Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si

More documents

Recommendations

Info

14 iz naših krajev 4. februar 2010 – Zanimiva zgodba o reševanju kolonije kavk v Črenšovcih Ko so se kavke speljale, so prišli gradbinci Nekaj sodelujočih pri novem literarnem zborniku pomurskih upokojencev je svoje prispevke javnosti predstavilo v prostorih radgonskega upokojenskega društva. Foto: O. B. Pete Shojene poti pomurskih upokojencev Društvo upokojencev Gornja Radgona, ki šteje več kot 1500 članov, letos praznuje 60-letnico uspešnega delovanja. Za nekakšen uvod v praznovanje tega jubileja je pripravila literarna sekcija društva literarno srečanje, na katerem so predstavili peti zbornik literarnih besedil pomurskih upokojencev Shojene poti, ki ga je ob pomoči DU Gornja Radgona, DU Tišina in DU Ljutomer izdala literarna sekcija DU Murska Sobota. Peto izdajo Shojenih poti, ki je posvečena leta 2008 preminulemu uredniku prvih štirih zbornikov Jožetu Ternarju, so natisnili v 200 izvodih, uredil pa jo je Ludvik Sukič. V njej se na dobrih stotih straneh s proznimi besedili in pesmimi predstavlja devetnajst avtorjev, upokojenci pa so sami poskrbeli tudi za likovno opremo zbornika. Na literarnem večeru v prostorih radgonskega upokojenskega društva je svoja dela iz zbornika predstavilo sedem sodelujočih avtorjev, poleg Manice Gorenjak, Vladke Jagetič, Slavice Muhič in Danija Rajha iz DU Gornja Radgona še Suzana Lebar, Nada Režonja in Olga Gutman z DU Murska Sobota. Za kulturno še bogatejši večer pa je poskrbel Dani Rajh, ki je zaigral na svojo harmoniko. O. B. Lepa gesta slikarke Zlatice Becci Foto: D. M. Slikarka Zlatica Becci iz Turjanec pri Radencih je ob zaprtju razstave svojih del, ki so bila na ogled v avli Dosorja v Radencih od lanskega decembra, ponovno pokazala svojo dobrodelnost, saj je stanovalcem Dosorja podarila kar 88 unikatnih slik žgane keramike, direktorici doma Mateji Hauser pa veliko sliko žgane keramike in akril na platnu. Slikarka, rojena na Ptuju, je obiskovala likovno akademijo v Parizu, se izpopolnjevala pri znanem slikarju prof. Gašparju Bolkoviču - Piku v Ravensburgu v Nemčiji in svoja dela predstavljala na več kot tridesetih razstavah doma in v tujini. Ob poklonitvi svojih slik radenskemu domu starejših je povedala, da nekaterim umetnikom ni vseeno, ko vidijo človeka, ki trpi zaradi gmotne stiske. Zato tudi sama rada pomaga in daje zgled drugim, da po svojih močeh pomagajo ljudem, ki so v težavah. Beccijeva je med drugim znana po tem, da 25 odstotkov izkupička od kupnine svojih del podari za dobrodelne namene. Dani Mauko Zlatoporočenca Lončarič Foto: L. Kr. V krogu domačih in številnih prijateljev sta proslavila zlato poroko Marija in Slavko Lončarič iz Lokavec pri Negovi. Civilni obred, ki ga je opravil gornjeradgonski župan Anton Kampuš, je potekal v dvorani negovskega gradu, zahvalna maša pa v tamkajšnji cerkvi. Marija, rojena Ploj, izvira iz Obrata pri Benediktu, Slavko pa je bil rojen pri Negovi. Oba sta svoje življenje posvetila delu v družinskem podjetju, ki je v najboljših časih dajalo kruh več kot 60 delavcem. Ob tem sta vzgojila tri otroke, ki so ju obdarili s štirimi vnuki, lepo pa sta skrbela tudi za rejenko Zdenko. Ob vodenju podjetja sta vedno našla čas za delo v vinogradu, ki jima je v veselje še zdaj, ko sta že v pokoju. Občani Radgone Slavka poznajo tudi po dejavnem sodelovanju v društvenem življenju in kot častnega občana Občine Gornje Radgone. L. Kr. Zidarji so upoštevali prošnjo varuhov zaščitenih ptic in začeli obnovitvena dela na drugi strani cerkve, kjer ni bilo gnezd Kavka (Corvus monedula) je ena najmanjših ptic iz družine vranov. V dolžino meri od 34 do 39 centimetrov, prepoznamo pa jo po perju črno-sive barve s svetlejšim tilnikom in belih šarenicah. Živi