Intervju s Sonjo Bukovec - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj ...

D e c e m b e r 2 0 0 4 , l e t n i k 1, š t e v i l k a 1, I S S N 18 5 4 - 0 7 0 8
Vlogo so mi zavrnili.
Kaj sedaj?
Intervju s
Sonjo Bukovec
Letos več
neposrednih plačil

So priložnosti,
spoznanja,
naključja
in načrtovanja.
So želje,
upi
in pričakovanja.
Naj leto,
ki prihaja,
blagostanja,
zdravja
in obilo sreče
vam poklanja.
Miren Božič
ter srečno
novo leto!
Sodelavci iz Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja

U vo d n i k
3
December 2004
3
Uvodnik
4
Kaj se dogaja
» Ko potujejo živali…
» Nepovratna sredstva za razvoj podeželja
» Vlogo so mi zavrnili. Kaj sedaj?
» S pravim bančnim računom do hitrejšega izplačila
dodeljenih sredstev
» Trgovinski ukrepi
» Letos več neposrednih plačil
» Kam vrniti preveč dodeljeno pomoč za sušo 2003
» Kaj prinaša predlagana reforma sektorja za sladkor
8
V žarišču
» Prva in edina akreditirana plačilna agencija v Sloveniji
10
Spoznajmo se
» Intervju s Sonjo Bukovec, direktorico agencije
13
Cene rastejo, cene padajo
» Pregled gibanja cen kmetijskih proizvodov
Drage bralke, dragi bralci!
Agencija je za večino ključna institucija v Sloveniji, ki omogoča
pot do nacionalnih in evropskih nepovratnih sredstev za razvoj
kmetijstva. Pot nikoli ni bila enostavna in odkar je posuta
z evropskimi zvezdicami, ni vlagateljem nič lažje. Pogoji so še strožji
kot doslej, več je papirnate birokracije in preverjanj, pravne podlage
pa zahtevajo celo kazni za morebitne kršitelje. In čeprav agencija z izvedbo
ukrepov skupne kmetijske politike posredno, z izplačevanjem denarja,
prispeva k boljšemu standardu na podeželju in h konkurenčnosti
živilsko-predelovalnega sektorja, ima nehvaležno vlogo razsodnika: ali je
vlagatelj upravičen do sredstev ali ne. Po kriterijih, ki jih določajo drugi.
Zaposleni na agenciji si prizadevamo, da svoje delo opravljamo kakovostno,
nepristransko in strokovno. Sad teh prizadevanj je tudi prva številka našega
glasila, ki se je danes znašla v vaših rokah. AJDO smo začeli izdajati z željo, da
se pobliže spoznamo. Aktualne informacije o izvajanju ukrepov bodo za vas
dostopnejše, za nas pa vaše povratne informacije, ki so za dobro delo izjemnega
pomena. Skupaj z vami želimo spregovoriti o življenju na podeželju, o
delu v živilsko-predelovalnem sektorju, slišati želimo vaša mnenja, vaš glas.
Pobrskajte po AJDI in gotovo se vam bo utrnila misel, ki bi jo radi delili z drugimi.
Pišite nam! Veselimo se že skupnega soustvarjanja lepše prihodnosti.
AJDA bo izhajala vsake štiri mesece; prihodnja, brezplačna številka bo
izšla spomladi. V prvi številki vam predstavljamo našo direktorico, mag.
Sonjo Bukovec, ki agencijo krmari v nemirnih vodah že skoraj štiri leta.
Osrednja tema je tokrat pridobitev statusa akreditirane plačilne agencije.
Prvi koraki v Evropski uniji so za nami, bližajo pa se praznični dnevi. Božič
in Silvestrovo bomo prvič praznovali v krogu več kot 454 milijon članske
družine. Naj vam naša AJDA popestri praznične, zimske dni. In naj vam
vsak dan novega leta prinese nekaj dobrega. Smejte se, radi se imejte in
samo sončne dneve štejte.
Vaše uredništvo
14
Kako do informacij
15
Napovednik
A J D A December 2004

4
Ka j s e d o g a j a
Ko potujejo živali...
Pristop k Evropski uniji je prinesel
spremembe tudi na področju odpreme
živali v druge države članice (Uredba
o ureditvi trga za goveje meso, Uradni list
RS 27/04 in 35/04). Najkasneje pet dni pred
načrtovano odpremo živali je potrebno na
agenciji podati zahtevek za premijo in k
temu priložiti potni list živali. Prosilci lahko
oddajo zahtevek za posebno premijo, klavno
premijo ter za dodatno plačilo za govedo za
leto 2004 za obdobje po 1. maju. Odgovorni
na agenciji pregledajo zahtevek, ugotovijo
(ne)upravičenost posamezne živali do premije
ter ustrezno potrjen potni list vrnejo
prosilcu. Prosilci lahko zahtevke oddajo na
agenciji osebno med uradnimi urami za
potrjevanje potnih listov, in sicer vsak delavnik
med 9. in 11. uro ter med 12. in 14.
uro. Zahtevek lahko pošljejo tudi po pošti,
vendar velja pri tem upoštevati, da pošiljka
potuje vsaj dva dni v eno smer. Zahtevek je
tako priporočljivo poslati dovolj zgodaj, da
bo potrjena dokumentacija še pravočasno
vrnjena prosilcu. Dodatne informacije so
na voljo na telefonski številki (01) 478 92 04
(g. Marko Prihoda).
Nepovratna sredstva
za razvoj podeželja
Na agenciji smo 1. maja letos zaključili
z izvajanjem ukrepov programa
SAPARD, predpristopnega programa Evropske
unije za bodoče države članice. V
obdobju od januarja 2002 do maja 2004
je bilo 564 slovenskim kmetom, zadrugam,
podjetjem ter občinam skupaj dodeljenih
10,4 milijarde tolarjev za področje
kmetijstva oziroma razvoja podeželja.
Nepovratna sredstva sta Slovenija in Evropska
unija namenili za naložbe v kmetijska
gospodarstva, v predelavo in trženje kmetijskih
in ribiških proizvodov, za gospodarsko
diverzifikacijo na kmetiji ter za razvoj
in izboljšanje infrastrukture na podeželju.
Največ zanimanja je bilo za 3,6 milijard tolarjev,
namenjenih za naložbe v kmetijska
A l i ste ve d e l i . . .
…da je za izplačilo enega zahtevka
iz programa predpristopne pomoči
SAPARD potrebno zagotoviti 111 podpisov?
V primeru, če sredstva iz EU niso
pravočasno na nacionalnem računu, pa
je zaradi preknjižb potrebno zagotoviti
za izplačilo enega zahtevka 284 podpisov.
Takih zahtevkov je bilo v letu 2004
preko 160. V povprečju ima ena odobrena
vloga 3 zahtevke. Za celotni program
SAPARD je bilo odobrenih 564 vlog.
gospodarstva. Kar 362 prosilcev je prejelo
sredstva za nakup kmetijske mehanizacije
in opreme za gospodarska poslopja, 45 pa
za novogradnjo ali obnovo gospodarskih poslopij.
Za namen gospodarske diverzifikacije
na kmetijah je bilo dodeljenih 1,4 milijarde
tolarjev; za naložbe v turistične dejavnosti
in za izgradnjo rekreacijskih prostorov
na kmetiji je sredstva prejelo 87 prosilcev.
Zanimanje za naložbe v dejavnost domače
obrti je bilo slabo; sredstva je prejel en
sam prosilec. Za nepovratna sredstva za naložbe
v predelavo in trženje kmetijskih ter
ribiških proizvodov se je potegoval živilskopredelovalni
sektor. Sredstva, v skupni višini
štiri milijarde tolarjev, so bila dodeljena
trinajstim prosilcem za predelavo mleka in
dvajsetim za področje predelave mesa. Nepovratna
sredstva za razvoj in izboljšave
infrastrukture na podeželju, v skupni višini
1,2 milijarde tolarjev, so bila večinoma
dodeljena z namenom oskrbe z vodo 34
prosilcem, podprta pa je bila tudi izgradnja
oziroma urejanje dveh tematskih poti.
V juliju 2004 je agencija razpisala 2,54 milijard
slovenskih in evropskih nepovratnih
sredstvev za razvoj podeželja; tokrat nepovratna
sredstva Evropskega kmetijskega
usmerjevalnega in jamstvenega sklada
(EKUJS) ter Finančnega instrumenta za
usmerjanje ribištva (FIUR). Podobno kot
pri programu SAPARD so bila sredstva namenjena
za naložbe v kmetijska gospodarstva,
za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti
in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu ter za
trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih
proizvodov. Nadalje so bila sredstva namenjena
za izboljšanje predelave in trženja
kmetijskih proizvodov, za investicije v gozdove
za izboljšanje gospodarske in ekološke
vrednosti gozdov. Na področju ribištva
so bila razpisana sredstva za posodobitev
obstoječih plovil in mali priobalni ribolov
ter za ribogojstvo, predelavo in trženje. Na
vseh sedem razpisov smo prejeli 2.080 vlog.
Naslednje javne razpise za pridobitev sredstev
iz strukturnih skladov bo agencija objavila
predvidoma v prvi polovici prihodnjega
leta; po tem, ko bo Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano objavilo potrebne
uredbe in odloke.
Tadeja Debeljak
A J D A December 2004

