PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 2.4.2013 - ZAPS

Poročilo 

medijskih objav 

02.04.2013 

Objave v poročilu: 

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, 

fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

KAZALO - zbirni list objav 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije 

29.3.2013 TV Koper Stran/Termin: 18:40:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Na dan prihajajo novi dokazi o lažeh Vitoslava Türka 

Po našem razkritju črne gradnje direktorja Elesa in člana SDS-a Vitoslava Türka nad 

Sečovljami na dan prihajajo novi dokazi o njegovih lažeh. Lastništvo potrjujejo tudi računi 

Rižanskega vodovoda, saj so jeseni 2003 prejeli obvestilo o spremembi lastništva in s tem 

Avtor: Eugenija Carl 

Rubrika, Oddaja: PRIMORSKA KRONIKA Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR 

29.3.2013 TV Slovenija 3 Stran/Termin: 21:30:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Znanih še več podrobnosti okoli črne gradnje Vitoslava Türka 

Znanih je še več podrobnosti okoli črne gradnje Vitoslava Türka. Čeprav še naprej trdi, da ni 

lastnik črne gradnje nad Sečoveljskimi solinami, zanjo plačuje račune za vodo. Pri Rižanskem 

vodovodu so namreč potrdili, da so vodovodni priključek in računi za porabo vode vodeni na 

Avtor: Eugenija Carl 

Rubrika, Oddaja: ŽARIŠČE Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR, ARHITEKTURA 

30.3.2013 POP TV Stran/Termin: 19:00:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

TV KLUB: Črne gradnje v Sloveniji 

V Sloveniji je očitno v teku odprt lov na prostor, na javno dobrino nas vseh, država pa takšno 

početje očitno še spodbuja. Strokovnjaki v studiu so podali svoja mnenja o aktualni 

problematiki. 

Avtor: Edi Pucer 

Rubrika, Oddaja: 24 UR Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: HELENA KOVAČ 

29.3.2013 Radio 1 Stran/Termin: 14:30:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Hiša arhitekture Maribor tudi za letošnje leto napoveduje bogat program 

Hiša arhitekture Maribor ali krajše HAM, ki je prvič odprl vrata v okviru Evropske prestolnice 

kulture pa tudi za letošnje leto napoveduje bogat program. HAM je eden od projektov Univerze 

v Mariboru. 

Avtor: / 

Rubrika, Oddaja: LOKALNE NOVICE 14:30 Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT 

30.3.2013 Delo Stran/Termin: 14 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Prenova Petkovškovega nabrežja po ljubljansko 

Dela oddal brez razpisa - MOL za izvajalca izbrala KPL kar z dopolnilom h koncesiji za 

vzdrževanje cest sporna pa je tudi sanacija drevoreda 

Avtor: Janez Petkovšek 

Rubrika, Oddaja: INFOTEH Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, PGD 

30.3.2013 Delo Stran/Termin: 4 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Vojna proti poplavam se lahko začne 

Načrt za 15 let Določenih je 61 poplavno zelo ogroženih območij, vse vode pa bi s pomočjo 

EU lahko Slovenija ukrotila do leta 2027 

Avtor: Brane Piano 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 

Gesla: DPN 

1

30.3.2013 Primorski dnevnik Stran/Termin: 8 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Spodbuda za mlade diplomante 

V Skladišču idej podelili nagrade natečaja Ondina Barduzzi 

Avtor: sč 

Rubrika, Oddaja: TRST Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT 

2.4.2013 Finance Stran/Termin: 22 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Za ušesa in dolga leta, za železnice in ceste, predvsem pa za uporabnike 

PROTIHRUPNE OGRAJE PHONOBLOC 

Avtor: Miran Klemar 

Rubrika, Oddaja: NEPREMIČNINSKI INFORMATOR Žanr: POROČILO Naklada: 16.000,00 


2.4.2013 Finance Stran/Termin: 18 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Geodeti in železnice 

V podjetju Geograd smo se pozanimali kakšna je vloga geodetov pri projektih gradnje 

železniške infrastrukture 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: NEPREMIČNINSKI INFORMATOR Žanr: POROČILO Naklada: 16.000,00 

Gesla: 

PGD, ZGO 

2.4.2013 Večer Stran/Termin: 6 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Pomurje z megavati iz Mure ali brez njih 

Pomurje z megavati iz Mure ali brez njih BRANKO ŽUNEC Pomurski projekt stoletja kot 

nekateri imenujejo po dobrih treh desetletjih ponovno iskanje možnosti hidroenergetske izrabe 

Mure je v fazi umeščanja prve hidroelektrarne HE v prostor investitor Dravske elektrarne 

Avtor: BRANKO ŽUNEC 

Rubrika, Oddaja: GOSPODARSTVO Žanr: POROČILO Naklada: 43.000,00 

Gesla: DPN 

30.3.2013 Nova Stran/Termin: 49 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Banko predelali v hostel 

Ljubljana 8. marca Hostel Tresor odprtje hostla 

Avtor: MARJANCA SCHEICHER 

Rubrika, Oddaja: NAZABAVI Žanr: POROČILO Naklada: 24.000,00 


31.3.2013 Nedelo Stran/Termin: 6 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Kdo je kriv za poplavo črnih gradenj na Obali? 

NEDELOVIH SEDEM 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: REAKTOR Žanr: POROČILO Naklada: 52.810,00 

Gesla: 


2

31.3.2013 Nedelo Stran/Termin: 2 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Slovenija -moja dežela črnih gradenj 

Nadzor zidarske stihije Od leta 2008 so v Sloveniji porušili 2279 nelegalnih gradenj 

Avtor: Gorazd Utenkar 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 52.810,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN 

2.4.2013 REPORTER Stran/Termin: 46 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Plen infrastruktura 

V preteklosti se je Slovenija pri infrastrukturni politiki že večkrat hudo opekla: preplačane 

avtoceste, nejasnosti okoli TEŠ 6, izjemne težave v železniškem prometu, pa še bi lahko 

naštevali. Vlada pod vodstvom Alenke Bratušek si je v programu ponovno zadala načrt 

Avtor: Andrej Černic 

Rubrika, Oddaja: SLOVENIJA Žanr: POROČILO Naklada: 25.000,00 

Gesla: PGD, DPN 

29.3.2013 GLAS SKOZ VAS Stran/Termin: 1 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

So za novo sosesko, a z manj stanovanji 

javna razgrnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) v območju asfaltne 

baze v Naklem je bila preklicana, saj občinski svetniki na izredni seji niso podprli osnutka 

predstavljenega odloka o načrtovani gradnji 450 stanovanj. 

Avtor: Suzana P. Kovačič 

Rubrika, Oddaja: NASLOVNICA Žanr: POROČILO Naklada: 28.000,00 

Gesla: OPPN 

29.3.2013 Delo in dom plus Stran/Termin: 51 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Prenovimo in osvežimo stanovanje v bloku 

Nameravate prenavljati, osvežiti ali čisto na glavo postaviti svoje stanovanje? Zdaj je čas, da 

se prijavite za nov krog Arhitekturnega dialoga, Letos bodo na svoj račun prišli lastniki 

stanovanj v blokih. 

Avtor: Besedilo: Katarina Nemanič Mal 

Rubrika, Oddaja: ARHITEKTURNI DIALOG Žanr: POROČILO Naklada: 7.000,00 


29.3.2013 www.dominvrt.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Zakaj ta prenova izstopa? 

Veliko je hiš, ki so zelo posebne, vendar ta, ki vam jo predstavljamo v nadaljevanju, med njimi 

še posebej izstopa. Z obsežno prenovo so v Angliji ustvarili udobno bivanje v kleti. Poglejte, 

kako so se arhitekti lotili tega zahtevnega projekta. 

Avtor: M.Č. 

Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada: 

Gesla: ARHITEKT, ARHITEKTURA 

29.3.2013 www.gradimo.com Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Črne gradnje - rak rana Balkana? 

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je vlada Janeza Janše 

sprejela tik pred odhodom z oblasti, omogoča divjo liberalizacijo prostora. Gre za provincialen 

ukrep provincialne vlade, ki ji domet ne seže dlje od zidanic in ki prostor dojema zgolj kot plen. 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN 

3

29.3.2013 www.rtvslo.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Vilo družine Türk dokončal hišni gradbinec Elesa 

Priključeni na vodo, TV pa kar brezplačen 

Avtor: Eugenija Carl/TV Slovenija 


Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR 

30.3.2013 www.rtvslo.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

'Črni' investitor, 'črni' projektant in črna gradnja 

Odgovorno do prostora!: Črno gradnjo je mogoče zmanjšati 

Avtor: Katja Štok 


Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, PGD, ZGO, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO 

30.3.2013 WWW.VAL202.SI Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 


Foto: Televizija Slovenija 

Vprašanje je preprosto: Kako je sploh mogoče postaviti hišo na podlagi načrta arhitekta, če 

objekt sploh nima gradbenega dovoljenja? 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, PGD, ZGO, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO 

31.3.2013 www.delo.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Slovenija – moja dežela črnih gradenj 

Nadzor zidarske stihije: Od leta 2008 so v Sloveniji so porušili 2279 nelegalnih gradenj. 

Avtor: Gorazd Utenkar 


Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN 

4

SLOVENIJA 

29.3.2013 TV Koper 

Stran/Termin: 18:40:00 

Naslov: 

Avtor: 

Na dan prihajajo novi dokazi o lažeh Vitoslava Türka 

Eugenija Carl 

Rubrika/Oddaja: PRIMORSKA KRONIKA Žanr: 

DIALOGIZIRANO POROČILO 

Površina/Trajanje: 00:03:20 Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR 

Po našem razkritju črne gradnje direktorja Elesa in člana SDS-a Vitoslava Türka nad 

Sečovljami na dan prihajajo novi dokazi o njegovih lažeh. Lastništvo potrjujejo tudi računi 

Rižanskega vodovoda, saj so jeseni 2003 prejeli obvestilo o spremembi lastništva in s tem 

zahtevo o prenosu vodovodnega priključka na Vitoslava Türka. Tudi televizijo gleda zastonj. 

RTV mu je na podlagi električnega priključka pošiljala položnice, a je leta 2003 sporočil, da 

tam ni objekta in prosil, naj mu prispevek nehajo zaračunavati. Bo Türk kdaj odgovarjal za 

svoje početje? Zbornica za arhitekturo bo sprožila ustrezne disciplinske postopke. 

Izjave: 

STANE RANDL (Marc d. o. o.), 

ALEŠ PRIJON (disciplinska komisija Zbornice za arhitekturo in prostor). 

V kolikor želite magnetogram v celoti, nam sporočite. 

5

SLOVENIJA 

29.3.2013 TV Slovenija 3 


Naslov: 

Avtor: 

Znanih še več podrobnosti okoli črne gradnje Vitoslava Türka 

Eugenija Carl 

Rubrika/Oddaja: ŽARIŠČE Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR, ARHITEKTURA 

Znanih je še več podrobnosti okoli črne gradnje Vitoslava Türka. Čeprav še naprej trdi, da ni 

lastnik črne gradnje nad Sečoveljskimi solinami, zanjo plačuje račune za vodo. Pri 

Rižanskem vodovodu so namreč potrdili, da so vodovodni priključek in računi za porabo 

vode vodeni na ime Vitoslava Türka. Na inšpekciji so sicer že leta 2007 prejeli prvo prijavo o 

črni gradnji, vendar se do danes ni premaknilo še nič. 

Izjave: 

Stane Randl (Marc d.o.o.), 

Aleš Prijon (disciplinska komisija Zbornice za arhitekturo in prostor). 

V kolikor želite magnetogram v celoti nam sporočite. 

6

30.03.2013_poptv_24ur_tvklub.wmv 

SLOVENIJA 

30.3.2013 POP TV 


Naslov: 

Avtor: 

TV KLUB: Črne gradnje v Sloveniji 

Edi Pucer 

Rubrika/Oddaja: 24 UR Žanr: 



Gesla: 

HELENA KOVAČ 

Ta teden smo se lahko spet samo čudili, v kakšni državi živimo. Ministru za infrastrukturo, 

zdaj že nekdanjemu, Igorju Maherju so ekspesno legalizirali na črno zgrajeno počitniško 

hišico pri Sečoveljskih solinah. Nedaleč stran so novinarji odkrili megalomansko črno 

gradnjo družine direktorja ELES-a Vitoslava Türka, ki se o lastništvu vile še kar spreneveda, 

po uvedbi Černačeve uredbe se je na upravne enote vsul pravi plaz prošenj za legalizacijo 

črnih gradenj in to na najbolj občutljivih območjih, predvsem ob morju in celo na območju 

Triglavskega narodnega parka. V Sloveniji je očitno v teku odprt lov na prostor, na javno 

dobrino nas vseh, država pa takšno početje očitno še spodbuja. Strokovnjaki v studiu so 

podali svoja mnenja o aktualni problematiki. 

Izjave: 

Boris Kočevar, Urad za okolje in prostor Občine Piran 

Sandra Petan Mikolavčič, glavna prostorska inšpektorica 

Helena Kovač, Skupina Odgovorno do prostora 

V prispevku omenjeni: ELES, Sečoveljske soline, Luka Koper 

Obvestilo! V kolikor bi želeli prispevek v celoti, nas prosim obvestite. 

7

SLOVENIJA 

29.3.2013 Radio 1 


Naslov: 

Avtor: 

Hiša arhitekture Maribor tudi za letošnje leto napoveduje bogat program 

/ 

Rubrika/Oddaja: LOKALNE NOVICE 14:30 Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


NOVINARKA: Hiša arhitekture Maribor ali krajše HAM, ki je prvič odprl vrata v okviru 

Evropske prestolnice kulture pa tudi za letošnje leto napoveduje bogat program. HAM je 

eden od projektov Univerze v Mariboru in deluje v okviru na novo vzpostavljenega 

razvojnega, raziskovalnega in umetniškega središča RAZUM. 

8

SLOVENIJA 

30.3.2013 Delo 

Stran/Termin: 14 

Naslov: 

Avtor: 


Janez Petkovšek 

Rubrika/Oddaja: INFOTEH Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 962,12 Naklada: 59.328,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, PGD 


Dela oddal brez razpisa MOL za izvajalca izbrala KPL kar z dopolnilom h koncesiji za vzdrževanje cest sporna pa je tudi sanacija drevoreda 

Ljubljana - Po dokončanju 

Mesarskega mostu je celostna 

prenova Petkovškovega 

nabrežja, vredna dva milijona 

evrov, naslednji projekt iz paketa 

urbanističnega urejanja 

Plečnikove tržnice. Žal je tudi v 

tem primeru vprašanje, ali bo 

potekala povsem po predpisih. 

Janez Petkovšek 

Ko smo od novega direktorja KPL 

Damjana Stanka zvedeli, da njegovo 

podjetje izvaja dela na podlagi 

dopolnila h koncesijski pogodbi za 

vzdrževanje cest in dragih javnih 

površin, smo mestni upravi takoj 

poslali več vprašanj z zahtevo za po 

drobnejša pojasnila. 

Povsem zadovoljivo so nam mestni 

uradniki razložili, da bo projekt 

izveden po gradbenem dovoljenju, 

daje denar za zagotovljen 

prenovo nabrežja 

v letošnjem proračunu in 

tistem za prihodnje leto in daje projektant 

nove ureditve arhitekturni 

biro Atelier arhitekti (z Julijem Kobetom 

na čelu). Hkrati so nam pri 

ložili kopije dokumentov, iz katerih 

razberemo, da je občina pridobila 

naravovarstveno soglasje ministrstva 

za kmetijstvo in okolje ter kul 

turnovarstvene pogoje in soglasje 

Urejanje nabrežja poteka na 

območju med Tromostovjem in 

Resljevo cesto. Zgornja raven 

nabrežja bo po projektu arhitekta 

Jurija Kobeta kombinacija 

granitnih kock in porfirnih plošč, 

vgrajenih v sloj pustega betona. 

Na brežini bosta dve razgledni 

loži, in sicer natančno v osi 

Plečnikovih lop. Južni obvodni 

rob bo v osrednjem delu (levo 

zavoda za varstvo kulturne dediščine 

(ZVKD). Zatrdili so še, da imajo 

vodno soglasje agencije za okolje. 

Zakaj ni bilo razpisa? 

