Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si
Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si
12 kmetijstvo 4. februar 2010 – Posodobitev GERK-ov Nepravilnosti urediti na upravni enoti Pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki niso ugotovili nepravilnosti, spremembe niso potrebne V zadnjih dneh januarja je okrog 5000 nosilcev kmetijskih gospodarstev na območju Upravne enote Murska Sobota na svoje domove prejelo izpise iz registra kmetijskih gospodarstev, iz katerih je razvidno novo stanje po posodobitvi GERK-ov. Posodobitev je v sredini meseca januarja izvedlo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v skladu s Pravilnikom o registru kmetijskih gospodarstev za vse GERK-e, ki na dan 1. 1. 2010 niso bili usklajeni z evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Iz GERK-ov so bile izločene neupravičene površine ter odpravljeni mostički. Hkrati so bili združeni soležni GERK-i iste vrste dejanske rabe in izbrisani GERK-i z neupravičenimi vrstami rabe. Posodobitev je bila potrebna zaradi revizije Evropske komisije, ki je v GERK-ih ugotovila prijavljeno neupravičeno rabo kot npr. gozd, zaraščene površine, ceste, stavbe in podobno. V sklopu posodobitev so bile izvedene naslednje spremembe GERK-ov: - iz GERK-ov so bile izločene neupravičene površine glede na evidenco dejanske rabe (izločili so se GERK-i ali deli GERK-ov, ki so vrisani na cestah, ohišnicah, gozdu, zaraščenih površinah in podobno), - odpravili so se mostički in dolgi ozki pasovi, s katerimi so bile manjše površine povezane v enoten GERK, - združili so se soležni GERK-i z isto vrsto dejanske rabe (npr. nosilec kmetijskega gospodarstva je obdeloval dva GERK-a, ki sta bila po vrsti rabe njiva, vendar nista bila združena, ker je bilo eno zemljišče v lasti nosilca, drugo pa je obdeloval na podlagi zakupa, po posodobitvi sta oba GERK-a združena v enega), - izbrisani so bili vsi GERK-i z neupravičenimi vrstami dejanske rabe, kot so kmetijsko zemljišče v zaraščanju, plantaže gozdnega drevja, drevesa in grmičevje ter neupravičene površine pri kontroli. Vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so prejeli izpise, naj te dobro pregledajo. Skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi pred posodobitvijo in po njej najdejo v opombi med podatki o kmetijskem gospodarstvu, poleg tega pa je pri vsakem GERK-u vpisana opomba po izvedeni spremembi. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vešči upravljanja računalnikov, si lahko novo stanje GERK-ov po posodobitvi ogledajo na spletnem naslovu v javno dostopnem spletnem pregledovalniku: http:// rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp ali do 5. marca letos na enotah Kmetijsko svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki na svojih izpisih niso ugotovili nepravilnosti in posodobitev GERK-ov odraža dejansko stanje, ni treba priti na upravno enoto. Na upravni enoti naj se oglasijo samo nosilci tistih kmetijskih gospodarstev, ki na izpisih ugotovijo: - da novo stanje GERK-ov ne ustreza dejanskemu stanju v naravi, - da so bile določene površine izločene nepravilno, ker je evidenca rabe napačno zajeta zaradi tega, ker so izkrčili drevje in grmovje in vzpostavili kmetijsko rabo po snemanju ortofota, - da so GERK-i še vedno povezani z mostički, kjer so bili mostički zarisani na kmetijski rabi (npr. mostiček povezuje dve zemljišči v en GERK po poljski poti, ki se obdeluje - kosi), - da imajo neusklajene podatke v registru kmetijskih gospodarstev (npr. pri kmetijskem gospodarstvu ni vpisan namestnik nosilca, ob razdružitvi trajnega nasada v dva GERK-a ali več se je pri vseh nasadih pripisal sadilni material, vendar je število sadik povsod enako 0, vpisani so bili namakalni sistemi in mreže proti toči). Da bi se izognili nepotrebnemu čakanju, naj se nosilci kmetijskih gospodarstev za spremembe GERK-ov in vpis podatkov v RKG na Upravni enoti Murska Sobota predhodno naročijo po telefonu št. 513 12 60, 513 12 18, 513 11 08, 513 12 24 ali 513 12 16. Irena Šinko Posebne trgatve tudi v Pomurju postajajo tradicionalne Svečniška trgatev za suhi jagodni izbor V družbi Radgonske gorice so opravili še zadnje dejanje trgatve letnika 2009 Posebne trgatve niso več modna muha, postale so tradicija, nemalokrat tudi nuja, saj potrošniki povprašujejo