Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si

More documents

Recommendations

Info

8 (iz)brano Barometer 4. februar 2010 – Mikroorganizmi iz vode v avtomatih neupravičeno razburili slovensko javnost Radenski umazali vodo Japec Jakopin, solastnik podjetja Seawey, ki je v svetovnem vrhu proizvodnje luksuznih plovil, intenzivno pripravlja projekt visokotehnološke proizvodnje kompozitnih materialov v Puconcih, ki bo zaposlila 200 ljudi. Milica Šadl, učiteljica in kulturna delavka iz Beltinec, je letošnja dobitnica srebrne plakete Javnega sklada RS za kulturna dejavnosti. Tatjana Vrzel je postala predsednica društva govedorejcev radgonske UE. Zamenjala je Jožefa Bračka, ki je nepreklicno odstopil. Problematiziranje prodaje in kakovosti vode je po eni strani dobrodošlo, saj se s tem posebej poudarja problem, kdo vse prodaja in služi z vodo in kakšna je Eden največjih in najstarejših polnilcev vode v svetovnem merilu je vsekakor Radenska, saj se s polnjenjem mineralne vode ukvarja že več kot 140 let. Zadnji dve desetletji je sledila svetovnemu trendu in začela polniti poleg različnih vrst mineralne vode (glede na vsebino naravnega CO2) tudi izvirsko vodo. Mnogi so jo posnemali tudi pri prodaji vode v »balonih«, žal pa je niso posnemali tudi pri skrbi za zagotavljanje neoporečnosti, saj Radenska s strogo notranjo kontrolo kupcem že desetletja zagotavlja kakovostno vodo, ki ustreza vsem najstrožjim živilskim standardom. O dogajanju na Primorskem in z analizo 20 odvzetih vzorcev vode iz aparatov za točenje na različnih krajih Slovenije, ki so jo opravili sodelavci Zavoda za zdravstveno varstvo Koper in v katerih je bila presežena dovoljena vrednost enot mikroorganizmov, so bili v Boračevi seznanjeni samo iz medijev. Na posnetkih, ki so se ob televizijskem poročanju vrteli, so se pojavljali prav avtomati Radenske, čeprav prav Radenska redno skrbi za vzdrževanje in čiščenje avtomatov za vodo. Prav tako so šele iz odziva ministrstva za zdravje izvedeli, da so Primorci rezultate analize vode iz avtomatov vrednotili po pravilniku za pitno vodo, ki pa se Marija Pajek je rejnica že petindvajset let Sprejela je osem otrok »Vodomate je bolje naročati pri polnilcih, ki lahko zagotavljajo redno servisiranje in vzdrževanje aparatov. Tako kot vsak aparat in vsako drugo napravo pa jih je treba vzdrževati v skladu z navodili,« opozarjajo v Radenski. Foto: Nataša Juhnov razlikuje od pravilnika za naravno mineralno in izvirsko vodo. In kakšna je razlika? V Radenski pojasnjujejo: »Pitna voda je voda iz vodovodnega omrežja in je lahko kemijsko obdelana (dezinficirana) z namenom izboljševanja mikrobioloških parametrov, zaradi obdelave pitne vode s kemijskimi sredstvi se ne pričakuje razvoja skupnega števila mikroorganizmov. Polnilci naravnih mineralnih in izvirskih voda pa po pravilniku teh voda ne smejo obdelovati z namenom izboljšanja mikrobioloških parametrov. Zaradi tega je tudi s pravilnikom, ki je usklajen z evropskimi direktivami, dovoljeno povečanje skupnega števila kolonij, ki pa ne predstavlja- jo za zdravje škodljivih mikroorganizmov, ampak so posledica razvoja naravne mikroflore.