Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si

Pomurski vestnik, 1959: 

Vaščani Nuskove bodo 7. 

februarja po 60 letih spet 

imeli Borovo gostüvanje. 

Če Dora ne najde 

snega, ga še rada da. 

Čestitamo ob 

slovenskem 

kulturnem 

prazniku! 

Uredništvo 

Stran 3: Pretresljive izpovedi 

na sojenju Alojzu Hajdinjaku iz 

Prosečke vasi 

Dan po prepiru 

podlegla ranam 

Stran 4: V ljutomerskem 

Muralesu kljub težavam uspešno 

sklenili lansko poslovno leto 

Po posle v Avstrijo 

in Ukrajino 

Stran 5: Zadolženost podjetij 

Vedno več neplačanih 

računov 

Stran 6: Javno podjetje CERO 

Puconci postalo upravljavec 

odlagališča odpadkov v Dolgi 

vasi in Puconcih 

Pomurske smeti 

v Dolgo vas 

Stran 8: Mikroorganizmi iz 

vode v avtomatih neupravičeno 

razburili slovensko javnost 

Radenski 

umazali vodo 

Stran 11: S pisateljem in 

pesnikom Ferijem Lainščkom 

o (kult)uri resnice 

Bližje peklu 

kot nebesom 

Nepreslišano 

Murska Sobota, 4. februarja 2010, leto LXII, št. 5, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,60 evra 

Vreme: Sprva bo delno 

jasno, nato oblačno 

z dežjem in snegom. 

Psa iz Sela pokončala jelenjad v Bogojini s tran 3 

Torkov krvav ples v obori 

Nemška ovčarka in manjši pes mešanec sta v ograjenem prostoru turistične kmetije 

Gutman - Zver poklala enaindvajset divjih živali, med njimi tudi enajst brejih košut 

Foto: Tomo Köleš 

Anton Štihec pisal Borutu Pahorju za podporo 

Zasebno pismo 

razgrelo javnost 

s tran 2 

Brigita Perhavec: »SD na volitve verjetno s svojim kandidatom« – 

Mitja Slavinec: »Možnost, da bi LDS podprla Štihca, je zanemarljiva« 

– Kaj je Štihec pisal v svojem blogu na portalu Pomurje.si? 

Postavljanje spomenikov 

je simbolično dejanje. 

Nov spomenik Pozabljeni 

kovček na soboški železniški 

postaji je eno redkih 

obeležij za premislek o 

holokavstu in prvi spomenik, 

posvečen spominu na 

prekmurske Jude. Hkrati 

je to obeležje pomembno 

kulturno dejanje, kajti v tej 

pokrajini že dolgo nismo 

postavili kakšnega spomenika. 

Pred slovenskim 

kulturnim praznikom pa 

je pravi čas za refleksije o 

kulturi. V pogovoru s pesnikom 

in pisateljem Ferijem 

Lainščkom se retorično 

sprašujemo, ali je v 

času, ko se kriza tako neusmiljeno 

zrcali v družbi in 

kulturi, čas za slavje. »Ima 

smisel, ima,« odgovarja, 

»če slavi zmago človeškega 

duha nad vsakodnevno 

banalnostjo in novodobnim 

barbarstvom.« 

Več na strani 11. 

Stran 13: Radgonski govedorejci 

o razmerah v kmetijstvu 

Boljše mleko, 

višja cena? 

Stran 16: Akcija ob 

mednarodnem dnevu mokrišč 

Hodili ob 

Muri za Muro 

NAROČNIK 

Karikatura: Anton Buzeti 

Nismo muha enodnevnica 

Če se torej v zadnji letih trudimo, da bi kulturo ponovno približali delovnemu 

človeku, potem si le prizadevamo, da bi ji dali tisto vlogo in mesto, 

katero bi že vse od začetka morala imeti. Ob tem pa se postavlja vprašanje, 

kako bi to lahko dosegli, kakšne oblike in sredstva bi pri tem morali izkoristiti. 

Verjetno ostaja še naprej osnovno sredstvo knjiga, oziroma pisana beseda, 

čeprav sta jo v zadnjem desetletju nevarno ogrozila radio in televizija. 

Kako potemtakem knjigo približati delovnemu človeku? Jasno je, da se 

morata približevati oba, knjiga in človek. Tudi človek mora postati nekoliko 

bolj odprt, sprejemljiv za knjigo, sicer bo akcija ostala na pol poti. Izredno 

pomembna v tem procesu približevanja pa bo vloga knjižnic. 

Vestnik, 7. februarja 1974

2 AKTUALNO 

V premislek 

Nafta – 

Vestnik 

1 : 0 

Dolgo sem tehtal, ali naj napišem te vrstice. Bržkone jih ne bi, 

če bi mi le uspelo priti do prvega moža lendavske Nafte in si izmenjati 

nekaj besed. Lahko da tudi vročih, za koga neprijetnih, a za 

razumevanje demokracije in z njo povezane novinarske neodvisnosti 

še kako potrebnih in pomembnih. Pa so se klici vselej ustavili 

nekje v direktorjevem preddverju. Škoda. 

Nafta Lendava je v stoodstotni lasti države. Institucije torej, ki 

prisega na vrednote demokracije, eden njenih prvih znanilcev je 

svoboda govorjene in pisane besede. Temu primerno tudi Ustava 

Republike Slovenije v svojem 39. členu vsakomur zagotavlja pravico 

do informacije javnega značaja. In to pravico Vestnik svoji 

14.000-glavi družini vsakotedensko zagotavlja že polnih šest desetletij. 

Nihče mu je ne bo vzel! Pa najsi prihaja iz Ljubljane ali 

Lendave, z leve ali desne, iz predsedniške ali direktorske pisarne. 

Sploh pa ne z grožnjami. 

Vestnik je, tako kot vsi drugi slovenski mediji, lanskega novembra 

prenesel informacijo, ki je prišla iz nemškega državnega tožilstva 

in ki jo je potrdila evropska nogometna zveza UEFA. Da je 

namreč zaradi suma prirejanja rezultatov na nogometnih prvenstvenih 

tekmah sprožila preiskavo, v katero je zajetih kar dvesto 

tekem, med njimi sedem v prvi slovenski ligi. Na seznamu osumljenih 

klubov se je znašla tudi lendavska Nafta. Ne le, da je to 

informacija javnega značaja, za slehernega novinarja in za sleherni 

časopis je to tema za naslovnico. Kajti tudi časopisi se prodajamo. 

Pa nam je Mirko Horvat, direktor Nafte in prvi mož lendavskih 

nogometašev, to, z njegovim komentarjem pospremljeno 

pisanje, očitno zameril. Celo tako, da je do nadaljnjega prepovedal 

oglaševanje stoodstotno državnega podjetja v našem mediju. 

Hudo. Za nameček je ob pomoči tajnice sporočil, da se z urednikom 

Vestnika ne bo pogovarjal in da pričakuje klic direktorja. V 

opravičilo? Komu in za kaj? Ker smo korektno in profesionalno 

opravili svoje delo? 

Vestnik pišemo za bralce in le oni so ogledalo našega početja. 

Zaenkrat nam kažejo, da delamo dobro. Mi pa jim sporočamo, da 

je v naslovu zapisan le trenutni izid. Dolgoročno je zanesljivi poraženec 

lendavska Nafta. 

Bojan Budja 

V mesecu, ko slavi naročnik 

svoj rojstni dan, imate 

možnost izbrati darilo: 

mali oglas v Vestniku ali 

čestitko na Murskem valu 

Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte 

v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 

Murska Sobota. 

Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka 

z eno pesmico sta brezplačna. 

Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v 

mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna 

legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen 

naslov naročnika. 

Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in 

veljajo samo za fizične osebe. 

KUPON mali oglas čestitka (označi) 

Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: 

 

Pogled od zunaj 

Pozabljeni kovček 

Čisto prav, pošteno in razumljivo je, da so v 

Sloveniji, prav v Murski Soboti, postavili prvi 

spomenik v spomin na holokavst po desetletjih, 

ko se o Judih ni kaj dosti govorilo in ko 

so tistim preživelim, ki so se vrnili v izpraznjene 

domove, nacionalizirali še tisto, kar jim je 

ostalo od nacistov. To in rušenje soboške sinagoge 

sta bila še dodatna udarca preživelim prekmurskim 

Judom, od katerih jih danes živi še 

zelo malo. Nerazumljivo se mi zdi, da so prav 

znanstveni krogi bili ali so še prepričani, da so 

Jude iz Murske Sobote odpeljali z železniške 

postaje, kjer so postavili spomenik Pozabljeni 

kovček, ki naj bo v spomin vsem odpeljanim. 

Je ta ideja nastala v Znanstvenoraziskovalnem 

centru SAZU? 

Pri tem da so jih zbrali na železniški postaji, 

gre za zavajanje javnosti z napačnimi podatki. 

Med nami še živijo ljudje, ki so bili kot pripadniki 

izraelitske veroizpovedi odpeljani v različna 

taborišča, največ v Auschwitz. Najstarejša 

prekmurska Judinja se spominja takole: »Zjutraj 

ob peti uri so na vrata potrkali žandarji in 

nam dali eno uro časa, da smo s seboj vzeli najnujnejše 

stvari, in odšli smo v sinagogo, kjer je 

bilo zbirališče. Nismo vedeli, kaj bodo z nami. 

Zvečer so nas vse odpeljali s tovornjaki v Nagykanizso.« 

Tovrstne podatke dobimo na raziskovalnih 

terenih pri ljudeh, ki so to doživeli. 

Žal mnogi zgodovinopisci dokumentirajo na 

podlagi že objavljenih, a neverodostojnih podatkov 

kar v svojih udobnih kabinetih. Prav 

ljudje, ki se ukvarjajo s tem poglavjem preteklosti, 

izjavljajo, da je bila zadnja postaja soboška 

železniška postaja. Vendar nihče od Judov ni bil 

deportiran s te postaje, ki jo bodo kmalu menda 

obnavljali in bo tam gradbišče. Glede postavitve 

simboličnega spomenika bi se mi osebno zdela 

veliko primernejša lokacija v Spominskem parku 

na nekdanjem judovskem pokopališču. Ni 

dvoma, da so bili soboški Judje 26. aprila 1944 

po enodnevnem zadrževanju v sinagogi še isti 

dan, brez postanka na železnici, odpeljani s tovornimi 

vozili na Madžarsko. Šele od tam so 

stopili v vagone z napisom Auschwitz. O tem na 

spominski slovesnosti nismo zasledili niti besede. 

Mogoče pa so imeli pobudniki spomenika v 

mislih madžarsko železniško postajališče? Vseeno 

menim, da gre za nepoznavanje zgodovinskih 

dejstev. Prav minister Lukšič, slavnostni in 

edini govornik, je med drugim povedal, da so 

6. aprila 1944 zbrane lendavske Jude iz sinagoge 

v taborišče odpeljali v naslednjih dneh. Ta 

podatek je seveda napačen. Odpeljani pa niso 

bili samo iz dveh prekmurskih mest, kakor smo 

lahko slišali, temveč še iz drugih krajev na tej 

strani Mure (Beltinci, Hodoš), ki niso bili omenjeni, 

saj so mogoče raziskovalcem še neznani. 

Nenavadno se mi zdi tudi to, da zgodovinarji 

in humanisti govorijo o bistveno večjih števil- 

4. februar 2010 – 

Anton Štihec pisal Borutu Pahorju za podporo 

Zasebno pismo 

razgrelo javnost 

Brigita Perhavec: »SD na volitve verjetno s svojim kandidatom« – 

Mitja Slavinec: »Možnost, da bi LDS podprla Štihca, je zanemarljiva« 

Soboški župan Anton Štihec 

je na predsednika Socialnih 

demokratov Boruta Pahorja 

naslovil pismo, v katerem 

ga vabi, da med rešitve za lokalne 

volitve v Murski Soboti 

vključijo možnost, da ga podprejo 

kot neodvisnega, nestrankarskega 

županskega 

kandidata. 

Kot Štihec poudarja v pismu, je 

na lokalnih volitvah leta 2002 nastopil 

kot skupni kandidat šestih 

strank (SMS, SDS, NSi, SLS, Zeleni 

in DeSUS), na nadomestnih županskih 

volitvah leta 2004 pa kot 

kandidat petih političnih strank 

(SDS, NSi, SLS, As in Zeleni), ki 

so ga podprle tudi na lokalnih 

volitvah leta 2006. Kot je znano, 

je Štihec pred časom zapustil vrste 

SDS zaradi nesoglasij v stranki 

na lokalni ravni. Med drugim 

Štihec v pismu še zapiše: »Doslej 

sem vodil Mestno občino Murska 

Sobota kot župan vseh meščanov 

in meščank in ne le kot župan posameznih 

političnih ali drugih 

skupin. Ker sem odprt do vseh, 

mi ne glede na politično sestavo 

mestnega sveta v tem ali prejšnjem 

mandatu skupaj s svetniki 

uspeva, da praktično vse projekte 

v mestnem svetu sprejemamo 

skoraj vedno soglasno in v korist 

vseh.« Mag. Robert Celec, ki je doslej 

edini evidentirani županski 

Ker je pismo izredno hitro prišlo v javnost, je Štihec o tem pisal 

tudi v svojem blogu na portalu Pomurje.si, kjer je med drugim zapisal: 

»V petek, dne 29. 1. 2010, sem ob 22.02 na svoj zasebni mail 

dobil e-pošto z naslova pomurska.sds@siol.net s pripeto datoteko v 

formatu PDF. V pripeti datoteki je bilo skenirano moje pismo, poslano 

(po redni pošti v kuverti) osebno predsedniku stranke SD g. 

Borutu Pahorju. Dokument PDF ima v svojih lastnostih zapisano, 

da je bil ustvarjen 29. 1. 2010 ob 21.47. Ustvarjen je bil s programskim 

paketom OpenOffice.org 3.1. Približno 15 minut po skeniranju 

in kreiranju PDF-dokumenta so mi ga torej že poslali na moj zasebni 

e-mail naslov. Ugotovim torej lahko, da so na stranki SD moje 

pismo, poslano po redni pošti, prejeli v četrtek, 28. 1. 2010, že dan 

kasneje, v petek, 29. 1. 2010, pa so ga nekateri razpošiljali naokrog. 

Predvidevam lahko, da g. Pahor (glede na njegove obveznosti) mojega 

pisma ni utegnil niti še prebrati, pa so ga že brali drugi.« Štihec 

je v blogu še zapisal, da v SD-ju ne bodo imeli težkega dela pri ugotavljanju, 

kdo bi lahko pismo iz Ljubljane posredoval lokalni SDS in 

predvsem s kakšnimi interesi je ta oseba iz SD-ja to naredila. 

kandidat pri SDS, meni, da Štihec 

pooseblja ravno nasprotno razmišljanje: 

»Vsak, ki razmišlja drugače, 

je zanj takoj sovražnik.« Kot 

so nam sporočili iz urada župana, 

je Štihec podobna pisma poslal 

predsednikom osmih največjih 

političnih strank. V zadnjem času 

je bilo večkrat možno slišati ugibanja, 

da naj bi Socialni demokrati 

Štihca podprli na lokalnih volitvah, 

v zameno pa bi predsednica 

soboškega občinskega odbora Socialnih 

demokratov Brigita Perhavec 

postala direktorica Zavoda za 

kulturo, šport in turizem Murska 

Sobota. Perhavčeva je omenjeno 

teorijo zanikala in poudarila, da 

eno z drugim nima nobene povezave. 

Perhavčeva je še povedala, 

da bodo imeli danes v stranki 

sestanek, na katerem bodo obravnavali 

tudi lokalne volitve, ter da 

bodo najverjetneje na volitve šli 

s svojim kandidatom. Po njenem 

mnenju je za imenovanje kandidata 

za župana ključno mnenje 

lokalnega odbora, če pa bi prišlo 

do »direktive« z vrha stranke, ki bi 

določala drugega kandidata kot 

občinski odbor, bi sama izstopila 

iz stranke. Prav tako je bilo mogoče 

v zadnjem času večkrat slišati, 

da naj bi Štihca na volitvah podprla 

tudi Slovenska nacionalna 

stranka, tudi iz razloga, ker naj bi 

soboški župan v občinski upravi 

zagotovil službo ženi poslanca in 

vodje lokalne SNS Mirana Györeka. 

»Moja žena je tam opravljala 

pripravništvo in začasno dela tam 

samo še za določen čas, ni pa sklenila 

delovnega razmerja za nedoločen 

čas. Takšnih neutemeljenih 

kritik ne sprejemam, potemtakem 

žena poslanca ne bi smela nikjer 

opravljati dela, ne da bi kdo posumil 

na politični klientelizem,« 

odgovarja Györek, ki o podpori 

Štihcu meni, da v primeru, da 

stranka ne bo nastopila z lastnim 

županskim kandidatom, trenutno 

vidi Štihca kot edinega kandidata 

z ambicioznim programom, 

za katerega pa Györek pravi, da 

je vprašanje, koliko je realno izvedljiv. 

»Zaenkrat še čakamo programe 

drugih kandidatov.« Vodja 

soboške LDS dr. Mitja Slavinec 

o imenih strankinih kandidatov 

za lokalne volitve ni želel govoriti, 

saj se bo naslednji teden sešel 

svet stranke, kjer bo tekla beseda 

ravno o tem, sam pa meni, da je 

verjetnost, da bi LDS podprla Štihca, 

zanemarljiva. Doslej je javno 

podporo Štihcu na jesenskih volitvah 

izrekla le Žerjavova SLS. 

Timotej Milanov 

kah deportiranih, 

kot jih je bilo v resnici. 

Iz vsega Prekmurja 

jih je bilo 

po do zdaj utemeljenih 

podatkih 

odpeljanih 387 in precej višje številke, kot jih 

mnogi navajajo, vsekakor niso resnične. Mediji 

poročajo, da samo iz Murske Sobote čez petsto. 

Lukšič je izjavil, da se jih je vrnilo 50, a po 

zdajšnjih zbranih podatkih jih je bilo 65. Če so 

bili sposobni prešteti vse žrtve NOB-ja, bi bilo 

priporočljivo prešteti še število prekmurskih judovskih 

žrtev, preden bodo s podatki javno nastopali. 

Za mnoge drzne novinarje pa veljajo 

objave tovrstnih podatkov za slabo delo, saj se 

ne prepričajo, neredki niti ne podvomijo o njihovi 

resničnosti. 

Zato ni čudno, da številni ne verjamejo zgodovinarjem, 

so celo taki, ki dvomijo v holokavst. 

V vednost o hebrejski kulturi pa glede judovskih 

praznikov velja, da se tedenski štiriindvajseturni 

praznik sabat prične v petek zvečer 

in v tem času verni Judje ne opravljajo 

nobenih del, ki niso v skladu z verskimi zapovedmi. 

Odkritje spomenika v petek, 29. januarja, 

seveda ni bilo na seznamu judovskih sabatovih 

opravil. 

Bojan Zadravec 

Rojstni dan naročnika v času od 1. 2. do 28. 2. 2010. 

Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. 

Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek 

(namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Milan 

Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), 

Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. 

št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij 

ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. 

Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; 

KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o 

davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. 

Naklada: 14.050 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

– 4. februar 2010 AKTUALNO 

3 

Psa iz Sela pokončala jelenjad v Bogojini 

Krvav ples v obori 

Nemška ovčarka in manjši pes mešanec sta v ograjenem 

prostoru turistične kmetije Gutman - Zver poklala 

enaindvajset divjih živali, med njimi tudi enajst brejih košut 

Poročali smo že o pasji vojni 

na Hodošu, kjer nevarni psi iz 

vasi sejejo strah in trepet. Po 

pripovedovanju domačinov 

so tamkajšnji psi v zadnjih 

dveh letih pokončali sedem 

psov. Zadnjega pred dnevi. V 

noči pred torkom pa sta si psa 

iz Sela privoščila krvav ples v 

ograjenem prostoru turistične 

kmetije Gutman - Zver. Pokončala 

sta kar 21 divjih živali. 

Policisti so sicer nevestna 

lastnika kmalu odkrili, vendar 

je to kaj slaba uteha za 

Gutman - Zverove. V ozadju 

nad vsemi pa visi torkov masaker 

bulmastifov, ki so v Ljubljani 

usmrtili lastnika. 

»To je bila prava katastrofa, 

pravo pustošenje … Saj sploh nimam 

besed,« je s težkim srcem 

v praznem ograjenem prostoru, 

kjer je za veselje številnih obiskovalcev 

kmetije in tudi naključno 

mimoidočih skrbela udomačena 

divjad, razlagal Branko Zver. 

Z grozo se spominja torkovega 

dopoldneva, ko so jim sporočili, 

da v obori leži poklana jelenjad. 

Nemška ovčarka in manjši 

pes mešanec sta pokončala odraslega 

jelena, tri šilarje, šest mladičev 

in enajst brejih košut. Med 

vsemi divjimi živalmi, ki so bile 

v obori, je s hudimi poškodbami 

preživel le odrasel jelen. Psa sta 

po pokolu počakala za ogrado. 

»Psico si lahko s klicanjem in 

dobrikanjem priklical k sebi. Videlo 

se je, da skrbijo zanjo, saj je 

bila urejena. Mešanec se je v začetku 

izmikal, vendar se je tudi 

on pustil ujeti. Da sta to naredila, 

je najbrž kriv živalski nagon. V 

oboro sta prišla skozi luknjo pod 

mrežo,« je še pojasnil sogovornik. 

Gutman - Zverovi so divjad udomačili 

pred dobrim desetletjem. 

»Ne vem, kaj bomo storili zdaj. 

Odločiti se moramo, ali bomo še 

naprej redili divjad. Sam bi najraje 

vse spremenil v pašnik za govedo,« 

z rameni skomigne Zver, 

ko govori o usodi preživelega jelena 

in nadaljnje reje divjadi. »Nikoli 

si ne bi mislil, da je kaj takega 

možno,« še pristavi ozirajoč se 

po prazni obori na obrobju Bogojine 

ob cesti proti Bukovnici. 

Ovčarko in psa so odpeljali v zavetišče. 

V noči pred torkom sta psa v Bogojini pokončala 21 divjih živali. Foto: PU MS 

Branko Zver: »Psa sta se v oboro očitno potegnila pod ograjo.« Foto: A. B. 

Golob kot vaba za ujede 

V nedeljo se je zgodil nov primer mučenja živali v Pomurju. 

Enaintridesetletnik je v okolici Spodnjega Krapja nastavil 

past za lovljenje ujed. Kot vabo je uporabil živega goloba. 

Ob živali je bila še posodica z vodo, v kateri pa je voda zaradi 

nizkih temperatur zamrznila. Golob je končal v zavetišču, 

nevestni Prlek pa si je prislužil kazensko ovadbo. Foto: PU MS 

Vse se začne 

pri lastnikih 

Po Zakonu o zaščiti živali in 

po Pravilniku o zaščiti hišnih živali 

je vsak lastnik dolžan poskrbeti 

za zaščito svoje živali in tudi 

preprečiti, da bi njegova žival 

povzročila poškodbo človeku ali 

drugi živali. Skrbnik psa mora z 

ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma 

z drugimi ukrepi zagotoviti, 

da pes ni nevaren okolici, 

in zagotoviti fizično varstvo psa 

tako, da zagotovi vse ukrepe, ki 

preprečijo pobeg živali. Kadar 

pristojni inšpektor ali policija 

ugotovi kršitev navedenih določb, 

lahko skrbnika psa kaznuje 

z globo od 400 do 800 evrov. 

Xena Cukrov Novak, direktorica 

Območnega urada Veteri- 

narske uprave Murska Sobota, 

pravi, da je nevaren pes tisti, ki 

je ugriznil človeka oziroma žival: 

»Če inšpektor psa označi kot nevarnega, 

potem veljajo posebna 

pravila. Nevaren pes mora biti 

nameščen v pesjaku ali v ograjenem 

prostoru z ograjo, visoko 

najmanj 1,8 metra, ki je na vhodu 

označen z opozorilnim znakom. 

Kadar je s psom na sprehodu, 

mora lastnik zagotoviti varnost 

tako, da ima nevarnega psa na 

povodcu in da je ta opremljen z 

nagobčnikom.« Veterinarski inšpektor 

ima možnost odrediti, 

da mora tak pes na šolanje, navsezadnje 

se žival lastniku lahko 

tudi odvzame. »Lastniki nevarnih 

psov bi se morali končno začeti 

zavedati, da so v celoti odgovorni 

za vsa dejanja, ki jih storijo njihove 

živali človeku ali drugim živalim,« 

je k temu pripomnila Breda 

Habjanič, prva borka za pravice 

živali v regiji ob Muri. Tudi na 

www.pomurje.si. 

Andrej Bedek 

Alojz Hajdinjak se na sodišču ni zagovarjal. Foto: Nataša Juhnov 

Pretresljive izpovedi na sojenju 

Alojzu Hajdinjaku iz Prosečke vasi 

Dan po prepiru 

podlegla ranam 

Hajdinjak, ki je od zločina v priporu, se je branil z 

molkom, njegovi družinski člani pa so na prostoru 

za priče povedali, kako ni minil niti dan, da se 

obtoženec ne bi z udarci lotil svoje žene 

»Ležal je v kuhinji na 

kavču, nje pa ni pustil v kuhinjo. 

Začela sta se prepirati, 

zato sem raje šla ven. 

Ko je čez nekaj časa odšel 

od hiše, sem vstopila noter. 

Albina je krvavela iz glave, 

vendar ni dovolila, da bi poklicala 

zdravnika. Bala se je, 

da bi jo potem znova pretepel,« 

je na prostoru za priče 

v dvorani številka 12 okrožnega 

soboškega sodišča 

pripovedovala Angela Fujs. 

Tožilec Robert Stojko je njenega 

zeta Alojza obtožil, da 

je 17. novembra lani med 

prepirom odrinil ženo, ki je 

zaradi hudih poškodb glave 

dan kasneje umrla. 

Kot je še dejal Stojko, obtoženec 

ni dovolil, da bi se ji poklicalo 

zdravniško pomoč. Ko je 

Fujsova prosila, naj pokliče pomoč, 

ji je zabrusil, da se nje to 

ne tiče. Dan po usodnem prepiru 

je sporočila vnuku, naj pokliče 

pomoč, vendar je ta prišla 

prepozno. Kot so ugotovili izvedenci, 

je smrt nastopila tudi 

zaradi oslabljenega organizma, 

ki ga je načel alkohol. 

morda ni pil alkohola. »Vsega je 

kriv alkohol, saj sta oba čezmerno 

pila. Tudi ponoči, ko sta spala, 

sta imela ob postelji pijačo. Večkrat 

sem videl, kako je oče tepel 

mamo,« je brez dlake na jeziku 

govoril Tomaž Hajdinjak, obtoženčev 

sin. 

Tožilec je Hajdinjaku, ki je od 

zločina v priporu in se brani z 

molkom, še pripisal, da je ženo 

letos pretepel najmanj enkrat tedensko. 

»Z ročajem metle ji je izpahnil 

ramo, večkrat jo je na tleh 

tudi obrcal,« je naštel. »Razmere 

so bile grozne, mama je bila zmeraj 

v modricah,« je obdobje, preden 

se je odselila od doma, opisala 

obtoženčeva hčerka Lidija. 

»Spomnim se, da smo prišli na 

njivo, ko je kar brez razloga z vilami 

napadel Albino. Ker sem 

mu ugovarjal, se je spravil še nadme. 

Rešil sem se tako, da sem mu 

pobegnil. Udarci so padali tudi 

le zaradi besed, ki mu niso bile 

všeč,« je pričal Igor Krauthaker. 

»Vsi so vedeli, kaj se dogaja,« je 

še pripomnil zet pokojne. »Bil je 

miren, sicer občasno samosvoj, 

vendar smo taki ponavadi vsi,« je 

obtoženca opisala Bernarda Ku- 

»Vsega je kriv alkohol, saj sta oba čezmerno 

pila. Tudi ponoči, ko sta spala, sta imela 

ob postelji pijačo. Večkrat sem videl, 

kako je oče tepel mamo.« 

Tudi tašče se je Hajdinjak 

večkrat lotil. »Ponavadi sem 

mu ušla in se skrila pri sosedih. 

Nekoč, ko je prišel ponoči 

pijan domov, je po meni, ko 

sem spala v postelji, zlil mrzlo 

vodo,« je dejala priča. »Trezen 

skorajda nikoli ni bil,« pa je odgovorila 

odvetniku Gorazdu 

Balažicu na vprašanje, ali njegov 

varovanec usodnega dne 

har, natakarica v bifeju, kjer se 

je pogosto zadrževal. Hajdinjak 

je bil v preteklosti zaradi nasilja 

v družini sicer že dvakrat obsojen. 

Na eni od obravnav je takrat 

dejal, da sta se z ženo prepirala, 

ker ga je motilo njeno prekomerno 

uživanje alkoholnih pijač. Sojenje 

se bo predvidoma nadaljevalo 

prihodnji mesec. 

Andrej Bedek

4 gospodarstvo 

4. februar 2010 – 

V ljutomerskem Muralesu kljub težavam uspešno sklenili lansko poslovno leto 

Po posle v Avstrijo in Ukrajino 

Klasičnih dodelavnih poslov nimajo, izdelke, ki jih iz lastnih materialov izdelujejo za tuje blagovne znamke, 

pa želijo v celoti nadomestiti z izdelki lastnih blagovnih znamk – Glavna trga zaenkrat Slovenija in Hrvaška 

Globalizacijski sklad EU 

Muri evropski evri 

Denar za brezposelne delavce, 

ne za delujoča podjetja 

Ko so se v ljutomerskem 

obratu Marlesa pred dobrima 

dvema desetletjema odločili za 

izločitev iz matičnega podjetja 

in so stopili kot Murales na 

novo pot, so se zavedali, da jim 

vsaj v začetku pot ne bo posuta 

z rožicami. Stanko Škalič, direktor 

Muralesa, priznava, da 

so bila prva leta kritična, vendar 

so preživeli. Po začetnih težavah 

se je podjetje hitro razvijalo, 

proizvodnja je rasla, v 

letu 2004 so dosegli vrhunec, 

nato pa se je začela stagnacija. 

Kljub temu jim je uspelo ohraniti 

podjetje v dobri kondiciji, 

kapital Muralesa, ki so ga sami 

ustvarili, je danes vreden okoli 

osem milijonov evrov in kapitalska 

slika družbe je dobra. 

Problem pa je dodana vrednost, 

ki je še vedno nizka. 

Osnovna dejavnost družbe je izdelava 

sedežnega jedilniškega pohištva, 

stolov, miz, kotnih klopi in 

jedilniških vitrin, njihovi izdelki sodijo 

v višji kakovostni in cenovni 

razred, kar 70 odstotkov pa jih prodajo 

pod lastno blagovno znamko. 

Čeprav tudi pri preostali proizvodnji 

ne gre za dodelavne posle, 

saj iz lastnih materialov izdelujejo 

pohištvo za blagovne znamke drugih 

proizvajalcev, želijo delež lastnih 

blagovnih znamk še povečati 

oziroma v celoti preiti na izdelavo 

pohištva, ki ga bodo prodajali pod 

lastno blagovno znamko. Pri izdelkih 

za druge blagovne znamke je 

problematična predvsem cena, saj 

z njo pokrivajo le material in druge 

stroške, akumulacije pa praktično 

ne ustvarjajo. Konkurenca 

je namreč izredno huda, to pa čutijo 

tudi pri prodaji lastnih blagovnih 

znamk, saj so se znašli v položaju, 

ko prodaja pada, na trgu pa je 

tudi veliko uvoženih izdelkov nizkega 

kakovostnega razreda in po 

nizkih cenah. V proizvodnji za tuje 

blagovne znamke so izgubili večjega 

nemškega partnerja, ki je v stečaju, 

pri njem pa so dosegali okoli 

Že konec novembra je minister za delo dr. Ivan Svetlik napovedal, 

da so se odločili, da pripravijo prijavo za pridobitev sredstev iz 

globalizacijskega sklada EU za pomoč Muri. Sklad je bil ustanovljen 

konec leta 2006, namenjen pa je pomoči članicam ob velikih odpuščanjih 

delavcev iz razlogov, povezanih z globalizacijo. S stečajem 

Mure je bil izpolnjen ključni kriterij – veliko presežnih delavcev. Ti 

so večinoma ostali brez dela zaradi dogajanja na svetovnem trgu. 

Predvsem konkurenca z daljnega vzhoda je zelo vplivala na zniževanje 

cen za minuto šivanja, poleg tega pa je svoje opravila še globalna 

kriza. Pridobitev sredstev iz globalizacijskega sklada je sicer 

zapletena in zahteva 40 odstotkov lastne finančne udeležbe prosilke. 

Kot so nam potrdili z ministrstva za delo družino in socialne zadeve, 

to pripravlja vlogo za črpanje sredstev iz Evropskega globalizacijskega 

sklada. Pogoji za pridobitev sredstev so bili izpolnjeni s 

stečajem Mure in njenih hčerinskih družb, sredstva, ki jih bodo pridobili 

na podlagi vloge, pa so namenjena izključno za sofinanciranje 

različnih aktivnosti, ki jih Zavod RS za zaposlovanje izvaja z brezposelnimi 

osebami, ki so izgubile delo v teh podjetjih. Ključno pri 

uporabi teh sredstev je, da »ne bodo namenjena 'novi Muri' ali njenim 

še delujočim družbam, ampak delu z brezposelnimi, ki poteka 

že od novembra 2009. 

Vloga bo v Bruselj posredovana konec februarja ali v začetku 

marca, predvidoma bo pripravljena v višini dveh milijonov evrov 

in pomeni 60 odstotkov sofinanciranja nekaterih programov aktivne 

politike zaposlovanja (predvsem usposabljanje in samozaposlovanje), 

ki smo jih že izvedli z nekdanjimi delavci Mure in povezanih 

družb in jih bomo izvajali še v letih 2010 in 2011,« so sporočili z ministrstva 

za delo. 

J. V. 

Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanje 

Na Zavodu Republike Slovenije za 

zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno 

razpisanih več kot 90 prostih delovnih mest. 

Delodajalci imajo največje potrebe v 

gradbeništvu, storitvah in transportu. 

Najbolj iskani delavci v tem tednu: 

osnovnošolska izobrazba – 13, elektrikar energetik – 10, prodajalec – 5, 

voznik cestnih motornih vozil – 5, kmetijski tehnik – 4, natakar – 4, avtoklepar 

– 2, delavec brez poklica – 2, zidar – 2. 

Iščejo se tudi: 

avtomehanik – 1, dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs) – 1, ključavničar – 

1, kuhar – 1, vrtnar cvetličar – 1. 

Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih 

prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete 

na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si. 

milijon evrov realizacije. Izpad želijo 

nadomestiti z večjo proizvodnjo 

lastnih blagovnih znamk in prodori 

na nove trge. 

Glavno tržišče za Muralesove lastne 

blagovne znamke je zdaj v Sloveniji 

in na Hrvaškem, včasih so dobršen 

del prihodkov ustvarili tudi s 

prodajo v Rusiji, kjer pa se je prodaja 

zaradi carin zmanjšala. Ta izpad 

zdaj skušajo nadomestiti s prodajo 

v Ukrajini, ki carin na pohištvo še 

nima. Pri širitvi lastnih blagovnih 

znamk na tuje trgu so računali na 

Lesnino, ki ima svojo trgovsko mrežo 

predvsem na Hrvaškem, na tem 

tržišču pa sodelujejo tudi z lokalnimi 

trgovci. S svojimi izdelki so prisotni 

še na Kosovu, nekoliko slabše 

pa v Srbiji, kjer nimajo primernega 

partnerja. Ogledujejo se tudi po Avstriji, 

kjer želijo odpreti svoj prodajni 

salon. Takšen salon so pred leti 

skupaj s še tremi partnerji v Avstriji 

že imeli, vendar so ga zaprli, direktor 

Škalič pa je zdaj prepričan, 

da se s tega trga takrat ne bi smeli 

umakniti. Lastni prodajni saloni 

so namreč pogoj za doseganje večjega 

ostanka dohodka, saj veliki 

trgovci preveč pritiskajo na zniževanje 

cen njihovih izdelkov. Nekaj 

neposrednih kupcev iz Avstrije se 

je doslej že oglasilo pri njih, opremljali 

so hotel na Dunaju, s prodajnim 

salonom, ki ga bodo odprli v 

Gradcu, pa želijo še povečati svojo 

prisotnost na avstrijskem tržišču. 

Avstrija jim je zanimiva tudi zaradi 

bližine, ker delajo po naročilu 

in željah stranke, pa je v teh izdelkih 

tudi več dodane vrednosti. Storilnost 

je pri takšni naročeni proizvodnji 

sicer nekoliko manjša, je pa 

Lastninska zanka Avtobusnega 

prometa (AP) Murska Sobota 

še vedno ni rešena, čeprav 

sega v leto 1991. Takrat se je AP 

dokapitaliziral in iz delniške 

družbe preoblikoval v družbo 

z omejeno odgovornostjo v 

mešani lasti. V letu 1991 je 219 

zaposlenih ustanovilo družbo 

Linija z enako dejavnostjo, 

kot jo je opravljal AP. Šlo je za 

lastninjenje po Markovičevem 

zakonu. Družbo Linija so vodili 

isti ljudje kot AP. V letu 1993 

je opravila revizijo postopka 

lastninjenja takratna SDK, ki je 

ugotovila, da je šlo pri ustanovitvi 

Linije za vzporedno podjetje, 

ki naj bi oškodovalo matično 

družbo za 55,3 milijona 

tolarjev oziroma za nekaj več 

kot 230 tisoč evrov. 

Po takratni odločbi SDK-ja bi moral 

AP povečati družbeni kapital za 

omenjeni znesek in ta kapital upoštevati 

pri lastninjenju. S to odločbo 

se ni strinjala nobena od družb 

(AP, Linija in fizične osebe – lastniki 

Linije). Odločili so se za tožbo 

proti revizijskemu organu SDK-ja. 

S tožbo niso uspeli in posledica je 

Za Murales so bila najtežja prva leta po izločitvi iz Marlesa, nato je podjetje vse do leta 

2004, ko se je začela stagnacija, doživljalo izredno rast, pravi direktor Stanko Škalič. Lansko 

leto je bilo težko, saj so zaradi manjšega povpraševanja zmanjšali proizvodnjo, kljub 

vsemu pa so poslovno leto končali s pozitivnim finančnim rezultatom. Foto: L. Kovač 

zato toliko višja cena. V Muralesu, 

ki je še pred dvema letoma zaposloval 

190 delavcev, je zdaj število zaposlenih 

pristalo pri 157, do zmanjšanja 

je prišlo brez večjih pretresov 

za delavce, so pa morali za odpravnine 

nameniti kar 150 tisoč evrov. 

Zaradi manjše prodaje je podjetje 

prešlo tudi na skrajšan delovni čas, 

ki ga subvencionira država, vendar 

po Škaličevem prepričanju to ni 

najboljša rešitev. To je lahko negativna 

razvada in zmanjšanje števila 

zaposlenih bi imelo po njegovem 

na podjetje večje pozitivne učinke. 

Kljub vsem težavam, s katerimi 

so se srečevali, je bilo lanskoletno 

poslovanje pozitivno, leto, ki se je 

začelo, pa bo negotovo. S prodajo 

izdelkov so namreč močno vezani 

na slovenski trg, kjer prodajo od 55 

do 60 odstotkov lastnih blagovnih 

znamk, s tovrstnim programom pa 

imajo prevladujoč tržni delež. Ker 

se brezposelnost pri nas povečuje, 

vladni ukrepi pa ne dajejo želenih 

rezultatov, pričakovanja niso obetavna. 

Zaradi krize, ki ljutomerskega 

Muralesa ni obšla, so namenili lani 

za naložbe tudi manj sredstev, najpomembnejše 

pa so izpeljali že v 

prejšnjih letih in z lastnimi sredstvi. 

Ker niso zadolženi, nimajo večjih likvidnostnih 

težav, prav tako pa tudi 

ni težav pri pridobivanju posojil za 

tekoče poslovanje. Za premostitev 

likvidnostnih težav namenjajo tudi 

sredstva amortizacije, ki znaša letno 

okoli 650 tisoč evrov, za naložbe 

pa so lani namenili le manjši del 

sredstev. Za sedanji obseg proizvodnje 

imajo namreč dobro urejeno 

infrastrukturo, od proizvodnih 

prostorov do skladišč, zato so lani 

posodobili le del žage, uredili so 

kotlovnico za pridobivanje pare ter 

razširili in posodobili tapetniško 

delavnico. Za vse to so namenili 

okoli 400 tisoč evrov. 

Ludvik Kovač 

Avtobusni promet Murska Sobota 

Vozijo po slepi progi 

Družba za svetovanje in upravljanje (DSU), pravna naslednica 

nekdanjega Sklada za razvoj, hoče kapital za privatizacijo – Vložene 

tožbe avtobusarji ne želijo komentirati 

bila, da je bil prej omenjeni kapital 

prenesen na novega lastnika upravljavca, 

in sicer takratni Sklad RS za 

razvoj, in danes na njegovega pravnega 

naslednika DSU. Novi lastnik 

in upravljavec je bil vpisan tudi v 

sodni register. Kapital je namenjen 

lastninjenju družbe, za kar imajo zaposleni 

in nekdanji zaposleni še vedno 

rezervirane lastninske certifikate. 

Zgodba je nenavadna, ker gre 

pretežno za iste ljudi, ki so tudi lastniki 

spornega podjetja Linija. Ob 

tožbi AP-ja, Linije in fizičnih oseb je 

družbeni pravobranilec na podlagi 

revizijskega poročila vložil tožbo 

in zahteval razveljavitev pogodbe 

o ustanovitvi Linije in plačilo nekaj 

čez 10.500 evrov z zamudnimi 

obrestmi družbi AP ter razveljavitev 

prodajne pogodbe o prodaji 

AP-ja Liniji. Sodišče je na prvi stopnji 

pravobranilcu v celoti ugodilo, 

podobno je storilo Višje sodišče 

z izjemo, ki pa je ključna, da zgodba 

še ni končana. Višje sodišče namreč 

ni razveljavilo prodajne pogodbe. 

Ker do te razveljavitve ni prišlo, je 

DSU postal le 47,3-odstotni lastnik 

družbe AP brez glasovalnih pravic, 

večino pa še naprej obvladuje Linija. 

Če bi bila prvostopenjska sodba 

v celoti potrjena, bi imel DSU 

v podjetju 97,1-odstotni delež in s 

tem tudi dovolj kapitala za notranji 

odkup družbe z lastninskimi certifikati, 

ki jih imajo zaposleni in nekdanji 

zaposleni še vedno deponirane. 

Vmes so poskušali z izvensodno 

poravnavo, vendar neuspešno. AP 

je medtem predlagal odkup delnic 

od DSU, in sicer po malo manj kot 

tri evre za delnico, čeprav je znašala 

revalorizirana prodajna cena nekaj 

čez 67 evrov. Posledica je bila 

ponoven odziv družbenega pravobranilca 

in vložena tožba septembra 

2006. Predmet sodnega postopka 

ni bila rešitev problema, 

ampak predvsem, ali je bila tožba 

pravobranilca pravočasno vložena. 

Sicer so na obravnavah poskušali 

problem razrešiti tudi z mnenjem 

cenilca finančne stroke, ki je nakazal 

možnost oškodovanja družbenega 

premoženja, vendar brez 

opravljenih podrobnih cenitev in 

ocenitve pogodbe med AP in Linijo 

po njegovem oškodovanja ni 

mogoče ugotoviti. Na koncu je bila 

septembra lani izdana pravnomočna 

sodba, ki je zavrnila pravobranilca, 

in sicer zato, ker ni imel aktivne 

legitimacije. S tem se je zgodba na 

prvi pogled dokončno končala. 

V DSU niso bili takega mnenja 

in so se odločili za tožbo. »Ker je 

Okrožno sodišče v Murski Soboti 

dne 19. 5. 2009 razsodilo, da Družbeni 

pravobranilec RS ni aktivno 

legitimiran za vložitev tožbe, ki se 

nanaša na oškodovanje družbenega 

premoženja, njegovo odpravo 

pa je dolžna po zakonu zagotoviti 

družba D. S. U., d. o. o., smo 18. 9. 

2009 kot tožeča stranka vložili tožbo 

zoper družbi Avtobusni promet 

Murska Sobota, d. d., in Linija, d. d., 

zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe 

o skupnem opravljanju dejavnosti 

z dne 21. 10. 1992 in aneksa 

k pogodbi z dne 30. 9. 1993, ki sta 

ju med seboj sklenili toženi stranki, 

zaradi plačila 324.937,63 evra s pripadajočimi 

obrestmi in zaradi spremembe 

velikosti deleža družbenega 

kapitala,« so sporočili iz DSU. 

Direktorica AP Ana Kralj je pojasnila, 

da je DSU res vložil tožbo, na katero 

so podali ugovor oziroma so 

zahtevek prerekali. Tožbe pa ni želela 

komentirati. 

J. Votek

gospodarstvo 

– 4. februar 2010 5 

Zadolženost podjetij 

Vedno več neplačanih računov 

Pomursko gospodarstvo v nezavidljivem položaju – Neplačevanje dospelih obveznosti v razmerju 

januar – december v lanskem letu naraslo za 43,4 odstotka 

Center starejših na Hodošu 

Največja naložba 

v najmanjši občini 

Bo dom za starostnike iz krajev na robu Stražne krajine pomagal ustvariti 

tudi nov gospodarski in politični center za dvojezično območje na Goričkem? 

Hodoš, kraj na skrajnem severovzhodu 

slovenske države, 

si že desetletja dolgo prizadeva 

za pravilno določanje in 

vrednotenje svoje pomembnosti 

ter razvoj gospodarstva 

in življenjskega standarda 

prebivalcem. Tako se še danes 

dogaja, da se na zemljevidu 

pojavijo napake in kraj enostavno 

vrišejo na madžarsko 

ozemlje. Toda konkretne poteze 

je lahko Hodoš povlekel 

šele kot občina, torej samostojna 

lokalna skupnost, v katero 

poleg vasi Hodoš spadajo 

še Krplivnik in njen del (prej 

samostojno naselje) Domaföldo. 

Samostojna lokalna skupnost 

je Hodoš postal že takoj 

Popravek 

Pri povzemanju podatkov 

o zadolženosti občin se nam 

je v tabelo prikradla napaka. 

Objavili smo namreč podatek 

občine Sv. Jurij v Slovenskih 

goricah namesto Sv. Jurija ob 

Ščavnici. Občina Sveti Jurij ob 

Ščavnici nima dolga na nobeni 

postavki. Izpadla pa je občina 

Veržej, ki ima za 156.284,00 

evrov proračunskega dolga. 

Vsem prizadetim se opravičujemo. 

J. Votek 

To, da je s plačili terjatev iz 

dneva v dan več problemov, 

je znana zgodba. Na problem 

opozarjajo predvsem majhna 

in srednja podjetja, ki so 

bodisi kooperanti večjih sistemov 

ali podizvajalci velikih 

sistemov. Po podatkih Ajpesa 

je neplačevanje dospelih 

obveznosti v razmerju januar 

– december v lanskem letu 

naraslo za 43,4 odstotka. V januarju 

so te obveznosti znašale 

145.431.400 evrov, v decembru 

pa 256.726.246 evrov. 

