Å e vedno v krÄu negotovosti - Vestnik

Pomurka in Pomurec meseca 

Februarja ste 

izbrali Tjašo 

Šimonka in 

Dejana Zečevića 

Izbira ravnateljice na Dvojezični 

osnovni šoli Dobrovnik 

Novinarska 

vprašanja 

razjezila vpletene 

Križevci pri Ljutomeru 

Uredili bodo 

vaško jedro 

in obnovili tri 

gasilske domove 

Magdaleničevim so mnogi 

priskočili na pomoč 

Zaradi zemeljskega 

plazu ostali 

brez doma 

Stran 17 

Stran 3 

Stran 5 Stran 14 

24. marca 2011 

Murska Sobota, leto lxiii, št. 12, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 € 

Politbarometer Pomurja 

Še vedno v krču negotovosti 

V premislek 

Nič nas 

ni strah 

Dobrih enajst odstotkov zaposlenih še lahko ostane brez dela – Cerkev in sodstvo sta po zaupanju na psu 

Andrej Bedek 

Na državni ravni je zaznati rahlo gospodarsko 

rast, ki pa še vedno krepko 

zaostaja za rastjo gospodarstev, na katera 

smo izvozno vezani. Kljub temu 

gre za pozitiven znak, vendar za druga 

okolja in manj za pomurskega. Čeprav 

nismo doživeli množičnega kolapsa v 

gradbeništvu, se razmere v regiji poslabšujejo. 

Z merjenjem utripa regije 

zaznavamo, da se je približno polovici 

prebivalstva njihov položaj in položaj 

njihovih družin poslabšal. Druga 

polovica pa ostaja na enaki ravni, 

kot je bila lansko leto. To potrjujejo 

tudi mnenja brezposelnih, saj je dobra 

polovica vprašanih prepričanih, 

da se jim v letošnjem letu ne bo uspelo 

zaposliti. Med zaposlenimi je dobra 

tretjina zaskrbljena za svoje delovno 

mesto. Pri tej visoki stopnji negotovosti, 

ki jo čutijo zaposleni in je realna, 

lahko pričakujemo nove pretrese 

in ukinjanja delovnih mest. Na razpoloženje 

ljudi vplivajo predvsem napovedi 

gospodarskih družb. Družbe, ki 

delujejo transparentno in obveščajo 

javnost o svojih rezultatih in načrtih, 

očitno pozitivno vplivajo na pričakovanja 

ljudi. Nedavna predstavitev poslovanja 

Arconta in napoved odpiranja 

novih delovnih mest sta očitno 

vplivali na pozitivna pričakovanja v 

tem delu Pomurja. 

Anketirani so posredno opozorili, 

da razvojni zakon regiji resda nekaj 

vrača, vendar to še zdaleč ne nadomesti 

tistih presežkov, ki so odšli iz regije 

po takšni ali drugačni poti. 

Na politični ravni se zaupanje ne razlikuje 

bistveno od tistega na državni 

ravni, je pa dejstvo, da instituciji prava 

(sodstvo) in morale (cerkev) skorajda 

ne uživata nobenega zaupanja več. 

J. Votek 

Fotografija Nataša Juhnov 

Ko bi nam ta in ta dal to in to, bi mi naredili to in to. Pa nimamo tega in tega, da bi. 

Tako tečejo razprave na ravni elit regije. V vseh teh zgodbah so ljudje obroben dejavnik. 

Pomemben le toliko, ko se jih omenja, da nimajo izobrazbe ali imajo premalo znanja. Vendar 

so to zgolj hipotetična in podcenjevalna razmišljanja, ki prej potapljajo kot dvigujejo okolje 

in s tem ljudi. Kako naj se navaden smrtnik izvleče iz tega stanja, ko pa je vedno odvečna 

številka in večno samo strošek. Ob takšni analizi mišljenja bi se bilo vredno zamisliti in iskati 

odgovor na vprašanje, kaj lahko naredijo ljudje in kaj se da narediti z ljudmi. 

Na dan pravosodja so lanski prvi 

novembrski četrtek na rokah 

tukajšnjega tožilca, ki se je znašel 

pod plazom obtožb, da je jemal podkupnino, 

zažvenketale lisice kriminalističnih 

preiskovalcev, na dan lutk (!) je 

odstopil evropski parlamentarec, ki ga 

je premamila ponudba preiskovalnih 

novinarjev, da v zameno za denar predlaga 

amandmaje v korist lobistov. 

V pičlem letu so se zaradi suma klientelizma 

in korupcije v primež organov 

pregona ujeli državnozborski poslanec, 

minister, tožilec, sodnik, vodja kabineta, 

državni sekretar, skorajda župan … 

Natančnemu šefu protikorupcijske komisije 

vsako jutro v pisarno pade nov 

primer, čeprav je stare, ki jih naslednik 

ni rešil, uspel le prešteti in zložiti po vrsti. 

Polne roke dela torej. 

Da smo novinarji v teh primerih iz 

muhe naredili slona, se branijo tisti, 

nad katerimi visi sum korupcije. In da je 

kriva zavist, ker so uspešni in pošteni. 

Pa da vam bo jasno! Ali res verjamete, 

da je bilo pri nakupu reševalnega 

avtomobila, imenovanju ravnateljice, 

nesreči šolskega avtobusa policistovega 

podjetja, deljenju razvojnega denarja 

ali zaslužkih s fiktivnimi posli z zemljišči 

vse čisto? Zakonito in pregledno? 

Brez poslov pod mizo? Spletk in prijateljskih 

stiskov rok? Če pa je že sprejetje 

obljube kaznivo dejanje. 

Čeprav ne odgovarjajo na naša vprašanja, 

pošiljajo popravke, grozijo s tožbami 

še pred objavo člankov, si plačujejo 

gostovanja na radiu in intervjuje v časopisu, 

pogojujejo oglaševanje ... Zbezali 

jim bomo na plan. Iz njihovih temačnih, 

skritih soban, kjer na položajih kujejo 

načrte, kako si napolniti žepe, čeprav so 

predvsem poklicani, da služijo ljudem. 

Namreč, nič nas ni strah. 

Nepreslišano 

Dr. Andrej Horvat 

Začasno z mesta vodje pisarne 

Protikorupcijska komisija o sumu nasprotja interesov 

Naročnik 

Karikatura Anton Buzeti 

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo 

in regionalno politiko (SVLR) je prvega 

marca od komisije za preprečevanje 

korupcije prejela poziv za posredovanje 

dodatne dokumentacije v zadevi »Andrej 

Horvat, sum nasprotja interesov pri 

dodeljevanju sredstev Pomurski regiji v 

obdobju 2010–2015«. Dokumentacijo je 

predložila in preučila pravne akte, izdane 

na podlagi Zakona o razvojni podpori 

Pomurski regiji. V navodilih za delovanje 

Projektne pisarne Vlade Republike Slovenije 

v Pomurski regiji, ki so bila sprejeta 

29. 12. 2009, so tudi določila o pristojnosti 

vladne pisarne. Državni sekretar 

dr. Andrej Horvat je imel za vodenje pisarne 

pooblastilo nekdanjega ministra 

dr. Henrika Gjerkeša do 31. 12. 2012, ki 

pa ga je ministrica Duša Trobec Bučan 

2. 3. 2011 začasno preklicala. »Ne glede 

na preklic pa izvajanje Zakona o razvojni 

podpori Pomurski regiji ni moteno,« 

so sporočili iz SVLR-ja. Naloge projektne 

pisarne izvajajo tudi Projektna enota za 

Pomurje v SVLR-ju in RRA Mura. 

J. Votek

2 | Vestnik | 24. marca 2011 aktualno 

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

Štihec in Petrijan 

Je v mestni 

upravi res 

preveč 

zaposlenih? 

Tudi glede zdravja smo v Pomurju neenakopravni 

Zdravje je tudi v naših rokah 

Napredek pri vlaganju v zdravje se opazi počasi – Slab odziv na preglede za zgodnje odkrivanje bolezni 

Še pred nadaljevanjem 

seje mestnega sveta je 

bilo skoraj jasno, da bo 

dogovor glede dopolnil 

proračuna težko doseči 

Četrta seja murskosoboškega mestnega 

sveta, ki je potekala 15. marca, je bila 

predčasno prekinjena zaradi prevelikega 

števila vloženih dopolnil k drugi 

obravnavi proračuna. Njeno nadaljevanje 

je bilo včeraj (23. marec). V tem 

času pa je bilo kar nekaj pojasnjevanj 

predloga proračuna, sicer ne v dvorani 

mestnega sveta, kot bi pričakovali, ampak 

po medijih. 

Najprej je tiskovno konferenco sklical 

murskosoboški župan Anton Štihec. 

Tega je najbolj zmotilo dvoje: očitki 

glede preveč zaposlenih v občinski 

upravi in dopolnilo, ki županu omejuje 

prerazporeditve sredstev znotraj proračuna. 

Naj spomnimo. Največ očitkov 

glede zaposlovanja je imel na četrti seji 

mestni svetnik Robert Celec (SDS). Podal 

je primerjavo zaposlenih v murskosoboški 

občinski upravi, teh naj bi bilo 

letos predvidoma 54, z nekaterimi drugimi 

občinami. Navrgel je zglede občin 

Ormož, Ajdovščina, Slovenska Bistrica 

in še nekaterih drugih, ki imajo 

skoraj enak proračun, vendar nekatere 

tudi polovico manj zaposlenih kot 

murskosoboška občinska uprava. Pri 

tem je še dodal, da se sredstva za dejavnost 

občinske uprave z 1,6 milijona 

evrov povečujejo na 1,9 milijona evrov, 

kar preprosto ni opravičljivo, saj se od 

vseh proračunskih porabnikov zahteva 

varčevanje. 

Odgovor Štihca na ponedeljkovi tiskovni 

konferenci je bil, da je predlagano 

število zaposlenih s 54 zmanjšal na 

52, toliko je tudi zaposlenih ves čas, odkar 

je on župan. Na manj pa ne pristaja, 

saj bo imela letos občinska uprava več 

dela zaradi prenosa določenih nalog iz 

podjetja Komunala na upravo. V torek 

pa je še eno tiskovno konferenco na to 

temo sklical direktor mestne uprave Bojan 

Petrijan. Ta je predstavil primerjavo 

plač zaposlenih v upravah nekaterih 

slovenskih mestnih občin, ki kaže, da so 

te v večini primerov višje kot v murskosoboški 

mestni upravi. Kot še dodaja, so 

vseskozi zmanjševali stroške delovanja 

uprave, letos pa so predvideli višje zaradi 

nakupa opreme za redarsko službo, 

obnovitvenih del na občinski stavbi in 

drugih materialnih stroškov. 

Kot je bilo že omenjeno uvodoma, je 

župana zmotilo tudi dopolnilo svetniške 

skupine LDS, ki omejuje prerazporeditve, 

ki jih lahko opravi župan med 

proračunskimi postavkami – največ dva 

tisoč evrov brez soglasja mestnega sveta. 

To po njegovem pomeni nagajanje 

županu ali pa želijo svetniki iz vrst LDSa 

iztržiti čim več sejnin, saj bo tako treba 

sklicati več sej, na katerih se bodo 

potrjevale prerazporeditve. Seje pa naj 

ne bi bile poceni, saj letno zanje porabijo 

okrog osemdeset tisoč evrov. 

Župan je podal še nekatera svoja stališča 

glede drugih dopolnil, bilo naj bi jih 

kar 26, in večino teh zavrnil. Kmalu po 

tiskovnih konferencah župana in direktorja 

uprave so mediji prejeli sporočilo 

svetniške skupine SDS-a, ki ne odstopa 

od svojih zahtev in dopolnil, pod katerimi 

se je podpisalo 15 mestnih svetnikov 

iz petih različnih svetniških skupin. 

Vse to dogajanje je že pred nadaljevanjem 

prekinjene četrte seje mestnega 

sveta napovedovalo zelo polemično 

razpravo. Ker pa je ta potekala včeraj 

popoldne, ko smo v uredništvu že končali 

tokratno številko Vestnika, nam rezultat 

glasovanja glede proračuna mestne 

občine v drugi obravnavi ni bil 

znan. Več o tem, kaj se je dogajalo na 

seji, si lahko preberete na spletni strani 

www.pomurje.si. 

C. K. 

Visoka umrljivost, veliko obolelih za 

srčno-žilnimi boleznimi, naraščanje 

števila rakavih obolenj, jetrne ciroze 

ter nekatere druge bolezni in obolenja 

so kazalniki zdravja, ki kažejo na 

slabšo zdravstveno sliko pomurskega 

človeka v primerjavi s preostalo Slovenijo. 

Ravno zdravje oziroma neenakost 

zdravja med slovenskimi regijami 

in med različnimi družbenimi 

skupinami je bila osrednja tema konference 

Zdravje v Pomurju, ki jo je 

pripravil Zavod za zdravstveno varstvo 

Murska Sobota skupaj z Ministrstvom 

za zdravje in Inštitutom za varovanje 

zdravja. 

Na zdravje vplivajo različni dejavniki, 

še posebno izrazito pa socialno-ekonomski, 

kot so brezposelnost, 

dostopnost do izobraževanja in kulturnih 

dobrin, zdravo okolje, zdrav 

slog življenja, izpostavljenost dejavnikom 

tveganja ... Pri nas ima na primer, 

to so na konferenci večkrat poudarili, 

skoraj vsak drugi prebivalec 

končano komaj osnovno šolo, je med 

drugim povedala Anica Fujs z Zavoda 

za zdravstveno varstvo. Za ljudi z 

nižjo stopnjo izobrazbe pa je pričakovana 

tudi krajša življenjska doba, 

tako moški z nizko izobrazbo lahko 

pričakuje za 7,3 leta krajšo življenjsko 

dobo od moškega, ki ima visoko 

izobrazbo. 

Socialno-ekonomske razmere pa 

pomembno vplivajo na življenjske 

navade prebivalcev. Statistični podatki 

in analize kažejo na precej slabši 

socialno-ekonomski položaj Pomurcev, 

to pa vpliva tudi na zdravje. Otroci 

iz revnejših družin se slabše prehranjujejo, 

jedo manj sadja in zelenjave, 

pogosteje so prekomerno hranjeni in 

debeli. Zato je tudi pomembno, da so 

ljudje zgodaj deležni zdravega načina 

življenja, kajti to se pozna kasneje v 

življenju. 

Na sejmu Megra bo letos manj gradbenih podjetij kot prejšnja leta 

Kriza v gradbeništvu kaže zobe tudi sejmu 

V Pomurskem sejmu zatrjujejo, da bo letošnji 24. sejem gradbeništva in gradbenih materialov od 29. marca 

do 2. aprila kljub krizi bogat in naravnan v prihodnost – Manj bo velikih in več manjših gradbenih podjetij 

Na minuli tiskovni konferenci so organizatorji 

enega največjih tovrstnih specializiranih 

sejmov v tem delu Evrope 

predstavili vsebino in novosti letošnjega 

24. sejma Megra s sloganom Obnovljive 

perspektive, ki je v Gornji Radgoni 

organiziran že trideseto leto – prvih 

deset let je bil namreč bienalni, zaradi 

razcveta gradbeništva v samostojni 

Sloveniji v devetdesetih letih pa so 

ga začeli organizirati vsako leto. V letih 

gradnje avtocest so se gradbeniki 

posvečali predvsem cestam in so bila 

tudi na sejemskem prostoru v ospredju 

velika podjetja, kot so DARS, SCT in 

Primorje, tokrat pa je povsem drugače. 

Zdaj je vsebina posvečena predvsem 

gradbenim materialom, inovativnim 

strojnim inštalacijam in ureditvi okolice, 

kjer so v ospredju okolju in človeku 

prijazni izdelki, sejem pa bo v torek, 29. 

marca, ob 12 . uri odprla ministrica za 

gospodarstvo Darja Radič. 

V obdobju največjih gradbenih investicij 

je gradbeništvo ustvarjalo več 

kot deset odstotkov bruto družbenega 

proizvoda in zaposlovalo okrog 90 tisoč 

delavcev. Zdaj je čas najhujše krize 

v gradbeništvu, kar se bo na določen 

način poznalo tudi pri Megri. Na lanski 

otvoritvi so se v prvih vrstah še ponosno 

predstavljali direktorji skoraj vseh 

velikih gradbenih podjetij (čeprav so 

Moški z nizko izobrazbo lahko pričakuje za 7,3 leta krajšo življenjsko dobo od 

moškega, ki ima visoko izobrazbo. 

Robi Fišer, programski vodja sejma 

Megra, zagotavlja, da bo kljub 

odpovedi velikih v vseh halah dovolj 

zanimivih razstavljavcev, še posebej 

pester pa je letošnji spremljevalni 

program. 

Fotografija Bernarda B. Peček 

bile že vložene kazenske ovadbe in so 

se nakazovali veliki problemi), letos pa 

bo povsem drugače. Zagotovo med razstavljavci 

ne bo SCT-ja in Vegrada, na 

presenečenje mnogih pa je sodelovanje 

odpovedal tudi GH holding in s tem tudi 

SGP Pomgrad, ki je skupaj s Kraškim zidarjem 

in mariborskim Konstruktorjem 

član holdinga. Čeprav bo letos okrog 80 

razstavljavcev manj, jih bo še vedno 360, 

bo pa zelo spremenjena njihova struktura. 

Manj bo velikih gradbenih podjetij 

in velike mehanizacije ter več manjših 

podjetij in predstavitev materialov. 

»Naš namen ni iskati vzrokov za to 

krizo, ampak iskati rešitve iz sedanjih 

razmer. Pot iz ekonomske in okoljske 

krize bo sejem nakazal s komercialnimi 

in strokovnimi razstavami, brezplačnimi 

strokovnimi svetovanji za obiskovalce 

ter poslovnimi srečanji,« je poudaril 

direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. 

Predvsem obiskovalci bodo nad 

novostmi in predstavitvami navdušeni, 

so prepričani organizatorji. Med zanimivosti 

spada predstavitev pravega 

kolišča, ki ga bo prikazal Silvaprodukt, 

ogrevanje hale A bo prikaz uporabe obnovljivih 

virov energije podjetja Biomasa, 

podjetje GKE-Tech bo ponujalo možnost 

vožnje s skuterjem na električni 

pogon, družba VACSI pa bo predstavila 

mobilne industrijske sesalnike Hurricane. 

Petek bo že tradicionalno namenjen 

mladim, saj bo na sejmišču državno tekmovanje 

mladih kleparjev in krovcev, 


Za izboljšanje zdravja pa so zdravnik 

in bolnišnica zadnja veriga v zdravju. 

Veliko mora poleg lokalnih skupnosti 

in države narediti vsak sam. Da bi 

zmanjšali obolevnost, imamo v Sloveniji 

nacionalne programe za zgodnje 

odkrivanje bolezni, za srčno-žilne bolezni, 

raka na debelem črevesju ali raka 

pri ženskah. Podatki kažejo, da se ljudje 

v Pomurju slabo odzivajo na preventivne 

preglede in presejalne teste. 

Glede na slovenske zdravstvene regije 

je odzivnost na program Svit najnižja 

ravno v Pomurju in je 50-odstotna, 

slovensko povprečje pa je 57-odstotno. 

Primerjalno po občinah je najboljša 

odzivnost v Radencih, Beltincih in 

Murski Soboti, najslabša pa v Gornjih 

Petrovcih, Kobilju in Hodošu, kjer je 

komaj 24,5-odsotna. 

Zdravje in neenakost v zdravju je 

treba umestiti v nacionalne strateške 

programe in dokumente, saj potrebujemo 

nacionalno strategijo, s katero je 

treba prispevati k zmanjšanju neenakosti 

pri zdravju v Sloveniji, je poudarila 

Mojca Gruntar Činč z Ministrstva 

za zdravje. Tudi zato so pred časom 

izdali publikacijo Neenakost v zdravju 

v Sloveniji, pri kateri so sodelovali 

tudi strokovnjaki iz Pomurja in direktorica 

Centra za razvoj Murska Sobota 

mag. Tanja Buzeti. 

Vsi ti različni podatki kažejo, da ta 

regija potrebuje drugačno zdravstveno 

politiko in drugačne programe kot 

druge regije, meni minister Dorijan 

Marušič. Zato bodo lokalne probleme, 

kot je obljubil, reševali z večjim 

poudarkom na primarni ravni, z referenčnimi 

ambulantami in dodatnimi 

programi. Čeprav se že desetletje vlaga 

v zdravje in različne programe, kot 

so Živimo zdravo in Mura, se rezultati 

ne vidijo takoj, ampak je včasih treba 

čakati leta ali celo desetletja. 

A. Nana Rituper Rodež 

Argument za 

(ne)udeležbo 

Predsedniku uprave GH Holding 

Blažu Miklavčiču smo postavili 

vprašanje, zakaj ne sodelujejo na 

Megri, saj njihova podjetja nimajo 

takih težav kot npr. SCT. Po dogovoru 

z Miklavčičem je predsednik 

uprave SGP Pomgrad Tadej Ružič 

odgovoril: »Na SGP Pomgrad smo 

pretehtali strošek udeležbe na sejmu 

Megra v sorazmerju s koristmi 

nastopa in se odločili, da na sejmu 

letos ne nastopimo. To, da smo 

'domače' podjetje, je sicer določen 

argument za udeležbo, vendar ne 

tako močan, da bi spremenil našo 

odločitev. Menimo pa tudi, da sejma 

Megra ni smiselno organizirati 

vsako leto, prav tako pa sejem 

potrebuje nujne osvežitve (razširitev 

področij razstavljavcev, tako 

da bo pritegnil še več obiskovalcev, 

atraktivnejši strokovni program 

idr.).« 

osnovnošolcev v graditeljstvu in dijakov 

gradbenih šol v zidanju. 

Bernarda B. Peček


vroče 

24. marca 2011 | Vestnik | 3 

Pomurje privlačno tudi za kupce nepremičnin iz Rusije 

Včasih Angleži in Avstrijci, zdaj Rusi 

Manj razvita regija, a privlačna za kupce nepremičnin – V zadnjih treh mesecih je nepremičninska agencija Slovenia Estates prodala 

ruskim državljanom dve nepremičnini – Na Slovenijo so postali pozorni, ko so proti nam izgubili v nogometu – Iščejo mir 

Interes tujcev za nakup nepremičnin 

v Sloveniji ni nič novega. Med 

letoma 2004 in 2009 je postalo po 

raziskavi »Razvoj podeželja v Evropi 

pod vplivom globalizacije« Pomurje 

– čeprav je manj razvita regija – za 

evropske kupce nepremičnin druga 

najprivlačnejša regija v Sloveniji. Justin 

Young, lastnik nepremičninske 

agencije Slovenia Estates, pa pravi, 

da je tisto, kar je Slovenijo postavilo 

na ruski zemljevid zanimivih nepremičnin 

– nogomet. 

Nepremičninske agencije 

opazile nov trend 

V zadnjih mesecih so nepremičninske 

agencije v Sloveniji opazile 

zanimiv trend – povečanje zanimanja 

ruskih kupcev za slovenske nepremičnine. 

Eden od nepremičninskih 

agentov je tudi Justin Young. 

Anglež, ki je z ženo v Sloveniji že 

pred leti ustanovil nepremičninsko 

agencijo Slovenia Estates in prav ta 

je v zadnjih dveh tednih dobila pet 

povpraševanj Rusov. Prav zaradi zvišanja 

števila ruskih strank sta zaposlila 

sodelavko, ki govori Rusko, da 

je posel lažji in hitrejši. Young pravi, 

da je sicer težko voditi evidenco 

o ruskih kupcih, saj morajo, ker 

niso del Evropske unije, če hočejo 

kupiti nepremičnino, najprej pri nas 

ustanoviti podjetje. Tudi na upravni 

enoti v Murski Soboti nam je Bernarda 

Tibaut z oddelka za okolje in 

prostor potrdila informacijo, da je 

nekdanji Ranč Danč v Kančevcih kupilo 

podjetje iz Ljubljane, katerega 

direktor prihaja iz Rusije. Prodajalec 

je bila prav agencija Justina Younga, 

ki je v zadnjih treh mesecih v Prekmurju 

ruskim državljanom prodala 

dve nepremičnini. Na njihovi sple- 

tni strani, ki so jo prevedli v slovenščino 

– novi-list.com –, pa najdemo 

tudi hišo, ki jo prodajajo v Martjancih. 

Ena od dveh ruskih nepremičnin v Pomurju je počitniška hiša v Kančevcih. 

Všeč jim je mir 

In čeprav smo želeli govoriti tudi 

z našimi novimi sosedi, Rusi, ti izjav 

in intervjujev za medije ne dajejo. 

Young pravi, da je Rusom v Sloveniji 

všeč predvsem mir, narava, to, 

da imajo svojo intimo, ki je nihče ne 

moti, pa tudi dobre cene. V medijih 

pa se po njegovih besedah nočejo 

pojavljati, ker da so sem prišli zaradi 

miru in ne želijo vzbujati pozornosti, 

sploh pa ne v medijih. Druge 

stranke agencije Slovenia Estates so 

prav tako tujci, največ Francozi, Italijani, 

Angleži in Američani, po novem 

Rusi, Young pa pravi, da prodajajo 

tudi Slovencem, ki so jim všeč 

nepremičnine, ki jih oglašujejo na 

svojih spletnih straneh. 

Rusi so v Sloveniji najprej odkrili 

Gorenjsko, Ljubljano in Primorsko, 

zdaj pa tudi Prekmurje, čeprav Justin 

Young pravi, da so Prekmurje 

šele začeli oglaševati in da je tukaj 

težje najti dovolj kakovostne nepre- 


mičnine za njihove kupce. Na Slovenijo 

so Rusi menda postali pozorni 

po nogometni tekmi Slovenija – Rusija 

leta 2009 v Mariboru in predvsem, 

ker so – na obojestransko 

presenečenje – izgubili. Po besedah 

Justina Younga pa je Slovenija tudi 

kar pogosta tema ruskega tiska. Sogovornik 

dodaja, da ruski kupci pravijo, 

da jih Slovenija pritegne predvsem 

s svojim podeželjem, da jih je 

veliko razočaranih nad življenjem 

v Rusiji, nad tamkajšnjo korupcijo 

in kriminalom, da sta jim všeč počasnejši 

tempo in mirnejši način življenja 

Slovencev, razumejo pa tudi 

kar precej jezika. 

Angleži pa prodajajo 

Nekaj časa je bil torej trend – skoraj 

polovica kupcev po Goričkem in 

v Prekmurju je bila iz Anglije – da so 

kupovali Angleži. Zdaj prodajajo. Po 

Youngovih besedah ni to nič nenavadnega, 

saj jih je veliko nepremičnine 

kupilo, da so investirali, ne zato, da 

bi tukaj živeli. Sogovornik pravi, da 

je delno razlog zdajšnjih prodaj mogoče 

tudi ekonomska kriza, nikakor 

pa, da jim tukaj ne bi bilo všeč. Pravi 

namreč, da še ni srečal osebe, ki bi izjavila, 

da ji Slovenija ni všeč. Lastnik 

agencije Slovenia Estates dodaja, da 

so Rusi, s katerimi so oni poslovno 

sodelovali, zelo pošteni ljudje, ki 

spoštujejo Slovenijo in tukajšnji način 

življenja. Dodaja, da ne prihajajo 

z milijoni, ampak imajo srednje velik 

proračun, in da posamezniki želijo 

tudi obnavljati kakšno od starih 

zgradb. Young pravi tudi, da je delež 

ruskih investicij v Sloveniji, v primerjavi 

z njihovimi investicijami v drugih 

državah, majhen. 

Vida Toš 

Izbira ravnateljice na Dvojezični osnovni šoli Dobrovnik 

Novinarska vprašanja razjezila vpletene 

Svet zavoda šole je za vršilko dolžnosti ravnateljice imenoval dosedanjo ravnateljico Katarino Kovač, ki je domnevno nezakonito zaposlila 

dve delavki – Predsednica sveta zavoda Edita Varga odločitve ne želi komentirati – Nekaznovanost je eden od pogojev za mesto ravnatelja 

Dosedanja ravnateljica Dvojezične 

osnovne šole Dobrovnik in od predvčeraj 

vršilka dolžnosti ravnateljice 

Katarina Kovač je bila 10. marca letos 

na Okrajnem sodišču v Lendavi obsojena 

na plačilo dobrih tisoč evrov 

kazni, ko je sodnica Mirela Bertalanič 

razsodila, da »je drugemu odrekla 

pravico do svobodne zaposlitve, ker 

31. avgusta 2010 ni zaposlila kandidatke, 

ki je izpolnjevala razpisne pogoje 

za opravljanje dela za delovno mesto 

učitelja v oddelku podaljšanega bivanja, 

ampak je sklenila pogodbo o zaposlitvi 

z dvema delavkama, ki nista 

izpolnjevali pogojev«. 

Ne sodba, temveč izobrazba 

Neizbrana kandidatka še čaka na 

razsodbo delovnega sodišča, kamor 

je zaradi neizbire vložila tožbo, ravnateljico 

Kovač pa je z globo kazno- 

vala tudi delovna inšpekcija. Sodba 

lendavske sodnice pa najbrž sploh ne 

bi bila deležna pozornosti, če prav v 

tem času na dobrovniški šoli ne bi tekel 

razpis za prosto mesto ravnatelja. 

Po odgovore v Dobrovnik 

Župan Dobrovnika Marjan Kardinar, 

občina je ustanoviteljica šole, 

o imenovanju ravnateljice ni znal 

povedati ničesar, saj »o tem nisem 

seznanjen«. Precej bolj »zgovorna« 

je bila Ana Car, predsednica 

Madžarske samoupravne narodne 

skupnosti občine Dobrovnik – skupnost 

je soustanoviteljica šole, Carjeva 

pa je tudi članica sveta zavoda 

–, ki je najprej rekla, da na torkovi 

seji niso govorili o sodbi lendavskega 

sodišča, nato pa, da vendarle 

so. Ko smo jo pozvali, naj jasno 

pove, ali so razpravljali o razsodbi, 

je odvrnila, da ne želi več dajati 

izjav. »Ne bom govorila po telefonu. 

Vi ste plačani, da pridete 

v Dobrovnik, kjer vam lahko dam 

vse odgovore,« je končala telefonski 

pogovor, ko smo jo povprašali, 

kako komentira, da je bila namesto 

kandidatke, ki je izpolnjevala pogoje 

za razpisano delovno mesto 

učitelja, ob še eni kandidatki izbrana 

tudi njena hčerka, ki zahtevanih 

pogojev sploh ni izpolnjevala. 

Eden od zahtevanih pogojev za mesto 

ravnatelja je po predpisani zakonodaji 

namreč tudi potrdilo o nekaznovanosti 

kandidata zaradi kaznivih dejanj. 

»Kandidatko Katarino Kovač smo na 

seji sveta zavoda šole soglasno potrdili 

za vršilko dolžnosti ravnateljice za 

obdobje enega leta,« je odločitev sveta 

zavoda šole pojasnila predsednica 

Edita Varga. Čeprav je bila Kovačeva 

edina kandidatka, po besedah Vargove 

ni bila izbrana, ker »ne izpolnjuje 

pogojev o stopnji izobrazbe«. Ko smo 

predsednico povprašali, ali so pri odločanju 

upoštevali sodbo lendavskega 

sodišča, pa nas je odpravila, »da o tem 

ne bo več govorila«. 

Odložena slušalka 

namesto odgovora 

Tudi na vprašanje, zakaj eden od 

pogojev za ravnatelja Dvojezične 

osnovne šole Dobrovnik ni bil tudi 

originalno dokazilo ministrstva za 

pravosodje, da kandidat ni v kazenskem 

postopku oziroma da proti njemu 

ni bila vložena obtožnica, kot je to 

zahtevano recimo v razpisu za ravnatelja 

Osnovne šole Sveti Jurij pri Rogašovcih, 

ki je objavljen v tem Vestniku, 

predsednica sveta zavoda dobrovniške 

šole Edita Varga ni želela odgovoriti. 

»Jaz bom na tem mestu prekinila 

tale razgovor,« je zabrusila po telefonu 

in odložila slušalko. 

Katarina Kovač pa pravi, da se je 

pritožila na razsodbo in da »bo več 

pojasnil dal moj odvetnik«. Zatrdila 

je, da v času razpisa še ni bila v kazenskem 

postopku. Sodba okrajnega 

lendavskega sodišča Kovačevo postavlja 

na laž. Iz sodbe sodnice Mirele 

Bertalanič namreč sledi, da je državni 

tožilec proti ravnateljici dobrovniške 

šole obtožni predlog vložil 4. februarja 

2011, torej šest dni prej, kot je bil v 

Vestniku objavljen razpis za delovno 

mesto ravnatelja dvojezične dobrovniške 

šole. 

Andrej Bedek 

Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik 

Kovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov 

uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične 

osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 

884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom 

o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 | Vestnik | 24. marca 2011 gospodarstvo 


Koliko prihranimo, če smo 'zvesti kupci' 

V boju za kupce ponujajo 'popuste' 

in 'ugodnosti' za najbolj pridne 

Imate tudi vi v denarnici več plastičnih kartic ugodnosti kot denarja? – Od Mercator pika kartice, kartice DM-a, Merkurja, 

Pikapolonice … seznam je skoraj nemogoče narediti – A koliko dejansko prihranimo, če kupujemo s karticami ugodnosti? 

Dogaja se mi, da ne morem zapreti denarnice. 

Res! A ne zaradi tega, ker bi 

bila denarnica debela. V smislu – polna 

denarja. Debela je že, a zaradi plastičnih 

kartic ugodnosti, ki jih nosim s seboj. 

Da vidimo: Mercator, Tuš, Drogerie 

Markt, Müller (Pa kaj to nosim, ta sploh 

več ne velja! V Müllerju namreč že nekaj 

časa ‘bonus’ dobiš z računom in ga 

lahko uveljaviš pri naslednjem nakupu 

...), potem Pikapolonica, pa Baby center 

pa ... Neverjetno. Sodeč po vseh teh 

ugodnostih bi morala prihraniti milijone. 

Pa jih res? 

Trgovine s prehrano 

Verige trgovin s prehrano so tiste, 

ki so se začele odločati za ugodnosti, z 

malo ironije bi jim lahko rekli ‘drobne 

pozornosti’, s katerimi nagrajujejo, če 

ste jim zvesti. V kupovanju, da ne bo pomote. 

Mislim, da je začel Mercator. 

Pri najboljšem sosedu svojim zvestim 

kupcem ponujajo možnost zbiranja pik. 

So edini v Sloveniji, ki imajo možnost 

gotovinske ali celo plačilno-kreditne 

kartice. Postopek je preprost: za določeno 

vsoto (včasih je bilo to za štiri evre) 

prejmete eno piko. Po pol leta se pike, ki 

ste jih zbrali, pretvorijo v denarni znesek, 

ki ga lahko zapravite. V njihovih trgovinah 

seveda. Če ste recimo v pol leta 

pri njih zapravili tisoč evrov, vam podarijo 

40 evrov v blagovni protivrednosti 

v eni od njihovih trgovin. To ‘drobno 

pozornost’ dobijo le najbolj zvesti, 

ki so tudi lastniki njihovih kartic, vsi pa 

lahko zbirajo njihove nalepke. Eno dobiš 

za deset evrov. In za določeno število 

nalepk lahko dobite – za doplačilo (hm 

... res ‘drobna’ in ‘nepomembna’ malenkost) 

– neki nagradni izdelek. Tudi tu so 

imetniki kartic nagrajeni, saj za določen 

izdelek potrebujejo manj nalepkic. V zadnjem 

času so uvedli tudi akcije dvojnih 

pik in podobno, a to je zame že preveč 

zapleteno. Gremo naprej. 

Ugodno ali ‘ugodno’, to je zdaj vprašanje. 

Če ne ‘šparate’ pri Šparu, lahko dobite 

marsikaj. Samo vprašanje je spet, koliko 

res prihranite. Tukaj nimajo kartice ugodnosti, 

imajo pa kar naprej nove nalepke. 

Trenutno mislijo, da smo vsi manijaki 

v džungli, ponavadi pa lepijo na nas 

kar majhne smrečice. Ki ti, če jih zbereš 

dovolj, prinesejo posodo, ali brisače, ali 

pribor, skratka - ni, česar ni, bi lahko rekli. 

Samo, če se vam da. Kar nekaj časa 

je že, odkar so v Sparu uvedli tudi sistem 

E Leclerca, trgovca, ki je nam najbližje 

v Mariboru, to je, da dobiš pri nakupu 

bonus. S tem, da ti pri Sparu ponudijo 

bonus za samo tiste izdelke, ki jih oni izberejo. 

Priložijo ti ga k računu in moraš 

ga porabiti v določenem časovnem obdobju. 

Seveda pri njih. Pogosto sem pri 

temu podobnih, nekih z njihovih strani 

izmišljenih ‘akcijah’ in ‘bonus izdelkih’, 

o katerih te seveda pridno obveščajo, pomislila, 

ali bi jih kupila, tudi če ne bi bil 

‘bonus’ in ‘oh in sploh akcijska cena’? 

Verjetno ne. Ker itak ne bi vedela, da mi 

prav to manjka. 

»Ali to res potrebujem?« se pogosto 

vprašam tudi v Tušu, kjer imajo prav 

tako kartice ugodnosti, imajo pa tudi 

akcije Mojih 10 ali celo 20. Kjer ponudijo 

določene izdelke, ki jih, če jih izbereš, 

lahko kupuješ ceneje. Ali je res ceneje, je 

prvo vprašanje, drugo, še bolj pomembno 

pa – ali to res potrebuješ. Na prvo 

vprašanje lahko odgovori le zbiranje 

papirnih reklam in primerjanje cen, na 

drugo pa – samo vaša vest. In naj vam 

prišepnemo: ljudje potrebujemo čisto 

nekaj drugega, kot to, kar se da kupiti v 

trgovini. Od stvari v trgovinah pa za življenje 

potrebujemo – tako prek palca – 

mogoče eno desetino. Zelo verjetno pa, 

da še manj. 

Kaj o ‘ugodnostih’ pravijo 

raziskave in strokovnjaki? 

Ne kaj veliko. Ker raziskav na to temo 

ni. Koliko s kartico ugodnosti pravzaprav 

prihranite? Ali pa prav zaradi ugodnosti 

kupujete še več in izdelke, ki so mogoče 

drugje ne le po isti ceni, ampak celo 

cenejši. Pri Lidlu, Hoferju in Eurospinu 

recimo nimajo kartic ugodnosti. Ker so 

zaradi drugačne politike poslovanja tako 


ali tako cenejši od prej omenjenih. Poleg 

tega je le pri Mercatorju ugodnost vezana 

na to, koliko pri njih zapraviš, drugod 

so ugodnosti povezane le z nakupom 

posameznih izdelkov. 

Z vprašanji o tržnih raziskavah v povezavi 

s karticami ugodnosti so me tako pri 

Zvezi potrošnikov Slovenije napotili k tržnoraziskovalnim 

agencijam, ki se ukvarjajo 

prav s tem, da opravljajo raziskave za 

trgovske verige. Ki so – pravijo na Zvezi 

potrošnikov Slovenije – kakšne podobne 

raziskave gotovo naročile, a zase, ne za 

javnost, in tako rezultati ostajajo v lasti 

naročnikov. Preverila sem pri agencijah 

Valicon, Aragon in GfK in res – rezultatov 

raziskav o karticah ugodnosti – ni. Na 

omenjeni Zvezi potrošnikov pa so še povedali, 

da se potrošniki na njih s takimi 

in podobnimi vprašanji niso obračali. 

Pravna svetovalka na zavodu Pip v M. 

Soboti, Lidija Domanjko, prav tako pravi, 

da s takim vprašanjem k njim ni prišel še 

nihče: »Za zavajanje bi šlo le, če bi trgovec 

napisal, da gre za najnižjo ceno. Če 

bi imeli napisano ‘najnižja’ ali ‘blokirana’ 

cena – potem mora cena res biti najnižja 

v državi. Kar pa se tiče kartic – če se nekomu 

izplača imeti kartico ugodnosti ali 

ne, je stvar vsakega posameznega potrošnika. 

Pred nakupom se je gotovo dobro 

prepričati, ali nekaj potrebuješ ali ne, ne 

pa, da kupuješ samo zato, ker piše, da je 

poceni in v akciji.« Pravi, da je danes internet 

lahko v pomoč tudi pri nakupih: 

»Če nas že obsipavajo s temi karticami 

in reklamami, je ponudbo dobro preveriti. 

Cene se namreč med ponudniki razlikujejo 

in pride tudi do tega, da je cena 

nekega izdelka, označenega s popustom, 

višja kot redna cena enakega izdelka pri 

drugem trgovcu.« 

Izbira je vedno vaša. Kupiti ali ne kupiti 

je dandanes pravo vprašanje. Pa odgovor? 

Odvisen. Od debeline vaše denarnice. 

Gotovo pa ne od tega, koliko kartic 

ugodnosti imate v njej. 

Vida Toš 

Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanje 

Na Zavodu Republike Slovenije 

za zaposlovanje, OS Murska 

Sobota je trenutno razpisanih 

več kot 250 prostih delovnih 

mest. Delodajalci imajo največje 

potrebe v proizvodnji oblačil, 

gradbeništvu in storitvah. 

Najbolj iskani delavci v tem tednu: 

šivilja-krojač – 85, konfekcijski likalec 

– 36, elektrikar elektronik – 30, 

osnovnošolska izobrazba – 12, zidar 

– 9, konfekcijski tehnik – 6, kuhar – 

6, tesar – 6, konfekcionar tekstilij – 5, 

prodajalec – 3. 

Iščejo se tudi: 

dipl. inž. elektrotehnike (vs) – 1, inž. 

elektrotehnike – 1, prof. defektologije 

– 1, prof. madžarščine – 1, univ. dipl. 

inž. elektrotehnike – 1, univ. dipl. inž. 

gradbeništva – 1. 

Več informacij o prostih delovnih mestih 

in seznam vseh aktualnih prostih delovnih 

mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev 

lahko najdete na uradih za delo, v 

CIPS-ih ter na internetni strani www.ess. 

gov.si. 

Prva trgovina z rabljeno otroško opremo in obleko 

Ker otroci hitro prerastejo 

Danijela se je po letu in pol brezposelnosti odločila, da bo uresničila svojo idejo 

»Mamice smo se velikokrat pogovarjale, 

kako otroci hlače ali puloverje hitro 

prerastejo, da so vozički ali stolčki 

kot novi, da so bili v stajicah komaj 

dvakrat … in potem sem prišla na idejo, 

da bi odprla trgovino z rabljeno 

otroško opremo in obleko,« pove Danijela 

Kovač. Tako je v Slomškovi ulici 

v Murski Soboti pred slabim mesecem 

odprla komisijsko trgovino Škratek, 

kjer prodajajo rabljeno obleko, obutev 

in opremo za otroke do osmega 

leta starosti. Leto in pol je bila Danijela 

na Zavodu za zaposlovanje, pisala 

prošnje, in ker možnosti za zaposlitev 

ni bilo, se je lotila uresničevanja svoje 

poslovne ideje. Takšne, kakršne pri 

nas še ni. 

Največ je povpraševanja po rabljenih 

otroških vozičkih, kajti nov kombinirani 

voziček stane od 700 do 1000 

evrov, rabljenega pa lahko dobiš že za 

200 evrov ali še manj. In otroški vozički 

so velikokrat zelo ohranjeni, brez 

prask, kot novi. Poleg tega pa iščejo 

in prodajajo tudi stolčke za hranjenje, 

otroške postelje, avtomobilske sedeže 

in drugo otroško opremo. 

Danijela Kovač je presenečena, da je vedno več tistih, ki prodajajo otroško 

opremo ali obleko, in vedno več takih, ki jo kupujejo. Otroci jo tako in tako hitro 

prerastejo. 

