Slovenščina za vsakdan in vsak dan 7

Nevenka Drusany
Nana Cajhen
Dragica Kapko
Martina Križaj Ortar
Marja Bešter Turk
Slovenščina
inza vsakdan
7Rešitve
Delovni zvezek

1 Da bo volk sit in koza cela ...
1. Trije mostovi ‡ Tromostovje.
2. c
3. NUK in Semeniška knjižnica.
4. Spomenik Franceta Prešerna in Valentina Vodnika.
5. Slovensko mladinsko gledališče. (Mladinsko gledališče.)
6. Gledališka predstava Pika.
8. b, c, a
Knjižni in neknjižni jezik
1. Mašo zvija v trebuhu.
Kaj spet govoričiš?
Nezadostno mi je dala, pa sem se toliko učil.
Dekle, vzemi denar in gremo uživat.
V ogledalo se poglej, boš videl, kakšen obraz imaš.
Učiteljica zgodovine mu je dala v osmem razredu popravni izpit.
2. Vesna: Pozdravljena, Simona!
Simona: O zdravo, Vesna. Kam pa tako hitiš?
Vesna: Luka ima danes zabavo pa sem zelo vesela.
Simona: Na svidenje! Dobro se zabavaj.
3. Zborni jezik uporabljam, ko govorno/ustno obnavljam besedilo.
ko pišem domačo nalogo.
ko deklamiram pesem.
ko glasno berem časopisno novico.
Slovar slovenskega knjižnega jezika
1. delovni, delovni, delaven, delovni, delavna; delovno, delovni, delovni, delovna, delovna
2
Gospod poštar, je kaj
pošte zame?
1. b, c, č, a
3. c
4. Npr.
Spoštovana gospa zdravnica! S spoštovanjem
Ljuba teta!
Prisrčno Te pozdravljam.
Moja tamala!
Bodi pridna.
Spoštovani gospod učitelj!
Pozdravlja Vas
5. b, c, č, e, g
Mamo, babico, prijatelja, bližnjega sorodnika.
Bežnega znanca, učitelja, bančnega uslužbenca, župana, snažilko.
3

3 Naj grem ali ne?
1. 4, 5, 3, 6, 2, 1, 7
2. a) V uradnem. b) V uradnem. c) V neuradnem.
3.
Uradno vabilo
Neuradno vabilo
V vabilu so navedeni ime in priimek ter
naslov naslovnika in pisca besedila.
x
V vabilu sta napisana kraj in datum pisanja. x x
Besedilo ima naslov Vabilo.
V besedilu sta navedena kraj in čas
prireditve,
na katero se vabi.
Sporočevalec naslovnika vika.
Vabilo naj pride do naslovnika vsaj teden
dni pred prireditvijo.
x
x
x
x
x
x
Vprašalni zaimki
1. 4, 8, 7, 2, 3, 1, 5, 6
2. čem ‡ čim, nožom ‡ nožem
komu ‡ kom
teto ‡ tete
koga ‡ česa
kom ‡ komu
3. komu, čem, kom, čim, komu, kom, česa, čim, kom, čim, kom
4. S katerim, Čigav, Kakšen, Čigava, Kakšna, Kaj, Kolikšnega
4 Oh, ta gripa!
2. Levo opravičilo: naslov, nagovor, ime in priimek hčerke, datum odsotnosti,
prošnja za opravičilo, priimek sporočevalke.
Desno opravičilo: kraj in datum pisanja, naslov, datum odsotnosti, pozdrav.
3. 8, 6, 2, 3, 4, 11, 5, 9, 10, 1, 7
4. c, e, f, h
5. b, č, g, h
6. NE, DA, NE, DA, NE, DA, NE, DA
Svojilni zaimki
1. Majina ‡ njena
očetov ‡ njegov
sestrin ‡ njen
Juretov ‡ njegov
2. našem, Njunega, Naši, vaša, Njegovega, njene, njihovo, tvojih, vaši, Vajinih
3. njuno, moj, njegovo, najina, njene, njegov
Povratni svojilni zaimek
4
1. svoje, svojim, svoje, njegova, njeno, svoje

