PremoÅ¾enje MauÄeca naprodaj - Pomurje.si

Pomurka in Pomurec meseca 

Pota denacionalizacije 

Domovanja starejših v Kuzmi 

Darilo narave 

Januarja Daniela 

Zavec Pavlinič 

in Peter Štumpf 

Šest predlogov za februarski izbor 

Stran 17 

Šaričevi znova 

v vili Elmina? 

Vloga za vrnitev premoženja 

dedičem družine Höhn Šarič v času, 

ko je bila Radenska enotno podjetje 

Stran 5 

Dom žalosti in 

praznih žepov 

Direktorica Pepica Glamuzina težav 

ne zanika, a rešitev zanje ne najde – 

Upniki z vseh koncev in krajev 

Stran 6 

Hokej na 

jezerski gladini 

Največje naravno drsališče v 

Prekmurju – Debelina ledu kar 23 

centimetrov 

Stran 32 

11. februarja 2010 

Murska Sobota, leto lxii, št. 6, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,60 € 

Pet grehov sekretarja državnega sveta 

Premoženje Maučeca naprodaj 

Murskosoboško in ljutomersko okrajno sodišče sta dali zaradi neplačanih dolgov in davkov na dražbo 1,42 

milijona evrov vredno premoženje Marjana Maučeca, lokalnega političnega veljaka in vplivnega člana SLS 

Marjan Maučec, državni svetnik v prejšnjem 

mandatu in aktualni sekretar 

državnega sveta ter vidni član Slovenske 

ljudske stranke (SLS) vse od njene 

ustanovitve, je vsake toliko časa 

gost na radiu naše medijske hiše. Posebej 

ko v javnost pricurljajo informacije 

o njegovih domnevnih nezakonitih 

poslih, praviloma neposredno med 

programom vehementno zavrača vse 

očitke. Očitno ne dovolj uspešno, kajti 

sodni mlini meljejo naprej. In kakšne 

so sploh obtožbe zoper lokalnega političnega 

veljaka z rdečo kravato kot obveznim 

kosom garderobe? 

Na okrožnem soboškem sodišču 

je skoraj desetletje teklo sojenje proti 

Marjanu Maučecu. Obtožen je bil 

davčne utaje in ponarejanja dokumentov. 

Maučec je bil ob razcvetu prvoligaškega 

kluba iz Beltinec v ospredju, 

ob zatonu kluba je tudi sam poniknil 

iz zgodbe o uspehu najbolj nogometne 

slovenske vasi. Sodni proces na sodišču 

je zastaral tudi zato, ker se je vidni član 

SLS-a izmikal vabilom na sodišče. 

Občinski beltinski svetnik je bil osumljen 

podkupovanja svetnice beltinskega 

občinskega sveta Danijele Horvat. 

Razložila je, da naj bi ji dal Maučec 

sto evrov podkupnine, da se ne bi udeležila 

seje občinskega sveta, Romom v 

Dokležovju pa naj bi ponujal denar 

za glasove pred drugim krogom županskih 

volitev. Maučec je dejal, da za 

vsem stojijo politični botri, ki ga želijo 

onemogočiti v tekmi za mesto državnega 

svetnika. V tekmi za svetnika je 

Maučeca potem za en glas res porazil 

Rudi Cipot, sam je kasneje postal sekretar 

državnega sveta. Tožilstvo je januarja 

2008 ovadbo sicer zavrglo. 

Nadaljevanje na 3. strani 

Fotografija Nataša Juhnov 

Marjana Maučeca, državnega svetnika v prejšnjem mandatu in aktualnega sekretarja 

državnega sveta ter vidnega člana Slovenske ljudske stranke (SLS), čaka jutri nova dražba 

premoženja. Ljutomersko okrajno sodišče je razpisalo dražbo poslovnih prostorov v 

Ljutomeru. Maučec in Janez Lainšček iz Beltinec namreč dolgujeta dobrih 440 tisoč evrov 

banki Hypo Alpe - Adria Bank iz Ljubljane. Dve sodišči torej zaradi neplačanih dolgov in 

davkov prodajata 1,42 milijona evrov vredno Maučečevo premoženje, tudi – na fotografiji – 

razkošno podeželsko hišo v Šalovcih. 

V premislek 

Nova obleka 

Bojan Budja 

Dnevi, kot je današnji, v življenju 

časopisa niso pogosti. Če se že, 

se zgodijo le vsakih nekaj let 

ali desetletij. In tudi zato so tako pomembni, 

celo zgodovinski. 

Vestniku smo danes nadeli novo obleko. 

Enim bo všeč, kakemu tudi ne, a 

zanjo se nismo odločili brez razloga. 

Časopis, ki ga držite v rokah, je čudež. 

Je nemara edini tiskani medij v državi, 

ki mu naklada v teh vsakovrstno težkih 

časih ne pada. V zadnjih mesecih 

se Vestnikova družina celo veča. In če 

vemo, da si je v teh šestih desetletjih življenja 

prigaral sloves najbolj razširjenega 

lokalnega časopisa pri nas, ki ga 

vsakotedensko prebira debela polovica 

Pomurk in Pomurcev, potem si zasluži 

nagrado. Odločili smo se za nov gvant, 

ki mu ga je ukrojil Dnevnikov oblikovalec 

Ranko Novak. Da se nam zdi všečen 

in moderen, je brezpredmetno, če takega 

mnenja ne boste tudi bralci. Časopis 

delamo zgolj in edinole za vas. 

Roko na srce: na staro obleko nas vežejo 

lepi spomini. V njej je Vestnik 

postal časopis tako Slovencev kot Madžarov, 

Prekmurcev in Prlekov, Romov 

in Neromov, od četrtka do četrtka pa 

skrbno obdeloval svoje polje med Dravo 

in Rabo. Postali smo ogledalo življa 

in dogajanj v tem delu Slovenije, hkrati 

se trudimo biti nosilec novih razvojnih 

spodbud za regijo, ki ji je preteklost 

namenila tako kruto sedanjost. 

Čas in razvoj gresta svojo pot. Po njej 

stopa tudi Vestnik. Od danes v obleki, 

ki je krojena po zadnji modi. Oblikovalski 

in grafični. Srčno upam, da vam 

je všeč. Če ni, ga preglejte znova. In 

znova. Dokler tudi novega Vestnika 

ne boste vzeli za svojega. Kajti mi vam 

bomo v njem še naprej nosili zgodbe, 

brez katerih četrtki ne bi bili najbolj 

pričakovan dan v tednu. 

Nepreslišano 

Narobe svet 

Z nožem nad učitelja 

Ko znanje ni več vrednota in mlade motivirajo le 

dobre ocene, je učiteljem težko vzpostaviti avtoriteto 

Naročnik 

Karikatura Anton Buzeti 

»Največ časa v splošnih oddelkih, v katerih 

je 34 dijakov, porabim za disciplino 

in motivacijo, kajti dijaki so vedno 

manj ustvarjalni, vse bolj nezainteresirani 

in nemotivirani,« je zgroženo 

zapisala v zadnjem uvodniku Šolskih 

razgledov Nataša Lipovec. Večina profesorjev 

se strinja z njo. Toda sploh kdo 

išče razloge za to nezainteresiranost – 

preveliki razredi so namreč stvar politike, 

ki hoče v prihodnje zaradi »varčevanja« 

oddelke številčno še okrepiti. Ali 

lahko šole in strokovnjaki sploh vplivajo 

na odločitev šolskega ministrstva, ki 

se mora ukloniti finančnemu ministrstvu? 

Ne. Lahko se zanesejo samo nase, 

pa še to težko, ker če se malce spozabijo, 

pristanejo na sodišču. 

»Kdo je ta profesor, ki zna tako zanimivo 

predstavljati slikarja Gustava Gnamuša 

mladim?« 

Nadaljevanje na 9. strani

2 | Vestnik | 11. februarja 2010 aktualno 

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

Pogled od zunaj 

Berem, da razmišljam 

Irma Benko 

Po 37 letih dela pri izdajatelju regionalnega časopisa Vestnik, od tega 

zadnjih 22 let na najbolj izpostavljenem vodilnem mestu, zdaj časopis 

postopoma in končno začnem spremljati kot vsak običajen bralec. 

Pravzaprav se moram potruditi, da bi bilo tako. Da ne bi več najprej pogledala, 

kaj je odgovorni urednik uvrstil na prvo stran, kaj je poudaril, ali so novinarji 

zabeležili vse pomembne dogodke minulega tedna, zaznali vse aktualne 

probleme in zapisali dovolj zanimivih zgodb za bralca … Je časopis dovolj 

zanimiv za oglaševalce, koliko oglasov so uspeli pridobiti tržniki …? Je bil 

pravočasno in dovolj kakovostno natisnjen, da ne bo reklamacije, so ga dobili 

vsi naročniki, ga je kdo na novo naročil ali odpovedal, je mogoče na katerem 

prodajnem mesto razprodan …? In še na desetine vprašanj, ko sem ga v četrtek 

zjutraj listala, in ki jih ni zmanjkalo niti v četrtek zvečer, ko sem se ga trudila v 

miru prebirati. Iz tedna v teden je bilo tako. Pa to še ni vse. Branje Vestnika je 

bilo obteženo s skrbjo za finančno blagostanje časopisa, njegovih ustvarjalcev 

in lastnikov, s prizadevanjem, da bi ohranil pokončno hrbtenico vsebinsko 

neodvisnega časopisa, z napetim pričakovanjem vsakokratnih, običajno 

trimesečnih podatkov o branosti, s številkami o gibanju tiskane in prodane 

naklade, z dogajanjem pri konkurenci in na hitro spreminjajočem se medijskem 

trgu, z nikoli dokončanim razmišljanjem o razvoju in prihodnosti časopisa … 

Leto 2009 je bilo tudi za Vestnik težko leto. In namesto da bi tarnali, smo 

združili moči in znanje v hiši in s časopisno hišo Dnevnik. Ob koncu 60-letnice 

Vestnika, v februarju 2010, prihaja med bralce vsebinsko in oblikovno osvežen 

časopis. Zame lepa popotnica ob odhodu s sporočilom, da Vestnik svojih bralcev 

ne namerava pustiti na cedilu tudi, če je kriza. Tudi bralci ga nikoli niso. Četudi 

so bili kdaj revni kot cerkvene miši, je bil Vestnik vedno pri hiši, se spomnim 

besed zveste bralke Lizike iz Beltinec. Bralci so Vestnikova družina, do družine 

pa imamo največje obveze in odgovornost. Tudi s pohvalo in kritiko si v družini 

ne prizanašamo in bralci si bomo vzeli pravico, da bomo tudi ta Vestnikov 

razvojni korak pohvalno ali kritično prevetrili. Verjamemo, da časopis in njegovi 

ustvarjalci to pričakujejo od nas. 

Dovolj razlogov je, da se z veseljem pridružujem tistim 65.000 bralcem in 

bralkam na levem in desnem bregu Mure, ki vsak četrtek nestrpno pričakujemo 

svoj časopis. Z zanimanjem ga preberem od prve do zadnje strani ali obratno 

in spet se spomnim stavka prvega urednika Vestnika Jožeta Vilda, ki ga je 

zapisal pred desetletjem: »Vse kar prinašajo novi mediji, je sila aktualno, vendar 

časopis je časopis. Vzamem ga v roko, ga berem in ob njem razmišljam. In moje 

razmišljanje me nekam pripelje. Ali se strinjam s tistim, kar časopis piše, ali 

ne, ni toliko bistveno, bistveno je, da razmišljam in to ostane v meni dalj časa.« 

Vestnikovo pisanje o dogajanju in zgodbah okrog mene mi res da razmišljati, 

me razveseli in tudi razjezi, me izzove, da sem akter in ne le statist, mi pomaga, 

da se izognem pastem in zmorem vsakdanjo pot, mi omogoča, da sem lahko v 

središču dogajanja. 

V svetovni porabi časopisnega papirja je Vestnik droben časopis, tu doma v 

Pomurju pa je zaradi svojih bralcev največji časopis na svetu. Rada sem v taki 

družbi! 

Drevi razglasitev Pomurke in Pomurca za leto 2009 

Dvojni program 

v Radencih 

Ob slavnostni podelitvi priznanj Pomurki in Pomurcu lanskega leta bo 

predstavljen tudi grafično in vsebinsko prenovljen Vestnik 

V Radencih bo danes uradna razglasitev 

naj Pomurke in naj Pomurca za 

leto 2009. Kot je znano, sta si laskavi 

naslov v skupni akciji regionalnih 

medijev Radia Murski val in Vestnika 

prislužila Julija Sardelić in Anton Balažek 

Pomurka leta 2009 je sociologinja 

kulture in literarna komparativistka 

Julija Sardelić. »Brez Romov iz naselja 

Kamenci mene ne bi bilo tukaj. 

To je bilo moje volilno telo,« je kot 

gostja oddaje na Murskem valu, ko 

so bili znani rezultati glasovanja, povedala 

Lendavčanka, ki je dobitnica 

treh prestižnih nagrad. Za diplomsko 

delo Modernost, identiteta, manjšine: 

Evropske razsežnosti položaja romske 

skupnosti v Sloveniji sta z Mirom 

Samardžijem prejela Prešernovo nagrado 

Filozofske fakultete v Ljubljani, 

Evropska komisija ji je podelila posebno 

novinarsko nagrado za članek Rom 

ostane Rom, četudi je doktor!, za svojo 

drugo diplomsko nalogo iz primerjalne 

književnosti o prevodih madžarskih 

pesmi v slovenščino pa je dobila 

občinsko raziskovalno nagrado. Njeni 

načrti v prihodnosti so povezani z doktoratom. 

Od drugega do 12. mesta so se 

uvrstile: Danijela Mörec, Anja Benko, 

Lea Bakan, Mateja Knavs, Nataša Bukovec, 

Sonja Roman, Nina Pirher, Cilka 

Dimec Žerdin, dr. Cvetka Grašič Kuhar, 

Viktorija Bencik in Tina Jureš. 

Pomurec leta je lendavski župan 

Anton Balažek. »Zmeraj in vedno poskušam 

iskati dialog in ne prepir. To 

je tudi priznanje za moje sodelavce in 

Julija Sardelić in Anton Balažek bosta danes razglašena za Pomurca leta 2009. 

občane,« je razkril recept za uspeh. V 

dveh letih županovanja je občino postavil 

prav v vrh Pomurja. Ob prevzemu 

predsedovanja regijski koordinaciji 

županov je posebej poudarjal prav 

iskanje konsenza med različnimi interesi 

in na prvo mesto postavil zgraditev 

pomurskega vodovoda kot skupni 

cilj vseh pomurskih občin, od katerega 

ne namerava odstopiti. Vzorec, ki se 

je izkazal za dobrega pri razvoju občine, 

želi prenesti še na regijo: »Razvoj je 

rezultat trdega dela in realnih ciljev.« 

»Izpolnitev nalog iz letošnjega proračuna,« 

pa odgovarja na vprašanja o 

prihodnosti. Od drugega do 12. mesta 

so se uvrstili Drago Beloglavec, Ludvik 

Šinko, Damjan Kuzma, dr. Zoran Miloševič, 

Timotej Šooš, Štefan Sobočan, 

Anton Strniša, Jožef Zver, Mišo Kontrec, 

Anton Bernad in Alojz Šteiner. 

Andrej Bedek 

Fotografija Andrej Bedek 

Protest vladnega urada 

Komu predolgi Utrinki? 

V Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu 

in po svetu so se kritično odzvali 

na krčenje oddaje Slovenski utrinki 

na madžarski televiziji. Kot je znano, je 

madžarska vlada v novem letu zmanjšala 

sredstva za madžarsko televizijo 

in posledično tudi za manjšinske programe, 

kar pomeni, da lahko ustvarjalci 

slovenskega manjšinskega programa 

oz. oddaje Slovenski utrinki na 

madžarski televiziji v oddaji sedaj pripravijo 

manj novih prispevkov (dva ali 

tri od petih), preostali čas pa zapolnijo 

s predvajanjem arhivskih posnetkov. 

čez rabo in dravo 

»Od madžarskih oblasti 

pričakujemo, da bodo 

oddajo ohranile v 

neokrnjeni obliki.« 

Sredstva za nemoteno pripravo 

manjšinskega programa je na lanskem 

srečanju obeh vlad v Keszthelyu 

obljubil tudi madžarski premier 

Gordon Bajnai. Ker je vseeno prišlo 

do napovedanega krčenja sredstev, so 

se na to odzvali tudi v Uradu Vlade. 

»Z zaskrbljenostjo spremljamo razvoj 

dogodkov glede krčenja edine oddaje 

na madžarski TV v slovenskem jeziku. 

Ne moremo pristati na argument, da 

je razlog za to varčevanje, saj kriza, ki 

je tudi pri nas, najbolj vpliva na položaj 

najranljivejših skupin v družbi, in 

to manjšine nedvomno so. To je tudi 

v nasprotju z dogovori na ravni obeh 

vlad, ki so bili sprejeti 27. novembra 

2009. Prav tako je to dejanje v nasprotju 

s sklepi mešane komisije, ki je zasedala 

17. novembra 2009 v Lendavi,« 

Državni sekretar dr. Boris Jesih meni, 

da je kriza slab izgovor za varčevanje 

pri manjšinskih sredstvih. Eno izmed 

izjav dr. Jesiha si lahko preberete tudi 

na spletnem portalu Pomurje.si. 

Fotografija Timotej Milanov 

so zapisali v izjavi za javnost. Državni 

sekretar dr. Boris Jesih pa nam je še 

povedal: »Urad pri tem ne more prav 

veliko storiti, bomo pa razmislili, kaj 

bomo predlagali tistim institucijam, 

ki so v Sloveniji pristojne, da ustrezno 

reagirajo, vendar upamo, da to ne 

bo potrebno, temveč se bodo zadeve 

uredile, tako kot je dogovorjeno med 

obema državama.« 

Po besedah predsednika Državne 

slovenske samouprave Martina Ropoša 

bo predstavnike manjšin drugega marca 

sprejel podpredsednik madžarske 

televizije, do takrat pa se verjetno ne 

bo nič spremenilo: »Okoli deset minut 

oddaje je ostalo, vse drugo je predvajanje 

arhivskih posnetkov.« Manjšinci so 

gradivo z omenjeno problematiko že 

poslali manjšinskemu ombudsmanu 

in madžarskim medijem. Informacijo 

so prenesli tudi predsedniku Türku, ki 

jih je sprejel v začetku tega tedna. 

Timotej Milanov 

Pogačnik na tnalu 

Zaradi dogodka, ki je v prejšnjem tednu 

najbolj zanimal slovensko javnost, 

v katerem so psi do smrti ogrizli 

svojega lastnika Saša Beričeviča, se 

vrstijo zahteve po odstopu kmetijskega 

ministra Milana Pogačnika. Predvsem 

v SLS Pogačniku očitajo, da je 

ministrstvo v njegovem mandatu izdalo 

odločbo za vrnitev dveh bulmastifov 

lastniku, ki sta v preteklosti že 

napadla človeka. Do Pogačnika pa so 

kritični tudi v Liberalni akademiji, 

med drugim zaradi sprejetja Zakona 

o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, 

v katerem naj bi se po njihovem 

mnenju kazala prevlada lokalnih lobijev 

v državnem zboru. Predsednik vlade 

Borut Pahor je že izrekel podporo 

Pogačniku. 

Izhodna strategija 

Prejšnji teden je slovenska vlada sprejela 

t. i. Slovensko izhodno strategijo 

2010–2013, s katero želi med drugim 

spodbuditi gospodarsko aktivnost in 

omogočiti postopno povečevanje gospodarske 

rasti. 

Kot so zapisali v izjavi za javnost, 

je ena ključnih nalog strategije zagotoviti 

skladnost kratkoročnih kriznih 

ukrepov s cilji dolgoročnih strukturnih 

sprememb. Vodilo ukrepov ekonomskih 

politik, ki jih predvideva 

strategija, naj bi tako bila konsolidacija 

javnih financ, ki naj bi jo vlada dosegla 

s krčenjem izdatkov in ne s povečevanjem 

davčnih obremenitev. 

Za preglednejši dostop do financiranja 

za podjetja je predlagano prestrukturiranje 

institucij, ki ponujajo 

razvojno financiranje. Za večjo razvojno 

učinkovitost finančnega sistema 

pa naj bi bila po napovedih izvedena 

prilagoditev in dopolnitev jamstvenih 

shem in državnih poroštev. Med 

strukturnimi spremembami so glavne 

prilagoditve načrtovane za pokojninski 

sistem, dolgotrajno oskrbo ter 

v sistemu zdravstvene dejavnosti in 

zdravstvenega zavarovanja. 

Žarnić se predstavi, 

Gjerkeš z župani 

Kandidat za novega okoljskega ministra 

Roko Žarnić je na predstavitvi 

pred pristojnim odborom v državnem 

zboru med drugim posebej poudaril 

intenziviranje priprave prednostnih 

državnih prostorskih načrtov in aktivno 

sodelovanje z občinami za pripravo 

občinskih prostorskih načrtov. 

Vsekakor tema, ki bo zanimala pomurske 

župane, ki so se včeraj mudili 

na Brdu pri Kranju, kjer je potekalo 

vseslovensko srečanje županov, na 

katerem jim je minister Gjerkeš predstavil 

poglede vlade na ustanavljanje 

pokrajin. 

Za dvig minimalne plače 

Odbor državnega zbora za delo, družino, 

socialne zadeve in invalide je podprl 

predlog zakona o minimalni plači, 

po katerem se bo ta dvignila s 460 na 

562 evrov neto. 

Podjetja, za katera bi dvig pomenil 

težave v poslovanju, se lahko z zaposlenimi 

dogovorijo za postopen dvig 

v dveh letih. Zakon bo državni zbor 

sprejemal na današnji izredni seji.


vroče 

11. februarja 2010 | Vestnik | 3 

Domnevno sporno kadrovanje v pomurski policiji 

Partnerki priskrbel službo? 

Tožilci so vzeli pod drobnogled Policijsko upravo Murska Sobota – Miroslav Zelko, vodja službe 

direktorja tukajšnje policije Draga Ribaša, je menda nezakonito zaposlil svojo življenjsko sopotnico 

Leon Keder, tiskovni predstavnik slovenske 

policije, je potrdil, da je Generalna 

policijska uprava prejela prijavo 

»o sumu nepravilnosti pri zaposlovanju 

na Policijski upravi Murska Sobota 

(PU MS)«. »Zaradi sumov, da je bilo 

storjeno kaznivo dejanje, katerega 

storilec se preganja po uradni dolžnosti, 

smo prijavo odstopili v nadaljnje 

reševanje na Vrhovno državno tožilstvo,« 

je še dodal. 

Iz specializiranega oddelka za pregon 

policistov na vrhovnem državnem 

tožilstvu pa so sporočili, da je sporna 

zaposlitev čistilke na PU MS. »Podrobnejših 

informacij vam v tej fazi ne moremo 

posredovati.« Kot smo izvedeli 

neuradno, je Miroslav Zelko, vodja 

službe direktorja PU MS Draga Ribaša, 

menda brez razpisa in mimo pravil 

kot čistilko zaposlil svojo zunajzakonsko 

partnerico. A tudi slednji naj bi bil 

osebno vpleten v eno od kadrovskih 

odločitev. Domnevno naj bi vplival, da 

so kot pralca vozil zaposlili njegovega 

soseda. Keder je dejal, da v primeru 

čistilca sicer niso prejeli nobene prijave. 

»Če bomo ugotovili, da je prišlo 

pri tem kadrovanju do nepravilnosti, 

bomo ukrepali v skladu s svojimi pooblastili.« 

Mimogrede: če se bo potrdilo, 

da je bilo ravnanje vodje službe direktorja 

nepravilno, se lahko sproži plaz 

obtožb, saj je vodja službe tisti, mimo 

katerega praviloma ne gre nobena ka- 

Prvi pomurski policist Drago Ribaš mora odgovarjati na najbrž precej nadležna 

vprašanja nadrejenih z vrha slovenske policije in tudi tožilstva. 

drovska odločitev v tukajšnji policiji. 

To je sicer v zadnjem času že tretja 

zadeva, ko so vzeli poteze pomurskih 

policistov pod lupo tožilci iz Ljubljane, 

pristojni za preiskovanje kaznivih dejanj, 

v katera so vpleteni policisti. 


Specializirani oddelek na vrhovnem 

državnem tožilstvu je tako zavrgel kazensko 

ovadbo zaradi zlorabe položaja 

proti šefu slovenske kriminalistične 

policije Aleksandru Jevšku. V ovadbi 

mu je eden od policistov, ki mu je bil 

leta 2006 odvzet bris ustne sluznice, 

ko so iskali pisca anonimk o domnevnih 

nečednostih Jevška, takrat še direktorja 

tukajšnje policijske uprave, 

ter takratnega vodje službe direktorja 

policijske uprave in zdajšnjega vodje 

pomurskih uniformirancev Slavka 

Škerlaka, očital nezakonito ravnanje. 

Iz ovadbe je sledilo, da je bilo zelo nenavadno 

jemanje DNK-vzorcev v primeru 

kaznivega dejanja obrekovanja, 

ki ga je dal preganjati Škerlak – kasneje 

je bil sicer premeščen v mariborsko 

policijo, vendar se je po zmagi 

v sodnem sporu vrnil v Mursko Soboto 

–, ker se menda nikoli ni zgodilo, 

da bi zaradi obrekovanja jemali te 

vzorce. Avtorja anonimnih pisem do 

danes še niso našli, prav tako se nihče 

ni opravičil policistom, ki so se znašli 

pod plazom obtožb, da so pisci anonimk. 

Te so se menda pojavile kot posledica 

takratnih številnih kadrovskih 

menjav v pomurski policiji. Za mesto 

vodje OKC-ja se je denimo potegovalo 

kar šestnajst kandidatov. 

Oddelek vrhovnega tožilstva za pregon 

policistov je odločal še v primeru 

Marije Stojkovski iz Apač, ki je bila 

Ivančič prvi 

pomurski kriminalist 

Petnajstega januarja se je precej 

potiho – o tem je bilo zgolj sporočilo 

na spletni strani policije – 

zgodila kadrovska sprememba v 

vodstvu pomurske policije. Vodenje 

Sektorja kriminalistične 

policije Policijske uprave Murska 

Sobota (SKP PU MS) je po pooblastilu 

generalnega direktorja 

slovenske policije prevzel Damir 

Ivančič. Dosedanji vodja tukajšnjih 

kriminalistov Janez Lovrec 

se je tako po dveh letih poslovil s 

položaja, saj je postal vodja mariborske 

kriminalistične policije. 

Nadomestil ga je torej Ivančič, ki 

je doslej vodil oddelek za splošno 

kriminaliteto pri SKP PU MS, še 

pred tem pa je bil pomočnik komandirja 

murskosoboške policijske 

postaje. Zdaj je ob direktorju 

Ribašu in šefu uniformirancev 

Škerlaku tretji člen triperesne deteljice 

v vodstvu policije v pokrajini 

ob reki Muri. 

enajstega oktobra 2006 žrtev verbalnega 

in tudi fizičnega napada, kar je 

prijavila radgonskim policistom, vendar 

ti prijave v dveh letih niso obravnavali, 

zato je zastarala. Še več: prijavo 

so preprosto izgubili. Stojkovska 

je pisala notranji ministrici. Katarina 

Kresal ji je odgovorila, da je »v opisanem 

primeru resnično prišlo do napak 

pri delu Policijske postaje Gornja 

Radgona, ki v zvezi z vašo prijavo ni 

ukrenila vsega, kar ji narekuje zakonodaja, 

posledica česar je bilo zastaranje 

pregona za prekršek.« Vseeno je 

tožilka Nikolaja Hožič sklenila, da policisti 

svojega dela niso opravili nevestno. 

»Sum, da bi storili kaznivo dejanje, 

ni utemeljen,« je pojasnila. 

Andrej Bedek 

Mencanje 

Radovana Žerjava 

V Slovenski ljudski stranki (SLS) 

so v zgolj dveh tednih dosegli izstop 

črnomaljskega župana Andreja 

Fabjana, ki je dobil 99-odstotni 

popust za avtomobilsko 

zavarovanje. Predsednik stranke 

Radovan Žerjav je takrat napovedal 

»boj proti neetiki v lastnih 

vrstah«. Žerjav je še poudaril, da 

so takšna dejanja javnih funkcionarjev 

neetična in nedopustna: 

»Stranka bo v prihodnje v vseh 

podobnih primerih, ne glede na 

položaj funkcionarja stranke ali 

javnega funkcionarja, izvoljenega 

z zaupanjem ljudi na volitvah, 

ravnala enako.« Marjan Maučec 

je sicer že ponudil svoj odstop iz 

stranke, o etičnosti njegove zgodbe 

z davčno upravo pa bo razsojalo 

strankino častno razsodišče. 

Maučeca zaenkrat torej ni doletela 

Fabjanova usoda. Žerjavovo 

mencanje, češ »… ravnanje Maučeca 

je nedopustno, seveda če je 

vse, kar je bilo doslej objavljenega 

v medijih, res …«, o potezah 

predsednika prekmurskega regionalnega 

odbora stranke je mogoče 

razumeti v luči Maučečevih 

zaslug, da je sam sploh pristal v 

političnih vodah. Prav Maučec je 

bil po trditvah ljudi znotraj stranke 

tisti, ki je v neformalnih pogovorih 

avgusta 2007 prvi omenjal 

Žerjava kot strankarskega kandidata 

za položaj prometnega ministra 

v Janševi vladi. Po odstopu 

ministra Janeza Božiča je septembra 

2007 za prometnega ministra 

potem bil imenovan Žerjav, Maučec 

pa je imel menda še veliko 

besede pri njegovi postavitvi 

maja 2009 na čelo SLS-a. 

Pet grehov sekretarja državnega sveta 

Premoženje Maučeca naprodaj 

Nadaljevanje s 1. strani 

Marjana Maučeca so kasneje tukajšnji 

kriminalisti ovadili še zato, ker 

je denarne prilive iz dejavnosti samostojnega 

podjetnika nakazoval na 

drug račun in ne na račun samostojnega 

podjetnika, ki je bil blokiran zaradi 

neplačanih terjatev. »Kljub temu 

sem v času, ko sem imel denarne prilive 

na drug račun, davčni upravi v 

enem letu poravnal več dolga, kot so 

znašali denarni prilivi na omenjenem 

računu. Ne počutim se krivega,« je zatrdil. 

Kriminalisti so v ovadbi zapisali, 

da je kupcem izdajal račune, na katere 

je pisal številke transakcijskih računov 

fizičnih oseb in ne številke transakcijskih 

računov lastnega podjetja, 

kamor bi se denar moral dejansko 

nakazovati. S tem naj ne bi plačal za 

336 tisoč evrov dolga. Na tukajšnjem 

okrožnem sodišču zato proti Maučecu 

poteka preiskovalni postopek. 

Na prvo dražbo premoženja nekdanjega 

državnega svetnika, s katerim 

bi okrajno soboško sodišče poplačalo 

Maučečev davčni dolg – nekaj 

manj kot pol milijona evrov – in dolg 

zavarovalnici Adriatic Slovenica, prejšnji 

teden ni prišel nihče. Niti Maučec 

sam. Pristojni organi so zavrnili vse 

njegove pritožbe, politik SLS-a pa napoveduje 

postopke pri evropskih institucijah. 

Kot pravi, gre za »krivično 

davčno zgodbo«. Prepričan je, da davčni 

inšpektorji niso pravilno ovrednotili 

njegovih poslov s kostno moko. 

Marjan Maučec: »Nisem kriv.« 

Ljutomersko okrajno sodišče pa je za 

jutri razpisalo dražbo poslovnih prostorov 

v Ljutomeru. Maučec in Janez 

Dosje Marjan Maučec 

1. Davčna utaja ter uničenje in ponarejanje 

poslovnih listin kot funkcionar 

beltinskih nogometašev. • Sodni 

proces ustavljen zaradi zastaranja. 

2. Dajanje podkupnine in kršenje 

proste odločitve volivcev v primeru 

občinske romske svetnice. • Kazensko 

ovadbo je tožilec zavrgel. 

3. Oškodovanje upnikov in ponarejanje 

ali uničenje listin pri poslovanju 

podjetja – škode je menda za 

Sodišči sta dali na dražbo 1,42 milijona evrov vredno Maučečevo premoženje. 

Lainšček iz Beltinec namreč dolgujeta 

dobrih 440 tisoč evrov banki Hypo 

Alpe - Adria Bank iz Ljubljane. Dve so- 

336 tisoč evrov. • Na okrožnem sodišču 

poteka preiskava. 

4. Zaradi neplačanih davkov prodaja 

dela premoženja na dražbi Okrajnega 

sodišča v Murski Soboti – dolg 

490 tisoč evrov. • Prvi narok za prodajo 

je bil preložen. 

5. Prodaja nepremičnin v Ljutomeru, 

kjer kot upnica nastopa Hypo Alpe - 

Adria Bank – dolg 440 tisoč evrov. • 

Prvi narok je razpisan za 12. februar. 

dišči torej zaradi neplačanih dolgov in 

davkov prodajata 1,42 milijona evrov 

vredno Maučečevo premoženje – njive, 

gozdove, hišo in poslovne prostore. 

Zgolj spotoma: v Vestniku smo leta 

2007 zapisali, da bi v okolju z normalnimi 

demokratičnimi normami 

in visoko ravnijo politične kulture 

Maučec zagotovo že izgubil kredibilnost. 

Tri leta kasneje spet spomnimo 

na besedo kredibilnost. »Ne bom odstopil, 

ker nisem kriv in nikomur nisem 

ukradel niti centa,« pa je jasen 

in nedvoumen Marjan Maučec. In ima 

zmeraj pripravljene izgovore: od politične 

gonje proti njemu do krivičnih 

davčnih inšpektorjev. 

Andrej Bedek 


Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik 

Kovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva 

in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 

80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 

884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom 

o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 | Vestnik | 11. februarja 2010 gospodarstvo 


Skupna televizija Pomurja in Porabja 

Mura - Raba teve 

EU bo v okviru operativnega programa Slovenija - 

Madžarska do leta 2013 sofinancirala 14 čezmejnih 

projektov v vrednosti 20 milijonov evrov 

Pestra naložbena dejavnost v radgonski občini 

Bosta most odprla 

predsednika? 

Eden izmed teh projektov je tudi Mura 

- Raba TV, ki predvideva kulturno in 

medijsko sodelovanje obmejnega prostora 

med Muro in Rabo. Skupna vrednost 

projekta, v katerega so vključeni 

štirje partnerji, je dobrih osemsto tisoč 

evrov. Na slovenski strani je nosilec projekta 

RRA Mura iz Murske Sobote, drugi 

partnerji pa so HI-FI Videostudio, d. 

o. o., oziroma TV AS iz Murske Sobote, 

na madžarski strani pa Gotthard TV 

iz Monoštra in Zveza Slovencev na Madžarskem. 

S projektom, ki bo trajal do konca 

leta 2012, želijo okrepiti čezmejno kulturno 

sodelovanje med Slovenci in Madžari, 

povečala naj bi se prepoznavnost 

Porabja v širšem slovenskem prostoru, 

prav tako pa naj bi se okrepila in spodbujala 

tudi kulturna identiteta na lokalni 

in regionalni ravni. Tako so na TV 

Gotthard v Monoštru že oblikovali slovensko 

uredništvo z dvema novinarjema, 

ki bo nekakšno dopisništvo televizije 

TV AS na Madžarskem oziroma v 

Porabju. Vzpostavlja se neposredna digitalna 

televizijska povezava med mestoma 

Murska Sobota in Monošter. Vasi 

Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanje 

Na Zavodu Republike Slovenije za 

zaposlovanje, OS Murska Sobota 

je trenutno razpisanih več kot 80 

prostih delovnih mest. Delodajalci 

imajo največje potrebe v storitvah, 

gradbeništvu in gostinstvu. 

Najbolj iskani delavci v tem tednu: 

osnovnošolska izobrazba – 11, elektrikar 

energetik – 10, natakar – 3, cvetličar – 2, 

ključavničar – 2, oblikovalec kovin – 2, 

prodajalec – 2. 

Iščejo se tudi: 

dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs) – 1, 

elektroinštalater – 1, prof. športne vzgoje 

– 1, strojni tehnik – 1, vzgojitelj predšolskih 

otrok – 1. 

Več informacij o prostih delovnih mestih 

in seznam vseh aktualnih prostih delovnih 

mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev 

lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih 

ter na internetni strani www.ess.gov.si. 

Frantar nič 

več nadzornik 

Borut Frantar, sedanji predsednik nadzornega 

sveta v Nafti Lendava, je povedal, 

da vloge za ponovno članstvo v nadzornem 

svetu ni oddal. Borutu Frantarju, 

Jožefu Hozjanu in mag. Ivanki Režonja, ki 

zastopajo državo kot lastnico družbe, namreč 

mandat poteče 23. februarja, četrti 

sedež pa bo še naprej zasedal Jože Kopinja, 

predstavnik zaposlenih. Vloge za 

članstvo v nadzornem svetu je oddalo 32 

kandidatov. 

M. H. 

Sakalovci, Gornji in Dolnji Senik, ki skupaj 

štejejo okoli 230 gospodinjstev, pa 

se priključujejo na optično povezavo. 

V treh letih bo TV AS skupaj s TV Gotthard 

pripravila 260 26-minutnih oddaj 

v slovenskem in madžarskem jeziku, v 

katerih bodo predstavili utrip življenja 

na obeh straneh meje. Oddaji so poimenovali 

Mura - Raba TV in Beppilantto 

oziroma Vpogled. Ogledate si ju lahko 

vsak ponedeljek ob 18.30 in v torek 

prav tako ob 18.30 na TV AS. Pomemben 

delež k temu, da je projekt dobil 

priložnost uresničitve, je prispeval tudi 

Generalni konzulat republike Slovenije 

na Madžarskem. Še vedno velja, da 

najslabše poznamo ravno naše sosede. 

S projektom Mura - Raba TV bo tudi TV 

AS prispevala k boljšemu poznavanju 

življenja in navad v sodelujočih regijah 

ter seveda h krepitvi vezi med ljudmi na 

obeh straneh meje. 

Eko sklad 

podražil 

elektriko 

Januarja 2010 je začela veljati nova 

Uredba o zagotavljanju prihrankov pri 

končnih odjemalcih, ki jo je Vlada RS 

sprejela 30. decembra 2009 in je objavljena 

v Uradnem listu RS št.114/2009. 

Novost uvaja zbiranje sredstev za povečanje 

učinkovitosti rabe energije na 

podlagi prispevka za povečanje učinkovitosti 

rabe električne energije in 

dodatkov k ceni toplote in goriv za 

povečanje energetske učinkovitosti. 

Med drugim določa tudi višino navedenega 

prispevka in dodatkov za 

obdobje 2010–2012, ki jih morajo zavezanci 

po tej uredbi začeti zbirati v 

februarju 2010. Sklep o postopku poročanja 

in nakazovanja sredstev zavezancev 

(dobaviteljev toplote, plina in 

tekočih goriv) je objavljen na spletnih 

straneh Eko sklada. 

Eko sklad bo skladno s to uredbo 

pripravil in predložil Vladi Republike 

Slovenije v potrditev program za 

izboljšanje energetske učinkovitosti 

v letu 2010, v katerem bodo določeni 

ukrepi in višine spodbud, s katerimi 

bo pri končnih odjemalcih dosegel 

zahtevane prihranke energije. 

Program je trenutno v pripravi in bo 

objavljen tudi na naših spletnih straneh. 

O tem, da bo treba plačevati več, 

so najverjetneje seznanjeni že vsi občani, 

manj pa vedo o tem, da bo možno 

dobiti tudi sredstva. Po potrditvi 

programa na Vladi bodo objavljeni 

tudi javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih 

finančnih spodbud. 

B. B. P. 

Tečajnica Banke Slovenije – referenčni tečaji ECB 2. februarja 2010 

X enot nacionalne valute za 1 evro 

Država Valuta Ozn. val. Šifra val. Tečaj 

ZDA ameriški dolar USD 840 1,3760 

Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3225 

Madžarska madžarski forint HUF 348 272,00 

Švica švicarski frank CHF 756 1,4672 

V. Britanija angleški funt GBP 826 0,8804 

Že prihodnji mesec odprtje prenovljenega mostu čez Muro, ki povezuje našo 

in avstrijsko Radgono – Za naložbe čim več državnih in evropskih sredstev 

Prva faza obnove negovskega gradu je končana, letos bodo uredili okolico, drugo fazo obnove pa bodo žačeli prihodnje leto. 

Leto 2009 je bilo za radgonsko občino 

investicijsko bogato, saj so uspešno 

dokončali nekaj pomembnih naložb, 

nekaj pa so jih začeli in jih bodo nadaljevali 

letos in v prihodnjih letih. Končali 

so obnovo vrtca v Gornji Radgoni, 

ki je vzorčni objekt energetsko varčnega 

vrtca, saj so si ga ogledali številni 

interesenti z raznih koncev Slovenije, 

ki se odločajo za tovrstno obnovo. 

Prva faza obnove negovskega gradu, 

ki je financirana s sredstvi kulturnega 

ministrstva in evropskimi sredstvi, 

je končana in s 1. majem naj bi ga prevzela 

v upravljanje občina. Tudi prva 

faza urejanja mestnega parka je končana 

in tako je Gornja Radgona dobila 

svoj park, ki bo zbirališče občanov, saj 

je v neposredni bližini športnega parka 

in Lisjakove struge ter doma starejših 

občanov, ob katerem je tudi balinišče. 

Pomembna pridobitev je pločnik 

med Podgradom in Spodnjo Ščavnico, 

modernizirali so 2.600 metrov občinskih 

cest in sanirali poškodovane v 

lanskoletnih neurjih. 

Nekatere že začete naložbe bodo 

nadaljevali letos in med njimi je tudi 

gradnja kanalizacijskega omrežja, saj 

bodo z dograditvijo sedemkilometrskega 

omrežja povezana vsa naselja v 

občini, ki bodo priključena na čistilno 

napravo. Posamezne gospodarske 

družbe sicer že imajo manjše čistilne 

naprave, ki niso ustrezne, z dograditvijo 

nove za deset tisoč enot pa bo 

rešena problematika čiščenja odpadnih 

voda na območju Mure in Ščavnice. 

Vrednost te naložbe so ocenili 

Podelili diplome 

Na Ekonomski šoli Murska Sobota, 

Višji strokovni šoli, ki letos praznuje 

deset let delovanja in kjer se trenutno 

izobražuje 420 študentov, so minuli 

teden slavnostno podelili diplome 66 

diplomantom iz programov komercialist, 

računovodja in poslovni sekretar. 

Do danes si je diplomo šeste stopnje 

izobrazbe pridobilo že 413 študentov. 

Že tretje leto izvajajo prenovljen in 

javno veljaven višješolski program 

ekonomist, ki je mednarodno primerljiv. 

V sodelovanju s Fakulteto za komercialne 

in poslovne vede Celje pa prav tako že 

tretje leto izvajajo visokošolski študij 

komerciale kot izredni študij; prihodnje 

leto bodo diplomanti svoje znanje 

lahko nadgradili tudi s strokovnim 

magisterijem. B. B. P. 

na 3,8 milijona evrov, lokacija je izbrana, 

projektna dokumentacija je 

nared, zgrajena pa bo v letih 2010– 

2014. 

Konec tega meseca bodo začeli graditi 

plinifikacijsko omrežje, saj je koncesijska 

pogodba podpisana, čakajo le 

še na gradbeno dovoljenje. V prvi fazi 

bodo na plin priključili javne, pozneje 

pa tudi stanovanjske objekte v mestu. 

Obnovljen je tudi most čez Muro, 

ki povezuje našo in avstrijsko Radgono, 

slovesno odprtje bo v marcu, odprla 

pa naj bi ga slovenski in avstrijski 

predsednik. Nadaljuje se obnova 

Panonske ulice, ki je nared do križišča, 

še letos naj bi na njej dokončali 

dela do semaforiziranega križišča v 

središču mesta, ki ga bo v naslednji 

fazi zamenjalo krožišče. Kerenčičeva 

ulica bo urejena tako, da bo enosmerna 

in jo bo občasno možno zapirati, v 

mirno cono pa želijo spremeniti tudi 

Gubčevo cesto, s katere bo možen dostop 

do stopnišča na grad, v njej pa 

naj bi bili gostinski lokali. Načrtujejo 

tudi sanacijo krožišča pri nekdanjem 

Petrolu, zgradili bodo pločnik do industrijske 

cone, to pa je že v okviru 

sanacije regionalne ceste G1/3, ki je 

državni projekt, ta cesta pa bo povezala 

Gornjo Radgono z Grabonošem. 

Po večletnem premoru so ponovno 

stekli pogovori o preselitvi železniške 

postaje v industrijsko cono, kar naj bi 

se zgodilo v enem letu. 

Prva faza obnove negovskega gradu 

je končana, pri drugi fazi pa je prišlo 

do sprememb, saj želijo najprej urediti 

okolico, zeliščni park in sprehajalne 

poti, obnova gradu pa se bo začela 

prihodnje leto. Letos naj bi pridobili 

potrebno dokumentacijo in sredstva, 

občina pa pri drugi fazi obnove vztraja, 

saj bo le po celoviti obnovi možno 

najti ustreznega interesenta za najem 

gradu. 