« Analize teh voda za Radensko opravljata Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki sta poleg celjskega zavoda pristojna za izvajanje teh analiz. Analize redno opravljajo tudi sami v lastnem laboratoriju v Boračevi in v zadnjih letih nikoli niso imeli težav s kakovostjo vode v vodomatih, poudarjajo v Radenski. In kako nadzorujejo distribucijo vode? »Za distribucijo vodnih balonov in servis vodomatov skrbijo naši podizvajalci, ki se ravnajo po najstrožjih živilskih standardih in predpisanih navodilih. Najmanj štirikrat letno vodomat zamenjajo in ga odpeljejo na temeljito čiščenje, po izkušnjah se to zgodi več kot šestkrat letno na avtomat. Z navodili za uporabo in osnovno vzdrževanje pa so seznanjeni tudi uporabniki,« so pojasnili v Radenski, kjer zaradi blatenja svojega imena v javnosti ne razmišljajo o tožbi, ampak bodo nastali položaj in zmedo izkoristili za dodatno pozitivno ozaveščanje uporabnikov, kajti mnogi še ne vedo, da obstaja razlika med pitno vodo in na drugi strani naravno mineralno in izvirsko vodo in da je v zvezi s tem sprejeta ustrezna regulativa, ki jo je treba v celoti upoštevati – tako prav pri procesih kot tudi pri vrednotenju rezultatov. Bernarda B. Peček Veržej Žrtve vode in dreves Robert Inhof, direktor soboške Galerije, je tudi pronicljiv analitik likovnega ustvarjanja, katerega mnenje ima referenčno težo. Te dni je izšla njegova študija o slikarju Zdenku Huzjanu, ki zajema tudi kratek pregled prekmurskega slikarstva. Radovan Žerjav, predsednik SLS, si še vedno zastavlja, kljub pravnomočnosti sodnih odločb in razpisanih dražb premoženja na podlagi teh odločb v primeru sekretarja Državnega sveta in vplivnega člana SLS, retorično vprašanje, ali je vse to res, in napoveduje, da bo potem častno razsodišče ukrepalo. Za poslanca in predsednika stranke je nekoliko nenavadno, da ne zaupa institucijam te države. Otroke ima rada takšne, kot so – Če jih ne bi, bi bili enako nesrečni, kot so prišli Marija Pajek iz Desnjaka pri Ljutomeru je postala rejnica pred več kot petindvajsetimi leti. V svoj dom je najprej sprejela moževa nečaka, saj jima je mama zgodaj umrla. Fanta sta odraščala skupaj z njenima sinovoma, saj so bili fantje istih let, zanje pa je takrat, ko je Marija delala v tovarni, skrbel njen oče, saj je mož delal v Nemčiji. Marija se je v začetku devetdesetih let upokojila in kmalu po tistem se je fantom pridružila prva rejenka. Bila je ljubka triinpolletna deklica, ki so jo vsi imeli radi in jo tudi razvajali. Do danes je prišlo v družino Pajek osem rejniških otrok, trenutno pa so štirje. Bojana in Tamara obiskujeta gostinsko šolo v Radencih, Miha je srednješolec in obiskuje šolo v Mariboru, tako da je doma le ob koncu tedna, lani pa je k njim prišla še Janja, ki obiskuje deveti razred osnovne šole in potrebuje posebno skrb na poti v samostojno življenje. »Nekateri otroci so že odšli in si ustvarili svoje družine, še vedno pa me radi obiščejo,« pravi Marija Pajek, dobitnica priznanja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dolgoletno in uspešno izvajanje rejništva v letu 2009. Čeprav je Marija lani ovdovela in izgubila moža, ki ji je pri rejništvu pomagal in jo podpiral, volje do skrbi za otroke ni izgubila. Tega, da jim je odprla svoj