Na policah je največ oblek za otroke, 

otroških bodijev, majic, hlač, trenirk, 

puloverjev, čevljev. Otroške majice dobite 

že po evro ali dva, kosi znanih 

znamk pa so kakšen evro dražji. Ja, seveda 

zdaj kupujejo, v začetku so bolj 

prodajali, sedaj pa kupujejo, pritrdi 

Danijela. Nekateri kosi so bili enkrat 

Fotografija A. Nana Rituper Rodež 

oprani, drugi pa prinesejo celo obleke 

z etiketami, pokaže na majhne hlače. 

Na policah se najdejo tudi potrebščine 

za mamice, kot so črpalke za mleko. 

Bodoče mamice si pogosto kupijo vse, 

za vsak primer, pa čeprav vsega niti ne 

potrebujejo. In zakaj tega ne bi prodali 

naprej? V Škratku se prodaja po komisijski 

pogodbi, to pomeni, da stranki 

plačajo želen znesek za voziček ali 

obleko, ko jo v trgovini prodajo. 

Seveda ni bilo enostavno začeti, prizna 

Danijela. Po izobrazbi je prodajalka, 

delala je v trgovini in v proizvodnji, 

potem pa je bila leto in pol prijavljena 

kot nezaposlena. »Mislim, da sem 

poslala 200 prošenj, ampak službe ni 

bilo, to čakanje, ko si mlad in imaš družino, 

pa ubija. Zato sem se odločila za 

trgovino in svojo poslovno pot. Pri tem 

pa potrebuješ nekaj kapitala in na srečo 

so me podprli doma, prav tako jim 

je bila moja ideja všeč na Zavodu za 

zaposlovanje. »Poskusila sem,« pravi, 

»in upam, da mi bo uspelo, če pa ne bi 

poskusila, bi si lahko vse življenje očitala, 

da nisem vsega naredila.« 

A. Nana Rituper Rodež


lokalizirano 


Križevci pri Ljutomeru dobili evropska sredstva za razvoj podeželja 

Uredili bodo vaško jedro 

in obnovili tri gasilske domove 

Turizem Lendava 

Podjetje 

bo ostalo 

Novo vodstvo 

čez slab mesec 

Skoraj 400 tisoč evrov za vaško jedro v Križevcih, za vaško-gasilske domove pa skoraj 50 tisoč evrov 

Občina Križevci je imela do zdaj v 

svojem središču – za staro pošto, 

med krožiščem, novo pošto in gostiščem 

Zorko – 1,76 hektarja neurejene 

površine. Ta prostor ni bil neuporaben 

in je kazil videz središča kraja. 

Odslej ne bo več tako. Na evropskem 

razpisu za ureditev vaškega jedra je 

namreč Občina Križevci pridobila denar, 

s katerim bo tam uredila občinsko 

središče. Prostor bo odslej namenjen 

druženju, uporabljali ga bodo 

za prireditve, saj bo možno postaviti 

tudi večji prireditven šotor, obogaten 

pa bo tudi z igrišči za mlade in otroke. 

Denar so dobili tudi za obnovo 

vaško-gasilskih domov v Berkovcih, 

Logarovcih in Lukavcih. 

Park in skejtersko 

ter otroško igrišče 

V središču Križevec boste tako 

predvidoma sredi junija že lahko posedeli 

v parku, ki bo imel tlakovan 

prireditven prostor, sprehajalne poti 

in fontano. Župan Branko Belec: »Občina 

si je želela urediti osrednji občinski 

prostor, kamor bi umestili vsebine, 

za katere trenutno nimamo prostora. 

Osnovni motiv ureditve parka izhaja 

Župan Branko Belec: 

»Občina si je želela 

urediti osrednji 

občinski prostor, 

kamor bi umestili 

vsebine, za katere 

trenutno nimamo 

prostora. Osnovni 

motiv ureditve parka 

izhaja iz naše okoliške 

krajine – gre za motiv 

vijugastega vodotoka.« 

Tukaj bo zrasel park z igrišči za mlade in otroke. 

iz naše okoliške krajine – gre za motiv 

vijugastega vodotoka. Diagonalno 

čez park, po liniji nekdanjega pritoka 

Murice, bo tekla sprehajalna pot, 

ob njej pa bomo posadili drevesa.« K 

parku spadajo urejene zelene površine, 

grmovnice in drevesa, pri pošti 

pa bodo uredili tudi javno pot in popravili 

asfaltno cestišče. 

Denar iz evropskega sklada za razvoj 

podeželja – to je nekaj več kot 

390 tisoč evrov – bodo namenili tudi 

za ureditev kolesarske poti z avtobusnim 

postajališčem in štirinajstih parkirišč, 

občina pa bo primaknila še 195 

tisoč evrov. Za mlade in otroke bo poleti 

tu še skejtersko igrišče s petimi 

elementi ter otroško igrišče z lesenimi 

igrali. Predvidena vrednost investicije 

je 592 tisoč evrov, gradbena dela, 

ki že potekajo, pa opravlja ljutomersko 

podjetje Segrap. 

Vaško-gasilski domovi 

Obnovili bodo tudi tri vaško-gasilske 

domove v Berkovcih, Logarovcih 

in Lukavcih, skupna vrednost del pa 

je 64 tisoč evrov, 48 tisoč evrov bo 

evropskega denarja, drugo pa bodo 

primaknila gasilka društva in občina. 

V Berkovcih bodo obnovili večnamensko 

dvorano, zamenjali notranja 

in garažna vrata ter uredili strelovodno 

napravo. V Logarovcih bodo zamenjali 

okna in vrata, garažna vrata, 

prav tako strelovod, izdelali pa bodo 

tudi toplotno izolacijo. V Lukavcih pa 

predvidevajo obnovo dvorane, sanitarij, 

fasade, strelovoda ter oken in vrat. 

Župan Križevec pri Ljutomeru Branko 

Belec: »Gasilski in vaški domovi so 

pomemben prostor druženja, in tam, 

kjer jih imajo, je vas uspešnejša, močnejša 

ter boljše in lepše živijo. In to je 

dobro ne le za vas, ampak tudi za občino.« 

Že lani je križevska občina na 

podoben način obnovila pet gasilskih 

domov. Obnovo bo opravilo lendavsko 

podjetje Legartis. 

Vida Toš 

Fotografija Vida Toš 

Turizem Lendava, družba za razvoj in 

promocijo turizma v lendavski občini, 

je z dvema zaposlenima v velikih 

finančnih težavah. Podjetje ima že od 

konca januarja blokirana oba računa, 

lansko poslovanje pa je končalo z izgubo, 

ki po naših virih znaša okoli 40 

tisoč evrov. 

O usodi podjetja so že nekajkrat 

razpravljali predstavniki lastnikov 

– skoraj tretjinske deleže imajo Terme 

Lendava, Občina Lendava in Območna 

obrtno-podjetniška zbornica 

Lendava, deset odstotkov pa Zveza 

društev za medkulturni dialog –, na 

zadnjem sestanku pa naj bi dorekli, 

kako naprej. Igor Magdič, direktor 

Term Lendava, ki za podjetje Turizem 

Lendava opravlja tudi naloge v. d. direktorja 

– dosedanji direktorici Beati 

Lazar je februarja potekel mandat –, 

je povedal, da bodo najprej natančno 

pregledali poslovanje družbe in se 

seznanili s sprejemanjem občinskega 

proračuna, kjer se zbira turistična taksa, 

ki je za podjetje tudi edini zanesljiv 

finančni vir. S tem denarjem bi 

poravnali vsaj del dolga. Igor Magdič 

pravi, da podjetja Turizem Lendava 

kljub težavam ne nameravajo likvidirati, 

zanj pa pripravljajo nov načrt 

delovanja in strategijo poslovanja, ki 

bi z istim vložkom prinašala večji učinek. 

Novo vodstvo naj bi postavili v 

slabem mesecu dni. 

M. H. 

Kultura in turizem še nista celota. 


Mestna občina dobila denar za ureditev Fazanerije 

Za energetiko da, za bazene ne 

Za projekt, vreden 30 milijonov evrov, še iščejo partnerja 

Pred dnevi je Mestne občina Murska 

Sobota prejela od Službe vlade Republike 

Slovenije za lokalno samoupravo 

in regionalno politiko skoraj 2,2 milijona 

evrov za krepitev regionalnih razvojnih 

potencialov. Gre za sredstva, ki 

jih je mestna občina zaprosila na javnem 

razpisu avgusta lani za sofinanciranje 

urejanja Turističnega centra Fazanerija, 

in sicer za njegov energetski 

del. 

Kot pravi direktor mestne uprave 

Bojan Petrijan, zajema celoten projekt 

Fazanerija, katerega idejna zasnova 

je bila narejena že leta 2006, 

obnovo kopališkega kompleksa in 

območja okrog sedanjega kopališča, 

park, teniško in nogometno igrišče, 

trg znotraj bazenskega kompleksa in 

drugo. Ker gre za finančno zelo zahteven 

projekt, vrednost naj bi bila okrog 

30 milijonov evrov, in ker so se v tem 

času spremenili tudi nekateri zakoni 

ter ni prišlo do podpisa pogodbe z zasebnim 

partnerjem, so projekt razdelili 

na več faz, sredstva zanj pa bodo 

zagotavljali iz občinskega proračuna 

in državnih ter evropskih razpisov. 

Občinska uprava trenutno vodi postopek 

za dve fazi, za energetski in bazenski 

del, za druge pa še vedno iščejo 

zainteresirane partnerje, ki bi bili 

pripravljeni sodelovati pri projektu 

po sistemu javno-zasebnega partnerstva. 

Energetski del, za katerega so 

prejeli omenjenih 2,2 milijona evrov, 

skupno stane 3,15 milijona evrov, razliko 

pa bodo vzeli iz občinskega proračuna. 

Ta del predvideva povečanje 

izkoriščanja geotermalne energije in 

izboljšanje energetske učinkovitosti 

v mestni občini. Pridobljena sredstva 

bodo namenjena za sanacijo geovrtine 

SOB - 1 v Mojstrski ulici, zamenjavi 

že amortiziranega toplovoda odpadne 

vode iz omenjene vrtine in gradnji reinjekcijske 

vrtine. V sklopu tega dela 

projekta nameravajo naslednje leto še 

zgraditi novo raziskovalno vrtino, za 

katero upajo, da bo postala velik energetski 

potencial za občino. 

Mestna občina pa ni bila uspešna na 

javnem razpisu Fundacije za šport za 

programe gradnje športnih objektov, 

od katerega so pričakovali 130 tisoč 

evrov za obnovo bazenskega kompleksa 

soboškega kopališča. Razlog je v 

tem, ker so zaprošena sredstva vseh 

prijavljenih projektov za več kot sedemkrat 

presegala razpoložljiva sredstva. 

Z ureditvijo bazenskih površin 

želijo zagotoviti možnosti za rekreacijo 

in sprostitev za občane in obiskovalce 

ter s tem razširiti turistično ponudbo 

mesta. 

C. K. 

Celoten projekt Fazanerija, katerega idejna zasnova je bila narejena že leta 2006, 

obsega obnovo kopališkega kompleksa in območja okrog sedanjega kopališča, park, 

teniško in nogometno igrišče, trg znotraj bazenskega kompleksa in drugo. 

Fotografija Ciril Kosednar

6 | Vestnik | 24. marca 2011 lokalizirano 


pobirki 

Urad za mladino razdelil letošnja sredstva 

paberki 

Panvita je očitno začela razvijati 

novo dejavnost. Na s pšenico 

zasejanih mlajtinskih poljih je začela 

pasti dokaj velike jate labodov. 

Kljub poizvedovanju zaenkrat še ni 

znano, s kolikšnim zneskom država 

subvencionira projekt reje te vrste 

perutnine. Subvencije verjetno 

niso majhne, saj gre za biorejo na 

prostem. 

Potem ko so prejšnji teden na 

seji mestnega občinskega sveta 

ugasnile kamere, sta si menda 

skorajda skočila v lase predstavnik 

upokojencev in vidni liberalni 

demokrat. Da se ni zgodilo nič 

hujšega, se je treba zahvaliti 

nacionalistu, ki je umiril vročo kri. 

Na Tišini se že bojijo, da so 

izpostavljeni negativnemu sevanju. 

Občinsko oblastno jedro se je 

začelo cepiti. Če bo cepitev jedra 

še intenzivnejša, lahko pride do 

pregrevanja, zato naj bi bili gasilci 

že pripravljeni na morebitno hlajenje 

kupole občinske stavbe. 

Na Goričkem je ponovno začela 

delovati znamenita zadruga, ki je 

bila nekoč znana po kupčijah z 

madžarskim hrastom in siliranju 

koruze na Madžarskem za potrebe 

domače bioplinarne. Zdaj naj bi 

začela urejati vrtne gredice. 

Po intenzivnem čiščenju 

Kobiljanskega potoka naj bi krajani 

ponovno oživili staro navado, in sicer 

pranje nog v tem potoku. Tako je 

pač bilo nekoč. Vsak prišlek je dobil 

bivanjsko pravico v kraju, ko mu 

je bilo dovoljeno, da si je v potoku 

opral noge. 

Srečanje zagovornikov električne 

izrabe reke Mure v Gornji Radgoni 

je dopolnilo študijo izvedljivosti 

znamenitega inštituta. Predlagali so, 

da se na poseki ob prvi elektrarni 

postavi tudi razgledni stolp, ki naj bo 

višji od Kapelskega vrha. 

Kranjskega Janeza še vedno ni 

bilo na poslovilni obisk v moravske 

Terme 3000. Očitno je prezaseden z 

urejanjem bilanc za lansko leto. 

V Petišovcih bodo končno začeli 

graditi vrtiljak. Če se na njem ne 

bodo vozili spidvejisti, bodo na 

njem tekali in nabirali kondicijo 

nogometaši, hkrati pa se bodo 

tudi regenerirali po opravljenih 

kalvarijskih poteh. 

Kot se je pokazalo v javni razpravi na 

soboških terasah o gradnji parkirne 

hiše, ta ni sporna zaradi cene, 

ampak pomanjkljivih projektov. 

Med opremo kletne etaže manjkajo 

potopne črpalke. 

Mladinskih organizacij vse 

več, malha pa enako polna 

Pri podeljevanju sredstev še vedno centralistična naravnanost in politični lobiji 

Urad za Mladino RS je razdelil letošnja 

sredstva za programe in delovanje 

mladinskih organizacij v Sloveniji. 

Med njimi je bilo tudi nekaj pomurskih, 

ki so bile uspešne na razpisu. Čeprav 

so sredstva urada eden glavnih 

virov za sofinanciranje mladinskih organizacij, 

so ta le majhen del tistega, 

kar porabijo za svoje delovanje. 

Za pridobitev sredstev so lahko 

kandidirale vse organizacije, ki so pri 

uradu pridobile status upravičenca 

za sofinanciranje za obdobje od 2009 

do 2012 in so na podlagi preteklih pogodb 

izpolnile vse dogovorjene obveznosti. 

Letos je urad razdelil skoraj 1,5 

milijona evrov, največ organizacijam s 

statusom mladinskega centra. Slednji 

naj bi po definiciji pokrivali širši spekter 

mladinskih dejavnosti in spodbujali 

večkulturno vzgojo. Koliko denarja 

so prejeli centri v Pomurju in kaj to 

pomeni za njihovo delovanje? 

V Prlekiji zadovoljni 

Največ sredstev med pomurskimi 

centri je prejel Mladinski center Prlekije, 

in sicer nekaj več kot 13 tisoč 

evrov. Kot pravi vodja centra Rudi Stegmüller, 

je to manj kot 20 odstotkov 

njihovega letnega proračuna. Financirajo 

se še s članarinami in dodatnimi 

prostovoljnimi prispevki članov in 

simpatizerjev, z donatorsko-sponzorskimi 

sredstvi in sredstvi z lokalnih, 

državnih in evropskih razpisov. Njihove 

glavne aktivnosti so med drugim 

spodbujanje nevladnega sektorja, v katerega 

so vključeni mladi, neformalna 

izobraževanja ter nekomercialne glasbene 

in druge prireditve. V okviru centra 

delujeta tudi multimedijski center 

in mladinsko prenočišče. 

Kot pravi Stegmüller, so zaenkrat 

kot nevladna organizacija zadovoljni 

s sredstvi iz državnih virov. Tudi odnos 

lokalne skupnosti v zadnjih letih 

ocenjuje kot dober. Do sedaj so od ljutomerske 

občine dobivali po pet tisoč 

evrov letno za delovanje in sofinanciranje 

štirih zaposlitev – zaposlene si 

delijo z mladinskim svetom. Nasploh 

so po njegovem mnenju mladinske 

strukture v Pomurju zapostavljene. V 

številnih občinah bi morali sredstva 

za mladinsko dejavnost zvišati, saj nedavno 

sprejeta mladinska zakonodaja 

to od njih tudi zahteva. 

Centralizem in politični lobiji 

V Mladinskem informativnem in 

kulturnem klubu Murska Sobota 

Kako do boljšega medgeneracijskega sodelovanja v Občini Beltinci? 

Uspešen projekt je že, ko mlajši na ulici pozdravi starejšega 

Občina Beltinci je naredila velik korak z ustanovitvijo odbora za medgeneracijsko sobivanje 

Beltinski župan dr. Matej Gomboši je 

pripravil okroglo mizo na temo Medgeneracijsko 

sodelovanje v Občini Beltinci, 

na kateri je sodelovalo 25 predstavnikov 

različnih društev iz občine, 

pa tudi predstavniki ljudske univerze 

in Hiše Sadeži družbe iz Murske Sobote 

ter gimnazije iz Ljutomera. Namen 

okrogle mize je pojasnila Klavdija Zver, 

avtorica diplomskega dela Medgeneracijsko 

učenje v domovih za starejše, v 

katerem je naredila študijo primera 

Doma starejših Rakičan in Doma starejših 

občanov Ljutomer: »Možnosti je 

Možnosti za neposredno sofinanciranje mladinskih centrov je relativno malo, zato je treba organizirati dejavnosti in 

prijavljati projekte, ki včasih ne spadajo v koncept delovanja. 

(Mikk) so pričakovali več sredstev. Kot 

pravi v. d. direktorja Mikka Dominik 

Šteiner, je deset tisoč evrov, kolikor 

so prejeli od urada letos, le kakšnih 

15 odstotkov programskega dela proračuna, 

ki znaša okrog 80 tisoč evrov, 

celoten pa okrog tristo tisoč evrov. Letos 

načrtujejo manjši proračun, saj je 

nekaj razpisov in s tem virov, iz katerih 

so do zdaj črpali sredstva, vprašljivih. 

Financirajo se še s sredstvi iz razpisov 

ministrstva za kulturo in šolstvo 

ter Evropske unije. 

Občina Murska Sobota kot ustanoviteljica 

je letos Mikku dodelila 108 

tisoč evrov. To zadostuje za osnovno 

delovanje kluba in njegove kadrovske 

potrebe brez programskega dela, pa 

še to ne v celoti. Mikk zaposluje 2,8 

osebe, druge potrebe po delavcih in 

stroške pokrivajo sami z vstopninami, 

soudeležbo posameznikov in gostinsko 

dejavnostjo. 

Kot še dodaja Šteiner, so sredstva 

urada, vsaj kar se tiče njihovega kluba, 

vsako leto manjša. Vse več je podobnih 

mladinskih organizacij, višina 

sredstev pa se ne spreminja. Mikk zaenkrat 

nima nastanitvenih zmogljivosti, 

ki bi pri razpisih prinesle dodatne 

veliko. Po svetu obstaja ogromno medgeneracijskih 

iniciativ. V tem smislu je 

Občina Beltinci naredila že velik korak 

k izboljšanju kakovosti življenja tudi z 

ustanovitvijo odbora za medgeneracijsko 

sobivanje, verjetno prvega v Sloveniji.« 

Njegov predsednik Alojz Sraka 

meni, da je v občini odličen prenos 

ljudskega in kulturnega izročila med 

generacijami, vendar je primanjkljaj v 

tem, da so v preteklosti pozabili na generacijo 

do 30 let. V tem trenutku študira 

okrog 160 mladih iz Občine Beltinci, 

lani pa jih je diplomiralo 22. 

točke, zato razmišljajo o mladinskem 

prenočišču, s čimer bi izpolnili pogoje 

za mednarodno izmenjavo. Sicer pa 

poleg glasbenih prireditev, kjer gostijo 

glasbene skupine z vsega sveta, organizirajo 

tudi različne delavnice za 

spodbujanje kreativnosti, delavnice 

v sklopu multimedijskega centra in 

okrogle mize ter sodelujejo z nekaterimi 

institucijami in javnimi zavodi 

v občini in širše. Mikk je na določenih 

področjih med bolj aktivnimi klubi 

v Sloveniji, kljub temu pa Šteiner 

pravi, da se to žal pri razpisih ne pozna, 

saj so pri podeljevanju sredstev 

še vedno očitni centralistična naravnanost 

in politični lobiji. Tudi letos 

se bodo pritožili in upajo na nekoliko 

višji znesek. 

Sredstva za svoje delovanje je od 

urada za mladino s statusom mladinskega 

centra prejel tudi Zavod za razvoj 

in umetnost Art Središče, in sicer 

nekaj več kot sedem tisoč evrov. 

Kot pravi Zdravko Pravdič iz omenjenega 

zavoda, je to le okrog deset odstotkov 

vseh sredstev, ki jih pridobijo 

z razpisi, na katera se prijavljajo. Zavod, 

o katerem se je pred leti več kot o 

njegovem delovanju pisalo o težavah 

z organiziranostjo, vodenjem in drugem, 

še vedno načrtuje in organizira 

določene aktivnosti. 

Letos med drugim pripravljajo antropološki 

tabor, srečanje študentov 

likovne akademije, različne delavnice 

in predavanja, predvsem o ekologiji, 

kjer tudi sodelujejo z nekaterimi 

pomurskimi društvi. Vključeni so 

v projekt s področja nove medijske 

umetnosti s kolegi na Hrvaški strani. 

Kot še dodaja Pravdič, so v vseh teh 

letih delovanja od države dobili bore 

malo in še manj od lokalnih skupnosti. 

Financirajo se predvsem ob pomoči 

evropskih razpisov. 

Naj dodamo, da v drugih dveh 

upravnih enotah v Pomurju, v Lendavi 

in Gornji Radgoni, še nimajo 

mladinskih centrov. Pri njih potekajo 

mladinske aktivnosti predvsem v 

okviru različnih društev, ki so povezana 

v mladinske svete, za katere urad 

za mladino prav tako namenja nekaj 

sredstev, vendar še zdaleč ne toliko 

kot za centre. Zato so v Gornji Radgoni, 

kot smo pisali v prejšnji številki 

Vestnika, že blizu ustanovitve centra, 

o njem pa razmišljajo tudi v Lendavi. 

Ciril Kosednar 

Predstavniki društev pa so imeli 

tudi veliko pripomb, od tega, da se 

ljudje danes med seboj sploh ne poznajo, 

da je uspešen projekt že to, ko 

mlad človek na ulici pozdravi starejšega, 

da so v bistvu bolj problematični 

odnosi starejši – starejši kot starejši – 

mlajši, do predsodkov in stereotipov. 

Kar nekaj jih je izrazilo zaskrbljenost 

nad pomanjkanjem društvenega prostora, 

kjer bi lahko opravljali svoje dejavnosti 

in kjer bi se lahko družili stari 

in mladi. Zato bi bile ključne točke za 

izboljšanje medgeneracijskih odnosov 

pridobitev ustreznih prostorov, 

skrb za skupinsko dogajanje, vključitev 

v vseslovenski teden življenjskega 

učenja in aktivno vključevanje društev 

v občinsko glasilo. Pomembno bi 

bilo najti koordinatorje po vaseh in v 

občini, diplomanti komunikologije in 

sociologije pa bi lahko naredili raziskovalno 

nalogo o medgeneracijskem 

sodelovanju in možnostih v občini, v 

Beltince pa bi lahko kot zgled dobre 

prakse prenesli del aktivnosti Hiše Sadeži 

družbe iz Murske Sobote. 

T. K. 

Fotografija Tomo Köleš


lokalizirano 


Izredna seja lendavskih občinskih svetnikov 

Pripomba o ambicioznosti proračuna 

je za Antona Balažka kompliment 

Kritična 21-odstotna brezposelnost, v zraku še usoda Nafte Lendava – Ambiciozen načrt naložb 

Podaljšanje začasnega financiranja 

občine in predlog odloka o proračunu 

sta bila razloga, da je župan Občine 

Lendava Antona Balažek na presenečenje 

posameznih svetnikov na hitro 

sklical izredno sejo. Zadnja redna 

seja je bila decembra, vmes pa so imeli 

še dve korespondenčni seji. Župan 

je podrobneje predstavil razvojne načrte 

občine in proračun, za katerega 

predvidevajo 16 milijonov evrov prihodkov, 

kar je za 53 odstotkov več kot 

lani, ter 17,3 milijona evrov odhodkov, 

kar je za 61 odstotkov več kot lani. 

Osnovno vodilo pri pripravi proračuna 

in naložb pa je razvojni program 

2007–2015. Župan je povedal, da jim 

je ostalo v proračunski rezervi od lanskega 

leta 1,9 milijona evrov, kar je 

dobro izhodišče, vendar ne za to, da 

bi dobili velike apetite in denar »razfrčkali«. 

Treba si je narediti prioritete, 

ki jih je župan strnil tudi v deset kratkoročnih 

razvojnih ciljev. Premislek 

pa je potreben tudi zato, ker je zaposlenost 

v občini na najnižji točki in je 

stopnja brezposelnosti 21-odstotna. 

Poleg tega je še negotova usoda Nafte 

Lendava, recesija pa še dodatno vpliva 

na investicije in razvoj občinske industrijske 

cone ter s tem ustvarjanje 

novih delovnih mest. 

Slabih deset milijonov 

evrov za investicije 

Več možnosti za razvoj vidijo v vlaganju 

v rastlinjake, v razvoju turizma 

in turističnih zmogljivosti, velika neznanka 

pa je tudi motodrom. Gre za 

velik projekt, ki je še v načrtih, vendar, 

tako župan, investitor ni znan, 

obljubili pa so, da se mu bo predstavil 

v teh dneh. Če bi ta projekt zaživel, se 

bo odprlo vsaj sto delovnih mest. Če 

bi spidvejsko stezo v Petišovcih prodali, 

bi v bližini zgradili nadomesten 

športno-rekreacijski center in kegljišče. 

Načrtujejo še nekaj investicij ter 

obnov šolskih objektov in vrtcev, obnovo 

kulturne dvorane in lendavskega 

gradu, pa tudi gradnjo kadrovskih 

in socialnih stanovanj. Poleg vzdrževanja 

občinske infrastrukture v vseh 

krajevnih skupnostih so se prijavili 

na več evropskih razpisov, na kate- 

Lendavski župan Anton Balažek je 

povedal, da jim je ostalo v proračunski 

rezervi od lanskega leta 1,9 milijona 

evrov, kar je dobro izhodišče, vendar 

ne za to, da bi dobili velike apetite in 

denar »razfrčkali«. 

Fotografija Natalija Juhnov 

re se prijavljajo skupaj z Madžari in 

Hrvati. 

Načrtujejo, da bi v letošnjem letu za 

investicije namenili slabih deset milijonov 

evrov, od tega bi dobili 5,5 milijona 

evrov iz državnega proračuna in 

evropskih virov. 

Za nekatere svetnike je to preveč 

ambiciozen načrt, kar pa je Balažek 

razumel kot kompliment. Dejal je še, 

da morajo paziti, da bo tekoča poraba 

pod primerno porabo, sicer si lahko 

dajo avtogol. 


Moravske Toplice 

Koncesnine, kje ste? 

Komunalna infrastruktura ozko grlo 

za razvoj podjetništva in turizma 

Svetniki moravskotopliške občine so v 

prvem branju potrdili predlog proračuna 

za letos. Izhodišče za pripravo proračuna 

je še vedno glavarina oziroma 

povprečnina na glavo prebivalca. Ta se 

je znižala s 564,30 evra na 554,50 evra 

oziroma za deset evrov po prebivalcu. 

V Moravskih Toplicah načrtujejo 

okrog 9,4 milijona evrov prihodkov 

in 9,2 milijona evrov odhodkov, proračun 

pa je usmerjen v razvoj in obnovo 

komunalne infrastrukture. Ta je 

še vedno ozko grlo v razvojnih nastavkih 

in zasebni pobudi za razvoj podjetništva 

in turizma. Ob cestah, ki v geografsko 

razprostrti občini še vedno 

predstavljajo problem, je tu še urejanje 

oskrbe z vodo v delih občine. Pri 

tem je občina v nekoliko nezavidljivem 

položaju, saj še vedno ni mogoče 

z gotovostjo napovedati uspešnega 

dokončanja priprav na začetek gradnje 

pomurskega vodovoda. Podobno 

je z gradnjo širokopasovnega omrežja 

v goričkih občinah, kjer jih je igra 

zasebnega kapitala, predvsem Telemacha, 

oddaljila od prvega razpisa in 

zdaj čakajo na nov razpis v aprilu. 

Pogled v proračun občine pa razkrije 

še nekaj. Ta po turistični infrastrukturi 

najmočnejša občina razen nekaj davčnih 

prihodkov in turistične takse ni deležna 

nobenih drugih finančnih prilivov. 

Tu gre za koncesijske dajatve za 

uporabo termalne vode. Čeprav obstajajo 

zakoni in državne uredbe, ta problem 

še vedno ni rešen in uporabniki 

iščejo različne ovinke. Na eni strani 

status raziskovalnih vrtin, na drugi pa 

je še vedno moč nosilcev kapitala, ki 

jim plačevanje koncesijskih dajatev za 

izkoriščanje javnega dobrega nikakor 

ne gre od rok, hkrati pa je vzdrževanje 

določene infrastrukture, kot je obnova 

trimske steze, na občinskih plečih. 

J. V. 

Murskosoboška bolnišnica lani pozitivno 

Zapovedana finančna 

vzdržnost je učinkovala 

Letos jih čaka celovita energetska obnova 

Splošna bolnišnica M. Sobota je lani 

ustvarila slabih 42,5 milijona evrov prihodkov 

in poslovanje sklenila s presežkom 

prihodkov nad odhodki v višini 

46 tisoč evrov. Poslovno leto je bilo zaznamovano 

z ukrepi za finančno vzdržnost 

poslovanja, ki sta jih narekovala 

tako plačnik storitev ZZZS kot zdravstveno 

ministrstvo. Ob nižjih cenah 

zdravstvenih storitev za 2,5 odstotka 

so uspeli skoraj v celoti opraviti dogovorjen 

program dela, ključno pri izidu 

poslovanja pa je bilo novembra prejeto 

pozitivno mnenje arbitraže za ohranitve 

tako imenovane uteži, s katero so 

zadržali 475 tisoč evrov. Lani so načrtno 

varčevali pri vseh materialnih stroških 

in z organizacijo dela tudi pri stroških 

dela. Konec leta je bilo v bolnišnici 891 

zaposlenih, kar je 1,7 odstotka več kot 

leto prej – 630 ali 4,3 odstotka več jih 

dela na medicinskem področju in 256 

ali 2,6 odstotka manj na nemedicinskih 

delovnih mestih. Poročilo za leto 

2010 je že obravnaval svet zavoda, ki 

je obravnaval in sprejel tudi program 

dela in finančni načrt zavoda za letos. 

Načrtujejo, da bodo za nakup opreme 

in urejanje objektov letos namenili 9,8 

milijona evrov. Čaka jih celovita energetska 

obnova, za katero bodo pridobili 

evropska in državna sredstva v višini 

4,8 milijona evrov, za preostalih 1,6 milijona 

pa bodo najeli posojila. Obnovili 

in opremili bodo del internega oddelka 

in obnovili bolnišnično lekarno, načrtujejo 

pa tudi opremo za operacijsko dvorano 

za očesni oddelek in nakup operacijske 

mize za ortopedijo. 

M. H.

8 | Vestnik | 24. marca 2011 (iz)brano 


Kakšen je vaš položaj in položaj vaše družine 

v primerjavi z lanskim letom? 

Ste zaposleni? 

Če ste nezaposleni, pričakujete možnost zaposlitve? 

Skupaj 

Skupaj 

Skupaj 

Murska Sobota 

Murska Sobota 

Murska Sobota 

Ljutomer 

Ljutomer 

Ljutomer 

Lendava 

Lendava 

Lendava 

Gornja Radgona 



0 10 20 30 40 50 60 

Ne vem Boljši kot lani Enak kot lani Slabši 

0 10 20 30 40 50 

Drugo (študent, dijak) Upokojenec Ne Da 

0 10 20 30 40 50 60 70 80 

Ne vem 

Pričakujem zaposlitev v tujini 

Ne, ker ni delovnega mesta, kjer bi se lahko zaposlil 

Da 

Ali je kmetijstvo panoga, ki lahko omogoča preživetje? 

Se strinjate s prodajo Mure potencialnemu kupcu? 

Katerim institucijam najbolj zaupate? 

Skupaj 

Skupaj 

Nobeni od naštetih, drugo 

Murska Sobota 

Murska Sobota 

Cerkvi 

Ljutomer 

Ljutomer 

Sodstvu 

Lendava 

Lendava 

Državnemu zboru 



Vladi in predsedniku vlade Pahorju 

0 10 20 30 40 50 60 70 

Ne vem 

Ne, ker se zaslužek pretaka v industrijo in trgovino 

Da, le organizirati ga je treba 

0 10 20 30 40 50 60 70 

Mura mora ostati v domačih rokah Ne vem Ne Da 

Predsedniku države 

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 

Skupaj Murska Sobota Ljutomer Lendava Gornja Radgona 

Pomurski politbarometer 

Za nove zaposlitve ni možnosti, 

kar desetina delovnih mest na nitki 

Instituciji prava (sodstvo) in morale (cerkev) po zaupanju na psu – Pomurska podjetja rešujejo tajkunske dolgove Šrota in Save 

V Vestniku smo se po nekaj uspešno 

opravljenih predvolilnih raziskavah 

odločili za izvedbo raziskave prvega 

politbarometra v pomurskem prostoru. 

Vprašanja lahko razvrstimo v 

tri sklope. Prvi se nanaša na vrednostno 

oceno lastnega položaja, drugi na 

oceno nekaterih aktualnih dogodkov 

v Pomurju in tretji na odnos do aktualne 

politike, zaupanje vanjo in v institucije 

države ter kateri od političnih 

strank bi dali svoj glas, če bi bile 

volitve zdaj. 

Anketiranje je potekalo v četrtek 

in petek med 15. in 20. uro. Anketirali 

smo na osnovi naključno izbranega 

vzorca telefonskih naročnikov 

316 polnoletnih oseb v Pomurju. Z anketiranimi 

je bil izveden intervju po 

vprašalniku, ki je trajal približno pet 

minut. Odgovori so podani v opisni, 

tabelarični in grafični obliki in tudi po 

upravnih enotah, saj nas je zanimalo, 

ali so razlike med posameznimi okolji 

res tako velike, kot jih kažejo prevladujoči 

stereotipi v Pomurju. 

Anketirane smo vprašali, kako ocenjujejo 

svoj položaj in položaj družine 

v primerjavi z lanskim letom. 47,3 odstotka 

jih je odgovorilo, da slabše kot 

v lanskem letu, 43,9 odstotka, da enako 

kot lani, le nekaj več kot 4,7 odstotka 

jih je prepričanih, da jim je boljše. 

Podatek odraža realno stanje, ki 

je skrb vzbujajoče. Anketirane smo 

vprašali, kakšen je njihov status, ali 

so zaposleni, brezposelni, upokojenci, 

študenti ali dijaki. Odgovor na to 

Kar 40 odstotkov 

brezposelnih v Gornji 

Radgoni je prepričanih, 

da bodo dobili novo 

zaposlitev. Morda je ta 

optimizem povezan z 

napovedjo Arconta, da 

bo na veliko zaposloval. 

vprašanje zaradi naključnega vzorca 

ni povsem realen odraz stanja v regiji, 

čeprav v nekaterih primerih od tega 

ne dostopajo. Je pa zanimivo pričakovanje 

brezposelnih. Med temi jih komaj 

24,9 odstotka pričakuje, da bodo 

dobili zaposlitev, kar 49,9 pa ne pričakuje 

nove zaposlitve, saj so prepričani, 

da za njih ni primernega delovnega 

mesta. Ob tem je zanimivo posebej 

omeniti Gornjo Radgono, kjer je kar 

40 odstotkov brezposelnih prepričanih, 

da bodo dobili novo zaposlitev. 

Morda je ta optimizem povezan 

z napovedjo Arconta, da bo na veliko 

zaposloval, in tudi z uspehom dveh 

radgonskih podjetij na tehnološkem 

razpisu Ministrstva za gospodarstvo. 

Zanimivi so tudi odgovori o možnosti 

zaposlitve v tujini, predvsem v Avstriji, 

po sprostitvi trga dela v EU v maju. 

Očitno vprašani dovolj dobro poznajo 

tuji trg in na njem zase ne vidijo priložnosti 

za delo. 

Tudi pri zaposlenih je sorazmerno 

visoka raven negotovosti. Dobra tretjina 

je v skrbeh za svoje delovno mesto, 

kar 43 odstotkov vprašanih pa je v skrbeh 

do neke mere. Le dobra četrtina ni 

zaskrbljenih. Ta podatek je zgovoren 

kazalnik, da se Pomurje lahko znajde 

še v velikih zagatah pri ohranjanju delovnih 

mest. 

Dodatna obdavčitev 

namenjena tajkunom 

Anketirane smo v sklopu zaznavanja 

pomurskih problemov vprašali, 

kaj menijo o t. i. zakonu o Pomurju. 

43,3 odstotka nima mnenja o zakonu. 

Podobno oziroma 46,7 odstotka jih je 

prepričanih, da zakon ne more nadomestiti 

vsega, kar je v zadnjih letih v 

regiji propadlo, le deset odstotkov pa, 

da se na ta način vrača nekaj denarja, 

ki je odšel iz Pomurja. Vprašanje je 

temeljilo na predpostavki, da je Pomurje 

ves čas izgubljalo, ne glede na 

lastništvo, saj so ves čas delovali vzvodi, 

ki so omogočali odtok akumulacije 

iz okolja. 

Tako vprašani ocenjujejo tudi sedanje 

stanje. Kar 70,8 odstotka jih je prepričanih, 

da pomurska podjetja v lasti 

Pivovarne Laško (Radenska) in Save 

(Terme 3000) ter Ilirija in Varstroj s 

svojim poslovanjem rešujejo tajkunske 

dolgove Šrota, špekulativne finančne 

posle Save ali posle lastnikov. 

Le 8,2 odstotka vprašanih se s tem ne 

strinja. 

Mnenje vprašanih pa je deljeno o 

kmetijstvu. 46,1 odstotka jih je prepričanih, 

da kmetijstvo lahko omogoča 

preživetje, če se bo ustrezno organiziralo, 

skoraj polovica pa, da to ni 

mogoče, ker se ves zaslužek pretaka v 

predelovalno industrijo in trgovino. 

Mura naj ostane doma 

Težko je oceniti, ali so vprašani dojeli 

propad Mure kot realno dejstvo 

ali pa gre pri izrekanju o Muri še za 

čustva. 24,5 odstotka vprašanih jih je 

prepričanih, da je Muro treba prodati, 

vendar zanesljivemu kupcu. 19,9 odstotka 

temu nasprotuje in kar 39 odstotkov 

jih je prepričanih, da mora 

ostati v domačih rokah. Zadnjo trditev 

lahko povežemo tudi z odgovori na 

vprašanja o Radenski in Termah. Čeprav 

se zdi, da gre za obrobne zgodbe 

v življenju Pomurca, ni tako. Pomurci 

na izredno visoki ravni zaznavajo, kaj 

se dogaja v pomurskem prostoru in 

kako jih posledično divji liberalizem 

izkorišča. Če s tem povežemo še pomurski 

zakon, imajo tudi zgodovinski 

spomin. Naj spomnimo samo na najbolj 

razvpita primera Potrošnika in 

Pomurske banke. Še kako dobro vedo, 

kako se je s Potrošnikom reševala prva 

zavožena gorenjska zgodba – Živila. 

Hkrati pomnijo, da so z zdomskimi 

depoziti in Murinimi izvoznimi devizami 

sanirali Pomursko banko brez 

državnega posredovanja, na koncu pa 

so se ji ob začetku Murine krize morali 

odpovedati krepko pod realno vrednostjo. 

Politiki na psu 

Najvišjo raven zaupanja med političnimi 

institucijami uživa predsednik 

države, in sicer 18,4-odstotno. Zanimivo, 

da ima vlada več zaupanja (2,6 odstotka) 

kot instituciji prava in morale 

– sodstvo in cerkev (oba 0,9 odstotka). 

Kar 76,9 odstotka vprašanih ne zaupa 

nikomur od naštetih, to pa je lahko 

skrb vzbujajoče. Ob neposrednem 

vprašanju o podpori vladi je ta nekoliko 

nižja, kot kažejo meritve drugih 

barometrov. V Pomurju vlada uživa 

podporo petine anketiranih ob 12,5 

odstotka neopredeljenih. 

Nekoliko drugače pa je s podporo 

reformnima zakonoma, o katerih 

se bodo izrekali volivci na referendumih. 

28,8 odstotka vprašanih podpira 

zakon o malem delu in pokojninski reformi, 

31,6 odstotka pa je neopredeljenih. 

Proti reformam je 39,6 odstotka. 

Podatek je dovolj zgovoren, da ljudje 

dojemajo reforme kot nujne, kljub nizki 

stopnji zaupanja v vlado. Hkrati pa 

se nad tem zaznavanjem potrebe po 

reformah lahko zamislijo njihovi nasprotniki, 

predvsem sindikati, ki jim 

ljudje vsaj v Pomurju glede na izkušnje 

očitno ne zaupajo. 

Vzorec, vprašalnik in analizo pripravil 

J. Votek


(iz)brano 


Skupaj 

Če ste zaposleni … 

Skupaj 

Kaj menite o zakonu o Pomurju? 

Ali se vam zdi, da pomurska podjetja (Radenska, Terme 

3000, Varstroj, Ilirija) nosijo breme sanacije tajkunskih in 

špekulativnih finančnih poslov krovnih podjetij? 

Murska Sobota 

Murska Sobota 

Skupaj 

Ljutomer 

Ljutomer 

Murska Sobota 

Ljutomer 

Lendava 

Lendava 

Lendava 




0 10 20 30 40 50 60 

Nisem zaskrbljen 

Zaskrbljen sem do neke mere 

Sem zaskrbljen za svojo zaposlitev 

0 10 20 30 40 50 60 

Nimam mnenja o zakonu 

Zakon ne more nadomesti tistega, kar je propadlo v zadnjih nekaj letih 

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 

Ne morem presoditi Ne Da 

Država končno vrača nekaj denarja, ki je odšel iz Pomurja 

Ali podpirate vlado Boruta Pahorja? 

Boste podprli zakona o malem delu 

in pokojninski reformi? 

Katero od strank bi volili, če bi bile v nedeljo volitve? 

Skupaj 

Skupaj 

Drugo 

Murska Sobota 

Murska Sobota 

Novo Slovenijo (NSi) 

Ljutomer 

Ljutomer 

Slovensko nacionalno stranko (SNS) 

Lendava 

Slovensko ljudsko stranko (SLS) 

Lendava 


Demokr. stranko upokojencev (DeSUS) 


0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 

Ne vem Ne Da 

0 10 20 30 40 50 

Ne vem Ne Da 

Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) 

Zares 

Slovensko demokratsko stranko (SDS) 

Socialne demokrate (SD) 

0 10 20 30 40 50 60 70 80 

Skupaj Murska Sobota Ljutomer Lendava Gornja Radgona 

Starost anketiranih 

Skupaj 

Murska Sobota 

Ljutomer 

Lendava 


0 5 10 15 20 25 30 35 40 

Nad 65 50–65 30–50 25–30 18–25 

Izobrazba anketiranih 

Drugo 

Visoka 

Višja 

Srednja 

Poklicna 


Osnovna 

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 

Skupaj Murska Sobota Ljutomer Lendava Gornja Radgona

10 | Vestnik | 24. marca 2011 kultura 


V Soboti Mestno gledališče Park? 

