Vse o sanaciji teras in kapilarne vlage! - Pomurje.si

Vse o sanaciji teras in kapilarne vlage! - Pomurje.si Vse o sanaciji teras in kapilarne vlage! - Pomurje.si

from vestnik.si More from this publisher

10.05.2015 Views

Mercatorjevo središče Ilegalne stave Vipoll iz Bučečovec Umiranje čebel se umirja 200 let župnije Tehnika na Plese Že nekaj mesecev prihaja na vprašanja o začetku gradnje v središču mesta iz Poslovnega sistema Mercator odgovor: pridobivamo gradbeno dovoljenje Stran 3 V štajerski stavnici tudi pomurski nogometaši Najpogosteje stavili na tri gole na tekmo Stran 3 Stran 4 Polnilni stroji na vseh celinah Podjetje, ki lahko opredeli razvojno filozofijo Pomurja Ugotoviti vzroke in krivca za umiranje Prepovedana raba semena, ki je dodelano s fitofarmacevtskima sredstvoma Poncho in Cruiser Stran 9 Strani 11 Duhovno gnezdo slovenstva Vprašanje je, kam bi danes spadala gornjeradgonska župnija, če ne bi postala samostojna 5. maja 2011 Murska Sobota, leto lxiii, št. 18, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 € Vlada na preizkušnji Volitve – želja ali realnost? V premislek Politični zadah Lokalni politiki preračunavajo možnosti – Poslanci za predčasne volitve odvisno od možnosti ponovne izvolitve Majda Horvat Kot kaže, je Pahorjeva vlada v največji krizi doslej. Zaradi konstantno nizke javnomnenjske podpore, prerekanj v koaliciji, odstopov ministrov itd. so vedno glasnejši tudi pozivi k predčasnim volitvam. Tovrstnim zahtevam opozicije se je pridružil tudi predsednik države Türk, ki vidi koalicijsko krizo kot del širše krize strankarske politike v Sloveniji. Kot prelomni dan se omenja peti junij, superreferendumski dan, ko bomo volivci odločali o uveljavitvi treh zakonov hkrati, o pokojninski reformi, delu na črno in arhivih. Svet stranke DeSUS bo na seji prihodnji teden verjetno potrdil predlog izvršnega odbora stranke o izstopu iz koalicije, od položaja ministra pa se bo tik pred referendumi poslovil tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič, ki je tudi vodji Socialnih demokratov in LDS-a, Boruta Pahorja in Katarino Kresal, pozval, naj odstopita v dobro pokojninske reforme. Po odstopu ministrice Trobec-Bučanove, s katerim je brez krmarja ostala Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je v tem mandatu ključni resor za pomursko regijo, in posledično izstopu stranke DeSUS iz koalicije bodo preostale koalicijske stranke ostale v državnem zboru z 42 poslanci (SD 28, Zares devet, LDS pet). Glede na verjetne glasove nepovezanih poslancev, manjšinskih poslancev in dela poslanske skupine DeSUS pri sprejemanju zakonov bi tudi v takšni sestavi teoretično vlada lahko mirno pripeljala mandat h koncu. Ob morebitnem odstopu mandatarja oz. vlade bi bilo nato predčasne volitve mogoče razpisati zgolj ob »pomoči« opozicije v državnem zboru oz. ob neizvolitvi novega mandatarja. Kaj menijo o možnosti predčasnih volitev in ali bi bile potrebne po morebitnem »padcu« pokojninske reforme na junijskem referendumu, smo povprašali tudi predstavnike politike na regijski ravni. Nadaljevanje na 2. strani Na pripravljenost poslancev za predčasne volitve vplivajo tudi njihove lastne kalkulacije o možnostih ponovne izvolitve. K temu bi lahko še nekaj dodal tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor, katerega predlog je prispel v parlamentarno obravnavo in s katerim bi med drugim ukinili volilne okraje in uvedli t. i. absolutni preferenčni glas, a ker je za spremembo zakona potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru, kljub načelni podpori nekaterih opozicijskih poslancev marsikdo dvomi, da bo nov zakon zaživel. Dovolj dolgo sem na svetu, da sem se na lastne oči prepričala o zraščenosti politike in kapitala v pomembnih gospodarskih družbah, tudi nekaterih pomurskih, in izostrila vid za pogled v krvaveče drobovje podjetja, kadar politične elite trgajo korenine lastnikom, da naredijo prostor novim, svojim, zaposleni pa »ščijejo« kri, ko si vodstvo družbe splakuje usta zaradi političnega zadaha. Politično-kapitalska omrežja režejo tudi glave. Kadar pa je podjetje na psu, kakor sta Nafta Lendava in Mura v stečaju, je medsebojno oplajanje politike in kapitala lahko rodovitno brez prelivanja krvi, tako za novo gnezdenje kapitala kot za utrjevanje oblasti. Zato, vidite, vlada spet napoveduje državno pomoč dvema pomembnima podjetjema v regiji, Muri, ki naj bi konec meseca na dražbi dobila tudi novega lastnika, in Nafti Lendava, ki bi brez finančne injekcije kmalu zagotovo izdihnila. Delovna mesta ob tem so pomembna korist medsebojne ujetosti političnih kapitalskih elit, saj so za državo vir prispevkov in davkov, uspešno poslovanje pa svežina za finančne tokove. In uspeh, ki se ga volivci spomnijo na volitvah. Tako je bilo včeraj in tako bo jutri: podjetja v gospodarski krizi so priložnost, če hočete očiščevalna voda za krizo političnih elit. Pa zaradi tega ne bom vila rok proti nebu, najprej zato, ker bo skupaj šestnajst milijonov evrov za dve pomurski podjetji kot makovo zrno med nekaj sto milijoni, ki jih bo država nasula za reševanje bank, pa tudi – med vrsticami – da bo pri tem vsaj zapitek iztisnila iz domačih elit globalizacijskega obdobja. Nepreslišano Državna pomoč Aha Modi Bi sedanje vodstvo kupilo Muro? Naročnik Z nakupom bi imeli enake pogoje kot Aha Moda Karikatura Anton Buzeti Vlada je v četrtek na redni seji sprejela sklep, da dodeli finančno spodbudo podjetju Aha Moda za investicijski projekt Vzpostavitev sodobnih poslovnih procesov in revitalizacija blagovne znamke Mura v višini 5.815.872,00 evrov. Na Ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da se bo spodbuda v skladu s pogodbo, ki bo sklenjena med podjetjem Aha Moda in Ministrstvom za gospodarstvo, lahko izplačala v dveh delih, v letu 2011 je vrednost spodbude 4.425.120,00 evrov in ostanek 1.390.752,00 evrov v letu 2012. Predmet sofinanciranja so stroški podjetja pri izvedbi investicijskega projekta, in sicer: stroški materialnih investicij, stroški nematerialnih investicij in stroški odpiranja novih delovnih mest. Družba mora prikazati stroške z računi in za vrednost sofinanciranja navedenih stroškov predložiti prvovrstno bančno garancijo. Investicija in delovna mesta morajo biti ohranjena v regiji še pet let.« Nadaljevanje na 3. strani

Mercatorjevo središče

Ilegalne stave

Vipoll iz Bučečovec

Umiranje čebel se umirja

200 let župnije

Tehnika na Plese

Že nekaj mesecev prihaja na vprašanja

o začetku gradnje v središču mesta iz

Poslovnega sistema Mercator odgovor:

pridobivamo gradbeno dovoljenje

Stran 3

V štajerski stavnici

tudi pomurski

nogometaši

Najpogosteje stavili na tri gole na tekmo

Stran 3 Stran 4

Polnilni stroji

na vseh celinah

Podjetje, ki lahko opredeli

razvojno filozofijo Pomurja

Ugotoviti vzroke in

krivca za umiranje

Prepovedana raba semena, ki je

dodelano s fitofarmacevtskima

sredstvoma Poncho in Cruiser

Stran 9 Strani 11

Duhovno gnezdo

slovenstva

Vprašanje je, kam bi danes

spadala gornjeradgonska župnija,

če ne bi postala samostojna

5. maja 2011

Murska Sobota, leto lxiii, št. 18, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 €

Vlada na preizkušnji

Volitve – želja ali realnost?

V premislek

Politični

zadah

Lokalni politiki preračunavajo možnosti – Poslanci za predčasne volitve odvisno od možnosti ponovne izvolitve

Majda Horvat

Kot kaže, je Pahorjeva vlada v največji

krizi doslej. Zaradi konstantno nizke

javnomnenjske podpore, prerekanj v

koaliciji, odstopov ministrov itd. so vedno

glasnejši tudi pozivi k predčasnim

volitvam. Tovrstnim zahtevam opozicije

se je pridružil tudi predsednik države

Türk, ki vidi koalicijsko krizo kot del širše

krize strankarske politike v Sloveniji.

Kot prelomni dan se omenja peti junij,

superreferendumski dan, ko bomo volivci

odločali o uveljavitvi treh zakonov

hkrati, o pokojninski reformi, delu na

črno in arhivih.

Svet stranke DeSUS bo na seji prihodnji

teden verjetno potrdil predlog izvršnega

odbora stranke o izstopu iz koalicije,

od položaja ministra pa se bo tik

pred referendumi poslovil tudi predsednik

stranke Zares Gregor Golobič, ki

je tudi vodji Socialnih demokratov in

LDS-a, Boruta Pahorja in Katarino Kresal,

pozval, naj odstopita v dobro pokojninske

reforme. Po odstopu ministrice

Trobec-Bučanove, s katerim je brez krmarja

ostala Služba vlade RS za lokalno

samoupravo in regionalno politiko, ki je

v tem mandatu ključni resor za pomursko

regijo, in posledično izstopu stranke

DeSUS iz koalicije bodo preostale koalicijske

stranke ostale v državnem zboru z

42 poslanci (SD 28, Zares devet, LDS pet).

Glede na verjetne glasove nepovezanih

poslancev, manjšinskih poslancev in dela

poslanske skupine DeSUS pri sprejemanju

zakonov bi tudi v takšni sestavi teoretično

vlada lahko mirno pripeljala

mandat h koncu. Ob morebitnem odstopu

mandatarja oz. vlade bi bilo nato

predčasne volitve mogoče razpisati zgolj

ob »pomoči« opozicije v državnem zboru

oz. ob neizvolitvi novega mandatarja.

Kaj menijo o možnosti predčasnih volitev

in ali bi bile potrebne po morebitnem

»padcu« pokojninske reforme na junijskem

referendumu, smo povprašali tudi

predstavnike politike na regijski ravni.

Nadaljevanje na 2. strani

Na pripravljenost poslancev za predčasne volitve vplivajo tudi njihove lastne kalkulacije o

možnostih ponovne izvolitve. K temu bi lahko še nekaj dodal tudi Zakon o spremembah in

dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor, katerega predlog je prispel v parlamentarno

obravnavo in s katerim bi med drugim ukinili volilne okraje in uvedli t. i. absolutni preferenčni

glas, a ker je za spremembo zakona potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru, kljub

načelni podpori nekaterih opozicijskih poslancev marsikdo dvomi, da bo nov zakon zaživel.

Dovolj dolgo sem na svetu, da

sem se na lastne oči prepričala

o zraščenosti politike in

kapitala v pomembnih gospodarskih

družbah, tudi nekaterih pomurskih,

in izostrila vid za pogled v krvaveče

drobovje podjetja, kadar politične elite

trgajo korenine lastnikom, da naredijo

prostor novim, svojim, zaposleni pa

»ščijejo« kri, ko si vodstvo družbe splakuje

usta zaradi političnega zadaha.

Politično-kapitalska omrežja režejo

tudi glave.

Kadar pa je podjetje na psu, kakor sta

Nafta Lendava in Mura v stečaju, je

medsebojno oplajanje politike in kapitala

lahko rodovitno brez prelivanja

krvi, tako za novo gnezdenje kapitala

kot za utrjevanje oblasti. Zato, vidite,

vlada spet napoveduje državno pomoč

dvema pomembnima podjetjema

v regiji, Muri, ki naj bi konec meseca

na dražbi dobila tudi novega lastnika,

in Nafti Lendava, ki bi brez finančne

injekcije kmalu zagotovo izdihnila.

Delovna mesta ob tem so pomembna

korist medsebojne ujetosti političnih

kapitalskih elit, saj so za državo vir

prispevkov in davkov, uspešno poslovanje

pa svežina za finančne tokove.

In uspeh, ki se ga volivci spomnijo na

volitvah. Tako je bilo včeraj in tako bo

jutri: podjetja v gospodarski krizi so

priložnost, če hočete očiščevalna voda

za krizo političnih elit.

Pa zaradi tega ne bom vila rok proti

nebu, najprej zato, ker bo skupaj šestnajst

milijonov evrov za dve pomurski

podjetji kot makovo zrno med nekaj sto

milijoni, ki jih bo država nasula za reševanje

bank, pa tudi – med vrsticami

– da bo pri tem vsaj zapitek iztisnila iz

domačih elit globalizacijskega obdobja.

Nepreslišano

Državna pomoč Aha Modi

Bi sedanje vodstvo kupilo Muro?

Naročnik

Z nakupom bi imeli enake pogoje kot Aha Moda

Karikatura Anton Buzeti

Vlada je v četrtek na redni seji sprejela

sklep, da dodeli finančno spodbudo

podjetju Aha Moda za investicijski

projekt Vzpostavitev sodobnih

poslovnih procesov in revitalizacija

blagovne znamke Mura v višini

5.815.872,00 evrov.

Na Ministrstvu za gospodarstvo so

pojasnili, da se bo spodbuda v skladu

s pogodbo, ki bo sklenjena med podjetjem

Aha Moda in Ministrstvom za

gospodarstvo, lahko izplačala v dveh

delih, v letu 2011 je vrednost spodbude

4.425.120,00 evrov in ostanek

1.390.752,00 evrov v letu 2012. Predmet

sofinanciranja so stroški podjetja pri izvedbi

investicijskega projekta, in sicer:

stroški materialnih investicij, stroški nematerialnih

investicij in stroški odpiranja

novih delovnih mest. Družba mora

prikazati stroške z računi in za vrednost

sofinanciranja navedenih stroškov predložiti

prvovrstno bančno garancijo. Investicija

in delovna mesta morajo biti

ohranjena v regiji še pet let.«

Nadaljevanje na 3. strani

2 | Vestnik | 5. maja 2011 aktualno

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Nafti 10 milijonov

Da se

podjetje reši

pred stečajem

Pri iskanju partnerja

so meje fiktivna zadeva

Vlada je sprejela sklep o dokapitalizaciji

Nafte Lendava z desetimi milijoni evrov.

Od tega bo 6,6 milijona prejela kmalu,

3,4 milijona pa po rebalansu proračuna.

Pobudo za dokapitalizacijo je dalo

vodstvo Nafte Lendava, če spomnimo,

zaradi ugotovljene finančne in kapitalske

neustreznosti prvič že konec lanskega

leta, vendar takrat neuspešno. In ker

so na prvo žogo ostale neme tudi banke

upnice, lendavski družbi ni ostalo drugega,

kot da sta najbolj zavoženo Nafto

Petrochem s poslovnim deležem rešili

Nafta Geoterm in Nafta Strojna.

Kapitalski popravek februarja letos

znotraj Naftinega dvorišča je povezane

družbe res zadnji trenutek rešil pred

stečajem, vendar jim ni zagotovil prihodnosti.

In te jim ne morejo dati niti državni

milijoni, ki pa so vendarle ključni

pri izpeljavi sanacije. Ob državi kot lastnici

so tu še banke upnice, s katerimi

se vodstvo Nafte pogaja o reprogramiranju

posojil, prav tako z dobavitelji

(pogajanja za milijona evrov je potrdil

tudi direktor Geoplina) in zaposlenimi,

katerim bo prav tako naložen del bremena.

Šele potem, ko bodo vsi dali karte

na mizo, se lahko začnejo pogovori o

strateškem partnerju. »Vsi deli družbe

želijo dobiti strateškega partnerja,« pravi

direktor Nafte Lendava Cveto Žalik,

ki je prepričan, da ga bodo našli. »Iskali

ga bomo povsod, saj so meje fiktivna zadeva,«

odgovarja na vprašanje, ali ga je

mogoče najti doma ali v tujini.

M. H.

Vlada na preizkušnji

Volitve – želja ali realnost?

Lokalni politiki preračunavajo možnosti – Poslanci za predčasne volitve odvisno od možnosti ponovne izvolitve

Nadaljevanje s 1. strani

Različni obeti

Član izvršilnega odbora SDS Silvo

Šarkanj meni, da bi vlada zaradi neuspešnega

dela že morala odstopiti:

»Izid referenduma o pokojninski reformi

ne vpliva na nujnost zamenjave

sedanje vlade, saj bi ta že morala odstopiti.

Vsekakor so za izhod iz vladne,

politične in gospodarske krize predčasne

volitve praktično edina učinkovita

rešitev. Le s predčasnimi volitvami je

mogoče doseči dovolj veliko politično

podporo za uspešno vodenje vlade in

upravljanje države. Zamenjava mandatarja,

rekonstrukcija sedanje vlade

ali tehnična vlada ne bi rešili ničesar,«

pravi Šarkanj, ki kljub temu pojasnjuje,

da v stranki zaenkrat izvajajo zgolj

aktivnosti, ki so predvidene po letnem

načrtu aktivnosti, v katerem pa zaenkrat

predčasne volitve niso predvidene,

zato so tudi vsi postopki v stranki

glede volitev zaenkrat tempirani na redne

volitve leta 2012.

»Če bo nizki podpori vlade, ki že

sproža vprašanje njene legitimnosti,

sledil še referendumski 'padec' pokojninske

reforme, so predčasne volitve

najboljša rešitev za Slovenijo,« pravi

predsednik prekmurskega regionalnega

odbora NSi Jožef Horvat, ki

meni, da bo glede na trenutno politično

in gospodarsko stanje ter stanje

duha v Sloveniji Nova Slovenija

gotovo prišla v državni zbor: »Raziskave

javnega mnenja in raziskave,ki

jih izvaja stranka sama, to napovedujejo

in kažejo, da Slovenija potrebuje

Novo Slovenijo in njene odgovore na

ključna vprašanja, ki danes obremenjujejo

slovensko družbo.«

Predsednik območne organizacije

Socialnih demokratov in predsednik

konference največje vladne stranke

dr. Andrej Horvat meni, da bi bil neuspeh

pokojninske reforme v vsakem

primeru pravi čas za razmislek: »Gre

za mejnik, pri katerem bi bilo treba

razmisliti, ali se morajo karte na novo

premešati.«

Predsednik pomurskega pokrajinskega

odbora stranke Zares Janez Kar-

Mitja Slavinec : »Predčasne volitve so malo verjetne glede na sistem, ki ga imamo.«

Za Vital Glammy prisilna poravnava

Prijavili 1,2 mio. evrov terjatev

Fotografija Jure Zauneker

doš meni, da je pokojninska reforma

nujna: »Bojim pa se, da se bo na referendumu

glasovalo o vladi in ne o

pokojninski reformi, zato menim, da

bi bilo za reformo dobro, če bi predsednik

vlade sprejel pobudo Gregorja

Golobiča in skupaj s predsednico

LDS odstopil pred referendumom. V

predčasne volitve ne verjamem, v nobenem

primeru pa jih ne bi povezoval

z referendumom.«

Proti predčasnim volitvam je tudi

vodja lokalne SNS in poslanec državnega

zbora Miran Györek: »V stranki

nismo za predčasne volitve. Mandat

naj se izpelje do konca, tako je tudi s

praktičnega vidika najboljše.«

Še dodaten razmislek pa bo moral

opraviti predsednik soboškega

mestnega odbora LDS dr. Mitja Slavinec,

saj bo že 28. maja tudi volilni

kongres stranke LDS, na katerem se

bosta za predsedniško mesto spopadla

aktualna predsednica in ministrica

za notranje zadeve Katarina Kresal

in predsednik državnega sveta mag.

Blaž Kavčič. Slavinec, ki se še ni odločil,

katerega kandidata bo podprl,

sam pa bo najverjetneje kandidiral za

člana sveta stranke, o predčasnih volitvah

pravi: »Počakajmo na rezultat

referenduma, potem bomo lažje razmišljali

in se odločali, so pa predčasne

volitve malo verjetne glede na sistem,

ki ga imamo.«

Timotej Milanov

Naročniki, s kuponom dobite darilo!

V mesecu, ko slavite rojstni dan, imate možnost izbrati

darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu

Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi

Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do

100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.

Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve

kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo

o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika.

Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo

za fizične osebe.

KUPON mali oglas čestitka (označi)

Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:

Upniki februarja pozvani k spremembi terjatev v lastniške deleže

Družba Vital Glammy, ki opravlja dejavnost

institucionalnega varstva starejših

v Domu starejših občanov Kuzma, je od

14. decembra v postopku prisilne poravnave.

Predlog je zaradi insolventnosti

družbe podalo novo vodstvo, mag.

Iztok Čegovnik, ki je 12. oktobra zamenjal

dotedanjo direktorico Pepico Glamuzina.

Slednja in hčerka Nina Glamuzina

od tega dne v podjetju tudi nimata

več lastništva.

Novi lastnik je tako družba I. A. G. Poslovne

finance, d. o. o., v lasti Andreja

Kaca, katerega odvetniška družba zdaj

Ljutomerski Ultramarin v rokah modne oblikovalke

v pravnih zadevah tudi zastopa podjetje

Vital Glammy. V postopku prisilne poravnave

je terjatve prijavilo 37 upnikov,

katerim je prisilni upravitelj Tomaž Kos

priznal milijon 260 tisoč evrov terjatev.

Največ izterjuje Krekovi družbi za storitve,

674 tisoč evrov, ter za državne institucije,

169 tisoč evrov. Zadnje dni februarja

je družba obvestila upnike o spremembi

osnovnega kapitala zaradi finančnega

prestrukturiranja in jih pozvala k vpisu

in vplačilu novih vložkov s spremembo

terjatev v lastniške deleže. Čas za to se

je iztekel prve dni aprila. Kdo od upnikov

se je odločil za konverzijo terjatev po

javno dostopnih podatkih, še ni znano,

aprila objavljeno mesečno poročilo dolžnika

okrožnemu sodišču pa o poslovanju

v marcu razkriva, da družba s prihodki

plačuje sprotne obveznosti. Direktor

družbe Vital Glammy Iztok Čegovnik, ki

je tudi ustanovitelj in zastopnik v družbah

Certo, Betnava in Krekova družba za

storitve, je pred časom napovedal, da bo

za podrobnejšo predstavitev poslovanja

družbe pod starim vodstvom in finančne

sanacije sklical tiskovno konferenco.

Majda Horvat

Ljutomerčani odplačujejo

dolg za nakup v Srbiji

Bojan Lenič ni več večinski lastnik – Ostaja njegov zastopnik Lenart Skok

Rojstni dan naročnika v času od 1. 5. do 31. 5. 2011. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.

Staniša Nikolič je februarja postal novi

član nadzornega sveta v ljutomerskem

podjetju Ultramarin, d. d., ki je nastalo

iz nekdanjega Imgrada. Imenovali so ga

na februarski skupščini družbe, kjer je

Staniša Nikolič nastopil tudi kot edini

udeleženec in pooblaščenec delničarke

Madelaine Cardero Acosta. Slednja tako

formalno obvladuje 51,13 odstotka kapitala

ljutomerske družbe.

Skupščina družbe Ultramarin, ki je

sklepe sprejela z 51,13 odstotka zastopanosti

kapitala, torej le z glasom Nikoliča,

je za drugega člana nadzornega sveta

imenovala Lenarta Skoka, nadzornika v

družbi ID investicije, investicijska družba,

d. o. o., s sedežem v Ljubljani in na

redni letni skupščini družbe julija lani

pooblaščenca Bojana Leniča, prejšnjega

večinskega lastnika ljutomerskega podjetja.

Zanimivo pa je, da ima družba ID

investicije na istem naslovu, kjer stanuje

večinska lastnica družbe Ultramarin,

svojo poslovno enoto Dobra vila Bovec.

Letošnja skupščina družbe Ultramarin

je bila torej sklicana le zaradi menjave lastništva

in posledično dveh članov nadzornega

sveta, na njej pa tokrat ni bilo

pooblaščenke družbe Avtoimpex, d. o. o.

v stečaju, ki se je udeležila skupščine julija

lani. Na njej so med drugim odločali,

da bilančni dobiček v višini 285 tisoč

evrov ostane nerazporejen in da postopoma

prodajo delež v družbi Poliester

Priboj za zmanjšanje obveznosti do bank.

Te so znašale zadnji dan leta 2009 1,7 milijona

evrov, od tega največ prav za nakup

podjetja Poliester Priboj v letu 2008.

Večinska lastnica podjetja Ultramarin,

ki je prišla v Slovenijo s Kube, je tesno povezana

z modnim butikom Farandula v

Ljubljani, bolj kot to pa je zanimivo, da je

v podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo poliestrskih

izdelkov, predvsem za plovila,

vstopil Staniša Nikolič, ki je bil do februarja

2008 tudi član nadzornega sveta v družbi

Delo – TČR v lasti Mateja Raščana.

Majda Horvat

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

vroče

Kaj je z gradnjo Mercatorjevega središča v Murski Soboti?

Tehnika na Plese

Že nekaj mesecev prihaja na vprašanja o začetku gradnje v središču mesta iz

Poslovnega sistema Mercator enak odgovor: pridobivamo gradbeno dovoljenje

Državna pomoč Aha Modi

5. maja 2011 | Vestnik | 3

Bi sedanje vodstvo

kupilo Muro?

Z nakupom bi imeli enake pogoje kot Aha Moda

Namesto selitve širitev Mercatorjeve trgovine na Plesah – zaenkrat

navljajo prazne prostore v neposredni

bližini Mercatorjevih trgovskih polic.

Iz teh prostorov se je že pred leti izselil

Merkur v novo stavbo v Markišavski

ulici. Tudi dejstvo, da so v minulih

dneh kupce ponovno ustavljali anketarji

in jih spraševali o zadovoljstvu s ponudbo

in lokacijo Marcatorja na Plesah,

je mnogim povečalo dvome o tem, da

se bo Mercator sploh kdaj selil iz nek-

Medtem so tudi kupci opazili, da se na

Plesah nekaj dogaja. Medtem ko so prejšnja

leta upali, da pomeni praznjenje trgovskih

prostorov v bližini hipermarketa

Mercator zgolj to, da se bo Mercator

v Murski Soboti kmalu selil na novo lokacijo

v središču mesta, so jih zadnje

dni presenetili gradbeni delavci, ki obdanje

proizvodne hale in z območja pri

tovarni Mura.

Tanja Durin iz Mercatorja je na naše

poizvedovanje odgovorila: »Za pričetek

gradnje novega Mercator centra Murska

Sobota je treba prej urediti vse za

pridobitev gradbenega dovoljenja. Postopki

potekajo, in ko bo vse urejeno,

bomo lahko postopoma sporočali več

o tem projektu. Sicer pa bo Mercator

kmalu prenesel ponudbo tehničnega

blaga v novo prodajalno v Mercator

na Plesah. Nova prodajalna bo na

1500 kvadratnih metrih notranje in še

enkrat toliko zunanje površine ponujala

široko izbiro bele tehnike, akustike,

kopalnic, orodja ter izdelkov za dom in

vrt. Nova pa bo tudi ponudba osnovnih

gradbenih materialov.« Obljubljajo, da

bo prodajalna opremljena po najnovejših

standardih, zato so potrebna tudi

gradbena in inštalaterska dela. Obenem

bodo na lokaciji na Plesah prenovili

in razširili trgovino s pohištvom in

izdelki za dom. Odprtje načrtujejo že

v drugi polovici maja, zato je umestno

vprašanje za Tanjo Durin, ali to pomeni,

da se Mercator sploh ne bo nikoli

selil v središče mesta?

»Ne, le ponudbo tehničnega blaga

bomo s treh prodajnih mest (akustika v

Blagovnici v Slovenski ulici, prodajalna

Rola v Slomškovi ulici in semenarna v

Kocljevi ulici) prenesli in razširili v centru

na Plesah,« je odgovorila.

Bernarda B. Peček

Fotografija Nataša Juhnov

Nadaljevanje s 1. strani

K temu dodajajo: »Podjetje Aha Moda

in prijavitelj projekta tuje podjetje

Buxton Invest Limited London sta navedla,

da so nameravali sredstva odkupiti

že na prejšnji dražbi, ki pa je

bila prestavljena. Spodbuda bo lahko

dodeljena šele po podpisu pogodbe z

Ministrstvom za gospodarstvo in po

prejemu zahtevka z ustreznimi računi

in dokazili o nastalih upravičenih

stroških.

Zdaj se je na lokalni ravni naenkrat

pojavil problem. »Poznavalci« si postavljajo

vprašanje, zakaj Mura ni mogla

do teh sredstev pred stečajem in ali bi

preživela oziroma zakaj tega denarja

ni moglo dobiti neposredno podjetje

Mura in partnerji. Z resnim odnosom

prevladujočega aktivnega lastnika

Mure Valantovega NFD-ja in njegovega

asistenta Zvona verjetno tudi takrat

ta pomoč ne bi bila vprašljiva. Drugo je

vprašanje Mure in partnerjev. Mura in

partnerji so v lasti Mure, d. d., ki pa je

v stečaju. Iz stečajne mase družbe pa

se morajo poplačati upniki. Če upoštevamo

pozitiven izid poslovanja družbe

Mura in partnerji, bi bila za družbo

ugodna druga pot reševanja in ne prodaja.

Možna bi bila konverzija terjatev

upnikov v lastniške deleže in s tem aktiviranje

upnikov kot novih lastnikov

družbe. Toda ta pot po naši stečajni

zakonodaji ni možna.

Izračun je preprost, ob 5,8 milijona

državne pomoči za vzpostavitev

poslovnih procesov in revitalizacijo

blagovne znamke ter nadomestilih za

nove zaposlitve 930 delavcev se približamo

izklicni ceni za Muro in partnerje

na javni dražbi. Stečajni upravitelj

Mure, d. d., Branko Đorđevič sicer ne

želi komentirati teh ozadij, priznava

pa, da je skupina Aha v Muri aktivna

že od časa, ko je pokazala zanimanje

za nakup. To pomeni, da v ozadju posredno

kreira določene poslovne poteze.

To, da ima družba Mura in partnerji

zdaj že zaposlenih skoraj toliko

delavcev za določen čas, kot je obljubljenih

novih zaposlitev, tako ne preseneča.

Preseneča pa ponovna vstaja

ideje o zaščiti Mure. O tej zaščiti bi

bilo treba razmišljati neposredno po

stečaju Mure. Odprto vprašanje je, zakaj

se je takrat ubrala pot političnega

lobiranja in se ubira danes. Ob dokaj

jasni stečajni zakonodaji in napovedi

ter realizirani aktivni vlogi države

pri sanaciji Mure nihče v tem okolju

ni imel potence, da bi se organiziral –

ustanovil podjetje in si poiskal tujega

(četudi slamnatega) sovlagatelja ter se

vključil v projekt, kot je to storila skupna

Aha.

Priložnost še ni izgubljena, navsezadnje

je za Muro in partnerje razpisana

javna dražba, to pa pomeni, da imajo

možnost za nakup tudi drugi zainteresirani

kupci, navsezadnje tudi vodstvo

Mure in partnerjev. Če ima denar za

kupnino ali partnerja, ki ga bo pri tem

finančno podprl, ni nobene bojazni, da

na dražbi ne bi uspelo. K temu je treba

dodati, da bo imelo enake možnosti

za nadaljevanje poti, kot ga ima skupina

Aha. Slednji je bilo 5,8 milijona

evrov dodeljenih pogojno, če bo kupila

Muro na dražbi. Če bo uspel drug dražitelj,

bo, kot je razumeti, imel vladni

sklep podobne pogoje, kot jih bo imela

skupina Aha. »Za finančno spodbudo v

okviru neposrednih tujih investicij se

lahko prijavi vsako podjetje, ki meni,

da izpolnjuje pogoje, ki so določeni v

Zakonu o spodbujanju tujih neposrednih

investicij in internacionalizaciji

podjetij, vendar mora oddati svojo

vlogo, še preden se začne izvajati investicijski

projekt (pogoj nujnosti),« pojasnjujejo

na ministrstvu. Glede na vse

slišano o Muri in partnerjih iz Mure in

partnerjev in novi perspektivi Mure bi

ravno zaradi tako uspešno zastavljene

nove poti pričakovali, da vložek v

Muro in partnerje ni nobeno poslovno

tveganje, ampak uspešna naložba.

Očitno pa je, da Pomurje še ni sposobno

delovati na ta način, zato so že začele

zasedati lože, katerim pa bi moralo

enkrat postati jasno, da Mura brez

definiranega lastništva lahko samo še

životari.

J. Votek

Zaradi ilegalnih stav kriminalisti razkrinkali hudodelsko združbo

V štajerski stavnici tudi pomurski nogometaši

Policijske akcije proti stavniški mafiji niso niti najmanj zaobšle pokrajine ob reki Muri – Najpogosteje stavili na tri gole na tekmo

Jeseni 2009 je nemški preiskovalni

urad iz Bochuma razkril razsežnosti

nogometne afere, v katero naj bi bilo

vpletenih več evropskih držav, tudi

Slovenija. Hrvaški Urad za boj proti

organiziranemu kriminalu in korupciji

pa je letos januarja končal akcijo

Offside, s katero je stopil na prste

združbi, ki se je ukvarjala s prirejanjem

nogometnih tekem. Vrh kriminalne

organizacije, v katerem sta bila

tudi nekdanji vratar soboške Mure

Dino Lalič in nekdanji obrambni igralec

lendavske Nafte Admir Suljič, je

priznal krivdo.

Konec lanskega leta so se zganili

tudi slovenski kriminalisti ter v akciji

z imenom Žoga zbirali obvestila

in opravili posamezna preiskovalna

dejanja, povezana z domnevnimi nepravilnostmi

pri prirejanju nekaterih

izidov nogometnih tekem. Policija je

Lendava bojišče za barone

V obubožanih nogometnih klubih,

kjer igralci dobivajo drobiž namesto

obljubljenih visokih plačil na

bančne račune, svoje očitno pristavijo

pridaniči, ki postransko stvar

na svetu spreminjajo v svojo stavniško

igro.

Nogometaš, ki je že več mesecev

brez plače, verjetno ni imun na ponudbe

stavniških baronov, ki ponujajo

deleže pri delitvi plena v štirimestnih

številkah. Tudi Declan

Hill, kanadski raziskovalni novinar

in avtor knjige The Fix, v kateri je

opisal delovanje mafijskih združb,

ki so prirejale nogometne rezultate,

je že konec leta 2009 napovedal,

da bo eno »naslednjih bojišč za prirejanje

rezultatov prav Slovenija«.

Eden od obtoženih pa je, denimo, v

postopkih v Bochumu izjavil, da je

bilo med drugim dogovorjeno srečanje

slovenskega prvenstva med

Labodom Dravo in Nafto 11. aprila

2009. Dvoboj se je razpletel s štiri

proti ena za Ptujčane, tekma pa naj

bi prinesla stavniški mafiji več deset

tisoč evrov zaslužka.

potem kazensko ovadila tri nekdanje

igralce lendavske Nafte. Preiskovalci

so po besedah Simona Goluba, vodje

oddelka za finančno kriminaliteto

in pranje denarja generalne policijske

uprave, ugotovili, da »je bilo potrjeno

vplivanje na rezultate dveh odigranih

tekem, pri čemer je bilo to manipuliranje

udejanjeno z željo po pridobivanju

večjih zaslužkov na tujih stavnicah«.

Domnevno je šlo za podkupnino

5000 evrov, v obeh tekmah pa je igrala

Nafta. Pod drobnogled so kriminalisti

sicer vzeli sedem tekem prve slovenske

nogometne lige.

Vzporedno je tekla tudi policijska

preiskava o delovanju domnevne štajerske

kriminalne združbe, ki je menda

z organizacijo ilegalnih stav, kjer

so bile kvote za pravilne napovedi bistveno

večje kot na uradnih stavnicah,

zaslužila najmanj 250 tisoč evrov.

Združba je več kot očitno skrbela še

za to, da so se sumljivi rezultati nogometnih

tekem razpletli v njihovo

korist. V stavnici je igral po poročanju

medijev tudi nekdanji nogometaš

Mure Ermin Rakovič.