5 Vas z Rimljani in krofi
1. Atila (gotsko "očka"), hunski kralj; umrl 453. 451 ga je na Katalaunskih poljih pri Troyesu
premagal zahodnorimski vojskovodja Aetij.
2. č
3. Ljubljana, Vrhnika, Ptuj, Celje, Krško
4. Trojančan, Vranščan, Lukovčan, Domžalčan, Kamničan, Krašnjan, Celjan, Grobljan, Zagorjan
5. Kamniškobistričan/Bistričan, Velikolaščan/Laščan, Škofjeločan, Novomeščan, Novovaščan,
Novogoričan, Kranjskogorčan, Spodnjeretčan/Retčan
6. Francija, Avstrija, Nemčija, Italija, Ukrajina, Grčija, Romunija, Slovenija, Amerika
7. trojanski, domžalske, celjski, ljubljansko, kamniška, motniška, zagorski, velenjski, francosko,
avstrijska, italijansko, slovenski
8. Štajerska, Dolenjska, Primorska, Gorenjska, Bela krajina, Kras, Prekmurje, Koroška, Notranjska,
Podravje
9. carinska, vaški, arheološka, vojaška, življenjska, cestni, prometni, keramična, zadružni, hišni
10. Kamniška Bistrica, Velike Žablje, Šmarje - Sap, Stari trg, Blatna Brezovica, Drenov Grič,
Medvedje Brdo, Spodnje Retje, Nova vas, Zidani Most
11. njej; b
12. Huni, Slovani, Vzhodnih Alp, Justinijan, Teodora, Karel Veliki, Evrope
13. so, stojijo, se razprostirajo …
Moške sklanjatve
1. 1. m: zemljepis, Priimek, pesnika, Ketteja
2. m: Luka, vojvode
3. m: a, ž, t
2. zborovodja, RK, Trdina, Jaka, RTV, Grega
3. lase, Lasje, zobje, zobe, može, Možje, Študenti, kmete
4. Kopru, koprsko, decembru, decembrski, ministra, ministrstvu, metra, metrsko, Silvestra,
Silvestrski, litrov, pollitrsko
5. psa Runa, papagaja Kokija; strahu, vrhove; zobni; ledu; ljudi, lase; ravnateljem Andrejem
Povšetom; mož; sošolcev; nožmi; nožem; otroki; torkih, četrtkih; otrocih; gospodarja; otroci;
smučarju; ljudeh; šotoru; darove; Vinku Kodretu, Vlada Mohorka
6. dnem, Študenti/Študentje, buhteljne, ljudje, vozmi, kmeti/kmetje, zidovi, medu, otroki
7. Janka, Francija, Mihe, Pikija, Karlija, Srečku, Igorja
8. dedek, modras, čmrlj, sosed, hišnik, metulj
9. cesar, denar, opazovalec, bič, Primož, Matej, Nejc
10. vlaka, zajca, popotnika, otroka, medveda, človeka, moža, lasu, gradu
Pri zadnjih petih besedah nista podčrtana ista samoglasnika.
12. vojvodo, oprodo, slugo, Grege, zastavonoša, zborovodja, vodja
6 Cankarjev rojstni kraj
1. Selnica ob Muri, Spodnja Hajdina, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Stari trg ob Kolpi,
Zagorica nad Kamnikom, Žabjek v Pobočju, Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo,
Mala vas pri Ormožu
Ženske sklanjatve
1. 1. ž. Vrhnika, Ljubljanica, stena, najdba, posoda, zajemalka, igla; 2. ž. znamenitost; 3. ž. Ines, Beti
2. lestve, cerkvijo, sklanjatve, britvijo
3. pesnitvijo, Gospe, hčer, gor/gora, ponvi, ladij, skorij, lestev, češenj, tekem, iger, trditvijo, Darij,
mater, breskev
4. DA. NE. Gospe. NE. V 2. m. DA. NE. Hčer. DA.
5

