Prekmurska hrana po azijsko - Pomurje.si
10.05.2015 • Views
Share Embed Flag

Prekmurska hrana po azijsko - Pomurje.si

Prekmurska hrana po azijsko - Pomurje.si

Prekmurska hrana po azijsko - Pomurje.si

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
vestnik.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

Komentar<br />

Tragičen konec v Dokležovju<br />

Težki tovorni promet<br />

Prekmurec na ladji Triglav<br />

Re<strong>po</strong>rtaža<br />

Horvat na križu,<br />

<strong>Pomurje</strong> v temi<br />

Piše Janez Votek<br />

Grozil z<br />

eksplozijo<br />

in <strong>si</strong> sodil<br />

Filipa Muhiča bi morali izseliti iz hiše<br />

Stroga država jezi<br />

tovornjakarje<br />

Letos oglobljenih že več kot sto<br />

voznikov tovornjakov<br />

Že od nekdaj<br />

zaljubljen v vodo<br />

Štiriinštiridesetletni Bratončan je<br />

član <strong>po</strong>sadke slovenske vojaške ladje<br />

Se zavedamo,<br />

da imamo<br />

doma volka?<br />

Verjamejo, da je pes najboljši prijatelj<br />

Stran 3<br />

Stran 3<br />

Stran 4 Stran 8<br />

Stran 19<br />

2. decembra 2010<br />

Murska Sobota, leto lxii, št. 48, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,60 €<br />

Kuhar Štefan Sraka bronast v Luksemburgu<br />

<strong>Prekmurska</strong> <strong>hrana</strong> <strong>po</strong> <strong>azijsko</strong><br />

»Za goste v hotelu je vedno treba kuhati s srcem, torej tako, kot bi kuhal zase in svoje najbližje«<br />

Mlad prekmurski kuhar se je kot član<br />

slovenske mladinske ekipe ali samostojno<br />

v preteklih petih letih že večkrat izkazal<br />

na različnih tekmovanjih doma in<br />

v tujini. Tako je med drugim letos prejel<br />

najvišje priznanje na Gostinsko-turističnem<br />

zboru, kjer je bil v kategoriji<br />

Magic box do 23 let absolutni zmagovalec.<br />

V Luksemburgu je pripravil ploščo<br />

za osem oseb in dva inovativna krožnika<br />

glavnih jedi.<br />

Štefan je kuhar v Termah 3000 pet<br />

let, kjer se je za<strong>po</strong>slil <strong>po</strong>tem, ko je končal<br />

Srednjo gostinsko šolo v Radencih.<br />

Kmalu <strong>po</strong> za<strong>po</strong>slitvi se je udeležil tudi<br />

izbora za člana mlade slovenske kuharske<br />

reprezentance: »Tako letos že peto<br />

leto sodelujem v reprezentanci, s katero<br />

smo na tekmovanjih v tujini dosegali<br />

lepe uspehe, vendar je to zaradi starostne<br />

omejitve moje zadnje tekmovanje<br />

v mladinski reprezentanci. Upam, da<br />

bom v prihodnje sprejet v starejšo eki<strong>po</strong>,<br />

v kateri je tekmoval tudi moj sodelavec<br />

in mentor Danilo Kozar. V mladinski<br />

reprezentanci nas je pet, ob vodji ekipe<br />

smo še trije kuharji in slaščičarka.<br />

Sam se vedno trudim, da se v hrani, ki<br />

jo pripravim na tekmovanju, čuti pridih<br />

domačnosti, naše domače prekmurske<br />

kulinarike, kar pri<strong>po</strong>ročajo tudi člani<br />

ocenjevalne komi<strong>si</strong>je.«<br />

Pravi, da ga je kuhanje vedno resnično<br />

veselilo, še <strong>po</strong>sebej, ko je lahko preizkušal<br />

nove jedi: »Vendar pa pri tem moraš<br />

imeti že v glavi občutek za okuse, kako<br />

s kombiniranjem ustvariti pravo harmonijo<br />

okusov. Trenutno me precej navdušuje<br />

<strong>po</strong>vezovanje domače prekmurske<br />

hrane z <strong>azijsko</strong> kulinariko. Opažam, da<br />

njihove začimbe preplavijo okus naše<br />

hrane in ji dajo novo harmonijo okusa.<br />

Večkrat pa dam kako kuharsko novost<br />

prvič preizku<strong>si</strong>t mojim domačim. Mislim,<br />

da je za goste v hotelu vedno treba<br />

kuhati s srcem, torej kuhati tako, kot<br />

bi zase in svoje najbližje.«<br />

Jože Gabor<br />

Fotografija Nataša Juhnov<br />

Na mednarodnem kuharskem in slaščičarskem tekmovanju za svetovni <strong>po</strong>kal Villeroy & Boch,<br />

ki je bilo konec novembra v Luksemburgu, je Štefan Sraka iz Term 3000 kot član slovenske<br />

mladinske reprezentance do 23 let osvojil ekipno bronasto medaljo. Gre za drugo največje<br />

svetovno tekmovanje kuharjev in slaščičarjev, na katerem je letos sodelovalo več kot 2400<br />

udeležencev iz 53 držav. Štefan Sraka z eno od svojih kuharskih mojstrovin: pečen divji<br />

prašič z brusnično omako na praženem radiču ob sotirani papriki in šampinjonih s timijanom<br />

ter praženim krompirjem z drobnjakom.<br />

V premislek<br />

Gošča<br />

sovražnosti<br />

Majda Horvat<br />

V<br />

gošči besednega klanja, ki nam,<br />

čeprav nevidno, para drobovje,<br />

pere možgane in razjeda srce,<br />

in opazovanju bojevnikov, ki se spretno<br />

sučejo na parketu <strong>po</strong>litike, pri tem pa<br />

jim s hlepenjem <strong>po</strong> senzacijah, škandalih<br />

in ozadjih vazalsko služijo mediji,<br />

iščem človeka. Odrivam morje dogodkov,<br />

da bi se dokopala do njegove zgodbe,<br />

ki so jo preplavile »velike teme«.<br />

Naduta vznemirljivost odštevanja časa<br />

zaradi preklopa televizijskih <strong>si</strong>gnalov,<br />

lepljivost prstov, ko gre za javni denar,<br />

regijski obračun <strong>po</strong>membnežev, reformno<br />

klanje, razkrita smrdljivost visoke<br />

svetovne diplomacije … Pod vsem tem<br />

iščem človeka, ki ne ve, kaj bo z njim<br />

jutri. In zaradi tega trpi. S<strong>po</strong>mnim se<br />

ga, preden se spet ne izgubi v norosti<br />

veselega decembra in preden ga ne<br />

zmrcvarijo tisti, ki <strong>po</strong>trebujejo objekt<br />

za prodajano dobrodelnost.<br />

Sedaj vidim človeka v nekdanjem delavcu<br />

in delavki Mure. Ta mesec se bo<br />

večini, za katere ni bilo nove priložnosti<br />

za za<strong>po</strong>slitev, izteklo denarno nadomestilo,<br />

pravica, ki pripada delavcu zaradi<br />

izgube za<strong>po</strong>slitve. Koliko ljudi natančno<br />

bo ostalo brez tega skromnega prihodka,<br />

ne ve nobena služba, so pa tukaj,<br />

med tri tisoč prejemniki denarnega nadomestila.<br />

In med nami. Kaj bo z njimi<br />

zdaj? »Jokat mi prihajajo v pisarno, bolne<br />

in <strong>po</strong>vsem uničene nekdanje delavke<br />

Mure,« mi je <strong>po</strong>vedala znanka, ki ne<br />

zaklepa vrat pred človeškimi stiskami.<br />

Za vse ne bo <strong>po</strong>ti na <strong>po</strong>kojninski zavod,<br />

pa tudi na centre za socialno delo ne,<br />

kjer pravijo, da jih od tega odvrača tudi<br />

država, ki še vedno ni odstopila od tega,<br />

da se za izplačane denarne socialne <strong>po</strong>moči<br />

vpisuje med dediče. Morda pridejo<br />

<strong>po</strong> <strong>po</strong>moč januarja, ko res ne bodo imeli<br />

več od česa živeti.<br />

Nepreslišano<br />

Gorička bela lisa<br />

Telemach Murska Sobota<br />

nastavil zanko Goričancem<br />

MVŠZT daleč od obljub za širitev dostopa<br />

do novih informacijskih tehnologij<br />

Naročnik<br />

Karikatura Anton Buzeti<br />

Konzorcij desetih goričkih občin je<br />

pred <strong>po</strong>ldrugim letom začel pripravo<br />

projekta za gradnjo odprtega širokopasovnega<br />

omrežja elektronskih komunikacij.<br />

K projektu so pristopili resno<br />

in tudi enotno. No<strong>si</strong>lka projekta je<br />

bila Občina Moravske Toplice, ki je k<br />

pripravi pritegnila strokovno verificirane<br />

institucije in tudi kljub kar nekaj<br />

neznankam, ki bi se lahko <strong>po</strong>javile v<br />

razpisu Ministrstva za visoko šolstvo,<br />

znanost in tehnologijo, so pripravili<br />

strokoven in tudi za razpisne <strong>po</strong>goje<br />

verodostojen projekt.<br />

Ob pripravi dokumentacije je konzorcij<br />

<strong>po</strong>oblastil skupino strokovnjakov,<br />

da je <strong>po</strong> objavljenem razpisu izbrala<br />

najboljšega zasebnega partnerja,<br />

ki bo sodeloval pri projektu.<br />

Nadaljevanje na 3. strani

2 | Vestnik | 2. decembra 2010 aktualno<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Deset let VSŠ Murska Sobota<br />

Cilj: središče odličnosti<br />

Višja strokovna šola Ekonomske šole Murska<br />

Sobota dala znanje več kot 500 diplomantom<br />

Pot od vpisa prvih študentov v razpisani<br />

program komercialist pred desetimi leti<br />

(takrat še na stari lokaciji nad obrtno<br />

zbornico in knjigarno) in do danes je<br />

bila strma in na<strong>po</strong>rna. Strma zato, ker so<br />

nenehno <strong>po</strong>večevali število vpisanih in<br />

programov, na<strong>po</strong>rna pa zaradi številnih<br />

sprememb in <strong>po</strong>sodobitev, ki jih je v minulem<br />

desetletju doživljalo višješolsko<br />

izobraževanje. Še vedno <strong>si</strong> želijo, da bi<br />

lahko študentom omogočili tudi visokošolski<br />

program in nadaljevanje šolanja<br />

Šola je ključ, ki odpira vrata<br />

Med prvimi diplomanti programa<br />

komercialist na Višji strokovni šoli<br />

Ekonomske šole Murska Sobota je<br />

bil tudi Marko Horvat, ki je ustanovil<br />

svoje <strong>po</strong>djetje in deluje v medijskem<br />

prostoru Pomurja kot samostojni<br />

<strong>po</strong>djetnik z imenom Markoting.<br />

O tem, zakaj se je odločil za študij<br />

in kako mu je izobrazba <strong>po</strong>magala<br />

na <strong>po</strong>ti samostojnega <strong>po</strong>djetništva,<br />

je Marko Horvat <strong>po</strong>vedal: »Naslov<br />

moje diplomske naloge 2004. leta<br />

je bil Trženje oglasnega prostora na<br />

TV Idea. Za študij na Višji strokovni<br />

šoli sem se odločil zaradi bližine, saj<br />

sem želel nadaljevati študij tudi na<br />

V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan,<br />

imate možnost izbrati darilo: mali oglas<br />

v Vestniku ali čestitko na Murskem valu<br />

Iz<strong>po</strong>lnjen ku<strong>po</strong>n v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi<br />

Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do<br />

100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.<br />

Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve<br />

ku<strong>po</strong>na rojstni dan (ob predaji ku<strong>po</strong>na obvezna legitimacija – dokazilo<br />

o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika.<br />

Male oglase in čestitke brez ku<strong>po</strong>na zaračunavamo <strong>po</strong> ceniku in veljajo samo<br />

za fizične osebe.<br />

KUPON mali oglas čestitka (označi)<br />

Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:<br />

z magistrskim in doktorskim študijem.<br />

Višja strokovna šola (VSŠ), ki je s preselitvijo<br />

Ekonomske šole na Noršinsko<br />

ulico prav tako kot srednja šola dobila<br />

svoje lepe in prostorne predavalnice<br />

in učilnice, je programu komercialist v<br />

študijskem letu 2005 /2006 dodala še<br />

programa <strong>po</strong>slovni sekretar in računovodja,<br />

v letu 2008/09 pa še prenovljen<br />

program ekonomist. Ravnatelj VSSŠ in<br />

direktor zavoda mag. Beno Klemenčič<br />

na<strong>po</strong>veduje, da bodo v prihodnjem šolskem<br />

letu začeli v sodelovanju s Srednjo<br />

<strong>po</strong>klicno in tehniško šolo Murska Sobota<br />

(SPTŠ) izvajati v svojih prostorih tudi<br />

program informatika, ki se sedaj izvaja<br />

na SPTŠ. Zdaj je v vse programe vpisanih<br />

čez 400 študentov, do sedaj pa je<br />

študij uspešno sklenilo z diplomo že<br />

več kot 500 študentov. Ker so sodelavci<br />

VSŠ vključeni v pripravo prenovljenih<br />

višješolskih programov na državni<br />

ravni, tudi v okviru svojega študijskega<br />

programa znajo <strong>po</strong>nuditi najboljše<br />

kombinacije. Prenovljeni program je<br />

namreč mednarodno primerljiv, flek<strong>si</strong>bilen,<br />

modularen, odprt in prilagodljiv<br />

<strong>po</strong>trebam u<strong>po</strong>rabnikov ter <strong>po</strong>večuje<br />

visoki šoli in sem tik pred diplomo<br />

na Visoki komercialni šoli Celje. Že<br />

deset let se ukvarjam s p<strong>si</strong>hologijo<br />

prodaje, od 2009. leta pa imam tudi<br />

svoje <strong>po</strong>djetje. Šolanje mi je omogočilo<br />

znanje, pridobitev izkušenj ter<br />

<strong>po</strong>gum za <strong>po</strong>slovne <strong>po</strong>dvige. Šola je<br />

ključ, ki odpira vrata. Vča<strong>si</strong>h je vhod<br />

nizek in se moraš pri<strong>po</strong>gniti. Ampak<br />

ko vstopiš, se ti vse odpre. Samo <strong>po</strong>gumno<br />

naprej v<strong>si</strong>, ki oklevate. Jaz se<br />

prihodnje leto nameravam vpisati še<br />

na strokovni magisterij z upanjem,<br />

da bi lahko v prihodnjih letih moje<br />

znanje, izkušnje ter <strong>po</strong>zitivno energijo<br />

prenesel na svoje študente.«<br />

možnosti za<strong>po</strong>slovanja diplomantov.<br />

»Modularnost omogoča možnost izbire<br />

med usmeritvami: komerciala, računovodstvo,<br />

turizem ali <strong>po</strong>djetništvo.<br />

Prav tako je dan večji <strong>po</strong>udarek pridobivanju<br />

praktičnih u<strong>po</strong>rabnih znanj in<br />

kompetenc. Naravnani so torej tako,<br />

da dajejo več osnove za samoza<strong>po</strong>slovanje<br />

in za<strong>po</strong>slitev na <strong>po</strong>dročjih, ki so<br />

vezana na razvojne možnosti Pomurja,«<br />

je prepričan mag. Klemenčič. Vpis<br />

na VSŠ se iz leta v leto <strong>po</strong>večuje, tem<br />

šolskem letu imajo vpisanih 63 študentov,<br />

skupno pa je v vseh letnikih in programih<br />

vpisanih 410 študentov.<br />

Bernarda B. Peček<br />

Rojstni dan naročnika v času od 1. 12. do 31. 12. 2010. Nečitljivih ku<strong>po</strong>nov ne u<strong>po</strong>števamo.<br />

<br />

LU Murska Sobota že 50 let skrbi za izobraževanje odraslih<br />

Izobraževanja<br />

odraslih bo vse več<br />

V minulih letih so menjali šest lokacij in osem direktorjev ter vsebino delovanja<br />

Ljudska univerza občinskega zavoda<br />

za izobraževanje v Murski Soboti je<br />

bila ustanovljena 29. novembra 1960.<br />

leta. V začetku sta bila le dva za<strong>po</strong>slena,<br />

dvajset let kasneje štirje, danes pa<br />

Darinka Tratnjek,<br />

<strong>po</strong>slovna<br />

sekretarka, je<br />

najdlje za<strong>po</strong>slena<br />

na LUMS-u.<br />

Fotografija Bernarda B. Peček<br />

»Imela sem črne roke, kot če bi <strong>po</strong>pravljala avtomobile«<br />

Poslovna sekretarka Darinka Tratnjek<br />

je toliko stara kot LUMS in je<br />

na tem delovnem mestu že 32 let;<br />

za<strong>po</strong>slila jo je direktorica Anica Bugar.<br />

Velja za ne<strong>po</strong>grešljivo in »živi<br />

lek<strong>si</strong>kon«, zamenjala je že pet nadrejenih<br />

in še vedno je srce in duša<br />

LUMS-a. Nekoč so vse gradivo fotokopirali,<br />

zato se s<strong>po</strong>minja, da je<br />

imela vsak dan črne roke in oblečeno<br />

obvezno haljo. Ker je Marjan<br />

Čenar priskrbel prvi računalnik, so<br />

Kakovost in inovativnost v <strong>po</strong>murskih družbah<br />

Murska Sobota leta 2050<br />

Organizacija je lahko uspešna toliko, kolikor so uspešni njeni za<strong>po</strong>sleni –<br />

Spreminjajoče se okolje zahteva nova znanja in kompetence za<strong>po</strong>slenih<br />

je na Ljudski univerzi Murska Sobota<br />

(LUMS) 15 redno za<strong>po</strong>slenih in sedem<br />

sodelavcev iz programa javnih del. Pohvalijo<br />

se lahko s 350 izobraževalnimi<br />

oblikami in okrog deset tisoč udele-<br />

imeli že zelo zgodaj, in <strong>si</strong>cer 1984.<br />

leta, prvi računalniški tečaj. Tudi<br />

sama se je morala nenehno us<strong>po</strong>sabljati.<br />

Delovodske šole in tečaji<br />

strojepisja so bili <strong>po</strong> njenem mnenju<br />

zlati ča<strong>si</strong> ljudske univerze, saj<br />

takratni udeleženci niso bili <strong>po</strong>d<br />

takim stresom kot sedanji – v<strong>si</strong> so<br />

namreč imeli svoje stalne službe in<br />

so se le dodatno izobraževali, danes<br />

pa so brez<strong>po</strong>selni in se izobražujejo<br />

zato, da bi dobili za<strong>po</strong>slitev.<br />

Pomursko društvo za kakovost se uvršča<br />

med najstarejša tovrstna društva<br />

v državi, saj začetki njegovega delovanja<br />

segajo v leto 1993, v vseh teh letih<br />

pa uspešno iz<strong>po</strong>lnjuje cilje. Društvo<br />

je <strong>po</strong>stalo pre<strong>po</strong>znavno tudi v širšem<br />

slovenskem okolju, še <strong>po</strong>sebej odmevne<br />

pa so njegove letne konference, ki<br />

so jih doslej izpeljali že 15, ne glede na<br />

<strong>po</strong>sledice krize pa so z novimi idejami<br />

zasnovali tudi letošnjo. To so pripravili<br />

konec minulega tedna v Murski<br />

Soboti s sloganom Kompetence in<br />

kakovost, <strong>po</strong> plenarnem zasedanju pa<br />

je strokovni del <strong>po</strong>tekal v dveh sekcijah:<br />

gos<strong>po</strong>darstvo in šolstvo, na njih<br />

pa je bilo predstavljenih devet strokovnih<br />

referatov.<br />

V sedanjem zmedenem in neurejenem<br />

<strong>po</strong>slovnem okolju so uspešne<br />

tiste organizacije, ki se lahko čim<br />

hitreje spreminjajo in učijo, pri tem<br />

pa ima največjo vlogo razvoj vsakega<br />

<strong>po</strong>sameznika, ki ne temelji samo<br />

na znanju, ampak na kompetencah.<br />

Spreminjajoče se okolje namreč narekuje<br />

nove pristope, s tem pa tudi<br />

nova znanja in kompetence za<strong>po</strong>slenih,<br />

s katerimi lahko obvladujejo nepredvidljive<br />

<strong>si</strong>tuacije, zaznavajo nove<br />

priložnosti, iščejo rešitve in se uspešno<br />

s<strong>po</strong>padajo z novimi izzivi. Organizacija<br />

je namreč lahko uspešna toliko,<br />

kolikor so uspešni njeni za<strong>po</strong>sleni<br />

– vsak <strong>po</strong>samezno, v skupini in organizaciji.<br />

Na letni konferenci Pomurskega<br />

društva za kakovost so zlati znak<br />

društva za kakovost <strong>po</strong>delili <strong>po</strong>djetju<br />

ININ, d. o. o., iz Murske Sobote,<br />

ki letos praznuje 20 let delovanja, v<br />

zadnjem obdobju pa je naredilo <strong>po</strong>membne<br />

premike v svojem <strong>po</strong>slovanju.<br />

Podjetje v svoji <strong>po</strong>slovni filozofiji<br />

zagovarja načelo »biti drugačen, biti<br />

uspešen«, kar mu odpira možnosti za<br />

širitev na obstoječih trgih in prodor<br />

na nove, v <strong>po</strong>slovanju pa namenja <strong>po</strong>sebno<br />

skrb prav kakovosti in inovativnosti.<br />

Na konferenci so <strong>po</strong>delili tudi priznanja<br />

in nagrade v okviru razpisa<br />

Študentsko <strong>po</strong>djetniškega in inovacijsko<br />

raziskovalnega centra ŠPIC.<br />

Društvo namreč <strong>po</strong>sebno skrb namenja<br />

delu z mladimi, začenja pa že pri<br />

najmlajših v vrtcu. V vrtcih je <strong>po</strong>tekal<br />

natečaj na temo Kako se bomo vozili<br />

čez 50 let, priznanje za najboljšo risbo<br />

pa sta prejela petletna Roko Kolmanič<br />

in Lani Habjanič iz enote Miške soboškega<br />

vrtca. Na nivoju osnovnih šol<br />

ženci na leto, <strong>po</strong> obsegu del in višini<br />

prihodkov (letos bodo imeli prvič čez<br />

milijon evrov prihodkov) spadajo med<br />

tri največje ljudske univerze v Sloveniji<br />

in so ena redkih izobraževalnih institucij,<br />

ki nima finančnih težav.<br />

Danijel Petkovič, organizator izobraževanja<br />

odraslih, o<strong>po</strong>zarja, da se še<br />

vedno ubadajo s problemom prehoda<br />

kadrov iz ene v drugo dejavnost in premajhnim<br />

<strong>po</strong>gumom tukajšnjih ljudi,<br />

da bi se odločali za samoza<strong>po</strong>slovanje,<br />

namesto izobraževanja na <strong>po</strong>dročju<br />

ekonomije (ki je bilo nekoč številčno<br />

prav na LUMS-u) se zadnja leta usmerjajo<br />

v tehnološke študije, še vedno je<br />

aktualno us<strong>po</strong>sabljanje za deficitarne<br />

<strong>po</strong>klice v obrti; v prihodnje bodo pri<br />

izobraževanju odraslih dali večji <strong>po</strong>udarek<br />

<strong>po</strong>vezavi kmetijstva, ekologije in<br />

turizma. Alojz Sraka je prišel na LUMS<br />

1996. leta (prej je bil za<strong>po</strong>slen v Muri),<br />

2001. leta je <strong>po</strong>stal vodja Svetovalnega<br />

središča pri LUMS, ki je začelo delovati<br />

med prvimi štirimi v Sloveniji, danes<br />

pa jih deluje že 14. Od 2009. leta ISIO<br />

– Svetovalno središče Murska Sobota<br />

deluje v okviru Centra vseživljenjskega<br />

učenja Pomurja in izvaja dejavnost<br />

na različnih lokacijah <strong>po</strong> vseh štirih<br />

upravnih enotah. Sodelujejo z 22 partnerji,<br />

od letos tudi s Centrom DUO<br />

Veržej in Evropskim središčem Maribor.<br />

Kot je <strong>po</strong>vedal Alojz Sraka, se<br />

usmerjajo tudi v svetovanje na delovnem<br />

mestu za <strong>po</strong>d<strong>po</strong>ro <strong>po</strong>djetjem, ki<br />

nimajo lastne kadrovske službe. »Menimo,<br />

da je prav vseživljenjsko učenje<br />

temeljni dolgoročni ključ do razvoja<br />

naše regije, še prej pa do večje stopnje<br />

izobraženosti njenih prebivalcev,« <strong>po</strong>udarja<br />

direktorica Vesna Laissani, ki je<br />

na tej funkciji od leta 2005.<br />

Bernarda B. Peček<br />

je priznanje prejel Filip Dora iz druge<br />

soboške osnovne šole za prispevek<br />

na temo Murska Sobota leta 2050, v<br />

srednjih šolah pa so dijaki tekmovali<br />

v izdelavi <strong>po</strong>slovnih načrtov. Najboljši<br />

je bil <strong>po</strong>slovni načrt za <strong>po</strong>djetje<br />

Okus svežine, ki so ga izdelale dijakinje<br />

Ekonomske šole Darja Čerpnjak,<br />

Tamara Farkaš, Nuša Kutnjak in Doris<br />

Letina.<br />

Pomurska gos<strong>po</strong>darska zbornica<br />

na tej konferenci že tradicionalno<br />

<strong>po</strong>deljuje tudi priznanja za najboljše<br />

inovacije v <strong>po</strong>murski regiji. Doslej<br />

je bilo skupno prijavljenih že 63 inovacij,<br />

na razpis za leto 2009 pa je komi<strong>si</strong>ja<br />

prejela deset vlog osemnajstih<br />

inovatorjev. Zlato priznanje so prejeli<br />

inovatorji dr. Mitja Slavinec, Matjaž<br />

Pavlinjek, Denis Žido in Aleš Žekš iz<br />

družbe Roto Pavlinjek za hišne vetrne<br />

elektrarne, Blaž Gerenčer iz Reflexa<br />

za organizacijo internega izobraževanja<br />

in samostojni inovator Peter Sever<br />

za <strong>po</strong>gon z integrirano funkcijo.<br />

Srebrno priznanje so prejeli inovatorji<br />

družb Elti, Varstroj, Reflex in Skupine<br />

Panvita, bronasta priznanja pa inovatorji<br />

družb Kreativne ideje, Reflex in<br />

Arcont.<br />

Ludvik Kovač

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Gorička bela lisa<br />

vroče<br />

Komentar<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 3<br />

Telemach<br />

Murska Sobota<br />

nastavil zanko<br />

Goričancem<br />

MVŠZT daleč od obljub za širitev dostopa<br />

do novih informacijskih tehnologij<br />

Nadaljevanje s 1. strani<br />

To je bilo eno od ključnih meril za<br />

uspešnost na razpisu MVŠZT. Med štirimi<br />

<strong>po</strong>tencialnimi zasebnimi partnerji<br />

je bil izbran GVO, ki je bil pripravljen sodelovati<br />

v projektu s štiridesetodstotno<br />

lastno udeležbo. Tako bi GVO pri skupno<br />

dvajset milijonov evrov vredni naložbi<br />

sodeloval z osmimi milijoni evrov.<br />

Ob GVO-ju so se na razpis prijavili še<br />

trije <strong>po</strong>nudniki, in <strong>si</strong>cer KOMO, Elektro<br />

Maribor in Telemach iz Murske Sobote.<br />

Slednje tri je komi<strong>si</strong>ja <strong>po</strong>zvala k do<strong>po</strong>lnitvi<br />

vlog. Kljub temu je bil najugodnejši<br />

<strong>po</strong>nudnik GVO, ki je konzorciju<br />

goričkih občin prinesel najvišje možno<br />

število točk. V pritožbenem <strong>po</strong>stopku<br />

sta KOMO in Elektro Maribor zahtevala<br />

v<strong>po</strong>gled v <strong>po</strong>nudbeno dokumentacijo<br />

izbranega <strong>po</strong>nudnika in se nista pritožila<br />

oziroma je bil zahtevek za revizijo<br />

zavržen. Prav tako so zavrgli pritožbeni<br />

zahtevek Telemacha, ki pa ni zahteval<br />

v<strong>po</strong>gleda v dokumentacijo. Zato jih je<br />

presenetilo, ker se je pritožil na državno<br />

revizijsko komi<strong>si</strong>jo, čeprav vsebinskih<br />

argumentov ni imel. Njegova soudeležba<br />

je bila komaj 18-odstotna in bi<br />

projekt s tako udeležbo verjetno na razpisu<br />

propadel. Ob zahtevi državni revizijski<br />

komi<strong>si</strong>ji, da pritožbo obravnava<br />

prednostno, se ta ni odzvala in odločila<br />

v prid Telemachu dva dni pred iztekom<br />

formalnega roka. Razlog je bil v neustrezni<br />

obravnavi Telemachove <strong>po</strong>nudbe.<br />

Ker gre za odprt razpis, bo verjetno<br />

projekt, ki je vreden dobro tretjino vrednosti<br />

sedanjega razpisa, padel v vodo.<br />

Kljub vsemu se je konzorcij odločil, da<br />

<strong>po</strong>stopek za izbor zasebnega partnerja<br />

<strong>po</strong>novi in s projektom kandidira, verjetno<br />

v čakalni vrsti na naslednji razpis.<br />

Vprašanje, zakaj ravno Telemach<br />

Murska Sobota. Dejansko ne gre za to<br />

<strong>po</strong>djetje, ampak družbo Telemach, ki je<br />

očitno ohranila obliko delniške organi-<br />

ziranosti v lokalnih okoljih, kjer je kupila<br />

nekdanje kabelske <strong>si</strong>steme, zaradi<br />

malih delničarjev. Da je interes Telemacha<br />

tako velik, je predvsem <strong>po</strong>nudba<br />

storitev, kjer bi mu minimalna soudeležba<br />

zasebnega partnerstva zagotovila,<br />

če že ne mono<strong>po</strong>lnega <strong>po</strong>ložaja pri<br />

<strong>po</strong>nudbi storitev, vsaj velik vpliv na določanje<br />

<strong>po</strong>gojev za vstop drugih <strong>po</strong>nudnikov.<br />

Ob tako nizki lastni udeležbi pri<br />

gradnji infrastrukture bi velik del stroškov<br />

vzdrževanja infrastrukture prenesel<br />

na lokalne skupnosti, ki v sorazmernem<br />

deležu javnih sredstev v naložbi<br />

Konzorcij goričkih<br />

občin: Moravske<br />

Toplice (koordinacija<br />

projekta), Cankova,<br />

Grad, Gornji Petrovci,<br />

Hodoš, Kobilje, Kuzma,<br />

Puconci, Rogašovci,<br />

Šalovci.<br />

<strong>po</strong>stanejo njen lastnik. To je eden od<br />

ključnih dejavnikov velike igre.<br />

Ob tem je tudi nekoliko nenavadna<br />

izjava državne sekretarke na <strong>po</strong>svetu<br />

o odpravi belih lis, naj se usmerijo na<br />

sredstva ministrstva za kmetijstvo, ki<br />

pa imajo drug namen. Namenjena so<br />

odpravljanju informacijskih ozkih grl<br />

v kmetijskih gos<strong>po</strong>darstvih in ne gradnji<br />

javne infrastrukture. Je pa bil v tem<br />

okviru predstavljen projekt brezžičnih<br />

informacijskih <strong>po</strong>vezav, ki je nadgradnja<br />

obstoječe in nove infrastrukture,<br />

dosega pa predvsem tista okolja, ki jih<br />

optične <strong>po</strong>vezave ne bodo. V primeru<br />

Bodo tudi Križevci, naselje v konzorciju<br />

desetih občin, ki so pripravile vse<br />

<strong>po</strong>trebno za gradnjo širokopasovnega<br />

optičnega omrežja, ostali brez<br />

<strong>po</strong>vezave zaradi Telemacha iz Murske<br />

Sobote, ki <strong>po</strong>skuša sesuti projekt?<br />

goričkega konzorcija bi projekt <strong>po</strong>kril<br />

4058 od nekaj čez 5000 gos<strong>po</strong>dinjstev.<br />

Z izgradnjo optične infrastrukture bi se<br />

izboljšal tudi dostop do širokopasovnih<br />

elektronskih komunikacij tudi tistim,<br />

ki bi ostali na kla<strong>si</strong>čni »bakreni <strong>po</strong>vezavi«.<br />

Vsako skrajšanje bakrene <strong>po</strong>vezave<br />

z optično dviguje prepustnost kla<strong>si</strong>čnih<br />

»bakrenih vodov«.<br />

In za konec, nenavadno pri projektu<br />

je <strong>po</strong>novno lokalno <strong>po</strong>litiziranje in <strong>po</strong>vezovanje<br />

no<strong>si</strong>lcev projekta z njihovo<br />

<strong>po</strong>litično barvo. Tako na račun prejšnjega<br />

moravskotopliškega župana Franca<br />

Ci<strong>po</strong>ta že krožijo anonimke, da je zavestno<br />

»zminiral« projekt, ker ni bil izvoljen<br />

za župana, čeprav sploh ni kandidiral<br />

za župana. Ob Ci<strong>po</strong>tu pa je bil<br />

pri tem projektu angažiran tudi sedanji<br />

župan – takrat <strong>po</strong>džupan Alojz Glavač.<br />

Čeprav je projekt sesul navidezen lokalni<br />

telekomunikacijski igralec, ki je zgolj<br />

tehnična iz<strong>po</strong>stava krovnega Telemacha<br />

z njegovimi družbami, ki imajo isto ali<br />

kakšno drugo ime, ga je vredno nadaljevati.<br />

Ne samo zaradi enakopravnega dostopa<br />

do novih tehnologij, ampak tudi<br />

zato, ker gre za nastavek <strong>po</strong>vezovanja,<br />

kjer do zdaj ni bilo metanja <strong>po</strong>len <strong>po</strong>d<br />

noge ali nizkih udarcev med lokalnimi<br />

oblastniki.<br />

J. V.<br />

Fotografija Jože Herman<br />

Horvat na križu,<br />

<strong>Pomurje</strong> v temi<br />

Janez Votek<br />

Zakon o Pomurju je medijska top tema. Ključna problema uresničevanja zakona<br />

naj bi bila koruptivnost in nepregledno odtekanje denarja. Na osnovi zakona<br />

sta bila objavljena dva razpisa. Oba sta bila dokaj široka in na prvi <strong>po</strong>gled<br />

dokaj ohlapna. S tega vidika je <strong>po</strong>drobnejša analiza prijavljenih <strong>po</strong>djetij, ki so<br />

bila na razpisu uspešna, odprla kar nekaj dvomov. To analizo je Vestnik tudi opravil<br />

in na ta <strong>po</strong>djetja o<strong>po</strong>zoril. Zato ne preseneča, da se <strong>po</strong>novno vrtijo v javnosti. Ključno<br />

pri razpi<strong>si</strong>h pa je, da ima vgrajeno varovalko, ki jih v nekaterih drugih razpi<strong>si</strong>h nismo<br />

bili vajeni. Razpis jasno zahteva <strong>po</strong>lovično lastno udeležbo uspešnega udeleženca. Če<br />

temu <strong>po</strong>goju ne zadosti in dejansko ni začel na<strong>po</strong>vedane naložbe, državnega denarja<br />

ne bo dobil. In nekaj <strong>po</strong>djetij, ki je že <strong>po</strong>slalo finančne zahtevke Vladni službi za regionalni<br />

razvoj, deleža državnega denarja ni dobilo. Tega glasnogovorci omenjene službe<br />

niso bili s<strong>po</strong>sobni <strong>po</strong>jasniti in na konkretnih primerih padanja slamnatih in špekulativnih<br />

udeležencev na razpisu dokazati s konkretnimi prekinitvami <strong>po</strong>godb. Ohlapnost<br />

in širokost razpisa ter »neodvisen pristop« zunanje institucije, ki naj bi neodvisno od<br />

<strong>po</strong>litike opravila točkovanje in izbor prijaviteljev, so verjetno prizadeli mar<strong>si</strong>katerega<br />

resnega prijavitelja. In to takega, ki se je na razpis prijavil z dobrimi nameni in <strong>po</strong>štenimi<br />

<strong>po</strong>datki – pa mu je zmanjkalo »točk«. V tej <strong>po</strong>vezavi pa se <strong>po</strong>javi nov problem,<br />

to je dejanska škoda, ki jo bodo <strong>po</strong>vzročili slamnati p<strong>si</strong> in špekulanti. Vrednost vlog,<br />

ki naj bi jih ti <strong>po</strong>žrli in bodo zaradi klavzule lastne udeležbe zavrnjene, bo približno<br />

milijon evrov. Ker je konec proračunskega leta in sredstva ne bodo izkoriščena, je <strong>po</strong>t<br />

teh sredstev nazaj v integralni proračun. To pa lahko skrbi, če vemo, da druga lokalna<br />

okolja prežijo na zakon kot hijene, ki ne čakajo le priložnosti, da ga sesujejo, ampak<br />

raztrgajo.<br />

Drugi del zgodbe, ki naj bi imel <strong>po</strong>d črto več znakov koruptivnosti, je razpis za promocijo<br />

regije. Gre za mednarodni razpis, s katerim so želeli pridobiti strokovno kompetentno<br />

agencijo, ki naj bi skrbela za promocijo regije in njenih <strong>po</strong>tencialov doma in<br />

predvsem v tujini ter s tem pridobila tuje investitorje. Pristop, ki je bil na razpisu izbran<br />

in je <strong>po</strong>dpisal <strong>po</strong>godbo, je moral vključiti v izvedbo tujega partnerja in lokalnega<br />

partnerja pa tudi izvedbeno agencijo, ki bo sodelovala pri pripravi projektov. Gre za<br />

preverjen model, ki je v tujini razširjen, saj obstajajo priznane agencije, ki se s tovrstnimi<br />

<strong>po</strong>sli svetovanja in promocije ukvarjajo in pridobivajo <strong>po</strong>sle v tujini s <strong>po</strong>d<strong>po</strong>ro<br />

lastnih vlad.<br />

Očitek, zakaj je Frontal lokalni partner Pristopa, verjetno ni <strong>po</strong>sledica osebnih <strong>po</strong>vezav<br />

sekretarja dr. Andreja Horvata z direktorjem agencije Kristjanom Magdičem, ampak<br />

prej <strong>po</strong>vezave (tudi lastniške) med Pristo<strong>po</strong>m in Frontalom. Toda zaradi Pristo<strong>po</strong>ve<br />

teže se v to smer nihče ni zakadil. Javno naročilo je končano, zato bi Magdič lahko<br />

predstavil svoj del programa, ki ga mora izpeljati, in njegovo vsebino, pa tudi <strong>po</strong>samezne<br />

finančne <strong>po</strong>stavke.<br />

Ob slamnatih p<strong>si</strong>h, Frontalu brez Pristopa kot no<strong>si</strong>lcu <strong>po</strong>sla, so na tapeti <strong>po</strong>djetniki, ki<br />

so no<strong>si</strong>lci neprofe<strong>si</strong>onalnih <strong>po</strong>litičnih funkcij različnih <strong>po</strong>litičnih barv in funkcionarji<br />

v stanovskih združenjih. Ni mi jasno, kaj je s tem narobe, če kot zasebniki in <strong>po</strong>djetniki<br />

normalno in recimo družbeno odgovorno funkcionirajo, redno plačujejo za<strong>po</strong>slene<br />

in dajatve državi, in to v domačem okolju. Žalostno pa je, da je zaradi <strong>po</strong>litičnega<br />

prepričanja enega od no<strong>si</strong>lcev razvoja socialnega <strong>po</strong>djetništva inkriminirana tudi ta<br />

dejavnost, ki pa je v zadnjem obdobju ravno zaradi ekipe idealistov in nematerialistov<br />

krepko presegla državno raven razvoja te dejavnosti in vključevanja hendikepiranih v<br />

normalno življenje. Kaj bo prinesel zadnji razpis za ustanavljanje gos<strong>po</strong>darskih središč,<br />

pa je še v božjih rokah.<br />

Po vsem tem državnemu sekretarju dr. Andreju Horvatu ni mogoče kar tako naprtiti<br />

koruptivnosti, četudi ga na osebni ravni vča<strong>si</strong>h zanese v vode navidezne samovšečnosti.<br />

Ko je vstopil v <strong>po</strong>litiko, je kot visoki državni uradnik skupaj s somišljeniki iz<br />

akademskih krogov, med drugim tudi z nadrejenim ministrom v prejšnji vladi, začel<br />

razvijati tezo o Pomurju s »pri<strong>si</strong>lnim upraviteljem« oziroma s <strong>po</strong>sebnim razvojnim zakonom.<br />

Z idejo so <strong>po</strong>skušali prodreti, ko se je za časa <strong>po</strong>kojnega Drnovška sprejemal<br />

zasavski zakon, pa se ni izšlo. Šele kolaps Mure je odprl <strong>po</strong>t novemu zakonu in <strong>po</strong>sebnim<br />

razvojnim sredstvom. Skratka zakon vrača del odlite akumulacije, ki se je in se še<br />

zaradi strukture industrije in kmetijskega pečata, ne samo zaradi lastništva, odliva iz<br />

regije. Ob tem, kaj se je zgodilo in kakšni kalibri granat so bili lan<strong>si</strong>rani v javnost tudi<br />

iz lokalnega okolja, je edini izhod iz zapleta prednostna obravnava primera pri protikorupcijski<br />

komi<strong>si</strong>ji, pa tudi Računskem sodišču. Iz preprostega razloga, da ne propade<br />

tega nekaj malo razvojnega kapitala, ki se vrača v regijo tudi <strong>po</strong> Horvatovi zaslugi.<br />

Tragičen konec večletne sodne zgodbe v Dokležovju<br />

Grozil z eksplozijo in <strong>si</strong> sodil<br />

U<strong>po</strong>kojenca Filipa Muhiča bi morali izseliti iz hiše, zato <strong>si</strong> je vzel življenje<br />

Včeraj so v Dokležovju vladale napete<br />

razmere. Petnajst minut <strong>po</strong> deseti uri je<br />

sodni izvršitelj <strong>po</strong>trkal na vrata u<strong>po</strong>kojenca<br />

Filipa Muhiča. Razlog? Ker je izgubil<br />

pravdo s sosedom, bi mu moral vrniti<br />

denar oziroma bi ga to stalo premoženja,<br />

ki ga je imel. Muhič je nenehno razlagal,<br />

da nikakor nima denarja, da bi <strong>po</strong>plačal<br />

dolg, ne ve pa niti, kje bo živel. Za svojo<br />

usodo je okrivil pravosodje. Ko je prejel<br />

obvestilo o deložaciji, je na<strong>po</strong>vedal, da se<br />

bo temu uprl. Prav zato so danes izvršitelji<br />

prišli v spremstvu <strong>po</strong>licistov. V hiši<br />

u<strong>po</strong>kojenca, ki ni želel odpreti vrat, so<br />

<strong>po</strong> besedah Jožefa Prša, uradnega govorca<br />

<strong>po</strong>murske <strong>po</strong>licije, zavohali plin. Na<br />

<strong>po</strong>moč so <strong>po</strong>klicali ga<strong>si</strong>lce, ki so odpravili<br />

nevarnost. »V objektu so odkrili plinski<br />

jeklenki, iz katerih je uhajal plin, na prižganem<br />

električnem grelniku pa plastično<br />

<strong>po</strong>sodo z bencinom,« je <strong>po</strong>jasnil Prša.<br />

Grozila je eksplozija velikih razsežnosti.<br />

Muhič <strong>si</strong> je že pred tem v kleti vzel življenje,<br />

tako da se je obe<strong>si</strong>l.<br />

Zgodba ima korenine že v začetku devetdesetih.<br />

Muhič se je odločil stopiti s trgovino<br />

Tamara na <strong>po</strong>t samostojnega <strong>po</strong>djetnika.<br />

Med drugim <strong>si</strong> je s<strong>po</strong>sodil denar<br />

pri svojem sosedu, ker pa denarja ni vrnil,<br />

se je ta leta 1995 odločil za tožbo. Julija<br />

2005 je sodba, ki jo je izrekel murskosoboški<br />

sodnik Jožef Casar, <strong>po</strong>stala pravnomočna.<br />

Casar je razsodil, da mora Muhič<br />

sosedu vrniti iz<strong>po</strong>sojen denar – takrat je<br />

šlo za petdeset tisoč nemških mark – in<br />

tudi obresti. Šestdesetletnega Muhiča je<br />

to vrglo iz tira. Sodnika je obtožil <strong>po</strong>dku<strong>po</strong>vanja,<br />

med predajo denarja, ki so jo v<br />

dogovoru s sodnikom pripravili <strong>po</strong>licisti,<br />

so Dokležovčana prijeli. Na ptujskem sodišču<br />

je bil zato obsojen na <strong>po</strong>gojno kazen.<br />

Ker Muhič ni nehal z očitki sodniku,<br />

je bil znova obsojen v Ljubljani. Sodnik se<br />

je <strong>po</strong>tem zaradi obrekovanja odločil še za<br />

civilno tožbo proti u<strong>po</strong>kojencu, v Celju pa<br />

so razsodili, da mora plačati Casarju štiri<br />

tisoč evrov odškodnine.<br />

Andrej Bedek<br />

V Dokležovju se je deložacija iz hiše, kjer so <strong>po</strong>sredovali <strong>po</strong>licisti in ga<strong>si</strong>lci,<br />

končala tragično, saj <strong>si</strong> je lastnik Filip Muhič sodil sam.<br />

Fotografija Nataša Juhnov<br />

Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik<br />

Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in<br />

uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60<br />

evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884,<br />

SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za us<strong>po</strong>sabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o<br />

izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.700 izvodov. Elektronska <strong>po</strong>šta: Vestnik: vestnik@p-inf.<strong>si</strong>, Venera: venera@p-inf.<strong>si</strong>, naročniška služba: ogla<strong>si</strong>.vestnik@p-inf.<strong>si</strong>, www-stran: http://www.vestnik.<strong>si</strong>.

4 | Vestnik | 2. decembra 2010 gos<strong>po</strong>darstvo<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Omejitev težkega tovornega prometa skozi Gornjo Radgono<br />

Stroga država jezi tovornjakarje<br />

Pomurski avtoprevozniki želijo, da za njih določen ukrep ne bi veljal – Ministrstvo za promet sprememb ne predvideva,<br />

saj bi bil takšen ukrep v širšem globalnem prostoru diskriminatoren – Letos oglobljenih že več kot sto voznikov tovornjakov<br />

Pred dobrim mesecem dni je prevoznik<br />

Milan Gjergjek iz Serdice med<br />

vožnjo iz Ljubljane, kjer je razložil<br />

tovor, sprejel telefonski klic, da mora<br />

še <strong>po</strong> drug tovor v Gornjo Radgono.<br />

Pri Lenartu je zato z vlačilcem zapustil<br />

avtocesto, vendar ni prišel daleč.<br />

V Benediktu so ga ustavili mariborski<br />

<strong>po</strong>licisti. Ker z ničemer ni mogel dokazali,<br />

da gre službeno nalagat tovor,<br />

so <strong>po</strong>licisti vztrajali, da je z avtoceste<br />

zavil, ker je imel skozi Gornjo Radgono,<br />

kjer zaradi teže tovornjaka ne bi<br />

smel peljati, bližjo <strong>po</strong>t do doma. Dobil<br />

je 300 evrov globe, s pritožbo pa<br />

ni uspel, ker je okrajno ljutomersko<br />

sodišče ugotovilo, da nima nobenih<br />

argumentov, s katerimi bi dokazoval,<br />

da je bil namenjen <strong>po</strong> tovor. Ob gos<strong>po</strong>darski<br />

krizi, ki je zadela tudi avtoprevoznike,<br />

jim je zdaj trn v peti še<br />

pre<strong>po</strong>ved prometa za tovorna vozila,<br />

katerih največja dovoljena masa presega<br />

sedem ton in <strong>po</strong>l, na cesti Lenart–Gornja<br />

Radgona. Promet je <strong>si</strong>cer<br />

dovoljen težkim tovornjakom, ki<br />

opravljajo lokalni promet in ki peljejo<br />

v Avstrijo.<br />

Po <strong>po</strong>datkih, ki jih je <strong>po</strong>sredovala<br />

Policijska uprava Murska Sobota, so<br />

<strong>po</strong>murski <strong>po</strong>licisti letos do 13. novembra<br />

voznikom tovornjakov no<strong>si</strong>lnosti<br />

nad sedem ton in <strong>po</strong>l na regionalni<br />

cesti Radenci–Gornja Radgona–S<strong>po</strong>dnja<br />

Ščavnica izrekli 97 glob, na turistični<br />

cesti Grabonoš–Kapela–Radenci<br />

pa 53. V večini primerov je bil<br />

sprožen tudi <strong>po</strong>stopek zoper prevozna<br />

<strong>po</strong>djetja in njihove odgovorne<br />

osebe. Predsednik sekcije avtoprevoznikov<br />

pri OOZ Murska Sobota Branko<br />

Ci<strong>po</strong>t je dejal, da je dobilo njegovo<br />

<strong>po</strong>djetje najmanj osem tovrstnih kazni.<br />

»Voznik in odgovorna oseba dobita<br />

vsak <strong>po</strong> 300 evrov globe, 1.000<br />

evrov pa <strong>po</strong>djetje.« Ci<strong>po</strong>t prav tako<br />

pravi, da se danes prevozov ne naroča<br />

več z naročilnicami in dobavnicami<br />

– papirologija se <strong>po</strong>tem opravi <strong>po</strong>zneje<br />

–, ampak <strong>po</strong> mobilnih telefonih, saj<br />

Milan Gjergjek: »Naročila se opravljajo <strong>po</strong> mobilnih telefonih, zato nisem imel s seboj nobenega dokumenta, da grem <strong>po</strong><br />

tovor v Gornjo Radgono. Policiste, ki so s prižganimi lučmi pripeljali za menoj kot za zločincem, je zanimalo le, kje imam<br />

papirje za nalaganje tovora.«<br />

Pomurski <strong>po</strong>licisti so<br />

letos do 13. novembra<br />

voznikom tovornjakov<br />

no<strong>si</strong>lnosti nad sedem<br />

ton in <strong>po</strong>l na regionalni<br />

cesti Radenci–Gornja<br />

Radgona–S<strong>po</strong>dnja<br />

Ščavnica izrekli<br />

97 denarnih glob.<br />

Tudi cestnina buri duhove<br />

Potem ko so v Turnišču ukinili cestninsko<br />

<strong>po</strong>stajo, morajo sedaj <strong>po</strong>murski<br />

tovornjakarji cestnino v<br />

Dragotincih plačati vse do Pinc, do<br />

tja pa pravzaprav sploh ne peljejo.<br />

Kot pravi Milan Gjergjek, mora<br />

za cestnino odšteti skoraj 23 evrov,<br />

čeprav avtocesto zapusti v Vučji<br />

va<strong>si</strong>. »Vse kaže, da država želi avtoprevoznike<br />

za vsako ceno spraviti<br />

na avtocesto, da bi od nas <strong>po</strong>birala<br />

denar,« je piker Gjergjek. Branka<br />

Ci<strong>po</strong>ta, predsednika sekcije avtoprevoznikov<br />

pri OOZ Murska Sobota,<br />

žalosti dejstvo, da so odločitev o<br />

ukinitvi cestninske <strong>po</strong>staje v Turnišču<br />

sprejeli v času, ko je bil Radovan<br />

Žerjav prometni minister, Tomislav<br />

Nemec pa prvi mož Darsa. »V Turnišču<br />

bi recimo še vedno lahko cestninili<br />

tuje prevoznike, saj tudi z nami<br />

v drugih evropskih državah ne ravnajo<br />

nič kaj s<strong>po</strong>štljivo,« je prepričan<br />

Ci<strong>po</strong>t.<br />

Fotografija Nataša Juhnov<br />

Rezultati <strong>po</strong>slovanja kranjske Save v<br />

prvih devetih mesecih niso ugodni.<br />

Savo, d. d., so močno prizadeli znani<br />

dogodki znotraj t. i. prijateljske gorenjske<br />

naveze, še <strong>po</strong>sebej dogajanje<br />

v Merkurju. V realnem sektorju skupine<br />

je edino gumarstvo na zeleni veji<br />

in beleži rast, medtem ko druge dejavnosti<br />

– predvsem turizem – zaostajajo<br />

za lanskoletnimi rezultati in tudi<br />

za načrti.<br />

Prihodki od prodaje v skupini so<br />

znašali 132,8 milijona evrov. Izguba<br />

Save pa znaša 80,3 milijona evrov in<br />

je nastala zaradi slabitev finančnih<br />

naložb matične družbe na račun dogajanj<br />

v Merkurju in z njim <strong>po</strong>vezanih<br />

družb – zlasti menedžerskega <strong>po</strong>djetja<br />

Merfin. Turizmu <strong>po</strong> <strong>po</strong>ročilu beleži<br />

petodstotno rast prenočitev, hkrati pa<br />

za tri odstotke nižjo prodajo v primerjavi<br />

z lanskim obdobjem in enajstodstotni<br />

zaostanek za načrti ter predstavlja<br />

v skupini 35 odstotkov realizacije.<br />

Ob izgubi na račun slabitev finančnih<br />

naložb ne kaže prezreti nekaterih<br />

<strong>po</strong>drobnosti okrog dogajanja znotraj<br />

skupine Sava. Podatki jasno kažejo,<br />

da je družba <strong>po</strong>segla tudi v svojo subje<br />

»odzivnost prevoznikov največkrat<br />

odločilen dejavnik v <strong>po</strong>slu«. Zato so<br />

tukajšnji avtoprevozniki prometnemu<br />

ministrstvu predlagali, da bi skupaj<br />

našli vsaj kratkoročno rešitev za<br />

vožnjo <strong>po</strong> tej prometnici, kljub omejitvi<br />

tovornega prometa. Odgovorov<br />

iz Ljubljane niso prejeli. Danes bo v<br />

Lendavi srečanje slovenskih avtoprevoznikov,<br />

kjer bodo spregovorili tudi<br />

o tem.<br />

In kaj pravijo na ministrstvu za promet?<br />

»Z vz<strong>po</strong>stavljeno omejitvijo na<br />

regionalni cesti Lenart–Gornja Radgona<br />

je omejen tranzitni promet, ki<br />

naj bi praviloma <strong>po</strong>tekal <strong>po</strong> avtocestah<br />

in hitrih cestah. Omejitev težkega<br />

tovornega prometa na <strong>po</strong>sameznih<br />

regionalnih cestah tudi bistveno<br />

izboljša prometno pretočnost določene<br />

regije, razbremeni naravno in bivalno<br />

okolje škodljivih <strong>po</strong>sledic ter<br />

<strong>po</strong>veča prometno varnost,« je razložila<br />

Liza Poljak, glasnica ministrstva.<br />

Postregla je s statističnimi <strong>po</strong>datki: V<br />

zadnjih petih letih je bilo na tem delu<br />

ceste 482 prometnih nesreč, kjer je<br />

bilo devet ljudi mrtvih, 28 hudo in 182<br />

lažje <strong>po</strong>škodovanih. Od uvedbe ukrepa<br />

in preusmeritve težkega tovornega<br />

prometa na avtocesto v letu 2008<br />

v prometnih nesrečah na tem delu ceste<br />

ni bilo mrtvih ali hudo telesno <strong>po</strong>škodovanih.<br />

»Diferenciacija u<strong>po</strong>rabnikov, s katero<br />

za določen krog u<strong>po</strong>rabnikov<br />

ceste ukrep ne bi veljal, žal nima<br />

osnove v veljavni zakonodaji, <strong>po</strong>leg<br />

tega pa bi bil takšen ukrep v širšem<br />

globalnem prostoru diskriminatoren.<br />

Na tem <strong>po</strong>dročju v prihodnje ni<br />

predvidenih <strong>si</strong>stemskih sprememb,«<br />

pa je odgovorila Poljakova na vprašanje,<br />

ali bi <strong>po</strong>murski avtoprevozniki<br />

morda lahko dobili dovoljenja za<br />

u<strong>po</strong>rabo prometnice skozi Gornjo<br />

Radgono v vsakem primeru in ne le<br />

v primerih, kot je to zaenkrat predpisano.<br />

Andrej Bedek<br />

Sava u<strong>si</strong>ha<br />

Turizem se je znašel v cenovni vojni<br />

Za <strong>Pomurje</strong> je <strong>po</strong>membno predvsem to, v katero smer bo šel Savin turizem<br />

stanco, da je zmanjšala izgubo. Tako<br />

so bile družbi izplačane dividende v<br />

višini 17 milijonov evrov iz odvisnih<br />

družb. Medtem pa znašajo dividende<br />

pridruženih <strong>po</strong>djetij, to sta Gorenjska<br />

banka in Abanka, 11,8 milijona evrov.<br />

Krovna družba je tudi najemnik <strong>po</strong>sojil<br />

pri odvisnih družbah, in <strong>si</strong>cer v<br />

višini 21 milijonov evrov. Koliko tega<br />

bremena in koliko dividend so prispe-<br />

Glede na <strong>po</strong>slovni<br />

izid znotraj turizma<br />

lahko pričakujemo<br />

izrazito konzervativen<br />

pristop k vodenju<br />

dejavnosti, ki se bo<br />

<strong>po</strong>skušal na dogajanje<br />

na trgu odzvati z<br />

obvladovanjem<br />

stroškov.<br />

vale v Savino blagajno <strong>po</strong>murske turistične<br />

družbe, smo <strong>po</strong>vprašali v teh<br />

družbah. Iz Save pa odgovarjajo, »da<br />

družba v okviru vsakodnevne izravnave<br />

presežkov denarnih sredstev sprejema<br />

le-te od odvisnih družb. V paketu<br />

v višini 21 milijonov evrov, ki je bil<br />

v bilanci stanja izkazan na dan 30. 9.<br />

2010, je delež družb turistične dejavnosti<br />

minimalen, komaj omembe vreden.<br />

Zaradi enakomerne obveščenosti<br />

vseh delničarjev in zaintere<strong>si</strong>rane<br />

javnosti vam na <strong>po</strong>drobnosti, o katerih<br />

sprašujete, ne moremo odgovarjati.<br />

Poslovni rezultati družb za leto<br />

2010 bodo objavljeni v letnem <strong>po</strong>ročilu<br />

Save, ki bo objavljeno predvidoma<br />

v drugi <strong>po</strong>lovici aprila 2011.« V oči pa<br />

zbode še en <strong>po</strong>datek, in <strong>si</strong>cer odpi<strong>si</strong> in<br />

slabitve nepremičnin, naprav in opreme,<br />

ki so znašali v lanskem letu le 536<br />

tisoč evrov, letos pa nekaj več kot 1,5<br />

milijona evrov.<br />

Spremembe na vrhu turizma<br />

Za <strong>Pomurje</strong> pa ni <strong>po</strong>membno samo,<br />

kaj se bo dogajalo z gorenjsko finančno<br />

kalvarijo, <strong>po</strong>vezano z Merkurjem,<br />

ampak predvsem to, v katero smer<br />

bo šel Savin turizem. Odhod Andreja<br />

Šprajca iz dejavnosti turizma odpira<br />

vrsto vprašanj. Presenetljivo je, da<br />

je njegov odhod zabeležen zgolj kot<br />

notica med <strong>po</strong>membnejšimi dogodki<br />

v Savi v minulih desetih mesecih.<br />

Znano je, da je bil Šprajc tesen sodelavec<br />

predsednika uprave Janeza Bohoriča<br />

in tudi eden od ključnih mož<br />

pri vz<strong>po</strong>stavljanju nove organiziranosti<br />

<strong>po</strong>murskega turizma, <strong>po</strong> Bencikovem<br />

odhodu in <strong>po</strong> vmesni epizodi<br />

nove direktorice turizma Antonije<br />

Pirc je bil tudi direktor Term 3000.<br />

Glede na <strong>po</strong>slovni izid znotraj turizma<br />

lahko pričakujemo izrazito konzervativen<br />

pristop k vodenju dejavnosti, ki<br />

se bo <strong>po</strong>skušal na dogajanje na trgu<br />

odzvati z obvladovanjem stroškov.<br />

Naslednje vprašanje pa je, ali turizem<br />

sploh prenese še bolj radikalno konzervativno<br />

držo, saj <strong>po</strong>trebuje naložbe<br />

v obnovo obstoječe infrastrukture, če<br />

že ne kaj več, da ohrani sedanjo konkurenčnost,<br />

če je že <strong>po</strong>večati ne more.<br />

Z nižanjem cen zaradi ekonomije obsega<br />

verjetno ne bo vzdržal.<br />

J. Votek<br />

Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za za<strong>po</strong>slovanje<br />