Od 3.175 v januarju je število 

neplačnikov naraslo na 5.252 

konec lanskega leta. V analizi 

so zajeta podjetja, ki svojih 

obveznosti ne poravnavajo 

kljub sodnim izvršbam ali 

imajo neporavnane davčne 

obveznosti v obdobju od petih 

do čez tisoč dni. Zajet pa 

je povprečen dnevni dolg. 

V Pomurju se je dolg nekaj 

čez pet milijonov evrov iz začetka 

leta povečal na 12,6 milijona 

oziroma za 61,1 odstotka. Ko primerjamo 

podatke na letni ravni 

po številu pravnih subjektov, vidimo, 

da je rast neplačnikov relativno 

majhna. V začetku leta je 

bilo kritičnih podjetij le 109, konec 

leta pa 175. V začetku leta je 

bil delež zadolženosti pomurskih 

podjetij 3,4-, konec lanskega leta 

pa se povzpel na 4,8-odstotni delež 

na državni ravni. V decembru 

leta 2003 je bil ta delež Pomurja 

po neplačevanju 2,6-odstoten. 

Evidentiranih je bilo 87 podjetij s 

povprečnim dolgom 1,6 milijona 

evrov. Brez lanskega leta je bilo 

najbolj kritično leto 2007, ko je 

bilo neporavnanih obveznosti za 

5,4 milijona evrov ali 4,9-odstoten 

delež neplačanih obveznosti 

na državni ravni. V letu 2008 

se je znesek skoraj prepolovil. 

Leto 2009 pa je po podatkih izredno 

kritično. Težko je oceniti, 

koliko je na ta bistveno slabši 

položaj vplivala Mura, vendar je 

zadolženost za zadnje tri mesece 

lanskega leta poskočila za dobro 

tretjino. Na konec lanskega leta 

verjetno ne bistveno, ker bila že 

takrat v stečaju. 

Realno je medsebojni dolg bistveno 

višji, saj velik del neporavnanih 

terjatev sploh ni evidentiran 

in to je ključen problem, 

na katerega opozarjajo podjetja. 

Tega problema se zavedajo tudi 

na Pomurski GZ. Direktor Robert 

Grah pravi, da neplačevanje vpliva 

na likvidnost podjetij. Ko pa 

se pojavi nelikvidnost, se to posredno 

kaže tudi pri kreditih, saj 

podjetja pri bankah na račun likvidnosti 

izgubljajo bonitete in 

imajo velike težave pri reprogramiranju 

ali najemanju novih kreditov. 

Podjetja se danes veliko ukvarjajo 

s pokrivanjem terjatev in kot 

smo opozorili v uvodu, so v nezavidljivem 

položaju predvsem 

manjša podjetja, ki prodajajo svoje 

izdelke ali polizdelke znotraj 

verige v industriji ali investicijski 

dejavnosti. Eden od direktorjev 

manjšega podjetja, ki pa ravno 

zaradi zaščite ne želi biti imenovan, 

pravi, da je ključni problem, 

s katerim se ukvarja zadnja dva 

meseca, obiskovanje dolžnikov 

in pokrivanje terjatev. Ob tem 

opozarja, da četudi bi bile banke 

naklonjene in bi pokrivale trenutno 

nelikvidnost s krediti, to 

ne pomeni dolgoročne rešitve 

za podjetje. Hkrati so se podjetja 

znašla v še eni zagati, namreč 

povsem je zastal trg prodaje in 

po prvi svetovni vojni (1921. 

leta), kljub temu pa so po 

1974. letu z uveljavljanjem posebnih 

pravic narodnosti nov 

narodnostni center za vasi ob 

meji z Madžarsko oblikovali v 

Prosenjakovcih, kjer se je sicer 

nova šola šele pričela graditi, 

in ne na Hodošu. Tudi po 

reformi lokalne samouprave 

v devetdesetih letih so zaman 

upali na samostojno občino, 

ampak so se 1994. leta najprej 

znašli v skupni Občini Hodoš 

- Šalovci s sedežem v Šalovcih. 

Samostojno občino so dobili 

šele po drugi reformi lokalne samouprave 

1998. leta. Že 1996. so 

v naselju dobili svojo pošto, po 

letu 2000 pa so za Hodoš izvedeli 

tudi mnogi potniki v mednarodnem 

železniškem prometu, saj 

je bila hkrati z gradnjo nove železniške 

povezave z madžarsko 

zgrajena mejna carinska železniška 

postaja. Še večji in smelejši 

razvoj delovanja pa je na Hodošu 

mogoče opaziti po vstopu Slovenije 

v Evropsko unijo ter po ukinitvi 

meja in mejnih prehodov. 

Gradnja vodovodnega omrežja, 

cest in pločnikov – lansko leto so 

družno s sosednjo občino asfaltirali 

cesto proti Dolencem, uredili 

Hodoško jezero, etnološki muzej 

in postopno gradili ekološko 

kmetijo v Krplivniku, mladinski 

dom v nekdanji hodoški stražnici 

ter se lotevali številnih projektov, 

s katerimi pridobivajo določena 

sredstva, delovna mesta in 

nova znanja – bogati Hodoš, ki po 

prihodkih spada med najrevnejše 

občine. 

Še posebej veliko si občani 

obetajo od investicije ministrstva 

za delo, družino in socialne 

zadeve oziroma gradnje centra 

starejših, ki prav zdaj poteka na 

Hodošu. Občina Hodoš in Evangeličanska 

cerkev Hodoš sta prispevali 

zemljišče, obvezali pa sta 

se tudi, so nam sporočili z omenjenega 

ministrstva, da bosta financirali 

še opremo. Gradnja se 

je začela v mesecu oktobru, ocenjena 

vrednost investicije pa je 

3.360.000,00 evrov. Za izvajalca 

del je bilo izbrano domače podjetje 

SGP Pomgrad – Gradnje, ki 

je pogodbo podpisalo oktobra 

2009. Rok izgradnje je 12 mesecev, 

pogodbena cena pa je, kakor 

nam je sporočila direktorica gradbenega 

podjetja Brankica Kropf, 

3,5 milijona evrov (z DDV-jem). 

Po nekajtedenski zimski prekinitvi 

so gradnjo nadaljevali, saj je 

potrebno za betoniranje sten in 

plošč objekta veliko dela in časa. 

Projekte je izdelal Arhitekturni 

biro Ravnikar Potokar iz Ljubljane, 

ki je zmagal na javnem, odprtem 

projektno-arhitekturnem natečaju 

za izbiro najprimernejše 

rešitve za objekt Center starejših 

nakupa terjatev. Čeprav so se terjatve 

prodajale z velikimi diskonti, 

se je po tej poti dalo bistveno 

učinkoviteje pokriti najbolj rizične 

terjatve kot ubirati sodno pot, 

ki kljub uredbi o izvršbi še ni zagotavljala 

poplačila terjatve. 

Tudi država in z njo občine 

niso ravno disciplinirani plačniki, 

vendar tisti, ki neposredno 

poslujejo z javnim sektorjem, 

pravijo, da imaš kljub vsemu po 

pridobitvi posla tudi denar, pa 

četudi čez pol leta ali eno leto, 

in s tem dejavnikom je treba računati. 

So pa tudi primeri, ko so 

podjetja, ki so na račun velikih 

poslov pri gradnji državne infrastrukture 

začela lasten investicijski 

ciklus, ki pa se jim ni finančno 

pokril in se sedaj rešujejo z 

vstopom bank v lastništvo podjetij. 

Po povzetih podatkih lahko 

sklepamo, da Pomurje s padcem 

Mure še ni rešilo svojih problemov 

in da bo letošnje leto še 

slabše, edino, kar je pozitivno, je 

morda to, da ne bo na cesti več 

toliko ljudi, kot jih je bilo s padcem 

Mure. 

J. Votek 

Hodoš, ki ga je razpisalo ministrstvo 

za delo, družino in socialne 

zadeve. Zasnovan je v obliki dveh 

krakov, krajši je v smeri ceste, 

daljši proti severu oziroma proti 

cerkvi. Prostorna vstopna avla 

ima knjižnico in bar, stopnišče 

in dvigalo, ambulantne prostore 

s priročno lekarno; osrednji del 

zahodnega pritličja predstavlja 

jedilnica, ki se preko terase odpira 

na zunanje zeleno dvorišče. 

Severni daljši krak doma je namenjen 

v vseh treh etažah stanovanjskim 

enotam doma: v spodnjem 

pritličju so prostori za dementne 

varovance, v pritličju pa je negovalni 

oddelek s sobami brez teras. 

V prvem nadstropju je bivalni oddelek, 

poleg njega pa tudi prostor 

za dnevno varstvo. 

Vsekakor izjemno velik projekt 

za majhno vas na skrajnem robu 

Slovenije, ki se madžarsko imenuje 

Örihodos. Tudi Evangeličanska 

cerkev Hodoš spada med manjše 

verske občine; gmajno sestavljajo 

verniki iz Šalovec, Budinec, Dolenec, 

Hodoša in Krplivnika. Ljudje 

se veselijo novih zaposlitev in možnosti 

varstva (tudi dnevnega) za 

starejše. Sčasoma pa bo treba razmišljati 

tudi o načinu upravljanja 

in vzdrževanja, kajti jeseni naj bi 

dom sprejel prve stanovalce od 

blizu in daleč. 

Bernarda B. Peček 

Dolg pomurskih podjetij 

Leto 

Pravne osebe z 

neporavnanimi 

obveznostmi 

Neporavnane 

obveznosti 

v EUR 

2003 87 1.558.333,00 2,6 

2004 129 2.383.333,00 2,3 

2005 134 7.780.833,00 6,9 

2006 133 6.083.333,00 5,2 

2007 156 5.427.136,00 4,9 

2008 111 3.635.932,00 2,5 

Gibanje pomurske zadolženosti v letu 2009 po mesecih 

Mesec 

Pravne osebe z 

neporavnanimi 

obveznostmi 

Neporavnane 

obveznosti 

v EUR 

Januar 109 5.003.753,00 3,4 

Februar 115 6.048.157,00 4,1 

Marec 156 6.294.120,00 4,5 

April 150 4.968.357,00 3,4 

Maj 157 5.974.146,00 3,5 

Junij 162 8.819.334,00 4,9 

Julij 158 9.415.766,00 5,2 

Avgust 161 9.420.404,00 5,3 

September 149 9.624.534,00 5,2 

Oktober 171 12.643.313,00 6,1 

November 172 10.922.597,00 4,8 

December 175 12.559.604,00 4,9 

Vir: Ajpes 

Komentar 

Slovo pokrajin? 

Lansko leto je predsednik največje opozicijske 

stranke Janez Janša v intervjuju za 

Vestnik o ustanavljanju pokrajin povedal: 

»Zdaj je slika obrnjena in smo mi v opoziciji. 

Za izglasovanje tega zakona potrebujejo 

tudi glasove opozicije in jaz vnaprej napovedujem, 

da bomo podprli ta predlog in ne 

bomo kalkulirali, tako kot so oni, pričakujemo 

pa, da bodo dali zakonodajo čim prej 

na dnevni red.« 

Seveda se to ni zgodilo, saj so poslanci 

SDS vložili v parlamentarno proceduro 

svoj predlog, ki že dokazano nima nobenih 

možnosti za uspeh. Gjerkeš pa z aktualnimi predlogi ni navdušil niti 

preostalih dveh opozicijskih strank. Pokrajine so pač preveč pomemben 

projekt, h kateremu bi dali soglasje, če tisti na oblasti ne zmorejo 

dvotretjinske večine, hkrati pa v tem trenutku za vlado premalo pomemben, 

da bi si belila glavo z neuspehom pri njihovem ustanavljanju. 

V Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 

so nam povedali, da trenutno še potekajo usklajevanja, pri čemer je 

prednostna usmeritev še vedno šest pokrajin, kar pa ni dokončno. V 

tem trenutku nismo mogli dobiti odgovora na vprašanje, kdaj bo končna 

različica zakonov pripravljena, niti na to, ali bodo s svojimi predlogi 

šli v parlament, ne glede na to, da podpore pri opozicijskih poslancih 

ne bodo dobili. Za usodo pokrajin pa je ravno tako kot vnovična politizacija 

strokovnega vprašanja (kot da bi kdo res verjel, da bo tokrat 

drugače) pomemben tudi diskurz, ki se odpira. Doslej je namreč veljalo, 

da obstaja neki splošen nacionalni konsenz o upravičenosti ustanavljanja 

pokrajin. Ali jih sploh potrebujemo, se ni spraševal skorajda 

nihče. Tokrat je drugače. V Financah so si nedavno postavili vprašanje, 

na katerega smo iskali odgovor ves čas trajanja pokrajinske zgodbe 

tudi pri Vestniku: »Zakaj bi povečevali birokracijo, če nihče ne ve, kakšne 

bi bile koristi.« 

Še vedno nismo dobili odgovorov na ključni vprašanji: zakaj naj bi 

na nižjih ravneh uspešneje porabljali sredstva, če smo iz dneva v dan 

priča političnim kupčkanjem na občinskih ravneh, in v kakšni povezavi 

je ustanovitev pokrajin z razvojem. In četudi je za Vestnik zdaj že 

odstopljena ministrica Ploštajnerjeva trdila, da bodo pokrajine omogočale 

boljše črpanje evropskih sredstev, je v omenjenem članku v Financah 

ekonomist Mojmir Mrak povedal, da ne vidi nobene povezave med 

črpanjem evropskih sredstev in pokrajinami. Če smo iskreni, so tudi takrat 

odgovorili po ovinkih, in sicer da se bo učinkovitost črpanja sredstev 

z ustanovitvijo pokrajin povečala zato, ker bodo vzpostavljene 

strukture, institucije in službe, ki bodo nosilke priprave in koordinacije 

regionalno pomembnih in zahtevnih projektov. Ali to drži in koliko, bo 

med drugim pokazal tudi eksperiment, ki trenutno poteka v naši regiji. 

Z besedami našega državnega sekretarja: »Živi bili pa videli.« 


% 

%

6 

Zahvala 

donatorjem 

Pomurska izobraževalna 

fundacija PIF vsako leto 

pomurskim študentom podeli 

več kot 150 štipendij in 

nagrad. Tako obsežen program 

izvajamo ob pomoči 

naših donatorjev. 

ZLATI DONATORJI 

- Mestna občina Murska Sobota 

- Občina Moravske Toplice 

- Regionalna razvojna agencija 

Mura, d. o. o. 

- Občina Beltinci 

SREBRNI DONATOR 

- Pomurski razvojni inštitut 

BRONASTI 

DONATORJI 

- Podjetje za informiranje 

- TV AS 

- TV Idea - Kanal 10 

- doc. dr. Mitja SLAVINEC 

- Klub prekmurskih študentov 

- Roto, d. o. o. 

- Skupina Panvita 

- Zavarovalnica Triglav, d. d. 

- Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica 

- Konto, d. o. o., Murska Sobota 

DONATORJI 

Rudi Cipot, Feri Horvat, 

Jožef Horvat, Božo Knehtl, 

pom. akad. dr. Igor Emri, 

pom. akad. dr. Dominik Benkovič, 

pom. akad. dr. Elizabeta 

Bernjak, pom. akad. dr. 

Alenka Erjavec Škerget, pom. 

akad. dr. Andraž Čarni, pom. 

akad. dr. Štefan Fujs, pom. 

akad. dr. Franc Gider, pom. 

akad. dr. Andreja Gomboc, 

pom. akad. dr. Diana Gregor 

Svetec, pom. akad. dr. Henrik 

Gjerkeš, pom. akad. dr. Stanko 

Kapun, pom. akad. dr. Metka 

Kuhar, pom. akad. dr. Vesna 

Kondrič, pom. akad. dr. Mitja 

Lainščak, pom. akad. dr. Jurka 

Lepičnik Vodopivec, pom. 

akad. dr. Renato Lukač, pom. 

akad. dr. Janez Malačič, pom. 

akad. dr. Boris Pihlar, pom. 

akad. dr. Saška Roškar, pom. 

akad. dr. Rebeka Rudolf, pom. 

akad. dr. Milan Svetec, pom. 

akad. dr. Janez Ščančar, pom. 

akad. dr. Štefan Ščap, pom. 

akad. dr. Jože Štihec, Pomurska 

gospodarska zbornica, Tiskarna 

aiP Praprotnik, Avant 

Car, d. o. o., Creativ, Novi mediji, 

d. o. o. 

Vsem donatorjem se iskreno 

zahvaljujemo za podporo. 

Vabimo vas, da tudi vi podprete 

delovanje fundacije in si zagotovite 

sodelovanje z najboljšimi 

pomurskimi študenti. 

Pom. akad. dr. 

Mitja Slavinec, 

predsednik uprave PIF-a 

DEL DOHODNINE 

NAMENITE PIF-u 

Zakon o dohodnini omogoča, 

da do 0,5 odstotka 

dohodnine lahko namenimo 

ustanovam, kot je 

tudi PIF. Na ta način vaš 

denar, ki bi se sicer stekel 

v skupni proračun, namenite 

za štipendije pomurskim 

študentom. Obrazec 

za zahtevo je objavljen na 

spletni strani www.pif.si. 

Ker je puconsko odlagališče 

komunalnih odpadkov v celoti 

zapolnjeno, bodo izvajalci zbiranja 

in odvoza komunalnih 

odpadkov iz 27 pomurskih občin 

mešane komunalne odpadke 

od 1. februarja vozili na dolgovaško 

odlagališče, in sicer 

tako dolgo, dokler v Puconcih 

ne bodo uredili novega odlagalnega 

polja ter zanj pridobili novega 

uporabnega dovoljenja in 

okoljevarstvenega dovoljenja 

za obratovanje. 

Čeprav so preusmeritev načrtovali 

že s 1. januarjem, se je to zgodilo 

mesec dni pozneje, saj so morali 

počakati še na zadnje soglasje. Prav 

tako je v teh dneh objavljen razpis 

za delovna mesta v javnem podjetju, 

ki pa jih bodo zapolnili delavci, ki 

že zdaj delajo v Puconcih (za nedoločen 

čas in določen čas), vendar v 

okviru dosedanjega upravljavca Saubermacher 

& Komunale; skupno 

naj bi bilo v tej fazi 24 zaposlenih. V 

tem času se pripravlja gradnja druge 

faze odlagališča v Puconcih, kjer 

naj bi začel delovati tudi laboratorij, 

zaposlili pa bi še šest ljudi. Več kot 

leto je že direktor JP CERO Pomurje 

Franc Cipot, ki je odgovoril na nekaj 

najbolj vročih vprašanj. 

Zakaj boste odpadke vozili 

ravno v Dolgo vas? 

lokalna scena 

Pedagoška fakulteta Ljubljana 

in Pedagoška fakulteta Maribor 

sta največji »valilnici« učiteljskega 

kadra za poučevanje 

v slovenskih osnovnih šolah. 

Ljubljanska fakulteta ima razpisan 

dvopredmetni in enopredmetni 

študij. Njihovi študenti si 

lahko pridobijo licenco za poučevanje 

dveh predmetov na 

osnovnih šolah. 

V prvem sklopu so biologija, kemija 

in gospodinjstvo, v drugem pa 

fizika, tehnika, matematika in računalništvo. 

Poleg teh imajo dve enopredmetni 

smeri: predšolska vzgoja 

in razredni pouk. Edini v Sloveniji 

imajo tudi razpisano specialno pedagogiko 

– rehabilitacijsko pedagogiko, 

na voljo pa je tudi likovna 

pedagogika. Torej na pedagoških 

fakultetah je na voljo najširša paleta 

programov usposabljanja za pedagoški 

poklic. Toda prav vsak človek, 

tudi naj je še tako dober dijak in 

ima dobre ocene in opravljeno maturo 

(kar je formalni pogoj za vpis), 

ni dober za učiteljski poklic. Dober 

učitelj ni zgolj prenašalec neke vsebine 

in ocenjevalec. 

Dr. Jurij Bajc je prepričan, da je 

za bodočega pedagoga odločilno 

predvsem to, da ga veseli poučevanje. 

»Če imajo občutek, da radi delajo 

z ljudmi in da radi delajo z otroki, 

je to dovolj dober razlog, da se odločijo 

za pedagoški poklic. Če imajo 

zadržke zaradi nastopanja, ker niso 

»S sprejemom odloka o ustanovitvi 

javnega podjetja lani julija, v katerega 

so vstopile tudi občine iz UE 

Lendava, je postalo JP CERO Puconci 

regijski izvajalec odlaganja odpadkov 

in hkrati upravljavec obeh 

odlagališč, v Puconcih in Dolgi vasi, 

ki je bilo prej odlagališče za odpadke 

iz občin UE Lendava. Komunala 

Lendava je le izvajalec javne službe 

zbiranja in odvoza odpadkov – to 

je od 15. 7. 2009. Do takrat je imela 

dovoljenje za odlaganje odpadkov, 

ki pa je prenehalo veljati, mi kot 

novi upravljavec pa smo vložili vlogo 

za novo dovoljenje, ki ga sicer še 

nismo prejeli, vendar je z zakonom 

dovoljeno, da lahko izvajamo službo 

odlaganja v skladu z dosedanjim 

dovoljenjem že po tem, ko oddamo 

vlogo.« 

Pod kakšnimi pogoji se bodo 

vozili mešani komunalni odpadki 

iz vseh 27 občin na dolgovaško 

odlagališče? 

»Po novi ceni seveda. Podjetje 

CERO Puconci je moralo zato, da 

lahko izvaja to službo, začeti postopek 

uveljavitve nove cene v skladu z 

novo uredbo – končalo ga je decembra 

in svet ustanoviteljic ga je potrdil. 

To novo ceno smo morali dati 

tudi v strokovni pregled na ministrstvo, 

od koder smo že dobili dovoljenje, 

saj je cena v skladu s predpisi 

in lahko velja. V Ceniku odlaganja 

odpadkov na odlagališču nenevarnih 

odpadkov v Puconcih in Dolgi 

vasi so natančno zapisane vse osnove 

za določitev polne cene za odlaganje 

preostankov predelave ali odstranjevanje 

komunalnih odpadkov 

za pravne osebe in subvencionirane 

50-odstotne cene za fizične osebe.« 

V Dolgo vas naj bi se menda 

vozilo le kaka dva meseca, pa 

vendar krajane zanima, kaj 

bodo imeli od tega? 

»Vse je dogovorjeno, od vsake 

tone odloženih odpadkov je že v 

ceni natančno določeno, koliko 

bodo dobili. Več odpadkov bo tam 

odloženih, več denarja bodo dobili.« 

CERO pa nima naloge le odlagati 

komunalne odpadke, ampak 

predvsem poskrbeti za 

zbiranje ločenih odpadkov. O 

tem pa je občine in ljudi malce 

težje prepričati? 

»Ločeno se morajo zbirati odpadki 

pri izvoru; v gosteje naseljenih 

krajih bodo imeli različne zabojnike 

in vreče pri vsaki hiši, na podeželju 

pa bodo imeli ekološke otoke. Občine 

bodo v prihodnjih tednih po hitrem 

postopku sprejemale odloke o 

zbiranju in prevozu odpadkov – v 

njih bo določeno, kakšen standard 

bo veljal za katero ulico ali naselje. 

Nekaj tednov bodo mešane komunalne odpadke iz 27 pomurskih občin vozili na dolgovaško 

odlagališče, dokler v Puconcih ne bo pripravljen nov odlagalni plato. 

Franc Cipot, direktor JP 

CERO Puconci, v ozadju hrib 

smeti, na katerega se po 1. 

februarju ne smejo več voziti 

komunalni odpadki. 

Doc. dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete Ljubljana 

Rezultate piše tudi okolje 

Učitelji niso in ne morejo biti edini odgovorni za slabe rezultate preverjanja znanja 

vešči javnega nastopanja, se bo to 

lahko med študijem izboljšalo. Naš 

študij je razdeljen na temeljne pedagoške 

predmete in še dodatno na 

predmete, ki jih študirajo, med temeljne 

predmete pa spadajo tudi 

didaktika, sociologija in psihologija. 

Vsekakor si bodo pridobili tudi sposobnost 

nastopanja, če imajo s tem 

težave,« je povedal dr. Bajc. 

Ker se v Pomurju zadnje mesece 

veliko govori o slabih rezultatih preverjanja 

znanja in mature, smo Bajca 

tudi povprašali, ali je mogoče, da je 

to krivda predvsem učiteljev in šole, 

ali pa lahko vzroke iščemo tudi drugje. 

Bajc takšne trditve zanika: »Ne. 

Moje osebno mnenje je, pa tudi raziskave 

to potrjujejo, da socialno okolje 

poleg učiteljev, če ne celo bolj od 

učiteljev, vpliva na rezultate.« 

Tudi na Pedagoški fakulteti Ljubljana 

ugotavljajo, da prihajajo k 

njim dijaki z vse manjšim nivojem 

znanja. Ta problem rešujejo tako, da 

iz leta v leto - ne glede na število razpisanih 

ur za vaje - to število povečujejo. 

Druga oblika dodatnega dela 

pa je tutorstvo študentov, ko starejši 

študenti pomagajo in svetujejo 

mlajšim kolegom, kako naj se učijo. 

Upad števila učencev je odvisen 

glede na smer. Na razredni pouk in 

predšolsko vzgojo je velik pritisk, 

zato je tukaj velika selekcija, medtem 

ko je na primer specialna pedagogika 

tak študij, za katerega se 

odločijo taki, ki ga tudi nameravajo 

končati. 

B. B. P. 

4. februar 2010 – 

Javno podjetje CERO Puconci postalo upravljavec odlagališča 

odpadkov v Dolgi vasi in Puconcih 

Pomurske smeti v Dolgo vas 

Vse pomurske občine morajo v prihodnjih tednih sprejeti 

nove standarde in odloke o zbiranju in odvozu odpadkov 

Vsak Pomurec nabere letno okrog 400 kilogramov 

mešanih odpadkov. Jih bo z ločevanjem 

uspel zmanjšati za polovico? 

»Pogoj za študij na pedagoški akademiji bi moral biti v elementih 

osebnostih kot so: ukaželjnost, srčna inteligenca, 

visoke umske sposobnosti, velika splošna razgledanost, resnična 

širina duha. Žal taki ljudje ne padajo z neba, treba 

jih je odkriti in jim omogočiti razvoj.« (Benjamin Gracer) 

To bodo izvajalci morali upoštevati. 

Prej bo seveda še razpis za izvajalce 

te javne službe zbiranja odpadkov. 

Izvajalec zbiranja in odvoza odpadkov 

jih bo moral zbirati ločeno!« 

Ali bo v prihodnje torej zagotovljeno, 

da se bo pridnost pri 

ločevanju odpadkov gospodinjstvom 

zares izplačala? 

Do zdaj se namreč ni. 

»Strošek predelave in odlaganja 

odpadkov bo odslej znašal kar dve 

tretjini cene za odvoz in odlaganje 

odpadkov. Tu bodo upoštevani vsa 

amortizacija in stroški zapiranja, 

nanaša pa se samo na mešane komunalne 

odpadke, ki gredo na odlagališče. 

Pri ločeno zbranih odpadkih, 

ki gredo v predelavo, se plača 

samo prevoz. Zato mora vsak težiti 

k temu, da bo čim več odpadkov 

zbral ločeno, npr. plastiko, papir, 

ker bo plačeval višjo ceno le za mešane 

komunalne odpadke. Cena bo 

višja za 35 odstotkov, to je kake tri 

evre. Vse to naj bi se uveljavilo čez 

pol leta.« 

Kako bo z nakupom novih zabojnikov 

in vreč? 

»Zdaj je to po občinah različno 

rešeno, tudi v prihodnje bo tako, da 

jih bodo lahko kupili občani, občine 

ali izvajalci službe odvoza odpadkov. 

Kdor bo pač financiral nakup, 

ta bo lastnik. To je še odprto, kako 

bodo imele to urejeno, morajo določiti 

občine v teh novih odlokih.« 

Kakšni so rezultati poskusnega 

obratovanja? 

»S poskusnim obratovanjem smo 

sicer zadovoljni, vendar bo za nekaj 

Lendava soglaša 

Lendavski občinski svet je 

oktobra dal soglasje javnemu 

podjetju CERO Puconci, 

da lahko odlaga odpadke, ki 

nastanejo tudi zunaj območja 

Občine Lendava oziroma 

na območju občin ustanoviteljic 

podjetja, na odlagališču 

v Dolgi vas. Po veljavnem občinskem 

odloku na območju 

nižinskega dela Občine Lendava 

namreč ni dovoljeno 

skladiščenje, odlaganje, sežiganje 

ali kakršnokoli uničevanje 

tistih odpadkov od 

drugod, za katere občinski 

svet ne da soglasja, sprejetega 

z dvotretjinsko večino. 

Količina odloženih odpadkov 

v Dolgi vasi bo odvisna 

od tega, kdaj bodo na odlagališču 

v Puconcih pripravili 

novo odlagalno polje, predvidoma 

pa jih bodo vozili iz 

dvajsetih občin ter od enega 

do treh mesecev. Na dolgovaško 

odlagališče bodo menda 

odlagali samo nenevarne odpadke. 

M. H. 

mesecev podaljšano in ne bo končano 

22. februarja, ker nekatere 

stvari niso dokončno urejene, zaradi 

česar ne moremo opraviti primopredaje. 

Cene surovin, ki jih zbiramo, 

pa so še vedno izjemno nizke, 

vseeno pa mora SLOPAK prevzeti 

vse zbrane količine.« 

Ali zamenjava ministra kaj 

vpliva na nadaljevanje gradnje 

druge faze odlagališča? 

»Da, zelo. Pomembno je, da bo 

imel novi minister hrbtenico in da 

si bo upal tiste projekte, ki so že 

pripravljeni, dalje izvajati – pa brez 

tega, da se delajo ovinki za projekte, 

ki so nekomu bliže srcu. Ne bom rekel, 

da se to dela, želim pa si, da se 

naš projekt, ki je potrjen, uresniči. 

Država mora pri tem prevzeti svoj 

del odgovornosti, kajti ne moremo 

dobiti odobrenih evropskih sredstev, 

če država ne poravna svojega 

deleža.« 


Doc. dr. Jurij Bajc s Pedagoške 

fakultete Ljubljana je o 

vse večji nezainteresiranosti 

mladih za pridobivanje kakovostnega 

znanja povedal: 

»Celotna klima v družbi je naravnana 

v to, da je vse, kar je 

pomembno v tej družbi, denar. 

Učencem se za to, da bi 

nekaj znali, ne zdi vredno truditi. 

In to prepričanje izhaja že 

iz družine. Res je, da učitelji 

tudi vzgajajo, toda vrednote 

in zgledi se prenašajo predvsem 

iz družine.« Foto: B. B. P.

– 4. februar 2010 oglas 

7

8 (iz)brano 

Barometer 

4. februar 2010 – 

Mikroorganizmi iz vode v avtomatih neupravičeno 

razburili slovensko javnost 

Radenski umazali vodo 

Japec Jakopin, solastnik 

podjetja Seawey, ki je v svetovnem 

vrhu proizvodnje 

luksuznih plovil, intenzivno 

pripravlja projekt visokotehnološke 

proizvodnje kompozitnih 

materialov v Puconcih, 

ki bo zaposlila 200 ljudi. 

Milica Šadl, učiteljica in kulturna 

delavka iz Beltinec, je 

letošnja dobitnica srebrne 

plakete Javnega sklada RS za 

kulturna dejavnosti. 

Tatjana Vrzel je postala predsednica 

društva govedorejcev 

radgonske UE. Zamenjala 

je Jožefa Bračka, ki je 

nepreklicno odstopil. 

Problematiziranje prodaje in kakovosti vode je po eni strani dobrodošlo, saj se 

s tem posebej poudarja problem, kdo vse prodaja in služi z vodo in kakšna je 

Eden največjih in najstarejših polnilcev 

vode v svetovnem merilu je 

vsekakor Radenska, saj se s polnjenjem 

mineralne vode ukvarja že več 

kot 140 let. Zadnji dve desetletji je 

sledila svetovnemu trendu in začela 

polniti poleg različnih vrst mineralne 

vode (glede na vsebino naravnega 

CO2) tudi izvirsko vodo. Mnogi 

so jo posnemali tudi pri prodaji vode 

v »balonih«, žal pa je niso posnemali 

tudi pri skrbi za zagotavljanje neoporečnosti, 

saj Radenska s strogo notranjo 

kontrolo kupcem že desetletja zagotavlja 

kakovostno vodo, ki ustreza 

vsem najstrožjim živilskim standardom. 

O dogajanju na Primorskem in z analizo 

20 odvzetih vzorcev vode iz aparatov 

za točenje na različnih krajih Slovenije, 

ki so jo opravili sodelavci Zavoda za 

zdravstveno varstvo Koper in v katerih je 

bila presežena dovoljena vrednost enot 

mikroorganizmov, so bili v Boračevi seznanjeni 

samo iz medijev. Na posnetkih, 

ki so se ob televizijskem poročanju vrteli, 

so se pojavljali prav avtomati Radenske, 

čeprav prav Radenska redno skrbi 

za vzdrževanje in čiščenje avtomatov za 

vodo. Prav tako so šele iz odziva ministrstva 

za zdravje izvedeli, da so Primorci rezultate 

analize vode iz avtomatov vrednotili 

po pravilniku za pitno vodo, ki pa se 

Marija Pajek je rejnica že petindvajset let 

Sprejela je osem otrok 

»Vodomate je bolje naročati pri polnilcih, ki lahko zagotavljajo redno servisiranje 

in vzdrževanje aparatov. Tako kot vsak aparat in vsako drugo napravo pa jih 

je treba vzdrževati v skladu z navodili,« opozarjajo v Radenski. Foto: Nataša Juhnov 

razlikuje od pravilnika za naravno mineralno 

in izvirsko vodo. In kakšna je razlika? 

V Radenski pojasnjujejo: »Pitna voda 

je voda iz vodovodnega omrežja in je lahko 

kemijsko obdelana (dezinficirana) z 

namenom izboljševanja mikrobioloških 

parametrov, zaradi obdelave pitne vode 

s kemijskimi sredstvi se ne pričakuje razvoja 

skupnega števila mikroorganizmov. 

Polnilci naravnih mineralnih in izvirskih 

voda pa po pravilniku teh voda ne smejo 

obdelovati z namenom izboljšanja mikrobioloških 

parametrov. Zaradi tega je tudi 

s pravilnikom, ki je usklajen z evropskimi 

direktivami, dovoljeno povečanje skupnega 

števila kolonij, ki pa ne predstavlja- 

jo za zdravje škodljivih mikroorganizmov, 

ampak so posledica razvoja naravne mikroflore.« 

Analize teh voda za Radensko 

opravljata Zavod za zdravstveno varstvo 

Maribor in Zavod za zdravstveno varstvo 

Novo mesto, ki sta poleg celjskega zavoda 

pristojna za izvajanje teh analiz. Analize 

redno opravljajo tudi sami v lastnem laboratoriju 

v Boračevi in v zadnjih letih nikoli 

niso imeli težav s kakovostjo vode v vodomatih, 

poudarjajo v Radenski. In kako 

nadzorujejo distribucijo vode? 

»Za distribucijo vodnih balonov in servis 

vodomatov skrbijo naši podizvajalci, ki 

se ravnajo po najstrožjih živilskih standardih 

in predpisanih navodilih. Najmanj štirikrat 

letno vodomat zamenjajo in ga odpeljejo 

na temeljito čiščenje, po izkušnjah 

se to zgodi več kot šestkrat letno na avtomat. 

Z navodili za uporabo in osnovno 

vzdrževanje pa so seznanjeni tudi uporabniki,« 

so pojasnili v Radenski, kjer zaradi 

blatenja svojega imena v javnosti ne razmišljajo 

o tožbi, ampak bodo nastali položaj 

in zmedo izkoristili za dodatno pozitivno 

ozaveščanje uporabnikov, kajti mnogi 

še ne vedo, da obstaja razlika med pitno 

vodo in na drugi strani naravno mineralno 

in izvirsko vodo in da je v zvezi s tem 

sprejeta ustrezna regulativa, ki jo je treba 

v celoti upoštevati – tako prav pri procesih 

kot tudi pri vrednotenju rezultatov. 


Veržej 

Žrtve vode in dreves 

Robert Inhof, direktor soboške 

Galerije, je tudi pronicljiv 

analitik likovnega 

ustvarjanja, katerega mnenje 

ima referenčno težo. Te 

dni je izšla njegova študija o 

slikarju Zdenku Huzjanu, ki 

zajema tudi kratek pregled 

prekmurskega slikarstva. 

Radovan Žerjav, predsednik 

SLS, si še vedno zastavlja, 

kljub pravnomočnosti sodnih 

odločb in razpisanih dražb 

premoženja na podlagi teh 

odločb v primeru sekretarja 

Državnega sveta in vplivnega 

člana SLS, retorično vprašanje, 

ali je vse to res, in napoveduje, 

da bo potem častno razsodišče 

ukrepalo. Za poslanca 

in predsednika stranke je nekoliko 

nenavadno, da ne zaupa 

institucijam te države. 

Otroke ima rada takšne, kot so – Če jih ne bi, bi bili enako 

nesrečni, kot so prišli 

Marija Pajek iz Desnjaka pri Ljutomeru 

je postala rejnica pred več kot 

petindvajsetimi leti. V svoj dom je 

najprej sprejela moževa nečaka, saj 

jima je mama zgodaj umrla. Fanta sta 

odraščala skupaj z njenima sinovoma, 

saj so bili fantje istih let, zanje pa 

je takrat, ko je Marija delala v tovarni, 

skrbel njen oče, saj je mož delal v 

Nemčiji. 

Marija se je v začetku devetdesetih let 

upokojila in kmalu po tistem se je fantom 

pridružila prva rejenka. Bila je ljubka triinpolletna 

deklica, ki so jo vsi imeli radi 

in jo tudi razvajali. Do danes je prišlo v 

družino Pajek osem rejniških otrok, trenutno 

pa so štirje. Bojana in Tamara obiskujeta 

gostinsko šolo v Radencih, Miha je 

srednješolec in obiskuje šolo v Mariboru, 

tako da je doma le ob koncu tedna, lani pa 

je k njim prišla še Janja, ki obiskuje deveti 

razred osnovne šole in potrebuje posebno 

skrb na poti v samostojno življenje. 

»Nekateri otroci so že odšli in si ustvarili 

svoje družine, še vedno pa me radi 

obiščejo,« pravi Marija Pajek, dobitnica 

priznanja ministrstva za delo, družino in 

socialne zadeve za dolgoletno in uspešno 

izvajanje rejništva v letu 2009. Čeprav je 

Marija lani ovdovela in izgubila moža, ki ji 

je pri rejništvu pomagal in jo podpiral, volje 

do skrbi za otroke ni izgubila. Tega, da 

jim je odprla svoj dom, tudi nikoli ni obžalovala, 

čeprav je bilo včasih težko. »Navezala 

sem se nanje in prijetno je, kadar 

smo skupaj, zato pa mi bo težko, ko bodo 

odšli,« pravi. 

Otroke moraš imeti rad takšne, kot 

so, govori Marija, saj če jih nimaš, potem 

bodo trpeli enako, kot so prej. Malo pa jih 

je treba tudi razvajati. Njen mož jih je vedno 

rad peljal, kamor so si zaželeli, in tudi 

Otroke moraš imeti rad takšne, 

kot so, govori Marija, saj če jih nimaš, 

potem bodo trpeli enako, 

kot so prej. 

sama skrbi za to, da niso prikrajšani in 

da ne čutijo pomanjkanja. Otroci ji to 

vračajo z naklonjenostjo in ubogljivostjo. 

Marija pravi, da leta hitro tečejo, 

a če ji bo zdravje služilo, bi v rejništvo 

sprejela še kakšnega otroka. Dekleta v 

družini si želijo manjšega, da bi ga lahko 

cartali. 

Priznanje za dolgoletno in uspešno 

rejništvo, za katero jo je predlagal ljutomerski 

center za socialno delo, je bilo 

za Marijo veliko presenečenje in podelitev 

v Ljubljani prav posebno doživetje. 

Najprej so ji čestitali na centru, ko 

sploh še ni vedela zanj, potem pa tudi 

mnogi drugi. 

Majda Horvat 

V Veržeju pogosto prihaja do poplavljanja 

kletnih prostorov. Kako 

ocenjujejo ravnanje Direkcije RS za 

ceste, ki bi morala ponuditi ustrezno 

tehnično rešitev in problem rešiti, 

smo vprašali sodelujoče v telefonski 

anketi. Neurja so na širšem območju 

veržejske občine povzročila veliko 

škode v gozdovih. Kako hitro bi bilo 

treba odstraniti podrta drevesa, se je 

glasilo naše drugo vprašanje. Ker so 

občani Bunčan dvignili nivo zemljišč 

nad nivo ceste, se večkrat pojavlja 

problem z deževnico zalitega cestišča. 

Zanimalo nas je, ali se strinjajo s 

tem, da bo moral vsak krajan na svojem 

območju poskrbeti za ureditev 

zemljišča. 

Aktivnosti Direkcije RS za ceste, ki bi morala 

ponuditi ustrezno tehnično rešitev in 

rešiti problem poplavljanja kletnih prostorov, 

so po mnenju 40 odstotkov vprašanih 

prepočasne; 37 odstotkov je prepričanih, 

da se na tem področju sploh nič ne dogaja, 

in 23 odstotkov sodelujočih nam na vprašanje 

ni znalo odgovoriti, saj problema ne 

poznajo dovolj. Da bi bilo podrta drevesa, 

ki so posledica neurja na širšem območju 

V Veržeju pogosto prihaja do poplavljanja 

kletnih prostorov. Kako ocenjujete ravnanje 

Direkcije RS za ceste, ki bi morala 

ponuditi ustrezno tehnično rešitev in problem 

rešiti? 

N = 83 

Neurja so na širšem območju veržejske 

občine povzročila veliko škode v gozdovih. 

Kako hitro bi bilo treba odstraniti podrta 

drevesa? 

N = 83 

Ker so občani Bunčan dvignili nivo zemljišč 

nad nivo ceste, se večkrat pojavlja 

problem z deževnico zalitega cestišča. Ali 

se strinjate s tem, da bo moral vsak krajan 

na svojem območju poskrbeti za ureditev 

zemljišča? 

N = 83 

veržejske občine, treba odstraniti takoj, 

meni 57 odstotkov; 40 odstotkov vprašanih 

meni, naj se gozdovi očistijo postopno, 

in le odstotek jih meni, da se z odstranitvijo 

podrtih dreves sploh ne mudi. Petinpetdeset 

odstotkov vprašanih se strinja, da bo 

moral vsak krajan na svojem območju poskrbeti 

za ureditev zemljišča, 39 odstotkov 

pa se s tem ne strinja. 

Sodelujočim v anketi se lepo zahvaljujemo. 

V Klicni studio slepih nas lahko pokličete 

na številko 04 511 64 04. Nove naročnike 

časopisa Vestnik čakajo lepa darila!

– 4. februar 2010 (iz)brano 

9 

O usodi prekmurskih Judov 

V culo spravljeno življenje 

Barometer 

Aprila, maja in oktobra 1944 so v sinagogah v Soboti in Lendavi zbrali več kot 500 

Judov, jih strpali na vlake, tovornjake ali jih s konjskimi vpregami odpeljali v Čakovec 

in naprej Nagykanizso, od tam pa v koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau 

Ni naloga Znanstvenoraziskovalnega 

centra Slovenske akademije znanosti 

in umetnosti (ZRC SAZU), da postavlja 

spomenike, spomenik v spomin na 

holokavst in prekmurske Jude smo postavili, 

ker je to del zgodovine, ki je povezan 

z našim raziskovalnim delom ter 

skrbjo za naravo in kulturno dediščino, 

je povedal dr. Oto Luthar, direktor ZRC 

SAZU. Po vzpostavitvi raziskovalne postaje 

na Petanjcih so se začeli podrobneje 

ukvarjati s pokrajinsko zgodovino 

in del tega je tudi usoda Judov iz Prekmurja, 

s katerimi je povezan eden najbolj 

travmatičnih dogodkov v svetovni 

zgodovini, s holokavstom. 

Tako je tudi v Prekmurje v prvih dneh aprila 

1944 prišel ukaz, ki je za vedno zaznamoval 

usodo Judov. V treh valovih deportacij – aprila, 

maja in oktobra – so deportirali v sinagogah 

v Soboti in Lendavi zbranih več kot 500 

Judov, jih strpali na vlake, tovornjake ali jih 

s konjskimi vpregami odpeljali v Čakovec in 

naprej Nagykanizso, od tam pa v koncentracijsko 

taborišče Auschwitz – Birkenau. V romanu 

Biljard v Dobrayu je to v zgodbi o svojem 

dedku tankočutno opisal Dušan Šarotar. 

»Tu so otroke ločili od mater, može od žena. 

Za delo sposobni so garali in umirali v nečloveških 

razmerah. Ostale so slekli, jim odvzeli 

vse imetje, jih ostrigli in nagnali v ogromne 

kopalnice. Nanje so namesto vode spustili 

smrtonosni plin. Trupla so potem sežgali v 

krematorijih, ki so delali kot velike tovarne.« 

Večina Judov je tu končala, le nekaj se jih je 

vrnilo domov, a judovska skupnost pri nas si 

nikoli več ni opomogla, ne na gospodarskem, 

kulturnem ali družbenem področju. 

Podatki o številu deportiranih Judov in tistih, 

ki so se vrnili, so različni. »Pa saj seznamov 

ali evidenc nikoli ni bilo, pove ena od 

dveh Judinj, ki sta preživeli holokavst. Tudi 

o tem, kaj vse so preživeli, neradi govorijo. 

»Veste, bili smo še zelo majhni in težko se je 

spomniti in predelati vse, kar se je zgodilo,« 

tiho doda in pove, da ji obujanje spominov 

na holokavst in pogovori še dodatno odpirajo 

rane. Prav pa je, se strinja, da so postavili 

ta spomenik. Danes živi v Prekmurju manj 

Sandi Červek v pogovoru z dr. Otom Lutarjem, predsednikom ZRC SAZU, 

kjer so dali pobudo za postavitev spomenika. Foto: A. N. R. R. 

Študentsko delo 

Servisi zapirajo vrata 

»… zdaj jih je videl, te ljudi, kako 

stiskajo k sebi zaspane otroke, 

kovčke in površno zavite pakete, iz 

katerih štrlijo s svilenimi nitmi vezeni 

prti, veliki puhasti vzglavniki, 

krzneni ovratniki, knjige, iz dragih 

okvirjev izrezana olja na platnu štrlijo 

iz odprtih torb kot štruce svežega 

kruha ...« Franz Schwartz v knjigi 

Biljard v Dobrayu Dušana Šarotarja 

podoživlja deportacijo Judov s soboške 

železniške postaje. 

Dejavnost posredovanja študentskega dela je bila v zadnjih letih priča številnim spremembam, 

kar otežuje delovanje, stabilnost in preživetje študentskih servisov – Več denarja za štipendije 

Zakon o malem delu, ki ga pripravljajo 

na ministrstvu za delo, družino 

in socialne zadeve, med drugim predvideva 

opredelitev dejavnosti posredovanja 

malega dela kot nepridobitno dejavnost. 

