Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si
Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si
2 AKTUALNO V premislek Nafta – Vestnik 1 : 0 Dolgo sem tehtal, ali naj napišem te vrstice. Bržkone jih ne bi, če bi mi le uspelo priti do prvega moža lendavske Nafte in si izmenjati nekaj besed. Lahko da tudi vročih, za koga neprijetnih, a za razumevanje demokracije in z njo povezane novinarske neodvisnosti še kako potrebnih in pomembnih. Pa so se klici vselej ustavili nekje v direktorjevem preddverju. Škoda. Nafta Lendava je v stoodstotni lasti države. Institucije torej, ki prisega na vrednote demokracije, eden njenih prvih znanilcev je svoboda govorjene in pisane besede. Temu primerno tudi Ustava Republike Slovenije v svojem 39. členu vsakomur zagotavlja pravico do informacije javnega značaja. In to pravico Vestnik svoji 14.000-glavi družini vsakotedensko zagotavlja že polnih šest desetletij. Nihče mu je ne bo vzel! Pa najsi prihaja iz Ljubljane ali Lendave, z leve ali desne, iz predsedniške ali direktorske pisarne. Sploh pa ne z grožnjami. Vestnik je, tako kot vsi drugi slovenski mediji, lanskega novembra prenesel informacijo, ki je prišla iz nemškega državnega tožilstva in ki jo je potrdila evropska nogometna zveza UEFA. Da je namreč zaradi suma prirejanja rezultatov na nogometnih prvenstvenih tekmah sprožila preiskavo, v katero je zajetih kar dvesto tekem, med njimi sedem v prvi slovenski ligi. Na seznamu osumljenih klubov se je znašla tudi lendavska Nafta. Ne le, da je to informacija javnega značaja, za slehernega novinarja in za sleherni časopis je to tema za naslovnico. Kajti tudi časopisi se prodajamo. Pa nam je Mirko Horvat, direktor Nafte in prvi mož lendavskih nogometašev, to, z njegovim komentarjem pospremljeno pisanje, očitno zameril. Celo tako, da je do nadaljnjega prepovedal oglaševanje stoodstotno državnega podjetja v našem mediju. Hudo. Za nameček je ob pomoči tajnice sporočil, da se z urednikom Vestnika ne bo pogovarjal in da pričakuje klic direktorja. V opravičilo? Komu in za kaj? Ker smo korektno in profesionalno opravili svoje delo? Vestnik pišemo za bralce in le oni so ogledalo našega početja. Zaenkrat nam kažejo, da delamo dobro. Mi pa jim sporočamo, da je v naslovu zapisan le trenutni izid. Dolgoročno je zanesljivi poraženec lendavska Nafta. Bojan Budja V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. KUPON mali oglas čestitka (označi) Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: Pogled od zunaj Pozabljeni kovček Čisto prav, pošteno in razumljivo je, da so v Sloveniji, prav v Murski Soboti, postavili prvi spomenik v spomin na holokavst po desetletjih, ko se o Judih ni kaj dosti govorilo in ko so tistim preživelim, ki so se vrnili v izpraznjene domove, nacionalizirali še tisto, kar jim je ostalo od nacistov. To in rušenje soboške sinagoge sta bila še dodatna udarca preživelim prekmurskim Judom, od katerih jih danes živi še zelo malo. Nerazumljivo se mi zdi, da so prav znanstveni krogi bili ali so še prepričani, da so Jude iz Murske Sobote odpeljali z železniške postaje, kjer so postavili spomenik Pozabljeni kovček, ki naj bo v spomin vsem odpeljanim. Je ta ideja nastala v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU? Pri tem da so jih zbrali na železniški postaji, gre za zavajanje javnosti z napačnimi podatki. Med nami še živijo ljudje, ki so bili kot pripadniki izraelitske veroizpovedi odpeljani v različna taborišča, največ v Auschwitz. Najstarejša prekmurska Judinja se spominja takole: »Zjutraj ob peti uri so na vrata potrkali žandarji in nam dali eno uro časa, da smo s seboj vzeli najnujnejše stvari, in odšli smo v sinagogo, kjer je bilo zbirališče. Nismo vedeli, kaj bodo z nami. Zvečer so nas vse odpeljali s tovornjaki v Nagykanizso.