Eden od tistih, ki je stavil na pare

mariborske črne stavnice, nam je povedal,

da se je najpogosteje stavilo na

tri gole na tekmo, med drugim pa je

odigral stave skupaj z nekaterimi nekdanjimi

igralci Mure. Posamezna vplačila

so znašala tudi po več tisoč evrov.

Tudi policist, ki zaradi občutljivosti

zadeve želi ostati neimenovan, je v zadnji

sezoni propadle Mure v prvi ligi

na enem od mejnih prehodov s Hrvaško

ustavil že omenjenega Rakoviča,

takrat napadalca kluba iz Fazanerije.

»Spominjam se, da je to bilo na dan

tekme, v nedeljo. Rakovič je vozil črn

avto z ljubljanskimi registrskimi tablicami,

pri sebi pa je imel dva ali tri

stavne lističe hrvaške stavnice,« je povedal

policist. Dodal je še, da je bil nogometaš

nekoliko nervozen: »Mislim,

da je stavil tudi na tekmo Mure.«

Andrej Bedek

Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik

Kovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs.

Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za

fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763

203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom

o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 | Vestnik | 5. maja 2011 gospodarstvo

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Vipoll iz Bučečovec

Polnilni stroji na vseh celinah

Podjetje, ki lahko opredeli razvojno filozofijo Pomurja

V ekonomski in sistemski teoriji velja,

da so gibalo razvoja v posameznih

okoljih majhna in srednja podjetja, ki

so prilagodljiva in odzivna na dogajanje,

presegajo toge organizacijske

modele in omogočajo visoko stopnjo

kreativnosti na vseh ravneh delovanja

podjetja. Tega, kot kaže, združenja

in funkcionarji te regije ne razumejo.

Zanje je še vedno ključen problem

prenizka dodana vrednost pomurskega

gospodarstva. To drži, toda pri iskanju

poti iz tega problema, če za iskanje

sploh obstaja volja, se lotevajo

napačnih poti.

V Pomurju pa so podjetja, ki podirajo

ta stereotip in ki jih je treba obravnavati

kot ključna za nadaljnji razvoj

in kadrovsko revitalizacijo regije. Vipoll

iz Bučečovec je brez dvoma eno

takih, ki od vsega začetka v devetdesetih

letih izdeluje investicijsko opremo

za potrebe živilske industrije –

predvsem za proizvajalce pijač– pod

lastno blagovno znamko. Podjetje je

ustanovil zdaj že pokojni Stanko Zver,

nekdanji vodja razvoja v TPO Radenska.

Ker proizvodnja polnilne opreme

zaradi sistemskih blokad v Radenski

ni zaživela, so ključni ljudje odšli na

svoje. Ko je oče začel, pravi Stanko

Zver, sin pokojnega Stanka Zvera in

zdaj eden od direktorjev družbe, ki

skrbi za prodajo – poleg njega sta še

brat Simon, ki skrbi za tehnologijo in

razvoj, in sestra Suzana Zver Pangeršič,

ki je odgovorna za finance in nabavo

–, se je ravno zaradi tega, da mu

ne bi kdo kaj očital, najprej usmeril v

proizvodnjo črpalk in sterilizatorjev

za potrebe vinarjev. Proizvodnjo polnilnih

strojev so začeli leta 2000. Najprej

so bile to manjše linije za polnjenje

v stekleno embalažo, postopoma

pa so razvili stroje za polnjenje pločevink

in plastične embalaže.

Solastniki in direktorji v družinskem podjetju Vipoll, ki ga je ustanovil njihov oče

Stanko Zver: Stanko, Suzana in Simon.

Kakovost strojev, predvsem prilagojena

ponudba manjšim in srednjim

proizvajalcem – omejili so se na zmogljivost

za polnjenje od osem do 50

tisoč enot na uro –, jim je odprla pot

na tržišče. Stanko Zver poudari, da sta

kakovost in prilagodljivost strojev postopoma

prerasli v ponudbo celotne

polnilne linije tudi za velike proizvajalce

pijač in vzdrževanja. Za uspeh v

industriji pijač, ki je tehnološko zahtevna,

je ob izpolnjevanju tehnoloških

standardov pomembno poznavanje

trga. Uspeh in reference na nemškem

trgu so jim odpirali poti na druge trge

in temu je sledila izredna rast obsega

proizvodnje. V letu 2007 so se približali

osmim milijonom evrov realizacije,

leto pozneje pa so zaradi lastniških

sprememb pri enem od najpomembnejših

partnerjev v Romuniji in odpovedi

naročil zašli v globoko krizo, ki bi

lahko bila usodna. Zaradi visoke dodane

vrednosti so imeli rezerve, da so

Fotografija Jurij Zauneker

zadržali zaposlene z znanjem. To in

tudi kriza pa sta bila razloga za ponoven

dvig in rast družbe. Ta se je začela

leta 2009. Stanko Zver pravi, da je

kriza čas, ko proizvajalci klestijo stroške

ter iščejo cenejše in kakovostne

ponudnike opreme, in to je bila priložnost

za Vipoll. Opozori tudi, da ne

glede na krizo vsako resno podjetje za

preživetje potrebuje naložbe, in ravno

to je morda prednost proizvajalcev investicijske

opreme.

Referenčni trg podjetja Vipoll je še

vedno Nemčija, pomembne so tudi

Avstrija in države nekdanje Jugoslavije,

predvsem Kosovo v letu 2009,

utrdil pa se je tudi na drugih evropskih

trgih in v državah nekdanje Sovjetske

zveze. Prodajali so še v Iran in

Indijo, to pa ni nepomembno, saj gre

za rastoče trge, kjer povpraševanje po

investicijski opremi za živilskopredelovalno

industrijo raste. Ta mesec

končujejo montažno linijo v Braziliji,

odpira pa se jim še en pomemben trg,

Rusija. Lani so namreč prvič izdelali

dva stroja za potrebe domačih proizvajalcev

in polnilcev pijač.

Podjetje je s 75 zaposlenimi in dvajsetimi

najetimi delavci lani ustvarilo

11 milijonov evrov ali okrog 170 tisoč

evrov na zaposlenega. Letos bo realizacija

podobna, saj imajo že zdaj do

oktobra prodano proizvodnjo. Proizvodnja

investicijske opreme je tehnološko

in tudi finančno zahtevna,

zato jamstva za naročila kupci pokrijejo

z delnimi predplačili, proizvajalec

pa mora za resnost svoje ponudbe naročniku

predložiti bančno garancijo.

Podjetje je s 75

zaposlenimi in

dvajsetimi najetimi

delavci lani ustvarilo

11 milijonov evrov ali

okrog 170 tisoč evrov

na zaposlenega. Letos

bo realizacija podobna,

saj imajo že zdaj do

oktobra prodano

proizvodnjo.

In tu Stanko Zver omeni banko NLB

divizija Pomurje, ki jih redno servisira

in jim je pomagala tudi v poldrugem

letu krize.

Stanko Zver pravi, da domače poslovno

okolje ni idealno, vendar je to

treba vzeti v zakup. Ob tem prizna,

da ima država v zadnjem času posluh

za razvojna vlaganja manjših podjetij.

Sami so dobili pomoč za nakup

dveh sodobnih strojev, v drugi polovici

leta pa načrtujejo nova vlaganja v

opremo in širitev proizvodnih prostorov.

Eden od večjih problemov je obdavčitev

dela, vendar ne s prispevki,

ampak drugimi davki, ki obremenijo

plačo. Prepričan je, da obdavčitve dela

ni mogoče obravnavati v luči obdavčitve

zajamčene plače, ampak predvsem

višje in visoko izobraženih kadrov

v podjetjih. Za primerjavo pove,

da delavec z 2000 evri neto plače pri

nas stane 8000 evrov, v Nemčiji pa le

6000. Skratka ne gre zgolj za profitno

razmišljanje, ampak predvsem za

to, da obremenitev plače omejuje dobro

plačilo dobremu delavcu, predvsem

tehnično izobraženemu kadru,

ki je v razvitih evropskih državah deficitaren

tako kot pri nas in obstaja

nevarnost njegovega bega.

J. Votek

Po prvem maju si mnogi obetajo več dela in zaposlitev v Avstriji in Nemčiji

Dobri delavci deficitarnih poklicev

so iskani tudi pri sosedih

Že v preteklosti so mnogi gostinski, gradbeni in strokovno usposobljeni delavci našli bolje plačano delo

v sosednjih avstrijskih ali še bolj oddaljenih nemških mestih

In kako bo z deficitarnimi kadri po prvem

maju? Tako kot je mnoge motilo, da

sta si državi Avstrija in Nemčija, v katerih

je bilo v preteklosti največ ekonomskih

emigrantov iz Pomurja, po vstopu Slovenije

v EU izposlovali podaljšanje omejevanja

vstopa tujih izvajalcev in delavcev

na njihov trg, tako zdaj mnogi s strahom

pričakujejo letošnji prvi maj. Maja bosta

namreč državi ukinili delovna dovoljenja

oziroma bo ukinjena omejitev opravljanja

storitev na področju zaščitenih storitev

za napotene delavce, ki so državljani

Slovenije. Za državljane tretjih držav bosta

Avstrija in Nemčija še naprej preverjali

stanje trga, medtem ko za državljane

Bolgarije in Romunije ostajajo omejitve

do 31. 12. 2011 z možnostjo podaljšanja do

31. 12. 2013.

Tudi mnogi pomurski obrtniki in

mali podjetniki si od maja dalje obetajo

Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanje

Na Zavodu Republike Slovenije za

zaposlovanje, OS Murska Sobota

je trenutno razpisanih več kot 90

prostih delovnih mest. Delodajalci

imajo največje potrebe v storitvah

in gradbeništvu.

več dela v teh sosednjih državah, kjer so

do zdaj njihova stanovska združenja ob

podpori državnih organov čuvala svoj

trg. Načeloma velja pravica do občasnega

opravljanja storitev le za čas 183 dni,

po tem času je treba ustanoviti podružnico

ali podjetje in prijaviti prihodke

v podružnici. Dohodnina oz. davek od

dohodkov delavcev oz. samozaposlenih

oseb se mora prav tako po 183 dneh dela

prijaviti v državi opravljanja storitve, saj

postanejo fizične osebe davčni rezidenti

države, kjer opravljajo delo. V primeru

napotitve iz države članice v drugo

državo članico veljajo standardi socialnega

zavarovanja države, ki je delavca

napotila, če napotitev ne bo presegla 24

mesecev. Napoteni delavci morajo imeti

pri sebi dokazilo o socialnem zavarovanju

iz svoje domovine: ustrezno potrdilo

E101 oziroma potrdilo A1, ki ga izda

Najbolj iskani delavci v tem tednu:

elektrikar elektronik – 30, delavec brez poklica

– 14, avtomehanik – 5, ekonomskokomercialni

tehnik – 3, frizer – 3, natakar

– 3, zidar – 3.

Iščejo se tudi:

gradbeni tehnik – 2, tesar – 2, varilec – 2,

komercialist (vsš) – 1, kozmetični tehnik –

1, kuhar – 1.

Več informacij o prostih delovnih mestih

in seznam vseh aktualnih prostih delovnih

mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev

lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih

ter na internetni strani www.ess.gov.si.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

In kako prijaviti svojo storitev v Avstriji.

V Vestniku posredujemo le nekaj osnovnih

informacij, zainteresiranim pa so pripravljeni

pomagati na obrtno-podjetniški

zbornici. Obstajata dve prijavi tako

za fizične osebe kot pravne osebe. Prijavo

morate poslati na Bundesministerium

für Wirtschaft, Familie und Jugend, Abteilung

I/9, Stubenring 1, 1011 Wien (post@

i9.bmwfj.gv.at). Priloge k prijavi storitve

mora prevesti sodni tolmač, in sicer: izpisek

iz registra Ajpes, EU-potrdilo, ki ga

izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

(kontakt: Jana Verač), izpisek iz obrtnega

registra, potrdilo o državljanstvu in

potrdilo o izobrazbi. Avstrijski urad potem

slovenskemu podjetju potrdi opravljanje

storitev tudi v Avstriji pod enakimi

pogoji, kot veljajo za avstrijska podjetja.

Prijava velja za eno leto in jo je treba vsako

leto obnoviti. Pogoj za priznavanje poklicne

kvalifikacije je, da je ponudnik storitve

opravljal delo vsaj dve leti v zadnjih

desetih letih v državi, od koder prihaja.

Strokovna usposobljenost pa se lahko dokazuje

tudi z javnoveljavno pridobljeno

izobrazbo. Področje priznavanja poklicnih

kvalifikacij ureja direktiva 2005/36/

ES. Za prijavo napotenih delavcev, ki so

državljani članic EU, potrebujete Potrdilo

o napotitvi (Meldung einer Entsendung

nach Österreich), ki mora vsebovati: ime

in naslov slovenskega delodajalca, ime

in naslov avstrijskega naročnika, ime,

rojstni datum, številko socialnega zavarovanja,

potrdilo o državljanstvu napotenih

delavcev, začetek del in predvideno

trajanje del, kraj opravljanja del oz.

izvajanja storitev in tudi podatke o višini

plač posameznega delavca. Prijavo morajo

oddati pri Centralni koordinacijski

točki za nadzor ilegalnega zaposlovanja

(KIAB) pri BMF (Zvezno ministrstvo za

finance). Slovenski delodajalec mora napotenim

delavcem v Avstriji izplačati plače,

kot so določene po tarifah za podobna

dela v Avstriji. Avstrijski organi preverjajo

izplačila na podlagi pogodb o zaposlitvi s

slovenskim delodajalcem. Preverijo podpisano

pogodbo o opravljanju storitev z

avstrijskim naročnikom. Predvsem mora

biti višina pogodbenega zneska ustrezna,

da zagotavlja plačila delavcev v višini

plač, kot jih imajo avstrijski delavci. Delodajalec

mora delavcem tudi zagotavljati

odmore in počitke v skladu z avstrijsko

delovnopravno zakonodajo ter spoštovati

predpise iz varstva iz zdravja pri delu.

V Avstriji je v sektorju gradbeništva treba

prijaviti delavce v sklad za gradbene

delavce (BUAK). V ta sklad mora vplačevati

vsako podjetje, ki v Avstriji opravlja

dela na področju gradbeništva. Vplačila

v ta sklad so visoka, celo do 30 evrov na

dan za enega delavca. Namen sklada je

izplačilo denarja za letni dopust teh delavcev.

Na podlagi zahtevka pa ti delavci

po določenem času prejmejo nakazila od

sklada BUAK.

Bernarda B. Peček

Če boste po 1. maju

delali v Avstriji

- odprava delovnih dovoljenj,

- prijava storitev na ministrstvo

za gospodarstvo,

- maja začel veljati zakon proti

socialnemu in plačnemu dopingu

(zaposlenim enake plačne

pogoje),

- tuja podjetja – delodajalec v

Avstriji mora imeti na vpogled

potrdilo o prejemkih zaposlenih

v nemščini (pogost inšpekcijski

nadzor, za nižje plače visoke

globe),

- plačilo prispevka za dopust

za gradbene delavce (sklad

BUAK),

- ob individualnem iskanju dela

za regulirane poklice (v Avstriji

jih je prek 200, tudi medicinske

sestre) še vedno dodatne zahteve

(priznavanje kvalifikacije,

znanje jezika).

Če boste po 1. maju

delali v Nemčiji

- odprava delovnih dovoljenj,

- prijava storitev na pristojnem

uradu (ureditev različna glede

na zvezno deželo),

- delavec ne sme biti plačan

manj, kot za isto delo dobi nemški

delavec,

- številne kolektivne pogodbe

in razlike med zveznimi deželami

(upoštevati je treba lokalne

predpise),

- za individualne iskalce zaposlitve

priložnost za zaposlitev

predvsem za tehnične poklice,

- za dlje časa trajajoče delo smiselno

ustanoviti podjetje.

M. H.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Delo UE Murska Sobota v letu 2010

lokalizirano

5. maja 2011 | Vestnik | 5

Še nekaj časa bodo v starih prostorih

Referendumi prinašajo dodatno delo upravnim enotam – Več zaposlenih z univerzitetno oz. visoko izobrazbo in magisterijem

Načelnik murskosoboške upravne enote

Geza Farkaš v svojem letnem poročilu

ugotavlja, da so po zadnjih anketah

z delom zadovoljne stranke in zaposleni.

Še več zadovoljstva pa bi bilo, če bi

v Murski Soboti dobili nove prostore, o

čemer se pogovarjajo že nekaj let.

V letu 2010 je na območju UE Murska

Sobota delovalo 14 krajevnih uradov.

To leto je reševalo in vodilo postopke

84 zaposlenih za 19.979 zadev,

to je tri odstotke več kot v letu 2009.

Ob koncu leta 2010 so na upravni enoti

zabeležili le sedem zaostankov, v letu

2009 pa na primer 40.

Zaposlenim je bilo verjetno v breme

tudi nadpovprečno število referendumov,

ki smo jim lahko priča zadnje

čase. Glede tega Farkaš pravi, da to pomeni

dodatno delo predvsem v logističnem

smislu za zaposlene, zaradi

česar pa tekoče delo ne sme »trpeti«.

Že nekaj časa se pričakuje zmanjšanje

zaposlenih v javnih upravah, za kar si

murskosoboška upravna enota tudi

prizadeva. Ob začetku nastanka upravne

enote je bilo zaposlenih 106, zdaj

pa jih je 84. Drugačna pa je z leti tudi

struktura zaposlenih. Vse več jih ima

univerzitetno oz. visoko izobrazbo ter

magisterij. Kot je še povedal Farkaš, jih

najbolj veseli, da so kljub vse večjemu

obsegu dela in manj zaposlenim stranke

zadovoljne. Ankete namreč kažejo,

da je bila ocena povprečne kakovosti

storitev lani 4,8 (najvišja možna je 5),

kar je največja ocena v zadnjih sedmih

letih in je višja od republiškega povprečja.

Več kot 90 odstotkov strank je

bilo »postreženih« v petih minutah.

Kot konča Farkaš, bi lahko bila ocena

še boljša, če bi delovali v primernejših

prostorih. Kot kaže, bo matična enota

v Kardoševi ulici v Murski Soboti še

nekaj let delovala v starih prostorih.

Gradnja nove stavbe je namreč preložena

v leto 2013 ali še dlje.

C. K.

Geza Farkaš, načelnik UE Murska Sobota, je vesel, da so stranke zadovoljne, saj

so jim v letu 2010 dale najvišjo oceno v zadnjih sedmih letih.

Fotografija Ciril Kosednar

Rojstva

Število vseh rojstev, prijavljenih

na UE MS: 940

Število rojenih z območja UE MS:

436

Smrti

Število vseh smrti, prijavljenih na

UE MS: 919

Število umrlih z območja UE MS:

563

Zakonske zveze

Število vseh zakonskih zvez na

UE MS: 147 (od teh 6 jubilejnih)

Število zakonskih zvez v M. Soboti:

63 (od teh 1 jubilejna)

Število zakonskih zvez na krajevnih

uradih: 84 (od teh 5 jubilejnih)

Velika Polana

Za projekt Dežela štorkelj

Z gradnjo kanalizacije v občini zadovoljni

Tri kratka vprašanja smo postavili

prebivalcem Velike Polane. Sodelujoče

smo vprašali, ali bi morali eno

od ulic v Veliki Polani poimenovati

po Roku Voriju, ki je pogumno preprečil

umor sosede in njene hčerke.

Zanimalo nas je tudi, ali bosta projekt

Dežela štorkelj in ureditev parka

pripomogla k razvoju občine in ali so

prebivalci Velike Polane zadovoljni z

gradnjo kanalizacije v občini.

Da bi morali eno od ulic poimenovati

po Roku Voriju, meni 41 odstotkov

vprašanih, dobra polovica se s

tem ne strinja.

Kar 84 odstotkov sodelujočih meni,

da bosta projekt Dežela štorkelj in

ureditev parka pripomogla k razvoju

občine, sedem odstotkov vprašanih

meni nasprotno. Osem odstotkov anketiranih

je odgovorilo, da naj se denar

nameni za kaj drugega. Večina sodelujočih

v anketi, kar 89 odstotkov,

je z gradnjo kanalizacije v občini zadovoljna,

le dobra desetina sodelujočih

meni, da bi lahko bilo boljše oziroma

z gradnjo niso zadovoljni.

Bi morali eno od ulic v Veliki Polani

poimenovati po Roku Voriju?

55%

Da Ne Ne vem

4%

41%

Za sodelovanje se vsem lepo zahvaljujemo.

Če bi želeli časopis Vestnik

naročiti, nas lahko pokličete v Klicni

studio slepih, številka je 04 51 16 440,

in si ob naročilu izberete tudi lepo darilo.

Ali bosta projekt Dežela štorkelj in

ureditev parka pripomogla k razvoju

občine?

Da

Ne

Denar naj se nameni za kaj drugega

Ne vem

Ste zadovoljni z gradnjo kanalizacije

v občini?

Da Lahko bi bilo boljše Ne

7% 4%

9% 1%

7%

89%

83%

VESTNIK lahko kupite tudi na večini

pošt v Pomurju, bencinskih servisih

ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.

www.pomurje.si

6 | Vestnik | 5. maja 2011 lokalizirano

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

pobirki

17. občinski praznik Svetega Jurija ob Ščavnici

Kmetijska svetovalna služba naj bi

pripravila promocijski seminar, na

katerem bo predstavila vse velike

projekte iz Pomurja, ki so bili uspešni

na zadnjem razpisu ministrstva

za kmetijstvo. Ob projektih bodo

predstavljeni tudi podrobni izračuni

nove dodane vrednosti, ki jo bo

dobilo Pomurje z novim razvojnim

zagonom kmetijstva. Zaradi velikega

števila uspešnih velikih projektov, ki

je enako nič, bo seminar verjetno

dobro obiskan.

V soboškem zdravstvenem domu naj

bi potekala intenzivna posvetovanja

o sanaciji izgube zavoda. Zaposleni

so glede na znamke vozil, s katerimi

prihajajo na sestanke svetovalci za

sanacijo, prepričani, da se bo zavod

hitro izvlekel iz krize. O tem naj bi jih

prepričevale tudi licence svetovalcev.

Lahko bi se imenovali

kar občina kulture

Po dograditvi avtoceste ni več občina, v kateri se najbolj živahno gradi – Čeprav sredi občine raste ena večjih

investicij zadnjih let, dom kulture

Tri milijone evrov je vredna investicija,

ki raste sredi Svetega Jurija ob

Ščavnici, gre pa za kulturni, promocijski

in mladinski center. »Zaenkrat

vse poteka v skladu s časovnim načrtom,«

pravi župan Anton Slana, ki vedno

poudarja, da so gotovo ena bolj

kulturnih občin. Ne samo zato, ker

prav s tega jurjevskega gričevja izhaja

ogromno umetnikov, intelektualne

elite in kulturnikov, ampak zato, ker

občina na kulturo in umetnost tudi

veliko da. Še v današnjih časih. To

pa je v svojem nagovoru na proslavi

ob občinskem prazniku ugotovil tudi

slavnostni govornik, pesnik, pisatelj

in politik Tone Peršak.

paberki

Visoki predstavnik lendavske

nogometne zveze išče rešitve za

najbolj črn scenarij nogometnega

kluba Nafta. Kot zagotavljajo dobro

obveščeni viri, Nafta v primeru

bankrota ne bo ponovno začela v

najnižji pomurski ligi, ampak kot naj

bi bilo dogovorjeno s predsednikom

NZS Aleksandrom Čeferinom, v

ljubljanski ali litijski ligi.

Dober sosed si je, kot kaže, premislil

in v teh hudih časih ne bo vlagal v

krožne vodomete v središču Murske

Sobote. Odločil se je za revitalizacijo

nekdanje Panonije in tja zdaj seli

tehnični oddelek. V prazni blagovnici

pa bo kot družbeno odgovorno

podjetje odprl stalno razstavo

razvojnih vizij mesta Murska Sobota.

Tako bodo na enem mestu zbrani

vsi načrti in makete razvojnih vizij

mesta.

Oktobra otvoritev

doma kulture

»Pogodbo smo podpisali oktobra

lani in natančno 365 dni je rok gradnje,

tako da letos oktobra z bogatimi

kulturnimi dejavnostmi pričakujemo

odprtje,« je ponosen Slana in dodaja,

da je po njegovem mnenju prav

to recept za zmanjšanje brezposelnosti.

»Moj odgovor, kaj lahko občine

naredijo za zmanjšanje učinkov recesije,

je – veliko. Lahko namreč izbirajo

kakovostne občinske investicije in

ob tem zagotavljajo denar iz državnih

in evropskih sredstev. Tako smo mi za

gradnjo kulturnega doma dobili več

kot 70 odstotkov sofinancerskih sredstev.

In že stari ljudje so vedeli, da če

ima zidar delo, ga imajo tudi drugi. In

pri nas to drži.«

Posebna skrb tudi mladim

Rast kulturnega doma v občini se

zdi županu Antonu Slani pomembna

tudi zato, ker bo tam poseben prostor

za dejavnosti mladih. »Gotovo

je treba omeniti, da bo v okviru kulturnega

doma mladinski center. Imeli

bomo tudi zunanji prostor za nastope,

osnova pa je kulturna dvorana z 220

sedeži.« V prihodnosti – predvidoma

po petih letih – se bosta v kulturno-

V sprevodu so si lahko domačini in obiskovalci ogledali tudi nastopajoče domačega twirling kluba, ki so zasedle tretje mesto

na državnem tekmovanju.

promocijski center preselila tudi občinska

uprava in krajevni urad, v njem

pa bodo uredili še poročno sobo. Tukaj

pa bodo že ob odprtju prostori za

delovanje vseh društev in krajevna čitalnica.

Kratkoročni načrti Občine Sveti Jurij

ob Ščavnici pa so še: gradnja pločnika

v središču kraja, mimo osnovne

šole in zdravstvenega doma, za obnovo

naj bi po županovih besedah še

letos prišlo na vrsto tudi nekaj odsekov

cest, nameravajo pa razširiti

tudi otroški vrtec. Že zdaj trije oddelki

vrtca gostujejo v prostorih šole,

v katero pa se vpisujejo številčnejše

generacije, ki bodo šolske prostore

potrebovale in predšolski otroci

bodo morali omenjene prostore zapustiti.

Zato bo pri Svetem Juriju ob

Ščavnici ob obstoječem vrtcu zrastel

prizidek.

Praznovanje sklenili

s tradicionalnim sprevodom

Kot že vrsto let so občinski praznik

pri Svetem Juriju ob Ščavnici sklenili

s tradicionalnim nedeljskim sprevodom.

Trg Videm in druge ceste v

središču občine so preplavili sejmarji

in množico, ki je čakala sprevod,

so s svojimi streli najprej razburkali

Jürjovški nabijači. Nato so nad njihovimi

glavami zaokrožili člani Propeler

garde, letalci z motornimi zmaji,

med katerimi so tudi domačini. Ne

streljanje in ne brnenje pa ni prav nič

preplašilo konjev in jahačev Radenske

konjenice, ki je bila na čelu sprevoda.

Tem so sledile domače mažoretke

oziroma članice Twirling kluba

Sveti Jurij ob Ščavnici, ki so nedavno

na državnem tekmovanju v twirlingu

zasedle tretje mesto. Nato se je predstavilo

še pet od 27 krajev, kolikor jih

je v občini.

Vida Toš

Fotografija Vida Toš

Konzul v Monoštru, ki se mu počasi

izteka mandat, se je odločil, da

bo še naprej ohranjal tesne vezi s

Porabjem. Da bi ohranil geografsko

bližino s pokrajino, si je omislil

haciendo, toda ne v Verici, ampak v

Budincih.

Občina Rogašovci praznovala dvanajstič

Pločniki dograjeni do konca avgusta

Po štirih letih delovanja občinsko priznanje tudi Društvu PMP Rogašovci

Neuradno, toda zanesljivo. DeSUS

se je odločil, da bodo zdaj, ko imajo

več časa, sodelovali na kulturnodružabnih

prireditvah. Tako so

potrdili kandidatko, ki bo sodelovala

na izboru za miss narcis tako na

Golici kot na Veržeju.

Na islandske gejzirje so se pod

patronatom predsednika republike

umaknili cvetovi pomurske

geotermalne energije. Ob gejzirjih

iščejo navdih za še boljšo izrabo tega

neprecenljivega termalnega vira v

domačem okolju. Tako naj bi prišli

do znanja, kako z odkrivanjem tople

vode zakrivati finančna brezna.

Občina Rogašovci je pripravila osrednjo

prireditev ob občinskem prazniku

prav na praznik dela. Kot je že

pred dogodkom napovedal rogašovski

župan Edvard Mihalič, letos ne bodo

»rezali traku«, ker je občina ravnokar

začela ali pa je na sredini izvajanja

različnih naložb in projektov.

Ena izmed večjih naložb je gradnja

kanalizacije, za kar so v letošnjem proračunu

namenili skoraj milijon evrov.

Prva faza predvideva gradnjo fekalne

kanalizacije v delih naselja Nuskova,

Pertoča, Rogašovci, Večeslavci in Sveti

Jurij. Župan je posebej omenil tudi

gradnjo pločnikov in kolesarske steze,

za katera gredo zemeljska dela v središču

občine h koncu. Obenem so položili

kanalizacijske in vodovodne cevi

ter električno napeljavo za javno razsvetljavo.

Gre za naložbo, ki se izvaja

skupaj z rekonstrukcijo državne ceste

Cankova–Kuzma in bo predvidoma

Eno izmed štirih letošnjih priznanj Občine Rogašovci je prejelo tudi Društvo PMP

Rogašovci.

Fotografija Ciril Kosednar

končana do konca avgusta, vse to pa

sodi v sklop urejanja središča občine

s trgom, ki je prav tako eden od večjih

projektov v naslednjih letih.

Tudi tokrat so na osrednji prireditvi

podelili občinska priznanja. Prejeli

so jih Andreja Holsedl za dosežke

na športnem področju, Mojca Börc za

študijske dosežke, Vinska klet Gjerkeš

za dosežke na mednarodnem tekmovanju

vinarjev in Društvo prve medicinske

pomoči (PMP) Rogašovci za

nesebično in prostovoljno pomoč pri

reševanju človeških življenj. Slednje je

v zadnjem času prejelo priznanja tudi

v državnem merilu. Društvo deluje že

od leta 2008 in trenutno šteje 11 operativnih

članov. V tem času so opravili

posamično okrog 3000 dežurnih

ur oziroma 130 dni na posameznika, v

slabih štirih letih pa več kot 70 intervencij

in rešili kar nekaj življenj.

C. K.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Delu čast in oblast

Mnogi so med prvomajskimi prazniki

v Pomurju pogrešali več

kulturnih prireditev. Opaznejša

izjema je bil festival Delu čast in

oblast ter še nekaj kulturnih dogodkov,

namenjenih predvsem

mladim.

kultura

Selektorica pohvalila 220 ne VOL(T)of

Po območnih srečanjih odraslih gledaliških skupin je regijska selektorica

Mojca Redjko sklenila, da se v tekmovalni program medobmočnega

srečanja uvrsti Gledališka skupina KUD-a Štefana Kovača Murska Sobota

s predstavo Iztoka Lovrića 220 neVol(T)of, ki jo je režiral Gorazd Žilavec.

Ob tem je zapisala, da predstava v »zares presežni igralski interpretaciji

izpolnjuje resne gledališke kriterije in daleč presega povprečno

ljubiteljsko gledališče«.

5. maja 2011 | Vestnik | 7

Ustvarjali bodo monumentalno panoramsko sliko

V lendavskem parku bodo v soboto in nedeljo umetniki iz Slovenije, Hrvaške

in Madžarske skupaj ustvarjali monumentalno panoramsko sliko.

Ustvarjalci različnih generacij bodo skupno delo ustvarjali v okviru prireditev

Dan Evrope – Seveda skupaj in s tem simbolizirali mirno sožitje

med narodi in generacijami. Ob tem bodo na različnih lokacijah v Lendavi

in Lendavskih Goricah predstavitev madžarskega in slovenskega

ljudskega izročila, koncerti in drugi kulturni dogodki.

Otroški pevski zbor OŠ Ivana Cankarja Ljutomer

Srebrni v konkurenci

zborov z vsega sveta

Razstava lončenih izdelkov Adolfa Hašaja

Lončar z umetniško dušo

Hašajevi izdelki prepoznavni po beli glazuri

in poslikavi s cvetličnimi motivi

V Bratislavi so peli slovenske ljudske in umetne pesmi ter slovaško skladbo

Otroški pevski zbor ljutomerske osnovne

šole Ivana Cankarja je skupaj z zborovodjem

Jožetom Gerenčerjem sodeloval

na svetovnem tekmovanju otroških

pevskih zborov Slovakia Cantat v Bratislavi

na Slovaškem, kjer so prejeli srebrno

plaketo in jim je po seštevku točk le

malo manjkalo, da bi bili zlati.

Tekmovali so v kategoriji šolarjev do

dvanajst let, ob nastopu pa jih je spremljala

pianistka Sara Žibrat. V zboru

poje 44 šolarjev, starih od sedem do

dvanajst let, torej od drugega do šestega

razreda osnovne šole. Zborovodja Jože

Gerenčer je povedal, da je že v preteklosti,

ko je sodeloval na mednarodnih

tekmovanjih z odraslimi pevskimi zbori,

slišal, da je mednarodno tekmovanje

Slovakia Cantat zelo kakovostno,

saj zbore ocenjujejo priznani glasbeni

strokovnjaki: »Na ljutomerski osnovni

šoli, kjer učim šest let, so že pred mojim

prihodom glasbeni učitelji zelo dobro

delali s šolarji na glasbenem področju

in so tudi imeli kakovostne zbore. Zato

se mi je zdel resen izziv, da se preizkusimo

tudi na mednarodnem tekmovanju,

saj zbor sestavlja več kot štirideset dobrih

mladih pevk in pevcev. To sem povedal

tudi vodstvu šole, ki me je pri tem

podprlo, pri našem prizadevanju pa nas

ves čas zelo podpirajo tudi starši otrok,

ki so poskrbeli, da so pred tekmovanjem

otroci lahko prihajali na vaje tudi

zvečer in med počitnicami. Brez takšne

podpore vodstva šole in staršev učencev

nam to gotovo ne bi uspelo.«

Za kvalifikacijo na tekmovanje je

bilo treba poslati zvočne posnetke petja

zbora, fotografijo zbora in reference

zborovodje. Potem, ko so dobili vabilo

na srečanje, so še intenzivneje vadili in

tudi imeli več nastopov v Ljutomeru in

drugje po Pomurju. V Bratislavo so potovali

z dvema avtobusoma, v enem so

bili otroci, v drugem pa starši: »Ob prihodu

smo najprej nastopili na slovenskem

veleposlaništvu, kjer so nas tudi

pogostili, nato smo nastopili še v cerkvi

skupaj s poljskim, finskim in ruskim

zborom. Naslednji dan smo v tekmovalnem

programu nastopili pred sedemčlansko

glasbeno strokovno komisijo.

Peli smo slovenske ljudske in umetne

pesmi, med njimi tudi mojo glasbeno

priredbo Slomškove Svetlo sonce se je

skrilo. Za nastop smo pripravili tudi slovaško

skladbo. V prihodnje bomo imeli

več nastopov po Pomurju ter drugje

po Sloveniji, načrtujemo pa tudi nastop

v tujini, vendar tokrat ne bo tekmovalni.«

Jože Gabor

Pütra z zeleno-rjavo poslikavo na beli glazuri, prepoznaven znak Hašajevih

izdelkov.

Fotografija Ciril Kosednar

Otroški pevski zbor OŠ Ivana Cankarja Ljutomer z zborovodjem Jožetom Gerenčerjem

Dve razstavi lendavskega fotografa Tomaža Galiča

Utrinki z Opan Smile Jama v Route 66

Zbirka fotografij z motivi spomladanskega prebujanja narave

Fotografija arhiv OŠ Ivana Cankarja Ljutomer

Nedavno je bila pri Gradu na Goričkem

otvoritev razstave, imenovane

HA, düša je bila umetniška. Gre za

razstavo lončarskih del lončarja Adolfa

Hašaja (1941–1993) iz Kuzme in treh

generacij lončarske družine Hašaj iz

Moščanec, ki je tokrat prvič na ogled

na Goričkem, torej tam, od koder so

Hašaji doma. Razstavo sta pripravila

Krajinski park Goričko in Pokrajinski

muzej Murska Sobota, kjer je bila

razstava prvič na ogled že pred dvema

letoma.