Med pomembnejšimi naložbenimi 

aktivnostmi je pozidava mestnega 

središča, za kar pospešeno pripravljajo 

dokumentacijo, usposobitev industrijske 

cone v Ciglenski jami, kjer 

so že prodali 60 odstotkov zemljišč, 

za dograditev objektov na športnem 

igrišču bodo iskali dodatne vire sredstev, 

letos pa naj bi končali tudi občinski 

prostorski načrt. Letos bodo pristopili 

k prvi fazi sanacije radgonske 

osnovne šole, ob kateri naj bi v drugi 

fazi povečali še športno dvorano, da 

bo primerna za vse športne aktivnosti. 

Na natečaju za pridobitev sredstev 

bodo nastopili s projektom za obnovo 

kulturnega doma, kjer naj bi uredili 

tudi mladinski center, skupaj z 

avstrijsko Radgono pa želijo pridobiti 

tudi evropska sredstva za ureditev 

brežin reke Mure in okolice mostu. 

Vsaka stran naj bi imela za to zagotovljenih 

po milijon evrov. Sicer pa bo 

precej naložb opravljenih tudi s sredstvi 

države, saj je v državnem proračunu 

letos za to zagotovljenih 18 milijonov 

evrov, od tega kar osem milijonov 

evrov za modernizacijo ceste do Grabonoša, 

ki bo Gornjo Radgono povezala 

z avtocesto. 

Ludvik Kovač 

Fotografija L. Kovač 

Fotografija E. Š.


Pota denacionalizacije 

Šaričevi znova 

v vili Elmina? 

V Radencih se pojavljajo številne 

fantomske zgodbe, tudi take, da naj 

bi zdravilišče prodali, da bo dr. Rudolf 

Höhn Šarič odprl v Radencih 

svojo ambulanto (sedaj je ugledni 

profesor psihiatrije in behaviarističnih 

znanosti na Univerzi Johna 

Hopkinsa v ZDA ) in še marsikaj. Vse 

so povezane z nekaj mesecev znano 

informacijo, da je 2. julija 2009 Vrhovno 

sodišče Republike Slovenije 

sprejelo odločitev, da se dr. Rudolfu 

Hoehnu Sariču (kakor se podpisuje 

v ZDA) prizna slovensko in jugoslovansko 

državljanstvo, kar je pomenilo 

začetek postopka denacionalizacije 

za zavezanca Radensko, d. d., 

in Zdravilišče Radenci. Točneje: denacionalizacijski 

zahtevek je naslovljen 

le na Radensko, d. d. 

Radenska in Zdravilišče Radenci 

sta o sodbi Vrhovnega sodišča Republike 

Slovenije izvedela šele 25. 

11. 2009. Ker gre za izjemno obsežen 

postopek, so po besedah Katarine 

Kranjec, vodje kadrovsko-pravne 

službe v Zdravilišču Radencih, v 

prvi fazi predvsem pridobivali dokumentacijo 

ter čakali na identifikacijo 

parcel podržavljenega pre- 

gospodarstvo 

Vloga za vrnitev odvzetega premoženja dedičem družine 

Höhn Šarič je bila oddana v času, ko je bila Radenska še enotno podjetje 

moženja in primerjavo z dejanskim 

stanjem. Po informacijah Marjana 

Potiska, načelnika Upravne enote 

(UE) Gornja Radgona, ki s pomočjo 

UE Celje vodi ves postopek, so na 

podlagi identifikacije nepremičnin 

pregledali celotno zadevo in ugotovili 

zavezance za vračilo; prav tako 

so o celotni zadevi obvestili stranke 

v postopku in jih seznanili s potrebnimi 

podatki za nadaljevanje 

postopka. Tudi z zastopnikom denacionalizacijskega 

upravičenca so 

že decembra 2009 opravili krajšo 

ustno obravnavo. 

Poslovanje ne bo ogroženo 

»Morate upoštevati, da je 'postopek 

Šarić' zelo obsežen in kompleksen, 

zajema tudi ogromno nepremičnin 

v različnih katastrskih 

občinah, kar nekaj nepremičnin tudi 

znotraj ožjega zdraviliškega kompleksa, 

in v tem kratkem času se je 

težko opredeliti do zahtevka. Zadevo 

pregledujejo in vodijo strokovnjaki 

pravne službe Poslovne skupine 

Sava,« je pojasnila Kranjčeva. 

Seveda so v primeru, da bo v posto- 

Dilema 

Ali bo »primer Šarić« kot vzorčni 

primer sprožil nov denacionalizacijski 

val v Pomurju oziroma: ali je 

bila to nekakšna vstopnica Slovenije 

v Evropsko unijo? Ni namreč 

razumljivo, zakaj tako dolgo ugotavljajo 

državljanstvo prav v primerih 

iz Pomurja in ali lahko zaradi 

rešitve tega primera, ko je bilo 

priznano državljanstvo mladoletnemu 

posvojencu, postavi v novo 

luč vse druge nerešene primere v 

Pomurju, med katerimi so največji 

Mainlov, Bouvierjev in Hartnerjev, 

pa tudi Elizabeta Wurth vztrajno 

zahteva priznanje državljanstva. 

Lahko se zgodi, da se bo nekdo 

spomnil in rekel, da vprašanje državljanstva 

v skupni Evropi ni več 

pomembno, saj so živeli na območju 

Gornje Radgone in Apaškega 

polja nemško govoreči državljani, 

Prekmurje pa je bilo pod madžarsko 

upravo. V Ljubljani pa se bodo 

s takim novim pogledom mogoče 

celo strinjali, saj ne vedo, kaj vse to 

pomeni za Pomurje. 


Ureditev črnih odlagališč 

S prostovoljci nad smeti 

Odpadki v bližini urejenega odlagališča v Dolgi vasi, 

v glinokopu in pri čistilni napravi v Čentibi 

V lendavski občini je popisanih sedem 

črnih odlagališč odpadkov, od tega so 

tri večja, in sicer ob romskem naselju 

v bližini urejenega odlagališča v Dolgi 

vasi, na zapuščenem glinokopu dolgovaške 

opekarne ter v bližini čistilne 

naprave v Čentibi. Inšpekcijska služba 

sedaj išče povzročitelje, čeprav kot 

dokaz po mnenju sodstva ne štejejo 

posredni dokazi, ampak izjave prič, ki 

so storilce videle pri dejanju. To pa je 

kot iskanje igle v senu. 

V primeru, da inšpektorji storilca 

ne najdejo, bodo odgovornost subsidiarno 

naložili lendavski občini, ki 

mora poskrbeti za odpravo posledic. 

Občina Lendava je tako že prijavila 

sodelovanje na vseslovenski akciji 

Očistimo Slovenijo v enem dnevu, 

ki bo potekala sedemnajstega aprila, 

ko naj bi črna odlagališča tudi očistili. 

K sodelovanju so povabili šole, vrtce, 

komunalne službe, organizacije in 

prostovoljce, ti pa so svojo udeležbo 

že potrdili v velikem številu. S črnih 

Zadolženost pomurskih občin 

Brez dolga tudi 

Sv. Jurij ob Ščavnici 

Kot smo že zapisali, je prišlo pri povzemanju 

podatkov iz tabele finančnega 

ministrstva do napake in zamenjave 

podatkov med Sv. Jurijem ob 

Ščavnici in Sv. Jurijem v Slovenskih 

goricah. 

Prvi je tako ob Črenšovcih edini 

med pomurskimi občinami brez dolga. 

Enako je prišlo do objave netočnih 

odlagališč bodo pobirali komunalne 

odpadke in zavržen gradbeni material. 

»Natančno količino in sestavo odpadkov 

bomo ugotovili od njihovem 

odlaganju na odlagališču nenevarnih 

odpadkov v Dolgi vasi,« so sporočili z 

urada župana. 

Urejanje črnih odlagališč je lendavski 

občini naložilo računsko sodišče. 

Novembra je namreč objavilo poročilo 

o urejanju črnih odlagališč v šestih 

slovenskih občinah, po katerem nobena 

ni pripravila ustreznega in popolnega 

popisa nedovoljenih odlagališč, 

ki bi vseboval podatke o količini in 

sestavi odpadkov ter načinu ureditve 

divjih odlagališč. Skupna inšpekcijska 

služba občin Lendava, Dobrovnik in 

Kobilje je zato popisala črna odlagališča 

in pripravila načrt njihovega urejanja, 

mag. Tibor Hebar pa sedaj pripravlja 

odzivno poročilo, ki ga morajo 

občine oddati na računsko sodišče do 

srede februarja. 

M. H. 

podatkov o stanju zadolženosti Občine 

Veržej, zato tabelo – tokrat pravilno 

– objavljamo znova. Dodajmo le, 

da je bil ocenjeni dolg zgolj ponazoritev 

članka, ki se je ukvarjal z začetkom 

predvolilnega leta. Vsem prizadetim 

se opravičujemo in želimo vse 

dobro v volilnem boju. 

J. V. 

Fotografija Natalija Juhnov 

Bodo v vili Elmina spet stanovali začetniki in prvi lastniki Radenske in treh src: Šaričevi potomci iz Amerike? 

Zadolženost občin 

Stanje zadoženosti Zadolženost pravnih Skupaj 

30.6.2009 

občine 

oseb občin 

OBČINA APAČE 100.903 0 100.903 

OBČINA BELTINCI 2.375.000 0 2.375.000 

OBČINA CANKOVA 101.109 0 101.109 

OBČINA ČRENŠOVCI 0 0 0 

OBČINA DOBROVNIK 312.578 32.579 345.157 

OBČINA GORNJA RADGONA 1.935.425 0 1.935.425 

OBČINA GORNJI PETROVCI 1.138.901 1.130.169 2.269.070 

OBČINA GRAD 901.943 0 901.943 

OBČINA HODOŠ 114.630 0 114.630 

OBČINA KRIŽEVCI 602.877 0 602.877 

OBČINA KUZMA 831.861 0 831.861 

OBČINA KOBILJE 79.862 0 79.862 

OBČINA LENDAVA 2.147.721 126.927 2.274.648 

OBČINA LJUTOMER 1.187.869 0 1.187.869 

OBČINA MORAVSKE TOPLICE 538.461 158.623 697.084 

MESTNA OBČINA M. SOBOTA 2.219.312 2.358.187 4.577.499 

OBČINA ODRANCI 233.289 0 233.289 

OBČINA PUCONCI 462.221 147.939 610.160 

OBČINA RADENCI 530.049 0 530.049 

OBČINA RAZKRIŽJE 16.927 0 16.927 

OBČINA ROGAŠOVCI 16.822 0 16.822 

OBČINA SVETI JURIJ 0 0 1.004.330 

OBČINA ŠALOVCI 833.703 300.000 1.133.703 

OBČINA TIŠINA 656.679 189.407 846.086 

OBČINA TURNIŠČE 0 28.371 28.371 

OBČINA VELIKA POLANA 108.907 0 108.907 

OBČINA VERŽEJ/ 31.12. 2009 55.606,95 55.606,95 

17.502.656 4.472.202 22.923.581 

Rajhova nagrajenka GZS 

Fotografija B. B. P. 

Katarina Kranjec, vodja kadrovskopravne 

službe Zdravilišča Radenci: 

»Zdravilišče Radenci v postopku formalno 

ne bo sodelovalo, ker je zahtevek za 

denacionalizacijo v formalnem delu 

naslovljen na Radensko, d. d., zahtevki 

upravičencev so bili namreč vloženi pred 

lastninskim preoblikovanjem Radenske. 

Res pa je, da smo dejanski zavezanci za 

vrnitev premoženja tudi mi.« 

pek vračanja vključena tudi nepremičnina, 

ki je vitalnega pomena za 

zdravilišče, to pripravljeni odkupiti, 

je dodal direktor radenskega zdravilišča 

Mladen Kučiš: »Po naši oceni 

večina nepremičnine, ki je pomembna 

za funkcioniranje zdravilišča, ni 

sporna in ni vključena v postopek, 

zato poslovanje lahko poteka nemoteno. 

Obstaja pa možnost, da bodo, če 

bo dr. Rudolf Höhn Šarič dobil nazaj 

nepremičnine in s tem tudi hišo, 

kjer so včasih stanovali (vila Elmina 

je danes Ljubljanski dom, v njem pa 

je bil zadnji sedež uprave še enotne 

Radenske, op. a.), lahko spet stanovali 

v svoji hiši. Glede na to, da so 

v zadnjih desetletjih hodili z otroki 

in vnuki na obisk v Radence, nekako 

predvidevamo, da so zainteresirani, 

da bi imeli tukaj ponovno svoje 

stanovanje. Poslovanje zdravilišča 

pa zaradi tega ne bo ogroženo.« 

Dolgih osemnajst let 

Zaradi dolgotrajnosti postopka 

(trajal je več kot 18 let) je zdravilišče 

zaradi izpraznjenih stavb v spomeniško 

zaščitenem zdraviliškem naselju 

že do sedaj utrpelo veliko škode, 

zato si želijo, da bi bil postopek čim 

prej končan. Kljub temu so vmes obnavljali 

Terapijo (danes hotel Izvir), 

kajti že s prejšnjimi obnovami 

je bilo vloženih čez 30 odstotkov celotne 

vrednosti in je težko verjetno, 

da bi se ta stavba vrnila v naravi. 

Bernarda B. Peček 

Direktorica ljutomerskega podjetja 

Farmtech je dobitnica nagrade Gospodarske 

zbornice Slovenije za izjemne 

gospodarske in podjetniške dosežke. 

»Nagrade sem zelo vesela in nanjo 

zelo ponosna. Je resnično veliko priznanje, 

priznanje za dosedanje delo, 

potrditev za ubrano pot pri vodenju 

družbe, potrditev mojega življenjskega 

prepričanja in nazora. Nagrada pomeni 

tudi sporočilo, da je bilo moje 

delo opaženo in pozitivno sprejeto v 

ožji in širši poslovni javnosti in v Pomurski 

gospodarski zbornici, torej pri 

tistih, ki želijo napredek v razvoju slovenskega 

gospodarstva.« Sonja Rajh 

nagrado sprejema tudi kot priznanje 

sodelavcem za skupni prispevek k rasti 

podjetja. Pomembna je tudi za promocijo 

podjetja Farmtech in blagovne 

znamke ter za dvig ugleda in večjo 

razpoznavnost gospodarske družbe v 

širšem gospodarskem okolju. 

Sonja Rajh je vodenje podjetja Farmtech 

prevzela leta 1997, ko je s skupino 

sodelavcev uspela ohraniti podjetje in 

proizvodnjo nekdanjega Tehnostroja, 

predhodnika sedanje družbe. Druga 

pomembna prelomnica v njeni poklicni 

karieri je leto 2007, ko so v Ljutomeru 

postavili novo tovarno za okoljsko 

tehniko in sestrsko družbo Komptech, 

v njej pa je dobilo zaposlitev petdeset 

delavcev. Podjetje Farmtech je pod 

vodstvom Sonje Rajh doseglo izjemne 

tržne in razvojne parametre. Skoraj 

osemdeset odstotkov prihodkov podjetje 

ustvari na tujih trgih. 

M. H.

6 | Vestnik | 11. februarja 2010 lokalizirano 


pobirki 

Domovanja starejših v Kuzmi se prijema slab glas 

Po glavnem pomurskem mestu 

se je začelo govoriti, da naj bi se 

soboški župan Anton Štihec kmalu 

podal tudi v glasbene vode. Vsaj 

tako so začeli razmišljati nekateri, 

potem ko so videli, kako je Štihec 

sprejel člana skupine Langa, ki se 

bo tudi letos podala v boj za zmago 

na izboru za slovensko pesem za 

letošnji Eurosong. S fotografijo, 

kjer so Štihec in brata Kontrec z 

dvignjenim palcem, je župan dal 

jasno vedeti, da bo tudi sam na 

glasovanju prispeval eno točko. 

Tisti Ljutomerčani, ki so ostali brez 

sedeža in tudi brez stojišča (in takih 

ni bilo malo) na petkovi slavnostni 

prireditvi v več kot prenatrpani 

ljutomerski kulturni dvorani, so 

prepričani, da se bo v središču 

Prlekije kmalu začela graditi nova 

velika kulturna dvorana (športno že 

imajo), v kateri jim ne bo treba stati 

tri ure in pri tem dihati za ovratnik 

najbližjemu mučencu, ki je še imel 

toliko sreče, da se je sploh prerinil 

skozi vrata do stojišča. 

Glede na to, kako slabo so bile 

očiščene ceste od sobote zvečer 

do nedelje dopoldne, so pri cestnih 

in javnih komunalnih podjetjih v 

Prekmurju prišli do sklepa, da si 

v prihodnje ne bodo več privoščili 

nedeljskega počitka, saj so opazili, 

da tudi zima ne pozna nedelje. Prav 

tako so sklenili, da jih sneg pozimi 

ne bo več presenetil, čeprav se je 

ob zadnjem zgodilo prav to. Kje 

pa je še kdo videl, da bi februarja 

snežilo? Ali nismo imeli pred nekaj 

leti čisto suhe zime? Ta zima pa je 

čisto zmešana, saj je v njej mrzlo, 

pa še sneži povrhu. Ja, kam smo 

pa prišli?! 

Dom žalosti in praznih žepov 

Direktorica Pepica Glamuzina težav ne zanika, a rešitev zanje ne najde – Upniki se oglašajo na vseh koncih 

in krajih – Zahteva župana Občine Kuzma Jožeta Škaliča 

Dom starejših Kuzma z dvaintridesetimi 

dvoposteljnimi sobami je poslovanje 

začel maja lani, in čeprav je bilo zanimanje 

za bivanje v njem na začetku 

veliko, so stanovalci vanj prihajali postopoma. 

Sedaj je poln, stanovalci pa 

so vanj prišli z vseh koncev Slovenije, a 

še najmanj iz bližnje okolice. S seboj so 

prinesli vsak svojo žalost, ker so morali 

zapustiti domače okolje in ker so daleč 

od sorodnikov, ki jih zaradi oddaljenosti 

ne morejo pogosto obiskovati, vsak 

svojo govorico, navade, potrebe in želje. 

Melita Miholič, socialna delavka v 

domu, pravi, da čeprav se še tako trudijo, 

da bi jim ustregli, se to vedno ne 

da. Toliko bolj, ker življenje v njihovem 

domu še ni utečeno in udomačeno, kot 

ga je sama spoznavala pri delu v domu 

v Lendavi in Ljutomeru. 

In od vseh je morda najbolj boleče 

premagovanje brezvoljnosti, ki se 

pri starostnikih hrani z dolgočasjem v 

zanje povsem tujem okolju. Ali kot je 

dejal eden od stanovalcev, ki je v dom 

prišel z drugega konca Slovenije: »Nikamor 

nimaš iti. Tu naokoli se nič ne 

dogaja.« Od vseh domačinov stanovalce 

v domu še najbolj poznajo otroci 

iz osnovne šole, ki k njim prihajajo 

na obisk kot prostovoljci, pa tudi malčki 

z vrtca jih pogosto razveselijo. Toda 

vsem stanovalcem v domu ni do otroške 

družbe. Želijo si nekaj drugega. Melita, 

ki dan in noč razmišlja, kako bi jim 

polepšali življenje v domu, je zato pripravila 

tudi program socialne pomoči 

za spremstvo, družabništvo in osebno 

pomoč stanovalcem. Z njim se je dom 

prijavil na razpis zavoda za zaposlovanje 

za javna dela in uspel pridobiti šest 

novih sodelavcev. 

V dom je prihajal tudi znani ljudski 

harmonikar z Goričkega Karel Šinko, 

ki je tedensko enkrat ali dvakrat z igranjem 

zabaval stanovalce, vendar le kratek 

čas, saj mu direktorica doma Pepica 

Glamuzina, ki je bila sprva do njega 

zelo prijazna, ni plačala dogovorjenega 

zneska. Na plačilo je čakal nekaj časa, 

potem pa zažugal z odvetnikom in sam 

prišel po denar. Direktorica je takrat iz 

blagajne vzela sto evrov in mu jih dala, 

na sto pa še vedno čaka. 

Karel pa sploh ni edini, ki mu dom 

dolguje. Upniki se namreč oglašajo z 

vseh koncev in krajev. Pepica Glamuzina 

težav ne zanika in pravi, da se trudijo 

svoje obveznosti poravnavati čim 

bolj tekoče, vendar pa tudi njihovi dolžniki 

s plačili zamujajo po več mesecev. 

Iz kupa papirjev na mizi je izvlekla dopis 

ljutomerske občine s konca oktobra, 

da bodo svoje obveznosti za oskrbo njihovih 

občanov lahko poravnali šele v 

Od vseh domačinov stanovalce v Domu starejših Kuzma še najbolj poznajo otroci 

iz osnovne šole, ki prihajajo na obisk kot prostovoljci, pa tudi malčki z vrtca jih 

pogosto razveselijo. S stanovalci so pred domom postavili tudi dva snežaka. 

začetku januarja. Ljutomerska občina 

je vsaj poslala prijazen dopis, druge pa 

še tega ne storijo, samo plačajo ne, pravi 

Glamuzina. Občine domsko oskrbo 

plačujejo delno ali v celoti kar tridesetim 

njihovim stanovalcem. Direktorica 

je tudi povedala, da rešujejo primer, ko 

je hčerka mater dala v dom, potem pa 

se je izgubila neznano kam, tako da sedaj 

zanjo poizvedujejo ob pomoči policije. 

Izguba za lani naj bi tako znašala od 

sto do sto petdeset tisoč evrov. Kljub 

težavam pa cene oskrbnine tako kot 

v drugih domovih za ostarele ne bodo 

zvišali, tako da najvišja ostaja devetsto 

štirideset evrov na mesec. 

Toda po drugi strani ljudje vedo povedati, 

da so težave z denarjem tako velike, 

da dom živi »iz rok v usta«, torej da 

zaradi neplačanih računov živila naročajo 

enkrat pri enem in drugič spet pri 

drugem dobavitelju, sadje in zelenjavo 

pa kar sproti kupujejo v vaški trgovini. 

Breme varčevanja pri svojem delu občutijo 

tudi zaposleni, nezadovoljstvo z 

razmerami in odnosom vodstva do njih 

pa naj bi nekatere že pripeljalo do tega, 

da so odšli iz doma. Dušan Korpič pravi 

drugače. Na svoji večletni poklicni poti 

je izkusil že marsikaj, zato pa je z delom 

hišnika v domu in s plačo, ki jo zaposleni 

redno prejemajo, zadovoljen. Pepica 

Z ginekologinjo Silvestro Krajnc Bezjak o raku na materničnem vratu 

Glamuzina je nad tem, da naj bi bili nekateri 

stanovalci in zaposleni nezadovoljni, 

zelo presenečena, strinja pa se, 

da so delavci lahko nezadovoljni zaradi 

nizkih plač, ki pa jih izplačujejo v skladu 

z veljavnimi določili. 

A zahtevo po izboljšanju razmer in 

odnosov v domu, o katerem se slab glas 

vse bolj širi med ljudmi, je direktorici 

postavil tudi župan Občine Kuzma Jože 

Škalič. Šele takrat, ko bodo z življenjem 

v domu zadovoljni stanovalci in zaposleni, 

dom pa bo imel ugled v domači 

in širši skupnosti, vodstvo doma lahko 

pričakuje novo sodelovanje z lokalno 

skupnostjo, je povedal. Pepica Glamuzina 

namreč razmišlja o postavitvi varovanih 

stanovanj tik ob domu na občinskem 

zemljišču, saj bi tako pritegnili 

nove vlagatelje, s storitvami zanje pa bi 

povečali obseg poslovanja doma in znižali 

stroške. Toda občina je v dom že 

doslej vložila 350 tisoč evrov in zanj več 

ne namerava dati. Sedemdeset tisoč mu 

je dala za plačilo obresti za najeto posojilo 

za določen čas, uredila je okolico 

doma in zgradila čistilno napravo, dom 

pa bo obveznosti do občine v višini 180 

tisoč evrov lahko odplačeval dvajset 

let. Po besedah župana dom tudi občini 

ne poravnava obveznosti, tako da ji 

od novembra dolguje po 750 evrov na 

mesec. 

Gradnja varovanih stanovanj pa je le 

ena od možnosti, o katerih razmišlja direktorica 

doma Pepica Glamuzina, da 

bi razrahljala finančno breme podjetja 

Vital Glammy, ki je dom tudi postavilo. 

Ne zanika, da išče partnerja, ki bi bil v 

dom pripravljen vložiti svež denar, kakor 

je slišati med finančniki vsaj pet milijonov 

evrov, vendar, kot pravi Glamuzina, 

takšnega angela ni mogoče najti. 

Velik uspeh pa bi bil že to, če bi na podstrešju 

uredili sobe in dobili dodatnih 

trinajst postelj. Toda časi so težki, pravi 

Pepica Glamuzina, a tisti, ki se spoznajo 

na stvari, dodajajo, da sama težavam 

ni več kos. 

Majda Horvat 

paberki 

V šoli na robu mesta iščejo krivce, 

ker se jim menda letos obeta 

nekoliko manjši vpis kot leta poprej. 

Ni tudi izključeno, da bodo morali 

razmišljati o prerazporeditvi ali celo 

odpuščanju zaposlenih. Tako govori 

vodilni kader. Sicer so po zadnjih 

informacijah krivcu že na sledi – 

to je seveda nihče drug kot lokalni 

časopis. Spet. Da bi kdo najprej 

pometel pred lastnim pragom, to 

pa seveda ne gre, ker najbrž nimajo 

metle. Morda pa bo vse skupaj 

rešila nova metla. 

Direktor murskosoboške bolnišnice 

Bojan Korošec, dr. med. spec., 

menda iz lastnih izkušenj, ko je še 

bil zaposlen v Zdravilišču Radenci, 

zaposlenim lahko svetuje, kako se 

ob zamujanju v službo izognejo 

obveznemu »štemplanju«. Namreč 

tako, da kartico za evidenco 

pozabijo doma. 

Pomurke sprejele Zoro 

Spodbudni rezultati preventivnega programa – Z vrha v zlato sredino 

Ob tednu boja proti raku na materničnem 

vratu, ki je potekal konec januarja, 

smo lahko slišali spodbudno novico, 

da se število žensk, ki na novo zbolijo 

za rakom na materničnem vratu, v zadnjih 

letih zmanjšuje, kar gre predvsem 

pripisati uspešnosti državnega presejalnega 

programa ZORA za zgodnje odkrivanje 

predrakavih sprememb materničnega 

vratu. Na Zavodu za zdravstveno 

varstvo Murska Sobota so tudi povedali, 

da se pomurske ženske dobro odzivajo 

vabilom na preventivne ginekološke 

preglede in da se v tem približujemo 

slovenskemu povprečju. Čeprav smo 

že na dobri poti, je treba ženske še bolj 

ozavestiti, da je raka mogoče preprečiti 

s pravočasnim odkritjem nevarnih 

sprememb in s cepljenjem, pa poudarja 

koordinatorica programa ZORA za Pomurje 

Silvestra Krajnc Bezjak, saj umrljivost 

zaradi raka na materničnem vratu 

še ne upada. 

V registru raka Republike Slovenije 

razpolagajo s podatkom, da je za rakom 

na materničnem vratu leta 2008 

na novo zbolelo 130 žensk, v povprečju 

jih zaradi posledic te bolezni umre 

od 50 do 60 na leto. V Pomurju je bilo 

leta 2006 odkritih deset novih primerov, 

leto pozneje dvanajst, leta 2008 pa 

devet, kar po besedah Silvestre Krajnc 

Bezjak kaže, da se naša regija po pogostosti 

pojavljanja tega tipa raka ne razlikuje 

več toliko od slovenskega povprečja, 

kot se je še pred nekaj leti, in da 

smo zdaj nekje v sredini, medtem ko 

smo bili prej vrsto let v vrhu. 

Pri raku na materničnem vratu ima 

odločilno vlogo preventiva, saj je to ena 

izmed redkih vrst raka, ki ga je mogoče 

preprečiti. Za ženske so zato nujni redni 

ginekološki pregledi: »Starejše ženske, 

ki so že v menopavzi, mislijo, da ne 

potrebujejo ginekoloških pregledov, kar 

je zmotno. Rak v teh poznejših letih namreč 

ni odvisen od tega, ali imaš menstruacijo 

in spolne odnose,« opozarja 

ginekologinja. 

Drugo, prav tako učinkovito sredstvo 

za preprečevanje drugega najpogostejšega 

raka pri ženskah, je cepljenje proti 

humanim papilomskim virusom (HPV), 

za katere je dokazano, da so glavni povzročitelji 

raka na materničnem vratu, 

saj je v kar 99,7 odstotka primerov ta 

rak posledica okužbe s HPV. To je celo 

ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih 

okužb, saj se s HPV vsaj enkrat v 

življenju okuži okrog 70 odstotkov žensk. 

Po mnenju stroke se je najbolje cepiti 

v letih, ko ženska še nima spolnih odnosov 

in je malo možnosti, da je prišla v 

stik s HPV. Pri nas so se zato odločili za 

sistematično prostovoljno cepljenje deklet 

v šestem razredu osnovne šole, za 

katere je od začetka letošnjega šolskega 

leta cepljenje brezplačno. 

Čeprav je večina zdravstvenih strokovnjakov 

menila, da bodo starši izkoristili 

dano priložnost, pričakovanega 

odziva ni. Silvestra Krajnc Bezjak 

se sprašuje zakaj. »Razlog, da se starši 

redko odločajo za cepljenje svojih deklic, 

vidim v napačnem pojmovanju, da 

Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med. spec., 

meni, da se starši po nepotrebnem 

bojijo cepiti svoje hčerke proti HPV. 

cepivo velja samo pet let.« Sogovornica 

prav tako zavrača pomisleke o nevarnosti 

in nezadostni preizkušenosti 

cepiva: »Toliko milijonov odmerkov je 

bilo porabljenih v svetu, da bi se morebitne 

negativne posledice cepljenja 

že ugotovile, in če bi bili kakšni resni 

stranski učinki, bi Svetovna zdravstvena 

organizacija do zdaj cepivo nedvomno 

umaknila.« 

Poudarjanje smiselnosti in koristnosti 

cepljenja po mnenju Krajnc - Bezjakove 

nikakor ne zmanjšuje pomena 

varne in preudarne spolnosti, kot jim 

očitajo nasprotniki cepljenja: »Pred cepljenjem 

zdravnik vedno opravi posvet 

s starši, kjer jih opozori, da je kljub cepljenju 

potrebna varna spolnost in tudi 

redni ginekološki pregledi.« 

Petra Kranjec 

Fotografija Petra Kranjec


oglas 

11. februarja 2010 | Vestnik | 7

8 | Vestnik | 11. februarja 2010 (iz)brano 


barometer Kako delujejo šolski skladi in druge oblike pomoči na pomurskih šolah? 

Večina nabirke gre revnim 

So glavni akterji šolskih skladov starši, učenci, učitelji ali ravnatelj? – Ponekod denar 

namenijo socialno ogroženim, drugod poskrbijo za nakup nadstandardne opreme 

Jernej Jakopina, organizator 

in direktor mednarodnega 

teniškega turnirja za mlade 

do 18 let, ki je minuli teden 

potekal v Radencih, si lahko 

mane roke. Dve stotniji igralcev 

tenisa iz kar 21 evropskih 

držav sta zagotovilo, da ima 

turnir v Radencih, ki je letos 

praznoval že deseto obletnico, 

pred sabo svetlo prihodnost. 

Sonja Roman je dobitnica 

Bloudkove plakete za 

vrhunske dosežke v atletiki. 

Slavko Cener iz Vanče vasi je 

prejel Bloudkovo plaketo za razvoj 

športa v romski skupnosti. 

Kdo pobira denar po šolah, kako in 

zakaj? Poleg prave poplave raznih 

dobrodelnih akcij in donacij prostovoljnih 

prispevkov, katerih število se 

povečuje hkrati z vse nižjim življenjskim 

standardom družin v Prekmurju 

in Prlekiji, so vse pogostejše tudi 

razne »nabiralne« akcije po šolah. 

Pravzaprav to niti ni narobe, če so v 

ta namen ustanovili šolski sklad, saj 

ga predvideva tudi 135. člen Zakona 

o organizaciji in financiranju vzgoje 

in izobraževanja. Ta naj bi deloval 

na osnovi programa, ki ga sprejmejo 

člani upravnega odbora sveta, sestavljenega 

iz predstavnikov staršev in 

učiteljev. Pravzaprav naj bi imeli pri 

programu in porabi denarja iz šolskega 

sklada glavno besedo starši in 

učenci, toda za kaj porabljajo zbrani 

denar (za nadstandard ali socialo), je 

predvsem odvisno od tega, v kakšnem 

socialnem okolju je katera šola. 

Kar nekaj šol je šolski sklad ustanovilo 

v šolskem letu 2008/2009, nekateri 

pa so že leta znani po tem, da 

s hitrimi in učinkovitimi akcijami pomagajo 

tistim, ki so pomoči res potrebni 

– najsi bo učencem ali družinam 

učencev. Se je bolje zbiranja 

denarja lotiti s položnicami in pregledno 

ali je bolje biti hiter in učinkovit? 

Mnenja so različna. Na Dvojezični 

osnovni šoli I Lendava prisegajo na 

transparentnost in strogo delovanje 

po sprejetem načrtu dela, svet staršev 

pa je na pobudo šolskega sklada 

sklenil, da starši prostovoljno za vsakega 

otroka dvakrat letno s položnico 

v računovodstvo šole nakažejo po pet 

evrov. Do konca leta 2009 se je na računu 

šolskega sklada nabralo že 5.638 

evrov. Kako bodo denar porabili, naj 

bi se odločili v začetku tega leta, kajti 

možnosti je več: za financiranje dejavnosti 

razreda ali oddelka, ki niso 

sestavina izobraževalnega programa, 

za nakup nadstandardne opreme in 

pripomočkov, za spodbujanje razvojne 

in raziskovalne dejavnosti učencev 

ali za pomoč socialno šibkim učencem 

pri udeležbi na taborih, ekskurzijah 

ali nadstandardnih programih 

šole. Poleg tega je lendavski šolski 

sklad organiziral tudi majske športne 

igre in novoletno-božični bazar. 

Tudi OŠ Bakovci ima šolski sklad, ki 

deluje na osnovi sprejetega programa 

in pridobiva sredstva s prispevki staršev, 

občanov, donacij in drugih virov, 

financirali pa naj bi nadstandardno 

opremo, višjo kakovost izobraževanja, 

pestrejši pouk in širši izbor obšolskih 

dejavnosti. Na vprašanje, kako 

drugače še pomagajo učencem in družinam, 

ki so potrebni pomoči, pa je 

Tatjana Sabo, ravnateljica DOŠ I Lendava: »Dobrodelnost, srčna kultura in 

pripravljenost pomagati drugemu, kadar je v stiski, je tudi sicer poslanstvo vsake 

šole, vendar če za tem ne stojijo tudi starši učencev in ožje okolje, potem se 

zastavljeni cilji težko uresničijo. Zavzemamo se za enakost med vsemi udeleženci 

učnega procesa in šolski sklad je eden od dejavnikov, ki to omogoča.« 

ravnateljica Vanda Sobočan odgovorila: 

»Sodelujemo z dobrodelnimi organizacijami, 

z njihovimi denarnimi 

prispevki smo pomagali socialno najbolj 

ogroženim družinam pri nakupu 

šolskih potrebščin. V tem šolskem 

letu pa smo tudi uspeli pridobiti donacijo 

člana Lions kluba (računalnik) 

za družino iz Bakovec. Pri obdaritvi 

otrok so nam pomagali društvo Pomagajmo 

odprtih src ter KS Bakovci 

in Dokležovje.« 

OŠ Ivana Cankarja Ljutomer nima 

ustanovljenega posebnega sklada za 

socialno ogrožene otroke, vseeno pa 

jim pomagajo na razne načine, nam 

je pojasnila ravnateljica Darja Kosič 

Auer. Tako so sodelovali z RK Ljutomer 

v humanitarni akciji Drobtinica 

in zbrana sredstva namenili za prehrano 

otrok. V ta namen so donirali 

sredstva tudi v društvu Partnersko 

razvijanje odnosov v sodelovanju z irsko 

humanitarno organizacijo, učenci 

so vključeni tudi v dobrodelno akcijo 

Rdeča žoga, namensko zbirajo star 

papir, iščejo donatorje in tudi »učitelji 

mesečno prispevamo po en evro 

ter prinašamo v šolo oblačila, obutev 

in druge potrebščine za otroke«. Del 

zbranih sredstev gre vsekakor tudi 

za zmanjšanje socialne stiske otrok. 

Tudi na OŠ Apače imajo ustanovljeni 

šolski sklad. Ravnateljica Violeta Kardinar 

pa poudarja, da so akterji dogajanja 

starši, seveda ob podpori šole. 

Sredstva namenjajo predvsem izboljševanju 

standarda vzgojno-izobraževalnega 

dela, medtem ko sredstva za 

pomoč socialno šibkim zbirajo iz različnih 

virov. Poleg dobrodelnih prireditev 

sta vir pomoči tudi ministrstvo 

s subvencijami in lokalna skupnost, 

ki sofinancira kuharja in organizira 

ter plačuje prevoze. Kardinarjeva še 

poudarja: »Komisija sredstva razdeli 

po izdelanih kriterijih tistim, ki so 

najbolj potrebni pomoči, nekaj težav 

pa povzroča varovanje osebnih podatkov, 

saj nimamo vpogleda v dejansko 

socialno stanje. Če pa se zgodi, 

da starši sami izrazijo potrebo po 

pomoči, smo jim vedno pripravljeni 

pomagati.« Tudi OŠ Stročja vas ima 

že ustanovljen šolski sklad, v katerega 

namensko nakazujejo sredstva starši, 

zaposleni, donatorji in sponzorji. 

Otrokom iz ogroženih družin pomagajo 

pri plačilu šolske prehrane, šole 

v naravi ali izvajanju drugih dejavnosti. 

Družinam pomagajo tudi s posredovanjem 

pri Centru za socialno delo, 

Karitas, Lions klubu idr. Prav tako so 

organizirali dobrodelni koncert, zaposleni 

so s svojimi prispevki pomagali 

socialno ogroženi družini, zbirali 

so zamaške, izdelovali voščilnice in 

nasploh imajo veliko občasnih dobro- 

Fotografija Bernarda Balažic Peček 

delnih akcij, nam je pojasnila ravnateljica 

Marica Fijavž. Tudi v OŠ Dobrovnik 

bedijo nad otroki iz socialno 

ogroženih družin, je potrdila Suzana 

Urisk. Čeprav nimajo šolskega sklada 

in niso organizirali dobrodelnih akcij, 

so ob začetku šolskega leta razdelili 

učencem, ki so bili te pomoči potrebni, 

šolske potrebščine in jih obdarili 

ob božično-novoletnih praznikih z 

darili, ki so jih kupili s sponzorskimi 

sredstvi. Pridružili so se tudi dobrodelni 

prireditvi Zimski čarobni dan 

v Mariboru, ki sta se je udeležili dve 

družini oziroma štirje njihovi učenci. 

Po svoji dobrodelnosti in čutu za pomoč 

pomoči potrebnim so znane tudi 

pomurske srednje šole. Tako imajo na 

primer na Srednji šoli za gostinstvo in 

turizem Radenci poleg učbeniškega 

sklada že drugo leto ustanovljen tudi 

šolski sklad, z njegovo pomočjo pa 

uspešno financirajo dejavnosti in potrebe, 

ki niso sestavni del izobraževalnega 

programa in se torej ne financirajo 

iz javnih sredstev. »Sem spada tudi 

pomoč socialno šibkim dijakom. Posamezne 

socialne stiske dijakov naše 

šole in njihovih staršev smo že reševali 

in jih uspešno rešujemo na osebni 

ravni. Do subvencije pri plačilu dijaškega 

doma so upravičeni tudi starši, 

ki imajo v dom vključenih več otrok. 

Subvencija je enaka celotni vrednosti 

oskrbnine. Prav tako so subvencionirani 

tudi avtobusni prevozi,« je pojasnila 

ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt. 

Martina Domanjko iz Gimnazije Franca 

Miklošiča Ljutomer pa je poudarila, 

da za njihov šolski sklad vsako leto načrtno 

zbirajo dodatna finančna sredstva. 

V tem šolskem letu je ta znesek 

za enega dijaka gimnazije 40 evrov, za 

dijaka predšolske vzgoje pa 20 evrov. 

Dijaki ga lahko plačajo v dveh obrokih, 

če pa zneska ne morejo poravnati, 

lahko oddajo vlogo za zmanjšanje višine 

prispevka. S sredstvi šolskega sklada 

poravnajo dijakom stroške za fotokopije, 

šolsko glasilo in generacijske 

knjige. Določene primere stisk dijakov 

zaradi visokih stroškov, npr. za obvezne 

ekskurzije in druge dejavnosti, pa 

skušajo reševati sproti, večkrat pomagajo 

družino usmeriti tudi na Center 

za socialno delo. V prihodnje načrtujejo 

dve novi dobrodelni prireditvi, s 

katerima bodo zbirali denar za pokritje 

stroškov obveznih dejavnosti socialno 

ogroženih dijakov: dijaki bodo 

organizirali prireditve Pokaži kaj znaš 

za talentirane dijake in zunanje zainteresirane, 

profesorji pa pripravljajo 

zanimivo predstavo z naslovom Golobje 

miru. 

Bernarda Balažic Peček 

Sonja Rajh, direktorica 

Farmtecha, je letošnja nagrajenka 

Gospodarske zbornice Slovenije. 

Drago Ribaš, direktor PU MS, 

se je po kar dolgem zatišju 

znašel na tapeti anonimk tako 

kot njegov predhodnik. 

Križevci v Prekmurju 

Dve tretjini proti županu 

Na našo tokratno anketo se je odzvalo 

47 prebivalcev Križevec v Prekmurju. 

Vprašali smo jih, ali bi si bogata 

kulturna in športna dejavnost občine 

zaslužila večjo finančno podporo, 

ali se strinjajo z županovim načinom 

vodenja občine in zadolževanjem ter 

ali bi po otvoritvi informacijsko-raziskovalnega 

vidrinega centra Aqualutra 

v Križevcih morali poskrbeti tudi 

za njegovo vsebino. 

Bogata kulturna in športna dejavnost 

občine bi si po mnenju 77 odstotkov 

vprašanih zaslužila večjo finančno 

podporo, 21 odstotkov pa meni 

nasprotno. Z županovim načinom 

Ali bi si bogata kulturna in športna 

dejavnost občine po vašem mnenju 

zaslužola večjo finančno podporo? 

N = 47 

vodenja občine in zadolževanjem se 

strinja dobra četrtina, 68 odstotkov se 

Ali se strinjate z županovim načinom 

vodenja občine in zadolževanjem? 

N = 47 

s tem ne strinja in šest odstotkov nam 

na vprašanje ni znalo odgovoriti. Enainosemdeset 

odstotkov sodelujočih je 

prepričanih, da bi po otvoritvi informacijsko-raziskovalnega 

vidrinega 

centra v Križevcih morali poskrbeti 

tudi za njegovo vsebino, 13 odstotkov 

jih meni, da za to ni potrebe, in šest 

odstotkov je ostalo neopredeljenih. 

Vsem, ki ste z nami sodelovali, smo 

Ali bi po otvoritvi Informacijskoraziskovalnega 

Vidrinega centra v 

Križevcih morali poskrbeti tudi za 

njegovo vsebino? 

N = 47 

v prebiranje ponudili nekaj brezplačnih 

izvodov časopisa Vestnik. Če bi ga 

želeli prebirati še naprej, ga naročite 

in si obenem izberite tudi lepo darilo. 

V Klicnem studiu slepih smo za naročila 

dosegljivi po telefonu, številka je 

04 51 16 404.


Znova na levem bregu Mure 

(iz)brano 


barometer 

Bobri prišli v pomoč 

Okoljevarstveniki opozarjajo sprehajalce, naj ne vznemirjajo živali, ki so se znova naselile ob reki Muri 

Reka Mura z obmurskimi logi je izjemno 

bogata po svoji pestrosti. V letu, 

ki je posvečeno biodiverziteti, pa naravovarstveniki 

z veseljem opažajo, da 

se je v obmurski prostor ponovno vrnil 

tudi bober. Že minulo zimo so kolonijo 

bobrov opazili na desnem bregu 

Mure v bližini Veržeja, to zimo pa 

so se preselili tudi na levi breg Mure 

v bližino Bakovec. Opazili so jih tudi 

domači naravovarstveniki, ki so povezani 

v društvo Murska straža. Hkrati 

so tudi opazili, da bobre ogrožajo 

sprehajalci s psi. Predvsem majhni psi 

se lahko zavlečejo v luknje in vznemirijo 

bobre v njihovih domovih, ki si jih 

ustvarjajo iz podrtih dreves. 

Člani društva Murska straža opozarjajo 

vse, ki bi si radi tudi v naravi 

ogledali posledice delovanja bobrov 

v gozdu, da naj si gradbišča bobrov 

Murska straža 

Društvo Murska straža so ustanovili 

z namenom, zaščititi okolje 

pred vsemi negativnimi vplivi, 

ki mu grozijo zaradi nekontroliranega 

razvoja pod pritiski kapitalizma. 

Lokalno prebivalstvo, 

ki ceni dragocenost in bogastvo 

zapuščine prednikov in neponovljivost 

pokrajine, kjer živi, bo pri 

svojih zahtevah za ohranitev neokrnjene 

narave delovalo udarno 

in brez milosti opozarjalo na vse 

napake. 