Niso pa navedli, zakaj ni bilo običajnega 

javnega razpisa za izvajalca 

gradbenih del. Potrdili so le Stankove 

besede, da izvajalcem del, 

»z 

KPL, sklepajo aneks h koncesijski 

pogodbi«. Ta stavčna dikcija je precej 

nenavadna, saj so se gradbene 

ograje in delavci KPL na Petkovškovem 

nabrežju pojavili že pred dobrimi 

štirinajstimi dnevi, MOL pa se o 

poslu šele dogovarja (najbrž o ceni, 

plačilih in rokih izvedbe). Lahko bi 

celo rekli, da so se zadeve lotili precej 

po domače in mimo zakona o 

javnih naročilih. 

Čeprav naj bi prenova trajala pol 

leta, je vprašanje, ali se ne bo zavlekla. 

Gre namreč za spomeniško 

zaščiteno območje, za katero veljajo 

stroge kulturnovarstvene zahteve, 

ki so bile pogoj za izdajo kulturnovarstvenega 

soglasja ZVKD. Zlasti v 

prvem aktu je zelo natančno opisano, 

v kakšnem obsegu in na kakšen 

način je dovoljeno posegati v ta prostor 

in njegove vrednote. 

Strog režim zaščite 

V kulturnovarstvenih pogojih 

da je treba obrežni prostor z 

piše, 

kaj bodo preuredili 

in desno od Mesarskega mostu 

do obeh lož) izoblikovan v treh 

betonskih kaskadah. Na obeh 

straneh Mesarskega mostu bosta 

širši stopnišči, ki bosta vodili v 

območje pod mostom in se bosta 

uporabljali kot nov dostop na 

kaskade. Osvetlitev Petkovškovega 

nabrežja, kaskadnih ploščadi in 

obeh stopnišč bo v okviru javne 

razsvetljave. 

drevoredom ob Petkovškovem nabrežju 

ohraniti, da je prepovedano 

uničevati ali poškodovati tamkajšnja 

drevesa ali njihove dele, prav 

tako je prepovedano »spreminjati 

arhitektonsko zasnovo nabrežij«, 

zatem »graditi na oblikovani zeleni 

površini objekte, ki niso v skladu z 

njenimi značilnostmi«, poleg tega 

»morajo biti opravljene predhodne 

arheološke raziskave, ki naj potekajo 

na način dokumentiranja ob 

gradnji«. V obrazložitvi pa še dodatno 

piše, da je treba zagotoviti 

vzdrževanje oblikovne zasnove, v 

tem primera neprekinjene poteze 

drevoreda. 

Ker naj bi pod zdajšnjimi 

asfaltiranimi 

površinami posegali tudi 

v komunalno infrastrukturo, ni 

izključena kakšna arheološka najdba, 

kar bi lahko precej upočasnilo 

dela. Nič manjša previdnost pa ne 

bo nujna pri poseganju v zatravljeno 

brežino nad Ljubljanico, kamor 

segajo tudi korenine zaščitenih lip 

obvodnega drevoreda. 

Nepotrjen predlog sanacije 

drevoreda 

Naravovarstveno soglasje agencije 

za okolje (Arso) med drugim vsebuje 

presojo sprejemljivosti nameravanega 

posega v naravo, ki jo je 

izdelal zavod za varstvo narave. V 

njej je zapisal, da bo vpliv posega 

v naravne vrednote nebistven. 

Kljub temu pa je Arso predlagal, 

naj investitor pridobi izvedensko 

mnenje za lipov drevored od Tromostovja 

do Zmajskega mostu in 

predlog sanacije, ki bi jo bilo smiselno 

izvesti v sklopu zunanjih 

ureditev na nabrežju in pred novim 

tlakovanjem. 

Ali ju je investitor pridobil, nam 

mestni uradniki niso povedali, 

vsekakor 

pa bi morali varuhi kulturne 

dediščine in naravovarstveniki pozorno 

nadzirati vse posege, da se 

ne bi ponovili nestrokovni posegi 

v drevored ob prenovi ceste na Po¬ 

9

SLOVENIJA 

30.3.2013 Delo Stran/Termin: 14 

Priprave na celovito prenovo Petkovškovega nabrežja so stekle že sredi marca. Foto Aleš Cernivec 

ljanskem nasipu. Še zlasti pri drevoredu 

se postavlja vprašanje, kako 

ga bodo sanirali. Iz dveh različic 

urejanja nabrežja gre za skici je 

namreč mogoče ugotoviti, da naj bi 

dele drevoreda ohranili (od Mesarskega 

proti Zmajskemu mostu), na 

delu od centralne lekarne do Mesarskega 

mostu pa so predvidene 

tudi nove zasaditve. 

Obšli naravovarstvenike 

Ko smo na zavodu za varstvo narave 

(ZRSVN) preverjali, ali so dobili v 

potrditev kakšno izvedensko mnenje 

s predlogom sanacije drevoreda 

ob Petkovškovem nabrežju, nam je 

vodja ljubljanske območne enote 

Vesna Juran povedala, da ne. Čeprav 

je po zakonu investitor dolžan 

zagotoviti ustrezen strokovni nad¬ 

zor za pravilno izvedbo del, bi bilo 

prav, da bi tako zavod za varstvo 

kulturne dediščine kot zavod za 

varstvo narave posebej skrbno nadzirala 

dela in jih ob nespoštovanju 

pogojev pravočasno ustavila. 

Pri tem ne gre pozabiti, da imajo 

različni arboristi, 

strokovnjaki (urbanisti, 

naravovarstveniki, varuhi 

dediščine) in Ljubljančani zelo raz¬ 

lične poglede, kaj narediti s starimi 

drevoredi. Nekateri se zavzemajo za 

pomlajevanje v celotni potezi, spet 

drugi za ohranjanje starih dreves (v 

tem primera orjaških lip) dokler se 

le da, 

tretji pa opozarjajo, da smisel 

drevoreda ni škrbast drevored s 

prazninami ali pa neenotne podobe 

z mešanico mladih in starih 

dreves. 

10

SLOVENIJA 

30.3.2013 Delo 


Naslov: 

Avtor: 

Vojna proti poplavam se lahko začne 

Brane Piano 

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

DPN 

Vojna proti poplavam 

se lahko začne 

Načrt za 15 let Določenih je 61 poplavno zelo ogroženih območij, vse vode pa bi s pomočjo EU lahko Slovenija ukrotila do leta 2027 

Ljubljana - Po najnovejši oceni 

bi Slovenija za obvladovanje 

poplavne ogroženosti na 

najbolj kritičnih območjih potrebovala 

okoli 600 milijonov 

evrov. Iz različnih virov bi denar 

lahko zagotovili v prihodnjih 

15 letih. 

Brane Piano 

Na ministrstvu za kmetijstvo in 

okolje (MKO) pravijo, da pričakuje 

jo financiranje iz skladov in drugih 

finančnih mehanizmov EU, domačega 

vodnega in podnebnega sklada, 

državnega proračuna in prora 

čunov občin ter iz javno -zasebnih 

partnerstev. 

Ministrstvo je včeraj objavilo 

poročilo o območjih pomembnega 

vpliva poplav v Sloveniji in obvladovanju 

poplavne ogroženosti. Po 

lanskih posvetovanjih z lokalnimi 

skupnostmi in stroko so v sodelo 

vanju z Inštitutom za vode RS do 

POVEZANE VSEBINE 

delo. si/slovenija 

ločili 61 območij, poplavno najbolj 

ogrožena območja v državi pa so 

merili glede na stopnjo ogroženosti 

zdravja ljudi, gospodarstva, 

kulturne dediščine in okolja. S poročilom 

so prejšnji mesec seznanili 

vlado in evropsko komisijo. 

S tem so, skladno z ustrezno direktivo 

evropskega parlamenta iz 

leta 2007, zbrani in obdelani podatki 

o tem, kje je treba začeti sistematično 

obvladovati in zmanjševati 

poplavno ogroženost. Na MKO 

za hitrejše ukrepanje pripravljajo 

tudi druge aktivnosti in spremembe 

v sistemu upravljanja voda. 

Obenem je ministrstvo dolžno 

vsako leto o izvajanju aktivnosti 

na 61 območjih poročati javno¬ 

Škoda in sanacija 

vsa škoda ob poplavah novembra 2012 

škoda na vodotokih ob poplavah novembra 2012 

ocena vrednosti ukrepov za sanacijo 

povprečen vložek za posamezno območje 

število poplavno ogroženih v RS 

vložek na poplavno ogroženega prebivalca 

delo Vir: 

MKO 

sti, prvič pa bo to storilo do konca 

letošnjega junija. Letos bodo 

izdelali tudi vse karte, do konca 

leta 2015 pa še načrt za reševanje 

poplavne ogroženosti. Do kdaj 

bi lahko poplavno ogroženost 

zmanjšali? 

Nekaj gradbenih ukrepov za obvladovanje 

poplavne ogroženosti 

se že izvaja, na primer v porečju 

Savinje, v izdelavi so državni prostorski 

načrti za jugozahodni del 

Ljubljane in Železnikov, pripravlja 

se dokumentacije za Vransko, Duplek 

in še nekatera območja. Luka 

Štravs z MKO je pojasnil, da bo 

precej projektov še treba pripraviti 

in izvesti, »Marsikaj bo odvisno 

od uspešnosti izvedbe sistemskih 

373 milijonov evrov 



9, 8 milijona evrov 

130. 000 prebivalcev 

4600 evrov 

11

SLOVENIJA 

30.3.2013 Delo Stran/Termin: 4 

ukrepov za delovanje upravljanja 

vod. Če bo prestrukturiranje aktivnosti 

na tem področju uspešno, 

pričakujemo, da bi vse to lahko izvedli 

v času finančnih perspektiv 

EU 2014202 in 20212027, torej 

v 15 letih, je povedal. 

V primerjavi s potrebnim denarjem 

za izboljšanje poplavne 

varnosti po vsej Sloveniji podatki 

o škodi ob lanskih novembrskih potrebovali denarja za celotno sanacijo, 

poplavah kažejo, da v to jabolko 

od tega je samo na vodotokih 

vsekakor kaže ugrizniti. Poplave 4. za tretjino toliko škode, kot bi 

in 5. novembra lani so povzročile 

za dve tretjini toliko škode, kot potrebovali za vse protipoplavne 

bi ukrepe. 

Agencija RS za okolje opozarja, da bodo reke zaradi padavin, taljenja snega, močno namočenih tal in visoke gladine podzemnih voda prihodnje dni 

naraščale po vsej Sloveniji. Obstaja velika verjetnost razlivanja ob rekah in manjših vodotokih v večjem delu države. Foto Blaž Močnik 

12

SLOVENIJA 

30.3.2013 Primorski dnevnik 


Naslov: 

Avtor: 


sč 

Rubrika/Oddaja: TRST Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 423,15 Naklada: 

Gesla: 


POKRAJINA V 

Skladišču idej podelili nagrade natečaja Ondina Barduzzi 


Z denarnimi prispevki nagradili avtorje najboljših diplomskih del na splošne teme in s področja arhitekture in strojništva 

Z obuditvijo spomina na nekdanjo 

občinsko in pokrajinsko odbornico 

ter univerzitetno profesorico Ondino 

Barduzzi se je včeraj dopoldne v 

Skladišču idejzačela podelitev priznanj 

in nagrad diplomantom ki so se udeležili 

natečaja posvečenega ženski ki 

je prezgodaj zapustila svojce prijatelje 

in kolege. Krajše slovesnosti so se udeležili 

predsednica Pokrajine Maria 

Theresa Bassa Poropat predsednica 

pokrajinske komisije za enake možnosti 

Mirta Čok in soprog pokojne Barduzzijeve 

Marco Scolaris. 

Bassa Poropatova je vsem navzočim 

razložila kaj je bistvo te pokrajinske 

nagrade mladim diplomantom pa 

je na kratko tudi orisala lik Ondine Barduzzi 

ki je bila po oceni Poropatove 

prizadevna neumorna in širokogrudna 

kolegica vedno pripravljena prisluhniti 

zanimivim predlogom mladih 

ljudi. Tretja izvedba nagrade Ondina 

Barduzzi je letos privabila 13 diplomantov 

ki so se za nagrado potegovali 

vdveh kategorijah v kategoriji splošnih 

študijskih smeri so se za nagrado 

potegovali trije diplomanti v letošnji 

novi kategoriji pa so se znašli diplomanti 

fakultete za arhitekturo in strojništvo. 

Slednjih je bilo kar deset. 

Več o na razpis prijavljenih diplomskih 

nalogah je na slovesnosti povedala 

predsednica komisije za enake 

možnosti Mirta Čok ki je tudi pojasnila 

da so žirijo sestavljali Eliana 

Frontali Domenico Romeo Roberto 

Marzi in Rossana Pettirosso. Slišali 

smo da so se študentje lotili različnih 

aktualnih tem s katerimi so poskusili 

delovati odgovorno do okolja družbe 

in do sebe. Priznanja za diplomsko delo 

so prejeli vsi diplomanti za najboljše 

diplomsko delo pa so denarne nagrade 

prejeli Francesca Bortolotti za 

diplomsko delo na splošnem področju 

njegova vsebina pa se vrti okrog inovativne 

strategije na področju identifikacije 

novih genov pri zaščiti srca 

druga nagrada iz iste kategorije je šla 

v roke Elene Spessot s področja arhitekture 

in strojništva pa je nagrado prejela 

Carlotta Sadoch. Prva denarna nagrada 

za diplomsko delo s področja arhitekture 

in strojništva je znašala 2.250 

evrov prva nagrada s splošnega področja 

pa je znašala 1.500 evrov. Drugouvrščena 

letošnja dobitnica nagrade 

poimenovane po Ondini Barduzzi pa 

bo bogatejša za 750 evrov. 

Sproščeno podeljevanje nagrad se 

je včeraj zaključilo še s pogostitvijo vseh 

diplomantov ki so si v Skladišču idej 

lahko ogledali tudi zanimivo fotografsko 

razstavo prijetno pa je bilo gledati 

tudi krajše videoposnetke ki so prikazovali 

Ondino Barduzzi med opravljanjem 

delovnih dolžnosti. sč 

13

SLOVENIJA 

2.4.2013 Finance 


Naslov: 

Avtor: 

Za ušesa in dolga leta, za železnice in ceste, predvsem pa za uporabnike 

Miran Klemar 

Rubrika/Oddaja: NEPREMIČNINSKI Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


PROTIHRUPNE OGRAJE PHONOBLOC 

Za ušesa in dolga leta, za 

železnice in ceste, predvsem 

pa za uporabnike 

14

SLOVENIJA 

2.4.2013 Finance Stran/Termin: 22 

Miran Klemar, 

Delta Bloc International GmbH 

Slogan podjetja DeltaBloc, 

proizvajalca protihrupnih 

ograj Phonobloc, pravi, daje 

edina omejitev 

naša ustvarjalnost. 

Ta slogan je izziv arhitektom, 

krajinskim arhitektom, 

snovalcem protihrupnih 

ograj, pa tudi naročnikom, 

investitorjem, izvajalcem in 

stanovalcem ob teh ograjah. 

Tako protihrupna ograja ne 

bo le siva betonska ali pločevinasta 

stena, temveč lahko 

postane arhitekturni element 

vsakdanjika. 

Protihrupna zaščita brez 

kompromisov 

Z aktivnimi ukrepi za 

zaščito pred hrupom (protihrupne 

ograje) lahko izvorni 

hrup utišamo tudi do 

polovice. Sistem Phonobloc 

močno vpija zvok, natančneje 

hrup v razredih A3 in A4, 

zgrajen pa je iz preizkušenega 

trajnostnega materiala, 

sestavljenega iz patentirane 

betonske strukture iz naravnih 

mineralnih lomljenih 

agregatov, ki izpolnjuje 

vse zahteve za protihrupne 

ograje. 

Protihrupna zaščita za 

železniški promet 

Zaradi povečanja tirnega 

prometa smo se začeli zavedati, 

daje treba tudi železniške 

prometnice protihrupno 

urediti. Trenutno se takšen 

projekt izvaja na trasi obnove 

in elektrifikacije železniške 

proge PragerskoIIodoš. 

Kot primerne protihrupne 

rešitve z možnostjo proizvodnje 

v lokalnem okolju 

so bile ponujene tudi ograje 

Phonobloc. Patentirani 

sestav omogoča svobodno 

oblikovanje prednje in zadnje 

strani protihrupnega 

elementa, zaradi velikega 

števila struktur in barv pa 

se protihrupni sistem Phonobloc 

lepo sklada z okoliško 

pokrajino. Na območjih železniških 

postaj pa je mogoče 

z njimi zgraditi privlačne 

čakalne ploščadi. 