Hašajevi izdelki se od drugih lončarskih

izdelkov ločijo po prepoznavni

beli glazuri in poslikavi s cvetličnimi

motivi. Kot je pojasnila etnologinja

Jelka Pšajd, se je Hašaj lončarjenja

priučil pri očetu, lončarili pa so tudi

že njegov dedek in strica. Sredi 60 let

prejšnjega stoletja je odšel na Gradiščansko

v Avstrijo, kjer se je izpopolnil

v poznavanju glazur in tehniki

poslikave. Tam se je kalilo več prekmurskih

lončarjev, vendar je prav on

največ uporabljal to tehniko. Poslikaval

je s čopičem v belo glazuro. Najpogosteje

je uporabljal modro-rumeno

in rjavo-zelene poslikave. Kot dodaja

Pšajdova, je v njegovih specifičnih

poslikavah mogoče čutiti svobodno

umetniško dušo, saj se ni ukvarjal z

detajli, ampak je sproščeno vlekel poteze

s čopičem po posodi. Njegovi izdelki

so bili tako dobro prodajani, da

se je celo odpovedal sodelovanju s trgovskim

podjetjem, ki je tržilo izdelke

prekmurskih lončarjev na območju

Jugoslavije.

Kot še dodaja Pšajdova, veseli dejstvo,

da mladi lončarji iz OŠ Grad pod

mentorstvom Karla Šalamona že več

kot dvajset let ohranjajo lončarsko

tradicijo. Zadnja leta so na željo strokovnjakov

iz murskosoboškega muzeja

začeli prakticirati tudi »Hašajovo«

tehniko. Nekaj njihovih izdelkov je zajetih

tudi v sklopu omenjene razstave,

ki bo v prostorih gradu pri Gradu na

ogled do konca avgusta. Kot še dodaja

Pšajdova, je to druga razstava pod

tem naslovom, tretjo bodo pripravili

v Kumrovcu na Hrvaškem.

C. K.

Lendavski fotografski ustvarjalec Tomaž

Galič, ki je tudi predsednik fotoin

videokluba v Lendavi, je razstavljal

svoja dela že na več samostojnih

in skupinskih razstavah v razstavnih

prostorih v Sloveniji in tujini. Tokrat

pa je svoje fotografije z naslovom

Utrinki iz Open Smile Jama 2010 razstavil

v gostišču Route 66 v Lendavi,

fotografije pod skupnim naslovom

Spomladansko prebujanje pa v prostorih

lendavskega Studia madžarskih

programov.

Zbirka fotografij z razstave Spomladansko

prebujanje je, kot je povedal

avtor, nastala letos, ko se je začela

narava v Lendavi in okoliških krajih

prebujati iz zimskega spanja. Druga

razstava pa je koncertna in je na njej

skušal ujeti utrip dogajanja na glasbenem

festivalu, ki je potekal lani v Dolini

pri Lendavi.

Pred njim je v prostorih gostišča

Route 66 razstavljal prav tako član

lendavskega kluba Miran Dominko,

načrtujejo pa še nadaljnje razstave

članov, saj menijo, da fotografska

ustvarjalnost zelo dobro dopolnjuje

različne prostore, kjer se ljudje družijo.

Pri svojem delu se Tomaž Galič, kot

je povedal, posveča zelo različnim

motivom, pri tem pa mu veliko koristi

tudi sodelovanje z drugimi ljubiteljskimi

in profesionalnimi fotografi

v fotoin videoklubu iz Lendave pa

tudi fotografskim klubom Fotofoto, ki

ima sedež v Mariboru.

J. G.

Tomaž Galič se pri svoji fotografski ustvarjalnosti loteva različnih motivov.

Fotografija Jože Gabor

8 | Vestnik | 5. maja 2011 kmetijstvo

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

vrtnarski utrinki

Kako do več zelene energije?

Naravni pripravki za zaščito

pred boleznimi in škodljivci

V naravnem vrtnarjenju je uporaba kemičnih

sredstev za varstvo rastlin prepovedana, saj imajo ta

daljšo karenčno dobo

Bolezen je vsaka motnja presnove in

anatomsko-histološke strukture, izzvana

zaradi biotskih ali abiotskih

dejavnikov, ki slabijo življenjsko moč

rastline, če ta motnja negativno vpliva

na idealno ali gospodarsko vrednost

rastline (Maček).

Bolezni in škodljivci se redno pojavljajo

na vrtnih rastlinah. V fazi intenzivne

rasti so rastline dovzetne za

njihov napad, še posebej, če so izpostavljene

stresu: suši, vlagi, vetru ali

vročini. Pri rastlinah ločimo dve vrsti

obolenj:

- fiziološka obolenja,

- obolenja, ki jih povzročajo mikroorganizmi,

virusi in parazitske cvetnice.

Varstvo rastlin v ekološkem ali naravnem

pridelovanju hrane temelji na

izbiri ustreznih vrst in sort, načrtovanju

ustreznega kolobarja, mehanskih

postopkih oskrbe in varstvu naravnih

sovražnikov škodljivcev. Pri preprečevanju

in zdravljenju rastlin z boleznimi

in škodljivci lahko uporabimo naravna

sredstva. Ta so brez karenčne

dobe ali je ta zelo kratka. V naravnem

vrtnarjenju je uporaba kemičnih sredstev

za varstvo rastlin prepovedana,

saj imajo ta daljšo karenčno dobo.

Pri nas je dovoljena uporaba še nekaterih

drugih naravnih pesticidov

(npr. neem). Vsi našteti pripravki so

komercialno dostopni.

Martina Varga

Na poljih predvsem

pridelati hrano

Ena od možnosti za pridobivanje energije iz obnovljivih virov je tudi raba biomase

Ko razmišljamo o tem, katere dobrine

so za ljudi največjega pomena, je

hrana zagotovo med prvimi. Pridelava

hrane je za Slovenijo strateškega pomena,

vendar kaže, da se tega še nismo

povsem zavedli. Čeprav ima Slovenija

vse možnosti, da večino hrane

pridela doma, podatki o samooskrbi s

to dobrino kažejo, da v praksi ni tako.

Samooskrba s hrano se je v zadnjih

letih drastično zmanjšala, pri nekaterih

proizvodih pa je postala že skrb

vzbujajoča.

V času globalizacije in odprtega trga

postaja domača pridelava hrane vedno

manj konkurenčna, zato vedno več

Seveda zbornica spodbuja tudi uporabo

biomase za pridobivanje energije,

saj se s tem lahko izboljša dohodkovni

položaj kmetijskih gospodarstev

oziroma omogoči razvoj podeželja.

Evropska direktiva iz leta 2009 določa,

da mora Slovenija doseči 25-odstotni

delež energije iz obnovljivih

virov v končni porabi do leta 2020. V

kmetijsko-gozdarski zbornici si zato

prizadevajo, da bi v nacionalnem

energetskem programu predvideli

tudi možnost hitrejšega razvoja obnovljivih

virov energije. Kazni, ki nas

lahko doletijo zaradi nespoštovanja

določb evropske direktive, so namreč

hranila vrnejo na lokalna polja. Poleg

tega bioplinarne proizvajajo tudi toploto,

ki jo je mogoče uporabiti za

ogrevanje objektov in rastlinjakov. Z

boljšo izrabo kmetijskih površin v zaraščanju,

dodatnimi strniščnimi dosevki,

novimi sortami rastlin ter izrabo

poljščin slabše kakovosti ob suši in

moči lahko zagotovimo tudi rastlinsko

biomaso za bioplin. Z boljšo informiranostjo

o možnostih pridobivanja

in trženja biomase ter s spodbujanjem

naložb v tehnološko opremljenost za

pridobivanje biomase je treba spodbujati

takšno rabo, ki ne bo povzročala

konfliktov, pravijo v Kmetijsko-

PESTICIDI V NARAVNEM VRTU

Pršilo Vir/izvleček Uporaba proti Opozorilo

Deris

Piretrin

Insekticidno

milo

Olje oljne

ogrščice

Bordojska

brozga

Žveplo

Bacillus

thuringiensis

korenine rastlin iz

rodov Derris

in Longocarpus

iz socvetij bolhača

maščobne kisline

iz rastlinskega

materiala

oljna ogrščica

raztopina bakrovih

in žveplovih spojin

v naravi prisotna

rudnina

trosi bakterij,

ki s strupenimi

beljakovinami uničijo

žuželke

zelene listne uši, črne

uši in njihove sorodnice,

gosenice, bolhači,

malinov hrošč, ličinke

grizlic

zelene listne uši, črne uši

in njihove sorodnice

zelene listne uši, črne

uši in njihove sorodnice,

moljevke (bele mušice),

pršica prelka (rdeči

pajek), kaparji, šipkova

grizlica

zelene listne uši, črne

uši in njihove sorodnice,

moljevke (bele mušice),

resokrilci, kaparji, pršica

prelka (rdeči pajek)

jablanov škrlup, breskova

kodravost, krompirjeva

plesen

pepelaste plesni, črna

listna pegavost vrtnic

gosenice kapusovega

belina

lahko škoduje

pikapolonicam,

tenčičaricam in

zajedavskim osicam,

čebelam ni nevaren

lahko škoduje koristnim

žuželkam, a njegov učinek

ne traja dolgo

škodljivcev večinoma ne

uniči, ampak jih odplakne

z rastlin, občutljivim

rastlinam lahko škoduje

ni za uporabo na fuksijah,

begonijah in sejancih, ker

lahko poškoduje liste

škodljiva za ribe, živino

in deževnike (zaradi

kopičenja bakra v tleh)

škoduje lahko plenilskim

pršicam

strupene bakterijske

beljakovine omrtvičijo

ustne dele in prebavila

gostitelja, propadejo na

svetlobi, običajno jih je

treba večkrat dodajati

Ob ustreznih politikah in sodobnih tehnologijah pridelave lahko v bioplinarnah izkoristimo biomaso s kmetijskih površin, ne

da bi pri tem zelo vplivali na proizvodnjo hrane.

Fotografija Nataša Juhnov

Subvencijska kampanja se končuje

Zamudnikom za vsak dan

odstotek manj sredstev

Zbirne vloge in zahtevke bo mogoče oddati še do

konca maja

Jutri se bo iztekla letošnja kampanja

izpolnjevanja zbirnih vlog in zahtevkov

za kmetijske subvencije v letu

2011. Letos se je kampanja začela že

prvega marca, vse upravičence, ki

vlog in zahtevkov še niso oddali, pa

opozarjamo, da naj to storijo še danes

ali jutri. Ker je takšnih, ki tega še niso

storili, verjetno precej, se lahko zgodi,

da vsi ne bodo prišli na vrsto, vendar

to še ne pomeni, da bodo ostali brez

subvencij. Zamudniki bodo zbirne

vloge lahko oddali še v 25-dnevnem

zamudnem roku do 31. maja, vendar

se jim bo odobreni znesek za vsak posamezen

zahtevek za vsak delovni dan

zamude znižal za en odstotek.

Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj

podeželja ob tem opozarjajo, naj

vlagatelji na svoji upravni enoti vsaj

en dan pred elektronskim vnosom

zbirne vloge uredijo svoje podatke o

registru kmetijskih gospodarstev.

Leto 2011 je obenem peto leto izvajanja

podukrepov programa razvoja

podeželja. Kmetom, ki so leta 2007

vstopili v podukrepe programa kmetijsko-okoljskih

ukrepov (KOP), teh je

okoli 18.000, se letos iztečejo petletne

obveznosti. Na agenciji pričakujejo,

da bo večina ostala v ukrepih.

L. Kovač

VESTNIK lahko

kupite tudi na večini

pošt v Pomurju.

www.pomurje.si

kmetov opušča proizvodnjo. Z opuščanjem

pridelave ostaja zemlja neobdelana

in se zarašča. Gozd je že postal

naša prepoznavnost, saj smo s 60-odstotno

gozdnatostjo tretja najbolj

gozdnata država v Evropi. Po podatkih

Eurostata je Slovenija po obsegu

kmetijskih obdelovalnih površin med

članicami Evropske unije na 24. mestu.

Imamo le dobrih osem arov obdelovalne

zemlje na prebivalca, potrebovali bi

je najmanj 20 arov. To pomeni, da tudi

v praksi zagotavljanje samooskrbe s

hrano ne bo več možno.

Samooskrbi in pridelavi hrane pa v

zadnjem času zelo močno konkurira

tudi tako imenovana zelena energija.

Bioplinske naprave za proizvodnjo

električne energije rastejo kot gobe

po dežju, zato posebna delovna skupina

že pripravlja strategijo za področje

zelene energije. Ker imamo v Sloveniji

omejene kmetijske površine, je

vrstni red prioritet, za kaj jih uporabljati,

jasen, pravi kmetijski minister

Dejan Židan. Prva prioriteta je proizvodnja

hrane za ljudi, druga je proizvodnja

hrane za živali in šele nato so

druge prioritete.

Tudi v največji stanovski organizaciji

kmetov, v Kmetijsko-gozdarski

zbornici Slovenije, zagovarjajo stališče,

da je osnovni namen obdelave

kmetijskih zemljišč pridelava hrane.

lahko nekajkrat višje od potrebnih

sredstev za sofinanciranje ukrepov

za spodbujanje rabe obnovljivih virov

energije.

Na osnovi akcijskega načrta za

obnovljive vire energije za obdobje

2010–2020 naj bi do leta 2020 postavili

za 61 megavatov bioplinskih elektrarn.

Trenutno delujejo naprave s

skupno močjo 20,6 megavata, to pomeni,

da bi morali po načrtih do leta

2020 iz bioplinskih elektrarn zagotoviti

trikrat več energije, kot je proizvedemo

zdaj. Ob ustreznih politikah in

sodobnih tehnologijah pridelave lahko

izkoristimo biomaso s kmetijskih

površin, ne da bi pri tem zelo vplivali

na proizvodnjo hrane.

Splošne koristi rabe biomase so v

večji dodani vrednosti in dodatnem

številu zaposlenih. Naložbe v biomaso

močno spodbujajo domačo ekonomijo,

saj v nasprotju z rabo fosilnih

goriv sredstva skoraj v celoti ostanejo

v regiji in močno pripomorejo k splošnim

ciljem razvoja podeželja. Vendar

je pri tem potrebna previdnost, za kakšne

bioplinske naprave se bomo odločali.

Na področju kmetijske biomase

bi bile zaradi strukture slovenskega

kmetijstva najprimernejše manjše bioplinske

naprave, ki lahko izkoristijo

na kmetijskih gospodarstvih proizvedena

živalska gnojila, pri čemer se

gozdarski zbornici Slovenije. Pri tem

velja opozoriti, da potencial biomase

iz kmetijstva predstavlja manj kot deset

odstotkov energije lesa, ki ga puščamo

v gozdovih.

Največji potencial za izkoriščanje

biomase v Sloveniji predstavlja torej

uporaba lesne biomase. V letu 2010

je bilo evidentiranega poseka le 43,5

odstotka rednega prirastka gospodarskih

gozdov. Tako letno v slovenskih

gozdovih ostaja okoli 4,5 milijona

kubičnih metrov lesa, od katerega

je okoli 30 odstotkov primernega za

biomaso. Potrebujemo svetovanje za

spodbujanje organizacije skupne sečnje

in prodaje, s katerima bi izkoristili

les z majhnih posesti in s tem zagotovili

surovino za lesnopredelovalno industrijo.

Slovenija bi lahko okoli dva

milijona kubičnih metrov lesa slabše

kakovosti in ostankov od predelave

uporabila za energetske namene ter s

tem nadomestila več kot 500.000 ton

nafte, to je v toplotni energiji okoli

6.000 gigavatnih ur letno. Če bi pa

ves les predelali z nestrupenimi premazi

in ga na koncu skurili, bi s tem

prihranili okoli 1000 litrov kurilnega

olja na prebivalca.

Slovenija ima torej vse možnosti,

da pridobi dovolj zelene energije in s

tem ne ogrozi oskrbe s hrano.

Ludvik Kovač

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Umiranje čebel v Pomurju se umirja

Ugotoviti vzroke in

krivca za umiranje

kmetijstvo

5. maja 2011 | Vestnik | 9

Zakon o promociji že v veljavi

Dodatna obremenitev za

kmetijskega proizvajalca

Promocija se bo financirala iz prispevka,

ki ga bodo dolžni plačevati pridelovalci,

del sredstev pa bo prispevala država iz proračuna

Prepovedana raba semena koruze in oljne ogrščice, ki je dodelano s

fitofarmacevtskima sredstvoma Poncho in Cruiser

Umiranje čebel, ki je bilo najbolj

množično med cvetenjem oljne ogrščice,

prizadeti pa so bili pomurski

čebelarji, se umirja. Čeprav so analize

vzorcev mrtvic in cvetnega prahu

pokazale, da je za smrt kriva aktivna

snov klotianidin, še ni prepričljivega

odgovora, kako je strupena snov

prišla v cvetni prah. Na ministrstvu

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

zato posebno skrb namenjajo

vzrokom umiranja čebel. Posebna

strokovna komisija se je seznanila z

nekaterimi novimi dejstvi in analizami,

sprejela pa je tudi priporočila za

V Pomurju je okoli

600 čebelarjev, ki

gospodarijo s 16 tisoč

čebeljimi družinami.

Umiranje čebel

so zaznali na 23

lokacijah, prizadetih

pa je nekaj manj kot

2.500 čebeljih družin

in 45 čebelarjev.

čebelnjaku, ki ima zdrave čebele, saj

bodo rezultati rabili za primerjavo z

zastrupljenimi čebelami.

Ministrstvo je do konca aprila prejelo

tudi tri od 20 vzorcev, ki so bili

poslani v laboratorij v Nemčijo, in sicer

v analizo glede oprijemljivosti fitofarmacevtskih

sredstev na semenu

koruze. Rezultati so pokazali, da je

neoprijetih delcev manj kot dva grama

na 100 kilogramov semena, ki je

maksimalno dovoljena vrednost. To

pomeni, da seme izpolnjuje predpisane

pogoje za promet.

Skupina je sklenila, da bo pristojnim

madžarskim organom predlagala

skupno inšpekcijsko akcijo pri

jemanju vzorcev in izmenjavi rezultatov

analiz, povezanih s padci čebel

na obeh straneh meje, na območju

Kobilja, Pinc in Dolge vasi. Obravnavala

je tudi odredbo o prepovedi

prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih

sredstev na ozemlju

RS, ki je že začela veljati. V zvezi s

tem je sprejela priporočila za kmetovalce,

kako naj ravnajo s prepovedanim

semenom koruze. Tako je

od 29. aprila 2011 naprej prepovedana

raba semena koruze in oljne ogrščice,

ki je dodelano s fitofarmacevtskima

sredstvoma Poncho z aktivno

snovjo klotianidin in Cruiser z aktivno

snovjo tiametoksam. Uporabniki

semena koruze in oljne ogrščice, ki

je dodelano s sredstvi na osnovi aktivnih

snovi tiametoksam, klotianidin

in imidakloprid, ne smejo sejati,

saj predstavljajo potencialno nevarnost

za okolje, še posebej za čebele.

Imetniki tega semena naj vreče

s priloženimi računi o nakupu hranijo

doma in počakajo na nadaljnja

navodila ministrstva. Ministrstvo za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

bo v zvezi s finančnimi posledicami

nezmožnosti uporabe tega semena

preučilo mehanizme povračila

nastale škode in o tem v nekaj dneh

obvestilo uporabnike spornih semen.

Lastniki tega semena naj lokalni svetovalni

službi do 15. maja 2011 spokmetovalce,

kako naj ravnajo s prepovedanim

semenom koruze.

Inšpekcijske službe so do konca

aprila obravnavale 25 prizadetih čebelarjev,

odvzetih je bilo 11 vzorcev

mrtvic, pet vzorcev cvetnega prahu,

sedem vzorcev oljne ogrščice, dva

vzorca koruze s posejanih njiv in dva

vzorca satja z medom za ugotavljanje

ostankov pesticidov, ki bi lahko

povzročili odmiranje čebel. Dodatno

so v dveh prizadetih čebelnjakih na

območju Kobilja in Dolge vasi vzorčili

tudi nektar in cvetni prah. Nacionalni

veterinarski inštitut bo odvzel

tudi vzorce čebel in cvetnega prahu v

ročijo količine semena koruze, ki ga

ne smejo uporabiti. Izvajanje odredbe

bo nadziral inšpektorat za kmetijstvo,

gozdarstvo in hrano ter kršitelje

sankcioniral v skladu z zakonom.

Minister Židan poudarja, da na čebele

ne gledajo le preko njihove gospodarske

funkcije, pač pa so tudi indikator,

kaj se dogaja z naravo. Zato

imajo jasen cilj, da ugotovijo vzrok,

zakaj je do pomorov prišlo, želijo

ugotoviti krivca in ga tudi kaznovati.

Če je treba v sistemu ali na področju

zakonodaje kaj spremeniti, bodo to

tudi naredili. Ugodno je ocenil delo

Minister Židan

poudarja, da na čebele

ne gledajo le preko

njihove gospodarske

funkcije, pač pa so tudi

indikator, kaj se dogaja

z naravo.

strokovnih institucij in tudi institucij,

ki delujejo v okviru njegovega ministrstva,

saj so dobro delovale tudi

med prazniki, vključno z laboratoriji,

ki jim je prve rezultate analiz uspelo

dobiti v rekordnem času. »Pomembno

je, da odkrijemo krivca zato, da

ne pade generalno slaba luč na slovenskega

kmeta in slovensko kmetijstvo.

Slovenski kmet in slovensko

kmetijstvo sta v tem trenutku še vedno

v težkem položaju, kmet in kmetijstvo

pa sta nujno potrebna pri slovenski

proizvodnji hrane, zato je

prav, da krivca odkrijemo, kmeta in

kmetijstvo pa zaščitimo,« pravi kmetijski

minister, ki vztraja, da bo treba

ugotoviti dejanski vzrok. Vendar ko

je položaj nejasen, je treba aktivirati

načelo previdnosti.

Ludvik Kovač

Zakon o promociji kmetijskih in živilskih

proizvodov, ki so ga poslanci

soglasno sprejeli marca, je 23. aprila

začel tudi veljati, z njim pa naj bi ministrstvo

za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano, ki je zakon pripravljalo in

usklajevalo enajst let, sistemsko uredilo

financiranje promocije ter hkrati

vzpostavilo pravičnost v prehranski

verigi.

Po besedah kmetijskega ministra

Dejana Židana je zakon zelo pomemben

za slovenske proizvajalce hrane,

povečal pa naj bi tudi lojalnost na relaciji

proizvajalec – kupec. Kupec, ki

kupi slovenski kmetijski proizvod,

daje delo kmetu in delavcu, na ta način

se polni državni proračun, zagotavlja

se prehranska varnost, pomembno

pa prispeva tudi k boju proti vremenskim

spremembam. Največji onesnaževalec

okolja je namreč promet, zato

je treba zagotoviti čim več lokalne

oskrbe s hrano. Zakon naj bi pomagal

slovenskim proizvajalcem hrane v

boju z močnimi tujimi konkurenti, saj

bi večja lojalnost domačih potrošnikov

prispevala k večji prodaji domačih

proizvodov in s tem tudi k izboljšanju

težkega položaja v slovenskem

kmetijstvu in živilski predelavi.

Z zakonom je sistemsko urejeno financiranje

promocije in določa, da se

Prispevek od

kmetijskih površin

se obračuna letno in

znaša na hektar njive

za pridelavo vrtnin

na prostem največ

94 evrov, na hektar

njive za pridelavo

vrtnin v zaprtih

prostorih 508 evrov in

hektar intenzivnega

sadovnjaka 94 evrov.

Prispevki kmetov

Prispevek od primarnih kmetijskih

proizvodov, ki ga plačata

proizvajalec in kupec vsak do

polovice, se obračuna ob prodaji

in znaša na glavo govedi in konj,

starih nad eno leto, največ 3,63

evra, glavo govedi in konj, starih

do enega leta, 1,09 evra, glavo

prašiča za pitanje 0,73 evra, glavo

drobnice 0,73 evra, glavo divjadi,

rejene v oborah, 0,73 evra, glavo

perutnine 0,006 evra, tono mleka

2,91 evra, tono krušnega žita

1,5 evra, tono grozdja za vino šest

evrov, tono sadja za predelavo

1,5 evra, tono vrtnin za predelavo

1,5 evra, tono oljk za predelavo

1,5 evra.

bo promocija financirala iz prispevka,

ki ga bodo dolžni plačevati pridelovalci,

del sredstev pa bo prispevala država

iz proračuna. Ker je zavezanec za

plačilo prispevka za promocijo nosilec

kmetijskega gospodarstva, ki se

ukvarja s primarno kmetijsko proizvodnjo

medu, mleka, krušnega žita,

grozdja za vino, sadja, vrtnin, oljk in z

rejo živali in je vpisan v register kmetijskih

gospodarstev, so upravičeni

pomisleki, da nekatere predlagane

rešitve še dodatno obremenjujejo

slovenskega kmeta, ki že tako težko

shaja.

Plačilo prispevka od teh primarnih

kmetijskih proizvodov si delita nosilec

kmetijskega gospodarstva in kupec,

vsak do polovice, nosilec kmetijskega

gospodarstva pa bo moral

plačevati še prispevek za promocijo

od kmetijskih površin, na katerih

se pridelujejo vrtnine na prostem ali

v zaprtih prostorih oziroma kjer se

kmetijske površine uporabljajo za intenzivne

sadovnjake.

Zakon tako udarja po žepu v glavnem

kmete, saj mu znižuje odkupno

ceno njegovih proizvodov, medtem ko

bodo trgovci, ki si tako ali tako odrežejo

največji kos pogače, še naprej

bogateli.

Ludvik Kovač

www.park-goricko.org

Narcise in Majska

pesem 2011

V četrtek, 5. maja, ob 19.00 bo v

kavarni Vogler na Cankovi predavanje

Marjete Bagola Narcise na moji

zemlji.

V nedeljo, 8. maja, vabimo na

koncert pevskih zborov in vokalnih

skupin z Goričkega in Porabja – Naj

majska pesem 2011. Koncert bo

v kulturni dvorani Občine Grad ob

14.00.

Oba dogodka sta brez vstopnine.

Vabljeni!

Javni zavod Krajinski park Goričko

Grad 191, 9264 Grad

park.goricko@siol.net

T: 02 551 88 61, F: 02 551 88 63

PRIPOROČILA

ZA PRAVILNO UPORABO FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV NA VRTOVIH

1. Za zatiranje bolezni in škodljivcev uporabljajte manj nevarna fitofarmacevtska sredstva in kupujte taka pakiranja,

ki jih lahko v celoti uporabite brez naknadnega skladiščenja ostankov.

2. Pred njihovo uporabo natančno preberite priloženo navodilo ali se posvetujte s strokovnjakom za varstvo rastlin.

3. Sredstvo lahko uporabite samo za tiste bolezni in škodljivce na rastlinah, ki so navedeni na navodilu.

4. Odmerek predhodno natančno izračunajte in mešanico pripravite glede na velikost tretirane površine, da

ne bo nepotrebnega ostanka.

5. Sredstvo nanašajte na rastline v mirnem dnevu brez vetra in dežja. Škropite zgodaj zjutraj ali zvečer.

6. Med škropljenjem uporabite osebna zaščitna sredstva, ki so navedena na etiketi.

7. Embalažo dobro izpraznite, pri tekočih sredstvih jo trikrat izperite in to uporabite kot škropivo.

8. Ostanke sredstev shranjujte v originalni embalaži, nedostopno otrokom, v primernih temperaturnih

pogojih.

9. Vode za izpiranje škropilnic nikoli ne zlivajte v vodotoke, greznice, kanalizacijo ali druge odtoke, ampak

jo poškropite po isti površini, ki ste jo škropili.

10. S prazno embalažo in ostanki sredstva ravnajte v skladu z navedbo o odstranjevanju odpadkov na

priloženih navodilih za uporabo.

Pri načrtovanju pridelave na vrtu pomislimo na agrotehnične ukrepe, s katerimi lahko

povečamo odpornost rastlin in zmanjšamo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS):

gostota rastlin, gnojenje z zrelim kompostom, izbira sort, vzgojne oblike in kolobarjenje.

10 | Vestnik | 5. maja 2011 (iz)brano

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Kulturna domova v Ljutomeru in pri Mali Nedelji z novima upravljavcema

Za rezervacijo bo dovolj telefonski klic

Splošna knjižnica Ljutomer ne upravlja več kulturnih domov – Odslej JSKD Ljutomer in Krajevna skupnost Mala Nedelja

Leta 2008 je Splošna knjižnica Ljutomer

– kot ena redkih knjižnic, ki poleg

knjižnične opravlja še muzejsko, galerijsko

in kinematografsko dejavnost

– prevzela tudi upravljanje Doma kulture

Ljutomer in kulturnega doma pri

Mali Nedelji. Direktorica knjižnice Silva

Kosi pravi, da so delovali po pravilniku

o upravljanju omenjenih domov, ki ga

je sprejel občinski svet, vendar je prišlo

do nemalo problemov, saj kulturnikom

– sploh domačemu društvu Ivana Kavčiča

– njihovo ljubiteljsko delo ni bilo

omogočeno v takem obsegu kot prej, ko

je za upravljanje skrbela referentka za

kulturo v občinski upravi.

Mira Rebernik Žižek, vodja ljutomerske

izpostave Javnega sklada Republike

Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD),

ki je tudi tajnica Kulturnega društva

Ivana Kavčiča Ljutomer: »Velika ovira

je bilo pisanje vlog. Za vsako vajo, za vse

je bilo treba napisati papir … vse je bilo

preveč zbirokratizirano. Strogo so se

namreč držali pravilnika in nisi se recimo

mogel po telefonu dogovoriti za rezervacijo

dvorane za vaje.« To pa včasih

ni šlo, kajti vaje lahko zadnji trenutek

odpadejo. »Pečnik je celo tako zaostril,

da nihče drug ni smel prižigati luči, razen

njega. Potem pa se je zgodilo, da vaj

ni bilo, luči pa so dve uri gorele, saj se

je držal urnika po papirju. Ampak potem

smo se nekako le dogovorili,« dodaja

Mira Rebernik Žižek.

Konec aprila primopredaja

Županja Ljutomera Olga Karba:

»Predlog za prenos upravljanja Doma

Kulture Ljutomer na JSKD Ljutomer je

Dom kulture

Ljutomer ima

novo metlo.

Galerija in kino

ostajata pod

ljutomersko

knjižnico.

Fotografija Vida Toš

rezultat usklajevanj med svetom zavoda,

direktorico knjižnice, javnim skladom

in prošnjo vseh, ki se ljubiteljsko

ukvarjajo s kulturo, saj se je žal v preteklosti

nabral kup problemov in zamer.«

Avgusta lani se je upokojil hišnik

ljutomerskega kulturnega doma Janko

Zadravec in takrat so se pojavile težave.

Ljutomerska knjižnica je za hišnika

postavila Jožeta Pečnika, ki se je pravilnika

natančno držal. »Največji problem

zame, tudi kot vodje sklada, pa je

bil, da naši dogodki niso imeli nobene

prednosti pri dvorani. Recimo, uredila

sem kakšno gostovanje profesionalnega

gledališča, pa nisem dobila termina

v dvorani, ker jo je rezerviral nekdo

drug. Tako je izostalo več stvari, ki bi

jih v Ljutomeru lahko imeli, pa jih nismo,

ker se nismo mogli dogovoriti,«

pravi Mira Rebernik Žižek, »knjižnica

za to nekako ni imela posluha, kdaj

pa kdaj smo celo slišali, da oni plačajo

dvorano, vi, domači, pa ne, in da se

knjižnica tržno obnaša. Ampak to ni

ravno namen.«

JSKD bo razpisal delovno

mesto organizatorja

Županja Olga Karba in direktor JSKD

Igor Teršar sta se dogovorila, da bo

JSKD zaposlil organizatorja ter hkrati

hišnika, čistilca in vzdrževalca doma.

Organizator, za katerega bodo še ta teden

objavili razpis, bo dobival plačo

od JSKD, vendar bo ljutomerska občina

denar zanj in za vzdrževanje doma

povrnila. Nov človek naj bi dobil zaposlitev

prvega junija.

»Upam, da bo zdaj vse teklo gladko,

določene spremembe pa prinaša tudi

nov Pravilnik o upravljanju. Odslej bo

vse bolj enostavno, sploh za domače

skupine in društva, ki jih želimo spodbuditi,

da dvorano čim več uporabljajo.

Dom kulture bo imel tudi bogatejši

program, saj imamo zdaj, ko je upravljavec

sklad, več možnosti za organizacijo

gostovanj skupin. Občanom

bomo pripeljali več in širšo ponudbo.

Tudi več profesionalnih gledališč,«

pravi Mira Rebernik Žižek.

Pri Mali Nedelji

upravljavec kulturnega

doma krajevna skupnost

Županja Olga Karba: »Prepričana

sem, da bo tudi Krajevna skupnost

Mala Nedelja z vso resnostjo in odgovornostjo

prevzela upravljanje kulturnega

doma, saj je to njihova želja že iz

preteklosti. Čas je, da poslušamo potrebe

in želje ljudi, ki so skrbni gospodarji

in se trudijo v zadovoljstvo vseh uporabnikov.«

Krajevna skupnost je želela,

da bi imeli v kulturnem domu tudi prireditve

komercialne narave, to pa pri

ljutomerskem občinskem svetu ni padlo

na plodna tla. Županja je predlagala,

da se komercialne prireditve, na primer

poroke občanov, dovolijo, ob tem

pa bi uporabniki poravnali najemnino

in tudi morebitno nastalo škodo.

Vida Toš

Oglasno sporočilo

Nad boleče sklepe in bolečine v hrbtenici z vašimi lastnimi proteini

Osteoartroza (osteoarthritis) –

obraba sklepa je najpogostejša oblika

degenerativnih bolezni sklepov. Osteoartroza

se na RTG-posnetkih pokaže

pri vsakem drugem bolniku po 50.

letu starosti. Čeprav se število bolnikov

nenehno povečuje, je zdravljenje

omejeno. Zaradi tega se raziskovanje

usmerja v molekularno biološko

področje z namenom razviti vzročne

oblike zdravljenja. Orthokin,

terapija, ki se uporablja od leta 2004,

je prvo avtologno zdravljenje bolečih

sklepov, kit, mišic in hrbtenice,

ki temelji na razvoju molekularne ortopedije.

Orthokin je obogaten avtologni

serum brez tuje beljakovine,

kemijskih snovi ali potencialnih alergenov.

Za uničenje hrustanca, razvoj osteoartroze

in pojav bolečin v prizadetih

sklepih je odgovoren citokin Interlevkin-1

(IL-1). Za zaščito hrustančnega

tkiva je odgovoren Interlevkin-1 antagonist

receptor (IL-1Ra), protein,

ki ga pridobimo v postopku priprave

Orthokina iz bolnikove venske krvi

in ga nato obogatenega vbrizgavamo

v boleč sklep. Orthokin zavaruje

hrustanec pred nadaljnjim uničenjem,

zelo hitro lajša bolečine in

zavira vnetje v prizadetem sklepu. V

boleči sklep se priporoča vbrizgati

4–6 injekcij enkrat ali dvakrat na teden.

Interlevkin -1, rdeče kroglice, povzročijo poškodbo hrustančnih celic.

Orthokin – »dobri« proteini iz vaše krvi

1. Usposobljena zdravstvena oseba vam bo iz vene vzela vzorec krvi v injekcijske

brizge. Steklene kroglice v injekcijski brizgi bodo spodbudile krvne celice, da

bodo začele tvoriti »dobre« proteine.

2. Injekcijske brizge z vašo krvjo bodo v laboratoriju inkubirali pri temperaturi

37 °C, to pa bo omogočilo optimalno tvorbo »dobrih« proteinov.