Bobri lahko podrejo tudi velika drevesa – kar pač potrebujejo, da si zgradijo svoje 

domovanje. Mogoče pa bodo spodbudili domačine, da bodo redoljubnejši pri 

čiščenju gozdov. 

Fotografija Dušan Kovač 

ogledujejo od daleč, predvsem pa naj 

s sabo ne vodijo psov ali jih imajo obvezno 

na vrvici. Škoda bi bilo, da bi 

te redke in ogrožene živali ponovno 

odšle od nas. Na vprašanje, ali morebiti 

ljudje delovanja bobrov ne bodo 

imeli za uničevanje dreves in gozdov, 

pa Dušan Kovač iz društva Murska 

straža odgovarja: »Bobri nikakor niso 

škodljivci, oni podirajo le toliko drevja, 

kolikor ga potrebujejo zase, da si 

zgradijo dom. Jaz sem prepričan, da 

so nam bobri poslani v pomoč, hočejo 

nam nekaj pokazati, nas opozoriti 

na pomembnost te pokrajine, povezanost 

ljudi z naravo in reko, kulturo, 

na naš poseben način življenja. 

Naša pokrajina je v tej dobi globalizacije 

vse bolj onesnažena, pa ne le s 

smetmi, stavbami in svetlobo, ampak 

tudi s politiko. Mura je naš življenjski 

prostor. Če nam ga vzamejo, je ljudstvo 

ob tej reki ogroženo in zapisano 

propadu.« 

Bobrov že desetletja ni bilo na Muri. 

Ponovno so jih naselili na Hrvaškem 

na območju med Muro in Dravo 1996. 

leta. Lansko zimo so jih opazili tudi 

na levem bregu Mure v Sloveniji, to 

zimo pa so prišli tudi na območje pri 

Bakovcih. Ko bodo mladiči dovolj stari, 

se bodo – ob ugodnih življenjskih 

razmerah – selili navzgor po reki, najverjetneje 

tudi v Avstrijo. Nekaj jih bo 

ostalo v tukajšnjih gozdovih – če jih 

seveda ne bodo pregnali radovedneži 

in psi. 


Evgen Titan, profesor in športni 

delavec, je bil pred 45 leti prvi 

dobitnik Bloudkove plakete, 

v torek pa je dobil Bloudkovo 

priznanje za življenjsko delo. 

Pepica Glamuzina, direktorica 

doma starejših v Kuzmi, je 

zašla predvsem v likvidnostne 

težave, ki naj bi bile posledica 

neporavnavanja obveznosti. 

Narobe svet 

Dijaki z nožem nad učitelja 

Nadaljevanje s 1. strani 

»Tako preprosto, a poučno. Pa kako 

jih je pritegnil! Tega ne doživiš, da bi 

mladi s takim zanimanjem proučevali 

slike v galeriji,« je bila navdušena nad 

učno uro v soboški galeriji predstojnica 

oddelka za umetnostno zgodovino 

na Filozofski fakulteti Univerze v 

Mariboru dr. Marjeta Ciglenečki, ki je 

bila povsem po naključju v galerijskih 

prostorih skupaj z dijaki. Ta profesor 

je bil Zlatko Jakovljevič z Ekonomske 

šole Murska Sobota. Isti profesor, ki so 

ga obtožili, da je bil agresiven do dijaka, 

ko mu je odvzel mobitel. Nevenka 

Novak je v raziskavi z naslovom Nasilje 

nad učiteljem in njegova avtonomnost 

opozorila, da imajo učitelji pogodbeno, 

profesionalno in moralno odgovornost, 

da učitelji čutijo preveliko odgovornost 

tudi za stvari, ki niso v njihovem dosegu, 

da dogajanje na šolah vse preveč temelji 

na miselnem modelu storilnosti 

in zahtevi, da »moraš biti uspešen«. In 

prav ta storilnostna logika prazni energijo 

in poraja odpor, je prepričana Novakova. 

Pri enih se kaže s pasivnim vedenjem 

in brezvoljnostjo, pri drugih z 

agresivnostjo, destruktivnostjo, pa tudi 

samoagresijo. In če so bili v preteklosti 

nasilni učitelji prej pravilo kot izjema 

in so se jih učenci bali, je danes ravno 

nasprotno. Novakova: »Učitelji vedno 

bolj izgubljajo svojo moč v razredu. 

Učenci pa po drugi strani vse bolj 

poznajo svoje demokratične pravice 

(in malo manj dolžnosti). Zdaj lahko 

nad učiteljem pomaha s pravilnikom 

že vsak 'smrkavec'. Vsak učiteljev fizični 

kontakt/prijem učenca lahko izpade, 

pod vplivom mladoletnega pretira- 

vanja, že kot grobost ali nasilje. Tudi 

v primeru zares problematičnih otrok 

(in teh ni malo) so učitelji popolnoma 

nemočni. Ne le da lahko učenci brez 

prave kazni počnejo v šoli, kar hočejo, 

pojavlja se vse več nasilnega vede- 

Včasih je bilo težje priti 

do dobre izobrazbe, 

zato so se mladi v 

šolah bolj potrudili, 

medtem ko sedaj 

marsikateri učitelj 

dobiva občutek, da 

je njegova glavna 

naloga to, da učence 

prosi, naj se nečesa 

vendarle naučijo … 

šole se spreminjajo 

v ustanove, ki ob 

delavnikih mladim 

razgrajačem ponujajo 

toplo zavetje in malico, 

medtem ko si mulci 

zabavo priskrbijo sami 

– večkrat na račun 

učiteljev. (Mojca Belak) 

Profesor: To ni moja zgodba 

Tukajšnje tožilstvo je zaradi nasilništva zavrglo ovadbo proti profesorju 

murskosoboške ekonomske šole Zlatku Jakovljeviču. Anonimno pismo, ki 

je pisalo o domnevnem nasilju profesorja nad dijakom, je tako dobilo epilog. 

Očitno se kopja v kolektivu lomijo na hrbtu najboljšega. »Za obtožbami 

stoji nekdo od zaposlenih, ki je šolo ob njeni obletnici želel prikazati v 

slabi luči,« je na novinarski konferenci, ki je spominjala na svinčene čase, 

dejal ravnatelj šole Darko Petrijan. »Afera o očrnitvi te šole se je zlomila na 

mojih plečih. To ni moja zgodba,« je dodal Jakovljevič. Kot je še povedal, 

je šlo za običajni konflikt: »Ker je dijak motil učni proces, sem ga prosil, 

da zapusti razred. Temu se je uprl.« Profesor je priznal, da je povzdignil 

glas in da so padle težke besede, ko je dijaka, ki je med poukom telefoniral, 

sam pospremil iz učilnice. »Vemo, kdo je avtor pisma, zato sem Zlatku 

predlagal, da ga lahko civilno toži za pretrpljene bolečine ob časopisnih 

objavah o anonimki,« je še povedal Petrijan. Direktor šole Beno Klemenčič 

je pripomnil, da je šola edini zavod v Pomurju in eden redkih v Sloveniji, 

ki ponuja programe od srednješolskega izobraževanja do visokošolskega; 

od jeseni pa bo mogoče opravljati tudi strokovni magisterij. 

Andrej Bedek 

nja dijakov in dijakinj nad profesorji. 

Kako torej zagotoviti več avtonomije in 

svobode pri poučevanju učiteljev, kajti 

le osebni in drugačen pristop pritegne 

otroke – ne mislim, da je treba ponovno 

uvesti klofute. V veliki meri mora 

biti s 'prevzgojo' povezana tudi družina, 

kajti če je vzgoja doma napačna, 

so možnosti učitelja pri obvladovanju 

učenca precej manjše,« je prepričana 

Novakova. 

Tako smo pri avtoriteti doma. Kot 

pravi dr. Vesna Godina, so bili tradicionalni 

star ši avtoriteta: »Dandanes pa 

jih obravnavamo kot – vsaj potencialne 

– kriminalce. Zdaj je vsaka avtoriteta, 

tudi če gre samo za red in disciplino, že 

problem. Ta proces kriminalizacije se 

je začel prenašati tudi na učitelje. Imamo 

zakone, ki ščitijo otroke pred starši 

in učitelji. Kaj ti zakoni govorijo otrokom? 

To, da so zanje nevarni starši pa 

tudi uči telji. Ti so slabi. Dobra pa je seveda 

država, ki otro ke ščiti pred njimi … 

To pomeni, da ko gre učenec – po znam 

konkretne primere iz srednjih šol – z 

nožem nad učitelja, ker mu ta noče dati 

pozitivne ocene, mora učitelj pri tem 

ravnati 'pedagoško'. Kaj je to 'pedagoško 

ravnanje'? Naj ga pregovori, da nož 

spusti, ali kaj? Če ga bo udaril, bo učitelj 

odgovo ren, učenec pa ne.« 

Tako otroke v resnici spodbujajo 

h kriminalnemu vedenju, saj vedo, 

da lahko naredijo kar koli in ne odgovarjajo 

za svo ja dejanja, učitelj pa 

mora ravnati »pedagoško«, torej ne 

sme uporabiti kazni. In to je smešno. 

Se strinjam z dr. Godina. 


Dominika Tkalčič, petnajstletnica 

s Kapele, je napisala knjigo 

Čarobna moč glasbe, ki jo je 

izdala založba Smar-team. 

Dr. Etelka Korpič je pobudnica 

za ustanovitev kmetijske 

zadruge Žitek. Ta naj bi povezala 

kmete in jim zagotovila prodajo 

predvsem biopridelkov. 

Štefan Cigüt iz Noršinec, 

lanskoletni državni prvak v oranju, 

je že odpotoval na prizorišče 

svetovnega prvenstva oračev, 

ki bo aprilu na Novi Zelandiji.

10 | Vestnik | 11. februarja 2010 kultura 


Nove knjige in edicije 

V dneh okoli kulturnega praznika so predstavili številne knjige, monografije 

in publikacije, ki so jih izdale pomurske kulturne institucije. V 

Pokrajinskem muzeju Murska Sobota so predstavili kar sedem knjig, ki 

govorijo o arheološki, kulturni, cerkveni, sociološki in še kakšni podobi 

pokrajine ob Muri. V Galeriji Murska Sobota pa je izšla zajetna monografija 

o akademskem slikarju Zdenku Huzjanu. 

Digitalna enciklopedija DEDI II 

Na spletu nastaja digitalna enciklopedija kulturne in naravne dediščine 

DEDI II, ki jo pripravlja konzorcij strokovnih partnerjev. Od septembra 

bo na enem mestu strokovni in laični javnosti predstavljena nepremična, 

premična, živa kulturna in naravna dediščina Slovenije. Ta portal 

želi prispevati k razvijanju in krepitvi zavesti o skupnem slovenskem kulturnem 

prostoru. 

Kavaš na Metelkovi 

Glasbenik, slikar, stripar, kulturni 

multipraktik in oster družbeni kritik 

Dani Kavaš iz Beltinec je v sredo v 

Menzi pri koritu na Metelkovi v različnih 

zasedbah in kot solist predstavil 

svoje sveže odtisnjene albume. 

Fotografija Oste Bakal 

Radgončani brez priznanj ob prazniku 

Najprej razstava, 

nato proslava 

Partljič poudaril, da nam kultura daje veliko 

priložnost za samozavest 

Kulturni praznik je bil tudi v znamenju 60-letnice Glasbene šole Gornja Radgona. 

V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem 

in promocijo Kultprotur Gornja 

Radgona in Občine Gornja Radgona 

ter ob podpori Glasbene šole Gornja 

Radgona in Likovnega društva Radgona 

so letos tudi v Gornji Radgoni slovesno 

počastili kulturni praznik. Na 

različnih lokacijah se je zvrstilo kar 

nekaj kulturnih dogodkov v Kulturnem 

domu Gornja Radgona. 

Po otvoritvi likovne razstave koroškega 

akademskega slikarja Stojana 

Kneževića v galeriji kulturnega doma 

se je pod vodstvom Norme Bale in Andreja 

Tibauta začela osrednja proslava 

kulturnega praznika, na kateri je 

bil slavnostni govornik slovenski politik, 

poslanec, predmetni učitelj, dramatik, 

komedijant, scenarist in pisatelj 

Tone Partlič. V svojem duhovitem 

in hudomušnem slogu je Partljič izrazil 

zadovoljstvo, da lahko pozdravi 

Radgončane, ki so dali toliko znanih 

in uspešnih prednikov, na katere so 

lahko upravičeno ponosni. Poudaril 

je tudi, kako smo Slovenci visoko kulturen 

narod in da ni nikjer toliko ljubiteljstva 

v kulturi kot pri nas. »Prav 

zaradi tega nam kultura daje veliko 

priložnost za samozavest,« je poudaril 

Partljič. Umetniški del proslave je 

začinil koncert učiteljev Glasbene šole 

Gornja Radgona ob njeni 60-letnici, ki 

je navdušil prepolno dvorano radgonskega 

kulturnega doma. 

Oste Bakal 

V soboški galeriji razstavljajo člani DLUPP-a 

Pogled od zgoraj 

Pomurski likovni ustvarjalci so zelo raznoliki 

v svojem ustvarjanju in imajo 

svoje likovne izraze, vsake toliko časa 

pa se kot člani Društva likovnih umetnikov 

Prekmurja in Prlekije predstavijo 

na skupni tematski razstavi. Temo 

Pogled od zgoraj je izbrala Irma Brodnjak, 

kustodinja Galerije Murska Sobota, 

pri navezovanju avtorjev na skupno 

rdečo nit pa sta jih vodili dve ideji 

naslova, kot pogled od zgoraj, iz ptičje 

perspektive, ali kot metafora in prispodoba. 

Odzvalo se je 21 umetnikov. 

Dela kljub različnim likovnim pristopom 

delujejo kot celota, raznovrstna 

so tako po motiviki, nekaj je abstrakcije, 

veliko figuralike, med njimi 

zasledimo nekaj erotičnih del, kot po 

tehniki, saj si lahko ogledamo olja na 

platnu, akrile, oglje, risbe, skulpture in 

drugo. 

»Vsebinsko gledano pogled od zgoraj, 

iz ptičje perspektive, razgalja drugačen 

pogled, kot smo ga navajeni, 

nevidno postane vidno. V tem sklopu 

najdemo tudi nekaj erotičnih del, kot 

je risba Rumeni krogec Saše Bezjak, 

ki upodobi ženski akt in njen pogled 

na ženske atribute. Pogled od zgoraj 

daje tudi občutek nadzora – kot veliki 

brat, ki nas ves čas spremlja. »Gledano 

iz ptičje perspektive se linija horizonta 

umika ali celo izgublja, določeni 

predmeti se postavijo v nov red, slike 

pa postanejo abstraktne,« je ob razstavi 

povedala Irma Brodnjak. 

Če razumemo to temo kot metaforo, 

pa ni nujno, da pogled z viška razumemo 

v negativnem smislu, saj gre pri 

tem bolj za raziskovanje odnosov nadrejenosti 

– podrejenosti, moči – nemoči, 

torej razmerja, ki se odkrivajo v 

specifičnem kontekstu. »Navsezadnje 

se lahko razstavljena dela navezujejo 

tudi na stanje umetnosti, umetnikov 

in kulture v današnji družbi. Hkrati 

pa predstave zgoraj – spodaj odpadejo 

takoj, ko prostor ni omejen, tako v fizičnem 

kot mentalnem smislu,« doda 

Brodnjakova. 

Vsekakor s to razstavo opozarjajo 

tudi na stanje umetnosti in kulture 

nasploh. Pri Ignacu Medenu pa srečamo 

zanimiv konceptualni pristop, ki 

ga je naslovil Triptih in govori o potrošniški 

logiki, ki se ji ni mogoče izogniti 

niti v umetniškemu svetu. Delo 

Mirka Rajnarja, tokrat se predstavlja s 

fotografijo, pa predstavlja stanje slik 

po razstavi, čas, ko slike živijo anonimno 

življenje. 

A. Nana Rituper Rodež 

Andreja Nemec, študentka medicine v kulturi 

Kultura hrana za dušo 

Zborovodkinja mešanega pevskega zbora Sv. Helena vodi tudi moški pevski zbor 

Rožmarin in še otroški pevski zbor 

Kultura in kulturni dogodki so za manjše 

kraje, oddaljene od velikih kulturnih 

središč, še toliko pomembnejši. Če 

v kraju ali občini ni kakšnega aktivnega 

društva ali zagnanega posameznika, 

potem se na kulturnem področju 

velikokrat ne zgodi nič. In pogosto se v 

manjših krajih na področju kulture to 

tudi dogaja. Prav nasprotno pa dokazuje 

Andreja Nemec, ki je letos prejela 

kulturno priznanje Občine Rogašovci. 

Andreja Nemec s Pertoče je študentka 

petega letnika Medicinske fakultete 

v Ljubljani, vrsto let je aktivna 

v kulturi ter požrtvovalno prireja 

in vodi večino kulturnih prireditev v 

svojem kraju. Osmo leto je zborovodkinja 

mešanega pevskega zbora Sv. 

Helena, tretje leto vodi moški pevski 

zbor Rožmarin in še otroški pevski 

zbor, hkrati pa za zbore prireja pesmi 

in igra na orgle. Aktivna je tudi na 

dramskem področju, z otroki pripravlja 

dramske predstave, ki nastanejo 

tudi po njenih besedilih, pripravi sceno 

in vse, kar je potrebno, da stopijo 

na oder. Nastopa tudi z dramsko skupino 

Razočarane gospodinje, ki s svojimi 

skeči in ženskimi modrostmi nasmejejo 

publiko. Lani je ob spominski 

slovesnosti in predstavitvi knjige Janka 

Kleibencetla pripravila razstavo z 

naslovom Pertoča nekoč in danes. 

Andreja Nemec je bila občinskega 

priznanja za kulturo zelo vesela, saj 

Štirideset let KUD-a Beltinci 

V Beltincih so počastitev slovenskega 

kulturnega praznika združili s praznovanjem 

štiridesetletnice tamkajšnjega 

kulturno-umetniškega društva. To 

je bilo ustanovljeno 9. oktobra 1969, 

prvo prireditev pa je pripravilo prav 

pred štiridesetimi leti za Prešernov 

dan. 

Andreja Nemec: »To kulturno priznanje je tudi potrdilo, da vse, kar delam, delam 

dobro. Hkrati je priznanje, da je vredno truda, ki je vložen v eno predstavo, v en 

nastop, in da to ni samo tista ena ura, kolikor traja, ampak je veliko več. Veliko, 

zelo veliko mi pomeni to priznanje.« 

je to tudi spodbuda, da bo delala še 

naprej, čeprav ima pri študiju čedalje 

več obveznosti. Zaveda pa se, da so 

kulturne prireditve v manjših krajih 

zelo pomembne. »V Ljubljani dnevno 

izbiraš med gledališko predstavo, opero 

ali baletom, česar na Goričkem ne 

moremo. Zato si prizadevamo, da pripravimo 

zanimive prireditve in da ljudi 

pritegnemo. Vsako leto imamo vsaj 

Jubilej po Miličini kroniki 

nekaj odmevnih kulturnih prireditev. 

Zame je kultura kot hrana za dušo in 

domnevam, da podobno čutijo vsi, ki 

se odzovejo vabilu,« pove Andreja, ki 

je trdno odločena, da se po končanem 

študiju vrne domov, saj čuti, da lahko 

tem krajem in ljudem še veliko da. Pa 

naj bo to na medicinskem ali kulturnem 

področju. 


Vse dogajanje povzeto v društveni kroniki, ki jo že desetletja piše več kot 

dvajsetletna predsednica društva Milica Šadl – Poleti novo praznovanje 

Predstaviti štiridesetletno zgodovino 

društva, ki je v tem obdobju uspešno 

razvijalo in negovalo kulturno dejavnost 

in ljudsko izročilo Prekmurja, 

ni bilo preveč težko, saj je vse dogajanje 

povzeto v društveni kroniki, ki jo 

že desetletja skrbno piše prva in več 

kot dvajsetletna predsednica društva 

Tako se je vse začelo – na nedeljski prireditvi v beltinskem kulturnem domu smo 

lahko podoživeli ustanavljanje Kulturno-umetniškega društva Beltinci, ki je pred 

40 leti nastalo na pobudo delavcev sindikata tamkajšnje osnovne šole. 

Fotografija Petra Kranjec 

Milica Šadl. Na podlagi njenih zapiskov 

so na nedeljski prireditvi vso 

razvejano dejavnost društva obširno 

prikazali v govorjeni besedi, na videoposnetkih 

in z nastopi članov. Na odru 

smo tako lahko videli vse sekcije, po 

katerih od nekdaj slovi beltinski KUD, 

folklorno skupino, tamburaše, vokalni 

kvartet kot ostanek nekdaj velikega 

pevskega zbora, Mlado beltinško bando, 

Marko bando in dramsko skupino. 

Ob njih pa društvo, ki danes šteje več 

kot tristo članov in mu predseduje Lizika 

Zadravec, združuje še likovne in 

literarne ustvarjalce, ljudske mojstre 

obrti in množico različnih sodelavcev 

na organizacijsko-tehničnem področju. 

KUD Beltinci se ponaša tudi s prirejanjem 

odmevnih prireditev, med 

katerimi je daleč najbolj znan mednarodni 

folklorni festival, ki bo julija 

letos doživel že svojo 40. izvedbo, za 

svoje delo pa so prav tako prejeli številna 

priznanja in zahvale. Najprestižnejša 

med njimi je evropska nagrada 

za ljudsko umetnost, ki jim jo je 

leta 1985 podelila Univerza v Göttingenu, 

lani pa jih je predsednik države 

dr. Danilo Türk odlikoval z redom 

za zasluge. 

P. K. 

Fotografija A. N. R. R.


Ljutomer: štirje nagrajenci 

Miklošičevo nagrado je prejel 80-letni 

Alojz Grnjak iz Slamnjaka, glasbenik, 

harmonikar, vodja ansamblov 

in folklornih skupin, prava prleška 

glasbena legenda in avtor pesmi Železnodverska, 

neuradne prleške himne. 

Nagrado v višini ene lanske 

povprečne slovenske plače je Grnjak 

prejel za dolgoletno uspešno in odmevno 

delovanje v glasbeni umetnosti. 

Miklošičeva priznanja so dobili še 

flavtistka in zborovodkinja Felicita 

Heric Taškov s Cvena, Komorni zbor 

Orfej iz Ljutomera ter skupina ljudskih 

pevcev Fantje od Male Nedelje, 

zadnja dva za že dvajsetletno delovanje. 

Slavnostni govornik na proslavi 

je bil mag. Igor Teršar, predsednik 

Javnega sklada za kulturne dejavnosti 

Republike Slovenije (JSKD RS), 

po Zdravljici v izvedbi Mladinskega 

pevskega zbora Glasbene šole Slavka 

Osterca pod vodstvom Romane Rek 

pa je uvodne besede zbranim namenil 

ljutomerski župan Franc Jurša. Po 

podelitvi so predvajali film Val, ki so 

ga posneli dijaki Gimnazije Franca 

Miklošiča iz Ljutomera, s komedijo 

v treh dejanjih Golobje miru avtorja 

Miloša Mikelna pa je nastopilo 28 

profesorjev gimnazije pod vodstvom 

profesorice Cilke Jakelj ter učenci 

in profesorji ljutomerske glasbene 

šole. 

T. K. 

kultura 

Z gujdekom v dvorani 

V kulturnem domu, ki je bil premajhen za vse obiskovalce, so v petek zvečer 

podelili Miklošičevo nagrado in priznanja ob slovenskem kulturnem prazniku 

Fotografija T. K. 

Namesto dolgega zahvalnega govora se je Alojz Grnjak po prejemu nagrade 

odločil za zdrav kmečki humor: »Kaj hočete, da vam zapojem? Hvala vsem, ki 

ste glasovali zame. Moram priznati, da te kinodvorane že dolgo nisem videl tako 

polne. Poznam vas skoraj vse, le vašega imena ne vem.« Nato je zaigral in zapel 

pesmi Prleški vasovalec in Matjašek je gujdeka kla. 


Prešerno tudi v Lendavi 

Priznanji Tanji in krožku 

Ob slovenskem kulturnem prazniku so 

v petek osrednjo prireditev v občini s 

podelitvijo priznanj pripravili v lendavski 

gledališki in koncertni dvorani. 

Na proslavi je podelila priznanja župana 

Občine Lendava za dosežke v kulturi 

podžupanja Marija Pozsonec. Prejeli 

so jih zborovodkinja in glasbena 

pedagoginja na Dvojezični osnovni šoli 

I Lendava Tanja Vajda ter članice krožka 

ročnih del pri Društvu upokojencev 

Lendava, ki jih vodi Marija Feher. Slavnostna 

govornica na prireditvi je bila 

prejemnica študentske Prešernove nagrade 

za diplomsko delo na ljubljanski 

Filozofski fakulteti in Pomurka leta 

Julija Sardelič. V kulturnem programu 

so nastopili učenci Dvojezične osnovne 

šole I Lendava in dijaki Dvojezične 

srednje šole Lendava. 

Prejemnica priznanja Tanja Vajda 

že trideset let s predanostjo in velikim 

pedagoškim čutom poučuje glasbeno 

vzgojo na DOŠ I Lendava, tam pa vsa ta 

leta tudi uspešno vodi otroški in mladinski 

šolski pevski zbor. Bila je pobudnica 

ustanovitve dekliškega pevskega 

zbora Spominčice in vrsto let njihova 

zborovodkinja. Lani je prevzela še vodenje 

mešanega pevskega zbora pri 

Društvu upokojencev Lendava. S svojim 

delom in pristnim človeškim pristopom 

je navdušila za glasbeni poklic 

že vrsto mladih nadarjenih glasbenikov. 

Krožek ročnih del pri Društvu upokojencev 

Lendava, ki ustvarja in se izobražuje 

pod mentorskim vodstvom 

Marije Feher, je bil ustanovljen pred 

desetimi leti. Članice se trudijo, da bi 

obnovile svoje znanje, ga dopolnile in 

izboljšale, predvsem pa, da bi ohranile 

bogastvo kulturne dediščine ročnih 

del v našem okolju. Pripravile so že več 

razstav svojih del, med drugim je bila 

lani odmevna razstava z naslovom Dediščina 

naših babic, na kateri so poleg 

ohranjenih ročnih del, ki so jih šivale 

še babice, na ogled postavile tudi stare 

kuhinjske predmete. Pod njihovimi 

prsti so nastale številne vezenine, pleteni 

in kvačkani prti ter prtički z različnimi 

motivi. 

Jože Gabor 

Vladu Sagadinu nagrada za življenjsko delo v kulturi 

Marija Feher in Tanja Vajda sta prejeli priznanji župana za dosežke v kulturi. 

Fotografija: J. G. 

Že na tristo razstavah 

Pripetljaj na osrednji soboški proslavi ob kulturnem prazniku dokazuje, 

kako nujno mesto potrebuje primerno dvorano 

Umetnostni zgodovinar Vlado Sagadin 

je ob kulturnem prazniku v Mestni 

občini Murska Sobota prejel nagrado 

za življenjsko delo v kulturi. To 

je bila letos tudi edina kulturna nagrada 

mestne občine, ki so jo podelili 

na minimalistično zasnovani kulturni 

slovesnosti v dvorani soboškega 

gradu. 

V kratkem dokumentarnem filmu 

so predstavili ustvarjalno pot in delo 

letošnjega nagrajenca upokojenega 

profesorja in dolgoletnega ravnatelja 

Gimnazije Murska Sobota Vlada Sagadina. 

Sagadin je pomembno prispeval 

h kulturni dejavnosti na različnih področjih 

kulture in umetnosti, bil je 

prvi umetnostni zgodovinar pri nas, 

režiser in scenarist, član številnih pevskih 

zborov, ukvarjal pa se je tudi z 

raziskovanjem in popularizacijo kulturnih 

spomenikov pri nas. Kot avtor 

je sodeloval na okoli 300 likovnih razstavah, 

poleg tega je znan kot pisec 

Vlado Sagadin: »Ta nagrada je potrdilo, da smo v Soboti številni, ki cenimo 

kulturo, pa čeprav vsak na svoj način. Želel pa bi si, da Sobota čim prej dobi 

prenovljen kulturni dom in da bi imela tudi ljubiteljska kultura vsaj en majhen 

hram za ustvarjanje in predstavitev svojega dela. In da se ne bi bili primorani s 

svojim kulturnim ustvarjanjem tihotapiti po vseh mogočih prostorih, v šolah ali 

celo po gostilnah.« 

Fotografija A. N. R. R. 

besedil ob razstavah drugih likovnih 

umetnikov. 

Podrobneje se je posvetil delu prve 

šolane generacije pomurskih likovnih 

umetnikov, to so Karel Jakob, Ludvik 

Vrečič, Lajči Pandur in Franc Kuhar. 

Je tudi ustanovni član likovne sekcije 

Likos Murska Sobota, danes pa sodeluje 

v likovni sekciji pri Društvu upokojencev 

Murska Sobota. 

Kot slavnostnega govornika so letos 

povabili dramskega igralca Evgena 

Carja, ki se je med drugim vprašal 

o stanju duha slovenske kulture in dodal, 

da je po osamosvojitvi slovenska 

kultura ves čas izgubljala svoj nacionalni 

naboj. Umetniki pa so se počasi 

umaknili iz politike v svoje ateljeje in 

ustvarjalna okolja. »Moramo se zavedati, 

da ne živimo samo zato, da bi bili 

siti in oblečeni, ampak sta prav tako 

pomembna tudi duša in stanje duha, 

saj je samo kakovostno življenje z bogato 

duhovno vsebino človeka vredno 

življenje.« Soboti pa je zaželel, da bi 

čim prej dobila gledališče in da bi že 

prihodnje leto kulturnemu prazniku 

nazdravili v novi dvorani. Kako nujno 

Sobota potrebuje primerno dvorano in 

kako potrebno je, da se v Soboti kulturni 

duh in naboj povrneta, je pokazal 

tudi pripetljaj, ko smo si na osrednji 

kulturni prireditvi zaradi tehničnih 

motenj lahko ogledali le del kulturnega 

programa. Dvema od treh baletnih 

umetnikov zaradi neustreznosti nosilcev 

zvoka ni bilo mogoče zavrteti glasbe, 

da bi odplesala svojo točko. 


Koncert na Glasbeni šoli Murska Sobota 

Učitelji igrali učencem 

Učitelji glasbene šole Murska Sobota so 

se minuli četrtek predstavili na 13. tradicionalnem 

koncertu in se tako učencem 

in njihovim staršem predstavili v 

nekoliko drugačni luči, kot jih poznajo 

sicer. Koncert so začeli z orkestrom, ki 

ga vodi starosta glasbene šole Ernest 

Lukač, in odigrali skladbi Just like that, 

ki je dobro znana še iz časov Big banda 

Murska Sobota, in skladbo Heaven 

is a wonderful place. Slednjo so izvedli 

skupaj s komorno pevsko skupino. 

V nadaljevanju so se učitelji predstavili 

v solističnih točkah, vsak na svojem 

instrumentu, in predstavili različne 

zvrsti glasbe, od klasike, moderne 

pa vse do novejših skladb, napisanih 

posebej za instrumente. Tudi tokrat 

so izstopali nekoliko bolj nenavadni 

instrumenti, kot je marimba, na katero 

je zaigrala Julija Furek. Posebnega 

navdušenja poslušalcev pa je bilo deležnih 

kar nekaj učiteljev, ki tudi sicer 

vodijo različne glasbene skupine. 

Izstopal je tudi Nenad Mihajlović na 

harmoniki, ki je izvrstno izvedel Lisztovo 

La Campanelle. Koncert je sklenil 

kvintet, ki ga sestavljajo Olga Palič na 

klavirju, Julija Furek na tolkalih, Saša 

Bastalec na harmoniki, Sanjin Kipić na 

basu in Damjan Stanišić na kitari. Zaigrali 

so tri makedonske ljudske pesmi 

v priredbi B. Banovića in občinstvo popeljali 

v kraljestvo balkanskih ritmov 

in melodij. 

Koncerti učiteljev Glasbene šole 

Murska Sobota so izvrstna priložnost 

za starše in njihove otroke, da se seznanijo 

z različnimi instrumenti, ki jih 

na glasbeni šoli prav tako poučujejo, 

pa niso tako znani. 

A. N. R. R. 

Yulija Kunova na klavirju in saksofonist Matej Bunderla, ki bo glasbeno kariero in 

študij nadaljeval v Ljubljani. 

Fotografija I. R.

Fotografija Ludvik Kramberger 

12 | Vestnik | 11. februarja 2010 kmetijstvo 


Društvo podeželskih žena Gornja Radgona 

Imajo najstarejši zbor 

Letos bo društvo praznovalo 35-letnico svojega 

neprekinjenega delovanja 

Društvo podeželskih žena Gornja 

Radgona ima dolgoletno društveno 

tradicijo, saj letos praznuje 35-letnico 

delovanja. Pod sedanjim imenom 

deluje od leta 2002, ko se je društvo 

preimenovalo iz Aktiva društva kmečkih 

žena Gornja Radgona. Društvo, ki 

ga vodi predsednica Jožica Jančar, šteje 

98 članic, o delu in načrtih pa so 

govorile na občnem zboru. 

Po besedah predsednice je društvo 

Z občnega zbora DPŽ Gornja Radgona 

po zaslugi aktivnih in delavnih članic 

dobro delovalo. Društvo s svojo dejavnostjo 

pestri življenje v občini, saj članice 

s svojimi kulinaričnimi dobrotami 

nastopajo na številnih prireditvah. 

V okviru društva pozimi potekajo tudi 

izobraževanja. Vsako zimo pripravijo 

tečaje kuhanja in ročnih del. Lani 

so organizirali tečaj ročnih del tudi v 

domu starejših v Gornji Radgoni, kjer 

so se udeleženke seznanjale z izdelavo 

rož iz kreppapirja. 

Posvet zadružnikov 

in srečanje kmetic 

Zadružna zveza Slovenije, ki vsako leto 

že tradicionalno pripravlja regijske posvete 

zadružnikov, je takšen posvet danes 

pripravila tudi na Turistični kmetiji 

Roškar v Lastomercih za zadružnike 

ptujsko-ormoškega, prekmursko-prleškega 

in štajerskega območja. Posveta 

se udeležujejo člani upravnih in 

nadzornih odborov zadrug in zaposleni 

v zadrugah, skupaj s sodelavci ministrstva 

za kmetijstvo, gozdarstvo in 

prehrano pa jim predstavljajo ukrepe 

kmetijske politike v letu 2010. 

izobraževanje kmetovalcev 

12. 2. 2010: KGZS – Zavod Murska 

Sobota, dvorana, Ulica Štefana Kovača 40, 

9000 Murska Sobota, ob 9.00, predavanje 

KOP – IPL, Uporaba sistema FITO-INFO v 

okviru integrirane pridelave poljščin, Koruzna 

bulava snet, Karantenske bolezni in škodljivci 

pri pridelavi poljščin. 

12. 2. 2010: Vinogradniški center 

Goričko, Ivanovci 3, 9208 Fokovci, ob 

16.30, ne velja za KOP, Vinogradništvo – 

Kletarski večer. 

15. 2. 2010: Gornja Radgona, gasilski dom, 

Gasilska cesta 2, 9250 Gornja Radgona, 

ob 9.00, predavanje KOP – IPL, ob 9.00, 

predavanje KOP – IPL, Uporaba sistema 

FITO-INFO v okviru integrirane pridelave 

poljščin, Koruzna bulava snet, Karantenske 

bolezni in škodljivci pri pridelavi poljščin. 

15. 2. 2010: KGZS – Zavod MS, dvorana, 

Ker društvo letos praznuje 35 let 

delovanja, bodo temu dogodku posvetili 

posebno pozornost. Njihova 

večja vsakoletna prireditev Dan žetve 

v Spodnji Ščavnici, s katero ohranjajo 

tradicijo prikaza žetve na stari način, 

je vedno dobro obiskana. Letos 

jo bodo pripravili že osemindvajsetič. 

Društvo skrbi tudi za kulturno dejavnost, 

saj v okviru društva že več deset 

let deluje ženski pevski zbor, katerega 

ustanoviteljica je bila že pokojna 

Marija Roškar, zdaj pa ga vodi Vlado 

Maguša. Zbor je že izdal zgoščenko, 

na kateri so ohranjene ljudske pesmi, 

ter veliko nastopa na raznih kulturnih 

in drugih prireditvah, tudi na srečanju 

pevskih zborov v Šentvidu na 

Dolenjskem. Pevski zbor Društva podeželskih 

žena je najstarejši stalno 

delujoči pevski zbor v Občini Gornja 

Radgona. 

Ludvik Kramberger 

Kmetijsko-gozdarski zavod Murska 

Sobota pa je danes organizator 16. srečanja 

pomurskih kmetic v hotelu Radin 

v Radencih. Nanj pričakujejo okoli 

300 kmetic, ob bogatem kulturnem 

programu, ki ga pripravljajo članice 

treh domačih društev, pa bodo kmetijam 

in kmeticam, ki so lani zabeležile 

posebne dosežke, podelili simbolične 

spominke. 

Več o obeh dogodkih v prihodnji 

številki. 

L. Kovač 

Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska 

Sobota, ob 9.00, ne velja za KOP, Dom, 

družina, dopolnilne dejavnosti – Aditivi v 

prehrani. 

16. 2. 2010: KGZS – Zavod MS, dvorana, 

Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska 

Sobota, ob 9.00, predavanje KOP – IVG, 

Oskrba vinogradniških tal, Integrirano varstvo 

vinske trte pred boleznimi in škodljivci, 

uporaba herbicidov in aplikacij FFS. 

17. 2. 2010: Turnišče, občinska dvorana, 

Ulica Štefana Kovača 73, 9224 Turnišče, ob 

9.00, predavanje KOP – ZEL, Gospodarske 

lastnosti vrst rastlin z vidika kakovostne krme 

za ozelenitev njivskih površin, Kmetijska 

mehanizacija, potrebna za ozelenitev tal na 

njivah, Kaj nam je in kaj nam bo prineslo 

vreme v prihodnje?, Predstavitev rastlin za 

ozelenitev na njivskih površinah. 

Prašičereja Podgrad 

Naprodaj prazni svinjaki 

Po uvedbi stečaja pred slabim letom se je obseg reje zmanjševal in konec 

lanskega leta so s farme odpeljali zadnje živali – Končno pravi kupec? 

S prašičerejske farme v Podgradu, ki 

je v stečaju od sredine lanskega aprila, 

so konec leta odpeljali še zadnje živali 

in farma tako zdaj sameva. Ob začetku 

stečaja je bilo v hlevih okoli 12 tisoč živali, 

od tega dva tisoč plemenskih svinj, 

zanje pa je skrbelo 37 zaposlenih. Stečajni 

upravitelj Borut Soklič je želel Prašičerejo 

Podgrad prodati kot delujočo 

družbo, dobil je tudi ponudbo za odkup, 

vendar skupnega jezika niso našli 

in število živali se je zato nezadržno 

zmanjševalo. Z manjšim obsegom reje 

se je zmanjševalo tudi število zaposlenih, 

ko je farmo zapustil še zadnji prašič, 

pa so brez dela ostali tudi delavci. 

V Prašičereji Podgrad v stečaju so tako 

zdaj le trije zaposleni, ki skrbijo za nemoten 

potek stečajnega postopka. 

Kakšna bo nadaljnja usoda farme, je 

še vedno nejasno, po besedah stečajnega 

upravitelja pa se je ponovno pojavil 

interesent, ki bi bil pripravljen farmo 

oživiti in v njej nadaljevati rejo. Kako 

resna je ponudba, naj bi bilo znano že 

kmalu, hlevi so zdaj prazni in očiščeni, 

pred ponovnim uhlevljanjem pa jih bo 

treba še razkužiti. 

Možnosti, da bi v hlevih v Podgradu 

še krulili prašiči, pa kljub vsemu verjetno 

ni veliko, saj so objekti potrebni obnove, 

nadaljevanju reje pa ni naklonjena 

tudi lokalna skupnost, ki ima za to 

območje svoje načrte. Po besedah žu- 

za vrtičkarje 

Cepljenje sadnega drevja 

Cepljenje je žlahtnjenje rastlin, je prenos žlahtnega dela na podlago ali spajanje 

dveh rastlin 

Poznamo cepljenje na speče oko, ki ga 

izvajamo pozno poleti, in cepljenje na 

živo oko, ki ga izvajamo spomladi (konec 

marca do začetka aprila). Če cepimo 

na živo oko, uporabljamo enoletne 

cepiče, ki smo jih narezali že 

pozimi in primerno shranili, najbolje 

v vlažnem pesku ali zavite v vlažno 

krpo. Za vse načine cepljenja, razen 

za okulacijo na speče oko, režemo 

cepiče koščičarjev januarja in pečkarjev 

februarja. Mladike za cepiče morajo 

biti dobro razvite, dozorele in debele 

kot svinčnik. Poganjki morajo biti 

enoletni, ki so zrasli v prejšnjem letu, 

bohotivke pa niso primerne. Enoletni 

poganjki imajo običajno lesne brste, 

nekateri pa tudi cvetne, vendar ti niso 

primerni za cepljenje. Cvetne brste na 

enoletnih mladikah najdemo največkrat 

na češnjah, breskvah in marelicah, 

vendar takšne mladike izločimo. 

Načinov cepljenja je več: angleško 

spajanje ali kopulacija (dolaga), žlebičkanje, 

sedlanje, dolaga s strani, cepljenje 

za lub (če je podlaga debelejša 

od cepiča), cepljenje v razkol. Opisali 

bomo angleško kopulacijo in cepljenje 

v razkol. 

Angleška kopulacija je splošna metoda 

za cepljenje sadnega drevja. Navadno 

je uspešnejša pri peškarjih kot 

pri koščičarjih. Uporabljamo dobro 

utrjene podlage. Cepiči morajo imeti 

najmanj tri brste. Pozno pozimi ali 

zgodaj spomladi pripravimo podlago, 

tako da ji odrežemo vrh debla in 

odstranimo vse stranske poganjke. S 

poševno rezjo odrežemo majhen kos 

skorje od vrha preostalega debla podlage. 

Naredimo še eno plitko zarezo 

v izpostavljeno kambijsko plast, da 

nastane jeziček. Cepič razrežemo na 

dolžino treh ali štirih brstov, nato s 

poševno rezjo odrežemo majhen kos 

skorje prav blizu brsta na nasprotni 

pana Občine Gornja Radgona Antona 

Kampuša je z občinskim prostorskim 

planom to območje predvideno za druge 

dejavnosti, rabilo naj bi turističnim 

namenom, zgradili pa bi tudi športne 

in stanovanjske objekte. Razselitev farme 

in njeno zaprtje je bilo namreč načrtovano 

že pred desetletji, z zgraditvijo 

manjših farm pri okoliških kmetih 

je do razseljevanja sicer prišlo, ne pa 

tudi do zaprtja, saj je v Podgradu ostala 

osnovna plemenska čreda, ki je s pujski 

Konec lanskega leta so s farme v Podgradu odpeljali še zadnje živali in hlevi so 

zdaj prazni. Ali se bo našel interesent, ki bo v njih nadaljeval rejo, ali pa bo lokalna 

skupnost to območje namenila za druge dejavnosti, je v tem trenutku še neznanka. 

strani. Naredimo še eno plitko zarezo, 

da se ujema z zarezo v podlagi, in 

porinemo nastali jeziček med tistega 

v podlagi. Prepričamo se, ali sta obe 

kambijski plasti v tesnem stiku, in 

brst dobro privežemo. Za vezivo lahko 

uporabimo plastično folijo. Ko se 

na cepljenem mestu začne oblikovati 

kalus, skrbno odstranimo vezivo. 

Cepljenje v razkol je zelo star način 

cepljenja, vendar ni najprimernejši, 

ker se razklano mesto težko zaraste, 

če ni dovolj dobro premazano s cepilno 

smolo. Pri koščičastem sadju se na 

razkolu rada pojavi tudi smoličavost. 

Pri cepljenju v razkol odrežemo podlago 

na določenem mestu, odstranimo 

stranske poganjke, jo razkoljemo 

in vtaknemo v sredino ozko zagozdo, 

da je ob strani še dovolj prostora za 

cepič. Čepič odrežemo v obliki zagozde 

in ga namestimo na rob razkola. 

Pri tem pazimo, da se kambija podlage 

in zagozde ujemata. Cepič namestimo 

še na drugi strani in izvlečemo 

zagozdo, tako da razkol stisne cepiča. 

Cepljeno mesto dobro povežemo in 

premažemo s cepilno smolo. 

Po možnosti cepimo v jutranjih in 

večernih urah, ne cepimo pa v sončnem 

in vetrovnem vremenu. Sokovi 

na ranah se namreč zaradi sonca in 

vetra hitro izsušijo in se tako zmanjša 

uspešnost cepljenja. Vse načine 

cepljenje izvajamo hitro, z dobrim 

orodjem, tako da so rezi enkratni (z 

enim rezom) in popolnoma gladki. Da 

nam to uspe, je najbolje, da način, ki 

ga bomo uporabili pri celjenju, nekaj 

časa vadimo na šibah. 

Kljub dobri in pravilni izvedbi cepljenja 

je možnost izsušitve še vedno 

velika, še posebej, če se rezne ploskve 

ne prilegajo najbolje, zato je dobro, da 

rane premažemo s cepilno smolo. Premaženo 

tudi vrh cepiča in druge rane, 

za nadaljnje pitanje oskrbovala manjše 

kmečke farme. 