V gradivu ministrstva piše, da 

bodo organizacije, ki bodo opravljale 

dejavnost posredovanja malega dela, 

poslej izbirali na podlagi javnega razpisa 

in za obdobje največ petih let. Ker 

smo o morebitnih socialnih posledicah 

predlagane ureditve že pisali, se tokrat 

osredotočamo predvsem na študentske 

servise. Kako gledajo na predlagano 

ureditev in kaj to pomeni za njihovo 

poslovanje, smo se pozanimali pri treh 

študentskih servisih, kjer pomurski 

študentje največkrat iščejo delo, ter pri 

Študentski organizaciji Slovenije. 

Po sedaj veljavni zakonodaji urejata študentsko 

delo Zakon o zaposlovanju in zavarovanju 

za primer brezposelnosti ter Pravilnik 

o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za 

zaposlovanje. Slednji določa, da mora organizacija, 

ki želi posredovati zaposlitev ali delo 

ter izpolnjuje pogoje, ki jih predvideva pravilnik, 

posredovati vlogo na ministrstvo za 

delo, to pa nato odloči, ali bo podelilo koncesijo 

na podlagi številnih dejavnikov, med 

drugim upošteva število brezposelnih oseb 

pri območni službi zavoda, število dijakov in 

študentov na določenem območju ter njihov 

socialni položaj in število koncesionarjev na 

posameznem območju, zaradi česar je bilo 

včasih težko vstopiti v igro morebitnim novim 

organizacijam. Koncesijske pogodbe so 

se doslej sklepale za obdobje največ enega 

leta. Po predlogu ministrstva bi se torej koncesije 

poslej podeljevale na podlagi javnega 

razpisa in za obdobje največ petih let. 

Študentski servis Št. včlanjenih študentov Čisti poslovni izid v letu 2008 

Mladinski servis – 

Pomurski študentski servis 

Študentski servis Maribor 

3000–3500 (okoli 2000 aktivnih) –5.754 evrov 

90.000 (50.000 aktivnih), v soboški 

poslovalnici okoli 1800 aktivnih 

105.830 evrov 

e-Študentski servis 100.000 (2400 iz Pomurja) 1.305.063 evrov 

V soboški poslovalnici Študentskega 

servisa Maribor najde vsako leto 

delo okoli 1800 pomurskih študentov 

in dijakov. Foto: T. M. 

Dvanajstodstotne koncesijske dajatve, ki 

jih morajo zdaj plačevati študentski servisi, 

se namenjajo za štipendije (25 odstotkov), 

Študentski organizaciji Slovenije za obštudijske 

dejavnosti (37,5 odstotka) in študentskim 

servisom kot strošek (37,5 odstotka). 

Dodatno pa se obračunava še dva odstotka 

koncesijske dajatve, ki se namenja za gradnjo 

in vzdrževanje študentskih domov. 

Skupaj torej 14 odstotkov. Predlog ministrstva 

prav tako predvideva 14-odstotne koncesijske 

dajatve, vendar s to razliko, da bi pri 

delitvi povečali delež za štipendije, delež za 

gradnjo študentskih domov pa bi ostal enak. 

Prav gotovo tudi želja ministrstva, da bi bila 

dejavnost posredovanja malega dela v zakonu 

opredeljena kot nepridobitna dejavnost, 

povzroča nekaterim organizacijam, ki posredujejo 

delo, nemalo sivih las, kar najbolje 

povzema Darko Kutoš iz Mladinskega servisa 

- Pomurskega študentskega servisa: »Do 

sedaj smo bili organizirani kot gospodarske 

družbe in v končni fazi je šlo za dobiček, kar 

v študijskih središčih, kot sta Ljubljana in 

Maribor, ni bilo težko, pri nas pa je, ker imamo 

malo študentov.« Zato Kutoš pričakuje, 

da bo odslej tovrstnih organizacij manj. Enako 

menijo v e-Študentskem servisu, kjer poudarjajo, 

da je bila dejavnost posredovanja 

študentskega dela v zadnjih letih priča številnim 

spremembam, kar otežuje delovanje, 

stabilnost in preživetje študentskih servisov. 

»Pogoji za poslovanje so se zaostrili, tudi priznani 

stroški (oz. provizije) so se znižali kar 

kot deset deklariranih Judov iz nekaj judovskih 

družin, ki pa niso organizirani v judovski 

skupnosti. Pred drugo svetovno vojno 

pa je na območju Prekmurja živelo več 

kot 500 Judov in sta delovala dva rabinata, v 

Murski Soboti in Lendavi, od leta 1929 pa so 

tudi ljubljanski Judje spadali v okvir soboške 

judovske občine. 

Številni Judje so v taboriščih umrli, mnogi 

so se izselili. Ampak že ena sama zgodba družine, 

ki je v kos prtljage spravila vse svoje življenje 

in s svojimi otroki odšla na pot, od koder 

se je redkokateri vrnil, je dovolj pretresljiva. In 

teh zgodb in tragičnih usod je preveč. Z usodo 

in raziskovanjem Judov pa se bodo v prihodnje 

še bolj ukvarjali na ZRC SAZU in tudi na 

raziskovalni postaji na Petanjcih. 

A. Nana Rituper Rodež 

za 60 odstotkov, z deset odstotkov leta 1999 

na štiri odstotke danes.« Po njihovih informacijah 

je v zadnjih petih letih zato zaprlo 

vrata kar 40 odstotkov študentskih servisov 

(37 od 85). V primeru nepridobitne dejavnosti 

bi se sami prilagodili novemu položaju 

z večjim poudarkom na elektronskem poslovanju, 

bo pa po njihovem mnenju imelo to 

velike posledice za manjše študentske servise, 

ki bi imeli z uvedbo elektronske oblike 

poslovanja tako velike stroške, da bi to verjetno 

pomenilo njihov konec. »Mi že zdaj nismo 

imeli dobička, tako da če bi dobili koncesijo 

še za naprej, bi bilo to za nas mogoče 

celo pozitivno,« pa je o tem povedal Kutoš. 

V Študentski organizaciji Slovenije glede 

nepridobitnosti odgovarjajo, da ŠOS ne more 

ocenjevati stroškovne učinkovitosti takšnega 

sistema, če študentski servisi opravljajo 

temeljno funkcijo posredovanja občasnih in 

začasnih del dijakov in študentov. Iz mariborskega 

študentskega servisa so med drugim 

sporočili: »Menimo, da so izhodišča zakona 

o malem delu zelo slabo nastavljena, saj 

skrivajo zelo veliko pasti tako za brezposelne, 

upokojence kot tudi za študente. Veliko 

je obljub, ki pa po malo boljšem premisleku 

niso uresničljive oz. so celo škodljive. Še najmanj 

sporna je predlagana ureditev, da bi izbor 

organizacij za posredovanje malega dela 

opravljali z javnim razpisom.« Glede predvidenih 

petih let trajanja koncesije Kutoš pravi: 

»Sedanja doba trajanja koncesije, torej največ 

eno leto, je neustrezna, ker ne omogoča 

nobenega načrtovanja, torej je ta daljša doba 

trajanja koncesije vsekakor dobrodošla.« Enakega 

mnenja so v e-Študentskem servisu, kjer 

menijo, da bi to prispevalo k večji stabilnosti 

delovanja študentskih servisov. 


Boštjan Kampuš, direktor 

družinskega podjetja Tokam 

iz Spodnje Ščavnice, s proizvodnjo 

zelo kakovostne 

opreme za avtomatizacijo 

procesov in sodobnimi rešitvami 

logistične opreme dokazuje, 

da so tudi v pomurskem 

okolju znanje in pogoji 

za proizvodnjo z visoko dodano 

vrednostjo. 

Stanko Škalič, direktor Muralesa, 

kljub krizi, ki pritiska na 

cene v pohištveni industriji, 

uspeva ohranjati obseg prodaje, 

in to pod lastno blagovno 

znamko. Pozitivno je tudi, 

da vse naložbe v posodobitev 

in nove trge financirajo z 

lastnimi sredstvi. 

Dr. Ivan Svetlik, minister za 

delo, družino in socialne zadeve, 

je potrdil, da je prijava 

za pridobitev sredstev 

za Muro iz globalizacijskega 

sklada EU v sklepni fazi. 

Sredstva bodo uporabljena 

za usposabljanje in aktivno 

zaposlovanje delavcev Mure, 

ki so ostali brez zaposlitve. 

Suzana Tratnik, pisateljica, 

katere knjiga kratke proze 

Dva svetova je izšla pri založbi 

Škuc, doživlja izredno pozitivne 

kritike najnovejšega 

dela. Ocena je, da knjiga presega 

njena do zdaj že nagrajena 

dela. 

Ernest Ebenšpanger je novi 

predsednik uprave Ustanove 

dr. Šiftarjeve fundacije.

10 KULTURA 

4. februar 2010 – 

Ficko iz Londona v Ljubljano 

V arhitekturnem muzeju v Fužinskem gradu je na ogled razstava 

ustvarjalcev v kulturi, ki so v lanskem letu bivali in ustvarjali v stanovanjih 

ministrstva za kulturo v treh svetovnih metropolah Berlin 

- London - New York. 

Med njimi je akademski slikar Mitja Ficko iz Ljutomera, ki je v minulem 

letu ustvarjal tudi v Londonu. 

Kulturni praznik v zanosu 

Verjetno ni kraja ali občine, ki ne bi v teh dneh s proslavo, dogodkom 

ali kako drugače zaznamovala slovenskega kulturna praznika. 

To je tudi priložnost, da se spomnimo na kulturnike, umetnike in 

ustvarjalce vsaj s šopkom in nekaj lepimi besedami. Žal pa še vedno 

nimamo regijske kulturne nagrade, pa tudi sicer je občinskih kulturnih 

nagrajencev vse manj. 

Otroci v Švici, zajtrk v Indiji 

Na 45. filmskem festivalu Solothutn, ki je konec januarja potekal v 

Švici, so predstavitev filmske produkcije alpskih dežel sklenili s filmskim 

esejem režiserja Vladimirja Škafarja. Film Petelinji zajtrk (režiser 

Marko Naberšnik, literarna podloga Feri Lainšček) pa so zavrteli na 

filmskem festivalu v Indiji, v deželi, ki ima izjemno stroga pravila glede 

ljubezenskih prizorov. 

Prvi spomenik žrtvam holokavsta v Sloveniji 

Kovček našel svoj dom 

Spominsko obeležje sta odkrila minister Lukšič in direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar 

Foto: A. N. R. R. 

Pesniški prvenec zrele pesnice Vide Pelc Bajkovič je v 

radgonskem Špitalu predstavil pesnik Milan Vincetič. 

Tudi o prepovedanih mislih 

V torek zvečer je bila v starem Špitalu v Gornji Radgoni predstavitev 

pesniške zbirke Singapur pesnice Vide Pelc Bajkovič. 

Subtilni in vznemirljivi pesniški prvenec, ki se dotika smrti, erotike, 

duhovnosti in barvitosti sveta, pa čeprav skozi črno in kovinsko 

modro, je uredil pesnik Milan Vincetič, ki se je s pesnico 

o njeni poeziji in upesnjevanju tudi pogovarjal. V počastitev kulturnega 

praznika je literarni večer pripravil Zavod za kulturo, turizem 

in promocijo Gornja Radgona. 

Vida Pelc Bajkovič je profesorica slovenščine in nemščine, njena poezija 

pa je čakala kar nekaj let, preden jo je podelila z bralci. »Ampak takoj, ko 

sem prebral nekaj pesmi, sem videl, da gre za zrelo pesniško osebnost,« je 

uvodoma povedal Milan Vincetič. »Pesmi, ki jih pišem pri zelo glasni glasbi, 

pa so nastajale že nekoč, seveda so bile drugačne, mladostniško navdihnjene 

in letom primerne. Pa nikoli niso ugledale luči sveta in niti ne 

bodo, saj sem jih uničila,« pove. »Vedno me je bilo strah kritike, strah, da 

nekomu ne bodo všeč, v nekem trenutku, po vseh življenjskih izkušnjah 

in preizkušnjah, pa ti ocena ni več tako pomembna, pomembno je edino 

to, da jih daš na plan,« in tako je nastala tudi pesniška zbirka Singapur. 

V razgibani pesniški zbirki so pesmi zbrane v enajstih ciklih, raznorodna 

poezija pa je pisana v modernem slogu. »Moje pesmi govorijo o smislu 

življenja, o odnosu med moškim in žensko, nekatere so ljubezenske, 

pa tudi erotično obarvane, v njej kot po koščkih iz mozaika zaslutimo ves 

spekter našega bivanja, vse do banalnih prizorov v družini.« In v nekaterih 

pesmih se poigrava tudi z mislijo, s katero se ne bi smela. Na koncu se 

je razvnela zanimiva razprava o tem, ali lahko govorimo o ženski oziroma 

moški poeziji, ženski ali moški pisavi. Čeprav se vsi strinjajo, da obstaja le 

dobra in slaba poezija, je Vida o svoji liriki razložila: »Ta zbirka je ženska lirika, 

je moje žensko doživljanje sveta in odnosov. Čutim kot ženska in v tej 

poeziji se odraža moja ženska plat.« Slavisti pa so si bili enotni, da je v poeziji 

Vide Pelc Bajkovič izpovedano trpljenje, napisano z moško ostrino. 

A. Nana Rituper Rodež 

Na železniški postaji v Murski 

Soboti so v petek popoldne 

odkrili spomenik, posvečen 

izgonu judovske skupnosti iz 

Prekmurja. Obeležje so poimenovali 

Pozabljeni kovček, 

poleg slednjega ga sestavlja 

tudi klop, na kateri je zapisan 

stavek o transportu prekmurskih 

Judov v koncentracijsko 

Spomenik z 

napako? 

Medtem ko je poudaril pozitivno 

stvar postavitve spomenika, 

nas je muzejski svetovalec 

in zgodovinar iz 

Pokrajinskega muzeja Murska 

Sobota mag. Feri Küzmič opozoril, 

da je po njegovem v podatkih 

nekaj netočnosti: »Ne 

drži namreč, da so prav s te 

železniške postaje deportirali 

prekmurske Jude, saj so jih 

zbirali pred nekdanjo soboško 

sinagogo in jih odpeljali 

od tam. Prav tako ni točen podatek, 

da je pri tem šlo za več 

kot 500 ljudi. V resnici jih je 

bilo med 300 in 400. Spomenik 

je lahko postavljen kjerkoli, 

to je čisto v redu, moti pa 

me, ker me študentje sprašujejo, 

kaj je zdaj točno, razlagal 

sem jim namreč eno, zdaj pa 

slišijo drugo.« 

taborišče Auschwitz – Birkenau 

pred 66 leti. Spomenik 

je zasnoval akademski slikar 

Sandi Červek, izdelal pa kipar 

Mirko Bratuša. Postavil 

ga je Znanstvenoraziskovalni 

center Slovenske akademije 

znanosti in umetnosti ob letošnjem 

27. januarju, mednarodnem 

dnevu spomina na žrtve 

holokavsta. 

Odkritja se je udeležilo veliko 

ljudi, med njimi tudi redki preživeli 

Judje in njihovi svojci. Slavnostni 

govornik je bil minister za šolstvo 

in šport dr. Igor Lukšič, ki je poudaril, 

da gre za prvi spomenik holokavstu 

v Sloveniji, saj nas doslej 

ni nič neposredno spominjalo in 

opominjalo na načrtno iztrebljanje 

šestih milijonov Judov. Pri tem 

je posebej omenil usodo nekaj sto 

prekmurskih Judov v sklopu sistematičnega 

nacističnega genocida 

in njihovo deportacijo: »Deportiranci 

so lahko vzeli s sabo samo 

dvajset kilogramov osebne prtljage, 

toda njihovi kovčki so bili zaplenjeni 

in pozabljeni že na prvi 

postaji dolge poti v trpljenje in 

smrt. Januarsko osvoboditev taborišča 

Auschwitz – Birkenau pred 

65 leti je dočakalo komaj petdeset 

prekmurskih Judov. Ko so se avtorji 

odločili za klop in pozabljeni 

kovček, metaforična objekta čakanja 

in slovesa, so nas pozvali, da 

skozi hipni odsev vsaj za trenutek 

uvidimo in zaslutimo tesnobo ti- 

Minister Igor Lukšič in dr. Oto Luthar sta odkrila spomenik Pozabljeni 

kovček, posvečen deportiranim prekmurskim Judom. 

Po zasnovi akademskega slikarja Sandija Červeka ga je izdelal 

akademski kipar Mirko Bratuša. Klopca in kovček metaforično 

opozarjata na tragedijo. Kovček je kot prtljaga, ki so jo edino 

lahko vzeli s seboj, na dokumentarnih fotografijah namreč 

kovčki na svoj način izstopajo. S klopjo pa skušajo vstopiti v 

vsakdanje življenje. Na klopci se lahko ljudje, ki čakajo, odpočijejo, 

zastanejo za trenutek in se zamislijo. Foto: N. J. 

stih, ki se jih želimo spominjati, jih 

nikoli pozabiti, in se od njih znova 

poslovimo.« 

Prvi tovrstni spomenik v Sloveniji 

bo spominjal na načrtno iztrebljanje 

Judov celotne Evrope in s 

tem opominjal na to, da se česa podobnega 

ne bi dogajalo tudi v današnjem 

času. »Družbe, ki se imajo 

za humane, pa naj opozarjajo na 

nehumanost,« je še dodal Aleš Gulič, 

direktor Urada za verske skupnosti. 

Leta 2004 so sicer spominsko 

ploščo odkrili že lendavskim 

žrtvam holokavsta, takšnih spominskih 

znamenj pa naj bi v prihodnosti 

postavili še nekaj. 

T. K. 

Nova igra črenšovskih gledališčnikov zadetek v polno 

Slačilnica, ki razgalja nečednosti 

Kaj se zgodi, ko brezkompromisen 

tajkun, ki gleda 

samo na lasten žep, prevzeme 

kakšen športni klub? Na 

to vprašanje zlahka najdemo 

odgovor tudi na našem športnem 

prizorišču. Kaj pa če nov 

direktor košarkarskega kluba 

za trenerja samosvoje ženske 

ekipe postavi peka bureka, ki 

se na košarko spozna kot zajec 

na boben? Iz tega se lahko 

izcimi odlična gledališka 

komedija, kakršno je minulo 

nedeljo premierno uprizorila 

gledališka skupina KUD-a 

Črenšovci v tamkajšnjem kulturnem 

domu. 

Avtor komedije z naslovom 

Slačilnica je profesor slovenskega 

jezika na črenšovski šoli Drago 

Meglič, ki upa, da se bo v kateri 

izmed vlog, ki jih obravnava 

precej kritično, kdo prepoznal: 

»Navdih za Slačilnico mi ni bilo 

treba dolgo iskati, našel sem ga v 

naši okolici, saj so tajkuni, športni 

prevaranti, športne stave žal postali 

vsakdanji del naše družbe.« 

Žanrsko bi njegovo delo lahko 

opredelili kot aktualno političnokriminalno-romantično-športno 

komedijo, kakršnih na naših odrskih 

deskah ne vidimo prav pogosto. 

Mogoče bi jo lahko primerjali 

s popularno monokomedijo Čefurji 

raus, najprej zaradi košarkarske 

tematike, pa tudi zato, ker ima 

Slačilnica vse možnosti, da prav 

tako postane uspešnica. 

Seveda pa to ne gre brez dobrih 

igralcev in dobre režije. In tudi tu, 

Po besedah režiserke so šele sredi vaj spoznali, da je Slačilnica veliko zahtevnejši projekt, 

kot so sprva mislili. Foto: P. K. 

ne samo pri izbiri besedila, je imela 

režiserka Andreja Sever srečno 

roko. Igralska zasedba, ki jo sestavljajo 

Maja Tibaut, Marija Sarjaš, 

Janja Bürmen, Klementina Zelko, 

Romana Glavač, Damijan Hozjan, 

Matej Kolenko in Miha Halas, se 

je namreč odlično znašla v svojih 

vlogah, dogajanje v slačilnici so 

zaigrali tako dinamično, kot da bi 

gledali tekmo na parketu, pa tudi 

nekaj drznejših prizorov so zaigrali 

brez vsakršnih zadržkov. Skoraj 

težko je verjeti, da je polovica ansambla 

tokrat prvič stala na črenšovskem 

gledališkem odru. 

Kot pravi režiserka, so morali v 

pripravo predstave vložiti veliko 

truda, celo več, kot so sprva pričakovali. 

»Na začetku se nam igra 

ni zdela zelo zahtevna, potem 

pa smo vedno bolj opažali, da je 

to precej zahteven projekt tako 

igralsko kot glede scene in garderobe. 

Zato so se priprave odvijale 

nekoliko počasneje, kot smo želeli, 

skupno smo imeli 40 ur vaj, 

ki smo jih začeli novembra.« Po 

uspešni premieri se bodo s predstavo 

odpravili gostovat, kamor 

koli jih bodo povabili. »Zagotovo 

pa se še vračamo v Črenšovce, 

upam, da tudi v okviru območnega 

Linhartovega srečanja gledaliških 

skupin,« je o njihovih načrtih 

še dejala Severjeva. 

P. K. 

O knjigi sta ob avtorici govorila tudi poznavalca zgodovine 

Zrinskih iz Hrvaške. Foto: J. G. 

Predstavitev knjige Judit Zagorec Csuka 

Po sledeh Zrinskih 

V lendavski sinagogi je Hrvaško kulturno društvo Pomurje 

organiziralo predstavitev knjige avtorice iz Prekmurja dr. Judit 

Zagorec Csuka z naslovom Po sledeh Zrinskih in uro zgodovine: 

Zrinski skozi čas. 

Knjigo sta predstavila in o njej govorila poznavalca zgodovine družine 

Zrinski iz Hrvaške, zgodovinar in ravnatelj Muzeja Medžimurja Vladimir 

Kalšan ter zgodovinar in književnik Aleksej Milinovič. O svojem raziskovanju 

rodbine in vsebini knjige pa je govorila tudi avtorica. V glasbenem 

delu sta nastopila kitarist Marko Kuzma in flavtistka Petra Kuzma. Avtorica, 

ki dela kot knjižničarka na Dvojezični osnovni šoli I, je knjigo napisala 

leta 2003 v madžarskem jeziku, lani pa so jo prevedli še v hrvaški jezik in 

izdali v knjižni obliki. Knjigo sta izdala Društvo madžarskih znanstvenikov 

in umetnikov na Hrvaškem in Kulturno društvo Prijateljski krug Pomurja. 

V prvem delu knjige avtorica piše o odnosih med čakovsko rodbino 

Zrinski in dolnjelendavsko rodbino Banffy, ki so bili v nekaterih 

obdobjih bolj formalni, dobrososedski. V drugih obdobjih, še posebej v 

času skupnega boja proti Turkom, pa je bila ta vez zelo močna. Pri tem 

poudarja zmagoviti boj leta 1603, v katerem je sodeloval tudi Jurij Zrinski 

s svojim odredom. Pri pisanju knjige je avtorica uporabila veliko zgodovinskega 

gradiva, ki ga je našla tako na Madžarskem kakor tudi na Hrvaškem. 

Ob pisanju pa si je prizadevala, da bi ob zgodovinskih dejstvih 

predstavila še kulturnozgodovinska ozadja kulta Zrinski. 

J. G.

– 4. februar 2010 INTERVJU 

11 

S pisateljem in pesnikom Ferijem Lainščkom o (kult)uri resnice 

Bližje peklu kot nebesom 

Kulturni praznik ima smisel, če slavi zmago človeškega duha nad vsakodnevno 

banalnostjo in tudi nad tem novodobnim barbarstvom 

Če bi se hotela le dotakniti zgodb 

in junakov iz Lainščkovih del, bi potrebovala 

veliko časa in prostora. 

Njegov literarni opus je izjemen: 21 

romanov, devet pesniških zbirk, 31 

del za otroke pa šest filmskih scenarijev, 

36 radijskih iger, številni prevodi 

v tuje jezike … in mnoge prestižne 

literarne nagrade. Da mu je to 

uspelo, pravi, mu pomagajo radovednost, 

čudenje nad svetom in vera v 

moč ustvarjalnega duha. Z besedami 

in zgodbami zna prepričati, zna očarati 

ali morda začarati, njegovi literarni 

junaki pa namignejo na esence, 

ki jih ne začutijo vsi. Pri svojem 

delu je uspešen, zelo uspešen, kar 

se pač v kulturi ne ceni tako kot pri 

športu, na primer. Pred kulturnim 

praznikom je priložnost, da spregovorimo 

o kulturi in vrednotah, je čas 

za kritičen premislek o stanju duha 

naše družbe in o tem, ali znamo izkoristiti 

svoje potenciale. 

Kritike in tudi bralce znate prepričati 

s svojo literaturo, romani 

dobivajo nagrade, pesniške 

zbirke so trenutno med knjižnimi 

uspešnicami, pa s filmom, kot 

je Petelinji zajtrk, ki je najbolj gledan 

slovenski film, na festivalih 

zmagujete z besedili za glasbo … 

Ste odkrili formulo za uspeh? Ali 

znate začarati z besedami? 

Če bi taka formula obstajala, bi imela 

visoko ceno. No, gre za nekaj, česar ni 

mogoče kupiti, ukrasti niti si sposoditi 

ali ponarediti. Vse to deluje samo zaradi 

magije, ki se vzpostavlja med pisateljem 

ali njegovim delom in bralci. Ta se 

vzpostavi ali se pač ne. Veliko je dejavnikov, 

ki na to vplivajo. A ko enkrat deluje, 

te magije ni več mogoče preprečiti. Vsi 

drugi dejavniki, kot so uredniki, kritiki, 

mediji, politika, so potem brez moči. 

Prihodnji mesec bo natisnjen vaš 

roman Sprehajališča za vračanja. 

Gre za prvi slovenski roman v verzih, 

posvečen pa je Carlu Gustavu 

Jungu, ki vas, če se ne motim, spremlja 

že od Poeme o ljubezni. 

Jungova dela ljubiteljsko prebiram 

že iz študentskih let in še zmeraj me na 

neki način navdihujejo. Verjamem v pesniško 

resnico o tem svetu. Prepričan 

sem, da je v našem življenju ob duhu 

časa tudi »duh globine«. Iz lastne izkušnje 

pa vem, da nam je nezavedno včasih 

lahko dostopno. Govorico arhetipov, 

mitov in simbolov se da razumeti na več 

načinov, no, prav Jung mi je pokazal pot, 

po kateri se da seči najdlje in najgloblje. 

Rečeva torej lahko, da je zelo vplival na 

mojo umetnost in hvala mu. 

Občutek imam, da vaše delo veliko 

bolj cenijo v Ljubljani, drugod po 

Sloveniji kot doma, v Prekmurju, v 

Soboti, kjer živite in ustvarjate. 

Če imate tak občutek, potem je gotovo 

res. No, tudi tu imam svoje zveste bralce, 

še veliko več pa jih je drugje. Bralci so 

mi tako in tako edino pomembni, ne glede 

na to, kje živijo. Je pa res še nekaj, kar 

nas ob takih ugotovitvah ne bi smelo puščati 

ravnodušne. Okolje, v katerem, kot 

pravimo, »nihče nikogar ne spoštuje«, 

ni zdravo in ustvarjalno. Tak osebni naklon 

naše skupno življenje bolj bliža peklu 

kot nebesom. Posledica je družbena 

depresija in to navsezadnje v Prekmurju 

zdaj doživljamo. 

Največ očitkov leti na popularizacijo 

in mitologizacijo Romov, etične 

skupine, ki nam je preveč resnična. 

Čeprav je nekdo omenil, 

da ob branju vaših knjige o Romih 

izgublja predsodke, ki jih imamo 

do njih. 

Feri Lainšček: »Pozitivne podobe, ki jo ustvarjata, recimo, Kreslinova glasba in pisanje prekmurskih literatov, ne morejo čez noč ustvariti niti najboljše 

marketinške agencije. Lahko da je komu tudi to v napoto, a zanesljivo je potem nespameten.« Foto: OZV 

Če se dotakneva še kulturnega 

praznika – je to praznik kulture 

in umetnosti? Je zdaj čas za 

slavje, ko pa se kriza tako neusmiljeno 

zrcali prav v kulturi in 

družbi? 

Kulturni praznik ima smisel, če slavi 

zmago človeškega duha nad vsakodnevno 

banalnostjo in tudi nad tem 

novodobnim barbarstvom. V kakem 

malomestnem okolju lahko praznovanje 

kulturnega praznika sicer izpade 

precej klavrno in smešno, a je še 

zmeraj bolje, kot če ga ni. Vsekakor 

pa ni kriza tista, ki bi nam smela vzeti 

prav ves smisel, dostojanstvo in pravico, 

da storimo kaj za svojo dušo. Navsezadnje 

so ljudje tudi v Dachauu recitirali 

in peli. Pričevalci so si enotni, 

da jim je tudi to pomagalo vzdržati in 

preživeti. 

Koliko današnja kultura odgovarja 

na stanje in duha časa, koliko 

se ukvarja s pomembnimi 

temami, vprašanji družbe, ali 

ji gre za lastno preživetje, reciklažo 

obstoječega ali utelešenje 

kiča? 

Pred kratkim je v Ljubljani potekal 

zelo odmeven vseslovenski kulturni 

forum, ki smo ga pripravili v Društvu 

slovenskih pisateljev. »Kultura je veličasten 

laboratorij smisla. Narod brez 

dostopa do kulturnih virov, bogastev 

zna le še imeti, ne zna pa biti,« je na 

njem dejal eden izmed govornikov dr. 

Aleš Debeljak. Pisatelji ostajajo moralna 

in etična vest tega naroda, pa če je 

to komu prav ali ne. Vsako govorjenje 

o reciklažah in utelešenju kiča je 

v tem kontekstu zavajanje in dajanje 

napačnih poudarkov. Čas seveda prinaša 

svoje, a umetniška ustvarjalnost 

in kulturna produkcija se prav v času 

zmeraj znova očistita in ovrednotita. 

Za anomalije v družbenem dogajanju 

to težko rečemo oziroma lahko kvečjemu 

ugotovimo, da so taka čiščenja 

praviloma zelo neprijetna, frustrirajoča, 

lahko pa tudi krvava in pogubna za 

posameznike in določene skupine. 

Z romanoma Ločil bom peno od 

valov in Muriša ste Soboti postavili 

literarni spomenik, kakršnega 

ima le malo mest. Pred 

leti ste zavrnili občinsko kulturno 

nagrado. Kakšen je odnos 

do nagrajevanja danes in ali bi 

imelo smisel uvesti regijsko kulturno 

nagrado? 

Bodiva natančna. Zavrnil sem kulturno 

nagrado nekdanje Občine Murska 

Sobota. Tako sem javno izrazil nezadovoljstvo 

z delom tedanje kulturne 

skupnosti, ki ni želela omogočiti izhajanja 

pomurske domoznanske in kulturne 

revije. Take revije tudi danes ni, 

kot še zmeraj ni kompetentnega, poglobljenega 

in kritičnega premisleka 

o skupnih zadevah. No, po osamosvojitvi 

nastala Mestna občina Murska Sobota 

se z mojim umetniškim ustvarjanjem 

ni nikoli ukvarjala, sam pa tega, 

resnici na ljubo, tudi nisem pogrešal. 

Dobil pa sem občinsko plaketo za izvedbo 

prve državne proslave ob obletnici 

priključitve Prekmurja k matični 

domovini, a to z mojo umetnostjo 

nima zveze. 

Sobota je bila nekoč mesto z bogato 

kulturno dejavnostjo, družabnim 

življenjem. Kaj menite, 

da se je zgodilo s tem mestom? 

Tovrstno zgodovino mesta Murska 

Sobota seveda dobro poznam in primerjalno 

lahko povem, da v času, ki 

ga živimo, ne doživlja ravno svetlih 

trenutkov. Kje, kdaj in zakaj se je tu 

usodno zalomilo, je za tak časopisni 

pogovor preobširno vprašanje. Večkrat 

pa sem že v preteklosti dejal, da 

bodo spremembe lahko nastopile šele 

takrat, ko bomo v tem mestu skupni 

denar nehali vlagati v zidove brez prave 

vsebine, ampak bomo začeli vlagati 

v ljudi. Tako mislim tudi še zdaj. 

Morda je priložnost, da rečeva kaj o 

resnici. Ob vsem mojem literarnem opusu 

samo v dveh knjigah tematiziram življenje 

Romov. Pa sem res srečal človeka, 

ki je bil sveto prepričan, da prav v vseh 

knjigah pišem samo o Romih. »Ljudje po 

svetu bodo mislili, da smo vsi Prekmurci 

Cigani,« je dejal. Pa čeprav še ni prebral 

nobene moje knjige, toda imel je 

svoje mnenje. To kaže, da v tem okolju 

obstaja neka kolektivna laž, ki omogoča 

zmotno prepričanje. Kdo in zakaj jo razširja, 

ne vem. A tudi če je tako, problem, 

iz katerega izhajava, seveda ostaja. Naša 

sposobnost sprejemanja drugačnosti je 

še zmeraj na preizkušnji. Odnos do te 

manjšinske skupnosti je v vseh okoljih, 

kjer se je pač naselila, že od nekdaj tisti 

lakmus, ki nam pove o srčni kulturi in 

civilizacijskih vrednotah večine. In zakaj 

bi se slepila, tudi med nami živijo ljudje, 

ki jih poganjata nestrpnost in sovraštvo, 

pa tudi kompleksi in frustracije. 

Čeprav naj bi že Miško Kranjec 

Prekmurce in Prekmurje povezal s 

slovenskim prostorom, je naša pokrajina 

za mnoge še vedno oddaljen, 

eksotičen in mističen prostor. 

Podobo o prostoru in ljudeh pa si 

radi ustvarjajo skozi pisanje in literaturo, 

pa čeprav pisatelji niste 

ne poročevalci in ne zgodovinarji, 

le pripovedujete zgodbe, navdihnjene 

s prostorom, ljudmi, miti … 

Očitno je ta pogovor res priložnost za 

uro resnice. Omenjate pisatelja Miška 

Kranjca in s tem sva zadela še ob eno tukajšnje 

zmotno prepričanje. Srečujem ljudi, 

ki so prepričani, da tudi sam pišem o t. 

i. prekmurskem malem človeku, in to celo 

z intenco, kot je o njem pisal pisatelj, ki je 

že zdavnaj pokojni. Vendar je edino res, da 

v svojih romanih, le nekateri se dotikajo 

sveta ob Muri, pišem predvsem o življenju 

meščanstva. V romanu Ločil bom peno od 

valov (prihodnje šolsko leto bo obvezno 

gradivo za maturitetni izpit iz slovenščine, 

op. a.) pa sem v širši prostor prinesel literarna 

pričevanja o nekdanjem življenju na 

tukajšnjih gradovih. Skratka, popisal sem 

praktično diametralno nasprotno plat 

naše zgodovine, podal vidike, ki so bili v 

socializmu potlačeni in zamolčani, eni pa 

še kar klatijo neumnosti. 

Radi vam očitajo tudi slikanje idilične 

podobe življenja in krajev ob 

Muri. 

No, s tem pa sva seveda že na robu iracionalnega. 

Za ustvarjanje vtisa o »pokrajini 

z dušo«, slikanje neokrnjene naravne 

danosti in njene idiličnosti bi povsod 

drugje, ker želijo razvijati sodobni turizem, 

plačali s suhim zlatom. Pozitivne 

podobe, ki jo ustvarjata, recimo, Kreslinova 

glasba in pisanje prekmurskih literatov, 

ne morejo čez noč ustvariti niti 

najboljše marketinške agencije. Lahko 

da je komu tudi to v napoto, a zanesljivo 

je potem nespameten. V spomin se mi je 

vtisnila ponudba lastnika hotela iz nekega 

slovenskega mesta, da mi dobro plača, 

če napišem roman, ki se bo dogajal v 

njegovem mestu. »Naše mesto potrebuje 

zgodbo, potrebuje vsebino, na kateri 

lahko gradimo ponudbo.« Romana sicer 

nisem napisal, a je imel prav, razmišljal 

je zelo sodobno, zelo v duhu časa. 

Pravite, da je tako, da premalo zaupamo 

svojim intelektualcem, da 

ne priznavamo mnenjskih voditeljev 

in da ne znamo unovčiti potencialov, 

ki jih imamo. Smo tudi 

zaradi tega Pomurci tu, kjer smo? 

Brez pozitivne samopodobe, brez 

samozavesti in tudi želje, da bi pokazali 

svojo odličnost. 

Težko je govoriti posplošeno, že Prleki 

se do vsega tega postavljajo drugače 

kot Prekmurci, tudi lendavski konec 

očitno premore več zaleta. No, to so le 

moja zasebna opažanja, nikoli nisem želel 

kar tako postavljati diagnoz. Veliko 

stikov imam z mladimi, občutek imam, 

da bodo končno zmogli prekiniti s to temno 

dediščino svojih očetov. Le pravo 

priložnost potrebujejo. Verjamem v paradoks, 

da bo globalizacija, ki sicer prinaša 

veliko slabega, tej skupnosti pravzaprav 

koristila. 

A. Nana Rituper Rodež

12 kmetijstvo 

4. februar 2010 – 

Posodobitev GERK-ov 

Nepravilnosti 

urediti na 

upravni enoti 

Pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki niso 

ugotovili nepravilnosti, spremembe niso potrebne 

V zadnjih dneh januarja je okrog 5000 nosilcev kmetijskih 

gospodarstev na območju Upravne enote Murska Sobota 

na svoje domove prejelo izpise iz registra kmetijskih 

gospodarstev, iz katerih je razvidno novo stanje po posodobitvi 

GERK-ov. Posodobitev je v sredini meseca januarja izvedlo 

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v 

skladu s Pravilnikom o registru kmetijskih gospodarstev za 

vse GERK-e, ki na dan 1. 1. 2010 niso bili usklajeni z evidenco 

dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Iz GERK-ov so 

bile izločene neupravičene površine ter odpravljeni mostički. 

Hkrati so bili združeni soležni GERK-i iste vrste dejanske 

rabe in izbrisani GERK-i z neupravičenimi vrstami rabe. 

Posodobitev je bila potrebna zaradi revizije Evropske komisije, ki 

je v GERK-ih ugotovila prijavljeno neupravičeno rabo kot npr. gozd, 

zaraščene površine, ceste, stavbe in podobno. V sklopu posodobitev 

so bile izvedene naslednje spremembe GERK-ov: 

- iz GERK-ov so bile izločene neupravičene površine glede na evidenco 

dejanske rabe (izločili so se GERK-i ali deli GERK-ov, ki so vrisani 

na cestah, ohišnicah, gozdu, zaraščenih površinah in podobno), 

- odpravili so se mostički in dolgi ozki pasovi, s katerimi so bile 

manjše površine povezane v enoten GERK, 

- združili so se soležni GERK-i z isto vrsto dejanske rabe (npr. nosilec 

kmetijskega gospodarstva je obdeloval dva GERK-a, ki sta bila po 

vrsti rabe njiva, vendar nista bila združena, ker je bilo eno zemljišče 

v lasti nosilca, drugo pa je obdeloval na podlagi zakupa, po posodobitvi 

sta oba GERK-a združena v enega), 

- izbrisani so bili vsi GERK-i z neupravičenimi vrstami dejanske 

rabe, kot so kmetijsko zemljišče v zaraščanju, plantaže gozdnega 

drevja, drevesa in grmičevje ter neupravičene površine pri kontroli. 

Vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so prejeli izpise, naj te dobro 

pregledajo. Skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi pred 

posodobitvijo in po njej najdejo v opombi med podatki o kmetijskem 

gospodarstvu, poleg tega pa je pri vsakem GERK-u vpisana 

opomba po izvedeni spremembi. 

Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vešči upravljanja računalnikov, 

si lahko novo stanje GERK-ov po posodobitvi ogledajo na spletnem 

naslovu v javno dostopnem spletnem pregledovalniku: http:// 

rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp ali do 5. marca letos na enotah Kmetijsko 

svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. 

Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki na svojih izpisih niso ugotovili 

nepravilnosti in posodobitev GERK-ov odraža dejansko stanje, ni 

treba priti na upravno enoto. Na upravni enoti naj se oglasijo samo 

nosilci tistih kmetijskih gospodarstev, ki na izpisih ugotovijo: 

- da novo stanje GERK-ov ne ustreza dejanskemu stanju v naravi, 

- da so bile določene površine izločene nepravilno, ker je evidenca 

rabe napačno zajeta zaradi tega, ker so izkrčili drevje in grmovje in 

vzpostavili kmetijsko rabo po snemanju ortofota, 

- da so GERK-i še vedno povezani z mostički, kjer so bili mostički 

zarisani na kmetijski rabi (npr. mostiček povezuje dve zemljišči v en 

GERK po poljski poti, ki se obdeluje - kosi), 

- da imajo neusklajene podatke v registru kmetijskih gospodarstev 

(npr. pri kmetijskem gospodarstvu ni vpisan namestnik nosilca, ob 

razdružitvi trajnega nasada v dva GERK-a ali več se je pri vseh nasadih 

pripisal sadilni material, vendar je število sadik povsod enako 0, 

vpisani so bili namakalni sistemi in mreže proti toči). 

Da bi se izognili nepotrebnemu čakanju, naj se nosilci kmetijskih 

gospodarstev za spremembe GERK-ov in vpis podatkov v RKG na 

Upravni enoti Murska Sobota predhodno naročijo po telefonu št. 

513 12 60, 513 12 18, 513 11 08, 513 12 24 ali 513 12 16. 

Irena Šinko 

Posebne trgatve tudi v Pomurju postajajo tradicionalne 

Svečniška trgatev 

za suhi jagodni izbor 

V družbi Radgonske gorice so opravili še zadnje dejanje trgatve letnika 2009 

Posebne trgatve niso več 

modna muha, postale so tradicija, 

nemalokrat tudi nuja, 

saj potrošniki povprašujejo 

predvsem po kakovostnem 

vinu. Kakovostno vino je mogoče 

pridelati tudi z normalnimi 

trgatvami, med potrošniki 

vina pa je tudi veliko 

takih, ki imajo radi posebna 

vina, predikate, ki jih pijejo 

ob posebnih priložnostih. In 

tem so namenjena vina posebnih 

trgatev, izbori, ledena 

vina, jagodni izbori, suhi jagodni 

izbori … Pred dobrim 

desetletjem so se za posebne 

trgatve odločali le posamezniki 

vinogradniki, danes pa 

skorajda ni več večjega vinogradnika, 

ki prideluje za trg, 

da v vinogradu nekaj grozdja 

ne bi pustil tudi za posebne 

trgatve. 

Letošnja jesen in zima sta bili 

idealni za takšne trgatve, tudi v 

Pomurju smo imeli kar nekaj ledenih 

trgatev, ne bo pa manjkalo 

tudi vin, ki jih bodo prodajali kot 

suhi jagodni izbor. Ob peščici zasebnih 

vinogradnikov so se za 

posebne trgatve med prvimi odločili 

v družbi Radgonske gorice 

in v Vinogradništvu in vinarstvu 

Kapela. Miklavževa in svečniška 

trgatev v Radgonskih goricah 

imata že več kot desetletno tradicijo, 

podobno tudi božična trgatev 

na Kapeli. 

Svečniška trgatev v vinogradu v Policah je bila v družbi Radgonske gorice zadnje dejanje 

trgatve letnika 2009. Foto: L. Kramberger 

Letošnja svečniška trgatev v 

družbi Radgonske gorice je bila 

že dvanajsta, nanjo pa so tudi tokrat 

povabili številne goste, saj je 

tovrstna trgatev praznik, ki ga je 

treba tudi primerno zaznamovati. 

Pravijo, da se ob svečnici da 

napovedati, kakšna bo zima. Takrat 

namreč pride medved iz brloga, 

če je megleno, ostane zunaj, 

če je sonce, se vrne v brlog, nadaljuje 

zimsko spanje in zima bo še 

Za dobro in prijetno razpoloženje je poskrbel kapelski kvartet. 

Da je manjkal en član ansambla, niti ni bilo pomembno. 

Foto: L. Kovač 

dolga. Sončno vreme je letos na 

svečnico medveda poslalo nazaj 

v brlog, v gorice v Policah pa je 

zvabilo številne trgače, da bi potrgali 

še zadnji pridelek grozdja 

letnika 2009. 

V družbi Radgonske gorice so 

za to trgatev pustili 500 trsov šardoneja, 

ga pred ptiči zaščitili z 

mrežami, iz natrganega grozdja 

pa so iztisnili 50 litrov žlahtnega 

mošta in v njem namerili kar 220 

Oe stopinj sladkorja. Direktor 

Borut Cvetkovič pravi, da je bil 

letošnji pridelek grozdja podoben 

lanskemu, kakovost pa je bila 

prav tako izvrstna. Po donegovanju 

mošta in vina bodo žlahtno 

kapljico suhega jagodnega izbora 

napolnili v posebne 0,35-litrske 

steklenice v obliki sveče in 

jih namenili predvsem v promocijske 

namene. 

Ludvik Kovač 

Svečniško trgatev v Policah sta s svojo prisotnostjo počastila 

tudi bog vina Dionizij in vinska kraljica Radgonsko- Kapelskih 

goric Janja Korošec. Foto. L. Kovač 

Izobraževanja kmetovalcev 

5. 2. 2010: KGZS – Zavod M. S., dvorana, Ulica Štefana Kovača 

40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, predavanje KOP – 

REJ, Prehrana govejih pitancev, Preventiva pred boleznimi pri 

govedu, Mikroklimatski pogoji za goveda. 

9. 2. 2010: Ljutomerčan, degustacijska dvorana, Kidričeva 

ulica 2, 9240 Ljutomer, ob 9.00, predavanje KOP – IVG, 

Oskrba vinogradniških tal, Integrirano varstvo vinske trte 

pred boleznimi in škodljivci, uporaba herbicidov in aplikacij 

FFS. 

9. 2. 2010: KGZS – Zavod MS, dvorana, Ulica Štefana Kovača 

40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, ne velja za KOP, Dom, 

družina, dopolnilne dejavnosti – Načrtovanje zdravih jedilnikov 

– tečaj. 

10. 2. 2010: Gostilna Pri Zlatici, Gornji Petrovci 91 a, 9203 

Petrovci, ob 9.00, predavanje KOP – ZEL, Gospodarske lastnosti 

vrst rastlin z vidika kakovostne krme za ozelenitev njivskih 

površin, Kmetijska mehanizacija, potrebna za ozelenitev 

tal na njivah, Kaj nam je in kaj nam bo prineslo vreme v 

prihodnje, Predstavitev rastlin za ozelenitev na njivskih površinah. 

10. 2. 2010: KGZS – zavod MS, dvorana, Ulica Štefana Kovača 

40, 9000 Murska Sobota, ob 10.00, predavanje KOP 

– TSA, Sadne vrste v travniških sadovnjakih, Biotično varstvo 

travniških sadovnjakov. 

11. 2. 2010: Občina Lendava, dvorana, sedež KSS, Kranjčeva 

ulica 22, 9220 Lendava, ob 9.00. predavanje KOP 

– navzkrižna skladnost, Predstavitev zahtev standarda za 

identifikacijo in registracijo živali na praktičnih primerih, 

Predstavitev zahtev standarda za fitofarmacevtska sredstva 

ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, Predstavitev tehnoloških 

rešitev za prilagoditev zahtevam navzkrižne skladnosti – 

standard za dobro počutje živali. 

