Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si
Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si
4 gospodarstvo 4. februar 2010 – V ljutomerskem Muralesu kljub težavam uspešno sklenili lansko poslovno leto Po posle v Avstrijo in Ukrajino Klasičnih dodelavnih poslov nimajo, izdelke, ki jih iz lastnih materialov izdelujejo za tuje blagovne znamke, pa želijo v celoti nadomestiti z izdelki lastnih blagovnih znamk – Glavna trga zaenkrat Slovenija in Hrvaška Globalizacijski sklad EU Muri evropski evri Denar za brezposelne delavce, ne za delujoča podjetja Ko so se v ljutomerskem obratu Marlesa pred dobrima dvema desetletjema odločili za izločitev iz matičnega podjetja in so stopili kot Murales na novo pot, so se zavedali, da jim vsaj v začetku pot ne bo posuta z rožicami. Stanko Škalič, direktor Muralesa, priznava, da so bila prva leta kritična, vendar so preživeli. Po začetnih težavah se je podjetje hitro razvijalo, proizvodnja je rasla, v letu 2004 so dosegli vrhunec, nato pa se je začela stagnacija. Kljub temu jim je uspelo ohraniti podjetje v dobri kondiciji, kapital Muralesa, ki so ga sami ustvarili, je danes vreden okoli osem milijonov evrov in kapitalska slika družbe je dobra. Problem pa je dodana vrednost, ki je še vedno nizka. Osnovna dejavnost družbe je izdelava sedežnega jedilniškega pohištva, stolov, miz, kotnih klopi in jedilniških vitrin, njihovi izdelki sodijo v višji kakovostni in cenovni razred, kar 70 odstotkov pa jih prodajo pod lastno blagovno znamko. Čeprav tudi pri preostali proizvodnji ne gre za dodelavne posle, saj iz lastnih materialov izdelujejo pohištvo za blagovne znamke drugih proizvajalcev, želijo delež lastnih blagovnih znamk še povečati oziroma v celoti preiti na izdelavo pohištva, ki ga bodo prodajali pod lastno blagovno znamko. Pri izdelkih za druge blagovne znamke je problematična predvsem cena, saj z njo pokrivajo le material in druge stroške, akumulacije pa praktično ne ustvarjajo. Konkurenca je namreč izredno huda, to pa čutijo tudi pri prodaji lastnih blagovnih znamk, saj so se znašli v položaju, ko prodaja pada, na trgu pa je tudi veliko uvoženih izdelkov nizkega kakovostnega razreda in po nizkih cenah. V proizvodnji za tuje blagovne znamke so izgubili večjega nemškega partnerja, ki je v stečaju, pri njem pa so dosegali okoli Že konec novembra je minister za delo dr. Ivan Svetlik napovedal, da so se odločili, da pripravijo prijavo za pridobitev sredstev iz globalizacijskega sklada EU za pomoč Muri. Sklad je bil ustanovljen konec leta 2006, namenjen pa je pomoči članicam ob velikih odpuščanjih delavcev iz razlogov, povezanih z globalizacijo. S stečajem Mure je bil izpolnjen ključni kriterij – veliko presežnih delavcev. Ti so večinoma ostali brez dela zaradi dogajanja na svetovnem trgu. Predvsem konkurenca z daljnega vzhoda je zelo vplivala na zniževanje cen za minuto šivanja, poleg tega pa je svoje opravila še globalna kriza. Pridobitev sredstev iz globalizacijskega sklada je sicer zapletena in zahteva 40 odstotkov lastne finančne udeležbe prosilke. Kot so nam potrdili z ministrstva za delo družino in socialne zadeve, to pripravlja vlogo za črpanje sredstev iz Evropskega globalizacijskega sklada. Pogoji za pridobitev sredstev so bili izpolnjeni s stečajem Mure in njenih hčerinskih družb, sredstva, ki jih bodo pridobili na podlagi vloge, pa so namenjena izključno za sofinanciranje različnih aktivnosti, ki jih Zavod RS za zaposlovanje izvaja z brezposelnimi osebami, ki so izgubile delo v teh podjetjih. Ključno pri uporabi teh sredstev je, da »ne bodo namenjena 'novi Muri' ali njenim še delujočim družbam, ampak delu z brezposelnimi, ki poteka že od novembra 2009. Vloga bo v Bruselj posredovana konec februarja ali v začetku marca, predvidoma bo pripravljena v višini dveh milijonov evrov in pomeni 60 odstotkov sofinanciranja nekaterih programov aktivne politike zaposlovanja (predvsem usposabljanje in samozaposlovanje), ki smo jih že izvedli z nekdanjimi delavci Mure in povezanih družb in jih bomo izvajali še v letih 2010 in 2011,« so sporočili z ministrstva za delo. J. V. Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 90 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, storitvah in transportu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: osnovnošolska izobrazba – 13, elektrikar energetik – 10, prodajalec – 5, voznik cestnih motornih vozil – 5, kmetijski tehnik – 4, natakar – 4, avtoklepar – 2, delavec brez poklica – 2, zidar – 2. Iščejo se tudi: avtomehanik – 1, dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs) – 1, ključavničar – 1, kuhar – 1, vrtnar cvetličar – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si. milijon evrov realizacije. Izpad želijo nadomestiti z večjo proizvodnjo lastnih blagovnih znamk in prodori na nove trge. Glavno tržišče za Muralesove lastne blagovne znamke je zdaj v Sloveniji in na Hrvaškem, včasih so dobršen del prihodkov ustvarili tudi s prodajo v Rusiji, kjer pa se je prodaja zaradi carin zmanjšala. Ta izpad zdaj skušajo nadomestiti s prodajo v Ukrajini, ki carin na pohištvo še nima. Pri širitvi lastnih blagovnih znamk na