3. S centrifugiranjem bodo nato pridobili krvni serum in tako omogočili pridobitev

visokih koncentracij »dobrih« proteinov v injekciji, pripravljenih za vbrizganje v

obolele sklepe.

4. Injekcijo z vašimi lastnimi »dobrimi« proteini vam bo zdravnik vbrizgal v oboleli

sklep. Dobili boste 6 injekcij v eno- oz. dvotedenskih intervalih.

pov hrbtenice. Vnetje povzroča bolečine,

odrevenelost nog, mravljinčenje

nog in podobno. Pri vsakem

vnetju se sproščajo različni mediatorji

vnetja – citokini, ki so odgovorni za

bolečino in vnetje živčevja. Interlevkin-1

(citokin) je odgovoren za vnetje

in bolečino, medtem ko je njegov na-

Bolečina v križu ali v nogi je posledica

s starostjo povezanih sprememb

– osteoartrozo malih sklepov

hrbtenice, zdrsom medvretenčne

ploščice ali z zožitvijo hrbteničnega

kanala. Končni učinek tega »mehaničnega

problema« je vedno enak:

vnetje živčne korenine ali malih sklesprotnik

Interlevkin-1 antagonist receptor,

ki ima nasprotno, protivnetno

nalogo ter zavira vnetje in bolečino.

V področje prizadetega in bolečega

predela hrbtenice ali živca vbrizgamo

enkrat tedensko 3–5 injekcij po metodi

Orthokin.

Za zdravljenje z metodo Orthokin

so primerni pacienti, ki imajo dolgotrajne

bolečine v sklepih (koleno,

rama, kolk) ali v hrbtenici, pa tudi tisti,

ki so utrpeli poškodbo sklepov, mišic

kit in podobno.

Orthokin lahko uporabimo pri vseh

primerih kot efektivno alternativo, kadar

s standardnimi protibolečinskimi

zdravili ne dosežemo pričakovanega

izboljšanja, pri pacientih, ki imajo težave

po aplikaciji kortizonske terapije

ali ne smejo dobiti kortizonske

blokade (sladkorni bolniki, bolniki z

osteoporozo, bolniki na kortizonski

terapiji), bolniki, ki se zdravijo zaradi

težav s prebavili (razjeda na želodcu

ali dvanajsterniku), in tisti, ki niso

sposobni operativnega posega.

Za dodatne informacije

o terapiji po metodi

Orthokin lahko pokličete

Ortopedijo Prettner, d. o. o.,

tel.: 02 536 10 60,

ali obiščite spletni strani:

www.ortopedija-prettner.si

in www. orthokin.si

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

200 let samostojne župnije v Gornji Radgoni

(iz)brano

5. maja 2011 | Vestnik | 11

barometer

Duhovno gnezdo slovenstva

Vprašanje je, kam bi danes spadala župnija, če ne bi postala samostojna – Ob jubileju tudi predavanja s koncerti

V Gornji Radgoni bodo čez nekaj dni praznovali

natanko 200. obletnico ustanovitve

samostojne župnije. Čeprav je to mesto

že od nekdaj zelo povezano z mestom

na avstrijski strani in so verniki tako slovenske

kot nemške narodnosti obiskovali

cerkve na obeh straneh reke Mure,

so se po osamosvojitvi župnije slovenski

verniki začeli obračati predvsem na

cerkev na desni strani reke. Med drugim

tudi zaradi nekaterih narodno zavednih

duhovnikov, ki so delovali tukaj.

Cerkvena zgodovina

Kot nam je razložil zgodovinar dr. Ivan

Rihtarič, ki je imel ob pripravah župnije

na obletnico predavanje na to temo,

je cerkvena zgodovina na tem območju

precej daljša kot le dvesto let. S prvo

omembo naselja in gradu na desni strani

Mure v 12. stoletju se omenjajo tudi prve

cerkve na širšem radgonskem območju,

nekatere tudi že dvesto let prej, med njimi

cerkev sv. Ruperta. Ta naj bi bila celo

sedež nekdanje radgonske pražupnije,

ki je najprej pripadala solnograški nadškofiji,

pozneje pa sekovski (graški) škofiji.

V 15. stoletju je bila v mestu Radgona

(Bad Radkersburg) zgrajena nova cerkev

in pražupnija naj bi se presnela tja. Cerkev

sv. Ruperta na grajskem griču pa so

odslej obiskovali predvsem podeželski

verniki. Ta je bila v 16. stoletju porušena,

namesto nje pa so začeli uporabljati kapelico

sv. Petra, ki je stala na lokaciji sedanje

radgonske cerkve.

Samostojnost

Vikariat sv. Petra je skoraj tri stoletja

spadal pod mestno radgonsko župnijo, 22.

maja 1811 pa je postal z dvornim odlokom

cesarja Franca I. samostojna župnija. Dve

leti za tem so začeli graditi novo večjo cerkev,

katere oblika se je večkrat spremenila,

današnja pa je iz leta 1892. Samostojnost

župnije pa ni prinesla le večje in novejše

zgradbe, ampak tudi pomemben kulturni

razvoj, predvsem za ljudi slovenske

narodnosti. Kot pravi Rihtarič, so se na to

župnijo odslej še pogosteje obračali prav

slovenski verniki. Še posebej je to veljalo

po letu 1859, ko je bila župnija priključena

mariborski škofiji. Župnijske kronike so se

začele pisati v slovenskem jeziku, tudi deli

bogoslužja so bili v slovenščini.

Veliko je k razvoju slovenstva pripomoglo

tudi delovanje duhovnikov na kulturnem

in drugih področjih. Ustanavljali

so pevske zbore, igralske skupine, bralna

društva, izdajali časopise in knjige ipd.

Rihtarič pri tem posebej omenja Janeza

Kurnika, ki je že leta 1868 ob neki slovesni

priložnosti pridigal v slovenščini, Antona

Gornjeradgonska župnijska cerkev leži na strateško pomembni točki, zato ima tudi tako pestro zgodovino.

Osrednja prireditev ob 200-letnici samostojne župnije bo 22. maja.

Priprave na obletnico

Kot pravi sedanji gornjeradgonski

župnik Franc Hozjan, so bile priprave

na obletnico predvsem duhovne,

organizirali pa so tudi različne

prireditve, koncerte in predavanja.

Dve sta bili posvečeni splošnim in

verskim okoliščinam v času nastanka

župnije. Predavatelja sta bila dr.

Ivan Rihtarič in dr. Metod Benedik.

Izdali bodo tudi dopolnjen ponatis

zbornika, ki ga je izdala župnija ob

100-letnici župnijske cerkve. S pripravo

na obletnico sovpadajo tudi

nekatera obnovitvena dela. Obnovili

so fasado na zvoniku in pročelju

cerkve, poteka pa tudi obnova

glavnega stopnišča pred cerkvijo.

Končni stroški bodo znašali blizu

petdeset tisoč evrov. Nekaj od tega

denarja so imeli privarčevanega, večino

pa so darovali verniki med pripravami

na jubilej.

Kot še dodaja Hozjan, je ustanovitev

samostojne župnije sv. Petra

zelo pomemben dogodek. Domači

verniki se s hvaležnostjo in ponosom

ozirajo na ta leta. S tem se

je olajšalo delo škofu Antonu M.

Slomšku, ko je prenesel škofijski

sedež v Maribor in so nastale nove

razmejitve med škofijami. »Vprašanje

je, kaj bi bilo z župnijo, če bi takrat

še bila del skupne pražupnije,

avstrijska Radgona je namreč ostala

pod graško škofijo,« se sprašuje

Hozjan.

Osrednja slovesnost bo 22. maja

ob 10. uri. Vodil jo bo škof ordinarij

dr. Peter Štumpf. Povabljeni bodo

tudi duhovniki, ki izhajajo iz župnije,

župnik iz avstrijske Radgone,

še živeči duhovniki, ki so delovali v

župniji, in predstavniki javnega življenja

iz občine.

Belšaka, ki je ustanovil kmetijsko bralno

društvo in bil odgovoren za temeljito obnovo

cerkve, ki je dobila današnjo podobo,

ter Martina Gaberca. Slednji je veljal

za zelo zavednega Slovenca in je bil med

prvo in drugo svetovno vojno Nemcem na

tem območju trn v peti. V njegovem času

so v župniji delovale številne bratovščine

in združenja. Leta 1935 je sodeloval pri

prekopu posmrtnih ostankov Maistrovih

borcev iz avstrijske Radgone na gornjeradgonsko

pokopališče, kjer je imel domoljubni

govor. Umrl je 6. aprila leta 1941

v še nepojasnjenih okoliščinah.

Skozi zgodovino pa niso bili izpostavljeni

družbeno-političnim dogajanjem

le upravitelji gornjeradgonske župnije,

ampak tudi stavba. Že stare cerkve na

grajskem griču so bile priča napadom

Madžarov in Turkov. Sedanji so med drugo

svetovno vojno nemški vojaki pobrali

zvonove, v osamosvojitveni vojni pa je

bil uničen zvonik. Slika gorečega zvonika

je obšla svet in prav po tem so si mnogi

zapomnili cerkev sv. Petra. Kot povzame

Rihtarič, vse to kaže na to, da leži gornjeradgonska

župnijska cerkev na strateško

pomembni točki, zato ima tudi tako pestro

zgodovino.

Ciril Kosednar

Fotografija Ciril Kosednar

Andrej Kosmačin,

direktor Elektra Maribor, je

napovedal junija šestodstotno

podražitev elektrike, ob tem

da je družba lani ustvarila

1,2 milijona evrov dobička.

Uroš Buzeti, predsednik

Društva iniciative mladih (DIM)

Beltinci, je z ekipo v Ambasadi

organiziral celotedensko

prireditev Majanje 2011 – Dnevi

kreativnosti in kritične misli.

Bojan Matuš, dijak Ekonomske

šole Murska Sobota, je postal

državni prvak v svoji kategoriji v

poznavanju cestnega, zračnega

in luškega prometa in logistike.

Za nagrado je dobil gorsko kolo.

Kdo se boji drevesnih krošenj

Obglavili drevesa na Tišini

Ljudje so žal nevedni, če menijo, da je obglavljanje dreves njihova pravilna nega

Po upokojitvi Rajka Stuparja je

vodenje lendavskega Javnega

sklada za kulturne dejavnosti

prevzela organizatorka kulturnih

programov Janja Magdič, ki je

bila več let Stuparjeva pomočnica.

Nasvet: če resnično želite pomagati

svojemu bolnemu ali po vaše nevarnemu

drevesu, se posvetujte s strokovno

usposobljenimi ljudmi, ki jim v svetu in

pri nas pravimo arboristi.

Fotografija Gregor Domanjko

Drevesa so živa bitja, ki podobno kot

človek dihajo, rastejo in se odzivajo

na motnje iz okolja. V naravnem okolju

lahko dosežejo starost več kot 4600

let in zrastejo več kot 100 metrov v višino.

Mestna drevesa po podatkih tuje literature

živijo povprečno več kot 15 let.

Drevesa s krošnjami filtrirajo in čistijo

zrak, hladijo in vlažijo ozračje, absorbirajo

hrup, prestrezajo sončno sevanje

in nam dajejo senco, razbijajo vetrovne

sunke, so kulisa pred neljubimi pogledi,

skratka ustvarjajo prijeten naravni ambient

v urbanem prostoru.

Žal se njihovega ugodnega vpliva na

življenjski prostor v naseljih začnemo

zavedati šele, ko jih več ni. V urbanem

okolju mest in vasi jih pri rasti omejujejo

zbita tla, pomanjkanje kisika in vode v

tleh, onesnaženost zraka in tal ter številne

bolezni, ki napadejo manj vitalno drevo.

Morda se posuši kakšna veja in človek

je takoj pripravljen radikalno pomagati.

V zadnjih letih smo tako priča množičnemu

obrezovanju ali obglavljanju dreves

po vsej Sloveniji. Samozvani strokovnjaki

se lotevajo drevesnih krošenj na nestrokoven

način in iz dreves delajo spačke

»brez rok in nog«, ki kratkoročno ali

dolgoročno vodijo k propadu drevesa.

Takšno ravnanje je mogoče videti tudi v

Pomurju, trenutno najbolj kričeč primer

so drevesa na Tišini, ki so jih obglavili v

marcu. Verjetno se tudi vi sprašujete, zakaj

je bilo prirezovanje potrebno ter kdo

in zakaj ga je opravil ter plačal? Od kje

izhaja ta »moda« pačenja drevesnih krošenj

in zakaj nam niso všeč takšna, kot

jih je ustvarila mati narava?

V naravni rasti dreves obstaja ravnotežje

med koreninami, deblom in

krošnjo. Vsak del drevesa je enako pomemben

za normalno rast in razvoj. Ob

odstranitvi dela krošnje ali celotne krošnje

pride do prekinitve oskrbe hranil

v koreninah, njihovega stradanja in posledično

do odmiranja. Z močnim odganjanjem

sekundarnih poganjkov drevo

poskuša nadomestiti odstranjene veje.

Debele in hitro rastoče sekundarne veje,

ki so na drevo pričvrščene zgolj na tanek

sloj zdravega lesa, predstavljajo problem

za statiko drevesa. Še več! Drevo z

bujno rastjo in mehanskimi poškodbami

na mestu obvejevanja izčrpava samo

sebe, oslabi in postane veliko dovzetnejše

za napad in razvoj gliv ter škodljivcev.

Končni rezultat obglavljanja je razkrojeno

in votlo drevo, ki z novimi vejami

predstavlja veliko nevarnost za ljudi in

objekte v okolici. Nega takih dreves je

potem dolgoročno veliko dražja!

Gregor Domanjko, Stanka Dešnik

Jože Štrakl po uspešnem

lanskem poslovanju Tondacha

Slovenija za letos napoveduje še

boljši izid. V sklopu naročila za

skupino Tondach bodo za strehe

olimpijskega mesta Soči izdelali

sto tisoč strešnikov in slemena.

12 | Vestnik | 5. maja 2011 iz naših krajev

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Oživel ciglarski duh pri Mali Nedelji Obnova negovskega gasilskega doma

Nova streha in

prostori za mladino

Turistično društvo Mala Nedelja-Radoslavci je začelo projekt Malonedeljska

doživetja. V sklopu številnih prireditev so dali poudarek obujanju starega

običaja ročnega izdelovanja opeke. Pred dnevi se je skupina članov omenjenega

turističnega lotila tega »blatnega« ročnega dela. Možje so najprej ilovnato zemljo

namočili in jo z golimi nogami stlačili, s samokolnico so jo prepeljali na »oder«,

kjer se je mojster Silvo Žnidarič lotil izdelovanja opeke s številnimi pripomočki,

raznašalci pa so narejeno opeko odnašali na prostor za sušenje. Starodavni

postopek izdelovanja opeke so si ogledali predvsem mladi obiskovalci prireditve

in turisti iz bližnjih Bioterm. V nekaj dneh so naredili okrog pet tisoč kosov

opeke, ki so jo posušili in nato še žgali, v vsak kos pa so odtisnili zaščitni znak

malonedeljske opeke MN11, ki jih bo spominjal na letošnjo prireditev. J. Ž.

Bisernoporočenca Slavica in Alojz Fekonja

Fotografija Jože Žerdin

Da bi z malo denarja naredili čim več, so pripravili udarniške akcije

Fotografija Ludvik Kramberger

Slavica in Alojz Fekonja iz Radenec sta pred kratkim slavila biserno poroko.

Slavica se je rodila leta 1932 pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Kot medicinska sestra

je bila zaposlena v gornjeradgonskem zdravstvenem domu, pozneje pa v

zdravilišču v Radencih. Alojz se je rodil leta 1926 v Mariboru. Po vojni se je

zaposlil kot knjigovodja v kmetijski zadrugi v Apačah, upokojitev pa dočakal v

podjetju Radenska. Po poroki sta si zakonca ustvarila dom v Podgradu, nato pa

v Radencih, kjer zdaj živita. Vseskozi sta bila aktivna v raznih kulturnih in drugih

družbenih organizacijah. Njuno veliko veselje so srečanja s hčerkama Matejo in

Jelko in njunima družinama ter vnuki in pravnuki. Obred biserne poroke je potekal

v kleti pod slapom v Gornji Radgoni. Ker je slavljenec nekoč delal v podjetju

Radgonske gorice, mu je čestital tudi direktor Borut Cvetkovič, ki je zakoncema

podaril zlato radgonsko penino, ki je zorela na dnu reke Mure. L. Kr.

Da bi pri Negovi na novo prekrili streho gasilskega doma in v njem uredili prostore za mladino, je bila ob strokovnih delavcih

potrebna tudi pomoč prostovoljcev.

Predstavitev in razstava o taborništvu v Murski Soboti

Prostovoljno gasilko društvo Negova

je bilo ustanovljeno leta 1948. Zagnani

člani društva so že naslednje leto

zgradili gasilski dom, ki je rabil gasilcem

vse do leta 1980, ko so na novi lokaciji

zgradili novejšega. Takrat so za

kritino porabili strešno opeko s stare

šolske zgradbe, zato je bil že skrajni

čas za menjavo te. Dela so potekala v

okviru programa obnove gasilskih in

vaških domov, ki ga izvajajo v Občini

Gornja Radgona s pomočjo evropskih

sredstev, občine in gasilskih društev,

ki so se lotila obnove domov.

Negovski gasilci so se hkrati z obnovo

strehe lotili tudi ureditve podstrešnih

prostorov za negovsko mladino.

Predsednik društva Slavko Lončarič

pravi: »Ker mladi pri Negovi, ki se

družijo v športnih in drugih društvih,

nimajo svojih prostorov, bomo na

podstrešju za njih uredili dvorano in

druge prostore s sanitarijami. Želimo,

da bi se mladi dobro počutili in ostali

v kraju. Prostore urejamo s sredstvi,

ki smo jih zbrali gasilci. Da bi z malo

denarja naredili čim več, pripravljamo

udarniške akcije. Tako smo storili

tudi pri zamenjavi strešne kritine, za

kar smo prejeli 40.000 evrov sredstev.

Rod Veseli veter – z naravo k boljšemu človeku

Murskosoboški taborniki bodo naslednje leto praznovali šestdesetletnico delovanja

Fotografija Ludvik Kramberger

Doslej so gasilci opravili več kot 500

udarniških ur.«

Ob našem obisku gradbišča je ob

strokovnih delavcih delalo še 15 prostovoljcev.

Med njimi je bil tudi podpoveljnik

Štefan Pucko, ki nam je o

prostovoljstvu povedal: »Gasilci se zavedamo,

da je treba za napredek kraja

kaj postoriti tudi prostovoljno. Vesel

sem, da se je tudi tokrat našemu povabilu

odzvalo toliko ljudi. Pohvaliti

moram tudi tiste, ki vseskozi skrbijo,

da udeleženci udarniških akcij niso

lačni in žejni.«

Ludvik Kramberger

Tudi murskosoboški taborniki iz roda

Veseli veter so se ta konec tedna pridružili

praznovanju šestdesetletnice

nacionalne skavtske organizacije Zveze

tabornikov Slovenije, ki deluje pod

sloganom Z naravo k boljšemu človeku.

Tako so pripravili v soboto v nakupovalnem

centru Maximus delavnice

in igre za otroke, postavili šotor, pripravili

razstavo o taborništvu ter s taborništvom

in svojimi aktivnostmi seznanjali

mlajše in starejše obiskovalce.

Starešina roda Veseli veter Aleš Skalič

je povedal, da bo njihov rod praznoval

šestdesetletnico naslednje leto, to pa

pomeni, da je se je tudi taborništvo v

Pomurju organiziralo hitro po ustanovitvi

nacionalne krovne organizacije. V

petek, na dan tabornikov (22. april), so

se njihovi taborniki udeležili slovesne

proslave ob obletnici Taborniške zveze

Slovenije, ki je bila v Postojnski jami. V

soboto pa so ob predstavitvi v Maximusu

v tamkajšnjem kinu predvajali filmsko

uspešnico Gremo mi po svoje, ki na

hudomušen način prikazuje utrinke iz

taborniškega življenja.

Murskosoboški taborniki bodo, kot je

povedal Skalič, med prvomajskimi prazniki

pripravili tradicionalni prvomajski

pohod: »Tridnevni pohod je dolgoletna

tradicija pomurskih tabornikov,

ki je nastal kot priprava na taborniško

tekmovanje in vključuje preizkus tabornikov

v taborniških veščinah, kot

so bivanje v naravi, pionirstvo, orientacijo

in topografijo. Tridnevni pohod

tako vključuje tudi spanje na prostem,

pripravo obrokov, gibanje v naravi, timsko

delo in druge taborniške veščine. V

prihodnje bomo med drugim z Mestno

občino Murska Sobota sodelovali pri

organizaciji družinskega piknika, vključujemo

pa se tudi v aktivnosti ob tednu

vseživljenjskega učenja, ki ga organizira

Ljudska univerza Murska Sobota.«

Poleti bodo pripravili letni tabor, kamor

bodo povabili tudi mlade, ki bi želeli

spoznati taborniški način življenja.

Skupaj s še okrog 250 taborniki (skavti)

iz vse Sloveniji bodo sodelovali na svetovnem

skavtskem srečanju na Švedskem,

ki se ga bo udeležilo okrog 40.000

tabornikov (skavtov) z vsega sveta.

J. G.

V soboto so murskosoboški taborniki ob delavnicah in igrah za otroke predstavljali taborništvo.

Fotografija Jože Gabor

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Boračeva

iz naših krajev

5. maja 2011 | Vestnik | 13

na kratko

Koline, slatina in – kenguruji

Ena najstarejših vasi na severovzhodu Slovenije – Zaznamovala jo je slatina – Danes pa tudi živalski vrt

Verjetno ga ni človeka, ki ne bi vedel,

da je v Boračevi doma Radenska. Tako

voda kot podjetje. Vsi se spomnijo

tudi boračevskega Ježa nekoč. Kaj vse

pa je Boračeva danes? Potep po eni od

vasi Občine Radenci zna biti poln ne

le zgodovine, pač pa tudi drugih znamenitosti

in zanimivosti.

Omenjena kot Boratsowe leta 1106

»To je ena najlepših vasi,« mi kar

ne more dopovedati Ivan Hajdinjak.

Boračeva je tako lepa iz več razlogov:

»Boračeva ima vse. Ceste imamo. Kanalizacijo

končujemo. Prihodnje leto

bo nov vodovod. Kabelsko omrežje

imamo, telefoni in internet so dostopni

vsem – vse je tu. Tu smo najboljši

krajani. Ko kaj delamo, vedno vsi pomagajo.

Razumemo se, ogromno ljudi

na novo zida, tako da se ljudje še priseljujejo,

in to je res prijetno videti.

Da mladi ne le ostajajo, ampak celo

prihajajo. Ljudje tukaj so zelo pridni,

vsa polja in vrtovi so obdelani in brezposelnih,

mislim, sploh nimamo.«

Star zaščitni znak Boračeve je kolina

– tako kot imajo recimo Črešnjevci češnjo,

Orehovci oreh, ima Boračeva –

Kamela v afriški puščavi in lame iz južne Amerike? Ne! To je Boračeva.

Marmorna

plošča na stavbi

»Zemljičove

slatne«

Žižki

Gasilci v Žižkih so v zadnjih letih zgradili

sodoben večnamenski gasilsko-vaški

dom ter nakupili veliko gasilske opreme

in osebne zaščitne opreme. Zadnja pridobitev

za gasilsko društvo pa je nova motorna

brizgalna nemške izdelave. Nakup

so jim omogočili Občina Črenšovci in Gasilska

zveza Črenšovci. Gasilci iz Žižkov

so novo motorno brizgalno slovesno prevzeli

pred dnevi, ko so v kraju zaznamovali

dvodnevni praznik gasilstva. J. Ž.

Veržej

Župnijska karitas Veržej in Župnija

Veržej sta pripravili župnijsko srečanje

starejših občanov, starih nad 70 let. Šlo

je za že ustaljeno obliko vsakoletnega

druženja starejših občanov in invalidov

iz Veržeja, Banovec in Bunčan. Udeleženci

so se najprej zbrali pri maši v veržejski

župnijski cerkvi, kjer jo je daroval

domači župnik Jože Krnc. Po maši je

bilo v dvorani župnijskega doma prijetno

nedeljsko druženje ob zakuski in glasbenem

programu. J. Ž.

Kapela

Ob prazniku dela je pripeljalo pred

cerkev sv. Magdalene na Kapeli k blagoslovitvi

svoje jeklene konjičke sto deset

motoristov iz različnih krajev Pomurja,

Slovenije in tujine. Po obredu blagoslovitve

motorjev in njihovih lastnikov, ki

ga je opravil domači župnik Anton Hribernik,

je zbrane pozdravil tudi radenski

župan Janko Rihtarič. Predstavnik organizatorjev,

športnega, turističnega in

motorističnega kluba Atila Kapela, Albin

Marinič, pa je ob tem dejal, da namen že

tretjega srečanja ni le druženje, ampak

tudi ozaveščanje motoristov o prometni

varnosti pred začetkom motoristične sezone.

D. M.

Radenci

Če je kdo v Radencih zaradi sobotnega

kresovanja in zabavanja potreboval malo

več spanja, mu tega niso pustili člani Pihalnega

orkestra Gornja Radgona pod

vodstvom mentorja Rudija Vulca. Ti so

zjutraj pred hotelom Radin in pred radenskim

domom za ostarele zaigrali budnico,

dogodek pa je spremljalo veliko

ljudi. D. M.

Rogašovci

Pred šotorom, kjer je bila minulo nedeljo

osrednja prireditev ob praznovanju

Fotografije Vida Toš

Fotografija Ciril Kosednar

Ivan Hajdinjak s sosedom pred kapelico z zvonikom iz leta 1874

koline. In Ivan se spominja: »Ko smo

včasih 'čehi' hodili 'lüpat', so rekli –

'kolinaši' gredo, pa smo se že 'bili'.« In

v Boračevi je še kar nekaj možnosti za

koline, saj sta tukaj dve večji kmetiji,

velika vrtnarija, takih manjših pridelovalcev,

ki imajo tudi pujske, pa je še

kar nekaj. Vas je sicer strnjena okrog

Boračevskega potoka, preko katerega

je speljanih veliko mostov, a raztegnjena

daleč ven, čisto pod Janžev

Vrh. Poleg potoka stoji tudi kapelica,

posvečena Marijinemu vnebovzetju.

Zgrajena leta 1874 spada s svojimi pilastri,

zidnim vencem in trikotnim zatrepom

v neoklasicizem. Zvon v zvoniku

pa šteje čas. Boračeva ga šteje že

kar nekaj, saj je bila v listinah prvič

omenjena leta 1106.

Radenska je iz Boračeve

Boračeva se je tako razvijala predvsem

zaradi slatine. Polno izvirov je

namreč 'krivih' za tukajšnji razvoj.

»Najbolj žalostni smo v Boračevi zato,

kar se je zgodilo z Radensko,« pravi

Ivan Hajdinjak. »Nekoč je od vsake

hiše kdo delal v Radenski, danes ne

vem, če jih dela iz cele vasi deset.«

Eden prvih – čeprav, pravi Ivan in mi

tudi pokaže, kje je to – je bil menda

vrelec 'na polaji', a uradno za prvega

velja nekdanji Zemljičev vrelec.

Na vratih v stavbo je danes pribita

tabla z napisom 'prepovedan dostop

in smrtno nevarno, ob strani pa so tri

marmorne plošče iz leta 1912 z imeni

dunajskih gostincev, ki so bili lastniki

Zemljičeve slatine. Stavba sredi turi-

stično usmerjenega kraja je popolnoma

propadla, a za njo bo moral nekdo

nekoč poskrbeti …

Sikalu zoo v Boračevi

Tomi Mitev, lastnik živalskega vrta

v Boračevi: »Današnji malčki veliko

bolje poznajo melodije na mobilnih

telefonih kot petje ptic. Bližje so jim

izmišljene, neresnične podobe kot resnična

bitja, ki živijo z nami,« pravi

Tomi, ki si je poleg svoje hiške uredil

živalski vrt. In to kakšen! Patagonska

mara, nanduji, afriške mini koze

in burske koze, kenguruji, lame, od

bolj znanih živalic pa pegatke, purani,

ovce, osli, poniji, morski prašički

in kopenske želve … vse to in še kaj.

Aha, kmalu Tomi pričakuje tudi prave

opice! Vse te živali se sprehajajo v boračevskem

živalskem vrtu. Tomi pravi,

da je njegov namen izobraževati

ljudi, ki so že ali pa še bodo postali

ljubitelji živali, zato so pri njem dobrodošli

predvsem otroci. »Na posestvu

se otroci učijo, kako ravnati z živalmi.

Kakšen prostor potrebuje žival

za lepo življenje, da potrebujejo tudi

ljubezen, zaupanje in spoštljiv odnos.

Ko otrok izkusi naravo z vsemi čutili,

vzpostavi pozitiven odnos do nje. Kar

doživimo kot majhni otroci, ostane

v našem spominu vse življenje, najsi

gre za zvoke, vonje ali podobe.« Svojo

kmetijo obdeluje sonaravno, večina

živali pa se po skoraj treh hektarjih živalskega

vrta giblje prosto. Tomi – ki

prav v času mojega obiska vodi skupino

šolarjev iz osnovne šole Radenci –

otrokom razlaga s posebno energijo.

Vse, vse, vse bi jim rad povedal. Kar

vidiš ga, kako jim želi predstaviti čim

več in čim bolj zabavno ter jim tudi na

ta način pripoveduje, kako posebne in

pomembne so živali. In še zabavne po

vrhu – kot recimo njegova ovca, ki misli,

da je lama. Druži se samo z lamami

in tudi skače tako, kot to počnejo

lame. V Sikalu živalskem vrtu – ki

sprejema obiskovalce ob koncih tedna

– pa imajo pozimi, ko je vrt sicer

zaprt, tudi božične jaslice z živimi živalmi.

Zdaj pa je tam pomlad in, če

boste pozorni, boste v vrečki mame

kengurujke zagledali – majhnega kengurujčka.

Rojenega Boračevčana.

Vida Toš

praznika Občine Rogašovci, so si obiskovalci

lahko ogledali razstavo malih živali.

Ta je največ pozornosti vzbudila pri najmlajših

obiskovalcih prireditve. Prvič so

se na ta način predstavili člani društva

gojiteljev malih pasemskih živali iz Murske

Sobote. C. K.

Beltinci

Gasilska zveza Beltinci se je odločila

za nakup novega poveljniškega vozila

PV-1 za prevoz moštva za hitro ukrepanje

ob požaru, poplavah ali kakšni drugi

elementarni nesreči. Vozilo je opremljeno

po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije.

V njem je shranjena vsa oprema, ki

jo potrebuje poveljniška ekipa za svoje

potrebe: dihalni aparati, različni loparji

za usmerjanje prometa, oznake za zaporo

ceste, daljnogled, fotoaparat itd. Poleg

občinskega poveljnika Gasilske zveze

Beltinci bo vozilo uporabljal tudi serviser

gasilnih aparatov. Vrednost vozila z

vso pripadajočo opremo je ocenjena na

18 tisoč evrov, pri čemer je levji delež prispevala

Občina Beltinci. Uradni prevzem

vozila bo avgusta ob praznovanju 130-letnice

Prostovoljnega gasilskega društva

Beltinci. J. Ž.

14 | Vestnik | 5. maja 2011 družabna

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Nismo muha enodnevnica

Kakor je bilo dogovorjeno in določeno s pogodbo, ki sta jo Radenska in Pepsi-Cola International podpisali

18. decembra 1989. leta so v Boračevi konec aprila 1990 napolnili prve steklenice pepsikole.

Na ta pomembni dogodek so povabili okrog 200 zastopnikov trgovin in gostincev po vsej Sloveniji, kajti

Radenska je hkrati dobila tudi ekskluzivno pravico polnjenja in prodaje te svetovno znane brezalkoholne

pijače v Sloveniji. Konec aprila so kupci tako že lahko kupili pepsi v 2,5-decilitrski in litrski steklenici

(povratni embalaži), konec maja pa bodo pepsi polnili v 1,5-litrsko plastenko PET. Vestnik, 10. maja

1990

Komentar tedna

na Pomurje.si

Uporabnik Bodi C o stanju v

pomurskem turizmu: »…potni

stroški se ne obravnavajo kot vir

dohodka, kajti to je zapravljen

denar, katerega v minimalni

količini povrne firma, za katero

nekateri dajo celo sebe, v zameno

pa dobijo res brco v rit ...«

Fotografija Ana Celec

Pravi prvomajski kresovalci še niso bili doma, ko so tile že budili. Del prvega maja

so tudi budnice in skupina godbenikov od Male Nedelje je prebujala po vaseh v

Krajevni skupnosti Mala Nedelja-Radoslavci. Kljub rani uri menda niso bili ne lačni

in ne žejni, saj domačini očitno niso več spali.

Fotografija Jože Žerdin

Praznik dela, seveda. Ob tem vam vsem čestitamo, pripenjamo nageljčke in vas

vabimo na kratek sprehod po nekaterih pomurskih kresovanjih.

V Murski Soboti je bilo v parku – svetlo in vroče, kakopak. Tudi v Mikku, kjer je

divjal festival Delu čast in oblast, zunaj pa, kot vidite, je bil ogenj pod kontrolo.

Fotografija Jože Gabor

V Gančanih pa so »lejtniki«, gre za tiste, ki so ali bodo letos polnoletni, postavljali »majoš«. Tradicionalno, 92. leto zapored,

saj so s tem začeli fantje, ki so se vrnili iz prve svetovne vojne. Letos je bilo drevo visoko več kot 20 metrov – samo deblo –,

vrh pa še šest. Pet najmočnejših »lejtnikov« je v sprevodu vleklo okrašen vrh drevesa po vasi, dekleta pa so domačinom in

obiskovalcem ponujala kozarček rujnega.

Fotografija Ciril Kosednar

Tale pa je iz Krašč ob Ledavskem jezeru. Tam za postavitev že deset let skrbijo

nogometni klub, turistično društvo in seveda vaščani, prireditev pa je osrednja v

cankovski občini. V bližini veliko vode, za vsak primer …

Voda pa je tudi ob Lisjakovi strugi pri

Gornji Radgoni, kjer so zakurili ribiči.

Pa niso le pekli, kar so ujeli, ampak

so se »družili ob tabornem ognju«, kot

so dogodek nostalgično poimenovali.

In s tem začeli sezono kresovanj v

radgonskem koncu, saj so kurili tudi ob

lovskem domu v Hercegovščaku, na ŠRC

Trate, v Podgradu in še kje.

Naj gori tudi v vas! Ogenj veselja.

Fotografija Oste Bakal

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

kronika

Prevelika hitrost kriva za vsako četrto prometno nesrečo

5. maja 2011 | Vestnik | 15

okc poroča

Hvala, ker voziš zmerno

Na pomurskih cestah je v osmih letih v 143 prometnih nesrečah življenje izgubilo 153 ljudi

Pomurski policisti so med prazniki

poostreno nadzirali promet. V okviru

akcije Hitrost: Počasneje je varneje so

oprezali za skrajno prehitrimi vozniki.

Statistika namreč kaže, da se zgodi na

pomurskih cestah skoraj vsaka četrta

Julija nov zakon

Kot je znano, bo prvega julija začel

veljati nov, še strožji cestnoprometni

zakon, s katerim želijo

stopiti na prste tistim, ki bodo

vozili skrajno hitro. Kazen za prekoračeno

hitrost v naselju za več

kot 50 kilometrov na uro bo po

novem najmanj 1200 evrov in

18 kazenskih točk (prej 1000 in

18 KT), za prekoračeno hitrost

zunaj naselja za več kot 40 kilometrov

na uro najmanj 500

evrov, devet KT in prepoved vožnje

(prej 380 in devet KT) in za

prekoračeno hitrost na avtocesti

za 50 kilometrov na uro najmanj

400 evrov, devet KT in prepoved

vožnje (prej 300 evrov in devet

KT). Nov zakon je prav tako zaostril

kazni za vožnjo pod vplivom

alkohola. Osemnajst kazenskih

točk in s tem odvzem vozniškega

dovoljenja bo doletelo vsakogar,

ki bo za volan sedel z več kot

1,1 promila alkohola v krvi (0,52

miligrama alkohola v litru izdihanega

zraka). Dolga leta je bila

ta meja 1,5 promila oziroma 0,71

miligrama alkohola v litru izdihanega

zraka. Tako opitega voznika

čaka še najmanj 1200 evrov globe.