dom, tudi nikoli ni obžalovala, čeprav je bilo včasih težko. »Navezala sem se nanje in prijetno je, kadar smo skupaj, zato pa mi bo težko, ko bodo odšli,« pravi. Otroke moraš imeti rad takšne, kot so, govori Marija, saj če jih nimaš, potem bodo trpeli enako, kot so prej. Malo pa jih je treba tudi razvajati. Njen mož jih je vedno rad peljal, kamor so si zaželeli, in tudi Otroke moraš imeti rad takšne, kot so, govori Marija, saj če jih nimaš, potem bodo trpeli enako, kot so prej. sama skrbi za to, da niso prikrajšani in da ne čutijo pomanjkanja. Otroci ji to vračajo z naklonjenostjo in ubogljivostjo. Marija pravi, da leta hitro tečejo, a če ji bo zdravje služilo, bi v rejništvo sprejela še kakšnega otroka. Dekleta v družini si želijo manjšega, da bi ga lahko cartali. Priznanje za dolgoletno in uspešno rejništvo, za katero jo je predlagal ljutomerski center za socialno delo, je bilo za Marijo veliko presenečenje in podelitev v Ljubljani prav posebno doživetje. Najprej so ji čestitali na centru, ko sploh še ni vedela zanj, potem pa tudi mnogi drugi. Majda Horvat V Veržeju pogosto prihaja do poplavljanja kletnih prostorov. Kako ocenjujejo ravnanje Direkcije RS za ceste, ki bi morala ponuditi ustrezno tehnično rešitev in problem rešiti, smo vprašali sodelujoče v telefonski anketi. Neurja so na širšem območju veržejske občine povzročila veliko škode v gozdovih. Kako hitro bi bilo treba odstraniti podrta drevesa, se je glasilo naše drugo vprašanje. Ker so občani Bunčan dvignili nivo zemljišč nad nivo ceste, se večkrat pojavlja problem z deževnico zalitega cestišča. Zanimalo nas je, ali se strinjajo s tem, da bo moral vsak krajan na svojem območju poskrbeti za ureditev zemljišča. Aktivnosti Direkcije RS za ceste, ki bi morala ponuditi ustrezno tehnično rešitev in rešiti problem poplavljanja kletnih prostorov, so po mnenju 40 odstotkov vprašanih prepočasne; 37 odstotkov je prepričanih, da se na tem področju sploh nič ne dogaja, in 23 odstotkov sodelujočih nam na vprašanje ni znalo odgovoriti, saj problema ne poznajo dovolj. Da bi bilo podrta drevesa, ki so posledica neurja na širšem območju V Veržeju pogosto prihaja do poplavljanja kletnih prostorov. Kako ocenjujete ravnanje Direkcije RS za ceste, ki bi morala ponuditi ustrezno tehnično rešitev in problem rešiti? N = 83 Neurja so na širšem območju veržejske občine povzročila veliko škode v gozdovih. Kako hitro bi bilo treba odstraniti podrta drevesa? N = 83 Ker so občani Bunčan dvignili nivo zemljišč nad nivo ceste, se večkrat pojavlja problem z deževnico zalitega cestišča. Ali se strinjate s tem, da bo moral vsak krajan na svojem območju poskrbeti za ureditev zemljišča? N = 83 veržejske občine, treba odstraniti takoj, meni 57 odstotkov; 40 odstotkov vprašanih meni, naj se gozdovi očistijo postopno, in le odstotek jih meni, da se z odstranitvijo podrtih dreves sploh ne mudi. Petinpetdeset odstotkov vprašanih se strinja, da bo moral vsak krajan na svojem območju poskrbeti za ureditev zemljišča, 39 odstotkov pa se s tem ne strinja. Sodelujočim v anketi se lepo zahvaljujemo. V Klicni studio slepih nas lahko pokličete na številko 04 511 64 04. Nove naročnike časopisa Vestnik čakajo lepa darila!
