta kontrole SKUPAJ GZ CE AKTRP SKUPAJ GZ CE AKTRP 

1. Kontrole na področju pregleda površin z daljinskim zaznavanjem 2.299 2.299 0 2.206 2.206 0 

2. kontrole na področju pregleda površin – klasični način 2.438 2.438 0 3.740 3.740 0 

3. kontrole drobnice 476 476 0 500 500 0 

4. kontrole ekstenzivne reje ženskih živali, posebne premije ter kontrola klavnic 3.711 3.702 9 3.576 3.576 0 

5. kontrole navzkrižne skladnosti 2.667 2.667 0 6.226 6.226 0 

6. energetske rastline, zgodnje upokojevanje, nitratna direktiva, konoplja 108 34 74 423 398 25 

SKUPAJ ukrepi neposrednih plačil: 11.699 11.616 83 16.671 16.646 25 

7. kontrole kakovosti opravljenih kontrol zunanjega izvajalca ‐ superkontrole 551 0 551 741 0 741 

8. kontrole PRP (PRP, čebele, Leader*) 580 0 580 245 0 245 

9. kontrole SAPARD, EPD 62 0 62 548 0 548 

10. kontrole na področju ureditve trga z mlekom 408 0 408 385 0 385 

11. kontrole na področju ureditve trga z vinom in prestrukturiranja vinogradniških površin 902 414 488 491 491 0 

12. kontrole pri ukrepu dobava hrane iz intervencijskih zalog 61 0 61 80 0 80 

13. Ostali ukrepi 21 0 21 48 0 48 

SKUPAJ ukrepi razvoja podeželja in kmetijskih trgov 2.034 414 1.620 1.797 491 1.306 

14. superkontrole 51 0 51 25 0 25 

Skupaj vseh kontrol SK 13.733 12.030 1.703 18.468 17.137 1.331 

*leader‐deligirana funkcija MKGP 

Manjše število opravljenih kontrol v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 je posledica spremembe metodologij v zvezi s pripravo analize tveganj in 

spremembe nacionalne zakonodaje na področju IAKS ukrepov v zvezi z obsegom kontrol (manj kontrol goveda zaradi spremembe nacionalne zakonodaje (v 

l. 2008 10 %, v l. 2009 5 % vlagateljev), manj kontrol navzkrižne skladnosti zaradi sprememb sistema in izvedbe kontrol (združitev kontrol s kontrolo 

drobnice, spremembe v načinu izbire vzorca…), sprememba razmerja med kontrolami površin z daljinskim zaznavanjem CWRS (70 %) in klasičnimi 

kontrolami površin (30 %) ‐ za 20 % manj klasičnih kontrol, ko mora biti prisoten nosilec KMG. 

25

4.5 SLUŽBA ZA INFORMACIJSKO UPRAVLJANJE IN TEHNOLOGIJO 

Služba za informacijsko upravljanje in tehnologijo je v Agenciji zadolžena za delovanje informacijskih 

sistemov, ki podpirajo poslovne procese na Agenciji. Izvajanje poslovnih procesov preko 

akreditiranega informacijskega sistema je po predpisih EU pogoj za črpanje evropskih sredstev. 

Izvajanje različnih ukrepov kmetijske politike, ki so na Agenciji informacijsko podprti, zahteva 

konstantna vlaganja vseh virov v razvoj in vzdrževanje, saj v nasprotnem primeru lahko pride do 

nezaželenih izpadov sistemov, ki povzročajo nezmožnosti zagotavljanja ustrezne ravni storitev, ki so 

namenjene našim strankam. 

Naloga službe za informacijsko upravljanje in tehnologijo je tudi, da spremlja tehnološke napredke v 

informacijski tehnologiji (izobraževanje, konference, predstavitve…). Na podlagi tako pridobljenega 

znanja in testiranj, ki jih izvajamo v službi, se lahko kvalitetnejše odločimo o nakupih in zamenjavah 

strojne opreme. 

Zaradi obsega in zahtevnosti obdelav podatkov, izpolnjevanja zahtev razmejitve opravljanja delovnih 

nalog ter časovnih omejitev, je služba razdeljena na dva oddelka in sicer: 

Oddelek za dostop do podatkov in 

Oddelek za informacijske sisteme. 

Glavna naloga Oddelka za dostop do podatkov je zagotavljanje potrebne informacijske infrastrukture 

za nemoteno delovanje vseh informacijskih sistemov s katerimi upravlja Agencija. Vse potrebne 

aktivnosti oddelka se izvajajo v skladu z akreditacijskimi zahtevami in varnostnim standardom 

ISO27001. 

Glavna naloga Oddelke za informacijske sisteme je vodenje projektov izgradnje in dograjevanja 

informacijskih sistemov, ki se v določeni meri spreminjajo vsako leto, zaradi pravnih zahtev, 

revizorskih priporočil ali optimizacije procesa. Glavna naloga vodje projektov je zagotoviti kvalitetno 

upravljanje s spremembami glede časovne okvire in glede finančno razpoložljivih sredstev. 

4.5.1 Cilji in izvedene naloge 

Splošni cilji službe 

V letu 2009 so bili v skladu z poslanstvom Agencije postavljeni naslednji cilji (učinkovita, hitra in 

natančna tehnična izvedba ukrepov kmetijske politike): 

IT projekti izpeljani z maksimalnim 10 % odstopanjem od pogodbeno določenih časovnih 

rokov (izhaja iz ključnega cilja Agencije – poslovni skelet do leta 2011); 

informacijski sistemi niso ovira pri izvajanju ukrepov kmetijske politike; 

stabilizacija in predvidljivost IT sistema; 

nakup strojne opreme na podlagi rednega cikla nabav in konsolidacija opreme ter sistemov 

(OS, baze…). 

Izvedene naloge na obeh oddelkih 

Prvi cilj, ki izhaja iz strateške usmeritve Agencije do leta 2011 je bil v letu 2009 izpolnjen. Tako se je v 

mesecu marcu 2009 začela kampanja za vnos zbirnih vlog preko e‐kmetije, ki je do konca kampanje v 

mesecu juniju potekala brez zastojev. Vnos zbirnih vlog, njihovo potrjevanje in vnos v e‐hrambo je 

potekal nemoteno in je omogočal optimalno organizacijo vnosa na kmetijsko svetovalnih službah. 

Prav tako je bil izveden vnos govedi preko e‐poslovanja za dve obdobji (tretje obdobje je v januarju). 