Višje kazni so tudi za voznike,

ki napihajo malo čez zakonsko

dopustno mejo. Če ima voznik v

krvi od 0,5 do 0,8 promila alkohola

(med 0,24 in 0,38 miligrama na

liter zraka), ga čaka 600 evrov kazni

in osem kazenskih točk (prej

450 evrov in sedem KT).

Novo sojenje za pedofilov beg iz soboškega pripora

Izvedenec ugotavlja, ali je šlo za naklep

Pedofilije obsojen učitelj Goran Šubinski iz Murske Sobote, ki za rešetkami zapora

na Dobu prestaja štirinajstletno zaporno kazen, je znova sedel na zatožno klop okrožnega sodišča

Potem ko so konec marca na ponovljenem

sojenju profesorju razrednega

pouka Goranu Šubinskemu iz Murske

Sobote opravili rekonstrukcijo

njegovega poskusa bega iz prostorov

murskosoboškega pripora, v katerem

je 12. marca 2005, ko je zaradi pedofilije

čakal na odhod v zapor, napadel

pravosodnega policista in skušal pobegniti,

je sodnik Stanislav Jug nadaljevanje

sojenja, ki je bilo napovedano

za 20. april, preložil za nedoločen čas.

Na prihodnji obravnavi bo pred senat

stopil izvedenec psihiatrične stroke

Slavko Ziherl, ki ugotavlja, ali je pri

Šubinskem, ko se je pri poskusu pobega

lotil paznikov, šlo za naklep.

»Beg je načrtoval, ker pa je moral

odstraniti ovire, ki so mu bile na poti,

je načrtoval tudi umor vsaj enega od

paznikov,« je namreč prepričana tožilka

Desanka Novak. Iz obtožnice še

sledi, da si je obtoženec tudi priskrbel

orodje in solzivec, ki mu ga je v pripor

prinesla mama. Šubinski je, kot je zatrdila

tožilka, v celici št. 18 pripornega

oddelka soboškega zapora namerno

poškodoval vodovodno cev, da je iztekala

voda, in tako v celico zvabil pa-

prometna nesreča zaradi neprilagojene

hitrosti. »Danes se nam pogosto

kam mudi. Čas, ki ga porabimo drugje,

zato vse pogosteje poskušamo nadomestiti

s hitrejšo vožnjo. Pa se res

izide? Povprečen voznik, ki se pelje na

delo, prevozi vsako jutro pet kilometrov

dolgo pot. Pri hitrosti 50 kilometrov

na uro jo opravi v približno šestih

minutah, pri hitrosti 70 kilometrov na

uro pa v dobrih štirih minutah. Kot

vidimo, prihrani le manj kot dve minuti;

v tem času nam ne uspe skuhati

niti jutranje kave. Medtem pa njegova

znika: »Z improviziranim koničastim

predmetom je nato enega zabodel v

hrbet, drugega pa poškropil s solzivcem.

Paznika sta ga kljub vsemu obvladala

in mu preprečila pobeg.«

40 odstotkov višja hitrost pomeni 80

odstotkov večjo verjetnost prometne

nesreče in 160 odstotkov večjo verjetnost,

da se bo nesreča končala s smrtnim

izidom. Bolj slab izkupiček, mar

ne?« je praktičen Srečko Šteiner, prometni

inšpektor pri murskosoboški

policijski upravi. Omejitve hitrosti na

naših cestah niso le izmišljene številke:

»So natančen kompromis med hitrostjo

prevoza na eni strani ter varnostjo

prometa na drugi. Optimalna

hitrost namreč pomeni najboljše razmerje

med hitrostjo vožnje in varno-

Statistika kaže, da se na pomurskih cestah skoraj vsaka četrta prometna nesreča

zgodi zaradi neprilagojene hitrosti, zato policisti z merilniki hitrosti večkrat

poostreno nadzirajo promet.

Goran Šubinski se je pred sojenjem izmikal fotografskemu aparatu.

Fotografija Nataša Juhnov

stjo za vse udeležence v prometu.«

Veliko nesreč zakrivijo tudi opiti vozniki.

Lani so tukajšnji policisti v prometu

odredili 17.354 alkotestov, ki so

pri 1.100 voznikih pokazali vsebnost

alkohola nad dovoljeno mejo. Leta

2009 je bilo odrejenih 22.276 alkotestov,

preskus je bil pozitiven 1.601-

krat. Trdoto policijskih žimnic je lani

zaradi vožnje v opitem stanju preverilo

649 voznikov, leto poprej 959.

Vseh represivnih ukrepov v prometu

je bilo lani 21.483, predlani pa 27.435.

V dveh letih so policisti zasegli še 117

motornih vozil – leta 2009 60 in leta

2010 57.

Precej dela pa ima posebna skupina

osmih policistov Policijske uprave

Murska Sobota, katerih delo je prednostno

usmerjeno v iskanje najhujših

prometnih prekrškarjev. Delo posebne

skupine policistov je usmerjeno v

odkrivanje in preprečevanje najhujših

kršitev cestnoprometnih predpisov,

med katere spadajo agresivna in

objestna vožnja, prehitra vožnja ter

vožnja pod vplivom alkohola ali drugih

prepovedanih substanc. Posebna

skupina policistov bo pri svojem

delu iskala tudi večkratne kršitelje,

posebej pa bo pozorna na tiste odseke

pomurskih cest, po katerih se po

informacijah policistov najpogosteje

vozijo vinjeni in skrajno prehitri vozniki.

»Metode dela skupine se ne razlikujejo

od dela policistov. Poleg vseh

aktivnosti in ukrepov, ki jih že sedaj

izvajamo, želimo z delom te skupine

še dodatno vplivati na zagotavljanje

boljše prometne varnosti v Pomurju,«

je pričakovanja nove enote razkril

Mojmir Zelko, komandir Postaje prometne

policije Murska Sobota. Osem

policistov bo pri delu uporabljalo tako

službena kot civilna vozila. Največje

»orožje« bo vsekakor sistem Provida,

ki je vgrajen v policijsko vozilo in s

katerim je mogoče izvajati meritve hitrosti

in snemanje prekrškov.

Andrej Bedek

»V stanju potrtosti in strahu pred

zaprtimi prostori je naredil načrt,

kako bi pobegnil. Ker je bil v stanju

bistveno zmanjšane prištevnosti, dejanje

ni bilo dokončano. Moj varovanec

je poskus pobega priznal, paznika

pa je poškodoval po nesreči,« je Novakovi

ugovarjal Žiga Klun, obsojenčev

odvetnik. »Paznikoma nisem želel

storiti ničesar slabega. Opravičil sem

se, saj ju nisem želel poškodovati. Bil

sem pod pritiskom,« pa je pred senatom

že večkrat ponovil profesor razrednega

pouka.

Slavko Prša, vodja pazniške službe

v soboških zaporih, je pričal, da je bil

Šubinski do napada miren pripornik,

ki je le želel biti sam v celici. »Enkrat

je sicer poskušal storiti samomor s tabletami,«

se je spomnil. Šubinski si je,

čeprav je bil vklenjen, potem še isto

jutro po poskusu bega na stranišču

spet želel vzeti življenje, vendar sta

mu to preprečila paznika.

Tukajšnje okrožno sodišče je pedofilije

obsojenega učitelja lani marca

zaradi poskusa pobega in napada na

paznika že obsodilo na devet let in

pol zapora, vendar je zaradi ugotovljene

procesne napake mariborsko

višje sodišče primer ponovno vrnilo

v odločanje sodišču v Murski Soboti.

Andrej Bedek

Pazite na kolo

Tatvine koles so dokaj pogosto kaznivo

dejanje, zato je zelo pomembno preventivno

obnašanje njihovih lastnikov in

uporabnikov. Zato tudi policisti svetujejo:

kolo, ki dlje časa ni v uporabi, hranite

v zaklenjenem prostoru; če morate kolo

pustiti na prostem, naj bo prostor obljuden

in dobro razsvetljen; zaklenite ga z

dobro ključavnico, še bolje pa je, če ga

priklenete k ograji; zapišite si podatke

o kolesu; če vam ukradejo kolo, tatvino

prijavite policiji in ob prijavi posredujte

policistu vse podatke, ki jih bo od vas

zahteval. Še to: ko prijavijo krajo, znajo

oškodovanci navadno povedati le znamko

in barvo svojega kolesa, drugih podatkov

pa ne, to pa policiji dodatno otežuje

raziskovanje teh dejanj.

Vlomilci na delu

Policisti beležijo povečano število tatvin,

ko storilci izkoristijo nepazljivost

občanov in iz stanovanja ali hiše ukradejo

denar in razne predmete. Največkrat

storilci ponujajo v prodajo kakšne

izdelke in na ta način vzpostavijo stik z

ljudmi, nato pa osebo zamotijo in izkoristijo

trenutek nepazljivosti, da vstopijo

v stanovanje in ukradejo vredne stvari

– največkrat denar. Oškodovanci tako

šele po odhodu storilcev, da so bili žrtev

kaznivega dejanja. Policisti svetujejo: bodite

pozorni pri stiku z navedenimi osebami;

ne spuščajte jih v stanovanje brez

nadzora in zaklenite vrata, če za krajši

čas odidete nazaj v stanovanje. Če pa

kljub temu postanete žrtev kaznivega

dejanja, lahko pomagate pri izsleditvi

storilca tako, da si poskušate zapomniti

čim več podatkov o njem. Dogodek takoj

prijavite najbližji policijski postaji oziroma

pokličite na interventno telefonsko

številko policije 113 ali anonimno številko

policije 080 1200, prav tako opozarjajo

policisti.

Pozor, žeparji

Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu,

še zlasti pa v večjih mestih. Pogosto

gre za organizirane skupine, izurjene za

različne zvijače, s katerimi premotijo

žrtev. Njihov plen so predvsem gotovina,

čeki, plačilne kartice in druge listine,

redkeje pa nakit, ure ali druge vrednosti,

ki jih ima žrtev pri sebi. Posebej

značilni so primeri, tudi v Murski Soboti,

ko s kolesi ali mopedi dohitijo žrtev, ji

sunkovito iztrgajo torbico in se izgubijo.

Policisti zato svetujejo: s sabo ne nosite

večjih količin gotovine; ne plačujte z gotovino

in pazite na čeke in plačilne kartice;

pazite na osebno prtljago, nosite jo

čim bolj ob telesu; ročna torbica naj bo

vedno zaprta in nikoli je ne puščajte brez

nadzora (na primer v lokalu, vlaku ali čakalnici);

denarnico in dokumente nosite

čim bolj ob telesu, in ne v torbicah,

še posebej ne v zunanjih žepih; izogibajte

se množici – storilci uporabljajo efekt

presenečenja in hitrosti, izkoristijo nepazljivost

žrtve – ter pazite na mimovozeče

motorje in kolesa.

Če se zgodi nesreča

Takoj obvestite najbližjo policijsko postajo

oziroma poklicati številko 113, če je

kdo v nesreči umrl ali bil telesno poškodovan.

Počakati morate na kraju nesreče.

Izjemoma smete kraj nesreče zapustiti

zaradi pomoči poškodovanim v nezgodi

in zaradi obveščanja policije. Ko to opravite,

se morate takoj vrniti na kraj nesreče.

Če ste udeleženi v prometni nesreči, v

kateri je nastala samo materialna škoda,

pa drug udeleženec ni navzoč – na parkirišču

–, morate o tem takoj obvestiti najbližjo

policijsko postajo in jim sporočiti

svoje osebne podatke in podatke o poškodovanem

vozilu. Če imate pri sebi fotografski

aparat ali kamero, kraj nezgode

posnemite iz več položajev, da bi kasneje

lažje ocenili nezgodo. Če ste udeleženi

v prometni nesreči, v kateri je nastala

samo manjša materialna škoda, morate

vozilo takoj odstraniti s ceste in izmenjati

osebne podatke ter izpolniti in podpisati

evropsko poročilo o prometni nesreči.

To vam policisti svetujejo ob vsaki

prometni nesreči.

16 | Vestnik | 5. maja 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Z gumpiči se učimo tujih jezikov

Nagajam

Nagajati pomeni nekomu zaradi šale ali pa bolj zares povzročati nevšečnosti,

mu onemogočati, da kaj opravi, kot želi, ali početi stvari, da koga razjezimo. Lahko

nagajajo otroci, vreme, sosedje, številke, živali … Imamo neskončne možnosti,

kako lahko nagajamo, pri tem s hudomušnim nagajanjem koga nasmejimo

ali pa z bolj resnim koga spravimo ob pamet. Kako nagajati staršem pa bi znali

najbolj povedati otroci in starši smo lahko samo presenečeni, kako kreativni

znajo biti. Tudi v otroških pesmicah in knjigah se radi pojavljajo nagajivi liki, ki

zgodbe popestrijo in jih naredijo zabavnejše. Pravi umetniki in svetovni prvaki

v nagajanju pa niso otroci, ampak gumpiči, ki jo radi zagodejo tudi vam.

Angleški jezik: I'm mis behaving

(ajm misbihejving)

Nemški jezik: ich necke (ih neke)

Madžarski jezik: rosszalkodom

(rosalkodom)

Španski jezik: estoy molestando

(estoj molestando)

Italijanski jezik: infastidisco

(infastidisko)

Francoski jezik: je taquine (ž takin)

Esperanto: mi petolas (petolas)

Trava

me boža

Začela se je pomlad,

jaz pa našel sem mlad zaklad.

Na plan pokukal je zvonček,

okrogel kot bombonček.

Rože so cvetoče in dišeče.

Komaj zabrstijo, pa že tako dehtijo.

Vse tako lepo cveti

in meni se v lase veter lovi.

Ko sem gledal tulipan,

nisem bil nič več zaspan.

V travi pa raste roža,

ki moja lička boža.

Nuša Lukač, 4. a, OŠ Bakovci

Kako ohraniti naravo

Barve mojih dni

Vsak dan ima svojo barvo in vonj. Ponedeljek

je sive barve, ker je zame zelo

naporen, saj je komaj prvi dan v tednu.

Ko pa se začne moja najljubša oddaja,

se mi zazdi, da je posijalo sonce. V torek,

ko se odpravim v šolo, je dan že

svetlejši in diši po moji mucki Lily, ki

mi na hodniku da poljubček v slovo.

V sredo, ko imam po pouku pevske

vaje, se sprostim in ta dan me spominja

na trobentice, svetel je in topel. V

sredo ponavadi lepo sanjam. Četrtek

je mavričen, diši po barvah, s katerimi

v šoli ustvarjam pri likovni vzgoji.

V petek se veselim konca tedna, zato je

lep in sončen, pa čeprav včasih dežuje,

ko grem domov. V soboto pomagam

mami in atiju počistiti stanovanje. Ta

dan bi se mi morda moral zdeti temno

vijoličen, ampak ko me mama pohvali,

je sončen, bleščeč, oranžen. In tudi diši

kot narcise, ki krasijo mizo v kuhinji.

Ampak nedelja je najlepši dan, zlat

in diši po družini. Najbolj uživam, ko

se odpravimo k bazenu, kjer plavam

in se potapljam. Ati pravi, da sem kot

riba v vodi. Ko je lep, sončen dan, se

odpeljemo tudi s kolesi. Zato je res

najlepši dan in najbolj diši.

Vseeno pa mi je všeč, da so dnevi

različni. Če ne, bi bil dolgčas.

Nataša Štuhec, 4. c, OŠ Gornja Radgona

Tudi na Osnovni šoli Tišina in podružnici

Gederovci so zaznamovali svetovni

dan Zemlje, ki se letos praznuje

šestintridesetič. V dejavnosti so vključili

vse učence, tako so v prvem in drugem

triletju spoznavali, kaj pomeni

biti ekošola, ogledala so si Ekočarovnije

s čarovnikom Janijem ter iz embalaže

izdelovali petelinčke in kokoši,

košarice in druge izdelke. Učencem

sedmega, osmega in devetega razreda

pa so zaupali pomembne naloge, barvali

so talne oznake pred šolo, klopi in

ograje, očistili okolico šole in posadili

rože, v delavnicah so pripravili tudi

ekohimno in gledališka skupina Stand

up komedijo o ločenem zbiranju odpadne

embalaže, spomnili pa so se tudi,

da je treba naravo pustiti takšno, kot

bo koristna tudi za zanamce.

A. N. R. R.

Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota,

za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.

Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki

je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.

Fotografija Aljoša Gregorinčič

Gal, Luka, Rok in Jure pobrali prva mesta

Vsi na kolo, Inja Lebar, 2.a, Osnovna šola Turnišče

Prva televizija

na Razkrižju

Pri Dolinščakovih, kjer je bila nekoč

osnovna šola, je živela moja babica

Ivanka. Babica se spomni, da je leta

1960 njena mama na tomboli zadela

glavno nagrado, črno-belo televizijo.

Ta televizija je bila prva v našem kraju.

Ljudje so prišli gledat televizijo iz

vseh okoliških krajev in še dlje, tako da

v sobi pogosto niso imeli dovolj prostora

in so eni morali gledati kar skozi

okno. Včasih je bilo na dvorišči polno

ljudi, ko so se zvečer vrnili domov. Takrat

so na avstrijskem programu prvič

videli tudi ansambel Avsenik. Eni so na

dvorišči tudi zaplesali na njihovo muziko.

Bilo je zelo veselo. Babica je bila

takrat šolarka in je bila ponosna, da so

oni imeli prvo televizijo na Razkrižju.

Dejan Turnšek, 4. razred, OŠ Razkrižje

nana.rr@vestnik.si

Vestnik, za Barve otroštva,

Ulica arhitekta Novaka 13,

9000 Murska Sobota.

Pomlad

Spomladi sonce zasije,

vsak kot z žarkom pokrije.

Živali se prebudijo,

po gozdu se lovijo.

Spomladi cvetlice drhtijo,

med sončnimi žarki blestijo.

Pomlad je moj letni čas,

ko prihaja sonce v vas,

saj takrat jaz sem prišla

med vas.

Manja Slavinec, 6. b,

OŠ Križevci pri Ljutomeru

Ptički letijo,

čebelice brenčijo,

sonca se veselijo in

nam lep dan želijo.

Travniki zelenijo,

cvetlice cvetijo,

trobentice rumenijo

in zvončki zvenijo.

Labodi po jezeru plavajo,

ribe k igri vabijo,

da skupaj se zabavajo

in pomlad očarajo.

Patricija Škafar, OŠ Odranci

Fotografija Darja Pojpič Kovačič

Štirje mladi harmonikarji Gal Sukič,

Luka Pojbič Kovačič, Rok Supi in Jure

Štefan Fartelj iz Glasbene šole Murska

Sobota, ki delajo in se učijo pod mentorstvom

Nenada Mihajlovića, so se

konec aprila udeležili mednarodnega

srečanja harmonikarjev v Pulju na Hrvaškem.

S tekmovanja, na katerem se

je zbralo petsto udeležencev, glasbenih

talentov, skladateljev, dirigentov,

solistov, komornih zasedb in orkestrov

iz vse Evrope, so se vrnili s štirimi prvimi

nagradami in pokalom.

Mladi harmonikarji so se dobro znašli

v družbi kolegov iz Litve, Latvije,

Finske, Madžarske, Italije, Nemčije,

Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške,

Rusije in Slovenije ter se v hudi

konkurenci odlično odrezali. V svojih

kategorijah so vsi dobili prve nagrade,

Gal Sukič v kategoriji »baby« do devet

let, v kategoriji A1-solisti do 11 let

Luka Pojbič Kovačič in Rok Supi, Jure

Štefan Fartelj pa je v kategoriji A2-solisti

do 13 let poleg prve nagrade dobil

še pokal.

Njihov mentor Nenad Mihajlović je

bil najuspešnejši mentor solistov na

srečanju, saj so njegovi učenci dobili

največ prvih nagrad.

A. N. R. R.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Farmacevtka Sara Kramar v britanski prestolnici

na sceni

»V Londonu ni nič

nenavadnega in te

nihče čudno ne gleda«

Murska Sobota-Maribor-Gradec-London

Sara Kramar iz Murske Sobote ima

kljub petindvajsetim letom prehojen

že dobršen del poti do poklicnega cilja.

Svojo šolsko pot je začela na tretji

osnovni šoli v Murski Soboti in nadaljevala

na soboški gimnaziji. Po dveh

opravljenih letnikih je odšla na drugo

mariborsko gimnazijo, kjer se je vključila

v program mednarodne mature.

Po maturi se je odločila za študij farmacije

v Gradcu v Avstriji. »Že takrat

sem se začela posvečati kemoterapiji

in razvoju zdravil proti raku,« danes

pravi o področju, ki se mu posveča pri

raziskovalnem delu in s katerega je

tudi nastala njena diplomska naloga.

Sara Kramar: »Pri raziskovanju je tako, da včasih gre, včasih ne gre, ampak tudi

ko ne gre, vsaj veš, kako ne gre.«

Za nadaljevanje študija na podiplomski

ravni se ni takoj odločila, temveč

je ideja zrasla na obletnici mature po

nagovarjanju sošolcev iz srednje šole,

ki so se že prej raztepli po svetu. »Na

spletu sem se pozanimala o nekaterih

programih v Angliji in na Švedskem,

doma pa sploh nisem povedala, da se

prijavljam.« V dveh tednih je prejela

odgovor z The School of Farmacy iz

Londona. »Nato je bilo treba samo še

urediti papirje in kupiti enosmerno

letalsko vozovnico.«

Na poti do zdravila

za prihodnost?

Tudi pri podiplomskem študiju

se pri svojem raziskovalnem delu

ukvarja predvsem s kemoterapijo

oz. z razvojem zdravil proti raku.

»Moj moto je, da je treba v življenju

pomagati ljudem, ki so res potrebni

pomoči,« so besede, v katere na neki

način strne svojo odločitev. Med drugim

sodeluje v mednarodni skupini,

ki se ukvarja z razvojem zdravila, ki

je trenutno v drugi klinični fazi razvoja

in po njenih besedah kaže zelo

dobre rezultate. »Naš cilj je, da bi

zdravilo delovalo samo na obolele

celice in ne na zdrave, s tem skušamo

tudi zmanjšati stranske učinke.

Ker če pri zdravljenju uničimo vse

celice, so vidni tudi negativni učinki,

kot je npr. izpadanje las. Zdravilo

deluje z DNA (deoksiribonukleinska

kislina) in moja naloga je, da z metodami

analizne kemije določam, kako

reagira in kje se veže na DNA, skratka

ugotavljamo mehanizem delovanja.

Na kasnejši stopnji pa bi svoje raziskovanje

rada premaknila nekoliko

bolj v smer biologije oz. celičnih kultur,

kjer bo mogoče preveriti, ali to

zdravilo deluje tudi z virusno DNA,

to pa bi pomenilo, da lahko zdravimo

tudi paciente z aidsom, ki imajo

hkrati tudi raka. Proces gre naprej,

na rezultate še čakamo, upamo pa,

da bo lahko nekoč prišlo v lekarne,«

Kramarjeva na kratko pojasni svoje

delo. Pri svojem nastanku gredo

zdravila skozi različne faze, ki vklju-

Fotografija Nataša Juhnov

čujejo tudi testiranja na živalih in

ljudeh. Sama ne sodeluje pri testiranju

na živalih, čeprav je zdravilo, ki

ga razvijajo, že v fazi, ko ga testirajo

na podganah in psih. Testiranje na

živalih je za marsikoga mučno, vendar

je panoga takšna in do rezultatov

je pač treba priti, se strinjava. Prav

tako na univerzi vladajo stroga pravila

za raziskovalce. Ti morajo podpisati

dokument, po katerem vse, kar

delajo oz. odkrijejo, pripada univerzi.

Če bi prišli do odkritja nečesa, kar bi

se kasneje dobro prodajalo, bi pripadel

določen del kot nagrada tudi raziskovalcem.

Prav tako so stroga pravila

o tem, katere informacije lahko

gredo v javnost, saj gre za patente, ki

se kasneje zelo drago prodajajo farmacevtski

industriji. »Pri raziskovanju

je tako, da včasih gre, včasih ne

gre, ampak tudi ko ne gre, vsaj veš,

kako ne gre,« pravi Sara.

Življenje v metropoli

Študij in življenje v Londonu sta

vse prej kot poceni. Šolnina znaša

6000 evrov na leto, najemnina

za stanovanje pa 800 evrov na mesec,

pri tem so še stroški prevoza in

prehrane. Pri financiranju ji pomaga

oče, ima tudi Zoisovo štipendijo, namerava

pa zaprositi še za štipendijo

Ad future, ki jo je prejemala že med

študijem v Avstriji. Tudi šola pomaga

študentom na različne načine. Tako

bo Sara opravljala določene raziskave

za podjetje, ki ima sedež na njihovi

šoli, podjetje pa bo financiralo vse

potrebno za raziskavo, ki lahko stane

tudi do 20 tisoč funtov. Prav tako

šola pošilja svoje študente na različne

konference po vsem svetu.

Življenje v kozmopolitskem Londonu

pa se po marsičem razlikuje od

življenja v Sloveniji ali Gradcu. »Na

začetku sem bila nekoliko presenečena,

saj je veliko muslimanskih študentk,

in v eni izmed učilnic na šoli

sem videla, da molijo, ljudje tam živijo

skupaj brez težav in sprejemajo

drug drugega. V Londonu ni nič nenavadnega

in te nihče čudno ne gleda,«

pravi Sara, ki dodaja, da je spoznala

zelo malo ljudi, ki so odrasli oz.

so se rodili v Londonu, mogoče tri,

vsi drugi pa prihajajo od drugod.

Kramarjeva si deli stanovanje še

s petimi Angleži, v prostem času pa

med drugim obiskuje tudi cerkev,

kamor prihaja več kot osem tisoč

mladih in kjer se zabavajo ob dobri

glasbi. Že prej je bila Sara aktivna

v binkoštni cerkvi v Murski Soboti,

kjer je igrala tudi saksofon. V mladih

letih je tako kot oče Franc, ki ga veliko

ljudi pozna kot nekdanjega predsednika

Šahovskega društva Radenska

Pomgrad, premikala tudi figure

po šahovnici. Kljub vsemu pa v Angliji

najbolj pogreša majhne stvari,

kot je domača hrana, predvsem domač

črn kruh in domača jajca. Kot

pravi, bi ob pravi ponudbi prišla delat

tudi domov. Veseli jo delo v laboratoriju,

zanima pa jo tudi klinična

farmacija. »Gre za to, da bi farmacevt

sodeloval z zdravnikom in bil zaposlen

v bolnišnici ter pomagal pri doziranju

in zdravljenju. Slovenija ima

potencial in menim, da lahko tudi tu

dosti naredimo.«

Timotej Milanov

Otvoritev

Trga Karla

Marxa v

Beltincih

5. maja 2011 | Vestnik | 17

Ali se spet vračajo

stari časi? Nekateri

mladi v Beltincih

že mislijo tako. Ne

samo da mislijo,

ampak tudi očitno

spodbujajo tovrstno

časovno in prostorsko

vrnitev. Humanističnoumetniško

društvo

Črno polje in

beli kvadrat je

v sodelovanju z

Ambasado Štefana

Kovača Marka v tem

kraju v ponedeljek

namreč pripravilo

dveurni program

ob otvoritvi Trga

Karla Marxa. Projekt

je spadal v okvir

prireditve Tretjič

Živel 2. maj oziroma Praznik lokalnega garanja in globalnega sranja. Najprej sta

z glasbenim performansom Rdeča maša Verske skupnosti Upanje brez razloga

v ustanavljanju nastopila predsednik omenjenega društva Dani Kavaš in član

Uroš Buzeti (na fotografiji, op. p.), nato pa se je žrtvam kapitalizma s kratkim

govorom poklonil dipl. politolog Tomaž Rous. Po predavanju mag. Lidije Radojević

z naslovom Boj za javni prostor kot razredni boj so organizatorji simbolično in

realno zasadili še tako imenovano jablano spoznanja. V društvu pravijo, da si bodo

prizadevali, da bi dobil Trg Karla Marxa tudi uradni javni status. T. K.

Znanstvenica

bom.

»Mami nas je peljala na obisk v

njeno službo. Zaposlena je v Leku,

kjer delajo zdravila za bolne otroke

in odrasle. V njeni službi smo srečali

prijazne ljudi, ki so nam pokazali

zanimive eksperimente.

Takšne, ki jih še nikoli nisem videla.

Velikokrat sem razmišljala, kaj bom,

ko bom velika. Morda športnica ali

glasbenica. A najrajši bi bila to,

kar je moja mami. Znanstvenica

bom.«

Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si

Fotografija Tomo Köleš

18 | Vestnik | 5. maja 2011 šport

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Hokej na travi

Lipovci prvaki že dve koli pred koncem

V Predanovcih so lipovski hokejisti z 10 : 0 premagali domači Triglav – Robert Mesarič vodi med strelci

V 7. krogu 20. državne lige v hokeju

na travi so Lipovci v Predanovcih premagali

Triglav z rezultatom 10 : 0. Za

zmagovalce je Uroš Stanko zadel trikrat,

Robert Mesarič, Boštjan Stanko

in Martin Mesarič po dvakrat in enkrat

Franc Maučec.

S to zmago so si hokejisti Lipovec

že dve koli pred koncem zagotovili

17. naslov državnega prvaka, hokejisti

Triglava so zasedli drugo mesto,

na tretjem mestu pa je ekipa iz Moravskih

Toplic.

V zaostali tekmi državne lige v hokeju

na travi za člane so Lipovci pred

domačimi gledalci premagali predanovski

Triglav z rezultatom 2 : 0. Za

aktualne državne prvake sta dosegla

zadetka Dominik Mesarič in Franc

Maučec iz sedemmetrovke. Med strelci

hokejskega državnega prvenstva

vodi s 13 zadetki kapetan Lipovec Robert

Mesarič.

T. G.

Shotokan karate klub Tromejnik Kuzma

teden v številkah

Lipovci (v modrih dresih) so že dve koli pred koncem prvenstva znova slavili naslov prvaka, že sedemnajstega, odkar se igra

slovensko državno prvenstvo.

Lep pogled na številne odlične dosežke

Prevladujejo mlajše tekmovalke, med izkušenimi pa Polonca Hüll – Klub vključuje 30 tekmovalcev

Inventura doseženega v minulem letu

kaže, da so v Shotokan karate klubu

Tromejnik Kuzma, ki vključuje okrog

30 mladih tekmovalcev v katah in športnih

bojih, veliko naredili.

»Če pogledamo te dosežke na domačih

tekmovanjih in v tujini, lahko rečem,

da so bile dejavne predvsem mlajše skupine

tekmovalcev. Tako so malčki zasedli

prvo mesto na državnem prvenstvu,

kar je uspelo tudi starejšim deklicam in

mladinkam. V posamični konkurenci

pa izstopa Polonca Hüll, ki se ponaša s

prvimi in drugimi mesti v Sloveniji. Kot

reprezentantka je bila nazadnje v Belgiji,

kjer je zasedla odlično drugo mesto,«

poudarja predsednik kluba Marjan

Solar.

Koledar tekmovanj v letu 2011 je zelo

pisan. Največjo pozornost bodo namenili

evropskemu prvenstvu, ki bo ta mesec

na Madžarskem, čaka pa jih še vrsta

tekmovanj v domovini, udeležili pa

se bodo tudi turnirjev v tujini. Ker tovrstno

obliko karateja lahko trenirajo

samo zelo resni in zreli fantje in dekleta,

ki se redno udeležujejo treningov, tudi

v prihodnje pričakujejo dobre rezultate

tekmovalk in tekmovalcev.

Milan Jerše

V SKK Tromejnik Kuzma bodo največjo pozornost namenili evropskemu prvenstvu.

Fotografija Nataša Juhnov

Fotografija Zvonko Zorjan

Namizni tenis

Drugo

mesto Keme,

peto Sobote

Pucončani prepustili

naslov Mariborčanom

Končalo se je 20. državno prvenstvo

v 1. SNTL. Pomurske ekipe so zasedle

pričakovana mesta. Pucončani so predali

naslov Mariborčanom, ki so bili

že četrtič boljši nasprotnik. Poraz so

doživeli tudi v zadnjem krogu, ko je

slabo odigral njihov prvi igralec Mitja

Horvat, njegovih dveh spodrsljajev pa

Bojan Ropoša ni mogel nadomestiti.

Dominik Škraban je kljub solidni igri

dvakrat izgubil. Pri gostih je izstopal

nekdanji igralec Keme Zvonko Plo-

Sobočanke so tekmovanje

končale na 10.

mestu in bodo jeseni

igrale v 2. slovenski

namiznoteniški ligi.

hl, svoje pa je dodal še veteran Gregor

Komac.

Sobočani so na gostovanju pri Krki

prepričljivo zmagali, ker so domačini

nastopili s kadetsko ekipo. Dekleta

Sobote so zadnjo tekmo prav tako izgubila

in se po enem letu poslavljajo

od prve lige.

Rezultati

Kema Puconci – Finea Holding 3 : 5

(Ropoša – Zafošnik 3 : 2, Horvat – Plohl

0 : 3, Škraban – Komac 2 : 3, Horvat

– Zafošnik 3 : 0, Ropoša – Komac 3 : 2,

Škraban – Plohl 2 : 3, Horvat – Komac

1 : 3, Pelcar – Zafošnik 1 : 3).

Krka – Sobota 0 : 5 (Hribar – Kocuvan

0 : 3, Novak – Horvat 1 : 3, Šmajcelj

– Roudi 1 : 3, Novak – Kocuvan 2 :

3, Hribar – Roudi 0 : 3).

Ilirija – Sobota 5 : 1 (Zalezina – Perčič

3 : 0, Hudnik – Verbanjšek 3 : 0, Jerič

– Matis 3 : 0, Hudnik – Perčič 3 : 1,

Zalezina – Matis 2 : 3, Jerič – Verbanjšek

3 : 0).

Mirko Unger

Sobota, 7. maja. Bratonski tek.

Organizator: Nogometni klub

Reno Škafar Bratonci.

Informacije: Jani Virag, 041 531 868,

www.nk-bratonci.tk, nk.bratonci@gmail.com.

Več informacij o prireditvah in vadbi na

www.migajznami.si, kjer lahko vpišete

tudi svojo prireditev ali vadbo.

Kolesarstvo

Končana je bila 65. kolesarska dirka po

Romandiji, kjer je lani Prekmurec Simon

Špilak zmagal. V peti in zadnji etapi,

dolgi 165 km, je Simon Špilak zasedel

64. mesto. V skupni uvrstitvi je zmagal

Avstralec Cadel Evans, Simon Špilak se

je uvrstil na 21. mesto. Ob njegovi uvrstitvi

je pomembno, da je na vseh petih etapah

nastopal s poškodovanim rebrom, to

pa ga je oviralo pri boljši uvrstitvi. (T. G.)

Tenis

Na mednarodnem teniškem turnirju v

Vicenzi v Italiji je v prvem kolu glavnega

turnirja Tomislav Ternar iz Beltinec

izgubil proti osmemu nosilcu turnirja

Argentincu Juanu Arangorenu z rezultatom

2 : 1. Prvi niz je dobil Argentinec

s 7 : 5, v drugem nizu je bil boljši Ternar

s 6 : 3, v tretjem odločilnem nizu pa je

bil Argentinec, ki je 417. na svetovni jakostni

lestvici, boljši od Ternarja s 6 :

2. Ternar je bil uspešen v kvalifikacijah,

kjer je premagal tri igralce.

Na teniškem turnirju za dekleta, stara

do 14 let, v Kopru je v prvem kolu glavnega

turnirja Iva Gabor iz Kroga, članica

Teniškega kluba Ten šport, premagala

Niko Albreht iz Radovljice z rezultatom

6 : 2 in 6 : 3. V drugem krogu za uvrstitev

v četrtfinale med 8 najboljših igralk

pa je Gaborjeva izgubila z Niko Kozar iz

Mojstrane v dveh nizih s 6 : 1 in izpadla

iz nadaljnjega tekmovanja. (T. G.)

