Ni problem Å¡kof, ampak je problem, kdo ni postal Å¡kof - Pomurje.si
Ni problem Å¡kof, ampak je problem, kdo ni postal Å¡kof - Pomurje.si Ni problem Å¡kof, ampak je problem, kdo ni postal Å¡kof - Pomurje.si
2010 www.strk.si oglasVN2.indd 1 1. - 8. avgust Velika Polana 041 528 678 Dan D Plavi orkestar Severina Danijela Modrijani Kvintet Dori Darko Filipović Maja Šuput 7/27/10 10:51:39 AM 29. julija 2010 Murska Sobota, leto lxii, št. 30, v. d. odgovornega urednika Janez Votek, cena 1,60 € Škofija Murska Sobota po prvih menjavah Ni problem škof, ampak je problem, kdo ni postal škof V premislek Milijone za gole Andrej Bedek Premestitve duhovnikov še dvigajo prah in povzročajo »ogorčenje« To kar je škof msgr. dr. Peter Štumpf napovedal, se je zgodilo. Vse zamenjave oziroma prehodi duhovnikov iz župnije v župnijo ostajajo v skladu z izdanimi dekreti v začetku julija in smo o njih podrobno poročali. Tako bodo vsi duhovniki v nedeljo že nastopili službe v novih župnijah. Takrat bosta v vlogah ožjih sodelavcev škofa ob vikarju msgr. Francu Režonji nastopila dr. Franc Zorec, odgovoren za pastoralo, in Alojz Benkovič kot novi ekonom škofije. Če je bilo pred izdajo dekretov o menjavah v Lendavi vroče predvsem zaradi odhoda župnika Šantaka v Mursko Soboto in pozneje tudi ob zamenjavi seniškega župnika Merklija v Porabju, je ponovno postalo vroče v Murski Soboti. Tu so predvsem mladi izražali nestrinjanje z odhodom župnika Ivana Kranjca nazaj v Črenšovce. To je po svoje razumljivo, saj gre za duhovnika, ki ima posluh za mlade in ki jih je sposoben animirati mimo »strogo zategnjenih norm«. Potem ko so se razmere z Lendavo umirile, je na škofovski ravni dogovorjeno srečanje soboškega in sombotelskega škofa, da rešita morebitne probleme v Lendavi ter problem Porabja in duhovne oskrbe tam živečih Slovencev v materinem jeziku. Po besedah škofa duhovna oskrba v vseh pogledih v Lendavi za madžarsko narodnost ostaja na enaki ravni, kot so jo imeli do zdaj. Pričakuje pa, da bo čez kakšno leto še boljša, saj se novi župnik Dolamič že uči madžarskega jezika. Nadaljevanje na 3. strani Fotografija Nataša Juhnov Soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je včeraj predstavil premestitve duhovnikov znotraj škofije. Ponovno je poudaril, da ne gre za izredne razmere znotraj škofije, ampak za normalen proces, ki ga je ponazoril s svojim dvajsetletnim duhovniškim stažem, ko je opravljal v povprečju svojo službo na posamezni župniji dve leti. Vse spremembe so po njegovem storjene za to, da bo škofija boljše delovala. Pojasnil je, da je prišlo v Murski Soboti do zamenjave na izrecno željo župnika Ivana Kranjca, ki mu jo je predal pisno. Ob tem je opozoril na cel kup anonimnih pisem in celo podpisano pismo nunciju, ki osebno blatijo posamezne duhovnike, predvsem Šantaka in Benkoviča. Odločno je poudaril, da bo imena teh ljudi zaščitil in da jim popolnoma zaupa. Počasi, vendar vztrajno se sestavlja mozaik prirejanja rezultatov nogometnih srečanj. Ne mine namreč niti dan, ko ne bi v javnost priromale nove podrobnosti, ki razkrivajo megalomanski posel, s katerim se peča očitno vrhunsko organizirana kriminalna združba s koreninami v daljni Aziji in z balkanskim pridihom. Vodilne vloge, sodeč po policijskih izsledkih, pripadajo tudi Slovencem. Medtem ko onstran Kolpe z uporabo vseh preiskovalnih sredstev in v sodelovanju z natančnimi nemškimi tožilci kopljejo v samo drobovje stavniške mafije, pri nas še vlada mrtvilo, čeprav so imeli soboški kriminalisti že leta 2008 opraviti z domnevnim izsiljevanjem na tekmi lendavske Nafte. Uradno, potem ko je celo Uefa podvomila o regularnosti tekem, zanimivo, spet tekma lendavskih nogometašev, policija v svojem stilu odgovarja, da zadevo preiskuje. Sicer pa je dvomiti o poštenosti nogometnih tekem v Sloveniji nekakšna tabu tema. Kar ni niti nenavadno, če spet le pogledamo k južni sosedi. Kot kaže, je v nečedne posle vpet sam tamkajšnji nogometni vrh. Karikiramo: Zato raje molčimo, ker smo vsi umazani. Nekdanji reprezentant Jermaniš je v nacionalkinih Odmevih govoril brez dlake na jeziku. Eden redkih. Se spomnite še boba: Za šankom Slovenci vedo vse, pred policijo petdeset odstotkov, pred tožilcem ali sodnikom se ne spomnijo nič več. Preiskovalce torej v takih primerih čaka težka naloga. Prirejanje rezultatov tekem je namreč mogoče dokazovati le s pričami, ki bi bile pripravljene spregovoriti. Obrambna drža pa je enaka v Lendavi in Zagrebu. Vse pripišejo le plodu domišljije piscev člankov o domnevnih nečednostih v nogometu. Pomenljivo: Slovenca, ki ždita v hrvaškem preiskovalnem zaporu, sta v preteklosti nastopala za prekmurska prvoligaša. Zadnja lendavska okrepitev pa se je znašla na najnovejšem seznamu hrvaških preiskovalcev v boju proti stavniškim baronom. Nepreslišano Izkušnja iz murskosoboške bolnišnice Upokojenka dežura ponoči Mama mladega nogometaša razočarana nad zdravnico, vodstvo bolnišnice pa jo zagovarja Naročnik Karikatura Anton Buzeti Pismo v torkovi prilogi osrednjega slovenskega časnika je šlo skorajda neslišno mimo pokrajine ob reki Muri. Mama mladega nogometaša iz Lendave je zapisala izkušnjo, ki jo je doživela prejšnji petek ponoči na otroškem oddelku bolnišnice v Murski Soboti. Zdravniško pomoč za sina je iskala, ker je bil v zadnjih dneh v stiku z umrlim osemnajstletnim nogometašem. Kot si ji svetovali na zavodu za zdravstveno varstvo, kjer so jih poučili o nevarni bakterijski okužbi, za katero je umrl mladi Odrančan, je takoj obiskala zdravnika, ko je sin potožil zaradi herpesa v ustih, ki bi bil lahko eden od simptomov gnojnega meningitisa. »Zelo smo se prestrašili in se nemudoma odpravili v lendavski zdravstveni dom, čeprav je bila ura že čez enajsto. Dežurna zdravnica je po pregledu napisala napotnico za murskosoboško bolnišnico.« Nadaljevanje na 3. strani
- Page 2 and 3: 2 | Vestnik | 29. julija 2010 aktua
- Page 4 and 5: 4 | Vestnik | 29. julija 2010 gospo
- Page 6 and 7: 6 | Vestnik | 29. julija 2010 lokal
- Page 8 and 9: 8 | Vestnik | 29. julija 2010 kultu
- Page 10 and 11: 10 | Vestnik | 29. julija 2010 turi
- Page 12 and 13: 12 | Vestnik | 29. julija 2010 (iz)
- Page 14 and 15: 14 | Vestnik | 29. julija 2010 iz n
- Page 16 and 17: 16 | Vestnik | 29. julija 2010 www.
- Page 18 and 19: 18 | Vestnik | 29. julija 2010 špo
- Page 20 and 21: 20 | Vestnik | 29. julija 2010 ogla
- Page 22 and 23: 22 | Vestnik | 29. julija 2010 akci
- Page 24: 24 | Vestnik | 29. julija 2010 (ne)
2010<br />
www.strk.<strong>si</strong><br />
oglasVN2.indd 1<br />
1. - 8. avgust Velika Polana<br />
041 528 678<br />
Dan D<br />
Plavi orkestar<br />
Severina<br />
Da<strong>ni</strong><strong>je</strong>la<br />
Modrija<strong>ni</strong><br />
Kvintet Dori<br />
Darko Filipović<br />
Maja Šuput<br />
7/27/10 10:51:39 AM<br />
29. julija 2010<br />
Murska Sobota, leto lxii, št. 30, v. d. odgovornega ured<strong>ni</strong>ka Janez Votek, cena 1,60 €<br />
Škofija Murska Sobota po prvih menjavah<br />
<strong>Ni</strong> <strong>problem</strong> škof, <strong>ampak</strong> <strong>je</strong><br />
<strong>problem</strong>, <strong>kdo</strong> <strong>ni</strong> <strong>postal</strong> škof<br />
V premislek<br />
Milijone<br />
za gole<br />
Andrej Bedek<br />
Premestitve duhov<strong>ni</strong>kov še dvigajo prah in povzročajo »ogorčen<strong>je</strong>«<br />
To kar <strong>je</strong> škof msgr. dr. Peter Štumpf<br />
napovedal, se <strong>je</strong> zgodilo. Vse zamenjave<br />
oziroma prehodi duhov<strong>ni</strong>kov iz žup<strong>ni</strong><strong>je</strong><br />
v žup<strong>ni</strong>jo ostajajo v skladu z izda<strong>ni</strong>mi<br />
dekreti v začetku julija in smo<br />
o njih podrobno poročali. Tako bodo<br />
v<strong>si</strong> duhov<strong>ni</strong>ki v nedeljo že nastopili<br />
službe v novih žup<strong>ni</strong>jah. Takrat bosta<br />
v vlogah ožjih sodelavcev škofa ob vikarju<br />
msgr. Francu Režonji nastopila<br />
dr. Franc Zorec, odgovoren za pastoralo,<br />
in Alojz Benkovič kot novi ekonom<br />
škofi<strong>je</strong>.<br />
Če <strong>je</strong> bilo pred izdajo dekretov o<br />
menjavah v Lendavi vroče predvsem<br />
zaradi odhoda žup<strong>ni</strong>ka Šantaka v<br />
Mursko Soboto in pozne<strong>je</strong> tudi ob zamenjavi<br />
se<strong>ni</strong>škega žup<strong>ni</strong>ka Merklija<br />
v Porabju, <strong>je</strong> ponovno <strong>postal</strong>o vroče v<br />
Murski Soboti. Tu so predvsem mladi<br />
izražali nestrinjan<strong>je</strong> z odhodom žup<strong>ni</strong>ka<br />
Ivana Kranjca nazaj v Črenšovce.<br />
To <strong>je</strong> po svo<strong>je</strong> razumljivo, saj gre za<br />
duhov<strong>ni</strong>ka, ki ima posluh za mlade<br />
in ki jih <strong>je</strong> sposoben a<strong>ni</strong>mirati mimo<br />
»strogo zategn<strong>je</strong><strong>ni</strong>h norm«. Potem ko<br />
so se razmere z Lendavo umirile, <strong>je</strong> na<br />
škofovski rav<strong>ni</strong> dogovor<strong>je</strong>no srečan<strong>je</strong><br />
soboškega in sombotelskega škofa, da<br />
rešita morebitne <strong>problem</strong>e v Lendavi<br />
ter <strong>problem</strong> Porabja in duhovne<br />
oskrbe tam živečih Slovencev v materinem<br />
<strong>je</strong>ziku. Po besedah škofa duhovna<br />
oskrba v vseh pogledih v Lendavi<br />
za madžarsko narodnost ostaja<br />
na enaki rav<strong>ni</strong>, kot so jo imeli do zdaj.<br />
Pričaku<strong>je</strong> pa, da bo čez kakšno leto še<br />
boljša, saj se novi žup<strong>ni</strong>k Dolamič že<br />
uči madžarskega <strong>je</strong>zika.<br />
Nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> na 3. stra<strong>ni</strong><br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf <strong>je</strong> včeraj predstavil premestitve duhov<strong>ni</strong>kov znotraj škofi<strong>je</strong>.<br />
Ponovno <strong>je</strong> poudaril, da ne gre za izredne razmere znotraj škofi<strong>je</strong>, <strong>ampak</strong> za normalen proces,<br />
ki ga <strong>je</strong> ponazoril s svojim dvajsetlet<strong>ni</strong>m duhov<strong>ni</strong>škim stažem, ko <strong>je</strong> opravljal v povprečju svojo<br />
službo na posamez<strong>ni</strong> žup<strong>ni</strong>ji dve leti. Vse spremembe so po n<strong>je</strong>govem stor<strong>je</strong>ne za to, da bo<br />
škofija boljše delovala. Pojas<strong>ni</strong>l <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> prišlo v Murski Soboti do zamenjave na izrecno željo<br />
žup<strong>ni</strong>ka Ivana Kranjca, ki mu jo <strong>je</strong> predal pisno. Ob tem <strong>je</strong> opozoril na cel kup ano<strong>ni</strong>m<strong>ni</strong>h pisem<br />
in celo podpisano pismo nunciju, ki osebno blatijo posamezne duhov<strong>ni</strong>ke, predvsem Šantaka in<br />
Benkoviča. Odločno <strong>je</strong> poudaril, da bo imena teh ljudi zaščitil in da jim popolnoma zaupa.<br />
Poča<strong>si</strong>, vendar vztrajno se sestavlja<br />
mozaik prirejanja rezultatov nogomet<strong>ni</strong>h<br />
srečanj. Ne mine namreč<br />
<strong>ni</strong>ti dan, ko ne bi v javnost priromale nove<br />
podrobnosti, ki razkrivajo megalomanski<br />
posel, s katerim se peča očitno vrhunsko<br />
orga<strong>ni</strong>zirana kriminalna združba s kore<strong>ni</strong>nami<br />
v dalj<strong>ni</strong> Aziji in z balkanskim pridihom.<br />
Vodilne vloge, sodeč po policijskih<br />
izsledkih, pripadajo tudi Slovencem. Medtem<br />
ko onstran Kolpe z uporabo vseh preiskoval<strong>ni</strong>h<br />
sredstev in v sodelovanju z natanč<strong>ni</strong>mi<br />
nemškimi tožilci kopl<strong>je</strong>jo v samo<br />
drobov<strong>je</strong> stav<strong>ni</strong>ške mafi<strong>je</strong>, pri nas še vlada<br />
mrtvilo, čeprav so imeli soboški kriminalisti<br />
že leta 2008 opraviti z domnev<strong>ni</strong>m iz<strong>si</strong>l<strong>je</strong>van<strong>je</strong>m<br />
na tekmi lendavske Nafte. Uradno,<br />
potem ko <strong>je</strong> celo Uefa podvomila o<br />
regularnosti tekem, za<strong>ni</strong>mivo, spet tekma<br />
lendavskih nogometašev, policija v svo<strong>je</strong>m<br />
stilu odgovarja, da zadevo preisku<strong>je</strong>. Sicer<br />
pa <strong>je</strong> dvomiti o poštenosti nogomet<strong>ni</strong>h tekem<br />
v Slove<strong>ni</strong>ji nekakšna tabu tema. Kar<br />
<strong>ni</strong> <strong>ni</strong>ti nenavadno, če spet le pogledamo<br />
k juž<strong>ni</strong> sosedi. Kot kaže, <strong>je</strong> v nečedne posle<br />
vpet sam tamkajšnji nogomet<strong>ni</strong> vrh.<br />
Karikiramo: Zato ra<strong>je</strong> molčimo, ker smo<br />
v<strong>si</strong> umaza<strong>ni</strong>. Nekdanji reprezentant Jerma<strong>ni</strong>š<br />
<strong>je</strong> v nacionalki<strong>ni</strong>h Odmevih govoril<br />
brez dlake na <strong>je</strong>ziku. Eden redkih. Se spom<strong>ni</strong>te<br />
še boba: Za šankom Slovenci vedo<br />
vse, pred policijo petdeset odstotkov, pred<br />
tožilcem ali sod<strong>ni</strong>kom se ne spom<strong>ni</strong>jo <strong>ni</strong>č<br />
več. Preiskovalce torej v takih primerih<br />
čaka težka naloga. Prirejan<strong>je</strong> rezultatov<br />
tekem <strong>je</strong> namreč mogoče dokazovati<br />
le s pričami, ki bi bile pripravl<strong>je</strong>ne spregovoriti.<br />
Obrambna drža pa <strong>je</strong> enaka v<br />
Lendavi in Zagrebu. Vse pripišejo le plodu<br />
domišlji<strong>je</strong> piscev člankov o domnev<strong>ni</strong>h<br />
nečednostih v nogometu. Pomenljivo:<br />
Slovenca, ki ždita v hrvaškem preiskovalnem<br />
zaporu, sta v preteklosti nastopala za<br />
prekmurska prvoligaša. Zadnja lendavska<br />
okrepitev pa se <strong>je</strong> znašla na najnovejšem<br />
seznamu hrvaških preiskovalcev v boju<br />
proti stav<strong>ni</strong>škim baronom.<br />
Nepreslišano<br />
Izkušnja iz murskosoboške bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce<br />
Upoko<strong>je</strong>nka dežura ponoči<br />
Mama mladega nogometaša razočarana nad<br />
zdrav<strong>ni</strong>co, vodstvo bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce pa jo zagovarja<br />
Naroč<strong>ni</strong>k<br />
Karikatura Anton Buzeti<br />
Pismo v torkovi prilogi osredn<strong>je</strong>ga slovenskega<br />
čas<strong>ni</strong>ka <strong>je</strong> šlo skorajda neslišno<br />
mimo pokrajine ob reki Muri.<br />
Mama mladega nogometaša iz Lendave<br />
<strong>je</strong> zapisala izkušnjo, ki jo <strong>je</strong> doživela<br />
prejšnji petek ponoči na otroškem<br />
oddelku bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce v Murski Soboti.<br />
Zdrav<strong>ni</strong>ško pomoč za <strong>si</strong>na <strong>je</strong> iskala,<br />
ker <strong>je</strong> bil v zadnjih dneh v stiku z umrlim<br />
osemnajstlet<strong>ni</strong>m nogometašem.<br />
Kot <strong>si</strong> ji svetovali na zavodu za zdravstveno<br />
varstvo, k<strong>je</strong>r so jih poučili o<br />
nevar<strong>ni</strong> bakterijski okužbi, za katero<br />
<strong>je</strong> umrl mladi Odrančan, <strong>je</strong> takoj obiskala<br />
zdrav<strong>ni</strong>ka, ko <strong>je</strong> <strong>si</strong>n potožil zaradi<br />
herpesa v ustih, ki bi bil lahko eden<br />
od <strong>si</strong>mptomov gnojnega me<strong>ni</strong>ngitisa.<br />
»Zelo smo se prestrašili in se nemudoma<br />
odpravili v lendavski zdravstve<strong>ni</strong><br />
dom, čeprav <strong>je</strong> bila ura že čez<br />
enajsto. Dežurna zdrav<strong>ni</strong>ca <strong>je</strong> po pregledu<br />
napisala napot<strong>ni</strong>co za murskosoboško<br />
bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>co.«<br />
Nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> na 3. stra<strong>ni</strong>
2 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 aktualno<br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Mi<strong>ni</strong>ster dr. Boštjan Žekš<br />
o razmerah v zamejstvu<br />
Na pogovor povabil<br />
madžarskega veleposla<strong>ni</strong>ka<br />
Na obisku v Prekmurju <strong>je</strong> dr. Boštjan<br />
Žekš, mi<strong>ni</strong>ster za Slovence v zamejstvu<br />
in po svetu, spregovoril tudi o aktual<strong>ni</strong>h<br />
razmerah v zamejstvu. »Glede<br />
financiranja slovenskih manjšin v<br />
zamejstvu se stan<strong>je</strong> izboljšu<strong>je</strong>, morda<br />
pa so ravno v vaši sosešči<strong>ni</strong>, torej med<br />
Slovenci na Madžarskem, stvari najslabše<br />
ure<strong>je</strong>ne.« V Italiji so se nedavno<br />
srečali tri<strong>je</strong> predsed<strong>ni</strong>ki, poleg slovenskega<br />
in italijanskega še hrvaški predsed<strong>ni</strong>k<br />
države, v Avstriji so začeli postavljati<br />
dvo<strong>je</strong>zične table, zato upajo,<br />
da se bo tudi za Slovence na Madžarskem<br />
spreme<strong>ni</strong>lo na boljše.<br />
O selitvi katoliškega duhov<strong>ni</strong>ka Ferenca<br />
Merklija iz gorn<strong>je</strong>se<strong>ni</strong>ške cerkve,<br />
ki <strong>je</strong> opravljal verske obrede v slovenskem<br />
<strong>je</strong>ziku in <strong>je</strong> imel pomembno<br />
vlogo pri ohranjanju identitete med<br />
Slovenci v Porabju, <strong>je</strong> povedal, da so<br />
že uradno izrazili svo<strong>je</strong> presenečen<strong>je</strong><br />
in nezadovoljstvo. »Kot država pa ne<br />
moremo vplivati na odločitve cerkvene<br />
oblasti na Madžarskem. Me<strong>ni</strong>m pa,<br />
da bi morda lahko cerkev v Prekmurju<br />
in Porabju oziroma murskosoboška<br />
in sombotelska škofija našli neki<br />
način sodelovanja.« Povedal <strong>je</strong> še, da<br />
so na kavo že povabili madžarskega<br />
veleposla<strong>ni</strong>ka v Slove<strong>ni</strong>ji dr. Istvana<br />
Szent-Ivanyija, s katerim se bodo o<br />
teh vprašanjih podrobne<strong>je</strong> pogovorili<br />
in skušali najti rešitve. Upa, da se bo<br />
tudi to vprašan<strong>je</strong> ustrezno rešilo.<br />
A. N. R. R.<br />
Lokalne volitve 2010<br />
Volili bomo desetega oktobra<br />
Nova imena kandidatov<br />
Predsed<strong>ni</strong>k državnega zbora dr. Pavel<br />
Gantar <strong>je</strong> razpisal redne volitve v občinske<br />
svete in redne volitve županov.<br />
Volitve bodo v nedeljo, desetega oktobra,<br />
drugi krog pa bo praviloma čez<br />
štirinajst d<strong>ni</strong>.<br />
Roki za volilna opravila začnejo teči<br />
devetega avgusta. Že v prejšnji številki<br />
Vest<strong>ni</strong>ka smo objavili prvi seznam<br />
ver<strong>je</strong>t<strong>ni</strong>h županskih kandidatov, ki<br />
ga tokrat dopolnju<strong>je</strong>mo še z nekaterimi<br />
potr<strong>je</strong><strong>ni</strong>mi ime<strong>ni</strong>. Za SDS bo tako<br />
Elektro Maribor vrača tri milijone evrov<br />
Vrn<strong>je</strong><strong>ni</strong>h 15 evrov<br />
na od<strong>je</strong>malca<br />
Iz Elektra Maribor so sporočili, da<br />
bo uprava družbe nadzornemu svetu<br />
predlagala, da gre družba v postopek<br />
vr<strong>ni</strong>tve preplačane elektrike za vse<br />
od<strong>je</strong>malce ne glede na to, ali so vložili<br />
zahtevke za vračila. Gre za razliko v<br />
ce<strong>ni</strong> energi<strong>je</strong> za gospodinjstva v času<br />
od 1. 1. 2008 do 1. 2. 2009. Omrež<strong>ni</strong>na<br />
za župana Občine Beltinci kandidiral<br />
dr. Matej Gomboši, za LDS pa Roman<br />
Činč. V Obči<strong>ni</strong> Rogašovci bo kot kandidat<br />
Nove Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong> za župana kandidiral<br />
Anton Buček. Prav tako smo<br />
pre<strong>je</strong>li tudi nekatere dopol<strong>ni</strong>tve podatkov.<br />
Neodvis<strong>ni</strong> kandidat za župana<br />
Občine Lendava Anton Balažek bo<br />
tako na volitvah poleg podpore SDS<br />
užival tudi podporo strank LDS, SLS<br />
in DeSUS.<br />
T. M.<br />
in trošarina pa <strong>ni</strong>sta predmet vračila,<br />
saj ju ne določa dobavitelj. Po dosedanjih<br />
izraču<strong>ni</strong>h <strong>je</strong> skup<strong>ni</strong> znesek,<br />
ki ga bo Elektro Maribor vr<strong>ni</strong>l svojim<br />
od<strong>je</strong>malcem, okoli tri milijone evrov.<br />
Povprečna vrednost vrn<strong>je</strong>nega zneska<br />
znaša približno 15 evrov na od<strong>je</strong>malca.<br />
Gorn<strong>je</strong>se<strong>ni</strong>ški duhov<strong>ni</strong>k Merkli odhaja<br />
Zadnja maša v slovenskem <strong>je</strong>ziku<br />
Za Porabske Slovence zelo pomembno bogosluž<strong>je</strong> v slovenšči<strong>ni</strong><br />
Zakon o prispevkih in socialnem zavarovanju<br />
neskladen z Ustavo RS<br />
Od odprav<strong>ni</strong>n se ne<br />
plaču<strong>je</strong>jo prispevki<br />
Franc Frumen in odvet<strong>ni</strong>k Branko Lutarič dokazala neenakost pred zakonom<br />
Francu Frumnu <strong>je</strong> bila odpovedana<br />
pogodba o delu zaradi nesposobnosti.<br />
Delodajalec mu <strong>je</strong> v skladu z zakonom<br />
izplačal odprav<strong>ni</strong>no, vendar ne v celoti.<br />
Odteg<strong>ni</strong>l mu <strong>je</strong> nekaj čez 916 evrov,<br />
in <strong>si</strong>cer zaradi plačila prispevkov za<br />
socialno varnost. Prizadeti se s tem<br />
<strong>ni</strong> strinjal in se <strong>je</strong> pritožil na delovno<br />
sodišče ter pravdo izgubil na vseh<br />
ravneh. Sodišče prve stopn<strong>je</strong> in viš<strong>je</strong><br />
sta se pri razsodbi sklicevali na tretji<br />
odstavek tret<strong>je</strong>ga člena Zakona o prispevkih<br />
za socialno varnost. Po tem<br />
členu se namreč od vseh pre<strong>je</strong>mkov iz<br />
delovnega razmerja, razen odprav<strong>ni</strong>n,<br />
izplača<strong>ni</strong>h zaradi prenehanja delovnega<br />
razmerja iz operativ<strong>ni</strong>h razlogov<br />
(tehnološki presežek, stečaj, likvidacija,<br />
pri<strong>si</strong>lna poravnava), prispevki plaču<strong>je</strong>jo.<br />
To <strong>je</strong> opredelil izvedbe<strong>ni</strong> akt,<br />
in <strong>si</strong>cer Pravil<strong>ni</strong>k o določitvi odprav<strong>ni</strong>n<br />
zaradi prenehanja delovnega razmerja<br />
iz operativ<strong>ni</strong>h razlogov.<br />
Prizadeti Franc Frumen in odvet<strong>ni</strong>k<br />
Branko Lutarič se s tem <strong>ni</strong>sta strinjala<br />
in sta sprožila ustav<strong>ni</strong> spor, saj <strong>je</strong> šlo<br />
po prepričanju odvet<strong>ni</strong>ka Lutariča za<br />
kršitev 2., 5., 14., 15. in 50. člena Ustave.<br />
Ustavno sodišče <strong>je</strong> ugotovilo, da gre<br />
za pomembno ustavnopravno vprašan<strong>je</strong>,<br />
ki presega okvir oškodovančevega<br />
zahtevka po izplačilu 916 evrov, ki<br />
so mu bili pri odprav<strong>ni</strong><strong>ni</strong> odtegn<strong>je</strong><strong>ni</strong><br />
za plačilo social<strong>ni</strong>h prispevkov. Da se<br />
sodišče loti obravnave, mora znesek<br />
vrednosti spornega predmeta dosegati<br />
najmanj dva tisoč evrov. Ustavno<br />
sodišče <strong>je</strong> pridobilo mnen<strong>je</strong> državnega<br />
zbora in vlade. Držav<strong>ni</strong> zbor <strong>je</strong><br />
vztrajal pri stališču, da omen<strong>je</strong><strong>ni</strong> tretji<br />
člen zakona <strong>ni</strong> v neskladju z Ustavo,<br />
saj pravi, da <strong>je</strong> neplačevan<strong>je</strong> prispevkov<br />
za socialno varnost iz<strong>je</strong>ma,<br />
ki pa <strong>je</strong> drugačna od Frumnove, zaradi<br />
katere mu <strong>je</strong> prenehalo delovno<br />
razmer<strong>je</strong>. Podobno stališče <strong>je</strong> zavzela<br />
tudi vlada, ki <strong>je</strong> trdila, da se social<strong>ni</strong><br />
prispevki plaču<strong>je</strong>jo od vseh pre<strong>je</strong>mkov<br />
iz delovnega razmerja. To naj<br />
bi zagotavljalo temeljno načelo zavarovanj<br />
v smislu pravičnosti in soraz-<br />
Branko Lutarič, odvet<strong>ni</strong>k Franca Frumna, <strong>je</strong> uspel z ustavno pritožbo, v kateri <strong>je</strong><br />
oporekal ustavnost tret<strong>je</strong>ga odstavka 3. člena Zakona o prispevkih za socialno<br />
varnost. Ta <strong>je</strong> oprostil plačilo prispevkov od odprav<strong>ni</strong>n tiste delavce, ki jim <strong>je</strong> bila<br />
odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslov<strong>ni</strong>h razlogov, medtem ko so delavci, ki<br />
so ostali brez dela zaradi nesposobnosti, prispevke morali plačati.<br />
merne porazdelitve bremen ter hkrati<br />
zagotavljalo finančno stabilnost <strong>si</strong>stema.<br />
Oprostitev plačila prispevkov od<br />
odprav<strong>ni</strong>n zaradi odpovedi pogodbe<br />
iz poslov<strong>ni</strong>h razlogov pa naj bi na e<strong>ni</strong><br />
stra<strong>ni</strong> razbreme<strong>ni</strong>la delodajalce, na<br />
drugi pa <strong>je</strong> socialnovarstve<strong>ni</strong> ukrep<br />
za delavce, ki so ostali brez dela brez<br />
svo<strong>je</strong> krivde. Pri tem v odpovedi pogodbe<br />
iz razloga nesposobnosti opravljanja<br />
določenega dela (iz različ<strong>ni</strong>h<br />
razlogov: neustrezna izobrazba, nedosegan<strong>je</strong><br />
pričakova<strong>ni</strong>h rezultatov,<br />
invalidnost ipd.) prej omen<strong>je</strong><strong>ni</strong>h razlogov<br />
<strong>ni</strong>.<br />
Ustavno sodišče <strong>je</strong> ugotovilo, da načelo<br />
enakosti pred zakonom zakonodajalca<br />
zavezu<strong>je</strong>, da obravnava enake<br />
položa<strong>je</strong> enako. Možno <strong>je</strong> <strong>si</strong>cer različno<br />
urejan<strong>je</strong> teh položa<strong>je</strong>v, če obstajajo<br />
razum<strong>ni</strong> in stvar<strong>ni</strong> razlogi. Ob tem<br />
pa <strong>je</strong> ključna ugotovitev, da so delavci,<br />
ki jim <strong>je</strong> odpovedana pogodba iz<br />
poslov<strong>ni</strong>h razlogov in iz razloga zaradi<br />
nesposobnosti, v bistveno enakih<br />
položajih, saj oboji ostanejo brez zaposlitve<br />
in s tem plače kot dohodka<br />
za preživljan<strong>je</strong> in so oboji upraviče<strong>ni</strong><br />
do odprav<strong>ni</strong>ne ob odpovedi pogodbe<br />
o zaposlitvi, in to pod enakimi pogoji.<br />
Hkrati <strong>je</strong> zavrn<strong>je</strong>n tudi argument, da<br />
gre v enem primeru za razbreme<strong>ni</strong>tev<br />
delodajalcev, saj <strong>je</strong> jasno, da ta ne<br />
vzdrži za tisti del prispevkov, katerih<br />
zavezanci so delavci.<br />
Ustavno sodišče <strong>je</strong> tako ugotovilo<br />
nesklad<strong>je</strong> zakona z Ustavo in določilo<br />
zakonodajalcu šestmeseč<strong>ni</strong> rok za odpravo<br />
neskladnosti zakona z drugim<br />
odstavkom 14. člena Ustave. Odločilo<br />
<strong>je</strong> tudi, da se do odprave ugotovl<strong>je</strong>nega<br />
neskladja prispevki za socialno<br />
varnost od odprav<strong>ni</strong>n zaradi odpovedi<br />
pogodbe iz razloga nesposobnosti<br />
ne plaču<strong>je</strong>jo. V primeru Frumen pa <strong>je</strong><br />
razveljavilo sodbo Viš<strong>je</strong>ga delovnega<br />
sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski<br />
Soboti in vr<strong>ni</strong>lo sodišču primer v<br />
ponovno odločan<strong>je</strong>.<br />
J. V.<br />
Fotografija Natalija juhnov<br />
V gorn<strong>je</strong>se<strong>ni</strong>ški cerkvi v Porabju <strong>je</strong> v<br />
zelo čustvenem ozračju potekalo poslovilno<br />
bogosluž<strong>je</strong> tamkajšn<strong>je</strong>ga duhov<strong>ni</strong>ka<br />
Ferenca Merklija. Selitev Merklija v<br />
drugo žup<strong>ni</strong>jo sombotelske škofi<strong>je</strong> <strong>je</strong> v<br />
zadn<strong>je</strong>m času dvig<strong>ni</strong>la precej prahu, saj<br />
so tako Porabci ostali brez edinega slovensko<br />
govorečega duhov<strong>ni</strong>ka. »Danes<br />
smo spet preživeli en žalosten dogodek,<br />
poslovili smo se od našega slovenskega<br />
žup<strong>ni</strong>ka. Ko smo slišali za to žalostno<br />
novico, smo v slovenskih orga<strong>ni</strong>zacijah<br />
skušali pri cerkve<strong>ni</strong>h oblasteh narediti<br />
vse, da bi spreme<strong>ni</strong>le svojo odločitev o<br />
premestitvi. Ko smo končno dosegli, da<br />
se <strong>je</strong> bogosluž<strong>je</strong> spet izvajalo v slovenskem<br />
<strong>je</strong>ziku in so se tudi cerkve<strong>ni</strong> zbori<br />
naučili petja v slovenšči<strong>ni</strong>, smo spet<br />
prišli do tega, da se moramo posloviti<br />
od slovenskega žup<strong>ni</strong>ka, in sedaj sploh<br />
ne vemo, kaj nas čaka. Škof nas <strong>je</strong> <strong>si</strong>cer<br />
obvestil, da <strong>je</strong> žup<strong>ni</strong>k, ki prihaja, že bil<br />
kaplan v Števanovcih in da nekoliko obvlada<br />
slovenski <strong>je</strong>zik,« <strong>je</strong> med drugim<br />
povedal predsed<strong>ni</strong>k državne slovenske<br />
Vera Gašpar: »Bil<br />
<strong>je</strong> žup<strong>ni</strong>k, ki <strong>je</strong><br />
znal delati tako<br />
z mladino kot s<br />
starejšimi … me<strong>ni</strong><br />
<strong>je</strong> slovenstvo<br />
vse, vedno sem<br />
rajši molila in<br />
premišl<strong>je</strong>vala<br />
v slovenskem<br />
<strong>je</strong>ziku.«<br />
samouprave Martin Ropoš, ki opozarja<br />
tudi na dejstvo, da ne gre samo za tri slovenske<br />
fare (Gornji Se<strong>ni</strong>k, Dolnji Se<strong>ni</strong>k,<br />
Sakalovci), temveč <strong>je</strong> v zadn<strong>je</strong>m času žup<strong>ni</strong>k<br />
Merkli pokrival tako rekoč celotno<br />
slovensko Porab<strong>je</strong>. Ena generacija <strong>je</strong> po<br />
besedah Ropoša že bila prikrajšana za<br />
bogosluž<strong>je</strong> v slovenskem <strong>je</strong>ziku, saj so<br />
imeli deset let duhov<strong>ni</strong>ka, ki <strong>je</strong> obrede<br />
vodil izključno v madžarskem <strong>je</strong>ziku. »V<br />
slovenskih orga<strong>ni</strong>zacijah <strong>si</strong> bomo prizadevali,<br />
da se to ne bo ponovilo, saj vemo,<br />
da tisti žup<strong>ni</strong>k madžarske narodnosti,<br />
ki <strong>je</strong> bil deset let med nami, <strong>ni</strong> dovolil,<br />
da bi se v cerkvi, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> napis »Hvalite<br />
gospoda v<strong>si</strong> narodi«, pelo v slovenskem<br />
<strong>je</strong>ziku. Merkli me<strong>ni</strong>, da prihodnost slovenske<br />
besede v Porabju zaradi n<strong>je</strong>govega<br />
odhoda <strong>ni</strong> vprašljiva, saj se bo po<br />
n<strong>je</strong>govem mnenju tudi novi žup<strong>ni</strong>k sposoben<br />
naučiti slovenskega <strong>je</strong>zika.<br />
T. M.<br />
Ferenc Merkli: »To <strong>je</strong> bila moja zadnja maša na Gorn<strong>je</strong>m Se<strong>ni</strong>ku in v<strong>si</strong> smo bili<br />
nekoliko prizadeti zaradi tega. Nekoliko smo žalost<strong>ni</strong>, nekoliko pa smo tudi veseli<br />
za teh deset let, ki smo jih preživeli skupaj.« Več fotografij na Pomur<strong>je</strong>.<strong>si</strong>.<br />
Marija Šafar:<br />
»Zmeraj smo<br />
govorili po<br />
domače oz. po<br />
slovensko, tako<br />
da bomo žup<strong>ni</strong>ka<br />
Merklija zelo<br />
pogrešali.«<br />
Fotografi<strong>je</strong> Timotej Milanov
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Severno Goričko občutilo trdo plat narave<br />
Avstrijci v zraku,<br />
Slovenci na tleh<br />
vroče<br />
V Šalovcih za najmanj 130 tisoč evrov škode – Protitočno letalo ostalo v Mariboru<br />
Zavaroval<strong>ni</strong>ce še vedno zbirajo prijave<br />
o petkovi toči, ki <strong>je</strong> klestila v<br />
občinah Gornji Petrovci, Šalovci<br />
in Hodoš. Okoli 18. ure <strong>je</strong> neviht<strong>ni</strong><br />
oblak namreč za<strong>je</strong>l skrajne kra<strong>je</strong> ob<br />
meji z Avstrijo in Madžarsko v severovzhodnem<br />
delu pokrajine ob reki<br />
Muri. Najbolj na udaru so bile va<strong>si</strong><br />
Budinci, Čepinci in Martin<strong>je</strong>. Toča,<br />
ki <strong>je</strong> ponekod klestila celo dvakrat<br />
v slabi uri, <strong>je</strong> u<strong>ni</strong>čila precejšen del<br />
poljščin, nekaj škode <strong>je</strong> povzročila<br />
tudi na stanovanjskih in gospodarskih<br />
ob<strong>je</strong>ktih. Na nekaterih mestih<br />
<strong>je</strong> u<strong>ni</strong>če<strong>ni</strong>h okrog 70 odstotkov posevkov<br />
– najbolj so potolče<strong>ni</strong> koruza,<br />
krompir in buče. Toča <strong>ni</strong> prizanesla<br />
<strong>ni</strong>ti vinski trti, sadovnjakom in<br />
povrt<strong>ni</strong><strong>ni</strong>. »Prejšnji konec tedna so<br />
nas prestrašili z napovedjo neurja,<br />
V šalovski obči<strong>ni</strong> <strong>je</strong> poškodova<strong>ni</strong>h okrog sto hektar<strong>je</strong>v koruz<strong>ni</strong>h polj.<br />
Toča <strong>je</strong> ostala v obcest<strong>ni</strong>h jarkih še več kot dve uri po divjanju narave.<br />
danes pa so bili tiho,« so števil<strong>ni</strong> domači<strong>ni</strong>,<br />
s katerimi smo se pogovarjali<br />
le nekaj minut po divjanju narave,<br />
ošvrk<strong>ni</strong>li vremenoslovce. Toča <strong>je</strong><br />
občasno padala velika kot jajce. Po<br />
pripovedovanju domačinov <strong>je</strong> sever<strong>ni</strong><br />
del Goričkega v petek spominjal<br />
na sod<strong>ni</strong> dan. Ostanek toče v obcest<strong>ni</strong>h<br />
jarkih več kot dve uri po divjanju<br />
narave <strong>je</strong> temu zgolj pritrdil.<br />
Petkov divji ples narave <strong>je</strong> presenetil<br />
tudi šalovskega župana. Po<br />
besedah Aleksandra Abrahama <strong>je</strong><br />
poškodova<strong>ni</strong>h okrog sto hektar<strong>je</strong>v<br />
koruz<strong>ni</strong>h in 16 hektar<strong>je</strong>v buč<strong>ni</strong>h njiv.<br />
Dodal <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> v Dolencih, Budincih<br />
in Čepincih toča poškodovala več<br />
kot deset hiš in preluknjala tudi nekaj<br />
streh. Po ugotovitvah občinske<br />
komi<strong>si</strong><strong>je</strong> za oceno škode, povzročene<br />
ob elementar<strong>ni</strong>h in drugih nesrečah,<br />
<strong>je</strong> po prvih ocenah na ob<strong>je</strong>ktih<br />
za okrog 30 tisoč evrov škode. »Poskušali<br />
bomo najti možnost, da finančno<br />
pomagamo tistim, ki bi se<br />
zaradi posledic neurja znašli v social<strong>ni</strong><br />
stiski,« <strong>je</strong> skle<strong>ni</strong>l Abraham.<br />
Zgolj spotoma: tamkajšnjim kmetom<br />
povzroča precej škode na poljščinah<br />
tudi divjad. Franc Šlihthuber,<br />
župan Gornjih Petrovec, <strong>je</strong> povedal,<br />
da <strong>je</strong> bilo najhu<strong>je</strong> v Martinju, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />
škoda na njivah in vinski trti. »Podobno<br />
kot močan naliv 13. julija <strong>je</strong><br />
petkovo neur<strong>je</strong> spet povzročilo škodo<br />
na lokal<strong>ni</strong>h cestah, na katere bo<br />
treba znova navoziti gramoz.<br />
Za obnovo približno 25 kilometrov<br />
cest bomo potrebovali vsaj 30 tovornjakov<br />
gramoza,« <strong>je</strong> pojas<strong>ni</strong>l župan.<br />
Fotografiji Andrej Bedek<br />
Preko Mure še ne<br />
V petek <strong>je</strong> mar<strong>si</strong><strong>kdo</strong> uprl pogled<br />
v temačno nebo, ki se <strong>je</strong> pripravljajo<br />
k ujmi, in iskal letalo za<br />
boj proti toči. Vodja obrambnega<br />
centra proti toči iz mariborskega<br />
letalskega centra Darko<br />
Kralj <strong>je</strong> pojas<strong>ni</strong>l, da »dokler<br />
ne bodo vse prekmurske občine<br />
podpisale pogodbe za letalsko<br />
obrambo pred točo, obrambe<br />
ne bodo izvajali.« Kot <strong>je</strong> še<br />
dodal, za obrambo Prekmurja<br />
<strong>ni</strong>majo <strong>ni</strong>ti zagotovl<strong>je</strong><strong>ni</strong>h dovolj<br />
finanč<strong>ni</strong>h sredstev, pa tudi kmetijsko<br />
mi<strong>ni</strong>strstvo se po besedah<br />
sogovor<strong>ni</strong>ka »pri vsem skupaj<br />
preveč obotavlja«. Mimogrede:<br />
občine Gornji Petrovci, Šalovci<br />
in Hodoš so podpisale pogodbo.<br />
Letalski center Maribor zaenkrat<br />
bra<strong>ni</strong> le območ<strong>je</strong> do reke<br />
Mure. Obramba z letali delu<strong>je</strong><br />
tako, da točonosne oblake po<strong>si</strong>pavajo<br />
s srebrovim jodidom,<br />
ki prepreču<strong>je</strong> nastajan<strong>je</strong> večjih<br />
kosov ledu. Avstrijci so v petek<br />
popoldan <strong>si</strong>cer nevihtne oblake<br />
intenzivno po<strong>si</strong>pavali z reagenti,<br />
vseeno pa so potem Gradec z<br />
okolico in kraji nedaleč od me<strong>je</strong><br />
s Slove<strong>ni</strong>jo občutili trdo plat narave.<br />
Na Hodošu <strong>je</strong> največ škode na severu<br />
va<strong>si</strong>, v bliži<strong>ni</strong> <strong>je</strong>zera in nekdan<strong>je</strong><br />
karavle. »Na posevkih <strong>je</strong> okoli 35 odstotkov<br />
škode, poleg tega <strong>je</strong> na tem<br />
območju veliko gozdov in trav<strong>ni</strong>kov,<br />
tako da tudi zato škoda <strong>ni</strong> tako velika,«<br />
<strong>je</strong> dejal župan Ludvik Orban.<br />
Andrej Bedek<br />
Mi<strong>ni</strong>ster za zdrav<strong>je</strong> obiskal soboško bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>co<br />
Mi<strong>ni</strong>ster za zdrav<strong>je</strong> Dorjan Marušič <strong>je</strong><br />
v sredo popoldan obiskal Splošno bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>co<br />
Murska Sobota in Zdravstve<strong>ni</strong><br />
dom Murska Sobota. S pogovori z<br />
vodstve<strong>ni</strong>mi kadri in medicinskim<br />
oseb<strong>je</strong>m, na katerih so se dotak<strong>ni</strong>li<br />
aktual<strong>ni</strong>h vprašanj in tudi dežurstev<br />
zdrav<strong>ni</strong>kov, <strong>je</strong> zadovol<strong>je</strong>n in optimističen.<br />
Dodal pa <strong>je</strong>, da lahko z optimizmom<br />
napove, da <strong>je</strong> soboška bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ca<br />
na razpisu dobila sredstva za<br />
energetsko sanacijo in da <strong>je</strong> uvrščena<br />
v sklop kandidatov za urgentne<br />
centre, poleg tega pa sta z direktor<strong>je</strong>m<br />
soboške bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce Bojanom Korošcem<br />
podpisala pogodbo o nakupu<br />
magnetne resonance. Mi<strong>ni</strong>strstvo bo<br />
za nakup prispevalo 300 tisoč evrov.<br />
Pohvalil <strong>je</strong> tudi bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>co, da se <strong>je</strong><br />
kadrovsko okrepila in da razmišljajo<br />
o novih razvoj<strong>ni</strong>h možnostih in oddelkih.<br />
Glede Zdravstvenega doma Murska<br />
Sobota pa <strong>je</strong> me<strong>ni</strong>l, da težave <strong>ni</strong>so<br />
tako skrb vzbujajoče, in napovedal,<br />
da bodo v prihodn<strong>je</strong> okrepili dežurno<br />
službo.<br />
A. N. R. R.<br />
Škofija Murska Sobota<br />
po prvih menjavah<br />
Nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> s 1. stra<strong>ni</strong><br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 3<br />
<strong>Ni</strong> <strong>problem</strong> škof,<br />
<strong>ampak</strong> <strong>je</strong> <strong>problem</strong>,<br />
<strong>kdo</strong> <strong>ni</strong> <strong>postal</strong> škof<br />
Premestitve duhov<strong>ni</strong>kov še dvigajo prah<br />
in povzročajo »ogorčen<strong>je</strong>«<br />
Nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> s 1. stra<strong>ni</strong><br />
Kljub vsemu se še vedno pojavljajo<br />
ano<strong>ni</strong>mke in pisma, eno <strong>je</strong> celo odprto<br />
in <strong>je</strong> bilo naslovl<strong>je</strong>no na škofa s<br />
pomenljivim naslovom Ne dovoli izgubiti<br />
Lendave, gospod naš Bog znanega<br />
avtorja. Škof dr. Štumpf pravi,<br />
da na pismo ne namerava odgovarjati<br />
ne osebno in ne javno, ker že meji na<br />
fundamentalizem in dejansko lahko<br />
razplamti nacionalne strasti, kar pa <strong>ni</strong><br />
n<strong>je</strong>gov namen, in bi pome<strong>ni</strong>lo odstop<br />
od tega, kar <strong>je</strong> postavil kot vodilo svo<strong>je</strong>ga<br />
delovanja ob nastopu škofovske<br />
službe tako do večinskega prebivalstva<br />
na obeh bregovih Mure kot do narodnost<strong>ni</strong>h<br />
manjšin in drugih veroizpovedi.<br />
Zato, kot pravi, <strong>je</strong> pozval predstav<strong>ni</strong>ke<br />
madžarske narodnosti, da s<br />
skup<strong>ni</strong>mi močmi rešu<strong>je</strong>jo <strong>problem</strong>e,<br />
predvsem pa da pomagajo novemu<br />
žup<strong>ni</strong>ku tudi pri učenju <strong>je</strong>zika.<br />
Za<strong>ni</strong>miva <strong>je</strong> soboška žup<strong>ni</strong>ja, ki <strong>je</strong> v<br />
stalnem stresu že od nastanka naprej.<br />
Spom<strong>ni</strong>mo, da <strong>je</strong> že takrat ozek krog<br />
duhov<strong>ni</strong>kov razlival pelin zaradi imenovanja<br />
novega škofa msgr. dr. Marjana<br />
Turnška. Podobno se <strong>je</strong> dogajalo<br />
lansko leto, ko se <strong>je</strong> takrat<strong>ni</strong> stol<strong>ni</strong> žup<strong>ni</strong>k<br />
Tinek Horvat umak<strong>ni</strong>l v celovško<br />
škofijo, k<strong>je</strong>r delu<strong>je</strong> še danes. Škof <strong>je</strong> še<br />
enkrat poudaril, da ga ne glede na n<strong>je</strong>govo<br />
sedanjo službo še vedno obravnava<br />
kot duhov<strong>ni</strong>ka te škofi<strong>je</strong>. Pričaku<strong>je</strong><br />
tudi n<strong>je</strong>govo vr<strong>ni</strong>tev ob izpol<strong>ni</strong>tvi določe<strong>ni</strong>h<br />
pogo<strong>je</strong>v, namreč upoštevanju<br />