tuje trgu so računali na Lesnino, ki ima svojo trgovsko mrežo predvsem na Hrvaškem, na tem tržišču pa sodelujejo tudi z lokalnimi trgovci. S svojimi izdelki so prisotni še na Kosovu, nekoliko slabše pa v Srbiji, kjer nimajo primernega partnerja. Ogledujejo se tudi po Avstriji, kjer želijo odpreti svoj prodajni salon. Takšen salon so pred leti skupaj s še tremi partnerji v Avstriji že imeli, vendar so ga zaprli, direktor Škalič pa je zdaj prepričan, da se s tega trga takrat ne bi smeli umakniti. Lastni prodajni saloni so namreč pogoj za doseganje večjega ostanka dohodka, saj veliki trgovci preveč pritiskajo na zniževanje cen njihovih izdelkov. Nekaj neposrednih kupcev iz Avstrije se je doslej že oglasilo pri njih, opremljali so hotel na Dunaju, s prodajnim salonom, ki ga bodo odprli v Gradcu, pa želijo še povečati svojo prisotnost na avstrijskem tržišču. Avstrija jim je zanimiva tudi zaradi bližine, ker delajo po naročilu in željah stranke, pa je v teh izdelkih tudi več dodane vrednosti. Storilnost je pri takšni naročeni proizvodnji sicer nekoliko manjša, je pa Lastninska zanka Avtobusnega prometa (AP) Murska Sobota še vedno ni rešena, čeprav sega v leto 1991. Takrat se je AP dokapitaliziral in iz delniške družbe preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo v mešani lasti. V letu 1991 je 219 zaposlenih ustanovilo družbo Linija z enako dejavnostjo, kot jo je opravljal AP. Šlo je za lastninjenje po Markovičevem zakonu. Družbo Linija so vodili isti ljudje kot AP. V letu 1993 je opravila revizijo postopka lastninjenja takratna SDK, ki je ugotovila, da je šlo pri ustanovitvi Linije za vzporedno podjetje, ki naj bi oškodovalo matično družbo za 55,3 milijona tolarjev oziroma za nekaj več kot 230 tisoč evrov. Po takratni odločbi SDK-ja bi moral AP povečati družbeni kapital za omenjeni znesek in ta kapital upoštevati pri lastninjenju. S to odločbo se ni strinjala nobena od družb (AP, Linija in fizične osebe – lastniki Linije). Odločili so se za tožbo proti revizijskemu organu SDK-ja. S tožbo niso uspeli in posledica je Za Murales so bila najtežja prva leta po izločitvi iz Marlesa, nato je podjetje vse do leta 2004, ko se je začela stagnacija, doživljalo izredno rast, pravi direktor Stanko Škalič. Lansko leto je bilo težko, saj so zaradi manjšega povpraševanja zmanjšali proizvodnjo, kljub vsemu pa so poslovno leto končali s pozitivnim finančnim rezultatom. Foto: L. Kovač zato toliko višja cena. V Muralesu, ki je še pred dvema letoma zaposloval 190 delavcev, je zdaj število zaposlenih pristalo pri 157, do zmanjšanja je prišlo brez večjih pretresov za delavce, so pa morali za odpravnine nameniti kar 150 tisoč evrov. Zaradi manjše prodaje je podjetje prešlo tudi na skrajšan delovni čas, ki ga subvencionira država, vendar po Škaličevem prepričanju to ni najboljša rešitev. To je lahko negativna razvada in zmanjšanje števila zaposlenih bi imelo po njegovem na podjetje večje pozitivne učinke. Kljub vsem težavam, s katerimi so se srečevali, je bilo lanskoletno poslovanje pozitivno, leto, ki se je začelo, pa bo negotovo. S prodajo izdelkov so namreč močno vezani na slovenski trg, kjer prodajo od 55 do 60 odstotkov lastnih blagovnih znamk, s tovrstnim programom pa imajo prevladujoč tržni delež. Ker se brezposelnost pri nas povečuje, vladni ukrepi pa ne dajejo želenih rezultatov, pričakovanja niso obetavna. Zaradi krize, ki ljutomerskega Muralesa ni obšla, so namenili lani za naložbe tudi manj sredstev, najpomembnejše pa so izpeljali že v prejšnjih letih in z lastnimi sredstvi. Ker niso zadolženi, nimajo večjih likvidnostnih težav, prav tako pa tudi ni težav pri pridobivanju posojil za tekoče poslovanje. Za premostitev likvidnostnih težav namenjajo tudi sredstva amortizacije, ki znaša letno okoli 650 tisoč evrov, za naložbe pa so lani namenili le manjši del sredstev. Za sedanji obseg proizvodnje imajo namreč dobro urejeno infrastrukturo, od proizvodnih prostorov do skladišč, zato so lani posodobili le del žage, uredili so kotlovnico za pridobivanje pare ter razširili in posodobili tapetniško delavnico. Za vse to so namenili okoli 400 tisoč evrov. Ludvik Kovač Avtobusni promet Murska Sobota Vozijo po slepi progi Družba za svetovanje in upravljanje (DSU), pravna naslednica nekdanjega Sklada za razvoj, hoče kapital za privatizacijo – Vložene tožbe avtobusarji ne želijo komentirati bila, da je bil prej omenjeni kapital prenesen na novega lastnika upravljavca, in sicer takratni Sklad RS za razvoj, in danes na njegovega pravnega naslednika DSU. Novi lastnik in upravljavec je bil vpisan tudi v sodni register. Kapital je namenjen lastninjenju družbe, za kar imajo zaposleni in nekdanji zaposleni še vedno rezervirane lastninske certifikate. Zgodba je nenavadna, ker gre pretežno za iste ljudi, ki so tudi lastniki spornega podjetja Linija. Ob tožbi AP-ja, Linije in fizičnih oseb je družbeni pravobranilec na podlagi revizijskega poročila vložil tožbo in zahteval razveljavitev pogodbe o ustanovitvi Linije in plačilo nekaj čez 10.500 evrov z zamudnimi obrestmi družbi AP ter razveljavitev prodajne pogodbe o prodaji AP-ja Liniji. Sodišče je na prvi stopnji