Ka j s e d o g a j a 5
Vlogo so mi zavrnili. Kaj sedaj?
Pravica do pritožbe je ustavna pravica,
vendar ustava sama še ne daje
jamstva, da bo pritožba rešena hitro in
učinkovito. Ko vas preseneti pošta z zavrnilno
odločbo, velja upoštevati nekaj
osnovnih nasvetov za sestavo pritožbe.
Prvi korak pri pripravi pritožbe je, da se temeljito
seznanite z vsebino odločbe, predvsem
z razlogi za zavrnitev oziroma zavržbo
vloge, ki so navedeni v obrazložitvi. Odločbe
za neposredna plačila imajo sicer kratke obrazložitve,
vendar so to standardna besedila,
ki vam jih z lahkoto pojasni kmetijski svetovalec
ali informacijska pisarna agencije.
Neprimerno bolj obširne so obrazložitve
odločb na strukturnih ukrepih (SAPARD,
strukturni skladi EKUJS in FIUR), saj so vloge
na teh ukrepih bistveno zajetnejše in se
nanašajo na večje denarne zneske. Razumevanje
odločbe je bistveno za dobro pritožbo,
saj mora stranka, če želi hitro in učinkovito
rešitev svojega primera, natančno napisati,
s čim se pri odločitvi agencije ne strinja in
zakaj ne. S tem ne pomagate le sebi, pač pa
olajšate tudi delo agenciji. Razlogov za pritožbo
je namreč lahko zelo veliko in uslužbenci
na agenciji težko razberemo, s čim
se stranka ne strinja, če je pritožba nerazumljiva
ali presplošna. Če je agencija zavrnila
samo del vaše zahteve (del površin ali posamezne
živali), priporočamo, da natančno
navedete z odločitvijo glede katere živali ali
površine (parcele) se ne strinjate. Če imate
potrdila ali druge listine, ki govorijo vam
v prid, je koristno, če jih priložite pritožbi.
Vsako pritožbo prejmemo najprej na agenciji,
kjer preverimo, ali strankine navedbe držijo.
Na tej stopnji rešimo okoli dve tretjini pritožb.
Lahko se namreč zgodi, da pride do napak
pri vnosu podatkov (nečitljivost vloge),
ali da se kakšno dejstvo v množici podatkov
prezre. V takih primerih na agenciji sami rešimo
pritožbo ter izdamo novo odločbo. Če
pa smo na agenciji mnenja, da je bila naša
odločitev pravilna, predamo pritožbo drugostopenjskemu
organu, t.j. Ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ta organ
presodi, ali ima pritožnik prav oziroma ali je
agencija pri izdaji odločbe naredila napako,
in v skladu s tem odloči. Po odločitvi drugostopenjskega
organa ostane stranki na voljo
še spor na upravnem sodišču (upravni spor).
Posebej je za pritožbo pomembno tudi, da
jo morate vložiti pravočasno. Rok za vložitev
pritožbe (15 dni) začne teči naslednji dan
po prejemu odločbe, izteče pa se ob koncu
15. dne, razen če se na ta dan na agenciji
ne dela (sobota, nedelja, prazniki). V takih
primerih se pritožbeni rok izteče ob koncu
prvega delovnega dne. Čeprav se zdi petnajst
dnevni rok za pritožbo razmeroma
dolg, se pogosto dogaja, da stranke zamujajo
s pritoževanjem in je tako potrebno pritožbo
zavreči kot prepozno. Nikar tudi ne pozabite
na kolkovanje pritožb (3.400,00 SIT).
Vsekakor velja ob koncu povedati, da je še
pred oddajo vloge dobro preveriti, ali so podatki
v raznih registrih (kmetijskih gospodarstev,
govedi, kataster itd.) urejeni in ali
so vsi podatki na vlogi napisani pravilno ter
čitljivo. S tem si v veliko primerih lahko prihranite
sitnosti in stroške v zvezi s pritožbo.
Jožko Fornazarič
S pravim bančnim računom
do hitrejšega izplačila dodeljenih sredstev
Pri obdelavi in kontroli vlog za neposredna plačila na agenciji vedno znova naletimo
na podatke o bančnih računih vlagateljev, ki so pomanjkljivi, neusklajeni, nečitljivi ali
pa v vlogi sploh niso zapisani. V takšnih primerih je obdelava vlog otežena in dolgotrajnejša.
Agencija na primer obračuna vlogo, nakaže sredstva na dani bančni račun, banka
pa nato ugotovi, da je ta račun zaprt, da je imetnik računa neka druga oseba in podobno.
Med vlogami za neposredna plačila za leto 2004 je bilo takšnih skoraj deset odstotkov
vseh oddanih zbirnih vlog. Okoli 2.500 vlagateljev k vlogi ni priložilo obvezne
fotokopije bančne kartice svojega transakcijskega računa. 4.600 vlagateljev
pa je posredovalo podatke o bančnem računu družinskega člana oziroma pooblaščenca
in ne podatkov o računu nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je vlogo oddal.
Vlagatelj oziroma nosilec kmetijskega gospodarstva, naveden v vlogi, mora biti torej tudi
lastnik bančnega računa, navedenega v vlogi. Dosledno upoštevanje te zahteve bo še posebno
pomembno ob uveljavitvi novega zakona o dohodnini v prihodnjem letu. Iz naslova
dodeljenih sredstev naj bi se obračunavala akontacija dohodnine in se odvajala pred nakazilom
na računa nosilca kmetijskega gospodarstva. Nakazila na račun pooblaščenca ali druge
osebe ni mogoče izvesti.
A J D A December 2004