« Tovrstne podatke dobimo na raziskovalnih terenih pri ljudeh, ki so to doživeli. Žal mnogi zgodovinopisci dokumentirajo na podlagi že objavljenih, a neverodostojnih podatkov kar v svojih udobnih kabinetih. Prav ljudje, ki se ukvarjajo s tem poglavjem preteklosti, izjavljajo, da je bila zadnja postaja soboška železniška postaja. Vendar nihče od Judov ni bil deportiran s te postaje, ki jo bodo kmalu menda obnavljali in bo tam gradbišče. Glede postavitve simboličnega spomenika bi se mi osebno zdela veliko primernejša lokacija v Spominskem parku na nekdanjem judovskem pokopališču. Ni dvoma, da so bili soboški Judje 26. aprila 1944 po enodnevnem zadrževanju v sinagogi še isti dan, brez postanka na železnici, odpeljani s tovornimi vozili na Madžarsko. Šele od tam so stopili v vagone z napisom Auschwitz. O tem na spominski slovesnosti nismo zasledili niti besede. Mogoče pa so imeli pobudniki spomenika v mislih madžarsko železniško postajališče? Vseeno menim, da gre za nepoznavanje zgodovinskih dejstev. Prav minister Lukšič, slavnostni in edini govornik, je med drugim povedal, da so 6. aprila 1944 zbrane lendavske Jude iz sinagoge v taborišče odpeljali v naslednjih dneh. Ta podatek je seveda napačen. Odpeljani pa niso bili samo iz dveh prekmurskih mest, kakor smo lahko slišali, temveč še iz drugih krajev na tej strani Mure (Beltinci, Hodoš), ki niso bili omenjeni, saj so mogoče raziskovalcem še neznani. Nenavadno se mi zdi tudi to, da zgodovinarji in humanisti govorijo o bistveno večjih števil- 4. februar 2010 – Anton Štihec pisal Borutu Pahorju za podporo Zasebno pismo razgrelo javnost Brigita Perhavec: »SD na volitve verjetno s svojim kandidatom« – Mitja Slavinec: »Možnost, da bi LDS podprla Štihca, je zanemarljiva« Soboški župan Anton Štihec je na predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja naslovil pismo, v katerem ga vabi, da med rešitve za lokalne volitve v Murski Soboti vključijo možnost, da ga podprejo kot neodvisnega, nestrankarskega županskega kandidata. Kot Štihec poudarja v pismu, je na lokalnih volitvah leta 2002 nastopil kot skupni kandidat šestih strank (SMS, SDS, NSi, SLS, Zeleni in DeSUS), na nadomestnih županskih volitvah leta 2004 pa kot kandidat petih političnih strank (SDS, NSi, SLS, As in Zeleni), ki so ga podprle tudi na lokalnih volitvah leta 2006. Kot je znano, je Štihec pred časom zapustil vrste SDS zaradi nesoglasij v stranki na lokalni ravni. Med drugim Štihec v pismu še zapiše: »Doslej sem vodil Mestno občino Murska Sobota kot župan vseh meščanov in meščank in ne le kot župan posameznih političnih ali drugih skupin. Ker sem odprt do vseh, mi ne glede na politično sestavo mestnega sveta v tem ali prejšnjem mandatu skupaj s svetniki uspeva, da praktično vse projekte v mestnem svetu sprejemamo skoraj vedno soglasno in v korist vseh.« Mag. Robert Celec, ki je doslej edini evidentirani županski Ker je pismo izredno hitro prišlo v javnost, je Štihec o tem pisal tudi v svojem blogu na portalu Pomurje.si, kjer je med drugim zapisal: »V petek, dne 29. 1. 2010, sem ob 22.02 na svoj zasebni mail dobil e-pošto z naslova pomurska.sds@siol.net s pripeto datoteko v formatu PDF. V pripeti datoteki je bilo skenirano moje pismo, poslano (po redni pošti v kuverti) osebno predsedniku stranke SD g. Borutu Pahorju. Dokument PDF ima v svojih lastnostih zapisano, da je bil ustvarjen 29. 1. 2010 ob 21.47. Ustvarjen je bil s programskim paketom OpenOffice.org 3.1. Približno 15 minut po skeniranju in kreiranju PDF-dokumenta so mi ga torej že poslali na moj zasebni e-mail naslov. Ugotovim torej lahko, da so na stranki SD moje pismo, poslano po redni pošti, prejeli v četrtek, 28. 1. 2010, že dan kasneje, v petek, 29. 1. 2010, pa so ga nekateri razpošiljali naokrog. Predvidevam lahko, da g. Pahor (glede na njegove obveznosti) mojega pisma ni utegnil niti še prebrati, pa so ga že brali drugi.« Štihec je v blogu še zapisal, da v SD-ju ne bodo imeli težkega dela pri ugotavljanju, kdo bi lahko pismo iz Ljubljane posredoval lokalni SDS in predvsem s kakšnimi interesi je ta oseba iz SD-ja to naredila. kandidat pri SDS, meni, da Štihec pooseblja ravno nasprotno razmišljanje: »Vsak, ki razmišlja drugače, je zanj takoj sovražnik.