5. fotografij, žemelj, škarij, tekem, minutama, gor/gora, materjo, desk, risb, skrinjah
6. DA.
7. 1. ž.: lepota, karta, zelenjava, breskev, gospa, lestev, jagoda, torta, deklica, žena, goba,
stiskalnica, matematika, ponev, vaja, polica, volja, sklanjatev
2. ž.: mladost, znanost, sol, pot, žival, plast, trmoglavost, pamet, miš, smet, peč,
postrv, nit, misel, norost
V 1. žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rod. ed. končnico -e.
8. kaznijo, dlanmi, nočema, pestmi, lažeh, vasem, bolezni, nočeh, plesnijo, peči, pastem, vrvi,
pesmijo, živalim
9. klopjo, stranmi, skrbmi, niti, smetmi
10. luči — luči, vasi — vasi, kosti — kosti, jedi — jedi, krvi — krvi
11. I, D, H, G, C, F, A, Č, E, B
12. domišljavost, resničnost, oblastnost, zadržanost, prijaznost, skromnost, modrost, grobost,
pohlepnost, bistroumnost, lažnivost, zanesljivost, površnost, nenatančnost
13. 1. ž., 2. ž., 3. ž.
14. Komu? D. Pri kom? M. Koga? T. S kom? O. Za koga? T. Kdo? I.
15. 2. ž., 1. ž., 1. m., 2. m, 1. m., 1. ž., 2. ž., 1. ž., 3. ž., 2. ž., 3. m., 1. m., 2. m., 3. ž., 1. ž., 3. ž., 1. m,
2. ž., 1. m., 1. ž., 1. m., 2. m., 1. ž., 3. m.
16. dve učenki, pred dvema minutama, z obema nogama, obe ledvici, obe uri, dve ženi
17. NE, NE, DA, DA, NE, DA, NE, NE, DA, NE, DA, DA, DA
Srednji sklanjatvi
1. očesom, oči, stanovanjem, nadstropij, stebel, cestiščem, oči, jader, poglavij, teletom, telesom,
žrebeta, očesi, bremena, očes, semena, slovesa, ušesa
2. Polževega, Podbrda; Trebnjega, Zagorja; Goriškega, Zabrda; Grahovem, Podbrdu
3. usti, drv, tlemi, tal, vratom, drvmi, ust, drvmi, jeter, jetrih, očali, očalih
4. obe poglavji, obe nadstropji, dve okni, obe kolesi, Dve jabolki sta ležali, dve pismi, Obe imeni
5. vrati, ušesi, dvema letoma, tlom, pročelij, pisem, nasprotij, Ledvice, očmi
6. risbe, štorklja, škatli, življenju, podstrešje, trenirko, dogo, Miho/Mihom
7. Slovenskem, pusta, zemljepis, Ljubljanico, Ljubljansko barje, Jakac, slovenski, juniju, dan,
Suhodolčana, Jurca, z Jesenic, Hrestač, Gospe, vrhniškega, ementalec.
8. -lj, -nj, -s-, -nj-, -lj, -lj-, -nj-, -nj, -nj, -nj, -lj-, -š-, -d-, -z-, -d-, -d-
9. dva krožnika, dve kepici, dva kozarca, štiri skodelice, tri glave, trije kosi/hlebci/štruce, en
kozarec, dve steklenici
10.
Samostalnik Spol Sklanjatev
seno srednji 1. srednja
obutev ženski 1. ženska
SSKJ moški 3. moška
mladost ženski 2. ženska
delovodja moški 2. moška
Malči ženski 3. ženska
avto moški 1. srednja
7 Moj dom je tudi moja država
1.
Pokrajinske enote Prebivalka Središče
Gorenjska Gorenjka Kranj
Dolenjska Dolenjka Novo mesto
6