načela odpuščanja. To pa pome<strong>ni</strong> spravo<br />
z obema mariborskima škofoma. Ali<br />
<strong>je</strong> Ivan Kranjc, sedanji stol<strong>ni</strong> žup<strong>ni</strong>k v<br />
odhodu, zgolj ob<strong>je</strong>kt, ob pomoči katerega<br />
se ponovno ma<strong>ni</strong>pulira tudi z<br />
lepl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m letakov kot izrazom protesta<br />
mladih proti n<strong>je</strong>govemu odhodu iz<br />
Murske Sobote? Ali gre za n<strong>je</strong>gov dejanski<br />
premislek, <strong>je</strong> težko oce<strong>ni</strong>ti.<br />
Če zgodbo postavimo v kontekst<br />
množice ano<strong>ni</strong>mk in celo podpisanega<br />
pisma skupine ver<strong>ni</strong>kov, ki ga<br />
<strong>je</strong> dobil nuncij in ki <strong>je</strong> po temeljitem<br />
posvetu s škofom poteze sledn<strong>je</strong>ga<br />
podprl, potem se v ozadju očitno dogaja<br />
igra z zna<strong>ni</strong>m scenari<strong>je</strong>m. Škof<br />
Štumpf na to odgovarja s preprostim<br />
stavkom, da <strong>je</strong> v Murski Soboti prej<br />
<strong>problem</strong>, <strong>kdo</strong> <strong>ni</strong> škof, ne pa, <strong>kdo</strong> <strong>je</strong> trenut<strong>ni</strong><br />
škof. Očitno pa <strong>je</strong>, da se <strong>je</strong> tistemu,<br />
ki <strong>ni</strong> škof, ta položaj močno oddaljil.<br />
Je pa bil na včerajšnji predstavitvi<br />
zamenjav duhov<strong>ni</strong>kov med vrsticami<br />
izrečen še en pomenljiv in ključen<br />
stavek soboškega škofa msgr. dr. Petra<br />
Štumpfa, namreč po cerkvenem<br />
pravu so duhov<strong>ni</strong>ki dolž<strong>ni</strong> sodelovati<br />
s škofom, tako kot <strong>je</strong> škof dolžan skrbeti<br />
za duhov<strong>ni</strong>ke. Če tega sodelovanja<br />
<strong>ni</strong>, ima škof možnost razrešitve<br />
duhov<strong>ni</strong>ka in n<strong>je</strong>govega suspenza. Ta<br />
stavek da<strong>je</strong> slutiti, da so ozadja znana<br />
in da bo blatenju in intrigam v škofiji<br />
naredil konec.<br />
J. V.<br />
Izkušnja iz murskosoboške bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce<br />
Upoko<strong>je</strong>nka dežura ponoči<br />
Mama mladega nogometaša razočarana nad<br />
zdrav<strong>ni</strong>co, vodstvo bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce pa jo zagovarja<br />
»Dejala <strong>je</strong>, naj bomo ra<strong>je</strong> prepriča<strong>ni</strong> o<br />
tem, da <strong>je</strong> vse v redu. Z internega oddelka<br />
so nas pospremili na otroški oddelek,<br />
saj <strong>je</strong> <strong>si</strong>n še mladoleten. Spre<strong>je</strong>la<br />
nas <strong>je</strong> prijazna sestra, poklicala dežurno<br />
zdrav<strong>ni</strong>co, a ta se <strong>je</strong> pojavila šele čez<br />
20 do 25 minut,« <strong>je</strong> v pismu razlagala<br />
Lendavčanka. Zdrav<strong>ni</strong>ca <strong>je</strong> bila po n<strong>je</strong><strong>ni</strong>h<br />
besedah prav razjar<strong>je</strong>na: »Nesramno<br />
me <strong>je</strong> vprašala, zakaj smo prišli in<br />
kaj sploh hočemo ob polnoči. Povedala<br />
sem ji vzrok našega obiska, ome<strong>ni</strong>la,<br />
kako hitro <strong>je</strong> ugas<strong>ni</strong>lo tisto mlado<br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> zaradi okužbe, in ji zaupala,<br />
da smo zelo zaskrbl<strong>je</strong><strong>ni</strong>, saj so fant<strong>je</strong> na<br />
tre<strong>ni</strong>ngu pili iz iste stekle<strong>ni</strong>ce. Odvr<strong>ni</strong>la<br />
mi <strong>je</strong>, da bi ona počakala kar do jutra<br />
ter da se ne bo z mano o tem prepirala,<br />
zaloput<strong>ni</strong>la z vrati in se vr<strong>ni</strong>la z receptom<br />
v roki čez kakš<strong>ni</strong>h 20 minut. Nato<br />
<strong>je</strong> poklicala lekarno in se opravičevala,<br />
da jih <strong>je</strong> morala tako pozno zbuditi, saj<br />
so njo tudi zaradi nekakšne preventive.<br />
Dobili smo antibiotike, tudi obvestilo<br />
osebnemu zdrav<strong>ni</strong>ku, in odšli.«<br />
»Zadn<strong>je</strong> čase se veliko govori o zdrav<strong>ni</strong>kih<br />
in njihovih plačah ter posebej o<br />
preplača<strong>ni</strong>h dežurstvih. Veliko <strong>je</strong> tudi<br />
zgodb o zdrav<strong>ni</strong>ških napakah, ki terjajo<br />
celo živl<strong>je</strong>nja, in prav tako tudi o<br />
odno<strong>si</strong>h do pacientov, o odgovornosti,<br />
morali, ki nekaterim enostavno manjka.<br />
Sama sem se lahko prepričala o tem,<br />
kako lahko en zdrav<strong>ni</strong>k zasenči vse druge,<br />
še tako dobre. Tako v<strong>si</strong>, ki potrebu<strong>je</strong>mo<br />
pomoč ljudi v belem, dobivamo slab<br />
vtis o njih nasploh. Pa daleč od tega, da<br />
bi bili v<strong>si</strong> zdrav<strong>ni</strong>ki slabi in neodgovor<strong>ni</strong>,«<br />
<strong>je</strong> v pismu razmišljala mama mladega<br />
lendavskega nogometaša.<br />
V Sploš<strong>ni</strong> bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci M. Sobota so seveda<br />
stopili v bran stanovski kolegici: »Vodstvo<br />
bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce obžalu<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> mama ob<br />
obisku otroškega oddelka dobila negativen<br />
vtis glede odnosa takrat dežurne<br />
zdrav<strong>ni</strong>ce. Pridobili smo mnen<strong>je</strong> dežurne<br />
zdrav<strong>ni</strong>ce, ki pa <strong>je</strong> v nasprotju z navedbami<br />
v pismu. Zdrav<strong>ni</strong>ca <strong>je</strong> opravila<br />
celo več, kot sodi v delokrog dežurnega<br />
zdrav<strong>ni</strong>ka.« Potrdili so, da <strong>je</strong> zdrav<strong>ni</strong>ca,<br />
ki <strong>je</strong> dežurala v noči s petka na soboto<br />
na otroškem oddelku bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce, že v pokoju.<br />
»Na oddelek hodi pomagat dežurat<br />
zaradi pomanjkanja kadra in nemotenega<br />
dela na oddelku. Ob tem želimo poudariti,<br />
da <strong>je</strong> bila v bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci zaposlena<br />
vsaj dve desetletji in na n<strong>je</strong>no strokovno<br />
delo do sedaj <strong>ni</strong> bilo pripomb,« so še sporočili<br />
iz murskosoboške bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce.<br />
Andrej Bedek<br />
Izdaja: Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> za informiran<strong>je</strong> Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Ured<strong>ni</strong>štvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega ured<strong>ni</strong>ka), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat,<br />
Milan Jerše, Petra Kran<strong>je</strong>c, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Kse<strong>ni</strong>ja Šömen (teh<strong>ni</strong>čna ured<strong>ni</strong>ca), Robert J. Kovač (računal<strong>ni</strong>ški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov ured<strong>ni</strong>štva in uprave:<br />
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naroč<strong>ni</strong>ška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vest<strong>ni</strong>ka), Venera (tržen<strong>je</strong>) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaroče<strong>ni</strong>h rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naroč<strong>ni</strong>na za fizične osebe <strong>je</strong> 80,60 evra, za<br />
pravne osebe 119,60 evra, za naroč<strong>ni</strong>ke v tuji<strong>ni</strong> 195,00 evra, letna naroč<strong>ni</strong>na za on-line Vest<strong>ni</strong>k <strong>je</strong> 52,00 evra. Naroč<strong>ni</strong>ki tiskane izda<strong>je</strong> imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naroč<strong>ni</strong>ka <strong>je</strong> 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT<br />
koda banke; KREKSI22. Tisk: Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> za usposabljan<strong>je</strong> invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost <strong>je</strong> vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Urad<strong>ni</strong> list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju<br />
proračuna Republike Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong> za leto 2002 in 2003, Urad<strong>ni</strong> list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.900 izvodov. Elektronska pošta: Vest<strong>ni</strong>k: vest<strong>ni</strong>k@p-inf.<strong>si</strong>, Venera: venera@p-inf.<strong>si</strong>, naroč<strong>ni</strong>ška služba: ogla<strong>si</strong>.vest<strong>ni</strong>k@p-inf.<strong>si</strong>, www-stran: http://www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong>.
4 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 gospodarstvo<br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Radenska trdi, da prof. dr. Rudolf Höhn (Hoehn) Šarič <strong>ni</strong> zako<strong>ni</strong>t denacionalizacijski upravičenec<br />
Razveljavl<strong>je</strong>na posvojitev <strong>si</strong>nov?<br />
Höhn Šarićeva odvet<strong>ni</strong>ca Pavla Sladič - Zemljak nemalo presenečena nad šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m takš<strong>ni</strong>h novic, nepopol<strong>ni</strong>h informacij in celo neznanja<br />
Dedinjina <strong>si</strong>nova<br />
Se prav<strong>ni</strong>ki Radenske in Pivovarne<br />
Laško igrajo slepe miši ali res mislijo,<br />
da bodo z najde<strong>ni</strong>m papir<strong>je</strong>m<br />
lahko iz<strong>ni</strong>čili celoten postopek?<br />
(So <strong>si</strong> zato tako močno prizadevali<br />
prenesti del prej enotne muzejske<br />
zbirke Radenske iz muzeja v<br />
radenskem parku v Boračevo?)<br />
Pozabljajo, da <strong>je</strong> 2. julija 2009 Vrhovno<br />
sodišče Republike Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong><br />
izdalo sklep, na katerega <strong>ni</strong> mogoča<br />
pritožba. V n<strong>je</strong>m <strong>je</strong> ugotovl<strong>je</strong>no,<br />
da se dr. Rudolf Hoehn Šarić od<br />
28. 8. 1945. leta šte<strong>je</strong> za jugoslovanskega<br />
in slovenskega državljana. S<br />
tem <strong>je</strong> <strong>postal</strong> denacionalizacijski<br />
upravičenec. Posvojitev da ali ne<br />
tu <strong>ni</strong>ti <strong>ni</strong> tako pomembna, saj sta<br />
bila Rudolf in Vili<strong>je</strong>m <strong>si</strong>nova dedin<strong>je</strong><br />
Vilme Höhn.<br />
četka. Po mnogih tožbah, pritožbah<br />
in reviziji <strong>je</strong> šele 2. julija 2009 pre<strong>je</strong>l<br />
odločil<strong>ni</strong> sklep Vrhovnega sodi-<br />
Kljub napovedim, da se bo sredi tega<br />
leta začel odmotavati vozel oziroma<br />
denacionalizacijski postopek v zvezi<br />
z vračilom po voj<strong>ni</strong> odvzetega premoženja<br />
nekdanjim last<strong>ni</strong>kom Radenske,<br />
se to še vedno <strong>ni</strong> zgodilo. Nasprotno.<br />
Na minuli tiskov<strong>ni</strong> konferenci Radenske<br />
<strong>je</strong> direktor Zvone Murgelj postregel<br />
z izjavo, ki <strong>je</strong> mnoge nemalo presenetila.<br />
Trdil <strong>je</strong>, da so med starimi<br />
dokumenti našli dokaz, da <strong>je</strong> bila posvojitev<br />
Šaričevih <strong>si</strong>nov 1942. leta razveljavl<strong>je</strong>na.<br />
Trdijo tudi, da <strong>je</strong> po njihovih<br />
dosegljivih informacijah edi<strong>ni</strong><br />
pravi dedič zgolj dr. Ante Šarić, ki pa<br />
so ga 1945. leta ustrelili nemški okupatorji.<br />
Kakor <strong>je</strong> povedal Murgelj, so dokument<br />
o tem že predali v postopek na<br />
upravno enoto. Z vso zadevo se intenzivno<br />
ukvarjajo prav<strong>ni</strong>ki Pivovarne<br />
Laško in zagotovo bodo vztrajali<br />
do konca, kajti Murgelj <strong>je</strong> priznal: »Ta<br />
zahtevek, če bi bil dr. Rudolf Höhn<br />
Šarič res denacionalizacijski upravičenec,<br />
bi za Radensko predstavljal<br />
velik <strong>problem</strong>.« Poleg zahteve za vračilo<br />
okrog 172 parcel v Radencih <strong>je</strong><br />
namreč podan tudi zahtevek za vračilo<br />
pod<strong>je</strong>tja. Kakor smo pred meseci<br />
v Vest<strong>ni</strong>ku že pisali, sta Radensko<br />
s 140-letno zgodovino, ki <strong>je</strong> iz<strong>je</strong>mno<br />
uspešno razvila že v začetku prejšn<strong>je</strong>ga<br />
stoletja dejavnosti poln<strong>je</strong>nja<br />
naravne mineralne vode (slatine) in<br />
turizma na osnovi te zdravilne vode,<br />
razvijali rodbi<strong>ni</strong> Hennov in Höhnov,<br />
dedinja Vilma pa se <strong>je</strong> 1933. leta poročila<br />
z zagrebškim zdrav<strong>ni</strong>kom dr.<br />
Ante<strong>je</strong>m Šarićem. Ta <strong>je</strong> po<strong>si</strong>novil oba<br />
Vilmina <strong>si</strong>nova, ki sta bila 1940. leta<br />
vpisana v radensko družbo kot družbe<strong>ni</strong>ka.<br />
Prof. dr. Rudolf Hoehn Saric,<br />
danes ugled<strong>ni</strong> profesor p<strong>si</strong>hiatri<strong>je</strong> in<br />
behaviaristič<strong>ni</strong>h znanosti na U<strong>ni</strong>verzi<br />
Johna Hopkinsa, <strong>je</strong> za Vest<strong>ni</strong>k (10.<br />
december 2009) tudi podrobno opisal,<br />
kaj so z mamo in bratom preživljali<br />
med vojno in po n<strong>je</strong>j. Mati <strong>je</strong><br />
bila zelo navezana na Radence in<br />
tudi sam <strong>je</strong> s svojo družino in vnuki<br />
že obiskal Radence. Ko se <strong>je</strong> v samostoj<strong>ni</strong><br />
Slove<strong>ni</strong>ji ponudila priložnost<br />
za vr<strong>ni</strong>tev odvzetega premoženja, <strong>je</strong><br />
vložil zahtevo. Toda vse <strong>ni</strong> šlo gladko,<br />
prav ta denacionalizacijski postopek<br />
<strong>je</strong> eden najdaljših v Slove<strong>ni</strong>ji,<br />
saj mineva že 19 let od n<strong>je</strong>govega zašča<br />
Republike Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong>, na katerega<br />
<strong>ni</strong> mogoča pritožba. V n<strong>je</strong>m <strong>je</strong> ugotovl<strong>je</strong>no,<br />
da se dr. Rudolf Hoen Šarić<br />
od 28. 8. 1945 leta šte<strong>je</strong> za jugoslovanskega<br />
in slovenskega državljana.<br />
S tem <strong>je</strong> <strong>postal</strong> denacionalizacijski<br />
upravičenec. Radenska in Zdravilišče<br />
Radenci, ki sta danes nasled<strong>ni</strong>ka dejavnosti<br />
predvojne Radenske slatine<br />
in še vedno uporabljata kot zaščit<strong>ni</strong><br />
znak tri srca, sta po spletu okoliščin<br />
(k čemur so pripomogli tudi domači<br />
pod<strong>je</strong>t<strong>ni</strong>ki) in kupovanju del<strong>ni</strong>c<br />
v lasti Pivovarne Laško in Skupine<br />
Sava. O tem, da so eden od zavezancev<br />
za vr<strong>ni</strong>tev premoženja, so izvedeli<br />
šele sredi novembra. Če se v<br />
zdravilišču veselijo, da bodo opuščene<br />
stare stavbe in neure<strong>je</strong>no zemljišče<br />
vendarle dobili znanega last<strong>ni</strong>ka,<br />
pa v Radenski nad zahtevo <strong>ni</strong>so tako<br />
navduše<strong>ni</strong>. Koliko <strong>je</strong> izjava Zvonka<br />
Murglja o tem, da dr. Rudolfa Höhna<br />
Šarića ne priznavajo za denacionalizacijskega<br />
upravičenca, resna in res<strong>ni</strong>čna,<br />
ne moremo pisati. Zaenkrat<br />
<strong>je</strong> bilo odprto le poglav<strong>je</strong> o vr<strong>ni</strong>tvi trgovinske<br />
družbe, medtem ko zahteva<br />
o vr<strong>ni</strong>tvi zemljišč in pod<strong>je</strong>tja Radenska<br />
še <strong>ni</strong> prišla na vrsto, zato še <strong>ni</strong>so<br />
mogli uradno ugovarjati. »Opozorili<br />
smo upravno enoto, da mora preveriti<br />
vse proceduralne zadeve in ali<br />
se <strong>je</strong> sploh pojavil pravi upravičenec.<br />
Pozorno spremljamo zadevo in storili<br />
bomo vse za zaščito družbe,« <strong>je</strong> bil<br />
odločen Murgelj.<br />
Ker pri reševanju tega obsežnega<br />
denacionalizacijskega postopka gorn<strong>je</strong>radgonski<br />
uprav<strong>ni</strong> enoti pomaga<br />
Upravna enota Cel<strong>je</strong>, smo preverili<br />
pri odgovor<strong>ni</strong> Manji Škorc Korez, ali<br />
drži, da so pre<strong>je</strong>li kakšen nov dokument.<br />
Zaradi dopustov in odsotnosti<br />
načel<strong>ni</strong>ka nam <strong>ni</strong> mogla podati uradne<br />
izjave, potrdila pa <strong>je</strong>, da se postopek<br />
nemoteno nadalju<strong>je</strong> in da so imeli<br />
do sedaj kar nekaj ust<strong>ni</strong>h obravnav.<br />
Nemalo presenečena nad šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m<br />
takš<strong>ni</strong>h novic, nepopol<strong>ni</strong>h informacij<br />
in po n<strong>je</strong><strong>ni</strong>h besedah celo neznanja<br />
pa <strong>je</strong> bila Šarićeva odvet<strong>ni</strong>ca Pavla<br />
Sladič - Zemljak. »Pravno zahtevek za<br />
denacionalizacijo v tej zadevi stoji,<br />
vprašanja so le način in obseg vračila<br />
odvzetega premoženja ter seveda<br />
čas,« <strong>je</strong> potrdila odvet<strong>ni</strong>ca.<br />
Bernarda B. Peček<br />
Kriza se pozna tudi pri štipendiranju<br />
Izrazito zmanjšan<strong>je</strong><br />
kadrovskih štipendij<br />
Pred dvema letoma 165, sedaj 20 štipendij –<br />
Delodajalci se lahko vključijo do konca avgusta<br />
Še mesec d<strong>ni</strong> <strong>je</strong> do konca javnega poziva<br />
delodajalcem za sofinanciran<strong>je</strong> kadrovskih<br />
štipendij za dijake in študente<br />
v šolskem letu 2010/2011 iz Regijske<br />
štipendijske sheme. Doslej se <strong>je</strong> prijavilo<br />
le deset delodajalcev, ki razpisu<strong>je</strong>jo<br />
dvajset kadrovskih štipendij iz smeri<br />
mehatro<strong>ni</strong>ke in stroj<strong>ni</strong>štva ter za oblikovalce<br />
kovin, orodjarja in druge poklice.<br />
»Kriza v gospodarstvu in pri zaposlovanju<br />
se pozna tudi pri razpisu<br />
kadrovskih štipendij, <strong>je</strong> povedala Dunja<br />
Velner, ki <strong>je</strong> na Regional<strong>ni</strong> razvoj<strong>ni</strong><br />
agenciji Mura pristojna za štipendi<strong>je</strong>.<br />
Do konca avgusta, ko bo razpis končan,<br />
po najbolj optimistič<strong>ni</strong>h predvidevanjih<br />
ne pričaku<strong>je</strong>mo več kot<br />
petdeset izkaza<strong>ni</strong>h potreb, me<strong>ni</strong> Velner<strong>je</strong>va:<br />
»Prizadevali pa <strong>si</strong> bomo, da k<br />
sodelovanju povabimo manjše pod<strong>je</strong>t<strong>ni</strong>ke<br />
in obrt<strong>ni</strong>ke, ki iščejo in zaposlu<strong>je</strong>jo<br />
ustrezne kadre.« Ampak podobne<br />
trende zaznavajo tudi na razpi<strong>si</strong>h<br />
v drugih slovenskih regijah. Na poziv<br />
se lahko prijavijo pod<strong>je</strong>tja s kadrovsko<br />
NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana<br />
potrebo, ki imajo sedež ali poslovno<br />
enoto na območju Pomurja in se zavežejo,<br />
da bodo štipendista zaposlila<br />
za najmanj enako obdob<strong>je</strong>, kot ga<br />
bodo štipendirala s pomočjo regijske<br />
štipendijske sheme. Štipendiste delodajalec<br />
izbere sam.<br />
Dobra motivacija <strong>je</strong>, da bo dvig mi<strong>ni</strong>malne<br />
plače vplival na dvig kadrovskih<br />
štipendij. Tako z novim šolskim<br />
letom kadrovska štipendija za dijaka<br />
ne bo manjša od 300 evrov in za študenta<br />
ne manjša od 400 evrov. Polovico<br />
kadrovske štipendi<strong>je</strong> zagotavlja<br />
delodajalec, polovico pa RRA Mura ob<br />
pomoči evropskih razpisov.<br />
V lanskem letu so podelili 65 štipendij,<br />
pred dvema letoma pa kar 165, prevladu<strong>je</strong>jo<br />
doktorji medicine, gradbinci<br />
in stroj<strong>ni</strong>ki. Za<strong>ni</strong>miv <strong>je</strong> podatek, da<br />
<strong>je</strong> zaradi gospodarskih razmer doslej<br />
štipendijo izgubil le en štipendist, ki<br />
mu <strong>je</strong> štipendijo zagotavljala tovarna<br />
Mura.<br />
A. Nana Rituper Rodež<br />
VESTNIK lahko kupite tudi na veči<strong>ni</strong> pošt v Pomurju.<br />
www.pomur<strong>je</strong>.<strong>si</strong><br />
NLB namig<br />
Ali veste, da <strong>si</strong> mirnejši spanec lahko<br />
zagotovite tudi z na<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m sefa, v katerega<br />
varno shra<strong>ni</strong>te svo<strong>je</strong> dragocenosti in<br />
pomembne listine? Če se boste za na<strong>je</strong>m<br />
odločili v času od 21. 6. do 31. 8. 2010,<br />
vam bo banka za enolet<strong>ni</strong> na<strong>je</strong>m novega<br />
sefa podarila kar 50% na<strong>je</strong>m<strong>ni</strong>ne.<br />
www.nlb.<strong>si</strong>/sefi<br />
Minulo poslovno leto v RLS Moda Gornji Petrovci najuspešnejše<br />
S kakovostjo do uspešnosti<br />
Dela imajo čez glavo, delajo v podaljšanem delovnem času in vse sobote –<br />
Kolektiv<strong>ni</strong> dopust bodo imeli letos le dva tedna – Postopna rast mi<strong>ni</strong>malne plače<br />
Za družbo RLS Moda v Gornjih Petrovcih,<br />
ki sta jo leta 2005 ustanovila<br />
Mura in n<strong>je</strong>n dolgolet<strong>ni</strong> poslov<strong>ni</strong> partner<br />
Rene Lezard, <strong>je</strong> bilo minulo peto<br />
poslovno leto najuspešnejše doslej.<br />
Prodajo so povečali za 10,8 odstotka,<br />
ob porastu stroškov za 3,8 odstotka so<br />
prihodki za 130 tisoč evrov presegli<br />
odhodke, v primerjavi z letom prej pa<br />
so dobiček povečali za sedem odstotkov.<br />
Po petletnem obdobju tako znaša<br />
prenesen dobiček 175 tisoč evrov in <strong>je</strong><br />
ostal nerazpore<strong>je</strong>n.<br />
Čeprav <strong>je</strong> cilj družbe, da iz kla<strong>si</strong>čnega<br />
proizvodnega pod<strong>je</strong>tja preraste v<br />
logistič<strong>ni</strong> center, proizvodne zmogljivosti<br />
zaenkrat še zapolnju<strong>je</strong>jo s kla<strong>si</strong>č<strong>ni</strong>mi<br />
dodelav<strong>ni</strong>mi posli za svo<strong>je</strong>ga<br />
nemškega last<strong>ni</strong>ka, ki jim zagotavlja<br />
delo in material. Težav s pomanjkan<strong>je</strong>m<br />
naročil, ki jih čutijo v števil<strong>ni</strong>h<br />
pod<strong>je</strong>tjih, v gorn<strong>je</strong>petrovski družbi <strong>ni</strong>majo,<br />
po besedah direktorja Miroslava<br />
Topiča pa <strong>je</strong> dela trenutno še preveč.<br />
Vsak drug dan zdaj delajo po deset ur,<br />
prostih sobot praktično <strong>ni</strong>majo, letos<br />
pa bo krajši tudi kolektiv<strong>ni</strong> let<strong>ni</strong> dopust.<br />
V primerjavi s preteklimi leti,<br />
ko so stro<strong>je</strong> ustavili za tri tedne, bodo<br />
letos na kolektivnem dopustu le dva<br />
tedna v avgustu, saj imajo za prve tedne<br />
v septembru že veliko naročil in<br />
bodo morali delati tudi ob sobotah.<br />
Nadurno delo bodo delavcem plačali,<br />
delo ob sobotah pa gre v prerazporeditev<br />
delovnega časa in ga bodo nadomestili<br />
takrat, ko ne bo dovolj naročil.<br />
Kot pravi Topič, se delo vedno<br />
dobi, saj matična družba vsak izpad<br />
pri kooperantih nadomesti z delom v<br />
svo<strong>je</strong>m obratu na Goričkem.<br />
V družbi RLS Moda <strong>je</strong> trenutno 76<br />
zaposle<strong>ni</strong>h, kar <strong>je</strong> <strong>si</strong>cer pet odstotkov<br />
manj kot ob ustanovitvi, <strong>je</strong>se<strong>ni</strong> la<strong>ni</strong> so<br />
dodatno zaposlili dva delavca, ki pa<br />
delata izključno na zunanjih lokacijah<br />
matične družbe na Hrvaškem in Slovaškem.<br />
Regres za let<strong>ni</strong> dopust bodo<br />
delavcem izplačali v naslednjih dneh,<br />
in to v enem delu, večjih težav pa <strong>ni</strong>-<br />
Direktor<br />
Miroslav Topič <strong>je</strong><br />
prepričan, da <strong>je</strong><br />
uspeh pod<strong>je</strong>tja<br />
predvsem odvisen<br />
od medsebojnega<br />
zaupanja med<br />
zaposle<strong>ni</strong>mi in<br />
vodstvom. V<br />
družbi v Gornjih<br />
Petrovcih vlada<br />
takšno zaupan<strong>je</strong>,<br />
zaposle<strong>ni</strong> z<br />
razumevan<strong>je</strong>m<br />
spre<strong>je</strong>majo<br />
morebitne težave,<br />
zato ima ta obrat<br />
po n<strong>je</strong>govem<br />
dolgo prihodnost.<br />
Fotografija Ludvik Kovač<br />
majo tudi z izplačilom plač. Do zapletov<br />
<strong>je</strong> <strong>si</strong>cer prišlo pri predzadnji plači,<br />
vendar so bili vzroki za to zaradi teh<strong>ni</strong>č<strong>ni</strong>h<br />
težav v banki, tako da so zaposle<strong>ni</strong><br />
namesto v petek plačo pre<strong>je</strong>li na<br />
svo<strong>je</strong> transakcijske račune v torek.<br />
Pri dvigu mi<strong>ni</strong>malne plače se <strong>ni</strong>so<br />
odločili za enkraten dvig, saj bi ta pome<strong>ni</strong>l<br />
potop pod<strong>je</strong>tja, zato mi<strong>ni</strong>malno<br />
plačo usklaju<strong>je</strong>jo postopoma. Na<br />
račun zviševanja mi<strong>ni</strong>malne plače <strong>ni</strong><br />
prišlo tudi do odpuščanja delavcev, <strong>je</strong><br />
pa dejstvo, da bo z dvigom mi<strong>ni</strong>malno<br />
plačo pre<strong>je</strong>malo 80 odstotkov vseh<br />
zaposle<strong>ni</strong>h v družbi RLS Moda. Po besedah<br />
direktorja Topiča se razmere v<br />
tekstilu <strong>si</strong>cer izboljšu<strong>je</strong>jo, vendar bo<br />
moralo preteči še nekaj časa, da se<br />
bodo normalizirale. V njihovem obratu<br />
imajo srečo, da so med vsemi družbami<br />
v okviru matične firme med vodil<strong>ni</strong>mi<br />
v kakovosti, zato so tudi brez<br />
večjih pretresov prebrodili težave, ki<br />
so se pojavljale v preteklosti.<br />
Ker <strong>je</strong> družba RLS Moda še vedno v<br />
desetodstot<strong>ni</strong> lasti Mure, ki <strong>je</strong> v stečaju,<br />
proizvodnja pa <strong>je</strong> v prostorih,<br />
ki so prav tako v lasti Mure, se postavlja<br />
vprašan<strong>je</strong>, kakšna bo n<strong>je</strong>na<br />
prihodnost. Okrožno sodišče v Murski<br />
Soboti <strong>je</strong> 7. julija objavilo sklep o<br />
prvi prodaji nepremič<strong>ni</strong>n na lokaciji<br />
v Gornjih Petrovcih in skle<strong>ni</strong>lo, da se<br />
prodaja opravi na osnovi zavezujočega<br />
zbiranja ponudb. Kot pravi Topič,<br />
so v matič<strong>ni</strong> družbi Rene Lezard zaintere<strong>si</strong>ra<strong>ni</strong><br />
za odkup prostorov, realizacija<br />
posla pa bo seveda odvisna od<br />
zneska, ki ga bo treba za to odšteti.<br />
Ludvik Kovač
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
gospodarstvo<br />
Leon Ruhitelj, SGP Pomgrad – GNG, o dokončanju gradn<strong>je</strong> podvoza v Murski Soboti<br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 5<br />
Mesto bi obvozno cesto obdržalo<br />
Gradnjo so ves čas prilagajali promet<strong>ni</strong>m tokovom – V teh dneh so <strong>si</strong> oddah<strong>ni</strong>li investitorji in pro<strong>je</strong>ktanti, predvsem pa gradbe<strong>ni</strong> delavci na<br />
gradbišču v Lendavski ulici, ki so tudi pri 35 stopinjah hiteli končati dela – V začetku avgusta naj bi se že lahko vozili pod novim podvozom<br />
Murska Sobota <strong>je</strong> preživela eno največjih<br />
cest<strong>ni</strong>h del na iz<strong>je</strong>mno promet<strong>ni</strong><br />
cesti brez večjih šokov. Pravzaprav <strong>je</strong><br />
promet ves čas potekal skoraj nemoteno,<br />
brez popol<strong>ni</strong>h zapor, razen ko so<br />
v nedeljo asfaltirali cestišče. Zasluga<br />
za to gre domišl<strong>je</strong>nemu in dobro izvedenemu<br />
načrtu prometne ureditve.<br />
Podvoz so načrtovali rekordno dolgo<br />
in ga rekordno dolgo tudi gradili, saj<br />
so vse od 2005. leta potekala takšna in<br />
drugačna pripravljalna dela.<br />
Celot<strong>ni</strong> pro<strong>je</strong>kt gradn<strong>je</strong> podvoza<br />
<strong>je</strong> bil razdel<strong>je</strong>n na štiri faze. V prvi so<br />
zgradili ob<strong>je</strong>kte na Puconskem potoku,<br />
v drugi so se lotili vodnogospodarske<br />
ureditve – regulirali in razširili so<br />
celot<strong>ni</strong> puconski potok in naredili zapor<strong>ni</strong>ce<br />
na gorn<strong>je</strong>m toku, v tretji fazi<br />
so zgradili obvozno cesto ob Ledavi<br />
in cesto v Ledavskem naselju, v glav<strong>ni</strong><br />
četrti fazi, ko so zaprli Lendavsko ulico,<br />
pa so gradili podvoz s krožiščem.<br />
Čeprav <strong>je</strong> bilo na cesti, ki <strong>je</strong> glavna<br />
povezovalna cesta za BTC, Industrijsko<br />
ulico in del Goričkega, veliko<br />
gradbišče, <strong>je</strong> promet potekal dokaj tekoče.<br />
»Mi smo imeli pripravl<strong>je</strong>ne pro<strong>je</strong>kte<br />
obvozov, potem pa smo se glede<br />
na prometne razmere prilagajali. Najprej<br />
<strong>je</strong> bilo načrtovano zaprt<strong>je</strong> Lendavske<br />
ulice, obvoz ob Ledavi, dokončan<strong>je</strong><br />
Lendavske ulice s krožiščem<br />
in potem popolna zapora Industrijske<br />
ulice. Vendar smo ugotovili, da se<br />
nam to ne bi izšlo, zato smo se odločili<br />
za dvosmer<strong>ni</strong> promet v Industrijski<br />
ulici. Tako <strong>ni</strong> bilo <strong>ni</strong>koli popoldne za-<br />
Leon Ruhitelj, vodja pro<strong>je</strong>kta na gradbišču podvoza in krožišč v Murski Soboti, <strong>je</strong> nadzoroval gradn<strong>je</strong> že okrog 20 ob<strong>je</strong>ktov<br />
<strong>ni</strong>zke gradn<strong>je</strong> v Pomurju, zadnjih pet let za SGP Pomgrad – GNG, prej pa za Gradis.<br />
pore,« <strong>je</strong> pojas<strong>ni</strong>l potek gradn<strong>je</strong> Leon<br />
Ruhitelj iz SGP Pomgrad - GNG, najodgovornejši<br />
za potek gradn<strong>je</strong> lendavskega<br />
podvoza.<br />
Ves čas <strong>je</strong> potekal dvosmer<strong>ni</strong> promet,<br />
čeprav <strong>je</strong> res, da ob ko<strong>ni</strong>cah poča<strong>si</strong><br />
in skrajno previdno, predvsem ko<br />
so se srečevala velika tovorna vozila.<br />
»Obvozna cesta se <strong>je</strong> pokazala kot<br />
zelo dobra in vse <strong>je</strong> potekalo tekoče.<br />
Čeprav <strong>je</strong> bilo v pro<strong>je</strong>ktu načrtovano,<br />
da se po konča<strong>ni</strong> gradnji podvoza tu-<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
kaj prepove promet za avtomobile in<br />
ostane obvozna cesta namen<strong>je</strong>na le<br />
kolesar<strong>je</strong>m in pešcem, <strong>si</strong> sedaj občina<br />
prizadeva, da bi ostala tudi ta cesta<br />
v uporabi za vse udeležence prometa.<br />
Tudi semaforji naj bi ostali, občina<br />
pa bi obnovila in asfaltirala bližnjico<br />
mimo čistilne naprave do Rakičana,<br />
ki se bo lahko navezala na novo obvoz<strong>ni</strong>co<br />
Murske Sobote,« <strong>je</strong> še povedal<br />
Ruhitelj.<br />
Povprečno <strong>je</strong> na tem gradbišču<br />
delalo okrog 30 ljudi, predvsem delavci<br />
z meha<strong>ni</strong>zacijo, montažerji in<br />
gradbe<strong>ni</strong> delavci. Komi<strong>si</strong>jski pregled<br />
podvoza <strong>je</strong> bil 5. julija, nekaj manjših<br />
pripomb glede preglednosti so že<br />
popravili. Pri teh<strong>ni</strong>čnem pregledu pa<br />
<strong>je</strong> imel glavno pripombo odgovoren<br />
z Arsa, in <strong>si</strong>cer glede vodnogospodarske<br />
ureditve in zapor<strong>ni</strong>c na Ledavi.<br />
Zapor<strong>ni</strong>ce so imele le upravlja<strong>je</strong><br />
na mehanski pogon, morali pa bodo<br />
narediti daljinsko upravljan<strong>je</strong>. Problematičen<br />
<strong>je</strong> namreč <strong>ni</strong>zek pretok,<br />
kajti v obeh strugah mora biti vedno<br />
dovolj vode, da se bo ohra<strong>ni</strong>l habitat<br />
za živali in rastline. Ruhitelj tudi<br />
priznava, da so bili odgovor<strong>ni</strong> za zaraščenost<br />
brežin, za kar so že poskrbeli<br />
– krivo pa <strong>je</strong> enotno gradbeno<br />
dovol<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, ki <strong>ni</strong> dovol<strong>je</strong>valo etapnega<br />
prevzema. Kakorkoli: uporabno<br />
dovol<strong>je</strong>n<strong>je</strong> naj bi bilo izdano konec<br />
julija, tako da naj bi najkasne<strong>je</strong> v začetku<br />
avgusta že lahko vozili tudi<br />
pod novim podvozom.<br />
Bernarda B. Peček<br />
Občina Križevci<br />
Bioplinarna v obrt<strong>ni</strong> co<strong>ni</strong> buri duhove<br />
Investicija za 60 novih delov<strong>ni</strong>h mest<br />
Gradnja bioplinarne v obrt<strong>ni</strong> co<strong>ni</strong> v<br />
Bučečovcih, ki jo gradi Marjan Kolar<br />
iz Logarovec, <strong>je</strong> v zadn<strong>je</strong>m času dvig<strong>ni</strong>la<br />
kar nekaj prahu. Nastanek bioplinarne<br />
spremljajo že zna<strong>ni</strong> očitki o<br />
smradu in negativnem vplivu, ki naj<br />
bi ga ta imela pri privabljanju drugih<br />
investitor<strong>je</strong>v v obrtno cono. »Porab<strong>ni</strong>ki<br />
pol<strong>je</strong>delskih kultur so živali<br />
oz. živina, del pše<strong>ni</strong>ce gre za prehrano<br />
ljudi, del koruze pa gre v industrijo<br />
in tu se zadeva konča. Z zmanjšan<strong>je</strong>m<br />
števila živine se zmanjšu<strong>je</strong> število porab<strong>ni</strong>kov<br />
in bioplinarne tukaj nastopijo<br />
kot nov porab<strong>ni</strong>k, ki zadevo balan<strong>si</strong>ra,«<br />
utemelju<strong>je</strong> gradnjo Marjan<br />
Kolar, <strong>si</strong>cer največji slovenski kmet,<br />
ki opozarja, da se <strong>je</strong> v letu 2009 število<br />
pita<strong>ni</strong>h prašičev zmanjšalo za 24<br />
odstotkov in da glede na razmere v<br />
Slove<strong>ni</strong>ji lahko pričaku<strong>je</strong>mo še več<strong>je</strong><br />
zmanjšan<strong>je</strong> živinore<strong>je</strong>. »Ko sem<br />
končal agronomijo, smo imeli 75 odstotkov<br />
samooskrbe, sedaj smo pri<br />
20 odstotkih.« O smotrnosti gradn<strong>je</strong><br />
bioplinarne pa se sprašu<strong>je</strong> nekdanji<br />
križevski župan Feliks Mavrič, ki pravi,<br />
da se kraja<strong>ni</strong> <strong>ni</strong>so imeli možnosti<br />
izjas<strong>ni</strong>ti o n<strong>je</strong><strong>ni</strong> gradnji ter da bi<br />
bilo smotrne<strong>je</strong> zgraditi elektrarne na<br />
Muri. »Plinarna se <strong>je</strong> začela graditi<br />
brez dovol<strong>je</strong>nja občanov, pojavlja pa<br />
se tudi vprašan<strong>je</strong> o nadaljn<strong>je</strong>m razvoju<br />
občine. Mislim, da bi bilo boljše,<br />
če bi na Muri zgradili dve hidroelektrar<strong>ni</strong>,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> energija cenejša, za bioplinarno<br />
pa bodo material vozili iz<br />
Madžarske.« Kolar na to odgovarja, da<br />
imajo na Madžarskem 2400 hektar<strong>je</strong>v<br />
veliko posestvo in da <strong>je</strong> normalno, da<br />
bodo od tam pripeljali del materiala.<br />
Marjan Kolar:<br />
»Do sedaj <strong>je</strong> v<br />
obrt<strong>ni</strong> co<strong>ni</strong> rasla<br />
samo trava, mi<br />
pa bomo ponudili<br />
nova delovna<br />
mesta.« Na šestih<br />
hektarjih želijo<br />
poleg bioplinarne<br />
urediti tudi<br />
zemljišča, na<br />
katerih naj bi<br />
pridelali več<br />
kot tri tisoč ton<br />
zelenjave letno.<br />
Fotografija Timotej Milanov<br />
»Tisti, ki želijo, bodo lahko prodajali<br />
tudi nam, mi bomo ponudili dolgoročno,<br />
petnajstletno sodelovan<strong>je</strong> za<br />
pridelavo biomase. Mavrič pa očitno<br />
spet začenja predvolilno kampanjo.«<br />
Kolar dodaja, da so imeli v Bučečovcih<br />
šest srečanj, orga<strong>ni</strong>zirali so oglede bioplinarn<br />
in dva zbora krajanov. Pred<br />
kratkim smo pisali o pod<strong>je</strong>t<strong>ni</strong>ku Petru<br />
Cvetku oz. pod<strong>je</strong>tju Petty transport,<br />
ki <strong>je</strong> od Občine Križevci odkupilo zemljišče<br />
v obrt<strong>ni</strong> co<strong>ni</strong> v Bučečovcih,<br />
da bi na n<strong>je</strong>m zgradilo logistič<strong>ni</strong> center.<br />
Kasne<strong>je</strong> so gospodarske razmere<br />
Cvetka pri<strong>si</strong>lile v spremembo načrtov<br />
in županu <strong>je</strong> predlagal, da bi na istem<br />
mestu zgradil bioplinsko elektrarno.<br />
Cvetko nas <strong>je</strong> že takrat opozoril, da <strong>je</strong><br />
župan n<strong>je</strong>gov predlog zavr<strong>ni</strong>l, nedaleč<br />
vstran pa sedaj Kolar gradi ravno<br />
bioplinsko elektrarno. Župan Občine<br />
Križevci Branko Belec odgovarja, da<br />
<strong>je</strong> tako Cvetku kot Kolarju povedal,<br />
da <strong>je</strong> proti gradnji bioplinarne, vendar<br />
odlok, ki ga <strong>je</strong> občinski svet spre<strong>je</strong>l v<br />
času županovanja Feliksa Mavriča, tovrstno<br />
gradnjo dovolju<strong>je</strong>, enako zatrju<strong>je</strong><br />
tudi Kolar. »Glede bioplinarne ali<br />
kakršnega koli pro<strong>je</strong>kta mi Cvetko <strong>ni</strong><br />
predstavil nobe<strong>ni</strong>h konkret<strong>ni</strong>h načrtov,<br />
Kolar pa <strong>je</strong> samo začel graditi bioplinarno<br />
in nas <strong>ni</strong> <strong>ni</strong>č vprašal, saj tudi<br />
ne potrebu<strong>je</strong> našega soglasja.« Feliks<br />
Mavrič pa pravi, da na obči<strong>ni</strong> lažejo.<br />
Gre za četrti člen Odloka o lokacijskem<br />
načrtu za komunalno opremo<br />
v obrtno-poslov<strong>ni</strong> co<strong>ni</strong> v Bučečovcih,<br />
ki <strong>je</strong> bil spre<strong>je</strong>t marca leta 2006 v času<br />
županovanja Mavriča. Na nekatere težave,<br />
ki jih prinaša povečano število<br />
bioplinarn, opozarjajo tudi v orga<strong>ni</strong>zaciji<br />
Alpe-Adria Green. Po njihovem<br />
mnenju investitorji in last<strong>ni</strong>ki teh<br />
naprav obratu<strong>je</strong>jo predvsem z namenom<br />
proizvodn<strong>je</strong> in proda<strong>je</strong> električne<br />
energi<strong>je</strong> po subvencio<strong>ni</strong>ra<strong>ni</strong> ce<strong>ni</strong>,<br />
presežek proizvodne toplotne energi<strong>je</strong><br />
pa preprosto izpuščajo brez koristne<br />
uporabe. »Skupina Keter Orga<strong>ni</strong>ca<br />
ima rešitve na svetov<strong>ni</strong> rav<strong>ni</strong>. Naša<br />
tehnologija lahko izkoristi koruzo od<br />
štiri- do petkrat in to smo razvili prvi<br />
na svetu. Naš svetovalec za fermentacijo<br />
<strong>je</strong> tudi svetovalec Združe<strong>ni</strong>h narodov,«<br />
pravi Kolar. Bioplinarna bo<br />
imela zmogljivost dva megavata električne<br />
energi<strong>je</strong>, na zemljiščih ob bioplinar<strong>ni</strong><br />
pa načrtu<strong>je</strong>jo tudi pridelavo<br />
paradiž<strong>ni</strong>ka in kumaric, vse skupaj<br />
pa naj bi po besedah Kolarja prineslo<br />
60 novih delov<strong>ni</strong>h mest. »Pro<strong>je</strong>kt<br />
nam pripravlja <strong>ni</strong>zozemsko pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong><br />
in vsa toplota bo šla tja, še pred tem<br />
pa se bo substrat izsušil v sušil<strong>ni</strong>ci.«<br />
V prihodnosti želijo bioplinarno razširiti<br />
s tovarno bioetanola. Vrednost<br />
prve faze investici<strong>je</strong> (gradnja bioplinarne<br />
in proizvodnja električne energi<strong>je</strong>)<br />
<strong>je</strong> ocen<strong>je</strong>na na 11 milijonov evrov.<br />
Pro<strong>je</strong>kt naj bi bil končan do konca letošn<strong>je</strong>ga<br />
leta, proizvodnjo pa naj bi<br />
začeli prihodn<strong>je</strong> leto.<br />
Timotej Milanov<br />
Pojas<strong>ni</strong>lo<br />
Tudi zaradi poznega odgovora Zavaroval<strong>ni</strong>ce<br />
Maribor, poslanega po postavl<strong>je</strong>nem<br />
roku in tik pred koncem redakci<strong>je</strong>,<br />
iz prispevka Več kot 400 prijav škode,<br />
objavl<strong>je</strong>nega v 29. številki Vest<strong>ni</strong>ka, v katerem<br />
smo poročali o posledicah neurja,<br />
ki <strong>je</strong> 13. julija prizadelo Mursko Soboto in<br />
okolico, <strong>ni</strong> bilo najbolj jasno razbrati, koliko<br />
prijav škode <strong>je</strong> pre<strong>je</strong>la omen<strong>je</strong>na zavaroval<strong>ni</strong>ca.<br />
Zato ponovno zapišimo, da<br />
so do 20. julija na poslov<strong>ni</strong> enoti Zavaroval<strong>ni</strong>ce<br />
Maribor v Murski Soboti pre<strong>je</strong>li<br />
okrog 50 prijav škod zaradi neurja.<br />
Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovan<strong>je</strong><br />
Na Zavodu Republike Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong> za<br />
zaposlovan<strong>je</strong>, OS Murska Sobota<br />
<strong>je</strong> trenutno razpisa<strong>ni</strong>h več kot 180<br />
prostih delov<strong>ni</strong>h mest. Delodajalci<br />
imajo največ<strong>je</strong> potrebe v<br />
tekstilnopredeloval<strong>ni</strong> industriji.<br />
Najbolj iska<strong>ni</strong> delavci v tem tednu:<br />
delavec brez poklica – 42; šivilja – 10;<br />
šivilja - krojač – 58; kuhar – 5; voz<strong>ni</strong>k<br />
– 3; ključav<strong>ni</strong>čar – 2; konf. likalec - 17;<br />
konf. tekstilij – 9; prodajalec – 4; konf.<br />
teh<strong>ni</strong>k – 3.<br />
Iščejo se tudi:<br />
inže<strong>ni</strong>r stroj<strong>ni</strong>štva – 2; u<strong>ni</strong>v. dipl. inž.<br />
kmetijstva – 1.<br />
Več informacij o prostih delov<strong>ni</strong>h mestih<br />
in seznam vseh aktual<strong>ni</strong>h prostih delov<strong>ni</strong>h<br />
mest z zahteva<strong>ni</strong>mi pogoji za zaposlitev<br />
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih<br />
ter na internet<strong>ni</strong> stra<strong>ni</strong> www.ess.gov.<strong>si</strong>.