Nova večnamenska kulturna dvorana v M. Soboti je dobila ime. Strokovna 

komisija je obravnavala enajst predlogov in se odločila za ime Mestno gledališče 

Park, kar je podprl tudi župan Anton Štihec. Sedaj pa lahko v Soboti 

še čakamo, da bo gledališče s svojo ekipo, kot obeta naslov, tudi zaživelo in 

da bo Sobota dobila čim več atributov, ki delajo mesto. Je bil to premik v razumevanju 

MOMS? Še pred časom so namreč trdili, da se lastna gledališka 

produkcija ne splača. Gostujoče predstave pa še ne naredijo gledališča. 

Dela Primoža Trubarja na spletu in zastonj 

Zbrana dela Primoža Trubarja, ki postopoma izhajajo od leta 2002, bodo 

odslej dostopna na spletnih straneh Pedagoškega inštituta, in to brezplačno. 

Prenesli pa si jih boste lahko v obliko za branje, tiskanje, na CD ali 

pa v elektronsko knjigo. Pred nedavnim je tako izšla šesta knjiga, v kateri 

je Trubarjev prevod Novega testamenta iz leta 1582. S tem nacionalnim 

projektom želijo prvega slovenskega pisca približati sodobnemu bralcu. 

Predvidevajo, da bo v prihodnjih letih izšlo še šest Trubarjevih del. 

Flisarjev scenarij 

Po scenariju pisatelja Evalda Flisarja 

je Televizija Slovenija posnela 

igro z naslovom Vikend v 

Brightonu. Govori o trpki usodi 

slovenskega izseljenca Jana, ki se 

domačim hvali s svojim uspehom, 

v resnici pa je prodajalec sadja. 

Letni koncert Ljutomerskega okteta 

Ni več bojazni, da 

bodo nehali peti 

Svetlana Makarovič o prekletstvu in pokončni ženski 

Osnova umetnine je bridkost 

Umetnost se plača s solzami, krvjo in znojem – Raje ima tišino kot slabo glasbo 

Zapeli slovenske narodne in ljudske pesmi – Prihodnje 

leto več koncertov, tudi tematsko obarvanih 

Večer dijaške poezije 

Bodoči pesniki 

med gimnazijci? 

V dveh razredih veliko dobrih pesnikov 

V soboto zvečer je pripravil Ljutomerski 

oktet v novi sestavi v dvorani 

ljutomerskega kulturnega doma svoj 

prvi samostojni koncert. Oktet, ki ima 

sicer 45-letno tradicijo, sedaj deluje 

pod taktirko umetniškega vodje mag. 

Dušana Preloga, poleg njega pa pojejo 

še Bojan Ferenc, Dejan Kolarič, Tihomir 

Babič, Evgen Bibianko, Marko 

Jureš, Aljoša Žnidarič, Peter Beznec in 

Igor Golob. 

Za prvi samostojni koncert so izbrali 

prepoznaven in standarden oktetovski 

repertoar, sestavljen iz slovenskih, 

narodnih, umetnih in nekaj 

narodnozavednih pesmi, izbrali so še 

nekaj črnskih duhovnih, džezovskih 

ter skladb iz časa romantike in renesanse. 

»Tokrat smo izbrali nekoliko 

širši repertoar,« je po koncertu povedal 

umetniški vodja Prelog, saj je za 

prvo leto najpomembnejše, da intenzivno 

»delamo na zvoku in vokalu«. 

Med publiko so bili tudi nekdanji 

pevci, s katerimi so skupaj zapeli dve 

skladbi, in prvi vodja Ivan Vrbančič, za 

katerim je vodenje okteta prevzel Mirko 

Prelog. »Bili so navdušeni in zadovoljni, 

da oktet deluje naprej, saj je bilo 

med njimi kar malo bojazni, da bomo 

prenehali delovati,« pove Prelog. Morda 

tudi zato, ker čez leto niso toliko nastopali, 

ampak več časa posvečali vaji 

in usklajevanju zvoka. V prihodnje pa 

lahko publika pričakuje še kakšen koncert 

več, morda tudi tematski koncert, 

ki bo rusko ali dalmatinsko obarvan, 

želijo pa se udeležiti tudi kakšne revije 

ali srečanja oktetov. 

A. N. R. R. 

Ob spremljavi Milka Lazarja je Svetlana Makarovič pripovedovala zgodbo o pokončni Hallgerd, ženski, ki spoštuje ljudi, a se ne 

pusti poniževati in tepsti, zato ne odpušča in ne pozablja. Tudi zato še danes na Islandiji ženske redko poimenujejo Hallgerd. 

Na literarno-glasbenem večeru v Pokrajinski 

in študijski knjižnici v Murski Soboti 

je Svetlana Makarovič ob glasbeni 

spremljavi Milka Lazarja na klavikordu 

predstavila svojo baladno pripovedko 

za odrasle Saga o Hallgerd. Zgodba 

je navdihnjena s starodavno islandsko 

sago o Njalu, govori pa o odnosu med 

krščanstvom in poganstvom ter možnostjo 

odpuščanja ter hinavščini, skriti 

pod krinko krščanskih vrednot. 

Čeprav saga izvira iz desetega stoletja, 

je to sodoben tekst, ki je izrazito 

protikrščanski, je povedala Makarovičeva. 

»Želela sem prikazati, kakšno zlo 

je krščanstvo prineslo svetu in kako je 

cerkev še danes gluha, slepa in misli 

samo na lastne koristi. Vsaka cerkev.« 

O sodelovanju z glasbenikom Milkom 

Lazarjem pa je dejala, da sta oba 

čarovnika, ki znata čarati in očarati 

publiko. »Midva sva kot en instrument, 

kar skupaj narediva, je kot 

umetnost čarovnije.« Hkrati pove, da 

je Lazar vrhunski slovenski glasbenik 

in da je njegova glasba morda za širšo 

publiko prezahtevna, za sladokusce 

pa je čisti užitek. Drugače pa raje odklanja 

stereotipne glasbene spremljave 

in recitale: »Raje imam tišino kot 

slabo glasbo.« 

Svetlana Makarovič je bila osemkrat 

na Islandiji, kjer so jo pritegnile 

njihove sage. Poezija pa jo je razočarala. 

»Čeprav se Islandci že v šoli 

učijo pesništva in pri vsaki hiši znajo 

pesniti, obvladajo pesniške forme, 

tudi tiste najtežje in notranjo rimo. 

Živijo pa precej brez konfliktov, zato 

v poeziji nimajo kaj bistvenega povedati. 

Osnova vsake umetnine pa je 

bridkost, odpovedovanje, frustracija, 

bes, zanikanje in zato ne obstajajo dobri 

umetniki, ki v življenju niso ničesar 

bridkega doživeli. To je cena, ki jo 

vsak umetnik mora plačati. Tukaj ni 

bližnjic,« doda. 

Ampak da bomo pri nas in v Sloveniji 

dobili več dobrih umetnikov, 

pesnikov, dramatikov, bo po njenem 

mnenju moralo priti še več bridkosti. 

»Glejte, po vsem zlu, kar so doživeli v 

Bosni, danes Bosna daje izjemne nove 

pesnike, pisatelje, dramatike, prozaiste, 

umetnike … To spet potrjuje, da 

je umetnost treba plačati s solzami, 

krvjo in znojem,« pove. Pri tem pa se 

poslovi in odide na težko pričakovano 

cigareto. 


Fotografija A. Nana Rituper Rodež 

Pesmi so prebirali avtorji sami ali njihovi sošolci, recitacije pa so z glasbenimi 

točkami dopolnili še mladi glasbeniki. 

Na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru 

so pripravili prav poseben literarni 

večer, na katerem so se s svojo 

avtorsko poezijo predstavili dijaki 3. 

a- in 3. b-razreda. Pesmi so prebirali 

avtorji sami ali njihovi sošolci, recitacije 

pa so z glasbenimi točkami dopolnili 

še mladi glasbeniki, tako da se je 

na prireditvi predstavilo veliko umetniško 

nadarjenih gimnazijcev. 

Tako smo lahko prisluhniti pesmim 

Andreja Štermana, Patricije Utroša, Rebeke 

Zorman, Andreje Ošlaj, Kaje Rogan, 

Tine Duh, Laure Kerčmar, Mateje 

Hozjan, Sare Brunec, Roka Pangeršiča, 

Tadeje Ciman, Jane Černela in Urške 

Meolic. Da se v dveh razredih skriva 

tolikšno število pesniških talentov, je 

presenetilo tudi njihovo mentorico 

Mojco Rižnar Nedeljko, ki je bila tudi 

pobudnica večera dijaške poezije: »Niti 

slutila nisem, da lahko v dveh razredih 

najdeš toliko dobrih pesnikov, toliko 

mladih, ki so odkrivali, razkrivali in 

bili pripravljeni s svojo poezijo stopiti 

pred občinstvo.« In kakšne pesmi pišejo 

dijaki? Vsak po svoje v njih izraža 

tisto, kar čuti ali o čemer premišljuje, s 

tem da jih to večina počne na preprost 

način, ki mu še manjka izbrušenost pesniškega 

izraza, nekaj pesmi pa bi lahko 

mirno postavili ob bok poeziji kakšnega 

že uveljavljenega avtorja. 

Petra Kranjec 

Fotografija Petra Kranjec 

Baročni pevski večer pri Gradu 

Minulo soboto je potekal v grajski 

koncertni dvorani pri Gradu na 

Goričkem v organizaciji graške občine in 

tamkajšnjega krajinskega parka koncert 

oddelka za petje Glasbene šole Murska 

Sobota, ki ga vodi Gabriela Bratina. 

Deset mladih pevcev, med njimi tudi dve 

učenki klavirja, se je predstavilo z deli iz 

zgodnjega baroka do konca 20. stoletja. 

Na koncertu sta se s svojim tekmovalnim 

programom občinstvu predstavila tudi 

učenca Klavdija Vrečič in Grega Benko 

(na fotografiji), ki se bosta konec marca 

udeležila mednarodnega glasbenega 

tekmovanja v Italiji. C. K. 

12kultgrad 

manjka 



intervju 


Mirko Lebarič, predsednik pomurske upokojenske zveze, ne skriva zaskrbljenosti 

Kako navadnega smrtnika prepričati 

o nujnosti pokojninske reforme? 

Pokojnine so dejansko zamrznjene že nekaj časa – Nastopati je treba s strokovnimi argumenti 

Če vemo, da je v Pomurju 27 

občin, kjer deluje kar 33 upokojenskih 

društev z več kot 

14.000 člani, ima zelo pomembno 

povezovalno vlogo Pomurska 

pokrajinska zveza upokojencev s 

sedežem v Murski Soboti. Na njenem 

čelu je že nekaj časa Mirko Lebarič, ki 

se lahko pohvali z bogato dejavnostjo 

pomurskih upokojencev. Ti so še posebej 

dejavni na socialnem, izobraževalnem, 

kulturnem, športnem in rekreativnem 

področju. 

»Z našo dejavnostjo posegamo na 

vsa področja, povezana z izboljšanjem 

razmer generacije v tretjem življenjskem 

obdobju. Tako smo organizirali 

številne oblike izobraževanja, predavanj 

in razprav o aktualnih predpisih 

in zakonodaji, ki neposredno posega 

v pravice starejše populacije, kot so 

pokojninska in invalidska zakonodaja, 

socialno-zdravstvena zakonodaja, 

domsko varstvo in zakon o dolgotrajni 

oskrbi, ki je še vedno v javni razpravi. 

Upokojenci so zelo dejavni na športnem 

področju, čeprav ne gre za kake 

izjemne dosežke, ampak predvsem za 

koristno rekreacijo. S tem v bistvu koristijo 

tudi širši družbeni skupnosti, 

saj v praksi uveljavljajo znano načelo 

Zdrav duh v zdravem telesu. Zato 

Konflikt z vlado 

je pozitiven, ker 

želimo prikazati 

naše dejansko 

stanje, ki ga je treba 

spremeniti. Najprej 

pa je treba zagotoviti 

primeren standard 

vsem kategorijam 

prebivalstva. Ker je 

v Pomurju približno 

tretjina upokojencev, 

bo treba ustrezno 

razdeliti finančna 

sredstva. 

si vse bolj prizadevamo med starejše 

vnesti gibalno kulturo. V tej zvezi 

skušamo še bolj razmahniti pohodništvo 

in kolesarstvo ter vse druge oblike 

rekreacije, primerne za upokojence. 

Ti se v zadnjem času uveljavljajo 

tudi kot pisci, ki jih je v Pomurju vedno 

več. Iskreno si želim, da bi skupno 

izdali zbornik, v katerem bi širši 

javnosti predstavili naše dosežke in 

opravljeno delo v minulem obdobju. 

Ta bi zajemal široko paleto pisateljske, 

recitacijske, likovne in izdajateljske 

dejavnosti.« 

Kako ocenjujete uresničevanje projekta 

Starejši za višjo kakovost življenja 

doma? 

Zahvaliti se moram vsem našim 

koordinatorjem, vključenim v ta projekt. 

Pri njegovem uresničevanju sodeluje 

že 214 prostovoljk in prostovoljcev, 

ki se neutrudno razdajajo ob 

reševanju konkretnih problemov, ki 

tarejo starejše. V času izvajanja projekta 

Starejši za starejše smo obiskali 

več kot 11.500 ljudi ter ob sodelovanju 

s pristojnimi službami in drugimi 

prostovoljnimi organizacijami zagotovili 

potrebno pomoč več kot 2.500 

upokojencem. Ugotavljamo, da se več 

problemov pojavlja pri ženskah, saj te 

skrivajo svoje stiske pred družino in 

širšo skupnostjo. Da bi posamezne težave 

lažje odpravljali, se povezujemo 

z določenimi službami, kot so centri 

za socialno delo, patronažna služba 

in podobno. Bolj pa bomo morali še 

pritegniti nekatere lokalne skupnosti. 

Prizadevamo si, da bi ob sodelovanju 

županov v občinah ustanavljali tako 

imenovane interdisciplinarne odbore, 

ki bi odkrivali posamezne primere in 

imeli nadzor nad ustreznimi službami 

pri pomoči starejšim. V Pomurju 

so razmere še toliko težje, ker sta socialni 

položaj in starostna sestava naših 

upokojencev slabša kot v večjih 

središčih po Sloveniji. 

Kako to utemeljujete? 

Pri nas je veliko upokojencev iz 

kmečkih vrst, zavarovanih po starem 

pokojninskem zakonu, mnogo pa je 

tudi takih, ki prejemajo državno pokojnino. 

Pri tem žal nimajo nobenih 

drugih ugodnosti, zato nimajo možnosti 

za dodatno zavarovanje, prikrajšani 

pa so tudi za dodatek za nego 

in pomoč, kot jih imajo upokojenci, ki 

so bili v rednem delovnem razmerju. 

To velja tudi za kmečke upokojence, 

ki ne prejemajo dodatka za socialno 

varnost. Tudi s sedanjimi pokojninami, 

ki so praktično zamrznjene že nekaj 

časa, se resnično težko živi. Predvsem 

zato, ker cene osnovnih živilskih 

izdelkov nenehno naraščajo, s čimer 

se avtomatično znižujejo pokojnine, 

kar še toliko bolj občutijo naši starejši 

potrošniki. Tu bomo morali storiti 

korak naprej. Predvsem zato, da bi 

naše podeželje ob reki Muri istovetili 

z drugimi pokrajinami. To se pravi, 

da je treba zagotoviti več denarja 

za socialo in primerno starost naših 

upokojencev. 

Konflikt, ki je pozitiven 

Upokojenci ste v bistvu v nekakšnem 

konfliktu z vsemi vladami do 

sedaj. Nasprotujete večji privatizaciji 

zdravstva, zniževanju pokojnin, 

zmanjšanju socialnih prispevkov. 

To je res. Toda menimo, da je ta 

konflikt pozitiven, ker želimo našemu 

vodstvu in politikom, ki odločajo 

o pomembnih zadevah, prikazati 

dejansko stanje, ki ga bo nujno treba 

izboljšati. V prvi vrsti je treba zagotoviti 

primeren standard za vse kategorije 

prebivalstva. Ker je v Pomurju približno 

tretjina upokojencev, je treba 

ustrezneje razdeliti finančna sredstva, 

ki so na voljo. Prizadevamo si, da bi v 

novi zdravstveni zakonodaji jasno ločili 

javno in zasebno zdravstvo, to pa 

je ključen pogoj za zagotovitev dostopa 

do zdravstvenih storitev za polovico 

upokojenega prebivalstva. 

Razbrati je, da nič manjšega pomena 

ne pripisujete večjemu vplivu civilne 

družbe na odločitve vlade in parlamenta? 

Zelo premišljeno in strokovno moramo 

stopnjevati pritisk civilne družbe 

na tiste, ki odločajo. Vsako potezo 

bomo morali natančno premisliti in 

razdelati, pri vseh tovrstnih dejavnostih 

pa se bomo morali povezovati z 

drugimi organizacijami civilne družbe. 

Vse to terja, da se v prihodnje s svojimi 

stališči še bolj približamo našim poslancem. 

S strokovnimi argumenti je 

treba zahtevati, da se odločitve na lokalni 

ravni bolj upoštevajo v praksi. S 

tem bi hkrati tudi vzpostavili evidenco 

obnašanja, kako od pogovorov in realizacije 

priti do skupnega imenovalca. 

Znano je, da ustanavljate ekspertne 

skupine, ki bodo preverjale kakovost 

bivanja starostnikov v domovih. 

Kako daleč ste? 

Prišli smo do spoznanja, da ni več 

pomembno samo to, da sodeluješ, 

Mirko Lebarič, predsednik pomurskih upokojencev 

ampak, kako sodeluješ in katere argumente 

uveljavljaš ob ustrezni strokovni 

podpori. Da bi bilo naše poslanstvo 

pokrajinske zveze upokojencev tudi 

dokaj strokovno in kakovostno, smo 

poskusili pridobiti upokojene strokovnjake, 

ki bi nam pomagali oblikovati 

stališča o predlaganih zakonskih 

rešitvah in izvajanju druge politike, 

pomembne za reševanje problemov 

starejših. V svete domov za starejše 

moramo vključiti več naših članov, ki 

bodo povezani v mrežo na pokrajinski 

oziroma republiški ravni. Z njimi 

se dogovarjamo za enotna stališča, ki 

jih bodo zagovarjali pri nadzoru dela 

domov za starejše. 

Pogrešamo konkretne 

izračune 

Vse aktualnejše postaja vprašanje 

nameravane pokojninske reforme. 

Kakšni so vaši pogledi? 

Vprašanje pokojninske reforme 

smo v zvezi upokojencev že neštetokrat 

obravnavali z različnih vidikov. 

Pri tem ugotavljamo, da tisti, ki pripravljajo 

zakon o pokojninski reformi, 

ne pridejo s konkretnimi izračuni, 

da bi navadnega smrtnika lahko prepričali 

o nujnosti te reforme. To velja 

tudi za druge dejavnike, ki bi morali 

ponuditi drugačne alternative. Če o 

vsem tem osebno razglabljam, bi zakon 

o pokojninski reformi podprl, čeprav 

ta zakon ni dober. Je pa vsekakor 

boljši od dosedanjega, ker se še vedno 

uporablja 151. člen zakona o pokojninsko-invalidskem 

zavarovanju, ki določa 

različno usklajevanje pokojnin, 

kar je po našem mnenju nepravilno. 

Želim si, da se ob tej reformi dejansko 

izkristalizirajo problemi, ki neposredno 

vplivajo na višino pokojnine. 

Zato bi kazalo sprejeti takšen 

zakon, ki bo omogočil boljše razmere 

naslednjim generacijam, katerim 

je treba ob odhodu v pokoj zagotoviti 

dovolj materialnih sredstev za normalno 

preživetje. To je naše osnovno 

vodilo, za katerega se bomo v upokojenski 

organizaciji zavzemali na vseh 

ravneh. 

Ste zadovoljni z dosedanjimi dosežki 

medgeneracijskega sodelovanja? 

Vsekakor. Glede na krizo, ki prizadene 

tudi mlade, se mostovi sodelovanja 

vse bolj zbližujejo. Nujno je, da 

skupaj z ramo ob rami rešujemo tista 

vprašanja s področja gospodarstva, 

politike in sociale, ki so pomembna 

za obe strani. Tako bi lahko dosežene 

Fotografija Milan Jerše 

uspehe v praksi tudi medgeneracijsko 

razdelili. Strokovni stiki s sindikati in 

študenti morajo postati trajna oblika 

medsebojnega sožitja in sodelovanja. 

Le tako bomo lahko preusmerili 

razvoj Slovenije v vsem prebivalcem 

prijazno državo. 

V upokojenskih društvih imamo 

vse možnosti, da postanemo pobudniki 

medgeneracijskega sodelovanja 

v lokalni skupnosti. Nekaj dobrih 

primerov že imamo. V tem okviru 

moram omeniti aktivno sodelovanje 

pri projektu medgeneracijskega centra 

Hiša Sadeži družbe, ki ima sedež 

Ni pomembno samo 

sodelovati, ampak tudi 

to, kako z argumenti 

ob strokovni podpori 

prepričati širšo 

javnost o pravilnosti 

naših pogledov. 

Zato smo pridobili 

številne upokojene 

strokovnjake, ki nam 

bodo pomagali pri 

oblikovanju dokončnih 

stališč. 

v Murski Soboti. Kot pogodbeni partner 

Slovenske filantropije smo se 

medsebojno dogovorili o uresničevanju 

tega projekta. Podobno velja za 

projekt Mreža samopomoči organizacij 

starejših za skladen razvoj dolgožive 

družbe. 

Kakšno je vaše stališče do predlaganega 

zakona o malem delu? 

Tudi o tem smo v upokojenskih vrstah 

veliko razpravljali. S pomočjo 

Hiše Sadeži družbe, ki za zdaj deluje 

le v Murski Soboti, bi lahko omogočili 

konkretnejšo pomoč starejšim, 

ki si v določenih primerih ne morejo 

pomagati sami. Ravno z malim delom 

bi imeli možnost evidence, kako 

se v praksi zaračunavajo te zadeve. S 

tem bi starejšim zagotovili storitve po 

zmernih cenah. V tem primeru pa ne 

bi smeli biti prikrajšani njihovi prejemki 

iz pokojnine. 

Kateri so poglavitni načrti? 

Vsekakor ne moremo že vnaprej 

sprejemati novih izzivov. Naša strategija 

namreč temelji na argumentih 

za reševanje posameznih problemov, 

čemur bomo v prihodnje namenili 

več pozornosti. Želim si, da nevladne 

organizacije resnično nastopijo 

v tej svoji vlogi. Od poslancev pa 

zahtevamo, da upoštevajo naša stališča 

in predloge. Prepiri v vladi in 

parlamentu ne vodijo nikamor. Tem 

je treba glasno in jasno povedati, da 

naj se prepirajo doma, v parlamentu 

pa morajo nastopati z argumenti 

in pred javnostjo uskladiti svoje poglede. 

Takrat se bomo lahko izognili 

temu, da se odločitve o strokovnih 

vprašanjih prenašajo na laike, ki se 

ne razumejo na določene konkretne 

zadeve. 

Milan Jerše

12 | Vestnik | 24. marca 2011 kmetijstvo 


Z dr. Stankom Kapunom o delu Čebelarske zveze društev Pomurja 

V Pomurju imamo tudi prvega 

čebelarja, ki prideluje medeno penino 

Podjetniško razmišljanje je izziv tudi za čebelarje – Več kot čebelji pridelki je vredno opraševanje, ki ga čebele opravijo v kmetijstvu 

V 

Pomurju ima čebelarstvo 

večstoletno tradicijo, iz tega 

prostora pa izhaja tudi več 

pomembnih slovenskih čebelarjev, 

ki so dali svoj prispevek k razvoju 

te vedno pomembnejše kmetijske dejavnosti. 

Med njimi velja omeniti Petra 

Dajnka iz Črešnjevec, avtorja prve knjige 

o čebelarstvu, napisane v slovenskem jeziku, 

po njem pa se je poimenovalo tudi 

Čebelarsko društvo Gornja Radgona. V 

pokrajini ob Muri deluje 23 čebelarskih 

društev, v katera je vključenih več kot 

600 članov, ti pa čebelarijo s 16.600 čebeljimi 

družinami in so lani pridobili okoli 

300 ton medu. Leta 2004 so se vsa čebelarska 

društva povezala v Čebelarsko 

zvezo društev Pomurja, ki uspešno izpolnjuje 

svoje poslanstvo. O delu in načrtih 

zveze smo se pogovarjali z njenim predsednikom 

dr. Stankom Kapunom. 

Zvezo smo ustanovili predvsem zato, 

da povežemo pomurske čebelarje in 

skupno nastopimo s trženjem čebeljih 

pridelkov. Čebelarstvo je danes zelo pomemben 

del kmetijske dejavnosti, vrednotiti 

pa ga ne smemo le po dohodku, 

ki ga ustvarimo s pridelavo in prodajo 

čebeljih pridelkov. Za boljše razumevanje 

te trditve naj povem, da je pomursko 

čebelarstvo vredno okoli 15 milijonov 

evrov, vendar čebelji pridelki predstavljajo 

le desetino te vrednosti. Veliko več je 

vredno opraševanje, ki ga za kmetijstvo 

opravijo čebele, saj prispevajo k višjim 

pridelkom. Spodbudno je, da se pomena 

čebelarstva vedno bolj zavedajo tudi tisti, 

ki so odgovorni za razvoj kmetijstva, 

zato mu v zadnjem času namenjajo tudi 

nekoliko več sredstev, saj se iz sredstev 

Programa razvoja podeželja denar namenja 

tudi za spodbujanje in razvoj čebelarstva. 

Kako se v razvoj čebelarstva vključuje 

Čebelarska zveza društev Pomurja? 

Ob skrbi za organiziranje čebelarjev in 

njihovo izobraževanje namenjamo v zvezi 

posebno skrb povečevanju ekonomike 

čebelarjenja. Mnogi so že spoznali, da 

Dr. Stanko Kapun: »Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota je ministrstvu za 

kmetijstvo dal pobudo za dopolnitev šifranta za ozelenitev njivskih površin, da bi 

tako kmetom dali možnost tudi za setev neprezimnih medovitih rastlin. Z njimi 

lahko prav tako izboljšamo kakovost kmetijskih zemljišč, hkrati pa zagotovimo 

tudi pašo za čebele.« 

Fotografija Ludvik Kovač 

čebelarjenje lahko predstavlja pomembno 

dejavnost v kmetijstvu, zato skušamo 

med čebelarji spodbujati in razvijati podjetniško 

miselnost. Nekaj uspešnih zgledov 

takšnega podjetništva v Pomurju 

že imamo, vendar nas na tem področju 

čaka še veliko dela. Posamezniki so se že 

usmerili predvsem v razvoj čebelarskega 

turizma, nekateri pa razvijajo druge dopolnilne 

dejavnosti, ki so prav tako povezane 

s čebelarjem. Iz čebeljega voska 

izdelujejo sveče, iz medu delajo medene 

likerje, medico, medeno pecivo, v Pomurju 

pa imamo tudi prvega čebelarja, ki 

prideluje medeno penino. K pozitivnim 

premikom v podjetništvu je veliko prispeval 

tudi osnovni tečaj iz čebelarstva, 

ki ga je za vzhodni del Slovenije organizirala 

naša zveza, in z zadovoljstvom ugotavljamo, 

da je bilo zanj veliko zanimanje 

predvsem med mladimi. 

V zadnjem času se tudi med mladimi 

povečuje zanimanje za čebelarjenje. 

Kako mlade spodbujate oziroma navdušujete 

za to dejavnost? 

To je posledica intenzivnega dela z 

mladimi že v osnovnih šolah, saj takšni 

krožki mladih čebelarjev delujejo na 13 

pomurskih šolah. Večina mladih, ki obiskuje 

te krožke, se pozneje odloči za čebelarjenje, 

tako da z nadaljevanjem čebelarske 

tradicije v Pomurju ne bo težav. 

Naša prizadevanja za delo z mladimi so 

zaznali tudi v Čebelarski zvezi Slovenije 

in devetega maja bo na osnovni šoli Ivana 

Cankarja v Ljutomeru vseslovensko 

tekmovanje mladih čebelarjev. 

V preteklosti je bila glavna in velikokrat 

edina dejavnost čebelarjev pridelava 

medu. Danes daje čebelarjenje več 

možnosti. 

Primarna dejavnost je še vedno pridelava 

medu, vendar se vedno več čebelarjev 

usmerja tudi v druge aktivnosti, ki 

smo jih še premalo izkoristili. Kranjska 

sivka je avtohtona slovenska čebela, po 

kateri je zaradi njene kakovosti veliko 

povpraševanje tudi v tujini. Ob ustanovitvi 

Zveze čebelarskih društev Pomurja 

smo imeli tu le eno priznano vzrejališče 

matic, zdaj jih imamo devet, vseh v Sloveniji 

pa je 29. Dobršen del matic, ki jih 

prodajamo po vsem svetu, se tako vzredi 

v Pomurju, možnosti pa je še več, saj 

je povpraševanje po kranjski sivki zelo 

veliko. Evropski trg potrebuje letno več 

kot 100 tisoč matic, v Sloveniji jih vzredimo 

le 30 tisoč. Pomurski čebelarji se lahko 

tudi pohvalimo, da letno izvozimo na 

zahtevno italijansko in francosko tržišče 

več kot tisoč čebeljih družin, pred leti pa 

smo tudi na skandinavsko tržišče izvozili 

1.600 čebeljih družin. Seveda sta pri tem 

poslu potrebna povezanost in skupni nastop 

čebelarjev, saj posameznik ne more 

biti uspešen. 

Uvodoma ste dejali, da je bil cilj zveze 

tudi skupen nastop pri trženju. Koliko 

vam je to uspelo? 

Zveza vodi vse aktivnosti pri prodaji 

medu Medexu, nekaj medu pa nam je v 

preteklosti uspelo tudi izvoziti na nemško 

tržišče. Pri nastopu do domačih trgovcev 

pomembnejših rezultatov ne 

beležimo, saj imajo posamezni čebelarji 

že svoje utečene poti do trgovcev, veliko 

medu pa čebelarji prodajo tudi na 

domu. 

Kakšno je zanimanje pomurskih čebelarjev 

za ekološko čebelarjenje? Na nekaterih 

območjih možnosti za to obstajajo, 

vendar jih premalo izkoristite. 

V Pomurju imamo le enega čebelarja, 

ki se je odločil za ekološko čebelarjenje. 

Vzrokov za to je več. Tovrstno čebelarjenje 

je pod nenehnimi kontrolami, stroški 

so višji, medtem ko pri ceni medu razlike 

ni čutiti. Predvsem območje Krajinskega 

parka Goričko in nekatera območja v 

Slovenskih goricah bi morali izkoristiti 

za ekološko čebelarjenje, med s teh območij 

pa bi moral imeti večjo veljavo in 

tudi višjo ceno. Zveza bo stala ob strani 

in bo podpirala vsakega, ki se bo odločil 

za ekološko čebelarjenje. 

Ludvik Kovač 

V Radgonskih goricah pripravili 130.000 trsnih cepljenk 

Vinograde obnavljajo z lastnimi sadikami 

Lani obnovili 13 hektarjev, letos jih bodo 20 in prihodnje leto 15 hektarjev 

Muškatne buče 

Priložnost 

za manjše 

kmetije 

V družbi Radgonske gorice namenjajo 

posebno pozornost obnovi vinogradov, 

saj so lani obnovili 13 hektarjev, letos 

jih bodo 20 in prihodnje leto 15 hektarjev. 

Zavedajo se, da doma vzgojena 

trta bistveno bolje uspeva kot tista, ki 

jo vzgajajo na drugih območjih, zato 

imajo v družbi lastne matičnjake. Cepiče 

pripravljajo iz najbolj rodnih vinskih 

trt. Trsne sadike pripravljajo po metodah, 

kot so jih že okrog leta 1938. 

Pretekli teden je 14 delavcev družbe 

Radgonske gorice v skladišču nad 

radgonskim pokopališčem pripravilo 

130.000 trsnih cepljenk, ki so jih za 

en mesec shranili v 178 posebnih zabojev 

z mokro žagovino. Po enem mesecu 

jih bodo ponovno parafinirali in nato 

bodo cepljenke že primerne za saditev. 

Tako želijo že pred prvim majem vse 

cepljenke tudi posaditi. 

Iz cepljenk bodo vzgojili trsne sadike. 

Količina sadik je odvisna od vlage, zato 

jih že nekaj let zalivajo. Tako so denimo 

lani iz 114.000 trsnih cepljenk vzgojili 

kar 71.700 sadik, v letih, ko jih niso 

zalivali, je bil izplen le do 30-odstoten. 

Robert Kreft ob 

zabojih, kjer bodo 

en mesec zorele 

trsne cepljenke. 

Fotografija Franci Klemenčič 

Robert Kreft, ki je v družbi Radgonske 

gorice odgovoren za trsne cepljenke in 

sadike, je povedal, da so letos naredili 

32.000 cepljenk traminca, 27.000 cepljenk 

šardoneja, po 26.000 cepljenk 

rizvanca in laškega rizlinga ter 9.000 

cepljenk radgonske ranine. Preostale 

količine so drugih sort. 

Franci Klemenčič 

Z njimi lahko pridelovalci 

popestrijo njivski kolobar 

Industrijska pridelava zagotavlja ustrezen 

vir prihodkov le velikim kmetijam, manjše 

pa morajo iskati priložnosti v delovno intenzivni 

proizvodnji. Med kulturami, ki so 

lahko zanimive za takšno proizvodnjo, so 

muškatne buče, ki so jih v minulih letih že 

pridelovali v manjšem obsegu tudi na pomurskih 

poljih, letos pa se ponovno ponuja 

priložnost za tovrstno pridelavo. Izdelke iz 

muškatnih buč, kot so žganje, marmelada, 

sušeni in kandirani izdelki, so proizvajali v 

družbi Tikev v Žitkovcih pri Dobrovniku, 

po stečaju družbe pa želi njeno dejavnost 

nadaljevati družba Keter Organica. Kmetje, 

ki jih tovrstna pridelava zanima, se bodo 

lahko s tehnologijo pridelave in možnostjo 

odkupa seznanili v ponedeljek, 28. marca, 

ob 10. uri na Kmetijsko-gozdarskem zavodu 

M. Sobota. Družba Keter Organica bo letos 

za predelavo potrebovala 1.200 ton muškatnih 

buč, z njimi pa pridelovalci lahko 

popestrijo svoj njivski kolobar. 

L. Kovač


kmetijstvo 

Družba Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo brez rdečih številk 


Pridelujejo vrhunska in kakovostna 

vina na najboljših vinogradniških legah 

Z novo poslovno politiko do boljših rezultatov 

Družba Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo 

ne spada med največje slovenske 

vinske kleti, ponaša pa se s 

kakovostjo svojih vin, saj se površine, 

kjer ima vinograde, uvrščajo med 

štiri odstotke najboljših svetovnih vinogradniških 

površin. Strmine omogočajo 

trti, da se grozdje odpira soncu 

in tako razvija bogate sladkorje, 

ilovnato-lapornata tla z ostanki peska 

iz Panonskega morja pa dajejo 

vinu polnost in mineralnost. Prednosti, 

ki jih imajo, pa v preteklosti 

niso znali izkoristiti, zato je družba 

iz leta v leto životarila in se otepala 

z izgubami. 

Razmere so se začele spreminjati 

s prihodom novega vodstva v letu 

2008, ko so izoblikovali novo poslovno 

politiko in vizijo družbe. Novo 

vodstvo je družbo prevzelo v težkem 

stanju z velikimi zalogami vina, za 

njim so tri težka leta in prvi rezulta- 

izobraževanje 

kmetovalcev 

25. 3. 2011: dvorana KGZS Murska 

Sobota, ob 9.00, predavanje KOP, 

Prilagajanje kmetijske pridelave podnebnim 

spremembam. 

30. 3. 2011: vaški dom v Čentibi, ob 

13.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – 17. 

ocenjevanje vin PREKMURSKI PRVAK. 

31. 3. 2011: Gostilna Slekovec, Mala 

Nedelja 22, ne velja za KOP, Vinarstvo – 

Ocenjevanje vin DV Mala Nedelja. 

ti se že kažejo. Z uveljavitvijo novega 

koncepta poslovne politike so prihodke 

v treh letih povečali za blizu 

60 odstotkov, lansko poslovno leto 

pa so že sklenili s 3.000 evri dobička. 

Sedemindvajset zaposlenih, ki se jim 

ob delovnih konicah pridružijo še sezonski 

delavci, je lani ustvarilo 950 

tisoč evrov prihodkov, njihov ciljni 

prihodek pa je 1,2 milijona evrov. 

To bodo dosegli tudi na račun višjih 

cen svojih vin, saj so letos prodajno 

ceno že zvišali za 15 odstotkov, a ker 

s tem še niso dosegli želenega nivoja 

cen, načrtujejo še 15-odstotno podražitev. 

Ozirajo se tudi po tujih trgih 

»Izkoristiti moramo prednosti, ki 

jih imamo, zato želimo postati eden 

najbolj prepoznavnih pridelovalcev 

naravnih kakovostnih in vrhunskih 

vin v Sloveniji in se uveljaviti tudi na 

tujih trgih,« pravi direktorica Milena 

Rajk. V strukturi prodaje 60 odstotkov 

predstavljajo ustekleničena 

vina v litrskih steklenicah, drugo so 

buteljčna vina, ponudbo pa so popestrili 

z modrim pinotom in modro 

frankinjo. Trenutno prodajno ponudbo 

sestavljajo kakovostna vina 

kapelčan, rizvanec in laški rizling, vrhunska 

vina traminec, renski rizling, 

sovinjon, šardone, beli, sivi in modri 

pinot ter modra frankinja, v kapelski 

kleti po metodi charmat pripravljajo 

tudi kapelsko penino iz vrhunskega 

šardoneja, kapelski vinogradi 

Milena Rajk, direktorica družbe 

Kapela, Vinogradništvo in 

vinarstvo: »Želimo postati eden 

najbolj prepoznavnih pridelovalcev 

naravnih kakovostnih in vrhunskih 

vin v Sloveniji, oziramo pa se tudi 

po tujih trgih. Naš cilj je, da na te 

trge prodamo 40 odstotkov naših 

vrhunskih vin.« 

pa dajejo tudi izjemna vina posebnih 

kakovosti. Kakovost vin iz kapelske 

kleti potrjujejo tudi številna najvišja 

odličja, ki jih dobivajo na mednarodnih 

vinskih ocenjevanjih in sejmih. 

S kakovostnimi vini so lani uspeli 

priti na tuje trge, kjer so ustvarili 

Barbika Žunič, enologinja: »Vsi naši 

vinogradi so vključeni v integrirano 

pridelavo, zato sta sledljivost in 

kakovost naših vin zagotovljeni. 

Kakovost vin zagotavljajo tudi izvrstne 

vinogradniške lege, zato smo ob 

obnovah vinogradov še posebej 

pozorni, da za posamezne sorte 

izberemo najprimernejše lege. 

že pet odstotkov vseh prihodkov, ta 

delež pa bodo še povečevali. Njihovi 

ciljni trgi so Anglija, Nemčija, Belgija 

in Slovaška, kamor želijo prodati 40 

odstotkov vrhunskih vin, utrjujejo in 

povečujejo pa tudi tržni delež na slovenskem 

trgu. 

Fotografiji Ludvik Kovač 

Skrb za kakovost 

Vsi vinogradi družbe Kapela, Vinogradništvo 

in vinarstvo so vključeni 

v integrirano pridelavo in sledljivost 

njihovih vin je zagotovljena, zagotavlja 

enologinja Barbika Žunič, saj so 

v takšno pridelavo vključeni tudi vsi 

zasebni vinogradniki, od katerih odkupijo 

grozdje. 

Velik poudarek dajejo optimalnemu 

času trgatve, vse grozdje pa tudi 

ročno oberejo. Pri obnovi vinogradov, 

letno jih obnovijo od pet do šest 

hektarjev, namenjajo posebno pozornost 

izbiri leg za posamezne sorte, še 

posebno ponosni pa so na nasad traminca, 

ki letos praznuje 60 let in je 

verjetno najstarejši vinograd v Evropi. 

Traminec je tudi paradno vino kapelske 

kleti. 

Razvojni načrti so stalnica v poslovanju 

družbe, poleg obnove vinogradov 

pa za letos načrtujejo še obnovo 

druge etaže kleti, posodobili bodo 

polnilno linijo, saj želijo dati na trg 

tudi polnitve v manjših steklenicah, 

v obnovo in opremo pa bodo vložili 

okoli 650 tisoč evrov. 

V družbi Kapela, Vinogradništvo in 

vinarstvo razvoj dejavnosti povezujejo 

tudi s turizmom. Goste radi popeljejo 

na ogled prve slovenske vinske 

kleti, ki jo krasi 105 hrastovih sodov, 

v degustacijski dvorani pripravljajo 

degustacije svojih vin, v prijeten prireditveni 

prostor pa želijo spremeniti 

tudi okolico vinske kleti. 

Ludvik Kovač 

Na domačiji Šinko-Gider v Rogašovcih v sožitju živijo tri generacije 

Iz njihove kuhinje diši po pecivu 

Z dopolnilno dejavnostjo peke peciva se ukvarjajo šele dve leti, a že imajo sedem zlatih priznaj in certifikat za prekmursko gibanico 

Na goričkih gričih v Rogašovcih leži 

domačija družine Šinko-Gider, ki se 

ukvarja s kmetovanjem. Kmetija obdeluje 

18 hektarjev zemlje in redi 30 

glav živine. V družinskem sožitju živijo 

tri generacije, babica Justina, hčerka 

Cvetka z možem ter vnukinja Rozvita 

s partnerjem in šestletno hčerko 

Nino. Pretežno se ukvarjajo z rejo krav 

molznic in pridelavo žit, a ker odkupne 

cene mleka in žit niso stabilne, so 

se odločili za dopolnilno dejavnost. 

Tako je Cvetka Šinko - Gider pred 

dvema letoma začela peči drobno cepivo. 

Večino surovin za pecivo pridelajo 

doma, druge dokupijo. Krušna žita 

pridelajo na domačih poljih in zrnje 

v Mlinopeku zamenjajo za moko, tudi 

večino drugih sestavin, kot so mak, lešniki, 

orehi, jajca, mleko, skuta in drugo, 

pridelajo sami. 

Ker se je povpraševanje po njihovem 

domačem pecivu povečalo in 

Cvetka vsega ni več zmogla sama, se 

je hčerka Rozvita odločila, da bo pustila 

službo v trgovini v Murski Soboti. 

Peke peciva se je naučila od mame 

Cvetke, kot je povedala, pa zdaj iz tople 

postelje stopi v sobne copate in je 

že v službi. Ker je domačija Šinko-Gider 

nedaleč od Avstrije, večino drobnega 

peciva pokupijo Avstrijci, ki cenijo 

domače izdelke. Pečejo predvsem 

po naročilu, največ suho pecivo, razne 

kremne rezine in prekmursko gibanico, 

za kar imajo tudi ustrezen certifikat, 

saj so vključeni v Društvo za zaščito 

prekmurskih dobrot. 

V njihovi kuhinji nastajajo tudi slastne 

torte po naročilu za različne priložnosti, 

poroke, rojstne dneve, krste, 

birme, obhajila in druga praznovanja. 

Torte v glavnem peče Cvetka, ki tudi 

sama izdela vse potrebne okraske zanje. 

Večji del peciva in drugih dobrot 

prodajo doma, ker so vključeni v različne 

aktivnosti, pa se udeležujejo 

tudi raznih sejmov, na katere jih povabijo. 

S svojo stojnico se predstavljajo 

v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti 

in v trgovskih centrih po Sloveniji. 

Vsako leto se tudi udeležijo prireditve 

Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. 

Posebno skrb namenjajo kakovosti izdelkov, 

zato so prejeli v dveh letih na 

Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju 

sedem zlatih odličij za drobno pecivo. 