v Evropi, Zahodni Aziji in Severni Afriki. Spada med ogrožene živalske vrste in je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev Republike Slovenije (Uradni list RS št. 56/99 in 31/00) uvrščena v kategorijo ranljivih vrst. Kavke najbolj ogrožata intenzifikacija kmetijstva ter pomanjkanje gnezdišč zaradi obnavljanja starih stavb in zamreževanja lin oziroma podstrešnih oken. K ranljivosti kavk prispeva tudi socialna narava vrste, saj kavke skoraj vedno gnezdijo v kolonijah. Par si je praktično zvest do smrti enega od partnerjev in kavke so (poleg štorkelj, ki so si prav tako zveste vse življenje) pravi vzor zvestobe. Največja kolonija kavk na stavbah v Pomurju je lani štela 11 parov in so gnezdile v gnezdih med streho in žlebom cerkve v Črenšovcih. »Glasni ste kot kavke,« je priljubljen stavek in očitek tistim, ki so glasni čez vse meje. Oglaša se kratko »kjak« ali »kja«, včasih z več glasovi zapored, pa tudi »kjerr«, v nevarnosti pa z visokim glasom »jiiib«. Črenšovskim kavkam pa tudi glasno vreščanje ne bi pomagalo kaj dosti, če bi gradbinci začeli obnovitvena dela na tisti strani cerkve, kjer so gnezdile kavke, kot je bilo Javne zgradbe tudi v Pomurju postajajo zanimive za izkoriščanje sončne in pridobivanje električne energije. Ob apaški osnovni šoli bo tudi radgonska z novim šolskim letom bogatejša za sončno elektrarno. Na šolski strehi jo bo zgradilo podjetje Enersis, ki je eno od vodilnih slovenskih podjetij na področju gradnje sončnih elektrarn. Pismo o nameri sta v Gornji Radgoni že podpisala župan občine Anton Kampuš in direktor Enersisa mag. Andrej Anžič. Konkretna razmerja med občino, ki je lastnica šolske zgradbe, in Enersisom bodo uredili s posebno pogodbo, ki je že v pripravi in jo bodo kmalu prav tako podpisali. Gradnjo solarne elektrarne bodo začeli poleti, ko bodo šolske počitnice, končali pa pred začetkom novega šolskega leta. Občina bo investitorju v solarno elektrarno podelila koncesijo za koriščenje strehe, na kateri bodo postavili module za prido- prvotno načrtovano. V tem primeru bi ostale brez zaroda. Željko Šalamun, predsednik Pomurske sekcije DOPPS, se spominja: »Ko sem videl, da se obnavlja tudi streha cerkve, sem takoj vedel, da so kavke v nevarnosti. Bil je namreč čas sredi gnezdilne sezone in vsaka motnja bi kavke pregnala in tako uničila največjo kolonijo pri nas. Prosil sem gospoda župnika Štefana Grabarja in vodjo gradbišča Gradbenega podjetja Gomboc, ali bi lahko začeli dela na drugi strani, dokler se kavke ne bi speljale. Zahvaljujem se jima, da sta upoštevala prošnjo, in so dela nadaljevali tam, kjer ni bilo gnezd kavk. Tako so imele mlade kavke dovolj časa, da so se razvile in nekje v maju odletele iz gnezda.« Rešili so torej en zarod, potrebno pa je poskrbeti tudi za prihodnost kavk. In prav to počnejo v teh dneh člani Pomurske sekcije DOPPS, kajti preden se bodo ptiči začeli pariti in valiti jajca, jim je treba namestiti nove gnezdilnice. V dogovoru z župnikom Grabarjem želijo namestiti na bližnja drevesa 15 novih gnezdilnic, saj po končani obnovi gnezdenje pod streho ni več mogoče. Upajo lahko le, da bodo kavke sprejele ponujena nova domovanja. Bernarda B. Peček Nove gnezdilnice za kavke na drevesih ob črenšovski cerkvi Foto: B. B. P. Sedanjo neorenesančno cerkev Sv. križa v Črenšovcih so začeli graditi 1857. leta in jo končali 1860. leta. 1957. leta so jo podaljšali, ko so dozidali tudi veliko vhodno lopo na štirih poslikanih stebrih. Prvotno leseno kapelo Sv. križa z nadstrešnim stolpičem in prekrito s skodlami, ki so jo zgradili v 14. stoletju, so uporabljali skoraj 300 let. Šele 1698. leta so sezidali cerkvico, v kateri je bilo prostora za 250 ljudi. Podpis pisma o nameri Elektrika z radgonske šole Sončno elektrarno bodo zgradili do začetka novega