V občini bodo vztrajali, da bo po dokončnem 

zaprtju farme prišlo tudi do 

sanacije tega območja, za kar bi morala 

po njihovem poskrbeti stečajni upravitelj 

in država, saj so imele lastništvo v 

farmi tudi državne rezerve. Ob hlevih 

so na farmi tudi lagune, njihova sanacija 

pa je prevelik zalogaj, ki si ga občina 

ne more naložiti. 

Ludvik Kovač 

Angleška kopulacija 

Cepljenje v razkol 

ki naj bodo gladko obrezane. Premaz 

naj ne bo predebel, pazimo pa tudi, 

da ne premažemo brsta na cepiču. Pri 

rezi cepiča in podlage pazimo tudi na 

čistočo, zato se ran ne dotikajmo s 

prsti, nož pa med cepljenjem večkrat 

obrišemo s čisto krpo. 

Pripravil: L. K. 

Fotografija Ludvik Kovač


0 aktualnih razmerah v kmetijstvu 

kmetijstvo 

Zaradi vina slabe volje 


Ocenjevanje kislega 

zelja in repe 

Pomurski kmetijci zahtevajo, da ostanejo najemnine za skladova zemljišča 

nespremenjene, za zemljo ob vodotokih pa nadomestila, ki veljajo za 

vodovarstvena območja 

Problemov, ki pestijo slovensko in tudi 

pomursko kmetijstvo, je veliko, zato jim 

posebno pozornost namenjajo tudi v 

območni kmetijsko-gozdarski zbornici 

za Pomurje. Na zadnji seji sveta so člani 

največ pozornosti namenili aktualnim 

problemom v vinogradništvu, ki jih pomurski 

vinogradniki zaradi razdrobljenosti 

še posebej čutijo. Težave, ki so v 

vinogradništvu in vinarstvu, so posledica 

težav, ki pestijo celotno kmetijstvo, 

pri njihovem reševanju pa se morajo 

bolj angažirati vinogradniki in vinarji. 

Največji problem, s katerim se spoprijemajo 

pomurski vinogradniki, je 

posestna sestava vinogradov, saj je med 

njimi mnogo takih, ki so manjši od deset 

arov, vinogradniki pa niso upravičeni 

do subvencij, zato se vedno več 

vinogradniških površin zarašča. To še 

posebej velja za območje Prekmurskih 

goric, medtem ko je slika v Radgonsko- 

Kapelskih in Ljutomersko-Ormoških 

goricah nekoliko ugodnejša. Zato je 

tudi vključenost vinogradov v integrirano 

pridelavo nizka, saj je v Prekmurju 

vanjo vključenih le 76 vinogradnikov, 

ki obdelujejo 130 hektarjev vinogradov, 

v Pomurju pa je takšnih vinogradnikov 

318, vinogradov pa 1.198 hektarjev. Neugodna 

je starostna sestava vinogradnikov, 

ni pa tudi zanimanja za obnove, 

čeprav jih država v zadnjem času subvencionira. 

Vzroke za to je treba iskati 

v slabi prodaji, saj je bila v preteklosti 

ponudba vina velika, cena pa zato nizka. 

Sreča v nesreči je, da je lanskoletna 

toča pobrala dobršen del pridelka, kar 

se že kaže v višjih cenah vina. 

Izhod iz nastalih razmer in najustreznejše 

rešitve bodo morali po mnenju 

Ernesta Novaka, specialista za vinogradništvo 

pri kmetijski svetovalni službi, 

Umna rez vinske trte prva 

stopnica h kakovosti vina 

Danes nas gospodarnost sili, da večji 

vinogradniki opravljajo rez že takoj 

po odpadanju listja, tradicionalno 

pa so rez včasih začeli na dan sv. 

Vincenca (22. januarja). Drug mejnik 

je bil 3. februar, ko goduje sv. Blaž, 

nekateri pa prisegajo na sv. Matijo 

24. februarja. Če smo še malo tradicionalni, 

je bilo letos vreme na dan 

sv. Vincenca oblačno, kar naj bi pomenilo, 

da bo takšno vreme prevladovalo 

vse leto. 

Toča na nekaterih območjih v lanskem 

letu je poleg škode na grozdju 

naredila tudi škodo na mladikah, ki 

so do jeseni postale rozge in naj bi 

v letošnjem letu izbranke med njimi 

nadaljevale letošnjo rodno leto trte. 

V vinogradih, kjer so na rozgah vidne 

rane z ene ali obeh strani, svetujem, 

da čas rezi pomaknete v obdobje pretakanja 

sokov, to je na našem območju 

po 15. marcu, v primeru močne 

poškodovanosti tudi starega lesa pa v 

čas brstenja. Rez opravljajmo s tiste 

strani vrste, ki jo je toča bolj poškodovala. 

V primeru, da vidno težko ločimo 

bolj poškodovano stran od manj 

poškodovane, opravljamo rez s tiste 

strani, kjer je ob rezi boljša svetloba. 

Prvi pogled v rodnih vinogradih mora 

biti namenjen prvim očesom na spodnjem 

delu predvidenega letošnjega 

šparona. V primeru močnih poškodb 

Fotografija Ludvik Kovač 

zemlje, sonce, človek 

v spodnjem delu izbiramo šparone 

tudi z manj ugodnih lokacij na trsu. 

Velja pa še vedno pravilo, da je najboljši 

rodni les, ki izrašča iz dveletnega 

lesa najbližje osnovi trte, ali prva 

rozga na lanskem šparonu. Tudi pri 

izbiri šparonov z oddaljenih delov na 

koncu lanskoletnih šparonov mora 

rozga ustrezati debelini za šparon, ki 

naj bi imel premer šest do osem milimetrov. 

S previdnim upogibanjem 

preverimo trdnost rozge za šparon. 

Možna je tudi vez 45 stopinj navzgor 

na dvojni par žic. V takem primeru 

je težava, da bo obstoječa opora prenizka, 

saj potrebujemo za optimalno 

dozorevanje enega grozda tri do štiri 

liste na mladiko. Problem bo tudi dolžina 

letošnjih šparonov, saj v glavnem 

zaradi lomljenja ne bodo imeli optimalne 

dolžine oziroma šest do deset 

očes, odvisno od sorte. Lanske šparone, 

ki smo jih vezali na spodnjo žico, 

lahko odvežemo in jih prevežemo na 

glavno žico ter po potrebi prikrajšamo 

in bližje osnovi ležeče rozge narežemo 

na reznike, zadnjo rozgo pa na šparon. 

S tem dosežemo, da se pri odganjanju 

mladike lažje in hitreje razvrstijo med 

žice. Obremenitev upoštevamo glede 

na bujnost trsa in poškodovanost lesa 

ob toči. Načelno velja še vedno štiri do 

šest očes na kvadratni meter življenjskega 

prostora za sorte z debelejšimi 

poiskati pridelovalci sami, saj ti zdaj 

niso ustrezno organizirani. Mali pridelovalci 

so nepovezani, konkurenca med 

njimi je velika, posledično pa to vpliva 

na cene, ki jih dosegajo pri kupcih. V 

Pomurju je okoli 900 gostincev, ki kupujejo 

vino od tisoč manjših vinogradnikov, 

da bi torej poenotili in dosegali 

višje cene, bi se morali slednji ustrezno 

organizirati oziroma povezovati. Novak 

vidi eno od možnosti v povezovanju v 

regijske promocijske znamke, možno 

pa je tudi konzorcijsko povezovanje 

pridelovalcev tipskih vin – zvrsti. 

V pomurski območni kmetijsko-gozdarski 

zbornici posebej opozarjajo tudi 

na problem najemnin, ki jih za svoja zemljišča 

zaračunava Sklad kmetijskih zemljišč 

in gozdov. Za zemljo od prvega 

do šestega kakovostnega razreda je namreč 

ta letos najemnino povišal za šest 

odstotkov, s tem pa je prizadel predvsem 

najemnike v Pomurju, kjer je velik 

del zemlje v teh kakovostnih razredih. 

Za slabše kakovostne razrede sklad 

najemnine ne povečuje, zato pomurski 

kmetijci vztrajajo, da vse najemnine 

ostanejo na ravni lanskega leta. Po 

njihovem je povečevanje najemnine nesprejemljivo, 

saj cene kmetijskih pridelkov 

padajo. Kmetijci opozarjajo tudi na 

probleme, ki so povezani z melioracijskimi 

sistemi. Tam, kjer je odnos med 

lastniki zemljišč in izvajalci del na melioracijskih 

sistemih primeren, težav 

ni, težave pa so z izvajanjem nekaterih 

tehnoloških ukrepov ob vodotokih. Ker 

škropljenje in gnojenje ob vodotokih nista 

dovoljeni oziroma sta omejeni, zahtevajo 

kategorizacijo vodotokov (živi in 

neživi), kjer ti ukrepi niso dovoljeni, pa 

morajo lastniki dobiti odškodnine, kot 

veljajo za vodovarstvena območja. 

Ludvik Kovač 

Kultura pitja vina napreduje, vedno več porabnikov posega po kakovostnih vinih, 

zato je tudi vedno več vinogradnikov, ki se odločajo za pridelavo predikatov. 

jagodami (šipon, rizvanec, zeleni silvanec 

...) in šest do osem očes na kvadratni 

meter za sorte z drobnimi jagodami. 

Letos bo v glavnem rodni les s 

čepi in rezniki krajši. Narežemo lepše 

čepe in reznike z navidez boljše razvitimi 

očesi. Čep ima eno do dve očesi, 

ki naj sta pri osnovi trsa, kajti iz njih 

bomo naslednje leto formirali šparon. 

Za rodnost pa pri močnih poškodbah 

iščemo reznike s tremi do štirimi očesi 

ali krajše šparone z do šestimi očesi, 

ki jih privežemo med vegetacijo. Ker 

bodo rezniki ali kakšen šparon na lanskoletnem 

šparonu, bo tudi težava ob 

manjših razdaljah med trsi v vrsti, saj 

bo lahko prišlo do prekrivanja. 

Pri totalnih točah, kjer je bilo močno 

poškodovano tudi deblo, pa bo ena 

od rešitev pomlajevanje in nižanje debla. 

Potreba po tem ukrepu se bo pokazala 

ob odganjanju mladik iz spečih 

očes na deblu. 

Veliko več pozornosti pa bo letos 

treba posvetiti korekcijski rezi ob pletvi, 

saj bo treba odrezati neodganjajoče 

zgornje dele reznikov ali šparonov. 

Tudi zatikanje mladik med žice 

bo treba ob rasti izvesti čim prej, da 

jih veter ne polomi. Odstranjevanje 

nerodnih mladik pa bo stvar uravnavanja 

bujnosti rasti. 

Ernest Novak, univ. dipl. inž. agr., 

KGZ M. Sobota 

Komisija med ocenjevanjem kislega zelja in repe 

narava neznana znanka 

Življenje v prsti 

Roženaste pršice 

Prst je življenjsko okolje, v katerem 

je malo prostora in veliko teme. V naravnih 

razmerah so tu najštevilnejše 

tiste živali, ki se hranijo z rastlinskimi 

ostanki. V gozdovih jih je veliko, 

na travnikih manj, na njivah pa najmanj. 

Kjer se gnoji s hlevskim gnojem 

in kompostom, še lahko preživijo 

talne živali, ki vzdržijo oranje, 

zato je zemlja teh njiv še živa. Tista, 

ki je deležna samo umetnih gnojil, je 

zelo osiromašena. V njej razkrojevalci 

nimajo več kaj dosti iskati. Ostanejo 

samo nekatere redke vrste, ki jim 

ne škodita večja sušnost in močnejše 

ogrevanje tal in ki se lahko prehransko 

preusmerijo. To pa pomeni, 

da lahko preidejo na prehrano z živimi 

rastlinami – torej se iz popolnoma 

nedolžnih bitij, ki so jedle rastlinske 

ostanke, lahko spremenijo v škodljivce. 

Takih je, kot rečeno, zelo malo, se 

pa temu da izogniti z naravnim gnojenjem. 

Temi in tesnim prostorom v tleh so 

talna živa bitja prilagojena tako, da so 

majhna in nekatera tudi slepa. Med 

milimetrskimi prebivalci tal so poleg 

skakačev tudi roženaste pršice, daljne 

sorodnice neslavnih klopov. Toda 

med njimi ni zajedavk, hranijo se z 

odpadlimi rastlinskimi materiali, glivami, 

lišaji, tudi mrhovino, nekaj vrst 

pa je plenilskih. 

Roženaste pršice imajo, kot se za 

pajkovce spodobi, po štiri pare nog. 

Toda v primerjavi z večino drugih pajkovcev 

so te pršice slepe in obdane z 

močnim oklepom iz hitina. Pri nekaterih 

je tako močan, da je že kar temno 

rjav ali črn. Pri mnogih vrstah 

so v njem še kalcij in druge mineralne 

snovi, tako da so živalce zelo dobro 

zavarovane pred plenilci (strigami, 

hrošči kratkokrilci in plenilskimi 

pršicami). 

Roženaste pršice so med vsemi členonožci 

v prsti najpogostejše, so pa 

tudi zelo raznolike. Na kvadratnem 

metru travniških tal z globino 30 centimetrov 

jih je lahko nekaj deset ti- 

Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu 

Murska Sobota so pripravili že šesto 

ocenjevanje kislega zelja in kisle repe. 

Na ocenjevanju, ki ga je vodila predsednica 

komisije mag. Tatjana Čeh, so 

ocenili 20 vzorcev kisle repe in zelja 

s pomurskih kmetij, nekaj vzorcev iz 

trgovin in s kmetij, ki jim je tovrstna 

pridelava zelja in repe dopolnilna dejavnost. 

Po besedah predsednice je bilo na 

ocenjevanju letos nekoliko manj vzorcev. 

Najvišje odličje, zlati priznanji, je 

za rdeče in belo kislo zelje prejela Ljudmila 

Majer Šinko iz Skakovec. Srebrni 

priznanji za belo kislo zelje sta 

prejeli Rozalija Feher iz Radmožanec 

in obrat Zeljarne Mercator, bronasto 

priznanje za kislo zelje pa je prejela 

Darja Makoter s Cvena. Za belo kislo 

repo so bronasta priznanja prejeli 

Anka Lupša iz Berkovec pri Svetem 

Juriju ob Ščavnici, Terezija Gaal iz 

Radmožanec, Majda Marič iz Rankovec 

pri Tišini, Mercatorjev obrat Zeljarna 

in družina Hamler iz Črešnjevec 

pri Gornji Radgoni. 

Jože Žerdin 

Roženaste pršice na fotografiji so v 

naravi velike 0,6 milimetra. Vir http:// 

www.massey.ac.nz/~maminor/mites. 

html 

soč, v enaki količini gozdnih tal pa do 

nekaj sto tisoč. Večina se jih zadržuje 

v zgornji plasti tal, kjer je največ organskih 

ostankov. Pri nas se pojavljajo 

najbolj množično spomladi in jeseni, 

ko so tla zaradi deževja primerno 

vlažna. 

Roženaste pršice se hranijo podobno 

kot skakači, tako da kosajo rastlinske 

materiale na majhne delce, ki jih 

lahko pojedo. Kot posledico njihovega 

delovanja najdemo npr. v globljih 

plasteh gozdnega opada tako imenovane 

skeletirane liste, ki so videti 

kot nekakšne čipke iz listnih žil. Toda 

kljub temu, da pojedo samo mehkejše 

dele listov, izločijo z iztrebki večino listnih 

koščkov praktično nedotaknjenih. 

Prebavijo predvsem mikroorganizme 

(bakterije, glive), ki so se držali 

listov, ter lažje prebavljive snovi z robov 

teh koščkov. Torej imajo roženaste 

pršice tako kot skakači pri predelavi 

rastlinskega materiala predvsem 

vlogo, da z razkosavanjem povečajo 

njegovo površino. Ta se z njihovim 

grizljanjem lahko poveča tisoč- do 

stotisočkrat. Tako povečane površine 

se potem lahko loti veliko večja množica 

mikroorganizmov in tako se težko 

prebavljive snovi, kot sta lignin in 

celuloza, hitreje razkrojijo in hitreje 

nastaja humus. 

Mag. Valerija Kuštor 

Fotografija J. Ž. 

Fotografija dr. Maria Minor ©

14 | Vestnik | 11. februarja 2010 iz naših krajev 


Najlepši prleški kralj Matjaž 

Sv. Jurij ob Ščavnici 

Razglasili razvojno leto 

Ali jim bodo na kmetijskem ministrstvu prisluhnili? – Kulturni dom že ima 

gradbeno dovoljenje – V igri že resen investitor za obrtno-industrijsko cono 

Fotografija N. N. 

Kralj Matjaž in njegova Alenčica, ki so ju iz snega naredili člani TD Mala Nedelja - 

Radoslavci, bo v Podpeci na ogled, dokler bo dopuščalo vreme. 

Ekipa Bioterm Mala Nedelja, ki jo sestavljajo 

člani pohodniške sekcije Turističnega 

društva Mala Nedelja – Radoslavci, 

je očitno našla recept, kako 

uspeti na tekmovanju v gradnji snežnih 

skulptur Gradovi kralja Matjaža, 

ki poteka v Črni na Koroškem. Na letošnjem, 

18. tekmovanju jim je ponovno 

uspelo zmagati. 

Zmagovito snežno skulpturo smo v 

našem časopisu že predstavili, ko so 

jo udeleženci tekmovanja za generalko 

postavili pri Mali Nedelji. Gre za 

upodobitev kralja Matjaža in njegove 

izvoljenke Alenčice, ki v roki držita 

nogometno žogo v čast letošnjemu 

svetovnemu nogometnemu prvenstvu. 

Izvirna ideja je poleg natančnosti 

izvedbe, veličine, podobnosti z 

izvirnikom navdušila komisijo Kralja 

Matjaža, tako da so ekipi od Male Nedelje 

že drugo leto po vrsti prisodili 

prvo mesto, čeprav je bila konkurenca 

zelo močna, a kot se je izrazil vodja 

ekipe Aleksander Kšela, drugi kralji 

Matjaži njihovemu niso segali do 

kolen. Nogometni kralj Matjaž pa ni 

bil všeč le komisiji, ampak tudi občinstvu, 

ki ga je v svojem izboru postavilo 

na drugo mesto, Malonedeljčani 

pa so slavili še v eni kategoriji tekmovanja 

– izvirni predstavitvi ekipe, pri 

kateri sta jim pomagala ljudski muzikant 

in pesnik Timi Kolarič, ki je pripravil 

recital v prleščini. 

Letos se je iz Male Nedelje v Podpeco 

odpravila najštevilnejša skupina 

doslej – bilo jih je kar za cel avtobus. 

Na prizorišču tekmovanja sta jih pričakala 

dva kupa umetnega snega, iz 

katerega udeleženci izdelujejo ali gradove 

kralja Matjaža ali kar koli drugega 

v povezavi z njim. Pri tem lahko 

uporabljajo le malo pripomočkov 

– vedro, žago, šibje in žlico za finese, 

vse drugo pa je stvar natančnosti in 

domišljije. 

P. K. 

Pred občino Sv. Jurij ob Ščavnici je 

prav gotovo leto, ki bo zaznamovano 

z razvojnimi projekti, sami so ga začeli 

z izdajo prestižnega koledarja, na 

katerem so predstavili znane rojake, 

pred kratkim pa so odprli tudi novo 

bencinsko črpalko ob priključku na 

avtocesto. Naprej je na vrsti rebalans 

proračuna za potrebo gradnje kulturnega 

doma, za načrtovano industrijsko 

cono v Grabonošu pa se že ponujajo 

resni investitorji. 

Občinski svetniki so proračun (težak 

okoli dva milijona evrov) za letošnje 

leto že sprejeli, ta mesec pa jih 

čaka še sprejem rebalansa zaradi zadolževanja 

in prijave na javni poziv 

Službe vlade RS za lokalno samoupravo 

in regionalno politiko s projektom 

kulturnega doma pri Sv. Juriju ob 

Ščavnici, ki predvideva v proračunu 

zagotovljena sredstva za sofinanciranje 

občine. Župan Anton Slana pričakuje, 

da bodo občinski svetniki podprli 

rebalans in s tem projekt, ki uživa 

veliko podporo med občani (po anketi 

Vestnika kar 75 odstotkov). Občina je 

pridobila tudi pravnomočno gradbeno 

dovoljenje za gradnjo omenjenega 

kulturnega doma. Po besedah župana 

naj bi začeli graditi v letošnjem 

avgustu. Vrednost projekta je ocenjena 

na okoli 3,5 milijona evrov, vendar 

Slana pričakuje, da bo zanimanje potencialnih 

izvajalcev zelo veliko, kar 

bi po njegovih besedah lahko za 20 do 

40 odstotkov znižalo ceno. Razpis za 

izvajalce bodo objavili marca letos. V 

občini se trenutno pogovarjajo tudi s 

predstavniki ministrstva za kmetijstvo, 

gozdarstvo in prehrano v zvezi s 

pripravo občinskega prostorskega načrta 

ter pripravo obrtno-industrijske 

cone v naselju Grabonoš ob priključku 

na avtocesto. »Pričakujemo, da bo 

ministrstvo za kmetijstvo v prvi fazi 

in nato še ministrstvo za okolje prioritetno 

obravnavalo in se odločalo 

o predlogih občin, ki jih zajema Zakon 

o razvojni podpori Pomurski regiji.« 

Za vlaganje v obrtno cono (velika 

naj bi bila 12 hektarjev) naj bi po besedah 

župana potencialni investitorji 

že pokazali veliko zanimanje. Med 

njimi naj bi bil tudi zelo resen investitor, 

ki bi tam razvijal proizvode z visoko 

dodano vrednostjo in zaposlil veliko 

število ljudi, čigar ime pa zaenkrat 

še ostaja poslovna skrivnost. V občini 

zato že iščejo nadomestna kmetijska 

zemljišča. Na priključku na avtocesto 

v vasi Grabonoš pa so pred kratkim 

odprli tudi novo Petrolovo bencinsko 

črpalko, kjer je redno zaposlitev dobilo 

devet ljudi. 

T. M. 

Zakonca Režonja ponovno pred oltarjem 

Župan Anton Slana in član uprave Petrola Roman Dobnikar sta slovesno odprla nov bencinski servis v Grabonošu, na 

katerem je dobilo redno zaposlitev devet ljudi. Več fotografij z otvoritve najdete na spletnem portalu Pomurje.si. 

Fotografija Timotej Milanov 

Škofijski zbori pod eno streho 

Fotografija N. N. 

Petdeset let je minilo, odkar sta se poročila Barbara in Franc Režonja iz Lipe. 

Slovesno mašo, pri kateri sta se zahvalila za pol stoletja skupnega življenja in 

potrdila obljubo večne zvestobe, je v cerkvi v Turnišču zanju daroval sorodnik msgr. 

Franc Režonja, generalni vikar murskosoboške škofije. Visokega jubileja se je z 

zlatoporočencema veselilo njunih pet otrok, devet vnukov in drugi najdražji. P. K. 

Pesem, še prav posebej cerkvena, je 

stalna spremljevalka življenja ob Muri. 

Dokaz tega je tudi minulo srečanje 

pevskih zborov Škofije Murska Sobota, 

ki so ga po vzoru dekanijskih pevskih 

revij letos organizirali drugič. 

Srečanje je priložnost, da se župnijski 

pevski zbori predstavijo širšemu 

občinstvu, spoznavajo med seboj in 

izmenjujejo izkušnje. Na reviji je nastopilo 

devet zborov vse od lendavskega 

in soboškega konca do Apač 

in Ljutomera. Zbrani v odranski župnijski 

cerkvi so ob nagovoru generalnega 

vikarja murskosoboške škofije 

msgr. Franca Režonje in domačega 

župnika Lojzeta Kozarja ml. prepevali 

predvsem božične pesmi in tudi skupen 

nastop vseh pevcev in pevk, pod 

vodstvom maestra Marjana Potočnika, 

je postregel z božičnimi napevi. 

Vrhunec nastopa pa je bila izvedba 

Svete noči, pri kateri so, kot je nekoč 

zapisal pokojni Lojze Kozar starejši, 

z njimi prepevali tudi rebra in stebri 

odranske cerkve. 

Matej Vučko 

Tone Cimerman v DOSOR-ju 

Fotografija Filip Matko 

Do 20. februarja je v avli DOSOR-ja v 

Radencih na ogled razstava slik Toneta 

Cimermana iz Grab pri Ljutomeru. 

Slikarjevo tridesetletno ustvarjanje je 

zbranim predstavil akademski slikar 

Ignac Premoša iz Ljutomera, ki slikarja 

spremlja že dolga leta ter ga usmerja 

kot mentor na številnih slikarskih 

delavnicah. Tone Cimerman ima za 

seboj že več kot sto skupinskih in nekaj 

samostojnih razstav. Že od leta 1972 

je namreč redni član Likovne sekcije 

Ljutomer, sodeloval je na številnih 

slikarskih kolonijah, tudi v Avstriji, na 

mednarodnih ekstemporih, pa tudi na 

številnih likovnih delavnicah. F. M. 

Skupni nastop vseh zborov 

Fotografija Jože Žerdin


Veličasten mozaik Marka Rupnika na Pertoči 

iz naših krajev 

Sporočilo tisočih kamnov 

Ekipa umetnikov iz Rima slikarijo postavila v štirih dneh – Naložba težka 

250 tisoč evrov – Zaradi mozaika celovito prenovili notranjost cerkve 


Zanimiv ljudski običaj Adele Lepoša 

Korina na vodnjaku 

Če vas bo pot kdaj zanesla v bližino 

goričke vasice Pertoča, potem obvezno 

zavijte v tamkajšnjo župnijsko 

cerkev sv. Helene, ki od lanskega no- 

je sam izrazil, ne gre za njegovo največje 

mozaično delo v Sloveniji, saj ga 

za nekaj kvadratnih metrov presega 

tisto v Kopru, je pa zato najbolj veli- 

Kot že rečeno, je z izdelavo Rupnikove 

umetnine celotna notranjščina 

pertoške cerkve dobila novo podobo. 

Kdor vstopi v svetišče, se lahko pokri- 


Fotografija Bojan Zadravec 

Rupnik je delo v pertoški cerkvi sam označil za svoj najveličastnejši mozaik v Sloveniji. 

Adela Lepoša pred starim vodnjakom, ki ga krasi korina. 

vembra v svoji notranjosti skriva mogočno 

umetnino, kakršni daleč naokrog 

ne boste našli podobne. Gre za 

mozaik patra Marka Rupnika, prvega 

v kateri koli pomurski cerkvi. 

Na Pertoči so na priznanega sakralnega 

umetnika Marka Rupnika, ki se 

ga bodo mnogi spomnili kot dobitnika 

Prešernove nagrade za mozaično 

poslikavo zasebne papeževe kapele, 

morali čakati kar sedem let. Že leta 

2002 so ga namreč prosili, da jim s 

svojim delom polepša svetišče, ki so 

se ga odločili prenoviti. Pater jim je 

svetoval, naj najprej preuredijo ce- 

častno. Mozaik na kar 92 kvadratnih 

metrov površine prekriva skoraj celoten 

prednji del cerkve – prezbiterij 

in je sestavljen iz tisoče drobnih kamnov, 

ki skupaj sestavljajo zgodbo 

mozaika z zelo globokim teološkim 

sporočilom, kar je nasploh značilno 

za vsa Rupnikova dela. V celotni slikariji 

najbolj izstopa ogromen križ, ki 

preseneča s svojo črno barvo, saj je izdelan 

iz najtemnejšega kamna, ki ga 

je mogoče najti v naravi. Križ na rami 

nosi Jezus, ob njem pa je upodobljena 

njegova mati Marija. Zanimivo je, 

da je med njima kar nekaj praznega 

ža z blagoslovljeno vodo iz kropilnega 

kamna, ki je edinstven pri nas. Kropilnik 

predstavlja slapove, sestavljen 

pa je iz treh različno visokih kamnov, 

tako da lahko v najnižjega pomočijo 

prste tudi majhni otroci. 

Še ena pomembna posodobitev, 

ki so jo opravili ob prenovi cerkve, 

je bila postavitev toplotne črpalke, 

s katero na ekološki način ogrevajo 

cerkveno zgradbo. Celotna naložba s 

postavitvijo mozaika jih je stala 250 

tisoč evrov, k temu sta manjši znesek 

prispevali rogašovska in cankovska 

občina, preostalo pa verniki s 

Le še redko kje opazimo, da bi kdo 

tako kot naši predniki blagoslavljal 

vodnjake ali na njih polagal amulete 

oziroma zelenje. Večina teh običajev 

izhaja iz staroslovanskega verovanja 

in so s prihodom krščanstva samo še 

pridobili veljavo. 

Adela Lepoša s Šalovskega brega se 

spominja, da so tako imenovano korino, 

na smrekove veje ovit barvni papir 

z drugimi okraski, polagali na vodnjak 

že njeni starši in stari starši, sama pa 

ta običaj neguje od takrat, ko se je po 

šestintridesetih letih vrnila iz zdomstva 

v Avstriji. Ko je še živel njen mož, 

sta to na staro leto naredila skupaj. 

Adela je prepričana, da korina, ki na 

vodnjaku stoji do svečnice, tega vse 

leto varuje pred tem, da bi presahnil 

in da studenčnica ostane pitna. In to 

očitno deluje, kajti v Lepoševem štirinajst 

metrov globokem vodnjaku še 

nikoli ni zmanjkalo vode, tudi ob največjih 

sušah ne. S studenčnico Adela 

napaja svojo čredico ovc, ki so prava 

znamenitost Šalovskega brega. Tradicijo 

postavljanja korine pa zdaj že nadaljujeta 

tudi njena sinova na svojih 

domovih. 

Bojan Zadravec 

Pertoški župnik Jože Vinkovič: »Križ na tabernaklju in na oltarju nas spominja na 

jadra srednjeveških ladij. Ko je zapihal veter, se je jadro napelo in ladja odplula. Iz 

tabernaklja in oltarja pa prejemamo duhovni veter.« 

lotno notranjščino cerkve, da njegov 

mozaik ne bi deloval kot tujek v prostoru. 

Kot je opisal pertoški župnik 

Jože Vinkovič, so tako v sklopu pripravljalnih 

del, ki so se začela leta 

2007, prezidali prostor ob oltarju, namenjen 

za mozaik, vgradili talno gretje 

in položili nov tlak, postavili nov 

oltar, ambon in krstilnik, v tem času 

pa je tudi mozaičar razvil zamisel za 

svojo slikarijo. 

Sestavljanje mozaika je nato trajalo 

veliko manj, kot bi marsikdo pričakoval 

glede na to, da je treba zanj 

na steno pritrditi kamen za kamenčkom. 

Rupnik ga je ob pomoči ekipe 

petnajstih sodelavcev iz Centra Aletti 

iz Rima sestavil v štirih dneh. Kot se 

prostora, ki ga je umetnik namenoma 

pustil za to, da ga zapolni duhovnik. 

Na skrajnem levem in desnem robu 

slikarije stojita še sveta Helena, ki jo 

je Rupnik vključil na željo Pertočanov, 

saj je zavetnica župnijske cerkve, in 

Janez Krstnik, na vrhu nad vsemi pa 

je zlata krogla kot simbol nevidnega 

Boga Stvarnika. Sestavni del umetnine 

je še tabernakelj, na vratcih katerega 

je upodobljena vsa zgodovina 

odrešenja. Vsaka podoba v mozaiku, 

vsak njen element in vse, kar jih obdaja, 

ima svoj smisel in simbolični pomen, 

ki pa ga je naključnemu opazovalcu 

najbrž težko razbrati, zato je v 

cerkvi ob obeh vhodih na voljo kratka 

razlaga mozaika. 


Kdo je pater 

Marko Rupnik? 

Jezuit Marko Ivan Rupnik, rojen 

v Črnem Vrhu nad Idrijo, je teolog 

in eden izmed najbolj priznanih 

slovenskih mozaičarjev. Že 

petnajst let vodi atelje duhovne 

umetnosti Centro Aletti v Rimu, 

ki v umetnosti išče stike med 

vzhodom in zahodom. Skupaj s 

sodelavci tega centra je izdelal 

številne mozaike po vsej Evropi, 

pa tudi v Siriji in ZDA. Med njegova 

najpomembnejša dela sodi 

mozaik, velik 660 kvadratnih 

metrov, s katerim je prekril stene 

kapele Odrešenikove matere 

v Rimu, in zanj leta 2000 prejel 

tudi Prešernovo nagrado. Poleg 

te je za svoje likovno ustvarjanje 

prejel še mnoge druge prestižne 

nagrade, med drugim častni znak 

svobode RS za prepoznavnost slovenske 

likovne umetnosti v svetu. 

Njegovo umetnost, ki črpa iz tradicije 

zahodnoevropske in bizantinske 

mozaične umetnosti in to 

prenaša v sodobno formo, lahko 

v Sloveniji občudujemo v več kot 

desetih bogoslužnih prostorih, v 

Pomurju je bil doslej njegov edini 

mozaik v kapeli mučencev 20. 

stoletja v Ljutomeru. 

prostovoljnimi darovi in župnija z 

odškodnino, prejeto za zemljišča, ki 

jih po denacionalizaciji ni dobila vrnjena 

v naravi. 

Petra Kranjec 

Beltinci dobili proračun 

Krivo volilno leto? 

Ko so se minuli četrtek kazalci na uri že pomikali 

proti polnoči, je 16 beltinskih svetnikov na veliko 

presenečenje soglasno potrdilo predlog odloka o 

proračunu občine za leto 2010 

Pred tem je potekalo večurno besedno 

merjenje moči s številnimi podtikanji o 

tem, kdo je bolj zaslužen za razvojno naravnanost 

občine. Očitno je četrturni odmor 

pred odločanjem o tem pomembnem 

dokumentu prispeval k temu, da so 

vendarle našli sprejemljiv kompromis, 

po katerem je volk ostal sit, koza pa cela. 

Ali, kot se je slikovito izrazil eden izmed 

svetnikov, je v letu, ko nas čakajo lokalne 

volitve, prevladal politični interes. 

Na ta način so se svetniki strinjali s 

kopico županovih amandmajev in zadolževanjem 

v višini 670 tisoč evrov, ki 

so ga že v prvem branju vključili kot protiutež 

za izravnavo proračuna. Po novem 

so se skupni prihodki povečali za skoraj 

dva milijona evrov in znašajo dobrih 16,7 

milijona evrov, odhodki pa blizu 20 milijona 

evrov. Pri tem si veliko obetajo od 

prijave na razpis Službe vlade Republike 

Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno 

politiko. Med naložbami še vedno 

ostaja na prvem mestu gradnja kanalizacije 

in čistilne naprave, ki jo bodo 

skušali čim prej izpeljati. V ta namen je v 

letošnjem občinskem proračunu namenjenih 

blizu 11 milijonov evrov. 

Največ govora je bilo o projektu ureditve 

prostorov pod tribuno ob nogometnem 

igrišču v Beltincih. V tej zvezi se je 

občina prijavila na razpis Fundacije za 

šport, saj nameravajo urediti slačilnice. 

Ta naložba bi jih stala približno 400.000 

evrov. Če bodo dobili premalo denarja, 

se ne bodo lotili teh del, v nasprotnem 

primeru pa bodo poiskali primernega 

investitorja. Sicer pa je v proračunu zajetih 

več projektov, kjer bo njihova realizacija 

v marsičem odvisna od uspešnosti 

na razpisih (obmejni programi), za kar 

naj bi zagotovili poldrugi milijon evrov. 

Mnenja pa so se kresala tudi o obrtnoindustrijski 

coni, ki je v načrtih občine 

predvidena ob čistilni napravi. Za nakup 

zemljišč v tej coni je zagotovljenih 

okrog 250.000 evrov. Samo za investicijsko 

vzdrževanje cest bodo letos porabili 

dobrih 2,3 milijona evrov. V ospredju sta 

obnovi cestnih odsekov Beltinci–Ižakovci 

in Beltinci–Melinci. 

Milan Jerše

16 | Vestnik | 11. februarja 2010 družabna 


Nismo muha enodnevnica 

Prav s porodno muko se začenjajo v Pomurju integracijski procesi, mislimo na tiste, ki jim za osnovo ni 

preteči krah delovne organizacije, pač pa pametna dolgoročna gospodarska politika. Narejen je elaborat 

o možnostih sodelovanja ali integracije dveh soboških delovnih organizacij – Ločilke in Panonije. To je 

konkretna osnova za tako ali drugačno perspektivo soboške kovinske industrije in temelji na naslednjih 

točkah: a) skupna razvojno komercialna služba, b) skupno investiranje v novogradnje na podlagi skupnega 

programa, c) usklajevanje proizvodnih programov na osnovi funkcionalnosti opreme in d) skupno 

izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Še ta mesec bosta delavska sveta obeh podjetij obravnavala omenjeni 

elaborat in sklepala o njegovem sprejemu. Vestnik, 6. februarja 1970 

Komentar tedna na Pomurje.si 

Uporabnik Bojankolman o novici o bobrih pri reki Muri: »Ker prihajam 

iz okolice Bakovec, kjer bi se naj bobri ponovno naselili sem si ta kraj 

pogledal. Ne morem verjeti kam nas je pripeljala ta stvar, ki ji pravimo 

globalizacija. Dragi bralci, veste kaj je bilo na kraju ugotovljeno!? Bobri 

so se oborožili s sekirami.« 


Plesalke PŠ 

Zeko se s svojimi 

nastopi zadnje 

čase vse bolj 

uveljavljajo tudi 

na različnih 

družabnih 

in športnih 

prireditvah. 

Na posnetku, 

ki je nastal 

med odmorom 

odbojkarske 

tekme Galexa 

Mira s Kranjčani, 

so prikazale 

prave akrobacije, 

s katerimi 

so navdušile 

številno 

občinstvo. 

Na prireditvi ob kulturnem prazniku v Lendavi sta nastopila tudi otroški in mladinski (na fotografiji) pevski zbor DOŠ I 

Lendava, ki ju vodi letošnja prejemnica priznanja župana za dosežke v kulturi Tanja Vajda. 

Fotografija Jože Gabor 

Nogometne legende Ivan Mertük, Miha Potočnik in Tugomir Frajman se 

lahko pohvalijo, da skupno štejejo že okrog 200 let. Kljub zavidljivi starosti 

jim nogometne veščine očitno niso tuje, kar so dokazali tudi z nastopom na 

veteranskem turnirju v Murski Soboti. 


Letošnje ocenjevanje žganih pijač, ki ga že tradicionalno pripravlja Sadjarsko društva Pomurja, si je z zanimanjem ogledal 

tudi puconski župan Ludvik Novak. Svojega vzorca v ocenitev sicer ni poslal, zanimala pa ga je kakovost pijač, ki so jih v 

ocenitev dali drugi pridelovalci. Ali je poskusil vseh 160 vzorcev, ne vemo, sodeč po pristopu pa se je dela lotil profesionalno. 

Morda ga bo komisija že prihodnje leto povabila v svoje vrste. 

Fotografija Ludvik Kovač 

Moški pogovori – le kaj je pevec in prekmurski zet Tomaž Domicelj povedal našim 

kulturnikom Rudiju Ringbauerju, Jožetu Hradilu, Adolfu Penu in Jožetu Vogrincu, 

da so mu tako sladko pritrdili? 

Fotografija A. Nana Rituper Rodež 

Tanja in Damir Pintarič, gostilna Rajh, 

sta v Italiji skupaj z najboljšimi kuharji 

Slovenije prepričevala sladokusce vse 

Evrope, da se splača priti tudi v naše 

konce okušat kulinarične užitke. 

Fotografija A. Nana Rituper Rodež



kronika 

S sojenja pedofilu iz Murske Sobote, ki je bežal iz pripora 

Če bi uspel, bi ubijal 

Jože Kovač je pričal, da mu je Goran Šubinski natančno opisal, 

kako je nameraval pobegniti ter s pištolo ustreliti tožilca in sodnika s sojenja, 

kjer je bil obsojen za spolne napade na otroke 

»V stanju potrtosti in strahu pred zaprtimi 

prostori je naredil načrt, kako 

bi pobegnil,« je pojasnil psihiater 

Slavko Ziherl, zakaj je profesor Goran 

Šubinski 12. marca 2005 ponoči v 

tukajšnjem priporu, ko je zaradi pedofilije 

čakal na odhod v zapor, napadel 

paznika in skušal pobegniti. Kot 

je dejal, je učitelj razrednega pouka 

prepričan, da se mu dogaja krivica. 

»Potek dogodkov dokazuje, da je bilo 

obtoženčevo razumevanje dejanskega 

stanja tako oslabljeno, da mu ni uspelo 

vsega skupaj pripeljati do želenega 

cilja,« je še razložil izvedenec. 

Pred petčlanskim senatom soboškega 

okrožnega sodišča, ki mu predseduje 

sodnik Stanislav Jug, se namreč 

zagovarja devetintridesetletni Goran 

Šubinski iz Murske Sobote. Tožilec 

Robert Stojko je v obtožnici zapisal, 

da je Šubinski v celici soboškega zapora 

namerno pokvaril vodovodno 

cev, da je iztekala voda, in tako v celico 

zvabil paznika. »Z improviziranim 

koničastim predmetom je enega zabodel 

v hrbet, drugega pa poškropil s 

solzivcem. Paznika sta ga kljub vsemu 

obvladala in mu preprečila pobeg.« 

»Mojemu varovancu lahko očitate le 

kaznivo dejanje bega osebe, ki ji je 

bila odvzeta prostost, in ne poskusa 

umora, saj ni imel namena moriti,« 

tožilcu ugovarja odvetnik Žiga Klun. 

»Želel sem le priti iz celice. Paznika, ki 

je stal med vrati, sem poškropil s solzivcem, 

da bi se mi umaknil in bi ga 

lahko zaprl v pazniško kuhinjo, drugega 

paznika pa bi zaklenil v svojo celico,« 

pa se brani Goran Šubinski. 

Zadnjič je bil zaslišan tudi jetnik 

Jože Kovač – v javnosti bolj znan kot 

eden od obsojenih za izsiljevanje podjetnika, 

ki so ga mrtvega in obteženega 

s kamni našli v reki Savi. Kovač je s 

Šubinskim enajst mesecev živel v zaporniški 

celici v zaporu na Dobu. Dejal 

je, da mu je sojetnik podrobno opisal, 

kako je nameraval pobegniti ter potem 

okc poroča 

Z dvema promiloma 

po avtocesti 

Le zbranosti upravljavcev snežnih 

plugov, ki so v soboto ponoči čistili pomursko 

avtocesto, se bržkone lahko 

zahvalimo, da ni prišlo tragedije. Ti so 

namreč nekaj po enajsti uri zvečer zaprli 

pot avtomobilistu, ki je po besedah 

policistov na avtocesti med Dolgo vasjo 

in Lendavo približno deset kilometrov 

peljal v nasprotno smer. Alkotest 

je pokazal, da je pod vplivom alkohola 

– napihal je več kot dva promila. Opiti 

objestnež je zato preizkusil vzmetnice 

na lendavski policijski postaji. Sicer je 

ta konec tedna v pomurske policijske 

treznilnice moralo še osem udeležencev 

v prometu. 

Ognjeni zublji na pokopališču 


Učitelj Goran Šubinski je bil zaradi pedofilije že obsojen na 14 let zapora, zdaj mu 

sodijo še za napad na paznika in poskus pobega iz pripora. 

umoriti tožilca in sodnika s sojenja, ko 

je bil obsojen zaradi spolnih napadov 

na otroke. »Povedal je, da je pobeg iz 

pripora pripravil skupaj z mamo, ki mu 

je med obiskom prinesla solzivec, in da 

je imel zunaj že pripravljeno skrivališče, 

vendar se mu je zalomilo, ker sta v 

celico prišla dva paznika, ko je pokvaril 

cev. Moril bi s pištolo. Ker sem ocenil, 

da je nevaren, sem vse zapisal in 

poslal sodišču,« je pričal Kovač. Rekel 

je še, da mu je nekdanji sojetnik tudi 

vlomil v omarico, kjer je imel dnevnik, 

katerega je potem fotokopiral, saj je 

Na cankovskem pokopališču so pred 

tednom dni zagoreli zabojniki za smeti. 

Zgorelo je pet plastičnih in en kovinski 

zabojnik, vnela so se vrata na mrliški 

vežici, poškodovana je bila tudi 

električna omarica. Ognjene zublje so 

ukrotili gasilci iz domačega prostovoljnega 

društva. 

Rešili so ju šele gasilci 

Pri Hotizi je v nedeljo voznik osebnega 

avtomobila v ostrem desnem ovinku 

zapeljal s ceste, ker je premočno pritiskal 

stopalko za plin. Iz zverižene pločevine 

so ga s sopotnikom rešili gasilci 

poklicne enote lendavske Nafte. V bolnišnici 

je bilo ugotovljeno, da sta se pri 

trčenju oba lažje telesno poškodovala. 

Škode je deset tisočakov. Dan prej pa 

sta jo podobno skupila tudi potnika v 

avtu, ki je pri Cankovi treščil v drevje. 

Spet je bila kriva prehitra vožnja. 

Vandali v Radencih 

in Ljutomeru 

Zaenkrat še neznani pridaniči so razbili 

inventar v radenskem letnem kopališču. 

Škode je za tisoč petsto evrov. V 

Ljutomeru so mladi vandali zlomili izložbeno 

steklo na knjigarni. Možje postave 

so jih kmalu prijeli. Izkazalo se je, 

da je steklo polomil le eden do njih, ki 

se je pred tem spravil še nad avtobus na 

bližnji avtobusni postaji. 