26

SIUT je v letu 2009 pravočasno izvedel analizo tveganja za potrebe kontrol na terenu, na aplikaciji 

zunanja trgovina je bila izvedena dopolnitev, ki omogoča, da se neposredno preko e‐poslovanja vnaša 

količina izvoženega blaga, itd. 

Pri nakupu nove strojne opreme je glavno vodilo to, da mora informacijski sistem zagotavljati visoko 

razpoložljivost, dolgoročno stabilnost, dostopnost podatkovnih in programskih struktur ter 

standardizirano povezljivost z organi državne uprave in drugimi institucijami. Grajen je v skladu z 

Uredbo komisije št. 885/2006, po kateri je Agencija izbrala standard BS ISO/IEC 17799. Sistem pokriva 

skoraj vse poslovne procese in zagotavlja sledljivost, neprekinjenost, nezdružljivost ter kontrolo 

procesnih in materialnih določil. 

Med pomembnejše projekte začete v letu 2009 na področju strojne opreme sodi nakup novih HP 

strežnikov x86 arhitekture, ki bodo uporabljeni za bazni in aplikacijski del tako testnega kot 

produkcijskega okolja za Subvencije 2010. Zaradi trenutne povečane porabe električne energije smo 

vklopili novo 27kVA UPS napravo ter fizično podvojili vodnike za napajanje z električno energijo 

celotno sistemsko sobo. V obeh sistemskih sobah se je zamenjala po ena iztrošena klimatska naprava. 

Razvili smo Linux gručo iz klasičnih namiznih računalnikov, katera se je izkazala za zelo uporabno in se 

bo tehnologijo preselilo na nove x86 strežnike. 

V letu 2009 smo rešili tudi 5.385 zahtevkov za pomoč uporabnikom in 1.276 zahtevkov za dodelitev 

pravic uporabnikom. Prav tako smo optimizirali varnostno shranjevanje podatkov na tračne enote, 

katerega končni cilj je postavitev oddaljene lokacije na drugem geografskem območju. Opravljen je 

bil tudi uspešen naključni pregled oddaljene lokacije za hranjenje varnostnih kopij podatkov v Novem 

mestu. 

4.5.2 OCENA DELA SLUŽBE ZA INFORMACIJSKO UPRAVLJANJE IN TEHNOLOGIJO V LETU 2009 

Pozitivni učinki, ki so bili doseženi v službi za informacijsko upravljanje in tehnologijo v letu 2009 so 

nemoteno izpeljana kampanja za vnos subvencijskih vlog 2009, izvedena izplačila v skladu z planom 

(november, december 2009) in začetek projekta za elektronsko oddajo zahtevkov za PRP. 

V letu 2009 ni bila uvedena projektna pisarna in ni bila izvedena analiza uvedbe BI sistema na 

Agenciji. 

4.6 SLUŽBA ZA FINANCE 

Služba za finance je tudi v letu 2009 smiselno povezala izplačilno, računovodsko in poročevalsko 

funkcijo. Skladno z določili obvezujočih uredb, predpisov, navodil, sporazumov in pravilnikov ter 

mesečnimi likvidnostnimi plani smo v Službi sprotno evidentirali in pripravljali odredbe za izplačilo 

vseh izdanih odločb. V letu 2009 smo v skladu z zastavljeno politiko Agencije v maksimalni meri 

racionalizirali in optimalizirali posamezne delovne postopke na določenih področjih dela Službe za 

finance in v tem kontekstu tudi informacijsko izboljšali naše finančno računovodsko in poročevalsko 

aplikacijo. Na osnovi zakonskih določil, zahtev vodstva in zunanjih povpraševanj (MKGP, KIS, CURS, 

Statistični urad) so bila zagotovljena letna, periodična, tedenska in ostala poročila. Skladno z 

zahtevami EK so bila strukturirana in posredovana EU letna, kvartalna in mesečna poročila o izvršitvi 

plačil in izterjanih terjatev iz naslova SKP. 

Operativni delovni postopki so se v letu 2009 izgrajevali in dograjevali zlasti na naslednjih področjih: 

priprava specifikacije za prenovo računovodske aplikacije; 

v skladu z zahtevami izvajanja SKP smo sproti nadgrajevali obstoječo finančno računovodsko 

aplikacijo DF; 

izvedli smo nadgradnjo aplikacije Centralnega registra strank; 

izvedli smo številne izboljšave v aplikaciji za vodenje odprtih dolgov in terjatev. 

27

Agencija je iz proračuna za leto 2009 izplačala 351 mio EUR proračunskih sredstev. Sredstva so se 

upravičencem izplačevala tako iz slovenskega kot evropskega proračuna. Agencija je tako izplačala 

229 mio EUR katere proračun RS dobi povrnjene s strani EK in 122 mio EUR sredstev iz proračuna RS. 

V strukturi izplačil zavzemajo vsebinski sklopi proračunskih postavk naslednje vrednosti oz. deleže: 

proračunske postavke sektorja neposrednih plačil 249,4 mio EUR oz. 71,0 %; 

proračunske postavke sektorja kmetijskih trgov 46,9 mio EUR oz. 13,4 %; 

proračunske postavke sektorja za razvoj podeželja 54,6 mio EUR oz. 15,6 %. 

Graf: Pregled izplačil Agencije v letih 2007, 2008 in 2009 (v mio EUR). 

Izplačilo posameznega leta zajema plačila izvršena iz proračuna RS v posameznem koledarskem letu v 

mio €, izvor podatkov: MFERAC in aplikacija za poročanje X tabela 

4.6.1 Vodenje evidenc o odprtih terjatvah 

Ob začetku proračunskega leta 2009 je imela Agencija 2,4 mio EUR odprtih terjatev (6.212 odločb), ki 

je približno enakovredno odpadel na EU in SLO del. V lanskem letu smo v Službo za Finance prejeli 

nove terjatve v znesku 2,7 mio EUR. V proračunskem letu 2009 smo izterjali 3,03 mio EUR terjatev. 

Grafa: Pregled terjatev in izterjav po letih za EU in SLO del. 

Odprte terjatev iz naslova nacionalnih ukrepov smo že predali v davčno izterjavo DURS, kjer 

pričakujemo izvršitev izterjave v prvi polovici leta 2010. 