Že zdaj se pripravljajo na letošnjo 

prireditev, saj se bodo na Ptuju predstavili 

tudi z medenimi izdelki in prekmursko 

gibanico. 

Domačija Šinko-Gider dobro sodeluje 

s Kmetijsko-gozdarskim zavodom 

Murska Sobota, zato jih večkrat 

obišče svetovalka in koordinatorka za 

dom, družino in dopolnilne dejavnosti 

Jožica Kapun - Maršik, ki jim svetuje 

in skupaj snujejo načrte za bolj- 

Rozvita Gider iz Rogašovec je zadovoljna s svojim delom – peko drobnega peciva – in je nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 

še gospodarjenje in prodajo njihovih 

izdelkov. 

Ker so v družini Šinko-Gider kar 

trije člani pokojninsko in invalidsko 

zavarovani, je zanje plačilo teh prispevkov 

precejšnje breme, vendar 

vztrajajo. Po Cvetkinih stopinjah, ki je 

zdaj nosilka dopolnile dejavnosti na 

kmetiji, že stopa hčerka Rozvita, zato 

bo iz njihove kuhinje še dolgo dišalo 

po pecivu. 

Jože Žerdin 

Fotografija Jože Žerdin

14 | Vestnik | 24. marca 2011 iz naših krajev 


Magdaleničevim so mnogi priskočili na pomoč 

Zaradi plazu ostali brez ljubega doma 

Takoj po dogodku jim je Občina Lendava priskrbela manjše stanovanje – Pred tremi tedni je Marija umrla 

Družini Magdalenič se je pred letom 

in pol končno uresničila želja, da se 

je iz blokovskega stanovanja v Lendavi 

preselila v svojo hišo v mirnem, 

naravnem okolju Lendavskih Goric. 

Vendar so se po decembrskem zemeljskem 

plazu, ki je močno poškodoval 

hišo, morali spet preseliti v začasno 

stanovanje v Lendavi. 

Vladimir Magdalenič, njegova žena 

Marija, hčerka, ki je dijakinja, in sin, ki 

študira v Ljubljani, so v deževnih dneh 

v začetku decembra ostali brez strehe 

nad glavo, ko sta odjuga po sneženju 

in dež prav nad njihovo hišo v Novem 

Tomažu povzročila zemeljski plaz, katerega 

pritisk na hišo je povzročal, da 

so v hiši začele pokati stene. Še posebej 

hudo je bilo v kletnih in garažnih prostorih, 

kje so nastale v stenah velike razpoke, 

te pa je opaziti tudi na zunanjosti 

hiše. Državne in občinske ustanove so 

hitro reagirale in ugotovile, da je hiša 

nevarna za bivanje in da se mora družina 

preseliti: »Ko smo si končno uredili 

dom v prijetnem, naravnem okolju, 

kjer so na okoliških drevesih pele ptice, 

obenem pa le kak kilometer vožnje 

do Lendave, smo kar čez noč ostali brez 

strehe nad glavo. Občina Lendava nam 

je še isti dan priskrbela začasno enoinpolsobno 

stanovanje v Župančičevi ulici 

v Lendavi, kamor smo tudi preselili 

najnujnejše stvari in si začasno uredili 

bivanje. Stanovanje je bilo sicer pretesno 

za štiričlansko družino, vendar smo 

bili veseli, da smo dobili streho nad glavo. 

Takrat smo bili vsi člani družine v 

šoku, močno pretreseni, vendar nam je 

bilo hitro jasno, da se v svojo hišo ne 

bomo mogli prav kmalu vrniti. Še posebej 

težko je bilo, ker je bila žena Marija 

hudo bolna.« 

Dogodek je še posebej pretresel Marijo, 

ki se ji je potem stanje še poslabšalo 

in je pred tremi tedni umrla. 

V nesreči so jim mnogi prijatelji, 

znanci in sodelavci priskočili na pomoč. 

Pa tudi lokalna skupnost je v 

okviru pristojnosti hitro reagirala in 

jim ves čas stoji ob strani. Na pomoč 

pa so priskočila tudi različna društva 

in organizacije iz občine, med njimi 

tudi Hrvaško kulturno društvo Pomurje, 

ki je prek Rdečega križa Lendava 

organiziralo zbiranje prispevkov 

za pomoč družini: »V tej multikulturni 

skupnosti, v kateri živimo, sem v 

preteklosti že pogosto opazil, kako 

so bližnji nekomu, ki se mu je zgodila 

nesreča, priskočili na pomoč. Presenečen 

pa sem, da so nam tudi mnogi 

drugi, ki nas osebno ne poznajo ali 

nas poznajo samo bežno, na tak ali 

drugačen način pomagali. To so pogosto 

manjši prispevki, ki pa nam veliko 

pomenijo. Pomembna pa je tudi 

moralna podpora drugih ljudi, ob katerih 

se človek kljub težavam zave, da 

je lepo živeti v takem okolju. Tak občutek 

ti da voljo do življenja in moč, 

da se spoprimeš s težavami.« 

Družina je prve mesece po plazu živela 

v manjšem stanovanju v Župančičevi 

ulici v Lendavi, na Občini Lendava 

pa so jim obljubili, da jih bodo 

takoj obvestili, ko bo na voljo kako 

primernejše, večje stanovanje. Pred 

kratkim se je izpraznilo dvosobno 

stanovanje, v katerega se so preselili. 

Vladimir pravi, da so imeli po tem 

dogodku veliko drugih skrbi, tako da 

niti niso kaj dosti razmišljali o tem, 

kako bo s sanacijo in kdaj se bodo lahko 

preselili nazaj v Lendavske Gorice: 

»Mislim, da je nesmiselno kar koli načrtovati, 

dokler ne bomo vedeli, kako 

nevarno je območje nad hišo in kako 

ga je mogoče sanirati. Ne moreš živeti 

v hiši, kjer si ob dežju v nenehnem 

strahu, kaj se bo zgodilo.« 

Ne vedo, ali bo hiša še 

kdaj primerna za bivanje 

Pravi, da mu je vedno, ko si pride 

ogledat hišo in okolico, zelo težko pri 

srcu in tako je bilo tudi ob našem obisku: 

»S tem smo dejansko čez noč iz- 

Vladimir Magdalenič: »Ne moreš živeti v hiši, kjer si ob dežju v nenehnem strahu, kaj se bo zgodilo.« V Lendavskih Goricah 

plazenje tal še nikoli ni povzročilo toliko škode na hišah in zemljišču ob njih. 

gubili vse, za kar sva z ženo dvajset 

let varčevala. Ves denar, vložen v nakup, 

je čez noč šel v nič. Poškodovane 

so tudi nekatere sosednje zgradbe, 

vendar so to vikendi in skladišča za 

opremo, ki jo uporabljajo za delo v vinogradih. 

Le mi imamo na tem območju 

stalno bivališče. Čeprav je bila hiša 

dokaj kakovostno grajena, se očitno 

moči narave ni mogla upreti. Najbolj 

so vidni premiki zemlje na območju 

nad našo hišo, kjer je sadno drevje, in 

na sosedovi parceli, kjer je iz ravnega 

terena prav tako nastal hribovit.« 

Tako njim kot strokovnjakom, ki so 

si razmere ogledali, je bilo po zemeljskem 

plazu jasno, da bo hišo smiselno 

sanirati šele takrat, ko bo znano, ali se 

bo plazenje tal še nadaljevalo in kaj 

se da narediti, da se to ob naslednjem 

večjem deževju ne bi spet ponovilo. 

Vladimir pravi, da je bilo že v preteklosti 

nekaj primerov manjšega plazenja 

tal v Lendavskih Goricah, vendar 

se še nikoli ni zgodilo, da bi bila 

kakšna hiša tako poškodovana in da 

bi se zaradi tega morala zaradi nevarnosti 

družina izseliti: »Najbrž je res, 

kar je povedal en od geologov, ki si 

je ogledal razmere, da so tudi na tem 

območju ljudje očitno okolje preveč 

prilagajali svojim potrebam. Pri tem 

pa niso poskrbeli za odvodne kanale, 

kamor bi voda ob večjih nalivih odtekala. 

Dejstvo je, da je hrib v primerjavi 

s sosednjimi precej položen in bi 

zemeljski plaz lahko prej pričakoval 

kje drugje.« Obljubili so jim, da bodo 

imeli do začetka aprila poročilo o geoloških 

raziskavah območja zemeljskega 

plazenja. 

Jože Gabor 

Fotografija Jože Gabor 

Pohod Jožefov 

in Jožic 

Druženje 

pohodnikov 

z obeh strani 

reke Mure 

Brodar Jože Pozderec, ki vozi novozgrajen 

brod na reki Muri na Dolnji Bistrici, 

je pripravil minuli konec tedna 

skupaj s Turističnim društvom Cven 

drugi Jožefov pohod, ki je bil namenjen 

predvsem druženju in sprostitvi 

Jožefov in Jožic, njihovim znancem in 

drugim pohodnikom. Letošnji pohod 

je bil razširjen in je vodil tudi na prleško 

stran. Pohoda v skupni dolžini deset 

kilometrov se je udeležilo okrog 80 

ljudi. Zbrali so se pri brodu na Dolnji 

Bistrici, s katerim so se najprej popeljali 

na drugo stran reke Mure v Prlekijo, 

kjer so se Prekmurcem pridružili 

Prleki. Pohod je potekal od reke Mure 

do vasi Mota in se nadaljeval proti Cvenu, 

kjer so se pohodniki ustavili v centru 

Turističnega društva Cven. Tam so 

se okrepčali s prleškimi jedmi in nato 

nadaljevali pohod proti Pristavi in nazaj 

do reke Mure in broda, kjer je bila 

pogostitev z druženjem. Dogovorili so 

se, da se bodo drugo leto spet srečali. 

Takrat bodo izbrali drugo pot. 

J. Ž. 

Vlečenje vrvi tudi kot ligaško tekmovanje 

Ljudski šport dobil tekmovalno noto 

Prvo tekmovanje v ligi bo junija v Kraščih – Upajo, da bo z leti vse več ekip 

Že jeseni smo pisali o Prekmurskih 

štrkih, ekipi vlečenja vrvi s sedežem v 

Kraščih, ki si je želela tekmovati v ligi 

vlečenja vrvi oziroma ustanoviti tovrstno 

ligo. Ker v Pomurju niso našli 

ekipe za sodelovanje, so se povezali z 

ekipami iz preostalega dela Slovenije 

in pred dnevi ustanovili slovensko 

ligo v vlečenju vrvi. Kot pravi vodja 

Prekmurskih štrkov Viktor Vogrinčič 

iz Krašč, so se z zanesenjaki iz drugih 

slovenskih ekip sestali prejšnji teden v 

Dramljah in se dogovorili o vsem potrebnem 

za ustanovitev lige. Pred desetletji 

so ligaška tekmovanja v vlečenju 

vrvi že potekala, vendar so bila bolj 

regionalnega značaja, novoustanovljena 

liga, kot pravijo sogovorniki, pa je 

sicer še v povojih, toda nekje je treba 

začeti. Na sestanku so določili osnovna 

pravila o velikosti in podlagi poligona, 

dolžini vrvi, sestavi ekipe in sodniških 

pravilih. Tekmovanja bodo potekla v 

poletnih mesecih, organizirale pa jih 

bodo vse sodelujoče ekipe v ligi. Prvo 

bo prvega junija v Kraščih. V ligi bo zaenkrat 

tekmovalo pet ekip, večina iz 

osrednje Slovenije, iz severovzhodnega 

dela pa le Prekmurski štrki. 

C. K. 

V ekipi Prekmurski štrki je trenutno trinajst fantov, večina iz Krašč, zato bodo tudi delovali v okviru tamkajšnjega gasilskega 

društva (na fotografiji trije manjkajo). Za vlečenje vrvi je potrebnih osem tekmovalcev, tri rezerve in vodja ekipe. Kot pravijo, jih 

je zaenkrat dovolj, upajo pa, da bodo z leti privabili še kakšnega člana in spodbudili druge ljubitelje tega »ljudskega« športa, da 

ustanovijo ekipe in se pridružijo ligi. 



Križevci pri Ljutomeru 

iz naših krajev 


na kratko 

Gajševsko jezero speča lepotica 

Gajševsko jezero ponuja številne možnosti za razvoj turizma – Jih bodo uspeli izkoristiti? 

»Da, to je zanimivo vprašanje, zakaj se 

Gajševsko jezero imenuje Gajševsko, 

ne Grabsko, saj večina jezera spada pod 

Grabe, le en del pod Gajševce,« mi razlaga 

Matjaž Babič, doma z Grab, a predvsem 

zaljubljen v jezero, pa kakor koli 

se že imenuje. »Jezero je akumulacijsko, 

leta 1973 ali kakšno leto kasneje 

so zajezili Ščavnico, saj so bile Grabe 

zelo pogosto poplavljene. Pokriva okoli 

77 hektarjev in ima okoli dva milijona 

kubičnih litrov vode. Kot otrok se spomnim 

– pogosto smo se namreč tam 

kopali – da se da ponekod stopiti tudi 

na dno.« Nekoč so bili tukaj, kjer je zdaj 

voda, gozd in travniki, jezero pa prinaša 

v prostor čisto novo energijo. Ki kar 

kliče, da se je načrpaš. Jezera pač vedno 

privabljajo. 

Sprehajalci, deskarji, 

mogoče kdaj tudi kopalci? 

Matjaž Babič se spomni, da so se kot 

otroci v Gajševskem jezeru kopali vsakodnevno: 

»To je bil dogodek! Poleti, ob 

enih po kosilu – črta v vodo,« se mu kar 

svetijo oči. A izgubijo svetlobo, ko razlaga, 

kaj smo ljudje naredili vodi: »To se 

sicer ne vidi in nihče tega ne omenja, 

jaz pa sem se malo poglobil, poiskal podatke 

in izvedel, kakšna je voda. Analiza 

vseh jezer v Sloveniji kaže – našel sem jo 

s pomočjo interneta –, da je Gajševsko 

jezero zelo obremenjeno s pesticidi. Na 

žalost je vsebnost pesticidov v vodi od 

tri- do celo petkrat višja od dovoljene 

vsebnosti in – ker so meritve potekale 

dve leti – se vidi tudi to, da vsebnost pesticidov 

ne pada, pač pa celo raste.« Očitno 

je, da je Matjaž Babič velik prijatelj 

jezera. Ne le zato, ker bi rad, da se začne 

v Križevcih pri Ljutomeru kaj migati v 

smeri turizma, ampak ima očitno enostavno 

rad – vodo, veter, naravo. »Križevska 

občina ima tukaj turistične interese, 

zanimivo pa je tudi, da je majhen del 

jezera tudi v ljutomerski občini in da sta 

župan in županja že navezala stike za 

skupen projekt. Jaz pa še vedno pravim, 

da je treba urediti vodo. To pa je zgornji 

tok Ščavnice,« dodaja sogovornik. 

Kljub temu v Gajševskem jezeru živijo 

ribe, zato so ob njem tudi ribiči, ogromno 

je sprehajalcev, pozimi pridejo na 

svoj račun drsalci, saj jezero zaledeni. 

Posebnost pa so gotovo – deskarji. 

Rajsko jezero za deskanje 

Prihajajo iz vse Slovenije. »Štajerska, 

Koroška, Celje, Maribor, to je vse tu, naš 

konec pa itak – pa še Avstrija,« je navdušen 

Matjaž Babič, ki razloži, v katerem 

grmu plava zajec: »Veter. Gajševsko 

jezero je eno boljših jezer za deskanje, 

pravijo mu celo rajsko jezero. Deskarji 

so sami postavili vremensko postajo z 

merilnikom vetra in na podlagi sporočila, 

ki ga dobijo na mobilni telefon, vidijo, 

kakšen veter piha in – že so tukaj. 

Sicer pa je primeren le en veter – to je 

jugovzhodnik, ki vleče le spomladi in jeseni. 

Je malo bolj divji, ampak tu so oni 

potem carji,« se nasmehne sogovornik. 

Razlaga še vse druge ideje, ki bi lahko tu 

zaživele: »Občina bo okrog jezera naredila 

pešpot, saj je okrog tri četrtine prehodnega, 

preostalo je v gozdu in tisto je 

treba še urediti. Potem bi lahko privabili 

mogoče celo kakšne adrenalinske športnike, 

saj bi bilo samo deskanje za turistično 

ponudbo tu premalo.« Prostori 

za piknik so genialni, pravi Matjaž Babič, 

potem drugi vodni športi, odbojka 

na mivki in še in še. Voda je namreč element, 

ki privablja, recimo tudi motoriste, 

ki se že dolgo srečujejo prav tukaj. 

'Down town' 

Na Grabah in v okolici pa najdemo še 

marsikaj zanimivega. Samo svojo miselnost 

bomo morali ljudje malo spre- 

Ne, to ni morje, to je Gajševsko jezero spomladi. 

Matjaž Babič pred domačijo Kosi, ki jo želijo obnoviti. 

Anica Slavič in njena Finejša 



meniti. Mnogi bi lahko turistom ponudili 

marsikaj, ker znajo ljudje delati 

prav vse. Samo prodajati znanja in svojih 

sposobnosti ne znamo. Matjaž Babič 

tako pravi, da med zanimivosti gotovo 

spada njihov 'Down town Grabe'. Sem 

spadata tudi že obnovljena kapelica in 

v njeni bližini domačija Kosi oziroma 

Šoštarič. Prava lepotica iz leta 1916, ki 

bi jo radi obnovili. Prijavili so se na razpis 

kmetijskega ministrstva, od koder 

sicer še niso dobili odgovora, a obnova 

bo kmalu potrebna. »Pa ne zato, da 

bi vanjo spravljali turiste,« pravi Matjaž, 

»ampak zato, ker jo je treba ohraniti.« 

Grabe – zibelka kasačev 

Ste bili do zdaj prepričani, da so zibelka 

kasaštva Ključarovci? Napaka! Kasači 

izhajajo z Grab. Anica Slavič gre po kasaških 

stopinjah svojih prapradedkov – in 

babic! – in je voznica kasačev. Oziroma 

ima izpit in si želi tudi tekmovati. »Že 

moja babica je tekmovala, najbolj pa me 

je navdušil dedek.« Seveda jo vprašam, 

kakšen moraš biti, da si primeren za konje? 

»Ne vem ... meni je to enostavno … 

najlepša žival. Najlepše je gledati, kako 

teče, kako postavlja noge ... enostavno 

– lep je,« mi kar ne more povedati, kako 

rada ima konje mlada, še ne dvajsetletna 

Anica. »Najboljše je, da ga gledaš v 

oči in mu rečeš: Ti boš mene ubogal, ne 

jaz tebe,« se smeje. Oče Jože Slavič razloži, 

da je hčerki kasaštvo v krvi: »Ključarovski 

Slaviči izvirajo od tu. Pradedka 

sta bila dvojčka, moj pradedek Tunek 

je ostal na Grabah, njegov brat dvojček 

Marko pa se je odselil v Ključarovce.« 

Konji in prve dirke torej izvirajo od 

grabskih Slavičev. Seveda je vprašanje, 

od kdaj so konji njihov sestavni del, neumno, 

a ga enostavno moram postaviti. 

Jože Slavič: »Uh ... Imamo eno vazo, ki jo 

zdaj želijo vzeti v muzej, in to vazo smo 

dobili kot pokal na neki dirki. Na njej 

pa letnica malo več kot 1800.« Čeprav 

je razočaran nad stanjem v konjereji, 

si želi, da bi kdaj tekmovala tudi hčerka: 

»Že pet let ima izpit, samo volja ji 

manjka, volja,« okara Anico, tako čisto 

po očetovsko. Anica pa hiti: »Saj bi lahko 

že letos vozila! Na velikonočni ponedeljek, 

ko bo začetek letošnjih dirk 

v Ljutomeru, sicer še ne, a kdaj na kakšnih 

kasnejših dirkah,« se ji kar smeje. 

A oče je neizprosen: »Če bi zdaj začela, 

niti avgusta ne bi bila pripravljena.« In 

čeprav pravi, da ne dirke in ne druženje 

med vozniki kasačev niso več to, kar 

so bili nekoč, se vidi, da si želi, da konji 

ostanejo v njihovi krvi. 

Vida Toš 

Fotografija Matjaž Babič 

Šalovci 

Občina Šalovci je pokrovitelj Slovenskega 

kulturnega društva Mura, ki ima 

sedež v mestu Rankweil v pokrajini Vorarlberg 

v Avstriji. Dobro sodelovanje se 

kaže v tesnih stikih zdomcev z domovino 

ob proslavah, izletih, vsakoletnih 

zimskih srečanjih in poletnih nastopih 

šalovske folklorne skupine v Avstriji. 

Društvo, ki ga vodi Marjan Fujs in šteje 

blizu 100 članov, je pred kratkim opravilo 

letni občni zbor, na katerem so pregledali 

delo v minulem letu. Med spodbudne 

ugotovitve sodi dejstvo, da so se 

še okrepile vezi z domovino, povečalo 

pa se je tudi število članov. V letošnjem 

letu bodo pripravili pet prireditev, prva 

med njimi bo proslava ob materinskem 

dnevu. Takrat jih bodo obiskali tudi sorodniki 

in prijatelji iz domovine. J. K. 


Priprave na praznovanje 200-letnice 

župnije svetega Petra v Gornji Radgoni, 

katerega osrednji dogodek bo 22. 

maja letos, so v polnem razmahu. Med 

drugim naj bi do tega jubileja obnovili 

cerkveno stopnišče in pročelje cerkve. 

V ta namen so izvajalci del pretekli 

teden ob zvoniku postavili gradbeni 

oder, ki je tudi največji strošek pri obnovi 

pročelja. Kot je povedal Franc 

Hozjan, radgonski župnik, so naprej 

razmišljali, da bi pročelje cerkve obnovili 

ob pomoči dvigala, a to zaradi 

neustreznega terena ob cerkvi ni bilo 

mogoče. F. K. 

Radenci 

Minulo soboto je potekal v gasilskem 

domu v Radencih volilni zbor članov 

Območnega združenja veteranov vojne 

za Slovenijo G. Radgona. Celotno vodstvo 

združenja še naprej ostaja enako. 

Slednje si je zadalo nalogo, da bo še naprej 

skrbelo za delitev socialne pomoči 

članom, ki so brez zaposlitve in prejemajo 

le minimalno invalidnino ali socialno 

pomoč, s katero se težko preživljajo. 

D. M. 

Spodnja Ščavnica 

Pred dnevi je bilo v Spodnji Ščavnici 

tradicionalno srečanje gasilcev veteranov 

z območja Gasilskega sektorja G. 

Radgona. Srečanja se je udeležilo 90 starejših 

gasilcev in gasilk iz gasilskih društev 

Črešnjevci, G. Radgona, Mele, Orehovci, 

Sp. Ščavnica in Zbigovci. Milan 

Erdela, predsednik PGD Spodnja Ščavnica, 

je zbranim predstavil domače gasilsko 

društvo. Gasilcem veteranom sta 

se za delo in pomoč v preteklih letih med 

drugimi zahvalila tudi Peter Cvetkovič, 

predsednik Gasilske zveze G. Radgona, in 

Anton Kampuš, radgonski župan. F. K. 

Beltinci 

TD Beltinci je pripravilo minulo soboto 

v beltinskem parku ob cerkvi sv. 

Ladislava 20. srečanje Jožefov in Jožic 

iz občine. Najprej so se zbrali pri maši 

v beltinski župnijski cerkvi, nato pa so 

druženje nadaljevali v beltinskem parku. 

Tam so jim članice TD Beltinci pripravile 

majhno pogostitev, za dobro 

voljo pa je poskrbel harmonikar Viktor 

Tkalec. Kot opažajo organizatorji, je iz 

leta v leto manj Jožefov in Jožic, saj to 

ime izpodrivajo druga imena. J. Ž. 

Fotografija Franci Klemenčič

16 | Vestnik | 24. marca 2011 družabna 


Nismo muha enodnevnica 

Zaradi kvalifikacij slovenske nogometne reprezentance z Rusijo in ZR Jugoslavijo za svetovno prvenstvo 

leta 2002 so nogometaši v prvi državni ligi počivali. V drugi državni ligi je bilo odigrano osemnajsto 

kolo, ki pa za prekmurske ligaše Nafto, Beltince in Renkovce ni bilo uspešno, saj so ostali brez točke. 

Beltinci so gostili Šoškičev Viator & Vektor, vendar niso ponovili dobre igre iz prvih dveh kol, ko so 

premagali Nafto in igrali neodločeno v Ivančni Gorici. Za Beltince je bila usodna napaka Fajdige v 30. 

minuti, ki jo je izkoristil izkušeni Ubavič. Sicer pa so Beltinčani igrali tudi preveč individualno. Vestnik, 

24. marca 2001. 

Komentar tedna na Pomurje.si 

Uporabnik romanm o morebitnem odhodu državnega sekretarja Andreja 

Horvata v Evropski parlament: »Mogoče bi pa Andrej sedaj lahko 

šel na pomoč Gadafiju v Libijo.« 

Tolk-ase iz Glasbene šole Gornja 

Radgona že poznate. To so tisti asi, 

ki so kot edini Pomurci nastopili, 

navdušili tako žirijo kot poslušalce in 

se uvrstili naprej. O »Slovenija ima 

talent« govorimo in tam bodo spet to 

nedeljo. Dva od njih pa sta še posebno 

velika asa. Denis Štefanec in Matej 

Gomboc (prvi levo, drugi desno) sta 

se z državnega tekmovanja mladih 

slovenskih glasbenikov vrnila ovenčana 

s slavo. Denis Štefanec je dobil s tolkali 

v kategoriji 1 a prvo nagrado in zlato 

plaketo za prvo mesto – bil je absolutni 

prvak z vsemi možnimi doseženimi 

točkami, Matej Gomboc pa je prejel s 

tolkali v kategoriji 1 a zlato plaketo. 

Oba glasbenika rasteta v Radencih, 

obiskujeta pa Glasbeno šolo Gornja 

Radgona, kjer jima je mentor Dmytro 

Averianov. 

»Kol'ko kapljic, 

tol'ko let,« so 

ji zapeli ob 

rojstnem dnevu 

in ne boste verjeli 

– šteje jih 100! 

Ni videti, bi rekli 

kavalirji, in tokrat 

bi se morali 

strinjati tudi mi. 

Je skrivnost v 

tem, da je bila 

Frančiška Škofič 

vse življenje 

samska? Živela je 

v Mengšu, zdaj pa 

pravi, da je prišla 

v raj in da ji je v 

domu starejših 

občanov v Gornji 

Radgoni najlepše. 

Fotografija Oste Bakal 

To so sicer lanske nominiranke – najmlajše do zdaj v Sloveniji – za izbor najprostovoljcev, učenke Osnovne šole Šalovci. 

Letošnji razpis je spet odprt, rok za prijave je 9. april, prijavnice pa na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne 

zadeve. Se bodo tudi letos prijavila ta dekleta ali se boste za prostovoljca leta 2010 potegovali tudi vi? 



Fotografija Miran Gomboc 

Fotografija Rudi Štegmüller 

Prostovoljno pa so igrali nogomet slovenski župani proti pomurskim policistom. V akciji turniški Slavko Režonja in lendavski 

podžupan Stanislav Gjerkeš, ki sta vzela v precep kriminalista Jožefa Graha. O zmagovalcih in poražencih bomo zaradi 

ljubega miru raje tiho. 

Pomlad!!! Da, tukaj je. In žabe se spomladi selijo. Pametno pravzaprav, a tudi 

vozniki vzemimo pamet v roke in – počasi po cestah! Sploh tam, kjer opazite 

kakšno takšno gospo.


kronika 

Konec sojenja za preprodajanje vstopnic v Termah 3000 

Eden mora v zapor, 

druga dva oproščena 

Sodišče je Boštjana Serca obsodilo na dve leti in pol zapora ter plačilo 200.000 

evrov odškodnine termam, Ervina Železna in Branka Ošlaja pa oprostilo 

Sodni senat, ki je razsojal v primeru 

preprodajanja vstopnic za kopanje v 

moravskotopliškem kopališkem gigantu 

Termah 3000, je prvoobtoženega 

Boštjana Serca obsodil na dve leti 

in pol zapora ter plačilo 200.000 evrov 

odškodnine Termam 3000. Druga dva 

obtožena, Ervina Železna in Branka 

Ošlaja, je sodišče oprostilo. Z izrekom 

kazni se je po dveh letih in pol, odkar 

je bila opravljena prva obravnava, sojenje 

končalo. Proces je trajal leto in 

pol dlje, kot je povprečen čas reševanja 

kazenske zadeve (11,6 meseca) na tukajšnjem 

okrožnem sodišču. Serec in 

Železen sta se namreč v preteklosti že 

Aretacija tožilca Stojka 

Sojenje za preprodajanje vstopnic 

za kopanje v Termah 3000 je 

bilo nenehno v središču zanimanja 

javnosti v pokrajini ob Muri, 

saj so prvi očitki o tem, da nekdo 

pod mizo prodaja vstopnice, izbruhnili 

že decembra 2003, javnost 

pa je postala še bolj pozorna 

novembra lani, saj je menda aretacija 

tukajšnjega tožilca Roberta 

Stojka, nad katerim visi sum 

sprejemanja podkupnine, povezana 

prav s tem primerom. Govorice 

o povezanosti procesa z 

domnevnim podkupovanjem tožilca 

Branko Ošlaj in njegov zagovornik 

Oskar Šooš niti odvetnik 

Dejan Rituper, ki je branil Boštjana 

Serca, na obravnavi teden dni 

po tožilčevi aretaciji niso hoteli 

komentirati, Boris Štefanec pa je 

zatrdil, da njegov varovanec Ervin 

Železen, vsaj kolikor sam ve, v 

zadevo ni vpleten. Stojko je bil po 

zaslišanju prič – domnevno starša 

enega od obtožencev v procesu 

– izpuščen iz pripora in je po 

neuradnih podatkih na zdravljenju 

v ormoški psihiatrični bolnišnici. 

Tožilsko togo je slekel kmalu 

po aretaciji, neuradno pa se je 

pred preiskovalnim sodnikom zagovarjal, 

da je denar potreboval, 

ker je bil bolestno odvisen od iger 

na srečo. Domnevno je Stojku denar 

v zameno za usluge posodilo 

najmanj dvajset ljudi, vse skupaj 

pa sta menda vodila eden od največjih 

soboških podjetnikov in 

eden od tukajšnjih odvetnikov. 

okc poroča 

S požigom hiše do denarja 

Kriminalisti so ovadili 75-letno lastnico 

stanovanjske hiše iz Črenšovec, 

ki se je zaradi koristoljubja odločila 

zažgati hišo. Hotela je namreč 

ogoljufati zavarovalnico. Kljub hitri 

intervenciji policistov je nastalo za 

30 tisoč evrov premoženjske škode, 

saj sta nadstrešek in osebni avtomobil 

v celoti zgorela, ogenj pa je zajel tudi 

ostrešje na gospodarskem delu. Med 

gašenjem so gasilci skozi okno opazili 

tudi manjši ogenj v stanovanjski hiši. 

Ko so vstopili v stanovanjski del hiše 

in pogasili opaženi ogenj, so ugotovili, 

da gori na več mestih po hiši. Uspešno 

in hitro so pogasili vse začetne požare, 

tako da ogenj ni zajel celotne stanovanjske 

hiše. 

večkrat opravičila, ko bi morala priti v 

sodno dvorano. Zgodilo se je tudi, da je 

Serca enkrat na cedilu pustil avtomobil, 

saj se mu je pokvaril na poti do sodišča, 

Železen pa je bil večkrat kot pogodbeni 

delavec na delu v tujini. 

Državni tožilec Branko Murmayer je 

za Serca zahteval tri leta zapora, za Železna 

dve leti in za Ošlaja pogojno polletno 

zaporno kazen. Tožilec Murmayer 

je poudaril, da je bila obtožnica, v kateri 

sta bila Serec in Železen obtožena, da 

sta na svojo roko prodajala vstopnice 

za kopanje in izkupiček spravljala v svoj 

žep, Ošlaju pa je pripisal, da kot njun šef 

ni opravil svojega dela, ko ni ugotovil, 

Zaradi preprodajanja vstopnic za kopanje v Termah 3000 je bil Boštjan Serec 

(v sredini) obsojen na dve leti in pol zapora, druga dva obtoženca, Branka Ošlaja 

(prvi z leve) in Ervina Železna, pa je sodišče oprostilo. 

kaj sta počela podrejena, »v celoti dokazana«. 

Iz obtožnice je tudi sledilo, da 

je trojica s poneverbo in zlorabo položaja 

pri naročanju in prodaji 26.000 kopaliških 

vstopnic Terme 3000 opeharila 

za 200.000 evrov. »Februarja 2002 in 

julija 2003 je bilo naročeno tiskanje večjega 

števila vstopnic za kopanje, ki pa 

niso bile v celoti prevzete. Razlikovalo 

se je število plačanih vstopnic tiskarni 

in število vstopnic, ki so bile dostavljene 

v blagajno, da bi jih opremili za prodajo. 

Obe naročili je takrat opravil prav 

Serec,« je dodal tožilec. Na sled spornim 

vstopnicam so prišli, ko so obiskovalci 

Term na vhodih kazali vstopnice, 

ožigosane z žigom številka 14, za katerega 

je bil kot prodajni referent odgovoren 

prvoobtoženi. Boštjan Serec in 

Policisti svarijo pred goljufom 

Murskosoboški policisti zaradi več 

goljufij pri nakupih osebnih avtomobilov 

obravnavajo 50-letnega moškega 

iz Murske Sobote, ki pod pretvezo, 

da ugodno prodaja rabljene avtomobile, 

goljufa dobronamerne kupce. 

Goljuf kupcem po zelo ugodnih cenah 

obljublja iz Nemčije uvožene testne 

avtomobile, ponuja pa predvsem 

vozila znamke Volkswagen. Njihova 

cena se giblje od 1500 do 2000 evrov. 

Ko moški od potencialnih kupcev 

prejme denar, se z različnimi izgovori 

začne izmikati njihovim klicem, avtomobilov 

pa nikoli ne dostavi. Goljufije 

50-letnik izvaja predvsem v Pomurju, 

pa tudi drugod po Sloveniji. Policisti 

prosijo vse, ki so bili na omenjeni 

Ervin Železen sta pred senatom molčala, 

Branko Ošlaj pa je v svojem zagovoru 

povedal, da ni ničesar zagrešil. 

Dejan Rituper, Serčev odvetnik, je 

odločno zavrnil tožilčeve očitke. Dejal 

je, da je problem preveč domače ravnanje 

pri naročanju in evidentiranju 

vstopnic za kopanje v Termah 3000 

in da je zato prišlo do nepravilnosti, 

pri katerih pa njegov varovanec ni 

bil udeležen. »Kopališki blagajniki so 

pričali, da so vstopnice za kopanje, ki 

so jih prodajali, v naglici žigosali tudi 

z žigom številka 14,« je še dejal Rituper. 

Odvetnika Boris Štefanec in Oskar 

Šooš, ki sta zagovarjala Železna in 

Ošlaja, sta Murmayerju ugovarjala, da 

mu ni uspelo dokazati krivde njunima 

varovancema. Štefanec je še menil, da 

»je tožilstvo ves čas zgolj špekuliralo, 

saj nikoli ni imelo nobenih dokazov«. 

Kot je pojasnil predsednik senata sodnik 

Branko Palatin, ni nobenega dvoma 

o krivdi Serca, zato ga je sodišče 

obsodilo na dve leti in pol zapora ter 

plačilo zneska 200.000 evrov Termam 

3000, torej toliko, kolikor so bile vredne 

preprodane vstopnice. Druga dva, 

ki sta sedla na zatožno klop, pa je sodišče 

oprostilo, ker po Palatinovih besedah 

ni dovolj dokazov o njuni vpletenosti 

oziroma se je pojavil dvom, da 

sta sodelovala pri preprodajanju. 

Tudi na Pomurje.si. 

Andrej Bedek 

način oškodovani, da to sporočijo na 

številko 113 ali se oglasijo na policijski 

postaji v Murski Soboti. 

Ukradla avtocestno ograjo 

V soboto nekaj minut pred polnočjo 

sta lendavska policista na makadamski 

cesti ob avtocesti v Turnišču 

opazila osebni avtomobil, ki med vožnjo 

ni imel prižganih luči. Policista 

sta avto ustavila. Romunska državljana 

sta imela k avtu pripeto prikolico, 

na kateri je bila pletena žična ograja. 

Policista sta posumila, da sta možakarja 

ograjo ukradla. Izkazalo se je, da 

sta v neposredni bližini Turnišča izmaknila 

136 metrov dolgo avtocestno 

zaščitno ograjo. Policisti so ju aretirali, 

ograjo pa vrnili Darsu. 



Pomurka in Pomurec meseca marca 

Začenjamo izbor Pomurke 

in Pomurca meseca marca 

Za tri kandidatke in tri kandidate ste 

poslušalke in poslušalci Radia Murski 

val neposredno oddali prvih 20 glasov, 

s pošiljanjem SMS-sporočil in z 

glasovanjem ob pomoči glasovnice, 

objavljene v tej številki Vestnika, pa 

bomo izbrali kandidatko in kandidata 

za Pomurko in Pomurca leta. 

In kako ste se odločili prejšnji mesec? 

Poslušalci Murskega vala in bralci 

Vestnika ste odločili, da je Pomurka 

meseca februarja mlada glasbenica 

Tjaša Šimonka, Pomurec pa plesalec 

Dejan Zečević. 

Predlogi za Pomurko 

meseca februarja 

Bea Baboš Logar, 

Sobočanka, 

ki živi v Radencih, 

upokojena 

profesorica slovenskega 

jezika, 

pisateljica in publicistka, 

avtorica 

pred kratkim 

izšle knjige črtic Mala ulica, v kateri 

razgrinja svoje spomine iz otroških let 

in skoznje slika podobe Sobote sredi 

prejšnjega stoletja. Manca Košir je avtorico 

poimenovala prekmurska Jane 

Austen, ki s svojo krhko in občutljivo 

pisavo slika vsakdanje življenje tako, 

da nastane očarljivo branje. 

Mag. Marija 

Horvat, ravnateljica 

Osnovne 

šole Franceta 

Prešerna Črenšovci, 

zaslužna 

za organizacijo 

mednarodnega 

posveta Avtonomija 

učitelja med možnostmi, izzivi in 

priložnostmi v Črenšovcih. Na posvet 

ji je uspelo privabiti 54 predavateljev 

in 97 slušateljev iz Nemčije, Madžarske, 

Srbije, Hrvaške in Slovenije. Odpirali 

so nove teme, izmenjevali izkušnje, 

navezali nova poznanstva in se 

dokopali do pomembnih strokovnih 

ugotovitev, ki bodo v zborniku kmalu 

dostopne strokovni in širši javnosti. 

Kaja Leopold, 

enajstletna učenka 

Osnovne šole 

Kapela, doma iz 

Hrastja - Mote, 

članica Plavalnega 

kluba Zdravilišče 

Radenci, ki 

s svojimi plavalnimi 

dosežki kaže izjemen plavalni 

talent. V začetku leta je na mednarodnem 

plavalnem mitingu v 25-metrskih 

bazenih v Radencih med deklicami 

zmagala v kategoriji 50 metrov 

prsno v dveh disciplinah – 50 metrov 

prosto, 100 metrov delfin – na 100 metrov 

prosto pa je bila druga. Znova je 

prijetno presenetila februarja na zimskem 

državnem prvenstvu v Mariboru. 

Predlogi za Pomurca 

meseca marca 

Pomurka in Pomurec meseca marca 

Pomurka meseca: 

Pomurec meseca: 

Ime in priimek, naslov: 

Branko Fijok, 

direktor lendavskega 

podjetja 

Elektromaterial, 

ki je od nemške 

trgovske verige 

Bauhaus prejelo 

priznanje za 

najboljšega dobavitelja 

v lanskem letu. Pri izboru 

najboljših so bili odločilni kriteriji 

kakovost izdelkov, izpolnjevanje dostavnih 

rokov, spoštovanje pogodbenih 

obveznosti in korektnost medsebojnih 

odnosov. Po vseh kriterijih so 

pozitivno izstopali, kar podjetje uvršča 

prav v vrh med proizvajalci elektroinštalacijskega 

materiala v osrednji 

in jugovzhodni Evropi. 

Matej Grah, 

predsednik Društva 

prve medicinske 

pomoči 

Rogašovci, 

okrog katerega 

je zbrana ekipa 

zlatih fantov – 

prostovoljcev, ki 

daje prvo medicinsko pomoč v Občini 

Rogašovci in bližnji okolici. Da bi 

bili v prihodnje za svoje humanitarno 

delo še bolje usposobljeni in tehnično 

opremljeni, so v Murski Soboti 

uspešno izvedli dobrodelni koncert. 

V treh letih je ekipa, ki je na razpolago 

24 ur dnevno, opravila več kot 70 

intervencij in pri tem nekajkrat prav 

zaradi hitrega posredovanja rešila življenje. 

Filip Španbauer 

iz Noričkega 

Vrha, dobitnik 

bronaste medalje 

na evropskem 

mladinskem prvenstvu 

v karateju 

februarja 

v Novem Sadu v kategoriji kadetov 

do 63 kilogramov. V prvih treh kolih 

je suvereno premagal vse svoje nasprotnike, 

v polfinalu je samo zaradi 

trenutka nezbranosti izgubil, v boju 

za tretje mesto pa je svoje delo spet 

opravil taktično zrelo ter zasluženo 

dobil svojo prvo medaljo na velikih 

tekmovanjih in eno od štirih slovenskih 

medalj na 38. mladinskem evropskem 

prvenstvu v karateju. 

SMS-sporočila in glasovnice iz Vestnika lahko 

pošiljate do petka, 15. aprila 2010. 

Uporabniki Mobitela in Debitela lahko 

glasujete tako, da pošljete SMS na 2929. 

Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR. 

Za Beo Baboš Logar glasujete tako, da 

pošljete na 2929 SMS sporočilo RMV P A. 

Za Marijo Horvat RMV P B, za Kajo Leopold 

pa RMV P C. 

Za Branka Fijoka glasujete tako, da pošljete 

na 2929 SMS sporočilo RMV P D. 

Za Mateja Graha RMV P E, za Filipa 

Španbauerja pa RMV P F. 

#

18 | Vestnik | 24. marca 2011 na sceni 


Avdiofili – v iskanju kakovosti zvoka 

Resnica – malo denarja, malo muzike 

Tudi glasbo danes uživamo na instanten način – Nasprotniki menijo, da gre za subjektivno izkušnjo 

Še so živi 

Koliko ljudi bi danes še bilo pripravljenih 

nameniti večjo količino 

denarja za bolj kakovosten zvok? V 

dobi prehodov z LP-plošč na kasete 

in s teh na CD-plošče je bil med ljubitelji 

glasbe velikokrat govor o kakovosti 

zvoka, ki ga omogoča posamezen 

medij, medtem ko je v dobi 

MP3-glasbe vse to postalo odveč, saj 

je jasno, da si bo večina ljudi s svetovnega 

spleta zastonj ali za minimalno 

ceno naložila želene viže na 

svoj računalnik ali MP3-predvajalnik 

in jih veselo poslušala, ne ozirajoč 

se na kakovost zvoka. Kupovati 

CD-plošče ali bog ne daj 'vinilke' je 

postalo skorajda čudno. 

Ampak počasi, med nami je še 

možno najti avdiofile. Eden takih je 

Igor Vučkič, ki se že dolgo ukvarja s 

prodajo avdionaprav. Poleg tega se 

prav zadaj ukvarja s projektiranjem 

hi-fisistemov za hišni kino in predelavo 

gramofonov. S kolegom Igorjem 

Mačkom izboljšujeta stare Lencove 

gramofone, ki jih je danes mogoče 

kupiti v spletnih prodajalnah. Gre 

za gramofone s t. i. pogoni 'idler' oz. 

pogoni s koleščkom. »Tovrstni pogoni 

so bili med prvimi in so čez čas 

odšli iz mode, gre pa za to, da os motorja 

vrti kolešček, ki poganja krožnik. 