6 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 lokalizirano<br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
pobirki<br />
Splošna bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ca Murska Sobota širi dejavnost<br />
pre<strong>je</strong>li smo<br />
Vas za<strong>ni</strong>ma, kako se bodo končale<br />
tekme v nasledn<strong>je</strong>m krogu slovenske<br />
lige? Ali hrvaške? Ali njihovega<br />
pokala?Ali lige Europa? Ali celo<br />
afriških kvalifikacij? Povprašajte<br />
»eksperte« za stave. Tudi v Slove<strong>ni</strong>ji<br />
jih <strong>je</strong> kar precej. Toliko, da so<br />
jih opazili že tudi v Nemčiji.<br />
Letošnji tradicional<strong>ni</strong> spust po<br />
Muri bo zaradi slabe vremenske<br />
napovedi in bojaz<strong>ni</strong> o povišanem<br />
toku naše reke prestavl<strong>je</strong>n, so<br />
sporočili iz Turistične informativne<br />
pisarne Radenci.<br />
Glede na pojav nedav<strong>ni</strong>h poplav<br />
v Murski Soboti bi bilo lepo, če bi<br />
takšno napoved od kakš<strong>ni</strong>h drugih<br />
institucij pravočasno slišali tudi<br />
prebivalci.<br />
Kot <strong>je</strong> slišati, se bo peticija o<br />
strož<strong>je</strong>m kaznovanju primerov<br />
mučenja živali podpisala v števil<strong>ni</strong>h<br />
slovenskih krajih in mestih, a<br />
če gre ver<strong>je</strong>ti nekaterim medi<strong>je</strong>m,<br />
našega pomurskega dela <strong>ni</strong> med<br />
njimi. Zakaj? Ali pri nas primerov<br />
mučenja <strong>ni</strong>? Ali v<strong>si</strong> tako lepo ravnamo<br />
z živalmi, da <strong>ni</strong> potrebno?<br />
Najbol<strong>je</strong>, da vprašamo tiste Pomurce,<br />
ki so doslej zaradi svo<strong>je</strong>ga<br />
»lepega ravnanja« (beri udarjanja<br />
s kolom, brcanja, streljanja itd.)<br />
dobili za zjokati se mile kaz<strong>ni</strong>.<br />
Tretji polet<strong>ni</strong> <strong>problem</strong>, o katerem<br />
so se pritožili že števil<strong>ni</strong> prebivalci<br />
zahodnega dela Goričkega in<br />
okoliških kra<strong>je</strong>v Murske Sobote,<br />
so številne zabave na prostem ob<br />
rojstvih otrok, rojst<strong>ni</strong>h dnevih, pik<strong>ni</strong>kih<br />
in drugih polet<strong>ni</strong>h srečanjih.<br />
Same po sebi so te zabave čisto v<br />
redu, dokler trajajo ob normal<strong>ni</strong>h<br />
urah, ne pa da glasba iz zvoč<strong>ni</strong>kov<br />
ali »larman<strong>je</strong>« zbra<strong>ni</strong>h traja do<br />
dveh ponoči ali pa še dl<strong>je</strong>, tako da<br />
ne more spati tretjina va<strong>si</strong>. V<strong>si</strong>, ki<br />
se jim zdi tovrstno bu<strong>je</strong>n<strong>je</strong> sovaščanov<br />
ali sokrajanov zabavno, naj<br />
se ne začudijo, če se jim bo na zabavi<br />
mogoče pridružilo nekaj ljudi<br />
v modrih u<strong>ni</strong>formah. Prav za<strong>ni</strong>mivo<br />
pa <strong>je</strong>, kako naši ljud<strong>je</strong> v polnoč<strong>ni</strong>h<br />
urah postanejo nagluš<strong>ni</strong>, tako<br />
da morajo o čisto navad<strong>ni</strong>h stvareh<br />
vpiti drug drugemu na uho.<br />
V Ljutomeru se v soboto v večer<strong>ni</strong>h<br />
urah ra<strong>je</strong> ne podajajte na ulice,<br />
saj bodo te preplavile pošasti,<br />
vampirji, zombiji in mutanti.<br />
Če boste vseeno doživeli šok, se<br />
ne pritožujte in ne recite, da vas<br />
<strong>ni</strong>smo opozorili. Na Paradi pošasti<br />
namreč lahko sodelu<strong>je</strong>te le, če<br />
ste tudi sami ena od prej naštetih<br />
vrst. Edi<strong>ni</strong> <strong>problem</strong> <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> v prleškem<br />
osrčju tudi zunaj Grossmanovega<br />
festivala večkrat »<strong>ni</strong>ght of<br />
the living dead«.<br />
Do konca leta 60<br />
ortopedskih operacij<br />
Prihodn<strong>je</strong> leto ortopedski oddelek – V bol<strong>ni</strong>ci imajo prvič 101 zdrav<strong>ni</strong>ka<br />
Vodstvo Bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce Murska Sobota, zdrav<strong>ni</strong>ki in predstoj<strong>ni</strong>k kirurškega oddelka so predstavili ortopedske operativne posege,<br />
ki jih bodo odslej opravljali v domači bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci.<br />
Dolinska kanalizacija<br />
Uspešno tudi v Veliki Pola<strong>ni</strong><br />
Jaklin zadovol<strong>je</strong>n z napredkom pro<strong>je</strong>kta v treh občinskih naseljih<br />
Župan Občine Velika Polana Damijan Jaklin<br />
<strong>je</strong> predstavil pro<strong>je</strong>kt izgradn<strong>je</strong> kanalizaci<strong>je</strong><br />
in čistilne naprave v obči<strong>ni</strong>, ki <strong>je</strong><br />
del pro<strong>je</strong>kta Dolinska kanalizacija, ki <strong>je</strong><br />
skup<strong>ni</strong> pro<strong>je</strong>kt šestih pomurskih občin<br />
(Lendava, Beltinci, Dobrov<strong>ni</strong>k, Moravske<br />
Toplice, Razkriž<strong>je</strong> in Velika Polana). Na<br />
območju naselij Brezovica, Mala Polana<br />
in Velika Polana se tako izvajata vakuumska<br />
kanalizacija in priklop uporab<strong>ni</strong>kov<br />
Divjad in škoda<br />
v Obči<strong>ni</strong> Šalovci<br />
Občina Šalovci ne pokriva celotne<br />
površine lovišča Kompas, <strong>ampak</strong> 46<br />
odstotkov n<strong>je</strong>gove površine. Skup<strong>ni</strong><br />
obseg odvzema vseh vrst parkljaste<br />
divjadi v letu 2009 <strong>je</strong> znašal 716 kosov,<br />
kar <strong>je</strong> največ, odkar lovišče upravlja<br />
Zavod za gozdove (ZGS).<br />
Lovišče Kompas kot upravljavec<br />
ravna skladno z zakonskimi določili<br />
in ocenju<strong>je</strong> dejansko škodo, ki jo<br />
povzroča divjad. Škoda <strong>je</strong> odvisna tudi<br />
od rastišča, vrste kulture, obdelave,<br />
letine, cen pridelkov v preteklem<br />
letu ter vznemirjanja divjadi zaradi<br />
gobar<strong>je</strong>v in voz<strong>ni</strong>kov štirikoles<strong>ni</strong>kov.<br />
Povprečen let<strong>ni</strong> obseg odškod<strong>ni</strong>n na<br />
območju občine Šalovci v času pod<br />
upravljan<strong>je</strong>m ZGS znaša 35.000 evrov,<br />
škoda v letu 2008 <strong>je</strong> znašala 50.000<br />
evrov. Oškodovanec in lovišče se v veči<strong>ni</strong><br />
primerov sporazumeta, kar dokazu<strong>je</strong>jo<br />
primeri, ki jih rešu<strong>je</strong> komi<strong>si</strong>ja za<br />
ocen<strong>je</strong>van<strong>je</strong> škode na drugi stopnji, ki jo<br />
imenu<strong>je</strong> mi<strong>ni</strong>strstvo.<br />
Ne drži trditev, da škode, ki jih<br />
povzroča divjad, naraščajo, odkar<br />
upravlja lovišče ZGS. Razlog za obseg<br />
škod v letu 2008 <strong>je</strong> cena koruze<br />
preteklega leta, ki <strong>je</strong> bila osnova za<br />
odškod<strong>ni</strong>ne v tem letu. Problem lovišča<br />
Kompas <strong>je</strong>, da pretež<strong>ni</strong> del škode<br />
povzročijo divji prašiči.<br />
Lovišče Kompas <strong>je</strong> z Zakonom o<br />
divjadi in lovstvu ustanovila Vlada RS<br />
in ga dala v upravljan<strong>je</strong> ZGS. Lovišče<br />
Kompas leži v škodno zelo občutljivem<br />
prostoru, saj <strong>je</strong> meja z Madžarsko<br />
dolga 30 kilometrov. Ne glede na to,<br />
<strong>kdo</strong> <strong>je</strong> oz. bo upravljavec lovišča, se bo<br />
v teh razmerah srečeval z ogrom<strong>ni</strong>m<br />
<strong>problem</strong>om škod. Lovišče Kompas ima<br />
orga<strong>ni</strong>zacijo zaposle<strong>ni</strong>h revir<strong>ni</strong>h lovcev<br />
in s tem <strong>si</strong>stem, ki omogoča učinkovito<br />
reševan<strong>je</strong> škod<strong>ni</strong>h primerov.<br />
Lovišče vzdržu<strong>je</strong> 40 hektar<strong>je</strong>v<br />
kmetijskih površin, ki jih obdelu<strong>je</strong><br />
kot krmne površine, namen<strong>je</strong>ne<br />
divjadi. Lovišče želi dodatno na<strong>je</strong>ti<br />
površine, vendar so jih le redki<br />
last<strong>ni</strong>ki pripravl<strong>je</strong><strong>ni</strong> dati v upravljan<strong>je</strong>.<br />
Nasprotno se pojavljajo posamez<strong>ni</strong>ki,<br />
ki ne potrebu<strong>je</strong>jo pridelka, <strong>ampak</strong><br />
samo subvencijo in čim <strong>ni</strong>ž<strong>je</strong> stroške<br />
obdelave.<br />
Naloge lovišča Kompas Peskovci, ki<br />
se tičejo <strong>problem</strong>a škod v letu 2010,<br />
so: vzdrževan<strong>je</strong> krm<strong>ni</strong>h površin v<br />
obsegu 40 hektar<strong>je</strong>v, izvajan<strong>je</strong> načrta<br />
odvzema vseh vrst divjadi s poudarkom<br />
na intenzivnem celoletnem odstrelu<br />
divjih prašičev, skrb za prihodek<br />
lovišča, korektna obravnava škod<strong>ni</strong>h<br />
primerov, nakazilo dogovor<strong>je</strong><strong>ni</strong>h<br />
odškod<strong>ni</strong>n in na mi<strong>ni</strong>strstvu zahtevati<br />
možnost izvajanja celoletnega lova na<br />
mlado <strong>je</strong>lenjad.<br />
Branko Vajndorfer, LPN Kompas Peskovci<br />
Na vrsti vodovod za 240 gospodinjstev v Gornjih Črncih, Korovcih, Domajincih in Topolovcih<br />
Druga faza cankovskega vodovoda<br />
Vložena vloga za izdajo gradbenega dovol<strong>je</strong>nja za izgradnjo druge faze sekundarnega vodovodnega omrežja<br />
Prejšnji teden <strong>je</strong> specialist ortoped Slavko<br />
Kramberger v Sploš<strong>ni</strong> bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci Murska<br />
Sobota pri dveh pacientih opravil<br />
prvi ortopedski operaciji kolka oziroma<br />
kolena. »To, da smo ortopedijo približali<br />
pomurskim pacientom in jo izvajajmo<br />
v domači bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci, <strong>je</strong> velika pridobitev<br />
in naša dolgoletna želja,« <strong>je</strong> ob tem povedal<br />
direktor bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce Bojan Korošec.<br />
Še letos bodo opravili skupno 30 operacij<br />
kolena in prav toliko kolka, s 1. januar<strong>je</strong>m<br />
pa načrtu<strong>je</strong>jo ortopedski oddelek<br />
in dodatne zaposlitve ortopedov.<br />
V letošn<strong>je</strong>m letu <strong>je</strong> pridobila soboška<br />
bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ca na nacionalnem razpisu sredstva<br />
v viši<strong>ni</strong> 700 tisoč evrov in ortopedski<br />
operativ<strong>ni</strong> program za 30 endoprotez<br />
kolka in 30 endoprotez kolena, ki jih bo v<br />
tej bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci izvajal Slavko Kramberger.<br />
To <strong>je</strong> velika pridobitev za soboško bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>co<br />
in paciente, ki prihajajo iz te regi<strong>je</strong>,<br />
tovrstne zdravstvene storitve pa so<br />
jim ponudili v drugih bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>cah in centrih<br />
po Slove<strong>ni</strong>ji. Poleg tega se bo skrajšala<br />
tudi dolga čakalna vrsta.<br />
Da bo lahko odslej operiral v soboški<br />
bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci, k<strong>je</strong>r bo zaposlen, <strong>je</strong> zadovol<strong>je</strong>n<br />
tudi Kramberger, ki <strong>je</strong> delal v mariborski<br />
bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci in se <strong>je</strong> s pomurskimi<br />
pacienti srečeval 25 let. »Pomembno <strong>je</strong>,<br />
da za ortopedijo stoji tudi dobra baza<br />
kirurgi<strong>je</strong>, ki jo soboška bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ca ima.«<br />
Poudaril pa <strong>je</strong> tudi, da <strong>je</strong> pomembno, da<br />
se ljudem približajo ortopedija in druge<br />
zdravstvene storitve in da se s tem poveča<br />
dostopnost do zdravstve<strong>ni</strong>h storitev,<br />
kar <strong>je</strong> ena od temelj<strong>ni</strong>h človekovih<br />
pravic.<br />
Doslej so v Bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci Murska Sobota<br />
opravljali le manjše ortopedske posege<br />
v ortopedski ambulanti in v okviru kirurške<br />
dejavnosti, z dodat<strong>ni</strong>m programom<br />
pa bodo pokrivali obsežnejši del<br />
ortopedskih dejavnosti. »Večjih ortopedskih<br />
posegov <strong>ni</strong>smo opravljali, ker<br />
<strong>ni</strong>smo imeli možnosti, pa tudi kadrovsko<br />
<strong>ni</strong>smo mogli sledili potrebam,« <strong>je</strong><br />
povedal Milan Nemeš, predstoj<strong>ni</strong>k kirurškega<br />
oddelka. S prihodom Krambergerja<br />
pa so se okrepili po izkušnjah,<br />
posvečali pa se bodo lahko tudi ortopedski<br />
protetiki.<br />
Trenutno <strong>je</strong> v soboški bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci zaposlen<br />
101 zdrav<strong>ni</strong>k, kar <strong>je</strong> prvič, da <strong>je</strong><br />
zdrav<strong>ni</strong>kov več kot sto, med njimi pa na<br />
ortopediji delajo dva ortopeda specialista,<br />
en specializant in en pogodbe<strong>ni</strong><br />
ortoped. Poleg omen<strong>je</strong><strong>ni</strong>h ortopedskih<br />
operativ<strong>ni</strong>h posegov, ki jih bodo izvedli<br />
še letos, za prihodn<strong>je</strong> leto načrtu<strong>je</strong>jo ortopedski<br />
oddelek in dodatno zaposlitev<br />
ortopeda.<br />
A. Nana Rituper Rodež<br />
po gravitacijski kanalizaciji do vakuumskih<br />
jaškov. Med nasel<strong>je</strong>ma Velika Polana<br />
in Mala Polana sta bili zgra<strong>je</strong><strong>ni</strong> tudi<br />
vakuumska postaja in čistilna naprava.<br />
Predvidena <strong>je</strong> še gradnja primar<strong>ni</strong>h vodov<br />
v dolži<strong>ni</strong> 9.646 metrov. Pro<strong>je</strong>kt prav<br />
tako predvideva priključitev kanalizaci<strong>je</strong><br />
na čistilno napravo z zmogljivostjo 2000<br />
populacijskih enot. Z izgradnjo kanalizaci<strong>je</strong><br />
in nove čistilne naprave bo omogočeno<br />
odvajan<strong>je</strong> in čiščen<strong>je</strong> odpadne komunalne<br />
vode za 1511 prebivalcev. Trenutno<br />
<strong>je</strong> na kanalizacijski <strong>si</strong>stem priključe<strong>ni</strong>h<br />
214 gospodinjstev v Veliki Pola<strong>ni</strong>. Vrednost<br />
pro<strong>je</strong>kta v Veliki Pola<strong>ni</strong> znaša nekaj<br />
več kot štiri milijone evrov, vrednost<br />
celotnega pro<strong>je</strong>kta Dolinska kanalizacija,<br />
ki naj bi bil končan leta 2013, pa <strong>je</strong> dobrih<br />
27 milijonov evrov.<br />
T. M.<br />
Fotografija A. Nana Rituper Rodež<br />
Na minuli seji občinskega sveta Občine<br />
Cankova <strong>je</strong> bila ena najpomembnejših<br />
zadev vsekakor obravnava in<br />
spre<strong>je</strong>m sklepa o potrditvi DIIP-a za<br />
sekundarno vodovodno omrež<strong>je</strong> Občine<br />
Cankova – faza II.<br />
Končana <strong>je</strong> izdelava pro<strong>je</strong>ktne dokumentaci<strong>je</strong><br />
še za sekundarno vodovodno<br />
omrež<strong>je</strong> za nasel<strong>je</strong> Krašči.<br />
Tako <strong>je</strong> lahko občina 9. julija podala<br />
vlogo za izdajo gradbenega dovol<strong>je</strong>nja<br />
na Uprav<strong>ni</strong> enoti Murska Sobota.<br />
Skupna dolžina načrtovanega vodovodnega<br />
omrežja bo 12.338 metrov,<br />
z njim pa bodo rešili <strong>problem</strong>e z<br />
vodo kar 970 ljudi in 240 gospodinjstev.<br />
Gre za pro<strong>je</strong>kt, ki <strong>je</strong> nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />
izgradn<strong>je</strong> vodovodnega omrežja v<br />
tej zahod<strong>ni</strong> prekmurski obči<strong>ni</strong> ob reki<br />
Kuč<strong>ni</strong>ci. Prav te va<strong>si</strong> so v suš<strong>ni</strong>h obdobjih<br />
močno odvisne od vode, ki jim jo<br />
pripel<strong>je</strong>jo ga<strong>si</strong>lci. Uprava Občine Cankova<br />
<strong>je</strong> pridobila večino dovol<strong>je</strong>nj last<strong>ni</strong>kov<br />
zemljišč, po katerih bo potekal<br />
sekundar<strong>ni</strong> vodovod v naseljih<br />
Gornji Črnci, Korovci, Krašči, Domajinci<br />
in Topolovci, za uspešno izvedbo<br />
priprav in za pridobitev sredstev<br />
pa <strong>je</strong> skrbela pro<strong>je</strong>ktna skupina. Investicija<br />
Občine Cankova <strong>je</strong> tako pripravl<strong>je</strong>na,<br />
da se prijavi na prvi rok razpisa<br />
Evropskega sklada za regional<strong>ni</strong> razvoj,<br />
ki naj bi financiral 70,73 odstotka<br />
vseh stroškov oziroma čez 1,5 milijona<br />
evrov. Preostalih 29,27 odstotka<br />
potreb<strong>ni</strong>h sredstev oziroma čez 628<br />
tisoč evrov pa naj bi krili sami.<br />
Pravnomočno gradbeno dovol<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
naj bi dobili sredi avgusta, razpis za<br />
izbiro izvajalca bi bil objavl<strong>je</strong>n sredi<br />
oktobra, izvajalca bi izbrali v začetku<br />
prihodn<strong>je</strong>ga leta, tako da bi dela lahko<br />
začeli že marca 2011. leta.<br />
Bernarda B. Peček<br />
paberki
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
oglas<br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 7
8 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 kultura<br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Prekmurski večer na Ljubljanskem gradu<br />
Na Ljubljanskem gradu so se v sredo zvečer zbrali tam živeči Prekmurci,<br />
da bi skupaj začutili in doživeli prekmurski večer. Med drugim so zavrteli<br />
film Oča režiserja Vlada Škafarja, ki <strong>si</strong> ga bomo mi lahko ogledali<br />
28. in 29. avgusta v Dobrov<strong>ni</strong>ku in dan pozne<strong>je</strong> v Murski Soboti. Žal pri<br />
nas še <strong>ni</strong>smo videli nobenega Škafar<strong>je</strong>vega filma, ki velja za režiserja,<br />
ki v sovjih filmih pripovedu<strong>je</strong> o subtil<strong>ni</strong>h zgodbah. Nedvomno sta taka<br />
tudi film Otroci in Navad<strong>ni</strong> pogovori.<br />
Kitaristka Sanja Plohl najboljša v Cordobi<br />
Kla<strong>si</strong>čna kitaristka Sanja Plohl iz Radenec <strong>je</strong> zmagala na mednarodnem<br />
tekmovanju kitarskega festivala Cordoba v Špa<strong>ni</strong>ji. Gre za enega<br />
najpomembnejših kitarskih festivalov na svetu, ki vsako leto gosti najuglednejše<br />
kitarske interprete kla<strong>si</strong>ke, flamenka, džeza in popularne<br />
glasbe. Žal ji pri nas ne bomo mogli prisluh<strong>ni</strong>ti prav kmalu, saj bo v naslednjih<br />
mesecih koncertirala po Špa<strong>ni</strong>ji (Barcelona, Sevilla, Albacete)<br />
in na treh koncertih na <strong>Ni</strong>zozemskem kot solistka z orkestrom.<br />
Čas za bran<strong>je</strong><br />
Poletne počit<strong>ni</strong>ce so čas, ko lahko<br />
pogoste<strong>je</strong> vzamemo v roke knjigo.<br />
Da ne boste obstali pred zaprtimi<br />
vrati knjiž<strong>ni</strong>ce, Pokrajinska in študijska<br />
knjiž<strong>ni</strong>ca <strong>je</strong> v ponedel<strong>je</strong>k in četrtek<br />
odprta od 12. do 19., v torek,<br />
sredo in petek pa od 7. do 15. ure.<br />
Poročilo nacionalnega programa<br />
za kulturo<br />
Skozi zor<strong>ni</strong><br />
kot kulture<br />
Tudi kulturo zaznamovala rece<strong>si</strong>ja – Pomurju<br />
1,77 odstotka slovenske kulturne pogače<br />
Čeprav <strong>si</strong><br />
nacional<strong>ni</strong><br />
kultur<strong>ni</strong> program<br />
prizadeva za<br />
razpore<strong>je</strong>nost<br />
kultur<strong>ni</strong>h središč,<br />
<strong>je</strong> kulturo<br />
dogajan<strong>je</strong><br />
skoncentrirano v<br />
osrednji Slove<strong>ni</strong>ji.<br />
Fotografija A. Nana Rituper Rodež<br />
Poročilo o izvajanju Nacionalnega<br />
programa za kulturo (NPK), ki ga <strong>je</strong><br />
objavilo Mi<strong>ni</strong>strstvo za kulturo, analizira<br />
področ<strong>je</strong> delovanja in stanja<br />
kulture v slovenskem prostoru v letu<br />
2009. Gre za temelj<strong>ni</strong> strateški dokument<br />
slovenske kulturne politike, napisan<br />
za obdob<strong>je</strong> 2008–2011, s katerim<br />
se opredelju<strong>je</strong>jo načela, cilji, prioritete<br />
in ukrepe, ki naj spodbujajo ustvarjalnost<br />
v Republiki Slove<strong>ni</strong>ji na različ<strong>ni</strong>h<br />
področjih kulture.<br />
Ugotavljajo, da <strong>je</strong> bilo treba minulo<br />
leto tudi v kulturi delovati v poseb<strong>ni</strong>h<br />
okoliščinah, ki sta jih zaznamovali<br />
gospodarska kriza in rece<strong>si</strong>ja. Vodstva<br />
jav<strong>ni</strong>h zavodov poročajo, da so tež<strong>je</strong><br />
prihajala do sponzorskih in donatorskih<br />
sredstev, manj pa <strong>je</strong> bilo tudi prihodkov<br />
od vstop<strong>ni</strong>c. Manj sredstev<br />
so bila zaradi podobnega vzroka deležna<br />
tudi druga kulturna društva in<br />
skupine.<br />
Čeprav se <strong>je</strong> število kultur<strong>ni</strong>h dogodkov<br />
in dogajanja zmanjšalo, so<br />
vseeno zabeležili nekaj vrhunskih in<br />
izstopajočih dogodkov. Sicer <strong>ni</strong> znano,<br />
<strong>kdo</strong> <strong>je</strong> delal izbor in po kakš<strong>ni</strong>h kriterijih,<br />
med izstopajoče kulturne dogodke<br />
v slovenskem prostoru pa sta<br />
se uvrstila predstava Srh Matjaža Fariča<br />
in likovna razstava Victorja Vasarelyja<br />
v Lendavi.<br />
V NPK spodbujajo razpore<strong>je</strong>nost<br />
kultur<strong>ni</strong>h žarišč po vsem ozemlju, v<br />
prak<strong>si</strong> pa <strong>ni</strong> vselej tako. Na obrobju <strong>je</strong><br />
dogajanja manj in kulturne instituci<strong>je</strong><br />
so skoncentrirane v osrednji Slove<strong>ni</strong>ji.<br />
Iz državnega proračuna gre za kulturo<br />
v osrednjo slovensko regijo 69 odstotkov<br />
vseh sredstev od 200 milijonov<br />
evrov, drugo pa <strong>si</strong> razdelijo regi<strong>je</strong>.<br />
Pomurska na primer prejme 1,77 odstotka<br />
slovenske kulturne pogače.<br />
Dobro pa <strong>je</strong> poskrbl<strong>je</strong>no za mrežo<br />
knjiž<strong>ni</strong>c, prav tako jav<strong>ni</strong> sklad za ljubiteljsko<br />
kulturo v sodelovanju z občinami<br />
in ljubiteljskimi kultur<strong>ni</strong>mi društvi<br />
pomembno vpliva na dvigovan<strong>je</strong><br />
kulturne rav<strong>ni</strong> v slovenskih regijah<br />
in na podeželju. Vendar so te skupine<br />
še najbolj odvisne od lastnega dela<br />
in pripravl<strong>je</strong>nosti lokal<strong>ni</strong>h skupnosti.<br />
Glede financiranja v kulturo, v ohranjan<strong>je</strong><br />
kulturne dediščine in kulturne<br />
programe pa <strong>je</strong> soboška mestna občina<br />
po viši<strong>ni</strong> vlaganja občinskih sredstev<br />
med enajstimi mest<strong>ni</strong>mi občinami<br />
na predzadn<strong>je</strong>m mestu.<br />
Čeprav ima kulturno mi<strong>ni</strong>strstvo<br />
Evropsko prestol<strong>ni</strong>co kulture 2012<br />
med prednost<strong>ni</strong>mi nalogami in na<br />
pro<strong>je</strong>kt gleda kot na razvojno priložnost<br />
celotne regi<strong>je</strong>, ji v tem poročilu<br />
ne name<strong>ni</strong>jo pomembnejše pozornosti.<br />
Le da za EPK <strong>ni</strong>so name<strong>ni</strong>li 50<br />
tisoč evrov rezervira<strong>ni</strong>h sredstev, ker<br />
Mestna občina Maribor kot no<strong>si</strong>lec<br />
pro<strong>je</strong>kta zan<strong>je</strong> <strong>ni</strong> zapro<strong>si</strong>la.<br />
V poročilu so avtorji tudi zapisali,<br />
da vrednoten<strong>je</strong> izvajanja NPK-ja <strong>ni</strong><br />
tako enostavno in enoznačno in da <strong>je</strong><br />
kulturo mogoče opazovati z mnogih<br />
zor<strong>ni</strong>h kotov in jo vrednotiti sub<strong>je</strong>ktivno,<br />
po drugi stra<strong>ni</strong> pa se v Slove<strong>ni</strong>ji<br />
sreču<strong>je</strong>mo s pomanjkan<strong>je</strong>m celovitih<br />
podatkov o kulturi.<br />
A. Nana Rituper Rodež<br />
6. Grossmannov festival filma in vina v Ljutomeru<br />
Vinopiri odprli festival<br />
Vitomir Kaučič predstavil tretji celovečerec – Napol<strong>ni</strong>li kulturno dvorano<br />
Premiera celovečernega filma Vinopiri:<br />
Ledena trgatev režiserja, scenarista<br />
in domačina Vitomirja Kaučiča<br />
<strong>je</strong> bila eden od osrednjih dogodkov,<br />
s katerim so v Ljutomeru odprli letošnji<br />
Grossmanov festival filma in vina.<br />
Že šesto leto zapored ga pripravljajo<br />
v Ljutomeru, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> pred 106 leti dr.<br />
Karol Grossmann posnel prve metre<br />
filmskega traku. Do sobote se bo na<br />
različ<strong>ni</strong>h lokacijah zvrstilo 70 dogodkov,<br />
prikazali bodo 25 celovečer<strong>ni</strong>h<br />
filmov, najboljšim filmom pa bodo<br />
podelili hude mačke.<br />
Film Vinopiri: Ledena trgatev, ki so<br />
ga opredelili tudi kot horror komedijo,<br />
<strong>je</strong> nastal v produkciji Filmske prakse<br />
Plan 9, nastopili pa so igralci, ki s<br />
filmom <strong>ni</strong>majo večjih profe<strong>si</strong>onal<strong>ni</strong>h<br />
izkušenj. Režiser in scenarist filma <strong>je</strong><br />
domačin Vitomir Kaučič, po izobrazbi<br />
akademski slikar, ki se tokrat predstavlja<br />
s svojim tretjim celovečer<strong>ni</strong>m<br />
filmom, prvi <strong>je</strong> bil Vinopiri: Blutvajnšpicer<br />
saga in lanskolet<strong>ni</strong> Korpus Krispi.<br />
Kaučič <strong>je</strong> film tudi posnel, napisal<br />
besedilo in ga zmontiral. Film <strong>je</strong> v prlešči<strong>ni</strong><br />
in, zaradi glavne igralke, tudi<br />
v prekmuršči<strong>ni</strong> z angleškimi podnapi<strong>si</strong>.<br />
Gre za srhljivo in napeto zgodbo,<br />
k<strong>je</strong>r kriminalista <strong>Ni</strong>na (Maja Halb) in<br />
Milan (Miloš Bavec) preisku<strong>je</strong>ta umor<br />
najst<strong>ni</strong>ce Mi<strong>je</strong>, med njima pa se plete<br />
tudi ljubezenska zgodba. Pojavljajo se<br />
nova in nova trupla, preiskava pa se<br />
sprevrže v obupen boj s krvoloč<strong>ni</strong>mi<br />
in alkohola želj<strong>ni</strong>mi mrač<strong>ni</strong>mi <strong>si</strong>lami.<br />
Nepojasn<strong>je</strong><strong>ni</strong> umori se izmikajo racional<strong>ni</strong>m<br />
rešitvam, vsem žrtvam pa <strong>je</strong><br />
skupno edino to, da imajo ugriz in da<br />
Vitomir Kaučič, režiser in scenarist: »Film Vinopiri: Ledena trgatev se navezu<strong>je</strong> na<br />
prvi film Vinopiri: Blutvajnšpicer saga. V tem času smo posneli nekaj krajših filmov<br />
in en celovečerec ter <strong>si</strong> pridobili dodatna znanja in vedenja o filmu, tako da smo<br />
se spet lotili te tematike, s tem da smo <strong>si</strong> v novem filmu zgodbo bolj kompleksno<br />
zastavili. Žanrsko <strong>ni</strong> čista grozljivka, mislim, da film bolj flirta s kakš<strong>ni</strong>m krimičem.<br />
Film <strong>je</strong> prire<strong>je</strong>n specifikam <strong>ni</strong>zkoproračunskih filmov, ko <strong>je</strong> treba balan<strong>si</strong>rati med<br />
tem, kaj so sposob<strong>ni</strong> igralci in kakšne možnosti imaš. Večji poudarek smo dali<br />
tudi fotografiji in teh<strong>ni</strong>ki, s katero smo snemali. Čeprav snemamo z zastarelo<br />
tehnologijo, imamo ambici<strong>je</strong>, da bi nekoč film posneli z novejšo tehnologijo. Dobili<br />
smo nekaj sponzorskih sredstev, v glavnem pa sem film financiral iz lastnega žepa.<br />
Do nasledn<strong>je</strong>ga leta pa ver<strong>je</strong>tno ne bom posnel novega filma.«<br />
so pile alkohol. To <strong>je</strong> vinorod<strong>ni</strong> okoliš,<br />
zakaj potem ne bi pili, lahko slišimo<br />
v filmu, k<strong>je</strong>r se prekupču<strong>je</strong> z vinogradi,<br />
odločil<strong>ni</strong> trenutki pa so za točilno<br />
mizo ali v vinskih kleteh. S poseb<strong>ni</strong>mi<br />
pri<strong>je</strong>mi se vinopir<strong>je</strong>m skuša upreti<br />
brezobzir<strong>ni</strong> policist El Mehcun, po<br />
n<strong>je</strong>govem posredovanju pa število<br />
trupel in vinopir<strong>je</strong>v še naraste.<br />
Drugi roman San<strong>je</strong> Vičar že na policah<br />
Težave? Ne, <strong>problem</strong>i<br />
Mladinski roman zmagovalke dijaškega eseja<br />
Tri leta po izidu prvega romana Ljutomerčanke<br />
San<strong>je</strong> Vičar z naslovom Julija,<br />
ki <strong>je</strong> pisateljico označil kot najmlajšo<br />
slovensko romanopisko, <strong>je</strong> pred kratkim<br />
izšel n<strong>je</strong>n drugi roman Težave? Ne,<br />
<strong>problem</strong>i. Samozavestna osemnajstlet<strong>ni</strong>ca<br />
<strong>je</strong> tudi letošnja zmagovalka dijaškega<br />
eseja.<br />
»Najprej <strong>je</strong> nastala knjiga in nato <strong>je</strong> ta<br />
dobila naslov, ki sovpada z vsebino, ki <strong>je</strong><br />
v n<strong>je</strong>j,« <strong>je</strong> povedala temnooka Sanja. Če<br />
v n<strong>je</strong>nem prvem mladinskem romanu<br />
Julija, ki ga <strong>je</strong> napisala še kot osnovnošolka,<br />
beremo o brezskrbnem živl<strong>je</strong>nju<br />
mladih ljudi, <strong>je</strong> drugo delo temu pravo<br />
nasprot<strong>je</strong>. Preskok iz osnovne v srednjo<br />
šolo <strong>je</strong> velikanski in to se kaže na dijakih.<br />
Po avtoriči<strong>ni</strong>h besedah: »Srednja<br />
šola? Vržen <strong>si</strong> v svet odraslih in moraš<br />
zaplavati po svojih močeh.«<br />
Še vedno pa na svet ljubez<strong>ni</strong> tako kot<br />
n<strong>je</strong>na literarna junakinja Petra gleda<br />
s svetlim hrepenen<strong>je</strong>m, z željo po nasprotnem<br />
spolu. Sanja Vičar v svo<strong>je</strong>m<br />
zadn<strong>je</strong>m delu v ospred<strong>je</strong> postavlja najst<strong>ni</strong>ško<br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, ki zahteva moč, da se<br />
upremo števil<strong>ni</strong>m vplivom, ki breme<strong>ni</strong>jo<br />
mladega človeka. Mnogi od <strong>problem</strong>ov<br />
bežijo, kot <strong>je</strong> to storil Jure v romanu.<br />
Neredki posežejo po mamljivih<br />
substancah, kot <strong>je</strong> primer tragičnega<br />
lika Man<strong>je</strong>. V romanu zasledimo večne<br />
konflikte najst<strong>ni</strong>kov in njihovih staršev,<br />
ki <strong>si</strong> želijo imeti najidealnejše otroke.<br />
»Če <strong>je</strong> v šoli vse v redu, bo že šlo,« <strong>je</strong><br />
pogost stavek starejših in tudi dijakov.<br />
Mnogokrat po seštetih peticah ocenju<strong>je</strong>mo<br />
najst<strong>ni</strong>ke in tako tudi o<strong>ni</strong> sebe. Bo<br />
potem tisti, ki ima dobre ocene, najboljši,<br />
najprijaznejši in čez desetletja najuspešnejši?<br />
Ob tem pa pozabljamo na<br />
svo<strong>je</strong> dobre lastnosti in nadar<strong>je</strong>nosti, ki<br />
jih v sebi no<strong>si</strong> vsak človek. Sanja <strong>je</strong> izjavila,<br />
da naj bo naše gledan<strong>je</strong> na svet optimistično,<br />
in ver<strong>je</strong>ti moramo v lastne<br />
uspehe, dosežene z delom. Nadal<strong>je</strong>vala<br />
<strong>je</strong>: »Težave razumem kot nekaj vsakdan<strong>je</strong>ga.<br />
Te se lahko rešijo brez posledic<br />
in <strong>ni</strong>majo velikega vpliva na nas.« In<br />
kaj s <strong>problem</strong>i? »V reševan<strong>je</strong> <strong>problem</strong>ov<br />
<strong>je</strong> vedno vplete<strong>ni</strong>h več ljudi; za sabo pa<br />
puščajo posledice.« Skoraj <strong>ni</strong> slovenskega<br />
pisatelja, ki bi v svojih delih tako jasno<br />
kot Sanja opisoval stan<strong>je</strong> smrti. Pri<br />
Film Vinopiri: Ledena trgatev <strong>je</strong> posnet<br />
z mi<strong>ni</strong>mal<strong>ni</strong>mi sredstvi in z veliko<br />
entuziazma, razkriva pa za<strong>ni</strong>mivo<br />
zgodbo, duhovite dialoge, ki so nabiti<br />
tudi z lokal<strong>ni</strong>m humor<strong>je</strong>m in forami.<br />
Publika v nabito pol<strong>ni</strong> dvora<strong>ni</strong> Kulturnega<br />
doma <strong>je</strong> film nagradila z buč<strong>ni</strong>m<br />
aplavzom.<br />
A. Nana Rituper Rodež<br />
Pisateljica Sanja Vičar velja za eno<br />
najmlajših slovenskih romanopisk.<br />
tem <strong>je</strong> Sanja brez zadržkov opisala smrt<br />
mlade Man<strong>je</strong> in ob tem doživljan<strong>je</strong> n<strong>je</strong><strong>ni</strong>h<br />
najdražjih. Nemalokrat pa <strong>je</strong> med<br />
pisan<strong>je</strong>m padla v krizo, ko ji <strong>je</strong> za pisan<strong>je</strong><br />
zmanjkalo idej. Problem <strong>je</strong> nastal<br />
tudi zaradi pomanjkanja časa, saj<br />
so šolski testi in spraševanja zahtevali<br />
svo<strong>je</strong>. Ko ustvarja, se v večer<strong>ni</strong> tiši<strong>ni</strong><br />
najra<strong>je</strong> usede za mizo. Potem se sreču<strong>je</strong><br />
s svojimi junaki, ki jih <strong>je</strong> bistveno manj<br />
kot v prvem delu. N<strong>je</strong>ne osebe pa imajo<br />
natančno izpeljane dialoge, njihova<br />