– 4. februar 2010 (iz)brano 9 O usodi prekmurskih Judov V culo spravljeno življenje Barometer Aprila, maja in oktobra 1944 so v sinagogah v Soboti in Lendavi zbrali več kot 500 Judov, jih strpali na vlake, tovornjake ali jih s konjskimi vpregami odpeljali v Čakovec in naprej Nagykanizso, od tam pa v koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau Ni naloga Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), da postavlja spomenike, spomenik v spomin na holokavst in prekmurske Jude smo postavili, ker je to del zgodovine, ki je povezan z našim raziskovalnim delom ter skrbjo za naravo in kulturno dediščino, je povedal dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU. Po vzpostavitvi raziskovalne postaje na Petanjcih so se začeli podrobneje ukvarjati s pokrajinsko zgodovino in del tega je tudi usoda Judov iz Prekmurja, s katerimi je povezan eden najbolj travmatičnih dogodkov v svetovni zgodovini, s holokavstom. Tako je tudi v Prekmurje v prvih dneh aprila 1944 prišel ukaz, ki je za vedno zaznamoval usodo Judov. V treh valovih deportacij – aprila, maja in oktobra – so deportirali v sinagogah v Soboti in Lendavi zbranih več kot 500 Judov, jih strpali na vlake, tovornjake ali jih s konjskimi vpregami odpeljali v Čakovec in naprej Nagykanizso, od tam pa v koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau. V romanu Biljard v Dobrayu je to v zgodbi o svojem dedku tankočutno opisal Dušan Šarotar. »Tu so otroke ločili od mater, može od žena. Za delo sposobni so garali in umirali v nečloveških razmerah. Ostale so slekli, jim odvzeli vse imetje, jih ostrigli in nagnali v ogromne kopalnice. Nanje so namesto vode spustili smrtonosni plin. Trupla so potem sežgali v krematorijih, ki so delali kot velike tovarne.« Večina Judov je tu končala, le nekaj se jih je vrnilo domov, a judovska skupnost pri nas si nikoli več ni opomogla, ne na gospodarskem, kulturnem ali družbenem področju. Podatki o številu deportiranih Judov in tistih, ki so se vrnili, so različni. »Pa saj seznamov ali evidenc nikoli ni bilo, pove ena od dveh Judinj, ki sta preživeli holokavst. Tudi o tem, kaj vse so preživeli, neradi govorijo. »Veste, bili smo še zelo majhni in težko se je spomniti in predelati vse, kar se je zgodilo,« tiho doda in pove, da ji obujanje spominov na holokavst in pogovori še dodatno odpirajo rane. Prav pa je, se strinja, da so postavili ta spomenik. Danes živi v Prekmurju manj Sandi Červek v pogovoru z dr. Otom Lutarjem, predsednikom ZRC SAZU, kjer so dali pobudo za postavitev spomenika. Foto: A. N. R. R. Študentsko delo Servisi zapirajo vrata »… zdaj jih je videl, te ljudi, kako stiskajo k sebi zaspane otroke, kovčke in površno zavite pakete, iz katerih štrlijo s svilenimi nitmi vezeni prti, veliki puhasti vzglavniki, krzneni ovratniki, knjige, iz dragih okvirjev izrezana olja na platnu štrlijo iz odprtih torb kot štruce svežega kruha ...« Franz Schwartz v knjigi Biljard v Dobrayu Dušana Šarotarja podoživlja deportacijo Judov s soboške železniške postaje. Dejavnost posredovanja študentskega dela je bila v zadnjih letih priča številnim spremembam, kar otežuje delovanje, stabilnost in preživetje študentskih servisov – Več denarja za štipendije Zakon o malem delu, ki ga pripravljajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, med drugim predvideva opredelitev dejavnosti posredovanja malega dela kot nepridobitno dejavnost. V gradivu ministrstva piše, da bodo organizacije, ki bodo opravljale dejavnost posredovanja malega dela, poslej izbirali na podlagi javnega razpisa in za obdobje največ petih let. Ker smo o morebitnih socialnih posledicah predlagane ureditve že pisali, se tokrat osredotočamo predvsem na študentske servise. Kako gledajo