Obstojen pri vožnji vlakov 

velikih hitrosti 

Phonobloc Mono A3 Rail200 

je narejen posebej za 

postavitev ob hitre proge, 

kjer vlaki dosegajo hitrosti 

prek 200 kilometrov na 

uro. Ob taki progi nastajajo v 

kratkem časovnem razdobju 

ogromni zračni srki in pritiski, 

kijih povzroči mimo 

drveči vlak. Ti povzročajo 

velike statične in dinamične 

obremenitve protihrupnih 

elementov. Sistem je bil 

preizkušen za trajno nihanje 

z masovnim nihalom, ki 

je nihalo v lastni frekvenci 

celotnega sistema. Zapisnik 

preizkusa potrjuje, daje panel 

Phonobloc brez poškodb 

prestal petmilijonkratno 

spremembo obtežbe oziroma 

nihanje. 

Nizka protihrupna ograja 

nSSW 

Razvoj v Evropi gre v 

smeri nizkih protihrupnih 

ograj, ki »ujamejo« hrup 

čim bliže izvoru oziroma pri 

kolesih. Hkrati so te ograje 

tudi do 50 odstotkov cenejše 

že pri sami izvedbi (ne potrebujejo 

temeljnih pilotov, 

prefabricirani elementi 

so pripravljeni v tovarni, 

montažna izvedba omogoča 

postavitev do 300 metrov 

ograje na dan), poleg tega so 

minimalni tudi stroški zapor 

prog in zamud vlakov zaradi 

postavljanja ograj. 

Ograja za naslednje 

generacije 

Protihrupne ograje Phonobloc 

izpolnjujejo zahteve 

standardov v Sloveniji in 

tujini (DLa po absorpciji v 

skladu z EN 1793 -1, razred 

A3, A4, zvočna izolacija DLR 

po EN 17932, razred B3) ter 

so primerne tako za železnice 

kot za avtoceste. A to ni 

tisto, kar jih loči od preostalih 

ograj na trgu. Edinstvene 

se zaradi možnosti 

proizvodnje v lokalnem 

okolju, z domačimi materiali 

in lokalno delovno silo, 

zato so tudi cenovno bolj 

sprejemljive. Predvsem pa 

jih odlikuje možnost estetske 

prilagoditve okolici. V 

Sloveniji j e trenutno v izvedbi, 

na razpisu, v fazi oddaje 

del ali fazi projektiranja za 

železnice in avtoceste okrog 

150 tisoč kvadratnih metrov 

protihrupnih ograj. Ker bodo 

ograje »bivale« 

z generacijami 

še dolgo za nami, bi 

si morda le 1 ahko privoščili 

tudi ugodno bivalno okolje 

z arhitekturnega stališča. 

15

SLOVENIJA 


Razvoj v Evropi gre v smeri nizkih protihrupnih ograj, 

hrup čim bliže izvoru oziroma pri kolesih. 

ki 

»ujamejo« 

Patentirani sestav omogoča svobodno oblikovanje prednje in 

zadnje strani protihrupnega elementa, pri čemer veliko število 

struktur in barv zagotavlja skladnost protihrupnega sistema 

Phonobloc z okoliško pokrajino. 

PAMETNI SISTEM PHONOBLOC 

Protihrupna zaščita Phonobloc je betonski sistem, izdelan iz 

naravnih mineralnih lomljenih agregatov, ki se lahko popolnoma 

reciklira. Uporabljajo se regionalne surovine, transport in delovna 

sila. Ob tem jo odlikuje še prečiščen dizajn, ki z ekonomično 

in sodobno proizvodno metodo omogoča privlačno oblikovanje 

vidne zadnje strani. Različni vzorci in barve ponujajo arhitektom 

novo dimenzijo oblikovanja. 

Phonobloc je patentiran sestav iz treh slojev: 

Zaščitni tanki vrhnji sloj iz betona zagotavlja zmanjšanje 

hrupa DLr po EN 17932. Z novo proizvodno metodo je mogoče 

tudi ustvarjalno oblikovati hrbtno stran elementov v različnih 

strukturah in barvah. 

Nosilni absorpcijski sloj, ki absorbira zvok v razredih A3 in 

A4, je dosežek današnje tehnike pri sodobnih protihrupnih 

zaščitah. Armirani nosilni sloj iz betona iz naravnih mineralnih 

lomljenih agregatov pripomore k dodatni absorpciji zvoka in 

prevzemanju statičnih in dinamičnih obremenitev ter izpolnjuje 

zahteve DLa po absorpciji zvoka v skladu z EN 1793 -1. 

Ustvarjalni sloj: doslej so bili arhitekti pri protihrupnih ograjah 

nekoliko utesnjeni. Troslojni sistem omogoča, da brez 

negativnih vplivov na lastnosti ograje ločimo dizajn in tehnične 

karakteristike. Tako se odpirajo nove možnosti za oblikovanje 

in podeželsko arhitekturo. 

16

SLOVENIJA 

2.4.2013 Finance 


Naslov: 


Avtor: 

Rubrika/Oddaja: NEPREMIČNINSKI Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

PGD, ZGO 


V podjetju Geograd smo se pozanimali kakšna je vloga 

geodetov pri projektih gradnje železniške infrastrukture 

Kot nam je povedal 

geometer Karlo Golja 

so geodeti pri gradnji 

železniške infrastrukture 

nepogrešljivi že pri pripravljalnih 

delih največ 

dela imajo ob gradnji 

veliko pa morajo postoriti 

tudi po koncu del. 

Med pripravljalna dela 

za gradnjo infrastrukture 

sodi izdelava geodetskih 

načrtov to je geodetskega 

posnetka dejanskega stanja 

terena ki mora vsebovati 

natančne podatke o reliefu 

vodah stavbah gradbeno 

inženirskih objektih rabi 

zemljišč ter o zemljiških 

parcelah. Geodetski načrt 

služi projektantu kot podloga 

za projektiranje oziroma 

umeščanje trase železniške 

infrastrukture v prostor. Na 

podlagi tega se izdela projekt 

za pridobitev gradbenega dovoljenja 

PGD pojasnjuje 

Karlo Golja. 

Ko projektantsko podjetje 

izdela projekt gre geodet 

spet na delo saj je treba lego 

gradbene parcele prenesti na 

teren. To pomeni da je treba 

za gradnjo infrastrukture pridobiti 

v last investitorja pri 

železniški infrastrukturi je to 

država vsa potrebna zemljišča 

za traso železniške proge in 

tudi zemljišča ki so potrebna 

za vso preostalo spremljajočo 

infrastrukturo signalizacija 

nadvozi podvozi vkopi 

nasipi 

Glavnina del se začne ob 

gradnji 

Glavnina geodetskih del 

pa se po besedah sogovornika 

začne ob gradnji železniške 

infrastrukture. Geodetska 

dela med gradnjo se uvrščajo 

med precizne geodetske 

meritve kjer se zahteva 

Vloga geodeta je pri železniški infrastrukturi zelo pomembna 

pred gradnjo med njo in po njej. 

naJVeČJi iZZiVi 

Najzahtevnejša je gradnja 

predorov in viaduktov 

Največji izziv pri gradnji železniške infrastrukture so predori 

in viadukti kjer se zahteva visoka natančnost geodeta in geodetskega 

inštrumentarija. Po mnenju Karla Golje so bili doslej 

takšni zahtevni projekti na železniški infrastrukturi v katerih je 

sodelovalo podjetje Geograd sanacija železniškega predora Karavanke 

prestavitve železniških prog v sklopu gradnje avtocestnega 

križa in novogradnja železniške proge Puconci Hodoš. 

Sicer pa je v zadnjih petih letih opazen drastičen upad števila 

večjih infrastrukturnih projektov. Od dokončanja avtocestnega 

križa praktično ni večjega gradbenega projekta ki bi bil lahko 

poseben izziv geodetom in geodetskim podjetjem v Sloveniji. 

visoka natančnost tako geodeta 

kot razpoložljivega 

inštrumentarija. Opraviti 

je treba zakoličbo trase železnice 

os železnice prečni 

profili zakoličbe objektov 

in naprav vzdolž projektirane 

proge kontrolne meritve 

izvedenih deloziroma ugotavljanje 

odstopanj zgrajenega 

od projekta mesečne izmere 

količin izkopov innasipov za 

potrebe obračuna ter ne nazadnje 

opazovanje morebitnih 

premikov indeformacij 

grajenih objektov in okolice. 

Zaradi vsega naštetega je 

med gradnjo potrebna stalna 

navzočnost geodetske ekipe 

poudarja Golja. 

Po gradnji je treba 

spremljati posedanje 

Po končani gradnji sledi 

izdelava geodetskega načrta 

izvedenega stanja za potrebe 

izdelave projektaizvedenih del 

PID Ta je podlaga za pridobitev 

uporabnega dovoljenja. 

Po veljavni zakonodaji je 

treba po končani gradnji vsak 

objekt tudi železniško progo 

in objekte ter naprave ob 

njej evidentirati v ustreznih 

javnih evidencah v evidenco 

zemljiškega katastra evidenco 

katastra stavb in zbirni 

kataster gospodarske javne 

infrastrukture. 

Sledijo še geodetska dela 

v povezavi s spremljanjem 

stanja posedanj gradbenih 

objektov. Objekti in naprave 

se namreč po končani gradnji 

še premikajo in deformirajo 

dokler z okolico ne vzpostavijo 

ravnovesne lege. Kontinuirano 

spremljanje premikov 

in deformacij objektov ter 

okolice služi strokovnjakom 

geologom in gradbenikom 

za to da lahko na njihovi podlagi 

analizirajo stanje oziroma 

predvidijo posledice in 

sanacije stanja. 

Nepogrešljivi tudi pri 

rekonstrukcijah 

Geodeti pa sodelujejo tudi 

pri rekonstrukciji železniške 

infrastrukture. Prvodelo geodeta 

prirekonstrukciji objektov 

je posnetek obstoječega 

stanja. Podatek o dejanskem 

stanju na terenu je namreč 

podlaga za projektiranje pri 

rekonstrukciji.Geodetovo delo 

pri rekonstrukciji se nadaljuje 

s prenosom zakoličbo projektiranega 

stanja v naravo in 

preostalimi deli povezanimi 

z rekonstrukcijo. Prav tako je 

treba po končani rekonstrukciji 

izvesti vpis sprememb v 

uradne evidence. 

17

inženirska 

industrijska gradnja 

geodetske 

geodetske 

geodetski 

skeniranje 

parcelacija 

izravnava 

ugotavljanje 

SLOVENIJA 


GEOGRAD d.o.o. Ljubljana 

Podjetje za geodetske storitve 

Tbilisijska ulica 59 SI 1000 Ljubljana 

tel. 01 422 82 13 faks 01 422 82 17 

www.geograd.si info geograd.si 

PE Kotnikova 27 SI-1000 Ljubljana 

tel. 01 430 12 03 faks 01 430 12 04 

PE Ljubljanska 76 SPB SI 1230 Domžale 

tel. faks 01 721 26 24 

GEOGRAD d. o. o. Ljubljana 

geodetske storitve 

izkušen kader in 

Opravlja naslednje storitve 

meritve 

izdelava 

izračun 

izmera 

meritve 

geodezija 

precizne 

zakoličbi jeklenih konstrukcij 

zakoličbe za potrebe 

zakoličbe pri 

pomikov terena in 

po njej 

posnetkov terena in 

projektiranja 

količin opravljenih 

in izris situacije 

nadzor del pri nizki 

Zakona o graditvi objektov 

najzahtevnejših objektih 

galerije 

objektov in terena 

z GPS 

kataster 

ureditev 

meje 

stavbni 

izdelava 

izdelava 

zakoličba 

izmera 

meje 

dejanske rabe 

kataster 

identifikacijskih 

geodetskih načrtov 

objektov 

in zakoličba dolžinskih 

18

SLOVENIJA 

2.4.2013 Večer 


Naslov: 

Avtor: 


BRANKO ŽUNEC 

Rubrika/Oddaja: GOSPODARSTVO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

DPN 


BRANKO ŽUNEC 

Pomurski projekt stoletja kot nekateri 

imenujejo po dobrih treh desetletjih 

ponovno iskanje možnosti hidroenergetske 

izrabe Mure je v fazi umeščanja 

prve hidroelektrarne HE v prostor 

investitor Dravske elektrarne Maribor 

DEM jo načrtuje v Hrastju Moti. 

Nosilci urejanja prostora so državni 

prostorski načrt DPN za prvi tak 

objekt med Sladkim Vrhom in avtocestnim 

mostom priVeržeju obravnavali 

7. marca na prostorski konferenci 

na ministrstvu za infrastrukturo. Pomurski 

razvojni inštitut PRI v Murski 

Soboti ki so ga 18. junija 2008 kot podaljšano 

roko ustanovile DEM je v ta 

namen izdelal krovno študijo trajnostnega 

razvoja vplivnega območja z 12 

izvedbenimi raziskavami v katerem 

preigrava scenarije gospodarskega razvoja 

regije do leta 2020. Je razvojni 

preboj Pomurja mogoč z megavati iz 

reke Mure ali brez njih 

Civilna iniciativa za ohranitev 

reke Mure v okviru zveze društev 

Moja Mura je 27. februarja na Tišini 

in 21. marca v Radencih na lepo obiskanih 

shodih vseh ki si želijo slišati 

argumente za zajezitve Murinega 

porečja in proti njim vključili naj bi 

ga v Unescov biosferni rezervat Mura-Drava-Donava 

ki se deklarira kot 

evropska Amazonka ocenila da 

s klasičnim izkoriščanjem vodnega 

potenciala reke Mure gospodarstvo 

zlasti turizem in kmetijstvo na vplivnem 

območju 22 občin ne bo bistveno 

pridobilo. Podobnega mnenja so v ekološki 

büjraški iniciativi za reko Muro 

v občini Beltinci kjer v zadnjih dveh 

letih s strokovnjaki ljubljanske fakultete 

za strojništvo infakultete za energetiko 

v Krškem snujejo nove rešitve 

izkoriščanja Murinekinetične energije 

brez megalomanskih posegov oziroma 

z umeščanjem plavajočih HE v obliki 

posodobljenih mlinskih vodnih koles. 

Vsega 0 23 evra 

koncesnine na Pomurca 

Po podatkih DEM bi brez hidroelektrarn 

bruto družbeni proizvod BDP 

v pomurski regiji do leta 2020 zrasel 

z 10.223 na 16.439 evrov na prebivalca 

ena hidroelektrarna bi v BDP pomenila 

0 17-odstotni delež ali 16.467 

evrov šest hidroelektrarn v študiji se 

to navaja kot maksimalna hidroenergetska 

izraba bi pomenilo 1 5-odstotni 

delež ali 16.697 evrov. Predsednik 

zveze društev Moja Mura Stojan Habjanič 

strokovnjak za ekološke gradnje 

komentira To je smešno Po 

mojih izračunih bi se brez hidroelektrarn 

regionalni BDP v obdobju 20082020 

povečal za 60 8 odstotka z eno 

za 0 17 odstotka z dvema hidroelektrarnama 

ki jih sedaj najavljajo DEM 

za 0 34 odstotka. Višina koncesnin 

ki bi se med državo in občino delile v 

razmerju 50 50 bi se pri eni hidroelektrarni 

gibala med 336.000 in 504.000 

Stojan Habjanič Kdo je sploh prebral 

krovno študijo DEM in kdo se 

spreneveda Branko Žunec 

evri pri šestih oziroma maksimalni 

hidroenergetski izrabi bi znašale 

med dvema in tremi milijoni evrov. 

Kdo se norčuje iz nas Po optimističnem 

scenariju bi iz naslova koncesnin 

preračunano na prebivalca mesečno 

dobili v regijo pri eni elektrarni vsega 

0 23 evra dohodka je kritičen Habjanič. 

Sprašuje se ali bodo temu nasedli 

župani in kdo je sploh prebralkrovno 

študijo oziroma jo je prebral in se ob 

tem spreneveda. 