komu<strong>ni</strong>kacija <strong>je</strong> globlja. Brez dvoma <strong>je</strong><br />
n<strong>je</strong>no delo, da zapiše svo<strong>je</strong> občutke in<br />
jih ponudi v bran<strong>je</strong>, pogumno dejan<strong>je</strong>.<br />
Bojan Zadravec<br />
Fotografija A. Nana Rituper Rodež<br />
Fotografija Bojan Zadravec
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Kolesarji pod drobnogledom policistov<br />
kro<strong>ni</strong>ka<br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 9<br />
okc poroča<br />
Po predpi<strong>si</strong>h tudi s kolesom<br />
Kazen za vožnjo po kolesarski stezi v napačno smer <strong>je</strong> 120 evrov, za nedržan<strong>je</strong> krmila pa 80<br />
Z izjavo za javnost so se ogla<strong>si</strong>li predstav<strong>ni</strong>ki<br />
Slovenske kolesarske zveze.<br />
Prepriča<strong>ni</strong> so, da se <strong>je</strong> povečala policijska<br />
strogost do kolesar<strong>je</strong>v. Kot so<br />
zapisali, policija najpogoste<strong>je</strong> sankcio<strong>ni</strong>ra<br />
vožnjo v nasprot<strong>ni</strong> smeri kolesarske<br />
steze. »S kaznovan<strong>je</strong>m kolesar<strong>je</strong>v<br />
se ne razrešu<strong>je</strong> osnovnega<br />
<strong>problem</strong>a, to <strong>je</strong> neure<strong>je</strong>na kolesarska<br />
Pazite na kolo<br />
Tatvine koles so dokaj pogosto<br />
kaz<strong>ni</strong>vo dejan<strong>je</strong>. Zelo pomembno<br />
<strong>je</strong> preventivno obnašan<strong>je</strong> njihovih<br />
last<strong>ni</strong>kov in uporab<strong>ni</strong>kov.<br />
Zato tudi policisti svetu<strong>je</strong>jo: kolo,<br />
ki dl<strong>je</strong> časa <strong>ni</strong> v uporabi, hra<strong>ni</strong>te<br />
v zaklen<strong>je</strong>nem prostoru; če<br />
morate kolo pustiti na prostem,<br />
naj bo prostor obljuden in dobro<br />
razsvetl<strong>je</strong>n; zakle<strong>ni</strong>te ga z dobro<br />
ključav<strong>ni</strong>co, še bol<strong>je</strong> pa <strong>je</strong>, če ga<br />
priklenete k ograji; zapišite <strong>si</strong><br />
podatke o kolesu; če vam ukradejo<br />
kolo, tatvino prijavite policiji<br />
in ob prijavi posredujte policistu<br />
vse podatke, ki jih bo od vas<br />
zahteval. Še to: ko prijavijo krajo,<br />
vedo oškodovanci navadno povedati<br />
le znamko in barvo svo<strong>je</strong>ga<br />
kolesa, drugih podatkov pa ne,<br />
kar policiji dodatno otežu<strong>je</strong> raziskovan<strong>je</strong><br />
teh dejanj.<br />
Murskosoboško Avto-moto društvo<br />
(AMD) Štefana Kovača ima novega<br />
predsed<strong>ni</strong>ka. To <strong>je</strong> Jože Škrilec, <strong>si</strong>cer<br />
diplomira<strong>ni</strong> inže<strong>ni</strong>r prometa. Va<strong>je</strong>ti <strong>je</strong><br />
prevzel od Franca Čar<strong>ni</strong>ja. Društvo <strong>je</strong><br />
bilo ustanovl<strong>je</strong>no oktobra 1948. leta in<br />
danes šte<strong>je</strong> okrog 6000 članov. »Eden<br />
od mojih cil<strong>je</strong>v <strong>je</strong> vsekakor nadal<strong>je</strong>vati<br />
preventivno in izobraževalno<br />
dejavnost. Želimo tudi promovirati<br />
avto-moto šport in nadal<strong>je</strong>vati sodelovan<strong>je</strong><br />
s tekmovalci, ki tekmu<strong>je</strong>jo<br />
pod imenom našega društva. Eden od<br />
pomemb<strong>ni</strong>h cil<strong>je</strong>v <strong>je</strong> tudi, da bi <strong>postal</strong>i<br />
naši prostori v Noršinski ulici v<br />
Murski Soboti stičišče vseh naših članov<br />
in tistih, ki bi <strong>si</strong> to želeli postati,«<br />
<strong>je</strong> pojas<strong>ni</strong>l novi prvi mož društva. Načrtova<strong>ni</strong>h<br />
imajo kar nekaj pro<strong>je</strong>ktov.<br />
Prvi so že preventivne dejavnosti ob<br />
začetku novega šolskega leta. »Največji<br />
poudarek v prihodn<strong>je</strong> pa bo na obnovitvi<br />
proge za motokros v Mačkovcih.<br />
Vožnja po brezpotjih <strong>je</strong> vse bolj<br />
popularna, zato smo se odločili, da <strong>je</strong><br />
nujno, da progo za motokros v Mačkovcih<br />
vrnemo na stara pota, ko <strong>je</strong> veljala<br />
za eno lepših prog. Sama proga<br />
<strong>je</strong> tudi sedaj dobro vzdrževana in zelo<br />
atraktivna, treba pa bo urediti pripadajoče<br />
ob<strong>je</strong>kte. V nasledn<strong>je</strong>m letu želimo<br />
pridobiti tudi katero od dirk in<br />
tako mlajšim generacijam predstaviti<br />
ta dinamič<strong>ni</strong> in adrenalinski šport.<br />
Starejši se še spom<strong>ni</strong>jo, kako dobro<br />
so bile obiskane motokros dirke pred<br />
leti. Naša želja <strong>je</strong>, da bi ljud<strong>je</strong> ponovno<br />
v tako velikem številu kot nekoč<br />
prihajali na motokros v Mačkovce,«<br />
Poleti se poveča število kolesar<strong>je</strong>v, zato so policisti <strong>postal</strong>i pozornejši na to, ali<br />
upoštevajo cestnoprometne predpise.<br />
AMD Štefana Kovača Murska Sobota<br />
Motokros progo<br />
na stara pota<br />
Novi predsed<strong>ni</strong>k društva <strong>je</strong> <strong>postal</strong> Jože Škrilec –<br />
Velik poudarek preventivi in izobraževanju<br />
Otroški sedež<br />
reševal<strong>ni</strong> postaji<br />
AMD Štefana Kovača <strong>je</strong> podarilo<br />
otroška sedeža medicinskim<br />
reševalcem v murskosoboškem<br />
zdravstvenem domu. Urgent<strong>ni</strong><br />
zdrav<strong>ni</strong>k Sebastijan Piberl, vodja<br />
službe nujne pomoči Murska Sobota,<br />
<strong>je</strong> povedal, da ekipa, ki gre<br />
na intervencijo, če ima podatek,<br />
da <strong>je</strong> udeležen otrok, potem sedež<br />
da v reševal<strong>ni</strong> avtomobil. Za<br />
lepo gesto se <strong>je</strong> društvu že zahvalil.<br />
»Na ta način smo pripomogli,<br />
da se bodo tudi otroci, ki se morajo<br />
prepeljati z reševal<strong>ni</strong>m vozilom,<br />
vozili varno in udobno v<br />
otroških varnost<strong>ni</strong>h sedežih,« <strong>je</strong><br />
dodal Jože Škrilec.<br />
<strong>je</strong> razložil Škrilec. Stalen pro<strong>je</strong>kt <strong>je</strong><br />
Točka vza<strong>je</strong>mnosti, k<strong>je</strong>r zbirajo in<br />
podarjajo rabl<strong>je</strong>ne otroške avtosedeže.<br />
»Glav<strong>ni</strong> namen akci<strong>je</strong> <strong>je</strong>, ozaveščan<strong>je</strong><br />
udeležencev v cestnem prometu<br />
o tem, kako pomembna <strong>je</strong> uporaba<br />
varnostnega sedeža in kakš<strong>ni</strong>m nevarnostim<br />
<strong>je</strong> izpostavl<strong>je</strong>n otrok, ki<br />
varnostnega sedeža ne uporablja. Ob<br />
tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem,<br />
ki so otroške sedeže darovali, in jim<br />
sporočil, da so s to pleme<strong>ni</strong>to gesto<br />
omogočili varno udeležbo v prometu<br />
mar<strong>si</strong>kateremu otroku,« <strong>je</strong> še dejal<br />
sogovor<strong>ni</strong>k.<br />
Andrej Bedek<br />
infrastruktura. Ljudem se tako prepreču<strong>je</strong>,<br />
da bi pogoste<strong>je</strong> uporabljali<br />
kolo kot najcenejše in najmanj škodljivo<br />
prevozno sredstvo, ter spodbuja<br />
nadaljnjo uporabo avtomobilov. Prikriva<br />
se tudi dejstvo, da so avtomobili<br />
največja grožnja naši varnosti, zdravju,<br />
okolju in ekonomskemu razvoju.<br />
Ob tem se ustvarja še ozrač<strong>je</strong> napetosti,<br />
nezadovoljstva ter razdora med<br />
Divjad na pomurski avtocesti<br />
Najboljša rešitev<br />
so zele<strong>ni</strong> mostovi<br />
Div<strong>je</strong> živali prihajajo na avtocesto predvsem po<br />
uvozih in izvozih – Letno povozijo okoli sto živali<br />
Avtocestna ograja<br />
mora biti postavl<strong>je</strong>na<br />
tako, da udeležence<br />
v prometu optimalno<br />
varu<strong>je</strong> pred nevarnostmi,<br />
ki so jim izpostavl<strong>je</strong><strong>ni</strong><br />
med vožnjo.<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
kolesarji in drugimi udeleženci v prometu,«<br />
so zapisali v precej kritičnem<br />
sporočilu za javnost. Policisti odgovarjajo,<br />
da se poleti število kolesar<strong>je</strong>v<br />
poveča, zato so <strong>postal</strong>i pozornejši<br />
na to, ali upoštevajo cestnoprometne<br />
predpise. In kakšne kaz<strong>ni</strong> lahko doletijo<br />
kolesar<strong>je</strong>? Če kolesar ne vozi po<br />
kolesarski stezi ali ob desnem robu<br />
ceste, <strong>je</strong> kazen 80 evrov. Prav tako<br />
policist lahko kolesarja z enakim<br />
zneskom kaznu<strong>je</strong>, če med vožnjo ne<br />
drži krmila ali se vozi vštric z drugimi,<br />
dvigne noge s pedala, vleče ali potiska<br />
druga vozila, prevaža predmete, ki ga<br />
ovirajo, <strong>ni</strong>ma luči ali vozi druge osebe.<br />
Na kolesu <strong>je</strong> namreč dovol<strong>je</strong>no prevažati<br />
samo otroka, mlajšega od osem<br />
let, pa še to na posebnem pritr<strong>je</strong>nem<br />
sedežu, ki ne sme ovirati voz<strong>ni</strong>ka. V<br />
primeru vožn<strong>je</strong> v nasprotno smer po<br />
kolesarski stezi so kolesarji kaznova<strong>ni</strong><br />
s 120 evri kaz<strong>ni</strong>, takšen znesek morajo<br />
plačati tudi tisti, ki prevozijo rumeno<br />
luč na semaforju ali prečkajo prehod<br />
za pešce, ne da bi sestopili s kolesa. Za<br />
telefo<strong>ni</strong>ran<strong>je</strong> med kolesar<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m, parkiran<strong>je</strong><br />
kolesa tako, da ovira druge, in<br />
vožnjo v napačno smer po enosmer<strong>ni</strong><br />
ulici <strong>je</strong> predpisan kazen v znesku 40<br />
evrov. Zakon o varnosti cestnega prometa<br />
pa določa še kaznovan<strong>je</strong> kolesar<strong>je</strong>v,<br />
ki sedejo na kolo vin<strong>je</strong><strong>ni</strong> – kazen<br />
<strong>je</strong> odvisna od stopn<strong>je</strong> opitosti in<br />
<strong>je</strong> lahko tudi 950 evrov.<br />
Andrej Bedek<br />
Zvok odganja divjad<br />
Podatki polici<strong>je</strong> in Darsa kažejo,<br />
da div<strong>je</strong> živali na avtocesto prihajajo<br />
predvsem po uvozih in izvozih.<br />
V posamez<strong>ni</strong>h primerih pa<br />
tudi zaradi u<strong>ni</strong>čenja ali kra<strong>je</strong> zaščitne<br />
ogra<strong>je</strong>. Da bi se preprečilo<br />
prehajan<strong>je</strong> divjadi na uvozih in<br />
izvozih z avtoceste, obstaja možnost<br />
postavitve naprav za oddajan<strong>je</strong><br />
zvoka, ki divjad odganja od<br />
uvozov in izvozov, aktivira pa se<br />
s pomočjo senzor<strong>je</strong>v, ki zaznajo<br />
premikan<strong>je</strong>. Podob<strong>ni</strong> <strong>si</strong>stemi so<br />
že postavl<strong>je</strong><strong>ni</strong> na nekaterih glav<strong>ni</strong>h<br />
cestah po Slove<strong>ni</strong>ji, montira<strong>ni</strong><br />
pa so v cestne smer<strong>ni</strong>ke.<br />
Pred tednom d<strong>ni</strong> <strong>je</strong> bil nekaj časa oviran<br />
promet na avtocesti med Lendavo<br />
in Tur<strong>ni</strong>ščem. Razlog: na promet<strong>ni</strong>co <strong>je</strong><br />
zašla divjad. Čeprav <strong>je</strong> bil zaplet dokaj<br />
hitro rešen, <strong>je</strong> v spomin vseeno priklical<br />
pripetljaj, ki se <strong>je</strong> zgodil konec preteklega<br />
leta, ko <strong>je</strong> na tukajšnji avtocesti<br />
pri Pincah romunski par trčil v div<strong>je</strong>ga<br />
prašiča. Romuna sta po trku odšla pogledat,<br />
kolikšna <strong>je</strong> škoda, ko <strong>je</strong> v njuno<br />
vozilo zaradi neprilago<strong>je</strong>ne hitrosti trčil<br />
tovornjak. Oseb<strong>ni</strong> avtomobil <strong>je</strong> odbilo v<br />
voz<strong>ni</strong>ka in sopot<strong>ni</strong>co, ki sta se pri tem<br />
hu<strong>je</strong> telesno poškodovala. Marjan Koler<br />
iz Darsove službe za komu<strong>ni</strong>ciran<strong>je</strong> pravi,<br />
da se njihovi murskosoboški delavci<br />
z lokal<strong>ni</strong>mi lovci pogovarjajo o divjadi,<br />
ki zaide na avtocesto. »Pričaku<strong>je</strong>mo,<br />
da se bomo s tem <strong>problem</strong>om srečevali<br />
tudi v prihodn<strong>je</strong>, saj imajo div<strong>je</strong> svin<strong>je</strong><br />
na določenem mestu že od nekdaj svoj<br />
koridor, ki jim ga <strong>je</strong> avtocesta presekala.«<br />
Iz statistike sledi, da na pomurskem<br />
avtocestnem omrežju letno povozijo<br />
okoli sto divjih, pa tudi nekaj drugih živali.<br />
Dars <strong>je</strong> zaradi trkov z divjadjo na<br />
pomurski avtocesti la<strong>ni</strong> pre<strong>je</strong>l pet odškod<strong>ni</strong>nskih<br />
zahtevkov. Na pomurskem<br />
avtocestnem kraku <strong>je</strong> <strong>si</strong>cer kar<br />
nekaj poseb<strong>ni</strong>h premostitve<strong>ni</strong>h ob<strong>je</strong>ktov<br />
za prehod živali. Na odseku Vučja<br />
vas–Beltinci <strong>je</strong> na primer osem podvozov<br />
in podhodov za visoko divjad, tri<strong>je</strong><br />
ploščati podhodi za dvoživke; na odseku<br />
med Beltinci in Lendavo pa so tri<strong>je</strong><br />
nadhodi za živali in devet podhodov za<br />
dvoživke. Član upravnega odbora Zveze<br />
lovskih družin Prekmurja Aleksander<br />
Beer <strong>je</strong> ob dejal, da tukajšnjih lovcev<br />
<strong>ni</strong>hče <strong>ni</strong> povabil k izdelavi študi<strong>je</strong> o<br />
prehodu divjadi, ko se <strong>je</strong> načrtovala gradnja<br />
avtoceste. Da bi bil kljub avtocesti<br />
mogoč prehod divjadi, pa <strong>je</strong> po besedah<br />
Beera in tudi promet<strong>ni</strong>h strokovnjakov<br />
potrebna gradnja zele<strong>ni</strong>h mostov.<br />
Andrej Bedek<br />
Trk na toboganu<br />
Na toboganu kopališča v Termah<br />
3000 se <strong>je</strong> pretekli petek za kopalko<br />
prehitro spustil drug kopalec in jo z<br />
nogami od zadaj zadel v hrbet. Z vozilom<br />
prve pomoči so jo odpeljali v<br />
bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>co Rakičan, k<strong>je</strong>r so ugotovili,<br />
da gre le za laž<strong>je</strong> poškodbe. Tobogan,<br />
na katerem se <strong>je</strong> zgodila nesreča, <strong>je</strong><br />
ustrezno označen s semafor<strong>je</strong>m, ki <strong>si</strong>gnalizira<br />
dovol<strong>je</strong>n začetek spusta.<br />
Mobiteli in varnost<br />
Tatvine mobil<strong>ni</strong>h telefonov se pojavljajo<br />
vse leto, poleti <strong>je</strong> več tatvin le<br />
na določe<strong>ni</strong>h krajih. Posebna pozornost<br />
zato velja kra<strong>je</strong>m, kot so kopališča,<br />
plaže, počit<strong>ni</strong>ške prikolice in<br />
hotelske sobe. Mobil<strong>ni</strong> telefon, puščen<br />
na plaži ali kopališču brez nadzora,<br />
po izkušnjah policistov kar kliče<br />
storilca k tatvi<strong>ni</strong>. Prav tako med odsotnostjo<br />
mobil<strong>ni</strong>h aparatov ne puščajte<br />
na vid<strong>ni</strong>h mestih v hotelskih<br />
sobah ali apartmajih. Skup<strong>ni</strong> imenovalec<br />
večine preventiv<strong>ni</strong>h nasvetov <strong>je</strong><br />
torej – mobilnega aparata <strong>ni</strong>k<strong>je</strong>r ne<br />
puščajte brez nadzora. Kot svetu<strong>je</strong>jo<br />
policisti, na varno mesto shra<strong>ni</strong>te<br />
tako imenovano številko IMEI, številko<br />
SIM-kartice in številko kode. Sodeč<br />
po statistič<strong>ni</strong>h podatkih zadnjih let so<br />
mobil<strong>ni</strong> telefo<strong>ni</strong> največkrat ukrade<strong>ni</strong><br />
ob tatvinah in vlomih v trgovine in<br />
vozila, ob drz<strong>ni</strong>h in roparskih tatvinah<br />
na ulicah, trgih, pred šolami in<br />
gostinskimi lokali.<br />
Osem v soboto<br />
Ob 16.10 <strong>je</strong> pri Bogoji<strong>ni</strong> voz<strong>ni</strong>k avtomobila<br />
trčil v kolesarja. Kolesar jo <strong>je</strong><br />
tež<strong>je</strong> skupil in <strong>je</strong> moral na zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
v mariborski u<strong>ni</strong>verzitet<strong>ni</strong> kli<strong>ni</strong>č<strong>ni</strong><br />
center. Okrog 14.10 <strong>je</strong> na Ivancih avtomobilist<br />
zapeljal s ceste in trčil v betonski<br />
prepust, da se <strong>je</strong> vozilo prevr<strong>ni</strong>lo.<br />
Utrpel <strong>je</strong> lahko telesno poškodbo.<br />
Ob 17.15 <strong>je</strong> v Skakovcih voz<strong>ni</strong>k osebnega<br />
avtomobila trčil v voz<strong>ni</strong>co osebnega<br />
avtomobila. V sledn<strong>je</strong>m avtu so<br />
bili štir<strong>je</strong> ljud<strong>je</strong> laž<strong>je</strong> poškodova<strong>ni</strong>. Ob<br />
19.20 <strong>je</strong> v Murski Soboti avtomobilistka<br />
zapeljala s ceste in trčila v drevo.<br />
Laž<strong>je</strong> <strong>je</strong> poškodovana. Lahko telesno<br />
pa se <strong>je</strong> poškodoval tudi kolesar, ki <strong>je</strong><br />
okrog 10.50 padel v Krupliv<strong>ni</strong>ku.<br />
Pot<strong>ni</strong> listi in dopust<br />
Preden se odpravite na dopust, pravočasno<br />
preverite veljavnost in ustreznost<br />
osebnega dokumenta, opozarjajo<br />
na mi<strong>ni</strong>strstvu za notran<strong>je</strong> zadeve.<br />
Za potovan<strong>je</strong> mladolet<strong>ni</strong>h posebno<br />
dovol<strong>je</strong>n<strong>je</strong> zako<strong>ni</strong>tega zastop<strong>ni</strong>ka za<br />
prehod me<strong>je</strong> <strong>ni</strong> več potrebno. Na mi<strong>ni</strong>strstvu<br />
za notran<strong>je</strong> zadeve zato pred<br />
začetkom dopustov opozarjajo, da<br />
mora vsak posamez<strong>ni</strong>k pred potovan<strong>je</strong>m<br />
pravočasno preveriti veljavnost<br />
in ustreznost osebnega dokumenta, s<br />
katerim želi potovati v tujino. To še<br />
posebej velja za potovalne dokumente<br />
otrok, ki imajo krajšo veljavnost,<br />
so na mi<strong>ni</strong>strstvu zapisali v sporočilu<br />
za javnost. V primeru izgube ali kra<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> vsak sledn<strong>je</strong> dolžan čim hitre<strong>je</strong> nazna<strong>ni</strong>ti,<br />
najpozne<strong>je</strong> pa v osmih dneh<br />
na kateri koli uprav<strong>ni</strong> enoti. V tuji<strong>ni</strong><br />
se <strong>je</strong> ob izgubi potovalnega dokumenta<br />
najpametne<strong>je</strong> čim prej obr<strong>ni</strong>ti<br />
na slovensko diplomatsko konzularno<br />
predstav<strong>ni</strong>štvo, k<strong>je</strong>r lahko tudi nazna<strong>ni</strong>te<br />
izgubo listine.
10 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 turizem<br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
turistične<br />
prireditve<br />
Pomurski polet<strong>ni</strong> festival v Veliki Pola<strong>ni</strong><br />
Mala Nedelja – V četrtek, 29. julija, ob<br />
10. uri se bo začel pri Biotermah Mala<br />
Nedelja pohod Grossmanova pot filma<br />
in vina. Pot bo udeležence najprej<br />
vodila do Kršovčaka in Bučkovec, ob<br />
13. uri pa bodo prispeli do Grossmanove<br />
rojstne hiše v Drakovcih, k<strong>je</strong>r se<br />
jim bodo pridružili gost<strong>je</strong> Grossmanovega<br />
filmskega festivala. Ogledali<br />
<strong>si</strong> bodo turistične za<strong>ni</strong>mivosti in<br />
se ustavili pri turistič<strong>ni</strong>h ponud<strong>ni</strong>kih,<br />
za veselo vzduš<strong>je</strong> pa bo poskrbel<br />
harmo<strong>ni</strong>kar. Ob 15. uri se bodo vr<strong>ni</strong>li<br />
do Bioterm Mala Nedelja. Pohod bo<br />
spremljala kon<strong>je</strong><strong>ni</strong>ca od Male Nedel<strong>je</strong><br />
z vprež<strong>ni</strong>mi vozovi.<br />
Orehovci – Od petka, 30. julija, do<br />
nedel<strong>je</strong>, 1. avgusta, bo pri ga<strong>si</strong>lskem<br />
domu prireditev Majolki<strong>ni</strong> dnevi, ki<br />
bo s poudarkom na koruzi in ajdi. Prireditev<br />
se bo začela v petek ob 20. uri<br />
s koncertom skupine Prefriga<strong>ni</strong> muzikanti<br />
in nastopom Črešn<strong>je</strong>vskih tamburašev.<br />
V soboto popoldan bo predstavitev<br />
turistič<strong>ni</strong>h društev iz okolice<br />
in Radenske kon<strong>je</strong><strong>ni</strong>ce, zvečer pa bo<br />
nastop glasbe<strong>ni</strong>kov. V nedeljo dopoldan<br />
bo bolšji se<strong>je</strong>m in predstavitev<br />
starodob<strong>ni</strong>kov. Ob 10.30 pa se bo začel<br />
pohod med Orehovci in Kunovo.<br />
Dolenci – V soboto, 31. julija, ob 14.<br />
uri bo prireditev ob oblet<strong>ni</strong>ci ŠD Dolenci.<br />
Boračeva – V soboto, 31. julija, ob 9.<br />
uri se bo začela pri lovskem domu<br />
Jež prireditev Kuhan<strong>je</strong> šta<strong>je</strong>rske kisle<br />
žüpe v kotlu v orga<strong>ni</strong>zaciji TD Radenci.<br />
Skupaj s TD Klopotec Kapela<br />
orga<strong>ni</strong>zirajo tudi pohod. Start za daljšo<br />
traso bo ob 8. uri pri preši TD Kapela<br />
na Kapelskem Vrhu, ob 9. uri pa<br />
bo start za krajšo traso pri lovskem<br />
domu Jež v Boračevi.<br />
Moravske Toplice – V soboto, 31. julija,<br />
bo v Športnem parku Term 3000<br />
tradicionalna Poletna noč, na kateri<br />
bodo nastopili Halgato band in Da<strong>ni</strong>el<br />
Popovič.<br />
Ljutomer – V soboto, 31. julija, od 8.<br />
do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična<br />
trž<strong>ni</strong>ca, ki jo orga<strong>ni</strong>zira LTO Prlekija<br />
Ljutomer. Med ponudbo bodo<br />
tudi izdelki ljudske obrti in domače<br />
dobrote.<br />
Moravske Toplice – V okviru tradicionalnega<br />
Poletja v Moravskih Toplicah<br />
bo vsak četrtek, petek in soboto v juliju<br />
in avgustu od 18. ure dal<strong>je</strong> pri vhodu<br />
v letno kopališče v Termah 3000<br />
Poletno turistično sen<strong>je</strong>. Ob ponudbi<br />
izdelkov pomurskih rokodelskih in<br />
drugih domačih obrti bo vsak četrtek<br />
ob 20.30 na tera<strong>si</strong> hotela Ajda Etno<br />
večer. Tokrat bodo nastopili cimbalist<br />
Miha Denša in Ljudski godci Vrtanek.<br />
Vsako soboto ob 20. uri pa bo v Športnem<br />
parku Term 3000 otroška a<strong>ni</strong>macija,<br />
tokrat s čarode<strong>je</strong>m Binčem.<br />
Dolenci – V nedeljo, 1. avgusta, ob 9.<br />
uri se bodo začele štirinajste občinske<br />
kmečke igre. Prireditev bo v okviru<br />
šestega praz<strong>ni</strong>ka Občine Šalovci.<br />
Velika Polana - V nedeljo, 1. avgusta,<br />
ob 11. uri bo v okviru Pomurskega poletnega<br />
festivala četrto tekmovan<strong>je</strong> v<br />
oranju za pokal Občine Velika Polana,<br />
ob 14. uri pa kolesar<strong>je</strong>n<strong>je</strong> V<strong>si</strong> klačimo.<br />
V ponedel<strong>je</strong>k, 2. avgusta, ob 15.<br />
uri bo odbojka na mivki, v torek, 3.<br />
avgusta, ob 15. uri tur<strong>ni</strong>r v malem nogometu,<br />
v sredo, 4. avgusta, ob 16. uri<br />
pa balinan<strong>je</strong>.<br />
Babinci – V nedeljo, 1. avgusta, ob 9.<br />
uri se bo začelo pri ga<strong>si</strong>lskem domu<br />
kolesar<strong>je</strong>n<strong>je</strong> po Prlekiji, ki ga orga<strong>ni</strong>zira<br />
TKD Babinci.<br />
Stara Cesta – V nedeljo, 1. avgusta, ob<br />
14. uri bo pri vrtcu prireditev Sodobne<br />
rimske igre, ki jo pripravlja TD Stara<br />
Cesta.<br />
Moravske Toplice – Pomurska turistična<br />
zveza <strong>je</strong> pri hotelih Term 3000<br />
odprla Pomurski turistično-informacijski<br />
center, v katerem ponujajo turistič<strong>ni</strong><br />
servis turistom in drugim obiskovalcem<br />
naše pokrajine. Odprt <strong>je</strong><br />
vse d<strong>ni</strong> v tednu od 9. do 18. ure.<br />
Osem d<strong>ni</strong> glasbe in zabave<br />
Največji pomurski festival – pričaku<strong>je</strong>jo do 30.000 obiskovalcev<br />
Društvo Štrk Slove<strong>ni</strong>ja <strong>je</strong> v Veliki Pola<strong>ni</strong><br />
na tiskov<strong>ni</strong> konferenci predstavilo<br />
program Pomurskega poletnega<br />
festivala, ki bo potekal v središču Velike<br />
Polana od nedel<strong>je</strong>, 1. avgusta, do<br />
nedel<strong>je</strong>, 8. avgusta.<br />
Tudi tokrat bodo orga<strong>ni</strong>zatorji pripravili<br />
prireditev po preizkušenem<br />
receptu, po katerem so že prejšnja<br />
leta priteg<strong>ni</strong>li množico obiskovalcev<br />
od blizu in daleč. Po besedah predsed<strong>ni</strong>ka<br />
društva Štrk Štefana Jaklina<br />
gre za največji festival v Pomurju,<br />
na katerem <strong>je</strong> bilo la<strong>ni</strong> okrog 25.000<br />
obiskovalcev, letos pa jih pričaku<strong>je</strong>jo<br />
30.000.<br />
Nastopile bodo številne domače in<br />
tu<strong>je</strong> glasbene skupine in glasbe<strong>ni</strong>ki:<br />
Severina, Plavi orkestar, Da<strong>ni</strong><strong>je</strong>la, Modrija<strong>ni</strong>,<br />
Dan D, Darko Filipović, Maja<br />
Šuput in drugi. V okviru Štrkovega<br />
športnega tedna bodo pripravili odbojko<br />
na mivki, balinan<strong>je</strong>, kolesar<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
F<strong>si</strong> klačimo, kmečko olimpijado, tur<strong>ni</strong>r<br />
Tudi na Goričkem<br />
so velike ribe<br />
Na nedeljskem ribolovu <strong>je</strong> Sandi Koca<br />
iz Lucove u<strong>je</strong>l krapa, ki <strong>je</strong> tehtal 11,2<br />
kilograma, v dolžino pa meril 74 cm.<br />
U<strong>je</strong>t <strong>je</strong> bil v <strong>je</strong>zeru v Križevcih na<br />
Goričkem. Sandi <strong>je</strong> <strong>si</strong>cer že vrsto let<br />
navduše<strong>ni</strong> ribič, ki najra<strong>je</strong> lovi ribe<br />
na Goričkem in v obmej<strong>ni</strong>h krajih<br />
Madžarske. Vendar pa <strong>je</strong> to prvič, da<br />
<strong>je</strong> u<strong>je</strong>l krapa tolikšne teže v križevskem<br />
<strong>je</strong>zeru. Ob fotografiji <strong>je</strong> Sandi zapisal:<br />
Naj se vidi, da na Goričkem še<br />
obstajajo velike ribe. J. G.<br />
Program festivala sta predstavila predsed<strong>ni</strong>k Društva Štrk Štefan Jaklin in Urška Horvat<br />
Angela Smodiš izdelu<strong>je</strong> izdelke iz kreppapirja<br />
Navdušila se <strong>je</strong> po upokojitvi<br />
S štirimi leti so jo preselili k mami<strong>ni</strong> sestri v Melince<br />
Tisti, ki v Pomurju izdelu<strong>je</strong>jo izdelke iz<br />
kreppapirja, običajno pravijo, da so se<br />
tega naučili v mladih letih od sorod<strong>ni</strong>c<br />
in drugih žena iz va<strong>si</strong>. Angela Smodiš iz<br />
Melinec pa nam <strong>je</strong> takoj na začetku pogovora<br />
zatrdila, da se <strong>je</strong> te domače obrti<br />
lotila šele takrat, ko se <strong>je</strong> upokojila, in<br />
to kot samoukinja, tako da <strong>si</strong> <strong>je</strong> ogledala<br />
druge izdelke, ki so se ji zdeli lepi, in<br />
jih potem tudi sama posku<strong>si</strong>la narediti.<br />
Kmalu ji <strong>je</strong> delo šlo zelo dobro od rok.<br />
Priznava, da <strong>je</strong> videla že v mladih letih,<br />
kako so jih izdelovali, vendar <strong>je</strong> bilo<br />
takrat na kmetiji veliko drugega dela, pa<br />
tudi ročna dela <strong>je</strong> <strong>ni</strong>so tako navduševala<br />
kot nekatere druge znanke. Ro<strong>je</strong>na <strong>je</strong><br />
bila v Bratoncih v druži<strong>ni</strong>, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> bilo<br />
devet otrok, zato <strong>je</strong> s štirimi leti morala<br />
k mami<strong>ni</strong> sestri, ki <strong>ni</strong> imela otrok, v Melince:<br />
»Izdelovati sem jih začela takrat,<br />
ko sem se upokojila in mi noge <strong>ni</strong>so več<br />
tako služile, da bi delala kaj drugega.<br />
Tako sem <strong>si</strong> zapol<strong>ni</strong>la prosti čas. Sin mi<br />
<strong>je</strong> prinesel domov več vzorcev različ<strong>ni</strong>h<br />
izdelkov iz kreppapirja in sem jih potem<br />
začela izdelovati po teh vzorcih, ogledala<br />
pa sem <strong>si</strong> jih tudi pri drugih ženskah,<br />
ki so jih izdelovale. Običajno izdelu<strong>je</strong>m<br />
različne rože, pa tudi venček,<br />
v katerega se vstavi podoba križa s Kristusom<br />
ali Marijo. Ta <strong>je</strong> bil nekoč v kotu<br />
vsake hiše.«<br />
Ob tem pa nastajajo vedno nove ide<strong>je</strong><br />
in nove kombinaci<strong>je</strong>, da bi bili izdelki<br />
čim lepši. Veliko izdelkov <strong>je</strong> že naredila<br />
Izpod n<strong>je</strong><strong>ni</strong>h rok <strong>je</strong> prišlo že veliko rož, izdelu<strong>je</strong> pa tudi venčke, v katere se vstavi<br />
podoba križa s Kristusom ali Mari<strong>je</strong>.<br />
za znance in sorod<strong>ni</strong>ke, z njimi pa se <strong>je</strong><br />
že predstavila tudi na prireditvah in sejmih<br />
domače obrti v obči<strong>ni</strong>, med drugim<br />
tudi pred nedav<strong>ni</strong>m na Ciglarskih dnevih<br />
v Melincih: »Na začetku sem naredila<br />
le tu in tam kak izdelek, sedaj pa se vse<br />
pogoste<strong>je</strong> lotim izdelovanja. Zaradi bolečin<br />
v nogah se namreč ne morem več<br />
toliko gibati kot nekoč, razen da grem<br />
za kratek čas na vrt ali kaj skuham. Druge<br />
ženske pogosto pri tem uporabljajo<br />
nekoliko mehkejši kreppapir in ga tudi<br />
povoskajo, sama pa imam rajši nekoliko<br />
trši papir, ki prav tako ponuja veliko<br />
možnosti za ustvarjalnost.«<br />
J. G.<br />
Fotografija Jože Gabor<br />
Fotografija Jože Gabor<br />
Fotografija Jože Sedar<br />
v malem nogometu, v nogometu pa se<br />
bodo pomerili tudi predstav<strong>ni</strong>ki občin<br />
in medi<strong>je</strong>v. Društvo oračev Pomurja in<br />
občina Velika Polana bosta orga<strong>ni</strong>zirala<br />
četrto tekmovan<strong>je</strong> v oranju za pokal<br />
občine Velika Polana, pripravili pa<br />
bodo tudi tekmovan<strong>je</strong> v kuhanju bujte<br />
repe. Policijska postaja Lendava pa<br />
bo pripravila skupaj z Avtošolo Busko<br />
družen<strong>je</strong>, na katerem bo obiskovalce<br />
na nekoliko drugačen način seznanjala<br />
z večjo varnostjo v prometu.<br />
V okviru festivala bo tudi sedmo<br />
vseslovensko tekmovan<strong>je</strong> čolnov lastne<br />
izdelave Sam svoj čolnar, ki ga<br />
<strong>je</strong> na tiskov<strong>ni</strong> konferenci predstavila<br />
predsed<strong>ni</strong>ca Mladinskega kluba Velika<br />
Polana Katja Lebar. Sodelujoče ekipe<br />
se bodo pomerile v čol<strong>ni</strong>h lastne<br />
izdelave v tekmoval<strong>ni</strong>h igrah, žirija pa<br />
bo ocen<strong>je</strong>vala tudi videz čolnov, domiselnost<br />
njihove izdelave in teh<strong>ni</strong>čno<br />
dovršenost.<br />
J. G.<br />
Razpisali natečaj<br />
Goričko<br />
drüjštvo išče<br />
spominek<br />
V okviru pro<strong>je</strong>kta<br />
Ženske in mladi<br />
Goričko drüjštvo za lepše vütro, kateremu<br />
predsedu<strong>je</strong> Marta Horvat, <strong>je</strong> razpisalo<br />
natečaj za domiseln, okolju prijazen<br />
in z elementi goričke tradici<strong>je</strong><br />
oblikovan spominek z uporabo tekstil<strong>ni</strong>h<br />
materialov.<br />
V natečaju, ki ga izvajajo v okviru<br />
pro<strong>je</strong>kta Ženska in mladi, katerega sofinancira<br />
Evropska u<strong>ni</strong>ja, lahko sodelu<strong>je</strong>jo<br />
v<strong>si</strong>, ki se z oblikovan<strong>je</strong>m in izdelavo<br />
ukvarjajo profe<strong>si</strong>onalno ali<br />
amatersko. Pri tem <strong>je</strong> pomembno, da<br />
izdelki prepoznavno in izvirno predstavljajo<br />
kulturno, etnološko, sakralno,<br />
zgodovinsko in geografsko podobo<br />
Goričkega. Pri ocen<strong>je</strong>vanju bo komi<strong>si</strong>ja<br />
upoštevala tudi, da spominek predstavlja<br />
turistične kra<strong>je</strong> in značilnosti Goričkega,<br />
ga <strong>je</strong> možno izdelati v poljub<strong>ni</strong><br />
količi<strong>ni</strong> za prodajo in <strong>je</strong> v celoti ali delno<br />
iz tekstil<strong>ni</strong>h materialov. Tri<strong>je</strong> najbol<strong>je</strong><br />
ocen<strong>je</strong><strong>ni</strong> spominki bodo pre<strong>je</strong>li<br />
denarne nagrade, septembra pa bodo<br />
prispele izdelke tudi razstavili. Predloge<br />
<strong>je</strong> treba prinesti osebno ali poslati<br />
po pošti do 31. avgusta na naslov taj<strong>ni</strong>ce<br />
društva Son<strong>je</strong> Kerčmar, Gornji Petrovci<br />
31 d, 9203 Gornji Petrovci.<br />
J. G.<br />
Infokotiček na<br />
avtocest<strong>ni</strong>h<br />
postajališčih<br />
Turistič<strong>ni</strong> informacijski center Moravske<br />
Toplice <strong>je</strong> skupaj s TIC-em Murska<br />
Sobota, LTO Prlekija Ljutomer in<br />
Studiem Tris uredil pomurski turistič<strong>ni</strong><br />
infokotiček na dveh avtocest<strong>ni</strong>h postajališčih.<br />
Za to so turistič<strong>ni</strong> ponud<strong>ni</strong>ki izbrali<br />
dve prometno frekvenč<strong>ni</strong> točki na avtocest<strong>ni</strong>h<br />