predvsem po kakovostnem vinu. Kakovostno vino je mogoče pridelati tudi z normalnimi trgatvami, med potrošniki vina pa je tudi veliko takih, ki imajo radi posebna vina, predikate, ki jih pijejo ob posebnih priložnostih. In tem so namenjena vina posebnih trgatev, izbori, ledena vina, jagodni izbori, suhi jagodni izbori … Pred dobrim desetletjem so se za posebne trgatve odločali le posamezniki vinogradniki, danes pa skorajda ni več večjega vinogradnika, ki prideluje za trg, da v vinogradu nekaj grozdja ne bi pustil tudi za posebne trgatve. Letošnja jesen in zima sta bili idealni za takšne trgatve, tudi v Pomurju smo imeli kar nekaj ledenih trgatev, ne bo pa manjkalo tudi vin, ki jih bodo prodajali kot suhi jagodni izbor. Ob peščici zasebnih vinogradnikov so se za posebne trgatve med prvimi odločili v družbi Radgonske gorice in v Vinogradništvu in vinarstvu Kapela. Miklavževa in svečniška trgatev v Radgonskih goricah imata že več kot desetletno tradicijo, podobno tudi božična trgatev na Kapeli. Svečniška trgatev v vinogradu v Policah je bila v družbi Radgonske gorice zadnje dejanje trgatve letnika 2009. Foto: L. Kramberger Letošnja svečniška trgatev v družbi Radgonske gorice je bila že dvanajsta, nanjo pa so tudi tokrat povabili številne goste, saj je tovrstna trgatev praznik, ki ga je treba tudi primerno zaznamovati. Pravijo, da se ob svečnici da napovedati, kakšna bo zima. Takrat namreč pride medved iz brloga, če je megleno, ostane zunaj, če je sonce, se vrne v brlog, nadaljuje zimsko spanje in zima bo še Za dobro in prijetno razpoloženje je poskrbel kapelski kvartet. Da je manjkal en član ansambla, niti ni bilo pomembno. Foto: L. Kovač dolga. Sončno vreme je letos na svečnico medveda poslalo nazaj v brlog, v gorice v Policah pa je zvabilo številne trgače, da bi potrgali še zadnji pridelek grozdja letnika 2009. V družbi Radgonske gorice so za to trgatev pustili 500 trsov šardoneja, ga pred ptiči zaščitili z mrežami, iz natrganega grozdja pa so iztisnili 50 litrov žlahtnega mošta in v njem namerili kar 220 Oe stopinj sladkorja. Direktor Borut Cvetkovič pravi, da je bil letošnji pridelek grozdja podoben lanskemu, kakovost pa je bila prav tako izvrstna. Po donegovanju mošta in vina bodo žlahtno kapljico suhega jagodnega izbora napolnili v posebne 0,35-litrske steklenice v obliki sveče in jih namenili predvsem v promocijske namene. Ludvik Kovač Svečniško trgatev v Policah sta s svojo prisotnostjo počastila tudi bog vina Dionizij in vinska kraljica Radgonsko- Kapelskih goric Janja Korošec. Foto. L. Kovač Izobraževanja kmetovalcev 5. 2. 2010: KGZS – Zavod M. S., dvorana, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, predavanje KOP – REJ, Prehrana govejih pitancev, Preventiva pred boleznimi pri govedu, Mikroklimatski pogoji za goveda. 9. 2. 2010: Ljutomerčan, degustacijska dvorana, Kidričeva ulica 2, 9240 Ljutomer, ob 9.00, predavanje KOP – IVG, Oskrba vinogradniških tal, Integrirano varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci, uporaba herbicidov in aplikacij FFS. 9. 2. 2010: KGZS – Zavod MS, dvorana, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, ne velja za KOP, Dom, družina, dopolnilne dejavnosti – Načrtovanje zdravih jedilnikov – tečaj. 10. 2. 2010: Gostilna Pri Zlatici, Gornji Petrovci 91 a, 9203 Petrovci, ob 9.00, predavanje KOP – ZEL, Gospodarske lastnosti vrst rastlin z vidika kakovostne krme za ozelenitev njivskih površin, Kmetijska mehanizacija, potrebna za ozelenitev tal na njivah, Kaj nam je in kaj nam bo prineslo vreme v prihodnje, Predstavitev rastlin za ozelenitev na njivskih površinah. 10. 2. 2010: KGZS – zavod MS, dvorana, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 10.00, predavanje KOP – TSA, Sadne vrste v travniških sadovnjakih, Biotično varstvo travniških sadovnjakov. 11. 2. 2010: Občina Lendava, dvorana, sedež KSS, Kranjčeva ulica 22, 9220 Lendava, ob 9.00. predavanje KOP – navzkrižna skladnost, Predstavitev zahtev standarda za identifikacijo in registracijo živali na praktičnih primerih, Predstavitev zahtev standarda za fitofarmacevtska sredstva ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, Predstavitev tehnoloških rešitev za prilagoditev zahtevam navzkrižne skladnosti – standard za dobro počutje živali. 11. 2. 