Pred nekaj leti je skupina avdiofilov 

ugotovila, da ta princip niti 

ni tako zgrešen, kot je bil videti v začetku, 

oz. da daje fantastičen zvok.« 

Vučkič in Maček sta se tako odločila, 

da bosta na podlagi Lencovega sistema 

razvila svoj koncept. »Pri originalnih 

gramofonih je bilo zelo slabo 

ohišje iz iverne plošče, ki je bila največja 

slabost teh gramofonov. Zato 

pri predelavi uporabimo samo mehanski 

del gramofona, vse drugo odvržemo. 

Tudi gramofonska ročka pri 

originalu ni bila dobra, ker je bila 

avtomatska, torej jo je, ko se je plošča 

odvrtela, avtomatsko vrnilo na 

začetek, ampak to so vse stvari, ki 

'fušajo' zvok. Tako danes namesto 

devetcolskih uporabljamo deset- in 

dvanajstcolske ročke, ki dajo boljši 

zvok. Uporabne dele očistimo, jih 

na novo pobarvamo in vstavimo v 

ohišje, ki smo ga sami projektirali,« 

pravi Vučkič. Masivno ohišje je sestavljeno 

iz šestih lesenih plošč debeline 

dveh centimetrov in gramofon 

na koncu tehta 27 kilogramov. 

»Gramofon je mehanska stvar, igla 

pobira informacije s plošče in tu 

mora biti čim manj tresljajev. Če je 

ohišje lahko in vibrira, je temu primerno 

tudi slab zvok. Mehanski del 

gramofona v našem ohišju 'počiva' 

na štirih vzmeteh. Čeprav nekateri 

zagovarjajo teorijo, da je boljše, da 

je na trdi podlagi, se nam zdi ta pristop 

primernejši, ker smo s poslušanjem 

prišli do spoznanja, da da 

gramofon, opremljen z vzmetmi, ki 

so dušene s silikonskim oljem, boljši 

zvok.« Tako predelane Lencove 

gramofone prodajajo pod blagovno 

znamko Audio Vaccine. Vendar ker 

eden od zgoraj opisanih gramofonov 

stane okoli 2000 evrov in ti danes 

vzbujajo zanimanje samo v ozkem 

krogu glasbenih zanesenjakov. 

»Gramofonov danes skoraj nihče več 

ne kupuje, mogoče kakšni DJ-i ali 

pa, če kdo želi presneti staro zbirko 

plošč ob pomoči USB-gramofonov, 

ki so danes priljubljeni, vendar 

tam ni poudarka na kakovosti zvoka, 

mi pa želimo iz teh gramofonov 

iztisniti maksimum. Za kaj takega te 

mora glasba najprej zanimati, moraš 

kupovati plošče in jih rad poslušati. 

Imeti moraš tudi dovolj denarja 

in malo je ljudi, ki bi danes v krizi 

'Šker' Audio Vaccine. Masivno ohišje je sestavljeno iz šestih lesenih plošč, debelih 

dva centimetra, in gramofon na koncu tehta 27 kilogramov. 

dajali denar v ta namen, že avto si 

je težko privoščiti.« S sogovornikom 

ugotavljava, da se LP-ji vračajo, saj 

je v nasprotju s splošnim prepričanjem 

v spletnih prodajalnah in tudi 

v večjih glasbenih trgovinah možno 

dobiti marsikateri nov album 

tudi v LP-obliki, vendar te izdelujejo 

v majhnih serijah, temu primerno 

pa nekateri tudi stanejo. »Vem, 

da so nekateri avdiofili pripravljeni 

dati tudi 90 evrov za posamezno 

LP-ploščo, a to je za nekoga drugega 

absurd.« 

Najslabši člen definira zvok 

Da bi dobili dober zvok, pa je potrebna 

več kot le dobra oprema. 

»Kakovost zvoka pomeni, da s plošče 

dobiš tisto, kar je bilo dejansko 

na njej posneto, oziroma da se to reproducira 

na najboljši možen način, 

za to pa sta potrebni dobra mehani- 

Igor Vučkič: »V to je vloženega veliko truda, treba je veliko eksperimentirati z zvokom in materiali, ampak na koncu se 

izplača. Če na koncu naš gramofon stane okoli dva tisoč evrov in daje zvok kot gramofon, ki stane sedem tisoč evrov, je to 

uspeh.« 

Dejan Borovič meni, da je kakovost zvoka relativna stvar. Kot pravi, naj bi bilo za visok razred avdioopreme idealno, da so 

zvočniki proti središču, kjer sedi poslušalec, obrnjeni pod 60-stopinjskim kotom, prav tako naj bi bila zvočnika vsaj meter in 

pol narazen in pol metra oddaljena od stene z vseh strani. 

Fotografije Timotej Milanov 

ka in dobra elektronika. Pri tem so 

poleg omenjenih stvari v gramofonu 

mišljeni še gramofonska glava, ročica, 

gramofonski predojačevalnik, 

ojačevalnik, zvočniki, kabli, prostor, 

pretvorba signala iz digitalne 

v analogno obliko … Vse je odvisno 

od vsega oz. najslabši člen definira 

zvok,« pravi Vučkič, ki poudarja, 

da je zelo pomembno, da so vsi 

elementi na isti ravni. Zastonj imaš 

dobre zvočnike, če imaš slabe kable, 

prav tako, če imaš slabe zvočnike, 

ti tudi še tako dober kabel ne 

pomaga (smeh), torej vse mora biti 

na isti ravni.« Kot pojasni Vučkič, na 

avdiofilski sceni prevladuje stereosistem 

(dvokanalna reprodukcija) 

in tako naj bi še dolgo ostalo: »Pri 

sodobnih zvokih se je šlo na več kanalov 

(pet do sedem), kjer je zvok 

razporejen okrog poslušalca, vendar 

v avdiofilstvu tega ni, ker se dober 

analogni stereozvok sliši, kot če bi 

imeli okoli sebe sedem zvočnikov.« 

Danes je po njegovih besedah avdiofilov 

zelo malo in so podobni lastnikom 

oldtajmerjev. »Je pa dejstvo, da 

daje gramofon oz. analogni izvor neprimerljivo 

boljši zvok kot CD-plošča. 

Laik to razliko težko opazi, ker 

je potrebna primerna oprema, ampak 

če ti nekdo predvaja posnetek z 

gramofonske in CD-plošče, se boljše 

sliši s prve. Prenaša se veliko več 

podatkov. Ko se zvok 'pakira' na CD, 

se 'reže' razpon frekvence, dinamika 

je sicer večja, vendar kar se tiče globine, 

širine, izzvenevanja, harmonije 

… vsi ti elementi so na CD-ju zbiti 

skupaj in tu se sliši razlika,« pravi 

Vučkič. 

Relativnost 

Na spletu je mogoče najti tudi številne 

nasprotnike avdiofilstva, ki trdijo, 

da gre pri poslušanju glasbe za 

subjektivno stvar, ki jo vsak doživlja 

drugače, in dvomijo o ustreznosti 

kriterijev, po katerih se meri kakovost 

zvoka, prav tako pa opozarjajo, 

da naj bi se pri avdiofilstvu izgubljalo 

bistvo poslušanja glasbe oz. 

da sama glasba ni več najpomembnejša. 

Zanimivo je tudi mnenje 

glasbenega producenta in radijskega 

tehnika na Murskem valu Dejana 

Boroviča, ki pravi, da je kakovost 

zvoka relativna. »Če poslušamo dober 

ali čuden zvok, je oboje v redu. 

Tudi v naravi se pojavljajo slabi zvoki, 

a tega nekateri ne razumejo. Pri 

domačih hi-fi sistemih so najbolj 

pomembni glava in ušesa. Nekateri 

slišijo vsako frekvenco in jih motijo 

detajli, nekateri pa določene frekvence 

enostavno ignorirajo. Nekateri 

ljudje niti ne vedo, kaj je dober 

ali slab zvok. Za tisto, kar slišijo, mislijo, 

da se pač tako mora slišati, in 

se ne obremenjujejo s tem, da bi se 

to moralo slišati boljše. Lahko imajo 

tudi dobre sisteme, vendar imajo 

slab prostor za poslušanje, zvok lahko 

motijo tudi razni kovinski predmeti 

ob stenah ali steklene površine. 

Z nekaj popravki se da zadevo 

izboljšati, recimo zavese za zvočniki 

so odličen blažilnik zvoka v stanovanju. 

Prav tako ljudje različno slišijo, 

tudi sam v studiu opažam, da 

nekateri slabo slišijo visoke ali nizke 

tone. Poznam osebo, ki uživa v 

močnih basih in ima zelo slabe zvočnike, 

ki bi zadostovali kvečjemu za 

prostor, velik deset kvadratnih metrov, 

on pa nabija to glasbo v velikem 

prostoru, zaradi česar je zvok 

popolnoma popačen, ampak njemu 

je to 'kul'. Tako da je kakovost zvoka 

zelo relativna stvar. 

Timotej Milanov


reportaža 


Kje so mojstri, ki z drobnimi deli rešujejo iz zadreg 

Delo, ki reže tanek kruh, ure pa so dolge 

Čevljev po 15 ali 20 evrov res ni vredno popravljati – Številnih poklicev ni več – Tako slabo, kot je zadnji dve leti, ni bilo še nikoli 

Zgodi se, da se nam odlomi peta na 

čevlju, ki jih želimo imeti na večerno 

predstavo, ali potrebujemo dodatno 

luknjo na pasu ali pa si v zadnjem 

trenutku kupimo hlače, ki so predolge 

... Popoldan je. Kaj zdaj? Nekoč je 

bilo veliko mojstrov ali rokodelcev, ki 

so to opravili čas posla. In danes? Kolikor 

jih je, imajo popoldne delavnice 

zaprte. Tako tudi v Soboti po četrti uri 

težko najdeš koga, ki bi te z drobnim 

šivom ali luknjo rešil iz zagate. 

Nekoč pa so popravljali dežnike, krpali 

lonce, celo nogavice, izbirali smo 

med čevljarji, kateremu smo zaupali 

čevelj ... Obisk delavnice pa je bil dogodek. 

Ob čakanju na popravilo te je mojster 

posadil na stol ali klop, da si izvedel 

še, kaj je novega v mestu ali na vasi, pa 

še kakšen komentar je padel na račun 

aktualnih dogodkov. Sprehodili smo se 

po mestu in iskali mojstre, ki v času, ko 

se »nič več ne splača« in ko raje kupujemo 

novo, namesto da bi popravljali staro, 

opravljajo drobna dela velikega pomena 

ali iščejo nove tržne niše. 

Nosiš mesec ali dva in adijo 

»Mislim, da sva v Soboti še dva čevljarja,« 

se zamisli Danilo Merc, ki ima 

ni vredno popravljati. Nosiš jih mesec, 

dva in adijo. Gospem kar rečem, da bo 

boljše, da si kupijo novo. Fini usnjeni 

čevlji pa so nekaj drugega.« 

Včasih kdo potrebuje novo luknjo na 

pasu, čepek ali zatič na čevlju, to je minuta 

dela … »To opravim zastonj, če bi 

jih naredil 200, potem bi že zaračunal. 

Delo za hvala lepa se drugače kompenzira, 

včasih pa kdo da tudi kakšen evro 

ali dva.« Se danes splača biti čevljar? 

»Pri mojih letih in glede na razmere 

nimam kaj premišljevati, moram nekaj 

delati! Prevzel sem družinsko obrt, 

ampak sin o tem noče niti slišati.« 

Koliko naj računam, če za 

deset evrov dobiš nove hlače? 

V krojaški delavnici Borisa Cigüta 

v središču mesta v Slovenski ulici v 

Murski Soboti se je ohranil duh časa, 

še stare Burde, ki so nekoč prinašale 

nove modne trende, so skrbno zložene 

na polici. »Le strank ni več toliko, 

kot jih je bilo nekoč! Tako slabo, kot je 

zadnji dve leti, ni bilo še nikoli,« potoži. 

Stranke prosijo za manjša popravila 

hlač, krajšanje, kaj zožimo, popravimo 

rokave, menjamo zadrge … Pa koliko 

naj računam, če za deset evrov dobiš 

Danilo Merc: »Petnajst let sem čevljar in nekoč smo imeli veliko več dela. Glejte, torbic iz umetnega usnja ali čevljev po 

15 ali 20 evrov res ni vredno popravljati. Nosiš jih mesec, dva in adijo. Fine čevlje pa se splača popravljati.« 

Ali še znamo vzeti iglo in sukanec v roke ali pa se raje usedemo v avto, odpeljemo 

v trgovino in kupimo kaj novega? 

svojo čevljarsko delavnico v kleti soboške 

tržnice. »Petnajst let sem čevljar in 

daleč so 90. leta, ko je bilo veliko več 

dela.« Stranke danes prosijo za popravilo 

napetnikov, podplatov, da jim zašijejo 

platno pri otroškem vozičku, zakrpajo 

torbico, zadrg pa se skoraj več ne 

splača menjavati. Ob poplavi izdelkov s 

nove hlače?« Nekoč so gospodje k šnajdru 

hodili, se spomni zlatih časov v 80. 

in 90. letih, potem pa so začeli odpirati 

trgovine drugo za drugo, uvažati in 

prodajati so začeli poceni in slabo blago 

… in to je to, pa še veliko poklicev 

je s tem propadlo. Ker je sam iz stare 

dobre šole, pravi: »Veste, kaj me moti, 

Mladi se vse manj odločajo za urarje. Urar mora imeti potrpljenje, mirno roko, mlade pa bolj zanima elektronika, zaslužili pa 

bi radi bolj na hitro. 

Fotografije A. Nana Rituper Rodež 

Zlati časi za šivilje in krojače so bili v 80., 90. letih, potem pa so se začele 

odpirati trgovine s poceni in slabim blagom. Dela je manj, poklic pa izginja. 

kitajskega trga ljudje dobro premislijo 

o popravilu. »Glejte, torbic iz umetnega 

usnja ali čevljev po 15, 20 evrov res 

ko si hlačnice, namesto da bi si jih odrezali, 

zavihajo, s tem pa se hlače uničijo. 

Tudi po televiziji lahko vidimo, 

kako so oblečeni! Poglejte Janšo, zadaj 

mu ovratnik štrli. Vse bolj se tudi pozablja, 

da si ob sedenju gumbe suknjiča 

moraš odpeti, zapneš pa si jih, ko vstaneš. 

In nikoli spodnjega gumba. Ta je 

za okras! Nekoč so prodajalci in krojači 

znali svetovati, danes pa prideš v 

trgovino, kupiš in oblečeš. Nekateri še 

etiketo pustijo,« in pokaže na rokav suknjiča. 

»Ob vsej tej obilici oblek pa se 

pozablja, da se obleka mora znati nositi,« 

še pove znani soboški krojač. 

Kdo bo komu likal srajce? 

Malo jih je, ki bi z veseljem likali srajce. 

Zato pa se je Tanja Erniša iz Metrčka 

odločila, da poleg šivanja ponuja še 

likanje moških srajc. In kakšno je zanimanje? 

»Tako tako,« odgovarja. »Imamo 

nekaj stalnih strank, ampak ljudje 

še vedno niso navajeni prinašati srajc. 

To še, da bi prišel h komu domov likat.« 

Kdo nosi likat srajce, samski moški? 

»Kje pa! Moški, katerih ženske, 

običajno mlade, so zelo zaposlene in 

svoj prosti čas raje namenijo za druge 

stvari, za družino, za kaj bolj koristnega. 

Likanje ene moške srajce stane 

evro in pol. Veliko ali ne? Glejte, če gre 

družina na pijačo, plača več, kot pa bi 

plačali za vse srajce, ki jih moški ponosi 

čez teden.« 

Urarja najbolj potrebujemo takrat, 

ko moramo zamenjati baterijo v uri, 

pri tem pa lahko le upamo, da se nam 

to ne zgodi popoldan, ker sta v središču 

mesta urarstvi zaprti. »Smo razmišljali, 

da bi imeli odprto dalj časa, ampak 

popoldne je središče prazno, odkar 

ni več Mure, je še slabše,« povesta Lidija 

Debelak in Terezija Kolar iz Urarstva 

Murska Sobota. Popravljajo vse vrste 

mehanskih ur, stenske in budilke, 

pa tudi tiste starejše, večina strank pa 

pride, da jim na uri zamenjajo baterijo, 

pas ali steklo. Med rednimi strankami 

so tudi Avstrijci, ki dajo nekaj več na 

popravilo starih ur, pove Debelakova. 

»Da menjamo sponko na pasu, lahko 

računamo dva do štiri evre. Ja, z urarskim 

delom se ne da ravno zaslužiti, 

zato še prodajamo ure, nakit, zlatnino 

… To je bolj tanek kruh, ure pa so 

dolge, zato tudi mladi ne gredo več za 

urarje. Mladi gledajo, da čim prej zaslužijo, 

za urarsko delo pa moraš imeti 

potrpljenje in mirno roko,« pove Terezija 

Kolar. 

Nekateri obrtniki in poklici, ki jih je 

nekoč bilo veliko, s tradicijo vred počasi 

izginjajo. Otroci ne prevzemajo 

več obrti ter poklicev staršev in dedov. 

Tudi potrebe ni več, pa čeprav brezposelnost 

raste. Četudi je šla Mura v stečaj 

in je veliko šivilj ostalo brez dela, 

so na območni obrtni zbornici od avgusta 

lani obrt registrirale le tri šivilje. 

Nekaj več je gradbenikov ali čistilnih 

servisov, je povedala Renata Stanko. To 

kaže tudi na poslovni utrip, iznajdljivost, 

odzivanje na potrebe okolja. Če je 

ceneje kupiti novo kot popravljati, kdo 

bo opravljal poklice, kjer moraš veliko, 

zelo veliko narediti, da kaj zaslužiš? Z 

brezosebnim nakupovanjem in izumiranjem 

malih obrtnikov pa se izgublja 

tudi čar druženja in pogovora. 

A. Nana Rituper Rodež

20 | Vestnik | 24. marca 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

Z gumpiči se učimo tujih jezikov 

Kaj delaš? 

»Kaj delaš?« je pogosto vprašanje, ko želimo od koga izvedeti, kaj počne. Glede 

na ton, s katerim izgovorimo vprašalnico, pa lahko naš sogovornik ugotovi, koliko 

je vprašanje prijazno. Vprašanje postavimo, ko nas res zanima, kaj natanko 

kdo dela ali počne, ali pa je očitajoče: »Kaj pa delaš?« Tako vprašamo, ko nekdo 

na primer polije sok. S tem vprašanjem izražamo tudi veliko radovednost. Delamo 

v službi, delamo za šolo, delamo doma na vrtu … ali pa ne delamo nič. Tudi 

ko koga pokličemo po telefonu, je pogosto naše prvo vprašanje: »Kaj delaš?« 

V času mobitelov pa ga je izpodrinilo vprašanje: »Kje si?« Res pa je, da imamo 

poleg sebe, pa kar koli delamo, še gumpiča, ki povsod vtika svoj nos. 

Fotografija Renata Slavinec Berden 

Zlatolaska iz tetrapaka 

Angleški jezik: What are you doing? 

Nemški jezik: Was machst du? 

(vas mahst du?) 

Madžarski jezik: Mit csinálsz? (mit činals) 

Španski jezik: Que haces? (ke ases) 

Italijanski jezik: Che cosa fai? 

(ke koza faj?) 

Francoski jezik: Que fais-tu? (ke fê tü?) 

Esperanto: Kion vi faras (kion vi faras) 

Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, 

za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. 

Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki 

je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. 

Nekoč, ko še ni bilo toliko igrač, so 

dobro vedeli, kako iz storža ali krpice 

nastane punčka ali iz kosa lesa vrtavka. 

Otroci, stari od štiri do pet let 

iz vrtca v Križevcih pri Ljutomeru, so 

se lotili zanimive ideje. V vrtec so prinašali 

odpadno embalažo, tetrapake 

ali plastenke. 

Majhne in velike, tanke in okrogle … 

in potem so iz njih nastajali pravljični 

junaki in liki iz zgodbic o Rdeči kapici 

ter Zlatolaski in treh medvedih. Ravno 

ti dve zgodbici sta že prej spodbujali 

domišljijo otrok, tudi pri vrteški 

matematiki in razvijanju jezikovnih 

sposobnosti. 

Otroci v več skupinah so si izbrali 

pravljični lik oziroma junaka, pripravili 

potreben material in se lotili dela. 

Med kupom tetrapakov so iskali najustreznejše, 

jih obračali in sestavljali 

tako, da bi bil izdelek kar najbolj podoben 

resničnemu junaku. Renata 

Slavinec Berden in Sonja Stolnik pa 

sta jim pri tem le malo pomagali. Na 

koncu so izdelke postavili na posebno 

mesto v igralnici, otroci so jih ponosno 

kazali staršem, z zanimanjem 

pa so si jih ogledali tudi drugi v vrtcu. 

Tudi sami so se z njimi igrali igre vlog 

ter dramatizirali zgodbici. 

Pravljične junake so razstavili v vrtcu, 

in sicer v kotičku, ki se imenuje 

Ekodejavnosti, vrtec pa je vključen v 

projekt Zdravje v vrtcu in Ekovrtci. S 

tem želijo okrepiti zdrav način življenja 

in prispevati k ohranjanju okolja, 

pri tem pa se zavedajo, da se ravno v 

predšolskem obdobju postavijo temeljni 

odnosi za skrb in občutek do 

varovanja narave. 

A. N. R. R. 

Dol s 

čarovnicami 

Hej, čarovnice, 

ve pujse nesramne, 

otroke vse bi začarale! 

A to ne bo zlahka šlo, 

kajti mi otroci se držimo! 

Hej, ve stare babnice, 

dol z vami 

za vse večne čase! 

Mišitvorec vaš 

slabo je napravljen, 

ker je otrok na vse 

nevarnosti pripravljen. 

Veselje otrok, 

kričanje in igranje, 

to je naš svet – 

brez vas! 

Júlia Meszelics, 5. b, 

Dvojezična osnovna šola I Lendava 

Najboljša 

mama 

Moja mama je najboljša, 

najbolj rada me ima. 

Ko včasih sem poreden, 

me hitro umiriti zna. 

Ko ubogam, me pohvali, 

to ji ni težko. 

Ko pa me lenoba grabi, 

ji pri srcu je hudo. 

Moja mama je najboljša, 

želi mi samo lepe stvari. 

Ko bo v letih, ji bom pomagal, 

da se ji vsaj malo oddolžim. 

Noel Prša, 3. a, Osnovna šola Turnišče 

Tilen Kianec, 5.5 leta: Moja prijateljica 

Milena, Vrtec Fokovci 

Lara Štefanec, 6 let: Moj prijatelj Tomaž, 

6 let, Vrtec Fokovci 

Nisem se znal opravičiti 

Ko sem zjutraj prišel v šolo, sem v garderobi 

čakal Tadeja. Ko je pribežal, 

sem takoj vedel, da bo počel nekaj 

smešnega. Ampak ni bilo tako. Delal se 

je norca iz mene, kar me je zelo jezilo. 

Udaril sem ga. Drugi sošolci so naju 

začeli miriti, da se ne bi stepla do krvi. 

Naslednji dan sva se pobotala. Oba sva 

bila vesela, da sva zopet prijatelja. Rekel 

sem mu, da če mi ne bo nagajal, ga 

ne bom tepel. Ko sem bil jezen, sem 

vsakemu, ki me je kaj vprašal, rekel, da 

naj me pusti pri miru. Tako sem prizadel 

še veliko drugih. Tudi Marko me je 

nekoč vprašal, ali se grem igrat. Odvrnil 

sem, naj me pusti pri miru. To ga je 

zelo razžalostilo. Med malico se mu nisem 

hotel opravičiti, pa tudi on meni 

ne. Nobeden od naju ni popustil. Nisem 

zbral dovolj poguma, da bi se mu 

opravičil. Čutil sem, da sem izgubil dobrega 

prijatelja. 

Naslednji dan, ko je Marko prišel v 

garderobo, sem ga hotel povabiti, naj 

prisede k meni. Takrat pa sem se spomnil 

spora prejšnjega dne. V glavnem 

Pekli smo palačinke 

V zadnjih zimskih in prvih pomladnih 

dneh, ko se skozi okno sicer riše lep 

dan, a pogosto piha veter in sonce še 

ne more ogreti dvorišča, si je treba 

najti kakšno zanimivo dejavnost in 

zabavo. 

O tem so premišljevali tudi učenci 

od prvega do tretjega razreda OŠ Miklavž 

pri Ormožu in se skupaj z učiteljicama 

Janjo Horvat in Simono Tomažič 

odločili, da bodo spekli palačinke. 

Le kdo nima rad palačink?! Poskrbeli 

so za vse sestavine in tudi najpomembnejše 

– marmelado in čokoladni 

namaz. Vse sestavine so pridno 

zmešali v maso, segreli olje v ponvi in 

peka se je začela. Ni sicer šlo tako kot 

Piki Nogavički, ki je prava mojstrica 

v peki palačink, a so bili kljub temu 

izjemno uspešni. Ena je bila lepša od 

druge, ena slajša od druge! Palačink 

pa je bilo dovolj, da so jih poskusili 

tudi starši. Kup palačink je rasel, potem 

pa so jih otroci namazali z marmelado 

ali čokolado, jih zvili in jih 

zlagali na krožnike. 

A. N. R. R. 

odmoru sem ga le vprašal, ali bi se hotel 

igrati z mano, pa je odgovoril, da 

ne. Domov sem prišel žalosten. Mama 

me je vprašala, kaj je bilo. Povedal 

sem ji celo zgodbo. Rekla mi je, naj se 

mu opravičim in pokažem, da sem pogumen. 

Mamin nasvet sem upošteval 

in se prijatelju naslednji dan že zjutraj 

opravičil. Tako sem dobil nazaj svojega 

prijatelja. Zdaj vem, kaj pomeni 

popustiti. To pomeni, da imaš veliko 

poguma, če se prvi opravičiš. 

Blaž Berden, 4. c, Osnovna šola Beltinci 

Fotografija Simona Tomažič


šport 


Letni občni zbor KK Ljutomer 

Ljutomerčani najboljši 

Strelstvo 

Tišinčanom državni naslov 

Poleg Dušana Ziška so se uveljavila tudi dekleta 

V minuli kasaški sezoni kar štiri rejske zmage – Organizirali tretjino vseh dirk 

Fotografija arhiv SD Kolomana Flisarja Tišina 

Zmagovalna ekipa s Tišine 

Ljutomerski hipodrom je meka za kasaški šport. 

Fotografija Niko Šoštarič 

V zadnjem krogu državnih lig z zračnim 

orožjem v Juršincih je v 1. A-ligi zmagala 

ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina, ki je 

skupno zadela 1173 krogov. Ekipo so sestavljali 

Dušan Ziško (392 krogov), Špela 

Mihalič (389) in Saša Marija Ratnik (392). 

Tretje je bilo SD Jezero Dobrovnik, 1168. 

V posamični konkurenci je bil Dušan Ziško 

tretji, Peter Somogyi (Dobrovnik) pa 

četrti. V skupnem seštevku je zmagalo 

SD Kolomana Flisarja Tišina, ki je zbralo 

64 točk in postalo državni prvak. Še posamezno: 

3. Peter Somogyi 97, 4. Dušan 

Ziško 83 točk. V streljanju s pištolo je bilo 

SD Štefana Kovača Turnišče (1118) peto. 

M. J. 

Zveza društev kasaške centrale Slovenije 

je pripravila v letu 2010 na slovenskih 

hipodromih 24 tekmovalnih dni, 

znova pa so prevladovali Ljutomerčani, 

saj so organizirali tretjino vseh dirk. 

Tudi tokrat so člani ljutomerskega kluba 

pri vrhu po številu zmag, največ so 

zaslužili in dobili za štiri rejske dirke. 

Člani KK Ljutomer so nastopili več kot 

500-krat ter zasedli 74 prvih, 66 drugih 

in 58 tretjih mest, zaslužili pa so okoli 

67.000 evrov. Sezono so zaznamovale 

tudi stave, ki so popestrile dogajanje 

ob tekmovalnih stezah. Prinašajo posebno 

zadovoljstvo tako gledalcem kot 

stavcem in so prav gotovo nujno potrebne 

pri nadaljnjem razvoju konjeniškega 

športa pri nas. 

Najpomembnejša ugotovitev letnega 

občnega zbora KK Ljutomer je, da 

je za njimi nadvse uspešno delovanje 

kluba na področjih reje, prirejanja kasaških 

dirk, promocije ljutomerskega 

kasača in ureditve ljutomerskega hipodroma. 

V minuli tekmovalni sezoni so 

imeli Ljutomerčani osem tekmovalnih 

dni, ki so bile po mnenju predsednika 

kluba Janeza Slaviča brezhibno izpeljani. 

Tudi dosežki ljutomerskih voznikov 

so bili zavidljivi, med večje uspehe pa 

gre šteti tretje mesto Mirka Babiča z 

Meggy na kasaškem derbiju ter zmagoslavje 

na DP za triletne in dveletne 

kasače (Marko Slavič z Albosom MS in 

Janko Sagaj z All Julianom S). 

Na zboru so se kritično obregnili ob 

krovno slovensko kasaško organizacijo, 

ki namenja domači reji premalo 

pozornosti. Janko Slavič, ki vodi rejske 

podatke za pasmo ljutomerski kasač, je 

povedal, da je v zadnjih petih letih nastopilo 

na slovenskih hipodromih le 56 

dveletnih kasačev, kjer prevladuje pasma 

ljutomerski kasač. Z dirigiranim 

programom dirk krovna organizacija, 

ki Ljutomerčanom nalaga organizacijo 

dveh dirk za tuje kasače, ni realna, 

so menili udeleženci razprave in se zavzeli, 

da bi morali pripraviti več dirk za 

dve in triletne konje ter ob tem razpisati 

primerne denarne nagrade. 

Sicer pa bo tudi v letošnjem letu ljutomerski 

klub organiziral osem tekmovalnih 

dni. Otvoritev kasaške sezone 

bo na velikonočni ponedeljek, 25. 

aprila, dirke na hipodromu v Ljutomeru 

pa bodo še 22. maja, 26. junija, 24. 

julija, 7. in 21. avgusta ter 11. septembra 

in 16. oktobra. 

Niko Šoštarič 

Dresurno 

jahanje 

Katarina Magdič 

je minulo soboto 

v Gradcu v Avstriji 

prvič tekmovala 

na turnirju v 

dresurnem 

jahanju, ki ga 

je organiziral 

Jahalni športni 

klub Graz-Nord. S 

konjem Isaiahom 

sta v kategoriji 

brez licence 

dosegla 10. mesto 

z oceno 5,8. K. Š. 

Fotografija Danilo Horvat 

teden v številkah 

Ironman 

Polovični ironman (1,9 km plavanja, 90 

km kolesarjenja, 21 km teka) v Singapurju 

(1900 udeležencev iz 50 držav), 

ml. člani: 4. Iztok Fister (KK Tropovci). 

S tem izidom si je pridobil pravico nastopa 

na SP, ki bo septembra v Las Vegasu. 

(M. J.) 

Atletika 

Dvoransko EP za veterane, Gent (3206 

atletov iz 43 držav): 11. Zdravko Mauko 

(ŠD Radenci) v pentatlonu (60 m ovire, 

skok v daljino, suvanje krogle, skok v višino, 

tek na 1000 m). V zadnji disciplini 

je zasedel odlično četrto mesto. (M. J.) 

Namizni tenis 

Mednarodno prvenstvo Poljske, Varšava, 

1. krog kvalifikacij: Jan Žibrat – Florian 

Wagner (Nemčija) 4 : 1; 2. krog: Žibrat 

– Pavel Siruček (Češka, 125. na lestvici 

ITTF) 0 : 4 (-6, -9, -9, -4). (M. J.) 

Tekmovanje ŠŠD Pomurja, Puconci, 

finale: OŠ Puconci – OŠ Cven 3 : 1. Ml. 

učenci: 1. Samo Klemenčič (Beltinci); st. 

učenci: 1. Samo Štotl; absolutno: 1. Mario 

Kolbl, oba Cven. Ml. učenke: 1. Nuša 

Vogrinčič (Puconci); st. učenke: 1. Ines 

Frlin (Cven); absolutno: 1. Sara Vaupotič 

(Križevci pri Ljutomeru). 

5. občinsko prvenstvo pri Gradu: 1. 

Tjaša Prelec (Radovci), 2. Aleks Magdič 

(D. Slaveči), 3. Srečko Vogrinčič (Radovci). 

(T. G.) 

Judo 

DP, Sl. Gradec (225 tekmovalcev iz 28 

klubov), ml. dečki, do 30 kg: 5. Teo Kapun 

(Ljutomer); do 34 kg: 3. Jan Lukač 

(Beltinci); do 46 kg: 1. Aleksander Ferenčak 

(M. Sobota); do 50 kg: 3. Teo Toplak 

(Beltinci); do 60 kg: 5. Staš Horvat (Lendava); 

nad 60 kg: 3. Rok Krpan Mihailović 

(KBV Lendava), 5. Benjamin Bratinščak 

(Ljutomer). Ml. deklice, do 28 

kg: 3. Kaja Zupančič; do 32 kg: 5. Tara 

Habjanič; do 44 kg: 3. Nina Magdič (vse 

Ljutomer); do 48 kg: 1. Hanna Mazouzi 

(Beltinci); do 57 kg: 5. Maša Štuhec (Ljutomer). 

50. tekmovanje za Baumgartnov pas, 

Maribor, člani do 81 kg: 5. Niko Jankovič 

(Beltinci); U-9: 1. Luka Denša, 2. Aljoša 

Marič (oba 30 kg) in Lino Lipuš (25 

kg); U-11: 2. Luka Podgorelec, 3. Patrik 

Zver (oba 22 kg), 5. Leon Antolin (36 kg); 

U-11: 1. Pia Perc (28 kg), 2. Urška Marič, 

3. Nika Pal (obe 32 kg), vsi KBV Lendava. 

U-11: 1. Zadravec (30 kg), Mlinarič (34 

kg), oba Lendava, Cirkvenčič (25 kg), V. 

Galof (28 kg) in Bejek (50 kg), vsi M. Sobota, 

2. Imre (32 kg), 3. Markoja (42 kg), 

oba Lendava. (M. J., F. B.) 

Šah 

2. kolo slovenskega pokala: Domžale – 

Radenska Pomgrad 0 : 4 (Milenković – 

Gjuran 0 : 1, Bratko – B. Kovač 0 : 1, Osolin 

I – Buzeti 0 : 1, Osolin II – Lazar 0 : 

1). Vodi Vrhnika (7,5), 3. Radenska Pomgrad 

(5,5). 

Konectedenski turnir ŠD Radenska 

Pomgrad, Andrejci (53 igralcev iz petih 

držav): Mladen Milenković (Srbija) 

7,5, Darko Supančič in Jernej Buzeti po 

7, Matej Titan (najboljši mladinec) in 

Miran Zupe po 6,5, Boris Kovač, Denis 

Gjuran, Dušan Vukmirović (Srbija), Janko 

Brunčič in Jože Vučko, vsi po 6. Najboljši 

veteran: 14. Štefan Režonja, najboljša 

članica: 17. Barbara Skuhala, oba 

po 5 točk. 

Mesečni hitropotezni turnir ŠD Radenska 

Pomgrad: Matej Titan in Robi 

Radosavljevič po 6,5, Boris Kovač in Danilo 

Hari po 6, Jože Vučko in Lea Števanec 

po 5,5. (M. J.) 

Kikboks 

2. turnir za DP, Nova Gorica (300 tekmovalcev 

iz 23 klubov), kick light do 89 kg: 

1. Tomo Kološa (Power kick M. Sobota). 

(M. J.) 

Šotokan 

Mednarodni turnir, Giaveno v Italiji (200 

tekmovalcev iz šestih držav): 2. Darjan 

Rošker (Cankova) z ekipo veteranov, 3. 

Marko Bunderla s člansko ekipo v borbah 

in Polonca Hüll (oba Tromejnik 

Kuzma) s člansko žensko ekipo, 4. Jelka 

Rošker-Trajbar (Cankova) v katah veterank, 

5. do 8. Polonca Hüll v borbah, 10. 

Darjan Rošker v katah veterani. (M. J.) 

Tenis 

Mednarodni članski turnir gluhih in naglušnih, 

Praga: 1. Marino Kegl (M. Sobota). 

Izidi, četrtfinale: Kegl – Antonin Demeter 

6 : 1, 6 : 1; polfinale: Kegl – Milan 

Eichler 6 : 0, 6 : 1; finale: Kegl – Karl Saitl 

(vsi Češka) 6 : 1, 6 : 1. (M. J.) 

Kegljanje 

17. krog 1. A-lige (m): Proteus – Radenska 

6 : 2 (3560 : 3466; Kovačič 664, Emeršič 

606). Vodi Konstruktor (30), 6. Radenska 

(14). 17. krog 1. B-lige (ž): Eta – Radenska 

0 : 8 (2885 : 3073). 17. krog 2. lige vzhod 

(ž): Šoštanj – Nafta 1 : 7 (2740 : 2987). 

17. krog 3. lige vzhod (m): Radenska II – 

Nafta 4,5 : 3,5 (3248 : 3233). (M. J.) 

Rokomet 

18. krog 1. B-lige (ž): Millennium – Nazarje 

30 : 29 (Rajh 7, Čeh in Jaušovec po 

6). 4. krog končnice 2. DRL za 9. do 13. 

mesto: Arcont Radgona – Radeče 31 : 29 

(18 : 9). Najboljši strelci: Zorko 7, L. Kotnik 

in Svetec po 5. Radgončani vodijo s 

6 točkami. (T. G., N. K.) 

Namizni tenis 

20. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: 

Kema mladi – Spin M. Nedelja 4 : 6, Jelenov 

hram – Kema veterani 5 : 5, Meho 

Bakovci – Polana 7 : 3, Animus Markišavci 

– Live bonus Lendava 4 : 6, Sebeborci 

– Alf M. Sobota 3 : 7, Čobi bar Beltinci 

– Sobota veterani 2 : 8, Polana – Alf M. 

Sobota (19. krog) 6 : 4. Vrstni red: Sobota 

veterani 38, Kema veterani 30, Jelenov 

hram 29. (M. J.) 

Košarka 

21. krog italijanske lige: Benetke – Comense 

62 : 56 (Daliborka Jokić 14). (T. G.) 

20. krog 2. SKL vzhod: Fenomeni – Radenska 

Creativ Sobota 51 : 80 (6 : 23, 9 : 

24, 12 : 19, 24 : 14). Najboljši strelci: Barbarič 

17, Ribič 15, Jakara 11. S to zmago so 

si Sobočani dva kroga pred koncem prvenstva 

zagotovili prvo mesto in napredovanje 

v 1. B-ligo. 

16. krog pomurske lige: G. Radgona – 

Sv. Ana 102 : 56, G. Petrovci – Paloma 69 

: 84, Lindau Lendava – PŠK Ljutomer II 

60 : 66, Sobota – Beltinci 69 : 59. Vrstni 

red: PŠK Ljutomer I in Sobota po 25, PŠK 

Ljutomer II in G. Radgona po 24. (M. J.) 

Športni ples 

Kvalifikacijski turnir za DP, M. Sobota, 

standardni plesi: 1. Julija Barišić-Jaka Ajlec 

in Maša Bencak-Žan Vrhovski, 2. Laura 

Vlaj-Blaž Šumak; latinsko-ameriški 

plesi: 2. Urška Bencak-Nino Kleindinst, 

3. Laura Vlaj-Blaž Šumak. (T. G.) 

Pikado 

13. krog lendavske lige: Minutka I – Bar 

Nika 8 : 8, Kvatro Gal – Bar Kiki 16 : 0 b. 

b., Tiffany – Minutka II 8 : 8. Vrstni red: 

Torcida 20, Kvatro Gal 19, Bar Nika 14. 

(F. H. M.) 

Bovling 

Predzadnji krog lendavske lige: Boštjan 

Hac 467, Boštjan Virag 465, Dušan Radakovič 

459. Skupno: Dušan Radakovič 

6327, Boštjan Virag 6245, Franc Tomažič 

6052, Tibor Könye 5794, Geza Gömböš 

5760. (F. H. M.) 

Športni ribolov 

5. tekmovanje za Jožefov pokal, Krog: 

Sašo Serec (Gederovci), 26 kg, Adolf Varga 

(Bakovci), 24 kg, Marjan Ozvatič (Satahovci) 

17 kg. (T. G.) 

Invalidski šport 

4. krog državne lige paraplegikov v namiznem 

tenisu, Celje: 4. Pomurje; posamično: 

4. Anton Simonič; ženske: 2. Marta 

Janežič; tetraplegiki: 3. Slavko Dunaj; 

veterani: 2. Milan Bogataj. (T. G.)

22 | Vestnik | 24. marca 2011 šport 


Novinarska konferenca ŽKK Pomurje 

Košarkarice znova v prvi ligi 

Odpirajo novo stran pomurske ženske košarke – Povprečna starost igralk v članski ekipi le 18 let in pol 

Po nekajletnem premoru spremljanja 

ženske članske košarke v Murski Soboti 

bodo v drugem delu letošnje sezone v 1. 

ligi nastopile igralke ŽKK Pomurje pod 

tekmovalnim imenom ŽKK Rašica. 

Kot je na novinarski konferenci dejal 

predsednik UO Darko Kerčmar, jim je s 

prizadevnostjo in trdim delom vseh, ki 

sodelujejo pri kreiranju ženske košarke, 

v klubu uspelo tisto, o čemer so lahko 

v zadnjih letih le sanjali. To jim je 

uspelo tudi ob pomoči glavnega sponzorja 

članske ekipe podjetja Rašica point, 

d. o. o., s katerim so podpisali štiriletno 

pogodbo. »Imamo mlado ekipo, 

saj je povprečna starost igralk le 18 let in 

pol. Gre za nadarjene košarkarice, katerim 

bo dodatno voljo do zmag vlivalo še 

nekaj starejših izkušenih igralk, ki so že 

igrale za naš klub,« je razkril novi trener 

Primož Slavič, katerega pomočnik 

je Davorin Pok. 

Da gre za dobro ekipo, je potrdila tudi 

prva tekma v ligi za razvrstitev od 7. do 

13. mesta v vzhodni skupini, ki so jo v 

soboto odigrale v Rogaški Slatini. Sobočanke 

so namreč v izjemno napeti in izenačeni 

tekmi, ko je odločitev padla šele 

v podaljšku, s 75 : 69 premagale ekipo 

Janine. Največ točk so dosegle Tina Kerčmar 

(28), Simona Kuzma (21) in Natalija 

Rebrica (13). 

Milan Jerše 

Članska ekipa s strokovnim vodstvom 

Fotografija arhiv ŽKK Pomurje 

PNL 

Petišovci 

brez točke 

Ljutomer presenetil Kemo 

Hotiza 11 2 1 31 : 12 35 

Rakičan 10 3 1 34 : 17 33 

Črenšovci 8 1 3 38 : 16 27 

Kema 8 1 5 28 : 23 25 

Hodoš 7 2 5 30 : 23 23 

Turnišče 7 1 6 32 : 26 22 

Bistrica 6 2 6 33 : 24 20 

Šalovci 6 2 6 16 : 15 20 

Dobrovnik 5 3 6 22 : 20 18 

Bogojina 5 2 7 31 : 26 17 

Ljutomer 5 2 7 16 : 24 17 

Gančani 4 2 8 18 : 27 14 

Bakovci 1 5 8 13 : 30 8 

Petišovci 0 0 14 4 : 63 0 

Kema Puconci – Ljutomer 1 : 4 (Preininger; 

Mihalič 2, Žnidarič, Smolkovič), 

Črenšovci – Virs Bistrica 1 : 0 (Plej), Gančani 

– Šalovci 0 : 1 (Grkinič), Bakovci – 

Turnišče 1 : 1 (Meolic; Verbančič), Dobrovnik 

– Petišovci 3 : 0 (Kociper 3), GMT 

Bogojina – Rakičan 2 : 4 (Škedelj, Rituper; 

Frčko 3, Ropoša), Hodoš – Hotiza 1 

: 3 (Ulen; Tibaut, Kotnjek, Vida). Pari 15. 

kroga: Hodoš – Gančani, Hotiza – Črenšovci, 

Virs Bistrica – Bogojina, Rakičan 

– Dobrovnik, Petišovci – Kema Puconci, 

Ljutomer – Bakovci, Turnišče – Šalovci. 