28

4.6.2 OCENA DELA SLUŽBE ZA FINANCE V LETU 2009 

Ocenjujemo, da je bila izterjava terjatev v letu 2009 izredno uspešna. Pri izterjavi smo se poslužili 

tako izvršitev kompenzacij (1,08 mio EUR), prav tako pa smo izterjavo vršili tudi preko davčne izvršbe 

DURS. Izterjali smo za 20 % več terjatev, kot jih je nastalo v tekočem letu. Kljub velikemu številu novih 

terjatev v letu 2009 je stanje odprtih terjatev na dan 1. 1. 2010 za 58,7 % manjše kot v začetku 

predhodnega leta. V tem letu smo uspešno dodelali aplikacijo za spremljanje terjatev kar nam 

omogoča uspešno upravljanje s terjatvami. 

V letu 2009 nam je uspelo pravočasno pripraviti vse podatke za zaključni račun 2009 Uradu za nadzor 

proračuna, ki je preverilo pravilnost in točnost računovodskih izkazov Agencije in jih posredovalo kot 

končno letno poročilo o izvedbi in izplačilih ukrepov kmetijske politike Komisiji EU. Uspešni smo bili 

pri izvedbi izplačil glede na razpoložljivost nacionalnega proračuna. Izplačevali smo do konca 

proračunskega leta, saj so se zadnja izplačila izvršila na dan 31. 12. 2009. 

V letu 2009 je ostal nerealiziran cilj izvedba javnega naročila za prehod na nov računovodski sistem 

zaradi zmanjšanja razpoložljivih sredstev na postavkah investicij. 

4.7 SLUŽBA ZA SPLOŠNE ZADEVE 

SSZ zagotavlja splošne pogoje za delovanje Agencije. Skrbi za notranjo organiziranost Agencije in 

zaposlene, ureja vse potrebno v zvezi z delovnimi razmerji in plačami zaposlenih, zagotavlja 

usposabljanje za delo, skrbi za pisarniško poslovanje Agencije, dokumentacijo in druge 

administrativno‐tehnične zadeve. SSZ je zadolžena za razreševanje vseh pravnih vprašanj in zadev, s 

katerimi se pri svojem delu srečujejo strokovni delavci Agencije, skrbi pa tudi za učinkovito 

posredovanje informacij s področja delovanja Agencije vsem ciljnim javnostim, za nemoteno 

delovanje klicnega centra, vzdržuje spletne strani Agencije, pripravlja informativna in promocijska 

gradiva ter organizira prireditve. Služba vodi komuniciranje med Agencijo, javnimi institucijami in 

institucijami EU na področju izvajanja ukrepov SKP, odgovorna pa je tudi za usklajevanje med vsemi 

sektorji oz. službami. Je skrbnica akreditirane dokumentacije, organizira pa tudi prevajanje in 

tolmačenje za potrebe Agencije. 

4.7.1 Oddelek za kadrovske zadeve 

V letu 2009 je bilo delo na kadrovskem področju zaznamovano predvsem zaradi sprejetih varčevalnih 

ukrepov vlade. V okviru vladnega kadrovskega načrta se je kadrovski načrt Agencije zmanjšal za 1 %, 

kar pomeni, da se je število delovnih mest zmanjšalo iz kvote 278 dovoljenih zaposlitev na 276 

delovnih mest za nedoločen čas. 

Agencija je na novo zaposlila 31 javnih uslužbencev (za nedoločen in določen čas, vključno s 

pripravniki), 19 zaposlenim pa je prenehalo delovno razmerje, od tega 4 zaradi upokojitve, 5 zaradi 

poteka pogodbe o zaposlitvi, ostalo pa so bile sporazumne odpovedi s strani javnih uslužbencev. 

V letu 2009 je delo na Agenciji na novo opravljalo 17 pripravnikov, od tega se jih je 16 usposabljalo za 

uradniška delovna mesta, 1 pa za strokovno tehnično delovno mesto. 

Na področju zaposlovanja je bilo v letu 2009 izvedenih 51 postopkov za zaposlitev (v 80 % uspešno 

zaključenih javnih natečajev, so bili izbrani kandidati, ki so že bili zaposleni na Agenciji za določen 

čas). V okviru vseh vrst javnih objav in natečajev je na Agencijo prispelo 1.147 kandidatur za delovna 

mesta, izdanih je bilo 562 sklepov v postopkih internih in javnih natečajev ter 449 obvestil v 

postopkih objav. V postopkih pridobivanja kadrov smo opravili razgovore z več kot 150 kandidati, 

posluževali pa smo se tudi pisnih preizkusov kot merila za izbiro strokovno najbolj usposobljenih 

kandidatov za delo na razpisanih delovnih mestih. 

29

postopki zaposlitev št. postopkov prispele vloge neuspeli natečaji 

javni natečaji 15 612 4 

interni natečaji 14 86 12 

objave na zavodu 22 449 0 

SKUPAJ 51 1.147 16 

V preteklem letu smo 15 javnih uslužbencev trajno premestili na zahtevnejše delovno mesto znotraj 

Agencije. 

V letu 2009 je bil uveden nov sistem napredovanja v plačne razrede in nazive. 1. 4. 2009 je v plačnem 

razredu napredovalo 59 uslužbencev, medtem ko 1. 5. 2009 v nazivu napredovalo 42 uslužbencev. 

Načrt izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja je bil večinoma realiziran, izpostavili pa bi tudi v 

letu 2009 vzpostavljeno »Interno akademijo« v okviru katere posamezni strokovnjaki Agencije 

predavajo kolegom aktualne vsebine. 

Agencija je v sodelovanju z zunanjim izvajalcem organizirala delavnice »Kako do večje učinkovitosti«, 

prvenstveno namenjene uslužbencem na vodstvenih položajih (upravljanje s časom, učinkovitost, 

oblikovanje in doseganje ciljev na delovnem mestu) in drugim perspektivnim zaposlenim (delavnic se 

je udeležilo 59 ljudi, kar pomeni 19 % vseh zaposlenih). 

Izvedeno je bilo tudi usposabljanje za uporabo GPS naprav (ciljno za Službo za kontrolo in posamezne 

uslužbence iz vsebinskih sektorjev in podpornih služb), modularno na treh nivojih: osnovnem za 

začetnike, nadaljevalnem za dodatno podrobno usposabljanje tistih, ki so že predhodno opravljali 

GPS merjenja površin in informativnem za pridobitev osnovnih informacij o GPS in uporabljenih 

napravah in tehnikah merjenj. 

V letu 2009 je bilo z zaposlenimi sklenjenih 20 pogodb o izobraževanju in študijskem dopustu. 