11. 2. 2010: Občina Križevci, dvorana, Križevci pri Ljutomeru 

11, 9242 Križevci, ob 9.00, predavanje KOP – IPL, Uporaba 

sistema FITO-INFO v okviru integrirane pridelave poljščin, Koruzna 

bulava snet, Karantenske bolezni in škodljivci pri pridelavi 

poljščin. 

11. 2. 2010: Gornja Radgona, gasilski dom, Gasilska cesta 2, 

9250 Gornja Radgona, ob 9.00, predavanje KOP – IVG, Oskrba 

vinogradniških tal, Integrirano varstvo vinske trte pred boleznimi 

in škodljivci, uporaba herbicidov in aplikacij FFS. 

11. 2. 2010: Hotel Radin, Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci, 

ob 10.00, ne velja za KOP, Dom, družina, dopolnilne 

dejavnosti – Srečanje kmetic Pomurja. 

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja 

Denar hitreje do upravičencev 

Agencija je v teh dneh skupno izplačala že 152,5 milijona evrov za OMD-je in enotna plačila 

Iz Agencije za kmetijske trge 

in razvoj podeželja so sporočili, 

da so do sredine prejšnjega 

tedna izdali skupno nekaj več 

kot 109 tisoč odločb za zahtevke 

zbirne vloge 2009 in bodo skupno 

v teh dneh izplačali že 152,5 

milijona evrov. Agencija je tako 

začela izdajati odločbe in izplačevati 

v primerjavi s predhodnim 

letom, ko je bila glavnina 

izplačana v februarju 2009, mesec 

ali dva prej, v primerjavi z 

zahtevki za leto 2007 pa celo tri 

mesece prej. 

Odločbe z izplačili za območja z 

omejenimi možnostmi za kmetijsko 

dejavnost (OMD) so bile izdane in 

izplačane že pred dogovorjenim rokom, 

saj je večina vlagateljev prejela 

odločbe in izplačila že v novembru, 

kar je v primerjavi z zahtevki zbirne 

vloge 2007 kar tri mesece prej. 

Agencija je izdala 47.617 odločb, kar 

predstavlja skoraj 99 odstotkov prejetih 

vlog, in v letu 2009 izplačala 

37,8 milijona evrov. V teh dneh bo 

Agencija izplačala še dodatnih 2,7 

milijona evrov. V sredini decembra 

je agencija začela izdajati odločbe 

za enotna plačila in do sredine prejšnjega 

tedna izdala 58.850 odločb 

za EKO 0 – plačila na površine, kar 

predstavlja nekaj več kot 98 odstotkov 

prejetih vlog, in 3.027 odločb za 

drobnico (ovce in koze), kar predstavlja 

96 odstotkov prejetih vlog 

ter skupno izplačala 109,2 milijona 

evrov (od tega 20 milijonov evrov 

že decembra 2009). V teh dneh bo 

agencija izplačala še 2,8 milijona 

evrov neposrednih plačil. Odločbe 

za govedo bo agencija začela izdajati 

in izplačevati v prvi polovici maja 

in končala v juniju 2010, prav tako 

bo v tem obdobju izdala in izplačala 

tudi glavnino odločb za kmetijsko 

okoljska plačila (S)KOP. L. K.

– 4. februar 2010 kmetijstvo 

13 

Radgonski govedorejci o razmerah v kmetijstvu 

Boljše mleko, višja cena? 

Število krav se v Pomurju še naprej zmanjšuje, saj je bilo lani le še 

12.900 prvih osemenitev, kar je štiri odstotke manj kot v letu 2008 

Govedorejsko društvo Gornja 

Radgona, ki povezuje rejce 

na območju radgonske upravne 

enote, vanj pa je vključenih 

218 članov, je uresničilo 

zastavljene cilje v letu 2009. 

Ob težavah, s katerimi so se 

spoprijemali, jim je uspelo izpeljati 

načrtovane aktivnosti, 

med največje pa prav gotovo 

sodi organizacija razstave plemenske 

živine, ki so jo v sodelovanju 

s Kmetijsko zadrugo 

Gornja Radgona in Kmetijskogozdarskim 

zavodom Murska 

Sobota pripravili ob otvoritvi 

nove zadružne trgovine 

v Apačah. Z vzdrževalcem hidromelioracijskih 

sistemov 

se jim uspelo dogovoriti za čiščenje 

melioracijskih jarkov, 

posebno skrb pa so namenjali 

izobraževanju rejcev krav 

molznic, saj zaradi lastnih napak 

nekateri rejci ne dosegajo 

Rejci, združeni v Govedorejskem društvu UE Gornja Radgona, so na občnem zbori opozarjali 

na probleme, s katerimi se srečujejo. V ospredju je odkupna cena mleka, s katero ne 

pokrivajo niti več pridelovalnih stroškov. Foto: L. K 

ustrezne kakovosti mleka in 

zato izgubljajo pri ceni. Bili so 

na dveh strokovnih izletih, v 

Avstriji so si ogledali razstavo 

plemenskih živali in obiskali 

eno od kmetij, prav tako so 

bili tudi na izletu v Švici. 

S predsedniške funkcije je nepreklicno odstopil 

Jožef Bračko. Foto: L. K 

Tudi za letos načrtujejo številne 

aktivnosti, saj želijo dejavno 

sodelovati pri oblikovanju kmetijske 

politike, še naprej bodo skrbeli 

za izobraževanje svojih članov, 

pripravili bodo strokovni 

izlet in vsakoletno družabno srečanje, 

na katerega vabijo vse svoje 

člane. Med problemi, ki najbolj 

pestijo rejce, je še vedno odkupna 

cena mleka, zato smo na občnem 

zboru društva na ta račun 

slišali precej kritičnih besed. Zavedajo 

se, da lahko k višji ceni prispevajo 

tudi sami z boljšo kakovostjo 

oddanega mleka, prepričani 

pa so, da so rezerve tudi v Pomurskih 

mlekarnah, kjer po njihovem 

premalo izkoristijo nekatere 

prednosti, ki jih ponuja pokrajina. 

V mislih imajo predvsem uvajanje 

novih izdelkov, s katerimi 

bi dosegali višje cene. Napoved 

Radgonske govedorejce bo poslej vodila 

Tatjana Vrzel z govedorejske kmetije iz Turjanec, 

ki ima v hlevu 180 glav govedi. 

predstavnikov mlekarne, da v prihodnjih 

dveh mesecih ni pričakovati 

višjih odkupnih cen, jih ni 

zadovoljila, posledice pa se bodo 

odrazile v nadaljnjem zmanjševanju 

mlečne črede. Število krav v 

Pomurju je že zdaj skrb zbujajoče 

in se še zmanjšuje. Leta 2008 

so po podatkih soboškega kmetijsko-gozdarskega 

zavoda opravili 

13.400 prvih osemenitev, lani pa 

le še 12.900, kar je štiriodstotno 

znižanje. Na območju Govedorejskega 

društva Gornja Radgona je 

to zmanjšanje nekoliko manjše, 

saj so lani našteli le 1,5 odstotka 

manj prvih osemenitev. Pa tudi sicer 

je stalež osnovne plemenske 

črede na desnem bregu Mure veliko 

stabilnejši kot v Prekmurju, 

kjer še vedno prevladujejo manjši 

rejci, ki pa rejo opuščajo. V zadnjem 

času sicer nastaja nekaj 

večjih kmetij, ki redijo krave molznice, 

vendar te ne morejo nadomestiti 

izpada, ki nastaja pri rejcih, 

ki tovrstno rejo opuščajo. 

Ker so rejci govedi še vedno 

organizirani v dveh rejskih organizacijah, 

je svet pomurske območne 

zbornice sprejel sklep, da 

priznana rejska organizacija ostane 

pri zbornici, vendar v republiški 

zbornici pobude niso podprli 

in bo po novem v okviru Govedorejskega 

poslovnega združenja. 

Pomurski rejci zato predlagajo 

pridobitev statusa priznane 

pasemske rejske organizacije, v 

katero bi se vključili slovenski 

rejci govedi lisaste pasme. 

Na občnem zboru Govedorejskega 

društva Gornja Radgona 

je nepreklicno odstopil dosedanji 

predsednik Jožef Bračko, vodenje 

društva pa so člani zaupali 

Tatjani Vrzel iz Turjanec. Bračko 

ostaja še naprej v upravnem odboru 

društva. 

Ludvik Kovač 

Skakač iz skupine Isotomidea; v naravi je velik približno 

milimeter. Foto: John Coppi, © csiro Australia 

Narava neznana znanka 

Življenje v prsti 

Pregovor pravi, da življenje izvira iz prsti in se vrača vanjo. 

Za rastline nam je to popolnoma jasno, toda tudi živali, 

ki se hranijo z rastlinami, in tiste, ki se hranijo z drugimi živalmi, 

so v končni fazi odvisne od prsti, ker ta omogoča rast 

in življenje njihovi hrani. 

Zemlja bi se kmalu izčrpala, če se snovi ne bi vračale vanjo. Zato 

se v velikem naravnem laboratoriju odmrla bitja oziroma njihovi 

deli, ki so vsi iz organskih snovi, spreminjajo nazaj v prst (mineralizirajo). 

Na delu je množica razkrojevalcev, ki so jim mrtvi organizmi 

in odpadli materiali hrana. Posamezne vrste so specializirane za 

točno določeno stopnjo razkroja, in ko ene svoje delo opravijo, ga 

prevzamejo druge. Razkrojevalci so povezani tudi s plenilci, mrhovinarji, 

rastlinojedi in rastlinami, s katerimi tvorijo zapletene prehranjevalne 

splete, ki omogočajo stabilnost ekosistemov. Če katera 

vrsta izpade, se povezave prekinejo, podre se naravno ravnotežje 

in proces razkroja se lahko zelo upočasni. Iztrebke razkrojevalcev 

predelajo do konca mikroorganizmi; ti seveda sproti razkrajajo tudi 

ves organski material, ki ga niso pojedle živali. In ko končno vse 

zgnije in strohni, nastane večinoma dišeča sipka prst, ki jo rastline 

lahko spet uporabijo za rast. 

Tipična mesta, kjer razpadajo organski ostanki, so kompostni 

kupi. Če tak kup nekoliko razbrskamo, najdemo v njem pravi življenjski 

raj. Tu so deževniki, talne glistice, rakci kočiči, pajki, pršice, 

stonoge, žuželke in seveda mikroorganizmi. Na redkokateri 

naravni, kaj šele obdelovalni površini je toliko življenja. In vse to 

mrgolenje dela v prid človeku, ki bo kompost uporabil za ponovno 

gojenje rastlin. Podobno je v gozdovih, kjer se vsako jesen osuje na 

tone listja in kjer listni opad predstavlja množično predelovalnico 

organskih snovi v bogato prst. 

Med najpogostejšimi živalmi v omenjenih okoljih so skakači 

(Collembola) – žuželke milimetrskih velikosti in brez kril. To so tiste 

male belkaste pikice, ki začnejo masovno skakati, ko razgrnemo 

kompost. Veliko jih je tudi v gozdnih tleh. V zgornjih plasteh z 

odpadlim listjem je na kvadratnem metru z globino deset centimetrov 

lahko kar 40.000 skakačev! Zadržujejo se v prostorčkih med 

grudicami tal in rastlinskim materialom, zato jih je več v rahlih tleh; 

v ilovnatih in glinastih jih ni. Pa tudi z globino njihova količina hitro 

upada, tako da je pod 30 centimetri le še tu in tam kakšen. 

Za skakanje imajo skakači t. i. skakalne vilice, ki izraščajo iz spodnje 

strani zadka. So dvovejnate in usmerjene naprej. Ko so vznemirjeni, 

začnejo vsevprek neusmerjeno skakati in s tem zmedejo 

plenilce, kot so: pršice, pajki, hroščki in njihove ličinke, nekatere 

mravlje in drobni ptiči. 

In kakšno vlogo imajo skakači pri nastanku prsti? S svojimi grizali 

razkosavajo in drobijo odpadle ali odvržene rastlinske dele, ki jih 

potem manjši organizmi lažje predelujejo naprej. 

Tako si podajata roke narava s svojo biodiverziteto in človek s 

svojimi monokulturami. 

Mag. Valerija Kuštor 

Tradicionalno 15. ocenjevanje žganih pijač 

Z usposabljanjem do boljše kakovosti 

Sadjarsko društvo Pomurja je v 

začetku tedna pripravilo na Turistični 

kmetiji Smodiš v Otovcih tradicionalno 

ocenjevanje žganih pijač, 

likerjev in sadnih vin. Letošnje 

je bilo že 15. po vrsti in je dobilo 

mednarodni značaj, saj so poslali 

svoje izdelke v ocenitev tudi pridelovalci 

iz Srbije, Madžarske, Avstrije 

in Hrvaške. 

Šestčlanska komisija, ki ji je predsedoval 

Esad Šabanovič, priznani tehnolog in 

strokovnjak za izdelavo alkoholnih pijač, 

je imela zahtevno delo, saj je morala oceniti 

90 vzorcev žganja, več kot 65 vzorcev 

likerja in šest sadnih vin. Med žganji 

so prevladovala slivova in hruškova, nekaj 

je bilo sadjevca in veliko žganj različnih 

manj pogostih sadnih vrst. 

Po Šabanovičevih trditvah je kakovost 

žganja pomurskih pridelovalcev močno 

napredovala, kar je posledica njihovega 

strokovnega izobraževanja, saj v sadjarskem 

društvu že vrsto let pripravljajo 

tečaje iz žganjekuhe. Po njegovih ugotovitvah 

v vzorcih, ki jih ocenjujejo, ni 

zaznati metilnega alkohola, žganja pa še 

vedno vsebujejo prevelik odstotek alkohola. 

Slabost, na katero opozarja, pa je, da 

pridelovalci dajejo v ocenitev preveč 

sveže žganje, ki ni uležano in zato tudi 

ne dosega optimalne harmonije. Šabanovič 

svetuje, naj žganje počaka na ocenitev 

vsaj leto dni po izdelavi, saj s tem 

doseže boljšo kakovost in tudi višjo oceno. 

Komisija tudi ugotavlja, da se vedno 

več pridelovalcev odloča za izdelavo najrazličnejših 

likerjev, ki vsebujejo manj 

alkohola in so prijetnejši za pitje. 

Komisija ugotavlja, da je bila kakovost 

letošnjih vzorcev na visoki ravni, kar potrjujejo 

tudi ocene in dodeljena odličja. 

Z zlatimi medaljami se je okitilo kar 34 

vzorcev žganja, najvišjo oceno 18,94 točke 

pa je dobila viljamovka, ki jo je poslal 

v ocenitev Rudi Sočič, skorševo žganje 

Bojana Balaica pa je prejelo 18,70 točke. 

Med likerji je bil najvišje ocenjen višnjev 

liker Arpada Berkija, ki si je prislužil 

19,50 točke, teranov liker Jožeta Mohorčiča 

pa je prejel drugo najvišjo oceno 

19,25 točke. Med sadnimi vini je bilo 

z oceno 18,74 točke najboljše breskovo 

vino Urške Grilj, le 4 stotinke nižjo oceno 

pa je dobila regratova penina, ki jo je 

dal v ocenjevanje Štefan Županek. 

Sadjarsko društvo Pomurja bo tudi letos 

nadaljevalo usposabljanje pridelovalcev 

žganja, saj že 20. februarja pripravlja 

v Otovcih na Smodiševi kmetiji predavanje 

o pridelavi in uporabi žganja ter o zakonodaji, 

ki je s tem povezana, hkrati bo 

tam tudi tečaj žganjekuhe. 

Ludvik Kovač 

Posebna strokovna komisija je morala tokrat oceniti več kot 160 različnih 

vzorcev žganja, likerjev in sadnih vin. Foto: Ludvik Kovač

14 iz naših krajev 

4. februar 2010 – 

Zanimiva zgodba o reševanju kolonije kavk v Črenšovcih 

Ko so se kavke speljale, 

so prišli gradbinci 

Nekaj sodelujočih pri novem literarnem zborniku pomurskih 

upokojencev je svoje prispevke javnosti predstavilo v 

prostorih radgonskega upokojenskega društva. Foto: O. B. 

Pete Shojene poti pomurskih upokojencev 

Društvo upokojencev Gornja Radgona, ki šteje več kot 

1500 članov, letos praznuje 60-letnico uspešnega delovanja. 

Za nekakšen uvod v praznovanje tega jubileja je pripravila 

literarna sekcija društva literarno srečanje, na katerem so 

predstavili peti zbornik literarnih besedil pomurskih upokojencev 

Shojene poti, ki ga je ob pomoči DU Gornja Radgona, 

DU Tišina in DU Ljutomer izdala literarna sekcija DU 

Murska Sobota. 

Peto izdajo Shojenih poti, ki je posvečena leta 2008 preminulemu 

uredniku prvih štirih zbornikov Jožetu Ternarju, so natisnili v 

200 izvodih, uredil pa jo je Ludvik Sukič. V njej se na dobrih stotih 

straneh s proznimi besedili in pesmimi predstavlja devetnajst 

avtorjev, upokojenci pa so sami poskrbeli tudi za likovno opremo 

zbornika. Na literarnem večeru v prostorih radgonskega upokojenskega 

društva je svoja dela iz zbornika predstavilo sedem sodelujočih 

avtorjev, poleg Manice Gorenjak, Vladke Jagetič, Slavice Muhič 

in Danija Rajha iz DU Gornja Radgona še Suzana Lebar, Nada Režonja 

in Olga Gutman z DU Murska Sobota. Za kulturno še bogatejši 

večer pa je poskrbel Dani Rajh, ki je zaigral na svojo harmoniko. 

O. B. 

Lepa gesta slikarke Zlatice Becci 

Foto: D. M. 

Slikarka Zlatica Becci iz Turjanec pri Radencih je ob zaprtju razstave 

svojih del, ki so bila na ogled v avli Dosorja v Radencih od lanskega 

decembra, ponovno pokazala svojo dobrodelnost, saj je stanovalcem 

Dosorja podarila kar 88 unikatnih slik žgane keramike, 

direktorici doma Mateji Hauser pa veliko sliko žgane keramike in 

akril na platnu. Slikarka, rojena na Ptuju, je obiskovala likovno akademijo 

v Parizu, se izpopolnjevala pri znanem slikarju prof. Gašparju 

Bolkoviču - Piku v Ravensburgu v Nemčiji in svoja dela predstavljala 

na več kot tridesetih razstavah doma in v tujini. Ob poklonitvi 

svojih slik radenskemu domu starejših je povedala, da nekaterim 

umetnikom ni vseeno, ko vidijo človeka, ki trpi zaradi gmotne stiske. 

Zato tudi sama rada pomaga in daje zgled drugim, da po svojih 

močeh pomagajo ljudem, ki so v težavah. Beccijeva je med drugim 

znana po tem, da 25 odstotkov izkupička od kupnine svojih del podari 

za dobrodelne namene. 

Dani Mauko 

Zlatoporočenca Lončarič 

Foto: L. Kr. 

V krogu domačih in številnih prijateljev sta proslavila zlato poroko 

Marija in Slavko Lončarič iz Lokavec pri Negovi. Civilni obred, 

ki ga je opravil gornjeradgonski župan Anton Kampuš, je potekal v 

dvorani negovskega gradu, zahvalna maša pa v tamkajšnji cerkvi. 

Marija, rojena Ploj, izvira iz Obrata pri Benediktu, Slavko pa je bil 

rojen pri Negovi. Oba sta svoje življenje posvetila delu v družinskem 

podjetju, ki je v najboljših časih dajalo kruh več kot 60 delavcem. Ob 

tem sta vzgojila tri otroke, ki so ju obdarili s štirimi vnuki, lepo pa sta 

skrbela tudi za rejenko Zdenko. Ob vodenju podjetja sta vedno našla 

čas za delo v vinogradu, ki jima je v veselje še zdaj, ko sta že v pokoju. 

Občani Radgone Slavka poznajo tudi po dejavnem sodelovanju v društvenem 

življenju in kot častnega občana Občine Gornje Radgone. 

L. Kr. 

Zidarji so upoštevali prošnjo varuhov 

zaščitenih ptic in začeli obnovitvena dela 

na drugi strani cerkve, kjer ni bilo gnezd 

Kavka (Corvus monedula) je 

ena najmanjših ptic iz družine 

vranov. V dolžino meri od 34 

do 39 centimetrov, prepoznamo 

pa jo po perju črno-sive 

barve s svetlejšim tilnikom in 

belih šarenicah. Živi v Evropi, 

Zahodni Aziji in Severni Afriki. 

Spada med ogrožene živalske 

vrste in je na Rdečem seznamu 

ptičev gnezdilcev Republike 

Slovenije (Uradni list RS št. 

56/99 in 31/00) uvrščena v kategorijo 

ranljivih vrst. Kavke 

najbolj ogrožata intenzifikacija 

kmetijstva ter pomanjkanje 

gnezdišč zaradi obnavljanja 

starih stavb in zamreževanja 

lin oziroma podstrešnih oken. 

K ranljivosti kavk prispeva 

tudi socialna narava vrste, saj 

kavke skoraj vedno gnezdijo v 

kolonijah. Par si je praktično 

zvest do smrti enega od partnerjev 

in kavke so (poleg štorkelj, 

ki so si prav tako zveste 

vse življenje) pravi vzor zvestobe. 

Največja kolonija kavk na 

stavbah v Pomurju je lani štela 

11 parov in so gnezdile v gnezdih 

med streho in žlebom cerkve 

v Črenšovcih. 

»Glasni ste kot kavke,« je priljubljen 

stavek in očitek tistim, ki so 

glasni čez vse meje. Oglaša se kratko 

»kjak« ali »kja«, včasih z več glasovi 

zapored, pa tudi »kjerr«, v nevarnosti 

pa z visokim glasom »jiiib«. 

Črenšovskim kavkam pa tudi glasno 

vreščanje ne bi pomagalo kaj 

dosti, če bi gradbinci začeli obnovitvena 

dela na tisti strani cerkve, 

kjer so gnezdile kavke, kot je bilo 

Javne zgradbe tudi v Pomurju 

postajajo zanimive za 

izkoriščanje sončne in pridobivanje 

električne energije. 

Ob apaški osnovni šoli 

bo tudi radgonska z novim 

šolskim letom bogatejša za 

sončno elektrarno. Na šolski 

strehi jo bo zgradilo podjetje 

Enersis, ki je eno od vodilnih 

slovenskih podjetij na 

področju gradnje sončnih 

elektrarn. Pismo o nameri 

sta v Gornji Radgoni že podpisala 

župan občine Anton 

Kampuš in direktor Enersisa 

mag. Andrej Anžič. Konkretna 

razmerja med občino, ki 

je lastnica šolske zgradbe, in 

Enersisom bodo uredili s posebno 

pogodbo, ki je že v pripravi 

in jo bodo kmalu prav 

tako podpisali. Gradnjo solarne 

elektrarne bodo začeli 

poleti, ko bodo šolske počitnice, 

končali pa pred začetkom 

novega šolskega leta. 

Občina bo investitorju v solarno 

elektrarno podelila koncesijo 

za koriščenje strehe, na kateri 

bodo postavili module za prido- 

prvotno načrtovano. V tem primeru 

bi ostale brez zaroda. Željko Šalamun, 

predsednik Pomurske sekcije 

DOPPS, se spominja: »Ko sem 

videl, da se obnavlja tudi streha cerkve, 

sem takoj vedel, da so kavke v 

nevarnosti. Bil je namreč čas sredi 

gnezdilne sezone in vsaka motnja 

bi kavke pregnala in tako uničila 

največjo kolonijo pri nas. Prosil 

sem gospoda župnika Štefana Grabarja 

in vodjo gradbišča Gradbenega 

podjetja Gomboc, ali bi lahko 

začeli dela na drugi strani, dokler 

se kavke ne bi speljale. Zahvaljujem 

se jima, da sta upoštevala prošnjo, 

in so dela nadaljevali tam, kjer 

ni bilo gnezd kavk. Tako so imele 

mlade kavke dovolj časa, da so se 

razvile in nekje v maju odletele iz 

gnezda.« 

Rešili so torej en zarod, potrebno 

pa je poskrbeti tudi za prihodnost 

kavk. In prav to počnejo v 

teh dneh člani Pomurske sekcije 

DOPPS, kajti preden se bodo ptiči 

začeli pariti in valiti jajca, jim je treba 

namestiti nove gnezdilnice. V 

dogovoru z župnikom Grabarjem 

želijo namestiti na bližnja drevesa 

15 novih gnezdilnic, saj po končani 

obnovi gnezdenje pod streho 

ni več mogoče. Upajo lahko le, 

da bodo kavke sprejele ponujena 

nova domovanja. 


Nove gnezdilnice za kavke na drevesih ob črenšovski cerkvi 

Foto: B. B. P. 

Sedanjo neorenesančno cerkev Sv. križa v Črenšovcih so začeli graditi 1857. leta 

in jo končali 1860. leta. 1957. leta so jo podaljšali, ko so dozidali tudi veliko vhodno 

lopo na štirih poslikanih stebrih. Prvotno leseno kapelo Sv. križa z nadstrešnim 

stolpičem in prekrito s skodlami, ki so jo zgradili v 14. stoletju, so uporabljali skoraj 

300 let. Šele 1698. leta so sezidali cerkvico, v kateri je bilo prostora za 250 ljudi. 

Podpis pisma o nameri 

Elektrika z radgonske šole 

Sončno elektrarno bodo zgradili do začetka novega šolskega leta 

bivanje električne energije, strešno 

kritino pa bo pred tem treba 

zamenjati. Po besedah mag. 

Andreja Anžiča bosta imela koristi 

oba partnerja, saj občini ne 

bo treba sanirati strehe, Enersis 

bo pridobil prostor, kjer bo lahko 

postavil elektrarno, sorazmerno 

z vložkom pa bosta oba udeležena 

pri delitvi dobička. 

Na 3.600 kvadratnih metrov 

strehe bo možno namestiti fotonapetostne 

module do 200 kW 

električne moči in to bo hkrati 

tudi ena od večjih tovrstnih elektrarn 

v Sloveniji. Zgrajena bo z 

moduli druge generacije, ki so 

sodobnejši in bodo zagotavljali 

za deset odstotkov večji izplen 

energije. Po prvih ocenah bo stala 

naložba v solarno elektrarno 

na radgonski šolski strehi blizu 

milijon evrov. 

Ludvik Kovač 

Pismo o nameri, da na radgonski osnovni šoli zgradijo sončno elektrarno, sta podpisala 

direktor Enersisa Andrej Anžič in radgonski župan Anton Kampuš. Foto: L. Kovač

– 4. februar 2010 iz naših krajev 

15 

Visoko priznanje JSKD Milici Šadl iz Beltinec 

Prva dama ni pozabljena 

Že desetletja piše kroniko beltinskega kulturno-umetniškega društva 

V Veliki Polani 

teden sklenili 

z glasbo 

Minulo nedeljo je pripravilo 

kulturno društvo Miška Kranjca 

glasbeni večer, ki je v dvorano 

doma krajanov v Veliki Polani 

privabil toliko ljudi, da je ta skoraj 

pokala po šivih. Na koncertu so se 

predstavili mladi harmonikar Denis 

Pozderec, pevki Emina in Martina 

Žerdin ter skupine Maxima, 

Štrase kvintet, Kociprova banda in 

Prekmurski dečki, vrhunec večera 

pa je bil skupni nastop vseh nastopajočih. 

J. Pi. 

Kronika beltinskega kulturnega društva, ki jo piše Milica Šadl, je neprecenljiva zakladnica 

imen in dogodkov, ki so v minulih štiridesetih letih zaznamovali Beltince. Foto: P. K. 

Minuli teden je Javni sklad 

RS za kulturne dejavnosti 

(JSKD) v ljubljanskem domu 

Španski borci podelil plakete 

za minulo leto kulturnim delavcem 

iz vse Slovenije. Srebrno 

plaketo je prejela tudi 

Milica Šadl iz Beltinec za dolgoletno 

uspešno delo pri negovanju 

ljudskega izročila in 

razvijanju kulturnih dejavnosti. 

Podelitev sovpada s štiridesetletnico 

beltinskega kulturno-umetniškega 

društva, ki 

jo bodo proslavili ta konec tedna, 

in je kot nalašč za obujanje 

spominov na polpreteklo 

kulturno zgodovino Beltinec. 

Milico Šadl lahko imenujemo 

kar za prvo damo Kulturno-umetniškega 

društva Beltinci, saj ga 

je kot predsednica vodila več kot 

dvajset let in sodelovala tudi pri 

njegovi ustanovitvi oktobra 1969. 

leta, v kulturi pa je začela delati 

že veliko prej. »Takoj po osvoboditvi, 

1946. leta, sem na oder prvič 

postavila dramsko delo in potem 

povsod, kjer sem učila, pripravljala 

dramske uprizoritve. V več krajih 

sem sodelovala tudi pri ustanovitvi 

prosvetnih društev, denimo v 

Gančanih, kjer smo leta 1954 ustanovili 

kulturno-umetniško društvo 

Dolinec,« se spominja upokojena 

učiteljica, ki se je v Beltince za stalno 

preselila leta 1966. Takrat sta 

bili v kraju že dve močni umetniški 

skupini – folklorna in tamburaška, 

ki sta se po ustanovitvi pridružili 

društvu, hitro pa so začele 

nastajati tudi druge sekcije, saj so 

se vanj množično včlanjevali Beltinčani 

z zelo različnimi zanimanji. 

»Poleg folkloristov in tamburašev 

smo imeli tudi pevske zbore, 

dramske skupine, organizirali smo 

likovne razstave in gostovanja velikih 

poklicnih gledališč iz Slovenije, 

imeli smo svojo čitalnico z več 

kot 2500 knjigami, dnevnim časopisjem 

ter revijami, redno smo 

organizirali KUD-ove večere, na 

katerih smo predstavljali literarna 

dela, prirejali potopisna predavanja 

in še mnogo drugega,« prva 

predsednica opisuje razvejano dejavnost 

društva, s katerim so veliko 

prispevali h kulturni obogatitvi 

kraja. Poleg vseh drugih prireditev 

so pred štiridesetimi leti začeli pripravljati 

tudi največjo – folklorni 

festival. »Najprej smo ga imenovali 

srečanje folklornih skupin, drugo 

leto pa že mednarodni folklorni 

festival. Menim, da smo mu postavili 

trdne temelje, saj po 40 letih še 

vedno traja in je znan po vsej Sloveniji, 

sosednjih državah in širše, kar 

me zelo veseli.« Še posebej je zadovoljna, 

ker so v društvu veliko naredili 

za tesnejše odnose med matico 

in zamejskimi Slovenci ter med 

manjšinci samimi. »Vsako leto smo 

večkrat gostovali v Porabju, Porabci 

so hodili k nam, prav tako smo 

vabili k nam skupine koroških Slovencev 

in iz Rezije. Leta 1978 smo 

jih gostili vse hkrati in potem so se 

začeli tudi oni bolj povezovati med 

seboj.« K Miličinim prizadevanjem 

za negovanje ljudske kulture lahko 

prištejemo še etnografske razstave, 

ki so jih začeli prirejati ob festivalih 

in na katerih so dali priložnost 

za predstavitev različnim ustvarjalcem 

domače obrti, kajti prav s tem 

so pripomogli k nastanku marsikaterega 

društva za ohranjanje kulturne 

dediščine. 

Kot vodji tega zelo dejavnega 

društva ji ni ostalo toliko časa, da 

bi sama dejavno nastopala v kateri 

izmed njihovih skupin, saj so samo 

organizacijske naloge od nje zahtevale 

popolno predanost, poleg 

tega pa je pisala še kroniko društva, 

kar vestno počne še danes. 

V njenih dveh zajetnih knjigah je 

tako na že 622 straneh, popisanih 

z lepo pisavo in opremljenih s fotografijami, 

mogoče izvedeti vse, 

kar se je v minulih štiridesetih letih 

zgodilo v Beltincih. Med drugim 

so v njej zapisani vsi nastopi 

sekcij beltinskega KUD-a, opisani 

vsi tamkajšnji festivali in navedene 

vse folklorne skupine, ki so kdaj 

gostovale pri njih. 

O tem, da ves Miličin trud za razgibano 

kulturno življenje v Beltincih 

ni bil spregledan, pričajo številna 

priznanja in pohvale na stenah 

njenega doma, ki jih je prejela že 

pred srebrno plaketo JSKD. Kot 

pravi, je vesela vsakega priznanja, 

zadnjega še toliko bolj, ker je že vrsto 

let v pokoju in ni več tako dejavna 

v društvenem življenju. »Lepo je, 

da se spomnijo tudi na nas starejše, 

ker vsakomur dobro dene, ko vidi, 

da njegovo delo ni pozabljeno.« 

Petra Kranjec 

Prekmurski večer 

v Portorožu 

Nedavno so v Portorožu lahko 

doživeli vesel Prekmurski večer, ki 

so ga pripravili pomurski študentje 

zadnjega letnika Fakultete za 

turistične študije Sašo Slavic, Martina 

Vinkovič in Snežana Rajbar. 

Pri izvedbi prireditve, ki je bila del 

predmeta menedžment prireditev, 

jim je pomagalo veliko pomurskih 

podjetij in organizacij. Z njihovo 

pomočjo so študenti obiskovalcem 

postregli številne prekmurske dobrote, 

prikazali so jim animacijo na 

temo Prekmurja, za glasbeno predstavitev 

pokrajine pa je poskrbela 

mlada folklorna skupina KD Marko 

iz Beltinec. Njihov nastop je obiskovalce 

tako navdušil, da so z njimi zapeli 

in zaplesali. M. V. 

Koline na Grüntu 

Na Grüntu turističnega društva na Cvenu je bilo v soboto veselo 

od zgodnjih jutranjih ur. Imeli so namreč že tradicionalne koline. 

Mesarji so zgodaj zjutraj zaklali svinjo, težko kar 272 kilogramov. 

Do prihoda prvih obiskovalcev so žival že razkosali. Čeprav še ni 

bilo svežega mesa, so goste pogostili z zaseko in mesom iz tünke, ki 

jim je ostalo še od lanskih kolin, saj dober gospodar do naslednjih 

kolin tünke ne sme popolnoma izprazniti. Postregli so jim še z drugimi 

domačimi dobrotami, značilnimi za koline, in z napitki. Številni 

obiskovalci, med katerimi so bili tudi otroci planinskega društva 

iz Osnovne šole Cven, so z zanimanjem spremljali delo mesarjev, ki 

se niso pustili motiti pri delu, saj so imeli veliko opraviti s pripravo 

mesa za tünko in klobase. Ženske so medtem že obarile slanino, 

ki so jo ohlajeno zmleli v zaseko. Čez čas, ko bo meso ustrezno 

pripravljeno, bodo naredili pravo prleško tünko, v kateri bo veliko 

mesa in klobas, zaseke po toliko, da bodo te dobrote dobro zakrite 

in zaščitene. 

Branko Košti 

Opravičilo 

Foto: B. K. 

Biodinamiki se pripravljajo na pomlad 

Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurja, 

ki so ga ustanovili konec minulega leta in katerega predsednica 

je Klavdija Šalamun, je kljub zimskemu času zelo delavno. 

Zdaj je namreč pravi čas, da vse ljubitelje naravnega 

kmetovanja in vrtnarjenja poučijo in jih naučijo nekaj 

osnovnih pravil biodinamike. 

Tako so zadnji januarski torek pripravili zanimivo in dobro obiskano 

predavanje Fanči Perdih o uporabi setvenega koledarja in 

načrtovanju posevkov na vrtu, v predavalnici Biotehniške šole Rakičan 

pa so si vsi zainteresirani lahko že uro pred predavanjem izbrali 

ekološka in biodinamična semena ter literaturo s področja 

biodinamike. Z včlanitvijo v društvo imajo člani popust pri vstopninah 

na predavanja, za nakup kompostnih pripravkov in drugih 

preparatov, vsi, ki se dovolj pogosto udeležujejo predavanj in delovnih 

srečanj, pa bodo dobili pripravke in preparate za škropljenje. 

Letos bodo pripravili pet predavanj, dva izleta in okrog osem delovnih 

srečanj. Naslednje predavanje bo ta četrtek (5. februarja ob 

17.30 v Biotehniški šoli Rakičan), o biološkem in dinamičnem sadjarstvu 

pa bo predaval Drago Purgaj, inženir kmetijstva, ki na svoji 

kmetiji prideluje jabolka na ekološki in biološko-dinamični način. 

Spoznavanje novega načina skrbi za sadno drevje bodo nadgradili 

z delavnico Rez sadnega drevja, ki bo v soboto, 6. februarja, pri Andreju 

Fricu na Spodnjem Kamenščaku. 

B. B. P. 

Urediti si želijo sejno sobo 

Zadnjo januarsko soboto so člani Prostovoljnega gasilskega društva 

Lutverci v Občini Apače prvi na območju Gasilske zveze Gornja Radgona 

opravili občni zbor. Ugotovili so, da je bilo društvo, ki šteje 131 

članov in deluje za domačo in sosednjo vas Plitvico, lani zelo dejavno. 

Gospodarili so z nekaj več kot 18.000 evri, očitno precej preudarno, 

saj jim je skoraj pet tisoč evrov uspelo prenesti za letošnjo dejavnost. 

Med večjimi projekti, ki jih načrtujejo v tem letu, je ureditev sejne 

sobe, ki bo namenjena tudi za arhivsko dejavnost društva. Navzoči župan 

Apač dr. Darko Anželj je gasilcem obljubil vso pomoč. Fr. Kl. 

V prejšnji številki Vestnika smo zapisali, da so v kulturnem programu 

ob odprtju Doma Danijela Halasa nastopili beltinski folkloristi, 

bili pa so iz Velike Polane. Za napako se jim opravičujemo. 

Zlatoporočenca Drvarič iz Satahovec 

V stolni cerkvi v Murski Soboti sta obnovila poročne zaobljube Francka 

in Franc Drvarič iz Satahovec, ki sta se pred 50 leti poročila v cerkvi 

sv. Ladislava v Beltincih, nevestini domači župniji. Franc je pred upokojitvijo 

delal na Cestnem podjetju Murska Sobota, prosti čas, ki mu je 

ostal ob delu na manjši kmetiji, pa je posvetil delu v Prostovoljnem gasilskem 

društvu Satahovci, kjer je član že več kot šest desetletij. Žena 

Francka je bila medicinska sestra v rakičanskem domu starejših, ob tem 

pa je skrbela še za njuna dva otroka. Njen konjiček so bile rože in knjige, 

zdaj pa so zlatoporočencema v veliko veselje tudi vnuki. J. Ž.

16 reportaža 

4. februar 2010 – 

Akcija ob mednarodnem dnevu mokrišč 

Hodili ob Muri za Muro 

Skupaj na pohodu udeleženci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije – Mokrišča 

najbolj ogrožen ekosistem pri nas – Vrniti ta del Mure med zavarovana območja 

Pri gostilni Trnek na Moti 

se je v nedeljo dopoldne zbralo 

okrog štiristo pohodnikov, 

ki so se udeležili akcije Mednarodnega 

komiteja za varstvo 

Mure Naša Mura – unsere 

Mur z naslovom Ohranjanje 

mokrišč – odgovor na podnebne 

spremembe. 

Pohod ob Muri za Muro so pripravili 

ob svetovnem dnevu mokrišč, 

ki je bil predvčerajšnjim, 2. 

februarja. Potem ko so sodelujoče 

nagovorili predstavniki Mednarodnega 

komiteja za varstvo Mure 

in predstavniki gostov iz Avstrije, 

Hrvaške, Madžarske in Slovenije, 

so se podali na devet kilometrov 

dolg pohod ob Muri do Melinec, 

od koder so se ob Bistricah vrnili 

na Moto. Organizator pohoda je 

bilo Društvo Tabrih, ki ima sedež 

v Veščici pri Razkrižju, predseduje 

pa mu Franc Žižek. Sodelovala 

je še vrsta drugih okoljevarstvenih 

organizacij iz štirih držav. 

Namen pohoda je opominjati na 

ogroženost naše naravne in kulturne 

dediščine, in da Mura ostane 

še naprej brez jezov kot del 

prihodnjega biosfernega rezervata 

Evrope: Mura - Drava - Donava. 

cednih voda. Po biotski pestrosti 

so mokrišča med najbogatejšimi 

ekosistemi. V Sloveniji so doslej 

na seznam mokrišč mednarodnega 

pomena uvrstili Sečoveljske 

soline, Škocjanske jame in Cerkniško 

jezero, med območji, ki izpolnjujejo 

kriterije, pa je tudi poplavno 

območje Mure. 

Predsednik društva Tabrih 

Franc Žižek je ob tem povedal, da 

se je pred desetimi leti petnajst 

pohodnikov Društva Tabrih prvič 

odpravilo na prvi pohod ob 

Muri in ves čas si tudi prizadevajo, 

da bi Muro uvrstili na svetovni 

zemljevid varovanih mokrišč 

po Ramsarski konvenciji: »Ena 

od naših aktivnosti v prizadevanju 

za ohranjanje mokrišč ob 

Muri je tudi ta pohod, s katerim 

želimo opozoriti, da so mokrišča 

pomembni habitati za rastlinske 

in živalske vrste in da je z izginjanjem 

mokrišč izginilo tudi veliko 

rastlinskega in živalskega sveta. 

Želimo obvarovati okolico Mure 

pred posegi človeka, ki bi naredili 

še več škode. To pa tudi tako, 

da bi jo uvrstili med varovana mokrišča 

po Ramsarski konvenciji 

in bi tako njeno zaščito izvajali v 

Hoja je bila kljub nekoliko hladnemu vremenu prijetna. 

Predsednik društva Tabrih 

Franc Žižek: »Območje ob 

Muri si ob Sečoveljskih solinah, 

Škocjanskih jamah in 

Cerkniškem jezeru gotovo 

zasluži, da dobi status varovanega 

območja po Ramsarski 

konvenciji.« 

Anton Komat: »Dejstvo 

je, da so mokrišča najbolj 

ogrožen ekosistem v Sloveniji 

in njihovo uničevanje je 

trajalo predolgo.« 

Pozdrav predstavnikov Mednarodnega komiteje za varstvo 

Mure in predstavnikov ekologov iz štirih držav. Foto: J. G. 

Med mokrišča 

mednarodnega 

pomena? 

Konvencija o mokriščih je bila 

podpisana leta 1971 v Ramsarju v 

Iranu in od takrat je tudi 2. februar 

svetovni dan mokrišč. Mokrišča 

so zelo občutljivi ekosistemi, 

a imajo izjemen pomen zaradi zalog 

pitne vode v pokrajini, ohranjanja 

vode in prečiščevanja iz- 

skladu s predpisi konvencije. Območje 

ob Muri si ob Sečoveljskih 

solinah, Škocjanskih jamah in Cerkniškem 

jezeru gotovo zasluži, da 

dobi status varovanega območja 

po tej konvenciji. 

Vsako leto organiziramo pohod 

po drugem območju ob Muri. Letos 

smo se odločili za res čudovito 

naravno okolje, svet, ki ga je bilo 

na našem območju nekoč veliko 

več, med Melinci, Bistricami in 

Pred začetkom poti so se udeleženci pohoda okrepčali. 

Moto. Pri tem smo se tudi dvakrat 

peljali čez Muro z brodom, v Melincih 

in pri Moti.« 

Biser za prihodnje 

rodove 

Med pohodniki je bil tudi ekolog 

in raziskovalec Anton Komat, 

ki je povedal, da se je pohoda udeležil, 

da bi podprl organizatorje in 

vse druge udeležence pohoda, ki 

si prizadevajo za ohranjanje edinstvenega 

ekosistema, ki je ob Muri: 

»Te aktivnosti so postale mednarodni 

projekt, v katerega se ob Slovencih 

vključujejo še Avstrijci, Madžari 

in Hrvati. Čaka nas še veliko 

dela, če želimo ta izjemni biser narave 

ohraniti za prihodnje rodove. 

Dejstvo je, da so mokrišča najbolj 

ogrožen ekosistem v Sloveniji 

in njihovo uničevanje je predolgo 

trajalo. Naš cilj je, da rekam spet 

Na takih srečanjih je vedno veliko dobre volje in na koncu 

dobrih vtisov. 

skušamo povrniti tisto, kar smo 

jim s posegi odvzeli. 

Vendar pa moramo tudi poskrbeti, 

da se vrne med varovana območja 

tudi tisti del Mure, ki ga je 

vlada izvzela iz varovanega območja, 

torej območje, kjer nekateri 

načrtujejo gradnje elektrarn. To 

napako je treba popraviti in vrniti 

tudi ta del Mure v zavarovano 

območje, saj bo Mura lahko delovala 

sonaravno in ekološko samo, 

če bo celovito obravnavana. S tem 

pa bi rešili tudi problem suše na 

kmetijskih površinah v Pomurju. 

Če vodo odvajamo iz pokrajine, 

potem pokrajino izsušujemo, kar 

je zelo nespametno. Zato bodo sedanji 

in prihodnji rodovi popravljali 

neumnosti naših prednikov. 

Nasilje nad reko Muro je treba 

končati in poskrbeti, da bo reka 

spet to, kar je bila.« 

Jože Gabor 

Pot so prehodili udeleženci vseh generacij, od otrok do upokojencev. 

Med udeleženci so bili tudi člani Radenske konjenice, seveda na konjih.

kronika 

– 4. februar 2010 17 

Tri tedne star rop v Apačah dobil epilog 

Poštarja oropala 

mlada domačina 

Avgustu Horvatu sta zlikovca ukradla 9.500 evrov – 

Denar sta skrila, nekaj pa tudi že porabila 

Tukajšnji kriminalisti so sestavili 

mozaik ropa poštarja 

v Apačah. Dva zamaskirana 

roparja sta štirinajstega januarja 

počakala Avgusta Horvata 

na parkirišču za pošto in 

mu izmaknila torbo, v kateri 

so bile tiskovine in denar »Pri 

preiskavi nam je precej pomagala 

informacija občana, 

ki je želel ostati anonimen,« 

je priznal Damir Ivančič, 

prvi pomurski kriminalist. 

Ovadili so 19- in 21-letna domačina. 

»V hišnih preiskavah smo zasegli 

6.600 evrov, preostanek denarja 

pa sta storilca že porabila,« 

je še pojasnil. Roparja sta odnesla 

9.500 evrov. 

»Šel sem do avta, ko sta k meni 

pristopila dva zamaskirana človeka. 

Ničesar nista govorila, eden 

je imel v roki palico. Torbo z denarjem 

sta mi pričela vleči iz rok, 

vendar se nisem dal. Nato je tisti 

s palico zamahnil. Ni me zadel, 

torbo pa sta mi izpulila,« je dan 

po ropu razložil Horvat. V svoji 

38-letni karieri česa takega še 

ni doživel. »Potem sta začela teči 

proti šoli, sam se klical na pomoč,« 

je še dejal poštar. 

Roparja apaškega poštarja 

pred tem nista še nikoli pristala v 

policijskih evidencah; neuradno 

pa smo izvedeli, da je eden do njiju 

kot študent delal na tamkajšnji 

pošti. Zato sta pridaniča najbrž 

natančno vedela, kdaj je treba izvesti 

podvig. Horvat je namreč 

po koncu delovnika tiskovine in 

denar nosil v avto, s katerim zmeraj 

vso pošto odpeljejo v Gornjo 

Radgono. 