postajališčih v Grabonošu<br />
in Tepanjah, k<strong>je</strong>r skupaj predstavljajo<br />
pomursko turistično destinacijo.<br />
Hkrati promovirajo tudi novo blagovno<br />
znamko Oaza zdravja Pomur<strong>je</strong>.<br />
J. G.
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Žetev v Pomurju pri koncu<br />
kmetijstvo<br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 11<br />
Pridelovalci zadovolj<strong>ni</strong> s pridelki<br />
in kakovostjo, ne pa s ceno<br />
Kaže, da bodo na boljšem tisti pridelovalci, ki imajo lastne skladiščne zmogljivosti, saj so borzne napovedi vsaj zaenkrat obetavne<br />
Letošnja žetev <strong>je</strong> več ali manj končana,<br />
saj so pomurski pridelovalci<br />
glav<strong>ni</strong>no pridelka pospravili že pred<br />
zadnjim poslabšan<strong>je</strong>m vremena. Vremenske<br />
ujme so letos prizanesle pomurskim<br />
pridelovalcem, saj <strong>je</strong> toča<br />
pustošila le na manjšem območju, ko<br />
<strong>je</strong> bila večina pridelka že v skladiščih.<br />
Z letošnjim pridelkom in tudi z n<strong>je</strong>govo<br />
kakovostjo so tako pomurski pridelovalci<br />
lahko zadovolj<strong>ni</strong>, manj pa so<br />
zadovolj<strong>ni</strong> s ceno, ki so jo ali jo bodo<br />
še iztržili za oddano pše<strong>ni</strong>co. Po izraču<strong>ni</strong>h<br />
Kmetijskega inštituta Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong><br />
ta ne pokriva prideloval<strong>ni</strong>h stroškov,<br />
pomembno pa bo vplivala tudi na <strong>je</strong>sensko<br />
setev.<br />
Večina pomurskih odkupovalcev<br />
kruš<strong>ni</strong>h žit se letos <strong>ni</strong> odločila za<br />
akontacijsko ceno, zato <strong>je</strong> cena, ki <strong>je</strong><br />
veljala ob oddaji, dokončna. Seveda<br />
so med odkupovalci tudi iz<strong>je</strong>me in tisti<br />
pridelovalci, ki so oddali pše<strong>ni</strong>co<br />
na pravi naslov, lahko računajo na višjo<br />
ceno. Na boljšem so zdaj tisti pridelovalci,<br />
ki imajo lastne skladiščne<br />
zmogljivosti, saj gibanja na svetov<strong>ni</strong>h<br />
borzah kažejo, da bo cena pše<strong>ni</strong>ce naraščala.<br />
V soboškem Mlinopeku, k<strong>je</strong>r so v<br />
najboljših ča<strong>si</strong>h odkupili tudi več kot<br />
30 tisoč ton kruš<strong>ni</strong>h žit, so do včeraj<br />
prevzeli osem tisoč ton pše<strong>ni</strong>ce in 400<br />
ton rži, od tega 2.500 ton krušne pše<strong>ni</strong>ce<br />
razreda A, štiri tisoč ton razreda<br />
B1 ter 1.500 ton razreda B2 in krmne<br />
pše<strong>ni</strong>ce. Za tono prve kakovosti<br />
bodo pridelovalcem plačali 135 evrov,<br />
za razred B1 125 evrov, za razred B2 110<br />
evrov in za krmno pše<strong>ni</strong>co 95 evrov.<br />
Pridelovalcem pri tem ne bodo zaračunavali<br />
nobe<strong>ni</strong>h stroškov.<br />
Največ pomurske pše<strong>ni</strong>ce so letos<br />
odkupili v Panviti Kmetijstvo, k<strong>je</strong>r<br />
Peto državno prvenstvo v košnji<br />
Med najboljšimi tudi Pomurci<br />
Za naslove<br />
najboljših v državi<br />
so se potegovali<br />
tudi tekmovalci<br />
in tekmovalke<br />
iz Pomurja. Na<br />
fotografiji <strong>je</strong><br />
Gizela Cifer, ki <strong>je</strong><br />
bila pred dvema<br />
letoma državna<br />
prvakinja.<br />
Fotografija Matej P.<br />
Pretirane gneče na odkup<strong>ni</strong>h mestih letos <strong>ni</strong> bilo, <strong>je</strong> pa res, da <strong>je</strong> bilo letos teh mest v Pomurju več kot v preteklosti.<br />
Društvo koscev in ko<strong>si</strong>c Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo<br />
orga<strong>ni</strong>zator 5. državnega tekmovanja v<br />
košnji z ročno koso. V Moravčah se <strong>je</strong><br />
zbralo 29 tekmovalcev in tekmovalk iz<br />
vse Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong>, za naslove najboljših pa<br />
so se pomerili v treh kategorijah.<br />
Med osmimi tekmovalkami <strong>je</strong> bila<br />
najboljša Andreja Re<strong>je</strong>c iz Čepovanared<br />
Marijo Veršič iz Bizovice in Tino<br />
Re<strong>je</strong>c iz Čepovana, Prekmurka Gizela<br />
Cifer iz Sela <strong>je</strong> zasedla četrto mesto.<br />
V A-kategoriji <strong>je</strong> zmagal Jože Škrabec<br />
iz Škofljice pred Radom Čelikom<br />
iz Cerknega in Prekmurcem Janezom<br />
Korenom. V kral<strong>je</strong>vi kategoriji <strong>je</strong> prvo<br />
mesto pripadlo Mihu Podkubovšku iz<br />
Slovenskih Konjic, drugi <strong>je</strong> bil Matej<br />
Piber<strong>ni</strong>k iz Volč<strong>je</strong>ga Potoka, tretji pa<br />
Prlek Lovrenc Šijanec.<br />
L. Kovač<br />
so v svoja skladišča do včeraj spravili<br />
15.300 ton pše<strong>ni</strong>ce, od tega 9.800<br />
ton krušne in 5.500 ton krmne pše<strong>ni</strong>ce.<br />
Med žetvijo so odkupne cene za<br />
vse kakovostne razrede zvišali za pet<br />
evrov po to<strong>ni</strong>, tako da plaču<strong>je</strong>jo pogodbe<strong>ni</strong>m<br />
pridelovalcem za kakovost<br />
A po 135 evrov, kakovost B1 po 130, B2<br />
po 115 in krmno pše<strong>ni</strong>co po 105 evrov<br />
za tono. V<strong>si</strong> drugi pridelovalci dobijo<br />
tri evre po to<strong>ni</strong> manj, odbi<strong>je</strong>jo pa jim<br />
še štiri evre po to<strong>ni</strong> za stroške prevzema.<br />
Strošek analize krušne pše<strong>ni</strong>ce za<br />
vse pridelovalce <strong>je</strong> pet evrov po to<strong>ni</strong>,<br />
vendar največ 35 evrov za vzorec. Po<br />
novi višji ce<strong>ni</strong> bodo pše<strong>ni</strong>co plačali<br />
tudi pridelovalcem, ki so svoj pridelek<br />
oddali pred podražitvijo, na plačilo<br />
pa lahko računajo v 60 dneh po<br />
oddaji.<br />
Med večjimi odkupovalci kruš<strong>ni</strong>h žit<br />
<strong>je</strong> tudi Agrocorn v Tur<strong>ni</strong>šču, ki <strong>je</strong> letos<br />
od pridelovalcev odkupil okoli šest tisoč<br />
ton pše<strong>ni</strong>ce. Po besedah direktorja<br />
Edija Špilaka <strong>je</strong> kakovost prevzete pše<strong>ni</strong>ce<br />
povprečna, krušno pše<strong>ni</strong>co so razdelili<br />
v dva kakovostna razreda, tisto,<br />
ki <strong>je</strong> vsebovala od 11,5 do 13 odstotkov<br />
beljakovin, so plačali po 110 evrov, za<br />
pše<strong>ni</strong>co z več kot 13 odstotki beljakovin<br />
so odšteli 120 evrov za tono, medtem<br />
ko so krmno pše<strong>ni</strong>co odkupovali<br />
po 100 evrov za tono. Večino pše<strong>ni</strong>ce<br />
prodajo v Italijo, nekaj pogodb za prodajo<br />
krušne pše<strong>ni</strong>ce druge kakovosti<br />
so že skle<strong>ni</strong>li, medtem ko kupca za<br />
najboljšo kakovost še iščejo. Plačilo za<br />
tja z dreve<strong>si</strong>, teh gob tudi ne moremo<br />
gojiti. Iz<strong>je</strong>ma so recimo šampinjo<strong>ni</strong>.<br />
Kore<strong>ni</strong>nski <strong>si</strong>stem rastlin, ki <strong>je</strong> povezan<br />
z miceli<strong>je</strong>m gliv, ima večkrat<br />
povečano površino in s tem tudi povečan<br />
stik s tlemi. Če bi rastlina sama<br />
tvorila tako obilen kore<strong>ni</strong>nski <strong>si</strong>stem,<br />
bi vložila veliko več energi<strong>je</strong>, kot <strong>je</strong><br />
izgubi z oddajan<strong>je</strong>m organskih snovi<br />
glivi, kar znaša do 25 odstotkov n<strong>je</strong>ne<br />
proizvodn<strong>je</strong>.<br />
V svetu <strong>je</strong> zna<strong>ni</strong>h približno 5000<br />
vrst ektomikoriz<strong>ni</strong>h gliv in te glive rastejo<br />
najra<strong>je</strong> v rahlo kislih tleh, v bazič<strong>ni</strong>h<br />
ne preživijo. Večina mikoriz<strong>ni</strong>h<br />
povezav <strong>je</strong> tudi v mrzlih in zmer<strong>ni</strong>h<br />
podneb<strong>ni</strong>h razmerah ali v tropskih<br />
krajih z revno zemljo, skratka v razmerah<br />
z omejujočimi faktorji. Mikorizne<br />
glive <strong>ni</strong>so <strong>ni</strong>č kaj izbirčne za gostiteljsko<br />
rastlino. Rdeča muš<strong>ni</strong>ca se npr.<br />
lahko poveže s tako različ<strong>ni</strong>mi dreve<strong>si</strong>,<br />
kot so breza, evkaliptus, smreka in<br />
douglasova <strong>je</strong>lka. Po drugi stra<strong>ni</strong> pa<br />
<strong>je</strong> lahko na kore<strong>ni</strong>nah istega drevesa<br />
več različ<strong>ni</strong>h gliv. Navadna smreka<br />
se lahko poveže s prek 100 različ<strong>ni</strong>mi<br />
vrstami mikoriz<strong>ni</strong>h gliv. V gozd<strong>ni</strong>h<br />
tleh <strong>je</strong> pravo glivno omrež<strong>je</strong>, ki lahko<br />
povezu<strong>je</strong> več dreves in posredu<strong>je</strong> ornarava<br />
neznana znanka<br />
Mikorizne glive in gobe<br />
Mikoriza <strong>je</strong> sožit<strong>je</strong> med glivami in rastlinami,<br />
tako da so glive v stiku s kore<strong>ni</strong>nami rastlin<br />
Pri tem dobijo rastline s pomočjo gliv<br />
veliko več vode in mineral<strong>ni</strong>h snovi,<br />
kot bi <strong>si</strong> jih lahko priskrbele same.<br />
Glive pa dobijo od rastlin organske<br />
spojine in vitamine.<br />
V grobem poznamo dva tipa mikorize:<br />
zunanjo mikorizo ali ektomikorizo<br />
in notranjo mikorizo ali endomikorizo.<br />
Pri zunanji mikorizi tvori gliva s<br />
svojimi hifami (hife so <strong>ni</strong>tke, iz katerih<br />
<strong>je</strong> zgra<strong>je</strong>na gliva) ovoj okoli kore<strong>ni</strong>nskih<br />
vršičkov rastlin, ki jih pokriva<br />
kot nekakšna kapica. Hife prodirajo<br />
tudi v kore<strong>ni</strong><strong>ni</strong>ce, in to med zunan<strong>je</strong><br />
celice. Zunanja mikoriza <strong>je</strong> znana za<br />
celo vrsto dreves in grmov<strong>ni</strong>c, zlasti<br />
za: bor, smreko, <strong>je</strong>lko, macesen, cipreso,<br />
klek, brin, bukev, pravi kostanj,<br />
hrast, brezo, <strong>je</strong>lšo, topol, vrbo, mirto<br />
itd. Glive, ki so povezane z dreve<strong>si</strong>,<br />
poznamo pod ime<strong>ni</strong> gob, kot so: jurčki,<br />
muš<strong>ni</strong>ce, golobice, tartufi itd. Toda<br />
gobe so le plodišča gliv (tako kot so<br />
recimo jabolka in hruške plodovi dreves),<br />
glav<strong>ni</strong> del gliv pa se razpreda v<br />
obliki podgobja (micelija) pod zemljo.<br />
V gobah nastajajo tro<strong>si</strong>, ki omogočajo<br />
razširjan<strong>je</strong> gliv. Ker večina gliv, ki tvorijo<br />
gobe, ne more uspevati brez soži-<br />
Fotografija Ludvik Kovač<br />
pše<strong>ni</strong>co so pridelovalci pre<strong>je</strong>li v sedmih<br />
dneh po oddaji.<br />
Med več<strong>je</strong> pridelovalce kruš<strong>ni</strong>h žit<br />
v Pomurju sodi tudi Kmetijsko gospodarstvo<br />
Lendava, k<strong>je</strong>r so zadovolj<strong>ni</strong> z<br />
letošnjo letino in po besedah direktorja<br />
Jožefa Magyarja <strong>si</strong> želijo še več<br />
podob<strong>ni</strong>h letin. V svoja skladišča so<br />
spravili okoli sedem tisoč ton krušne<br />
pše<strong>ni</strong>ce, od tega slabo tretjino najboljše<br />
kakovosti, medtem ko krmne<br />
pše<strong>ni</strong>ce <strong>ni</strong>so imeli. Ali bodo zadovolj<strong>ni</strong><br />
tudi s ceno, ki jo bodo dosegli na<br />
trgu, bo pokazal čas. Doslej <strong>ni</strong>so prodali<br />
<strong>ni</strong>ti tone pše<strong>ni</strong>ce, saj naj bi po nekaterih<br />
napovedih in gibanjih na borzah<br />
n<strong>je</strong>na cena naraščala.<br />
Kmetijska zadruga Radgona <strong>je</strong> v<br />
svoja skladišča v Črncih spravila okoli<br />
4.400 ton krušne pše<strong>ni</strong>ce, večino<br />
so odkupili od kmetov na svo<strong>je</strong>m območju,<br />
nekaj na območju lenarške zadruge,<br />
prevzemali pa so tudi pše<strong>ni</strong>co<br />
Kmetijstva Črnci. Okoli 650 ton krmne<br />
pše<strong>ni</strong>ce so prodali tamkajšnji tovar<strong>ni</strong><br />
moč<strong>ni</strong>h krmil, kot pravi direktor<br />
zadruge Janez Rihtarič, so zadovolj<strong>ni</strong><br />
s kakovostjo letošn<strong>je</strong>ga pridelka. Prevzeta<br />
krušna pše<strong>ni</strong>ca <strong>je</strong> v povprečju<br />
dosegla hektolitrsko težo 81,04, padno<br />
število blizu 283, sedimentacijo<br />
53,89, vsebovala pa <strong>je</strong> 13,18 odstotka<br />
beljakovin. Krušne pše<strong>ni</strong>ce <strong>ni</strong>so ločevali<br />
po razredih, saj za to <strong>ni</strong>majo skladišč<strong>ni</strong>h<br />
zmogljivosti, zadruga pa <strong>je</strong> že<br />
v dogovoru s kupci za prodajo okoli<br />
tri tisoč ton letošn<strong>je</strong> pše<strong>ni</strong>ce. Prevzeto<br />
pše<strong>ni</strong>co bodo začeli plačevati po 20.<br />
avgustu, pridelovalci naj bi dobili za<br />
tono krušne pše<strong>ni</strong>ce 140 evrov, odšteli<br />
pa jim bodo stroške prevzema in<br />
analize.<br />
Po podatkih, ki smo jih zbrali, <strong>je</strong><br />
bila med najugodnejšimi odkupovalci<br />
družba Sanvita v Petišovcih, ki <strong>je</strong><br />
letos od pridelovalcev odkupila blizu<br />
štiri tisoč ton pše<strong>ni</strong>ce. Kot nam <strong>je</strong><br />
povedal direktor Smiljan Sobočan, so<br />
pogodbe s kupci skle<strong>ni</strong>li že pred začetkom<br />
letošn<strong>je</strong> žetve, cene, ki so jih<br />
ponudili pridelovalcem, pa so se gibale<br />
med 105 in 150 evri za tono. Za<br />
tono pše<strong>ni</strong>ce kakovostnega razreda<br />
A1 z več kot 15 odstotki beljakovin so<br />
plačali 150 evrov, za pše<strong>ni</strong>co kakovosti<br />
A z več kot 14 odstotki beljakovin 137<br />
evrov, za kakovost B z več kot 12,5 odstotka<br />
beljakovin 122 evrov in za tono<br />
krmne pše<strong>ni</strong>ce 105 evrov. Večino pše<strong>ni</strong>ce<br />
bodo izvozili, največ v Italijo, po<br />
Sobočanovih zagotovilih pa so prevzeto<br />
pše<strong>ni</strong>co že začeli plačevati.<br />
Ludvik Kovač<br />
Mikoriza med rastlino in glivo zelo<br />
poveča obseg kore<strong>ni</strong>nskega <strong>si</strong>stema.<br />
gansko hrano od e<strong>ni</strong>h dreves k drugim.<br />
Zlasti pomembna <strong>je</strong> mikoriza za<br />
mlade rastli<strong>ni</strong>ce, ki se prebijajo skozi<br />
podrast. S posegi v gozdna tla, kot <strong>je</strong><br />
recimo kopan<strong>je</strong> jarkov, mikorizne povezave<br />
prekinjamo in <strong>si</strong>romašimo ves<br />
gozd. Mikorizne glive so nepogrešljiv<br />
del gozdnega eko<strong>si</strong>stema.<br />
Mag. Valerija Kuštor<br />
Iz Kendrick, B. (1999): The Fifth Kingdom CD-ROM, © Mycologue Publications
12 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 (iz)brano<br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
barometer Ples in pesem združu<strong>je</strong>ta na beltinskem festivalu<br />
Kultura <strong>je</strong> ena, Slovenci smo e<strong>ni</strong><br />
Pomembna notranja želja po ohra<strong>ni</strong>tvi lastne kulture in identitete – Predstavile so se najboljše folklorne skupine<br />
Mitja Novi<strong>ni</strong>ć, devetnajstlet<strong>ni</strong>k in<br />
nekdanji mladi igralec lendavske<br />
Nafte, <strong>je</strong> debitiral za člansko<br />
ekipo italijanskega Milana.<br />
Jan Žibrat z Mote <strong>je</strong> osvojil<br />
dve bronasti medalji na 53.<br />
evropskem prvenstvu v namiznem<br />
te<strong>ni</strong>su za kadete in mladince.<br />
Branko Lutarič, odvet<strong>ni</strong>k<br />
iz Murske Sobote, <strong>je</strong> uspel<br />
z ustavno pritožbo. V tej <strong>je</strong><br />
dokazoval, da tretji odstavek<br />
tret<strong>je</strong>ga člena Zakona o<br />
social<strong>ni</strong>h prispevkih <strong>ni</strong> v skladu<br />
z Ustavo. Delavci, ki so ostali<br />
brez dela zaradi nesposobnosti<br />
in dobili odprav<strong>ni</strong>ne, so morali<br />
plačati socialne prispevke.<br />
Ustavno sodišče <strong>je</strong> ugotovilo<br />
nesklad<strong>je</strong> in odločilo, da so<br />
pre<strong>je</strong>m<strong>ni</strong>ki odprav<strong>ni</strong>n izenače<strong>ni</strong><br />
in ne plaču<strong>je</strong>jo prispevkov.<br />
Miroslav Topič, direktor RLS<br />
Mode v Gornjih Petrovcih, poslu<strong>je</strong><br />
izredno uspešno in s tem samo<br />
potrju<strong>je</strong>, da bi ob resnem vodenju<br />
Mure in iskanju poslov namesto<br />
špekuliranja, premetavanja<br />
ljudi in finančnega izčrpavanja<br />
lahko bilo bistveno bol<strong>je</strong> v<br />
celotnem pomurskem tekstilu.<br />
Po žetvi in drugih večjih kmečkih opravilih<br />
<strong>je</strong> vedno prišel čas za praznovan<strong>je</strong>.<br />
Čas za družen<strong>je</strong> in zabavo. Kakršna<br />
koli že <strong>je</strong> bila letina, treba se <strong>je</strong> poveseliti,<br />
zaplesati in zapeti. Tudi mednarod<strong>ni</strong><br />
folklor<strong>ni</strong> festival v Beltincih <strong>je</strong><br />
umeščen v čas, ko <strong>je</strong> žetev opravl<strong>je</strong>na<br />
in se lahko ljud<strong>je</strong> posvetijo drugim<br />
opravilom in običa<strong>je</strong>m. Letos <strong>je</strong> bila na<br />
festivalu posebna pozornost posvečena<br />
ples<strong>ni</strong> in pesemski pa tudi oblačil<strong>ni</strong><br />
dedišči<strong>ni</strong> zamejskih Slovencev v Italiji,<br />
Avstriji in na Madžarskem.<br />
»To, da se lahko folklorne skupine iz<br />
zamejstva in tujine predstavijo in zaplešejo,<br />
<strong>je</strong> zelo pomembno, saj so tudi<br />
one del tega prostora, del Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong>,«<br />
<strong>je</strong> povedal dr. Boštjan Žekš, mi<strong>ni</strong>ster<br />
za Slovence v zamejstvu in tuji<strong>ni</strong>. »Poleg<br />
<strong>je</strong>zika, plesov, pesmi in narodne<br />
noše <strong>je</strong> ravno družen<strong>je</strong> tista osnova,<br />
ki ohranja in združu<strong>je</strong> Slovence, ki živijo<br />
po vsem svetu. Kultur<strong>ni</strong> vpliv se<br />
ne ohranja sam po sebi, <strong>ampak</strong> s povezovan<strong>je</strong>m<br />
in v stikih med ljudmi in<br />
v povezovanju s Slove<strong>ni</strong>jo. Seveda pa <strong>je</strong><br />
prav, da Slove<strong>ni</strong>ja tudi finančno podpira<br />
delovan<strong>je</strong> teh folklor<strong>ni</strong>h skupin. Še<br />
bolj pa <strong>je</strong> pomembna notranja želja po<br />
ohra<strong>ni</strong>tvi lastne kulture in identitete.<br />
Če v srcu <strong>ni</strong> te žel<strong>je</strong>, potem tudi finance<br />
<strong>ni</strong>česar ne morejo spreme<strong>ni</strong>ti.«<br />
V nedeljo so se na festivalu zbrale in nastopile najboljše slovenske folklorne<br />
skupine, v soboto so se predstavile zamejske in manjšinske folklorne skupine,<br />
petek pa <strong>je</strong> bil v znamenju ritmov in pesmi skupin iz Vojvodine in Baski<strong>je</strong>.<br />
V Beltincih na svojo folklorno dediščino veliko dajo ter jo skrbno čuvajo in<br />
ohranjajo, hkrati pa jo ponosno prenašajo na najmlajše generaci<strong>je</strong>.<br />
Folklorna skupina Kulturno-umet<strong>ni</strong>škega društva Beltinci se <strong>je</strong> letos predstavila z odrsko postavitvijo Ka <strong>si</strong> mi prinesel, katere<br />
avtorja sta etnolog in dober poznavalec folklor<strong>ni</strong>h plesov Mirko Ramovš in Dragica Kolarič, ki <strong>je</strong> tudi dolgoletna vodja te skupine.<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Fotografija A. Nana Rituper Rodež<br />
Dva tedna so se pripravljali, potem pa <strong>je</strong> prikazu ljudske obrti in tradicional<strong>ni</strong>h<br />
opravil takole ponagajal dež. Kljub temu <strong>ni</strong> manjkalo obiskovalcev, ki jih pritegne<br />
tudi pristna kulinarika, tista prava, z domačih »šparatov«.<br />
Mi<strong>ni</strong>ster dr. Boštjan Žekš in beltinski župan Milan Kerman v družbi folkloristov.<br />
Fotografija A. Nana Rituper Rodež Fotografija A. Nana Rituper Rodež<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Erdžan Bečiri, zadnja<br />
okrepitev lendavske Nafte, se <strong>je</strong><br />
zaradi domnevne vpletenosti v<br />
prirejan<strong>je</strong> rezultatov nogomet<strong>ni</strong>h<br />
tekem na Hrvaškem znašel<br />
pod drobnogledom tamkajšn<strong>je</strong><br />
polici<strong>je</strong> in nemškega tožilstva.<br />
In ko različne folklorne skupine Slovencev,<br />
ki živijo v bliži<strong>ni</strong> meja in daleč<br />
po svetu, pridejo skupaj, zaznajo,<br />
koliko jih pravzaprav druži in povezu<strong>je</strong>.<br />
Seveda živijo in sobivajo ob drugih<br />
narodih, drugih kulturah, kar prav<br />
tako pušča sledi. Ampak tisto, kar no<strong>si</strong>jo<br />
v sebi, jih zaznamu<strong>je</strong> na poseben<br />
način. »Veliko <strong>je</strong> podobnosti, veliko.<br />
Podobna <strong>je</strong> pesem, podob<strong>ni</strong> so ple<strong>si</strong>,<br />
razlika <strong>je</strong> le v tem, v kakšnem stilu se<br />
jih izvaja,« nam <strong>je</strong> povedal Peter Suhadolc,<br />
ki prihaja s folklorno skupino<br />
iz Trsta.<br />
Ob druženju z drugimi folklor<strong>ni</strong>mi<br />
skupinami hitro spoznajo, da so ple<strong>si</strong>,<br />
ki jih plešejo, del slovenske kulturne<br />
in narodne dediščine. »Tudi mi imamo<br />
ples, ki ga poznajo po Slove<strong>ni</strong>ji, zibenšrit,<br />
ki mu pravimo šetepaši, to <strong>je</strong><br />
po slovensko sedem krakov. Plešemo<br />
pa ga v svo<strong>je</strong>m primorskem stilu. Saj,<br />
teritorij <strong>je</strong> eden, ena <strong>je</strong> kultura in Slovenci<br />
smo en narod. Prav veselost <strong>je</strong><br />
tista, po kateri smo zna<strong>ni</strong> Slovenci,«<br />
še pove Suhadolc, potem pa se s čla<strong>ni</strong><br />
iz skupine odpravi na oder, ki so ga s<br />
svojimi ples<strong>ni</strong>mi koraki in ritmi dodobra<br />
razgrele folklorne skupine.<br />
Najboljše slovenske folklorne skupine<br />
pa so se predstavile v nedeljo na<br />
reviji Le plesat me pelji, in <strong>si</strong>cer v prvem<br />
delu (drugi del poteka v Mariboru)<br />
slovenske državne revi<strong>je</strong> izbra<strong>ni</strong>h<br />
folklor<strong>ni</strong>h skupin v orga<strong>ni</strong>zaciji Javnega<br />
sklada za kulturne dejavnosti.<br />
Na republiški reviji vsako leto nastopijo<br />
skupine, ki so v zadnji sezo<strong>ni</strong> na<br />
podlagi izročila domačega območja<br />
ustvarile najbolj za<strong>ni</strong>miv in kakovosten<br />
program ter se predstavile in dokazale<br />
na območnem, regijskem in še<br />
državnem srečanju.<br />
A. Nana Rituper Rodež
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Reševan<strong>je</strong> Pomurja<br />
(iz)brano<br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 13<br />
barometer<br />
Kdo bo promoviral Pomur<strong>je</strong><br />
Milijon evrov rib<strong>ni</strong>škega sklada za garanci<strong>je</strong> – »V igri« jav<strong>ni</strong> naročili zakona o Pomurju<br />
Krediti<br />
V Regional<strong>ni</strong> razvoj<strong>ni</strong> agenciji Mura<br />
so v sodelovanju s Službo Vlade za lokalno<br />
samoupravo in regionalno politiko<br />
(SVLR) in Jav<strong>ni</strong>m skladom za regional<strong>ni</strong><br />
razvoj in razvoj podeželja<br />
Rib<strong>ni</strong>ca predstavili jav<strong>ni</strong> razpis za dolgoročne<br />
kredite ter garanci<strong>je</strong> za dolgoročne<br />
kredite za začetne investici<strong>je</strong><br />
mikro, majh<strong>ni</strong>h in sredn<strong>je</strong> velikih pod<strong>je</strong>tij<br />
v letu 2010 v okviru nadgra<strong>je</strong>ne regijske<br />
garancijske sheme Pomur<strong>je</strong> 2.<br />
Rib<strong>ni</strong>ški sklad <strong>je</strong> nakazal milijon evrov<br />
na račun RRA Mura. Znesek predstavlja<br />
dolgoročno vlogo sklada, pri čemer<br />
po besedah direktorja RRA Mura<br />
Da<strong>ni</strong>la Krapca milijon evrov sredstev<br />
kot dolgoročna finančna vloga pome<strong>ni</strong><br />
štiri milijone evrov kreditnega potenciala<br />
za pod<strong>je</strong>t<strong>ni</strong>ke. Predmet razpisa<br />
so garanci<strong>je</strong> RRA Mura za bančne<br />
kredite, ki jih razpisu<strong>je</strong> RRA Mura Garancijska<br />
shema za Pomur<strong>je</strong> 2 v sodelovanju<br />
s Slovenskim regional<strong>ni</strong>m razvoj<strong>ni</strong>m<br />
skladom Rib<strong>ni</strong>ca in Banko<br />
Koper (PE Murska Sobota), NLB (Podruž<strong>ni</strong>ca<br />
Murska Sobota), Novo KBM<br />
(Podruž<strong>ni</strong>ca Murska Sobota) in SKB<br />
banko (PE Maribor in Murska Sobota).<br />
Pro<strong>si</strong>lci bodo lahko zapro<strong>si</strong>li za kredite<br />
v viši<strong>ni</strong> od 4.173 evrov do 135.000<br />
evrov z dobo vračanja do 31. decembra<br />
2015, pri čemer mora pro<strong>si</strong>lec med<br />
viri financiranja zagotoviti najmanj<br />
25 odstotkov last<strong>ni</strong>h sredstev in hkrati<br />
zapro<strong>si</strong>ti za garancijo, pri čemer ta<br />
ne more presegati 50 odstotkov odobrenega<br />
kredita. Prispele vloge bodo<br />
ocen<strong>je</strong>ne predvsem z vidika vlaganja<br />
v tehnologijo in ustvarjanja novih delov<strong>ni</strong>h<br />
mest. Držav<strong>ni</strong> sekretar dr. Andrej<br />
Horvat <strong>je</strong> izrazil upan<strong>je</strong>, da bi pri<br />
razpi<strong>si</strong>h v okviru zakona o Pomurju, ki<br />
se bodo izvajali prihodn<strong>je</strong> leto, že lahko<br />
kombi<strong>ni</strong>rali ta kreditna sredstva z<br />
neposred<strong>ni</strong>mi spodbudami.<br />
Velislav Žvipelj, Andrej Horvat, Henrik G<strong>je</strong>rkeš in Da<strong>ni</strong>lo Krapec. Več informacij o kreditih in omen<strong>je</strong><strong>ni</strong>h jav<strong>ni</strong>h naročilih <strong>je</strong><br />
možno dobiti na splet<strong>ni</strong>h straneh RRA Mura in SVLR-ja.<br />
Javna naročila<br />
Pričenja se festival Zbüjdi se! za mlade<br />
Pridi na igrišče<br />
Študenti socialnega dela vabijo mlade, ki <strong>ni</strong>so na<br />
morju – Družen<strong>je</strong> z vrst<strong>ni</strong>ki in spoznavan<strong>je</strong> drugačnosti<br />
V<strong>si</strong> mladi ne gredo na mor<strong>je</strong>, starši so v<br />
službah, otroci pa počit<strong>ni</strong>ški čas pogosto<br />
preživljajo za računal<strong>ni</strong>kom ali pred<br />
televizijskim spre<strong>je</strong>m<strong>ni</strong>kom. Da bi nekaj<br />
naredili za mlade, da bi jim pričarali<br />
pestre in zabavnejše počit<strong>ni</strong>ce v Murski<br />
Soboti, pripravljajo 1. festival Zbüjdi se.<br />
Začel se bo v soboto, 31. julija, 10. uri v<br />
Fazaneriji in bo trajal do 6. avgusta, pripravlja<br />
pa ga Pomursko društvo za krepitev<br />
socialnega dela, v katerem so se<br />
združili študenti socialnega dela.<br />
Festival <strong>je</strong> namen<strong>je</strong>n vsem mladim, od<br />
osnovnošolcev do sredn<strong>je</strong>šolcev pa tudi<br />
družinam, k sodelovanju pa vabijo mlade,<br />
ki so gibalno, senzorno, intelektualno<br />
ali kako drugače ovira<strong>ni</strong>. Prijave zbirajo<br />
vsak dan do 30. julija od 14.00 do 17.00<br />
pred restavracijo Zvezda v Murski Soboti.<br />
Pomemben vidik druženja <strong>je</strong> tudi, da<br />
povežejo in vključijo mlade, ki so različ<strong>ni</strong><br />
in drugač<strong>ni</strong>. V svo<strong>je</strong>m poslanstvu želijo<br />
prihodnji social<strong>ni</strong> delavci mladim omogočiti,<br />
da pridobijo izkušn<strong>je</strong> z drugačnostjo,<br />
da razbi<strong>je</strong>jo predsodke in stereotipe<br />
in da pri tem razvi<strong>je</strong>jo vrednote strpnosti<br />
in solidarnosti.<br />
Prav te vrednote bodo razvijali od sobote<br />
do petka, dopoldan se bodo posvetili<br />
športom, odbojki na mivki, nogometu,<br />
plavanju, čez dan bodo različne ustvarjalne<br />
delav<strong>ni</strong>ce, proti večeru pa bodo na<br />
dvorišču soboškega gradu ali okolici še<br />
kultur<strong>ni</strong> večeri. Podrobnosti in k<strong>je</strong> bo<br />
vsakodnevno dogajan<strong>je</strong> potekalo, najdete<br />
na splet<strong>ni</strong> sta<strong>ni</strong> www.zbujdi.se.<br />
A. N. R. R.<br />
Nejc Perhavec, vodja festivala: »Mlade<br />
želimo zvabiti od računal<strong>ni</strong>kov in<br />
televizi<strong>je</strong> in jim s šport<strong>ni</strong>mi, kultur<strong>ni</strong>mi<br />
in drugimi dejavnostmi predstaviti,<br />
da obstajajo tudi drugač<strong>ni</strong> nači<strong>ni</strong><br />
preživljanja počit<strong>ni</strong>c, premagovanja<br />
dolgčasa in izrabe prostega časa,« <strong>je</strong><br />
povedal vodja festivala Nejc Perhavec.<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Trenutno sta še »aktual<strong>ni</strong>« tudi dve<br />
jav<strong>ni</strong> naročili iz okvira zakona o Pomurju.<br />
Prvo se nanaša na četrti instrument,<br />
ki ga predvideva program spodbujanja<br />
konkurenčnosti Pomurske regi<strong>je</strong>, določen<br />
pa <strong>je</strong> tudi v zakonu o Pomurju, in <strong>si</strong>cer<br />
promocija regi<strong>je</strong>, da bi privabili tu<strong>je</strong><br />
in domače investici<strong>je</strong>. Predmet javnega<br />
naročila <strong>je</strong> izbor izvajalca za pripravo<br />
strokov<strong>ni</strong>h podlag in izvedbo pripravljal<strong>ni</strong>h<br />
aktivnosti v okviru četrtega<br />
instrumenta in med drugim za<strong>je</strong>ma načrt<br />
informiranja in obveščanja javnosti<br />
ter medi<strong>je</strong>v, še posebej svetovan<strong>je</strong> RRA<br />
in članom razvojne mreže v regiji s področja<br />
odnosov z javnostjo, promocijo<br />
regi<strong>je</strong> z zapisom identitete regi<strong>je</strong> ter<br />
pripravo trženjske strategi<strong>je</strong>, načrt privabljanja<br />
tujih in domačih investicij in<br />
pripravo strokov<strong>ni</strong>h podlag za Sklad<br />
za izvajan<strong>je</strong> trženjske strategi<strong>je</strong>. Drugo<br />
javno naročilo se nanaša na peti instrument<br />
(Podpora pri pripravi in izvajanju<br />
razvoj<strong>ni</strong>h pro<strong>je</strong>ktov v regiji) in za<strong>je</strong>ma tri<br />
sklope: okrepitev razvoj<strong>ni</strong>h zmogljivosti<br />
regi<strong>je</strong>, regijski <strong>si</strong>stem vrednotenja in priprave<br />
pro<strong>je</strong>ktov ter pripravo operativ<strong>ni</strong>h<br />
strateških dokumentov za Pomur<strong>je</strong>.<br />
T. M.<br />
Pretresljiv zločin na Goričkem za film<br />
Madžari Angleža<br />
zvezali na tire?<br />
Policija okoliščine kaz<strong>ni</strong>vega dejanja še preuču<strong>je</strong><br />
Hudodelski načrt<br />
se na<strong>si</strong>lnežem <strong>ni</strong><br />
posrečil.<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Konec ju<strong>ni</strong>ja <strong>je</strong> oče dekleta z Goričkega,<br />
ki mu <strong>ni</strong> bilo všeč, da hčer intimno prijatelju<strong>je</strong><br />
z Angležem, ki prebiva v Mlajtincih,<br />
plačal Madžarom, da hčerinemu<br />
prijatelju pokažejo n<strong>je</strong>govo nestrinjan<strong>je</strong><br />
z n<strong>je</strong><strong>ni</strong>m izborom. Najprej se <strong>je</strong> <strong>si</strong>cer oče<br />
z brcami in udarci sam spravil nad hčerkinega<br />
izbranca, nato pa so ga Madžari<br />
odnesli na želez<strong>ni</strong>ške tire, k<strong>je</strong>r bi ga nan<strong>je</strong><br />
zvezali. Načrt jim <strong>je</strong> preprečila neka<br />
ženska, ki <strong>je</strong> slišala vpit<strong>je</strong> žrtve in poklicala<br />
policijo. Anglež jo <strong>je</strong> odnesel s poloml<strong>je</strong>no<br />
nogo in roko. Takšen <strong>je</strong> menda<br />
scenarij okrutnega zločina. Informaci<strong>je</strong><br />
smo iskali pri Policijski upravi Murska<br />
Sobota (PU MS). Drago Ribaš, direktor<br />
uprave, <strong>je</strong> odgovoril, da so policisti »na<br />
podlagi ogleda kraja, zbra<strong>ni</strong>h obvestil in<br />
drugih operativ<strong>ni</strong>h ukrepov ugotovili, da<br />
<strong>je</strong> 28. ju<strong>ni</strong>ja ob 00.10 v bliži<strong>ni</strong> želez<strong>ni</strong>ške<br />
proge v Mačkovcih prišlo do prepira in<br />
pretepa med občanom z območja PU MS<br />
in državljanom Velike Brita<strong>ni</strong><strong>je</strong>, ki ima<br />
začasno bivališče na območju PU MS. Pri<br />
pretepu <strong>je</strong> tu<strong>je</strong>c utrpel telesne poškodbe<br />
in mu <strong>je</strong> bila dana zdrav<strong>ni</strong>ška pomoč<br />
v bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci v Murski Soboti.« Ribaš <strong>je</strong><br />
dodal, da predkazenski postopek še <strong>ni</strong><br />
končan: »Policisti v tej zvezi zbirajo obvestila<br />
zaradi suma storitve več kaz<strong>ni</strong>vih<br />
dejanj več oseb.« Policijski preiskovalci<br />
torej možnosti, da <strong>je</strong> ne<strong>kdo</strong> nekomu naročil<br />
zločin, ne izključu<strong>je</strong>jo. Podrobnosti<br />
bodo seveda znane, ko kriminalisti končajo<br />
preiskavo primera.<br />
Andrej Bedek<br />
Fotografija Timotej Milanov<br />
Fotografija: Nataša Juhnov<br />
Dr. Peter Štumpf, soboški<br />
škof, <strong>je</strong> znotraj škofi<strong>je</strong> poteg<strong>ni</strong>l<br />
kadrovske poteze, ki jih okol<strong>je</strong><br />
<strong>ni</strong> bilo va<strong>je</strong>no. Posledica<br />
tega <strong>je</strong>, da nekateri že iščejo<br />
»nacionalno identiteto Boga« in<br />
tudi tako spodnašajo povsem<br />
legitimne odločitve škofa, s<br />
katerimi so se navsezadn<strong>je</strong><br />
strinjali tudi duhov<strong>ni</strong>ki.<br />
Vitomir Kaučič, akademski<br />
slikar iz Ljutomera, <strong>je</strong> v last<strong>ni</strong><br />
produkciji posnel svoj celovečer<strong>ni</strong><br />
film Vinopiri: Ledena trgatev. Film<br />
<strong>je</strong> doživel premiero na domačem<br />
Grossmannovem festivalu.<br />
Nejc Perhavec, študent<br />
socialnega dela, pripravlja<br />
pro<strong>je</strong>kt Zbudi se, s katerim<br />
želi tistim mladim, ki ne bodo<br />
odšli na mor<strong>je</strong>, popestriti<br />
poletne počit<strong>ni</strong>ce.<br />
Vicente Rodriguez Guillen,<br />
kapetan Valencie, <strong>je</strong> po srečanju<br />
v Murski Soboti tako kot<br />
števil<strong>ni</strong> n<strong>je</strong>govi kolegi pokazal,<br />
kako se morajo nogometaši<br />
obnašati do navijačev, saj<br />
so prav v<strong>si</strong> do zadn<strong>je</strong>ga<br />
ubogljivo delili avtograme in<br />
se fotografirali z otroki.<br />
Angela Smodiš iz Melinec<br />
se ukvarja z izdelavo iz<br />
kreppapirja, česar se <strong>je</strong> lotila<br />
šele po upokojitvi. Kljub vsemu<br />
s svojim delom dokazu<strong>je</strong>, da so<br />
dejavnosti, ki lahko prinašajo kako<br />
korist, le lotiti se jih <strong>je</strong> treba.