na predlagano ureditev in kaj to pomeni za njihovo poslovanje, smo se pozanimali pri treh študentskih servisih, kjer pomurski študentje največkrat iščejo delo, ter pri Študentski organizaciji Slovenije. Po sedaj veljavni zakonodaji urejata študentsko delo Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. Slednji določa, da mora organizacija, ki želi posredovati zaposlitev ali delo ter izpolnjuje pogoje, ki jih predvideva pravilnik, posredovati vlogo na ministrstvo za delo, to pa nato odloči, ali bo podelilo koncesijo na podlagi številnih dejavnikov, med drugim upošteva število brezposelnih oseb pri območni službi zavoda, število dijakov in študentov na določenem območju ter njihov socialni položaj in število koncesionarjev na posameznem območju, zaradi česar je bilo včasih težko vstopiti v igro morebitnim novim organizacijam. Koncesijske pogodbe so se doslej sklepale za obdobje največ enega leta. Po predlogu ministrstva bi se torej koncesije poslej podeljevale na podlagi javnega razpisa in za obdobje največ petih let. Študentski servis Št. včlanjenih študentov Čisti poslovni izid v letu 2008 Mladinski servis – Pomurski študentski servis Študentski servis Maribor 3000–3500 (okoli 2000 aktivnih) –5.754 evrov 90.000 (50.000 aktivnih), v soboški poslovalnici okoli 1800 aktivnih 105.830 evrov e-Študentski servis 100.000 (2400 iz Pomurja) 1.305.063 evrov V soboški poslovalnici Študentskega servisa Maribor najde vsako leto delo okoli 1800 pomurskih študentov in dijakov. Foto: T. M. Dvanajstodstotne koncesijske dajatve, ki jih morajo zdaj plačevati študentski servisi, se namenjajo za štipendije (25 odstotkov), Študentski organizaciji Slovenije za obštudijske dejavnosti (37,5 odstotka) in študentskim servisom kot strošek (37,5 odstotka). Dodatno pa se obračunava še dva odstotka koncesijske dajatve, ki se namenja za gradnjo in vzdrževanje študentskih domov. Skupaj torej 14 odstotkov. Predlog ministrstva prav tako predvideva 14-odstotne koncesijske dajatve, vendar s to razliko, da bi pri delitvi povečali delež za štipendije, delež za gradnjo študentskih domov pa bi ostal enak. Prav gotovo tudi želja ministrstva, da bi bila dejavnost posredovanja malega dela v zakonu opredeljena kot nepridobitna dejavnost, povzroča nekaterim organizacijam, ki posredujejo delo, nemalo sivih las, kar najbolje povzema Darko Kutoš iz Mladinskega servisa - Pomurskega študentskega servisa: »Do sedaj smo bili organizirani kot gospodarske družbe in v končni fazi je šlo za dobiček, kar v študijskih središčih, kot sta Ljubljana in Maribor, ni bilo težko, pri nas pa je, ker imamo malo študentov.« Zato Kutoš pričakuje, da bo odslej tovrstnih organizacij manj. Enako menijo v e-Študentskem servisu, kjer poudarjajo, da je bila dejavnost posredovanja študentskega dela v zadnjih letih priča številnim spremembam, kar otežuje delovanje, stabilnost in preživetje študentskih servisov. »Pogoji za poslovanje so se zaostrili, tudi priznani stroški (oz. provizije) so se znižali kar kot deset deklariranih Judov iz nekaj judovskih družin, ki pa niso organizirani v judovski skupnosti. Pred drugo svetovno vojno pa je na območju Prekmurja živelo več kot 500 Judov in sta delovala dva rabinata, v Murski Soboti in Lendavi, od leta 1929 pa so tudi ljubljanski Judje spadali v okvir soboške judovske občine. Številni Judje so v taboriščih umrli, mnogi so se izselili. Ampak že ena sama zgodba družine, ki je v kos prtljage spravila vse svoje življenje in s svojimi otroki odšla na pot, od koder se je redkokateri vrnil, je dovolj pretresljiva. In teh zgodb in tragičnih usod je preveč. Z usodo in raziskovanjem Judov pa se bodo v prihodnje še bolj ukvarjali na ZRC SAZU in tudi na raziskovalni postaji na Petanjcih. A. Nana Rituper Rodež za 60 odstotkov, z deset odstotkov leta 1999 na štiri odstotke danes.