pravobranilcu v celoti ugodilo, podobno je storilo Višje sodišče z izjemo, ki pa je ključna, da zgodba še ni končana. Višje sodišče namreč ni razveljavilo prodajne pogodbe. Ker do te razveljavitve ni prišlo, je DSU postal le 47,3-odstotni lastnik družbe AP brez glasovalnih pravic, večino pa še naprej obvladuje Linija. Če bi bila prvostopenjska sodba v celoti potrjena, bi imel DSU v podjetju 97,1-odstotni delež in s tem tudi dovolj kapitala za notranji odkup družbe z lastninskimi certifikati, ki jih imajo zaposleni in nekdanji zaposleni še vedno deponirane. Vmes so poskušali z izvensodno poravnavo, vendar neuspešno. AP je medtem predlagal odkup delnic od DSU, in sicer po malo manj kot tri evre za delnico, čeprav je znašala revalorizirana prodajna cena nekaj čez 67 evrov. Posledica je bila ponoven odziv družbenega pravobranilca in vložena tožba septembra 2006. Predmet sodnega postopka ni bila rešitev problema, ampak predvsem, ali je bila tožba pravobranilca pravočasno vložena. Sicer so na obravnavah poskušali problem razrešiti tudi z mnenjem cenilca finančne stroke, ki je nakazal možnost oškodovanja družbenega premoženja, vendar brez opravljenih podrobnih cenitev in ocenitve pogodbe med AP in Linijo po njegovem oškodovanja ni mogoče ugotoviti. Na koncu je bila septembra lani izdana pravnomočna sodba, ki je zavrnila pravobranilca, in sicer zato, ker ni imel aktivne legitimacije. S tem se je zgodba na prvi pogled dokončno končala. V DSU niso bili takega mnenja in so se odločili za tožbo. »Ker je Okrožno sodišče v Murski Soboti dne 19. 5. 2009 razsodilo, da Družbeni pravobranilec RS ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, ki se nanaša na oškodovanje družbenega premoženja, njegovo odpravo pa je dolžna po zakonu zagotoviti družba D. S. U., d. o. o., smo 18. 9. 2009 kot tožeča stranka vložili tožbo zoper družbi Avtobusni promet Murska Sobota, d. d., in Linija, d. d., zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o skupnem opravljanju dejavnosti z dne 21. 10. 1992 in aneksa k pogodbi z dne 30. 9. 1993, ki sta ju med seboj sklenili toženi stranki, zaradi plačila 324.937,63 evra s pripadajočimi obrestmi in zaradi spremembe velikosti deleža družbenega kapitala,« so sporočili iz DSU. Direktorica AP Ana Kralj je pojasnila, da je DSU res vložil tožbo, na katero so podali ugovor oziroma so zahtevek prerekali. Tožbe pa ni želela komentirati. J. Votek
gospodarstvo – 4. februar 2010 5 Zadolženost podjetij Vedno več neplačanih računov Pomursko gospodarstvo v nezavidljivem položaju – Neplačevanje dospelih obveznosti v razmerju januar – december v lanskem letu naraslo za 43,4 odstotka Center starejših na Hodošu Največja naložba v najmanjši občini Bo dom za starostnike iz krajev na robu Stražne krajine pomagal ustvariti tudi nov gospodarski in politični center za dvojezično območje na Goričkem? Hodoš, kraj na skrajnem severovzhodu slovenske države, si že desetletja dolgo prizadeva za pravilno določanje in vrednotenje svoje pomembnosti ter razvoj gospodarstva in življenjskega standarda prebivalcem. Tako se še danes dogaja, da se na zemljevidu pojavijo napake in kraj enostavno vrišejo na madžarsko ozemlje. Toda konkretne poteze je lahko Hodoš povlekel šele kot občina, torej samostojna lokalna skupnost, v katero poleg vasi Hodoš spadajo še Krplivnik in njen del (prej samostojno naselje) Domaföldo. Samostojna lokalna skupnost je Hodoš postal že takoj Popravek Pri povzemanju podatkov o zadolženosti občin se nam je v tabelo prikradla napaka. Objavili smo namreč podatek občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah namesto Sv. Jurija ob Ščavnici. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici nima dolga na nobeni postavki. Izpadla pa je občina Veržej, ki ima za 156.284,00 evrov proračunskega dolga. Vsem prizadetim se opravičujemo. J. Votek To, da je s plačili terjatev iz dneva v dan več problemov, je znana zgodba. Na problem opozarjajo predvsem majhna in srednja podjetja, ki so bodisi kooperanti večjih sistemov ali podizvajalci velikih sistemov. Po podatkih Ajpesa je neplačevanje dospelih obveznosti v razmerju januar – december v lanskem letu naraslo za 43,4 odstotka. V januarju so te obveznosti znašale 145.431.400 evrov, v decembru pa 256.726.246 evrov. Od 3.175 v januarju je število neplačnikov naraslo na 5.252 konec lanskega leta. V analizi so zajeta podjetja, ki svojih obveznosti ne poravnavajo kljub sodnim izvršbam ali imajo neporavnane davčne obveznosti v obdobju od petih do čez tisoč dni. Zajet pa je povprečen dnevni dolg. V Pomurju se je dolg nekaj čez pet milijonov evrov iz začetka leta povečal na 12,6 milijona oziroma za 61,1 odstotka. Ko primerjamo podatke na letni ravni po številu pravnih subjektov, vidimo, da je rast neplačnikov relativno majhna. V začetku leta je bilo kritičnih podjetij le 109, konec leta pa 175. V začetku leta je bil delež zadolženosti pomurskih podjetij 3,4-, konec lanskega leta pa se povzpel na 4,8-odstotni delež na državni ravni. V decembru leta 2003 je bil ta delež Pomurja po neplačevanju 2,6-odstoten. Evidentiranih je bilo 87 podjetij s povprečnim dolgom 1,6 milijona evrov. Brez