« Kot so nam sporočili iz urada župana, je Štihec podobna pisma poslal predsednikom osmih največjih političnih strank. V zadnjem času je bilo večkrat možno slišati ugibanja, da naj bi Socialni demokrati Štihca podprli na lokalnih volitvah, v zameno pa bi predsednica soboškega občinskega odbora Socialnih demokratov Brigita Perhavec postala direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Murska Sobota. Perhavčeva je omenjeno teorijo zanikala in poudarila, da eno z drugim nima nobene povezave. Perhavčeva je še povedala, da bodo imeli danes v stranki sestanek, na katerem bodo obravnavali tudi lokalne volitve, ter da bodo najverjetneje na volitve šli s svojim kandidatom. Po njenem mnenju je za imenovanje kandidata za župana ključno mnenje lokalnega odbora, če pa bi prišlo do »direktive« z vrha stranke, ki bi določala drugega kandidata kot občinski odbor, bi sama izstopila iz stranke. Prav tako je bilo mogoče v zadnjem času večkrat slišati, da naj bi Štihca na volitvah podprla tudi Slovenska nacionalna stranka, tudi iz razloga, ker naj bi soboški župan v občinski upravi zagotovil službo ženi poslanca in vodje lokalne SNS Mirana Györeka. »Moja žena je tam opravljala pripravništvo in začasno dela tam samo še za določen čas, ni pa sklenila delovnega razmerja za nedoločen čas. Takšnih neutemeljenih kritik ne sprejemam, potemtakem žena poslanca ne bi smela nikjer opravljati dela, ne da bi kdo posumil na politični klientelizem,« odgovarja Györek, ki o podpori Štihcu meni, da v primeru, da stranka ne bo nastopila z lastnim županskim kandidatom, trenutno vidi Štihca kot edinega kandidata z ambicioznim programom, za katerega pa Györek pravi, da je vprašanje, koliko je realno izvedljiv. »Zaenkrat še čakamo programe drugih kandidatov.« Vodja soboške LDS dr. Mitja Slavinec o imenih strankinih kandidatov za lokalne volitve ni želel govoriti, saj se bo naslednji teden sešel svet stranke, kjer bo tekla beseda ravno o tem, sam pa meni, da je verjetnost, da bi LDS podprla Štihca, zanemarljiva. Doslej je javno podporo Štihcu na jesenskih volitvah izrekla le Žerjavova SLS. Timotej Milanov kah deportiranih, kot jih je bilo v resnici. Iz vsega Prekmurja jih je bilo po do zdaj utemeljenih podatkih odpeljanih 387 in precej višje številke, kot jih mnogi navajajo, vsekakor niso resnične. Mediji poročajo, da samo iz Murske Sobote čez petsto. Lukšič je izjavil, da se jih je vrnilo 50, a po zdajšnjih zbranih podatkih jih je bilo 65. Če so bili sposobni prešteti vse žrtve NOB-ja, bi bilo priporočljivo prešteti še število prekmurskih judovskih žrtev, preden bodo s podatki javno nastopali. Za mnoge drzne novinarje pa veljajo objave tovrstnih podatkov za slabo delo, saj se ne prepričajo, neredki niti ne podvomijo o njihovi resničnosti. Zato ni čudno, da številni ne verjamejo zgodovinarjem, so celo taki, ki dvomijo v holokavst. V vednost o hebrejski kulturi pa glede judovskih praznikov velja, da se tedenski štiriindvajseturni praznik sabat prične v petek zvečer in v tem času verni Judje ne opravljajo nobenih del, ki niso v skladu z verskimi zapovedmi. Odkritje spomenika v petek, 29. januarja, seveda ni bilo na seznamu judovskih sabatovih opravil. Bojan Zadravec Rojstni dan naročnika v času od 1. 2. do 28. 2. 2010. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.050 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.
– 4. februar 2010 AKTUALNO 3 Psa iz Sela pokončala jelenjad v Bogojini Krvav ples v obori Nemška ovčarka in manjši pes mešanec sta v ograjenem prostoru turistične kmetije Gutman - Zver poklala enaindvajset divjih živali, med njimi tudi enajst brejih košut Poročali smo že o pasji vojni na Hodošu, kjer nevarni psi iz vasi sejejo strah in trepet. Po pripovedovanju domačinov so tamkajšnji psi v zadnjih dveh letih pokončali sedem psov. Zadnjega pred dnevi. V noči pred torkom pa sta si psa iz Sela privoščila krvav ples v ograjenem prostoru turistične kmetije Gutman - Zver. Pokončala sta kar 21 divjih živali. Policisti so sicer nevestna lastnika kmalu odkrili, vendar je to kaj slaba uteha za Gutman - Zverove. V ozadju nad vsemi pa visi torkov masaker bulmastifov, ki so v Ljubljani usmrtili lastnika. »To je bila prava katastrofa, pravo pustošenje … Saj sploh nimam besed,« je s težkim srcem v praznem ograjenem prostoru, kjer je za veselje številnih obiskovalcev kmetije in tudi naključno mimoidočih skrbela udomačena divjad, razlagal Branko Zver. Z grozo se spominja torkovega dopoldneva, ko so jim sporočili, da v obori leži poklana jelenjad. Nemška ovčarka in manjši pes mešanec sta pokončala odraslega jelena, tri šilarje, šest mladičev in enajst brejih košut. Med vsemi divjimi živalmi, ki so bile v obori, je s hudimi poškodbami preživel le odrasel jelen. Psa sta po pokolu počakala za ogrado. »Psico si lahko s klicanjem in