Bi res pridobila domača 

gradbena operativa 

Kot argumente investitor še navaja 

da bi z gradnjo elektrarn na Muri pridobila 

predvsem domača gradbena 

operativa kot potencialni izvajalec 

del se omenja Pomgrad vrednost del 

naj bi znašala od 178 milijona evrov 

pri eni hidroelektrarni do 117 milijonov 

19

SLOVENIJA 

2.4.2013 Večer Stran/Termin: 6 

Mlin z vodnim kolesom v Ižakovcih kot osnova za plavajoče HE na reki Muri 

Branko Žunec 

pri šestih. Delo v elektrarni bi 

glede na izkušnje v dravskih in savskih 

elektrarnah dobilo 15 do 60 

ljudi ne da bi pri tem upoštevali zaposlene 

v družbi ki bo v ta namen 

ustanovljena s sedežem v Radencih 

in da bo delež proizvedene električne 

energije v elektroenergetski 

bilanci Slovenije znašal pri eni hidroelektrarni 

ta naj bi imela moč 17 

megavatov 0 87 odstotka pri dveh 

1 74 in pri šestih 2 82 odstotka. Če 

bi vsa slovenska gospodinjstva v desetih 

letih z 20-odstotno subvencijo 

države zamenjala gospodinjske aparate 

z varčnejšimi bi skupna prodaja 

znašala 1 8 milijarde evrov od tega bi 

država preko DDV dobila v proračun 

360 milijonov evrov karpomeni ocenjeno 

vrednost gradnje treh pomurskih 

hidroelektrarn. Prihranek pri 

energiji bi bil enak kot bi jo proizvedlo 

12 do 15 hidroelektrarn. Tako razmišljajo 

pametne države v EU torej ne 

graditi elektrarn ampak čim bolj varčevati 

pribije Habjanič. 

UGODNI GOTOVINSKI KREDITI 

PO FIKSNI ali SPREMENLJIVI OBRESTNI MERI 

milijonov 

20

SLOVENIJA 

30.3.2013 Nova 


Naslov: 

Avtor: 

Banko predelali v hostel 

MARJANCA SCHEICHER 

Rubrika/Oddaja: NAZABAVI Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


Ljubljana 8. marca 

Vodja Hostla Tresor 

Mateja Koren in Igor 

Debevec vodja 

restavracije v Hotelu 

Park ki je tudi v 

Tresorju poskrbel za 

odlično pogostitev. 

Ljubljanski župan 

Zoran Janković je 

bil navdušen kaj 

je nastalo iz 

nekdanje Slovenske 

investicijske banke. 

Arhitekt Jurij Oven je 

poskrbel da je v 

hostlu ostal utrip 

nekdanje banke s 

prenovo pa je 

zadovoljen tudi Marko 

Vavpetič ki je vodil 

postopek prenove. 

Franci Kek si je z 

zanimanjem ogledal 

hostel saj namerava s 

Tresorjem sodelovati v 

času Rock Otočca ki bo 

letos v Ljubljani. 

Hostel Tresor odprtje hostla 

Banko predelali 

v hostel 

Na najbolj oblegani Čopovi ulici se je na začetku marca 

odprl hostel v katerem enostavno morate prespati saj je 

prava arhitekturna poslastica. Arhitekt Jurij Oven se je 

namreč odločil da bo iz nekdanje Slovenske investicijske 

banke obdržal nekatere elemente predvsem mize in 

arhivske omarice obvezno pa tudi plavajoči trezor ki slovi 

po tem da je nemogoče vlomiti vanj in ga oropati. Trezor 

je spremenil v jedilnico in tako poskrbel da ne bo posebno 

doživetje le spanje na posteljah iz Kovinske industrije Ig 

ampak tudi obedovanje za težkimi vrati trezorja. 

MARJANCA SCHEICHER 

Foto SAŠO RADEJ 

V Hotelu Park sta se 

v modernem hostlu 

odlično počutili vodja 

prodaje Marijana 

Damnjanović in 

pomočnica direktorja 

Urša Malovrh. 

21

SLOVENIJA 

31.3.2013 Nedelo 


Naslov: 

Kdo je kriv za poplavo črnih gradenj na Obali? 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: REAKTOR Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


NEDELOVIH SEDEM 

Igor E. 

Bergant, novinar 

Kdo je kriv 

za poplavo 

črnih gradenj 

na Obali? 

JURE APIH, 

publicist 

Slovenci nismo gemblerji. Ziheraši 

smo, ki smo se morda obdržali prav 

zato, ker so se naši predniki previdno 

skrivali v svojih dolinah, ne da bi 

si upali pogledati onkraj hribov, kaj 

šele, da bi si drznili napasti, osvojiti, 

podjarmiti kogarkoli. Počitniška 

prikolica na skrbno negovani parceli, 

vrtna uta ali koliba, ki se počasi, a 

neustavljivo širi in dopolnjuje, je 

večinski domet slovenske vikendaške 

črnograditeljske drznosti. Pa tudi 

teh se praviloma ne bi lotili, če ne bi, 

naivni kot smo, verjeli prepričljivim 

obljubam prodajalcev, da bo za legalizacijo 

zanesljivo kmalu poskrbljeno. 

Zidani vikendi, vile in dvorci se ne 

gradijo na črno. Formalne papirje 

nadomeščajo dovolj trdne garancije 

nosilcev realne vzporedne oblasti, ki 

seji po slovensko pravi mafija. 

Črnih gradenj, ki jih je postavila 

preživetvena nuja, je malo. Vzrok za 

večino drugih - na Obali ali drugje - 

tiči v ljudeh: v ordinarnem pohlepu 

in elementarni nespodobnosti. 

Med črnograditelji so malomeščani 

z velikimi egi, polni visokoletečih 

ciljev, a pritlehnega delovanja. 

Imajo se za center sveta, razmišljajo 

pa globoko provincialno. Nekateri 

javno poudarjajo, kako zelo ljubijo 

domovino in kaj vse bi zanjo storili, 

a 

sojo za vogalom takoj pripravljeni 

tem zatajiti. 

prevarati za drobiž in s 

Da se nekatere črne gradnje s 

časom prelevijo v bele slone, je slaba 

tolažba. Sploh, ker je za to kriva tudi 

dolgoletna brezbrižnost drugih, se 

pravi nas, ki si vile postavljamo samo 

v oblakih. 

22

SLOVENIJA 

31.3.2013 Nedelo Stran/Termin: 6 

LUKA NOVAK, 

publicist in pisatelj 

No, dejstvo je, da črne gradnje 

trenutno niso naš največji problem, 

je pa res, da kopica nezakonitih 

objektov na kmetijskih zemljiščih 

duši naš samopreskrbni potencial 

in nam dolgoročno odžira hrano, 

ki bi jo sicer tam pridelali, kakor je 

Dušan Jovanovič, režiser 

Kriva je rajska lepota naše obale. 

Kriva je blaga sredozemska klima. 

Kriv je osrečujoči pogled na modrino 

morja, soline, klife in barke na obzorju. 

Kriva je stara istrska arhitektura, 

čudovito preproste kamnite hiše 

z rdečimi korci na strehah. Krivi so 

oljčni nasadi in vinogradi, pinije in 

ciprese, omamno dišeča sredozemska 

vegetacija, sivka, jagodičnica in 

mirta. Kriva so barvita mesteca ob 

morju z ribjimi tržnicami in gostilnicami, 

v katerih se nepozabno je in 

pije. Vse to v človeku vzbuja neodjenljivo 

željo, da bi dihal ta zrak, da 

bi se za vedno zlil s to lepoto in se 

v njej nastanil. Skušnjava ljudi, da 

bi prekršili ali zaobšli urbanistične 

predpise, je preprosto prevelika. 

Občinski uradniki in inšpektorji pa so 

tudi samo ljudje. 

IVAN ŠTUHEC, teolog 

Na največji krščanski praznik veliko 

noč mi je težko odgovarjati na 

vprašanje o krivdi. Raje bi odgovarjal 

na vprašanje o odpuščanju in spravi, 

o premagovanju težav in križev, 

s katerimi se ljudje srečujemo v 

vsakdanjem življenju. O poseljenosti 

slovenskega prostora sem mnenja, 

da je zavožena že več kot pol 

poudaril Franci Bogovič. Gotovo bi stoletja. Naša arhitektura bi morala 

morale vse gradnje potekati na zakonit odražati raznolikost pokrajine, ki 

način, upoštevajoč varnost in je enkratna in neponovljiva. Nekoč 

gradbene standarde, je pa treba dati sta bila takšna tudi arhitektura in 

ljudem tudi dihati in jih ne obremenjevati način poseljevanja. Zdaj je ena sama 

še z dodatnimi predpisi, kot velika zmeda in pomešanost ter bolj 

je na primer prepoved pisanih fasad. ali manj popoln nered. Iskati v tej 

Prostor in krajina sta živa in regulacija situaciji grešne kozle, je nesmisel in 

naj bo pri tem minimalna, sicer odvračanje pozornosti od bistvenih 

zadušimo razvoj. Kaj ne bi bilo bolje problemov družbe. Namenjeno 

denar za vikendice, kijih prodajamo je političnemu linču in ničemur 

za zidanice, porabiti za užitek in 

izobraževanje in s tem drugemu. A očitno je to postalo naš 

spodbuditi politični nacionalni šport. Blagoslovljeno 

omrtvičeno gospodarstvo? veliko noč, Slovenija! 

23

SLOVENIJA 


MARTA KOS MARKO, 

poslovna trenerka 

Prijatelj mi je povedal za dogodek na 

Švedskem: priseljenec iz nekdanje 

Jugoslavije je postavil hišo na črno. 

Izziv: kako ukrepati proti njemu glede 

na to, da švedska zakonodaja nima 

predpisov, kako to urejati, saj 

nikomur 

niti na kraj pameti ne pride, da 

MATEJA KOŽUH NOVAK, 

zagovornica pravic starejših 

bi gradil na črno! Zakaj je pri nas tega 

toliko, ne vem. Smo nagnjeni h goljufanju 

in mislimo, saj me morda ne 

bodo odkrili? Ali: če je uspelo sosedu, 

zakaj ne bi meni? Morda: saj so že 

zdavnaj izdali odločbo o rušenju črne 

gradnje, pa se nič ne zgodi. Ali: kar 

gradimo na črno, saj bo prišel minister, 

ki bo vse legaliziral! Ali: poznam 

tistega na občini, mi bo že napisal 

papir za modro kuverto! Ali: pa ja ne 

boste rušili nam revežem, ki še za 

jesti nimamo? Ali: hiša, v kateri živim, 

ni v moji lasti, kaj mi pa morete? 

Tisti, ki so se dali podkupiti, da 

so mižali na obe očesi. Tisti, ki so 

dovolili, da so ljudje pri koritu brez 

kakršnega koli dela pobrali naše 

skupno premoženje in z ukradenim 

denarjem podkupujejo in korumpirajo 

vsakogar, ki jim popusti. Tisti, 

ki hočejo ostati »in« in se tako ali 

drugače prilizujejo skorumpirani 

političnokapitalski eliti in ji nosijo k 

nogam svojo podložnost in ponižnost. 

24

SLOVENIJA 

31.3.2013 Nedelo 


Naslov: 

Avtor: 

Slovenija -moja dežela črnih gradenj 

Gorazd Utenkar 

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA 

Slovenija - moja dežela črnih gradenj 

Nadzor zidarske stihije Od leta 2008 so v Sloveniji porušili 2279 nelegalnih gradenj 

Koliko objektov je v Sloveniji 

postavljenih v nasprotju s 

predpisi ali čisto mimo njih, ne 

ve nihče, niti gradbena, geodetska 

in stanovanjska inšpekcija 

(GGSI) pri inšpektoratu za 

promet, energetiko in prostor 

ministrstva za infrastrukturo 

in prostor. Za celotno državo, s 

tisoči - nelegalnih gradenj od 

neskladno zgrajenih in postavljenih 

brez kakršnihkoli dokumentov 

do takšnih, pri katerih 

je v nasprotju z načrti samo 

manjši del - skrbi vsega 73 

gradbenih inšpektorjev. Zasutih 

s papirji in šibkih pred svetostjo 

zasebne lastnine. 


V Sloveniji je večina, s pomočjo sorodnikov 

in prijateljev, sposobna 

postaviti hišo. Veliko ljudi ima tudi 

v lasti kakšen kos zemlje, na kate¬ 

rem je hišo mogoče postaviti, pa če 

je to tam dovoljeno ali ne. Toksična 

mešanica neurejeno 

je povzročila stihijsko, 

gradnjo, v kateri kar mrgoli 

zgrajenega na črno. Pri vsem skupaj 

je najbolj zanimivo, da nihče ne ve, 

koliko objektov je pri nas res postavljenih 

v nasprotju s predpisi ali čisto 

mimo njih. Nekako bi pričakovali, 

da ima takšne podatke gradbena, 

geodetska in stanovanjska inšpekcija 

(GGSI) pri inšpektoratu za promet, 

energetiko in prostor ministrstva za 

infrastrukturo in prostor. Pa ni tako. 

Tisoči zadev 

Na GGSI se v zadnjem času odkar so 

postali aktualni sumljivi graditeljski 

podvigi zdaj že nekdanjega ministra 

za infrastrukturo in prostor Igorja 

Maherja ter brata nekdanjega predsednika 

države in vplivnega člana 

donedavno vladajoče demokratske 

stranke Vitoslava Turka vedejo nekoliko 

po nojevsko. Ko smo zaprosili 

za pogovor z direktorico gradbene 

inšpekcije Sandro Petan Mikolavčič 

ali s katerim od njenih sodelavcev, ki 

se spozna na problematiko nelegalne 

gradnje, so nam odgovorili, da nihče 

noče govoriti. Zato smo jim poslali 

vrsto vprašanj. Iz odgovorov je razbrati, 

da pri nas o črnih gradnjah 

nihče ne vodi evidence. Tako nam je 

povedal tudi Izidor Jerala, urbanist 

na novomeški občini in aktivni član 

skupine Odgovorno do prostora! 

v katero je združena večina 

(OdP), 

z gradnjo in zaščito zemljišč ter krajine 

povezane stroke v državi. Ker 

GGSI nimajo evidence v nasprotju s 

predpisi zgrajenih objektov, ni jasno, 

kje jih je največ. Še eden od članov 

OdP, Leon Kobetič z zbornice za arhitekturo 

in prostor, meni, da jih je 

najmanj v okolici Ljubljane, na Gorenjskem 

in severnem Primorskem, 

največ pa na južnem Primorskem, 

Dolenjskem in Štajerskem. Poudaril 

je, da gre bolj za njegov osebni vtis, 

saj uradnih podatkov ni. 

Podobno opaža tudi Jerala. Po 

njegovem so z nelegalno gradnjo 

najbolj obremenjene pokrajina ob 

morju in vse vinorodne, od Dolenjske, 

Bele krajine, Bizeljskega, Haloz, 

Slovenskih goric do vinskih goric 

Prekmurja. Če GGSI nima evidence 

črnih gradenj, pa imajo podatke o 

svojih postopkih. Tako so v letu 2011 

dobili 3851 in lani 4079 prijav. Da jih 

gora papirja ne bi pokopala, so konec 

lanskega junija izvedli popis odprtih 

zadev. Ugotovili so, da imajo 

10. 269 

zadev v reševanju, v nekaj manj kot 

polovici so inšpektorji svoje delo 

že končali. V 1635 zadevah so imeli 

pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe. 

To pomeni, da so naložili odstranitev 

objekta, uskladitev gradnje z že 

izdanimi upravnimi dovoljenji, sanacijo 

ali odstranitev nevarnih gradenj 

in odpravo drugih nepravilnosti. 

Posledice nadzora 

Bolj kot to, koliko prijav ima gradbena 

inšpekcija, koliko postopkov vodi, jih 

konča in izda odločbe, je pomembno 

to, kakšne so posledice njihove dejav 

25

SLOVENIJA 


nosti. V zadnjih petih letih, od leta 

2008, so tako odstranili 2279 nelegalnih 

gradenj, kakor se črnim gradnjam 

pravi uradno. Veliko večino, 2107, so 

jih porušili graditelji sami, v 172 primerih 

pa je za rušenje s svojimi izvajalci 

moral poskrbeti GGSI. Nainšpekciji 

ugotavljajo, daje »množenje črnih 

gradenj povezano predvsem z restriktivno 

prostorsko politiko, zanimivostjo 

prostora za gradnjo, dolgotrajnimi 

in zapletenimi inšpekcijskimi postopki 

in tudi kadrovsko podhranjenostjo 

gradbene inšpekcije«. 