Štajerska Štajerka Maribor
Primorska Primorka Koper
Prekmurje Prekmurka Murska Sobota
Koroška Korošica Slovenj Gradec
Notranjska Notranjka Postojna
Bela krajina Belokranjka Metlika
3. a) Vse, kar je del narave (gore, reke, jame, jezera ...) in so izrednega pomena.
b) Vse, kar je privzeto iz preteklosti, npr. ljudsko izročilo, zgodovinski spomeniki, arhitektura,
glasbena umetnost, književnost ...
4. V kulturno dediščino.
5. idrijska čipka, lectovo srce, suha roba
6. Npr. Spomenik Franceta Prešerna (v Ljubljani in Kranju), Tromostovje, gradovi, NUK,
Plečnikova cerkev v Črni vasi ...
7. novo leto, dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan državnosti, dan spomina na mrtve,
Prešernov dan, dan državnosti, dan samostojnosti.
8. državljan, meščan, krajan, vaščan
Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede
1. utrujen, zavora, zgodovina, lestev, gneča, kolo, popravni izpit, denar, bister,
razred, odlično, seveda/prav gotovo
8 Pod površjem in na nebu
2. c
3. Komet je nebesno telo. Meteor je svetlobni pojav.
4. c, d
Opis kometa je opis predmeta, opis meteorja pa je opis pojava.
5. a, a, b, c
6. c
7. Zažarijo in razpadejo — vidimo jih, kot bi deževali.
8. Komet, kepa umazanega ledu, elipsasta krožnica, komet, Sonce, komet, prizor
9. repatica, komet, utrinek, meteor
Repatica se imenuje zaradi repa, utrinek pa zato, ker izgleda, kot da se utrne.
10. Ne. Osončje so planeti okrog Sonca, ozračje pa je zrak okrog Zemlje (atmosfera).
11.
Izpisani
samostalnik
Samostalnik
v im. ed.
Izpisani
samostalnik
Samostalnik
v im. ed.
nebu nebo Soncu Sonce
telo telo osončje osončje
Sonca Sonce teles telo
jedro jedro ozračje ozračje
Sonca Sonce vesolje vesolje
12. milijarde - 1. ž. skl., sled - 2. ž. skl., nočeh - 2. ž. skl.
13. Moškega.
V 1. m. skl.
V rodilniku ednine imata -u. Imata samo ednino.
14. jasno — lastnostni, nočno — vrstni, svetlobni — vrstni, Sončeva — svojilni, kratka — lastnostni,
Zemljino — svojilni
15. kometov in meteorjev, izstrelkom, kraterjev, očesom, julijem, decembrom, odprav,
človeško posadko, morij, planetov
7

16. Sonca, Zemlja, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Merkur, avgustu, decembru, meteorji,
soncu, Luna, Rimska cesta, komet, Soncu
17. zvezd, planetov, obstajajo, krogle, avgustovskih, decembrskih, utrinkov, popolnoma izdolbejo
Kazalni zaimki
1. Takih, Ta, tem, Ti, Ta, Tako
2. Tiste zvezde, takšnim daljnogledom, to zvezdo, tem teleskopom, onim,
tem planetu
3. ta, Tega, temu, tem, Ta, tem
9 Od zore do mraka
2. Iz besedila o telovadki sem izvedel, kaj dela v treh vrstah dni. Iz besedila o plezalcu sem izvedel,
kaj dela v dveh vrstah dni.
3. Dopoldne hodi v šolo, popoldne pa trenira in se uči.
Vozi se s kolesom ali gre na bližnji hrib, plava, smuča, rola, bere, pleše, poje, riše ali gre v kino.
Potuje.
Dopoldne hodi v šolo, zvečer pa pleza.
Pleza podnevi, ukvarja pa se še z modelarstvom in ornitologijo. Poleti hodi v gore, pozimi pa
deska na smučeh.
4. Ker stanuje v Grosuplju.
Da bi uskladila pouk in trening.
Da lažje zaspi.
Da se sprosti.
Ker nima časa.
Da bi se sprostil.
Ker mu je všeč in ker je rad v naravi.
Da bi premagal težave, ki so nastale v šoli.
5. vrsta športa, pri kateri izvajamo telesne vaje v ritmu
vrsta plezanja po slapovih
izdelovanje in spuščanje modelov, npr. letal
veda o pticah, ptičeslovje
vrsta zimskega športa, pri katerem stojiš na deski in se voziš po snegu
vrsta zimskega športa, ki sestoji iz hoje v gore s smučmi in spusta na smučeh
10 V deželi vzhajajočega sonca
1. pogostih potresov in požarov, paličicami, nožem in vilicami, najbolj priljubljenimi športi,
na svojem vrtu/svojih vrtovih, gorovij, kamenjem, hčeri, majcenih dreves
2. Kakšne, Kaj, tega/takega/takšnega, Tega/takega, Njihov, svojim, S čim, tvoja, Teh, Kakšne, Katera
3.
Svojilni zaimek Lastnik
tvojih
ti
svojih
jaz
tvojim
ti
najinih
ti in jaz
moj
jaz
njegova
bratranec
4. tega, Tisto, tam, takih, takšnih, teh, Takih
8