lanskega leta je bilo najbolj kritično leto 2007, ko je bilo neporavnanih obveznosti za 5,4 milijona evrov ali 4,9-odstoten delež neplačanih obveznosti na državni ravni. V letu 2008 se je znesek skoraj prepolovil. Leto 2009 pa je po podatkih izredno kritično. Težko je oceniti, koliko je na ta bistveno slabši položaj vplivala Mura, vendar je zadolženost za zadnje tri mesece lanskega leta poskočila za dobro tretjino. Na konec lanskega leta verjetno ne bistveno, ker bila že takrat v stečaju. Realno je medsebojni dolg bistveno višji, saj velik del neporavnanih terjatev sploh ni evidentiran in to je ključen problem, na katerega opozarjajo podjetja. Tega problema se zavedajo tudi na Pomurski GZ. Direktor Robert Grah pravi, da neplačevanje vpliva na likvidnost podjetij. Ko pa se pojavi nelikvidnost, se to posredno kaže tudi pri kreditih, saj podjetja pri bankah na račun likvidnosti izgubljajo bonitete in imajo velike težave pri reprogramiranju ali najemanju novih kreditov. Podjetja se danes veliko ukvarjajo s pokrivanjem terjatev in kot smo opozorili v uvodu, so v nezavidljivem položaju predvsem manjša podjetja, ki prodajajo svoje izdelke ali polizdelke znotraj verige v industriji ali investicijski dejavnosti. Eden od direktorjev manjšega podjetja, ki pa ravno zaradi zaščite ne želi biti imenovan, pravi, da je ključni problem, s katerim se ukvarja zadnja dva meseca, obiskovanje dolžnikov in pokrivanje terjatev. Ob tem opozarja, da četudi bi bile banke naklonjene in bi pokrivale trenutno nelikvidnost s krediti, to ne pomeni dolgoročne rešitve za podjetje. Hkrati so se podjetja znašla v še eni zagati, namreč povsem je zastal trg prodaje in po prvi svetovni vojni (1921. leta), kljub temu pa so po 1974. letu z uveljavljanjem posebnih pravic narodnosti nov narodnostni center za vasi ob meji z Madžarsko oblikovali v Prosenjakovcih, kjer se je sicer nova šola šele pričela graditi, in ne na Hodošu. Tudi po reformi lokalne samouprave v devetdesetih letih so zaman upali na samostojno občino, ampak so se 1994. leta najprej znašli v skupni Občini Hodoš - Šalovci s sedežem v Šalovcih. Samostojno občino so dobili šele po drugi reformi lokalne samouprave 1998. leta. Že 1996. so v naselju dobili svojo pošto, po letu 2000 pa so za Hodoš izvedeli tudi mnogi potniki v mednarodnem železniškem prometu, saj je bila hkrati z gradnjo nove železniške povezave z madžarsko zgrajena mejna carinska železniška postaja. Še večji in smelejši razvoj delovanja pa je na Hodošu mogoče opaziti po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ter po ukinitvi meja in mejnih prehodov. Gradnja vodovodnega omrežja, cest in pločnikov – lansko leto so družno s sosednjo občino asfaltirali cesto proti Dolencem, uredili Hodoško jezero, etnološki muzej in postopno gradili ekološko kmetijo v Krplivniku, mladinski dom v nekdanji hodoški stražnici ter se lotevali številnih projektov, s katerimi pridobivajo določena sredstva, delovna mesta in nova znanja – bogati Hodoš, ki po prihodkih spada med najrevnejše občine. Še posebej veliko si občani obetajo od investicije ministrstva za delo, družino in socialne zadeve oziroma gradnje centra starejših, ki prav zdaj poteka na Hodošu. Občina Hodoš in Evangeličanska cerkev Hodoš sta prispevali zemljišče, obvezali pa sta se tudi, so nam sporočili z omenjenega ministrstva, da bosta financirali še opremo. Gradnja se je začela v mesecu oktobru, ocenjena vrednost investicije pa je 3.360.000,00 evrov. Za izvajalca del je bilo izbrano domače podjetje SGP Pomgrad – Gradnje, ki je pogodbo podpisalo oktobra 2009. Rok izgradnje je 12 mesecev, pogodbena cena pa je, kakor nam je sporočila direktorica gradbenega podjetja Brankica Kropf, 3,5 milijona evrov (z DDV-jem). Po nekajtedenski zimski prekinitvi so gradnjo nadaljevali, saj je potrebno za betoniranje sten in plošč objekta veliko dela in časa. Projekte je izdelal Arhitekturni biro Ravnikar Potokar iz Ljubljane, ki je zmagal na javnem, odprtem projektno-arhitekturnem natečaju za izbiro najprimernejše rešitve za objekt Center starejših nakupa terjatev. Čeprav so se terjatve prodajale z velikimi diskonti, se je po tej poti dalo bistveno učinkoviteje pokriti najbolj rizične terjatve kot ubirati sodno pot, ki kljub uredbi o izvršbi še ni zagotavljala poplačila terjatve. Tudi država in z njo občine niso ravno disciplinirani plačniki, vendar tisti, ki neposredno poslujejo z javnim sektorjem, pravijo, da imaš kljub vsemu po pridobitvi posla tudi denar, pa četudi čez pol leta ali eno leto, in s tem dejavnikom je treba računati. So pa tudi primeri, ko so podjetja, ki so na račun velikih poslov pri gradnji državne infrastrukture začela lasten investicijski ciklus, ki pa se jim ni finančno pokril in se sedaj rešujejo z vstopom bank v lastništvo podjetij. Po povzetih podatkih lahko sklepamo, da Pomurje s padcem Mure še ni rešilo svojih problemov in da bo letošnje leto še slabše, edino, kar je pozitivno, je morda to, da ne bo na cesti več toliko ljudi, kot jih je bilo s padcem Mure. J. Votek Hodoš, ki ga je razpisalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zasnovan je v obliki dveh krakov, krajši