Tudi novinarji smo veseli, ko lah - Pomurje.si
Tudi novinarji smo veseli, ko lah - Pomurje.si
Tudi novinarji smo veseli, ko lah - Pomurje.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
21. oktobra 2010<br />
Murska Sobota, leto lxii, št. 42, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,60 €<br />
Bodo pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota zaprli?<br />
Dva od petih pediatrov odhajata<br />
Kdo bo mami, <strong>ko</strong> bodo sredi noči bolnega otroka peljali v Maribor, pogledal v oči<br />
V premislek<br />
Motno<br />
zlato<br />
Bernarda B. Peček<br />
Na otroškem oddelku se že leta ubadajo<br />
s kadrovskimi težavami, vendar ta<strong>ko</strong><br />
kritičnih razmer, <strong>ko</strong>t so sedaj, ni bilo še<br />
ni<strong>ko</strong>li. Do <strong>ko</strong>nca leta bosta oddelek zapustila<br />
dva specialista pediatra, eden<br />
še ta mesec. Ta<strong>ko</strong> na oddelku ostajajo<br />
en zdravnik specialist in dve zdravnici<br />
specializantki, kar je premalo za nemoteno<br />
delo, je vodstvo bolnišnice sporočilo<br />
na novinarski <strong>ko</strong>nferenci. Zanikali<br />
pa so govorice, da bi zaradi tega morali<br />
zapreti otroški oddelek.<br />
Da delo na oddelku poteka nemoteno,<br />
jim že sedaj pomagajo upo<strong>ko</strong>jeni<br />
zdravniki ter zdravniki iz zdravstvenih<br />
domov in <strong>ko</strong>nce<strong>si</strong>onarji. Skušajo pa<br />
dobiti tudi zdravnike iz drugih zdravstvenih<br />
ustanov in iz nekdanje Jugoslavije.<br />
Zdravniki iz tujine pa imajo<br />
nemalo težav z nostrifikacijo diplome<br />
in ureditvijo statusa zdravnika. Kot je<br />
povedal Bojan Korošec, direktor bolnišnice,<br />
se je sam pogovarjal z vsemi<br />
pediatri v regiji, pa jih je bilo le šest<br />
pripravljenih pomagati pri delu na oddelku.<br />
O problemih otroškega oddelka in<br />
pomanjkanju pediatrov so obvestili<br />
tudi ministrstvo za zdravje in opozorili<br />
na vse večje malodušje, ki je posledica<br />
dolgotrajnih težav. »Da bi delo na<br />
otroškem oddelku tudi v prihodnje nemoteno<br />
potekalo, razmišljamo o selitvi<br />
dela pediatrije na gine<strong>ko</strong>loški, drugega<br />
pa na infekcijski oddelek, vendar<br />
pričakujemo ugovore stroke,« je povedal<br />
Rudolf Mi<strong>ko</strong>lič, svetovalec direktorja<br />
za stro<strong>ko</strong>vne zadeve.<br />
Vodstvo <strong>si</strong>cer zanika, da bi razmišljali<br />
o ukinitvi otroškega oddelka, toda če<br />
zdravni<strong>ko</strong>v ne bo in če ne bodo mogli<br />
izvajati ustreznih programov v specialističnih<br />
ambulantah in hospitalnega<br />
zdravstvenega varstva otrok, je obstoj<br />
pediatrije v Murski Soboti vprašljiv.<br />
A. Nana Rituper Rodež<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Trenutno leži na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota 35 otrok. Pomurski<br />
pediatri in zdravniki splošne prakse vsak dan k njim napotijo od osem do 13 otrok. V prvih<br />
devetih mesecih so na otroškem oddelku, ki ima 40 postelj, hospitalizirali 1583 otrok,<br />
najpogosteje zaradi vnetnih obolenj. V primeru, da ne bi mogli več zagotavljati ustreznih<br />
delovnih razmer, bi otroke preusmerjali v najbližji bolnišnici na Ptuj ali v Maribor. Kdo bo<br />
materam, <strong>ko</strong> bodo morali sredi noči v Maribor odpeljati bolnega otroka, pogledal v oči? Je<br />
strah, da bodo na obrobju ostale prazne, s samoprispevki ljudi zgrajene stavbe, odveč?<br />
<strong>Tudi</strong> <strong>novinarji</strong> <strong>smo</strong> <strong>veseli</strong>, <strong>ko</strong> <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
pišemo o presežkih, o dobljenih<br />
priznanjih, medaljah in<br />
nagradah. Toda ker <strong>smo</strong> poklicni dvomljivci<br />
in želimo povsod pogledati še<br />
v ozadje, se nam tudi tokrat postavlja<br />
vprašanje, ali se res vse medalje in priznanja<br />
bleščijo v vsem svojem <strong>si</strong>jaju.<br />
Bolj o njih premišljujem, bolj se mi zdi,<br />
da ne, da so še neobdelano ali nezloščeno<br />
zlato.<br />
Ko mlada doktorica znanosti prejme<br />
nagrado ugledne farmacevtske družbe,<br />
se sprašujem, zakaj ne more dobiti zaposlitve<br />
v Pomurju. Le kje so se izgubile<br />
vse <strong>si</strong>lne obljube o ustanavljanju podjetji,<br />
ki bodo zaposlovale takšen kader,<br />
kje so obljube o razvoju dejavnosti z izdelki<br />
z dodano vrednostjo?<br />
In <strong>ko</strong> se podjetje iz te pokrajine uvrsti<br />
med šest najhitreje rastočih podjetij v<br />
Sloveniji, me zanima, ali so bili upoštevani<br />
prav v<strong>si</strong> kriteriji, ki naredijo ne<strong>ko</strong><br />
podjetje odlično – med ljudmi. Prihodek,<br />
dobiček, povečanje prodaje … so to res<br />
edini kazalci, po katerih se meri uspešnost.<br />
Vča<strong>si</strong>h je domače o<strong>ko</strong>lje drugačnega<br />
mnenja <strong>ko</strong>t neka zunanja <strong>ko</strong>mi<strong>si</strong>ja<br />
in razlog za to ni vedno zavist. Kaj je tisto<br />
nekaj, kar ti da spoštovanje domačega<br />
o<strong>ko</strong>lja in zaposlenih? Ni vedno plača.<br />
Prekmurski in prleški gostinci so spet<br />
blesteli na minulem stanovskem srečanju,<br />
ki ga spremlja vrsta tekmovanj.<br />
Medalje in priznanja <strong>si</strong> res zaslužijo,<br />
kajti kuharji in natakarji iz te pokrajine<br />
ter tukajšnjih hotelov in gostiln<br />
že od nekdaj veljajo za izjemno dobre<br />
delavce, zadnje čase pa vse bolj inovativne.<br />
Toda ali se ta njihova odličnost<br />
upošteva pri prodaji, imajo zato višje<br />
cene in višje plače?<br />
Kdaj bo prava krpa <strong>ko</strong>nčno zloščila to<br />
motno zlato?<br />
Nepreslišano<br />
Iz evropskega sklada za prilagajanje<br />
Pomoč za delavce Mure<br />
Z evropskim denarjem do novih zaposlitev<br />
Naročnik<br />
Karikatura Anton Buzeti<br />
Iz Bruslja je prišla spodbudna novica, da<br />
je Evropska <strong>ko</strong>mi<strong>si</strong>ja Sloveniji odobrila<br />
vlogo za pomoč 2554 presežnim delavcem<br />
Mure. Iz evropskega sklada za prilagajanje<br />
globalizaciji bodo ta<strong>ko</strong> nekdanjim<br />
proizvodnim delavcem namenili<br />
2.247.940 evrov, s katerimi jim bodo pomagali<br />
pri iskanju zaposlitve, denar pa<br />
bo možno uporabiti tudi za stro<strong>ko</strong>vno<br />
usposabljanje, poklicno usmerjanje, za<br />
samozaposlovanje in različne delavnice.<br />
Pomoč morata odobriti še Evropski parlament<br />
in Svet EU, je pa to prvi primer<br />
tovrstne pomoči Sloveniji.<br />
Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji,<br />
ki je bil ustanovljen leta 2007, ima<br />
na voljo do 500 milijonov evrov letno,<br />
do zdaj pa so v Bruslju ugodili 67 prošnjam<br />
za pomoč 72.241 delavcem, ki so<br />
ostali brez zaposlitve, znesek teh pomoči<br />
pa znaša 391,5 milijona evrov.<br />
Skupna vrednost vloge, ki jo je ministrstvo<br />
za delo posredovalo Evropski<br />
<strong>ko</strong>mi<strong>si</strong>ji že <strong>ko</strong>nec letošnjega aprila, je<br />
nekaj čez 3,4 milijona evrov, iz sredstev<br />
Evropske unije pa se sofinancira 65 odstot<strong>ko</strong>v<br />
vrednosti.<br />
L. Kovač
2 | Vestnik | 21. oktobra 2010 aktualno<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Na dveh bregovih<br />
Kablovod ali<br />
daljnovod<br />
Načrtovanje daljnovoda<br />
brez sodelovanja ljudi<br />
V Ljutomeru razpravljali o priložnostih pomurskega gospodarstva<br />
Primarni sektor z niz<strong>ko</strong><br />
izobrazbo se najlažje iz<strong>ko</strong>rišča<br />
Pred dnevi <strong>smo</strong> prejeli dve sporočili za<br />
javnost o istem dogodku, a z drugačno<br />
vsebino. Gre za skupni sestanek Elektra<br />
Maribor z Občino Puconci in civilno<br />
iniciativo o daljnovodu Murska Sobota–Mač<strong>ko</strong>vci.<br />
Enotna je bila le ugotovitev,<br />
da niso našli skupnega jezika in da<br />
bo civilna iniciativa nadaljevala svoje<br />
delo in nasprotovala gradnji. To pa ne<br />
pomeni, da so proti vsakršni gradnji in<br />
proti zanesljivi oskrbi z elektri<strong>ko</strong>. Zavedajo<br />
se, da sta boljša oskrba porabni<strong>ko</strong>v<br />
in elektrifikacija železniške proge<br />
nujni, toda ne na račun zdravja in<br />
prihodnosti tukajšnjih ljudi.<br />
Elektro Maribor prepričuje, da bi<br />
kabelska varianta predstavljala ogromen<br />
in celo večji poseg v prostor <strong>ko</strong>t<br />
daljnovod, s čimer pa se ne strinja civilna<br />
iniciativa, kar dokazuje s podatki<br />
iz drugih držav EU. In zakaj Elektro<br />
Maribor že na začetku projekta ni naročil<br />
primerjalnega vrednotenja trase<br />
kablovoda za celotno traso, ta<strong>ko</strong> <strong>ko</strong>t<br />
so to naročili za 700 metrov pred RTP<br />
Mač<strong>ko</strong>vci, se je na sestanku spraševala<br />
predstavnica ZEU-a – družbe za načrtovanje<br />
in inženiring. Tridimenzionalna<br />
realna vizualizacija daljnovoda<br />
v prostoru naj bi nazorno predstavila<br />
nemoteč daljnovod, toda prisotne<br />
prebivalce iz va<strong>si</strong> Vaneča, Moščanci in<br />
Dan<strong>ko</strong>vci je le še bolj prepričala o nesprejemljivosti<br />
daljnovoda, ki je pone<strong>ko</strong>d<br />
oddaljen od hiš le 40 metrov,<br />
potekal pa bi tudi pre<strong>ko</strong> športno-rekreacijskega<br />
centra na Vaneči. Je pa<br />
bilo poročilo civilne iniciative bogatejše<br />
v treh točkah. V študiji vplivov na<br />
o<strong>ko</strong>lje so pogrešali podrobnejši opis<br />
vplivov na ljudi in na vrednotenje nepremičnin.<br />
Na opaz<strong>ko</strong>, da so civilne<br />
iniciative mar<strong>si</strong>kje na slabem glasu, so<br />
odgovorili, da so prva civilna iniciativa<br />
v Sloveniji, ki jo je pooblastila večina<br />
prebivalcev vseh treh va<strong>si</strong>, ena<strong>ko</strong> stališče<br />
<strong>ko</strong>t oni pa zagovarja tudi Občina<br />
Puconci. Toda kljub podpori lokalne<br />
skupnosti in zunanjih stro<strong>ko</strong>vnja<strong>ko</strong>v<br />
so prišli do točke, <strong>ko</strong> morajo poiskati<br />
pravno pomoč, saj so odločbe, ki jih<br />
dobivajo občani v zvezi z o<strong>ko</strong>ljevarstvenim<br />
soglasjem, ta<strong>ko</strong> zapletene, da<br />
sami tega ne zmorejo več.<br />
In še nekaj so jih poskušali prepričati<br />
predstavniki Elektra Maribor: da<br />
se stvari ne rešujejo po medijih, da to<br />
ni prava pot.<br />
Bernarda B. Peček<br />
Predstavnik vladne službe se sprašuje, ali <strong>Pomurje</strong> res potrebuje viso<strong>ko</strong> izobražen kader<br />
Za in proti, zavod za kulturo dialoga<br />
v tem letu izvaja serijo javnih razprav<br />
pod skupnim naslovom Moja in tvoja<br />
prihodnost – razprave o prihodnosti<br />
mojega kraja in EU. Četrta razprava v<br />
seriji teh je potekala pred dnevi v Ljutomeru<br />
ob soorganizaciji ljutomerske gimnazije.<br />
Kot razpravljavci so se je udeležili<br />
Dar<strong>ko</strong> Krajnc, predsednik Stranke<br />
mladih – Zeleni Evrope, Bojan Vogrinčič,<br />
predsednik uprave Lokalne razvojne<br />
fundacije za <strong>Pomurje</strong>, Dejan Karba,<br />
novinar Dela, ter Klaus Dieter Požgan,<br />
predstavnik Službe Vlade RS za lokalno<br />
Ali <strong>Pomurje</strong> res<br />
potrebuje izobražence?<br />
Klaus Dieter Požgan, predstavnik<br />
Službe Vlade RS za lokalno samoupravo<br />
in regionalni razvoj, se je<br />
spraševal, ali <strong>Pomurje</strong> potrebuje<br />
viso<strong>ko</strong> izobražene kadre ali pa kadre<br />
za delovna mesta, ki so tukaj<br />
na razpolago. Steber pomurskega<br />
gospodarstva so po njegovem<br />
majhni in srednje veliki podjetniki<br />
in na tem je treba graditi.<br />
samoupravo in regionalni razvoj, ki je<br />
zamenjal prvotno napovedanega ministra<br />
dr. Henrika Gjerkeša, ki se razprave<br />
zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti.<br />
<strong>Tudi</strong> tokratna tema je zajemala<br />
sklop vprašanj v zvezi s priložnostmi<br />
razvoja pomurskega gospodarstva.<br />
Kje ustvariti delovna mesta?<br />
Požgan je poudaril večkrat omenjeni<br />
za<strong>ko</strong>n, ki govori o razvojni pomoči<br />
Pomurju in med drugim na podlagi<br />
razpisov regiji namenja denarna<br />
sredstva za ustvarjenje novih delovnih<br />
mest. Toda <strong>ko</strong>t dodaja, je ta za<strong>ko</strong>n<br />
le priložnost, Pomurci pa se morajo<br />
sami angažirati. Koli<strong>ko</strong>r je bilo mogoče<br />
razumeti njegove besede, bi morale<br />
občine in večji gospodarski subjekti<br />
Razprave so se udeležili (od leve prosti desni): Klaus Dieter Požgan, Bojan Vogrinčič, Anja Šerc (moderatorka), Dejan Karba<br />
in Dar<strong>ko</strong> Krajnc.<br />
nastopiti skupaj pri večjih razpi<strong>si</strong>h, da<br />
bi lažje pridobili sredstva.<br />
Vogrinčič pa vidi nova delovna mesta<br />
tudi v nevladnem sektorju, ki je glede<br />
na nekatere druge države pri nas slabo<br />
razvit; na primer v ZDA je v tem sektorju<br />
ustvarjenih 30 odstot<strong>ko</strong>v delovnih<br />
mest, pri nas pa le 1,4 odstotka. Pa tudi<br />
ta nevladni sektor, ki pri nas obstaja, je<br />
po njegovem mnenju administrativno<br />
slabo usposobljen, zato je treba ustanoviti<br />
regionalno stičišče za te organizacije,<br />
kjer bi se usposobili kadri za pridobivanje<br />
sredstev iz različnih virov.<br />
Izobrazbena struktura<br />
in potrebe po kadrih<br />
Razpravljavci pa so se med drugim<br />
dotaknili tudi nizke izobrazbene<br />
strukture Pomurcev in »bega možganov«.<br />
Kot pravi Karba, gre veli<strong>ko</strong><br />
mladih študirat v večja mesta, ker pač<br />
v Pomurju ni tovrstnih institucij, vračajo<br />
pa se ne, ker vidijo v večjih mestih<br />
poleg večjih možnosti za zaposlitev<br />
tudi več družbenega dogajanja.<br />
Kot meni Požgan, pa je to nekaj normalnega.<br />
Glede Pomurja se je po njegovem<br />
treba vprašati, ali tukaj res potrebujemo<br />
viso<strong>ko</strong> izobražene kadre ali<br />
kadre za delovna mesta, ki so tukaj na<br />
razpolago. Steber pomurskega gospodarstva<br />
so po njegovem majhni in srednje<br />
veliki podjetniki in na tem je treba<br />
graditi. Toda v<strong>si</strong> razpravljavci tudi<br />
v tem ne vidijo rešitve. Kot pravi Karba,<br />
podjetniki največkrat razmišljajo<br />
le za svoje interese in ne gledajo na<br />
družbo in o<strong>ko</strong>lje.<br />
Mnenja poslušalcev<br />
Eden izmed njih je menil, da se vedno<br />
govori o priložnostih Pomurja na<br />
področju pridelave hrane, toda v resnici<br />
je vedno več uvažamo. Zakaj se torej<br />
ne prideluje več hrane ravno v pomurski<br />
regiji? Drugi spet menijo, da je ravno<br />
to problem, ker vsa preostala Slovenija<br />
<strong>Pomurje</strong> vidi in <strong>si</strong> ga želi <strong>ko</strong>t regijo<br />
za pridelovanje hrane. Izkušnje iz sveta<br />
pa kažejo, da se primarni sektor z<br />
niz<strong>ko</strong> izobraženimi kadri najlažje iz<strong>ko</strong>rišča.<br />
Ta<strong>ko</strong> je bil na <strong>ko</strong>ncu na mestu<br />
<strong>ko</strong>mentar ene izmed poslušalk, ki pravi,<br />
da se najprej moramo vprašati: »Kaj<br />
želi <strong>Pomurje</strong> biti?« Ali želimo biti energets<strong>ko</strong><br />
samozadostna regija ali regija z<br />
viso<strong>ko</strong>tehnološkim razvojem?<br />
C. K.<br />
Fotografija Ciril Kosednar<br />
Elektrarni na POŠ Bodonci in OŠ Puconci skupen dosežek občine, šole in podjetja Bisol<br />
Šola, ki uči o o<strong>ko</strong>lju z dejanji<br />
Šola in občina želita biti vzor uporabe obnovljivih virov energije in zdravega načina življenja<br />
V okviru občinskega praznovanja je bilo<br />
minulo soboto še posebno slovesno<br />
pred Osnovno šolo Puconci, <strong>ko</strong> so predali<br />
v uporabo novo sončno elektrarno<br />
podjetja Bisol, za katero je streho na<br />
južni strani posodila osnovna šola. Na<br />
strehi puconske šole je montiranih 444<br />
fotonapetostnih modulov z vršno močjo<br />
233 vatov, na bodonski podružnični<br />
šoli pa 131 modulov z ena<strong>ko</strong> vršno močjo.<br />
Na obeh šo<strong>lah</strong> bo tudi LCD-predvajalnik,<br />
ki bo učencem, učiteljem in<br />
staršem omogočil sprotno spremljanje<br />
delovanja sončnih elektrarn ter ta<strong>ko</strong><br />
poživil njihov učni proces.<br />
Šola želi postati vzor za vključevanje<br />
obnovljivih virov energije in skrbi<br />
za čisto o<strong>ko</strong>lje v redno šols<strong>ko</strong> dejavnost<br />
in svoje izkušnje deliti tudi z<br />
drugimi šolami po Sloveniji. Radi bi<br />
postali dnevni center šolskih in obšolskih<br />
dejavnosti, saj <strong>lah</strong><strong>ko</strong> ponudijo več<br />
<strong>ko</strong>t drugi s področja obnovljivih virov<br />
energije, ločenega zbiranja odpad<strong>ko</strong>v,<br />
vremenoslovja in zdravega načina življenja<br />
(imajo šolski čebelnjak in sadovnjak),<br />
vključeni pa so tudi v projekt<br />
Zdrav življenjski slog.<br />
Ravnatelj OŠ Puconci Ernest Nemec<br />
je poudaril, da sta izobraževanje<br />
in znanje edina pot za hitrejši izhod<br />
iz krize in manjrazvitosti, pri tem pa<br />
želijo svoje znanje in izkušnje na področju<br />
obnovljivih virov energije deliti<br />
z vsemi drugimi, kajti že do sedaj so<br />
bolj <strong>ko</strong>t druge šole izobraževali otroke<br />
o možnostih uporabe obnovljivih virov<br />
energije. V okviru tokratne slovesnosti<br />
so izdali publikacijo Bogastvo narave<br />
za danes in jutri ter pripravili bogato<br />
priložnostno razstavo.<br />
Predstavnica Bisola Viktorija Robnik<br />
je poudarila, da je to le začetek tesnejšega<br />
sodelovanja edinega slovenskega<br />
izdelovalca fotonapetostnih modulov<br />
z največjim energijskim izplenom,<br />
Sončni elektrarni na puconski in bodonski šoli imata skupno na strehah kar 575<br />
slovenskih fotonapetostnih modulov.<br />
Fotografija Bernarda B. Peček<br />
Energets<strong>ko</strong><br />
neodvisna občina<br />
V svojem govoru je župan Občine<br />
Puconci Ludvik Novak poudaril,<br />
da bi občina rada postala energets<strong>ko</strong><br />
neodvisna in odgovorna v skrbi<br />
za čisto o<strong>ko</strong>lje. Že več <strong>ko</strong>t deset<br />
let načrtujejo gradnjo velike športne<br />
dvorane, prav zdaj pa čakajo<br />
na gradbeno dovoljenje za gradnjo<br />
prve energets<strong>ko</strong> učin<strong>ko</strong>vite športne<br />
dvorana v Pomurju. Zanjo imajo zagotovljena<br />
finančna sredstva iz treh<br />
virov, vendar: « … pa nam to vedno<br />
ne uspeva zaradi različnih lobijev<br />
v politiki; pri tem imam v mislih<br />
nesodelovanje Ministrstva za gospodarstvo<br />
oziroma Direktorata za<br />
energijo, ki letos ni objavil razpisa.<br />
Kljub temu bomo načrtovano dvorano<br />
zgradili in mogoče še več,« je<br />
poudaril župan Novak.<br />
ki v prihodnjih mesecih načrtuje tudi<br />
postavitev tovarne za izdelovanje modulov<br />
v Murski Soboti. Dogovarjajo se<br />
namreč, da bi podobno sončno elektrarno<br />
postavili tudi na DOŠ Lendava,<br />
pogovori pa tečejo še s Centrom za<br />
ravnanje z odpadki Puconci.<br />
Bernarda B. Peček
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Finančne težave NK Nafta izbile na površje<br />
vroče<br />
Komentar<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 3<br />
Po enodnevni<br />
prekinitvi umiritev žoge<br />
Biti nogometaš?<br />
Ne, hvala!<br />
Andrej Bedek<br />
S sponzorji so se dogovorili o vseh podrobnostih za stabilno financiranje kluba<br />
Da je gospodarska in finančna kriza prodrla<br />
v vse pore našega življenja, se <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
prepričamo ob mar<strong>si</strong>katerem primeru.<br />
Temu se očitno niso mogli izogniti niti<br />
v številnih športnih <strong>ko</strong>lektivih. Slabe finančne<br />
razmere niso obšle tudi edinega<br />
pomurskega nogometnega prvoligaša<br />
Nafto iz Lendave. Čeprav so v državnem<br />
prvenstvu zelo prijetno presenečenje,<br />
saj zavzemajo viso<strong>ko</strong> tretje mesto, kar je<br />
plod poštenega dela na igrišču, se v klubu<br />
že nekaj časa ubadajo s problemom,<br />
ka<strong>ko</strong> nogometašem čim prej poravnati<br />
vsaj del zaostalih obveznosti.<br />
Ti so se, naveličani praznih obljub, sredi<br />
minulega tedna odločili za prekinitev<br />
dela. Z njo so želeli opozoriti na njihov<br />
slab položaj, saj že nekaj časa niso prejeli<br />
zasluženih plač in premij, ki jim pripadajo<br />
za dobro opravljeno delo in dosežene<br />
rezultate v jesenskem delu prvenstva.<br />
Načrt reševanja<br />
pripravljen<br />
»Z igralci, glavnim sponzorjem Nafto<br />
Lendava in lendavs<strong>ko</strong> občino <strong>smo</strong><br />
se dogovorili o terminskem načrtu<br />
reševanja finančnih zadev. Ta<strong>ko</strong><br />
bomo do <strong>ko</strong>nca leta večino zaostalih<br />
obveznosti poravnali. Ta strategija<br />
je naravnana tudi za naprej. Ker<br />
je žiroračun kluba blokiran, iščemo<br />
dodatne možnosti za izhod iz trenutnega<br />
stanja. Poleg tega <strong>smo</strong> se s<br />
sponzorji dogovorili o vseh podrobnostih<br />
za stabilno financiranje kluba<br />
v prihodnje,« je povedal direktor<br />
NK Nafta Igor Magdič.<br />
Po uporu Naftinih igralcev vodstvo kluba začrtalo novo strategijo.<br />
Nič čudnega, da je ta poteza lendavskih<br />
nogometašev močno odjeknila v javnosti.<br />
Vodstvo kluba je moralo seveda hitro<br />
ukrepati. Prišlo je do dolgo priča<strong>ko</strong>vanega<br />
sestanka med direktorjem glavnega<br />
pokrovitelja Nafte Lendava Cvetom<br />
Žali<strong>ko</strong>m, županom Antonom Balaž<strong>ko</strong>m,<br />
direktorjem kluba Igorjem Magdičem in<br />
nogometaši. Igralci so se po enodnevni<br />
prekinitvi dela vendarle vrnili na trening<br />
in <strong>ko</strong>rektno odigrali tekmo v Domža<strong>lah</strong>.<br />
Od odgovornih mož so dobili zagotovilo,<br />
ka<strong>ko</strong> in v kakšnih predvidenih rokih<br />
se bo <strong>si</strong>tuacija reševala, zadovoljni pa so<br />
bili tudi z njihovimi odgovori. So se pa<br />
dogovorili o nujnosti medsebojne intenzivnejše<br />
<strong>ko</strong>munikacije, da v prihodnje do<br />
podobnih zapletov, ki <strong>smo</strong> jim bili priča,<br />
ne bi prihajalo. To pomeni, da se <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
ponovno osredotočijo na nogometne<br />
tekme, odgovornim pa pustijo potreben<br />
čas in mir za reševanje oteženih razmer<br />
v delovanju kluba.<br />
Milan Jerše<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Stavka lendavskih nogometašev je le priča<strong>ko</strong>vana posledica dogajanja<br />
v slovenskem nogometnem prostoru po osamosvojitvi, <strong>ko</strong> sta tudi ali<br />
predvsem nekdanja prvoligaša iz Murske Sobote in Beltinec s precejšnimi<br />
finančnimi vložki pokroviteljev in astronomskimi izdatki prestopala<br />
vse meje normalnega in zdravega razuma. Nogometaši so igrali za vrtoglave<br />
mesečne zneske, zavojčke ban<strong>ko</strong>vcev po sto nemških mark so podjetniki in<br />
direktorji v klubske prostore no<strong>si</strong>li v nakupovalnih vrečkah ali kar v vrečkah za<br />
smeti. Ustroj, ki ni mogel preživeti. Klavrn <strong>ko</strong>nec je doživel mar<strong>si</strong>kateri klub in<br />
posameznik, o<strong>ko</strong>stnjaki po petnajstih letih še vedno padajo iz klubskih omar.<br />
Odgovarjal pa do danes ni s<strong>ko</strong>raj nihče. In najbrž tudi ne bo več.<br />
Čas stavke so lendavski nogometaši »odlično« izbrali: tik pred tremi s<strong>ko</strong>rajda<br />
najbolj pomembnimi tekmami v tem delu sezone. Ko se lomi: ali boš na vrhu<br />
ali v povprečju sredine. <strong>Tudi</strong> zato je prišel v Naftino slačilnico tamkajšnji župan<br />
in po pogovoru z njim in odgovornimi so nogometaši začutili pozitiven <strong>si</strong>gnal<br />
in prenehali stavkati. Pozitiven <strong>si</strong>gnal je v nogometnem žargonu <strong>lah</strong><strong>ko</strong> le eno –<br />
denar. Tega pa je zmeraj manj.<br />
Če paradni <strong>ko</strong>nj gospodarstva v o<strong>ko</strong>lju, kjer se igra prvoligaški nogomet, začne<br />
dihati na škrge, brez ki<strong>si</strong>ka kmalu ostanejo tudi nogometaši. Te so s<strong>ko</strong>raj v<br />
vseh slovenskih klubih vse prevečkrat speljali na tanek led, <strong>ko</strong> so namesto<br />
obljubljenih visokih plačil na bančnih računih iz klubov odhajali z drobižem<br />
v žepu in brez urejenih zavarovanj za prihodnost. In v tem začaranem krogu<br />
svoje še pristavijo pridaniči, ki najbolj postrans<strong>ko</strong> stvar na svetu spreminjajo v<br />
svojo stavniš<strong>ko</strong> igro. Nogometaš, ki je že več mesecev brez plače, prej pa je z njo<br />
živel za regijo zelo spodobno življenje, s<strong>ko</strong>rajda na visoki nogi, ni imun, <strong>ko</strong> mu<br />
stavniški baroni ponujajo deleže pri delitvi plena v štirimestnih številkah.<br />
<strong>Tudi</strong> v tretji ligi in v drugih pomurskih se je že pred časom nehalo igrati zgolj<br />
za sendvič, pločevin<strong>ko</strong> piva ali pečen <strong>ko</strong>stanj in kuhano vino v oktobru. Številke<br />
se vrtijo vča<strong>si</strong>h krep<strong>ko</strong> čez pet stota<strong>ko</strong>v na glavo trenerjev ali igralcev, kar ni<br />
možno brez tesne vpetosti v o<strong>ko</strong>lje in županovega posluha za nogomet. In <strong>smo</strong><br />
spet tam: tudi na lokalni ravni gresta politika in nogomet z ro<strong>ko</strong> v roki. Publika<br />
pa ima kljub s<strong>ko</strong>rajda brezizhodnemu stanju v regiji zaenkrat dovolj kruha, zato<br />
potrebuje le še iger. Da se odpočije in nabere svežih moči za preživetje iz dneva<br />
v dan, iz tedna v teden. Že včeraj je bil lendavs<strong>ko</strong>-štajerski derbi, pojutrišnjem<br />
bo še eden, tretji pa čez šest dni. In minulo nedeljo dva pomurska derbija v tretji<br />
ligi. Pa Mura se očitno prebuja. Stavka bo odšla v pozabo, zmage se bodo slavile.<br />
A po zmagah vedno nastopi čas treznosti, pijani od zmagoslavja pa ponavadi<br />
nepripravljeni treščimo naravnost v kruto realnost. Pot med vrhom in dnom je<br />
torej kratka.<br />
Zaradi del oviran promet na pomurski avtocesti<br />
Most čez Muro je varen<br />
Most se ne poseda in ne pogreza, na razponu prek Mure pa se je pove<strong>si</strong>l<br />
Na posameznih odsekih pomurske avtoceste<br />
v zadnjem času opravljajo več<br />
del, zaradi katerih je delno oviran tudi<br />
promet, zato <strong>smo</strong> Družbo za avtoceste<br />
zapro<strong>si</strong>li za nekatera pojasnila. Zanimalo<br />
nas je, zakaj je prišlo do teh del,<br />
še posebej pa so nas zanimale informacije<br />
v zvezi z mostom čez Muro, saj so<br />
se v javnosti o tem pojavile govorice o<br />
njegovem posedanju.<br />
Glede mostu čez Muro pri Darsu pojasnjujejo,<br />
da se ta ne poseda in tudi<br />
ne pogreza. Dejstvo pa je, da se je na<br />
območju razpona prek Mure v dolžini<br />
80 metrov leva polovica mostu pove<strong>si</strong>la<br />
za deset centimetrov, desna pa za devet<br />
centimetrov (v smeri Murske Sobote).<br />
Po izdelani projektno-tehnični dokumentaciji<br />
za pridobitev gradbenega dovoljenja<br />
leta 2000 je bilo predvideno,<br />
da bo <strong>ko</strong>nčni poves v območju razpona<br />
prek reke Mure 7,1 centimetra. Med<br />
trajanjem garancijske dobe, ki je do 30.<br />
oktobra 2013, je bilo leta 2008 ugotovljeno,<br />
da je poves srednjega razpona<br />
mostu večji od priča<strong>ko</strong>vanega. Zaradi<br />
nastalih razmer so bile na objektu<br />
opravljene vnovične geodetske meritve<br />
ter meritve <strong>si</strong>l v zunanjih kablih. Projektant<br />
mostu čez Muro je izdelal statično<br />
analizo objekta glede na dejans<strong>ko</strong><br />
stanje. Ugotovljeno je bilo, da je poves<br />
srednjega razpona dejans<strong>ko</strong> večji od<br />
predvidenega, vendar je objekt kljub<br />
temu varen in stabilen. Glede na izkušnje<br />
stro<strong>ko</strong>vnja<strong>ko</strong>v pa je bilo priča<strong>ko</strong>vati<br />
še nadaljnje povečanje povesa, kar<br />
bi imelo za posledico povečanje napetosti<br />
v kablih izven s predpi<strong>si</strong> dovoljenih<br />
meja ter poslabšanje funkcionalnosti<br />
objekta.<br />
Pripravljalna in gradbena dela za<br />
vgraditev dodatnih kablov na mostu<br />
čez Muro so se začela sredi avgusta<br />
letos. Obseg predvidenih del zajema<br />
vgraditev štirih zunanjih kablov za<br />
vsak objekt (skupaj osem). Izvajalec del<br />
je Gradis, sanacija objekta pa se opravlja<br />
delno v okviru odprave napak v garancijski<br />
dobi in delno <strong>ko</strong>t nadgraditev<br />
objekta. Da bi preprečili nadaljnji poves<br />
objekta, je treba vgraditi zgolj dva kabla<br />
(in ne štirih) za posamezen objekt in ta<br />
strošek no<strong>si</strong> izvajalec del Gradis v okviru<br />
odprave napak v garancijski dobi. Glede<br />
na dejstvo, da je treba za vgraditev teh<br />
dveh kablov pripraviti celotno gradbišče,<br />
vključno z odrom, se je Dars odločil,<br />
da je v okviru odprave napak v garancijski<br />
dobi smiselno iz<strong>ko</strong>ristiti še preostali<br />
dve odprtini in z minimalnimi stroški<br />
vgraditi še dodatna dva kabla (za posamezen<br />
objekt) na stroške naročnika del.<br />
S tem bo zagotovljeno, da v prihodnosti<br />
ne bo potrebnih nobenih večjih posegov<br />
v primeru povečanja prometnih<br />
obremenitev oz. nadgraditev krova, kar<br />
bi povečalo težo objekta.<br />
Dela na mostu bodo predvidoma<br />
<strong>ko</strong>nčana do sredine prihodnjega tedna,<br />
<strong>ko</strong> bodo vzdrževalci Darsa umaknili<br />
zaporo in bo promet znova stekel<br />
po obeh smernih voziščih.<br />
Na pomurski avtocesti so v izvajanju<br />
še dodatni interventni prehodi, v bližini<br />
avtocestnega priključka Vučja vas<br />
pa poteka sanacija neravnin na vozišču,<br />
in <strong>si</strong>cer v okviru odprave napak v garancijski<br />
dobi, ta<strong>ko</strong> da celotne stroške<br />
sanacije krije izvajalec SCT. <strong>Tudi</strong> to zaporo,<br />
ki je organizirana <strong>ko</strong>t podaljšek<br />
zapore zaradi sanacijskih del na mostu<br />
čez Muro, bodo vzdrževalci Darsa odstranili<br />
skupaj z zaporo smernega vozišča<br />
prek mostu predvidoma do sredine<br />
prihodnjega tedna.<br />
V izvedbi je tudi postavitev dodatne<br />
protihrupne zaščite na štajerskem delu<br />
avtoceste, ki naj bi jo zgradili v dolžini<br />
8.658 metrov, izvajalec pa bo dela <strong>ko</strong>nčal<br />
predvidoma v začetku novembra,<br />
pojasnjujejo pri Družbi za avtoceste.<br />
Ludvik Kovač<br />
Neuspela prodaja Murinega premoženja<br />
Prihodnjič posamična prodaja<br />
po likvidacijski vrednosti<br />
Geoplin kupil nepremičnini v Murski Soboti in<br />
Ljutomeru, na katerih stojita merilno-regulacijski<br />
postaji za plin – Za druge nepremičnine ni bilo kupcev<br />
Javne dražbe oziroma prvi dražbeni<br />
naroki, ki jih je za prodajo Murinega<br />
nepremičnega premoženja razpisal<br />
stečajni upravitelj Bran<strong>ko</strong> Đorđević,<br />
niso bile uspešne. Minuli ponedeljek<br />
se je na javni dražbi na sedežu družbe<br />
v stečaju v Murski Soboti ogla<strong>si</strong>l<br />
le kupec za zemljišči v Murski Soboti<br />
in Ljutomeru, na katerih stojita merilno-regulacijski<br />
postaji za plin. Obe<br />
zemljišči v izmeri 332 kvadratnih metrov<br />
sta bili ocenjeni na skupno vrednost<br />
12.899 evrov in bosta po ureditvi<br />
vseh formalnosti prešli v last<br />
Geoplina.<br />
Na prvi javni dražbi so poleg omenjenih<br />
parcel prodajali še nepremičnine<br />
na sedežu stečajnega dolžnika,<br />
stoodstotni poslovni delež v družbi<br />
M-Energetika in Murine blagovne<br />
znamke, njihova tržna vrednost pa<br />
je bila ocenjena na 23.566.776 evrov.<br />
Nepremičnine nekdanjega Muralista v<br />
Cvet<strong>ko</strong>vi ulici v Murski Soboti so bile<br />
ocenjene na 1.050.000 evrov tržne<br />
vrednosti, nepremičnine nekdanjega<br />
obrata v Gornji Radgoni na 2.456.000<br />
evrov in nepremičnine obrata v Ljutomeru<br />
s pisarniš<strong>ko</strong> opremo na 1.381.034<br />
evrov neto tržne vrednosti<br />
Po besedah stečajnega upravitelja<br />
je bilo priča<strong>ko</strong>vati, da prodaja na prvi<br />
dražbi ne bo uspela, nezanimanje za<br />
nakup pa je po njegovem odraz trenutnih<br />
vrednosti nepremičnin na trgu, ki<br />
so precenjene. Posamezni interesenti<br />
so se za nakup <strong>si</strong>cer zanimali, vendar<br />
na javno dražbo niso prišli, zato bodo<br />
v prihodnje Murino nepremično premoženje<br />
prodajali po delih oziroma<br />
posamično. To velja predvsem za nepremičnine<br />
na lokaciji Plese v Murski<br />
Soboti, pa tudi nepremičnine v Gornji<br />
Radgoni in Ljutomeru bodo na prihodnji<br />
dražbi prodajali po likvidacijski<br />
ceni. Stečajni upravitelj seveda za to<br />
potrebuje soglasje upniškega odbora<br />
in hipotekarnih upni<strong>ko</strong>v. Kot nam<br />
je povedal, bodo novembra obli<strong>ko</strong>vali<br />
posamezne prodajne sklope in jih<br />
nato ponudili v prodajo.<br />
Ludvik Kovač<br />
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik<br />
Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (<strong>novinarji</strong>), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in<br />
uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (<strong>novinarji</strong> Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih ro<strong>ko</strong>pisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60<br />
evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884,<br />
SWIFT <strong>ko</strong>da banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. toč<strong>ko</strong> 25. člena Za <strong>ko</strong>na o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Za<strong>ko</strong>nom o<br />
izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.<strong>si</strong>, Venera: venera@p-inf.<strong>si</strong>, naročniška služba: ogla<strong>si</strong>.vestnik@p-inf.<strong>si</strong>, www-stran: http://www.vestnik.<strong>si</strong>.