V primežu dveh mladih roparjev se je znašel poštar Avgust Horvat. Foto: A. B. 

Njegove klice je slišala upravnica 

pošte Romana Lesjak, ki je 

nemudoma poklicala policijo. 

Pomurski policisti so sicer v zadnjih 

dveh letih obravnavali pet 

uličnih ropov: tri so preiskali, 

dva primera sta še neraziskana. 

»V zadnjih nekaj letih ne beležimo 

ropov poštarjev,« je k temu 

pripomnil Ivančič. 

Ponovljeno sojenje Iztoku Zveru iz Turnišča, 

ker je januarja 2007 zakrivil prometno nesrečo 

Dve leti zapora za 

smrt prijateljev 

O možnosti prestajanja kazni z družbeno 

koristnim delom bo odločal posebni senat 

Na zatožno klop tukajšnjega okrožnega 

sodišča je sedel 29-letni Iztok Zver iz 

Turnišča pri Lendavi. Novembra 2008 

je bil sicer že obsojen na dve leti zapora, 

ker je 8. januarja 2007 zaradi veliko 

prehitre vožnje in pijanosti v prometni 

nesreči ubil dva prijatelja – osemnajstletnega 

Denisa Karolija in deset let starejšega 

Aleksandra Kuzmiča. 

Avto je namreč zaneslo s ceste, kjer so treščili 

v drevesa. Zverova sopotnika sta umrla 

takoj na kraju nesreče, težje pa jo je skupil 

tudi obtoženec, ki je v nesreči izgubil nogo. 

Zver je imel v času nesreče v krvi skoraj promile 

alkohola, čeprav je bil voznik začetnik. 

Prometni izvedenec Štefan Ščap pa je izračunal, 

da je v ovinek na lokalni cesti med Bogojino 

in Gančani pripeljal s 131 kilometri na 

uro. V svoj zagovor je dejal, da sta ga pokojna 

prosila, naj ju pelje v Moravske Toplice: »Najprej 

tega nisem hotel, ker pa sta bila vztrajna, 

sem popustil. Med vožnjo je Denis nenadoma 

vrgel moj mobitel na tla. Sklonil sem se, da 

bi ga pobral. Ko sem dvignil pogled, sem videl, 

da peljem zelo levo. Zavil sem, nato smo 

končali v jarku.« Na prvem sojenju je sodnica 

Natalija Pavlič Goldinskij sledila predlogu 

Zverovega odvetnika Borisa Štefaneca, da naj 

pri razsodbi upošteva določilo novega kazenskega 

zakonika – prav tedaj je stopil v veljavo 

–, ki pravi, da je prestajanje zaporne kazni 

do dveh let na prostosti mogoče z delom 

v dobro človekoljubnih organizacij ali lokalne 

skupnosti. Pavlič Goldinskijeva se je takrat 

odločila za uporabo milejšega zakona: če 

je novi zakon milejši, se za storilce pri sodbi 

uporabi le-ta in ne zakon, ki je veljal ob storitvi 

kaznivega dejanja. Po pritožbi tožilca Draga 

Fariča je višje mariborsko sodišče primer 

vrnilo v ponovno odločanje na prvi stopnji. 

Farič je znova vztrajal pri obtožnici in spet 

zahteval dve leti zaporne kazni. Odvetnik Štefanec 

pa je ponovil, da izvedenčev nastop ni 

bil najbolj prepričljiv. Spomnil je še, da so od 

nesreče minila že tri leta: »Ves ta čas moj varovanec 

živi v negotovosti.« Poudaril je, da je 

Zver dejaven v fundaciji z Glavo na zabavo, 

kjer s svojo zgodbo ozavešča mlado populacijo. 

»Svojega bremena se zaveda,« je tudi pripomnil 

odvetnik. Po krajšem posvetovanju je 

sodnica obtožencu ponovno izrekla dveletno 

zaporno kazen. »O možnosti prestajanja kazni 

z delom v korist družbe bo odločil izvensodni 

obravnavni senat, ko bo sodba postala 

pravnomočna,« je pojasnila Pavlič Goldinskijeva. 

Dodala je, da je takšno navodilo pravne 

Foto: A. B. 

Andrej Bedek 

Iztok Zver je obsojen, da je zaradi 

skrajno hitre vožnje zakrivil smrt dveh 

prijateljev, sam pa je v nesreči izgubil 

nogo. Foto: Nataša Juhnov 

strokovne javnosti. Odvetnik Štefanec je že 

napovedal pritožbo. »Nerazumljivo je, da bosta 

o eni zadevi odločala dva senata,« je bil 

nejevoljen. »Če vzamemo v obzir zadnje dogajanje 

v tožilskih vrstah, razumem, zakaj je 

tožilec spremenil svojo odločitev, da se ne bo 

pritožil. Seveda pa nimam ničesar proti vam, 

spoštovani kolega,« je bil piker Zverov zagovornik. 

Farič se je namreč takoj po koncu prvega 

sojenja odpovedal pritožbi. 

Andrej Bedek 

Bosanec v blok, Moldavec v treznilnico 

Prvi februar si bodo stanovalci bloka v Ormoški ulici v 

Ljutomeru prav gotovo zapomnili. Nekaj po deveti uri je 

namreč težki vlačilec treščil v njihov blok. Bosanski tovornjakar 

je ostal ujet v povsem zmaličeni kabini, iz katere so 

ga rešili šele gasilci. Policistom je zagotovil, da se je nesreča 

zgodila zaradi okvare volana, vendar pri tehničnem pregledu 

vlačilca okvare niso našli. 

Konec januarja pa je v policijske beležnice zašel Moldavec. Policijski 

patrulji je postal sumljiv, ker je vijugal levo in desno po avtocesti. 

Na avtocestnem počivališču Murska Sobota so tovornjakarju 

odredili preizkus z elektronskim alkotestom, ki je reagiral 

na alkohol. Šestintridesetletnika so pridržali do streznitve, sodišče 

pa mu je izreklo denarno kazen 800 evrov in trimesečno prepoved 

vožnje. 

A. B. 

Legalizacija orožja v Pomurju 

Črni orožarji 

brez kazni 

Štirinajstega februarja se bo končal rok za 

legalizacijo orožja – Brez sankcij za 

prepovedano orožje 

Foto: PU MS 

Do 22. januarja je bilo na štirih pomurskih upravnih enotah 

zaprošeno za legalizacijo 84 kosov različnega orožja. 

Z novelo zakona o orožju je 14. novembra lani začel teči 

trimesečni rok za izvedbo legalizacije orožja. To pomeni, da 

lahko posamezniki, ki imajo orožje brez ustrezne listine, pridobijo 

orožno listino, če pravočasno oddajo vlogo za legalizacijo. 

Rok za legalizacijo orožja se izteče 14. februarja. 

Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da bodo upravne 

enote (UE) orožne listine izdale vsem vlagateljem vlog pod pogojem, 

da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja. Lastniki orožja morajo biti 

polnoletni in zanesljivi. Prav tako morajo imeti opravljen zdravniški 

pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Zagotoviti bodo 

tudi morali, da bodo spoštovali javni red in mir. V času legalizacije 

orožja je možna tudi predaja prepovedanega orožja policijski postaji 

ali upravni enoti. To velja za avtomatsko, vojaško in eksplozivno 

orožje ter za gospodarska razstreliva. Proti lastnikom tega orožja ne 

bodo izvajali sankcij, navajajo na ministrstvu. V prvih dveh mesecih 

je bilo upravnim enotam po Sloveniji podanih 782 vlog. In številke v 

pokrajini ob reki Muri? UE Lendava je do 22. januarja prejela 12 vlog 

za legalizacijo 36 kosov orožja, UE Gornja Radgona do 21. januarja 17 

vlog za legalizacijo orožja različnih kategorij, UE Ljutomer prav tako 

do 21. januarja sedem vlog in UE Murska Sobota do 20. januarja 18 

zahtevkov za 24 kosov orožja. 

Andrej Bedek 

S cliom v pešca 

Foto: A. B. 

Osemdesetletni Jože P. iz Ižakovec pri Beltincih je prva letošnja 

smrtna žrtev na pomurskih cestah. Nesrečnika, ki se je po pripovedovanju 

domačinov v sredo okoli 18. ure iz bližnje gostilne vračal 

proti domu, je skorajda pred domačim pragom do smrti povozila 

26-letna voznica avta. Ker je s cliom peljala preblizu desnemu robu 

ceste, je trčila v pokojnika, ki je tik pred trčenjem, kot so sporočili 

policisti, nenadoma z bankine stopil na cesto. Pešec je bil oblečen 

v temnejša oblačila, povzročiteljica nesreče pa je pripeljala za njim 

iz smeri Dokležovja. Lani je sicer na tukajšnjih prometnicah življenje 

izgubilo šest ljudi, zadnja nesreča, ki je terjala življenje, pa se je 

zgodila 23. septembra. Zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti 

bodo policisti zoper šestindvajsetletnico napisali kazensko 

ovadbo, preizkušena pa je še bila z elektronskim alkotestom, ki 

ni reagiral na alkohol. 

A. B.

Turistični Po naših znanih vodnik poteh 

Turistične prireditve 

Ljutomer – V četrtek, 4. februarja, ob 13.30 bo v domu starejših 

občanov v Ljutomeru samostojni koncert pevk ljudskih pesmi iz 

Vučje vasi, ki ga pripravlja KUD Janeza Čuka Vučja vas. 

Bodonci – Javni zavod Krajinski park Goričko bo do konca leta 

organiziral Večerne pogovore o naravi v mednarodnem letu biotske 

raznovrstnosti. Prvo predavanje bo v petek, 5. februarja, 

na osnovni šoli v Bodoncih z naslovom Gorički gozdovi pozimi. 

Puconci – V soboto, 6. februarja, ob 19. uri bo v kulturni dvorani 

prireditev Čüješ pesem, ode ka zapleševa. Pela bo Vokalna 

skupina Zarja, ob glasbi ljudskih muzikantov bo plesala Folklorna 

skupina KTD Moščanci. Ob tem bodo predstavili tudi rezultate 

skupnega projekta LAS Goričko, ki so ga izvajali KTD Moščanci 

in Pevsko društvo Puconci, katerega rezultat sta tudi film 

in zgoščenka. 

Lendava – V soboto, 6. februarja, ob 10. uri bo otvoritev razstava 

motorjev Moto kluba Lindau Lendava. 

Tešanovci – V soboto, 6. februarja, ob 10. uri se bo začel pri 

vaško-gasilskem domu Prešernov pohod, ki ga organizirajo društva 

iz Tešanovec. Pohodniki se bodo podali na trinajst kilometrov 

dolgo pot do Moravskih Toplic, čez Rumičev breg v Suhi 

Vrh, od tam pa mimo Jelovškovega brega nazaj v Tešanovce. 

Orehovci – V nedeljo, 7. februarja, ob 8. uri bo pri gasilskem 

domu Majolkin bolšji sejem. 

Ljutomer – V ponedeljek, 8. februarja, ob 9. uri se bo začel pred 

hotelom Jeruzalem Pohod na Jeruzalem, ki ga organizira Planinsko 

društvo Ljutomer. Na poti se bodo ustavili tudi pri rojstni 

hiši Franca Miklošiča v Radomerščaku in Stanka Vraza v Cerovcu, 

ob vrnitvi v Ljutomer pa bo družabno srečanje v hotelu Jeruzalem. 

Gornji Petrovci – V ponedeljek, 8. februarja, ob 9. uri se bo začel 

pred gostilno Zlatice Horvat tradicionalni Prešernov pohod, 

ki ga organizira Turistično društvo Vrtanek. Konec pohoda bo 

na mestu, kjer so ga začeli, z druženjem in pogostitvijo. 

Radenci – V sredo, 10. februarja, ob 15. uri se bo začelo v hotelu 

Radin Zdravilišča Radenci državno prvenstvo Društva barmanov 

Slovenije. Ob 15. uri bo državo prvenstvo v mešanju koktajlov, 

ob 18. uri pa državno prvenstvo v pripravi mešanih pijač 

– flairtending. 

Moravske Toplice – V avli hotela Ajda Term 3000 se bodo vse 

leto ob sredah, četrtkih in petkih po 17. uri predstavljali ponudniki 

domače obrti. 

Puconci – V prostorih Občine Puconci so odprli fotografsko 

razstavo z naslovom Kotički moje občine, ki jemljejo dih, na katerem 

svoje fotografije predstavljajo udeleženci natečaja s tem 

naslovom. Organizator je Zveza kulturnih in turističnih društev 

Občine Puconci. 

Moravske Toplice – V restavraciji hotela Ajda Term 3000 bodo 

vse leto v četrtek ob 20. uri tematski večeri v Termah 3000 z nastopi 

ljudskih glasbenih in plesnih skupin. 

Grad – V predprostoru poročne dvorane so odprli stalno razstavo 

Grad Gornja Lendava in njegov prostor v času. Razstavo je 

pripravil JZ Krajinski park Goričko v okviru Dnevov evropske 

kulturne dediščine, z njo pa so obiskovalcem natančneje predstavili 

zgodovino gradu in gospostva Gornje Lendave. 

Z Mirkom Poredošem o pomurskem gostinstvu 

Le še boj za preživetje 

Ponudbo domačih gostiln premalo vključujemo v turistične programe 

Mirko Poredoš, predsed nik 

sekcije za gostinstvo in turizem 

pri Območni obrtnopodjetniški 

zbornici Mur ska 

Sobota, pravi, da člani sekcije 

na svojih srečanjih ugotavljajo, 

da se razmere v gostinstvu 

pri nas iz leta v leto slabšajo. 

»Čeprav v Sloveniji o recesiji 

govorimo zadnja leta, pa kriza 

v Pomurju traja že precej časa,« 

pravi Poredoš. »Kupna moč prebivalstva 

pada že kar nekaj časa, 

vse več je brezposelnih, vse to 

pa se kaže tudi v gostinstvu. Vse 

več gostiln, ki ponujajo hrano, se 

tako bori za preživetje. Lani smo 

sicer opazili po odprtju avtocestne 

povezave nekaj več gostov 

z drugih območij Slovenije, medtem 

ko gredo gostje iz sosednjih 

držav, denimo Avstrije, le še do 

najbližjih gostiln v Prekmurju, 

medtem ko v notranjost Prekmurja 

ne zahajajo več toliko.« 

Obisk gostiln s ponudbo domače 

hrane je odvisen tudi od 

termalnih zdravilišč, vendar pa 

ugotavljajo, da je sodelovanje 

s turističnimi podjetji preslabo: 

»Člani sekcije menimo, da bi 

morala biti domača gostilna pomemben 

kamenček v celotni ponudbi 

termalnih zdravilišč, da bi 

morali v tedenski program vključiti 

vsaj obisk dveh gostiln, če želijo, 

da bodo gostje iz naše pokrajine 

odhajali zadovoljni. Turistu 

je treba ponuditi različne vsebine, 

pestro ponudbo, doživetja. 

Tega imajo različne vinske ceste 

in obmurska območja gotovo veliko. 

Le tako bi doživeli utrip pokrajine. 

Del tega pa bi morali biti 

gostinski lokali z domačo ponudbo, 

le tako bo gost odšel zadovoljen, 

se bo spet vračal in še koga 

pripeljal s sabo. Bolj bi morali 

znati tržiti tudi različne tradicionalne 

prireditve, ki jih je pri nas 

Mirko Poredoš: »Turisti v Pomurju ne dobijo prave informacije 

o tistem, kar si želijo videti, doživeti, okusiti.« Foto: J. G. 

Če bi imeli bolj 

proste roke, bi lahko 

marsikaj naredili, 

pri nas pa je veliko 

omejitev, ovir, 

visoka obdavčitev, 

inšpekcije so ves 

čas na delu … 

kar precej in so dobro pripravljene. 

Na vsako tako prireditev bi 

morale turistične agencije in turistična 

podjetja pripeljati nekaj 

avtobusov gostov.« 

Lani je murskosoboška območna 

obrtna zbornica skupaj s 

partnerji iz Madžarske začela izvajati 

mednarodni projekt, ki ga 

sofinancira Evropska unija, s pomočjo 

katere bodo skušali oblikovati 

tak sistem informiranja 

gostov, ki prihajajo k nam, da bi 

res dobili čim več informacij o 

kakovostni turistični ponudbi. 

Sekcija je lani prejela tudi najvišje 

priznanje Pomurske turistične 

zveze, kipec štorklje za sodelovanje 

na področju promocije pomurskega 

turizma in za prizadevanje 

za dvig kakovosti gostinske 

ponudbe. Vendar Poredoš meni, 

da je učinek promocijskih aktivnosti 

manjši, kot bi si želeli: »Tudi 

sam sem sodeloval pri mnogih 

predstavitvah našega gostinstva 

in turizma na različnih turistič- 

nih sejmih. Vendar pa mislim, da 

so gostje, ki pridejo k nam, nekako 

izgubljeni, ne dobijo prave informacije 

o tistem, kar si želijo 

tu videti, doživeti, okusiti. Precej 

sta gotovo kriva tudi slabo sodelovanje 

med ponudniki in zavist 

med ljudmi.« 

Poredoš pravi, da gostje, ki 

prihajajo z drugih območij Slovenije 

in iz tujine, pričakujejo 

v ponudbi nekaj domačega, kar 

jim Prekmurska iža v Ižakovcih 

tudi ponuja. Domači gostje pa 

še vedno sprašujejo predvsem 

po picah in dunajskih zrezkih, 

zato tudi to pač mora vključevati 

v ponudbo. Vendar pa ponudba 

hrane v gostinstvu zahteva več 

dela, več zaposlenih, boljši organizacijo, 

zato je na tem področju 

opaziti stagnacijo: »Nenehno se 

povečuje število barov in gostinskih 

lokalov, ki ponujajo le pijačo, 

število gostincev, ki ponujajo 

hrano, pa ostaja enako. Razlog 

za to je gotovo tudi slovenska gostinska 

in turistična zakonodaja. 

Če bomo hoteli biti konkurenčni 

drugim, bomo to morali spremeniti. 

Če bi imeli bolj proste 

roke, bi lahko marsikaj naredili, 

pri nas pa je veliko omejitev, 

ovir, visoka obdavčitev, inšpekcije 

so ves čas na delu … Vse več 

je papirjev in dodatnih obremenitev. 

Po drugi strani pa ni od države 

nobene podpore, nobenih 

olajšav, nobene pomoči, nimamo 

nobene razvojne strategije 

za gostinstvo. Prepuščeni smo le 

sami sebi in državni birokraciji v 

nasprotju s turističnimi kmetijami 

in vinotoči, ki imajo olajšave, 

možnosti državnega sofinanciranje 

in podobno, čeprav imajo 

običajno enako ponudbo, kot je 

v gostilni.« 

Jože Gabor 

Učenje peke kruha in peciva 

Foto: J. Ž. 

Na kmetiji Vegijevih v Žitkovcih, kjer še pečejo kruh v krušni peči, je Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota organiziral 

usposabljanje v peki domačega kruha in potic za gospodinje iz Pomurja. Usposabljanje je potekalo ob sodelovanju 

kmetijskih svetovalk zavoda Marike Feher in Metke Marinič, praktično poučevanje udeleženk pa je vodil Stankov Vorih, 

ki je učitelj praktičnega pouka na Srednji šoli za prehrano in živilstvo IC Piramida Maribor. Na kulinaričnem usposabljanju 

je sodelovalo dvajset gospodinj z različnih območij Pomurja. J. Ž. 

Moravske Toplice v Padovi 

Foto: J. B. 

Na pobudo Slovenske turistične organizacije so se TIC Moravske Toplice, Terme 3000 Moravske Toplice in Terme Sončni park 

Vivat skupaj udeležili sejma Bike expo show v Padovi v Italiji. V sklopu predstavitve pomurske turistične ponudbe so sodelovali 

še LTO Prlekija Ljutomer in TIC Murska Sobota. Predstavljali so se na prostoru Slovenske turistične organizacije. TIC Moravske 

Toplice se je tokrat prvič predstavil na italijanskem turističnem trgu in je ob promociji turistične ponudbe na območju 

občine promoviral tudi celotno pomursko regijo s promocijskim materialom LTO Prlekija Ljutomer in TIC-a Murska Sobota. 

Sejemsko predstavitev so popestrili tudi s kulinarično ponudbo: prekmurska gibanica (Turistična kmetija Puhan), domača 

šunka in salame (Okrepčevalnica Pri kapelici), domači kruh (Vinotoč Passero) in vino (Turistična kmetija Vinarium). Predstavitev 

je bila tudi primerno aranžirana, pri čemer je orhideje za dekoracijo prispevalo podjetje Ocean Orchids. J. G.

– 4. februar 2010 ŠPORT 

19 

Mednarodni teniški turnir deklet in fantov do 18 let v Radencih 

Dve stotniji prijavljenih! 

Vse do nedelje se bo kar 216 igralcev in igralk iz 21 evropskih držav pomerilo za 

najvišje uvrstitve na turnirju četrte kakovostne skupine mednarodne teniške zveze 

Za Marina Kegla premočna konkurenca Foto: Nataša Juhnov 

»Že podatek, da so bili med 

prijavljenimi igralci tudi Kitajci 

in Korejci, ki pa se po svojem 

rangu niso uspeli prebiti niti v 

kvalifikacije, je dovolj zgovoren. 

Organizator tega velikega tekmovanja 

je Tekmovalno-rekreacijski 

klub Ten šport iz Murske 

Sobote v sodelovanju z Družbo 

za športne rešitve. Največ tekmovalcev 

prihaja iz sosednje Hrvaške, 

od koder sta tudi lanskoletna 

zmagovalca Antun Pehar in 

Dijana Banovec, ki bosta skušala 

ubraniti lanski naslov. Veseli me, 

da smo na turnir uspeli privabiti 

številne igralce iz vse Evrope. 

Prijavljeni so igralci iz Bolgarije, 

Rusije, Nizozemske, Srbije, Češke, 

Ukrajine, Madžarske, Nemčije, 

Turčije, Italije, Avstrije, Slovaške, 

Belorusije, Belgije, Švice, 

Makedonije, Poljske, Velike Britanije, 

Izraela, Španije in seveda 

Slovenije. Izmed slovenskih 

igralcev je na glavni turnir neposredno 

uvrščen le Nik Razboršek, 

s povabilom Marko Novak, 

pri dekletih pa Nina Nagode. V 

kvalifikacijah je branil čast slovenskega 

tenisa domači predstavnik 

Marino Kegl,« nam je 

povedal direktor turnirja Jernej 

Jakopina, ki ima v svojih rokah 

vse niti stikov z odgovornimi 

funkcionarji, sodniki in igralci. 

Vrhovni sodnik je Borut Dereani, 

glavna sodnika pa Miha Mihalič 

in Robert Gostan. Žal mlademu 

Marinu Keglu (TK Ten šport 

Murska Sobota) ni uspel preboj 

v drugi krog kvalifikacij. Že na 

prvi stopnički ga je ustavil Čeh 

Jan Zednik, ki je zmagal s 6 : 1 

in 6 : 0. 

»Zaradi ogromnega števila 

igralk in igralcev, ki so nastanjeni 

v hotelih Radin v Radencih in 

Diana v Murski Soboti, smo bili 

primorani del tekmovanja prenesti 

v sosednjo avstrijsko Radgono, 

kjer imajo na voljo dve 

igrišči, medtem ko so v Radencih 

tri. V ponedeljek in torek sta od 

zgodnjih jutranjih ur do poznega 

večera potekale kvalifikacije za 

glavni turnir, ki se je s prvim kolom 

začel v sredo, ko smo ob 18. 

uri opravili tudi slovesno otvoritev 

turnirja. V konkurencah fantov 

in deklet nastopa 32 najboljših, 

tekmujejo pa tudi v dvojicah. 

Slednje bodo imele v soboto polfinalne 

in finalne dvoboje, medtem 

ko bodo v posamični konkurenci 

polfinalni dvoboji v soboto, 

finalni pa v nedeljo ob 13. uri, ko 

pričakujemo tudi večje število 

gledalcev. Prepričan sem, da bo 

ta turnir prispeval k še večji popularizaciji 

tenisa v Pomurju,« je 

bil dokaj optimistično razpoložen 

Jernej Jakopina. 

Milan Jerše 

s m u č a n j e Prednjačila sta 

Juteršnikova in Katona 

Na progi Cojzerica–Areh mariborskega Pohorja je bilo ob sodelovanju 

s smučarsko šolo Pohorje SK Branik Maribor organizirano 

pomursko prvenstvo v veleslalomu za osnovne in srednje šole. Vodja 

tekmovanja Peter Juteršnik je lahko z udeležbo in rezultati dokaj 

zadovoljen. 

Rezultati – ekipno mlajši: 1. OŠ Grad 350,50 točke, 2. OŠ I Murska 

Sobota 102,00, 3. OŠ II Murska Sobota 51,50, 4. OŠ Kuzma in OŠ III 

Murska Sobota po 50,50. Ekipno starejši: 1. OŠ Sveti Jurij 243,80, 2. 

OŠ Kuzma 197,70, 3. OŠ II Murska Sobota 189,90, 4. OŠ I Murska Sobota 

188,90, 5. OŠ Grad 130,70, 6. OŠ III Murska Sobota 62,50. 

Tekmovalci so se pomerili na progi z 20 vratnicami, katere start 

je bil na 1190 m, cilj pa na 1040 m, kar pomeni višinsko razliko 

150 m. Pri mlajših deklicah je bila najhitrejša Larisa Čerpnjak z OŠ 

Grad, ki je progo presmučala v času 0:46,77. Druga je bila Špela Kolbl 

(OŠ I Murska Sobota), 0:51,19, tretja pa Sanela Sukič (OŠ Grad), 

0:54,48. Pri mlajših dečkih je slavil Nino Celec (0:42,90) pred Davidom 

Gjergjekom (0:46,63) in Rokom Potočnikom (vsi OŠ Grad), 

0:48,84. Med starejšimi deklicami je bila najboljša Urška Juteršnik 

(OŠ I Murska Sobota), 0:40,90. Za njo sta se s precejšnjim zaostankom 

uvrstili Anja Gomboc (OŠ Sveti Jurij), 0:44,21, in Lučka Rožman 

(OŠ I Murska Sobota), 0:47,45. Pri starejših dečkih je zmagal 

Tomi Štesl (OŠ Kuzma), 0:44,43, drugi je bil Niko Jerič (OŠ II Murska 

Sobota), 0:45,68, tretji pa Mario Müller (OŠ Sveti Jurij), 0:45,77. 

V kategoriji mlajših dijakinj je zmagala Nuša Žohar (Gimnazija Murska 

Sobota), 0:43,80, ki je za sabo pustila Laro Baler (Gimnazija Ljutomer), 

0.48,37, in Majo Ficko (Gimnazija Murska Sobota), 0.48,59. 

Vrstni red pri mlajših dijakih: 1. Mitja Štrakl (Gimnazija Ljutomer), 

0:40,79, 2. Blaž Ajlec (Gimnazija Murska Sobota), 0:41,19, 3. Sandi 

Škerlak (Srednja zdravstvena šola Murska Sobota), 0:48,94. Še starejši 

dijaki: 1. Nino Katona (Srednja zdravstvena šola Murska Sobota), 

0:38,96, 2. Tadej Bogdan, 0:40,47, 3. Nino Žinko (oba Gimnazija 

Ljutomer), 0:41,50. 

Milan Jerše 

Ponedeljek, 8. februarja: Pohod na Jeruzalem. Organizator: PD Ljutomer. 

Dodatne informacije: Franc Slokan, 041 760 216. 

Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi 

vpišete svojo prireditev ali vadbo. 

n a m i z n i t e n i s Ropoša junak derbija 

V 12. krogu 1. SNTL za člane je 

bil v Puconcih derbi med drugouvrščeno 

Kemo in tretjeuvrščeno 

Krko iz Novega mesta, ki se je po 

dramatični predstavi, polni presenečenj, 

končal s tesno zmago domačinov. 

Najzaslužnejši za zmago 

Pucončanov je bil odličen Bojan 

Ropoša, ki je brez izgubljenega 

niza premagal vse tri gostujoče 

igralce, tudi reprezentanta Slatinška. 

Mitja Horvat je prispeval dve 

zmagi in je nepričakovano izgubil 

s Karkovićem, vendar je v odločilnem 

trenutku premagal Slatinška. 

Zvonko Plohl je po bledi igri ostal 

brez zmage. V tekmi 11. kroga pa 

so Pucončani maksimalno premagali 

slabo Olimpijo. V naslednjem 

krogu igrajo doma s Tempom. 

Sobočani so na gostovanju v 

Velenju nepričakovano izgubili. 

Jan Žibrat je dobil tri partije, kar 

je bilo premalo, ker Gregor Kocuvan 

in Tomaž Roudi zaradi premalo 

treninga nista bila sposobna, 

da bi dobila kakšno partijo. V 

11. krogu so s precej težav premagali 

solidno ekipo Ptuja po zaslugi 

Jana Žibrata, ki je dobil vse tri 

partije. 

Kema Puconci – Krka 5 : 4 (Ropoša 

– Karković 3 : 0, Horvat – Petrovčič 

3 : 0, Plohl – Slatinšek 1 : 3, 

Horvat – Karković 0 : 3, Ropoša – 

Slatinšek 3 : 0, Plohl – Petrovčič 1 

: 3, Horvat – Slatinšek 3 : 2, Plohl – 

Karković 1 : 3, Ropoša – Petrovčič 

3 : 0), Tempo – Sobota 5 : 3 (Rosc 

– Kocuvan 3 : 0, Slatinšek – Roudi 

3 : 1, Jazbec – Žibrat 1 : 3, Slatinšek 

– Kocuvan 3 : 1, Rosc – Žibrat 0 : 3, 

Jazbec – Roudi 3 : 0, Slatinšek – Žibrat 

0 : 3, Jazbec – Kocuvan 3 : 2); 

Olimpija – Kema 0 : 5 (Tim Šfiligoj 

– Škraban 0 : 3, Peperko – Horvat 

0 : 3, Tom Šfiligoj – Ropoša 0 : 

3, Peperko – Škraban 0 : 3, Boldin 

– Ropoša 0 : 3), Sobota – Ptuj 5 : 

2 (Kocuvan – Pavič 1 : 3, Žibrat – 

Ovčar 3 : 0, Roudi – Piljak 2 : 3, Žibrat 

– Pavič 3 : 0, Kocuvan – Piljak 

3 : 1, Roudi – Ovčar 3 : 2, Žibrat – 

Piljak 3 : 1). 

Drugi izidi: Ptuj – Maribor 0 : 

5, Edigs – Ilirija 5 : 4, Melamin – 

Olimpija 3 : 5. Vrstni red: Maribor 

24, Kema 22, Krka 18, Sobota 16. 

7. krog 2. SNTL: Kema II – Arrigoni 

5 : 0 (Pelcar 2, Sukič 2, Horvat), 

Sobota II – Gorica 5 : 3 (Kolbl 

3, Dolamič 2), Žogica – Merkur 

5 : 2 (Ocepek 3, Škurnik 2), Kema 

II – Gorica 5 : 1 (Pelcar 2, Sukič 2, 

Horvat), Sobota II – Arrigoni 0 : 5, 

Žogica – Simgard 5 : 2 (Ocepek 2, 

Škurnik 2, Gider). 7. krog 3. SNTL: 

Žogica II – Logatec 1 : 5 (I. Ocepek), 

Žogica II – Preserje 1 : 5 (Soklič), 

Ljutomer – Krka II 4 : 5 (Zore 

3, Fijavž). 

Mirko Unger 

d v o r a n s k i h o k e j Prvi poraz članov Plive 

Na 3. turnirju 19. državnega 

prvenstva v Murski Soboti se 

branilcem državnih naslovov 

ni godilo najbolje. Hokejisti lipovske 

Plive so prvič izgubili 

proti Moravskim Toplicam, hokejistke 

predanovskega Triglava 

pa so bile že drugič boljše od 

lanskih državnih prvakinj Mo- 

ravskih Toplic. Rezultati – člani: 

Pliva – Moravske Toplice 4 : 6 (D. 

Mesarič 4; Kučan 3, Kardoš, Fras, 

Kozar), Triglav – Pliva 3 : 6 (Panker, 

Bukvič, Vereš; D. Mesarič 3, F. 

Maučec 2, Sraka), Moravske Toplice 

– Triglav 4 : 3 (Kučan 2, Horvat, 

Dragojlovič; Balažic, Černel, Fajs). 

Članice: Moravske Toplice – Triglav 

1 : 9 (Könye; Grah 4, Gomboc 

3, Kropec 2). U-12: Pliva – Triglav 

3 : 3, Moravske Toplice – Pliva 5 : 

0. U-16: Triglav – Pliva 6 : 0, Triglav 

– Moravske Toplice 4 : 2, Pliva 

– Moravske Toplice 0 : 10. Mladinci: 

Moravske Toplice – Triglav 

1 : 6. 

T. G. 

S srečanja članic Moravskih Toplic in Triglava Foto: Jure Zauneker 

Mitja Horvat je prispeval svoj delež h končni zmagi. Foto: Jure Zauneker 

j u d o Šarčevič in Dogarjeva postala 

srednješolska državna prvaka 

Na državnem prvenstvu srednješolcev 

v dvorani ŠIC Ljutomer, 

ki sta ga organizirala Gimnazija 

Franca Miklošiča in TVD 

Partizan Ljutomer, je nastopilo 

v vseh starostnih kategorijah 

120 judoistov in judoistk iz 42 

slovenskih srednjih šol. Gimnazija 

Murska Sobota se je odlično 

odrezala, saj tako pri fantih 

kot dekletih ekipno zasedli tretje 

mesto. To je bilo tudi pričakovati, 

saj večinoma branijo barve 

Judo kluba Murska Sobota. Sicer 

pa so za svoje šole priborili kar 

šest medalj, od tega dve zlati. Državna 

prvaka sta postala Sašo Šarčevič 

(Ekonomska šola Murska 

Sobota) v kategoriji do 50 kg in 

Urška Dogar (Gimnazija Murska 

Sobota) v kategoriji do 70 kg. Naslov 

podprvaka sta osvojila Uroš 

Kavčič (do 66 kg), Denis Ozmec iz 

KBV Lendava (oba Gimnazija Murska 

Sobota) do 81 kg in Jon Jerebic 

(Gimnazija Ljutomer) nad 100 kg. 

Tretja sta bila Tim Kovačič (do 60 

kg) in Martina Balažic (oba Gimnazija 

Murska Sobota) v kategoriji do 

70 kg. Peti so bili Alen Šernek (do 

73 kg), Katja Balažic (nad 70 kg) in 

Katja Kavaš (do 57 kg). 

M. J.

20 ŠPORT 

4. februar 2010 – 

MINULI TEDEN 

Atletika 

Na dvoranskem mitingu v Bratislavi 

je Aleš Zver v kategoriji U-18 na 

800 m dosegel nov državni rekord 

(1:57,19). Bolje od starega rekorda 

je tekel tudi Tomaž Rozmarič 

(1:57,68). Na 400 m pa je v kategoriji 

U-16 Anja Benko (vsi AK Panvita) 

postavila nov državni rekord 

(57,80). S tem rezultatom je bila v 

absolutni konkurenci tretja. (T. G.) 

Biljard 

Na prvem letošnjem pomurskem 

turnirju v Kegl City Planetu v Murski 

Soboti je med 16 tekmovalci 

zmagal Danijel Tinev (MS) pred Daretom 

Dvanajščkom (G. Radgona) 

in Bogdanom Benkom (MS). (T. G.) 

Košarka 

V 15. krog latvijske lige: Valmeria – 

Baronso 90 : 88. K zmagi Valmerie v 

igri z vodilnim moštvom je z 11 točkami 

prispeval tudi Črešnar. (T. G.) 

15. krog 2. SKL vzhod: Vrani (Vransko) 

– Radenska Creativ 77 : 103 

(23 : 22, 13 : 20, 24 : 24, 17 : 37). 

Strelci: Meško 24, Majc 23, Pavlovič 

20, Pok 13, Grušovnik 10, Juteršnik 

9, Bilič 4. Vodi Radenska Creativ s 

30 točkami, Terme Olimia in ALTE 

Bistrica pa sta zbrala po 27 točk. 

3. krog 1. A SKL, mladinke U-18: 

Pomurje Skiny – Pivka 53 : 59 (Samec 

20, Kerčmar 18). 

8. krog pomurske lige: GMT Beltinci 

– Gornji Petrovci 69 : 76 (Novak 

20; Bratkovič 29), PŠK Ljutomer II 

– Lindau Lendava 73 : 76 (Jurkovič 

21; Balažic 20), Sobota – Paloma 

Sladki Vrh 65 : 46 (Žigo 21; Breg in 

Kneževič po 13), prost PŠK Ljutomer 

I. 9. krog: Paloma Sladki Vrh – 

PŠK Ljutomer II 61: 60 (L. Cehnar 

24; Šiškin 15), Sobota – PŠK Ljutomer 

I 103 : 58 (Vogrinčič 26; M. 

Jakelj 16), Lindau Lendava – GMT 

Beltinci 63 : 69 (T. Hozjan 18; Novak 

28), prosti G. Petrovci. Vrstni 

red: Sobota, G. Petrovci (-1) in Lindau 

Lendava po 13 točk. (M. J.) 

Kegljanje 

12. krog 1. A-lige (m): Radenska – 

Interokno 5 : 3 (3333 : 3252). Za 

Radensko, ki je s 14 točkami peta, 

so zmagali Borovič, 592, Kovačič, 

577, in Harc, 561. Vodi mariborski 

Konstruktor (22) pred Calcitom 

Kamnikom (16). 

12. krog 1. B-lige (ž): Trebnje – Radenska 

6 : 2 (3184 : 3061). 9. krog 

2. lige vzhod (ž): Šoštanj – Nafta 2 

: 6 (2792 : 2851). 12. krog 3. lige 

vzhod (m): Lokomotiva Dixi – Nafta 

7 : 1 (3179 : 3024), Radenska II– 

Piramida 6 : 2 (3160 : 3037). (M. J.) 

Bowling 

6. krog lige Kocet Tuš. Zmagal je 

Peter Cuk z 206 podrtimi keglji, 

drugi je bil Boris Gerenčer (201), 

tretji pa Igor Šendlinger (196), sledita 

Marjan Kocet (195) in Ivan 

Koncut (191). V skupni razvrstitvi 

vodi Peter Cuk (821) pred Ivanom 

Koncutom in Borisom Gerenčerjem 

(oba po 811). (M. J.) 

Pikado 

V Birkfeldu v Avstriji je bil velik 

tradicionalni turnir, ki se ga je udeležilo 

tudi več Slovencev. V posamični 

konkurenci je med 82 igralci 

in 24 igralkami slavil Sebastijan 

Pečjak, Mitja Habjan je bil četrti, 

Polde Slanič (oba Top Gun Grlava) 

pa osmi. Dvojica Habjan/Kolarič je 

bila četrta, mešana dvojica Jernej 

Magerl (Top Gun)/Karmen Kerin 

pa prva. Na turnirju v high scoru je 

bil Mitja Habjan drugi. (M. J.) 

Na 7. rang turnirju v organizaciji Pikado 

zveze Pomurja je v Lomanošah 

med 50 tekmovalci zmagal domačin 

Danijel Cegnar pred Dragom 

Geričem in Miranom Srtom. Po 7. 

turnirju vodi Danijel Cegnar (411 

točk) pred Davorjem Horvatom in 

Dragom Geričem (oba po 206). 

13. krog vzhodne pomurske lige: 

Picolo – Dart Team Insa 17 : 8, Osa 

– Viktorija 20 : 5, Čenč – Maži bar 

II 8 : 17, F-l Dokležovje – Balinček 

0 : 25; zaostala dvoboja: Osa – Čarne 

vrane 15 : 10, Dart Team Insa 

– Osa 9 : 16. Vrstni red: Balinček, 

Maži bar I, oba po 22. (T. G.) 

Na 2. občinskem prvenstvu Križevec 

pri Ljutomeru v elektronskem 

pikadu, ki je bilo v gasilskem 

domu v Iljaševcih, je med 50 tekmovalci 

zmagal domačin Andrej 

Weis, drugi je bil Bogdan Vaupotič 

(Lukavci), tretji pa Bojan Vidnar 

(Logarovci). Med 6 tekmovalkami 

je bila prva Natalija Kšela (Berkovci) 

pred Blažko Slavič (Stara Nova 

vas) in Liljano Božič (Iljaševci). 

Dvojice (21): 1. Mihec Topolnik/ 

Marko Sagaj (Križevci, Lukavci), 2. 

Milan Halas/Bogdan Vaupotič (Lukavci), 

3. Borut Marinič/Danijel 

Halas (Logarovci, Lukavci). 

Po 11. krogih občinske lige vodi 

ŠD LO-KO Jorstik z 20 točkami, 

drugi je Boosters Boreci, 18, tretji 

pa Kasač Veržej, 16. (M. J.) 

7. krog lendavske lige: Škorpijon – 

Tiffany 8 : 8, Dalma – Kvatro Gal 

5 : 11, Minutka – Malibu 5 : 11. Vrstni 

red: Torcida 12, Kvatro Gal 10, 

Malibu 7. (F. H. M.) 

Šah 

Jernej Buzeti (ŠD Radenska Pomgrad) 

je zmagal na januarskem 

hitropoteznem turnirju ŠD ZM 

Branik v Mariboru. V 11. kolih je 

zbral 9 točk. Za njim sta se uvrstila 

Zoltan Tamassy (Madžarska), 8,5, 

in Domen Krumpačnik, 8. 

Začelo se je prvenstvo ŠD Radenska 

Pomgrad, na katerem nastopa 

18 šahistov, večinoma mladih. 

Igrali bodo 5 kol. Zanimivejši izidi 

1. kola: Matej Titan – Franc Kramar 

1 : 0, Štefan Šeruga – Jernej 

Skuhala 0 : 1, Luka Skuhala – Stanko 

Gjuran 1 : 0. (M. J.) 

Hokej na ledu 

V nadaljevanju mariborske mednarodne 

lige so Petanjci z 11 : 5 premagali 

Klub mariborskih študentov. 

Strelci: Kastelic 4, Dretar in 

Podkrižnik po 3, Kreft 1. Petanjci 

kot branilci naslova prvaka vodijo 

na lestvici. (T. G.) 

Streljanje 

7. krog regijske lige: Segrap Ljutomer 

– Strelec Andrejci 1011 : 

1080, Radgona – Gančani 1042 : 

1021, Bakovci – Sebeborci 1054 

: 1073, Dobrovnik Jezero – M. 

Sobota veterani 1046 : 1007, 

Gederovci – Graničar Cankova 

1092 : 1034, prost Graničar Domajinci. 

Vrstni red: Sebeborci 

18, Gederovci in Domajinci po 

16. Posamezno: Goran Maučec 

(Bakovci) 2547, Jernej Černi 

(Gančani) 2504, Matjaž Cör (Bakovci) 

2500. (M. J.) 

Rokomet 

14. krog 2. DRL vzhod (m): Arcont 

Radgona – Brežice 25 : 33 

(Zorko 10, B. Žinkovič 5, Mesarič 

4, Petraš 3, A. Žunič 2, L. Klun 

1), Velika Nedelja – Pomurje 30 

: 23 (Jankovič in Kozelj po 6, Titan 

5). Radgončanom v odločilni 

tekmi za napredovanje med 

osem najboljših v 2. DRL pred 

domačimi gledalci ni uspelo premagati 

ekipe iz Brežic. Gostje 

so bili boljši večji del srečanja in 

se na koncu zasluženo veselili 

pomembne zmage. Igralcem Arconta, 

ki so z 11 točkami zasedli 

peto mesto, tako preostaja le boj 

za končno 9. mesto. Pomurje je 

brez točke pristalo na sedmem 

mestu. Prva je Velika Nedelja s 

23 točkami. (N. K., M. J.) 

Invalidski šport 

ŠD cerebralne paralize Žarek je v 

Kamniku organiziralo področno 

tekmovanje v namiznem tenisu. 

Med 34 tekmovalkami in tekmovalci 

je v NT1 zmagal Davor 

Dervarič (pomursko društvo), 

ki je bil prvi tudi na odprtem 

turnirju, Robi Potočnik pa je bil 

peti. Robi Kuzma (NT5) je bil 

tretji, četrta mesta pa so zasedli 

Štefan Hozjan (NT3), Branko Golob 

(NT4), Željko Flisar (NT6) in 

Radojka Dervarič (NTŽ). Peta sta 

bila Anton Horvat (NT4) in Robi 

Potočnik (NT1). (D. D.) 

Namizni tenis 

V novi ljutomerski dvorani ŠIC 

je potekalo občinsko prvenstvo 

rekreativcev. Prvi je bil Darko 

Fijavž pred Alešem Plojem, 

tretje mesto pa sta si razdelila 

Andrej Onišak in Marko Kreft. 

Moške dvojice: 1. Darko Fijavž/ 

Marjan Senčar, 2. Bojan Jagodič/ 

Drago Kozar, 3. Andrej Onišak/ 

Marko Kreft in Aleš Ploj/Dani 

Šterman. Igralec Marjan Senčar 

pa je na mednarodnem turnirju 

rekreativcev v Velikih Laščah 

zmagal v tolažilni skupini. 

13. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: 

Čobi bar Beltinci – Animus 

Markišavci 6 : 4, Meho Bakovci 

– Kema mladi 3 : 7, Live 

bonus Lendava – Kema veterani 

3 : 7, Alf M. Sobota – Sebeborci 

10 : 0, Jelenov hram – Polana 9 

: 1, Sobota veterani – Spin Mala 

Nedelja preloženo. Vrstni red: 

Kema veterani 24, Jelenov hram 

23, Sobota veterani (-1) 21. (M. J.) 

Pogovor o razvoju športa v Občini Dobrovnik 

Strelstvo, nogomet in večna Marika 

Župan Marjan Kardinar je sklical 

delovni pogovor, na katerem 

so razpravljali o delu, dosežkih in 

smernicah, ki jih bodo vodile na 

tem področju dela v prihodnjem 

obdobju. Aktivni so nogometaši 

(NK Dobrovnik in NK Žitkovci) 

in strelci (SD Jezero Dobrovnik), 

ki se uveljavljajo tudi v državnem 

merilu, kar nekaj športnikov dobrovniške 

občine pa tekmuje tudi 

v klubih zunaj občine, ker pač v 

svojem okolju nimajo klubov v teh 

športnih panogah. Med njimi je 

tudi legendarna Marika Kardinar, 

večkratna svetovna prvakinja in 

rekorderka v kegljanju in najboljša 

slovenska kegljačica vseh časov. 

Marika, še danes aktivna v vrstah 

državnih prvakinj iz Celja, je bila 

prav tako na sestanku, kjer so bili 

ob občinskem vodstvu še predsedniki 

športnih društev in klubov 

dobrovniške občine. Razveseljivo 

je, da so športno društvo ustanovili 

tudi v Strehovcih. 

Ob vseh uspehih in rezultatih 

športnikov pa so težave, predvsem 

organizacijske in kadrovske. Športna 

zveza Dobrovnik, ki so jo ustanovili 

pred leti, obstaja le na papirju 

in ne opravlja svojega poslanstva, 

zato je vprašanje smotrnosti njenega 

delovanja glede na število športnih 

klubov in društev pa tudi 

pomanjkanja kadrov. Tako se zaenkrat 

nagibajo k rešitvi, da bo 

delo in koordinacijo na tem področju 

vodila komisija, v kateri 

bodo predstavniki vseh društev 

in klubov. Pri tem so finančne 

težave velika ovira za delo v normalnih 

razmerah. Že leta se vleče 

problem strelišča zaradi nerešenega 

statusa (lastništva), 

medtem ko nogometaši Žitkovec 

zaradi pomanjkanja denarja ne 

morejo nadaljevati sanacije igrišča. 