Za celotno Slovenij o, z vsemi tisoči 

nelegalnih gradenj sem spadajo neskladno 

zgrajeni objekti, od takšnih, 

ki so jih postavili brez kakršnihkoli 

dokumentov, do takšnih, pri katerih 

je v nasprotju z načrti samo manjši 

del, morda kakšno okno preveč 

skrbi 73 gradbenih inšpektorjev. 

Tako OdP kot inšpekcija poudarjajo, 

da je to občutno premalo. Na GGSI 

tožijo, 

da se zavedajo resnosti zaostankov, 

vendar bo brez spremembe 

zakonodaje in kadrovske okrepitve 

inšpekcije skoraj nemogoče ažurno 

obravnavati prijave in voditi inšpekcijske 

ter izvršilne postopke. 

Na zapleteno zakonodajo opozarja 

tudi Jerala. Prepričan je, da mora 

biti inšpektor sicer strokovnjak na 

svojem področju in mora odločitve 

sprejemati hitro. Vendar nekoliko 

cinično dodaja, da so morali inšpektorji 

v zadnjih letih postati tudi vrhunski 

upravni in pravni strokovnjaki, 

saj je šla svetost zasebne lastnine 

čez vse razumne meje. 

»Inšpektorjev je premalo in še ti, 

ki so, 

imajo preveč dela s papirji. 

Morali 

bodo priti na teren, si ogledati 

gradbišča in preveriti, ali vse poteka 

v skladu z dovoljenji. Potem takšnih 

težav, s kakršnimi se srečujemo danes, 

ne bi bilo več ali bi jih bilo vsaj 

bistveno manj, pa je prepričana 

še ena članica OdP, Helena Kovač z 

zbornice za arhitekturo in prostor. 

Tiirkova hacienda 

Zadnja dva razvpita primera črnograditeljstva, 

oba z območja nad Sečoveljskimi 

solinami na Obali, sta bolj 

kot povsem nelegalni zadevi verjetno 

spretno izmikanje predpisom. Posest 

zdaj že nekdanjega ministra za infrastrukturo 

in prostor Igorja Maherja 

je manj v oči bijoča, prava hacienda 

brata nekdanjega predsednika države, 

vplivnega člana SDS in poslovneža 

Vitoslava Turka pa je dobesedno 

roganje pravilom. Namesto sušilnice 

za sadje, za kar je imel dovoljenje, si 

je Tiirk na posestvu omislil udobne 

zgradbe in celo bazen. 

Na GGSI so nam na vprašanje, kaj 

si mislijo o Turkovem gradbenem 

podvigu, odgovorili, da so v zvezi 

s tem leta 2007 prejeli anonimno 

prijavo, 

»Za 

gradnjo je investitorka 

pridobila pravnomočno gradbeno 

dovoljenje, vendar je obstoječa gradnja 

močno presegla gradbeno dovoljenje. 

V ugotovitvenem postopku 

bo gradbeni inšpektor ugotavljal 

neskladnost oziroma nelegalnost 

gradnje. Postopek bo vodil skladno 

z zakonodajo, se je glasil previdni 

odgovor inšpekcije. 

Po Jeralovem mnenju gre pri 

omenjeni zadevi za neskladno gradnjo. 

Prepričan je, da takšne reči še 

večjo škodo kot prostoru povzročajo 

ugledu pravne države v očeh javnosti. 

Nekomu brez denarja in vpliva 

bodo porušili neprijavljeno ograjo, 

bogat in vpliven posameznik pa lahko 

že leta uživa v razkošju, na črno 

zgrajenem nad enim lepših koncev 

Slovenskega primorja. Tiirk se izgovarja, 

da sam z gradnjo nima nič, 

saj je vse na njegovi zemlji postavilo 

neko podjetje, verjetno po naključju 

v lasti njegovih sinov in to podjetje 

je tudi lastnik sosednjega zemljišča s 

pravo vilo, postavljeno brez ustreznih 

papirjev -, vendar so bili predstavniki 

OdP v četrtek nedvoumni: 

lastnik hiše je lastnik zemlje, na kateri 

ta hiša stoji. 

Maher iz soseščine 

Bolj kot sama klet Tiirkovega sodruga 

nad solinami Igorja Maherja 

je zanimiva zgodba, kako je kratkotrajni 

minister prišel do hišne 

številke. Na geodetski upravi nam 

je vodja registra prostorskih enot 

Bojan Pire pojasnil, da je za pridobitev 

številke dovolj poslati vlogo na 

geodetsko upravo. Tam namreč ne 

preverjajo, ali je objekt postavljen 

legalno ali ne. Za geodetsko upravo 

je edini namen hišnih številk zabeleženje 

objektov za orientacijo v 

prostoru, za nadzor pa so odgovorne 

druge službe. 

Glede ugibanja, daje Maher hišno 

številko prenesel na klet z drugega 

objekta, nam je Pire povedal, da je to 

prepovedano. Hišno številko je mogoče 

z enega na drugi objekt zakonito 

prenesti le, če gre za nadomestno 

gradnjo. Tudi v tem primeru pa 

je treba geodetsko upravo obvestiti o 

prenosu. 

26

SLOVENIJA 


Po mnenju stroke so s črnimi gradnjami najbolj obremenjene pokrajina ob morju (na fotografiji) in vse vinorodne, od Dolenjske, Bele krajine, Bizeljskega, 

Haloz, Slovenskih goric do vinskih goric Prekmurja. Foto Dušan Grča 

27

SLOVENIJA 

2.4.2013 REPORTER 


Naslov: 

Avtor: 

Plen infrastruktura 

Andrej Černic 

Rubrika/Oddaja: SLOVENIJA Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 2.876,97 Naklada: 25.000,00 

Gesla: 

PGD, DPN 

Slovenija 

»Izumitelj 

pingvinov« 

Samo Omerzel bo v kratkem 

Gašpar Gašpar 

Mišič bo po 

novem državni se¬ 

kretar, odgovoren 

za infrastrukturne 

projekte. 

prevzel mesto ministra za infrastrukturo 

nekdaj je zelo 

plodno sodeloval z Gregorjem 

Golobičem. Omerzel 

je bil namreč zaposlen tudi 

pri Ultri. 

Tekst: 

Andrej Černic Foto: Primož Lavre, BOBO 

andrej. cernic@reporter. si 

Vpreteklosti se je Slovenija pri infrastrukturni politiki že večkrat hudo opekla: 

preplačane avtoceste, nejasnosti okoli TEŠ 6, 

izjemne 

težave v železniškem 

prometu, pa še bi lahko naštevali. Vlada pod vodstvom Alenke Bratušek si je v 

programu ponovno zadala načrt spodbuditi infrastrukturne projekte, čeprav 

denarja ni od nikoder. Od kod bodo zdaj prišla sredstva, je neznanka. Znano pa 

je, da jih bosta upravljala Samo Omerzel kratkem bo 

(v imenovan za ministra) 

in Gašpar Gašpar Mišič, državni sekretar za investicije. 

46 M PI E® 

2 APRIL 201 3 

28

lasti 

SLOVENIJA 

2.4.2013 REPORTER Stran/Termin: 46 

Kdo je Samo Omerzel, novi kandidat 

za ministra za infrastrukturo? 

V petek, 29. marca, je na dan prišlo ime novega 

kandidata za ministrstvo za infrastrukturo, potem 

ko je v začetku prejšnjega tedna po samo petih 

dneh s 

tega mesta odstopil Igor Maher. DL je Sama 

Omerzela, svojega novega kandidata za ministra, 

ki bo upravljal vse investicije v infrastrukturo, 

predstavila kot velikega strokovnjaka ter uspešnega 

poslovneža in inovatorja, 

ki se je uveljavil 

na mednarodnih trgih najprej kot samostojni podjetnik 

in kasneje kot direktor tehnoloških podjetij. 

Omerzel je direktor hrvaške Eol grupe, ki je del 

skupine Digitel komunikacije, in lastnik podjetja 

Lastinski, d. o. o. 

Omerzel ima tudi zelo zanimivo podjetniško 

preteklost v Sloveniji. Mediji so razkrili, da je 

bilo med njegovimi prvimi zaposlitvami mesto 

direktorja Ultrine podružnice 

na Hrvaškem. Pa 

ne samo to, bil je tudi vodja razvojnega oddelka v 

»slovenski« 

Ultri, v kateri je bil pomemben lastnik 

tudi Gregor Golobič. Skratka Omerzel je Golobičev 

znanec in sodelavec (že vsaj) od leta 2003. Tistega 

leta je Omerzel kot direktor hrvaškega hčerinskega 

podjetja 

Ultre podpisal prevzemno pogodbo 

hrvaškega podjetja Dinova, d. o. o. ki je izvajalo 

tehnološkoinformacijske storitve. Omerzel je 

takrat izjavil: »Novo podjetje bo združilo Ultrino 

znanje in Dinovine izkušnje na hrvaškem trgu. 

skupnim nastopom želimo vzpostaviti poslovno 

okolje, ki bo omogočalo hiter prodor Ultrinih storitev 

na hrvaški trg, kar bo vsekakor izziv Ultra 

pa s svojimi rešitvami odpira nove tržne niše, zato 

vidimo na Hrvaškem mnogo priložnosti za uspeh 

S 

naših produktov. 

Po poročanju Financje Omerzel 

po prodaji deleža v Ultri postal direktor hrvaškega 

podjetja Eol grupa ter ustanovil podjetje Lastinski. 

V Omerzelovi preteklosti pa najdemo še eno zanimivo 

»anekdoto«: med 12. 

junijem 2006 in 30. septembrom 

2008 je bil član nadzornega sveta podjetja 

Imovation, d. o. o. Zdajšnja lastnika tega podjetja sta 

DZS 

(v 

Bojana Petana, drugega starega znanca 

iz Golobičevega kroga) 

in podjetje iz Savdske Arabije 

(Branch of Imovation). Petan obvladuje 

40 odstotkov, 

Arabci pa 60 odstotkov podjetja. Preden so v 

Imovation vstopili Arabci, je bilo v lastniški strukturi 

podjetje Margento, ki se ga prav tako spomnimo iz 

afere Ultra. In da bo slika popolna, velja še povedati, 

da je 

bil za podjetje Imovation najbolj dragocen 

poslovni partner med javnimi organi in ustanovami 

mestna občina Ljubljana (sicer v obdobju, ko 

Omerzela ni bilo več v NS). 

Pod Jankovičevim županovanjem 

je od leta 2010 MOL podjetju Imovation 

naročila storitve za 282 tisoč evrov, sledita ji še Mestna 

knjižnica Ljubljana tisoč evrov) in (97 podjetje 

Turizem Ljubljana tisoč evrov). 

(37 

Tudi s 

podjetjem Lastinski je Omerzelu uspelo 

vstopiti na trg slovenskih javnih naročil. Posebno 

zanimiv je bil tako javni razpis, 

ki 

ga je DARS objavil 

oktobra 2009 za letno vzdrževanje vremenskih 

postaj. 

Na razpisu je zmagalo Omerzelovo 

podjetje Lastinski, ki si je tako pridobilo posel v 

višini 150 tisoč evrov. Po mnenju naših virov gre 

za nadvse preplačano investicijo, ki bi Dars lahko 

stala precej manj. 

tura 

Dejstvo, da je nova vlada že na začetku 

ostala brez ministra za infrastrukturo, 

je še večja in odvečna izguba časa, 

ki ga ni na pretek. Ob paradoksalnem 

dejstvu, da je prejšnji minister za infrastrukturo 

Igor Maher padel na črni gradnji, 

je pravi problem to, da je delo na 

ministrstvu popolnoma ustavljeno. Ko 

smo se obrnili na ministrstvo za pojasnila 

glede natančnejših številk o ceni in 

virih financiranja, so nam pojasnili, da 

bodo odgovori na ta vprašanja znani, ko 

bo mandat nastopil novi minister. 

Bratuškova in infrastrukturne 

investicije 

Koalicijska pogodba sicer opredeljuje 

cilje v infrastrukturni politiki, a dokaj 

poenostavljeno. Najprej se omenja sprememba 

zakona o javnih naročilih (ZJN) 

in energetskega zakona, v šestih mesecih 

naj bi bile pripravljene tudi izboljšave 

prostorske zakonodaje, to bo prineslo 

skrajšanje postopkov za umeščanje 

v prostor. Pri velikih infrastrukturnih 

projektih je poudarjena določitev prednostnega 

seznama investicij, ki bo potem 

služil za pospešeno črpanje kohezijskih 

sredstev. Precej naj bi se nova vlada 

posvetila energetski infrastrukturi; 

poleg hidroelektrarnam na Savi naj bi 

sredstva šla za dokončanje projekta TEŠ 

6 ter za proučitev nadaljevanja delovanja 

Termoelektrarne Trbovlje. Gre še 

za podaljšanje drugega in gradnjo tretjega 

pomola v Luki železniškega 

Koper, razvoj 

prometa in umestitev Slovenije 

v glavne evropske koridorje, odprodajo 

stanovanj, ki so še v lasti bank. 

Drugi tir, zaustavljeni projekt? 

Med pomembnejšimi infrastrukturnimi 

investicijami je vseskozi omenjena 

dograditev drugega tira, ki naj bi povezoval 

Koper z Divačo in omogočal boljši 

in učinkovitejši pretovor iz pristanišča. 

Pred približno enim letom je takratni 

minister Černač govoril: 

»Na vrsti sta še 

okoljska presoja in odkup približno dveh 

odstotkov zemljišč. Potem ko bomo sklenili 

to fazo, bomo začeli iskati investitorje«. 

Celotna investicija naj bi po 

takratnih 

ocenah znašala 3 milijarde evrov, 

1, 

kar bi drugi tir uvrstilo med večje in 

pomembnejše 

investicije. Le slab mesec kasneje 

je bil minister že precej bolj pesimističen. 

Krčenje proračuna naj bi onemogočilo 

graditev tira tako, kot je bilo 

predvideno. Pred slabima dvema tednoma 

se je Černač še zadnjič v vlogi ministra 

oglasil 

o tem: takrat je dejal, da je 

treba temeljito premisliti, ali je gradnja 

drugega tira realna. 

Večjo prepustnost vlakov naj bi omogočila 

že samo S 

modernizacija proge. 

povečanjem 

pretovornih kapacitet (Černačeva 

ocena je bila, da bi večja prepustnost 

pomenila med 130 in 150 vlakov dnevno) 

naj bi bila Luki Koper zagotovljena 

podlaga do približno leta 2020. Problem 

je tudi finančne narave: projekt drugega 

tira je izpadel iz financiranja v finančni 

perspektivi, ki se sklepa letos. Država bi 

morala poskrbeti za pridobitev sredstev 

47 

29

SLOVENIJA 


Slovenija 

Letos sredstev za gradnjo drugega tira Koper— 

Divača ni, po zdajšnjem načrtu pa naj bi 

bil projekt sklenjen do leta 2021. 

iz prihodnje perspektive (20142020). 

Med težavami, ki so zavirale napredovanje 

projekta, je Černač omenjal še njegovo 

kompleksnost: 21 km od predvidene 

27 km dolge proge naj bi teklo v predorih. 

Leto 2013 bo tako za drugi tir še leto 

mirovanja: sredstva bodo namenjena 

obnovi obstoječe infrastrukture, za drugi 

tir pa naj ne bi bila sklenjena niti finančna 

konstrukcija. 

Tretja os za zdaj le želja 

Tretja razvojna os bi morala z osrednjo 

Slovenijo povezati Koroško in Belo krajino: 

avtocestna povezava naj bi tekla vse 

od avstrijske meje preko Koroške in Savinjske 

regije do avtoceste A 1 

(KoperŠentilj) 

ter naj bi se potem južno nadaljevala 

proti Novemu mestu vse do Bele krajine 

in hrvaške meje. Ko je ministrstvo za 

promet leta 2006 predstavilo tretjo os v 

dokumentu Resolucija o nacionalnih razvojnih 

projektih 20072023, je bila predvidena 

vrednost celotnega projekta nekaj 

manj kot 1, 5 milijarde evrov: od tega naj 

bi RS primaknila 960 milijonov, 285 milijonov 

naj bi prišlo iz evropskih virov, 

200 milijonov evrov pa iz javnozasebnih 

partnerstev. Severni del med Koroško 

in Savinjsko regijo naj bi večinoma potekal 

po obstoječih prometnih koridor 

Stanje treh velikih investicij 

GRADNJA HE NA SPODNJI SAVI 

Doslej storjeno: sprejeti vsi DPN razen tisti za HE 

Mokrice: ta bo najbrž poslan vladi v sprejem aprila 

2013. HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško že zgrajene, v 

HE Brežice bodo gradnje začeli letos. 