14 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 iz naših kra<strong>je</strong>v<br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Polet<strong>ni</strong> tabori po grajsko letos z mednarod<strong>ni</strong>m pridihom<br />
Prostovoljstvo kot počit<strong>ni</strong>ce in pomoč<br />
Pripeljimo svet k našim otrokom <strong>je</strong> slogan, ki so ga v RIS-u Dvorec Rakičan nadeli dvema od osmih terminov taborov med počit<strong>ni</strong>cami<br />
RIS Dvorec Rakičan <strong>je</strong> s prihodom direktorice<br />
Jožice Sekolov<strong>ni</strong>k 2005. leta<br />
začel orga<strong>ni</strong>zirati počit<strong>ni</strong>ške tabore<br />
za otroke od petega do 13. leta starosti,<br />
ki jih imenu<strong>je</strong>jo Polet<strong>ni</strong> tabori po<br />
grajsko. Otroci so jih spre<strong>je</strong>li z navdušen<strong>je</strong>m,<br />
še bolj pa starši, saj lahko na<br />
ta način omogočijo otrokom zares aktivno<br />
in zaradi sofinanciranja lokalne<br />
skupnosti cenovno ugodno preživljan<strong>je</strong><br />
počit<strong>ni</strong>c. Cena enotedenskega<br />
tabora <strong>je</strong> okrog 43 evrov, vanjo pa<br />
so poleg hrane vključe<strong>ni</strong> učen<strong>je</strong> tujih<br />
<strong>je</strong>zikov, ples, ustvarjan<strong>je</strong> z barvami,<br />
igre z žogo, jahan<strong>je</strong>, lokostrelstvo,<br />
vožnja s kočijo, medičarstvo, zeliščarstvo,<br />
ustvarjan<strong>je</strong> s keramiko, izdelava<br />
zdravih namazov, krem in še mar<strong>si</strong>kaj.<br />
V začetku so imeli le okrog 50 udeležencev<br />
taborov, a se ta številka iz leta<br />
v leto poveču<strong>je</strong>; pravzaprav <strong>je</strong> zdaj kar<br />
tedensko v rakičanskem gradu do 50<br />
otrok.<br />
Tudi letos omogočajo s pomočjo<br />
razpisa MO Murska Sobota brezplačno<br />
udeležbo otrokom iz socialno<br />
ogrože<strong>ni</strong>h družin, tako da tedensko<br />
gostijo od štiri do šest otrok, ki jim <strong>ni</strong><br />
treba plačati tabora. Mentorji so letos<br />
izbra<strong>ni</strong> s pomočjo zavoda za zaposlovan<strong>je</strong><br />
in njihovega financiranja jav<strong>ni</strong>h<br />
del – tako se z otroki ukvarjajo brezposel<strong>ni</strong><br />
vzgojitelji in učitelji, ki <strong>si</strong> na<br />
ta način pridobivajo dodatna znanja<br />
in izkušn<strong>je</strong>. Letošnji tabori so doda-<br />
Ana Ljubič,<br />
Hrvaška:<br />
»Prihajam iz<br />
Kopriv<strong>ni</strong>ce, ki <strong>je</strong><br />
le dve uri vožn<strong>je</strong><br />
oddal<strong>je</strong>na od<br />
Murske Sobote.<br />
S prostovolj<strong>ni</strong>m<br />
delom sem začela<br />
pred tremi leti.<br />
Tukaj mi <strong>je</strong> zelo<br />
všeč, vroče pa <strong>je</strong><br />
povsod enako.<br />
Ker sem učiteljica<br />
angleščine in učim<br />
osnovnošolske<br />
otroke od prvega<br />
do četrtega<br />
razreda,<br />
pomagam tukaj<br />
pri pouku tu<strong>je</strong>ga<br />
<strong>je</strong>zika.«<br />
Fotografiji Bernarda B. Peček<br />
tno obogate<strong>ni</strong> zaradi sodelovanja treh<br />
tujih prostovoljk. RIS Dvorec Rakičan<br />
se <strong>je</strong> namreč uspešno prijavil na mednarod<strong>ni</strong><br />
program izmenjave prostovoljcev<br />
Voluteer in skle<strong>ni</strong>l dogovor z<br />
Anne Abeck,<br />
Nemčija: »Vsako<br />
leto grem v drugo<br />
državo, k<strong>je</strong>r<br />
opravljam prostovoljno<br />
delo. Bila<br />
sem že v Špa<strong>ni</strong>ji,<br />
Škotski, Irski,<br />
zdaj pa sem prvič<br />
v Slove<strong>ni</strong>ji.<br />
Zame <strong>je</strong> prostovoljstvo<br />
način<br />
preživljanja počit<strong>ni</strong>c.<br />
To, da med<br />
svojim dopustom<br />
pomagam otrokom<br />
ali prizadetim,<br />
<strong>je</strong> zame povsem<br />
normalen<br />
dopust. Ob tem<br />
pa spoznavam<br />
dežele. Z letalom<br />
sem prispela v<br />
Zagreb in najbolj<br />
me <strong>je</strong> presenetilo,<br />
da <strong>je</strong> tukaj toliko<br />
zelenega.«<br />
Zavodom za mednarodno prostovoljno<br />
delo Voluntariat Ljubljana, tako da<br />
sta dva termina taborov mednarodna.<br />
Prostovoljke prihajajo iz različ<strong>ni</strong>h držav<br />
in lahko s svojim znan<strong>je</strong>m, izkušnjami<br />
in kulturo dodatno obogatijo<br />
vsebino taborov. Kristyna Bieblova<br />
prihaja iz Prage na Češkem in <strong>je</strong> študentka<br />
zgodovine, Ana Ljubič <strong>je</strong> učiteljica<br />
angleškega <strong>je</strong>zika v <strong>ni</strong>žjih razredih<br />
in prihaja iz Kopriv<strong>ni</strong>ce, Anne<br />
Abeck pa <strong>je</strong> zaposlena kot turistična<br />
menedžerka v hotelu in prihaja iz Kölna<br />
v Nemčiji.<br />
Bernarda B. Peček<br />
Slovensko kulturno društvo Mura<br />
Trd<strong>ni</strong> stiki z domovino<br />
V Avstriji so jih obiskali folkloristi iz Šalovec<br />
Slovensko kulturno društvo Mura <strong>je</strong> leta<br />
1977 ustanovila skupina dvanajstih naših<br />
delavcev na začasnem delu na Predarlskem<br />
(Vorarlberg). Razlog za ustanovitev<br />
društva <strong>je</strong> bila predvsem želja po kulturnem<br />
in družabnem udejstvovanju. Iz društva<br />
se <strong>je</strong> leta 1994 izločila skupina, ki <strong>je</strong><br />
ustanovila društvo Slove<strong>ni</strong>ja, ki pa <strong>je</strong> lansko<br />
leto prenehalo delovati. Tako <strong>je</strong> Mura<br />
ostala edino slovensko zdomsko kulturno<br />
društvo v zvez<strong>ni</strong> deželi Predarlsko, ki<br />
ima okoli 300.000 prebivalcev. Pokroviteljica<br />
društva <strong>je</strong> že več kot 15 let Občina<br />
Šalovci, iz katere <strong>je</strong> tudi večina n<strong>je</strong>govih<br />
članov. Društvo danes vodi Marjan Fujs<br />
iz Budinec. Stiki med društvom Mura in<br />
domovino so globoki in prist<strong>ni</strong>, zato zaposle<strong>ni</strong><br />
v tej oddal<strong>je</strong><strong>ni</strong> avstrijski deželi ne<br />
pozabljajo svojih kore<strong>ni</strong>n. Pred kratkim<br />
<strong>je</strong> namreč bila prav v Rankweilu, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />
tudi sedež društva, že deseta folklorna<br />
prireditev, na kateri so nastopile kulturne<br />
skupine iz Avstri<strong>je</strong>, Madžarske, Poljske,<br />
Hrvaške, Turči<strong>je</strong>, Češke, Slovaške in<br />
Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong>. Že več let, tako tudi letos, tako<br />
festival kot slovensko društvo Mura obiščejo<br />
čla<strong>ni</strong> folklorne skupine KUD-a Šalovci.<br />
Tudi na ta način društvo ohranja<br />
stike z domovino.<br />
Janez Konkolič<br />
Z mednarodnega tekmovanja lovskih rogistov na Madžarskem<br />
Uspeš<strong>ni</strong> tudi prekmurski rogisti<br />
Konkurenca <strong>je</strong> bila močna, saj <strong>je</strong> nastopilo skoraj 50 skupin<br />
Modna revija v Ljutomeru<br />
KUD Prekmurski rogisti pred nastopom v metu Pecs na Madžarskem.<br />
Fotografija arhiv KUD Prekmurski rogisti<br />
V okviru Prleške poletne noči <strong>je</strong> pred dnevi v Ljutomeru potekala modna revija.<br />
Predstavili sta se Metka Kuhar, oblikovalka in izdelovalka oblačil, ter Suzana<br />
Škrbenta, ki <strong>je</strong> dekleta polepšala z lepimi frizurami. Oblačila, ki smo <strong>si</strong> jih<br />
ogledali, <strong>ni</strong>so no<strong>si</strong>le poklicne manekenke, pač pa nekatere last<strong>ni</strong>ce teh oblek in<br />
druga dekleta, ki so se v tej vlogi predstavila prvič. Tako <strong>je</strong> bila uporabnost oblačil<br />
še bolj izrazita. Videli smo lahko obleke, namen<strong>je</strong>ne za slovesne priložnosti, iz<br />
različ<strong>ni</strong>h materialov. Okrašene so bile z ročno izdela<strong>ni</strong>mi dodatki. Predstavl<strong>je</strong>na<br />
<strong>je</strong> bila tudi moda za najmlajše. Revijo <strong>je</strong> končala predstavitev najbolj slovesne –<br />
poročne obleke, okrašene z ročno izdela<strong>ni</strong>mi cvetovi. S. B.<br />
Fotografi<strong>je</strong> Janez Habja<strong>ni</strong>č<br />
Pred kratkim <strong>je</strong> na Madžarskem v<br />
mestu Pecs, ki <strong>je</strong> letos tudi kulturno<br />
mesto Evrope, potekalo prvo mednarodno<br />
tekmovan<strong>je</strong> lovskih rogistov za<br />
prehod<strong>ni</strong> pokal Madžarske. Tekmovanja<br />
se <strong>je</strong> udeležilo 48 skupin in 45<br />
solistov iz devetih evropskih držav. Iz<br />
Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong> so se tekmovanja udeležili<br />
Pohorski rogisti in KUD Prekmurski<br />
rogisti, v kategoriji B-rogovi, KD<br />
Rogisti LD Križevci v kategoriji Esrogovi<br />
in nekaj solistov. Nastopi so<br />
potekali v dvora<strong>ni</strong> in na dveh trgih v<br />
središču mesta. Tekmovanja <strong>je</strong> spremljala<br />
in ocen<strong>je</strong>vala petčlanska žirija,<br />
sestavl<strong>je</strong>na iz predstav<strong>ni</strong>kov različ<strong>ni</strong>h<br />
držav.<br />
Kot pravi Rudi Slogovič, predsed<strong>ni</strong>k<br />
KUD-a Prekmurski rogisti, so doseže<strong>ni</strong><br />
rezultati tekmovanja potrdili zelo<br />
visoko kakovost in izenačenost ekip<br />
ter posamez<strong>ni</strong>kov. »Pri tem <strong>je</strong> treba<br />
poudariti, da so bila praktično najvišja<br />
mesta rezervirana za ekipe, sestavl<strong>je</strong>ne<br />
iz šola<strong>ni</strong>h glasbe<strong>ni</strong>kov, nekatere<br />
ekipe pa so sestavljali celo učenci<br />
glasbe<strong>ni</strong>h šol. To <strong>je</strong>, res<strong>ni</strong>ci na ljubo,<br />
težko primerljivo z amaterskim igran<strong>je</strong>m,<br />
kot <strong>je</strong> na primer sestava naših<br />
ekip. Kljub vsemu so doseže<strong>ni</strong> rezultati<br />
naših skupin več kot odlič<strong>ni</strong>, saj<br />
so vse tri ekipe osvojile zlati znak,« še<br />
dodaja Slogovič.<br />
Izkazali so se tudi naši solisti Mojca<br />
Zupan in Mirko Heric, ki sta osvojila<br />
zlati znak, ter Hans Steyer, Jure Karnet<br />
in Vlado Kolman s srebr<strong>ni</strong>m znakom.<br />
V<strong>si</strong> nastopajoči so pre<strong>je</strong>li posebno priznan<strong>je</strong>,<br />
ekipe pa še spominski kipec s<br />
podobo lovca z rogom in psom, katerega<br />
original <strong>je</strong> v mestu Pecs.<br />
L. Kr.
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
DOŠ I Lendava v pro<strong>je</strong>ktu Evropske komi<strong>si</strong><strong>je</strong><br />
iz naših kra<strong>je</strong>v<br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 15<br />
na kratko<br />
V lokal<strong>ni</strong>h okoljih medel<br />
odziv na <strong>problem</strong>atiko drog<br />
Dr. Judit Zagorec Csuka predstavila aktivnosti lendavske šole v Bruslju<br />
V državah Evropske u<strong>ni</strong><strong>je</strong> od la<strong>ni</strong> poteka<br />
kampanja Evropsko ukrepan<strong>je</strong><br />
na področju drog (Europeana action<br />
on drugs), v katero se <strong>je</strong> vključila tudi<br />
Dvo<strong>je</strong>zična osnovna šola I Lendava. Na<br />
povabilo Evropske komi<strong>si</strong><strong>je</strong> <strong>je</strong> koordinatorka<br />
pro<strong>je</strong>kta v Lendavi dr. Judit Zagorec<br />
Csuka sodelovala na seminarju v<br />
Bruslju. Tam <strong>je</strong> udeležencem srečanja<br />
predstavila zavezo, ki so jo pripravili na<br />
lendavski dvo<strong>je</strong>zič<strong>ni</strong> osnov<strong>ni</strong> šoli.<br />
Na lendavski šoli so ob Csukovi v izvajanju<br />
pro<strong>je</strong>kta sodelovali še mentorji<br />
Boglarka Csaszar Varga, sociologinja<br />
Tanja Hozjan, pomoč<strong>ni</strong>ca ravnateljice<br />
Kornelija Pentek Palfi ter razred<strong>ni</strong>ki<br />
osmih in devetih razredov. Sodelovalo<br />
<strong>je</strong> 147 učencev, ki so na delav<strong>ni</strong>cah in<br />
predavanjih spoznavali <strong>problem</strong>atiko<br />
uporabe dovol<strong>je</strong><strong>ni</strong>h in prepoveda<strong>ni</strong>h<br />
drog, govorili pa so tudi o preventivi na<br />
tem področju. Učence so sezna<strong>ni</strong>li tudi<br />
z aktualno strokovno in leposlovno literaturo<br />
o drogah. Sociologinja Tanja<br />
Hozjan pa <strong>je</strong> med mladimi izvedla raziskovalno<br />
nalogo, v kateri <strong>je</strong> anketirala<br />
učence pred sodelovan<strong>je</strong>m pri pro<strong>je</strong>ktu<br />
in ob n<strong>je</strong>govem zaključku o njihovem<br />
znanju o <strong>problem</strong>atiki drog.<br />
Dr. Judit Zagorec Csuka <strong>je</strong> povedala,<br />
da <strong>je</strong> raziskava pomagala izoblikovati<br />
Dr. Judit<br />
Zagorec Csuka:<br />
»V pro<strong>je</strong>ktu <strong>je</strong><br />
sodelovalo 147<br />
učencev, ki so<br />
na delav<strong>ni</strong>cah<br />
in predavanjih<br />
spoznavali<br />
<strong>problem</strong>atiko<br />
uporabe<br />
dovol<strong>je</strong><strong>ni</strong>h in<br />
prepoveda<strong>ni</strong>h<br />
drog, govorili<br />
pa smo tudi o<br />
preventivi.«<br />
Slovenski Švicarji v Prekmurju<br />
Od Sobote do Mure in Pleč<strong>ni</strong>kove cerkve<br />
V Švici ro<strong>je</strong><strong>ni</strong> otroci slovenskih staršev ra<strong>je</strong> ostanejo tam<br />
Prekmur<strong>je</strong> vabi, <strong>je</strong> pisalo na vabilu<br />
zdaj že tradicionalnega – letos četrtega<br />
prijateljskega srečanja Slovencev,<br />
ki so delali v Švici in se po upokojitvi<br />
vr<strong>ni</strong>li domov ali pa tam še živijo in<br />
se v znano evropsko deželo po počit<strong>ni</strong>cah<br />
doma vračajo na delo ter obisku<strong>je</strong>jo<br />
svo<strong>je</strong> otroke. Vabilu Darinke<br />
Števančec iz Murske Sobote se jih <strong>je</strong><br />
odzvalo skoraj 130 in v enem najtoplejših<br />
d<strong>ni</strong> letošn<strong>je</strong>ga poletja so se<br />
zbrali na parkirišču pred Pokrajinsko<br />
in študijsko knjiž<strong>ni</strong>co. Prišli so iz različ<strong>ni</strong>h<br />
kra<strong>je</strong>v Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong> in po uvod<strong>ni</strong>h<br />
Fotografija Jože Gabor<br />
besedah orga<strong>ni</strong>zatorice srečanja so<br />
se v dolgi avtomobilski kolo<strong>ni</strong>, ki jo<br />
<strong>je</strong> vodil Milan Osterc, najprej odpravili<br />
na Otok ljubez<strong>ni</strong> v Ižakovce.<br />
Ob Muri jih <strong>je</strong> spre<strong>je</strong>l živopisno<br />
odet pozvačin, pozdravila pa direktorica<br />
Zavoda kulturo in turizem beltinske<br />
občine Elica Horvat ter predstavila<br />
tradicijo büjraštva. Vroči<strong>ni</strong><br />
navkljub so <strong>si</strong> pajali kruh na ognju<br />
in posku<strong>si</strong>li langaš. Za Švicar<strong>je</strong> velja,<br />
da so zaprti in varč<strong>ni</strong> ljud<strong>je</strong>, takš<strong>ni</strong> so<br />
tudi »slovenski Švicarji«, in če sodimo<br />
po voznem parku, ki so <strong>si</strong> ga pridobili<br />
s trd<strong>ni</strong>m varčevan<strong>je</strong>m, so bili<br />
za svo<strong>je</strong> delo dobro plača<strong>ni</strong> oziroma<br />
se bolj splača pre<strong>je</strong>mati švicarsko kot<br />
slovensko pokoj<strong>ni</strong>no, <strong>je</strong> odkrito dejal<br />
eden od sogovor<strong>ni</strong>kov. Večina jih<br />
<strong>je</strong> pritrdila, da v Švici ro<strong>je</strong><strong>ni</strong> otroci<br />
Slovencev ra<strong>je</strong> ostajajo tam, kot da<br />
bi se vr<strong>ni</strong>li v domovino staršev, k<strong>je</strong>r<br />
so slabše zaposlitvene možnosti, pa<br />
tudi več prijatel<strong>je</strong>v imajo v državi odraščanja,<br />
kar vpliva na njihovo odločitev.<br />
Iz Ižakovec se <strong>je</strong> dolga kolona avtomobilov<br />
odpravila v Bogojino na<br />
Fotografija Jože Žerdin<br />
okvirno sliko stanja glede drog v višjih<br />
razredih ter pomaga vodstvu šole in<br />
strokov<strong>ni</strong>m delavcem pri oce<strong>ni</strong> dosedan<strong>je</strong>ga<br />
dela na področju drog in pri načrtovanju<br />
prihodnjih ukrepov: »Kampanjo<br />
za ukrepan<strong>je</strong> na področju drog <strong>je</strong> sprožil<br />
General<strong>ni</strong> direktorat za pravosod<strong>je</strong>,<br />
svobodo in varnost Evropske komi<strong>si</strong><strong>je</strong>,<br />
cilj pa <strong>je</strong> zagotoviti močan, uskla<strong>je</strong>n in<br />
uravnotežen odziv na naraščajočo <strong>problem</strong>atiko<br />
drog, ki vse bolj negativno<br />
vplivajo na evropsko družbo. Še posebej<br />
ob ugotovl<strong>je</strong>nem dejstvu, da <strong>je</strong> v lokal<strong>ni</strong>h<br />
okoljih mar<strong>si</strong>k<strong>je</strong> zelo medel odziv<br />
na <strong>problem</strong>atiko drog, saj <strong>si</strong> mnogi pred<br />
tem zatiskajo oči. Strokovnjaki, združenja,<br />
ustanove in posamez<strong>ni</strong>ki se zavežejo,<br />
da bodo prispevali k ozaveščanju<br />
o drogah na lokal<strong>ni</strong> rav<strong>ni</strong>. Koordinator<br />
pro<strong>je</strong>kta v Slove<strong>ni</strong>ji <strong>je</strong> Zavod PIP – pravo,<br />
informaci<strong>je</strong>, pomoč, v Lendavi pa so<br />
pri tem največ sodelovali z vod<strong>je</strong>m Zavoda<br />
PIP v Murski Soboti Dejanom Bogdanom.<br />
Ti so nam pri izvajanju aktivnosti<br />
pomagali pri oblikovanju zaveze<br />
in nas obveščali o aktualnem v okviru<br />
aktivnosti pobude Evropsko ukrepan<strong>je</strong><br />
na področju drog. V kampanjo se <strong>je</strong> v<br />
Slove<strong>ni</strong>ji doslej vključilo 29 orga<strong>ni</strong>zacij<br />
in posamez<strong>ni</strong>kov.«<br />
Jože Gabor<br />
ogled zname<strong>ni</strong>te Pleč<strong>ni</strong>kove cerkve,<br />
v kateri <strong>je</strong> še kako občuteno izzvenela<br />
Marijina pesem, ki so jo udeleženci<br />
srečanja zapeli po tem, ko so prisluh<strong>ni</strong>li<br />
podrobnemu opisu Pleč<strong>ni</strong>kove<br />
bele golobice z značil<strong>ni</strong>mi lončarskimi<br />
izdelki iz te pokrajine.<br />
Po n<strong>je</strong>j se <strong>je</strong> v sonč<strong>ni</strong> vročici med<br />
žit<strong>ni</strong>mi polji pot vila v Melince na<br />
ko<strong>si</strong>lo v gostilno. Za presenečen<strong>je</strong><br />
so poskrbeli mali folkloristi in pevka<br />
ter recitatorka s solisti z beltinske<br />
osnovne šole.<br />
Brigita Bavčar<br />
Na Grlavi<br />
praznovali<br />
110 let ga<strong>si</strong>lstva<br />
Na Murskem polju letos praznu<strong>je</strong> kar<br />
nekaj ga<strong>si</strong>lskih društev visoke jubile<strong>je</strong>.<br />
Te d<strong>ni</strong> <strong>je</strong> 110 let ga<strong>si</strong>lstva proslavilo<br />
Prostovoljno ga<strong>si</strong>lsko društvo Grlava.<br />
Društvo <strong>je</strong> bilo ustanovl<strong>je</strong>no na pobudo<br />
posest<strong>ni</strong>ka Mati<strong>je</strong> Korošaka leta 1900.<br />
Leta 1904 so na vaški gmaj<strong>ni</strong> zgradili<br />
majhen ga<strong>si</strong>lski dom oziroma orodišče,<br />
ki <strong>je</strong> sčasoma <strong>postal</strong>o premajhno, zato so<br />
ga porušili in na istem mestu zgradili nov<br />
ga<strong>si</strong>lski dom, ki <strong>je</strong> bil predan v uporabo<br />
leta 1987. V letošn<strong>je</strong>m letu, ko društvo<br />
praznu<strong>je</strong> visok jubilej, so v ga<strong>si</strong>lskem<br />
domu v zgorn<strong>je</strong>m delu zamenjali okna in<br />
vhodna vrata ter obnovili fasad<strong>ni</strong> omet.<br />
S prostovolj<strong>ni</strong>mi prispevki vaščanov<br />
Grlave, sredstvi Občine Ljutomer in<br />
sredstvi uprave za zaščitno in reševan<strong>je</strong><br />
so kupili tudi novo brizgalno v vrednosti<br />
12.500 evrov. Slovesen prevzem nove<br />
motorne brizgalne so opravili župan<br />
Občine Ljutomer Franc Jurša, predsed<strong>ni</strong>k<br />
Ga<strong>si</strong>lske zveze Ljutomer Branko Novak,<br />
predsed<strong>ni</strong>k PGD Grlava Anton Kranjc in<br />
povelj<strong>ni</strong>k društva Miran Heric. J. Ž.<br />
Krupliv<strong>ni</strong>k<br />
V okviru praz<strong>ni</strong>ka Občine Grad so to<br />
nedeljo v prostorih vaško-ga<strong>si</strong>lskega<br />
doma v Krupliv<strong>ni</strong>ku orga<strong>ni</strong>zirali šesto<br />
razstavo roč<strong>ni</strong>h del in domače obrti.<br />
Poleg domačega društva DŽD Krupliv<strong>ni</strong>k<br />
so razstavljali še: Društvo Klas Bodonci,<br />
Društvo za kulturo, šport in turizem<br />
Žlaki Sebeborci, društvo Peški<br />
Motovilci, Društvo upoko<strong>je</strong>ncev Grad<br />
in števil<strong>ni</strong> posamez<strong>ni</strong>ki. Razstavljavci<br />
so predstavljali kvačkane izdelke, plete<strong>ni</strong>ne,<br />
izdelke iz ličja, pletene košare,<br />
veze<strong>ni</strong>ne, lončene in druge izdelke.<br />
Š. B.<br />
Veržej<br />
Žup<strong>ni</strong>jski pastoral<strong>ni</strong> svet in Žup<strong>ni</strong>ja<br />
Veržej sta pripravila srečan<strong>je</strong> zakonskih<br />
jubilantov, ki v letošn<strong>je</strong>m letu<br />
praznu<strong>je</strong>jo okrogle oblet<strong>ni</strong>ce porok.<br />
Zakonski jubilanti so se zbrali v žup<strong>ni</strong>jski<br />
far<strong>ni</strong> cerkvi svetega Mihaela v<br />
Veržeju, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> mašo daroval žup<strong>ni</strong>k<br />
veržejske žup<strong>ni</strong><strong>je</strong> Jože Krnc. Od dvajsetih<br />
zakonskih parov, ki letos praznu<strong>je</strong>jo<br />
oblet<strong>ni</strong>co poroke, se <strong>je</strong> srečanja<br />
in druženja udeležilo enajst parov,<br />
ki praznu<strong>je</strong>jo deset, 25, 30 in 40 ter 50<br />
let skupnega živl<strong>je</strong>nja. Med njimi sta<br />
bila tudi Anton in Marta Zemljič, ki<br />
praznu<strong>je</strong>ta zlato poroko. J. Ž.<br />
Apače<br />
Po nedav<strong>ni</strong> objavi rezultatov ocen<strong>je</strong>vanja<br />
kakovosti vode iz za<strong>je</strong>tja Podgrad,<br />
ta voda se uporablja na območju<br />
občin Gornja Radgona in Radenci, <strong>je</strong> v<br />
litru te vode le 12 miligramov <strong>ni</strong>tratov.<br />
Tako <strong>ni</strong>zke vsebnosti <strong>ni</strong>tratov v tukajšnji<br />
vodi <strong>ni</strong> bilo že več kot dve leti. Iz<br />
polletnega poročila, ki ga <strong>je</strong> pred dnevi<br />
objavila Občina Apače, pa izhaja, da<br />
<strong>je</strong> bilo v litru vode iz za<strong>je</strong>tja Segovci,<br />
ta se namreč uporablja na območju<br />
apaške občine, v začetku leta več kot<br />
40 miligramov <strong>ni</strong>tratov, sedaj jih <strong>je</strong> 29.<br />
Mejna vrednost vsebnosti <strong>ni</strong>tratov v<br />
litru vode, ko ta ustreza vsem kategorijam<br />
ljudi, <strong>je</strong> 50 miligramov <strong>ni</strong>tratov.<br />
F. K.<br />
Kobil<strong>je</strong><br />
Društvo upoko<strong>je</strong>ncev Kobil<strong>je</strong> <strong>je</strong> v<br />
okviru občinskega praz<strong>ni</strong>ka Občine<br />
Kobil<strong>je</strong> v soboto pripravilo etnološko<br />
prireditev z naslovom Praz<strong>ni</strong>k žetve<br />
na Kobilju. Najprej se <strong>je</strong> druščina upoko<strong>je</strong>ncev<br />
zbrala na Ritlopovi domačiji,<br />
k<strong>je</strong>r so sklepali kose, nato so se s traktorskim<br />
vozom kosci, že<strong>ni</strong>ce, barl<strong>je</strong> in<br />
drugi, ki so sodelovali pri žetvi, odpeljali<br />
na njivo Kapistaj last<strong>ni</strong>ka Tomaža<br />
Ferenceka, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> bila posejana pše<strong>ni</strong>ca<br />
sorte renan. Ob koncu so na njivi<br />
zapeli kobiljanski pevci pesem od<br />
setve do žetve, kakršne so po Kobilju<br />
v večer<strong>ni</strong>h urah peli dekletom pod<br />
oknom in na vaških tratah. J. Ž.<br />
Gornja Radgona<br />
Ob nedav<strong>ni</strong> predaji namenu obnovl<strong>je</strong>nega<br />
mostu čez reko Muro med Gornjo<br />
Radgono in avstrijsko Radgono <strong>je</strong> Zgodovinsko<br />
društvo Gornja Radgona pripravilo<br />
razstavo fotografij mostov, ki so<br />
v mestu vodili v preteklosti čez Muro.<br />
Razstavo <strong>si</strong> <strong>je</strong> moč ogledati kadarkoli,<br />
saj <strong>je</strong> ta v izložbenem oknu Ljudske<br />
u<strong>ni</strong>verze v Gornji Radgo<strong>ni</strong>. F. K.<br />
VESTNIK lahko<br />
kupite tudi na veči<strong>ni</strong><br />
pošt v Pomurju,<br />
bencinskih servi<strong>si</strong>h<br />
ter skoraj v vseh<br />
trgovinah in<br />
trafikah.<br />
www.pomur<strong>je</strong>.<strong>si</strong>
16 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Z gumpiči se učimo tujih <strong>je</strong>zikov<br />
Zmaga<br />
Zmaga <strong>je</strong>, ko posamez<strong>ni</strong>k, moštvo ali ekipa doseže boljši rezultat kot drugi.<br />
Dosežejo več golov, več točk ali so hitrejši, močnejši, torej boljši. Lahko pa, da<br />
imajo tudi več sreče. Za zmago se dobi priznan<strong>je</strong>, medaljo ali pokal ali se kako<br />
drugače ovrednoti. Ko ne<strong>kdo</strong> zmaga, ga v<strong>si</strong> občudu<strong>je</strong>jo in slavijo. Zmaga pa <strong>je</strong><br />
cilj in slast, zaradi katerega se mnogi odločajo sodelovati v tekmi in so za to<br />
pripravl<strong>je</strong><strong>ni</strong> storiti mar<strong>si</strong>kaj. Na olimpijadi velja pravilo, da <strong>ni</strong> pomembno zmagati,<br />
<strong>ampak</strong> <strong>je</strong> pomembno sodelovati, vseeno pa se zmage <strong>ni</strong>hče ne bra<strong>ni</strong>. Pirova<br />
zmaga pa <strong>je</strong> tista, ki ima za zmagovalca posledice. Gumpiči se zmage naših<br />
vedno veselijo z navijan<strong>je</strong>m: »Kdor ne skače, <strong>ni</strong> Sloven'c!«<br />
Rada bi<br />
Rada bi občutila tvoj ob<strong>je</strong>m,<br />
ki bi mi ga dal iz dna srca …<br />
Rada bi občutila poljub,<br />
ki bi mi ga dal iz dna srca …<br />
Rada bi občutila tvoj dotik,<br />
ki <strong>je</strong> nekaj posebnega …<br />
Ko umreva, ne bo več ob<strong>je</strong>mov,<br />
poljubov, dotikov,<br />
ostal bo le prah najine ljubez<strong>ni</strong>,<br />
prah, ki bo hitro izgi<strong>ni</strong>l …<br />
Eva Vede<strong>ni</strong>k, OŠ Beltinci<br />
Angleški <strong>je</strong>zik:<br />
win (vin)<br />
Nemški <strong>je</strong>zik: der<br />
Sieg (der zig)<br />
Madžarski<br />
<strong>je</strong>zik: győzelem<br />
(gyözelem)<br />
Španski <strong>je</strong>zik:<br />
victoria (viktoria)<br />
Italijanski <strong>je</strong>zik: la<br />
vittòria (la vitorija)<br />
Francoski <strong>je</strong>zik: la<br />
victoire (la viktoar)<br />
Esperanto: venko<br />
(zmaga)<br />
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih <strong>je</strong>zikov z Ljudske u<strong>ni</strong>verze v Murski<br />
Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan<br />
Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio,<br />
ki <strong>je</strong> na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.<br />
Vlaki<br />
Vča<strong>si</strong>h <strong>je</strong> po tirih vozila<br />
stara lokomotiva Čiha-puha,<br />
a danes so vlaki moder<strong>ni</strong>,<br />
o Čihi-puhi <strong>ni</strong> duha ne sluha.<br />
Danes vlaki kot<br />
veter mimo hitijo,<br />
otroci jim mahajo<br />
in se veselijo.<br />
Zato otroci zdaj brž<br />
na vlak pohitimo<br />
in naše ljubo okol<strong>je</strong><br />
čisto ohra<strong>ni</strong>mo.<br />
Luka Lukač, OŠ Bakovci<br />
nana.rr@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Igra Neli Horvat, OŠ Tur<strong>ni</strong>šče<br />
Koktajl zgodbe (3)<br />
Slikar nariše, česar <strong>ni</strong> videl<br />
Rozamunda in Urška sta se srečali. Zagledali<br />
sta znanega slikarja. Rozamunda<br />
<strong>je</strong> predlagala: »Stopiva k n<strong>je</strong>mu, da<br />
naju naslika takš<strong>ni</strong>, kakrš<strong>ni</strong> sva, seveda<br />
lepi.« Slikar ju <strong>je</strong> narisal, vendar jima<br />
<strong>ni</strong> pokazal, saj <strong>je</strong> narisal, česar <strong>ni</strong> videl.<br />
Predlagal <strong>je</strong>, da mu plačata, da bo sliko<br />
dal v zlat okvir. Apel <strong>je</strong> kmalu pobeg<strong>ni</strong>l<br />
in prišel do čolna. Voz<strong>ni</strong>k <strong>je</strong> bil Galjot.<br />
»Odpelji me na drugi breg in jaz te bom<br />
naslikal, da boš imel za spomin.« Slika<br />
<strong>je</strong> bila končana. Bila <strong>je</strong> že noč in iz vode<br />
<strong>je</strong> skočil povod<strong>ni</strong> mož ter ukradel obe<br />
sliki. Naslednji dan <strong>je</strong> Galjot vprašal slikarja:<br />
»No, k<strong>je</strong> <strong>je</strong> moja slika?« Slikar se<br />
<strong>je</strong> zlagal: »Ah, <strong>ni</strong>kar ne joči! Slika se suši<br />
pod čolnom. To bo umet<strong>ni</strong>ška slika, rečem<br />
ti!« V tistem trenutku se prikaže<br />
povod<strong>ni</strong> mož …<br />
De<strong>ni</strong>s Kos, DOŠ I Lendava<br />
Igre naših babic in dedkov<br />
Igre naših dedkov in babic in kako so se<br />
nekoč igrali <strong>je</strong> bila tema dvodnevnega<br />
poletnega tabora na OŠ Prežihovega Voranca<br />
na Srednji Bistrici. Zbralo se <strong>je</strong> 32<br />
učencev, ki so spoznavali, kako <strong>si</strong> lahko<br />
poleg računal<strong>ni</strong>kov in sodobne tehnologi<strong>je</strong><br />
krajšajo čas. Babica Marija Hren<br />
Otroci so povedali, da <strong>je</strong> bil večer posebno<br />
doživet<strong>je</strong>, saj so <strong>si</strong> ob tabornem<br />
ognju pripravili »paja<strong>ni</strong> krüj«, priredili<br />
žabji koncert in se umivali v lavorju,<br />
potem pa so jih blazine in spalne vreče<br />
zasanjale v klepetave san<strong>je</strong>. Drugi dan<br />
so šli »po ve<strong>si</strong>«. Na domačiji Hrenovih<br />
Kaj potrebu<strong>je</strong>jo otroci v počit<strong>ni</strong>ških dneh? Predvsem spodbudo!<br />
Priteg<strong>ni</strong>te jih k ustvarjanju<br />
Se tudi vam dogaja, da bi vaši otroci najra<strong>je</strong> kar obsedeli pred TV-spre<strong>je</strong>m<strong>ni</strong>kom<br />
in računal<strong>ni</strong>kom, ker jih ne veseli sodelovan<strong>je</strong> v polet<strong>ni</strong>h šolah in taborih?<br />
Nabrali so zelišča in <strong>si</strong> skuhali čaj.<br />
Pekli so tudi kvašene perece in ptičke.<br />
<strong>je</strong> mladim poslušalcem pripovedovala,<br />
kako <strong>je</strong> bilo, ko <strong>je</strong> še ena hodila v šolo,<br />
kakšne vzgojne ukrepe so uporabljali<br />
učitelji, kakšen odnos so imeli s svojimi<br />
učitelji, in jih naučila iger, ki so <strong>si</strong> jih<br />
otroci privoščili med odmori: kamenčkan<strong>je</strong>,<br />
bosa noga, ristanc, rihtar, palerati/vrečo<br />
metati, činkan<strong>je</strong> … Pri igrah so<br />
bili pol<strong>ni</strong> novih idej, spreminjali so pravila<br />
in tako so nastale spet nove igre.<br />
so nabrali zelišča in <strong>si</strong> pripravili čaj ter<br />
spekli kvašene perece in ptičke. Pomagali<br />
so tudi pri kmečkih opravilih in jih<br />
seveda spreme<strong>ni</strong>li v igro: <strong>kdo</strong> krade jabolka,<br />
skozi tepeško ulico, petelin in kokoš,<br />
pofučkan<strong>je</strong> … »Če vam katera igra<br />
<strong>ni</strong> znana, se ogla<strong>si</strong>te pri nas in z vesel<strong>je</strong>m<br />
vas jo bomo naučili,« pravita učiteljici<br />
Ana Virag in Karmen Modlic.<br />
A. N. R. R.<br />
Fotografiji Ana Virag<br />
Čarov<strong>ni</strong>ca na posnetku <strong>je</strong> Aleksandra Pinterič, ki <strong>je</strong> pred kratkim uprizorila svojo<br />
novo zgodbico Cumper Camper in z njo nastopila v Slovenski Bistrici in Bohinju –<br />
toda tudi vi ste lahko doma kdaj čarov<strong>ni</strong>ki.<br />
Izdelovan<strong>je</strong> čarov<strong>ni</strong>ških klobukov kot nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> zgodbe – tudi doma <strong>si</strong> lahko<br />
omislite poleg rednega dela tudi ustvarjalno nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> dela za otroke.<br />
Kako otroke spodbuditi, da bodo<br />
počeli še kaj drugega kot zgolj sedeli<br />
pred televizijskim spre<strong>je</strong>m<strong>ni</strong>kom?<br />
V<strong>si</strong> vemo, da <strong>ni</strong> dobro, če odločitev<br />
o tem, kaj bodo počeli med počit<strong>ni</strong>cami,<br />
prepustimo zgolj otrokom, pa<br />
vseeno potem zaradi ljubega miru<br />
večina popusti otroški želji po nedejavnosti.<br />
Naj bo, saj ima počit<strong>ni</strong>ce,<br />
naj ima malo miru … se sami prepriču<strong>je</strong>jo.<br />
Je dobro, da smo tako popustljivi,<br />
ali slabo?<br />
Pravzaprav otroci zelo radi sodelu<strong>je</strong>jo,<br />
ustvarjajo in pomagajo, tudi njihovi<br />
izdelki in dosežki imajo pri njih<br />
večjo veljavo, če so se sami potrudili<br />
zan<strong>je</strong>. Počit<strong>ni</strong>ce jim bodo ostale v<br />
spominu po tem, kaj so počeli, ne po<br />
tem, da so gledali televizijo in <strong>ni</strong>so<br />
počeli <strong>ni</strong>č. Najbolj težko jih <strong>je</strong> pravzaprav<br />
prepričati in spodbuditi, da se<br />
sploh odločijo za sodelovan<strong>je</strong>. Vsekakor<br />
<strong>je</strong> to spretnost, ki jo morajo obvladati<br />
tako vzgojitelji v vrtcih, učitelji<br />
v šolah, pa tudi starši. Čez deset<br />
ali dvajset let vam bodo hvalež<strong>ni</strong>, če<br />
se boste potrudili in jim popestrili<br />
polet<strong>je</strong>, če jih boste navadili na kakšno<br />
delo ali vsaj gospodinjsko opravilo,<br />
zato ne imejte slabe vesti, da jim<br />
»težite«. Res pa <strong>je</strong>, da morate biti dovolj<br />
vztraj<strong>ni</strong>, vsaj na začetku. Tudi če<br />
se otroci nočejo udeležiti orga<strong>ni</strong>zira<strong>ni</strong>h<br />
taborov in polet<strong>ni</strong>h šol, <strong>je</strong> prav,<br />
da imajo izpoln<strong>je</strong>ne počit<strong>ni</strong>ške d<strong>ni</strong>.<br />
<strong>Ni</strong> ravno treba izdelati strogega ur<strong>ni</strong>ka,<br />
vseeno pa jim mora priti v zavest,<br />
da <strong>je</strong> tudi počit<strong>ni</strong>ški dan sestavl<strong>je</strong>n iz<br />
dela, ustvarjanja, športne aktivnosti,<br />
priprave hrane, branja knjig in … šele<br />
nato gledanja televizi<strong>je</strong> in igranja računal<strong>ni</strong>ških<br />
igric.<br />
Ste kdaj v primeru, ko jih poskušate<br />
priteg<strong>ni</strong>ti, uporabili besede, ki zve<strong>ni</strong>jo<br />
malce bolj skrivnostno, magično, pravljično?<br />
Na primer: gremo delat mavrico<br />
– in pri tem zalivate vrt z vodo<br />
iz cevi z razpršil<strong>ni</strong>kom ali jim naredite<br />
vodno osvežitev na trati. Tudi<br />
tako, da dneve poimenu<strong>je</strong>te glede na<br />
ustvarjalnost, jih lahko prav lepo pritegnete:<br />
na primer danes <strong>je</strong> kuharski,<br />
čarov<strong>ni</strong>ški, zdrav<strong>ni</strong>ški, vrtnarski, steklarski,<br />
zlatarski, pisateljski, mod<strong>ni</strong><br />
ali še kakšen dan. Z malce domišlji<strong>je</strong>,<br />
predvsem pa z vašim oseb<strong>ni</strong>m sodelovan<strong>je</strong>m<br />
bodo imeli otroci nepozabne<br />
počit<strong>ni</strong>ce, tudi če so doma.<br />
Bernarda B. Peček<br />
Fotografiji Aleksandra Pinterič
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