Avtomobilizem

Na drugi dirki v pospeševalni vožnji na

402 metra dolgi progi v Tasztarju na Madžarskem

je v svojem razredu že drugič

letos zmagal Igor Kovačič, član Street

race teama iz Murske Sobote. Soboški

avtomobilisti bodo v nedeljo med 13.

in 19. uro pripravili v Industrijski ulici v

Murski Soboti 9. mednarodno dirko v

pospeševalni vožnji. (T. G.)

Bovling

Trgovski center Tuš iz Lendave je bil organizator

Velikonočnega turnirja v bovlingu,

ki se ga je udeležilo 15 igralcev in igralk. Po

izločilnih bojih je pri moških zmagal Boštjan

Virag, drugi je bil Igor Šendlinger in

tretji Dušan Radakovič. Pri ženskah je slavila

Terezija Koncut pred Tanjo Šendliger

in Marjetko Graj. (F. H. M.)

Šah

Na tretjem mednarodnem kadetskem

šahovskem turnirju v Varaždinu so bili

med 75 šahisti iz treh držav zelo uspešni

člani družine Skuhala iz Ljutomera, člani

ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote.

Prvo mesto je zasedel Jernej Skuhala

(6 točk), sedmi je bil Luka Skuhala

in osma Barbara Skuhala, ki sta zbrala

po 5 točk. (V. S.)

Strelstvo

Na olimpijskem strelišču na Pragerskem

je potekal 2. krog lige vzhod v streljanju

na glinaste golobe. Sodelovalo je 26

posameznikov. Med ekipami je zmagala

ekipa SD Štefana Kovača Murska Sobota

(Boštjan Maček, Denis Pojbič in Evgen

Pap z 200 golobi), druga je bila SŠD Radgona

(Milan Pelcl, Milan Svetec, Bojan

Potočnik z 176 golobi), tretji pa SD Ormož

s 175 golobi. Med posamezniki je

zmagal Boštjan Maček, drugi je bil Milan

Pelcl, SŠD Radgona, in tretji Tomaž

Blazinšek SD Ormož. Med posameznicami

je prvo mesto zasedla Jasmina Maček.

Tretji krog lige bo 14. maja na strelišču

v Rakičanu, kjer bo prav tako 21. in

22. maja Pokal Slovenije 2011. (J. M.)

Športni ribolov

Na prvi tekmi državnega prvenstva v športnem

ribolovu za veterane je v Kraščih na

Goričkem med 16. ekipami zmagala Ribiška

družina Brežice pred Kostanjevico na

Krki in Novim mestom. Ekipa Radgone

v postavi Gusti Prelog, Željko Mavrič in

Miro Matjašec je bila četrta, Murska Sobota

z ekipo Štefan Černjavič, Zoran Vidic

in Branko Novak pa osma. V posamični

uvrstitvi so zasedli tretja mesta v sektorjih

Štefan Černjavič iz Murske Sobote ter

Gusti Prelog in Miro Matjašec iz Gornje

Radgone. V Kraščih na Goričkem bosta v

soboto in v nedeljo še dve tekmi prve državne

lige v športnem ribolovu. (T. G.)

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

šport

5. maja 2011 | Vestnik | 19

Ženski nogometni pokal

Krka v petih minutah

pokopala vse upe Pomurja

Na povratni polfinalni tekmi za slovenski pokal so igralke Krke s 4 : 0 odpravile Beltinčanke

Športni park Beltinci, 120 gledalcev,

sodnik: Ludvik Gönc (Lendava). Strelci:

0 : 1 Stipič (2), 0 : 2 Pešić (5), 0 : 3

Nikl (62), 0 : 4 Nikl (85). Rumeni karton:

Prša.

ŽNK Pomurje Beltinci: Martinec,

Kozic (Klemenčič, 56), Prša, Rogan,

Ferencek, Zelko, Špur (Škaper, 56),

Tibaut, Vrabel, Antolin, Nagy.

ŽNK Krka: Zilić, Erman, Horvat,

Gruden (Gnidovec, 85), Nikl, Redenšek,

Benak, Markelc (Povh, 27), Stipič

(Šoronda, 74), Pavlović, Pešić.

Čeprav je bilo po prvenstvenem porazu

Krke in visoki zmagi Pomurk v

zadnjem krogu pričakovati, da bo povratna

polfinalna tekma slovenskega

ženskega nogometnega pokala bolj

napeta in izenačena, ni bilo tako. Pomurje

Beltinci je od začetka lovilo Krkino

prednost enega zadetka s prve

tekme, vendar brez uspeha. Dolenjke

so vsega v petih uvodnih minutah

dosegle dva zadetka in tako razblinile

vse upe domačink za napredovanje

v finale. Gostje so potem tekmo brez

težav pripeljale do konca. V finalu se

bodo pomerile z Jevnico.

A. B. Tanja Vrabel (z žogo) ni mogla preprečiti poraza svoje ekipe.

Fotografija Nataša Juhnov

23. krog 2. SNL

Mura znova

zapravila

vodstvo

V nedeljo v Fazaneriji

gostuje Interblock

Stadion Dobrava, 200 gledalcev, sodnik

Matej Jug (Tolmin). Strelca: 0 : 1 Horvat

(49), 1 : 1 Roškar (46, 11-metrovka). Rumena

kartona: Tolar; Rogač.

Luk, Kous, Bohar, Lotrič (Kek, 89),

Horvat, Sprečo (Janev, 86), E. Janža, J.

Janža (Gruškovnjak, 60), Rogač, Kouter

in Ošlaj.

Črno-beli so v soboto gostovali pri

Dravinji v Slovenskih Konjicah. Že v četrti

minuti je zadel Horvat, domačini pa

so izenačili takoj v začetku drugega polčasa,

ko je Rošer izkoristil enajstmetrovko.

Murini nogometaši so si priigrali še

nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili.

Drugič zapored so mladi nogometaši

Mure zapravili vodstvo in podarili štiri

Aluminij 11 8 4 48 : 21 41

Interblock 10 8 5 33 : 22 38

Dravinja 10 8 5 28: 20 38

Mura 05 10 4 9 30 : 29 34

Dob 9 5 9 32 : 32 32

Drava 9 5 9 30 : 35 32

B. krajina 8 7 8 34 : 36 31

Krško 8 6 9 19 : 25 30

Šenčur 4 7 12 32 : 46 19

Šmartno 5 4 14 28 : 49 19

30. krog 1. SNL

Lendavčani doma niso

zmagali že šest mesecev

Včeraj je Nafta gostovala v Domžalah,

v soboto prihaja v Lendavo vodilni Maribor

Športni park v Lendavi, 600 gledalcev,

sodnik: Roberto Ponis (Koper). Strelci:

0 : 1 Škerjanc (59), 1 : 1 Vinko (73),

1 : 2 Škerjanc (86). Rumeni kartoni:

Vaš, Tomažič - Šeruga; Zeljkovič, Vršič,

Škerjanc.

Nafta: Jozič, Tomažič - Šeruga, Matjašec,

Idrizi (Prašnikar, 66), Balažic,

Lesjak, Vaš, Pavel (Lazič, 85), Maruško,

Ibraimi (Vöröš, 76), Vinko.

Olimpija: Botonjič, Kašnik, Jovič,

Škerjanc, Vršič, Lovrečič, Šokota, Zeljkovič

(Rujevič, 75), Sretenovič (Kovačevič,

6, od 58. Cvijanovič), Salkič, Radujko.

Lendavčani so v prvem delu proti

izjemno dobremu moštvu Olimpije iz

Ljubljane zaigrali zelo bojevito. Srečanje

je bilo gledljivo. Nekaj več od igre

so imeli gostje iz Ljubljane, Lendavčani

pa so se v glavnem opredelili za

obrambo svojih vrat in goste poskušali

presenetiti iz protinapadov. V 29. minuti

je sodnik Ponis iz Kopra oškodoval

Nafto za čisto enajstmetrovko, saj

je igral eden od gostujočih obrambnih

igralcev z roko v kazenskem prostoru.

V nadaljevanju smo prav tako gledali

dober nogomet obeh moštev. Go-

Maribor 19 8 3 57 : 20 65

Domžale 16 7 7 44 : 27 55

Koper 15 6 9 49 : 36 51

Olimpija 13 9 8 47 : 33 48

Gorica 11 7 11 36 : 40 40

Rudar 11 7 12 51 : 44 40

Nafta 9 5 16 42 : 554 32

Celje 8 8 14 35 : 47 32

Triglav 7 8 15 28 : 53 29

Primorje 5 7 18 32 : 62 22

stje so povedli v 59. minuti po povratni

žogi Zeljkoviča. V polno je zadel

Škerjanc. Lendavčani bi lahko izid izenačili

le dve minuti potem, saj Pavel

ni uspel realizirati odlične podaje Vinka

pred vrata. Nafta je izenačila v 73.

minuti, ko je vratar Botonjič po strelu

Prašnikarja žogo odbil do Vinka, ki je

zadel v polno. Končni izid srečanja je

postavil Škerjanc v 85. minuti, ko se

je sam znašel pred Jozičem. Po tekmi

je trener Nafte Stanko Preradovič povedal:

»Po prikazani igri smo zaslužili

vsaj točko. Danes so odločile izkušnje

Olimpije. Gostje so uspeli zadeti ob

koncu za zmago. Naše moštvo je izre-

Do 20. maja bo morala

Nafta zbrati dovolj

denarja za poravnavo

dolgov, to pa je eden od

pogojev za pridobitev

tekmovalne licence za

naslednjo sezono.

dno mlado in menim, da je pred njimi

še prihodnost.« Še to: do 20. maja

bo morala Nafta zbrati dovolj denarja

za poravnavo dolgov, to pa je eden

od pogojev za pridobitev tekmovalne

licence za naslednjo sezono.

Drugi izidi: Rudar – CM Celje 1 : 0,

Triglav – Luka Koper 0 : 0, Domžale

– Primorje 1 : 0, Hit Gorica – Maribor

0 : 6. Pari 31. in 32. kroga: Domžale –

Nafta (včeraj, 18.00) in Nafta – Maribor

(sobota, 18.00).

F. H. M., A. B.

20. krog 3. SNL vzhod

Petarda Čarde v Stojncih,

Vrečič zadel štirikrat

Tromejnik premagal S. Šampiona, točka Grada

v Štorah, Odranci in Veržej izgubila doma

Tehnostroj Veržej – Dravograd 3 : 4, Kovinar

– Grad 2 : 2, Odranci – Zreče 1 : 2,

Bistrica – Šentjur 1 : 2, Tromejnik – S.

šampion 1 : 0, Stojnci – Čarda 1 : 5.

Pari 21. kroga: Malečnik – Odranci,

Šentjur – Veržej (obe v soboto), Stojnci

– Tromejnik, Čarda – Polona, Grad – Bistrica

(vse v nedeljo).

Čontala za zmago

Igrišče v Kuzmi, 200 gledalcev, sodnik:

Peter Šart (Prevalje). Strelec: 1 : 0

Čontala (78). Rumeni kartoni: Navotnik,

Šnurer, Omanović, Glavar.

Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, Sukič

(Forjanič, 89), Šnurer, Lepoša (Mešič, 73),

Odranci 15 2 3 49 : 21 47

S. šampion 12 4 4 49 : 20 40

Kovinar 11 4 5 39 : 29 37

Tromejnik 10 5 5 31 : 22 35

Čarda 8 7 5 30 : 22 31

Dravograd 8 5 7 33 : 37 29

Malečnik 8 3 9 29 : 34 27

Grad 6 7 7 28 : 31 25

Zreče 6 6 8 17 : 21 24

Paloma 6 5 9 22 : 28 23

Stojnci 6 3 11 26 : 40 21

Veržej 6 1 13 32 : 49 19

Aha Bistrica 4 5 11 30 : 37 17

Šentjur 4 3 13 21 : 45 15

Bukovec, B. Kous, Navotnik, Čontala, Radiković

(Bokan, 79), V. Horvat, U. Nemec.

V gosteh lažje kot doma

Igrišče v Stojncih, 100 gledalcev, sodnik:

Alen Borašak (spodnji Duplek).

Strelci: 0 : 1, 0 : 2 , 0 : 3. 0 : 5 Vrečič (6,

28, 54, 77), 0 : 4 Z. Horvat (66), 1 : 5 Mikulec

(82). Rumeni kartoni: Kokot, Korez;

Kerčmar.

Čarda: Prša, B. Horvat, Kerčmar, D. Pavel

(U. Pavel, 76), Atanasov, Vrečič, Z. Horvat

(Tompa, 68), U. Krajnc, D. Krajnc, Zadravec,

Puhan (Gjergjek, 52).

Presenetljiv poraz Odranec

Športni park Odranci, 300 gledalcev,

sodnik: Roman Glažar (Hajdina). Strelci

1 : 0 Raduha (22), 1 : 1 Brdnik (71), 1 : 2 Klokočovnik

(72). Rumeni kartoni: Sreš, Ivanič;

Klobasa, Jelenko.

Odranci: M. Gönc, N. Tompa, Erjavec,

Zlatar, Jerebic, Sreš (Ivanič, 59), J.

Gönc, Žerdin, Tkalec (Oluič, 54), Raduha,

Zelko.

Spet ničla Veržeja

Igrišče v Veržeju, 100 gledalcev, sodnik

Borut Janžekovič (Ptuj). Strelci: 1 :

0 Vinkovič (7), 1 : 1 Hodnik (15, avtogol),

1 : 2 Ljubanič (25), 1 : 3 Ljubanič (34) 2 : 3

Vinkovič (62), 2 : 4 Cokan (79), 3 : 4 Vinkovič

(85). Rumeni kartoni: Hodnik; Plimon,

Kus, Kus, Cokan.

Tehnostroj Veržej: Hozjan, Turk, Dirnbek,

Hodnik, Koder (Trstenjak, 82),

Nedižavec (Štrakl, 56), Karlovčec, Rihtarič

(Kavaš, 46), Gašperšič, Kaučič, Vinkovič.

Trajkovski v prvi minuti

Štore, Na Lipi, 90 gledalcev, sodnik

Tadej Mežnar (Maribor). Strelci 1 : 0

Trajkovski (1), 2 : 0 Drobne (33), 1 : 2 Bernjak

(55, 11-m), 2 : 2 Fujs (58).

Grad: Nemec, Bernjak, Krančič (Kreft,

80), Krpič (Kuronja, 88), Benkič, Baler,

Recek, Sukič (Fujs, 46), Pucko, Šiško,

Stošić.

A. B.

točke, ki znajo biti na koncu še kako pomembne.

V nedeljo prihaja v Fazanerijo

Interblock, ki je nadaljeval nepredvidljivo

predstavo, saj je na domačem igrišču

izgubil z Dravo.

Drugi izidi: Garmin Šenčur – Roltek

Dob 1 : 5, Šmartno – Krško 1 : 3, Interblock

– Drava 0 : 1, Aluminij – Bela krajina

6 : 0. Par 24. kroga: Mura – Interblock

(nedelja, 17.00).

A. B.

20. krog PNL

Ljutomer

povozil Rakičan

Zmagi Hotize in Petišovec

Ljutomer – Rakičan 3 : 0 (Vogrinec 2, Smodiš),

Kema Puconci – Črenšovci 0 : 1 (Virag),

Gančani – Petišovci 1 : 4 (Dravec; Goncz;

Sebök, Mavriček 2), Turnišče – Bistrica 1 : 3

(Lutar; Kolenko 2, Žugelj), Šalovci – Hotiza

1 : 6 (Cener; Vida 2, Čurin 2, Vori, Gyerkeš),

Bakovci – Hodoš 1 : 2 (Vukovič, Zelko, Šker-

Rakičan 15 3 2 50 : 21 48

Hotiza 14 3 3 46 : 20 45

Črenšovci 10 6 4 47 : 26 36

Bistrica 11 2 7 60 : 35 35

Hodoš 10 4 6 39 : 31 34

Dobrovnik 8 4 8 36 : 33 28

Ljutomer 8 4 9 25 : 28 28

Kema 8 2 9 31 : 35 26

Turnišče 7 4 9 35 : 36 25

Gančani 7 4 9 30 : 37 25

Bogojina 7 3 10 45 : 41 24

Šalovci 6 3 11 18 : 38 21

Petišovci 3 3 14 18 : 69 12

Bakovci 1 5 14 17 : 49 8

lak), Dobrovnik – Bogojina 3 : 2 (Kociper,

Černela, Dezso; Gregorec, Černela).

Pari 21. kroga: Črenšovci – Bakovci,

Rakičan – Petišovci, Dobrovnik – Gančani,

Bogojina – Puconci, Hodoš – Šalovci,

Hotiza – Turnišče, Bistrica – Ljutomer.

A. B.

20 | Vestnik | 5. maja 2011 preprosto (ne)običajno

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

besede mode

Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti

Kvačkane lepotice

Kvačkanje je lahko konjiček, ki nas razveseljuje vsak

dan posebej

Za začetek potrebujemo le kvačko in

debelejšo nit. Sčasoma gibi postanejo

domači in takrat se začne pot ustvarjanja

strmo vzpenjati. Harmoničen

koncept, ki pride izpod naših rok,

nam daje občutek unikatnosti. Ni lepšega

odgovora na kompliment kot

takrat, ko besedici hvala dodamo:

»To je popolnoma moj izdelek.«

Kvačkanje je bilo v zgodovini

strast mnogih in pravzaprav ni

konkretnih dokazov, kje naj bi

se vse skupaj začelo. Arabija in

Južna Amerika sta le dva kraja,

ki ju povezujejo s kvačkanjem.

Nekateri omenjajo 16. stoletje,

a več dokazov prihaja iz 19. stoletja.

Nizozemci so bili v mnogih

stvareh prvi in ni čudno, da

so se prvi vzorci za kvačkanje

pojavili v reviji Penelope že leta

1824. Danes je dostop do informacij

zares velik in ideje lahko

najdemo kjer koli. Kvačkamo lahko

po obstoječem vzorcu, a že samo

z izborom drugačne niti pridemo do

popolnoma unikatnega rezultata.

Nakit in druge malenkosti

Tudi nakit si lahko nakvačkamo. Ni

nujno, da si izberemo bakreno žico,

lahko si narežemo tanke, centimeter

široke trakove iz bombažne majice

ali namiznega prta. Včasih nam je žal

oblačila, ki ima eno samo packo, a ga

žal ne moremo več nositi. Trakove pa

lahko uporabimo v različnih velikostih

in različnih barvah. Če nakvačkamo

kroge, jih lahko poljubno združimo.

Nastanejo lahko zanimiv in popolnoma

unikaten nakit, torbica, nova majica,

copati ali kapa. Če znamo dobro

Ni lepšega odgovora

na kompliment kot

takrat, ko besedici

hvala dodamo: »To

je popolnoma moj

izdelek.«

Hipertenzija

Krvni tlak je »tlak« ali sila krvi, ki pritiska na žilno steno odvodnic, ko srce

potisne kri po telesu

Ta tlak je nujen za pretok krvi po celem

telesu. Zvišan krvni tlak se pojavi,

ko kri trajno in s povečanim tlakom

ali silo vpliva na srce in žile. Na

podlagi opazovanj se je medicina arbitrarno

dogovorila o meji med normalnim

in zvišanim krvnim tlakom.

O slednjem govorimo, ko vrednost sistoličnega

(zgornjega) krvnega tlaka

trajno presega 140 mm Hg in/ali vrednost

diastoličnega (spodnjega) krvnega

tlaka trajno presega 90 mm Hg.

Zvišan krvni tlak je pogost pojav,

saj ga ima približno 25 odstotkov odraslih

ljudi po vsem svetu. Pri starejših

je pogostnost zvišanega krvnega

tlaka še večja, ugotavljamo ga pri

več kot 50 odstotkih starejših od 60

let. K vse večji pogostosti zvišanega

krvnega tlaka ali hipertenziji prispevajo

spremembe življenjskega stila.

Vse lažje dosegljiva (pol)pripravljena

hrana vodi k upadanju uporabe sveže

zelenjave in polnozrnatih

živil, k večjemu vnosu kuhinjske

soli, maščob in sladkorjev,

na splošno tudi povečanega vnosa

kalorij. Manjša telesna aktivnost,

hkrati s postopnimi spremembami v

prehrani, je pripeljala do čedalje pogostejše

debelosti in k sladkorni bolezni

nagnjenemu prebivalstvu. Dobri

dve tretjini bolnikov s sladkorno

boleznijo imata zvišan tudi krvni

tlak. K visokemu krvnemu tlaku pripomoreta

tudi pretirano uživanje alkohola

in kajenje. Krvni tlak se lahko

zviša pri komer koli, posebno pri

starejših od 60 let, če imata oče in

mati zvišan krvni tlak, pri sladkorni

ali ledvični bolezni, med nosečnostjo,

lahko pa je posledica uživanja

nekaterih zdravil.

Ave grill – ameriške peruti

izbirati materiale, imamo smisel za to,

kar nam pristaja, smo lahko veseli, da

smo tako obdarjeni. Svoje strasti lahko

odkrijemo le, če damo novim stvarem

prostor v svojem življenju.

Tatjana Kalamar Morales

AVE GRILL je najbolj raznovrsten program za žar na trgu. Izbiramo lahko med široko paleto

izdelkov in si vedno znova pripravimo piknik z drugačnim okusom. Standardi iz tega

programa pa nikakor ne smejo manjkati na vsakem pikniku.

Perutnice na žaru spadajo med tako imenovano standardno ponudbo AMERIŠKEGA GRIL-

LA. Receptov za marinado je veliko, lahko pa ga tudi sami prilagodimo glede na želje in

izkušnje tistega, ki je glavni pri žaru.

Sestavine

- PIŠČANČJA KRILA AVE GRILL

- 100 g paradižnikove mezge

- česen

- 2 čilija

- žlička sladkorja

- oljčno olje

- sojina omaka

- poper

- sol

- sveža meta

- tabasko

- balzamični kis

- plastična vrečka

Priprava

Piščančja krila operemo in jih osušimo na suhi krpi. Odrežemo zadnji del kril, da dobimo

tako imenovane piščančje kračice. Čili razpolovimo in odstranimo seme. Narežemo ga

na majhne koščke. V posodo multipraktika damo paradižnikovo mezgo, dodamo narezan

čili, česen, sladkor, nekaj kapljic sojine omake in nekaj lističev sveže mete. Vse skupaj dobro

zmeljemo, dodamo tabasko, kis, sol, poper in olje. Vse skupaj še enkrat dobro premeljemo.

Peruti zložimo v plastično vrečko, prelijemo z omako in vrečko zavežemo. Dobro

pretresemo, da se omaka enakomerno razporedi. Postavimo v hladilnik, kjer naj stoji vsaj

eno uro. Marinirane peruti pečemo na vročem žaru – ne na neposrednem ognju – toliko

časa, da je koža hrustljavo opečena, meso znotraj pa še vedno sočno pečeno. Med peko

lahko perutnice rahlo premažemo z ostankom marinade.

Vzroka povišanega krvnega tlaka

v večini primerov ne poznamo. Takrat

govorimo o primarni ali esencialni

hipertenziji. V manjšem številu

primerov pa je vzrok znan. Lahko je

posledica ledvičnega obolenja, endokrinih

tumorjev ali česa drugega. Že

zaradi tega je pomembno, da bolezen

pravočasno prepoznamo in tudi

zdravimo.

z našega štedilnika

Zvišan krvni tlak pogosto imenujemo

»tihi ubijalec«, saj najpogosteje

ne dela težav in povzroča škodo,

ne da bi to opazili. Čim višje so meritve,

tem huje je krvni tlak zvišan,

to pa pomeni tudi povečano tveganje

za vaše zdravje. Zvišan krvni tlak

povzroča poškodbe na nekaterih

notranjih organih in je znan dejavnik

tveganja za srčne bolezni, srčno

Glavna jed – piščančji

medaljončki po indijsko

600 g piščančjega fileja, sol, poper, po

ščepec karija in žafranike, nekaj zrnc

gorčičnih semen, 5 cl rastlinskega olja,

80 g čebule, 2 žlici moke, 18 cl gosto tekočega

jogurta, jušna osnova za zalivanje,

sveže sesekljan koriander.

Piščančji file narežemo na manjše

kose – medaljončke. Začinimo jih

s soljo, poprom, karijem in strtimi

gorčičnimi semeni. V kozici ali voku

segrejemo olje in na njem rahlo prepražimo

drobno sesekljano čebulo.

Začinjene piščančje medaljončke povaljamo

v moki in jih na hitro popečemo.

Vse skupaj zalijemo z malo jušne

osnove in razmešanim jogurtom.

Jed na zmernem ognju kuhamo še

dobrih deset minut. Po potrebi še začinimo.

Piščančje medaljončke ponudimo s

poljubno prilogo, preden postrežemo,

pa jed potresemo s sveže sesekljanim

koriandrom.

popuščanje in možgansko kap. Hipertenzija

je dejansko glavni vzrok

možganske kapi, srčnega infarkta

in razvoja kronične srčne odpovedi.

Zato krvni tlak znižujemo in ga

kontroliramo, da preprečujemo prej

omenjene zaplete. Zvišan krvni tlak,

ki ga ne zdravimo, lahko okvarja tudi

ledvice in oči.

Bojan Madjar, mag. farm.

Priloga – dušena

pira z zelenjavo

240 g pire, 100 g koruze, 5 cl rastlinskega

olja, ½ rdeče in ½ zelene paprike,

100 g pora, sol, poper, voda ali jušna

osnova za zalivanje, sveže sesekljan

peteršilj.

Piro operemo in nato namakamo

vsaj nekaj ur v hladni vodi, lahko pa jo

namočimo že prejšnji večer. Nato piro

skuhamo v slani vodi ali jušni osnovi.

Papriko in por očistimo in narežemo

na drobne kocke. Koruzo skuhamo in

odcedimo.

Na maščobi rahlo prepražimo narezano

papriko in por, dodamo odcejeno

kuhano piro in koruzo. Začinimo,

premešamo in na hitro podušimo.

Pred serviranjem piro potresemo

s sveže sesekljanim zelenim peteršiljem.

Dober tek!

Boštjan Režonja

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Življenje je pešpot

preprosto (ne)običajno

5. maja 2011 | Vestnik | 21

Tukaj in zdaj

»Po treh tednih hoje je,

kot bi prišla domov«

Ženska, ki vedno potuje peš – Nekoč z enim, zdaj z dvema ponijema – Hoja je

popolna, pravi

Bregenz na avstrijsko-švicarski meji

je njen rojstni kraj. Veliko je potovala,

našla Slovenijo in ostala. Čeprav je

ostati relativen pojem. Skratka, trenutno

živi v Jarenini pri Mariboru.

Oziroma – popravek – trenutno živi

... na poti. Ker hodi. V družbi z dvema

konjema. On je Asterix, ona Amadea.

Šetlandska ponija. Pravi, da so tim. Ne

samo, da konja ne spita, če ona ne spi

v šotoru, ampak da tudi ona ne more

brez njiju. Petra Nachbaur. Samo ona

»Včasih je težko, včasih je lahko, a vedno je dobro.«

je bila četrti dan. »To je šele začetek,

prvi teden je vedno začetek. Moja

smer za prve tri tedne je severovzhod.

Potem pa se bom odločila, kam. V načrtu

imam tri mesece hoje, zdaj grem

proti Madžarski, nato proti Slovaški.

Naprej pa ne vem. Ker ne vem, koliko

časa bom potrebovala do tja.«

Hoja najboljši način

potovanja

go nisem občutila. In ji zavidam. Pogum.

Svobodo. Nasmeh od srca. Ker

se zdi, da je vse naše omenjene pojme

prekril prah. Medtem ko ga ona s hojo

pušča nekje zadaj.

Poznati samega

sebe je privilegij

»Da, poznam se. In lahko živim

sama s sabo. Vem, kakšne probleme

imam. Kakšne vzorce. Vem, kaj

Fotografija Nataša Juhnov

Ko slišim

besedo »kultura«,

zgrabim za – pilota!

Tomo Köleš

Priznam, da sem že več let zvest in strasten gledalec

televizijske oddaje Pola ure kulture na prvem

programu hrvaške RTV. Čeprav nikakor ne tako

dolgo kot obstaja oddaja, saj je ta na sporedu

že petnajsto (!) leto. Televizijske oddaje s tako dolgim

stažem morajo biti verjetno zelo intrigantne, kakovostne

in profesionalno narejene, še najbolj pa zelo priljubljene

med gledalci, da se lahko tako dolgo obdržijo. Pravzaprav

še od časov, ko je bila omemba besede »kultura« znak za

alarm in za vsesplošen beg od televizije.

V zadnjih nekaj letih vemo, da so lahko oddaje o kulturi

izredno zanimive, gledljive in ustvarjalne. Pola ure

kulture več kot potrjuje to pravilo. V eni od prejšnjih

sezon je imela hrvaška RTV kar nekaj preglavic, da je

oddajo uvrstila v pravi termin. Najprej je poskušala v

sredo, nato v torek zvečer, a se zvesti gledalci nikakor

niso mogli privaditi na takšno novost, zato je zdaj

oddaja na sporedu v svojem standardnem dolgoletnem

terminu, v četrtek zvečer okrog 22. ure. Tukaj ne mislim

primerjati te oddaje s slovenskima Ars 360 in Osmi

dan, saj se mi tudi slednji zdita informativni, poučni in

zanimivi (tudi z mednarodnega vidika), a tisto, kar dela

razliko, je neprestan podtalen duhovit, sarkastičen in

kritično-pravičen podton hrvaške oddaje, ki daje tisti

dodatni ščepec gledalcu, da ob gledanju uživa in da mu

vsakokratna oddaja vedno prehitro mine. Že če poslušate

vsak uvod voditeljice Branke Kamenski, se morate večkrat

vprašati, kje za vraga pobira svoje domislice.

Tudi novinarska ekipa Pola ure kulture je videti, kot

da bi bila nabrana z vseh vetrov. V njej prednjačijo

mlad literarni kritik in pisatelj Gordan Nuhanović,

nalašč naivno vrtajoča Koraljka Kirinčić, češko zveneča

analitičarka kulturnih akrobacij Jelena Jindra in duhovit

urban manijak Dražen Ilinčić. Medtem ko marsikateri

televizijski kanali – v glavnem nekakovostni – »pravo«

kulturo potiskajo v ozadje ali v popolno temo, mimogrede

to počnejo tudi nekateri mediji, pa v naši soseščini kultura

večkrat zaseda prve strani časopisov in najbolj gledane

televizijske termine.

Kdo bi si mislil, da lahko samo pol ure kulture človeka

tako obogati?

in konja vedo, kje so danes. Ko jih je

našla naša fotografinja Nataša, so bili

na Cankovi. Medve sva jih naslednji

dan ujeli pri Kraškem jezeru. A takoj

po našem pogovoru so vzeli pot pod

noge ...

Potovanje z dvema konjema

je nekaj popolnega

»Všeč mi je Slovenija,« reče in se nasmehne.

Ta njen nasmeh ... nekaj najbolj

neopisljivega, kar sem videla do

zdaj. Tako velik. Tako globok. Tako ...

iskren. »Lani sem hodila peš po Sloveniji,

ker sem jo želela spoznati. Sicer

samo mesec dni, pa vseeno, pešačila

sem do Ankarana. Res lepa dežela in

prijazni ljudje.« Vedno hodi. Pravi, da

je to najboljši način potovanja. Spoznavanja.

Življenja. Zakaj s konjema?

»Ker je lažje,« pravi Petra. Lažje?

Hmmm. Ta je pa res ... malo smešna,

pomislim. »Ker je popolno. Potovanje,

hoja s konjema je popolna,« se smeje

in pokaže na prtljago na konjevih

hrbtih. »Ja, lahko bi šla sama, ampak –

zakaj? Lažje je z njima, bolj zabavno.«

Asterix zahrza. »No, zdaj pa je jezen,«

se zasmeje Petra. Da sta Asterix in

Amadea nekaj posebnega, pove tudi

to, da imata svoje – čevlje. Ja, pravilno

ste prebrali. Prave pravcate čevlje.

Nista namreč podkovana in po trdem

terenu se jima kopita prehitro obrabljajo.

Pa Petra? Tudi ona je nekaj posebnega

– tudi kar se tiče obuval. Da,

nosi čevlje. A nima nogavic. Namesto

teh ima časopisni papir. Pravi, da je to

veliko bolje, saj nogavic ne more prati

vsak dan, papir je boljši toplotni izolator,

bolje vpija vlago, skratka papirne

nogavice so menda zakon.

Tokrat je svojo turo začela nekaj

dni pred našim pogovorom, na poti

Ko jo vprašam, zakaj peš, se spet nasmeje:

»Ker je hoditi nekaj najlepšega.

Najboljši način potovanja. Imaš čas.

Včasih je težko, včasih je lahko, a vedno

je dobro. Hoja je najboljši način,

da resnično izkusiš neko deželo. Da

ugotoviš, kakšni so ljudje v resnici. Ker

jaz jim nimam kaj dati, sem samo tam.

In ljudje ti dajo prostor, dajo ti vodo,

dajo ti, kar potrebuješ. Ker nikoli nimaš

vsega, vedno kaj potrebuješ.«

Pravi, da hrana ni problem, ker ima

kuhinjo s seboj. »Vendar pa ne vem,

kje bom spala in kakšni so tam ljudje,

ali bo težko ali lahko. Avstrija je

enostavna, kar se tega tiče, prav tako

Slovenija, Madžarska je že malo drugačna.

Nasploh je na območjih, kjer je

ljudi strah, kdo prihaja in ali je nevaren,

včasih bolj problematično.« Vedno

spi zunaj, v šotoru. Sicer, pravi,

ji ljudje pogosto ponudijo prenočišče,

a ga noče sprejeti, saj želi spati s konjema.

Asterix in Amadea namreč spita

le, ko spi Petra v šotoru. Konji so

čredne živali, in če manjka le en član

črede, je nekaj narobe. Zato tega ne

sprejme, pravi Petra, ji pa – tisti najbolj

gostoljubni – ponujajo tudi hrano.

Do zdaj ni imela večjih problemov

na svojih potovanjih. »V Sloveniji nikoli.

Imela pa sem probleme v drugih

državah. Z vsem. Tudi napadli so me

že, po vsej Evropi poznam ogromno

policije,« se smeje. »Vem, kakšni so.

Kako pridejo, ali so dobro organizirani,

ali ne.« Tudi sebe po vseh svojih

popotovanjih, na katerih je pešačila,

že bolje pozna. »Prva potovanja so

bila težja. Zdaj pa se že bolje poznam

in vem, da gre za moj prvi teden, za

prve tri tedne. In po treh tednih hoje

je vedno, kot bi prišla domov. Me razumete?«

vpraša. In jaz prav dobro

vem, o čem govori. Le da tega že dol-

me prizadene, kaj me razveseli.« Pripomnim,

da je to danes redkost. Da

se poznaš. »Da. Zato je to neke vrste

luksuz.« In spet smeh. Kaj pa strah?

»Ne. Mislim – nisem naivna, vem, kaj

vse slabega se mi lahko zgodi, ker sem

veliko vsega že izkusila, in seveda si

tega ne želim. Mogoče je malo strahu

vmešanega v priprave pred hojo. Tiste

zadnje tri tedne, ko sem še doma,

je vse malo mešano – veliko veselja,

pa neke vrste strah, kaj vse me čaka.

To je tak ekstremen čas in dobro, da

je spet za mano in da končno hodim.

A zaupam, da bo vse dobro. Ni vedno

lahko, a vem, da bomo zmogli.« Seveda

govori v množini. Ker so trije.

Zanima me tudi ekonomija. Tako,

samo zaradi lepšega. »Ne potrebuješ

veliko denarja, če hodiš. Ta način potovanja

je poceni. Ne potrebuješ goriva,

vodnika in podobnega. Samo

hrano. Od posamezne države pa je odvisno,

koliko evrov na dan porabiš. V

Sloveniji potrebujem na dan približno

štiri evre, na Madžarskem malo manj,

ker je cenejša. A nikjer veliko.«

Petra nima stalne službe. Dela svobodno,

malo tu in malo tam, kakšna

radijska oddaja, kakšen članek, kakšna

knjiga. O svojem prvem potovanju

je napisala knjigo Vagabonda

– ženska in poni na poti po Evropi.