2010: Občina Križevci, dvorana, Križevci pri Ljutomeru 11, 9242 Križevci, ob 9.00, predavanje KOP – IPL, Uporaba sistema FITO-INFO v okviru integrirane pridelave poljščin, Koruzna bulava snet, Karantenske bolezni in škodljivci pri pridelavi poljščin. 11. 2. 2010: Gornja Radgona, gasilski dom, Gasilska cesta 2, 9250 Gornja Radgona, ob 9.00, predavanje KOP – IVG, Oskrba vinogradniških tal, Integrirano varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci, uporaba herbicidov in aplikacij FFS. 11. 2. 2010: Hotel Radin, Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci, ob 10.00, ne velja za KOP, Dom, družina, dopolnilne dejavnosti – Srečanje kmetic Pomurja. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja Denar hitreje do upravičencev Agencija je v teh dneh skupno izplačala že 152,5 milijona evrov za OMD-je in enotna plačila Iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so sporočili, da so do sredine prejšnjega tedna izdali skupno nekaj več kot 109 tisoč odločb za zahtevke zbirne vloge 2009 in bodo skupno v teh dneh izplačali že 152,5 milijona evrov. Agencija je tako začela izdajati odločbe in izplačevati v primerjavi s predhodnim letom, ko je bila glavnina izplačana v februarju 2009, mesec ali dva prej, v primerjavi z zahtevki za leto 2007 pa celo tri mesece prej. Odločbe z izplačili za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) so bile izdane in izplačane že pred dogovorjenim rokom, saj je večina vlagateljev prejela odločbe in izplačila že v novembru, kar je v primerjavi z zahtevki zbirne vloge 2007 kar tri mesece prej. Agencija je izdala 47.617 odločb, kar predstavlja skoraj 99 odstotkov prejetih vlog, in v letu 2009 izplačala 37,8 milijona evrov. V teh dneh bo Agencija izplačala še dodatnih 2,7 milijona evrov. V sredini decembra je agencija začela izdajati odločbe za enotna plačila in do sredine prejšnjega tedna izdala 58.850 odločb za EKO 0 – plačila na površine, kar predstavlja nekaj več kot 98 odstotkov prejetih vlog, in 3.027 odločb za drobnico (ovce in koze), kar predstavlja 96 odstotkov prejetih vlog ter skupno izplačala 109,2 milijona evrov (od tega 20 milijonov evrov že decembra 2009). V teh dneh bo agencija izplačala še 2,8 milijona evrov neposrednih plačil. Odločbe za govedo bo agencija začela izdajati in izplačevati v prvi polovici maja in končala v juniju 2010, prav tako bo v tem obdobju izdala in izplačala tudi glavnino odločb za kmetijsko okoljska plačila (S)KOP. L. K.
– 4. februar 2010 kmetijstvo 13 Radgonski govedorejci o razmerah v kmetijstvu Boljše mleko, višja cena? Število krav se v Pomurju še naprej zmanjšuje, saj je bilo lani le še 12.900 prvih osemenitev, kar je štiri odstotke manj kot v letu 2008 Govedorejsko društvo Gornja Radgona, ki povezuje rejce na območju radgonske upravne enote, vanj pa je vključenih 218 članov, je uresničilo zastavljene cilje v letu 2009. Ob težavah, s katerimi so se spoprijemali, jim je uspelo izpeljati načrtovane aktivnosti, med največje pa prav gotovo sodi organizacija razstave plemenske živine, ki so jo v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Gornja Radgona in Kmetijskogozdarskim zavodom Murska Sobota pripravili ob otvoritvi nove zadružne trgovine v Apačah. Z vzdrževalcem hidromelioracijskih sistemov se jim uspelo dogovoriti za čiščenje melioracijskih jarkov, posebno skrb pa so namenjali izobraževanju rejcev krav molznic, saj zaradi lastnih napak nekateri rejci ne dosegajo Rejci, združeni v Govedorejskem društvu UE Gornja Radgona, so na občnem zbori opozarjali na probleme, s katerimi se srečujejo. V ospredju je odkupna cena mleka, s katero ne pokrivajo niti več pridelovalnih stroškov. Foto: L. K ustrezne kakovosti mleka in zato izgubljajo pri ceni. Bili so na dveh strokovnih izletih, v Avstriji so si ogledali razstavo plemenskih živali in obiskali eno od kmetij, prav tako so bili tudi na izletu v Švici. S predsedniške funkcije je nepreklicno odstopil Jožef Bračko. Foto: L. K Tudi za letos načrtujejo številne aktivnosti, saj želijo dejavno sodelovati pri oblikovanju kmetijske politike, še naprej bodo skrbeli za izobraževanje svojih članov, pripravili bodo strokovni izlet in vsakoletno družabno srečanje, na katerega vabijo vse svoje člane. Med problemi, ki najbolj pestijo rejce, je še vedno odkupna cena mleka, zato smo na občnem zboru društva na ta račun slišali precej