šport<br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 17<br />
Državno jadralno prvenstvo Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong> v Rakičanu od 30. julija do 8. avgusta<br />
36 tekmovalcev iz 14 klubov v<br />
standardnem in odprtem razredu<br />
Barve domačih bodo zastopali Pfeifer, Korpič in Šadl – Članstvo v jadral<strong>ni</strong> sekciji aerokluba Murska Sobota se poveču<strong>je</strong><br />
Devetnajsto državno prvenstvo v jadralnem<br />
letenju bo potekalo v orga<strong>ni</strong>zaciji<br />
Aerokluba Murska Sobota. Ta <strong>je</strong> v zadnjih<br />
desetih letih orga<strong>ni</strong>ziral že pet držav<strong>ni</strong>h<br />
prvenstev. Prednost orga<strong>ni</strong>zatorja <strong>je</strong> varno<br />
leten<strong>je</strong> nad prekmursko rav<strong>ni</strong>co, ki s<br />
svojimi velikimi polji ponuja možnost za<br />
varen izvenletališki pristanek, ki <strong>je</strong> v jadralnem<br />
letenju nekaj običajnega. Prvič<br />
v samostoj<strong>ni</strong> Slove<strong>ni</strong>ji bodo na državnem<br />
jadralnem prvenstvu leteli tudi nad ozeml<strong>je</strong>m<br />
Hrvaške. Nad ozeml<strong>je</strong>m Madžarske<br />
se leti od leta 2005.<br />
Tekmovan<strong>je</strong> bo potekalo v standardnem<br />
in odprtem razredu. Ti dve kategoriji<br />
se ločita po razponu kril. V odprti<br />
lahko letijo z razpetino, večjo od 15 metrov,<br />
in z uporabo zakrilc (flapov – omogočajo<br />
spremembo profila in dosegan<strong>je</strong><br />
večjih hitrosti). Standard<strong>ni</strong> razred pa<br />
pome<strong>ni</strong>, da se lahko leti do razpona 15<br />
metrov brez uporabe zakrilc.<br />
V Aeroklubu Murska Sobota <strong>je</strong> triintrideset<br />
članov jadralne sekci<strong>je</strong>, ki letijo<br />
na šestih jadral<strong>ni</strong>h letalih. Dve jadral<strong>ni</strong><br />
letali tipa Bla<strong>ni</strong>k L-13 sta namen<strong>je</strong><strong>ni</strong><br />
za osnovno šolan<strong>je</strong>, tipa Pilatus B-4 za<br />
visoke akrobaci<strong>je</strong>, dva DG-100 za leten<strong>je</strong><br />
preletov. Jadralno letalo Discus 2C<br />
so kupili leta 2008 in <strong>je</strong> dalo sekciji jadral<strong>ni</strong>h<br />
pilotov nov zagon ter možnost<br />
za še bolj kakovostno tekmovalno leten<strong>je</strong>.<br />
Članstvo v jadral<strong>ni</strong> sekciji se iz leta v<br />
leto poveču<strong>je</strong>, kar <strong>je</strong> spodbuda za dobro<br />
delo sekci<strong>je</strong> tudi v prihodn<strong>je</strong>.<br />
Tekmovalna pravila<br />
Na tekmovanju vodja tekmovanja glede<br />
na vremenske razmere določi nalogo. Po-<br />
Tekmovalci državnega jadralnega prvenstva<br />
2010 v standardnem razredu<br />
Aeroklub<br />
Jadralno letalo<br />
1 MARKO LEPETIČ CE DISCUS 2C<br />
2 MATEJ KOSABER CE DG-300<br />
3 FRANC PEPERKO CE LS 7<br />
4 MATJAŽ OŠTIR CE DG-300<br />
5 MIHA PEPERKO CE DG-300<br />
6 JERNEJ LOKOVŠEK LJ DISCUS CS<br />
7 MARJAN MEDIČ LJ ST. CIRRUS 75<br />
8 BOŠTJAN RUDOLF PO DG 101G<br />
9 ROBERT HRIBERŠEK LCM ST. CIRRUS 75<br />
10 MARTIN GROŠELJ LCM DG 101G<br />
11 GREGOR PETROVIČ PT DG 100<br />
12 ROMAN MEŠKO PT DG-300<br />
13 TOMAŽ ŠTUPNIK ALC LS 8<br />
14 SERGEJ ŠADL MS DG-100<br />
15 DAMIJAN KORPIČ MS DISCUS 2C<br />
16 TADEJ KREVH SG LS 8<br />
17 TEODOR MIRNIK CE DG-101G<br />
18 ANDREJ VREČAR CE LAK 19<br />
19 ČRTOMIR ROJNIK CE MOSQUITO<br />
20 ALEŠ KOVAČ CE MOSQUITO B<br />
21 JANEZ STARIHA LJ DG-300<br />
22 MIHA BERGINC CE H-205 C. Libelle<br />
23 ŽIGA PIŽORN CE H-205 C. Libelle<br />
24 TONE ČERIN ALC LS-8<br />
25 ALOJZ MEDVED SG DG-100<br />
teden v številkah<br />
Leti v obeh kategorijah bodo dolgi do 500 kilometrov.<br />
goj, da se tekmovan<strong>je</strong> v jadralnem letenju<br />
lahko izvede, <strong>je</strong> sončno do zmerno oblačno<br />
vreme, najboljše po prehodu hladne<br />
fronte. Preleti na tekmovanju bodo dolgi<br />
do 500 kilometrov. Zmaga tisti, ki najhitre<strong>je</strong><br />
obleti zadano nalogo. Tisti, ki ima boljše<br />
jadralno letalo, ima večji faktor »handicapa«,<br />
to pa se upošteva pri rezultatu.<br />
Tekmovalci v odprtem razredu<br />
Aeroklub<br />
Jadralno letalo<br />
1 JURE LOKOVŠEK LJ LAK 17AT<br />
2 SAŠO PETEK LJ LAK 17A<br />
3 MATIJA ŽNIDARŠIČ LJ LAK 17A<br />
4 VOJKO STAROVIČ CE ASH 25<br />
5 UROŠ ŠTUKLEK CE DUO DISCUS<br />
6 IVO PEPERKO CE DG-808B<br />
7 ROBI RESNIK CE NIMBUS 3<br />
8 ROBERT ŠLAUS LCM DUO DISCUS<br />
9 GREGA URBANČIČ PT DG-505<br />
10 VLADIMIR PFEIFER MS DG-1000T<br />
11 NIKO SLANA ALC DG-800S<br />
Če kateremu pilotu ne uspe obleteti naloge,<br />
pristane na terenu (njiva ali trav<strong>ni</strong>k),<br />
kar <strong>je</strong> normalen proces pri jadralnem letenju.<br />
Nekatera jadralna letala imajo pomož<strong>ni</strong><br />
motor, s katerim se izognejo pristanku<br />
na njivah. Po pilota gre zemeljska ekipa z<br />
vozom za jadralna letala in ga razstavl<strong>je</strong>nega<br />
pripel<strong>je</strong> nazaj na letališče. Za potrditev<br />
leta imajo jadral<strong>ni</strong> piloti zapisoval<strong>ni</strong>ke<br />
leta (logger), ki ves čas leta zapisu<strong>je</strong>jo vse<br />
podatke o n<strong>je</strong>m. Po končanem tekmovalnem<br />
letu sod<strong>ni</strong>k pobere vse zapisoval<strong>ni</strong>ke<br />
leta jadral<strong>ni</strong>h pilotov in jih pregleda v računal<strong>ni</strong>škem<br />
programu. Zmaga najhitrejši<br />
in tako dobi 1000 točk.<br />
K. R.<br />
Sobota, 31. julija: 8. Tek v spomin na<br />
Monoštrsko bitko. Orga<strong>ni</strong>zator: Zveza<br />
Slovencev na Madžarskem. Informaci<strong>je</strong>:<br />
(0036) 94 554 223, www.csatafutas.tuti.hu.<br />
Sobota, 31. julija: 35. tabor mladih<br />
pla<strong>ni</strong>ncev. Orga<strong>ni</strong>zator: Pla<strong>ni</strong>nsko društvo<br />
Gornja Radgona. Informaci<strong>je</strong>: 031 654 514,<br />
www.pdradgona.<strong>si</strong>.<br />
Več informacij o prireditvah in vadbi na<br />
www.migajznami.<strong>si</strong>, k<strong>je</strong>r lahko vpišete<br />
tudi svojo prireditev ali vadbo.<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Kolesarstvo<br />
Najboljši prekmurski kolesar Simon<br />
Špilak, doma iz Tropovec, <strong>je</strong> na 97.<br />
kolesarski dirki po Franciji v 17. etapi<br />
odstopil zaradi zdravstve<strong>ni</strong>h težav.<br />
Ob odstopu <strong>je</strong> bil Simon Špilak na 156.<br />
mestu, zdravstvene težave, predvsem<br />
povišana telesna temperatura, pa so<br />
mu onemogočile nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> dirke.<br />
La<strong>ni</strong> <strong>je</strong> bil Špilak na zelo zahtev<strong>ni</strong> kolesarski<br />
dirki uvrščen na 109. mesto.<br />
(T. G.)<br />
Atletika<br />
Združen<strong>je</strong> atletskih sod<strong>ni</strong>kov Murska<br />
Sobota bo s 37 čla<strong>ni</strong> odpotovalo na<br />
prizorišče letošn<strong>je</strong>ga evropskega prvenstva<br />
v atletiki v Barcelono. V elit<strong>ni</strong><br />
evropski drušči<strong>ni</strong> v teku na 1500 metrov<br />
letos zaradi zdravstve<strong>ni</strong>h težav<br />
ne bo Hodošanke Son<strong>je</strong> Roman, kot<br />
debitantka pa bo nastopila sprinterka<br />
Tina Jureš iz Bunčan, ki bo jutri nastopila<br />
v teku na 200 metrov. (T. G.)<br />
Na 17. evropskem prvenstvu v atletiki<br />
za veterane v madžarskem mestu<br />
Nyireghaza <strong>je</strong> svoj nastop končala tudi<br />
Jožica Šiftar iz Gorn<strong>je</strong> Radgone, čla<strong>ni</strong>ca<br />
Tekaške sekci<strong>je</strong> Radenska. Šiftar<strong>je</strong>va<br />
<strong>je</strong> v zadnji najbolj garaški discipli<strong>ni</strong>,<br />
v maratonu na 42 km dolgi progi,<br />
v svoji starost<strong>ni</strong> kategoriji zasedla 4.<br />
mesto. (T. G.)<br />
Minuli konec tedna so tri<strong>je</strong> atleti<br />
AK Panvita nastopili za državno reprezentanco<br />
na troboju mlajših mladinskih<br />
reprezentanc Itali<strong>je</strong>, Franci<strong>je</strong><br />
in Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong>. Tekmovan<strong>je</strong> <strong>je</strong> potekalo<br />
v kraju Chiuro v Italiji. V teku na 800<br />
metrov sta nastopila Aleš Zver, ki <strong>je</strong><br />
zmagal (1:56.60), in Tomaž Rozmarič,<br />
ki <strong>je</strong> bil šesti (1:57.79). V teku na 400<br />
metrov <strong>je</strong> nastopila še Anja Benko in<br />
zasedla tret<strong>je</strong> mesto s časom 57.44.<br />
Slovenska reprezentanca <strong>je</strong> na koncu<br />
zasedla skupno tret<strong>je</strong> mesto. (D. K.)<br />
Ribolov<br />
Na Bukov<strong>ni</strong>škem <strong>je</strong>zeru <strong>je</strong> pripravila<br />
Ribiška družina Lendava tradicionalno<br />
ribiško tekmovan<strong>je</strong> v ulovu rib<br />
s plovcem. Med 51 ribiči <strong>je</strong> po 4 urah<br />
zmagal Slavko Berden iz Filovec z 8,02<br />
kg rib pred Atilo Horvatom iz Motvar<strong>je</strong>vec<br />
z 8 kg in Jožefom Markojo iz Trnja<br />
s 5,12 kg ulovl<strong>je</strong><strong>ni</strong>h rib. (T. G.)<br />
Trap<br />
V Hercegovščaku <strong>je</strong> pripravila Lovska<br />
družina Gornja Radgona tradicionalno<br />
tekmovan<strong>je</strong> v streljanju na leteče<br />
cil<strong>je</strong> – umetne golobe za ekipe in<br />
posamez<strong>ni</strong>ke. Poleg društvenega nagradnega<br />
tekmovanja <strong>je</strong> vzporedno<br />
potekalo še tekmovan<strong>je</strong> za pokal Pomurskega<br />
sejma. Na za<strong>ni</strong>mivem tekmovanju<br />
<strong>je</strong> nastopilo deset ekip, posamično<br />
pa <strong>je</strong> v trojnem programu<br />
nastopilo skoraj 150 lovcev in strelcev.<br />
Nagradno društveno tekmovan<strong>je</strong>,<br />
katerega se <strong>je</strong> udeležilo tudi največ<br />
strelcev, <strong>je</strong> pripadlo nekdan<strong>je</strong>mu<br />
slovenskemu reprezentantu v trapu<br />
in enemu najboljših slovenskih strelcev,<br />
članu prvoligaške Strelske družine<br />
Radgona, Da<strong>ni</strong>ju Šmidu, ki <strong>je</strong> slavil<br />
pred prav tako odlič<strong>ni</strong>ma strelcema z<br />
Goričkega, Karlom Pojbičem in Francem<br />
Vidonjo (oba Lovska družina Križevci<br />
v Prekmurju). Veliki pokal Pomurskega<br />
sejma <strong>je</strong> pripadel Gabri<strong>je</strong>lu<br />
Vučku iz Apač, v ekip<strong>ni</strong> konkurenci<br />
pa <strong>je</strong> slavila Lovska družina Negova.<br />
(O. B.)<br />
Strelstvo<br />
Na Pragerskem <strong>je</strong> 52 strelcev iz 16<br />
držav nastopilo na grad prixu Evrope<br />
v streljanju na glinaste golobe.<br />
V ekip<strong>ni</strong> konkurenci <strong>je</strong> zmagala reprezentanca<br />
Turči<strong>je</strong>, ekipa Strelskega<br />
društva Štefana Kovača iz Murske<br />
Sobote, za katero so nastopili Evgen<br />
Pap, Boštjan Maček in De<strong>ni</strong>s Pojbič, <strong>je</strong><br />
zadela 344 tarč in zasedla drugo mesto.<br />
V posamič<strong>ni</strong> konkurenci <strong>je</strong> zasedel<br />
med posamez<strong>ni</strong>ki Boštjan Maček<br />
3. mesto s 138 zadetki, Evgen Pap <strong>je</strong><br />
bil s 114 zadetki 10. Med tekmovalkami<br />
<strong>je</strong> bila Jasmina Maček tretja z 89<br />
zadetki. (T. G.)<br />
Na 50. svetovnem prvenstvu v streljanju<br />
so med slovenskimi reprezentanti<br />
tudi tri<strong>je</strong> odlič<strong>ni</strong> pomurski strelci<br />
Robert Markoja, Dušan Žiško in<br />
Boštjan Maček. Slovenski strelci tudi<br />
tokrat merijo visoko – na mesta za<br />
odličja. (F. B.)<br />
Triatlon<br />
V italijanskem Vidmu <strong>je</strong> potekal 12.<br />
sprint triatlon Citta di Udine, ki <strong>je</strong> štel<br />
za Pokal Alpe-Jadran. V absolut<strong>ni</strong> ženski<br />
konkurenci se <strong>je</strong> Melita Hajdinjak,<br />
čla<strong>ni</strong>ca Športnega društva TurboMS iz<br />
Murske Sobote, kot najboljša Slovenka<br />
uvrstila na 9. mesto, v kategoriji<br />
Elite II pa <strong>je</strong> bila tretja. (M. H.)<br />
Modelarstvo<br />
V mestu Vize v evropskem delu Turči<strong>je</strong><br />
se <strong>je</strong> končalo evropsko prvenstvo<br />
letalskih modelar<strong>je</strong>v s prosto letečimi<br />
modeli. V 9-članski ekipi slovenske<br />
reprezentance <strong>je</strong> v kategoriji F1 – A<br />
Boštjan Bagari, član Aerokluba Murska<br />
Sobota, zasedel 44. mesto med 75.<br />
tekmovalci. Slovenska modelarska reprezentanca<br />
<strong>je</strong> zasedla med 26 reprezentancami<br />
11. mesto. (T. G.)
18 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 šport<br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Kon<strong>je</strong><strong>ni</strong>štvo – srečan<strong>je</strong> v Avstriji<br />
Uspehi ljutomerskih kasačev<br />
Rambo in Meggy najboljša, Fr<strong>ni</strong>kula AS drugi<br />
Na hipodromu Baden pri Dunaju <strong>je</strong><br />
bilo atraktivno srečan<strong>je</strong> avstrijskih in<br />
slovenskih kasačev, ki so merili moči<br />
v treh tekih. V prvem <strong>je</strong> Alain Delon<br />
(Dušan Zorko, KK Ljutomer) na 2100<br />
metrov dolgi stezi s kilometrskim časom<br />
1:17,3 zasedel tret<strong>je</strong> mesto. V drugem<br />
teku <strong>je</strong> na enako dolgi progi s časom<br />
1:19,5 slavil letošnji udeleženec<br />
slovenskega kasaškega derbija Rambo<br />
(Branko Seršen, KK Ljutomer), drugi<br />
Namiz<strong>ni</strong> te<strong>ni</strong>s<br />
Žibrat dvakrat bronast<br />
pa <strong>je</strong> bil štirilet<strong>ni</strong> žrebec Fr<strong>ni</strong>kula AS<br />
(Simon Slavič, KK Ljutomer) s časom<br />
1:19,5. Slovenski kasač <strong>je</strong> zmagal tudi v<br />
tret<strong>je</strong>m teku. Meggy (last<strong>ni</strong>ca Lea Babič,<br />
voz<strong>ni</strong>k Jože Sagaj ml., KK Ljutomer)<br />
<strong>je</strong> na 1600 metrov dolgi stezi zasedla<br />
1. mesto (1:16,9), tret<strong>je</strong> pa biHot<br />
Chocolate (last<strong>ni</strong>ca Ajda Košak, KK<br />
Ljubljana, voz<strong>ni</strong>k Dušan Zorko, KK<br />
Ljutomer) s časom 1:17,5.<br />
N. Š.<br />
Največji evropski uspeh pomurskega namiznega te<strong>ni</strong>sa<br />
Mladi prleški igralec namiznega te<strong>ni</strong>sa<br />
Jan Žibrat <strong>je</strong> osvojil dve bronasti<br />
medalji na evropskem prvenstvu za<br />
kadete in mladince, k<strong>je</strong>r se <strong>je</strong> pomerilo<br />
500 tekmovalcev.<br />
V Carigradu <strong>je</strong> bilo končano 53.<br />
evropsko prvenstvo v namiznem te<strong>ni</strong>su<br />
za kadete in mladince, na katerem<br />
<strong>je</strong> nastopilo 43 držav z okrog 500<br />
igralci. V 15-članski slovenski reprezentanci<br />
se <strong>je</strong> najbolj izkazal Prlek<br />
Jan Žibrat, doma z Mote, ki <strong>je</strong> v osvojil<br />
dve bronasti medalji. V posamič<strong>ni</strong><br />
mladinski konkurenci <strong>je</strong> v polfinalu<br />
izgubil s Patrickom Franžisko iz Nemči<strong>je</strong>,<br />
kasnejšim evropskim prvakom, z<br />
rezultatom 0 : 4. V igri dvojic <strong>je</strong> Žibrat<br />
skupaj s Franžiskom izgubil proti<br />
belgijski dvojici Lauirc – Nytinck z rezultatom<br />
2 : 3. Kljub bronastima medaljama<br />
<strong>je</strong> to največji evropski uspeh<br />
slovenskega in pomurskega namiznega<br />
te<strong>ni</strong>sa.<br />
Tonček Gider<br />
15. maraton Po Prlekiji in 30. maraton Tri srca<br />
Na obeh pričaku<strong>je</strong>jo<br />
čez tisoč kolesar<strong>je</strong>v<br />
Predprijave do 2. oz. 16. avgusta – 20, 45 in 65 ter 27, 54 ali 70 kilometrov<br />
Pred letošnjima osrednjima rekreativ<strong>ni</strong>ma<br />
kolesarskima maratonoma v orga<strong>ni</strong>zaciji<br />
Kolesarske sekci<strong>je</strong> Športnega<br />
društva Radenci (15. maratonom<br />
Po Prlekiji – Bioterme Mala Nedelja v<br />
nedeljo, 8. avgusta, ter jubilej<strong>ni</strong>m 30.<br />
maratonom Tri srca Radenci v nedeljo,<br />
22. avgusta) so orga<strong>ni</strong>zatorji pripravili<br />
tiskovno konferenco, na kateri<br />
so medi<strong>je</strong>m spregovorili direktor generalnega<br />
sponzorja Radenske, d. d.,<br />
Zvonko Murgelj, vodja stikov z javnostjo<br />
v Radenski, d. d., Milan Verdev,<br />
predsed<strong>ni</strong>k kolesarske sekci<strong>je</strong> Jože<br />
Kager, direktor marketinga Zdravilišča<br />
Radenci Gorazd Gider ter Jožica<br />
Rihtarič in Rebeka Trop iz družbe Segrap<br />
– Bioterme Mala Nedelja.<br />
V Biotermah orga<strong>ni</strong>zator pričaku<strong>je</strong><br />
na družinskem rav<strong>ni</strong>nskem maratonu<br />
v dolži<strong>ni</strong> 20 kilometrov, na malem<br />
maratonu v dolži<strong>ni</strong> 45 kilometrov ter<br />
na velikem maratonu v dolži<strong>ni</strong> 65 kilometrov<br />
čez tisoč kolesar<strong>je</strong>v (preteklo<br />
leto jih <strong>je</strong> bilo 817), na maratonu<br />
Tri srca pa okrog tisoč petsto kolesar<strong>je</strong>v,<br />
ki bodo lahko prevozili proge, ki<br />
bodo dolge 70, 54 ali 27 kilometrov.<br />
Starta obeh maratonov bosta ob 10.<br />
uri, udeleženci pa bodo za start<strong>ni</strong>no v<br />
viši<strong>ni</strong> 16 evrov v predprijavah do 2. oz.<br />
16. avgusta (kasne<strong>je</strong> 20 evrov) pre<strong>je</strong>li<br />
kopalno brisačo Svila<strong>ni</strong>t Ora oz. Oaza<br />
v Radencih, brezplačne napitke Radenske<br />
v okrepčeval<strong>ni</strong>cah in startnociljnem<br />
prostoru, topli obrok, v Biotermah<br />
brezplačno kopan<strong>je</strong>, na 30.<br />
maratonu pa kopan<strong>je</strong> v termah zdravilišča<br />
s polovič<strong>ni</strong>m popustom, spominsko<br />
medaljo, orga<strong>ni</strong>ziran pa bo<br />
tudi bogat srečelov. Tudi letos bodo<br />
podelili pokale za najštevilčnejšo ekipo<br />
ter za najmlajše in najstarejše udeležence.<br />
D. M.<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Fotografija Jure Zauneker<br />
Jan Žibrat <strong>je</strong> osvojil dve bronasti medalji na evropskem prvenstvu.<br />
Avgusta spet množična udeležba kolesar<strong>je</strong>v<br />
Nogomet (ž)<br />
Polet<strong>ni</strong> kamp za dekleta<br />
Poletna šola nogometa 2010<br />
Sodelovali prostovoljci NK Čarda<br />
Tre<strong>ni</strong>nge bosta vodila igralca Nafte in Mure<br />
79 nadobud<strong>ni</strong>h nogometašev – Večina otrok bo nadal<strong>je</strong>vala z nogometom<br />
MNZ Lendava razpisu<strong>je</strong> 2. polet<strong>ni</strong> nogomet<strong>ni</strong><br />
kamp za dekleta od 7. do 14.<br />
leta starosti, ki bo od 9. do 13. avgusta<br />
med 8. in 16. uro na igrišču NK Polana<br />
v Veliki Pola<strong>ni</strong>. Vodja kampa bo učitelj<br />
športne vzgo<strong>je</strong> Boris Žalik, tre<strong>ni</strong>nge<br />
pa bosta vodila nekdanji igralec NK<br />
Nafte Drago Tompa in nekdanji igralec<br />
NK Mure Jože Vori (oba z veljav<strong>ni</strong>ma<br />
licencama ZNTS). Na programu<br />
pa ne bodo samo tre<strong>ni</strong>ngi nogometa,<br />
<strong>ampak</strong> tudi tur<strong>ni</strong>r, obisk ranča, vožnja<br />
s čolnom po potoku Črncu, družabne<br />
igre in odbojka na mivki. Cena za<br />
petdnev<strong>ni</strong> kamp znaša 15 evrov, vsaka<br />
udeleženka pa bo poleg vsakodnevne<br />
malice dobila tudi diplomo in majico<br />
poletnega kampa. Prijave in podrobne<br />
informaci<strong>je</strong> so na voljo po telefonu,<br />
številka <strong>je</strong> 041 671 098 (Boris).<br />
Nogomet<br />
Tur<strong>ni</strong>r Čarde v Martjancih<br />
Enajst zadetkov v finalu – Najboljši strelec Sprečo<br />
Predsed<strong>ni</strong>k MNZ Murska Sobota <strong>je</strong> udeležencem podelil medal<strong>je</strong> oz. značke nogometaša in spominske zastavice.<br />
Fotografija www.nkcarda.com<br />
V Martjancih <strong>je</strong> orga<strong>ni</strong>ziral domači<br />
predstav<strong>ni</strong>k tret<strong>je</strong> lige NK Čarda dvodnev<strong>ni</strong><br />
nogomet<strong>ni</strong> tur<strong>ni</strong>r, k<strong>je</strong>r so sodelovale<br />
štiri ekipe: poleg domačinov<br />
še Mura 05 iz Murske Sobote, Kema<br />
Puconci in Lenart. Zmagala <strong>je</strong> ekipa<br />
Mure 05, ki <strong>je</strong> v finalu kar s 6 : 5 premagala<br />
Čardo. V srečanju za 3. mesto<br />
<strong>je</strong> Kema premagala Lenart s 4 : 2.<br />
Prvi dan <strong>je</strong> Mura 05 slavila proti Kemi<br />
kar z 9 : 1, Čarda pa <strong>je</strong> zasula Lenart<br />
– 5 : 0. Najboljši strelec tur<strong>ni</strong>rja <strong>je</strong> bil<br />
mlad reprezentant Armand Sprečo,<br />
član Mure 05, <strong>si</strong>cer poso<strong>je</strong>n igralec<br />
Maribora, ki <strong>je</strong> dal kar osem zadetkov<br />
v svo<strong>je</strong>m premiernem nastopu v črnobelem<br />
dresu.<br />
F. B.<br />
Prejšnji teden se <strong>je</strong> na igrišču v Martjancih<br />
začelo potiti 79 nadobud<strong>ni</strong>h<br />
nogometašev, od tega devet nogometašic,<br />
starih od pet do 15 let. Šola se<br />
<strong>je</strong> pred kratkim končala, za nemoteno<br />
delo v štirih skupinah pa <strong>je</strong> skrbelo<br />
16 trener<strong>je</strong>v in množica prostovoljcev<br />
NK Čarda. Šola <strong>je</strong> potekala ob sodelovanju<br />
MNZ Murska Sobota v okviru<br />
programa Grassroots že tret<strong>je</strong> leto<br />
zapored in <strong>je</strong> bila za udeležence tudi<br />
letos brezplačna. Prijavl<strong>je</strong><strong>ni</strong> so poleg<br />
nogomet<strong>ni</strong>h veščin spoznali tudi<br />
skrivnosti najboljših nogomet<strong>ni</strong>h vratar<strong>je</strong>v,<br />
se kopali v Moravskih Toplicah,<br />
<strong>si</strong> ogledali nogometno tekmo v Mariboru<br />
in seveda urili svo<strong>je</strong> nogometno<br />
znan<strong>je</strong> na igrišču v Martjancih. Vodja<br />
poletne šole Goran Pintarič <strong>je</strong> povedal,<br />
da prvi odzivi kažejo, da so bili zadovolj<strong>ni</strong><br />
tako starši kot otroci in da bo<br />
velika večina otrok nadal<strong>je</strong>vala igran<strong>je</strong><br />
nogometa.<br />
G. P.
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
šport<br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 19<br />
Nogomet – prva liga<br />
Na koncu preobrat in zmaga<br />
1. SNL<br />
Dve zmagi<br />
Domžal<br />
Nafta – Primor<strong>je</strong> 2 : 1 (0 : 0) – Dramatič<strong>ni</strong>h šest minut: enajstmetrovka in izključitev<br />
Šport<strong>ni</strong> park v Lendavi, 800 gledalcev,<br />
sod<strong>ni</strong>k: Ž<strong>ni</strong>daršič (Kranj). Strelci: 0 : 1<br />
Jukan (57), 1 : 1 Vas<strong>si</strong>l<strong>je</strong>v (84, 11m), 2 : 1<br />
Benko (89). Rume<strong>ni</strong> karto<strong>ni</strong>: Vaš, Lesjak;<br />
Graf, Kremenovič. Rdeči karton:<br />
Kremenovič (84).<br />
Nafta: Murko, Vas<strong>si</strong>l<strong>je</strong>v, Matjašec,<br />
Caban, Bečiri, Čeh, Lesjak, Buzeti,<br />
Vinko 3 (Kokol, 72), Vaš (Gerenčer,<br />
64), Dvorančič (Benko, 46). Trener:<br />
Damir Rob.<br />
Primor<strong>je</strong>: Božjak, Ostojič, Čoralič,<br />
Kremenovič, Graf (Lalovič, 67), Jukan,<br />
Ihbeisheh, Škrbina, Ogrič, Živec, Huskič.<br />
Trener: V<strong>je</strong>koslav Lokica.<br />
Kakih 800 gledalcev <strong>je</strong> videlo na<br />
prvi domači tekmi všečen nogomet<br />
močno spremen<strong>je</strong>ne zasedbe Nafte.<br />
Lendavča<strong>ni</strong> so bili v prvem delu absolutno<br />
boljši nasprot<strong>ni</strong>k. Priigrali so<br />
<strong>si</strong> veliko priložnosti, vendar zadetka<br />
vseeno <strong>ni</strong>so dosegli. Najidealnejšo<br />
priložnost <strong>je</strong> v prvem delu zapravil<br />
Dvorančič. V 25. minuti <strong>je</strong> Vas<strong>si</strong>l<strong>je</strong>v zadel<br />
preč<strong>ni</strong>k z moč<strong>ni</strong>m strelom z daljave.<br />
Za to, da se izid <strong>ni</strong> spreme<strong>ni</strong>l v korist<br />
domačih, ima največ zaslug vratar<br />
gostov Božjak, ki <strong>je</strong> obra<strong>ni</strong>l nekaj nevar<strong>ni</strong>h<br />
strelov.<br />
Nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> so spet dobro začeli<br />
Lendavča<strong>ni</strong>, a so <strong>si</strong> tudi gost<strong>je</strong> ustvarili<br />
nekaj priložnosti. Ajdovci so povedli<br />
v 57. minuti po grobi napaki vratarja<br />
Murka. Lendavča<strong>ni</strong> so se nato odločili<br />
za še bolj napadalno igro, ki pa <strong>je</strong><br />
gostom odprla priložnost za nevarne<br />
protinapade. Stoodstotno priložnost<br />
<strong>je</strong> v 79. minuti zapravil Živec oz. <strong>je</strong><br />
dobro posredoval Murko. Domači<strong>ni</strong><br />
so izid izenačili v 84. minuti. Le minuto<br />
pred koncem so zadeli še v drugo<br />
po zadetku Benka. To <strong>je</strong> bila vendarle<br />
zaslužena zmaga Lendavčanov,<br />
ki so <strong>si</strong> ustvarili mnogo priložnosti in<br />
uspeli rešiti srečan<strong>je</strong> šele po izključitvi<br />
Kremenoviča.<br />
Igralci Nafte so šele proti koncu tekme prebili ajdovsko obrambo.<br />
Zadetki<br />
0 : 1 Jukan (57)<br />
Jukan <strong>je</strong> izvajal prosti strel z desne<br />
stra<strong>ni</strong>. Žoga <strong>je</strong> preletela vratarja Murka<br />
in zadela vrat<strong>ni</strong>co, odkoder se <strong>je</strong><br />
odbila v mrežo.<br />
1 : 1 Vas<strong>si</strong>l<strong>je</strong>v (84)<br />
Po kotu Gerenčerja z desne stra<strong>ni</strong><br />
<strong>je</strong> v kazenskem prostoru z roko igral<br />
Kremenovič, ki ga <strong>je</strong> sod<strong>ni</strong>k Ž<strong>ni</strong>daršič<br />
nato izključil in dosodil enajstmetrovko<br />
za domačine. Realiziral jo <strong>je</strong><br />
Vas<strong>si</strong>l<strong>je</strong>v.<br />
Nogomet – mednarodna pripravljalna tekma<br />
2 : 1 Benko (89)<br />
Matjašec <strong>je</strong> pobeg<strong>ni</strong>l obrambi gostov<br />
po levi stra<strong>ni</strong> in poslal oster predložek<br />
v kazenski prostor. Priložnost<br />
<strong>je</strong> s treh metrov z <strong>ni</strong>zkim strelom realiziral<br />
Benko.<br />
Damir Rob, trener Nafte: »Vesel<br />
sem, da smo že v drugem krogu osvojili<br />
vse tri točke. Žal mi <strong>je</strong>, da <strong>ni</strong>smo<br />
dosegli še kakega zadetka več. Staro<br />
nogometno pravilo <strong>je</strong>, da če ne daš zadetka,<br />
ga potem dobiš, kar se <strong>je</strong> zgodilo<br />
tudi tokrat. Uspeh nam <strong>je</strong> prinesla<br />
igra v konč<strong>ni</strong>ci s tremi napadalci. Moram<br />
ome<strong>ni</strong>ti tudi navijače, ki so nas<br />
spodbujali, ko nam igra <strong>ni</strong> stekla.«<br />
V<strong>je</strong>koslav Lokica, trener Primorja:<br />
»V nogah smo imeli vse in ostali brez<br />
točk. Pregledali bomo posnetek, k<strong>je</strong>r<br />
se bo videlo, ali so <strong>si</strong> domači<strong>ni</strong> že prej<br />
zaslužili rdeči karton zaradi udarca s<br />
komolcem. Pomož<strong>ni</strong> sod<strong>ni</strong>k bi to moral<br />
videti. Nafta <strong>je</strong> bila v prvem delu<br />
boljši nasprot<strong>ni</strong>k. V drugem delu smo<br />
imeli mi prav tako dve veliki priložnosti<br />
za zadetek, vendar ju <strong>ni</strong>smo izkoristili.<br />
To <strong>je</strong> bil začetek našega konca.«<br />
F. H. M., T. K.<br />
Zadetka Špancev ob začetku in koncu<br />
Valencia – Al Hilal 2 : 0 – Odlična orga<strong>ni</strong>zacija, dobra promocija Murske Sobote<br />
Fotografija Jure Zauneker<br />
Nafta pri sredi<strong>ni</strong><br />
2. krog: Nafta – Primor<strong>je</strong> 2 : 1, Domžale<br />
– Koper 2 : 0, Triglav – Cel<strong>je</strong> 1 : 1,<br />
Rudar – Maribor 0 : 0, Gorica – Olimpija<br />
2 : 2.<br />
Pari 3. kroga: Olimpija – Nafta (v<br />
pon., 2. avgusta, ob 18. uri), Primor<strong>je</strong><br />
– Domžale, Cel<strong>je</strong> – Rudar, Koper – Triglav,<br />
Maribor – Gorica.<br />
Domžale 2 0 0 3 : 0 6<br />
Maribor 1 1 0 5 : 0 4<br />
Rudar 1 1 0 3 : 1 4<br />
Gorica 1 1 0 3 : 2 4<br />
Koper 1 0 1 4 : 3 3<br />
Nafta 1 0 1 2 : 2 3<br />
Cel<strong>je</strong> 0 1 1 1 : 2 1<br />
Olimpija 0 1 1 3 : 5 1<br />
Triglav 0 1 1 1 : 6 1<br />
Primor<strong>je</strong> 0 0 2 2 : 6 0<br />
Nogomet<br />
Razočaran<br />
Dare Vršič<br />
Ago<strong>ni</strong>ja slovenskega<br />
reprezentanta<br />
Dare Vršič, slovenski reprezentant v<br />
vrstah Politeh<strong>ni</strong>ce iz Temišvarja, se<br />
<strong>je</strong> moral po konča<strong>ni</strong> sezo<strong>ni</strong> vr<strong>ni</strong>ti v<br />
Romu<strong>ni</strong>jo. Tam se <strong>je</strong> pred časom tudi<br />
hudo poškodoval, a <strong>je</strong> uspešno okreval<br />
in kot poso<strong>je</strong>n igralec Politeh<strong>ni</strong>ce<br />
z Luko Koper v zadnji sezo<strong>ni</strong> slavil<br />
naslov slovenskega državnega prvaka.<br />
A Dareta še vedno veže pogodba<br />
z Romu<strong>ni</strong>.<br />
Po odlič<strong>ni</strong>h igrah v slovenskem državnem<br />
prvenstvu se <strong>je</strong> vr<strong>ni</strong>l poln<br />
upanja, a <strong>je</strong> doživel grenko razočaran<strong>je</strong>,<br />
saj sploh <strong>ni</strong> v kadru in načrtih<br />
strokovnega vodstva kluba iz Temišvara.<br />
Razočara<strong>ni</strong> Vršič <strong>je</strong> povsem izgubil<br />
potrpl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, zato želi preki<strong>ni</strong>ti<br />
pogodbo s Politeh<strong>ni</strong>co in <strong>si</strong> poiskati<br />
nov klub, četudi, kot sam pravi, po arbitraž<strong>ni</strong><br />
poti preko Fife.<br />
F. B.<br />
V odlično orga<strong>ni</strong>zira<strong>ni</strong> tekmi na stadionu<br />
Fazanerija v Murski Soboti <strong>je</strong><br />
manjkalo le nekaj več gledalcev. Kar<br />
precej visoka vstop<strong>ni</strong>na 13 evrov jih <strong>je</strong><br />
skrčila na »le« 500, za primerjavo pa<br />
povejmo, da <strong>je</strong> bila vstop<strong>ni</strong>na na stadionu<br />
Arena Petrol v Celju, k<strong>je</strong>r se <strong>je</strong><br />
Valencia včeraj pomerila s domačim<br />
predstav<strong>ni</strong>kom iz prve slovenske lige,<br />
le 8 evrov. Valencia <strong>je</strong> v zadnji sezo<strong>ni</strong><br />
španske Primere osvojila visoko tret<strong>je</strong><br />
mesto, Al Hilal pa <strong>je</strong> bil celo prvak<br />
Savdske Arabi<strong>je</strong>. V obeh klubih <strong>je</strong> prišlo<br />
do nekaj bistve<strong>ni</strong>h sprememb. Valencio<br />
sta zapustila svetovna prvaka<br />
David Villa (Barcelona) in David Silva<br />
(Manchester City), trener Al Hilala pa<br />
<strong>je</strong> <strong>postal</strong> nekdanji slav<strong>ni</strong> belgijski reprezentant<br />
Eric Gerets.<br />
Srečan<strong>je</strong> v Murski Soboti <strong>je</strong> mi<strong>ni</strong>lo<br />
v znamenju hitrih kombinator<strong>ni</strong>h akcij<br />
predvsem na sredi<strong>ni</strong> igrišča in zelo<br />
dobrega obvladovanja žoge, gledalci<br />
pa bi <strong>si</strong> predvsem želeli več razbur<strong>je</strong>nja<br />
v kazenskem prostoru, saj neposred<strong>ni</strong>h<br />
strelov na vrata <strong>ni</strong> bilo prav<br />
veliko. Pri Špancih se <strong>je</strong> poznal šele<br />
začetek priprav, ki so jih opravili na<br />
Ptuju in v Kidričevem, Arabci, ki so<br />
na pripravah v Avstriji, pa so pokazali<br />
dobro teh<strong>ni</strong>ko, a premalo zbranosti<br />
v zaključkih akcij. Valencia <strong>je</strong><br />
povedla že v 4. minuti, ko <strong>je</strong> odbito<br />
žogo spre<strong>je</strong>l Francoz Jeremy Mathieu<br />
in jo z levico z natanč<strong>ni</strong>m strelom<br />
Nogometaš Valencie Pablo <strong>je</strong> v prvem polčasu povzročal precej preglavic<br />
arabskim bra<strong>ni</strong>lcem. Akcijo v ozadju opazu<strong>je</strong> kapetan Vicente.<br />
spravil v vratar<strong>je</strong>v daljši kot. Prvi del<br />
<strong>je</strong> tako pripadel Špancem, ki pa so ob<br />
števil<strong>ni</strong>h menjavah v drugem polčasu<br />
precej popustili, tako da so igralci Al<br />
Hilala na vsak način želeli doseči izenačujoč<br />
zadetek, a so bili pred vrati<br />
nenatanč<strong>ni</strong>. Nekaj minut pred koncem<br />
<strong>je</strong> prišlo celo do vroče krvi, ko <strong>je</strong><br />
po drugem zaporednem grobem prekršku<br />
Špancev prvi na igrišče pritekel<br />
trener Gerets. Strasti so se umirile po<br />
drugem zadetku v 90. minuti, ko <strong>je</strong> iz<br />
bližine pospravil odbito žogo v vrata<br />
Roberto Soldado. Srečan<strong>je</strong> <strong>je</strong> suvereno<br />
vodil soboški sod<strong>ni</strong>k Tratn<strong>je</strong>k.<br />
Valencia <strong>je</strong> začela v sestavi: Moya,<br />
Ivan, Mathieu, Navarro, Dealbert, Fernandes,<br />
Pablo, Costa, Alcacer, Isco, Vicente.<br />
Od bolj zna<strong>ni</strong>h nogometašev so<br />
zaigrali še: Cesar, Soldado in Del Hor-<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
no, medtem ko sta Albelda in Joaquin<br />
sedela na tribu<strong>ni</strong>. Trener Unai Emery<br />
<strong>je</strong> svetov<strong>ni</strong>ma prvakoma Mati in<br />
Marche<strong>ni</strong> dal prosto. Al Hilal <strong>je</strong> začel<br />
v sestavi: Alotaibi, Hawsawi, Al Zoori,<br />
Stadion Fazanerija<br />
v Mariboru!<br />
Medtem ko so na splet<strong>ni</strong> stra<strong>ni</strong><br />
Valencie dokaj ažur<strong>ni</strong> in natančno<br />
opisu<strong>je</strong>jo vse, kar se dogaja<br />
njihovim nogometašem, so na<br />
splet<strong>ni</strong> stra<strong>ni</strong> Al Hilala bolj malomar<strong>ni</strong>.<br />
Tako ob <strong>si</strong>mbolič<strong>ni</strong> najavi<br />
tekme <strong>ni</strong>so zapisali <strong>ni</strong>ti, k<strong>je</strong> se bo<br />
igrala, v spremnem besedilu pa<br />
dodali, da bodo igralci Al Hilala<br />
odpotovali na stadion Fazanerija<br />
v Mariboru!<br />
Aziz, Thiago Nevez, Radoi, Aldossri,<br />
Alfreedi, Almahaya<strong>ni</strong>, Nami, Almarshardi.<br />
Tekma <strong>je</strong> bila odlična promocija<br />
za Mursko Soboto, saj <strong>je</strong> srečan<strong>je</strong><br />
prenašala Al Jazeera Sport TV,<br />
Valencio pa <strong>je</strong> spremljal cel kup novinar<strong>je</strong>v,<br />
od katerih so nekateri srečan<strong>je</strong><br />
neposredno prenašali po radijskih<br />
valovih.<br />
T. K.<br />
Nogomet<br />
Novi trener<br />
Kobilja<br />
Bukovec po desetih letih<br />
igranja na trenersko klop<br />
Mihael Bukovec, ki bo 18. septembra<br />
dopol<strong>ni</strong>l 32 let, se po desetih prvoligaških<br />
sezonah poslavlja od igranja<br />
nogometa v prvi ligi. Nastopal <strong>je</strong><br />
za nasledn<strong>je</strong> klube: Mura, Potroš<strong>ni</strong>k<br />
Beltinci, Korotan Preval<strong>je</strong>, Dravograd,<br />
Ljubljana, zadnjih nekaj sezon<br />
pa <strong>je</strong> preživel pri Nafti tudi kot kapetan<br />
moštva. Bukovec pa vseeno ostaja<br />
pri nogometnem dogajanju, saj <strong>je</strong> že<br />
podpisal pogodbo s pomurskim predstav<strong>ni</strong>kom<br />
tret<strong>je</strong> lige Tromej<strong>ni</strong>kom<br />
Goričanko Kalamar iz Kuzme, ki ga s<br />
trenerske klopi vodi Bojan Malačič, ta<br />
pa <strong>je</strong> že tre<strong>ni</strong>ral Bukovca tudi pri lendavski<br />