M. J. 

Za naslov odbojkarskega prvaka 

Sobočani s težavo do zmage 

Po vodstvu Kroparjev z 2 : 0 v nizih jim je uspel preobrat 

2. SNL 

Mura preplavila ptujsko Dravo 

V zadnji tretjini najprej s Ptujčani – Tekma 3. aprila 

MNZ Murska Sobota 

Lanski dosežki 

spodbujajo 

Dvorana SGŠ v Radovljici, 150 gledalcev, 

sodnika: Perčič (Kamnik) in Jovanovič 

(Komenda). 

UKO Kropa: Jereb 3, Potočnik 17, Mikolič, 

Šolar, Hrovat 1, Todorovič, Kržišnik, 

Zupanc 4, Slabe 22, Stavbar 17, Bogožalec 

9, Mihelčič. 

Panvita Galex: Ajlec 2, Zupanc 11, Pavlovič, 

Mijalković 15, Kerec, Žitnik 1, Marič, 

Horvat 18, Flisar 12, Topovšek, Novak, 

Tot 11, Hrastovec. 

Izid UKO Kropa – Panvita Galex 2 : 3 

(21, 24, -16, -20, -10) dokazuje, da so Kroparji 

za Sobočane zelo neugoden nasprotnik. 

Gostje so začeli tekmo dokaj medlo. 

Po slabem sprejemu so domačini povedli 

že z 18 : 11, nato pa naredili več napak. 

Gostje so se jim približali na 17 : 20, 

toda več niso zmogli. Tudi v drugem nizu 

so gostitelji povedli s 17 : 12, a Sobočani 

so uspeli izenačiti na 18 : 18. Končnica 

pa je vendarle pripadla domačinom. Šele 

v tretjem nizu so igralci Panvite Galexa 

zaigrali bolje, izboljšali sprejem žoge in 

svojo igro v napadu ter zasluženo znižali 

izid na 1 : 2. V četrtem nizu sta se moštvi 

menjavali v vodstvu, kasnejše prednosti 

pa gostje niso več izpustili iz rok. Tako 

je o zmagovalcu odločal peti niz. Po vodstvu 

domačih z 2 : 0 so Sobočani z dobrimi 

servisi Tomaža Horvata in z uspešnim 

ACH Volley 9 9 0 27 : 1 33 

Panvita G. 9 5 4 19 : 18 18 

Salonit 9 4 5 13 : 18 18 

Calcit 9 3 6 17 : 19 18 

Marchiol 9 4 5 14 : 22 11 

Kropa 9 2 7 12 : 24 7 

blokom izid povsem obrnili (4 : 8) v svojo 

korist in zasluženo zmagali. 

Preostala izida 9. kroga: Marchiol 

Vodi – Calcit Volleyball 3 : 2, Salonit Anhovo 

– ACH Volley 0 : 3. 

Pari 10. kroga (sinoči): Marchiol Vodi 

– Panvita Galex, UKO Kropa – ACH Volley, 

Calcit Volleyball – Salonit Anhovo. 

Kema ne pozna ovir 

20. krog 2. DOL (ž): Mislinja – Kema 

Puconci 0 : 3 (-20, -18, -17; Tamara Borko 

16), Partizan Škofja Loka – DŠR M. Sobota 

3 : 2 (18, -21, 21, -14, 14). Vodi Kema Puconci 

(59), 7. DŠR M. Sobota (27). 19. krog 

3. DOL vzhod (m): Endal Vuzenica – Beltinci 

Panvita Galex 1 : 3 (24, -23, -23, -20). 

4. krog 3. DOL vzhod (ž) za 9. mesto: ZM 

Ljutomer – Formis II 3 : 0 (22, 18, 19). 

Milan Jerše 

Namizni tenis 

Sobočani spet državni prvaki 

V kadetski konkurenci so bili Pucončani peti 

Osem najboljših slovenskih ekip, ki so si 

pridobile pravico nastopa v predhodnih 

kvalifikacijah, je nastopilo v finalu 20. državnega 

prvenstva za kadete na Muti. Obe 

pomurski ekipi sta zaigrali odlično, kar 

še zlasti velja za Sobočane. Ekipa Sobote 

(Mario Kolbl, Iztok Dolamič, Mitja Pečnik 

in Samo Štotl) je pod vodstvom trenerja 

Mirana Močana ubranila lanski naslov državnih 

prvakov, kar je velik uspeh. Premagali 

so Arrigoni (5 : 2), Logatec (5 : 2), Iskro 

(5 : 1), Muto (5 : 0) in Krko (5 : 2). Najboljši 

igralec v ekipi je bil Mario Kolbl, tudi najboljši 

igralec prvenstva, edini brez poraza. 

Puconska Kema (Patrik Sukič, Damjan 

Zelko, Nejc Matis, Luka Norčič) s trenerjem 

Mirkom Ungerjem ml. je zasedla peto 

mesto, kar je za eno mesto slabše kot v 

lanski sezoni. Premagala je Vesno (5 : 1), 

Arrigoni (5 : 2) in Logatec (5 : 3) ter izgubila 

z Muto (4 : 5) in Krko (3 : 5). 

M. U. 

Mestni stadion Fazanerija, 600 gledalcev, 

sodnik: Asmir Sagrković (Vrhnika). 

Strelca: 1 : 0 Ošlaj (61), 2 : 0 Sprečo (74). 

Rumena kartona: Kurež, Schwantes. 

Mura 05: Luk, Kous, Rogač, Ošlaj, E. 

Janža, Horvat, Maruško, Gruškovnjak 

(Bencak, 83), Lotrič (Kek, 88), J. Janža, 

Sprečo (Janev, 89). 

Labod Drava: Bučar, Perger, Čeh, Perkovič, 

Šturm, Toplak, Gorinšek (Pranjić, 

75), Schwantes, Kulčar (Đaković, 72), Kurež, 

Dugolin (Spahič, 80). 

Začetek srečanja je pripadel gostom, 

ki bi v 11. minuti lahko povedli, vendar je 

Interblock 8 7 3 28 : 17 31 

Dravinja 8 6 4 23 : 16 30 

Aluminij 8 6 4 30 : 17 30 

Bela krajina 7 7 4 31 : 22 28 

Mura 05 8 2 8 23 : 24 26 

Drava 6 5 7 24 : 28 23 

Dob 6 4 8 23 : 28 22 

Krško 5 5 8 13 : 19 20 

Šenčur 4 6 8 28 : 35 18 

Šmartno 4 4 10 24 : 41 16 

Aleš Luk (prvi z leve) in Damjan Ošlaj (četrti z leve) sta velik vzor mladim. 

Šturm preusmeril žogo v vratnico. Črnobeli 

so imeli idealno priložnost v 23. minuti, 

ko se je Lotrič sam znašel pred gostujočim 

vratarjem, vendar ga je z žogo 

zadel le v nogo. Dve minuti kasneje je po 

lepi podaji E. Janže z desne strani Ošlaj 

z glavo poslal žogo proti praznim vratom, 

kjer pa je Gorenšku uspelo preprečiti 

zadetek. 

Takoj na začetku drugega polčasa je 

Šturm pobegnil po levi strani, vendar se 

je izkazal vratar Luk. Domačini so prišli 

do vodilnega zadetka po predložku Horvata 

z desne strani. V kazenskem prostoru 

je bil najvišji Ošlaj in z glavo žogo poslal 

v mrežo. Končni izid 2 : 0 je postavil 

Sprečo, ki je po hitri akciji zadel levo vratnico, 

od katere se je žoga odbila v gol. 

Poraz Interblocka 

Drugi izidi: Dob – Dravinja 0 : 2, Aluminij 

– B. krajina 0 : 0, Šmartno – Interblock 

2 : 1, Šenčur – Krško 0 : 0. Pari 

19. kroga: Mura 05 – Drava, Interblock – 

Šmartno, Dravinja – Šenčur, Aluminij – 

Krško, B. krajina – Dob. 

Milan Jerše 


Še večji poudarek 

mladinskemu programu 

Iz poročila predsednika Danila Kacijana 

izhaja, da je bilo delo zveze v minulem 

letu na vseh področjih transparentno 

in raznovrstno. Reprezentanca U-12 

je dosegala na turnirjih odlične rezultate, 

saj je bila prva tako v Lendavi kot na 

Ptuju. V okviru mladinskega programa 

so aktivno sodelovali z osnovnimi šolami, 

vrtci in romsko populacijo. ŽNK 

Pomurje Beltinci je zelo uspešno nastopal 

v vseh kategorijah in zasedal najvišja 

mesta, veliko igralk pa je nastopalo 

tudi v raznih reprezentancah NZS. Na 

tekmovanju Rad igram nogomet U-8 in 

U-10 so klubi ponovno dokazali, da spadajo 

prav v vrh slovenskega tekmovanja 

v omenjenih kategorijah. Sodelovali so 

tudi pri organizaciji in izvedbi kvalifikacij 

reprezentanc U-19 za EP. 

Leta 2010 je postala amaterska reprezentanca 

MNZ zmagovalka Regions 

Cupa v Sloveniji in bo sodelovala v kvalifikacijah 

za evropsko tekmovanje, ki 

bodo aprila pri nas. Lani so z večjo slovesnostjo 

proslavili 50 let delovanja zveze, 

ki se je preselila v nove prostore. Nenehno 

si prizadevajo izboljšati vodenje 

tekmovanj, zato so sproti in ažurno posodabljali 

svojo spletno stran. 

V programu dela za leto 2011 bo dan poudarek 

aktivnemu sodelovanju s klubi, izvajanju 

mladinskega programa, aktivnem 

delovanju v organih NZS in z drugimi 

medobčinskimi nogometnimi zvezami. 

Milan Jerše 

Sobota, 26. marca, in nedelja, 27. marca, 

ob 9. uri v hotelu Čarda: DP v pikadu. Organizator: 

ŠD Al Capone in PZS. Informacije: 

pikado.zveza.slovenije@gmail.com. 

Več informacij o prireditvah in vadbi 

na www.migajznami.si, kjer lahko tudi 

vpišete svojo prireditev ali vadbo.


šport 


23. in 24. krog 1. slovenske nogometne lige 

Nafta presenetila v Mariboru 

Nepričakovana zmaga Lendavčanov v Ljudskem vrtu – Izkazal se je odličen vratar Aleš Ajlec 

Stadion Ljudski vrt, 2.000 gledalcev, 

sodnik: Dejan Balažič (Šmarje - Sap). 

Strelec: 0 : 1 Oluić (21). Rumeni kartoni: 

Potokar, Rešek, Berić; Oluić, Tomažič - 

Šeruga, Levačič, Lazić, Dvorančič. 

Maribor: Radan, Majer, Rajčevič, Potokar, 

Rešek, Mezga (Velikonja, 46), Filipović 

(Da Silva, 46), Dodlek, Rep (Ploj, 

76), Tavares, Berić. 

Nafta: Ajlec, Levačič, Caban, Lazić, 

Korošec, Tomažič - Šeruga, Komljenović 

(Dvorančič, 60), Oluić (Maruško, 32), 

Jovanovič (Vöröš, 89), Ibraimi, Vinko. 

Lendavčani so nastopili nepopolni, 

saj so zaradi kartonov manjkali kar trije 

igralci prve postave: Lesjak, Vaš in 

Matjašec. Domačini so imeli vso tekmo 

pobudo, a so bili v sklepnih akcijah 

neučinkoviti. Ko so se Lendavčani 

prvič znašli pred vrati gostiteljev, so 

dosegli edini zadetek na srečanju. Po 

veliki napaki Rajčeviča v kazenskem 

prostoru, ki je izgubil žogo, se je do nje 

dokopal Vinko in nesebično podal do 

Oluića, ta pa je s petih metrov zatresel 

prazno mrežo. Gostitelji so še bolj 

pritisnili na vrata nasprotnikov, vendar 

neuspešno. 

Tudi v nadaljevanju so imeli domačini 

pobudo. Da se izid ni spremenil, je 

glavni krivec mlad vratar Nafte Ajlec, ki 

je obranil nekaj nevarnih strelov domačih 

napadalcev. Gostitelji bi lahko izenačili 

v 87. minuti, ko je s 25 metrov iz 

prostega strela z močno streljal Tavares, 

vendar je lendavski vratar z odličnim 

posredovanjem žogo izbil v kot. 

Trener Nafte Damir Rob: »Dosegli 

smo tisto, česar od nas nihče ni pričakoval. 

V Maribor smo prišli igrati nogomet 

in na koncu zasluženo zmagali. 

Zdaj se nam je vrnilo vse, kar smo doslej 

izgubili. Ker je bilo potrebno, sem 

poskusil nekaj novih variant. Ni bilo 

enostavno.« 

Preostali izidi: Primorje – Rudar 0 : 6, 

CM Celje – Olimpija 1 : 3 (0 : 0), Domžale 

– Triglav 3 : 1 (3 : 1), Luka Koper – Hit 

Gorica 2 : 2 (1 : 1). 

Triglav za Nafto trd oreh 

Športni park v Lendavi, 600 gledalcev, 

sodnik: Boris Tošeski (Medvode). 

Strelca: 0 : 1 Jelar (25), 1 : 1 Jovanovič 

(33). Rumena kartona: Levačič; Jelar. 

Nafta: Aljec, Matjašec, Lazić (Korošec, 

46), Levačič, Caban, Lesjak, Vaš 

(Pavel, 78), Jovanovič (Prašnikar 86), 

Stjepan Caban (levo) se je izkazal v obrambi. 

Tomažič-Šeruga, Ibraimi, Vinko. 

Triglav: Gracar, Stanarevič, Burgar, 

Brajič, Dolžan, Jelar, Sever (Marjan, 81), 

Najdenov, Pokorn, Stojnič, Ovčina (Dimitrov, 

66). 

Gostje iz Kranja so se v prvem delu v 

Lendavi predstavili kot izjemno čvrsto 

moštvo, a je močan veter je onemogočal 

dobro igro. Trener Rob je s postavitvijo 

presenetil, saj sta manjkala strelec 

iz Maribora Oluić in Komljenović. Srečanje 

so bolje začeli gostje, prvo priložnost 

za domače igralce pa je imel šele 

v 18. minuti Vinko, ki pa je preveč okleval 

in je njegov strel proti vratom zadel 

obrambnega igralca gostov. Le sedem 

minut za tem so gostje povedli. Obrambi 

domačih je po levi strani pobegnil Jelar 

in žogo mimo vratarja Ajleca poslal 

v desni spodnji kot. 

Že v naslednji minuti bi gostje lahko 

izid povišali. Z leve strani je zagro- 

Fotografija Erik Kavaš 

Maribor 15 7 2 43 : 13 52 

Domžale 13 5 5 36 . 22 44 

Koper 11 4 9 35 : 33 37 

Olimpija 9 7 8 35 : 27 34 

Rudar 8 7 9 42 : 36 31 

Gorica 8 7 9 30 : 36 31 

Nafta 8 5 11 34 : 38 29 

Triglav 7 7 10 25 : 40 28 

Celje 5 8 11 29 : 41 23 

Primorje 5 5 14 28 : 51 20 

zil Ovčina, toda žoga je poletela mimo 

leve vratnice. Kazen je sledila kmalu. 

Z leve strani je poslal žogo v kazenski 

prostor Matjašec, Jovanovič pa jo je z 

glavo poslal v desni spodnji kot gostujočega 

vratarja. V 38. minuti je imel 

lepo priložnost Ibraimi, ki iz ugodnega 

položaja ni uspel zadeti. Pri posredovanju 

se je poškodoval vratar Gracar, 

ki ga je zamenjal Pelko. 

V nadaljevanju so bili Lendavčani z 

vetrom v hrbet boljši. Najzrelejšo priložnost 

so imeli v 57. minuti. Ibraimi 

je preigral vratarja Pelka in žogo podal 

prostemu Jovanoviču, ki pa je streljal 

čez vrata. Neuspešna sta bila tudi poskusa 

Pavla v 85. minuti in Lesjaka v zadnji 

minuti tekme, ko je Pelko s parado 

žogo izbil v kot. 

Trener Nafte Damir Rob: »Štiri dni 

smo imeli za nabiranje točk. Zbrali smo 

štiri. Moram povedati, da nisem zadovoljen 

z izidom in igro nekaterih standardnih 

igralcev. V drugem delu smo 

bili boljši nasprotnik in imeli nekaj priložnosti 

za zadetek.« 

Trener Triglava Gorenjske Siniša Brkič: 

»Zadovoljen sem z izidom. Vedeli 

smo, da nas čaka izjemno težko gostovanje. 

V prvem delu smo igrali dobro, 

v drugem pa nas je Nafta pritisnila na 

našo polovico.« 

Domžale klonile v Velenju 

Preostali izidi: Rudar – Domžale 3 : 

1 (1 : 1), Hit Gorica – Primorje 4 : 1 (3 : 

0), Olimpija – Luka Koper 4 : 0 (1 : 0), 

Maribor – CM Celje 2 : 0 (2 : 0). Pari 

25. kroga: CM Celje – Nafta (1. aprila), 

Domžale – Hit Gorica, Primorje – Olimpija, 

Triglav – Rudar, Luka Koper – Maribor. 

Feri Horvat M., Milan Jerše 

3. SNL vzhod 

Odrancem 

dovolj en 

zadetek 

Učinkoviti igralci 

Tromejnika – Do 

točke le še Čarda 

Paloma – Tehnostroj Veržej 3 : 0, Zreče – 

Grad 2 : 0, Tromejnik G-Kalamar – Kovinar 

Štore 4 : 0, Odranci – Aha Emmi Bistrica 

1 : 0, Čarda – Koroška Dravograd 

2 : 2, Stojnci – Simer šampion 0 : 4, Malečnik 

– MU Šentjur 0 : 1. Pari 15. kroga: 

Grad – Malečnik, Tehnostroj Veržej – 

Odranci, Zreče – Tromejnik G-Kalamar, 

MU Šentjur – Čarda, Koroška Dravograd 

– Stojnci, Simer šampion – Paloma, Aha 

Emmi Bistrica – Kovinar Štore. 

Odločil Oluić 

Športni park Odranci, 200 gledalcev, 

sodnik: Peter Šart (Prevalje). Strelec: 1 : 

0 Oluić (5). 

Rumeni kartoni: Zelko, Raduha; Razboršek, 

Korošec. Rdeči karton: Hren 

(81). 

Odranci: Ščančar, J. Gönc, Erjavec, Jerebic, 

D. Horvat, Oluić, Tkalec (Pejnovič, 

79), Sreš, Tompa (Gostan, 66), Raduha, 

Zelko (Šernek, 88). 

Domačini zadeli štirikrat 

Igrišče v Kuzmi, 500 gledalcev, sodnik: 

Drago Klinc (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Lepoša 

(17), 2 : 0 Radikovič (22), 3 : 0 Kompan 

(55, 11 m), 4 : 0 Čontala (90). Rumeni 

karton: Čater. 

Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, Nemec, 

V. Horvat, B. Kous, Sukič, Lepoša (Forjanič, 

67), R. Kous, Čontala, D. Mešič, Šnurer 

(Mihalič, 78), Radikovič (Bokan, 85). 

Odranci 11 2 1 36 : 15 35 

S. šampion 8 4 2 35 : 13 28 

Kovinar 7 3 4 23 : 21 24 

Tromejnik 7 2 5 25 : 20 23 

Dravograd 6 4 4 26 : 28 22 

Čarda 5 5 4 17 : 17 20 

Grad 5 5 4 23 : 24 20 

Zreče 5 4 5 15 : 16 19 

Veržej 6 1 7 26 : 31 19 

Malečnik 5 2 7 21 : 24 17 

Paloma 4 3 7 15 : 23 15 

Aha Bistrica 3 3 8 25 : 27 12 

Stojnci 2 3 9 17 : 31 9 

Šentjur 2 3 9 16 : 30 9 

1. SŽNL 

Poraz z Jevnico 

Gneča pod vrhom 

Krka 10 1 0 56 : 3 31 

Rudar 6 3 2 36 : 12 21 

Sl. Gradec 7 0 4 35 : 16 21 

Jevnica 6 2 3 35 : 20 20 

Pomurje 5 2 4 38 : 24 17 

Maribor 3 1 7 20 : 28 10 

Velesovo 1 1 9 8 : 70 4 

Dornava 0 2 9 9 : 64 2 

Jevnica – Pomurje Beltinci 5 : 2 (2 : 2; Zver 

2), Dornava – Velesovo Kamen Jerič 2 : 2 (2 

: 0), Maribor – Krka 0 : 2 (0 : 0), HV Tour 

Sl. Gradec – Rudar Škale 2 : 3 (0 : 3). Pari 

12. kroga: Velesovo Kamen Jerič – Pomurje 

Beltinci, Jevnica – HV Tour Sl. Gradec, Rudar 

Škale – Maribor, Krka – Dornava. 

M. J. 

Nogometne aktualnosti 

Slovenke v težki kvalifikacijski skupini 

Žreb za evropsko prvenstvo leta 2013 na Švedskem nam ni bil naklonjen 

Po žrebu kvalifikacijskih skupin za 

evropsko prvenstvo nogometašic, ki 

bo leta 2013 na Švedskem, v slovenskem 

taboru prav gotovo ni zadovoljstva, 

saj so Slovenke, med katerimi je 

tudi nekaj Pomurk, uvrščene v izjemno 

težko skupino. Naj omenimo, da 

se bo na EP poleg gostiteljice Švedske 

uvrstilo še enajst reprezentanc, in sicer 

zmagovalke sedmih skupin, najboljša 

drugouvrščena reprezentanca 

in tiste, ki bodo uspele v dodatnih 

kvalifikacijah. 

V skupini s Slovenkami so še Anglija 

(10. na lestvici Fife), Nizozemska (15.), 

Srbija (45.) in Hrvaška (65.). Slovenska 

ženska reprezentanca je trenutno na 

60. mestu in so od nje slabše uvrščene 

le nogometašice Hrvaške. 

Žreb polfinala pokala MNZ Lendava 

za člane: Nedelica – Hotiza, Virs Bistrica 

– Odranci. Tekmi bosta v sredo, 27. 

aprila 2011. Finale mladinskega pokala: 

Turnišče – Hotiza 11 : 0. Turnišče se je 

uvrstilo v četrtfinale pokala NZS. 

20. krog 1. SML: Mura 05 – Jarenina 

2 : 1 (Buček, Maroša). Vodi CM Celje 

(47), 14. Mura 05 (16). 20. krog 1. SKL: 

Mura 05 – Jarenina 1 : 1 (Kos). Vodi Interblock 

(48), 8. Mura 05 (30). 19. krog 

U-14 vzhod: Dravograd – Mura 05 3 : 1, 

Tehnostroj Veržej – Simer šampion 1 

: 5. Vodi Maribor (51), 8. Mura 05 (29), 

12. Tehnostroj Veržej (11). 

15. krog 2. SML vzhod: Šoštanj-Mozirje 

– Ljutomer 1 : 2, Tehnostroj Veržej 

– Železničar MB 3 : 2, MU Šentjur 

– Nafta 1 : 1. Vodi Krško (30), 4. Ljutomer 

(27), 8. Veržej (24), 10. Nafta (20). 

15. krog 2. SKL vzhod: Šoštanj-Mozirje 

– Ljutomer 4 : 3, Tehnostroj Veržej – 

Železničar MB 1 : 0, MU Šentjur – Nafta 

2 : 4. Vodijo Brežice (33), 3. Nafta 

(28), 6. Veržej (24), 13. Ljutomer (13). 

14. krog MNL Lendava: Žitkovci 

– Veterani Turnišče 1 : 3, Graničar – 

Kapca 5 : 0, Nafta veterani – Zvezda 

Dolina 5 : 1, Nedelica – Olimpija Dolga 

vas 0 : 1, Polana – Kobilje 1 : 5, Panonija 

– Mostje 2 : 1, Renkovci – Čentiba 1 : 

1. Vrstni red: Kobilje in Nafta veterani 

po 31, Čentiba 29. 

Prijateljska tekma: Kema Puconci – 

Reprezentanca MNZ Murska Sobota 

0 : 6. Strelci: Karnet (Tehnostroj Veržej) 

2, Sukič (Tromejnik G-Kalamar) 2, 

Fujs (Grad) in Grah (Čarda). 

Na občnem zboru ND Mura 05 so razpravljali 

o finančnem stanju kluba. Ugotovljeno 

je bilo, da imajo 75.000 evrov 

dolga, od tega odpade 40.000 evrov 

dolga na nekdanje in sedanje kadre, 

35.000 evrov pa dolgujejo dobaviteljem. 

Kot je bilo rečeno, za člansko ekipo zagotavljajo 

denar za transparentno sprotno 

pokrivanje stroškov, medtem ko so 

proračunska sredstva za delovanje mladinskega 

programa zagotovljena s pomočjo 

sponzorjev in vadnine, pri čemer 

imajo pomembno vlogo starši. Do sprememb 

je prišlo tudi v upravnem odboru. 

Namesto Andreja Benka in Mladena 

Prettnerja, ki sta odstopila, sta nova člana 

UO Matej Puhan in Igor Celec. 

Franc Bobovec, Milan Jerše 

Do točke v zadnji minuti 

Igrišče v Martjancih, 100 gledalcev, 

sodnik: Iztok Gornjak (Ljubečna). Strelci: 

0 : 1 Ljubanić (17), 0 : 2 Kus (85), 1 : 2 

Gjerek (88), 2 : 2 Prša (90, 11 m). Rumeni 

kartoni: Z. Horvat, Atanasov, Grah; 

Cokan, Korošak. Rdeči karton: Cokan 

(90). 

Čarda: Prša, G. Pavel (D. Pavel, 76), B. 

Horvat, Zadravec, U. Pavel (Tompa, 60), 

Gjergjek (Gjerek, 60), Grah, Kerčmar, Cipot, 

Z. Horvat, Atanasov. 

Veržejci klonili pred Palomo 

Športni park Sladki Vrh, 80 gledalcev, 

sodnik: Vojko Goričan (Loče pri Poljčanah). 

Strelci: 1 : 0 Hutinski (5), 2 : 0 Petek 

(61, 11 m), 3 : 0 Kramberger (92). Rumeni 

kartoni: Dugonjić, Vajnhandl; Andrejč, 

Hodnik. 

Tehnostroj Veržej: Andrejč, Turk, Koder, 

Hodnik, Pelcl (Kavaš, 56), Dirnbek, 

Golob (Vinkovič 64), Karlovčec, Nedižavec 

(Gašperšič, 46), Kaučič, Karnet. 

Oba gola v prvem delu 

Igrišče v Zrečah, 70 gledalcev, sodnik: 

Bojan Tkalčič (MB). Strelca: 1 : 0 Marinšek 

(14), 2 : 0 Brdnik (23). Rumeni kartoni: 

Jelenko, Kotnik, Kos, Klobasa, Čander; 

Baler, Fujs. 

Grad: Nemec, Bernjak, Krančič, Benkič, 

Baler, Banfi, Stošić, Fujs, Pucko, 

Kreft (Sukič, 75), Šiško. 

Milan Jerše

24 | Vestnik | 24. marca 2010 dobro je vedeti 


Podobnosti 

Lincoln – 

Kennedy 

Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti 

Osteoporoza – pravilna 

uporaba zdravil in 

prehranskih dopolnil 

Morski psi 

ne zaznavajo 

barv 

Ko so primerjali nekatere podatke o 

dveh ubitih ameriških predsednikih 

Lincolna in Kennedyja, so prišli do 

neverjetnih podobnosti. Lincoln je 

bil izvoljen za predsednika ZDA leta 

1860, Kennedy 1960. Lincolna so ubili 

leta 1865, Kennedyja točno 100 let kasneje 

(1965). Predsedniško dolžnost je 

za Lincolnom prevzel Andrew Johnson, 

rojen 1808, za Kennedyjem Lyndon 

Johnsson, rojen leta 1908. Atentator 

na Lincolna je bil rojen leta 1839, 

Kennedyjev ubijalec leta 1939. Lincolna 

je pred možnostjo atentata svaril 

njegov sekretar, ki se je pisal Kennedy, 

Kennedyja pa je opozoril na nevarnost 

njegov sekretar, ki se je pisal 

– Lincoln. Neverjetna igra naključij! 

Ne le za 

balončke 

Čeprav so nas v šoli večkrat opozarjali, 

naj ne žvečimo, nedavni študiji kažeta, 

da navada ni slaba. Z žvečenjem 

žvečilk brez sladkorja lahko izboljšate 

učni uspeh. Osmošolci, ki so pri pouku, 

domači nalogi in testih žvečili, so 

za tri odstotke izboljšali svoj rezultat 

na testu matematike in imeli boljšo 

končno oceno pri tem predmetu kot 

njihovi sošolci, ki niso imeli žvečilke. 

Raziskovalci menijo, da žvečenje 

pomaga ohranjati koncentracijo, saj 

zmanjšuje stres in tesnobnost. Prostovoljci, 

ki so vsako uro med kosilom 

in malico 15 minut žvečili, so zaužili 

za 60 odstotkov manj kalorij. 

Osteoporoza je stanje zmanjšane kakovosti in količine kostnine, ki oslabi kosti, 

da se zlomijo že pri najmanjših poškodbah ali navadnih obremenitvah 

Spada med tako imenovane tihe bolezni 

(kot je denimo tudi hipertenzija), ob 

katerih prizadeti ne čuti posebnih težav, 

zato je težko zagotoviti sodelovanje 

pri zdravljenju. Raziskave kažejo, da kar 

tretjina do polovica bolnikov z osteoporozo 

zdravil ne uporablja v skladu z 

navodili. Je pa zdravljenje ključno, saj s 

tem preprečimo zlome kosti, ki resno 

poslabšajo kakovost življenja ali celo 

vodijo v smrt. 

Osteoporozo skušamo preprečevati 

ali zdraviti z zdravili. Zadnja leta so 

prvi izbor zdravila, ki spadajo v skupino 

difosfonatov (alendronska kislina, 

ibandronska kislina, risedronska kislina). 

Za ta zdravila je značilno, da jih 

morate zaužiti zjutraj na tešče (pol ure 

do uro pred zajtrkom). Zdravilo poplaknite 

s primerno količino vode (dva decilitra), 

pri tem pa pazite, da se po zaužitju 

zdravila vsaj pol ure ne uležete. 

Tako zmanjšate možnost pojava neželenih 

učinkov zdravila na prebavila, kot 

so dispepsija, zatekanje želodčne vsebine 

v požiralnik in zaprtje. Manj pogosto 

zdravniki predpišejo stroncijev ranelat. 

Gre za zdravilo v obliki peroralnega praška, 

ki ga zaužijete pred spanjem vsaj 

dve uri po večerji. Še redkeje se uporabljajo 

hormonsko zdravljenje in nekatere 

druge učinkovine (raloksifen). 

Na gradnjo kosti pomembno vplivata 

mineral kalcij in vitamin D. Pomemben 

je predvsem kalcij, ki je osnovni gradnik 

kosti. Njegovo absorbcijo iz prebavil poveča 

vitamin D, zato ju pogosto najdemo 

že skupaj v prehranskih dopolnilih. 

Za dodajanje teh elementov se odločimo, 

če jih s prehrano ne uspemo vnesti 

v zadostnih količinah. Naravni viri 

kalcija so mleko, jogurt, sir, oves, brokoli, 

mandlji, špinača, soja, orehi, suhe 

slive. Tisoč miligramov kalcija vsebuje 

šest decilitrov mleka, 60 gramov sira 

(edamec) ali 125 gramov jogurta. Največ 

vitamina D je v ribjem olju (morske 

ribe). Najdemo ga tudi v mleku, mlečnih 

izdelkih, žitih, rumenjaku, kvasu 

in jetrih. Pod vplivom svetlobe nastaja 

tudi v naši koži. 

Če teh snovi ne zaužijete dovolj s hrano, 

ju je treba dodajati. Tako vam ju lahko 

kot zdravilo predpiše zdravnik ali si 

ju kupite v obliki prehranskega dopolnila. 

Za močne kosti je priporočljivo zaužiti 

500 do 1000 miligramov kalcija in 

800 enot vitamina D dnevno. 

Pazite, da ne boste jemali difosfonatov 

ali stroncijevega ranelata sočasno s 

kalcijem ali antacidi (zdravila, ki nevtralizirajo 

želodčno kislino). V tem primeru 

se namreč lahko zmanjša absorbcija 

difosfonatov ali stroncijevega ranelata 

ter s tem njihov učinek. Kot rečeno, morate 

difosfonate zaužiti zjutraj na tešče, 

stroncijev ranelat zvečer pred spanjem, 

kalcij pa zaužijte enkrat opoldne oziroma 

popoldne. Najpogosteje uporabljamo 

kalcij v obliki kalcijevega karbonata 

(ta oblika je tudi v koralnem kalciju!), ki 

podobno kot fosfat potrebuje za vsrkanje 

kislo okolje. Zato ju je treba zaužiti 

ob obroku hrane, ko se poveča kislost 

želodčne vsebine. Vitamin D spada med 

v maščobah topne vitamine, zato svetujemo, 

da zaužijete pripravek, ki vsebuje 

vitamin D ob prigrizku ali obroku, 

ki vsebuje maščobo. Kalcijev karbonat 

lahko povzroča flatulenco (nabiranje 

plinov v črevesju) in napihnjenost. V 

tem primeru vam lekarniški farmacevti 

svetujemo pripravek, ki vsebuje vodotopno 

obliko kalcija (citrat, laktat ali 

glukonat). Ta oblika je tudi primernejša, 

če uporabljate zdravila za zniževanje 

kislosti želodčnega soka (H 2 

-antagonisti, 

zaviralniki protonske črpalke). Pozorni 

bodite tudi na to, kako je obrok 

hrane sestavljen, saj določene spojine 

v rastlinski hrani zmanjšajo absorbcijo 

kalcija. Tako nadomestkov kalcija ni 

priporočljivo zaužiti ob obroku hrane, 

ki vsebuje špinačo, krompir, rabarbaro, 

fižol, semena in zrna, oreščke ali polnozrnat 

kruh. 

Lekarniški farmacevti imamo pri 

zdravljenju pomembno vlogo. Pri bolniku 

z osteoporozo lahko zaznamo 

uporabo določenih zdravil (pomirjevala/uspavala 

z dolgotrajnim učinkom), ki 

povečajo možnost padcev ali sočasno 

uporabo zdravil, ki zmanjšajo učinkovitost 

ali povečajo možnost pojava neželenih 

učinkov zdravil zoper osteoporozo. 

Na to pomembno vpliva že pravilna 

uporaba zdravil, kar vam lekarniški farmacevt 

vedno svetuje ob izdaji zdravila. 

Prav tako zdravstveni delavci premoremo 

največ znanja ne le o zdravilih, 

pač pa tudi o prehranskih dopolnilih, ki 

se pri osteoporozi pogosto uporabljajo. 

Zato se naslednjič, ko boste iskali tak 

dodatek, posvetujte s farmacevtom v 

lekarni in ga tudi seznanite z zdravili, ki 

jih redno uporabljate. Nekatera izmed 

njih namreč lahko tudi zmanjšajo absorbcijo 

kalcija ali vitamina D, kar neugodno 

vpliva na kostno gostoto. 

Bojan Madjar, mag. farm. 

Bela ali svetlo modra potapljaška 

oblačila bi lahko rešila življenje potapljača 

v vodah z morskimi psi. Nove 

ugotovitve avstralskih znanstvenikov 

namreč kažejo, da največji plenilci 

med ribami vidijo svet le črnobelo. 

Dognanja raziskave podpira 

tudi mednarodna statistika o napadih 

morskih psov, ki kaže, da morski 

pes največkrat napade potapljače v 

črnih potapljaških oblekah. Odkritje 

je pomembno iz več razlogov. Ker se 

morski psi orientirajo po kontrastih, 

bi lahko izdelali potapljaške obleke, 

ki bi človeka zanje napravile skoraj 

nevidnega. Dognanje pa je tudi presenečenje 

za evolucijske biologe. Doslej 

so namreč verjeli, da se te ribe za 

svoj uspeh lahko zahvalijo predvsem 

visoko razvitim in izredno občutljivim 

čutilom. 

Plašč 

nevidnosti 

Znanstveniki so korak bliže uresničitvi 

plašča nevidnosti. Doslej so inovatorski 

navdušenci s pomočjo zelo zapletene visoke 

fizike lahko naredili nevidne samo 

mikroskopsko majhne predmete, a na 

Univerzi v Birminghamu so prepričani, 

da jim je uspel velikanski preboj. Ugotovili 

so namreč, da ima naravni kristal 

kalcit prav nenavadne lastnosti. Svetlobo 

namreč upogne, in če kristale položijo 

čez neki objekt, se svetloba okoli njega 

ukrivi, tako da je predmet popolnoma 

skrit očem. 

Osvajanje 

Merkurja 

Čeprav človeštvo še ni osvojilo tujega 

planeta (Luna je namreč naravni satelit), 

se pri Nasi že spogledujejo s projektom 

poleta na Merkur. Prepričani 

so, da bo to planet, ki si ga bo človeštvo 

prisvojilo. Načrtov je kar nekaj, znanstveniki 

pa morajo pred tem premagati 

le nekaj »majhnih problemov«. Eden 

je na primer ta, da je naravno sevanje 

na planetu 11-krat večje od Zemljinega. 

Čez dan temperatura na Merkurju naraste 

na + 425 stopinj Celzija, ponoči pa 

se ohladi na –187 stopinj Celzija. Jasno 

je, da so to razmere, ki jih človek nikdar 

ne bo prenesel, zato je malo verjetno, 

da bi na Merkurju ljudje kdaj res živeli. 

Se vam še zdi smiselno, da ljudje pošiljamo 

ekspedicije na Merkur? 

Očetje naj 

se le igrajo 

Očetje naj ostanejo samo pri vlogi zabavljača, 

saj se njihovi poskusi nege 

običajno končajo v prerekanju s soprogo, 

trdijo znanstveniki. Psihologi 

ugotavljajo, da imajo pari veliko 

boljši odnos, če oče več časa preživi 

z otrokom med igro, ne pa pri umivanju 

ali hranjenju dojenčka. Izsledki 

raziskave kažejo, da tradicionalne 

vloge delujejo najboljše in da moški, 

ki vztraja pri tem, da bo sam negoval 

dojenčka, izpodbija trud matere. Soavtorica 

raziskave profesorica Sarah 

Schoppe Sullivan z Univerze v Ohiu 

se zaveda, da je raziskava razočaranje 

za ljudi, ki so prepričani, da morata za 

malčka skrbeti oba starša, a dodaja, 

da obstaja več načinov izvajanja starševskih 

dolžnosti. Verjetno to ne velja 

za vsako družino, vsekakor pa enaka 

skrb ni zagotovilo za trdno sostarševstvo. 

Psihologi sklepajo, da matere 

podzavestno delujejo kot zaščitnice 

svojih otrok še posebno takrat, ko vidijo, 

kako zelo si želijo možje negovati 

otroka. 

Modra barva 

odganja 

mrčes 

Že v preteklosti so ljudje verjeli, da 

modra barva odganja zle duhove, ker 

spominja na barvo vode. Po stari legendi 

pa modra barva menda odganja 

tudi mrčes. Preučevanja so pokazala, 

da modra barva resnično odganja komarje, 

vendar samo na visoki nadmorski 

višini. Znanost ne pozna odgovora, 

zakaj je tako. Dejstvo pa je, da 

so stare civilizacije na vseh celinah že 

pred tisočletji verjele v čarobno moč 

modre barve. 

Cena belega 

nasmeha 

Okrog zob se vrtijo milijardni posli, 

povezani z vsemi možnimi sredstvi za 

tako imenovano ustno higieno in nego 

– od tehnološko dovršenih »navadnih« 

zobnih ščetk, električnih zobnih ščetk 

in zobnih krem, ki obljubljajo, da nas 

bodo varovale 24 ur na dan, do zobnih 

vodic, belilnih krem in seveda žvečilnih 

gumijev, ki naj bi bili spremljevalci vsakega 

grižljaja in požirka, ki ga naredimo 

čez dan. Vse lepo in prav, če bi ceno plačevali 

le z denarjem, ki ga od nas izvabijo 

prodajalci belih nasmehov. Težava je 

v tem, da ceno plačujemo celo z zdravjem. 

Zato je pametno prebrati drobni 

tisk in pogledati, kaj vsak dan zaužijemo 

v želji po belih nasmehih. 

Robčki 

Brez robčkov ne greste zdoma? Potem 

obstaja velika verjetnost, da imate 

trajni rinitis oziroma trajno vnetje 

nosu. Bolezen ni redka, saj naj bi jo 

imel vsak peti Slovenec, kar pomeni, 

da vsaj dvajset odstotkov Slovenk in 

Slovencev redno kiha in smrka ali ima 

trajno zamašen nos. 

tečajnica 

Tečajnica Banke Slovenije 

Referenčni tečaji ECB 21. 3. 2011 

(x enot nacionalne valute za 1 evro) 

Ameriški dolar USD 1,4194 

Bolgarski lev BGN 1,9558 

Hrvaška kuna HRK 7,3770 

Madžarski forint HUF 271,15 

Švicarski frank CHF 1,2836 

Turška lira TRY 2,2398 

Britanski funt GBP 0,8717


Čas za spanje 

Dnevna opravila lahko vplivajo na to, 

kako boste ponoči spali. Zjutraj si naravnajte 

biološko uro. Dober način za 

to je vstajanje ob isti uri. Tako bo telo 

dobilo sporočilo, da je noč namenjena 

spanju, ob sedmih, na primer, pa se 

mora zbuditi. Opoldne se lotite športa. 

Že sprehod med odmorom za malico 

ali kolesarjenje do trgovine lahko podaljša 

čas spanja tudi do 42 minut. Po 

službi ne delajte predolgo. Veliko zaposlenih 

jemlje delo domov. Svetloba z računalniškega 

ekrana tik pred odhodom 

v posteljo vam lahko odloži spanec tudi 

za tri ure. Čas večerje je čas za ogljikove 

hidrate. Raziskave kažejo, da obrok, 

bogat z ogljikovimi hidrati, če ga zaužijete 

štiri ure pred odhodom v posteljo, 

razpolovi čas, ki ga potrebujete, da 

zaspite. Znižanje temperature v spalnici 

telesu pošlje sporočilo, da je čas za 

spanje. Vsaj tako je pokazala raziskava 

medicinskega centra Kettering iz Ohia. 

Privoščite si hiter seks. Morda ste preutrujeni, 

toda orgazem je eno najboljših 

zdravil. Poleg tega vas bo stiskanje grelo, 

potem ko ste si ohladili spalnico. 

Ste izgoreli? 

z našega štedilnika 

Za ljubitelje zbiranja znamk 

dobro je vedeti 

Nekaj več o Verigarjih 

Povzeto po Priročniku znamk Filatelistične zveze Zagreb 

Obširna in zahtevna zbirka Verigarji 

spada v okvir zbirke Slovenija v obdobju 

od razpada Avstro-Ogrske do 

osamosvojitve Slovenije. Izdaje so se 

vrstile od 3. januarja 1919 do novembra 

1921, ko so prenehale veljati. V veljavi 

so bile na območju BiH, Vojvodine, 

skoraj cele Hrvaške in Slovenije, 

ne pa tudi v Črni gori in Srbiji. Uporabljale 

so se celo na avstrijskem Koroškem 

(zasedba Jugoslavije), obmejnih 

območij južne Madžarske in zahodne 

Romunije. Že v tistih letih so se zaradi 

oblike in vsebine znamk pojavljale 

pripombe o njihovi primernosti. 