Natočil in odpeljal 

Na bencinskem servisu v Grabonošu 

je moški napolnil rezervoar svojega 

Fotografija PU MS 

v njem pisal o njegovi izpovedi. Sojenje 

se bo nadaljevalo 17. marca, ko bo 

na prostor za priče med drugim stopil 

Bojan Žalik – od novembra 2001 služi 

tridesetletno zaporno kazen v primeru 

Makoter –, ki je sodniku Jugu prav 

tako poslal pismo, v katerem pa trdi, 

da se je Kovač zlagal. Potem ko je ta 

s pismom obremenil Šubinskega, so 

se namreč z izjavami oglasili tudi drugi 

jetniki, češ da prvemu ni za verjeti, 

ker si je vse izmislil zaradi ugodnosti, 

ki jih je za to dobil. 

Andrej Bedek 

avtomobila in odpeljal, ne da bi plačal. 

Kot kaže policijska statistika, je bilo lani 

takih primerov 20. Zgodilo se je tudi 

več primerov, da vozniki nehote pozabijo 

plačati gorivo, se pozneje vrnejo in 

račun poravnajo. V teh primerih zoper 

voznika policisti ne ukrepajo represivno. 

Starec z orožjem 

Radgonski policisti so preiskali domovanje 

69-letnika s tamkajšnjega konca. 

Zasegli so dve puški in črno snov, ki 

je menda smodnik. Ovaden bo. Spomnimo 

pa, da je z novelo zakona o orožju 

14. novembra lani začel teči trimesečni 

rok za izvedbo legalizacije orožja. To 

pomeni, da lahko posamezniki, ki imajo 

orožje brez ustrezne listine, pridobijo 

orožno listino, če pravočasno oddajo 

vlogo za legalizacijo. Rok za legalizacijo 

orožja se izteče v nedeljo. V času legalizacije 

orožja je (bila) možna tudi predaja 

prepovedanega orožja brez kazni 

policijski postaji ali upravni enoti. 

Izmed treh kandidatk in treh kandidatov 

ste poslušalke in poslušalci Radia 

Murski val neposredno oddali prvih 20 

glasov, s pošiljanjem SMS-sporočil in z 

glasovanjem z glasovnico, objavljeno v 

tej številki Vestnika, pa bomo izbrali 

kandidatko in kandidata za Pomurko 

in Pomurca leta. In kako ste se odločili 

prejšnji mesec? Poslušalci Murskega 

vala in bralci Vestnika ste odločili, da 

je postala Pomurka meseca januarja 

doktorica tehničnih znanosti s področja 

tekstilne tehnologije Daniela Zavec 

Pavlinič, Pomurec pa novi škof soboške 

škofije dr. Peter Štumpf. 

Kandidatke za Pomurko 

meseca februarja 

1. Sonja Rajh, direktorica 

podjetja 

Farmtech iz 

Vučje vasi, dobitnica 

nagrade 

Gospodarske 

zbornice Slovenije 

za izjemne 

gospodarske dosežke. 

Podjetje Farmtech, ki je prevzelo 

nekdanji Tehnostroj, pod vodstvom 

direktorice Sonje Rajh odlikujejo izjemni 

tržni in razvojni parametri, močna 

izvozna prizadevanja in posledično velik 

delež prodaje na tujih trgih, predvsem 

na trgih v srednji Evropi. 

2. Milica Šadl iz 

Beltinec, upokojena 

učiteljica, 

dobitnica 

srebrne plakete 

Javnega sklada 

republike Slovenije 

za kulturne 

dejavnosti. Sodelovala 

je pri ustanovitvi Kulturnoumetniškega 

društva Beltinci, ki ga 

je kot predsednica vodila več kot 20 

let. Posebne zasluge ima za razvoj in 

uspehe beltinskega folklornega festivala, 

neprecenljive vrednosti je tudi 

kronika beltinskega kulturnega društva, 

ki jo ves čas zavzeto piše. 

3. Suzana Tratnik, 

pisateljica, 

prevajalka, 

publicistka in 

sociologinja, ki 

je doma iz Murske 

Sobote, živi 

pa v Ljubljani, 

je izdala knjigo 

kratke proze Dva svetova. Zgodbe 

povezujejo lezbična motivika skozi 

prizmo srednješolskega, študentskega 

in odraslega življenjskega obdobja 

pa tudi širša družbena in aktivistična 

vprašanja. Doslej je izdala pet kratkoproznih 

zbirk in dva romana, za zbirko 

Vzporednice je predlani prejela 

nagrado Prešernovega sklada. 

Kandidati za Pomurca 

meseca februarja 

1. Alojz Grnjak iz Slamnjaka, dobitnik 

Miklošičeve nagrade za leto 2010, za 

dolgoletno delo na glasbenem področju. 

Več kot 40 let je bil ljudski godec, 


Pomurka in 

Pomurec meseca 

ki je s svojo diatonično 

harmoniko 

spremljal 

ljubiteljske folklorne 

skupine 

iz Prlekije. Ustanovil 

je svoj ansambel, 

ki je deloval 

64 let, ter s 

svojimi nastopi promoviral Prlekijo v 

Sloveniji in po svetu. Uglasbil je tudi 

več besedil prleških pesnikov, več kot 

20 let pa prepeval v pevskem zboru. 

2. Vlado Sagadin, 

upokojeni profesor 

umetnostne 

zgodovine, nekdanji 

ravnatelj 

soboške gimnazije 

in ustanovni 

član Likosa, 

je dobitnik nagrade 

za življenjsko delo na področju 

kulture v Mestni občini M. Sobota ob 

letošnjem kulturnem prazniku. Bil je 

odličen profesor, razrednik in mentor 

mladim, v času njegovega vodenja gimnazije 

pa je ta bila vodilna slovenska 

srednja šola po številu dramskih uprizoritev. 

Za sabo ima okrog 300 slikarskih 

razstav po domovini in zamejstvu, 

je tudi ustanovni član Lions kluba M. 

Sobota in odličen pevec. 

3. Rok Bagoroš, 

dvajsetletni ekstremni 

motociklist 

iz Radenec, 

ki se je odločil, 

da vratolomnih 

vragolij na skuterju 

ne bo zadržal 

zgolj zase. 

V zadnjem letu se je na povabilo Chrisa 

Pfeifferja, svetovnega prvaka v ekstremnem 

motociklizmu, udeležil moto 

šova v Prištini, minuli teden pa je bil na 

moto sejmu v Friedrichshafnu v Nemčiji 

deležen velike pozornosti organizatorjev 

in izvedel več samostojnih 

nastopov. Že pred tem je Rok posnel 

nekaj kratkih predstavitvenih filmov o 

svojem početju. 

Izpolnjene glasovnice, objavljene v Vestniku, 

pošljite najkasneje do petka, 5. marca, na 

naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 

9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko 

in Pomurca leta. SMS-sporočila pošiljajte 

prav tako do petka, 5. marca. Uporabniki 

Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, 

da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega 

sporočila je 0,417 EUR. 

Za SONJO RAJH glasujete tako, da pošljete 

na 2929 SMS-sporočilo: RMV P A. Za MI- 

LICO ŠADL glasujete tako, da pošljete na 

2929 SMS-sporočilo: RMV P B. Za SUZA- 

NO TRATNIK pošljite na 2929 SMS-sporočilo: 

RMV P C. Za ALOJZA GRNJAKA oddajte 

svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P D. 

Za VLADA SAGADINA oddajte svoj glas na 

2929 s sporočilom: RMV P E. Za ROKA BA- 

GOROŠA glasujete tako, da pošljete na 2929 

SMS-sporočilo: RMV P F. 

Pomurka in Pomurec meseca februarja 

Pomurka meseca: 

Pomurec meseca: 

Ime in priimek, naslov: 

#

18 | Vestnik | 11. februarja 2010 turistični vodnik 


turistične 

prireditve 

Gornja Radgona – V petek, 12. 2., ob 

19. uri se bo na sejmišču začel Fašenk 

z nastopi skupin White Night, Hertz 

Infarkt in Zmelkow. 

Murska Sobota – V soboto, 13. 2., ob 

10. uri se bo začelo pustno rajanje s 

povorko otrok s starši iz enot Vrtca 

Murska Sobota: Gozdiček, Miške, Ringa-raja 

in Urška skozi Mursko Soboto. 

Ob 10.30 bo na Trgu kulture rajanje 

z Gogijem. Organizator je Društvo 

prijateljev mladine Murska Sobota v 

sodelovanju z Vrtci Murska Sobota in 

Mestno občino Murska Sobota. 

Cven – V soboto, 13. 2., ob 10. uri se bo 

na Grüntu Turističnega društva Cven 

začela prireditev Popekanje. 

Moravske Toplice – V soboto, 13. 2., 

ob 13.30 bo v središču kraja tradicionalno 

pustno rajanje na prostem z nagrajevanjem 

mask. 

Lendava – V soboto, 13. 2., ob 19. uri 

bo v hotelu Lipa pustovanje z izborom 

najboljše maske. 

Pristava – V soboto, 13. 2., ob 15. uri bo 

v vaško-gasilskem domu pustovanje, 

ki ga pripravlja KTD Mak Pristava. 

Gornja Radgona – V soboto, 13. 2., ob 

17. uri bo na sejmišču rajanje za otroke 

z Mladimi muzikanti. 

Razkrižje – V nedeljo, 14. 2., bo pohod 

za valentinovo in pusta – 5. pohod Živimo 

zdravo. Ob 13.30 je odhod z avtomobili 

izpred doma kulture do cerkve 

na Stari Gori, od tam pa bo pohod po 

občini Sv. Jurij ob Ščavnici. 

Ljutomer – V nedeljo, 14. 2., bo na 

Glavnem trgu Fašenk v organizaciji 

TD Ljutomer. Ob 13. uri bo otroška 

maškarada, na kateri bodo otroci rajali 

ob glasbi, ob 14. uri pa bo povorka 

skupin mask z aktualnimi tematikami, 

katere bodo predstavila turistična 

in kulturna društva. 

Lendava – V nedeljo, 14. 2., ob 14. uri 

bo pred gledališko in koncertno dvorano 

pustovanje z glasbeniki, pustnimi 

krofi … Najboljše maske bodo nagradili. 

Cven – V torek, 16. 2., ob 14. uri bo 

Pust po Cvenu, ki ga pripravlja Turistično 

društvo Cven. 

Negova – V torek, 16. 2., ob 11. uri bo v 

središču kraja pustovanje. 

Ljutomer – V torek, 16. 2., ob 10. uri 

se bo na Glavnem trgu začelo Pustno 

rajanje, ki ga organizira LTO Prlekija 

Ljutomer. Po 12. uri bo pustna tržnica 

s predstavitvijo turističnih društev in 

ljudskih obrtnikov. 

Lendava – V torek, 16. 2., ob 16. uri bo 

veselo pustno rajanje za najmlajše v 

restavraciji hotela Lipa ob glasbi. Organizator 

so Terme Lendava skupaj z 

Vrtcem Lendava. 

Gornje Radgona – V torek, 16. 2., ob 

10. uri se bo začelo pred osnovno šolo 

tradicionalno pustovanje s povorko. 

Moravske Toplice – V avli hotela Ajda 

Term 3000 se bodo skozi vse leto ob 

sredah, četrtkih in petkih po 17. uri 

predstavljali ponudniki domače obrti. 

Puconci – V prostorih Občine Puconci 

so odprli fotografsko razstavo z naslovom 

Kotički moje občine, ki jemljejo 

dih, na katerem svoje fotografije 

predstavljajo udeleženci natečaja s 

tem naslovom. Organizator je Zveza 

kulturnih in turističnih društev Občine 

Puconci. 

Moravske Toplice – V restavraciji hotela 

Ajda Term 3000 bodo vse leto v 

četrtek ob 20. uri tematski večeri z 

nastopi ljudskih glasbenih in plesnih 

skupin. 

Grad – V predprostoru poročne dvorane 

so odprli stalno razstavo Grad 

Gornja Lendava in njegov prostor v 

času. Razstavo je pripravil JZ Krajinski 

park Goričko, z njo pa obiskovalcem 

natančneje predstavljajo zgodovino 

gradu in gospostva Gornje Lendave. 

Kapela – Vinogradništvo in vinarstvo 

Kapela vabi na ogled prve okroglo 

zgrajene kleti v Sloveniji in pokušino 

naravnih vrhunskih vin. Kontakt: 02 

520 42 50 in 051 310 990. 

Fotografija Davor Dolančič 

Na lendavskem gradu razstava Pri Muri 

Najdbe iz bakrene dobe 

V razstavnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava odprli arheološko razstavo Pokrajinskega muzeja 

Murska Sobota z naslovom Pri Muri o odkritjih na trasi avtocestnega odseka Lendava–Pince 

Najstarejši najdeni predmeti so tudi iz starejše železne dobe. 

Srečanje fotoklubov treh držav 

Reka, ki povezuje 

V Čakovcu na Hrvaškem je tamkajšnji 

Fotoklub Čakovec prvič organiziral 

mednarodno srečanje fotoklubov 

iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, 

katerega sta se udeležila tudi Fotoklub 

Murska Sobota in Foto-video 

klub Lendava. 

Med srečanji nastajajo tudi fotografije, ki jih bodo na koncu razstavili. 

Prvo srečanje je Fotoklub Čakovec, 

ki je tudi dal pobudo za sodelovanje, 

pripravil ob sodelovanju Turistične 

zveze mesta Čakovec, ob omenjenih 

treh fotoklubih pa so se ga udeležili 

tudi predstavniki Fotokluba Nagykanizsa 

na Madžarskem. Za sodelovanje 

so se fotoklubi iz treh držav dogovorili 

lani, zamislili pa so si ga kot 

niz srečanj, na katerih bi vsak od klubov 

drugim predstavil svoje območje 

s kulturnimi, zgodovinskimi, etnolo- 

škimi pa tudi kulinarično-etnološkimi 

značilnostmi. Seveda bosta v ospredju 

srečanj fotografija in fotografiranje. 

Ko bodo obiskali vsa štiri območja, 

bodo pripravili skupno razstavo 

na temo Mura – reka, ki nas povezuje, 

ki jo bodo predstavili v Sloveniji, na 

Hrvaškem in Madžarskem. Na prvem 

srečanju v Čakovcu so gostitelji člane 

preostalih treh fotoklubov popeljali 

po mestu, ogledali so si tudi razstavo 

Fotokluba Čakovec v prostorih Centra 

za kulturo Čakovec, nato so izlet 

nadaljevali z avtobusom do Murskega 

Središča, mlina na Muri v Žabniku, turistične 

kmetije Goričanec in v druge 

kraje. Naslednje srečanje pripravlja v 

marcu Fotoklub Murska Sobota. 

Jože Gabor 

Fotografiji Jože Gabor 

Razstavo sta predstavili Metka Fujs in Irena Šavel. 

Razstavo, ki bo na ogled do 5. aprila, 

sta ob otvoritvi predstavili direktorica 

Pokrajinskega muzeja Murska Sobota 

Metka Fujs in arheologinja muzeja 

Irena Šavel. Obiskovalce pa sta pozdravila 

direktor Galerije - Muzeja Lendava 

Franc Gerič in podžupan lendavske 

občine Jože Hajdinjak. 

Arheološko izkopavanje na trasi avtocestnega 

odseka Lendava–Pince je 

potekalo v poletnih in jesenskih mesecih 

leta 2005. Pregledna razstava 

najdb z arheološkega najdišča, imenovanega 

Pri Muri, je delo avtorice, 

arheologinje in muzejske svetnice 

Irene Šavel, ki je povedala, da so z 

arheološkimi zaščitnimi izkopavanji 

najdišča Pri Muri ugotovili, da je bil 

prostor poseljen v več časovnih obdobjih: 

»Pod ornico in paleoornico so 

se pojavile različne sterilne osnove – 

geološke plasti, nastale v času pred 

prvo poselitvijo prostora. Arheološke 

strukture so bile praviloma vkopane 

v geološke plasti. So različnih oblik 

in velikosti, ločimo pa jih tudi po časovnih 

obdobjih. Tako smo odkrili 

nadzemne objekte, vkopane objekte 

oziroma zemljanke, ognjišča, peči, 

vodnjake oziroma zbiralnike za vodo, 

shrambe, delovne in odpadne jame iz 

starejše bakrene, bronaste, starejše 

železne dobe, iz rimskega časa in srednjega 

veka.« 

Najstarejša poselitev sega v čase 

bakrene dobe, in sicer je bil prostor 

poseljen z nosilci lasinjske kulturne 

skupine. Najdbe iz zemljanke, polzemljank, 

nadzemne hiše in iz različnih 

Po ustnem izročilu in starih zapisih 

Prilika v pustnih 

Motovilcih 

Krajani Motovilcev so se odločili, da 

bodo letos pripravili pustno prireditev, 

ki temelji tako na ustnem izročilu 

kot tudi na starih zapisih. 

Obiskovalcem bodo v igrani obliki 

in s pustnim pridihom prikazali Motovilsko 

priliko. Gre za norčavo zgodbo, 

s katero so nekoč vaščani sosednjih 

vasi zbadali in se norčevali iz prebivalcev 

Motovilec. Starejši prebivalci iz bližnjih 

krajev se še danes spomnijo kakšne 

smešne prigode iz te zgodbe, ki se 

je že pred več kot stoletjem prenašala 

od ust do ust po okoliških krajih. Leta 

1941 pa je bila tudi objavljena v enem 

izmed pomurskih časopisov, zapisal pa 

jo je akademik dr. Anton Vratuša, takrat 

še študent v Ljubljani. Vratuša, ki 

Dobrodelni v Termah 3000 

jam so značilne za čas konec petega 

tisočletja in prve polovice četrtega tisočletja 

pred našim štetjem. 

Metka Fujs je povedala, da je bilo 

na kratki trasi pomurske avtoceste 

odkritih in raziskanih 28 najdišč, od 

katerih jih je petnajst raziskovala arheološka 

ekipa Pokrajinskega muzeja 

Murska Sobota. Vse to ogromno gradivo 

se obdeluje in hrani ali se bo še 

hranilo v Pokrajinskem muzeju Murska 

Sobota. 

Jože Gabor 

bo tudi častni gost motovilske prireditve, 

je bil namreč rojen v sosednjih 

Dolnjih Slavečih, kjer naj bi te šegave 

zgodbice nekoč tudi nastajale. 

Ker pa Motovilska prilika danes že 

tone v pozabo, predvsem pri mlajših 

generacijah, so se vaščani Motovilcev 

ob pomoči preostalih občanov odločili 

za ponovno oživitev le-te po zapisih 

iz leta 1941. S čim vse so jih nekoč 

zbadali, kakšne neumnosti so krožile 

o Motovilčanih ter kako se bodo slednji 

na vse načine poskušali zagovarjati 

in pokazati, da so to le laži, boste 

lahko videli in slišali v soboto, 13. februarja, 

ob 11. uri ob vaško-gasilskem 

domu v Motovilcih. 

C. K. 

Naše veliko srce 

Prijazen nasmeh, topla beseda in plemenit 

cilj so združeni v organizaciji 

prve Dobrodelne prireditve v Termah 

3000, ki jo prirejajo Rotary klub Martjanci, 

Lions klub Murska Sobota in 

Terme 3000 Moravske Toplice. V sozvočju 

praznika ljubezni bo prijetno 

druženje z dobrodelno noto potekalo 

v petek, 12. februarja, ob 19.00 v restavraciji 

hotela Termal v Termah 3000. 

Ob izbrani kulinariki bodo sodelujoče 

na prireditvi skozi večer popeljali 

številni nastopajoči, med njimi Kvartet 

pozavn Fourtissimo, Plesna šola 

Devžej, svetovni prvaki v break dancu 

The chosen ones in glasbena skupina 

Hay. 

Tudi udeleženci Dobrodelne prireditve 

v Termah 3000, ki je odprtega 

tipa, bodo z vstopnico prispevali k nakupu 

posebne mize za izobraževalne 

potrebe invalidne deklice Timeje iz 

Pomurja in omogočili kopanje v Termah 

3000 pomurskim osnovnošolcem 

iz socialno ogroženih družin. 

J. G.


Mag. Črtomir Časar, bančnik 

Bo ladjar 

potegnil 

pomurski voz? 

Za dobro poslovno idejo potrebni nos in jajca – 

Zgleda banovskih zakoncev in podjetnika leta – Po 

osamosvojitvi zelo uspešna Pomurska banka – Bo 

pomurskim kmetom pomagala zadruga Žitek? – 

Velika pričakovanja od Japca Jakomina 

Črtomir Časar, po 

rodu iz Puconec, 

je pooblaščen 

ocenjevalec vrednosti 

podjetij, po izobrazbi 

magister ekonomskih 

znanosti, zaposlen v 

NLB, d. d. Po vodenju 

poslovalnice v Murski 

Soboti je v Ljubljani 

opravljal delo v 

Strateškem sektorju 

NLB pod vodstvom 

Marka Voljča. Kasneje 

se je preselil za 

nekaj časa na Sektor 

poslovanja s finančnimi 

institucijami. Zadnji 

dve leti je opravljal delo 

finančnega svetovalca 

v Podjetniških financah 

Investicijskega 

bančništva. Trenutno je 

njegova glavna naloga 

ocenjevanje vrednosti 

podjetij. Je tudi član 

sveta Univerzitetnega 

kliničnega centra 

Ljubljana in predsednik 

NS Sklada tveganega 

kapitala. 

Delali ste na različnih področjih 

v bančništvu, bili ste vodja poslovalnice 

v Murski Soboti, 

zdaj pa ocenjujete vrednosti podjetij. 

Verjetno gre za eno od ključnih 

postavk pri obravnavi podjetja in definiranju 

njegovega položaja v banki 

pa tudi zunaj nje? 

Podjetja se v zadnjem obdobju največkrat 

srečujejo z nižjim povpraševanjem 

po svojih produktih in preveliko 

zadolženostjo zaradi preteklih investicij 

ter v mnogih primerih lastniškega 

povezovanja, ki so bila pogosta v času 

konjunkture. Kapitalski trgi še vedno 

nihajo, kar otežuje določanje ključnih 

predpostavk modela ocenjevanja 

vrednosti. Zaradi burnih časov je delo 

ocenjevalcev zahtevnejše in odgovornejše 

ter čedalje pomembnejše za naročnika 

in banke. 

Kakšen je trenutni položaj na finančnem 

trgu na ravni države? 

Slovensko odprto gospodarstvo 

je odvisno od tujih trgov, predvsem 

evropskega. Številne države so v lanskem 

letu zaznale rahlo pozitivno rast 

BDP-ja, kar lahko pomeni konec recesije. 

Ključen problem Evrope in še zlasti 

Nemčije je brezposelnost. Za leto 2010 

vse institucije napovedujejo zelo umirjeno 

okrevanje gospodarske aktivnosti, 

katere rast naj bi ostala precej pod 

dolgoletnim povprečjem. Bančni sektor 

v Evropi še ni v dovolj dobrem stanju. 

Vlade bodo morale zagotoviti povečanje 

kapitala v bankah, da bi se v prihodnje 

lažje spoprijemale z izgubami in 

normalno servisirale podjetja s posojili. 

Ključen dejavnik za okrevanje gospodarstva 

in tudi finančnega sistema 

je oživljanje zaposlovanja. To okrevanje 

pa je možno pričakovati konec leta 

2010 in v začetku 2011. Težava je v tem, 

da se v času recesije, nižje potrošnje, vsi 

subjekti vlečejo nazaj, denarja je manj, 

izjema je Kitajska. Dokler gospodarstvo 

ne preide v fazo rasti, tako dolgo bodo 

tisti na koncu verige, predvsem majhna 

podjetja, najbolj na udaru. 

Kako čuti posledice brezposelnosti 

bančni sektor. Je za banko najcenejši 

in najzanesljivejši vir kapitala hranilna 

vloga? 

Manjša zaposlenost lahko vpliva na 

nižje varčevanje, zmanjšanje kreditiranja, 

na manjši plačilni promet, nižje 

odpravnine iz različnih finančnih storitev, 

kar posledično vpliva na poslabšanje 

poslovanja bank. 

Slovenske banke so si v obdobju 

konjunkture z zadolževanjem v tujini 

zagotovile dodatne vire, s katerimi 

so zadovoljile močno povečano domače 

kreditno povpraševanje. V obdobju 

od 2005 do 2008 se je pokritost posojil 

nebančnemu sektorju z vlogami 

nebančnega sektorja bistveno znižala, 

in sicer od 99 odstotkov na 62 odstotkov. 

S finančno krizo od 2008. naprej 

so se tuji finančni viri bank začeli 

krčiti. Dodatne vire so banke pridobile 

z enoletnim zadolževanjem na evrskem 

območju in prvič po začetku finančne 

krize sta sredi leta dve banki 

izdali v tujini dolgoročni obveznici z 

intervju 

jamstvom države. Banke so tekmovale 

pri pridobivanju vlog prebivalstva z 

zviševanjem obrestnih mer, kar pa je 

bilo v razmerah popolnega državnega 

jamstva za vloge malih depozitarjev 

tvegano. Banke se morajo po osnovni 

funkciji poleg zadolževanja na tujih 

trgih še vedno naslanjati na varne vloge 

varčevalcev in na podlagi teh dajati 

posojila. Tukaj je bila v času prve sanacije 

po osamosvojitvi izredno uspešna 

Pomurska banka, ki je svoj uspeh 

gradila tudi na depozitih svoji strank, 

še posebno zdomcev. 

Črtomir Časar 

Kriza je sesula kapitalski trg, eden 

od večjih problemov pa je padec cen 

delnic podjetij na kapitalskem trgu, 

ki pa ne pomeni, da je zaradi tega 

podjetje v krizi. Kakšna je sploh povezava 

med tržno (borzno) ceno delnice 

in tržno vrednostjo podjetja? 

Tržna ali poštena vrednost podjetja 

je najverjetneje v današnjem kriznem 

času drugačna od trenutne tržne cene 

na borzi, ki je podlegla prodajnim pritiskom 

zaradi negativnih pričakovanj v 

prihodnosti (t. i. čredni nagon). Borzna 

cena se poenostavljeno povedano oblikuje 

na podlagi ponudbe in povpraševanja 

po tej delnici na borzi. Vprašanje 

je tudi, kako »prometna« oz. likvidna 

je ta delnica. Na drugi strani pa tržna 

vrednost podjetja, zelo poenostavljeno 

povedano, kaže tudi prihodnjo uspešnost 

podjetja, če definiramo oceno 

vrednosti skozi prizmo najpogosteje 

uporabljene metode ocenjevanja vrednosti 

(DCF). 

Ko se dogajajo velike zgodbe o prevzemih, 

združitvah in nakupih velikih 

podjetij, so predmet teh transakcij 

ocene vrednosti podjetja, ki jih pripravijo 

pooblaščeni ocenjevalci vrednosti 

podjetij. Prav zdaj je aktualna 

družba Istrabenz, ki mora ponovno 

prevrednotiti svoje naložbe. Verjetno 

si je težko predstavljati, kaj to konkretno 

pomeni. Dejansko je potrebno vsa 

podjetja, katerih lastnik je omenjeno 

podjetje, zaradi nastalega stanja ponovno 

oceniti. Krizno stanje sili investitorje, 

da vse svoje naložbe ponovno 

ovrednotijo. Tržna vrednost po Mednarodnih 

standardih ocenjevanja vrednosti 

2007 »je ocenjeni znesek, za katerega 

naj bi si voljan kupec in voljan 

prodajalec zamenjala premoženje na 

datum ocenjevanja vrednosti v transakciji 

med nepovezanima in neodvisnima 

strankama po ustreznem trženju, 

pri kateri sta stranki delovali 

seznanjeno, previdno in brez prisile.« 

Ocenjevanje vrednosti podjetja je 

določanje vrednosti podjetja na podlagi 

njegovih finančnih podatkov iz 

preteklih obdobij. Pri ocenjevanju 

vrednosti je treba definirati prihodnje 

denarne tokove, ki jih podjetje lahko 

ustvari. Najpomembnejši elementi pri 

ocenjevanju vrednosti so torej prosti 

denarni tok, čas in tveganje. 

Je v sedanji krizi za banke sploh zanimivo 

nastopanje v manj razvitih regijah 

z delovno intenzivnimi panogami, 

kot je recimo Pomurje, ali lahko 

pričakujemo, da se bodo banke izogibale 

tem okoljem, kar lahko pomeni, 

da sprejet zakon ne bo dal pričakovanih 

učinkov? 

Banke v skladu s svojo strategijo sledijo 

svojim komitentom v vseh regijah, 

kjer jim trg omogoča opravljanje 

finančnih storitev. V Pomurju je treba 

nastalo situacijo reševati v dveh korakih. 

V prvem omogočiti zaposlovanje 

ljudem, ki so zaradi sedanje krize ostali 

brez dela, v drugem pa srednjeročno 

in dolgoročno omogočiti podjetnikom, 

da prihajajo v Pomurje kot v zanimivo 

poslovno okolje. 

Z državnimi aktivnostmi podjetja 

z nizkimi plačami ne bodo več mogla 

poslovati. Torej se bodo morala poleg 

optimizacije poslovnega procesa lotiti 

proizvodnje zahtevnejših proizvodov 

ali se začeti ukvarjati z drugimi storitvami 

z višjo dodano vrednostjo. Res 

je, da bo na začetku zelo težko pripeljati 

visokokvalificiran kader, ljudi bo 

treba prekvalificirati, kar pa bo zahtevalo 

velike napore. 

Po šoku z Muro, Pomurko in drugimi 

podobnimi primeri je treba spodbujati 

majhna in srednja podjetja. Nekatera 

uspešno sodelujejo s tujimi partnerji 

(Tondach, Saubermacher), nekatera 

pa se uspešno prebijajo skozi recesijo 

pod taktirko mlajših menedžerjev 

(Elektromaterial). Po drugi strani je 

Pomurje z avtocesto odprto in mobilno 

v obeh smereh. Iskati je potrebno 

delo in poslovne ideje zunaj regije, kar 

nekateri tudi že počnemo. 

Podjetništvo pomurskih kmetov bi 

s svojim delovanjem lahko spodbudila 

zadruga Žitek, ki je tem trenutku v fazi 

ustanavljanja. Kmetijsko-turistična zadruga 

bo pravnoorganizacijska oblika, 

ki bo pomagala kmetom prodajati njihove 

pridelke in jim zagotavljati odkup. 

Cilj ustanovitve zadruge temelji 

na interesnem združevanju njenih članov. 

Kmetom bi zadruga zagotavljala 

odkup pridelkov po višjih cenah kot 

Fotografija: Nataša Juhnov 


jih dosegajo v obstoječem sistemu pri 

veletrgovcih, potrošnikom pa domače 

prehrambene proizvode. Poleg tega je 

eden od ciljev tudi spremeniti Krajinski 

park Goričko v vrtove in ohraniti 

ali izboljšati poseljenost Pomurja ter s 

turističnimi aktivnostmi privabiti čim 

več turistov. 

Drugi korak je strateškega in ključnega 

pomena – v katero smer se bo 

naša regija razvijala. Dolgoročno potrebujemo 

podjetnike, ki si upajo tvegati. 

Dejstvo je, da poleg industrijske, 

kmetijske in turistične dejavnosti potrebuje 

okolje visokotehnološka podjetja. 

Višja dodana vrednost na zaposlenega 

je predvsem odvisna od panoge, 

v kateri je podjetje. Hitro rastoče panoge 

(visokotehnološke panoge ipd.) 

je možno enostavneje pripeljati ob pomoči 

skladov tveganega kapitala, tem 

pa zadnje čase ne kaže najbolje. Za Pomurje 

bi bilo najenostavneje privabiti 

tuje investitorje, če prav razumem, bo 

to Projektno-razvojna pisarna počela, 

in seveda hkrati mlade ustrezno izobraziti, 

med študijem štipendirati in 

jim na ta način omogočiti službo, da 

ne bi množično zapuščali regije. 

Kako je razvit instrument t. i. tvegana 

kapitala in kdo naj ga upravlja? So 

to banke ali posebni skladi? 

Poenostavljeno povedano so skladi 

tveganega ali zasebnega kapitala 

družbe, ki investirajo v podjetja s potencialom 

visoke rasti – visoko tvegana 

podjetja, v zameno za delež njihove 

prihodnosti. Na takšen način spodbujajo 

podjetništvo, odlične ideje, dobro 

izdelane projekte. V sklade vplačujejo 

različni subjekti (finančne institucije, 

podjetja, posamezniki). Iz zbranih 

sredstev se sklad glede na naložbeno 

politiko odloča investirati (lastniško 

financiranje) v potencialna podjetja s 

hitro rastjo, podjetja v ustanavljanju. 

Skladi tveganega kapitala vedno investirajo 

za določeno obdobje (ponavadi 

štiri do šest let), po katerem delež 

v podjetju prodajo in sredstva vrnejo 

svojim investitorjem. Lastniški deleži, 

ki jih skladi zahtevajo v zameno 

za svojo investicijo, so različni, največkrat 

pa znašajo od 25 do 60 odstotkov. 

Manj kot 25-odstotni lastniški delež za 

sklade ni smiseln z vidika kontrole in 

obvladovanja podjetij, več kot 60 odstotkov 

pa zaradi motivacije ustanoviteljev/podjetnikov 

v lastniški strukturi. 

Ti investirajo (lastniško financirati) v 

podjetja in po nekaj letih, ko podjetju 

uspe, svoj delež po višji ceni prodajo. 

Tipičen primer podjetja, ki je uspelo 

s pomočjo sklada tveganega kapitala, 

je Google, potem so še Skype, v Sloveniji 

Ocean Orchids, Gospodinjski aparati 

oz. GA. 

Kako v teh časih udejanjiti dobro poslovno 

idejo? 

Bistvenega pomena je imeti dobro 

idejo, za njo stati in imeti izdelan dober 

poslovni načrt, ki bo pritegnil vlagatelje 

in morebitne strateške partnerje. 

Če obstaja možnost pomoči države, 

jo je treba izkoristiti. Poznam nekaj 

podjetnikov izven Pomurja, ki z velikim 

zanimanjem spremljajo, kaj bodo 

prinesli razpisi po novem zakonu, torej 

kaj bodo bistvene prednosti vlaganja 

v pomursko regijo. 

Kot zgled dobre poslovne ideje, ki izvira 

iz Pomurja, je zanimiv primer zakoncev 

iz Banovec, ki sta iz družinske 

hiše ustvarila majhen butični hotel. Če 

pa gledamo širše, je kot zgled v trenutni 

situaciji gotovo letošnji podjetnik 

leta dr. Merc, ki je vložil 8.700 evrov 

v zagon svojega podjetja, danes, po 

samo treh letih, pa se njegovo podjetje 

širi tudi izven meja Slovenije, povpraševanje 

po njihovih produktih pa 

skorajda presega zmogljivosti. Za obdobje 

petih let ima sklenjenih za kar 

400 milijonov evrov pogodb. To potrjuje, 

da je za dobro idejo treba imeti 

nos in jajca. Samo upamo lahko, da se 

bo tudi v Pomurju kmalu rodila kakšna 

dobra ideja, iz katere bo zrasel donosen 

posel, ki bo tej pokrajini dal nov 

zagon. Velika pričakovanja so gotovo 

od ladjarja Japca Jakomina, ki pripravlja 

projekt visokotehnološke proizvodnje 

v Puconcih. 

J. Votek

20 | Vestnik | 11. februarja 2010 šport 


Sobota, 13. februarja: Memorialni pohod 

Avgusta Delavca. Organizator: PD Matica 

Murska Sobota. Dodatne informacije: Jože 

Ružič, 041 614 672, in 02 542 10 53. 

Več informacij o prireditvah in vadbi na 

www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete 

svojo prireditev ali vadbo. 

Dvoranski hokej 

Pliva prva 

v Interligi 

Na dvodnevnem mednarodnem turnirju 

v Poreču so prekmurski hokejisti 

dosegli izjemen uspeh. Moška 

ekipa lipovske Plive je prvič osvojila 

naslov prvaka Interlige v dvoranskem 

hokeju, združena ženska ekipa Moravskih 

Toplic in predanovskega Triglava 

pa je zmagala v ženski konkurenci. 

V moški konkurenci je Triglav pristal 

na šestem mestu. 

Rezultati – članice: M. Toplice - Triglav 

– Nova Dubnica (Slovaška) 5 : 1 (Rituper 

3, Gomboc, Dervarič), MT - Triglav 

– Zelina (Hrvaška) 7 : 0 (Gomboc 

4, Grah 2, Rituper), MT - Triglav – Rača 

(Slovaška) 6 : 1 (Gomboc 3, Dervarič, 

Könye, Grah), MT - Triglav – Zlate Moravce 

(Slovaška) 1 : 1 (Gomboc). 

Člani: Pliva – Triglav 5 : 4 (D. Mesarič 

3. Forjan, R. Mesarič; Černel 2, E. 

in U. Balažic), Pliva – Jedinstvo (Hrvaška) 

3 : 1 (D. in R. Mesarič, Stanko), 

Pliva – Rosco (Madžarska) 4 : 4 (D. Mesarič 

3, M. Mesarič), Pliva – Šenkvice 

(Slovaška) 3 : 3 (R. Mesarič 2, F. Maučec), 

Pliva – Rača 3 : 2 (M. in R. Mesarič, 

Stanko); Triglav – Rača 2 : 8 (Černel, 

Balažic), Triglav – Rosco 4 : 6 (U. 

Balažic 2, Bukvič, E. Balažic), Triglav 

– Jedinstvo 5 : 6 (E. Balažic 3, Černel, 

Panker), Triglav – Šenkvice 4 : 4 (Černel 

2, Bukvič, Fujs). 

T. G. 

teden v številkah 

Fotografija Bine Šedivy 

Mednarodni teniški turnir v Radencih 

Partl in Banovčeva 

Kar 211 mladih igralcev in igralk iz 21 evropskih držav na turnirju ITF 

»Pomembno je vsekakor to, da že deseto 

leto zapored poteka ta veliki turnir, 

ki privablja vedno več mladih igralcev 

iz vse Evrope. V kvalifikacijah je nastopilo 

31 igralcev in 20 igralk, od tega 

6 slovenskih igralcev in 11 slovenskih 

igralk, vendar se nobenemu od njih ni 

uspelo uvrstiti na glavni turnir. Smo pa 

imeli tam po pet deklet in fantov, ki so 

branili slovensko čast. Sicer pa je na 

glavnem turnirju igralo po 32 najboljših 

igralcev in igralk, poleg tega pa še 

32 dvojic,« je na slovesnosti v Teniškem 

centru dejal organizator in vodja tekmovanja 

Jernej Jakopina. 

Pridružil se mu je župan Občine Radenci 

Mihael Petek, ki je izrazil zadovoljstvo, 

da je ta veliki turnir mladih potekal 

ravno v njihovi občini, kar si šteje za 

posebno čast. Hkrati je izrazil priznanje 

organizatorjem te športne manifestacije. 

Obljubil je, da bo tudi radenska občina 

namenila določen znesek za uspešno 

Najboljši z vodstvom turnirja 

izvedbo turnirja. Sicer pa je organizator 

tega velikega tekmovanja TK klub Ten 

šport iz Murske Sobote v sodelovanju z 

Družbo za športne rešitve pripravil zares 

kakovosten turnir. Največ tekmovalcev 

je prišlo iz sosednje Hrvaške. Zaradi 

ogromnega števila igralk in igralcev, ki 

so bili nastanjeni v hotelih Radin v Radencih 

in Diana v Murski Soboti, so bili 

primorani del tekmovanja prenesti celo 

v sosednjo Radgono v Avstriji, kjer imajo 

na voljo dve igrišči, medtem ko so v 

Radencih tri. 

Pri fantih je bil prvi nosilec Sebastian 

Stiefelmeyer (Avstrija), 166. na lestvici 

ITF, drugi Hrvat Mate Čutura (168.), 

tretji Srb Miki Janković (237.), četrti pa 

Slovenec Nik Razboršek (241.). Vsi štirje 

so se tudi uvrstili v četrtfinale, kjer je 

naš predstavnik s 6 : 3, 6 : 3 premagal 

Romuna Misteana Silvia. Med osem najboljših 

so se prebili še Filip Vittek, Adrian 

Partl (oba Slovaška) in Levente Godry 

(Madžarska). Pri dekletih je bila prva 

nosilka Dijana Banovec (Hrvaška) 180. 

na lestvici, druga Rusinja Elena Fayner 

(290), tretja pa Izraelka Noy Mor (331.). 

Slednja se ni uspela uvrstiti v četrtfinale, 

tam pa so igrale še Isidora Radojković 

(Srbija), Kriszina Kapitany (Madžarska), 

Gabriela Pantuckova (Češka), Rona 

Lavian (Izrael), Darya Lebesheva (Belorusija) 

in Van der Hoek (Nizozemska). 

In kdo so bili najboljši? Rezultati polfinala 

pri fantih: Stiefelmeyer – Razboršek 

7 : 6 (2), 3 : 6, 6 : 4, Janković – Partl 5 

: 7, 3 : 6; dekleta: Banovec – Lebesheva 6 

: 2, 7 : 6 (2), Pantuckova – Fayner 0 : 6, 1 : 

6; finale fantje: Partl – Stifelmeyer 6 : 3, 

6 : 4; dekleta: Banovec – Fayner 7 : 5, 6 : 

2; moške dvojice: Brkić - Čutura (Hrvaška) 

– Bonadio - Markov (Italija, Rusija) 

6 : 4, 6 : 3; ženske dvojice: Katsitadze - 

Lebesheva (Rusija, Belorusija) – Mendo 

- Stefanelli (Italija) 6 : 1, 4 : 6 (10 : 3). 

Milan Jerše 

Za življenjsko delo 

Bloudkova 

nagrada 

Titanu 

Na Brdu pri Kranju je bila slovesna 

podelitev Bloudkovih nagrad, najvišjih 

državnih priznanj v športu. Med 

dobitniki je tudi 81-letni prof. Evgen 

Titan iz Murske Sobote, ki je prejel 

nagrado za življenjsko delo. 

Kot piše v obrazložitvi predlagatelja 

Mestne občine Murska Sobota, je 

Evgen Titan vzgojil številne športnike, 

ki so dosegli vrhunske športne uspehe. 

Evgen Titan z ministrom Lukšičem 

Izjemno razvejani in razširjeni tekmovalni 

šolski sistemi v različnih športnih 

panogah so nastali na njegovo pobudo 

v obliki šolskih lig in šolskih prvenstev. 

Delal je kot trener, sodnik, organizator 

in komentator. Leta 1965 je prejel Bloudkovo 

plaketo. 

»Zame je to obdobje kot Brižinski 

spomeniki. Dolga je moja življenjska 

pot, ki sem jo usmeril v Prekmurje in 

šport. Začel sem, ko mi je bilo šest let, 

v Sokolu, končal pa še nisem,« je po 

slovesnosti izjavil prof. Evgen Titan. 

Bloudkovi plaketi sta prejela atletinja 

Sonja Roman za tekmovalne 

dosežke in Slavko Cener za več kot 

30-letno aktivno športno delovanje 

med Romi. 

Milan Jerše 

Fotografija: Nebojša Tejić, Ekipa 

Triatlon 

Evropsko prvenstvo, Lygna na Norveškem, 

kategorija 20 – 24, moški: 1. 

Iztok Fister; mladinci: 12. Dušan Fister 

(oba KK Tropovci). (M. J.) 

Atletika 

Mednarodni dvoranski miting na 

Dunaju, članice: 1. Tina Jureš (AK 

Panvita) na 200 m (24,70), 2. na 60 m 

(7,62). 

Mednarodni dvoranski miting v 

Linzu za slovensko mladinsko prvenstvo: 

1. Anja Benko z državnim rekordom 

na 400 m (57,21); 1. Tomaž Rozmarič 

na 800 m (4:02,34), 2. Aleš Zver 

(4:02,40). Članice: 3. Tina Jureš (vsi AK 

Panvita) na 200 m (25,09). (M. J.) 

Dvoransko DP za ml. mladince v 

Ljubljani: 6. Ines Horvat v daljino 

(514), 7. Adriana Djačkaj v višino (153). 

Atletski miting: 9. Dominik Šbüll v višino 

(170). (T. G.) 

Rokoborba 

Dejan Šernek in Jure Kuhar sta sodelovala 

na memorialnem turnirju 

Davea Schulza v Colarado Springsu, 

kjer so sodelovali rokoborci iz 21 držav. 

V kategoriji do 84 kg je dosegel 

Šernek s četrtimi mestom lep uspeh. 

Premagal je Američana Hopa in Bolgara 

Bayryakova, v polfinalu pa izgubil 

proti Haightu (ZDA). V prvem boju 

za tretje mesto je ugnal Japonca Saikawo, 

v odločilnem boju pa je zaradi 

poškodbe predal dvoboj Američanu 

Bettsu. V kategoriji do 74 kg je Kuhar 

v 1. krogu klonil proti kasnejšemu 

zmagovalcu Fisherju (ZDA), nato 

je premagal Američana Bancrofta, v 3. 

krogu pa po sporni sodniški odločitvi 

izgubil proti Korejcu Wuyu. 

Na zelo močnem tekmovanju FILA 

(183 tekmovalcev iz 19 držav) v Wolfurtu 

v Avstriji je Mihaela Čirič (Ljutomer) 

zmagala med članicami do 51 

kg. Finalni dvoboj s Poljakinjo je dobila 

s tušem. To je nov mejnik v delovanju 

ljutomerskega kluba, saj je kot 

prva osvojila zlato medaljo v tej konkurenci. 