V letu 2009 smo se ponovno za enostavnejša administrativna opravila posluževali najemanja 

študentov preko študentskega servisa. Na novo smo jih sprejeli 138, v povprečju je bilo hkrati 

angažiranih 89 študentov, ki so v letu 2009 skupno opravili 117.623 ur. Študentsko delo se tako 

postopoma zmanjšuje, saj je bilo npr. v letu 2008 povprečno angažiranih 135 študentov, ki so skupno 

opravili 186.518 ur. 

Čeprav je bila nadpovprečna delovna obremenjenost zaposlenih prisotna tudi v letu 2009, smo zaradi 

vladnih varčevalnih ukrepov sklenili bistveno manj dogovorov in sklepov o povečanem obsegu dela, 

kot leto poprej, in sicer le z 48 uslužbenci. 

4.7.2 Oddelek za odnose z javnostmi 

OOJ je v letu 2009 učinkovito in redno informiral vse ciljne domače in tuje javnosti o delu Agencije. 

Spremljal, evidentiral in informiral je vodstvo o pojavljanju Agencije v medijih ter usklajeval pripravo 

ustreznih odgovorov na objave. 

Informatorji v klicnem centru so skrbeli za reden in učinkovit pretok informacij med Agencijo in 

(potencialnimi) vlagatelji zahtevkov in vlog o pogojih in možnostih pridobivanja nacionalnih in 

evropskih sredstev, ki jih Agencija izplačuje. Strankam so bile vsak delavnik v klicnem centru 

dostopne tudi informacije o posameznih postopkih pri izvedbi ukrepov kmetijske politike ter o 

aktualnih javnih razpisih. Informatorke so reševale tudi prispele elektronske poizvedbe. 

30

Celo leto smo zagotavljali tudi kakovostne in ažurne informacije o delu Agencije množičnim medijem 

oz. novinarjem, organom javne uprave, nevladnim institucijam in vsem ostalim ciljnim javnostim. 

Komuniciranje s strankami je potekalo osebno, pisno, elektronsko in telefonsko. O delovanju Agencije 

smo širšo javnost obveščali preko množičnih medijev, saj smo pripravili 7 sporočil za javnost in 24 

oglasnih sporočil v tedniku Kmečki glas. Na Agenciji smo v letu 2009 organizirali 5 novinarskih 

konferenc in izjav za medije, pripravljali pa smo tudi opomnike z aktualnimi informacijami o delu 

Agencije za novinarske konference, ki jih je organiziralo MKGP. 

Evidenca komuniciranja z javnostmi ARSKTRP 

Različne poizvedbe strank, organov, institucij, poslancev … 1.710 

Novinarske poizvedbe 132 

Naročene objave in sporočila za javnost 31 

Skupaj 1.873 

V letu 2009 smo redno skrbeli tudi za vsebinsko posodabljanje spletnih strani www.arsktrp.gov.si. 

Objavili smo 120 novic in aktualnih vsebin, poleg tega pa smo objavljali še javne razpise, javna 

naročila, navodila, informacije javnega značaja ter druge novosti in zanimivosti ter pri objavi 

pomagali ostalim urednikom na njihovih področjih. 

Na spletnih straneh je ves čas deloval tudi elektronski forum, na katerem so na vprašanja kmetijskih 

svetovalcev dnevno odgovarjali strokovni sodelavci Agencije v sodelovanju s predstavniki MKGP. V 

februarju 2009 je bil postavljen nov forum, za katerega smo izvedli predstavitev in izobraževanje za 

koordinatorje in moderatorje, vpisali smo preko 360 novih članov in uporabnikov ter jim določili 

pravice, na nov forum pa smo prenesli tudi nekaj starih vsebin, ki so še aktualne. 

V OOJ smo koordinirali vsebinsko in oblikovno pripravo letnega poročila Agencije za leto 2008, 

pripravljali predstavitve in druga promocijska gradiva ter organizirali nastop na kmetijsko‐živilskem 

sejmu v Gornji Radgoni. Konec leta 2007 je Agencija začela spremljati tudi zadovoljstvo naših strank; 

v letu 2009 je oddalo izpolnjene vprašalnike preko 5.000 naših strank (okrog 10 %), s katerimi so delo 

Agencije v povprečju ocenili z oceno 4,2 (od 5). 

Analiza klicev v klicni center Agencije 

V letu 2009 je bilo v KC Agencije 62.862 klicev, od tega 1.933 izven delovnega časa (vikendi, prazniki, 

v urah izven delovnega časa KC). Informatorji so uspešno odgovorili na 40.209 klicev, v 20.143 

primerih pa je stranka prekinila linijo, ko je bila v čakalni vrsti, torej še preden je dobila zvezo z 

informatorjem. V 577 primerih pa je bila vzpostavljena zveza do informatorja, vendar se ta ni 

pravočasno oglasil. Povratnih klicev je bilo v letu 2009 2.348. 

Graf: Primerjava klicev med posameznimi meseci v letu 2009. 

31

Podrobnejša analiza klicev je pokazala: 

v primerjavi z letom 2008 je bilo v KC v letu 2009 22 tisoč klicev manj, informatorji so 

odgovorili na 5 tisoč klicev manj, delež uspešno odgovorjenih klicev pa je v primerjavi z letom 

2008 za 11 % boljši, saj so informatorji v letu 2008 odgovorili le na 53 % klicev; 

frekvenca klicev najmanjša v četrtek, največja pa v ponedeljek in sredo; 

največja frekvenca klicev med 8.00 in 12.00 uro, v kasnejših popoldanskih urah pa frekvenca 

klicev pade; 

v letu 2009 je bilo največ klicev v začetku leta (januar – marec) ; 

v letu 2009 je zvezo z informatorjem brez čakanja v čakalni vrsti dobilo 21.200 klicateljev, v 

čakalni vrsti pa je skupno čakalo 41.662 klicateljev 

najdaljši čas v čakalni vrsti je bil 30 minut, povprečni čas čakanja v čakalni vrsti pa je bil v letu 

2009 2 minuti in 6 sekund. 

Pogosta področja pogovorov tekom celega leta so PRP razpisi, v prvi polovici in ob koncu leta pa je 

najpogostejša tema klica izdaja odločb in izplačila v okviru zbirne vloge, kar je posledica poteka izdaje 

odločb. Pogosta tema klicev pa je tudi sledljivost. 