kritičnih besed. Zavedajo se, da lahko k višji ceni prispevajo tudi sami z boljšo kakovostjo oddanega mleka, prepričani pa so, da so rezerve tudi v Pomurskih mlekarnah, kjer po njihovem premalo izkoristijo nekatere prednosti, ki jih ponuja pokrajina. V mislih imajo predvsem uvajanje novih izdelkov, s katerimi bi dosegali višje cene. Napoved Radgonske govedorejce bo poslej vodila Tatjana Vrzel z govedorejske kmetije iz Turjanec, ki ima v hlevu 180 glav govedi. predstavnikov mlekarne, da v prihodnjih dveh mesecih ni pričakovati višjih odkupnih cen, jih ni zadovoljila, posledice pa se bodo odrazile v nadaljnjem zmanjševanju mlečne črede. Število krav v Pomurju je že zdaj skrb zbujajoče in se še zmanjšuje. Leta 2008 so po podatkih soboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda opravili 13.400 prvih osemenitev, lani pa le še 12.900, kar je štiriodstotno znižanje. Na območju Govedorejskega društva Gornja Radgona je to zmanjšanje nekoliko manjše, saj so lani našteli le 1,5 odstotka manj prvih osemenitev. Pa tudi sicer je stalež osnovne plemenske črede na desnem bregu Mure veliko stabilnejši kot v Prekmurju, kjer še vedno prevladujejo manjši rejci, ki pa rejo opuščajo. V zadnjem času sicer nastaja nekaj večjih kmetij, ki redijo krave molznice, vendar te ne morejo nadomestiti izpada, ki nastaja pri rejcih, ki tovrstno rejo opuščajo. Ker so rejci govedi še vedno organizirani v dveh rejskih organizacijah, je svet pomurske območne zbornice sprejel sklep, da priznana rejska organizacija ostane pri zbornici, vendar v republiški zbornici pobude niso podprli in bo po novem v okviru Govedorejskega poslovnega združenja. Pomurski rejci zato predlagajo pridobitev statusa priznane pasemske rejske organizacije, v katero bi se vključili slovenski rejci govedi lisaste pasme. Na občnem zboru Govedorejskega društva Gornja Radgona je nepreklicno odstopil dosedanji predsednik Jožef Bračko, vodenje društva pa so člani zaupali Tatjani Vrzel iz Turjanec. Bračko ostaja še naprej v upravnem odboru društva. Ludvik Kovač Skakač iz skupine Isotomidea; v naravi je velik približno milimeter. Foto: John Coppi, © csiro Australia Narava neznana znanka Življenje v prsti Pregovor pravi, da življenje izvira iz prsti in se vrača vanjo. Za rastline nam je to popolnoma jasno, toda tudi živali, ki se hranijo z rastlinami, in tiste, ki se hranijo z drugimi živalmi, so v končni fazi odvisne od prsti, ker ta omogoča rast in življenje njihovi hrani. Zemlja bi se kmalu izčrpala, če se snovi ne bi vračale vanjo. Zato se v velikem naravnem laboratoriju odmrla bitja oziroma njihovi deli, ki so vsi iz organskih snovi, spreminjajo nazaj v prst (mineralizirajo). Na delu je množica razkrojevalcev, ki so jim mrtvi organizmi in odpadli materiali hrana. Posamezne vrste so specializirane za točno določeno stopnjo razkroja, in ko ene svoje delo opravijo, ga prevzamejo druge. Razkrojevalci so povezani tudi s plenilci, mrhovinarji, rastlinojedi in rastlinami, s katerimi tvorijo zapletene prehranjevalne splete, ki omogočajo stabilnost ekosistemov. Če katera vrsta izpade, se povezave prekinejo, podre se naravno ravnotežje in proces razkroja se lahko zelo upočasni. Iztrebke razkrojevalcev predelajo do konca mikroorganizmi; ti seveda sproti razkrajajo tudi ves organski material, ki ga niso pojedle živali. In ko končno vse zgnije in strohni, nastane večinoma dišeča sipka prst, ki jo rastline lahko spet uporabijo za rast. Tipična mesta, kjer razpadajo organski ostanki, so kompostni kupi. Če tak kup nekoliko razbrskamo, najdemo v njem pravi življenjski raj. Tu so deževniki, talne glistice, rakci kočiči, pajki, pršice, stonoge, žuželke in seveda mikroorganizmi. Na redkokateri naravni, kaj šele obdelovalni površini je toliko življenja. In vse to mrgolenje dela v prid človeku, ki bo kompost uporabil za ponovno gojenje rastlin. Podobno je v gozdovih, kjer se vsako jesen osuje na tone listja in kjer listni opad predstavlja množično predelovalnico organskih snovi v bogato prst. Med najpogostejšimi živalmi v omenjenih okoljih so skakači (Collembola) – žuželke milimetrskih velikosti in brez kril. To so tiste male belkaste pikice, ki začnejo masovno skakati, ko razgrnemo kompost. Veliko jih je tudi v gozdnih tleh. V zgornjih plasteh z odpadlim listjem je na kvadratnem metru z globino deset