»Ne zaslužim veliko,« pravi, »malo tu,

malo drugje. A tudi, ko ne potujem,

poskušam preživeti z malo denarja,

čim bolj skromno.«

Konja postaneta nestrpna. Treba se

bo posloviti. Sežem ji v veliko, skoraj

moško roko. Nataša spelje, jaz pa gledam

za njo. In za konjema. In rečem:

»Kako bi zdaj šla z njo.« Sonce. Zelenje.

Življenje je popolno. Le hoditi ga

moraš.

Vida Toš

glasbosluh

The Airborne

Toxic Event

All At Once (Island Records, 2011)

The Airborne Toxic Event je ameriška

indie alter rokovska skupina, ki

prihaja iz četrti Los Feliz v Los Angelesu.

Obstaja od leta 2006, in čeprav

je v Ameriki že precej znana, na svoj

pravi prodor v Evropi (z izjemo Velike

Britanije) šele čaka.

Morda bo k temu pripomogel ravno

njen drugi album All At Once, ki

je izšel pred dobrim tednom dni (26.

aprila 2011) pri veliki založbi Island

Records. Na njem je enajst skladb,

od katerih sta dve že izšli kot samostojna

singla: Changing je bil izdan

za ameriško, Numb pa za evropsko

tržišče. In prvi sadovi so že tu:

skladba Changing je že dosegla peti

mesto na ameriški lestvici alternativne

glasbe in 25. mesto na rokovski

lestvici.

Skupina je za svojo promocijo pripravljena

tudi zelo zavihati rokave,

saj je na primer po izdaji svojega istoimenskega

prvenca odigrala kar

354 koncertov v dobrem letu dni.

Pri tem jo je pot zanesla tudi v našo

bližino, na festival FM4 Frequency

v Avstriji. A doslej je bila tu še daleč

od priljubljenosti, ki so ji jo v ZDA

prinesla gostovanja na velikih festivalih

(Coachella, Lollapalooza …) in

v najbolj znanih pogovornih oddajah

(Jimmy Kimmel, Conan O'Brien,

David Letterman), predvsem po zaslugi

njene do zdaj najbolj uspešne

pesmi Sometime Around Midnight

(leta 2008 št. 4 na lestvici leta za alternativno

glasbo).

Na novem albumu je večina skladb

v maniri epskega alternativnega

roka (najboljši zgled je pesem Welcome

To Your Wedding Day), ki se

včasih prepleta z zvoki viole, violine

in ženskega spremljevalnega vokala.

To pa ni presenetljivo, saj je TATE

znan tudi po sodelovanju z različnimi

orkestri. In čeprav so komadi

na albumu za uho in telo poslušalca

polni vznesenosti, njihova tematika

večkrat vsebuje razmišljanje o lastni

umrljivosti (The Kids Are Ready To

Die, The Graveyard Near The House)

in bivanju (All I Ever Wanted).

Petčlanski bend je namreč zbran

okrog vodje Mikela Jolletta (vokal,

kitara, klaviature), ki je pravzaprav

pisatelj in esejist, a ga je skupek prelomnih

dogodkov samo v enem tednu

(ločitev, rak matere, odkritje

dveh bolezni) marca 2006 pripeljal

do ukvarjanja z glasbo. In kakšna

je ta na novi plošči, lahko v celoti

preverite na spletni strani skupine

v njenem »soundcloudu«: aao.theairbornetoxicevent.com.

T. K.

22 | Vestnik | 5. maja 2011 turizem

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

turistične

prireditve

Cankova – V četrtek, 5. maja, ob 19. uri

bo v Kavarni Vogler pogovor o varstvu

gorske narcise na Goričkem z naslovom

Narcise na moji zemlji – kako

naj ravnam z njimi, da jih bo še več?

Predavala bo Marjeta Bagola, ki je leta

2010 pregledala in popisala vsa rastišča

na območju Krajinskega parka Goričko.

Organizator je JZ Krajinski park

Goričko.

Lendava – V petek, 6. maja, ob 16. uri

bo v sinagogi otvoritev mednarodne

razstave ročnih del Izbor naših najlepših

stvaritev, na kateri bodo sodelovali

razstavljavci iz Čakovca na Hrvaškem,

Pecsa na Madžarskem in članice

krožka ročnih del Društva upokojencev

Lendava, ki je tudi organizator.

V kulturnem programu bodo sodelovali

člani DU iz Lendave in Pecsa ter

tamburaši Hrvaškega kulturnega društva

Pomurje Lendava. Razstava bo na

ogled še v soboto in nedeljo, 7. in 8.

maja, med 9. in 19. uro.

Gornja Radgona – V petek, 6. maja, ob

8. uri bo na ploščadi pred Ljudsko univerzo

Kmečka tržnica.

Ljutomer – V soboto, 7. maja, od 8. do

12. ure bo na Glavnem trgu Turistična

tržnica, ki jo pripravlja LTO Prlekija.

Tržnica bo vsako soboto v maju, med

ponudbo pa bodo tudi izdelki ljudske

obrti in domače dobrote.

Cven – V soboto, 7. maja, ob 15. uri bo

na Grüntu Turističnega društva Cven

Kmečka tržnica s ponudbo izdelkov

ljudske obrti in prleških domačih dobrot.

Satahovci – V soboto, 7. maja, ob 16. uri

bo v vaško-kulturnem domu otvoritev

razstave petletnega ustvarjanja Kulturnega

in turističnega društva Goska Satahovci.

Razstava bo na ogled še v nedeljo,

8. maja, od 12. ure naprej.

Gornja Radgona – V soboto, 7. maja, ob

8. uri se bo na mostu čez reko Muro

med slovensko in avstrijsko Radgono

začela prireditev četrti Dan Mure. Ob

9. uri se bo pri Termah Bad Radkersburg

začelo tekmovanje v veslanju po

Muri z rafti (6 + 1), cilj bo pri mostu

čez Muro.

Rogašovci – V nedeljo, 8. maja, ob 10.

uri se bo začel pred Osnovno šolo Rogašovci

Florjanov pohod, ki ga organizira

Turistično društvo Rogašovci.

Pohod je dolg deset do dvanajst kilometrov

(odvisno od vremena) in poteka

večji del skozi vasi in zaselke občine.

Organizatorji bodo med pohodom

poskrbeli za razlago etnoloških zanimivosti,

končali pa ga bodo pri brunarici

na Serdiškem bregu z druženjem.

Od tam bo organizator poskrbel za

prevoz do rogašovske šole. Pohod se

vpiše v izkaznico pohodov po Goričkem

za leto 2011.

Negova – Vsako nedeljo v maju ob

14.00 se začne nedeljski pohod po Negovi

in okolici.

Veržej – V prostorih Zavoda Marianum

Veržej je na ogled tretja razstava pirhov,

velikonočnih košar in prtov slovenskih

pokrajin. Tako si obiskovalci

spet lahko na enem mestu ogledajo

tradicionalne in novodobne pirhe ter

prvič tudi tradicionalne velikonočne

košare in vezenine iz vseh slovenskih

pokrajin. Razstava bo na ogled do 7.

maja vsak dan od 8. do 12. ure in od 16.

do 18. ure ter po dogovoru.

Beltinci - V prostorih gradu so ob koncu

projekta Markova herbija odprli

stalno razstavo z videoprojekcijo o

oblačilni dediščini Prekmurcev s poudarkom

na Beltincih. Organizator je

Kulturno društvo Marko Beltinci.

Grad - V razstavnih prostorih gradu je

na ogled razstava Pokrajinskega muzeja

Murska Sobota o delu lončarja Adolfa

Hašaja HA – düša je bila umetniška.

Ob izdelkih Adolfa Hašaja iz Kuzme

so na razstavi še izdelki treh generacij

lončarske družine Hašaj iz Moščanec.

Organizator je JZ Krajinski park

Goričko, razstava pa bo na ogled do 30.

avgusta.

Turistični krožek razkriške osnovne šole najboljši v državi

Obiskovalci bodo prespali

v prazgodovinski naselbini

Pridi na Razkrižje in postani pra, če si bojiš umazati roke, pa raje ostani doma!

Šolarji iz Osnovne šole Razkrižje so v pripravo turističnega programa vključili veliko idej, ki bodo pritegnile tudi mlade

obiskovalce.

Na 25. državnem tekmovanju turističnih

podmladkov slovenskih osnovnih

šol Turizmu pomaga lastna glava v organizaciji

Turistične zveze Slovenije,

ki je bilo v Ljubljani, je prejela najvišje

priznanje Osnovna šola Razkrižje za

projekt z naslovom Ti + raz = pra. Regijskih

tekmovanj na temo Imejmo se

fajn – doživite naš kraj se je udeležilo

123 osnovnih šol.

Turistično nalogo so uresničevali

pod sloganom Pridi na Razkrižje in

postani pra, če si bojiš umazati roke,

pa raje ostani doma! Aktivnosti turističnega

krožka na razkriški osnovni

šoli potekajo pod vodstvom mentorjev

Leona Vreče in Anite Danč, avtorji

naloge pa so bili Sandra Bedeković,

Katja Prajnar, Žan Barat in David Fortner

ter še sedem učencev turističnega

krožka.

Žan Barat je povedal, da so se člani

krožka prvič sestali in dogovarjali

»Natančno smo si

prebrali razpis in

kaj komisija od nas

pričakuje. Odločili smo

se, da bomo našo idejo

za nalogo gradili okrog

dveh prazgodovinskih

naselbin, ki ju imamo

v kraju Šafarsko, prva

je bila na podlagi

arheoloških raziskav

zgrajena leta 2002,

druga pa leta 2009.«

o nalogi takoj po tem, ko je bil objavljen

razpis, pri tem pa so imeli veliko

idej, saj je v občini veliko turističnih

in kulturnih zanimivosti: »Natančno

smo si prebrali razpis in kaj komisija

od nas pričakuje. Odločili smo se,

da bomo našo idejo za nalogo gradili

okrog dveh prazgodovinskih naselbin,

ki ju imamo v kraju Šafarsko,

prva je bila na podlagi arheoloških

raziskav zgrajena leta 2002, druga

pa leta 2009. Prva naselbina je že od

njene gradnje vključena v turistične

programe in deluje kot muzej na prostem,

za drugo naselbino, v kateri so

tudi ležišča, pa smo se odločili narediti

zanimiv program za turiste in druge

obiskovalce.«

Učenec David Fortner je povedal,

da je že pred uresničevanjem te ideje

sodeloval pri predstavitvah za obiskovalce,

kakšno je bilo življenje v

teh prazgodovinskih naseljih (pred

Fotografija arhiv OŠ Razkrižja

Fotografija Jože Gabor

5500 leti) nekoč: »Ker pa gre pri tem

običajno le za predstavitev ali nekajurni

program, smo se odločili,

da bomo naredili štiriindvajseturni

aranžma za obiskovalce, ki bodo lahko

v tej naselbini živeli, kot so živeli

nekoč, in tu tudi prespali. Pri tem bo

poskrbljeno tudi za animacijski program,

kjer bodo spoznavali osnovne

veščine preživetja v naravi na zabaven

način. Cena tega aranžmaja bi

bila 39 evrov, pri naših aktivnostih

pa smo načrtovali tudi različne oblike

promocije.«

Ob predstavitvi življenja v prazgodovinski

naselbini so vključili v program

še druge aktivnosti. Popoldan

začnejo s predstavitvijo prazgodovinske

naselbine, sledijo izdelava orodij

in orožja, nabiranje lesa in priprava

kurišča, spoznavanje ptic in drevesnih

vrst in drugo. Program vključuje še rekreacijo,

pripravo kruhka, lončarstvo,

kuhanje enolončnice in nočne aktivnosti

v srhljivi zgodbi Svečarji. Obiskovalci

prespijo noč v prazgodovinskih

kolibah, zjutraj pa nadaljujejo

rekreacijo in druge aktivnosti. Tako

so povezali sedanjost s preteklostjo

in naredili program, ki bi bil zanimiv

tudi za mlajše obiskovalce, ter ponudijo

pristen stik z naravo.

Najprej so sodelovali na regijskem

tekmovanju, ki je bilo v Murski Soboti,

na katerem so že prejeli precej

pohval članov komisije, tako v Murski

Soboti kakor tudi v Ljubljani pa so

projekt predstavili v trgovskih centrih

Mercator tudi obiskovalcem.

Pri nastajanju programa so naredili

več intervjujev, med drugim z županom

Občine Razkrižje Stankom Ivanušičem,

direktorjem LTO Prlekija

Ljutomer Andrejem Vršičem in ravnateljico

OŠ Razkrižje Milevo Kralj Buzeti.

Po internetu pa so naredili tudi anketo,

v kateri so dobili odgovore, kako

bi bile določene vsebine zanimive za

obiskovalce. K sodelovanju so povabili

tudi nekdanje učence osnovne šole,

ki so zdaj dijaki, da bi med počitnicami

sodelovali pri ponudbi programa

obiskovalcem naselja. Dogovorili so

se, da bodo njihove ideje začeli v prihodnjih

mesecih uresničevati tudi v

turistični ponudbi občine.

Jože Gabor

Prvomajski

pohod po

Lendavskih

goricah

V soboto je Turistično društvo

Lindau iz Lendave organiziralo peti

prvomajski pohod po Lendavskih

goricah. S triurnim pohodom, dolgim

okrog deset kilometrov, so začeli pri

hotelu Lipa, udeležili pa so se ga tako

domačini kot gostje hotela. Podali

so se v Lendavske gorice in prišli

do najvišje točke goric Piramide,

si na poti ob razlagi turističnega

vodnika ogledali kulturne in naravne

znamenitosti ter se okrepčali v eni od

vinskih kleti. Zaradi dopoldanskega

deževja in blata so tokrat hodili po

asfaltu in ne po gozdi poti ob nekdanji

meji z Madžarsko. J. G.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

razvedrilo

5. maja 2011 | Vestnik | 23

Horoskop napisala

Jolanda

Želite izvedeti več in spremeniti življenje ter

najti pravo rešitev? Za osebni obisk pokličite

031 457 557 ali 090 44 66 | (1,29 eur/min.)

OVEN 21. 3.–20. 4.

Ta teden krožijo okoli vas velike in zares

donosne ideje, čutili boste močno potrebo,

da stresete drevo, na katerem raste

denar. Ko boste našli pot do svoje poklicne

izpolnitve, se prepričajte, ali ste

analizirali vsa dejstva, ker bi vas nepremišljena

poteza lahko drago stala.

TEHTNICA 24. 9. – 23. 10.

Obstaja velika možnost za spremembo

v tem tednu, dokler boste ostali odprti

za tisto, kar je pred vami. Ko se vam ovire

umaknejo in boste lahko videli večjo

sliko, boste morali spraviti svoje odločitve

v red, da vas ne bodo preplavile in ne

boste na koncu ničesar naredili.

BIK 21. 4.–21. 5.

Ljubezen je zdaj v zraku in obeta se vam

priložnost, da napredujete v svojih razmerjih,

za to pa se lahko zahvalite svoji

samozavesti. Nove ideje in spontane osebe

bodo vsak čas vstopile v vaše življenje,

vi pa ste pripravljeni nanje; le ne izgubite

pregleda nad praktičnimi zadevami.

ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11.

Vaša pozornost bo ta teden osredotočena

na kariero, nemir v službi bi vas lahko

spodbodel v boj z drugimi, ker si želite

nečesa novega. Le dvakrat premislite,

preden skočite v katerokoli smer – tudi

če ne ukrepate takoj, se vam v bližnji

prihodnosti obeta dovolj priložnosti.

Nagrade za

izžrebane reševalce

1. nagrada: knjiga Lahko jem,

mag. Branislava Belović

2.–8. nagrada: majica

Pravilno rešitev - označena polja -

napišite in pošljite na dopisnicah na

uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do

petka, 13. maja 2011.

Rešitve iz 15. številke: DIANA HAINKE, LUŽIŠKI SRBI, BUDYŠIN.

1. nagrada kuharska knjiga: Matilda Lapoši, Kroška ul. 24, 9000 Murska Sobota. 2.–8. nagrada

majica: Marija Režonja, Ul. Štefana Kovača 77, 9224 Turnišče; Monika Gerenčer, Žepovci

97, 9253 Apače; Jožef Toplak, Dobrovnik 272, 9223 Dobrovnik; Sandi Vratar, Prešernova

ul. 6, Rakičan, 9000 Murska Sobota; Ana Gjerkeš, Pod logom 18, 9224 Turnišče; Lizika

Kozar, Radvenci 39, 9245 Sp. Ivanjci; Miroslava Oletič, Gregorčičeva ul. 15, 9220 Lendava.

Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za

informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.

Rešitev in nagrajence iz 16. številke najdete na 26. strani.

sudoku

Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.

DVOJČKA 22. 5.–21. 6.

Omejitve se umikajo, lahko boste spremenili

svoje navade, da bi zavzeli čim

širši pogled na svet, vendar vsa ta navdušenost

še ni izgovor, da bi zanemarili

svoje odgovornosti ali obljube. Ne pozabite

na vam drago osebo, konec tedna

naredite izlet ali povabite prijatelje.

RAK 21. 6.–22. 7.

Bistveno je, da postanete čim boljši skupinski

igralec, ker se boste morali spopasti

s kolegi ali nepredvidenimi krizami

pri delu. Ne hlastajte po vsem, kar se vam

ponudi; romantična razmerja in finančni

načrti, ki se vam ponudijo ta teden, bi se

lahko izkazali za nerealistične.

LEV 23. 7.–23. 8.

Nenavadni ljudje bodo vstopili v vaše

življenje in odprli vaše misli neobičajnim

idejam in vznemirljivim načinom

za komuniciranje. Celo zdaj, ko širite

svoje obzorje, se čutite ogrožene in bi se

najraje nekje skrili ali pobegnili nekam

na varno. Tudi ljubezni se vam ni treba

bati, sprejmite jo v svoje življenje.

DEVICA 24. 8.–23. 9.

Ostanite v koraku z vsemi, ki tako ali

drugače vplivajo na vaše življenje; z

malo sreče boste dobili ta teden veliko

energije. To je čas, da prevzamete pobudo

in začnete nove projekte. Sporočilu,

ki ga boste dobili, pa posvetite malo

več pozornosti, saj se lahko razplete v

kaj večjega.

deset razlik

STRELEC 24. 11.–22. 12.

Razne spremembe se vam bodo porajale

ta teden, medtem ko ste prezaposleni

z milijoni nalog pri delu in doma. To

je teden za razmišljanje zunaj omejitev

in delanje drznih potez, vendar najprej

premerite globino vode, preden skočite

vanjo. V odnosu pa le pokažite malo

več čutnosti.

KOZOROG 23. 12.–20. 1.

Upirali se boste spremembam, žal se tega

občutka ne boste mogli znebiti. Kljub

temu lahko pričakujete, da bo vaše življenje

živahnejše. Morda celo preveč, kajti

zna se zgoditi, da boste komaj sledili vsemu,

kar se dogaja z vami in okoli vas. Konec

tedna se odzovite na povabilo.

VODNAR 21. 1.–19. 2.

Čutili boste potrebo po tem, da bi se

iztrgali iz primeža preteklosti, ta teden

bi morali začutiti motivacijo, da

to tudi naredite in začnete razmišljati

o tem, kako uresničiti svoje sanje. Svežih

idej ne manjka, vendar morate še vedno

ohranjati disciplino pri financah in

vsem drugem.

RIBI 20. 2.–20. 3.

Zdaj imate enkratno priložnost v življenju,

da se osvobodite svoje preteklosti

in se napotite pozitivnim spremembam

naproti. Imate sposobnost vpogleda v

svojo prihodnost, vendar je le od vas

odvisno, ali se boste spopadli s svojimi

strahovi ter dvomi in uresničili vizijo.

Rešitev:

Ime in priimek, naslov:

Ilustraciji Mladen Mrčela

24 | Vestnik | 5. maja 2011 oglasi

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

prispevki za nakup

medicinske

opreme

Ernest Jakiša iz Vučje Gomile namesto cvetja

za pokojno Aranko Štainer iz Sebeborec

- 20; Bernarda Hüll od Svetega Jurija namesto

cvetja za pokojnega Viktorja Bokana

iz Rogašovec - 30; družina Janeza Juga

iz Gorice namesto cvetja za pokojnega Janeza

Kodila iz Andrejec - 30; Salus, d. d.,

Mašera-Spasičeva ulica 10, Ljubljana, donacija

- 1.500; družina Tamaško iz Tešanovec

namesto cvetja za pokojnega Janeza

Kodila iz Andrejec - 20; Reflex Gornja Radgona

namesto cvetja za pokojnega očeta

Jožefa Veindorferja iz Bakovec - 130; sodelavci

in upokojenci Ekonomske šole M. Sobota

namesto cvetja za pokojnega Štefana

Harkaia - 580; namesto cvetja za pokojnega

Franca Bencaka iz Satahovec so darovali

družina Alojza Pertocija iz Kroga - 20;

družina Emilije Meolic iz Kroga - 20; Ana

Kolman iz Satahovec - 40; družina Drvarič

iz Satahovec - 30; družina Jožeta Pertocija

iz Kroga - 30; zaposleni podjetja Varstroj,

d. d., Lendava namesto cvetja za pokojno

Majdo Mejaš iz Zaloka - 165; PGD Moravci

namesto cvetja za pokojnega Štefana Kuharja

iz Moravskih Toplic - 50; PGD Martjanci

namesto cvetja za pokojnega Štefana

Kuharja - 50; družina Borisa Kovača iz

Dokležovja namesto cvetja za pokojnega

Štefana Kuharja - 20; družina Jožeta Pertocija

iz Kroga namesto cvetja za pokojno

Ano Črnko iz Čepinec - 20; družina Štefana

Makoterja iz Moravskih Toplic namesto

cvetja za pokojnega Štefana Kuharja - 30;

Območno združenje veteranov vojne za

Slovenijo Murska Sobota namesto cvetja

za pokojnega Milana Vukoviča iz Murske

Sobote - 25 , pokojnega Štefana Batjana iz

Murske Sobote - 25 , pokojnega Jožeta Pojbiča

iz Murske Sobote - 25; Janez Žalik iz

Murske Sobote namesto cvetja za pokojnega

Andreja Šijanca iz Murske Sobote - 40

evrov; Sindikat zavoda OŠ Puconci namesto

cvetja za pokojno Marijo Lutar iz Sebeborec

- 50; Brigita Krančič, Rankovci 20,

namesto cvetja za pokojnega Štefana Kuharja

iz M. Toplic - 20; Lidija Balek Gomboc

iz Gerlinec 130 namesto cvetja za pokojnega

Alojza Domjana iz M. Sobote - 30;

Janez in Majda Kreft iz Kroga, Trubarjeva

7, namesto cvetja za pokojnega Alojza Langa

iz Puževec - 30; Ernest Vrečič, Zenkovci

48, namesto cvetja za pokojnega Alojza

Langa iz Puževec - 50; družina Radić iz

Černelavec namesto cvetja za pokojnega

Viktorja Bokana iz Rogašovec - 30; Obalovi

iz M. Sobote namesto cvetja za pokojnega

Andreja Šijanca iz M. Sobote - 120; Kulturno-turistično

društvo Černelavci namesto

cvetja za pokojnega Viktorja Bokana

iz Rogašovec - 130; Prostovoljno gasilsko

društvo Černelavci namesto cvetja za pokojnega

Viktorja Bokana iz Rogašovec - 50;

družina Ludvika Horvata iz Moravskih goric

namesto cvetja za pokojnega Štefana

Kuharja iz M. Toplic - 30; Anton Šarotar iz

M. Sobote namesto cvetja za pokojno Heleno

Šarotar iz M. Sobote - 25; Sodelavci

Panvite, d. d., ekonomske enote M. Sobota

namesto cvetja za pokojnega Stanislava

Mariča - 50; Čebelarska zveza društev Pomurja

namesto cvetja za pokojnega Štefana

Harkaia iz Puconec - 100; družina Alojza

Flegarja s Tišine namesto cvetja za pokojnega

Vinka Kranjca s Tišine - 25; družina

Milana Kreslina iz Beltinec namesto cvetja

za pokojnega Milana Horvata iz Beltinec -

25; sodelavci uprave Splošne bolnišnice M.

Sobota, donacija - 100; družina Kuhar - domači

iz M. Toplic namesto sedmine za pokojnega

Štefana Kuharja iz M. Toplic - 200;

namesto cvetja za pokojnega Štefana Kuharja

so darovali: Ernest Horvat iz Prosenjakovec

- 20; Jože Horvat z družino iz Andrejec

- 40; Prostovoljno gasilsko društvo

Tešanovci - 50; Martin Vöröš iz Andrejec

- 30; Dragica Jakiša iz Veščice - 30; družina

Karla Kučana iz Nemčavec - 30; družina

Jožeta Kučana iz Nemčavec - 30; družina

Štefana Totha iz Bratonec - 50; sodelavci

sina Štefana - 90; družina Jožeta Ratnika

iz Kroga namesto cvetja za pokojno mamo

Janka Ferenčiča - Antonijo Ferenčič - 50;

Franc in Zinka Farič iz M. Sobote namesto

cvetja za pokojnega Janeza Kodilo iz Andrejec

- 50; družina Geze Žganjarja iz M.

Toplic namesto cvetja za pokojnega Štefana

Kuharja - 30; Kulturno-umetniško

društvo Beltinci namesto cvetja za pokojno

Marijo Slavic iz Beltinec - 30; družina

Grah iz Krplivnika namesto cvetja za pokojnega

Andreja Šijanca iz M. Sobote - 20;

družina Zrim iz Motovilec namesto cvetja

za pokojnega Andreja Šijanca - 30; družina

Vöröš iz Prosenjakovec namesto cvetja za

pokojnega Andreja Šijanca - 50.

Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo.

Prispevke zbiramo na računu

št. 0110 0603 0278 282 s pripisom

»za nakup medicinske opreme«.

Splošna bolnišnica Murska Sobota

oglasi@vestnik.si

tel.: 02 538 17 20

motorna vozila

ODKUP RABLJENIH VOZIL in odvoz

dotrajanih vozil s prepisom. Tel.: 041

532 054. m019679

živali

NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred

nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot,

Babinci 49, tel.: 582 14 01. m019353

PURANE, stare 6 tednov, za

nadaljnjo rejo, prodam. Tel.: 546 11

13. m019591

NESNICE, MLADE, začetek nesnosti,

cepljene, rjave, sive, črne. Naročite:

Nemčavci, tel.: 528 11 90, Petanjci,

tel.: 546 15 05, Beznovci, tel.: 549 10

25, Grad, tel.: 553 11 48, Skakovci 031

570 827. m019598

posesti

GARSONJERO in dvosobno

stanovanje v Bakovcih damo v

najem. Tel.: 041 334 581. m019658

kmetijska mehanizacija

KUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKO

MEHANIZACIJO. Tel.: 041 679 937.

m019466

KUPIM traktor Ursus, Zetor ali

Ferguson. Informacije po telefonu

041 235 349. m019561

BALIRKO ZA ŠTIRIOGLATE BALE

in okopalnik koruze ter povrtnin,

4-redni, zelo ugodno prodam. Tel.:

041 772 442. m019637

TRAKTOR IMT 560, s koso in

priključki, odlično ohranjen, prodam.

Cenik osmrtnic

1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov

2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov

2 koloni x 8 cm – 104 evrov

2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov

2 koloni x 10 cm – 130 evrov

Tel.: 540 14 11, 031 542 680. m109656

KUPIM TRAKTOR in kmetijsko

mehanizacijo. Tel.: 540 14 11, 031 542

680. m019656

PLUG KVERNELAND VD 95,

3-brazdni, cena: 3.200 evrov + DDV;

letnik 1995, oprema: polne deske,

predplužniki, podporno kolo,

varovanje z vijaki, prodam. Tel.: 041

633 097. m019676

MOTOKULTIVATOR GOLDONI s

kosilnico in frezo prodam. Tel.: 041

846 540. m019666

kmetijski pridelki

DOMAČE rdeče in belo vino ter dve

svinji, okrog 160 kg, prodam. Tel.:

051 205 559. m019649

razno

PRODAMO IN BREZPLAČNO

DOSTAVIMO kamen, skrilavec,

različnih barv in debelin. Tel.: 041

678 966. m019426

AMERIŠKE PELARGONIJE,

SURFINIJE, FUKSIJE, VODENKE,

ENOLETNICE ... Velika izbira rastlin

za popestritev raznih nasadov in

korit. Cvetličarstvo-vrtnarstvo

Barber, s. p., Gornji Petrovci 46, tel.:

02 556 14 09. m019660

V Črenšovcih so pred časom z

dvoriščnih vrat ukradli okras z

motivom divje svinje in jelena v

velikosti 90 x 50 cm. Če bi kdo kje

videl tak okras ali ve kaj o njem, naj

pokliče 041 463 770. Vse informacije

bodo zaupne in tudi nagrajene.

m019646

AVTOPRIKOLICO PANONIJA,

stranice 150 x 85 cm, višine 30 cm,

gume 145 x 13, prodam. Tel.: 031 773

272. m019651

2 koloni x 11 cm – 143 evrov

2 koloni x 12 cm – 156 evrov

2 koloni x 13 cm – 169 evrov

Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki imajo

ob naročilu in plačilu na blagajni 20 % popust.

RASTLINJAKI

PRODAJA IN MONTAŽA

tel. št. 031 360 330

Rastlinjaki, prodaja in montaža, Kocljeva ul. 16, M. Sobota

in zunanja, lamelne zavese,

markize in komarnike)

Sejem

rabljene kmetijske mehanizacije, traktorjev in osebnih vozil

v nedeljo, 8. 5. 2011, od 9.00 do 13.00

Vabljeni vsi, ki želite prodati kmetijsko mehanizacijo,

traktor, osebno vozilo ... in vsi, ki bo to želeli kupiti.

Informacije po tel. št.: 02 741 64 11

Avtocenter Ormož, d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož

PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI

Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji

Z vami pri reševanju problema prevoza!

Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1

Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič

Svet keramike

in kopalnic

Bratonci 5, 9231 Beltinci

tel.: 02/ 541 14 73

faks: 02/ 542 11 51

bratonci@sajama.si

Delovni čas ponedeljek–petek

8.00–12.30 * 14.30–18.00

sobota 8.00–12.00

Prazen dom je in dvorišče,

naše oko zaman te išče.

Ni več tvojega smehljaja,

le trud in delo tvojih

pridnih rok ostaja.

ZAHVALA

28. aprila 2011 nas je v 100. letu starosti za vedno zapustil dragi mož,

oče, tast, dedek, pradedek in brat

Bela Kuzmič

iz Puževec

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,

prijateljem in znancem, gasilcem in vaščanom, ki ste se v tako velikem

številu poslovili od njega. Hvala za izrečena sožalja, tolažilne besede,

darovano cvetje, sveče in darove v dobrodelne namene.

Lepa hvala g. duhovniku Evgenu Balažicu, pevcem ter govorniku in

govornici za besede slovesa.

Iskrena hvala zdravstvenemu osebju za pomoč in oskrbo ter vsem, ki

ste ga obiskovali, ga bodrili, mu lajšali bolečine in nam stali ob strani v

najtežjih trenutkih.

Žalujoči vsi njegovi najdražji

Ti v kraje romaš nam neznane,

od koder več vrnitve ni,

slovo nam bridke seka rane,

solze rosijo nam oči –

aj, z Bogom drago srce ti.

(S. Gregorčič)

ZAHVALA

V 77. letu se je za vedno poslovil naš dragi mož,

skrbni oče, tast in dedek

Ernest Pintarič

upokojeni keramičar

iz Šalamencev 86

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki

ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali

vence, sveče, za svete maše in v druge namene ter nam izrazili pisno in

ustno sožalje.

Posebna zahvala velja gospe zdravnici Ljiljani Velemirov in sestri Darji

iz Zdravstvene postaje Puconci za vso pozornost in požrtvovalnost.

Hvala g. župniku Jožefu Hozjanu za pogrebni obred, pevcem za odpete

žalostinke, govorniku, PGD Šalamenci in drugim gasilskim društvom

ter pogrebnemu podjetju Banfi.

Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat – iskrena hvala.

Žalujoči njegovi najdražji

Keramične ploščice GRES PORCELLANATO

AKCIJSKA PONUDBA serije CRYSTAL

–20 %

stenske 30 x 60 cm

talne 30 x 30 cm

Akcija velja do 10. maja 2011

Tudi kakovost je lahko poceni.

Sajama, d. o. o., Zrkovska cesta 87, Maribor

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

5. maja 2011 | Vestnik | 25

Niti zbogom nisi rekel

niti roke nam podal,

zdaj prazna sta dom in dvorišče,

naše oko zaman te išče,

nič več ni tvojega smehljaja,

le večen spomin nate v srcih nam ostaja.

ZAHVALA

V 89. letu starosti nas je zapustil

naš dragi oče, stari oče, tast in pradedek

Štefan Fujs Šebjanič

iz Predanovec 33

Ob boleči izgubi namenjamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga pospremili

na njegovi zadnji poti in nam v dneh žalosti stali ob strani, izrekli

sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene.

Hvala tudi duhovnikoma Evgenu Balažicu in Katji Ajdnik za opravljen

pogrebni obred, pevcem, gasilcem, predvsem pa družinama Sočič in

Kmetec za pomoč v naših najtežjih trenutkih.

Njegovi najdražji

Vsa toplina tvojega srca

in vsa tvoja ljubezen

ostaja za vedno z nami.

ZAHVALA

V 51. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila draga

mama, babica, tašča, hčerka, sestra in teta

Milica Žökš

iz Vidonec 105 a

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,

prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste jo pospremili na njeni

zadnji poti in nam izrekli sožalje.

Hvala za darovano cvetje, sveče in denarne prispevke.

Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi

Babica, zelo te pogrešava – Zala in Tisa

ZAHVALA

V 98. letu nas je za vedno zapustila

naša draga mama, tašča, babica in prababica

Sidonija Felkar

iz Lucove 31

Z bolečino v srcih

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem,

ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče

ter prispevali v dobrodelne namene.

Zahvala je namenjena gospe duhovnici Jani Kerčmar Džuban

za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke

in pogrebnemu podjetju Hozjan.

Žalujoči vsi tvoji najdražji

Odgovorov na vprašanja večna ni,

spomin je tisto, kar živi.

ZAHVALA

Ne moremo doumeti, da nas je v 48. letu po tragični

nesreči zapustil dragi brat, stric, svak in boter

Janez Panker -

Janko

iz Satahovec 18

Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se

tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več

ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... Med nami si!

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom

in znancem, ki so ga pospremili k večnemu počitku, darovali vence,

sveče, svete maše in za dobrodelne namene.

Hvala g. Janošu Vöröšu, dr. med., Francu Čerpnjaku, Antonu Pertociju

in Daniju Ketišu za njihov trud in pomoč ob nesreči.

Hvala g. maestru Potočniku za sveto mašo in pogreb, pevcem za

odpete žalostinke, Štefanu Pisnjaku za besede slovesa, nekdanjim

Murinim sodelavcem, I. G. D. Mura, sedanjim sodelavcem iz G + S, d. o.

o., in sindikatu družbe G + S, Olginim in Stankovim sodelavcem, sosedi

Marti ter pogrebnemu podjetju Banfi.

Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranili v lepem spominu.

Žalujoči vsi njegovi

Srce je omagalo, dih zastal,

a nate spomin bo večno ostal.

Nešteto svečk dogorelo je,

nešteto rožic ovenelo je,

nešteto solz preteklo je.

Življenja naša gredo naprej,

a nate, draga žena in mama,

ne bodo nikoli pozabila.

V SPOMIN

Šestega maja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je

zapustila draga žena, mama, babica, prababica in sestra

Marta Lebar

s Hotize

Iskrena hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spomnite

in na njenem grobu prižgete svečko.

Vsi njeni

Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi,

povsod te slišimo mi vsi, med nami si.

ZAHVALA

V 92. letu nas je zapustila naša

draga mama, babica, prababica in tašča

Marija Kurnjek

iz Budinec 20

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste

jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše

in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.

Kogar imaš rad,

nikoli ne umre,

le daleč, daleč je ...

V SPOMIN

Drugega maja je minilo leto žalosti, odkar nas je

zapustila draga mama in babica

Marija Kranjec

iz Fokovec

Hvala vsem,

ki se je spomnite in se ustavite ob njenem grobu.