4.7.3 Oddelek za EU zadeve 

Glavna naloga oddelka je koordinacija komunikacije med Agencijo in institucijami EU (predvsem z 

Evropsko komisijo in Evropskim računskim sodiščem) ter koordinacija komunikacije s certifikacijskim 

organom (Urad za nadzor proračuna pri Ministrstvu za finance) in pristojnim organom, ki je 

odgovoren za podeljevanje akreditacije Agencije in preverjanje skladnosti z akreditacijskimi kriteriji 

(MKGP). V skladu s predpisi o finančnem nadzoru nad porabo proračunskih sredstev Skupnosti je 

delovanje Agencije predmet rednih in ad hoc revizijskih pregledov Evropske komisije (KOM) in 

Evropskega računskega sodišča (ECA). V tem okviru OEU usklajuje dejavnosti pri pripravi in izvedbi 

revizijskih obiskov s strani delegacij omenjenih institucij in je obenem glavna komunikacijska točka 

Agencije za spremljanje in nadaljevanje aktivnosti v zvezi z revizijskimi pregledi. 

V letu 2009 je Oddelek organiziral in koordiniral naslednje revizijske obiske s strani institucij EU: 

Termin obiska Naslov revizijskega pregleda Institucija Status 

16. – 20. marec 

2009 

Shema enotnega plačila: dodelitev in izplačilo 

plačilnih pravic, ponovna izvedba kontrol na kraju ECA Zaključeno 

samem in pregledi navzkrižne skladnosti 

23. – 27. marec Program razvoja podeželja: Ukrepi 1. osi 2007‐ KOM Prejeto vabilo na 


2013, prehodni ukrepi PRP 2004‐2006 

bilateralo 

11. – 15. maj 09 Premije za živali KOM Predvidena 

bilaterala 

29. jun. – 3. julij. 

09 

Navzkrižna skladnost KOM Predvidena 

bilaterala 

2009 Smotrnost izvajanja kmetijsko‐okoljskih ukrepov ECA / 

5. – 10. okt. 09 PRP: Ukrepi 211, 212 in 214 (OMD, KOP) KOM Prejete ugotovitve 

16. – 20. nov. 09 Shema enotnega plačila: Plačilne pravice KOM Prejete ugotovitve 

Poleg navedenih revizij, ki so potekale v letu 2009, so se izvajale tudi nadaljnje aktivnosti v zvezi z 

nekaterimi revizijami iz preteklih let: Premije za površine, marec 2005; Premije za govedo in 

drobnico, oktober 2005; SAPARD, EPD, PRP, marec 2006 in premije na površine, junij 2008. 

Eden bolj perečih dosjejev je revizija neposrednih plačil na površine za leti 2004 in 2005, kjer je 

Agencija po mnenju Komisije izvajala nezadosten nadzor in posledično neupravičeno izplačevala EU 

sredstva. Po neuspešnem spravnem postopku se je Slovenija odločila, da bo pred Sodiščem v 

32

Luxemburgu izpodbijala odločbo Komisije, s katero je iz financiranja EKUJS izključila 1,48 milijona 

evrov (finančna korekcija). Ta ničnostna tožba zoper odločbo Komisije pred Sodiščem prve stopnje, 

vložena maja 2009, je sploh prva tožba Republike Slovenije proti Komisiji. Glavni očitki Komisiji v 

tožbi, ki sta jo pripravila skupaj Agencija in Pravobranilstvo, so neenaka obravnava naše države v 

primerjavi z ostalimi državami članicami (nereprezentativnost vzorca), nepravilna ugotovitev 

dejanskega stanja (kontrolni sistem so preverjali na delu enega samega kontrolorja) in še nekatere 

nedoslednosti. Pisni del postopka je že zaključen, zaslišanje bo predvidoma potekalo v drugi polovici 

tega leta. 

OEU je nosilec organizacije strokovnih sodelovanj med AKTRP in predstavniki plačilnih agencij in 

drugih organov iz tujih držav. Poleg organizacije zaposleni v oddelku občasno tudi aktivno sodelujejo 

v izvedbi obiska, predvsem z izvedbami splošnih predstavitev delokroga Agencije in posameznih 

nalog svojega oddelka. V zvezi s tem je v letu 2009 potekalo šest obiskov s strani delegacij iz: BiH, 

Albanije, Wales‐a, Makedonije, Kosova in Hrvaške. 

Kot usklajevalni organ je OEU odgovoren tudi za koordinacijo s certifikacijskim organom (Urad za 

nadzor proračuna).Oddelek je skrbel za nemoten potek revizije. V ta namen je nadgradil sistem 

komunikacije z revizorji UNP, in sicer je vzpostavil skupni poštni predal in mrežo koordinatorjev po 

sektorjih in službah. Organiziral je tudi redne sestanke med predstavniki UNP in AKTRP za sprotno 

reševanje odprtih zadev. Oddelek je za namen letne potrditve obračunov plačilne agencije s strani 

Komisije izvedel tudi predajo letnega revizijskega poročila in potrdila, ki ju je pripravil UNP, ter ostalih 

finančnih dokumentov, ki jih Komisija zahteva v postopku potrjevanja računov. 

Kar zadeva spremljanje izpolnjevanja revizijskih priporočil (t.i. follow up), je OEU v letu 2009 postavil 

temelje za nadgraditev sistema v intranetno aplikacijo, ki se bo začela v praksi uporabljati v letu 2010. 

Poleg tega je Oddelek izpolnil vse obveze do Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki 

izhajajo iz uredbe Komisije 1848/2006 in večletnega sporazuma o financiranju MAFA. 

Z namenom izboljšanja transparentnosti in zmanjšanja tveganja, da nepravilnosti, ki jih ugotovijo 

posamezni sektorji, ne bi bile predane v izterjavo, je OEU v letu 2009 vzpostavil sistem za 

centralizirano spremljanje potencialnih nepravilnosti. 

OEU nenazadnje skrbi tudi za sprotno koordinacijo s pristojnim organom (MKGP). Poleg rednih 

sestankov sodeluje s pristojnim organom pri pripravi odgovorov slovenskih organov institucijam EU 

ter za obveščanje in pretok informacij. 

4.7.4 Oddelek za pravne zadeve 

Izobraževanje; OPZ je izvedel izobraževanja s področja 

osnov upravnega postopka in posebnega upravnega postopka za ukrepe kmetijske politike 

ter s področja internetnih možnosti iskanja veljavne zakonodaje in sodne prakse (izvedenih je 

bilo 7 izobraževanj, na katerih je bilo 80 slušateljev); 

pisanja zapisnikov (izvedena so bila 3 izobraževanja za kontrolorje); 

posebnega upravnega postopka (v sklopi izobraževanja KSS). 