4 | Vestnik | 21. oktobra 2010 gospodarstvo<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Krkino priznanje letos tudi razis<strong>ko</strong>valki<br />
dr. Tanji Bagar iz Gornjih Petrovec<br />
Kot slovenski<br />
oskarji za znanost<br />
Krka iz Novega mesta že 40 let <strong>si</strong>stematično<br />
spodbuja mlade k razis<strong>ko</strong>vanju in jim podeljuje<br />
priznanja za posebne razis<strong>ko</strong>valne dosežke<br />
Dr. Tanja Bagar<br />
je za doktors<strong>ko</strong><br />
nalogo z naslovom<br />
Spremljanje<br />
znotrajceličnih<br />
sprememb prostih<br />
kalcijev ionov in<br />
vrednosti pH pri<br />
glivi Aspergillus<br />
niger prejela<br />
Krkino nagrado.<br />
Fotografija Bernarda B. Peček<br />
42KrkaBagar<br />
manjka<br />
Vatikanska inšpekcija v Mariboru<br />
Komu zvoni Zvon?<br />
Premiki pri vodenju š<strong>ko</strong>fijske e<strong>ko</strong>nomije<br />
Mariborska š<strong>ko</strong>fijska gospodarska<br />
dejavnost je močno razvejena. Upravljanje<br />
premoženja poteka v okviru<br />
družbe Gospodarstvo Rast, ki je realno<br />
gledano ena močnejših gospodarskih<br />
družb. Premoženje, ki ga ima v<br />
rokah nadš<strong>ko</strong>fija, delno izvira iz denacionalizacije,<br />
pretežni del pa iz<br />
certifikatskega lastninjenja.<br />
Z zbranimi certifikati sta bila ustanovljena<br />
sklada Zvon 1 in Zvon 2. Za<br />
sklade je bila značilna portfeljska ekspanzija,<br />
torej nakupi lastniških deležev.<br />
Med drugim je sorazmerno velik<br />
lastnik domžalskega Heliosa, ki je<br />
s<strong>ko</strong>rajda edina »viso<strong>ko</strong> vredna naložba«.<br />
Na veli<strong>ko</strong> pa so tudi investirali.<br />
Med drugim na hrvaškem trgu, kjer<br />
so veliki lastniki stavbnih zemljišč ne<br />
enem od oto<strong>ko</strong>v, za kar je Zvon Ena<br />
Holding pri Dravskih elektrarnah Maribor<br />
najel devet milijonov evrov posojila,<br />
ki ga je zavaroval s premoženjem.<br />
Odvisna družba v Splitu je bila<br />
velik izvajalec gradbenih del in investitor<br />
v druge nepremičnine. Med<br />
drugim so v strogem centru Opatije<br />
gradili hotel.<br />
Najbolj razvpita naložba pa je T - 2,<br />
ki trenutno <strong>lah</strong><strong>ko</strong> pristane v stečaju.<br />
Vse to je vplivalo na izredno slab finančni<br />
položaj družbe, katere delnica<br />
je vredna borih 0,21 evra. Ob tem<br />
je ključno, da je vse niti dosedanjega<br />
nadš<strong>ko</strong>fijskega upravljanja držal<br />
v rokah Mir<strong>ko</strong> Krašovec. Ker očitno<br />
obstaja nevarnost, da celotno premoženje<br />
vi<strong>si</strong> na nitki, je posledica<br />
tega podroben inšpekcijski pregled<br />
poslovanja vatikanskih ekspertov v<br />
nadš<strong>ko</strong>fiji. Hkrati so se odzvali tudi<br />
v nadš<strong>ko</strong>fiji. Končno je prišlo do umika<br />
Mirka Krašovca, ki ga bo verjetno<br />
zamenjal Bernard Geršak, ki je že bil<br />
aktivno vključen v gospodarjenje z<br />
nadš<strong>ko</strong>fijskim premoženjem. To po-<br />
Zvon in usoda T-2 močno<br />
odzvanjata v Pomurju<br />
Zvon in njegova usoda sta za <strong>Pomurje</strong><br />
pomembna predvsem zaradi<br />
tega, ker je zbral veli<strong>ko</strong> lastninskih<br />
certifikatov tudi v tem<br />
<strong>ko</strong>ncu in ker so bili ti poznejši<br />
delničarji zvesti družbi in se<br />
niso odločali za množično prodajo.<br />
Ta<strong>ko</strong> imajo še danes veli<strong>ko</strong><br />
delnic, ki so izgubile več <strong>ko</strong>t<br />
osemdeset odstot<strong>ko</strong>v vrednosti.<br />
trjuje tudi njegovo imenovanje za<br />
člana stolnega kapitlja in s tem za<br />
kanonika. Posledično pa verjetno za<br />
e<strong>ko</strong>noma kapitlja.<br />
J. V.<br />
Pred dnevi je Krka iz Novega mesta<br />
podelila tradicionalne nagrade petim<br />
mladim razis<strong>ko</strong>valcem. Med letošnjimi<br />
nagrajenci je tudi doktorica znanosti<br />
iz biomedicine Tanja Bagar iz<br />
Gornjih Petrovec, ki je zaposlena v<br />
bolnišnici v Topolšici.<br />
Prepričana je, da je Krka ubrala<br />
spodbuden način povezovanja razis<strong>ko</strong>valnega<br />
sveta z gospodarstvom,<br />
kar bi <strong>lah</strong><strong>ko</strong> počela tudi druga podjetja<br />
navsezadnje tudi zato, ker v zadnjem<br />
času veli<strong>ko</strong> mladih doktorjev<br />
znanosti opravlja razis<strong>ko</strong>valno delo<br />
in bi bilo zelo dobrodošlo, če bi podjetja<br />
spodbujala dobro in praktično<br />
znanost.<br />
»Po toli<strong>ko</strong> letih postajajo Krkine nagrade<br />
nekakšni viktorji ali oskarji za<br />
znanost, vseka<strong>ko</strong>r pa je izjemen občutek,<br />
<strong>ko</strong> nekdo prebere izsledke tvoje<br />
naloge in oceni, da so vredni nagrade.<br />
V času razis<strong>ko</strong>vanja imamo v<strong>si</strong> krize,<br />
<strong>ko</strong> se nam zdi, da nam posku<strong>si</strong> ne<br />
uspevajo, da se rezultati vztrajno izmikajo<br />
in da vse skupaj nikamor ne<br />
vodi. In tudi zato je na <strong>ko</strong>ncu resnično<br />
lep občutek, če ti nekdo zunanji pove,<br />
da je delo dobro opravljeno,« je povedala<br />
dr. Bagar.<br />
Postopek izbire nalog, ki jih ocenjujejo<br />
in nagradijo, je tak, da vsa<strong>ko</strong><br />
nalogo pošljejo dvema neodvisnima<br />
ocenjevalcema in na podlagi teh ocen<br />
izberejo naloge za nagrade. Osnovni<br />
kriteriji so znanstvena inovativnost,<br />
drugačni načini iskanja rešitev in prispevek<br />
k znanosti.<br />
B. B. P.<br />
Bo Zvon<br />
Ena Holding<br />
uspel prodati<br />
tele<strong>ko</strong>munikacijskega<br />
operaterja T-2?<br />
Če mu ne bo<br />
uspelo, bo stečaj<br />
finančne družbe<br />
za seboj potegnil<br />
še Gospodarstvo<br />
Rast in finančno<br />
oklestil<br />
murs<strong>ko</strong>soboš<strong>ko</strong><br />
š<strong>ko</strong>fijo, ki ima<br />
v tej družbi<br />
lastniški delež<br />
Fotografija Natalija Juhnov<br />
SGP Pomgrad pod lupo<br />
Urada za varstvo <strong>ko</strong>nkurence<br />
Pregledovali zaradi suma<br />
kartelnega dogovarjanja<br />
Pri oddajanju del od Petišovec do Čentibe<br />
verjetno znaki dogovora med gradbinci<br />
Urad za varstvo <strong>ko</strong>nkurence je zgodaj<br />
marca napovedal preis<strong>ko</strong>vanje suma<br />
kartelnega dogovarjanja slovenskih<br />
gradbincev pri pridobivanju poslov<br />
na Darsu. V prvi fazi v tem paketu<br />
ni bilo družbe SGP Pomgrad, ampak<br />
SCT, Primorje in Vegrad ter še nekatera<br />
cestna podjetja. Pozneje je preiskavo<br />
razširil na Pomgrad in Kraški<br />
zidar. Na uradu o <strong>ko</strong>nkretnih preis<strong>ko</strong>valnih<br />
dejanjih in preiskavah ne dajejo<br />
informacij, izvedeli pa <strong>smo</strong>, da so<br />
minuli teden dokumentacijo pregledovali<br />
tudi v SGP Pomgrad.<br />
Kakšne bodo ugotovitve urada, je<br />
tež<strong>ko</strong> napovedati, toda pri oddajanju<br />
del na odseku avtoceste Petišovci–<br />
Čentiba so verjetno bili znaki kartelnega<br />
dogovora. Poleg <strong>ko</strong>nzorcija SCT,<br />
Primorje in Pomgrad se je na razpis<br />
takrat prijavilo Cestno podjetje Maribor<br />
skupaj z avstrijskim podjetjem<br />
Alpine Bau, ki je dalo za tri milijone<br />
nižjo ponudbo od omenjenega <strong>ko</strong>nzorcija.<br />
Takrat se je <strong>ko</strong>nzorcij pritožil in dosegel<br />
predvsem na račun <strong>ko</strong>rupcijske<br />
afere, v katero je bil vključen Alpine<br />
Bau pri gradnji stadiona v Münchnu,<br />
da so CPM izločili. Posel pa ni bil oddan<br />
po ponujeni ceni CPM-a, ampak<br />
po za tri milijone višji ceni <strong>ko</strong>nzorcija.<br />
So pa bili še drugi vzvodi pritiska,<br />
ki so CPM spravili ob posel, predvsem<br />
finančni.<br />
CPM je bil velik podizvajalec SCT-ja<br />
na posameznih odsekih. Hkrati je bila<br />
pomurska avtocesta tudi tisto hrbtišče,<br />
na katerem so se lomile lopate<br />
okrog vstopa Vegrada v infrastrukturne<br />
posle. Slednji se je z referenčno<br />
vprašljivimi partnerji iz Srbije prijavil<br />
za izvedbo del na viaduktu Rebrnice.<br />
Takrat je povezoval umik ponudbe za<br />
ta viadukt z vključitvijo v cestne posle<br />
v Pomurju in potem v vse druge. To se<br />
je tudi zgodilo, kar ni bilo presenečenje,<br />
saj je imela Hilda Tovšak močno<br />
politično podporo ta<strong>ko</strong> med nadzorniki<br />
Darsa <strong>ko</strong>t tudi pri takratni aktualni<br />
politiki.<br />
Poštena <strong>ko</strong>nkurenca pri oddajanju<br />
poslov se je »zgodila« pri gradnji<br />
predora Mar<strong>ko</strong>vec na Primorskem,<br />
čeprav ni šlo z <strong>lah</strong><strong>ko</strong>to. Posel je dobil<br />
CPM po bistveno nižji ceni, <strong>ko</strong>t jo<br />
je ponudil kartel. V tem primeru se<br />
CPM-a ni več dalo finančno iz<strong>si</strong>ljevati,<br />
so mu pa očitali finančno insolventnost<br />
in s pomočjo NK Drava celo predlagali<br />
uvedbo stečajnega postopka.<br />
Toli<strong>ko</strong> zgolj za ponazoritev boja »velikih<br />
igralcev«.<br />
J. V.<br />
Roto Pavlinjek je dravs<strong>ko</strong>-pomurska gazela 2010<br />
Z rezervoarjem za motorje<br />
na reliju Pariz–Dakar<br />
Komi<strong>si</strong>jo prepričala drugačnost, flek<strong>si</strong>bilnost in inovativnost trženja<br />
Minuli četrtek so v Mariboru podelili<br />
naslov dravs<strong>ko</strong>-pomurska gazela<br />
2010 družinskemu podjetju Roto Pavlinjek.<br />
Po prepričanju <strong>ko</strong>mi<strong>si</strong>je časopisne<br />
hiše Dnevnik, ki podeljuje<br />
priznanja, so <strong>ko</strong>nkurenčne prednosti<br />
družbe drugačnost, flek<strong>si</strong>bilnost,<br />
inovativnost v trženju in dobre tehnološke<br />
podpore kupcu.<br />
Iz obrtne dejavnosti očeta oziroma<br />
dedka, ki se je imenovala Kovinoplastika<br />
Pavlinjek, so v osemdesetih letih<br />
svojo dejavnost bistveno dopolnili<br />
in spremenili z novo vrsto plastike in<br />
s tehnologijami termoformiranje, rotoliv<br />
in brizganje. Pred desetimi leti<br />
so se preobli<strong>ko</strong>vali v holding Roto, ki<br />
združuje hčerinska podjetja RotoP<br />
(Roto Pavlinjek), RotoGrad, RotoM in<br />
RotoAlibunar.<br />
Direktor regijske gazele Roto Pavlinjek<br />
je Matjaž Pavlinjek, ki je odgovoren<br />
tudi za tehnologijo in nove<br />
proizvode za vse hčerinske firme,<br />
podpisal pa se je že tudi pod več nagrajenih<br />
inovacij. Osebno je najbolj<br />
ponosen na njihove bencinske rezervoarje<br />
za motorje, s katerimi zmagujejo<br />
na reliju Pariz–Dakar.<br />
Polovica izdel<strong>ko</strong>v je lastnih, polovico<br />
celotne proizvodnje pa predstavlja<br />
industrijska <strong>ko</strong>operacija. Njiho-<br />
Dravs<strong>ko</strong>-pomurska gazela je postalo podjetje Matjaža Pavlinjeka z imenom RotoP,<br />
slovesnosti ob podelitvi pa so se udeležili v<strong>si</strong> najožji člani družine, ki sodelujejo pri<br />
upravljanju podjetja in so prispevali k temu naslovu: Irena in Štefan Pavlinjek, <strong>si</strong>n<br />
Matjaž in hčerka Nuša z najmlajšo članico družine.<br />
va prodaja se je v minulih petih letih<br />
po vsej Evropi in tudi drugih državah<br />
sveta močno povečala – s štiri tisoč izdelki<br />
volumna do 25 kubičnih metrov<br />
in letno predelavo več <strong>ko</strong>t tri milijone<br />
kilogramov polimerov, kar jih uvršča<br />
med vodilna evropska podjetja s<br />
proizvodnjo po tehnologiji rotomoldinga.<br />
B. B. P.<br />
Fotografija Bernarda B. Peček
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
gospodarstvo<br />
V Beltinki napovedujejo uspešen <strong>ko</strong>nec poslovnega leta<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 5<br />
Z dodelavnimi posli ne bi preživeli<br />
Z višjimi oblikami sodelovanja do dobro plačanega dela – Največ zaslug za dober poslovni rezultat imajo delavci<br />
Beltinkina<br />
pletilnica je<br />
edina in največja<br />
tovarniška<br />
pletilnica v državi<br />
in v tem delu<br />
Evrope, njene<br />
zmogljivosti pa<br />
znašajo 80 tisoč<br />
pletenin na leto.<br />
je Beltinkina pletilnica največja in tudi<br />
edina tovarniška pletilnica v Sloveniji,<br />
uvršča pa se tudi med največje tovarne<br />
pletenin v tem delu Evrope. Njene<br />
zmogljivosti so 80 tisoč pletenin na<br />
leto, dela jih za potrebe Beltinke, prodaja<br />
pa še znanim kupcem v Avstriji,<br />
Italiji in Nemčiji. V posodobitev pletilnice,<br />
ki je bila nujna, so letos vložili 100<br />
tisoč evrov, likvidnostnih težav nimajo,<br />
saj tuji kupci s plačili ne zamujajo, poslovno<br />
leto pa bodo <strong>ko</strong>nčali s pozitivnim<br />
finančnim rezultatom.<br />
Največ zaslug za dober poslovni rezultat<br />
imajo delavci, ki čutijo pripadnost<br />
podjetju, lastništvo pa jih ne<br />
moti, pravi Belovič, ki svet delavcev<br />
sproti obvešča o razmerah v družbi,<br />
dvakrat letno pa se zberejo na zboru<br />
delavcev.<br />
Ob naložbah v posodobitve v Beltinki<br />
razmišljajo tudi o dezinvestiranju,<br />
saj imajo tri tisoč kvadratnih metrov<br />
poslovnih prostorov, za lastno<br />
proizvodnjo pa jih uporabljajo le tisoč<br />
kvadratnih metrov. Za 600 kvadratnih<br />
metrov že imajo dva najemnika,<br />
za najem ali prodajo pa je na<br />
voljo še 1.400 kvadratnih metrov. Belovič<br />
upa, da se bodo tudi za te prostore<br />
našli interesenti, saj je lokacija<br />
dobra, prostori pa so primerni za različne<br />
namene.<br />
Ludvik Kovač<br />
Kla<strong>si</strong>čni dodelavni posli in lastne blagovne<br />
znamke jim ne bi zagotavljale<br />
preživetja, pravi Bojan Belovič, lastnik<br />
in direktor Beltinke, ki v Beltincih<br />
uspešno nadaljuje tradicijo podjetja,<br />
ki je <strong>ko</strong>nec osemdesetih let prejšnjega<br />
stoletja zaposlovalo več <strong>ko</strong>t 300<br />
delavcev. Zaradi težav, v katerih se je<br />
znašlo, je bil stečaj neizbežen, vendar<br />
je podjetje tudi med stečajem z<br />
zmanjšanim številom zaposlenih nadaljevalo<br />
proizvodnjo. Beltin<strong>ko</strong>, ki je<br />
bila nato nekaj časa v lasti nemškega<br />
partnerja Raba Moden, je pred tremi<br />
leti kupila družba Pletbelt, ki je v lasti<br />
Bojana Beloviča, danes pa zaposluje<br />
50 delavcev.<br />
Belovič priznava, da težav ne manjka,<br />
vendar jih uspešno premagujejo. Ob<br />
tem pa ponovi uvodno trditev, da bi s<br />
kla<strong>si</strong>čnimi dodelavnimi posli že zdavnaj<br />
propadli in tudi lastna blagovna znamka<br />
jih ne bi rešila, saj pri njeni proizvodnji<br />
podjetje prevzema vsa tveganja. V<br />
Beltinki so zato poiskali partnerje, za<br />
katere opravljajo višje oblike dodelavnih<br />
poslov. Lans<strong>ko</strong> leto je bilo ne<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong><br />
težje, saj so nekaj partnerjev izgubili in<br />
so morali poiskati nove. Trenutno imajo<br />
12 tujih partnerjev, za katere šivajo<br />
znane in uveljavljene blagovne znamke,<br />
vendar ne v obliki kla<strong>si</strong>čnih dodelavnih<br />
poslov, saj celotni izdelek in ves njegov<br />
razvoj, od materiala do kreacije in šivanja,<br />
nastaja v Beltinki. Takšno delo je<br />
seveda izredno zahtevno, vendar je dobro<br />
plačano. Šivanje lastnih blagovnih<br />
znamk Beltinka naroča na Hrvaškem<br />
in v Makedoniji, in to <strong>ko</strong>t kla<strong>si</strong>čne dodelavne<br />
posle. S šivanjem tujih blagovnih<br />
znamk ustvarijo 90 odstot<strong>ko</strong>v prihod<strong>ko</strong>v,<br />
deset odstot<strong>ko</strong>v pa s prodajo<br />
lastnih blagovnih znamk. Belovič pravi,<br />
da se sami šivanja lastnih blagovnih<br />
znamk ne lotevajo, saj nimajo na voljo<br />
dovolj zmogljivosti, za domači trg pa to<br />
šivanje tudi cenovno ne bi bilo sprejemljivo.<br />
Ta<strong>ko</strong> vse zmogljivosti v šivalnici<br />
delajo za tuje partnerje, oz<strong>ko</strong> grlo pa<br />
je še vedno v pletilnici, kjer 19 zaposlenih<br />
dela neprekinjeno 24 ur dnevno, saj<br />
V šivalnici v Beltincih šivajo izključno za blagovne znamke tujih partnerjev,<br />
izdelavo lastnih blagovnih znamk pa naročajo na Hrvaškem in v Makedoniji.<br />
Fotografiji Ludvik Kovač<br />
Najboljši na Gostins<strong>ko</strong>-turističnem zboru v Kranjski Gori<br />
Pika na i so bili Ludvi<strong>ko</strong>vi ajdovi<br />
žepki v pastirskem loncu<br />
Zaposleni v hotelu Livada Prestige Term 3000 so drugič zapored prejeli prehodni pokal ka<strong>ko</strong>vosti<br />
Na Gostins<strong>ko</strong>-turističnem zboru, ki<br />
ga je letos Gospodarska zbornica Slovenije<br />
organizirala v Kranjski Gori,<br />
je prehodni pokal ka<strong>ko</strong>vosti že drugo<br />
leto zapored osvojila ekipa hotela<br />
Livada Prestige Term 3000 iz Moravskih<br />
Toplic. Dobro so se odrezali<br />
tudi v posameznih tekmovalnih kategorijah.<br />
Za osvojitev prehodnega<br />
pokala ka<strong>ko</strong>vosti mora hotel zbrati<br />
skupno največje število točk na šestih<br />
različnih stro<strong>ko</strong>vnih tekmovanjih.<br />
Zaposleni v Termah 3000, Zdravilišču<br />
Radenci, Termah Banovci,<br />
Termah Lendava in Termah Ptuj so<br />
skupno prejeli 27 zlatih, 36 srebrnih,<br />
deset bronastih medalj in priznanje.<br />
V hotelu Livada so ta teden pripravili<br />
sprejem za sodelujoče na tekmovanju,<br />
ki se jim je za njihov trud zahvalila<br />
in jim čestitala direktorica Term<br />
3000 Ivanka Ajlec.<br />
Med dobitniki zlate medalje je bila<br />
tudi vodja recepcije v hotelu Ajda Gabrijela<br />
Feher, ki je povedala, da je na<br />
zboru sodelovala šestič: »Na tekmovanju<br />
receptorjev sem imela precej<br />
treme, saj iz izkušnje vem, da je sodelovanje<br />
na tekmovanju naporno in<br />
zahtevno. Bila sem presenečena, <strong>ko</strong><br />
sem izvedela, da sem bila najboljša<br />
med vsemi sodelujočimi v tej kategoriji.<br />
Na tekmovanju moraš pokazati<br />
veli<strong>ko</strong> znanja s področja turizma,<br />
za<strong>ko</strong>nodaje s področja turizma in gostinstva,<br />
pa tudi znanja o svojem hotelu<br />
in o<strong>ko</strong>lici, pri tem pa tekmovanje<br />
poteka tudi v tujem jeziku. Pred<br />
<strong>ko</strong>mi<strong>si</strong>jo sem odgovarjala na vprašanje<br />
naključnega gosta ter predstavila<br />
ponudbo hotela in znamenitosti v<br />
o<strong>ko</strong>lici, ki <strong>si</strong> jih gost <strong>lah</strong><strong>ko</strong> ogleda.«<br />
Franc Domin<strong>ko</strong> je barman v hotelu<br />
Livada Prestige in pravi, da mu na<br />
tekmovanju največ <strong>ko</strong>ristijo izkušnje<br />
pri delu. <strong>Tudi</strong> on je bil med dobitniki<br />
zlate medalje. »Najpomembnejše<br />
pri tem pa je, da imaš veselje do<br />
tega dela in da se z mešanjem pijač<br />
ukvarjaš resno in profe<strong>si</strong>onalno. <strong>Tudi</strong><br />
<strong>ko</strong>t točaj pri točilnem pultu v hotelu<br />
Livada imam precej možnosti, da<br />
posku<strong>si</strong>m nove stvari. Na tekmovanju<br />
sem pripravil pijačo, ki je moja lastna<br />
kreacija in sem jo poimenoval Ocean<br />
of Colors (ocean barv), ki je <strong>si</strong>cer se-<br />
Gabrijela Feher:<br />
»Imela sem<br />
precej treme, saj<br />
iz izkušnje vem,<br />
da je sodelovanje<br />
na tekmovanju<br />
naporno in<br />
zahtevno.«<br />
Andrej<br />
Jandrašič: »Na<br />
tekmovanje so<br />
se kar nekaj<br />
časa pripravljali<br />
v hotelu Livada<br />
Prestige.«<br />
stavljena iz dokaj močnih pijač. Doslej<br />
sem se bolj posvečal ne<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> slajšim<br />
pijačam, katere bolj pijejo ženske, v<br />
prihodnje pa se nameravam bolj posvetiti<br />
bolj suhim <strong>ko</strong>ktajlom.«<br />
Andrej Jandrašič je bil na tekmovanju<br />
vodja ekipe, ki je kuhala in<br />
Franc Domin<strong>ko</strong>:<br />
»Na zboru sem<br />
pripravil <strong>ko</strong>ktajl,<br />
ki je moja lastna<br />
kreacija in sem<br />
ga poimenoval<br />
Ocean of<br />
Colors.«<br />
Ludvik Luthar:<br />
»Rad kuham pred<br />
gosti in drugimi<br />
obis<strong>ko</strong>valci.«<br />
stregla, ob njem pa sta bila v ekipi<br />
še dva, ki sta pripravljala hrano, in<br />
dva, ki sta stregla: »Že iz dosedanjih<br />
izkušenj vem, da so ocenjevalci zelo<br />
pozorni na vsa<strong>ko</strong> podrobnost. Za to<br />
priložnost <strong>smo</strong> pripravili poseben jedilnik<br />
z imenom 50. leta v 21. stoletju,<br />
Fotografije Jože Gabor<br />
ki je v ameriškem slogu. Sestavljen je<br />
iz tople predjedi, glavne jedi in sladice.<br />
Ob ka<strong>ko</strong>vosti in stro<strong>ko</strong>vnosti izvedbe<br />
pa je pomembno tudi, da sodelujoči<br />
pokažejo, da delo opravljajo<br />
z veseljem. Skupaj se bomo trudili<br />
tudi prihodnje leto in že ta<strong>ko</strong>j po<br />
<strong>ko</strong>nčanem tekmovanju začnemo sestavljati<br />
zgodbo za tekmovanje naslednje<br />
leto.«<br />
Zlato medaljo v kategoriji priprave<br />
jedi v <strong>ko</strong>tličku je prejel Ludvik<br />
Luthar, ki je jed, ki jo je pripravil na<br />
tekmovanju, poimenoval pastirski<br />
lonec: »To je enolončnica, ki se jo<br />
pripravlja iz mesa drobnice. Vendar<br />
pa sem pri jedi, ki sem jo pripravil,<br />
delal bolj v modernem stilu, ta<strong>ko</strong> da<br />
sem dodal med drugim jurčke, li<strong>si</strong>čke,<br />
rumen in rdeč <strong>ko</strong>renček, <strong>ko</strong>t zanimivost,<br />
ki je bila pika na i, zaradi katere<br />
se je po mojem mnenju <strong>ko</strong>mi<strong>si</strong>je<br />
odločila, da mi podeli zlato medaljo,<br />
so bili ajdovi žepki. V hotelu Termal<br />
sem kuhar že 21 let in tudi med službo<br />
večkrat kaj pripravim na prostem,<br />
pred gosti in drugimi obis<strong>ko</strong>valci.«<br />
Jože Gabor
6 | Vestnik | 21. oktobra 2010 lokalizirano<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
pobirki<br />
Proslava ob spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota<br />
paberki<br />
Eno od trgovskih podjetij, ki<br />
ima franšizo tudi v Murski<br />
Soboti, očitno še vedno misli,<br />
da je pomurska prestolnica<br />
na dvojezičnem območju, saj<br />
prebivalcem vztrajno pošilja<br />
kataloge, kjer je besedilo v<br />
slovenskem in madžarskem<br />
jeziku. Daleč od dvojezičnega<br />
območja Sobota res ni, je pa<br />
še bolj <strong>ko</strong>t madžarskemu bližje<br />
drugemu tujejezičnemu območju.<br />
Zato sedaj <strong>lah</strong><strong>ko</strong> upravičeno<br />
pričakujemo tovrstne kataloge tudi<br />
v »avstrijskem« jeziku.<br />
V Občini Puconci se je pojavilo<br />
pi<strong>smo</strong>, v katerem se razpreda<br />
o gradnji najnovejšega<br />
kanalizacijskega omrežja, ki je<br />
očitno postalo zelo močno orožje<br />
v predvolilnem boju. Občani<br />
nestrpno čakajo na pojasnila o<br />
trditvah v pismu, vendar dobro<br />
obveščeni krogi pravijo, da se<br />
to ne bo zgodilo. Se pa razmere<br />
zaradi volilnih izidov umirjajo, zato<br />
bi bilo dobro, da ta<strong>ko</strong> ostane, tudi<br />
in predvsem v <strong>ko</strong>rist občanov.<br />
Zabaviščni center Party<br />
Max bo <strong>ko</strong>nec oktobra svojo<br />
največjo dvorano posodobil s<br />
3D-tehnologijo gledanja filmov, kar<br />
bo predstavljalo edinstven užitek<br />
ob gledanju filmov s 3D-učinki.<br />
Uvedba te tehnologije se bo<br />
zgodila torej neka<strong>ko</strong> ob istem<br />
času, <strong>ko</strong> bo odprta tudi nekdanja,<br />
a sedaj obnovljena kinodvorana,<br />
ki bo postala predvsem gledališka<br />
in <strong>ko</strong>ncertna. Se nam torej obeta<br />
<strong>ko</strong>nkurenčen boj za gledalce?<br />
Končno, bi <strong>lah</strong><strong>ko</strong> dodali.<br />
Na slavnostni otvoritvi enega od<br />
objektov v bližini Goričkega se<br />
je enemu od govorni<strong>ko</strong>v pripetil<br />
neprijetni lapsus, saj je povedal,<br />
da je »navdušen nad delom,<br />
trudom in prizadetostjo občinskih<br />
svetni<strong>ko</strong>v«. Čeprav te svoje<br />
napake ni opazil, je med ljudmi<br />
na otvoritvi stekla razprava. In<br />
na začudenje nekaterih so ga<br />
drugi celo branili, da glede na<br />
predvolilno dogajanje v določenih<br />
občinskih svetih njegova beseda<br />
sploh ni bila noben lapsus, ampak<br />
zadetek v tarčo.<br />
Slovencem se večkrat očita<br />
pomanjkanje patriotizma, toda<br />
to vseka<strong>ko</strong>r ne velja za občana<br />
Ljutomera, ki mu ljubezni do<br />
rodne grude nika<strong>ko</strong>r ne manjka.<br />
Ta<strong>ko</strong> je sedaj že drugič zapored<br />
na svoji njivi, posejani s <strong>ko</strong>ruzo,<br />
pridelal večjo <strong>ko</strong>ličino prepovedane<br />
<strong>ko</strong>noplje. To njegovo strast do<br />
obdelovanja zemlje so opazili tudi<br />
odgovorni organi, zato so mu že<br />
poslali priznanje v obliki kazenske<br />
ovadbe.<br />
Hvaležnost in spoštovanje<br />
vsem, ki so prispevali k zmagi<br />
Za trdnost sleherne družbe je pomembno zaupanje v <strong>si</strong>stem in njegove vrednote<br />
Ob svetovnem dnevu hospica<br />
Delimo skrb<br />
Moto letošnjega svetovnega dneva hospica,<br />
ki ga praznujemo drugo soboto v<br />
oktobru, je deliti skrb. S tem želijo številna<br />
združenja hospica po svetu opozoriti<br />
na nujnost povezovanja vseh, ki delujejo<br />
na področju paliativne oskrbe, in na pomen<br />
izboljšanja dostopnosti do paliativne<br />
oskrbe tež<strong>ko</strong> bolnih in umirajočih.<br />
Deliti skrb pomeni, da se združi skrb<br />
družine in stro<strong>ko</strong>vnih delavcev za dobrobit<br />
bolnika, za lajšanje fizičnega trpljenja,<br />
v hospicu pa dajejo še posebej poudarek<br />
spoštovanju čustvenih, socialnih<br />
in duhovnih potreb bolnika in svojcev. V<br />
širšem smislu delitev skrbi pomeni tudi<br />
naravnanost skupnosti k skrbi za starejše<br />
ljudi, hudo bolne in umirajoče, in <strong>ko</strong>t<br />
pravi Anica Kotnik, predsednica murs<strong>ko</strong>soboškega<br />
območnega odbora hospica,<br />
ima pri tem pomembno vlogo lokalna<br />
skupnost.<br />
»Tu so bolniki, tu so njihovi svojci, od<br />
tod prihajamo prostovoljci in tudi stro<strong>ko</strong>vni<br />
delavci. Od tega, ka<strong>ko</strong> <strong>smo</strong> povezani,<br />
pa je potem odvisen tudi uspeh na<br />
lokalni politični ravni. V mislih imam<br />
razpise po občinah. Hudo je, <strong>ko</strong> prosjačimo<br />
za denar. V manjših občinah <strong>si</strong> niti<br />
ne upamo oddati vloge, saj mislimo, da<br />
ga nimajo še za kaj drugega,« pravi Anica<br />
Kotnik.<br />
Območni odbor hospica denar potrebuje<br />
za prostore, ki jih ima v najemu, ter<br />
osnovne pogoje za delovanje in pomoč<br />
sodelavki, ki je zaposlena prek javnih<br />
del, sedaj pa <strong>si</strong> prizadevajo še za <strong>ko</strong>nce<strong>si</strong>jo<br />
za zaposlitev medicinske sestre.<br />
Dejavnost hospica je med ljudmi že<br />
zelo dobro znana. Lani so prostovoljci<br />
spremljali večje število hudo bolnih,<br />
<strong>ko</strong>t so načrtovali, srečevati so se začeli<br />
žalujoči, število podpornih članov je<br />
preseglo petdeset, kar vse govori o napredku<br />
dejavnosti. »Ljudje se tudi letos<br />
pogosteje oglašajo na sedežu društva in<br />
kličejo za nasvet, vendar so se zmanjšale<br />
potrebe po tem, da prostovoljci hospica<br />
spremljamo hudo bolne. Morda pa je<br />
moralo biti ta<strong>ko</strong>, saj nas trenutno dela<br />
Ob 17. oktobru, spominskem dnevu<br />
Mestne občine Murska Sobota, je mestna<br />
občina v sodelovanju z mestno<br />
organizacijo Združenja borcev za vrednote<br />
NOB v gledališki dvorani gradu<br />
pripravila slovesnost. Slavnostni govornik<br />
je bil Andrej Gerenčer, prvi župan<br />
Mestne občine Murska Sobota ob<br />
njeni razgla<strong>si</strong>tvi leta 1995.<br />
Uvodoma je spregovoril o prelomnih<br />
zgodovinskih dogodkih v Prekmurju,<br />
kjer je narodnoosvobodilno<br />
gibanje leta 1944 doseglo ponovni<br />
vzpon. 17. oktobra tega leta so se v<br />
Brumnovi hiši v Murski Soboti zbrali<br />
najvidnejši aktivisti, ki so načrtovali<br />
prevzem oblasti in osvoboditev<br />
izpod madžarskih okupatorjev. Toda<br />
sovražni<strong>ko</strong>v teror je onemogočil njihove<br />
načrte. Kljub temu narodnoosvobodilno<br />
gibanje ni zamrlo, ampak<br />
je vse bolj dobivalo značaj oboroženega<br />
odpora.<br />
»Ko se danes spominjamo teh dogod<strong>ko</strong>v,<br />
<strong>smo</strong> dolžni izraziti hvaležnost<br />
in spoštovanje vsem tistim, ki so prispevali<br />
k do<strong>ko</strong>nčni zmagi, je poudaril<br />
slavnostni govornik Andrej Gerenčer<br />
in se tudi vprašal, kje <strong>smo</strong> danes. Nepošteno<br />
in krivično bi bilo trditi, da<br />
razvoj naše domovine ni bil uspešen.<br />
»Na to <strong>smo</strong> premalo ponosni, vendar<br />
to ne zadošča. Med ljudmi je v zadnjem<br />
času strah za delovna mesta,<br />
bojijo se negotovosti, ki jih ustvarja<br />
tudi politika. Za trdnost sleherne<br />
družbe je pomembno zaupanje v <strong>si</strong>stem<br />
in njegove vrednote. V teh kriznih<br />
ča<strong>si</strong>h, <strong>ko</strong> je ogrožena socialna<br />
varnost, bi morali bolj <strong>ko</strong>t kadar <strong>ko</strong>li<br />
nakazovati našo perspektivo«, je <strong>ko</strong>nčal<br />
Andrej Gerenčer.<br />
V kulturnem programu je nastopil<br />
Mešani pevski zbor Vladimirja Močana<br />
Društva upo<strong>ko</strong>jencev Murska Sobota<br />
z zborovodjem Matijo Horvatom,<br />
dijak soboške gimnazije Borut Andrejek<br />
pa je ob harmonikarski spremljavi<br />
prebral nekaj odlom<strong>ko</strong>v iz lanskega<br />
nominiranega romana pisatelja Dušana<br />
Šarotarja za nagrado kresnik.<br />
Milan Jerše<br />
Pri delitvi skrbi za hudo bolne ima pomembno vlogo<br />
lokalna skupnost<br />
Anica Kotnik pravi, da letošnji moto<br />
hospica Delimo skrb zajema tudi skrb<br />
zase, saj če ne skrbiš za sebe, tudi za<br />
druge ne moreš.<br />
le pet prostovoljcev. <strong>Tudi</strong> nam se zgodi,<br />
da nas ustavi bolezen ali žalujemo ob izgubi,«<br />
pravi sogovornica. Delo v hospicu<br />
nekateri potrebujejo za osebno rast ali<br />
prebolevanje izgube, če pa se izguba ali<br />
bolezen prostovoljcu zgodi v času vključevanja<br />
v hospic, v društvu svetujejo, da<br />
se takrat umakne.<br />
V počastitev svetovnega dneva hospica<br />
je murs<strong>ko</strong>soboški odbor Slovenskega<br />
društva hospic pri jezeru v Ba<strong>ko</strong>vcih<br />
pripravil srečanje za vse, ki delajo ali<br />
podpirajo njihovo dejavnost. Druženje<br />
je minilo s prostovolj<strong>ko</strong> Vesno Šiš<strong>ko</strong>, ki<br />
je pripravila sprostitveno glasbeno delavnico<br />
z gongi. »Ko <strong>smo</strong> se odločali o<br />
tem, <strong>smo</strong> imeli pomisleke in se spraševali<br />
o primernosti gongov za pomurski<br />
prostor, vendar je bil to zame izziv. Ker<br />
<strong>smo</strong> drugačni, odprti in svetovljanski, je<br />
to prava stvar, da spoznavaš in sprejemaš<br />
nekaj, kar je drugačno,« pravi predsednica.<br />
Dodaja, da letošnji moto hospica<br />
zajema tudi skrb zase, saj če ne skrbiš<br />
za sebe, tudi za druge ne moreš.<br />
Majda Horvat<br />
Fotografija Majda Horvat<br />
Slavnostni<br />
govornik Andrej<br />
Gerenčer: »V teh<br />
kriznih ča<strong>si</strong>h,<br />
<strong>ko</strong> je ogrožena<br />
socialna varnost,<br />
bi morali bolj<br />
<strong>ko</strong>t kadar <strong>ko</strong>li<br />
nakazovati našo<br />
perspektivo.«<br />
Fotografija Milan Jerše<br />
45 let Društva upo<strong>ko</strong>jencev Puconci<br />
Medsebojna pomoč<br />
in druženje članov<br />
Izdali so knjižno zbir<strong>ko</strong> pesmi<br />
Člani Društva<br />
upo<strong>ko</strong>jencev<br />
Puconci vsa<strong>ko</strong><br />
leto sodelujejo<br />
tudi na<br />
tekmovanju v<br />
kuhanju dödolov v<br />
Puconcih.<br />
Fotografija Jože Gabor<br />
Društvo upo<strong>ko</strong>jencev Puconci, ki mu<br />
predseduje Jože Časar, je letos praznovalo<br />
45 let delovanja, kar so zaznamovali<br />
s kulturno prireditvijo in izdajo<br />
zbirke pesmi članov društva.<br />
V pesniški zbirki so pesmi petih avtorjev,<br />
ob 91-letni Tiniki Šiplič so to<br />
še Nada Celec, Marta Sever, Malvina<br />
Škerlak in Jože Časar, ki je pesmi<br />
zbral in uredil. Knjigo so predstavili<br />
tudi na nedavnem srečanju slovenskih<br />
upo<strong>ko</strong>jencev v Ljubljani. Sicer<br />
pa so v društvu ob literarni in li<strong>ko</strong>vni<br />
sekciji na področju kulture aktivni<br />
še ženska folklorna skupina, skupina<br />
za prikazovanje domačih običajev in<br />
mešani pevski zbor.<br />
V društvo je vključenih okrog 400<br />
članov iz Občine Puconci, so pa tudi iz<br />
Mestne občine Murska Sobota in Občine<br />
Moravske Toplice. Po besedah<br />
predsednika društva Jožeta Časarja se<br />
je v zadnjih petih letih aktivnost društva<br />
precej povečala in vključuje mnoga<br />
področja dela, ki upo<strong>ko</strong>jencem polepša<br />
jesenske dni. Ta<strong>ko</strong> so aktivni na<br />
športnorekreacijskem področju z organizacijo<br />
pohodov, zimske rekreacije,<br />
<strong>ko</strong>lesarjenja in podobno. Dejavni<br />
so tudi na področju kulinarike, saj<br />
redno sodelujejo na kulinaričnih razstavah<br />
v domačem kraju in drugje, na<br />
tekmovanju v kuhanju dödolov Dödolijada<br />
v Puconcih so letos sodelovali<br />
z dvema ekipama, pa tudi svoja<br />
srečanja in prireditve vedno obogatijo<br />
z dobrotami, ki jih pripravijo njihove<br />
članice in člani. Družabna srečanja<br />
pripravljajo med drugim ob dnevu<br />
žena, Martinovanju, trgatvi, organizirajo<br />
pa tudi izlete, enega spomladi in<br />
enega jeseni.<br />
V okviru projekta Starejši za starejše<br />
prostovoljci večkrat obiščejo bolne<br />
najstarejše člane, se z njimi pogovorijo<br />
in jim ponudijo pomoč, če jo potrebujejo.<br />
Dobro pa sodelujejo tudi z<br />
Družinskim domom starejših Beznec<br />
iz Puconec, Društvom upo<strong>ko</strong>jencev<br />
Porabskih Slovencev, Zvezo Slovencev<br />
iz Monoštra, Klubom upo<strong>ko</strong>jencev<br />
Tordaš na Madžarskem in upo<strong>ko</strong>jenskim<br />
društvom Zabok na Hrvaškem.<br />
J. G.
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
oglas<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 7
8 | Vestnik | 21. oktobra 2010 (iz)brano<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
barometer Stanovalcem onemogočeno parkiranje pred lastno hišo<br />
Ogorčenje v Ulici Štefana<br />
Kovača v Murski Soboti<br />
Nada Hercan, diplomirana<br />
medicinska sestra v Domu<br />
starejših v Rakičanu, je s<br />
sodelavci Antonu izpolnila<br />
željo. Videl je morje.<br />
Direktorica RIS-a Dvorec<br />
Rakičan Jožica Se<strong>ko</strong>lovnik<br />
je s prvim mednarodnim<br />
znanstvenim posvetom o<br />
zdravi prehrani v povezavi<br />
z gibanjem zbrala čez 60<br />
udeležencev iz Slovenije,<br />
Hrvaške in Madžarske.<br />
Ni znano, ali bo stanovalcem zagotovljeno brezplačno parkiranje, a jim tudi to ne bo dosti pomagalo<br />
Nekateri prebivalci hiš v Ulici Štefana<br />
Kovača v Murski Soboti so ogorčeni<br />
zaradi težav s parkiranjem svojih<br />
osebnih vozil. Ker zaradi preozkih<br />
prehodov na dvorišča nekateri ne morejo<br />
tja prepeljati avtomobilov, so jih<br />
primorani puščati »zunaj«. Za potrebe<br />
parkiranja omenjenih stanovalcev<br />
so leta 2002 na pločniku uredili rumeno<br />
označena parkirna mesta. Takšne<br />
težave imajo tudi člani družine Ben<strong>ko</strong>.<br />
Ker ima danes seveda večina gospodinjstev<br />
v lasti več <strong>ko</strong>t eno vozilo,<br />
so težave še toli<strong>ko</strong> večje. Pred kratkim<br />
je mlajša članica družine želela dobiti<br />
še eno rumeno označeno parkirno<br />
mesto, toda <strong>ko</strong>t kaže, ne bo šlo.<br />
Kot pojasnjujejo na mestni upravi,<br />
so bila v letu 2006 urejena parkirišča<br />
v Ulici Štefana Kovača. V skladu z odlo<strong>ko</strong>m<br />
o ureditvi cestnega prometa v<br />
MOMS so bile na teh parkiriščih urejene<br />
modre cone, namenjene krat<strong>ko</strong>trajnemu<br />
parkiranju. »Z novo prometno<br />
ureditvijo v Ulici Štefana Kovača<br />
so prenehala veljati dovoljenja o začasni<br />
oznaki rezerviranih parkirnih<br />
prostorov, ki so bila zarisana na pločniku,<br />
med cestiščem in obstoječo <strong>ko</strong>lesars<strong>ko</strong><br />
stezo, kar je bilo <strong>ko</strong>t pridržana<br />
pravica Mestne občine M. Sobota v<br />
Leta 1938, <strong>ko</strong> je bila hiša zgrajena, so bili standardi za gradnjo ne<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> drugačni, zato zaradi preozkega dovoza avtomobila<br />
ni mogoče pripeljati na dvorišče.<br />
Fotografija Timotej Milanov<br />
Mihael Domin<strong>ko</strong>, predsednik<br />
kluba NK Nafta, bi moral<br />
med stav<strong>ko</strong> nogometašev<br />
prvi stopiti pred igralce, pa<br />
ga sploh ni bilo na spregled.<br />
Čez sosedovo<br />
dvorišče do doma<br />
Nekateri prebivalci v ulici, ki jim<br />
je <strong>si</strong>tuacija to dopuščala, so <strong>si</strong> dovoze<br />
do dvorišč uredili na različne<br />
načine. Nekateri čez sosednja<br />
dvorišča, do katerih se je možno<br />
pripeljati, drugi so »žrtvovali«<br />
prostore v hiši, ki so jih podrli,<br />
da so <strong>lah</strong><strong>ko</strong> naredili dovoz.<br />
izdanih dovoljenjih tudi posebej navedeno,<br />
in to brez predhodnega obvestila<br />
upravičencem, katerim so bila<br />
dovoljenja izdana. V skladu s to določbo<br />
zato obnova rezerviranih parkirnih<br />
prostorov od leta 2006 ni več<br />
dopustna, predvsem pa ni dopustna<br />
zaradi zagotavljanja prometnovarnostnih<br />
razlogov, saj glede na novo<br />
prometno ureditev na cestišču Ulice<br />
Štefana Kovača ni mogoče zagotoviti<br />
varnega vključevanja na rezervirana<br />
parkirišča in z njih,« še opozarjajo<br />
na MOMS.<br />
Parkiranje na omenjenih rumeno<br />
označenih parkirnih prostorih torej<br />
že štiri leta ni dovoljeno, vendar doslej<br />
tistih, ki so še naprej tam parkirali,<br />
niso sankcionirali. »Doslej sem<br />
avto puščala pri stavbi Kina, sedaj pa<br />
več ne morem, ker je tudi tam modra<br />
cona. Na občini so mi povedali, da<br />
parkirna mesta niso več v veljavi in<br />
da <strong>si</strong> moram ne glede na dejstvo, da<br />
tu živim, kupiti letno oz. mesečno dovolilnico<br />
za parkiranje na modri coni<br />
ali naj <strong>si</strong> najamem garažo. <strong>Tudi</strong> če bi<br />
to storila, mi to nič ne pomaga, kajti<br />
<strong>ko</strong> pridem domov, so vsa parkirna<br />
mesta v modri coni zasedena,« ogorčeno<br />
pripoveduje že omenjena članica<br />
družine Ben<strong>ko</strong>. Težave se pojavljajo<br />
tudi v primerih, <strong>ko</strong> stanovalcem dostavljajo<br />
razne potrebščine, npr. kurilno<br />
olje ali pohištvo, saj zaradi neurejenih<br />
dovozov k hišam dostavljavci<br />
prav ta<strong>ko</strong> ne morejo nikjer parkirati.<br />
Prebivalci o<strong>ko</strong>liških blo<strong>ko</strong>v so <strong>si</strong> parkirana<br />
mesta zagotovili s postavitvijo<br />
zapornice, zato so Ben<strong>ko</strong>vi pomislili<br />
tudi na možnost, da bi avtomobile puščali<br />
na blo<strong>ko</strong>vskih parkiriščih, vendar<br />
se ta možnost zdi malo verjetna,<br />
saj omenjena parkirna mesta <strong>ko</strong>maj<br />
zadostujejo za potrebe prebivalcev<br />
blo<strong>ko</strong>v. Ker so omenjena parkirna mesta<br />
neprimerna z varnostnega vidika,<br />
so Ben<strong>ko</strong>vi predlagali, naj takšne<br />
oznake narišejo na mestu, kjer je modra<br />
cona, vendar so na občini naleteli<br />
na gluha ušesa.<br />
Nekateri prebivalci v ulici, ki jim<br />
je <strong>si</strong>tuacija to dopuščala, so <strong>si</strong> dovoze<br />
do dvorišč uredili na različne načine.<br />
Nekateri čez sosednja dvorišča,<br />
do katerih se je možno pripeljati, drugi<br />
so »žrtvovali« določene prostore v<br />
hiši, ki so jih podrli, da so <strong>lah</strong><strong>ko</strong> naredili<br />
dovoz. Stanovalci se tudi sprašujejo,<br />
ka<strong>ko</strong> bo s parkiranjem, <strong>ko</strong> bo<br />
zaživela nova večnamenska dvorana.<br />
Po besedah Bogomirja Role z mestne<br />
uprave zaenkrat še ni znano, ali bodo<br />
stanovalci v Ulici Štefana Kovača »zajeti«<br />
v člen omenjenega odloka, ki bi<br />
jim zagotovil brezplačno parkiranje,<br />
toda <strong>ko</strong>t rečeno, jim to ne bo kaj dosti<br />
pomagalo.<br />
T. M.<br />
Bojan Belovič, direktor in<br />
lastnik Beltinke, pravi, da<br />
dodelavni posli in šivanje lastne<br />
blagovne znamke v lastni režiji<br />
ne zagotavljajo preživetja.<br />
Zato je poiskal partnerje<br />
za višje oblike dodelavnih<br />
poslov, ki so dobro plačane.<br />
Mag. Mir<strong>ko</strong> Horvat od<br />
avgusta ni več direktor Nafte<br />
Lendava, petnajstega oktobra<br />
pa mu je uradno potekel<br />
tudi mandat direktorja v<br />
družbi Nafta Petrochem.<br />
Bo dobil naslednika?<br />
Po štirinajstih letih spet v zunanji svet<br />
Tonček je videl morje<br />
Dom starejših Rakičan je njegov edini dom in zaposleni pravi prijatelji<br />
Pred dobrimi štirinajstimi leti so sprejeli<br />
v dom starejših v Rakičanu Antona<br />
Tončka Lesjaka, ki je po poš<strong>ko</strong>dbi<br />
postal tetraplegik. Takrat je bil mlad<br />
in tudi danes po letih ne sodi med stanovalce<br />
doma, vendar je to sedaj njegov<br />
edini dom in zaposleni več <strong>ko</strong>t le<br />
prijatelji.<br />
Delavci v domu so bili Tončku ob<br />
televiziji in revijah tudi edini stik z zunanjim<br />
svetom, saj nikamor ni mogel<br />
iti, pa tudi želel <strong>si</strong> ni. Lani pa se je zgodilo<br />
nekaj, kar je morda presenetilo še<br />
njega samega. Zaželel <strong>si</strong> je nov LCDtelevizor,<br />
ki <strong>si</strong> ga je v trgovini <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
izbral kar sam. Roman in Kruno sta<br />
ga namreč peljala v nakupovalni center,<br />
da <strong>si</strong> je kupil televizor, ki ima velik<br />
ekran, ta<strong>ko</strong> da sedaj s postelje <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
bere podnapise njemu najljubših nadaljevank.<br />
»Po s<strong>ko</strong>raj trinajstih letih<br />
je Tonček spet šel v Murs<strong>ko</strong> Soboto v<br />
Tončku se je<br />
izpolnila velika<br />
želja, da je videl<br />
morje. In če<br />
ga sedaj kdo<br />
vpraša, ka<strong>ko</strong> je<br />
bilo na izletu,<br />
se nasmehne in<br />
pove, da super.<br />
Fotografija osebni arhiv<br />
trgovine in ni mogel verjeti, ka<strong>ko</strong> se<br />
je vse spremenilo,« pripoveduje diplomirana<br />
medicinska sestra Nada Hercan,<br />
ki v domu vodi tim zdravstvene<br />
nege, Tonček pa ji je tudi zaupal, da<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> govori v njegovem imenu.<br />
To, da se je po dolgih letih zadržanosti<br />
odpravil v zunanji svet, je bil za<br />
vse pomemben in prelomen trenutek,<br />
ki pa so mu letos dodali novo, nepo-<br />
zabno doživetje. Ko so videli Tonč<strong>ko</strong>vo<br />
zadovoljstvo ob nakupu televizorja, so<br />
se odločili, da mu tudi letos izpolnijo<br />
novo željo. Spraševali so ga, kaj naj bi<br />
to bilo, in zaželel <strong>si</strong> je videti morje.<br />
Priprave so trajale kar nekaj časa,<br />
najprej v dogovoru s Pomurskim društvom<br />
paraplegi<strong>ko</strong>v, ki ima tudi prilagojeno<br />
vozilo, potem pa so se odločili,<br />
da bodo šli na izlet z domskim <strong>ko</strong>mbijem.<br />
Šestnajstega septembra, <strong>ko</strong> je<br />
bil še zadnji topli in sončni dan, so se<br />
v zgodnjih jutranjih urah odpravili v<br />
Portorož. Na Trojanah je bil prvi postanek<br />
za jutranjo kavico, potem pa<br />
so se sprehodili od Portoroža do Pirana.<br />
Če bi bilo morje bolj toplo, bi se<br />
tudi <strong>ko</strong>pali, vendar so to morali opustiti.<br />
Domov grede so se ustavili še v<br />
Ljubljani in <strong>si</strong> ogledali nov stadion<br />
Stožice.<br />
Majda Horvat
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
(iz)brano<br />
Kruta usoda razdvojila družino Sabotin s Kamenščaka<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 9<br />
barometer<br />
Marija in Pavla že pol stoletja<br />
iščeta svojo sestro<br />
Marjetico so prekrstili v Vero – V Prlekijo so poslali le njeno fotografijo, na kateri je bila na las podobna Pavli<br />
Na prigovarjanje sosedov in znancev<br />
sta se Marija Lenarčič in Pavla Sabotin<br />
iz Radomerja pri Ljutomeru odločili<br />
spregovoriti za časopis. Želita <strong>si</strong> in<br />
upata, da bi ta<strong>ko</strong> namreč našli in izsledili<br />
svojo polsestro in sestro Marjetico<br />
Sabotin, ki jo je kmalu po rojstvu<br />
jeseni leta 1962 posvojila družina<br />
z Jesenic. Kot pravi Marija, je na ljutomerskem<br />
centru za socialno delo naletela<br />
na molk in tudi pisma, ki jih je<br />
pisala na Rdeči križ in Center za socialno<br />
delo Jesenice, so ostala brez odgovorov.<br />
»Že sva obupali, da bi sploh<br />
kdaj videli svojo sestro in polsestro,<br />
<strong>ko</strong> so naju nagovorili, da izpoveva najino<br />
zgodbo,« je dejala Pavla.<br />
Desetega aprila 1962 je takrat osemletna<br />
Marija dobila polsestro Marjetico,<br />
ki jo je v mariborski porodnišnici<br />
rodila Antonija Sabotin s Kamenščaka.<br />
Marjetičen in Marijin oče Martin<br />
je umrl za ra<strong>ko</strong>m tri mesece pred rojstvom<br />
hčerke, leto kasneje je ista bolezen<br />
vzela še Antonijo. »Nekaj mesecev<br />
po rojstvu je Marjetico posvojila<br />
družina z Jesenic. Mislim, da je bilo<br />
jeseni,« se spominja sogovornica. Po<br />
Marijinih besedah je posvojitev potekala<br />
prek centrov za socialno delo:<br />
»Ženska iz družine, ki je posvojila<br />
polsestro, je bila menda čistilka na<br />
jeseniškem centru.« Dodala je, da so<br />
Marjetico prekrstili v Vero, vsake toli<strong>ko</strong><br />
časa so v Prlekijo poslali tudi njeno<br />
fotografijo. »Na las je bila podobna<br />
Pavli,« je še pristavila.<br />
Ko je Marija Lenarčič, ki je sedaj<br />
stara šestinpetdeset let, ostala brez<br />
V 41. številki Vestnika se nam je pri<br />
naštevanju imen novih občinskih svetni<strong>ko</strong>v<br />
zgodila napaka pri občini Ljutomer.<br />
Izpustili <strong>smo</strong> dva svetnika pri<br />
stranki DeSUS. Stranka ima naslednje<br />
svetnike: Jože Klemenčič, Marijan Rudolf,<br />
Dušan Ko<strong>si</strong>, Franc Rošker in Anton<br />
Vrbnjak. Občinski svet ta<strong>ko</strong> nima<br />
19 svetni<strong>ko</strong>v, ka<strong>ko</strong>r <strong>smo</strong> zapisali, ampak<br />
21.<br />
Uradni izid glasovanja<br />
v Občini Beltinci<br />
Ker občinska volilna <strong>ko</strong>mi<strong>si</strong>ja Občine<br />
Beltinci do <strong>ko</strong>nca redakcije ni<br />
imela popolnih in uradnih podat<strong>ko</strong>v<br />
o izvoljenih svetnikih, je prišlo pri objavljenih<br />
imenih v 41. številki Vestnika<br />
do netočnosti. Zdaj objavljamo uradne<br />
izide glasovanja.<br />
Izvoljeni kandidati v Občinski<br />
svet Občine Beltinci<br />
DeSUS<br />
LDS<br />
SDS<br />
SNS<br />
SD<br />
N.Si<br />
SLS<br />
popravek<br />
1. Alojz Ladislav Horvat<br />
1. Roman Činč<br />
2. Sreč<strong>ko</strong> Horvat<br />
3. Alojz Forjan<br />
4. Genovefa Virag<br />
1. dr. Matej Gomboši<br />
2. Bojan Vereš<br />
3. Matej Zavec<br />
4. Marjan Balažic<br />
1. Igor Adžič<br />
1. Jožef Ružič<br />
2. Slav<strong>ko</strong> Petek<br />
1. Jožef Ferčak<br />
2. Štefan Perša<br />
3. Marjan Smodiš<br />
1. Martin Duh<br />
2. Štefan Žižek<br />
ZKO – Zelena <strong>ko</strong>alicija<br />
1. Alojz Sraka<br />
Predstavnik romske skupnosti<br />
1. Dušan Horvat<br />
mame na domačiji v Iljaševcih, je odšla<br />
živet k družinskim prijateljem Škrlečevim<br />
v Radomerje, kjer je še danes.<br />
Polsestra Pavla, letos je dopolnila 50<br />
let, je bila posvojena v Veščico, od <strong>ko</strong>der<br />
pa je pri 16 letih prišla k Mariji v<br />
Radomerje. Brata oziroma polbrata<br />
Slavka, ki je že preminil, je pod okrilje<br />
vzela neka druga družina.<br />
»Ni<strong>ko</strong>mur ne privoščim tega, kar<br />
Pavla Sabotin in<br />
Marija Lenarčič<br />
bi bili neizmerno<br />
<strong>veseli</strong>, če bi<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> spoznali<br />
svojo sestro<br />
in polsestro<br />
Marjetico<br />
Sabotin, ki jo je<br />
kmalu po rojstvu<br />
jeseni leta 1962<br />
posvojila družina<br />
z Jesenic.<br />
Fotografija Andrej Bedek<br />
<strong>smo</strong> prestali otroci, <strong>ko</strong> <strong>smo</strong> ostali brez<br />
staršev,« je povedala Marija, »bilo je,<br />
<strong>ko</strong>t da bi odšli s trebuhom za kruhom.«<br />
Prav tež<strong>ko</strong> življenje ju je naredilo<br />
močni in trdoživi, da sta bili <strong>ko</strong>s<br />
mar<strong>si</strong>kateremu izzivu. In sta še sedaj.<br />
Marija in Pavla namreč kmetujeta na<br />
kar precej veliki kmetiji v Radomerju.<br />
Pri strojnih opravilih na petnajstih<br />
hektarjih obdelovalne zemlje jima na<br />
pomoč pris<strong>ko</strong>či sosed, v hlevu pa imata<br />
pet krav molznic in telice. Redita<br />
še prašiče, nekaj malega imata tudi<br />
perutnine. Že več desetletij pa čakata<br />
na izpolnitev življenjske želje – da bi<br />
spoznali svojo polsestro in sestro. Ali<br />
vsaj izvedeli, kakšna usoda jo je doletela.<br />
Upata, da je bilo vsaj njej bolje v<br />
življenju.<br />
Andrej Bedek<br />
Plenum parlamenta Svetovne romske organizacije (IRU)<br />
Za vključenost v demokratično<br />
družbo 21. stoletja<br />
Zbrali bodo skupino mednarodnih pravni<strong>ko</strong>v z namenom,<br />
da bi Francijo pripeljali pred sodišče Evropske unije v Luksemburgu<br />
Na plenumu Svetovne romske organizacije<br />
(IRU) so razpravljali o statusu<br />
Romov v Evropi in obetih za prihodnost<br />
ter o tem, ka<strong>ko</strong> določene države<br />
spoštujejo za<strong>ko</strong>ne, ki se nanašajo na<br />
spoštovanje člove<strong>ko</strong>vih in manjšinskih<br />
pravic. Po besedah predsednika<br />
Svetovne romske organizacije Stanislawa<br />
Stankiewicza želi IRU, ki ima v<br />
svoji mreži 39 članic, postati partner<br />
evropskim institucijam pri pripravi<br />
za<strong>ko</strong>nodaje, ki se nanaša na status<br />
Romov v Evropi.<br />
To so pred kratkim tudi zapisali v<br />
Varšavs<strong>ko</strong> deklaracijo, v kateri so po<br />
besedah romskega aktivista Orhana<br />
Galjusa evropski Romi po dolgem<br />
času našli skupni jezik o položaju Romov.<br />
V zvezi s preganjanjem Romov<br />
v Franciji so sprejeli stališče o apelu,<br />
ki ga naslavljajo na institucije EU in<br />
Francijo, ki po njihovem mnenju krši<br />
evropska pravila o prostem pretoku<br />
ljudi. Prav ta<strong>ko</strong> so se odločili, da bodo<br />
zbrali skupino mednarodnih pravni<strong>ko</strong>v<br />
z namenom, da bi Francijo pripeljali<br />
pred sodišče Evropske unije v Luksemburgu.<br />
Do sedanjega stanja je bil kritičen<br />
tudi predsednik parlamenta IRU Abdula<br />
Gjuner: »Ne zahtevamo nič več<br />
<strong>ko</strong>t to, kar nam pripada. Ne zahtevamo<br />
države ali vojske, hočemo le to, da<br />
ne bomo obravnavani <strong>ko</strong>t četrtorazredni<br />
državljani. Romi 21. stoletja morajo<br />
najti svoje mesto v demokratični<br />
družbi.«<br />
Organizacijo je tudi tokrat finančno<br />
podprla Vlada RS, ki je udeležencem<br />
zagotovila potne stroške in stroške<br />
nastanitve. Letos je na plenumu<br />
razpravljalo 38 udeležencev.<br />
Boj za romske svetnike<br />
se je pričel<br />
Kot je znano, je skupina romskih<br />
svetni<strong>ko</strong>v, ki so delovali znotraj svetniške<br />
skupine pri Zvezi Romov Slovenije<br />
z Dar<strong>ko</strong>m Rudašem na čelu, izstopila<br />
in ustanovila Forum romskih<br />
svetni<strong>ko</strong>v. »Svetniška skupina pri Zvezi<br />
Romov še deluje, treba je upoštevati<br />
obe svetniški združenji, čeprav<br />
se daje večja medijska pozornost Forumu<br />
romskih svetni<strong>ko</strong>v,« opozarja<br />
Muc.<br />
Svetniška skupina pri Zvezi Romov<br />
je ta<strong>ko</strong> že sklicala prvi sestanek,<br />
članstvo pa so potrdili romski svetniki,<br />
ki so bili izvoljeni v občinah Kuzma,<br />
Rogašovci, Tišina, Beltinci, Turnišče,<br />
Črenšovci, Lendava, Šentjernej in<br />
Novo mesto, torej devet od dvajsetih<br />
romskih svetni<strong>ko</strong>v, ki jih določa za<strong>ko</strong>n.<br />
Za predsednika so izvolili svetnika<br />
v Občini Puconci Marjana Drvariča,<br />
ki trenutno opravlja funkcijo<br />
vršilca dolžnosti predsednika Sveta<br />
romske skupnosti Slovenije. Po besedah<br />
Darka Rudaša bodo kmalu sklicali<br />
tudi prvi sestanek foruma, kamor<br />
bodo povabili vseh dvajset svetni<strong>ko</strong>v.<br />
»Forum je krovna organizacija romskih<br />
svetni<strong>ko</strong>v, z Zvezo Romov se ne<br />
obremenjujemo,« pravi Rudaš.<br />
T. M.<br />
20. obletnica<br />
Romani Union<br />
Ob plenumu parlamenta IRU<br />
je v hotelu Diana potekala tudi<br />
prireditev ob 20. obletnici ustanovitve<br />
in delovanja društva Romani<br />
Union iz Murske Sobote.<br />
Slavnostni govornik je bil<br />
nekdanji predsednik države<br />
Milan Kučan, ki je med drugim<br />
poudaril pomen organizacije v<br />
prizadevanjih za izboljšanje položaja<br />
Romov in pozval k večji<br />
enotnosti med romskimi predstavniki.<br />
V samozaložbi je izšla knjiga<br />
dr. Jožefa Smeja z naslovom<br />
Kronogrami s<strong>ko</strong>zi čas II. Gre za<br />
nadaljevanje prvega dela knjige,<br />
ki je izšla lani. Knjiga ima ta<strong>ko</strong><br />
<strong>ko</strong>t lanska verski, zgodovinski<br />
in umetniški pomen.<br />
Zdravstveni dom Lendava<br />
je uspešno izpeljal prvi<br />
dan odprtih vrat. Prireditev<br />
je privabila blizu dvesto<br />
obis<strong>ko</strong>valcev, direktorica Olga<br />
Požgai Horvat pa je skupaj<br />
z zaposlenimi predstavila<br />
tudi novo najsodobneje<br />
opremljeno reševalno vozilo.<br />
Mir<strong>ko</strong> Krašovec, predsednik<br />
družbe Gospodarstvo Rast in<br />
e<strong>ko</strong>nom mariborske nadš<strong>ko</strong>fije,<br />
je odgovoren, da so s slabim<br />
gospodarjenjem razvrednotili<br />
premoženje finančne družbe, v<br />
kateri imajo svoje certifikatne<br />
delnice mnogi pomurski verniki.<br />
TD Cven, ki ga vodi Jan<strong>ko</strong><br />
Horvat, je posejalo dva<br />
tisoč zlatih zrn. Setve so<br />
se udeležila tudi društva iz<br />
raznih krajev Slovenije.<br />
Komorni zbor Orfej iz<br />
Ljutomera, ki ga vodi Romana<br />
Rek, odhaja na <strong>ko</strong>ncertno<br />
tekmovalno turnejo v Španijo.
