10.05.2015 Views

Suhokranjske poti, julij 2010 - Občina Žužemberk

Suhokranjske poti, julij 2010 - Občina Žužemberk

Suhokranjske poti, julij 2010 - Občina Žužemberk

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

24 VERA IN DRUŽBA<br />

<strong>julij</strong> <strong>2010</strong>,<br />

Papež priznal herojske kreposti<br />

Janezu Frančišku Gnidovcu<br />

Prebivalce župnije Ajdovec je v marcu še posebej<br />

razveselila novica o priznanju herojskih kreposti<br />

božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca.<br />

Papež Benedikt XVI. je 27. marca odobril<br />

objavo, v kateri je šestim kandidatom za blažene<br />

in svetnike priznal čudeže, trem božjim služabnikom<br />

mučeništvo in sedmim herojske kreposti.<br />

Med njimi je priznal mučeništvo božjega služabnika<br />

Lojzeta Grozdeta in herojske kreposti božjemu<br />

služabniku Janezu Gnidovcu.<br />

Objava pomeni, da so Gnidovcu priznane kreposti,<br />

ki so večje od običajnih. To se je v njegovem<br />

življenju poznalo tudi navzven, zato so ga ljudje že<br />

v času njegovega življenja poimenovali »svetnik«.<br />

V kraju, kjer je služboval, se ga je prijel vzdevek<br />

»suhi in sveti«. Tako so o njem ohranjeni spomini<br />

med albanskimi verniki, pravoslavnimi in muslimani.<br />

Omenjeno priznanje je pomemben korak<br />

naprej v postopku beatifikacije, ko pričakujemo,<br />

da bo razglašen za blaženega.<br />

V knjigici VSEM VSE (1985) Stanko Žakelj CM<br />

o škofu Gnidovcu piše:<br />

»V Šentvidu so ga poznali po njegovi prislovni<br />

ponižnosti (dr. L. Puš): »Bil je zelo obziren, v govoru<br />

silno umirjen, nikoli vihrav, kolikor mogoče<br />

skrit pred študenti, razen ko je bilo treba razlagati<br />

kaj pobožnega ali za duhovnost koristnega.« Nikjer<br />

ni silil v ospredje, nobenih prednosti ni hotel<br />

imeti zase; prostovoljno je sprejemal nase težke<br />

službe. Za odlikovanja, ki jih je sprejel, se ni menil.<br />

Ko je spoznal, da svoji težki nalogi ni kos, je<br />

prosil za razrešitev.<br />

V noviciatu Misijonske družbe se je zelo vestno<br />

in z iskrenim notranjim prepričanjem podvrgel<br />

vajam v ponižnosti, kot da nikoli ni prejel časti<br />

doktorja in monsignorja, kot da ni nikoli opravljal<br />

odgovornih služb rektorja zavoda, glavnega<br />

vzgojitelja in gimnazijskega ravnatelja. Tudi pozneje<br />

te svoje preteklosti ne omenja.<br />

Ko ga potem papež imenuje za škofa, mu ni mar<br />

časti. Pred očmi mu je križ, ki ga naj kot Cirenejec<br />

- prisiljen - pomaga nositi Kristusu.<br />

Zunanji izraz notranje ponižnosti - gotovo<br />

najzanesljivejši - je pripravljenost služiti; služiti<br />

vsem in vsakomur. Zato je gotovo prav značilno<br />

za Gnidovčevo ponižnost geslo, ki si ga je kot škof<br />

izbral: »Vsem sem postal vse!«<br />

In res je postal služabnik vseh, da bi jih vsaj<br />

nekaj, čim več rešil. On ni bil škof, ki so jih bili<br />

verniki v skopski škofiji vajeni. Nekaterim domačinom<br />

se je zdela njegova ponižnost že kar neprimerna.<br />

Eden je npr. rekel: »Škof je preveč ponižen!<br />

To ni prav. Ko ima tako vzvišeno službo, se<br />

mora visoko držati!«<br />

Tudi beograjski papeški nuncij Pellegrinetti je<br />

v tem smislu sodil o njem: »Misijonar, apostol je,<br />

škof pa ne!« V čem pa se je razodevala ta njegova<br />

ponižnost? Mirno lahko rečemo, da v vsem njegovem<br />

življenju.«<br />

V njegov spomin se v starem župnišču ob podružnični<br />

cerkvi na Selih pri Ajdovcu ureja Gnidovčeva<br />

soba, med najpomembnejšimi pridobitvami<br />

župnije Ajdovec pa je v zadnjem času slika<br />

škofa Gnidovca v župnijski cerkvi, katere avtorica<br />

je slikarka Cecilija Grbec.<br />

Ajdovec ima svetnika. Čeprav še ne uradno,<br />

je prisoten v srcih mnogih, je živ zgled za vse in<br />

njegova svetost deluje med ljudmi.<br />

Mateja Iskra<br />

Evharistični križ<br />

Ob slovenskem evharističnem kongresu, ki je<br />

bil 13. junija <strong>2010</strong> v Celju, so farani župnije Ajdovec<br />

na predvečer kongresa ponovno postavili<br />

evharistični križ na »Frakovem« hribu. Stoji na<br />

istem mestu, kot je stal ob prejšnjem evharističnem<br />

kongresu leta 1935, kateri je bil po dveh<br />

letih poškodovan zaradi udara strele. Tokrat so<br />

poskrbeli tudi za strelovod in tako bo z vidnega<br />

mesta vse trajno spominjal na ta pomemben dogodek<br />

za vso Slovenijo. Župnik, g. Janez Zaletelj,<br />

je križ blagoslovil, nato pa so v bližini križa prižgali<br />

evharistični kres. Postavili in blagoslovili so<br />

tudi manjši križ na kapelici pri farni cerkvi. Po<br />

tem uvodnem dejanju pa se je zbralo za več kot<br />

en avtobus romarjev, ki so v nedeljo zgodaj zjutraj<br />

odšli z avtobusom do Celja, kjer so se udeležili<br />

slovesnosti Slovenskega evharističnega kongresa<br />

in beatifikacije Alojzija Grozdeta.<br />

Mateja Iskra

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!