Oddelek je v letu 2009 podal pripombe na 7 uredb s področja SKT, 7 uredb s področja SNT in 7 uredb 

s področja SRP. Glede javnih razpisov je bilo teh 15 s področja SRP in 5 s področja SKT. OPZ je 

posredoval pripombe tudi v zvezi z drugimi predpisi, ki so bili posredovani v medresorsko 

usklajevanje, v njegovi pristojnosti pa so bile tudi spremembe in dopolnitve internih navodil Agencije, 

in sicer s področja mobilnih telefonov ter s področja zaščitne opreme. OPZ je skozi celo leto nudil tudi 

pomoč skupini za pritožbe, oblikoval pa je tudi »poslovna pravila« za aplikacijske odločbe. Oddelek je 

33

v letu 2009 pripravil navodila s področja umrlih strank, pisanja odločb, pisanja zapisnikov, notarskih 

pogodb, ter veliko število pravnih mnenj. Pripravil je tudi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o 

kmetijstvu; OPZ je konec leta 2009 pričel s pripravami sprememb in dopolnitev zakona v delu, ki se 

nanaša na posebni upravni postopek. 

Oddelek je v letu 2009 aktivno pričel z objavljanjem novosti s področja EUR‐lexa, oklicev o začetku 

stečajnega postopa, objava pravnih mnenj v sistemskih zadevah in kot odgovorov na konkretna 

vprašanja ter navodil z različnih področij dela, s katerimi se seznanjajo tudi vsi vodje NOE, prakse s 

področja sodišča Evropskih skupnosti, Upravnega sodišča in Okrožnih ter Višjih sodišč. 

V letu 2009 je oddelek proaktivno sodeloval na sektorskih kolegijih (seznanja se z aktualnimi 

zadevami in problematiko ter neposredno odgovarja na posredovana vprašanja) in uvedel 

monitoring; gre za sprotno objavljanje predpisov in javnih razpisov, ki jih agencija prejme v pripombe 

s strani MKGP, kjer se med drugim beležijo tudi dana soglasja, finančni, kadrovski viri, informacijska 

podpora, itd. 

Oddelek se je v letu 2009 prvič srečala s t.i. predlogom za spravo oziroma konciliacijo v zadevi 

sankcioniranja, ki nam lahko sledi s strani Komisije EU, glede na ugotovitve iz naslova revizijskih 

pregledov. 

Oddelek je pregledal vsakokratni predlog pogodbe, ki je šel v predhodno objavo oziroma osnutek lete 

pred njenim podpisom, zagotovljena je bila prisotnost pravnika v vsakokratni komisiji za izvedbo 

javnega naročila, pravnik pa je sodeloval tudi na posamičnih pogajanjih s ponudniki. 

V letu 2009 je oddelek sodeloval tudi z ostalimi državnimi in pravosodnimi organi; gre za sodelovanje 

na področju tožb za izterjavo dolgov oziroma sodnih izvršb, prijav terjatev v zapuščinski postopek, 

prijav suma storitve kaznivih dejanj pristojni PP, na Vrhovnem sodišču je bila sprožena sistemska 

zadeva s področja Agencije kot dolžnikovega dolžnika, v smislu eventualnih sprememb za naprej, 

poleg tega pa je potrebno omeniti tudi upravno statistiko v smislu priprave poročila Agencija o delu 

pri odločanju v upravnih stvareh za predpreteklo leto. 

Eden od pravnikov je stažiral na Sodišču EU v Luxemburgu, vodja pa se je udeležila seminarja na temo 

sodnih postopkov pred Sodiščem EU, eden od pravnikov pa je bil je bil tudi udeleženec izobraževanja 

v zadevi meritev površin s pomočjo GPS naprave in je v tej zadevi tudi napravil izpit. 

4.7.5 Oddelek za dokumentacijo in arhiv 

Agencija je v letu 2009 skupno prejela 318.870 vhodnih dokumentov: 

Neposredna plačila 238.970 

Sledljivost 8.500 

Naravne nesreče 730 

Ukrepi SKT 23.883 

PRP 13.483 

Splošne zadeve 33.304 

Skupaj vhodnih dokumentov 318.870 

Arhivska dejavnost: 


Prevzem dokumentacije v arhiviranje 

Izposoja dokumentarnega gradiva iz arhiva 

8.000 zadev 

3.100 zadev 

34

V arhivu je bilo v letu 2009 2.000 tekočih metrov gradiva. Od tega je 755 tekočih metrov gradiva iz let 

2000‐2003, ki mu je potekel rok hranjenja in bi bilo nujno pristopiti k uničenju le tega. Z uničenjem 

gradiva bi pridobili arhivski prostor za najmanj 2 leti. 

4.7.6 Oddelek za finančno materialne zadeve 

Ena od glavnih nalog oddelka je skupaj z vodstvom skrbeti za zagotavljanje sredstev za nemoteno 

poslovanje Agencije, in sicer oskrba s pisarniškim materialom, zagotavljanje reprezentance, tekoče 

vzdrževanje, vzdrževanje voznega parka, ... Druge glavne naloge so še priprava in realizacija 

finančnega načrta za tekoče leto, priprava in realizacija načrta pridobivanja stvarnega premoženja v 

povezavi z načrtom informatizacije za tekoče leto, priprava zaključnega računa, priprava letnega 

načrta pridobivanja stvarnega premoženja države za prihodnje leto, priprava letnega poročila za 

AJPES za preteklo leto, mesečna priprava likvidnostih planov v sodelovanju z MKGP in priprava 

poročil o porabi sredstev po posameznih proračunskih postavkah, dnevna priprava računov in odredb 

za izplačilo, rezervacija proračunskih sredstev, prerazporeditve sredstev, izplačilo potnih nalogov in 

vodenje registra pogodb. 

Poleg izvedbe javnih naročilih za celotno Agencijo se je v okviru oddelka pripravilo letno poročilo o 

oddanih javnih naročilih za potrebe Portala javnih naročil v okviru Uradnega lista RS. V letu 2009 je 

bilo izvedenih 5 javnih naročil (JN) po postopkih s pogajanji brez predhodne objave, 12 JN po 

postopkih zbiranja ponudb, 3 JN po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, 3 JN po odprtih 

postopkih, 6 JN na podlagi skupnega javnega naročila, 1 JN (18. člen ZJN‐2) in 10 JN, katerih vrednost 

je bila nižja od 10.000 EUR (brez DDV). Izdanih je bilo 246 naročilnic. 