10 | Vestnik | 21. oktobra 2010 kultura<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Marki na državni reviji<br />
Mladi in nadobudni folkloristi Kulturnega društva Mar<strong>ko</strong> iz Beltinec, ki<br />
ga vodi Primož Sraka, so sodelovali na drugem delu državnega srečanja<br />
folklornih skupin Le plesat me pelji v Mariboru (prvi del poteka v<br />
Beltincih). Organizira ga Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, nanj pa<br />
se uvrstijo najboljše folklorne skupine z območnih in regijskih srečanj. V<br />
družbi osmih folklornih skupin so svoj nastop na državni reviji najboljših<br />
odlično opravili in poželi bučen aplavz.<br />
V znamenju spominskih obeležij<br />
Prazniki, obletnice in posebne priložnosti so trenutki, <strong>ko</strong> velikim ljudem in velikim<br />
dogod<strong>ko</strong>m postavljamo spominska znamenja. <strong>Tudi</strong> na Evangeličanski<br />
cerkvi Martina Luthra v M. Soboti bodo ob dnevu reformacije odkrili posebno<br />
obeležje, posvečeno temu velikemu reformatorju, ki ga je izdelala akademska<br />
kiparka Irena Brunec. Spet drugje pa bodo spominska obeležja velikim ljudem<br />
padala ali doživela performanse. Pa ne da bi kdo podvomil o veličini človeka,<br />
ki mu je posvečen spomenik, gre samo za odnos do naročenega dela.<br />
Javni interes za kulturo<br />
Nacionalni svet za kulturo se je na<br />
zadnji seji ukvarjal z analizo temeljih<br />
kulturno-političnih problemov,<br />
ki ovirajo izvajanje javnega interesa<br />
za kulturo. Razpravljali so tudi<br />
o ukinitvi članarin za knjižnice,<br />
vendar pobude niso sprejeli.<br />
Komorni zbor Orfej potuje v Španijo<br />
Med najboljšimi zbori sveta<br />
Čakata jih 12-dnevna turneja in tekmovanje –<br />
Potrditev uspešnega in ka<strong>ko</strong>vostnega dela<br />
Sobotni <strong>ko</strong>ncert Komornega zbora Orfej<br />
v župnijski cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske<br />
v Lendavi je zadnji pred odhodom<br />
na turnejo v Španijo. Trideset<br />
pevcev in pevk, ki jih vodi zborovodkinja<br />
Romana Rek, bo v petek odpotovalo<br />
na 12-dnevno <strong>ko</strong>ncertno in tekmovalno<br />
turnejo v špans<strong>ko</strong> pokrajino Baskija.<br />
Tam bo tekmoval na tekmovanju Certamen<br />
Coral Tolosa, ki velja za eno od<br />
šestih zborovskih tekmovanj v sklopu<br />
Velike nagrade Evrope. Gre za eno največjih<br />
zborovskih tekmovanj, na katerem<br />
bo poleg ljutomerskega zbora nastopilo<br />
še 18 svetovno priznanih zborov.<br />
Poleg udeležbe na tekmovanju bo pripravil<br />
<strong>ko</strong>morni zbor v Španiji še sedem<br />
samostojnih celovečernih <strong>ko</strong>ncertov.<br />
Bojan Ferenc je v imenu celotnega<br />
zbora povedal, da jim veli<strong>ko</strong> pomeni,<br />
ker so jih izbrali med udeležence tekmovanja<br />
Certamen Coral Tolosa, saj je<br />
to potrditev uspešnega in ka<strong>ko</strong>vostnega<br />
dela v preteklosti. Raz<strong>veseli</strong>lo jih je<br />
tudi dejstvo, da jih je organizator tekmovanja<br />
povabil, da teden pred tekmovanjem<br />
v Španiji izvedejo nekaj samostojnih<br />
celovečernih <strong>ko</strong>ncertov.<br />
Komorni zbor Orfej je že dvajset let<br />
ena najuspešnejših skupin, ki delujejo<br />
na področju zborovskega petja na severovzhodnem<br />
delu Slovenije. S tem je<br />
eden pomembnejših ambasadorjev Prlekije,<br />
Pomurja in Slovenije doma in v<br />
svetu. V zadnjih letih jim je uspel ka<strong>ko</strong>vostni<br />
preboj prav v vrh slovenskega in<br />
evropskega zborovskega petja, kar so<br />
dokazali s številnimi prejetimi nagradami,<br />
priznanji in plaketami.<br />
A. Nana Rituper Rodež<br />
Komorni zbor Orfej je že dvajset let ena najuspešnejših skupin, ki delujejo na področju<br />
zborovskega petja na severovzhodnem delu Slovenije.<br />
Fotografija Bojan Ferenc<br />
Multimedijska razstava Od ust do knjige<br />
Ljudska pesem, ki se<br />
še danes pogosto sliši<br />
Najstarejši posnetek slovenske ljudske pesmi Mar<strong>ko</strong> skače je star 112 let<br />
V razstavnih prostorih Razis<strong>ko</strong>valne<br />
postaje ZRC Petanjci <strong>si</strong> <strong>lah</strong><strong>ko</strong> ogledate<br />
zanimivo razstavo Od ust do knjige, ki<br />
je posvečena ljudski pesmi. Multimedijs<strong>ko</strong><br />
razstavo o potovanju ustnega<br />
izročila od pevcev pre<strong>ko</strong> ro<strong>ko</strong>pisov in<br />
zvočnih posnet<strong>ko</strong>v do zapisov v knjigi<br />
in izdaj na zgoščenkah je posredoval<br />
Glasbeno narodopisni inštitut ZRC<br />
SAZU. Odprtja sta se udeležila predstojnica<br />
inštituta in avtorica razstave dr.<br />
Marjetka Golež Kaučič in dr. Oto Luthar,<br />
direktor ZRC SAZU iz Ljubljane.<br />
Avtorica razstave je povedala, da so<br />
s to razstavo skupaj s sodelavci in poznavalci<br />
želeli prikazati ljuds<strong>ko</strong> duhovno<br />
kulturo v njeni izvirni obliki vse do<br />
danes. »Radi bi vas seznanili s slovens<strong>ko</strong><br />
ljuds<strong>ko</strong> pesmijo, z njenim potovanjem<br />
od petja do zapisa ter omogočili,<br />
da jo slišite v njeni <strong>si</strong>nkretični celoti besedila<br />
in melodije.«<br />
Razstava je organizirana ta<strong>ko</strong>, da nas<br />
popelje od prvega znanega posnetka<br />
slovenske ljudske pesmi, to je prekmurske<br />
ljudske Mar<strong>ko</strong> skače iz leta<br />
1898, prek dveh pripovednih pesmi<br />
s<strong>ko</strong>zi proces zapisovanja različnih variant<br />
posameznih pesmi, melodije in<br />
besedil. Predstavljeni so tudi ro<strong>ko</strong>pisni<br />
zapi<strong>si</strong> pesmi, ro<strong>ko</strong>pisne pesmarice,<br />
transkripcije pesmi, ka<strong>ko</strong> pesmi zvenijo<br />
in ka<strong>ko</strong> so zapisane v knjižnih publikacijah<br />
ter poustvarjalnih transforma-<br />
Na razstavi je poglobljeno predstavljena daljnega leta 1898 posneta pesem<br />
Mar<strong>ko</strong> skače, ki jo je zapela Anuška Horvat. Posnel jo je madžarski razis<strong>ko</strong>valec<br />
Bala Vikar v Csendlaku, današnji Tišini, s pomočjo fonografa na voščen valj in je<br />
po dosedanjih podatkih najstarejši zvočni posnetek slovenske ljudske pesmi.<br />
cijah. Razstava predstavi še tipološke<br />
lastnosti ljudske pesmi, ki je v vseh obdobjih<br />
slovenske literarne zgodovine<br />
oplajala ustvarjalce in ustvarjalke vse<br />
od razsvetljenstva do danes. Hkrati je to<br />
priložnost, da se seznanimo z družbenim<br />
ozadjem nastanka pesmi. Iz tega,<br />
kar vidimo, pa <strong>lah</strong><strong>ko</strong> spoznamo, da je<br />
slovenska ljudska pesem še vedno zelo<br />
živa tudi v literarnem ustvarjanju sodobnih<br />
slovenskih ustvarjalcev.<br />
Razstava je nastala v okviru projekta<br />
Ljubljana – svetovna prestolnica knjige<br />
2010 in Znanstvenorazis<strong>ko</strong>valnega<br />
centra SAZU. Ogledate <strong>si</strong> jo <strong>lah</strong><strong>ko</strong> vsak<br />
dan med deveto in 15. uro oziroma po<br />
dogovoru, če pokličete po telefonu,<br />
številka je 539 18 65. Vstop je prost,<br />
pričakujejo pa, da <strong>si</strong> jo bodo ogledali<br />
tudi učenci pomurskih osnovnih in<br />
srednjih šol.<br />
A. Nana Rituper Rodež<br />
Fotografija Ivanka Huber<br />
Na soboški li<strong>ko</strong>vni <strong>ko</strong>loniji 17 li<strong>ko</strong>vni<strong>ko</strong>v<br />
Enodnevno delavnico je vodil<br />
slikar Mir<strong>ko</strong> Rajnar<br />
Dela, ki so<br />
jih ustvarili<br />
ljubiteljski slikarji,<br />
bodo kmalu na<br />
ogled tudi na javni<br />
razstavi.<br />
Fotografija Tomo Köleš<br />
Medtem <strong>ko</strong> so na istem območju nekateri<br />
tekli (praznik evropskega dneva<br />
darovanja, op. p.), je v soboto sedemnajsterica<br />
drugih opravljala malce bolj<br />
sedeče ali stoječe delo. Šlo je namreč za<br />
sedemnajst li<strong>ko</strong>vni<strong>ko</strong>v iz Pomurja, ki so<br />
se zbrali v soboškem parku in v o<strong>ko</strong>lici<br />
gradu na peti li<strong>ko</strong>vni <strong>ko</strong>loniji za ljubiteljske<br />
slikarje. Slednjo vsa<strong>ko</strong> leto organizira<br />
ena od pomurskih območnih<br />
izpostav Javnega sklada za kulturne dejavnosti<br />
Republike Slovenije. Tokrat je<br />
bila na vrsti soboška na čelu z vodjem<br />
Gezom Kišfalvijem. Enodnevno li<strong>ko</strong>vno<br />
delavnico, ka<strong>ko</strong>r je bil njen uradni<br />
naziv, je vodil akademski slikar Mir<strong>ko</strong><br />
Rajnar, motivika ljubiteljskih umetni<strong>ko</strong>v<br />
pa se je v glavnem vrtela okrog<br />
o<strong>ko</strong>lice parka ali soboškega gradu. Slikarji<br />
so ustvarjali celo dopoldne in še<br />
nekaj časa popoldne, vmes pa so <strong>si</strong> vzeli<br />
odmor za <strong>ko</strong><strong>si</strong>lo. Toda delavnica se s<br />
tem še ni čisto <strong>ko</strong>nčala. Ustvarjena dela<br />
bodo namreč tudi razstavili, in <strong>si</strong>cer če<br />
bo prostor, že <strong>ko</strong>nec novembra ali v začetku<br />
decembra v Pokrajinski in študijski<br />
knjižnici Murska Sobota, drugače pa<br />
februarja naslednje leto, najverjetneje v<br />
soboški grajski dvorani.<br />
T. K.<br />
Veseli pajdaši nasmejali Can<strong>ko</strong>včane<br />
Jim bo uspelo priti na morje?<br />
Predstava plod prekmurs<strong>ko</strong>-porabskega sodelovanja – Veli<strong>ko</strong> <strong>ko</strong>mičnih <strong>si</strong>tuacij<br />
V kulturni dvorani na Can<strong>ko</strong>vi <strong>smo</strong> <strong>si</strong> v<br />
soboto zvečer <strong>lah</strong><strong>ko</strong> ogledali gledališ<strong>ko</strong><br />
predstavo ali <strong>ko</strong>medijo Dejmo na morje.<br />
Predstava je nastala v sodelovanju<br />
gledališke skupine Veseli pajdaši iz Števanovec<br />
iz Porabja z domačim KUDom<br />
Avgusta Pavla s Can<strong>ko</strong>ve, iz katerega<br />
prihaja tudi režiser Bran<strong>ko</strong> Pintarič.<br />
Za besedilo in scenarij je poskrbel vodja<br />
gledališke skupine Laci Kovač, ki se po<br />
potrebi vključi tudi <strong>ko</strong>t igralec.<br />
Zgodba Dejmo na morje govori o preprosti<br />
kmečki družini, ki se na pobudo<br />
sosede odloči, da gre na morje. Kot se<br />
za pravega gospodarja v hiši spodobi,<br />
nasprotuje odločitvi, <strong>ko</strong> pa spozna, da<br />
potovanja ne more preprečiti, se odloči,<br />
da bo šel tudi sam. Ta<strong>ko</strong> <strong>ko</strong>t se za pripravo<br />
na potovanje spodobi, so v<strong>si</strong> zelo<br />
navdušeni, vneto se pripravljajo, pakirajo<br />
in sanjarijo o tem, ka<strong>ko</strong> bo na morju<br />
in kaj vse bodo doživeli. Predstava je<br />
polna <strong>ko</strong>mičnih <strong>si</strong>tuacij, ob katerih publika<br />
ne more ostati ravnodušna, vča<strong>si</strong>h<br />
pa izvabi prave salve smeha. Pokaže pa<br />
tudi, da ni pomemben samo cilj, ampak<br />
ravno pot, kjer se običajno največ zgodi.<br />
Ali je družina prispela na morje, pa<br />
naj ostane skrivnost.<br />
Igralci iz Porabja so s predstavo Dejmo na morje, ki jo je režiral Can<strong>ko</strong>včan<br />
Bran<strong>ko</strong> Pintarič, dodobra nasmejali publi<strong>ko</strong>.<br />
V predstavi so nastopile Marija Kosar<br />
(dedek), Berta Dončec (babica), Biserka<br />
Nemeš (<strong>si</strong>n Lujzek), Ildi<strong>ko</strong> Domjan<br />
(sneja), Ana Nyiro (saused), Ani<strong>ko</strong> Kovač<br />
(sau<strong>si</strong>dica) in Laci Kovač (tovaj). S<br />
predstavo bodo sodelovali na regijskem<br />
srečanju gledaliških skupin, prav ta<strong>ko</strong><br />
pa se bodo udeleževali gledaliških srečanj<br />
manjšin na Madžarskem.<br />
A. N. R. R.<br />
Fotografija Nataša Juhnov
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
intervju<br />
S sodnico Natalijo Pavlič Goldinskij o delu z otroki na sodišču<br />
Ko mora majhen otrok <strong>ko</strong>t<br />
priča stopiti pred sodnika<br />
Veli<strong>ko</strong> težje je, <strong>ko</strong> otrok nastopa v vlogi priče in hkrati <strong>ko</strong>t žrtev kaznivega dejanja<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 11<br />
»Žal je pri nas res<br />
še vedno tak <strong>si</strong>stem,<br />
da je otrok pri<strong>si</strong>ljen<br />
ne<strong>ko</strong> zgodbo povedati<br />
večkrat. Predvidene<br />
pa so spremembe, ki<br />
bodo na tem področju<br />
prinesle spremembe v<br />
<strong>ko</strong>rist otrok.«<br />
<strong>Tudi</strong> otroci morajo kdaj na sodišče<br />
in nastopiti v vlogi prič. To<br />
predstavlja nelagodje in tudi<br />
strah mar<strong>si</strong>kateremu odraslemu,<br />
kaj šele otro<strong>ko</strong>m, pa tudi sodniki<br />
se zavedajo, da gre za posebej občutljivo<br />
skupino. Da bi bilo vsem sodelujočim<br />
lažje, je Vrhovno sodišče izdalo slikanico<br />
Jan oziroma Jana na sodišču, ki<br />
je namenjena otro<strong>ko</strong>m, starim od pet<br />
do osem let, ki morajo na sodišču nastopiti<br />
<strong>ko</strong>t priča v kazenskih postopkih.<br />
Sledile bodo knjižice za starejše otroke<br />
in na temo glede razveze za<strong>ko</strong>nske<br />
zveze. O izkušnjah z delom z otroki na<br />
sodišču in ka<strong>ko</strong> jih pripraviti na zaslišanje<br />
<strong>smo</strong> se pogovarjali s sodnico in<br />
vodjo kazenskega oddelka Okrožnega<br />
sodišča v Murski Soboti Natalijo Pavlič<br />
Goldinskij.<br />
drugače. Koristno je, da otroci prej spoznajo<br />
osnovne pojme, da se zmanjšata<br />
strah in nezaupanje in da se potem<br />
lažje spoprimejo s svojo odgovornostjo.<br />
Nedvomno bosta brošuri <strong>ko</strong>ristni<br />
za oboje, otroke in sodnike.<br />
Postopki na sodišču, kjer so vključeni<br />
otroci, pa gotovo niso enostavni.<br />
Teh postop<strong>ko</strong>v ni veli<strong>ko</strong>, vendar so<br />
primeri, <strong>ko</strong> na sodišče <strong>ko</strong>t pričo moramo<br />
povabiti otroka. Res pa je tudi, da<br />
je primerov zmeraj več, saj se družbena<br />
občutljivost do kaznivih dejanj z leti<br />
viša. Lah<strong>ko</strong> da je otrok priča nekemu<br />
dogodku, ki ga neposredno ne prizadeva.<br />
Na primer <strong>ko</strong> mora o kakšni tatvini<br />
ali telesni poš<strong>ko</strong>dbi povedati, kaj<br />
se je zgodilo in <strong>ko</strong>ga je pri tem videl.<br />
Tu je zaslišanje lažje. Primeri, <strong>ko</strong> otrok<br />
nastopa v vlogi priče in hkrati <strong>ko</strong>t žr<strong>ko</strong><br />
vzame s sabo igračo in da bo z njim<br />
nekdo, ki mu zaupa. Seveda pa je najpomembnejše,<br />
da z otro<strong>ko</strong>m vzpostavimo<br />
zaupanje in pristen <strong>ko</strong>ntakt.<br />
Ka<strong>ko</strong> pristopite k otroku, <strong>ko</strong> pride k<br />
vam?<br />
Dovoljeno in primerno je, da ne nastopamo<br />
ta<strong>ko</strong> strogo uradno in formalno<br />
<strong>ko</strong>t pri odraslih. Pri zaslišanju<br />
otroka so dovoljena določena odstopanja<br />
od <strong>si</strong>cer strogega formalizma,<br />
ta<strong>ko</strong> otroka pokličemo po imenu, ga<br />
tikamo, mu zastavimo kakšno obrobno<br />
vprašanje z namenom, da se sprosti,<br />
na primer v kateri razred hodi, ali<br />
mu je v šoli všeč, torej vprašanja, ki niso<br />
neposredno vezana na predmet zaslišanja.<br />
Otrok se sprosti in ta<strong>ko</strong> ga pripravimo<br />
do čim bolj spontanega pričanja.<br />
Nekaj posebnosti, ka<strong>ko</strong> se lotiti<br />
poučen, kaj naj odgovarja, to sodnik s<br />
pravilnim <strong>si</strong>stemom zasliševanja hitro<br />
prepozna.<br />
Pomembna in vča<strong>si</strong>h odločilna je<br />
tudi vloga staršev oziroma skrbni<strong>ko</strong>v,<br />
ali želijo vplivati na odgovore svojih<br />
otrok?<br />
V glavnem starši otroku predstavljajo<br />
pomembno oporo, v primerih, kadar<br />
prihaja do <strong>ko</strong>nflikta interesov, pa<br />
občasno zaznamo nelagodje. Otroka je<br />
<strong>si</strong>cer tež<strong>ko</strong> naučiti druge zgodbe, <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
pa kdaj razberemo intencije staršev, da<br />
otrok nečesa ne pove ali ne pove v takem<br />
obsegu, <strong>ko</strong>t se je zgodilo. Opažam<br />
tudi zamere pri starših, kadar ugotovijo,<br />
da je njihov otrok povedal po resnici,<br />
ki jim ni všeč. Starši znajo breme preložiti<br />
na otroka. Bolj <strong>ko</strong> <strong>si</strong> otrok prizadeva<br />
povedati resnico sodišču, bolj ga<br />
prej povedo manj <strong>ko</strong>t več, s tem mislim,<br />
da dejanja ne potencirajo.<br />
Katera vprašanja pa so otro<strong>ko</strong>m najtežja<br />
ali jih je sodni<strong>ko</strong>m morda najtežje<br />
postaviti?<br />
Gotovo so to vprašanja, ki so povezana<br />
s spolnostjo in zlorabami, z različnim<br />
na<strong>si</strong>ljem, ker so prav pri tem otroci<br />
najbolj prizadeti, ranljivi in travmatizirani,<br />
še posebej če so hkrati sami žrtve.<br />
Sodnik mora v takih primerih še posebno<br />
previdno zaslišati otroka, ugotoviti<br />
razumevanje pri mlajšem otroku, <strong>ko</strong>li<strong>ko</strong><br />
razume pojme, ki se tičejo spolnosti,<br />
na primer, in <strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> <strong>lah</strong><strong>ko</strong> o tem sploh<br />
pove. Ker otroci vča<strong>si</strong>h ne zmorejo samostojnega<br />
pričanja, jim je treba pomagati<br />
z zastavljanjem dodatnih vprašanj,<br />
pri tem je pomembno, da sodnik<br />
ne zaide v kršitve določil in ne posta-<br />
Natalija Pavlič<br />
Goldinskij: »Otrok<br />
je na sodišču<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> dvojno<br />
razdvojen, ve,<br />
da mora govoriti<br />
resnico, in se<br />
hkrati zaveda, da<br />
bo s tem prizadel<br />
ne<strong>ko</strong>ga, ki ga ima<br />
najrajši.«<br />
Fotografije A. Nana Rituper Rodež<br />
Izdali ste slikanici za otroke, ki morajo<br />
<strong>ko</strong>t priče na sodišče. Kaj vas je<br />
spodbudilo?<br />
Z brošurami <strong>smo</strong> želeli otro<strong>ko</strong>m, ki<br />
bodo nastopili <strong>ko</strong>t priče pred sodiščem,<br />
to institucijo približati, jo predstaviti<br />
na čim bolj razumljiv in prijazen način,<br />
predvsem pa jim pojasniti njihovo vlogo<br />
in obveznosti na sodišču. Otroci so<br />
posebej ranljivi in specifični, in to tudi<br />
takrat, <strong>ko</strong> stopijo v vlogi priče pred sodišče<br />
in sodnika. Ne <strong>si</strong>cer pogosto, zavedamo<br />
pa se, da je takrat treba z njimi<br />
ravnati in jih obravnavati ne<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong><br />
Primeri, <strong>ko</strong> otrok<br />
nastopa v vlogi priče<br />
in hkrati <strong>ko</strong>t žrtev<br />
kaznivega dejanja,<br />
kjer je sam prizadet,<br />
obremenjen z<br />
ravnanjem osebe,<br />
ki mu je običajno<br />
blizu, pa so veli<strong>ko</strong><br />
težji, <strong>ko</strong>mpleksni ter<br />
terjajo vso pazljivost in<br />
odgovornost sodnika<br />
pri zasliševanju.<br />
tev kaznivega dejanja, kjer je sam prizadet,<br />
obremenjen z ravnanjem osebe, ki<br />
mu je običajno blizu, pa so veli<strong>ko</strong> težji,<br />
<strong>ko</strong>mpleksni in terjajo vso pazljivost in<br />
odgovornost sodnika pri zasliševanju.<br />
Bi <strong>lah</strong><strong>ko</strong> omenili nekaj težjih kaznivih<br />
dejanj, <strong>ko</strong> je treba povabiti na sodišče<br />
tudi otroka, da se razjasnijo o<strong>ko</strong>liščine<br />
kaznivega dejanja?<br />
Posebej bi omenila dva sklopa kaznivih<br />
dejanj, kjer se otroci pojavljajo <strong>ko</strong>t<br />
priče. To so kazniva dejanja zoper spolno<br />
nedotakljivost ter kazniva dejanja<br />
zoper za<strong>ko</strong>ns<strong>ko</strong> zvezo, družino in otroke,<br />
torej tista, ki obravnavajo družinska<br />
razmerja in na<strong>si</strong>lje. Prav v teh postopkih<br />
se otroci najpogosteje pojavijo na<br />
sodišču. Se pa otroci pojavljajo tudi v<br />
družinskih, civilnih postopkih, <strong>ko</strong> gre<br />
za odločanje o varstvu in vzgoji, o dodelitvi<br />
otrok, vendar se praviloma v teh<br />
postopkih otroci ne zaslišujejo neposredno.<br />
Sodišče poišče odgovore s pomočjo<br />
izvedencev, pedop<strong>si</strong>hiatrov, p<strong>si</strong>hologov,<br />
ki so usposobljeni za pogovore<br />
z otroki. Kjer je nujno, pa zaslišimo tudi<br />
otroke, če menimo, da so otroci razums<strong>ko</strong><br />
na taki stopnji, da so tega zmožni in<br />
razumejo odgovornost pričanja.<br />
Ko gre otrok na sodišče, ga je strah.<br />
Česa ga je najbolj strah?<br />
Vsega po malem. Najbrž tega, da ne<br />
pozna sodišča in kaj ga čaka. Te brošure,<br />
ki <strong>smo</strong> jih izdali, naj bi prispevale, da<br />
se otroku približa naše delo. Otrok tudi<br />
ob prebiranju slikanice spozna, da so se<br />
s tem srečali tudi drugi otroci, da <strong>lah</strong>zaslišanja<br />
otroka, predvideva tudi Za<strong>ko</strong>n<br />
o kazenskem postopku, veli<strong>ko</strong> pa<br />
je odvisno od sodnika, njegovih izkušenj,<br />
poznavanja p<strong>si</strong>hologije otroka in<br />
njegove lastne občutljivosti ali čuta za<br />
obravnavo otroka.<br />
Je tež<strong>ko</strong> pripraviti otroka, da pove tisto,<br />
kar hočete in morate izvedeti?<br />
Odvisno, vča<strong>si</strong>h na to vpliva tematika,<br />
vča<strong>si</strong>h otro<strong>ko</strong>ve osebnostne lastnosti,<br />
tudi otro<strong>ko</strong>va starost … Otroka je<br />
treba pripraviti, da se počuti dovolj varno,<br />
da zbere pogum, se sprosti in začne<br />
pripovedovati. Potem pa pogovor že<br />
steče. Vmes ga je vča<strong>si</strong>h treba usmerjati,<br />
zamotiti z vmesnimi vprašanji, če se<br />
oddalji od bistva. V primeru, <strong>ko</strong> je otrok<br />
hkrati žrtev kaznivega dejanja, je otrok<br />
bolj prestrašen in zaslišanje je zahtevnejše.<br />
Potrebujemo več časa, da je otrok<br />
pripravljen odgovarjati. Če pa se zgodi,<br />
da ne zmore, se joče ali trese, je v<br />
teh skrajnih <strong>si</strong>tuacijah treba odstopiti<br />
od zaslišanja. Takrat nam pomagajo izvedenci.<br />
Kakšne so vaše izkušnje z otroki na<br />
sodišču?<br />
S <strong>ko</strong>legi sodniki se strinjamo, da pri<br />
delu v postopkih, kjer nastopajo otroci<br />
<strong>ko</strong>t priče, nimamo posebnih težav ali<br />
slabih izkušenj. Otroci so iskreni, spontani,<br />
povedo vse, kar znajo, in to po resnici.<br />
Majhni otroci pri odgovorih praviloma<br />
niso manipulativni. Morda tisti<br />
starejši že bolj premišljujejo, kaj in ka<strong>ko</strong><br />
povedati. Če pa že zaslutimo, da otrok<br />
skuša povedati nekaj, kar ne drži ali je<br />
skrbi, ka<strong>ko</strong> bo to sprejel kateri od staršev.<br />
In otrok je dvojno razdvojen, ve, da<br />
mora govoriti resnico, in se hkrati zaveda,<br />
da bo s tem prizadel ne<strong>ko</strong>ga, ki ga<br />
ima najrajši.<br />
Otrok, ki živi v težkih razmerah, nima<br />
zaveznika, zato <strong>si</strong> ustvari svoj domišljijski<br />
svet, v katerem živi in se počuti<br />
varnega.<br />
Otroci <strong>si</strong> znajo ustvariti namišljene<br />
podobe in dogodke. Vča<strong>si</strong>h se zgodi,<br />
da <strong>ko</strong> so o nekem dogodku ali kaznivem<br />
dejanju zaslišani večkrat ali pred<br />
različnimi institucijami, njihove izpovedbe<br />
niso vedno enake. Vča<strong>si</strong>h povejo<br />
kakšno podrobnost, drugič se je ne<br />
spomnijo. To je <strong>si</strong>cer običajno. Ali gre<br />
za domišljijo ali resnično zgodbo in zakaj<br />
prihaja do razlike pri izpovedbah,<br />
pa je treba ugotoviti, <strong>lah</strong><strong>ko</strong> da je posledica<br />
časa, drugih o<strong>ko</strong>liščin. Otroci tudi<br />
drugače <strong>ko</strong>t odrasli doživljajo dogodke,<br />
nekatere stvari zaznajo bolj natančno,<br />
druge manj. V takih primerih nam vča<strong>si</strong>h<br />
pris<strong>ko</strong>čijo na pomoč izvedenci, praviloma<br />
p<strong>si</strong>hiatrične stroke, ki nam dodatno<br />
pojasnijo pričevanje otroka, kaj<br />
je hotel povedati, zakaj je prišlo do razlik<br />
in ka<strong>ko</strong> naj to razumemo.<br />
Je otro<strong>ko</strong>m treba verjeti?<br />
Absolutno, seveda pod tistimi predpostavkami,<br />
ki sem jih navedla prej. Kar<br />
zaznavam osebno pri svojem delu, ena<strong>ko</strong><br />
pa kažejo tudi dognanja izvedencev<br />
oziroma stro<strong>ko</strong>vnja<strong>ko</strong>v s področja p<strong>si</strong>hologije<br />
in p<strong>si</strong>hiatrije, otroci na splošno<br />
ne lažejo. Ko se jim zgodi kaj slabega,<br />
vlja sugestibilnih ali kapcioznih vprašanj,<br />
pri katerih bi usmerjal odgovor<br />
oziroma bi imel otrok edino možnost,<br />
da odgovori z da in ne.<br />
Imajo otroci vedno pravico povedati<br />
svoje mnenje?<br />
Seveda. Paziti pa je treba, da se pri<br />
tem ne oddaljimo od bistva dogodka in<br />
teme zasliševanja ter da ne posegamo<br />
v sfero tretjih oseb, kadar za razumevanje<br />
to ni pomembno.<br />
Otroci pogosto morajo pripovedovati<br />
o najbolj trpkih in žalostnih trenutkih<br />
in zaslišanja niso vedno najbolj<br />
prijazna.<br />
Žal je pri nas še vedno tak <strong>si</strong>stem, da<br />
je otrok pri<strong>si</strong>ljen ne<strong>ko</strong> zgodbo povedati<br />
večkrat. Sedanja ureditev postop<strong>ko</strong>v<br />
terja večkratno zaslišanje otroka, najprej<br />
pred policisti - kriminalisti, uslužbenci<br />
centra za socialno delo, izvedenci,<br />
nazadnje še pred sodiščem, čeprav<br />
v teh primerih le v preis<strong>ko</strong>valnem postopku,<br />
ne pa tudi neposredno na glavni<br />
obravnavi in pred senatom. Vse te<br />
osebe so stro<strong>ko</strong>vno usposobljene za izvajanje<br />
postop<strong>ko</strong>v z otroki, kljub temu<br />
pa je otrok z večkratnimi zaslišanji po<br />
nepotrebnem pretirano izpostavljen.<br />
Predvidene so spremembe, ki bodo na<br />
tem področju v <strong>ko</strong>rist otrok. Društvo<br />
Beli obroč pa <strong>si</strong> še posebej prizadeva<br />
za urejanje varnih sob za otroke, kjer<br />
bi bili otroci zaslišani samo enkrat, in<br />
to v bolj prijaznem in sproščujočem<br />
o<strong>ko</strong>lju.<br />
A. Nana Rituper Rodež
12 | Vestnik | 21. oktobra 2010 kmetijstvo<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Pridelovalci industrijske <strong>ko</strong>noplje se poleg za<strong>ko</strong>nskih spoprijemajo tudi s tehničnimi težavami<br />
<strong>Tudi</strong> letos jih čaka »strpna« žetev<br />
Kljub vladnim spodbudam za pridelavo in predelavo predivnic <strong>ko</strong>nkretne pomoči ni<br />
Pridelovalci industrijske <strong>ko</strong>noplje v Pomurju<br />
se tudi letos spoprijemajo s težavami,<br />
ta<strong>ko</strong> za<strong>ko</strong>nskimi <strong>ko</strong>t tehničnimi.<br />
Najprej so jih negativno presenetile letošnje<br />
predlagane spremembe Za<strong>ko</strong>na<br />
o proizvodnji in prometu s prepovedanimi<br />
drogami, ki med drugim prepoveduje<br />
uporabo <strong>ko</strong>noplje v prehrani.<br />
Pridelovalci so se ob pomoči stro<strong>ko</strong>vnja<strong>ko</strong>v<br />
in vladne projektne pisarne v<br />
Pomurju zedinili in na zdravstveno ministrstvo<br />
poslali nekatere predloge, ki<br />
naj bi jih to vzelo v zakup. Zaenkrat novih<br />
informacij glede tega še ni. Sedaj, <strong>ko</strong><br />
je <strong>ko</strong>nopljo treba požeti, pa se spoprijemajo<br />
z novimi oz., bolje rečeno, starimi<br />
težavami.<br />
Pred dnevi <strong>smo</strong> obiskali Franca Štivana<br />
iz Šalamenec, ki je v organizaciji<br />
Dejana Rengea letos prvič posejal <strong>ko</strong>nopljo<br />
na nekaj več <strong>ko</strong>t dveh hektarjih.<br />
Kot pravi Rengeo, je bilo letos v Pomurju<br />
posejanih okrog 20 hektarjev te predivnice.<br />
Z leti se <strong>ko</strong>ličina posejane <strong>ko</strong>noplje<br />
v Pomurju poča<strong>si</strong> veča, prav ta<strong>ko</strong><br />
tudi število pridelovalcev. Letošnja žetev<br />
se je zaradi slabega vremena ne<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong><br />
zavlekla, toda težave, s katerimi se<br />
ta trenutek spoprijemajo, so predvsem<br />
tehnične narave. Industrijska <strong>ko</strong>noplja<br />
je vlaknasta in zelo žilava rastlina. Zato<br />
prihaja že pri rezanju s <strong>ko</strong>mbajns<strong>ko</strong><br />
<strong>ko</strong>so do problemov, pozneje pa tudi<br />
v <strong>ko</strong>mbajnu, če pride naenkrat veli<strong>ko</strong><br />
mase na vrtljive dele, ki se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> ustavijo.<br />
Kot razlagata Rengeo in Štivan, mora<br />
biti šofer <strong>ko</strong>mbajna zelo potrpežljiv in<br />
žeti poča<strong>si</strong>. Prav zaradi omenjenih težav<br />
je največja težava dobiti <strong>ko</strong>mbajnista, ki<br />
je pripravljen žeti <strong>ko</strong>nopljo. Kot dodaja<br />
Rengeo, moderni <strong>ko</strong>mbajni niso ravno<br />
najbolj primerni za žetev <strong>ko</strong>noplje,<br />
saj se poleg omenjenih težav »izgubi«<br />
tudi precej slame, ki je <strong>lah</strong><strong>ko</strong> prav ta<strong>ko</strong><br />
uporabna. Toda trenutno druge rešitve<br />
Letošnja žetev<br />
industrijske<br />
<strong>ko</strong>noplje se je<br />
zaradi vremena<br />
ne<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> zavlekla.<br />
Industrijska<br />
<strong>ko</strong>noplja je<br />
vlaknasta in zelo<br />
žilava rastlina,<br />
zato pri rezu<br />
s <strong>ko</strong>mbajns<strong>ko</strong><br />
<strong>ko</strong>so prihaja<br />
do problemov,<br />
pozneje pa tudi<br />
v <strong>ko</strong>mbajnu, če<br />
pride naenkrat<br />
veli<strong>ko</strong> mase na<br />
vrtljive dele, ki<br />
se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> ustavijo.<br />
Prav zaradi tega<br />
je največkrat<br />
tež<strong>ko</strong> dobiti<br />
<strong>ko</strong>mbajnista, ki<br />
je pripravljen žeti<br />
<strong>ko</strong>nopljo.<br />
nimajo. Že nekaj časa pod vodstvom<br />
Oliverja Berdena iz Murskih Petrovec<br />
razvijajo poseben stroj, namenjen zgolj<br />
žetvi industrijske <strong>ko</strong>noplje. Ta bo deloval<br />
na drugačnem principu <strong>ko</strong>t kla<strong>si</strong>čen<br />
<strong>ko</strong>mbajn in bo vrhove <strong>ko</strong>noplje, kjer je<br />
seme, bolj česal <strong>ko</strong>t rezal. To bo ohranilo<br />
tudi uporabna stebla rastline. Stroj<br />
naj bi bil za žetev pripravljen naslednje<br />
Fotografija Ciril Kosednar<br />
leto, toda <strong>ko</strong>t dodaja Rengeo, stvari potekajo<br />
poča<strong>si</strong>, ker tehnologijo razvijajo<br />
z lastnimi sredstvi. Pred časom so se<br />
že prijavili na določene razpise, vendar<br />
sredstev niso dobili, saj za te stvari pristojne<br />
institucije nimajo interesa. Zanimivo<br />
je, da vlada v okviru Za<strong>ko</strong>na o<br />
razvojni podpori pomurski regiji v obdobju<br />
2010–2015 omenja tudi spodbujanje<br />
pridelave in predelave v Pomurju<br />
ne<strong>ko</strong>č domačih predivnic, <strong>ko</strong>t sta lan in<br />
<strong>ko</strong>noplja, kljub temu pa že pri odpravljanju<br />
osnovnih težav, <strong>ko</strong>t je žetev, pridelovalci<br />
ne dobijo pomoči.<br />
Ka<strong>ko</strong>r<strong>ko</strong>li že, pridelovalci kljub težavam<br />
ne odnehajo, razlogov pa je več.<br />
Seme, ki se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> uporablja za različne<br />
namene, na tržišču dosega ceno okrog<br />
1,5 evra za kilogram. Kot <strong>smo</strong> že omenili<br />
prej, je uporabna tudi slama, predvsem<br />
<strong>ko</strong>t izolacijski material v gradbeništvu.<br />
Če pa na gojenje te kulture ne gledamo<br />
zgolj z e<strong>ko</strong>nomske plati, <strong>lah</strong><strong>ko</strong> rečemo,<br />
da je industrijska <strong>ko</strong>noplja tudi zemlji<br />
prijazna in e<strong>ko</strong>loška rastlina. Za rast ne<br />
potrebuje najboljše prsti, prav ta<strong>ko</strong> pa<br />
bogati humus in ugodno vpliva na kulture,<br />
ki ji sledijo na teh površinah. <strong>Tudi</strong><br />
škropljenje proti š<strong>ko</strong>dljivcem zaenkrat<br />
ni potrebno. Zadnje čase pa se veli<strong>ko</strong><br />
govori tudi o tem, da nam v svetovnem<br />
merilu primanjkuje obdelovalne zemlje<br />
za pridelavo hrane. Ta se vse bolj uporablja<br />
tudi za druge gospodarske namene.<br />
Industrijska <strong>ko</strong>noplja je <strong>lah</strong><strong>ko</strong> v tem<br />
pogledu dobra rešitev, saj je večnamenska<br />
rastlina, ki se med drugim uporabljala<br />
tudi v prehrani. Kot pravi Rengeo,<br />
je njeno seme bogat vir belja<strong>ko</strong>vin in<br />
nena<strong>si</strong>čenih maščobnih kislin, energetska<br />
vrednost po enoti pa se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> primerja<br />
z energets<strong>ko</strong> vrednostjo mesa.<br />
Konec <strong>ko</strong>ncev <strong>smo</strong> jo ne<strong>ko</strong>č že uživali<br />
v juhah in kašah.<br />
C. K.<br />
Sedmi shod kmetov na Ponikvi<br />
Hvaležnost do<br />
plodov narave<br />
Pri zavetniku slovenskega kmetijstva zbranih več <strong>ko</strong>t<br />
tisoč kmetov in tistih, ki jim je kmetijstvo blizu<br />
Aktualnosti v vinski kleti<br />
Vsak vinogradnik in kletar<br />
želi imeti dobro vino<br />
Največja pozornost v kleti mora zato zdaj veljati mlademu vinu, ki ga tedens<strong>ko</strong><br />
poskušamo in spremljamo njegov razvoj<br />
Na sedmem tradicionalnem srečanju<br />
kmetov pri zavetniku slovenskega kmetijstva<br />
in kmetijskega slovstva Antonu<br />
Martinu Slomšku v Slomu in na Ponikvi<br />
se je zbralo minulo nedeljo kljub deževnemu<br />
vremenu prek tisoč kmetov in tistih,<br />
ki jim je kmetijstvo blizu. V duhu<br />
gesla srečanja Pridno delo naših rok<br />
blagoslovi dobri Bog sta potekali maša<br />
v cerkvi sv. Martina na Ponikvi in slavnostna<br />
akademija na Slomu.<br />
Zbrane je pri maši pozdravil murs<strong>ko</strong>soboški<br />
š<strong>ko</strong>f dr. Peter Štumpf, ki je<br />
v svoji pridigi poudaril vlogo kmeta <strong>ko</strong>t<br />
advokata zemlje, ki nenehno opozarja<br />
na njen pomen. »Izkustvo neposrednih<br />
skrivnosti življenja, ki jih omogoča in<br />
daje zemlja, je tisto, kar najbolj manjka<br />
današnjemu človeku in ga dela bolnega,<br />
zasvojenega, odtujenega, zmedenega<br />
in posledično tudi neetičnega,«<br />
je povedal in poudaril, da <strong>smo</strong> ljudje v<br />
preteklosti v zemljo vložili tudi veli<strong>ko</strong><br />
slabega. Zidali <strong>smo</strong> na poplavnih območjih,<br />
opustili redno skrb za regulacijo<br />
vodoto<strong>ko</strong>v, množično krčili gozdove<br />
… »Pri tem <strong>smo</strong> šli predaleč, predvsem<br />
zato, ker je postalo pridelovanje hrane<br />
samo še ena vrsta priložnosti za večanje<br />
dobička. Nagla industrializacija kmetijstva<br />
je povzročila izgubo stika z zemljo<br />
in začetek procesa njenega odtujevanja.<br />
Poplave in druge tegobe so samo zapoznela<br />
reakcija na napake ljudi,« je še dejal<br />
dr. Štumpf.<br />
Kmetje iz različnih slovenskih regij<br />
so z darovi svojih krajev izkazali hvaležnost<br />
do plodov, ki jih daje narava,<br />
po maši pa so članice lokalnih društev<br />
kmečkih žena ter vinogradniki iz Šentjurja<br />
pred cerkvijo pripravili pogostitev.<br />
Na svečani akademiji pred rojstno<br />
hišo blaženega Antona Martina Slomška<br />
v Slomu je slavnostni govornik zamejski<br />
duhovnik in rektor Katoliškega<br />
doma prosvete Sodalitas v Tinjah Jože<br />
Kopeinig poudaril pomen zavedanja<br />
vloge kmečkega stanu. »Ali se današnja<br />
družba sploh zaveda, ka<strong>ko</strong> pomemben<br />
je kmečki stan, ki preživlja naš narod,<br />
neguje naravo, da najdemo v njej tudi<br />
uteho in novih moči?« je vprašal in poudaril<br />
pomen tradicije solidarnosti in<br />
medsebojne pomoči med kmeti.<br />
Predsednik Kmetijs<strong>ko</strong>-gozdarke<br />
zbornice Slovenije Ciril Smr<strong>ko</strong>lj je v<br />
svojem pozdravu opozoril na problem<br />
plačila kmetovega dela, saj cene ne pokrivajo<br />
pridelovalnih stroš<strong>ko</strong>v, kmetovo<br />
delo pa ni plačano. Opozoril je tudi<br />
na ponovno obdavčitev kmetov, ki ga<br />
pripravlja vlada, in ob tem poudaril, da<br />
slovenski kmetje potrebujejo ustrezne<br />
možnosti za delo in razvoj ter instrumente<br />
za ka<strong>ko</strong>vostno zavarovanje in<br />
ka<strong>ko</strong>vostne finančne naložbe. Izrazil je<br />
tudi zaskrbljenost zaradi predvidenega<br />
znižanja sredstev za delovanje stro<strong>ko</strong>vnih<br />
služb v kmetijstvu.<br />
Člani Prostovoljnega ga<strong>si</strong>lskega društva<br />
Ponikva so pripravili že tradicionalni<br />
golaž in ob pomoči kmečkih žena<br />
ter učencev Srednješolskega centra<br />
Šentjur poskrbeli za pogostitev udeležencev,<br />
med katerimi so bili tudi številni<br />
Pomurci.<br />
L. Kovač<br />
V primeru, da imamo še težave s povrevanjem<br />
do želenega preostanka<br />
slad<strong>ko</strong>rja, je že omejitveni faktor za<br />
delovanje kvasnic nižanje temperature,<br />
pomanjkanje hrane ali tudi predhodno<br />
premočno dosladkanje. Nezaželen<br />
zastoj vrenja je pogostejši v moštih -<br />
vinih iz gnilega, prežveplanega grozdja<br />
- mošta in tam, kjer <strong>smo</strong> se zanašali na<br />
»lastne kvasnice«. Vrenje pospešimo z<br />
razpihovanjem, dodat<strong>ko</strong>m hrane in še<br />
dodatno s kvasnicami. Obstaja možnost<br />
mešanja takih vin z drugimi vini<br />
do želenega preostanka slad<strong>ko</strong>rja.<br />
<strong>Tudi</strong> pri drugih neharmoničnostih<br />
mladega vina glede na okus, predvsem<br />
letos ugotavljamo izstopajoče kisline<br />
in nižji al<strong>ko</strong>hol, se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> odločimo v<br />
primeru, da imamo več vrst različnega<br />
vina, da vina zmešamo v želeno <strong>ko</strong>mbinacijo.<br />
Dovoljeno je, da za sortno<br />
vino <strong>lah</strong><strong>ko</strong> označimo sorto z mak<strong>si</strong>malnim<br />
dodat<strong>ko</strong>m 15 odstot<strong>ko</strong>v druge<br />
sorte, vendar nearomatičnim sortam<br />
ne dodajamo aromatične. Letos<br />
se v glavnem že srečujemo z izstopajočo<br />
kislino, ki se pri takih vinih giblje<br />
od devet do 12 gramov na liter. V teh<br />
primerih se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> odločimo za kemični<br />
razkis. Razkis je dovoljen le za znižanje<br />
skupne kisline za en gram na liter.<br />
Ob prvem pretoku svetujemo uporabo<br />
»dvojne kalcijeve soli«. Postopek razkisa<br />
opravimo na podlagi točne meritve<br />
skupne kisline in točno znane <strong>ko</strong>ličine<br />
vina. Iz soda natočimo delno <strong>ko</strong>ličino<br />
vina, ki jo predhodno izračunamo:<br />
delna <strong>ko</strong>ličina vina = celotna <strong>ko</strong>ličina<br />
vina v litrih x znižanje kisline za 1<br />
g/l, deljeno z vsebnostjo skupnih kislin<br />
v g/l.<br />
V primeru, da je skupna <strong>ko</strong>ličina<br />
vina 600 litrov s skupno kislino deset<br />
gramov na liter, je po formuli izračunana<br />
delna <strong>ko</strong>ličina 60 litrov.<br />
Za 100 litrov vina za znižanje skupne<br />
kisline za en gram na liter dodamo 67<br />
gramov »dvojne soli« in za 600 litrov<br />
402 grama. Pomeni, da v kad natočimo<br />
60 litrov mladega vina in dodamo 402<br />
grama »dvojne soli«. Ko se penjenje v<br />
kadi <strong>ko</strong>nča in se pojavi usedlina, čisti<br />
del previdno odtočimo in ga primešamo<br />
nazaj v sod. V prak<strong>si</strong> je dobro upoštevati,<br />
da se bo kislina izločila z vinskim<br />
kamnom še za en do 1,5 grama na<br />
liter, kar bi ob premočnem kemičnem<br />
razkisu dalo nov neharmoničen okus.<br />
Zato tam, kjer hočemo imeti po razkisu<br />
vina, stabilna za izločanje vinskega<br />
kamna, stabiliziramo z dodat<strong>ko</strong>m metavinske<br />
kisline. Mak<strong>si</strong>malna dovoljena<br />
vrednost dodatka je deset gramov<br />
na hektoliter. Obstojnost metavinske<br />
kisline v vinu je pri osmih do 18 stopinjah<br />
do devet mesecev. Praktično <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
ugotovimo, <strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> kisline bo naše<br />
mlado vino izgubilo še z izločanjem<br />
vinskega kamna, ta<strong>ko</strong> da majhno <strong>ko</strong>ličino<br />
vina v plastenki zamrznemo in za<br />
nekaj dni izmerimo kislino, ki jo primerjamo<br />
z izhodiščnim vinom.<br />
Dobro je tudi vedeti, da se s kemičnim<br />
znižanjem kisline dvigne ph-vrednost<br />
vina, kar pomeni večjo učin<strong>ko</strong>vitost<br />
nezaželenih bakterij in posredno<br />
večjo potrebo vina po žveplanju.<br />
Letos ob prvem pretoku žveplamo<br />
mlada vina iz gnilega grozdja s 150–<br />
200 mililitri pet- do šestodstotne žveplaste<br />
kisline, normalna vina pa s 75–<br />
120 mililitri enake kisline. Pri višjih<br />
vrednostih kislin v vinu so <strong>lah</strong><strong>ko</strong> vrednosti<br />
tudi za 20 odstot<strong>ko</strong>v nižje, saj je<br />
kislina tudi »<strong>ko</strong>nzervans v vinu«. Letos<br />
svetujemo čimprejšnji pretok mladega<br />
vina iz gnilega grozdja. Ni<strong>ko</strong>li ne žveplamo,<br />
ta<strong>ko</strong> da bi »dotakali« žveplasto<br />
kislino v mlado vino, ki je še na drožeh.<br />
<strong>Tudi</strong> <strong>ko</strong>ntrolirano ustavitev vrenja<br />
vina s preostan<strong>ko</strong>m slad<strong>ko</strong>rja izvedemo<br />
s preto<strong>ko</strong>m, ohlajevanjem ali<br />
po možnosti s filtracijo. Vino v leseni<br />
posodi <strong>lah</strong><strong>ko</strong> delno žveplamo s tra<strong>ko</strong>vi,<br />
da uničimo kvasnice v stenah posode.<br />
Uradno pa velja, da so vina, katerih<br />
mošti so bili predhodno dosladkani,<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> samo suha!<br />
Ob prvem pretoku ni potrebna izmera<br />
prostega žvepla, saj se je praktično<br />
vse vezalo. Po prvem pretoku pa<br />
tedens<strong>ko</strong> spremljamo stanje prostega<br />
žvepla in ob drugem pretoku še žveplamo.<br />
V prak<strong>si</strong> velja, da naj bi bila pri<br />
belih vinih brez preostanka slad<strong>ko</strong>rja<br />
stabilna vrednost prostega žvepla od<br />
25 do 35 miligramov na liter, pri vinih s<br />
preostan<strong>ko</strong>m slad<strong>ko</strong>rja pa od 35 do 50<br />
miligramov na liter. Pri rdečih vinih so<br />
te vrednosti nižje in naj se gibljejo do<br />
25 miligramov na liter, kajti pri višjih<br />
vrednostih trpi barva rdečega vina.<br />
Narava ima vedno prav, zato je ne<br />
obsojajmo za to, kar nam je vzela ali<br />
sosedu pustila!<br />
Ernest Novak, univ. dipl. inž. agr.,<br />
KGZ M. Sobota
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
kmetijstvo<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 13<br />
Pri Smodiševih v Otovcih na ogled stare sorte jabolk in hrušk<br />
Spoštljiv odnos do<br />
starih sadnih dreves<br />
narava neznana znanka<br />
Žive meje<br />
Ohranjevanje ka<strong>ko</strong>vosti o<strong>ko</strong>lja<br />
Do <strong>ko</strong>nca meseca je na razstavi kar 55 sort jabolk, sedem sort hrušk in plodovi<br />
različnih starih sort s<strong>ko</strong>ršev, kutin in nešpelj<br />
Ne sme nam biti vseeno, v kakšnem<br />
o<strong>ko</strong>lju bivamo. Vrt, o<strong>ko</strong>lica, ki nas obdaja,<br />
ni »galerija samo za ogled«, ampak<br />
vrt <strong>ko</strong>t prvina za rekreacijo, bivanje<br />
in uživanje na prostem zraku. Res<br />
pa je, da se Slovenci radi ograjujemo.<br />
Radi imamo svojo zasebnost, zato je<br />
ograja našega prostora zelo pomembna.<br />
Vse bolj se nagibamo k strogo striženim<br />
živim mejam, ki pa zahtevajo<br />
kar nekaj dela. Te žive meje so ponavadi<br />
iz kleka, tise, pušpana, lovori<strong>ko</strong>vca,<br />
češmina, kaline ali drugih rastlin,<br />
ki jih strižemo.<br />
Prosto rastoče žive meje so naravnega<br />
videza in zelo učin<strong>ko</strong>vite. Starejše<br />
grmovnice spomladi le izrezujemo,<br />
s čimer jih pomladimo. Zanimive so<br />
v vseh letnih ča<strong>si</strong>h. Cvetoča živa meja<br />
bo široka okrog dva metra, visoka<br />
o<strong>ko</strong>li štiri metre, <strong>si</strong>cer pa višino prosto<br />
rastoče žive meje prilagajamo našim<br />
potrebam in prostoru. To dosežemo<br />
z obrezovanjem.<br />
Sadjars<strong>ko</strong> društvo (SD) Pomurja, ki<br />
bo februarja prihodnje leto počastilo<br />
že 20-letnico uspešnega delovanja, se<br />
tudi letos ni izneverilo tradiciji in je<br />
na sadjarski kmetiji Smodiš pripravilo<br />
tradicionalno razstavo starih sort jabolk<br />
in hrušk.<br />
Vlado Smodiš, ki je tudi predsednik<br />
društva, pravi, da vse omenjene stare<br />
sorte rastejo v travniških sadovnjakih<br />
na Goričkem, pa tudi širše – v obmejnih<br />
pokrajinah sosednje Avstrije<br />
in na Madžarskem, ki skupaj s Krajinskim<br />
par<strong>ko</strong>m Gorič<strong>ko</strong> tvorijo trideželni<br />
mednarodni Krajinski park Gorič<strong>ko</strong><br />
- Raab - Örseg.<br />
»Največja vrednost naše razstave, ki<br />
jo vsa<strong>ko</strong> leto postavimo ob prazniku<br />
Od starih sort jabolk in hrušk je mogoče v Otovcih videti plodove pod imenom<br />
batuljka, bobovec, carjevič, grafenštajn, krivopecelj, lederna, london peping,<br />
medüna, mošančka, pogačna, med hruškami pa tudi bela moštnica, pastorjevka,<br />
tepka, velika mačja glava …<br />
Zasaditev prosto rastočih živih meja<br />
O<strong>ko</strong>lica ni le galerija za ogled<br />
Slovenci imamo radi zasebnost, zato je ograja našega prostora zelo pomembna<br />
Primerne rastline za višjo<br />
prosto rastočo živo mejo<br />
ali tudi <strong>ko</strong>t samostojno<br />
cvetoče grmovnice<br />
Forzicija (Forsythia intermedia »Lynwood<br />
Gold«) – najbolj razširjena listopadna<br />
sorta z lepimi zlato rumenimi<br />
cvetovi. Posebno primerna je na sončni<br />
strani, skupaj z okrasno jablano (Malus).<br />
Glavne veje pri forziciji so po<strong>ko</strong>nčne,<br />
stranske pa se povešajo. Ni izbirčna<br />
za zemljo in prenaša tudi mestno klimo.<br />
Prosta mesta med rastlinami zasadimo<br />
z zimzelenimi rastlinami.<br />
Vanhutijeva medvejka (Spiraea vanhouttei)<br />
– pri nas dokaj razširjena rastlina,<br />
visoka dva do tri metre. Ima bele<br />
cvetove, ki v mesecu maju povsem prekrijejo<br />
grm, in je zelo odporna grmovnica.<br />
Njene veje so tanke in se rahlo povešajo.<br />
Raste hitro.<br />
Vajgelia (Weigela) – srednje visok grmi<br />
Fotografija A. G.<br />
Občine Puconci in <strong>si</strong> jo v oktobru, dokler<br />
je razstava odprta, ogleda blizu<br />
tisoč ljudi, je seznanitev širše javnosti<br />
z vrstami tistega sadja iz starih, viso<strong>ko</strong>debelnih<br />
domačih sadovnja<strong>ko</strong>v, ki<br />
jih premorejo le še redki. Če drevo iz<br />
travniških sadovnja<strong>ko</strong>v zaradi svoje<br />
starosti ni obrezano oziroma pomlajeno,<br />
je nevarnost, da bodo posamezne<br />
sadne vrste do<strong>ko</strong>nčno izginile,«<br />
pravi in dodaja, da je glavni namen<br />
njihove razstave, da bi imeli ljudje do<br />
starih sadnih dreves spoštljiv in odgovoren<br />
odnos.<br />
Da pa katera sadna vrsta res ne bi<br />
čisto izginila in bi bili s tem tudi ob<br />
del kulturne dediščine, ima društvo v<br />
svojem Sadnem vrtu, ki je prav ta<strong>ko</strong><br />
v Otovcih, matičnjak ali gens<strong>ko</strong> ban<strong>ko</strong><br />
teh sadnih vrst. V društvu, ki bo<br />
februarja prihodnje leto dopolnilo 20<br />
let, se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> pohvalijo, da v njem raste<br />
kar 112 starih sort jablan in hrušk.<br />
Pridelek iz njih vsa<strong>ko</strong> jesen podarjajo<br />
stanovalcem domov starejših v Rakičanu<br />
in Lendavi.<br />
Za razstavo vlada veli<strong>ko</strong> zanimanje,<br />
zlasti med odraslimi, med tistimi redkimi<br />
šolarji iz Pomurja, ki vsa<strong>ko</strong> leto<br />
obiščejo razstavo, pa so tudi dijaki<br />
srednje Biotehniške šole Rakičan in<br />
Osnovne šole Puconci. Žal pri šolajoči<br />
se mladini več zanimanja pokažejo<br />
šole izven regije, pa tudi organizirane<br />
skupine, ki obiščejo Gorič<strong>ko</strong>.<br />
A. G.<br />
z belimi, rožnatimi ali rdečimi zvončastimi<br />
cvetovi. Cveti v maju in juniju. Zanimivo<br />
je, da karminasto rdeče sorte jeseni<br />
pocvitajo in doživijo viso<strong>ko</strong> starost.<br />
Kolkvicija (Kolkwitzia) je srednje velik<br />
grm s številnimi zvončastimi rožnatimi<br />
cvetovi v mesecu maju in juniju. Lah<strong>ko</strong><br />
jo sadimo tudi na bolj senčen prostor.<br />
Primerna je za prosto rastočo živo mejo<br />
in <strong>ko</strong>t samostojna grmovnica.<br />
Mešičkar (Physocarpus) je večji, nezahteven<br />
grm. Ima zanimivo narezane<br />
ali napiljene liste in drobne <strong>ko</strong>bulaste<br />
rožnate cvetove v mesecu maju.<br />
Dren (Cornus sanguinea), sviba (rdeči<br />
dren) – nekatere sorte so zelo skromne.<br />
Dren je okrasen zaradi cvetja, lepe jesenske<br />
barve in s<strong>ko</strong>rje.<br />
Prosto rastočo živo mejo <strong>lah</strong><strong>ko</strong> prikrojimo<br />
svojim željam in možnostim o<strong>ko</strong>lja.<br />
Čeprav vrt ni velik, se nam ni treba odreči<br />
rastlinam naravnega cvetočega videza.<br />
Olga Varga<br />
Razgibana kmetijska pokrajina z mejicami v o<strong>ko</strong>lici Horjula<br />
Slovenijo bi moral glede na podnebne<br />
razmere vse tja do nadmorske višine<br />
1900 metrov pokrivati gozd. Dejans<strong>ko</strong><br />
je z gozdom pokrite več <strong>ko</strong>t pol Slovenije,<br />
kjer gozda ni, pa je imel prste<br />
vmes človek. Kljub temu so med njivami<br />
in travniki, ob vodah, <strong>ko</strong>lovozih<br />
ter o<strong>ko</strong>li hiš pasovi grmovja in drevja,<br />
ki jih imenujemo žive meje ali mejice.<br />
Vča<strong>si</strong>h jih je bilo več, potem pa so jih<br />
zaradi vse večje kmetijske mehanizacije<br />
in <strong>ko</strong>masacij odstranjevali. Toda<br />
vsa<strong>ko</strong> delovanje ima svoje posledice<br />
in izkazalo se je, da odprte površine,<br />
zasajene samo s kulturnimi rastlinami,<br />
povzročajo poslabšanje življenjskih<br />
razmer in razmer za kmetovanje.<br />
Zato <strong>si</strong> e<strong>ko</strong>logi že nekaj desetletij prizadevajo,<br />
da bi mejice obnovili.<br />
Mejice praviloma niso širše od petih<br />
metrov in v tistih, ki so se same zasejale,<br />
rastejo drevesa in grmi iz o<strong>ko</strong>liških<br />
gozdnih robov. Zelo staro tradicijo živih<br />
meja imajo v Veliki Britaniji, kjer<br />
obdajajo bogati rastlinski pasovi celo<br />
ceste. Vožnja po takih »<strong>ko</strong>ridorjih« se<br />
zdi človeku, ki jih ni vajen, nepregledna<br />
in nevarna, domačini pa hladnokrvno<br />
pritiskajo na plin. Britanci žive<br />
meje tudi preučujejo, jih popisujejo in<br />
na novo zasajajo. Podobno je v Nemčiji<br />
in še mar<strong>si</strong>kje v Evropi.<br />
Za ohranjanje in obnavljanje živih<br />
meja obstaja veli<strong>ko</strong> tehtnih razlogov.<br />
Človek jih je začel uporabljati <strong>ko</strong>t<br />
omejitve pašni<strong>ko</strong>v. Toda pozneje se je<br />
Bogati sadovi jeseni<br />
merkeuca zdecof<br />
izkazalo, da prinašajo še nešteto <strong>ko</strong>risti.<br />
Taki pasovi grmovja in dreves zadržujejo<br />
veter in preprečujejo odnašanje<br />
oziroma spiranje prsti, zadržujejo<br />
vlago, v njih najdejo domovanje žuželke,<br />
ki so pomembne za opraševanje,<br />
ptice, ki se hranijo z nezaželenimi<br />
žuželkami, ježi in še cel kup <strong>ko</strong>ristnih<br />
živali. Tipične mejice sestavlja grmovje,<br />
vmes so tudi drevesa, čisto pri tleh<br />
pa so zeli.<br />
Že zgodaj spomladi začnejo iz <strong>si</strong>vine<br />
zimske krajine izstopati beli pasovi<br />
cvetočega črnega trna. Poleg njega<br />
so v naših mejicah pogosti še: bezeg,<br />
šipek, robida, leska, trdoleska, mo<strong>ko</strong>vec,<br />
dobrovita, brogovita, glog, bršljan,<br />
kalina, <strong>ko</strong>steničevje, krhlika,<br />
vrbe, češmin, vmes pa so tudi drevesa<br />
<strong>ko</strong>t: jerebika, javorji, trepetlika, oreh,<br />
jablane, hruške, črna jelša in še in še.<br />
Sestava je odvisna od tal, vlage, lege in<br />
o<strong>ko</strong>liškega rastja.<br />
Mejice so torej iz širšega zornega<br />
<strong>ko</strong>ta pomembne za ohranjanje naravnega<br />
ravnotežja. Toda <strong>ko</strong>ristne so<br />
še z mnogih ožjih vidi<strong>ko</strong>v. Če se recimo<br />
omejimo samo na zdravje, <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
s seznama rastlin razberemo, da je<br />
v njih ogromno zdravilnega cvetja in<br />
plodov. V <strong>ko</strong>ntekstu krajinske estetike<br />
pa so mejice okras pokrajine in ljudje,<br />
utrujeni od vsa<strong>ko</strong>dnevnih naporov in<br />
skrbi, se ob njih <strong>lah</strong><strong>ko</strong> sprostijo in obnovijo<br />
moči.<br />
Mag. Valerija Kuštor<br />
Fotografija Albert Kolar – SO<strong>ko</strong>l ARSO<br />
Fotografija Ludvik Kovač<br />
Rdečelistni mešičkar – njegova<br />
okrasna vrednost je v cvetju in listju.<br />
Pisanolistna nizka vajgelija za nižje<br />
cvetoče žive meje z rožnatimi cvetovi<br />
Vajgelija, srednje velik grm z belimi<br />
cvetovi<br />
Narava je letos bogato obrodila, vremenske ujme pridel<strong>ko</strong>v niso pobrale in tudi<br />
jesen je bogata z darovi. Ta trikilogramski <strong>ko</strong>renček je zrasel na vrtu Nemetovih v<br />
Selu, ves čas pa ga je skrbno negovala in zalivala desetletna Vanesa, medtem <strong>ko</strong><br />
je šestletni Martin opazoval, ka<strong>ko</strong> lepo raste. L. K.