dobrikanjem priklical k sebi. Videlo se je, da skrbijo zanjo, saj je bila urejena. Mešanec se je v začetku izmikal, vendar se je tudi on pustil ujeti. Da sta to naredila, je najbrž kriv živalski nagon. V oboro sta prišla skozi luknjo pod mrežo,« je še pojasnil sogovornik. Gutman - Zverovi so divjad udomačili pred dobrim desetletjem. »Ne vem, kaj bomo storili zdaj. Odločiti se moramo, ali bomo še naprej redili divjad. Sam bi najraje vse spremenil v pašnik za govedo,« z rameni skomigne Zver, ko govori o usodi preživelega jelena in nadaljnje reje divjadi. »Nikoli si ne bi mislil, da je kaj takega možno,« še pristavi ozirajoč se po prazni obori na obrobju Bogojine ob cesti proti Bukovnici. Ovčarko in psa so odpeljali v zavetišče. V noči pred torkom sta psa v Bogojini pokončala 21 divjih živali. Foto: PU MS Branko Zver: »Psa sta se v oboro očitno potegnila pod ograjo.« Foto: A. B. Golob kot vaba za ujede V nedeljo se je zgodil nov primer mučenja živali v Pomurju. Enaintridesetletnik je v okolici Spodnjega Krapja nastavil past za lovljenje ujed. Kot vabo je uporabil živega goloba. Ob živali je bila še posodica z vodo, v kateri pa je voda zaradi nizkih temperatur zamrznila. Golob je končal v zavetišču, nevestni Prlek pa si je prislužil kazensko ovadbo. Foto: PU MS Vse se začne pri lastnikih Po Zakonu o zaščiti živali in po Pravilniku o zaščiti hišnih živali je vsak lastnik dolžan poskrbeti za zaščito svoje živali in tudi preprečiti, da bi njegova žival povzročila poškodbo človeku ali drugi živali. Skrbnik psa mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da pes ni nevaren okolici, in zagotoviti fizično varstvo psa tako, da zagotovi vse ukrepe, ki preprečijo pobeg živali. Kadar pristojni inšpektor ali policija ugotovi kršitev navedenih določb, lahko skrbnika psa kaznuje z globo od 400 do 800 evrov. Xena Cukrov Novak, direktorica Območnega urada Veteri- narske uprave Murska Sobota, pravi, da je nevaren pes tisti, ki je ugriznil človeka oziroma žival: »Če inšpektor psa označi kot nevarnega, potem veljajo posebna pravila. Nevaren pes mora biti nameščen v pesjaku ali v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Kadar je s psom na sprehodu, mora lastnik zagotoviti varnost tako, da ima nevarnega psa na povodcu in da je ta opremljen z nagobčnikom.« Veterinarski inšpektor ima možnost odrediti, da mora tak pes na šolanje, navsezadnje se žival lastniku lahko tudi odvzame. »Lastniki nevarnih psov bi se morali končno začeti zavedati, da so v celoti odgovorni za vsa dejanja, ki jih storijo njihove živali človeku ali drugim živalim,« je k temu pripomnila Breda Habjanič, prva borka za pravice živali v regiji ob Muri. Tudi na www.pomurje.si. Andrej Bedek Alojz Hajdinjak se na sodišču ni zagovarjal. Foto: Nataša Juhnov Pretresljive izpovedi na sojenju Alojzu Hajdinjaku iz Prosečke vasi Dan po prepiru podlegla ranam Hajdinjak, ki je od zločina v priporu, se je branil z molkom, njegovi družinski člani pa so na prostoru za priče povedali, kako ni minil niti dan, da se obtoženec ne bi z udarci lotil svoje žene »Ležal je v kuhinji na kavču, nje pa ni pustil v kuhinjo. Začela sta se prepirati, zato sem raje šla ven. Ko je čez nekaj časa odšel od hiše, sem vstopila noter. Albina je krvavela iz glave, vendar ni dovolila, da bi poklicala zdravnika. Bala se je, da bi jo potem znova pretepel,« je na prostoru za priče v dvorani številka 12 okrožnega soboškega sodišča pripovedovala Angela Fujs. Tožilec Robert Stojko je njenega zeta Alojza obtožil, da je 17. novembra lani med prepirom odrinil ženo, ki je zaradi hudih poškodb glave dan kasneje umrla. Kot je še dejal Stojko, obtoženec ni dovolil, da bi se ji poklicalo zdravniško pomoč. Ko je Fujsova prosila, naj pokliče pomoč, ji je zabrusil, da se nje to ne tiče. Dan po usodnem prepiru je sporočila vnuku, naj pokliče pomoč, vendar je ta prišla prepozno. Kot so ugotovili izvedenci, je smrt nastopila tudi zaradi oslabljenega organizma, ki ga je načel alkohol. morda ni pil alkohola. »Vsega je kriv alkohol, saj sta oba čezmerno pila. Tudi ponoči, ko sta spala, sta imela ob postelji pijačo. Večkrat sem videl, kako je oče tepel mamo,« je brez dlake na jeziku govoril Tomaž Hajdinjak, obtoženčev sin. Tožilec je Hajdinjaku, ki je od zločina v priporu in se