je v smeri ceste, daljši proti severu oziroma proti cerkvi. Prostorna vstopna avla ima knjižnico in bar, stopnišče in dvigalo, ambulantne prostore s priročno lekarno; osrednji del zahodnega pritličja predstavlja jedilnica, ki se preko terase odpira na zunanje zeleno dvorišče. Severni daljši krak doma je namenjen v vseh treh etažah stanovanjskim enotam doma: v spodnjem pritličju so prostori za dementne varovance, v pritličju pa je negovalni oddelek s sobami brez teras. V prvem nadstropju je bivalni oddelek, poleg njega pa tudi prostor za dnevno varstvo. Vsekakor izjemno velik projekt za majhno vas na skrajnem robu Slovenije, ki se madžarsko imenuje Örihodos. Tudi Evangeličanska cerkev Hodoš spada med manjše verske občine; gmajno sestavljajo verniki iz Šalovec, Budinec, Dolenec, Hodoša in Krplivnika. Ljudje se veselijo novih zaposlitev in možnosti varstva (tudi dnevnega) za starejše. Sčasoma pa bo treba razmišljati tudi o načinu upravljanja in vzdrževanja, kajti jeseni naj bi dom sprejel prve stanovalce od blizu in daleč. Bernarda B. Peček Dolg pomurskih podjetij Leto Pravne osebe z neporavnanimi obveznostmi Neporavnane obveznosti v EUR 2003 87 1.558.333,00 2,6 2004 129 2.383.333,00 2,3 2005 134 7.780.833,00 6,9 2006 133 6.083.333,00 5,2 2007 156 5.427.136,00 4,9 2008 111 3.635.932,00 2,5 Gibanje pomurske zadolženosti v letu 2009 po mesecih Mesec Pravne osebe z neporavnanimi obveznostmi Neporavnane obveznosti v EUR Januar 109 5.003.753,00 3,4 Februar 115 6.048.157,00 4,1 Marec 156 6.294.120,00 4,5 April 150 4.968.357,00 3,4 Maj 157 5.974.146,00 3,5 Junij 162 8.819.334,00 4,9 Julij 158 9.415.766,00 5,2 Avgust 161 9.420.404,00 5,3 September 149 9.624.534,00 5,2 Oktober 171 12.643.313,00 6,1 November 172 10.922.597,00 4,8 December 175 12.559.604,00 4,9 Vir: Ajpes Komentar Slovo pokrajin? Lansko leto je predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša v intervjuju za Vestnik o ustanavljanju pokrajin povedal: »Zdaj je slika obrnjena in smo mi v opoziciji. Za izglasovanje tega zakona potrebujejo tudi glasove opozicije in jaz vnaprej napovedujem, da bomo podprli ta predlog in ne bomo kalkulirali, tako kot so oni, pričakujemo pa, da bodo dali zakonodajo čim prej na dnevni red.« Seveda se to ni zgodilo, saj so poslanci SDS vložili v parlamentarno proceduro svoj predlog, ki že dokazano nima nobenih možnosti za uspeh. Gjerkeš pa z aktualnimi predlogi ni navdušil niti preostalih dveh opozicijskih strank. Pokrajine so pač preveč pomemben projekt, h kateremu bi dali soglasje, če tisti na oblasti ne zmorejo dvotretjinske večine, hkrati pa v tem trenutku za vlado premalo pomemben, da bi si belila glavo z neuspehom pri njihovem ustanavljanju. V Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko so nam povedali, da trenutno še potekajo usklajevanja, pri čemer je prednostna usmeritev še vedno šest pokrajin, kar pa ni dokončno. V tem trenutku nismo mogli dobiti odgovora na vprašanje, kdaj bo končna različica zakonov pripravljena, niti na to, ali bodo s svojimi predlogi šli v parlament, ne glede na to, da podpore pri opozicijskih poslancih ne bodo dobili. Za usodo pokrajin pa je ravno tako kot vnovična politizacija strokovnega vprašanja (kot da bi kdo res verjel, da bo tokrat drugače) pomemben tudi diskurz, ki se odpira. Doslej je namreč veljalo, da obstaja neki splošen nacionalni konsenz o upravičenosti ustanavljanja pokrajin. Ali jih sploh potrebujemo, se ni spraševal skorajda nihče. Tokrat je drugače. V Financah so si nedavno postavili vprašanje, na katerega smo iskali odgovor ves čas trajanja pokrajinske zgodbe tudi pri Vestniku: »Zakaj bi povečevali birokracijo, če nihče ne ve, kakšne bi bile koristi.« Še vedno nismo dobili odgovorov na ključni vprašanji: zakaj naj bi na nižjih ravneh uspešneje porabljali sredstva, če smo iz dneva v dan priča političnim kupčkanjem na občinskih ravneh, in v kakšni povezavi je ustanovitev pokrajin z razvojem. In četudi je za Vestnik zdaj že odstopljena ministrica Ploštajnerjeva trdila, da bodo pokrajine omogočale boljše črpanje evropskih sredstev, je v omenjenem članku v Financah ekonomist Mojmir Mrak povedal, da ne vidi nobene povezave med črpanjem evropskih sredstev in pokrajinami. Če smo iskreni, so tudi takrat odgovorili po ovinkih, in sicer da se bo učinkovitost črpanja sredstev z ustanovitvijo pokrajin povečala zato, ker bodo vzpostavljene strukture, institucije in službe, ki bodo nosilke priprave in koordinacije regionalno pomembnih in zahtevnih projektov. Ali to drži in koliko, bo med drugim pokazal tudi eksperiment, ki trenutno poteka v naši regiji. Z besedami našega državnega sekretarja: »Živi bili pa videli.« Timotej Milanov % %
- Page 1 and 2: Pomurski vestnik, 1959: Vaščani N
- Page 3: - 4. februar 2010 AKTUALNO 3 Psa iz
- Page 7 and 8: - 4. februar 2010 oglas 7
- Page 9 and 10: - 4. februar 2010 (iz)brano 9 O uso
- Page 11 and 12: - 4. februar 2010 INTERVJU 11 S pis
- Page 13 and 14: - 4. februar 2010 kmetijstvo 13 Rad
- Page 15 and 16: - 4. februar 2010 iz naših krajev
- Page 17 and 18: kronika - 4. februar 2010 17 Tri te
- Page 19 and 20: - 4. februar 2010 ŠPORT 19 Mednaro