14 | Vestnik | 21. oktobra 2010 iz naših krajev<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Vežico kra<strong>si</strong> slika Alenke Vicelijo<br />
V Lipovcih obnovili in<br />
dogradili mrliš<strong>ko</strong> vežico<br />
Vrednost naložbe je bila 71 tisoč evrov<br />
Štirinajsti pohod po Miš<strong>ko</strong>vi poti<br />
Pohod po poteh zgodb<br />
iz literarnih del<br />
Več <strong>ko</strong>t tristo udeležencev iz Slovenije in tujine ob potokih Ledava in Črnec<br />
Ob mrliški vežici so zgradili tudi prostoren nadstrešek za pogrebne obrede.<br />
Fotografija Jože Gabor<br />
Planins<strong>ko</strong> društvo Lendava in Društvo<br />
Štrk Slovenija iz Velike Polane sta<br />
pripravila v soboto štirinajsti pohod<br />
po Miš<strong>ko</strong>vi poti od Lendave oziroma<br />
Lendavskih goric do Velike Polane v<br />
spomin na pisatelja Miška Kranjca.<br />
Pohodniki so se dopoldne zbrali<br />
pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava.<br />
Ob okrog tristo udeležencih iz<br />
Slovenije, Madžarske in Hrvaške se<br />
je pohoda udeležilo še okrog šestdeset<br />
dija<strong>ko</strong>v Dvojezične srednje šole iz<br />
Lendave. Na pohod je šlo tudi okrog<br />
štiristo šolarjev Dvojezične osnovne<br />
šole I Lendava skupaj z učitelji, ki pa<br />
so prehodili le del poti po Lendavi in<br />
Lendavskih goricah.<br />
Pot jih je iz Lendave vodila med vinograde<br />
Lendavskih goric, kjer so se<br />
povzpeli do najvišje točke goric Piramide,<br />
od tam pa so šli do lendavskega<br />
gradu in s<strong>ko</strong>zi staro mestno jedro<br />
Lendave. Potem tam so se odpravili v<br />
naravno o<strong>ko</strong>lje in hodili ob potokih<br />
Ledava in Črnec mimo Cope<strong>ko</strong>vega<br />
mlina do Sabolove hiše v Mali Polani,<br />
kjer se jim je predstavila Zadruga<br />
za razvoj podeželja Pomelaj. Pohod so<br />
<strong>ko</strong>nčali v Športno-rekreacijskem centru<br />
Poljana v Veliki Polani, kjer so jih<br />
organizatorji pogostili ob glasbi, nastopili<br />
pa so tudi ljudski pevci Dečki<br />
s trate.<br />
Predsednik Planinskega društva<br />
Lendava Laszlo Ligeti in Društva Štrk<br />
Slovenije Štefan Jaklin sta povedala,<br />
da je namen pohoda, da se spomnijo<br />
pisatelja Miška Kranjca, ki je opisoval<br />
to pot od svoje domačije v Veliki<br />
Polani do svoje vinske kleti v Lendavskih<br />
goricah tudi v svojih literarnih<br />
delih, saj jo je veli<strong>ko</strong>krat prehodil peš,<br />
<strong>ko</strong>t sedaj to počnejo pohodniki. Proga<br />
je bila dolga šestnajst kilometrov.<br />
Udeleženci <strong>si</strong> vsa<strong>ko</strong> leto ogledajo tudi<br />
kulturne in naravne znamenitosti ob<br />
poti. Letos so se med drugim ustavili<br />
na lendavskem gradu, kjer so <strong>si</strong> ogledali<br />
grad in razstavo francoske slikarke<br />
Francoise Gilot. Ogledali so <strong>si</strong> <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
še lendavs<strong>ko</strong> <strong>si</strong>nagogo, lendavski<br />
kulturni dom, Cope<strong>ko</strong>v mlin, spomins<strong>ko</strong><br />
sobo Miška Kranjca v Veliki Polani<br />
in drugo. V Veliki Polani so pripravili<br />
še predstavitev društev in izdel<strong>ko</strong>v<br />
domače obrti.<br />
Jože Gabor<br />
V Lipovcih so v nedeljo na tamkajšnjem<br />
po<strong>ko</strong>pališču pripravili slovesnost ob<br />
otvoritvi dograjene in obnovljene poslovilne<br />
vežice. Po kulturnem programu,<br />
v katerem so nastopili Moški pevski<br />
zbor Lipovci, Lipovske ljudske pevke in<br />
Lipovski pesmari, je vežico blagoslovil<br />
beltinski kaplan Luka Rajf.<br />
Navzoče je ob tem nagovoril predsednik<br />
sveta KS Lipovci Franc Cigan.<br />
Povedal je, da je bila vrednost naložbe,<br />
ki jo je v celoti financirala KS Lipovci,<br />
71 tisoč evrov, pri obnovitvenih<br />
delih pa so povečali vežico za tretjino,<br />
ločili prostor za po<strong>ko</strong>jne, povečali<br />
kuhinjo, zamenjali vsa okna in vrata,<br />
prenovili vse električne in vodne inštalacije,<br />
zamenjali pa so tudi nekaj<br />
dotrajane pohištvene in druge opreme.<br />
Na steno so vgradili pieto, kjer je<br />
na sliki Marija s <strong>si</strong>nom Jezusom, delo<br />
akademske kiparke Alenke Vicelijo,<br />
letošnje udeleženke lipovske li<strong>ko</strong>vne<br />
<strong>ko</strong>lonije Izak Lipovci. Pred vežico<br />
so še zgradili prostoren nadstrešek za<br />
pogrebne obrede, uredili pa so tudi<br />
o<strong>ko</strong>lico poslovilne vežice.<br />
J. G.<br />
Pohodniki so<br />
šli po poti, po<br />
kateri je ne<strong>ko</strong>č<br />
od svoje domačije<br />
v Veliki Polani<br />
do vinograda<br />
v Lendavskih<br />
goricah hodil<br />
pisatelj Miš<strong>ko</strong><br />
Kranjec.<br />
Radenski park je zopet oživel<br />
Bogastvo jeseni – vaška tržnica<br />
Turistično društvo Radenci in Zdravilišče<br />
Radenci sta pripravili tradicionalno<br />
prireditev, poimenovano Bogastvo<br />
jeseni – vaška tržnica. Na novi lokaciji,<br />
v opustošenem radenskem parku<br />
med Restavracijo Park in muzejem, se<br />
je minulo soboto predstavilo šestnajst<br />
razstavljavcev ter ponudni<strong>ko</strong>v izdel<strong>ko</strong>v<br />
domače obrti in kulinaričnih dobrot.<br />
Člani TD Radenci so poskrbeli za pečen<br />
<strong>ko</strong>stanj in mošt, kuharji restavracije<br />
Park pa so ponujali divjačinski bograč<br />
in »pajani krüj«. Krivci za dobro<br />
razpoloženje številnih obis<strong>ko</strong>valcev<br />
so bili harmonikar Stan<strong>ko</strong> Ilješ, pesnik<br />
Mar<strong>ko</strong> Kočar, recitator Tilen Kocbek in<br />
folklorna skupina iz Gornje Radgone,<br />
v glasbeni utici pa so na tamburice zaigrali<br />
Drotmantraši.<br />
D. M.<br />
Radgončani na srečanju Mladi ga<strong>si</strong>lec<br />
Fotografija Jože Gabor<br />
V Beltincih sedmi memorial Jožeta Grleca<br />
Lovski rogovi so zapeli<br />
v Grlečevo slavo<br />
Pred dnevi je bilo v Sečovljah v občini Piran 30. srečanje društev Mladi ga<strong>si</strong>lec.<br />
Med 36 tričlanskimi ekipami sta <strong>ko</strong>t edini iz Pomurja sodelovali dve ekipi lani<br />
ustanovljenega društva Mladi ga<strong>si</strong>lec radgonske osnovne šole. Radgonski<br />
mlajši udeleženci (Nina Klement, Adrijana Gošnik Žižek in Aljaž Herzog) so<br />
se v tekmovalnem delu srečanja z naslovom Mladi in požarna varnost uvrstili<br />
na 16. mesto, starejši pa v istem tekmovanju (Bojan Fridau, Nives Vogrinec<br />
in Alja Zemljič) na deseto. Spremljevalki mladih radgonskih ga<strong>si</strong>lcev sta bili<br />
Verica Fartek in Nuša Ko<strong>ko</strong>l. Ob tem so mladi ga<strong>si</strong>lci med seboj izmenjali svoje<br />
dosedanje znanje o ga<strong>si</strong>lstvu in spoznali tudi širše primors<strong>ko</strong> območje. F. K.<br />
Fotografija arhiv OŠ G. Radgona<br />
Minulo soboto je bila v Beltincih slovesnost<br />
v spomin na glasbenega pedagoga<br />
Jožeta Grleca, ki jo je organiziralo<br />
Kulturno-umetniš<strong>ko</strong> društvo<br />
Prekmurski rogisti pod pokroviteljstvom<br />
in v sodelovanju z Lovs<strong>ko</strong> Zvezo<br />
Slovenije, Zvezo lovskih družin<br />
Prekmurje in Občino Beltinci.<br />
Jože Grlec je bil velik ljubitelj narave,<br />
strasten lovec in nadarjen glasbenik,<br />
ki je leta 1972 ustanovil skupino<br />
lovskih rogistov, prvo tovrstno<br />
glasbeno društvo v takratni Jugoslaviji.<br />
Danes šteje Kulturno-umetniš<strong>ko</strong><br />
društvo Prekmurski rogisti trinajst<br />
članov in je dobitnik najprestižnejših<br />
odli<strong>ko</strong>vanj Lovske Zveze Slovenije in<br />
mesta Murska Sobota. Zaradi Grleca<br />
danes v lovskih organizacijah s<strong>ko</strong>raj<br />
ne mine noben pomembnejši dogodek,<br />
na katerem ne bi sodelovali tudi<br />
lovski rogisti. Napisal je kar sto šestdeset<br />
skladb in postal najboljši <strong>ko</strong>mponist<br />
za lovske rogove v Evropi.<br />
Sobotna slovesnost se je začela na<br />
soboškem po<strong>ko</strong>pališču s spomins<strong>ko</strong><br />
<strong>ko</strong>memoracijo, kjer so se po<strong>ko</strong>jnika<br />
spomnili s cvetjem, svečami in trobi-<br />
Novinar Marjan Fortin, predstavnik Lovske zveze Slovenije, je imel govor na<br />
sedmem memorialu glasbenega pedagoga Jožeta Grleca.<br />
li. Potem je bilo v Beltincih, kjer je bil<br />
Jože Grlec rojen, stro<strong>ko</strong>vno izobraževanje<br />
za lovske rogiste iz vse Slovenije.<br />
Sledila je maša v beltinski župnijski<br />
cerkvi, po njej pa je bil v kulturnem<br />
domu večerni <strong>ko</strong>ncert Grlečevih<br />
skladb, na katerem so poleg rogistov<br />
iz Slovenije nastopili še rogisti iz sosednjih<br />
držav.<br />
Bojan Zadravec<br />
Fotografija Ivanka Huber
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
iz naših krajev<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 15<br />
Grabe pri Ljutomeru so še vedno pretežno kmetijs<strong>ko</strong> usmerjena vas<br />
na krat<strong>ko</strong><br />
Težka ilovnata zemlja jih<br />
ni odvrnila od kmetovanja<br />
V va<strong>si</strong> vse več mladih – Kmalu bo treba obnoviti ceste<br />
Čeprav se imenujejo Grabe pri Ljutomeru,<br />
vas spada v Občino Križevci, ne<strong>ko</strong>č<br />
pa je bila del ljutomerske občine.<br />
Kot pravi naš sogovornik Jožef Slavič,<br />
doma prav iz Grab, so novo občino zelo<br />
potrebovali, saj v veliki ljutomerski občini<br />
niso imeli dovolj predstavni<strong>ko</strong>v iz<br />
o<strong>ko</strong>lice Križevec, da bi <strong>lah</strong><strong>ko</strong> dosegli kaj<br />
bistvenega. Pred dvanajstimi leti je bila<br />
ta<strong>ko</strong> ustanovljena križevska občina in<br />
pri njeni ustanovitvi je sodeloval tudi<br />
Slavič ter bil potem dvakrat občinski<br />
svetnik.<br />
Za vas z imenom Grabe bi priča<strong>ko</strong>vali,<br />
da leži na območju s hribi in dolinami<br />
in da je v eni izmed njih omenjena<br />
vas. Toda vas leži v Ščavniški dolini,<br />
kjer je daleč naokrog predvsem ravnica.<br />
Prav reka Ščavnica je obli<strong>ko</strong>vala to<br />
območje in, <strong>ko</strong>t pravi Slavič, k njim ni<br />
naplavila ravno najboljše prsti. Le nekaj<br />
kilometrov navzgor je zelo dobra<br />
prst za kmetovanje, tukaj pa se začne<br />
območje z ilovnato prstjo. To pa pomeni<br />
težje razmere za obdelovanje zemlje<br />
s stroji in hkrati manjšo prepustnost<br />
vode, zato je ob obilnem deževju treba<br />
dolgo čakati, da se polja <strong>lah</strong><strong>ko</strong> strojno<br />
obdelajo.<br />
Vseeno pa je v va<strong>si</strong>, ki ima le štiriintrideset<br />
hišnih številk, kar nekaj večjih<br />
kmetij, šest pa takšnih, ki se še vedno<br />
preživljajo zgolj s kmetijstvom. Poleg<br />
poljedelstva se te ukvarjajo predvsem s<br />
prašičerejo, vse manj pa z govedorejo.<br />
Potem so še manjše kmetije, na katerih<br />
<strong>si</strong> ljudje služijo kruh tudi z zaposlitvami<br />
<strong>Tudi</strong> v Grabah,<br />
ta<strong>ko</strong> <strong>ko</strong>t v večini<br />
va<strong>si</strong> Ščavniške<br />
doline, še vedno<br />
redijo <strong>ko</strong>nje.<br />
V va<strong>si</strong> je pet<br />
lastni<strong>ko</strong>v <strong>ko</strong>nj, v<strong>si</strong><br />
pa redijo pa<strong>smo</strong><br />
ljutomerski<br />
kasač. Nekateri<br />
<strong>ko</strong>nje trenirajo<br />
za kasaške dirke,<br />
naš sogovornik<br />
Jožef Slavič (na<br />
sliki) pa jih ima<br />
zaenkrat le za<br />
hobi.<br />
Dom, ki je sticišče družabnega življenja v va<strong>si</strong>, so zgradili pred tridesetimi leti. Zemljo,<br />
kjer danes stoji dom, so podarili trije vaščani, gradili pa so s prostovoljnim delom.<br />
Jesenski bazar pri Gradu<br />
Fotografiji Ciril Kosednar<br />
v drugih dejavnostih. Val odpuščanj po<br />
Pomurju njihovih vaščanov ni ta<strong>ko</strong> prizadel<br />
<strong>ko</strong>t drugod, saj so zaposleni v razmeroma<br />
dobro stoječih podjetjih, zavodih<br />
ali pri zasebnikih. Razveseljivo pa je<br />
tudi, da so vse hiše naseljene, mladi <strong>si</strong><br />
gradijo nove in ta<strong>ko</strong> je v va<strong>si</strong> tudi veli<strong>ko</strong><br />
mladine in otrok.<br />
Pred desetletji ni bilo ta<strong>ko</strong>. Mladi so<br />
odšli iz va<strong>si</strong>, starejši so umrli in hiše so<br />
ostale prazne. Zakaj je bilo ta<strong>ko</strong>, <strong>si</strong> Jožef<br />
Slavič ne ve razložiti. Res pa je, da<br />
je bilo to območje desetletja nazaj večkrat<br />
poplavljeno, poplavljali pa so reka<br />
Ščavnica, potok Globetka in še en manjši<br />
potok. Po regulaciji reke in poto<strong>ko</strong>v<br />
so se stvari umirile. Težave imajo danes<br />
le še z odtočnim jar<strong>ko</strong>m iz Gajševskega<br />
jezera, zaradi katerega se ob večjem<br />
deževju voda razlije po poljih in zalije<br />
tudi nekatera najnižja gospodarska poslopja<br />
v va<strong>si</strong>.<br />
Komunalna infrastruktura v kraju je<br />
zadovoljivo urejena. Ceste so asfaltirali<br />
pred dvajsetimi leti. Občins<strong>ko</strong> cesto<br />
s<strong>ko</strong>zi vas so asfaltirali še ob pomoči ljutomerske<br />
občine in Krajevne skupnosti<br />
Logarovci ter s samoprispev<strong>ko</strong>m in<br />
pobiranjem sredstev po gospodinjstvih,<br />
dovozne ceste do hiš pa predvsem v lastni<br />
režiji. Kot dodaja Slavič, so te sedaj<br />
že potrebne obnove. Kmetijske mehanizacije<br />
je vse več in je vse težja, zato<br />
se ceste uničujejo. Vodovod je prav ta<strong>ko</strong><br />
urejen, in <strong>si</strong>cer v sklopu lukavškega vodovoda,<br />
kjer tudi redno <strong>ko</strong>ntrolirajo ka<strong>ko</strong>vost<br />
vode, kanalizacije pa še nimajo<br />
urejene in jo bodo po občinskih odlokih<br />
morali urediti najpozneje do leta 2017.<br />
Vas je razdeljena na tri dele, domačini<br />
jih imenujejo Grijes, Log in Kot.<br />
Družabno življenje poteka v ga<strong>si</strong>lskem<br />
domu in o<strong>ko</strong>lici. V njem potekajo ta<strong>ko</strong><br />
organizirane prireditve <strong>ko</strong>t tudi vsakdanja<br />
druženja ob kartanju, pikadu in<br />
namiznem tenisu. Dom so zgradili pred<br />
tridesetimi leti. Zemljo, kjer danes stoji<br />
dom, so podarili trije vaščani, gradili<br />
pa so večinoma s prostovoljnim delom.<br />
Lans<strong>ko</strong> leto so dom obnovili tudi ob pomoči<br />
evropskih in občinskih sredstev.<br />
Ga<strong>si</strong>ls<strong>ko</strong> društvo naj bi bilo po nekaterih<br />
podatkih ustanovljeno leta 1975, <strong>ko</strong>t<br />
pravi Slavič, ki je tudi predsednik društva,<br />
pa so pred kratkim našli podatke,<br />
da je bilo ustanovljeno že leta 1957. Blizu<br />
ga<strong>si</strong>lskega doma urejajo manjše nogometno<br />
igrišče, kjer bodo po dveh letih,<br />
<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong>r obstaja vaš<strong>ko</strong> športno društvo,<br />
fantje <strong>lah</strong><strong>ko</strong> igrali nogomet na domačem<br />
igrišču. Zdaj uporabljajo igrišče v<br />
Lukavcih. V tem delu va<strong>si</strong> pa je tudi vaška<br />
kapela. Nedaleč stran je Gajševs<strong>ko</strong><br />
jezero, katerega del spada tudi h Grabam.<br />
Kot pravi Slavič, je to jezero zelo<br />
obiskano in kar nekaj prireditev poteka<br />
ob njem, zato bi bilo lepo, da bi se <strong>ko</strong>t<br />
edina turistična točka tam o<strong>ko</strong>li tudi<br />
primerno uredilo. Na križevski občini<br />
pripravljajo projekt <strong>ko</strong>lesarske steze<br />
s<strong>ko</strong>zi Grabe do jezera, lepo pa bi bilo,<br />
če bi postavili še kakšno klop, <strong>ko</strong>še za<br />
odpadke in drugo, kar bi polepšalo in<br />
popestrilo o<strong>ko</strong>lico jezera.<br />
C. K.<br />
Položili venec pri Küzmičevem spomeniku<br />
Stročja vas<br />
V okviru projekta Zelena Slovenija,<br />
ki poteka pod okriljem Ministrstva<br />
za o<strong>ko</strong>lje in prostor in v sodelovanju<br />
s pokroviteljem, celjs<strong>ko</strong> Pocin<strong>ko</strong>valnico,<br />
je že drugo leto zapored potekal<br />
o<strong>ko</strong>ljski izobraževalni natečaj za<br />
srednješolce Mislimo zeleno, ustavimo<br />
<strong>ko</strong>rozijo. Na natečaju so srednješolci<br />
v okviru kratkih avdio- ali videoposnet<strong>ko</strong>v<br />
razmišljali o uničujočih<br />
vplivih <strong>ko</strong>rozije na o<strong>ko</strong>lje in o pomenu<br />
vročega pocinkanja za zaščito jeklenih<br />
<strong>ko</strong>nstrukcij. <strong>Tudi</strong> letos je glavna<br />
nagrada za najbolj izvirno rešitev<br />
pripadla ljutomerskim dija<strong>ko</strong>m. Ti pa<br />
so se odločili, da nagrado, vroče pocinkanje<br />
izbrane jeklene <strong>ko</strong>nstrukcije,<br />
podarijo vrtcu v Stročji va<strong>si</strong>. Pocinkali<br />
so dve otroški igrali. B. B. P.<br />
Gornja Radgona<br />
Območno združenje RK Gornja<br />
Radgona je tudi letos ob svetovnem<br />
dnevu hrane, ta je 16. oktobra, organiziralo<br />
humanitarno akcijo, imenovano<br />
Drobtinica. V letošnji akciji, ki je<br />
potekala dan prej na stojnicah v Apačah,<br />
Gornji Radgoni, Radencih in Svetem<br />
Juriju ob Ščavnici, so zbrali 1.857<br />
evrov, kar je s<strong>ko</strong>raj 1.000 evrov več <strong>ko</strong>t<br />
lani. Priča<strong>ko</strong>vati je, da bodo posamezni<br />
donatorji v naslednjih tednih še<br />
prispevali določena sredstva, lani so<br />
na ta način prispevali kar 1.350 evrov.<br />
Ves zbrani denar ob akciji Drobtinica<br />
bo tudi letos namenjen za šols<strong>ko</strong> prehrano<br />
socialno ogroženih otrok z radgonskega<br />
območja. F. K.<br />
Zg. Konjišče<br />
Koronarno društvo Radenci, ki združuje<br />
okrog 130 članic in članov (srčno<br />
– žilnih bolni<strong>ko</strong>v) s širšega območja<br />
severovzhodne Slovenije, predvsem iz<br />
Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi<br />
dejavnostmi nenehno skrbi za boljše<br />
počutje članstva. Ta<strong>ko</strong> so tudi letos v<br />
Turistično-rekreacijskem centru Zgornje<br />
Konjišče v Apaški dolini pred dnevi<br />
pripravili <strong>ko</strong>stanjev piknik, ki se ga je<br />
udeležila polovica članov. O. B.<br />
Blaguš<br />
Ribiška družina Radgona, Temeljna<br />
enota Videm je v letošnjem letu izvedla<br />
več tekmovanj. Letošnje zadnje<br />
tekmovanje, ki ga vsa<strong>ko</strong> leto prirejajo<br />
za naslov Ribiškega carja TE Videm,<br />
je potekalo minulo nedeljo ob Blaguškem<br />
jezeru. Tekmovanja se je udeležilo<br />
25 ribičev. Prvo mesto je zasedel<br />
Klemen Bratuša, ki je prejel pokal in<br />
prehodni pokal, 2. mesto je pripadalo<br />
Mirku Križanu, 3. mesto pa Jožetu<br />
Zemljiču. L. Kr.<br />
Fotografija Oste Bakal<br />
Na jesenskem bazarju pri Gradu na Goričkem, ki ga je že petič pripravil Krajinski<br />
park Gorič<strong>ko</strong>, so se letos predstavili gorički ro<strong>ko</strong>delci, vinarji in nekateri kmetovalci,<br />
ki so ponudili svoje dobrote in vina. Celodnevno dogajanje so popestrili ljudski pevci,<br />
plesalci in gledališčniki z Goričkega in iz Porabja. Ker je prireditev potekala na dvorišču<br />
starodavnega gradu, so se spomnili tudi zgodovine in zgodb, povezanih z gradom. Ta<strong>ko</strong><br />
so otroci zgibali slike o zmaju Kač, ki naj bi ne<strong>ko</strong>č živel na gradu, obiskala pa jih je tudi<br />
grajska gospoda s služabniki od Negove. Da bi združili staro z novim, so organizatorji<br />
k sodelovanju povabili tudi Društvo za električna vozila Slovenije, ki je obis<strong>ko</strong>valcem<br />
omogočilo poskusne vožnje z električnim avtomobilom in <strong>ko</strong>le<strong>si</strong> na električni pogon.C. K.<br />
Fotografija Ciril Kosednar<br />
Delegacija Občine Puconci v zasedbi Evgen Sapač, Štefan Pozvek in Marjan Horvat<br />
je v okviru 13. občinskega praznika že tradicionalno položila venec ob spomeniku<br />
Števana Küzmiča (1723–1799) poleg njegove rojstne hiše. O tem pastorju,<br />
učitelju, pisatelju in prevajalcu ter avtorju del Nouvi za<strong>ko</strong>ni in testament ter Vöre<br />
krsztsantske kratki navuk je na krat<strong>ko</strong> spregovoril puconski župan Ludvik Novak, v<br />
kulturnem programu pa so nastopili učenci osnovne šole. Domačini in lastniki hiše<br />
so vse, ki so se udeležili položitve venca, pogostili z domačimi dobrotami. T. K.<br />
Fotografija Tomo Köleš<br />
Ljutomer<br />
Društvo upo<strong>ko</strong>jencev Ljutomer je v<br />
društvenih prostorih na Ormoški cesti<br />
v Ljutomeru pred kratkim pripravilo<br />
srečanje in sprejem za za<strong>ko</strong>nske<br />
pare, ki letos praznujejo zlato poro<strong>ko</strong>.<br />
Ta<strong>ko</strong> srečanje je društvo uvedlo že<br />
pred nekaj leti in vsa<strong>ko</strong> leto se srečanja<br />
udeležuje vse več parov, ki so tudi člani<br />
Društva upo<strong>ko</strong>jencev Ljutomer. Tokrat<br />
so se sprejema in srečanja udeležili<br />
za<strong>ko</strong>nski pari: Marija in Janez Jureš,<br />
Stročja vas, Terezija in Mar<strong>ko</strong> Slavič,<br />
Babinci, Marija in Jože Jarc, Slamnjak,<br />
ter Ivica in Zden<strong>ko</strong> Žitek, Mota. Čestitke<br />
ob jubileju jim je izrekla predsednica<br />
DU Ljutomer Slavica Sunčič. J. Ž.
16 | Vestnik | 21. oktobra 2010 družabna<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Ni<strong>smo</strong> muha enodnevnica<br />
Ne glede na več ali manj izčrpna časopisna in RTV poročila o razvoju odnosov med našo državo in<br />
katoliš<strong>ko</strong> cerkvijo pa so omenjeni dogodki sprožili med ljudmi, <strong>ko</strong>munisti in ne<strong>ko</strong>munisti, verujočimi in<br />
neverujočimi, tudi različna ugibanja, <strong>ko</strong>mentarje, ugovore, celo proteste, pa tudi napovedi glede prihodnosti.<br />
Vse to je vsaj deloma razumljivo … Teoretično gledano bi morali biti v prihodnje odno<strong>si</strong> med našo<br />
državo in katoliš<strong>ko</strong> cerkvijo (z njenim vrhovnim vodstvom, pa tudi z vodstvi pri nas) popolnoma uglajeni,<br />
brez nesporazumov, očit<strong>ko</strong>v, skratka idealni. Vestnik, 8. oktobra 1980.<br />
Komentar tedna<br />
na <strong>Pomurje</strong>.<strong>si</strong><br />
Uporabnik Slav<strong>ko</strong> 58 o čakalnih<br />
vrstah v zdravstvu: »Prle merješ,<br />
kak prijdeš na vrsto.«<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Fotografije Tomaž Dogar<br />
Debata tedna o atletiki in nogometu. Stan<strong>ko</strong> Maučec, trener Mure 05: »Vidiš,<br />
Feri, sodnik ne bi piskal enajstmetrovke za nas, če jaz igralca ne bi telesno dobro<br />
pripravil pred sezono, da je sploh <strong>lah</strong><strong>ko</strong> imel priložnost.« Feri Cifer, trener Mure<br />
05: »Dobro, Stan<strong>ko</strong>, če ta<strong>ko</strong> razmišljaš, pa sem jim jaz pokazal, ka<strong>ko</strong> preigrati<br />
nasprotnika in potem zadeti gol.« Izkupiček Maučeca <strong>ko</strong>t prvega stratega moštva:<br />
pet tekem, dve točki in izpad iz pokalnega tekmovanja. Izkupiček Cifra <strong>ko</strong>t prvega<br />
stratega: pet tekem in 12 točk.<br />
Člani Konjeniškega kluba grad Rakičan so minulo soboto številnim obis<strong>ko</strong>valcem prikazali veščine, ki se jih pod budnim<br />
očesom učiteljic jahanja Katarine Magdič in Tatjane So<strong>ko</strong>lič učijo na treningih. Predstavila se je najmlajša jahačica po letih<br />
in jahalnem stažu Mihaela, svoje znanje sta pokazali tudi Nina in Špela, ki sta pred kratkim opravili izpit za jahača 1 pri<br />
Konjeniški zvezi Slovenije, in Bojana, ki že obvladuje težje prvine jahalnega športa (izpit za jahača 2). Atrakcija programa so<br />
bili gostje iz Divače, ki so na impozantnih lipicancih odjahali dva programa dresure.<br />
Dečki s trate so se poimenovali ljudski pevci, ki delujejo v okviru Kolesarskega kluba Biciklin Velika Polana. V svoj repertoar<br />
nastopov vključujejo predvsem stare prekmurske ljudske pesmi. V zboru je trinajst članov, vodi jih Jože Prša, ob petju<br />
prekmurskih ljudskih pesmi pa te tudi zbirajo in zapisujejo, da ne bi odšle v pozabo. Med pesmimi, ki izvirajo iz domačega in<br />
o<strong>ko</strong>liških krajev in jih radi zapojejo, so Mejsec svejti ober klejti, Snočkar je edna prav lüšna nouč bijla in druge.<br />
Fotografija Jože Gabor<br />
Puconski župan Ludvik Novak, nadzornik Esad Kalač in direktor Püngrada Karel<br />
Smej so ta<strong>ko</strong>le s penino krstili novo čistilno napravo v Predanovcih. Vendar pa to<br />
ni bila edina prelita te<strong>ko</strong>čina pri novem objektu, saj je čistilno napravo skupno<br />
s penino poškropilo kar trinajst ljudi. Zato se je med občinstvom slišal tudi<br />
<strong>ko</strong>mentar: »Pa potem pravijo, da je soboška občina bogatejša od naše. Kje pa tam<br />
na otvoritvi odprejo toli<strong>ko</strong> penin?« In še eden: »A ni š<strong>ko</strong>da, da to te<strong>ko</strong>čino ta<strong>ko</strong>le<br />
zapravljate? Raje jo dajte nam.« In velmožje so to željo tudi upoštevali.<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Na <strong>ko</strong>njih je v Puconce prijezdila <strong>ko</strong>njeniška družina Fotivec iz O<strong>ko</strong>slavec. Gre za skupino jahačev, ki jezdijo v »kavbojskih«<br />
oblačilih, zaradi česar so v njih uprte vse oči, kamor <strong>ko</strong>li pridejo.<br />
Fotografija Jože Žerdin<br />
Andrej Matjašec in Igor Kolen<strong>ko</strong>, predsednik Speedway teama Lendava in direktor<br />
dirke sobotnega finala skupnega državnega prvenstva Slovenije in Hrvaške, ki<br />
je bilo v Športnem parku Petišovci, sta brez dvoma alfa in omega lendavskega<br />
spidveja. S<strong>ko</strong>zi vso sezono sta igrala zelo pomembni vlogi, skupaj pa sta imela v<br />
rokah tudi vse niti organizacije tega velikega tekmovanja atraktivnih vozni<strong>ko</strong>v.<br />
Fotografija Nataša Juhnov
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
V mesecu dni umrli trije <strong>ko</strong>lesarji<br />
Za domačina iz Žiž<strong>ko</strong>v<br />
usoden padec sredi va<strong>si</strong><br />
okc poroča<br />
Po naključju do avta<br />
Sobočan je prejšnji teden med vožnjo<br />
proti Lendavi opazil avto s srbs<strong>ko</strong><br />
registracijo, ki je bil zelo podoben<br />
tistemu, ki so mu ga pred petimi leti<br />
ukradli v južni sosedi. Poklical je policiste,<br />
ki so potrdili njegove sume. Po<br />
srečnem naključju je torej našel svoj<br />
ukradeni mercedes. »Policisti so v naselju<br />
Črenšovci avtomobil ustavili in s<br />
preverjanjem v schengenski evidenci<br />
ukradenih vozil ugotovili, da je osebni<br />
avtomobil znamke Mercedes, tip E 270<br />
CDI Brabus, dejans<strong>ko</strong> avtomobil, ki je<br />
bil leta 2005 ukraden na Hrvaškem,« je<br />
pojasnil Jožef Prša, uradni govorec Policijske<br />
uprave Murska Sobota. Policisti<br />
so jeklenega <strong>ko</strong>njička zasegli, voznika<br />
mercedesa pa ne bodo kazens<strong>ko</strong><br />
ovadili, saj so v postopku ugotovili, da<br />
Fotografija PU MS<br />
je bil avtomobil podarjen. »Uporabniki<br />
vozila niso vedeli, da gre za ukraden<br />
avtomobil,« je še pojasnil Prša. Po<br />
<strong>ko</strong>nčanem postopku bodo mercedes,<br />
danes je vreden o<strong>ko</strong>li 15 tisoč evrov, vrnili<br />
lastniku.<br />
Previdno v kleteh<br />
Vsem, ki se v tem času ukvarjajo s<br />
pretakanjem mošta in kuhanjem so<strong>ko</strong>v,<br />
policija svetuje, da so pri predelavi<br />
izdel<strong>ko</strong>v, ki zahteva zadrževanje v<br />
neprezračenih prostorih, <strong>ko</strong>t so vinske<br />
kleti, še posebej previdni. Možne<br />
so namreč povišane, zdravju š<strong>ko</strong>dljive<br />
<strong>ko</strong>ncentracije plinov. Pri vrenju mošta<br />
nastaja večja <strong>ko</strong>ličina oglji<strong>ko</strong>vega diok<strong>si</strong>da,<br />
ki zmanjša <strong>ko</strong>ncentracijo ki<strong>si</strong>ka<br />
v zraku, zato je takrat zadrževanje<br />
v neprezračenih vinskih kleteh <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
smrtno nevarno. Svetujejo, da prostore,<br />
v katerih uporabljate grelna telesa<br />
za kuhanje so<strong>ko</strong>v, še posebej pozorno<br />
zračite, ta<strong>ko</strong> da večkrat na dan naredite<br />
prepih, predvsem pa tega opravila<br />
ni<strong>ko</strong>li ne izvajajte sami. Povišano<br />
<strong>ko</strong>ncentracijo oglji<strong>ko</strong>vega diok<strong>si</strong>da<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> preverimo s preprostim testom.<br />
V prostor namestimo gorečo svečo. Če<br />
ta hitro ugasne, ta<strong>ko</strong>j zapustimo prostor<br />
in ga dobro prezračimo, najmanj<br />
kronika<br />
V petih letih je v Pomurju v prometnih nesrečah življenje izgubilo 89 ljudi<br />
V ponedeljek zgodaj popoldne so v<br />
Žižkih na cesti pred tamkajšnjim ga<strong>si</strong>lskim<br />
domom našli truplo 67-letnega<br />
domačina Štefana J. Natančen vzrok<br />
smrti bo pokazala obdukcija, policisti<br />
pa zaenkrat poročajo o smrtni prometni<br />
nesreči. Z ogledom kraja in zbiranjem<br />
obvestil so namreč ugotovili, da<br />
je po<strong>ko</strong>jni vozil žens<strong>ko</strong> <strong>ko</strong>lo po va<strong>si</strong>,<br />
pri tem pa hitrosti in načina vožnje ni<br />
prilagodil svojim sposobnostim, zato<br />
je izgubil ravnotežje in padel na bok<br />
na cesto. Bil je brez čelade.<br />
Iz murs<strong>ko</strong>soboške policijske uprave<br />
so še sporočili, da je v ponedeljek v<br />
mariborskem kliničnem centru umrla<br />
57-letna <strong>ko</strong>lesarka, ki se je ponesrečila<br />
12. oktobra v Ljutomeru. Takrat je zaradi<br />
neprimerne hitrosti po klancu navzdol<br />
zapeljala na kanalizacijski jašek,<br />
padla in se huje ranila. <strong>Tudi</strong> <strong>ko</strong>lesarka<br />
ni no<strong>si</strong>la varnostne čelade. Poš<strong>ko</strong>dbam<br />
je prav ta<strong>ko</strong> podlegel 86-letnik, ki jo je<br />
prvega septembra huje skupil v trku z<br />
avtomobilom na cesti med Dokležovjem<br />
in Lipovci, <strong>ko</strong> je <strong>ko</strong>lesaril po cesti,<br />
namesto da bi se peljal po <strong>ko</strong>lesarski<br />
stezi. Letos je na pomurskih prometnicah<br />
življenje ta<strong>ko</strong> izgubilo šest ljudi, od<br />
tega kar trije <strong>ko</strong>lesarji, pešec v Iža<strong>ko</strong>vcih<br />
– prva letošnja žrtev tukajšnjih cest<br />
–, avtomobilist pri Blaguškem jezeru in<br />
mopedist v Stogovcih.<br />
Policisti so v pokrajini ob reki Muri<br />
v prvih šestih mesecih obravnavali 412<br />
prometnih nesreč, v katerih so bili<br />
udeleženi 703 ljudje. Pri nadzoru cestnega<br />
prometa so <strong>si</strong>cer v prvem poletju<br />
ugotovili 11.910 kršitev prometnih<br />
predpisov, od tega 3.769 kršitev zaradi<br />
pre<strong>ko</strong>račitve hitrosti, 709 kršitev zaradi<br />
vožnje pod vplivom al<strong>ko</strong>hola in<br />
Mamila v Pomurju<br />
Vse več preprodajalcev pred šolami<br />
Cena za kilogram<br />
marihuane se<br />
giblje na trgu<br />
med 2.500 in<br />
3.000 evri.<br />
Fotografija PU MS<br />
V zadnjem mesecu so se znašli v primežu<br />
policistov in kriminalistov iz<br />
pokrajine ob reki Muri 39-letnik z lendavskega<br />
<strong>ko</strong>nca, ki je preprodajal <strong>ko</strong>kain,<br />
34-letnik in 28-letnica iz o<strong>ko</strong>lice<br />
Murske Sobote, ki so ju zasačili s heroinom,<br />
34-letni Prlek, ki je gojil <strong>ko</strong>nopljo<br />
v <strong>ko</strong>ruznem polju, ter dva mo-<br />
Lani je na pomurskih<br />
prometnicah umrlo<br />
šest ljudi, predlani 16,<br />
leta 2007 kar 28, leto<br />
pred tem 23 in leta<br />
2005 16.<br />
2.047 kršitev zaradi neuporabe varnostnega<br />
pasu med vožnjo. Posebne<br />
pozornosti so bili deležni večkratni<br />
kršitelji, katerim je bilo zaseženih 36<br />
motornih vozil, ki so bila v skladu z<br />
odločbami sodišč večinoma uničena.<br />
Zaradi vožnje pod vplivom al<strong>ko</strong>hola<br />
je bilo pridržanih 342 vozni<strong>ko</strong>v.<br />
Andrej Bedek<br />
ška z radgonskega <strong>ko</strong>nca in 39-letna<br />
Prekmurka, v<strong>si</strong> so preprodajalci marihuane.<br />
Zaradi tega bodo ovadeni, nekateri<br />
med njimi so bili v preteklosti<br />
že obravnavani za tovrstna kazniva<br />
dejanja. Še cene: gram heroina je vreden<br />
70 evrov, odmerki ali ta<strong>ko</strong> imenovani<br />
šuti za nadaljnjo prodajo pa 20.<br />
Cena za kilogram marihuane se giblje<br />
na trgu med 2.500 in 3.000 evri. Tukajšnji<br />
možje postave so letos v svoje<br />
beležnice zaenkrat zapisali 90 kaznivih<br />
dejanj zaradi prepovedanih drog.<br />
Tri četrtine vseh kaznivih dejanj gre na<br />
rovaš trgovine in preprodaje opojnih<br />
substanc, preostala so, <strong>ko</strong> je nekdo ne<strong>ko</strong>mu<br />
omogočil uživanje le-teh. Ovadenih<br />
je 73 ljudi, en človek je življenje<br />
izgubil, ker <strong>si</strong> je vbrizgal prevelik odmerek<br />
heroina. V Pomurju je največ<br />
marihuane, sledita heroin in <strong>ko</strong>kain.<br />
Razkrinkanih je bilo tudi precej hišnih<br />
laboratorijev za umetno pridelavo <strong>ko</strong>noplje,<br />
vse več pa je preprodajalcev v<br />
o<strong>ko</strong>lici šolskih ustanov.<br />
Andrej Bedek<br />
deset minut, odvisno od veli<strong>ko</strong>sti prostora,<br />
ta<strong>ko</strong> da naredimo prepih.<br />
42 predmetov za 946 evrov<br />
»Prvič. Drugič. Tretjič. Prodano,« je<br />
pred tednom dni odmevalo na dvorišču<br />
murs<strong>ko</strong>soboške policijske postaje,<br />
kjer je potekala policijska dražba najdenih<br />
predmetov. Najdene predmete policija<br />
po za<strong>ko</strong>nodaji hrani eno leto. Če se<br />
v tem času ne najde lastnika, gre predmet<br />
potem na dražbo. Na leto najdejo<br />
na območju policijske uprave Murska<br />
Sobota (PU MS) o<strong>ko</strong>li 140, 150 predmetov.<br />
Na spletnih straneh policije so sveži<br />
podatki o najdenih predmetih: večinoma<br />
gre za mobitele in <strong>ko</strong>lesa. V četrt<strong>ko</strong>vi<br />
dražbi so za 946 evrov prodali vseh<br />
42 predmetov, obiskalo pa jo je o<strong>ko</strong>li<br />
200 ljudi. <strong>Tudi</strong> na <strong>Pomurje</strong>.<strong>si</strong>.<br />
Fotografija Andrej Bedek<br />
Izmed treh kandidatk in treh kandidatov<br />
ste poslušalke in poslušalci Radia<br />
Murski val oddali prvih 20 glasov,<br />
s pošiljanjem SMS-sporočil in z glasovanjem<br />
z glasovnicami, objavljenimi v<br />
tej številki Vestnika, pa bomo izbrali<br />
kandidat<strong>ko</strong> in kandidata za Pomur<strong>ko</strong><br />
in Pomurca leta.<br />
Najprej poglejmo, ka<strong>ko</strong> ste se odločili<br />
prejšnji mesec. Poslušalci Murskega<br />
vala in bralci Vestnika ste odločili,<br />
da je Pomurka meseca septembra gospodarica<br />
naj… domačije 2010 Marinka<br />
Rantaša, Pomurec pa filmski režiser<br />
Vlado Škafar.<br />
Predlogi za Pomur<strong>ko</strong><br />
meseca oktobra<br />
Sanja Plohl iz<br />
Radenec, uspešna<br />
kitaristka, ki<br />
se je <strong>ko</strong>t solistka<br />
in <strong>ko</strong>morna glasbenica<br />
še bolj<br />
<strong>ko</strong>t doma uveljavila<br />
na tujih<br />
glasbenih odrih.<br />
Konec poletja je<br />
med drugim zmagala na kitarskem<br />
festivalu v Cordobi, ki je eden najpomembnejših<br />
kitarskih festivalov na<br />
svetu. Večkrat je bila nagrajena na raznih<br />
mednarodnih festivalih in tekmovanjih.<br />
Marika Kardinar<br />
iz Dobrovnika,<br />
dobitnica<br />
zlatega keglja,<br />
najvišjega priznanja,<br />
podeljenega<br />
60-letnici<br />
Kegljaške zveze<br />
Slovenije, ki so<br />
jih prejeli najuspešnejši<br />
tekmovalke in tekmovalci.<br />
Kardinarjeva je za slovens<strong>ko</strong> kegljaš<strong>ko</strong><br />
reprezentanco v svoji dolgoletni<br />
športni karieri osvojila sedem zlatih<br />
odličij. Prvo je iz leta 1982, štiri<br />
leta kasneje je zlato bilo še vrednejše,<br />
saj ga je osvojila s svetovnim re<strong>ko</strong>rdom.<br />
Dr. Etelka Korpič<br />
Horvat iz<br />
Murske Sobote,<br />
ki so jo poslanci<br />
Državnega zbora<br />
na predlog<br />
predsednika republike<br />
izvolili<br />
za novo ustavno<br />
sodnico. Je docentka<br />
za delovno pravo na mariborski<br />
Pravni fakulteti, delala je tudi na<br />
Računskem sodišču. Med drugim je<br />
aktivna v Pomurski akademski znanstveni<br />
uniji in v Ustanovi dr. Šiftarjevi<br />
fundaciji. Je tudi med ustanovitelji<br />
pravične kmetijske turistične Zadruge<br />
Žitek, ki <strong>si</strong> prizadeva za proizvodnjo<br />
in prodajo zdrave hrane.<br />
Predlogi za Pomurca<br />
meseca oktobra<br />
Miro Steržaj, častni občan Ljutomera,<br />
dobitnik zlatega keglja, najvišjega<br />
priznanja, podeljenega ob 60-letnici<br />
Pomurka in Pomurec meseca oktobra<br />
Pomurka meseca:<br />
Pomurec meseca:<br />
Ime in priimek, naslov:<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 17<br />
Začenjamo izbor Pomurke<br />
in Pomurca meseca oktobra<br />
Kegljaške zveze<br />
Slovenije. Legenda<br />
svetovnega<br />
kegljanja, ki<br />
je v svojem času<br />
predstavljal prvovrstnega<br />
mojstra<br />
in še zdaj,<br />
pri svojih 77-letih,<br />
večkrat tedens<strong>ko</strong><br />
uživa pri podiranju kegljev.<br />
Bil je dvakratni svetovni re<strong>ko</strong>rder,<br />
trikrat ekipni svetovni prvak in je no<strong>si</strong>lec<br />
zlate medalje med posamezniki.<br />
Za vrhunske tekmovalne dosežke je<br />
prejel tudi Bloud<strong>ko</strong>vo nagrado.<br />
Sandi Šalamon,<br />
o<strong>smo</strong>šolec iz<br />
Murske Sobote,<br />
mlad igralec, ki<br />
je posnel že kar<br />
nekaj filmov in<br />
nadaljevank, za<br />
svojo vlogo v<br />
Škafarjevem filmu<br />
Oča pa prejel<br />
vesno za poseben dosežek in Stopovo<br />
nagrado za najboljšega igralca. Očaral<br />
je stro<strong>ko</strong>vno žirijo na slovenskem<br />
filmskem festivalu, ki je v obrazložitev<br />
med drugim zapisala, da je presenetil<br />
s čustveno močjo in zrelostjo,<br />
kar odločno prispeva k razumevanju<br />
odnosa med očetom in <strong>si</strong>nom.<br />
Sreč<strong>ko</strong> Centrih,<br />
gledališčnik in<br />
režiser, dobitnik<br />
Linhartove plakete<br />
na Festivalu<br />
gledaliških<br />
skupin Slovenije.<br />
Viso<strong>ko</strong> priznanje<br />
Javnega<br />
sklada Republike<br />
Slovenije za kulturne dejavnosti je<br />
prejel za življenjs<strong>ko</strong> delo na področju<br />
gledališke dejavnosti, ker je pomembno<br />
prispeval k razvoju slovenske kulture.<br />
Centrih je eden glavnih stebrov<br />
gledališke dejavnosti v Ljutomeru in<br />
Križevcih pri Ljutomeru.<br />
Izpolnjene glasovnice, objavljene v Vestniku,<br />
pošljite najkasneje do petka, 12. novembra,<br />
na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,<br />
9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomur<strong>ko</strong><br />
in Pomurca leta. SMS-sporočila pošiljajte prav<br />
ta<strong>ko</strong> do petka, 12. novembra. Uporabniki<br />
Mobitela in Debitela <strong>lah</strong><strong>ko</strong> glasujete ta<strong>ko</strong>,<br />
da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega<br />
sporočila je 0,417 EUR.<br />
Za Sanjo Plohl glasujete ta<strong>ko</strong>, da pošljete na<br />
2929 SMS-sporočilo: RMV P A. Za Mari<strong>ko</strong><br />
Kardinar glasujete ta<strong>ko</strong>, da pošljete na 2929<br />
SMS-sporočilo: RMV P B. Za Etel<strong>ko</strong> Korpič<br />
Horvat pošljite na 2929 SMS-sporočilo: RMV<br />
P C. Za Mira Steržaja oddajte svoj glas na<br />
2929 s sporočilom: RMV P D. Za Sandija<br />
Šalamona oddajte svoj glas na 2929 s<br />
sporočilom: RMV P E. Za Srečka Centriha<br />
glasujete ta<strong>ko</strong>, da pošljete na 2929 SMSsporočilo:<br />
RMV P F.<br />
#
18 | Vestnik | 21. oktobra 2010 na sceni<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Mislišče<br />
Prekmurke ne bo na čelu Študentske organizacije Slovenije<br />
Razvoj Pomurja<br />
v dobrobit mladih<br />
»Boj z mlini na veter«<br />
Grega Kon<strong>ko</strong>lič<br />
Pred kratkim sem na eni izmed debat o razvoju pomurske regije zasledil<br />
podatek, da nobena pomurska šola ne dosega slovenskega povprečja in,<br />
kar je še huje, da nam to dejstvo mediji namerno zamolčijo. Ta podatek<br />
me je resnično presenetil, saj bi priča<strong>ko</strong>vali, da se takšne zadeve<br />
omenjajo in poskušajo čim prej rešiti.<br />
Ka<strong>ko</strong>r hitro pa začnemo iskati primerne rešitve, hitro tudi ugotovimo, da je<br />
omenjeni problem ena največjih težav Pomurja. Treba je razumeti, da iz naše<br />
regije prihajajo mnogi intelektualci, ki se s<strong>ko</strong>zi leta razvijejo v dobro usposobljen<br />
kader. Svojo uveljavitev pa na žalost kasneje iščejo v prestolnici ali tujini. Mladi<br />
se začnemo hitro zavedati, da doma ne bomo cenjeni ta<strong>ko</strong> <strong>ko</strong>t drugod.<br />
Pomembne odločitve se dogajajo zgodaj. Najprej, katero srednjo šolo izbrati, in<br />
kasneje, katero univerzo? Iz izbranega mesta se vrne le peščica. Pa jih je veli<strong>ko</strong>,<br />
ki bi radi prišli nazaj, vendar ne vedo, kam. Neverjetno je tudi to, da večina<br />
mladih ta<strong>ko</strong>j po diplomiranju pošlje več <strong>ko</strong>t 120 prošenj za zaposlitev in dobi po<br />
navadi kakšnih pet odgovorov. Srečen je <strong>lah</strong><strong>ko</strong> tisti, ki dobi pozitivnega.<br />
Nekateri krivdo za takšen neuspeh pomurskih šol valijo na ne dovolj<br />
usposobljene učitelje. <strong>Tudi</strong> oni bi se morali neprestano uriti v svoji stroki in<br />
poglabljati svoje znanje. Znano je, da učenec mnogokrat kaže večji obseg znanja<br />
<strong>ko</strong>t njegov mentor. In mogoče je tu seme tega problema. Nika<strong>ko</strong>r pa tega ne<br />
moremo trditi za vse šole, kajti nekatere so na nacionalni ravni.<br />
Iz lastne izkušnje vam povem, da mi <strong>ko</strong>t dijaku ni <strong>lah</strong><strong>ko</strong> pomisliti na prihodnost.<br />
Sam sem zagrizen družboslovec in ta stroka je vselej najbolj na udaru.<br />
Neprestano poslušamo o tem, ka<strong>ko</strong> potrebni so naravoslovni poklici, in da so<br />
najbolj cenjeni. Nekateri sogovorniki mi veli<strong>ko</strong>krat povedo, češ kaj se boš oziral<br />
na to, izberi <strong>si</strong> to, kar te zanima. Vse to je res, ampak nekakšno varnost <strong>si</strong> je<br />
treba zagotoviti. Mene osebno bi k vrnitvi pripravilo le zagotovilo, da bom dobil<br />
primerno delovno mesto. Da bom imel primerne možnosti za razvoj kariere.<br />
<strong>Pomurje</strong> ima velik potencial in za uspeh se je treba posvetiti mladim ter jim<br />
prisluhniti, kakšne težave pričakujejo. Ne le v nedogled zagotavljati, da se stvari<br />
spreminjajo. Dejanja so tisto, kar šteje. Da bom <strong>lah</strong><strong>ko</strong> kasneje počel to, za kar<br />
se bom trudil vsa ta leta. Da bom <strong>lah</strong><strong>ko</strong> ob <strong>ko</strong>ncu dneva legel k počitku in vedel,<br />
da sem iz svojih sanj zgradil realnost, in to misel ne<strong>ko</strong>č posredoval mlajšim<br />
generacijam. Da bom <strong>lah</strong><strong>ko</strong> nekega dne rekel: »Uspelo mi je!«<br />
Legende bluza, soula in gospela<br />
Bratje Holmes<br />
Zasedba, ki deluje že več <strong>ko</strong>t trideset let<br />
Kalamarjeva odstopila od kandidature, posvetila se bo delu v Klubu prekmurskih<br />
študentov – »Študents<strong>ko</strong> organiziranje nemočno proti vladni politiki«<br />
Predsednica Kluba prekmurskih študentov<br />
Mihaela Kalamar je odstopila<br />
od kandidature za predsednico Študentske<br />
organizacije Slovenije (ŠOS).<br />
Že prejšnji mesec <strong>smo</strong> poročali o tem,<br />
da naj bi bilo predsedovanje Kalamarjeve<br />
že ta<strong>ko</strong> re<strong>ko</strong>č zagotovljeno, kajti<br />
po nepisanem pravilu naj bi vsa<strong>ko</strong><br />
leto kandidata predlagala ena od študentskih<br />
organizacij, ki sestavljajo<br />
ŠOS. Letos naj bi bila na vrsti Zveza<br />
ŠKIS, v kateri naj bi podprli Kalamarjevo.<br />
Kot kaže, pa podpora Kalamarjevi<br />
vseeno ni bila ta<strong>ko</strong> samoumevna,<br />
<strong>ko</strong>t je bilo priča<strong>ko</strong>vati, saj je nepriča<strong>ko</strong>vano<br />
odstopila od kandidature, še<br />
preden je bil postopek imenovanja<br />
predsednika formalno <strong>ko</strong>nčan. Kot je<br />
Kalamarjeva zapisala v izjavi za javnost,<br />
je v času po oddaji kandidature<br />
ugotovila, da je študents<strong>ko</strong> organiziranje<br />
na nacionalnem nivoju nemočno<br />
proti vladni politiki: »V tem letu<br />
se je to še posebej izrazito pokazalo s<br />
predlogom Za<strong>ko</strong>na o malem delu. Pomanjkanje<br />
socialnega dialoga in malo<br />
možnosti za dejans<strong>ko</strong> obli<strong>ko</strong>vanje<br />
skupnih vsebin z ministrstvi sta razloga,<br />
da sem se odločila, da usmerim<br />
energijo in pozornost v lokalno o<strong>ko</strong>lje<br />
in ta<strong>ko</strong> pripomorem k izboljšanju<br />
študentskih razmer, kar je za lokalno<br />
o<strong>ko</strong>lje dejanskega pomena. Žalostno<br />
je, da med mladimi vlada prepričanje,<br />
da je boj proti vladnim reformam boj<br />
Predsednica Kluba prekmurskih študentov Mihaela Kalamar je odstopila od<br />
kandidature za predsednico Študentske organizacije Slovenije.<br />
z mlini na veter,« je med drugim zapisala<br />
Kalamarjeva, ki po svojih besedah<br />
še vedno verjame, da je študents<strong>ko</strong><br />
organiziranje zelo pomemben<br />
Nastala je nova pomurska »super« skupina<br />
faktor v življenju vsakega študenta,<br />
zato se bo posvetila delu v Klubu prekmurskih<br />
študentov.<br />
T. M.<br />
Spij s<strong>ko</strong>delico džeza iz Džezve<br />
Ka<strong>ko</strong> je to slišati, se bo pomurska publika <strong>lah</strong><strong>ko</strong> prepričala v soboto, 6. novembra<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Mednarodni glasbeni festival Jazzliebe/<br />
ljubezen je bil lani organiziran prvič, a<br />
je doživel velik uspeh in naletel na veli<strong>ko</strong><br />
zanimanje občinstva na območju južne<br />
Štajerske – ta<strong>ko</strong> v njenem avstrijskem<br />
<strong>ko</strong>t slovenskem delu. Kajti to področje je<br />
ravno tisto, ki ga ti dnevi džeza želijo pokriti<br />
in obenem še bolj povezati publi<strong>ko</strong><br />
z dveh različnih govornih območij.<br />
V premierno izvedbo festivala sta se<br />
uspešno vključila tudi pomurska kraja<br />
Radenci in Gornja Radgona, ta<strong>ko</strong> da bosta<br />
letos ponovno med tistimi, ki bodo že<br />
V tamkajšnji dvorani Zentrum bodo namreč<br />
nastopil tri The Holmes Brothers,<br />
ki ga sestavljajo še živeče legende bluza,<br />
soula in gospela, ki imajo za seboj devet<br />
albumov, med katerimi sta se dva povzpela<br />
med prvih pet na ameriških bluzovskih<br />
lestvicah, eden pa je bil razglašen<br />
za najboljšo bluzovs<strong>ko</strong> ploščo leta. Trio,<br />
ki izvira iz zvezne države Virginia, sestavljata<br />
brata Wendell (kitara, klavir, vokal)<br />
in Sherman (bas, vokal) Holmes ter njun<br />
prijatelj še iz rosne mladosti Popsy Dixon<br />
(bobni, vokal). Zasedba deluje že več <strong>ko</strong>t<br />
Fotografija arhiv skupine<br />
Fotografija Marina Ben<strong>ko</strong>vič<br />
Trio The Holmes Brothers vas vabi, da mu sledite v Feldbach.<br />
S<strong>ko</strong>delico džeza vam bodo v Džezvo natočili Iztok Rodež, Dejan Berden, Mirči Celec in Mojmir Wolf (od leve proti desni).<br />
drugič gostili enega od izvajalcev mednarodnega<br />
festivala. V restavraciji Park<br />
v Radencih bo že to soboto ob 20. uri<br />
nastopil Fabian Supancic Trio, v Gornji<br />
Radgoni 6. novembra kvartet Džezva,<br />
medtem <strong>ko</strong> bo npr. Mia Žnidarič s svojo<br />
zasedbo zapela in zaigrala 16. novembra<br />
v Markt Hartmannsdorfu v Avstriji.<br />
Veli<strong>ko</strong> je še zanimivih in ka<strong>ko</strong>vostnih<br />
izvajalcev, ki se bodo predstavili na festivalu,<br />
toda največja imena prihajajo v<br />
soboto, 30. oktobra, v od Murske Sobote<br />
le 50 kilometrov oddaljen Feldbach.<br />
trideset let, letos pa je pri čikaški založbi<br />
Alligator izdala nov album z naslovom<br />
Feed My Soul. Če ti podatki niso dovolj,<br />
da bi na <strong>ko</strong>ncert (vstopnice stanejo od 19<br />
do 23 evrov) pritegnili pomurske ljubitelje<br />
tovrstne glasbe, naj dodamo še nekaj<br />
imen, s katerimi so v svoji karieri že<br />
skupaj nastopili ali sodelovali bratje Holmes:<br />
Peter Gabriel, Van Morrison, Levon<br />
Helm, Blues Traveler, Joan Osborne. Torej,<br />
če ste ljubitelj glasbe, tovrstne priložnosti<br />
nika<strong>ko</strong>r ne gre izpustiti.<br />
T. K.<br />
Skupina Džezva je dokaj nova na pomurskem<br />
glasbenem področju, saj je<br />
nastala šele letos. »Novi« pa niso njeni<br />
člani, saj gre za kvartet že uveljavljenih<br />
pomurskih glasbeni<strong>ko</strong>v. Bend<br />
namreč sestavljajo pianist Dejan Berden<br />
(Vas<strong>ko</strong> Atanasovski Quartet, …),<br />
kitarist Iztok Rodež (Zdenek Bily<br />
Dixieland Band, Glasbeni gourmet<br />
Can<strong>ko</strong>va, ex Gospoud Srmak …), bobnar<br />
Miran Celec (Langa, Black Balloon,<br />
Zdenek Bily Dixieland Band …) in<br />
<strong>ko</strong>ntraba<strong>si</strong>st Mojmir Wolf (Zdenek<br />
Bily Dixieland Band …).<br />
Čeprav fantje delujejo tudi v drugih<br />
skupinah, pravijo, da pri Džezvi ne gre<br />
za enkratni projekt ali za projekt, ki bi<br />
trajal samo določen čas, temveč se želijo<br />
s tem bendom utrditi za dolga leta ta<strong>ko</strong><br />
na pomurski <strong>ko</strong>t širši slovenski, pa tudi<br />
bližnji mednarodni sceni. Njihova glasbena<br />
osnova je džez, njihovo glasbeno<br />
interpretacijo pa odražata prepoznavni<br />
slog klavirja in močno prepletanje z ritemsekcijo.<br />
Nekaj nastopov so že imeli,<br />
na njihovih <strong>ko</strong>ncertih pa se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> slišijo<br />