brani z molkom, še pripisal, da je ženo letos pretepel najmanj enkrat tedensko. »Z ročajem metle ji je izpahnil ramo, večkrat jo je na tleh tudi obrcal,« je naštel. »Razmere so bile grozne, mama je bila zmeraj v modricah,« je obdobje, preden se je odselila od doma, opisala obtoženčeva hčerka Lidija. »Spomnim se, da smo prišli na njivo, ko je kar brez razloga z vilami napadel Albino. Ker sem mu ugovarjal, se je spravil še nadme. Rešil sem se tako, da sem mu pobegnil. Udarci so padali tudi le zaradi besed, ki mu niso bile všeč,« je pričal Igor Krauthaker. »Vsi so vedeli, kaj se dogaja,« je še pripomnil zet pokojne. »Bil je miren, sicer občasno samosvoj, vendar smo taki ponavadi vsi,« je obtoženca opisala Bernarda Ku- »Vsega je kriv alkohol, saj sta oba čezmerno pila. Tudi ponoči, ko sta spala, sta imela ob postelji pijačo. Večkrat sem videl, kako je oče tepel mamo.« Tudi tašče se je Hajdinjak večkrat lotil. »Ponavadi sem mu ušla in se skrila pri sosedih. Nekoč, ko je prišel ponoči pijan domov, je po meni, ko sem spala v postelji, zlil mrzlo vodo,« je dejala priča. »Trezen skorajda nikoli ni bil,« pa je odgovorila odvetniku Gorazdu Balažicu na vprašanje, ali njegov varovanec usodnega dne har, natakarica v bifeju, kjer se je pogosto zadrževal. Hajdinjak je bil v preteklosti zaradi nasilja v družini sicer že dvakrat obsojen. Na eni od obravnav je takrat dejal, da sta se z ženo prepirala, ker ga je motilo njeno prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo prihodnji mesec. Andrej Bedek
- Page 1: Pomurski vestnik, 1959: Vaščani N
- Page 5 and 6: gospodarstvo - 4. februar 2010 5 Za
- Page 7 and 8: - 4. februar 2010 oglas 7
- Page 9 and 10: - 4. februar 2010 (iz)brano 9 O uso
- Page 11 and 12: - 4. februar 2010 INTERVJU 11 S pis
- Page 13 and 14: - 4. februar 2010 kmetijstvo 13 Rad
- Page 15 and 16: - 4. februar 2010 iz naših krajev
- Page 17 and 18: kronika - 4. februar 2010 17 Tri te
- Page 19 and 20: - 4. februar 2010 ŠPORT 19 Mednaro
- Page 21 and 22: - 4. februar 2010 ŠPORT 21 Galex M
- Page 23 and 24: - 4. februar 2010 23 Tople malice k
- Page 25 and 26: dobro je vedeti - 4. februar 2010 2
- Page 27 and 28: - 4. februar 2010 PAGINA 27
- Page 29 and 30: 28 4. februar 2010 - Mura in partne
- Page 31 and 32: 30 OGLASI 4. februar 2010 - | Foto:
- Page 33: 32 ZADNJA STRAN 4. februar 2010 - C
2 AKTUALNO<br />
V premislek<br />
Nafta –<br />
Vestnik<br />
1 : 0<br />
Dolgo sem tehtal, ali naj napišem te vrstice. Bržkone jih ne bi,<br />
če bi mi le uspelo priti do prvega moža lendavske Nafte in <strong>si</strong> izmenjati<br />
nekaj besed. Lahko da tudi vročih, za koga neprijetnih, a za<br />
razumevanje demokracije in z njo povezane novinarske neodvisnosti<br />
še kako potrebnih in pomembnih. Pa so se klici vselej ustavili<br />
nekje v direktorjevem preddverju. Škoda.<br />
Nafta Lendava je v stoodstotni lasti države. Institucije torej, ki<br />
prisega na vrednote demokracije, eden njenih prvih znanilcev je<br />
svoboda govorjene in pisane besede. Temu primerno tudi Ustava<br />
Republike Slovenije v svojem 39. členu vsakomur zagotavlja pravico<br />
do informacije javnega značaja. In to pravico Vestnik svoji<br />
14.000-glavi družini vsakotedensko zagotavlja že polnih šest desetletij.<br />
Nihče mu je ne bo vzel! Pa naj<strong>si</strong> prihaja iz Ljubljane ali<br />
Lendave, z leve ali desne, iz predsedniške ali direktorske pisarne.<br />
Sploh pa ne z grožnjami.<br />
Vestnik je, tako kot v<strong>si</strong> drugi slovenski mediji, lanskega novembra<br />
prenesel informacijo, ki je prišla iz nemškega državnega tožilstva<br />
in ki jo je potrdila evropska nogometna zveza UEFA. Da je<br />
namreč zaradi suma prirejanja rezultatov na nogometnih prvenstvenih<br />
tekmah sprožila preiskavo, v katero je zajetih kar dvesto<br />
tekem, med njimi sedem v prvi slovenski ligi. Na seznamu osumljenih<br />
klubov se je znašla tudi lendavska Nafta. Ne le, da je to<br />
informacija javnega značaja, za slehernega novinarja in za sleherni<br />
časopis je to tema za naslovnico. Kajti tudi časopi<strong>si</strong> se prodajamo.<br />
Pa nam je Mirko Horvat, direktor Nafte in prvi mož lendavskih<br />
nogometašev, to, z njegovim komentarjem pospremljeno<br />