- Page 21 and 22: - 4. februar 2010 ŠPORT 21 Galex M
- Page 23 and 24: - 4. februar 2010 23 Tople malice k
- Page 25 and 26: dobro je vedeti - 4. februar 2010 2
- Page 27 and 28: - 4. februar 2010 PAGINA 27
- Page 29 and 30: 28 4. februar 2010 - Mura in partne
- Page 31 and 32: 30 OGLASI 4. februar 2010 - | Foto:
- Page 33: 32 ZADNJA STRAN 4. februar 2010 - C
4 gospodarstvo<br />
4. februar 2010 –<br />
V ljutomerskem Muralesu kljub težavam uspešno sklenili lansko poslovno leto<br />
Po posle v Avstrijo in Ukrajino<br />
Kla<strong>si</strong>čnih dodelavnih poslov nimajo, izdelke, ki jih iz lastnih materialov izdelujejo za tuje blagovne znamke,<br />
pa želijo v celoti nadomestiti z izdelki lastnih blagovnih znamk – Glavna trga zaenkrat Slovenija in Hrvaška<br />
Globalizacijski sklad EU<br />
Muri evropski evri<br />
Denar za brezposelne delavce,<br />
ne za delujoča podjetja<br />
Ko so se v ljutomerskem<br />
obratu Marlesa pred dobrima<br />
dvema desetletjema odločili za<br />
izločitev iz matičnega podjetja<br />
in so stopili kot Murales na<br />
novo pot, so se zavedali, da jim<br />
vsaj v začetku pot ne bo posuta<br />
z rožicami. Stanko Škalič, direktor<br />
Muralesa, priznava, da<br />
so bila prva leta kritična, vendar<br />
so preživeli. Po začetnih težavah<br />
se je podjetje hitro razvijalo,<br />
proizvodnja je rasla, v<br />
letu 2004 so dosegli vrhunec,<br />
nato pa se je začela stagnacija.<br />
Kljub temu jim je uspelo ohraniti<br />
podjetje v dobri kondiciji,<br />
kapital Muralesa, ki so ga sami<br />
ustvarili, je danes vreden okoli<br />
osem milijonov evrov in kapitalska<br />
slika družbe je dobra.<br />
Problem pa je dodana vrednost,<br />
ki je še vedno nizka.<br />
Osnovna de<strong>javnost</strong> družbe je izdelava<br />
sedežnega jedilniškega pohištva,<br />
stolov, miz, kotnih klopi in<br />
jedilniških vitrin, njihovi izdelki sodijo<br />
v višji kakovostni in cenovni<br />
razred, kar 70 odstotkov pa jih prodajo<br />
pod lastno blagovno znamko.<br />
Čeprav tudi pri preostali proizvodnji<br />
ne gre za dodelavne posle,<br />
saj iz lastnih materialov izdelujejo<br />
pohištvo za blagovne znamke drugih<br />
proizvajalcev, želijo delež lastnih<br />
blagovnih znamk še povečati<br />
oziroma v celoti preiti na izdelavo<br />
pohištva, ki ga bodo prodajali pod<br />
lastno blagovno znamko. Pri izdelkih<br />
za druge blagovne znamke je<br />
problematična predvsem cena, saj<br />
z njo pokrivajo le material in druge<br />
stroške, akumulacije pa praktično<br />
ne ustvarjajo. Konkurenca<br />
je namreč izredno huda, to pa čutijo<br />
tudi pri prodaji lastnih blagovnih<br />
znamk, saj so se znašli v položaju,<br />
ko prodaja pada, na trgu pa je<br />
tudi veliko uvoženih izdelkov nizkega<br />
kakovostnega razreda in po<br />
nizkih cenah. V proizvodnji za tuje<br />
blagovne znamke so izgubili večjega<br />
nemškega partnerja, ki je v stečaju,<br />
pri njem pa so dosegali okoli<br />
Že konec novembra je minister za delo dr. Ivan Svetlik napovedal,<br />
da so se odločili, da pripravijo prijavo za pridobitev sredstev iz<br />
globalizacijskega sklada EU za pomoč Muri. Sklad je bil ustanovljen<br />
konec leta 2006, namenjen pa je pomoči članicam ob velikih odpuščanjih<br />
delavcev iz razlogov, povezanih z globalizacijo. S stečajem<br />
Mure je bil izpolnjen ključni kriterij – veliko presežnih delavcev. Ti<br />
so večinoma ostali brez dela zaradi dogajanja na svetovnem trgu.<br />
Predvsem konkurenca z daljnega vzhoda je zelo vplivala na zniževanje<br />
cen za minuto šivanja, poleg tega pa je svoje opravila še globalna<br />
kriza. Pridobitev sredstev iz globalizacijskega sklada je <strong>si</strong>cer<br />
zapletena in zahteva 40 odstotkov lastne finančne udeležbe pro<strong>si</strong>lke.<br />
Kot so nam potrdili z ministrstva za delo družino in socialne zadeve,<br />
to pripravlja vlogo za črpanje sredstev iz Evropskega globalizacijskega<br />
sklada. Pogoji za pridobitev sredstev so bili izpolnjeni s<br />
stečajem Mure in njenih hčerinskih družb, sredstva, ki jih bodo pridobili<br />
na podlagi vloge, pa so namenjena izključno za sofinanciranje<br />
različnih aktivnosti, ki jih Zavod RS za zaposlovanje izvaja z brezposelnimi<br />
osebami, ki so izgubile delo v teh podjetjih. Ključno pri<br />
uporabi teh sredstev je, da »ne bodo namenjena 'novi Muri' ali njenim<br />
še delujočim družbam, ampak delu z brezposelnimi, ki poteka<br />
že od novembra 2009.<br />
Vloga bo v Bruselj posredovana konec februarja ali v začetku<br />
marca, predvidoma bo pripravljena v višini dveh milijonov evrov<br />
in pomeni 60 odstotkov sofinanciranja nekaterih programov aktivne<br />
politike zaposlovanja (predvsem usposabljanje in samozaposlovanje),<br />
ki smo jih že izvedli z nekdanjimi delavci Mure in povezanih<br />
družb in jih bomo izvajali še v letih 2010 in 2011,« so sporočili z ministrstva<br />
za delo.<br />
J. V.<br />
Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanje<br />
Na Zavodu Republike Slovenije za<br />
zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno<br />