znane melodije z močnim prizvo<strong>ko</strong>m<br />
lastne interpretacije. Ka<strong>ko</strong> je to slišati,<br />
se bo pomurska publika <strong>lah</strong><strong>ko</strong> prepričala<br />
v soboto, 6. novembra, v restavraciji<br />
Ciconia v radgonskem Maximusu. Džezvo<br />
so namreč povabili na 2. Južnoštajerske<br />
dneve džeza, mednarodno prireditev,<br />
ki v oktobru in novembru poteka<br />
ta<strong>ko</strong> v Avstriji <strong>ko</strong>t Sloveniji.<br />
T. K.
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
reportaža<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 19<br />
Praznovanje evropskega dneva darovanja in presaditve organov<br />
Plemenito dejanje, ki človeka<br />
vrne v vsakdanje življenje<br />
Odločimo se sedaj, da težke odločitve ne bodo sprejemali svojci – Pri nas manj <strong>ko</strong>t odstotek darovalcev<br />
Murska Sobota se letos z okroglo<br />
mizo, s te<strong>ko</strong>m za življenje ter športno-družabnimi<br />
dogodki vključuje v<br />
praznovanje evropskega dneva darovanja<br />
tkiv in organov ter presaditev,<br />
ki ga po Evropi praznujejo že 12<br />
let. Akcijo organizira ustanova Slovenija<br />
transplant skupaj s Splošno<br />
bolnišnico Murska Sobota in drugimi<br />
zdravstvenimi delavci z željo motivirati<br />
čim več ljudi, da bi se odločili<br />
postati darovalci organov in bi<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> več ljudi zdravili s presaditvijo.<br />
V Sloveniji beležijo en odstotek<br />
darovalcev, v Pomurju pa je od februarja<br />
naprej vpisanih nekaj deset<br />
darovalcev, kar je nekaj manj od slovenskega<br />
povprečja.<br />
V Pokrajinski in študijski knjižnici<br />
so pripravili okroglo mizo, kjer je<br />
Daniel Grabar iz Splošne bolnišnice<br />
Murska Sobota in predstavnik Slovenije<br />
Transplant uvodoma povedal,<br />
da gre pri darovanju za eno najbolj<br />
plemenitih dejanj, s katerim se izkazuje<br />
odnos do sočloveka in ne<strong>ko</strong>mu<br />
podarja boljše ali celo novo življe-<br />
V soboškem parku so pripravili tek za življenje in radost, katerega so se udeležili mlajši in starejši, zdravniki, zdravstveni<br />
delavci, člani različnih društev. Ni bilo pomembno zmagati, ampak s te<strong>ko</strong>m pokazati solidarnost.<br />
Majda Sukič, Društvo ledvičnih<br />
bolni<strong>ko</strong>v: Zbolela sem pred 21 leti,<br />
pred 13 leti pa sem prejela ledvico,<br />
s katero živim še danes. Danes<br />
sem zdrav človek, ta<strong>ko</strong> se počutim,<br />
vendar se zavedam, da me <strong>lah</strong><strong>ko</strong> že<br />
en prehlad položi v posteljo. Dolgo<br />
sem bila na dializi, ampak novica, da<br />
dobim novi organ, me je navdajala s<br />
presenečenjem, stresom, različnimi<br />
mislimi. Sem <strong>si</strong> rekla, kar bo, pa bo,<br />
in se odločila za presaditev, danes<br />
mi ni žal. Donatorji <strong>si</strong>cer ostajajo<br />
anonimni, kasneje pa sem izvedela, da<br />
se je takrat ponesrečil mlad motorist.<br />
Slovenija je pač ta<strong>ko</strong> majhna, da <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
nekatere stvari tudi povežeš. Hvaležna<br />
sem za nov organ, zavedam pa se, da<br />
je bilo ne<strong>ko</strong>mu ob tem zelo hudo.<br />
Za prvo prireditev evropskega dneva darovanja so mnogi združili moči.<br />
Sretin Zarič iz Murske Sobote: S<br />
tujo ledvico živim osem let, zbolel<br />
pa sem v leta 1992, <strong>ko</strong> so ugotovili,<br />
da mi odpovedujejo ledvice. Najprej<br />
sem hodil na dializo, potem pa so mi<br />
sporočili, da imajo ledvico zame. To<br />
je trenutek, <strong>ko</strong> tež<strong>ko</strong> razsodiš, kaj te<br />
čaka, prepletata se veselje in strah,<br />
še najbolj pa sem čutil zmedenost.<br />
Domači in v<strong>si</strong> v bolnišnici so mi pri<br />
tem veli<strong>ko</strong> pomagali. Novi organ mi je<br />
omogočil boljše življenje <strong>ko</strong>t dializa,<br />
saj <strong>lah</strong><strong>ko</strong> danes s<strong>ko</strong>raj normalno živim.<br />
Vča<strong>si</strong>h se zgodi, da presaditev ne uspe,<br />
velja pa posku<strong>si</strong>ti še enkrat. S tem se<br />
človek vrne v normalno življenje.<br />
Fotografije Nataša Juhnov<br />
nje. Da s transplantiranimi organi<br />
živi veli<strong>ko</strong> ljudi in da to pripomore<br />
k normalnemu življenju, pa je dejal<br />
Bojan Korošec, direktor soboške<br />
bolnišnice, in dodal, da je transplantacijska<br />
enota regijske bolnišnice<br />
ena boljših v Sloveniji. Bolj aktivno<br />
<strong>Tudi</strong> otroci so na različne načine sodelovali na prireditvi.<br />
pa je treba pristopiti k odkrivanju<br />
potencialih darovalcev.<br />
Spregovorili so tudi o darovanju<br />
človeških organov <strong>ko</strong>t o etično<br />
moralni dilemi, zato je prav, da se<br />
stro<strong>ko</strong>vna in laična javnost primerno<br />
ozavestita. Najpomembnejši so<br />
Milan Osterc, predsednik Društva ledvičnih bolni<strong>ko</strong>v, s članico Majdo Sukič (levo)<br />
in Sanjo Andrejč, ki je v Bolnišnici Murska Sobota pristojna za podpisovanje izjav,<br />
s katero postaneš darovalec. Ni<strong>ko</strong>li ne veš, kdaj boš sam potreboval pomoč in nov<br />
organ in kdo ti bo pomagal, in če živiš s to mislijo, ti je tudi samemu lažje, da s<br />
podpisom stopiš med darovalce organov in tkiv po smrti.<br />
Fotografija A. Nana Rituper Rodež<br />
seveda pogovori. Osebni zdravnik<br />
Leon Lang se je osredotočil na pomen<br />
pogovora s posamezniki, ki bi<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> postali darovalci. »Sedem minut<br />
imam za pacienta, potreboval<br />
pa bi jih najmanj tisočkrat več, da<br />
bi razčistil morebitne pomisleke in<br />
zadržke,« je še povedal.<br />
Bolje je, če donatorji<br />
organov ostanejo anonimni<br />
Glede na to, da je darovanje organov<br />
bližnjega ob smrti težka odločitev<br />
svojcev, je prav, da vsak o tem,<br />
da bi postal darovalec, razmisli prej,<br />
da te težke odločitve ni treba sprejemati<br />
najbližjim v težkih trenutkih<br />
žalosti. Če morebitni darovalci organov<br />
nimajo kartice o darovanju, se<br />
zdravniki pogovorijo s svojci, ki zaradi<br />
čustev veli<strong>ko</strong>krat v prvem trenutku<br />
zavrnejo darovanje organov.<br />
Čas pa teče.<br />
So pa tudi primeri <strong>ko</strong>t ta, <strong>ko</strong> mož<br />
najprej ni hotel pristati na odvzem<br />
organov njegove žene, <strong>ko</strong> pa se je<br />
spomnil njene dobrote, ka<strong>ko</strong> je vedno<br />
rada delila in dajala drugim, je<br />
z žalostjo, a odločno pristal, da <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
njene organe odvzamejo za presaditev.<br />
Donatorji organov ostanejo anonimni,<br />
ker je bolje ta<strong>ko</strong>, poudarja<br />
Grabar. Zavedati se moramo, da<br />
je soglašanje s tem, da je za reševanje<br />
življenja ne<strong>ko</strong>ga drugega treba<br />
Bran<strong>ko</strong> Krajnc iz Ljutomera: Ko čakaš<br />
na organ, ves čas živiš v negotovosti,<br />
saj te <strong>lah</strong><strong>ko</strong> pokličejo kadar <strong>ko</strong>li, tudi<br />
sredi noči. Leta imam slad<strong>ko</strong>rno, na<br />
dializi, ki poteka trikrat tedens<strong>ko</strong> po<br />
pet ur, pa sem dobro leto. Dializa<br />
bistveno spremeni življenje, <strong>si</strong>cer<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> kam gremo, vendar se moraš<br />
prej posvetovati, da ti v drugem kraju<br />
uredijo dializo. <strong>Tudi</strong> v Murski Soboti<br />
sem že opazil, da pridejo poslovneži,<br />
eden je ne<strong>ko</strong>č povedal, da bo že čez<br />
nekaj dni v Moskvi. Čakanje na ledvico<br />
in trebušno slinav<strong>ko</strong> je tež<strong>ko</strong>, veli<strong>ko</strong><br />
je pregledov, na podlagi katerih se<br />
odločijo, ali <strong>si</strong> primeren za sprejem<br />
novega organa. Pri meni se vse še bolj<br />
zaplete, ker imam krvno skupino nič<br />
negativno. Vedno pa mi ostane upanje.<br />
Imam veli<strong>ko</strong> podporo družine, žene in<br />
hčerke. Z veseljem bom sprejel klic, da<br />
me čaka nov organ.<br />
»podpisati« smrt svojega najbližjega,<br />
najtežje dejanje. Nekdo je izjemno<br />
žalosten in prizadet, med tem<br />
<strong>ko</strong> je drug srečen in poln upanja, saj<br />
zaživi novo življenje. V teh trenutkih<br />
bi bila ta srečanja preveč boleča.<br />
Svojcem umrlega sporočijo edino to,<br />
<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> organov so odvzeli in <strong>ko</strong>li<strong>ko</strong><br />
ljudi je z njimi na novo zaživelo.<br />
Sanja Andrejč iz Splošne bolnišnice<br />
Murska Sobota pa je podrobneje<br />
predstavila oddelek za perioperativno<br />
medicino, kjer se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> vpišemo<br />
med darovalce. Na stojnici je<br />
petnajst posamezni<strong>ko</strong>v že podpisalo<br />
izjavo, v dneh po prireditvi pa so na<br />
oddelku prejeli več klicev.<br />
A. Nana Rituper Rodež
20 | Vestnik | 21. oktobra 2010 www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Z gumpiči se učimo tujih jezi<strong>ko</strong>v<br />
Luč<br />
Ulovili so veter in lepe trenutke<br />
Luč imamo, da nam daje svetlobo, namesto da bi ždeli v temi. V bistvu luč nadomešča<br />
sonce, ki nam prav ta<strong>ko</strong> daje svetlobo. Predhodnice luči so bile sveče,<br />
ki so <strong>ko</strong>maj kaj razsvetljevale prostor, danes pa imamo v vsaki sobi vsaj eno, če<br />
ne več luči. Prava revolucija pa se je zgodila z izumom žarnice, ta<strong>ko</strong> <strong>lah</strong><strong>ko</strong> sedaj<br />
tudi ob večerih beremo ali kaj delamo. Luči vi<strong>si</strong>jo s stropa, so ob straneh, na<br />
mizah ali celo svetijo s tal. Imamo tudi varnostne luči. Pomanjševalnica besede<br />
luč pa je lučka in je <strong>lah</strong><strong>ko</strong> tudi ime Lučka. Gumpiči pravijo, da je <strong>si</strong>cer lepo<br />
ponoči leteti nad mestom, <strong>ko</strong> je vse razsvetljeno, vendar je treba varčevati z<br />
energijo in bolj ugašati luči.<br />
Angleški jezik: lamp (lemp)<br />
Nemški jezik: Licht (liht)<br />
Madžarski jezik: fény (fenj)<br />
Španski jezik: luz (lus)<br />
Italijanski jezik: luce (luče)<br />
Francoski jezik: lumiére (lumije)<br />
Esperanto: lumo (lumo)<br />
Fotografija Marija Peček<br />
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezi<strong>ko</strong>v z Ljudske univerze Murska Sobota,<br />
za esperanto skrbi Jovan Mir<strong>ko</strong>vič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.<br />
Izgovorjavi <strong>lah</strong><strong>ko</strong> prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki<br />
je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.<br />
Ni vedno pomembno, da imamo najsodobnejše<br />
igrače, da otroke pritegnemo<br />
k igri in jim ustvarimo čudovit<br />
dan. Skupaj <strong>lah</strong><strong>ko</strong> opazujemo zvezde,<br />
čofotamo po lužah, se igramo s svojo<br />
senco ali ka<strong>ko</strong> drugače iz<strong>ko</strong>ristimo danosti<br />
narave, ki jih ponujajo letni ča<strong>si</strong>.<br />
<strong>Tudi</strong> v vrtcu pri Osnovni šoli Tišina so<br />
pripravili prav zanimivo dopoldne in<br />
medse povabili starše. Še prej pa so<br />
<strong>si</strong> sami ob pomoči vzgojiteljic izdelali<br />
pisane frfotajoče igrače in z njimi poskušali<br />
uloviti veter. »Ujeli pa <strong>smo</strong> še<br />
kaj drugega, smeh, zabavo, svež zrak<br />
in lepe trenutke, ki <strong>si</strong> jih velja zapomniti,«<br />
je ob tem povedala vzgojiteljica<br />
Marija Peček. Otroci pa niso imeli<br />
veli<strong>ko</strong> časa za pogovore, le pisani frfotavčki<br />
so kazali na veselo vzdušje.<br />
In <strong>ko</strong>mu taki trenutki pomenijo največ?<br />
Staršem, ki vidijo zadovoljne in<br />
nasmejane otroke? Vzgojiteljem, ki so<br />
osrečili male nadobudneže in njihove<br />
starše? Ali pa otro<strong>ko</strong>m, ker njihove<br />
mamice in očki vso svojo pozornost<br />
namenijo njim in skupni zabavi?<br />
A. N. R. R.<br />
Srečanje s <strong>ko</strong>stanjevim jež<strong>ko</strong>m Če bi imela brata ali sestro<br />
Jesen in vse, kar barvna jesen prinese,<br />
je sedaj glavna tema v Vrtcu Puconci.<br />
Veli<strong>ko</strong> pesmic o jeseni so se otroci že<br />
naučili, spoznavajo sladke jesenske<br />
plode in opazujejo, ka<strong>ko</strong> narava dobiva<br />
druge barve. Da bo še bolj veselo, pa<br />
so se dogovorili za <strong>ko</strong>stanjev dan, <strong>ko</strong><br />
naj bi se posladkali s čisto pravo <strong>ko</strong>stanjevo<br />
torto. Njihova kuharica Darinka<br />
jo je obli<strong>ko</strong>vala v velikega ježa, ki naj bi<br />
<strong>si</strong>mboliziral jesen in otroš<strong>ko</strong> igrivost,<br />
in s torto presenetila otroke in vzgojiteljice.<br />
In kaj so <strong>si</strong> otroci ob sladkanju<br />
zaželeli? Da bi bilo okrog njih mnogo<br />
<strong>veseli</strong>h otrok, prav takšnih, <strong>ko</strong>t so<br />
sami. In naj tudi njih kdaj pa kdaj obišče<br />
takšen slasten ježek.<br />
A. N. R. R.<br />
Fotografija N. N.<br />
Vča<strong>si</strong>h se neznans<strong>ko</strong> dolgoča<strong>si</strong>m in <strong>si</strong><br />
želim družbe. No, seveda imam prijatelje,<br />
a <strong>ko</strong> je šola, so v<strong>si</strong> zaposleni z<br />
nalogami. Pa tudi mama in oče imata<br />
različne opravke. Takrat <strong>si</strong> zaželim, da<br />
bi imela brata ali sestro.<br />
V naši veliki rodbini sem jaz edina<br />
edinka. Spomnim se, da so me sorodniki<br />
pogosto spraševali, ali <strong>si</strong> želim,<br />
da bi bil v našem domu še en otrok.<br />
Takrat sem odločno odkimavala, sedaj<br />
pa ne bi imela nič proti bratu<br />
ali sestri. Prijatelji in sošolci, ki niso<br />
edinčki, se z mojim razmišljanjem<br />
najverjetneje ne bi strinjali. Trdili bi,<br />
da so bratje in sestre velike nadloge in<br />
bi jim bilo brez njih bolje. Delček tega<br />
drži, to pri svoji rodbini opažam tudi<br />
jaz. Bratski ali sestrski pretepi in prepiri<br />
se ponavadi <strong>ko</strong>nčajo ta<strong>ko</strong>, da vsak<br />
sedi na svojem <strong>ko</strong>ncu sobe, se kuja in<br />
namrščeno drži. Pa se vedno pobotajo<br />
in vse je spet po starem.<br />
Nekateri spet tarnajo, da jim mlajši<br />
bratci in sestrice sledijo, postavljajo<br />
neumna vprašanja in v njihovih sobah<br />
povzročajo pravo razdejanje. Starši pa<br />
vedno potegnejo z mlajšimi, češ da še<br />
ne razumejo vsega.<br />
Starši so vča<strong>si</strong>h nepravični, a ne namerno.<br />
Meni bi bilo celo v čast, če bi<br />
me nekdo občudoval in bi mi želel biti<br />
podoben. Lepo je tudi, če imaš <strong>ko</strong>ga, s<br />
katerim deliš skrivnosti in težave, se<br />
skupaj smeješ, igraš, učiš, se tolažiš, <strong>si</strong><br />
pomagaš in kdaj skupaj tudi kaj ušpičiš.<br />
Zadovoljna sem tudi z življenjem<br />
edinke.<br />
Imam prijatelje in družino, ki me<br />
ima rada, in to je najpomembnejše za<br />
srečno življenje.<br />
Martina Smodiš, OŠ III Murska Sobota<br />
Čuden<br />
svet<br />
Če posoda mamo umiva,<br />
Če dober dan je rekla sliva,<br />
Če postelja ježa pospravlja,<br />
Če luč prižge Tadeja,<br />
Če ura ne dela,<br />
Če Maja je slabo vesela,<br />
Če v puščavi ni suša,<br />
Če Jan učiteljice ne posluša,<br />
Če raketa v podzemlje poleti,<br />
Če podnevi luna sveti,<br />
Če kje na svetu tak je red,<br />
Je takšen red čuden svet.<br />
Nuša Puč<strong>ko</strong>, 5. b,<br />
OŠ Križevci pri Ljutomeru<br />
Potovanje<br />
v Egipt<br />
Matejin očka je dobil teden dni dopusta<br />
in štiri vstopnice za letalo. Mateja<br />
je vprašala svojo mamo, kam bi <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
odleteli. V Nemčijo ali Italijo, morda v<br />
Ameri<strong>ko</strong>? Očka je dejal, da bi <strong>lah</strong><strong>ko</strong> šli<br />
v Egipt, ker tam še niso bili. Ta<strong>ko</strong> so<br />
se tudi odločili. In drugo jutro je Mateja<br />
že pripravljala <strong>ko</strong>včke. <strong>Tudi</strong> njena<br />
sestrica je pripravila vse, kar bodo<br />
tam potrebovali. »Sedaj pa brž na letalo,«<br />
je vzkliknil očka.<br />
Na letalu je bilo res zabavno. Mateja<br />
je videla prekrasno morje. To je pomenilo,<br />
da so prispeli. Mateja in Anja<br />
sta ta<strong>ko</strong>j zajahali kamelo. Toda kamela<br />
je stekla v piramido, ki se je podrla.<br />
Mateja in Anja sta zagledali kraljico<br />
faraonov, Kleopatro. Postali sta največji<br />
razis<strong>ko</strong>valki na svetu.<br />
Nina Rituper, OŠ Šalovci<br />
Mucoceda<br />
Mlade mačke, vse rjavke, nadobudne<br />
so učenke, le da disciplina v šoli<br />
prav dobra ni ni<strong>ko</strong>li. In učiteljica Mica<br />
utrujena je tovarišica.<br />
Danaja Škrilec, 3. razred, OŠ Bogojina<br />
Prispevke in mnenja<br />
o vsebinah pošiljajte<br />
po elektronski pošti:<br />
nana.rr@vestnik.<strong>si</strong><br />
ali po pošti: Vestnik,<br />
za Barve otroštva,<br />
Ul. arh. Novaka 13,<br />
9000 M. Sobota.<br />
Lea Sonc, 9. razred, OŠ Odranci: Jesenska pokrajina
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
šport<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 21<br />
Finale skupnega DP Slovenije in Hrvaške v spidveju<br />
Matej Žagar že devetič<br />
zapored državni prvak<br />
Športni park Petišovci prizorišče letošnje zadnje dirke<br />
Šport gluhih<br />
Prva zmaga Slovenca v tujini!<br />
Marino Kegl zmagal na Slovaškem<br />
Prvič v zgodovini slovenskega tenisa<br />
gluhih se je zgodilo, da je kak Slovenec,<br />
povrhu še Prekmurec, zmagal na<br />
mednarodnem turnirju za gluhe. Marinu<br />
Keglu (TK Ja<strong>ko</strong>pina) je to uspelo<br />
v Holovcu na Slovaškem, kjer je prvič<br />
sodeloval v taki <strong>ko</strong>nkurenci. Turnir je<br />
potekal po <strong>si</strong>stemu Round Robin s finalnim<br />
delom. Kljub naporni četrti igri<br />
z Vitom Prochaz<strong>ko</strong>, saj je izgubljal z 1 :<br />
3 in 2 : 4, se je Marino pobral in ga premagal<br />
s 6 : 4. V finalu je uspeh ponovil,<br />
saj ga je ugnal s prepričljivim izidom<br />
6 : 0.<br />
Turnir je potekal v okviru 50. obletnice<br />
slovaške zveze gluhih. Poleg teniškega<br />
je istočasno potekalo tudi več<br />
drugih turnirjev (futsal, odbojka, badminton,<br />
šah, strelstvo, namizni tenis).<br />
Sodelovalo je več <strong>ko</strong>t 500 gluhih iz Slovaške,<br />
nekaj je bilo tudi gostov iz Češke<br />
in Poljske. Marino se bo 20. novembra<br />
udeležil turnirja Š<strong>ko</strong>da open 2010<br />
v Brnu.<br />
Rezultati – 1. RR: Marino Kegl – Roman<br />
Vojtehovsky (Slovaška) 6 : 1, 2.<br />
RR: Marino Kegl – Roman Torok (Slovaška)<br />
6 : 1, 3. RR: Marino Kegl – Michal<br />
Horvath (Slovaška) 6 : 0, 4. RR: Marino<br />
Kegl – Vit Prochazka (Češka) 6 : 4, polfinale:<br />
Marino Kegl – Peter Juriška 6 :<br />
0, finale: Marino Kegl – Vit Prochazka<br />
(Češka) 6 : 0.<br />
M. J.<br />
Mednarodni namiznoteniški turnir<br />
Solidna Horvat in Žibrat<br />
Izredno močna <strong>ko</strong>nkurenca posamično in v dvojicah<br />
Športni park Petišovci, kjer ni manjkalo atraktivnih voženj.<br />
teden v številkah<br />
Speedway team Lendava je bil organizator<br />
četrte, zadnje dirke skupnega državnega<br />
prvenstva Slovenije in Hrvaške<br />
za posameznike. Okrog 300 gledalcev je<br />
spremljalo 24 atraktivnih preizkušenj najboljših<br />
slovenskih in hrvaških vozni<strong>ko</strong>v.<br />
Največ uspeha je imel Hrvat Jurica Pavlic<br />
(Goričan), ki je zmagal v vseh petih<br />
dirkah, med drugim pa je premagal tudi<br />
prvega slovenskega aduta, Ljubljančana<br />
Mateja Žagarja. Slednjemu pa je bilo to<br />
dovolj, da je že devetič zapored osvojil<br />
laskavi naslov najboljšega v Sloveniji.<br />
Podprvak je Aleksander Čonda iz Krškega,<br />
ki je tokrat zasedel tretje mesto.<br />
Četrti je bil Dino Kovačić (Goričan), ki je<br />
s tem postal tudi hrvaški prvak.<br />
Od domačinov se je najbolje odrezal<br />
Denis Štojs, ki je pristal na devetem mestu.<br />
Imel pa je tudi <strong>smo</strong>lo, saj mu je v<br />
eni od preizkušenj, v kateri je imel veli<strong>ko</strong><br />
prednost, odpadla izpušna cev, kar je<br />
pomenilo diskvalifikacijo. Ladislav Vida,<br />
ki so ga pestile želodčne težave, je bil<br />
14., Dalibor Bot, ki mu je nagajal motor,<br />
pa v B-skupini drugi, s čimer se je vnovič<br />
prebil v elitno A-skupino.<br />
Novi (stari) državni prvak Matej Žagar<br />
nam je povedal, da je Lendava zanj srečno<br />
mesto, zato ni razočaran nad drugim<br />
mestom, saj je bil osnovni cilj, da potrdi<br />
naslov državnega prvaka. Bil pa je tudi<br />
navdušen nad podporo gledalcev. Čaka<br />
ga še tekmovanje v Angliji.<br />
Ladislav Vida, ki so ga močno ovirale<br />
želodčne težave, pa je zadovoljen, da<br />
bo tudi v naslednji sezoni tekmoval v A-<br />
skupini. Ne<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> razočaran je bil Dalibor<br />
Bot, ker ni zmagal v B-skupini, kljub<br />
temu pa se je uvrstil v elitno skupino.<br />
Semafor rezultatov – finale DP za posameznike:<br />
1. Jurica Pavlic (Hrvaška) 15,<br />
2. Matej Žagar (AMTK Ljubljana) 14, 3.<br />
Aleksander Čonda (AMD Krš<strong>ko</strong>) 12+3,<br />
4. Dino Kovačić (Hrvaška) 12+0, 5. Matic<br />
Voldrih (AMTK Ljubljana), 6. Samo<br />
Ku<strong>ko</strong>vica, oba po 10, 7. Matija Duh (oba<br />
AMD Krš<strong>ko</strong>) 9, 8. Denis Štojs (ST Lendava),<br />
9. Aleš Kraljič (AMTK Ljubljana),<br />
oba po 7, 10. Aljoša Remih (AMD Krš<strong>ko</strong>)<br />
6, 14. Ladislav Vida (ST Lendava) 2. Skupina<br />
B: 1. Jernej Pečnik (AMTK Ljubljana)<br />
8, 2. Dalibor Bot (ST Lendava) 7, 3.<br />
Žiga Rad<strong>ko</strong>vič (AMD Krš<strong>ko</strong>) 6, 4. Dario<br />
Vugrinec (Hrvaška) 3.<br />
Končni vrstni red DP 2010: 1. Žagar<br />
154, 2. Čonda 134, 3. Kraljič 124, 4. Voldrih<br />
119, 5. Duh 115, 6. Ku<strong>ko</strong>vica 110, 7.<br />
Remih 101, 8. Štojs 101, 9. Lipnik 98, 10.<br />
Malešič 97, 11. Ivačič 81, 12. Vida 81, 13. Bilobrk<br />
79, 14. Rad<strong>ko</strong>vič 71, 15. Gregorič 70,<br />
16. Pečnik 67, 17. Bot 40.<br />
Milan Jerše<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
V Budimpešti je bil Pro tour Madžarske<br />
za člane, na katerem so Slovenijo zastopali<br />
Bojan Tokič, Mitja Horvat in Jan Žibrat.<br />
V izredno močni mednarodni <strong>ko</strong>nkurenci<br />
sta oba Pomurca zaigrala zelo<br />
dobro. V predtekmovalni skupini je Žibrat<br />
izgubil z Irancem Malmirijem (2 : 4)<br />
in premagal Čeha Konečnya (4 : 2). V<strong>si</strong><br />
trije so imeli ena<strong>ko</strong> število zmag ob enakem<br />
izidu v nizih, vendar je Žibrat zaradi<br />
slabše razlike v točkah zasedel drugo<br />
mesto. Horvat je v skupini izgubil z Avstrijcem<br />
Habesonom (0 : 4) in premagal<br />
Francoza Joverja (4 : 3) ter zasedel tretje<br />
mesto.<br />
V kategoriji članov do 21 let je Žibrat<br />
v skupini premagal Madžara Šabjana (3<br />
: 0), Belgijca Indenberga (3 : 1) in Hrvata<br />
Kojića (3 : 2) ter zasedel prvo mesto. V 1.<br />
krogu finalne skupine je Žibrat izgubil<br />
s Čehom Treglerjem (1 : 4). V igri dvojic<br />
sta Horvat-Žibrat v 1. krogu premagala<br />
češ<strong>ko</strong> dvojico Jančarik-Vrablik (3 :<br />
2), nato pa izgubila s francos<strong>ko</strong> dvojico<br />
Gauczy-Robinot (0 : 3).<br />
Le ena zmaga za<br />
pomurske drugoligaše<br />
V 2. krogu 2. SNTL pomurski predstavniki<br />
niso bili uspešni, saj so doživeli<br />
pet porazov in le enkrat zmagali. Žogica<br />
– Arrigoni 4 : 5 (Tomše 2, Škurnik 2),<br />
Žogica – Gorica 5 : 0 (Tomše 2, Škurnik,<br />
T. Ropoša, Gorčan), Merkur – Kema II 5<br />
: 0, Melamin – Kema II 5 : 1 (Barbarič),<br />
Melamin – Sobota II 5 : 2 (Kolbl 2), Merkur<br />
– Sobota II 5 : 3 (Kolbl 3).<br />
3. SNTL: Žogica II – Ljutomer 2 : 5 (Soklič<br />
2; Zore 3, Fijavž, Senčar), Žogica II –<br />
Cir<strong>ko</strong>vci 5 : 2 (Soklič 2, I. Ocepek 2, Flaj<strong>si</strong>nger),<br />
Radlje – Ljutomer 5 : 3 (Zore 2,<br />
Fijavž).<br />
Prva zmaga Kolbla<br />
Na drugem odprtem kadetskem državnem<br />
turnirju v Križah je nastopilo<br />
kar 118 igralcev in igralk iz 27 klubov,<br />
tudi 13 Pomurcev.<br />
Slednji so se spet izkazali, saj je v odsotnosti<br />
najboljšega slovenskega igralca<br />
v tej kategoriji, Pucončana Patrika Sukiča,<br />
zmagal Sobočan Mario Kolbl. Ta je v<br />
finalu premagal Jorgiča iz Hrastnika (3<br />
: 0). Zelo dobro tretje mesto je osvojil<br />
Mitja Pečnik.<br />
Med osmerico se je uvrstil Iztok Dolamič,<br />
med najboljših 16 Pucončan Nejc<br />
Matis, v finalno skupino pa še Damjan<br />
Zel<strong>ko</strong> in Luka Norčič.<br />
Mir<strong>ko</strong> Unger<br />
Pikado<br />
EP v kla<strong>si</strong>čnem pikadu, Kemer v Turčiji<br />
(28 držav): 1. Anglija, 19. Slovenija; ženske:<br />
1. Belgija, 17. Slovenija. Posamezno<br />
(112 igralcev): 1. Martin Phillips (Wales),<br />
17. Polde Slanič (Top Gun Grlava); dvojice:<br />
17. Slanič-Bač. Skupna lestvica za ženske:<br />
1. Wales, 13. Slovenija; posamezno:<br />
1. Francisca Hoenselaar (Nizozemska),<br />
17. Viktorija Klaneček (Top Gun Grlava);<br />
dvojice: 9. Klaneček-Bezjak. (M. J.)<br />
Badminton<br />
Mednarodni turnir v Ni<strong>ko</strong>ziji, 1. <strong>ko</strong>lo: Iztok<br />
Utroša (Mladost Lendava) – Thomas<br />
Fynbo (Danska) 2 : 1 (21 : 19, 8 : 21, 23 :<br />
21), 2. <strong>ko</strong>lo: Utroša – Ernesto Belasquez<br />
(Španija) 0 : 2 (9 : 21, 19 : 21).<br />
Mednarodni turnir za mlajše kategorije,<br />
Seged, do 13 let: 1. Jure Lac<strong>ko</strong>vič<br />
(Mladost Lendava). (F. B.)<br />
Judo<br />
Mednarodni turnir, Zagreb (400 tekmovalcev<br />
iz 9 držav), kadeti: 1. Tim Kovačič<br />
(do 66 kg); ml. deklice: 1. Hanna Mazouzi<br />
(do 44 kg); ml. dečki: 1. Jan Lukač (do<br />
33 kg), v<strong>si</strong> JK Beltinci. (M. J.)<br />
Atletika<br />
DP v uličnih tekih, Sl. Gradec, članice<br />
(10 km): 1. Sonja Roman (AD Štajerska)<br />
34,08; člani: 1. Primož Kobe (Krka) 29,36.<br />
Osnovnošols<strong>ko</strong> DP, dečki letnika 1996<br />
(1 km): 1. Daniel Hari, 6. Nathan Kočar<br />
(oba OŠ Can<strong>ko</strong>va); deklice letnika 1997:<br />
3. Simona Sedonja (OŠ III MS), 6. Mateja<br />
Hari (OŠ Can<strong>ko</strong>va). (M. J.)<br />
Finale srednjih šol, Sl. Bistrica: 1. Anja<br />
Ben<strong>ko</strong> na 400 m (57,06), 2. Katja Vrdjuka<br />
na 1 km (3:06,50), 4. Laura Pihlar v<br />
suvanju krogle (10,15 m), vse Gimnazija<br />
M. Sobota. Ekipno: 7. Gimnazija M. Sobota.<br />
(T. G.)<br />
Košarka<br />
4. krog 1. SKL vzhod, kadetinje U-16:<br />
Šmarje – <strong>Pomurje</strong> 69 : 71 (Tina Kerčmar<br />
31, Urška Juteršnik 17); 4. krog 1.<br />
SKL vzhod za mladinke: AJM – <strong>Pomurje</strong><br />
75 : 61 (Tina Kerčmar 22, Alja Samec<br />
14). (M. J.)<br />
Mednarodni turnir, Lendava: 1. Lindau<br />
Lendava, 2. Modeks (Murs<strong>ko</strong> Središče),<br />
3. Niderwald (Zalaegerszeg). Lendavčani<br />
so s postavo Klemen, Sršen, Balažic, T. in<br />
M. Hozjan, Kuk, G. in S. Horvatič s 86 :<br />
33 (Balažic 19) premagali Niderwald, s 73<br />
: 58 (S. Horvatič 19) pa Modeks. Tekma<br />
veteranov: Lindau (nad 45 let) – Lindau<br />
(izpod 45 let) 61 : 52. (F. H. M.)<br />
Streljanje<br />
1. turnir državnih lig z zračnim orožjem,<br />
Ljubljana, puška, člani 1. A-liga: 1.<br />
Kamnik 1174, 3. Tišina 1166, 5. J. Jur<strong>ko</strong>vič<br />
1154; posamezno: 1. Kaja Repič (Kamnik)<br />
30, 4. Saša Marija Ratnik (Tišina) 22. 1. B-<br />
liga: 1. Trbovlje 1157, 2. Črenšovci 1152, 3.<br />
Mesto Ljutomer 1146; posamezno: 1. Polona<br />
Bitenc (Žalec) 390, 4. Raj<strong>ko</strong> Robnik<br />
(Ljutomer), 5. Tomi Sobočan (Črenšovci)<br />
oba po 387. Pištola, 1. A-liga: 1. Miklavž<br />
1136, 6. Turnišče 1114; posamezno: 1. David<br />
Zalar (Olimpija) 30.<br />
Pionirji: 1. Dolič 517, 5. Črenšovci 488;<br />
posamezno: 1. Žan Kelenc (Črenšovci)<br />
180; pionirke: 1. Pomurka MI 499, 2. Tišina<br />
485; posamezno: 1. Vesna Markelj<br />
(Železniki) 179, 4. Špela Mihelič 176, 6.<br />
Nastja Ozvatič (obe Tišina) 174. Kadeti/<br />
kadetinje: 1. Turnišče 1118; posamezno:<br />
1. Kaja Raščan (Pomurka) 382, 6. Megi<br />
Fujs (Tišina) 361; kadeti: 1. Karim Požar<br />
(Izola), 2. Tadej Žalik, oba po 376, 3. Primož<br />
Seršen (oba Turnišče) 374. Mladinci/mladinke:<br />
1. Postojna 1153, 3. Tišina<br />
1128, 4. Turnišče 1110, 5. Mesto Ljutomer<br />
1080; posamezno: 1. Nina Juvan (Olimpija)<br />
390, 5. Špela Mihalič 382, 6. Nina<br />
Pertoci (obe Tišina) 381; mladinci: 1. Rok<br />
Rošer (Dolič) 386, 2. Mitja Černi (Gančani)<br />
385. (M. J.)<br />
Hokej na travi<br />
Mednarodna liga: M. Toplice – Epitök 1<br />
: 2 (Fras), Pliva Lipovci – Rosco 5 : 1 (U.<br />
Stan<strong>ko</strong> 2, S. in P. Forjan, Pivar), M. Toplice<br />
– Rosco 1 : 7 (Kelemen), Pliva Lipovci<br />
– Epitök 5 : 2 (M. Mesarič 2, S. Forjan,<br />
Pivar, U. Stan<strong>ko</strong>). DP: Triglav Predanovci<br />
– Pliva Lipovci 2 : 6 (Fujs, Panker; R. Mesarič<br />
4, U. Stan<strong>ko</strong> 2, Marton). Mladins<strong>ko</strong><br />
DP: Triglav Predanovci – M. Toplice 4 : 0<br />
(Horvat 2, Fujs, Kopinja). (T. G.)<br />
Šah<br />
Mesečni hitropotezni turnir ŠD Radenska<br />
Pomgrad (12 igralcev): Jože Vuč<strong>ko</strong><br />
(Lendava) 9, Boris Kovač 8,5, Danilo Hari<br />
8, Igor Kos 7, Miha Gomboc 6,5, Robi Radosavljevič<br />
6. (M. J.)<br />
Kegljanje<br />
5. krog 1. A-lige za člane: Triglav – Radenska<br />
7 : 1 (3389 : 3271; Kovačič 584).<br />
Vodi Konstruktor (10), 4. Radenska (6),<br />
ki v naslednjem krogu gosti drugouvrščeni<br />
Novolit (8).<br />
5. krog 1. B-lige (ž): Triglav – Radenska<br />
6 : 2 (3141 : 3099). 5. krog 2. lige vzhod<br />
(ž): Nafta – Ceršak 3 : 5 (2995 : 3029). 5.<br />
krog 3. lige vzhod: Radenska II – Litija 6 :<br />
2 (3344 : 3173), Nafta – Prepolje 7 : 1 (3251<br />
: 3132). (M. J.)<br />
Ro<strong>ko</strong>met<br />
5. krog 1. B-lige (ž): ŠD Polje – Millennium<br />
47 : 26 (24 : 12; Rajh 9, Šijanec 6).<br />
3. krog 2. SRL vzhod: Brežice – Arcont<br />
Radgona 38 : 31 (Kotnik 9, Zor<strong>ko</strong> in B.<br />
Žin<strong>ko</strong>vič po 6), Dobova – <strong>Pomurje</strong> 29 :<br />
24. Vodi DOL TKI Hrastnik 6, <strong>Pomurje</strong><br />
in Arcont Radgona (v soboto ob 19. uri<br />
se bosta pomerila v M. Soboti) imata po<br />
2 točki. (M. J., N. K.)<br />
Judo<br />
Mednarodni turnir, Zagreb: 1. kadet<br />
Adrian Gomboc (do 60 kg), 3. kadet Filip<br />
Tratnjek (do 60 kg), oba JK M. Sobota,<br />
ml. članica Tadeja Hozjan (do 70 kg),<br />
JK Lendava, in Viktorija Utroša (do 52<br />
kg), KBV Lendava.<br />
Turnir najmlajših na Ravnah na Koroškem:<br />
1. Klemen Bejek (U-9), 3. Žan Vrdjuka<br />
(U-11), 4. Ja<strong>ko</strong>b Cirkvenčič (U-9), v<strong>si</strong><br />
JK M. Sobota. (M. J., F. B.)<br />
Karate<br />
1. krog slovenske šolske lige, Lenart: 1.<br />
Blaž Vogrin Kaučič v katah (4. do 5. razred)<br />
z OŠ Benedikt, 3. Matic Peternel,<br />
David Klobasa (oba 6. do 7. razred) in<br />
Miha Nikl (4. do 5. razred) z OŠ Negova,<br />
v<strong>si</strong> člani Shotokan karate kluba G. Radgona.<br />
(M. J.)<br />
Akrobatika<br />
29. memorial Cirila Hočevarja, Maribor,<br />
ml. deklice: 1. Asja Benčec in DŠR M.<br />
Sobota (Asja Benčec, Živa Buzeti, Maja<br />
Čopi, Lana Kuhar); 2. st. deklice DŠR M.<br />
Sobota (Sarah Šlemer, Mina Kovač, Iva<br />
Gabor, Tina Kolar); 3. deč<strong>ko</strong> Luka Mešič.<br />
(T. G.)<br />
Upo<strong>ko</strong>jenski šport<br />
Meddruštveno tekmovanje v športnem<br />
ribolovu ob ribniku v Hrastju-Moti: 1. M.<br />
Sobota 11,5 kazenske točke, 2. Radenci<br />
12, 3. G. Radgona 15; posamezno: 1. Štefan<br />
Marič (MS), 2. Vili Turner (Krog), 3.<br />
Franjo Lesjak (Radenci). (F. M.)