Še storiti: sprejeti DPN za HE Mokrice, dobiti gradbeno 

dovoljenje za HE Brežice in HE Mokrice ter obe 

zgraditi. 

Začetek in konec projekta: 20002016 

(predvidoma) 

II. TIR KOPER— DIVAČA 

Doslej storjeno: odsek umeščen v prostor, izdelani 

projekti faze PGD, 

pridobljena soglasja za pridobitev 

gradbenega dovoljenja (razen okoljevarstvenega 

in vodnega), čezmejna presoja 

(v 

zaključni 

fazi), pridobljenih 99, 31% dokazil o razpolaganju 

z zemljišči, dopolnitve DLN bodo najbrž sprejete 

aprila letos. 

Še storiti: 

pridobiti manjkajoča soglasja in gradbeno 

dovoljenje, sprejeti spremembe in dopolnitve 

DLN, izdelati in sprejeti investicijski program in vlogo 

za sredstva iz finančne perspektive 20142020, 

izdelati razpise za izvedbo del in dela izvesti, pridobiti 

uporabno dovoljenje. 

Začetek in konec projekta: 20052021 

(predvidoma) 

TRETJA RAZVOJNA OS 

Severni del: 

Prvi odsek (avtocesta Al— 

Velenje jug): postopek 

priprave državnega prostorskega načrta se zaradi 

varstva kmetijskih zemljišč in nesprejetosti trase v 

lokalnem okolju ustavi in se nadaljuje preverjanje 

ustreznosti trase na sredinskem koridorju v bližini 

naselja Podlog. 

Drugi odsek (Velenje jugSlovenj Gradec jug): priprava 

DPN poteka nemoteno, predviden sprejem 

prostorskega načrta v prvi polovici 2013. 

Tretji odsek (Slovenj Gradec— Dravograd): izvede se 

modernizacija obstoječe prometnice. 

Četrti odsek (Dravograd— MP Holmec): zaradi nesmotrnih 

družbenoekonomskih variant v zvezi z investicijami 

je potrebno znižanje stroškov: 

obstoječega omrežja. 

Srednji del (med avtocesto A 1 in A 2): 

modernizacija 

Aktivnosti so upočasnjene zaradi ekonomske neupravičenosti 

variant in nedoseganja soglasja v lokalnem 

okolju. Proučujejo možnosti t. i. minimalne 

alternative, ki predvidevajo posodobitve obstoječih 

prometnic in kombinacijo novogradenj na spornih 

odsekih ter manjše investicijske ukrepe. 

Južni del: 

Prvi odsek (avtocesta A2— 

Obrežje, novomeški obroč) 

s 

predorom Gorjanci do priključka Maline: priprava 

DPN zaključena, zaključen postopek prostorskega 

umeščanja, začetek gradnje, pridobitev gradbenega 

dovoljenja in razpis za gradnjo. 

Drugi odsek (Malinemejni 

Črnomelj): 

intenzivno. 

prehod Metlika in priključek 

aktivnosti za pripravo DPN potekajo 

Tretji odsek (Črnomelj jugmejni prehod Vinica): 

nadaljevanje aktivnosti povezano s 

sprejemom prostorskih 

ureditev na predhodnem odseku. 

Začetek in konec projekta: 

tega ni mogoče napovedati. 

VIR: 

zaradi kompleksnosti 

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor 

48 

2. APRIL 2013 

30

SLOVENIJA 


slovenua 

jih, osrednji del pa bi bil gradbeno in tehnično 

najzahtevnejši, ker bi moral 

prečkati 

tamkajšnje hribovje. Ocena je danes 

že podvojena. Finance so pred dobrim letom 

izračunale, da naj bi celotni odsek 

presegel 

3, 15 milijarde evrov. Severni del 

naj bi stal 1, 

vsaj 25 milijarde evrov, osrednji 

in južni pa 9 milijarde evrov. 

1, 

Na Dars smo se obrnili, da bi izvedeli, 

kako daleč je že projekt in kakšna so 

predvidevanja za prihodnje obdobje. 

Sporočili so nam, da se severni del tretje 

osi od avtoceste A 1 

(MariborKoper) 

do avstrijske meje umešča v prostor 

v okviru priprave državnih prostorskih 

načrtov za štiri odseke bodoče državne 

ceste, ki so v različnih fazah priprave. 

»Najdlje v postopku je priprava državnega 

prostorskega načrta za odsek državne 

ceste od priključka Velenje jug do 

priključka Slovenj Gradec jug, saj je njegov 

sprejem predviden v letošnjega 

prvi polovici 

leta, so pojasnili na Darsu. Odsek, 

ki ga omenjajo na Darsu, je nekako 

osrednji del severne trase tretje osi, ki je 

razdeljena na štiri odseke: prvi povezuje 

avtocesto A 1 s priključkom Velenje jug, 

drugi je že omenjeni Velenje jugSlovenj 

Gradec jug, tretji odsek bo povezoval 

Slovenj Gradec z Dravogradom (tam 

bodo gradili tudi obvoznice), zadnji del 

Po 

pa bo speljan z Otiškega Vrha do mejnega 

prehoda Holmec. 

Južni del avtocestne tretje osi je razdeljena 

v tri etape: prva naj bi povezovala 

Novo mesto s 

priključkom Maline. Druga 

etapa bo iz Malin do mejnega prehoda 

Metlika oziroma južno še do Črnomlja, 

zaključku 

avtocestnega križa 

je pred Darsom 

nova težka naloga: 

izpeljava projekta 

tretje razvojne osi, 

avtoceste s Koroškega 

v Belo krajino. 

tretja etapa pa od Črnomlja do mejnega 

prehoda Vinica. O možnem razvoju 

južnega dela tretje osi je februarja govoril 

odhajajoči minister Zvonko Černač: 

po njegovih besedah naj bi se dela v »prvi 

etapi« lahko začela konec naslednjega 

leta. Vlada je ta del avtoceste v prostor 

umestila na decembrski seji, januarja 

pa naj bi bilo zagotovljenih sedem milijonov 

evrov za projektno dokumentacijo 

in odkup zemljišč. Drugi odsek osi bi 

lahko bil umeščen do konca 2013, tretji 

pa v prihodnjem letu. 

Hidroelektrarne na Savi 

Koalicijska pogodba predvideva, da 

bo vlada v štirih mesecih od umestitve 

ter izdelala 

podpisala koncesijske pogodbe 

idejne zasnove za hidroelektrarne 

na srednji Savi. Hkrati je predviden tudi 

zaključek del na spodnji Savi, ki je tik 

pred koncem (posebej ga predstavljamo 

v okviru). Na tem območju je pred¬ 

videnih deset hidroelektrarn: po pisanju 

Financ naj bi se prva začela graditi 

(šele) leta 2015. Zapleti pri tem projektu 

naj bi bili pri umeščanju hidroelektrarn 

v prostor. Sporna naj bi bila predvsem 

uskladitev z Naturo 2000. Ocene, 

koliko bo stala naložba, so različne in 

se gibajo med 900 milijoni in 1, 3 milijarde 

evrov. Ta infrastrukturna naložba 

je za Slovenijo koristna tudi zato, ker bi 

omogočala posel številnim slovenskim 

podjetjem. Slovenija ima namreč pri taki 

gradnji dokajšnji potencial in precejšnje 

znanje. Problem pa se tudi pri tem 

pokaže z gradbenimi podjetji, ki so na 

robu preživetja ali so že »klinično mrtva«. 

Po nekaterih ocenah v medijih bi 

lahko dobre tri četrtine poslov dobila 

slovenska podjetja. Koncesijska pogodba 

za hidroelektrarne na srednji Savi še 

ni podpisana, zato so tudi blokirane priprave 

za prve načrtovane hidroelektrarne. 

49 

31

SLOVENIJA 

29.3.2013 GLAS SKOZ VAS 


Naslov: 

Avtor: 

So za novo sosesko, a z manj stanovanji 

Suzana P. Kovačič 

Rubrika/Oddaja: NASLOVNICA Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPPN 

So za novo sosesko, 

a z manj stanovanji 

javna razgrnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) 

v območju asfaltne baze v 

Naklem je bila preklicana, saj občinski svetniki na izredni seji niso podprli osnutka predstavljenega 

odloka o načrtovani gradnji 450 stanovanj. 

Suzana P. Kovačič 

32

SLOVENIJA 

29.3.2013 GLAS SKOZ VAS Stran/Termin: 1 

Naklo- Svetniki so na nedavni 

3. 

izredni seji izpostavili 

smiselnost gradnje tako velikega 

večstanovanjskega naselja 

na podeželju. Gre predvsem 

za vprašanja reševanja 

družbene in komunalne infrastrukture 

ter vprašanja 

sožitja 

med starimi in novimi 

prebivalci, saj bi zaradi skoraj 

podvojenega števila prebivalcev 

v Naklem lahko prišlo 

do nepredvidljivih demografskih 

sprememb. 

Investitor Gorenjska gradbena 

družba namerava odstraniti 

obstoječo asfaltno bazo, sanirati 

območje in zgraditi novo 

stanovanjsko sosesko, v kateri 

bi bile tudi spremljevalne 

dejavnosti, 

kot so trgovina, gostinstvo, 

informacijske in 

komunikacijske 

finančne 

dejavnosti, 

in zavarovalniške dejavnosti, 

kulturne, razvedrilne 

in rekreacijske dejavnosti 

»Danes imamo problem z asfaltno 

bazo, ki ga moramo razrešiti, 

in je zato treba gledati v 

pozitivno smer. Res pa je, da 

si z rešitvijo tega problema ne 

smemo nakopati še hujšega. 

Pogovarjamo se o različnem 

številu stanovanj, za nobeno 

število pa ne vemo, katero je 

tisto pravo. Potrebno je predvideti, 

kako bomo nove prebivalce 

vključili v našo občino. 

Vprašanje je, ali imamo dovolj 

šol, vrtcev, trgovin in drugega. 

Sledi vprašanje, kako bomo to 

zgradili in kdo bo to financiral. 

Tega ne bo predvidel OPPN; 

kako se bo občina razvijala, je 

treba vedeti vnaprej in se nato 

odločiti, je poudaril svetnik 

Aleš Krumpestar. Investitor 

sicer zagotavlja, da so bile izdelane 

podlage, 

vse zahtevane strokovne 

med katerimi sta 

bili prometna in demografska 

študija revidirani. Svetnica Nikotina 

Rozman je dejala, da se 

strinja z gradnjo naselja, 

vendar 

ne tako obsežno, in da tudi 

v pogovorih z občani lahko 

razbere, da se s tem ne strinjajo. 

»V Naklo spadajo 

enostanovanjske 

hiše in dvojčki, ne 

pa bloki, je poudarila. 

So za kompromis 

Svetnik Zdravko Cankar je v 

zvezi s sklepom, sprejetim 

januarja na sestanku Projektno 

investicijskega odbora, 

katerega člani so predstavniki 

vseh strank, zastopanih v 

občinskem svetu, povedal, da 

so župana pooblastili, da se z 

investitorjem poskuša pogoditi 

za ugodnejšo varianto. 

Kakšen je torej rezultat, je 

zanimalo Cankarja. »Investitor 

vztraja pri predlogu, ki je 

bil prvotno izpostavljen, pripravljen 

pa je sprejeti tudi 

drugačno odločitev občinskega 

sveta. Na Odboru za komunalo 

in infrastrukturo je 

bil sprejet predlog, da se pod¬ 

pre predlog 300 stanovanj, 

je dejal župan Marko Mravlja. 

Svetnik Jernej Markič je 

menil, da ekonomski 

je prevladal 

interes investitorja. 

Opuščen je bil že namreč 

prvoten načrt izgradnje 36 

stanovanjskih hiš Jelovica iz 

leta 2006, bile so tudi že ideje 

za 240 stanovanj. Nekdanji 

župan in sedanji občinski 

svetnik Ivan Štular pa je 

menil: 

»Zavrniti jih res ne smemo. 

Postaviti je potrebno 

število 300 stanovanj in na 

en način priti do dogovora. 

Situacija glede gradnje stanovanj 

je danes povsem drugačna 

kot takrat, ko se je o 

tem začelo razmišljati. 

Svetnik Peter Celar je za iskanje 

neki način 

kompromisa. »Na 

moramo tudi razumeti investitorja, 

ki se sedaj seli iz asfaltne 

baze v Podrebru To je 

bil 50letni cilj vseh, ki so se v 

Naklem ukvarjali s politiko. V 

okviru tega je potrebno to zadevo 

sanirati. Investitor ima idejo 

zapreti investicijo v Gači s tem, 

da bo na območju stare asfaltne 

baze nekaj zgradil. To je 

tudi potrebno razumeti, ne 

moremo biti samo proti oziroma 

biti za selitev, predlagani 

sanaciji tega območja pa nasprotovati. 

Res pa je, da je predlagano 

število 

nesprejemljivo. 

stanovanj 

Kot eden od današnjih 

sklepov, kot napotilo 

pripravljavcu, naj bo upoštevanje 

variante s 304 stanovanjskimi 

enotami in potem se lahko 

o tem pogovarjamo. To je najvišja 

številka, ki jo še lahko 

uspemo razložiti občanom. 

Svetniki so dopolnjeni osnutek 

Odloka o občinskem 

podrobnem 

prostorskem načrtu 

NA8 Asfaltna baza zavrnili, 

župan je zato javno razgrnitev 

za OPPN NA8 Asfaltna 

baza umaknil. Mnenje večine 

je bilo, da naj se odlok popravi 

in na naslednji seji ponovno 

obravnava kot dopolnjeni 

osnutek, vendar pripravljavec 

do naslednje seje tega ni 

zmogel pripraviti, želi pa 

usmerjene pripombe za pripravo 

novega osnutka. 

Na lokaciji asfaltne baze je predvidena gradnja 

stanovanjske soseske. foto: w dokl 

33

SLOVENIJA 

29.3.2013 Delo in dom plus 


Naslov: 

Avtor: 

Prenovimo in osvežimo stanovanje v bloku 

Besedilo: Katarina Nemanič Mal 

Rubrika/Oddaja: ARHITEKTURNI DIALOG Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


Prenovimo in osvežimo 

stanovanje v bloku 

Nameravate prenavljati, 

osvežiti ali čisto na glavo postaviti svoje 

stanovanje? Zdaj je čas, da se prijavite za nov krog Arhitekturnega 

dialoga, Letos bodo na svoj račun prišli lastniki stanovanj v blokih. 

Besedilo: 

Katarina Nemanič Mal 

Naj 

na kratko osvežimo: Arhitekturni 

dialog je projekt pohištvenega sejma 

Ambient, ljubljanske fakultete 

za arhitekturo in priloge Deloindom. Vsako 

leto objavimo razpis, na katerega se prijavite 

bralci Delaindom in na podlagi katerega potem 

izpeljemo Arhitekturni dialog. Študenti 

višjih letnikov fakultete za arhitekturo pripravijo 

rešitve za arhitekturne oziroma prostorske 

težave, ki jih imate bralci, ter zasnove 

notranje opreme prostorov ali celih stanovanj. 

Vsem izbranim bralcem svoje predloge 

osebno predstavijo v času sejma Ambient na 

Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. 

Letošnji pohištveni sejem bo nekoliko 

prej kot običajno, in sicer od i. do 6. oktobra 

2013, zato smo pohiteli tudi z zbiranjem 

prijav za arhitekturne rešitve. Kot že rečeno, 

je osrednja tema letošnjega Arhitekturnega 

dialoga prenova in osvežitev stanovanj v 

blokih oziroma večstanovanjskih hišah. Če 

načrtujete izpeljati kakršne koli spremembe 

v svojem stanovanju in ste hkrati na rešitev 

študentov pripravljeni čakati do jeseni, pošljite 

prijavo. 

Ta mora vsebovati čim bolj natančno 

opredeljen problem, ki ga želite rešiti, in 

vaše želje, opisati morate obstoječe stanje in 

navesti okvirno višino naložbe, ki je za vas 

izris tlorisa 

realna. Prijavi priložite še podroben 

in prereza prostorov z merami in podatki 

o inštalacijah. Na koncu napišite še svoje 

podatke; naslov stalnega bivališča, telefonsko 

številko in naslov elektronske pošte. 