razpisanih več kot 90 prostih delovnih mest.<br />
Delodajalci imajo največje potrebe v<br />
gradbeništvu, storitvah in transportu.<br />
Najbolj iskani delavci v tem tednu:<br />
osnovnošolska izobrazba – 13, elektrikar energetik – 10, prodajalec – 5,<br />
voznik cestnih motornih vozil – 5, kmetijski tehnik – 4, natakar – 4, avtoklepar<br />
– 2, delavec brez poklica – 2, zidar – 2.<br />
Iščejo se tudi:<br />
avtomehanik – 1, dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs) – 1, ključavničar –<br />
1, kuhar – 1, vrtnar cvetličar – 1.<br />
Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih<br />
prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete<br />
na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.<strong>si</strong>.<br />
milijon evrov realizacije. Izpad želijo<br />
nadomestiti z večjo proizvodnjo<br />
lastnih blagovnih znamk in prodori<br />
na nove trge.<br />
Glavno tržišče za Muralesove lastne<br />
blagovne znamke je zdaj v Sloveniji<br />
in na Hrvaškem, vča<strong>si</strong>h so dobršen<br />
del prihodkov ustvarili tudi s<br />
prodajo v Ru<strong>si</strong>ji, kjer pa se je prodaja<br />
zaradi carin zmanjšala. Ta izpad<br />
zdaj skušajo nadomestiti s prodajo<br />
v Ukrajini, ki carin na pohištvo še<br />
nima. Pri širitvi lastnih blagovnih<br />
znamk na tuje trgu so računali na<br />
Lesnino, ki ima svojo trgovsko mrežo<br />
predvsem na Hrvaškem, na tem<br />
tržišču pa sodelujejo tudi z lokalnimi<br />
trgovci. S svojimi izdelki so prisotni<br />
še na Kosovu, nekoliko slabše<br />
pa v Srbiji, kjer nimajo primernega<br />
partnerja. Ogledujejo se tudi po Avstriji,<br />
kjer želijo odpreti svoj prodajni<br />
salon. Takšen salon so pred leti<br />
skupaj s še tremi partnerji v Avstriji<br />
že imeli, vendar so ga zaprli, direktor<br />
Škalič pa je zdaj prepričan,<br />
da se s tega trga takrat ne bi smeli<br />
umakniti. Lastni prodajni saloni<br />
so namreč pogoj za doseganje večjega<br />
ostanka dohodka, saj veliki<br />
trgovci preveč pritiskajo na zniževanje<br />
cen njihovih izdelkov. Nekaj<br />
neposrednih kupcev iz Avstrije se<br />
je doslej že ogla<strong>si</strong>lo pri njih, opremljali<br />
so hotel na Dunaju, s prodajnim<br />
salonom, ki ga bodo odprli v<br />
Gradcu, pa želijo še povečati svojo<br />
prisotnost na avstrijskem tržišču.<br />
Avstrija jim je zanimiva tudi zaradi<br />
bližine, ker delajo po naročilu<br />
in željah stranke, pa je v teh izdelkih<br />
tudi več dodane vrednosti. Storilnost<br />
je pri takšni naročeni proizvodnji<br />
<strong>si</strong>cer nekoliko manjša, je pa<br />
Lastninska zanka Avtobusnega<br />
prometa (AP) Murska Sobota<br />
še vedno ni rešena, čeprav<br />
sega v leto 1991. Takrat se je AP<br />
dokapitaliziral in iz delniške<br />
družbe preoblikoval v družbo<br />
z omejeno odgovornostjo v<br />
mešani lasti. V letu 1991 je 219<br />
zaposlenih ustanovilo družbo<br />
Linija z enako de<strong>javnost</strong>jo,<br />
kot jo je opravljal AP. Šlo je za<br />
lastninjenje po Markovičevem<br />
zakonu. Družbo Linija so vodili<br />
isti ljudje kot AP. V letu 1993<br />
je opravila revizijo postopka<br />
lastninjenja takratna SDK, ki je<br />
ugotovila, da je šlo pri ustanovitvi<br />
Linije za vzporedno podjetje,<br />
ki naj bi oškodovalo matično<br />
družbo za 55,3 milijona<br />
tolarjev oziroma za nekaj več<br />
kot 230 tisoč evrov.<br />
Po takratni odločbi SDK-ja bi moral<br />
AP povečati družbeni kapital za<br />
omenjeni znesek in ta kapital upoštevati<br />
pri lastninjenju. S to odločbo<br />
se ni strinjala nobena od družb<br />
(AP, Linija in fizične osebe – lastniki<br />
Linije). Odločili so se za tožbo<br />
proti revizijskemu organu SDK-ja.<br />
S tožbo niso uspeli in posledica je<br />
Za Murales so bila najtežja prva leta po izločitvi iz Marlesa, nato je podjetje vse do leta<br />
2004, ko se je začela stagnacija, doživljalo izredno rast, pravi direktor Stanko Škalič. Lansko<br />
leto je bilo težko, saj so zaradi manjšega povpraševanja zmanjšali proizvodnjo, kljub<br />
vsemu pa so poslovno leto končali s pozitivnim finančnim rezultatom. Foto: L. Kovač<br />
zato toliko višja cena. V Muralesu,<br />
ki je še pred dvema letoma zaposloval<br />
190 delavcev, je zdaj število zaposlenih<br />
pristalo pri 157, do zmanjšanja<br />
je prišlo brez večjih pretresov<br />
za delavce, so pa morali za odpravnine<br />
nameniti kar 150 tisoč evrov.<br />
Zaradi manjše prodaje je podjetje<br />
prešlo tudi na skrajšan delovni čas,<br />
ki ga subvencionira država, vendar<br />
po Škaličevem prepričanju to ni<br />
najboljša rešitev. To je lahko negativna<br />
razvada in zmanjšanje števila<br />
zaposlenih bi imelo po njegovem<br />
na podjetje večje pozitivne učinke.<br />
Kljub vsem težavam, s katerimi<br />
so se srečevali, je bilo lanskoletno<br />
poslovanje pozitivno, leto, ki se je<br />
začelo, pa bo negotovo. S prodajo<br />
izdelkov so namreč močno vezani<br />
na slovenski trg, kjer prodajo od 55<br />
do 60 odstotkov lastnih blagovnih<br />
znamk, s tovrstnim programom pa<br />