(M. J.) 

Judo 

Osnovnošolsko DP v Izoli: 1. Adrijan 

Gomboc (OŠ III MS) do 55 kg; 2. Luka 

Roudi (OŠ II MS) do 55 kg; 3. Samo 

Šarčevič (OŠ I MS) do 42 kg, Filip Tratnjek 

(OŠ III MS) do 50 kg, Mateja Krpič 

(OŠ III MS) do 44 kg in Sanja Čahuk 

(OŠ II MS) nad 63 kg; vsi člani JK 

Murska Sobota. 

Pokal mladih v Bruck am Mur (Avstrija): 

1. Jan Lukač (do 28 kg), Hanna 

Mazouzi (do 36 kg); 2. Gabriel Zadravec 

(do 22 kg); 3. Rok Kovačič (do 30 

kg), Tilen Kramar (do 33 kg), Urban 

Gruškovnjak (do 40 kg), Mitja Virag 

(do 26 kg), Teo Toplak (do 45 kg) in 

Miha Filip (do 50 kg), vsi JK Murska 

Sobota. Druga je bila še Melita Gönc 

(do 63 kg), KBV Lendava. (M. J.) 

Badminton 

Člansko DP v Mirni, moške dvojice: 

1. Iztok Utroša - Miha Horvat (Mladost 

Lendava); člani: 2. Iztok Utroša; ženske 

dvojice: 3. Nika Koncut - Tina Kodrič 

(Lendava, Kungota). (F. B.) 

Šah 

15. odprto prvenstvo Nove Gorice, 

A-turnir (26 igralcev, 9 kol): 1. Luka 

Lenič (ŽŠK Maribor) 7, 17. Jernej Buzeti 

4, 19. Denis Gjuran (oba ŠD Radenska 

Pomgrad) 3,5. 

2. kolo prvenstva ŠD Radenska Pomgrad 

v počasnem šahu: Graj – Titan 0 : 

1, Tolič – L. Skuhala 1 : 0, Grah – Cmor 

remi, J. Skuhala – B. Skuhala remi. Vrstni 

red: Titan in Tolič (MB) po 2, Cmor, 

B. in J. Skuhala, Grah po 1,5. 

Mesečni kadetski turnir ŠD Radenska 

Pomgrad: Dorian Vida 6, Erik Čeke 

3, Hana Nemec 2. 

2. konectedenski turnir ŠD Radenska 

Pomgrad v Andrejcih (43 šahistov 

iz Slovenije, Madžarske in Avstrije): 

Darko Supančič (MB) in Jernej Buzeti 

(Radenska Pomgrad) po 7,5, Miran 

Zupe (MB) in Denis Gjuran (Radenska 

Pomgrad) po 7, Robert Makk (Madžarska), 

najboljši mladinec, in Matej Titan 

(Radenska Pomgrad) po 6, Boris 

Kovač, Matija Gabor, najboljši veteran, 

Bogdan Hari (vsi Radenska Pomgrad), 

Karel Žajdela (Ormož), najboljši nižjekategornik, 

in Ciril Logar (Radenska 

Pomgrad), vsi po 5,5. Najboljša šahistka: 

12. Lea Števanec, 5. (M. J.) 

Rokomet 

17. krog 1. B-lige (ž): Sava Kranj – 

Millennium 27 : 23 (11 : 13). Strelke: Pihlar 

5, Rajh, Kotnik, Šijanec in Jaušovec 

po 4. (M. J.) 

Košarka 

11. krog latvijske lige: Valmeira – 

Riga 74 : 80. Valmeira (10 točk Blaža 

Črešnarja iz Lešan) je tretja. (T. G.) 

10. krog pomurske lige: G. Petrovci 

– Sobota 68 : 75, GMT Beltinci – PŠK 

Ljutomer II 61 : 70. (M. J.) 

Mala odbojka 

Prvenstvo ml. učenk v Mali Nedelji: 

1. Veržej, 2. Cezanjevci, 3. Ljutomer. Finale: 

Cezanjevci – Veržej 1 : 2. (M. J.) 

Tenis 

Finale DP veteranov: Sandi Kumer 

(G. Radgona) – Sandi Petkovšek 6 : 7, 

0 : 6. Polfinale: Kumer – Damir Konjar 

6 : 3, 6 : 4, četrtfinale: Kumer – Aljaž 

Brandner 6 : 0, 6 : 2. (G. F.) 

Strelstvo 

4. krog 3. državne članske lige s puško 

v Lendavi: Tišina III, 1131, Gančani, 

1122, Ormož III, 1105; skupno: Tišina 

III, 48 točk, Gančani, 35, TSO Ormož, 

27. Posamezno: Špela Mihalič (Tišina), 

388, Mitja Černi, 385, Denis Verbančič 

(oba Gančani), 382. Skupno: Špela Mihalič, 

106, Mitja Černi, 99, Kaja Raščan 

(Pomurka), 84. 

Finalno šolsko tekmovanje v Ljubljani, 

dijaki: 2. Mitja Černi (SPTŠ MS), 371; 

ekipno: 4. SPTŠ MS, 1041. Učenke: 4. 

Tamara Černi (OŠ Beltinci), 175. (M. J.) 

Lokostrelstvo 

Mednarodni dvoranski turnir v Varaždinu, 

dečki: 1. Dejan Perčič; veterani: 

2. Uroš Vrbančič; člani: 8. Slavko 

Filipič, 9. Smiljan Perčič (vsi lokostrelska 

sekcija TVD Partizan Ljutomer). 

(M. J.) 

Ples 

2. kvalifikacijski turnir za DP v Krškem: 

1. Dejan Zečevič (electric boogie 

solo člani) in Andi Vuk (breakdance 

mladinci), oba PK Zeko. (M. J.) 

Bovling 

7. krog lige lendavske lige: Hac 213, 

Bračun Draškovič 203, Tomažič 202. 

Skupno: Cuk 1021, Gerenčer 1002, Car 

999. (M. J.) 

Pikado 

8. krog 1. zahodne pomurske lige: 

Brizgalna – Friend's tem 4 : 13, Red 

dragons – Tornado 1 : 16, Mišo bar – 

Pančor 6 : 11. Vodi Friend's team. 

Beltinsko občinsko prvenstvo v Ižakovcih: 

1. Damir Lukač (Dokležovje), 

2. Franc Azola (Beltinci), 3. Matej Šebjan 

(Dokležovje). Dvojice: Roberto 

Farič - Franc Azola (Dokležovje, Beltinci). 

(T. G.) 

8. krog lendavske lige: Škorpijon – 

Kvatro Gal 5 : 11, Dalma – Tiffany 5 : 11, 

Minutka – Torcida 3 : 13, prost Malibu. 

Vrstni red: Torcida 14, Kvatro Gal 12, 

Malibu 7. (F. H. M.) 

Namizni tenis 

Ljutomersko občinsko prvenstvo, 

veterani: 1. Bojan Jagodič, 2. Drago 

Kozar, 3. do 4. mesto Milan Majcen in 

Franc Šafarič. Ženske: 1. Laura Perčič, 

2. Anja Vrbanjšak, 3. do 4. mesto Sara 

Vaupotič in Sara Vinkovič. 

14. krog rekreativne lige Puconci: 

Animus Markišavci – Jelenov hram 3 

: 7, Polana – Alf 1 : 9, Sebeborci – Live 

bonus Lendava 0 : 10, Kema veterani 

– Meho Bakovci 6 : 4, Kema mladi – 

Sobota veterani 2 : 8, Spin Mala Nedelja 

– Čobi bar Beltinci 3 : 7. Vrstni 

red: Kema veterani 26, Jelenov hram 

25, Sobota veterani (-1) 23. (M. J.) 

Invalidski šport 

Po 2. krogu slovenske lige vzhod v 

namiznem tenisu za slepe, ki je bil v 

Murski Soboti, vodi pri članih Boštjan 

Bratovšek (Ptuj) z 18 točkami, drugi je 

Aleksander Sabo (MS), 17, tretji pa Andrej 

Peršuh (Ptuj), 16. Članice: 1. Silva 

Mlinarič (MS), 8, 2. Dragica Šernek, 5, 3. 

Tina Gostenčnik (obe MB), 3. (A. T. K.)



Ženski nogomet 

šport 

Pomurke končno ugnale Krko 

Zimska futsal liga se je v Velenju končala 

po željah članic Pomurja Beltinci, 

ki so po razburljivem finalu, polnem 

preobratov, šele po streljanju kazenskih 

strelov s 6 : 5 (3 : 3) premagale 

favorizirano Krko iz Novega mesta. 

V rednem delu so za Pomurke zadele 

Staša Špur, Tanja Vrabel in Jasmina 

Zelko, kazenski strel pa so uspešno 

izvedle Mateja Zver, Tanja Vrabel 

in Tjaša Tibaut. Najboljša igralka in 

strelka je Mateja Zver, vratarka pa 

Nina Čebin. V tekmi za tretje mesto 

je Jevnica s 3 : 1 premagala Rudar Škale. 

Pred tem je Pomurje Beltinci s 5 : 3 

odpravilo Jevnico. Strelke so bile: Zver 

2, Vrabel, Špur in Tibaut. Krka je s 5 : 

0 ugnala Rudar Škale. 

U-17: Maribor A – Velesovo B 5 : 2, 

Krka – Slovenj Gradec 3 : 1, za 3. mesto: 

Velesovo B – Slovenj Gradec 4 : 3 (1 

: 1), za 1. mesto: Maribor A – Krka 6 : 1. 

U-15: Pomurje Beltinci – Brinje Interblock 

B 2 : 1 (Antolin, Ferencek), Velesovo 

– Slovenj Gradec 1 : 0, za 3. mesto: 

Slovenj Gradec – Brinje Interblock 

1 : 5, za 1. mesto: Velesovo – Pomurje 

Beltinci 2 : 3 (0 : 0) po kazenskih strelih. 

Strelke: Prša, Antolin, Rogan. U-12: 

Pomurje Sobota – Maribor 6 : 0 (Kolbl 

3, Horvat, Zadravec, Godina), Rudar 

Škale – Pomurje mlade 2 : 1 (Šiftar), 

Fotografija Tonček Gider 

Članicam Pomurja Beltinci državni naslov 

za 3. mesto: Maribor – Pomurje mlade 

1 : 3 (Šiftar 2, Makovec), za 1. mesto: 

Rudar Škale – Pomurje Sobota 0 : 8 

Zmagovalci pomurskih kvalifikacij v šahu 

V Murski Soboti je potekal mladinski kvalifikacijski turnir za nastop v finalu 

državnega prvenstva. Nastopilo je 38 mladih pomurskih šahistov. Zmagovalci 

F-14: Sandi Pucko (OŠ Bogojina); D-14: Barbara Skuhala (OŠ Ljutomer); F-12: 

Jernej Skuhala (OŠ Ljutomer); D-12: Hana Nemec (OŠ Bogojina); F-10: Jaka 

Meglič (OŠ I MS); D-10: Lucija Kadiš (OŠ I MS); F-8: Aleks Sitar (OŠ Stročja vas). 

Na fotografiji Jernej Skuhala (levo), ki je bil uspešnejši od Borisa Markoje. M. J. 

Sobočani niso ponovili pokalne igre 

Podprvaki premočni 

Pred 400 gledalci v športni dvorani v 

Kanalu je Salonit Anhovo v 2. krogu 

1. DOL s 3 : 1 (22, 17, -23, 21) premagal 

Galex Mir. Salonit Anhovo: Vidič, Szabo, 

Potočnik, J. Kovačič, Kaminski, A. 

Kovačič, Šabec, Paliska, Berlot, Savičić, 

Dabović, Paravan. Galex Mir: Ajlec, 

Horvat, Kerec, Žitnik, Marič, Pavič, 

Flisar, Novak, Tot, Fujs, Repija, 

Hrastovec – libero. 

Sobočani, ki so v četrtfinalu slovenskega 

pokala izločili državne podprvake, 

tokrat niso bili tako razpoloženi. 

Gostitelji so namreč dokaj hitro končali 

prva dva niza. Nato so igralci Galexa 

Mira vendarle pokazali zobe. V 

tretjem nizu, v katerem se je že poznala 

utrujenost domačih rekonvalescentov, 

so vseskozi vodili. V končnici 

so se jim domačini sicer približali, a 

preobrata ni bilo. V četrtem nizu pa se 

je domačemu trenerju Dragotinu Šukerju 

obrestovala menjava, ko je Andreja 

Kovačiča zamenjal Darijo Savičić. 

Od takrat gostitelji prednosti niso 

več izpustili iz rok. 

Preostala izida Modre skupine (za 

naslov prvaka): Calcit Kamnik – Ekipa 

Marchiol Vodi 0 : 3, ACH Volley Bled – 

Astec Triglav 3 : 0. V naslednjem krogu 

se bo Galex Mir v soboto ob 19. uri 

doma pomeril s Calcitom Kamnikom. 

Pucončanke že četrte 

15. krog 2. DOL (ž): Kajuh Šoštanj – 

Kema Puconci 0 : 3 (-20, -18, -19). Vodijo 

Prevalje (39), Kema (28) je četrta. 

14. krog 3. DOL vzhod (m): Beltinci 

– Braslovče 1 : 3 (-22, 22, -20, -16). 17. 

krog 3. DOL vzhod II (ž): Ecom Ruše 

– DŠR M. Sobota 0 : 3 (-17, -8, -23), Kurent 

MGS – ZM Ljutomer 0 : 3 (-19, -16, 

-18), AS Zava Feluka Ptuj – Suha gradnja 

Radenci 3 : 0 (21, 22, 14). Vodi DŠR 

M. Sobota pred AS Zava Feluka Ptuj 

(oboje po 42 točk). 

Milan Jerše 


(Kolbl 4, Horvat 2, Godina, Zadravec). 

Najboljša igralka: Vita Šiftar, najboljša 

vratarka: Patricija Havaši (obe Pomurje 

mlade), najboljša strelka: Špela 

Kolbl (Pomurje Sobota). 

Milan Jerše 

Zagreb med zdravniki, Nafta med veterani 

Športno zdravništvo društvo DOC iz Murske Sobote je pripravilo v telovadnici 

OŠ III v Murski Soboti 16. mednarodni turnir v malem nogometu, na katerem 

je nastopilo 16 ekip iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Na turnirju odprtega 

tipa so ob zdravnikih iz treh držav nastopili tudi veterani, starejši od 40 let. 

Med zdravniškimi ekipami je zmagal DNK Zagreb pred Sombotelom in Celjem. 

Šestouvrščeno domače zdravniško društvo (DOC) je odigralo tri srečanja, še 

najbolj pa so se upirali ekipi Bana Jelačića iz Zagreba (2 : 4). 

Prvo mesto je zasedla veteranska ekipa Nafte, za katero so igrali: Kiraly, Pečelin, 

Novak, A. in L. Horvat, Šabjan, Drvarič, Oberstar, Herman, Meszelics, Hack, Süč, 

Kepe in Radoš. Nafta je v polfinalu premagala DNK iz Zagreba z 2 : 1, v drugem 

polfinalu pa so Černelavci z 2 : 0 premagali Rogašovce. V tekmi za tretje mesto 

so Rogašovci z 1 : 0 premagali DNK iz Zagreba z 1: 0, v finalu pa je Nafta po 

kazenskih strelih s 3 : 1 (1 : 1) premagala Černelavce. Najboljši igralec je Samir 

Džafić (Černelavci), vratar pa Ludvik Kiraly (Nafta). T. G. 

Namizni tenis 

Zafoštnik presenetil 

V Izoli je bil drugi državni turnir Top- 

12 za člane in članice, na katerem je 

nastopilo tudi osem pomurskih igralcev. 

Med udeleženci pa so pogrešali tri 

državne reprezentante: Bojana Tokiča, 

Saša Lasana in Uroša Slatinška. 

Tako je bilo pričakovati, da se bodo 

Pomurci potegovali za prvo mesto, 

kar pa se ni zgodilo, ker je brez poraza 

zmagal Mariborčan Gregor Zafoštnik. 

Najboljši od Pomurcev je bil najmlajši 

Jan Žibrat, ki je z drugim mestom 

dosegel svojo najboljšo uvrstitev 

na TOP turnirjih. Dosegel je devet 

zmag in dvakrat izgubil. Mitja Horvat 

je zasedel tretje mesto (8 : 3), Bojan 

Ropoša pa četrto (6 : 5). Dominik 

Škraban je s sedmim mestom (5 : 6) 

dosegel svojo najboljšo uvrstitev na 

teh turnirjih. Razočarala sta zmagovalec 

prvega turnirja Zvonko Plohl, ki je 

zasedel šele osmo mesto (5 : 6), in Tomaž 

Roudi, ki je bil dvanajsti (1 : 10). 

V drugi skupini sta prijetno presenetila 

mladinca Tomaž Pelcar z drugim 

mestom (8 : 3) in Gorazd Horvat s četrtim 

mestom (6 : 5), kar je njuna najboljša 

uvrstitev na tovrstnih tekmovanjih. 

Pri članicah je prepričljivo slavila 

reprezentantka Jana Tomazini. 

M. U. 


Namizni tenis 

Zmaga 

Sobočanov 

V tekmah končnice v srednjeevropski 

super ligi za uvrstitev od 7. do 12. mesta 

so bili uspešnejši Sobočani. V Bratislavi 

so iztržiti neodločen izid, v povratnem 

srečanju pa visoko zmagali (6 : 

2). Trikrat je zmagal Žibrat, točke pa so 

priborili še Kocuvan, Roudi in dvojica 

Žibrat – Kocuvan. Igrali bodo za 7. do 

10. mesto. Pucončani, ki so že izgubili 

prvo srečanje (4 : 6), so na gostovanju v 

Pragi prepričljivo izgubili (1 : 6). 

Sukič prvi 

Na 3. odprtem državnem kadetskem 

turnirju v Cerknici je zmagal 

najboljši slovenski igralec v tej kategoriji 

Pucončan Patrik Sukič, ki je v finalu 

premagal Novaka iz Krke (3 : 0). 

M. U. 

Nogomet 

Polfinalna 

para znana 

27. aprila bo polfinale pokala MNZ 

Lendava: Virs Bistrica – Renkovci in 

Odranci – La Storia Hotiza. 

Prijateljska tekma v Gradcu: GAK 

– Nafta 0 : 2 (Janković, Miljković). V 

zelo hladnem vremenu so Lendavčani 

gostovali pri nekdanjem prvoligašu 

in najstarejšem klubu v Avstriji. V 

prvem polčasu so gostje diktirali hiter 

tempo, kar so kronali z vodstvom 

v 14. minuti. Drugi zadetek so dosegli 

v 65. minuti, ko je po kotu Vassiljeva 

z glavo zadel Miljković. Postava Nafte: 

Murko, Buzeti, Zemljič, Ošlaj, Caban, 

Matjašec, Vassiljev, Janković, Čeh, Mujaković, 

Volaš. Igrali so še: Luk, Kolman, 

Miljković in Horvat. 

Nafta – Nafta mladinci 9 : 3 (P. Gerenčer 

6, Janković, Horvat, Bukovec; 

Bunderla 3). Registracijska komisija 

NZS je zavrnila registracijo mladega 

napadalca Mitje Flisarja za NK Nafta, 

ker je v tej sezoni že nastopal za 

dva kluba (Mura 05, Tehnostroj Veržej). 

(F. H. M.) 

Aluminij – Mura 05 3 : 0 (1 : 0). Dvakrat 

je zadel Kmetec, enkrat pa Milec. 

Postava Mure 05: Gačevski, Prettner, 

Benkič, Rogač, Janža, Slavic, Maruško, 

Gruškovnjak, Kous, Zlatar, Vršič. Igrali 

so še: Ajlec, Bohar, Krajnc, Pavel, Pejnovič, 

Slavič. Mura 05 – Ljutomer 3 : 

0 (Vršič 2, Zlatar). (M. J.) 

Dvoranski nogomet 

Čentiba prva 

Na finalnem turnirju zimske lige MNZ 

Lendava je prvo mesto zasedla Čentiba. 

Finale: Čentiba – Torcida Lakoš 6 : 0. 

V telovadnici OŠ Turnišče je bil turnir 

Mlade zvezde. Finalni rezultati – 

U-8: Veržej – Ljutomer 4 : 1. U-10: TVT 

Trbovlje – Dobrovce - Miklavž II 3 : 1. 

U-12: Nafta A – Simer šampion 0 : 2. 

U-18: 1. Rakičan Tilia print 12, 2. Turnišče, 

3. Gančani, oba po 6. Najboljši 

igralec: David Kreslin (Rakičan), najboljši 

strelec: David Koznicov (Turnišče). 

9. krog zimske lige Križevci, 1. liga: 

MRD – Top Finedika 6 : 4, Pizzerija 

MBM – Veterani 5 : 2, Bar Milena – MK 

Novak 5 : 2, Rock'n'roll – Berkovci 6 : 

0, 100+ – LO-KO 8 : 3. Končni vrstni 

red: 100+ 27, Top Finedika 19, Bar Milena 

18, Rock'n'roll 16, Pizzerija MBM 

12, MRD in MK Novak Bučečovci po 

10, Veterani 8, LO-KO 6 in Berkovci 

3. Najboljši igralec: Aleš Petek (100+), 

najboljši strelec: Boštjan Žajdela (Top 

Finedika), 26 zadetkov. 

Milan Jerše

22 | Vestnik | 11. februarja 2010 barve otroštva 


Z gumpiči se učimo tujih jezikov 

Harmonika 

Harmonika je glasbilo z mehom, na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in 

gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. Harmonika je stara nekaj manj 

kot 200 let in tudi Slovenci so si jo vzeli za svojo. Je glasbilo, ki ne sme manjkati 

v narodnozabavnih ansamblih, nanjo pa velikokrat igrajo tudi solisti. Obstajajo 

tri vrste harmonik: diatonična, klavirska in kromatična. V zadnjem času je tudi 

pri mladih vse boj popularna. Imamo tudi ustno harmoniko, v katero pihamo 

in jo imamo lahko vedno pri roki. Poznamo pa tudi vrata na harmoniko, ki se 

zložijo kot harmonika, vendar ne igrajo. Gumpiči dobro vedo, da je vedno veselo, 

ko se raztegne harmonika. 

Angleški jezik: the accordion 

(d akordijon) 

Nemški jezik: das 

Akkordeon (das akordeon) 

Madžarski jezik: harmonika 

(harmonika) 

Španski jezik: acordeon 

(akordeon) 

Italijanski jezik: la 

fisarmonica (la fisarmonika) 

Francoski jezik: l`accordéon 

(l`akordeo) 

Esperanto: akordiono 

(akordiono) 

Prispevke in menja 

o vsebinah pošiljajte 

po elektronski pošti: 

nana.rr@vestnik.si, 

ali po pošti: Vestnik, 

za Barve otroštva, Ulica 

arhitekta Novaka 13, 

9000 Murska Sobota. 

Portret 

V manjšem telesu veliko srce, 

to naša Mirjam je. 

Hitro se razjezi, 

hitro pomiri – 

svoj notranji požar pogasi. 

V njeni družbi mi je jasno, 

da je življenje prekrasno. 

Nadine, 7. razred, OŠ III Murska Sobota 

Spekel 

sem prve 

palačinke 

Fotografija Bernarda Koroša Pantović 

Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski 

Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan 

Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, 

ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. 

Kje sem bil, ko me ni bilo? 

Otroci znajo res postaviti prava vprašanja 

v pravem trenutku, tako da nas starše 

presenetijo, zmedejo ali celo osupnejo. 

Kdaj pa kdaj moramo celo priznati, 

kako na vsa vprašanja pač ne poznamo 

odgovora. Še težje pa je odgovoriti, da bi 

otroci to razumeli. Ko mi doma na primer 

listamo po albumu, mlajši ob pogledu 

na fotografije, kjer je le starejši brat, 

vpraša: »To sem jaz?« Ne, to je tvoj bratec, 

tebe pa še ni bilo, mu odgovorimo. In 

potem sledi: »Kje pa sem bil jaz, ko me 

še ni bilo?« No, in kaj pametnega naj odgovoriš? 

Ampak v takih preprostih, nedolžnih 

otroških vprašanjih se velikokrat 

skriva bistvo sveta in razumevanja. Saj 

nam je tudi odraslim težko predstavljivo, 

kje smo, preden smo, in kam gremo, ko 

nas ni. Prekmurci pa poznamo zelo zabaven 

odgovor, kar običajno povemo otroku 

ali komu, da mu sporočimo, da je premajhen 

ali premlad: »Tou je te bilou, da 

si ti še pri bougeci grajščič lüjpo.« No, ko 

ne gre na znanstveni ravni, si pomagajmo 

z ljudsko modrostjo. Znanstveniki to 

še morajo dokazati. 


Obisk dedka Lacija s harmoniko 

Ko je otroke v vrtcu v Prosenjakovcih obiskal Tadejev dedek Laci, ki je glasbenik, 

je bilo prav posebno veselo. S seboj je prinesel kar tri instrumente, saj je glasbenik 

od glave do pete. Spremljali so ga harmonika, frulica in metalofon. Povedal je, da 

je glasbenik že od malih nog ter da zna igrati še na več instrumentov, kot jih je 

prinesel s seboj. Najprej nam je na harmoniko zaigral nekaj pesmic, ki jih otroci 

ne poznajo, nato pa smo mi dedku zapeli madžarske in slovenske pesmice. Vse 

pesmice, ki smo mu jih zapeli, je dedek poznal, zato nas je spremljal s harmoniko. 

Ob zvoku harmonike je vse skupaj zvenelo še lepše. Najboljše pa je bilo, da je 

tudi otrokom dovolil, da zaigrajo na instrumente. Čeprav je harmonika velik in 

precej težek instrument, so se nekateri ojunačili in jo vzeli v naročje. Ker je bilo 

raztegniti meh precej težko opravilo, je otrokom pomagal dedek, na pomoč pa sta 

priskočili tudi vzgojiteljici. Na metalofonu je bilo otrokom lažje zaigrati. 

Ob različnih zvokih je urica druženja z dedkom zelo hitro minila, zato jim je dedek 

Laci obljubil, da jih bo letos še obiskal. B. K. P 

Nekega dne sem šel peš domov z avtobusne 

postaje. Za kosilo sem si zaželel 

palačinke. Ko sem prišel do svojega 

doma, sem vstopil in pozdravil 

mamo. Vprašal sem jo, ali bi lahko 

sam pekel palačinke. Dovolila mi je. 

Pripravil sem posodo. Vlil sem mleko, 

vmešal dve jajci in na koncu dodal še 

moko in sol. Z metlico sem tako dolgo 

mešal, da je nastala tekoča masa. 

Potem pa se je začelo zares. V ponev 

sem nalil malo olja, in ko je postalo 

vroče, sem vlil maso. Več palačink se 

mi je raztrgalo. Ena se mi je prismodila. 

Dve palačinki pa sta ostali celi. 

Mama in ata pa sta bila vesela mojega 

prvega kuhanja. 

Janez Mlinarič, 5. b, OŠ Gornja Radgona 

Snežak 

Nekoč je živel snežak, ki je vedno napovedoval 

vreme. Nekega dne pa je 

prišel deček. Deček je snežaku prinesel 

šal. Snežak ga je bil zelo vesel. 

Lepo si ga je nadel in se prijazno nasmehnil. 

Snežak je bil vedno zelo pogumen 

in pameten. Vendar ni imel prijateljev, 

bil je žalosten. Prišle so ptice in 

ga vprašale, kakšno bo vreme. Snežak 

je pogledal v nebo in rekel, da bo snežilo. 

Bilo je res. Ko je pojenjalo, so se 

mu ptice zahvalile in odletele. 

Ponoči je prišel lačen zajček, ki mu 

je pojedel korenček. Snežak mu je povedal, 

da je to njegov nos. Zajček mu 

je prinesel drugega. Potem sta postala 

najboljša prijatelja. In nista se ločila 

do konca življenja. 

Tamara Črnko, 4. razred, OŠ Šalovci 

Valentinovo 

Spet prihaja Valentin, 

ki s sabo nosi kup veselih sporočil. 

Vse ljudi bo spet med sabo povezal 

in slabe stvari iz spomina odrezal. 

Fantje se bodo še bolj v dekleta zaljubili 

in jih iz srca poljubili. 

Med sabo se bodo vsi obdarili in še 

koga, ki tega ni pričakoval, razveselili. 

Vsi bodo kot angelčki po zraku leteli, 

dokler se med seboj ne bodo zaleteli. 

Na svetu spet vse bo lepo in prav, 

kot moralo bi biti že zdavnaj. 

Katja Pucko, Odranci 

Kurenti bodo pregnali zimo 

Nina Bezenšek, OŠ Turnišče 

Čebelica brez imena 

V mrežo preriši rožo! 

Nekoč pred davnimi časi je živela čebelica, 

ki ni imela imena, zato se je odločila, 

da si bo šla poiskat ime. Na poti 

je srečala pajka in ga je vprašala, ali ji 

lahko da ime. Pajek je odgovoril, da ne, 

in ji je rekel: »Če hočeš imeti ime, moraš 

iti k čmrlju. Na poti bodi previdna, 

ker tam živi hudobna čebela.« In tako 

se je odpravila na pot. Čebelica je bila 

na poti zelo pozorna. Naenkrat pa je za 

sabo zaslišala glas. To je bil glas hudobne 

čebele. Čebelica se je ozrla in videla, 

da hudobna čebela sploh ni hudobna. 

Prosila jo je, naj gre z njo k čmrlju. Ko 

sta prišli k čmrlju, ga je čebelica vprašala, 

ali ji lahko da ime. Vsi skupaj so se 

zamislili. Naenkrat je čmrlj vzkliknil: 

»Kaj pa, če bi ti bilo ime Pika?« Čebelica 

je bila svojega imena zelo vesela, in 

ko se je vračala domov, je vsem na poti 

povedala svoje ime. 

Nika Sukič, 3. razred, OŠ Fokovci 

S. P. in A. P.


O čarobni moči glasbe 

na sceni 

Mislišče 


Učenka vzgaja učenke 

Kapelska petnajstletnica Dominika Tkalčič, nekdanja učenka OŠ Kapela, 

je vzor vedoželjnosti in ustvarjalnosti – Napisala je knjigo 

Nekaj je prispevala vedoželjnost, nekaj 

ljubezen do jezika ter nekaj pravilno 

spodbujanje in usmerjanje učiteljice 

slovenščine Živane Safran. V devetem 

razredu je Dominika sodelovala 

na vseslovenskem literarnem natečaju 

založbe Smar-team in bila nagrajena 

s knjižno izdajo svojega literarnega prvenca. 

Prav v teh dneh je knjiga izšla. 

Doslej je sodelovala pri treh prevodih 

iz nemščine in doživela tri natise knjižic 

z naslovi Tako se te veselim, Baltazar 

in netopirka ter Gospod Zajček 

in gospodična Medvedka, ki so plod 

mednarodnega inovacijskega projekta 

o metodi prevajanja pri pouku materinščine. 

Po literarni predlogi Gospod 

Zajček in gospodična Medvedka 

je napisala scenarij dramskega besedila, 

po katerem so posneli film. V njem 

je igrala eno izmed glavnih vlog. 

Opiši nam, kako je nastajal film, 

kako je potekalo snemanje, kakšni 

so bili občutki ob ogledu filma. 

»Film je nastal pod taktirko devetošolke 

Ivane Plohl, ki je bila tudi režiserka 

filma. Snemali pa smo v šoli. 

Snemali smo dve šolski uri in to je bila 

ena izmed zanimivejših izkušenj, saj 

smo skupaj snemali tako »ta večji« 

devetošolci kot »ta manjši« šestošolci. 

Sama sem se ob snemanju zelo zabavala, 

in ker se zanimam za dramatizacijo 

oz. gledališko in filmsko igro, sem bila 

zelo vesela, ker sem lahko igrala eno 

izmed glavnih vlog. Seveda pa film ne 

bi nastal brez Ivane, ki je vse skupaj zares 

profesionalno posnela in posnetke 

na koncu obdelala tako, da sedaj lahko 

s ponosom gledamo film o Zajčku in 

Medvedki. Pri snemanju so pomagali 

tudi tisti učenci, ki so sicer sodelovali 

pri prevajanju, niso pa mogli igrati 

v filmu, saj število vlog ni bilo enako 

številu sodelujočih učencev. Vendar 

so oni prav tako z veseljem pomagali. 

Prinesli so vse potrebno za snemanje 

filma: različne predmete, s katerimi 

smo simbolično okrasili Zajčkovo 

stanovanje, od krožnikov, sadja, kruha 

in medu do glasbil, blazin in odej, 

iz katerih smo Zajčku naredili udobno 

stanovanje. In kako lepo je bilo slišati, 

ko ti nekdo reče, da je gledal film, da 

mu je bil zelo všeč. Prav lepo je, ko slišiš 

takšno pohvalo.« 

Napisala si mladinsko zgodbo z naslovom 

Čudežna moč glasbe. Ima 

glasba res čarobno moč v tvojem življenju 

in kaj je pomenila za glavno 

junakinjo tvoje zgodbe? 

»Ja, glasba ima res čarobno moč v 

mojem življenju in potihoma si upam 

trditi, da ima glasba vsaj malo čarobne 

moči v življenju vsakega posameznika. 

Razlika je le v tem, da jo začutimo 

na različne načine. Za Dorotejo, 

ki je glavna junakinja moje zgodbe, je 

imela glasba veliko moč, saj je z njo 

Fotografija Ž. S. 

Dominika Tkalčič s svojim prvencem Čarobna moč glasbe 

premagala svojo osebno stisko. Ko je 

bila vznemirjena ali prizadeta, je vzela 

v roke kitaro in se tako pomirila. 

Glasba ji je pomagala premagati globoko 

stisko. Fant, ki ga je imela najraje 

na svetu, je zlorabil njeno zaupljivost. 

Vse to je Dorotejo zelo močno 

prizadelo. Začela se je zapirati vase, 

a spoznala je, da tako bolečih spominov 

ne bo premagala. Glasba pa jo je 

pripeljala do novega prijatelja, kateremu 

je lahko zaupala in ji je dokazal, 

da vsi fantje niso enaki. Imel je band, 

ki je bil Doroteji zelo všeč. Na eni izmed 

njihovih vaj je napisala tudi svojo 

prvo skladbo, s katero je želela fantu 

povedati, da je dovolj pretrpela in 

da je spoznala, da sedaj bolje živi.« 

Pišeš o stvareh, o katerih se dekleta 

najraje pogovarjajo z vrstnicami, 

za starše so te teme pogosto tabu. V 

čem vidiš nauk te zgodbe in kaj bi 

svetovala mladim dekletom? 

»Nauk te zgodbe je predvsem v tem, 

da o svoji neprijetni izkušnji dekle ni 

molčalo. Takšno situacijo stežka pozabiš 

z molčanjem, zato je najbolje, da 

se zaupaš nekomu, za katerega veš, da 

ti lahko pomaga. V tem primeru se je 

Doroteja zaupala svojima dvema prijateljicama. 

Njeni prijateljici pa sta ji 

stali ob strani v tistem trenutku, ko je 

morala povedati staršem o tej neprijetni 

izkušnji. Seveda sta starša reagirala 

razburjeno, kar bi lahko pričakovali, 

vendar ji nista obrnila hrbta. 

Čeprav sta bila jezna, ker ju ni ubogala 

in je vseeno šla na to usodno zabavo, 

sta ji prekršek kmalu odpustila, saj 

sta ji želela le najboljše.« 

Kakšni so bili vtisi o prebranem med 

sošolci. So knjigo prebrali tudi starši 

ali sorodniki? 

»Mislim, da je naredila zgodba na 

moje sošolce globok vtis, saj sem opazila, 

da so z napetostjo pričakovali razplet 

zgodbe. Upam, da je dekletom dala 

vedeti, da naj so previdne, kajti prvi 

spolni odnos mora biti lepa in spontana 

stvar, ki se zgodi iz ljubezni, nikakor 

pa ne iz trenutka norosti ali zaradi 

hvalisanja. Upam, da je zgodba tudi pri 

fantih spodbudila razmišljanje o tem, 

da siljenje v neko stvar lahko dekle 

močno prizadene in da je zloraba nečloveška 

stvar. Noben človek po mojem 

mnenju si tega ne zasluži. Spolni odnos 

naj bi se zgodil iz ljubezni, ko je ta 

že dovolj zrela. Z vsem tem se zagotovo 

strinjajo tudi naši starši, to pa samo 

zato, ker nam želijo le najboljše.« 

V rokah držiš svoj knjižni prvenec. 

Kakšni občutki te prevevajo ob listanju 

knjige? 

»Svojih občutkov ne morem čisto 

popolnoma opisati z besedami. Ko 

sem izvedela, da je knjiga končno izšla, 

so mi v oči stopile solze. Tako ali 

tako sem vedela, da bo izdana, čeprav 

sem na izid čakala tri mesece, vseeno 

je bila to posledica občutka sreče. 

Prav ponosno sem se lahko nasmehnila 

vsakemu, ki je pohvalil vsebino 

knjige. Ko se zavedaš, da je tvoja knjiga 

v vseh večjih knjižnicah po Sloveniji, 

se ti zdi, da so to nekoč bile le sanje, 

zdaj pa je to prelepa resničnost. 

Velikokrat me kdo čudno pogleda, 

ko mu povem, da imam svojo knjigo 

s kataloškim zapisom in je v Cobissu. 

Mogoče si kdo misli, da sem nora na 

knjige, da sem knjižni molj. Ampak ne 

gre za to. Priznam, knjige ni lahko napisati, 

vendar pa je lahko vanjo izliti 

to, kar čutiš. Tudi če gre le za popolnoma 

izmišljeno zgodbo, vanjo lahko 

dodajaš svoje občutke glede vsega, 

kar čutiš. Knjiga je tvoje pripovedovanje 

nekomu drugemu. Če bom hotela 

kdaj komu svetovati, mu bom ponudila 

knjigo. Naj prebere, in če bo takrat v 

njej našel rešitev za svoje težave, bom 

prav tako vesela tako zanj kot zase, ker 

sem mu na tak način pomagala. Vsak 

od nas je zmožen pisati. Vsak od nas je 

zmožen brati. Vsak od nas je zmožen 

delati velike korake. 

Zase lahko rečem, da sem s to izdajo 

uresničila svoje sanje. Sanjala sem, 

da bom nekoč tudi jaz držala v rokah 

svojo knjigo, da bo zgodba nekomu 

nekaj povedala, da si jo bo vtisnil v 

svoj spomin. In če sem to res dosegla, 

lahko zdaj rečem, da se počutim tako, 

kot se počuti vsak človek, ko izpolni 

svoje sanje.« 

Ž. S., B. B. P. 

Človek človeku agresor 

Mag. Debeljak in Jurša počastila podelitev 

Vöter najboljše 

piha v Pomurju 

Mladinski in nevladni pokrajinski 

center je na Spodnjem Kamenščaku 

minuli petek zvečer organiziral podelitev 

priznanj za najboljšo nevladno 

in mladinsko strukturo na območju 

ljutomerske občine in na območju 

Pomurja v letu 2009. Zmagovalnima 

društvoma je tako predstavnica organizatorja 

Vita Suhadolnik izročila 

priznanje, praktično in knjižno darilo, 

čaka pa ju še finančna nagrada. 

Brdo pri Kranju jih že pričakuje: Fantje od Male Nedelje ob svoji izvedbi. Od leve 

proti desni stojijo: Peter Domiter, Anton Ritonja, Franc Bitežnik in Rudolf Ludvik. Med 

njimi ni več Rudija Budje, Antona Klemenčiča in Franca Veselka. S slovesno gesto 

se »fantje« ob vsakem nastopu spomnijo svojih pokojnih kolegov, ki so skupaj z njimi 

uspešno prebrodili začetne težave in kar dvajset let ohranjali lepote ljudskega petja. 

Dašo Benko 

Pozdravljeni, dragi bralci tega časopisa. Pozdravljam vašo pripravljenost za 

branje, sploh za branje nekaj drugačnega, nekaj, kar zahteva mišljenje, 

pojav, ki je vse prej kot pogost, sploh dandanes. Ponujam vam priložnost, 

ki leži izven preprostosti povprečnega vsakdana. Priložnost, da mislite in se 

povzdignete višje k plemenitosti, ki je oz. bi vsaj morala biti domena človeka. 

Tukaj je zdaj prelomnica, ki loči ljudi, ki bodo ob pravkar izrečenih besedah 

takoj zašli v domeno negativne, neproduktivne in zamerljive jeze. Sprva z mislijo 

ogorčenosti: »Kdo pa ta misli, da sploh je?« Potem resentimenta: »Kdo je ta 

prevzetnež, ki dejansko misli, da mi lahko ponudi nekaj, kar že sam imam?« 

In navsezadnje samoupravičene obsodbe: »Ta oseba očitno doživlja deluzije 

pomembnosti in veličine!« Te misli so preprost indikator neprizanesljive 

neprivoščljivosti in monumentalnega strahu, ki razhaja znotraj moderne družbe 

– te družbe jeze, družbe gneva. Vi ste člani in otroci družbe jeze. 

Vsi drugi, ki vas te misli še niso obiskale, pa ste rešeni, a ne varni! Nikoli varni! 

Vsi smo dozoreli temu, da podležemo vsem pretkanim mahinacijam »višjih« 

posameznikov in s tem zapademo v absurdnost družbe jeze. Kaj pa je družba 

jeze? Preprosto povedano, že razvidno iz naziva, je to družba, ki prekomerno 

podlega afektu, ki je v svojih ekstremih neverjetno neproduktiven oz. celo 

destruktiven. 

Vendar kako je to mogoče, od kje ta jeza in kako se reflektira na nas? Vsak se 

mora vprašati, koliko dejansko podlega in kajpak tudi prispeva k širitvi tega 

afekta, in pri tem mora biti neposredno in neizpodbitno iskren sam s sabo! 

Človek je vzgajan, sploh dandanes v dobi »nežne vzgojne roke«, agresivno in 

ne neposredno, pač pa, kar je mnogo hujše, indirektno. Pasivno agresivna 

vzgoja je tu in zdaj ter v svojem razcvetu spodbuja novo vrsto ljudi, ki jih 

lahko imenujemo prihodnji agresorji človeštva. Kaj pa bo oz. je značilnost 

teh agresorjev? Že sama beseda in njen izvor, iz latinske besede »aggredi,« ki 

pomeni »napasti«, nam povesta vse. To je nekdo, ki napade, in to prvi, brez 

kakršnekoli pobude, to je napad, ki dozdevno nima pobude, ne motiva, ne 

nobenega indikatorja, ki bi ga opravičevalo. Kajti stvari gredo tako daleč, da 

za napad, za neko (pasivno) agresivno dejanje, sploh ne bomo potrebovali več 

opravičila. Počakajmo, ali nismo mogoče že pri tej točki? Problem s pasivno 

agresivno vzgojo je prav to, da je pasivna in s tem težje prepoznavna, določljiva 

in odpravljiva. Nekaj, kar je pasivno, dejansko ne nakazuje svoje takojšnje 

prisotnosti, mogoče sploh niti svoje prisotnosti nasploh. Indikatorji so le 

posledice, kot simptomi potuhnjene bolezni, ki nakazujejo na to, da smo za 

preprečitev žal že prepozni in rabijo le kot zasmehovanje spodletelega. 

dinskemu centru Prlekije za ustvarjanje 

ugodnega »vetra«, ki dviguje zavest 

o pomenu mladinskega in nevladnega 

organiziranja ter programov, namenjenih 

mladim v pomurski regiji. 

Slovesni razglasitvi pa je edini od sicer 

vseh petih vabljenih pomurskih poslancev 

neposredno prisostvoval Franc 

Jurša, ki tudi sam aktivno deluje v številnih 

nevladnih organizacijah. Organizirana 

je bila tudi enourna poučna 

Predstojnik državnega urada za mladino 

RS, mag. Peter Debeljak, je na 

Spodnji Kamenščak poslal pozdravno 

pismo ob razglasitvi. Letos sta dobila 

laskavi naslov Turistično društvo Nočni 

pohodniki iz Precetinec in Društvo 

za prepih znanja in informacij Vöter iz 

Murske Sobote. Debeljak pa je čestital 

tudi vsem organizacijam, v prvi vrsti 

Mladinskemu svetu Ljutomer in Mlamultimedijska 

predstavitev Življenje 

ob Muri, ki jo je realiziral okoljevarstvenik 

in generalni sekretar Zveze 

društev Moja Mura Simon Balažic. Regionalni 

pomurski multimedijski in 

kulturni center je s sofinanciranjem 

ministrstva za kulturo še pripravil koncert 

Fantje od Male Nedelje in njihove 

pesmi ob dvajsetletnici delovanja. 

T. K. 

Fotografija Tomo Köleš

24 | Vestnik | 11. februarja 2010 dobro je vedeti 


Parada plamencev 

Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti 

Nad depresijo z zdravili 

Depresija je lahko kronična ali ponavljajoča se duševna motnja, za katero je značilnih več simptomov 

Osemdeset odstotkov plamencev, ki 

živijo po vsem svetu, se izvali ob jezeru 

Natron v Tanzaniji. Tukaj se zbere 

tudi do pol milijona teh ptic. Gre za 

slikovit prizor, ki so ga pred kratkim 

zabeležili tudi na filmski trak. Na 

jezeru se dogaja nepozabna predstava, 

v kateri nastopajo mali plamenci – 

zbere se jih celo do 500 tisoč. Te ptice 

se namreč ne parijo same, po dva in 

dva, temveč v velikih skupinah. Tu smo 

lahko priča velikanskemu paritvenemu 

plesu. Posledica tega je, da se kar 

80 odstotkov vseh na svetu živečih 

malih plamencev izvali prav na jezeru 

Natron, točneje na solnem otoku sredi 

jezera. Sol je pravzaprav snov, zaradi 

katere je jezero Natron idealno mesto 

za parjenje plamencev. Plamenci so na 

slanost dobro prilagojeni in iz soli celo 

zidajo gnezda. 