MARJAN

Žalujoči vsi njeni

Njeni najdražji

Tih prvomajski dan.

Odšel od doma si, vesel in nasmejan,

domov se vrnil nisi, dragi naš Marjan ...

Kako si mogel, ko smo mi še tu,

nositi moramo vsak svojo rano,

tiho in molče, da mu ne zmotimo miru.

V SPOMIN

ZAHVALA

17. aprila 2011 se je v 87. letu starosti končalo življenje nam dragega

Geze Krančiča

5. 12. 1924–17. 4. 2011

iz Veščice

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih

trenutkih stali ob strani in se od njega poslovili z naklonjenostjo in

izkazanim spoštovanjem.

Lepa hvala duhovniku mag. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem

in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.

Žalujoči njegovi najdražji

Prvega maja je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je nepričakovano v

cvetu mladosti zapustil naš dragi

Marjan Klemenčič

10. 12. 1988–1. 5. 2010

iz Zlatoličja

Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu ter mu

prinašate cvetje in prižigate sveče.

Tvoja neutolažljiva oma z Brankom in vsi drugi najdražji

KOMUNALA

Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2

Murska Sobota, N. C. 521 37 00

DE POGREBNIŠTVO,

Panonska ulica 3,

Murska Sobota

POGREBNE STORITVE UREDITE

VSE NA ENEM MESTU

PO ZELO UGODNIH CENAH!

24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:

GSM: 041 631 443

POGREBNE STORITVE,

OPREMA, VZDRŽEVANJE

POKOPALIŠČ IN ZELENIC

ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,

Veščica 17, 9000 M. Sobota

V TEŽKIH TRENUTKIH

VAM SVETUJEMO IN

POSKRBIMO ZA CELOTNO

ORGANIZACIJO IN

IZVEDBO POGREBA

PO KONKURENČNIH

CENAH.

24 UR NA DAN:

02 534 80 60, 041 681 515

KOMPLETNE

POGREBNE

STORITVE

UREJANJE

POKOPALIŠČ

IN ZELENIC

Brezplačni prevozi opreme na dom,

brezplačni prevozi do 40 km, plačilo

na več obrokov brez obresti

Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,

tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586

Cenik osmrtnic

1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov

2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov

2 koloni x 8 cm – 104 evrov

2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov

2 koloni x 10 cm – 130 evrov

2 koloni x 11 cm – 143 evrov

2 koloni x 12 cm – 156 evrov

2 koloni x 13 cm – 169 evrov

Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki

imajo ob naročilu in plačilu na blagajni

20 % popust.

Center za

pomoč žrtvam

kaznivih dejanj

M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota

Tel.: (02) 527 19 00

Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči!

Pomoč je zaupna in brezplačna. Na

voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu!

OZARA SLOVENIJA,

PISARNA ZA INFORMIRANJE

IN SVETOVANJE,

MIKLOŠIČEV TRG 3,

9240 LJUTOMER

Kontaktna številka

O70 550 665

Ponujamo pomoč in podporo osebam

s težavami v duševnem zdravju, ljudem

v duševni stiski in njihovim svojcem.

OPORA – SOČUTJE

v hudi bolezni in smrti

OO Murska Sobota

Z ŽALUJOČIMI

vsak zadnji četrtek v mesecu ob

17. uri na Slovenski ulici 42

Tel.: 051 456 470

26 | Vestnik | 5. maja 2011 sporočila

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Deseti dan spominov in tovarištva bo na Petanjcih

Mladi se spomnijo zmage

nad fašizmom in nacizmom

Pozornost namenjajo slovenskim robnim pokrajinam – Slavnostna gosta bosta

Peter Bossman in Majda Širca – Primorci bodo zasadili svoje spominsko drevo

V petek, 6. maja, z začetkom ob 12. uri

bo pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva

fundacija v Vrtu spominov in tovarištva

na Petanjcih že tradicionalno mladinsko

kulturno prireditev. Letošnja prireditev

je deseta po vrsti in druga, ki potekala

pod geslom Jambori spominov in dobrega

sosedstva, vsebinsko pa bo tokrat

v ospredju slovenska Istra. V programskem

ciklu želijo pozornost nameniti

robnim pokrajinam slovenskega državnega

in nacionalnega prostora.

Častna gosta in slavnostna govornika

bosta ministrica za kulturo Majda Širca

in župan občine Piran Peter Bossman.

Nastopili bodo Folklorna skupina Šaltin

iz Nove vasi, učenci osnovnih šol Cirila

Kosmača, Tišine ter dijaki murskosoboške

in ljutomerske gimnazije. Del

primorske tradicije in kulture bo v tradicionalnih

oblačilih predstavila solinarska

družina, ob vinarju in oljkarju iz

Pirana bo zadišalo po kulinaričnih dobrotah,

pri tem pa bodo sodelovale tudi

domače Sončnice. Ob tej priložnosti

bodo v vrtu, kjer raste več sto drevnin z

vsega sveta, tudi Primorci zasadili svoje

spominsko drevo – nešpljo iz slovenske

Istre – ter odkrili skulpturo akademskega

kiparja Štefana Hauka.

Prvi petek v maju pa ni izbran naključno,

saj je to čas, ko se v Evropi spomnimo

zmage nad fašizmom in nacizmom.

In letos se bodo spomnili tudi 70.

obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte.

Na vrtu, ki ga je zasnoval in ustvarjal

dr. Vanek Šiftar, rastejo drevnine s prizorišč

grozot druge svetovne vojne in s

prostorov, kjer se je ustvarjal in vzpostavljal

mir. Zaradi svojih zgodovinskih in

simbolnih sporočil ter poslanstva pa je

vezan na vojne čase in veliko željo, da se

ta del zgodovine, poln tragedij in grozot,

nikoli več ne ponovi.

A. Nana Rituper Rodež

Pravila časopisa Vestnik

ob referendumih

Občina Dobrovnik – Dobronak Község

Dobrovnik – Dobronak 297

9223 Dobrovnik – Dobronak

V skladu z Zakonom o volilni in referendumski

kampanji Vestnik objavlja

pravila, ki bodo upoštevana v kampanji

za zakonodajne referendume o Zakonu

o preprečevanju dela in zaposlovanja

na črno, Zakonu o pokojninskem

in invalidskem zavarovanju ter Zakonu

o spremembah in dopolnitvah Zakona

o varstvu dokumentarnega in arhivskega

gradiva ter arhivih, ki bodo 5. junija

2011. V skladu s programskimi zasnovami,

ki medij opredeljujejo kot neodvisen

in nevtralen, bo medij informativno in

problemsko spremljal referendumsko

dogajanje tako, da nobena od strani ne

bo v privilegiranem ali kakršnem koli neenakopravnem

položaju. Selekcija spremljanja

dogodkov ter izbor referendumskih

tem in sogovornikov bo v presoji

uredništva oziroma odgovorne urednice

medija. Nenovinarskih člankov, ki so

povezani z referendumom, z izjemo popravkov

oziroma odgovorov, ki smo jih

dolžni objavljati po Zakonu o medijih,

ne bomo objavljali. Pri odgovorih bomo

vztrajali, da se ne smejo zlorabljati za referendumsko

kampanjo, med njo tudi ne

bomo objavljali pisem bralcev z očitno

opredeljeno vsebino o referendumskem

odločanju. Oglase, ki morajo biti v skladu

z zahtevami Zakona o volilni in referendumski

kampanji, bomo objavljali v skladu

s cenikom oglasnega prostora.

Uredništvo Vestnika

Menite, da vam kršijo pravice?

Prijavite se na pogovor z varuhinjo človekovih pravic, ki v sredo,

11. 5. 2011, posluje v prostorih Mestne občine Murska Sobota.

Prijave zbiramo do torka, 10. 5., do 12. ure na 080 15 30.

Varuh človekovih pravic RS, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana

SVETOVALNI DNEVI

5. in 6. maj

od 9. do 17. ure

7. maj

od 8. do 12. ure

Vse o sanaciji teras

in kapilarne vlage!

Gradbeni center

KEMA Puconci

Puconci 109, 9201 Puconcici

Rešitve križanke iz

16. številke Vestnika:

EVA DORA, ANDREJ ŠTERMAN

1. nagrada kuharska knjiga: Štefan

Koroša, Renkovci 93, Turnišče. 2.–8.

nagrada majica: Barbara Makovec,

Ul. Štefana Kovača 58, Turnišče;

Darja Flisar, Ul. Zorana Velnarja 16,

Murska Sobota; Terezija Flisar, Ul.

Staneta Rozmana 8, Murska Sobota;

Sabina Bedek, Zvezna ul. 2, Murska

Sobota; Simona Šemen, Genterovci,

Zvoniška ul. 5, Dobrovnik; Tina

Kološa, Gorica 19, Puconci; Marjeta

Klemenčič, Črešnjevci 236, Gornja

Radgona.

Nagrade lahko prevzamete do konca

prihodnjega meseca v naročniški

službi Podjetja za informiranje

v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski

Soboti.

JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ OBČINE

DOBROVNIK V ŠTUDIJSKEM LETU 2010/11

bo objavljen na spletni strani Občine Dobrovnik 5. maja 2011.

Na podlagi 27. čl. Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št.

32/93, 30/98-ZZLPPO in 127/06-ZJPZ) 13. čl. Odloka o javnem komunalnem

podjetju Püngrad, d. o. o., (Uradni list RS št. 43/01, 20/07 in 58/07) ter 48. in

49. čl. Statuta javnega komunalnega podjetja Püngrad, d. o. o., z dne 19. 04.

2001 in spremembami statuta, sprejetimi 23. 01. 2003, razpisna komisija, ki

jo je imenoval Nadzorni svet javnega komunalnega podjetja Püngrad, d. o. o.,

s sklepom z dne 22. 04. 2011 objavlja

RAZPIS

za direktorja javnega komunalnega podjetja Püngrad, d. o. o.

Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:

- da ima najmanj V. stopnjo izobrazbe tehniške ali ekonomske smeri,

- da ima vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delih in

- da predloži program poslovanja podjetja.

Mandat direktorja traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo poslati kandidati v 15 dneh od dneva objave

tega razpisa na naslov: Javno komunalno podjetje Püngrad, d. o. o., Bodonci 127 a,

9265 Bodonci, s pripisom »Ne odpiraj – razpis za direktorja«.

Odločitev družbenika o imenovanju direktorja bo sprejeta v 30 dneh po preteku roka za

vložitev prijav.

Prijavljeni kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku imenovanja.

V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni

kot nevtralni za ženske in moške.

Razpisna komisija

S POTROŠNIŠKIMI KREDITI

ZMAGUJEMO Z VAMI.

VI IZBERITE LE PRAVO TAKTIKO.

Sezona ugodnih potrošniških kreditov UniCredit Bank se je pričela. Izbirate lahko med

kreditom z variabilno ali fiksno obrestno mero, ki zagotavlja odplačilo kredita v enakih mesečnih

zneskih. Na voljo pa vam je tudi kredit brez začetnih stroškov odobritve in zavarovanja kredita. Preverite

ponudbo potrošniških kreditov in izberite svojo finančno taktiko, s katero si lahko odprete pot do

zmage. Žoga je na vaši strani. www.unicreditbank.si/potrosniski-krediti

Potrošniški krediti so produkti UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-te, njihovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane

družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnavo in odobravanje produktov, ne

dajejo priporočil in ne promovirajo produktov ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njimi.

VIPOLL, d. o. o.

Bučečovci 1 a

SLO, 9242 Križevci pri Ljutomeru

Tel. +386 2 588 84 50

Faks +386 2 588 84 60

www: www.vipoll.si

e-mail: vipoll@vipoll.si

RAZPIS ZA DELOVNO MESTO:

izvršni direktor podjetja (m/ž)

za vodenje notranjega poslovanja podjetja

OPIS PREDVIDENIH DEL IN NALOG – Kandidat/-ka bo odgovoren/-na za

nadzor poslovnega procesa, operativno vodenje podjetja s poudarkom na organizaciji

in optimizaciji stroškov.

POGOJI – Od kandidatov/-k pričakujemo: najmanj višjo ali visokošolsko izobrazbo

tehniške, ekonomske ali organizacijske smeri, izkušnje pri vodenju podjetja

ali proizvodnje, inovativno razmišljanje, obvezno aktivno znanje enega od

svetovnih jezikov in obvladovanje računalniških orodij.

PONUJAMO – Delo v mednarodnem in inovativnem timu, stimulativen osebni

dohodek, nagrajevanje na osnovi uspešnosti.

DELOVNO RAZMERJE – Sklenitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim

delom.

ROK ZA PRIJAVO – 15 dni.

DRUGO – Pisne ponudbe z življenjepisom na naslov: VIPOLL, d. o. o., Bučečovci

1 a, 9242 Križevci pri Ljutomeru, z oznako: Prijava na razpis.

Kandidate/-ke bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

glasbene

lestvice na

radiu murski val

LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE

GLASBE DOMAČA PLOŠČA

1. 1919 – Prekmurje rapublika –

Stekli psi

2. Mavrični svejt – Boštjan Rous

3. Vseeno – Blue Planet

4. Travnik – Vedran Franc Husar

5. Stanko si je küpa avto –

Tadej Vesenjak

PREDLOGA

Lendvavidek – Kontrabant

Marko skače – Dada Kladenik Kontrec

LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE

GLASBA NAŠEGA SRCA

1. Daleč proč – Zreška pomlad

2. Vse enkrat mine – Ans. Mira Klinca

3. Ohcet po starem – Slovenskih 6

4. Se Pohorje vidi – Alfi Nipič

5. Nocoj prižgi mi luč – Golte

PREDLOGA

Zaprla bom vrata za teboj – Donačka

O eni kravi – Zapeljivke

LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE

7 VELIČASTNIH

1. Bilo lepo bi – Nina Pušlar

2. Slovenka – Leeloojamais

3. Bistvo skrito je očem – Omar Naber

4. Magično – Dan D

5. Kaj pa ti – Bilbi

PREDLOGA

Duša in telo – Gal Gjurin

A si mislil name – Maša Medik

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB

NA MURSKEM VALU NSTSNMV

1. IF YOU EVER COME BACK –

The Script

2. I WANNA BE YOUR LOVER –

Corinne Bailey Rae

3. SUNDAY – Hurts

4. YOUR TIME WILL COME –

Amy Macdonald

5. HOLLYWOOD HILLS –

Sunrise Avenue

PREDLOGA

MIRRORS – Natalia Kills

LOVING YOU IS KILLING ME – Aloe Blacc

Majico Murskega vala dobi: Veronika

Golob, Partizanska ul. 32, 9250 Gornja

Radgona. Nagrada čaka v naročniški

službi Podjetja za informiranje.

Kupon št. 18

Glasujem za skladbo

Domača plošča:

Glasba našega srca:

7 Veličastnih:

NSTSNMV:

Ime in priimek, naslov:

Petek, 6. maja

11.15 Zamurjenci, staro moštvo,

udarjeno na kritiko in šalo!

19.15 Mladi val, Anja in Eva ter njuni

mladi gostje

Sobota, 7. maja

13.15 Prva oseba ednine, dnevni

komentar dežurnega novinarja

(Marjan Dora)

14.30 Oddaja tedna: Jože Štrakl, direktor

Tondacha, intervju

Nedelja, 8. maja

10.30 Nedeljska kuhinja, Janko Rešeta,

društvo Sonček, z Bogdanom

Lemutom

14.00 Nedeljsko popoldne s čestitkami,

glasbenimi željami, oddajo na

narodni farmi in veliko športa …

Ponedeljek, 9. maja

11.15 Oaj, kak san zlufto, oddaja

dveh Giderjev in enega Šavla o

nogometu in športu

18.00 MV-dur, pred Evrosongom

(Simona Špindler)

19.15 Krpanke, oddaja Petre Kranjec o

kulturi v Pomurju (in širše!)

Torek, 10. maja

11.15 Kratki stik: dr. Peter Bossman,

župan Pirana

18.00 Srebrne niti, oddaja Bojana

Rajka in njegovih upokojenskih

sodelavcev

Sreda, 11. maja

10.15 Župan v studiu: Anton Štihec,

Mestna občina Murska Sobota

11.15 Trn v peti, če problema ne morete

rešiti ob pomoči uradnih instanc,

vam pomaga Murski val!

Četrtek, 12. maja

19.15 Bilo je nekoč, po starih običajih

brska Milan Zrinski

20.00 Geza se zeza, glasbene želje,

kontakti, nagrade in Geza Farkaš

napovednik

napovednik prireditev

Odprtje

RADENCI

V četrtek, 5. maja, ob 18.30 bo v domu starejših

občanov v Radencih medgeneracijska

fotografska razstava z naslovom Prezrto.

Razstava je rezultat medgeneracijskega

projekta treh fotografov: Ludvik Kramberger

(74 let), Dani Mauko (63 let) in Aljoša

Gregorinčič (13 let), Dosor pa jo pripravlja v

sodelovanju z Vzajemno, PE Murska Sobota.

Ob otvoritvi se bo prvič predstavil medgeneracijski

pevski zbor iz Dosorja.

GORNJA RADGONA

V četrtek, 5. maja, ob 19. uri bo v kulturnem

domu otvoritev štiridesete samostojne

slikarske razstave Lojzeta Veberiča ob

njegovi 75-letnici, ki jo pripravlja Likovno

društvo Gornja Radgona. Razstava bo na

ogled do konca maja.

POTRNA

V petek, 6. maja, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši

otvoritev razstave Avgust Pavel – Veliki

Evropejec. Razstava je spominska ob 125.

obletnici rojstva Avgusta Pavla, uvodne

besede pa bo spregovorila njegova hči Judit

Pavel. Na ogled bo do 25. junija.

Koncert

LENDAVA

V petek, 6. maja, ob 18. uri bo na letnem

odru gledališke in koncertne dvorane

osmi promenadni koncert pihalnih orkestrov.

Predstavili se bodo orkestri glasbenih

šol iz Murske Sobote, Gornje Radgone,

Ljutomera in Lendave ter pihalni orkester

mesta Mursko Središče iz Hrvaške.

MURSKA SOBOTA

V nedeljo, 8. maja, ob 20. uri bo v stolni

cerkvi sv. Nikolaja koncert Mladinskega

orkestra Konservatorija Hermann Laszlo

Shekeshfehervar (Madžarska). Sodelovali

bodo še Eva Toth, Judit Janos, Peter Kövari,

Andor Jobbagy, Zbor Chorus in MePZ

Cantate iz Murske Sobote ter Zbor župnije

sv. Janeza Krstnika iz Ljutomera.

GRAD

V nedeljo, 8. maja, ob 14. uri se bo začel

v kulturni dvorani občine koncert pevskih

zborov in vokalnih skupin 5. Majska

pesem 2011. V tekmovalnem delu bo sodelovalo

osem zborov in vokalnih skupin,

kot gostje pa bodo nastopile Mojca Hazl

(prečna flavta) ter pevki Klavdija Vrečič in

Tamara Grah.

RAZKRIŽJE

V torek, 10. maja, bo v domu kulture letni

nastop učencev Glasbene šole Slavka

Osterca Ljutomer – dislocirani oddelek

Razkrižje.

Gledališče

DOBROVNIK

V soboto, 7. maja, ob 18. uri se bo začelo

v kulturnem domu regijsko Linhartovo

srečanje odraslih gledaliških skupin.

Ob 18. uri bo najprej predstava Gledališke

skupine KD Miška Kranjca Velika Polana s

predstavo Grimm-Kavaš: Zaljubljeni volk

in sedem kozličkov v režiji Andreje Kavaš.

Ob 18.45 bo predstava gledališke skupine

Veseli Pajdaši, ZS na Madžarskem Števanovci

– Ladislav Kovač: Demo na mordja v

režiji Branka Pintariča. Ob 20. uri bo predstava

Gledališke skupine KUD-a Štefana

Kovača Murska Sobota 220 neVOL(T)of v

režiji Gorazda Žilavca. Ob 21.45 pa bo podelitev

priznanj regijske selektorice.

MURSKA SOBOTA

V nedeljo in ponedeljek, 8. in 9. maja, ob

20. uri bo v grajski dvorani predstava gledališke

skupine KUD-a Štefana Kovača

220 neVOL(T)of, katere avtor je Iztok Lovrić,

režiser pa Gorazd Žilavec.

V četrtek, 5. maja, ob 20. uri bo v Gledališču

Park monokomedija B. H. Thirsson:

Fotr. Igra Lado Bizovičar.

V soboto, 7. maja, ob 11. uri bo v Gledališču

Park gledališka predstava MGL W. Shakespeare:

Romeo in Julija za Gimnazijo Murska

Sobota in izven.

Film

POMURJE

V petek, 6. maja, med 9.00 in 13.30 ter

15.00 in 20.00 bo v prostorih Romskega

informativnega centra Romic, Ulica arhitekta

Novaka 13, avdicija za celovečerni

film Šanghaj v režiji Marka Naberšnika

(Petelinji zajtrk). V soboto, 7. maja, med

9.00 in 11.00 bo avdicija v vaškem domu

v romskem naselju Pušča, med 12.00 in

13.00 v Vanči vasi (prostor za učno pomoč),

od 15. do 17. ure v Zenkovcih in od

18.30 do 20.30 v romskem naselju Kamenci

(informacije: 041 826 549).

Folklora

LENDAVA

V torek, 10. maja, ob 16. uri bo v gledališki

in koncertni dvorani regijsko srečanje

otroških folklornih skupin Pomurja in

Maribora z okolico. Organizatorja sta lendavska

območna izpostava Javnega sklada

za kulturne dejavnosti in Zavod za kulturo

madžarske narodnosti.

Literatura

LENDAVA

V četrtek, 5. maja, ob 19. uri bo v čitalnici

Knjižnice Lendava literarni večer z lendavsko

rojakinjo, pisateljico Olgo Paušič.

Predstavili bodo njeni knjigi: mladinski

roman Osumljen in zbirko dramskih besedil

za otroke Veselo na oder.

V nedeljo, 8. maja, ob 17. uri bo na dvorišču

Centra Banffy glasbeno-literarni večer

Barvni mozaik z izborom prekmurske,

madžarske in hrvaške literature.

TURNIŠČE

V petek, 6. maja, ob 19. uri bo v občinski

dvorani literarni večer, na katerem bo

Ivanka Klopčič Casar predstavila svojo

knjigo Popotni okruški. Program bodo popestrili

z glasbenimi in plesnimi nastopi.

Predavanje

MURSKA SOBOTA

V petek, 6. maja, ob 11. uri bo v prostorih

Ekonomske šole Murska Sobota – Višje

strokovne šole sklepna prireditev tretjega

raziskovalnega tabora Študentskega podjetniškega

in inovacijsko-raziskovalnega

centra (ŠPIC), ki poteka od srede, 4. maja.

Na prireditvi bodo študentje iz Novega mesta,

Celja, Slovenj Gradca in Murske Sobote

predstavili ugotovitve svojega raziskovalnega

dela.

Mojstrovalci

se znamo zabavat!

5. maja 2011 | Vestnik | 27

Dogodek

LENDAVA

V soboto, 7. maja, ob 19. uri bo v Centru

Banffy Mladinski forum, ki ga organizira

Pomurska madžarska samoupravna narodna

skupnost.

V soboto in nedeljo, 7. in 8. maja, bo potekalo

v okviru prireditve Dan Evrope – seveda,

skupaj! v lendavskem parku ustvarjanje

panoramske slike. V nedeljo med 10.

in 12. uro bo pri Hiši vina Cuk predstavitev

utrinkov iz madžarskega in slovenskega

ljudskega izročila oz. kulturne dediščine

pokrajine. Med 14. in 17. uro bo na trgu

Györgya Zale predstavitev folklornih skupin

iz Prekmurja, v večernih urah pa bo

koncert zabavne glasbe s skupinama Kontrabant

in Kisha.

MURSKA SOBOTA

V okviru Medgeneracijskih delavnic v Hiši

Sadeži družbe (Ulica Štefana Kovača 20)

bo v ponedeljek, 9. maja, od 9. do 11. ure

merjenje krvnega tlaka (I. Vučak, M. P.

Grabar, M. Stopnik, DU MS). Ob 16. uri bo

delavnica ročnih del – osnove kvačkanja

in pletenja (E. Šantavec) in angleščina za

začetnike (M. Lenarčič) – obvezne predhodne

prijave. V sredo, 11. maja, ob 17. uri

bo skupina za samopomoč – odprto srečanje

(AL-ANON M. Sobota, AA M. Sobota).

V torek, 10. maja, ob 10. uri bo v Pokrajinski

in študijski knjižnici delovni posvet o

kulturi v društvih upokojencev Pomurja,

ki ga organizira komisija za kulturo in izobraževanje

Pomurske pokrajinske zveze

društev upokojencev. V razpravi o medgeneracijskem

sodelovanju in kulturni

ustvarjalnosti upokojencev bosta sodelovali

tudi direktorica Hiše Sadeži družbe

Nataša Vršič in predsednica komisije za

kulturo pri ZDUS Ema Tibaut.

V petek, 6. maja, ob 18. uri bo v restavraciji

hotela Zvezda redni letni občni zbor

AMD Štefana Kovača Murska Sobota.

BELTINCI

V torek, 10. maja, ob 17. uri bo v kulturnem

domu okrogla miza na temo Strategija

razvoja športa in rekreacije v Občini

Beltinci. Sodelovala bosta tudi podpredsednik

OKS Branko Žnidarič in predsednik

združenja športnih centrov Slovenije Jože

Jenštrle.

LJUTOMER, STROČJA VAS

V soboto, 7. maja, ob 9. uri bo na OŠ Ljutomer

in OŠ Stročja vas 34. državno tekmovanje

mladih čebelarjev in krožkarjev, ki

ga šoli organizirata skupaj s Čebelarskim

društvom Ljutomer.

RAZKRIŽJE

V nedeljo, 8. maja, ob 13.30 se bo začel pri

domu kulture letošnji šestnajsti pohod v

okviru programa Živimo zdravo. Pohodniki

se bodo podali po ravninski pokrajini

med rekama Ščavnico in Muro ter se ustavili

pri Ivanovem izviru.

Kino

Star Max MURSKA SOBOTA

(od 5. 5. do 11. 5.)

Romantična drama Kako veš (18.00, v soboto

in nedeljo še 15.30)

Akcijska kriminalna drama Hitro maščevanje

(19.20)

Akcijska domišljijska pustolovščina Prikriti

udarec – Beg pred resničnostjo

(17.00)

Akcijska pustolovščina Thor – 3D (20.30)

Animirani družinski film Rio – 3D, sinhronizirano

(16.10, v soboto in nedeljo še

14.05)

Akcijska domišljijska pustolovščina Duhovnik

– 3 D (20.00, v petek in soboto še

22.00)

Drama Circus Fantasticus (18.15)

Znanstveno-fantastična akcija Jaz sem četrti

(21.30)

GORNJA RADGONA

V petek, 6. maja, ob 18. uri bo znanstvenofantastična

komedija Paul.

Napovedi kulturnih in turističnih

prireditev pošiljajte na elektronski

naslov: joze.gabor@vestnik.si.

Izpolnjen kupon pošljite do torka, 10. maja

2011, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene

lestvice.

V soboto, 7. maja 2011, vas od 11. ure dalje vabimo v vaš najbližji

OBI center na veliko družinsko vrtno zabavo, kjer vas čaka glasba, žar in žur!

Vljudno vabljeni!

28 | Vestnik | 5. maja 2011 (ne)nazadnje

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si

Četrtek:

zmerno

oblačno

2 | 16

Petek:

pretežno

jasno

1 | 17

Sobota:

pretežno

jasno

3 | 20

Nedelja:

pretežno

jasno

5 | 21

Ponedeljek:

pretežno

jasno

6 | 22

vreme

Andrej Velkavrh

Od petka dalje topleje

V četrtek bo delno jasno s spremenljivo

oblačnostjo. Zjutraj ni izključena v kakšni

dolini. Popoldne bo morda kje nastala

kakšna manjša ploha, a možnost je

majhna. Od petka dalje nas čaka sončno

in toplejše vreme. Po dežju, ki sta nam

ga prinesla prejšnji teden in tudi torek,

bo najbrž tako vreme nadvse dobrodošlo.

Čisto drugače bi seveda govorili, če bi bilo

še suho, kot je bilo pred prazniki. Tako pa

ni dvoma, da je pred nami lepo vreme.

Britanska pravljica

Rekla sta »I do«. In zdaj?

Kraljeva poroka eden glavnih svetovnih dogodkov leta

Poroka med princem Williamom, starejšim

sinom princese Diane in britanskega

prestolonaslednika Charlesa, ter »nava-

Neka 16-letna Mehičanka, Estibalis

Chavez, pa se je odločila, da splet zanjo

ni dovolj, ampak hoče biti tam. Tako si

fotografija tedna

»Zavrzite nacionalistične predsodke« in »odvrzite droge«, nam sporočajo. Grafiti,

s sprejem narisani na koše za smeti in podpisani z »RODS«. Poleg svastike – sicer

obrnjene v levo, ne v desno, kot so jo za svoj znak uporabili nacisti – meče v koš

tudi injekcijsko iglo. In nas s tem opominja, da je samo življenje brez predsodkov

in drog – vredno življenja. Vse drugo sodi v koš, mimo katerega pravkar greste.

Grafite, ki so v svetu in tudi že po Sloveniji vsakdanjik in del »street arta«,

smo prvič opazili v Murski Soboti na koših v drevoredu soboškega parka, med

evangeličansko cerkvijo in gradom. V. T.

Nazaj proti zahodu

Zakaj se pri nas vedno ohladi od vzhoda?

No, saj ne vedno, a v večini primerov

pa vendarle! In zakaj je vzhodnik ali severovzhodnik

pojem hladnega vetra?

Vse skupaj je odvisno seveda od geografske

lege pa tudi od reliefa. Slovenija

leži v podnebnem pasu zmernih geografskih

širin. Večinoma prihajajo vremenske

motnje do nas od zahoda, iznad Atlantika.

Včasih res od zahoda, drugič bolj od

severozahoda ali celo od severa. S sabo

prinašajo hladnejši zrak, enkrat oceanski,

ki je bolj vlažen, drugič celinski, ki nima v

sebi toliko vlage. Predstavljajte si hladni

zrak, ki za hladno fronto »zaliva« Evropo.

Čez zahodno Evropo gre dokaj dobro, saj

ni višjih gora. Ko pride do Alp, pa nenadoma

naleti na visok zid, ki sega do višine

okoli 4000 metrov. Čez gre lahko le tisti

del, ki je nad to višino, preostali pa mora

nekako obteči to veliko oviro. Nekaj hladnega

zraka se usmeri na jug, mimo francoskih

Alp v zahodno Sredozemlje in zato

v Genovskem zalivu pogosto nastajajo cikloni.

Drugi del gre severno od Alp naprej

in na vzhodu zavije proti jugu in se nato

usmeri kot voda (kajti hladni zrak je težji

od toplega in njegovo gibanje si lahko

predstavljamo kot premikanje vode, ki jo

zlijemo na tla) nazaj proti zahodu. In tu

smo mi! Zapiha vzhodnik in nam prinese

hladnejši zrak. Hladna fronta je že mimo,

hladnejši zrak pa zato, ker mora naokoli,

da pride do nas, malo zamuja.

Na vzhodu so Alpe nižje in zato lahko

več hladnega zraka pride čeznje. Včasih

se ohladi le v vzhodnem delu Slovenije,

ker ni dovolj razlike v zračnem tlaku med

vzhodom in zahodom, da bi »potegnilo«

hladni zrak do osrednje ali zahodne Slovenije.

In še bi lahko govorili o tem, a v

principu je tako, kot sem napisal.

In zdaj? Saj veste, kako se končajo pravljice. »Živela sta srečno do konca svojih

dni.« A življenje ni pravljica. Tudi na kraljevem dvoru ne. Ali še bolje povedano –

prav tam ne. Sploh, če tvoje poljubljanje zanima dve milijardi ljudi.

dne smrtnice« Kate Middleton je obsedla

svet. Povprečno se je namreč na svetovnem

spletu poroka med princem in Kate

pojavila vsakih deset sekund. Po raziskavi

podjetja Greenlight je ljudi, ki jih je dogodek

vsaj malo zanimal, šestkrat več kot

tistih, ki se zanj niso zmenili. V kraljevi

družini so se odločili, da bodo s pomočjo

spleta čim večjemu številu ljudi omogočili

spremljanje. Tako ste lahko bili praktično

tam, četudi nimate denarja za letalsko

vozovnico, četudi niste dobili vabila in četudi

nimate televizije. Po YouTubu naj bi

tako poroko spremljali dve milijardi svetovnega

prebivalstva. S tem naj bi po gledanosti

prehitela tudi izjemno odmevno

prireditev Live Aid, ki jo je leta 1985 gledala

milijarda ljudi. Večjo pozornost je dobil

le pogreb. In sicer princese Diane, saj ga je

gledala kar poltretja milijarda ljudi.

je pred britanskim veleposlaništvom v

mehiški prestolnici Ciudad de Mexico

postavila šotor in – gladovno stavkala,

da bi izsilila vabilo na poroko. »Bila

sem oboževalka lady Di od otroštva,

tudi moja mama je bila oboževalka. In

obljubila sem si, da bom šla na naslednjo

poroko na britanski dvor,« je povedala

Estibalis. Po 16 dneh stradanja

– mimogrede, izgubila je osem kilogramov

– se je mladenke usmilil neznanec

in poskrbel za vabilo.

To pa ni bila edina čisto navadna obiskovalka

kraljeve poroke, saj je kraljevi

dvor nevesti dovolil, da je povabila tudi

»ljudi iz svojega sveta«. Med njimi so bili

poštar, prodajalec in mesar iz Katinega

domačega kraja. S čim so si ti zaslužili

tako čast, ne vemo.

Vida Toš

Fotografija Vida Toš

vestnikov

koledar

Č – 5. maj

P – 6. maj

S – 7. maj

N – 8. maj

P – 9. maj

T – 10. maj

S – 11. maj

ANGEL

JANEZ

STANKO

VIKTOR

GREGOR

IZIDOR

ŽIGA

V četrtek, 5. maja, sonce vzide ob 5.

uri in 42 minut, zaide ob 20. uri in 14

minut. Tako bo dan dolg 14 ur in 32

minut. V torek, 10. maja, ob 22.33 bo

na nebu nastopil prvi krajec.

4. junija 2011

m a d ž a r s k a

Siofok – Tihany

Več v prihodnji številki Vestnika

Naročite svoj izvod časopisa Vestnik

narocnina@vestnik.si

Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.

Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno.

Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.

Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.

Ime in priimek:

Rojstni podatki:

Naselje, kraj, številka:

Davčna številka:

Datum:

Poštna številka:

Pošta:

Podpis:

Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje

vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven

varovanja podatkov. Podjetje za informiranje

se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno

hranilo in jih uporabljalo samo z namenom

analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter

predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za

informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve

ne bo posredovalo tretjim osebam.

Posameznik lahko po 73. členu Zakona o

varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva,

da Podjetje za informiranje, d. o.

o., trajno ali začasno preneha uporabljati

njegove osebne podatke za namene neposrednega

trženja. Podjetje za informiranje,

d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno

preprečiti uporabo osebnih podatkov

za namen neposrednega trženja in o tem

v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega

uporabnika, ki je to zahteval. Stroške

vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje

za informiranje, d. o. o.

Želite svoje najdražje presenetiti z edinstvenimi

kulinaričnimi dobrotami, ki jih boste sami ustvarili?

KUHARSKI TEČAJ »DOUBLE D« –

JEDI V KOTLIČKU

Poteka pod budnim očesom dveh kuharskih

mojstrov Danila Kozarja in Danila Čurmana

Izpopolnite se v kuharskih veščinah

za pripravo slastnih jedi v kotličku!

Ob petkih: 6., 13. in 20. maja

na terasi hotela Termal v Termah 3000

Več informacij www.terme3000.si

Vse o sanaciji teras in kapilarne vlage! - Pomurje.si

Vse o sanaciji teras in kapilarne vlage! - Pomurje.si ... View more Vse o sanaciji teras in kapilarne vlage! - Pomurje.si

Delete template?

Save as template ?

Vse o sanaciji teras in kapilarne vlage! - Pomurje.si Vse o sanaciji teras in kapilarne vlage! - Pomurje.si