Na Zavodu Republike Slovenije<br />

za za<strong>po</strong>slovanje, OS Murska<br />

Sobota je trenutno razpisanih<br />

več kot 30 prostih delovnih<br />

mest. Delodajalci imajo največje<br />

<strong>po</strong>trebe v gostinstvu in storitvah.<br />

Najbolj iskani delavci v tem tednu:<br />

ekonomski tehnik – 6, kuhar – 5, natakar<br />

– 4, osnovnošolska izobrazba – 3,<br />

inž. strojništva – 2, strojni tehnik – 2.<br />

Iščejo se tudi:<br />

dipl. inž. strojništva (vs) – 1, dipl. vzgojitelj<br />

predšolskih otrok (vs) – 1, univ.<br />

dipl. ekonomist – 1, univ. dipl. inženir<br />

arhitekture – 1.<br />

Več informacij o prostih delovnih mestih<br />

in seznam vseh aktualnih prostih delovnih<br />

mest z zahtevanimi <strong>po</strong>goji za za<strong>po</strong>slitev<br />

lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih<br />

ter na internetni strani www.ess.gov.<strong>si</strong>.<br />

VESTNIK lahko<br />

kupite tudi na večini<br />

<strong>po</strong>št v Pomurju.<br />

www.<strong>po</strong>murje.<strong>si</strong>

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

gos<strong>po</strong>darstvo<br />

Neprecenljivo bogastvo turistične <strong>po</strong>nudbe so domači in izkušeni ljudje<br />

Najti stik z gostom –<br />

s<strong>po</strong>sobnost, ki je šola ne da<br />

Skriti gostje so v devetih Savinih hotelih preverjali, kako se za<strong>po</strong>sleni znajdejo na svojem<br />

delovnem mestu, ko so gostje malce tečni, <strong>si</strong> želijo kaj <strong>po</strong>sebnega, veliko sprašujejo …<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 5<br />

SGP Pomgrad<br />

Največji<br />

neplačniki<br />

so javni<br />

u<strong>po</strong>rabniki<br />

Prihodnje leto bo Pomgrad<br />

gradil v Avstriji,<br />

na Hrvaškem in v Bosni<br />

Veselje in <strong>po</strong>nos <strong>po</strong>murskega turizma<br />

je prav dober domači gostinsko-turistični<br />

kader. Predstavlja domačnost <strong>po</strong>krajine,<br />

daje varnost in zavetje tistim,<br />

ki so prišli le <strong>po</strong>čivat, ter informacije<br />

raziskovalnim in dogodivščin željnim<br />

gostom. Nemalokrat se gostje vračajo v<br />

isti hotel tudi zaradi prijaznega receptorja,<br />

natakarja ali maserja.<br />

Tudi v turističnih središčih, ki so v<br />

minulih desetletjih zrasla v Pomurju in<br />

so zadnjih nekaj let lastniško <strong>po</strong>vezana<br />

s Poslovno skupino Sava, so največje<br />

bogastvo prav za<strong>po</strong>sleni – vsak, ki je<br />

že <strong>po</strong>toval <strong>po</strong> Evropi, je lahko ugotovil,<br />

kdo so za<strong>po</strong>sleni v evropskih hotelih in<br />

restavracijah. V njih se le redko naleti<br />

na domačina, ampak so to v glavnem<br />

Indijci, Azijci, Afričani in drugi. So pridni,<br />

<strong>po</strong>ceni, toda … niso domači ljudje.<br />

Vodilni Save pa so v tem letu dobili <strong>po</strong>trditev,<br />

da v <strong>po</strong>murskih hotelih kader<br />

ni dober le zato, ker je domač, ampak<br />

je v Banovcih, Moravskih Toplicah in<br />

Lendavi tudi najbolje strokovno <strong>po</strong>dkovan,<br />

kar so ugotovili skriti ocenjevalci.<br />

Od 59 ocenjenih sodelavcev v <strong>po</strong>letnih<br />

mesecih je šest najbolj uspešnih za<br />

nagrado od<strong>po</strong>tovalo na izlet na Vrbsko<br />

jezero v Avstriji, od teh šestih pa so bili<br />

kar štirje iz Pomurja. V dodatno izobraževanje<br />

so bili v minulih letih vključeni<br />

v<strong>si</strong>, ki imajo stik z gosti, torej kar 500<br />

sodelavcev iz vseh družb Savine dejavnosti<br />

Turizem.<br />

»V prihodnje bomo tovrstno us<strong>po</strong>sabljanje<br />

nadaljevali, s tem da bodo ti,<br />

ki so bili letos najbolje ocenjeni, zdaj<br />

interni mentorji. Ker je Sava Turizem<br />

med največjimi turističnimi organizacijami<br />

v Sloveniji, bi želeli tudi <strong>po</strong>spešiti<br />

medsebojni prenos znanja, že nekaj<br />

časa pa nagrajujemo vsako dobro idejo,«<br />

je <strong>po</strong>jasnila Maja Bradeško, vodja<br />

razvoja kadrov in izobraževanja v Savi,<br />

d. d. Upamo, da to <strong>po</strong>meni, da bodo šli<br />

gostinsko-turistični delavci iz Pomurja<br />

<strong>po</strong>učevat kader na Gorenjsko – glede<br />

na dobre ocene bi tako namreč moralo<br />

biti …<br />

Vse je lažje, če se<br />

za<strong>po</strong>sleni med sabo dobro<br />

razumejo in s<strong>po</strong>štujejo<br />

Valerija Maučec Lešer iz Bučečovec<br />

je več kot dve desetletji za<strong>po</strong>slena kot<br />

natakarica v Termah Banovci. Šolanje<br />

v radenski šoli za gostinstvo in turizem<br />

je končala 1988. leta in začela v Termah<br />

Banovci že kot pripravnica. Takrat je<br />

kopališče obratovalo le šest mesecev in<br />

so objekte v zimskem času zapirali. Tri<br />

mesece je bila doma, <strong>po</strong>tem je nekaj<br />

časa delala v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru,<br />

<strong>si</strong>cer pa ves čas v Banovcih.<br />

»Vedno <strong>si</strong> želiš nekaj novega, zato<br />

sem bila vesela tega dodatnega izobraževanja,<br />

saj lahko vključiš neko dodatno<br />

<strong>po</strong>nudbo. Na izobraževanju sem<br />

bila vključena v večjo skupino kolegov,<br />

imeli smo prijetno predavateljico, meni<br />

so bili zelo zanimivi praktični primeri.<br />

Učili smo se, kako ravnati v nepričakovanih<br />

<strong>si</strong>tuacijah. Kajti gostje so čedalje<br />

bolj zahtevni, <strong>po</strong>vsem drugačni kot takrat,<br />

ko sem začela delati in ko je bilo<br />

dovolj, če <strong>si</strong> prinesel pijačo in hrano.<br />

Tudi konkurenca je velika, vse več je<br />

<strong>po</strong>nudbe.« Restavracija v Banovcih je<br />

zelo priljubljena tudi kot organizator<br />

številnih prireditev, gostij, krstov, obletnic<br />

… pravzaprav je zasedena kar nekaj<br />

mesecev vnaprej. Ekipa v Banovcih deluje<br />

kot dobro uigran tim, ki se dobro<br />

razume in je <strong>po</strong>vezan, nikomur ni težko<br />

priti nazaj zvečer, v soboto ali med<br />

prazniki.<br />

»Vesela sem in zadovoljna, da delam<br />

tukaj. Mogoče res predvsem zato, ker<br />

Helena<br />

Bertalanič,<br />

natakarica v<br />

hotelu Livada<br />

Prestige, Terme<br />

3000, Moravske<br />

Toplice<br />

Valerija Maučec<br />

Lešer, natakarica<br />

v Termah Banovci<br />

Marko Apatič,<br />

receptor v hotelu<br />

Livada Prestige,<br />

Terme 3000,<br />

Moravske Toplice<br />

Biserka Novak,<br />

natakarica v<br />

Termah Lendava<br />

Fotografije Bernarda B. Peček<br />

smo majhne terme in majhen kolektiv,<br />

kjer se za<strong>po</strong>sleni med sabo zelo razumemo<br />

in s<strong>po</strong>štujemo. Vse to pa vpliva<br />

na <strong>po</strong>tek dela. Toda če je vzdušje<br />

dobro in <strong>po</strong>zitivno, je tudi delo dobro<br />

opravljeno,« je <strong>po</strong>vedala Valerija Maučec<br />

Lešer.<br />

Vsak dan je kaj novega<br />

Marko Apatič je doma iz Lipe in dela<br />

kot receptor v Livadi Prestige v Termah<br />

3000. Leta 2003 je končal srednješolsko<br />

izobraževanje, nato se je izredno<br />

vpisal na Turistico in prav te dni naj<br />

bi zagovarjal diplomsko delo z naslovom<br />

Motivacija za<strong>po</strong>slenih. Zdaj dela<br />

kot receptor, in če bo ostal na tem delovnem<br />

mestu, bo prav gotovo najbolj<br />

izobražen, torej diplomirani receptor.<br />

V drugem letniku je opravljal v moravskih<br />

termah prakso, <strong>po</strong>tem so ga nagovorili,<br />

naj odda prošnjo za delo v novem<br />

hotelu. In tako je Marko prišel v<br />

prvo eki<strong>po</strong> za<strong>po</strong>slenih v hotelu z največ<br />

zvezdicami v Pomurju in še danes dela<br />

v recepciji. Kaj meni o izobraževanju<br />

na delovnem mestu: »Treba je pridobiti<br />

nove veščine. Meni izobraževanje <strong>po</strong>meni<br />

zelo veliko. Nova motivacija, izkušnje.<br />

Nisem dobil redne za<strong>po</strong>slitve,<br />

pa sem se odločil študirati naprej, čeprav<br />

sem <strong>si</strong> moral sam plačati.«<br />

Zaenkrat je zadovoljen s tem delovnim<br />

mestom, vsekakor pa bo <strong>po</strong> diplomi<br />

<strong>po</strong>skušal najti kaj drugega. Vsak<br />

gost je drugačen, vsak dan je kaj novega,<br />

saj je prav v Livadi veliko tujcev. Po<br />

odprtju avtoceste se je močno <strong>po</strong>večalo<br />

število italijanskih gostov, ki jih razume,<br />

težje pa govori, <strong>si</strong>cer pa <strong>si</strong> z odlično<br />

angleščino lahko vedno <strong>po</strong>maga.<br />

Zdravilo proti rutini<br />

na delovnem mestu<br />

Helena Bertalanič s Pertoče je končala<br />

izobraževanje za kuharico 1989. leta,<br />

nato se je odločila končati še program<br />

3 + 2 za turističnega tehnika, v nadaljevanju<br />

pa <strong>si</strong> je pridobila še naziv natakarica.<br />

V Termah 3000 sedaj dela v Livadi<br />

kot natakarica, v veliko <strong>po</strong>moč pa ji je<br />

osnovna izobrazba s <strong>po</strong>dročja kuharstva,<br />

saj ima dodatno znanje in lahko<br />

gostom zelo dobro <strong>po</strong>jasni sestavo jedi<br />

in jim tudi pri<strong>po</strong>roča.<br />

»Pogrešam več izobraževanja. Delaš,<br />

delaš, delaš … in z leti zapadeš v neko<br />

rutino in vsake toliko časa <strong>po</strong>trebuješ,<br />

da obnoviš nekaj snovi. Mi imamo srečo,<br />

da smo dobili v Livado Bineta Volčiča,<br />

ki je prinesel v kuhinjo precej novosti,<br />

pa tudi vsakoletno sodelovanje<br />

na gostinsko-turističnem zboru je neka<br />

dodatna s<strong>po</strong>dbuda in osvežitev dela.<br />

Tudi to naše izobraževanje za navzkrižno<br />

us<strong>po</strong>sabljanje je bilo zelo zanimivo,<br />

delali smo v obliki delavnic in<br />

je bilo res zelo zanimivo. Ti skriti gostje<br />

me sploh niso presenetili. Takrat<br />

nismo vedeli, kdo so, pa še zdaj tega<br />

ne vemo.«<br />

V restavraciji se<br />

<strong>po</strong>čuti domače<br />

Biserka Novak je doma v Lendavskih<br />

Goricah, <strong>po</strong> rodu pa iz Hrvaške in v Čakovcu<br />

je pred 35 leti tudi končala gostinsko<br />

šolo. Njena najbolj priljubljena<br />

izjava je: »Postreči zna vsak, še <strong>po</strong>sebno<br />

v majhnih lokalčkih. Tudi doma v<br />

kuhinji je vsaka gos<strong>po</strong>dinja. Toda dober<br />

natakar ni vsak. Za to, da <strong>si</strong> dober,<br />

moraš vedeti še nekaj več kot zgolj prinesti<br />

pijačo na mizo.<br />

Vse, kar znam, me je naučilo življenje.<br />

Odrasla sem v človeka in delavca v<br />

tej firmi. Sem ena tistih, ki smo loščili<br />

in ribali tla, da smo lahko odprli hotel.<br />

Po <strong>po</strong>rodu sem delala najprej v Intesovi<br />

pekarni zaradi ugodnejšega delovnega<br />

časa, ko pa je šla hčerka v prvi razred,<br />

sem šla nazaj v gostinstvo.« To je<br />

bilo v začetku 90. let. Ves čas je delala<br />

v strežbi v Termah Lendava. O u<strong>po</strong>kojitvi<br />

<strong>si</strong>cer še ne razmišlja, toda z leti ugotavlja:<br />

»Če bi bil v gostinstvu malo bolj<br />

prijazen delovni čas za starejše, sploh<br />

ne bi razmišljala o u<strong>po</strong>kojitvi. Zdaj pa<br />

priznam, da bi se mi zadnje čase vča<strong>si</strong>h<br />

zvečer že prav prileglo, če bi lahko<br />

ostala doma, pa moram nazaj v službo.<br />

To je pač slaba stran tega <strong>po</strong>klica.«<br />

V preteklih desetletjih ni bilo nobenega<br />

dodatnega izobraževanja, kar <strong>si</strong> se<br />

naučil v šoli, <strong>si</strong> znal. Vse drugo je bilo<br />

odvisno od dobrih in slabih sodelavcev<br />

in šefov. Direktor je <strong>po</strong> mnenju Biserke<br />

tisti, ki le ocenjuje končni rezultat,<br />

šefi pa so tisti, ki vodijo delavce, so vedno<br />

z njimi. Takšne <strong>po</strong>moči, ki je nujna<br />

predvsem za vzgojo mladega kadra,<br />

pa mar<strong>si</strong>kje ni bilo. In zakaj je prav kot<br />

ena najstarejših delavk dobila tako dobre<br />

ocene: »Ne vem, res je veliko mladih,<br />

ki imajo tudi več energije. Toda ko<br />

<strong>si</strong> toliko let z ljudmi … jaz sem doma<br />

pri gostu. Ko stopim pred gosta, sem<br />

jaz njegova, on pa moj. Meni to delo<br />

ustreza. Gostje so me vse naučili. Gostje<br />

so me naučili slovenščine. Naj<strong>po</strong>membnejše<br />

je znati zadovoljiti gosta,<br />

mu dobro pri<strong>po</strong>ročati. Vča<strong>si</strong>h je tudi<br />

dovolj kakšna kretnja z roko, nasmeh.<br />

Ne vem recepta. Enostavno se znajdeš<br />

med ljudmi ali pa ne.«<br />

Bernarda B. Peček<br />

»Negativno <strong>po</strong>ročanje v medijih je delno<br />

upravičeno, kajti v delu slovenskega<br />

gradbeništva se dogajajo stvari, ki niso<br />

zgled dobre prakse, to pa meče slabo<br />

luč na celotno gradbeništvo in otežuje<br />

sodelovanje s finančnimi institucijami,<br />

saj je vse težje pridobiti <strong>po</strong>sojila, tudi<br />

Pomgradu, čeprav je naša skupina eno<br />

redkih večjih gradbenih skupin, ki nima<br />

dolgov do svojih kooperantov in dobaviteljev.<br />

Največji neplačniki so javni u<strong>po</strong>rabniki,<br />

saj od skupne vsote osem milijonov<br />

terjatev kar <strong>po</strong>lovico dolgujejo<br />

javne institucije – med temi sta kronična<br />

neplačnika občini Gornji Petrovci in<br />

Šalovci. Država mora pri<strong>po</strong>moči k temu,<br />

da bo plačilni <strong>si</strong>stem začel delovati normalno,<br />

da bo panoga izplavala iz težav<br />

in da s trga izginejo tisti, ki delajo naši<br />

gradbeni panogi in celotnemu gos<strong>po</strong>darstvu<br />

škodo,« je med drugim <strong>po</strong>vedal<br />

novi član uprave SGP Pomgrad Igor Banič.<br />

Pred dobrim letom smo prav na Pomgradovi<br />

tiskovni konferenci slišali na<strong>po</strong>ved,<br />

da bodo v letu 2010 padala tudi<br />

velika gradbena <strong>po</strong>djetja.<br />

Tadej Ružič, predsednik<br />

Uprave SGP Pomgrad:<br />

»Našim 623 za<strong>po</strong>slenim za nedoločen<br />

čas in 59 za določen čas je zagotovljena<br />

socialna stabilnost, vseeno<br />

pa se bomo kadrovsko prilagodili<br />

razmeram in bomo morali tudi<br />

odpuščati. Koliko, bomo videli januarja,<br />

ko bomo pripravili načrt. K<br />

temu nas <strong>si</strong>li plačna <strong>po</strong>litika. Mesečno<br />

<strong>po</strong>rabimo za plače za<strong>po</strong>slenih<br />

1.100.000 evrov. Plač res nismo<br />

zvišali, smo pa ena redkih firm, ki<br />

plač ni znižala in do sedaj ni odpuščala.<br />

Do konca leta bomo 450 evrov<br />

izplačali vsakemu za<strong>po</strong>slenemu kot<br />

stimulacijo. V prihodnje bo torej bistveno<br />

več delavcev za določen čas<br />

in sezonskih delavcev, čeprav smo<br />

glede na konkurenco eno stabilnejših<br />

<strong>po</strong>djetij v gradbeništvu.«<br />

Čeprav je letošnje leto eno najtežjih<br />

v zgodovini Pomgrada, kar je <strong>po</strong>sledica<br />

splošne gos<strong>po</strong>darske in gradbene krize,<br />

se lahko <strong>po</strong>hvalijo s 115 milijoni celotnih<br />

prihodkov, uspeli pa so tudi znižati zadolženost<br />

za dva milijona evrov, tako da<br />

imajo trenutno 12,5 milijona evrov <strong>po</strong>sojil<br />

na 51 milijonov evrov kapitala. Celotna<br />

zadolženost skupine z vsemi obveznostmi<br />

do dobaviteljev je 36-odstotna.<br />

To razmerje je eno boljših v slovenskem<br />

gradbeništvu, je prepričan Banič, kajti<br />

<strong>po</strong>vprečne zadolženosti drugih večjih<br />

gradbenih <strong>po</strong>djetij v Sloveniji so<br />

več kot 80-odstotne. Zaradi <strong>po</strong>manjkanja<br />

zasebnih naložb je bila slaba prodaja<br />

armiranih betonskih konstrukcij, nasprotno<br />

pa so uspešni pri proizvodnji in<br />

prodaji betonskih železniških pragov.<br />

Med večjimi deli, ki so jih letos izvedli,<br />

je viadukt Lešnica na Gorenjskem,<br />

izvenivojsko križanje v Murski Soboti,<br />

mejni most v Gornji Radgoni, širitev<br />

odlagališča v Puconcih, Dolinska kanalizacija<br />

in dom starejših občanov na Hodošu.<br />

Med večjimi deli, za katera so že<br />

<strong>po</strong>dpisali <strong>po</strong>godbe, je gradnja kanalizacije<br />

in čistilne naprave v Beltincih, inženirski<br />

objekt pri Malečniku, vrtec v<br />

Ormožu, prenova vojašnice na Ptuju,<br />

gradnja kulturnega doma pri Sv. Juriju<br />

ob Ščavnici ter proizvodnih prostorov v<br />

Kidričevem in Odrancih. Stanovanjski<br />

objekt Mozaik, ki je njihova naložba, že<br />

uspešno prodajajo na trgu, minuli mesec<br />

pa so začeli graditi objekt s 70 stanovanji<br />

v Ulici 15. maja v Kopru.<br />

Bernarda B. Peček

6 | Vestnik | 2. decembra 2010 lokalizirano<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

<strong>po</strong>birki<br />

Mlada sanitarna inženirka pri raziskavi prišla do zanimivih rezultatov<br />

Zlati ča<strong>si</strong> boginje lova Diane,<br />

ki so jo v Murski Soboti pred<br />

davnimi leti častili predvsem<br />

Italijani, so mimo. Ti so takrat<br />

v mesecu novembru »okupirali<br />

lovišča« in lovili visoko in nizko<br />

divjad. Zvečer pa častili prelestno<br />

boginjo v soboških hotelih. Danes<br />

to <strong>po</strong>skušajo oživiti. Najprej<br />

se je zdelo, da je najbogatejši<br />

Slovenec Mirko Tuš samo<br />

ljubitelj murskih mrtvic. Zdaj<br />

se je izkazalo, da tudi lovskih<br />

<strong>po</strong>lj. Tako sta se minuli petek z<br />

velikim lovskim zanesenjakom<br />

Blažem Miklavčičem odpravila<br />

na lov, spremljala pa ju je<br />

močna ekipa, ki se je prelevila v<br />

<strong>po</strong>ganjače. Diani so se menda v<br />

zahvalo za dober ulov <strong>po</strong>klonili v<br />

Strukovcih.<br />

Eden od <strong>po</strong>murskih novinarjev,<br />

ki <strong>po</strong>kriva črno kroniko in piše o<br />

varnostnih razmerah pri vožnji,<br />

je včeraj na <strong>po</strong>ti na dogodek za<br />

črno kroniko zletel s ceste. Še<br />

en dokaz več, da nikoli ne gre<br />

precenjevati svojih zmožnosti.<br />

Po neuspešnem <strong>po</strong>skusu<br />

županskega kandidata Štefana<br />

Kodile v Moravskih Toplicah,<br />

da bi <strong>po</strong>stal <strong>po</strong>džupan, je ta v<br />

svojih razpravah in replikah že<br />

nakazal, da bo dal <strong>po</strong>budo za<br />

spremembo Zakona o lokalni<br />

samoupravi. V tej <strong>po</strong>budi naj bi<br />

predlagal možnost ustanovitve<br />

kraljevine ali pa vsaj kneževine,<br />

ki bi delovala kot neodvisna<br />

avtonomna enota znotraj občine<br />

s svojimi financami in kočijo.<br />

Za začasni dvorec naj bi se<br />

u<strong>po</strong>rabilo učno središče ob<br />

selanski rotundi.<br />

V soboškem trgovskem centru<br />

Merkur na<strong>po</strong>vedujejo razkošen<br />

začetek veselega decembra. Na<br />

dan sv. Miklavža naj bi začeli<br />

veliko prodajno akcijo nove<br />

kolekcije znamenitih majic Mura.<br />

Akcijo naj bi vodila in majice<br />

tudi prodajala Stane Valant, ki<br />

se je izkazal s kreiranjem prve<br />

kolekcije, in Janez Bohorič. Bine<br />

Kordež naj bi tudi sodeloval s<br />

predstavitvijo pralnih praškov za<br />

čisto pranje majic.<br />

Enega od strokovnih delavcev<br />

soboške Komunale naj bi eden<br />

večjih medijskih mogotcev<br />

zapro<strong>si</strong>l za strokovno mnenje<br />

o možnem recikliranju<br />

premaznega papirja za tiskanje<br />

revij.<br />

Neprimerna voda v vodnjakih<br />

Treba bi bilo izobraziti lastnike vodnjakov o pravilnem vzdrževanju<br />

Monika Šek iz Tro<strong>po</strong>vec je končala študij<br />

sanitarnega inženirstva na Zdravstveni<br />

fakulteti v Ljubljani, v diplomski<br />

nalogi pa je ugotavljala mikrobiološke<br />

kakovosti vode iz vodnjakov. Pri tem je<br />

prišla do zelo zanimivih <strong>po</strong>datkov. Diplomska<br />

naloga je nastala v sklopu raziskave<br />

na fakulteti, v kateri so ugotavljali,<br />

katere skupine mikroorganizmov so<br />

največkrat v zajetih vzorcih, primerjali<br />

rezultate mikrobioloških preiskav na<br />

vzorcih, ki so bili odvzeti <strong>po</strong>zimi in <strong>po</strong>leti,<br />

spremljali nekatere kemijske parametre<br />

ter ugotavljali, kaj vpliva na<br />

morebitno prisotnost <strong>po</strong>tencialno patogenih<br />

mikroorganizmov. V raziskavi,<br />

ki je trajala skoraj eno leto, je bilo odvzetih<br />

58 vzorcev na območju celotne<br />

Slovenije s <strong>po</strong>udarkom na <strong>po</strong>murski<br />

regiji, kjer je bilo odvzetih 26 vzorcev,<br />

raziskave pa so <strong>po</strong>tekale v mikrobiološkem<br />

laboratoriju Zdravstvene fakultete<br />

v Ljubljani.<br />

Vseh 58 pregledanih vzorcev je bilo<br />

mikrobiološko neskladnih s pravilnikom<br />

o pitni vodi, kar <strong>po</strong>meni, da je ka-<br />

Diplomirana<br />

sanitarna<br />

inženirka Monika<br />

Šek iz Tro<strong>po</strong>vec<br />

je pripravnica<br />

na Zavodu za<br />

zdravstveno<br />

varstvo v Murski<br />

Soboti. Na<br />

fakulteto se je<br />

vpisala z željo,<br />

da bi <strong>po</strong>stala<br />

zdravstvena<br />

inšpektorica.<br />

Fotografija Timotej Milanov<br />

kovost vode v <strong>po</strong>murskih vodnjakih in<br />

tudi v Sloveniji slaba oz. neustrezna za<br />

pitje, ker vsebuje fekalne bakterije. Pomurski<br />

vzorci so bili prav tako slabši kot<br />

vzorci iz preostale Slovenije. »Težava je<br />

tudi v tem, da vodnjaki ne spadajo med<br />

nadzorovana vodna zajetja, v Pomurju<br />

pa je problem tudi v <strong>po</strong>dtalnici, ki je<br />

<strong>po</strong>leti nizka pa tudi onesnažena zaradi<br />

kmetijstva. Zato bi bila <strong>po</strong>trebna centra-<br />

Naravoslovje, umetnost, š<strong>po</strong>rt in nemški jezik se krepijo <strong>po</strong>d okriljem Comeniusa<br />

Posneli so film o čistilni akciji<br />

OŠ Prežihovega Voranca Bistrica se je <strong>po</strong>vezala s šolami iz Slovaške, Avstrije, Poljske in Nemčije<br />

V dveh šolskih letih bodo bistriški<br />

učenci v okviru mednarodnega šolskega<br />

partnerstva Comenius, ki ga<br />

sofinancira Evropska komi<strong>si</strong>ja, raziskovali<br />

odnose med človekom in njegovim<br />

okoljem, vsebine pa <strong>po</strong>vezali<br />

ob <strong>po</strong>moči naravoslovja, umetnosti,<br />

š<strong>po</strong>rta in nemškega jezika. Dosedanje<br />

izkušnje so izmenjali na srečanjih<br />

v sodelujočih državah, zadnje je bilo<br />

oktobra v Bratislavi na Slovaškem,<br />

sklepna prireditev pa bo na Srednji<br />

Bistrici.<br />

Program Comenius je imel v preteklem<br />

šolskem letu dve <strong>po</strong>dtemi Zavedno<br />

doživljanje in oblikovanje okolja<br />

in Voda, <strong>si</strong>mbol za čistost, svežino<br />

in življenje, v tem šolskem letu pa sta<br />

<strong>po</strong>dtemi Gozdovi – pljuča Zemlje in<br />

Učenci OŠ Prežihovega Voranca, ki so predstavljali tradicijo Prekmurja v Nemčiji:<br />

Amadej, Patrik, Stanko, Anja, Doroteja in Jasmina.<br />

Učenci in učitelji osnovne šole I Murska Sobota <strong>po</strong>tujejo <strong>po</strong> Evropi<br />

Aprila so učenci obiskali Grčijo, junija<br />

Portugalsko, avgusta Latvijo in oktobra<br />

še sosednjo državo Madžarsko.<br />

Obisk <strong>po</strong>samezne države je trajal šest<br />

oziroma sedem dni, osrednje teme<br />

srečanj pa so različne. Ker je lokacija<br />

večine partnerskih šol izven velikih<br />

mest, so prvi in zadnji dan prenočili<br />

v glavnih mestih držav, tako da so <strong>si</strong><br />

lahko ogledali tudi te.<br />

V Atenah so <strong>si</strong> ogledali Akro<strong>po</strong>lo,<br />

muzej, olimpijski stadion in večje<br />

znamenitosti v mestu. Nato pa so se<br />

odpeljali proti manjšemu mestu Lepenou<br />

na zahodu države ob Jonskem<br />

morju. Za Grke je bil obisk partnerjev<br />

iz evropskih držav pravi praznik, kar<br />

so <strong>po</strong>kazali s prisrčnim sprejemom,<br />

starši učencev so pripravili veliko domače<br />

hrane, zanimiva pa je bila tudi<br />

sklepna prireditev s folkloro, saj so<br />

bili osrednja tema srečanja tradicio-<br />

Fotografija Teo Pucko<br />

lizacija oskrbe z vodo, kar predlaga tudi<br />

Zavod za zdravstveno varstvo,« pravi Šekova.<br />

Vodnjaki so v Pomurju še mar<strong>si</strong>kje<br />

v u<strong>po</strong>rabi, predvsem za zajemanje vode<br />

za pitje, napajanje živine, zalivanje <strong>po</strong>vrtnine<br />

in zelenjave. »To ni v redu, kajti<br />

lahko pride do onesnaženja, tudi če zalivamo<br />

vrt ali napajamo živino. Mar<strong>si</strong>kdo<br />

se za to ne zanima in vode ne no<strong>si</strong> na<br />

analizo, tako da dejansko ne ve, kakšno<br />

vodo pije, oziroma je mnenja, da je voda<br />

dobra.« Da bi rešili težave, so <strong>po</strong> mnenju<br />

Šekove med drugim <strong>po</strong>membni čimprejšnja<br />

izgradnja kanalizacije, zmanjšanje<br />

števila divjih odlagališč, ureditev<br />

komunalnih izpustov, manjša u<strong>po</strong>raba<br />

gnojil oz. fitofarmacevtskih sredstev,<br />

<strong>po</strong>trebno pa bi bilo tudi izobraziti<br />

lastnike vodnjakov, kako se vodnjaki<br />

pravilno vzdržujejo. Šekova se je letos<br />

v Ljubljani udeležila tudi mednarodne<br />

strokovne konference, ki je <strong>po</strong>tekala na<br />

biotehniškem izobraževalnem centru,<br />

kjer je predstavila svoj prispevek kot<br />

<strong>po</strong>vzetek iz diplomske naloge.<br />

T. M.<br />

Človek, produkt in producent okolja.<br />

Oktobrsko srečanje na Slovaškem je<br />

bilo že četrto v okviru tega projekta,<br />

za učence pa je bilo mnogo bolj zanimivo<br />

februarsko delovno srečanje v<br />

Nemčiji, in <strong>si</strong>cer v Bognu, kjer so predstavljali<br />

domačo <strong>po</strong>krajino s <strong>po</strong>močjo<br />

kulturne dediščine.<br />

Učenci so se predstavili s stojnico<br />

s tradicionalnimi izdelki Prekmurja,<br />

prekmursko nošo, pesmijo in plesom,<br />

večere in noči pa preživljali pri družinah<br />

gostiteljicah in svojih vrstnikih iz<br />

Nemčije. V Langenloisu v Avstriji pa so<br />

maja predstavili rezultate raziskav naših<br />

okoliških voda, <strong>si</strong> ogledali čistilno<br />

napravo in izdelali model čistilne naprave.<br />

Bernarda B. Peček<br />

Evropska sestavljanka in prepletanja<br />

S<strong>po</strong>znavajo življenje in delo otrok v osmih evropskih državah in <strong>si</strong> nabirajo bogate izkušnje<br />

Najbolj zanimive so bile mladim Sobočanom narodne noše na Portugalskem, saj<br />

no<strong>si</strong>jo ženske veliko »unterc«.<br />

Fotografija Monika Krančič<br />

nalni ple<strong>si</strong>. Kot s<strong>po</strong>min na srečanje in<br />

prijateljstvo so gostje iz vsake države<br />

<strong>po</strong>sadili svoje drevo, oljko. Junija so<br />

obiskali Portugalsko in v Lizboni preživeli<br />

dva dni, tako da so <strong>si</strong> ogledali<br />

mesto in bili celo na pikniku, ko se je<br />

<strong>po</strong>rtugalska nogometna reprezentanca<br />

odpravljala v JAR. Obiskali so šolo<br />

v kraju Leiria, 200 kilometrov severno<br />

od glavnega mesta. Osrednja tema<br />

srečanja so bile tradicionalne igre in<br />

mladi Sobočani so predstavili otroško<br />

igro gnilo jajce.<br />

Avgusta so se <strong>po</strong>tepali <strong>po</strong> baltski<br />

deželi Latviji. Dva dni so preživeli v<br />

Rigi, nato pa so se <strong>po</strong>dali na <strong>po</strong>deželje<br />

in kraje Ce<strong>si</strong>s in Sigulda. Minuli mesec<br />

so obiskali še Veszprem na Madžarskem,<br />

kjer je bila osrednja tema<br />

šivanje tradicionalnih oblačil na lutke<br />

in priprava razstave.<br />

Bernarda B. Peček<br />

paberki

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

oglas<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 7

8 | Vestnik | 2. decembra 2010 (iz)brano<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

barometer<br />

Blaž Čolig, Prekmurec na ladji Triglav<br />

Že od nekdaj zaljubljen v vodo<br />

Štiriinštiridesetletni Bratončan je član <strong>po</strong>sadke prve in edine slovenske vojaške ladje<br />

Tadej Ružič, predsednik uprave<br />

SGP Pomgrad, je naznanil, da<br />

bodo vsem 623 za<strong>po</strong>slenim v<br />

skupini <strong>po</strong>djetij SGP Pomgrad tudi<br />

letos izplačali denarno nagrado.<br />

Večnamenska vojaška ladja Triglav je<br />

iz črnomorskega pristanišča Novoro<strong>si</strong>jsk,<br />

kjer jo je 11. novembra z dvigom<br />

zastave prevzela Slovenska vojska<br />

(SV), na 1700 navtičnih milj dolgo <strong>po</strong>t<br />

do Slovenije odplula v noči z nedelje<br />

na <strong>po</strong>nedeljek, 15. novembra, prečkala<br />

je pet morij, v Koper pa priplula 21.<br />

novembra. V <strong>po</strong>sadki so štirje častniki<br />

in 20 <strong>po</strong>dčastnikov ter mornarjev.<br />

Na krovu Triglava službuje tudi 34-letni<br />

Blaž Čolig iz Bratonec. V SV je za<strong>po</strong>slen<br />

od leta 2004, do lanskega de-<br />

Desetnik Blaž<br />

Čolig na ladji<br />

Triglav opravlja<br />

naloge <strong>po</strong>tapljača<br />

in opazovalca<br />

na mostu ter<br />

strelca s težkim<br />

mitraljezom,<br />

ki je namenjen<br />

obrambi ladje.<br />

Tugomir Frajman je direktor<br />

Epasa, ki letošnje leto končuje<br />

z rastjo proizvodnje, višjo<br />

dodano vrednostjo, <strong>po</strong>zitivnim<br />

<strong>po</strong>slovanjem in trinajstodstotno<br />

rastjo plač za vse za<strong>po</strong>slene.<br />

Družba nima v proizvodnji<br />

nobenega delavca, ki bi<br />

prejemal minimalno plačo.<br />

Ladja v številkah<br />

Triglav je dolg 49 in širok 9,2 metra,<br />

ima 2,2 metra ugreza in je težek<br />

375 ton. Največja hitrost je 27<br />

vozlov. Ladja je opremljena za iskanje<br />

in reševanje <strong>po</strong>nesrečencev na<br />

morju v vseh vremenskih razmerah,<br />

še <strong>po</strong>sebej pa ob morebitnih<br />

večjih <strong>po</strong>morskih nesrečah. Zmogljivosti<br />

plovila omogočajo sodelovanje<br />

pri čiščenju in zajezitvi večjih<br />

onesnaženj morja ter <strong>po</strong>moč<br />

ob morebitnih <strong>po</strong>žarih na ladjah.<br />

Na ladji bodo prakso lahko opravljali<br />

dijaki in študenti <strong>po</strong>morstva.<br />

Triglav ima sodobno oborožitev:<br />

na premcu šestcevni 30-milimetrski<br />

top, ladja je opremljena tudi s<br />

šestimi raketami, ima protizračno<br />

in protiraketno obrambo, na bokih<br />

sta dva težka mitraljeza, kalibra<br />

14,5 milimetra. Z ladjo je Ru<strong>si</strong>ja<br />

<strong>po</strong>plačala del klirinškega dolga<br />

Sloveniji, stala pa je nekaj več kot<br />

52 milijonov dolarjev.<br />

Fotografija Mitja Močnik<br />

cembra, ko je bil preraz<strong>po</strong>rejen v 430.<br />

mornariški divizion v Ankaranu, je<br />

no<strong>si</strong>l uniformo vojaškega <strong>po</strong>licista.<br />

V belo-modri mornariški opravi zdaj<br />

opravlja naloge <strong>po</strong>tapljača in opazovalca<br />

na mostu ter strelca s težkim<br />

mitraljezom, ki je namenjen obrambi<br />

ladje. »Že od nekdaj me je privlačila<br />

voda, <strong>po</strong> končani srednji šoli sem bil<br />

več let reševalec iz vode. Ko je prišla<br />

priložnost za za<strong>po</strong>slitev v vojski, sem<br />

jo izkoristil.« Posadka, ki je bila izbrana<br />

za delo na ladji, je v Ru<strong>si</strong>ji opravila<br />

skoraj tri mesece dolgo us<strong>po</strong>sabljanje,<br />

kjer so Triglav s<strong>po</strong>znali do obisti. Sledila<br />

je <strong>po</strong>t v domovino. »Med plovbo<br />

smo <strong>po</strong>skrbeli še za vsako malenkost,<br />

ki jo je bilo treba opraviti na ladji.« Po<br />

vplutju v koprsko pristanišče je bila<br />

<strong>po</strong> sogovornikovih besedah <strong>po</strong>sadka<br />

ladje »vzhičena in navdušena«, ko<br />

so jih <strong>po</strong>zdravili sedem to<strong>po</strong>vskih častnih<br />

salv in množica radovednežev.<br />

Ljudje so namreč v dolgi vrsti vse do<br />

teme čakali na obisk ladje. Polemikam<br />

okoli nakupa Triglava ne <strong>po</strong>sveča preveč<br />

<strong>po</strong>zornosti: »Vsak ima pravico do<br />

svojega mnenja. Verjamem, da bomo<br />

uresničili svoje <strong>po</strong>slanstvo in uspešno<br />

iz<strong>po</strong>lnili vse naloge, ki jih bomo dobili.«<br />

Zanimivo: obe ladji, ki sta doslej<br />

no<strong>si</strong>li ime Triglav, sta se <strong>po</strong>topili: prva<br />

še v času Avstro-Ogrske (Triglav I),<br />

Triglav II pa je <strong>po</strong>tonil v barvah jugoslovanske<br />

armade. »Smo zelo us<strong>po</strong>sobljeni<br />

za delo, zato sem prepričan, da<br />

ne bo več tako,« je še v smehu pristavil<br />

mornariški desetnik Blaž Čolig.<br />

Andrej Bedek<br />

Dr. Primož Kajdič,<br />

predsednik Slovenskega<br />

društva v Mehiki, skupaj s<br />

slovenskimi oz. <strong>po</strong>murskimi<br />

rojaki skrbi, da Slovenci tudi<br />

tako daleč od doma ohranjajo<br />

stike z matično domovino.<br />

Medijsko <strong>po</strong>ročanje o samomorih lahko <strong>po</strong>žene osebo v stiski čez rob<br />

»Ne vem, zakaj moramo pisati<br />

o tem, kdo in kje je storil samomor«<br />

Zgodbe ljudi, ki so premagali težave, ki vodijo do samomorilskega vedenja, lahko imajo preventivni učinek<br />

Darja Kozar Balek, vodja<br />

regionalnega centra ZOTKS iz<br />

Murske Sobote, in njeni sodelavci<br />

dajo mladim priložnost, da<br />

na Festivalu IZUM predstavijo<br />

svojo raziskovalno, znanstveno<br />

in ustvarjalno dejavnost.<br />

Janko Halb je uspešno pripravil<br />

dokumentacije za kolektivno<br />

blagovno znamko Krajinski park<br />

Goričko, saj je prejel odločbo<br />

Urada za intelektualno lastnino.<br />

Lažna dejstva o samomorih, še bolj pa<br />

načini medijskega <strong>po</strong>ročanja o samomorih<br />

lahko <strong>po</strong> mnenju strokovnjakov<br />

<strong>po</strong>ženejo osebo v stiski čez rob. Mediji,<br />

ki se <strong>po</strong>služujejo senzacionalističnega<br />

<strong>po</strong>ročanja o samomorih, so tako, če ne<br />

že ne<strong>po</strong>sredno pa vsaj <strong>po</strong>sredno, odgovorni<br />

za vsaj nekaj primerov le-teh. O<br />

tem, kako lahko to preprečimo in kakšno<br />

novinarsko <strong>po</strong>ročanje je pri<strong>po</strong>ročljivo,<br />

so pred dnevi govorili na predavanju<br />

na murskosoboškem Zavodu za<br />

zdravstveno varstvo.<br />

Predavateljica dr. Saška Roškar z Inštituta<br />

za varovanje zdravja Republike<br />

Slovenije (IVZ) in nacionalna predstavnica<br />

pri Mednarodni organizaciji za<br />

preprečevanje samomora, pravi, da so<br />

mediji <strong>po</strong>leg države, lokalnih skupnosti<br />

in strokovnjakov eden izmed štirih<br />

<strong>po</strong>membnih stebrov pri preprečevanju<br />

samomorov. Kot primer tega, da lahko<br />

mediji vplivajo na samomorilnost, je<br />

navedla zgodbo iz Avstrije. Leta 1978<br />

je bila odprta <strong>po</strong>dzemna železnica na<br />

Dunaju, kjer se je kmalu zatem zgodilo<br />

kar nekaj samomorov. Mediji so o<br />

tem <strong>po</strong>ročali senzacionalistično, kar je<br />

število samomorov na <strong>po</strong>dzemni železnici<br />

samo še <strong>po</strong>večalo. Ko so odgovorni<br />

pre<strong>po</strong>vedali takšno <strong>po</strong>ročanje, so se<br />

stvari izboljšale. Poleg konkretnih primerov<br />

tudi različne raziskave, v katerih<br />

so se strokovnjaki ukvarjali z učinki<br />

<strong>po</strong>snemanja samomorilnega vedenja,<br />

Smernice za<br />

odgovorno<br />

<strong>po</strong>ročanje so<br />

sprejeli tudi<br />

slovenski<br />

novinarji.<br />

Fotografija Natalija Juhnov<br />

kažejo na to, da medijsko <strong>po</strong>ročanje o<br />

samomorih lahko vodi k <strong>po</strong>snemanju<br />

samomorilskega vedenja, medtem ko<br />

ima lahko ustrezno <strong>po</strong>ročanje preventiven<br />

učinek. Še <strong>po</strong>sebej dovzetni za to<br />

so lahko mladi, kadar se <strong>po</strong>roča o njihovih<br />

vrstnikih ali idolih.<br />

Prav zaradi tega so strokovnjaki z<br />

IVZ-ja tudi izdali knjižico z na<strong>po</strong>tki,<br />

česa bi se lahko novinarji izogibali, da<br />

ne bi vplivali na <strong>po</strong>snemanje samomorilskega<br />

vedenja oz. kako bi lahko<br />

celo preventivno učinkovali. Kot dodaja<br />

Roškarjeva, s smernicami pristojni<br />

ne želijo, da se o samomorih ne piše,<br />

prav nasprotno, treba je spregovoriti<br />

o tem problemu, toda način je lahko<br />

<strong>po</strong>zitiven ali negativen. »Ne vem, zakaj<br />

moramo pisati o tem, kdo je storil<br />

samomor, kako je to storil in kje je to<br />

storil. To je konec koncev stvar te osebe<br />

in bližnjih,« še dodaja. »Dober novinar<br />

se bo spustil v zgodbo in namesto<br />

slikovitega opisa dogodka iskal resnične<br />

razloge, kaj je človeka do samomora<br />

privedlo, o njih spregovoril ter se lotil<br />

nasvetov, kako bi se to dalo preprečiti<br />

in kje najti <strong>po</strong>moč.« Seveda pa tak način<br />

<strong>po</strong>ročanja zahteva več na<strong>po</strong>ra, in<br />

mnogokrat tako uredniki kot trg zahtevajo<br />

senzacionalistično <strong>po</strong>ročanje.<br />

Vseeno pristojni pričakujejo, da se bo<br />

odnos izboljšal, saj so smernice za odgovorno<br />

novinarsko <strong>po</strong>ročanje sprejeli<br />

tudi predstavniki novinarskega razsodišča<br />

in skupina slovenskih novinarjev,<br />

ki je sodelovala pri njihovem nastajanju.<br />

Ciril Kosednar

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Razsodba sodišča zaradi hudih groženj varnostniku<br />

(iz)brano<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 9<br />

barometer<br />

»Daj od<strong>po</strong>ved ali te ustrelim«<br />

Boštjan Kamnik se je znašel v nemilosti svojega direktorja Zorana Kuhanca<br />

Nekdanji varnostnik Boštjan Kamnik<br />

in njegova partnerka sta doživela, kaj<br />

se lahko pripeti delavcu, ki se <strong>po</strong>stavi<br />

proti svojemu delodajalcu. Kamnikovo<br />

dekle se je leta 2007 za<strong>po</strong>slilo v<br />

murskosoboškem lokalu Renome caffe.<br />

Ker se je <strong>po</strong> njenih besedah lastnik<br />

Srečko Ilić, nekdanji <strong>po</strong>klicni nogometaš,<br />

do nje vedel skrajno žaljivo in grdo,<br />

je oktobra 2008 dala od<strong>po</strong>ved. Čez dva<br />

meseca jo je Ilić <strong>po</strong>klical in obljubil, da<br />

se bo spremenil, če pride nazaj v službo.<br />

Nekaj časa je bilo v redu, »nato se<br />

je spet začelo šikaniranje in zaničevanje«.<br />

Vse je pripeljalo tako daleč, da je<br />

Kamnikova partnerka v začetku maja<br />

2009 odšla na bolniški dopust, mesec<br />

dni kasneje pa ji je tudi <strong>po</strong>tekla <strong>po</strong>godba<br />

o za<strong>po</strong>slitvi za določen čas, ki je ni<br />

več želela <strong>po</strong>daljšati. Vložila je še tožbeni<br />

zahtevek proti Iliću, saj ji, kot sama<br />

pravi, dolguje vsaj eno plačo in regres<br />

za leto 2009.<br />

Potem pa se je <strong>po</strong> besedah njenega<br />

fanta zanj začela kalvarija. Konec lanskega<br />

junija ga je <strong>po</strong> nočni službi v svojo<br />

pisarno <strong>po</strong>klical Zoran Kuhanec, direktor<br />

tukajšnje enote Sintala, kjer je<br />

delal kot varnostnik. »Dejal mi je, da ve<br />

za tožbeni zahtevek in da Sintalu zaradi<br />

tega grozi od<strong>po</strong>ved <strong>po</strong>godbe. Rekel je<br />

tudi, da naj dam od<strong>po</strong>ved, če partnerica<br />

ne umakne zahtevka. Če od<strong>po</strong>vedi ne<br />

bom dal, pa mi bo delovni čas raz<strong>po</strong>rejal<br />

tako, da ne bom mogel več na noben<br />

trening ali tekmo in da bom tako p<strong>si</strong>hično<br />

utrujen, da bom primoran sam<br />

dati od<strong>po</strong>ved,« je <strong>po</strong>jasnil Kamnik, ki je<br />

takrat branil za Muro 05. V začetku julija<br />

je Kuhanec še enkrat <strong>po</strong>klical Kamnika<br />

in mu <strong>po</strong>vedal, da pričakuje njegovo<br />

od<strong>po</strong>ved, ker ima na mizi od<strong>po</strong>ved<br />

<strong>po</strong>godb o varovanju Ilićevega lokala in<br />

<strong>po</strong>djetja Ilićeve tašče. »Zabru<strong>si</strong>l mi je<br />

tudi, da če želim imeti mir, naj dam od<strong>po</strong>ved.«<br />

Kamnik se ni pustil iz<strong>si</strong>ljevati,<br />

»zato sem to občutil pri svojem delu«.<br />

Raz<strong>po</strong>rejen je bil na varovanje prireditve<br />

Pivo in cvetje v Laškem, »kjer sem<br />

delal skupaj tri dni tudi <strong>po</strong> 14 ur na dan<br />

brez <strong>po</strong>čitka, malice ali zamenjave«. V<br />

Boštjan Kamnik<br />

se je odločil<br />

obelodaniti<br />

spletko, v kateri<br />

se je znašel.<br />

Fotografija Nataša Juhnov<br />

naslednjem telefonskem <strong>po</strong>govoru je<br />

nato Kamnik o<strong>po</strong>zoril Kuhanca, da ga<br />

bo prijavil inšpekciji zaradi nepravilnosti,<br />

ki jih je doživel. Kamnik je <strong>po</strong>snel ta<br />

<strong>po</strong>govor, v katerem mu je Kuhanec med<br />

drugim zagrozil, češ »kaj <strong>si</strong> misli, da če<br />

želi, ga lahko ustreli«.<br />

Zgodba je v začetku letošnjega oktobra<br />

dobila epilog na okrajnem soboškem<br />

sodišču. Sodnica Simona Vinkovič<br />

Škalič je razsodila, da bo zaradi ogrožanja<br />

varnosti Zoran Kuhanec moral v<br />

dveh mesecih od pravnomočnosti sodbe<br />

plačati nekaj manj kot tisoč evrov kazni.<br />

Boštjan Kamnik je sodišču predložil<br />

p<strong>si</strong>hiatrični izvid, iz katerega izhaja, da<br />

se je ustrašil groženj, in zgoščenko s <strong>po</strong>snetkom<br />

zadnjega <strong>po</strong>govora, ki jo je sodišče<br />

u<strong>po</strong>števalo kot dokaz. Kuhanec je<br />

zanikal, da bi Kamniku kadar koli <strong>po</strong>vedal,<br />

da ga bo ustrelil. Poudaril je, da so<br />

mu šli vselej na roko, da se je lahko nemoteno<br />

ukvarjal z nogometom. Po Kuhančevih<br />

besedah so imeli junija 2009<br />

<strong>po</strong>večan obseg dela, začeli so se dopusti,<br />

zato je vodja varnostnik odrejal dela<br />

tudi Kamniku, ki pa je to odklonil in šel<br />

na bolniški dopust. Direktor tukajšnje<br />

enote Sintala je na sodišču še zatrdil, da<br />

Kamnik sploh ni odšel zaradi domnevno<br />

izrečenih groženj, ampak zaradi nogometa<br />

in je v času bolniškega dopusta<br />

Kuhanec: Kamnik<br />

se mi maščuje<br />

V uredništvu hranimo sodbo<br />

okrajnega sodišča, ki je obsodilo<br />

Zorana Kuhanca, in ovadbi, ki sta<br />

ju kriminalistom <strong>po</strong>dala Boštjan<br />

Kamnik in njegovo dekle. Kuhanec<br />

pravi, da je Kamnikova od<strong>po</strong>ved<br />

izključno <strong>po</strong>sledica dejstva,<br />

»da ni hotel delati na način in v<br />

času, kot mu odreja delodajalec in<br />

<strong>po</strong> <strong>po</strong>trebi delodajalca, ampak je<br />

med bolniškim dopustom za plačilo<br />

pri Muri 05 odigral 13 tekem.<br />

To mu je bilo dokazano, zato mu<br />

je bila dana izredna od<strong>po</strong>ved <strong>po</strong>godbe<br />

o za<strong>po</strong>slitvi, ki je že pravnomočna.«<br />

Kuhanec je zanikal, da<br />

je Kamnika iz<strong>si</strong>ljeval in mu grozil<br />

zaradi tožbenega zahtevka, ki ga<br />

je Kamnikovo dekle vložilo proti<br />

stranki, ki so ji varovali lokal: »Kamnik<br />

je za dosego cilja vlekel svoje<br />

<strong>po</strong>teze, zoper mene <strong>po</strong>dal tri<br />

kazenske ovadbe, dve je tožilstvo<br />

kot neutemeljeni zavrglo, ovajal je<br />

tudi delovni inšpekciji, ki ni ugotovila<br />

kršitev pri njegovem delu in<br />

raz<strong>po</strong>rejanju dela. Prav tako se je<br />

<strong>po</strong>služeval nezakonitih prijemov,<br />

saj je <strong>po</strong> telefonu klical večje število<br />

svojih sodelavcev in mene ter<br />

vse <strong>po</strong>govore tudi <strong>po</strong>snel, ne da bi<br />

koga o tem seznanil. Našteva nedokazane<br />

in nikjer slišane besede,<br />

vse to pa <strong>po</strong>čne, da se mi maščuje<br />

zaradi izgube službe.« Za izjavo<br />

smo zapro<strong>si</strong>li tudi Srečka Ilića, ki<br />

primera ni želel komentirati. Odpravil<br />

nas je z besedami, »naj ga v<br />

to ne vmešamo, in da ne ve ničesar<br />

o tem, kar sprašujemo«.<br />

za svoj klub igral tekme. Sodba ni pravnomočna,<br />

saj je Kuhančev odvetnik napisal<br />

pritožbo na višje sodišče.<br />

Andrej Bedek<br />

Iztok Utroša, igralec BK Mladost<br />

Lendava in državni reprezentant v<br />

badmintonu, je s prvim mestom<br />

na <strong>po</strong>zivnem A-turnirju najboljših<br />

slovenskih igralcev <strong>po</strong>trdil svojo<br />

dobro formo. Uveljavlja se tudi v<br />

močni mednarodni konkurenci.<br />

Borut Prelog zaradi propadlega<br />

projekta gradnje luksuznih<br />

apartmajev v Moravskih<br />

Toplicah terja od KBM Lea<strong>si</strong>ng<br />

šest milijonov evrov.<br />

Tjaša Ficko, rojena<br />

Sobočanka, je zasedla eno<br />

od petih <strong>po</strong>džupanskih mest<br />

v MOL. Ima zaupanje Zorana<br />

Jankovića za kor<strong>po</strong>racijsko<br />

komuniciranje in prenašanje<br />

dobrih praks iz Evrope.<br />

Edina slovenska protestantska cerkev v ZDA praznovala<br />

100. obletnica ustanovitve cerkve svetega Janeza<br />

Katoličani še vedno v boju za cerkev svetega Jožefa<br />

Slovenska evangeličanska skupnost v<br />

pen<strong>si</strong>lvanijskem Bethlehemu v ZDA<br />

je s slovesno mašo škofa <strong>si</strong>node severovzhodne<br />

Pen<strong>si</strong>lvanije Samuela Zeiserja<br />

sklenila vrsto praznovanj v čast<br />

100. obletnice ustanovitve edine slovenske<br />

protestantske cerkve v ZDA St.<br />

John (sv. Janez), ki so jo leta 1910 ustanovili<br />

prekmurski priseljenci v ZDA.<br />

Zeiser je med pridigo faranom čestital<br />

in <strong>po</strong>vedal, da so vzor vsej <strong>si</strong>nodi, saj<br />

se lahko le malokatera njena cerkev <strong>po</strong>hvali<br />

s tako dolgim delovanjem. Praznovanja<br />

se je udeležil tudi pastor evangeličanske<br />

cerkve v Murski Soboti Leon<br />

Novak. »Od lanskega novembra smo<br />

imeli v okviru praznovanja veliko dogodkov<br />

in prireditev, ki so danes z mašo<br />

in večernim banketom doživeli vrhunec.<br />

Izdali bomo še s<strong>po</strong>minsko knjižico<br />

o zgodovini cerkve in s fotografijami,«<br />

je <strong>po</strong>vedal predsednik organizacijskega<br />

odbora, <strong>si</strong>cer kantor cerkve Frank Podleiszek.<br />

Prekmurski Slovenci so se v Bethlehem<br />

že v času Avstro-Ogrske priseljevali<br />

zaradi iskanja boljšega življenja,<br />

ki so <strong>si</strong> ga <strong>po</strong>tem ustvarili s trdim delom<br />

v danes že propadli železarni in drugih<br />

<strong>po</strong>djetjih. Za razlago Američanom, kdo<br />

so in od kod prihajajo, so u<strong>po</strong>rabljali izraz<br />

»Windish«, ki so jim ga nadeli Madža-<br />

ri. Vendar to ne <strong>po</strong>meni, da niso vedeli,<br />

da so Slovenci, o čemer pričata vsaj dva<br />

njihova nekdanja časopisa v prekmurski<br />

slovenščini – Slobodna rejč in Amerikanskih<br />

Slovencov glas. V Bethlehem so se<br />

priseljevali tako evangeličani kot tudi<br />

katoličani, ki so leta 1914 zgradili svojo<br />

Organizacijski<br />

odbor za<br />

proslavitev<br />

stoletnice<br />

Fotografija Cvetka Casar<br />

cerkev sv. Jožefa, ki pa jo je škofija <strong>po</strong>leg<br />

številnih drugih katoliških etničnih cerkev<br />

leta 2008 zaprla zaradi <strong>po</strong>manjkanja<br />

duhovnikov in denarja. Evangeličanska<br />

cerkev sv. Janeza pa živi in deluje naprej.<br />

Prvi pastor s <strong>po</strong>znavanjem prekmurskega<br />

jezika je leta 1914 <strong>po</strong>stal Ernest Stiegler,<br />

ki je cerkev vodil 42 let, za njim je<br />

cerkev prevzel pastor Frank Flisser in jo<br />

vodil naslednjih 38 let. Njegov naslednik<br />

Bob Williams je umrl v prometni nesreči<br />

in leta 1990 je pastor <strong>po</strong>stal Garry Langen<strong>si</strong>epen,<br />

ki cerkev vodi še danes.<br />

T. Š.<br />

Milan Bolkovič je ob<br />

državnem prazniku, dnevu<br />

Rudolfa Maistra, v Kamniku<br />

prejel s<strong>po</strong>minsko priznanje za<br />

zasluge pri ohranjanju s<strong>po</strong>mina<br />

na generala Rudolfa Maistra.<br />

Sprejem zanj je pripravila tudi<br />

ljutomerska županja Olga Karba.<br />

Bojan Rožman je direktor<br />

<strong>po</strong>djetja IN IN, d. o. o., iz<br />

Murske Sobote, ki je na letni<br />

konferenci Pomurskega društva<br />

za kakovost prejelo zlati<br />

znak društva za kakovost.