6
Ka j s e d o g a j a
Trgovinski ukrepi
Oddelek za zunanjo trgovino je s pristopom
Republike Slovenije k Evropski
uniji, torej s 1. majem 2004, pričel
z izvajanjem ukrepov tržno cenovne politike,
ki jih določa kmetijska, trgovinska in
carinska zakonodaja EU. Pravni red EU je
na področju zunanje trgovine uporaben neposredno,
kar pomeni, da je zavezujoč za
države članice, ne glede na njihovo nacionalno
zakonodajo. Izjema so samo določila
pravnega reda, kjer je navedeno, da je odločitev
prepuščena državi članici. V uredbah,
ki se nanašajo na naše področje dela,
je takih določil izjemno malo. Rešujemo jih
v sodelovanju s pristojnim Ministrstvom
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Delujemo
kot podaljšana roka EU v Sloveniji.
A l i ste ve d e l i . . .
… da smo od 1. maja do 15. oktobra letos
izvozili 5,2 milijonov kokošjih valilnih
jajc?
Na agenciji tako izvajamo ukrepe na podlagi
splošne, horizontalne zakonodaje, specifične
kmetijske zakonodaje za okoli vseh
dvajset tržnih redov, trgovinskih sporazumov
sklenjenih med EU in tretjimi državami
ter carinske zakonodaje. Posebnosti določil
posameznih tržnih redov so izjemno velike,
predvsem na področju izvoza. Uvoz poteka
predvsem na podlagi javnih razpisov, ki jih
objavi Komisija EU, izvaja pa naša agencija.
A l i ste ve d e l i . . .
… da izdamo uvozno dovoljenje tudi za
uvoz samo štirih kilogramov sira?
Glavni ukrepi, ki jih izvajamo, so izdajanje
izvoznih in uvoznih dovoljenj za kmetijske
proizvode, izdajanje potrdil o nadomestilu
za sestavljene proizvode, izplačevanje izvoznih
nadomestil za kmetijske proizvode
in za sestavljene proizvode. Izvajamo javne
razpise kmetijskih proizvodov za izvoz
ter javne razpise v zvezi z uvoznimi kvotami.
Prav tako upravljamo z varščinami
v zvezi z izdajo dovoljenj ter izplačilom
izvoznih nadomestil. Dobršen del našega
delavnika namenimo pripravi poročil za
Bruselj (dnevno, tedensko, mesečno in po
potrebi) ter informacij za slovenske proizvajalce
kmetijskih proizvodov in predstavnike
živilsko-predelovalne industrije,
ki jih zanima izvajanje omenjenih ukrepov.
Poudariti velja, da je Evropska komisija
glede izvajanja naštetih ukrepov dosledna
in natančna. Dnevnih poročil o izvajanjem
ukrepov smo do 15. oktobra 2004 pripravili
več kot tisoč. Izdali smo 1345 uvoznih in
izvoznih dovoljenj, dodelili 482 receptur za
sestavljene proizvode, izvedli 21 javnih razpisov.
Unovčili pa smo tudi nekaj varščin.
Morda veste, da je vzrok za zaseg varščine
na mleku lahko “jarjenje”, saj se v času »jarjenja«
mleko porablja za rast mladih kozic
namesto za izvoz in dodatek h kavi.
Dijana Pirc
Letos več
neposrednih plačil
Bliža se konec leta, ko se na agenciji ozremo
nazaj na opravljeno delo in načrtujemo
dejavnosti za prihodnje leto. Vsako leto
je ena osrednjih in najobsežnejših dejavnosti
agencije izvajanje neposrednih plačil. Letos
smo izplačevali preostanek neposrednih
plačil za lansko leto in konec oktobra začeli z
izplačevanjem letošnjih neposrednih plačil.
Skladno z zahtevami Evropske komisije smo
najprej obračunali in izplačali zahtevke za
izravnalna plačila na območjih z omejenimi
možnostmi za kmetijsko dejavnosti (OMD)
in kmetijske okoljske ukrepe (SKOP). V drugi
polovici novembra so bile na vrsti odločbe
za neposredna plačila na površine (EKO 0) in
za drobnico. Doslej je bilo izdanih 20.057 odločb
ter izplačanih okoli 9 milijard tolarjev.
V letu 2004 smo prvič začeli z izplačevanjem
vlog za neposredna plačila že kot
nova članica Evropske unije, medtem ko je
zbiranje vlog potekalo še v času, ko nismo
bili polnopravna članica. Obdelava vlog je
bila zato zahtevna iz več vidikov. Sočasno
smo prevzemali novo zakonodajo, uvajali
vrsto novih ukrepov in sprememb v obrazcih,
gradili zahtevno tehnično podporo za
obdelavo in obračun letošnjih zahtevkov.
Prvih 20.057 vlog smo obračunali praktično
preko noči. Spremembe pravnih podlag, sicer
sprejetih marca letos, so bile namreč v
Sloveniji objavljene šele 26. oktobra, do 30.
oktobra pa smo morali v Bruselj že poročati,
koliko evropskega denarja nameravamo letos
izplačati za ukrepe SKOP in OMD, da bi
Sloveniji evropski denar še pravočasno zagotovili.
Hkrati smo se pripravljali na revizorske
preglede za pridobitev akreditacije, brez
katere izplačevanje nacionalnih in evropskih
finančnih nepovratnih sredstev za kmetijstvo
v Sloveniji namreč ne bi bilo možno.
Vzporedno smo izvedli dokončni poračun
pomoči za odpravo posledic lanskoletnih
naravnih nesreč in za to izplačali
več kot 4,1 milijard tolarjev. Izplačana
je bila tudi akontacija za letošnjo točo v
skupni višini okoli 433 milijonov tolarjev.
V tem mesecu bomo izdali še odločbe za
plačila za površine in drobnico, ki morajo
biti skladno s predpisi izplačana do konca januarja
2005. Skupaj bo izplačanih predvidoma
okoli 24 milijard. Za neposredna plačila
za leto 2004 je zbirne vloge oddalo več kot
70.000 vlagateljev, kar pomeni skupaj okoli
400.000 različnih zahtevkov v obdelavi. V
prvih mesecih prihodnjega leta bomo tako
obračunali še preostale zahtevke, vezane na
govedo, mlečno premijo in dodatno plačilo
za mleko ter predvidoma do junija 2005 izplačali
še okoli 12 milijard tolarjev.
Helena Weilguny, Patricija Verbole
A J D A December 2004