Kljub vsem težavam so dobrovniški 

športniki optimistični. 

Franc Bobovec 

Razglasitev najboljših športnikov Občine Beltinci 

Sara Sakovič, 

Andrej Tot in 

HK Pliva Lipovci 

Predstavniki 20 športnih društev in klubov s približno 800 

športniki so v letu 2009 dosegli nekaj vrhunskih uspehov, kar 

je dobra popotnica za naprej in večjo promocijo občine 

Najboljši beltinski športniki v družbi župana Foto: Milan Jerše 

Po krajšem kulturnem programu 

v beltinskem gradu sta 

predsednik Športne zveze Beltinci 

Jože Horvat in župan Milan 

Kerman podelila priznanja 

najuspešnejšim športnicam, 

športnikom, športnim kolektivom 

in perspektivnim športnikom, 

ki so s svojimi rezultati izstopali 

v letu 2009. 

Odbojkarica pred 

nogometašico 

Najboljša športnica je postala 

odbojkarica Sara Sakovič, ki je v 

prejšnji sezoni igrala v članski in 

mladinski ekipi ŽOK Kema Puconci. 

Članska ekipa je v konkurenci 

19 ekip iz vzhodne Slovenije zasedla 

prvo mesto v 3. državni odbojkarski 

ligi in se uvrstila v 2. ligo. 

Po jesenskem delu so na visokem 

petem mestu med 12 ekipami iz 

vse Slovenije, kar je še posebej velik 

dosežek, saj je ekipa ostala brez 

dveh kakovostnih igralk z dolgoletnimi 

prvoligaškimi izkušnjami. 

Sara igra na igralnem mestu napadalke 

in je nosilka v igri kluba 

iz Puconec. Je izredno obetavna 

športnica, marljiva, vztrajna, borbena, 

skratka športnica v pravem 

pomenu besede. »Ta naslov mi vsekakor 

veliko pomeni, za kar bi se 

rada zahvalila Občini Beltinci. To 

je pomembna spodbuda za mojo 

nadaljnjo športno kariero. Drugo 

leto se bomo potegovale za vrh 

lestvice in s tem uvrstitev v prvo 

ligo,« je bila optimistična. 

Druga je nogometašica Alina 

Škaper, dijakinja športne gimnazije, 

ki ji je zgled njen oče. Z veliko 

talenta in vztrajnosti se je prebila 

tudi v člansko ekipo, kjer je hitro 

postala ena od nosilk igre in z 

ekipo v letu 2009 postala državna 

pokalna podprvakinja in tretja 

v državnem prvenstvu. Je članica 

slovenske reprezentance deklet. 

Tretja je atletinja Katja Vrdjuka, članica 

AK Panvita. V tekih na dolge 

proge in v krosu je v svoji starostni 

kategoriji v Sloveniji praktično 

nepremagljiva. Zelo uspešno se 

kosa tudi s svojimi nasprotnicami 

v članski kategoriji. Tako je na lanskem 

Maratonu treh src v Radencih 

v članski konkurenci na 5,5 km 

zasedla prvo mesto. 

Uspehi odbojkarjev 

niso ostali neopazni 

V moški konkurenci je laskavi 

naslov najboljšega pripadel odbojkarju 

Andreju Totu. Že v mladinskih 

vrstah je pokazal svoje izjemne 

sposobnosti, zaradi katerih je 

nastopal tudi za slovensko reprezentanco. 

Je član OK Galex Mir, ki 

kroji nacionalni odbojkarski vrh. 

To se kaže v rezultatih ligaškega 

tekmovanja, še bolj pa se je pokazalo 

na sklepnem turnirju pokalnega 

tekmovanja, kjer je ekipa z Andrejem 

na čelu prikazala izjemno 

predstavo in požela številne simpatije 

po vsej Sloveniji. Na tem turnirju 

je bil Andrej razglašen za najboljšega 

igralca. »Tudi ta nagrada je 

rezultat dobrega dela v preteklosti. 

Je pa lepo prejeti pohvalo za svoje 

zasluge. Obetam si, da bo v prihodnje 

prišlo do boljšega sodelovanja 

med Občino Beltinci in športniki, 

saj bi skupno lahko ustvarili 

vzdušje, ki je krasilo to okolje že 

pred petnajstimi leti, ko sem tu naredil 

prve športne korake. Želim si, 

da bi soboško odbojko ponesli čim 

višje.« 

Za njim se je uvrstil teniški igralec 

Tomislav Ternar, član TK Branik 

Maribor. Poleg velikih uspehov 

v mlajših kategorijah dosega 

izjemne rezultate tudi v članski kategoriji. 

Številne dobre igre proti 

boljše postavljenim igralcem na 

svetovni teniški lestvici je kronal z 

izjemnim uspehom na sredozemskih 

igrah v Pescari, kjer se je z dobrimi 

predstavami prebil celo v četrtfinale. 

Tretji je hokejist Jernej 

Vučko. Je standardni vratar članske 

ekipe HK Pliva Lipovci, kjer je 

steber obrambe. Je tudi standardni 

reprezentant in je bil razglašen za 

najboljšega hokejskega vratarja v 

Sloveniji. Tak uspeh je ponovil tudi 

na številnih domačih ter mednarodnih 

klubskih in reprezentančnih 

turnirjih. 

Po pomurskem še 

občinski naslov 

Najboljši športni kolektiv je Hokejski 

klub Pliva Lipovci. Je eden 

od najuspešnejših športnih društev 

ne le v Občini Beltinci, ampak 

tudi v regiji, saj je bil razglašen za 

najboljši športni kolektiv Pomurja 

v letu 2009. Lani so osvojili naslove 

državnega prvaka v dvoranskem 

hokeju, hokeju na travi in 

pokalnem tekmovanju. V Interligi 

so bili tretji, na evropskem dvoranskem 

prvenstvu skupine Challenge 

I pa četrti. Vrhunec tekmovalne 

sezone je bil vsekakor nastop na 

evropskem prvenstvu državnih prvakov 

skupine C na Portugalskem. 

V konkurenci sedmih državnih prvakov 

iz Evrope so zasedli prvo mesto 

in se uvrstili v skupino B evropskega 

hokeja. »Po športno bi rekel, 

da smo že v formi za prejemanje tovrstnih 

priznanj. To postavlja pred 

nas višje cilje in obveznosti, ki jih 

bo čedalje težje doseči. Upamo, da 

se bomo uvrstili v sredino lestvice 

skupine B evropskega prvenstva, 

ki bo letos na Dunaju. Želimo pa 

si seveda tudi primernejšo športno 

dvorano v Beltincih, namenjeno 

vsem športnikom,« je po podelitvi 

izjavil predsednik kluba Stanko 

Kerman. 

Drugo je Strelsko društvo Gančani. 

Njegova mladinska ekipa je 

zasedla drugo mesto na državnem 

mladinskem prvenstvu, kar je uspelo 

tudi pionirjem. Mnogi nastopajo 

že v članski kategoriji, kjer dosegajo 

odlične rezultate tako v posamezni 

kot ekipni konkurenci. 

Tretji je Ženski nogometni klub 

Pomurje Beltinci. Ob odsotnosti 

dveh nadarjenih igralk, Mateje 

Zver in Alene Milkovič, ki sta se kot 

posojeni nogometašici preizkusili 

na Islandiji, so bile članice tretje v 

državi, v pokalnem tekmovanju pa 

druge. 

In kdo so perspektivni športniki? 

To so: Denis Verbančič, Jernej 

Černi (oba SD Gančani), Sašo Balažic, 

mladinski vratar NK Nafta, in 

Nejc Novak, član OK Galex Mir. 

Milan Jerše

– 4. februar 2010 ŠPORT 

21 

Galex Mir končno ugnal 

neugodni Astec Triglav 

Odbojkarji so začeli drugi 

del državnega prvenstva. Po 

18 krogih rednega dela je Galex 

Mir na visokem drugem 

mestu, kar je prav gotovo dobra 

iztočnica za nadaljevanje 

prvenstva v Modri skupini. 

Sestavljena je iz štirih najboljših 

moštev po rednem 

delu, ki sta se jim pridružila 

interligaša ACH Volley in Salonit 

Anhovo. Sistem tekmovanja 

se nadaljuje kot liga šestih 

ekip (10 krogov doma in 

v gosteh), nato so izločilni 

boji osmerice, ki se jim pridružita 

še dva najboljša iz Zelene 

skupine, kjer se borijo 

za obstanek v ligi. 

Kranjski Astec Triglav, ki je Sobočanom 

prizadejal že dva poraza 

z 0 : 3, je bil pravi motiv za 

maščevanje. To se jim je tudi posrečilo, 

saj je dobil Galex Mir derbi 

1. DOL Radenska Classic s 3 : 1 

(-23, 18, 21, 17). V športni dvorani 

OŠ I v Murski Soboti, kjer so 

v odmoru nastopili plesalci PŠ 

Zeko, sta pred 160 gledalci, opremljenimi 

z navijaškimi rekviziti, 

sodila Globačnik (Topolšica) in 

Seifried (Maribor). 

Galex Mir: Ajlec, Horvat 20, 

Kerec, Žitnik 1, Marič 4, Pavič 

11, Flisar 10, Novak, Tot 19, Fujs, 

Repija, Hrastovec – libero. Astec 

Triglav: Ivartnik, Čulibrk 5, Ambrožič, 

Bilandžić 5, Planinc 11, 

Antonič 3, Rop 16, Bežek 1, Potočnik 

2, Štembergar Zupan 8, 

Berčič. 

Prvi niz je potekal po željah 

gostov iz Kranja, ki so odšli na 

prvi tehnični odmor s prednostjo 

8 : 5, v drugem pa je bil izid 

16 : 13. Domačini so se jim približali 

za eno točko (17 : 18, 20 

: 21 in 23 : 24), toda igralci Asteca 

Triglava so dobili prvi niz. Že 

v drugem nizu je prišlo do preobrata. 

Sobočani so zaigrali odločneje 

pri mreži, pa tudi servis jim 

je šel bolje od rok. Ko je bilo pri 

drugem tehničnem odmoru že 

16 : 9, je bilo jasno, da niza več 

ne bodo izpustili iz rok. Podobno 

je bilo v tretjem nizu, čeprav 

r o ko m e t Nepričakovan poraz Millenniuma 

Dvoboj Tomaža Horvata in Štembergarja Zupana ob mreži 

Foto: Jure Zauneker 

so se Kranjčani še upirali. Četrti 

niz je bil zgolj formalnost, saj 

so se gostje tako rekoč predali in 

dvoboja je bilo po dobri poldrugi 

uri konec. 

»Kompleks Asteca Triglava, katerega 

smo nazadnje premagali 

že pred dvema letoma in pol, je 

bil zasidran v glavah naših igralcev. 

Tokrat smo se res izkazali in 

jih premagali z dobro igro. Začetek 

sicer ni kazal na to, kajti sprva 

smo se podzavestno še bali, 

kako bo. Čim bolj se je tekma razvijala, 

bolj smo se sprostili in zaigrali 

tako, kot znamo v zadnjem 

obdobju. Upam, da bomo to formo 

obdržali tudi v naslednjih 

V 16. krogu 1. državne B-lige 

za članice so igralke Millenniuma 

od Svetega Jurija ob Ščavnici 

v telovadnici OŠ Radenci gostile 

ekipo Veplasa iz Velenja, s katero 

se borijo za uvrstitev v sredini prvenstvene 

lestvice. Žal so domačinke 

tokrat razočarale, saj so dokaj 

nepričakovano izgubile s 26 : 

29 (9 : 14). Očitno zaostanka petih 

golov iz prvega polčasa niso 

mogle nadomestiti, pri gostjah 

pa je bila s kar 10 zadetki nezaustavljiva 

Lara Hrnčič. Pri domačinkah 

sta bili najboljši strelki 

Mojca Buzeti (8) in Martina Šijanec 

(6). 

M. J. 

tekmah. Sicer pa v Modri skupini 

ni slabih nasprotnikov, zato je 

potrebna stoodstotna zbranost. 

Na gostovanju pri Salonitu, ki se 

nam bo skušal oddolžiti za poraz 

v pokalnem tekmovanju, bomo 

poskušali iztržiti kar največ,« je 

po dvoboju povedal trener Galexa 

Mira Dejan Fujs. 

Manj zadovoljen pa je bil trener 

Asteca Triglava Marko Brumen: 

»Mislim, da je Galex Mir 

proti nam prvič zaigral res motivirano 

in kakovostno, skozi vso 

tekmo pa je močno pritiskal s 

svojim servisom. Na drugi strani 

smo mi uspešno servirali le v prvem 

nizu, potem pa smo servirali 

izjemno slabo in nezanesljivo. 

Menim, da je ravno sprejem servisa 

tokrat odločil zmagovalca.« 

Preostala izida Modre skupine 

(za naslov prvaka): Ekipa Marchiol 

Vodi – Salonit Anhovo 2 : 

3, Calcit Kamnik – ACH Volley 

Bled 0 : 3. V naslednjem krogu 

se bo Galex Mir v gosteh pomeril 

s Salonitom Anhovo. Vrstni 

red: ACH Volley 9, Salonit Anhovo 

8, Ekipa Marchiol Vodi in Galex 

Mir po 7, Astec Triglav 2 in 

Calcit Kamnik 0. 

Pucončanke 

in Sobočanke 

znova slavile 

14. krog 2. DOL (ž): Kema Puconci 

– Comet Zreče 3 : 1 (15, 

-22, 18, 23). Vodijo Prevalje (36), 

Kema (25) je šesta. 13. krog 3. 

DOL vzhod (m): Beltinci – Endal 

Vuzenica 1 : 3 (-18, 23, -12, -20). 

16. krog 3. DOL vzhod II (ž): DŠR 

M. Sobota – ZM Ljutomer 3 : 0 

(20, 19, 24), Suha gradnja – Kurent 

MGS 3 : 0 (11, 7, 15), DŠR 

M. Sobota II – Galeja 1 : 3 (-21, 

-21, 20, -22). Vodi DŠR M. Sobota 

(39). 

Milan Jerše 

DVORANSKI NOGOMET 

n o g o m e t Mura 05 premagala Celjane 

Potem ko so med tednom v 

prijateljski tekmi s hrvaškim prvoligašem 

Medžimurjem iz Čakovca 

prepričljivo izgubili (0 : 6), 

so igralci Mure 05 v soboto na 

igrišču z umetno travo v Fazaneriji 

v srečanju s prvoligašem CM 

Celjem prikazali dopadljivo igro. 

Nasprotnika so zasluženo premagali 

z 1 : 0 (1 : 0). Edini zadetek je 

po hitrem protinapadu dosegel 

Finale turnirja 2. faze Rad igram nogomet U-10 v Apačah: Veržej – Turnišče 

3 : 1 (oboji napredovali v naslednjo fazo tekmovanja). Drugi izidi: 

Veržej – Sl. Bistrica 12 : 0, Veržej – Mura 05 II 6 : 0, Turnišče – Sl. 

Bistrica 5 : 0, Turnišče – Mura 05 II 3 : 1. 

Na turnirju Rad igram nogomet v Veliki Polani je med deklicami U-10 

zmagalo Pomurje Beltinci I pred svojo drugo ekipo, ki jo je odpravilo 

z 8 : 6. Najboljša igralka: Tina Zadravec, najboljša strelka: Nina Marič. 

S 1. turnirja U-8 v Turnišču sta se v 3. fazo tekmovanja uvrstila AHHA 

Emi Bistrica A in ND Mura IV (medsebojni dvoboj 6 : 3). Najboljši igralec: 

Nejc Benko (Mura IV), najboljši strelec: Alen Korošec (Bistrica), 

13 zadetkov. Z 2. turnirja sta se naprej uvrstila Poli Drava II in Ljutomer 

(Ptujčani so zmagali s 5 : 2). Najboljši igralec: Niko Gonza, najboljši 

strelec: Rene Vidovič (oba Poli Drava II), 5 zadetkov. (M. J.) 

Zadnji krog zimske lige Lendava: Čentiba – Petišovci 4 : 3, Ribiški dom 

MDNS – PP Lendava 4 : 7, Nafta veterani – Domača restavracija Kobilje 

4 : 2, Pal media – La Storia Hotiza 3 : 0, 1926 Redics – Torcida Lakoš 

3 : 3. Vrstni red: Čentiba 25, Petišovci 21, Nafta veterani 15, Pal media 

in PP Lendava po 14 itd. Najboljši strelec: Zlatko Herceg, 12 zadetkov, 

najboljši vratar: Jože Feher (oba Čentiba). 

Zadnji krog zimske lige Turnišča: KMN Turnišče – Lejpi dečki 4 : 1, Turnišče 

veterani – MKL Systems 3 : 0 b. b., Ribiči – Ključavničarstvo Horvat 

2 : 5, MM – Media svet 3 : 0 b. b. Vrstni red: Elbo (Gomilice) 24, Lejpi 

dečki 18, KMN Turnišče 14, MM 13, Ključavničarstvo Horvat 12, Ribiči 

in Turnišče veterani po 10, Media svet 4, MKL Systems 0. (F. H. M.) 

Polfinale zimske lige UE Ljutomer: Meteorplast Ljutomer – Altafin 

Ljutomer 6 : 5 (3 : 3), Prlek Forever Ljutomer – Stročja vas 5 : 4 (3 : 3); 

tekma za 3. mesto: Altafin – Stročja vas 7 : 4, za 1. mesto: Meteorplast 

– Prlek Forever 1 : 0 (Fajdiga). Najboljši strelec: Boštjan Žajdela (Prlek 

Forever), 17 zadetkov. (N. Š.) 

8. krog zimske lige Križevci, 1. liga: LO-KO – Rock'n'roll 0 : 3, Berkovci 

– Bar Milena 1 : 4, MK Novak – Pizzerija MBM 1 : 1, Veterani – MRD 5 : 

5, Top Finedika – 100+ 1 : 4. Vrstni red: 100+ 24, Top Finedika 19, Bar 

Milena 15. (M. J.) 

Finale mednarodnega turnirja veteranov v telovadnici OŠ Sv. Jurij: Lenart 

– Rogašovci 2 : 0. Tekma za 3. mesto: Cankova – Swing Radenci 3 : 

1. Najboljši igralec: Bojan Zorko (Lenart), najboljši vratar: Karolj Baranja 

(Rogašovci). (T. G.) 

Na področnem prvenstvu učenk je zmagala OŠ I M. Sobota, ki se je 

uvrstila na državni polfinalni turnir. Sledijo: OŠ Ljutomer, OŠ III MS, 

OŠ Veržej in OŠ Beltinci. (M. S.) 

Damjan Bohar. Postava Mure 05: Ajlec, 

Prettner, Slavič, Benkič, Janža, 

Slavic, Maruško, Vršič, Krajnc, Bohar 

in Pavel. V drugem polčasu so 

igrali še: Gačevski, Pejnovič, Rogač, 

Zlatar, Kous in Gruškovnjak. Zaradi 

poškodbe nista nastopila Smolkovič 

in Janev. Soboški drugoligaš pa 

ne bo mogel računati na Milka Kovača, 

ker po predpisih NZS igralec 

v eni sezoni ne more zamenjati treh 

klubov (Drava, Odranci, Mura 05). 

Ker ni prišlo do prestopa k ljubljanski 

Olimpiji, se je vrnil vratar Filip 

Gačevski, ki že vadi z »Muraši«. Žal 

pa je Murine vrste zapustil Slovak 

Michal Drahno, ki bo svojo nogometno 

pot nadaljeval pri NK Bela 

krajina iz Črnomlja. Vladimir Kokol 

in Goran Ristič pa bosta igrala v sosednji 

Avstriji. 

M. J. 

Nekdanji »Muraš« Brezič ni mogel preprečiti poraza. Foto: Jure Zauneker 

Sabina Kurbus (št. 11) in Mojca Buzeti (15) sta se hrabro borili. Foto: Jure Zauneker 

n o g o m e t Benko, Flisar in Kolman pri Nafti 

Pomurski nogometni prvoligaš 

Nafta iz Lendave se je pred 

spomladanskim delom prvenstva 

okrepil s tremi nogometaši. 

Do konca sezone bodo igrali 

Jože Benko (ciprski AEK), Mitja 

Flisar ( Mura 05) in branilec 

Tolmina Saša Kolman, čigar brat 

Nejc že igra v Lendavi. 

V soboto so Lendavčani gostovali 

pri jesenskem prvaku 1. madžarske 

lige Videotonu v Szekesfehervarju 

in izgubili z 0 : 2 (0 : 

1). Postava Nafte: Murko, N. Kolman, 

Zemljič, Caban, Buzeti, Mujaković, 

Čeh, B. Gerenčer, Vassiljev, 

Miljković, Volaš. Igrali so še: 

Bukovec, S. Kolman, P. Gerenčer, 

Matjašec, Horvat in Repina. 

Na izredno težkem igrišču z umetno 

travo, prekritem z visokim snegom, 

so gostje prikazali všečno igro 

in se nasprotniku močno zoperstavili. 

Peščica gledalcev je prvi zadetek 

videla v 25. minuti, ko je po domiselni 

akciji domačinov v polno 

zadel Sitku. Za goste sta lepi priložnosti 

zapravila Mujaković in Volaš. 

Od 58. minute, ko je sodnik Farkas 

po prekršku Murka nad Lencsejem 

dosodil enajstmetrovko, ki jo 

je uspešno realiziral Alves, so igralci 

Nafte prevzeli pobudo, vendar se 

rezultat do konca ni več spremenil. 

»S prikazano igro sem zadovoljen. 

Igra, ki so jo prikazali moji 

igralci, je bila zadovoljiva, srečanje 

pa že blizu prvenstvenemu. 

Nogometaši so pokazali, da so dobro 

pripravljeni. Videoton je pravo 

moštvo za preizkušnjo. Menim, 

da smo na pravi poti,« je izjavil trener 

Nafte Nebojša Vučičević. To se 

je potrdilo že v tekmi proti Tehnostroju 

Veržeju, ki so ga kljub pomlajeni 

postavi prepričljivo ugnali 

z 8 : 0 (4 : 0). Po dvakrat sta zadela v 

polno Peter Gerenčer in Flisar, po 

enkrat pa Bukovec, Horvat, Janković 

in Repina. 

Feri Horvat M.

22 

Z gumpiči se učimo tujih jezikov 

Boben 

Boben je najstarejše glasbilo, kar ga 

poznamo. Že ljudstva v daljni preteklosti 

so ugotovila, da lahko z udarjanjem 

na predmet izvabimo zvok. Plemena so 

tisočletja pred našim štetjem na ritem 

bobna plesala ali komunicirala med seboj. 

Boben ima opno, ki je iz plastike 

ali iz kože, nanjo 

pa udarjamo z 

roko ali palicami. 

Z zvokom bobna 

lahko napovemo 

tudi pomembnega 

gosta 

ali novice. 

Nekoč so 

»mali ritari« 

z bobom 

hodili 

naokoli in obveščali 

ljudi. Bobnov je več vrst, še danes pa je to nepogrešljiv 

inštrument v različnih glasbenih zasedbah. 

Zaradi igranja na bobne se gumpiči radi ustavijo pri 

afriških plemenih. 

Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov 

z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto 

skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. 

Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete 

na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na 

sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. 

Angleški jezik: the drum (d dram) 

Nemški jezik: die Trommel (di tromel) 

Madžarski jezik: a dob (a dob) 

Španski jezik: tambor (tambor) 

Italijanski jezik: il tamburo (il tamburo) 

Francoski jezik: le tambour (le tambur) 

Esperanto: tamburo (tamburo) 

Kako sem doživela potres 

Veliko se govori o potresu 

na Haitiju, jaz pa lahko povem, 

kako sem doživela potres, ko 

sem bila s starši na otoku Rodos 

v Grčiji. Počitnic sem se zelo veselila, 

čeprav je v meni ves čas 

črv sumničenja vrtal z vprašanjem: 

»Zakaj potujemo ravno 

trinajstega julija?« 

Pa je šlo vse kot po maslu. 

Lep polet, super hotel in prečudovito 

kristalno čisto morje 

in plaža. Dan se je prevesil v večer, 

pa sem dejala: »Pa se je trinajstica 

le dobro iztekla.« Nakar 

iz maminega mobilnika bliska 

babičina številka: »Doma je bilo 

hudo neurje s točo. Vrt in sadovnjak 

sta uničena. Na srečo 

na naši hiši ni večje škode.« 

Naslednji dan smo bili na plaži 

ter opazovali naravo in živali. 

Ptice so se obnašale nekam 

čudno. V velikih jatah in zelo 

nizko so preletavale obalo, tudi 

jate rib so bile vznemirjene in 

so plavale blizu obale. Kmalu 

smo se zavedli, kakšno sporočilo 

so prinašale ptice in ribe. 

Bilo je kot v sanjah. Postelja se 

je premikala levo in desno, kot 

da bi bila na gugalnici. Slike na 

zidovih so kar poskakovale, padali 

so kozarci, celo televizor je 

zgrmel na tla, vrata in okna so 

škripala in ropotala. 

4. februar 2010 – 

Mama je vpila: »Bežimo ven, 

potres je!« Hodniki in stopnišče 

so bili polni preplašenih turistov. 

Metalo nas je levo in desno. 

Pred hotelom smo čakali 

na popotresni sunek, in ko so 

iz seizmološkega opazovalnega 

centra sporočili, da je potres 

svoje delo za tisti dan opravil, 

smo se vrnili v hotel. 

A zaradi vznemirjenosti nismo 

mogli zaspati. Na srečo se 

je vse končalo dobro in brez 

posledic, zato je bil to zame 

eden najbolj vznemirljivih in 

lepih dopustov do zdaj. 

Dorotea Gašpara, 

OŠ Bogojina 

VESELJE NA SNEGU 

Amalia Dravec, 

OŠ Turnišče 

Ples v zabojniku 

Kolikokrat smo presenečeni, kaj 

vse že znajo in poznajo naši otroci! 

Tudi sortirati smeti, kar roko 

na srce, še marsikateri odrasli ne 

zna, tako vsaj pišejo časopisi. Velik 

poudarek ekologiji dajejo tudi 

v vrtcu Stročja vas, saj so vključeni 

v Ekošolo – kot način življenja. 

»Čez leto pripravimo veliko projektov 

na to temo, da bi otrokom 

približali skrb za okolje,« je povedala 

vzgojiteljica Mateja Robinščak. 

Med drugim so v knjižnici 

izbrali knjige na temo o okolju. 

Najbolj pa jih je pritegnila knjiga z 

naslovom Ples v zabojniku. Otroci 

so tako na prijeten način izvedeli, 

kako se ločujejo odpadki. Potem 

Foto: M. R. 

pa so dobili še idejo in iz kartonskih 

škatel izdelali ekološki otok. 

Svoje zabojnike so tudi pobarvali. 

Od doma so prinašali papir, plastiko 

in steklo. Ko so napolnili zabojnike, 

smo jih odnesli na ekološki 

otok in jih izpraznili. In za spomin 

je nastala simpatična fotografija. 

A. N. R. R. 

Izračunaj in poišči pot s števili od 1 do 10! 

S. P. in A. P. 

Dve sinički 

Dve sinički sta prileteli 

mamici v roke, 

stiskali se k njej, 

saj tu se nikogar ne boje. 

Jaz spomnim se na čase, 

ko sem bil še mlad. 

Stiskal sem se k mami, 

ker imel sem jo rad. 

Gregor Sabotin, 9. a, 

OŠ Beltinci 

Mačka 

Tačka 

Mačka Tačka lovi miši 

vsepovsod po hiši. 

To njeno divjanje 

se lahko zelo glasno sliši. 

Ko pa se utrudi, 

v svoj kotiček zleze 

in že prede. 

Maša Štuhec, 4. a, 

OŠ Križevci 

Brez muje se še čevelj ne obuje 

Rokodelstvo bogati našo kulturno 

dediščino. Zaradi modernih 

trendov našega življenja pa 

žal vse bolj tone v pozabo. Prav 

zato smo se učenci osmega razreda 

iz OŠ Veržej z mentoricama 

Marijo Ferenc in Mileno Sabotin 

odločili, da se vključimo 

v projekt Mladi posvojijo rokodelca, 

ki ga je razpisal zavod 

Marianum. 

Sledila so predavanja strokovnjakov, 

brskanje po literaturi 

in časopisih, terensko delo 

in analize dobljenih podatkov. 

Foto: M. S. 

Nastala je raziskovalna naloga 

z naslovom Brez muje se še čevelj 

ne obuje, ki predstavlja rokodelstvo 

v naši občini nekoč 

in danes. Ob tem smo »posvojili« 

čevljarja Daniela Rička, ki to 

delo opravlja še danes. Obiskali 

smo njegovo čevljarsko delavnico, 

opravili z njim intervju in 

si z zanimanjem ogledali, kako 

nastane čevelj. Nekoč je izdeloval 

tudi ortopedske čevlje. Z velikim 

zanimanjem smo si ogledali 

njegovo delo. 

Čevljar Daniel Ričko se ni nikoli 

izpostavljal medijem. Skromen, 

kot je, je potrpežljivo delal 

marsikatero popoldne, tudi 

ob koncu tedna, da je lahko svoji 

družini omogočil boljše življenje. 

Z nostalgijo ugotavlja, 

da so tudi njegovi dejavnosti 

štete ure, saj nima naslednika, 

ki bi se ukvarjal s čevljarstvom. 

Vrednost tako zastavljenih projektov 

je prav v tem, da učenci 

spoznavajo in doživljajo življenje 

in delo preprostih ljudi na 

pristen in zanimiv način. 

Učenci 8. a, OŠ Veržej

– 4. februar 2010 23 

Tople malice kot sredstvo 

manipuliranja in zavajanja 

Politika na 

jedilniku 

Pravico do brezplačne tople malice, ki jim je bila v 

letu 2008 dana brez njihove zahteve, jim bo v letu 

2010 odvzeta ali zmanjšana brez njihovega soglasja 

Spomladi 2008 smo pisali: 

zakaj hoče šolsko ministrstvo 

(pod taktirko Milana 

Zvera) tako na hitro uvesti 

tople malice, ko pa za delitev 

toplih obrokov nimajo vse 

šole ustreznih prostorov oziroma 

vsi dijaki ne marajo tople 

hrane v dopoldanskem 

času. Mladi imajo sodoben in 

drugačen način razmišljanja 

in tudi prehranjevanja, to pomeni, 

da ne marajo nujno golažev, 

kranjskih klobas, hrenovk, 

enolončnic, ampak so 

nekateri bolj za inovativnost 

in raznolikost v prehrani. 

Prav tako so tako ravnatelji 

kot dijaki opozarjali na nedorečen 

nadzor, evidentiranje. 

Predlagali so uvedbo bonov 

ali kartic. Po septembru 2008 

se je pokazalo, da so bila opozorila 

upravičena. Veliko, veliko 

preveč hrane se je znašlo 

v smeteh. 

Tudi v našem tedniku smo kar 

nekajkrat pisali o tem problemu, 

čeprav je večina pomurskih srednjih 

šol imela zadovoljivo rešen 

problem malic. Opozarjali smo 

na primere, ko so v šolah še vedno 

nastavljeni avtomati za sladke 

prigrizke in pijače, čeprav je 

cilj uvedbe toplih malic navajanje 

na zdrav način prehranjevanja. 

Toda sedaj bodo z odločitvijo 

šolskega ministrstva (z 

ministrom Igorjem Lukšičem) 

tepeni vsi – tudi ti, ki so redno 

uživali tople malice in ki so bili 

takšne ureditve prehrane veseli. 

Zdaj so tudi na ministrstvu pozabili, 

da je bil osnovni cilj uvedbe 

brezplačne dijaške prehrane 

izboljšanje prehranskih navad 

mladostnikov. Resda ni bil socialno 

pravičen, saj so jo dobili 

prav vsi, ne glede na socialni 

standard, toda s sedanjo odločitvijo 

so spet dali delo le birokraciji: 

koliko vlog, potrdil, opravičil 

bo potrebno, da bodo dobili 

nekaj, kar jim je dve leti pripadalo 

brezplačno? Iluzorno je pričakovati, 

da bodo tisti (recimo jim 

»premožni«), ki si malico lahko 

Nova uravnilovka – enako subvencioniranje za osnovnošolsko 

in srednješolsko prehrano Foto: B. B. P. 

plačajo, to tudi storili. Naročenih 

malic bo precej manj – nihče 

se ni vprašal, kaj to pomeni 

za izvajalce, za tiste, ki so si nabavili 

opremo, uredili kuhinje, 

celo zaposlili ljudi, samo da so 

lahko »ugodili« zahtevi ministrstva? 

Štirideset milijonov evrov 

naj bi šlo letno iz državnega proračuna 

za tople malice dijakov. Z 

novim sklepom politike naj bi v 

prihodnje prejemalo brezplačno 

malico le 36 odstotkov dijakov, 

drugi pa bi doplačevali osem ali 

16 evrov (44 oziroma 22 odstotkov 

dijakov) – če jo bodo slednji 

sploh hoteli naročiti. 

Seveda je protest dijakov, ki 

so ga v pisni obliki z 20 tisoč 

podpisi dijakov predali v torek 

ministru Igorju Lukšiču, povsem 

upravičen. Zakaj naenkrat 

enotna 66-odstotna subvencija 

osnovnošolske in srednješolske 

prehrane? Še kako je res, kar so 

očitali dijaki na transparentih: o 

smiselnosti in koristnosti patrij 

vlada ne odloča tako hitro kot o 

toplih malicah dijakov, ki so bile 

uvedene s posebnim namenom 

– za navajanje na zdrav način življenja. 

Spet en dokaz več, da je v Sloveniji 

čedalje bolj vse zgolj – politika. 


Koper 

Celje 

Škofja Loka 

www.fm-kp.si 

Študirati s soncem v očeh, 

z morjem v dlaneh 

NOVO: redni študij tudi v Škofji Loki 

Mislišče: šolstvo 

Šola otroke poneumlja? 

Ali šola oz. šolski sistem dejansko vzgaja otroke 

in jih uči za življenje? Daleč od tega in bolj slabo. 

Šolski sistem, kot ga poznamo, še vedno bolj spodbuja 

funkcijo pomnjenja namesto razumevanja. 

Naslednje generacije bodo čustveni invalidi, nedorasli 

in nesposobni ljudje, hkrati pa opremljeni z 

neustrezno, nepotrebno oz. še bolje neuporabno 

prtljago. 

Se znajo spoprijeti s seboj in svojim življenjem? 

Naj bi se (kar je namen izobraževanja), vendar 

kako, če celotno obvezno osnovnošolsko izobraževanje 

hodi ob otroku senca, ki ga drži za roko, ga 

vodi, usmerja, opravičuje, mu prilagaja marsikaj 

v učnem procesu in dobesedno tudi dela namesto 

njega. Ob vsem tem je najlažje, da otrok pridno sledi 

danemu načinu, ker je delo v vsakem primeru 

opravljeno (pa če ga opravi on ali kdo drug). Ja, 

ta varen prostor, ki je določen čas navsezadnje res 

potreben, še vedno ostaja, čeprav je otrok že opremljen 

in pripravljen na samostojnejše učenje za 

življenje, ob spoznanju lastnih manjkov ter mobiliziranju 

virov in moči, in to brez posrednika 

S to senco mislim na strokovne delavce na rednih 

osnovnih šolah in specialne pedagoge, ki 

množično izvajajo individualne ure, tako potrebne 

kot nepotrebne. Integracija? Ja, vendar ne za 

vsako ceno. Kot kaže, se redne osnovne šole spreminjajo 

v osnovne šole s prilagojenim programom. 

Potemtakem lahko sklepamo, da šole naredijo 

otroke neumne. Zasluge za to gre pripisati 

neučinkovitemu, nerealnemu šolskemu sistemu. 

Ne verjamem, da imajo naši otroci res toliko raznolikih 

motenj, težav, primanjkljajev na posameznih 

področjih učenja in da so zaradi tega tako 

učno neuspešni. Vsako obdobje otroku predstavlja 

nekaj novega, nekaj, s čimer je treba operirati, se 

soočiti, znajti, prevzeti odgovornosti, v glavnem 

predelati in umestiti na ustrezno pozicijo. Prav 

gotovo so uspešnejši tisti, ki so opremljeni močneje, 

imajo lastnosti, s katerimi znajo delovati, in se 

na ta način težavam lahko izognejo oz. se jih te ne 

dotaknejo toliko. 

Starši se sicer ob prvih šolskih neuspehih zavedo 

otrokovih primanjkljajev, a iskati krivca v šoli in 

v otroku ni nujno najboljša poteza. Pogled družine 

vase pa ni lahak, razkrije pa marsikaj. 

Celostna obravnava otroka ne obsega samo 

otrokovih primanjkljajev in odprave teh. Raziščimo 

tudi, v kakšnih razmerah poteka otrokovo 

učenje doma in v šoli, kateri dejavniki vplivajo 

nanj in s kakšnimi dražljaji se otrok vsakodnevno 

spoprijema in so morda zanj moteči oz. negativni. 

Navsezadnje je vloga specialnega pedagoga učenje 

za samopomoč otroka, naučiti otroka »kako 

se učiti«, razvoj učnih strategij in učenje s samoregulacijo. 

Če si bodo otroci znali pomagati sami, 

takrat ko specialni pedagog ali drug strokovni delavec 

ne bo na voljo ali ne bo prisoten, bodo lažje 

obvladovali učni proces, se znašli in znali poiskati 

pomoč, ko bo ta potrebna. 

Dodatna strokovna pomoč je potrebna tukaj in 

zdaj, biti mora aktualna in pravočasna, predvsem 

pa omejena v skladu z realnim, dejanskim stanjem 

otroka, upoštevajoč tako primanjkljaje kot 

otrokove vire, moči. 

Mag. Nuša Benko, spec. ped. 

Foto: B. B. P. 

Dejan Klement iz Matjaševec na Goričkem in Saša Kajdič iz Ljutomera, študenta Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo 

iz Ljubljane, sta minulo sredo navdušila ljutomerske dijake z izvajanjem zanimivih poskusov. Na drugem informativnem 

dnevu Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer se je predstavilo kar 22 fakultet z vseh treh slovenskih univerz. 

Zanimivo je, da je kar tretjina ljutomerskih dijakov za maturitetni izpit prijavila kemijo. B. B. P. 

Mentor bobnarske delavnice Miran Celec je sicer znan kot 

član različnih glasbenih skupin, med katerimi so najbolj 

znane Zdenek Bily Dixieland Band, Langa, Black Balloon, 

Tex-Mex in druge. Foto: N. J. 

Bobni spregovorili že devetič 

V grajski dvorani v Murski Soboti 

so se minuli četrtek že devetič 

predstavili udeleženci glasbene 

delavnice Govoreči bobni, 

ki vsa ta leta poteka v prostorih 

Mladinskega informativnega in 

kulturnega kluba pod vodstvom 

mentorja Mirana Celeca. Vsako 

leto se učenci njegove bobnarske 

delavnice predstavijo na koncertu 

v grajski dvorani, nastopajo pa 

tudi ob drugih različnih priložnostih, 

kot je npr. tradicionalna 

prireditev Soboški dnevi. Spremstvo 

»govorečim« bobnom vsako 

leto delajo tudi glasbeniki najrazličnejših 

zvrsti. Tokrat so bili 

to udeleženci glasbene kitarske 

Tudi kitarist Tadej Ropoša je 

igral in še igra v glasbenih 

skupinah, najbolj znan pa 

je kot aktualni vodja kultne 

soboške metal zasedbe Železobeton. 

Foto: T. K. 

delavnice Prvi prijem, ki jo vodi 

mentor Tadej Ropoša. Slednja je 

delavnica celo z nekoliko daljšim 

stažem kot bobnarska in zanjo 

velja, da je najdlje trajajoča glasbena 

delavnica v Murski Soboti. 

Poteka pa prav tako pod okriljem 

soboškega kluba MIKK. 

T. K.

24 

Prometni kotiček 

Pešci smo zakon!? 

Pešci smo tisti udeleženci v prometu, na katere morajo vozniki 

paziti in jim dati prednost. Lepo in prav, toda tu imamo pešci veliko 

vlogo in lahko veliko pripomoremo, da se odnos voznikov spremeni. 

Priznati moramo, da nas vozniki nimajo prav radi, mi pa ne 

njih, a kljub vsemu smo skupaj na isti cesti. Naš odnos ob prečkanju 

ceste ni vedno najboljši, če to priznamo ali ne. Vse prevečkrat nekateri 

pešci izkoriščajo zakonsko »prednost« in prečkajo cesto tudi 

takrat, ko bi s tem lahko počakali. Velikokrat je lažje ustaviti pešcu 

korak kot vozniku ustaviti avto, ko pešec v zadnjem trenutku stopi 

na prehod. Vse prevečkrat se celo zgodi, da pešca kar med pogovorom 

stopita na prehod, ne da bi se prej sploh prepričala, ali je to 

varno in možno. Niti zavedamo se ne, kako hitro mora voznik reagirati, 

da reši situacijo, v katero smo se sami podali (in tudi voznika), 

da nas ne podre. 

Dober pešec je tisti, ki po nepotrebnem ne ovira prometa in ga 

pusti teči tako, da se pred vstopom na prehod prepriča in oceni, 

ali s tem ne bo oviral prometa, postoji, z roko pokaže voznikom, da 

odstopa prednost, na prehod pa stopi, ko je ta prost. To je najbolj 

pomembno ob prometnih konicah, ko je dober oziroma hiter pretok 

prometa v zelo kratkem času pomemben in ko so vozniki najbolj 

razdražljivi ter manj razsodni. 

Največjo napako delamo pešci v navzočnosti naših otrok ali vnukov. 

Misleč, da otrok tega ne opazi, prečkamo cesto na mestu, kjer 

ni prehoda, poleg prehoda, ob nepravem času, ko se mora voznik 

iznenada ustaviti ... Vedimo, da smo otrokom odrasli največji vzorniki 

in da nas bodo hoteli posnemati. Ker so pri tem največkrat nespretni, 

počasni, nerodni in večkrat celo padejo, so zato tarča voznikov, 

ki ne morejo vedno preprečiti nesreče. Navadno jih nato še 

okregamo, da tega ne bi smeli, oni pa nas vprašajo: »Zakaj sva pa zadnjič 

midva tako prečkala?« Kako je tedaj z našim moralnim mačkom? 

Ga priznamo? Ne vedno, čeprav je bolje priznati napako in jim 

razložiti, da se to ne sme in da smo bili takrat poredni ..., razumeli 

bodo, mi pa bomo drugič bolj pazljivi. 

Prometna vzgoja otrok bi se morala začeti že v vrtcu, nadaljevati 

v OŠ, v srednji šoli pa bi morale biti v predmetniku poleg prometne 

vzgoje tudi osnove prve pomoči in veliko več življenj bi bilo morda 

rešenih do prihoda strokovne zdravstvene pomoči. 

Srečno pot – tako voznikom kot pešcem! 

Štefan Žibrik 

Večne zaobljube 

Zaobljube, da bomo nekaj naredili za svoje telo in da bomo izgubili 

odvečne kilograme, da se bomo lahko ponovno stlačili v svoje 

najboljše kavbojke, je treba čim prej uresničiti. 

Če ste med tistimi, ki se ne morete prepričati, da bi se postili v telovadnicah 

ali trenirali v večjih skupinah pod vodstvom trenerjev, 

lahko izbirate med novimi metodami in rešitvami, ki jih ponujajo 

lepotni strokovnjaki, pomagale pa vam bodo, da hitro in učinkovito 

izgubite centimetre na kritičnih delih telesa ter se tako ponovno 

dobro počutite v svoji koži. 

Najpopularnejša metoda, ki jo uporablja vedno več lepotnih salonov, 

je ultrazvočna kavitacija. Ta metoda je primerna za odpravo 

celulita, izgubo centimetrov na kritičnih delih telesa in zmanjšanje 

čezmerne nakopičene maščobe v telesu. Postopek temelji na 

ultrazvočnih valovih in se uporablja za zmanjševanje trdovratnih 

maščobnih oblog na trebuhu, zadnjici, stegnih, kolenih, bokih in 

zgornjem delu rok. 

dobro je vedeti 

Težave s prostato 

Prostata je žleza v velikosti oreha, ki obdaja 

moško sečnico. Glavna naloga prostate je, da 

tvori poseben del semenske tekočine, v kateri 

so semenčice, nadzira pa tudi iztekanje seča 

iz mehurja. Zaradi te dvojne naloge so znaki 

prostatičnih težav tako spolne motnje kot motnje 

mokrenja – uriniranja. 

Prostatične težave se pojavljajo kot: povečanje 

prostate (benigna hiperplazija prostate), prostatitis 

– akutni ali kronični (bakterijska okužba) – in 

rak prostate, ki je med moškimi četrta najpogostejša 

bolezen, saj vsako leto odkrijejo okrog 250 novih 

primerov. Povečanje prostate ali benigna hiperplazija 

prostate se ponavadi pojavi po 45. letu. Težave 

so različno hude in le malo moških je, ki težav 

nima. Povečanje prostate namreč prizadene 50 odstotkov 

moških nad 50. letom in kar 90 odstotkov 

moških nad 80. letom. 

Vzroki 

Vzrok je povezan s spremembami v ravnovesju 

hormonov, ki nastanejo pri moških v 40. letih. Koncentracija 

testosterona v krvi se zmanjša, koncentracija 

drugih hormonov pa zveča; skupni rezultat 

je zvečanje koncentracije derivata testosterona, ki 

spodbuja rast celic v prostati. Zato se prostata poveča. 

Simptomi in znaki 

Benigna hiperplazija prostate povzroči opazne 

simptome šele, ko povečana žleza zaradi pritiska 

na sečnico ovira uriniranje. Sprva ima bolnik težave 

pri začetku mokrenja, zdi se mu tudi, da se mehur 

ni povsem izpraznil. Ker iz mehurja ne izteče 

ves urin, mora bolnik pogosteje urinirati – potreba 

je pogostejša ponoči. Količina urina je bistveno 

manjša, curek je šibkejši, prekinjen in na koncu uriniranja 

urin le še kaplja. Mehur se lahko prenapolni 

in pojavi se lahko inkontinenca. Ker se urin zadržuje 

v mehurju, ki se ne izprazni popolnoma, je 

takšen moški dovzetnejši za okužbe in nastanek kamnov. 

Če pride do popolne zapore sečnice, je izločanje 

urina popolnoma onemogočeno, kar povzroči 

hude bolečine v spodnjem delu trebuha. Poveča 

se tudi pritisk na ledvice, ki lahko povzroči okvaro 

Skrbimo za naše male živali 

Sterilizacija – 

več prednosti 

kot slabosti 

razkrivajo zdravilne skrivnosti 

ledvic. Včasih med težavnim mokrenjem od napora 

popokajo žilice v sečnici in mehurju, zato je v urinu 

pogosto tudi kri. 

Vse to so simptomi, ki jih bolnik s povečano prostato 

opazi in ga privedejo do zdravnika. 