pisanje, očitno zameril. Celo tako, da je do nadaljnjega prepovedal<br />
oglaševanje stoodstotno državnega podjetja v našem mediju.<br />
Hudo. Za nameček je ob pomoči tajnice sporočil, da se z urednikom<br />
Vestnika ne bo pogovarjal in da pričakuje klic direktorja. V<br />
opravičilo? Komu in za kaj? Ker smo korektno in profe<strong>si</strong>onalno<br />
opravili svoje delo?<br />
Vestnik pišemo za bralce in le oni so ogledalo našega početja.<br />
Zaenkrat nam kažejo, da delamo dobro. Mi pa jim sporočamo, da<br />
je v naslovu zapisan le trenutni izid. Dolgoročno je zanesljivi poraženec<br />
lendavska Nafta.<br />
Bojan Budja<br />
V mesecu, ko slavi naročnik<br />
svoj rojstni dan, imate<br />
možnost izbrati darilo:<br />
mali oglas v Vestniku ali<br />
čestitko na Murskem valu<br />
Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte<br />
v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,<br />
Murska Sobota.<br />
Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka<br />
z eno pesmico sta brezplačna.<br />
Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v<br />
mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna<br />
legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen<br />
naslov naročnika.<br />
Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in<br />
veljajo samo za fizične osebe.<br />
KUPON mali oglas čestitka (označi)<br />
Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:<br />
<br />
Pogled od zunaj<br />
Pozabljeni kovček<br />
Čisto prav, pošteno in razumljivo je, da so v<br />
Sloveniji, prav v Murski Soboti, postavili prvi<br />
spomenik v spomin na holokavst po desetletjih,<br />
ko se o Judih ni kaj dosti govorilo in ko<br />
so tistim preživelim, ki so se vrnili v izpraznjene<br />
domove, nacionalizirali še tisto, kar jim je<br />
ostalo od nacistov. To in rušenje soboške <strong>si</strong>nagoge<br />
sta bila še dodatna udarca preživelim prekmurskim<br />
Judom, od katerih jih danes živi še<br />
zelo malo. Nerazumljivo se mi zdi, da so prav<br />
znanstveni krogi bili ali so še prepričani, da so<br />
Jude iz Murske Sobote odpeljali z železniške<br />
postaje, kjer so postavili spomenik Pozabljeni<br />
kovček, ki naj bo v spomin vsem odpeljanim.<br />
Je ta ideja nastala v Znanstvenoraziskovalnem<br />
centru SAZU?<br />
Pri tem da so jih zbrali na železniški postaji,<br />
gre za zavajanje <strong>javnost</strong>i z napačnimi podatki.<br />
Med nami še živijo ljudje, ki so bili kot pripadniki<br />
izraelitske veroizpovedi odpeljani v različna<br />
taborišča, največ v Auschwitz. Najstarejša<br />
prekmurska Judinja se spominja takole: »Zjutraj<br />
ob peti uri so na vrata potrkali žandarji in<br />
nam dali eno uro časa, da smo s seboj vzeli najnujnejše<br />
stvari, in odšli smo v <strong>si</strong>nagogo, kjer je<br />
bilo zbirališče. Nismo vedeli, kaj bodo z nami.<br />
Zvečer so nas vse odpeljali s tovornjaki v Nagykanizso.«<br />
Tovrstne podatke dobimo na raziskovalnih<br />
terenih pri ljudeh, ki so to doživeli.<br />
Žal mnogi zgodovinopisci dokumentirajo na<br />
podlagi že objavljenih, a neverodostojnih podatkov<br />
kar v svojih udobnih kabinetih. Prav<br />
ljudje, ki se ukvarjajo s tem poglavjem preteklosti,<br />
izjavljajo, da je bila zadnja postaja soboška<br />
železniška postaja. Vendar nihče od Judov ni bil<br />
deportiran s te postaje, ki jo bodo kmalu menda<br />
obnavljali in bo tam gradbišče. Glede postavitve<br />
<strong>si</strong>mboličnega spomenika bi se mi osebno zdela<br />
veliko primernejša lokacija v Spominskem parku<br />
na nekdanjem judovskem pokopališču. Ni<br />
dvoma, da so bili soboški Judje 26. aprila 1944<br />
po enodnevnem zadrževanju v <strong>si</strong>nagogi še isti<br />
dan, brez postanka na železnici, odpeljani s tovornimi<br />
vozili na Madžarsko. Šele od tam so<br />
stopili v vagone z napisom Auschwitz. O tem na<br />
spominski slovesnosti nismo zasledili niti besede.<br />
Mogoče pa so imeli pobudniki spomenika v<br />
mislih madžarsko železniško postajališče? Vseeno<br />
menim, da gre za nepoznavanje zgodovinskih<br />
dejstev. Prav minister Lukšič, slavnostni in<br />
edini govornik, je med drugim povedal, da so<br />