5. c
6. Čigave, Kdo, Katere, Čigav, Koliko, Česa, kom, čim, Katero, Kakšna, Katero, Čemu, Koga
7. 15. 11.
6, 1.
...
8. šest tisoč petsto devetinsedemdeset, štiri tisoč osemsto triindvajset
9. japonski, Japonskem, novo leto, Japoncev, japonščina
10. potresov, požarov, deževja, najboljše, Riža, moški, priljubljenimi, zastav, rib, sinov, dečkov,
zdravje
11. H, z, V, s, Brez, S, od, Na, s, V, z
Oziralni zaimek
1. Kdo, Kdor, Kdaj, Kadar, Kaj, Kar, Česar, Česa, Kakor, Kako, Kogar, Koga
3. kdor, kogar, komur, kogar, (pri) komer, (s) komer
kar, česar, čemur, kar, (o) čemer, (s) čimer
Z oziralni zaimki iz prvega stolpca označujejo osebo, z oz. zaimki iz drugega stolpca pa vse drugo.
4. To je mesto, ki leži na severu Japonske. Fant, ki stoji ob meni, je Japonec. Lutke, ki nastopajo v
japonskem gledališču, vodijo trije ljudje. Pesmi, ki jih pojejo v japonskem gledališču, so zelo
enolične. Oskarja je dobil film, ki prikazuje Japonsko.
5. To je mesto na severu Japonske. Fant ob meni je Japonec. Lutke v japonskem gledališču vodijo
trije ljudje. Pesmi v japonskem gledališču so zelo enolične. Oskarja je dobil film o Japonski.
6. ki ga, ki jo, ki jih, ki ga, ki jih
7. čigar, katere, katerih, katerih, katerih, katerih
učenec, učenka, učenca, učenki, učenci, učenke
11 Zgodovina nas uči
1. da, le, tudi, z, kar, namreč, v
2. Filip Makedonski, Aleksander Veliki, Aleksander Makedonski
3. Ker so včasih namesto priimkov uporabljali stalne pridevke (po krajih ali po kakšni posebnosti).
Katarina Velika, Erazem Predjamski, Herman Celjski, Veronika Deseniška, Pipin Mali, Karel Veliki
4.
Imena pripadnikov narodov
Grki
Perzijci
Germani
Kelti
Slovani
Zemljepisna lastna imena
Makedonija
Perzija
Mala Azija
Sirija
Egipt
Aleksandrija
Indija
Ind
Rim
Črno morje
Kartagina
Sredozemsko morje
Kaspijsko jezero
Babilon
Perzepolis
9

Ker je druga beseda v imenu Mala Azija zemljepisno lastno ime (Azija), v imenu Sredozemsko
morje pa je običajno ime (morje).
5. osvobojeni Mali Aziji, nastala slavna zgodba, gordijskem vozlu, mestu, templju, katerem, pritrjeno,
jermenom, prerokbi, razvozlati, zapleteni, svetu, vozlom, dvoje, pomenilo, mečem, roki, staro,
prerokbo
6. grške države; Makedonskemu, njegovemu; postalo, antičnega; bojev; z, daljne, izkazali
7. poraženec, okolica/obrobje, mraz/hlad, rojstvo, okrepljen, zrušiti/podreti, ponesrečiti se,
odstopiti/odcepiti se, južno, prej
8. c, a
9. mlad — mladost, mladina, mladež, mladinec, mladinka, mladenič, mladenka ...
živ — živeti, životariti, življenje, življenjski, živost, živahen, živahnost ...
vlada — vladar, vladati, vladarstvo, vladanje, vladavina
10. Moški spol: Grk, barbar, čas, boj.
Ženski spol: država, živinoreja, država.
Srednji spol: pleme, poljedelstvo.
Neštevni samostalniki: čas, živinoreja, poljedelstvo.
11. Na makedonska plemena.
DA. Makedonska plemena so si podredila grške države.
12. ,ker;, zato;, da bi;, ker;, zato;, da bi
13.
14. b
15. a
336 — 323
pr. Kr.
0 1000 2000
12 Brez dela ni jela
1. napisal, prepisali, pisali, opisali, podpisala; zapeljal, pripeljal, odpeljal, prepeljali; pobrali, prebral,
berem, zbrali, nabrala, Ubrali
2. je zaprl, je našla, je prišel, so šli, sta jedla, je pel, je rekel, je odprl
3. ne bo, ne bo, ne bodo, ne bomo, ne boš, ne bom
4. pozna 3. os., ed., sed., je poznal, bo poznal
se pase
3. os., ed., sed., se je pasel, se bo pasel
spremljajo 3. os., mn., sed., so spremljali, bodo spremljali
so
3. os., mn., sed., so bili, bodo
poskakuje 3. os., ed., sed., je poskakoval, bo poskakoval
se končuje 3. os., ed., sed., se je končal, se bo končal
Glagolski naklon
1. naribaj, stresi, dodaj, pusti, pretresi, izlij, speri
naribal bi, stresel bi, bi dodal, bi pustil, bi pretresel, (bi) izlil, bi spral.
2. kuhaj makaronov, popravljaj motorja, nabiraj gob
Ob zanikanem glagolu pazimo na obliko samostalnika: biti mora v rodilniku, ne v tožilniku.
3. Vsak dan teci v šolo. Papirčke od bonbonov vrzi v smetnjak. Opazuj naravo.
Vsak drugi petek nesi knjige v knjižnico.
4. Rok, pojej kruh. Tone, obleci srajco. Fanta, vzemita rokavice. Tine in Ivo, oblecita suknjič.
Dekleti, postrizita se.
5. 4, 1, 5, 2, 3
7. Samostalnike sklanjamo, glagole pa spregamo. Glagolski nakloni so trije: povedni, pogojni
in velelni.
10