šolskega leta bivanje električne energije, strešno kritino pa bo pred tem treba zamenjati. Po besedah mag. Andreja Anžiča bosta imela koristi oba partnerja, saj občini ne bo treba sanirati strehe, Enersis bo pridobil prostor, kjer bo lahko postavil elektrarno, sorazmerno z vložkom pa bosta oba udeležena pri delitvi dobička. Na 3.600 kvadratnih metrov strehe bo možno namestiti fotonapetostne module do 200 kW električne moči in to bo hkrati tudi ena od večjih tovrstnih elektrarn v Sloveniji. Zgrajena bo z moduli druge generacije, ki so sodobnejši in bodo zagotavljali za deset odstotkov večji izplen energije. Po prvih ocenah bo stala naložba v solarno elektrarno na radgonski šolski strehi blizu milijon evrov. Ludvik Kovač Pismo o nameri, da na radgonski osnovni šoli zgradijo sončno elektrarno, sta podpisala direktor Enersisa Andrej Anžič in radgonski župan Anton Kampuš. Foto: L. Kovač
– 4. februar 2010 iz naših krajev 15 Visoko priznanje JSKD Milici Šadl iz Beltinec Prva dama ni pozabljena Že desetletja piše kroniko beltinskega kulturno-umetniškega društva V Veliki Polani teden sklenili z glasbo Minulo nedeljo je pripravilo kulturno društvo Miška Kranjca glasbeni večer, ki je v dvorano doma krajanov v Veliki Polani privabil toliko ljudi, da je ta skoraj pokala po šivih. Na koncertu so se predstavili mladi harmonikar Denis Pozderec, pevki Emina in Martina Žerdin ter skupine Maxima, Štrase kvintet, Kociprova banda in Prekmurski dečki, vrhunec večera pa je bil skupni nastop vseh nastopajočih. J. Pi. Kronika beltinskega kulturnega društva, ki jo piše Milica Šadl, je neprecenljiva zakladnica imen in dogodkov, ki so v minulih štiridesetih letih zaznamovali Beltince. Foto: P. K. Minuli teden je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v ljubljanskem domu Španski borci podelil plakete za minulo leto kulturnim delavcem iz vse Slovenije. Srebrno plaketo je prejela tudi Milica Šadl iz Beltinec za dolgoletno uspešno delo pri negovanju ljudskega izročila in razvijanju kulturnih dejavnosti. Podelitev sovpada s štiridesetletnico beltinskega kulturno-umetniškega društva, ki jo bodo proslavili ta konec tedna, in je kot nalašč za obujanje spominov na polpreteklo kulturno zgodovino Beltinec. Milico Šadl lahko imenujemo kar za prvo damo Kulturno-umetniškega društva Beltinci, saj ga je kot predsednica vodila več kot dvajset let in sodelovala tudi pri njegovi ustanovitvi oktobra 1969. leta, v kulturi pa je začela delati že veliko prej. »Takoj po osvoboditvi, 1946. leta, sem na oder prvič postavila dramsko delo in potem povsod, kjer sem učila, pripravljala dramske uprizoritve. V več krajih sem sodelovala tudi pri ustanovitvi prosvetnih društev, denimo v Gančanih, kjer smo leta 1954 ustanovili kulturno-umetniško društvo Dolinec,« se spominja upokojena učiteljica, ki se je v Beltince za stalno preselila leta 1966. Takrat sta bili v kraju že dve močni umetniški skupini – folklorna in tamburaška, ki sta se po ustanovitvi pridružili društvu, hitro pa so začele nastajati tudi druge sekcije, saj so se vanj množično včlanjevali Beltinčani z zelo različnimi zanimanji. »Poleg folkloristov in tamburašev smo imeli tudi pevske zbore, dramske skupine, organizirali smo likovne razstave in gostovanja velikih poklicnih gledališč iz Slovenije, imeli smo svojo čitalnico z več kot 2500 knjigami, dnevnim časopisjem ter revijami, redno smo organizirali KUD-ove večere, na katerih smo predstavljali literarna dela, prirejali potopisna predavanja in še mnogo drugega,« prva predsednica opisuje razvejano dejavnost društva, s katerim so veliko prispevali h kulturni obogatitvi kraja. Poleg vseh drugih prireditev so pred štiridesetimi leti začeli pripravljati tudi največjo – folklorni festival. »Najprej smo ga imenovali srečanje folklornih skupin, drugo leto pa že mednarodni folklorni festival. Menim, da smo mu postavili trdne temelje, saj po 40 letih še vedno traja in je znan po vsej Sloveniji, sosednjih državah in širše, kar me zelo veseli.