6. aprila 1944 zbrane lendavske Jude iz <strong>si</strong>nagoge<br />
v taborišče odpeljali v naslednjih dneh. Ta<br />
podatek je seveda napačen. Odpeljani pa niso<br />
bili samo iz dveh prekmurskih mest, kakor smo<br />
lahko slišali, temveč še iz drugih krajev na tej<br />
strani Mure (Beltinci, Hodoš), ki niso bili omenjeni,<br />
saj so mogoče raziskovalcem še neznani.<br />
Nenavadno se mi zdi tudi to, da zgodovinarji<br />
in humanisti govorijo o bistveno večjih števil-<br />
4. februar 2010 –<br />
Anton Štihec pisal Borutu Pahorju za podporo<br />
<strong>Zasebno</strong> <strong>pismo</strong><br />
<strong>razgrelo</strong> <strong>javnost</strong><br />
Brigita Perhavec: »SD na volitve verjetno s svojim kandidatom« –<br />
Mitja Slavinec: »Možnost, da bi LDS podprla Štihca, je zanemarljiva«<br />
Soboški župan Anton Štihec<br />
je na predsednika Socialnih<br />
demokratov Boruta Pahorja<br />
naslovil <strong>pismo</strong>, v katerem<br />
ga vabi, da med rešitve za lokalne<br />
volitve v Murski Soboti<br />
vključijo možnost, da ga podprejo<br />
kot neodvisnega, nestrankarskega<br />
županskega<br />
kandidata.<br />
Kot Štihec poudarja v pismu, je<br />
na lokalnih volitvah leta 2002 nastopil<br />
kot skupni kandidat šestih<br />
strank (SMS, SDS, NSi, SLS, Zeleni<br />
in DeSUS), na nadomestnih županskih<br />
volitvah leta 2004 pa kot<br />
kandidat petih političnih strank<br />
(SDS, NSi, SLS, As in Zeleni), ki<br />
so ga podprle tudi na lokalnih<br />
volitvah leta 2006. Kot je znano,<br />
je Štihec pred časom zapustil vrste<br />
SDS zaradi nesogla<strong>si</strong>j v stranki<br />
na lokalni ravni. Med drugim<br />
Štihec v pismu še zapiše: »Doslej<br />
sem vodil Mestno občino Murska<br />
Sobota kot župan vseh meščanov<br />
in meščank in ne le kot župan posameznih<br />
političnih ali drugih<br />
skupin. Ker sem odprt do vseh,<br />
mi ne glede na politično sestavo<br />
mestnega sveta v tem ali prejšnjem<br />
mandatu skupaj s svetniki<br />
uspeva, da praktično vse projekte<br />
v mestnem svetu sprejemamo<br />
skoraj vedno soglasno in v korist<br />
vseh.« Mag. Robert Celec, ki je doslej<br />
edini evidentirani županski<br />
Ker je <strong>pismo</strong> izredno hitro prišlo v <strong>javnost</strong>, je Štihec o tem pisal<br />
tudi v svojem blogu na portalu <strong>Pomurje</strong>.<strong>si</strong>, kjer je med drugim zapisal:<br />
»V petek, dne 29. 1. 2010, sem ob 22.02 na svoj zasebni mail<br />
dobil e-pošto z naslova pomurska.sds@<strong>si</strong>ol.net s pripeto datoteko v<br />
formatu PDF. V pripeti datoteki je bilo skenirano moje <strong>pismo</strong>, poslano<br />
(po redni pošti v kuverti) osebno predsedniku stranke SD g.<br />
Borutu Pahorju. Dokument PDF ima v svojih lastnostih zapisano,<br />
da je bil ustvarjen 29. 1. 2010 ob 21.47. Ustvarjen je bil s programskim<br />
paketom OpenOffice.org 3.1. Približno 15 minut po skeniranju<br />
in kreiranju PDF-dokumenta so mi ga torej že poslali na moj zasebni<br />
e-mail naslov. Ugotovim torej lahko, da so na stranki SD moje<br />
<strong>pismo</strong>, poslano po redni pošti, prejeli v četrtek, 28. 1. 2010, že dan<br />
kasneje, v petek, 29. 1. 2010, pa so ga nekateri razpošiljali naokrog.<br />
Predvidevam lahko, da g. Pahor (glede na njegove obveznosti) mojega<br />
pisma ni utegnil niti še prebrati, pa so ga že brali drugi.« Štihec<br />
je v blogu še zapisal, da v SD-ju ne bodo imeli težkega dela pri ugotavljanju,<br />
kdo bi lahko <strong>pismo</strong> iz Ljubljane posredoval lokalni SDS in<br />
predvsem s kakšnimi intere<strong>si</strong> je ta oseba iz SD-ja to naredila.<br />
kandidat pri SDS, meni, da Štihec<br />
pooseblja ravno nasprotno razmišljanje:<br />
»Vsak, ki razmišlja drugače,<br />
je zanj takoj sovražnik.« Kot<br />
so nam sporočili iz urada župana,<br />
je Štihec podobna pisma poslal<br />
predsednikom osmih največjih<br />
političnih strank. V zadnjem času<br />
je bilo večkrat možno slišati ugibanja,<br />
da naj bi Socialni demokrati<br />
Štihca podprli na lokalnih volitvah,<br />
v zameno pa bi predsednica<br />
soboškega občinskega odbora Socialnih<br />
demokratov Brigita Perhavec<br />
postala direktorica Zavoda za<br />
kulturo, šport in turizem Murska<br />