Ka j s e d o g a j a
7
Kam vrniti preveč dodeljeno pomoč
za sušo 2003
Agencija je obračunala 53.905 vlog in okoli šestindvajset tisoč upravičencem izplačala
približno 3,85 milijard tolarjev pomoči za premagovanje posledic naravnih nesreč v
letu 2003. Nekaterim prosilcem je bilo z akontacijo lani izplačanih preveč sredstev, zato
jim je bilo naloženo vračilo preveč dodeljenih sredstev v državno blagajno. Dolžniki lahko
vračajo preveč dodeljena sredstva na transakcijski račun št. 01100-7500109970 in pri tem
obvezno navedejo tudi sklic 00 16110-4102171-087904. Za tiste, ki bi želeli zaprositi za odlog
vračila oziroma obročno plačilo dolga, smo na podlagi Navodila Ministrstva za finance
oktobra letos objavili na naših spletnih straneh napotke in vzorec prošnje za odlog oziroma
obročno plačilo dolga. Zanj lahko zaprosijo tisti dolžniki, ki jim je bilo s končno odločbo naloženo
vračilo sredstev v višini nad 20.000 tolarjev. Do novembra je na agencijo prispelo 197
prošenj za odlog oziroma obročno odplačilo. Od tega je 67 prošenj popolnih, k dopolnitvi
prošnje z manjkajočimi dokazili pa je bilo doslej pozvanih 69 vlagateljev. Preostale prošnje
so v obdelavi. Agencija je pri reševanju prejetih prošenj dolžna spoštovati Zakon o javnih
financah ter Navodilo o načinih zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika
do države oziroma občine, ki ga je izdal minister za finance.
Kaj prinaša predlagana reforma
sektorja za sladkor
Nekdanji komisar za kmetijstvo EU
Franz Fishler je v začetku letošnjega
poletja predstavil dokaj ambiciozen načrt
reforme EU sladkornega sektorja do leta
2007/2008. V njem se odraža duh reform
ostalih kmetijskih trgov, ki so posledica dogovorov
znotraj svetovne trgovinske organizacije
(WTO) na temo liberalizacije svetovne
trgovine, vključno trgovine s kmetijskimi
izdelki in pridelki. Komisija EU predlaga
postopno znižanje intervencijske cene in posledično
znižanje minimalne odkupne cene
sladkorne pese s sedanjih 10.464 SIT/t na
6.576 SIT/t. V ta namen je predvideno nadomestilo
za 60 odstotkov izgube dohodka.
Pridelovalci sladkorne pese bi to nadomestilo
prejemali v obliki neposrednih plačil.
Največ prahu med manj konkurenčnimi
proizvajalkami sladkorja v Evropski uniji,
med katerimi je tudi Slovenija, je dvignila
predlagana sprostitev trgovanja s proizvodnimi
kvotami, ki določajo največjo dovoljeno
proizvodnjo sladkorja v posamezni državi
članici. Poleg tega je predvideno tudi zmanjšanje
proizvodnje sladkorja v EU s sedanjih
17,4 milijonov ton na 16,6 milijonov ton.
Zaradi slabše konkurenčnosti proizvodnje
sladkorja v primerjavi z ostalo Evropo (pridelava
sladkorne pese in relativno majhna
tovarna) je kot na dlani, da bi v Sloveniji
prenehali s proizvodnjo sladkorja, ker bi
kvoto, ki jo ima Slovenija, prenesli ali prodali
drugi, bolj konkurenčni državi članici EU,
ki bi tako delno nadomestila znižanje kvote.
Takšen scenarij je zaradi splošnega nasprotovanja
skoraj neizvedljiv, ker bi se proizvodnja
sladkorja skoncentrirala samo v določenih
državah (Francija, Nemčija, Velika
Britanija…), medtem ko bi v sredozemskih
članicah EU (Italija, Španija…) prenehali
proizvajati sladkor. Morda bodo predlog
spreminjali v smeri proporcionalnega znižanja
proizvodnih kvot v vseh državah članicah
EU. V večjih proizvajalkah sladkorja bi bila
takšna sprememba manj problematična, ker
bi prilagoditev proizvodnje potekala znotraj
držav samih. Z večjimi problemi bi se srečali
v Sloveniji, ker bi morala naša Tovarna
sladkorja Ormož znižati svojo proizvodnjo
sladkorja do takšne mere, da bi najbrž postala
nedobičkonosna. V tem primeru bi bili
lastniki verjetno prisiljeni zapreti tovarno,
kar bi povzročilo konec gojenja sladkorne
pese pri nas. V severno-vzhodnem delu Slovenije
pa je pesa pomembna poljščina; na
približno 4.500 ha jo prideluje 2.500 kmetij.
Predlog Fishlerja predvideva tudi strukturno
pomoč Evropske unije državi članici pri zapiranju
tovarn v višini 250 € na tono proizvedenega
sladkorja. Ta pomoč je samo del predvidene
pomoči. Preostali del bi morala zagotoviti
vsaka država članica glede na razvitost
regije, v kateri se nahaja tovarna sladkorja.
Najbolj verjetno bo dejanska reforma nekje
med sedanjo ureditvijo in najbolj črnim scenarijem,
ki predvideva večje znižanje proizvodnje.
To zagotovo pomeni težje pogoje
proizvodnje sladkorja kot do sedaj. Edina
svetla točka predlagane reforme je morda
ta, da Komisija prvič obravnava nove države
članice enakopravno s starimi, pa čeprav je
ta enakost bolj grenka kot sladka.
Jernej Kavšek
A J D A December 2004

8
V ž a r i š č u
PRVA IN EDINA AKREDITIRANA
PLAČILNA AGENCIJA V SLOVENIJI
Patricija Verbole
Priključitev Slovenije k
Evropski uniji pomeni po
eni strani obveznost plačevanja
finančnih sredstev v
evropski proračun, po drugi
strani pa pravico do črpanja
evropskih sredstev. Ta so
za področje kmetijstva in
razvoj podeželja znatna; za
obdobje od 2004 do 2006
skupaj okoli 400 milijonov
evrov. Pogoj za črpanje
sredstev iz Jamstvenega
oddelka Evropskega kmetijskega
usmerjevalnega in
jamstvenega sklada (EKUJS)
je v skladu z uredbo Komisije
(ES) 1663/1995 akreditirana
plačilna agencija. Sedaj že
nekdanji minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano,
dr. Milan Pogačnik,
je 19. oktobra 2004 uradno
izročil akreditacijsko listino
direktorici agencije, mag.
Sonji Bukovec. S pridobitvijo
akreditacije je slovenskim
upravičencem omogočena
nadaljnja pot do evropskih in
nacionalnih finančnih spodbud
v kmetijstvu.
Agencija Republike Slovenije za
kmetijske trge in razvoj podeželja je
bila pri črpanju evropskih in nacionalnih
sredstev, namenjenih za ohranjanje
in razvoj slovenskega podeželja in krepitev
kmetijskih trgov, že pred pristopom Slovenije
k Evropski uniji ena ključnih institucij. Od 1.
maja letos pa ima agencija še pomembnejšo
vlogo plačilne agencije za upravljanje in izplačevanje
evropskih sredstev iz Jamstvenega
oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega
in jamstvenega sklada (EKUJS).
Akreditirana plačilna agencija je v skladu z
uredbo Komisije (ES) 1663/1995 institucija
za upravljanje s sredstvi evropskih davkoplačevalcev,
ki je kadrovsko usposobljena in
izpopolnjena, imeti mora opredeljene administrativne
postopke ter varno in zanesljivo
tehnično podporo. Nadalje mora zagotavljati
transparentno in pravilno porabo finančnih
sredstev Evropske unije. Z zahtevnim sistemom
poročanja, ki ga mora vzpostaviti plačilna
agencija, in rednimi revizijski pregledi
pa je popoln nadzor nad porabo evropskih
sredstev Evropski komisiji tudi omogočen.
Na agenciji smo se na akreditacijo temeljito
pripravljali vsa leta delovanja in 19.
oktobra 2004 status akreditirane plačilne
agencije za upravljanje s sredstvi EKUJS
tudi pridobili. To je za našo agencijo ponovno
priznanje usposobljenosti strokovnih
služb, varnosti informacijskih sistemov
ter učinkovitosti vzpostavljenih kontrolnih
mehanizmov. Gre za potrditev ustrezne
organiziranosti agencije, ki omogoča kakovostno,
učinkovito in pravilno izvajanje
ukrepov nacionalne in skupne kmetijske politike
ter upravljanje s finančnimi sredstvi.
Priprave in napredek v usposabljanju agencije
za kakovostno in zanesljivo upravljanje
s finančnimi sredstvi EKUJS so spremljali
strokovnjaki in revizorji Evropske komisije.
Končni pregled usposobljenosti za odobravanje
in izvrševanje izplačil je opravila pooblaščena
revizorska hiša KPMG Slovenija.
Priprave na akreditacijo so zajemale številna
strokovna izpopolnjevanja tako v evropskih
plačilnih agencijah kot doma. Naše strokovne
službe so v tem času implementirale več
sto uredb Evropske komisije in Sveta EU
ter za ta namen izdelale preko 8.000 strani
priročnikov z natančnimi opisi postopkov,
kontrolnimi listami in navodili za delo.
V času priprav smo na agenciji v skladu s
pogoji za pridobitev akreditacije med drugim
okrepili kadrovsko zasedbo, vzpostavili
vrsto postopkov in evidenc, izgradili zahtevne
informacijske podpore, vzpostavili kontrolne
mehanizme ter obsežen poročevalski
sistem. Agencija je strokovna institucija, saj
ima skoraj 80 odstotkov od skupaj 217 zaposlenih
najmanj visoko ter univerzitetno
izobrazbo, največ s področja agronomije ter
ekonomije. Nove aktivnosti, ki jih oz. jih bo
agencija izvajala v prihodnje, kot npr. na po-
A J D A December 2004