Kljub vsemu so obdržale svoje poreklo 

in se jih v krogih filatelije šteje za 

del slovenske zbirke. 

Zbirka Verigarji je zaradi svoje kompleksnosti 

trd oreh za zbiratelja. Obsega 

frankovne, portoznamke in časopisne 

znamke, pretiske portoznamk in 

časopisnih znamk ter izdajo ob koroškem 

plebiscitu. Izdaje so se tiskale v tiskarni 

I. Blaznika, Jugoslovanski tiskarni 

v Ljubljani in na Dunaju (A. Reisser). 

V osnovi se Verigarji delijo na dve izdaji: 

kamnotisk in knjigotisk. Pomanjkanje 

materiala v letih 1920/21 je povzročilo 

uporabo različnih vrst papirja. Po nekaterih 

podatkih ga je bilo do 36 različnih 

Sindrom izgorelosti bi najkrajše opredelili 

kot kronično stanje skrajne psihofizične 

in čustvene izčrpanosti. 

Strokovnjaki opredeljujejo izgorelost 

kot psihološki sindrom, ki se izraža v 

obliki čustvene izčrpanosti, odtujenosti 

in zmanjšane učinkovitosti ter je 

posledica kroničnih stresorjev v medosebnih 

odnosih pri delu. 

Na prvi pogled se zdi, da se to dogaja 

ljudem, ki v stresnih razmerah 

delajo preveč. To je tudi razlog, da izgorelost 

pogosto napačno enačijo s 

kroničnim stresom. 

Novejše znanstvene teorije so namreč 

začele opozarjati na nesorazmerja 

med porabljeno energijo in 

pričakovanji. 

Oznaka izgorelost je v rabi za vse, 

od nekoliko hujše preutrujenosti, 

občutka prenasičenosti, stanja, ko 

človek izgoreva, in stanja pred zlomom 

kot tudi za sam zlom, adrenalinsko 

izgorelost, čeprav se ta stanja 

med seboj zelo razlikujejo. Pravzaprav 

se s tem pojmom dogaja enako 

kot s pojmom depresija, ki označuje 

vse – od nekoliko slabšega dnevnega 

razpoloženja do najtežjih kliničnih 

depresij. 

Verigarji, četverec, 20 kron, kamnotisk 

na kredastem papirju 11˝ 

vrst, od finega belega pa vse do kartonskega. 

Osnovne barve posameznih nominal 

so sicer znane, vendar so zaradi 

okoliščin nastale nianse, svoje so dodale 

neobstojne barve in danes se znamke 

posameznih nominal pojavljajo v neomejenem 

obsegu barv. 

Fotografija Marjan Zorjan 

Pri ločevanju znamk so se uporabljali 

različna zobčanja, dimenzije 

in načini, pa tudi rezanje. Poleg vsega 

so se zaradi napak, namenskih ali 

naključnih, pojavljale kombinacije 

različnih načinov, kar je povzročilo 

primerke z napakami in seveda povečano 

ceno. Poleg določanja vrste 

papirja in barv je prav količina napak 

to, kar povečuje napor in obseg 

zbiranja. Redne ali frankovne znamke 

nastopajo v 16 nominalah vinarjev 

oziroma kron ter 14 primerkih izdaje 

v dinarjih oziroma parah (od treh vinarjev 

do 20 kron oz. od pet par do 

deset dinarjev). Posebno kategorijo 

predstavljajo časopisne znamke, ki 

so jih uporabljali za pošiljanje časopisov, 

dokler ni bila uvedena pavšalna 

poštnina. 

Doplačilne ali portoznamke so se 

uporabljale za frankiranje ob premalo 

plačani poštnini. Ta vrsta znamk 

počasi izumira, saj se namesto njih 

uporablja poštni žig T. Pri Verigarjih 

je bilo izdanih sedem nominal v Tiskarni 

Ljubljana in enako število na 

Dunaju (od pet do 50 vinarjev ter ena, 

pet in deset kron). Serija se dopolnjuje 

s pomožno izdajo portoznamk. 

Marjan Zorjan 


besede mode 

Kratko 

Dolga krila so se vedno pojavljala tudi 

v kriznih časih, a spomladanska moda 

hoče ponujati več. Optimizem ne veje 

samo iz močnih barv, ki se pojavljajo 

tako v oblačilih kot tudi modnih dodatkih 

in ličilih, temveč tudi iz popolnoma 

kratkih konstrukcijskih elementov. 

Kratke hlače tako kot krilo skrijemo 

pod veliko jopo ali vetrovko in na tak 

način sami oblikujemo povsem nov videz. 

Svežina je tista, ki šteje. 

Pod jopo 

Pletene jope in puloverji letos delujejo 

precej tanko in transparentno. Na tak 

način so sloji nekoliko opaznejši, saj delujejo 

na neki način kot kolaž. Barve so 

prisotne, kamor koli se obrnemo, a na 

drugi strani gre opaziti eleganco, ki veje 

iz oblačil v barvnih odtenkih kože. Pletenine 

so iz dokaj enostavnih vzorcev, 

ki se jim pridružujejo tudi tisti v obliki 

rombov, bolj znani kot aranvzorci, 

ki prihajajo iz Škotske. Lepo povezavo 

med nekoliko večjimi jopami in kratkimi 

hlačami dajejo usnjeni pasovi, ki se 

tokrat vežejo na različne načine. S tem 

da štrlijo navzdol, dajejo pridih drugačnosti, 

hrepenenja po svobodi. Pasovi so 

zelo tanki, zato jih pogosto srečujemo 

več naenkrat. Toda to je morda že nekoliko 

videna zgodba. Novi so načini 

zapenjanja, ki ga srečujemo tudi pri 

torbah. Magnetki dostikrat presenetijo, 

saj se skrivajo za vozli, ki se jih kar 

nekoliko bojimo. 

Pod vetrovko 

Vetrovke imajo velike našite žepe, 

kamor lahko pospravimo vso novejšo 

tehnologijo, pa še nam morda ostane 

kaj prostora za kakšno čokoladico. K 

tako veliki gmoti se kajpak podajo kratke 

hlače, morda tudi nogavice in škornji. 

Visoke noge bodo pri takem videzu 

požele več komplimentov. Je pač res, da 

nam vsem ne more vse ustrezati. Za optično 

podaljšan videz si moramo omisliti 

zares velike pete. Glede na večjo 

površino vetrovke so lahko tudi čevlji 

nekoliko bolj robustni. Gumijasti podplati 

so kot nalašč, a sprijazniti se mo- 

Juha iz kisle repe 

z mesnimi cmoki 

400 g kisle repe, 200 g krompirja, 100 g 

korenja, 50 g gomolja zelene, 50 g korena 

peteršilja, 

1,5 l mesne jušne osnove, 80 g čebule, 2 

stroka česna, 40 g olja, 30 g moke, sol, 

poper, lovorjev list, majaron, sesekljan 

peteršilj. 

Mesni cmoki: 200 g mletega svinjskega 

plečeta, 1 jajce, sol, mleti poper, muškatni 

orešček, 1 žlička sesekljanega česna, 

drobtine po potrebi, 1 žlica narezanega 

drobnjaka. 

Krompir in zelenjavo olupimo ter 

narežemo na drobne kocke. V primerno 

kozico damo kuhat kislo 

repo, jušno zelenjavo in začimbe. Na 

zmernem ognju naj juha počasi vre. 

Medtem pripravljamo mesne cmoke. 

Mletemu mesu dodamo jajce, sol, 

začimbe, česen in drobtine po potrebi. 

Dobro premešamo in oblikujemo 

majhne cmoke. 

Ko je repa do tri četrt skuhana, dodamo 

narezan krompir in pripravljene 

mesne cmoke. Iz olja in moke naredimo 

prežganje, kateremu proti 

koncu dodamo sesekljano čebulo in 

sesekljan česen. Vse skupaj stresemo 

k juhi in kuhamo še nekaj minut. Na 

koncu juho po potrebi še solimo in začinimo 

ter potresemo s sesekljanim 

peteršiljem. 

Zvita svinjska krača 

4 sv. krače, 120 g piščančjih prsi, 1 beljak, 

0,5 dl sladke smetane, drobtine po 

potrebi, sol, poper, peteršilj, mleta kumina, 

drobnjak, timijan, žajbelj, 2 dl mesne 

osnove, 1 dl rdečega vina, 60 g čebule, 50 

g sveže rdeče paprike, 50 g masla. 

Svinjske krače odluščimo od kosti, 

solimo in poparimo. Piščančje prsi na 

fino zmeljemo, dodamo smetano, beljak, 

začimbe in zelišča. Dobro premešamo 

ter krače premažemo s pripravljenim 

nadevom. Krače zvijemo v 

rulado in nato zavijemo v aluminijasto 

folijo. V pečici jih pečemo uro in 

pol pri 170 stopinjah Celzija. Posebej 

pripravimo omako. Na maslu prepražimo 

sesekljano čebulo, dodamo na 

drobne kocke narezano papriko ter 

zalijemo z vinom in mesno osnovo. 

Malo prevremo in na koncu zmešamo 

s paličnim mešalnikom. 

Gratiniran fižol 

40 g olja, 100 g čebule, 800 g kuhanega 

fižola, 200 g pora, 250 g svežih šampinjonov, 

300 g paradižnikovih pelatov, 

1 žlička mlete rdeče paprike, sol, mleti 

poper. 

Sirova omaka: 30 g masla, 30 g moke, 3 

dl mleka, 1 jajce, 120 g naribanega sira, 

sol, mleti poper, muškatni orešček. 

V primerni kozici segrejemo olje in 

na njem prepražimo na kolobarje narezan 

por, da se zmehča. Nato ga s penovko 

poberemo iz kozice, v katero 

nato stresemo sesekljano čebulo. Pražimo, 

da čebula zarumeni, dodamo še 

na lističe narezane šampinjone in še 

pražimo nekaj minut. Dodamo papriko, 

sesekljane pelate in fižol. Zalijemo 

z malo vode in dušimo nekaj minut. 

Medtem pripravimo sirovo omako. 

V manjši kozici stopimo maslo, dodamo 

moko in med mešanjem pražimo 

nekaj minut. Počasi prilivamo mleko, 

zavremo in mešamo, dokler se omaka 

ne zgosti. Na zmernem ognju kuhamo 

dve do tri minute. Nato odstavimo, da 

se omaka nekoliko ohladi. Vmešamo 

jajce in sir ter začinimo. V ognjevarno 

posodo stresemo pripravljen fižol, ga 

pokrijemo s porom in prelijemo s sirovo 

omako. Jed pečemo v ogreti pečici 

30 minut pri 190 stopinjah Celzija. 

Regrat z redkvico in koruzo 

200 g regrata, 80 g rdeče redkvice, 200 

g kuhane koruze, 120 g hamburške slanine, 

1 kuhano jajce. 

Preliv: 150 g majoneze, 100 g kisle smetane, 

1 žlička gorčice, 3 žlice vinskega 

kisa, 2 žlici belega vina, sol, mleti poper, 

narezan drobnjak. 

Regrat očistimo in operemo. Redkvico 

operemo in narežemo na kolobarje. 

Slanino narežemo na drobne 

kocke in v ponvi na hitro popečemo. 

V primerne solatne sklede nato zložimo 

regrat, redkev in koruzo. Iz sestavin 

zmešamo preliv in ga z žlico prelijemo 

čez solato. Solato potresemo s 

praženo slanino in na vrh naribamo 

še kuhano jajce. 

Šarlotna torta z bučnim 

semenom in suhim sadjem 

Biskvitno testo, 100 g suhih marelic, 60 

g suhih hrušk, 3 jajca, 60 g sladkorja, 

20 g ostre moke, 20 g ajdove moke, 40 g 

mletih bučnih semen, 60 g margarine, 4 

rumenjaki, 80 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega 

sladkorja, 0,3 dl mareličnega 

likerja, 2 dl sladke smetane, 2 dl mleka, 

5 g želatine, 250 g marelic iz kompota, 

150 g malin, 80 g sladkorja, sladka smetana 

za premaz, grobo sesekljana bučna 

semena za okras. 

Margarino, rumenjake in sladkor 

penasto mešamo. Počasi dodajamo 

moko, mleto bučno seme in sneg beljakov. 

Na koncu dodamo še narezano 

sadje, narahlo premešamo in stresemo 

v pripravljen tortni model. Biskvitno 

testo pečemo v vnaprej ogreti pečici 

20 minut pri 170 stopinjah Celzija. Ko 

se biskvit ohladi, pripravimo kremo. 

Rumenjake in sladkor penasto mešamo. 

Ko masa naraste, prilivamo vrelo 

mleko in vse skupaj postavimo nad 

soparo. Mešamo, da se krema zgosti. 

Kremi dodamo v hladni vodi namočeno 

želatino in občasno premešamo, 

da se ohladi. Posebej stepemo sladko 

smetano in počasi dodajamo k jajčni 

masi. Maline in sladkor skuhamo in 

pretlačimo. 

Ko se ohladi, namažemo na biskvitno 

testo. En del kreme namažemo 

na biskvitno testo in po vrhu zložimo 

marelice iz konzerve. Na marelice 

damo še preostalo kremo, poravnamo 

s paleto in postavimo v hladilnik, da 

se krema strdi. Ohlajeno + torto stresemo 

iz modela, premažemo s stepeno 

sladko smetano in posujemo s sesekljanimi 

bučnimi semeni. 

Danilo Kozar, vodja kuhinj 

v hotelu Termal in Termah 3000 

ramo, da gumijasti čevlji ne prenesejo 

povsem visokih pet. 

S škornji 

Usnjeni škornji so v posebno živahnem 

odtenku lisice. V enaki barvi se 

tako usnje pojavlja tudi v pasovih, da 

o moških suknjičih ne govorimo. Barva 

nekoliko spominja na barvo konjaka, 

kar pa seveda ni popolnoma podobno 

lisici. Tak barvni odtenek ponuja veliko 

svežine in tudi veliko razumevanja v 

odnosu do kombiniranja. Ne prestrašimo 

se kratke mode. Vsako pomlad nas 

preseneča na svojstven način. Tokrat 

nam pomaga pregnati dolgo zimo in 

krizo, ki ji ni videti hitrega konca. 

Tatjana Kalamar Morales

26 | Vestnik | 24. marca 2011 turizem 


turistične 

prireditve 

Radenci – V petek, 25. marca, ob 18. 

uri bo v kongresni dvorani hotela Radin 

prireditev ob 55-letnici Turističnega 

društva Radenci. Na slovesnosti bo 

slavnostni govornik predsednik Turistične 

zveze Slovenije Peter Misja, glasbeni 

gost pa bo Alfi Nipič. Organizatorji 

so TD Radenci, Občina Radenci in 

Zdravilišče Radenci. 

Križevci – V petek, 25. marca, ob 19. uri 

bo v kulturnem domu ob materinskem 

dnevu nastopil Tamburaški orkester 

Drotmantraši iz Radenec. Organizator 

je KUD Križevci. 

Ljutomer – V soboto, 26. marca, od 

9.00 do 12.30 bo na Glavnem trgu Turistična 

tržnica, ki jo pripravlja LTO Prlekija. 

Tržnica bo vsako soboto v marcu 

in aprilu, med ponudbo pa bodo 

tudi izdelki ljudske obrti in domače 

dobrote. 

Radenci – V soboto, 26. marca, ob 9. 

uri se bo začel pred hotelom Radin pohod 

do trimske steze, ob 9.30 pa bo na 

platoju ŠRC Slatina otvoritev obnovljene 

trimske steze. Dogodek je v okviru 

praznovanja 55-letnice TD Radenci. 

Murska Sobota – V soboto, 26. marca, 

ob 16. uri bo v prostorih območne 

Obrtno-podjetniške zbornice Murska 

Sobota v okviru projekta Woman & 

youth delavnica embaliranja – aranžiranja 

spominkov oziroma izdelkov domače 

in umetnostne obrti. Organizator 

je Goričko drüjštvo za lepše vütro. 

Negova – V soboto, 26. marca, ob 16. 

in 18. uri bo na OŠ dr. Antona Trstenjaka 

Negova območna revija odraslih in 

otroških folklornih skupin Zaplešimo 

v pomlad. 

Moravske Toplice – V soboto, 26. marca, 

ob 8. uri bo v naseljih Občine Moravske 

Toplice spomladanska očiščevalna 

akcija. Informacije o poteku akcije 

dobijo občani pri predsednikih krajevnih 

skupnosti, obiskovalci, turisti in 

drugi pa v TIC-u. Organizatorji so TIC 

Moravske Toplice, Občina Moravske 

Toplice in JKP Čista narava. 

Murska Sobota – V soboto, 26. marca, 

ob 10. uri bodo v Mercator centru Murska 

Sobota nastopili Gorički lajkoši. 

Razkrižje – V nedeljo, 26. marca, ob 13. 

uri se bodo zbrali pri kulturnem domu 

udeleženci letošnjega enajstega pohoda 

v okviru programa Živimo zdravo. 

Z avtobusom se bodo odpeljali do gasilskega 

doma v Banovcih, od koder se 

bodo odpravili na pohod po Banovcih 

in okolici. Organizator je Občina 

Razkrižje v sodelovanju z Zavodom za 

zdravstveno varstvo Murska Sobota. 

Grad – V prostorih gradu Grad je na 

ogled razstava keramike bolgarskega 

umetnika Ivana Angelova Panova 

z naslovom Za zaprtimi vrati / In the 

back of the closed door. Razstavo sta 

pripravila JZ Krajinski park Goričko in 

Kozjanski park, na ogled pa bo do 31. 

marca 2011. 

Regijsko tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava 

Imejmo se fajn – doživite naš kraj 

Zlata priznanja prejele osnovne šole Kuzma, Razkrižje, Križevci, Odranci in Miška Kranjca Velika Polana 

Na državno tekmovanje so se uvrstili tudi šolarji iz OŠ Odranci. 

V Mercatorjevem centru v Murski Soboti 

je pripravila Turistična zveza Slovenije 

regijsko srečanje turističnih podmladkov 

pomurskih osnovnih šol Turizmu 

pomaga lastna glava. Turistične tržnice 

po posameznih regijah so del petindvajsetega 

vseslovenskega festivala, ki je bil 

letos na temo Imejmo se fajn – doživite 

naš kraj. 

V Murski Soboti so se ga udeležili šolarji 

in njihovi mentorji iz devetnajstih 

osnovnih šol. Sodelovali so učenci osnovnih 

šol Puconci, OŠ I Murska Sobota, Bogojina, 

DOŠ Dobrovnik, Turnišče, Miška 

Določili traso kolesarske poti ob Muri 

S kolesom po levi in desni strani reke 

Ob kolesarsko-rekreacijski infrastrukturi postaviti turistično destinacijo na evropski turistični zemljevid 

Romeo Varga: »Namen projekta je, 

postaviti čezmejno turistično destinacijo 

na evropski turistični zemljevid.« 

Fotografija Jože Gabor 

Kranjca Velika Polana, Kobilje, Beltinci, 

Franceta Prešerna Črenšovci, Prežihovega 

Voranca Bistrica, Odranci, Križevci, 

Mala Nedelja, Sv. Jurij ob Ščavnici, dr. Antona 

Trstenjaka Negova, Razkrižje, Sveti 

Jurij, Kuzma ter OŠ in vrtec Apače. 

To pomeni, kot so povedali organizatorji, 

da so glede na udeležbo osnovnih 

šol šolarji iz Pomurja med najbolj prizadevnimi 

na tem področju. Ti se po mnenju 

članov ocenjevalne komisije vedno 

tudi dobro pripravijo in z navdušenjem 

predstavljajo turistične zanimivosti svojih 

krajev. Zlata priznanja in s tem tudi 

V Pomurskem akademskem centru v 

Murski Soboti je Regionalna razvojna 

agencija Mura, ki je vodilni partner v 

projektu, predstavila projektne aktivnosti 

mursko-dravske kolesarske poti 

Mura-Drava.Bike. Obenem je trinajst 

pomurskih županov podpisalo sporazum 

o skupnem poteku trase kolesarske 

poti na območju porečja reke Mure. 

Pot bo potekala prek območij občin: 

Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina, 

Murska Sobota, Beltinci, Veržej, 

Križevci, Ljutomer, Črenšovci, Razkrižje, 

Velika Polana in Lendava. Ob tem je 

direktor RRA Mura Danilo Krapec po- 

Fotografiji Jože Gabor 

Šolarji OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici so predstavili Pustolovski park Jurček. 

uvrstitev na državno tekmovanje so letos 

prejele osnovne šole Miška Kranjca 

Velika Polana, Odranci, Križevci, Razkrižje 

in Kuzma. Ob koncu tržnice so 

podelili še posebni priznanji za najboljšo 

turistično nalogo, ki so jo po mnenju 

komisije naredili šolarji OŠ Razkrižje, in 

za najboljšo turistično tržnico, ki jo je 

pripravila OŠ Kuzma. Stojnice pa so ocenjevali 

tudi obiskovalci nakupovalnega 

centra, ki so dali najboljše ocene Osnovni 

šoli Odranci. 

Predsednica ocenjevalne komisije 

Jana Kovič je povedala, da je za sodelovanje 

na festivalu najprej treba izdelati 

turistično nalogo in jo poslati komisiji 

na sedež Turistične zveze Slovenije. Potem 

pa mladi svoje kreativne zamisli o 

lepoti, turističnih zanimivostih, naravnih 

in kulturnih danostih svojega kraja 

predstavijo javnosti na turističnih tržnicah 

po vseh območjih Slovenije. Na 

vseh slovenskih regijskih srečanjih letos 

sodeluje 125 osnovnih šol. Najboljši prejemniki 

zlatih priznanj na regijskih srečanjih 

se bodo predstavili na sklepnem 

festivalu, ki bo 14. aprila v Ljubljani. 

Jože Gabor 

Razvojna agencija mesta Čakovec kot partner pri projektu in izvajalec izobraževanja ter 

Regionalna razvojna agencija Mura kot vodilni partner pri projektu MURA-DRAVA.BIKE 

VAS VABITA na delavnici, ki bosta v prostorih Kluba PAC, Lendavska ul. 5 a, Murska 

Sobota, 30. 3. in 1. 4. 2011 ob 10. uri. 

TEMA DELAVNIC 

Kolesarski turizem – možnost trajnostnega 

regionalnega turističnega razvoja 

Namen delavnic je povezovanje vseh akterjev, ki delajo v turizmu in/ali vplivajo na razvoj 

spodbudnega okolja za razvoj kolesarskega turizma, ter razvijanje specifičnih turističnih 

produktov, ki so prvenstveno vezani na kolesarjenje. 

Delavnica je namenjena: ponudnikom prenočitvenih in gostinskih zmogljivosti, turističnim 

agencijam, turističnim organizacijam, organizacijam civilne družbe ter vsem organizacijam, 

ki se ukvarjajo z varstvom narave, rekreacijo ali turizmom. 

Podrobnejše informacije in prijava na: bojan.kar@rra-mura.si in na spletni strani www.rramura.si, 

kjer si lahko ogledate natančen program delavnic. 

Pomurska županja in župani so podpisali sporazum o poteku kolesarske poti skozi svoje občine. 

udaril, da je načrtovana kolesarska pot 

ob levem in desnem bregu Mure pomemben 

temelj za razvoj kolesarskega 

turizma v Pomurju. Projekt je predstavil 

sodelavec za mednarodno sodelovanje 

na RRA Mura Romeo Varga, ki je 

povedal, da so ga začeli izvajati avgusta 

2009, končali pa ga bodo 31. marca 

2012. Vanj sta vključeni na slovenski 

strani pomurska in podravska regija, 

na hrvaški pa medžimurska in varaždinska 

regija. Projekt, katerega vrednost 

je 1.779.066 evrov, je financiran 

iz IPA Slovenija-Hrvaška, virov Službe 

vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno 

politiko, del denarja pa zagotavljajo 

partnerji projekta. 

Namen je, oblikovati na območju čezmejne 

regije kolesarsko-rekreacijsko 

infrastrukturo ter novih osem čezmejnih 

kolesarskih turističnih produktov, 

vzpostaviti skupno trženje, se navezati 

na obstoječe kolesarske poti v Avstriji 

in postaviti čezmejno turistično destinacijo 

na evropski turistični zemljevid. 

Sedaj so posamezni urejeni odseki kolesarskih 

poti ob reki Muri in Dravi slabo 

povezani, brez oznak in nimajo primerne 

promocije. Čezmejni turistični 

produkti, ki jih bodo oblikovali v okviru 

projekta, bodo vključevali tako naravno 

kot kulturno bogastvo območij ob 

Muri, pa tudi turistično ponudbo v okolici 

reke in v občinah, skozi katere teče. 

Organizirali bodo tudi usposabljanje za 

turistične delavce in turistične ponudnike, 

posebno pozornost pa bodo posvetili 

vzpostavljanju razmerja med promoviranjem 

naravnih vrednot in njihovim 

varovanjem. Uredili bodo sto dvajset kilometrov 

poti, ob koncu projekta pa pričakujejo 

zaradi kolesarske ponudbe povečanje 

števila turistov v Pomurju za pet 

odstotkov z nadaljnjo rastjo. 

Jože Gabor


razvedrilo 


Horoskop napisala Jolanda 

www.vedezevanjedolly.com 

Za osebni obisk 031 457 557 ali 090 44 66 | 1,29 eur/min 

Nagrade za 

izžrebane reševalce 

1. nagrada: knjiga Lahko jem, 

mag. Branislava Belović 

2.–8. nagrada: majica 

Pravilno rešitev - označena polja - 

napišite in pošljite na dopisnicah na 

uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta 

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do 

petka, 1. aprila 2011. 

Rešitve iz 10. številke: JANKO DURIČ, GERLINCI 

1. nagrada kuharska knjiga: Marjeta Gomboc, Cankova 45 c, Cankova. 2.–8. nagrada 

majica: Mateja Sampl, Gerlinci 68, Cankova; Marija Skalič, Levstikova ulica 2, Moravske 

Toplice; Darja Flisar, Ulica Zorana Velnarja 16, Murska Sobota; Barbara Makovec, Ulica 

Štefana Kovača 58, Turnišče; Metka Vratar, Prešernova ulica 6, Rakičan, Murska Sobota; 

Lidija Norčič, Vaneča 11, Puconci; Cecilija Ošlaj, Gomilica 69, Turnišče. 

Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za 

informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 

sudoku 

Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 

OVEN 21. 3.–20. 4. 

Položaj, v katerem se boste znašli, vam 

prinaša tehtanje med dvema odločitvama, 

ki je nujno potrebno za prihodnje 

korake. Določena oseba v vaši bližini 

vam želi pomagati, zato sprejmite nasvet. 

Na čustvenem področju ne bodite 

preveč površinski in prisluhnite nasprotni 

strani. 

BIK 21. 4.–21. 5. 

Da teden, ki je pred vami, ne bo preveč 

stresen, delujte počasi in premišljeno, 

nikar ne poskušajte izsiliti dogodkov. 

Posvetujte se z nekom, ki bolje pozna 

zadevo kot vi. Več pozornosti namenite 

svojemu zdravju in počutju. V ljubezni 

bo šlo vse dobro ali ravno obratno, odvisno 

od vas. 

DVOJČKA 22. 5.–21. 6. 

Z močno voljo vam bo uspelo tisto, kar 

ste že nekaj časa pričakovali, lahko se 

vam zgodi, da ne boste vedeli, kaj in 

kako naprej. Držite se začrtane poti in 

uspeh je zagotovljen. Na čustvenem področju 

pričakujte spremembe, odnosi se 

bodo končali ali začeli na novo. 

RAK 21. 6.–22. 7. 

Na delovnem področju bosta nemir in 

nezadovoljstvo, zato naredite nekaj poti 

ali klicev, da se boste umirili in delovali 

naprej. Tudi svoje mnenje morate povedati 

razločno, da vas bo nasprotna stran 

pravilno razumela. Vzemite si nekaj časa 

za drago osebo, saj vas že pogreša. 

LEV 23. 7.–23. 8. 

Imeli boste občutek, da se je vse zarotilo 

proti vam, ampak to je posledica vaših 

preteklih in hitrih potez, premislite, 

kje niste bili dovolj pozorni in potrpežljivi. 

V ljubezni ne sprejemajte svojih 

sklepov, raje počakajte, da vam nasprotna 

stran razloži svoje stališče. 

DEVICA 24. 8.–23. 9. 

Nekaj ste že dosegli, drugo bo sledilo, 

če boste ostali zbrani in osredotočeni 

na končni rezultat, sodelovanje je za 

vas koristno. Z osebo, ki jo imate radi, 

vam bo zelo prijetno, za samske pa je na 

obzorju nekaj novega, zato se nikar ne 

umikajte v samoto. 

deset razlik 

TEHTNICA 24. 9.–23. 10. 

Postavljeni boste pred odločitev, mogoče 

vam ni treba ravno izbirati in se odločati, 

poskusite raje združiti v nekaj koristnega. 

V ljubezni boste dobivali ravno 

toliko, kolikor boste dajali, zato ne bodite 

presenečeni, če se bo dogajalo veliko 

ali pa nič. 

ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11. 

Pri delu boste potrebovali malo potrpežljivosti 

in tolerance, toda nikar se ne 

umikajte, tudi konkurenca je zdrava, da 

vas požene naprej. Nekdo vam prinaša 

sporočilo ali povabilo, ki vas bo zamikalo, 

presodite sami, kaj je za vas dobro. Za jasnost 

misli si izberite sprehod ob vodi. 

STRELEC 24. 11.–22. 12. 

Imeli boste nove načrte, kako izboljšati 

svoj položaj, ponujena vam bo priložnost 

za ustvarjanje in zaslužek. Določena 

oseba vam bo nekaj ponudila, a 

vedite, da je to samo zamisel, ki še nima 

trdih temeljev. V ljubezni bodite potrpežljivi 

in prisluhnite nasprotni strani. 

KOZOROG 23. 12.–20. 1. 

Pri delu se boste morali odločiti, čemu 

boste posvečali več energije, nekatere zadeve 

je treba dokončati, da lahko greste 

naprej. Če potrebujete pomoč, se obrnite 

na ljudi okoli sebe, ni nujno, da vse postorite 

sami. Verjemite, da se bo odnos, o 

katerem razmišljate, lahko poglobil. 

VODNAR 21. 1.–19. 2. 

Razmišljanje o preteklih napakah vam ni 

najbolj v prid, sej veste, da kdor dela, tudi 

greši, tako da opustite skrbi in se posvetite 

delu. Novi izzivi, ki so pred vami, potrebujejo 

vso vašo energijo, predvsem pa 

zaupajte vase. Lahko imate prijetne trenutke 

z osebo, ki že nekaj časa potrpežljivo 

čaka na vašo pozornost. 

RIBI 20. 2.–20. 3. 

V delovnem okolju je lahko malo stresno 

in napeto, določena oseba vam želi 

pomagati z nasveti, zato je dobro, da ji 

prisluhnete, saj vam želi samo dobro. V 

odnosu lahko malo zaškriplje, zato uporabite 

zdrav razum, da se izognete zapletu. 

Povabilo, ki sledi, pa le sprejmite, 

saj potrebujete ravno to. 

Rešitev: 


Ilustraciji Mladen Mrčela

28 | Vestnik | 24. marca 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

oglasi@vestnik.si 

tel.: 02 538 17 20 

motorna vozila 

FIAT TIP 1,4 S, letnik 1994, registriran do 

aprila, rdeč, garažiran, s kljuko, ugodno 

prodam. Mertuk, Kmečka ulica 22, 

Beltinci. m019264 

VW GOLF II, letnik 1991, 5 vrat, vlečna 

kljuka, prvi lastnik, prodam. Tel.: 02 531 11 

76. m019281 

živali 

NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred 

nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 

49, tel.: 582 14 01. m018971 

NESNICE, MLADE, začetek nesnosti, 

cepljene, rjave, sive, črne. Naročite: 

Nemčavci, tel.: 528 11 90, Petanjci, tel.: 

546 15 05, Beznovci, tel.: 549 10 25, Grad, 

tel.: 553 11 48. m018800 

BREJO TELICO prodam. Tel.: 031 270 546. 

m019232 

PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, in težje 

svinje, od 60 do 160 kg, prodam. Tel.: 041 

934 608. m019260 

NESNICE, rjave, grahaste in črne, stare 13 

tednov, prodam za 3,70 evra. Dostava na 

dom. Tel.: 792 35 71. m019262 

MLADE ZLATE PRINAŠALCE prodam. 

Tel.: 070 898 451. m019267 

posesti 

ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE 

dam v najem. Tel.: 040 753 111. m019220 

KURILNO OLJE, 

PREMOG 

UGODNE CENE IN MOŽNOSTI 

PLAČILA! Tel.: 57 88 200 

KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., G. Bistrica 51 

Mizarstvo Štefan Gjergjek, s. p. 

Gorica 64 a, 9201 Puconci, tel: 02 545 92 70, 

faks 545 92 72, GSM: 041 651 345, 

e-mail: stefan.gjergjek@siol.net, www.mizarstvo-gjergjek.com 

IZDELAVA IN MONTAŽA 

PISARNIŠKO POHIŠTVO 

KUHINJE, SPALNICE 

OTROŠKE SOBE … 

VGRADNE OMARE 

ZUNANJA IN NOTRANJA VRATA 

PREDELNE STENE 

STOPNICE 

STANOVANJE v M. Soboti damo v najem. 

Tel.: 031 525 899. m019211 

FRIZERSKI SALON, opremljen, v M. 

Soboti damo v najem.Tel.: 031 552 235. 

m019211 

POSLOVNI PROSTOR, 50 m 2 , v M. Soboti 

damo v najem. Tel.: 031 525 899. m019211 

VINOGRAD, 10 arov, v Bogojini, šardone, 

renski in laški rizling, prodam. Tel.: 031 

568 916. m019284 

PARCELO, na kateri stoji farma brojlerjev, 

primerna tudi za dograditev, uporabno 

za različne namene, prodajo za 52.000 

evrov. Tel.: 549 10 34 ali 031 566 906. 

m019231 

ZAHVALA 

kmetijska mehanizacija 

DVA TRAKTORJA FENDT, 100 in 120, 

turbomatik, prodam. Tel.: 549 10 34 ali 

031 566 906. m019231 

TRAČNI OBRAČALNIK in smrekove 

deske, debeline 3 cm, prodam. Tel.: 031 

744 011. m019234 

TRAKTOR LANDINI, 98 KS, 4 x 4, plug, 

4-, 3- ali 2-brazdni, avtomatski sadilnik 

krompirja in sejalnico Becker za koruzo 

prodam. Tel.: 031 252 343. m019265 

PLUG, 3-brazdni, predsetvenik Rau, 

širine 2,20 m, prodam. Tel.: 031 383 567. 

m007123 

V 83. letu nas je za vedno zapustil 

naš dragi mož, oče, tast in dedek 

Janez Brunec 

iz Glavne ulice 68 v Dokležovju 

Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in 

znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. 

Iskrena hvala za darovane vence, cvetje, sveče in svete maše ter 

prispevke v dobrodelne namene. 

Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, 

govornici gospe Mariji za besede slovesa in pogrebništvu Jurič. 

Žalujoči vsi njegovi 

ZAHVALA 

V 68. letu nas je mnogo prezgodaj 

zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in boter 

Karel Pančor 

iz Domajinec 9 

Iskrena hvala vsem sorodnikom, 

prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku 

ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. 

Hvala osebni zdravnici ge. Marjeti Šbüll Benko za podporo in 

spodbudne besede pri premagovanju bolezni. 

Posebej hvala vsem, ki ste si vzeli čas in ga obiskovali v bolnišnicah. 

Zahvala je namenjena g. župniku za pogrebni obred, 

pevcem za odpete žalostinke, g. Antonu 

za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi. 


ZAHVALA 

V 73. letu nas je zapustil 

Andrej Šijanec 

iz Cankarjeve ulice 55 

v Murski Soboti 

Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in 

prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali 

cvetje, sveče in v dobrodelne namene. 

Iskrena hvala pevcem, gospe Eriki Hertl za besede slovesa, 

upokojencem ginekološko-porodnega oddelka, Andrejinim 

sodelavcem, Aleševim prijateljem in sodelavcem, Aleksandrinim 

sodelavcem ter pogrebništvu Komunale. 

Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, 

le daleč, daleč je ... 

ZAHVALA 

V 93. letu nas je tiho zapustila 

draga mama, babica in prababica 

Helena Šarotar 

iz Ulice Zorana Velnarja 37 

v Murski Soboti 

Najlepša hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, 

darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. 

Lepa hvala tudi zdravnici ge. Pitz za vso pomoč. 

Zahvala je namenjena g. kaplanu, pevcem skupine Prekmurci, 

gospe Eriki za besede slovesa in pogrebništvu Komunale. 

Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi 

Srce je omagalo, 

tvoj dih je zastal, 

a nate spomin 

bo večno ostal. 

ZAHVALA 

V 82. letu nas je za vedno zapustila naša draga 

mama, babica in prababica 

Ana Črnko 

roj. Žido, iz Čepinec 20 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in 

znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, 

cvetje, sveče in denarne prispevke. 

Hvala župnikoma g. Dejanu in g. Goranu za pogrebni obred, pevcem za 

odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. 

Vsi njeni, ki smo jo imeli radi 

Trgovina in storitve, d. o. o., Nemčavci 39 b 

Pri nakupu štirih MICHELINOVIH 

pnevmatik dobite kupon za brezplačno 

gorivo v vrednosti do 40 €. Pri nakupu 

štirih pnevmatik Kleber dobite praktično 

darilo. Akcija traja od 21. 3. do 29. 4. 2011. 

Tel.: 538 11 70, GSM: 041 380 344 

avto.rezonja@siol.net 

V Murski Soboti prodamo: 

garsonjero, veliko 28,99 m 2 , 

cena 33.000,00 € 

1-sobno stanovanje, veliko 45,51 m 2 , 

cena 47.800,00 € 

2-sobno stanovanje, veliko 59 m 2 , 

cena 57.000,00 € 

3-sobno stanovanje, veliko 76,44 m 2 , 

cena 80.000,00 € 

Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji 

Prazen dom je in dvorišče, 

naše oko zaman te išče. 

Ni več tvojega smehljaja, 

le trud in delo tvojih 

pridnih rok ostaja. 

Le kdo pozabil tvoje zlato bi srce, 

ki neskončno nas ljubilo je. 

V SPOMIN 

26. marca mineva leto žalosti od takrat, 

ko nas je zapustila draga mama, babica in tašča 

Justina Horvat 

iz Veščice 2 b pri Murski Soboti 

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ter ji prinašate cvetje in 

prižigate sveče. 

Žalujoči: hčerka Danica z možem Milanom, vnuka Sašo in Sandi 

ter Angela Temlin iz Strukovec 

ODKUP IN ODVOZ RABLJENIH, 

POŠKODOVANIH, IZRABLJENIH 

IN ZAPUŠČENIH VOZIL 

TER TRAKTORJEV IN 

KMETIJSKE MEHANIZACIJE. 

Vi nimate nobenih stroškov! 

051 650 999 

vlečna služba • selitve • prevozi do 6 t 

AMTINI, d. o. o., Polana 19, 9000 M. Sobota 

Z vami pri reševanju problema prevoza! 

Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1 

informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič 

Tudi kakovost je lahko poceni 

Bratonci 5, 9231 Beltinci, tel.: 02/ 541 14 73, faks: 02/ 542 11 51, bratonci@sajama.si 

Svet keramike in kopalnic 

Sajama, d. o. o., Zrkovska cesta 87, Maribor 

N a g r a d n o v p r a š a n j e 

V kateri državi je sedež podjetja GROHE? 

_________________________________ 

Izrežite oglas s pravilnim odgovorom in 

ga do 28. marca 2011 pošljite na naslov: 

Venera, agencija za trženje, Ulica arhitekta 

Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Rezultate 

žrebanja bomo objavili v Vestniku 

31. marca 2011. Nagrada: pipa GROHE 

# 

ZAHVALA 


dragi mož, oče, tast, dedek in brat 

Jožef Zrim 

iz Gornjih Slaveč 66 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na 

njegovi zadnji poti, nam izrekli besede tolažbe ter darovali sveče in za 

obnovitev notranjosti evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih. 

Posebna zahvala je namenjena gospe duhovnici za opravljen pogrebni 

obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Krpiču za poslovilne 

besede, društvu upokojencev, družini Zavec-Prem za vso pomoč in 

pogrebništvu Banfi. 

Žalujoči vsi tvoji najdražji



Kje si, dragi mož in oče, 

kje tvoj mili je obraz, 

kje je tvoja pridna roka, 

ki skrbela je za nas. 

ZAHVALA 


dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek 

Janez Kodila 

iz Andrejec 14 

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga 

pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, za svete maše in v 

dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. 

Hvala gospodoma župnikoma Bernadu in Kodili za pogrebni obred, 

pevcem žalostink, pogrebništvu Banfi in govornici ZZB za vrednote NOB. 

Hvala tudi osebni zdravnici ge. Rihteršič. 

Žalujoči vsi njegovi najdražji 

Prazen dom je in dvorišče, 

naše oko zaman te išče. 

Ni več tvojega smehljaja, 

utihnil je tvoj glas, 

bolečina in samota sta pri nas. 

Srce tvoje več ne bije, 

bolečin več ne trpiš, 

nam pa žalost srce trga, 

solza lije iz oči, 

dom je prazen in otožen, 

ker te več med nami ni. 

Le malo sreče ti življenje je dalo, 

delo, ljubezen, trpljenje 

tvoje je bilo življenje. 

Zdaj konec je tvojega trpljenja, 

srce utrujeno tvoje je obstalo, 

ostali so sledovi tvojih pridnih rok, 

katere cenil bo še pozni rod. 

ZAHVALA 

V 92. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, tast, brat in sorodnik 

Jožef Weindorfer 

iz Ribiške ulice 16 v Bakovcih 

V tihi žalosti se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo sorodnikom, 

sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na 

njegovi zadnji poti ter darovali vence, sveče, za svete maše in izrekli 

sožalje. 

Posebna zahvala je namenjena zdravnikom in medicinskemu osebju 

pljučnega ter negovalnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki so mu 

lajšali bolečine. 

Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in 

pogrebništvu Komunale M. Sobota. 


Bila si naše sonce na poti življenja, 

naš žarek upanja v trenutkih 

negotovosti in strahu. 

ZAHVALA 

ZAHVALA 

V 59. letu nas je zapustila naša 

Marta Horvat 

iz Sebeborec 56 a 

Ohranili jo bomo v trajnem spominu. 

Vsi njeni 

V 68. letu nas je za vedno zapustila 

draga žena, mama, tašča, babica in sestra 

Kristina Bunderla 

iz Matjaševec 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 

botrini, prijateljem, znancem, sodelavcem hčerk in vsem, ki ste nam v 

težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali 

cvetje, sveče, za svete maše, kapelo, gasilski dom in druge namene. 

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala 

gospodu Patriciju za besede slovesa ob odprtem grobu. 

Posebna zahvala je namenjena zdravniku gospodu Čurčiču za 

dolgoletno zdravljenje, medicinskima sestrama Darinki in Emici ter 

zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu. 

Hvala gospodu župniku Kuharju in gospodu dekanu Kozarju ter 

pevcem in pogrebništvu Banfi. 

Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki te pogrešamo 

Če bi solza mrtve gor budila, 

ne bi tebe, ljubi Silvo, 

črna zemlja krila. 

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, 

le daleč je ... 

V SPOMIN 

20. marca je minilo sedem let od grenkega 

slovesa, ko nas je zapustil dragi 

Silvo Poredoš 

iz Brezovec 2 b 

Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. 

Vsi tvoji najdražji 

Dom naš zdaj prazen je, 

ker bolezen te odvzela nam je. 

Srce je omagalo, dih je zastal, 

a nate spomin bo večno ostal. 

ZAHVALA 

Po težki bolezni nas je v 63. letu 

zapustila draga mama in babica 

Marija Žökš 

iz Kovačevec 7 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim 

sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. 