« Še posebej je zadovoljna, ker so v društvu veliko naredili za tesnejše odnose med matico in zamejskimi Slovenci ter med manjšinci samimi. »Vsako leto smo večkrat gostovali v Porabju, Porabci so hodili k nam, prav tako smo vabili k nam skupine koroških Slovencev in iz Rezije. Leta 1978 smo jih gostili vse hkrati in potem so se začeli tudi oni bolj povezovati med seboj.« K Miličinim prizadevanjem za negovanje ljudske kulture lahko prištejemo še etnografske razstave, ki so jih začeli prirejati ob festivalih in na katerih so dali priložnost za predstavitev različnim ustvarjalcem domače obrti, kajti prav s tem so pripomogli k nastanku marsikaterega društva za ohranjanje kulturne dediščine. Kot vodji tega zelo dejavnega društva ji ni ostalo toliko časa, da bi sama dejavno nastopala v kateri izmed njihovih skupin, saj so samo organizacijske naloge od nje zahtevale popolno predanost, poleg tega pa je pisala še kroniko društva, kar vestno počne še danes. V njenih dveh zajetnih knjigah je tako na že 622 straneh, popisanih z lepo pisavo in opremljenih s fotografijami, mogoče izvedeti vse, kar se je v minulih štiridesetih letih zgodilo v Beltincih. Med drugim so v njej zapisani vsi nastopi sekcij beltinskega KUD-a, opisani vsi tamkajšnji festivali in navedene vse folklorne skupine, ki so kdaj gostovale pri njih. O tem, da ves Miličin trud za razgibano kulturno življenje v Beltincih ni bil spregledan, pričajo številna priznanja in pohvale na stenah njenega doma, ki jih je prejela že pred srebrno plaketo JSKD. Kot pravi, je vesela vsakega priznanja, zadnjega še toliko bolj, ker je že vrsto let v pokoju in ni več tako dejavna v društvenem življenju. »Lepo je, da se spomnijo tudi na nas starejše, ker vsakomur dobro dene, ko vidi, da njegovo delo ni pozabljeno.« Petra Kranjec Prekmurski večer v Portorožu Nedavno so v Portorožu lahko doživeli vesel Prekmurski večer, ki so ga pripravili pomurski študentje zadnjega letnika Fakultete za turistične študije Sašo Slavic, Martina Vinkovič in Snežana Rajbar. Pri izvedbi prireditve, ki je bila del predmeta menedžment prireditev, jim je pomagalo veliko pomurskih podjetij in organizacij. Z njihovo pomočjo so študenti obiskovalcem postregli številne prekmurske dobrote, prikazali so jim animacijo na temo Prekmurja, za glasbeno predstavitev pokrajine pa je poskrbela mlada folklorna skupina KD Marko iz Beltinec. Njihov nastop je obiskovalce tako navdušil, da so z njimi zapeli in zaplesali. M. V. Koline na Grüntu Na Grüntu turističnega društva na Cvenu je bilo v soboto veselo od zgodnjih jutranjih ur. Imeli so namreč že tradicionalne koline. Mesarji so zgodaj zjutraj zaklali svinjo, težko kar 272 kilogramov. Do prihoda prvih obiskovalcev so žival že razkosali. Čeprav še ni bilo svežega mesa, so goste pogostili z zaseko in mesom iz tünke, ki jim je ostalo še od lanskih kolin, saj dober gospodar do naslednjih kolin tünke ne sme popolnoma izprazniti. Postregli so jim še z drugimi domačimi dobrotami, značilnimi za koline, in z napitki. Številni obiskovalci, med katerimi so bili tudi otroci planinskega društva iz Osnovne šole Cven, so z zanimanjem spremljali delo mesarjev, ki se niso pustili motiti pri delu, saj so imeli veliko opraviti s pripravo mesa za tünko in klobase. Ženske so medtem že obarile slanino, ki so jo ohlajeno zmleli v zaseko. Čez čas, ko bo meso ustrezno pripravljeno, bodo naredili pravo prleško tünko, v kateri bo veliko mesa in klobas, zaseke po toliko, da bodo te dobrote dobro zakrite in zaščitene. Branko Košti Opravičilo Foto: B. K. Biodinamiki se pripravljajo na