« Po njihovih informacijah je v zadnjih petih letih zato zaprlo vrata kar 40 odstotkov študentskih servisov (37 od 85). V primeru nepridobitne dejavnosti bi se sami prilagodili novemu položaju z večjim poudarkom na elektronskem poslovanju, bo pa po njihovem mnenju imelo to velike posledice za manjše študentske servise, ki bi imeli z uvedbo elektronske oblike poslovanja tako velike stroške, da bi to verjetno pomenilo njihov konec. »Mi že zdaj nismo imeli dobička, tako da če bi dobili koncesijo še za naprej, bi bilo to za nas mogoče celo pozitivno,« pa je o tem povedal Kutoš. V Študentski organizaciji Slovenije glede nepridobitnosti odgovarjajo, da ŠOS ne more ocenjevati stroškovne učinkovitosti takšnega sistema, če študentski servisi opravljajo temeljno funkcijo posredovanja občasnih in začasnih del dijakov in študentov. Iz mariborskega študentskega servisa so med drugim sporočili: »Menimo, da so izhodišča zakona o malem delu zelo slabo nastavljena, saj skrivajo zelo veliko pasti tako za brezposelne, upokojence kot tudi za študente. Veliko je obljub, ki pa po malo boljšem premisleku niso uresničljive oz. so celo škodljive. Še najmanj sporna je predlagana ureditev, da bi izbor organizacij za posredovanje malega dela opravljali z javnim razpisom.« Glede predvidenih petih let trajanja koncesije Kutoš pravi: »Sedanja doba trajanja koncesije, torej največ eno leto, je neustrezna, ker ne omogoča nobenega načrtovanja, torej je ta daljša doba trajanja koncesije vsekakor dobrodošla.« Enakega mnenja so v e-Študentskem servisu, kjer menijo, da bi to prispevalo k večji stabilnosti delovanja študentskih servisov. Timotej Milanov Boštjan Kampuš, direktor družinskega podjetja Tokam iz Spodnje Ščavnice, s proizvodnjo zelo kakovostne opreme za avtomatizacijo procesov in sodobnimi rešitvami logistične opreme dokazuje, da so tudi v pomurskem okolju znanje in pogoji za proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. Stanko Škalič, direktor Muralesa, kljub krizi, ki pritiska na cene v pohištveni industriji, uspeva ohranjati obseg prodaje, in to pod lastno blagovno znamko. Pozitivno je tudi, da vse naložbe v posodobitev in nove trge financirajo z lastnimi sredstvi. Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, je potrdil, da je prijava za pridobitev sredstev za Muro iz globalizacijskega sklada EU v sklepni fazi. Sredstva bodo uporabljena za usposabljanje in aktivno zaposlovanje delavcev Mure, ki so ostali brez zaposlitve. Suzana Tratnik, pisateljica, katere knjiga kratke proze Dva svetova je izšla pri založbi Škuc, doživlja izredno pozitivne kritike najnovejšega dela. Ocena je, da knjiga presega njena do zdaj že nagrajena dela. Ernest Ebenšpanger je novi predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije.
Page 1 and 2: Pomurski vestnik, 1959: Vaščani N
Page 3 and 4: - 4. februar 2010 AKTUALNO 3 Psa iz
Page 5 and 6: gospodarstvo - 4. februar 2010 5 Za
Page 7: - 4. februar 2010 oglas 7
Page 11 and 12: - 4. februar 2010 INTERVJU 11 S pis
Page 13 and 14: - 4. februar 2010 kmetijstvo 13 Rad
Page 15 and 16: - 4. februar 2010 iz naših krajev
Page 17 and 18: kronika - 4. februar 2010 17 Tri te
Page 19 and 20: - 4. februar 2010 ŠPORT 19 Mednaro
Page 21 and 22: - 4. februar 2010 ŠPORT 21 Galex M
Page 23 and 24: - 4. februar 2010 23 Tople malice k
Page 25 and 26: dobro je vedeti - 4. februar 2010 2
Page 27 and 28: - 4. februar 2010 PAGINA 27
Page 29 and 30: 28 4. februar 2010 - Mura in partne
Page 31 and 32: 30 OGLASI 4. februar 2010 - | Foto:
Page 33: 32 ZADNJA STRAN 4. februar 2010 - C

Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?