22 | Vestnik | 21. oktobra 2010 šport<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Kasaške dirke v Ljutomeru<br />
Fordeni spominska<br />
dirka Ludvika Slaviča<br />
O zmagovalcu odločil žreb – Jožetu Sagaju ml. velika nagrada Züricha<br />
Nogometne aktualnosti<br />
Dekleta do 17 let uspešno<br />
začela kvalifikacije za EP<br />
<strong>Tudi</strong> fantje ugnali madžarske vrstnike<br />
Zadnji krog kvalifikacij za EP U-19: Nizozemska<br />
– Slovaška 2 : 0 in Slovenija<br />
– Malta 4 : 0. Končni vrstni red: 1. Nizozemska<br />
9 (7 : 0), 2. Slovaška 6 (5 : 2), 3.<br />
Slovenija 3 (4 : 3), 4. Malta 0 (0 : 11). Varovanci<br />
Boruta Jarca, med katerimi je bil<br />
tudi Žiga Kous (Mura 05), so ta<strong>ko</strong> izpadli<br />
iz nadaljnjega tekmovanja.<br />
Kvalifikacijski turnir ženskih reprezentanc<br />
U-17, Telka blizu Budimpešte:<br />
Madžarska – Slovenija 1 : 2 (0 : 0), Slovenija<br />
– Danska 0 : 3. Za uvrstitev v naslednji<br />
krog bo odločilna tekma z Moldavkami.<br />
Med igralkami so tudi Mirella<br />
Martinec, Alin Škaper, Staša Titan in Katja<br />
Cipot (vse <strong>Pomurje</strong> Beltinci).<br />
Slovenska nogometna reprezentanca<br />
do 21 let je v Slovenski Bistrici na prijateljski<br />
tekmi premagala Madžars<strong>ko</strong> s 1<br />
: 0 (0 : 0). V izbrani vrsti selektorja Tomaža<br />
Kavčiča so bili tudi vratar Radan<br />
(Mura 05), Vedran Vin<strong>ko</strong> (Nafta) in Mitja<br />
Novinič (Milan).<br />
Prijateljska tekma v Nedelici: ODNT<br />
Lendava – DNT Murska Sobota 2 : 2 (Ropoša,<br />
Tompa; Kovačič 2). V že tradicionalnem<br />
srečanju trenerskih organizacij sta se<br />
tekmeca razšla z neodločenim izidom.<br />
9. krog MNL Lendava: Panonija – Graničar<br />
1 : 1, Nedelica – Veterani Turnišče<br />
1 : 0, Nafta veterani – Žit<strong>ko</strong>vci 5 : 2, Ren<strong>ko</strong>vci<br />
– Kobilje 2 : 1, Olimpija Dolga vas –<br />
Kapca 2 : 2, Zvezda Dolina – Polana 0 : 5,<br />
Čentiba – Mostje 2 : 0. Vrstni red: Kobilje<br />
21, Čentiba 20, Nafta veterani 19.<br />
8. krog 1. MNL M. Sobota: Permanens<br />
Beltinci – Slatina 4 : 1, Lesoplast Križevci<br />
– Apače 0 : 2, Roma – ŠD Cven 1 : 3, Dokležovje<br />
– Tišina 1 : 2, Pušča – Lipa 6 : 1,<br />
Serdica Kl. Šin<strong>ko</strong> – Aqua Iža<strong>ko</strong>vci 5 : 1. Vrstni<br />
red: Apače 19, Serdica in Tišina po 13.<br />
8. krog 2. MNL M. Sobota: Radgona – Bratonci<br />
1 : 0, Goričanka – Rotunda 1 : 3, Belteh<br />
Čarda – Can<strong>ko</strong>va 0 : 3. Vrstni red: Rotunda<br />
16, Goričanka in Radgona po 13.<br />
M. J., F. H. M.<br />
Voznik Andrej Antolin je veselje ob zmagi z Meneli<strong>ko</strong>m delil s pomočni<strong>ko</strong>m Alojzom Ko<strong>si</strong>jem.<br />
V hladnem in deževnem vremenu je<br />
o<strong>ko</strong>li 500 gledalcev spremljalo zadnje<br />
letošnje kasaške dirke na ljutomerskem<br />
hipodromu. Osrednja dirka v dveh tekih<br />
v spomin na legendarnega ljutomerskega<br />
tekmovalca Ludvika Slaviča starejšega<br />
je bila v znamenju Ludvi<strong>ko</strong>vih vnu<strong>ko</strong>v<br />
Simona s Frnikulo AS in Jerneja s<br />
Fordeno. Zaradi enakega seštevka točk<br />
po drugem teku je bilo z žrebom odločeno,<br />
da sta zmagovalca Jernej Slavič in<br />
Fordena. V finalni (tretji) dirki za veli<strong>ko</strong><br />
nagrado Züricha je slavil Jože Sagaj<br />
mlajši z Alainom Delonom pred Interjem<br />
Dušana Zorka (oba KK Ljutomer),<br />
ki je veljal za največjega favorita, saj je<br />
zmagal v obeh predtekih.<br />
Podeljeni so bili tudi letni pokali KK<br />
Ljutomer za najuspešnejše domače voznike<br />
na ljutomerskem hipodromu. Dobili<br />
so jih Inerra (Mir<strong>ko</strong> Šonaja), dveletniki,<br />
F Sa<strong>si</strong> (Jan<strong>ko</strong> Sagaj), triletniki, in<br />
Rambo (Bran<strong>ko</strong> Seršen), štiriletniki.<br />
Rezultati – 1. dirka za 2-letne kasače,<br />
1600 m: 1. Duffy MS (Mi. Slavič) 1:19,1, 2.<br />
All Juliano S (Ja. Sagaj) 1:20,1, 3. Melissa<br />
(Babič, v<strong>si</strong> Ljutomer) 1:21,0; 2. dirka v spomin<br />
na Ludvika Slaviča st. (1. tek): Frnikula<br />
AS (S. Slavič) 1:17,6, 2. Fordena (J. Slavič)<br />
1:17,7, 3. Lady Luna (Hanže<strong>ko</strong>vič, v<strong>si</strong><br />
Ljutomer) 1:17,8; 3. dirka za 3- do 14-letne<br />
kasače, zaslužek do 3000 evrov, 2100 m: 1.<br />
Menelik (Antolin, Ljutomer) 1:18,7, 2. Can<br />
Star (Zaletel, Šentjernej) 1:20,3, 3. Franja<br />
MNK (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:205;<br />
4. dirka, 2. tek spominske dirke Ludvika<br />
Slaviča st.: 1. A Mystery (Gregorc, Krim)<br />
1:17,3, 2. Fordena (J. Slavič) 1:17,5, 3. Frnikula<br />
AS (S. Slavič, oba Ljutomer) 1:17,5. Po<br />
obeh tekih sta zbrala ena<strong>ko</strong> število točk<br />
Frnikula AS in Fordena. Zmagovalca je<br />
določil žreb, ki je bil naklonjen Fordeni.<br />
5. dirka za 3-do 4-letne kasače, zaslužek<br />
do 1000 evrov: 1. Stejlon (Osolnik, Slov.<br />
gorice, Lenart) 1:22,0, 2. Icona (Jan (Triglav,<br />
Bled) 1:22,5, 3. Fortuna HD (D. Heric,<br />
Ljutomer) 1:22,6; 6. dirka za 3-do 14-letne<br />
kasače, Grand prix Zürich (finale): 1.<br />
Alain Delon (Jo. Sagaj ml.) 1:19,2, 2. Inter<br />
(Zor<strong>ko</strong>, oba Ljutomer) 1:19,9, 3. Sončni žarek<br />
(Osolnik, Slov. gorice, Lenart) 1:20,1;<br />
7. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek<br />
do 10.000 evrov: 1. Dawson MS (Mi. Slavič,<br />
Ljutomer) 1:22,1, 2. Dinica (D. Dolinšek-Trontelj)<br />
1:22,4, 3. Magnum Vita (R.<br />
Hrovat, oba Ljubljana) 1:22,6.<br />
Ni<strong>ko</strong> Šoštarič<br />
Fotografija Ni<strong>ko</strong> Šoštarič<br />
Mali nogomet<br />
Visoka zmaga Nemčavec<br />
Stoodstotni izkupiček Serdice – Slovenska ves slavila<br />
v Stanjevcih – Vidonci presenetili Košarovce<br />
9. krog PL: Dokležovje – Apače 0 : 3, Večeslavci<br />
– Suhi Vrh 4 : 11, Trnje – Videm 4<br />
: 5, Kamenci – Nemčavci 1 : 9, Črenšovci<br />
– Mladi Odranci 6 : 4, Old Boys – Ba<strong>ko</strong>vci<br />
6 : 2. Vrstni red: Nemčavci 21, Črenšovci<br />
20, Suhi Vrh 18. 8. krog TA: Sotina<br />
– La<strong>ko</strong>š 4 : 0, Serdica – Dolič 12 : 3. Vrstni<br />
red: Serdica 18, La<strong>ko</strong>š 9, Sotina 7. 8. krog<br />
AA: Turnišče – Rakičan 2 : 1, Bangladeš<br />
– Mura-Krog 1 : 1, Lipovci – Odranci 2 : 8,<br />
Panonska – NK 13 5 : 1, Beltinci – Slovan<br />
4 : 1. Vrstni red: Turnišče 19, Mura-Krog<br />
18, NK 13 17.<br />
8. krog KMN Puconci, skupina A: Košarovci<br />
– Vidonci 4 : 5, Prosečka vas –<br />
Pečarovci 0 : 1, Puževci – Stru<strong>ko</strong>vci 0 :<br />
0, Šalamenci – Mač<strong>ko</strong>vci 2 : 3, Breza –<br />
Vadarci 3 : 3, Izvir – Vaneča 2 : 3. Vrstni<br />
red: Mač<strong>ko</strong>vci 19, Pečarovci 16, Vidonci<br />
14. Skupina B: Dolina – Radovci 5 : 2, Moščanci<br />
– Zen<strong>ko</strong>vci 4 : 7, Lemerje – Triglav<br />
10 : 1, Otovci – Dan<strong>ko</strong>vci 8 : 1, Poznanovci<br />
– Torpedo 2 : 3, Beznovci – Ska<strong>ko</strong>vci 3 :<br />
2. Vrstni red: Torpedo 21, Otovci in Poznanovci<br />
po 15.<br />
8. krog KMN Križevci: MRD – Ključarovci<br />
2 : 9, Slaptinci – Lukavci 5 : 1, Bunčani<br />
– Grabe 1 : 1, Zetor Vučja vas – Križevci<br />
2 : 4, Junior – Ber<strong>ko</strong>vci 1 : 3, LO-KO<br />
– Kalinovjak 2 : 7. Vrstni red: Ključarovci<br />
18, Slaptinci 16, Križevci 15.<br />
9. krog veteranske lige MS: Černelavci<br />
– Old Boys 3 : 3, Rogašovci – Rakičan<br />
7 : 1, Pertoča – Nemčavci 2 : 8, Can<strong>ko</strong>va<br />
– Sebeborci 6 : 3, Borejci – Dokležovje 1<br />
: 5. Vrstni red: Rogašovci in Ba<strong>ko</strong>vci po<br />
21, Can<strong>ko</strong>va 18.<br />
8. krog mednarodne veteranske lige:<br />
Monošter – Mühlgraben 3 : 0, G. Senik<br />
– Tromejnik 2 : 7, G. Slaveči – Grad 1 : 1,<br />
Stanjevci – Sl. ves 1 : 6, Šulinci – Večeslavci<br />
2 : 2. Vrstni red: Sl. ves 21, Monošter<br />
18, G. Slaveči 16.<br />
Milan Jerše<br />
Državne odbojkarske lige<br />
Oktobrski tek Vrdju<strong>ko</strong>vi in Fujsu<br />
Sobočani po vodstvu klonili<br />
V soboto priložnost za popravek proti Kropi – Na vrhu Primorci in Kamničani<br />
4. krog 1. DOL (m): Calcit Volleyball –<br />
Panvita Galex 3 : 0 (23, 21, 17), Krka –<br />
MTB Maribor 0 : 3, UKO Kropa – Astec<br />
Triglav 3 : 0, Marchiol Vodi – Go<strong>ko</strong>p<br />
Fram 3 : 0, Murexin – Duol 3 : 2. Zaostala<br />
tekma 3. kroga: Duol – Marchiol<br />
Vodi 0 : 3.<br />
Pari 5. kroga: Panvita Galex – UKO<br />
Kropa (sobota ob 19. uri v dvorani OŠ<br />
I), Duol – Krka, Go<strong>ko</strong>p Fram – Murexin,<br />
Astec Triglav – Marchiol Vodi, MTB Maribor<br />
– Calcit Volleyball.<br />
Športna dvorana v Kamniku, 100 gledalcev,<br />
sodnika: Hrovat (Begunje) in<br />
Kalteneker (Zapuže).<br />
Calcit Voleyball: Hribar, Sušec, Mičič,<br />
Kvas, Šmitran 7, Planinc 8, Pokeršnik 14,<br />
Polančec, Ropret 4, Novljan 4, Pucelj,<br />
Dusharme 12.<br />
Panvita Galex: Ajlec 1, Zupanc 6, Pavlovič,<br />
Mijal<strong>ko</strong>vić 10, Kerec, Žitnik 2,<br />
Marič 1, Horvat 11, Flisar 5, Novak, Tot<br />
6, Topovšek, Hrastovec.<br />
Tekma se je začela s številnimi napakami<br />
na obeh straneh, nekaj manj pa so<br />
jih naredili Sobočani in zato tudi povedli<br />
z 8 : 5. Ko so se domači zbrali, so hitro<br />
prešli v vodstvo, ki so ga zadržali do<br />
<strong>ko</strong>nca niza. <strong>Tudi</strong> drugi niz so bolje začeli<br />
gostje, a so po seriji asov za pet in<br />
z uspešno igro v obrambi razli<strong>ko</strong> še povečevali.<br />
Trener Dejan Fujs je poskušal<br />
tudi z Maričem namesto Zupanca in Ajlecem<br />
namesto Horvata, toda Kamničanov<br />
ni mogel ustaviti. Prav Horvat pa je<br />
bil z nekaj odličnimi servi<strong>si</strong> zaslužen, da<br />
so gostje ne<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> zmanjšali razli<strong>ko</strong>. V<br />
tretjem nizu pa so domačini po precej<br />
izenačenem začetku razli<strong>ko</strong> hitro povečevali<br />
in zasluženo zmagali ter se utrdili<br />
v vodstvu.<br />
Calcit 4 0 12 : 1 12<br />
Marchiol 4 0 12 : 1 12<br />
Kropa 2 2 8 : 6 7<br />
Triglav 2 2 7 : 6 6<br />
Panvita Galex 2 2 6 : 6 6<br />
Fram 2 2 6 : 9 5<br />
Duol 1 3 5 : 9 4<br />
Maribor 1 3 4 : 9 3<br />
Krka 1 3 3 : 9 3<br />
Murexin 1 3 4 : 11 2<br />
Beltinčani na vrhu lestvice<br />
2. krog 2. DOL (ž): Benedikt – Kema Puconci<br />
2 : 3 (-18, -25, 16, 17, -8), DŠR M. Sobota<br />
– Olimp-Ljubljana 0 : 3 (-20, -20, -21).<br />
Vodi Grosuplje (6), 3. Kema Puconci (5).<br />
2. krog 3. DOL vzhod: Beltinci Galex-<br />
Mir – Turbina 3 : 0 (21, 16, 11). Vodijo Beltinci<br />
(5).<br />
2. krog 3. DOL vzhod II (ž): AC Prstec<br />
Ptuj – ZM Ljutomer 3 : 0 (13, 18, 19).<br />
Puconske odbojkarice<br />
v osmini finala<br />
Šestnajstina pokala Slovenije za ženske:<br />
Vital II LJ – Kema Puconci 0 : 3 (-16,<br />
-12, -20).<br />
S to zmago so se odbojkarice Keme Puconci<br />
uvrstile v osmino finala, v katerem<br />
se bodo v telovadnici OŠ Puconci pomerile<br />
s prvoligaš<strong>ko</strong> ekipo Novega mesta.<br />
Milan Jerše<br />
Združenje atletskih sodni<strong>ko</strong>v Murska Sobota je pripravilo okrog spomenika zmage<br />
v središču pomurske prestolnice že tradicionalni Oktobrski tek, ki je sovpadal<br />
z dnevom darovanja Eurotransplant. Glavni tek na 8 km dolgi progi je v ženski<br />
<strong>ko</strong>nkurenci dobila Katja Vrdjuka (ŠD Sloparca Beltinci) pred Špelo Fujs (AK Panvita)<br />
in Jožico Šiftar (TS Radenska). V moški <strong>ko</strong>nkurenci je slavil Matej Fujs<br />
(ŠD Turbo MS) pred Borisom Kaučičem in Marjanom Ja<strong>ko</strong>pcem (oba TS Radenska).<br />
V štafetnih tekih na 350 metrov dolgi krožni progi je med mlajšimi učenkami in<br />
učenci v vseh štirih starostnih kategorijah zmagala OŠ II Murska Sobota. T. G.<br />
Fotografija Jure Zauneker
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
šport<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 23<br />
11. krog 2. SNL<br />
Gneča v sredini lestvice<br />
7. krog 1. SŽNL<br />
Okrnjen krog<br />
Pomurke »počivale«<br />
3. SNL vzhod<br />
Odranci ne<br />
poznajo ovir<br />
Mura 05 dosegla pomembno zmago – Strelca Bohar in Sprečo<br />
Bohar in Sprečo v primežu gostov<br />
Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti,<br />
400 gledalcev, sodnik: Peter Šart<br />
(Prevalje). Strelca: 1 : 0 Bohar (37, 11 m),<br />
2 : 0 Sprečo (80). Rumeni kartoni: Kouter,<br />
Filipović, Lotrič, E. Janža; Trgo, Petric,<br />
Mitič. Rdeča kartona: Trgo (38), Filipović<br />
(88).<br />
Mura 05: Dra<strong>ko</strong>vić, Kous, Filipović,<br />
Ramšak, Kek, Kouter (Gruš<strong>ko</strong>vnjak, 73),<br />
Kovač (Lotrič, 57), Maruš<strong>ko</strong>, J. Janža (E.<br />
Janža, 85), Sprečo, Bohar.<br />
Krš<strong>ko</strong>: Veličevič, Petric, Nastoski (Lazanski,<br />
76), Salkić, Mitič, Lulić, Urbanč,<br />
Trgo, Drnovšek (Ja<strong>ko</strong>lić, 72), Slivšek<br />
(Bar<strong>ko</strong>vič, 46), Gazibegović.<br />
V začetnem delu tekme so bili več<br />
časa pri žogi gostje, vendar premalo<br />
<strong>ko</strong>nkretni in učin<strong>ko</strong>viti. Poleg tega se je<br />
z obrambami izkazal domači vratar Dra<strong>ko</strong>vič,<br />
ki je uspešno zamenjal Radana.<br />
Črno-beli so povedli po lepi podaji Kovača<br />
Spreču, ki je stekel sam proti gostujočim<br />
vratom. Pri tem ga je branilec<br />
13. krog 1. SNL<br />
Trgo vlekel za dres, zato je sodnik brez<br />
oklevanja pokazal na belo toč<strong>ko</strong>, hkrati<br />
pa gostujočemu igralcu pot v slačilnico.<br />
Enajstmetrov<strong>ko</strong> je zanesljivo realiziral<br />
Bohar.<br />
Ko je v začetku drugega polčasa začelo<br />
močneje deževati, so gostje močno<br />
pritisnili na domača vrata. Potem <strong>ko</strong><br />
je v 78. minuti Jernej Janža žogo odbil<br />
z golove črte in s tem preprečil zanesljiv<br />
zadetek gostov, je dve minuti kasneje<br />
padel odločilni zadetek. Po podaji<br />
Keka iz prostega strela z desne strani je<br />
bil v kazenskem prostoru gostov najvišji<br />
Ramšak, ki je streljal z glavo. Vratar Velič<strong>ko</strong>vič<br />
je žogo <strong>si</strong>cer uspel odbiti, toda<br />
naravnost do Spreča, ki mu ni bilo tež<strong>ko</strong><br />
zadeti mreže.<br />
Toča golov v Šmartnem<br />
Izidi: Mura 05 – Krš<strong>ko</strong> 2 : 0 (1 : 0), Dravinja<br />
Kostroj – IB Interblock 1 : 1 (1 : 0),<br />
Labod Drava – Roltek Dob 1 : 4 (1 : 3),<br />
Šmartno 1928 – Bela krajina 5 : 4 (2 : 1),<br />
Garmin Šenčur – Aluminij 1 : 1 (0 : 1). Pari<br />
12. kroga: Bela Krajina – Mura 05, IB Interblock<br />
– Labod Drava, Roltek Dob –<br />
Garmin Šenčur, Aluminij – Šmartno<br />
1928, Krš<strong>ko</strong> – Dravinja Kostroj.<br />
Interblock 6 3 1 15 : 8 21<br />
Aluminij 5 4 2 21 : 12 19<br />
Dravinja 5 4 2 17 : 12 19<br />
B. krajina 4 3 3 17 : 12 15<br />
Drava 4 3 4 18 : 19 15<br />
Mura 05 4 2 4 12 : 11 14<br />
Šenčur 4 2 5 22 : 23 14<br />
Krš<strong>ko</strong> 4 0 6 8 : 12 12<br />
Dob 3 2 6 14 : 21 11<br />
Šmartno 2 1 8 15 : 29 7<br />
Milan Jerše<br />
Nafta v Domža<strong>lah</strong> iztržila remi<br />
V derbiju Maribor–Olimpija brez zadet<strong>ko</strong>v – Koprčani do pomembne zmage<br />
Športni park v Domža<strong>lah</strong>, 400 gledalcev,<br />
sodnik: Voj<strong>ko</strong> Goričan (Loče pri Poljčanah).<br />
Strelca: 0 : 1 Ben<strong>ko</strong> (40), 1 : 1 Horvat<br />
(77). Rumeni kartoni: Seferović; Caban,<br />
Matjašec, Ben<strong>ko</strong>. Rdeč karton: Matjašec<br />
(71).<br />
Domžale: Brljak, Vidović, Teinović,<br />
Brezovački (Seferović, 45), Pekič, Zat<strong>ko</strong>vić<br />
(Horvat, 63), Knezović, Krcić (Kosmač,<br />
73), Drevenšek, Juninho, Apatič.<br />
Nafta: Mur<strong>ko</strong>, Vas<strong>si</strong>ljev, Matjašec, Caban,<br />
Bečiri, Čeh, Dvorančič, (Ko<strong>ko</strong>l, 71),<br />
Lesjak, Buzeti, Ben<strong>ko</strong> (Vöröš, 89), Filipović.<br />
Derbi drugega in tretjega s prvenstvene<br />
lestvice se je <strong>ko</strong>nčal neodločeno. Lendavčani<br />
so povedli v prvem delu, v nadaljevanju,<br />
<strong>ko</strong> so Lendavčani ostali z<br />
igralcem manj, pa so bili <strong>ko</strong>nkretnejši gostitelji.<br />
Kljub izenačenju so se na <strong>ko</strong>ncu<br />
točke <strong>veseli</strong>li igralci Nafte. Že na začetku<br />
tekme bi sodnik <strong>lah</strong><strong>ko</strong> po prekršku nad<br />
Ben<strong>ko</strong>m v domačem kazenskem prostoru<br />
dosodil enajstmetrov<strong>ko</strong>, vendar je piščalka<br />
ostala nema. V 36. minuti se Brezovački<br />
ni najbolje znašel in po njegovi<br />
napaki so gostje izvajali <strong>ko</strong>t. Vas<strong>si</strong>ljev je<br />
izvedel <strong>ko</strong>t, Dvorančič je z glavo streljal<br />
proti vratom, žoga je zadela Drevenška,<br />
Apatič jo je odbil z golove črte, vendar na<br />
glavo Benka, ki je s strelom z 10 metrov<br />
dokazal, zakaj je najboljši strelec lige.<br />
V 60. minuti se je Pekič znašel sam<br />
pred gostujočim vratarjem, toda Mur<strong>ko</strong><br />
je žogi preprečil pot v mrežo. Tri minute<br />
kasneje se je v podobnem položaju znašel<br />
Ben<strong>ko</strong>, vendar je zadel v noge vratarja<br />
Brljaka. V 68. minuti je Matjašec z žogo<br />
pretekel s<strong>ko</strong>raj polovico igrišča, nato pa<br />
ni streljal, ampak je nenatančno podal<br />
Benku in priložnost je splavala po vodi.<br />
Tri minute kasneje je Matjašec po prekršku<br />
nad Seferovićem dobil drugi rumen<br />
karton in Nafta je ostala z desetimi možmi.<br />
Domačini so to iz<strong>ko</strong>ristili v 77. minuti.<br />
Najprej je Apatičev strel Mur<strong>ko</strong> s težavo<br />
odbil v <strong>ko</strong>t. Žogo je Juninho poslal v kazenski<br />
prostor, kjer se je znašel sam Lucas<br />
Mario Horvat in z 10 metrov premagal<br />
nemočnega Murka.<br />
Igralec Nafte Jože Ben<strong>ko</strong>: »Menim,<br />
da v derbiju ni<strong>smo</strong> razočarali gledalcev.<br />
Imeli <strong>smo</strong> ne<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> več stoodstotnih<br />
priložnosti od gostiteljev. Lah<strong>ko</strong> povem,<br />
da <strong>smo</strong> mi izgubili dve točki in ne oni.<br />
Če bi nam kdo pred tekmo ponudil toč<strong>ko</strong>,<br />
bi jo z veseljem sprejeli. Točka je točka.<br />
Gremo naprej.«<br />
Burja odpihnila tekmo<br />
v Ajdovščini<br />
13. krog: Domžale – Nafta 1 : 1 (0 : 1),<br />
Primorje – Triglav Gorenjska (preloženo),<br />
Luka Koper – Rudar 2 : 1 (1 : 1), CM<br />
Celje – Hit Gorica 1 : 0 (0 : 0), Maribor –<br />
Olimpija 0 : 0.<br />
Pari 14. kroga: Nafta – Maribor (sobota<br />
ob 18. uri), Hit Gorica – Luka Koper,<br />
Rudar – Primorje, Olimpija – CM Celje,<br />
Triglav Gorenjska – Domžale.<br />
Maribor 9 4 0 24 : 6 31<br />
Domžale 8 2 3 17 : 8 26<br />
Nafta 7 2 4 27 : 21 23<br />
Koper 5 2 6 15 : 17 17<br />
Primorje 4 3 5 23 : 22 15<br />
Gorica 4 3 6 14 : 20 15<br />
Celje 3 4 6 18 : 21 13<br />
Rudar 3 4 6 17 : 23 13<br />
Olimpija 2 5 6 15 : 19 11<br />
Triglav 2 5 5 11 : 24 11<br />
Feri Horvat M., Milan Jerše<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
7. krog: <strong>Pomurje</strong> Beltinci – Rudar Škale<br />
(preloženo), Maribor – Jevnica 3 : 4, Dornava<br />
– HV Tour Sl. Gradec 2 : 7, Velesovo<br />
Kamen Jerič – Krka (preloženo).<br />
Krka 6 0 0 36 : 1 18<br />
Sl. Gradec 5 0 2 25 : 11 15<br />
Rudar 4 1 1 23 : 6 13<br />
Jevnica 3 2 2 22 : 14 11<br />
<strong>Pomurje</strong> 3 1 2 21 : 13 10<br />
Maribor 2 0 5 12 : 20 6<br />
Velesovo 1 0 5 6 : 36 3<br />
Dornava 0 0 7 4 : 48 0<br />
Milan Jerše<br />
9. krog PNL<br />
Prvi izgubljeni<br />
točki Rakičana<br />
Najbližje Hotiza<br />
Rakičan – Gančani 2 : 2, Virs Bistrica – Petišovci<br />
7 : 1, Hotiza La storia – Ljutomer 1 : 0,<br />
Hodoš – Turnišče 2 : 1, Črenšovci – Šalovci<br />
1 : 0, Bogojina – Ba<strong>ko</strong>vci 2 : 2, Dobrovnik –<br />
Kema Puconci 1 : 3. Pari 10. kroga: Gančani<br />
– Kema Puconci, Ba<strong>ko</strong>vci – Dobrovnik,<br />
Šalovci – Bogojina, Turnišče – Črenšovci,<br />
Ljutomer – Hodoš, Petišovci – Hotiza La<br />
storia, Rakičan – Virs Bistrica.<br />
Rakičan 8 1 0 24 : 9 25<br />
Hotiza 6 2 1 17 : 9 20<br />
Črenšovci 6 1 2 21 : 9 19<br />
Turnišče 6 0 3 24 : 12 18<br />
Bistrica 5 1 3 26 : 15 16<br />
Kema 5 0 4 18 : 15 15<br />
Hodoš 4 2 3 17 : 15 14<br />
Bogojina 3 2 4 19 : 18 11<br />
Šalovci 3 2 4 10 : 11 11<br />
Gančani 3 2 4 12 : 18 11<br />
Ljutomer 3 1 5 9 : 19 10<br />
Dobrovnik 1 2 6 13 : 18 5<br />
Ba<strong>ko</strong>vci 1 2 6 9 : 20 5<br />
Petišovci 0 0 9 4 : 35 0<br />
Milan Jerše<br />
Mladinski nogomet<br />
Murini kadeti<br />
pri vrhu<br />
Slabše Murini mladinci<br />
10. krog 1. SML: Dravograd – Mura 05 0<br />
: 2 (Sreš, Rebernik). Vodi CM Celje (26),<br />
12. Mura 05 (9). 10. krog 1. SKL: Dravograd<br />
– Mura 05 1 : 3 (Maroša 2, Slana).<br />
Vodijo Domžale (23), 2. Mura 05 (20). 11.<br />
krog U-14 vzhod: Mura 05 – CM Celje 2<br />
: 5, Dravograd – Tehnostroj Veržej 4 : 0.<br />
Vodi Maribor (29), 9. Mura 05 (15), 12.<br />
Tehnostroj Veržej (7).<br />
10. krog 2. SML: Šentjur – Tehnostroj<br />
Veržej 0 : 1. Vodi Šoštanj (20), 4. Tehnostroj<br />
Veržej (15), 7. Ljutomer (13), 9. Nafta<br />
(12). 10. krog 2. SKL: Šentjur – Tehnostroj<br />
Veržej 1 : 4. Vodi Dravinja (21), 4.<br />
Tehnostroj Veržej (17), 9. Nafta, 10. Ljutomer,<br />
oba po 10.<br />
8. krog pomurske lige: Čarda – Rakičan<br />
1 : 1, Gančani – Kema Puconci 1 :<br />
1, Lesoplast Križevci – Tišina 1 : 0, Tromejnik<br />
– Grad 1 : 3, Ba<strong>ko</strong>vci – Apače 4 :<br />
1. Vrstni red: Lesoplast Križevci 16, Ba<strong>ko</strong>vci<br />
14, Apače 13. 8. krog 1. MNL: Iža<strong>ko</strong>vci<br />
– Bogojina 0 : 3, Radgona – Beltinci<br />
3 : 0, Goričanka – Dokležovje 3 :<br />
0. Vrstni red: Goričanka 18, Radgona in<br />
Bogojina po 15.<br />
M. J.<br />
Od tretjega do enajstega<br />
mesta le štiri točke razlike<br />
Izidi: Čarda – Odranci 0 : 1, Grad – Tehnostroj<br />
Veržej 1 : 3, Koroška Dravograd –<br />
Tromejnik G-Kalamar 2 : 3, MU Šentjur<br />
– Simer šampion 1 : 4, Zreče – Aha Emmi<br />
Bistrica 2 : 1, Malečnik – Kovinar Štore 1<br />
: 2, Stojnci – Paloma 2 : 0. Pari 10. kroga:<br />
Tehnostroj Veržej – Zreče, Tromejnik<br />
G-Kalamar – Paloma, Odranci – Stojnci,<br />
Kovinar Štore – Čarda, Simer šampion<br />
– Grad, Aha Emmi Bistrica – Malečnik,<br />
Koroška Dravograd – MU Šentjur.<br />
Zlati gol Zelka<br />
Igrišče v Martjancih, 250 gledalcev,<br />
sodnik: Dejan Vivod (Dravograd). Strelec:<br />
Zel<strong>ko</strong> (85).<br />
Rumeni kartoni: Atanasov, Grah, G.<br />
Pavel, Kerčmar; Zel<strong>ko</strong>.<br />
Čarda: Prša, G. Pavel, Gjergjek (M.<br />
Tompa, 73), Z. Horvat, D. Pavel (Recek,<br />
87), U. Krajnc, Grah, D. Krajnc, Kerčmar,<br />
U. Pavel (Gjerek, 79), Atanasov.<br />
Odranci: M. Gönc, Zlatar, Erjavec, J.<br />
Gönc, D. Horvat, J. Tkalec, Žerdin, Raduha,<br />
J. Tkalec I (Gostan, 72), Sreš (N.<br />
Tompa, 83), Zel<strong>ko</strong> (Jablanovec, 90).<br />
Veržejci slavili pri Gradu<br />
Igrišče pri Gradu, 300 gledalcev, sodnik:<br />
Slobodan Jovanović (Velenje).<br />
Strelci: 0 : 1 Karnet (24), 1 : 1 Krpič (59), 1<br />
: 2 Karnet (72), 1 : 3 Lugonjič (85). Rumeni<br />
kartoni: Krpič, Banfi, Kuronja, Fujs,<br />
Baler; Gašperšič, Karnet, Lenič, Koder.<br />
Grad: Nemec, Bernjak, Krpič (Ni<strong>ko</strong>las<br />
Huber Buček, 89), Frumen (Kuronja,<br />
46), Baler, Benkič, Banfi, Stošić, Fujs, Recek<br />
(Krančič, 46), Šiš<strong>ko</strong>.<br />
Tehnostroj Veržej: Andrejč, Dirnbek,<br />
Koder, Hodnik, Kaučič, Lenič, Lugonjič,<br />
Sunčič (D. Vin<strong>ko</strong>vič, 65), Karnet (Marič,<br />
85), Gašperšič (M. Vin<strong>ko</strong>vič, 69), Kavaš.<br />
Sukič mož odločitve<br />
Igrišče v Dravogradu, 80 gledalcev, sodnik:<br />
Emir Huselja (Velenje). Strelci: 0 : 1<br />
Bu<strong>ko</strong>vec (60), 1 : 1 Ljubanić (66), 1 : 2 Sukič<br />
(71), 1 : 3 Sukič (82), 2 : 3 Ljubanić (92). Rumeni<br />
kartoni: Zamernik; Horvat, Šnurer.<br />
Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, Nemec<br />
(Sukič, 35), R. Kous, G. Bokan, Šnurer (Navotnik,<br />
58), Čontala, R. Bokan, Bu<strong>ko</strong>vec,<br />
R. Kous, Forjanič (Ki<strong>si</strong>lak, 53), V. Horvat.<br />
Odranci 7 1 1 28 : 11 22<br />
Kovinar 6 1 2 18 : 13 19<br />
S. šampion 4 3 2 24 : 12 15<br />
Grad 4 3 2 18 : 15 15<br />
Zreče 4 3 2 12 : 10 15<br />
Veržej 5 0 4 20 : 23 15<br />
Tromejnik 4 2 3 14 : 15 14<br />
Malečnik 4 1 4 17 : 15 13<br />
Čarda 3 3 3 10 : 10 12<br />
Paloma 3 2 4 9 : 14 11<br />
Dravograd 3 2 4 14 : 22 11<br />
Stojnci 2 1 6 11 : 19 7<br />
Bistrica 1 1 7 19 : 23 4<br />
Šentjur 1 1 7 10 : 22 4<br />
Milan Jerše<br />
Sobota, 23. oktobra: 1. turnir v namiznem tenisu<br />
za ja<strong>ko</strong>stno lestvico rekreativnih igralcev. Nova<br />
športna dvorana v Ljutomeru. Organizator: NTK<br />
Ljutomer. Informacije: Dar<strong>ko</strong> Fijavž, 051 350 532.<br />
Nedelja, 24. oktobra: Mednarodni turnir v<br />
namiznem tenisu. Organizator: NTK Ljutomer.<br />
Informacije: Dar<strong>ko</strong> Fijavž, 051 350 532.<br />
Od 18. do 24. oktobra: Zdravo <strong>ko</strong>panje z olimpijs<strong>ko</strong><br />
kartico. Bazen v hotelu Terme Lendava.<br />
Organizator: Olimpijski <strong>ko</strong>mite Slovenije. Informacije:<br />
Luka Kremelj, 051 376 290.<br />
Več informacij o prireditvah in vadbi na<br />
www.migajznami.<strong>si</strong>, kamor <strong>lah</strong><strong>ko</strong> tudi<br />
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
24 | Vestnik | 21. oktobra 2010 dobro je vedeti<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Sprostite se!<br />
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti<br />
Znanje je bogata dota<br />
Kdo pravi, da se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> sprostite le<br />
pred televizorjem s prigriz<strong>ko</strong>m v roki?<br />
Privoščite <strong>si</strong> zdrav napitek: zmeljite<br />
banano, borovnice in <strong>ko</strong>zarček<br />
vaniljevega jogurta z zdrobljenim<br />
ledom. Uživajte v naravi. Za kakšno uro<br />
pozabite na pospravljanje, sedite na<br />
vrt in opazujte zvezde. V primerjavi z<br />
vesoljem se bodo vaše težave zazdele<br />
čisto majhne.<br />
Vzemite svoj najljubši CD in <strong>si</strong> dajte<br />
duška. S plesom <strong>lah</strong><strong>ko</strong> pokurite toli<strong>ko</strong><br />
kalorij <strong>ko</strong>t s te<strong>ko</strong>m in opravite tudi<br />
nekaj razteznih vaj. Še bolje bo, če se<br />
vam pridruži vsa družina. V pižamo se<br />
preoblecite zgodaj. Ta<strong>ko</strong> boste ločili<br />
noč in dan in se spomnili, da je prišel<br />
čas za sproščanje.<br />
Za jedilno mizo<br />
nikar z mobilni<strong>ko</strong>m<br />
To je zelo nevljudno početje! Ka<strong>ko</strong><br />
sploh <strong>lah</strong><strong>ko</strong> jeste in hkrati pišete?!<br />
Potemtakem mobilnik za mizo ni<br />
dobrodošel. Izmed 17 držav, ki so bile<br />
tokrat vključene v spletno anketo, le v<br />
štirih prevladuje pošiljanje sporočil med<br />
uživanjem dnevnih obro<strong>ko</strong>v. Kot bi <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
priča<strong>ko</strong>vali, se veli<strong>ko</strong> ljudi, mlajših od<br />
45 let, prepusti temu početju.<br />
Slovenci <strong>smo</strong>, sodeč po rezultatih,<br />
dokaj olikani: uvrstili <strong>smo</strong> se na dobro<br />
sedmo mesto. Več žensk <strong>ko</strong>t moških<br />
priznava, da med obroki pošilja<br />
sporočila. Le v Kanadi, Franciji, Indiji,<br />
Maleziji, Angliji in tudi v Sloveniji<br />
prednjačijo moški pošiljatelji sporočil.<br />
Edina država, kjer ljudje, starejši od<br />
45 let, v času obedovanja pošljejo<br />
več sporočil <strong>ko</strong>t mlajši, je Brazilija.<br />
Po teh podatkih ima kar 90 odstot<strong>ko</strong>v<br />
Slovencev najmanj en mobilnik.<br />
Za pomarančni sok<br />
Kot veste, gazirane pijače niso najbolj<br />
zdrav način gašenja žeje. Če jih boste<br />
spili preveč, se vam bo povečalo<br />
tveganje za debelost in slad<strong>ko</strong>rno<br />
bolezen. Vendar to še ne pomeni, da<br />
morate piti samo vodo. Študije so<br />
pokazale, da so izjemno priporočljive<br />
tudi druge pijače. Med njimi je na<br />
prvem mestu zagotovo pomarančni sok.<br />
Če spijete nekaj <strong>ko</strong>zarcev<br />
pomarančnega soka na dan, boste<br />
ublažili posledice hitro pripravljenega<br />
zajtrka in zmanjšali š<strong>ko</strong>do, ki jo ima<br />
takšna hrana za žilje, kažejo nove<br />
študije. Vzrok temu je morda visoka<br />
vsebnost flavonoidov, rastlinskih<br />
pigmentov in protivnetnih snovi v<br />
pomarančnem soku. Vseka<strong>ko</strong>r pa<br />
izberite stoodstotni sok. Nektar in<br />
drugi pripravki namreč vsebujejo več<br />
kalorij in manj hranil.<br />
Nedavno <strong>smo</strong> v Vestniku že pisali o omega 3 maščobnih kislinah<br />
In takrat sem obljubila, da v eni izmed<br />
prihodnjih številk nekaj besed namenim<br />
še pomenu in vplivu omega 3 maščobnih<br />
kislin na učenje in spomin. Ker <strong>smo</strong> že<br />
krep<strong>ko</strong> za<strong>ko</strong>rakali v šols<strong>ko</strong> leto, je sedaj<br />
pravi čas, da obljubo tudi izpolnim.<br />
Pomen omega 3<br />
maščobnih kislin<br />
Omega 3 maščobne kisline, med katerimi<br />
sta biološ<strong>ko</strong> najpomembnejši in za<br />
ohranjanje zdravja bistveni ei<strong>ko</strong>zapentaenojska<br />
kislina (EPK) in do<strong>ko</strong>zaheksaenojska<br />
kislina (DHK), so pomembne v<br />
vseh življenjskih obdobjih. V telesu ne<br />
morejo nastajati, zato je glavni vir prehrana.<br />
Njihova <strong>ko</strong>ristnost se kaže na<br />
mnogih področjih: ob rednem in optimalnem<br />
uživanju omega 3 maščobnih<br />
kislin se srčne kapi zmanjšajo za polovico,<br />
krvni tlak se zniža, prav ta<strong>ko</strong> holesterol,<br />
izboljšajo se bolezni, kjer je prisotno<br />
kronično vnetje (revma, psoriaza, <strong>ko</strong>litis,<br />
Chronova bolezen,…). Prav ta<strong>ko</strong> omega 3<br />
maščobne kisline poskrbijo, da postanejo<br />
tkiva prožnejša, sklepi gibljivi, <strong>ko</strong>ža in<br />
krvne žile pa elastične. Že v nosečnosti in<br />
med dojenjem sta DHK in EPK pomembni<br />
za razvoj in rast otroka (možgani, oči)<br />
ter materino zdravje (zmanjšuje se tveganje<br />
za poporodno depre<strong>si</strong>jo, povišan<br />
krvni tlak ...). Prav ta<strong>ko</strong> DHK in EPK vplivata<br />
na učenje in spomin, zato sta nepogrešljivi<br />
pri šoloobveznih otrocih.<br />
Ko zakrvavi<br />
dlesen<br />
V<strong>si</strong> ljudje doživimo kdaj neprijeten<br />
pojav, da nam zakrvavi dlesen. Navadno<br />
ob ščetkanju, nered<strong>ko</strong> pa tudi<br />
ob jedi trše hrane, <strong>ko</strong>t so s<strong>ko</strong>rja kruha,<br />
oreščki … Veli<strong>ko</strong> je tudi takih, ki<br />
jim dlesen zakrvavi s<strong>ko</strong>raj spontano.<br />
Ker je pojav relativno pogost, se nanj<br />
mnogi navadijo in sprejmejo <strong>ko</strong>t del<br />
življenja, ne vedoč, da <strong>lah</strong><strong>ko</strong> že kmalu<br />
zaradi tega ostanejo brez katerega<br />
izmed zob.<br />
Občasno krvavenje dlesni je znak,<br />
da postanemo pozorni, redno krvavenje<br />
pa je alarmantno. Človeš<strong>ko</strong> telo<br />
namreč razen izjem (menstrualni cikel)<br />
ne krvavi. To pomeni, da imamo<br />
neki patološki proces, zaradi katerega<br />
je dlesen vneta do te mere, da izjemno<br />
hitro zakrvavi. Vzrok za to pa navadno<br />
niso geni naših staršev, ampak<br />
zobna ščetka, ki je prepogosto »na<br />
dopustu« ali ima neizurjenega lastnika.<br />
Dlesen krvavi, ker je v bližini medij<br />
(hrana, plak, zobni kamen …), na<br />
katerem se množijo š<strong>ko</strong>dljive bakterije.<br />
Te izločajo produkte (proteaze, <strong>ko</strong>lagenaze<br />
…), ki povzročijo vnetje, ob<br />
vnetju pa je dlesen bolj ranljiva.<br />
Možgani<br />
Možgani so <strong>ko</strong>mpleksen organ. So<br />
središče za sočasno gibanje, mišljenje,<br />
govor, čustva … Približno 60 odstot<strong>ko</strong>v<br />
možganov predstavljajo maščobe. Največji<br />
delež predstavljajo polinena<strong>si</strong>čene<br />
maščobne kisline, med katere spadajo<br />
tudi omega 3 maščobne kisline.<br />
Omega 3 maščobne kisline so<br />
pomembne za zdrave celice<br />
Celična membrana je sestavljena iz<br />
omega 3 maščobnih kislin, ki skrbijo,<br />
da je omogočena dobra prehodnost<br />
hranilnih snovi v celico in odpadnih<br />
snovi iz celice. Če v prehrani teh maščob<br />
primanjkuje, se v celično membrano<br />
vgrajujejo neustrezne maščobne kisline,<br />
zaradi katerih membrana postaja<br />
bolj toga in manj prepustna. Prav ta<strong>ko</strong><br />
imajo živčne celice v možganih značilne<br />
dolge izrastke, s katerimi tvorijo povezave<br />
med posameznimi živčnimi celicami.<br />
Te povezave so ključne za dejavnost<br />
možganov. In vsak tak izrastek obdaja<br />
mielinska ovojnica, ki je spet sestavljena<br />
iz omega 3 maščobnih kislin.<br />
Inteligenca<br />
Potrebe<br />
po energiji<br />
Priporočen dnevni vnos kalorij za<br />
ženske je približno 2.000 kalorij, za<br />
moške pa o<strong>ko</strong>li 2.500. Vendar ni nujno,<br />
da te vrednosti ustrezajo prav<br />
vsem. Potrebe po kalorijah so namreč<br />
odvisne od starosti, naporov in aktivnosti,<br />
telesne zgradbe, zdravstvenega<br />
stanja itd.<br />
Dokaj preprosto <strong>lah</strong><strong>ko</strong> izmerite lastne<br />
potrebe po energiji in izračunate,<br />
<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> kalorij naj bi dnevno zaužili.<br />
To <strong>lah</strong><strong>ko</strong> storite z enotedenskim<br />
spremljanjem telesne teže in vodenjem<br />
dnevnika prehrane. Ta<strong>ko</strong> boste<br />
izvedeli, <strong>ko</strong>li<strong>ko</strong> energije v resnici potrebujete,<br />
in dobili <strong>ko</strong>ristne smernice<br />
pri morebitnem hujšanju. Najbolj<br />
praktično je začeti tehtanje v ponedeljek.<br />
Stehtajte se zjutraj, brez oblačil in<br />
po opravljeni potrebi. Stehtajte se<br />
petkrat zaporedoma in izračunajte<br />
aritmetično sredino (seštejte rezultate<br />
vseh petih tehtanj in vsoto delite<br />
s pet). Zapišite povprečni rezultat in<br />
do naslednjega ponedeljka pozabite<br />
nanj. Nato ves postopek v celoti ponovite.<br />
Ta<strong>ko</strong> je razumljivo, da na inteligenco<br />
ne vplivajo zgolj geni in izkušnje, pač<br />
pa je skrivnost tudi v prehrani oz. vnosu<br />
omega 3 maščobnih kislin. Hranilno revna<br />
hrana možganskim celicam namreč<br />
ne more zagotoviti najboljšega delovanja.<br />
Pomanjkanje omega 3 maščobnih<br />
kislin se izrazi <strong>ko</strong>t zmanjšan pretok informacij,<br />
zato učenje postane oteženo!<br />
Pomanjkanje omega 3<br />
maščobnih kislin pri otrocih<br />
in s tem povezane težave<br />
Ugotovili so, da se premalo omega 3<br />
maščobnih kislin pri otrocih kaže v pogostejših<br />
motnjah pozornosti, spomina,<br />
vedenja in hiperaktivnosti. Znanstveniki<br />
so prišli do zanimivega odkritja, da je hiperaktivnost<br />
precej pogostejša pri dečkih<br />
<strong>ko</strong>t pri deklicah prav zato, ker dečki potrebujejo<br />
trikrat več omega 3 maščobnih<br />
kislin <strong>ko</strong>t deklice. Prav ta<strong>ko</strong> so dokazali,<br />
da so otroci, ki ne uživajo dovolj omega 3<br />
maščobni kislin, pogosteje depre<strong>si</strong>vni in<br />
nerazpoloženi in imajo več težav pri branju,<br />
čr<strong>ko</strong>vanju in <strong>ko</strong>ordinaciji gibov.<br />
Ka<strong>ko</strong> zagotoviti zadostno<br />
<strong>ko</strong>ličino omega 3<br />
maščobnih kislin?<br />
Voda – ključ<br />
do energije<br />
Voda je bila že od nekdaj naravno<br />
zdravilo za zdravljenje človeškega telesa.<br />
Stari Grki so verjeli, da vsebuje<br />
esenco življenja.<br />
Na različne temperature ogreta<br />
voda poživlja telo ter ohranja in obnavlja<br />
zdravje. Obstaja vrsta različnih<br />
tehnik zdravljenja z mrzlo ali vročo<br />
vodo, ki spodbujajo delovanje živčevja<br />
in lajšajo bolečine. V tradicionalnem<br />
kitajskem zdravilstvu je voda eden od<br />
petih osnovnih elementov z zdravilnimi<br />
lastnostmi za telo in dušo. Zaradi<br />
njenih zdravilnih lastnosti so vodo<br />
uporabljale stare kulture na vzhodu<br />
in zahodu: <strong>ko</strong>pel so uporabljali <strong>ko</strong>t<br />
obred za čiščenje telesa in duha v s<strong>ko</strong>raj<br />
vseh deže<strong>lah</strong> sveta.<br />
Mrzla ali vroča <strong>ko</strong>pel z eteričnimi<br />
olji ali zdravilnimi zelišči ima never-<br />
jetne zdravilne učinke. Različne težave<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> odpravimo tudi z namakanjem,<br />
umivanjem in drgnjenjem ter z<br />
mokrimi obkladki. Mrzla voda povečuje<br />
občutljivost, oži krvne žile, zvišuje<br />
krvni tlak in poživlja delovanje<br />
živčevja, topla ali vroča voda pa sprošča<br />
napete mišice in krepi imunski<br />
<strong>si</strong>stem.<br />
Povedali <strong>smo</strong> že, da so omega 3 maščobne<br />
kisline esencialne, to pa pomeni,<br />
da jih telo ni zmožno samo ustvariti,<br />
pač pa jih moramo pridobiti s prehrano<br />
ali dodatki. Zato je nujno uživanje rib,<br />
predvsem morskih, vsaj dvakrat tedens<strong>ko</strong>.<br />
Prav ta<strong>ko</strong> omega 3 maščobne kisline<br />
najdemo v lanenem semenu, žitnih zrnih,<br />
oreščkih in nekaterih stročnicah.<br />
Prehranska dopolnila<br />
v lekarnah<br />
Kadar s prehrano ne zagotovimo potrebnega<br />
vnosa omega 3 maščobnih kislin,<br />
se priporoča dodatek v obliki prehranskih<br />
dopolnil. V lekarni so, brez<br />
recepta, na voljo žvečljive kapsule Zvezdomani<br />
in <strong>si</strong>rup Omega 3. Raziskava je<br />
dognala, da ima dodajanje ribjih olj v<br />
prehrano ali dodatek ustreznih prehranskih<br />
dopolnil v obdobju treh mesecev<br />
neverjetne rezultate. Pri otrocih, ki<br />
so imeli težave z branjem, <strong>ko</strong>ncentracijo<br />
in spominom, se je v 40 odstotkih stanje<br />
izboljšalo. Najverjetneje se bomo strinjali,<br />
da zgolj z vnosom omega 3 maščobnih<br />
kislin znanja in uspeha ne bo mogoče<br />
iz<strong>si</strong>liti! Kajti žetev <strong>lah</strong><strong>ko</strong> pričakujemo,<br />
če seme ne samo posejemo, pač pa ga s<br />
trudom vzgajamo, s trdim delom negujemo,<br />
nežno varujemo in z ljubeznijo obdelujemo.<br />
Samo ta<strong>ko</strong> so kašče jeseni polne<br />
zdravih pridel<strong>ko</strong>v in zadovoljstvo je<br />
šele takrat popolno! <strong>Tudi</strong> z znanjem je<br />
ta<strong>ko</strong>! Trdo delo, vedoželjnost, spoštljiv<br />
odnos do dela in ljudi ter marljivost vodijo<br />
ne samo do brihtnih glav, pač pa tudi<br />
do modrosti! In to je dota, ki se je najbolj<br />
nadejamo!<br />
Polonca Fiala, mag. farm.<br />
Dolgo<br />
življenje<br />
Dan Büttner, razis<strong>ko</strong>valec lastnosti<br />
dolgega življenja, se je ukvarjal z<br />
vprašanjem, kje na svetu ljudje živijo<br />
najdlje.<br />
Na njegovem seznamu so se znašli<br />
naslednji kraji: Sardinija v Italiji, Okinava<br />
na Japonskem, Nicoya na Kostariki<br />
in Loma Linda v Kaliforniji. V<br />
svoji knjigi Modro področje je zbral<br />
nasvete ljudi, ki so dosegli častitljivo<br />
starost. »Čudežnega napoja, ki bi<br />
ustavil staranje, ni,« pravi.<br />
Ponuja pa nekaj predlogov, ka<strong>ko</strong><br />
to storiti. Prvo je meditiranje. Sedite<br />
v miren prostor in se osredotočite<br />
na <strong>ko</strong>žo pod nosom in nad ustnicami.<br />
Zavedite se svojega dihanja in<br />
ga začutite.<br />
Začnite s 15 minutami na dan in jih<br />
postopoma podaljšujte do ene ure. Po<br />
drugem nasvetu naj bi <strong>si</strong> zapisali svoje<br />
osebno poslanstvo.<br />
To pomeni, da <strong>si</strong> ustvarite življenjski<br />
cilj, ki <strong>lah</strong><strong>ko</strong> vpliva na dolžino vašega<br />
življenja.<br />
In navsezadnje, začnite se ukvarjati<br />
z jogo. »To je idealna telovadba za starejše,«<br />
pravi Büttner.
