Suhokranjske poti, julij 2010 - ObÄina Žužemberk
Suhokranjske poti, julij 2010 - ObÄina Žužemberk
Suhokranjske poti, julij 2010 - ObÄina Žužemberk
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
24 VERA IN DRUŽBA<br />
<strong>julij</strong> <strong>2010</strong>,<br />
Papež priznal herojske kreposti<br />
Janezu Frančišku Gnidovcu<br />
Prebivalce župnije Ajdovec je v marcu še posebej<br />
razveselila novica o priznanju herojskih kreposti<br />
božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca.<br />
Papež Benedikt XVI. je 27. marca odobril<br />
objavo, v kateri je šestim kandidatom za blažene<br />
in svetnike priznal čudeže, trem božjim služabnikom<br />
mučeništvo in sedmim herojske kreposti.<br />
Med njimi je priznal mučeništvo božjega služabnika<br />
Lojzeta Grozdeta in herojske kreposti božjemu<br />
služabniku Janezu Gnidovcu.<br />
Objava pomeni, da so Gnidovcu priznane kreposti,<br />
ki so večje od običajnih. To se je v njegovem<br />
življenju poznalo tudi navzven, zato so ga ljudje že<br />
v času njegovega življenja poimenovali »svetnik«.<br />
V kraju, kjer je služboval, se ga je prijel vzdevek<br />
»suhi in sveti«. Tako so o njem ohranjeni spomini<br />
med albanskimi verniki, pravoslavnimi in muslimani.<br />
Omenjeno priznanje je pomemben korak<br />
naprej v postopku beatifikacije, ko pričakujemo,<br />
da bo razglašen za blaženega.<br />
V knjigici VSEM VSE (1985) Stanko Žakelj CM<br />
o škofu Gnidovcu piše:<br />
»V Šentvidu so ga poznali po njegovi prislovni<br />
ponižnosti (dr. L. Puš): »Bil je zelo obziren, v govoru<br />
silno umirjen, nikoli vihrav, kolikor mogoče<br />
skrit pred študenti, razen ko je bilo treba razlagati<br />
kaj pobožnega ali za duhovnost koristnega.« Nikjer<br />
ni silil v ospredje, nobenih prednosti ni hotel<br />
imeti zase; prostovoljno je sprejemal nase težke<br />
službe. Za odlikovanja, ki jih je sprejel, se ni menil.<br />
Ko je spoznal, da svoji težki nalogi ni kos, je<br />
prosil za razrešitev.<br />
V noviciatu Misijonske družbe se je zelo vestno<br />
in z iskrenim notranjim prepričanjem podvrgel<br />
vajam v ponižnosti, kot da nikoli ni prejel časti<br />
doktorja in monsignorja, kot da ni nikoli opravljal<br />
odgovornih služb rektorja zavoda, glavnega<br />
vzgojitelja in gimnazijskega ravnatelja. Tudi pozneje<br />
te svoje preteklosti ne omenja.<br />
Ko ga potem papež imenuje za škofa, mu ni mar<br />
časti. Pred očmi mu je križ, ki ga naj kot Cirenejec<br />
- prisiljen - pomaga nositi Kristusu.<br />
Zunanji izraz notranje ponižnosti - gotovo<br />
najzanesljivejši - je pripravljenost služiti; služiti<br />
vsem in vsakomur. Zato je gotovo prav značilno<br />
za Gnidovčevo ponižnost geslo, ki si ga je kot škof<br />
izbral: »Vsem sem postal vse!«<br />
In res je postal služabnik vseh, da bi jih vsaj<br />
nekaj, čim več rešil. On ni bil škof, ki so jih bili<br />
verniki v skopski škofiji vajeni. Nekaterim domačinom<br />
se je zdela njegova ponižnost že kar neprimerna.<br />
Eden je npr. rekel: »Škof je preveč ponižen!<br />
To ni prav. Ko ima tako vzvišeno službo, se<br />
mora visoko držati!«<br />
Tudi beograjski papeški nuncij Pellegrinetti je<br />
v tem smislu sodil o njem: »Misijonar, apostol je,<br />
škof pa ne!« V čem pa se je razodevala ta njegova<br />
ponižnost? Mirno lahko rečemo, da v vsem njegovem<br />
življenju.«<br />
V njegov spomin se v starem župnišču ob podružnični<br />
cerkvi na Selih pri Ajdovcu ureja Gnidovčeva<br />
soba, med najpomembnejšimi pridobitvami<br />
župnije Ajdovec pa je v zadnjem času slika<br />
škofa Gnidovca v župnijski cerkvi, katere avtorica<br />
je slikarka Cecilija Grbec.<br />
Ajdovec ima svetnika. Čeprav še ne uradno,<br />
je prisoten v srcih mnogih, je živ zgled za vse in<br />
njegova svetost deluje med ljudmi.<br />
Mateja Iskra<br />
Evharistični križ<br />
Ob slovenskem evharističnem kongresu, ki je<br />
bil 13. junija <strong>2010</strong> v Celju, so farani župnije Ajdovec<br />
na predvečer kongresa ponovno postavili<br />
evharistični križ na »Frakovem« hribu. Stoji na<br />
istem mestu, kot je stal ob prejšnjem evharističnem<br />
kongresu leta 1935, kateri je bil po dveh<br />
letih poškodovan zaradi udara strele. Tokrat so<br />
poskrbeli tudi za strelovod in tako bo z vidnega<br />
mesta vse trajno spominjal na ta pomemben dogodek<br />
za vso Slovenijo. Župnik, g. Janez Zaletelj,<br />
je križ blagoslovil, nato pa so v bližini križa prižgali<br />
evharistični kres. Postavili in blagoslovili so<br />
tudi manjši križ na kapelici pri farni cerkvi. Po<br />
tem uvodnem dejanju pa se je zbralo za več kot<br />
en avtobus romarjev, ki so v nedeljo zgodaj zjutraj<br />
odšli z avtobusom do Celja, kjer so se udeležili<br />
slovesnosti Slovenskega evharističnega kongresa<br />
in beatifikacije Alojzija Grozdeta.<br />
Mateja Iskra