Smeh je pol zdravja
dročju naravnih nesreč in upravljanju mlečnih
kvot, pa bodo zahtevale nove zaposlitve.
Majhen fantič iz velikega mesta je prišel
prvič v življenju v vas. Stal je ob
robu ceste, ko se je na vozu s konjsko
vprego pripeljal starejši moški ter stopil
v gostilno. Fantič je začuden strmel
v konja, žival, ki je še nikoli ni videl. Ko
se je moški vrnil iz gostilne in se pripravljal,
da se odpelje, je fantič dejal:
»Gospod! Opozoriti vas moram, da
mu je pravkar iztekel bencin!«
Število ukrepov, ki jih izvajamo, narašča.
Letos številne ukrepe v Sloveniji izvajamo
prvič, kot npr. ukrepe Enotnega programskega
dokumenta 2004-2006 (EPD), ukrepe
Programa razvoja podeželja 2004-2006, trgovinske
ukrepe. Poskusno poteka upravljanje
mlečnih kvot. S pridobljeno akreditacijo
pa je agencija dobila pravico oz. dolžnost
izvajati tudi ukrepe in izplačila, ki so bili
predmet akreditacijskega pregleda: 27 intervencijskih
in specifičnih ukrepov, 28 trgovinskih
ukrepov ter neposredna plačila.
Med ukrepe neposrednih plačil sodijo plačevanje
neposrednih plačil na površino in
na živali z namenom pokrivanja razlik med
proizvodno ceno in ceno na trgu (EKO 0),
podpore kmetijstvu na območjih z omejenimi
dejavniki z namenom izravnave stroškov
pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer
ter podporo ohranjanju kulturne krajine
in poseljenosti takšnih območij (OMD)
ter Slovenski kmetijsko okoljski program
(SKOP) za vzdrževanje in ohranjanje kulturne
krajine ter varovanja obstoječih habitatov
na občutljivih območjih, določenih z uredbo.
V tem letu se je število ukrepov na področju
neposrednih plačil povečalo. Novosti
so na primer možnost uveljavljanja zahtevka
za mlečno premijo in dodatnega plačila z
mleko, vrsta novih ukrepov v skupini EKO 0
(obvezna praha, prostovoljna praha, podpora
za pridelavo lupinarjev, pomoč za stročnice,
pomoč za energetske rastline) ter SKOP.
Na področju razvoja podeželja agencija letos
prvič izvaja nova ukrepa, “Zgodnje upokojevanje”
ter “Podpora izvajanju EU standardov
na kmetijskem gospodarstvu”.
Smeh je pol zdravja
Metka se je pravkar preselila v novo
stanovanje, v katerem je kmalu odkrila
molja. Stopila je od trgovine in kupila
zavitek kroglic naftalina. Čez dobrih
petnajst minut se je Metka vrnila v trgovino
in kupila še en zavitek kroglic.
Ko je Metka prišla v trgovino že tretjič,
jo je trgovec začudeno vprašal, za
kaj vendar potrebuje toliko naftalina.
Metka se je branila: »Ali vi vedno zadenete
v prvo?!«

10
S p o z n a j m o s e
Agencija je “zgolj” v
Za vas sprašuje:
Patricija Verbole
Inter vju z mag. Sonjo
Bukovec, direktorico
Agencije RS za kmetijske
trge in razvoj podeželja
Magistrica Sonja Bukovec
vodi Agencijo RS za kmetijske
trge in razvoj podeželja
že skoraj štiri leta. S prvih
petnajst ukrepov je število
ukrepov, ki jih agencija
izvaja, do danes naraslo
na okoli sto. Vzporedno
se je povečalo tudi število
zaposlenih. Na agenciji je
trenutno zaposlenih 217
strokovnjakov.
Agencijo vodite od februarja 2001. Kakšen
je vaš običajen delovni dan?
V pisarni sem ponavadi še pred sedmo uro
zjutraj. Z najožjimi sodelavci skupaj spijemo
jutranjo kavico in si poročamo o pomembnih
dogodkih preteklega dneva. Vsak dan
imam na urniku veliko sestankov znotraj in
izven hiše. Enkrat na teden se s kolegi srečamo
pri ministru na kolegiju. Kdaj končam z
delom? Ponavadi se prikrade že večer.
Ali utečeno rutino kdaj zmoti kakšen
vesel dogodek?
S sodelavci se največkrat poveselimo ob
osebnih praznikih, porokah in rojstvih. Razlog
za slavje pa so vsekakor tudi skupni službeni
dosežki, uspešno zaključeni projekti.
Kako bi na kratko opisali vaše delo na
agenciji?
Vodenje agencije je izredno dinamično in
raznoliko. Vsak dan je po svoje nekaj posebnega.
Vedno nova področja delovanja, vedno
novi ukrepi za pomoč pri ohranitvi in
razvoju slovenskega podeželja, kmetij in živilsko-predelovalnega
sektorja.
S kakšnimi pritiski se srečujte sami in
vaši sodelavci? Se je kaj spremenilo s 1.
majem?
Časovni pritiski so del našega vsakdanjika,
razlog za to pa je nenehno spreminjanje pravnih
podlag in s tem navodil za naše delo.
Čeprav smo se na pristop k Evropski uniji
pripravljali dobra štiri leta, je svojevrsten
pritisk dojemanje evropske zakonodaje. Pri
izvajanju ukrepov se je tudi pokazalo, da se
slovenska in evropska zakonodaja razhajata,
kar otežuje učinkovito delo agencije. Zato
smo začeli pripravljati zakon o agenciji.
Direktorji plačilnih agencij Evropske
unije se srečujete vsaj enkrat letno.
Kako ocenjujete mesto slovenske plačilne
agencije? Ali je bila vzpostavitev
slovenske agencije v čem izvirna?
Relativno v kratkem času smo vzpostavili
institucijo, ki mora delovati po enakih usmeritvah
kot druge plačilne agencije, ki v Evropi
delujejo že desetletja. Za tako mlad kolektiv
je to velik dosežek. Naša agencija je
med najmanjšimi, kar pa ne spremeni zahtevanih
postopkov in kontrol, ki jih moramo
izvajati. Naša agencija deluje po enakih zapovedih
kot agencije v Franciji ali Nemčiji,
čeprav te obračunavajo na stotisoče več zahtevkov.
Na kaj ste pri dosedanjem delu na agenciji
najbolj ponosni?
Ponosna sem, da smo s sodelavci uspeli
vzpostaviti tako veliko evropsko institucijo
na slovenskih tleh. Med prvimi med državami
kandidatkami smo v novembru 2001
prejeli akreditacijo za upravljanje s sredstvi
iz programa SAPARD. Tako smo lahko dodelili
vseh 10,4 milijard SIT, namenjenih za
razvoj podeželja, pospeševanje kmetijstva
in živilstva.
Drugo akreditacijo je agencija pridobila oktobra
letos. S tem smo prispeval svoj delež k
temu, da bodo slovenski kmetje in živilsko-
predelovalni sektor še nadaljnje lahko črpali
nacionalna in evropska proračunska sredstva.
Z akreditacijo nam je bila dana dolžnost
in pravica izvajati akreditirane ukrepe.
Za uporabnike naših storitev pa je akreditacija
zagotovilo, da je delo agencije kakovostno,
zanesljivo in nepristransko.
Menim, da bodo razpoložljiva nepovratna
sredstva omogočila slovenskim kmetom stabilne
in uravnotežene dohodke, dodaten vir
dohodkov, prestrukturiranje naših kmetij
ter živilsko-predelovalne industrije v smislu
večje učinkovitosti in konkurenčnosti. Vse
to bo gotovo prispevalo k boljšim razmeram
v ruralnih okoljih in s tem k ohranjanju poseljenosti
ter pristnega podeželskega okolja.
Vaš največji izziv doslej je bila pridobitev
statusa akreditirane plačilne agencije.
Kaj pa za naprej?
A J D A December 2004

