Suhokranjske poti, julij 2010 - ObÄina Žužemberk
Suhokranjske poti, julij 2010 - ObÄina Žužemberk
Suhokranjske poti, julij 2010 - ObÄina Žužemberk
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
42 ZANIMIVOSTI<br />
<strong>julij</strong> <strong>2010</strong>,<br />
Jubilanti<br />
KOCMUR JOŽICA – 80 let<br />
Svoj 80. rojstni dan je praznovala 29. marca<br />
<strong>2010</strong>.<br />
Rojena je bila v Kostanjevici na Krki, v družini<br />
s 7 otroki. Osnovno šolo je obiskovala v Kostanjevici,<br />
šolanje pa je nato nadaljevala v Novem<br />
mestu. Po končanem šolanju se je zaposlila<br />
v Ljubljani, kjer je spoznala svojega bodočega<br />
moža Jožeta, se z njim leta l953 tudi poročila.<br />
Zaradi stanovanjskih razmer sta se preselila v<br />
Sežano in zaposlila v Iskri cca 10 let. Ker sta<br />
bila oba z možem Dolenjca, ju je vleklo nazaj v<br />
domače – dolenjske kraje. Službo in stanovanje<br />
sta tako dobila v Iskri Žužemberk, kjer je opravljala<br />
dela v kadrosko socialni službi vse do upokojitve<br />
leta 1982.<br />
V zakonu je rodila dva otroka (hčer Marto in<br />
sina Dušana). Skupaj z možem, ki ji je umrl leta<br />
2001, sta v Žužemberku zgradila lepo stanovanjsko<br />
hišo, kjer živi še hčerka z družino. Veseli se<br />
obiskov svojih 3 vnukov in 5 pravnukov, ki ji s<br />
svojimi obiski polepšajo dneve.<br />
Že v času opravljanja svojega dela je bila vseskozi<br />
družbeno politično aktivna, kakor tudi<br />
potem, ko se je upokojila, predvsem pa je veliko<br />
svojega prostega časa posvetila delu v organizaciji<br />
RK.<br />
Predstavniki DU in odbora RK Žužemberk<br />
so jubilantko obiskali, ji iskreno čestitali za visok<br />
življenjski jubilej, zaželeli še veliko zdravih<br />
let in jo skromno obdarili.<br />
Tekst in foto Cajnko Tinca, Tajnik DU<br />
TURK ANGELA – 80 let<br />
Dne 29. 5. <strong>2010</strong> je v krogu svojih domačih<br />
praznovala svoj 80. rojstni dan.<br />
Turk Angela je bila rojena v majhni vasici Brezov<br />
dol pri Ambrusu v številni kmečki družini<br />
s 5 otroki. Kot mlado dekle je delala doma na<br />
kmetiji in tudi drugje. Tako je spoznala svojega<br />
bodočega moža Ignaca in se z njim leta 1955<br />
poročila, se preselila k njemu v Klečet, kjer sta<br />
kupila manjšo hiško in jo počasi obnovila.<br />
V zakonu je rodila 5 otrok (eden ji je že majhen<br />
umrl), še 4 so živi, in sicer: Angelca, Marija,<br />
Štefan in Ignac. Z delom na kmetiji ni bilo dosti<br />
zaslužka za preživljanje družine, zato se je leta<br />
l963 zaposlila v tedanji Iskri v Žužemberku, kjer<br />
je delala vse do svoje upokojitve leta 1985. Mož je<br />
ostal doma in delal na kmetiji, leta l967 pa je umrl<br />
zaradi prometne nesreče. Tako je sama skrbela za<br />
svoje otroke, saj je bil najmlajši sin ob smrti očeta<br />
star komaj 1 leto. Kljub delu v tovarni in doma<br />
na manjši kmetiji, si je še vedno našla čas, da je<br />
spletna kakšno jopico in druge potrebne stvari za<br />
svoje otroke in tudi druge.<br />
Zadnje čase ji zdravje ne služi najbolje, ampak<br />
ob skrbni negi svojih otrok, predvsem hčerke<br />
Angelce, si je že zelo opomogla. Najbolj se razveseli<br />
obiska svojih otrok, predvsem pa 4 vnukov<br />
in 4 pravnukov, ki ji s svojim obiskom polepšajo<br />
dneve.<br />
Člani DU Žužemberk smo jo ob tem njenem<br />
visokem jubileju tudi obiskali, zaželeli še veliko<br />
zdravja in zadovoljstvo v krogu njene družine<br />
ter jo skromno obdarili.<br />
Tekst in foto Cajnko Tinca, Tajnik DU<br />
PAVLA ŠTRAVS – 80 let<br />
Na dan upora je v Srednjem Lipovcu praznovala<br />
80. rojstni dan PAVLA ŠTRAVS. Pri 27-ih<br />
se je primožila k Primožkovim, kjer domuje še<br />
danes. Moževa družina jo je lepo sprejela. Dela<br />
na velikem gruntu ni manjkalo, a tudi lačni niso<br />
bili. Po 31-ih letih zakona je nad družino prišla<br />
velika preizkušnja – nevarno je zbolel najstarejši<br />
sin in tako rekoč čez noč umrl.<br />
Samo deset mesecev po tem tragičnem dogodku<br />
je gospa Pavla izgubila še moža. Ostala je sama<br />
z mlajšim sinom, na katerega je zelo navezana,<br />
pa tudi on nanjo. Vsak dan jo pokliče, večkrat v<br />
tednu obišče in ji pomaga pri delu. Zelo ponosna<br />
je na svoji dve, že kar odrasli vnukinji.<br />
Izgube sina in moža tudi po dvaindvajsetih letih<br />
še ni prebolela, kar se pozna tudi na njenem<br />
zdravju. A »Se ne dam nazaj!« pravi ona. Nasmejana<br />
in polna energije se poda v vinograd, na njivo<br />
in v gozd. Na domačem tnalu razbija drva in<br />
jih spravlja za zimo. Vsak dan prebere Novice,<br />
rada pogleda televizijo in prisluhne radiu. S sosedo<br />
si izmenoma skuhata jutranjo kavico.<br />
Našega obiska se je iskreno razveselila. Dolgo<br />
smo se pogovarjale, se nasmejale, potočile tudi<br />
kakšno solzico in se razšle s krepkim stiskom<br />
rok in z željo, da ostane še naprej zdrava in polna<br />
optimizma.<br />
Tekst in foto Helena Glavič
Change language