13 Srce mi je padlo v hlače
1. žival, drevo, stavba, organ, oblačilo, bitje
2. zjutraj, večer, spočit, suh, širok, daljni, razburiti, dan, pozno, prejšnji, nepričakovano/nenadoma,
trd, tiho, neresničen
3. hitro/naglo, naletavanje, priti, ptica
4. triurno, dvodnevni, nekajletno, petminutni, polletna, stoletna
5. nešteven, skupno ime
6. bolj moker — najbolj moker; prijetnejši — najprijetnejši; težji — najtežji; večji — največji;
ožji — najožji; mehkejši — najmehkejši; hitrejši — najhitrejši; bolj jezen — najbolj jezen;
debelejši — najdebelejši; glasnejši — najglasnejši; mirnejši — najmirnejši; resničnejši — najresničnejši
7. a
Stalne besedne zveze
1. žalosti, kamen, leži, dobrega; 3, 4, 1, 2
2. 2, 4, 1, 3
1 Je neumen. 2 Ravna nespametno. 3 Ravna raztreseno. 4 Je neumen.
5. KDOR DELA, DELA TUDI NAPAKE; KDOR NE DELA, DELA NAJVEČJO NAPAKO.
Predlog
1.
Kje si? Kam greš? Od kod prihajaš?
BREŽICE v Brežicah v Brežice iz Brežic
KOČEVJE v Kočevju v Kočevje iz Kočevja
LENDAVA v Lendavi v Lendavo iz Lendave
LOGATEC v Logatcu v Logatec iz Logatca
JALOVEC na Jalovcu na Jalovec z Jalovca
OJSTRICA na Ojstrici Na Ojstrico z Ojstrice
POHORJE na Pohorju na Pohorje s Pohorja
2.
Kje si?
Od kod prihajaš?
razred v razredu iz razreda
mesto v mestu iz mesta
knjižnica v knjižnici iz knjižnice
postaja na postaji s postaje
kopališče na kopališču s kopališča
muzej v muzeju iz muzeja
izlet na izletu z izleta
obisk na obisku z obiska
ples na plesu s plesa
3. h, k, k, k, h, h, h, h, h
4. Naročil sem si sadno kupo s smetano. — Naročil sem si sadno kupo brez smetane.
Vsi smo glasovali proti Tomažu. — Vsi smo glasovali za Tomaža.
Policijski avto je peljal za rumenim renaultom. — Policijski avto je peljal pred rumenim renaultom.
Nekaj časa smo leteli nad oblaki. — Nekaj časa smo leteli pod oblaki.
11