S p o z n a j m o s e
11
aruhinja zakladnice
Letošnji izziv je bila vsekakor pridobitev statusa
akreditirane plačilne agencije, na katero
smo se pripravljali štiri leta. Pred nami je
sedaj zahtevna naloga vzdrževanja akreditiranih
postopkov, prehod na evropske uredbe,
doseganje razumevanja bistva filozofije
izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike
na agenciji. Agencija je namreč dolžna skrbeti
za finančna sredstva nacionalnega in
evropskega proračuna kot dober gospodar. V
ta namen je dolžna izvajati kontrole, preverjanja,
objektivno ugotavljati dejstva po evropskih
normah in na podlagi ugotovitev
odločiti, ali je prosilec upravičen do sredstev
ali ne.
V slovenskem prostoru si želim doseči prepoznavnost
naše agencije in razumevanje
vloge, ki jo ima. Agencija je zgolj ena izmed
institucij, ki sodelujejo pri uresničevanju in
implementaciji nacionalne in skupne kmetijske
politike. Je »zgolj« varuhinja zakladnice.
Kako uspešni bodo slovenski upravičenci
pri porabi tega denarja, pa bo odvisno od sodelovanja
vseh akterjev na področju kmetijstva
in razvoja podeželja. Poleg akreditirane
agencije so namreč ključne ustrezne pravne
podlage; učinkoviti, konkurenčni in okolju
prijazni razvojni programi, ki bodo sledili
ciljem skupne kmetijske politike; učinkovito
svetovanje upravičencem do nepovratnih
sredstev; izobraževanje za podjetništvo na
podeželju in podobno. Pomembna je tudi
pripravljenost finančnih institucij za finančno
podporo naložbam v kmetijska gospodarstva
in živilsko-predelovalno industrijo ter
zagotovljena sredstva javnih financ. Nenazadnje
pa bodo na črpanje nepovratnih sredstev
kot doslej tudi v prihodnje vplivale pripravljenost
prosilcev, popolnost, natančnost
in usklajenost zahtevkov ter izpolnjevanje
vseh pogojev.
Delo na agenciji torej pred vas prinaša
vedno nove izzive. Ste se kdaj počutili
nemočno? Ste si morda takrat zaželeli,
da bi imeli čarobno paličico?
Da. Svojevrsten izziv je namreč prilagajanje
zahtevne tehnične podpore za predpisane
kontrolne postopke pogostim spremembam
evropskih in nacionalnih pravnih podlag. Te
so namreč osnova in vodilo za delo na agenciji.
Prilagajanja izvajamo v veliki časovni
stiski, saj izgradnja takšne podpore zahteva
čas, denar, ljudi s strokovnimi znanji. V takšnih
trenutkih bi čarobna paličica prišla še
kako prav…
Veliko potujete po Sloveniji. Čim širši
množici želite približati ukrepe, ki jih
agencija izvaja. Gre pravzaprav za promocijo
priložnosti za kmete in za živilsko-predelovalni
sektor?
Res je. Moj urnik je natrpan z raznimi predstavitvami,
okroglimi mizami, otvoritvami.
Poleg tega, da na agenciji velikokrat organiziramo
razna usposabljanja, prejmem vsak
dan veliko vabil drugih organizatorjev. V posebno
veselje mi je govoriti z mladimi, z ženskami
in s ljudmi z območij, kjer je priložnosti
malo. Verjamem, da vsak posameznik
šteje. S svojimi nastopi želim spodbuditi potencialne
prejemnike nepovratnih sredstev
k podjetniškemu razmišljanju ter doseči razumevanje
zahtevnih administrativnih in
kontrolnih postopkov, ki vplivajo na dodeljevanje
sredstev.
Velikokrat se udeležim tudi otvoritev dokončanih
projektov, investicij, ki so sofinancirane
s sredstvi, ki jih je prosilcem dodelila
agencija. Agencija je za uspešnost investicije
odgovorna in še posebno toplo mi je pri srcu,
ko vidim, kako delo agencije zares spremeni
in obogati življenje družine, kraja in regije.
Odkar ste na agenciji, poudarjate, da je
potrebno uporabnikom vaših storitev
informacije približati.
Na agenciji izvajamo vedno več ukrepov, obravnavamo
in obračunamo na stotisoče različnih
zahtevkov. Posledično narašča tudi
število klicev. Letos smo na agenciji vzpostavili
sodoben klicni center, katerega dnevno
pokliče na stotine uporabnikov naših storitev.
Najpogosteje klicatelje zanima, kako poteka
reševanje njihove vloge, kdaj bodo prejeli
odločbo, sredstva in podobno.
V letošnjem letu smo vzpostavili tudi svoje
spletne strani, na katerih lahko najdete sveže
novice o delu agencije. Še en korak bliže
k boljšem informiranju potencialnih prosilcev
za nepovratna sredstva v kmetijstvu in
živilsko-predelovalni industriji pa smo z našim
novim tiskanim glasilom. Želim si, da bi
ga bralke in bralci dobro sprejeli in sodelovali
pri njegovem nastajanju.
Kaj pa vaše želje za prihajajoče leto?
Kot direktorica agencije si želim, da bi bilo
med nami in uporabniki naših storitev čim
manj nesporazumov, da bi bilo komuniciranje
in informiranje tistih, ki jim je denar namenjen,
čim boljše in da bi z našim delom še
naprej prispevali k boljšemu življenju ljudi
in h konkurenčnosti slovenskega kmetijstva.
Sicer pa imam čisto običajne želje. Zdravje,
veselje in osebno zadovoljstvo, bralkam in
bralcem AJDE pa želim miren božič in vesele
praznike.
Hvala!
A J D A December 2004