Past za uši 

Verjetno ni otroka, ki ne bi kdaj 

domov prinesel lasnih uši – ne glede 

na to, kako doma skrbite za čistočo. 

Po navadi je v takšnem primeru 

treba uporabiti posebne šampone, ki 

vsebujejo pesticide, proti katerim pa 

uši postajajo odporne. A prihaja novo 

upanje: losjon Ulesfia, ki zajedavcev 

ne zastrupi, temveč jih zaduši. Gre za 

precej izboljšano različico domačega 

zdravila z majonezo. Pod majonezo so 

namreč uši lahko preživele tudi več 

ur, saj so zaprle svoj dihalni aparat, 

imenovan spirakel. Ulefsia pa jim to 

preprečuje, zato se zadušijo v nekaj 

minutah. Zaradi načina, na katerega 

deluje zdravilo, je manj verjetno, da 

bodo uši nanj postale odporne, menijo 

strokovnjaki. Zaenkrat lahko losjon 

Ulesfia dobite le v tujini. 

Vpliv energijskih 

napitkov 

Če pijete energetske napitke, 

počakajte vsaj 30 minut, preden 

si umijete zobe. Raziskava, ki so 

jo opravili na Univerzi Harvard, je 

pokazala, da nekatere kisline v teh 

napitkih mehčajo sklenino, zato bi 

ščetkanje zobem še dodatno škodilo. 

Enako zobozdravniki odsvetujejo, da 

takoj po kosilu tečete v kopalnico in si 

umijete zobe. Počakajte nekaj minut, 

da pH v ustih pade. 

Osvežilno pivo 

Pivo človeka bolj osveži kot voda! 

Tako je izjava Homerja Simpsona 

iz znamenite risane serije dobila 

zagovornike tudi med strokovnjaki. Na 

španski univerzi v Granadi so testno 

skupino športnikov razdelili v dve 

skupini. Prva je pred intenzivno vadbo 

pila vodo, druga pa svetlo pivo. Slednji 

so dosegli boljše rezultate. 

Med te spadajo depresivno razpoloženje, 

izguba zanimanja ali sposobnosti 

uživanja, pojavljanje misli o krivdi 

ali nepomembnosti, motnje spanja in 

apetita, pomanjkanje energije in težave 

pri razmišljanju. Depresija lahko 

resno ogrozi posameznikovo sposobnost 

opravljanja vsakodnevnih 

dolžnosti. V skrajnem primeru lahko 

pripelje do samomora. 

Zato je vsekakor potrebna zdravniška 

pomoč, predvsem ob hujših oblikah. 

Zdravnik pogosto uvede zdravljenje 

z zdravili. Antidepresivov, to 

je zdravil za zdravljenje depresije, je 

več vrst. Čeravno so si glede učinkovitosti 

precej podobni, obstajajo smernice, 

ki zdravniku olajšujejo izbiro ob 

uvajanju. Skupno vsem zdravilom je, 

da se učinek ne izrazi takoj, pač pa 

šele po nekaj tednih. Zato vas tako 

zdravnik kot farmacevt opozorita, da 

četudi učinka ne zaznate takoj, terapije 

ne smete prekiniti, pač pa morate 

zdravilo redno jemati. V tem obdobju 

odsvetujemo samovoljno povečevanje 

odmerkov, ki ne prinesejo želenega 

učinka, lahko pa poglobijo možnost 

pojava neželenih učinkov. Če v 

pričakovanem obdobju učinek izostane, 

lahko zdravnik poseže po drugem 

zdravilu. Dejansko je pri šestih od desetih 

primerov že prvo zdravilo učinkovito. 

Izkušnje kažejo, da z drugim 

ali tretjim zdravilom nato pri večini 

uspemo doseči zadovoljiv učinek. 

Kot vsako zdravilo imajo lahko tudi 

antidepresivi neželene učinke. Milejši, 

kot so slabost, tesnobnost, nespečnost 

in zaspanost, so pričakovani 

in naj ne bodo vzrok za prekinitev 

zdravljenja, saj navadno v nekaj dneh 

zbledijo. Ob katerem izmed resnejših 

ali bolj motečih neželenih učinkov pa 

se pogovorite z zdravnikom, ki bo glede 

na težavo primerno ukrepal. 

Prav tako se vam ni treba bati odvisnosti, 

saj je antidepresivi, v nasprotju 

s pomirjevali, ne povzročajo. Lahko 

pa se ob nenadni prekinitvi jemanja 

zdravila, ki smo ga neprekinjeno uporabljali 

dalj časa, pojavijo odtegnitveni 

simptomi. Gre za milejše težave, ki 

se kažejo z gripi podobnimi simptomi 

in omotico. Zaradi tega tudi odsvetujemo 

samovoljno prekinitev zdravljenja 

z zdravilom. Jemati ga moramo dalj 

časa, navadno več mesecev, preden 

zdravnik odredi počasno ukinjanje 

zdravljenja. S postopnim ukinjanjem 

se namreč izognemo prej omenjenim 

odtegnitvenim simptomom. 

Poleg strahu pred odvisnostjo se 

pojavlja med ljudmi še nekaj zmotnih 

prepričanj o antidepresivih. Antidepresivi 

recimo ne povzročijo, da bi 

pozabili na svoje težave, le omogočijo, 

da se z njimi lažje spoprimemo. Prav 

Dilema, ki to ni 

Nevarni psi ali neodgovorni lastniki? 

Nedaven napad bulmastifov v Ljubljani, 

ki se je končal pogubno za 

njihovega lastnika, je spet odprl vrsto 

vprašanj o tako imenovanih nevarnih 

pasmah psov. Ali so nekatere 

pasme res same po sebi nevarne ali 

pa njihovi agresivnejši in slabo vzgojeni 

predstavniki neupravičeno mečejo 

slabo luč na celotno pasmo, kakšna 

je vloga lastnika in kaj bi morala 

storiti država za preprečevanje napadov 

psov? Odgovore smo poiskali pri 

mag. Nastji Jagličič Korpič iz murskosoboške 

Veterinarie in v Kinološkem 

društvu Bakovci. 

Kljub deljenim mnenjem stroke 

se je pri nas za pse, kot so bulmastif, 

ameriški pitbulterier, straffordshirski 

terier, bulterier, argentinska doga, 

brazilska fila, rotvajler, kavkaški ovčar 

in doberman, uveljavila oznaka 

potencialno nevarne pasme. Opredelitev 

izhaja iz tega, da naj bi imeli 

zaradi vzgoje, namena, predvsem pa 

telesne konstitucije sposobnost povzročiti 

hujše posledice. »Ne morem 

povedati, da bi bil kateri izmed psov 

teh pasem, ki hodijo k nam v ambulanto, 

napadalen ali da bi bilo z njim 

kaj narobe,« pravi veterinarka Nastja 

Jagličič Korpič in dodaja, »ugrizne te 

lahko kateri koli pes, tudi kokeršpanjel 

ali zlati prinašalec, seveda pa so 

posledice ugrizov različne.« Praviloma 

je treba vsak pasji napad – pa 

najsi ugrizne človeka ali drugo žival 

– prijaviti veterinarski inšpekciji. Ta 

potem takega psa uvrsti na seznam 

nevarnih psov, in če pes napad ponovi, 

se inšpekcija odloči, ali za njegovo 

prevzgojo ali za evtanazijo. 

Je torej pri vsakem psu, tudi potencialno 

nevarnem, napadalnost in 

popadljivost mogoče zatreti? Tako 

kinologi kot veterinarji se strinjajo, 

da lahko tudi pitbul ali rotvajler ob 

primerni socializaciji postane prijazen 

in poslušen ljubljenec, vendar je 

za to docela odgovoren lastnik, ki se 

mora z njim veliko ukvarjati. Inštruktor 

Drago Kološa iz KD Bakovci meni, 

da je za lastnike potencialno nevarnih 

psov še posebej zaželeno, da opravijo 

tečaj poslušnosti in obvladljivosti psa. 

S šolanjem, ki se začne pri petih, šestih 

mesecih starosti, mladič pridobi 

osnove poslušnosti in ubogljivosti, 

navadi se na skrbnikova povelja, njegov 

glas, medtem ko lastnik spozna, 

kako je treba ravnati z njim v različnih 

priložnostih, za nevarne pse, ki so navadno 

napadalni do drugih živali, pa 

je posebej pomembno to, da pridejo v 

stik z drugimi štirinožci. 

tako nam ne spremenijo osebnosti, 

pač pa nam pomagajo, da se spet začnemo 

ceniti in se povrnemo na prejšnjo 

raven delovanja. Antidepresivov 

tudi ne bo treba jemati do konca življenja. 

Večina ljudi jih jemlje nekaj 

mesecev, nato morajo terapijo počasi 

prenehati. 

Vloga lekarniškega farmacevta ni 

omejena le na spodbujanje pravilne 

in varne uporabe predpisanega antidepresiva. 

Naša pomoč je lahko nepogrešljiva 

ob svetovanju glede sočasne 

uporabe drugih zdravil, posebej tistih, 

ki so na voljo brez recepta. Čeravno 

priporočamo šentjanževko za izboljšanje 

razpoloženja, jo ljudem, ki se 

zdravijo z antidepresivi, odsvetujemo. 

Zdravilo iz šentjanževke se je namreč 

izkazalo kot učinkovito le pri blažji 

obliki depresije, ko po antidepresivih 

praviloma še ne posegamo. Poleg tega 

lahko šentjanževka vstopa v interakcije 

s temi zdravili, kar se kaže s spremembo 

njihovega učinka ali pojavom 

Takšno šolanje oziroma izpit za psa 

spremljevalca s preizkusom vedenja v 

urbanem okolju (B – BH) in strokovni 

izpit za vodnika bo po novi zakonodaji, 

ki se pripravlja, moral opraviti 

vsak pasji lastnik oziroma vsak, ki psa 

vodi na sprehod, za nevarne pse pa bo 

posebej veljalo, da morajo ob gibanju 

v urbanem naselju nositi nagobčnik. 

Prav tako se napoveduje omejitev števila 

psov, ki jih ima lahko posameznik 

v lasti, saj se je prav ob zadnjem napadu 

bulmastifov potrdilo, da krdelo 

psov, ki se v skupini počutijo močnejše, 

predstavlja večjo nevarnost 

kot en sam. Kljub tem napovedanim 

ukrepom, ki bodo morda preprečili 

kakšen grozovit pasji napad, če jih 

bodo lastniki dosledno upoštevali, pa 

se je še naprej najbolje držati pravila, 

da je pes le žival in da nobenemu ne 

gre slepo zaupati. 

Petra Kranjec 

neželenih oz. toksičnih učinkov. 

Če na kratko povzamem: zdravilo 

zoper depresijo jemljite redno. Čeprav 

učinka v prvih nekaj dneh ali tednih 

ne boste zaznali, zdravljenja ne 

prekinite. Tega ne storite brez navodila 

zdravnika niti pozneje, saj se lahko 

pojavijo odtegnitveni simptomi ali se 

depresija spet pojavi. Ker gre za dalj 

časa trajajoče zdravljenje, priporočamo, 

da jemljete zdravilo vedno ob 

istem času, recimo pred določenim 

opravilom ali po njem (zajtrk, ščetkanje 

zob, odhod v posteljo). Tako boste 

zmanjšali možnost, da bi pozabili 

vzeti zdravilo. Kajti vedite, zdravilo bo 

delovalo le, če ga zaužijete. 

Bojan Madjar, mag. farm. 

Varstvo potrošnikov 

Darilni bon 

Potrošnica je v dar prejela darilni bon za 

vstop v savno. Ker ga sama ne želi izkoristiti, 

jo zanima, ali je takšen bon prenosljiv. 

Glede na podatke, ki so na darilnem 

bonu, velja, da se takšen bon lahko unovči 

pod pogoji, ki so navedeni na bonu. Ker 

je bon v tem primeru tudi plačilno sredstvo, 

je prenosljiv in potrošnici smo povedali, 

da ga lahko prenese tudi na tretjo 

osebo. Opozarjamo vas, da na bonu mora 

biti navedena vrednost oz. naziv storitve, 

ki jo lahko s tem bonom koristite, poleg 

tega morajo biti na bonu še podatki o izdajatelju 

in mestu, kjer lahko potrošnik 

takšen bon unovči. Potrošnike ob tem 

tudi opozarjam, naj ne spregledajo roka, 

do katerega je bon mogoče unovčiti (saj 

po preteku roka po navadi unovčenje ni 

več mogoče). Če menite, da bona v določenem 

roku ne boste mogli izkoristiti, se 

poskusite s prodajalcem predhodno, se 

pravi že pred potekom roka veljavnosti 

darilnega bona, dogovoriti za podaljšanje 

roka koriščenja darilnega bona. Če 

rok za koriščenje na bonu ni naveden, 

se šteje, da je njegova uporaba časovno 

neomejena. Kar nekaj potrošnikov nam 

je že zastavilo vprašanje, ali je mogoče 

darilni bon zamenjati za gotovino. Menjava 

darilnega bona za gotovino ni mogoča. 

Prav tako pa v primeru, če imate 

npr. bon za 50 evrov in bi želeli opraviti 

nakup le za 30 evrov, ni dolžnost prodajalca, 

da vam vrne preostanek vrednosti 

bona. Zato moramo pred nakupom bonov 

razmisliti, kakšne bone bomo kupili, 

ali enega z višjo vrednostjo, ki ga je treba 

izkoristiti naenkrat, ali več bonov z nižjimi 

zneski, ki se lahko koristijo tudi za 

manjše nakupe. 

Zavod PP Murska Sobota


dobro je vedeti 


Razmišljanje o človeku, ki išče svoj notranji mir, zbranost in celovitost 

Pozitivno naravnani v težkih trenutkih (2. del) 

Janez Drnovšek je opozarjal, da si sami določamo miselno naravnanost 

Če smo izbrali pozitivno, bomo vsak 

dan začeli vedro in s prijaznostjo, ki jo 

bomo prenašali tudi na druge. V tem 

primeru nas kakšna jutranja bolečina 

v glavi, križu ali kjerkoli ne bo zmotila. 

Dopustili bomo, da bo raje nasprotno 

in se bo naše telo prilagodilo dobremu 

razpoloženju. Tudi težave, s katerimi se 

bomo srečali čez dan, nas ne bodo navdale 

s skrbjo, nemirom, strahom ali jezo. 

Zavedali se bomo, da te pač so, kakor 

na primer slabo vreme, vendar vemo, 

da ne pomaga, če se jezimo nanj. Težave 

bomo torej sprejeli, vendar se zaradi 

njih ne bomo vznemirjali. Če svojih 

težav ne bomo obravnavali čustveno, 

bomo ostali pozitivno naravnani in 

bomo ohranili duševni mir, to pa je od 

vsega najpomembnejše. 

Odgovorimo sedaj na vprašanje: Kako 

pa doseči pozitivno miselno naravnanost? 

Če bomo gledali na sebe in okoliščine, 

v katerih živimo, predvsem z vidika 

uspeha, bogastva in slave, jo bomo le 

težko dosegli. Za preživetje namreč ne 

potrebujemo ne enega, ne drugega, ne 

tretjega. Vse to nam povzroča le skrbi 

in nas napolnjuje z nemirom. Potrebujemo 

pa notranji mir, zbranost in celovitost, 

ki nam jih uspeh, slava in bogastvo 

ne morejo dati, temveč nas pri tem 

le ovirajo. Zato se ukvarjajmo z zavedanjem, 

preprostostjo, umirjenimi željami 

in uravnoteženim jazom, ki ne bo zahteval 

vedno novih priznanj in zunanjih 

potrditev. Potrudimo se biti dobre volje, 

s humorjem opazujmo svet okrog sebe 

in s tem vzpostavimo distanco do vsega, 

kar nas obremenjuje. Spomnimo se na 

svoje notranje bistvo in se uskladimo z 

njim. Človek, ki je usklajen z notranjim 

bistvom, je celovit in mu zunanje stvari 

ne pomenijo veliko, je poudaril Janez 

Drnovšek. Takšen človek se zna tudi 

uskladiti z zunanjim svetom, čeprav ta 

ni vzor skladnosti. Ker pa se tega zaveda, 

ne bo dopustil, da bi ga ta potegnil v 

njegovo neskladje in njegove utvare. 

Mnogi med nami se bodo sedaj vprašali: 

Ali se lahko preobrazimo in začnemo 

razmišljati v vsakem trenutku 

pozitivno? Naš odgovor je, da ni nikoli 

prepozno, da začnemo razmišljati pozitivno 

in čutiti prijazneje do ljudi okoli 

sebe. Človek se namreč lahko spremeni, 

pomembno pa je, v katero smer. Tista, 

ki vodi v pozitivni način razmišljanja, je 

povezana s pozabljanjem, kar smo se doslej 

naučili oz. naučili narobe, in z otresanjem 

pridobljenih vzorcev razmišljanja 

in delovanja. Spremembe v ljudeh so 

nekaj povsem normalnega v življenju. Le 

redko kdo namreč lahko misli, da je že 

tako izpopolnjen v zavedanju, da se mu 

ni treba več izboljševati. 

Da bi lahko bili pozitivno naravnani, 

je pomembno med drugim tudi to, da 

najdemo svoj notranji mir. Zaradi negativnih 

vplivov, ki smo jim dan za dnem 

izpostavljeni prek medijev in našega stika 

z okoljem, je to pogosto težko doseči. 

Vendar kar je težko, ni tudi nemogoče, 

le potruditi se je potrebno. V sebi moramo 

vzgojiti mirni otok sredi razburkanega 

oceana ali, še bolje, tega odkriti, 

saj že obstaja. Na tem otoku ni nereda, 

je samo harmonija v občutku blagodejne 

samote in hkrati povezanosti z vesoljnim 

bistvom. Ko bomo odkrili ta 

otok in svoj mir na njem, nas življenje 

ne bo več premetavalo, ne bomo se več 

spraševali, kam nas nese, in ne bomo se 

več bali. Vedeli bomo, kaj je prav in kaj 

ni prav, in negativni zunanji vplivi nas 

ne bodo več prizadeli. Pozitivna miselna 

naravnanost je bistvo našega bivanja. 

V sebi nosi moč in energijo, ustvarja 

pozitivne medčloveške odnose in že 

zato odpravlja mnoge težave. Če smo 

mi dobri do drugih, bodo tudi oni verjetno 

dobri do nas. Iz vsega navedenega 

izhaja, da negativno misleč človek zaradi 

svojih negativnih misli vleče nase negativne 

rezultate. Takšno mišljenje lahko 

človeku prinese nezaželene rezultate 

na različnih področjih. Zato se posameznik 

in družba kot celota moramo zavedati 

pomena miselne naravnanosti in v 

primeru, da nismo pozitivno naravnani, 

začeti izkoreninjati naše negativno 

mišljenje. 

Mag. Simona Šarotar Žižek 

Besede mode 

Katera 

je prava? 

Ženska torba ni nikoli prevelika, saj 

nam še zmeraj ostane kar nekaj stvari, 

ki bi jih želele spraviti vanjo tako 

za vsak primer. Moški izbirajo torbe 

z mislijo, kam bodo pospravili točno 

določene stvari in kateri predalček 

ponuja najboljšo rešitev za posamezen 

problem. Dostikrat se mladi poslovneži 

sprašujejo, katera aktovka 

je prava, ali iz trdega usnja, ki ponuja 

brezhibno hrambo listin in prenosnega 

računalnika, ali morda kaj modernejšega 

... 

Ženska izbira 

Ženska izbira je mnogo hitrejša, kar 

je vidno morda tudi po številu torb in 

torbic v garderobni omari. Prednosti 

več torbic so mnoge: omogočajo več 

kombinacij, pokrivajo več priložnostnih 

dogodkov, manj se obrabijo in 

omogočajo več udobnosti, ko je ta po- 

Opustite 

kajenje! 

Vsi, kadilci in nekadilci, so že dojeli, 

da je kajenje nedvoumno škodljivo za 

naše zdravje. Večina zasvojencev priznava, 

da bi želeli prenehati, vendar 

nikakor ne najdejo ustreznega motiva 

in nimajo dovolj trdne volje. Tisti, ki 

trdijo, da so cigarete opustili mimogrede 

in brez težav, lažejo ali sploh 

niso bili pravi kadilci. Resnici na ljubo 

je treba povedati, da je težko nehati, 

a izjemno koristno. Zakaj? 

»Če prenehate kaditi, se vam bosta 

vonj in okus vrnila po nekaj dneh, 

imeli boste več sape, ki bo tudi bolj 

naravnega vonja. Gotovo boste pridobili 

mirnejši ritem življenja in pravi, 

osvežilni spanec. Spet boste odkrili 

vedrino in pozabljeno voljo do življenja. 

Stresa, zaskrbljenosti in razdražljivosti, 

do katerih lahko pride med 

odvajanjem, bo hitro konec in prednosti 

abstinence bodo hitro prevladale 

nad nevšečnostmi. Porabili boste 

manj denarja, nekaj pa celo prihranili. 

Dobra motivacija je dajanje denarja, 

ki ste ga prej porabili za tobak, na 

stran za projekt, ki si ga že od nekdaj 

želite izvesti,« je zapisano na eni 

izmed številnih spletnih strani, ki so 

namenjene pomoči tistim, ki želijo 

opustiti to razvado. 

z našega štedilnika 

Kremna juha iz korenja 

in pomaranče 

500 g korenja, 2 dl pomarančnega soka, 

80 g čebule, 30 g masla, 1 l zelenjavne 

osnove, 2 dl kisle smetane, 2 žlici narezanega 

drobnjaka, sol, mleti beli poper. 

V primerni kozici segrejemo maslo, 

dodamo sesekljano čebulo in pražimo 

nekaj minut. Dodamo na grobo narezano 

korenje, pokrijemo in med občasnim 

mešanjem dušimo deset minut. 

Zalijemo z jušno osnovo, začinimo in 

počasi kuhamo še 20 minut, dokler se 

korenje ne zmehča. Juho odstavimo in 

zmešamo s paličnim mešalnikom, da 

postane gladka. Dodamo pomarančni 

sok in smetano. Solimo, začinimo in 

serviramo. Na koncu potresemo z narezanim 

drobnjakom 

Telečja jetra s slanino 

in čebulno omako 

40 g olja, 600 g telečjih jeter, 120 g mesnate 

slanine, 200 g čebule, 2 žlici moke, 

2 žlici paradižnikovega kečapa, sol, mleti 

poper, majaron, sesekljan peteršilj. 

V primerni kozici segrejemo olje, dodamo 

na lističe narezano čebulo, pražimo 

nekaj minut, dodamo še na rezance 

narezano slanino in pražimo toliko 

časa, da dobi čebula zlato rumeno barvo. 

Dodamo na lističe narezana jetra in 

med mešanjem pražimo. Po nekaj minutah 

potresemo z moko, dodamo kečap 

in zalijemo z vodo ali jušno osnovo. 

Kuhamo še pet minut, solimo in začinimo 

ter takoj ponudimo. 

Fižolov pire 

250 g belega fižola, 50 g masla, 100 g korenja, 

80 g čebule, 1,5 dl kisle smetane, 

sol, mleti poper. 

Fižol stresemo v večjo skledo, dodamo 

vodo in namakamo vsaj osem ur. 

Fižol odcedimo in ponovno zalijemo z 

vodo. Zavremo, kuhamo deset minut in 

ponovno odcedimo. 

V večji kozici segrejemo maslo, dodamo 

drobno sesekljan korenček in 

čebulo ter med mešanjem pražimo nekaj 

minut. Dodamo fižol in začimbe ter 

zalijemo z vodo. Kuhamo na šibkem 

ognju eno uro oziroma toliko časa, da 

se fižol zmehča. Kuhan fižol odcedimo 

in zmešamo. Dodamo kislo smetano 

in dobro premešamo. Vse skupaj stresemo 

v dresirno vrečko in kupčke nabrizgamo 

na pekač, ki smo ga obložili 

s papirjem za peko. Gratiniramo deset 

minut v vnaprej ogreti pečici pri 180 

stopinjah Celzija. 

Krompirjeva solata 

s stebelno zeleno 

700 g krompirja, 200 g stebelne zelene, 

150 g pora, 200 g avokada, 150 

g majoneze, sok polovice limone, 0,5 

dl belega vina, 1 žlička gorčice, 1 žlica 

kopra, 1 žlička narezanega drobnjaka, 

sol, mleti poper. 

Krompir skuhamo, ohladimo, olupimo 

in narežemo na rezine. Stebelno 

zeleno narežemo na poševne rezine 

in dve minuti blanširamo v slanem 

kropu. Odcedimo in ohladimo. Avokado 

narežemo na drobne kocke in 

pokapljamo z limoninim sokom. Por 

narežemo na kolobarje. Pripravljeno 

zelenjavo in avokado stresemo v skledo, 

dodamo sestavine za preliv in narahlo 

premešamo. Zložimo v primerne 

solatne sklede in postrežemo. 

Kavna pita 

200 g jedilne čokolade, 120 g masla, 

5 žlic močne črne kave, 3 jajca, 1,5 dl 

sladke smetane, 180 g sladkorja. 

Krhko testo: 250 g moke, 120 g masla, 

3 žlice vode. 

Iz naštetih sestavin za krhko testo 

umesimo gladko in mehko testo. Testo 

zavijemo v prozorno folijo in ga 

za 30 minut položimo v hladilnik. Testo 

nato razvaljamo in z njim obložimo 

okrogli tortni model. Pečemo deset 

minut pri 200 stopinjah Celzija v 

vnaprej ogreti pečici. 

Čokolado razlomimo na koščke in 

damo v kozico. Dodamo še maslo in 

kavo. Počasi segrevamo in občasno 

premešamo, da se čokolada in maslo 

razpustita. Odstavimo z ognja in pustimo, 

da se mešanica nekoliko ohladi. 

Jajca stepemo in jih dodamo skupaj 

s smetano in sladkorjem. Dobro 

premešamo. Maso zlijemo na testo in 

pečemo še 30 minut. Ohladimo, narežemo 

na poljubne kose in postrežemo. 

Daniel Kozar, vodja kuhinj 

v hotelu Termal in v Termah 3000 

trebna. Glede na to, da jih imamo več, 

verjetno niso vse enake barve, zato je 

naša celotna podoba pestrejša. 

Moška izbira 

Mlajši poslovneži lahko izbirajo 

med pestro ponudbo mehkih poslovnih 

torb, ki poudarjajo moderen 

videz. Zadrge in drugi kovinski elementi 

premišljeno tvorijo elegantno 

celoto. Vsak predal ima svoj namen in 

marsikatero žensko zamika, da si jo 

omisli tudi sama. Enostavnost, praktičnost 

in svežina so tisti elementi, ki 

štejejo pri izboru dražjih modnih dodatkov. 

Matirani materiali 

Veliko je usnja, ki je obdelano tako, 

da daje matiran videz. Gre za prefinjen 

videz, ki sovpada z ekotrendom. 

Kombinacije so lahko različne, sijaj pa 

je lahko v kovinski zaponki za malo 

piko na i. 

Siv izbor 

Barve za pomlad in poletje počasi 

polnijo trgovine v najrazličnejši ponudbi 

oblačil in obutve, da o modnih 

dodatkih ne govorimo. Kljub raznolikosti 

barv je treba prevetriti spomin, 

kakšne čevlje bomo nosili, ko nam 

sneg ne bo več nagajal. Ni nujno, da 

nosimo torbo v isti barvi kot čevlje, 

vendar so modni oblikovalci pripravili 

več tonsko usklajenih kombinacij 

modnih dodatkov kot nekoč. Siva se 

zdi nova v primerjavi s črno. Deluje 

svetleje in sveže, hkrati se lahko kombinira 

tudi s črnimi, nekaterimi rjavimi 

čevlji in tistimi v bež odtenku. 

Tatjana Kalamar Morales

26 | Vestnik | 11. februarja 2010 reportaža 


Protest kulturnikov 

Z Račko deklaracijo nad Sazas 

Tudi pomurska kulturna društva imajo težave zaradi plačila avtorskih pravic 

– Nov protest kulturnih društev napovedan ob dnevu Evrope, 9. maja 

Na grajskem dvorišču v Račah pri Mariboru 

je domače kulturno društvo v 

nedeljo pripravilo že 3. protestni shod 

proti »ignorantskemu odnosu vlade do 

slovenskih kulturnih društev«, kot so 

sami dejali. 

Predsednik društva Tone Žuraj je ob 

tem prebral Račko deklaracijo, uradni 

dokument, ki so ga sestavila slovenska 

kulturna društva in ki ga je ob koncu 

protestnega shoda podpisalo nekaj 

manj kot sto udeležencev. Z Račko deklaracijo 

kulturniki iz slovenskih društev 

zahtevajo od kulturnega ministrstva, 

da se dokončno opredeli do 

pomena kulturnih društev in njihove 

ogroženosti zaradi neprimernega uveljavljanja 

predpisov o avtorskih pravicah. 

Trn v peti kulturnikov iz društev je 

predvsem organizacija SAZAS (Združenje 

skladateljev, avtorjev in založnikov 

za zaščito avtorskih pravic Slovenije), 

ki naj bi jo zanimala le plačila, kulturna 

društva pa naj bi pehala v katastro- 

Revolucija z grajskega balkona? 

Protestniki so opozarjali tudi na odsotnost kulturne ministrice Majde Širca, ki ne upošteva njihovih pozivov. 

Fotografija Tomo Köleš 

Zbrali so podpise udeležencev, ki so iz Račke deklaracije naredili tudi javno peticijo. 



Mira Rebernik Žižek, koordinatorka 

JSKD RS OE Ljutomer: »Nenehno 

se sprašujem, koliko od sredstev, ki 

jih pobere SAZAS, dejansko dobijo 

posamezni avtorji.« 

falni položaj. »Zanjo pa niso krive direktive 

Evropske unije, ampak njihovo 

zgrešeno tolmačenje s strani slovenske 

vlade,« je poudaril Žuraj. Protestniki so 

vladi očitali, da SAZAS-u dopušča monopolni 

položaj in da izenačuje kulturna 

društva s komercialnimi izvajalci. To 

se je dalo razbrati tudi iz transparentov, 

naperjenih proti vladi, SAZAS-u, kulturni 

ministrici Majdi Širci in državi. 

Na shodu večjega števila udeležencev 

iz pomurskih kulturnih društev ni bilo 

(so pa prišli npr. iz Primorske in Ljubljane), 

vendar jih večina podpira Račko 

deklaracijo. Mira Rebernik Žižek iz 

ljutomerske izpostave Javnega sklada 

za kulturne dejavnosti in iz KD Ivana 

Kaučiča potrjuje, da se tudi prleška društva 

z majhnimi dotacijami iz občinskih 

in državnih proračunov težko spoprijemajo 

z »nepoštenim odnosom SAZASa 

do amaterske kulture«. Tudi na ravni 

JSKD-ja so skušali doseči, da bi s pogodbo 

določili letni pavšalni znesek za ljubiteljsko 

kulturo: »Žal smo naleteli na 

ignorantska gluha ušesa SAZAS-a. Če 

bo šlo tako naprej, bo njihov nenasitni 

aparat resnično povzročil nepopravljivo 

škodo slovenski kulturi.« 

Naslednji protest kulturnih društev 

bo ob dnevu Evrope, 9. maja, spet na 

grajskem dvorišču v Račah, kjer so po 

nedeljskem enournem protestu premrzli 

udeleženci odšli na topel čaj v grajsko 

menzo. 

Tomo Köleš 


Na 6. kongresu avtorskih kuhinj v Milanu 

Bučna torta stopila v svet 

Gostilni Rajh visoko priznanje – Tanjo Pintarič sprejeli med izbrane svetovne 

kuharske talente 

Med štirimi mladimi avtorji kulinarike 

iz Slovenije, ki so jih letos sprejeli v 

prestižno mednarodno združenje JRE, 

je tudi Tanja Pintarič, lastnica gostilne 

Rajh iz Bakovec. Slovesni dogodek 

je bil na šestem kongresu avtorske kuhinje, 

ki je konec prejšnjega tedna pod 

geslom Razkošje preprostosti potekal v 

Bučna tortica, ki je s svojo svežino in 

polnim okusom presenetila ter očarala 

pokuševalce. Naredijo jo iz bučnih 

semen in olja, rahle kreme z dodatkom 

jogurta in malin ter potresejo z 

bučnimi semeni in pomarančo. 

Milanu. Slovenija je letos dobila priložnost, 

da predstavi svojo kulinariko in 

vinsko ponudbo, devet mladih kuharjev 

pa je poslanstvo odlično izpeljalo. Med 

drugim so s terino iz gosjih jeter, pirinimi 

ravioli s tartufi, golažem na slamico 

in bučno torto tako z okusi kot estetiko 

očarali zbrane. 

Na kongresu se zberejo najboljši kuharski 

mojstri z vsega sveta in predstavijo 

najsodobnejše trende v kulinariki, 

priložnost pa dobijo tudi regijske kuhinje. 

Eden od vrhuncev je sprejem v 

združenje mladih kuharskih talentov, v 

JRE, kjer so se petim kuharjem iz najprestižnejših 

restavracij Slovenije pridružili 

še štirje, med njimi tudi Prekmurka 

Tanja Pintarič iz gostilne Rajh, 

ki je edina gostilna v tem združenju 

vzhodno od Ljubljane. To je veliko priznanje 

ne samo v slovenskem, ampak v 

evropskem merilu, saj jih nekdo nenapovedano 

večkrat preveri, sprejmejo pa 

le tiste, ki v skrbi za tradicionalno kuhinjo 

svoje pokrajine izpolnjujejo najstrožje 

kriterije. 

»To je potrditev, da delamo dobro, da 

negujemo tradicijo in pripravljamo pokrajinske 

jedi. Da znamo postreči tradicionalne 

jedi na sodobnejši način,« 

pove Tanja Pintarič. »Iz običajnih sestavin 

in jedi, na primer iz bujte repe, 

naredimo nekaj drugače, postrežemo 

drugače, dodamo nekaj svojega ... Okusi 

pa morajo ostati prvinski.« 

Ajdov kruh in bučna tortica 

»Na sprejemu je vseh devet slovenskih 

gostincev, članov JRE, pod vodstvom 

Tomaža Kavčiča pripravilo pogostitev 

tradicionalne in hkrati sodobne 

jedi za več sto ljudi. Vse smo presenetili 

in očarali, kako smo se znali združiti 

in povezati ter usklajeno pripraviti pogostitev. 

Vsak je prispeval svoje jedi za 

skupni jedilnik, gostilna Rajh pa je postregla 

dve, ajdov kruh z orehi, na katerega 

so nabrizgali maslo iz bučnega olja 

z rdečo havajsko soljo, drobnjakom in 

vodno krešo, ter bučno tortico. Začetna 

nezaupljivost do bučne tortice kot sladice 

se je spremenila v pravo navdušenje. 

Buče povezujemo z drugimi okusi, 

in ker jih preslabo poznamo, smo sladico 

postregli sami, saj smo jo lahko podrobneje 

predstavili in s tem tudi bučno 

olje,« razloži Damir Pintarič. »Tudi 

bučnega olja ne poznajo in so veliko 

spraševali, kako se ga uporablja.« 

Pintaričevi si bili pravi naslov za vse 

odgovore, saj v gostilni Rajh gradijo jedilnik 

prav na bučnem olju. Damir je 

med drugim s posebnim postopkom 

Tanja Pintarič iz gostilne Rajh v družbi treh mladih avtorjev kulinarike 

naredil maslo iz bučnega olja, ki ga ob 

aperitivu radi ponudijo gostom. 

»Veliko poskušamo in spremljamo, 

kako kuhajo in delajo drugje,« pravita 

Pintaričeva, ki vodita gostilno. »Potrebno 

je iti v svet, v različne restavracije, 

da spoznavaš druge okuse in jedi. Včasih 

dobiš le idejo, zamisel, ki jo potem 

prilagodiš ali je le kot navdih. Doma se 

vsak dan pogovarjamo o hrani, še najraje, 

ko pridemo vsi skupaj. Dajemo predloge, 

razvijamo ideje in jih potem preizkusimo 

še v kuhinji.« 

Zavedajo pa se, da je pri nas težko 

spremeniti poglede in okuse, saj so 

preveč zakoreninjeni. Tanja pove, da je 

gostu treba ponuditi in predstaviti jedi, 

ne mu samo pomoliti jedilnega lista. 

Damir doda, da bučno tortico strežejo 

že tretje leto, in ko so jo dali na jedilni 

list, je ni nihče naročil. Pa smo besedilo 

spremenili v sadno tortico in vsak, ki jo 

je poskusil, je bil navdušen. 

Potrebno bo narediti premik v kulinariki 

v pokrajini, ki je sicer vedno slovela 

po dobri hrani, žal pa danes to ni 

več njena odlika. Tanja meni: »Mlade 

ljudi moramo spustiti v kuhinjo, saj razmišljajo 

drugače. Žal je tudi poklic natakarja 

ali kuharja pri nas zapostavljen. 

To se je lepo videlo v Milanu, kjer so kuharje 

in natakarje nosili kot na pladnju, 

s svojimi nastopi so bili kot zvezde.« 

Tudi do gosta je treba spremeniti svoj 

odnos. S slehernim se mora gostinec 

znati pogovarjati, mu ponujati, svetovati, 

ga tudi prepričati, naj poskusi kaj 

novega. Biti mora ne le prodajalec hrane 

in pijače, ampak veliko več. 

A. Nana Rituper Rodež


razvedrilo 

zvezde napovedujejo 


Nagrade za 

izžrebane reševalce 

1. nagrada: knjiga Lahko jem, 

mag. Branislava Belović 

2.–8. nagrada: majica 

Pravilno rešitev - označena polja - 

napišite in pošljite na dopisnicah na 

uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta 

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do 

četrtka, 19. februarja 2010. 

Rešitev: 


Vestnik 06 – rešitve iz 4. številke Vestnika: REŠITEV: MARIJA ŠTESL, GRAD, BELI KRIŽ 

1. nagrada: kuharska knjiga Lahko jem: Simon Časar, Domanjševci 83, 9206 Križevci . 2. 

– 8. nagrada – majica: Metka Virag, Mladinska ulica 17, 9233 Odranci; Drago Kodila, Stara 

ulica 10, 9000 M. Sobota; Klemen Kovač, Gornji Slaveči 54, 9263 Kuzma; Nataša Antonič, 

Trate 5, Dokležovje, 9231 Beltinci; Zlatko Vertič, Grad 172 f, 9264 Grad; Jože Ivajnšič, Zbigovci 

13, 9150 G. Radgona; Ines Kovač, Vadarci 110, 9265 Bodonci. 

Izžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti. 

sudoku 

Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9. 

OVEN 

ONA: Pri delu se vam bo končno nasmehnila sreča in uspeli boste uresničiti 

dolgo načrtovano dejanje. Izkoristili boste prav vse, kar vam bo v prid, in s tem 

dosegli prednost pred konkurenti. 

ON: Prisluhnite, kaj vam hočejo povedati ljudje, saj je znano, da stvari, ki se 

tičejo nas samih, nikoli ne opazimo. S tujimi pogledi na stvar si boste lahko 

ustvarili popolnoma novo sliko celega problema. 

BIK 

ONA: Čedalje pogosteje se boste ozirali za prijetnim znancem, ki vam je pred 

kratkim namenil zelo lep kompliment. S tem vam je vsekakor vzbudil precejšnje 

zanimanje za to, ali je možno kaj več kot samo prijateljstvo. 

ON: Prijazni boste do ljudi, spravljali jih boste v dobro voljo in na splošno dajali 

vtis, kot da veste odgovor na vsako vprašanje. V zadrego vas bo spravila šele 

vaša partnerka, ki vam bo pripravila prijetno presenečenje. 

DVOJČKA 

ONA: Še vedno se ne boste uspeli otresti večnih sumničenj zaradi vašega partnerja, 

kar vas lahko še drago stane. Pazite se, saj se lahko vaše poizvedovanje 

o njegovih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako za vas kot tudi njega. 

ON: Prizadevali si boste pomiriti razgrete glave v vaši okolici in pri tem tudi dosegli 

precejšen uspeh. To vam bo vsekakor povečalo vaš ugled v družbi, s tem 

pa se vam bodo tudi odprla vrata, ki so bila do zdaj zaprta. 

RAK 

ONA: Prizadevali si boste ponovno osvojiti srce vašega partnerja, kar vam bo 

tudi uspelo. Pomiritev bo prišla ravno ob pravem času, saj so zdaj pred vami 

dnevi, ko bo treba pošteno pljuniti v roke in ne bo pravega časa za ljubezen. 

ON: Namesto da se vdajate malodušju, raje poprimite za delo in kaj hitro boste 

opazili, da so bile težave le plod vaše neaktivnosti. Prijeten pomenek ob kavi 

vam bo razkril tudi tiste stvari, ki so bile doslej povsem skrite. 

LEV 

ONA: Že zelo dolgo si govorite, kako je svet krut in nepravičen do vas. Res pa 

je, da ste nepravični predvsem vi sami, to pa je treba tudi priznati. Poglejte resnici 

v oči in vse bo nekako lažje. 

ON: Prišla bo dolgo pričakovana novica o napredovanju, zato se boste odločili 

za pošteno proslavljanje s svojimi prijatelji. Bodite pozorni na zasanjane poglede 

neznanke, ki vas bodo spremljali prav od začetka. 

DEVICA 

ONA: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazili na svoj nestabilen finančni položaj, 

saj ne morete večno živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaletite, 

ampak vso stvar temeljito premislite, šele nato ukrepajte. 

ON: Ne govorite na glas o zadevi, ki vam zelo teži srce. Storite tisto, kar vam 

veleva razum, in ponosni boste nase. Sicer vam ne bo uspelo popolnoma rešiti 

problema, toda vendarle si boste z vztrajnostjo pridobili kar precej ugleda. 

TEHTNICA 

ONA: Spoznali boste osebo, ki vas na začetku niti ne bo tako zelo privlačila, 

vendar bo kljub temu v vas vzbudila precej veliko zanimanje. Lepota ni samo 

zunanjost, ampak jo je treba iskati tudi v človeku. 

ON: Sprememba, ki bo prišla povsem nepričakovano, vam bo prinesla kopico 

prijetnih posledic. Kar težko se bo odločiti, toda vseeno poskusite s tistim, kar 

vam bo prineslo tako poslovno kot tudi emocionalno afirmacijo. 

ŠKORPIJON 

ONA: Čeprav menite, da ste najboljši in da bi se brez vas vse skupaj porušilo, 

poglejte na stvar malo bolj trezno in si vzemite čas za počitek. Ta vam bo zelo 

koristilo, saj ste na robu izčrpanosti. 

ON: Poskusili si boste premisliti, a bo izziv prevelik za vašo radovedno naravo. 

Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedajte, ampak mu odkrito povejte, kaj pričakujete. 

Na razne igrice pa raje kar pozabite. 

STRELEC 

ONA: Zmanjšajte količino popite kave, saj ta negativno vpliva na vaš krvni tlak. 

Raje čim prej obiščite svojega zdravnika, ki vam bo še edini znal pravilno svetovati. 

V nasprotnem primeru se vam ne obeta prav nič dobrega. 

ON: Zadel vas bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s 

tem odkrito spoprimete, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno 

bolj zaplete. Nekdo si želi vaše bližine ... 

KOZOROG 

ONA: Simpatični dogodki vam bodo vendarle odvalili kamen od srca. Tako se 

boste proti koncu tedna odpravili na prijetno večerjo z znancem, ki vam lahko 

v bližnji prihodnosti postane tudi kaj več kot le površen prijatelj. 

ON: Ne tarnajte večno, da je življenje kruto in nepravično, ampak storite nekaj, 

da se bodo stvari končno tudi spremenile. In ne pozabite, da ni nič tako brezupnega, 

da bi morali obupati že prav na začetku! 

VODNAR 

ONA: Nihče ni tako pameten, da ne bi potreboval dobrega nasveta. Nekdo vam 

ga bo sicer ponudil, vprašanje pa je, ali ga boste tudi sprejeli. Končna odločitev 

je seveda vaša, toda pomislite na posledice, ki pa zadevajo tudi druge. 

ON: V prihodnosti boste imeli kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev (in 

še česa boljšega), zato nikar ne zagrabite kar prve. Uživajte, dokler še lahko, in 

si privoščite tudi kakšno malo bolj žgečkljivo stvar ... 

RIBI 

ONA: Zelo ste samozavestni, vendar bi bilo dobro, če bi včasih tudi premislili 

in se prepričali o upravičenosti svojih dejanj. Prehitra presoja vas lahko privede 

v položaj, ko enostavno ne boste našli izhoda. 

ON: S prijaznim nasmehom in lepo besedo boste pri simpatiji dosegli veliko več 

kot upate v tem trenutku. Predvsem odkrit pristop je tisto, kar ta oseba najbolj 

ceni, zato se nikar ne sprenevedajte.