pomlad Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurja, ki so ga ustanovili konec minulega leta in katerega predsednica je Klavdija Šalamun, je kljub zimskemu času zelo delavno. Zdaj je namreč pravi čas, da vse ljubitelje naravnega kmetovanja in vrtnarjenja poučijo in jih naučijo nekaj osnovnih pravil biodinamike. Tako so zadnji januarski torek pripravili zanimivo in dobro obiskano predavanje Fanči Perdih o uporabi setvenega koledarja in načrtovanju posevkov na vrtu, v predavalnici Biotehniške šole Rakičan pa so si vsi zainteresirani lahko že uro pred predavanjem izbrali ekološka in biodinamična semena ter literaturo s področja biodinamike. Z včlanitvijo v društvo imajo člani popust pri vstopninah na predavanja, za nakup kompostnih pripravkov in drugih preparatov, vsi, ki se dovolj pogosto udeležujejo predavanj in delovnih srečanj, pa bodo dobili pripravke in preparate za škropljenje. Letos bodo pripravili pet predavanj, dva izleta in okrog osem delovnih srečanj. Naslednje predavanje bo ta četrtek (5. februarja ob 17.30 v Biotehniški šoli Rakičan), o biološkem in dinamičnem sadjarstvu pa bo predaval Drago Purgaj, inženir kmetijstva, ki na svoji kmetiji prideluje jabolka na ekološki in biološko-dinamični način. Spoznavanje novega načina skrbi za sadno drevje bodo nadgradili z delavnico Rez sadnega drevja, ki bo v soboto, 6. februarja, pri Andreju Fricu na Spodnjem Kamenščaku. B. B. P. Urediti si želijo sejno sobo Zadnjo januarsko soboto so člani Prostovoljnega gasilskega društva Lutverci v Občini Apače prvi na območju Gasilske zveze Gornja Radgona opravili občni zbor. Ugotovili so, da je bilo društvo, ki šteje 131 članov in deluje za domačo in sosednjo vas Plitvico, lani zelo dejavno. Gospodarili so z nekaj več kot 18.000 evri, očitno precej preudarno, saj jim je skoraj pet tisoč evrov uspelo prenesti za letošnjo dejavnost. Med večjimi projekti, ki jih načrtujejo v tem letu, je ureditev sejne sobe, ki bo namenjena tudi za arhivsko dejavnost društva. Navzoči župan Apač dr. Darko Anželj je gasilcem obljubil vso pomoč. Fr. Kl. V prejšnji številki Vestnika smo zapisali, da so v kulturnem programu ob odprtju Doma Danijela Halasa nastopili beltinski folkloristi, bili pa so iz Velike Polane. Za napako se jim opravičujemo. Zlatoporočenca Drvarič iz Satahovec V stolni cerkvi v Murski Soboti sta obnovila poročne zaobljube Francka in Franc Drvarič iz Satahovec, ki sta se pred 50 leti poročila v cerkvi sv. Ladislava v Beltincih, nevestini domači župniji. Franc je pred upokojitvijo delal na Cestnem podjetju Murska Sobota, prosti čas, ki mu je ostal ob delu na manjši kmetiji, pa je posvetil delu v Prostovoljnem gasilskem društvu Satahovci, kjer je član že več kot šest desetletij. Žena Francka je bila medicinska sestra v rakičanskem domu starejših, ob tem pa je skrbela še za njuna dva otroka. Njen konjiček so bile rože in knjige, zdaj pa so zlatoporočencema v veliko veselje tudi vnuki. J. Ž.
Page 1 and 2: Pomurski vestnik, 1959: Vaščani N
Page 3 and 4: - 4. februar 2010 AKTUALNO 3 Psa iz
Page 5 and 6: gospodarstvo - 4. februar 2010 5 Za
Page 7 and 8: - 4. februar 2010 oglas 7
Page 9 and 10: - 4. februar 2010 (iz)brano 9 O uso
Page 11 and 12: - 4. februar 2010 INTERVJU 11 S pis
Page 13: - 4. februar 2010 kmetijstvo 13 Rad
Page 17 and 18: kronika - 4. februar 2010 17 Tri te
Page 19 and 20: - 4. februar 2010 ŠPORT 19 Mednaro
Page 21 and 22: - 4. februar 2010 ŠPORT 21 Galex M
Page 23 and 24: - 4. februar 2010 23 Tople malice k
Page 25 and 26: dobro je vedeti - 4. februar 2010 2
Page 27 and 28: - 4. februar 2010 PAGINA 27
Page 29 and 30: 28 4. februar 2010 - Mura in partne
Page 31 and 32: 30 OGLASI 4. februar 2010 - | Foto:
Page 33: 32 ZADNJA STRAN 4. februar 2010 - C

Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?