Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si

22
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Boben
Boben je najstarejše glasbilo, kar ga
poznamo. Že ljudstva v daljni preteklosti
so ugotovila, da lahko z udarjanjem
na predmet izvabimo zvok. Plemena so
tisočletja pred našim štetjem na ritem
bobna plesala ali komunicirala med seboj.
Boben ima opno, ki je iz plastike
ali iz kože, nanjo
pa udarjamo z
roko ali palicami.
Z zvokom bobna
lahko napovemo
tudi pomembnega
gosta
ali novice.
Nekoč so
»mali ritari«
z bobom
hodili
naokoli in obveščali
ljudi. Bobnov je več vrst, še danes pa je to nepogrešljiv
inštrument v različnih glasbenih zasedbah.
Zaradi igranja na bobne se gumpiči radi ustavijo pri
afriških plemenih.
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov
z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto
skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag.
Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete
na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na
sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.
Angleški jezik: the drum (d dram)
Nemški jezik: die Trommel (di tromel)
Madžarski jezik: a dob (a dob)
Španski jezik: tambor (tambor)
Italijanski jezik: il tamburo (il tamburo)
Francoski jezik: le tambour (le tambur)
Esperanto: tamburo (tamburo)
Kako sem doživela potres
Veliko se govori o potresu
na Haitiju, jaz pa lahko povem,
kako sem doživela potres, ko
sem bila s starši na otoku Rodos
v Grčiji. Počitnic sem se zelo veselila,
čeprav je v meni ves čas
črv sumničenja vrtal z vprašanjem:
»Zakaj potujemo ravno
trinajstega julija?«
Pa je šlo vse kot po maslu.
Lep polet, super hotel in prečudovito
kristalno čisto morje
in plaža. Dan se je prevesil v večer,
pa sem dejala: »Pa se je trinajstica
le dobro iztekla.« Nakar
iz maminega mobilnika bliska
babičina številka: »Doma je bilo
hudo neurje s točo. Vrt in sadovnjak
sta uničena. Na srečo
na naši hiši ni večje škode.«
Naslednji dan smo bili na plaži
ter opazovali naravo in živali.
Ptice so se obnašale nekam
čudno. V velikih jatah in zelo
nizko so preletavale obalo, tudi
jate rib so bile vznemirjene in
so plavale blizu obale. Kmalu
smo se zavedli, kakšno sporočilo
so prinašale ptice in ribe.
Bilo je kot v sanjah. Postelja se
je premikala levo in desno, kot
da bi bila na gugalnici. Slike na
zidovih so kar poskakovale, padali
so kozarci, celo televizor je
zgrmel na tla, vrata in okna so
škripala in ropotala.
4. februar 2010 –
Mama je vpila: »Bežimo ven,
potres je!« Hodniki in stopnišče
so bili polni preplašenih turistov.
Metalo nas je levo in desno.
Pred hotelom smo čakali
na popotresni sunek, in ko so
iz seizmološkega opazovalnega
centra sporočili, da je potres
svoje delo za tisti dan opravil,
smo se vrnili v hotel.
A zaradi vznemirjenosti nismo
mogli zaspati. Na srečo se
je vse končalo dobro in brez
posledic, zato je bil to zame
eden najbolj vznemirljivih in
lepih dopustov do zdaj.
Dorotea Gašpara,
OŠ Bogojina
VESELJE NA SNEGU
Amalia Dravec,
OŠ Turnišče
Ples v zabojniku
Kolikokrat smo presenečeni, kaj
vse že znajo in poznajo naši otroci!
Tudi sortirati smeti, kar roko
na srce, še marsikateri odrasli ne
zna, tako vsaj pišejo časopisi. Velik
poudarek ekologiji dajejo tudi
v vrtcu Stročja vas, saj so vključeni
v Ekošolo – kot način življenja.
»Čez leto pripravimo veliko projektov
na to temo, da bi otrokom
približali skrb za okolje,« je povedala
vzgojiteljica Mateja Robinščak.
Med drugim so v knjižnici
izbrali knjige na temo o okolju.
Najbolj pa jih je pritegnila knjiga z
naslovom Ples v zabojniku. Otroci
so tako na prijeten način izvedeli,
kako se ločujejo odpadki. Potem
Foto: M. R.
pa so dobili še idejo in iz kartonskih
škatel izdelali ekološki otok.
Svoje zabojnike so tudi pobarvali.
Od doma so prinašali papir, plastiko
in steklo. Ko so napolnili zabojnike,
smo jih odnesli na ekološki
otok in jih izpraznili. In za spomin
je nastala simpatična fotografija.
A. N. R. R.
Izračunaj in poišči pot s števili od 1 do 10!
S. P. in A. P.
Dve sinički
Dve sinički sta prileteli
mamici v roke,
stiskali se k njej,
saj tu se nikogar ne boje.
Jaz spomnim se na čase,
ko sem bil še mlad.
Stiskal sem se k mami,
ker imel sem jo rad.
Gregor Sabotin, 9. a,
OŠ Beltinci
Mačka
Tačka
Mačka Tačka lovi miši
vsepovsod po hiši.
To njeno divjanje
se lahko zelo glasno sliši.
Ko pa se utrudi,
v svoj kotiček zleze
in že prede.
Maša Štuhec, 4. a,
OŠ Križevci
Brez muje se še čevelj ne obuje
Rokodelstvo bogati našo kulturno
dediščino. Zaradi modernih
trendov našega življenja pa
žal vse bolj tone v pozabo. Prav
zato smo se učenci osmega razreda
iz OŠ Veržej z mentoricama
Marijo Ferenc in Mileno Sabotin
odločili, da se vključimo
v projekt Mladi posvojijo rokodelca,
ki ga je razpisal zavod
Marianum.
Sledila so predavanja strokovnjakov,
brskanje po literaturi
in časopisih, terensko delo
in analize dobljenih podatkov.
Foto: M. S.
Nastala je raziskovalna naloga
z naslovom Brez muje se še čevelj
ne obuje, ki predstavlja rokodelstvo
v naši občini nekoč
in danes. Ob tem smo »posvojili«
čevljarja Daniela Rička, ki to
delo opravlja še danes. Obiskali
smo njegovo čevljarsko delavnico,
opravili z njim intervju in
si z zanimanjem ogledali, kako
nastane čevelj. Nekoč je izdeloval
tudi ortopedske čevlje. Z velikim
zanimanjem smo si ogledali
njegovo delo.
Čevljar Daniel Ričko se ni nikoli
izpostavljal medijem. Skromen,
kot je, je potrpežljivo delal
marsikatero popoldne, tudi
ob koncu tedna, da je lahko svoji
družini omogočil boljše življenje.
Z nostalgijo ugotavlja,
da so tudi njegovi dejavnosti
štete ure, saj nima naslednika,
ki bi se ukvarjal s čevljarstvom.
Vrednost tako zastavljenih projektov
je prav v tem, da učenci
spoznavajo in doživljajo življenje
in delo preprostih ljudi na
pristen in zanimiv način.
Učenci 8. a, OŠ Veržej