Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si

More documents

Recommendations

Info

16 reportaža 4. februar 2010 – Akcija ob mednarodnem dnevu mokrišč Hodili ob Muri za Muro Skupaj na pohodu udeleženci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije – Mokrišča najbolj ogrožen ekosistem pri nas – Vrniti ta del Mure med zavarovana območja Pri gostilni Trnek na Moti se je v nedeljo dopoldne zbralo okrog štiristo pohodnikov, ki so se udeležili akcije Mednarodnega komiteja za varstvo Mure Naša Mura – unsere Mur z naslovom Ohranjanje mokrišč – odgovor na podnebne spremembe. Pohod ob Muri za Muro so pripravili ob svetovnem dnevu mokrišč, ki je bil predvčerajšnjim, 2. februarja. Potem ko so sodelujoče nagovorili predstavniki Mednarodnega komiteja za varstvo Mure in predstavniki gostov iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, so se podali na devet kilometrov dolg pohod ob Muri do Melinec, od koder so se ob Bistricah vrnili na Moto. Organizator pohoda je bilo Društvo Tabrih, ki ima sedež v Veščici pri Razkrižju, predseduje pa mu Franc Žižek. Sodelovala je še vrsta drugih okoljevarstvenih organizacij iz štirih držav. Namen pohoda je opominjati na ogroženost naše naravne in kulturne dediščine, in da Mura ostane še naprej brez jezov kot del prihodnjega biosfernega rezervata Evrope: Mura - Drava - Donava. cednih voda. Po biotski pestrosti so mokrišča med najbogatejšimi ekosistemi. V Sloveniji so doslej na seznam mokrišč mednarodnega pomena uvrstili Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero, med območji, ki izpolnjujejo kriterije, pa je tudi poplavno območje Mure. Predsednik društva Tabrih Franc Žižek je ob tem povedal, da se je pred desetimi leti petnajst pohodnikov Društva Tabrih prvič odpravilo na prvi pohod ob Muri in ves čas si tudi prizadevajo, da bi Muro uvrstili na svetovni zemljevid varovanih mokrišč po Ramsarski konvenciji: »Ena od naših aktivnosti v prizadevanju za ohranjanje mokrišč ob Muri je tudi ta pohod, s katerim želimo opozoriti, da so mokrišča pomembni habitati za rastlinske in živalske vrste in da je z izginjanjem mokrišč izginilo tudi veliko rastlinskega in živalskega sveta. Želimo obvarovati okolico Mure pred posegi človeka, ki bi naredili še več škode. To pa tudi tako, da bi jo uvrstili med varovana mokrišča po Ramsarski konvenciji in bi tako njeno zaščito izvajali v Hoja je bila kljub nekoliko hladnemu vremenu prijetna. Predsednik društva Tabrih Franc Žižek: »Območje ob Muri si ob Sečoveljskih solinah, Škocjanskih jamah in Cerkniškem jezeru gotovo zasluži, da dobi status varovanega območja po Ramsarski konvenciji.« Anton Komat: »Dejstvo je, da so mokrišča najbolj ogrožen ekosistem v Sloveniji in njihovo uničevanje je trajalo predolgo.« Pozdrav predstavnikov Mednarodnega komiteje za varstvo Mure in predstavnikov ekologov iz štirih držav. Foto: J. G. Med mokrišča mednarodnega pomena? Konvencija o mokriščih je bila podpisana leta 1971 v Ramsarju v Iranu in od takrat je tudi 2. februar svetovni dan mokrišč. Mokrišča so zelo občutljivi ekosistemi, a imajo izjemen pomen zaradi zalog pitne vode v pokrajini, ohranjanja vode in prečiščevanja iz- skladu s predpisi konvencije. Območje ob Muri si ob Sečoveljskih solinah, Škocjanskih jamah in Cerkniškem jezeru gotovo zasluži, da dobi status varovanega območja po tej konvenciji. Vsako leto organiziramo pohod po drugem območju ob Muri. Letos smo se odločili za res čudovito naravno okolje, svet, ki ga je bilo na našem območju nekoč veliko več, med Melinci, Bistricami in Pred začetkom poti so se udeleženci pohoda okrepčali. Moto. Pri tem smo se tudi dvakrat peljali čez Muro z brodom, v Melincih in pri Moti.