10 | Vestnik | 2. decembra 2010 kultura<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Knjižni sejem v Ljubljani<br />

V Cankarjevem domu bo do 5. decembra 26. slovenski knjižni sejem,<br />

na katerem se s svojimi knjigami in produkcijo predstavlja okoli sto slovenskih<br />

založb. Veliko pa bo tudi spremljevalnih dogodkov, srečanj s pisatelji<br />

in literarnimi ustvarjalci, lotili pa se bodo tudi različnih tem, kot<br />

so branje, elektronske knjige in opismenjevanje otrok. Podelili pa bodo<br />

tudi nekaj priznanj in nagrad. Letošnji knjižni sejem <strong>po</strong>teka <strong>po</strong>d motom<br />

Skodelica knjige.<br />

Kitaristka Sanja Plohl spet zmagala<br />

Pomurka meseca oktobra, kitaristka Sanja Plohl, je zmagala na mednarodnem<br />

kitarskem tekmovanju v španski Llereni, to je njen novi uspeh,<br />

saj je letos osvojila kar nekaj prvih nagrad na mednarodnih glasbenih<br />

tekmovanjih v Barceloni in Cordobi. Skupno je mlada kitaristka v preteklih<br />

letih nabrala več kot 20 mednarodnih odličij, ki so ji odprla vrata na<br />

številne koncertne odre. V Sloveniji ji bomo lahko prisluhnili 10. januarja<br />

v dvorani mariborskega Konservatorija za glasbo.<br />

Veseli dan kulture<br />

V petek, 3. decembra (rojstni dan<br />

Franceta Prešerna), bodo <strong>po</strong>murske<br />

kulturne ustanove z razstavami,<br />

vodstvi in drugimi dogodki zaznamovale<br />

vseslovenski Ta veseli<br />

dan kulture. Tudi sami se odpravite<br />

v kakšen muzej ali galerijo.<br />

Koncert v Gornji Radgoni<br />

Slaček in Rogina<br />

navdušila publiko<br />

Karol Grossmann, pionir slovenskega filma<br />

Umetniška iz<strong>po</strong>vedna moč<br />

Ne<strong>po</strong>znani filmi nekdanjega Grossmannovega festivala<br />

Pisana paleta kom<strong>po</strong>zicij, od Piazzole do Arlena<br />

V organizaciji Območne iz<strong>po</strong>stave Javnega<br />

sklada kulturnih dejavnosti Gornja<br />

Radgona in ob <strong>po</strong>d<strong>po</strong>ri OŠ Gornja<br />

Radgona je v avli radgonske šole <strong>po</strong>tekal<br />

izjemen koncert dveh mladih<br />

glasbenikov, Dušana Slačka na kitari<br />

in mag. Jureta Rogine na klarinetu.<br />

Odlična glasbenika sta s svojim nasto<strong>po</strong>m<br />

in pisano paleto kom<strong>po</strong>zicij<br />

od Piazzole, Benvenutija do Arlena in<br />

drugih navdušila <strong>po</strong>slušalce.<br />

Dušan Slaček je kitaro začel igrati v<br />

Glasbeni šoli Gornja Radgona pri Mariji<br />

Purnomo in mag. Samu Ismajloviču,<br />

srednjo glasbeno in baletno šolo pa je<br />

končal v Mariboru pri profesorju Sašu<br />

Lamutu iz Radenec. Trenutno študira<br />

na glasbeni akademiji v Gradcu. Udeležil<br />

se je številnih <strong>po</strong>letnih šol in mojstrskih<br />

tečajev. Leta 2007 mu je Srednja<br />

glasbena in baletna šola Maribor<br />

<strong>po</strong>delila diplomo dr. Romana Kla<strong>si</strong>nca<br />

za izjemne umetniške dosežke, prejel<br />

pa je tudi številne nagrade in priznanja.<br />

Trenutno <strong>po</strong>učuje na zasebni glasbeni<br />

šoli Maestro v Gornji Radgoni in v<br />

zasebni glasbeni šoli v Beltincih.<br />

Mag. Jure Rogina (1984) pa je začel<br />

svojo glasbeno <strong>po</strong>t na glasbeni šoli<br />

Karola Pahorja na Ptuju in januarja<br />

letos magistriral iz klarineta in glasbene<br />

pedagogike. Od leta 2009 <strong>po</strong>učuje<br />

na glasbeni šoli v Beltincih. Med<br />

študijem je sodeloval tudi s Simfoničnim<br />

orkestrom KUG, European Master<br />

Orchestra, in Simfoničnim orkestrom<br />

SNG Maribor.<br />

O. B.<br />

Razstava pravoslavnih ikon v Radencih<br />

Osebni miselni odnos<br />

do religiozne motivike<br />

Otvoritve so se udeležili predstavniki pravoslavne,<br />

evangeličanske in katoliške cerkve<br />

Da Grossmanna <strong>po</strong> njegovih filmih v<br />

Sloveniji in tujini dobro <strong>po</strong>znajo, je<br />

pri<strong>po</strong>mogel tudi Grossmannov festival<br />

filma in vina, manj pa se jih s<strong>po</strong>mni,<br />

da bi <strong>si</strong> ogledali njemu in njegovemu<br />

delu <strong>po</strong>svečen del zbirke v<br />

ljutomerskem muzeju. Predstavljenih<br />

je del od njegovih 600 znanih fotografij<br />

iz začetka 20. stoletja, 300 dia<strong>po</strong>zitivov<br />

in kopije prvih treh slovenskih<br />

filmov: Odhod od maše in Sejem<br />

v Ljutomeru, ki sta bila <strong>po</strong>sneta 1905.,<br />

ter Na domačem vrtu, <strong>po</strong>snet leto <strong>po</strong>zneje.<br />

S<strong>po</strong>minska soba je <strong>po</strong>svečena pionirju<br />

slovenskega filma dr. Karolu<br />

Grossmannu (1864–1929), ki je v Ljutomeru<br />

<strong>po</strong>snel prve ohranjene kadre<br />

slovenskega filma. Pred petimi leti, ko<br />

je bila stoletnica slovenskega filma, je<br />

razstavo pripravila Slovenska kinoteka<br />

na osnovi originalnih Grossmanovih<br />

filmov in fotografij, ki jih hrani Arhiv<br />

Slovenije. Poleg tega je na ogled<br />

tudi vitrina s kamerami in fotografsko<br />

opremo, ki ni iz njegovega časa, saj je<br />

žal vsa njegova tehnična zapuščina izgubljena,<br />

je razložil muzejski sodelavec<br />

Anton Ratiznojnik. Želeli pa bi, da<br />

bi fotografsko opremo do<strong>po</strong>lnili in na<br />

praktičnih primerih prikazali, kako in<br />

s kakšno tehniko so nekoč snemali ter<br />

preskok z začetkov filma na gibljivo<br />

sliko.<br />

Grossmann je znan tudi <strong>po</strong> svojih<br />

fotografijah, saj ga uvrščajo med<br />

umetniške fotografe. Naj<strong>po</strong>gosteje je<br />

fotografiral <strong>po</strong>rtrete svoje družine,<br />

prijateljev, u<strong>po</strong>dobil pa je tudi javne<br />

Iz umetniškega fotografskega opusa dr. Karola Grossmanna<br />

dogodke v Ljutomeru in prleško <strong>po</strong>krajino.<br />

Bil je doktor prava in odvetnik,<br />

ki se je ves čas zavzemal za slovensko<br />

besedo, kar nekaj negativnih<br />

izkušenj pa je imel s sodiščem v Ljutomeru,<br />

ker ni u<strong>po</strong>števalo slovenskega<br />

jezika. Bil je aktiven tudi na <strong>po</strong>dročju<br />

kulture, kot predsednik čitalnice<br />

je skrbel za kulturno delovanje, gledališče,<br />

pevske zbore in knjige.<br />

Prav tako je bil dejaven v š<strong>po</strong>rtu in<br />

družbenih dejavnostih, soustanovil je<br />

društvo ljutomerski Sokol, aktiven pa<br />

je bil tudi kot <strong>po</strong>litik, saj je bil kandidat<br />

jugoslovanske demokratske stranke,<br />

na gos<strong>po</strong>darskem <strong>po</strong>dročju pa je<br />

<strong>po</strong>magal zgraditi prvo opekarno v<br />

Križevcih. Grossmann je bil vsestransko<br />

aktiven ter je dogajanje in spremembe<br />

v družbi tudi beležil.<br />

Zanimivo je tudi omeniti, da je pred<br />

desetletji, tja do 80. let, v Ljutomeru<br />

že <strong>po</strong>tekal Grossmannov filmski festival,<br />

kjer so se zbirali režiserji iz vse<br />

Jugoslavije, filme pa so takrat v Ljutomeru<br />

in okolici tudi snemali. Ratiznojnik<br />

pravi, da se je ohranilo nekaj<br />

filmov o <strong>po</strong>lpretekli kulturni dediščini<br />

Ljutomera in okolice. Originale so<br />

predali Arhivu Slovenije, da jih primerno<br />

zaščiti, sami pa imajo kopije,<br />

ki pa še niso bile predstavljene širši<br />

javnosti.<br />

A. Nana Rituper Rodež<br />

Fotografija A. Nana Rituper Rodež<br />

Razširjen register žive slovenske kulturne dediščine<br />

Prleška gibanica, borovo gostüvanje,<br />

lončarstvo, slamokrovstvo<br />

Vpisani tudi primeri iz Pomurja – Lokalne <strong>po</strong>sebnosti kot del svetovne vrednote<br />

Ikone obeh avtorjev, ki se predstavljata v Dosorju, kra<strong>si</strong>jo pravoslavne cerkve in<br />

domove v Srbiji, Makedoniji in drugje.<br />

V Galeriji Dosor v Radencih so v <strong>po</strong>nedeljek<br />

odprli razstavo pravoslavnih<br />

ikon akademskega slikarja Dušana<br />

Neškovića iz Šabca, ki so jo do<strong>po</strong>lnili<br />

še z razstavo del Alimpija Košarovskega<br />

iz Makedonije, ki živi v Sloveniji.<br />

Slednji se je tudi udeležil otvoritve<br />

razstave.<br />

Razstavo je pripravilo Srbsko kulturno<br />

društvo Štajerska skupnost iz<br />

Maribora v sodelovanju z Dosorjem<br />

– Domom starejših občanov Radenci,<br />

odprl pa jo je paroh srbske pravoslavne<br />

cerkve v Mariboru Savo Kosojević.<br />

Otvoritve so se udeležili tudi direktor<br />

urada za verske skupnosti Aleš Gulič,<br />

škof evangeličanske cerkve v Sloveniji<br />

Geza Erniša in radenski katoliški župnik<br />

Janko Ivančič.<br />

Razstavljena dela je predstavil predsednik<br />

Srbskega kulturnega društva<br />

Štajerska skupnost iz Maribora Rade<br />

Bakračević, ki je <strong>po</strong>vedal, da bodo ikone<br />

predstavili tudi v Moravskih Toplicah,<br />

ko se bo otvoritve udeležil tudi<br />

umetnik Nešković, ki se odprtja v Radencih<br />

ni mogel udeležiti. O delih Dušana<br />

Neškovića, ki je opravil magisterij<br />

na oddelku zidnega slikarstva na<br />

likovni akademiji v Beogradu in je<br />

nes<strong>po</strong>rno ena najizrazitejših osebnosti<br />

mlajše srbske slikarske generacije,<br />

je <strong>po</strong>vedal še, da »je njegova umetnost<br />

usmerjena izrazito miselno, je<br />

reflek<strong>si</strong>vna, njen <strong>po</strong>men je v vz<strong>po</strong>stavljanju<br />

osebnega odnosa z motiviko<br />

specifičnih pravoslavnih motivov. Intenzivni<br />

kolorit, utemeljen z naglašenimi<br />

kontrasti, vnaša v Neškovićeve<br />

ikone čutni naboj, <strong>po</strong>tenciran z vmesno<br />

sugerirano aluzivnostjo. Njegovo<br />

slikanje je na meji realnosti in misticizma.«<br />

J. G.<br />

Fotografija Jože Gabor<br />

Slovenija ima od sobote naprej osemnajst<br />

izstopajočih primerov slovenske<br />

žive kulturne dediščine, ki so vpisani<br />

v slovenski register žive kulturne dediščine.<br />

Doslej je bil v register vpisan<br />

samo Škofjeloški pa<strong>si</strong>jon, <strong>po</strong> novem<br />

pa so med drugimi vpisani še borovo<br />

gostüvanje v Predanovcih, lončarstvo,<br />

slamokrovstvo in priprava prleške gibanice.<br />

Te pa bodo <strong>po</strong>tem predlagali<br />

za Unescov seznam nesnovne svetovne<br />

kulturne dediščine.<br />

Koordinator izbora je Inštitut za<br />

narodopisje ZRC SAZU, ki pri izboru<br />

in vpisu tesno sodeluje s Slovenskim<br />

etnološkim društvom in Slovensko nacionalno<br />

komi<strong>si</strong>jo za Unesco. Med predlaganimi<br />

no<strong>si</strong>lci žive slovenske kulturne<br />

dediščine je <strong>po</strong>sebna komi<strong>si</strong>ja, ki jo<br />

vodi dr. Naško Križnar, z Inštituta za narodopisje<br />

izbrala dediščino, ki najbolj<br />

izstopa. Gre za dobrine, <strong>po</strong>dedovane iz<br />

preteklosti, ki jih na območju Slovenije<br />

opredeljujemo kot odsev in izraz svojih<br />

vrednot, identitet, verskih in drugih<br />

prepričanj, znanj in tradicij. Ta dediščina<br />

ni zgolj vrednota <strong>po</strong>samezne skupnosti<br />

v <strong>po</strong>sameznih državah, ampak je<br />

svetovna vrednota, ki jo velja ohraniti.<br />

Poleg tega Unescova konvencija o<br />

Lončarstvo je s svojimi <strong>po</strong>sebnostmi, tehnikami in vzorci doma tudi v Pomurju.<br />

varstvu nesnovne dediščine iz leta 2003<br />

pravi, da so živa dediščina nesnovne dobrine,<br />

kot so prakse, predstavitve, izrazi,<br />

znanja, veščine, in z njimi <strong>po</strong>vezane<br />

premičnine in kulturni prostori, kjer jo<br />

zaznavamo. »Poleg tega pa še vedno živi<br />

in jo skupnosti, skupine ali <strong>po</strong>samezniki<br />

prenašajo iz roda v rod, jih <strong>po</strong>ustvarjajo<br />

kot odziv na svoje okolje, naravo<br />

in zgodovino. S tem razvijajo občutek<br />

identitete in kontinuitete, kar <strong>po</strong>dpira<br />

s<strong>po</strong>štovanje kulturne raznovrstnosti in<br />

človeške ustvarjalnosti.« Svetovni Unescov<br />

seznam, s katerim želijo zaščititi<br />

nesnovno kulturno dediščino, se hitro<br />

širi, nove slovenske predloge pa naj bi<br />

pripravili že prihodnje leto.<br />

A. Nana Rituper Rodež<br />

Fotografija Nataša Juhnov

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

intervju<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 11<br />

Marko Žula o oblikovanju nove družbe z denarjem zadružnikov<br />

Radgonski zadružniki z<br />

biodizelsko elektrarno<br />

pri Benediktu<br />

Če bi se 1060 lastnikov kabelsko-komunikacijskega <strong>si</strong>stema Gornja Radgona pred leti<br />

odločilo za izplačilo denarja, se danes ne bi mogli <strong>po</strong>hvaliti s svojo prvo zeleno naložbo<br />

Tako ste dobili kapital, ki pa ga niste<br />

razdelili med zadružnike kot mnogi<br />

drugi, ampak ste se odločili za nadaljnjo<br />

naložbo.<br />

»Imeli smo strategijo. Odločili smo<br />

se za finančna vlaganja in energetiko.<br />

Vemo, da so finančna vlaganja lahko<br />

tvegana, vlaganje v energetiko pa je<br />

bolj stabilno, zagotavlja stalni prihodek<br />

in varnost, ker je plačnik država.<br />

Zanimala nas je zelena energija, ker je<br />

okolju prijazna, drugi razlog pa je ta,<br />

da je prihodnost <strong>po</strong>slov prav v zeleni<br />

tehnologiji. V začetku smo želi investirati<br />

v fotovoltaiko in v ta namen je<br />

zadruga ustanovila Panonico energetiko,<br />

d. o. o. , ter za<strong>po</strong>slila energetika<br />

in strojnika. Po izdelanih elaboratih<br />

smo kmalu ugotovili, da se fotovoltaika<br />

v Sloveniji zaradi visokih najemnin<br />

obrestuje le, če imaš lastno streho. Ta<br />

najemnina se lahko vmes tudi dviguje.<br />

za biodizel, ki je rafiniral iz odpadnih<br />

jedilnih olj. V Sloveniji zbiranja in predelovanja<br />

teh odpadnih jedilnih olj ni,<br />

saj so zahteve zelo stroge. Naša elektrarna<br />

biodizel dobiva iz rafinerije v<br />

Avstriji in čisto možno je, da ga pridobivajo<br />

tudi iz odpadnih olj iz Slovenije.<br />

Mislim, da bi Slovenija morala malo<br />

premisliti o merilih, ki jih <strong>po</strong>stavlja za<br />

<strong>po</strong>samezno dejavnost. Edina <strong>po</strong>dobna<br />

rafinerija je v Račah, ki pa pridobiva<br />

biodizel iz oljne repice.«<br />

Zdaj vaša elektrarna deluje <strong>po</strong>skusno,<br />

da se preizku<strong>si</strong> delovanje, 16. novembra<br />

naj bi opravili tehnični pregled.<br />

Kako pa bo <strong>po</strong> tem, ko boste<br />

dobili u<strong>po</strong>rabno dovoljenje?<br />

»Takrat bomo lahko <strong>po</strong>dpisali <strong>po</strong>godbo<br />

z družbo Borzen, d. o. o., ki bo<br />

odku<strong>po</strong>vala električno energijo. Za zadružnike<br />

to <strong>po</strong>meni, da bodo udeleženi<br />

pri dobičku in se bo vrednost njihovega<br />

deleža <strong>po</strong>večevala ali pa bodo<br />

dobili izplačane dividende. Do sedaj<br />

smo ves čas <strong>po</strong>slovali z dobičkom in<br />

vrednost zadružnega deleža <strong>po</strong>večevali.<br />

Trenutno je ta delež vreden 6,62<br />

evra in se spet <strong>po</strong>večuje. Kdor želi izstopiti,<br />

dobi delež izplačan, zato je zadruga<br />

malo bolj ranljiva, kar zadeva<br />

večje investicije. Na žalost se število<br />

zadružnikov zmanjšuje in zadruga s<br />

tem izgublja kapital. Zato bi radi začeli<br />

oglaševati, da lahko še kdo pristopi<br />

k zadrugi. Seveda je uspešen tudi drugi<br />

del <strong>po</strong>slov zadruge, in <strong>si</strong>cer finančno<br />

vlaganje, ki je v razmerju dva proti<br />

ena v prid energetiki. Letos je to razmerje<br />

še bolj v prid energetiki. Kljub<br />

krizi smo imeli 2008. in 2009. izjemno<br />

srečo in smo na trgu s finančnimi <strong>po</strong>sli<br />

ustvarjali celo dobiček v višini več<br />

tisoč evrov.«<br />

Kaj <strong>si</strong> osebno želite ustvariti ali doseči<br />

s Panonico?<br />

»Mi bi lahko našo hčerinsko družbo<br />

Panonico energetiko razvili v enega<br />

največjih zasebnih investitorjev v<br />

energetiko v Sloveniji.«<br />

Zadružni delež<br />

Višina zadružnih<br />

deležev 1060<br />

zadružnikov je bila<br />

odvisna od višine<br />

vloženega zneska pri<br />

gradnji kabelskega<br />

<strong>si</strong>stema. Stanovalci<br />

blokov v Gornji<br />

Radgoni, kjer je bila<br />

gradnja cenejša, so<br />

prispevali manj kot<br />

občani, ki so živeli v<br />

oddaljenih zaselkih.<br />

Tako je zadružnik<br />

iz stanovanjskega<br />

bloka lahko imel 33,<br />

zadružnik npr. iz Polic<br />

pa 110 zadružnih<br />

deležev. Vrednost<br />

<strong>po</strong>sameznega<br />

zadružnega deleža<br />

je bila leta 2008 pet<br />

evrov, v letu 2010 pa je<br />

6,62 evra.<br />

Marko Žula, predsednik upravnega odbora Panonice, zadruge za investicijska vlaganja in energetiko Gornja Radgona, z. b. o.<br />

V<br />

Gornji Radgoni je v osemdesetih<br />

letih <strong>po</strong> zaslugi Elrada<br />

zaživel eden prvih vzorčnih<br />

kabelskih <strong>si</strong>stemov, ki se je<br />

z leti dograjeval in nadgrajeval. Danes<br />

Elrada ni več, ostale so naslednice, ki<br />

so <strong>si</strong> v tem tisočletju pridobile svetovni<br />

ugled in <strong>po</strong>sle: Elti, Elrad International,<br />

Var in Inglar. Tudi kabelsko-komunikacijski<br />

<strong>si</strong>stem Gornja Radgona<br />

še obstaja, le da so njegovi lastniki danes<br />

drugi, in <strong>si</strong>cer je to KRS Tabor, d.<br />

d., zadružniki pa so se preimenovali v<br />

Panonica zadruga, z. b. o., ki je hkrati<br />

registrirana blagovna znamka pri<br />

Uradu RS za intelektualno lastnino.<br />

Zadruga raz<strong>po</strong>laga z zadružnim premoženjem,<br />

ki so ga pridobili z odlično<br />

prodajo <strong>si</strong>stema. Polovico denarja so<br />

vložili v finančne naložbe, drugo <strong>po</strong>lovico<br />

pa v energetsko naložbo. V ta<br />

namen so ustanovili še družbo Panonica<br />

energetika, d. o. o., in letos avgusta<br />

odprli prvo biodizelsko elektrarno<br />

pri Benediktu. Seveda pa vse ni <strong>po</strong>tekalo<br />

tako gladko, kot je tukaj zapisano.<br />

O tem več v <strong>po</strong>govoru s pravnikom<br />

Markom Žulo, ki je leta 2008 na<br />

<strong>po</strong>budo zadružnikov prevzel vodenje<br />

Panonice.<br />

Najprej seveda vprašanje: kakšna je<br />

<strong>po</strong>vezava med Marjanom in Markom<br />

Žulo ter Panonico?<br />

»Ko je bil moj oče Marjan Žula predsednik<br />

krajevne skupnosti v Gornji<br />

Radgoni, so se tri krajevne skupnosti<br />

odločile, da bodo uredile zadeve na<br />

<strong>po</strong>dročju kabelskega <strong>si</strong>stema, ki je bil<br />

zgrajen, ni pa imel lastnika. Upravljala<br />

ga je krajevna skupnost, ki pa <strong>po</strong> takrat<br />

veljavnem zakonu o telekomunikacijah<br />

tega ni več smela <strong>po</strong>četi. Tri<br />

krajevne skupnosti so zato ustanovile<br />

zadrugo, ki se je imenovala Zadruga<br />

kabelsko-komunikacijski <strong>si</strong>stem Gornja<br />

Radgona. Ta zadruga je začela vpisovati<br />

vse upravičence, ki so financirali<br />

gradnjo <strong>si</strong>stema od 1988. do 2005.<br />

leta in so se lahko vpisali kot zadružniki.<br />

Ko smo imeli v začetku leta 2006<br />

volitve predsednika zadruge, sem bil<br />

edini kandidat. Verjetno zato, ker nihče<br />

ni točno vedel, kaj bi radi s tem <strong>si</strong>stemom<br />

naredili.<br />

Vi ste vedeli, kaj želite narediti, ste<br />

se zato odločili prevzeti to tvegano<br />

funkcijo?<br />

»Delal sem kot pravnik pri družbi,<br />

ki je pripravljala načrt ustanovitve zadruge.<br />

Pravno sem vedel, kako stvari<br />

<strong>po</strong>tekajo, osebno pa sem res želel izvedeti,<br />

kako bo to v resnici zaživelo.<br />

Najprej sem želel <strong>po</strong>stati le član upravnega<br />

odbora, <strong>po</strong>tem pa so me zadružniki<br />

prepričali, naj prevzamem vodenje,<br />

ker da najbolje vem kako in kaj.<br />

Tako sem prevzel vodenje v prvem<br />

mandatu. Takrat je bilo vpisanih 975<br />

zadružnikov, leta 2007 smo ustanovili<br />

hčerinsko družbo Zavod KKS Gornja<br />

Radgona, na katero smo prenesli vse<br />

deleže, ki niso bili prevzeti, <strong>po</strong>novno<br />

smo <strong>po</strong>zvali zamudnike, tako da je<br />

bilo končno vpisanih 1060 zadružnikov.<br />

Leta 2008 smo od zadruge prevzeli<br />

akt o zadružnih deležih in prva<br />

vrednost <strong>po</strong>sameznega zadružnega<br />

deleža je bila pet evrov. V tem času so<br />

že <strong>po</strong>tekali <strong>po</strong>govori, kaj bi naredili s<br />

tem <strong>si</strong>stemom. Ugotovili smo, da nismo<br />

konkurenčni, gradili so že vz<strong>po</strong>redne<br />

<strong>si</strong>steme, zato smo začeli zbirati<br />

<strong>po</strong>nudbe za prodajo <strong>si</strong>stema. Po dolgotrajnih<br />

<strong>po</strong>gajanjih smo dosegli zelo<br />

dobro ceno, 657 tisoč evrov, junija<br />

2008 je občni zbor odločal o prodaji.<br />

Takrat smo se preimenovali v zadrugo<br />

Panonica.«<br />

Panonica energetika,<br />

d. o. o.<br />

Generalni direktor družbe, katere<br />

cilj je <strong>po</strong>stati vodilni slovenski<br />

zasebni investitor v obnovljive<br />

vire električne energije v kategoriji<br />

malih in srednje velikih elektrarn,<br />

je Dejan Šlemer. Končal je<br />

visokostrokovni študij smer energetika<br />

ter univerzitetni študij na<br />

<strong>po</strong>dročju <strong>po</strong>djetniškega inženirstva<br />

na Fakulteti za strojništvo<br />

Univerze v Mariboru. Pred prevzemom<br />

vodenja Panonice energetike<br />

je delal na energetskem,<br />

<strong>po</strong>djetniškem in znanstvenoraziskovalnem<br />

<strong>po</strong>dročju.<br />

Pogovarjali smo se z lastniki Maximusa<br />

v Gornji Radgoni, o načrtih za sončno<br />

elektrarno na šoli, ki so propadli,<br />

pa smo izvedeli iz medijev. Ko bomo<br />

sami zgradili kakšen objekt, kjer bomo<br />

imeli streho, bomo mogoče investirali<br />

tudi v fotovoltaiko.«<br />

Torej ste se <strong>po</strong> temeljitem proučevanju<br />

razmer odločili za prvo biodizelsko<br />

elektrarno?<br />

»To je bil res dolgotrajen proces.<br />

Zgradili smo jo, še preden smo zraven<br />

<strong>po</strong>vabili partnerje, to sta K8 , d. o.<br />

o., iz Ljubljane in Krovni <strong>po</strong>djetniški<br />

inkubator iz Slovenskih Konjic. Vsak<br />

je nekaj prispeval, zemljišče in nekaj<br />

denarja. Mi smo 35-odstotni in hkrati<br />

največji lastnik. V Sloveniji biodizelske<br />

elektrarne še ni bilo, zato smo morali<br />

državo najprej prepričati, da moramo<br />

slediti evropskim smernicam. Obstaja<br />

več vrst biodizla. V našem primeru gre<br />

Fotografija Bernarda B. Peček<br />

In kakšne so prepreke na <strong>po</strong>ti, kaj<br />

<strong>po</strong>grešate?<br />

»Pogrešam to, da bi država končno<br />

ugotovila napako in umaknila omejitve<br />

pri subvencioniranju tekoče biomase.<br />

Na voljo je višina subvencioniranja<br />

za 10 gigavatnih ur, in če naša<br />

elektrarna deluje vse leto, bi <strong>po</strong>rabila<br />

skoraj tri četrtine celotne raz<strong>po</strong>ložljive<br />

mase ur. Naša elektrarna je prva v<br />

Sloveniji, zgraditi želimo še eno, a najprej<br />

želimo doseči umaknitev te omejitve.<br />

Drugo, kar želimo, je, da bi državo<br />

prepričali, da bi bilo predelovanje<br />

odpadnih jedilnih olj možno tudi v<br />

Sloveniji, da ne bi imeli prav mi tako<br />

zaostrenih <strong>po</strong>gojev, ampak bi se zgledovali<br />

<strong>po</strong> Avstrijcih, kjer je to normalna<br />

dejavnost. Pogoji so zdaj tako strogi,<br />

da se do sedaj še nihče ni odločil<br />

za to. «<br />

Zakaj je prva biodizelska elektrarna<br />

Radgončanov <strong>po</strong>stavljena pri Benediktu,<br />

in ne v Gornji Radgoni?<br />

»Pri Benediktu smo imeli zelo veliko<br />

o<strong>po</strong>ro pri županu in občinski upravi, v<br />

Gornji Radgoni pa smo v tistem času<br />

prestajali zelo hude čase, kajti eden<br />

izmed občinskih svetnikov je zelo rad<br />

kritiziral Panonico na sejah, nam očital<br />

vsemogoče in vložil več kazenskih<br />

ovadb, ki so bile <strong>po</strong>zneje zavržene s<br />

skle<strong>po</strong>m tožilstva. V letu 2009, ko se<br />

je vse to dogajalo in so seje prenašali<br />

<strong>po</strong> televiziji, se nam je dogajala velika<br />

krivica in <strong>po</strong>vzročala ogromna škoda.<br />

Imeli smo za 41 tisoč evrov izsto<strong>po</strong>v<br />

zadružnikov ali dvakrat več kot <strong>po</strong>vprečno.<br />

Zato smo se morali odzvati.<br />

Naš glavni namen je, da se <strong>po</strong>večuje<br />

vrednost zadružnega deleža, da bodo<br />

tisti, ki bodo morda izstopili naslednje<br />

leto, dobili več kot tisti, ki so izstopili<br />

letos. Končni cilj je, da bi lahko izplačevali<br />

zadružnikom dividende in jim<br />

s tem lajšali življenje, torej da bi dobivali<br />

denar kot neko trinajsto plačo.<br />

Skratka, Panonica energetika naj bi<br />

<strong>po</strong>stala zares močna družba, ki se bo<br />

ukvarjala z obnovljivimi viri energije,<br />

pa ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih<br />

državah, kjer imajo naravne vire,<br />

ki jih pri nas ni.«<br />

Bernarda B. Peček

12 | Vestnik | 2. decembra 2010 kmetijstvo<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

ob pravem času in zdesetkali nepridiprave?<br />

Možnosti je več: okoli pridelovalnih<br />

<strong>po</strong>vršin zasejemo zelene robove<br />

trav in cvetja, ki morajo biti široki<br />

vsaj en meter, ali pa zasadimo žive<br />

meje. V obeh okoljih se bodo plenilci<br />

zagotovo naselili. Toda tu se plenilci<br />

naselijo naključno in ni rečeno, da<br />

bodo nastopili ob pravem času in rešili<br />

<strong>po</strong>ljščine vseh nadlog. Zato pa so<br />

v svetu nastale firme, ki vzrejajo plenilske<br />

in zajedavske živalce in jih prodajajo<br />

u<strong>po</strong>rabnikom, navdušenim za<br />

življenje brez kemije. Začelo se je na<br />

Nizozemskem, dandanes pa so te firme<br />

že v vseh razvitih državah, tudi v<br />

sosednji Avstriji.<br />

Med najbolj znanimi vrstami živalc,<br />

ki jih te firme nudijo, so pika<strong>po</strong>lonice.<br />

Tako odrasle kot njihove ličinke so<br />

ješče plenilke uši, ščitkarjev in drugih<br />

živalc. Sedempikčasta pika<strong>po</strong>lonica<br />

recimo <strong>po</strong>je <strong>po</strong>vprečno 40 do 50<br />

listnih uši na dan, njena ličinka pa v<br />

času svojega razvoja približno 600.<br />

Med znanimi <strong>po</strong>močnicami so tudi<br />

tenčičarice. Te nežne žuželke imajo<br />

robustne in ješče ličinke, ki prav tako<br />

odstranjujejo uši, kaparje, pršice, jajčeca<br />

vseh vrst žuželk itd. itd.<br />

Omenimo še ličinke muh trepetavk.<br />

Odrasle muhe so s svojim črno-rumenim<br />

vzorcem <strong>po</strong>dobne osam, vendar<br />

ne pikajo. S plenjenjem nam koristi<br />

tudi precej vrst hroščev, med njimi:<br />

krešiči, kratkokrilci, ličinke mehkokrilcev<br />

itd. Nikakor ne smemo mimo<br />

najezdnikov, ki so znani zajedavci<br />

drugih žuželk. In končno, ne <strong>po</strong>zabinarava<br />

neznana znanka<br />

V Kmetijstvu Črnci uspešno končujejo <strong>po</strong>slovno leto<br />

Naravno varstvo<br />

kulturnih rastlin<br />

Človek lahko plenilstvo v živalskem svetu izkoristi zase<br />

Sedempikčasta <strong>po</strong>lonica, levo od nje<br />

ličinka, drugo listne uši<br />

Pridelovanje hrane je rizično delo.<br />

Veliko je zunanjih faktorjev, ki lahko<br />

vsak zase ali v<strong>si</strong> skupaj zelo ogrožajo<br />

pridelek. Med njimi so drobni rastlinojedi,<br />

ki množično objedajo zelenjavo<br />

in <strong>po</strong>sevke. Najpreprosteje se jih<br />

rešimo s škropivi, vendar je taka <strong>hrana</strong><br />

vedno manj priljubljena. Obstajajo<br />

pa še druge vsaj delne rešitve, recimo<br />

kolobarjenje. S selitvijo kultur<br />

na druge njive namreč rešimo rastline<br />

pred živalcami in boleznimi, ki so<br />

prezimile na lanskih njivah, obenem<br />

pa preprečimo enostransko črpanje<br />

hranil iz tal. Druga enostavna <strong>po</strong>teza,<br />

ki pride v <strong>po</strong>štev bolj pri vrtninah, so<br />

mešane kulture, ki se <strong>po</strong>dpirajo v rasti.<br />

Če rastejo različne rastline izmenično<br />

v otočkih, se rastlinojedci težje<br />

širijo. Dejansko je tako tudi v naravi,<br />

kjer je v eko<strong>si</strong>stemih združenih veliko<br />

različnih rastlin.<br />

Toda najnovejši zgled iz narave so<br />

plenilci. Za vsako vrsto rastlin namreč<br />

obstajajo živali, ki se hranijo z njo, in<br />

za vsako vrsto živali obstajajo plenilci,<br />

ki jo plenijo. Če to prenesemo na<br />

obdelovalne <strong>si</strong>steme, obstajajo torej<br />

tudi plenilci za rastlinojede živalce,<br />

ki ogrožajo pridelek! Toda kako naj<br />

jih prepričamo, da se bodo znašli tam<br />

izobraževanje kmetovalcev<br />

3. 12. 2010: dvorana KGZS v M. Soboti, Ulica<br />

Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota,<br />

ob 9.00, ne velja za KOP, Projekt DOŽIVETJA<br />

TRADICIJE – kakovost vina in hrane.<br />

7. 12. 2010: dvorana KGZS v M.<br />

Soboti, Ulica Štefana Kovača 40, 9000<br />

Murska Sobota, ob 9.00, ne velja za KOP,<br />

Obnovitveni tečaj za izvajalce zdravstvenega<br />

varstva rastlin.<br />

7. 12. 2010: Turistična kmetija Ferencovi,<br />

Krašči 23, 9261 Cankova, ob 9.00, ne velja<br />

za KOP, Varnost in zdravje pri delu.<br />

7. 12. 2010: vaški dom v Čentibi, Glavna<br />

ulica 94, Čentiba, 9220 Lendava, ob 17.00<br />

ne velja za KOP, Vinarstvo – kletarski večer.<br />

8. 12. 2010: kulturna dvorana v Križevcih<br />

pri Ljutomeru, Križevci pri Ljutomeru 11,<br />

9242 Križevci pri Ljutomeru, ob 10.00, ne<br />

velja za KOP, Dom, družina in do<strong>po</strong>lnilne<br />

dejavnosti, Delavnice ročnih del za DK<br />

Križevci-Veržej.<br />

Fotografija Anja Jerin, SOkol ARSO<br />

Navadna tenčičarica<br />

mo pajkov, ki so <strong>po</strong>membni neselektivni<br />

lovci.<br />

Mar<strong>si</strong>komu omenjena imena najbrž<br />

ne <strong>po</strong>vedo dosti, vendar vsak bralec<br />

lahko dobi vtis, da je v naravi ogromen<br />

<strong>po</strong>tencial, ki ga še zdaleč ne u<strong>po</strong>rabljamo,<br />

in da je narava naša prijateljica,<br />

od katere se lahko še veliko<br />

naučimo.<br />

Mag. Valerija Kuštor<br />

8. 12. 2010: ga<strong>si</strong>lski dom v Križevcih v<br />

Prekmurju, 9206 Križevci, ob 9.00 in ob<br />

12.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj za<br />

izvajalce zdravstvenega varstva rastlin.<br />

8. 12. 2010: dvorana KGZS v M. Soboti,<br />

Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska<br />

Sobota, ob 9.00, ne velja za KOP, Varnost in<br />

zdravje pri delu.<br />

9. 12. 2010: ga<strong>si</strong>lski dom v Lukavcih,<br />

Lukavci, 9242 Križevci pri Ljutomeru, ob<br />

9.00, ne velja za KOP, Varnost in zdravje pri<br />

delu.<br />

9. 12. 2010: Gostilna Šiplič, Puževci 32<br />

a, 9265 Bodonci, ob 9.00 ne velja za KOP,<br />

Obnovitveni tečaj za izvajalce zdravstvenega<br />

varstva rastlin.<br />

9. 12. 2010: dvorana KGZS v M. Soboti,<br />

Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska<br />

Sobota, ob 16.00, ne velja za KOP,<br />

Obnovitveni tečaj za izvajalce zdravstvenega<br />

varstva rastlin.<br />

Fotografija Blaž Šegula, SOkol ARSO<br />

Ob <strong>po</strong>ljedelstvu<br />

kmalu še govedoreja<br />

Goveje pitance bodo <strong>po</strong>novno naselili v hleve v Stogovcih<br />

Konec novembra nam je zima <strong>po</strong>stregla<br />

s prvim snegom in z njim se je tudi<br />

končala letošnja kmetijska sezona. V<br />

Kmetijstvu Črnci, kjer se zaenkrat<br />

ukvarjajo le z rastlinsko pridelavo, so<br />

delavci od 29. novembra na dopustu<br />

in doma bodo ostali do konca januarja,<br />

ko naj bi spet začeli prva kmetijska<br />

opravila. Podjetje obdeluje 784<br />

hektarjev kmetijskih zemljišč, največ<br />

<strong>po</strong>vršin namenjajo pšenici, koruzi in<br />

oljni ogrščici, vključeni so v integrirano<br />

<strong>po</strong>ljedelsko pridelavo, ukvarjajo<br />

se s semensko pridelavo, pridelke pa<br />

prodajo ob spravilu, saj primernih lastnih<br />

skladišč nimajo.<br />

Po šestih letih jim je narava letos<br />

prizanesla, saj ni bilo neurja, ki bi <strong>po</strong>bralo<br />

pridelke, zato so z doseženimi<br />

rezultati zadovoljni. Na zemljiščih<br />

ob Muri je <strong>po</strong>sledice pustila suša, ki<br />

je pridelek koruze za zrnje zmanjšala<br />

za petino, semenske koruze pa za tretjino,<br />

vendar je izpad pridelka <strong>po</strong>krila<br />

cena, ki je bila letos ustrezna, pravi direktor<br />

Danilo Rihtarič. Koruzo za zrno<br />

so prodali Tovarni močnih krmil Črnci<br />

in zanjo iztržili 175 evrov <strong>po</strong> toni,<br />

pri semenski proizvodnji je njihov<br />

največji odjemalec Agrosaat, sodelujejo<br />

pa še z Mercatorjem, Kmetijsko<br />

zadrugo Lenart in nekaterimi drugimi<br />

kmetijskimi zadrugami. Tudi cena<br />

pšenice je bila letos ugodnejša, saj so<br />

dobili za tono pridelka 150 evrov, tako<br />

za pšenico kot za koruzo bi lahko iztržili<br />

še več, če bi imeli na voljo ustrezna<br />

skladišča, <strong>po</strong>dobno pa velja tudi<br />

za oljno ogrščico.<br />

V kmetijstvu Črnci so v zadnjih letih<br />

<strong>po</strong>vsem obnovili strojni park, zato<br />

novih naložb v kmetijsko mehanizacijo<br />

ne načrtujejo, razmišljajo pa o ureditvi<br />

primernih skladiščnih prostorov,<br />

ki bodo služili predvsem za skladišče-<br />

Ljutomersko-Ormoške gorice<br />

Radgonske gorice<br />

Janževec letošnjega letnika že v prodaji<br />

V najboljših letih so prodali več kot dva milijona litrov tega vina<br />

V družbi Radgonske gorice, ki ob lastnem<br />

pridelku odkupuje še grozdje<br />

zasebnih vinogradnikov na območju<br />

Radgonsko-Kapelskih goric ob zlati<br />

in srebrni radgonski penini in drugih<br />

vinih uspešno tržijo tudi janževec.<br />

Zanj je veliko <strong>po</strong>vpraševanje <strong>po</strong> vsej<br />

Sloveniji, lanski letnik so na<strong>po</strong>lnili v<br />

1,4 milijona litrskih steklenic in ga že<br />

Danila Rihtariča, direktorja Kmetijstva Črnci, skrbijo predvsem cenovna nihanja,<br />

ki se <strong>po</strong>tem kažejo v rezultatih <strong>po</strong>slovanja. Kmetijstvo <strong>po</strong>trebuje večjo stabilnost,<br />

žal pa se razmere na trgu zelo hitro spreminjajo in nemalokrat zahajajo iz ene<br />