Diagnoza 

Glede na simptome zdravnik opravi telesni pregled 

bolnika. Prav tako določi preiskavo krvi, s katero 

meri raven za prostato specifičnega antigena 

(PSA). Njegova raven je zvišana pri približno 30 do 

50 odstotkih moških z benignim povečanjem prostate. 

Zdravljenje 

Če so simptomi blagi ali zmerni, se lahko uvede 

zdravljenje z zdravili, ki se dobijo v lekarni, če 

so predpisana na recept. Uporabljajo se zdravila, 

ki sproščajo gladke mišice vratu mehurja in sečnice 

ter s tem olajšajo uriniranje. Nekatera zdravila 

pa postopoma zmanjšujejo velikost prostate. Če so 

simptomi hudi, se zdravnik ponavadi odloči za operacijo. 

Kaj lahko storimo sami? 

Koristen v prehrani je cink, ki je na mnogo načinov 

vpleten v hormonsko presnovo, krepi prostato 

in zmanjšuje vnetje. Bogat vir cinka so ostrige, pšenični 

otrobi, bučna in sončnična semena … Prostato 

krepita tudi vitamina C in E ter esencialne maščobne 

kisline, ki jih najdemo v lanenem, sojinem 

in svetlinovem olju. 

Poiščite pomoč tudi v lekarni 

Kadar se pojavijo težave s povečano prostato 

(tudi ob že vpeljani terapiji) pa tudi kot preventiva 

je smiselno poseči po pripravkih, ki se dobijo v lekarni 

brez recepta. Učinkoviti so pripravki, ki vsebujejo 

izvleček iz plodov žagaste palme, korenine 

koprive, bučna semena, ginseng … V lekarni so na 

voljo kakovostni in varni pripravki Fidiman kompleks, 

Koprimed, Prostatsan tablete … Pri izbiri naj 

vam pomaga farmacevt, ki bo pripravku dodal tudi 

nasvet in mu s tem vdihnil učinek! 

Polonca Fiala, mag. farm. 

Odločitev, ali sterilizirati svojo mačko in 

psico, je za mnoge lastnike, ki živali nimajo 

za vzrejne namene, vse prej kot lahka. Marsikoga 

odvrača visoka cena, saj poseg stane od 

petdeset do sto evrov, številni pa imajo zadržke 

tudi zaradi prepričanja, da se samica po 

sterilizaciji preveč poleni. Odločitev vam lahko 

olajša posvet z veterinarjem, ker vam lahko 

ta v nekaterih primerih ponudi popust, prav 

tako vam bo znal strokovno najbolje predstaviti 

prednosti in morebitne slabosti posega. 

Mi smo za to poprosili Zorana Tušarja z Veterinarske 

postaje Lendava. 

V njihovi ambulanti za male živali sterilizacijo najpogosteje 

opravljajo pred prvo gonitvijo samice, ko 

je stara šest, sedem mesecev, lahko pa tudi pozneje, 

ko se ne goni. Razen v nujnih primerih živali naj ne 

bi več sterilizirali po petem letu starosti. 

Na poseg, s katerim v splošni anesteziji mački odstranijo 

jajčnike, psici pa navadno celotno maternico, 

je žival treba pripraviti. Biti mora razglistena in 

dvanajst ur tešča, zelo priporočljivo pa je tudi, da 

se prej preveri delovanje njenih jeter in ledvic. To 

veterinar naredi s predanestezijskim biokemičnim 

testom, ki se sicer plača, vendar se na podlagi rezultatov 

tega testa veterinar lažje odloči za primerno 

narkozo, ki pri celotnem postopku pomeni največje 

tveganje. Možnosti sta dve – injekcijska narkoza 

in inhalacijska narkoza, ki velja za zelo varno, saj se 

žival takoj po operaciji zbudi. Praviloma lahko sterilizirana 

žival še isti dan odide v domačo oskrbo, 

teden dni po operaciji pa se mora vrniti na odstranitev 

šivov, če veterinar ne uporabi nevidnih, podkožnih 

šivov. Ves ta čas morajo psice nositi ovratnik, 

kajti kakor hitro si začnejo lizati rano, si jo okužijo, 

posledica pa je lahko tudi ponovna operacija. 

Po sogovornikovem prepričanju ima sterilizacija 

več pozitivnih kot negativnih učinkov na zdravje 

in vedenje živali. Bistvo posega je v tem, da se prepreči 

gonjenje samice in s tem nezaželena brejost, 

kar posledično vpliva na zmanjšanje števila nezaželenih 

in potepuških mladičev, sterilizirane psice 

pa tudi nimajo več težav z gnojnim vnetjem maternice 

in tumorji mlečne žleze. Živali po posegu postanejo 

bolj navezane na skrbnike, čuječe, ne urinirajo 

po stanovanju, manj se potepajo, s čimer se 

mačke tudi izognejo pretepom z drugimi mačkami, 

mačjemu aidsu in levkozi. Kot negativna posledica 

odstranitve rodil pa se lahko pojavijo rahlo vnetje 

mehurja, nabiranje sečnega kamna in – zelo redko 

– nehoteno uhajanje urina, prav tako je mogoče, da 

se samica zredi, vendar se to da preprečiti s pravilno 

prehrano. 

Petra Kranjec 

4. februar 2010 – 

Pomoč za povsem 

obupane 

Približno 20 odstotkom ljudi, 

ki trpijo za depresijo, zdravila 

ali psihoterapija ne pomagajo. 

Obstaja pa nova oblika 

zdravljenja, ki vključuje stimulacijo 

iz elektrod, vsajenih v 

možgane. Po osmih tednih so 

opazili izboljšanje pri 22 odstotkih 

bolnikov. Pri tistih, ki 

so jih zdravili s placebom, so 

izboljšave zaznali le pri treh 

odstotkih bolnikov. »Ti ljudje 

so bili bolni zelo dolgo časa,« 

pravi raziskovalec dr. Ernad 

Eskandar, »zato je pomembno 

vse, kar jim pomaga.« 

Več kot le pihanje 

balončkov 

Morda se bo izkazalo, da je 

žvečenje žvečilnih gumijev koristna 

navada. Dve raziskavi 

sta pokazali, da žvečenje majhnih 

žvečilk brez sladkorja zagotavlja 

boljše rezultate v šoli. 

Učenci višjih razredov, ki so 

med poukom in pisanjem testov 

žvečili, so rezultate izboljšali 

za tri odstotke, poleg tega 

so imeli tudi višje zaključne 

ocene kot otroci, ki niso žvečili. 

Raziskovalci z Baylorske 

medicinske fakultete menijo, 

da lahko žvečilni gumi pomaga 

blažiti stres in tako ohranja 

pozornost. 

Prostovoljci, ki so med kosilom 

in malico vsakič 15 minuti 

žvečili žvečilni gumi, so zaužili 

za 60 kalorij manj sladkarij kot 

takrat, ko niso žvečili. 

Anatomija 

tornada 

Topel in vlažen zrak na površju 

se hitro dviga in ustvarja 

vzgornik. Dež, ki pada, izhlapeva 

in hladi zrak v okolici. 

Zračni steber se začne vrteti, 

ko zapihajo vetrovi iz različnih 

smeri. Ko postane vrtenje 

hitrejše, se iz oblakov spusti 

viden lijak. Ob zelo močnem 

vzgorniku se oblikuje značilen 

vrh oblaka v obliki nakovala. 

Močan vzgornik omogoči 

nastanek toče. Močni vetrovi 

ob tleh v tornadu dvignejo 

prašno kopreno. V jedru nekaterih 

tornadov nastane dolnik 

– veter, ki piha navzdol. Tak je 

proces od neurja do velikega 

opustošenja.

dobro je vedeti 

– 4. februar 2010 25 

Varstvo potrošnikov 

Predložitev 

navodil 

Tokrat se je na nas obrnil potrošnik, ki je prejšnji 

teden kupil LCD-televizor, vendar mu prodajalec 

ni priložil navodil v slovenskem jeziku. To je 

potrošnika zmotilo, zato se je vrnil v trgovino in 

prodajalca vprašal, ali mu je navodila morebiti pozabil 

priložiti. Prodajalec je potrošnika odvrnil z 

odgovorom, da navodil ni priložil že proizvajalec 

in da navodila za uporabo v slovenskem jeziku pri 

prodaji televizorjev pač niso obvezna. Potrošnik z 

odgovorom prodajalca ni bil zadovoljen, zato se je 

obrnil na nas in nas prosil za nasvet. 

Potrošnika smo seznanili z dejstvom, da mora 

proizvajalec izdelka, pri katerem je za pravilno 

uporabo potreben določen postopek ali pa bi 

lahko potrošnik z napačno uporabo povzročil 

nevarnost zase ali za druge, priložiti navodila za 

uporabo. Ta navodila so lahko v obliki besedila, 

ki mora za izdelke, kupljene v Sloveniji, biti obvezno 

v slovenskem jeziku. Navodila so lahko tudi 

v obliki slik ali skic. Velja, da morajo biti lahko 

razumljiva, saj morajo zagotoviti, da lahko potrošnik 

izdelek pravilno uporablja. Ne glede na dejstvo, 

na katero se sklicuje prodajalec, da proizvajalec 

naj ne bi priložil navodil za uporabo, 

velja, da je prodajalec ob prodaji izdelka ta 

dolžan priložiti. Tako se prodajalec ne more 

sklicevati na dejstvo, da navodila niso potrebna, 

ker jih ni priložil že proizvajalec. Pri nakupu 

televizorja gre vsekakor za izdelek, ob katerem je 

navodila obvezno treba priložiti. 

V ta namen smo potrošniku sestavili dopis in 

prodajalca opozorili na kršitve določil Zakona 

o varstvu potrošnikov ter ga pozvali k odpravi 

nepravilnosti pri prodaji blaga. Prodajalca smo 

pozvali k izročitvi navodil v slovenskem jeziku. 

Potrošnik nas je čez nekaj dni poklical in nam 

sporočil, da mu je prodajalec čez nekaj dni po 

pošti poslal navodila za uporabo televizorja. 

Zavod PIP Murska Sobota 

Pozitivna miselna 

naravnanost v težkih trenutkih 

Mleko je pomemben vir zdravja 

Mleko namreč vsebuje vse minerale, ki jih mora 

človek dobiti s hrano. Med njimi so kalcij, natrij, kalij, 

magnezij, fosfor in cink, ki so ključni pri izgradnji 

kosti in ohranjanju kostne gostote. Poleg tega 

nekatere sestavine mleka pospešujejo absorpcijo 

kalcija iz črevesa. Tudi beljakovine v mleku imajo 

pomembno vlogo pri izgradnji in vzdrževanju kostne 

mase. Razmerje med kalcijem in beljakovinami 

je takšno, da zagotavlja zadostno zaščito okostja. 

Prav tako je kalcij pomemben pri strjevanju krvi, 

delovanju srca in krčenju mišic. Mleko je naravni 

V krizi iz leta 2009, ki ni bila zgolj finančna, ampak 

tudi predvsem družbena, in tudi po njej so nas 

različni mediji bombardirali z različnimi negativnostmi. 

Te so bile pogoste in intenzivne. Zato se je 

tudi njihova vsebina hitro in globoko usidrala v nas. 

Učinek je bil posebej intenziven, če smo ostali brez 

službe, če se je zmanjšala vrednost našega premoženja 

ali če so se nas posledice krize kakor koli drugače 

dotaknile. To je pravi trenutek in tudi razlog 

za odskok od »dna« navzgor v pozitivno. K temu 

lahko prispeva pozitivna miselna naravnanost, ki jo 

v nadaljevanju podrobneje osvetljujemo. 

Miselno naravnanost lahko opredelimo kot mentalna 

očala, skozi katera opazujemo svet okoli sebe. 

Nekateri ljudje gledajo na svet skozi rožnata očala. 

Za njih bi lahko rekli, da so pozitivno naravnani. 

Drugi, ki pa gledajo na svet skozi zatemnjena, 

pa so negativno miselno naravnani. Oseba s pozitivno 

naravnanostjo se osredotoča na rešitve, v 

ljudeh išče dobre stvari in se posveča svojim sposobnostim. 

Oseba z negativno naravnanostjo pa se 

osredotoča na probleme, v ljudeh išče napake in se 

posveča svojim slabostim. Prva pogosto misli: »To 

zmorem.« Druga pa: »Tega ne zmorem.« 

Pozitivna miselna naravnanost je ključnega pomena 

za naš uspeh v življenju. In zakaj je tako? Naše 

življenje je sestavljeno iz vzponov in padcev. Čustveni 

odziv na padec oz. poraz pomembno vpliva 

na sposobnost, da ljudje zberejo dovolj spodbude 

za nadaljnje delo oz. pot naprej. Če zaupajo v ugoden 

potek stvari, si padec, ki ga doživljajo, razlagajo 

kot okoliščino, ki jo je mogoče spremeniti, da jo naslednjič, 

ko se spet znajdejo v njej, lahko premagajo. 

Lahko pa se zaradi spodrsljaja v življenju kaznujejo 

in krivijo zanj eno od svojih značajskih potez, 

zaradi katere so brez moči, da bi kar koli spremenili. 

Pozitivna miselna naravnanost je sredstvo, ki nas 

v spopadu s težavami obvaruje pred padci v brezčutnost, 

brezup in depresijo. Ali je naš pogled na 

svet pozitivno naravnan, je predvsem odvisno od 

temperamenta, ki ga je mogoče preoblikovati. To 

pomeni, da se pozitivne miselne naravnanosti lahko 

naučimo. 

Da bi svet zopet videli jasno, moramo očistiti svoja 

očala. Pri tem nam lahko pomagajo tudi drugi, 

vendar moramo največ storiti sami. Ker imamo možnost 

izbire, lahko ne naredimo ničesar in svet še 

naprej gledamo tako kot doslej. V tem primeru se 

moramo sprijazniti s posledicami, da bomo še naprej 

doživljali razočaranja in bomo še naprej nesrečni 

ter bomo dosegli le del tistega, česar smo 

zmožni. Lahko se odločimo tudi za drugo pot, očistimo 

svoja očala in gledamo svet na nov način. 

Naše življenje bo v tem primeru svetlejše in vedrejše, 

bolj bomo zdravi in srečni. Zastavili si bomo ambiciozne 

cilje in jih tudi uresničili. Naše sanje bodo 

zopet zaživele. 

Mag. Simona Šarotar Žižek 

vir koristnih hranil in tudi biološko aktivnih sestavin, 

ki lahko zelo dobro učinkuje v telesu. Določene 

sestavine delujejo protimikrobno in protivirusno, 

mnogo snovi v mleku pa deluje celo kot zaščita 

pred nekaterimi rakastimi obolenji, mlečni peptidi 

uravnavajo krvni tlak, peptidi, kolostrum in imunoglobulini 

pa delujejo protivnetno. Tudi maščobe v 

mleku so nekaj posebnega. Raziskave so pokazale, 

da povzročajo znižanje ravni holesterola v serumu 

in jetrih. Prav tako so razkrile še druge pozitivne 

snovi v mleku in mlečnih izdelkih, ki učinkujejo na 

prerazporeditve energije med maščobnim tkivom 

in pusto telesno maso (mišice, kosti, koža). 

Tatjana Kalamar Morales 

Minimalizem 

Obdobja si vedno sledijo na zelo različne 

načine, a se včasih zdi, da se ponavljajo po 

točno določenem principu. Tako je v obdobjih 

krize vedno bilo opaziti minimalistične 

linije. Slednjim sta se pridružili še črna 

in bela nebarva, ki ne glede na obliko delujeta 

predvsem formalno. 

Oblačila v črnem 

Zdi se, da se popolne barvitosti 

vedno hitro nasitimo, zato 

je v protiutež potrebno neko 

nasprotje. Črna se poleg svoje 

sive sence nekako zdi prava. 

Ni čudno, da ji pravijo večna 

črna. 

Črna deluje v obleki ekstremno 

elegantno. Vsak črn vzorec 

mora biti dovolj izrazit, da ga 

sploh opazimo. Eden najbolj občudovanih 

je v čipki, 

kjer so medprostori 

tisti, ki pripovedujejo 

zgodbo. Prefinjen vzorec čipke nas 

redko pusti ravnodušne. Če smo ji 

naklonjeni, nam pogled po policah v trgovinah 

ne bo povzročal glavobola. Pri izboru 

čipk bodimo pozorni na velikost. Koža preseva 

skoznjo, a obleka naj deluje seksipilno in ne 

vulgarno. Pravijo, da razliko med slednjima poznajo 

le ženske s stilom. Naj nam bodo za zgled. 

Sicer pa dobra čipka vedno 

stane veliko več, kot bi zanjo 

radi odšteli. Skrivnost je 

v ročnem ali strojnem delu 

in seveda preji. 

Vedno uporabne 

Črne hlače iz bombaža ali volne 

z dvema odstotkoma elastičnih 

niti so zmeraj zelo zaželene. 

Z visokimi petami se prav lepo 

podajo večini telesnih postav. V 

kombinaciji z belo bluzo ponujajo 

zmeraj korekten videz. 

Mini naborki 

Mehke tkanine poudarjajo 

telesne obline, zato so 

modni oblikovalci na določenih 

mestih postavili 

naborke, ki jih lahko 

tudi skrivajo. 

Bodisi minimalistična 

oblekica bodisi skrbno ukrojene 

hlače za poslovni dan 

naj bodo kot eno z našim 

telesom. Taka so oblačila 

samo, če se v njih počutimo 

lepo. In kot je rekla Donna 

Karan že davno tega zelo 

modro: »Kadar se dobro 

počutite v obleki, ste lepi.« 

Z našega 

štedilnika 

Janez Gjergjek, 

Radenci 

Sirova solata z mortadelo 

200 g sira gavda, 200 g mortadele, 1 kisla kumarica, 

1 sveža zelena paprika, 1 sveža kumarica, 

1 jabolko, 2 kisli papriki, 1 kozarec jogurta, 3 

žlice kisle smetane, 1 žlica kečapa, hren, limonin 

sok. 

Sir in mortadelo zrežemo na kocke. Kislo kumarico, 

kislo papriko, svežo papriko, svežo kumarico 

in jabolko narežemo na tanke paličice. Jogurt zmešamo 

z decilitrom vode, kislo smetano, kečapom, 

limoninim sokom in hrenom. Solimo in popramo 

ter omako dobro premešamo. Sestavine za solato 

zmešamo z omako in pustimo stati na hladnem približno 

pol ure, nato solato razdelimo na krožnike 

in jo ponudimo. 

Koromačeva kremna juha 

1 glava koromača, 5 dl zelenjavne osnove, 1 žlica 

masla, 1 žlica janeževega likerja, ščepec zmletega 

cimeta, sol, poper, 1,5 dl sladke smetane. 

Koromač očistimo, operemo, razpolovimo, odstranimo 

trdi del in narežemo na majhne kocke, zeleni 

del koromača pa prihranimo za dekoracijo. 

V kozici segrejemo maslo in koščke koromača na 

hitro zarumenimo. Dolijemo zelenjavno osnovo in 

koromač do mehkega skuhamo. 

Kuhani koromač skupaj s tekočino zmešamo in 

precedimo ter ponovno nalijemo v lonec. Juho segrejemo, 

dodamo janežev liker, začinimo s soljo, 

poprom in mletim cimetom, prilijemo sladko smetano 

in z metlico za stepanje dobro premešamo. 

Vročo juho nalijemo v krožnike in dekoriramo z 

lističi koromača. 

Nadevane svinjske prsi 

z ajdovo kašo 

800 g svinjskih prsi, 300 g mletega svinjskega 

mesa, 1,5 dl ajdove kaše, 3 žlice olja, 1 jajce, 2 žlici 

drobtin, 3 dl jušne osnove, sveži peteršilj, 1 srednje 

velika čebula, 2 stroka česna, 1 žlica kisle smetane, 

sol, poper in majaron. 

Ajdovo kašo skuhamo, ne preveč, prelijemo s hladno 

vodo in dodamo mletemu mesu. Česen in peteršilj 

sesekljamo, jajce zmešamo s kislo smetano 

ter vse skupaj stresemo k pripravljeni masi, kateri 

še dodamo drobtine in vse skupaj dobro premešamo. 

V svinjske prsi naredimo žepek in vanj nadevamo 

maso. Odprtino zašijemo, meso prelijemo z 

vročim oljem, obložimo s čebulo in česnom ter pečemo 

pri temperaturi 180 stopinj Celzija približno 

eno uro. Med pečenjem ga zalivamo z juho. 

Jajčevci s skuto 

2 jajčevca, 100 g skute, 50 g namočenih jurčkov, 

1 jajce, 5 žlic olja, 2 žlici drobtin, sol, poper, sesekljan 

peteršilj. 

Jajčevce prerežemo po dolgem na polovico in izdolbemo 

malo sredice. Polovico izdolbene sredice 

in namočene gobe sesekljamo, zmešamo s skuto, 

jajcem, drobtinami in sesekljanim peteršiljem ter 

solimo in popramo. Z nadevom napolnimo jajčevce 

in jih zložimo v primeren pekač, v katerega smo 

dali nekaj olja in vode. Nadete jajčevce pokapljamo 

še z malo olja in postavimo v pečico, ogreto na 170 

stopinj Celzija. Pečemo približno 20 minut. 

Kislo zelje s kolerabo 

300 g kislega zelja, 250 g kolerabice, 2 jabolki, 

150 g zelene, 4 žlice olja, 1 dl jogurta, sol, 1 mlada 

čebula. 

Kolerabo in zeleno do čvrstega skuhamo, ohladimo 

in narežemo na majhne kocke. Kislo zelje nekoliko 

narežemo. Dodamo naribani jabolki, narezano 

kolerabo in zeleno, zabelimo z oljem in jogurtom, 

po potrebi solimo in vse skupaj premešamo. Solato 

naložimo v skodelice in jo obložimo z drobno narezano 

mlado čebulo. 

Mango z rižem 

2 zrela sadeža manga, 100 g nemastne skute, 2 

žlici nasekljanih orehov, 2 žlici rozin, 1,5 dl jabolčnega 

soka. 

Mlečni riž: 150 g riža, 2 dl mleka, 1 žlica sladkorja, 

ščepec soli, 2 klinčka, četrt cimetove skorjice, 

košček limonine lupine. 

Mango operemo in po dolgem do koščice razpolovimo. 

Sadno meso najprej z nožem previdno 

izrežemo iz lupine, pri tem pazimo, da je ne poškodujemo. 

Iz sadnega mesa izrežemo nekaj lepo 

oblikovanih kosov, ki jih prihranimo za okras, preostalo 

meso narežemo na srednje velike kocke. 

Riž operemo in stresemo na cedilo, da se dobro 

odcedi. V kozici zavremo mleko s cimetovo skorjico, 

sladkorjem, soljo, klinčki in koščkom limonine 

lupine. Odstavimo s štedilnika in pustimo v pokriti 

posodi približno 20 minut. Nato mleko precedimo, 

dodamo riž in ga skuhamo do mehkega. Kocke 

manga pomešamo z rozinami, orehi, skuto in 

jabolčnim sokom. Dodamo ohlajeni mlečni riž, rahlo 

premešamo in maso naložimo v mangovi lupini. 

Okrasimo s prihranjenimi kosi manga in hladno 

ponudimo.

26 reportaža/pisma 

4. februar 2010 – 

Vinarji na pohorskih strminah 

Znano je, da so vinarji veseli 

ljudje in da so njihova 

druženja zmeraj polna smeha 

in dobre volje. Še posebej 

veselo pa postane, ko se jim 

pridružijo gostinci. Oboji so 

že drugo leto zapored strnili 

svoje vrste ter se pomerili 

v smučanju. Kar 53 tekmovalcev 

iz vrst gostincev 

ter vinarjev se je pred dnevi 

poganjalo po zasneženih 

pohorskih strminah, prav 

tam, kjer so se pred nekaj tedni 

preganjale zlate lisičke. 

Na lanskem smučarskem prvenstvu 

pod Pohorjem je zmago 

slavil znani vinar iz Plitvice 

Danilo Steyer, letos pa je njemu 

in njegovim kolegom 15 vratc 

od starta do cilja delalo preveč 

preglavic. 

Vinarje so tako gladko premagali 

gostinci, ki so zasedli vsa 

tri prva mesta. Vinarji so morali 

priznati poraz, ranjen ponos pa 

so na koncu rešili z zmago v tekmi 

s pležuhi. Očitno jim je ob 

nogometnih treningih zmanjkalo 

časa še za smučarske. So pa 

v šali svetovali kolegom gostincem, 

naj se prihodnje leto bolj 

posvečajo prodaji njihove žlahtne 

kapljice kot smučarskim 

treningom. 

Nizke temperature so jih po 

smučanju in pležuhanju pregnale 

v toplo zavetje bližnjega 

hotela Arena, kjer so ob dobri 

hrani in seveda odlični kapljici 

hitro pozabili na padce, mraz 

in tekmovalnost. Konec koncev 

je pomembno sodelovati in ne 

zmagati! 

Tomaž Ščurek iz vinarstva Ščurek je čast vinarjev reševal na 

pležuhu. Foto: Mediaspeed.net 

Dve najvišji 

priznanji Zavoda 

RS za šolstvo 

v Pomurje 

Sinoči so v Muzeju novejše 

zgodovine v Ljubljani že enajstič 

podelili priznanja Blaža 

Kumerdeja za odlično partnerstvo 

pri razvoju in uvajanju novosti 

v vzgojno-izobraževalnih 

ustanovah v sodelovanju z Zavodom 

za šolstvo. Izmed petih 

podeljenih priznanj sta kar 

dve romali v roke pomurskih 

strokovnjakinj, in sicer sta priznanji 

za izjemne dosežke pri 

razvoju in uvajanju novosti v 

vzgojno-izobraževalno prakso 

prejeli Blanka Gerič, ravnateljica 

Dvojezičnega vrtca Lendava, 

in Osnovna šola Franceta 

Prešerna Črenšovci. 

B. B. P. 

Najboljši trije so bili gostinci: Martin Jezeršek, Hiša kulinarike Jezeršek, Rok Duhovnik, gostilna 

Mihovec Pirniče, in Aleksander Dejanović, gostilna Janežič. 

Med tekmovalci je bilo tudi nekaj predstavnic lepšega spola, 

med njimi Jerneja Petač iz gostilne Mihovec v Pirničah. 

Danilo Steyer je pozdravil selektorja naše nogometne izbrane vrste 

Matjaža Keka, ki je navijač vinarjev in ljubitelj dobre kapljice 

Politiki 

Preprosti človik si žmetno predstavla, kak je politikon 

žmetno. Gda se sousidovomi politiki ide za 

falajček zemle njegove države, štero je niti nej zemla, 

liki voda, pa njemi jo ščé sousidnja država 

fkraj zéti, te od nevoule odide s političnoga živlenja. 

V ton se vijdi parovnija, zavolo štere bi politik 

po takšon šou tüdi v smrt. Najbole nouro je pa 

tou, ka ta zemla niti nej njegova. Naš politik pa 

ma nevolo, ka so delavci za časa njegove oblasti 

meli takše plače, kak ji pač majo, zdaj, ka je nej na 

oblasti, pa lidij na ceste zove, ka naj zahtevajo vekše 

plače. Un bi za dobrobit delavca srce iz sebe ftrgno. 

Bela si je pa na vse fküp tak spopejvo: 

Delavci smo zdaj pozvani, 

naj na cesto gremo vsi, 

naj zahtevamo pravice, 

nam delo naj bi plačali. 

Tam po ulicah Ljubljane 

naj zasliši se hura, 

naj oblast obljube dane 

da in naj ne baranta. 

Smo premagali viharje 

močne že v preteklosti, 

pozivamo zdaj gospodarje, 

delu naj dajo vrednosti. 

Ta, ki kliče nas na ceste, 

spomni naj se časov teh, 

kot vodilni na oblasti 

je delavce imel na tleh. 

Spomenik žrtvam 

holokavsta v Murski 

Soboti 

Brat Džouži 

V petek, 29. januarja 2010, so v poznih popoldanskih 

urah na soboški železniški postaji odkrili 

spomenik v spomin na številne soboške in druge 

Jude s tega območja, ki jih je zverinsko in neusmiljeno 

preganjal fašistični Hitlerjev režim. 

Ne vem, kako naj si razlagam ta dogodek v pravi 

in potrebni luči glede na to, kar se je zgodilo in 

kar je predstavljeno. Vsekakor pa gre pohvala obema 

avtorjema za odlično zamisel in idejo ter seveda 

za izvedbo v skromnih elementih, ki so nosilci 

tega spominskega znamenja. Nekaj pa me kljub 

vsemu temu zelo moti. Imam občutek, da je celotna 

stvar porinjena z levo roko v današnji čas spominjanja 

na težke medvojne dogodke, brez vsakega 

pravega zgodovinskega spomina, brez pravega 

in iskrenega spoštovanja do številnih žrtev druge 

svetovne vojne, do žrtev holokavsta, skratka vse je 

polovičarsko in brez pravega patriotizma. 

Mogoče ni najbolj primerno in primerljivo moje 

razmišljanje ob tem dogodku. Moja mati (ki je bila 

skupaj s tastom tudi žrtev fašističnega uničevalnega 

stroja) je vedno ponavljala: »Spoštujte in cenite 

vsak kos kruha, za vsako skorjo kruha je pretočen 

znoj, kruh ne pride sam na mizo!« Tako ne bomo 

dali in postregli gostu, ki pride v našo hišo in mu 

pokažemo spoštovanje, kruha kar na tla sredi sobe, 

ampak mu bomo postregli na primerno pogrnjeni 

mizi, mogoče še s šopkom rož. To ustvari popolnoma 

drugo sliko in vzdušje tople prijaznosti. 

Tudi ta pomembni spomenik si zasluži vse spoštovanje 

in pravo vrednost. Klop in kovček naj bi 

bila postavljena na primeren piedestal – podstavek 

primerno višje od tal s spremljajočim napisom. 

S tem bi pokazali pravo vrednotenje, pomen in dostojanstven 

spomin na vse preštevilne žrtve nacističnega 

uničevanja po vsej Evropi. To ni navadna 

klop, ki jo lahko najdemo skoraj na vsakem koraku, 

to je spominska klop, ki pa s svojo skromno 

izvedbo in elementi daje in izžareva vso človeško 

tragiko, bogastvo neizrečenih in trpečih besed potlačenih, 

preganjanih, zaničevanih ljudi in uničenje 

njihovega osnovnega človeškega dostojanstva. 

Ob takem spominskem obeležju se mora vsak globoko 

zamisliti in nič ne bo narobe, če se bo kdo ob 

njem priklonil in odkril. Tudi šopek rož ne bo nikoli 

odveč na tem mestu. 

Močno se zavedam, da z ničemer ne moremo 

priklicati nazaj v življenje nobene nedolžne žrtve, 

nobenega pokojnika, pa čeprav bi bil spomenik veliko 

večji od stavbe železniške postaje. Pa vendar 

naj bo obeležje – postavljeno in narejeno v dostojni 

obliki, luči in vsebini in s spoštljivim odnosom 

do žrtev, ki jim je namenjeno. Sam sem privrženec 

spominskih obeležij, saj s tem ohranjamo zdravo 

nacionalno zavest ter dajemo pravi pomen in vrednost 

zgodovinskim dogodkom in zaslužnim ljudem. 

Vsi pa si s tem bogatimo našo osebno kulturno 

zavest in širino obzorja duha ter ne pustimo, 

da nam surov tok časa izbriše naš že tako revni 

zgodovinski spomin in narodno pripadnost. 

Škoda, da imamo v Murski Soboti, v Murski Soboti 

zelo bogate kulturne dediščine in zapuščine, 

pravo kulturno Saharo. Na vsakem koraku nam 

gospodarita kapital in prevelika pridobitniška 

strast, na kulturo pa bolj ali manj pozabljamo. V 

našem mestu bi bil lahko vpričo vse kulturne dediščine 

muzej na prostem. Pa žal tega nikjer ne vidimo. 

Ta spomenik je tako le kamenček v možnem 

mozaiku kultiviranja soboškega praznega prostora. 

Lojze Veberič, Murska Sobota 

Da laž ne bi postala 

resnica 

Politične diskvalifikacije in medsebojno rivalstvo 

v prejšnjem sistemu niso bili nobena redkost. 

Šlo je za politični prestiž v Zvezi komunistov ali 

znotraj Zveze borcev. Če si se s svojimi stališči in 

pokončno držo »zameril« lokalnemu »partijskemu 

veljaku«, si se lahko hitro znašel v nemilosti ali so 

te celo izobčili. To je bilo še posebej izraženo v času 

informbiroja – si naš ali njihov; ni pomembno, 

kaj si bil včeraj, pomembno je, da si danes naš. 

Mnoge »dvoživke«, ki so bile ob začetku okupacije 

navdušene privrženke Nemcev, so se vselej spretno 

prilagodile času, kot jim je ustrezalo, ob pomoči 

vplivnih botrov, in prejele celo neupravičene spomenice. 

Znan je primer spornega prejemnika spomenice, 

ki mu je komisija za zgodovinopisje združenja 

Zveze borcev Ljutomer očitala dezerterstvo, 

konspirativnost, samovoljo, prisvajanje zaslug padlih 

borcev in še številne nepravilnosti. V zapisnik 

so zapisali nalog za njegovo medvojno likvidacijo, 

ki ga je podpisal visoki funkcionar OF Slovenije, 

Ivan Nemec - Vojko. Po vojni je za omenjenega 

prejemnika KO ZB Cezanjevci zahteval celotno revizijo 

njegovega delovanja in odvzem partizanske 

spomenice. Takratni predsednik republiškega združenja 

ZB general Janko Rudolf je že začel postopek, 

a je žal zaradi hude bolezni kmalu za tem umrl in 

dokumentacija je obležala v predalih pristojnih v 

Ljubljani. »Partijski botri« so spornemu prejemniku 

šli »na roko«, kakšne »veze« je imel tudi v drugih 

ustanovah, pa ve on sam – vse žal na škodo zgodovinske 

resnice in množice prizadetih, poštenih ter 

narodno zavednih državljanov, udeležencev NOB 

na širšem območju Prlekije, slovenskega Medmurja 

in Pomurja. Ustvaril si je svoj krog somišljenikov, 

povzpetnikov in ljubosumnih »kimavcev«. 

Gospod Stane Červič - Bojan naj si ne prisvaja 

zaslug prvoborca, Titovega predvojnega sodelavca 

v zagrebški partijski celici, domačina Franca 

Alta - Milana, ki je bil leta 1942 poslan na teren 

slovenskega Medmurja in Pomurja v pomoč preživelim 

borcem, in da tam organizira širši odpor 

zoper okupatorja, v Pomurju pa vzpostavi zvezo 

z Miškom Krajncem, ki je bil strogo konspirativno 

zavarovan zaradi svojega političnega položaja. 

Franc Alt je že leta 1942 navezal stik s Horvatičevo 

trojko in 24. 4. 1943 v Smolkovičevem mlinu 

(v vasi Gibina, Občina Razkrižje) ustanovil prvi 

okrajni odbor OF za obe bivši občini Štrigova in 

Razkrižje. Resničnost navedb potrjuje overjen arhivski 

dokument – poročilo Franca Alta - Milana, 

ki ga je na direktivo narodnega heroja, člana VOSa 

Daneta Šumenjaka - Mirana, Alt poslal na Pokrajinski 

odbor za Štajersko. 

Moj oče, Ivan Horvatič - Slavko, član prvega Altovega 

okrajnega odbora, leta 1941 res ni bil član 

Zveze komunistov, je pa opravil veliko dejanje. 

Jeseni leta 1941, po neuspeli vstaji v Pomurju, je 

na domačiji gibinskega mlinarja Matije Smolkoviča 

varoval enega prvih vstajnikov, pisatelja Ferda 

Godino - Marka, zanj opravljal oglede po Prekmurju 

in mu omogočil varno pot preko Štrigove 

na Hrvaško. Iz Hrvaške je Godina odšel na Dolenjsko, 

kjer je opravljal številne naloge kot borec in 

pedagog v partijski šoli. Ob koncu vojne se je ponovno 

vrnil v domače Pomurje s skupino borcev 

iz glavnega štaba in sodeloval s svojim dobrotnikom, 

takrat tudi že partizanom, mojim očetom, 

Ivan Horvatičem - Slavkom. 

Zaradi navedenih zgodovinskih dejstev vsem, 

ki si želijo prisvajati dela Franca Alta - Milana in 

mojega očeta, nosilca reda svobode Republike Slovenije, 

to prisvajanje prepovedujem. 

Lenart Horvatič

– 4. februar 2010 PAGINA 

27

– 4. februar 2010 razvedrilo 

27 

VESTNIKOVA NAGRADNA KRIŽANKA 

Nagrade za 

izžrebane reševalce 

1. nagrada: knjiga Lahko jem, 

mag. Branislava Belović 

2.–8. nagrada: majica 

Pravilno rešitev - označena polja - napišite in 

pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, 

Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, 

do petka, 12. februarja 2010. 

Rešitev 

Ime in priimek 

Naslov 

Nagrajenci križanke iz 

Vestnika št. 2 (14. 1. 2010) 

Rešitev: MARIJA ŠTESL, 

GRAD, BELI KRIŽ 

1. nagrada: KUHARSKA KNJIGA LAHKO JEM 

Rozina Ribič, Brilejeva ul. 22, Ljubljana 

2. –7. nagrada: MAJICA 

2. Janko Sitar, Ulica Jana Baukarta 8, Ljutomer 

3. Vera Grabar, Hodoš 70, Hodoš 

4. Zoja Lovrenčec, Bogojina 143, Bogojina 

5. Alojz Hriberšek, Dijaška ul. 10, Murska Sobota 

6. Mariča Žakoc, Trnje 80, Črenšovci 

7. Janez Kovačič, Grlava 24 a, 

Križevci pri Ljutomeru 

Izžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti. 

HOROSKOP 

ONA: Preveč ste naivni in to vas lahko privede 

do neprijetnih situacij. Toda nikar ne obupajte 

– nič še niste izgubili, vendar se boste morali 

spremeniti. Ne dovolite, da vas drugi vlečejo za nos! 

ON: V veliki meri vam bo uspelo spremeniti svoj odnos do 

partnerke, ki je to od vas že kar nekaj časa potrpežljivo 

pričakovala. Zamere iz preteklosti bodo kar naenkrat pozabljene 

in ponovno bo vse v najlepšem redu. 

ONA: Izvedeli boste novico o ljubljeni osebi, ki 

vas pogreša veliko bolj, kot ste si mislili. Naredite 

prvi korak k pomiritvi in ne bo vam žal. Tudi 

nekdanji partner si želi enako kot vi. 

ON: Spoznali boste osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko 

pomenila, čeprav prvo srečanje ne bo ravno najbolj 

prijateljsko. Nikar ne zavrzite priložnosti in poskusite biti 

čim bolj strpni. 

ONA: Nekdo bo resno preizkušal vaše potrpljenje, 

vendar se ne boste pustili zmesti, temveč 

boste vztrajali pri svojem prepričanju, da lahko 

s poštenim delom dosežete več kot s spletkarjenjem. Dolgoročno 

se vam bo to obrestovalo. 

ON: Nikar se ne zapirajte vase, ampak poglejte okoli sebe 

in hitro boste opazili celo kopico ugodnih kombinacij – 

tako v ljubezni kot tudi poslovno. Torej se vam v bližnji prihodnosti 

obeta živahnejše življenje od dosedanjega. 

ONA: Konec koncev lahko svojo razočaranost 

nad človeško nezvestobo pokopljete v objemu 

osebe, ki že dolgo čaka na vaše usmiljenje. 

Spoznali boste, da se v njeni družbi prav prijetno počutite, 

zato izkoristite priložnost, ki se vam ponuja! 

ON: Ne skušajte se zaslepiti s praznimi obljubami. Poiščite 

starega prijatelja in ga prosite za nasvet. Videli boste, 

da vam bo prav rad pomagal. Srečen je lahko človek, ki 

ima takšne prijatelje, zapomnite si to! 

ONA: Naporno delo vas bo precej izčrpalo, zato 

si privoščite krajši oddih. Posvetite se svojim 

najbližjim, ki že dalj časa pogrešajo vašo pozornost. 

To se vam bo vsekakor prijetno obrestovalo na marsikaterem 

področju. 

ON: Zanemarili boste prijatelje in prav lahko se vam zgodi, 

da se vam bodo odtujili in boste izgubili stik z njimi. To 

vam vsekakor ne bo ugajalo, zato bi ne bilo slabo, če bi si 

vzeli malo več prostega časa tudi zanje. 

ONA: Ponovno boste uspeli dokazati svoje poslovne 

sposobnosti, saj se boste uspešno lotili 

naloge, ki je vašim sodelavcem do sedaj delala 

obilo preglavic. Delo bo sicer dolgotrajno, vendar se bodo 

že zdaj pokazali prvi rezultati. 

ON: Sklenili boste pomembno poslovno zavezništvo z 

osebo, ki ima kar precej ugodne poslovne povezave prav 

tam, kjer je vaša šibka točka. Koristi bodo seveda obojestranske, 

kar bo le še dodaten plus. 

HOROSKOP 

ONA: Vaše želje so ogromne, vaše zmožnosti pa 

nekaj povsem drugega. Poskusite se postaviti 

na realna tla, drugače boste na koncu preveč 

razočarani. Pretiravali boste v občudovanju nekoga, ki ni 

vreden vaših čustev. 

ON: Neke visoke cilje bi lahko povsem z lahkoto uresničili, 

le dober načrt morate imeti. Tega bo prispevala vaša partnerka, 

zato jo vsekakor poslušajte in sodelujte. Koristi ne 

bodo samo finančne, ampak tudi v ljubezni. 

ONA: Bodite značajni in se prenehajte skrivati 

za krinko nezainteresiranosti. Sedaj je ravno 

pravi trenutek, zato se nikar preveč ne obirajte! 

Tudi nasprotna stran si želi enako kot vi. 

ON: Kmalu boste spoznali, da ste bili v zmoti, nakar se boste 

morali še dolgo zagovarjati zaradi storjene napake. Le 

zakaj rinete z glavo v zid, ko pa vendar obstajajo tako lepe 

in elegantne rešitve? 

ONA: Dosedanje prizadevanje, da bi bili drugačni, 

kot ste v resnici, se vam ni obrestovalo. 

Nasprotno – več ste izgubili kot pridobili. Poskusite 

z majhno ukano, saj boste imeli tako veliko večje možnosti. 

ON: Zgodila se vam bo velika krivica, ki pa je ne boste kar 

tako pozabili, saj vas nekdo sistematično napada in uničuje 

vaš poslovni ugled. Čas je, da mu vrnete milo za drago, 

kajti kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje! 

ONA: Prijateljica vam bo pripravila zmenek z neznancem, 

ki se mu sami niste upali približati. Ob 

pogovoru boste hitro spoznali, da je tudi on precej 

zainteresiran za isto stvar, kot se plete v vašem srcu. 

ON: Prihajate v obdobje, ko vam bo najbolje uspevalo 

prav na poslovnem področju, zato nikar ne izgubljajte 

časa, ampak se posvetite delu. To vam bo vsekakor v veliko 

veselje, pa še korist boste imeli od tega. 

ONA: Pokazala se bo vaša pregovorna prodornost 

na poslovnem področju, saj vam bo uspelo 

prepričati trmaste poslovne partnerje, da končno 

sprejmejo vaš predlog. Boste videli – to je le prva v vrsti 

vaših zmag. 

ON: Pokazala se bo možnost za realizacijo potovanja, ki si 

ga že dolgo zelo želite. Toda najti bo treba tudi pravo družbo, 

ki je za kaj takšnega enostavno nepogrešljiva. Vendar 

pa ne boste imeli kdo ve kakšnih težav. 

ONA: Zagrešili ste napako, vendar ste rojeni 

pod srečno zvezdo, tako da se vam ta spodrsljaj 

ne bo preveč poznal. Nasprotno, na neki način 

vam bo celo koristil. Izkoristite to ugodno obdobje, ki vam 

ponuja toliko lepega ... 

ON: Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupate, vas bo razočaral 

in vam pokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. 

Še najbolje bo, da stisnete zobe in mu ne pokažete vaše 

zadrege. Predvsem pa pomislite na maščevanje ... 

S U D O K U 

Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica, 

vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9. 

Ali ste vedeli ... 

… da je v elektronski pošti povprečnega Evropejca 

kar 84 odstotkov neželenih sporočil na leto, 

… da neka vrsta papige na Novi Zelandiji najraje 

je gumijaste obrobe pri avtomobilskih okenskih 

steklih, 

… da ima kar nekaj zgradb na Manhattnu svoje 

poštne številke, 

… da ime Lucifer v latinščini pomeni »prinašalec 

luči«, 

… da se mačje čeljusti ne morejo premikati levo 

ali desno, 

… da beseda avokado izvira iz španske besede 

»aguacate«, 

… da je bila za zavarovanje nacionalne republikanske 

konvencije v San Diegu izbrana ista zavarovalnica, 

ki je zavarovala tudi krstno potovanje 

Titanika, 

… da sta igralec Telly Savalas in glasbenik Louis 

Armstrong umrla na svoj rojstni dan, 

… da je srednje ime Jake Racmana Fauntleroy, 

…da je na vizitki Ala Caponeja pisalo, da je prodajalec 

z rabljenim pohištvom, 

… da je najmanjše kanadsko pristanišče v mestu 

Port Williams v Novi Škotski, 

… da ima kanadska provinca Nova Fundlandija 

svojo časovno cono, ki je pol ure za standardnim 

atlantskim časom?

28 

4. februar 2010 – 

Mura in partnerji 

Dela je dovolj 

V podjetju Mura in partnerji trenutno dela 1123 delavcev, od tega je 

bilo 183 delavcev, ki so imeli pogodbo o delu sklenjeno za dva meseca 

in jim je potekla konec januarja. Za večino teh delavcev so po besedah 

predsednika uprave podjetja Mura in partnerji Bojana Starmana pogodbe 

podaljšali. Manjšemu številu pa so pogodbe prekinjene, in to zaradi 

strukturnih sprememb znotraj proizvodnje. Kot pravi, se je zmanjšal 

obseg dela v kritičnih dveh medsezonskih mesecih februarju in marcu 

pri programu ženskih oblačil, je pa več dela pri moškem programu, na 

katerega so prerazporedili del omenjene skupine delavcev. Nekaj jih je 

prišlo celo na novo. K temu je dodal, da je velika verjetnost, da bodo ti, 

ki so ostali brez pogodb, aprila ponovno imeli delo. Sicer pa je poudaril, 

da je kljub medsezoni dela dovolj in ne pričakuje večjih stresov. 

J. V. 

Foto: Ž. Š. 

Med mladimi je tudi veliko fotografov, mnogi radi fotografirajo naravo, 

vendar posnetke ohranjajo le za sebe. Kar je škoda – veseli bomo 

vsakega dobrega posnetka. Posebnost letošnje zime v Pomurju je, da 

je videti kar nekaj malih uharic na zimskih kolih ob cesti – seveda 

bolj ponoči. Za male uharice je značilno, da prezimujejo v skupinah, 

ponavadi na iglavcih. Željko Šalamun pa nam je poslal posnetek skupine 

najmanj 20 uharic, ki so počivale kar sredi vasi na brezah, nekaj 

pa na bližnjih smrekah. Ker se hitro vznemirijo in ob večkratnih motnjah 

lahko hitro menjajo prezimovališče, je potrebna previdnost in jih 

ne smemo preveč vznemirjati. Poglejte po okolici vašega doma, mogoče 

pa najdete takšne skupine. Na smrekah in borih jih je težje odkriti, 

izdajo pa jih izbljuvki pod drevesom. V primerjavi z ujedami so v izbljuvkih 

sov kosti, zato so ti dobrodošli pri analizi prehranjevanja sov. 