28 | Vestnik | 11. februarja 2010 mali oglasi/zahvale 


KOMUNALA 

Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 

Murska Sobota 

D. E. POGREBNIŠTVO 

N. C. 521 37 00 Ko zaželimo tvoje si bližine, 

gremo tja, v mirni kraj tišine. 

POGREBNE STORITVE UREDITE 

VSE NA ENEM MESTU 

PO ZELO UGODNIH CENAH! 

24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: 

GSM: 041 631 443 

POGREBNE STORITVE, 

OPREMA, VZDRŽEVANJE 

POKOPALIŠČ IN ZELENIC 

ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., 

Veščica 17, 9000 M. Sobota 

V TEŽKIH TRENUTKIH 

VAM SVETUJEMO IN 

POSKRBIMO ZA CELOTNO 

ORGANIZACIJO IN 

IZVEDBO POGREBA 

Brezplačni prevozi do 40 km. 

Plačilo na več obrokov brez obresti. 

24 UR NA DAN: 

02 534 80 60; 041 681 515 

Cvetličarstvo in pogrebništvo 

Marija Ferenčak, s. p., 

Trnje 58, 9232 Črenšovci 

Telefon: (02) 570 15 60 ali 

031 615 535, 031 653 699 

- izdelava vencev in aranžmajev 

– dostava zastonj 

- pogrebne storitve in oprema 

- urejanje zelenic in pokopališč 

- prodaja vseh vrst rastlin 

in cvetja 

- konkurenčne cene 

Tam srce se tiho zjoče, 

da te ni, še verjeti noče. 

V SPOMIN 

Danes mineva deset let, odkar nas je zapustila naša draga 

Anica Kuhar 

iz Puconec 

Vsem, ki ste še spomnite nanjo – lepa hvala. 

Vsi njeni 

Srce je omagalo, 

tvoj dih je zastal, 

a nate spomin 

bo večno ostal. 

ZAHVALA 

5. februarja nas je v 75. letu nepričakovano za vedno 

zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat 

Anton Gjergjek 

iz Vidonec 13 

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izgube in bolečine 

stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. 

Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste 

ga pospremili na njegovi zadnji poti. 

Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in za vse prejete darove. 

Hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete 

pesmi in govorniku za besede slovesa. 

Žalujoči žena in otroci z družinami 

Srce je omagalo, dih je zastal, 

a spomin nate bo vedno ostal. 

ZAHVALA 

V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, 

babica, prababica, sestra, teta in svakinja 

Ana Vogrinčič 

iz Moravskih Toplic 

Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, 

sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali 

cvetje, sveče ter za svete maše in v dobrodelne namene, 

nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. 

Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem iz Bogojine 

in pogrebništvu Banfi. 

Njeni najdražji 

Samo srce in duša ve, 

kako boli, ko več te ni. 

ZAHVALA 

V 79. letu nas je zapustila 

draga mama, stara mama in tašča 

Emilija Kerčmar 

iz Križevec 229 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na 

njeni zadnji poti, darovali sveče in prispevali v dobrodelne namene. 

Zahvaljujemo se tudi Janijevim sodelavkam in sodelavcem kolektiva 

Pošte. 

Hvala tudi duhovniku Aleksandru Balažicu, pevcem za odpete 

žalostinke in pogrebništvu Hozjan. 

Vsi njeni 

KOMPLETNE 

POGREBNE 

STORITVE 

UREJANJE 

POKOPALIŠČ 

IN ZELENIC 

Brezplačni prevozi opreme na dom, 

brezplačni prevozi do 40 km, plačilo 

na več obrokov brez obresti 

Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a 

Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 

Izdelava in obnova nagrobnih 

spomenikov, tlaki, stopnice, 

okenske police in drugi 

izdelki iz granita in marmorja 

Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, 

GSM: 031 876 949 

KEB – 

kamnoseštvo 

Erjavec, Marjan 

Erjavec, s. p., 

Ribiška pot 1 a, 

9231 Beltinci 

Ponujamo pomoč 

in podporo osebam 

s težavami v duševnem 

zdravju, ljudem v duševni 

stiski in njihovim svojcem. 

Kontaktna 

številka 

O70 550 665 

OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE 

IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER 

Center za pomoč 

žrtvam 

kaznivih dejanj 

Murska Sobota, Plese 9, 9000 Murska Sobota 

Tel.: (02) 527 19 00 

Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! 

Pomoč je zaupna 

in brezplačna. 

Na voljo smo 24 ur na 

dan, vse dni v letu! 

Strma je pot v nebo, strma zelo, 

ali lahka s teboj, ti greš z menoj. 

Marija tam stoji in mi naprej veli. 

K tebi želim, moj Bog, k tebi, moj Bog. 

ZAHVALA 

V 81. letu nas je za vedno zapustila 

naša draga mama, babica, prababica, tašča, tetica in botra 

Marija Ivanič 

roj. Kološa 

iz Bogojine 

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, 

prijateljem, znancem, sinovim sodelavcem Ekonomske šole Murska 

Sobota ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, 

darovali cvetje, sveče, svete maše in v druge namene, nam pa izrekli 

besede sožalja. 

Iskrena hvala domačemu župniku dr. Stanislavu Zveru, sosedu Jožefu 

Rogaču, župniku v Podčetrtku, za pogrebni obred in vse opravljene 

maše, pevcem za odpete pesmi in pogrebništvu Jurič. 

Hvala tudi osebju doma Janka Škrabana v Beltincih, Društvu slepih in 

slabovidnih Murska Sobota, Društvu upokojencev Moravske Toplice in 

Turističnemu društvu Bogojina. 

... naj ji bodo solze domačih zibelka v Večnosti. 

Vsi njeni najdražji 

OPORA – SOČUTJE 

v hudi bolezni in smrti 

OO Murska Sobota 

Z ŽALUJOČIMI 

vsak zadnji četrtek 

v mesecu ob 17. uri 

na Slovenski ulici 42 

Tel.: 051 456 470 

POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU 

Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, 

zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu 

pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. 

ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! 

Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. 

Ljubezen, delo in trpljenje 

tvoje je bilo življenje. 

Nam ostala je praznina 

in velika bolečina. 

Le srce ve, kako boli, ko te več ni. 

ZAHVALA 

V 68. letu nas je za vedno zapustila naša 

draga žena, mama, babica, tašča, sestra in teta 

Marija Bence 

roj. Madjar 

od Svetega Jurija 97 

Ob boleči izgubi drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, 

prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, 

darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. 

Posebej hvala sosedovim Lipovim in Klemarovim 

za nesebično pomoč ob njenem slovesu. 

Zahvala velja tudi njeni osebni zdravnici Mariji Perič ter zdravnicama 

internega oddelka Vlasti Petric in Romani Rotdajč. 

Hvala gospodu naddekanu Martinu Vöröšu za pogrebni obred 

in pevcem za čutno odpete pesmi. 

Lepa hvala gospe Mariji Gomboc za besede zahvale 

in pogrebništvu Banfi. 

Žalujoči vsi njeni najdražji 

Jutri je nov začetek. Končuje se staro, 

začenja se novo. 

Staro je minilo, je končano. V njem je 

bilo dobro in slabo. 

Dobro gre naprej, slabo naj ostane preteklosti. 

Jutri ustvarjajte novo dobro. 

(Dr. Janez Drnovšek) 

Marko in Primož, bodita vedno pokončna 

in ne klonita pred nikomer. 

(Očka) 

ZAHVALA 

V 42. letu nas je zapustil 

naš dragi mož, oče, zet, sin in brat 

Franc Lenarčič 

iz Aškerčeve ulice 9 

v Murski Soboti 

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili 

k večnemu počitku, sorodnikom, sosedom, prijateljem 

in znancem za izrečeno sožalje in darovane denarne prispevke. 

Hvala tudi kolektivoma Splošne zobne ambulante 

Murska Sobota in Obratni veterinarski ambulanti Nemščak 

ter pogrebništvu Banfi. 

Žalujoči: žena Sabina, sinova Marko in Primož, tašča Ema, mama 

Marjeta, brat Zlatko in sestra Nataša z družino


zahvale 


Po dolgi bolezni 

se je v 76. letu starosti 

izteklo življenje 

Verone 

Šiftar 

iz Murske Sobote 

Na željo pokojnice smo se 

od nje poslovili v ožjem 

družinskem krogu 1. 2. 2010 na 

pokopališču v Murski Soboti. 

Žalujoči vsi, 

ki smo jo imeli radi 

Ne jokajte ob mojem grobu, 

privoščite mi večni mir, 

izčrpala sem svoje moči, 

zaprla sem trudne oči. 

ZAHVALA 

27. januarja nas je v 86. letu zapustila draga 

mama, tašča, sestra, babica in prababica 

Irma Obal 

roj. Bertalanič, iz Strukovec 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 

prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. 

Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za dobrodelne namene. 

Hvala g. duhovniku Simonu Severju za pogrebni obred, pevcem za 

odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. 


ZAHVALA 

V 89. letu nas je za vedno zapustila 

naša draga mama, tašča, babica in sorodnica 

Angela Sukič 

od Grda 116 

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki 

ste nam izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali vence, sveče, za svete 

maše in cerkev. 

Iskrena hvala g. župniku Goranu Kuharju za pogrebni obred, zdravniku 

Čurčiču, patronažni sestri Darinki in pevcem za odpet žalostinke. 

Hvala družini Šinko za vso pomoč. 

Lepa hvala tudi pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. 

Vsem in vsakemu posebej še enkrat – hvala! 

Žalujoči: sin Franc z ženo, hčerka Marija z možem, 

vnuki Franc z Janjo, Suzana, Jožek in Gabriela 

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, 

a nate spomin bo večno ostal. 

ZAHVALA 


draga mama, tašča, babica in prababica 

Olga Horvat 

iz Nemčavec 6 

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste 

jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in 

denarne prispevke, nam pa izrekli sožalje. 

Posebna hvala duhovniku mag. Leonu Novaku za pogrebni obred, 

pevskemu zboru Prekmurci za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in 

osebju doma starejših v Rakičanu. 

Hvala tudi sodelavcem Varnosti Maribor, kolektivu Term 3000 in Agroservisu. 

Žalujoči sinovi Štefan, Oskar in Jože z družinami 

Odšla je. 

In vendar bo za zmeraj tu ... 

v naših srcih. 

ZAHVALA 

V 78. letu nas je zapustila naša 

draga mama, babica, prababica in tašča 

Hilda Rogan 

iz Sotine 

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in 

znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali v dobre 

namene in nam izrekli besede sožalja. 

Ohranili jo bomo v lepem spominu. 

Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi 

Minilo je žalostno leto, odkar te ni, 

je v srcih naših bolečina, 

kamor naše se oko zazre, 

ostala je za teboj praznina ... 

V SPOMIN 

8. februarja je minilo leto 

žalosti, odkar te ni več med 

nami, dragi 

Štefan 

Dominko 

iz Nedelice 98 a 

Hvala vsem, ki se ustavite 

z lepo mislijo ob njegovem 

grobu, mu podarite svečko in 

cvetje v spomin. 

Tvoji najdražji 

eno leto 

draga mama 

Marta 

Perš 

Če vaj'ne dlani 

bi lahko naju grele, 

če naj'ne roke 

lahko vaju bi objele, 

če vidva tam v raju 

ne bi živela, 

zdaj najina duša 

ne bi trpela. 

Minilo je 

odkar sta naju zapustila 

iz Bokrač 

Pogrešamo vaju! 

Hčerki Simona in Milena z družino 

šest let 

dragi oče 

Silvester 

Perš 

Ljubezen, delo in trpljenje 

bilo tvoje je življenje. 

Nam ostala je praznina 

in velika bolečina. 

Le srce ve, kako boli, ko te več ni. 

ZAHVALA 

Mnogo prezgodaj nas je komaj v 63. letu zapustil 

dragi mož, ati, dedi, brat, zet, tast in stric 

Janez Šinkec 

iz Vanče vasi 

Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo 

vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, 

ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, 

darovali vence, cvetje, sveče, svete maše in za druge namene, 

nam pa izrekli sožalje in besede tolažbe. 

Posebej hvala družinama Oček in Žilavec, ki sta nam pomagali 

v težkih trenutkih. 

Hvala nekdanjim sodelavcem Agrotehnike, 521. brigadi, agenciji Mori, 

gospodu župniku Boštjanu Čehu za pogrebni obred, pevcem za odpete 

žalostinke in pogrebništvu Banfi. 

Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 

ZAHVALA 

V 83. letu 

nas je zapustil 

naš dragi mož, oče, 

dedek, pradedek in brat 

Jožef 

Horvat 

iz Dokležovja 

Vsem, ki ste se prišli poslovit 

od njega, darovali vence, 

cvetje, sveče in svete maše – 

iskrena hvala. 

Ohranite ga 

v lepem spominu. 

Vsi njegovi najdražji 

Oh, kako boli, ko vidiš, 

kako iz dneva v dan 

usihajo življenjske moči. 

To veš ti in vemo mi, 

ki smo bili s tabo 

tvoje zadnje dni. 

ZAHVALA 


draga mama, stara mama, prababica, sestra in tašča 

Helena Čarni 

iz Moravskih Toplic 

Ob obleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih 

trenutkih stali ob strani in nam izrekli besede sožalja. 

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in 

prispevali za dobrodelne namene. 

Zahvaljujemo se škofu g. Erniši, pevcem in njenemu osebnemu zdravniku 

Rupertu Muhru, ginekološkemu oddelku in pogrebništvu Banfi. 


V SLOVO 

Draga Ilonka! 

Zelo te bom pogrešala, 

sestra Jolanka iz Francije 

Zemlja si je vzela, kar je njeno, 

a kar ni njeno, nam ne more vzeti, 

in tisto, kar je neskončno dragoceno, 

je večno in nikdar ne more umreti. 

ZAHVALA 

V 88. letu starosti smo se poslovili 

od dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka 

Jožefa Jaklina 

iz Velike Polane 63 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo 

vsem sorodnikom, botrini, znancem, prijateljem in sosedom, 

ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili 

na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, 

sveče in za svete maše. 

Lepa hvala gospodu župniku za pogrebni obred, 

pevcem za odpete žalostinke 

in govornici za besede slovesa. 

Žalujoči njegovi najdražji

30 | Vestnik | 11. februarja 2010 oglasi 


oglasi@vestnik.si 

tel.:02 538 17 20 

motorna vozila 

ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA 

slovenskega porekla od letnika 2000 

dalje. Tel.: 564 84 30 in 041 758 700, 

ZEC-COMMERCE, d. o. o., Apaška c. 6, 

G. Radgona. m015186 

VOZILA NA POLOŽNICE PO 

VAŠI IZBIRI – Z MINIMALNO 

DOKUMENTACIJO (možnost 

brez kaska). AVTOMOBILI P. 

R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 

02 228 30 00, 031 320 336. m014908 

KUPIM starejša vozna osebna vozila. 

Tel.: 041 675 652. m015271 

živali 

PUJSKE, od 25 do 40 kg, in prašiče, 150 

do 170 kg, prodajo. Tel.: 041 934 608. 

m015247 

NESNICE, rjave, stare 15 tednov, 

prodajo po 3,50 evra za kos. Dostava na 

dom. Tel.: 792 35 71, Marčič, Starošinci 

39, Cirkovce. m015267 

posesti 

NOVO BETONSKO HALO, primerno za 

kmetijsko mehanizacijo, skladišče ali 

delavnico, prodam. Tel.: 041 328 353. 

m015255 

VINOGRAD v Strehovcih in očiščene 

orehe prodam. Tel.: 031 317 978. m015221 

VINOGRAD, 1000 trsov, mešane sorte, 

s kletjo in vso opremo v Pincah – 

Stari breg, prodam. Tel.: 040 873 384. 

m015231 

V NAJEM dam eno- in dvosobno 

stanovanje. Tel.: 031 685 180. m015266 

GRADBENO PARCELO v M. Soboti 

prodam. Tel.: 041 595 645. m015269 

kmetijska mehanizacija 

KUPIJO IMT 533 ali 539. Tel.: 051 639 

777. m015223 

TRAKTOR URSUS kupim. Tel.: 041 680 

684. m015224 

KUPIM TRAKTOR in drugo kmetijsko 

mehanizacijo. Tel.: 041 679 937. 

m014874 

DESKO ZA PLANIRANJE, širine 2 m, 

priklop zadaj, kupim. Tel.: 548 11 64. 

m015245 

HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 

pecljalnik za grozdje, obračalnik, 

rotacijsko koso in pajek prodam. Tel.: 

031 771 526. m015246 

OBRAČALNI PLUG PÖTINGER, servo 

35 - plus, novo, vrtavkasto brano 

Landsberg Leon 301, 3 m, novo, 

prodam. Tel.: 041 647 079. m015256 

PRODAM TRAKTOR ZETOR 7745 PVH, 

čelno koso SIP 220 F, predsetvenik, 2,2 

m z dvojnimi valji, 65 m, pajek Fella, 

5,2, hidravlični, prodam. Tel.: 041 726 

405. m015274 

kmetijski pridelki 

OREHOVO OLJE prodam. Tel.: 031 224 

223. m015230 

razno 

PRODAMO IN BREZPLAČNO 

DOSTAVIMO kamen, skrilavec, 

različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 

966. m014897 

PREMOG zelo ugodno z dostavo. Tel.: 

041 279 187. Prevozništvo Vladimir 

Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. 

m015203 

KUHINJO, masivno, rjavo, kompletno 

z vso belo tehniko, zelo malo rabljeno 

in dobro ohranjeno, z dvignjenim 

pultnim delom, prodajo. Tel.: 526 15 41. 

m015260 

storitve 

POTREBUJETE DENAR, NISTE 

KREDITNO SPOSOBNI, IMATE 

PA VOZILO? POSREDUJEMO VAM 

REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE; 

VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI 

P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 

20, 031 648 679. m014918 

KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI 

POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST 

KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 

460 EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 

%! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! 

POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠE 

REŠITVE. AVTOMOBILI P. R., 

Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 

658 679. m013941 m014929 

Pretežno življenjska zavarovalnica z izkušnjami najstarejše 

avstrijske zavarovalnice – že 210 let trdnosti in zaupanja 

išče 

OBMOČNEGA VODJO PRODAJE ZA 

PREKMURJE IN PRLEKIJO (m/ž), 

ki bo vodil in koordiniral delo zastopnikov 

v mladem in obetavnem delovnem okolju. 

Pogoji: 

• dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, 

• 3 leta delovnih izkušenj v zavarovalništvu na podobnem delovnem mestu, 

• vozniški izpit B-kategorije, 

• poznavanje dela s preglednicami, urejevalniki besedil in elektronsko pošto, 

• usmerjenost k nadpovprečnemu doseganju rezultatov, 

• samostojnost, 

• smisel za delo z ljudmi. 

Ponujamo: 

• zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, 

• ugoden finančni paket, 

• fleksibilen delovni čas, 

• možnost izobraževanja in graditve kariere. 

Kandidati naj pošljejo prijave s priloženim življenjepisom in morebitnimi 

referencami v roku 15 dni po elektronski pošti na naslov andreja.perhavec@ 

merkur-zav.si ali po pošti na: Merkur zavarovalnica, d. d., Dunajska cesta 58, 

1000 Ljubljana, za go. Andrejo Perhavec. 

ODKUP IN ODVOZ 

IZRABLJENIH IN 

POŠKODOVANIH 

VOZIL 

- avtovleka 

- servisna popravila 

- rent-a-car 

- komisijska prodaja 

GSM: 041 756 140 

070 814 650 

Dejan Gjergek, s. p., Polana 43 a, 9000 M. Sobota 

EKOLOŠKO 

KURILNO 

OLJE 

POSREDNIŠTVO 

KURILKO 

tel.: 54 59 280 

Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 Puconci 

Čisto novi Opel 

Z njo se boste počutili kot zvezda. 

Nova uspešnica: popolnoma nova Opel Astra. Pozornost vsakogar pritegnejo njene privlačne linije. Odlikujejo jo inovativne tehnološke rešitve, ki 

navdušujejo vse. Vstopite v novo Opel Astro in tudi sami uživajte v vseh čarih zvezdništva. In Akcija. 

Opel Eye – Kamera, ki prepozna prometne znake in črte voznega pasu 

AFL – Aktivna prilagodljiva biksenonska žarometa 

FlexRide – Tri različne možnosti nastavitve podvozja 

www.kolmanic-dokl.si 

Avtohiša Kolmanič & Dokl 

Industrijska ulica 1, 9000 Murska Sobota, tel.: 02/ 530 46 50 

Povprečna poraba goriva: od 4,2 do 7,2 l/100 km. Emisije CO2: od 109 do 169 g/km.


napovednik 


glasbene 

lestvice na 

radiu murski val 

LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE 

GLASBE DOMAČA PLOŠČA 

1. F čarni pantlik dijani lasje – 

Kontrabant 

2. Lepe pesmi znamo špilat – Langa 

3. Parne Bukreti – Rom-ton 

4. Slovenija – Metulj 

5. Pot domov – Karmen in Avantura 

PREDLOGA 

Rad bi – Blind 4 destiny 

EKG – Nika Zorjan 

LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE 

GLASBA NAŠEGA SRCA 

1. Pozdrav Sloveniji – Kranjci 

2. Če me hočeš povej – Golte 

3. Zgodba poštenjaka – Okrogli 

muzikanti 

4. Vila z neba – Modrijani 

5. Trenutek sreče – Ansambel 

Pepelnjak 

PREDLOGA 

Na Valentinovo – Malibu 

Za vsak slučaj – Vesele Štajerke 

LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 

7 VELIČASTNIH 

1. ODKAR TE NI – Nuška Drašček 

in Jacques Houdek 

2. ZDAJ KO SVA SI BLIZU – Art Music 

Orchestra 

3. S TOTEGA KONCA – Zoran Predin 

4. SANJAJ – I. C. E. 

5. IZPOLNIVA ŽELJE – Nude 

PREDLOGA 

LALALALALA – Jadranka Juras 

ZVEZDNO NEBO – Marko Vozelj 

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB 

NA MURSKEM VALU NSTSNMV 

1. WHEELS – Foo Fighters 

2. ONE LOVE – Guetta David + Estelle 

3. RAIN – Mika 

4. I WILL LOVE YOU MONDAY (365) – 

Aura Dione 

5. TIK TOK – Keisha 

PREDLOGA 

FIREFLIES – Owl City 

I LIKE – Keri Hilson 

Nagrado Srečanja na Murskem valu 

dobi Tajda Borovič, Maistrova ul. 11, 

9241 Veržej 

Kupon št. 6 

Glasujem za skladbo: 

Domača plošča: 

Glasba našega srca: 

7 Veličastnih: 

NSTSNMV 


Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 16. februarja 

2010, na naslov: Murski val, Ulica 

arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, 

za glasbene lestvice. 

PETEK, 12. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 

Jutranji program, Simona Špindler – 06.45 

Poročilo OKC - 07.40 Mariborsko pismo, 

Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kultura 

in šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila 

- 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30 

Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine 

– 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 

60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska 

voditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednja 

poročila – 17.30 Murski val nagrajuje 

- 17.40 Mali oglasi – 18.30 – Radijski knjižni 

sejem - 19.00 Mladi val, Eva in gost Rok Bagoroš 

– 20.10 - Zimzelenčki, ugasni televizor! 

Jernej Šavel 

SOBOTA, 13. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 

Še bolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila 

– 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, 

ponovitev oddaje - 9.30 Kultura in šport ob 

koncu tedna – 10.30 Potepajte se z nami - 

12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitev 

oddaje Od petka do petka - 13.15 1. 

oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila 

- 14.15 Oddaja tedna: reportaža Uporabljaj 

me - 15.00 Literarni drobci - 15.30 

Dogodki in odmevi - - 17.00 Osrednja poročila 

– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 

Mali oglasi - 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna 

lestvica - 19.00 Poročila - 19.15 

– Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila 

– 20.10 – Pröpöler, Primož in Cepo 

NEDELJA, 14. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 

Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga jutranja 

kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 

Misel in čas, duhovna misel predstavnikov 

verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci 

– 9.00 Srečanje na Murskem valu – 

10.00 Izbor pesmi tedna – 10.30 Nedeljska 

kuhinja: Družina Tivadar - 12.30 Poročila – 

12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce 

– 13.30 Čestitke, šport, glasba - 18.00 Na 

narodni farmi – ansambel A je to? 19.00 Poročila 

- 20.10 Samo za vas, Samo Budna 

PONEDELJEK, 15. februarja: 00.00 SNOP - 

05.00 – Ponedeljkovo jutro z Irmo Benko 

– 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 

08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica 

- 09.15 Ponedeljkova tema - 11.15 Oaj, kak 

san zlüfto! (Jernej Šavel, Tonček in Gorazd 

Gider) – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine 

– 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 

Dogodki in odmevi –17.00 Osrednja poročila 

– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje 

– 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR 

– Tanja Žagar - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi 

– 20.00 Zadnja poročila – 20.10 – Ponedeljkov 

potepuh Bojan Rajk 

TOREK, 16. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 

Jutranji! Milan Zrinski – 07.40 Ljubljansko 

pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 

08.30 Besede, besede – -10.30 Mali oglasi - 

11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet, 

Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine – 

14.30 Sedem veličastnih, oddaja o domači 

zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 

15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja 

poročila – 17.20 Obvestila – 17. 30 Murski val 

nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne 

niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, 

Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen 

pogled: Irma Brodnjak – 19.15 Eti ta je muzika 

– 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks 

in Boštjan Rous 

SREDA, 17. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 

Jutranje prebujanje z Dušanom Radičem - 

07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 

Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 9.15 

Aktualno v sredo – 10.15 Župan Lendave 

Anton Balažek - 11.15 Trn v peti, pritožbe, 

mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju 

– 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine 

- 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica 

tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in 

odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan 

Lemut)- 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila 

– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 

Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja - 19.00 

Poročila – 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 

20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski 

val - Simona Špindler in mesečni nagradni 

kviz z Relaxom 

ČETRTEK, 18. februarja: 05.00 Zbudite se 

z dobrim radiem! - Dejan Fujs, 06.40 Preteklih 

24 – 07.00 Druga jutranja kronika – 

07.20 Obvestila – 07.30 Vreme, ceste, radarji 

- 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro Rajh 

- 08.00 Poročila - 08.15 Kmetijski strokovnjak 

– 09.15 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled 

Vestnika (Petra Kranjec) – Dopoldanski voditelj 

Boštjan Rous – 10.30 Mali oglasi - 11.15 

Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 

Aktualno – Krajinski park Goričko - 13.15 1. 

oseba ednine – 14.30 Domača plošča – 15.30 

Dogodki in odmevi - Popoldanski voditelj 

Milan Zrinski - 16.40 Pesem tedna - 17.00 

Osrednja poročila na Murskem valu – 17.20 

Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 

Mali oglasi – 18.00 Mali radio - 19.15 Bilo je 

nekoč –20.00 Poročila – 20.10 Geza se zeza 

napovednik prireditev 

Otvoritev 

MURSKA SOBOTA 

V četrtek, 11. februarja, ob 18. uri bo 

v Pokrajinskem muzeju otvoritev 

razstave Moje zvezdarne – Pavel Kunaver, 

pionir slovenske amaterske 

astronomije. Z razstavo gostuje Tehniški 

muzej Slovenije. 

V ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri 

bo v Pokrajinski in študijski knjižnici 

otvoritev samostojne fotografske razstave, 

kjer bo ljubiteljski fotograf Danilo 

Ivančič iz Veržeja predstavil fotografije 

s koncerta ansambla Lojzeta 

Slaka z naslovom Razprodano. Razstava 

bo na ogled do 27. februarja. 

Koncert 

MURSKA SOBOTA 

V petek, 12. februarja, ob 22. uri bo 

v MIKK-u koncert skupin Mukra 

(Nemčija, noise rock trash math), 

Osis Krull (Nemčija, strongrock) in 

Tarentatec (Nemčija, post rock stoner 

jazz psihadelija). 

V soboto, 13. februarja, ob 21.30 bo 

v MIKK-u tradicionalno pustovanje 

z MIKK-ovo diskoteko 70's & 80's. 

Po lanski uspešni izvedbi bodo letos 

spet zadoneli zvoki izvajalcev, kot so 

Sly & The Family Stone, Eurythmics, 

Police, Kiss, Teras For Fears in 

mnogih drugih. Dress code obvezen, 

vstopnine ni! 

V sredo, 17. februarja, ob 19. uri bo v 

dvorani Glasbene šole koncert tolkalista 

Tonija Alatiča, akademskega 

glasbenika in profesorja, ki poučuje 

tolkala na Glasbeni šoli Žalec. 

GORNJA RADGONA 

V petek, 12. februarja, od 19. ure dalje 

bo na sejmišču koncertni večer Fašenk 

'10 z nastopom skupin Zmelkoow, 

Hertz Infarkt in White Night. 

ČRENŠOVCI 

V soboto, 13. februarja, ob 19.30 bo v 

kulturni dvorani Valentinov koncert 

moškega vokalnega kvinteta Aeternum. 

Dogodek 

MORAVSKE TOPLICE 

V petek, 12. februarja, ob 19. uri bo v 

restavraciji hotela Termal v Termah 

3000 dobrodelna prireditev Naše veliko 

srce, ki jo prirejajo Terme 3000, 

Rotary klub Martjanci in Lions klub 

Murska Sobota. Ob izbrani kulinariki 

bodo nastopili tudi: Kvartet pozavn 

Fourtissimo, Plesna šola Devžej, svetovni 

prvaki v break dancu, skupina 

The Chosen Ones, in glasbena skupna 

Hay. Izkupiček bo namenjen nakupu 

posebne mize za izobraževalne 

potrebe invalidne deklice iz Pomurja 

in za kopanje v termah pomurskim 

osnovnošolcem iz socialno ogroženih 

družin. V ceno vstopnice sta 

vključena svečana večerja in kulturno-zabavni 

program. 

MOTOVILCI 

V soboto, 13. februarja, ob 11. uri bo 

pri vaško-gasilskem domu začetek 

osrednje pustne prireditve v Občini 

Grad z naslovom Motovilska prilika. 

Častni gost prireditve bo akademik 

dr. Anton Vratuša, rojen v sosednjih 

Dolnjih Slavečih. 

MALA POLANA 

V ponedeljek, 15. februarja, ob 10. uri 

bo na sedežu zadruge Pomelaj srečanje 

Rokodelski dizajn – Izmenjava 

izkušenj. Sprva bo predstavitev aktivnosti 

Pomelaja, ob 12. uri pa bo v 

gasilskem domu predstavitev študijske 

poti Društva za ljudsko umetnost 

Zalske županije. 

BELTINCI 

V torek, 16. februarja, ob 9.30 bo na 

parkirišču Mercatorja pustna prireditev 

Fajnšček v Böltincaj. Glasbeni program, 

maske bodo dobile čaj in krofe. 

Gledališče 

RAZKRIŽJE 

V četrtek, 11. februarja, ob 18. uri bo v 

kulturnem domu monodrama Jona, 

besni prerok v izvedbi igralca Gregorja 

Čušina. 

BOGOJINA 


kulturni dvorani gledališka komedija 

Slačilnica avtorja Draga Megliča v izvedbi 

KUD-a Črenšovci in režiji Andreje 

Sever. 

PROSENJAKOVCI 

V nedeljo, 14. februarja, ob 14. uri bo 

v vaškem domu veseloigra Lajoš na 

karavle – Življenje na karavli v Čepincih 

leta 1987 v izvedbi Kulturnoumetniškega 

društva Budinci. Režiser 

in scenarist je Andrej Lainšček. 

Ples 

MURSKA SOBOTA 

V ponedeljek in torek, 15. in 16. februarja, 

ob 18. uri bo v grajski dvorani 

baletna glasbena pravljica Peter in 

volk avtorja S. Prokofjeva v izvedbi 

baletnega oddelka in instrumentalistov 

Glasbene šole Murska Sobota 

ter v koreografiji in režiji Ljiljane 

Keče - Rošker. Nastopili bodo liki, ki 

jih uprizarjajo različna glasbila. 

Literatura 

VERŽEJ 


Marijanišču predstavitev knjige avtorja 

Tineta Mlinariča z naslovom Katedrale, 

ki jo je izdala celjska Mohorjeva 

družba. Knjigo in avtorja bo predstavila 

Bea Baboš, na harmoniko pa bo 

zaigral maturant mariborske srednje 

glasbene šole Vid Ščavničar. 

Predavanje 

MURSKA SOBOTA 

V četrtek, 11. februarja, ob 10. in 17. 

uri bo v Galeriji javno strokovno 

vodstvo po razstavi Pogled od zgoraj 

Društva likovnih umetnikov Prekmurja 

in Prlekije. 

RAKIČAN 

V soboto, 13. februarja, ob 12. uri bo 

na Biotehniški šoli informativni dan 

Waldorfske gimnazije Pomurje. 


V torek, 16. februarja, ob 17. uri bo na 

sedežu društva upokojencev zdravstveno 

predavanje. 

POMURJE 

V ponedeljek, 15. februarja, se bo začel 

nov spomladanski semester joge, ki 

ga pripravlja Društvo joga v vsakdanjem 

življenju: Lendava (ponedeljek 

ob 17.30 v DOŠ II), Murska Sobota (torek 

ob 17.30 v gasilskem domu), Gornja 

Radgona (četrtek ob 17. uri v OŠ), 

Ljutomer (sreda ob 17.30 v gimnaziji). 

Razstave 

MURSKA SOBOTA 

V Galeriji je do 24. februarja na ogled 

razstava Pogled od zgoraj, kjer so razstavljena 

dela 21 članov Društva likovnih 

umetnikov Prekmurja in Prlekije. 

V Pokrajinski in študijski knjižnici 

je do 18. februarja na ogled razstava 

grafik ilustratorke in grafičarke Zsuzse 

L. Farkas. 


V kulturnem domu je na ogled razstava 

del akademskega slikarja Stojana 

Kneževiča. 

V osnovni šoli je na ogled razstava 

Od Zemlje do vesolja. 

GENTEROVCI 

Od 9. do 19. februarja bo v dvojezični 

osnovni šoli na ogled razstava Svoboda 

in demokracija. 

LENDAVA 

Na gradu je do 5. aprila na ogled arheološka 

razstava Pokrajinskega muzeja 

Murska Sobota z naslovom Pri 

Muri. 

V gledališki in koncertni dvorani je 

na ogled razstava akademskega slikarja 

Istvana Zsakija. 

V Sinagogi je na ogled razstava umetniških 

del akademskega slikarja 

Ignaca Medena. 

MORAVSKE TOPLICE 

V galeriji hotela Ajda Term 3000 je 

na ogled razstava del akademskega 

slikarja Jožeta Denka. 

VERŽEJ 

V Zavodu Marianum je na ogled razstava 

likovnih del likovne kolonije 

Kulturnega društva Frana Ksaverja 

Meška od Svetega Tomaža. 

POTRNA 

V Pavlovi hiši je do 27. februarja na 

ogled razstava Metamorfoze, kjer se 

predstavljajo umetniki Johnny Fortmüller, 

Robert G. Tomaschek in Albert 

Holler. 

Kino 

STAR MAX MURSKA SOBOTA 

(od 11. 2. do 17. 2.) 

Francoska drama Coco Chanel in 

Igor Stravinski (19.00, 21.30) 

Ameriška romantična komedija Snubitev 

(20.50) 

Ameriški animirani sinhronizirani 

družinski film Oblačno z mesnimi 

kroglicami (17.00, sob. in ned. še 

15.00) 

Ameriška romantična drama Kje sta 

Morganova? (18.50, 21.10) 

Ameriška animirana sinhronizirana 

družinska komedija Alvin in veverički 

2 (16.30, 18.40) 

Ameriški animirani sinhronizirani 

družinski film Princesa in žabec 

(16.40, sob. in ned. še 14.30) 

LJUTOMER 

Sobota, 13. februarja: ob 19.30 ameriška 

grozljivka Noč čarovnic 2 

Nedelja, 14. februarja: ob 17.30 ameriška 

animirana sinhronizirana risanka 

Planet 51 


Filme bodo vrteli le občasno!

32 | Vestnik | 11. februarja 2010 (ne)nazadnje 


Četrtek: oblačno, 

občasno bo 

rahlo snežilo 

–2 | –1 

Petek: oblačno, 

rahlo sneženje 

se bo okrepilo 

–3 | –1 

Sobota: pretežno 

oblačno, zjutraj 

bo rahlo snežilo 

3 | 1 

Nedelja: 

pretežno 

jasno 

–9 | 2 

Ponedeljek: 

zmerno 

oblačno 

–7 | 3 

vreme Andrej Velkavrh fotografija tedna 

Vremenska napoved v besedi 

V četrtek bo oblačno. Sneženje bo zjutraj 

oslabelo in čez dan večinoma ponehalo. 

Podobno vreme bo tudi v petek, 

ko se bo čez dan sneženje spet nekoliko 

okrepilo. Snežilo bo do sobote zjutraj, 

nato pa ponehalo. Ker bo ves čas oblačno, 

se temperatura ne bo veliko spreminjala. 

Ponoči bo nekaj stopinj pod ničlo, 

podnevi pa okoli –1 stopinje. V soboto 

dopoldne bo prenehalo snežiti in popoldne 

se bo jasnilo. Nedelja bo sončna. Jutro 

bo mrzlo, a čez dan bo nekaj stopinj 

nad ničlo. V ponedeljek bo sicer sončno 

vreme, a nekaj več oblačnosti kot v nedeljo. 

Po hladnem jutru bo podnevi še 

nekoliko topleje kot v nedeljo. 

Sneg kriv za mraz 

Letos slišim marsikoga, da vzdihuje, 

kako hudo zimo imamo. Ja, malo smo 

postali razvajeni zadnje čase! Milih 

zim je več, pa nas ponoven mraz čudi 

in celo sneg leži na tleh več kot le nekaj 

dni! Zagotavljam vam, da letošnja 

zima ni nič posebnega. Najbrž nam je 

vsem razumljivo, da je bolj mrzlo, kadar 

imamo sneg. Pravzaprav se nam 

to zdi samo po sebi umevno. Ampak 

zakaj je tako? 

Kar malo premislite. Zima je letni 

čas, ko so dnevi najkrajši (meteorologi 

štejemo k zimi december, januar in 

februar). Sonce je nizko nad obzorjem 

in nima posebne moči. Že tako ali tako 

je decembra in januarja veliko oblačnosti 

in megle, noči pa so dolge in časa 

za nočno ohlajanje je obilo. Če bi izračunali 

energijsko bilanco, bi ugotovili, 

da naše ozračje več energije ponoči izgubi 

kot je podnevi od shiranega sonca 

prejme. In kadar leži na tleh sneg, nam 

ta še tistih nekaj sončnih žarkov odbije 

nazaj v ozračje. Skratka, sneg povečuje 

odbojnost tal, ki se zato manj segrejejo, 

kot če bi bila kopna. In če se 

ne segrejejo tla, se tudi zrak nad njimi 

ne more. Po drugi strani pa se ponoči 

zasnežena tla še intenzivneje ohlajajo. 

Dvojno zlo torej! 

vestnikov 

koledar 

Č - 11. februar 

P - 12. februar 

S - 13. februar 

N - 14. februar 

P - 15. februar 

T - 16. februar 

S - 17. februar 

MARIJA 

DAMIJAN 

KATARINA 

VALENTIN 

JURKA 

JULIJANA, pust 

SILVIN 

16. februarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 

3 minute, zašlo pa ob 17. uri in 30 minut. 

Dan bo tako dolg 10 ur in 26 minut. 

14. februarja ob 3. uri in 50 minut 

bo na nebu nastopil mlaj. 

Darilo narave 

Naročite svoj izvod časopisa Vestnik 

Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. 

Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. 

Hokej na jezerski gladini 

Mnogi Pomurci, ki so že verjeli, da 

se počasi bližajo toplejši dnevi, ki bi 

vsaj malce zadišali po pomladi, so 

spet nasedli. Tako so tudi tisti, ki so 

mislili, da bodo februarja mirno pluli 

s tokom, pri Krogu zaenkrat še pustili 

svoja plovila na bregu. Nasedli pa so 

tudi nekateri, ki so se odločili za obisk 

proslave ob slovenskem kulturnem 

prazniku, saj marsikje niti tam ni šlo 

vse z načrtovanim tokom. Tako prvi 

niso dočakali konca baletne predstave 

in so namesto tega slišali minuto 

tišine, drugi so morali stati več kot dve 

uri stisnjeni kot ribe v konzervi, tretjim 

so vsilili ogled štiridesetminutnega 

filma, ki sploh ni bil predviden v 

programu, četrti pa si niti niso mogli 

ogledati proslave, saj se je izkazalo, da 

je precej kulturnih in vaško-gasilskih 

domov premajhnih ali zastarelih. 

Da o čolnih niti ne govorimo... 

Največje naravno drsališče v Prekmurju – Debelina ledu kar 23 centimetrov – Vsak dan napete hokejske tekme 

Umetno kraško jezero je zaradi dolgotrajnih nizkih temperatur že nekaj časa 

poligon za različne zimske športne dejavnosti. 

Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. 

Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. 

narocnina@vestnik.si 

Fotografija Ines Sukič 

To, kar so ljubitelji drsanja letos zaman 

čakali v Murski Soboti, je zima 

podarila Goričancem, ko je Ledavsko 

jezero v Kraščih spremenila v največje 

naravno drsališče v Prekmurju. 

Ker ledu na tem jezeru ni bilo že nekaj 

let (vsaj teden dni mora biti deset 

stopinj pod lediščem), je razlogov za 

veselje toliko več. 

Ledena ploskev je postala pravi poligon 

za zimske športne aktivnosti, številni 

prihajajo tja zaradi drsanja, na 

sprehode ali preprosto zato, da uživajo 

v zimski idili. Domiselna mladina iz 

Krašč pa je poskrbela še za eno atrakcijo 

– vsako popoldne na očiščenem zaledenelem 

jezeru igrajo napete hokejske 

tekme, v katerih lahko sodelujejo vsi 

domačini in prebivalci okoliških vasi, 


na koncu pa obiskovalce pogostijo s 

kozarčkom čaja ali kuhanega vina. 

Kljub radostim, ki jih prinaša zamrznjeno 

jezero, je za vse na prvem mestu 

varnost, zato so se domačini najprej 

prepričali o debelini ledu in ugotovili, 

da znaša 23 centimetrov, drsajo pa 

ob robu, kjer voda ni globoka, čeprav 

je zamrznila celotna površina jezera. 

Kako dolgo bo led še držal, je seveda 

odvisno od mraza, a že nekaj tednov 

trajajoča zaledenitev največjega jezera 

v Pomurju je dovolj zgovoren dokaz, 

da letošnja zima ni od muh, smo pa še 

daleč od ekstremno mrzlega leta 1983, 

ko so v Pomurju zamrznili vse stoječe 

vode in vodotoki z Muro vred, na kateri 

se je takrat dalo celo drsati. 

P. K., I. S. 

Vsi zaljubljeni in vsi tisti, ki se imate 

radi, vabljeni na VALENTINOV PLES, 

ki bo v soboto, 13. 2. 2010, s pričetkom 

ob 19.00 v restavraciji hotela Radin. 

Za potrditev, »da ljubezen gre tudi skozi želodec«, bodo poskrbeli kuharski 

mojstri iz hotela Radin, za romantične trenutke pa bo poskrbela glasbena 

skupina ŠTRK. 

Vstopnina: 25 EUR (vključena večerja in zabavno-glasbeni program). 

Maske v znamenju ljubezni, Amorja … bodo nagrajene! 

Rezervacije in informacije: miha.veberic@zdravilisce-radenci.si ali 031 654 380. 

NE SPREGLEJTE: 

17. 2. ob 19.30 Stand up komedija: 

Lucija Ćirović z gosti – Martina Ipša in Vanči Žorž v kongresni dvorani hotela Radin. 

Vstopnina: 6 EUR, prodaja vstopnic uro pred predstavo. Informacije: 02 520 27 33. 

Več informacij: www.zdravilisce-radenci.si. 

Ime in priimek: 

Naselje, kraj, številka: 

Poštna številka: 

Pošta: 

Rojstni podatki: 

Davčna številka: 

Datum: 

Podpis: 

Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo 

in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo 

posredovalo tretjim osebam. 

Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne 

podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in 

o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. 

RAZNOLIKOST DOŽIVETIJ 

V TERMAH 3000 

ROMANTIČNO RAZVAJANJE V DVOJE 

V soboto, 13. februarja 

Ob 20. uri: VALENTINOV PLES z glasbeno 

skupino AVANTURA in plesno šolo Urška 

v restavraciji hotela Termal 

Od 20. do 24. ure: v duhu praznika ljubezni 

vabljeni na ROMANTIČNO NOČNO KOPANJE IN 

SAVNANJE S PRESENEČENJEM v kopališču 

hotela Ajda (12,90 EUR po osebi) 

PUSTOVANJE Z BOGATIMI NAGRADAMI 

V torek, 16. februarja 

Ob 20. uri: PUSTOVANJE z glasbeno skupino 

AVANTURA v restavraciji hotela Termal 

Nagrade za najlepše in najbolj izvirne maske 

1. mesto: vikendpaket za dve osebi v hotelu Park**** 

na Bledu, 2. mesto: vikendpaket za eno osebo v 

hotelu IZVIR**** v Zdravilišču Radenci, 3. mesto: 

vikendpaket za dve osebi v APP*** v Termah Ptuj 

www.terme3000.si

PremoÅ¾enje MauÄeca naprodaj - Pomurje.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

PremoÅ¾enje MauÄeca naprodaj - Pomurje.si