skrajnosti v drugo.<br />

nje semenskega blaga. Goveji hlevi, v<br />

katerih so nekoč pitali živino, so bili<br />

prazni že pred stečajem <strong>po</strong>djetja, katerega<br />

dejavnost zdaj v zmanjšanem<br />

obsegu nadaljuje Kmetijstvo Črnci,<br />

nekaj teh objektov je stečajni upravitelj<br />

prodal kmetom, v lasti <strong>po</strong>djetja<br />

pa so ostali goveji hlevi v Stogovcih.<br />

Ponovno uhlevljanje so načrtovali že<br />

pred dvema letoma, za novejši hlev, v<br />

katerem je prostora za 250 pitancev,<br />

so že pridobili gradbeno in <strong>po</strong>trebna<br />

okoljevarstvena dovoljenja, za starejši<br />

hlev, kjer je prostora za 300 pitancev,<br />

pa <strong>po</strong>trebno dokumentacijo še zbirajo.<br />

Starejši hlev je <strong>po</strong>treben temeljitejše<br />

obnove, prav tako pa bo treba urediti<br />

tudi laguno za gnojevko. Naložba<br />

v to bo stala čez 400 tisoč evrov in je<br />

sami ne bodo zmogli, zato računajo<br />

tudi na evropska sredstva.<br />

Razmere, v katerih gos<strong>po</strong>darijo, za<br />

kmetijstvo niso ugodne, Rihtarič pa<br />

pravi, da ga skrbijo predvsem cenovna<br />

nihanja, ki se <strong>po</strong>tem kažejo tudi v<br />

rezultatih <strong>po</strong>slovanja. Težave nastopijo,<br />

ko odkupne cene ne <strong>po</strong>krivajo<br />

pridelovalnih stroškov, rezerv, s katerim<br />

bi <strong>po</strong>krivali razliko, pa ni. Odkupne<br />

cene <strong>po</strong>ljščin, ki jih pridelujejo<br />

v Kmetijstvu Črnci, so bile letos zadovoljive,<br />

vendar se v zadnjem času<br />

spet močno dražijo nekatera mineralna<br />

gnojila. Cena dušičnih gnojil se je<br />

skoraj <strong>po</strong>dvojila, vendar Rihtarič pravi,<br />

da pri njih ne morejo varčevati. Pri<br />

pridelavi je <strong>po</strong>trebna ustrezna tehnologija,<br />

saj če te ni, tudi visokih pridelkov<br />

ni. Seveda so pri tem skrajno racionalni<br />

in držijo se gnojilnega načrta,<br />

ki ga izdelajo vsako leto.<br />

Ludvik Kovač<br />

V družbah P & F slabši<br />

pridelek, a dobra kakovost<br />

Letos predelali 4.265 ton grozdja, načrtovali so 6.000 ton<br />

V družbah P & F Jeruzalem Ormož in P<br />

& F Jeruzalem Ljutomer so kljub slabši<br />

letini v slovenskem vinogradništvu<br />

zadovoljni s količino obranega grozdja<br />

in kakovostjo vinskega letnika 2010.<br />

V obeh družbah so letos natrgali 2.600<br />

ton grozdja, od vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških<br />

goric pa so ga odkupili<br />

še 1.665 ton. Te količine so v<br />

primerjavi z lanskimi, ko je <strong>po</strong>lovico<br />

pridelka <strong>po</strong>brala toča, večje za okoli<br />

tisoč ton, še zmeraj pa so <strong>po</strong>d pričakovanji,<br />

saj so letos pričakovali pridelek<br />

3.200 ton grozdja v lastnih vinogradih,<br />

3.000 ton pa naj bi ga odkupili<br />

od zasebnih vinogradnikov.<br />

Vreme je letos negativno vplivalo<br />

tudi na kakovost grozdja, zato so želeno<br />

kakovost vina želeli doseči s selekcioniranim<br />

ročnim trganjem in so<br />

trgali le zdravo grozdje. Tako so uspeli<br />

ohraniti slog vin, ki bodo sveža, sadna,<br />

sortna in izredno pitna, je <strong>po</strong>vedal<br />

Mitja Herga, direktor za enologijo<br />

ter razvoj vinogradništva in vinarstva<br />

v obeh družbah.<br />

L. Kovač<br />

v celoti prodali. Pred dnevi so zato že<br />

začeli prodajati janževec letošnjega<br />

letnika.<br />

Po besedah Boruta Cvetkoviča, direktorja<br />

družbe Radgonske gorice, je<br />

bil lanski vinski letnik zaradi toče količinsko<br />

nekoliko slabši, zato so letos<br />

dokaj zgodaj začeli prodajati »novi«<br />

janževec. V najboljših letih so v Radgonskih<br />

goricah dali na trg tudi več<br />

kot dva milijona litrov tega vina.<br />

V družbi Radgonske gorice pa so<br />

imeli v soboto, 4. decembra, tudi miklavževo<br />

trgatev, zadnja trgatev letošnjega<br />

letnika v tej družbi pa bo 2.<br />

februarja prihodnje leto. To bo prav<br />

tako tradicionalna svečniška trgatev.<br />

Franci Klemenčič<br />

Fotografija Ludvik Kovač

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

kmetijstvo<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 13<br />

Pri Šteslovih v Gerlincih uredili oljarno<br />

vrtnarski utrinki<br />

Buče so donosne<br />

Razmišljajo tudi o hladnem stiskanju bučnega olja<br />

December – čas <strong>po</strong>čitka,<br />

miru, s<strong>po</strong>kojnosti narave<br />

Vrtnine zavarujmo pred mrazom in zmrzaljo<br />

Ernest Štesl:<br />

»Analiza je<br />

<strong>po</strong>kazala, da<br />

v zahodnem<br />

delu Goričkega,<br />

to je v dolini<br />

Ledave, vsako<br />

leto <strong>po</strong>vprečno<br />

pridelujejo buče<br />

na kar sedemsto<br />

hektarjih ali še<br />

več. Oljarne v tem<br />

delu pa ni.«<br />

Fotografija Ciril Kosednar<br />

Z do<strong>po</strong>lnilno dejavnostjo na kmetiji<br />

se pri Šteslovih iz Gerlinec ukvarjajo<br />

že tri leta, predvsem s čebelarstvom<br />

in predelavo sadja. S slednjo so se začeli<br />

ukvarjati <strong>po</strong>tem, ko sadja pri nas<br />

nekatera <strong>po</strong>djetja niso več odku<strong>po</strong>vala<br />

in je bilo treba razmišljati o predelavi<br />

tega. Danes ga predelujejo v žganje<br />

in likerje ter sušijo. Ker pa je za<br />

preživetje štiričlanske družine zgolj ta<br />

dejavnost premalo, so razmišljali še o<br />

drugi do<strong>po</strong>lnilni dejavnosti na kmetiji<br />

in se odločili za oljarno.<br />

Kot pravi Ernest Štesl, <strong>si</strong>cer kmetijski<br />

tehnik <strong>po</strong> izobrazbi in no<strong>si</strong>lec<br />

dejavnosti, v naložbo niso šli na sle<strong>po</strong>:<br />

»Investicija je tako velika, da smo<br />

se morali malo <strong>po</strong>zanimati o smiselnosti.<br />

Analiza je <strong>po</strong>kazala, da v zahodnem<br />

delu Goričkega, to je v dolini<br />

Ledave, vsako leto <strong>po</strong>vprečno pridelujejo<br />

buče na kar sedemsto hektarjih<br />

ali še več. Oljarne v tem delu pa ni, čeprav<br />

jih je vča<strong>si</strong>h bilo kar nekaj. Najbližji<br />

sta v Križevcih na Goričkem in v<br />

Gornjih Petrovcih,« <strong>po</strong>ve Štesl. Doda<br />

pa še: »Buče so danes še donosna kultura<br />

in zadnja leta je pravi bum, kar<br />

se tiče pridelave glede na <strong>po</strong>vršino.<br />

Ljudje <strong>si</strong> že delajo kalkulacije in ugotavljajo,<br />

da se buče še najbolj splačajo.<br />

Veliko ljudi bučno olje u<strong>po</strong>rablja<br />

za lastne <strong>po</strong>trebe, nekateri pa ga tudi<br />

prodajajo, saj <strong>po</strong>vpraševanje <strong>po</strong> njem<br />

z leti narašča.«<br />

Naložbo so začeli lansko leto, ko je<br />

bilo treba naprej urediti vso <strong>po</strong>trebno<br />

dokumentacijo in se prijaviti na razpis<br />

za evropska sredstva, saj bi jo drugače<br />

sami težko zmogli. Ta so pridobili za<br />

trideset odstotkov celotne vrednosti,<br />

čeprav, kot pravi Štesl, so vsaj deset<br />

odstotkov izgubili zaradi določenih<br />

banalnih formalnosti. Celotna naložba<br />

je ocenjena na skoraj četrt milijona<br />

evrov. Prostore oljarne so uredili v<br />

starih hlevih, ki so jih temu primerno<br />

adaptirali. Velik del naložbe predstavlja<br />

oprema: mlin za mletje semena,<br />

gnetilnica, kotla za praženje, stiskalnica<br />

ter druge manjše naprave in stroji.<br />

Oljarna je začela <strong>po</strong>skusno obratovati<br />

pred mesecem dni, pred dnevi pa<br />

je bil opravljen tudi tehnični prevzem,<br />

tako da jih resnično delo čaka v teh<br />

predprazničnih dneh.<br />

Poleg kla<strong>si</strong>čne predelave bučnega<br />

semena pri Šteslovih razmišljajo, da<br />

bi naslednje leto začeli tudi hladno<br />

stiskanje. »O tem velja razmisliti, saj<br />

se veliko piše in govori. Olje, ki je hladno<br />

stiskano, je še bolj zdravo, ker se<br />

ohranijo vitamini in minerali,« še dodaja<br />

Štesl. Za takšen <strong>po</strong>stopek pa bo<br />

<strong>po</strong>trebna <strong>po</strong>sebna stiskalnica.<br />

Šteslovi se udeležujejo različnih prireditev<br />

in sejmov v okolici, s svojimi<br />

izdelki pa se <strong>po</strong>javljalo tudi na stojnicah<br />

<strong>po</strong> hotelih. Kljub temu bodo bučno<br />

olje, tudi sami namreč pridelujejo<br />

buče, skupaj z drugimi izdelki iz do<strong>po</strong>lnilne<br />

dejavnosti na kmetiji <strong>po</strong>nujali<br />

tudi doma, saj so <strong>si</strong> uredili prostor<br />

za ta namen.<br />

C. K.<br />

35 let Društva <strong>po</strong>deželskih žena Gornja Radgona<br />

Ob druženju skrbijo tudi za izobraževanje<br />

V okviru Društva<br />

<strong>po</strong>deželskih žena<br />

Gornja Radgona<br />

deluje tudi pevski<br />

zbor.<br />

Subvencije v kmetijstvu 2010<br />

Prva izplačila za OMD<br />

Ko se na zemlji <strong>po</strong>javijo prvi ledeni<br />

kristali, je to znak, da zemlja in rastline<br />

v njej <strong>po</strong>čivajo oziroma se pripravljajo<br />

na novo rastno sezono. Prav<br />

zdaj je čas, ko u<strong>po</strong>rabljamo čez vso rastno<br />

sezono doma pridelano in konzervirano<br />

zelenjavo. Vrtovi so odeti v<br />

hlad in mraz <strong>po</strong>znojesenskih dni.<br />

Mraz in temperature <strong>po</strong>d ničlo nas<br />

o<strong>po</strong>zarjajo, da bo kmalu nastopila koledarska<br />

zima, kar neugodno vpliva<br />

tudi na rastline. Zelenjadnice so večinoma<br />

v našem <strong>po</strong>dnebju neod<strong>po</strong>rne<br />

proti mrazu. Zmrzal <strong>po</strong>meni za rastlino<br />

<strong>po</strong>manjkanje vode. Zaradi tvorbe<br />

ledenih kristalov se <strong>po</strong>rušijo celične<br />

membrane rastlin, kar <strong>po</strong>sledično<br />

vodi v njihov propad.<br />

Decembra so dnevi krajši, večeri in<br />

noči daljše, zato izkoristimo sončne<br />

dneve. V sončnih dneh prezračimo<br />

kleti, pregledamo, ali se med shranjenimi<br />

pridelki zelenjave morda širi<br />

gniloba (krompir, repa, korenje, zelje).<br />

Okužene in gnile plodove odstranimo<br />

in zavržemo, <strong>po</strong>škodovane plodove pa<br />

čim prej <strong>po</strong>rabimo.<br />

Poskrbimo za rastline na vrtu, kot<br />

sta <strong>po</strong>r in radič. Prestavimo ju v toplejši<br />

zavarovan prostor, če to ni mogoče,<br />

ju zunaj zaščitimo s smrečjem.<br />

Tudi motovilec in črni koren zavarujemo<br />

s smrekovimi vejami ali kopreno<br />

ter ju tako lahko <strong>po</strong>biramo tudi,<br />

ko pade sneg.<br />

Listnati ohrovt in glavnati ohrovt<br />

sta okusnejša, ko ju oplazi sneg. Listnati<br />

ohrovt je med kapusnicami ena<br />

izmed najbolj prezimno trdnih rastlin,<br />

njeno gojenje pa je dokaj enostavno.<br />

Za prehrano lahko listnati ohrovt u<strong>po</strong>rabljamo<br />

že od <strong>po</strong>znega <strong>po</strong>letja, vendar<br />

je najbolj okusen <strong>po</strong>zimi in zgodaj<br />

s<strong>po</strong>mladi, ko ni veliko druge zelenjave.<br />

Gojiti ga je mogoče za različnimi<br />

drugimi ranimi pridelki, na primer za<br />

bobom ali ranim grahom. Obstajajo<br />

sorte listnatega ohrovta zelo različnih<br />

in privlačnih oblik.<br />

Obiramo brstični ohrovt, spravimo<br />

jesenski oz. zimski pridelek kolerabice.<br />

Kolerabica ali nadzemna koleraba<br />

je majhna, hitro rastoča predstavnica<br />

kapusnic. Ima kroglasto odebeljen,<br />

velik s<strong>po</strong>dnji del stebla. Ponavadi za<br />

jesensko in zimsko pridelovanje pridelujemo<br />

rdeče sorte, ki so tudi od<strong>po</strong>rnejše<br />

proti mrazu v primerjavi z<br />

zeleno obarvanimi sortami.<br />

Kom<strong>po</strong>stni kup prekrijemo s slamo,<br />

listjem ali travo in pazimo, da <strong>po</strong>zimi<br />

nanj ne odlagamo gos<strong>po</strong>dinjskih<br />

odpadkov, s katerimi bi privabili glodavce.<br />

Za shranjevanje kuhinjskih odpadkov<br />

namenimo kakšno drugo zaprto<br />

<strong>po</strong>sodo.<br />

V kuhinjskih prostorih <strong>si</strong> lahko vzgojimo<br />

kalčke, ki so bogat vir svežih vitaminov<br />

tudi čez zimo. V ta namen u<strong>po</strong>rabimo<br />

kemično neobdelana semena<br />

soje, brokolija, kreše, ajde, čebule, graha,<br />

drobnjaka, leče, lucerne, pšenice,<br />

rdeče pese, rdečega zelja ipd.<br />

M. V.<br />

Izplačilo do konca prvega <strong>po</strong>lletja prihodnje leto<br />

Agencija je novembra začela izdajati<br />

odločbe za izravnalna plačila za območja<br />

z omejenimi možnostmi za kmetijsko<br />

dejavnost (OMD) in naj bi do konca<br />

novembra izplačala sredstva v višini 4,4<br />

milijona evrov. V novembru bo Agencija<br />

izdala tudi odločbe za de-minimis<br />

ukrep »Pod<strong>po</strong>ra kmetijskim gos<strong>po</strong>darstvom<br />

za blažitev <strong>po</strong>slabšanja ekonomskega<br />

<strong>po</strong>ložaja pri prireji prašičev v letu<br />

2009« in jim izplačala sredstva v višini<br />

1,2 milijona evrov.<br />

Na agenciji pravijo, da bodo z izdajo<br />

odločb in izplačili za OMD nadaljevali v<br />

decembru in januarju. V decembru bo<br />

Agencija pričela tudi izdajati odločbe in<br />

izplačevati ne<strong>po</strong>sredna plačila (EKO 0)<br />

in nadaljevala do konca februarju 2011.<br />

V decembru bo agencija izdala in izplačala<br />

tudi odločbe za ukrep Finančna<br />

<strong>po</strong>moč kmetijskim gos<strong>po</strong>darstvom ob<br />

trenutni finančni in gos<strong>po</strong>darski krizi v<br />

kmetijstvu v letu 2009.<br />

Izplačila za OMD in ukrepe EKO 0<br />

bodo med prvimi prejeli upravičenci,<br />

ki so utrpeli škodo v nedavnih <strong>po</strong>plavah.<br />

Za kmetijske okoljske ukrepe (S)<br />

KOP bo agencija izdala in izplačala odločbe<br />

predvidoma med 15. aprilom in 15.<br />

junijem 2011, za govedo pa med 15. aprilom<br />

in 31. majem 2011.<br />

L. Kovač<br />

Ekološka pridelava<br />

Razpis odprt do konca januarja<br />

V tem razpisu je na voljo 800 tisoč evrov<br />

Fotografija Oste Bakal<br />

Več kot 150 žensk različnih starosti<br />

iz radgonske občine, ki so včlanjene<br />

v Društvo <strong>po</strong>deželskih žena Gornja<br />

Radgona, bo prvi torek v letošnjem<br />

decembru praznovalo 35-letnico obstoja<br />

in uspešnega delovanja. Toliko<br />

let se že družijo ženske iz okolice<br />

Gornje Radgone, ki so v tem času<br />

skupaj preživele veliko lepih trenutkov.<br />

Ob tem so <strong>po</strong>storile veliko koristnega,<br />

zlasti na <strong>po</strong>dročju do<strong>po</strong>lnilnih<br />

us<strong>po</strong>sabljanj in izobraževanj. In<br />

kot pravi neutrudna predsednica društva<br />

Jožica Jančar, če »skupaj se drži 35<br />

let, <strong>po</strong>tem se lahko slavi«. Svoj jubilej<br />

bodo <strong>po</strong>deželske ženske slovesno zaznamovale<br />

v kulturnem domu v Gornji<br />

Radgoni.<br />

V kulturnem programu bodo sodelovali<br />

Ivan Flei<strong>si</strong>nger s spremljevalko,<br />

otroci iz vrtca Manka Golarja iz Gornje<br />

Radgone, humoristki Pepika in<br />

Ivanka ter članice društva <strong>po</strong>deželskih<br />

žena, slavnostni govornik pa bo<br />

slovenski pisatelj in nekdanji <strong>po</strong>slanec<br />

Tone Partljič.<br />

O. B.<br />

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo<br />

in prehrano je v Uradnem listu RS št.<br />

94/2010 objavilo spremembo javnega<br />

razpisa za ukrep »Pod<strong>po</strong>ra za ustanavljanje<br />

in delovanje skupin proizvajalcev<br />

za leto 2010«. V javnem razpisu, ki<br />

je bil objavljen 12. novembra, je prišlo<br />

do napake pri navedbi datuma zaprtja<br />

razpisa v X. <strong>po</strong>glavju. Kot datum<br />

zaprtja je bil napačno naveden 31. december<br />

2010. Javni razpis bo odprt od<br />

13. novembra 2010 do vključno 31. januarja<br />

2011.<br />

Cilj razpisa je s<strong>po</strong>dbuditi ustanavljanje<br />

in delovanje skupin proizvajalcev<br />

na <strong>po</strong>dročju ekološke pridelave<br />

in proizvodnje zaščitenih kmetijskih<br />

pridelkov, ki vodijo v <strong>po</strong>večanje koncentracije<br />

<strong>po</strong>nudbe in lažje prilagajanje<br />

proizvodnje zahtevam trga, ter s<br />

tem prispevati k <strong>po</strong>večanju dodane<br />

vrednosti v kmetijstvu.<br />

Okvirna višina razpisanih ne<strong>po</strong>vratnih<br />

sredstev znaša do 800.000<br />

evrov. Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih<br />

<strong>po</strong>stavk MKGP, in <strong>si</strong>cer do<br />

600.000 evrov iz sredstev Evropske<br />

unije, do 200.000 evrov pa je slovenska<br />

udeležba. Najvišja stopnja <strong>po</strong>moči<br />

znaša do pet odstotkov obsega lastne<br />

tržne proizvodnje skupine, od tega<br />

znaša delež Evropskega kmetijskega<br />

sklada za razvoj <strong>po</strong>deželja 75 odstotkov,<br />

delež Republike Slovenije pa 25<br />

odstotkov.<br />

L. Kovač

14 | Vestnik | 2. decembra 2010 iz naših krajev<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Asfalt za prebivalce Noričkega Vrha<br />

Uredili hudourniško cesto<br />

Petina gos<strong>po</strong>dinjstev še ob makadamskih cestah<br />

Tradicionalna škofijska dobrodelna prireditev<br />

Mala Nedelja v Klicu dobrote<br />

Denar bo dobila osemčlanska družina iz župnije Mala Nedelja<br />

Škofija Murska Sobota je priredila<br />

minulo nedeljo v dvorani hotela Bioterme<br />

pri Mali Nedelji tradicionalno<br />

škofijsko dobrodelno prireditev Klic<br />

dobrote.<br />

No<strong>si</strong>te bremena drug drugemu, kakor<br />

se gla<strong>si</strong> moto letošnjega pastoralnega<br />

leta krščanske dobrodelnosti<br />

in solidarnosti, je bila tudi osrednja<br />

misel nedeljskega druženja. Pozdravne<br />

besede v <strong>po</strong>lni hotelski dvorani so<br />

zbranim namenili Tomislav Roškarič,<br />

župnik župnije pri Mali Nedelji,<br />

mag. Olga Karba, županja Občine<br />

Ljutomer, gos<strong>po</strong>d Simon Slana, ravnatelj<br />

Škofijske karitas Murska Sobota,<br />

slavnostni govornik pa je bil murskosoboški<br />

škof dr. Peter Štumpf, ki<br />

je z zgodbo o brezdomkinem pregrinjalu<br />

ganil srca vseh, ki jim ni vseeno<br />

za sočloveka.<br />

V programu so nastopili: Mladinski<br />

zbor župnije Mala Nedelja, Fantje od<br />

Male Nedelje, otroci tamkajšnjega vrtca<br />

in osnovne šole, otroški pevski zbor<br />

župnije z Razkrižja, Tamburaška skupina<br />

KD Petra Dajnka iz Črešnjevec,<br />

Cerkveni pevski zbor Gregorja Zafošnika<br />

Apače, veržejska družina Ivančič,<br />

družinski trio Stajnko ter osnovnošolca<br />

Niki Zmazek in Mišel Sušnik.<br />

Nastopajočim so se pridružili tudi<br />

člani župnijskih karitas iz Ljutomera,<br />

Radenec, Turnišča, Svetega Jurija<br />

ob Ščavnici in Cezanjevec. Z zbranim<br />

denarjem bodo <strong>po</strong>magali osemčlanski<br />

družini Dolamič iz malonedeljske<br />

župnije.<br />

Bojan Zadravec<br />

Trak so ob otvoritvi ceste prerezali: domačina Pepi Kerdnl in Alojzija Kozar ter<br />

župan Anton Kampuš.<br />

Fotografija Ludvik Kramberger<br />

Tedaj so cesto asfaltirali s <strong>po</strong>močjo<br />

samoprispevka. Ker je cestišče na strmem<br />

hudourniškem <strong>po</strong>bočju, je bil<br />

asfalt močno načet. K temu je pri<strong>po</strong>mogel<br />

tudi vse večji promet, saj ob tej<br />

cesti gradijo številne nove hiše. Zaradi<br />

tega je Občina Gornja Radgona razširila<br />

in modernizirala cestišče, katerega<br />

dolžina je okrog 530 metrov. Obenem<br />

so uredili kanalizacijo, vodovod,<br />

plinovod in <strong>po</strong>ložili napeljavo za javno<br />

razsvetljavo.<br />

Krajani, ki so vezani na to cesto, in<br />

predstavniki gornjeradgonske občine<br />

so ob otvoritvi ceste, ki je <strong>po</strong>tekala<br />

pred dnevi, pripravili slovesnost s <strong>po</strong>gostitvijo.<br />

O novi pridobitvi je spregovoril<br />

tudi gornjeradgonski župan Anton<br />

Kampuš. Kot je dejal, se veseli, da<br />

lahko občina <strong>po</strong>skrbi tudi za tiste, ki<br />

živijo izven občinskega središča. Posebno<br />

je vesel, da so <strong>po</strong>skrbeli za ureditev<br />

hudourniške ceste. Dejal je še,<br />

da je v občini dvajset odstotkov gos<strong>po</strong>dinjstev,<br />

ki še živijo ob makadamskih<br />

cestah. Tudi do njih bodo uredili<br />

asfalt, ko bodo na voljo sredstva.<br />

L. Kr.<br />

Pri Klicu dobrote sodelovali tudi najmlajši.<br />

Fotografija Jože Žerdin<br />

Obnovitvena dela na OŠ Turnišče<br />

Zamenjali azbestno streho<br />

Naložbe tudi v ureditev igrišč in okolico šole<br />

Ekomuzej Mura dobiva osrednjo infotočko<br />

V Lipi gradijo cimprano prekmursko hišo<br />

Zgradba bo <strong>po</strong>snetek Juline hiše, ki je nekoč stala v Beltincih<br />

Julija so se lotili sanacije parketa v telovadnici, ki je bil v precej slabem stanju.<br />

Na Osnovni šoli Turnišče so skupaj z<br />

Občino Turnišče pripravili prireditev<br />

ob otvoritvi obnovljene telovadnice in<br />

drugih š<strong>po</strong>rtnih objektov ob šoli. Ob<br />

tem je ravnateljica Melita Olaj s<strong>po</strong>mnila,<br />

da so letos v šoli, ki bo naslednje<br />

leto stara petdeset let, in njeni<br />

okolici opravili precej obnovitvenih<br />

del, ki bodo prispevala k boljšim delovnim<br />

razmeram, boljšemu <strong>po</strong>čutju v<br />

okolju in večji varnosti učencev.<br />

Aprila so začeli delo na strehi telovadnice,<br />

kjer so azbestno streho zamenjali<br />

s pločevinasto, hkrati pa so<br />

zamenjali tudi žlebove in strelovod.<br />

Obenem so zamenjali še kritino na<br />

prizidku pri glavnem vhodu v šolo. Ob<br />

rekonstrukciji Prešernove ulice pred<br />

šolo so uredili tudi avtobusno <strong>po</strong>stajališče<br />

z nadstreškom za učence, s tem<br />

pa so <strong>po</strong>skrbeli tudi za večjo varnost<br />

pri vstopu in izstopu učencev iz avtobusa.<br />

Ob preureditvi ulice je bilo treba<br />

odstraniti ograjo – živo mejo pred<br />

šolo, ki so jo <strong>po</strong> končanih delih znova<br />

zasadili. Pred <strong>po</strong>letjem so preplastili<br />

igrišča ob šoli, obnovili zaščitno ograjo<br />

ob igrišču in uredili atletsko stezo ter<br />

igrišče za odbojko na mivki, s čimer so<br />

izboljšali možnosti učencev za š<strong>po</strong>rtne<br />

aktivnosti in preživljanje prostega časa.<br />

Julija, med <strong>po</strong>čitnicami, so se z deli preselili<br />

v notranjost šole, kjer so se lotili<br />

sanacije parketa v telovadnici, ki je bil<br />

v precej slabem stanju. Del parketa je<br />

bil uničen, saj ga je <strong>po</strong>zimi preplavila<br />

voda, ko je <strong>po</strong>čila cev. Avgusta so se lotili<br />

še zamenjave strehe na šoli, kjer so<br />

azbestno kritino nadomestili s pločevinasto,<br />

obenem pa tudi zamenjali žlebove<br />

in strelovod. Ob Občini Turnišče<br />

jim je na <strong>po</strong>moč priskočilo tudi <strong>po</strong>djetje<br />

Planika, stroške obnovitvenih del pa so<br />

zmanjšali tudi s <strong>po</strong>močjo delavcev javnih<br />

del in ob <strong>po</strong>moči za<strong>po</strong>slenih na šoli<br />

in učencev, ki so sodelovali pri praznjenju<br />

<strong>po</strong>dstrešnih prostorov.<br />

J. G.<br />

Fotografija Jože Gabor<br />

Pri vaško-ga<strong>si</strong>lskem domu v Lipi <strong>po</strong>teka<br />

gradnja prekmurske cimprane hiše,<br />

ki je največja investicija v okviru mednarodnega<br />

projekta Ekomuzej Mura,<br />

katerega sofinancira Evropska unija. V<br />

projektu, katerega vrednost je 664 tisoč<br />

evrov, sodelujejo slovenski in hrvaški<br />

partnerji, vodilni partner pa je Zavod<br />

za turizem in kulturo Beltinci.<br />

Direktorica Zavoda za kulturo in turizem<br />

Beltinci Ela Horvat je <strong>po</strong>vedala, da<br />

je ideja, da bi v občini zgradili cimprano<br />

hišo, kakršnih je bilo nekoč veliko,<br />

danes pa ni nobene, že zelo stara. V Lipi<br />

so načrtovali njeno gradnjo, še preden<br />

so dobili denar zanjo v okviru projekta<br />

Ekomuzej Mura. Cimprača bo tudi<br />

osrednja infotočka v okviru Ekomuzeja<br />

Mura ter središče vseh aktivnosti in<br />

programov v prihodnje.<br />

Junija so pripravili vso <strong>po</strong>trebno dokumentacijo,<br />

septembra pa so hišo tudi<br />

zgradili. Hiša <strong>po</strong>trebuje še okna, zunanje<br />

in notranje omete, vse prostore pa<br />

bodo opremili s <strong>po</strong>hištvom, kakšno je<br />

bilo značilno za take hiše, vključili pa<br />

bodo tudi stare predmete iz kraja in<br />

okolice. Osrednji prostor bo velika iža,<br />

ki bo namenjena tudi za sprejemanje<br />

turistov in različne aktivnosti, <strong>po</strong>vezane<br />

s tradicijo kraja. Ker bo v hiši tudi turističnoinformativna<br />

pisarna, bo opremljena<br />

tudi z računalniki in drugim,<br />

<strong>po</strong>trebnim za tovrstno dejavnost, obiskovalci<br />

pa bodo lahko dobili tudi turistične<br />

prospekte. V hiši bo tudi kuhinja,<br />

v kateri bodo pripravljali tradicionalne<br />

prekmurske jedi.<br />

Ela Horvat je <strong>po</strong>vedala še, da bodo<br />

opremili tudi okolico cimprane hiše,<br />

tako da bo čim bolj <strong>po</strong>dobna nekdanjemu<br />

kmečkemu dvorišču z mizo in<br />

klopmi, <strong>po</strong>stavili pa bodo tudi leseno<br />

ograjo, kakršna je bila nekoč: »Hiša je<br />

dejansko <strong>po</strong>snetek cimprače, ki je nekoč<br />

stala v Beltincih in so jo imenovali<br />

Julina hiša, vendar je razpadla. Naredili<br />

smo jo na <strong>po</strong>dlagi dokumentacije o njej,<br />

ki jo je naredil Boštjan Rous v okviru<br />

svoje raziskave med študijem. Na <strong>po</strong>dlagi<br />

te raziskave smo pripravili projektno<br />

dokumentacijo, notranjo ureditev<br />

hiše pa smo nekoliko prilagodili sodobnemu<br />

času, predvsem <strong>po</strong>trebam<br />

turistične <strong>po</strong>nudbe, saj želimo, da bi jo<br />

obiskalo čim več izletnikov in turistov.<br />

V njej bodo domačini tudi v okviru turističnih<br />

aranžmajev predstavljali ljudske<br />

običaje in <strong>po</strong>nujali domačo kulinariko.<br />

Izvajalec gradbenih del je bilo <strong>po</strong>djetne<br />

Omnia iz Beltinec, za <strong>po</strong>krivanje<br />

strehe z rženo slamo pa so <strong>po</strong>skrbeli<br />

člani družine Golnar iz Sovjaka. Doslej<br />

je stala gradnja 71 tisoč evrov, za zaključna<br />

dela in opremo pa bo <strong>po</strong>trebnih<br />

še okrog petdeset tisoč evrov.« V okviru<br />

projekta, v katerem so partnerji iz občine<br />

Beltinci, Razkrižje in Lendava ter<br />

hrvaškega Medžimurja, načrtujejo med<br />

drugim še rekonstrukcijo mlina, ureditev<br />

rimske ceste pri Hotizi, ciglarskega<br />

muzeja v Melincih, brodišča in brodov<br />

ter sprehajalnih <strong>po</strong>ti ob Muri.<br />

Jože Gabor<br />

Cimprano prekmursko hišo bodo u<strong>po</strong>rabljali za turistične namene v okviru<br />

programov in turistične <strong>po</strong>nudbe Ekomuzeja Mura.<br />

Fotografija Jože Gabor

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

V Rihtarovcih dan pred sneženjem<br />

iz naših krajev<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 15<br />

na kratko<br />

»Semkaj bo treba spet priti!«<br />

Očarljiv kraj <strong>po</strong>d Kapelskimi goricami vabi<br />

Ko se iz Radenec zapeljete <strong>po</strong> regionalni<br />

cesti proti Ljutomeru, se že <strong>po</strong> dveh<br />

kilometrih znajdete pri tabli s krajevnim<br />

napisom Rihtarovci. Tam je <strong>si</strong>cer<br />

nekaj hiš, toda do pravega središča va<strong>si</strong><br />

mine še nekaj časa vožnje. Najprej sem<br />

moral zaviti desno, kjer je nemogoče<br />

zgrešiti gostilno Ko<strong>si</strong>, kjer so mi <strong>po</strong>vedali,<br />

da obiskovalce, zlasti <strong>po</strong>hodnike,<br />

najbolj zanimajo lokalne <strong>po</strong>sebnosti,<br />

kot so meso iz tünke, vampi, bograč,<br />

jabolčni zavitek, štajerska kisla žüpa in<br />

prleška gibanica.<br />

Potem ko sem z avtomobilom prečkal<br />

nezavarovan železniški prehod, se<br />

mi je kmalu odprl čudovit <strong>po</strong>gled na<br />

domačije, ki v sončnem vremenu pritegnejo<br />

<strong>po</strong>zornost mimoidočih. Na levi<br />

strani zagledam ograjen prostor za konje,<br />

kjer se srečam z Emilom Šmidom,<br />

samostojnim <strong>po</strong>djetnikom, ki skrbi za<br />

čim boljšo prodajo izdelkov Radenske<br />

in Vitala v Pomurju. Mar<strong>si</strong>kdo ga bolje<br />

<strong>po</strong>zna kot neutrudnega predsednika<br />

Turističnega društva Radenci, v prejšnjem<br />

mandatu pa je bil tudi občinski<br />

svetnik. V kraju sta še dva <strong>po</strong>djetnika,<br />

in <strong>si</strong>cer Branko Weindorfer z gradbeno<br />

mehanizacijo ter slikopleskar in fasader<br />

Samo Fajfar.<br />

Vse se vrti okrog vodnjaka<br />

v središču Gmajne<br />

»V Rihtarovce, kjer sem srečno <strong>po</strong>ročen<br />

ne <strong>po</strong> lastni krivdi,« se je malce<br />

<strong>po</strong>šalil Emil Šmid, »sem se pred 26 leti<br />

priselil iz Gornje Radgone. Kot zet sem<br />

našel svoji drugi dom na Cigutovi domačiji,<br />

kjer je ženin oče nekoč opravljal<br />

prevoze s konji. Ti so tudi meni prirasli<br />

k srcu, zato imam <strong>po</strong>sebno veselje z jahanjem.«<br />

Od njega tudi zvem, da Rihtarovci,<br />

kjer na nadmorski višini 208<br />

metrov živi 117 prebivalcev v 34 hišah,<br />

ležijo na radenski tera<strong>si</strong>.<br />

Le streljaj od njegove domačije je obnovljen<br />

značilen štajerski vodnjak, ki se<br />

nahaja v središču Gmajne ob kapelici na<br />

razširjenem asfaltnem platoju. Tam sta<br />

osrednji vaški prostor in vaško križišče.<br />

Značilen vaški vodnjak je bil že pred<br />

več kot sto leti opremljen z velikim lesenim<br />

kolesom in lesenim gredljem,<br />

na katerega so navijali no<strong>si</strong>lno vrv z izmenjujoče<br />

se dvigajočima lesenima vedroma.<br />

Obdan je s tradicionalno leseno<br />

konstrukcijo in nadstreškom iz opečne<br />

kritine. Leži na sedem do osem metrov<br />

debeli glineni plasti in je globok 12 metrov.<br />

Od leta 2008 obnovljen vodnjak<br />

je na priljubljeni sprehajalni <strong>po</strong>ti proti<br />

Kapeli. »Vodnjak je vključen tudi v idejno<br />

zasnovo vodne učne <strong>po</strong>ti K stüdenci,<br />

ki so jo pripravili učenci OŠ Radenci<br />

in dobili tudi denarno nagrado Heliosovega<br />

sklada za ohranjanje čistih slovenskih<br />

voda,« doda Šmid.<br />

»Nič čudnega, da ob tem vodnjaku,<br />

ki ga odlikuje sveža in dobra voda, ob<br />

vsakoletnih prvomajskih praznikih pripravljamo<br />

srečanje krajanov, ki je lepa<br />

priložnost za druženje in veseljačenje,«<br />

pri<strong>po</strong>mni <strong>po</strong>budnik ideje, mejni <strong>po</strong>licist<br />

Viktor Zamuda, <strong>po</strong> domače Viki, ki se je<br />

Adventni venec<br />

velikan v Radencih<br />

Značilen vaški<br />

vodnjak v<br />

Rihtarovcih s<br />

kapelico v ozadju<br />

Fotografije Milan Jerše<br />

»Strašna« zeta<br />

Viktor Zamuda in<br />

Emil Šmid<br />

Posebno<br />

prijateljstvo Emila<br />

Šmida s konjema<br />

za jezdenje<br />

Kljub hladnemu vremenu so člani Turističnega društva<br />

Radenci minulo soboto spletli adventni venec, ki meri<br />

v premer kar šest metrov. Postavili so ga v krožišču na<br />

regionalni cesti med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Venec<br />

je narejen iz smrekovih vej, nanj pa so nameščene štiri lično<br />

izdelane lučke v obliki latern iz hrastovega lesa. Na božični<br />

večer bo sredino venca kra<strong>si</strong>lo še božično drevo. V društvu<br />

so prepričani, da bo turistični kraj Radenci s svetlečimi<br />

zvezdicami in veveričkami, ki kra<strong>si</strong>jo drogove javne<br />

razsvetljave ter drevesa ob cesti, v prazničnih dneh privabil<br />

veliko gostov. D. M.<br />

s Petanjec pred 18 leti priženil v ta kraj,<br />

nekoč pretežno kmetijski, zdaj pa je le<br />

še pet kmetij. Večina ljudi je namreč za<strong>po</strong>slenih.<br />

»Na tej tradicionalni prireditvi<br />

ne manjka tudi glasbe in š<strong>po</strong>rta, saj<br />

je ob križišču <strong>po</strong>stavljen koš.«<br />

Nedaleč od tod je stanovanjska hiša<br />

Janka Šandorja, kjer so štorklje že pred<br />

več kot <strong>po</strong>l stoletja zgradile gnezdo na<br />

dimniku. Ker je bilo gnezdo visoko že<br />

čez en meter, je onemogočalo normalno<br />

delovanje dimnika. Zato ga je dal lastnik<br />

hiše ob <strong>po</strong>moči ga<strong>si</strong>lcev odstraniti.<br />

»Zdaj smo dimnik nekoliko obnovili<br />

in zopet se veselimo gnezda štorkelj«,<br />

pravi Šmid.<br />

»Za nas je bila velika pridobitev tudi<br />

avtocesta, čeprav smo od nje nekoliko<br />

odmaknjeni. Prej je namreč tu <strong>po</strong>tekal<br />

gost tranzitni promet, ki je onesnaževal<br />

okolje in <strong>po</strong>vzročal močan hrup. Opravljene<br />

meritve so takrat pri nekaterih<br />

ljudeh <strong>po</strong>kazale večjo vsebnost svinca.<br />

Zdaj je na srečo vse to že mimo. Tako<br />

se je tudi izboljšala kakovost življenja,«<br />

pravi Zamuda. Ne <strong>po</strong>zabi omeniti tudi<br />

znanega rojaka Slavka Majcna, ki je <strong>po</strong><br />

osamosvojitvi Slovenije prvi diplomiral<br />

na vojaški akademiji v ZDA. »Kot vojaški<br />

pilot z letalom Pilatus vča<strong>si</strong>h preleti<br />

tudi naš kraj.«<br />

Blizu se vije <strong>po</strong>toček, ki <strong>po</strong> njegovem<br />

zatrjevanju priteče iz<strong>po</strong>d Kapelske kleti,<br />

kar da se v va<strong>si</strong> močno <strong>po</strong>zna, se je<br />

<strong>po</strong>šalil sogovornik Viktor Zamuda.<br />

Od kod pa sploh naziv va<strong>si</strong> Rihtarovci?<br />

»Nekoč naj bi tu živeli rihtarji, nekakšni<br />

izvensodni <strong>po</strong>ravnalci, ki so skrbeli<br />

za vaške <strong>po</strong>ravnave,« še doda. Šmid<br />

pa pri<strong>po</strong>mni: »Upamo, da bo sedanji<br />

župan, ki se piše Rihtarič, več naredil<br />

za naš kraj, v katerem živi tudi predsednik<br />

Okrajnega sodišča Gornja Radgona<br />

Marjan Neuvirt.«<br />

Še najbolj <strong>si</strong> želijo obnove ceste skozi<br />

kraj in <strong>po</strong>stavitve ulične razsvetljave,<br />

saj je zdaj osvetljena le kapelica. Skozi<br />

vas vodi čudovita sprehajalna <strong>po</strong>t, <strong>po</strong><br />

kateri pridete do cerkve sv. Marije Magdalene<br />

na Kapelskem Vrhu, od koder je<br />

enkraten razgled <strong>po</strong> <strong>po</strong>krajini.<br />

Lahko pa se odpravite tudi na <strong>po</strong>t<br />

ob reki Muri proti Hrastju - Moti ali nazaj<br />

v Radence do Vrelcev življenja. Ker<br />

Rihtarovci <strong>po</strong>nujajo toliko raznoterih<br />

možnosti, od rekreacije, kolesarjenja,<br />

<strong>po</strong>hodništva, jezdenja do gurmanskih<br />

užitkov, in ker tu čas dokazano teče bolj<br />

<strong>po</strong>ča<strong>si</strong>, <strong>si</strong> velja privoščiti oddih v tem<br />

koncu. Zagotovo boste očarani.<br />

Milan Jerše<br />

Fotografija Dani Mauko<br />

Gornja Radgona<br />

Karitas župnije sv. Petra v Gornji<br />

Radgoni je pripravila minulo soboto<br />

v Trstenjakovem domu že deveti<br />

dobrodelni koncert z naslovom<br />

Vsakdo mora imeti prijatelja.<br />

Na koncertu, ki je trajal dve uri, je<br />

nastopilo okrog 60 izvajalcev. Ves<br />

koncert pa so <strong>po</strong>udarjali, da ljudje<br />

sedanjega časa ne <strong>po</strong>trebujejo le<br />

materialnih <strong>po</strong>moči, pač pa <strong>po</strong>gosto<br />

zaležeta že prijazna beseda ali<br />

nasmeh. Ob koncu koncerta so v<strong>si</strong><br />

nastopajoči in obiskovalci skupaj<br />

zapeli pesem Vsakdo mora imeti prijatelja.<br />

F. K.<br />

Čepinci<br />

Vaško-ga<strong>si</strong>lski dom v Čepincih je<br />

bil v petek zvečer na dobrodelnem<br />

koncertu Župnijski klic dobrote<br />

<strong>po</strong>ln do zadnjega kotička. Nastopili<br />

so učenci POŠ Markovci, učenci iz<br />

domače župnije, ljudske pevke Žlahtna<br />

kapljica KUD Dolina in Melinčke<br />

ljudske pevke. Kot je dejal tamkajšnji<br />

župnik Dejan Horvat, bodo<br />

zbrani denar v župniji namenili tistim,<br />

ki so <strong>po</strong>moči najbolj <strong>po</strong>trebni.<br />

A. B.<br />

Puconci<br />

Na prireditvenem prostoru osnovne<br />

šole je pripravila Zveza kulturnih<br />

in turističnih društev Občine Puconci<br />

tradicionalni dobrodelni koncert<br />

Pesem za svetli trenutek, s katerim<br />

želi <strong>po</strong>magati ljudem v stiski. Tokrat<br />

je šlo za <strong>po</strong>moč sedemnajstletni Melanie<br />

Barbarič in njeni mami Brigiti<br />

iz Zenkovec, ki sta živeli v stari leseni<br />

hiši, ki ni več iz<strong>po</strong>lnjevala osnovnih<br />

<strong>po</strong>gojev za njuno bivanje. Zato<br />

so bili prihodki s koncerta namenjeni<br />

njuni vselitvi v tople prostore obnovljene<br />

hiše. Na koncertu so nastopili<br />

dijaki Zdravstvene šole Murska<br />

Sobota, Urh Zver, skupina Plamen,<br />

Vedran F. Husar, Mojca Hazl, skupina<br />

Pravi moment, Klavdija Vrečič,<br />

skupina Avantura s pevko Karmen,<br />

Moira in dijaki Ekonomske šole<br />

Murska Sobota. T. K.<br />

Selo<br />

Žensko društvo Evangeličanske<br />

cerkve na Slovenskem vsako leto pripravlja<br />

v eni od cerkvenih občin tradicionalno<br />

predadventno srečanje,<br />

kjer se zberejo ženske iz vseh cerkvenih<br />

občin. Tako so se pred dnevi zbrale<br />

v Selu, v vaško- ga<strong>si</strong>lskem domu,<br />

kjer so jih gostile selanske ženske. Po<br />

kratkem uvodu predsednice društva<br />

Simone Pro<strong>si</strong>č - Filip je bilo predavanje<br />

Violete Mesarič, katerega tema so<br />

bili adventni venčki vse od njihovega<br />

nastanka do danes. Po predavanju je<br />

nastopilo domače društvo pevcev, ki<br />

so zapeli nekaj pesmi, otroci so uprizorili<br />

kratko igrico, domača humoristična<br />

skupina Nemaki pa je odigrala<br />

skeč. Prireditev je imela humanitarni<br />

namen, saj so <strong>po</strong> strokovnem in<br />

zabavnem programu prodajali adventne<br />

venčke, katerih izkupiček je<br />

namenjen za zdravljenje mlade bolnice,<br />

ki je imela pred leti prometno<br />

nesrečo. M. O.<br />

Lendava<br />

Mesto Lendava ima dolgoletno sejemsko<br />

tradicijo. Vsako leto konec<br />

novembra ob godu svete Katarine,<br />

ki je zavetnica lendavske župnijske<br />

cerkve, je v Lendavi veliki Katarinin<br />

sejem, ki privabi številne obiskovalce<br />

od blizu in daleč. Kljub hladnemu jutru<br />

je letos sejem obiskalo veliko obiskovalcev,<br />

med njimi tudi iz sosednje<br />

Madžarske in Hrvaške. Med prodajalci<br />

na številnih stojnicah v Glavni ulici<br />

in na cerkvenem trgu ob župnijski<br />

cerkvi je bilo mogoče videti prodajalce<br />

suhe robe in tekstila, izdelkov<br />

iz lesa, igrač, medu in medenih izdelkov,<br />

prišli so tudi lončarji, <strong>po</strong>nudniki<br />

izdelkov iz naravnega materiala in<br />

številni drugi. J. Ž.

16 | Vestnik | 2. decembra 2010 družabna<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Nismo muha enodnevnica<br />

S 93,25-odstotno udeležbo na nedeljskem plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo in<br />

90,40-odstotnim izrekanjem Za smo Pomurci nedvomno veliko prispevali k rekordnim izidom ljudskega<br />

glasovanja. V mnogih krajih so že do<strong>po</strong>ldne zaprli glasovalna mesta, kjer so glasovali v<strong>si</strong>, vpisani<br />

v volilne imenike. Zlasti so se izkazali v Bukovnici, Kamovcih in Žitkovcih. Visoko volilno udeležbo<br />

so zabeležili tudi v drugih krajih Pomurja, med drugim tudi v narodnostno mešanih krajih. Tudi na<br />

Razkrižju v bližini hrvaške meje, kjer je prišlo do <strong>po</strong>litizacije našega plebiscita, se <strong>po</strong>našajo z udeležbo.<br />

Skratka – z visokim odzivom prebivalstva <strong>po</strong>krajine ob Muri smo dokazali svojo zrelost za prihodnost.<br />

Vestnik, 27. decembra 1990<br />

Komentar tedna na <strong>Pomurje</strong>.<strong>si</strong><br />

U<strong>po</strong>rabnik Pafkač o domnevni korupciji državnega sekretarja Andreja<br />

Horvata: »Najceneje bi bilo protikorupcijsko komi<strong>si</strong>jo odseliti v Mursko<br />

Soboto, ker imajo ali pa še bodo imeli tukaj največ dela!«<br />

Spet v vrtcu<br />

so se znašli dr.<br />

Stanko Kapun,<br />

Ludvik Novak,<br />

Ernest Nemec in<br />

Drago Kuronja.<br />

Na medenem<br />

zajtrku so dajali<br />

zgled otrokom,<br />

kako <strong>po</strong>memben<br />

je v prehrani<br />

med, vprašanje<br />

pa je, koliko se<br />

štirim možem<br />

v okolju, kjer<br />

delajo, cedita<br />

med in mleko.<br />

Z medom so se<br />

<strong>po</strong>sladkali tudi<br />

otroci vrtca pri<br />

OŠ Puconci.<br />

Fotografija Bernarda B. Peček<br />

Fotografija Simona Hodžar<br />

To so »lumsovci« ali sodelavci Ljudske univerze Murska Sobota, enega od treh<br />

najuspešnejših slovenskih zavodov za permanentno izobraževanje, ki je <strong>si</strong>noči<br />

v grajski dvorani praznoval 50 let delovanja. Sklenili so roke in se zaobljubili,<br />

da bodo še naprej skrbeli za izobraževanje odraslih in mladine. Na <strong>po</strong>snetku so:<br />

Darinka Tratnjek, Alojz Sraka, Danijel Petkovič, Dejan Dravec in Vesna Laissani.<br />

Fotografija A. Nana Rituper Rodež<br />

Fotografija Mirjan Cvetko<br />

O tem, kako lahko preskoči iskrica – od idej in ugotovitev mladih tehnikov in<br />

raziskovalcev v realnost –, sta na otvoritvi Festivala IZUM 2010 razmišljala dr.<br />

Mitja Slavinec, predsednik, in Mirko Vau<strong>po</strong>tič, glavni tajnik Zveze za tehnično<br />

kulturo Slovenije. Žal pa nihče na državni ravni ne <strong>po</strong>misli, da bi lahko finančno<br />

ali vsaj moralno s<strong>po</strong>dbujali festival in mlade v <strong>po</strong>murski regiji, ki hočejo narediti in<br />

<strong>po</strong>kazati nekaj več.<br />

Le zakaj bi <strong>si</strong> odrasli razbijale glave, kako z zimskimi motivi <strong>po</strong>slikati stene, ko pa imamo otroke, ki so pri takem delu najbolj<br />

ustvarjalni in kreativni. Čopiče in barve so jim dali v roke tudi v BTC-ju v Murski Soboti in jim prepustili bele <strong>po</strong>vršine. Takole<br />

pa so <strong>si</strong> <strong>po</strong> barvnem ustvarjanju pred <strong>po</strong>risano steno za trenutek oddahnili otroci vrtcev iz Murske Sobote.<br />

Fotografija Metka Pevec Kejžar<br />

V ljubljanskem Of<br />

momentu sta Mateja<br />

in Rafael Kos<br />

spet dala priložnost<br />

<strong>po</strong>murskim<br />

glasbenikom. Tokrat<br />

se je v prestolnici<br />

predstavila<br />

skupina Art<br />

Mu<strong>si</strong>c Orchestra<br />

(Roman Sarjaš,<br />

Luka Sraka, Goran<br />

Sarjaš, Erih<br />

Tüške) s pevko<br />

Tino Vrdjuka. Dobra<br />

glasba in snežinke,<br />

ki so rahlo<br />

naletavale in o<strong>po</strong>minjale<br />

na bližajoče<br />

se praznike,<br />

so držale <strong>po</strong>vabljence<br />

<strong>po</strong>konci<br />

dolgo v noč.<br />

Gornja Radgona in okolica sta dali veliko odličnih nogometašev, zdaj pa je v<br />

naletu nova plejada odličnih mladih nogometašev, ki bodo ob dobrem delu<br />

dosegali še boljše rezultate. Takšno prihodnost na<strong>po</strong>vedujejo tudi trem bratom<br />

Klobasa iz Gornje Radgone, njuna dedek in stric (Zlato in Borut Uhan) sta bila<br />

odlična nogometaša in sedaj uspešna trenerja. Sedmošolca, dvojčka Jan in Tilen,<br />

sta člana ND Mura 05, »Muraš« pa je tudi devetošolec Alen.<br />

Fotografija O. B.

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

kronika<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 17<br />

Na zasneženi cesti se avto ustavi <strong>po</strong> več kot sto, na <strong>po</strong>ledeneli pa šele <strong>po</strong> dvesto metrih<br />

Sklopka rešuje zagate<br />

Instruktor varne vožnje Dušan Pohovnikar pravi, da je osnova varne vožnje v vsakršnih razmerah,<br />

predvsem pa v zimskih, predvidevanje prihajajočih nevarnosti na cesti<br />

Zima trka na vrata, prvi sneg ali <strong>po</strong>ledica<br />

pa običajno že <strong>po</strong>vzročata nevšečnosti<br />

v prometu. Zaradi snega ali<br />

ledu veliko voznikov konča v jarku ob<br />

cesti. Razlog? »Vse preveč voznikov se<br />

ne zaveda, da današnjih vozil, ki v večini<br />

primerov tehtajo več kot eno tono,<br />

ne moremo varno upravljati, še težje<br />

pa varno ustavljati, če med cesto in avtomobilskimi<br />

gumami ni primernega<br />

trenja,« je jasen Dušan Pohovnikar, instruktor<br />

varne vožnje. Trenje na suhi<br />

asfaltni <strong>po</strong>dlagi s sodobnimi gumami<br />

je namreč tako intenzivno, da se avto-<br />

Kamor zadek, tja volan<br />

»Ob vsakem zanašanju, če do tega<br />

že pride, je naša prva naloga, da<br />

s <strong>po</strong>močjo sklopke izničimo vpliv<br />

motorja na dinamične prenose<br />

težišča vozila,« je na <strong>po</strong>membno<br />

vlogo sklopke s<strong>po</strong>mnil instruktor<br />

Dušan Pohovnikar. Če nas začne<br />

na s<strong>po</strong>lzki cesti zanašati, ne smemo<br />

zavirati, ker bi tako le <strong>po</strong>spešili<br />

zlet s ceste: »Volanski obroč<br />

sučemo zmeraj v smer, kamor <strong>si</strong>li<br />

zadek vozila. Ob prvi zaznavi, da<br />

se zadek umirja, pa moramo volan<br />

<strong>po</strong>ravnati, še preden se zadek <strong>po</strong><strong>po</strong>lnoma<br />

ustavi, da ne bi v nadaljevanju<br />

s <strong>po</strong>ložajem prvih koles,<br />

ker jih nismo <strong>po</strong>ravnali, <strong>po</strong>vzročili<br />

zasuka vozila v nasprotno smer.<br />

Sklopko spustimo šele, ko smo vozilo<br />

<strong>po</strong><strong>po</strong>lnoma <strong>po</strong>ravnali.«<br />

Z globo 120 evrov<br />

se kaznuje za<br />

prekršek voznik,<br />

ki prehiteva<br />

plužno vozilo.<br />

Marjana Sukič, direktorica okrožnega sodišča<br />

Vse za nemoteno delo sodnikov<br />

Sodelovanje direktorja in predsednika sodišča je ključno za dobre rezultate<br />

Fotografija Nataša Juhnov<br />

mobil ob zaviranju pri 100 kilometrih<br />

na uro ustavi <strong>po</strong> 40 ali manj metrih.<br />

V zimskih razmerah je drugače: na zasneženi<br />

cesti se avto ustavi <strong>po</strong> več kot<br />

100 metrih, na <strong>po</strong>ledeneli cesti pa šele<br />

<strong>po</strong> 200 metrih in več. »Ne glede na to,<br />

kakšen zavorni <strong>si</strong>stem ima naše vozilo,<br />

moramo pred zaviranjem pritisniti<br />

sklopko, da preprečimo dinamične<br />

prenose težišča vozila, ki jih lahko <strong>po</strong>vzroča<br />

vpliv motorja v vozilu,« je še <strong>po</strong>vedal<br />

instruktor.<br />

Če ima avto tako imenovani protiblokirni<br />

ABS-<strong>si</strong>stem, lahko ob zaviranju<br />

vozilo tudi krmilimo in istočasno<br />

vzdržujemo stabilnost. »Če pa naše<br />

vozilo še nima zavornega <strong>si</strong>stema<br />

ABS, istočasno zaviranje in izogibanje<br />

s <strong>po</strong>močjo obračanja prednjih koles ni<br />

mogoče. V vsakem primeru bo naš avtomobil,<br />

ko se kolesa zaradi zaviranja<br />

na s<strong>po</strong>lzki <strong>po</strong>dlagi ustavijo, drsel samo<br />

naravnost. Če to <strong>po</strong>čnemo na delu ceste,<br />

ki nekoliko vi<strong>si</strong> v eno ali drugo<br />

stran, bo avtomobil istočasno izgubil<br />

tudi stabilnost, kar <strong>po</strong>meni, da bo zadnji<br />

del vozila <strong>si</strong>lil naprej. Zato pri<strong>po</strong>ročilo,<br />

da intenzivno zaviramo le, ko to<br />

lahko <strong>po</strong>čnemo naravnost, pred izogibanjem<br />

pa moramo zavoro spustiti.«<br />

Recept, da ne končamo v jarku? »Najprimerneje<br />

bi bilo, da hitrost vožnje v<br />

slabih voznih razmerah zmanjšamo toliko,<br />

da ne bi bili pri<strong>si</strong>ljeni nenadno in<br />

močno zavirati.« Osnova varne vožnje<br />

v vsakršnih razmerah je <strong>po</strong> sogovornikovih<br />

besedah vsekakor predvidevanje<br />

prihajajočih nevarnosti. To pa terja<br />

od voznika <strong>po</strong><strong>po</strong>lno zbranost. »Velja<br />

tudi o<strong>po</strong>zorilo, da imajo v<strong>si</strong> avtomobilski<br />

<strong>si</strong>stemi, kot je recimo elektronski<br />

stabilizacijski <strong>si</strong>stem, ki ob nenadnem<br />

zanašanju s <strong>po</strong>močjo zaviranja <strong>po</strong>sameznega<br />

kolesa avto usmerja nazaj v<br />

normalen <strong>po</strong>ložaj, svoje okvire in nam<br />

prav nič ne <strong>po</strong>magajo, ko voznik naredi<br />

preveč napak, predvsem pa ne prilagodi<br />

hitrosti razmeram na cesti,« je še<br />

<strong>po</strong>svaril instruktor varne vožnje Dušan<br />

Pohovnikar.<br />

Andrej Bedek<br />

okc <strong>po</strong>roča<br />

Usoden padec s <strong>po</strong>dstrešja<br />

Pred tednom dni je 31-letni Sašo<br />

K. v S<strong>po</strong>dnjem Konjišču pri Apačah<br />

sorodnikom <strong>po</strong>magal pri opravilih<br />

na piščančji farmi. Ko je odšel na<br />

<strong>po</strong>dstrešje gos<strong>po</strong>darskega <strong>po</strong>slopja,<br />

je <strong>po</strong>d njegovo težo <strong>po</strong>pustil ladijski<br />

<strong>po</strong>d nad odprtino, tako da je z<br />

višine štirih metrov in <strong>po</strong>l padel na<br />

tla. Ob padcu je dobil zelo hudo <strong>po</strong>škodbo<br />

glave. Z reševalnim vozilom<br />

je bil odpeljan v univerzitetni klinični<br />

center v Mariboru, kjer pa mu<br />

zdravniki niso mogli več <strong>po</strong>magati.<br />

Ukrajinec tihotapil cigarete<br />

Minuli četrtek so <strong>po</strong>licisti <strong>po</strong>licijske<br />

<strong>po</strong>staje za izravnalne ukrepe, ki<br />

<strong>po</strong> uvedbi schengenskega režima<br />

varovanja meje opravljajo naloge<br />

mejne kontrole v notranjosti države,<br />

<strong>po</strong>d drobnogled vzeli 32-letnega<br />

Ukrajinca, ki se je peljal v kombiju<br />

španskih registrskih oznak. Odločili<br />

so se za temeljit pregled prevoznega<br />

sredstva in našli kar 2.100 škatlic<br />

cigaret različnih blagovnih znamk,<br />

ki jih je skril v <strong>po</strong>sebej prirejenem<br />

prostoru (dvojne bočne »stene« vozila).<br />

Policisti so cigarete in tihotapca<br />

predali v nadaljnji <strong>po</strong>stopek carinskim<br />

organom.<br />

V Italiji naplahtali Romuna<br />

Prejšnji teden so <strong>po</strong>licisti za izravnalne<br />

ukrepe pregledali kombi, v<br />

katerem je bil kot so<strong>po</strong>tnik 32-letni<br />

Romun. V prtljažniku so našli motor<br />

Yamaha T MAX 500. Ker so <strong>po</strong>licisti<br />

v <strong>po</strong>stopku ugotovili, da je bilo motorno<br />

kolo ukradeno v Italiji, so ga<br />

zasegli. Tujca ne bodo kazensko preganjali,<br />

saj je bilo ugotovljeno, da je<br />

Fotografija PU MS<br />

Direktorica tukajšnjega okrožnega sodišča<br />

je Marjana Sukič. Pravzaprav se<br />

je funkcija sekretarke sodišča, katero<br />

je Sukičeva opravljala od leta 1995, z<br />

zadnjo novelo zakona o sodiščih prevedla<br />

v funkcijo direktorice, ki skrbi za<br />

»izvrševanje zadev sodne uprave«. Sukičeva<br />

se je v pravosodju za<strong>po</strong>slila leta<br />

1981, končala pa je univerzitetni študij<br />

na Pravni fakulteti v Mariboru. »Pri<br />

opravljanju nalog direktorice sodišča<br />

želim nadaljevati dosedanje izvajanje<br />

nalog sodne uprave, zavedam pa se,<br />

da so z nalogami tega delovnega mesta<br />

<strong>po</strong>vezane tudi nove odgovornosti.<br />

Pričakujem in želim <strong>si</strong> svoje delo opravljati<br />

odgovorno. Vsekakor tudi pričakujem,<br />

tako kot doslej, dobro sodelovanje<br />

z vodji notranjih organizacijskih<br />

enot in vsemi drugimi mojimi sodelavci,«<br />

je direktorica razkrila pričakovanja<br />

V Kemi pripravljeni na nesreče<br />

na novem/starem delovnem mestu. V<br />

laičnem jeziku je direktor sodišča tisti,<br />

ki <strong>po</strong>skrbi, da sodniki lahko nemoteno<br />

opravljajo svoje delo. Sodnik, ki dobi v<br />

roke spis kakšnega primera, se ubada<br />

le z iskanjem pravice, direktor sodišča<br />

pa <strong>po</strong>skrbi za vse materialne in tehnične<br />

<strong>po</strong>trebe. »Gre za naloge izvrševanja<br />

zadev sodne uprave, ki se nanašajo na<br />

materialno, tehnično in finančno <strong>po</strong>slovanje<br />

sodišča, vodenje <strong>po</strong>stopkov<br />

javnih naročil, kadrovske zadeve sodnega<br />

osebja, zagotavljanje varnosti<br />

na sodišču, spremljanje, analiziranje<br />

in pripravo prenove <strong>po</strong>slovnih procesov<br />

ter opravljanje drugih nalog sodne<br />

uprave na <strong>po</strong>dlagi <strong>po</strong>oblastila predsednika<br />

okrožnega sodišča, razen nalog,<br />

ki se nanašajo na opravljanje sodniške<br />

službe.«<br />

Andrej Bedek<br />

V proizvodnem obratu mešalnice Keme Puconci je prišlo do <strong>po</strong>žara, kjer sta zaradi<br />

toplote in gostega dima ostala ujeta dva za<strong>po</strong>slena. Eden od njiju se je zaradi<br />

neprevidnega sestopa in gostega dima huje <strong>po</strong>škodoval. Izredne razmere je opazil<br />

delovodja, ki je takoj obvestil regijski center za obveščanje. Stekla je splošna<br />

mobilizacija vseh za<strong>po</strong>slenih, saj v <strong>po</strong>djetju ni bilo mogoče ustaviti širjenja <strong>po</strong>žara.<br />

Zaradi gostega dima je bila <strong>po</strong>trebna intervencija ga<strong>si</strong>lcev in reševalcev. Prvi so<br />

<strong>po</strong>žar uspešno zatrli, reševalcem pa je uspelo rešiti <strong>po</strong>nesrečenca, ga prinesti<br />

na prosto in mu <strong>po</strong>nuditi najnujnejšo oskrbo. Tak je bil scenarij reševalne vaje v<br />

puconski Kemi. Z vajo so preverili <strong>si</strong>stem obveščanja in alarmiranja, us<strong>po</strong>sobljenost<br />

vseh dejavnikov zaščite in reševanja, varnostno infrastrukturo, opremo in<br />

medsebojno sodelovanje ga<strong>si</strong>lcev Puconec in Vaneče ter <strong>po</strong>licije in reševalcev. A. B.<br />