12
I z ro č i l o
I z j a v a
“Odločitev vlade o ustanovitvi agencije
je bila pravilna, saj je kmetom s
tem omogočeno črpanje slovenskih
in evropskih sredstev. Brez teh
sredstev bi propadlo še več kmetij,
kot jih sicer.”
A l i ste ve d e l i . . .
… da je povprečna starost nosilca
oziroma nosilke kmetijskega gospodarstva,
ki je oddal/a zbirno vlogo za
neposredna plačila za leto 2004 približno
57 let?
Toni Rančigaj, kmet iz Gomilskega
A l i ste ve d e l i . . .
… da je polovica kmetijskih gospodarstev prejela za leto 2003 manj
kot 200 tisoč SIT neposrednih plačil (EKO 0, EKO 1 in SKOP)? Ta
kmetijska gospodarstva so porabila manj kot 15% vseh sredstev, namenjenih
subvencijam. Po drugi strani pa je bilo skoraj 2% takih kmetijskih
gospodarstev, ki so prejela preko 1,5 mio SIT in porabila skoraj
20% vseh razpoložljivih sredstev. Podrobna razporeditev je prikazana
v grafikonu Kmetijska gospodarstva in porabljena sredstva.
KMETIJSKA GOSPODARSTVA IN PORABLJENA SREDSTVA
A l i ste ve d e l i . . .
… da smo v zadnjih 6 mesecih uvozili
6.769 ton banan in jih tudi pojedli?
A l i ste ve d e l i . . .
… da je povprečno kmetijsko gospodarstvo
iz naslova neposrednih plačil
za leto 2003 prejelo 356.000 tolarjev,
kar je več kot povprečna mesečna plača
zaposlenega v Sloveniji?
A l i ste ve d e l i . . .
… da je vloge za neposredna plačila za
leto 2004 oddalo 69.652 družinskih
kmetij? Samo 28% nosilcev le-teh je
ženskega spola, 72% nosilcev pa je
moškega spola.
delež kmet. gospodarstev
25,0%
20,0%
15,0%
10,0%
9%
15%
5%
5,0%
3%
1%
1%
0%
0,0%
0
0 - 50
50 - 100
100 - 150
14%
150 - 200
11%
200 - 250
9%
7%
6% 5%
250 - 300
300 - 350
delež porabljenih sredstev
delež kmet. gospodarstev
350 - 400
400 - 500
10%
9%
7%
6%
5%
4% 3%
500 - 600
600 - 700
700 - 800
800- 900
1%
900 - 1.000
odobreni znesek na kmetijsko gospodarstvo (v tiso SIT)
1.000 - 1.500
nad 1.500
19%
16,0%
14,0%
12,0%
10,0%
8,0%
6,0%
4,0%
2,0%
2%
0,0%
delež porabljenih sredstev
Naročilnica na brezplačno glasilo AJDA
Prosim, da glasilo AJDA od naslednje številke naprej pošiljate na naslov:
Ime in priimek:
Ulica in hišna številka:
Poštna številka in kraj:
Elektronski naslov:
Datum:
Podpis:
Naročilnico izrežite in pošljite po pošti na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, za
AJDO ali po faksu 01 / 478 92 06. Lahko pa vaše podatke pošljete tudi po elektronski pošti: ajda.arsktrp@gov.si
Želimo vam obilo užitkov ob prebiranju AJDE.
A J D A December 2004

C e n e ra stej o , c e n e p a d a j o
13
Pregled gibanja cen
kmetijskih proizvodov
Pripravlja: Robert Kaisersberger
Na agenciji v oddelku za tržno informacijski
sistem redno spremljamo
cene in količine kmetijskih proizvodov
za tržne rede: mleko in mlečni
izdelki, goveje meso, prašičje meso,
ovčje meso, perutninsko meso in
jajca, žita, sadje in zelenjava, vino
ter banane. Zbrani podatki omogočajo
spremljanje stanja na trgu in so
osnova za uvedbo različnih ukrepov
za stabiliziranje trga (intervencijski
odkup, podpora skladiščenju, določitev
višine izvoznih spodbud itd.)
ter sprejemanje odločitev na ravni
Evropske unije oziroma na ravni posamezne
države članice.
Podrobnejša, tedenska tržna poročila redno
objavljamo tudi na naših spletnih
straneh na naslovu
http://arsktrp-tis.gov.si/
ter na naslovu
http://www.arsktrp.gov.si/
(glej Tržna poročila).
Tabela: Primerjava cen v 18. in 46. tednu za posamezne kategorije izdelkov (v SIT/100kg)
18. teden 46. teden Primerjava (%)
(pristop k EU)
tržna cena masla 75.481,22 77.279,70 2,38%
goveje meso - A R3 54.122,26 61.892,54 14,36%
prašičje meso - razred E 31.521,46 36.740,89 16,56%
perutnina 46.445,03 42.904,61 -7,62%
jajca 32.133,13 31.452,83 -2,12%
SIT/100 kg
85.000
75.000
65.000
55.000
45.000
35.000
25.000
15.000
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45
TEDEN
tržna cena masla goveje meso - A R3 prašije meso - razred E perutnina jajca
Graf 1: Gibanje cene masla, govejega, prašičjega in perutninskega mesa ter jajc po tednih v letu 2004
(SIT/100 kg)
SIT/kg
600,00
500,00
400,00
300,00
200,00
100,00
0,00
10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46
TEDEN
jabolka hruške breskve jagode
Graf 2: Gibanje cen jabolk, hrušk, breskev in jagod po tednih v letu 2004 (SIT/kg)
A J D A December 2004