14 Zgodilo se je v Mariboru
1. a, b, c
2. b
3. b
Števniki
1.
Glavni števniki
pet
osem
dve
sedem
dvajset
tri tisoč
sto ena
Vrstilni števniki
trinajsti
drugi
tretji
stoti
enaindevetdeseti
2. Glavni števniki Vrstilni števniki
5, 8, 2, 7, 20, 3000, 101 13., 2., 3., 100., 91.
3. 177.
16.
stopetinosemdeseti
milijonti
9.
4. dvema prijateljema, enega sošolca, Treh stvari, tremi sošolkami, dveh lipah, trem ponesrečencem,
Dvema gospema, Treh vasi, enemu
5. eden, eden, en, Eden
Poved in stavek
1. 1, 3, 1, 2, 2, 2.
Kolikor je osebnih glagolskih oblik v povedi, toliko je stavkov v povedi.
2. Ko, če, da, namreč, zato, ker, ker
3. C, E, B, D, A, Č
4. Ura je sedem. Kdaj imate športni dan? Film je bil zanimiv. To je moja sestrična Mojca.
Ne, na tekmo ne bomo prišli.
15 Kaj pa se je zgodilo v Železnikih?
1. a
2. e
3. Klekelj je majhna lesena tuljava za ročno izdelovanje čipk. Pravijo mu tudi vretence. Punkel je
blazinica za klekljanje. Nameščena je v posebni pleteni košarici. Na blazinico se pritrdi
vzorec, narisan na posebnem papirju. Blazinici pravijo tudi bula.
Za delo potrebuješ še bucike in posebno nit.
4. č
12

Sestavine stavka — stavčni členi
1. Kaj potiska oblake? osebek; Kaj se dogaja? povedek; Kaj potiskajo vetrovi? predmet;
Kam potiskajo vetrovi oblake? prislovno določilo
Kdo ni nosil oblačil? osebek; Kdaj ljudje niso nosili oblačil? prislovno določilo; Kaj se je
dogajalo z ljudmi? povedek; Česa niso nosili ljudje? predmet
2. občuduje — povedek, Lovro — osebek, slone — predmet; švigajo — povedek, Strele — osebek,
po nebu — prislovno določilo; se začne — povedek, Poletje — osebek, junija — prislovno določilo;
prežene — povedek, veter — osebek, oblake — predmet, Popoldne — prislovno določilo;
je prekrilo — povedek, blato — osebek, Školjke — predmet.
3. NE, DA, NE, DA, NE, NE, DA
4. potrebuje — pov.; sonce — oseb.; vodo — pr.; jeseni — p. d.; reka — oseb.; njive — pr.;
naglo — p. d.; obdaja — pov.; po prestolu — pr.
16 Namesto kina in televizije
1. C, A, Č, D, B
2. c
3. DA.
4. Premiera: prva predstava kakega gledališkega dela v sezoni.
Repriza: prva predstava kakega gledališkega dela po premieri.
5. Labodje jezero
8. 4. ob 20.00
D, C, Č, B, A
15 EUR, 10 EUR, 5 EUR
6. O proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku in o podelitvi Prešernovih nagrad.
8. 2.
Tega dne je umrl France Prešeren.
V Gallusovi dvorani CD.
7. 2. ob 20. uri.
Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo.
Ne. Predstava je zaključena.
8. 120
54,2 %
33,3 %
8,3 %
4,2
10. Kustos zbira, vzdržuje in preučuje muzejske predmete.
Koreograf se ukvarja z uprizarjanjem umetniških plesov, baleta.
Scenograf se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu.
Kostumograf dela osnutke za kostume.
11. režiserka, kustosinja/kustodinja, pedagoginja, ministrica, igralka, avtorica, dirigentka,
koreografinja, scenografka, kostumografka/kostumografinja
12.
Maribor
Celje
Novo mesto
Nova Gorica
mariborski
celjski
novomeški
novogoriški
13. Cankarjevem domu, Vlada Kreslina, Toneta Kralja, Petra Iljiča Čajkovskega, Frana Milčinskega,
Novi Gorici
14. SNG — Slovensko narodno gledališče
SMG — Slovensko mladinsko gledališče
CD — Cankarjev dom
SLG — Slovensko ljudsko gledališče
PDG — Primorsko dramsko gledališče
13