Če boste tudi vi našli kaj zanimivega in uspeli narediti dobre fotografije, 

se lahko prijavite na fotonatečaj Ptica leta 2010, kajti natečaj DO- 

PPS-a za leto 2009 se je končal. Do 14. februarja bo potekalo glasovanje, 

več informacij pa boste našli na internetnih straneh sekcij in na spletni 

strani DOPPS-a. B. B. P. 

Foto: T. M. 

Motorna vozila 

ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA slovenskega 

porekla od letnika 2000 dalje. 

Tel.: 564 84 30 in 041 758 700, ZEC- 

COMMERCE, d. o. o., Apaška c. 6, G. 

Radgona. m015185 

VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZ- 

BIRI – Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO 

(možnost brez kaska). AVTOMOBILI 

P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 

30 20, 02 228 30 00, 031 320 336. 

m014907 

TOYOTO YARIS 1.0, letnik 1999, 98.000 

km, klima, zelo ohranjeno, prodam. Tel.: 

031 239 820. m015179 

FIAT BRAVO 1,4 SX, dobro ohranjen, letnik 

1997, prodam. Tel.: 070 870 559. 

m015192 

Živali 

PSE, mešance med sibirskim haskijem in 

labradorcem, 3 mes., prodam. Tel.: 576 

12 64 m015183 

Posesti 

GRADBENO PARCELO v M. Soboti, 7 arov, 

prodam. Tel.: 041 595 645. m015151 

2-SOBNO STANOVANJE, 72,4 m 2 , St. 

Rozmana 3 a, v središču M. Sobote, v 

3. nadstr., prenovljeno, delno opremljeno 

(predsoba, kuhinja, kopalnica), z 

zaščitenim parkirnim prostorom, prodam. 

Cena 85.000 €. Tel.: 041 659 286. 

m015191 

ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. 

Sobote, opremljeno, dam v najem. Tel.: 

041 978 273. m015206 

Kmetijska mehanizacija 

KUPIM TRAKTOR in drugo kmetijsko mehanizacijo. 

Tel.: 041 679 937. m014873 

KOSO Dubrava na hidravliko, 1,90 m, 

plug IMT, 12«, sejalnico za umetno gnojilo, 

2 motorni žagi, rabljeni, prodam. Tel.: 

031 304 062. m015160 

FENDT 410 VARIO, 4 x 4, l. 2001, 7600 

DU, 50 km/h, klima, STEYR 8070, l. 

1981, čelni nakladalnik, stranska kosa 

Phantom; STEYR 8090, 4 x 4, l. 1985, 

6150 DU, Steyr_Matic; DEUTZ - FAHR DX 

4.51, 4 x 4, l. 1989, 4200 DU, 40 km/h, 

generalka na motorju, CASE IH 4210 ALP, 

4 x 4, l. 1995, 4200 DU, prednja hidr., 

power-shitft, prodam. Tel.: 0043 664 

51 31 520 ali po 19. uri 041 916 593. 

m015166 

KUPIM SADILNIK KROMPIRJA Hmezad, 

pajek Sip, kosilnico BCS na diske ali 

dvojni rez duplex. Tel.: 051 232 298. 

m015193 

SEJALNICO ZA APNENEC in enobrazdni 

obračalni plug prodam. Tel.: 051 211 

826. m015168 

TRAKTOR IMT 533, čelni nakladalnik, 

prodam. Tel.: 540 13 11. m015182 

KUPIM TRAKTOR ZETOR, URSUS, tel.: 051 

656 390. m015193 

TRIBRAZDNI PLUG OLT, 4-vrstno sejalnico 

Olt in podrahljalnik prodam. Tel.: 041 948 

115. m015195 

TRAKTOR DEUTZ 90, 4 x 4, ZETOR 35 11 

S, krožno brano in tračni obračalnik prodam. 

Tel.: 031 873 758. m015198 

Kmetijski pridelki 

OKROGLE SILAŽNE BALE in OTAVO v 

kockah, z možnostjo dostave, prodam. 

Tel.: 041 904 767. m015101 

Razno 

PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO 

kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. 

Tel.: 041 678 966. m014896 

PREMOG zelo ugodno z dostavo. Tel.: 041 

279 187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. 

p., Sedlašek 91, Podlehnik. m015202 

CENTRALNO PEČ Evroterm, gorilnik Olimp, 

zamrzovalno omaro Gorenje 180l, prodam. 

Tel.: 041 688 748. m015155 

KUPIM staro samostoječo litoželezno kopalno 

kad. Tel.: 041 329 257. m015178 

Storitve 

POTREBUJETE DENAR, NISTE KRED- 

ITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? 

POSREDUJEMO VAM REŠITEV. PLAČILO 

NA POLOŽNICE; VOZILO VAM OSTANE! 

AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 

02 228 30 20, 031 648 679. m014917 

KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI 

POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST 

KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 460 

EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %! 

ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSRE- 

DOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE. 

AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 

02 228 30 20, 031 658 679. m013941 

m014928 

Čestitka 

Dragi mami, tašči, babici in prababici 

Mariji Vukajč iz Kroške ul. 28 v M. Soboti 

vse najboljše ob praznovanju 91. 

rojstnega dne, veliko lepih pomladi, veselja 

in zdravja želita sinova Poldi in Feri z 

družinama. m015164 

Oh, kako boli, ko vidiš, 

kako iz dneva v dan 

usihajo življenjske moči. 

To veš ti in vemo mi, 

ki smo bili s tabo 

tvoje zadnje dni. 

ZAHVALA 

V 81. letu nas je zapustila draga mama, babica in tašča 

Olga Küčan 

iz Križevec 89 v Prekmurju 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v 

težkih trenutkih stali ob strani, predvsem Dragi Flisar, družini 

Hari in Jožeku Küčanu. 

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali 

sveče in prispevali v dobrodelne namene. 

Zahvaljujemo se PGD Križevci in duhovniku g. Balažicu, 

pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Hozjan. 

Žalujoči vsi njeni najdražji 

Draga mama, nisi se več zbudila, 

a v naših srcih ostala je le 

žalost in bolečina. 

ZAHVALA 

V 70. letu nas je prezgodaj zapustila 

draga mama, babica, sestra, tašča in teta 

Marta Kuplen 

iz Brezovec 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in 

sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli 

sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. 

Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete 

žalostinke in govorniku Evgenu Sapaču. 

Posebej hvala družinama Bedek in Gerenčer, ki sta nam 

pomagali v težkih trenutkih. 

Hvala tudi pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste jo spremljali na 

njeni zadnji poti. 

Vsem še enkrat – iskrena hvala! 

Žalujoči vsi, ki smo te imeli neizmerno radi 

Draga babica, pogrešala te bova 

– vnuka David in Damijan 

Štihec ustanavlja Modri zbor 

Soboški župan Anton Štihec je na včerašnji tiskovni konferenci predstavil 

ustanavljanje Modrega zbora Antona Štihca, iz katerega naj bi se 

kasneje razvila tudi lista kandidatov za mestni svet na lokalnih volitvah. 

Kot je povedal Štihec, si želi, da bi se nehale delitve na naše in vaše, v 

zboru pa pričakuje modre ljudi, ki razmišljajo širše. Na vprašanje, ali bo 

iz zbora nastala stranka, je Štihec odgovoril, da to ni njihov primarni cilj, 

da pa želijo vplivati na dogajanje v mestni občini. Modri zbor bo organiziral 

druženja, posvete, piknike in okrogle mize. Za ustanovitev zbora 

se je Štihec po lastnih besedah odločil po dogodkih v zvezi s sprejemanjem 

občinskega proračuna, kjer se je po njegovem mnenju razgalila 

strankarska logika sprejemanja odločitev. Štihec poudarja, da je Modri 

zbor odprt za vse, tudi za člane političnih strank, več o njem pa je mogoče 

izvedeti na spletnem naslovu www.modrizbor.si. 

POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU 

Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, 

zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na 

računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. 

ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! 

Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. 

Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih 

servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. 

Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota 

OPORA – SOČUTJE 

v hudi bolezni in smrti 

OO Murska Sobota 

Z ŽALUJOČIMI 

vsak zadnji četrtek 

v mesecu ob 17. uri 

na Slovenski ulici 42 

Tel.: 051 456 470 

STORITVE 

KOMUNALA 

Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 

Murska Sobota 

D. E. POGREBNIŠTVO 

N. C. 521 37 00 

POGREBNE STORITVE UREDITE VSE 

NA ENEM MESTU 

PO ZELO UGODNIH CENAH! 

24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 

KOMPLETNE POGREBNE STORITVE 

UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC 

Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi 

do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti 

Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a 

Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 

POSREDNIŠTVO 

- avtovleka 

- servisna 

popravila 

EKOLOŠKO KURILNO OLJE 

KURILKO 

tel.: 54 59 280 

Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 Puconci 

ODKUP IN ODVOZ IZRABLJENIH 

IN POŠKODOVANIH VOZIL 

- rent-a-car 

- komisijska 

prodaja 

GSM: 041 756 140 

070 814 650 

Dejan Gjergek, s. p., Polana 43 a, 9000 Murska Sobota 

KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, 

VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, 

BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, 

BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. 

PLAČILO TUDI NA VEČ 

OBROKOV BREZ OBRESTI tel.: 02 53 48 060 

faks: 02 52 51 170 

Aleksandra Vučkič Banfi, s. p., veščica 17, 9000 murska sobota 

Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., 

Trnje 58, 9232 Črenšovci 

- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj 

- pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč 

- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene 

Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 

Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, 

okenske police, kamnite mize, pulti, vaze 

in drugi izdelki iz granita in marmorja 

Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 

KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., 

Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci 

POGREBNE STORITVE 

JURE JURIĆ, s. p. 

9231 Beltinci, Poljska pot 8 a 

Tel.: 02 542 22 40, faks: 02 542 22 41, GSM: 041 641 148 

internet: www.ppjj.com, e-pošta: www.ppjj@gmail.com 

NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU 

NA TELEFON 051 318 113

–4. februar 2010 29 

Ni večje bolečine 

kot v dneh žalosti 

nositi srečnih dni spomine. 

V SPOMIN 

30. januarja 2007 

me je zapustil moj dragi mož 

Anton Koren 

iz Gomilice 115 

Že tri leta v hladnem grobu spiš, 

v mojem srcu še živiš in boš živel do konca mojih dni. 

Ni človeka na tem svetu, ki bi tebe, dragi, meni nadomestil. 

Odkar tebe, dragi, ni, 

za mene veselja več ni. 

V globoki žalosti žena Kristina 

Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, 

sedel med vami, 

katero vmes povedal, 

pa me tišči teman, 

nad mano grob preran. 

ZAHVALA 

24. januarja nas je v 70. letu zapustil 

dragi oče, brat, dedek, in tast 

Franc Mataj 

s Petanjec 41 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, 

prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili 

na njegovi zadnji poti. 

Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli 

sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. 

Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete 

žalostinke, Marku za besede slovesa 

in pogrebništvu Kampuš. 

Žalujoči vsi njegovi 

Kogar imaš rad, 

nikoli ne umre, 

le daleč, daleč je ... 

ZAHVALA 

17. januarja nas je v 79. letu 

nepričakovano za vedno zapustil naš 

dragi mož, ata, dedek, tast in brat 

Janez Klobučar 

iz Radoslavec 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, 

sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino 

ob dnevih slovesa, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam 

izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji 

poti. 

Hvala g. Roškariču za pogrebni obred, pevcem za odpete 

žalostinke, godbeniku, Dušanu za besede slovesa in 

pogrebništvu Bratuša. 

Žalujoči njegovi najdražji 

V SPOMIN 

Mineva peto leto, 

odkar si nas za vedno zapustila 

Jasna 

Gostonj 

roj. Horvat 

Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, 

misel nate bo ostala, spomin za večno bo živel. 

Tvoji najdražji 

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, 


V SPOMIN 

9. februarja bo minilo leto žalosti od 

takrat, ko me je zapustil dragi mož 

Franc Štesl 

od Grada 151 

Iskrena hvala vsem, 

ki se z lepo mislijo ustavite 

ob njegovem grobu. 

Žena Eva 

Izginil tvoj je lep nasmeh, 

ostale solze so v očeh, 

pustil za sabo si trpljenje, 

brez tebe prazno je življenje. 

Odšel si tiho, skrivaj, 

za teboj ostal je le – ZAKAJ? 

SPOMIN 

Minili sta dve leti žalosti od takrat, 

ko nas je zapustil naš dragi 

Štefan Počič 

iz Murske Sobote 

Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate. 

Tvoji najdražji 

Preveč žalostnih dni je minilo, 

ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo 

in tvoje črke na grobu govorijo, 

da zate že dve leti svečke gorijo 

in angeli tvoj grob krasijo. 

V SPOMIN 

4. februarja minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustila naša 

draga mama, tašča, babica, prababica in sestra 

Veronika Kuhar 

roj. Pinter, iz Trdkove 14 

Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za vedno. 

Žalujoči tvoj najdražji 

Na svetu mnogo je poti, 

a samo ena vodi tja, kjer si ti, 

po tej poti za teboj pridemo vsi. 

V SPOMIN 

8. februarja bosta minili dve leti od 

takrat, ko nas je zapustil 

Ernest Kranjec 

iz Sotine 64 

Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, cvetom ali 

prižgano svečo. 

Vsi njegovi 

Kogar imaš rad, 

nikoli ne umre, 


V SPOMIN 

7. februarja bo minilo 40 let žalosti 

od takrat, ko nas je zapustil 

Aleksander Lutar 

iz Andrejec 

Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate cvetje. 

Žena in otroci z družinami 

V SPOMIN 

3. februarja mineva pet let od takrat, 

ko nas je za vedno zapustila 

Jasna 

Gostonj 

roj. Horvat 

iz Murske Sobote 

Iskrena hvala vsem, 

ki jo ohranjate v lepem spominu. 

Vsi njeni najdražji 

Ne jokajte ob mojem grobu, 

privoščite mi večni mir, 

izčrpala sem svoje moči, 

zaprla sem trudne oči. 

ZAHVALA 

Po težki dolgotrajni bolezni je za vedno odšla 

draga žena, mama, babica in sestra 

Terezija Fujs 

roj. Nemeš 

iz Spodnjih Pirnič, prej iz Adrijanec 

Od nje smo se poslovili 30. januarja 

na pokopališču v Pirničah. 

Žalujoči vsi njeni 

Zakaj, zakaj ravno ti? 

Pa toliko dobrote je bilo v tebi. 

ZAHVALA 

V 81. letu starosti 

nas je nepričakovano zapustil 

dragi oče, tast, dedek, pradedek in sorodnik 

Jožef Perša 

upokojeni mlinar 

iz Ižakovec 135 

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem 

in znancem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali 

vence, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter nam 

izrekli sožalje. 

Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred, 

g. Zveru za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke 

in pogrebništvu Jurič. 

Žalujoči vsi njegovi 

Ljubezen, delo in trpljenje 

bilo tvoje je življenje. 

Nam ostala je praznina 

in velika bolečina. 

Le srce ve, kako boli, ko te več ni. 

ZAHVALA 

Mnogo prezgodaj nas je komaj v 68. letu zapustil dragi mož, 

oče, tast in stari oče 

Emil Kerčmar 

iz Peskovec 

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, 

znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, 

g. duhovniku A. Balažicu za tolažilne besede slovesa in 

pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu 

Hozjan, PGD Peskovci in gasilcem sektorja Gornji Petrovci. 

Žalujoči: žena Jolanka, hčerka Olgica z možem Janezom, 

vnuk Mitja in vnukinja Monika z Jožetom 

Srce je omagalo, 

tvoj dih je zastal, 

a nate spomin 

bo večno ostal. 

ZAHVALA 

V 86. letu nas je za vedno zapustila 

naša draga mama, tašča, sestra, 

babica in prababica 

Katarina Ferencek 

roj. Tkalec 

iz Kobilja 172 

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izgube in 

bolečine stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. 

Hvala vsem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, ter vsem 

darovalcem cvetja, sveč in darov za svete maše. 

Lepa hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za 

odpete pesmi in govornici za besede slovesa. 

Žalujoči vsi njeni

30 OGLASI 

4. februar 2010 – 

| Foto: iStockphoto 

www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55 

Vsake tri mesece 

nagrajujemo zveste 

uporabnike. 

SKB Zvestoba 

Nagrajevanje zvestobe naših strank se nadaljuje tudi v letu 2010. Uporabljajte produkte in 

storitve SKB in bodite tokrat prav vi dobitnik ene izmed privlačnih nagrad. 

Nagrade za obdobje od 1. 1. do 31. 3. 2010: 

1. nagrada: Sanjsko potovanje za vas in vaše najbližje (v vrednosti 5.000 EUR*) 

2. nagrada: Prestižno križarjenje za dve osebi (v vrednosti 3.000 EUR*) 

3. nagrada: LCD televizor (v vrednosti 2.000 EUR*) 

Konec leta 2010 bomo ponovno podelili super nagrado - osebni avtomobil. 

Prvo nagradno obdobje programa SKB Zvestoba se je zaključilo 31. 12. 2009. Tokrat je bilo 

žrebanje naklonjeno naslednjim zvestim strankam: 

. Jasna Suhadolc bo odpeljala novi avtomobil Peugeot 308 v vrednosti 18.000 EUR*; 

Maša Gostinčar Cvar bo odpotovala na prestižno križarjenje v vrednosti 3.000 EUR* in 

. Špela Kosem Todorovič bo prejela LCD televizor v vrednosti 2.000 EUR*. 

* Vsi zgoraj navedeni zneski nagrad vključujejo tudi 25 % akontacijo dohodnine (izračunane na bruto znesek), ki ga bo 

za stranke plačala SKB. 

Čestitamo srečnim nagrajenkam! 

Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor 

3,20 € 

LECTOVA SRCA 

8,90 € 

Cena za kos 

1,08 € 

VOŠČILNA ZNAMKA 

0,30 € 

Cena za kos 

1,90 € 

Cena za kos 

14,99 € 

CD-ji 

Cena za kos 

2,50 € 

Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Fotografije so simbolične. 

Valentinovo 

na vaši pošti 

www.posta.si 

Ste danes svojim najbližjim že povedali, 

da jih imate radi? Valentinovo je odlična 

priložnost, da jim to tudi pokažete! 

Sladko medeno srce, unikatna 

voščilnica z voščilno znamko, 

knjižica najlepših misli o ljubezni … 

Občina Dobrovnik objavlja javni natečaj za zbiranje 

ponudb za gostinske storitve ob Bukovniškem 

jezeru. Podrobnosti in pogoji razpisa so objavljeni na 

spletni strani Občine Dobrovnik www.dobrovnik.si. 

Občinska uprava Občine Dobrovnik, Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik/Dobronak 

DARILNE VREČKE 

Darilni bon Lisca 

ROČNO IZDELANE VOŠČILNICE 

18,95 € 

NALEPKE 

5,99 € 

Ljubezenski horoskop 2010 

Obiščite najbližjo pošto, kjer vas 

pričakujemo s pestrim izborom 

valentinovih darilc! 

8,99 € 

Misli o ljubezni z 

ljubezenskimi popevkami 

- knjiga + CD 

Petindvajset d.o.o. 

DARILNI BONI 

Darilni bon Terme Krka 

USNJENE DENARNICE 

25,05 € 

KNJIGE 

Cene so v EUR in z DDV. 

www. 

OPORA – SOČUTJE 

v hudi bolezni in smrti 

OO Murska Sobota 

Z ŽALUJOČIMI 

vsak zadnji četrtek 

v mesecu ob 17. uri 

na Slovenski ulici 42 

Tel.: 051 456 470

NAPOVEDNIK 

– 4. februar 2010 31 

Napovednik prireditev 

OTVORITEV 

MURSKA SOBOTA 

V četrtek, 4. februarja, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici 

predstavitev CD ROM-a dvojezične zvočne knjige Rože noči in otvoritev 

razstave spremljajočih grafik ilustratorke in grafičarke Zsuzse L. 

Farkas. Pesmi iz zbirke bo recitiral gledališki igralec Peter Doczy. Moderator 

bo Zsolt Lukacs. Razstavo, ki bo na ogled do 18. februarja, bo 

odprl grafik Sandor Györffy, urednik časopisa Muravidek. 

V četrtek, 4. februarja, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev razstave Pogled 

od zgoraj, kjer bodo razstavljena dela 21 članov Društva likovnih umetnikov 

Prekmurja in Prlekije. Razstava bo na ogled do 24. februarja. 

LENDAVA 

V četrtek, 4. februarja, ob 18. uri bo na gradu otvoritev arheološke 

razstave Pokrajinskega muzeja Murska Sobota z naslovom Pri Muri. 

Razstavo, ki bo na ogled do 5. aprila, bodo odprli: direktorica Pokrajinskega 

muzeja Metka Fujs, arheologinja Pokrajinskega muzeja Irena 

Šavel, župan mag. Anton Balažek in direktor Galerije - Muzeja Lendava 

Franc Gerič. 

GORNJA RADGONA 

V četrtek, 4. februarja, ob 18. uri bo v kulturnem domu v okviru slovenskega 

kulturnega praznika otvoritev razstave akademskega slikarja 

Stojana Kneževiča. 

V torek, 9. februarja, ob 16. uri bo v osnovni šoli otvoritev razstave 

Od Zemlje do vesolja. 

MORAVSKE TOPLICE 

V soboto, 6. februarja, ob 19. uri bo v galeriji hotela Ajda v Termah 

3000 otvoritev razstave akademskega slikarja Jožeta Denka. 

VERŽEJ 

V ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri bo v Zavodu Marianum otvoritev 

razstave likovnih del likovne kolonije Kulturnega društva Frana 

Ksaverja Meška od Svetega Tomaža. Nastopile bodo tudi Ljudske pevke 

od Svetega Tomaža. 

KONCERT 

LJUTOMER 

V četrtek, 4. februarja, ob 13.30 bo v domu starejših občanov samostojni 

koncert pevk ljudskih pesmi iz Vučje vasi. 

MURSKA SOBOTA 

V četrtek, 4. februarja, ob 18. uri bo v dvorani glasbene šole XIII. koncert 

učiteljev glasbene šole Murske Sobote. 


V četrtek, 4. februarja, ob 18.30 bo v dvorani Zasebne glasbene šole 

Maestro javni nastop učencev in tekmovalcev. 

RAZKRIŽJE 

V petek, 5. februarja, ob 18. uri bo v kulturnem domu v okviru slovenskega 

kulturnega praznika samostojni koncert Glasbene šole Beltinci 

– Zavoda sv. Cirila in Metoda. 

V nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri bo v kulturnem domu 4. Valentinov 

glasbeno-humoristični koncert. Nastopili bodo: Franc Gorza, Werner, 

Edvin Fliser, Majda in Marjan Petan in mnogi drugi. 

DOGODEK 

MURSKA SOBOTA 

V četrtek, 4. februarja, bo v telovadnici Srednje poklicne in tehniške 

šole v okviru kulturnega tedna predstavitev dejavnosti. Na prireditvi 

bodo nagradili dijake, ki so se izkazali na tekmovanjih in natečajih. 

V petek, 5. februarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani občinska slovesnost 

ob kulturnem prazniku, kjer bo nagrado za življenjsko delo na 

področju kulture prejel umetnostni zgodovinar Vlado Sagadin. Nastopili 

bodo tudi baletni umetniki Društva baletnih umetnikov Slovenije. 

GRAD 

V četrtek, 4. februarja, ob 16. uri bo v kulturni dvorani prireditev s 

predstavitvijo običajev in vraž, vezanih na delo na polju od pomladi 

do jeseni. 


V četrtek, 4. februarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu osrednja občinska 

proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Slavnostni 

govornik bo Tone Partljič, koncert pa bodo imeli učitelji in 

profesorji Glasbene šole Gornja Radgona. 

V petek, 5. februarja, ob 8. (2. triletje) in 11. (3. triletje) uri bo v avli 

osnovne šole šolska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. 

ŠALOVCI 

V petek, 5. februarja, ob 17. uri bo v kulturni dvorani prireditev ob 

50-letnici pisatelja in pesnika Ferija Lainščka. Nastopili bodo učenci 

Osnovne šole Šalovci in Podružnične osnovne šole Markovci ter 

skupina Langa. 

LENDAVA 

V petek, 5. februarja, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani 

proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. 

TEŠANOVCI 

V petek, 5. februarja, ob 18. uri bo v vaško-gasilskem domu osrednja 

občinska prireditev Občine Moravske Toplice ob kulturnem prazniku. 

Nastopili bodo učenci OŠ Bogojina ter člani KTD Male Rijtar iz 

Tešanovec. Predstavili bodo tudi novo monografijo prof. Jožeta Vugrinca 

Moravske Toplice – bogastvo naših vasi. 

KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 

V petek, 5. februarja, ob 18. uri bo v kulturnem domu proslava ob 

slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostna govornica bo Lidija Koroša, 

predsednica Odbora za družbene dejavnosti v občini. Gostja 

večera bo pisateljica dr. Marica Škorjanec - Kosterca. 

NEGOVA 

V petek, 5. februarja, ob 18. uri bo v osnovni šoli krajevna proslava 

ob slovenskem kulturnem prazniku. 

RADENCI 

V petek, 5. februarja, ob 19. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin 

slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Slavnostni 

govornik bo Matjaž Hanžek, slovenski sociolog, pisatelj in nekdanji 

varuh človekovih pravic. V kulturnem programu bo nastopil Moški 

vokalni kvintet Aeternum. 

V soboto, 6. februarja, ob 18.30 bo v restavraciji hotela Radin tradicionalna 

glasbeno-plesna in dobrodelna prireditev 15. Noč penine. Nastopili 

bodo: Nuša Derenda s skupino Primavista in Oto Pestner z Big 

bandom Glasbene šole Gornja Radgona & Radgonske gorice. 

LJUTOMER 

V petek, 5. februarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu prireditev ob 

slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik bo mag. Igor 

Teršar, direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Podelili bodo 

tudi Miklošičeve nagrade in priznanja. V kulturnem programu bodo 

nastopili profesorji Gimnazije Franca Miklošiča in učenci Glasbene 

šole Ljutomer. 

VERŽEJ 

V petek, 5. februarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu proslava ob slovenskem 

kulturnem prazniku. Slavnostna govornica bo Majda Potrata, 

predsednica Odbora za kulturo v Državnem zboru Republike Slovenije. 

Nastopili bodo učenci Osnovne šole Veržej in Glasbene šole 

Slavka Osterca Ljutomer. 

MALA NEDELJA 

V soboto, 6. februarja, ob 18.30 bo v kulturnem domu prireditev z 

naslovom Večer pesmi in plesa, ki ga pripravlja Kulturno društvo Antona 

Krempla od Male Nedelje. Predstavili se bodo: pevci moškega 

pevskega zbora iz Tacna, učenci osnovne šole in skupine kulturnih 

društev iz Ljutomera, Babinec, Bučečovec in Male Nedelje. 

TURNIŠČE 

V nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri bo v kulturnem domu v okviru slovenskega 

kulturnega praznika prireditev z zaključkom ustvarjalnega 

natečaja 2010 ter podelitvijo priznanj in nagrad nagrajencem. 

STANJEVCI 

V nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri bo v kulturnem domu proslava Občine 

Gornji Petrovci ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostna 

govornika bosta župan Franc Šlihthuber in Aleksander Ružič. Nastopili 

bodo učenci osnovne šole Gornji Petrovci in otroška folklorna 

skupina Zveze Slovencev na Madžarskem iz Števanovec. Odprli bodo 

tudi razstavo slik Bernarde Đekovski iz Križevec. 

BELTINCI 

V nedeljo, 7. februarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu ob slovenskem 

kulturnem prazniku osrednja občinska proslava, kjer se bodo 

predstavile sekcije Kulturno-umetniškega društva Beltinci ob 40-letnici 

delovanja. 

RAČE 

V nedeljo, 7. februarja, ob 11. uri bodo na grajskem dvorišču slovenski 

kulturniki pripravili 3. protestni shod proti ignorantskemu odnosu 

vladajoče koalicije do kulturnih društev. Prebrali bodo tudi tako 

imenovano »Račko deklaracijo«. 


V petek, 12. februarja, ob 19. uri bo v restavraciji hotela Termal Term 

3000 dobrodelna prireditev Naše veliko srce, ki jo prirejajo Terme 

3000, Rotary klub Martjanci in Lions klub Murska Sobota. Ob izbrani 

kulinariki bodo nastopili tudi: Kvartet pozavn Fourtissimo, Plesna šola 

Devžej, svetovni prvaki v »break dancu, skupina The Chosen Ones in 

glasbena skupna Hay. Izkupiček bo namenjen nakupu posebne mize 

za izobraževalne potrebe invalidne deklice iz Pomurja in za kopanje 

pomurskih osnovnošolcev iz socialno ogroženih družin v termah. 

GLEDALIŠČE 

DOBROVNIK 

V soboto, 6. februarja, ob 18.30 bo v kulturnem domu v počastitev 

slovenskega kulturnega praznika monokomedija Milivoja Mikija 

Roša Mura, bograč pa še gibanca. 

LENDAVA 

V soboto, 6. februarja, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani 

muzikal v slovenski izvedbi Jožef in njegova sanjsko pisana obleka 

pod vodstvom mednarodnega gledališča Cornerstone Arts in režiserja 

Richarda Monteza. Ponovitev muzikala bo v nedeljo, 7. februarja, 

ob 16. uri. 


V soboto, 6. februarja, ob 21. uri bo v Taverni hotela Ajda Term 3000 

stand-up komedija v izvedbi avtorja Tina Vodopivca. 

PRISTAVA 

V nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri bo v vaško-gasilskem domu komedija 

Krivica boli v izvedbi Kulturnega društva Mala Nedelja. 

SEBEBORCI 

V nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri bo v gasilskem domu veseloigra 

Lajoš na karavle – Življenje na karavli v Čepincih leta 1987 v izvedbi 

Kulturno-umetniškega društva Budinci. Režiser in scenarist je Andrej 

Lainšček. 

PLES 

BELTINCI 

V soboto, 6. februarja, ob 17. uri bo v gasilskem domu plesno-gibalna 

delavnica, ki jo prireja Društvo za spodbujanje mladinskih, raziskovalnih 

in ustvarjalnih dejavnosti Jarica. 

LITERATURA 

MURSKA SOBOTA 

V petek, 5. februarja, ob 10. uri bo v Galeriji tiskovna konferenca ob 

izidu knjige Roberta Inhofa Notranje ravnanje – Figura v slikarstvu 

Zdenka Huzjana. 

V torek, 9. februarja, ob 11. uri bo v razstavišču Pokrajinskega muzeja 

(2. nadstropje gradu) predstavitev nove številke Zbornika soboškega 

muzeja 13-14. Hkrati bodo predstavili tudi publikacije Pokrajinskega 

muzeja v letu 2009 in njegove sodelavce. 

PUCONCI 

V ponedeljek, 8. februarja, ob 19. uri bo v gostilni Kuhar - Kosi literarno-glasbena 

prireditev Poezija v oštariji. Predstavili se bodo nagrajenci 

javnega natečaja za najlepšo pesem. Nastopila bo tudi skupina 

Žlahtna kapljica Kulturno-turističnega društva Dolina. 

PREDAVANJE 

RAKIČAN 

V četrtek, 4. februarja, ob 17.30 bo v predavalnici Srednje biotehniške 

šole predavanje Biološko-dinamično sadjarstvo avtorja inž. agr. 

Draga Purgaja. Predavanje prireja Društvo za biloško-dinamično gospodarjenje 

Pomurje. Četrtkovo predavanje bodo dopolnili v soboto, 

6. februarja, ob 13.30 pri Andreju Fricu na Spodnjem Kamenščaku z 

delavnico Rez sadnega drevja. 

MURSKA SOBOTA 

V petek, 5. februarja, ob 18. uri bo v poslovnem objektu First (za policijsko 

postajo) srečanje sekcije Društva za opazovanje in proučevanje 

ptic Slovenije. 

LENDAVA 

V sredo, 10. februarja, ob 17.30 bo v Centru Banffy predavanje Domovina 

v nebesih avtorja Zsolta Bayerja. 

RAZSTAVE 

MURSKA SOBOTA 

Na železniški postaji bo za vedno na ogled spomenik Pozabljeni kovček, 

prvo spominsko znamenje, posvečeno izgonu judovske skupnosti 

iz Prekmurja. 

DOBROVNIK 

Do 9. februarja je v dvojezični osnovni šoli na ogled razstava Svoboda 

in demokracija. 

GENTEROVCI 

Od 9. do 19. februarja bo v dvojezični osnovni šoli na ogled razstava 

Svoboda in demokracija. 

TIŠINA 

V kulturni dvorani je do ponedeljka, 8. februarja, med 17. in 19. uro 

(nedelja 8.30–17.00) na ogled razstava Čestitka ob zaključku 15. sezone 

delovanja Študijskega krožka Tišina. 

LENDAVA 

V gledališki in koncertni dvorani je na ogled razstava akademskega 

slikarja Istvana Zsakija. 

V Sinagogi je na ogled razstava umetniških del akademskega slikarja 

Ignaca Medena. 

Kino 

Star Max Murska Sobota 

(od 4. 2. do 10. 2.) 

Ameriški animirani sinhronizirani družinski film Oblačno z mesnimi 

kroglicami (premiera v sredo ob 19. uri) 

Ameriška romantična komedija Kje sta Morganova? (18.50, 

21.10) 

Ameriška animirana sinhronizirana družinska komedija Alvin in 

veverički 2 (16.30, 18.40, sreda samo 16.30) 

Ameriški animirani sinhronizirani družinski film Princesa in žabec 

(16.40, sob. in ned. še 14.30) 

Ameriška komična drama Divje mrhe (19.00, 21.20) 

Ameriška kriminalna srhljivka Sherlock Holmes (20.50, sreda 

21.00) 

Ameriška animirana sinhronizirana družinska komedija Planet 51 

(17.00, sob. in ned. še 15.00) 

Ljutomer 

Sobota, 6. februarja: ob 19.30 ameriška romantična komedija Ljubezen, 

ločitev in nekaj vmes 

Gornja Radgona 

Petek, 5. februarja: ob 18.00 ameriška komedija Stara mačka. 

PETEK, 5. februarja: 00.00 SNOP iz našega studia 

in Bojan Rajk – 05.00 Jutranji program, Marjan Dora 

– 06.45 Poročilo OKC - 07.40 Mariborsko pismo, 

Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport 

ob koncu tedna – 10.00 Poročila - 11.15 Zamurjenci 

– 12.00 Poročila - 12.30 Od petka do petka – 13.15 

1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 

Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska 

voditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednja poročila 

– 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 

18.00 Knjižne novosti – 19.00 Mladi val, Eva, Nika in 

mladi gostje – 20.00 Zimzelenčki, ugasni televizor! 

Jernej Šavel - SNOP 

SOBOTA, 6. februarja: 00.00 SNOP, še vedno mi in 

Simona Špindler - 05.00 Še bolj počasno vstajanje … 

– 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba 

baja, ponovitev oddaje - 9.30 Kultura in šport ob koncu 

tedna – 10.30 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila 

– 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitev oddaje Od petka 

do petka - 13.15 1. oseba ednine – 14.00 Poročila 

– 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna: Goran Miloševič 

o socialnem podjetništvu (intervju) - 15.00 Literarni 

drobci - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja 

poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 

Mali oglasi - 18.00 Pesem našega srca, narodnozabavna 

lestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Kdor poje … oddaja 

o zborovskem petju, nato Najlepše želje s čestitkami 

in pozdravi – 20.00 Zadnja poročila – 20.00 Pa ra ra 

ram, pam pam: drugič v drugem ciklu Bogdana Lemuta: 

čisti vici, oddaja za zdravje! – 24.00 SNOP 

NEDELJA, 7. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 Nedeljsko 

prebujanje ob radiu - 07.00 Druga jutranja kronika 

– 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, 

duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja 

– 08.30 Zamurjenci – 09.00 Izbor pesmi tedna 

– 09.30 Srečanje na Murskem valu – 10.30 Nedeljska 

kuhinja: Radijska križanka v novi obleki in izvedbi 

Bojana Rajka - 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 

13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport, 

spremljamo - 18.00 Na narodni farmi – 19.00 Poročila 

- 20.05 Samo za vas, Samo. Budna - 24.00 SNOP 

PONEDELJEK, 8. februarja: 05.00 Praznujmo 

dan slovenske kulture! Boštjan Rous – 07.40 Pismo 

iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila – 08.30 

Šport, porodnišnica - 09.15 Ponedeljkova tema - 11.15 

Oaj, kak san zlüfto! Drugi športi, Šavel in Giderja … 

– 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali 

oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi 

– 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 

Glasbene lestvice na Radiu Murski val 

LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE 

GLASBA NAŠEGA SRCA 

1. Če me hočeš povej – Golte 

2. Zgodba poštenjaka – Okrogli muzikanti 

3. Hvala ti za skupne dni – Slovenski zvoki 

4. Pozdrav Sloveniji – Kranjci 

5. Vila z neba – Modrijani 

PREDLOGA 

Ker te ljubim – Iskrice 

Dober jutro dober dan – Ans. Toneta Rusa 

LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE 

GLASBE DOMAČA PLOŠČA 

1. Lepe pesmi znamo špilat – Langa 

2. Parne Bukreti – Rom-ton 

3. Duša Prekmurska – Jože Kovač - Uri 

4. F čarni pantlik dijani lasje – Kontrabant 

5. Slovenija – Metulj 

PREDLOGA 

Rad bi – Blind 4 destiny 

Pot domov – Karmen in Avantura 

Kupon št. 5 – glasujem za skladbo 

GLASBA NAŠEGA SRCA: 

DOMAČA PLOŠČA: 

Ime in priimek: 

Naslov: 

od petka, 5., do četrtka, 11. februarja 

Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV 

DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja 

poročila – Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski 

- 24.00 SNOP 

TOREK, 9. februarja: 05.00 Jutranji! Urška Horvat 

Ritlop– 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 

08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – -10.30 Mali 

oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet – 

13.15 1. oseba ednine – 14.15 Sedem veličastnih, oddaja 

o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi 

– 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica 

Suzana Panker - 17.00 Osrednja poročila – 17.20 

Obvestila – 17. 30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali 

oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence 

(Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen 

pogled pomurskih avtorjev – 19.15 Eti ta je muzika 

– 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Jukeboks in Boštjan 

Rous – 24.00 SNOP 

SREDA,10. februarja: 05.00 Jutranje prebujanje! 

Gabriela Granfol Peurača - 07.40 Peter Potočnik iz 

Beograda – 08.00 Poročila (Lidija Magdič) – 08.45 

Džoužijevo pismo – 9.15 Aktualno v sredo – 10.15 Župan 

občine Lendava Anton Balažek - 11.15 Trn v peti, 

pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju 

– 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine (Lidija) 

- 13.30 Mali oglasi – 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne 

glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved 

sporeda (Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila 

– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje 

– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila 

– 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00 Zadnja 

poročila – 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) 

– 24.00 SNOP 

ČETRTEK, 11. februarja: 05.00 Zbudite se z dobrim 

radiem! Nataša Špindler - 06.40 Preteklih 24 

– 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila – 

07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz 

Gradca s Saro Rajh - 08.00 Poročila - 08.15 Kmetijski 

strokovnjak – 09.15 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled 

Vestnika (Petra Kranjec) – Dopoldanski voditelj Boštjan 

Rous – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Reportaža tedna 

– 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba 

ednine – 14.15 Domača plošča – 15.30 Dogodki in 

odmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski - 16.40 

Pesem tedna - 17.00 Osrednja poročila na Murskem 

valu – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje - 

17.40 Mali oglasi – 18.00 Mali radio, Anja Micevski - 

19.15 Bilo je nekoč –20.00 Poročila – 20.05 Geza se 

zeza - 00.00 SNOP 

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB 

NA MURSKEM VALU NSTSNMV 

1. ONE LOVE – Guetta David + Estelle 

2. EMPIRE STATE OF MIND – Jay-Z + Alicia Keys 

3. WHEELS – Foo Fighters 

4. RAIN – Mika 

5. I WILL LOVE YOU MONDAY (365) – Aura Dione 

PREDLOGA 

TIK TOK – Kesha 

FIREFLIES – Owl City 

LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 

7 VELIČASTNIH 

1. ZDAJ KO SVA SI BLIZU – Art Music Orchestra 

2. S TOTEGA KONCA – Zoran Predin 

3. NIKOLI NISI RES SAM – Billysi 

4. ODKAR TE NI – Nuška Drašček in Jacques Houdek 

5. SANJAJ – I. C. E. 

PREDLOGA 

IZPOLNIVA ŽELJE – Nude 

LALALALALA – Jadranka Juras 

Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Marta Habjanič, Peskovci 6, Šalovci 

NSTSNMV: 

7 VELIČASTNIH: 

Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 9. februarja 2010, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.

32 ZADNJA STRAN 

4. februar 2010 – 

CENIMO VAŠE MNENJE ... 

P I Š I T E 

boljša stran spleta 

Vestnikov koledar 

Č - 4. februar 

P - 5. februar 

S - 6. februar 

N - 7. februar 

P - 8. februar 

T - 9. februar 

S - 10. februar 

ANDREJ 

AGATA 

DORA 

EGIDIJ 

slov. kulturni praznik 

POLONA 

VILJEM 

6. februarja bo 

sonce vzšlo ob 7. 

uri in 19 minut, 

zašlo pa ob 17. 

uri in 13 minut. 

Dan bo tako dolg 

9 ur in 54 minut. 

Na isti dan ob 

0.48 bo na nebu 

nastopil zadnji 

krajec. 

Tečajnica Banke Slovenije – referenčni 

tečaji ECB 2. februarja 2010 

X enot nacionalne valute za 1 evro 

Država Valuta Ozn. val. Šifra val. Tečaj 

ZDA ameriški dolar USD 840 1,3937 

Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3180 

Madžarska madžarski forint HUF 348 270,25 

Švica švicarski frank CHF 756 1,4733 

V. Britanija angleški funt GBP 826 0,8737 

Komentar tedna na Pomurje.si. Uporabnik Wolant o pismu Antona Štihca Borutu Pahorju: »Župan, ne se 

sekirati. Navsezadnje odločimo mi občani, neglede na to kako nam bodo strankarsko obarvani zapovedali.« 

Mag. Feri Küzmič, 

muzejski svetovalec in zgodovinar 

Pokrajinskega muzeja 

Murska Sobota, se je 

na petkovi poznopopoldanski 

prireditvi na železniški 

postaji dobro počutil 

v družbi dveh duhovnikov, 

generalnega vikarja soboške 

škofije Franca Režonje 

in evangeličanskega mag. 

Leona Novaka. Foto: T. K. 

Pravijo, da zna moške 

najbolje voditi 

ženska, zato bo radgonske 

govedorejce odslej 

vodila Tatjana Vrzel. Ob izvolitvi 

za predsednico sta 

ji nazdravila tudi dr. Lojze 

Slavič, častni član, ki krav 

nima, in Janko Vogrin, ki 

ima poln hlev krav. Foto: L. K. 

Vabimo vas na tradicionalno 

glasbeno-plesno in 

dobrodelno prireditev 

15. NOČ PENINE 

6. 2. 2010 s pričetkom ob 18.30 

v restavraciji hotela Radin. 

Nastopajo: Nuša Derenda 

s skupino Primavista in 

Oto Pestner z big bandom 

Glasbene šole Gornja 

Radgona & Radgonske gorice. 

Vstopnina: večerja in program 60 EUR 

Rezervacije in informacije: 

miha.veberic@zdravilisce-radenci.si 

ali 031 654 380 

Prireditev pripravljamo s podjetjem 

Radgonske gorice, d. d. 

www.zdravilisce-radenci.si 

Kdo je glavni v Muri 

05: Zlatko Gabor, Stanko 

Maučec ali Feri Cifer? Trenerski 

trio med debato v 

Fazaneriji. Gabor: »Fantje, 

gremo v napad, da zabijemo 

gol.« Maučec: »Ne, počakajmo, 

glavno je, da gola 

ne dobimo.« Cifer: »Hej, če 

bi jaz igral, gola ne bi dobili, 

pa še enega bi zabil iz prekinitve.« 

Foto: J. Z. 

– naročilnica (n a r o č i l o v e l ja d o p i s n e g a p r e k l i c a ) 

Vestnik lahko kupite tudi na večini 

pošt v Pomurju, bencinskih servisih 

ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. 

Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota 

Ženi nekdanjega poslanca 

Jožefa Horvata 

se je smejalo še potem, 

ko je bila premiera komedije 

Slačilnica v Črenšovcih 

že končana. Se je spomnila 

kakšne šale »peka bureka« 

v inkarnaciji Mateja Kolenka 

ali jo je v dobro voljo spravil 

kar burek, ki ga je ta delil po 

predstavi? Foto: P. K. 

Naročnino bom plačeval za obdobje: 

trimesečno 

polletno 

letno 

Cena izvoda časopisa za 

naročnika je 1,55 evra. 

Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, 

kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. 

Ime in priimek: 

Naselje, kraj, številka: 

Poštna številka in pošta: 

Rojstni podatki: 

Kraj in datum: 

Davčna številka: 

Podpis: 

Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. 

Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo 

samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. 

Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za 

namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 

dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. 

RAZNOLIKOST 

DOŽIVETIJ V 

TERMAH 3000 

ROMANTIČNO 

RAZVAJANJE V DVOJE 

V soboto, 13. februarja 

Ob 20. uri: VALENTINOV PLES z 

glasbeno skupino AVANTURA in plesno 

šolo Urška v restavraciji hotela Termal 

Od 20. do 24. ure: v duhu praznika 

ljubezni vabljeni na ROMANTIČNO 

NOČNO KOPANJE IN SAVNANJE S 

PRESENEČENJEM v kopališču hotela 

Ajda (12,90 EUR po osebi) 

PUSTOVANJE Z 

BOGATIMI NAGRADAMI 

V torek, 16. februarja 

Ob 20. uri: PUSTOVANJE 

z glasbeno skupino AVANTURA 

v restavraciji hotela Termal 

Nagrade za najlepše in najbolj izvirne maske 

1. mesto: vikendpaket za dve osebi v hotelu 

Park**** na Bledu, 2. mesto: vikendpaket 

za eno osebo v hotelu IZVIR**** v Zdravilišču 

Radenci, 3. mesto: vikendpaket za 

dve osebi v APP*** v Termah Ptuj 

www.terme3000.si 

Lastnik soboškega 

lokala Art Caffe Jože 

Kranjec je v mrzlem večeru 

prišel na odlično idejo 

in s svojimi prijatelji premraženi 

publiki na prireditvi 

začel deliti topel čaj. Če 

vam ob tem ne bo toplo pri 

srcu, vam bo vsaj v želodcu. 

Foto: T. K.

Zasebno pismo razgrelo javnost - Pomurje.si

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?