Marjana Sukič,<br />

direktorica<br />

Okrožnega sodišča<br />

Murska Sobota:<br />

»Prepričana sem,<br />

da bova naloge<br />

sodne uprave,<br />

ki se na določen<br />

način delijo med<br />

predsednika<br />

sodišča in<br />

direktorja,<br />

opravljala z<br />

medsebojnim<br />

dobrim<br />

sodelovanjem<br />

ob sprotnem<br />

obveščanju in<br />

zaupanju.«<br />

Fotografija Nataša Juhnov<br />

Fotografija Primož Gider<br />

dobroveren kupec, ki ni bil seznanjen<br />

z vsemi okoliščinami ob nakupu<br />

vozila. Zaseženi skuter bo vrnjen<br />

pravemu lastniku.<br />

Megla ovira promet<br />

Kaj torej lahko voznik ali voznica<br />

storita za varno vožnjo, če je vidljivost<br />

zaradi megle močno ovirana?<br />

Če se znajdete v megli, morate<br />

zmanjšati hitrost vožnje in jo prilagoditi<br />

trenutnim vremenskim razmeram.<br />

Če je vidljivost samo 50 metrov,<br />

<strong>po</strong>tem lahko vozite največ 50<br />

kilometrov na uro. V megli je tudi<br />

pri<strong>po</strong>ročljivo, da <strong>po</strong>večate varnostno<br />

razdaljo, saj le v tem primeru<br />

lahko pravilno in pravočasno zavirate.<br />

U<strong>po</strong>raba meglenk je dovoljena<br />

šele takrat, ko se vidljivost zmanjša<br />

na 50 metrov.<br />

Fotografija PU MS

18 | Vestnik | 2. decembra 2010 na sceni<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Mislišče<br />

Prlekija vse do Jadranskega morja<br />

Mladi in revolucija<br />

Ciril Kosednar<br />

Pred dnevi sem na nacionalnem radiu <strong>po</strong>slušal kontaktno oddajo<br />

o mladih ni revoluciji. Poslušalci, ki so se oglašali v oddaji, so bili<br />

predvsem starejši in spraševali so se, kaj je z današnjo mladino narobe,<br />

da nima svojega stališča, da je apatična, da so <strong>po</strong>samezniki kot zombiji,<br />

ki živijo v svojem svetu in se jih družbeno dogajanje ne tiče, ter se pri tem z<br />

nostalgijo s<strong>po</strong>minjali u<strong>po</strong>rniških šestdesetih in sedemdesetih let. Seveda so bili<br />

<strong>po</strong>slušalci jezni zaradi vsega aktualnega družbeno<strong>po</strong>litičnega dogajanja pri nas:<br />

korupcijskih in tajkunskih afer, ne<strong>po</strong>tizma, klientelizma in stanja, kjer je znano<br />

le to, da kratko <strong>po</strong>tegne navaden državljan.<br />

Naenkrat se veliko pričakuje od mladih. Družbeni »smrad« naj bi reševali mladi.<br />

Paradoksalno je od mladih pričakovati u<strong>po</strong>r. Od otrok torej, za katere večina<br />

roditeljev želi, da skrbijo za svoje izobraževanje, kariero, dobro službo, skratka<br />

materialno blagostanje, vse <strong>po</strong> načelu, če sami tega nismo imeli, ker smo živeli<br />

v drugačnih ča<strong>si</strong>h, pa naj imajo to naši otroci. Vsak od svojega otroka hoče<br />

natančno to, kar na neki način celo prezira. S<strong>po</strong>mnimo se, da v<strong>si</strong> radi bentimo<br />

čez bogate ekonomske, <strong>po</strong>litične in še kakšne druge elite, toda večina staršev želi<br />

videti svoje otroke ravno tam.<br />

Nič ni narobe, kapitalistični <strong>si</strong>stem, kapitalistične vrednote, toda tako ne bo nič<br />

iz revolucije. Vsak u<strong>po</strong>r bi bil lahko pljunek na lastno kariero. Na ta način se<br />

ustvarja mlada generacija, katere <strong>po</strong>sameznik bo med ugodjem in tem kar je<br />

prav rajši izbral prvo.<br />

Saj ne, da mladi ne bi imeli revolucionarnega <strong>po</strong>tenciala. O ne, tega je dovolj,<br />

s<strong>po</strong>mnimo se samo granitnih kock v parlamentarnih oknih. Toda to se zgodi le<br />

takrat, kadar so načeti vzvodi za dosego lastnega udobja, kaj več – zdi se, da sta<br />

<strong>po</strong>trebna ideološka revolucija in preobrat v <strong>si</strong>stemu vrednot – pa žal ne moremo<br />

pričakovati, saj druge mladine ni kot le-ta, ki se vzgaja v duhu kapitalizma.<br />

Likovna dela in kulturni<br />

dogodek za Primorce<br />

Naslednje leto že novi projekti – Kako se vključujejo slovenski rojaki?<br />

Analena uvertura v praznovanje Ambasade<br />

V beltinskem mladinskem klubu Ambasada (Štefana Kovača - Marka ali ŠKM) so minuli<br />

petek zvečer pripravili koncert legendarne zagrebško-ljubljanske zasedbe, ki bi jo<br />

lahko uvrstili v glasbeni žanr screamo <strong>po</strong>st punk. Kot predskupina je nastopil ljubljanski<br />

bend MisTits, ki preigrava komade nekdanje kultne ameriške zasedbe Misfits.<br />

Obisk koncerta je bil zmerno zadovoljiv, glede na sloves predvsem Analene pa bi lahko<br />

pričakovali še malce več ljudi. Res pa je, da je bil minuli konec tedna kar nabit z različnimi<br />

koncerti v domačih in bližnjih krajih, tako da je verjetno vsak od njih <strong>po</strong>tegnil svoj<br />

delež. Kakorkoli že, skupina Analena je prejela odlične kritike za svoj zadnji album<br />

Inconstantino<strong>po</strong>lis, ki ga je v skladu z naslovom promovirala tudi v Konstantino<strong>po</strong>lisu<br />

oziroma Istanbulu. Analena so: Ana (vokalistka<br />

in bas kitaristka), Mijo (vokalist<br />

in kitarist), Miran (vokalist in kitarist) in<br />

Zet (bobnar). Klub Ambasada pa že to soboto<br />

ob 19. uri organizira javno okroglo<br />

mizo Ambasada – včeraj, danes, jutri! ob<br />

8. obletnici delovanja. Med številnimi gosti<br />

bosta tudi prof. dr. Rajko Muršič, predavatelj<br />

na Oddelku za etnologijo Filozofske<br />

fakultete v Ljubljani, in Tomaž Rous,<br />

dipl. <strong>po</strong>litolog, magistrski študent na Fakulteti<br />

za družbene vede v Ljubljani. T. K.<br />

Fotografija Ana Celec<br />

Razstava Porabje, ki je nastala na prvi mednarodni likovni koloniji v Mladinskem centru Prlekije, se je tokrat »sončila« le<br />

nekaj stran od morja.<br />

Regionalni <strong>po</strong>murski multimedijski in<br />

kulturni center, ki deluje v okviru prleškega<br />

mladinskega centra in <strong>po</strong>murskega<br />

<strong>po</strong>krajinskega centra nevladnih<br />

organizacij (NVO), je v sklopu svoje<br />

sklepne letošnje dejavnosti še dodobra<br />

izkoristil zadnje prijetne sončne dni.<br />

S svojo lastno obsežno kulturno <strong>po</strong>stprodukcijo<br />

je tako nedavno gostoval<br />

v koprski Taverni, le nekaj metrov od<br />

Jadranskega morja. Člani so predstavili<br />

likovna dela, ki so nastala ob prvi<br />

mednarodni likovni koloniji, in večvrstni<br />

kulturni dogodek, ki je bil rezultat<br />

mednarodne multimedijske kolonije<br />

Prlekija 2010. Dogodek ob morju so <strong>si</strong><br />

ogledali predstavniki slovenskih multimedijskih<br />

centrov, turisti in prebivalci<br />

obalnega območja. Dr. Matjaž Šekoranja,<br />

<strong>po</strong>dsekretar Ministrstva za kulturo<br />

RS in skrbnik <strong>po</strong>godb za multimedijske<br />

centre ter eden najprizadevnejših<br />

za uspešno uveljavljanje multimedijske<br />

dejavnosti v Sloveniji, je <strong>po</strong>hvalil<br />

kulturno prizadevanje Pomurcev, ki v<br />

svoje projekte uspešno in vzorno vključujejo<br />

tudi slovenske zamejce ter kulturne<br />

snovalce iz tujine. Vodja Mladinskega<br />

centra Prlekije - PC NVO Rudi<br />

Stegmüller in strokovni umetniški vodja<br />

Simon Svetlik pa sta ob tej priložnosti<br />

tudi zaupala, da za naslednje leto<br />

že pripravljajo nove projekte, ki bodo<br />

vključevali sodelovanje z Italijo, Avstrijo<br />

in Madžarsko. Še <strong>po</strong>sebej naj bi omenili<br />

razmere glede vključevanja tamkaj<br />

živečih slovenskih rojakov v družbena<br />

in kulturna dogajanja.<br />

T. K.<br />

Fotografija arhiv centra<br />

Filmogled<br />

Due Date, ZDA, 2008<br />

Režija: Todd Phillips. Igrajo: Robert Downey<br />

Jr., Zach Galifianakis, Michelle Monaghan,<br />

Jamie Foxx.<br />

Režiser Todd Phillips <strong>si</strong> je zagotovil svetovno<br />

slavo s svojim prejšnjim filmom<br />

Prekrokana noč (Hangover). Uspeh je bil<br />

tako velik, da se je skoraj takoj odločil za<br />

snemanje nadaljevanja Hangover 2, v katerem<br />

bo <strong>po</strong>dobno vlogo, kot jo je imel<br />

v prvem delu boksar Mike Tyson, odigral<br />

nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton.<br />

Menda se bodo dogodivščine iste<br />

trojice iz originalnega filma tokrat dogajale<br />

na Tajskem. Medtem ko v<strong>si</strong> čakamo<br />

na nadaljevanje te grandiozne komedije<br />

s kriminalnim pridihom, je Phillips vmes<br />

na hitro <strong>po</strong>snel še road movie komedijo<br />

Due Date. Tudi tukaj se <strong>po</strong>javi »njegov«<br />

igralec iz Prekrokane noči Zach Galifianakis,<br />

le da je tokrat njegov filmski partner<br />

Robert Downey Jr. Slednji igra nervoznega<br />

urbanega arhitekta Petra, ki mora v nekaj<br />

dneh priti iz Atlante v Los Angeles, kjer<br />

bo njegova partnerka rodila njunega prvega<br />

otroka. Toda zaplete se že pred letališčem,<br />

ko v njegov tak<strong>si</strong> trči tak<strong>si</strong>, v katerem<br />

je moderen, še nedozorel hipi Ethan<br />

s svojim psom Sunnyjem. V zmešnjavi, ki<br />

jo <strong>po</strong>vzročita, oba dobita pre<strong>po</strong>ved letenja,<br />

zato Petru ne preostane drugega, kot<br />

da sprejme Ethanovo vabilo za vožnjo do<br />

L. A. v njegovem starem avtomobilu. Tako<br />

se prave težave za Petra šele začenjajo, a<br />

ob njih oba doživita novo vrednotenje samega<br />

sebe. Kritiki so film ocenili le kot<br />

ogrevanje za drugi del Prekrokane noči,<br />

Top 5<br />

Najbolj neumni prevodi v slovenski<br />

kinematografiji <strong>po</strong> izboru uredništva:<br />

1. Singles – Ne meč'te se stran (govor'<br />

<strong>po</strong> lublansko, pa te bo razumel<br />

cel - Bežigrad)<br />

2. 27 Dresses – Vedno priča, nikoli<br />

nevesta (še dobro, da ni<strong>si</strong> izdal<br />

celega filma)<br />

3. Blown Away – Piš (ha ha ha, kako<br />

grozljivo)<br />

4. Duplex – Stara, spelji se! (vse to<br />

v eni besedi?)<br />

5. Due Date – Draga, <strong>po</strong>čakaj, sem<br />

na <strong>po</strong>ti! (se nadaljuje …)<br />

saj res nima tolikšnega števila domislic in<br />

inventivnosti kot že omenjena uspešnica.<br />

A tu pa tam le <strong>po</strong>streže z nekaj dobrimi<br />

što<strong>si</strong>, še <strong>po</strong>sebej v scenah, ko se Ethan<br />

trudi <strong>po</strong>kazati svoj igralski talent, saj sanja<br />

o tem, da bi v Hollywoodu dobil vlogo<br />

v znani humoristični seriji Dva moža in<br />

<strong>po</strong>l (Two And A Half Men). Pri nekaterih<br />

što<strong>si</strong>h pa <strong>si</strong> bo gledalec želel, da jih raje<br />

ne bi bilo. Pravi »štos« pa je tudi slovenski<br />

prevod filma Due Date. Na Hrvaškem<br />

so ga prevedli kot Termin, pri nas pa ga<br />

bodo vrteli kot – pripravite se! – Draga,<br />

<strong>po</strong>čakaj, sem na <strong>po</strong>ti!<br />

T. K.<br />

Moja Mura<br />

Rešimo<br />

našo reko!<br />

Pod<strong>po</strong>ra tudi iz Ja<strong>po</strong>nske<br />

Zveza društev Moja Mura, ki danes<br />

vključuje že dvajset nevladnih organizacij<br />

z obeh bregov reke Mure, v teh<br />

dneh praznuje prvo leto svojega obstoja.<br />

Nedavnemu občnemu zboru v<br />

Apačah, ki sta ga vodila predsednik<br />

Stojan Habjanič in generalni sekretar<br />

Simon Balažic, sta se v nabito <strong>po</strong>lni<br />

dvorani tamkajšnje gostilne pridružila<br />

še apaški župan Franc Pižmoht<br />

in <strong>po</strong>murski vladni »šef« dr. Andrej<br />

Horvat. Prvo leto delovanja je zaznamovala<br />

velika promocijska aktivnost,<br />

tako da so s problemom <strong>po</strong>skusa uničenja<br />

narave in življenja ne<strong>po</strong>sredno<br />

ob Muri ter uspešno širšo predstavitvijo<br />

pridobili tudi <strong>po</strong>d<strong>po</strong>ro mednarodnih<br />

organizacij in <strong>po</strong>sameznikov.<br />

Eden od njih je tudi ja<strong>po</strong>nski kulturni<br />

umetnik Ryuzo Fukuhara, ki se je<br />

udeležil aktivnosti omenjene zveze<br />

pri Babičevem mlinu v Veržeju. Dejavnost<br />

Zveze društev Moja Mura Ryuzo<br />

v celoti <strong>po</strong>dpira, tako da je med drugim<br />

tudi že izvedel svoj kulturni multimedijski<br />

nastop v Bunčanih z naslovom<br />

Mura danes in za vedno!<br />

T. K. Ja<strong>po</strong>nski kulturni umetnik Ryuzo Fukuhara (na levi) se je »zaljubil« v reko Muro.<br />

Fotografija Tomo Köleš

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

re<strong>po</strong>rtaža<br />

Ljudje, ki zares verjamejo, da je pes najboljši prijatelj<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 19<br />

Se zavedamo, da imamo doma volka?<br />

»Danes ni več nobena redkost videti kmeta, ki joče za svojim umrlim psom«<br />

Odnos med človekom in psom je star<br />

skoraj toliko kot zgodovina homo sapiensa.<br />

V eni od angleških dokumentarnih<br />

serij so omenili legendo, da so<br />

nekoč ljudje na lovu našli o<strong>si</strong>rotelega<br />

volčjega mladiča, kateremu so starše<br />

ubile druge živali. Vzeli so ga s sabo<br />

v svoje plemensko naselje, kjer ga je<br />

človeška samica dojila <strong>po</strong>leg svojih<br />

drugih otrok. Mladi volčič je tako s<br />

hvaležnostjo s<strong>po</strong>znal, da bo imel vedno<br />

na voljo toplo bivališče in hrano,<br />

le če se bo <strong>po</strong>dredil volji svojih novih<br />

rešiteljev. Tako se je <strong>po</strong>ča<strong>si</strong> spremenil<br />

iz volka v ubogljivega psa, domačega<br />

ljubljenčka, ki pa je bil vedno<br />

pripravljen iti z gos<strong>po</strong>darjem na lov.<br />

Da ta teorija le ni tako iz trte izvita,<br />

dokazujejo tudi nekatera mesta s<br />

<strong>po</strong>dobo volka, ki je <strong>po</strong>magal ljudem,<br />

v <strong>si</strong>mbolu svojega mesta, kot so npr.<br />

Rim, Piacenza in Wolverhampton. A<br />

<strong>po</strong>t do sodobnega odnosa, do današnje<br />

milijardne pasje armade je bila<br />

precej dolga in <strong>po</strong>suta s trnjem, predvsem<br />

do pasje vrste. Še vedno nas<br />

vsake toliko pretresejo grozodejstva,<br />

ki jih storijo pripadniki človeške rase<br />

nad nič krivim štirinožcem. Vendar<br />

pa se je odnos človeka do psa v zadnjih<br />

desetletjih bistveno spremenil.<br />

»Človeštvo se bo nekoč sramovalo<br />

svojega odnosa do živali tako, kot se<br />

danes sramuje suženjstva,« je že pred<br />

več leti dejal neki ameriški znanstvenik.<br />

In vse kaže, da gre odnos med<br />

človekom in psom v to smer. Kdo bi<br />

<strong>si</strong> še pred dvajsetimi ali tridesetimi<br />

leti mislil, da bodo imeli p<strong>si</strong> svoje hotele,<br />

igrišča, plaže, <strong>po</strong>kopališča (edino<br />

slovensko je v Mariboru, kjer staneta<br />

<strong>po</strong>kop in urejanje groba od 300<br />

do 900 evrov), celo tak<strong>si</strong>je (v ZDA),<br />

in da se bodo lahko sprehajali <strong>po</strong> trgovinah<br />

z oblačili in <strong>po</strong>hištvom, kot<br />

kažejo primeri iz nam bližnje Avstrije<br />

in Italije? Da bodo iz človeškega besednjaka<br />

<strong>po</strong>ča<strong>si</strong> izginile <strong>po</strong>nižujoče<br />

in žaljive fraze, da se je pes »skotil«<br />

ali »crknil«? Da bo danes »pasji šepetalec«<br />

iz Mehike Cesar Millan svetovno<br />

znani televizijski zvezdnik, ki ga<br />

gledajo v osemdesetih državah sveta<br />

in ki je prodal več kot dva milijona<br />

svojih knjig? Da bo <strong>po</strong>licija danes<br />

tudi dejansko kaznovala storilce kaznivih<br />

dejanj nad živalmi?<br />

Čeprav ostaja še mar<strong>si</strong>kaj slabega<br />

(kakor <strong>po</strong>vsod), tudi <strong>Pomurje</strong> ni<br />

nobena izjema v spremembi odnosa<br />

človeka do psa v zadnjem desetletju,<br />

predvsem na emocionalni ravni.<br />

»Danes ni več nobena redkost videti<br />

kmeta, ki joče za svojim umrlim<br />

psom, medtem ko je še pred nekaj<br />

leti na <strong>po</strong>deželju to <strong>po</strong>gosto veljalo<br />

za nekakšno sramoto,« pravi Andrej<br />

Cimer, vodja zavetišča za male živali<br />

v Lukačevcih, ki pa smo ga tokrat<br />

spraševali kot čisto navadnega človeka,<br />

ki ima veliko opraviti s štirinožnimi<br />

kosmatinci. Tudi on <strong>po</strong>zna oddaje<br />

Cesarja Millana, za katerega meni,<br />

da je pravi »profe<strong>si</strong>onalec«, katerega<br />

nasvete pa je treba vedno u<strong>po</strong>števati<br />

v širšem kontekstu: »Človek, ki <strong>si</strong><br />

priskrbi psa, se mora zavedati, da ga<br />

ne bo naučil reda in discipline v dveh<br />

ali treh dneh, ampak je to dolgotrajen<br />

proces. Kakor tudi tega, da imajo<br />

različne pasme različne značajske lastnosti.<br />

In kakor pravi Millan, ko pes<br />

naredi to, kar mu je ukazal gos<strong>po</strong>dar,<br />

ga je treba vedno nagraditi.«<br />

A zakaj so ravno p<strong>si</strong> od vseh živali<br />

pri ljudeh najbolj priljubljeni? Na to<br />

vprašanje ima ustrezen odgovor Irena<br />

Baler iz Murske Sobote, ki v Pomurju<br />

verjetno <strong>po</strong>sveti največ svojega<br />

prostega časa psom: »Odraščala<br />

sem v Rankovcih, kjer smo imeli različne<br />

živali. Rada imam na primer<br />

tudi mačke, a ne tako kot pse, saj z<br />

Irena Baler iz<br />

Murske Sobote<br />

je verjetno<br />

tisti človek,<br />

ki v Pomurju<br />

<strong>po</strong>sveti največ<br />

svojega prostega<br />

časa psom: »Ni<br />

<strong>po</strong>membno, ali<br />

je dež, sneg<br />

ali mraz, pse<br />

enostavno moram<br />

peljati ven.«<br />

Fotografije Tomo Köleš<br />

Sylvia Moony,<br />

Stanjevci: »V<br />

Angliji smo imeli<br />

doma tudi mačke,<br />

ampak najraje<br />

imam pse, saj so<br />

najboljši človekovi<br />

spremljevalci.«<br />

P<strong>si</strong> so pri družini<br />

Ferš iz Gornje<br />

Radgone doma že<br />

dvajset let. Tukaj<br />

na <strong>po</strong>snetku je<br />

njihov ljubljenec<br />

Ley.<br />

So nas p<strong>si</strong><br />

hipnotizirali?<br />

njimi lahko greš tudi ti aktivno v naravo<br />

ali na daljši sprehod. Tako da<br />

je korist obojestranska, da ne omenjam<br />

blagodejnega učinka, ki ga imajo<br />

p<strong>si</strong> na bolne ljudi.« Kljub temu pa<br />

se zaveda <strong>po</strong>membnega dejstva: »Pes<br />

Špela Kočar,<br />

Martjanci: »Tudi<br />

pri nas doma<br />

smo že imeli<br />

psa. Ampak te<br />

živali imam rada<br />

že tako ali tako,<br />

<strong>po</strong>leg tega pa<br />

s skrbjo za njih<br />

iz<strong>po</strong>lnjujem tudi<br />

svojo šolsko<br />

prakso.«<br />

Nezaupanje med<br />

psom in človekom<br />

še ni dokončno<br />

izginilo.<br />

ni igrača. Skrb zanj je odgovornost.«<br />

Irena že sedem let vsa delovna in sobotna<br />

jutra pelje prav vse pse iz zavetišča<br />

na sprehod, ne glede na to, ali je<br />

zunaj mrzlo, sneži ali dežuje, izjema<br />

so le nedelje ali prazniki, ko je zavetišče<br />

uradno zaprto, ali ko ima sama<br />

zdravstveni pregled. »Odkar sem<br />

končala aktivno službo, mi je to <strong>po</strong>stala<br />

neke vrste druga za<strong>po</strong>slitev, ki<br />

pa je tudi hobi. Zjutraj, ko vstanem,<br />

se odpravljam k psom enako, kot da<br />

bi šla na delo.« Treba je vedeti, da<br />

Irena vse to opravlja prostovoljno, za<br />

kar je enkrat že dobila priznanje mestne<br />

občine. Zato bo treba razmisliti,<br />

ali ni že skrajni čas, da takšne »za<strong>po</strong>slitve«<br />

<strong>po</strong>stanejo tudi pri nas redno<br />

plačane službe, saj jih opravljajo ljudje,<br />

ki imajo svoje »delo« zares radi.<br />

P<strong>si</strong> pa <strong>po</strong>vezujejo tudi različne pripadnike<br />

človeške vrste. Tako Ireni<br />

večkrat <strong>po</strong>magajo tudi otroci in dijaki<br />

ter njene prijateljice. Tudi mladi<br />

Špeli Kočar iz Martjanec je vseeno,<br />

ali je zunaj mokro ali blato, ko<br />

pelje pse na sprehod: »Ta oblačila so<br />

naša delovna oprema. Pa kaj, če so<br />

blatna? Doma jih operemo, pa so <strong>po</strong>novno<br />

u<strong>po</strong>rabna. Glavno, da imajo<br />

p<strong>si</strong> svoje veselje.« Enega od zanimivejših<br />

odnosov je Irena s svojo ljubeznijo<br />

do psov ustvarila z Angležinjo<br />

Sylvio Moony iz Stanjevec. Sylvia živi<br />

v Prekmurju že šest let, pse pa vodi<br />

na sprehod takrat, ko lahko, zadnja<br />

štiri leta. Prav <strong>si</strong>mpatično je <strong>po</strong>slušati<br />

obe, kako se s<strong>po</strong>razumevata na<strong>po</strong>l<br />

v prekmurščini in na<strong>po</strong>l v angleščini.<br />

Drugače pa ima Sylvia tudi doma svojega<br />

psa, nemškega ovčarja Ota, ki ga<br />

takrat, ko mora od<strong>po</strong>tovati v Anglijo,<br />

brez skrbi pusti v pasjem hotelu. In<br />

pravijo, da Oto kar uživa, ko ga razvajajo<br />

zunaj njegovega doma.<br />

Spremenjen odnos ljudi do pasjih<br />

ljubljenčkov pa ima tudi negativne<br />

<strong>po</strong>sledice. Ena od glavnih se kaže v<br />

tem, da <strong>po</strong>stajajo domači p<strong>si</strong> predebeli,<br />

saj jih njihovi gos<strong>po</strong>darji vča<strong>si</strong>h<br />

pretirano hranijo. Vendar je tudi to<br />

še ena od oblik drugačnega emocionalnega<br />

odnosa. »Ko <strong>si</strong> sam pripravim<br />

jed in jem, me pes tako nepremično<br />

gleda s svojimi velikimi očmi,<br />

kot da bi me <strong>po</strong>skušal hipnotizirati.<br />

Kako naj mu <strong>po</strong>tem ne dam tudi kakšnega<br />

svojega kosa?« pravi Karel iz<br />

Murske Sobote. Zato naj kar uživajo<br />

naši kosmatinci, saj jim je univerzalni<br />

zakon ne<strong>po</strong>šteno namenil v naj-<br />

boljšem primeru le slabih dvajset let<br />

življenja, medtem ko prave »zveri v<br />

človeški <strong>po</strong>dobi« lahko vča<strong>si</strong>h dočakajo<br />

tudi osemdeset ali devetdeset<br />

let.<br />

T. K.

20 | Vestnik | 2. decembra 2010 www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Z gumpiči se učimo tujih jezikov<br />

Dvigalo<br />

V vseh višjih stavbah ali stanovanjskih blokih, <strong>po</strong>slovnih stavbah in drugih, ki<br />

imajo več nadstropij, imajo <strong>po</strong>seben prostor ali napravo, ki ljudi ali tovor vozi<br />

gor in dol. Prva dvigala so začeli vgrajevati v ameriške nebotičnike, že veliko<br />

prej pa so dvigala u<strong>po</strong>rabljali za tovor. Le kako pa bi prišli na primer v 160 nadstropje<br />

v dubajskem nebotičniku ali v Tajpeju, New Yorku ali še kje, če ne bi<br />

bilo dvigala? Dvigala tako v nekaj sekundah odpeljejo visoko v nebo, od koder<br />

je lep razgled na mesto ali <strong>po</strong>krajino. Nekatere ljudi, ki ostanejo zaprti v dvigalu,<br />

pa zagrabi klavstrofobija, strah pred zaprtim prostorom. Gumpičem je najbolj<br />

všeč hitrost dvigal, ko se spuščajo in ko se jim pri tem zašibijo kolena.<br />

Angleški jezik: elevator (éliveiter)<br />

Nemški jezik: Aufzug (aufzug)<br />

Madžarski jezik: lift (lift)<br />

Španski jezik: ascensor (ascensör)<br />

Italijanski jezik: ascensore (ašensore)<br />

Francoski jezik: ascenseur (asonsör)<br />

Esperanto: lifto (lifto)<br />

Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota,<br />

za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vau<strong>po</strong>tič.<br />

Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki<br />

je na s<strong>po</strong>redu vsak četrtek od 18. do 19. ure.<br />

Oblak<br />

Sem majhen moder oblak,<br />

<strong>po</strong> nebu se sprehajam sem ter tja.<br />

Kadar sem dobre volje,<br />

sem prijazen in vesel.<br />

Ko pa sem jezen,<br />

brž dež <strong>po</strong>šljem z neba.<br />

Maruša Paučič, 3. razred, OŠ Bogojina<br />

Kuža Vili<br />

Moja žival je kuža Vili. Živi pri babici<br />

in dedku na Krajni. Kuža Vili je velik<br />

in črne barve. Hrani se s hrano, ki jo<br />

jemo tudi mi. Kuža Vili uboga dedija<br />

in mene, vča<strong>si</strong>h pa tudi babico. Ko<br />

dedi reče »Vili sedi!«, Vili takoj sede.<br />

Ko pa jaz rečem »Vili hišo!«, gre Vili<br />

v hišo.<br />

Ališa Fujs, 3. a, OŠ Radenci<br />

Izlet v vesolje<br />

V sanjah se mi je prikazala raketa,<br />

ki sem <strong>si</strong> jo želel za rojstni dan. Hitro<br />

sem skočil vanjo in <strong>po</strong>nesla me<br />

je visoko v višave. Najprej sem <strong>po</strong>letel<br />

na Luno, <strong>po</strong>tem pa še naprej na<br />

Mars. Uh, kako hladno je bil tam. Za<br />

igro tu res ni primerno. Letim naprej<br />

<strong>po</strong> vesolju, mimo drugih planetov. A<br />

tu Sonce nič več ne greje? Zato hitro<br />

raje raketo obrnem in se na mojo ljubo<br />

Zemljo vrnem.<br />

Noel Prša, 3. a, OŠ Turnišče<br />

Spletna stran Varuha človekovih pravic<br />

Otroci, imate svoje pravice!<br />

Da odnesejo krožnik z mize ali za sabo<br />

<strong>po</strong>spravijo umazano perilo, še ni izkoriščanje<br />

otrok, in če otroka bolj strogo<br />

o<strong>po</strong>zorimo, da kaj ne dela prav, to še ni<br />

p<strong>si</strong>hično na<strong>si</strong>lje. Nedvomno pa so otrokove<br />

pravice velikokrat kršene, v svoji<br />

stiski pa otroci ne znajo, na koga bi<br />

se lahko obrnili. Pobud glede otrokovih<br />

pravic je na urad Varuha človekovih pravic,<br />

ki ga vodi dr. Zdenka Čebašek Travnik,<br />

vse več, okoli 25 letno. Po analizi pa<br />

so se odločili, da pripravijo novo spletno<br />

stran z naslovom Otrokove pravice<br />

(www.pravice-otrok.<strong>si</strong> in www.otrokove.<br />

pravice.<strong>si</strong>), ki naj otrokom <strong>po</strong>maga s<strong>po</strong>znavati<br />

njihove pravice in kako naj se<br />

obrnejo na varuha, če so njihove pravice<br />

kršene. Kršitve lahko s<strong>po</strong>ročijo tudi<br />

<strong>po</strong> spletni strani.<br />

Stran je namenjena otrokom in mladostnikom,<br />

ki so jih razdelili v dve starostni<br />

skupini, otroke od šest do 12 let in<br />

mladostnike do 18. leta starosti. Starosti<br />

prilagojene <strong>po</strong>nujajo informacije o njihovih<br />

pravicah, del spletne stani pa je<br />

namenjen tudi odraslim, da bodo lahko<br />

našli primerne informacije in <strong>po</strong>magali<br />

otrokom, je <strong>po</strong>vedala varuhinja. Spletna<br />

stran pa je tudi darilo otrokom ob<br />

20-letnici uvedbe Konvencije o otrokovih<br />

pravicah.<br />

Največ <strong>po</strong>bud, ki jih prejemajo na<br />

Uradu, o kršitvah otrokovih pravic in<br />

se tičejo otrok in mladostnikov, je <strong>po</strong>vezanih<br />

s stiki s starši, pravicami, ki so<br />

jim kršene v rejništvu, skrbništvu oziroma<br />

pri družinah in zavodih, ko morajo<br />

otroci od doma, glede plačevanja preživnin<br />

in upravljanja otrokovega premoženja,<br />

tudi glede na<strong>si</strong>lja v družini in<br />

izven nje …<br />

Dr. Zdenka Čebašek Travnik: »Želimo,<br />

da se otroci in mladostniki bolj<br />

seznanijo s pravicami in se obrnejo na<br />

nas, če so jim kršene.«<br />

Otroci se <strong>po</strong>učijo, katere so njihove<br />

osnovne pravice; da so v<strong>si</strong> enakopravni,<br />

da se igrajo in živijo v dobrem okolju in<br />

tudi da hodijo v šolo in se učijo, da jih<br />

pri zdravniku in v institucijah primerno<br />

in s<strong>po</strong>štljivo obravnavajo in med drugim<br />

da <strong>po</strong>vedo, kaj <strong>si</strong> mislijo (o vseh pravicah<br />

<strong>po</strong>drobneje piše na spletni strani).<br />

Prav na pravico, da imajo otroci premalokrat<br />

možnost, da <strong>po</strong>vedo svoje mnenje,<br />

o<strong>po</strong>zarja tudi Tone Dolčič, namestnik<br />

varuhinje. Prevečkrat, ko gre za<br />

<strong>po</strong>membne stvari, jih utišamo, da tega<br />

še ne razumejo in da so premajhni, da bi<br />

spregovorili in <strong>po</strong>vedali tudi o tem, kaj<br />

se dogaja v družbi.<br />

Stran Otrokove pravice je <strong>po</strong>magala<br />

zasnovati Nataša Küzmič, svetovalka varuha<br />

za odnose z javnostmi.<br />

A. Nana Rituper Rodež<br />

Fotografija Nataša Juhnov<br />

Prispevke <strong>po</strong>šiljajte<br />

<strong>po</strong> elektronski <strong>po</strong>šti:<br />

nana.rr@vestnik.<strong>si</strong> ali <strong>po</strong><br />

<strong>po</strong>šti: Vestnik, za Barve<br />

otroštva, Ul. arh. Novaka<br />

13, Murska Sobota.<br />

Huda muca<br />

Bila je huda muca, štiri rjave noge je<br />

imela, je migala, je skakala, je čisto <strong>po</strong>norela.<br />

Bila je huda muca, <strong>po</strong> gredi je hodila.<br />

Je babici čez česen šla pa vse ji <strong>po</strong>hodila.<br />

In kamorkoli je prišla, so v<strong>si</strong> pred njo<br />

bežali, je <strong>po</strong>kalo, je stokalo <strong>po</strong>d njenimi<br />

šapami. Oj, muca, ti <strong>po</strong>žrešnica, le kaj <strong>si</strong><br />

naredila? Še psa je <strong>po</strong>hrustala, le ušesa<br />

mu je pustila. Seveda to je čisto res, le kaj<br />

se pes šopiri? Muca štiri velike kosmate<br />

noge ima, a pes ima le majhne tanke<br />

štiri.<br />

Vita Vitez, OŠ Bogojina<br />

Da ne bo panike<br />

Gozd, Tim Žižek, 3. a, OŠ Turnišče<br />

Naš hrabri in <strong>po</strong>gumni ded<br />

Moj dedek Franc se je rodil 30. januarja<br />

v Stanetincih. Bil je eden od<br />

treh otrok. Njegova mama je skrbela<br />

zanj in za brata, oče pa je bil <strong>po</strong> <strong>po</strong>klicu<br />

mlatilničar, gostilničar in fotograf.<br />

Kasneje se je družina preselila v<br />

Berkovce, prvič pa je sedel v šolsko<br />

klop pri Svetem Duhu ali Stari Gori.<br />

Po končanih petih razredih osnovne<br />

šole se je vpisal v meščansko šolo v<br />

Ljutomeru, šolanje pa je nadaljeval<br />

na trgovski akademiji v Mariboru.<br />

Zaradi oboroženega napada Nemčije<br />

na Jugoslavijo je šolanje prekinil. Bil<br />

je pri<strong>si</strong>lno v<strong>po</strong>klican v državno delovno<br />

službo, kjer je delal mučnih šest<br />

mesecev. Premestili so ga v nemško<br />

vojsko in ga <strong>po</strong>slali na južno fronto v<br />

Afriko, nato pa še na Sicilijo. Ob vračanju<br />

iz s<strong>po</strong>pada na Siciliji v Italijo se<br />

je ladja <strong>po</strong>topila.<br />

V strahu in paniki je skočil z nje in<br />

se za las rešil pred <strong>po</strong>to<strong>po</strong>m. Plaval je<br />

dva kilometra, dokler ga niso <strong>po</strong>tegnili<br />

na rešilni čoln. V Italiji je deževala<br />

»svinčena toča« in dedek je <strong>po</strong>begnil v<br />

ameriško ujetništvo. Ko je v ujetništvu<br />

zbolel, so ga odpeljali na zdravljenje v<br />

Afriko. Nekaj tednov <strong>po</strong> zdravljenju je<br />

bil zaradi nesogla<strong>si</strong>j med Titom, Šubašičem<br />

in kraljem Petrom II. premeščen<br />

v francosko ujetništvo. Skupaj z<br />

drugimi ujetniki so ga <strong>po</strong>slali v Saharo,<br />

kjer je trdo delal v kamnolomu in<br />

zidal barake. Hrana je bila skromna in<br />

slaba, mesečno pa so dobili na tisoče<br />

cigaret in bolgarski tobak. Ob odhodu<br />

je imel le 48 kilogramov, saj je v vroči<br />

Afriki shujšal kar za 25 kilogramov.<br />

Ko je z ladjo prispel do pristanišča<br />

Reka, ga je do Maribora spremljala jugoslovanska<br />

vojska. Po zaslišanju so<br />

ga novembra 1946 izpustili. Domov<br />

se je odpravil z avtobusom, denar za<br />

nakup vozovnice pa so mu dali dobri<br />

ljudje. Ob prihodu domov <strong>po</strong> dolgih<br />

štirih letih je bilo veselo. Ustvaril <strong>si</strong> je<br />

družino in se ukvarjal z zbiranjem <strong>po</strong>datkov<br />

o običajih, šegah in navadah<br />

Prlekije. Zbrane <strong>po</strong>datke je <strong>po</strong>pisal na<br />

260 straneh zanimive knjige. Sedaj je<br />

naš dobri dedek že v sedeminosemdesetem<br />

letu in razmišlja takole: »Štiri<br />

leta sem garal in se trudil v ujetništvu,<br />

da bi lahko srečno živel z družino, in<br />

uspelo mi je.«<br />

Matej Kapun, 8. b,<br />

OŠ Križevci pri Ljutomeru<br />

Redko se zgodi, da bi morali zaradi kakršne koli nevarnosti izprazniti vrtec, šolo ali kakšno drugo stavbo, ampak ko do tega<br />

pride, <strong>po</strong>tem gre za res. Moramo vedeti, kaj storiti, da ne nastane panika in da se v<strong>si</strong> <strong>po</strong>mikajo proti izhodu in da koga ne<br />

<strong>po</strong>zabijo v stavbi. In če v običajnem dnevu na to gledamo kot na zabavo in šalo, v primeru <strong>po</strong>žara še kako <strong>po</strong>trebujemo hitre<br />

in pametne odločitve. Tega se zavedajo tudi v Dvojezičnem vrtcu Prosenjakovci, kjer so izvedli evakuacijsko vajo in <strong>po</strong>vabili<br />

ga<strong>si</strong>lce PGD Prosenjakovci in PGD Motvarjevci. Otrokom sta ga<strong>si</strong>lca Zvonko in Ernest predstavila svoje delo od gašenja<br />

<strong>po</strong>žarov do <strong>po</strong>moči pri naravnih in prometnih nesrečah. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko je Vrtec zajel namišljen <strong>po</strong>žar. Ga<strong>si</strong>lci<br />

so pridrveli z ga<strong>si</strong>lskim avtom in prižganimi <strong>si</strong>renami. Nekaj otrok je pred <strong>po</strong>žarom <strong>po</strong>begnilo skozi glavni vhod, Tijana,<br />

Erona, in Meliso pa so rešili skozi okno, vzgojiteljico Bernardo, ki je omedlela, pa so ven prinesli na no<strong>si</strong>lih. Veliko <strong>po</strong>zornosti<br />

pa je pri otrocih pritegnila mavrica, ki se je <strong>po</strong>javila ob izbrizgani vodi. V<strong>si</strong> pa so bili rešeni, živi in zdravi. A. N. R. R.<br />

Fotografija Bernarda Koroša Pantović

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

š<strong>po</strong>rt<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 21<br />

Evropsko prvenstvo v kickboxu<br />

Kološa in Žibrat<br />

evropska <strong>po</strong>dprvaka<br />

Na <strong>po</strong>licah nova š<strong>po</strong>rtna knjiga<br />

Zgodovina rokometa<br />

v Lendavi je zelo bogata<br />

V njej je avtor Franc Horvat Meštrovič zajel<br />

obdobje od začetkov v letu 1923 do današnjih dni<br />

Klonila šele v finalnih obračunih – Veliko zaslug ima trener Milan Korotaj<br />

Prostori Kulturnega centra Banfi v Lendavi<br />

so bili pretesni za vse ljubitelje rokometa,<br />

ki so se udeležili predstavitve nove<br />

knjige Franca Horvata Meštroviča z naslovom<br />

Zgodovina rokometa v Lendavi.<br />

igrali na travi, <strong>po</strong>zneje pa so se preselili<br />

na prodnato igrišče pri TVD Partizan.<br />

Pomembno vlogo je igrala moška ekipa,<br />

ki je kar trikrat nastopala v štajerski ligi.<br />

Pozneje so se jim pridružili še mladinci<br />

Avtor knjige<br />

Franc Horvat<br />

Meštrovič<br />

Fotografija Milan Jerše<br />

Tomo Kološa, trener Milan Korotaj in David Žibrat<br />

V Loutrakiju v Grčiji je od 21. do 28. novembra<br />

<strong>po</strong>tekalo evropsko prvenstvo v<br />

kickboxu, na katerem je sodelovalo več<br />

kot 500 tekmovalcev iz 35 držav. Med<br />

13-člansko slovensko reprezentanco sta<br />

bila tudi borca iz kickboxing kluba Power<br />

kick Murska Sobota Tomo Kološa (do 84<br />

kg) in David Žibrat (do 89 kg) s svojim<br />

teden v številkah<br />

trenerjem Milanom Korotajem, ki je bil<br />

hkrati v vlogi <strong>po</strong>močnika selektorja.<br />

Oba naša predstavnika sta nastopila<br />

v disciplini kick light. Dosegla sta velik<br />

uspeh, saj sta se uspela iz kvalifikacij<br />

prebiti v <strong>po</strong>lfinale. Tam je Tomo Kološa<br />

premagal Grka Ke<strong>si</strong>sa Nikolausa, David<br />

Žibrat pa Francoza Chibanija Halima. S<br />

tema zmagama sta se uvrstila v sobotni<br />

finale evropskega prvenstva, kjer pa jima<br />

na žalost ni uspelo osvojiti zlate medalje.<br />

Po <strong>po</strong>razih sta ste morala zadovoljiti z<br />

naslovoma evropskih <strong>po</strong>dprvakov in srebrnima<br />

medaljama. To je vsekakor velik<br />

uspeh teh dveh nadarjenih š<strong>po</strong>rtnikov.<br />

M. J.<br />

Fotografija Milan Korotaj<br />

Izid te publikacije sta omogočili Občina<br />

Lendava in Š<strong>po</strong>rtna zveza Lendava. To je<br />

že 13. knjiga tega plodnega pisca š<strong>po</strong>rtnega<br />

dogajanja v mestu <strong>po</strong>d Lendavskimi<br />

goricami, pripravlja pa že naslednjo, v<br />

kateri se bo lotil razvoja kegljanja.<br />

Kot smo slišali, je zgodovina rokometa<br />

v Lendavi izredno bogata. Začeli so ga<br />

igrati že leta 1923 kot hazeno, rokomet<br />

pa se je aktivno razvil v <strong>po</strong>vojnem času,<br />

predvsem od leta 1957 naprej. Pobudnik<br />

oziroma začetnik je bil profesor š<strong>po</strong>rtne<br />

vzgoje Evgen Titan. Sprva so igrali<br />

predvsem mali rokomet, <strong>po</strong>zneje pa<br />

na igrišču NK Nafta tudi veliki rokomet.<br />

Prva prvenstvena srečanja so v Lendavi<br />

in dekleta. Zanimivo je, da sta v ligi tekmovali<br />

celo dve ekipi, in <strong>si</strong>cer TVD Partizan<br />

in RK Nafta.<br />

Po sprejetju Portoroških skle<strong>po</strong>v pa<br />

so v najvišjem rangu tekmovanja nastopale<br />

igralke RK Polana kot no<strong>si</strong>lke tekmovalnega<br />

rokometnega š<strong>po</strong>rta v občini.<br />

Odigranih je bilo veliko srečanj, tudi<br />

mednarodnih, z ekipami iz Madžarske,<br />

Hrvaške in Nemčije. Bogata tradicija se<br />

je ohranila vse do danes, saj se lendavski<br />

veterani srečujejo z vrstniki iz Zalske<br />

županije in Medžimurja. Prav tako je<br />

na novo zaživela rokometna sekcija na<br />

Dvojezični srednji šoli Lendava.<br />

Milan Jerše<br />

Namizni tenis<br />

7. krog evropske lige, Ljubljana: Slovenija<br />

– Grčija 3 : 1 (Jan Žibrat – Panagiotis<br />

Gionis 0 : 3 (-11, -9, -9). (M. J.)<br />

Badminton<br />

Najboljši igralec BK Mladost Lendava,<br />

reprezentant Iztok Utroša se je udeležil<br />

mednarodnega prvenstva Škotske, kjer<br />

se je uvrstil med 32 najboljših. V 1. krogu<br />

je premagal angleškega predstavnika<br />

Marshalla z 2 : 1, v 2. krogu pa izgubil (1 :<br />

2) z Rusom Malkovom.<br />

2. <strong>po</strong>zivni A-turnir v Mirni na Dolenjskem,<br />

moške dvojice: 1. Miha Horvat (BK<br />

Mladost Lendava)-Luka Petrič (Branik<br />

Maribor); mešane dvojice: 2. Miha Horvat-Kristina<br />

Dovidayte (Litvanka, ki nastopa<br />

za Lendavčane); ženske dvojice: 2.<br />

Sabina Magyar (Mladost Lendava)-Urška<br />

Polc (Kungota); moški <strong>po</strong>samezno: 1. Iztok<br />

Utroša; ženske <strong>po</strong>samezno: 6. Sabina<br />

Magyar.<br />

Turnir za mlade do 13 let, Ljubljana: 5.<br />

do 8. Nejc Šendlinger (BK Mladost Lendava).<br />

Marko Bajs, Jure Lackovič in Maša<br />

Doler so tekmovanje končali <strong>po</strong> predtekmovanju<br />

v skupinah. (F. B.)<br />

Strelstvo<br />

Kontrolna tekma z zračno puško za sestavo<br />

slovenske reprezentance, Ljubljana:<br />

1. Dušan Ziško (SD Kolomana Flisarja<br />

Tišina) 593, 2. Robert Markoja (SD Štefana<br />

Kovača Turnišče) 592, 3. Rajmond<br />

Debevec (Olimpija) 590, 10. Gregor Maučec<br />

(Turnišče) 577; članice: 1. Saša Marija<br />

Ratnik (SD Kolomana Flisarja Tišina)<br />

396; mladinci: 1. Mitja Černi (Gančani)<br />

585, 3. Tadej Žalik (Turnišče) 573; mladinke:<br />

4. Špela Mihalič (Tišina) 392. Pištola:<br />

8. Štefan Balaško (Turnišče) 561.<br />

3. turnir regijske pionirske lige, Ormož:<br />

1. Tišina I, 537, 3. Pomurka 502; pionirke:<br />

1. Lea Mihelič (Tišina) 185, 2. Sara<br />

Godina (Pomurka) 179; pionirji: 1. Žan<br />

Kelenc (Črenšovci) 179, 2. Primož Banfi<br />

176, 3. Jernej Kacjan (oba Tišina) 173. Vrstni<br />

red <strong>po</strong> 3. turnirjih: 1. Kovinar Ormož<br />

54 točk, 2. Tišina I, 50, 3. Pomurka 42; pionirke:<br />

1. Lea Mihelič 84, 2. Tamara Černi<br />

(Gančani) 75; pionirji: 1. Žan Kelenc,<br />

81, 2. Tadej Rojnik (Gančani) 70. (M. J.)<br />

Judo<br />

Mednarodni turnir za <strong>po</strong>kal Nagaoke<br />

v Ljubljani (400 tekmovalcev iz treh<br />

držav), cicibani: 1. David Žido (24 kg),<br />

Aleksander Ferenčak (38 kg, oba JK M.<br />

Sobota) in Jan Lukač (30 kg); 2. Rok Kovačič<br />

(34 kg), oba JK Beltinci, 3. Jakob<br />

Cirkvenčič (27 kg), Klemen Bejek (50 kg)<br />

in Luka Marič (do 55 kg), v<strong>si</strong> JK M. Sobota,<br />

Gabrijel Zadravec (24 kg) in Mitja Virag<br />

(28 kg), oba JK Beltinci. Ml. dečki in<br />

deklice: 1. Niko Gorjan (nad 60 kg) iz JK<br />

Lendava in Hanna Mazouzi (44 kg) iz JK<br />

Beltinci, 2. Aleksander Ferenčak (38 kg)<br />

iz JK M. Sobota in Miha Filip (50 kg) iz<br />

JK Beltinci, 3. Aleks Morčič (nad 60 kg),<br />

Doroteja Čahuk (40 kg), oba JK M. Sobota,<br />

Teo Toplak (50 kg) in Manuel Lešnjak<br />

(46 kg), oba JK Beltinci. St. dečki<br />

in deklice: 3. Tina Slavinec (63 kg), JK M.<br />

Sobota in Jan Jurgec (46 kg), JK Lendava,<br />

Kadeti: 1. Sašo Šarčevič (55 kg), JK M. Sobota<br />

in Tim Kovačič (66 kg), JK Beltinci.<br />

Ml. člani: 2. Tim Kovačič (66 kg), JK Beltinci,<br />

4. Darko Nemec (81 kg), JK Lendava.<br />

Člani: 3. Darko Nemec.<br />

(M. J., F. B.)<br />

Kegljanje<br />

9. krog 1. A-lige (m): Konstruktor – Radenska<br />

5 : 3 (3589 : 3470; Kovačič 652,<br />

Borovič 602). Vodi Konstruktor (16), 8.<br />

Radenska (6). 9. krog 1. B-lige (ž): Gorica<br />

– Radenska 6 : 2 (3220 : 3120). 9. krog<br />

2. lige vzhod (ž): Litija – Nafta 7 : 1 (3271 :<br />

3111). 9. krog 3. lige vzhod (m): Radenska<br />

II – Drava 5 : 3 (3237 : 3227), Piramida –<br />

Nafta 2 : 6 (3199 : 3350). (M. J.)<br />

Košarka<br />

10. krog litovske lige: Navezis – Leipaja<br />

92 : 76 (Blaž Črešnar 17). (T. G.)<br />

8. krog 1. SKL vzhod, kadetinje: <strong>Pomurje</strong><br />

– Celje 63 : 41 (Tina Kerčmar 33).<br />

S to zmago so <strong>si</strong> zagotovile napredovanje<br />

v ligo za prvaka. Mladinke: Celje –<br />

<strong>Pomurje</strong> 70 : 43 (Tina Kerčmar 17).<br />

4. krog <strong>po</strong>murske lige: Sobota – Lindau<br />

Lendava 75 : 68, G. Petrovci – PŠK<br />

Ljutomer I 54 : 58, GMT Beltinci – Sveta<br />

Ana 78 : 51. (M. J.)<br />

Veterani, Lendava: Lindau – Old Boys<br />

Ljubljana 70 : 64 (Ščap 16, Bratkovič 15).<br />

(F. H. M.)<br />

Rokomet<br />

Slovenski rokometni reprezentant Boštjan<br />

Kavaš, doma iz Odranec, ki zdaj<br />

igra za <strong>po</strong>ljsko Wislo iz Plocka, bo moral<br />

<strong>po</strong>čivati deset dni zaradi natrgane mišice<br />

na levi roki. (T. G.)<br />

10. krog 1. B DRL (ž): Millennium – Jadran<br />

Hrpelje-Kozina 27 : 28 (Laura Gerič<br />

7). 8. krog 2. DRL vzhod: Arcont Radgona<br />

– Moškanjci-Gorišnica 28 : 28 (Petraš in<br />

Zorko <strong>po</strong> 8), <strong>Pomurje</strong> – Drava Ptuj 34 : 35<br />

(Jankovič 9). (T. G., M. J., N. K.)<br />

Š<strong>po</strong>rtni ples<br />

SP v show danceu, Riesa v Nemčiji (1500<br />

plesalcev iz 27 držav), članski pari: 12.<br />

Teja in Sandra Rupnik (obe PL Zeko).<br />

(M. J.)<br />

Šotokan karate<br />

Slovenska liga v katah in kumiteju, Ig<br />

(750 udeležencev): 2. Tromejnik Kuzma<br />

v katah ekipno st. dečki/deklice in<br />

ekipno mladinci/mladinke ter 3. v katah<br />

ekipno ml. dečki/deklice.<br />

(M. J.)<br />

Karate<br />

Mednarodni turnir Ljubljana Open 2010<br />

(750 udeležencev): 1. kadet Filip Španbauer<br />

(63 kg) v borbah, KK Radenci, 2.<br />

KK G. Radgona pri ml. članih v katah in<br />

st. deklica Silvija Rajnar (KK M. Sobota)<br />

v š<strong>po</strong>rtnih borbah v kategoriji do 50<br />

kg, 3. Silvija Rajnar v katah, 5. mladinec<br />

Veno Jaša Grujić (KK G. Radgona) v katah.<br />

(M. J.)<br />

Konjeništvo<br />

Kasaške dirke v Trstu: 3. Fezzano (Jože<br />

Sagaj ml., KK Ljutomer), 1:18,8, 4. Gazza<br />

d'Asolo (Antonio Volpe, Trst), 1:18,9. Oba<br />

konja sta last Zvonka Osterca (Križevci<br />

pri Ljutomeru). (N. Š.)<br />

Plavanje<br />

Mednarodni miting – 27. Špelin in Vesnin<br />

memorial, Kranj (526 plavalcev iz devetih<br />

držav): 10. deklica Kaja Leo<strong>po</strong>ld na 100<br />

m prosto (1:13.65) in mladinka Karin Glavač<br />

na 100 m prsno (1:34.94), 12. Kaja Leo<strong>po</strong>ld<br />

na 100 m delfin (1:28.03), 14. ml. deklica<br />

Maja Nemec na 50 m prsno (55.35)<br />

in Kaja Leo<strong>po</strong>ld (vse PK Zdravilišče Radenci)<br />

na 100 m prsno (1:35.65). (M. J.)<br />

Pikado<br />

3. krog 2. slovenske lige vzhod: Majolka<br />

– Škorpijon 12 : 5, Panters – Alca<strong>po</strong>ne 4 :<br />

13, Pinochio – Bar ring 2 : 15, Mišo bar –<br />

Ena Zvezda 5 : 12. Vrstni red: Ena zvezda<br />

9, Majolka 8, Alca<strong>po</strong>ne 7. 6. krog vzhodne<br />

<strong>po</strong>murske lige: Maži bar I – Čarne<br />

vrane 18 : 7, Pajdaši – Pajek 4 : 21, Picolo<br />

– Viktorija 15 : 10, Dokležovje – Maži bar<br />

II 20 : 5. Vrstni red: Pajek, Picolo in Osa<br />

<strong>po</strong> 10. (T. G.)<br />

6. krog občinske lige Križevci, modra<br />

skupina: Coctail bar – Jorstik 4 : 6,<br />

Naš ovinek – Living Room I 6 : 4, Living<br />

Room II – MRD Shooters 8 : 2, Gabrijelov<br />

barček – Avto Frč 10 : 0. Vrstni red: Gabrijelov<br />

barček 12, Jorstik in Naš ovinek<br />

<strong>po</strong> 9. Rdeča skupina: Kalinovjak – Bar<br />

S<strong>po</strong>min 2 : 8, ŠD Berkovci – Boosters 3 :<br />

7, Kasač – Boreški veterani 8 : 2. Vrstni<br />

red: Kasač in Boosters <strong>po</strong> 10. (M. J.)<br />

Namizni tenis<br />

5. krog rekreativne lige ŠZ Puconci:<br />

Kema veterani – Animus Markišavci 9<br />

: 1, Sobota veterani – Polana 9 : 1, Kema<br />

mladi – Alf M. Sobota 8 : 2, Sebeborci –<br />

Meho Bakovci 5 : 5, Čobi bar Beltinci –<br />

Spin Mala Nedelja 10 : 0. Zaostala tekma<br />

4. kroga: Animus Markišavci – Jelenov<br />

hram 3 : 7. Vrstni red: Sobota veterani in<br />

Kema veterani <strong>po</strong> 10, Čobi bar Beltinci<br />

in Jelenov hram <strong>po</strong> 8. (M. J.)<br />

Bovling<br />

2. krog zimske lige Lendava, Bowling<br />

center Kocet (34 igralcev): 1. Dušan Radakovič<br />

409, 2. Boštjan Hac 398, 3. do 4.<br />

Željko Söke in Geza Gömböš <strong>po</strong> 396, 5.<br />

Peter Cuk 388. Skupni vrstni red: 1. Dušan<br />

Radakovič 808, 2. Boštjan Hac 784, 3.<br />

Franc Tomažič 783, 4. Boštjan Virag 756,<br />

5. Peter Cuk 751. (M. J.)<br />

Srednješolski š<strong>po</strong>rt<br />

Sklepni del tekmovanja v Varaždinu,<br />

nogomet: 1. Varaždin, 2. DSŠ Lendava, 3.<br />

Zalaegerszeg. Izida Lendavčanov: DSŠ<br />

– Zalaegerszeg 3 : 3, DSŠ – Varaždin 2 :<br />

3. Tenis: 1. Varaždin, 2. Zalaegerszeg, 3.<br />

DSŠ Lendava; šah: 1. Varaždin, 2. Zalaegerszeg,<br />

3. DSŠ Lendava. (F. H. M.)

22 | Vestnik | 2. decembra 2010 š<strong>po</strong>rt<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Namizni tenis<br />