Povedek
1. dviguje, se utekočini, se topi, visi, zmrzuje, meri
Povedki nam povedo
kaj kdo dela kaj se z njim dogaja
dviguje
se utekočini
meri
se topi
visi
zmrzuje
Osebek
1. posekajo Drvarji
posadijo
Gozdarji
je zgladil brusilec
otrdi
glina
so izdelovali Egipčani
ne osvetljuje Sonce
ne oddaja Luna
Spol Število Sklanjatev Sklon Vprašalnica
drvarji m. mn. 1. m. I kdo
gozdarji m. mn. 1. m. I kdo
brusilec m. ed. 1. m. I kdo
glina ž. ed. 1. ž. I kaj
Egipčani m. mn. 1. m. I kdo
Sonce s. ed. 1. sr. I kaj
Luna ž. ed. 1. ž. I kaj
DA, DA, NE
b
17 Deskamo po televiziji
1. č
Od uslužbencev ljubljanskega letališča.
Ne.
Prva preglednica nas obvešča o prihodu letal, druga o odhodu.
Prva preglednica vsebuje podatke o tem, ob kateri uri in iz katerih mest priletijo letala na
ljubljansko letališče, ter številke poletov.
Iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije in Črne gore, Rusije, Nemčije, Avstrije, Švice,
Belgije, Turčije.
Druga preglednica vsebuje podatke o tem, ob kateri uri in v katera mesta letijo letala z
ljubljanskega letališča, ter številke poletov.
Na Češko, v Nemčijo, Belgijo, Avstrijo, Švico, Turčijo, Veliko Britanijo in na Nizozemsko.
Angleščina je »uradni« jezik v letalskem prometu po vsem svetu.
NE, NE, NE, DA, DA, DA, NE
14

2. Bruselj, Moskva, München, Dunaj, Praga
3. Seznam prireditev v CD.
Cankarjev dom.
Štiri.
Hvala za čokolado. Obeti in slepila duhovnih poti.
Karla Bulovec.
Udeleženci natečaja za fotografijo leta revije Emzin.
Viktor Gerkman.
Prvo.
Odprtje razstave — začetek; javno vodstvo po razstavi — strokovnjak vodi obiskovalce po razstavi
in razlaga umetniška dela.
Javno vodstvo po razstavi in film.
Odprtje razstave fotografij.
Razstavi.
Razstavo del Karle Bulovec.
Razstava del Karle Bulovec.
Razstavo fotografij.
Štiri.
Komplet stane 15 EUR.
Prva je za odrasle, druga pa za mlade.
4. C, Č, B, A
Predmet
1. Koga, Kaj, Koga, Kaj
2. ga, je, ga, je
Česa
3. Ne pišem naloge. Ne berem romana. Ne iščem žoge. Nisem našel zvezka. Ne poslušam glasbe.
Nismo si ogledali razstave.
6. Kaj nadzira dihanje? Česa ne prepušča koža? Kaj bodo kopali bodoči vesoljski graditelji?
Za kaj moraš varčevati dalj časa? Kaj je naredil Matija?
7. slovenščino, angleščino, nemščino; francoščine, ruščine, španščine; Marka, Pavleta, Miha, Vikija,
Mojco; Sama, Staneta, Grega, Vilija, Vesne
8. uho, jezik, kazalec, nogo, roko
18 Tečem, skačem, tekmujem
1. Prvenstvo ljubljanskih osnovnih šol v atletiki
2. ZŠD — Zveza športnih društev, kratica; OŠ — Osnovna šola, kratica
3. športa;
Ker vsebuje gibalne prvine, ki so del vsakega športa.
4. uspeh, spored, moštveni/skupni.
5. Finale je zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših.
Štafeta je tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določenih razdalji
zamenjajo.
6. b
7. a
Finale je moškega spola.
8. nogomet, veslanje, gorski tek, karate/judo, tek, tenis, plavanje
Nebesednega sporočanja.
15

Prislovno določilo
2. Kam, p. d.
koliko časa, p. d. č.
kako, p. d. n.
zakaj, p. d. v.
do kdaj, p. d. č.
do kam, p. d. k.
3. V Ljubljani, kje, p. d. k.
v petek, kdaj, p. d. č.
s Krna, od kod, p. d. k.
s smehom, p. d. n.
brez napake, kako, p. d. n.
zaradi suše, zakaj, p. d. v.
od šole, od kod, p. d. k.
do doma, do kam, p. d. k.
velikokrat, kako pogosto, p. d. č.
po grajskem parku, kje, p. d. k.
dve uri, koliko časa, p. d. č.
iz Bohinja, od kod, p. d. k.
proti Kanini, kam, p. d. k.
v koči, kje, p. d. k.
prijazno, kako, p. d. n.
5. Na papir najprej nariši vzorec. Pozneje ga prilepi v zvezek. Spomladi ruševec dvori družici.
Meniščki nenehno frfotajo naokrog. Šotora ne postavljaj ob potoku.
Gamsi se pozimi spustijo z gora v gozd. Zaradi lova je izumrlo veliko živali.
16