Komisija bo prijavo upoštevala le, če bo 

opremljena z vsem naštetim in se bo vprašanje 

nanašalo na stanovanje v bloku. A naj 

opozorimo še na nekaj. Študenti arhitekture 

bodo pripravili predloge za prvih 50 popolnih 

prijav. Torej kdor bo pohitel, bo imel 

jeseni več možnosti dobiti brezplačno arhitekturno 

rešitev. 

Rok za oddajo prijave je 31. maj 2013, če 

pa se bo prej nabralo 50 popolnih prijav, 

bomo bralce o tem pravočasno obvestili in 

predčasno končali razpis. Po navadni pošti 

lahko prijave pošljete na naslov Gospodarsko 

razstavišče, Dunajska 18, 1000 Ljubljana, 

s pripisom Arhitekturni dialog, in po 

elektronski pošti na naslov arhitekturni. 

dialog@grsejem. 

si. 

Univerza v Ljubljani 

Fakulteta za arhitekturo 

Zoisova ulica 12, 1000 Ljubljana 

P IN 

AMBIENT LJUBLJANA 

SEJEM POHIŠTVA 

34

SLOVENIJA 

29.3.2013 www.dominvrt.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 

Zakaj ta prenova izstopa? 

M.Č. 

Rubrika/Oddaja: 

Žanr: 

SPLETNI ČLANEK 


Gesla: 

ARHITEKT, ARHITEKTURA 

http://dominvrt.si//clanek/trend/s-prenovo-so-ustvarili-nekaj-posebnega.html 

Veliko je hiš, ki so zelo posebne, vendar ta, ki vam jo predstavljamo v nadaljevanju, med 

njimi še posebej izstopa. Z obsežno prenovo so v Angliji ustvarili udobno bivanje v kleti. 

Poglejte, kako so se arhitekti lotili tega zahtevnega projekta. Veliko stavb v Londonu je 

zanimivih in razkošnih, vendar jih na novo prenovljena družinska hiša v predelu 

Knightsbridge prekaša. Njen zunanji videz in slog opreme sta bila povsem spremenjena v 

celoviti prenovi, katere namen je bil v ustvarjanju modernega bivanja z veliko naravne 

svetlobe. Naročniki prenove pa so želeli predvsem, da so vsi osrednji prostori po novem v 

kleti.To so arhitekti dosegli tako, da so vgradili steklena tla. Zaradi teh je dovolj svetlobe v 

kleti, ki je postala primerna za bivanje. Poleg tega, da so omogočili dovolj naravne svetlobe, 

so jo še razširili. Izkopali so del dvorišča in pridobili veliko kvadrature in z njo zračen prostor, 

v katerem so lahko vsi osrednji deli hiše. S steklom so nadomestili še del strehe, ki 

osvetljuje stopnišče, ki vodi do podzemne jedilnice.Oprema hiše sledi inovativni arhitektur 

ni ideji, saj je nadvse sodobna. Poleg tega pa pri tej hiši pogled privlači še vertikalni vrt, s 

katerim so rešili prostorsko stisko in hkrati ustvarili še eno estetsko posebnost.Ste se nam 

že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na 

35

SLOVENIJA 

29.3.2013 www.gradimo.com 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Črne gradnje - rak rana Balkana? 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 


http://www.gradimo.com//aktualno-novice/crne-gradnje--rak-rana-balkana 

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je vlada Janeza Janše 

sprejela tik pred odhodom z oblasti, omogoča divjo liberalizacijo prostora. Gre za 

provincialen ukrep provincialne vlade, ki ji domet ne seže dlje od zidanic in ki prostor 

dojema zgolj kot plen. Ne gre samo za to, da bodo lope, vinske kleti in skednji po novem z 

lahkoto postali stanovanjski objekti. Gre za veliko širši problem, pravi Helena Kovač, 

pooblaščena arhitektka in komisarka za zakonodajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor 

Slovenije. Če želi nova vlada ohraniti kredibilnost, mora sporno uredbo takoj odpraviti, kar 

pomeni, da morajo biti izničeni tudi vsi ukrepi, ki bi bili po tej sporni uredbi že 

izvedeni.Janševa vlada za novo uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje 

kar sama pravi, da prinaša 'mini legalizacijo'. Je za urejeno državo normalno, da legalizira 

objekte, ki več let niso dobili dovoljenj?Popolnoma nesprejemljivo je, da se pri nas vsakih 

dvajset let izvajajo akcije legalizacij. Zadnja institucionalizirana množična legalizacija je bila 

leta 1993. V razvitem svetu legalizacij črnih gradenj ne poznajo, saj črne gradnje brez izjem 

takoj porušijo. Podrobnosti v Mladini - prispevek je dosegljiv preko spodnje povezave. 

36

SLOVENIJA 

29.3.2013 www.rtvslo.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 

Vilo družine Türk dokončal hišni gradbinec Elesa 

Eugenija Carl/TV Slovenija 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR 

http://www.rtvslo.si/slovenija/vilo-druzine-turk-dokoncal-hisni-gradbinec-elesa/305581 

37

SLOVENIJA 

29.3.2013 www.rtvslo.si Stran/Termin: 

38

SLOVENIJA 

30.3.2013 www.rtvslo.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 


Katja Štok 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, PGD, ZGO, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA 

http://www.rtvslo.si/slovenija/crni-investitor-crni-projektant-in-crna-gradnja/305585 

Odgovorno do prostora!: Črno gradnjo je mogoče zmanjšati Vprašanje je preprosto: Kako je 

sploh mogoče postaviti hišo na podlagi načrta arhitekta, če objekt sploh nima gradbenega 

dovoljenja?Arhitekti in projektanti s svojim podpisom in žigom v projektni dokumentaciji 

jamčijo, da je zgrajeni objekt varen in zgrajen po veljavnih predpisih. "V primeru črne 

gradnje projektnih dokumentov verjetno sploh ni bilo, in vprašanje je, ali so bili sploh 

ustrezno verificirani pri projektantih. Če so bili, bi pa morali vprašati projektante, ki so 

izdelovali takšne projekte, ali so bili sploh zagotovljeni pogoji, da je ta projekt dobil 

gradbeno dovoljenje," je bil pomislek geodeta Tomaža Černeta ob zastavljenem 

vprašanju, kako je bilo sploh mogoče zgraditi vilo Vitoslava Türka, če ta ni imela 

gradbenega dovoljenja. Preberite tudi: Vilo družine Türk dokončal hišni gradbinec ElesaTo 

med drugim pomeni, da je poleg črne gradnje, saj zakoličba in priprava terena ni mogoča 

brez gradbenega dovoljenja, in morebitne vprašljivosti same varnosti zgrajenega objekta, v 

igri lahko tudi t. i. delo na črno.Projekt Odgovorno do prostora! je neformalno združenje 

strokovnjakov, prostorskih načrtovalcev, arhitektov, krajinskih arhitektov, geografov, 

geodetov, gradbenikov, sociologov in drugih strokovnjakov, ki sodelujejo pri urejanju 

prostora. Namen Odp! je slikovito in široki javnosti razumljivo predstaviti razmere v urejanju 

prostora in tako prispevati k razumevanju, zaznavanju in obravnavanju problemov v urejanju 

prostora na politični, strokovni in splošni ravni.Tako Helena Kovač, kot Tomaž Černe in 

Marko Peterlin so del projekta Odgovorno do prostora!Izvedbenega projekta ni brez 

gradbenega projektaHeleno Kovač iz Zbornice za arhitekturo in prostor, ki ima 25 let 

prakse kot odgovorna projektantka za arhitekturo nam je pojasnila, da arhitekti za vsak 

projekt v začetni fazi vedno najprej naredijo idejni projekt: "Na podlagi tega pridobimo 

gradbeno dovoljenje, nikoli pa se ne lotimo projektiranja izvedbenega projekta, če 

gradbenega dovoljenja za to nimamo pridobljenega."Morda ne ob pogledu na hišo 

nekdanjega ministra za infrastrukturo in prostor Igorja Maherja, zagotovo pa ob pogledu na 

hišo Vitoslava Türka si lahko drznemo trditi, da gre za delo arhitekta. Kako je to 

mogoče?"Dejansko se lahko vprašamo, kdo je projektiral tak objekt, do res vsakega detajla 

natančno, do zaključne faze, ne da bi vsaj opozoril investitorja. Jaz ne bi prevzela takšne 

projektive, saj je bilo evidentno jasno, da tukaj ne gre za legalno ali skladno gradnjo, za 

tisto, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje," še pojasni Helena Kovač.In kakšne so 

sankcije zoper arhitekta, če je ugotovljeno, da je črna gradnja nastala po njegovih načrtih? 

Kot je pojasnila Helena Kovač, na zakonski ravni državnih sankcij ni, v Zbornici za arhite 

kturo in prostor pa izvajajo disciplinske postopke, ki pa se lahko začnejo le na podlagi 

prijave: "Za zdaj nimam podatkov, ali je takšna prijava obstajala, če je bila, jo bo treba 

strokovno obravnavati."V najslabšem primeru lahko Zbornica za arhitekturo in prostor arh 

itektu odvzame licenco, vendar za največ pet let.Predolgo + predrago = črna 

gradnjaDejstvo je, da so gospodarsko krizo najbolj občutili v gradbenem sektorju, samo 

pomislimo, koliko gradbenih podjetij in projektantskih birojev sploh še imamo? A vzroke za 

priljubljenost črnih gradenj lahko iščemo še nekje.Predstavnik Zveze geodetov Slovenije 

Tomaž Černe je poleg tega, da je dokumentacija za gradbeno dovoljenje preobsežna, da 

mora investitor še pred gradbenim dovoljenjem zagotoviti finančno konstrukcijo za plačilo 

komunalnega prispevka občini in drugih dajatev, izpostavil še, da je postopek pridobitve 

gradbenega dovoljenja dolg in drag, investitor v tem postopku pa veliko tvega."Kljub temu 

da je postopek tak, kakršen je, pa še vedno ni zagotovljeno, da so objekti v prostor 

umeščeni v skladu s prostorskimi akti, s tem ni zagotovljen javni interes, ni zagotovljena 

varnost objektov in ni zagotovljeno, da so objekti okoljsko sprejemljivi. Hkrati pa imamo tudi 

težavo pri evidentiranju teh objektov."Nezahtevni in enostavni objekti nikoli niso bili 

39

SLOVENIJA 

30.3.2013 www.rtvslo.si Stran/Termin: 

težavaKot je še povedala Helena Kovač, za enostavne in nezahtevne objekte, kot so kurnik, 

drvarnica in garaža, je v Sloveniji še predtem za stroko sporne Uredbe o razvrščanju objektov 

glede na zahtevnost zidave obstajala uredba, po kateri smo lahko takšne objekte "mirno sprejeli v 

prostor, saj zanje ni bilo treba zbirati nobene dokumentacije," je dejala Helena Kovač.Na to, da 

je Zakon o gradbenem dovoljenju (ZGO) treba spremeniti, že dalj časa opozarjajo arhitekti, 

geodeti, gradbeniki, prostorski načrtovalci in drugi strokovnjaki, ki sodelujejo pri urejanju prostora, 

svoje znanje in ideje pa so združili v projektu Odgovorno do prostora!Kako zmanjšati ali celo 

ukiniti črne gradnje?Da bi se izognili črnim gradnjam, predlagajo spremembo zakona tako, da ne 

bi bilo več dodatnih administrativnih ovir, da bi pridobitev za gradbeno dovoljenje dobili v 

čimprejšnji fazi projektiranja in da bi se povečala odgovornost vseh udeležencev pri gradnji. Torej, 

ne le investitorjev, temveč tudi arhitektov in projektantov.Kako bi se torej s spremembo ZGO-j 

a lahko izognili taki gradnji? Helena Kovač pravi, da gre za postopek, kjer bi s preventivo 

reševali stanje v prostoru, ne pa s kurativo."Prepričani smo, če bi se vsak postopek po našem 

predlogu prijavil predhodno na državni ravni ali na upravni enoti, vključno z vsemi odgovornimi 

udeleženci, bi se izpeljal tudi do konca odgovorno, z vednostjo, kdo za vsak del odgovarja, in na 

koncu po pridobitvi uporabnega dovoljenja ne bi bilo nič več nejasno, ali je objekt neskladen, ker 

bi moral biti skladen, do črnih gradenj pa praktično ne more več priti, ker bi se v začetni fazi 

pogledalo za vsak posege, kaj se bo dogajalo, ne pa med gradnjo, če sploh."Slaba prostorska 

politikaV Sloveniji je bila politika urejanja prostora sprejeta leta 2001 in takrat je bila tudi zadnjič 

opravljena ocena stanja v prostoru. Težava je tudi v tem, poudarjajo v skupini Odgovorno do 

prostora!, ki je vladi v preteklosti neuspešno predlagala omenjeno spremembo ZGO-ja, da se 

zakonodaja spreminja včasih tudi vsak mesec, to pa povzroča še dodatno zmedo.Marko Peterlin 

z Inštituta za politike prostora meni, da bi bilo treba še pred samo spremembo predpisa ugotoviti, 

"kaj je sploh narobe s prejšnjimi predpisi in kakšno je stanje. Drugo pa je, da se v samem procesu 

sprejemanja predpisov upoštevajo vsi zakonsko predpisani postopki, ki so v veljavi in ki so tudi 

primer dobre prakse. A to je pri nas povsem iluzorno pričakovati."Katja Štok 

40

SLOVENIJA 

30.3.2013 WWW.VAL202.SI 

Stran/Termin: 

Naslov: 


Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, PGD, ZGO, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA 

http://www.val202.si/2013/03/crna-gradnja/?utm_source=rss&utm_medium=rss&utm_campaign=crna-gradnja 

Foto: Televizija SlovenijaVprašanje je preprosto: Kako je sploh mogoče postaviti hišo na 

podlagi načrta arhitekta, če objekt sploh nima gradbenega dovoljenja?Arhitekti in 

projektanti s svojim podpisom in žigom v projektni dokumentaciji jamčijo, da je zgrajeni 

objekt varen in zgrajen po veljavnih predpisih. 'V primeru črne gradnje projektnih 

dokumentov verjetno sploh ni bilo, in vprašanje je, ali so bili sploh ustrezno verificirani pri 

projektantih. Če so bili, bi pa morali vprašati projektante, ki so izdelovali takšne projekte, ali 

so bili sploh zagotovljeni pogoji, da je ta projekt dobil gradbeno dovoljenje,' je bil 

pomislek geodeta Tomaža Černeta ob zastavljenem vprašanju, kako je bilo sploh mogoče 

zgraditi vilo Vitoslava Türka, če ta ni imela gradbenega dovoljenja. Naključno izbrane smo 

vprašali, ali imajo črno gradnjo oziroma, ali poznajo kakšnega črnograditelja (poslušaj 

radijski prispevek):listen to ‘'Črni' investitor, 'črni' projektant in črna gradnja’ on AudiobooTo 

med drugim pomeni, da je poleg črne gradnje, saj zakoličba in priprava terena ni mogoča 

brez gradbenega dovoljenja, in morebitne vprašljivosti same varnosti zgrajenega objekta, v 

igri lahko tudi t. i. delo na črno.Izvedbenega projekta ni brez gradbenega projektaHeleno 

Kovač iz Zbornice za arhitekturo in prostor, ki ima 25 let prakse kot odgovorna 

projektantka za arhitekturo nam je pojasnila, da arhitekti za vsak projekt v začetni fazi 

vedno najprej naredijo idejni projekt: 'Na podlagi tega pridobimo gradbeno dovoljenje, nikoli 

pa se ne lotimo projektiranja izvedbenega projekta, če gradbenega dovoljenja za 

to nimamo pridobljenega.'Morda ne ob pogledu na hišo nekdanjega ministra za 

infrastrukturo in prostor Igorja Maherja, zagotovo pa ob pogledu na hišo Vitoslava Türka si 

lahko drznemo trditi, da gre za delo arhitekta. Kako je to mogoče?'Dejansko se lahko 

vprašamo, kdo je projektiral tak objekt, do res vsakega detajla natančno, do zaključne faze, 

ne da bi vsaj opozoril investitorja. Jaz ne bi prevzela takšne projektive, saj je bilo evidentno 

jasno, da tukaj ne gre za legalno ali skladno gradnjo, za tisto, za katero je bilo izdano 

gradbeno dovoljenje,' še pojasni Helena Kovač.In kakšne so sankcije zoper arhitekta, 

če je ugotovljeno, da je črna gradnja nastala po njegovih načrtih? Kot je pojasnila Helena 