Mak<strong>si</strong>malni<br />

zmagi Keme<br />

in Sobote<br />

V dvoboju njunih drugih<br />

ekip boljši Pucončani<br />

V 7. krogu 1. SNTL sta dosegli <strong>po</strong>murski<br />

moški ekipi mak<strong>si</strong>malni zmagi, dekleta<br />

pa so se dobro upirala Kajuhu. Pucončani<br />

se bodo v naslednjem krogu v<br />

boju za drugo mesto doma <strong>po</strong>merili s<br />

Krko. Sobočani so v izredno <strong>po</strong>membnem<br />

srečanju premagali Ilirijo. V naslednjem<br />

krogu igrajo v Velenju, dekleta<br />

Sobote pa doma z Ljubljano.<br />

Tem<strong>po</strong> – Kema Puconci 0 : 5 (Rosc –<br />

Horvat 1 : 3, Slatinšek – Škraban 2 : 3,<br />

Kljajič – Ro<strong>po</strong>ša 0 : 3, Slatinšek – Horvat<br />

0 : 3, Rosc – Ro<strong>po</strong>ša 1 : 3). Sobota<br />

– Ilirija 5 : 0 (Horvat – Tvrtkovič 3 : 0,<br />

Kocuvan – Koščak 3 : 1, Roudi – Golavšek<br />

3 : 0, Kocuvan – Tvrtkovič 3 : 0,<br />

Horvat – Golavšek 3 : 0). Drugi izidi: Finea<br />

Maribor – Krka 5 : 1, Edigs – Rakek<br />

5 : 1, Muta – Ptuj 0 : 5. Vrstni red:<br />

Finea Maribor 14, Kema in Krka <strong>po</strong> 12,<br />

Sobota 10.<br />

Članice: Kajuh – Sobota 5 : 3 (Namernik<br />

– Matis 2 : 3, Kovačevič – Lupša 2 : 3,<br />

Polončič – Perčič 3 : 0, Rajterič – Matis<br />

1 : 3, Nemarnik – Perčič 3 : 2, Polončič<br />

– Lupša 3 : 0, Rajterič – Perčič 3 : 2, Polončič<br />

– Matis 3 : 0). Drugi izidi: Fužinar<br />

– Ljubljana 5 : 2, Iskra AE – Ilirija 2 : 5,<br />

Ptuj – Logatec 3 : 5, Muta – Arrigoni 2 :<br />

5. Vodi Fužinar (14), 10. Sobota (0).<br />

V drugi ligi so Radgončani dosegli <strong>po</strong>membni<br />

zmagi in se <strong>po</strong>ča<strong>si</strong> približujejo<br />

vrhu lestvice. 3. krog 2. SNTL: Ptuj – Žogica<br />

1 : 5 (Tomše 2, Škurnik 2, Gorčan),<br />

Kema II – Sobota II 5 : 3 (Sukič 3, Železen<br />

2; Vöröš, Kolbl, Dolamič), Branik –<br />

Žogica 2 : 5 (Tomše 3, Škurnik, Gorčan).<br />

6. krog 3. SNTL: Krka II – Ljutomer 5 :<br />

2 (Zore 2), ŠKL – Žogica II 5 : 2 (Soklič,<br />

Flaj<strong>si</strong>nger), Hrastnik – Ljutomer 5 : 2<br />

(Zore 2), Križe – Žogica II 5 : 1 (Soklič).<br />

Mirko Unger<br />

Smučarski sejem<br />

v Murski Soboti<br />

Čeprav je le dan pred tem močno<br />

snežilo, v soboto do<strong>po</strong>ldne ni bilo<br />

<strong>po</strong>sebno živahno v telovadnici OŠ III<br />

v Murski Soboti, kjer je smučarsko<br />

društvo Štrk organiziralo prvi letošnji<br />

smučarski sejem nove in rabljene<br />

smučarske opreme v Pomurju.<br />

Pogled na peščico obiskovalcev, ki<br />

so <strong>po</strong>grešali večjo izbiro smučarskih<br />

pri<strong>po</strong>močkov, je bil dokaj klavrn.<br />

Upajmo, da bosta na naslednjih<br />

smučarskih sejmih v soboto v Gornji<br />

Radgoni in Murski Soboti <strong>po</strong>nudba<br />

in <strong>po</strong>vpraševanje večja. Prvi bo od<br />

9. do 12. ure v dvorani radgonskega<br />

ga<strong>si</strong>lskega doma, drugi, ki ga<br />

organizira SK Prekmurje, pa od 9.<br />

do 13. ure v stari telovadnici OŠ I M.<br />

Sobota. M. J.<br />

10. krog državnega odbojkarskega prvenstva<br />

Sladko maščevanje Sobočanov<br />

V derbiju je moštvo Panvite Galexa ugnalo neugodne Kranjčane– Na vrhu še vedno Kamničani<br />

Š<strong>po</strong>rtna dvorana OŠ I v Murski Soboti,<br />

250 gledalcev, sodnika: Gril (Pekre) in<br />

Merhar (Maribor).<br />

Panvita Galex: Ajlec, Zupanc 8, Pavlovič,<br />

Mijalković 10, Kerec, Žitnik 3, Hrastovec,<br />

Horvat 12, Flisar 9, To<strong>po</strong>vešk, Tot<br />

13, Marič.<br />

Astec Triglav: Čulibrk 1, Bilandžić 4,<br />

Ambrožič, Antonič 1, Rop 9, Potočnik 2,<br />

Kristan 19, Štembergar 7, Berčič, Bežek.<br />

V prvem medsebojnem dvoboju pred<br />

skoraj dvema mesecema so bili brez oddanega<br />

niza boljši igralci Asteca Triglava.<br />

Tokrat so se jim domačini <strong>po</strong>vsem<br />

maščevali za takratni <strong>po</strong>raz in jih na prvenstveni<br />

lestvici prehiteli za štiri točke.<br />

Neprebojni blok Tomaža Horvata, Gorazda Flisarja in Iztoka Žitnika<br />

Fotografija Jure Zauneker<br />

Fotografija Jure Zauneker<br />

V prvem nizu so gostitelji prevladovali.<br />

Po nekaj za<strong>po</strong>rednih točkah raz<strong>po</strong>loženega<br />

Tota so pri obeh tehničnih odmorih<br />

vodili za štiri točke; bilo je 8 : 4 in 16<br />

: 12. Do konca niza so gostje dosegli le<br />

še tri točke.<br />

V drugem nizu, ki je trajal kar 27 minut,<br />

pa so se jim Kranjčani močno upirali.<br />

Po vodstvu Sobočanov z 11 : 9 so vajeti<br />

igre v svoje roke prevzeli Gorenjci<br />

in vodili vse do 24 : 23, nato pa v dramatični<br />

končnici izgubili na razliko (24<br />

: 26). Tudi v tretjem nizu se gostje niso<br />

predali, saj so vodili pri obeh tehničnih<br />

odmorih (8 : 4 in 16 : 13), zatem pa močno<br />

<strong>po</strong>pustili, kar so domačini s pridom<br />

izkoristili in niz dobili s 25 : 22.<br />

Drugi izidi: UKO Kropa – Murexin<br />

3 : 0, Krka – Marchiol Vodi 0 : 3, Calcit<br />

Volleyball – Duol 3 : 0, Maribor – Gokop<br />

Fram 0 : 3. 11. krog (<strong>si</strong>noči): Panvita<br />

Galex – Krka. Pari 12. kroga: Maribor –<br />

Panvita Galex, Calcit Volleyball – Astec<br />

Triglav, UKO Kropa – Gokop Fram, Marchiol<br />

Vodi – Duol.<br />

Calcit 10 9 1 27 : 6 27<br />

Marchiol 10 8 2 26 : 7 24<br />

Panvita G. 10 7 3 21 : 12 21<br />

Kropa 10 6 4 21 : 13 19<br />

Fram 10 7 3 21 : 16 18<br />

Triglav 10 5 5 20 : 17 17<br />

Maribor 10 3 7 10 : 24 8<br />

Duol 10 2 8 14 : 26 8<br />

Murexin 10 2 8 9 : 28 4<br />

Krka 10 1 9 7 : 27 4<br />

Tudi Zreče niso bile<br />

kos Pucončankam<br />

8. krog 2. DOL (ž): Comet Zreče –<br />

Kema Puconci 1 : 3 (23, - 18, -16, -17; Borko<br />

21, Sakovič 18), Kostak Elmont – DŠR<br />

M. Sobota 3 : 1 (-23, 23, 11, 23). Vodi Kema<br />

Puconci s 23 točkami (24 : 5), 9. DŠR M.<br />

Sobota 8. 8. krog 3. DOL vzhod: Mislinja<br />

– Beltinci Panvita Galex 3 : 0 (14, 21, 19).<br />

8. krog 3. DOL vzhod II (ž): Turbina – ZM<br />

Ljutomer 3 : 2 (25, -22, 21, -23, 6).<br />

Milan Jerše<br />

21. mednarodni šahovski turnir v Diani<br />

Zmaga ostala »doma«<br />

Član ŠD Radenska Pomgrad Robert Ruck prvi<br />

Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz<br />

Murske Sobote je v nedeljo v hotelu Diana<br />

pripravilo že 21. mednarodni turnir<br />

v <strong>po</strong>spešenem šahu, ki se ga je udeležilo<br />

64 šahistov in šahistk iz Slovenije, Hrvaške,<br />

Madžarske, Avstrije in Srbije. Za<br />

najboljše je organizator pripravil vrsto<br />

denarnih in praktičnih nagrad.<br />

V 9 kolih <strong>po</strong> švicarskem <strong>si</strong>stemu je z<br />

zbranimi 7 točkami zmagal madžarski<br />

velemojster Robert Ruck, <strong>si</strong>cer član ŠD<br />

Radenska Pomgrad. Toliko so jih imeli<br />

tudi drugouvrščeni hrvaški velemojster<br />

Robert Zelčič, ki nastopa za ŠD Šentjur,<br />

ter mednarodna mojstra Miran Zupe<br />

(Branik Maribor) in Domen Krumpačnik<br />

(Celjski ŠK). Po 6,5 točke sta zbrala hrvaški<br />

velemojster Mladen Palac in madžarski<br />

mednarodni mojster Lajos Istvandi.<br />

Sledijo Srb Stefan Djurić, najboljši domači<br />

igralec Denis Gjuran in Hrvat Ante<br />

Jurković s <strong>po</strong> 6 točkami, deseti pa je Boris<br />

Kovač (5,5).<br />

V dokaj močni konkurenci so se dobro<br />

odrezali tudi nekateri drugi domači<br />

šahisti in šahistke. Tako je najboljši mladinec<br />

Matej Titan zasedel 11. mesto, Jernej<br />

Buzeti je bil 13., Igor Kos 15., najboljša<br />

šahistka Maja Hočevar 16., najboljši<br />

veteran pa Štefan Režonja na 18. mestu;<br />

v<strong>si</strong> so imeli <strong>po</strong> 5,5 točke.<br />

M. J.<br />

Š<strong>po</strong>rt od tod in tam<br />

Tudi vreme je krojilo raz<strong>po</strong>red tekem<br />

V puconski občini so morali preložiti igranje malega nogometa<br />

Sneženje je konec tedna <strong>po</strong>nagajalo tudi<br />

nekaterim š<strong>po</strong>rtnikom v <strong>po</strong>krajini ob<br />

Muri. Tako bi morali odigrati naslednje zaostale<br />

tekme 4. kroga skupine B Občinske<br />

zveze klubov malega nogometa Puconci:<br />

Dankovci – Radovci, Zenkovci – Triglav,<br />

Otovci – Torpedo, Moščanci – Bodonci,<br />

Dolina – Skakovci in Lemerje – Beznovci,<br />

vendar so jih zaradi slabih vremenskih<br />

razmer morali od<strong>po</strong>vedati. Odigrali jih<br />

bodo v s<strong>po</strong>mladanskem delu.<br />

Več sreče pa so imeli na turnirju U-14<br />

v Monoštru v Porabju, kjer so starejši<br />

učenci OŠ Kuzma, okrepljeni z igralci<br />

Rogašovec, zasedli drugo mesto. OŠ<br />

Kuzma je igrala z zmagovalno eki<strong>po</strong><br />

Vöromartija 2 : 2, premagala pa je Monošter<br />

z 2 : 1, Dvojezično osnovno šolo<br />

Lendava, ki je bila četrta, z 2 : 0 in Oriszentpeter<br />

s 4 : 0. Najboljši strelec na<br />

turnirju je bil s 7 zadetki Anton Šinko<br />

(Osnovna šola Kuzma).<br />

Veterani Košarkarskega kluba Lindau<br />

iz Lendave pa so gostili vrstnike iz Čakovca.<br />

Po boljši igri so slavili gostje z 11<br />

točkami razlike, bilo je 90 : 79. Tradicionalno<br />

mednarodno srečanje so odigrali<br />

v novi telovadnici DSŠ. Igra je bila izjemno<br />

zanimiva vse do konca. Čakovčani<br />

so <strong>si</strong> priigrali prednost šele v zadnji četrtini,<br />

ko so gostiteljem <strong>po</strong>šle moči. Točke<br />

za gostitelje so dosegli: Gorazd Horvatič<br />

24, Simon Čarni 22, Jožef Horvat<br />

in Robert Ščap 8 ter Velimir Horvatič 5.<br />

Za goste so bili najuspešnejši: Hrkać 21,<br />

Jalušić 19, Horvat in Dahmanović <strong>po</strong> 13.<br />

Povratno srečanje bo še ta mesec v Čakovcu.<br />

M. J., T. G., F. H. M.<br />

Robert Ruck je upravičil vlogo favorita.<br />

Fotografija Jure Zauneker

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

š<strong>po</strong>rt<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 23<br />

Skupščina MNZ Lendava<br />

Priznanje Uefe za dekliški tabor<br />

Sprejeli nov statut, ki je prilagojen svetovni nogometni organizaciji, da s<strong>po</strong>re rešujejo v okviru tekmovanj<br />

Mladinski nogomet<br />

Murini<br />

kadeti četrti<br />

Pomembna zmaga<br />

mladincev Mure 05<br />

15. krog 1. SML: Mura 05 – Triglav 2 : 1 (1<br />

: 0; T. Pavel, Zorko). Vodi Maribor (35),<br />

14. Mura 05 (12). 15. krog 1. SKL: Mura 05<br />

– Triglav 1 : 1 (0 : 0; A. Lotrič). Vodi Interblock<br />

(37), 4. Mura 05 (24).<br />

M. J.<br />

Šolski š<strong>po</strong>rt<br />

V Ljutomeru<br />

za mlade<br />

Privlačna so predvsem<br />

dvoranska tekmovanja<br />

Pod okriljem Š<strong>po</strong>rtne zveze Ljutomer<br />

<strong>po</strong>tekajo razne oblike udejstvovanja<br />

šolske mladine. Tako so nedavno izvedli<br />

tudi tekmovanja v dveh <strong>po</strong>pularnih<br />

š<strong>po</strong>rtnih disciplinah, in <strong>si</strong>cer košarki in<br />

odbojki. Čeprav niso v ospredju zgolj<br />

rezultati, jih kljub temu velja omeniti.<br />

Morda pa bo tekmovalnost med mladimi<br />

pri<strong>po</strong>mogla k še boljšim dosežkom.<br />

Pa <strong>si</strong> <strong>po</strong>glejmo najprej izide v košarki.<br />

V tekmovanju starejših učenk so imele<br />

največ uspeha predstavnice OŠ Ivana<br />

Cankarja Ljutomer, druga je bila OŠ<br />

Mala Nedelja, tretja OŠ Križevci pri Ljutomeru,<br />

četrta pa OŠ Stročja vas. Še izidi:<br />

OŠ Ivana Cankarja Ljutomer – OŠ<br />

Mala Nedelja 6 : 2, OŠ Ivana Cankarja<br />

Ljutomer – OŠ Križevci pri Ljutomeru<br />

13 : 0, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer – OŠ<br />

Stročja vas 26 : 4, OŠ Križevci pri Ljutomeru<br />

– OŠ Stročja vas 8 : 4, OŠ Mala Nedelja<br />

– OŠ Stročja vas 17 : 13, OŠ Križevci<br />

pri Ljutomeru – OŠ Mala Nedelja 10 : 11.<br />

Pomerili pa so se tudi starejši učenci.<br />

Tu je imela največ uspeha OŠ Križevci<br />

pri Ljutomeru, sledijo pa OŠ Veržej, OŠ<br />

Razkrižje in OŠ Ivana Cankarja Ljutomer.<br />

Izidi – <strong>po</strong>lfinale: OŠ Ivana Cankarja Ljutomer<br />

– OŠ Veržej 9 : 12, OŠ Križevci pri<br />

Ljutomeru – OŠ Razkrižje 23 : 5. V tekmi<br />

za prvo mesto je OŠ Križevci pri Ljutomeru<br />

z 19 : 12 premagala OŠ Veržej, v<br />

tekmi za 3. mesto pa je OŠ Razkrižje z 22<br />

: 11 ugnala OŠ Ivana Cankarja Ljutomer.<br />

Starejši učenci so se medtem <strong>po</strong>merili še<br />

v odbojki. Prvega mesta so se veselili v<br />

OŠ Veržej, druga je bila OŠ Mala Nedelja,<br />

tretja OŠ Stročja vas, četrta pa OŠ Ivana<br />

Cankarja Ljutomer. Izidi: OŠ Stročja vas –<br />

OŠ Mala Nedelja 1 : 4, OŠ Ivana Cankarja<br />

Ljutomer – OŠ Veržej 2 : 3, OŠ Mala Nedelja<br />

– OŠ Veržej 4 : 3, OŠ Stročja vas – OŠ<br />

Ivana Cankarja Ljutomer 1 : 2, OŠ Ivana<br />

Cankarja Ljutomer – OŠ Mala Nedelja 2 :<br />

4, OŠ Veržej – OŠ Stročja vas 3 : 1.<br />

Milan Jerše<br />

Predsednik MNZ Lendava Branko Gros<br />

Licenčna komi<strong>si</strong>ja NZS v NK Nafta<br />

Za boljše sodelovanje s klubi iz regije<br />

Ob izjemnem objektu še obnoviti igralno <strong>po</strong>vršino za evropske tekme<br />

19. krog 1. SNL<br />

Brez sreče ne gre niti na nogometnih zelenicah<br />

Lendavčani že devetič za<strong>po</strong>red brez zmage – Številne neizkoriščene priložnosti<br />

Š<strong>po</strong>rtni park v Novi Gorici, 500 gledalcev,<br />

sodnik: Andrej Žnidaršič (Kranj).<br />

Strelec: 1 : 0 M. Mevlja (70). Rumeni<br />

kartoni: Jogan, Kršič, G. Balažic; Buzeti.<br />

Hit Gorica: Simčič, Zafirović, G. Balažic,<br />

Kršić (Arčon, 66), Velikonja,<br />

Kurtič, N. Mevlja, M. Mevlja, Širok,<br />

Demirović, Jogan (Praprotnik, 88).<br />

Nafta: Murko, Matjašec, Bečiri,<br />

Lesjak (Levačič, 46), M. Balažic, Benko,<br />

Vas<strong>si</strong>ljev, Buzeti, Vaš, Čeh, Vinko<br />

(Dvorančič, 85).<br />

Prvi <strong>po</strong>lčas ni navdušil. Obe ekipi<br />

sta <strong>si</strong>cer imeli nekaj priložnosti za zadetek.<br />

Pri Nafti sta jo zapravila Vaš in<br />

Benko, pri domačinih pa Velikonja in<br />

Demirović. V 38. minuti je resno zagro-<br />

Sobota, 4. decembra: 11. turnir v malem<br />

nogometu v Radencih. Organizator: ŠD<br />

Radenci KMN Swing. Informacije: Zdravko<br />

Mauko - Magi, 041 343 652.<br />

Več informacij o prireditvah in vadbi na<br />

www.migajznami.<strong>si</strong>, kamor lahko tudi<br />

vpišete svojo prireditev ali vadbo.<br />

Fotografija Milan Jerše<br />

V prostorih DSŠ Lendava je <strong>po</strong>tekala<br />

skupščina Medobčinske nogometne<br />

zveze Lendava, na kateri so <strong>po</strong>trdili<br />

predlog novega statuta MNZ. Ta je<br />

prilagojen zahtevam NZS ter Fife in<br />

Uefe. Po besedah predsednika MNZ<br />

Lendava Branka Grosa so vanj morali<br />

vnesti tudi zahtevo, da s<strong>po</strong>rov ne smejo<br />

reševati pred pristojnimi državnimi<br />

organi in rednimi sodišči, ampak le v<br />

okviru rednih tekmovanj. Zapisali so<br />

tudi določila glede sankcij proti <strong>po</strong>sameznikom<br />

in klubom. Ti bodo morali<br />

svoje statute prilagoditi najkasneje<br />

do 31. decembra 2012. Nov je tudi arbitražni<br />

svet MNZ Lendava, ki odloča<br />

o s<strong>po</strong>rih med njenimi članicami. Kot<br />

novost pa je zastava MNZ, ki je pravokotne<br />

oblike in je navpična trobojnica:<br />

plava, bela, plava. Na sredini zastave<br />

je grb na beli <strong>po</strong>dlagi.<br />

Precej <strong>po</strong>zornosti je vzbudila tudi<br />

izvedba programa Grassroots MNZ<br />

Lendava, to je Š<strong>po</strong>rta za vse, kjer dosegajo<br />

<strong>po</strong>membne uspehe. Predstavil<br />

ga je vodja programa Boris Žalik,<br />

predsednik NK Polana. Tako so za izvedbo<br />

dekliškega tabora, ki so ga letos<br />

že drugič organizirali v Veliki Polani<br />

in kjer je kot trener sodeloval Damir<br />

zil Kurtič, saj je streljal od blizu, vendar<br />

je žoga zletela čez vrata Murka.<br />

Drugi <strong>po</strong>lčas je bil obetavnejši. S streli<br />

od daleč je <strong>po</strong>skušal Kršić, vendar je<br />

bil lendavski vratar vselej na pravem<br />

mestu. V 62. minuti je Vaš od daleč zadel<br />

prečnik, nato pa je <strong>po</strong> <strong>po</strong>skusu Čeha<br />

moral <strong>po</strong>sredovati domači čuvaj mreže<br />

Simčič. Odločitev o zmagovalcu je padla<br />

20 minut pred koncem tekme. Kurtič je<br />

izvedel prosti strel in <strong>po</strong>dal v kazenski<br />

prostor do M. Mevlje, ta pa je nato iz<br />

obrata žogo <strong>po</strong>slal v daljši kot Naftinih<br />

vrat. Po zadetku sta obe moštvi nadaljevali<br />

z odprto igro. Že v sodnikovem <strong>po</strong>daljšku<br />

bi Lendavčani lahko izid izenačili,<br />

vendar je <strong>po</strong> strelu Dvorančiča žoga<br />

zadela v nogo goriškega vratarja.<br />

Trener Nafte Damir Rob: »Ne s<strong>po</strong>mnim<br />

se tekme, ko smo imeli toliko<br />

priložnosti v prvem <strong>po</strong>lčasu, nato pa<br />

še prečnik Vaša. V času največje premoči,<br />

ko smo imeli štiri zrele priložnosti,<br />

pa smo prejeli zadetek. Sreča nam<br />

je obrnila hrbet. Zaslužili bi <strong>si</strong> najmanj<br />

točko, če ne vse tri. Takšen je pač nogomet.<br />

Igralcem nimam kaj očitati.<br />

Trener Gorice David Peršič: »Imeli<br />

smo tri stoodstotne priložnosti, vendar<br />

je od<strong>po</strong>vedala realizacija. Lahko bi že<br />

v prvem <strong>po</strong>lčasu odločili zmagovalca.<br />

Rob, dobili celo priznanje Uefe. Poleg<br />

dekliškega nogometa so k sodelovanju<br />

pritegnili tudi otroke s <strong>po</strong>sebnimi<br />

<strong>po</strong>trebami, za katere so pripravili<br />

razna tekmovanja. Zajeli so tudi romsko<br />

<strong>po</strong>pulacijo.<br />

V tekmovanju za značko nogometaša<br />

je viden napredek sodelujočih<br />

od lanskih 40 na letošnjih 100. Precej<br />

skrbi pa namenjajo tudi izvajanju<br />

otroške nogometne šole, zlasti tekmovanjem<br />

v U-8 in U-12. Vse to, so ugotovili,<br />

pa <strong>po</strong>membno prispeva k razvoju<br />

nogometa v MNZ Lendava.<br />

Milan Jerše<br />

Minuli četrtek je obiskala lendavskega<br />

prvoligaša licenčna komi<strong>si</strong>ja NZS,<br />

v kateri so bili Andrej Zalar (administracija<br />

in kadrovske zadeve), Matjaž<br />

Jakopič (š<strong>po</strong>rtne zadeve), Siniša Mitrovič<br />

(pravne in finančne zadeve) in<br />

Branko Elsner ml. (varnost na stadionih<br />

in objekti). Od domačinov so bili<br />

prisotni predsednik kluba Mihael Dominko,<br />

š<strong>po</strong>rtni direktor Igor Magdič,<br />

tajnik kluba Jurij Hari, tehnični tajnik<br />

Marjan Drvarič, vodja mladinskega<br />

programa Dario Utroša, predstavnik<br />

občine Lendava Tibor Hebar, predstavnik<br />

EKO parka Štefan Zadravec<br />

in zunanji sodelavec Franc Horvat M.<br />

Ugotovitve komi<strong>si</strong>je o objektih so<br />

zadovoljive, saj NK Nafta raz<strong>po</strong>laga z<br />

izjemnim objektom za igranje v prvi<br />

državni ligi. Po besedah Branka Elsnerja<br />

so Lendavčani veliko naredili.<br />

Sedaj je stadion primeren za igranje<br />

evropskih tekem. Z razsvetljavo je dobil<br />

objekt še dodatno točko <strong>po</strong> kriterijih<br />

Uefe. Problem pa je igralna <strong>po</strong>vršina,<br />

ki je v nekoliko slabšem stanju in<br />

jo bo nujno sanirati. V prihodnje bo<br />

treba razmišljati tudi o ogrevanju za<br />

gledalce.<br />

Zadovoljen z videno licenčno dokumentacijo<br />

je tudi Matjaž Jakopič,<br />

ki je <strong>po</strong>udaril dobre možnosti za vadbo<br />

tako na glavnem kot <strong>po</strong>možnem<br />

igrišču in na igrišču z umetno travo.<br />

Nekoliko peša le sodelovanje s klubi<br />

iz bližnje okolice, kar pa bo treba<br />

v prihodnje izboljšati. Člani licenčne<br />

komi<strong>si</strong>je so tudi o<strong>po</strong>zorili, da nekateri<br />

trenerji ne obvladajo dela z računalnikom,<br />

več skrbi pa bo treba nameniti<br />

tudi zdravniškim pregledom igralcev<br />

mlajših kategorij.<br />

Andrej Zalar, odgovoren za administrativne<br />

in kadrovske zadeve, ni imel<br />

večjih pri<strong>po</strong>mb. V<strong>si</strong>, ki delajo v klubu,<br />

imajo ustrezne licence in lahko še dalje<br />

opravljajo svoje delo. Predstavnik<br />

občine Lendava Tibor Hebar je <strong>po</strong>udaril,<br />

da je v pripravi študija o sanaciji<br />

glavnega igrišča in da ima klub zelo<br />

dobre možnosti za delo, saj ima v bližnji<br />

okolici kar nekaj igrišč, ki jih lahko<br />

u<strong>po</strong>rablja.<br />

Siniša Mitrovič je <strong>po</strong>udaril <strong>po</strong>men<br />

pravočasne predaje licenčne dokumentacije<br />

za naslednjo sezono. Tudi<br />

tu se predvidevajo strožji kriteriji, <strong>po</strong>sebno<br />

za tiste klube, ki tekmujejo v<br />

evropskih tekmovanjih. Po njegovih<br />

besedah bosta januarja finančni seminar<br />

za izboljšanje dela v klubih in reden<br />

nadzor <strong>po</strong>slovanja kluba. Po novem<br />

naj bi se <strong>po</strong>slovanje pregledovalo<br />

trimesečno. Zato bodo pri NZS ustanovili<br />

<strong>po</strong>sebno komi<strong>si</strong>jo za nadzor <strong>po</strong>slovanja.<br />

Predsednik kluba Mihael Dominko<br />

je dejal, da so skokovito narasli<br />

stroški srečanj. Mislil je predvsem na<br />

sodniške stroške, nato pa na stroške<br />

zavarovanja in stroške, ki jih morajo<br />

<strong>po</strong>ravnati državi.<br />

Feri Horvat M.<br />

Na<strong>po</strong>sled sem zadovoljen z izidom in<br />

prikazanim. Tekma je bila vse do konca<br />

odprta, narekovali smo tem<strong>po</strong>. Zadetek<br />

smo dosegli ob pravem času.«<br />

Maribor <strong>po</strong>večal prednost<br />

Izidi: Hit Gorica – Nafta 1 : 0 (0 : 0),<br />

Olimpija – Rudar in CM Celje – Domžale<br />

preloženo zaradi zimskih razmer,<br />

Maribor – Triglav Gorenjska 3 : 1 (1 : 1),<br />

Luka Koper – Primorje 2 : 1 (0 : 0).<br />

Pari 20. kroga: Nafta – Primorje<br />

(sobota ob 16. uri), Domžale – Luka<br />

Koper, Triglav Gorenjska – CM Celje,<br />

Rudar – Maribor, Hit Gorica – Olimpija.<br />

Maribor 13 6 0 36 : 8 45<br />

Domžale 11 3 4 28 : 14 36<br />

Koper 9 3 7 30 : 25 30<br />

Nafta 7 4 8 29 : 30 25<br />

Rudar 6 6 6 29 : 27 24<br />

Gorica 6 5 8 20 : 28 23<br />

Olimpija 5 5 8 21 : 23 20<br />

Triglav 5 5 9 20 : 36 20<br />

Celje 4 5 9 26 : 35 17<br />

Primorje 4 4 11 25 : 38 16<br />

Feri Horvat M., Milan Jerše<br />

1. SŽNL<br />

Pomurke<br />

čez zimo<br />

kot četrte<br />

Polfinalistke ženskega<br />

<strong>po</strong>kala Slovenije – Velika<br />

prednost novomeške Krke<br />

Preložena tekma 7. kroga: Velesovo Kamen<br />

Jerič – Krka 0 : 14 (0 : 8). Polfinalisti<br />

ženskega <strong>po</strong>kala so: <strong>Pomurje</strong>, Krka, Jevnica<br />

in Maribor. Para bosta izžrebana na<br />

novoletnem srečanju NZS-ja. Prvi tekmi<br />

bosta 17. aprila, <strong>po</strong>vratni 4. maja, finale<br />

pa bo 1. junija.<br />

Krka 9 1 0 54 : 3 28<br />

Sl. Gradec 7 0 3 33 : 13 21<br />

Rudar 5 3 2 33 : 10 18<br />

<strong>Pomurje</strong> 5 2 3 36 : 19 17<br />

Jevnica 5 2 3 30 : 18 17<br />

Maribor 3 1 6 20 : 26 10<br />

Velesovo 1 0 9 6 : 68 3<br />

Dornava 0 1 9 7 : 62 1<br />

M. J.<br />

Nogomet<br />

Vas<strong>si</strong>ljev<br />

najboljši<br />

v Estoniji<br />

Priznanje za<br />

nogometaša Nafte<br />

Zvezdnik NK Nafta iz Lendave Konstantin<br />

Vas<strong>si</strong>ljev je bil izbran za najboljšega<br />

nogometaša Estonije v letu 2010. S<br />

tem so ga nagradili predvsem za njegove<br />

dobre predstave v reprezentančnem<br />

dresu, v katerem je med drugim prispeval<br />

levji delež za zgodovinsko zmago na<br />

gostovanju v Srbiji. 26-letni vezist je na<br />

vsakoletnem izboru zbral kar 124 točk<br />

in z občutno prednostjo premagal svoje<br />

konkurente. Ob tem izboru Vas<strong>si</strong>ljev,<br />

ki v Sloveniji igra od leta 2007 dalje, ne<br />

skriva zadovoljstva. Estonec je doslej za<br />

Nafto odigral 101 tekmo in dosegel 13 zadetkov.<br />

Mitja Lotrič, komaj 16-letni napadalec<br />

soboške Mure 05, je o<strong>po</strong>zoril nase. Nedavno<br />

se je vrnil iz kampa italijanskega<br />

prvoligaša Chieva, zanimanje zanj pa<br />

kažejo tudi Fiorentina, angleški Birmingham,<br />

Red Bull iz Salzburga in celo Arsenal.<br />

Eden največjih talentov današnjega<br />

slovenskega nogometa pa je dobil tudi<br />

<strong>po</strong>vabilo španskega prvoligaša Espanyola<br />

iz Barcelone. Kot pravi Lotrič, ki okreva<br />

<strong>po</strong> neprijetni <strong>po</strong>škodbi gležnja, mu je<br />

španska liga pisana na kožo in tudi opcija,<br />

o kateri je zmeraj sanjal.<br />

Mladi upi U-12 NK Nafta so sodelovali<br />

na močnem turnirju v Ljubljani in v<br />

konkurenci osmih moštev, razdeljenih<br />

v dve predtekmovalni skupini, zasedli<br />

solidno četrto mesto. V svoji skupini<br />

so zasedli drugo mesto. Premagali so<br />

Šmartno (3 : 0) in Črnuče (2 : 0) ter igrali<br />

neodločeno (2 : 2) z Dobom. V <strong>po</strong>lfinalu<br />

so mladi Lendavčani izgubili z NK Dolomiti<br />

(0 : 5). Končni vrstni red: 1. Olimpija,<br />

2. Dob, 3. Dolomiti, 4. Nafta.<br />

Slovenska ženska reprezentanca je<br />

odigrala še zadnjo tekmo v tem letu. V<br />

prijateljski preizkušnji v Apatinu so dekleta<br />

izgubila proti Srbiji z 0 : 1.<br />

Novi trener ŽNK <strong>Pomurje</strong> Beltinci je<br />

Bojan Jančar, <strong>po</strong>murska nogometna legenda,<br />

ki je bil večji del svoje aktivne<br />

kariere v vrstah soboške Mure. Prvi cilj<br />

nogometašic je uvrstitev med prve štiri,<br />

kar omogoča nadaljnje tekmovanje med<br />

elitnimi klubi slovenske ženske lige.<br />

1. krog šolske nogometne lige: DSŠ<br />

Lendava – Gimnazija M. Sobota 3 : 8.<br />

Prijateljska tekma trenerjev: ODNT<br />

Lendava – DT Čakovec 5 : 5. Strelci: Vori<br />

2, Tompa, Utroša in Doma za domače ter<br />

Ratajec 2, Tot, Sraka in Novak za goste.<br />

Milan Jerše, Franc Bobovec, Feri Horvat M.

24 | Vestnik | 2. decembra 2010 dobro je vedeti<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Migrena ni izgovor<br />

Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti<br />

Pomanjkanje železa<br />

Zdravila in starejši<br />

Migreno doživlja kar 12 do 15<br />

odstotkov prebivalstva in je v odrasli<br />

dobi pri ženskah trikrat <strong>po</strong>gostejša kot<br />

pri moških. V Sloveniji jo doživlja 240<br />

do 300 tisoč ljudi. Migrena ne prinaša<br />

le bolečine, ampak tudi slabost,<br />

občutljivost za zvok in svetlobo,<br />

utrujenost, težave z zbranostjo in<br />

druge <strong>si</strong>mptome, ki osebo lahko<br />

<strong>po</strong>vsem ones<strong>po</strong>sobijo, če pravočasno<br />

ne ukrepa.<br />

Pesek v očeh<br />

Številni, ki ure in ure presedijo za<br />

računalnikom, <strong>po</strong>gosto tarnajo<br />

nad pekočimi in <strong>po</strong>rdelimi očmi.<br />

Med glavnimi osumljenci za težave<br />

največkrat navajajo računalniški<br />

zaslon. A ne moremo ga že kar vnaprej<br />

obsoditi. Za motnje vida so namreč<br />

<strong>po</strong>gosto krive očesne okvare, ki se<br />

jih še ne zavedamo, a jih dolgotrajno<br />

gledanje v zaslon le še <strong>po</strong>slabša.<br />

Svoje možgane<br />

lahko spreminjamo<br />

Ljudje so <strong>si</strong> desetletja napačno<br />

razlagali, da so možgani odraslih<br />

ljudi »zamrznjeni« in se ne morejo<br />

spremeniti. V reviji Science je bila<br />

objavljena raziskava, s katero so<br />

odkrili, da lahko z učenjem fizično<br />

spremenimo možgane pri kateri koli<br />

starosti človeka. Možgani se ne morejo<br />

<strong>po</strong>večati, ker jih omejuje lobanja,<br />

namesto tega pa možganske celice<br />

razvijejo nove <strong>po</strong>vezave, ki s<strong>po</strong>dbudijo<br />

učinkovitost razmišljanja. Ena sama<br />

celica lahko razvije kar 15.000<br />

<strong>po</strong>vezav s sosednjimi celicami.<br />

Vsaka plesen<br />

ni plemenita<br />

Nekatere plesni živilom pridajo želeno<br />

aromo (določenim vrstam <strong>si</strong>rov) in jih<br />

pri proizvodnji hrane u<strong>po</strong>rabljajo že<br />

stoletja. Druge jih kvarijo in škodljivo<br />

vplivajo na zdravje. Težko se jim<br />

izognemo, saj je večina pridelkov med<br />

rastjo in med skladiščenjem dovzetna<br />

za okužbo s plesnimi oziroma glivami.<br />

Največkrat se škodljive plesni naselijo<br />

na žitih, sadju, zelenjavi in lupinastih<br />

plodovih (oreščkih).<br />

Absorpcija železa je slabša ob <strong>po</strong>višanem pH želodčnega soka<br />

V ZDA ocenjujejo, da je vnos železa pri<br />

majhnih otrocih, ženskah pred menopavzo<br />

in nosečnicah glede na pri<strong>po</strong>ročila<br />

le 60-odstoten. To pa lahko <strong>po</strong>vzroči<br />

zdravstvene težave, ki se kažejo predvsem<br />

kot anemija, to je slabokrvnost.<br />

Povečana verjetnost za nastanek anemije<br />

zaradi <strong>po</strong>manjkanja železa se <strong>po</strong>javlja<br />

tudi pri najstnicah, pri katerih so<br />

lahko <strong>po</strong>trebe <strong>po</strong> železu tudi dvakrat<br />

višje kot pri odrasli ženski. Najstnice se<br />

<strong>po</strong>gosto nepravilno prehranjujejo (razne<br />

diete). Anemija je denimo <strong>po</strong>gostejša<br />

pri tistih, ki imajo preveliko telesno<br />

težo. Potreba <strong>po</strong> železu je zaradi intenzivne<br />

rasti večja, pa drugi strani pa prihaja<br />

do izgub železa zaradi menstruacij.<br />

Zadnje so tudi razlog, zakaj je <strong>po</strong>manjkanje<br />

železa pri ženskah v rodni dobi<br />

večje kot pri moški <strong>po</strong>pulaciji.<br />

Povečane <strong>po</strong>trebe so v obdobju odraščanja,<br />

med nosečnostjo in dojenjem.<br />

Nosečnice in doječe matere zato danes<br />

že <strong>po</strong>gosto <strong>po</strong>segajo <strong>po</strong> prehranskih<br />

do<strong>po</strong>lnilih, ki <strong>po</strong>leg nekaterih drugih<br />

mikrohranil vsebujejo tudi železo. Tega<br />

<strong>po</strong>gosto primanjkuje veganom in vegetarijancem.<br />

Rastlinska <strong>hrana</strong> resda ne<br />

vsebuje manj železa kot meso, a je izraba<br />

železa manjša. Železo je namreč v<br />

rastlinah vezano na tak način, da je absorpcija<br />

iz prebavil <strong>po</strong> zaužitju precej<br />

otežena. Absorpcijo zmanjšajo tudi sočasno<br />

zaužite vlaknine v solati, otrobi<br />

in čaj. Ljudje, ki ne uživate mesa, <strong>po</strong>skrbite,<br />

da boste zaužili dovolj z železom<br />

bogatih živil: temno listnate solate, suhega<br />

fižola, oreškov, suhih sliv, rozin in<br />

suhih fig ter obogatenih žit. U<strong>po</strong>števajte,<br />

da askorbinska kislina (vitamin C) in<br />

sok iz citrusov absorpcijo železa <strong>po</strong>večata.<br />

Razmislite tudi o možnosti dodajanja<br />

železa v obliki prehranskih do<strong>po</strong>lnil.<br />

Pazite, da jih ne zaužijete hkrati z<br />

živili, ki absorpcijo železa zmanjšujejo.<br />

Ker je izkoristek železa iz prehranskih<br />

do<strong>po</strong>lnil prav tako slabši, <strong>si</strong> <strong>po</strong>magajte<br />

tako, da ga zaužijete med dvema obrokoma<br />

hrane, najbolje hkrati s sokom<br />

iz citrusov. Vendar <strong>po</strong>marančni sok ne<br />

sme biti obogaten s kalcijem, saj zadnji<br />

prav tako zmanjša absorpcijo železa.<br />

Absorpcija železa je slabša ob <strong>po</strong>višanem<br />

pH želodčnega soka. Na to<br />

morate biti <strong>po</strong>zorni predvsem tisti, ki<br />

u<strong>po</strong>rabljate zdravila za nevtralizacijo<br />

(antacidi) ali zmanjšanje izločanja želodčne<br />

kisline (H 2<br />

-antagonisti, zaviralci<br />

protonske črpalke). Da se izognemo<br />

medsebojnemu delovanju, pri<strong>po</strong>ročamo,<br />

da se pripravek z železom vzame<br />

vsaj dve uri pred u<strong>po</strong>rabo zdravila ali<br />

<strong>po</strong> njej iz skupine izmenjevalci žolčnih<br />

kislin, ki uravnava količino holesterola<br />

in drugih maščob v krvi (holestiramin),<br />

ali katerega izmed prej naštetih zdravil<br />

z vplivom na kislost želodčnega soka.<br />

Anemijo, ki nastane zaradi <strong>po</strong>manjkanja<br />

železa, lahko dokažemo s <strong>po</strong>močjo<br />

laboratorijskih testov (merimo koncentracijo<br />

prostega železa ali feritina v<br />

serumu). Običajno pa zaznamo določene<br />

znake, ki lahko kažejo na <strong>po</strong>manjkanje<br />

železa. Med naj<strong>po</strong>gostejšimi so<br />

utrujenost, glavoboli, oteženo dihanje<br />

ob na<strong>po</strong>ru in težave s koncentracijo.<br />

Manj <strong>po</strong>gosto se <strong>po</strong>javljajo vnetje jezika,<br />

raz<strong>po</strong>ke v ustnih kotičkih, nohti v<br />

obliki žlice ali oteženo <strong>po</strong>žiranje. Ob<br />

<strong>po</strong>manjkanju železa lahko zaznamo<br />

apetit <strong>po</strong> določenih sestavinah hrane<br />

(surov krompir, surov riž …) ali celo snoveh,<br />

ki nimajo hranilne vrednosti (papir,<br />

milo …)<br />

Ob sumu na anemijo moramo najprej<br />

obiskati zdravnika. Ta s <strong>po</strong>močjo<br />

testiranja krvi ugotovi resnost stanja.<br />

Poleg tega mora izključiti resen<br />

vzrok za nastanek anemije (rak prebavil,<br />

želodčne razjede …). Glede na<br />

<strong>po</strong>manjkanje železa lahko pri<strong>po</strong>roča<br />

ustrezno prehrano, prehranske dodatke<br />

ali predpiše zdravilo. Zdravila<br />

se od prehranskih do<strong>po</strong>lnil razlikujejo<br />

predvsem v tem, da vsebujejo večje<br />

odmerke železa. To je <strong>po</strong>navadi vezano<br />

z določeno s<strong>po</strong>jino, zaradi česar se<br />

zmanjša draženje želodčne sluznice,<br />

spremenjen pa je tudi način vsrkanja<br />

železa iz prebavil (neodvisno od kislosti<br />

želodčnega soka, manjša verjetnost<br />

interakcij). Zdravila so lahko v različnih<br />

oblikah (tablete, žvečljive tablete,<br />

<strong>si</strong>rupi). Nekatera se zaužijejo na prazen<br />

želodec, nekatera pa moramo zaužiti<br />

s hrano. O načinu jemanja se vedno<br />

prepričajte in o tem <strong>po</strong>vprašajte<br />

že farmacevta ob izdaji zdravila. U<strong>po</strong>števajte,<br />

da lahko <strong>po</strong>vzročajo zdravila<br />

in prehranska do<strong>po</strong>lnila z železom<br />

tudi nekatere neželene učinke. Naj<strong>po</strong>gostejši<br />

so: slabost, bruhanje, zaprtje,<br />

temno obarvano blato in nelagodje<br />

v trebuhu. Tekoče oblike, ki vsebujejo<br />

nevezano obliko železa, <strong>po</strong>leg tega<br />

lahko <strong>po</strong>vzročijo tudi obarvanost zob.<br />

O ravnanju v primeru <strong>po</strong>java neželenih<br />

učinkov se <strong>po</strong>svetujte z zdravnikom ali<br />

lekarniškim farmacevtom.<br />

Bojan Madjar, mag. farm.<br />

Več o zbiranju znamk<br />

Na prvi slovenski znamki je motiv parlamenta<br />

Znamke lahko izdaja le priznana država, ki je članica mednarodne <strong>po</strong>štne zveze<br />

Po razglašeni samostojnosti Slovenije,<br />

25. junija 1991, je sledila izdaja<br />

prve slovenske znamke (26. junija<br />

1999). Glede na to, da so bila<br />

vsa pripravljalna dela od osnutka<br />

do oblikovanja končana, je bilo to<br />

možno. Znamka z motivom slovenskega<br />

parlamenta, <strong>po</strong> osnutku prof.<br />

arh. Jožeta Plečnika, je zaznamovala<br />

osamosvojitev Slovenije. Izdan primerek<br />

pa ni imel uradnega statusa,<br />

saj znamke lahko izdaja le uradno<br />

priznana država, ki je članica mednarodne<br />

<strong>po</strong>štne zveze. Tako je dobila<br />

<strong>po</strong>lno veljavnost 8. 10. 1991. Do<br />

takrat so bili v veljavi še primerki<br />

nekdanje Jugoslavije.<br />

Istega leta, z nadaljevanjem v naslednjem,<br />

je sledila izdaja državnih<br />

grbov, nato pa vse naslednje edicije.<br />

Kakor prejšnjega stoletja pri verigarjih<br />

je prihajalo tudi tu zaradi<br />

naglice in drugih vzrokov do raznih<br />

napak zobčanja in tiska. S tem so<br />

nastale razne <strong>po</strong>sebnosti, katere katalog<br />

Slovenika 2010 našteva kar na<br />

eni celi strani, zbiratelji pa so tega<br />

veseli, eni bolj drugi manj. Ravno<br />

tako je do današnjega časa <strong>po</strong>raslo<br />

število izdaj, od nekdanjih 30 na današnjih<br />

40. Pojavile so se tudi osebne<br />

<strong>po</strong>štne znamke, s katerimi zbiratelji<br />

še nismo na čistem, kam sploh<br />

spadajo, <strong>po</strong>šta pa jih zaradi komercialnih<br />

razlogov z veseljem izdaja<br />

(leta 2009 izdanih 80 primerkov).<br />

Poleg tradicionalnih tem zbiranja,<br />

kot so živalstvo, rastlinstvo, planinstvo<br />

itd., <strong>po</strong>nuja zbirka Slovenije<br />

Pojavile so se tudi<br />

osebne <strong>po</strong>štne<br />

znamke, s katerimi<br />

zbiratelji še nismo<br />

na čistem, kam<br />

sploh spadajo,<br />

<strong>po</strong>šta pa jih zaradi<br />

komercialnih razlogov<br />

z veseljem izdaja<br />

(leta 2009 izdanih 80<br />

primerkov).<br />

nekaj s<strong>po</strong>štovanja vrednih serij, kot<br />

so: idrijske čipke v parih; kulturnoetnološka<br />

dediščina; voščilne in božične<br />

znamke, tudi v zvežčičih; cvetje<br />

Slovenije; folklora in druge.<br />

Zaradi omejenega števila zbirateljev,<br />

majhnega števila društev in <strong>po</strong>slovne<br />

<strong>po</strong>litike <strong>po</strong>šte slovenske priložnostne<br />

znamke težko prodrejo v<br />

širšo javnost. Glavna dejavnost filatelistov<br />

naj ne bi bili nakupi, ampak<br />

menjave. Kako pa naj izmenjava <strong>po</strong>teka,<br />

če kroži premalo primerkov?<br />

Aktivni zbiratelji koristijo <strong>po</strong>leg<br />

dopisovanja še internet in razne<br />

forume, spletne strani z zbirkami<br />

za izmenjavo, elektronske naslove<br />

s skeniranimi znamkami in seveda<br />

razne sejme in srečanja, namenjena<br />

druženju in menjavi. Filatelističnih<br />

razstav skoraj ni več. Tako je <strong>po</strong>leg<br />

drugih forum Filatelija.com hvaležen<br />

<strong>po</strong>srednik med zbiratelji. Na hrvaški<br />

strani je Filatelija.net. Naslovi,<br />

kot so Shrani.<strong>si</strong>, Moj album, Picasaweb.google.com,<br />

koristijo pri navezovanju<br />

stikov in zamenjavi (glej<br />

picasaweb.google.com/marjan.zorjan).<br />

Elektronika je omogočila tudi<br />

internetne avkcije, na katerih se relativno<br />

ugodno pride do želenih primerkov.<br />

Na našem <strong>po</strong>dročju bogato<br />

koristimo srbski forum Limundo.<br />

com, hrvaškega Filatelija.net, slovensko<br />

Bolho in ameriški Ebay, ki<br />

pa je dražji.<br />

Zbiratelj sledi <strong>po</strong>nudbam na medijih.<br />

Na osnovi svojih želja, <strong>po</strong>nudbe<br />

in lastnih zalog naveže stik in<br />

predlaga menjavo. Če so to žigosane<br />

znamke različnih držav in tem, se<br />

med <strong>po</strong>sameznimi zbiralci izmenja<br />

v <strong>po</strong>samezni izmenjavi tudi <strong>po</strong> več<br />

sto primerkov.<br />

Pri taki menjavi je razmerje 1 : 1<br />

brez kakšnega <strong>po</strong>sebnega dogovarjanja<br />

o cenah. Sicer pa so <strong>po</strong>goji<br />

menjave stvar dogovora. Sčasoma<br />

se navežejo stiki med več zbiratelji,<br />

ki z različnimi intere<strong>si</strong> tvorijo krog,<br />

pri katerem je lažje priti do želenega.<br />

Povezovanja so tudi na meddržavni<br />

ravni. Glavni problem trenutno<br />

predstavljajo slovenske znamke,<br />

ki so zaželene, žigosane pa je težko<br />

dobiti ali imajo visoko ceno.<br />

Marjan Zorjan<br />

Po nekaterih <strong>po</strong>datkih v Sloveniji okoli<br />

tretjina starejših od 65 let u<strong>po</strong>rablja<br />

hkrati pet ali več zdravil, predpisanih<br />

na recept, s čimer se močno <strong>po</strong>veča<br />

tako nevarnost njihovih medsebojnih<br />

neželenih učinkov kakor tudi verjetnost<br />

nepravilne u<strong>po</strong>rabe. Ob tem starostniki<br />

tudi <strong>po</strong>gosteje kot druge skupine<br />

prebivalstva u<strong>po</strong>rabljajo pripravke<br />

za samozdravljenje. Da ne pride do<br />

zapletov, je <strong>po</strong>trebna večja previdnost.<br />

Zato se pri uvedbi novega zdravila<br />

v zdravljenje ali o <strong>po</strong>javu neželenih<br />

učinkov ob obisku lekarne <strong>po</strong>svetujte s<br />

farmacevtom.<br />

Cepetanje<br />

<strong>po</strong>d odejo<br />

Sindrom nemirnih nog je razmeroma<br />

<strong>po</strong>gosta motnja, ki se kaže z obdobji<br />

neobvladljivega nemira, občutkov<br />

ščemenja in mravljinčenja v s<strong>po</strong>dnjih<br />

okončinah, vendar ni <strong>po</strong>vezana s<br />

slabo prekrvljenostjo nog. Težave so<br />

<strong>po</strong>goste predvsem <strong>po</strong>noči, ko <strong>po</strong>skuša<br />

prizadeta oseba zaspati in pri tem<br />

nemirno brca ali cepeta <strong>po</strong>d odejo.<br />

Kadar je <strong>si</strong>mptom primaren in so<br />

težave zelo hude, je pri<strong>po</strong>ročljivo<br />

zdravljenje. Le-to pa je odvisno od<br />

bolnikove starosti, izrazitosti in<br />

<strong>po</strong>gostnosti <strong>si</strong>mptomov, prisotnosti<br />

drugih bolezenskih stanj in delovanja<br />

bolnikovih ledvic.<br />

Skrivnost<br />

mladostnosti<br />

Dejstvo je, da letom in staranju<br />

ne moremo ubežati. Toda vsak<br />

<strong>po</strong>sameznik lahko vpliva na to, kako<br />

dolgo se bosta njegovo telo in duh<br />

<strong>po</strong>čutila mlada. Poznamo vrsto<br />

načinov, kako s svoje zunanje <strong>po</strong>dobe<br />

»izbrisati« nekaj let. Pri tem ne mislimo<br />

na le<strong>po</strong>tne <strong>po</strong>sege.<br />

Strategije »<strong>po</strong>časnega staranja«<br />

temeljijo na pri<strong>po</strong>ročilih, ki<br />

zagotavljajo zdravje in dobro <strong>po</strong>čutje<br />

v vsakem življenjskem obdobju. V<br />

tej zvezi je <strong>po</strong>membno, da telesu<br />

privoščimo dovolj gibanja, u<strong>po</strong>števati<br />

pa moramo tudi načela zdravega<br />

prehranjevanja. Poleg tega je treba<br />

ohranjati »<strong>po</strong>d<strong>po</strong>ro« hormonov,<br />

zavestno izbirati <strong>po</strong>zitivne misli in<br />

kljubovati vsakodnevnemu stresu z<br />

drobnimi razvajanji, ki osrečujejo.