imajo prevladujoč tržni delež. Ker<br />
se brezposelnost pri nas povečuje,<br />
vladni ukrepi pa ne dajejo želenih<br />
rezultatov, pričakovanja niso obetavna.<br />
Zaradi krize, ki ljutomerskega<br />
Muralesa ni obšla, so namenili lani<br />
za naložbe tudi manj sredstev, najpomembnejše<br />
pa so izpeljali že v<br />
prejšnjih letih in z lastnimi sredstvi.<br />
Ker niso zadolženi, nimajo večjih likvidnostnih<br />
težav, prav tako pa tudi<br />
ni težav pri pridobivanju posojil za<br />
tekoče poslovanje. Za premostitev<br />
likvidnostnih težav namenjajo tudi<br />
sredstva amortizacije, ki znaša letno<br />
okoli 650 tisoč evrov, za naložbe<br />
pa so lani namenili le manjši del<br />
sredstev. Za sedanji obseg proizvodnje<br />
imajo namreč dobro urejeno<br />
infrastrukturo, od proizvodnih<br />
prostorov do skladišč, zato so lani<br />
posodobili le del žage, uredili so<br />
kotlovnico za pridobivanje pare ter<br />
razširili in posodobili tapetniško<br />
delavnico. Za vse to so namenili<br />
okoli 400 tisoč evrov.<br />
Ludvik Kovač<br />
Avtobusni promet Murska Sobota<br />
Vozijo po slepi progi<br />
Družba za svetovanje in upravljanje (DSU), pravna naslednica<br />
nekdanjega Sklada za razvoj, hoče kapital za privatizacijo – Vložene<br />
tožbe avtobusarji ne želijo komentirati<br />
bila, da je bil prej omenjeni kapital<br />
prenesen na novega lastnika upravljavca,<br />
in <strong>si</strong>cer takratni Sklad RS za<br />
razvoj, in danes na njegovega pravnega<br />
naslednika DSU. Novi lastnik<br />
in upravljavec je bil vpisan tudi v<br />
sodni register. Kapital je namenjen<br />
lastninjenju družbe, za kar imajo zaposleni<br />
in nekdanji zaposleni še vedno<br />
rezervirane lastninske certifikate.<br />
Zgodba je nenavadna, ker gre<br />
pretežno za iste ljudi, ki so tudi lastniki<br />
spornega podjetja Linija. Ob<br />
tožbi AP-ja, Linije in fizičnih oseb je<br />
družbeni pravobranilec na podlagi<br />
revizijskega poročila vložil tožbo<br />
in zahteval razveljavitev pogodbe<br />
o ustanovitvi Linije in plačilo nekaj<br />
čez 10.500 evrov z zamudnimi<br />
obrestmi družbi AP ter razveljavitev<br />
prodajne pogodbe o prodaji<br />
AP-ja Liniji. Sodišče je na prvi stopnji<br />
pravobranilcu v celoti ugodilo,<br />
podobno je storilo Višje sodišče<br />
z izjemo, ki pa je ključna, da zgodba<br />
še ni končana. Višje sodišče namreč<br />
ni razveljavilo prodajne pogodbe.<br />
Ker do te razveljavitve ni prišlo, je<br />
DSU postal le 47,3-odstotni lastnik<br />
družbe AP brez glasovalnih pravic,<br />
večino pa še naprej obvladuje Linija.<br />
Če bi bila prvostopenjska sodba<br />
v celoti potrjena, bi imel DSU<br />
v podjetju 97,1-odstotni delež in s<br />
tem tudi dovolj kapitala za notranji<br />
odkup družbe z lastninskimi certifikati,<br />
ki jih imajo zaposleni in nekdanji<br />
zaposleni še vedno deponirane.<br />
Vmes so poskušali z izvensodno<br />
poravnavo, vendar neuspešno. AP<br />
je medtem predlagal odkup delnic<br />
od DSU, in <strong>si</strong>cer po malo manj kot<br />
tri evre za delnico, čeprav je znašala<br />
revalorizirana prodajna cena nekaj<br />
čez 67 evrov. Posledica je bila<br />
ponoven odziv družbenega pravobranilca<br />
in vložena tožba septembra<br />
2006. Predmet sodnega postopka<br />
ni bila rešitev problema,<br />
ampak predvsem, ali je bila tožba<br />
pravobranilca pravočasno vložena.<br />
Sicer so na obravnavah poskušali<br />
problem razrešiti tudi z mnenjem<br />
cenilca finančne stroke, ki je nakazal<br />
možnost oškodovanja družbenega<br />
premoženja, vendar brez<br />
opravljenih podrobnih cenitev in<br />
ocenitve pogodbe med AP in Linijo<br />
po njegovem oškodovanja ni<br />
mogoče ugotoviti. Na koncu je bila<br />
septembra lani izdana pravnomočna<br />
sodba, ki je zavrnila pravobranilca,<br />
in <strong>si</strong>cer zato, ker ni imel aktivne<br />
legitimacije. S tem se je zgodba na<br />
prvi pogled dokončno končala.<br />
V DSU niso bili takega mnenja<br />
in so se odločili za tožbo. »Ker je<br />
Okrožno sodišče v Murski Soboti<br />
dne 19. 5. 2009 razsodilo, da Družbeni<br />
pravobranilec RS ni aktivno<br />
legitimiran za vložitev tožbe, ki se<br />
nanaša na oškodovanje družbenega<br />
premoženja, njegovo odpravo<br />
pa je dolžna po zakonu zagotoviti<br />
družba D. S. U., d. o. o., smo 18. 9.<br />
2009 kot tožeča stranka vložili tožbo<br />
zoper družbi Avtobusni promet<br />
Murska Sobota, d. d., in Linija, d. d.,<br />
zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe<br />
o skupnem opravljanju de<strong>javnost</strong>i<br />
z dne 21. 10. 1992 in aneksa<br />
k pogodbi z dne 30. 9. 1993, ki sta<br />
ju med seboj sklenili toženi stranki,<br />
zaradi plačila 324.937,63 evra s pripadajočimi<br />
obrestmi in zaradi spremembe<br />
velikosti deleža družbenega<br />
kapitala,« so sporočili iz DSU.<br />
Direktorica AP Ana Kralj je pojasnila,<br />
da je DSU res vložil tožbo, na katero<br />
so podali ugovor oziroma so<br />
zahtevek prerekali. Tožbe pa ni želela<br />
komentirati.<br />
J. Votek
Change language