« Biser za prihodnje rodove Med pohodniki je bil tudi ekolog in raziskovalec Anton Komat, ki je povedal, da se je pohoda udeležil, da bi podprl organizatorje in vse druge udeležence pohoda, ki si prizadevajo za ohranjanje edinstvenega ekosistema, ki je ob Muri: »Te aktivnosti so postale mednarodni projekt, v katerega se ob Slovencih vključujejo še Avstrijci, Madžari in Hrvati. Čaka nas še veliko dela, če želimo ta izjemni biser narave ohraniti za prihodnje rodove. Dejstvo je, da so mokrišča najbolj ogrožen ekosistem v Sloveniji in njihovo uničevanje je predolgo trajalo. Naš cilj je, da rekam spet Na takih srečanjih je vedno veliko dobre volje in na koncu dobrih vtisov. skušamo povrniti tisto, kar smo jim s posegi odvzeli. Vendar pa moramo tudi poskrbeti, da se vrne med varovana območja tudi tisti del Mure, ki ga je vlada izvzela iz varovanega območja, torej območje, kjer nekateri načrtujejo gradnje elektrarn. To napako je treba popraviti in vrniti tudi ta del Mure v zavarovano območje, saj bo Mura lahko delovala sonaravno in ekološko samo, če bo celovito obravnavana. S tem pa bi rešili tudi problem suše na kmetijskih površinah v Pomurju. Če vodo odvajamo iz pokrajine, potem pokrajino izsušujemo, kar je zelo nespametno. Zato bodo sedanji in prihodnji rodovi popravljali neumnosti naših prednikov. Nasilje nad reko Muro je treba končati in poskrbeti, da bo reka spet to, kar je bila.« Jože Gabor Pot so prehodili udeleženci vseh generacij, od otrok do upokojencev. Med udeleženci so bili tudi člani Radenske konjenice, seveda na konjih.
kronika – 4. februar 2010 17 Tri tedne star rop v Apačah dobil epilog Poštarja oropala mlada domačina Avgustu Horvatu sta zlikovca ukradla 9.500 evrov – Denar sta skrila, nekaj pa tudi že porabila Tukajšnji kriminalisti so sestavili mozaik ropa poštarja v Apačah. Dva zamaskirana roparja sta štirinajstega januarja počakala Avgusta Horvata na parkirišču za pošto in mu izmaknila torbo, v kateri so bile tiskovine in denar »Pri preiskavi nam je precej pomagala informacija občana, ki je želel ostati anonimen,« je priznal Damir Ivančič, prvi pomurski kriminalist. Ovadili so 19- in 21-letna domačina. »V hišnih preiskavah smo zasegli 6.600 evrov, preostanek denarja pa sta storilca že porabila,« je še pojasnil. Roparja sta odnesla 9.500 evrov. »Šel sem do avta, ko sta k meni pristopila dva zamaskirana človeka. Ničesar nista govorila, eden je imel v roki palico. Torbo z denarjem sta mi pričela vleči iz rok, vendar se nisem dal. Nato je tisti s palico zamahnil. Ni me zadel, torbo pa sta mi izpulila,« je dan po ropu razložil Horvat. V svoji 38-letni karieri česa takega še ni doživel. »Potem sta začela teči proti šoli, sam se klical na pomoč,« je še dejal poštar. Roparja apaškega poštarja pred tem nista še nikoli pristala v policijskih evidencah; neuradno pa smo izvedeli, da je eden do njiju kot študent delal na tamkajšnji pošti. Zato sta pridaniča najbrž natančno vedela, kdaj je treba izvesti podvig. Horvat je namreč po koncu delovnika tiskovine in denar nosil v avto, s katerim zmeraj vso pošto odpeljejo v Gornjo Radgono. V primežu dveh mladih roparjev se je znašel poštar Avgust Horvat. Foto: A. B. Njegove klice je slišala upravnica pošte Romana Lesjak, ki je nemudoma poklicala policijo. Pomurski policisti so sicer v zadnjih dveh letih obravnavali pet uličnih ropov: tri so preiskali, dva primera sta še neraziskana. »V zadnjih nekaj letih ne beležimo ropov poštarjev,« je k temu pripomnil Ivančič. Ponovljeno sojenje Iztoku Zveru iz Turnišča, ker je januarja 2007 zakrivil prometno nesrečo Dve leti zapora za smrt prijateljev O možnosti prestajanja kazni z družbeno koristnim delom bo odločal