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Nega nohtov<br />

Številni <strong>po</strong>stopki za nego nohtov, ki so<br />

se vam vrsto let zdeli samoumevni, so<br />

morda <strong>po</strong>vsem neprimerni in zdravju<br />

nohtov celo škodujejo. Zdravi in<br />

čvrsti nohti niso <strong>po</strong>membni le zaradi<br />

urejenega videza, temveč tudi za<br />

izvajanje <strong>po</strong>vsem vsakodnevnih opravil,<br />

na primer prijemanja in dvigovanja<br />

predmetov. Pogosto se <strong>po</strong>mena nohtov<br />

ne zavemo, dokler ni z njimi nekaj<br />

narobe. Takrat pa okrevanje <strong>po</strong>teka<br />

<strong>po</strong>ča<strong>si</strong>, <strong>po</strong> dva do tri milimetre na<br />

mesec, tako namreč nohti rastejo.<br />

Večina ljudi ve, da striženje obnohtne<br />

kožice ni pri<strong>po</strong>ročljivo, zato kožico raje<br />

<strong>po</strong>tiskajo nazaj. Vendar dermatologi<br />

to odsvetujejo. Obnohtna kožica je<br />

pregrada, ki varuje kožo in nohtni<br />

koren pred okužbami. S <strong>po</strong>tiskanjem jo<br />

lahko <strong>po</strong>škodujemo in noht iz<strong>po</strong>stavimo<br />

bolezenskim klicam.<br />

Tudi z metlo<br />

lahko telovadimo<br />

Med razmeroma lahke, a zelo<br />

učinkovite vaje, ki se lahko izvajajo<br />

tudi doma, sodijo vaje s palico. Z njo<br />

lahko vadijo v<strong>si</strong>, mladi in stari, zdravi<br />

in bolni. Vaje s palico fizioterapevti<br />

še <strong>po</strong>sebej pri<strong>po</strong>ročajo revmatikom in<br />

vsem, ki imajo slabo držo.<br />

Zavedati se moramo, da vsakodnevne<br />

telesne vaje koristijo našemu zdravju.<br />

Za odrasle je dovolj že <strong>po</strong>l ure zmerne<br />

telesne dejavnosti na dan, mladi lahko<br />

vadijo bolj intenzivno in dalj, če želijo.<br />

Izberite <strong>si</strong> tisto telesno dejavnost, ki<br />

vam je najbolj všeč, saj boste <strong>po</strong> njej<br />

najbolj uživali. Če stanujete v bloku,<br />

lahko hodite <strong>po</strong> stopnicah in <strong>po</strong>zabite<br />

na dvigalo.<br />

Raje med kot<br />

zdravilo<br />

Med že dolgo velja za učinkovito<br />

naravno zdravilo proti kašlju. To<br />

je <strong>po</strong>trdila tudi ena od najnovejših<br />

raziskav na skupini stotih otrok, v<br />

kateri so primerjali vpliv <strong>si</strong>rupa proti<br />

kašlju in medu na lajšanje nočnega<br />

kašlja pri otrocih. Izkazalo se je, da<br />

je žlica ajdovega medu učinkoviteje<br />

ublažila težave kot zdravilo. Po<br />

uživanju medu so otroci kašljali manj,<br />

kašelj je bil blažji in manj moteč,<br />

bistveno se je izboljšal tudi nočni<br />

spanec tako otrok kot staršev.<br />

z našega štedilnika<br />

dobro je vedeti<br />

Kako lahko <strong>po</strong>zimi <strong>po</strong>skrbimo za ptice okoli naših domov<br />

Izberimo pravilno hrano<br />

Ptic ne smemo hraniti z ostanki hrane, še <strong>po</strong>sebej ne soljene in kuhane<br />

Čeprav hranjenje ptic <strong>po</strong>zimi glede<br />

na strokovna stališča nima <strong>po</strong>sebnega<br />

<strong>po</strong>mena za njihovo ohranjanje, ga<br />

strokovnjaki vseeno pri<strong>po</strong>ročajo. Hranjenje<br />

ptic in opazovanje ob krmilnicah<br />

je lahko predvsem za otroke <strong>po</strong>memben<br />

korak pri razvijanju vrednot<br />

ohranjanja narave. Ker je <strong>po</strong> besedah<br />

članov <strong>po</strong>murske sekcije Društva za<br />

opazovanje in preučevanje ptic Slovenije<br />

(DOPPS) v Pomurju opaziti, da<br />

ljudje še nastavljajo hrano pticam v<br />

krmilnicah, člani z raznimi delavnicami<br />

in predavanji ter razdeljevanjem<br />

gradiva skrbijo, da se to <strong>po</strong>čne<br />

tudi pravilno.<br />

Krmilnice naj bodo izdelane iz lesa,<br />

in to tako, da bo <strong>hrana</strong> pticam dostopna<br />

z vseh strani. Te naj bodo nameščene<br />

na mestih, kjer bomo ptice lahko<br />

opazovali, vendar jih pri tem ne<br />

bomo motili. Treba pa je paziti tudi<br />

na to, da krmilnic ne dosežejo plenilci,<br />

na primer domače mačke. Ker<br />

se nekatere vrste hranijo le na tleh,<br />

je primerno tudi talno <strong>po</strong>krito krmišče,<br />

ki pa naj bo zaradi plenilcev na<br />

odprtem terenu. Ptice lahko začnemo<br />

hraniti že <strong>po</strong>zno jeseni, najprimernejši<br />

čas pa je takrat, ko nastane sklenjena<br />

snežna odeja in nočne temperature<br />

padejo <strong>po</strong>d -5 stopinj Celzija.<br />

Hranimo jih lahko vse do večje trajnejše<br />

otoplitve.<br />

Ptic ne smemo hraniti z ostanki<br />

hrane, še <strong>po</strong>sebej ne soljene in kuhane.<br />

Za zrnojede ptice, kot so ščinkavec,<br />

<strong>po</strong>ljski in domači vrabec, velika<br />

<strong>si</strong>nica in druge, je primerna mešanica<br />

Mariniran lososov file<br />

s stročjim fižolom<br />

400 g prekajenega lososovega fileja, 2<br />

šalotki, 0,5 dl belega vinskega kisa, 0,3<br />

dl oljčnega olja, 0,1 dl sojine omake,<br />

malo svežega ingverja, sveže zmlet zeleni<br />

<strong>po</strong>per, morska sol, stročji fižol, limeta,<br />

drobnjak.<br />

Lososov file narežemo na trakove,<br />

nato pa drobno nasekljamo. Šalotko<br />

drobno sesekljamo. Ingver olupimo in<br />

narežemo na drobne kocke. V skledi<br />

<strong>po</strong>mešamo šalotko in ingver z belim<br />

vinskim kisom, oljčnim oljem in sojino<br />

omako ter začinimo s soljo in mletim<br />

<strong>po</strong>prom. Vse skupaj še enkrat dobro<br />

premešamo. Nato dodamo koščke<br />

lososa, dobro premešamo in pustimo<br />

na hladnem <strong>po</strong>čivati približno 20 minut,<br />

da se sestavine pre<strong>po</strong>jijo. Serviramo<br />

na hladne krožnike in dekoriramo<br />

s kuhanim stročjim fižolom, drobnjakom<br />

in limeto.<br />

Zeljna juha z blitvo<br />

150 g zeljnih listov, 150 g sveže blitve, 1 l<br />

perutninske juhe, 1 srednje velika čebula,<br />

šopek peteršilja, nekaj listov bazilike,<br />

2 žlici oljčnega olja, 100 g riža, 20 g masla,<br />

sol, <strong>po</strong>per, 4 žlice naribanega zbrinca<br />

ali parmezana.<br />

V lonec nalijemo juho in jo segrejemo.<br />

Zelenjavo operemo, odcedimo<br />

in narežemo na tanke trakove. Sesekljamo<br />

čebulo, peteršilj in baziliko.<br />

Na olju prepražimo čebulo, da nekoliko<br />

<strong>po</strong>rumeni. Dodamo zelje in blitvo,<br />

nekoliko <strong>po</strong>večamo temperaturo<br />

in nekaj minut med stalnim mešanjem<br />

pražimo. Zalijemo z zajemalko<br />

vrele juhe, <strong>po</strong>krijemo s <strong>po</strong>krovko,<br />

zmanjšamo temperaturo in nekaj minut<br />

še rahlo dušimo. Nato dodamo še<br />

preostalo juho, zavremo in dodamo<br />

riž. Premešamo in kuhamo še toliko<br />

časa, da se riž skuha (al dente). Ko je<br />

jed kuhana, jo umaknemo s štedilnika<br />

ter primešamo sesekljani peteršilj,<br />

baziliko, surovo maslo in nariban <strong>si</strong>r.<br />

Po <strong>po</strong>trebi še solimo in <strong>po</strong>pramo ter<br />

Skrb in ljubezen<br />

sežeta dlje<br />

od zvezd.<br />

Sredstva za voščila smo letos<br />

namenili domovom za starejše<br />

občane <strong>po</strong> vsej Sloveniji.<br />

www.nlbskupina.<strong>si</strong><br />

juho nalijemo v vroče krožnike.<br />

Svinjske ruladice z<br />

zelenjavo in slanino<br />

4 svinjski zrezki <strong>po</strong> 150 g, 1 korenček,<br />

četrt gomolja zelene, 2 mladi čebuli, 1<br />

drobna čebula, 12 rezin prekajene slanine,<br />

1 žlica olja, malo drobnjaka in peteršilja,<br />

2 dl belega vina, malo goveje juhe<br />

za omako, moka ali škrobna moka za<br />

zgostitev omake.<br />

Zrezke <strong>po</strong>d prozorno folijo tanko<br />

<strong>po</strong>tolčemo. Korenček in zeleno olupimo<br />

ter narežemo na ne prevelike<br />

palčke. Mlado čebulo operemo, <strong>po</strong><br />

dolgem prerežemo in prav tako narežemo<br />

na palčke. Čebulo lupimo in<br />

drobno narežemo. Vse zelenjavne odrezke<br />

prav tako narežemo na drobne<br />

koščke. Zelenjavne palčke naložimo<br />

na sploščene zrezke in zvijemo, nato<br />

pa zvitke zavijemo še v slanino. Pečico<br />

segrejemo na 180 °C.<br />

Svinjske ruladice <strong>po</strong>pečemo enakomerno<br />

v pekaču na vročem olju. Dodamo<br />

koščke čebule, korenčka in zelene<br />

ter pekač <strong>po</strong>stavimo v ogreto pečico.<br />

Čez približno deset minut ruladice<br />

zalijemo z vinom, premešamo in pečemo<br />

še približno deset do 15 minut.<br />

Pečene ruladice vzamemo iz pečice in<br />

na toplem shranimo. Soku od pečenja<br />

prilijemo malo goveje juhe, prevremo,<br />

<strong>po</strong> <strong>po</strong>trebi zgostimo s škrobno moko,<br />

nato pa omako pretlačimo skozi cedilo<br />

in <strong>po</strong> okusu še začinimo.<br />

sončničnih semen, semen konoplje in<br />

prosa. Nekatere vrste imajo rade tudi<br />

bukov žir, ki ga je treba nabrati jeseni,<br />

bučna semena ali celo orehe in lešnike.<br />

Za ptice, ki se hranijo na talnih<br />

krmiščih, pa prej omenjeni mešanici<br />

lahko dodamo še pšenico in oves. Kos<br />

in taščica imata rada tudi sadje, ovsene<br />

kosmiče ter plodove jerebike, gloga<br />

in črnega trna. Najprimernejši način<br />

hranjenja ptic pa je, če okrog hiše<br />

<strong>po</strong>sadimo plodonosne vrste grmovnic<br />

in dreves, kot so: šipek, robida, glog,<br />

skorš, črni bezeg, bršljan, jerebika in<br />

druge <strong>po</strong>dobne. Pri hranjenju ptic je<br />

zelo <strong>po</strong>membno čiščenje krmilnic in<br />

krmišč. Ostanki hrane in ptičji iztrebki<br />

so lahko vzrok različnim ptičjim<br />

boleznim.<br />

Čeprav večina ptic gnezdi s<strong>po</strong>mladi,<br />

so dolgi zimski dnevi lahko primeren<br />

čas za izdelovanje gnezdilnic. Te<br />

imajo <strong>po</strong> besedah strokovnjakov za<br />

ohranjaje nekaterih ptičjih vrst (duplarjev)<br />

velik <strong>po</strong>men, to pa zato ker<br />

v naravi nadomeščajo naravna dupla,<br />

ki so zaradi intenzivne sečnje starih<br />

dreves vse redkejša. Tudi tukaj pa moramo<br />

u<strong>po</strong>števati nekaj navodil, da ne<br />

škodimo bolj kot koristimo. Gnezdilnice<br />

morajo biti izdelane trdno, v notranjost<br />

ne sme teči voda, pritrdimo<br />

ali obe<strong>si</strong>mo jih na drevo vsaj tri metre<br />

od tal, obrnemo proti vzhodu ali<br />

jugu ter, to pa je zelo <strong>po</strong>membno, jeseni<br />

iz njih odstranimo staro gnezdo<br />

in jih očistimo. Ker je glede na vrsto<br />

ptic <strong>po</strong>membna tudi velikost gnezdilnic,<br />

lahko dobite več informacij o tem<br />

na DOPPS-ovi spletni strani www.ptice.<strong>si</strong>.<br />

Pripravil C. K.<br />

NLB, NLB Vita, NLB Skladi, NLB Propria, Skupna<br />

Zloženka iz jajčevcev<br />

2 jajčevca, 1 bučka cukini, 4 paradižniki,<br />

80 g naribanega parmezana, <strong>si</strong>r mocarela,<br />

origano, oljčno olje, maslo, sol,<br />

<strong>po</strong>per.<br />

Pečico segrejemo na 200 °C. Jajčevca<br />

in bučko operemo, odstranimo peclje<br />

in osušimo. Razrežemo ju na <strong>po</strong>l<br />

prsta debele kolobarje, ki jih drug <strong>po</strong>leg<br />

drugega <strong>po</strong>lagamo v pekač. Solimo,<br />

<strong>po</strong>pramo in malo <strong>po</strong>kapljamo z<br />

oljem, nato pa jih nekoliko zapečemo<br />

v pečici. Paradižnik operemo, narežemo<br />

na drobne kocke in ga na hitro<br />

na oljčnem olju malo prepražimo. Na<br />

vsak kolobar damo nekaj koščkov paradižnika,<br />

solimo, <strong>po</strong>pramo, <strong>po</strong>tresemo<br />

z origanom, nekoliko <strong>po</strong>tresemo s<br />

parmezanom, na vrh pa damo koščke<br />

masla. Vse skupaj še enkrat <strong>po</strong>novimo,<br />

nato pa prekrijemo z rezino mocarele.<br />

Pekač <strong>po</strong>stavimo v pečico in nekoliko<br />

zapečemo ter vroče <strong>po</strong>nudimo.<br />

Mandljev puding<br />

z vinskim šodojem<br />

100 g masla, 40 g sladkorja, 5 jajc, čajna<br />

žlička začimbe za medenjake, 50 g<br />

temne čokolade, 50 g mandljev, sladkor,<br />

maslo za modelčke.<br />

Vinski šodo: 2 dl rdečega vina, 60 g sladkorja,<br />

četrt neškropljene limone in <strong>po</strong>maranče,<br />

cimetova skorjica, 4 klinčki,<br />

2 jajci.<br />

Modelčke premažemo z raztopljenim<br />

maslom, <strong>po</strong>tresemo s sladkorjem<br />

in damo na hladno. Pečico segrejemo<br />

na 140 °C. Rumenjake ločimo od beljakov.<br />

Mandlje drobno naribamo, čokolado<br />

pa raztopimo v vodni kopeli.<br />

Maslo, sladkor in rumenjake penasto<br />

zmešamo, beljake pa stepemo v<br />

trd sneg. Rumenjakovi ma<strong>si</strong> dodamo<br />

začimbe za medenjake, čokolado in<br />

mandlje ter previdno vmešamo sneg.<br />

Maso naložimo v pripravljene modelčke<br />

in jih dobro zapremo. Puding<br />

<strong>po</strong>širamo v pečici v vodni kopeli približno<br />

20 minut.<br />

Rdečemu vinu dodamo sladkor, limonino<br />

in <strong>po</strong>marančno lupino, cimetovo<br />

skorjico in klinčke, zavremo<br />

in pustimo pet minut. Prevretek precedimo<br />

v kozico in <strong>po</strong>stavimo v hladno<br />

vodo, da se dobro ohladi. Odišavljenemu<br />

rdečemu vinu dodamo jajci<br />

in nad vročo vodno kopeljo penasto<br />

stepemo.<br />

Puding vzamemo iz pečice. Na tople<br />

krožnike nadevamo nekaj žlic vinskega<br />

šodoja. Nanj previdno zvrnemo puding<br />

in toplo <strong>po</strong>nudimo.<br />

Janez Gjergjek, Radenci<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 25<br />

besede mode<br />

Zimska muza<br />

Umetnost usklajevanja je <strong>po</strong>trebna<br />

tudi, če se v življenju odločimo za<br />

malo, a lepih stvari. Zima nas ne preseneti<br />

natančno ob datumu. Njen pridih<br />

je mogoče čutiti tudi s <strong>po</strong>nudbo zimskih<br />

oblačil ali s hitrejšim korakom, ki<br />

ga <strong>po</strong>spešijo rezek veter in prve snežinke.<br />

Zimska muza smo lahko same sebi,<br />

ko se <strong>po</strong>gledamo v ogledalo. Inspiracija<br />

je vedno okrog nas in vča<strong>si</strong>h celo na<br />

starih fotografijah.<br />

Slog<br />

Preprostost je usklajevanje med zelo<br />

izbranimi oblačili in modnimi dodatki.<br />

Naš slog odraža našo osebnost in je<br />

lahko najboljša <strong>po</strong>doba nas samih. Na<br />

<strong>po</strong>dročju estetike, tako kot na mnogih<br />

drugih <strong>po</strong>dročjih, <strong>po</strong>gosto manj <strong>po</strong>stane<br />

več. Kako? Predmet ali oblačilo je<br />

le<strong>po</strong>, če je <strong>po</strong>stavljeno na vidno mesto, s<br />

čim manj stvari okrog in v ravnovesju s<br />

celoto. Če <strong>si</strong> vzamemo čas, da se <strong>po</strong>svetimo<br />

svojemu slogu, <strong>si</strong> naklonimo več<br />

s<strong>po</strong>štovanja, ki ga tudi drugi opazijo.<br />

Ko se oči s<strong>po</strong>čijejo<br />

Harmonija se čuti takoj, ko smo oblečeni<br />

v sorodne barvne odtenke oblačil,<br />

ko ne no<strong>si</strong>mo več kot pet kosov nakita<br />

in ko se zavedamo, kakšni kroji oblačil<br />

nam ustrezajo. Tudi dramatično ličenje<br />

deluje prej odvratno kot privlačno. Tudi<br />

zvečer, ko je pri<strong>po</strong>ročljivo bolj <strong>po</strong>udarjeno<br />

ličenje, pazimo na barve in odtenek<br />

pudra bolj kot kadar koli.<br />

Romantika in rok<br />

Zimska muza lahko privlači <strong>po</strong>glede<br />

tudi, kadar obleče nepričakovane kombinacije.<br />

Je že res, da minimalizem ostaja<br />

z nami še dobro leto (modne smernice).<br />

Poleg romantičnega pridiha je v<br />

minimalizmu že zdaj čutiti nekaj u<strong>po</strong>rniškega<br />

rokovskega duha. Tako lahko<br />

tudi k najbolj kla<strong>si</strong>čni mali črni oblekici<br />

kombiniramo kratko usnjeno jakno.<br />

Tudi nakit lahko daje ostrino <strong>po</strong><strong>po</strong>lni<br />

večerni <strong>po</strong>dobi; da seveda o čevljih ne<br />

govorimo. Slednji so odrezani pri prstih,<br />

kot da je najbolj vroče <strong>po</strong>letje, ali okrašeni<br />

z za<strong>po</strong>nkami, kot da gre za največji<br />

dvoboj v kavbojskih filmih iz petdesetih<br />

let prejšnjega stoletja. Taki kontrasti<br />

dajejo minimalizmu <strong>po</strong>vsem novo <strong>po</strong>dobo.<br />

Zimska muza nas lahko preseneča<br />

kot botra zima. Vča<strong>si</strong>h se zdi hladna<br />

in pravljična, vča<strong>si</strong>h topla in praktična.<br />

Mi ji nadenemo pravi izraz.<br />

Tatjana Kalamar Morales<br />

tečajnica<br />

Tečajnica Banke Slovenije<br />

Referenčni tečaji ECB 30. 11. 2010<br />

(x enot nacionalne valute za 1 evro)<br />

Ameriški dolar USD 1,2998<br />

Bolgarski lev BGN 1,9558<br />

Hrvaška kuna HRK 7,4260<br />

Madžarski forint HUF 284,18<br />

Švicarski frank CHF 1,2990<br />

Turška lira TRY 1,9645<br />

Britanski funt GBP 0,83765

26 | Vestnik | 2. decembra 2010 turizem<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

turistične<br />

prireditve<br />

Polana – V soboto, 4. decembra, bo na<br />

Lovenjakovem dvoru prvi dan tridnevne<br />

prireditve Miklavžev balonarski festival.<br />

Ob 13. uri bo <strong>po</strong>let tekmovalnega<br />

značaja, ob 18. uri bo pri osnovni šoli v<br />

Puconcih night glow, zvečer pa bo v Gostilni<br />

Lovenjak balonarski večer z glasbo.<br />

Organizatorji so Roto balon team,<br />

Balonarski klub Berta, Balonarski klub<br />

Bakovci, Balonarska akademija Ptuj in<br />

Lovenjakov dvor.<br />

Ljutomer – V soboto, 4. decembra, od<br />

9. do 13. ure bo na Glavnem trgu Božični<br />

bazar, ki ga organizira LTO Prlekija Ljutomer.<br />

Med <strong>po</strong>nudbo bodo tudi izdelki<br />

ljudske obrti in domače dobrote.<br />

Moravske Toplice – V soboto, 4. decembra,<br />

ob 16. uri bo otvoritev pravljične dežele<br />

v parku pred vrtcem in pred hotelom<br />

Vivat. Otroke bo obiskal Miklavž,<br />

lahko pa <strong>si</strong> bodo ogledali tudi igrico Trije<br />

prašički v izvedbi vzgojiteljic vrtcev v<br />

Občini Moravske Toplice.<br />

Zbigovci – V soboto, 4. decembra, ob 10.<br />

uri se bo začela v organizaciji Radgonskih<br />

goric Gornja Radgona Miklavževa<br />

trgatev z zvezdami, katere se bodo udeležile<br />

znane slovenske osebnosti. Druženje<br />

s trgatvijo in kulinaričnimi dobrotami<br />

bodo sklenili s koncertom.<br />

Pristava – V soboto, 4. decembra, ob<br />

16. uri bo v vaško-ga<strong>si</strong>lskem domu miklavževanje,<br />

ki ga organizira KTD Mak<br />

Pristava.<br />

Stara Cesta – V soboto, 4. decembra,<br />

ob 17. uri bo pri vrtcu Miklavžev <strong>po</strong>hod<br />

s svetilkami, ki ga organizira TD Stara<br />

Cesta.<br />

Cven – V soboto, 4. decembra, ob 19. uri<br />

bo v ga<strong>si</strong>lskem domu miklavževanje, ki<br />

ga pripravljajo Cvenski čehi in dikline.<br />

Cezanjevci – V nedeljo, 5. decembra, ob<br />

9. uri bo pred OŠ Cezanjevci prodaja božično-novoletnih<br />

izdelkov, ki jo organizira<br />

OŠ Cezanjevci.<br />

Beltinci – V soboto, 4. decembra, ob<br />

18. uri bo v kulturnem domu predstavitev<br />

novih folklornih kostumov v okviru<br />

projekta Markova herbija, ki jo pripravlja<br />

KD Marko Beltinci.<br />

Polana – V okviru drugega dne Miklavževega<br />

balonarskega festivala bo<br />

na Lovenjakovem dvoru v nedeljo ob 9.<br />

uri tekmovalni <strong>po</strong>let, ob 14. uri bo <strong>po</strong><strong>po</strong>ldanski<br />

<strong>po</strong>let, zvečer pa večer z Miklavžem<br />

in parklinom. V <strong>po</strong>nedeljek pa<br />

bo tradicionalni <strong>po</strong>let čez Mursko Soboto<br />

v času Miklavževega sejma.<br />

Lendava – V nedeljo, 5. decembra, ob<br />

18. uri bo v lendavskem parku otvoritev<br />

pravljične dežele.<br />

Ižakovci – V nedeljo, 5. decembra, ob<br />

14. uri bo miklavževanje na Otoku ljubezni.<br />

Udeležence prireditve bo obiskal<br />

sv. Miklavž, ki je tudi zavetnik izletniške<br />

točke.<br />

Mala Nedelja – V <strong>po</strong>nedeljek, 6. decembra,<br />

ob 17. uri bosta pri cerkvi Sv. trojice<br />

vožnja Miklavža s konjsko vprego in<br />

miklavževanje. Prireditev pripravlja TD<br />

Mala Nedelja-Radoslavci.<br />

Veržej – V sredo, 8. decembra, med 17. in<br />

20. uro bo v prostorih Zavoda Marianum<br />

Veržej brezplačna delavnica modeliranja<br />

jasličnih figuric iz gline. Delavnica<br />

bo <strong>po</strong>tekala <strong>po</strong>d vodstvom priznane jasličarke<br />

Anke Trpin iz Ljubljane.<br />

Moravske Toplice – Vsako sredo, četrtek<br />

in petek v decembru bo v avli hotela<br />

Ajda Term 3000 razstava dekorativnih<br />

prazničnih izdelkov domače obrti Adventno-božični<br />

sejem.<br />

Lendava – V <strong>si</strong>nagogi je na ogled razstava<br />

fotografij Jutra moje dežele, katerih<br />

avtor je Matjaž Čater, za fotografije<br />

narave pa je značilno, da so bile narejene<br />

iz zraka med <strong>po</strong>letom z motornim<br />

zmajem.<br />

Grad – V prostorih gradu Grad so odprli<br />

razstavo keramike bolgarskega umetnika<br />

Ivana Angelova Panova z naslovom<br />

Za zaprtimi vrati - In the back of the closed<br />

door. Razstavo sta pripravila JZ Krajinski<br />

park Goričko in Kozjanski park,<br />

na ogled pa bo do 31. marca 2011.<br />

Moravske Toplice – Pomurski turističnoinformacijski<br />

center Pomurske turistične<br />

zveze pri hotelih Term 3000 je<br />

odprt vse dni v tednu od 9. do 18. ure. V<br />

njem dajejo turistične informacije turistom,<br />

domačinom in drugim obiskovalcem<br />

naše <strong>po</strong>krajine.<br />

Urejanje turistične ceste Lendavske gorice<br />

Slikoviti vinogradi so vse<br />

bolj turistično zanimivi<br />

Pogrešajo informativno-usmerjevalne table do turističnih <strong>po</strong>nudnikov in zanimivosti<br />

Eva Cuk Somi: »Zadnja leta prihaja vse<br />

več gostov iz Madžarske, z odprtjem<br />

avtoceste pa se je <strong>po</strong>večalo tudi število<br />

gostov z drugih območij Slovenije, tudi<br />

iz Ljubljane, Gorenjske in Primorske.«<br />

darskimi točkami na območju goric,<br />

s tem pa želijo tudi omogočiti boljši<br />

gos<strong>po</strong>darski in turistični razvoj območja<br />

ter ohranjanje vinogradništva<br />

in kulturne dediščine.<br />

V Lendavskih in Dolgovaških Goricah je skoraj osem kilometrov obnovljenih cest, <strong>po</strong>stavili pa so tudi ulične svetilke.<br />

Gabi Feher: »Zavedamo se, da je glede<br />

turistične <strong>po</strong>nudbe na tem območju še<br />

veliko neizkoriščenih možnosti.«<br />

Da takšne naložbe prispevajo k turističnemu<br />

razvoju na tem območju,<br />

se strinjajo tudi turistični <strong>po</strong>nudniki<br />

in <strong>po</strong>djetja. Eva Cuk Somi vodi skupaj<br />

z drugimi družinskimi člani turistično<br />

kmetijo z nastanitvijo Hiša vina Cuk,<br />

ki leži nedaleč od najvišje točke Len-<br />

Predstavljene izdelke je do<strong>po</strong>lnila zbirka umetniških slik in fotografij.<br />

Fotografija Aleš Gjerkeš<br />

V <strong>po</strong>murski turistični <strong>po</strong>nudbi se Lendavske<br />

in Dolgovaške gorice predstavljajo<br />

kot območje, ki <strong>po</strong>nuja razne<br />

oglede kulturnih znamenitosti in obiske<br />

vinogradov, vinotočev ter turističnih<br />

kmetij in ki je odlično izhodišče<br />

za krajše in daljše <strong>po</strong>tepe <strong>po</strong> naravi s<br />

kolesom ali peš.<br />

Da bi izboljšali turistični razvoj tega<br />

območja, Občina Lendava uresničuje<br />

projekt Ureditev turistične ceste<br />

Lendavske gorice, ki ga sofinancira<br />

Evropska unija iz Evropskega sklada<br />

za regionalni razvoj. Ta med drugim<br />

zajema ureditev 7.880 metrov turistične<br />

ceste na območju Lendavskih<br />

in Dolgovaških goric.<br />

Vrednost projekta je 374.849 evrov,<br />

od tega so 85 odstotkov zagotovili iz<br />

sklada Evropske unije, 15 odstotkov<br />

denarja pa je prispevala Občina Lendava.<br />

Gradbena dela vključujejo obnovo<br />

in preplastitev cestišča, urejanje<br />

odvajanja vode in javno, okolju prijazno<br />

razsvetljavo. Postavili bodo tudi<br />

<strong>si</strong>gnalizacijo: informativno-usmerjevalne<br />

table in table z zemljevidom<br />

na vstopnih točkah. Z naložbo bodo<br />

izboljšali prometno varnost in <strong>po</strong>vezanost<br />

s <strong>po</strong>membnimi kulturnimi,<br />

turističnimi, izletniškimi in gos<strong>po</strong>davskih<br />

Goric Piramide na nadmorski<br />

višini 328 metrov: »Opažamo, da se<br />

število obiskovalcev Lendavskih goric<br />

iz leta v leto <strong>po</strong>večuje. Zadnja leta jih<br />

vse več prihaja tudi iz Madžarske, z odprtjem<br />

avtoceste pa se je <strong>po</strong>večalo število<br />

gostov z drugih območij Slovenije,<br />

tudi Ljubljane, Gorenjske in Primorja.<br />

Naša turistična kmetija je družinsko<br />

<strong>po</strong>djetje, ki se ob turizmu ukvarja še z<br />

vinogradništvom, kmetijstvom, cvetličarstvom<br />

in predelavo suhomesnih izdelkov.<br />

Odprto imamo ob koncu tedna,<br />

med tednom pa le <strong>po</strong> dogovoru.<br />

Čeprav bi se dalo v turistični <strong>po</strong>nudbi<br />

Lendavskih goric še mar<strong>si</strong>kaj<br />

<strong>po</strong>storiti in <strong>po</strong>nudbo izboljšati, pa<br />

mislim, da se stvari zadnja leta dobro<br />

razvijajo. Tudi z ureditvijo infrastrukture,<br />

še <strong>po</strong>sebej z ureditvijo ceste in<br />

razsvetljave, so gorice še bolj privlačne,<br />

<strong>po</strong>trebovali pa bi še smerokaze, ki<br />

bi goste usmerjali <strong>po</strong> goricah, kar je<br />

prav tako predvideno v okviru tega<br />

projekta. Dejstvo je, da nas in druge<br />

<strong>po</strong>nudnike obiskovalci, ki prvič pridejo<br />

v našo <strong>po</strong>krajino, kar nekaj časa<br />

iščejo, kar jih spravlja v slabo voljo.<br />

Primerni smerokazi bi že morali biti<br />

pri izhodu z avtoceste.«<br />

Gabi Feher iz <strong>po</strong>djetja Turizem<br />

Lendava je <strong>po</strong>vedala, da so že veliko<br />

skupin obiskovalcev <strong>po</strong>peljali <strong>po</strong><br />

Lendavskih goricah, ki so <strong>po</strong>sejane z<br />

manjšimi vinogradi in vinskimi kletmi:<br />

»Z ureditvijo ceste in razsvetljave<br />

bo to območje precej bolj privlačno za<br />

obiskovalce in domačine, ki tu živijo.<br />

Pa tudi za kolesarje in <strong>po</strong>hodnike bo<br />

bolj varno. Zavedamo pa se, da je glede<br />

turistične <strong>po</strong>nudbe na tem območju<br />

še veliko neizkoriščenih možnosti.<br />

Za obiskovalce sta ob čudoviti <strong>po</strong>krajini<br />

najbolj zanimiva lendavski grad in<br />

mumija vojščaka Hadika v kapelici Sv.<br />

trojice. Želeli pa bi, da bi bili vinotoči<br />

odprti tudi med tednom in ne le ob<br />

koncu tedna ter med tednom <strong>po</strong> naročilu<br />

za organizirane skupine. V goricah<br />

tudi <strong>po</strong>grešamo več gostinske <strong>po</strong>nudbe<br />

domačih jedi.<br />

V našem <strong>po</strong>djetju imamo programe<br />

za organizirane skupine obiskovalcev,<br />

ki jih peljemo na ogled Lendave<br />

z okolico, kamor vključimo tudi Lendavske<br />

in Dolgovaške Gorice, kjer jim<br />

lastniki vinotočev ali turističnih kmetij<br />

<strong>po</strong>nudijo domače vino in bograč ali<br />

kako drugo domačo jed.«<br />

Jože Gabor<br />

Adventna razstava v Nedelici<br />

Polepšali začetek adventa<br />

V pripravo razstave so se vključili mnogi krajani<br />

V prostorih stare šole v Nedelici so<br />

prvo adventno nedeljo odprli adventno<br />

razstavo ročnih del vaščanov.<br />

Razstavo so pripravili člani kulturnega<br />

društva <strong>po</strong>d vodstvom predsednice<br />

Ivanke Muhvič, Krajevna skupnost<br />

Nedelica in drugi domačini.<br />

Otvoritev razstave je bila v soboto, ko<br />

so v kulturnem programu zapeli vaški<br />

pevci in zaigrale učenke glasbene šole.<br />

Obiskovalce sta nagovorila župan Občine<br />

Turnišče Slavko Režonja in predsednik<br />

Krajevne skupnosti Andrej Sarjaš.<br />

Predstavili so se domačini, ki se ukvarjajo<br />

z izdelavo božičnih okraskov in jaslic,<br />

ročnim krašenjem sveč, izdelavo<br />

kvačkanih predmetov, gobelinov, prtičkov,<br />

različnih izdelkov iz naravnih<br />

materialov, pletenjem košar, izdelavo<br />

metel, cekarjev, različnih škatlic, nakita,<br />

slikanja na platno in steklo, kovaških<br />

in lesenih izdelkov, pridelavo medu, pripravo<br />

različnih domačih pijač in še bi<br />

lahko naštevali. Predstavljene izdelke je<br />

do<strong>po</strong>lnila zbirka umetniških slik in fotografij.<br />

Še <strong>po</strong>sebej razveseljivo je, da je<br />

bilo med razstavljavci precej mladih.<br />

V. G.<br />

Fotografije Jože Gabor

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

razvedrilo<br />

zvezde na<strong>po</strong>vedujejo<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 27<br />

Nagrade za<br />

izžrebane reševalce<br />

1. nagrada: knjiga Lahko jem,<br />

mag. Branislava Belović<br />

2.–8. nagrada: majica<br />

Pravilno rešitev - označena <strong>po</strong>lja -<br />

napišite in <strong>po</strong>šljite na dopisnicah na<br />

uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta<br />

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do<br />

petka, 3. decembra 2010.<br />

Rešitev:<br />

Ime in priimek, naslov:<br />

Rešitve iz 46. številke Vestnika: JOŽE HIRNÖK, MARIA POZSONEC, MONOŠTER<br />

1. nagrada kuharska knjiga: Marjana Konkolič, Budinci 65, 9204 Šalovci. 2.–8. nagrada<br />

majica: Katica Gomboc, Železniška ulica 21, Dokležovje, 9231 Beltinci; Emil Belak, Partizanska<br />

ulica 6 a, 9250 Gornja Radgona; Milica Jarc, Vrtna ulica 18, 9250 Gornja Radgona;<br />

Cecilija Lebar, Pod Logom 33, 9224 Turnišče; Anica Jerebic, Renkovci 83, 9224 Turnišče;<br />

Vlado Hameršak, Gerlinci 2, 9261 Cankova; Dušan Žido, Markovci 73, 9204 Šalovci.<br />

Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za<br />

informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.<br />

nedeljska križanka na murskem valu<br />

Oddaja bo na s<strong>po</strong>redu v nedeljo, 5. decembra 2010, med 10.30 in 12.00.<br />

Iz<strong>po</strong>lnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje <strong>po</strong>datke in <strong>po</strong>šljite do 31. decembra<br />

2010 na naslov Radio Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom<br />

nedeljska križanka. Avtobus Križ kraž bodo do<strong>po</strong>lnili štirje izžrebanci.<br />

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10<br />

2<br />

3<br />

4<br />

5<br />

6<br />

7<br />

8<br />

9<br />

10<br />

OVEN<br />

ONA: Imeli boste enkratno priložnost, da se dodobra izkažete na <strong>po</strong>dročju, ki<br />

vam veliko <strong>po</strong>meni. To bo imelo tako materialne <strong>po</strong>sledice, prav tako pa bo to<br />

vašo uspešnost opazil tudi prijatelj, ki vam je zadnje čase nadvse všeč.<br />

ON: Kar naenkrat vas bo prevzel občutek, da vas vaša nekdanja partnerka <strong>po</strong>greša<br />

bolj, kot to kaže na zunaj. Najprej boste <strong>si</strong>cer malce zadržani, vendar pa<br />

vam bo že prvi vtis ob srečanju razodel pravo resnico.<br />

BIK<br />

ONA: Nikar se ne opravičujte, saj ste konec koncev govorili predvsem tisto, kar<br />

vam je narekovalo vaše srce. Je že res, da ste vča<strong>si</strong>h muhasti in nepredvidljivi,<br />

toda vaše ravnanje je bilo do sedaj še vedno iskreno.<br />

ON: S sodelavci se boste odločili za prijetno zabavo, od katere <strong>si</strong> prav vi obetate<br />

največ. Pohitite, da vam priložnost ne <strong>po</strong>begne. Poslovne zadeve pa pustite<br />

ob strani, saj se vam ne obeta prav nič dobrega.<br />

DVOJČKA<br />

ONA: Spremenili boste svoj odnos do partnerjevih težav, kar bo znal ceniti. Skupaj<br />

se bosta odločila za precej alternativen način reševanja trenutne <strong>si</strong>tuacije,<br />

ki pa bo vendarle prinesel zelo dobre rezultate.<br />

ON: Nehote se boste zapletli v izredno kočljivo <strong>si</strong>tuacijo, vendar se boste kaj<br />

hitro znašli in se <strong>po</strong>novno <strong>po</strong>stavili na noge. A vseeno ne bo vse tako črno, kajti<br />

s<strong>po</strong>znali boste tudi sanjsko žensko, ki lahko <strong>po</strong>stane tudi vaša partnerka.<br />

RAK<br />

ONA: Malo več domišljije vam ne bo škodovalo. Stvari še zdaleč niso tako grozno<br />

resne, kot <strong>si</strong> mislite. Ponudila se vam bo priložnost za avanturo z osebo, ki<br />

vam že dolgo ne gre iz glave. Tokrat pa vam bo končno uspelo!<br />

ON: Prizadevanja iz preteklih dni se vam bodo začela obrestovati, saj se bo<br />

prijateljica začela vedno bolj zanimati za vaša čustva. Nikar se sedaj ne delajte<br />

nezaintere<strong>si</strong>ranega, ampak se <strong>po</strong>trudite.<br />

LEV<br />

ONA: Namesto da bi se <strong>po</strong>svetili enemu partnerju, boste čustva razdajali na<br />

vse strani. To bo <strong>si</strong>cer prijetno in zabavno, vendar se boste prej ali slej ujeli v<br />

nastavljeno past. Raje <strong>po</strong>skrbite tudi za finančno plat.<br />

ON: Idealen teden za uresničevanje vaših želja. Toda eno so želje in drugo<br />

stvarnost. Svet je krut, tudi do vas, zato ni nobenega razloga, da bi drugim <strong>po</strong>puščali.<br />

Nekdo vas bo hotel neprijetno presenetiti, a bo na koncu presenečen<br />

on sam.<br />

DEVICA<br />

ONA: Ne reagirajte takoj, <strong>po</strong>čakajte raje, da vas trenutna prizadetost mine, nato<br />

udarite nazaj. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Z neko prijateljico se<br />

boste kar precej s<strong>po</strong>rekli, vendar pa kaj hitro vse skupaj tudi <strong>po</strong>zabili.<br />

ON: Uspelo vam bo osvojiti srce <strong>si</strong>mpatične znanke, ki se je do sedaj vztrajno<br />

upirala vašemu osvajanju in vam je zaradi tega že <strong>po</strong>ča<strong>si</strong> <strong>po</strong>jenjal <strong>po</strong>gum. Sedaj<br />

pa se boste prepričali, da se vam bo to čakanje <strong>po</strong>šteno obrestovalo.<br />

TEHTNICA<br />

ONA: Težave z denarjem vas bodo pri<strong>si</strong>lile v odločitev, ki ste jo vse do zdaj trmasto<br />

zavračali. Tako se zgodi ljudem, ki prelahko govorijo: »Jaz pa že ne.« Posku<strong>si</strong>te<br />

se nekako znebiti te nerodne navade.<br />

ON: Čutili boste sušo v denarnici, vendar se boste <strong>po</strong> svoji stari navadi <strong>po</strong>novno<br />

znašli in prišli do <strong>po</strong>trebnih denarcev. Konec koncev ste že navajeni, da ravno<br />

v zadnjem trenutku vedno najdete primerno rešitev.<br />

ŠKORPIJON<br />

ONA: Dajte duška svoji raz<strong>po</strong>sajenosti in se lotite zadeve, ki se vam je do sedaj<br />

dozdevala vse premalo resna za človeka vašega kova. Vča<strong>si</strong>h je treba narediti<br />

tudi kaj za svojo dušo, zato se nikar ne brzdajte.<br />

ON: Pred vami je miren in romantičen konec tedna, ki ste <strong>si</strong> ga že dolgo želeli,<br />

vendar enostavno ni bilo tistega pravega časa. Tokrat se boste <strong>po</strong>šteno <strong>po</strong>trudili<br />

in presenetili svojo partnerko na način, ki ji je najljubši.<br />

STRELEC<br />

ONA: Škodoželjnost vam lahko bolj škoduje, kot ste <strong>si</strong> mislili. Ljudje teh stvari<br />

ne <strong>po</strong>zabijo tako hitro, kot bi <strong>si</strong> želeli. Z nekom se boste zapletli v neko stvar,<br />

ki vam ne obeta nič dobrega. Pazite se!<br />

ON: Vaši namigi so vse preveč prozorni, da bi lahko še dalje igrali <strong>po</strong><strong>po</strong>lnoma<br />

nezaintere<strong>si</strong>rano in hladno osebo. Prepustite se raje svojim čustvom. Na vsak<br />

način pa bodite kar najbolj sproščeni in naravni.<br />

KOZOROG<br />

ONA: Sreča vam ne bo obrnila hrbta, zato je vaša zaskrbljenost odveč. Raje se<br />

<strong>po</strong>dajte v veselo družbo in uživajte, dokler še lahko. To je vaš srečni teden, zato<br />

ga mak<strong>si</strong>malno izkoristite!<br />

ON: Dosežete lahko precej višje cilje, kot ste <strong>si</strong> jih zastavili, zato se nikar ne<br />

ustavljajte na <strong>po</strong>lovici <strong>po</strong>ti, ampak izpeljite zadeve do konca. Konec tedna boste<br />

<strong>si</strong>cer precej utrujeni, vendar pa v isti sapi tudi izredno zadovoljni.<br />

VODNAR<br />

ONA: Ste tik pred tem, da odkrijete partnerjevo divjo in strastno stran, ki je<br />

doslej še niste <strong>po</strong>znali. Nad vsem skupaj boste izredno prijetno presenečeni,<br />

pa se vam tako ni treba bati, da bi vam bilo dolgčas.<br />

ON: Čustva so <strong>si</strong>cer lepa stvar, vendar dostikrat docela neu<strong>po</strong>rabna. Dobro bi<br />

bilo, da bi se odločali na <strong>po</strong>dlagi razuma in ne čustev. Seveda pa se boste za dokončen<br />

korak morali odločiti predvsem vi sami ...<br />

RIBI<br />

ONA: Enkrat za vselej boste morali opraviti s svojimi predsodki. Le na ta način<br />

boste lahko dosegli cilje, ki ste <strong>si</strong> jih zastavili. Popazite malo na svojega partnerja,<br />

saj <strong>si</strong> je začel domišljati stvari, ki jih ni.<br />

ON: Odločnost <strong>si</strong>cer ni vaša odlika, toda vseeno se bo treba, kar se da hitro<br />

opredeliti. Kajti nekdo je že prav hudo nestrpen, in če boste še dolgo odlašali<br />

z odgovorom, ga boste za vedno izgubili!

28 | Vestnik | 2. decembra 2010 www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Marjanu v s<strong>po</strong>min!<br />

SANDERO: Poraba pri mešanem ciklu 4,5-7,2 l/100 km. Emi<strong>si</strong>je CO 2 : 115-165 g/km. SANDERO STEPWAY: Poraba pri mešanem<br />

ciklu 4,6-7,2 l/100 km. Emi<strong>si</strong>je CO 2 : 140-180 g/km. Slika je <strong>si</strong>mbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.<br />

Zanesljivo do doma v vseh razmerah<br />

ZIMSKI<br />

PAKET<br />

GRATIS<br />

V ZIMSKEM PAKETU DOBITE<br />

4 zimske pnevmatike<br />

gumijaste tepihe<br />

plastično korito prtljažnika<br />

Sandero Stepway<br />

že od<br />

9.030 €<br />

Sandero že od 6.900 €<br />

www.dacia.<strong>si</strong><br />

Dacia Sandero Stepway in Sandero sta zanesljiva so<strong>po</strong>tnika. Kot predstavnika enega izmed najzanesljivejših avtomobilov <strong>po</strong> mnenju uglednih evropskih avtomobilskih<br />

inštitucij, ADAC in J. D. Power, vas bosta vsak dan zanesljivo pripeljala do vašega doma. Pri tem jima tudi zima ne bo prišla do živega, saj sta opremljena z brezplačnimi<br />

zimskimi pnevmatikami, plastičnimi tepihi in plastičnim koritom prtljažnika.<br />

Družina Luk iz Murske Sobote, Rožno<br />

naselje 28, namesto cvetja za <strong>po</strong>k. Margareto<br />

Horvat iz Tešanovec – 30; Panvita,<br />

Rakičan, namesto cvetja za <strong>po</strong>k.<br />

Jožefa Bagarija iz Rakičana – 41,73; Aleksander<br />

Hari, Križevci 129, namesto cvetja<br />

za <strong>po</strong>k. Irmo Lainšček – 20; Društvo<br />

starodobnikov – ljubiteljev starih koles<br />

Dimek Beltinci namesto cvetja za <strong>po</strong>kojno<br />

mamo Bojana Šuleka iz Lemerja – 30;<br />

Sidonija Ferčak, Kranjčeva 19, Lendava,<br />

prispevek – 5; družina Šoš iz Puconec 27<br />

namesto cvetja za <strong>po</strong>k. Ludvika Bezneca<br />

iz Puconec – 40; Simon in Franc Škrilec,<br />

Predanovci 26, namesto cvetja za <strong>po</strong>k.<br />

Alojzijo Car iz Brezovec – 40; družina<br />

Puhan iz Černelavec namesto cvetja za<br />

<strong>po</strong>k. Marijo Marinič iz Murske Sobote –<br />

50; družina Jožefa Časarja iz Puconec<br />

namesto cvetja za <strong>po</strong>k. Ludvika Bezneprispevki<br />

za nakup magnetne resonance<br />

ca iz Puconec – 30; Združenje borcev za<br />

vrednote NOB Murska Sobota namesto<br />

cvetja za <strong>po</strong>k. Ano Zadravec iz Lipe – 10;<br />

Franc Talian iz Puconec namesto cvetja<br />

za <strong>po</strong>k. Ludvika Bezneca – 20.<br />

Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo.<br />

Prispevke zbiramo na računu<br />

št. 01100-6030278282 s pripisom<br />

»za nakup magnetne resonance«.<br />

Splošna bolnišnica Murska Sobota<br />

MILMONT<br />

SUHOMONTAŽA IN FASADERSTVO<br />

Polaganje vseh vrst talnih oblog in keramike<br />

Tel.: 031 321 459<br />

Milan Erjavec, s. p., Lendavska ulica 4, M. Sobota<br />

Tiho sredino jutro je bilo. Učitelji in<br />

učenci smo prihajali v šolo. Eni veseli,<br />

drugi …<br />

Potem pa … Šok! Namesto tvoje sloke<br />

<strong>po</strong>stave z obvezno rjavo aktovko v roki<br />

nas je pred vhodom v šolo čakala črna<br />

zastava.<br />

V grozi smo onemeli. Je mogoče? Je<br />

zmagala bolezen?<br />

Ta te je v nedeljo, brez na<strong>po</strong>vedi in<br />

o<strong>po</strong>zorila, dobesedno <strong>po</strong>ko<strong>si</strong>la.<br />

Ko smo v <strong>po</strong>nedeljek izvedeli, da se<br />

tvoji možgani borijo za življenje, smo<br />

bili <strong>si</strong>cer zgroženi, a ne zaskrbljeni.<br />

Rekli smo <strong>si</strong>: »Pa saj ne more oditi, niti<br />

<strong>po</strong>slovil se ni …«<br />

Toda naše upanje se ni uresničilo.<br />

Kruta smrt je v torek za vedno upihnila<br />

tvoj plamen življenja. Za trenutek smo<br />

se <strong>po</strong>greznili v molk, <strong>po</strong>tem pa smo se<br />

začeli ozirati proti vratom. To je trajalo<br />

in trajalo, nenadoma pa se je zaslišalo:<br />

»Dajte no, saj ni res, Marjan bo vsak<br />

čas vstopil in nas <strong>po</strong>zdravil s svojim<br />

znamenitim: Kak ste?«<br />

Ali pa nam bo, vsem zaskrbljenim in<br />

zamorjenim, <strong>po</strong>vedal kakšno dobro šalo.<br />

Ja, šalo! Naš Marjan se namreč nikoli<br />

z nikomer ni skregal, nikoli se ni<br />

pritoževal, vedno nas je znal spraviti v<br />

dobro voljo. Če ni šlo drugače, nam je<br />

narisal kakšnega svojega »bačeka«, na<br />

katerega je preložil vsa naša bremena.<br />

Ti njegovi liki so nas s svojimi tankimi<br />

ročicami ali nožicami in debelimi<br />

trebuhi vedno spravljali v smeh.<br />

Tudi nad učenci ni nikoli dvignil glasu,<br />

za vsako težavo je našel ustrezno rešitev.<br />

Še tako zdolgočasene učence je znal<br />

zaintere<strong>si</strong>rati za delo. Likovna učilnica<br />

je bila zadnje ure zmeraj nabito <strong>po</strong>lna,<br />

nikomur se ni mudilo domov, čeprav<br />

se je kazalec na uri <strong>po</strong>mikal že proti<br />

tretji <strong>po</strong><strong>po</strong>ldan. Še <strong>po</strong>sebej delavni so<br />

bili mladi likovniki pred jesenskimi<br />

<strong>po</strong>čitnicami. Takrat je šola zadišala <strong>po</strong><br />

bučah in barvah. Naš Marjan je namreč<br />

z učenci prebarval nešteto buč, ki so<br />

kra<strong>si</strong>le grajski park ob prireditvi Noč<br />

čarovnic. Tudi grajski duhec, <strong>si</strong>mbol naše<br />

šole, je njegovo delo.<br />

Pa naj nas odslej v Marjanov s<strong>po</strong>min<br />

varuje in bedi nad nami.<br />

Kolektiv OŠ Grad<br />

PRODAJA<br />

SERVIS<br />

MONTAŽA<br />

VRATA 1A, d. o. o.<br />

Lendavska 1, Murska Sobota<br />

tel.: 031 838 708<br />

e-mail: vrata1a@gmail.com<br />

www.vrata1a.<strong>si</strong><br />

Garažna sekcijska vrata<br />

Industrijska sekcijska vrata<br />

Pogoni dvoriščnih vrat<br />

Pogrezni stebrički<br />

Za<strong>po</strong>rnice<br />

Tende<br />

ODKUP IN ODVOZ RABLJENIH,<br />

POŠKODOVANIH, IZRABLJENIH<br />

IN ZAPUŠČENIH VOZIL<br />

TER TRAKTORJEV IN<br />

KMETIJSKE MEHANIZACIJE.<br />

Vi nimate nobenih stroškov!<br />

051 650 999<br />

vlečna služba • selitve • prevozi do 6 t<br />

AMTINI, d. o. o., Polana 19, 9000 M. Sobota<br />

Pooblaščeni prodajalec in serviser vozi FIAT, AVTO CITY, d. o. o., PE FLAMIN MS,<br />

Industrijska 1 a, Murska Sobota, tel.: 02 530 46 60, http://prodajalci.fiat.<strong>si</strong>/FlaminMS/<br />

Tel.: 02 530 46 62<br />

GSM: 031 667 333<br />

<strong>si</strong>mona.fercak@flamin.<strong>si</strong><br />

Obiščite salon FLAMIN MS decembra in<br />

<strong>si</strong> priigrajte konec tedna z avtomobilom Fiat C500.<br />

Fiat 500 – najbolj privlačen in varen med najmanjšimi.<br />

Avto city, d. o. o., PE FLAMIN MS, Industrijska ul. 1 a, M. Sobota<br />

Dogovorite se<br />

za brezplačno<br />

testno vožnjo in se<br />

pustite presenetiti<br />

vozilom Fiat!<br />

VARUJMO OKOLJE,<br />

SAJ SI GA IZPOSOJAMO<br />

OD GENERACIJ,<br />

KI PRIHAJAJO ZA NAMI!<br />

www.cerop.<strong>si</strong>, info@cerop.<strong>si</strong><br />

Center za ravnanje z odpadki Puconci,<br />

Vaneča 81, 9201 Puconci

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 29<br />

ogla<strong>si</strong>@vestnik.<strong>si</strong><br />

tel.: 02 538 17 20<br />

motorna vozila<br />

FIAT PUNTO 90 ELX cabrio, letnik 1995,<br />

z opravljenim tehničnim pregledom do<br />

13. maja 2011, 138.000 km, zelo ugodno<br />

prodam. Tel.: 041 717 117. m018248<br />

živali<br />

SVINJO, težko 130 kg, prodam. Tel.: 548 16<br />

30 ali Mlajtinci 28. m018247<br />

2 BREJI PLEMENSKI TELICI, črno belo in<br />

rdečo – holstein, prodam. Tel.: 031 538 412.<br />

m018254<br />

<strong>po</strong>sesti<br />

STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO V<br />

BOGOJINI prodam. Tel.: 547 14 47 ali 041<br />

590 550. m018214<br />

HIŠO V GRADIŠČU 5 prodajo. Tel.: 546 12<br />

68. m018228<br />

STANOVANJE V SREDIŠČU MURSKE<br />

SOBOTE damo v najem. Tel.: 031 685 180.<br />

m018253<br />

kmetijska mehanizacija<br />

Kupijo traktorje IMT, URSUS in ZETOR ter<br />

vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Pridejo<br />

na dom in takoj plačajo. Informacije <strong>po</strong><br />

telefonu 041 679 937. m017955<br />

KUPIM TRAKTOR IN DRUGO KMETIJSKO<br />

MEHANIZACIJO. Tel.: 031 416 412. m018242<br />

TRAKTOR UNIVERZAL 445 DT 4 x 4<br />

prodam. Tel.: 031 338 369. m018245<br />

TRAKTOR ZETOR s plugom in pet prikolic<br />

prodam ali menjam za drugo blago. Tel.:<br />

549 11 47. m018246<br />

TRAKTORJE DEUTZ, FENDT, HOLDER,<br />

STEYR z rezervnimi deli, stružnico<br />

Prvomajska s priborom in kol. bru<strong>si</strong>lnim<br />

strojem, garnituro z jeklenkami za<br />

avtogeno varjenje prodam. Tel.: 031 548<br />

925. m018252<br />

TRAKTOR TORPEDO 060, letnik 1983, s<br />

kabino in kompresorjem prodam. Tel.: 031<br />

ZAHVALA<br />

V 55. letu nas je nepričakovano in prerano<br />

zapustil naš dragi <strong>si</strong>n in oče<br />

Marjan Mljač<br />

iz Murske Sobote<br />

Ob boleči izgubi<br />

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,<br />

sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga imeli radi, s<strong>po</strong>štovali<br />

in ga na koncu v tako velikem številu <strong>po</strong>spremili na njegovi zadnji <strong>po</strong>ti,<br />

nam pa izrazili sožalje in sočustvovanje.<br />

Iskrena hvala njegovim sodelavcem in učencem<br />

osnovnih šol Grad, Kuzma in Fokovci.<br />

Posebej hvala ravnatelju OŠ Grad g. Vikiju Navotniku<br />

za vso <strong>po</strong>moč in ganljive <strong>po</strong>slovilne besede<br />

ob njegovem slovesu.<br />

Lepa hvala tudi <strong>po</strong>grebništvu<br />

Banfi iz Veščice.<br />

Žalujoči mama Marija, oče Jože<br />

in hčerka Dea<br />

656 718. m018255<br />

KUPIM KMETIJSKO MEHANIZACIJO. Tel.:<br />

041 646 087. m018256<br />

TRAKTOR TORPEDO 45 Adriatik SIP,<br />

<strong>si</strong>lokombajn, traktorsko koso Superior,<br />

obračalnik Panonija in peč za centralno<br />

kurjavo prodam. Tel.: 041 242 151. m018215<br />

MLIN Z MEŠALNICO, 500 kg, znamke<br />

Kirchner, prodam. Tel.: 041 543 684.<br />

m018244<br />

razno<br />

PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO<br />

kamen, skrilavec, različnih barv in<br />

debelin. Tel.: 041 678 966. m018090<br />

BUKOVI BRIKETI in DRVA iz SUŠILNICE.<br />

Tel.: 051 828 683. Fishner. Z nami vam bo<br />

zares toplo! m017863<br />

MLIN ZA ZRNJE s 3-faznim el. motorjem<br />

in zabojem, 100 l belega vina šardone<br />

in 100 l rdečega vina modra frankinja<br />

prodam. Tel.: 041 956 692. m018259<br />

srečanja<br />

56-letni samski moški želi s<strong>po</strong>znati žensko<br />

za resno zvezo. Tel.: 051 784 696. m018211<br />

PO 10 LETIH SMO ŠE VEDNO<br />

NAJUSPEŠNEJŠI PRI POSREDOVANJU<br />

PARTNERJEV! Samo za nevezane iz vse<br />

Slovenije. Posredovalnica Zdravilni dotik,<br />

Majda Šiftar, s. p.,Černelavci, Gederovska<br />

ul. 14, M. Sobota, tel.: 521 14 28, 041 285 615,<br />

zdravilnidotik.<strong>si</strong> m018258<br />

storitve<br />

POTREBUJETE DENAR, NISTE<br />

KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA<br />

VOZILO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV.<br />

Plačilo na <strong>po</strong>ložnice; vozilo vam ostane!<br />

AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,<br />

02 2283020, 031658679 m017761<br />

KREDITI DO 15 LET – NA PLAČO ALI<br />

POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST<br />

KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 562<br />

EUR! OBREMENITEV TUDI DO 55 %!<br />

STARI KREDITI NISO OVIRA! PANTA<br />

RHEI & Co, d. n. o., Industrijska ul. 9, MB,<br />

02 228 30 21. m017685<br />

Solza, žalost, bolečina<br />

te zbudila ni,<br />

a ostala je tišina,<br />

ki močno boli.<br />

V SPOMIN<br />

Mineva leto žalosti, odkar nas je tiho in brez<br />

besed zapustila draga žena, mama, tašča, babica,<br />

snaha in sorodnica<br />

Dragica Cigüt<br />

iz Martjanec 45<br />

1959–2009<br />

Iskrena hvala vsem, ki <strong>po</strong>stojite ob njenem preranem grobu<br />

in prižigate sveče.<br />

Tvoji najdražji<br />

Babi, zelo te <strong>po</strong>grešava – Rene in David<br />

Kdor živi v zavesti,<br />

da živi <strong>po</strong> božji volji,<br />

doživlja v sebi globok mir.<br />

ZAHVALA<br />

V 95. letu starosti nas je zapustila Kuharjeva teta,<br />

Marija Kuhar -<br />

Marika<br />

iz Veržeja<br />

Hvala vsem, ki ste jo <strong>po</strong>spremili na njeni zadnji <strong>po</strong>ti, darovalcem svetih<br />

maš, darov za zvonove, za cvetje in sveče. Hvala sorodnikom, svojcem<br />

in vsem, ki ste Kuharjevi teti lajšali bolečine, ki jih je prinesla starost,<br />

nam pa ob izgubi izrekli sožalje. Hvala murskosoboškemu škofu in<br />

domačemu gos<strong>po</strong>du župniku za opravljeno sveto mašo in <strong>po</strong>grebni<br />

obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za besede tolažbe.<br />

Hvala vsem!<br />

V žalosti v<strong>si</strong>, ki smo jo imeli radi<br />

Hvala Ti, dragi, za vse srečne dni,<br />

<strong>po</strong>t je končana in Ti mirno spi!<br />

ZAHVALA<br />

V 74. letu nas je zapustil dragi mož, brat in vüjči<br />

Janez Durič<br />

iz Murske Sobote<br />

Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,<br />

prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter ga<br />

<strong>po</strong>spremili na njegovi zadnji <strong>po</strong>ti.<br />

Le<strong>po</strong> se zahvaljujemo nečaku Dragu za neizmerno <strong>po</strong>moč vsem nam<br />

med njegovo boleznijo in družini Hauko iz Murske Sobote,<br />

<strong>po</strong>sebej sestrični Katici.<br />

Iskrena hvala g. kaplanu za opravljen <strong>po</strong>greb, pevcem za odpete lepe<br />

pesmi in <strong>po</strong>grebništvu Komunala. Vsem še enkrat – prisrčna hvala!<br />