centimetrov lahko kar 40.000 skakačev! Zadržujejo se v prostorčkih med grudicami tal in rastlinskim materialom, zato jih je več v rahlih tleh; v ilovnatih in glinastih jih ni. Pa tudi z globino njihova količina hitro upada, tako da je pod 30 centimetri le še tu in tam kakšen. Za skakanje imajo skakači t. i. skakalne vilice, ki izraščajo iz spodnje strani zadka. So dvovejnate in usmerjene naprej. Ko so vznemirjeni, začnejo vsevprek neusmerjeno skakati in s tem zmedejo plenilce, kot so: pršice, pajki, hroščki in njihove ličinke, nekatere mravlje in drobni ptiči. In kakšno vlogo imajo skakači pri nastanku prsti? S svojimi grizali razkosavajo in drobijo odpadle ali odvržene rastlinske dele, ki jih potem manjši organizmi lažje predelujejo naprej. Tako si podajata roke narava s svojo biodiverziteto in človek s svojimi monokulturami. Mag. Valerija Kuštor Tradicionalno 15. ocenjevanje žganih pijač Z usposabljanjem do boljše kakovosti Sadjarsko društvo Pomurja je v začetku tedna pripravilo na Turistični kmetiji Smodiš v Otovcih tradicionalno ocenjevanje žganih pijač, likerjev in sadnih vin. Letošnje je bilo že 15. po vrsti in je dobilo mednarodni značaj, saj so poslali svoje izdelke v ocenitev tudi pridelovalci iz Srbije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Šestčlanska komisija, ki ji je predsedoval Esad Šabanovič, priznani tehnolog in strokovnjak za izdelavo alkoholnih pijač, je imela zahtevno delo, saj je morala oceniti 90 vzorcev žganja, več kot 65 vzorcev likerja in šest sadnih vin. Med žganji so prevladovala slivova in hruškova, nekaj je bilo sadjevca in veliko žganj različnih manj pogostih sadnih vrst. Po Šabanovičevih trditvah je kakovost žganja pomurskih pridelovalcev močno napredovala, kar je posledica njihovega strokovnega izobraževanja, saj v sadjarskem društvu že vrsto let pripravljajo tečaje iz žganjekuhe. Po njegovih ugotovitvah v vzorcih, ki jih ocenjujejo, ni zaznati metilnega alkohola, žganja pa še vedno vsebujejo prevelik odstotek alkohola. Slabost, na katero opozarja, pa je, da pridelovalci dajejo v ocenitev preveč sveže žganje, ki ni uležano in zato tudi ne dosega optimalne harmonije. Šabanovič svetuje, naj žganje počaka na ocenitev vsaj leto dni po izdelavi, saj s tem doseže boljšo kakovost in tudi višjo oceno. Komisija tudi ugotavlja, da se vedno več pridelovalcev odloča za izdelavo najrazličnejših likerjev, ki vsebujejo manj alkohola in so prijetnejši za pitje. Komisija ugotavlja, da je bila kakovost letošnjih vzorcev na visoki ravni, kar potrjujejo tudi ocene in dodeljena odličja. Z zlatimi medaljami se je okitilo kar 34 vzorcev žganja, najvišjo oceno 18,94 točke pa je dobila viljamovka, ki jo je poslal v ocenitev Rudi Sočič, skorševo žganje Bojana Balaica pa je prejelo 18,70 točke. Med likerji je bil najvišje ocenjen višnjev liker Arpada Berkija, ki si je prislužil 19,50 točke, teranov liker Jožeta Mohorčiča pa je prejel drugo najvišjo oceno 19,25 točke. Med sadnimi vini je bilo z oceno 18,74 točke najboljše breskovo vino Urške Grilj, le 4 stotinke nižjo oceno pa je dobila regratova penina, ki jo je dal v ocenjevanje Štefan Županek. Sadjarsko društvo Pomurja bo tudi letos nadaljevalo usposabljanje pridelovalcev žganja, saj že 20. februarja pripravlja v Otovcih na Smodiševi kmetiji predavanje o pridelavi in uporabi žganja ter o zakonodaji, ki je s tem povezana, hkrati bo tam tudi tečaj žganjekuhe. Ludvik Kovač Posebna strokovna komisija je morala tokrat oceniti več kot 160 različnih vzorcev žganja, likerjev in sadnih vin. Foto: Ludvik Kovač
- Page 1 and 2: Pomurski vestnik, 1959: Vaščani N
- Page 3 and 4: - 4. februar 2010 AKTUALNO 3 Psa iz
- Page 5 and 6: gospodarstvo - 4. februar 2010 5 Za
- Page 7 and 8: - 4. februar 2010 oglas 7
- Page 9 and 10: - 4. februar 2010 (iz)brano 9 O uso
- Page 11: - 4. februar 2010 INTERVJU 11 S pis
- Page 15 and 16: - 4. februar 2010 iz naših krajev
- Page 17 and 18: kronika - 4. februar 2010 17 Tri te
- Page 19 and 20: - 4. februar 2010 ŠPORT 19 Mednaro
- Page 21 and 22: - 4. februar 2010 ŠPORT 21 Galex M
- Page 23 and 24: - 4. februar 2010 23 Tople malice k
- Page 25 and 26: dobro je vedeti - 4. februar 2010 2
- Page 27 and 28: - 4. februar 2010 PAGINA 27
- Page 29 and 30: 28 4. februar 2010 - Mura in partne
- Page 31 and 32: 30 OGLASI 4. februar 2010 - | Foto:
- Page 33: 32 ZADNJA STRAN 4. februar 2010 - C
12 kmetijstvo<br />
4. februar 2010 –<br />
Posodobitev GERK-ov<br />
Nepravilnosti<br />
urediti na<br />
upravni enoti<br />
Pri no<strong>si</strong>lcih kmetijskih gospodarstev, ki niso<br />
ugotovili nepravilnosti, spremembe niso potrebne<br />
V zadnjih dneh januarja je okrog 5000 no<strong>si</strong>lcev kmetijskih<br />
gospodarstev na območju Upravne enote Murska Sobota<br />
na svoje domove prejelo izpise iz registra kmetijskih<br />
gospodarstev, iz katerih je razvidno novo stanje po posodobitvi<br />
GERK-ov. Posodobitev je v sredini meseca januarja izvedlo<br />
ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v<br />
skladu s Pravilnikom o registru kmetijskih gospodarstev za<br />
vse GERK-e, ki na dan 1. 1. 2010 niso bili usklajeni z evidenco<br />
dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Iz GERK-ov so<br />
bile izločene neupravičene površine ter odpravljeni mostički.<br />
Hkrati so bili združeni soležni GERK-i iste vrste dejanske<br />
rabe in izbrisani GERK-i z neupravičenimi vrstami rabe.<br />
Posodobitev je bila potrebna zaradi revizije Evropske komi<strong>si</strong>je, ki<br />
je v GERK-ih ugotovila prijavljeno neupravičeno rabo kot npr. gozd,<br />
zaraščene površine, ceste, stavbe in podobno. V sklopu posodobitev<br />
so bile izvedene naslednje spremembe GERK-ov:<br />
- iz GERK-ov so bile izločene neupravičene površine glede na evidenco<br />
dejanske rabe (izločili so se GERK-i ali deli GERK-ov, ki so vrisani<br />
na cestah, ohišnicah, gozdu, zaraščenih površinah in podobno),<br />
- odpravili so se mostički in dolgi ozki pasovi, s katerimi so bile<br />
manjše površine povezane v enoten GERK,<br />
- združili so se soležni GERK-i z isto vrsto dejanske rabe (npr. no<strong>si</strong>lec<br />
kmetijskega gospodarstva je obdeloval dva GERK-a, ki sta bila po<br />
vrsti rabe njiva, vendar nista bila združena, ker je bilo eno zemljišče<br />
v lasti no<strong>si</strong>lca, drugo pa je obdeloval na podlagi zakupa, po posodobitvi<br />
sta oba GERK-a združena v enega),<br />
- izbrisani so bili v<strong>si</strong> GERK-i z neupravičenimi vrstami dejanske<br />
rabe, kot so kmetijsko zemljišče v zaraščanju, plantaže gozdnega<br />
drevja, drevesa in grmičevje ter neupravičene površine pri kontroli.<br />
V<strong>si</strong> no<strong>si</strong>lci kmetijskih gospodarstev, ki so prejeli izpise, naj te dobro<br />
pregledajo. Skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi pred<br />
posodobitvijo in po njej najdejo v opombi med podatki o kmetijskem<br />
gospodarstvu, poleg tega pa je pri vsakem GERK-u vpisana<br />
opomba po izvedeni spremembi.<br />
No<strong>si</strong>lci kmetijskih gospodarstev, ki so vešči upravljanja računalnikov,<br />
<strong>si</strong> lahko novo stanje GERK-ov po posodobitvi ogledajo na spletnem<br />
naslovu v javno dostopnem spletnem pregledovalniku: http://<br />
rkg.gov.<strong>si</strong>/GERK/viewer.jsp ali do 5. marca letos na enotah Kmetijsko<br />
svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.<br />
No<strong>si</strong>lcem kmetijskih gospodarstev, ki na svojih izpi<strong>si</strong>h niso ugotovili<br />
nepravilnosti in posodobitev GERK-ov odraža dejansko stanje, ni<br />
treba priti na upravno enoto. Na upravni enoti naj se ogla<strong>si</strong>jo samo<br />
no<strong>si</strong>lci tistih kmetijskih gospodarstev, ki na izpi<strong>si</strong>h ugotovijo:<br />
- da novo stanje GERK-ov ne ustreza dejanskemu stanju v naravi,<br />
- da so bile določene površine izločene nepravilno, ker je evidenca<br />
rabe napačno zajeta zaradi tega, ker so izkrčili drevje in grmovje in<br />
vzpostavili kmetijsko rabo po snemanju ortofota,<br />
- da so GERK-i še vedno povezani z mostički, kjer so bili mostički<br />
zarisani na kmetijski rabi (npr. mostiček povezuje dve zemljišči v en<br />
GERK po poljski poti, ki se obdeluje - ko<strong>si</strong>),<br />
- da imajo neusklajene podatke v registru kmetijskih gospodarstev<br />
(npr. pri kmetijskem gospodarstvu ni vpisan namestnik no<strong>si</strong>lca, ob<br />
razdružitvi trajnega nasada v dva GERK-a ali več se je pri vseh nasadih<br />
pripisal sadilni material, vendar je število sadik povsod enako 0,<br />