Pri najemodajalcu D.S.U. d.o.o. imamo najetih 5.493 m² prostorov, in sicer v devetih etažah poslovne 

stavbe SMELT. Po na novo opravljenih izmerah najemodajalca naj bi ta površina bila 6.089 m2. V 

skupni površini so zajeti pisarniški prostori, skupni prostori (sejne sobe ipd.), sistemski in 

komunikacijski prostori, arhivski prostori, vnašalnica podatkov ter tudi sorazmerni delež hodnikov, 

stopnišč, sanitarij in drugih skupnih prostorov. Prostori sicer trenutno zadostujejo potrebam 

Agencije, vendar se prostorska stiska že kaže pri sistemskih in komunikacijskih prostorih ter pri 

arhivsko – skladiščnih prostorih. V okviru oddelka se dnevno izvaja še fizični in administrativni nadzor 

nad delovanjem prehodov v poslovnih prostorih Agencije. 

Graf: Pregled stroškov Agencije v letu 2009. 

4.7.7 OCENA DELA SLUŽBE ZA SPLOŠNE ZADEVE V LETU 2009 

V letu 2009 bi delo splošne službe ocenili kot uspešno, saj je Agencija uspešno realizirala finančni 

načrt, kot pozitivno bi označili tudi uvedbo Interne akademije, ki je požela dober odziv. Kot pozitivno 

bi izpostavili še vzpostavitev sistema za centralizirano spremljanje potencialnih nepravilnosti in 

izboljšanje koordinacije pri letni reviziji certifikacijskega organa. Kot negativno v letu 2009 pa bi 

izpostavili varčevalne ukrepe, ki so kadrovsko gledano, prizadeli vse zaposlene. 

35

Tabela: Pregled stroškov Agencije v letu 2009 po posameznih skupinah stroškov v primerjavi z letom 

2008. 

OPIS SKUPINE STROŠKOV REALIZIRANO 09 REALIZIRANO 08 R09/R08 

Stroški dela 7.396.356 6.736.530 110 

Kontrole na terenu 2.037.536 1.951.508 104 

Informatizacija ‐ Investicije in vzdrževanje 1.980.308 2.032.327 97 

Stroški hiše ‐ najemnine, vzdrževanje, pohištvo, 1.344.210 1.121.450 120 

Študentsko delo 609.358 836.612 73 

Poštni stroški 212.242 572.314 37 

Pisarniški material, literatura, časopisi, tiskanje 175.196 312.413 56 

Druge storitve zunanjih izvajalcev 56.147 140.908 40 

Stroški in nakupi vozil 114.935 68.501 168 

Izobraževanja, konference, študij 152.164 108.548 140 

Stroški telekomunikacij in interneta 80.159 81.505 98 

Objave, bančni stroški 56.706 77.104 74 

Drugo 40.426 43.470 93 

SKUPAJ 14.255.744 14.129.087 101 

Stolpec R09/R08 prikazuje odstopanje med realizacijo v letu 2009 in realizacijo v letu 2008; iz 

podatkov je razvidno, da je bila realizacija v letu 2009 v primerjavi z realizacijo 2008 pri večini 

stroškov manjša. 

4.8 SLUŽBA ZA NOTRANJO REVIZIJO 

SNR je neodvisna organizacijska enota v okviru Agencije, ki je ustanovljena z namenom, da izvaja 

revizije in poroča generalnemu direktorju Agencije ter vodstvu na vseh nivojih dela o pravilnosti in 

urejenosti delovanja, s posebnim poudarkom na sistemu notranjih kontrol. SNR deluje v skladu z 

mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. 

V letu 2009 je bilo od 26 načrtovanih revizij oziroma področij za leto 2009, opravljenih 19 revizijskih 

pregledov za leto 2009, dva pregleda sta bila zaključena v februarju 2010, 6 revizijskih pregledov je 

opravil zunanji izvajalec, opravljene so bile tudi 4 revizije po načrtu revizij za leto 2008 in sicer: 

končna revizijska poročila po načrtu revizij za leto 2008, ki so se pričele konec leta 2008; 

IT6/08 Odnosi z zunanjimi izvajalci, IT9/08 Javna naročila in vzdrževanje opreme, HD9/08 

Javna naročila in HD14/08 Stroški delovanja Agencije; 

2 reviziji s področja ukrepov PRP; U22 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (121) in 

Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom (123), sta bili opravljeni s strani 

zunanje revizijske družbe, izdano je bilo 1 skupno končno poročilo. S strani SNR sta bila na 

področju razvoja podeželja opravljena še dva revizijska pregleda: U30 Diverzifikacija v 

nekmetijske dejavnosti (311), U31 Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (312) in 

ponovni pregled področja PP1 Ponovni pregledi (zajemal je pregled priporočil CO in SNR); 

v Sektorju za neposredna plačila so bile opravljene 4 revizije: U6 Premija za govedino teletino 

(69. člen 1782), U8 Kmetijsko okoljski ukrepi (SKOP do leta 2010), U9 Plačila na območjih z 

omejenimi možnostmi, na gorskih območjih, U10 Območja z omejenimi možnostmi, ki niso 

gorska, v decembru 2009 smo pričeli s pregledom U1 Shema enotnega plačila in U5 Premija 

in dodatna premija za ovce in koze, ki sta bili zaključeni v mesecu februarju 2010; 

v Službi za informacijsko upravljanje in tehnologijo (SIUT), je bilo opravljenih 5 revizij: IT1 

Prenos podatkov v aplikacijo Zajem, IT2 Prenos podatkov v aplikacijo Obračun, IT3 Elektronski 

prenos podatkov X‐tabele, IT4 IT notranje kontrole (aplikacija PRP, nove aplikacije), so bile 

opravljene s strani zunanjega izvajalca; IT9 Varnostna politika Agencije pa s strani SNR; 

36

v Sektorju za kmetijske trge je bila opravljena 1 revizija: U52 Dobava hrane iz intervencijskih 

zalog v korist najbolj ogroženih; 

v Službi za finance je bila opravljena 1 revizija: HD 22 Računovodenje in izplačila v SF, kjer je 

bil poudarek pregleda na pisnih postopkih glede poročanja ter usklajenosti podatkov med X‐ 

tabelo, računovodskim programom DF in MFERAC; 

Opravljenih je bilo tudi 7 horizontalnih revizij in sicer: HD3 Reševanje pritožb, HD9 Navzkrižna 

skladnost‐Služba za kontrolo, HD10 Kontrola na kraju samem EKSRP (NON IAKS), HD11 

Delegirane funkcije‐kontrola na kraju samem (IAKS‐EKSRP+EKJS), HD17 Delegirane funkcije 

Leader, HD23 Študentsko delo in potni stroški, HD24 Oddelek za kadrovske zadeve. 