posebni senat Na zatožno klop tukajšnjega okrožnega sodišča je sedel 29-letni Iztok Zver iz Turnišča pri Lendavi. Novembra 2008 je bil sicer že obsojen na dve leti zapora, ker je 8. januarja 2007 zaradi veliko prehitre vožnje in pijanosti v prometni nesreči ubil dva prijatelja – osemnajstletnega Denisa Karolija in deset let starejšega Aleksandra Kuzmiča. Avto je namreč zaneslo s ceste, kjer so treščili v drevesa. Zverova sopotnika sta umrla takoj na kraju nesreče, težje pa jo je skupil tudi obtoženec, ki je v nesreči izgubil nogo. Zver je imel v času nesreče v krvi skoraj promile alkohola, čeprav je bil voznik začetnik. Prometni izvedenec Štefan Ščap pa je izračunal, da je v ovinek na lokalni cesti med Bogojino in Gančani pripeljal s 131 kilometri na uro. V svoj zagovor je dejal, da sta ga pokojna prosila, naj ju pelje v Moravske Toplice: »Najprej tega nisem hotel, ker pa sta bila vztrajna, sem popustil. Med vožnjo je Denis nenadoma vrgel moj mobitel na tla. Sklonil sem se, da bi ga pobral. Ko sem dvignil pogled, sem videl, da peljem zelo levo. Zavil sem, nato smo končali v jarku.« Na prvem sojenju je sodnica Natalija Pavlič Goldinskij sledila predlogu Zverovega odvetnika Borisa Štefaneca, da naj pri razsodbi upošteva določilo novega kazenskega zakonika – prav tedaj je stopil v veljavo –, ki pravi, da je prestajanje zaporne kazni do dveh let na prostosti mogoče z delom v dobro človekoljubnih organizacij ali lokalne skupnosti. Pavlič Goldinskijeva se je takrat odločila za uporabo milejšega zakona: če je novi zakon milejši, se za storilce pri sodbi uporabi le-ta in ne zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Po pritožbi tožilca Draga Fariča je višje mariborsko sodišče primer vrnilo v ponovno odločanje na prvi stopnji. Farič je znova vztrajal pri obtožnici in spet zahteval dve leti zaporne kazni. Odvetnik Štefanec pa je ponovil, da izvedenčev nastop ni bil najbolj prepričljiv. Spomnil je še, da so od nesreče minila že tri leta: »Ves ta čas moj varovanec živi v negotovosti.« Poudaril je, da je Zver dejaven v fundaciji z Glavo na zabavo, kjer s svojo zgodbo ozavešča mlado populacijo. »Svojega bremena se zaveda,« je tudi pripomnil odvetnik. Po krajšem posvetovanju je sodnica obtožencu ponovno izrekla dveletno zaporno kazen. »O možnosti prestajanja kazni z delom v korist družbe bo odločil izvensodni obravnavni senat, ko bo sodba postala pravnomočna,« je pojasnila Pavlič Goldinskijeva. Dodala je, da je takšno navodilo pravne Foto: A. B. Andrej Bedek Iztok Zver je obsojen, da je zaradi skrajno hitre vožnje zakrivil smrt dveh prijateljev, sam pa je v nesreči izgubil nogo. Foto: Nataša Juhnov strokovne javnosti. Odvetnik Štefanec je že napovedal pritožbo. »Nerazumljivo je, da bosta o eni zadevi odločala dva senata,« je bil nejevoljen. »Če vzamemo v obzir zadnje dogajanje v tožilskih vrstah, razumem, zakaj je tožilec spremenil svojo odločitev, da se ne bo pritožil. Seveda pa nimam ničesar proti vam, spoštovani kolega,« je bil piker Zverov zagovornik. Farič se je namreč takoj po koncu prvega sojenja odpovedal pritožbi. Andrej Bedek Bosanec v blok, Moldavec v treznilnico Prvi februar si bodo stanovalci bloka v Ormoški ulici v Ljutomeru prav gotovo zapomnili. Nekaj po deveti uri je namreč težki vlačilec treščil v njihov blok. Bosanski tovornjakar je ostal ujet v povsem zmaličeni kabini, iz katere so ga rešili šele gasilci. Policistom je zagotovil, da se je nesreča zgodila zaradi okvare volana, vendar pri tehničnem pregledu vlačilca okvare niso našli. Konec januarja pa je v policijske beležnice zašel Moldavec. Policijski patrulji je postal sumljiv, ker je vijugal levo in desno po avtocesti. Na