14
Povej m o s i
Cenjene bralke, cenjeni bralci!
Rubrika Povejmo si je namenjena
vam. Vabimo vas, da nam pišete;
vaših mnenj bomo veseli. Prostorske
možnosti za objavo vaših pisem
so omejene, zato vas prosimo, da nam
pošljete največ 15 tipkanih vrstic, tako
da bomo lahko objavili čimveč mnenj.
Če bo dolžina presegala predpisano,
bomo pismo skladno z veljavnim zakonom
o javnih glasilih v uredništvu
ustrezno skrajšali ali priredili. Objavili
bomo nelektorirana pisma. Pismo
opremite s svojim imenom in priimkom,
polnim naslovom in telefonsko
številko, na kateri bomo lahko preverili
istovetnost. Objavili bomo le ime,
priimek in kraj bivanja. Pišite na naslov
Agencija RS za kmetijske trge in
razvoj podeželja (za AJDO), Dunajska
160, 1000 Ljubljana, e-mail: ajda.arsktrp@gov.si.
V tokratni številki objavljamo odgovor na vprašanje, postavljeno v elektronskem
forumu kmetijskih svetovalcev.
»Kako naj ravna nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima sicer kmetijo, vendar jo je
v celoti oddal v najem, torej ne more pričakovati nobenih subvencij. Oddaja v najem
je začasna (nekaj let). Ali naj letos (in naslednja leta) vseeno izpolne in odda zbirno
vlogo, ali pa naj ta čas prekine “kontakt” z Agencijo? (MID kmetije mu vseeno ostane?!)
Hvala za odgovor!« (Mitja Dimec, Celje)
Spoštovani!
Kot je zapisano v 3. členu Uredbe o ureditvi trga s poljščinami (Uradni List RS št.
22/04), je do neposrednih plačil na površino upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki
prideluje poljščine iz 4. člena prej omenjene uredbe na lastnih ali najetih površinah.
Kar pa zadeva indentifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID: ta številka
v vsakem primeru ostane kmetijskemu gospodarstvu in ni vezana na to, ali je bil
vložen zahtevek za neposredno plačilo ali ne. (Franc Horvat, ARSKTRP)
Kako do informacij
Na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so vam na voljo informacije in pojasnila
v zvezi s postopki, ki jih vodimo na agenciji, ki se nanašajo na izvedbo posameznega ukrepa
nacionalne ter skupne kmetijske politike ali aktualne javne razpise agencije.
Uradne ure za poslovanje s strankami so ob ponedeljkih, sredah ter petkih med 9. in 12.
uro, ob sredah pa tudi v popoldanskem času med 14. in 16. uro. Najdete nas v Ljubljani, na
Dunajski 160.
Lahko pa nas tudi pokličete. Na agenciji deluje klicni center, kjer so z vami vsak delavnik
med 9. in 15. uro naši sodelavci. Dosegljivi so na telefonskih številkah:
(01) 478 92 83 , (01) 478 93 55 , (01) 478 92 10
Ob obisku na agenciji ali ob klicu imejte pri roki identifikacijsko številko vašega kmetijskega
gospodarstva (KMG MID), po kateri vas bodo povprašali informatorji, ter ustrezno dokumentacijo
(kopijo zbirne vloge ali zahtevka, poziv k dopolnitvi, odločbo).
Novosti in sveže informacije lahko poiščete tudi na naših spletnih straneh na naslovu http://
arsktrp.gov.si, na katerih objavljamo javne razpise, javna naročila in druge zanimivosti. Na
spletnih straneh boste našli tudi forum, kjer lahko pobrskate med vprašanji, ki jih zaposlenim
na agenciji postavljajo kmetijski svetovalci. Morda boste odgovore na vaše vprašanje
našli prav tam.
ARSKTRP je le ena izmed institucij, ki sodelujejo
v izvajanju kmetijskih ukrepov. Za
informacije, podrobnosti v zvezi s posameznim
ukrepom, za pomoč ter svetovanje glede
izpolnjevanja vlog, zahtevkov ali priprave
druge dokumentacije se lahko obrnete na
svetovalce Kmetijsko gozdarske zbornice
Slovenije oziroma na Gospodarsko zbornico
Slovenije. Informacije o javnih razpisih za
pridobitev sredstev iz strukturnih skladov
so na voljo tudi pri Društvu za razvoj slovenskega
podeželja. Za tolmačenje pravnih
podlag ter za razlago kmetijske politike pa je
najprimernejši naslov Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano.
A J D A December 2004

Na p ove d n i k 15
Podpora organizacijam proizvajalcev vina
Prvi rok za oddajo vlog je 29. december 2004
Agencija skozi vse leto organizira delavnice, seminarje
in okrogle mize za predstavitev podrobnosti
o posameznih ukrepih, ki jih izvajamo
na agenciji. Sodelavci oddelka za intervencijske
in specifične ukrepe smo 23. novembra 2004 v
prostorih agencije pripravili predstavitev ukrepa
“Sofinanciranje razvojno-promocijskih aktivnosti
organizacij proizvajalcev vina”. Ukrep
bo agencija prvič začela izvajati pred koncem
tega leta; prosilci morajo vloge na agencijo poslati
do 29. decembra 2004. Predstavitve so se
udeležili skoraj vsi predstavniki organizacij proizvajalcev
vin, ki jih je v Sloveniji 13, pridružili
pa so se jim tudi predstavniki Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Poudarek predstavitve je bil na tem, kako pripraviti
vloge, da bi se izognili morebitnim zapletom,
ki lahko nastopijo pri oddaji nepopolnih
ali pomanjkljivih vlog. Udeležencem smo
predstavili podrobnejša navodila za izpolnjevanje
zahtevka ter jih opozorili na priloge, ki
so sestavni del vloge (računi o izvedenih dejavnostih).
Natančno pripravljene vloge (pravilno
izpolnjen zahtevek in ustrezne priloge) so po
naših izkušnjah izredno pomembne za hitro
in uspešno reševanje vlog, saj je naše delo tako
učinkovitejše, izplačilo sredstev upravičencu pa
hitrejše.
Že med predstavitvijo so nam udeleženci postavili
več vprašanj glede skladnosti računov
(priloge k zahtevku) o izvedenih aktivnostih s
potrjenimi podprogrami promocije in izobraževanja.
Dogovorili smo se, da nam vprašanja, ki
se bodo pojavila kasneje, lahko posredujejo po
elektronski pošti na naslov miran.pipan@gov.
si.
Na spletni strani ARSKTRP (http://www.arsktrp.gov.si/index.php?stran=isu_podpora_razvojno_promocijskim_aktivnostim)
smo objavili
kratka navodila za ukrep “Sofinanciranje razvojno-promocijskih
aktivnosti organizacij proizvajalcev
vina”. V začetku leta 2005 bomo objavili
še podrobna navodila, ki bodo v pomoč prosilcem
pri pripravi vlog, katere bodo oddajali v
celotnem letu 2005, na vsake dva meseca.
Miran Pipan
Čas za oddajo zahtevkov se izteka …
» 29. december 2004: ukrep Sofinanciranje razvojno-promocijskih aktivnosti organizacij proizvajalcev vina
» 31. december 2004: ukrep Izvajanje EU standardov
» 31. december 2004: ukrep Zgodnje upokojevanje
» 1. - 28. februar 2004: zahtevek za posebne in klavne premije za 4. obdobje za leto 2004
Priprava na neposredna
plačila 2005
Pred pričetkom vlaganja zahtevkov za neposredna
plačila za leto 2005 bo v zimskih dneh
dovolj časa za urejanje podatkov in morebitnih
sprememb v Registru kmetijskih gospodarstev,
za pripravo kopij katastrskih načrtov z vrisanimi
dejanskimi rabami, za odpiranje bančnih računov
in podobno. Prejemniki sredstev za SKOP
pa ne pozabite na udeležbo na zahtevanih izobraževanjih.
K a k o
u s p e š n o
b o l e t o
2 0 0 5 ?
V prvem tednu decembra,
ko goduje Sveta Barbara,
posejte pšenico ali lečo.
Če bodo semena do Božiča
vzklila in bodo male rastline
lepo rastle, bo naslednje
leto uspešno.
A J D A December 2004

AJDA je brezplačno glasilo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Glasilo je informativne narave in ni pravno zavezujoče.
Izdaja: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, http://www.arsktrp.gov.si
Glavna urednica: mag. Patricija Verbole Uredniški odbor: Alina Cunk Perklič, Tadeja Debeljak, Vasja Ferrari, Jožko Fornazarič, Betka Gregorc, Polona Grošelj,
Robert Kaisersberger, Dijana Pirc, mag. Silvana Turnšek-Mlekuš, Helena Weilguny, Janja Zupan Novak Fotografije: Arhiv ARSKTRP
Oblikovanje in prelom: Vasja Ferrari Tisk: Čukgraf, Postojna Naklada: 1000 izvodov E-pošta: ajda.arsktrp@gov.si ISSN 1854-0708