Kovač, na zakonski ravni državnih sankcij ni, v Zbornici za arhitekturo in prostor pa 

izvajajo disciplinske postopke, ki pa se lahko začnejo le na podlagi prijave: 'Za zdaj nimam 

podatkov, ali je takšna prijava obstajala, če je bila, jo bo treba strokovno obravnavati.'V 

najslabšem primeru lahko Zbornica za arhitekturo in prostor arhitektu odvzame licenco, 

vendar za največ pet let.Predolgo + predrago = črna gradnjaDejstvo je, da so gospodarsko 

krizo najbolj občutili v gradbenem sektorju, samo pomislimo, koliko gradbenih podjetij in 

projektantskih birojev sploh še imamo? A vzroke za priljubljenost črnih gradenj lahko iščemo 

še nekje.Predstavnik Zveze geodetov Slovenije Tomaž Černe je poleg tega, da je 

dokumentacija za gradbeno dovoljenje preobsežna, da mora investitor še pred gradbenim 

dovoljenjem zagotoviti finančno konstrukcijo za plačilo komunalnega prispevka občini in 

drugih dajatev, izpostavil še, da je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja dolg in drag, 

investitor v tem postopku pa veliko tvega.'Kljub temu da je postopek tak, kakršen je, pa še 

vedno ni zagotovljeno, da so objekti v prostor umeščeni v skladu s prostorskimi akti, s tem 

ni zagotovljen javni interes, ni zagotovljena varnost objektov in ni zagotovljeno, da so objekti 

okoljsko sprejemljivi. Hkrati pa imamo tudi težavo pri evidentiranju teh objektov.'Nezahtevni 

in enostavni objekti nikoli niso bili težavaKot je še povedala Helena Kovač, za enostavne 

in nezahtevne objekte, kot so kurnik, drvarnica in garaža, je v Sloveniji še predtem za stroko 

sporne Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost zidave obstajala uredba, po 

kateri smo lahko takšne objekte 'mirno sprejeli v prostor, saj zanje ni bilo treba zbirati 

nobene dokumentacije,' je dejala Helena Kovač.Na to, da je Zakon o gradbenem 

dovoljenju (ZGO) treba spremeniti, že dalj časa opozarjajo arhitekti, geodeti, gradbeniki, 

prostorski načrtovalci in drugi strokovnjaki, ki sodelujejo pri urejanju prostora, svoje znanje 

41

SLOVENIJA 

30.3.2013 WWW.VAL202.SI Stran/Termin: 

in ideje pa so združili v projektu Odgovorno do prostora!Kako zmanjšati ali celo ukiniti črne 

gradnje?Da bi se izognili črnim gradnjam, predlagajo spremembo zakona tako, da ne bi bilo več 

dodatnih administrativnih ovir, da bi pridobitev za gradbeno dovoljenje dobili v čimprejšnji fazi 

projektiranja in da bi se povečala odgovornost vseh udeležencev pri gradnji. Torej, ne le 

investitorjev, temveč tudi arhitektov in projektantov.Kako bi se torej s spremembo ZGO-ja 

lahko izognili taki gradnji? Helena Kovač pravi, da gre za postopek, kjer bi s preventivo 

reševali stanje v prostoru, ne pa s kurativo.'Prepričani smo, če bi se vsak postopek po našem 

predlogu prijavil predhodno na državni ravni ali na upravni enoti, vključno z vsemi odgovornimi 

udeleženci, bi se izpeljal tudi do konca odgovorno, z vednostjo, kdo za vsak del odgovarja, in na 

koncu po pridobitvi uporabnega dovoljenja ne bi bilo nič več nejasno, ali je objekt neskladen, ker 

bi moral biti skladen, do črnih gradenj pa praktično ne more več priti, ker bi se v začetni fazi 

pogledalo za vsak posege, kaj se bo dogajalo, ne pa med gradnjo, če sploh.'Slaba prostorska 

politikaV Sloveniji je bila politika urejanja prostora sprejeta leta 2001 in takrat je bila tudi zadnjič 

opravljena ocena stanja v prostoru. Težava je tudi v tem, poudarjajo v skupini Odgovorno do 

prostora!, ki je vladi v preteklosti neuspešno predlagala omenjeno spremembo ZGO-ja, da se 

zakonodaja spreminja včasih tudi vsak mesec, to pa povzroča še dodatno zmedo.Marko Peterlin 

z Inštituta za politike prostora meni, da bi bilo treba še pred samo spremembo predpisa ugotoviti, 

'kaj je sploh narobe s prejšnjimi predpisi in kakšno je stanje. Drugo pa je, da se v samem procesu 

sprejemanja predpisov upoštevajo vsi zakonsko predpisani postopki, ki so v veljavi in ki so tudi 

primer dobre prakse. A to je pri nas povsem iluzorno pričakovati.'Seveda pa pri vsem ne smemo 

pozabiti, kdo nosi odgovornost za črno gradnjo - investitor. 

42

SLOVENIJA 

31.3.2013 www.delo.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 

Slovenija – moja dežela črnih gradenj 



Žanr: 



Gesla: 


http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/slovenija-ndash-moja-dezela-crnih-gradenj.html 

Nadzor zidarske stihije: Od leta 2008 so v Sloveniji so porušili 2279 nelegalnih gradenj. Na 

črno gradila tudi Černačeva soproga?Po poročanju Primorskih novic je bila med 

črnograditelji menda tudi Dunja Bele Černač, soproga nekdanjega ministra za infrastrukturo 

in prostor ter podpredsednika stranke SDS Zvoneta Černača. Kakor navaja primorski 

časnik, je sporen objekt tik pod vasjo Veliko Ubeljsko s površino 93,7 kvadratnega metra, ki 

da je bil zgrajen brez ustreznih dovoljenj. Stoji na sedmih hektarih kmetijskih in gozdnih 

površin, ki so uradno v lasti Bele Černačeve, sicer vodje oddelka za notranje zadeve na 

postojnski upravni enoti. Bele Černačeva je zanikala, da bi bila lastnica črne gradnje, je pa 

priznala, da so začeli graditi leta 2003 na podlagi lokacijske informacije za postavitev 

enostavnega objekta. A ta dokument tedaj ni imel značaja dovoljenja za gradnjo, ampak je 

predstavljal zgolj navodila, pod kakšnimi pogoji glede velikosti, lege in soglasij je enostaven 

objekt dovoljeno postaviti. To je ugotovil tudi gradbeni inšpektor, ki je maja 2007 z odločbo 

ustavil rastočo črno gradnjo in zahteval odstranitev. Bele Černačeva je nato na postojnski 

upravni enoti z vlogo zaprosila za legalizacijo gradnje in dozidavo še 95,7 kvadratnega 

metra površin ob obstoječi kmetijsko-gospodarski stavbi. Potrebna dovoljenja je dobila. S 

tem je bil uvedeni inšpekcijski postopek ustavljen, so povedali na inšpektoratu. R. N. Koliko 

objektov je v Sloveniji postavljenih v nasprotju s predpisi ali čisto mimo njih, ne ve nihče, niti 

gradbena, geodetska in stanovanjska inšpekcija (GGSI) pri inšpektoratu za promet, 

energetiko in prostor ministrstva za infrastrukturo in prostor. Za celotno državo, s tisoči 

nelegalnih gradenj - od neskladno zgrajenih in postav-ljenih brez kakršnihkoli dokumentov 

do takšnih, pri katerih je v nasprotju z načrti samo manjši del - skrbi vsega 73 gradbenih 

inšpektorjev. Zasutih s papirji in šibkih pred svetostjo zasebne lastnine.V Sloveniji je večina, 

s pomočjo sorodnikov in prijateljev, sposobna postaviti hišo. Veliko ljudi ima tudi v lasti 

kakšen kos zemlje, na katerem je hišo mogoče postaviti, pa če je to tam dovoljeno ali ne. 

Toksična mešanica je povzročila stihijsko, neurejeno gradnjo, v kateri kar mrgoli zgrajenega 

na črno. Pri vsem skupaj je najbolj zanimivo, da nihče ne ve, koliko objektov je pri nas res 

postav-ljenih v nasprotju s predpisi ali čisto mimo njih. Nekako bi pričakovali, da ima takšne 

podatke gradbena, geo-detska in stanovanjska inšpekcija (GGSI) pri inšpektoratu za 

promet, energetiko in prostor ministrstva za infrastrukturo in prostor. Pa ni tako. Tisoči 

zadev Na GGSI se v zadnjem času - odkar so postali aktualni sumljivi graditeljski podvigi 

zdaj že nekdanjega ministra za infrastrukturo in prostor Igorja Maherja ter brata nekdanjega 

predsednika države in vplivnega člana donedavno vladajoče demokratske stranke Vitoslava 

Türka - vedejo nekoliko po nojevsko. Ko smo zaprosili za pogovor z direktorico gradbene 

inšpekcije Sandro Petan Mikolavčič ali s katerim od njenih sodelavcev, ki se spozna na 

problematiko nelegalne gradnje, so nam odgovorili, da nihče noče govoriti. Zato smo jim 

poslali vrsto vprašanj. Iz odgovorov je razbrati, da pri nas o črnih gradnjah nihče ne vodi 

evidence. Tako nam je povedal tudi Izidor Jerala, urbanist na novomeški občini in aktivni 

član skupine Odgovorno do prostora! (OdP), v katero je združena večina z gradnjo in 

zaščito zemljišč ter krajine povezane stroke v državi. Ker GGSI nimajo evidence v nasprotju 

s predpisi zgrajenih objektov, ni jasno, kje jih je največ. Še eden od članov OdP, Leon 

Kobetič z zbornice za arhitekturo in prostor, meni, da jih je najmanj v okolici Ljubljane, na 

Gorenjskem in severnem Primorskem, največ pa na južnem Primorskem, Dolenjskem in 

Štajerskem. Poudaril je, da gre bolj za njegov osebni vtis, saj uradnih podatkov ni. Podobno 

opaža tudi Jerala. Po njegovem so z nelegalno gradnjo najbolj obremenjene pokrajina ob 

morju in vse vinorodne, od Dolenjske, Bele krajine, Bizeljskega, Haloz, Slovenskih goric do 

vinskih goric Prekmurja. Če GGSI nima evidence črnih gradenj, pa imajo podatke o svojih 

postopkih. Tako so v letu 2011 dobili 3851 in lani 4079 prijav. Da jih gora papirja ne bi 

pokopala, so konec lanskega junija izvedli popis odprtih zadev. Ugotovili so, da imajo 

10.269 zadev v reševanju, v nekaj manj kot polovici so inšpektorji svoje delo že končali. V 

43

SLOVENIJA 

31.3.2013 www.delo.si Stran/Termin: 

1635 zadevah so imeli pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe. To pomeni, da so naložili 

odstranitev objekta, uskladitev gradnje z že izdanimi upravnimi dovoljenji, sanacijo ali odstranitev 

nevarnih gradenj in odpravo drugih nepravilnosti. Posledice nadzora Bolj kot to, koliko prijav ima 

gradbena inšpekcija, koliko postopkov vodi, jih konča in izda odločbe, je pomembno to, kakšne so 

posledice njihove dejavnosti. V zadnjih petih letih, od leta 2008, so tako odstranili 2279 nelegalnih 

gradenj, kakor se črnim gradnjam pravi uradno. Veliko večino, 2107, so jih porušili graditelji sami, 

v 172 primerih pa je za rušenje s svojimi izvajalci moral poskrbeti GGSI. Na inšpekciji ugotavljajo, 

da je 'množenje črnih gradenj povezano predvsem z restriktivno prostorsko politiko, zanimivostjo 

prostora za gradnjo, dolgotrajnimi in zapletenimi inšpekcijskimi postopki in tudi kadrovsko 

podhranjenostjo gradbene inšpekcije'. Za celotno Slovenijo, z vsemi tisoči nelegalnih gradenj - 

sem spadajo neskladno zgrajeni objekti, od takšnih, ki so jih postavili brez kakršnihkoli 

dokumentov, do takšnih, pri katerih je v nasprotju z načrti samo manjši del, morda kakšno okno 

preveč-, skrbi 73 gradbenih inšpektorjev. Tako OdP kot inšpekcija poudarjajo, da je to občutno 

premalo. Na GGSI tožijo, da se zavedajo resnosti zaostankov, vendar bo brez spremembe 

zakonodaje in kadrovske okrepitve inšpekcije skoraj nemogoče ažurno obravnavati prijave in 

voditi inšpekcijske ter izvršilne postopke.Na zapleteno zakonodajo opozarja tudi Jerala. Prepričan 

je, da mora biti inšpektor sicer strokovnjak na svojem področju in mora odločitve sprejemati hitro. 

Vendar nekoliko cinično dodaja, da so morali inšpektorji v zadnjih letih postati tudi vrhunski 

upravni in pravni strokovnjaki, saj je šla svetost zasebne lastnine čez vse razumne 

meje.'Inšpektorjev je premalo in še ti, ki so, imajo preveč dela s papirji. Morali bodo priti na teren, 

si ogledati gradbišča in preveriti, ali vse poteka v skladu z dovoljenji. Potem takšnih težav, s 

kakršnimi se srečujemo danes, ne bi bilo več ali bi jih bilo vsaj bistveno manj,' pa je prepričana še 

ena članica OdP, Helena Kovač z zbornice za arhitekturo in prostor. Türkova hacienda 

Zadnja dva razvpita primera črnograditeljstva, oba z območja nad Sečoveljskimi solinami na 

Obali, sta bolj kot povsem nelegalni zadevi verjetno spretno izmikanje predpisom. Posest zdaj že 

nekdanjega ministra za infrastrukturo in prostor Igorja Maherja je manj v oči bijoča, prava 

hacienda brata nekdanjega predsednika države, vplivnega člana SDS in poslovneža Vitoslava 

Türka pa je dobesedno roganje pravilom. Namesto sušilnice za sadje, za kar je imel dovoljenje, si 

je Türk na posestvu omislil udobne zgradbe in celo bazen. Na GGSI so nam na vprašanje, kaj si 

mislijo o Türkovem gradbenem podvigu, odgovorili, da so v zvezi s tem leta 2007 prejeli 

anonimno prijavo. 'Za gradnjo je investitorka pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar 

je obstoječa grad-nja močno presegla gradbeno dovoljenje. V ugotovitvenem postopku bo 

gradbeni inšpektor ugotavljal neskladnost oziroma nelegalnost gradnje. Postopek bo vodil 

skladno z zakonodajo,' se je glasil previdni odgovor inšpekcije.Po Jeralovem mnenju gre pri 

omenjeni zadevi za neskladno gradnjo. Prepričan je, da takšne reči še večjo škodo kot prostoru 

povzročajo ugledu pravne države v očeh javnosti. Nekomu brez denarja in vpliva bodo porušili 

neprijavljeno ograjo, bogat in vpliven posameznik pa lahko že leta uživa v razkošju, na črno 

zgrajenem nad enim lepših koncev Slovenskega primorja. Türk se izgovarja, da sam z gradnjo 

nima nič, saj je vse na njegovi zemlji postavilo neko podjetje, verjetno po naključju v lasti njegovih 

sinov - in to podjetje je tudi lastnik sosednjega zemljišča s pravo vilo, postavljeno brez ustrez-nih 

papirjev -, vendar so bili predstavniki OdP v četrtek nedvoumni: lastnik hiše je lastnik zemlje, na 

kateri ta hiša stoji. Maher iz soseščine Bolj kot sama klet Türkovega sodruga nad solinami Igorja 

Maherja je zanimiva zgodba, kako je kratkotrajni minister prišel do hišne številke. Na geodetski 

upravi nam je vodja registra prostorskih enot Bojan Pirc pojasnil, da je za pridobitev številke 

dovolj poslati vlogo na geodetsko upravo. Tam namreč ne preverjajo, ali je objekt postavljen 

legalno ali ne. Za geodetsko upravo je edini namen hišnih številk zabeleženje objektov za 

orientacijo v prostoru, za nadzor pa so odgovorne druge službe. Glede ugibanja, da je Maher 

hišno številko prenesel na klet z drugega objekta, nam je Pirc povedal, da je to prepovedano. 

Hišno številko je mogoče z enega na drugi objekt - zakonito - prenesti le, če gre za nadomestno 

gradnjo. Tudi v tem primeru pa je treba geodetsko upravo obvestiti o prenosu. 

44

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 2.4.2013 - ZAPS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 2.4.2013 - ZAPS