avtocestnem počivališču Murska Sobota so tovornjakarju odredili preizkus z elektronskim alkotestom, ki je reagiral na alkohol. Šestintridesetletnika so pridržali do streznitve, sodišče pa mu je izreklo denarno kazen 800 evrov in trimesečno prepoved vožnje. A. B. Legalizacija orožja v Pomurju Črni orožarji brez kazni Štirinajstega februarja se bo končal rok za legalizacijo orožja – Brez sankcij za prepovedano orožje Foto: PU MS Do 22. januarja je bilo na štirih pomurskih upravnih enotah zaprošeno za legalizacijo 84 kosov različnega orožja. Z novelo zakona o orožju je 14. novembra lani začel teči trimesečni rok za izvedbo legalizacije orožja. To pomeni, da lahko posamezniki, ki imajo orožje brez ustrezne listine, pridobijo orožno listino, če pravočasno oddajo vlogo za legalizacijo. Rok za legalizacijo orožja se izteče 14. februarja. Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da bodo upravne enote (UE) orožne listine izdale vsem vlagateljem vlog pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja. Lastniki orožja morajo biti polnoletni in zanesljivi. Prav tako morajo imeti opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Zagotoviti bodo tudi morali, da bodo spoštovali javni red in mir. V času legalizacije orožja je možna tudi predaja prepovedanega orožja policijski postaji ali upravni enoti. To velja za avtomatsko, vojaško in eksplozivno orožje ter za gospodarska razstreliva. Proti lastnikom tega orožja ne bodo izvajali sankcij, navajajo na ministrstvu. V prvih dveh mesecih je bilo upravnim enotam po Sloveniji podanih 782 vlog. In številke v pokrajini ob reki Muri? UE Lendava je do 22. januarja prejela 12 vlog za legalizacijo 36 kosov orožja, UE Gornja Radgona do 21. januarja 17 vlog za legalizacijo orožja različnih kategorij, UE Ljutomer prav tako do 21. januarja sedem vlog in UE Murska Sobota do 20. januarja 18 zahtevkov za 24 kosov orožja. Andrej Bedek S cliom v pešca Foto: A. B. Osemdesetletni Jože P. iz Ižakovec pri Beltincih je prva letošnja smrtna žrtev na pomurskih cestah. Nesrečnika, ki se je po pripovedovanju domačinov v sredo okoli 18. ure iz bližnje gostilne vračal proti domu, je skorajda pred domačim pragom do smrti povozila 26-letna voznica avta. Ker je s cliom peljala preblizu desnemu robu ceste, je trčila v pokojnika, ki je tik pred trčenjem, kot so sporočili policisti, nenadoma z bankine stopil na cesto. Pešec je bil oblečen v temnejša oblačila, povzročiteljica nesreče pa je pripeljala za njim iz smeri Dokležovja. Lani je sicer na tukajšnjih prometnicah življenje izgubilo šest ljudi, zadnja nesreča, ki je terjala življenje, pa se je zgodila 23. septembra. Zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper šestindvajsetletnico napisali kazensko ovadbo, preizkušena pa je še bila z elektronskim alkotestom, ki ni reagiral na alkohol. A. B.
Page 1 and 2: Pomurski vestnik, 1959: Vaščani N
Page 3 and 4: - 4. februar 2010 AKTUALNO 3 Psa iz
Page 5 and 6: gospodarstvo - 4. februar 2010 5 Za
Page 7 and 8: - 4. februar 2010 oglas 7
Page 9 and 10: - 4. februar 2010 (iz)brano 9 O uso
Page 11 and 12: - 4. februar 2010 INTERVJU 11 S pis
Page 13 and 14: - 4. februar 2010 kmetijstvo 13 Rad
Page 15: - 4. februar 2010 iz naših krajev
Page 19 and 20: - 4. februar 2010 ŠPORT 19 Mednaro
Page 21 and 22: - 4. februar 2010 ŠPORT 21 Galex M
Page 23 and 24: - 4. februar 2010 23 Tople malice k
Page 25 and 26: dobro je vedeti - 4. februar 2010 2
Page 27 and 28: - 4. februar 2010 PAGINA 27
Page 29 and 30: 28 4. februar 2010 - Mura in partne
Page 31 and 32: 30 OGLASI 4. februar 2010 - | Foto:
Page 33: 32 ZADNJA STRAN 4. februar 2010 - C

Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?