vpisani so bili namakalni <strong>si</strong>stemi in mreže proti toči).<br />
Da bi se izognili nepotrebnemu čakanju, naj se no<strong>si</strong>lci kmetijskih<br />
gospodarstev za spremembe GERK-ov in vpis podatkov v RKG na<br />
Upravni enoti Murska Sobota predhodno naročijo po telefonu št.<br />
513 12 60, 513 12 18, 513 11 08, 513 12 24 ali 513 12 16.<br />
Irena Šinko<br />
Posebne trgatve tudi v Pomurju postajajo tradicionalne<br />
Svečniška trgatev<br />
za suhi jagodni izbor<br />
V družbi Radgonske gorice so opravili še zadnje dejanje trgatve letnika 2009<br />
Posebne trgatve niso več<br />
modna muha, postale so tradicija,<br />
nemalokrat tudi nuja,<br />
saj potrošniki povprašujejo<br />
predvsem po kakovostnem<br />
vinu. Kakovostno vino je mogoče<br />
pridelati tudi z normalnimi<br />
trgatvami, med potrošniki<br />
vina pa je tudi veliko<br />
takih, ki imajo radi posebna<br />
vina, predikate, ki jih pijejo<br />
ob posebnih priložnostih. In<br />
tem so namenjena vina posebnih<br />
trgatev, izbori, ledena<br />
vina, jagodni izbori, suhi jagodni<br />
izbori … Pred dobrim<br />
desetletjem so se za posebne<br />
trgatve odločali le posamezniki<br />
vinogradniki, danes pa<br />
skorajda ni več večjega vinogradnika,<br />
ki prideluje za trg,<br />
da v vinogradu nekaj grozdja<br />
ne bi pustil tudi za posebne<br />
trgatve.<br />
Letošnja jesen in zima sta bili<br />
idealni za takšne trgatve, tudi v<br />
Pomurju smo imeli kar nekaj ledenih<br />
trgatev, ne bo pa manjkalo<br />
tudi vin, ki jih bodo prodajali kot<br />
suhi jagodni izbor. Ob peščici zasebnih<br />
vinogradnikov so se za<br />
posebne trgatve med prvimi odločili<br />
v družbi Radgonske gorice<br />
in v Vinogradništvu in vinarstvu<br />
Kapela. Miklavževa in svečniška<br />
trgatev v Radgonskih goricah<br />
imata že več kot desetletno tradicijo,<br />
podobno tudi božična trgatev<br />
na Kapeli.<br />
Svečniška trgatev v vinogradu v Policah je bila v družbi Radgonske gorice zadnje dejanje<br />
trgatve letnika 2009. Foto: L. Kramberger<br />
Letošnja svečniška trgatev v<br />
družbi Radgonske gorice je bila<br />
že dvanajsta, nanjo pa so tudi tokrat<br />
povabili številne goste, saj je<br />
tovrstna trgatev praznik, ki ga je<br />
treba tudi primerno zaznamovati.<br />
Pravijo, da se ob svečnici da<br />
napovedati, kakšna bo zima. Takrat<br />
namreč pride medved iz brloga,<br />
če je megleno, ostane zunaj,<br />
če je sonce, se vrne v brlog, nadaljuje<br />
zimsko spanje in zima bo še<br />
Za dobro in prijetno razpoloženje je poskrbel kapelski kvartet.<br />
Da je manjkal en član ansambla, niti ni bilo pomembno.<br />
Foto: L. Kovač<br />
dolga. Sončno vreme je letos na<br />
svečnico medveda poslalo nazaj<br />
v brlog, v gorice v Policah pa je<br />
zvabilo številne trgače, da bi potrgali<br />
še zadnji pridelek grozdja<br />
letnika 2009.<br />
V družbi Radgonske gorice so<br />
za to trgatev pustili 500 trsov šardoneja,<br />
ga pred ptiči zaščitili z<br />
mrežami, iz natrganega grozdja<br />
pa so iztisnili 50 litrov žlahtnega<br />
mošta in v njem namerili kar 220<br />
Oe stopinj sladkorja. Direktor<br />
Borut Cvetkovič pravi, da je bil<br />
letošnji pridelek grozdja podoben<br />
lanskemu, kakovost pa je bila<br />
prav tako izvrstna. Po donegovanju<br />
mošta in vina bodo žlahtno<br />
kapljico suhega jagodnega izbora<br />
napolnili v posebne 0,35-litrske<br />
steklenice v obliki sveče in<br />
jih namenili predvsem v promocijske<br />
namene.<br />
Ludvik Kovač<br />
Svečniško trgatev v Policah sta s svojo prisotnostjo počastila<br />
tudi bog vina Dionizij in vinska kraljica Radgonsko- Kapelskih<br />
goric Janja Korošec. Foto. L. Kovač<br />
Izobraževanja kmetovalcev<br />
5. 2. 2010: KGZS – Zavod M. S., dvorana, Ulica Štefana Kovača<br />
40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, predavanje KOP –<br />
REJ, Prehrana govejih pitancev, Preventiva pred boleznimi pri<br />
govedu, Mikroklimatski pogoji za goveda.<br />
9. 2. 2010: Ljutomerčan, degustacijska dvorana, Kidričeva<br />
ulica 2, 9240 Ljutomer, ob 9.00, predavanje KOP – IVG,<br />
Oskrba vinogradniških tal, Integrirano varstvo vinske trte<br />
pred boleznimi in škodljivci, uporaba herbicidov in aplikacij<br />
FFS.<br />