Žalujoči žena Katarina - Katica, sestra Marta in nečak Drago<br />

Cenik osmrtnic<br />

1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov<br />

2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov<br />

2 koloni x 8 cm – 104 evrov<br />

2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov<br />

2 koloni x 10 cm – 130 evrov<br />

2 koloni x 11 cm – 143 evrov<br />

2 koloni x 12 cm – 156 evrov<br />

2 koloni x 13 cm – 169 evrov<br />

Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki<br />

imajo ob naročilu in plačilu na blagajni<br />

20 % <strong>po</strong>pust.<br />

KOMUNALA<br />

Javno <strong>po</strong>djetje, d. o. o., Kopališka ul. 2<br />

Murska Sobota<br />

D. E. POGREBNIŠTVO<br />

N. C. 521 37 00<br />

POGREBNE STORITVE UREDITE<br />

VSE NA ENEM MESTU<br />

PO ZELO UGODNIH CENAH!<br />

24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:<br />

GSM: 041 631 443<br />

POGREBNE STORITVE,<br />

OPREMA, VZDRŽEVANJE<br />

POKOPALIŠČ IN ZELENIC<br />

ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,<br />

Veščica 17, 9000 M. Sobota<br />

V TEŽKIH TRENUTKIH<br />

VAM SVETUJEMO IN<br />

POSKRBIMO ZA CELOTNO<br />

ORGANIZACIJO IN<br />

IZVEDBO POGREBA<br />

Brezplačni prevozi do 40 km.<br />

Plačilo na več obrokov brez obresti.<br />

24 UR NA DAN:<br />

02 534 80 60, 041 681 515<br />

Cvetličarstvo in <strong>po</strong>grebništvo<br />

Marija Ferenčak, s. p.,<br />

Trnje 58, 9232 Črenšovci<br />

Telefon: (02) 570 15 60 ali<br />

031 615 535, 031 653 699<br />

- izdelava vencev in aranžmajev<br />

– dostava zastonj<br />

- <strong>po</strong>grebne storitve in oprema<br />

- urejanje zelenic in <strong>po</strong>kopališč<br />

- prodaja vseh vrst rastlin<br />

in cvetja<br />

- konkurenčne cene<br />

Izdelava in obnova nagrobnih<br />

s<strong>po</strong>menikov, tlaki, stopnice,<br />

okenske <strong>po</strong>lice in drugi<br />

izdelki iz granita in marmorja<br />

Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,<br />

GSM: 031 876 949<br />

KEB –<br />

kamnoseštvo<br />

Erjavec, Marjan<br />

Erjavec, s. p.,<br />

Ribiška <strong>po</strong>t 1 a,<br />

9231 Beltinci<br />

NAJVEČJA IZBIRA PLOČEVIN<br />

V PREKMURJU<br />

» črna, <strong>po</strong>cinkana<br />

» aluminij in inox<br />

razrez pločevine na <strong>po</strong>ljubne dimenzije<br />

BENKO-TEHNA Puconci<br />

tel: 02 / 5459 650<br />

» perforirana<br />

» ekspandirana<br />

Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove <strong>po</strong> Sloveniji<br />

Z vami pri reševanju problema prevoza!<br />

Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1<br />

informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič<br />

Ugasnila je luč življenja,<br />

se prižgala luč s<strong>po</strong>mina,<br />

ko ostaja v srcu tiha bolečina.<br />

ZAHVALA<br />

20. novembra nas je v 84. letu zapustila draga mama, sestra, teta,<br />

babica, prababica in tašča<br />

Sidonija Korpič<br />

roj. Korošec<br />

iz Šulinec 39<br />

Iskrena hvala za vence, sveče, darove za sveto mašo in vežico ter za<br />

izrečena sožalja.<br />

Hvala gos<strong>po</strong>du Viliju Kerčmarju za <strong>po</strong>grebni obred, pevcem,<br />

<strong>po</strong>grebništvu Hozjan in vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih.<br />

Posebej se zahvaljujemo Občini Gornji Petrovci in osebju za oskrbo v<br />

domu starejših občanov v Kuzmi.<br />

Žalujoči v<strong>si</strong> njeni<br />

Draga prababica, hvala ti za vse, tvoja<br />

pravnuk Danijel in pravnukinja Danijela<br />

Brezplačni prevozi opreme na dom,<br />

brezplačni prevozi do 40 km, plačilo<br />

na več obrokov brez obresti<br />

Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,<br />

tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586<br />

9231 Beltinci,<br />

Poljska <strong>po</strong>t 8 a<br />

Tel.: 02 542 22 40,<br />

faks: 02 542 22 41,<br />

GSM: 041 641 148<br />

internet:<br />

www.ppjj.com,<br />

e-<strong>po</strong>šta:<br />

www.ppjj@gmail.com<br />

KOMPLETNE<br />

POGREBNE<br />

STORITVE<br />

UREJANJE<br />

POKOPALIŠČ<br />

IN ZELENIC<br />

POGREBNE<br />

STORITVE<br />

JURE JURIĆ,<br />

s. p.<br />

NUJNI<br />

PRIMERI OB<br />

VSAKEM<br />

ČASU PO<br />

TELEFONU<br />

051 318 113

30 | Vestnik | 2. decembra 2010 s<strong>po</strong>ročila<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

prejeli smo<br />

Odziv na intervju<br />

z g. Kocetom<br />

Iz objavljenega intervjuja z g. Jožefom<br />

Kocetom (Vestnik, 18. 11.2010) se da razbrati,<br />

da je glavna ovira za razvoj Občine<br />

Turnišče <strong>po</strong>vezana s spremembo občinskega<br />

prostorskega načrta oz. njegovo do<strong>po</strong>lnitvijo<br />

(prav o tem tudi Vaša članka v<br />

Vestniku: Investitorji čakajo, da začnejo<br />

delati /28. 2. 2009/ in Zavrnjene ključne<br />

spremembe, ki so <strong>po</strong>dlaga za razvoj /10.<br />

4. 2009/). Pri tem verjetno nisem edini, ki<br />

sem se čutil nagovorjenega ob izrečenem<br />

stavku, da »čeprav se tudi na lokalni ravni<br />

kdaj <strong>po</strong>javi mnenje, da kakšna dejavnost<br />

ne sodi v bližino cerkve, je za razvoj<br />

treba spremeniti /takšno/ mišljenje«.<br />

Zakaj so nekatere ključne spremembe, ki<br />

jih predvideva Občinski prostorski načrt<br />

(OPN), nesprejemljive?<br />

Med največje prostorske spremembe, ki<br />

jih določa OPN Občine Turnišče (Uradni<br />

list RS št. 1/09), spada umestitev<br />

<strong>po</strong>slovno-obrtne cone na južni rob naselja<br />

Turnišče, kar je zaradi priključka na<br />

avtocesto <strong>po</strong> svoje logično in sprejemljivo.<br />

Pri tem pa se ves čas <strong>po</strong>zablja tudi na<br />

dejstvo, da se cona ne<strong>po</strong>sredno navezuje<br />

na bivalne <strong>po</strong>vršine naselja (zgodovinsko,<br />

kulturno in družbeno najstarejše<br />

območje kraja) in agre<strong>si</strong>vno <strong>po</strong>sega v<br />

vplivno območje tu obstoječih kulturnih<br />

s<strong>po</strong>menikov (obe turniški cerkvi in gomilno<br />

grobišče Po<strong>po</strong>v log), ki jih ščiti Državni<br />

prostorski načrt. Da pač nekateri želeni<br />

<strong>po</strong>segi prav zato niso možni, so ob sprejetju<br />

OPN-ja ugotovila že pristojna ministrstva<br />

(za kmetijstvo, prostor in kulturo) in<br />

V Murski Soboti odprt nov Simobilov prodajni center<br />

Vse storitve na enem mestu<br />

Naložba vredna okrog sto tisoč evrov – Obiskovalci bodo razstavljene<br />

mobilne telefone lahko interaktivno preizku<strong>si</strong>li – V centru tudi ekološki otok<br />

Obiskovalci bodo lastnosti razstavljenih mobilnih telefonov lahko s<strong>po</strong>znavali na interaktivnem zaslonu.<br />

Nov prodajni center v Slomškovi ulici v<br />

Murski Soboti, ki so ga odprli predvčerajšnjim,<br />

je prvi tovrsten Simobilov center<br />

v Pomurju. Gre za sodoben center, ki<br />

bo u<strong>po</strong>rabnikom <strong>po</strong>nujal celoten nabor<br />

storitev na enem mestu, od celotne <strong>po</strong>nudbe<br />

paketov do večine mobilnih telefonov<br />

iz njihove <strong>po</strong>nudbe. Značilnost<br />

novega centra pa je tudi, da bodo obiskovalci<br />

razstavljene mobilne telefone lahko<br />

interaktivno preizku<strong>si</strong>li in ob <strong>po</strong>moči<br />

plazma zaslonov s<strong>po</strong>znavali njihove<br />

lastnosti. Imeli bodo tudi možnost plačevanja<br />

<strong>po</strong>ložnic na plačilnih avtomatih<br />

brez provizije ter sklepanja <strong>po</strong>godb z elektronskim<br />

<strong>po</strong>dpisom. Vse te novosti naj<br />

bi <strong>po</strong> besedah Boštjana Škufce Zaverška,<br />

direktorja prodaje pri Simobilu, prispevale<br />

k prijaznosti do u<strong>po</strong>rabnikov, za<strong>po</strong>slenih<br />

in okolja. Do slednjega predvsem<br />

zaradi zmanjšanja <strong>po</strong>rabe tiskanih materialov,<br />

saj se izogibajo papirnatemu predstavitvenemu<br />

gradivu in dokumentaciji.<br />

V centru sta urejena tudi manjši ekološki<br />

otok, kjer zbirajo stare mobilne telefone,<br />

<strong>po</strong>lnilnike in baterije za reciklažo,<br />

ter tako imenovani Re.misli pult, kjer so<br />

naprodaj solarni <strong>po</strong>lnilniki, mobilni telefoni<br />

iz reciklirane plastike ipd.<br />

Kot je še <strong>po</strong>vedal Zaveršek, je investicija<br />

vredna okrog sto tisoč evrov in je<br />

zanjo sklenjeno franšizno partnerstvo z<br />

lokalnim <strong>po</strong>djetjem. V centru bo <strong>po</strong>leg<br />

vodje Aleksandre Šandor za<strong>po</strong>slenih še<br />

pet sodelavcev iz <strong>po</strong>murske regije. Simobilova<br />

trgovina v BTC-ju z otvoritvijo<br />

tega centra zapira svoja vrata, še vedno<br />

pa bo delovala trgovina v Maximusu.<br />

C. K.<br />

VESTNIK lahko kupite tudi na večini <strong>po</strong>št v Pomurju,<br />

bencinskih servi<strong>si</strong>h ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.<br />

www.<strong>po</strong>murje.<strong>si</strong><br />

Fotografija Ciril Kosednar<br />

prispevki za<br />

nakup magnetne<br />

resonance<br />

Občina Cankova, Cankova 25, donacija<br />

– 500; Zarja, dr. Rudolf Mikolič,<br />

Naselje Ljudske pravice 28, Murska<br />

Sobota, donacija – 500; družina Hodošček<br />

iz Puconec namesto cvetja<br />

za <strong>po</strong>k. Ludvika Bezneca – 30; družina<br />

Matjašec iz Murske Sobote namesto<br />

cvetja za <strong>po</strong>k. Vero Pokrivač<br />

iz Maribora – 50; družina Šandor iz<br />

Kuštanovec namesto cvetja za <strong>po</strong>k.<br />

Rozalijo Kiraly iz Murske Sobote –<br />

30; namesto cvetja za <strong>po</strong>kojnega<br />

Jožefa Bagarija z Jezer v Rakičanu<br />

so darovali: brat Mirko z ženo Anico<br />

– 20 evrov, nečak Bojan z družino<br />

– 40, nečak Vili z družino – 20,<br />

Nogometni klub Rakičan – 20 in veterani<br />

Nogometnega kluba Rakičan<br />

– 20 evrov; družina Celec iz Puconec<br />

namesto cvetja za <strong>po</strong>k. Ludvika<br />

Bezneca iz Puconec – 20; družina<br />

Bokan iz Puconec namesto cvetja za<br />

<strong>po</strong>kojnega soseda Ludvika Bezneca<br />

– 40; Jožica Benkič iz Murske Sobote<br />

namesto cvetja za <strong>po</strong>kojnega očeta<br />

Mije Bürgermeister – 100; družina<br />

Vlaj iz Puconec namesto cvetja za<br />

<strong>po</strong>k. Ludvika Bezneca – 40; družina<br />

Ferija Kuharja iz Puconec namesto<br />

cvetja za <strong>po</strong>k. Ludvika Bezneca – 40;<br />

darovalci namesto cvetja za <strong>po</strong>kojno<br />

Marijo Ritlop iz Velike Polane – 210;<br />

Vilijem Časar iz Murske Sobote namesto<br />

cvetja za <strong>po</strong>k. Marijo Ritlop<br />

iz Velike Polane – 50; družina Janža<br />

iz Puconec namesto cvetja za <strong>po</strong>k.<br />

Ludvika Bezneca – 30; Olga in Bela<br />

Kaufman iz Murske Sobote namesto<br />

cvetja za <strong>po</strong>k. Ludvika Bezneca – 50;<br />

Jože Žekš iz Murske Sobote namesto<br />

cvetja za <strong>po</strong>k. Ludvika Bezneca – 20;<br />

Borut Talian z družino iz Mlajtinec<br />

namesto cvetja za <strong>po</strong>k. Ludvika Bezneca<br />

– 30; Gizela Sečko iz Predanovec<br />

namesto cvetja za <strong>po</strong>k. Ludvika<br />

Bezneca – 20; mož Janez s hčerkama<br />

Marino in Mirjano namesto sedmine<br />

za <strong>po</strong>kojno Alojzijo Car iz Brezovec<br />

– 300 evrov.<br />

Vsem darovalcem se<br />

iskreno zahvaljujemo.<br />

Prispevke zbiramo na računu<br />

št. 01100-6030278282 s pripisom<br />

»za nakup magnetne resonance«.<br />

Splošna bolnišnica Murska Sobota<br />

tako nekaterih <strong>po</strong>segov niso dovolila. Do<br />

njih se je negativno izrekla tudi civilna<br />

<strong>po</strong>buda. Kljub temu občina s predvidenimi<br />

do<strong>po</strong>lnitvami obstoječega načrta še<br />

vedno vztraja pri svojih spremembah.<br />

Poleg že obstoječega (agrarni center, večnamenska<br />

obrtna hala, črpalka za tovornjake)<br />

se v prihodnje, glede na spekulacije<br />

z zemljišči, <strong>po</strong>nuja izgradnja vsaj še<br />

dveh tranzitnih črpalk, trgovskih centrov<br />

ter logističnega centra za vsaj 60 tovornjakov<br />

(<strong>si</strong>c!). Vse našteto menda predstavlja<br />

strateške cilje sprejetega OPN-ja,<br />

obenem pa je v neskladju s tistimi ključnimi<br />

cilji, ki govorijo o kakovosti <strong>po</strong>gojev<br />

bivanja, ohranitvi prostorske identitete,<br />

celostnega varovanja objektov in območij<br />

kulturne dediščine. Tako ustvarjena degradacija<br />

prostora je že danes vidna slehernemu,<br />

ki Turnišče obišče, občutijo pa<br />

jo predvsem tisti, ki tam tudi živijo.<br />

Predvidene in že sprejete spremembe, ki<br />

ostajajo zavezujoče tudi za novo občinsko<br />

upravo, bodo, resnici na ljubo, bore malo<br />

prispevale k želenemu ekonomskemu razvoju<br />

občine. Pustile pa bodo neizbrisen<br />

pečat v prostoru in <strong>po</strong>sledice na njegovih<br />

najbolj vitalnih delih družbenega življenja.<br />

Pri tem ni ne<strong>po</strong>membno, da se je turniška<br />

cerkev (<strong>si</strong>cer skromen s<strong>po</strong>menik srednjeevropskih<br />

razsežnosti, obenem pa osrednje<br />

romarsko svetišče murskosoboške škofije)<br />

kar naenkrat znašla sredi tega že tako od<br />

avtoceste degradiranega prostora.<br />

Nekaj, kar daje identiteto prostoru že več<br />

kot 800 let, bo <strong>po</strong> mojem trdnem prepričanju<br />

obstalo tudi v prihodnje. O drugem<br />

bo odločal čas. Se pa strinjam, da je zato<br />

vča<strong>si</strong>h treba tudi razmišljati.<br />

Gorazd Bence<br />

Novoletna humanitarna akcija NLB Skupine<br />

Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd<br />

Namesto novoletnih voščilnic in sprejemov 52 tisoč evrov dvanajstim domovom za ostarele<br />

Zorica Kerec iz NLB izroča ček za 4.000 evrov direktorici Doma starejših Rakičan Vijoli Bertalanič.<br />

Fotografija Nataša Juhnov<br />

Novoletna humanitarna akcija NLB Skupine<br />

Dobra zvezda je lani <strong>po</strong>dprla otroške<br />

oddelke slovenskih splošnih bolnišnic,<br />

letos pa je usmerjena k starejšim<br />

občanom. »Skrb in ljubezen sežeta dlje<br />

od zvezd,« je s<strong>po</strong>ročilo letošnje akcije, v<br />

kateri bodo NLB Skupina in njene članice<br />

skupaj darovale 52 tisoč evrov. Donacija<br />

Domu starejših občanov Rakičan v višini<br />

4.000 evrov je ena od dvanajstih, ki se<br />

bodo v okviru novoletne akcije NLB zvrstile<br />

do februarja 2011.<br />

Slovesnost ob izročitvi sredstev spremljajo<br />

tudi obiski Rdečih noskov – društva<br />

za <strong>po</strong>moč trpečim in bolnim. Slednji<br />

so se namreč letos us<strong>po</strong>sobili tudi za delo<br />

s starejšimi ljudmi, prvič pa se predstavljajo<br />

prav v akciji NLB Dobra zvezda.<br />

Rdeči noski s svojim obiskom <strong>po</strong>skrbijo<br />

za razvedrilo in dobro voljo varovancev<br />

v domovih, <strong>po</strong>leg tega pa stanovalcem<br />

delijo novoletne koledarje banke NLB,<br />

ki jih bo dobilo vseh 16.500 stanovalcev<br />

domov za starejše <strong>po</strong> Sloveniji.<br />

Vijola Bertalanič, direktorica Doma<br />

starejših Rakičan, ni skrivala zadovoljstva,<br />

da so v NLB Skupini izbrali njihov<br />

dom, razveselil pa jo je tudi obisk rdečih<br />

noskov, ki so tokrat prvič nastopili za starejšo<br />

publiko.<br />

Ludvik Kovač

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

na<strong>po</strong>vednik<br />

2. decembra 2010 | Vestnik | 31<br />

glasbene<br />

lestvice na<br />

radiu murski val<br />

LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE<br />

GLASBE DOMAČA PLOŠČA<br />

1. Fraze – Stekli p<strong>si</strong><br />

2. Pozabil sem – Bataljon<br />

3. Ni mi žal – Modra cona<br />

4. Punca – Blue Planet<br />

5. Kriči naj ljubezen – Maja Seršen<br />

PREDLOGA<br />

Privid iz dni – Moira<br />

Ti in jaz – Plamen<br />

LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE<br />

GLASBA NAŠEGA SRCA<br />

1. Odpriva dnevu sončno stran –<br />

Ansambel Cvet<br />

2. Vrana vrani – Krajcarji<br />

3. Sreča – Zdomarji<br />

4. Vrnil se, mama, bom – Šaljivci<br />

5. Ti ni<strong>si</strong> taka – Modrijani<br />

PREDLOGA<br />

Kriza – Prleški kvintet<br />

Odklenil srček sem nocoj –<br />

Ansambel Nebo<br />

LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE<br />

7 VELIČASTNIH<br />

1. Krasni novi svet – Vlado Kreslin<br />

2. Tisto, kar ostane –<br />

Slavko Ivančič<br />

3. Odhajam z vetrom – Nina Pušlar<br />

4. Preden greš – Omar Naber<br />

5. Hvala za vijolice – Bilbi<br />

PREDLOGA<br />

2010 – Papir<br />

Življenje je le<strong>po</strong> – Alenka Godec<br />

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB<br />

NA MURSKEM VALU NSTSNMV<br />

1. UNTER DEINER FLAGGE – Unheilig<br />

2. WHAT DO YOU GOT? – Bon Jovi<br />

3. RADIOACTIVE – Kings Of Leon<br />

4. RAISE YOUR GLASS – Pink<br />

5. E' UN PECCATO MORIR – Zucchero<br />

PREDLOGA<br />

FIREWORK – Katy Perry<br />

THE FLOOD – Take That<br />

Majico Murskega vala dobi:<br />

Dejan Dolenčič, Kidričeva ul. 5,<br />

Lendava. Nagrada čaka v naročniški<br />

službi Podjetja za informiranje.<br />

Ku<strong>po</strong>n št. 48<br />

Glasujem za skladbo:<br />

Domača plošča:<br />

Glasba našega srca:<br />

7 Veličastnih:<br />

NSTSNMV<br />

Ime in priimek, naslov:<br />

Iz<strong>po</strong>lnjen ku<strong>po</strong>n <strong>po</strong>šljite do torka, 7. decembra<br />

2010, na naslov: Murski val, Ulica<br />

arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,<br />

za glasbene lestvice.<br />

PETEK, 3. decembra: 00.00 SNOP, Murski<br />

val, Bojan Rajk - 05.00 Jutranji program,<br />

Simona Špindler – Poročilo OKC-ja – 07.40<br />

Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila<br />

– 09.30 Kultura in š<strong>po</strong>rt ob koncu<br />

tedna – 10.00 Poročila – 11.15 Zamurjenci –<br />

12.00 Poročila – 12.30 Od petka do petka –<br />

13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo<br />

vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki<br />

in odmevi – 16.00 Po<strong>po</strong>ldanska voditeljica<br />

Nevenka Emri -17. 00 Osrednja <strong>po</strong>ročila –<br />

17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali ogla<strong>si</strong><br />

– 18.30 – Radijski knjižni sejem - 19.00<br />

Poročila – 19.15 Mladi val, Anja, Eva – 20.00<br />

Poročila – Zimzelenčki z Natašo Špindler<br />

SOBOTA, 4. decembra: 00.00 SNOP - 05.00<br />

Jutro, Murski val … 08.00 Poročila – 08.30<br />

Mali ogla<strong>si</strong> – 09.30 Biba buba baja, <strong>po</strong>novitev<br />

- 9.30 Kultura in š<strong>po</strong>rt ob koncu tedna<br />

– 10.30 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila<br />

– 12.05 Obvestila – 12.45 Ponovitev<br />

oddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba<br />

ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila -<br />

14.15 Oddaja tedna: Po krivici spregledani,<br />

<strong>po</strong>murski rokoborci (Jernej Šavel) - 15.00<br />

Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi<br />

- 16.00 Nafta : Primorje, javljanja s prvoligaške<br />

nogometne tekme – 17.00 Osrednja<br />

<strong>po</strong>ročila - 17.30 Murski val nagrajuje<br />

– 17.40 Mali ogla<strong>si</strong> - 18.00 Glasba našega<br />

srca, narodnozabavna lestvica - 19.00 Poročila<br />

- 19.15 – Glasba <strong>po</strong> željah – 20.00 Zadnja<br />

<strong>po</strong>ročila – Pro<strong>po</strong>eler, Primož in Ce<strong>po</strong><br />

se pripravljata na miklavževanje<br />

NEDELJA, 5. decembra: 00.00 SNOP -<br />

05.00 Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga<br />

jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi<br />

– 08.00 Misel in čas, duhovna misel<br />

predstavnikov verskih skupnosti Pomurja<br />

– 08.30 Zamurjenci – 9.00 Srečanje na<br />

Murskem valu – 11.00 Nedeljska kuhinja:<br />

Radijska križanka (Bojan Rajk) - 12.30 Poročila<br />

– 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za<br />

kmetovalce – 13.30 Čestitke, š<strong>po</strong>rt, glasba<br />

– 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila -<br />

20.00 Samo za vas<br />

PONEDELJEK, 6. decembra: 00.00 SNOP -<br />

05.00 Ponedeljkovo jutro in Irma Benko<br />

- 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič –<br />

08.00 Poročila – 08.30 Š<strong>po</strong>rt, <strong>po</strong>rodnišnica<br />

– 09.15 Pomurski <strong>po</strong>slanci pred Irmo Benko<br />

– 11.15 Oaj, kak san zlüfto! (Šavel in Giderji)<br />

- 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine<br />

– 13.30 Mali ogla<strong>si</strong> - 14.15 Za zdravje – 15.30<br />

Dogodki in odmevi –17.00 Osrednja <strong>po</strong>ročila<br />

– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje<br />

– 17.40 Mali ogla<strong>si</strong> – 18.00 MV DUR<br />

– 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi (Petra<br />

Kranjec) – 20.00 Zadnja <strong>po</strong>ročila – 20.10<br />

Ponedeljkov <strong>po</strong>tepuh Bojan Rajk<br />

TOREK, 7. decembra: 00.00 SNOP - 05.00<br />

Jutranji, Milan Zrinski – 07.40 Ljubljansko<br />

pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila –<br />

08.30 Besede, besede – 10.30 Mali ogla<strong>si</strong> -<br />

11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet,<br />

Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine –<br />

14.30 Sedem veličastnih, oddaja o domači<br />

zabavni glasbi, <strong>po</strong>govori z najboljšimi<br />

– 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja<br />

<strong>po</strong>ročila –17.20 Obvestila – 17.30 Murski<br />

val nagrajuje – 17.40 Mali ogla<strong>si</strong> – 18.00<br />

Srebrne niti, oddaja za u<strong>po</strong>kojence (Anica<br />

Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja,<br />

drugačen <strong>po</strong>gled – 19.15 Eti ta je muzika –<br />

20.00 Zadnja <strong>po</strong>ročila – 20.10 Jukeboks in<br />

Boštjan Rous<br />

SREDA, 8. decembra: 00.00 SNOP - 05.00<br />

Jutranje prebujanje: Dušan Radič - 07.40<br />

Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila<br />

– 08.45 Džoužijevo pismo – 10.15 Župan<br />

na obisku: Anton Štihec, Murska Sobota -<br />

11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje<br />

<strong>po</strong>slušalcev – 12.30 Intervju - 13.00 Poročila<br />

– 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali ogla<strong>si</strong><br />

–14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne<br />

glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15<br />

Na<strong>po</strong>ved s<strong>po</strong>reda (Bogdan Lemut) - 17.00<br />

Osrednja <strong>po</strong>ročila – 17.20 Obvestila – 17.30<br />

Murski val nagrajuje – 17.40 Mali ogla<strong>si</strong><br />

– 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila –<br />

19.15 Panonski odmevi, <strong>po</strong>novitev – 20.00<br />

Zadnja <strong>po</strong>ročila – 20.10 Mursko-morski val<br />

- Simona Špindler<br />

ČETRTEK, 9. decembra: 00.00 SNOP - 05.00<br />

Zbudite se z dobrim radiem! Dejan Fujs –<br />

06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja<br />

kronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme,<br />

ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca<br />

s Saro Rajh - 08.00 Poročila - Kmetijski<br />

strokovnjak – 09.25 Kuharski nasvet<br />

– 09.30 Pregled Vestnika - 11.15 Re<strong>po</strong>rtaža<br />

tedna – 11.45 Š<strong>po</strong>rt za vse – 12.30 Aktualno<br />

- 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča<br />

– 15.30 Dogodki in odmevi - Po<strong>po</strong>ldanski<br />

voditelj Milan Zrinski – 17.00 Osrednja<br />

<strong>po</strong>ročila na Murskem valu – 18.00 Mali radio<br />

- 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila –<br />

20.10 Geza se zeza<br />

na<strong>po</strong>vednik prireditev<br />

Otvoritev<br />

MURSKA SOBOTA<br />

V petek, 3. decembra, ob 18. uri bo v Galeriji<br />

PAC otvoritev 16. slikarske kolonije Primoža<br />

Trubarja.<br />

VERŽEJ<br />

V soboto, 4. decembra, ob 18.30 bo v Zavodu<br />

Marianum otvoritev samostojne fotografske<br />

razstave Razprodano ljubiteljskega<br />

fotografa Danila Ivančiča iz Veržeja.<br />

Koncert<br />

MURSKA SOBOTA<br />

V četrtek, 2. decembra, ob 18. uri bo v dvorani<br />

GŠ XIV. učiteljski koncert.<br />

V petek, 3. decembra, ob 19. uri bo na Ekonomski<br />

šoli veliki koncert Prekmurske godbe<br />

Bakovci. Gosta koncerta bosta pevec Alfi<br />

Nipič in vokalistka Ingrid Müller, plesne<br />

korake pa bodo <strong>po</strong>kazala dekleta Mažoretne<br />

skupine Prekmurske godbe Bakovci.<br />

<strong>Prekmurska</strong> godba Bakovci bo tokrat<br />

predstavila repertoar novodobnih<br />

skladb in uspešnic Alfija Nipiča.<br />

V soboto, 4. decembra, ob 18. uri bo v<br />

evangeličanski cerkvi tradicionalni božično-novoletni<br />

dobrodelni koncert Slovenskega<br />

okteta, ki ga prireja Lions klub Murska<br />

Sobota. Vstopnice so na voljo tudi v<br />

naročniški službi Vestnika.<br />

RADENCI<br />

V petek, 3. decembra, ob 18. uri bo v kongresni<br />

dvorani hotela Radin dobrodelni<br />

koncert DPM Radenci.<br />

V soboto, 4. decembra, ob 17. uri bo v restavraciji<br />

hotela Radin dobrodelni Miklavžev<br />

koncert Big banda GŠ Gornja Radgona<br />

& Radgonske gorice z gostom Otom<br />

Pestnerjem.<br />

V torek, 7. decembra, ob 19. uri bo v kongresni<br />

dvorani Miklavžev koncert tolkalistov<br />

GŠ Gornja Radgona.<br />

BELTINCI<br />

V petek, 3. decembra, ob 21.30 bo v Ambasadi<br />

koncert skupine Ni (Avstrija, alternativni<br />

astronavt rock). Glasbo bo vrtel DJ Strelec.<br />

V nedeljo, 5. decembra, ob 18.30 bo v kulturnem<br />

domu 3. koncert letnega ciklusa<br />

GŠ Beltinci, na katerem bosta nastopila<br />

Jure Rogina (klarinet) in Dušan Slaček<br />

(kitara).<br />

BRATONCI<br />

V soboto, 4. decembra, ob 17. uri bo v vaškem<br />

domu tradicionalni novoletni koncert<br />

KUD-a Bratonci z gosti.<br />

LENDAVA<br />

V soboto, 4. decembra, ob 18. uri bo v Sinagogi<br />

koncert vokalne skupine Nonet Brda.<br />

KOBILJE<br />

V soboto, 4. decembra, ob 18. uri bo v telovadnici<br />

OŠ 16. tradicionalna prireditev<br />

Družina <strong>po</strong>je.<br />

BODONCI<br />

V nedeljo, 5. decembra, ob 10. uri bo v cerkvi<br />

koncert MePZ Vita iz Lendave.<br />

ROGAŠOVCI<br />

V nedeljo, 5. decembra, ob 15. uri bo v<br />

š<strong>po</strong>rtni dvorani OŠ Sveti Jurij dobrodelni<br />

koncert in dogodek, na katerem se bo<br />

predstavilo šest izvajalcev.<br />

GORNJA RADGONA<br />

V torek, 7. decembra, ob 18. uri bo v dvorani<br />

GŠ javni oddelčni nastop učencev harmonike,<br />

diatonične harmonike in citer.<br />

LJUBLJANA<br />

Od 4. do 6. decembra zvečer bo v Cankarjevem<br />

domu tradicionalni koncert Vlada<br />

Kreslina s predstavitvijo novega albuma<br />

Drevored.<br />

Gledališče<br />

IVANOVCI<br />

V soboto, 4. decembra, ob 18.30 bo v ga<strong>si</strong>lskem<br />

domu miklavževanje z gledališko<br />

predstavo v izvedbi amaterske gledališke<br />

skupine iz Števanovec.<br />

MALA NEDELJA<br />

V soboto, 4. decembra, ob 19. uri bo v kulturnem<br />

domu komedija Pacienti v čakalnici<br />

v izvedbi KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera.<br />

Literatura<br />

DOKLEŽOVJE<br />

V soboto, 4. decembra, ob 18. uri bo v vaškem<br />

domu srečanje s prekmursko pisateljico<br />

Karolino Kolmanič, ki bo predstavila<br />

svojo novo knjigo Nila.<br />

RADENCI<br />

V sredo, 8. decembra, ob 17. uri bo v hotelu<br />

Radin literarni večer s pisateljico Karolino<br />

Kolmanič.<br />

Predavanje<br />

GORNJA RADGONA<br />

V četrtek, 2. decembra, ob 12. uri bo v Trstenjakovem<br />

domu okrogla miza Predstavitev<br />

osebne izkušnje ženske, ki je izstopala<br />

iz na<strong>si</strong>lnega odnosa.<br />

MURSKA SOBOTA<br />

V petek, 3. decembra, ob 14. uri bo novinarska<br />

delavnica (B. Bavčar), ob 16. uri bo<br />

pa ustvarjalna delavnica Izdelovanje novoletnih<br />

okraskov (M. Sever). V <strong>po</strong>nedeljek,<br />

6. decembra, ob 9. uri bo merjenje krvnega<br />

tlaka (DU MS, Srednja zdravstvena šola). V<br />

torek, 7. decembra, ob 12. uri bo delavnica<br />

tradicionalnih obrti Izdelki iz ličja (E.<br />

Ci<strong>po</strong>t). V sredo, 8. decembra, ob 10. uri bo<br />

računalniška delavnica Google orodja –<br />

nadaljevalni (Hakl IT), ob 13.45 delavnica<br />

tradicionalnih obrti Izdelki iz slame (I.<br />

Žižek), ob 16.30 pa kozmetična delavnica<br />

Novoletno ličenje (V. Szabo).<br />

BELTINCI<br />

V soboto, 4. decembra, ob 19. uri bo v Ambasadi<br />

ŠKM okrogla miza na temo Ambasada<br />

– včeraj, danes, jutri! ob 8. obletnici<br />

delovanja tega mladinskega kluba. Med<br />

drugim bodo sodelovali tudi gostje iz Ljubljane.<br />

Film<br />

LENDAVA<br />

V petek, 3. decembra, ob 11. uri bo v GIKD<br />

projekcija slovenskega mladinskega filma<br />

Poletje v školjki.<br />

BELTINCI<br />

V sredo, 8. decembra, ob 18.30 bodo v kulturnem<br />

domu predvajali slovenski film<br />

Oča avtorja Vlada Škafarja.<br />

Dogodek<br />

RADENCI<br />

V četrtek in petek, 2. in 3. decembra, ob<br />

13. uri bo na avtobusnem <strong>po</strong>stajališču dobrodelni<br />

božični bazar. V petek ob 15. uri<br />

bosta pri vrelcu krašenje smreke in božični<br />

bazar.<br />

V nedeljo, 5. decembra, ob 15. uri bo v cerkvi<br />

sv. Cirila in Metoda miklavževanje.<br />

V torek, 7. decembra, ob 16. uri bo pri vrelcu<br />

praznična tržnica.<br />

GORNJA RADGONA<br />

V petek, 3. decembra, ob 8. uri bo na ploščadi<br />

pred Ljudsko univerzo kmečka tržnica.<br />

V soboto, 4. decembra, ob 9. uri bo v ga<strong>si</strong>lskem<br />

domu sejem zimsko-š<strong>po</strong>rtne opreme.<br />

V torek, 7. decembra, ob 11. uri bo v kulturnem<br />

domu slavnostna prireditev ob 35-letnici<br />

aktiva <strong>po</strong>deželskih žena.<br />

MURSKA SOBOTA<br />

V petek, 3. decembra, ob 10. uri bo na Trgu<br />

kulture prireditev Veseli dan kulture, ki ga<br />

pripravlja Galerija Murska Sobota. Obenem<br />

bo tudi sejem muzejskih publikacij.<br />

V petek, 3. decembra, ob 9. uri se bo začel<br />

dan odprtih vrat Pokrajinskega muzeja.<br />

Ob 17. uri bo projekcija etnološko-dokumentarnih<br />

filmov o dvoriščih.<br />

V torek, 7. decembra, ob 19. uri bo v grajski<br />

dvorani predstavitev knjige Nafta in voda<br />

avtorja Toma Križnarja, <strong>po</strong>dprta s projekcijo<br />

fotografij.<br />

Na predstavitvi knjige Toma Križnarja<br />

bo tudi humanitarni koordinator<br />

darfurskih u<strong>po</strong>rnikov Suleiman Jamous.<br />

NEGOVA<br />

V soboto, 4. decembra, ob 15. uri bo pri cerkvi<br />

sv. Marije okra<strong>si</strong>tev božičnega drevesa.<br />

V nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri bo v telovadnici<br />

OŠ miklavževanje.<br />

KAPELA<br />

V nedeljo, 5. decembra, ob 10. uri bo v cerkvi<br />

sv. Marije Magdalene miklavževanje.<br />

HRASTJE - MOTA<br />

V nedeljo, 5. decembra, ob 13.30 bo v ga<strong>si</strong>lskem<br />

domu prikaz starih običajev Za<br />

kmečko pečjo.<br />

IŽAKOVCI<br />

V nedeljo, 5. decembra, ob 14. uri bo prireditev<br />

Mikloševanje na Otoku ljubezni.<br />

TURNIŠČE<br />

V nedeljo, 5. decembra, do<strong>po</strong>ldan bo pred<br />

župnijsko cerkvijo dobrodelna stojnica Nikolajevi<br />

darovi.<br />

LIPOVCI<br />

V nedeljo, 5. decembra, zvečer bo mikloševanje<br />

<strong>po</strong> va<strong>si</strong> (rekruti letnika 1993).<br />

Razstave<br />

RADENCI<br />

V DOSOR-ju je do konca leta na ogled razstava<br />

pravoslavnih ikon akademskega slikarja<br />

Dušana Neškovića.<br />

LJUTOMER<br />

V galeriji Anteja Trstenjaka je do konca<br />

decembra na ogled razstava del udeležencev<br />

in nagrajencev Bienala slik malega formata<br />

Ljutomer 2010.<br />

BELTINCI<br />

V gradu je do 12. decembra na ogled razstava<br />

umetniških del udeležencev 18. mednarodne<br />

likovne kolonije Izak Li<strong>po</strong>vci<br />

2010.<br />

MURSKA SOBOTA<br />

V avli Pokrajinske in študijske knjižnice je<br />

na ogled dvojezična razstava Sodobna madžarska<br />

književnost.<br />

V MIKK-u je na ogled fotografska razstava<br />

Digitalna abstrakcija 2010.<br />

V gradu je na ogled dvojezična razstava Moč<br />

šibkih – Ženske v času kmečkega gos<strong>po</strong>darjenja<br />

avtorice Irene Destovnik. Z razstavo gostuje<br />

Slovenska prosvetna zveza iz Celovca.<br />

LENDAVA<br />

V preddverju kulturnega doma je na ogled<br />

likovna razstava Hermana Laszla.<br />

Na gradu je do 29. januarja na ogled razstava<br />

Društva likovnih umetnikov Insula iz Izole.<br />

PUCONCI<br />

V S<strong>po</strong>minskem domu Števana Küzmiča je<br />

do 14. decembra na ogled razstava slikarja<br />

Nikolaja Beera. Razstava je <strong>po</strong>svečena<br />

njegovemu delu zadnjih štirih desetletij v<br />

evangeličanskem verskem tisku.<br />

MONOŠTER<br />

V Slovenskem kulturnem in informativnem<br />

centru je na ogled razstava del, nastalih na<br />

9. mednarodni likovni koloniji v Monoštru.<br />

Kino<br />

Star Max MURSKA SOBOTA<br />

(od 2. 12. do 8. 12.)<br />

Ameriška domišljijska pustolovščina<br />

Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške<br />

zarje (premiera v sredo ob 18. uri)<br />

Ameriška drama Socialno omrežje (20.50,<br />

čet. in sreda 21.50)<br />

Ameriška srhljivka Pisatelj v senci (19.05)<br />

Ameriški <strong>si</strong>nhronizirani animirani družinski<br />

film Megaum 3D (16.30, sob. in ned. še<br />

14.20, čet. in sreda 15.40)<br />

Ameriška akcijska komedija Rezervna <strong>po</strong>licista<br />

(21.10)<br />

Ameriška mistična srhljivka Hudič (19.50,<br />

pet. in sob. še 21.50)<br />

Ameriška komedija Spet ti (17.00, sob. in<br />

ned. še 14.50)<br />

Ameriški animirani film Legenda sovjega<br />

kraljestva 3D (18.40, čet. 20.20, sreda 20.25)<br />

Britanska domišljijska akcijska pustolovščina<br />

Harry Potter in Svetinje smrti – 1.<br />

del (16.50, sob. in ned. še 14.00)

32 | Vestnik | 2. decembra 2010 (ne)nazadnje<br />

www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />

Četrtek:<br />

delno<br />

jasno<br />

-6 | 5<br />

Petek:<br />

oblačno,<br />

sneg<br />

-2 | 1<br />

Sobota:<br />

zmerno<br />

oblačno<br />

-5 | 1<br />

Nedelja:<br />

delno jasno,<br />

megla<br />

-9 | 2<br />

Ponedeljek:<br />

zmerno oblačno<br />

vetrovno<br />

-1 | 6<br />

vreme<br />

Andrej Velkavrh<br />

fotografija tedna<br />

Začasno konec zime<br />

Se vam je zdelo vreme pretekli teden<br />

zanimivo? Ali samo zoprno? No, tudi<br />

tokrat nas čaka mar<strong>si</strong>kaj! V četrtek bo<br />

večinoma sončno. Zjutraj bo kar mrzlo,<br />

nekaj bo k temu seveda prispevala snežna<br />

odeja. A čez dan se bo segrelo tja do<br />

5 stopinj. V petek bo oblačno in občasno<br />

bo snežilo. Temperaturna razlika od jutra<br />

do večera bo prav zaradi padavin in<br />

oblačnega vremena majhna. V noči na<br />

soboto se bo delno zjasnilo in zjutraj bo<br />

spet bolj mrzlo. Tudi v nedeljo bo večinoma<br />

sončno. Zjutraj bo nekaj megle<br />

<strong>po</strong> nižinah. Po<strong>po</strong>ldne bo <strong>po</strong>nekod že začel<br />

pihati jugozahodnik, ki se bo nato<br />

proti <strong>po</strong>nedeljku krepil. V <strong>po</strong>nedeljek<br />

bo zmerno oblačno in vetrovno, pihal<br />

bo jugozahodnik, ki bo prinašal toplejši<br />

zrak. Zima se bo vsaj začasno končala.<br />

Snežni rekordi<br />

No, ko smo komaj oku<strong>si</strong>li prve zimske<br />

radosti, se nam že odmikajo! V <strong>po</strong>nedeljek<br />

zjutraj so v Postojni namerili najvišjo<br />

snežno odejo v novembru, odkar je<br />

tam meteorološka <strong>po</strong>staja! Pokazalo je<br />

39 cm. V torek je dosedanji novembrski<br />

rekord »padel« tudi na Kredarici, kjer<br />

ga je bilo 275 cm. Vča<strong>si</strong>h ga sredi zime<br />

ni toliko! No, eno so gore, drugačna pa<br />

je zgodba <strong>po</strong> nižinah oz. tam, kjer nas<br />

večina živi. V Murski Soboti je bilo novembra<br />

največ snega do sedaj leta 1962,<br />

in to kar 43 cm! In ne zadnjega v mesecu,<br />

ampak 25.! Največ snega pa je bilo 61<br />

cm, in <strong>si</strong>cer dvakrat, 8. marca 1955 ter 11.<br />

februarja 1986. Leta '86 je februarja prav<br />

dan prej padlo tudi največ snega v 24<br />

urah, kar 38 cm! No, to so rekordi. Seveda<br />

že 10 cm <strong>po</strong>vzroča cestne zastoje in<br />

<strong>po</strong>dobno, a vendarle je to vse kaj drugega<br />

kot pa, recimo, 30, 40 cm snega. Rekord<br />

ali ne, ko gre za zadnji dan v mesecu?<br />

Hm, če bi sneg zapadel dan kasneje,<br />

najbrž rekorda ne bi bilo. Na primer na<br />

Kredarici je decembrski snežni rekord<br />

325 cm, a spet zadnjega v mesecu! Zanimivo,<br />

res. Decembrski rekord za Mursko<br />

Soboto pa je 46 cm. Ni slabo, kaj?<br />

Pri snežni odeji je seveda višina zelo<br />

odvisna tudi od temperaturnih razmer<br />

oz. vodnosti snega (vsebnost vode, ki<br />

je v snegu, oz. kako moker ali suh je<br />

sneg).<br />

vestnikov<br />

koledar<br />

Č – 2. december<br />

P – 3. december<br />

S – 4. december<br />

N – 5. december<br />

P – 6. december<br />

T – 7. december<br />

S – 8. december<br />

Naročite svoj izvod časopisa Vestnik<br />

Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.<br />

Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, <strong>po</strong>lletno, letno.<br />

Po prejemu <strong>po</strong>ložnice se lahko ogla<strong>si</strong>te v vaši banki, kjer <strong>si</strong> uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.<br />

Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.<br />

Ime in priimek:<br />

Naselje, kraj, številka:<br />

Poštna številka:<br />

Pošta:<br />

BLANKA<br />

FRANC<br />

BARBARA<br />

SAVO<br />

MIKLAVŽ<br />

AMBROŽ<br />

MARIJA<br />

6. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in<br />

29 minut, zašlo pa ob 16. uri in 17 minut.<br />

Dan bo tako dolg 8 ur in 48 minut.<br />

5. decembra ob 18. uri in 35 minut<br />

bo na nebu nastopil mlaj.<br />

Slovensko in tudi <strong>po</strong>mursko <strong>po</strong><strong>po</strong>ldne v Mehiki<br />

Latinskoameričani so<br />

peli »Mi se imamo radi«<br />

Naslednje leto fotografska razstava naših avtorjev in več dogodkov ob 20-letnici samostojnosti Slovenije<br />

Dvanajst v Mehiki živečih Slovencev se je udeležilo srečanja na konzulatu.<br />

Rojstni <strong>po</strong>datki:<br />

Davčna številka:<br />

Datum:<br />

Podpis:<br />

narocnina@vestnik.<strong>si</strong><br />

Podjetje za informiranje, d. o. o., s<strong>po</strong>štuje<br />

vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven<br />

varovanja <strong>po</strong>datkov. Podjetje za informiranje<br />

se zavezuje, da bo vaše <strong>po</strong>datke skrbno<br />

hranilo in jih u<strong>po</strong>rabljalo samo z namenom<br />

analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter<br />

predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za<br />

informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve<br />

ne bo <strong>po</strong>sredovalo tretjim osebam.<br />

Posameznik lahko <strong>po</strong> 73. členu Zakona o<br />

varstvu osebnih <strong>po</strong>datkov kadarkoli zahteva,<br />

da Podjetje za informiranje, d. o.<br />

o., trajno ali začasno preneha u<strong>po</strong>rabljati<br />

njegove osebne <strong>po</strong>datke za namene ne<strong>po</strong>srednega<br />

trženja. Podjetje za informiranje,<br />

d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno<br />

preprečiti u<strong>po</strong>rabo osebnih <strong>po</strong>datkov<br />

za namen ne<strong>po</strong>srednega trženja in o tem<br />

v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega<br />

u<strong>po</strong>rabnika, ki je to zahteval. Stroške<br />

vseh dejanj v zvezi s tem <strong>po</strong>ravna Podjetje<br />

za informiranje, d. o. o.<br />

Fotografija Tomo Köleš<br />

Fotografija Barbara Vuga<br />

Za tiste, ki v nedeljo ali včeraj še niso<br />

opazili tega, je nekdo v centru Murske<br />

Sobote <strong>po</strong>stavil o<strong>po</strong>zorilno tablo o<br />

<strong>po</strong>javu, ki se je u<strong>si</strong>pal z neba. Res<br />

je, ča<strong>si</strong> so težki, tako da je mar<strong>si</strong>kdo<br />

<strong>po</strong><strong>po</strong>lnoma zatopljen v svoje misli<br />

in skrbi, zato niti ne registrira, da<br />

nekaj pada na njegovo glavo, rame ali<br />

dežnik. No, šalo na stran, vemo, da je<br />

bilo to o<strong>po</strong>zorilo mišljeno bolj za tiste<br />

dni, ko ne sneži, a ko se vseeno lahko<br />

s strehe še u<strong>si</strong>pajo ostanki snega na<br />

mimoidočega. Nas pa je to o<strong>po</strong>zorilo<br />

s<strong>po</strong>mnilo na ugotovitev pisatelja Piersa<br />

Paula Reada v uspešnici Živi (v teh<br />

ča<strong>si</strong>h raje ne bomo omenjali vsebine te<br />

knjige), namreč da ljudje v ekstremnih<br />

<strong>si</strong>tuacijah svoj govor nezavedno<br />

zreducirajo na čisto bazične fraze, npr.<br />

»Oh, kako sneži!«, čeprav v<strong>si</strong> okoli tega<br />

govorca tudi sami vidijo, da močno<br />

sneži. Menda je človeška vrsta edina,<br />

ki je s<strong>po</strong>sobna omenjati to, kar je tako<br />

ali tako že splošno znano. Hm, ali je<br />

tudi to že znano? T. K.<br />

Častni konzulat Republike Slovenije v<br />

Mehiki ter Slovensko društvo v Mehiki<br />

sta minulo soboto že drugič priredila<br />

družabno srečanje, ki so ga <strong>po</strong>imenovali<br />

Tardeada eslovena, Slovensko <strong>po</strong><strong>po</strong>ldne.<br />

Prireditev je v prostorih konzulata<br />

gostil častni konzul Republike Slovenije<br />

v Mehiki Ariel Lopez. Med približno<br />

petdesetimi udeleženci je bilo tudi dvanajst<br />

v Mehiki živečih Slovencev.<br />

Vse navzoče sta v obeh jezikih <strong>po</strong>zdravila<br />

naš <strong>po</strong>murski rojak, predsednik<br />

društva dr. Primož Kajdič, <strong>si</strong>cer doma iz<br />

Murske Sobote, in Jana Lesjak ter gostom<br />

naznanila, da bodo na prireditvi<br />

Slovenijo videli, slišali in na koncu tudi<br />

oku<strong>si</strong>li. Goste je zatem <strong>po</strong>zdravil častni<br />

konzul, ki je Slovenijo opisal kot deželo,<br />

ki je v dvajsetih letih doživela velik<br />

razcvet. Poudaril je, da <strong>si</strong> prizadeva za<br />

krepitev vezi med Mehiko in Slovenijo,<br />

za prihodnje leto pa je na<strong>po</strong>vedal več<br />

dogodkov v sklopu praznovanja 20-letnice<br />

samostojnosti Republike Slovenije,<br />

med njimi tudi odprtje fotografske<br />

razstave slovenskih avtorjev.<br />

Sledila je pretanjena in sproščena<br />

predstavitev Slovenije v slikah, ki jo je<br />

pripravila še ena <strong>po</strong>murska rojakinja<br />

Cvetka Rojko, nato pa še letnemu času<br />

primerno predavanje o slovenskih vinih<br />

in vinskih običajih, ki ga je pripravil<br />

Rok Perkavac, ki v Mehiki <strong>si</strong>cer z velikim<br />

uspehom skrbi za distribucijo slovenskih<br />

vin. Kot je pri srečanjih Slovencev<br />

v tujini v navadi, tudi nista manjkala<br />

petje in ples. Gostje so <strong>po</strong> krajši vaji z<br />

velikim veseljem prepevali »Mi se imamo<br />

radi«, čez čas pa se jih je precej zavrtelo<br />

v ritmih <strong>po</strong>lke, ki so jih jo naučili<br />

člani slovenskega društva. Sledila sta<br />

<strong>po</strong>gostitev s slovenskimi jedmi in druženje<br />

ob slovenskem vinu, kar je tako<br />

daleč od doma pravo razkošje.<br />

Slovensko <strong>po</strong><strong>po</strong>ldne v Mehiki je hitro<br />

minilo in zvečer, ko se je največje<br />

mesto na svetu že pripravljalo na sobotno<br />

noč, so gostje zapuščali prostore<br />

slovenskega častnega konzulata v<br />

prepričanju, da jih je Slovenija znova<br />

obogatila.<br />

Barbara Vuga

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!