Sobota. Perhavčeva je omenjeno<br />
teorijo zanikala in poudarila, da<br />
eno z drugim nima nobene povezave.<br />
Perhavčeva je še povedala,<br />
da bodo imeli danes v stranki<br />
sestanek, na katerem bodo obravnavali<br />
tudi lokalne volitve, ter da<br />
bodo najverjetneje na volitve šli<br />
s svojim kandidatom. Po njenem<br />
mnenju je za imenovanje kandidata<br />
za župana ključno mnenje<br />
lokalnega odbora, če pa bi prišlo<br />
do »direktive« z vrha stranke, ki bi<br />
določala drugega kandidata kot<br />
občinski odbor, bi sama izstopila<br />
iz stranke. Prav tako je bilo mogoče<br />
v zadnjem času večkrat slišati,<br />
da naj bi Štihca na volitvah podprla<br />
tudi Slovenska nacionalna<br />
stranka, tudi iz razloga, ker naj bi<br />
soboški župan v občinski upravi<br />
zagotovil službo ženi poslanca in<br />
vodje lokalne SNS Mirana Györeka.<br />
»Moja žena je tam opravljala<br />
pripravništvo in začasno dela tam<br />
samo še za določen čas, ni pa sklenila<br />
delovnega razmerja za nedoločen<br />
čas. Takšnih neutemeljenih<br />
kritik ne sprejemam, potemtakem<br />
žena poslanca ne bi smela nikjer<br />
opravljati dela, ne da bi kdo posumil<br />
na politični klientelizem,«<br />
odgovarja Györek, ki o podpori<br />
Štihcu meni, da v primeru, da<br />
stranka ne bo nastopila z lastnim<br />
županskim kandidatom, trenutno<br />
vidi Štihca kot edinega kandidata<br />
z ambicioznim programom,<br />
za katerega pa Györek pravi, da<br />
je vprašanje, koliko je realno izvedljiv.<br />
»Zaenkrat še čakamo programe<br />
drugih kandidatov.« Vodja<br />
soboške LDS dr. Mitja Slavinec<br />
o imenih strankinih kandidatov<br />
za lokalne volitve ni želel govoriti,<br />
saj se bo naslednji teden sešel<br />
svet stranke, kjer bo tekla beseda<br />
ravno o tem, sam pa meni, da je<br />
verjetnost, da bi LDS podprla Štihca,<br />
zanemarljiva. Doslej je javno<br />
podporo Štihcu na jesenskih volitvah<br />
izrekla le Žerjavova SLS.<br />
Timotej Milanov<br />
kah deportiranih,<br />
kot jih je bilo v resnici.<br />
Iz vsega Prekmurja<br />
jih je bilo<br />
po do zdaj utemeljenih<br />
podatkih<br />
odpeljanih 387 in precej višje številke, kot jih<br />
mnogi navajajo, vsekakor niso resnične. Mediji<br />
poročajo, da samo iz Murske Sobote čez petsto.<br />
Lukšič je izjavil, da se jih je vrnilo 50, a po<br />
zdajšnjih zbranih podatkih jih je bilo 65. Če so<br />
bili sposobni prešteti vse žrtve NOB-ja, bi bilo<br />
priporočljivo prešteti še število prekmurskih judovskih<br />
žrtev, preden bodo s podatki javno nastopali.<br />
Za mnoge drzne novinarje pa veljajo<br />
objave tovrstnih podatkov za slabo delo, saj se<br />
ne prepričajo, neredki niti ne podvomijo o njihovi<br />
resničnosti.<br />
Zato ni čudno, da številni ne verjamejo zgodovinarjem,<br />
so celo taki, ki dvomijo v holokavst.<br />
V vednost o hebrejski kulturi pa glede judovskih<br />
praznikov velja, da se tedenski štiriindvajseturni<br />
praznik sabat prične v petek zvečer<br />
in v tem času verni Judje ne opravljajo<br />
nobenih del, ki niso v skladu z verskimi zapovedmi.<br />
Odkritje spomenika v petek, 29. januarja,<br />
seveda ni bilo na seznamu judovskih sabatovih<br />
opravil.<br />
Bojan Zadravec<br />
Rojstni dan naročnika v času od 1. 2. do 28. 2. 2010.<br />
Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.<br />
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek<br />
(namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Milan<br />
Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica),<br />
Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel.<br />
št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij<br />
ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra.<br />
Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke;<br />
KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o<br />
davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103.<br />
Naklada: 14.050 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.<strong>si</strong>, Venera: venera@p-inf.<strong>si</strong>, naročniška služba: ogla<strong>si</strong>.vestnik@p-inf.<strong>si</strong>, www-stran: http://www.vestnik.<strong>si</strong>.
Change language