9. 2. 2010: KGZS – Zavod MS, dvorana, Ulica Štefana Kovača<br />
40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, ne velja za KOP, Dom,<br />
družina, dopolnilne de<strong>javnost</strong>i – Načrtovanje zdravih jedilnikov<br />
– tečaj.<br />
10. 2. 2010: Gostilna Pri Zlatici, Gornji Petrovci 91 a, 9203<br />
Petrovci, ob 9.00, predavanje KOP – ZEL, Gospodarske lastnosti<br />
vrst rastlin z vidika kakovostne krme za ozelenitev njivskih<br />
površin, Kmetijska mehanizacija, potrebna za ozelenitev<br />
tal na njivah, Kaj nam je in kaj nam bo prineslo vreme v<br />
prihodnje, Predstavitev rastlin za ozelenitev na njivskih površinah.<br />
10. 2. 2010: KGZS – zavod MS, dvorana, Ulica Štefana Kovača<br />
40, 9000 Murska Sobota, ob 10.00, predavanje KOP<br />
– TSA, Sadne vrste v travniških sadovnjakih, Biotično varstvo<br />
travniških sadovnjakov.<br />
11. 2. 2010: Občina Lendava, dvorana, sedež KSS, Kranjčeva<br />
ulica 22, 9220 Lendava, ob 9.00. predavanje KOP<br />
– navzkrižna skladnost, Predstavitev zahtev standarda za<br />
identifikacijo in registracijo živali na praktičnih primerih,<br />
Predstavitev zahtev standarda za fitofarmacevtska sredstva<br />
ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, Predstavitev tehnoloških<br />
rešitev za prilagoditev zahtevam navzkrižne skladnosti –<br />
standard za dobro počutje živali.<br />
11. 2. 2010: Občina Križevci, dvorana, Križevci pri Ljutomeru<br />
11, 9242 Križevci, ob 9.00, predavanje KOP – IPL, Uporaba<br />
<strong>si</strong>stema FITO-INFO v okviru integrirane pridelave poljščin, Koruzna<br />
bulava snet, Karantenske bolezni in škodljivci pri pridelavi<br />
poljščin.<br />
11. 2. 2010: Gornja Radgona, ga<strong>si</strong>lski dom, Ga<strong>si</strong>lska cesta 2,<br />
9250 Gornja Radgona, ob 9.00, predavanje KOP – IVG, Oskrba<br />
vinogradniških tal, Integrirano varstvo vinske trte pred boleznimi<br />
in škodljivci, uporaba herbicidov in aplikacij FFS.<br />
11. 2. 2010: Hotel Radin, Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci,<br />
ob 10.00, ne velja za KOP, Dom, družina, dopolnilne<br />
de<strong>javnost</strong>i – Srečanje kmetic Pomurja.<br />
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja<br />
Denar hitreje do upravičencev<br />
Agencija je v teh dneh skupno izplačala že 152,5 milijona evrov za OMD-je in enotna plačila<br />
Iz Agencije za kmetijske trge<br />
in razvoj podeželja so sporočili,<br />
da so do sredine prejšnjega<br />
tedna izdali skupno nekaj več<br />
kot 109 tisoč odločb za zahtevke<br />
zbirne vloge 2009 in bodo skupno<br />
v teh dneh izplačali že 152,5<br />
milijona evrov. Agencija je tako<br />
začela izdajati odločbe in izplačevati<br />
v primerjavi s predhodnim<br />
letom, ko je bila glavnina<br />
izplačana v februarju 2009, mesec<br />
ali dva prej, v primerjavi z<br />
zahtevki za leto 2007 pa celo tri<br />
mesece prej.<br />
Odločbe z izplačili za območja z<br />
omejenimi možnostmi za kmetijsko<br />
de<strong>javnost</strong> (OMD) so bile izdane in<br />
izplačane že pred dogovorjenim rokom,<br />
saj je večina vlagateljev prejela<br />
odločbe in izplačila že v novembru,<br />
kar je v primerjavi z zahtevki zbirne<br />
vloge 2007 kar tri mesece prej.<br />
Agencija je izdala 47.617 odločb, kar<br />
predstavlja skoraj 99 odstotkov prejetih<br />
vlog, in v letu 2009 izplačala<br />
37,8 milijona evrov. V teh dneh bo<br />
Agencija izplačala še dodatnih 2,7<br />
milijona evrov. V sredini decembra<br />
je agencija začela izdajati odločbe<br />
za enotna plačila in do sredine prejšnjega<br />
tedna izdala 58.850 odločb<br />
za EKO 0 – plačila na površine, kar<br />
predstavlja nekaj več kot 98 odstotkov<br />
prejetih vlog, in 3.027 odločb za<br />
drobnico (ovce in koze), kar predstavlja<br />
96 odstotkov prejetih vlog<br />
ter skupno izplačala 109,2 milijona<br />
evrov (od tega 20 milijonov evrov<br />
že decembra 2009). V teh dneh bo<br />
agencija izplačala še 2,8 milijona<br />
evrov neposrednih plačil. Odločbe<br />
za govedo bo agencija začela izdajati<br />
in izplačevati v prvi polovici maja<br />
in končala v juniju 2010, prav tako<br />
bo v tem obdobju izdala in izplačala<br />
tudi glavnino odločb za kmetijsko<br />
okoljska plačila (S)KOP. L. K.
Change language