V letu 2009 so bile od treh načrtovanih, opravljene tri reviziji delegiranih nalog, ki jih je Agencija s 

sporazumi ali pogodbami prenesla na druge organe (Priloga 1 Uredbe ES št. 885/2006 točka 1 C(v): 

Notranje okolje in točka 4: prenos nalog). V okviru navedenih revizij je bil istočasno opravljen tudi 

pregled izpolnjevanja priporočil CO in priporočil SNR iz prejšnjih pregledov. Vse načrtovane revizije 

prenesenih nalog so bile izvedene. 

Načrtovane (in izvedene) so bile naslednje tri revizije: 

HD10 Kontrola na kraju samem EKSRP (NON IAKS); 

HD11 Delegirane funkcije‐Kontrola na kraju samem (IAKS‐EKSRP+EKJS) (Okvirni sporazumi o 

izvajanju kontrol na kraju samem, sklenjeni med Agencijo in Geodetskim zavodom Celje 

(GZC); 

HD 17 Delegirane funkcije – LEADER (Sporazum o prenosu posameznih strokovno‐tehničnih 

opravil pri izvajanju ukrepov 4. osi PRP RS za obdobje 2007‐2013). 

Cilj opravljenih notranjih revizij je, da se na podlagi ugotovitev in priporočil SNR izboljšajo notranjekontrolni 

postopki Agencije. Vse revizijske ugotovitve so namenjene odpravi pomanjkljivosti v 

prihodnosti. V letu 2009 so bila pregledana tudi vsa priporočila, dana s strani SNR v preteklem letu. 

Vsa priporočila, katerih rok za izvedbo oz. implementacijo je potekel 31. 12. 2009, so bila s strani 

odgovornih v posameznih sektorjih/službah in oddelkih tudi upoštevana. 

SNR mora na osnovi vzorca v obdobju petih let z načrtom revidiranja pokriti vse ukrepe ter vsa 

pomembna področja, vključno z oddelki, odgovornimi za odobritev. Ob koncu leta 2009 smo 

pripravili naslednje podatke: 

petletni načrt notranje revizije za obdobje 2009‐2013 (izhodišča za oceno tveganja, določitev 

pogostosti izvajanja ukrepov, kadri, oprema, dodatno izpopolnjevanje in strokovno 

usposabljanje); 

oceno tveganja (finančna moč, ocena poslovne‐operativne tveganosti, revizijska 

komponenta); 

letni načrt notranje revizije za leto 2010 (število in vrsta revizij, ocena fonda razpoložljivega 

časa, finančni načrt, načrt izobraževanja); 

operativni načrt revizij (obdobje štirih mesecev, razdelitev načrtovanih revizij po revizorjih). 

Poleg opravljanja neposrednega revizijskega dela so notranji revizorji Agencije spremljali delo in 

nudili strokovno pomoč zunanjim revizorjem (EK, ECA, RSRS, UNP), ki so v letu 2009 opravljali 

preglede Agencije. 

4.8.1 OCENA DELA SLUŽBE ZA NOTRANJO REVIZIJO V LETU 2009 

V letu 2009 je bil največji uspeh službe, da je kljub menjavi kadrov (le dve revizorki iz prejšnjega 

obdobja) in relativno neizkušenim revizorkam izpolnili letni plan (ki ga je zelo težko realizirati). S 

strani Certifikacijskega organa je naša služba za svoje delo dobila oceno prav dobro (4), kar je velik 

uspeh glede na neizkušene kadre in delno nezasedenost (2 prosti DM), ena revizorka pa dela le 6 ur 

dnevno. Za uspeh štejemo tudi uspešno izpeljano interno izobraževanje za zaposlene s strani naše 

službe v zvezi s pomenom in vlogo revidiranja oziroma revizijske dejavnosti (odziv zaposlenih je bil 

37

zelo pozitiven). Vpeljali smo anketni vprašalnik, v katerem revidiranci lahko pohvalijo ali grajajo naše 

delo. Predložimo ga ob zaključku vsake izvedene revizijske naloge. S tem smo pridobili zelo dobre 

povratne informacije v zvezi z našim delom in ideje za izboljšave. 

Kot minus bi izpostavila prenizek proračun za namen izobraževanja in usposabljanja za našo službo, 

saj je stalno izobraževanje dolžnost in pravica revizorja (standardi notranjega revidiranja), iz tega 

razloga se ne moremo udeležiti vseh koristnih izobraževanj iz našega področja dela. 

5 ZAKLJUČEK 

Agencija je tudi v letu 2009, kljub zmanjšanju števila zaposlenih, uspešno izvajala ukrepe nacionalne 

in skupne kmetijske politike, v skladu z zahtevami evropskih in nacionalnih predpisov. 

Na področju neposrednih plačil je Agencija pospešila izdajanje odločb in izplačila in v primerjavi s 

preteklimi leti pričela izplačevati sredstva kar 2 meseca prej. V letu 2009 je Agencija izvajala številne 

nove ukrepe Programa razvoja podeželja 2007‐2013, na novo pa je pričela izvajati tudi ukrepe 

Programa razvoja ribištva 2007‐2013. Na področju državnih pomoči je Agencija v letu 2009 izvajala 

številne nove ukrepe finančne pomoči kmetijskih gospodarstvom pri prireji mleka, pridelavi pšenice, 

podpore zaradi degradiranosti okolja, zaradi pojava aviarne influence in antraksa, za nadomestilo 

škode zaradi požara ali strele in ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem 

gospodarstvu. Na področju intervencijskih in specifičnih ukrepov je Agencija v letu 2009 izvajala na 

novo ukrepa zelena trgatev in shema šolskega sadja. 

Agencija se bo še naprej trudila pravočasno in pravilno izvajati plačila kmetovalcem ter drugim 

upravičencem in bo s tem pripomogla k ohranjanju in razvoju podeželja v Sloveniji ter krepitvi 

kmetijskih trgov. Delo Agencije bo še naprej usmerjeno k vsem, ki so posredno ali neposredno vezani 

na kmetijstvo in podeželje. 

Številka: 010‐14/2010 

Datum: 25. 3. 2010 

Benedikt Jeranko, 

generalni direktor 

38

Letno poroÄilo o delu ARSKTRP 2009 - Agencija RS za kmetijske ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Letno poroÄilo o delu ARSKTRP 2009 - Agencija RS za kmetijske ...