Posebna zahvala je namenjena negovalkam za skrb in nego na domu 

ter vsem, ki ste ji med boleznijo pomagali in stali ob strani. 

Njeni najdražji 

Vsa leta si delal, pošteno živel, 

potem pa izmučen si tiho odšel. 

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, 

a nate spomin bo večno ostal. 

ZAHVALA 

V 77. letu nas je zapustil dragi 

mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat 

Viktor Bokan 

iz Rogašovec 76 

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi 

zadnji poti, darovali sveče, za svete maše, za obnovo župnišča 

pri Svetem Juriju in v dobrodelne namene. 

Posebna zahvala je namenjena sosedom za pomoč in podporo, 

posebej družini Turha. 

Hvala g. dekanu Vöröšu in patru Jauku za pogrebni obred, pevcem, 

gasilcem, Pihalnemu orkestru Murska Sobota in pogrebništvu 

Komunale. 


Tako kot rojstvo – 

tudi smrt je del življenja. 

Med njima pot ljubezni je, 

trpljenja, upanja in hrepenenja. 

Se mar izpolnila Ti je želja vdana? 

Če se je, potem naj Ti ne bo hudo, 

če Tvoja pot prerano je končana. 

ZAHVALA 

V 70. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce našega dragega 

moža, očeta, tasta, dedka in sorodnika 

Štefana Kuharja 

iz Moravskih Toplic 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 

prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, prispevke v 

dobrodelne namene ter izraženo ustno in pisno sožalje. 

Hvala vsem trem duhovnikom, domačim pevcem in pevskemu zboru 

Cantate. Lepa hvala g. Džubanu in g. Čarniju za besede ob odprtem 

grobu, domačim gasilcem za organizacijo pogreba ter gasilcem 

moravske občine in cele regije. 

Zahvala je namenjena tudi upokojencem, vrtcu, KS, občinskemu svetu, 

sodelavcem Zvezde in carine, Silvinim in Jasmininim prijateljem, 

predstavnikom Evangeličanske cerkve v Sloveniji in domačemu 

prezbiteriju. Posebej hvala g. Eöryju, Gombocu, Lipaju in Jančariču 

za mnoge obiske v bolnišnici. Zahvaljujemo se zdravniku g. Škaliču in 

med. sestri, UKC Maribor, osebju bolnišnice v Rakičanu za požrtvovalno 

pomoč pri zdravljenju ter pogrebništvu Banfi. 

Žalostni smo, ker smo Te izgubili, a ponosni, ker smo te lahko imeli. 

Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi 

Moravske Toplice, 14. marca 2011 

Dragi dedi, pogrešam te, Tvoja Mina 

TRAKTORSKO PRIKOLICO, enoosno, 

domače močnejše izdelave, 

neprekucno, 300 x 180, prodam. Tel.: 

040 950 623. m019278 

SEJALNICO ZA APNENEC, 2,5 m širine, 

3-brazdni obračalni plug Regent in 

kombajn Class 106 prodam. Tel.: 041 816 

269. m019279 

KUPIM KMETIJSKE STROJE, 

TRAKTORJE IN DRUGO 

MEHANIZACIJO. Plačilo takoj. Tel.: 041 

646 087. m019282 

TRAKTOR IMT 533 prodam. Tel.: 031 

620 669. m019283 

razno 

PRODAMO IN BREZPLAČNO 

DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih 

barv in debelin. Tel.: 041 678 966. 

m018688 

OVALNO MIZO z osmimi oblazinjenimi 

stoli in kopalniško ogledalo s 3 predali 

ugodno prodam. Tel.: 522 13 26. 

m019285 

delo 

Na turistični kmetiji v Slovenski 

Istri pri Kopru (www.istranova.eu) 

zaposlimo natakarico/natakarja, 

lahko nešolana, z voljo do dela. 

Možna hrana in stanovanje v hiši. 

Informacije: 040 458 152, Flavio. 

Istranova, d. o. o., Padna 34, 6333 

Sečovlje m019060 

srečanja 

34-letni moški, samski, brez otrok, išče 

žensko za resno zvezo. Zaželeno lastno 

vozilo. Tel.: 040 360 378 ali 051 771 704. 

m019244 

storitve 

NEMŠČINO USPEŠNO INSTRUIRAM 

za vse šole, pripravljam na maturo 

in prevajam. Prof. Tanja Huber, s. p., 

Kardoševa ul. 4, M. Sobota, tel.: 040 741 

350, 541 14 56. m019268 

KOMUNALA 

Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 

Murska Sobota, N. C. 521 37 00 

DE POGREBNIŠTVO, 

Panonska ulica 3, 

Murska Sobota 

POGREBNE STORITVE UREDITE 

VSE NA ENEM MESTU 

PO ZELO UGODNIH CENAH! 

24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: 

GSM: 041 631 443 

POGREBNE STORITVE, 

OPREMA, VZDRŽEVANJE 

POKOPALIŠČ IN ZELENIC 

ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., 

Veščica 17, 9000 M. Sobota 

V TEŽKIH TRENUTKIH 

VAM SVETUJEMO IN 

POSKRBIMO ZA CELOTNO 

ORGANIZACIJO IN 

IZVEDBO POGREBA 

PO KONKURENČNIH 

CENAH. 

24 UR NA DAN: 

02 534 80 60, 041 681 515 

KOMPLETNE 

POGREBNE 

STORITVE 

UREJANJE 

POKOPALIŠČ 

IN ZELENIC 

Brezplačni prevozi opreme na dom, 

brezplačni prevozi do 40 km, plačilo 

na več obrokov brez obresti 

Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, 

tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 

Cvetličarstvo in pogrebništvo 

Marija Ferenčak, s. p., 

Trnje 58, 9232 Črenšovci 

Telefon: (02) 570 15 60 ali 

031 615 535, 031 653 699 

- izdelava vencev in aranžmajev 

– dostava zastonj 

- pogrebne storitve in oprema 

- urejanje zelenic in pokopališč 

- prodaja vseh vrst rastlin 

in cvetja 

- konkurenčne cene

30 | Vestnik | 24. marca 2011 sporočila/pismo 


Podružnične šole v Pomurju med statistiko in realnostjo 

Šole breme občine ali vir življenja kraja 

Slovenija menda preveč sredstev vlaga v osnovno šolstvo, zato naj bi zaradi prevelikih stroškov zapirala podružnične šole 

na podeželju, nam svetujejo iz OECD-ja, pri tem pa jih ne zanimajo večplastni učinki vlaganj v osnovnošolsko vzgojo 

Skoraj bogokletni nasvet evropskih 

ekonomistov v Sloveniji skoraj nikjer 

ni naletel na odobravanje, vseeno pa 

je pustil grenek priokus, saj nam je jasno 

pokazal, kako nam nekdo iz oddaljene 

pisarne deli nasvete, kako naj 

delujemo, se organiziramo in živimo. 

Razvejenost šolstva in njegova vpetost 

v okolje sta nekaj tako dragocenega 

in specifičnega za dvomilijonski 

slovenski narod, da bi ga morali prav 

zares varovati in se boriti za vsako šolsko 

stavbo in vsakega novega učenca. 

Seveda pa niso nič manj pomembni 

za prihodnost Slovenije tudi kmetijstvo 

in ohranitev majhnih kmetij ter 

gospodarstvo in ohranitev ter razvoj 

družinskih in majhnih podjetij. 

In kar je dragoceno za celotno Slovenijo, 

je še toliko bolj dragoceno za pokrajino 

ob Muri, obdano z mejami in 

z drugimi jezikovnimi skupinami. Zakaj 

bi morali ukiniti katero od 13 pomurskih 

podružničnih šol na primer 

v Stogovcih, na Cvenu, v Gaberju, Domanjševcih, 

Hodošu, Mačkovcih in na 

Pertoči? Samo zato, ker je v njih premalo 

učencev in se to v tem sodobnem 

času, ko je vse preračunano glede na 

stroške in dobiček, ne splača? 

Metka Behek, vodja podružnične 

šole v Dokležovju in hkrati predsednica 

Društva učiteljev podružničnih šol 

Slovenije, je ogorčena: »Podružnične 

šole so zelo pomemben del mreže našega 

šolstva. V današnjem času to niso 

več zaostale šole, saj so opremljene s 

sodobno tehnologijo in didaktičnimi 

pripomočki, uporabljajo tudi učilnice 

s spletno povezavo. Učenci dosegajo 

najmanj takšne rezultate kot na matičnih 

šolah, velikokrat celo boljše. Na 

šoli vlada prijetno vzdušje, manj je nasilja. 

Šole ohranjajo kulturno dediščino 

kraja in so center dogajanja v kraju, z 

aktivnim življenjem pa se ohranja tudi 

število prebivalcev in to je pomembnejše 

predvsem za odročnejše manjše 

kraje. Z ukinitvijo teh šol bi izgubili 

vsi: učenci, lokalna skupnost in naša 

družba. So zares dragocene. Marsik- 

»Učitelji v matični šoli nas hvalijo, da jim pošiljamo v šeste razrede same pametne 

otroke. Mi smo tukaj zares središče kulturnega in družabnega dogajanja, saj 

nastopamo po vseh vaseh v Moščancih, Mačkovcih, Poznanovcih in drugod. Če te 

šole ne bi bilo, bi bilo tukaj res pravo mrtvilo,« je prepričana Anemary Puhan. 

do bi dal otroka na podružnično šolo, 

če bi le imel možnost, ker je kakovost 

dela precej večja.« 

Olga Vuk je vodja podružnične šole 

na dvojezičnem območju v Gaberju 

(spada k DOŠ Lendava), kamor v 

tem šolskem letu zahaja 30 učencev 

iz Dolnjega in Gornjega Lakoša, Gaberja, 

Kapce in Kota. V prvem, drugem 

in tretjem razredu jih uči devet 

učiteljic. »Jaz mislim, da je takšna 

majhna šola izjemno pozitivna. Poleg 

naše stavbe imamo vrtec in vsi ti 

otroci pridejo iz vrtca k nam. Mi jih 

spremljamo od malega, skupaj imamo 

tudi gledališke in glasbene predstave, 

z njimi nastopamo po vaseh. 

Vsakega otroka poznamo, z njimi se 

ukvarjamo tudi individualno. Imamo 

vse interesne in dodatne dejavnosti, 

tudi oprema je dobra, manjka nam le 

telovadnica, vendar smo za te potrebe 

»Šole s svojimi 

aktivnostmi ohranjajo 

kulturno dediščino kraja 

in so središče dogajanja 

v kraju, z aktivnim 

življenjem pa se ohranja 

tudi število prebivalcev, 

to pa je pomembnejše 

predvsem za odročnejše 

manjše kraje.« (Metka 

Behek, predsednica 

Društva podružničnih 

šol Slovenije) 

Fotografiji Bernarda B. Peček 

Katja Krenos, Otovci: »Tu na POŠ 

Mačkovci mi je zelo všeč, ker nihče 

ne divja. Najraje bi ostala kar tukaj. 

Rada imam šport in v Križevcih redno 

treniram nogomet. Že od prvega 

razreda pa sanjam o tem, da bom 

postala zdravnica.« 

uredili velik skupni prostor s pomičnimi 

vrati, zunanje igrišče pa imamo 

zelo veliko. Če bi jim ukradli te šole, 

bi jih prikrajšali za marsikaj.« 

Aleksander Mencigar, ravnatelj OŠ 

Sv. Jurij v Občini Rogašovci, ki ima podružnično 

šolo na Pertoči, je prepričan, 

da bi bilo treba postaviti spodnjo 

mejo, koliko otrok in koliko učiteljev 

je merilo za delovanje podružnične 

šole – če so v šoli tudi romski otroci, 

se ta kriterij spremeni, vsekakor 

pa morajo imeti tudi otroci na podružničnih 

šolah enake možnosti za 

učenje. Opozarja pa: »Zavedati se moramo, 

da je na demografsko ogroženih 

območjih takšna šola strateškega 

pomena in da bi z zaprtjem teh trend 

odseljevanja še povečali. Cilj zapiranja 

manjših šol je zmanjšanje stroškov, 

kar je v praksi res, saj obstajajo 

tudi podružnice, kjer sta število zaposlenih 

in število otrok skoraj enaki. 

Moje osebno mnenje pa je, da moramo 

obstoj podružnic podpirati.« 

Osnovna šola Puconci ima kar dve 

podružnici, in sicer v Bodoncih in 

Mačkovcih. Vodja mačkovske podružnične 

šole s 35 učenci, ki 25 let deluje 

v stavbi na pobočju (prej je bila šola 

v »marofu«), je Anemary Puhan. Tudi 

tam smo izvedeli, da je velika prednost 

njihove vzgojno-izobraževane enote v 

tem, da imajo v pritličju enoto vrtca, 

saj tako poznajo vsakega otroka od prvega 

do desetega leta starosti, ko po 

petem razredu odide na centralno puconsko 

šolo. So kot velika družina in 

slovo od otrok, ko odidejo v Puconce, 

je res težko. Tudi kasneje še spremlja 

njihov uspeh in v ponos ji je, ko ji predmetni 

učitelji povedo, da iz mačkovske 

šole prihajajo »sami pametni učenci«. 

Njihovi učenci prihajajo iz vasi: Otovci, 

Poznanovci, Prosečka vas, Moščanci, 

Dankovci, Kuštanovci in Mačkovci. 

Puhanova je povedala: »V vrtcu je sedaj 

toliko otrok, da imamo zares težave s 

prostorom. Toda ravnatelj ima prav, ko 

pravi, da tako drage šole, kot je mačkovska, 

v Sloveniji ni. Vse učilnice so 

sodobno opremljene, imamo ves potreben 

didaktični material. Prednost 

kombiniranega pouka je, da se učenec 

nauči samostojnosti. Kako lepo 

je delati v taki šoli z malo učenci, se 

ne da povedati. Mi se veliko pogovarjamo, 

z vsakim posameznikom lahko 

delamo, učenci med sabo sodelujejo 

in so prijatelji. Otroci nas imajo radi, 

čeprav smo strogi. Skupaj se potrudimo 

za uspeh.« 

Šola pa ima drug problem. Pogreša 

več pozornosti lokalne skupnosti, saj 

jo že nekaj časa ogroža plaz, problem 

pa je tudi pitna voda, ker še vedno 

nima urejenega vodovodnega omrežja. 

In če želijo lokalne skupnosti obdržati 

tudi take javne ustanove, ki so 

srce in duša tega osrednjega dela Goričkega, 

bodo morale najprej poskrbeti 

za reševanje teh problemov. 

Bernarda B. Peček 

Svet zavoda Osnovne šole Sveti Jurij, Sveti Jurij 13, 9262 Rogašovci 

razpisuje delovno mesto 

RAVNATELJA/-ICE 

Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne 

zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z določili Zakona o organizaciji 

in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/2007 – uradno 

prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 64/2009 in 65/2009). 

Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno 

vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let. Predvideni 

začetek dela je 1. 9. 2011. 

Kandidati/-ke morajo vlogi priložiti program vodenja zavoda in naslednja dokazila: 

- potrdilo o izobrazbi, 

- potrdilo o nazivu, 

- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, 

- potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu – če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima 

in bo imenovan/-a, si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata, 

- potrdilo o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, 

- originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega 

dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju 

več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, 

- originalno dokazilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku oziroma zoper njega/njo 

ni vložena pravnomočna obtožnica, 

- osebno pisno izjavo, da pri katerem koli drugem sodišču zunaj kraja prebivališča zoper 

njega/njo ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. 

Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: 

Svet zavoda Osnovne šole Sveti Jurij, Sveti Jurij 13, 9262 Rogašovci, z oznako PRIJA- 

VA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA. 

Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana 

na pošto. 

Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. 

Pisma sprejemamo 

na naslov Vestnik, 

Ul. arh. Novaka 13, 

Murska Sobota, 

e-pošta: 

vestnik@vestnik.si. 

Prostorske možnosti 

za objavo so omejene 

na 3.500 znakov. 

Pisem ne lektoriramo. 

Spomeniško 

zaščitena 

preteklost! 

»Gostilna na kolodvoru je spomenik 

preteklosti; bila je priča dogodkov, ko 

so se moji daljni predniki po koncu 

1. svetovne vojne upirali ogrskim 

vojakom, ki so se hoteli polastiti 

železniške postaje. Bila je opazovalka 

moških in žensk nekdanjega dne, ki 

so posedali pri mizah in čakali, da 

jih vlak odpelje v daljno Slavonijo, 

Francijo, Nemčijo, kamor so odhajali 

spomladanskega dne in se na jesen 

vračali s polj, kjer so dninili za boljši 

Prebivalce Upravne enote Murska Sobota obveščamo, 

da bo od 1. 4. 2011 

centralna urgentna služba – splošna dežurna služba in služba nujne medicinske pomoči – 

Zdravstvenega doma Murska Sobota po novem delovala v Splošni bolnišnici Murska Sobota 

v Rakičanu, v prostorih kirurškega bloka, in sicer: 

- ob delavnikih med 20.00 in 6.00 ter 

- ob sobotah, nedeljah in praznikih neprekinjeno 24 ur; 

dežurna služba dispanzerja za otroke in šolsko mladino Zdravstvenega doma Murska Sobota 

bo delovala v Splošni bolnišnici Murska Sobota ob sobotah, nedeljah in praznikih od 

8.00 do 14.00. 

Med delovanjem urgentne službe v bolnišnici v Rakičanu bo Zdravstveni dom Murska Sobota 

zaprt. Telefonske številka dežurne službe ostajajo nespremenjene. 

Splošna bolnišnica M. Sobota, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota 

jutri svojih otrok. Gostilna je bila 

tudi nema opazovalka, ko so v njej 

posedali madžarski in nemški vojaki, 

ki so čakali na vlak, da jih popelje v 

naročje smrti v daljne ruske stepe 

ali čez Muro. In ko se je krvavi oblak 

druge svetovne vojne razblinil, je 

gostilna bila tudi priča ko je na 

postajo pripeljal vlak, ki je bil okrašen 

z zastavami in rožami, na prednjem 

delu lokomotive tik ob dimniku pa 

je bila pritrjena velika rdeča zvezda, 

ki je označevala rdečo prihodnost…« 

je v romanu Plaščarji zapisal pisatelj 

Janez Mataj o kolodvorski gostilni, ki 

še predstavlja daljno preteklost in bi 

naj bila spomeniško zaščitena. Toda 

po sliki sodeč, gostilna prej dobiva 

podobo kulturnega vandalizma v 

Soboti, kot pa zaščitenega objekta, 

ki bi naj ohranjal del prekmurske 

narodove zgodovine. Sramota, da se 

potnik ko se pripelje z vlakom čez 

Muro v Soboto takoj po izstopu z 

vlaka sreča s podrtijo gostilne in če 

se še peš napoti v mesto pa se spet 

lahko sreča z razpadajočo fasado 

trgovine, ki ni okras Slovenske ulice 

in Sobote, ki je hotela biti tudi mesto 

evropske kulture. Upajmo, da tudi 

spomeniško zaščitena stavba nekoč 

mestne hranilnice ne bo prepuščena 

kulturnemu vandalizmu, ki ga, kot 

izgleda niti občinsko vodstvo ne more 

ali noče preprečiti, ker so tudi v Soboti 

zidarji, ki krojijo podobo mesteca po 

svoji meri … 

Janez Mataj


napovednik 


glasbene 

lestvice na 

radiu murski val 

LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE 

GLASBE DOMAČA PLOŠČA 

1. Čakaj me – Bataljon 

2. Istina – Moira 

3. Nekoč se boš vrnil – Blue planet 

4. Preden zaspim – Art Music Ochestra 

5. Soske na sal / Zakaj nisi – 

Halgato band 

PREDLOGA 

Daj, srce, zaštekaj – Broken Hearts 

Travnik – Vedran Franc Husar 

LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE 

GLASBA NAŠEGA SRCA 

1. Ženini trije vogali – 

Novi spomini 

2. Pridi kdaj na kavo – Štajerski baroni 

3. Kdo je kolovrat – Kolovrat 

4. Čez leto ali dve – 

Domen Kumer in Špela Grošelj 

5. Kadar srečam te – Igor in Zlati zvoki 

PREDLOGA 

Vse enkrat mine – Ans. Mira Klinca 

V nočeh brez sna – 

Navihani muzikanti 

LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 

7 VELIČASTNIH 

1. Dnevu se slabo piše – Samo Budna 

2. Malishka – Siddharta 

3. Poj mi pesem – Vlado Kreslin 

4. Vanilija – Maja Keuc 

5. Ladadidei – April 

PREDLOGA 

Moje luči – Tabu 

Bistvo skrito je očem – Omar 

Naber 

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB 

NA MURSKEM VALU NSTSNMV 

1. HIGHER – Taio Cruz + Kylie Minogue 

2. BORN THIS WAY – Lady Ga Ga 

3. F**KIN' PERFECT – Pink 

4. GRENADE – Bruno Mars 

5. SHE'S GOT NOTHING ON 

(BUT THE RADIO) – Roxette 

PREDLOGA 

ROLLING IN THE DEEP – Adele 

SUNDAY – Hurts 

Majico Murskega vala dobi: 

Valerija Kocen, Gorica 67, 9201 

Puconci. Nagrada čaka v naročniški 

službi Podjetja za informiranje. 

Kupon št. 12 

Glasujem za skladbo 

Domača plošča: 

Glasba našega srca: 

7 Veličastnih: 

NSTSNMV: 


Izpolnjen kupon pošljite do torka, 29. marca 

2011, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta 

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za 

glasbene lestvice. 

Petek, 25. marca 

12.30 Od petka do petka, pregled 

radijskih poročanj tedna 

in Jernej Šavel 

19.15 Mladi val z Anjo Micevski in Evo Dora 

Sobota, 26. marca 

13.15 Prva oseba ednine, komentar 

dežurne novinarke Lidije Magdič 

20.00 Pa ra ra ram, pam pam, Bogdan 

Lemut razdira šale ob asistenci 

klicateljev 

Nedelja, 27. marca 

10.30 Nedeljska kuhinja z gostom 

Sekujem M. Cundejem, 

televizijskim voditeljem, kramlja 

Boštjan Rous 

13.00 Nedeljsko popoldne s kmetijsko 

oddajo, čestitkami, športnimi 

javljanji in oddajo Na narodni 

farmi 

Ponedeljek, 28. marca 

12.30 Anketa Murskega vala: 

Petra Kranjec z mikrofonom 

po soboških ulicah 

18.00 MV-dur predstavlja ansambel 

Bataljon (Simona Špindler) 

Torek, 29. marca 

09.15 Besede, besede, tradicionalna 

rubrika, v kateri Urška in Milan 

sprašujeta po starih prekmurskih 

in prleških izrazih 

19.15 Eti ta je muzika, sprehod po 

glasbenih novostih, dogodkih, 

osebah, prireditvah v Pomurju, 

kot jih doživlja Boštjan Rous 

Sreda, 30. marca 

05.00 Čas, da vas prebuja globoko grlo 

Murskega vala Duško Radič! 

11.15 Trn v peti, rubrika Nataše Brulc 

Šiftar dreza, sprašuje, sitnari, 

rešuje vaše probleme! 

Četrtek, 31. marca 

17.00 Osrednja informativna oddaja, 

Petra Kranjec in Milan Zrinski, 

»lepotica in zver«! 

20.00 Geza se zeza, oddaja, o kateri 

ne kaže izgubljati besed 

napovednik prireditev 

Koncert 

MURSKA SOBOTA 

V petek, 25. marca, ob 19. uri bo v novi kulturni 

dvorani 44. spomladanski koncert 

Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača 

Murska Sobota. 

V soboto, 26. marca, ob 19. uri bo v novi 

dvorani koncert Radeta Šerbedžije in Jureta 

Ivanušiča. 

V sredo, 30. marca, ob 19. uri bo v okviru 

Mörskega festivala kitar v dvorani Glasbene 

šole Murska Sobota koncert kitaristke 

Nives Zver, ob 20. uri pa koncert kitarskega 

kvarteta Guitarisimo. Festival bo od 30. 

marca do 3. aprila, prizorišča nastopov pa 

bodo Glasbena šola Murska Sobota, MIKK 

in restavracija Zvezda. 

V soboto, 26. marca, ob 22.30 bo v MIKK-u 

koncert hrupnega roka s skupinama Hella 

Comet (Graz, A) in Y (:WHY) (Gornja 

Radgona, Murska Sobota). Glasbo vrti GT 

Oblivious. 

BELTINCI 

V petek, 25. marca, ob 17. uri bo v beltinski 

župnijski cerkvi sv. Ladislava koncert družinskih 

zasedb. Na koncertu, ki ga organizira 

ob koncu Tedna družine Glasbena 

šola Beltinci, se bodo predstavile zasedbe 

učencev šole in njihovih sorodnikov. 

LENDAVA 

V torek, 29. marca, ob 16. uri bo v gledališki 

in koncertni dvorani srečanje otroških 

pevskih zborov Otroci pojo, ki ga bo organizirala 

lendavska območna izpostava 

Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. 

Vstop je prost. 

GORNJA RADGONA 

V soboto, 26. marca, ob 20. uri bo v domu 

kulture promocijski koncert skupine Bataljon. 

LJUTOMER 

V soboto, 26. marca, ob 21. uri bo v London 

Pubu koncert Zdenek Bily Dixieland banda. 

Predavanje 

MURSKA SOBOTA 

V četrtek, 24. marca, ob 19. uri bo v okviru 

Tedna družine v župnijski dvorani predavanje 

Veličina skrivnosti zakonskega 

odnosa. V petek, 25. marca, ob 19. uri bo 

predavanje Biti mož in žena: kako reševati 

težave in kako do zadovoljnega zakonskega 

odnosa. 

NEGOVA 

V ponedeljek, 28. marca, ob 16. uri bo na 

OŠ dr. Antona Trstenjaka predavanje Spoštovanje 

in samospoštovanje. Predaval bo 

urednik revije Vzgoja mag. Silvo Šinkovec. 

Ples 

LENDAVA 

V soboto, 26. marca, ob 19. uri bo v gledališki 

in koncertni dvorani Večer flamenka 

v izvedbi Plesno-kulturnega društva Flamenko, 

ki deluje pod vodstvom plesalke 

in koreografinje Ane Pandur Predin. 

BELTINCI 

V torek, 29. marca, ob 17. uri bo v kulturnem 

domu v Beltincih območno srečanje 

otroških folklornih skupin, ki ga organizira 

murskosoboška območna izpostava Javnega 

sklada RS za kulturne dejavnosti. 

Literatura 

TURNIŠČE 

V petek, 25. marca, ob 16.30 bo v prostorih 

Občine Turnišče literarni večer, ki ga pripravljajo 

literati OŠ Turnišče in Kulturnega 

društva Štefana Raja Turnišče. 


V četrtek, 24. marca, bodo v avli OŠ Gornja 

Radgona pripravili prireditve ob stoletnici 

rojstva Manka Golarja. Ob 10. uri bo proslava 

za razredno stopnjo, ob 11. za predmetno 

stopnjo, ob 18. uri pa bo proslava za 

občanke in občane. 

V novi dvorani v Murski Soboti bo v 

soboto koncert Radeta Šerbedžije (na 

fotografiji) in Jureta Ivanušiča. 

RADENCI 

V četrtek, 24. marca, ob 16.30 bo v knjižnici 

Dosorja – Doma starejših občanov Radenci 

literarni popoldan s predstavitvijo 

knjige Ivanke Klopčič Casar Popotni okruški. 

Pogovor bo vodil Bojan Rajk. 

Dogodek 

MURSKA SOBOTA 

V okviru medgeneracijskih delavnic v Hiši 

Sadeži družbe (Ulica Štefana Kovača 20) bo 

v petek, 25. marca, ob 16. uri glasbena delavnica 

– Najlepše slovenske skladbe (M. 

Lenarčič), v ponedeljek, 28. marca, ob 16. uri 

pa šiviljska delavnica (M. Gomboc). V torek, 

29. marca, ob 16. uri bo kuharska delavnica 

– priprava peciva Čokoladni klobuk (V. Debelak), 

od 17. do 19. ure pa druženje ob čaju. 

V sredo, 30. marca, ob 17. uri bo v grajski 

Zdenek Bily Dixieland band bo imel v soboto koncert v ljutomerskem London Pubu. 

dvorani prireditev z medgeneracijskim programom 

Medgeneracijski pozdrav pomladi. 

Poleg delavnic dajejo prostovoljci tudi učno 

pomoč iz matematike, kemije, nemščine, 

angleščine, slovenščine in zgodovine. 

Od petka, 25. marca, do nedelje, 27. marca, 

bodo v hotelu Diana Dnevi dalmatinske 

kuhinje in glasbe z nastopi Klape praska 

in Kvarteta porat. 

V soboto, 26. marca, med 16. in 18. uro bo v 

Pokrajinskem muzeju Murska Sobota arhitekturna 

delavnica za otroke Tri hiške za 

tri prašičke. 

MELINCI 

V petek, 25. marca, ob 17. uri bo v sejni sobi 

kulturnega doma delavnica v okviru projekta 

Ekomuzej Mura. Tatjana Vokić Vojkovič 

(Občina Veržej) bo predavala o brodarstvu 

in rokodelski dejavnosti ob Muri, Goran Šoster 

(PRA) o presoji nosilnih sposobnosti 

turističnega območja Melinci, Ela Horvat 

(Zavod za turizem in kulturo Beltinci) pa bo 

predstavila projekt Ekomuzej Mura. 

GIBINA 

V soboto, 26. marca, ob 8. uri se bo začel 

na Gibini v počastitev dneva voda prvi ultramaratonski 

tek ob reki Muri, ki so ga 

poimenovali Muraton. Cilj je v Sladkem 

Vrhu, dolžina proge je 60 kilometrov in bo 

potekal večinoma ob reki. Tek nima tekmovalnega 

značaja, ampak je simbolno 

dejanje za ohranitev reke Mure. 

SPODNJI KAMENŠČAK 

Od ponedeljka, 21. marca, do petka, 25. 

marca, bo med 14. in 20. uro v Mladinskem 

centru Prlekije delavnica Osnove digitalnega 

snemanja in filmske računalniške 

montaže, ki jo vodi Bruno Šprljan. 

MALA NEDELJA 

V četrtek, 24. marca, ob 18. uri bo na OŠ 

Mala Nedelja prireditev Mama, hvala, da si. 

BABINCI 

V petek, 25. marca, ob 18. uri bo v gasilskem 

domu proslava ob materinskem 

dnevu, ki jo organizira TKD Babinci. 

RAZKRIŽJE 

V soboto, 26. marca ob 8. uri bo pri razkriškem 

kulturnem domu akcija Dan za spremembe 

ob evropskem letu prostovoljstva. 

PUCONCI 

V petek, 25. marca, ob 18. uri bo v jedilnici 

OŠ Puconci dobrodelna prireditev z naslovom 

Vsaka mama je prava mama … Po 

prireditvi bo v telovadnici šole dobrodelni 

bazar, izkupiček pa bo namenjen socialno 

ogroženim otrokom in za nakup didaktičnih 

sredstev. 

LJUTOMER 

V petek, 25. marca, ob 18. uri bo v domu 

kulture dobrodelna kulturna prireditev, 

ki jo organizira Karitas Župnije Ljutomer. 

Nastopili bodo domači izvajalci, slovenski 

citrarski kvartet s Tomažem Plahutnikom 

in nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik 

Joži Kališnik. Izkupiček bo namenjen 

družinam z nizkimi dohodki. Po kulturnem 

programu bo otvoritev razstave akademske 

slikarke Mire Krmpotić Ličen. 

NEGOVA 

V petek, 25. marca, ob 19. uri bo na OŠ dr. 

Antona Trstenjaka Negova dobrodelni 

koncert za šolski sklad Pomlad nas kliče! 

FOKOVCI 

V soboto, 26. marca, ob 18. uri bo v vaškogasilskem 

domu prireditev ob materinskem 

dnevu, ki jo organizira KTD Ceker Fokovci. 

BELTINCI 

V soboto, 26. marca, ob 9. uri bo v okviru 

Dneva za spremembe v vseh vaseh občine 

očiščevalna akcija z zasaditvijo dreves. 

Razstava 

MURSKA SOBOTA 

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska 

Sobota je na ogled razstava Zgodovinske 

monografije o Prekmurju in Porabju v Pokrajinski 

in študijski knjižnici ter Najvrednejši 

eksponati likovne zbirke Pokrajinske 

in študijske knjižnice. Razstava bo na 

ogled do 1. aprila. 

V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota je 

na ogled likovna razstava Božidar Jakac – 

Spomin na železni svet, ki so jo pripravili 

v sodelovanju z Dolenjskim muzejem. Na 

ogled bo do 5. junija. 

V cvetličarni Park je na ogled razstava Ena 

slika in slikar avtorja Geze Gibičarja. 

LENDAVA 

V preddverju gledališke in koncertne dvorane 

je fotografska razstava Ladislava Šimona 

Projekt 365. Razstava bo na ogled do 

25. marca. 

V prostorih galerije na lendavskem gradu je 

na ogled razstava slik, risb, grafik in plakatov 

velikega češkega slikarja in grafika Alfonsa 

Muche. Razstava je na ogled do 4. aprila. 

V gostišču Route 66 je na ogled razstava 

fotografij Mirana Dominka. 

Od petka, 25. marca, bo v avli gledališke in 

koncertne dvorane na ogled razstava izbora 

risb otroške strani tednika Nepujsag. 

POTRNA 

V Pavlovi hiši je na ogled razstava Veno 

Pilon – Slovenec v Parizu. Razstavo so pripravili 

v sodelovanju s Pilonovo galerijo, 

na ogled pa bo do 30. aprila. 

RADENCI 

V avli DOSOR-ja je na ogled razstava likovnikov 

Društva upokojencev Radenci. Razstava 

bo na ogled do 27. marca. 

V Prodajni galeriji Boni v hotelu Radin je 

na ogled razstava likovnih del Marine Vuk. 

Kino 

Star Max MURSKA SOBOTA 

(od 24. 3. do 30. 3.) 

Dokumentarni film Justin Bieber Nikoli 

ne reci nikoli – 3D (17.00, 19.15, razen srede 

– 16.45) 

Animirani družinski film Zlatolaska – 3D 

(sobota in nedelja 14.50) 

Romantična komedija Gola zabava (sreda 

19.00) 

Komedija Hiša debele mame: kakšen oče, 

takšen sin (19.30) 

Triler Odklenjen (19.45, v petek in soboto 

še 22.00) 

Romantična drama Jutranje veselje (21.50) 

Drama Pravi pogum (21.30) 

Komedija Moja neprava žena (17.20) 

Romantični glasbeni film Odpleši svoje sanje: 

Na ulici (v soboto in nedeljo 15.10) 

Mistični triler Dekle, ki se je igralo z 

ognjem (16.50) 


V petek, 25. marca, ob 18. uri bo pustolovska 

komedija Guliverjeva potovanja. 

Napovedi kulturnih in turističnih 

prireditev pošiljajte na elektronski 

naslov: joze.gabor@vestnik.si.

32 | Vestnik | 24. marca 2011 (ne)nazadnje 


Četrtek: 

jasno 

1 | 19 

Petek: 

pretežno 

jasno 

3 | 18 

Sobota: 

pretežno oblačno, 

rahel dež 

7 | 13 

Nedelja: 

oblačno, 

dež s snegom 

5 | 3 

Ponedeljek: 

zmerno 

oblačno 

1 | 12 

vreme Andrej Velkavrh fotografija tedna 

Toplo – hladno 

V četrtek in petek bo jasno. Zjutraj bo 

predvsem v četrtek lahko v mraziščih 

temperatura še okoli ničle. Podnevi bo 

precej toplo. V soboto se bo pooblačilo 

in popoldne bo od severa začelo rahlo 

deževati. Hladneje bo. V noči na nedeljo 

in v nedeljo dopoldne bo deževalo, 

meja sneženja pa se bo spustila precej 

nizko, lahko tudi do nižin. V nedeljo 

popoldne bodo padavine ponehale. V 

ponedeljek bo deloma sončno in spet 

malce topleje. 

Sonce poganja vreme 

Letni časi vplivajo na vremenska dogajanja. 

Pravzaprav tale stavek ni najbolj 

posrečen. Ne vplivajo letni časi, 

ampak to, da se z letnimi časi spreminja 

količina sončne energije, ki pride 

do nas. Sončna energija je namreč edini 

vir, ki poganja vreme, če lahko poenostavimo. 

V hladni polovici leta je 

sončne energije manj kot v topli polovici. 

Pozimi Zemlja izgubi več energije, 

kot je dobi od Sonca. Zato so temperature 

nižje. Ja, ampak to vpliva na 

dviganje zraka, zaradi katerega nastajajo 

oblaki. Pozimi se zrak dviga dosti 

počasneje in predvsem ob vremenskih 

frontah, ko zračni tok pride do hribov 

in mu ne preostane drugega, kot 

da gre po pobočju navzgor! Kopaste 

oblačnosti pa skoraj ni oziroma je precej 

plitva. Poleti, ko je sončne energije 

v izobilju, pa se zrak dviga tudi zaradi 

dnevnega segrevanja. Ozračje je na 

splošno bolj labilno, manj je temperaturnih 

inverzij oziroma so zelo šibke in 

plitve. In ko Sonce segreje zrak, se ta 

dviga in nastajajo kopasti oblaki, lepe 

cvetače, nevihte in marsikaj se vidi na 

nebu. V tem smislu letni časi »vplivajo« 

na vremenska dogajanja. Takole, 

bolj živahno dogajanje se začne nekje 

sredi marca in konča proti koncu septembra, 

odvisno tudi od leta do leta. 

Včasih se že na začetku jeseni močno 

ohladi in vreme je na pogled zelo jesensko, 

umirjeno. Lahko pa grmi in se 

bliska tudi še kdaj oktobra. Prihajamo 

torej v obdobje živahnejšega vremena. 

Ki pa zna biti včasih tudi preveč živahno, 

kajne? 

vestnikov 

koledar 

Č – 24. marec 

P – 25. marec 

S – 26. marec 

N – 27. marec 

P – 28. marec 

T – 29. marec 

S – 30. marec 

GABRIJEL 

MINKA 

MAKSIMA 

RUPERT 

JANEZ 

CIRIL 

BOGO 

V četrtek, 24. marca, sonce vzide ob 

5. uri in 56 minut, zaide ob 18. uri in 

19 minut. Tako bo dan dolg 12 ur in 23 

minut. V soboto, 26. marca, ob 13.07 

bo na nebu nastopil zadnji krajec. 

V Planici zastopane tudi pomurske barve 

HOTEL AJDA 

OB MATERINSKEM DNEVU 

v petek, 25. 3. 

29. 3. – 2. 4. 

2011 

16.00 gledališka predstava Trije prašički 

(vzgojitelji Vrtca Moravske Toplice) 

* 

Gornja razstava »Štrk Radgona Viki je okolju prijazen« 

(pomurski vrtci), podelitev nagrad 

* 

20.00 programi savnanja z nočnim kopanjem 

* 

20.00 ples v Taverni (očetje večerjo 

plačajo, mamicam jo podarimo), cena: 28 € 

sestavljanka za vas 

Fotografija JN 

Ni vedno dobro imeti velikega. To 

je dejstvo, ki ga fotografija našega 

bralca najbolj nazorno potrjuje. Da 

so z velikimi samo problemi, vam bo 

potrdila tudi marsikatera ženska: 

nimaš ga kje postaviti, ko greš po 

nakupih, ko končno najdeš parkirni 

prostor, ga nikakor ne moreč pravilno 

stlačiti med druge … Skratka – mali 

so zakon. Sploh v mestu in pred 

nakupovalnimi centri. 

Vsak komentar k fotografiji je seveda 

odveč. Zanimivo bi bilo le vedeti, kako je 

vozniku uspelo »odparkirati« … Vida Toš 

Dišalo po snegu, zmagah in izdelkih Ave 

Skakalce, predvsem pa gledalce podpirala in krepčala Panvita – Spekli in pojedli so več kot tri tone izdelkov Ave 

V Planici je bilo minuli konec tedna 

– kako drugače kot – pestro. In zmagovalno, 

tudi za Slovence. Prvi dan 

je slavil v kvalifikacijah Robert Kranjec, 

ki je preskočil dva norveška Andersa 

– Bardala in Jacobsena. V petek 

so trikratno slavili Avstrijci: na 

prvo mesto je poletel Gregor Schlirenzauer, 

na drugo Thomas Morgernstern, 

na tretjem pa je pristal Martin 

Koch. Tudi v ekipnih poletih je Slovenija 

primaknila svoj piskrček: bili 

smo tretji, premagali so nas Norvežani 

in sosednji Avstrijci. Sklepna nedelja 

pa je spet navdušila – Poljak Kamil 

Stoch prvi, drugi Robert Kranjec, na 

tretji stopnički pa spet Poljak Adam 

Malysz. 

Svetovni rekorder v smučarskih poletih Johan Remen Evensen pravi, da je prava 

hrana za zmagovalce skrivnost, ki jo pozna le Ave 

Fotografija arhiv Panvite 

Johan Remen Evensen, svetovni rekorder 

v smučarskih poletih, je dvakrat 

pristal na devetem mestu. Razlog? 

Dobro poglejte fotografijo. Iz 

zanesljivih virov smo izvedeli, da se 

je – dobro najedel. 

Menda so mu bili izdelki Ave pomurske 

Panvite tako všeč, da kar mi 

mogel nehati … 

Pri Panviti pravijo, da so šli v Planici 

od treh ton pojedenih izdelkov 

najbolj v slast čevapčiči, krvavice in 

piščančji hot dog Ave, od pomursko 

obarvanih iz njihove prestižne linije 

pa mörska šunka in prleška rolanca. 

Česa natančno se je Evensen dobro 

najedel, ne vemo. 

Vida Toš 

MEDNARODNI 

24. mednarodni sejem 

SLAŠČIČARNA 

gradbeništva 

CAFÉ PRALINÉ 

Ob nakupu nad 20 € 

podarimo 10 % popusta, 

posebna ponudba ob 

materinskem dnevu 

# 

WELLNESS 

CENTER 

THERMALIUM 

Do 20 % popusta 

na izbrane storitve 

kozmetične hiše 

Pevonia Botanica 

www.terme3000.si 

Naročite svoj izvod časopisa Vestnik 

Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. 

Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. 

Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. 

Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. 

Ime in priimek: 

Naselje, kraj, številka: 

Poštna številka: 

Pošta: 

Rojstni podatki: 

Davčna številka: 

Datum: 

Podpis: 

narocnina@vestnik.si 

Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje 

vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven 

varovanja podatkov. Podjetje za informiranje 

se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno 

hranilo in jih uporabljalo samo z namenom 

analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter 

predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za 

informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve 

ne bo posredovalo tretjim osebam. 

Posameznik lahko po 73. členu Zakona o 

varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, 

da Podjetje za informiranje, d. o. 

o., trajno ali začasno preneha uporabljati 

njegove osebne podatke za namene neposrednega 

trženja. Podjetje za informiranje, 

d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno 

preprečiti uporabo osebnih podatkov 

za namen neposrednega trženja in o tem 

v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega 

uporabnika, ki je to zahteval. Stroške 

vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje 

za informiranje, d. o. o. 

www.pomurski-sejem.si 

Obnovljive perspektive! 

Zlepljeni štirje deli puzzlov in izpolnjeni podatki vam prinesejo brezplačno vstopnico 

na sejem MEGRA! 

Spol: moški ženski (obkrožite) 

Starost: 

Kraj, pošta: 

_____________ 

___________________________________________ 

Naman obiska: zaseben posloven (obkrožite) 

Vsi, ki boste 3., 10., 17., in 24. marca (skupno 4) zbirali sličice, jih pravilno sestavili, 

zlepili in pripisali natančne podatke, jih boste lahko v času sejma MEGRA od 29. 

marca do 2. aprila v Gornji Radgoni zamenjali pri sejemski blagajni za brezplačno 

vstopnico za ogled sejma.

Å e vedno v krÄu negotovosti - Vestnik

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Å e vedno v krÄu negotovosti - Vestnik