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Pravi čaj<br />
Nedavne študije povezujejo zmerno<br />
pitje pravega čaja z zmanjševanjem<br />
tveganja za smrt, srčnim napadom in<br />
povišano ravnijo holesterola. Prav ta<strong>ko</strong><br />
študije kažejo, da flavonoidi v čaju do<br />
65 odstot<strong>ko</strong>v zmanjšajo dvig krvnega<br />
tlaka. Tri do štiri s<strong>ko</strong>delice pravega<br />
čaja na dan naj bi za petino zmanjšale<br />
tveganje za razvoj slad<strong>ko</strong>rne bolezni<br />
tipa 2. Znanstveni dokazi o tem, da bi<br />
čaj (zlasti zeleni) zmanjševal tveganje<br />
za raka, še niso do<strong>ko</strong>nčni, vendar so<br />
obetavni. Otroci naj ne bi spili več <strong>ko</strong>t<br />
majhni s<strong>ko</strong>delici pravega čaja na dan.<br />
Hrup<br />
Pregovor, ki še ka<strong>ko</strong> drži<br />
dobro je vedeti<br />
Motiti se je človeš<strong>ko</strong>!<br />
Ko gre nekaj narobe, <strong>ko</strong>t vzrok najlažje navedemo »človeški faktor«<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 25<br />
besede mode<br />
Luksuz<br />
Luksuz se dotika bistvenega. V življenju<br />
je veli<strong>ko</strong> perfektnih kreacij, ki se kažejo<br />
v lepem <strong>ko</strong>su lesa, porcelana, kristala,<br />
tkanine. Njihov čar je v stavku »manj je<br />
več«, saj vse, kar je preveč, ne služi ničemur.<br />
In to je ideja dobrega obli<strong>ko</strong>vanja.<br />
Čas in luksuz<br />
Čas je tisti faktor, ki <strong>si</strong> ga za luksuz<br />
enostavno moramo najti ali vzeti. Da<br />
najdemo lep <strong>ko</strong>s lesa, se moramo potruditi<br />
in naravi pustiti, da nas preseneti.<br />
Za občudovanje lepe skulpture<br />
ali slike in, verjeli ali ne, tudi knjige se<br />
moramo ustaviti, vdihniti zrak in iskati<br />
vzrok, zakaj nas pravzaprav ta<strong>ko</strong> navdihujejo.<br />
In ni lepšega občutka <strong>ko</strong>t obleči<br />
oblačilo, ki boža naše o<strong>ko</strong> in telo. Za<br />
luksuz je potrebna zrelost. V njem uživamo,<br />
<strong>ko</strong> se zavedamo, da je postal del<br />
nas samih.<br />
Naše želje, potrebe in luksuz<br />
Dobro poznavanje našega telesa, razumevanje<br />
učinka barv na naše telo in<br />
p<strong>si</strong>ho ter navsezadnje sporočilo, ki ga<br />
s svojim videzom hočemo podati o<strong>ko</strong>lici,<br />
je nujno potrebno na poti luksuza.<br />
Luksuzu se moramo prepustiti, da<br />
nas preseneti. Ta<strong>ko</strong> <strong>ko</strong>t dober dizajn,<br />
ki upošteva vse želje in potrebe z vsem<br />
spoštovanjem. Ko ni ničesar preveč in<br />
ničesar premalo. Pa vendarle luksuz<br />
označuje individualiste, ki cenijo ka<strong>ko</strong>vost<br />
»pod površino«. Take, ki znajo no<strong>si</strong>ti<br />
oblačila s stilom. Take, ki znajo, da<br />
je kultura oblačenja povezana s funkcionalnostjo<br />
in zabavo ter tisto vijolično<br />
Ali ste vedeli, da je vsak peti Evropejec<br />
ponoči redno izpostavljen močnemu<br />
hrupu, kar <strong>lah</strong><strong>ko</strong> oslabi zdravje?<br />
To je pokazala raziskava Svetovne<br />
zdravstvene organizacije (WHO), ki je<br />
opozorila, da <strong>lah</strong><strong>ko</strong> hrup med spanjem<br />
vodi do visokega krvnega tlaka, celo<br />
do srčnega infarkta in tudi do zgodnje<br />
smrti, je poročala nemška tis<strong>ko</strong>vna<br />
agencija DPA. Nočni hrup namreč ne<br />
š<strong>ko</strong>duje le sluhu, temveč nedvomno<br />
vodi tudi do zdravstvenih težav. Nočni<br />
hrup, ki ga povzroči letalski promet,<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> visok krvni tlak povzroči tudi v<br />
primeru, <strong>ko</strong> se ljudje zaradi hrupa ne<br />
zbudijo. Še posebej š<strong>ko</strong>dljiv pa je hrup<br />
takrat, <strong>ko</strong> se zaradi njega prebudimo.<br />
Nočnemu hrupu so bolj izpostavljeni<br />
kronični bolniki in starejši ter tudi<br />
ljudje, ki opravljajo izmens<strong>ko</strong> delo.<br />
Zelo zdrave buče<br />
V prak<strong>si</strong> se ljudem dogaja sedem večnih<br />
napak. Napaka, ki se pojavlja na<br />
vseh <strong>ko</strong>ncih sveta pri ljudeh vseh starosti:<br />
ne moremo <strong>si</strong> priklicati v spomin<br />
ime človeka, ki ga zagotovo poznamo,<br />
ali pa – kar je še huje – ga poimenujemo<br />
z drugim imenom. Temu pravimo<br />
lapsus ali besedni zdrs, zgodi pa<br />
se vsa<strong>ko</strong>mur od nas, in <strong>si</strong>cer približno<br />
enkrat tedens<strong>ko</strong>. Kadar imamo ne<strong>ko</strong><br />
ime na <strong>ko</strong>ncu jezika, a <strong>si</strong> ga nika<strong>ko</strong>r<br />
ne moremo priklicati v spomin, <strong>si</strong> pomagamo<br />
s številom zlogov, ki <strong>si</strong> jih navadno<br />
pravilno zapomnimo, in čr<strong>ko</strong>, s<br />
katero se ime začenja.<br />
Druga napaka je, da <strong>smo</strong> ljudje nagnjeni<br />
k temu, da nenamerno izkrivljamo<br />
potek resničnih dogod<strong>ko</strong>v,<br />
ta<strong>ko</strong> da določene stvari prikažemo v<br />
lepši luči, <strong>ko</strong>t so <strong>si</strong> jih zapomnili ljudje<br />
o<strong>ko</strong>li nas. Da <strong>si</strong> boste lažje predstavljali,<br />
kaj imamo v mislih, naredite<br />
kratek test: čim bolj objektivno odgovorite<br />
na vprašanje, ka<strong>ko</strong> dobro vam<br />
je šlo v srednji šoli.<br />
Delovanje možganov se močno upočasni,<br />
kadar žonglirate z več opravili<br />
naenkrat. Iz delovnega spomina podatki<br />
navadno zbledijo ta<strong>ko</strong> hitro,<br />
<strong>ko</strong>t voda izhlapi sredi puščave; čez<br />
približno dve sekundi podatki začnejo<br />
bledeti. Študije so pokazale, da<br />
potrebujemo najmanj 15 minut, da se<br />
ponovno osredotočimo na ne<strong>ko</strong> delo,<br />
če nas je pri tem zmotila kaka oseba<br />
ali kaka stvar.<br />
Človek vča<strong>si</strong>h strmi v ne<strong>ko</strong> stvar,<br />
a je dejans<strong>ko</strong> sploh ne vidi. Rezultati<br />
poskusov so pokazali, da presenetljivo<br />
veli<strong>ko</strong> število udeležencev testa<br />
predmetov, ki so jih postavili tik pred<br />
njih, sploh ni opazilo. In to velja ta<strong>ko</strong><br />
za majhne <strong>ko</strong>t tudi za velike in na moč<br />
opazne predmete.<br />
Pogosto se zgodi, da neke spremembe<br />
v o<strong>ko</strong>lju sploh ne opazimo,<br />
pa če je ta še ta<strong>ko</strong> velika. »Takšna je<br />
človeška narava«, pravi Claire Hewitt,<br />
ki je zaposlena v filmski industriji <strong>ko</strong>t<br />
oseba, ki preverja, ali se scenarij ujema<br />
s posnet<strong>ko</strong>m. »Največ, kar <strong>lah</strong><strong>ko</strong><br />
storite, je, da opazite tiste napake, ki<br />
so najbolj očitne,« pove.<br />
Le redka so področja, kjer stro<strong>ko</strong>vnjaki<br />
in odgovorni ta<strong>ko</strong> z<strong>lah</strong>ka priznavajo<br />
in popravljajo svoje napake, <strong>ko</strong>t<br />
je svet tiskanih medijev, še posebej<br />
dnevnega časopisja. Ameriški pisatelj<br />
in <strong>ko</strong>lumnist Craig Silverman pravi, da<br />
so ti popravki izjemno zanimivo in zabavno<br />
branje. Težava je v tem, da pri<br />
branju besedila ni<strong>ko</strong>li ne beremo od<br />
besede do besede in od črke do črke<br />
natančno, temveč občasno preskakujemo<br />
cele besede.<br />
Verjamemo, da <strong>smo</strong> boljši, <strong>ko</strong>t <strong>smo</strong><br />
v resnici. Ta<strong>ko</strong> hodimo naokrog sveto<br />
prepričani, da <strong>smo</strong> nadpovprečni.<br />
Prav v tem pa se skriva razlog za naše<br />
številne napake. »Pretirana samozavest<br />
je osnovna lastnost p<strong>si</strong>hologije<br />
človeka,« zatrjuje Stefano Della Vigna,<br />
profesor e<strong>ko</strong>nomije na Univerzi<br />
Berkley.<br />
Milan Jerše<br />
pi<strong>ko</strong> na i. Luksuz je čutno izkustvo, povezano<br />
z veseljem do uživanja.<br />
Američani se nad njimi navdušujejo<br />
že stoletja, pri nas pa se neka<strong>ko</strong> zdi,<br />
da ne vemo točno, kaj z njimi sploh<br />
početi. Pri tem pa so buče ta<strong>ko</strong> zelo<br />
zdrave, okusne in navsezadnje tudi<br />
lepe. Kitajska tradicionalna medicina<br />
verjame, da uživanje buč blaži<br />
<strong>si</strong>mptome bolezni prebavnega trakta<br />
in ledvic. Zaradi visoke vsebnosti kalija<br />
buče delujejo tudi odvajalno, vitamina<br />
A in C pa dobro vplivata na imunski<br />
<strong>si</strong>stem, <strong>ko</strong>žo in oči. Zaradi velikega<br />
števila antiok<strong>si</strong>dantov buče pomagajo<br />
varovati pred ra<strong>ko</strong>m, hkrati pa<br />
pomagajo ohranjati mladosten videz.<br />
z našega štedilnika<br />
Juha iz krompirja in pora<br />
300 g mokastega krompirja, 250 g pora,<br />
2 jedilni žlici masla, 1 l zelenjavne jušne<br />
osnove, 2 dl sladke smetane, sol, ščep<br />
sveže zmletega belega popra, ščep sveže<br />
naribanega muškatnega oreščka, 125 g<br />
svežih jurč<strong>ko</strong>v, drobnjak.<br />
Krompir operemo, olupimo in narežemo<br />
na <strong>ko</strong>cke. Por operemo in narežemo<br />
na <strong>ko</strong>lobarje. V loncu segrejemo<br />
maslo in na njem dušimo krompir<br />
in por. Prilijemo zelenjavno osnovo in<br />
kuhamo približno 20 minut. Juho pretlačimo,<br />
najbolje s paličnim mešalni<strong>ko</strong>m,<br />
ji dodamo slad<strong>ko</strong> smetano in jo<br />
krep<strong>ko</strong> začinimo s soljo, poprom in<br />
muškatnim orešč<strong>ko</strong>m. Jurčke očistimo<br />
in narežemo na tanke rezinice, ki<br />
jih na hitro prepražimo. V vsa<strong>ko</strong> porcijo<br />
dodamo jurčke in drobnjak.<br />
Goveji file v s<strong>ko</strong>rjici<br />
repne cime in radiča<br />
600 g govejega fileja, 1 dl olja, 3 dl temne<br />
osnove, 1 dl rdečega vina, 20 g moke, 50<br />
g repne cime, 100 g rdečega radiča, 250<br />
g listnatega testa, sol.<br />
Dobro uležan goveji file solimo, z<br />
obeh strani dobro popečemo, malo<br />
pomokamo in zalijemo s temno osnovo.<br />
Dodamo rdeče vino in prevremo,<br />
da se omaka lepo zgosti.<br />
Listnato testo razvaljamo, nanj položimo<br />
rezino radiča in sesekljane liste<br />
repne cime, nato goveji file in še<br />
en list radiča ter zavijemo v srajč<strong>ko</strong>.<br />
Listnato testo premažemo z jajcem in<br />
pečemo 15 minut v pečici, ogreti na<br />
200 °C, le toli<strong>ko</strong>, da se listnato testo<br />
zlato rumeno zapeče.<br />
Zdrobov cmok s timijanom<br />
2 dl mleka, 80 g pšeničnega zdroba, 50 g<br />
masla, 1 jajce, timijan, sol, poper.<br />
Mle<strong>ko</strong> zavremo, solimo, dodamo<br />
pšenični zdrob in kuhamo toli<strong>ko</strong> časa,<br />
da se zdrob dobro zgosti. Kuhanemu<br />
in ohlajenemu dodamo rumenjak in<br />
maslo.<br />
Dobro razmešamo in dodamo iz beljaka<br />
pripravljen trd sneg, na <strong>ko</strong>ncu<br />
pa še sesekljan timijan. Iz zdrobove<br />
mase z ro<strong>ko</strong> ali poljubnim modelom<br />
oblikujemo cmočke, ki jih v slanem<br />
kropu kuhamo deset minut.<br />
Sladka zdrobova rezina<br />
z jabolki in cimetom<br />
Zdrobova masa: 100 g pšeničnega zdroba,<br />
4 dl mleka, 1 jajce, 40 g slad<strong>ko</strong>rja, 10<br />
g vaniljevega slad<strong>ko</strong>rja.<br />
Nadev: 200 g skute, 10 g kisle smetane,<br />
100 g jabolk, 0,3 g cimeta, 1 jajce, 100 g<br />
slad<strong>ko</strong>rja, 20 g vaniljevega slad<strong>ko</strong>rja.<br />
Preliv: 0,3 dl sadjevca, 1 dl gozdnega<br />
medu.<br />
100 g vlečenega testa.<br />
Mle<strong>ko</strong> zavremo, dodamo maslo in<br />
vanj zakuhamo zdrob. Kuhan zdrob<br />
ohladimo, dodamo jajce, vaniljev slad<strong>ko</strong>r<br />
in navadni slad<strong>ko</strong>r.<br />
Skuto dobro premešamo, dodamo kislo<br />
smetano, vaniljev slad<strong>ko</strong>r ter slad<strong>ko</strong>r,<br />
jajce in cimet. Jabolka naribamo in<br />
dodamo skutni ma<strong>si</strong>. Poljuben model<br />
namažemo z maslom. Nato po plasteh<br />
nalagamo zdrobovo maso, jabolčnoskutni<br />
nadev, prekrijemo z vlečenim testom<br />
in dvakrat ponovimo. Pečemo 40<br />
minut v pečici, ogreti na 160 °C.<br />
Sadjevec in gozdni med segrejemo,<br />
po želji prižgemo in polijemo po še<br />
topli rezini.<br />
Brigita Čufar, vodja restavracije Maximo<br />
Detajli in luksuz<br />
Luksuz se dotika samo izjemnih detajlov,<br />
ki presenečajo v vsakem primeru.<br />
Luksuz se dotika trenda dobrega<br />
počutja. Zajema vsak detajl v stanovanju,<br />
vsa<strong>ko</strong> dišavo in celo lično izbrano<br />
hrano. Vsak detajl na žlici, ki jo nesemo<br />
k ustom, nam za hip odvrne vsakdanje<br />
misli in nas povede v zavedanje<br />
samega sebe in harmonije, ki nas obdaja.<br />
Trend, ki nas vedno bolj spominja,<br />
da je luksuz najti samega sebe in v tem<br />
popolnoma uživati.<br />
Tatjana Kalamar Morales<br />
tečajnica<br />
Tečajnica Banke Slovenije<br />
Referenčni tečaji ECB 19. 10. 2010<br />
(x enot nacionalne valute za 1 evro)<br />
Ameriški dolar USD 1,3859<br />
Bolgarski lev BGN 1,9558<br />
Hrvaška kuna HRK 7,3295<br />
Madžarski forint HUF 276,89<br />
Švicarski frank CHF 1,3405<br />
Turška lira TRY 1,9775<br />
Britanski funt GBP 0,8806
26 | Vestnik | 21. oktobra 2010 turizem<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
turistične<br />
prireditve<br />
Gerlinci – V soboto, 23. oktobra, ob<br />
13. uri se bo začela pri vaš<strong>ko</strong>-ga<strong>si</strong>lskem<br />
domu tradicionalna 25. prireditev<br />
Praznik mošta, vina in <strong>ko</strong>stanjev.<br />
Na prireditvi bodo trgatev z brajde in<br />
prešanje s stoletno prešo, nastop folklorne<br />
skupine Turističnega društva<br />
Can<strong>ko</strong>va, izbor 25. princese Praznika<br />
mošta, vina in <strong>ko</strong>stanjev ter drugo. Po<br />
kulturnem in zabavnem programu bo<br />
<strong>veseli</strong>ca s skupino Blue planet.<br />
Veržej – V soboto, 23. oktobra, ob<br />
10.30 bo pri Babičevem mlinu sklepna<br />
prireditev projekta Življenje ob<br />
Muri, ki ga izvajajo Društvo Mura rafting,<br />
Zveza društev Moja Mura in drugi<br />
partnerji. Ob tem bodo organizatorji<br />
predstavili rezultate projekta, ob<br />
11.30 pa pripravili spust po reki Muri<br />
do Mote s postanki v Iža<strong>ko</strong>vcih in Melincih.<br />
Z Mote se bodo s <strong>ko</strong>mbiji vrnili<br />
v Veržej, kjer bo druženje.<br />
Ljutomer – V soboto, 23. oktobra, od 8.<br />
do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična<br />
tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija<br />
Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki<br />
ljudske obrti in domače dobrote.<br />
Moravske Toplice – V soboto, 23. oktobra,<br />
ob 20. uri bo v okviru Dogod<strong>ko</strong>v<br />
v hotelu Livada prestige Degustacija<br />
vin.<br />
Kapela – V soboto, 23. oktobra, ob 9.<br />
uri se bo s startom na Kapeli začelo<br />
področno planins<strong>ko</strong> orientacijs<strong>ko</strong><br />
tekmovanje.<br />
Domanjševci – V nedeljo, 24. oktobra,<br />
med 10. in 14. uro bo na nogometnem<br />
igrišču drugo tekmovanje v kuhanju<br />
kisle juhe, ki ga organizirata Občina<br />
Šalovci in KMN Domanjševci.<br />
Gornja Radgona – V torek, 26. oktobra,<br />
med 10. in 12. uro bo v Svetovalnici<br />
Josefine delavnica Prišla je jesen<br />
– ustvarjamo z naravnimi materiali, v<br />
četrtek, 28. oktobra, med 10. in 12. uro<br />
pa delavnica Noč čarovnic – naredimo<br />
<strong>si</strong> mas<strong>ko</strong>.<br />
Lendava – V preddverju gledališke in<br />
<strong>ko</strong>ncertne dvorane je na ogled fotografska<br />
razstava Mestni utrip, ki sta jo<br />
po javnem natečaju pripravila KD Foto-video<br />
klub Lendava in TD Lendava.<br />
Razstava bo na ogled do 2. novembra.<br />
Nedelica – V Ancovi galeriji (Nedelica<br />
115) so odprli stalno razstavo Moja<br />
razstava vaših predmetov – Varašanci<br />
v Nedelici.<br />
Grad – V Viteški dvorani gradu Grad<br />
je na ogled razstava Narava in parki<br />
Slovenije s podobami iz narave in kulturne<br />
krajine v parkih Slovenije. Organizatorja<br />
sta JZ Krajinski park Gorič<strong>ko</strong><br />
ter Ministrstvo za o<strong>ko</strong>lje in prostor,<br />
na ogled pa bo do 31. oktobra.<br />
Moravske Toplice – S 1. oktobrom so<br />
prešli v TIC-u Moravske Toplice na jesens<strong>ko</strong>-zimski<br />
delovni čas. Poslovalnica<br />
bo odprta od ponedeljka do petka<br />
med 8. in 18. uro, ob sobotah med 7.<br />
in 15. uro ter ob nedeljah in praznikih<br />
med 8. in 14. uro.<br />
Ljutomer – V soboto, 23. oktobra, ob<br />
15. uri bo na Glavnem trgu prireditev<br />
Drugi Oktober Vinofest, ki jo organizira<br />
KMN Kaemde. Pripravili bodo<br />
predstavitev prleških vinarjev, degustacijo<br />
vrhunskih vin, rokenrol in pečene<br />
klobase na Ploci ter zabavni in<br />
glasbeni program ob kuhanem vinu<br />
in <strong>ko</strong>stanju. V glasbenem programu<br />
bo nastopil DJ dAvOr-IIN, na prireditvi<br />
bo sodeloval tudi Klub vinskih<br />
kraljic.<br />
Moravske Toplice – Pomurski turistično-informacijski<br />
center Pomurske turistične<br />
zveze pri hotelih Term 3000 je<br />
odprt vse dni v tednu od 9. do 18. ure. V<br />
njem ponujajo turistične informacije<br />
in servis turistom, domačinom in drugim<br />
obis<strong>ko</strong>valcem naše pokrajine.<br />
Izdali zložen<strong>ko</strong>, razglednico in plakat bogojinske cerkve<br />
Popularizacija Plečni<strong>ko</strong>ve<br />
cerkve v Bogojini<br />
»Kdo bi <strong>si</strong> mislil, da bo ta<strong>ko</strong> majhna Bogojina imela ta<strong>ko</strong> veli<strong>ko</strong> misel«<br />
Na Cvenu posejali<br />
dva tisoč zlatih zrn<br />
Turistično društvo Cven se je vključilo<br />
v projekt 2000 zlatih zrn za novo<br />
tisočletje, katerega pobudnik je bilo<br />
pred enajstimi leti TD Babinci. Letos<br />
so ob žetvi v Tešanovcih prevzeli<br />
zlata zrna od TD Tešanovci. Setev<br />
je bila v soboto na njivi ob Grüntu<br />
TD Cven, udeležila pa so se je tudi<br />
društva iz raznih krajev Slovenije, ki<br />
so se vključila v ta projekt, s Can<strong>ko</strong>ve,<br />
Zreč, Šentjanža, Sv. Jurija ob Ščavnici<br />
in drugod. Na Cvenu so se odločili,<br />
da bodo zlata zrna posejali v obliki<br />
lesenega loparja v smislu, da gre vse,<br />
kar gre v krušno peč, pre<strong>ko</strong> loparja.<br />
Prihodnje leto ob žetvi bodo pripravili<br />
prleš<strong>ko</strong> žetveno prireditev, <strong>ko</strong> bodo<br />
zlata zrna ročno poželi, prešteli in<br />
oddali enemu od slovenskih društev,<br />
ki se bo vključilo v omenjeni projekt.<br />
Na prireditvi je prleške plese plesala<br />
otroška folklorna skupina iz Osnovne<br />
šole Cven, pripravili so tudi nekaj<br />
kmečkih <strong>veseli</strong>h iger in druženje ob<br />
preleških jedeh. J. Ž.<br />
Razstava fotografij o Lendavi in njeni o<strong>ko</strong>lici<br />
Fotografi pomembni sestavljavci zgodovinskih dejstev<br />
Iskali posebnosti mestnega utripa – Natečaj pripravila Turistično društvo Lindau in KD Foto-video klub Lendava<br />
V soboto sta Turistično društvo Lindau<br />
iz Lendave in Kulturno društvo<br />
Foto-video klub Lendava organizirala<br />
v preddverju lendavske gledališke<br />
in <strong>ko</strong>ncertne dvorane otvoritev razstave<br />
Mestni utrip, ki bo na ogled do<br />
2. novembra.<br />
Na razstavi so fotografije, ki so jih<br />
poslali njihovi avtorji na fotografski<br />
natečaj, na katerem so <strong>lah</strong><strong>ko</strong> sodelovali<br />
v<strong>si</strong> ljubiteljski in poklicni fotografi<br />
iz Slovenije in tujine. V ocenjevanje so<br />
sprejemali fotografske stvaritve, ki so<br />
nastale v zadnjih dveh letih in na katerih<br />
je zabeleženo življenje in dogajanje<br />
v občini Lendava, predvsem tisto,<br />
kar življenje v mestu in občini naredi<br />
drugačno. Na natečaj je poslalo svoje<br />
fotografije devet avtorjev iz Maribora,<br />
Veszprema, Murska Sobote, Nove Gorice<br />
in člani Foto-video kluba Lendava.<br />
Komi<strong>si</strong>ja, v kateri so bili Igor Kolen<strong>ko</strong>,<br />
Aleš Gjerkeš in Kristjan Jesenovič, je<br />
Dr. Prelovšek je na predavanju govoril<br />
tudi o gradnji bogojinske cerkve in<br />
zanimivih anekdotah o odnosu med<br />
Plečni<strong>ko</strong>m in Prekmurci.<br />
Na fotografskem natečaju na temo Mestni utrip so prve tri nagrade za svoje<br />
fotografije prejeli Miran Domin<strong>ko</strong>, Peter Orban in Tomaž Galič.<br />
Fotografija Jože Gabor<br />
Fotografija Jože Gabor<br />
V petek je pripravil v Plečni<strong>ko</strong>vi cerkvi<br />
v Bogojini Turistično-informacijski<br />
center Moravske Toplice predstavitev<br />
nove zloženke z naslovom<br />
Cerkev Gospodovega vnebohoda v<br />
Bogojini, ki so jo izdali v štirih jezikih,<br />
ob slovenskem še v nemškem, angleškem<br />
in madžarskem. Ob tem so<br />
pripravili tudi predavanje enega največjih<br />
poznavalcev Plečni<strong>ko</strong>vih del dr.<br />
Damjana Prelovška z naslovom Plečnik<br />
in sakralna umetnost.<br />
V uvodni predstavitvi se je stro<strong>ko</strong>vna<br />
sodelavka TIC-a Moravske Toplice<br />
Janja Bürmen spomnila Plečni<strong>ko</strong>vih<br />
besed: »Kdo bi <strong>si</strong> mislil, da bo<br />
ta<strong>ko</strong> majhna Bogojina imela ta<strong>ko</strong> veli<strong>ko</strong><br />
misel.« Predavanje in zložen<strong>ko</strong> so<br />
pripravili v okviru projekta Popularizacija<br />
Plečni<strong>ko</strong>ve cerkve v Bogojini, ki<br />
sta ga finančno podprla Ministrstvo<br />
za kulturo in Občina Moravske Toplice,<br />
sodelovala pa sta tudi Pokrajinski<br />
muzej Murska Sobota in Razvojni zavod<br />
Občine Puconci. Ob zloženki so<br />
izdali še razglednico in plakat s fotografijo<br />
bogojinske cerkve.<br />
Avtor besedila in fotografij v zloženki<br />
je dr. Prelovšek, ki se je <strong>ko</strong>t desetletni<br />
otrok tudi osebno srečal s<br />
Plečni<strong>ko</strong>m. Na predavanju je govoril<br />
o Plečniku <strong>ko</strong>t osebnosti in ustvarjalcu<br />
ter o njegovih najpomembnejših<br />
sakralnih arhitekturnih umetninah,<br />
ki so v Sloveniji ob Bogojini še<br />
med drugim v ljubljanski Šiški in na<br />
Barju, pa tudi v mnogih drugih prestolnicah<br />
Evrope, <strong>ko</strong>t so Dunaj, Praga,<br />
Beograd in Zagreb. Ob tem je osvetlil<br />
ozadje gradnje cerkve v Bogojini in o<br />
tem povedal več anekdot, ki govorijo<br />
o tem, ka<strong>ko</strong> je Plečnik po prvih ne<strong>ko</strong>li<strong>ko</strong><br />
slabih izkušnjah z našo pokrajino<br />
kmalu vzljubil Prekmurce. V bogojinski<br />
cerkvi je Plečnik »prelil izročilo lokalne<br />
arhitekture v skrajno izbrušen<br />
moderen obli<strong>ko</strong>vni jezik. Verjetno je<br />
malo cerkva na zemeljski obli, pri katerih<br />
se je posrečila ta<strong>ko</strong> dovršena povezava<br />
starega z novim.<br />
Snežno bela stavba z okroglim zvoni<strong>ko</strong>m,<br />
ki se <strong>ko</strong>t božji prst dviga v<br />
nebo, nas že iz daljave pozdravlja s<br />
svojo nenavadno podobo. Zdi se, da je<br />
bila ustvarjena samo za ta prekmurski<br />
del zemlje in ne bi mogla stati nikjer<br />
drugje.«<br />
V okviru projektnih aktivnosti so<br />
na OŠ Bogojina pripravili tudi kviz na<br />
temo Plečnik v Prekmurju, na katerem<br />
so sodelovali učenci štirih osnovnih<br />
šol, ob bogojinski še OŠ Fo<strong>ko</strong>vci, DOŠ<br />
Prosenja<strong>ko</strong>vci in OŠ Puconci, na katerem<br />
so učenci odgovarjali na vprašanja<br />
o Plečniku in njegovem delu.<br />
Jože Gabor<br />
prvo mesto dodelila fotografiji, katere<br />
avtor je Miran Domin<strong>ko</strong>, drugo nagrado<br />
je prejel Peter Orban, tretjo pa Tomaž<br />
Galič. Ob njih so avtorji fotografij<br />
na razstavi še Larisa Kocon, Igor Divjak,<br />
Tibor Lang, Ladislav Šimon, Miran<br />
Roj<strong>ko</strong> in Mar<strong>ko</strong> Mladovan.<br />
Na otvoritvi razstave je Dušan Zver<br />
iz Turističnega društva Lindau v nagovoru<br />
obis<strong>ko</strong>valcem poudaril, da so<br />
fotografi zelo pomembni sestavljavci<br />
zgodovinskih dejstev, saj s svojo marljivostjo<br />
beležijo vsakdanje spremembe<br />
in iščejo svojo inspiracijo v običajnih,<br />
vsakdanjih stvareh in na ta način<br />
arhivirajo kroni<strong>ko</strong> preteklosti, sedanjosti<br />
in prihodnosti. Foto-video klub<br />
ta<strong>ko</strong> nadaljuje svoje aktivnosti in promovira<br />
fotografiranje ter njegov produkt<br />
<strong>ko</strong>t umetnost. Avtorji so pri tem<br />
poleg barvne uporabljali tudi črnobelo<br />
tehni<strong>ko</strong>.<br />
J. G.<br />
Fotografija Jože Žerdin
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
razvedrilo<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 27<br />
zvezde napovedujejo<br />
Nagrade za<br />
izžrebane reševalce<br />
1. nagrada: knjiga Lah<strong>ko</strong> jem,<br />
mag. Branislava Belović<br />
2.–8. nagrada: majica<br />
Pravilno rešitev - označena polja -<br />
napišite in pošljite na dopisnicah na<br />
uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta<br />
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do<br />
petka, 29. oktobra 2010.<br />
Rešitev:<br />
Ime in priimek, naslov:<br />
Rešitve iz 40. številke: SONČNICA, BREZA, KAROLINA KOLMANIČ<br />
1. nagrada kuharska knjiga: Franc Prelec, Razlagova ul. 26, 9000 Murska Sobota. 2.–8.<br />
nagrada majica: Marjan Sukič, Preglov trg 6, Ljubljana; Tatjana Magdič, Štefana Kovača<br />
ulica 119, Turnišče; Julija Klement, Martjanci 92; Alojz Hari, Večeslavci 123, Rogašovci,<br />
Sidonija Šinkec, Križevci 96 b, Križevci; Jelka Lončar, Gorica 72 a, Puconci; Uroš Podlesek,<br />
Kančevci 33 a, Križevci.<br />
Nagrade <strong>lah</strong><strong>ko</strong> prevzamete do <strong>ko</strong>nca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za<br />
informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.<br />
sudoku<br />
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9.<br />
9<br />
6<br />
7<br />
6<br />
6<br />
5<br />
8 9<br />
9<br />
1<br />
2<br />
8<br />
6<br />
3<br />
5<br />
7<br />
1<br />
9<br />
8 9<br />
7<br />
3<br />
8<br />
5<br />
1<br />
2<br />
1<br />
3<br />
4<br />
6<br />
4<br />
3<br />
OVEN<br />
ONA: S prijatelji se boste podali na zabavo, ki je pravzaprav niste načrtovali,<br />
pa bo kljub temu nadvse prijetno. Spoznali boste osebo, ki vam bo kaj kmalu<br />
pomenila veli<strong>ko</strong> več, <strong>ko</strong>t <strong>si</strong> mislite.<br />
ON: Uspelo vam bo združiti vaše poslovno življenje z zelo intimnimi doživetji.<br />
Saj je že skrajni čas, da se tudi vi malo zabavate, ne pa da se stalno podajate v<br />
nove in nove poslovne avanture, ki vam prinašajo celo <strong>ko</strong>pico skrbi.<br />
BIK<br />
ONA: Srčni izvoljenec vam bo očital, da vam delo pomeni več <strong>ko</strong>t njegova ljubezen,<br />
vendar mu boste dokazali, da ni ta<strong>ko</strong>. Zamere bodo kaj hitro pozabljene,<br />
ta<strong>ko</strong> da se vam obeta prav prijeten <strong>ko</strong>nec tedna v dvoje.<br />
ON: Prijetno presenečenje vam bo popestrilo običajno vsakdanjost. Konec tedna<br />
se boste znašli natan<strong>ko</strong> tam, kjer <strong>si</strong> že dolgo časa želite biti. Iz<strong>ko</strong>ristite priložnost,<br />
kajti ta vam <strong>lah</strong><strong>ko</strong> prinese veli<strong>ko</strong> več <strong>ko</strong>t le prehodno avanturo.<br />
DVOJČKA<br />
ONA: Preveč ste se <strong>veseli</strong>li, da bi <strong>lah</strong><strong>ko</strong> opazili zan<strong>ko</strong>, ki so vam jo nastavili in<br />
v katero ste se tudi ujeli. Bodite bolj previdni, predvsem pa ne nasedajte ta<strong>ko</strong><br />
prozornim prevaram, <strong>ko</strong>t je bila ta zadnja.<br />
ON: Neumno bi bilo, če bi se še naprej slepili. Zaljubili se boste v osebo, ki jo<br />
dobro poznate in ki vas je do sedaj vse prej <strong>ko</strong>t privlačila. Toda ča<strong>si</strong> se spreminjajo<br />
in s tem seveda tudi ljudje o<strong>ko</strong>li vas.<br />
RAK<br />
ONA: Res je, da se v kaosu precej tež<strong>ko</strong> znajdete, toda ravno v takšni <strong>si</strong>tuaciji<br />
<strong>lah</strong><strong>ko</strong> pridete do povsem nepriča<strong>ko</strong>vanega dobitka. Na delovnem mestu boste<br />
doživeli precejšnje presenečenje, saj vam bo uspelo tudi tisto, česar niste<br />
priča<strong>ko</strong>vali.<br />
ON: Obeta se vam prav prijeten teden, <strong>ko</strong> boste uspeli tudi tam, kjer ste do sedaj<br />
praviloma pogoreli. Predvsem na ljubezenskem področju, kjer imate še veli<strong>ko</strong><br />
neiz<strong>ko</strong>riščenih možnosti, ki bi <strong>lah</strong><strong>ko</strong> bile prav prijetne.<br />
LEV<br />
ONA: Posredovali boste pri prepiru vaših prijateljev in jih s tem na neki način obvarovali<br />
pred poslovnimi polomijami, ki jim grozijo. Pri tem boste tudi vi deležni<br />
njihove hvaležnosti, kar se vam bo poznalo predvsem pri vaših financah.<br />
ON: S partner<strong>ko</strong> se bosta dogovorila o neki zadevi, ki je zadnje čase postajala<br />
že kar nadležna, tokrat pa bosta vendarle uspela najti skupen interes. Prepiri<br />
iz preteklosti bodo ta<strong>ko</strong> kar naenkrat povsem pozabljeni.<br />
DEVICA<br />
ONA: O<strong>ko</strong>li vas bodo začele krožiti nepreverjene informacije o vašem partnerju,<br />
vendar jim nikar ne nasedite. Resnica je povsem drugačna in še najbolje bi<br />
bilo, da bi se o vsem pogovorili prav z vašim partnerjem osebno.<br />
ON: Poglejte o<strong>ko</strong>li sebe in videli boste, da vas nekdo prav bolestno obožuje.<br />
Stopite mu naproti in ne bo vam žal. S prijateljico boste sklenili <strong>ko</strong>mpromis,<br />
ki bo ugajal ta<strong>ko</strong> njej <strong>ko</strong>t vam.<br />
TEHTNICA<br />
ONA: Nikar ne zaupajte človeku, ki venomer govori samo o denarju. Ravno ta<br />
človek vas bo izdal že za peščico drobiža. Zane<strong>si</strong>te se raje na osebo, ki ima povsem<br />
drugačna načela, četudi niso materialnega značaja.<br />
ON: Vaš jekleni <strong>ko</strong>njiček vas bo ponovno pustil na cedilu, toda v tej neprijetni<br />
<strong>si</strong>tuaciji boste srečali osebo, ki bo za vašo prihodnost odločilnega pomena. Nikar<br />
se ne zagovorite, saj je mogoče ravno to tisto pravo.<br />
ŠKORPIJON<br />
ONA: Partner je v skrbeh zaradi besed, ki so bile izrečene pred kratkim, zato<br />
bo še najbolje, da se odkrito pogovorita in odženeta strahove, ki se zbirajo v<br />
vajinih glavah. Brez skrbi – vse se bo uredilo!<br />
ON: S sprenevedanjem ne boste dosegli ničesar, zaigrati boste morali na povsem<br />
druge karte. In predvsem: kdor ni zadovoljen z majhnim, velikega vreden<br />
ni. Priča<strong>ko</strong>vano povabilo bo prišlo za las prepozno.<br />
STRELEC<br />
ONA: Še vedno se niste uspeli odločiti, ka<strong>ko</strong> boste preživeli svoj prosti čas. Prijatelj<br />
bo prišel z zanimivo idejo, od vas pa bo odvisno, ali jo boste iz<strong>ko</strong>ristili. Ljubezen<br />
je <strong>si</strong>cer prijetna alternativa, vendar je za življenje potreben tudi denar.<br />
ON: Prišel bo dolgo priča<strong>ko</strong>van odgovor, toda nikar ne pričakujte preveč. Prav<br />
hitro boste <strong>lah</strong><strong>ko</strong> razočarani. Sprejmite ponudbo, ki vam je na voljo že dalj časa,<br />
saj se za na videz nezanimivo rečjo skriva cel kup prijetnih stranskih učin<strong>ko</strong>v.<br />
KOZOROG<br />
ONA: Iz posledic nekega doživetja se boste <strong>si</strong>cer veli<strong>ko</strong> naučili, vendar kljub<br />
temu ne precenjujte svojih modrosti. Skromnost se vam bo vseka<strong>ko</strong>r obrestovala<br />
in to prav na tistem področju, kjer <strong>si</strong> to najbolj želite ...<br />
ON: Dolgo ste pripravljali sestanek z ne<strong>ko</strong> osebo, sedaj pa <strong>lah</strong><strong>ko</strong> odštevate dneve<br />
in čakate ta trenutek. Zagotovo bo prišel in vam prinesel pomiritev. Zle slutnje<br />
so povsem odveč – prepustite se malo lagodnejšemu življenju.<br />
VODNAR<br />
ONA: Srečali boste ne<strong>ko</strong>ga, ki je še vedno navezan na vas, pa tudi v vas še vedno tli<br />
iskra, ki se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> kaj hitro razbohoti v staro ljubezen. Lah<strong>ko</strong> da bo le še ena avantura,<br />
toda poča<strong>si</strong> prihaja čas, <strong>ko</strong> <strong>lah</strong><strong>ko</strong> od ljubezni pričakujete še nekaj več.<br />
ON: Prizadevali <strong>si</strong> boste pridobiti naklonjenost osebe, ki vam <strong>lah</strong><strong>ko</strong> v prihodnosti<br />
še veli<strong>ko</strong> pomaga, še posebej na poslovnem področju. To vam bo tudi<br />
uspelo, ta<strong>ko</strong> da boste več <strong>ko</strong>t zadovoljni.<br />
RIBI<br />
ONA: Pazite, ka<strong>ko</strong> boste ukrepali, saj so vaši intere<strong>si</strong> čisto nekje drugje in ne bi<br />
bilo dobro, da bi <strong>si</strong> zdaj pokvarili <strong>si</strong>cer odlične možnosti. Sprijaznili se boste s<br />
trenutnim položajem, ki niti ni ta<strong>ko</strong> slab, <strong>ko</strong>t <strong>si</strong> mislite.<br />
ON: Pridružite se prijateljici na oddihu – <strong>ko</strong>ristilo bo obema. In pustite svoje<br />
skrbi raje doma, ne no<strong>si</strong>te jih s sabo! Telefonski klic vam bo razjasnil tudi tiste<br />
stvari, ki so vam bile še do nedavnega popolna skrivnost.
28 | Vestnik | 21. oktobra 2010 www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
ogla<strong>si</strong>@vestnik.<strong>si</strong><br />
tel.: 02 538 17 20<br />
motorna vozila<br />
DOBRO OHRANJEN RENAULT 5 menjam<br />
za motorno <strong>ko</strong>lo ali traktor Tomo<br />
Vin<strong>ko</strong>vič ali Stayer 18–28, <strong>lah</strong><strong>ko</strong> tudi<br />
za tri<strong>ko</strong>lesnik Piago. Tel.: 051 225 294.<br />
m017925<br />
SKUTER aprilia, črn, ugodno in čevlje<br />
za bord, št. 40, prodam. Tel.: 031 351 478.<br />
m017910<br />
živali<br />
NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE,<br />
tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot,<br />
Babinci 49, tel.: 582 14 01. m017941<br />
5 PUJSKOV, težkih okrog 30 kg, prodam.<br />
Tel.: 548 10 12. m017966<br />
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodam<br />
za 3,50 evra. Dostava na dom. Tel.: 792 35<br />
71. m017967<br />
posesti<br />
ENOSOBNO STANOVANJE, veli<strong>ko</strong> 43,24<br />
m 2 , v Lendavski ul. 17 a v M. Soboti<br />
prodam. Tel.: 555 10 72, 0043 680 2007<br />
607. m017728<br />
DVOSTANOVANJSKO STAREJŠO HIŠO<br />
v M. Soboti prodam. Tel.: 041 752 848.<br />
m017904<br />
PRODAM ALI ODDAM STANOVANJE,<br />
54 m 2 , v Gornjih Petrovcih. Tel.: 041 477<br />
544. m017908<br />
ENOSOBNO NEOPREMLJENO<br />
STANOVANJE v Murski Soboti z novo<br />
kuhinjo dajo v najem. Tel.: 040 662 395.<br />
m017930<br />
GRADBENO PARCELO, <strong>ko</strong>munalno<br />
urejeno, v bližini Apač prodam. Tel.: 041<br />
934 640. m017960<br />
GARSONJERO v centru Ljutomera, 40<br />
m 2 , s kletjo in pripadajočim parkirnim<br />
prostorom prodam. Tel.: 051 645 127.<br />
POMURSKO DRUŠTVO<br />
ZA BOJ PROTI RAKU<br />
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,<br />
zbira prostovoljne prispevke občanov<br />
in organizacij na računu pri<br />
Novi Ljubljanski banki:<br />
02340-0019232476.<br />
ZA DAROVANA SREDSTVA<br />
SE ZAHVALJUJEMO!<br />
Center<br />
za pomoč<br />
žrtvam<br />
kaznivih dejanj<br />
M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota<br />
Tel.: (02) 527 19 00<br />
Če <strong>si</strong> žrtev na<strong>si</strong>lja ali v stiski,<br />
pokliči! Pomoč je zaupna in<br />
brezplačna. Na voljo <strong>smo</strong> 24 ur<br />
na dan, vse dni v letu!<br />
OZARA SLOVENIJA,<br />
PISARNA ZA INFORMIRANJE<br />
IN SVETOVANJE,<br />
MIKLOŠIČEV TRG 3,<br />
9240 LJUTOMER<br />
Kontaktna številka<br />
O70 550 665<br />
Ponujamo pomoč in podporo osebam<br />
s težavami v duševnem zdravju, ljudem<br />
v duševni stiski in njihovim svojcem.<br />
m017970<br />
kmetijska mehanizacija<br />
Kupijo traktorje IMT, URSUS in ZETOR<br />
ter vso drugo kmetijs<strong>ko</strong> mehanizacijo.<br />
Pridejo na dom in ta<strong>ko</strong>j plačajo.<br />
Informacije po telefonu 041 679 937.<br />
m017949<br />
2 DVOOSNI PRIKOLICI, prekucni,<br />
prodam. Tel.: 041 330 709. m017888<br />
CISTERNE ZA GNOJEVKO, POCINKANE,<br />
z garancijo, tro<strong>si</strong>lnike hlevskega<br />
gnoja, sekalnike in drobilnike lesa,<br />
samonakladalke, 10-kubične, pajke<br />
in zgrabljalnike, črpalke za cisterne,<br />
pri<strong>ko</strong>lice, prodam. Tel.: 041 969 553.<br />
m017934<br />
STISKALNICE ZA GROZDJE Vilmes<br />
od 650 do 2.500 l, obračalne pluge,<br />
3-brazdne, Gesner in Lemke, rotobrane,<br />
širine 2,5 m in 3 m, tudi <strong>ko</strong>mbinirane<br />
s sejalnico, prodam. Tel.: 031 550 988.<br />
m017936<br />
DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG<br />
REGENT, hidravlični, 14 col, in polž za<br />
zrnje z elektromotorjem ter tro<strong>si</strong>lnik<br />
umetnega gnojila prodam. Tel.: 031 714<br />
100. m017965<br />
TRAKTOR FENDT Vario 716, letnik 1999,<br />
zelo lepo ohranjen, z novimi gumami,<br />
vinogradniški traktor Fendt 209, letnik<br />
2005, malo rabljen, prodamo. Tel.: 041<br />
633 097. m017969<br />
kmetijski pridelki<br />
KROMPIR za ozimnico prodam.<br />
Zadravec, Lipa 82, tel.: 031 248 613.<br />
m017968<br />
razno<br />
BUKOVI BRIKETI in DRVA iz SUŠILNICE.<br />
Tel.: 051 828 683. Fishner. Z nami vam bo<br />
zares toplo! m017857<br />
PREMOG prodam zelo ugodno z<br />
dostavo. Tel.: 041 279 187, Prevozništvo<br />
Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91,<br />
Podlehnik. m017739<br />
PRODAMO IN BREZPLAČNO<br />
DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih<br />
barv in debelin. Tel.: 041 678 966.<br />
m017272<br />
PLINSKI BOJLER Vaillant za centralno<br />
kurjavo, mikser Blisk za <strong>ko</strong>ruzo,<br />
transportni polž za zrnje, 8 m, in bočno<br />
<strong>ko</strong>so Dubrava za traktor Ferguson<br />
prodam. Tel.: 041 219 973 ali 546 12 49.<br />
m017889<br />
TRAKTOR FERGUSON prodam za 1000<br />
evrov. Tel.: 041 339 575. m017928<br />
Podarijo psa, mešančka med ovčarjem in<br />
bernardincem, starega eno leto. Tel.: 041<br />
339 575. m017028<br />
ENOJNO POSTELJO, bele barve, z<br />
jogijem, prodam za 80 evrov. Tel.: 041<br />
346 595. m017928<br />
srečanja<br />
PO 10 LETIH SMO ŠE VEDNO<br />
NAJUSPEŠNEJŠI PRI POSREDOVANJU<br />
PARTNERJEV! Samo za nevezane iz<br />
vse Slovenije. Posredovalnica Zdravilni<br />
dotik, Majda Šiftar, s. p., Černelavci,<br />
Gederovska ul. 14, M. Sobota, tel.: 521 14<br />
28, 041 285 615, zdravilnidotik.<strong>si</strong> m017961<br />
storitve<br />
Dober, plemenit človek, ki je z nami živel,<br />
nam ne more biti odvzet,<br />
kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled<br />
svoje dobrote in plemenitosti.<br />
(Thomas Carlyle)<br />
V SLOVO<br />
Tiborju Hariju<br />
Podjetje Lek Veterina, d. o. o.<br />
POTREBUJETE DENAR, NISTE<br />
KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA<br />
VOZILO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV.<br />
Plačilo na položnice, vozilo vam ostane!<br />
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9,<br />
MB, 02 2283020, 031658679 m017755<br />
KREDITI DO 15 LET – NA PLAČO ALI<br />
POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST<br />
KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 562<br />
EUR! OBREMENITEV TUDI DO 55 %!<br />
STARI KREDITI NISO OVIRA! PANTA<br />
RHEI & Co, d. n. o., Industrijska ul. 9,<br />
MB, 02 228 30 21. m017679<br />
S pomočjo starodavnih magijskih<br />
metod - ritualov <strong>lah</strong><strong>ko</strong> spremenite<br />
svoje življenje! Trajna pridobitev<br />
ljubezni, uspeh v šoli, poslu, pravdah,<br />
lotu. Tel.: 040 191 488, spl. str. www.<br />
parap<strong>si</strong>hologija.<strong>si</strong>. m017618<br />
Ni večje bolečine <strong>ko</strong>t v dneh žalosti<br />
no<strong>si</strong>ti v srcu srečnih dni spomine.<br />
ZAHVALA<br />
V 79. letu nas je zapustila naša draga mama,<br />
tašča, stara mama, prababica, sestra in teta<br />
Matilda Lebar<br />
roj. Stanj<strong>ko</strong>, iz Gornje Bistrice 82<br />
Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste nam v težkih trenutkih stali<br />
ob strani, nam izrekli sožalje in besede tolažbe.<br />
Vsem in vsakemu posebej – iskrena hvala!<br />
V<strong>si</strong> njeni najdražji<br />
O ka<strong>ko</strong> boli, <strong>ko</strong> vidiš,<br />
ka<strong>ko</strong> iz dneva v dan<br />
u<strong>si</strong>hajo življenjske moči.<br />
To veš ti in vemo mi,<br />
ki <strong>smo</strong> bili s tabo<br />
vse tvoje dni.<br />
ZAHVALA<br />
V 79. letu nas je zapustila draga mama, tašča,<br />
babica in prababica<br />
Kristina Bejek<br />
iz Mlajtinec 11<br />
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni<strong>ko</strong>m, sosedom<br />
in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje<br />
ter darovali za svete maše, sveče in v dobrodelne namene. Lepa hvala<br />
gospodoma župni<strong>ko</strong>ma Srečku in Boštjanu za lep pogrebni obred, pevcem<br />
za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi.<br />
Žalujoči v<strong>si</strong> njeni najdražji<br />
Adijo, moma ljubljena,<br />
ljubezen naša ti sledi!<br />
Naj bosta mir in Bog s teboj!<br />
Uživaj blaženi po<strong>ko</strong>j!<br />
ZAHVALA<br />
V razdajanju in ljubezni do vseh nas, ki ji tega ne bomo mogli ni<strong>ko</strong>li<br />
povrniti, je za vedno odšla v 98. letu starosti naša draga mama, babica,<br />
prababica, tašča in strina<br />
Helena Semler<br />
roj. Gašpar, iz Moščanec 60<br />
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodni<strong>ko</strong>m,<br />
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob<br />
strani, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje, za svete maše in v dobrodelne<br />
namene. Še posebej se zahvaljujemo zdravnici Zvezdici Rajnar Vöröš, dr.<br />
med., in medicinski sestri za dolgoletno zdravljenje, patronažni službi iz<br />
Murske Sobote, posebno sestri Dragici, gospodu župniku Hozjanu za lep<br />
pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.<br />
Vsem še enkrat – iskrena hvala!<br />
Žalujoči v<strong>si</strong> njeni najdražji, ki jo bomo neizmerno pogrešali<br />
Nešteto svečk je dogorelo,<br />
nešteto rož je ovenelo,<br />
nešteto solz preteklo je.<br />
Življenja naša so se spremenila,<br />
le naša srca te ni<strong>ko</strong>li ne bodo pozabila.<br />
V SPOMIN<br />
22. oktobra minevata dve leti žalosti od takrat, <strong>ko</strong> nas je zapustila ljuba<br />
mama, babica, prababica, tašča in sestra<br />
Petronela Kolmanič<br />
iz Trstenja<strong>ko</strong>ve ulice 17 v Murski Soboti<br />
Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, se ustavite ob<br />
njenem grobu, položite cvet ali prižgete sveč<strong>ko</strong> v spomin.<br />
V<strong>si</strong>, ki te imamo radi<br />
Tvoja dela in ljubezen<br />
z nami bodo vsepovsod,<br />
lep spomin na zlato mamo<br />
utiral nam bo novo pot.<br />
ZAHVALA<br />
V 77. letu nas je zapustila<br />
draga mama, tašča, babica in prababica<br />
Apolonija Buzeti<br />
roj. Vogrinčič, iz Zvezne ulice 17 v Ba<strong>ko</strong>vcih<br />
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni<strong>ko</strong>m, sosedom,<br />
prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih<br />
stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekli<br />
sožalje ter jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Posebej<br />
hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in<br />
pogrebništvu Banfi.<br />
Vsem še enkrat – iskrena hvala!<br />
Žalujoči njeni najdražji<br />
Ne jokajte ob mojem grobu,<br />
le tiho k njemu pristopite in<br />
večni mir mi zaželite ...<br />
ZAHVALA<br />
V 86. letu nas je zapustila<br />
mama, sestra, tašča, babica in prababica<br />
Anuška Červek<br />
iz Panonske ulice 4 v Rakičanu<br />
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste drago po<strong>ko</strong>jnico<br />
pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za svete maše<br />
in druge dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.<br />
Hvala g. maestru za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke<br />
in g. Vlaju za besede slovesa.<br />
Hvala tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu<br />
in pogrebništvu Banfi.<br />
Žalujoči v<strong>si</strong> njeni najdražji
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 29<br />
Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje,<br />
hvala za čast, za ljubezen, skrbi,<br />
hvala za bisere, stkane v trpljenje,<br />
MAMA, naj večno ti lučka gori.<br />
V SPOMIN<br />
18. oktobra 2010 sta minili dve leti žalosti, odkar<br />
nas je za vedno zapustila naša draga mama<br />
Karolina Žganjar<br />
iz Dolge ulice 229<br />
v Moravskih Toplicah<br />
Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate!<br />
Hčerka Marta in <strong>si</strong>n Bran<strong>ko</strong> z družinama<br />
Nasmeh in tvoja dobra volja<br />
vsa<strong>ko</strong>gar osrečiti sta znala.<br />
Ni več besed, ne stiska rok,<br />
ostala sta le spomin in trpljenje.<br />
V SPOMIN<br />
22. oktobra bodo minila štiri žalostna leta od takrat,<br />
<strong>ko</strong> <strong>si</strong> nas ta<strong>ko</strong> nenadoma in mnogo prezgodaj<br />
zapustil, naš najdražji in dobri mož, oče in boter<br />
Viktor Bertalanič<br />
iz Murske Sobote, Polje 2<br />
Leta minevajo, a neizprosna žalost, bolečina, praznina in misel nate so<br />
ostali v naših srcih. Ni<strong>ko</strong>li ne boš pozabljen, saj živiš v spominu dragih.<br />
Hvala vsem, ki obiščete njegov prerani grob in mu prižigate svečke!<br />
Z bolečino v srcu v<strong>si</strong> njegovi najdražji<br />
Dedi, pogrešata te – vnuka Kornelija in Marsel<br />
Cenik osmrtnic<br />
1 <strong>ko</strong>lona x 13 cm – 84,50 evrov<br />
2 <strong>ko</strong>loni x 7 cm – 91,00 evrov<br />
2 <strong>ko</strong>loni x 8 cm – 104 evrov<br />
2 <strong>ko</strong>loni x 9 cm – 117,00 evrov<br />
2 <strong>ko</strong>loni x 10 cm – 130 evrov<br />
2 <strong>ko</strong>loni x 11 cm – 143 evrov<br />
2 <strong>ko</strong>loni x 12 cm – 156 evrov<br />
2 <strong>ko</strong>loni x 13 cm – 169 evrov<br />
Dodatek za sli<strong>ko</strong> 16,75 evra. Naročniki<br />
imajo ob naročilu in plačilu na blagajni<br />
20 % popust.<br />
KOMUNALA<br />
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2<br />
Murska Sobota<br />
D. E. POGREBNIŠTVO<br />
N. C. 521 37 00<br />
Kdor živi v spominu drugih,<br />
ni mrtev, je samo oddaljen.<br />
V SPOMIN<br />
Boleč je spomin na 25. oktober 2006, <strong>ko</strong> je tragično ugasnila luč<br />
življenja našega najdražjega<br />
Damjana Vučaka<br />
iz Stru<strong>ko</strong>vec 4 a<br />
Hvala prijatelji, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem<br />
grobu, mu podarite cvet in prižgete sveč<strong>ko</strong>.<br />
Tvoji najdražji<br />
Ugasnila je luč življenja,<br />
se prižgala luč spomina,<br />
<strong>ko</strong> ostaja v srcu<br />
tiha, skrita bolečina!<br />
ZAHVALA<br />
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po hudi bolezni v 66. letu<br />
zapustila draga žena, mama, babica, tašča in sestra<br />
Angela Rac<br />
od Grada 14<br />
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodni<strong>ko</strong>m, sosedom, prijateljem in<br />
znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše.<br />
Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.<br />
Hvala vsem, ki ste jo v ta<strong>ko</strong> velikem številu pospremili<br />
na njeni zadnji poti.<br />
Žalujoči v<strong>si</strong> njeni<br />
Ne jokajte ob mojem grobu,<br />
le tiho k njemu pristopite, pomislite,<br />
ka<strong>ko</strong> trpela sem, in večni mir mi zaželite.<br />
ZAHVALA<br />
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 87. letu po hudi bolezni<br />
zapustila ljuba mama, tašča, stara mama, sestra, teta in svakinja<br />
Marija Kular<br />
iz Kuzme 1<br />
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali<br />
ob strani in pomagali, nam izrekli sožalje in besede tolažbe, darovali<br />
cvetje, sveče, za sv. maše, cerkev ali kapelo v Matjaševcih. Hvala gospodu<br />
župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici<br />
Mariji ob odprtem grobu in pogrebništvu Hozjan. Srčna hvala njenemu<br />
osebnemu zdravniku Srboljubu Čurčiču, dr. med. Še enkrat iskrena hvala<br />
vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku.<br />
Žalujoči v<strong>si</strong> tvoji, ki <strong>smo</strong> te imeli radi<br />
Stara mama – pogrešali te bomo tvoji vnuki<br />
Melita, Ernest, Daniel in Benjamin<br />
Ko živel sem,<br />
ljubil sem vas vse.<br />
Zdaj, <strong>ko</strong> me ni,<br />
ljubite me v spominu vi.<br />
Kje <strong>si</strong>, dragi oče?<br />
Nihče več na pragu nas ne čaka,<br />
le vrata nemo so priprta.<br />
Prestal <strong>si</strong> žalost, bolečino,<br />
a zdaj boš v grobu mirno spal.<br />
Ob grobu tvojem žalostni stojimo,<br />
po licih grenke solze nam polzijo.<br />
ZAHVALA<br />
V SPOMIN<br />
25. oktobra mineva leto žalosti od takrat,<br />
<strong>ko</strong> nas je zapustil naš dragi<br />
Anton Zor<strong>ko</strong><br />
iz Gančan<br />
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo.<br />
Njegovi domači<br />
11. oktobra se je v 86. letu starosti od nas poslovil in legel k večnemu<br />
počitku dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat<br />
Matija Kramar<br />
iz Žiž<strong>ko</strong>v 4<br />
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na<br />
njegovi zadnji poti.<br />
Posebej hvala dobrim sosedom, prijateljem, botrini in znancem, ki ste<br />
darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje.<br />
Hvala gospodu župniku za darovano sveto mašo in pogrebni obred,<br />
pevkam za odpete žalostinke, Matiju Žižku za lepe besede slovesa<br />
in pogrebništvu Ferenčak. Hvala celotnemu osebju doma starejših<br />
Danijela Halasa iz Velike Polane.<br />
Žalujoči v<strong>si</strong> njegovi najdražji<br />
Glej, zemlja <strong>si</strong> je vzela, kar je njeno,<br />
a kar ni njeno, ne more vzeti<br />
in to kar je nes<strong>ko</strong>nčno dragoceno,<br />
je večno in nikdar ne more umreti.<br />
(Svetlana Makarovič)<br />
ZAHVALA<br />
Po hudi bolezni nas je v 67. letu zapustil<br />
dragi mož, oče, dedek, tast, brat in zet<br />
Franc Heindler<br />
iz Matjaševec<br />
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji<br />
poti, darovali sveče in v dobre namene ter sočustvovali z nami v<br />
trenutkih največje žalosti.<br />
Hvala g. župniku, pevcem, sosedom in g. Patriciju za besede slovesa.<br />
Žalujoči v<strong>si</strong> njegovi najdražji<br />
Dragi dedi, pogrešali te bomo!<br />
Tvoji vnuki in vnukinje<br />
POGREBNE STORITVE UREDITE<br />
VSE NA ENEM MESTU<br />
PO ZELO UGODNIH CENAH!<br />
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:<br />
GSM: 041 631 443<br />
POGREBNE STORITVE,<br />
OPREMA, VZDRŽEVANJE<br />
POKOPALIŠČ IN ZELENIC<br />
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,<br />
Veščica 17, 9000 M. Sobota<br />
V TEŽKIH TRENUTKIH<br />
VAM SVETUJEMO IN<br />
POSKRBIMO ZA CELOTNO<br />
ORGANIZACIJO IN<br />
IZVEDBO POGREBA<br />
Brezplačni prevozi do 40 km.<br />
Plačilo na več obro<strong>ko</strong>v brez obresti.<br />
24 UR NA DAN:<br />
02 534 80 60, 041 681 515<br />
Cvetličarstvo in pogrebništvo<br />
Marija Ferenčak, s. p.,<br />
Trnje 58, 9232 Črenšovci<br />
Telefon: (02) 570 15 60 ali<br />
031 615 535, 031 653 699<br />
- izdelava vencev in aranžmajev<br />
– dostava zastonj<br />
- pogrebne storitve in oprema<br />
- urejanje zelenic in po<strong>ko</strong>pališč<br />
- prodaja vseh vrst rastlin<br />
in cvetja<br />
- <strong>ko</strong>nkurenčne cene<br />
Izdelava in obnova nagrobnih<br />
spomeni<strong>ko</strong>v, tlaki, stopnice,<br />
okenske police in drugi<br />
izdelki iz granita in marmorja<br />
Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,<br />
GSM: 031 876 949<br />
KEB –<br />
kamnoseštvo<br />
Erjavec, Marjan<br />
Erjavec, s. p.,<br />
Ribiška pot 1 a,<br />
9231 Beltinci<br />
KOMPLETNE<br />
POGREBNE<br />
STORITVE<br />
UREJANJE<br />
POKOPALIŠČ<br />
IN ZELENIC<br />
Brezplačni prevozi opreme na dom,<br />
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo<br />
na več obro<strong>ko</strong>v brez obresti<br />
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,<br />
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586<br />
OPORA – SOČUTJE<br />
v hudi bolezni in smrti<br />
OO Murska Sobota<br />
Z ŽALUJOČIMI<br />
vsak zadnji četrtek v mesecu ob<br />
17. uri na Slovenski ulici 42<br />
Tel.: 051 456 470
30 | Vestnik | 21. oktobra 2010 odzivi/ogla<strong>si</strong><br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Program Svit z najslabšim odzivom v Pomurju<br />
Ženske več za zdravje<br />
Bolniki pogovora o raku ne načenjajo pogosto, največkrat zaradi strahu, kaj pa če …<br />
Svit je državni program presejanja in<br />
zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb<br />
ter raka na debelem črevesu in<br />
danki. Od januarja do <strong>ko</strong>nca junija so v<br />
program povabili s<strong>ko</strong>raj 170 tisoč ljudi,<br />
dobra polovica pa se je vabilu tudi odzvala.<br />
Najslabši odziv je bil v Pomurju,<br />
predvsem v občinah Rogašovci, Razkrižje,<br />
Šalovci, Gornji Petrovci, Grad, Kobilje<br />
in Hodoš, v slednjih dveh z manj <strong>ko</strong>t<br />
trinajstodstotno udeležbo.<br />
»Morda je razlog v manjši ozaveščenosti,<br />
da se z zgodnjim odkrivanjem da<br />
bolezen zelo dobro zdraviti. Morda so<br />
ljudje manj zaupljivi in dvomijo, da jim<br />
bo to <strong>ko</strong>ristilo, morda pa samo pa<strong>si</strong>vno<br />
čakajo, da bomo bolezen odkrili zdravniki,<br />
čeprav statistika kaže, da se brez<br />
presejalnih testov bolezen pozno odkriva,«<br />
pravi zdravnik družinske medicine<br />
v ambulanti v Martjancih Tibor Škalič,<br />
dr. med. Podatki centra Svit namreč kažejo<br />
na veli<strong>ko</strong> razli<strong>ko</strong>, vendar ne med regijami,<br />
ampak med urbanim in ruralnim<br />
o<strong>ko</strong>ljem. Vabilu se namreč veli<strong>ko</strong> bolj<br />
odzivajo ljudje, ki živijo v mestih.<br />
»Moji bolniki se dobro odzivajo na vabila,<br />
res pa je, da za tiste, ki se ne odzivajo,<br />
izvem šele pozneje, <strong>ko</strong> dobim s<br />
centra sporočilo, da se bolnik tudi po<br />
dveh pozivih ni odzval. Takrat me pro-<br />
»Če so pri enem osebnem zdravniku<br />
našli tri bolnike z ra<strong>ko</strong>m črevesja v<br />
zgodnji fazi, potem je to velik uspeh<br />
programa Svit,« pravi zdravnik v<br />
ambulanti v Martjancih Tibor Škalič.<br />
<strong>si</strong>jo, naj ga še jaz spomnim,« pravi sogovornik.<br />
V njegovo ambulanto prihajajo<br />
bolniki z izvidom programa Svit, da ga<br />
vpišejo v zdravstveno kartote<strong>ko</strong>, in če je<br />
1000 evrov Splošni bolnišnici Murska Sobota<br />
negativen, so zelo zadovoljni, zadovoljni<br />
pa so tudi tisti, pri katerih so bolezen<br />
odkrili dovolj zgodaj. »Pri treh mojih<br />
bolnikih so odkrili rak v zgodnji fazi,<br />
zato so ga tudi zdravili le z operacijo,«<br />
pravi sogovornik.<br />
Bolniki pogovora o preventivnem odkrivanju<br />
raka pri zdravniku ne načenjajo<br />
pogosto, največkrat zaradi strahu, kaj pa<br />
če bodo kaj našli. Vča<strong>si</strong>h je boljše živeti v<br />
nevednosti, so prepričani, in tudi počutijo<br />
se zdravi, če pa je izvid testa pozitiven,<br />
jih je strah tudi pregleda črevesja, saj je<br />
<strong>ko</strong>lonos<strong>ko</strong>pija precej neprijetna preiskava.<br />
Vse pa je odvisno od pristopa, <strong>ko</strong>li<strong>ko</strong><br />
skrbi boš namenil svojemu zdravju. Moški<br />
se veli<strong>ko</strong> težje odzovejo vabilu programa<br />
Svit <strong>ko</strong>t ženske, manj pa so pripravljeni<br />
sodelovati tudi pri zdravljenju<br />
visokega krvnega tlaka ali holesterola.<br />
»Mislim, da bi morali ob medijih tudi<br />
zdravniki z neposrednim <strong>ko</strong>ntaktom<br />
spodbujati ljudi, da se odzovejo vabilu,<br />
torej da jih večkrat vprašamo in spomnimo,«<br />
pravi sogovornik. Program Svit<br />
gre namreč mimo čakalnih dob specialističnih<br />
ambulant, saj center v Ljubljani<br />
za človeka, pri katerem odkrijejo znake<br />
bolezni, zelo hitro uredi pregled tam in<br />
takrat, <strong>ko</strong>t <strong>si</strong> sam najbolj želi.<br />
Majda Horvat<br />
V nakupovalnem središču BTC v Murski Soboti je potekal Festival nakupov in zabave. Obis<strong>ko</strong>valci so <strong>si</strong> ta<strong>ko</strong> <strong>lah</strong><strong>ko</strong> popestrili<br />
dan z zabavnimi igrami in predstavitvami, zvečer pa so jih zabavali Govoreči bobni pod mentorstvom Mirana Celeca, Nuša<br />
Basle, Nova legija in skupina Kingston. Ob tej priložnosti je direktor BTC-ja Mitja Horvat podaril darilni bon v vrednosti 1000<br />
evrov Splošni bolnišnici Murska Sobota. Donacijo je prevzel direktor bolnišnice Bojan Korošec. Več fotografij na <strong>Pomurje</strong>.<strong>si</strong>.<br />
Fotografija Majda Horvat<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Neresnične<br />
navedbe novinarja<br />
Milana Jeršeta<br />
Novinar Milan Jerše je v Vestniku dne 14.<br />
10. 2010 v prispevku »Sindikat na stranskem<br />
tiru« navedel nekaj očitnih neresnic<br />
in na njihovi podlagi svojih zaključ<strong>ko</strong>v in<br />
ocen ter s tem zavajal bralke in bralce tega<br />
časnika. Ti vseka<strong>ko</strong>r zaslužijo informacijo<br />
oz. <strong>ko</strong>mentar, ki temelji na resničnih<br />
dejstvih.<br />
Jerše <strong>ko</strong>mentira dogodek, ki ga je 8. 10. 2010<br />
organizirala Zveza svobodnih <strong>si</strong>ndikatov<br />
Slovenije na Trgu kulture v Murski Soboti,<br />
in se sprašuje, <strong>ko</strong>mu je bilo zborovanje, »na<br />
katerem so priča<strong>ko</strong>vali množični odziv«,<br />
sploh namenjeno. V nadaljevanju Jerše navede,<br />
da »so se <strong>si</strong>ndikalni zaupniki le dober<br />
teden pred tem na razširjeni seji območnega<br />
pomurskega <strong>si</strong>ndikata dogovorili za obvezno<br />
udeležbo na tej manifestativni prireditvi«,<br />
in iz tega zaključi, da le ti več nič ne<br />
dajo na puhle pozive <strong>si</strong>ndikalnega vodstva<br />
glede boja za boljše življenje.<br />
Jeršetovi trditvi o priča<strong>ko</strong>vanem množičnem<br />
odzivu in dogovor o obvezni udeležbi<br />
<strong>si</strong>ndikalnih zaupni<strong>ko</strong>v sta velika laž, na<br />
kateri v nadaljevanju modruje o <strong>si</strong>ndikalnem<br />
delovanju organizacije, ki je organizirala<br />
dogodek. Dokaz, da gre za načrtno<br />
zavajanje bralcev, je v tem, da sem avtorju<br />
v razgovoru na dogodku pojasnil, da v ZSSS<br />
v tem času na različne načine pristopamo<br />
tudi k zunanji javnosti, ne le k našim zaupni<strong>ko</strong>m<br />
in članom, in da je ta dogodek del<br />
tega, vendar ljudje še niso navajeni novih<br />
pristopov delovanja <strong>si</strong>ndikata. Avtorju sem<br />
med drugim povedal, da gremo na javna<br />
mesta tudi s stojnicami in ljudem pojasnjujemo<br />
vse nesmisle za<strong>ko</strong>nov, ki bistveno<br />
zmanjšujejo pravice malih ljudi. Na ta način<br />
se pač obračamo k tistim ljudem, ki so v<br />
danem trenutku tam, kjer postavimo stojnice<br />
in želimo na različne načine pritegniti<br />
njihovo pozornost. In tega dne na Trgu kulture<br />
v Murski Soboti res ni bilo veli<strong>ko</strong> ljudi,<br />
žal pa je bil med njimi po službeni dolžnosti<br />
Milan Jerše, ki mu ne pomeni prav nič dejstvo,<br />
da ZSSS opozarja na to, da v Sloveniji<br />
oblast uvaja oblike zaposlitve, kjer ni bolniškega<br />
dopusta, regresa za dopust in prehrano,<br />
dodatka za minulo delo, da se znižujejo<br />
odpravnine in skrajšujejo odpovedni roki<br />
pri odpuščanju delavcev, da se predlaga za<br />
male ljudi nepravična po<strong>ko</strong>jninska reforma,<br />
ki bo zaradi odprave varstvenega dodatka<br />
še najbolj udarila revne pomurske<br />
upo<strong>ko</strong>jence, saj on glede vsega navedenega<br />
ni ogrožen, vsaj dokler bo njegovo pisanje<br />
všečno njegovim nadrejenim. In prav o tem<br />
<strong>smo</strong> govorili na prireditvi in informirali tiste,<br />
ki so prišli mimo. Vseka<strong>ko</strong>r ima Jerše<br />
vso pravico do takšnega razmišljanja, problem<br />
nastane na točki, <strong>ko</strong> svoj <strong>ko</strong>mentar<br />
obe<strong>si</strong> na svoje lažne trditve, čeprav je o drugačnih<br />
dejstvih obveščen. Del pogovora z<br />
mano je Jerše tudi posnel, vendar le del, saj<br />
se mu je aparatura, s katero je pogovor snemal,<br />
nenehno samodejno ustavljala.<br />
Sicer pa sem prepričan, da se bomo z večino<br />
bralcev Vestnika, kljub Jeršetovi oceni o<br />
puhlosti teh pozivov, srečali na referendumu,<br />
kjer bomo skupaj zrušili nepravično<br />
po<strong>ko</strong>jnins<strong>ko</strong> reformo. Z Jeršetom ali brez<br />
njega, saj je nekatere že povozil čas.<br />
Milan Utroša<br />
Volitvam na<br />
Razkrižju ob rob<br />
Pa so volitve za nami. Obveljal je tisti stari<br />
rek, veli<strong>ko</strong> poklicanih malo izvoljenih.<br />
Obljubljene novosti nas ta<strong>ko</strong> šele čakajo,<br />
čeprav prvi vtis daje sli<strong>ko</strong> že toli<strong>ko</strong>krat slišanega<br />
in videnega.<br />
Curek vode Ivanovega izvira bo ta<strong>ko</strong> še naprej<br />
poganjal našo občino v svetlo prihodnost.<br />
Za poganjanje kanalizacije pa bodo<br />
potrebne nekajdesetkilovatne črpalke, kar<br />
se bo poznalo na denarnicah. Vsak napredek<br />
pač nekaj stane, <strong>si</strong> bomo pač odškrnili<br />
kje drugje. Curek pa bo še naprej poganjal<br />
turizem, od nižav do višav naše občine,<br />
kateremu ne more do živega niti slabo vreme,<br />
odkar razpolagamo s šotorom, ki ga<br />
vrli delavci postavijo tam, kjer pričakujemo<br />
naval turistov. Saj ta delček Slovenije,<br />
kjer panonski svet prehaja v Slovenske gorice,<br />
privablja turiste tudi z naselbinami,<br />
prazgodovinskimi in takšnimi novejšimi.<br />
Privabljajo jih ceste, kjer <strong>lah</strong><strong>ko</strong> občudujejo<br />
vso iznajdljivost cestarjev pri krpanju<br />
lukenj. Nekaj gradbenih iznajdljivosti pa<br />
bo prav gotovo za<strong>ko</strong>panih tudi v nedrje<br />
občine, <strong>ko</strong> bo do<strong>ko</strong>nčano kanalizacijs<strong>ko</strong><br />
omrežje. Želimo <strong>si</strong> <strong>lah</strong><strong>ko</strong>, da v prihodnje<br />
ne bo potrebne kakšne iznajdljivosti pri<br />
od<strong>ko</strong>pavanju, kajti pravijo, da gre za zgodovins<strong>ko</strong><br />
investicijo, drugače povedano,<br />
tudi s kanalizacijo se pride v zgodovino.<br />
V občini pa obstajajo tudi taki, ki jim je<br />
všeč drugačna idila. Zbirajo se v stranke<br />
in nad našo občino zaradi svoje nevednosti<br />
seveda rišejo temne oblake. Takšnim se<br />
takrat zoperstavi ekipa prostovoljcev, ki v<br />
petek zvečer razžene temne oblake, ta<strong>ko</strong><br />
da lik in delo znova za<strong>si</strong>jeta v vsej svoji veličini<br />
in blišču. V času naših praded<strong>ko</strong>v so<br />
novice med ljudmi razširjali vaški bobnarji,<br />
te so zamenjali pošta, radio in televizija,<br />
v današnjem času pa internet. Kljub<br />
najnovejši pridobitvi na Razkrižju, pošti,<br />
je ta način s prostovoljci tudi neke vrste<br />
inovacija, če vemo, da je bil v soboto volilni<br />
molk. Prostovoljci ta<strong>ko</strong> tudi razženejo<br />
nevarnost, da bi se med neodvisne pomešalo<br />
preveč odvisni<strong>ko</strong>v. Seveda se potem<br />
vprašamo, od <strong>ko</strong>ga pa so odvisni neodvisni.<br />
Znanka mi je odgovorila, da od moje<br />
spoštovane učiteljice, pa mi ni čisto jasno,<br />
ka<strong>ko</strong> to deluje.<br />
Odvisnost je <strong>lah</strong><strong>ko</strong> za človeka v večini primerov<br />
pogubna. Neodvisno se bomo poslej<br />
v občini tudi z odvisnostjo spopadali načrtno<br />
in stro<strong>ko</strong>vno, finančno bomo načrtovali,<br />
skrbeli za ustvarjanje možnosti za razvoj<br />
podjetništva in kmetijstva, skrbeli za<br />
šolstvo, prostors<strong>ko</strong> načrtovali … Š<strong>ko</strong>da le,<br />
da se tega niso spomnili že kdaj prej, zadeve<br />
pa znajo biti precej naporne, zato jim<br />
želim veli<strong>ko</strong> sreče.<br />
Na srečo <strong>lah</strong><strong>ko</strong> na vse pogledamo tudi<br />
z vedrejše plati, te pa je v kampanji primanj<strong>ko</strong>valo.<br />
Lenart Barat<br />
KURILNO OLJE,<br />
PREMOG<br />
UGODNE CENE IN MOŽNOSTI<br />
PLAČILA! Tel.: 57 88 200<br />
KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51<br />
50 let<br />
vpisuje v začetna tečaja FRANCOŠČINE in RUŠČINE.<br />
Začetek tečaja <strong>ko</strong>nec oktobra.<br />
Dodatne informacije in evidenčni vpis: 536 15 60 ali info@lums.<strong>si</strong>,<br />
Ljudska univerza Murska Sobota, Slomš<strong>ko</strong>va ulica 33.<br />
PRODAJA<br />
SERVIS<br />
MONTAŽA<br />
VRATA 1A, d. o. o.<br />
Lendavska 1, Murska Sobota<br />
tel.: 031 838 708<br />
e-mail: vrata1a@gmail.com<br />
www.vrata1a.<strong>si</strong><br />
Garažna sekcijska vrata<br />
Industrijska sekcijska vrata<br />
Pogoni dvoriščnih vrat<br />
Pogrezni stebrički<br />
Zapornice<br />
Tende<br />
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil FIAT, Avtoservis LAJTER,<br />
Istvan Lajter, s. p., Dobrovnik 6 c, tel.: 579 90 30, www.lajter.com<br />
VARUJMO OKOLJE,<br />
SAJ SI GA IZPOSOJAMO<br />
OD GENERACIJ,<br />
KI PRIHAJAJO ZA NAMI!<br />
www.cerop.<strong>si</strong>, info@cerop.<strong>si</strong><br />
Center za ravnanje z odpadki Puconci,<br />
Vaneča 81, 9201 Puconci
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
napovednik<br />
21. oktobra 2010 | Vestnik | 31<br />
glasbene<br />
lestvice na<br />
radiu murski val<br />
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE<br />
GLASBE DOMAČA PLOŠČA<br />
1. Samo s teboj – Gregor Kodila<br />
2. Püsti me na meri – Avantura<br />
3. Ne bodi <strong>ko</strong>t drugi – Klaudija<br />
4. Vrba – Rom ton<br />
5. Zadnja struna – Gitano band<br />
PREDLOGA<br />
Punca – Blue planet<br />
Prleška napitnica – Crescendo<br />
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE<br />
GLASBA NAŠEGA SRCA<br />
1. S teboj ali brez tebe –<br />
Polka punce<br />
2. Čisti računi, dobri prijatelji –<br />
Ansambel Roka Žlindre<br />
3. Moj harmonikar – Iskrice<br />
4. Le enkrat se živi – Gadi<br />
5. Nocoj bi rada plesala –<br />
Ansambel Čar<br />
PREDLOGA<br />
Vrana vrani – Krajcarji<br />
Ti ni<strong>si</strong> taka – Modrijani<br />
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE<br />
7 VELIČASTNIH<br />
1. Otok ljubezni – Darja Švajger<br />
2. Čakal sn te <strong>ko</strong> kreten – MI2<br />
3. Tu in zdaj – Alya<br />
4. Nova pomlad –<br />
Katja Fašink in Rok Ferenga<br />
5. Poljubljena – Tabu<br />
PREDLOGA<br />
Tiste lepe dni – Neisha<br />
Odhajam z vetrom – Nina Pušlar<br />
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB<br />
NA MURSKEM VALU NSTSNMV<br />
1. MARCHIN' ON – One Republic<br />
2. WONDERFUL LIFE – Hurts<br />
3. THIS AIN'T A LOVE SONG –<br />
Scouting For Girls<br />
4. CROSSFIRE – Brendon Flowers<br />
5. MISERY – Maroon 5<br />
PREDLOGA<br />
TEENAGE DREAM – Katy Perry<br />
WHAT DO YOU GOT? – Bon Jovi<br />
Nagrado Srečanja na Murskem valu<br />
dobi: Alen Matjaš, Mač<strong>ko</strong>vci 2,<br />
Mač<strong>ko</strong>vci.<br />
Kupon št. 42<br />
Glasujem za skladbo:<br />
Domača plošča:<br />
Glasba našega srca:<br />
7 veličastnih:<br />
NSTSNMV<br />
Ime in priimek, naslov:<br />
Izpolnjen kupon pošljite do torka, 26. oktobra<br />
2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta<br />
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za<br />
glasbene lestvice.<br />
PETEK, 22. oktobra: 00.00 SNOP - 05.00<br />
Jutranji program, Simona Špindler – Poročilo<br />
OKC – 07.40 Maribors<strong>ko</strong> pi<strong>smo</strong>, Asja<br />
Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in<br />
šport ob <strong>ko</strong>ncu tedna – 10.00 Poročila –<br />
11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.30<br />
Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine –<br />
13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih<br />
60 – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.00 Popoldanska<br />
voditeljica Nevenka Emri - 17.00<br />
Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje<br />
- 17.40 Mali ogla<strong>si</strong> – 18.30 Radijski knjižni<br />
sejem - 19.00 Mladi val, Anja in Eva ter<br />
lendavski gimnazijci – 20.10 Zimzelenčki,<br />
ugasni televizor! Jernej Šavel<br />
SOBOTA, 23. oktobra: 00.00 SNOP - 05.00<br />
Pssst! Volilni molk … 08.00 Poročila – 08.30<br />
Mali ogla<strong>si</strong> – 09.30 Biba buba baja, ponovitev<br />
- 9.30 Kultura in šport ob <strong>ko</strong>ncu tedna<br />
– 10.30 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila<br />
– 12.05 Obvestila – 12.45 Ponovitev oddaje<br />
Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine<br />
– 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila - 14.15<br />
Oddaja tedna: Kučenje jabolk na Stari Gori<br />
(Bojan Rajk) - 15.00 Literarni drobci - 15.30<br />
Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila<br />
– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali<br />
ogla<strong>si</strong> - 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna<br />
lestvica - 19.00 Poročila - 19.15<br />
Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila –<br />
Propoeler, v <strong>ko</strong>mpletni zasedbi: gospodiča<br />
Miran Camplin in Primož Dani<br />
NEDELJA, 24. oktobra: 00.00 SNOP, Murski<br />
val, Bojan Rajk - 05.00 Nedeljs<strong>ko</strong> prebujanje,<br />
danes popravni izpit za sedem pomurskih<br />
občin! - 07.00 Druga jutranja kronika<br />
– 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in<br />
čas, duhovna misel predstavni<strong>ko</strong>v verskih<br />
skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci –<br />
9.00 Srečanje na Murskem valu – 10.00 Izbor<br />
pesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja<br />
– 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 12.45 –<br />
13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke,<br />
šport, glasba – 18.00 Na narodni farmi<br />
- 19.00 Poročila in rezultati drugega kroga<br />
lokalnih volitev: Beltinci, Šalovci, Tišina,<br />
Hodoš in Ljutomer, Radenci - 20.00 Samo<br />
za vas in volitve!<br />
PONEDELJEK, 25. oktobra: 00.00 SNOP -<br />
05.00 Ponedelj<strong>ko</strong>vo jutro in Irma Ben<strong>ko</strong><br />
- 07.40 Pi<strong>smo</strong> iz Porabja, Marijana Sukič –<br />
08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica<br />
– 09.15 Tema jutra – 11.15 Oaj, kak san<br />
zlüfto! (Šavel in Giderji) - 12.30 Anketa –<br />
13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali ogla<strong>si</strong> -<br />
14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi<br />
–17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila<br />
– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali<br />
ogla<strong>si</strong> – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja<br />
o kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnja<br />
poročila – 20.10 – Ponedelj<strong>ko</strong>v potepuh<br />
Bojan Rajk<br />
TOREK, 26. oktobra: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji,<br />
Milan Zrinski – 07.40 Ljubljans<strong>ko</strong> pi<strong>smo</strong><br />
Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30<br />
Besede, besede – 10.30 Mali ogla<strong>si</strong> - 11.15<br />
Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet, Lidija<br />
Domanj<strong>ko</strong> – 13.15 1. oseba ednine – 14.30<br />
Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni<br />
glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki<br />
in odmevi – 17.00 Osrednja poročila<br />
–17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje<br />
– 17.40 Mali ogla<strong>si</strong> – 18.00 Srebrne niti,<br />
oddaja za upo<strong>ko</strong>jence (Anica Kološa, Bojan<br />
Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled –<br />
19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila<br />
– 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous<br />
SREDA, 27. oktobra: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranje<br />
prebujanje: Dušan Radič - 07.40 Peter<br />
Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila<br />
– 08.45 Džoužijevo pi<strong>smo</strong> – 10.15 Sredina<br />
tema - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja,<br />
prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju - 13.00<br />
Poročila – 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali<br />
ogla<strong>si</strong> – 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne<br />
glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi<br />
– 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut)<br />
- 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila –<br />
17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali ogla<strong>si</strong><br />
– 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila –<br />
19.15 Panonski odmevi, ponovitev – 20.00<br />
Zadnja poročila – 20.10 Murs<strong>ko</strong>-morski val<br />
– Simona Špindler<br />
ČETRTEK, 28. oktobra: 00.00 SNOP - 05.00<br />
Zbudite se z dobrim radiem! Dejan Fujs -<br />
06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja<br />
kronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme,<br />
ceste, radarji - 07.45 Zvočno pi<strong>smo</strong> iz Gradca<br />
s Saro Rajh - 08.00 Poročila - 08.15 Kmetijski<br />
stro<strong>ko</strong>vnjak – 09.25 Kuharski nasvet<br />
– 09.30 Pregled Vestnika - 11.15 Reportaža<br />
tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno<br />
- 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča<br />
– 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanski<br />
voditelj Milan Zrinski – 17.00 Osrednja<br />
poročila na Murskem valu – 18.00 Mali radio<br />
- 19.15 Bilo je ne<strong>ko</strong>č – 20.00 Poročila –<br />
20.10 Geza se zeza<br />
napovednik prireditev<br />
Otvoritev<br />
MURSKA SOBOTA<br />
V četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri bo v Pokrajinskem<br />
muzeju dobrodelna prodajna razstava<br />
Glejmo s srcem, ki jo pripravlja Lions<br />
klub Murska Sobota v sodelovanju z Društvom<br />
li<strong>ko</strong>vnih umetni<strong>ko</strong>v Prekmurja in<br />
Prlekije.<br />
V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri bo v Pokrajinskem<br />
muzeju otvoritev dvojezične razstave<br />
Moč šibkih – Ženske v času kmečkega<br />
gospodarjenja avtorice Irene Destovnik. Z<br />
razstavo gostuje Slovenska prosvetna zveza<br />
iz Celovca. Že uro prej pa bo avtorica predstavila<br />
rezultate svoje raziskave.<br />
V torek, 26. oktobra, ob 18. uri bo v Pokrajinski<br />
in študijski knjižnici otvoritev razstave<br />
Primož Trubar v soboški knjižnici (ob<br />
460-letnici izida Abecednika in katekizma).<br />
RADENCI<br />
V sredo, 27. oktobra, ob 17. uri bo v prodajalni<br />
galeriji Boni v Zdravilišču otvoritev drugega<br />
dela razstave Vrhunci slovenske grafike.<br />
Ob tej priložnosti bosta tudi druženje s<br />
pisateljico Karolino Kolmanič in predstavitev<br />
njenega novega romana Nila, ki je izšel<br />
ob njeni osemdesetletnici. Pogovor bo vodila<br />
Bea Baboš Logar.<br />
Koncert<br />
GORNJA RADGONA<br />
V četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri bo v dvorani<br />
glasbene šole javni oddelčni nastop učencev<br />
pihal, trobil in tolkal GŠ Gornja Radgona. V<br />
petek, 22. oktobra, ob 19. uri bo javni nastop<br />
učencev GŠ Gornja Radgona.<br />
MURSKA SOBOTA<br />
V petek, 22. oktobra, ob 22.30 bo v MIKK-u<br />
hard core večer, kjer bodo nastopile skupine<br />
Odpisani (Ljutomer), Social Free Face (Sombotel)<br />
in Liberal Youth (Sombotel).<br />
V torek, 26. oktobra, ob 19. uri bo v grajski<br />
dvorani <strong>ko</strong>ncert skupine Poum Tchack (južna<br />
Francija, gypsy swing/rock).<br />
RADENCI<br />
V soboto, 23. oktobra, ob 20. uri bo nastopil<br />
v restavraciji Park v okviru 2. Obmejnih dni<br />
džeza jugovzhodne Štajerske Fabian Supancic<br />
Trio, ki ga sestavljajo trije študenti oddelka<br />
za džez na graški univerzi.<br />
Gledališče<br />
LJUTOMER<br />
V petek, 22. oktobra, ob 19.30 bo v kulturnem<br />
domu <strong>ko</strong>medija Pelikan ali otroci po<br />
želji avtorja Marcela Francka v režiji Jožeta<br />
Valentiča in izvedbi KUD-a Svoboda iz Zaloga.<br />
GORNJA RADGONA<br />
V nedeljo, 24. oktobra, ob 18. uri bo v kulturnem<br />
domu mono<strong>ko</strong>medija Fotr, v kateri nastopa<br />
Lado Bizovičar.<br />
Lado Bizovičar je s svojo mega<br />
uspešnico od svoje premierne<br />
uprizoritve marca letos doživel že več<br />
<strong>ko</strong>t 60 ponovitev.<br />
Literatura<br />
RADENCI<br />
V četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri bo v DO-<br />
SOR-jevi knjižnici literarni večer z gostom,<br />
avtorjem aforizmov Rudijem Ringbauerjem.<br />
TIŠINA<br />
V petek, 22. oktobra, ob 12. uri bo v dvorani<br />
občine sklepna prireditev literarnega natečaja<br />
Sprehajal sem se po Vrtu spominov in<br />
tovarištva, ki ga je pripravila Ustanova dr.<br />
Šiftarjeva fundacija. Slavnostni govornik bo<br />
šolski minister dr. Igor Lukšič.<br />
PUCONCI<br />
V soboto, 23. oktobra, ob 19. uri bo v Spominskem<br />
domu Števana Küzmiča predstavitev<br />
pesmi patra Vladimirja Kosa.<br />
Predavanje<br />
MURSKA SOBOTA<br />
V četrtek, 21. oktobra, ob 10. uri bo v Hiši Sadeži<br />
družbe glasbena delavnica Spoznavanje<br />
in petje ljudskih pesmi (M. Škrilec). Ob<br />
16. uri bo literarna delavnica Svetloba pozitivnih<br />
misli (S. Lebar). V petek, 22. oktobra,<br />
ob 16. uri bo šiviljska delavnica po želji obis<strong>ko</strong>valcev.<br />
(M. Gomboc, V. Debelak). V ponedeljek,<br />
25. oktobra, ob 16. uri bo predavanje<br />
Sodobni problemi etike (dr. C. H. Toth).<br />
V torek, 26. oktobra, ob 10. uri bo kuharska<br />
delavnica Peka orehovega peciva (V. Debelak).<br />
Ob 17. uri bo predavanje Zeliščni izdelki<br />
in prehrambena dopolnila (R. Horvat). V<br />
sredo, 27. oktobra, ob 10. uri bo računalniška<br />
delavnica Google (Hakl IT).<br />
V četrtek, 21. oktobra, ob 17.30 bo v Pokrajinski<br />
in študijski knjižnici potopisno predavanje<br />
Maro<strong>ko</strong> – dežela iz Tisoč in ene noči<br />
avtorice Andreje Kurbos v organizaciji Društva<br />
geografov Pomurja.<br />
Film<br />
PUCONCI<br />
V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri bodo v Spominskem<br />
domu Števana Küzmiča predvajali<br />
dokumentarni film Prehojena pot avtorja<br />
Štefana Celeca.<br />
MURSKA SOBOTA<br />
V soboto, 23. oktobra, ob 21. uri bodo v MI-<br />
KK-u na soboški premieri predvajali film<br />
Vinopiri: Ledena trgatev avtorja Vitomirja<br />
Kaučiča. Po projekciji sledi »voodootrashbilly«<br />
poslušalnica (Nero Burns, The Cramps,<br />
Louis Cypher …).<br />
Vinopiri: Ledena trgatev je že tretji<br />
celovečerec Vitomirja Kaučiča, ki<br />
snema filme po načelu naredi-<strong>si</strong>-sam<br />
in so glede na proračun nesramno<br />
spektakularni.<br />
<br />
Z . A D M<br />
<br />
MARIBOR • DVORANA TABOR • 22. OKTOBER 2010 • 19.30<br />
Častna<br />
pokrovitelja<br />
celotne humanitarne<br />
akcije sta predsednik<br />
Republike Slovenije<br />
dr. Danilo Türk in<br />
njegova soproga gospa<br />
Barbara Miklič Türk.<br />
Zdravstveni dom<br />
dr. Adolfa Drolca Maribor,<br />
pre<strong>ko</strong> Humanitarnega društva MENA,<br />
zbira sredstva za nakup digitalnega mamografa,<br />
s pomočjo SMS sporočil.<br />
Pošljite SMS s ključno besedo MAMOGRAF<br />
na števil<strong>ko</strong> 1919 in prispevali boste 1 EUR<br />
za nakup digitalnega mamografa.<br />
Prispevajo <strong>lah</strong><strong>ko</strong> uporabniki Mobitela GSM/UMTS,<br />
Simobila in Tušmobila. Mobitel, Tušmobil in Simobil se<br />
odpovedujejo vsem prihod<strong>ko</strong>m iz naslova ta<strong>ko</strong> poslanih<br />
SMS sporočil. Pogoji in navodila za sodelovanje<br />
pri storitvi SMS donacij so objavljeni<br />
na spletni strani društva MENA:<br />
www.drustvo-mena-maribor.<strong>si</strong><br />
Vaš prispevek <strong>lah</strong><strong>ko</strong> nakažete<br />
tudi na račun ZD Maribor:<br />
01270-6030922374<br />
sklic na števil<strong>ko</strong>: 88-10-014<br />
Dogodek<br />
Nastopajoči:<br />
SLOVENSKI OKTET<br />
OTO PESTNER<br />
PRO ANIMA SINGERS<br />
ALFI NIPIČ<br />
MIRAN RUDAN<br />
NUŠA DERENDA<br />
JANEZ LOTRIČ<br />
REBEKA DREMELJ<br />
ZORAN PREDIN<br />
ČUKI<br />
ELA<br />
DEJAN PEČENKO<br />
PARLAMENT DIXIE BAND<br />
(Jerca Mrzel in Eva Irgl)<br />
ANDREJ ŠIFRER<br />
GIANNI RIJAVEC<br />
NINA VODUŠEK<br />
AVENUE BAND<br />
Povezovalka:<br />
Miša Margan<br />
GORNJA RADGONA<br />
V petek, 22. oktobra, ob 19. uri bo v kulturnem<br />
domu XII. osrednja svečanost, namenjena<br />
počastitvi dneva reformacije. Slavnostni<br />
govornik bo direktor Urada za verske<br />
skupnosti pri vladi RS Aleš Gulič. Od 16. do<br />
19. ure pa bo pred kulturnim domom stojnica,<br />
kjer se bodo <strong>lah</strong><strong>ko</strong> brezplačno zamenjale<br />
že prebrane knjige.<br />
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU<br />
V soboto, 23. oktobra, bo v dvorani glasbeno-zabavni<br />
večer, na katerem bodo predstavili<br />
»<strong>ko</strong>žühaje« na stari način, ki ga prireja<br />
glasbeno društvo Prleški kvintet.<br />
ŠALAMENCI<br />
V nedeljo, 24. oktobra, ob 11. uri bo pri ga<strong>si</strong>lskem<br />
domu srečanje ga<strong>si</strong>lskih veteranov<br />
Občine Puconci.<br />
Razstave<br />
PETANJCI<br />
Na Razis<strong>ko</strong>valni postaji ZRC Prekmurje je<br />
na ogled multimedijska razstava Od ust do<br />
knjige – Ljudska pesem med ustnim in tiskanim<br />
avtorice izr. prof. dr. Marjetke Golež<br />
Kaučič.<br />
POTRNA<br />
V Pavlovi hiši je do 27. novembra na ogled<br />
razstava Prostorski odmevi avtorjev Egilla<br />
Sebjörnssona in Hrafnkella Sigurssona<br />
(Islandija).<br />
LENDAVA<br />
Na gradu je do 28. oktobra na ogled razstava<br />
Francoise Gilot – Prostor in časovnost: popotovanje<br />
v neznano.<br />
Kino<br />
Star Max MURSKA SOBOTA<br />
(od 21. 10. do 27. 10.)<br />
Ameriška grozljivka Hibrid (19.10, pet.<br />
in sob. še 21.25)<br />
Ameriška domišljijska akcijska pustolovščina<br />
Scott Pilgrim proti vsem<br />
(17.30, sob. in ned. še 15.10, v čet. ni<br />
predstave)<br />
Nemška družinska pustolovščina Predmestni<br />
kro<strong>ko</strong>dili (17.00, sob. in ned. še<br />
14.50)<br />
Ameriška <strong>ko</strong>medija Butec na večerji<br />
(20.10, pet. in sob. še 22.35)<br />
Ameriška romantična <strong>ko</strong>medija Ljubezen<br />
na daljavo (19.50, pet. in sob. še<br />
22.10)<br />
Ameriška akcijska domišljijska pustolovščina<br />
Čarovni<strong>ko</strong>v vajenec (17.50, sob.<br />
in ned. še 15.30)<br />
GORNJA RADGONA<br />
Filme bodo vrteli le občasno!<br />
Glavni pokrovitelji:<br />
Mestna občina Maribor<br />
Skupina Nove KBM<br />
Soorganizatorji<br />
Europa Donna<br />
Društvo Mena<br />
Univerza v Mariboru<br />
Karte so na razpolago na prodajnih mestih:<br />
Petrol servi<strong>si</strong>, trgovine BIG BANG, Kompasove poslovalnice, e-Študentski servi<strong>si</strong>, 3 dva trafike,<br />
(K) kiosk, Alpetour, M Holidays in na stojnicah Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor<br />
Spletni nakup kart:<br />
www.eventim.<strong>si</strong>, www.vstopnice.com, www.<strong>ko</strong>ncerti.net, www.napovednik.com
32 | Vestnik | 21. oktobra 2010 (ne)nazadnje<br />
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
Četrtek:<br />
pretežno<br />
jasno<br />
1 | 10<br />
Petek:<br />
delno jasno,<br />
megla<br />
0 | 10<br />
Sobota:<br />
pretežno<br />
oblačno<br />
2 | 13<br />
Nedelja:<br />
delno<br />
jasno<br />
6 | 16<br />
Ponedeljek:<br />
oblačno,<br />
dež<br />
8 | 12<br />
vreme<br />
Andrej Velkavrh<br />
fotografija tedna<br />
Slana, sonce in dež<br />
Po prehodu hladne fronte nas bo v četrtek<br />
čakal jasen dan. Jutro bo hladno, pone<strong>ko</strong>d<br />
bo možna tudi slana. Megla bo malo verjetna.<br />
Pihal bo šibak severozahodni veter.<br />
V petek se bo zmerno pooblačilo. Zjutraj<br />
bo hladno z možnostjo slane, pone<strong>ko</strong>d bo<br />
nastala megla. Popoldne bo zapihal šibak<br />
južni veter. V soboto bo zmerno do pretežno<br />
oblačno. Pihal bo južni do jugozahodni<br />
veter. Malo topleje bo. Še topleje bo v<br />
nedeljo, <strong>ko</strong> bo spet več sonca, pa tudi veter<br />
bo malo izrazitejši. V ponedeljek bo<br />
deževalo, seveda bo zato tudi hladneje.<br />
Bo huda zima?<br />
Zadnji teden me je že nekaj ljudi vprašalo,<br />
ali bo res huda zima. Sicer zaradi<br />
vprašanja ne dobim ošpic, a vendarle bi<br />
se morali zavedati, da napovedi za dlje<br />
<strong>ko</strong>t za deset dni s<strong>ko</strong>raj povsem izgubijo<br />
uporabno vrednost. Vsaj za nas, običajne<br />
uporabnike.<br />
Vča<strong>si</strong>h se z napovedmi za mesec dni<br />
vnaprej ali celo za ves letni čas, na primer<br />
zimo, meteorologi ni<strong>smo</strong> ukvarjali. Danes<br />
so tudi te napovedi del meteoroloških aktivnosti.<br />
A ne v vsaki meteorološki službi,<br />
ampak večinoma le v večjih svetovnih<br />
meteoroloških središčih. Pri tem <strong>si</strong> pomagajo<br />
z najzmogljivejšimi računalniki,<br />
ki so na voljo. A ozračje je vse preveč zapleteno,<br />
da bi <strong>lah</strong><strong>ko</strong> govorili o vsaj približno<br />
zanesljivih in uporabnih napovedih.<br />
Napoved za zimo, na primer, vam pove le,<br />
<strong>ko</strong>likšno bo odstopanje povprečne trimesečne<br />
temperature nad, recimo Evropo,<br />
od <strong>si</strong>ceršnjega zimskega povprečja. Ena<strong>ko</strong><br />
se računa za padavine. Seveda se upošteva<br />
povprečje po regijah, ne Evrope <strong>ko</strong>t<br />
celote, a s tem še vedno ni<strong>smo</strong> kaj dosti<br />
povedali. Ta<strong>ko</strong> se, recimo, Balkan pokaže<br />
za malo hladnejšega, del srednje Evrope<br />
za toplejšega, drugo za povprečno. Pa<br />
mi povejte, ka<strong>ko</strong> <strong>si</strong> boste pomagali s ta<strong>ko</strong><br />
napovedjo. No, morda <strong>si</strong> boste napolnili<br />
rezervoar goriva za ogrevanje ali nakupili<br />
drv, če bo kazalo, da naj bi bila zima<br />
hladnejša od povprečja. Ampak kurilna<br />
sezona ne traja samo od decembra do februarja,<br />
ampak s<strong>ko</strong>raj do maja, začne pa<br />
se, ponavadi, že oktobra. Na podlagi napovedi,<br />
ki povrhu vsega ni prav zanesljiva,<br />
reči, da nas čaka huda zima, je precej<br />
tvegano. Lah<strong>ko</strong> pa boste velik frajer, če<br />
se to res zgodi.<br />
vestni<strong>ko</strong>v<br />
<strong>ko</strong>ledar<br />
Rok Bagoroš: Prišel, videl, zmagal<br />
V dežju in mrazu, podnevi in<br />
ponoči do svoje prve zmage<br />
Dokazal, da spada med najboljše voznike v kategoriji skuter stunt v Evropi<br />
Rok Bagoroš se vrača domov s tritedenskega<br />
nastopanja in tekmovanja po<br />
Evropi. Pred odhodom iz Francije nam je<br />
poslal sporočilo, da mu je uspelo zmagati<br />
na enem najzahtevnejših tekmovanj v<br />
kategoriji skuter v Evropi in je ta<strong>ko</strong> dosegel<br />
svojo prvo zmago. Tekmovanje je bilo<br />
v oddaljenem Bordeauxu, kjer je v neprijetnem<br />
hladnem in vetrovnem vremenu<br />
Rok moral dokazati, da se je po spletnem<br />
glasovanju upravičeno uvrstil v finale.<br />
Rok je zadnje mesece treniral v dežju,<br />
mrazu, vročini, podnevi in ponoči<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Ne, to ni Srbija, in ne, to ni Italija. To so<br />
»samo« navijači soboške Mure 05, ki so<br />
se ta<strong>ko</strong>le odpravili na navijaš<strong>ko</strong> pomoč<br />
svojemu priljubljenemu nogometnemu<br />
klubu, ki se je pomeril z ekipo<br />
Krškega. Ampak potem, <strong>ko</strong> so posnetki<br />
navijaškega divjanja na mednarodni<br />
kvalifikacijski tekmi med Italijo in Srbijo<br />
v Genovi šokirali svet, mar<strong>si</strong><strong>ko</strong>mu ob<br />
pogledu na takšno sceno, <strong>ko</strong>t je na<br />
fotografiji, obstane cmok v grlu. Vendar<br />
Murini navijači na srečo nika<strong>ko</strong>r niso<br />
znani po takšnem huliganstvu, <strong>ko</strong>t ga<br />
je v italijanskem pristaniškem mestu<br />
počel »zakrit« Ivan s svojo tolpo, v<strong>si</strong><br />
svetovni mediji pa so mu namenili<br />
obširno pozornost. So pa incidenti<br />
srbskih huliganov tudi pri nas pospešili<br />
razpravo o uvedbi za<strong>ko</strong>na o navijačih,<br />
ki bi uvedel strožji nadzor nad vsakim<br />
posameznim navijačem. Vendar tej<br />
uvedbi naši navijači nasprotujejo, kar<br />
so soboški tudi jasno pokazali z velikim<br />
transparentom na že omenjeni tekmi,<br />
saj menijo, da ta za<strong>ko</strong>n ne bo preprečil<br />
na<strong>si</strong>lja na stadionih. T. K.<br />
Č – 21. oktober<br />
P – 22. oktober<br />
S – 23. oktober<br />
N – 24. oktober<br />
P – 25. oktober<br />
T – 26. oktober<br />
S – 27. oktober<br />
URŠKA<br />
VENDELIN<br />
SEVERIN<br />
RAFAEL<br />
DARIJA<br />
LUCIJAN<br />
SABINA<br />
21. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in<br />
27 minut, zašlo pa ob 18. uri in 5 minut.<br />
Dan bo ta<strong>ko</strong> dolg 10 ur in 38 minut.<br />
23. oktobra ob 3. uri in 36 minut<br />
bo na nebu nastopil ščip.<br />
Rok je v preteklih<br />
treh tednih nastopal<br />
v treh državah<br />
2. 10. 2010 Red Bull Chris Pfeiffer<br />
Stunt riding show – Makedonija,<br />
S<strong>ko</strong>pje<br />
6. 10.–10. 10. 2010 Mednarodni<br />
moto sejem – Nemčija, Köln<br />
11. 10.–16. 10. 2010 Scooter-attack<br />
stunt shows – Nemčija, Saarbrücken<br />
17. 10. 2010 Stunt bike show (tekmovanje)<br />
– Francija, Bordeaux<br />
Na vprašanje, kaj sledi, <strong>ko</strong> pride domov, je Rok odgovoril: »Trening.«<br />
Fotografija osebni arhiv Roka Bagoroša<br />
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik<br />
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.<br />
Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno.<br />
Po prejemu položnice se <strong>lah</strong><strong>ko</strong> ogla<strong>si</strong>te v vaši banki, kjer <strong>si</strong> uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.<br />
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestni<strong>ko</strong>vo majico.<br />
Ime in priimek:<br />
Naselje, kraj, številka:<br />
Poštna številka:<br />
Rojstni podatki:<br />
Davčna številka:<br />
Datum:<br />
narocnina@vestnik.<strong>si</strong><br />
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje<br />
vašo zasebnost in zagotavlja viso<strong>ko</strong> raven<br />
varovanja podat<strong>ko</strong>v. Podjetje za informiranje<br />
se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno<br />
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom<br />
analiziranja naročni<strong>ko</strong>v, tržnih raziskav ter<br />
predstavitev izdel<strong>ko</strong>v in storitev Podjetja za<br />
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve<br />
ne bo posredovalo tretjim osebam.<br />
Posameznik <strong>lah</strong><strong>ko</strong> po 73. členu Za<strong>ko</strong>na o<br />
varstvu osebnih podat<strong>ko</strong>v kadar<strong>ko</strong>li zahteva,<br />
da Podjetje za informiranje, d. o.<br />
o., trajno ali začasno preneha uporabljati<br />
njegove osebne podatke za namene neposrednega<br />
trženja. Podjetje za informiranje,<br />
d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno<br />
preprečiti uporabo osebnih podat<strong>ko</strong>v<br />
za namen neposrednega trženja in o tem<br />
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega<br />
uporabnika, ki je to zahteval. Stroške<br />
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje<br />
za informiranje, d. o. o.<br />
po tri ure dnevno. Pred dvema mesecema<br />
mu ni dobro kazalo. Zasedel je drugo<br />
mesto na slovenskem skuter tekmovanju<br />
v Hajdošah pri Ptuju in naslednji<br />
dan predzadnje na Madžarskem. Rok je<br />
s treningom odpravil napake, ki jih je<br />
naredil na prejšnjih tekmovanjih, zato<br />
Pomurka in Pomurec meseca<br />
Septembra<br />
Marinka Rantaša<br />
in Vlado Škafar<br />
mu je uspelo odpeljati petminutni nastop<br />
v njegovem agre<strong>si</strong>vnem stilu, <strong>ko</strong><br />
se je tež<strong>ko</strong> izogniti napakam. Z zmago<br />
v Franciji, ki je vodilna država v stunt<br />
športu, je Rok dokazal, da spada med<br />
najboljše voznike v kategoriji skuter<br />
stunt v Evropi.<br />
Pošta:<br />
Podpis:<br />
Septembrski izbor na strani 17
Change language