Nafti. Hkrati se Bukovec predstavlja<br />
tudi kot trener NK Kobil<strong>je</strong>, člana<br />
MNL Lendava, ki bo po napovedih<br />
pod n<strong>je</strong>govim strokov<strong>ni</strong>m vodstvom<br />
naskakovalo naslov prvaka in uvrstitev<br />
v pomursko ligo.<br />
B. F.
20 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 ogla<strong>si</strong><br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
VARUJMO OKOLJE,<br />
SAJ SI GA IZPOSOJAMO<br />
OD GENERACIJ,<br />
KI PRIHAJAJO ZA NAMI!<br />
www.cerop.<strong>si</strong>, info@cerop.<strong>si</strong><br />
Center za ravnan<strong>je</strong> z odpadki Puconci,<br />
Vaneča 81, 9201 Puconci<br />
prispevki za<br />
nakup magnetne<br />
resonance<br />
Družina Fujs-Švec iz Murske Sobote<br />
namesto cvetja za pok. Emilijo Farič<br />
– 20; družina Bežan-Žökš, Grad 183,<br />
namesto cvetja za pok. Marijo Škaper<br />
iz Doliča – 30; družina Bežan-Žökš,<br />
Grad 183, namesto cvetja za pok.<br />
Marijo Kočar iz Bogojine – 30; Franc<br />
Ulen iz Vanče va<strong>si</strong> namesto cvetja za<br />
pok. Bernardko Berke iz Gradišča –<br />
20; čla<strong>ni</strong> Lovske družine Moravci namesto<br />
cvetja za pok. Cecilijo Šanko iz<br />
Murske Sobote – 50; M Trade Gornja<br />
Radgona, d. o. o., donacija za magnetno<br />
resonanco – 100; Labohem, d. o. o.,<br />
Domžale, donacija za magnetno resonanco<br />
– 100; Metalmont, d. o. o., Murska<br />
Sobota, donacija za magnetno resonanco<br />
– 100; Šavel, d. o. o., Murska<br />
Sobota, donacija za magnetno resonanco<br />
– 1.000 evrov; Steng - nacional<strong>ni</strong><br />
center, d. o. o., donacija – 100; Del<br />
Medico, Servis in trgovina medicinske<br />
opreme, Igor Heybal, s. p., donacija –<br />
300; družina Rajnar iz Rakičana namesto<br />
cvetja za pok. Emilijo Farič iz<br />
Radovec – 20; Vikica, Vera, Vida, Joža,<br />
Marjana in Mar<strong>je</strong>ta namesto cvetja za<br />
pok. Jožefo Zo<strong>ni</strong>k iz Murske Sobote –<br />
30; Zdravstvena postaja Grad namesto<br />
cvetja za pok. Marijo Kočar iz Bogojine<br />
– 80; družina Car-Sedonja iz Dankovec<br />
namesto cvetja za pok. Jožefo Zo<strong>ni</strong>k iz<br />
Murske Sobote – 20; sodelavci internega<br />
oddelka Bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce Murska Sobota<br />
namesto cvetja za pok. očeta Dar<strong>je</strong> Hoheger<br />
– 60; Megras, d. o. o., Murska Sobota,<br />
donacija – 500; Biromar, d. o. o.,<br />
Maribor, donacija – 100; AJM okna-vrata-senčila,<br />
d. o. o., Kozjak nad Pes<strong>ni</strong>co,<br />
donacija – 200; V. E. P. T. Rakičan, d.<br />
o. o., Rakičan, donacija – 150; Omega<br />
Consult pro<strong>je</strong>kt<strong>ni</strong> management, d. o.<br />
o., Ljubljana, donacija – 1.000; Biokorp,<br />
d. o. o., Prežihova ul. 2, Murska Sobota,<br />
donacija – 500; Metalka Media, d. o. o.,<br />
Dalmatinova ul. 2, Ljubljana, donacija<br />
– 200; Nafta Strojna, d. o. o., Mlinska<br />
ul. 5, Lendava, donacija – 1.000; Stane<br />
Pola<strong>ni</strong>č iz Černelavec namesto cvetja<br />
za pok. Mirka Hanžekoviča iz Veržeja<br />
– 50; sostanovalci iz Mojstrske ulice 1 v<br />
Murski Soboti namesto cvetja za pok.<br />
Heleno Perušek – 98; družina Mihaela<br />
in Kolomana Balajca namesto cvetja<br />
za pok. Gizelo Škrilec iz Sela – 30;<br />
Drago, Gusti, Viki, Marjan in Janez namesto<br />
cvetja za pokojno mamo Milana<br />
<strong>Ni</strong>derla iz Gederovec – 50; družina<br />
Štefana Sukiča iz Doliča namesto cvetja<br />
za pok. Cecilijo Šanko iz Murske Sobote<br />
– 30; družina Ernesta Horvata iz<br />
Kuzme namesto cvetja za pok. Cecilijo<br />
Šanko – 20 evrov.<br />
Vsem darovalcem se iskreno zahvalju<strong>je</strong>mo.<br />
Prispevke zbiramo na računu<br />
št. 01100-6030278282 s pripisom<br />
»za nakup magnetne resonance«.<br />
Splošna bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ca Murska Sobota<br />
ogla<strong>si</strong>@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
tel.: 02 538 17 20<br />
motorna vozila<br />
AUDI 80, let<strong>ni</strong>k 1988, prevože<strong>ni</strong>h<br />
108.000 km, prodam. Tel.: 553 10 52.<br />
m016961<br />
kmetijska meha<strong>ni</strong>zacija<br />
KUPIM TRAKTOR in kmetijsko<br />
meha<strong>ni</strong>zacijo. Dobro plačilo. Tel.:<br />
041 679 937. m016987<br />
KUPIMO TRAKTOR in drugo<br />
kmetijsko meha<strong>ni</strong>zacijo. Plačamo in<br />
odpel<strong>je</strong>mo. Tel.: 031 416 412. m016782<br />
TRAKTORSKI VILIČAR in<br />
vinograd<strong>ni</strong>ško opremo (vršičkar,<br />
stiskla<strong>ni</strong>ca Vilmensknot in<br />
škropil<strong>ni</strong>ca Solo) prodam. Tel.: 041<br />
812 237. m016834<br />
CISTERNE, pocinkane, za gno<strong>je</strong>vko<br />
ali vodo, tro<strong>si</strong>l<strong>ni</strong>ke hlevskega gnoja,<br />
balirke in ovijalke, rotobrano s<br />
sejal<strong>ni</strong>co prodam. Tel.: 041 969 553.<br />
m016975<br />
TRAKTOR GULDNER, let<strong>ni</strong>k 1963,<br />
prodam. Tel.: 041 529 610. m016981<br />
VILICE ZA DVE OKROGLI BALI in<br />
podrahljal<strong>ni</strong>k prodam. Tel.: 041 596<br />
234. m016986<br />
OBIRALNIK KORUZE, enored<strong>ni</strong>,<br />
Tornado 40, prodam za 3.800 evrov.<br />
Tel:. 555 10 76. m016999<br />
Kdor živi v srcu svojih dragih, <strong>ni</strong> mrtev,<br />
še naprej ostaja navzoč v njihovem živl<strong>je</strong>nju.<br />
ZAHVALA<br />
Doletelo nas <strong>je</strong> kruto spoznan<strong>je</strong>, da nas <strong>je</strong><br />
v 19. letu nepreklicno zapustil naš najdražji<br />
Aleš Antolin<br />
iz Odranec<br />
Pretrese<strong>ni</strong> od bolečine izrekamo srčno zahvalo vsem sorod<strong>ni</strong>kom, sosedom,<br />
prijatel<strong>je</strong>m in znancem, ki ste čutili našo žalost, bili z nami in našega Aleša<br />
pospremili v velikem številu na n<strong>je</strong>govi zadnji poti.<br />
Hvala osebju infekcijskega in kirurškega oddelka soboške bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ce.<br />
Posebno zahvalo izrekamo n<strong>je</strong>govim prijatel<strong>je</strong>m – soigralcem in vodstvu<br />
NK Nafta iz Lendave, n<strong>je</strong>govim sošolcem, razred<strong>ni</strong>ku, ravnatelju in drugim<br />
učitel<strong>je</strong>m iz osnovne in sredn<strong>je</strong> šole, Petri<strong>ni</strong>m sošolcem ter mami<strong>ni</strong>m<br />
sodelavcem iz Mure in očetovim sodelavcem iz Leka ter vsem drugim, ki ste bili<br />
z nami, darovali vence, cvet<strong>je</strong>, sveče, v dobre namene in nam izrekli sožal<strong>je</strong>.<br />
Lepa hvala g. žup<strong>ni</strong>ku Kozarju, govor<strong>ni</strong>ci ge. Ivanki Tompa, pevcem za odpete<br />
žalostinke in godbe<strong>ni</strong>ku za odigrano Tišino ter pogreb<strong>ni</strong>štvu Ferenčak.<br />
V teh bolečih dneh najdemo edino tolažbo v spoznanju, da vas <strong>je</strong> veliko, ki<br />
ste imeli našega Aleša radi.<br />
Vsem skupaj – lepa hvala!<br />
N<strong>je</strong>govi: Janja, mama, oče, sestra Petra z Leonom<br />
in krščenko Selino, dedek in mamca<br />
Srce <strong>je</strong> dalo, kar <strong>je</strong> imelo,<br />
<strong>ni</strong>ti bilke zase <strong>ni</strong> poželo.<br />
ZAHVALA<br />
V 52. letu nas <strong>je</strong> zaradi<br />
zahrbtne bolez<strong>ni</strong> zapustil<br />
Sta<strong>ni</strong>slav Cvetko<br />
iz Melinec<br />
Ob boleči izgubi se iskreno zahvalju<strong>je</strong>mo vsem sorod<strong>ni</strong>kom,<br />
prijatel<strong>je</strong>m in znancem od doma in drugod, ki ste nam v najtežjih<br />
trenutkih stali ob stra<strong>ni</strong>, darovali cvet<strong>je</strong>, sveče in svete maše, nam s<br />
stiskom rok ob izreku sožalja dali vedeti, da kljub žalostnemu dogodku<br />
<strong>ni</strong>smo ostali sami, in ga tako skupaj z nami pospremili na n<strong>je</strong>govi zadnji poti.<br />
Posebej hvala oseb<strong>ni</strong> zdrav<strong>ni</strong>ci a<strong>si</strong>st. mag. Eriki Zelko, ge. zdrav<strong>ni</strong>ci<br />
Roma<strong>ni</strong> Rotdajč in celotnemu osebju internega oddelka 2,<br />
g. žup<strong>ni</strong>ku Alojzu Benkoviču, sošolcem let<strong>ni</strong>ka 1960, Aljaževim<br />
sošolcem 1. in 2. razreda podruž<strong>ni</strong>ce Melinci, učiteljici Cvetki Ščančar,<br />
nečaku Davidu, sosedovim Slanovim, sodelavcem 412 b. Mure<br />
in partnerji ter gospodu Lebarju za poslovilne besede.<br />
Žalujoči v<strong>si</strong> n<strong>je</strong>govi najdražji<br />
Dragi ati!<br />
Še vreme <strong>je</strong> jokalo, ko poslavljal <strong>si</strong> se od nas,<br />
kot bi hotelo izliti vso bolečino,<br />
ki skrival <strong>si</strong> jo pred nami.<br />
A vedi, vreme joče le za dobrimi ljudmi.<br />
Tvoja Aljaž in Anja<br />
kmetijski pridelki<br />
LETOŠNJI domač mak prodam. Tel.:<br />
571 10 26. m016875<br />
živali<br />
NESNICE v začetku nesnosti, rjave,<br />
<strong>si</strong>ve, črne. Naročite: Nemčavci 528 11<br />
90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549<br />
10 25, Grad 553 11 48. m016861<br />
NESNICE, rjave, grahaste, črne –<br />
pred nesnostjo. Vzreja nes<strong>ni</strong>c Tibaot,<br />
Babinci 49, tel.: 582 14 01. m016925<br />
BERNSKE PLANŠARJE, mladiče, lepo<br />
obarvane, prodajo. Tel.: 031 734 137.<br />
m016968<br />
NESNICE, rjave, črne, stare 15 tednov,<br />
po 3,50 evra/kos, prodam. Dostava na<br />
dom. Tel.: 792 35 71. m016979<br />
PUJSKE, težke od 30 do 45 kg,<br />
prodam. Tel.: 041 934 608. m016985<br />
MLADIČE NEMŠKIH OVČARJEV<br />
prodam. Tel.: 031 595 527. m016998<br />
NEMŠKE OVČARJE, mladiče, stare 9<br />
tednov, cepl<strong>je</strong>ne, prodam. Tel.: 051<br />
342 910. m017005<br />
posesti<br />
DVOSOBNO STANOVANJE v Gornjih<br />
Petrovcih prodam. Tel.: 041 477 546.<br />
m016937<br />
HIŠO ALI STANOVANJE v Ljutomeru<br />
ali okolici vzamem v na<strong>je</strong>m. Tel.: 031<br />
835 704. m016938<br />
ZEMLJO vzamem v na<strong>je</strong>m. Tel.: 040<br />
665 839. m016974<br />
HIŠO V CENTRU MURSKE SOBOTE,<br />
na 1200 m2 veliki parceli, prodam.<br />
Tel.: 041 627 944. m016940<br />
STANOVANJE V M. SOBOTI, 45 m2,<br />
dam v na<strong>je</strong>m. Možen odkup. Tel.: 031<br />
741 036. m016964<br />
razno<br />
IZOLA – APARTMA za 2 do 6 oseb<br />
oddam. Tel.: 031 505 709. m016717<br />
PRODAMO IN BREZPLAČNO<br />
DOSTAVIM kamen, skrilavec,<br />
različ<strong>ni</strong>h barv in debelin. Tel.: 041<br />
678 966. m016446<br />
PREMOG zelo ugodno z dostavo.<br />
Tel.: 041 279 187. Prevoz<strong>ni</strong>štvo<br />
Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91,<br />
Podleh<strong>ni</strong>k. m016917<br />
delo<br />
Ali želite nov izziv? MSC Pomur<strong>je</strong>,<br />
d. o. o., center za marketing in<br />
pospeševan<strong>je</strong> proda<strong>je</strong>, VAM ponuja<br />
nov izziv. Svo<strong>je</strong> poslovan<strong>je</strong> širi<br />
tudi v Pomurju in išče talentirane<br />
posamez<strong>ni</strong>ke za različne za<strong>ni</strong>mive<br />
naloge, kar vključu<strong>je</strong> pokrivan<strong>je</strong><br />
naslednjih področij dela: spletno<br />
mesto, komerciala, marketing,<br />
admi<strong>ni</strong>stracija, voden<strong>je</strong> pro<strong>je</strong>ktov,<br />
delo v centru za kontakte s<br />
strankami. Svoj živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>pis in<br />
vlogo pošljite na e-mail: info@<br />
Tiho sedaj <strong>si</strong> odšla,<br />
kot lepa misel mine,<br />
in nam pustila le spomine.<br />
ZAHVALA<br />
v 71. letu nas <strong>je</strong> po hudi<br />
bolez<strong>ni</strong> zapustila draga mama,<br />
partnerica, tašča, omica in sestra<br />
Rozalija Cvetko<br />
roj. Horvat<br />
iz Vrtne ulice 6 v M. Soboti<br />
Ob boleči izgubi se iskreno zahvalju<strong>je</strong>mo vsem sorod<strong>ni</strong>kom, sosedom,<br />
prijatel<strong>je</strong>m, znancem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih<br />
stali ob stra<strong>ni</strong>, darovali cvet<strong>je</strong>, sveče, svete maše in nam izrekli sožal<strong>je</strong><br />
ter jo skupaj z nami pospremili na n<strong>je</strong><strong>ni</strong> zadnji poti.<br />
Hvala zdrav<strong>ni</strong>ci Žižkovi, ki ji <strong>je</strong> ves čas bolez<strong>ni</strong> stala ob stra<strong>ni</strong><br />
in pomagala, gospodu kaplanu za pogreb<strong>ni</strong> obred, pevcem za<br />
odpete žalostinke, obema govor<strong>ni</strong>cama za poslovilne besede ter<br />
pogreb<strong>ni</strong>štvoma Banfi in Komunala.<br />
Žalujoči n<strong>je</strong><strong>ni</strong> najdražji<br />
Prazen dom <strong>je</strong> in dvorišče, naše oko<br />
zaman te išče, <strong>ni</strong> več tvo<strong>je</strong>ga smehljaja,<br />
le trud in delo tvojih prid<strong>ni</strong>h rok ostaja.<br />
ZAHVALA<br />
V 72. letu nas <strong>je</strong> zapustil<br />
dragi mož, oče in dedek<br />
Emil Kučan<br />
iz Tešanovec 76<br />
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob stra<strong>ni</strong>,<br />
ga pospremili na n<strong>je</strong>govi zadnji poti, darovali vence, sveče in prispevke za<br />
vzdrževan<strong>je</strong> vežice, nam pa izrekli sožal<strong>je</strong>.<br />
Lepa hvala g. duhov<strong>ni</strong>ku Igorju Vukanu za pogreb<strong>ni</strong> obred,<br />
pevcem za odpete žalostinke in pogreb<strong>ni</strong>štvu Banfi.<br />
Posebej se zahvalju<strong>je</strong>mo Eriki in Sašu Koca, Vilmi Kuhar in<br />
botri<strong>ni</strong> Janža, ki so nam v težkih trenutki stali ob stra<strong>ni</strong>.<br />
Žalujoči v<strong>si</strong> n<strong>je</strong>govi najdražji<br />
Dedi, pogrešali te bomo!<br />
Izdelava in obnova nagrob<strong>ni</strong>h<br />
spome<strong>ni</strong>kov, tlaki, stop<strong>ni</strong>ce,<br />
okenske police in drugi<br />
izdelki iz gra<strong>ni</strong>ta in marmorja<br />
Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,<br />
GSM: 031 876 949<br />
Tvoji vnuki Erik, Ajša in Neno<br />
KEB –<br />
kamnoseštvo<br />
Erjavec, Marjan<br />
Erjavec, s. p.,<br />
Ribiška pot 1 a,<br />
9231 Beltinci<br />
mscadriatics.com. MSC Pomur<strong>je</strong> –<br />
Pospešu<strong>je</strong>mo prodajo z odličnostjo.<br />
m016951<br />
srečanja<br />
VDOVEC, pošten, iskren,<br />
res<strong>ni</strong>coljuben, miren in delaven, star<br />
52 let, 167/78, želi spoznati pošteno<br />
gospo srednjih let, da bi skupaj<br />
pregnala samoto in zakorakala v<br />
lepo, skupno prihodnost z željo, da<br />
se preseli k n<strong>je</strong>mu na Goričko. Tel.:<br />
070 542 417. m016962<br />
storitve<br />
KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO<br />
ALI POKOJNINO (tudi 09). Možnost<br />
kredita tudi za dohodke pod<br />
562 evrov! Obreme<strong>ni</strong>tev tudi do<br />
55 %! Odplačilo starih kreditov!<br />
Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9,<br />
MB, 02 2283020, 031658679. m016803<br />
POTREBUJETE DENAR, NISTE<br />
KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA<br />
VOZILO? Posredu<strong>je</strong>mo vam rešitev.<br />
Plačilo na polož<strong>ni</strong>ce, vozilo vam<br />
ostane! Avtomobili P. R., Industrijska<br />
ul. 9, MB, 02 2283020, 031658679.<br />
m016814<br />
VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN<br />
OKOLICE. Marjan Benko, s. p., G.<br />
Slaveči 100, Kuzma, tel.: 031 800 838.<br />
m016978<br />
KOMPLETNE<br />
POGREBNE<br />
STORITVE<br />
UREJANJE<br />
POKOPALIŠČ<br />
IN ZELENIC<br />
Brezplač<strong>ni</strong> prevozi opreme na dom,<br />
brezplač<strong>ni</strong> prevozi do 40 km, plačilo<br />
na več obrokov brez obresti<br />
Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a<br />
Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 21<br />
Stvarstvo po nas govori<br />
in sam Stvar<strong>ni</strong>k v n<strong>je</strong>m živi.<br />
Duša sveta smo<br />
in vse, kar <strong>je</strong>, se prek nas zgodi.<br />
Vsa n<strong>je</strong>gova lepota <strong>je</strong> v nas,<br />
telo <strong>je</strong> le okras.<br />
(Samuel Kolarič)<br />
V SPOMIN<br />
25. julija mineva leto žalosti,<br />
odkar nas <strong>je</strong> zapustil naš dragi<br />
Samuel<br />
Kolarič<br />
iz Trnja 72 a<br />
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo<br />
mislijo, cvet<strong>je</strong>m in prižgano<br />
svečo ustavite ob n<strong>je</strong>govem<br />
preranem grobu!<br />
V<strong>si</strong> tvoji najdražji<br />
Hladna zemlja te obdaja,<br />
na grobu svečka ti gori,<br />
dih v pr<strong>si</strong>h nam zastaja,<br />
v srcu pa zelo boli.<br />
V SPOMIN<br />
31. julija minevajo štiri leta<br />
od takrat, ko nas <strong>je</strong> zapustil<br />
naš dragi mož, oče in dedek<br />
Anton Gyergyek<br />
iz Sebeborec<br />
Za vsak cvet in prižgano svečo najlepša hvala.<br />
Tvoji najdražji<br />
ZAHVALA<br />
V 90. letu nas <strong>je</strong> tiho zapustila<br />
draga mama, sestra, teta in botra<br />
Terezija<br />
Gujtman<br />
roj. Guba<br />
iz Beltinec, Poljska pot 5<br />
Iskreno se zahvalju<strong>je</strong>mo vsem, ki ste nam<br />
v težkih trenutkih stali ob stra<strong>ni</strong>, nam pomagali,<br />
izrekli sožal<strong>je</strong>, darovali cvet<strong>je</strong>, sveče, za svete maše<br />
in jo v lepem številu pospremili na zadnji poti.<br />
Posebej hvala žup<strong>ni</strong>koma g. Benkoviču in g. Ošlaju za pogreb<strong>ni</strong><br />
obred, pevcem za odpete žalostinke in pogreb<strong>ni</strong>štvu Jurič.<br />
Žalujoči hčerki in sorodstvo<br />
Čeprav mi<strong>ni</strong>la so že tako dolga leta,<br />
odkar za vedno <strong>si</strong> odšel od nas,<br />
z nami naprej živiš,<br />
v naši misli vsaki ...<br />
V SPOMIN<br />
27. julija <strong>je</strong> mi<strong>ni</strong>lo 19 let od takrat, ko <strong>je</strong><br />
trenutek krute usode mnogo prezgodaj<br />
pretrgal <strong>ni</strong>t živl<strong>je</strong>nja dragemu <strong>si</strong>nu<br />
Andreju Hrenu<br />
iz Veržeja<br />
Hvala vsem, ki postojite ob n<strong>je</strong>govem grobu.<br />
V SPOMIN<br />
Starša<br />
25. julija so mi<strong>ni</strong>la tri leta od takrat, ko<br />
nas <strong>je</strong> nepričakovano zapustil naš najdražji<br />
Jože Marič<br />
iz Skakovec 14<br />
Vsem, ki ga hra<strong>ni</strong>te v svo<strong>je</strong>m srcu, se ga spominjate,<br />
mu name<strong>ni</strong>te lepo misel, prižgete svečko v spomin<br />
ali položite cvet<strong>je</strong> na n<strong>je</strong>gov grob – lepa hvala.<br />
Tvoji najdražji<br />
Ce<strong>ni</strong>k osmrt<strong>ni</strong>c<br />
1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov<br />
2 kolo<strong>ni</strong> x 7 cm – 91,00 evrov<br />
2 kolo<strong>ni</strong> x 8 cm – 104 evrov<br />
2 kolo<strong>ni</strong> x 9 cm – 117,00 evrov<br />
2 kolo<strong>ni</strong> x 10 cm – 130 evrov<br />
2 kolo<strong>ni</strong> x 11 cm – 143 evrov<br />
2 kolo<strong>ni</strong> x 12 cm – 156 evrov<br />
2 kolo<strong>ni</strong> x 13 cm – 169 evrov<br />
Dodatek za sliko 16,75 evra. Naroč<strong>ni</strong>ki<br />
imajo ob naročilu in plačilu na blagaj<strong>ni</strong><br />
20 % popust.<br />
KOMUNALA<br />
Javno pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>, d. o. o., Kopališka ul. 2<br />
Murska Sobota<br />
D. E. POGREBNIŠTVO<br />
N. C. 521 37 00<br />
POGREBNE STORITVE UREDITE<br />
VSE NA ENEM MESTU<br />
PO ZELO UGODNIH CENAH!<br />
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:<br />
GSM: 041 631 443<br />
POGREBNE STORITVE,<br />
OPREMA, VZDRŽEVANJE<br />
POKOPALIŠČ IN ZELENIC<br />
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,<br />
Veščica 17, 9000 M. Sobota<br />
V TEŽKIH TRENUTKIH<br />
VAM SVETUJEMO IN<br />
POSKRBIMO ZA CELOTNO<br />
ORGANIZACIJO IN<br />
IZVEDBO POGREBA<br />
Brezplač<strong>ni</strong> prevozi do 40 km.<br />
Plačilo na več obrokov brez obresti.<br />
24 UR NA DAN:<br />
02 534 80 60; 041 681 515<br />
Cvetličarstvo in pogreb<strong>ni</strong>štvo<br />
Marija Ferenčak, s. p.,<br />
Trn<strong>je</strong> 58, 9232 Črenšovci<br />
Telefon: (02) 570 15 60 ali<br />
031 615 535, 031 653 699<br />
- izdelava vencev in aranžma<strong>je</strong>v<br />
– dostava zastonj<br />
- pogrebne storitve in oprema<br />
- urejan<strong>je</strong> zele<strong>ni</strong>c in pokopališč<br />
- prodaja vseh vrst rastlin<br />
in cvetja<br />
- konkurenčne cene<br />
Zavedamo se, da <strong>je</strong><br />
»mama ena in edina, luč sredi teme ...«<br />
ZAHVALA<br />
V 88. letu <strong>je</strong> zaspala naša draga mama,<br />
babica, prababica, sestra, teta in prijateljica<br />
Marija Čontala<br />
roj. Maček<br />
iz Gederovec<br />
17. 8. 1922–18. 7. 2010<br />
Zahvalju<strong>je</strong>mo se vsem, ki ste nam v dneh žalosti<br />
stali ob stra<strong>ni</strong>, nam stiskali roke, izrekli sožal<strong>je</strong>, darovali<br />
za sveče, cvet<strong>je</strong>, maše in druge dobre namene.<br />
Hvala žup<strong>ni</strong>ku Boštjanu Čehu za ganljivo<br />
opravl<strong>je</strong>no mašno daritev in pogreb.<br />
Hvala pevcem cerkvenega zbora na Tiši<strong>ni</strong><br />
in Mile<strong>ni</strong> Avguštin za besede slovesa.<br />
Posebej se zahvalju<strong>je</strong>mo vsem sosedom, sorod<strong>ni</strong>kom<br />
in prijatel<strong>je</strong>m, ki ste našo mamo obiskovali, ko sama <strong>ni</strong><br />
mogla več hoditi. Naša srčna zahvala velja vsem zaposle<strong>ni</strong>m<br />
v domu počitka v Rakičanu, ki ste našo mamo negovali in ji<br />
pomagali, ob tem pa ji name<strong>ni</strong>li iskren nasmeh in prijazno besedo.<br />
Žalujoče hčerke Mar<strong>je</strong>ta, Kristina, Marija in Milena z družinami<br />
Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš,<br />
kajne, sedaj te <strong>ni</strong>č več ne boli,<br />
a svet <strong>je</strong> mrzel, prazen,<br />
opustošen za nas,<br />
odkar te več med nami <strong>ni</strong>.<br />
ZAHVALA<br />
V 47. letu nas <strong>je</strong> po težki bolez<strong>ni</strong> zapustila<br />
draga hčerka, živl<strong>je</strong>njska sopot<strong>ni</strong>ca,<br />
mama, babica, tašča, sestra in nečakinja<br />
Jožefa Lepoša<br />
roj. Kerčmar<br />
iz Kukeča 52<br />
Iskrena hvala vsem sorod<strong>ni</strong>kom, sosedom, posebej Ciglar<strong>je</strong>vim in<br />
Kerčmar<strong>je</strong>vim, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob stra<strong>ni</strong>. Hvala prijatel<strong>je</strong>m<br />
in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožal<strong>je</strong>, darovali cvet<strong>je</strong>, sveče in v druge<br />
namene ter jo v tako velikem številu pospremili na n<strong>je</strong><strong>ni</strong> zadnji poti.<br />
Hvala gospodu duhov<strong>ni</strong>ku Aleksandru Balažicu za pogreb<strong>ni</strong> obred in pevcem<br />
za odpete žalostinke. Posebej hvala n<strong>je</strong>nemu osebnemu zdrav<strong>ni</strong>ku Janošu<br />
Vöröšu in sestri Almi, Onkološkemu inštitutu Ljubljana ter ginekološkemu<br />
oddelku v Rakičanu. Hvala tudi Društvu žena Kukeč in Društvu kmetic<br />
Tur<strong>ni</strong>šče ter Medobčinskemu društvu invalidov Murska Sobota.<br />
Zahvalju<strong>je</strong>mo se tudi pogreb<strong>ni</strong>štvu Hozjan.<br />
Žalujoči v<strong>si</strong> n<strong>je</strong><strong>ni</strong> najdražji<br />
Babica, pogrešam te!<br />
Tvoj Žan<br />
13. julija 2010 <strong>je</strong> iz Radelj ob Dravi,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> živela zadnjih 33 let,<br />
odšla v novo živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
Terezija<br />
Gomboc<br />
Ob boleči izgubi se iskreno zahvalju<strong>je</strong>mo Sploš<strong>ni</strong> bol<strong>ni</strong>ci Slovenj<br />
Gradec, mami<strong>ni</strong> oseb<strong>ni</strong> zdrav<strong>ni</strong>ci Ivici Podrzav<strong>ni</strong>k iz Radelj,<br />
patronaž<strong>ni</strong>m sestram ter Teji, Mirici, Violeti, Mojci in sosedi Julki, na<br />
poseben način pa katehistinji s. Elizabeti, ki <strong>je</strong> z veroukarji, majh<strong>ni</strong>mi<br />
in večjimi, prihajala na mnoge obiske in jim na ta način kazala vrednost<br />
in težo starih let onemogle mame. Hvala vsem, ki ste se od mame<br />
poslovili pri večer<strong>ni</strong> pogreb<strong>ni</strong> maši v Radljah in potem v rojst<strong>ni</strong> va<strong>si</strong><br />
Motovilci. Hvala za darove v razne dobrodelne namene, sv. maše, sveče<br />
in vence. Prisrčna hvala g. kano<strong>ni</strong>ku Jožetu Golič<strong>ni</strong>ku iz Maribora,<br />
msgr. Francu Režonji iz Škofi<strong>je</strong> M. Sobota, dekanoma Vöröšu in<br />
Berlož<strong>ni</strong>ku, g. Ivanu Turku ter števil<strong>ni</strong>m duhov<strong>ni</strong>kom ob somaševanju<br />
v Radljah in Motovilcih. Hvala bratrancu Antonu, domačim cerkve<strong>ni</strong>m<br />
pevkam in Slavici, govor<strong>ni</strong>cama Marjanci in Tončki ter Društvu<br />
upoko<strong>je</strong>ncev Radl<strong>je</strong> in Komunalnemu pod<strong>je</strong>tju Radl<strong>je</strong> za prevoz<br />
rajne iz Radelj v Motovilce in pogreb<strong>ni</strong>štvu Banfi.<br />
Žalujoči in hkrati hvalež<strong>ni</strong>, da smo jo imeli skoraj 96 let<br />
Ne jokajte ob mo<strong>je</strong>m grobu,<br />
le tiho k n<strong>je</strong>mu pristopite,<br />
spom<strong>ni</strong>te se, kako trpel sem,<br />
šopek rož mi prine<strong>si</strong>te<br />
in več<strong>ni</strong> mir mi zaželite.<br />
ZAHVALA<br />
V 84. letu nas <strong>je</strong> za vedno zapustil<br />
naš dragi oče, tast, dedek in pradedek<br />
Jožef Žökš<br />
iz Kovačevec<br />
nazadn<strong>je</strong> stanujoč v Domu starejših Rakičan<br />
Zahvalju<strong>je</strong>mo se vsem, ki ste našemu očetu izkazali naklon<strong>je</strong>nost in spoštovan<strong>je</strong><br />
ter ga pospremili na n<strong>je</strong>govi zadnji poti. Posebej se zahvalju<strong>je</strong>mo osebju Doma<br />
starejših Rakičan, gospodu žup<strong>ni</strong>ku, pevcem, govor<strong>ni</strong>ku in pogreb<strong>ni</strong>štvu Banfi.<br />
Žalujoči v<strong>si</strong>, ki smo te imeli radi.<br />
V SPOMIN<br />
Tih in žalosten <strong>je</strong> spomin na julij, ko<br />
mineva dvajset bolečih let žalosti, odkar<br />
<strong>je</strong> prenehalo biti srce naše drage mame<br />
Mari<strong>je</strong> Žökš<br />
iz Kovačevec<br />
Hvala vsem, ki se <strong>je</strong> spominjate!<br />
Tvoji najdražji
22 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 akcija<br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Jubilejna Vest<strong>ni</strong>kova akcija<br />
Živl<strong>je</strong>njski slog na pomurskih domačijah<br />
Trend, češ »<strong>ni</strong>č se ne splača«, se večine prijavl<strong>je</strong><strong>ni</strong>h domačij <strong>ni</strong> pri<strong>je</strong>l in večina prebivalcev na domačijah z optimizmom zre v prihodnost<br />
Kakšen <strong>je</strong> živl<strong>je</strong>njski slog na kmečkih<br />
domačijah, smo raziskovali tudi letošn<strong>je</strong><br />
leto v sklopu izbora za naj… domačijo<br />
2010. Na terenu smo odkrivali,<br />
ali nam podežel<strong>je</strong> ponuja boljše možnosti<br />
za kakovostno živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, ali domači<strong>je</strong><br />
vzdržu<strong>je</strong>jo kratke prehranske<br />
verige z njive oziroma vrta do krož<strong>ni</strong>ka,<br />
ali še pečejo kruh doma, uporabljajo<br />
svo<strong>je</strong> bučno ol<strong>je</strong>, pripravljajo<br />
ozim<strong>ni</strong>co in kako premagu<strong>je</strong>jo stres<br />
ter preživljajo prosti čas družinski<br />
čla<strong>ni</strong> pomurskih domačij; s kakš<strong>ni</strong>mi<br />
konjički se ukvarjajo družinski čla<strong>ni</strong><br />
in ali <strong>si</strong> najdejo čas za rekreacijo<br />
in družen<strong>je</strong>. Kot vsako leto smo tudi<br />
letos izbrali posebno kategorijo, ki<br />
smo jo bolj natančno spremljali in <strong>je</strong><br />
bila tokrat namen<strong>je</strong>na zeliščem in začimb<strong>ni</strong>cam<br />
v domači kuhinji. Gospodin<strong>je</strong><br />
smo povprašali, katera zelišča<br />
in začimb<strong>ni</strong>ce pridelu<strong>je</strong>jo ter kako jih<br />
shranju<strong>je</strong>jo in uporabljajo, predvsem<br />
v kulinariki.<br />
Z vesel<strong>je</strong>m ugotavljamo, da se trend,<br />
češ »<strong>ni</strong>č se ne splača«, večine prijavl<strong>je</strong><strong>ni</strong>h<br />
domačij <strong>ni</strong> pri<strong>je</strong>l in da večina prebivalcev<br />
na teh domačijah z optimizmom<br />
zre v prihodnost, kljub čedal<strong>je</strong><br />
zahtevnejšim razmeram gospodar<strong>je</strong>nja<br />
in razvoja. Ne glede na to, ali smo<br />
obiskali domači<strong>je</strong> s kla<strong>si</strong>čno kmetijsko<br />
dejavnostjo, k<strong>je</strong>r večina članov gospodinjstva<br />
živi od kmetijstva, ali domači<strong>je</strong>,<br />
k<strong>je</strong>r predstavlja kmetijstvo le dopol<strong>ni</strong>lno<br />
dejavnost, smo vedno znova<br />
odkrivali močno pripadnost podeželskemu<br />
živl<strong>je</strong>nju, aktivno vključenost<br />
članov v različna društva in živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
v skupnosti ter spoštovan<strong>je</strong> tradici<strong>je</strong>,<br />
vendar pa tudi odprtost do sprememb<br />
in novosti, ki jih prinaša čas.<br />
Ne glede na to, ali za kuhinjo skrbi<br />
babica, mama, hči ali snaha, ugotavljamo,<br />
da v veliko hišah še pogosto<br />
pečejo kruh, potice in pecivo. Večina<br />
domačij stiska svo<strong>je</strong> bučno ol<strong>je</strong>, če pa<br />
<strong>ni</strong>majo buč, <strong>si</strong> ga priskrbijo od sorod<strong>ni</strong>kov<br />
ali prijatel<strong>je</strong>v. Bogati sadovnjaki<br />
in vrtovi so vir sadja in zelenjave, ki<br />
na vseh domačijah še vedno romata<br />
v ozim<strong>ni</strong>co, kar se ju seveda ne po<strong>je</strong><br />
sproti. V zadnjih letih opažamo tudi<br />
trend rasti poln<strong>je</strong>nja domačega največ<br />
jabolčnega soka, pogost pa <strong>je</strong> tudi<br />
grozd<strong>ni</strong>, breskov in jagod<strong>ni</strong>. Pa tudi<br />
domači jabolč<strong>ni</strong> kis <strong>ni</strong> nobena redkost,<br />
večkrat ga gospodin<strong>je</strong> obogatijo<br />
z zelišči. Pestrost zelišč na naših<br />
vrtovih in kuhinjah iz leta v leto raste,<br />
kar <strong>je</strong> posledica tako različ<strong>ni</strong>h izobraževanj<br />
in obujanja starih znanj kakor<br />
tudi prisotnosti tujih kuhinj tako<br />
v medijih kot v našem okolju. Pa tudi<br />
ljud<strong>je</strong> vse več potu<strong>je</strong>jo in prinesejo<br />
recepte ter zelišča od blizu in daleč.<br />
Pri oce<strong>ni</strong> živl<strong>je</strong>njskega sloga domači<strong>je</strong> šte<strong>je</strong> tudi to, koliko hrane pride na mizo z domačega vrta.<br />
2 0 1 0<br />
Najpogoste<strong>je</strong> najdemo na vrtovih ali<br />
v prav poseb<strong>ni</strong>h zelišč<strong>ni</strong>h kotičkih in<br />
skalnjakih baziliko, meto, meliso, materino<br />
dušico, žajbelj, pehtran, koper,<br />
rožmarin in timijan. Če govorimo o<br />
začimb<strong>ni</strong>cah, beseda kar hitro nanese<br />
poleg omen<strong>je</strong><strong>ni</strong>h zelišč tudi na drobnjak,<br />
peteršilj, čemaž in drugo zelenjavo.<br />
Sledn<strong>je</strong>ga ogromno gospodinj rado<br />
nabira ob Muri in zači<strong>ni</strong> z njim vse vrste<br />
<strong>je</strong>di od juh, prilog do solat. Prav<br />
tako smo z za<strong>ni</strong>man<strong>je</strong>m poslušali, da<br />
uporablja vse več gospodinj pri peki<br />
mesa rožmarin, ki ga nekako tradicionalno<br />
bolj poznamo pri pripravi rib<br />
in v primorski kuhinji. Domači zelišč<strong>ni</strong><br />
čaji so spet v modi, pa ne samo kamilič<strong>ni</strong>,<br />
lipov ali bezgov, večkrat slišimo<br />
tudi o preslici, koprivi, žajblju in meti<br />
ter njihovih zdravil<strong>ni</strong>h lastnostih.<br />
Društvo kmečkih žena Križevci-Veržej<br />
<strong>si</strong> <strong>je</strong> v okviru programa vseživl<strong>je</strong>njskega<br />
učenja za letošn<strong>je</strong> leto zadalo<br />
zasaditi in preučevati deset zelišč, kot<br />
nam <strong>je</strong> zaupala Sonja Čuk iz Hrastja -<br />
Mote, ena izmed gospodinj, ki <strong>je</strong> tudi<br />
čla<strong>ni</strong>ca društva.<br />
Kot sem ome<strong>ni</strong>la že prej, se čla<strong>ni</strong><br />
naših domačij vključu<strong>je</strong>jo v različna<br />
društva, kot so društva kmečkih<br />
žena, turistična društva, ga<strong>si</strong>lska<br />
društva, folklora, pevski zbori, športna<br />
društva ipd., pa tudi v živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
kra<strong>je</strong>vne skupnosti in verske skupnosti.<br />
Orga<strong>ni</strong>ziran<strong>je</strong> dela in izvajan<strong>je</strong><br />
raz<strong>ni</strong>h opravil pa večkrat potekata<br />
v okviru stroj<strong>ni</strong>h krožkov, k<strong>je</strong>r<br />
<strong>si</strong> čla<strong>ni</strong> ne pomagajo samo s skupno<br />
opremo, temveč tudi z znan<strong>je</strong>m. Pomembnosti<br />
stalnega izobraževanja,<br />
tako teoretičnega kot praktičnega,<br />
se zavedajo domala na vseh domačijah,<br />
k<strong>je</strong>r vedno odkri<strong>je</strong>mo tudi za<strong>je</strong>ten<br />
kup strokovne literature. Kljub<br />
mnogim podob<strong>ni</strong>m interesom in večkrat<br />
podob<strong>ni</strong>m vsakodnev<strong>ni</strong>m opravilom<br />
pa so družine na obiska<strong>ni</strong>h domačijah<br />
praviloma tako enkratne in<br />
različne, da se vedno znova učimo od<br />
njih in preseneče<strong>ni</strong> ugotavljamo, kaj<br />
vse se da narediti in na koliko različ<strong>ni</strong>h<br />
načinov.<br />
To drži tudi za konjičke in preživljan<strong>je</strong><br />
prostega časa. Nekateri ga ra<strong>je</strong><br />
preživljajo kar v domačem okolju ob<br />
druženju s prijatelji, aktivnem angažiranju<br />
v različ<strong>ni</strong>h prostočas<strong>ni</strong>h dejavnostih,<br />
kot so pet<strong>je</strong>, ples, glasba. V<br />
Fotografija Petra Kran<strong>je</strong>c<br />
Zelišč<strong>ni</strong> čaji<br />
Bezeg<br />
Star ljudski rek pravi, naj se ob<br />
cvetočem bezgovem grmu za hip<br />
ustavimo in se mu poklo<strong>ni</strong>mo v<br />
znak zahvale, saj nam bezgov čaj<br />
olajša prebroditi mar<strong>si</strong>kateri nadležen<br />
prehlad.<br />
Materina dušica<br />
Materina dušica <strong>je</strong> zelo priljubl<strong>je</strong>na<br />
zdravilna rastlina, znana<br />
po svo<strong>je</strong>m blagem delovanju in<br />
mnogostranski uporabnosti, s čimer<br />
<strong>je</strong> povezano tudi n<strong>je</strong>no ime.<br />
Čaj pomirja kašelj, olajša izkašl<strong>je</strong>van<strong>je</strong>,<br />
delu<strong>je</strong> razkužilno in umirja<br />
prebavo.<br />
Kamilica – cvetovi<br />
Kamilič<strong>ni</strong> čaj slovi po pomir<strong>je</strong>valnem<br />
učinku ob živč<strong>ni</strong> napetosti<br />
in trebuš<strong>ni</strong>h krčih. Blag okus in<br />
nežen vonj prinašata miren spanec<br />
tako otrokom kot odraslim.<br />
Žajbelj<br />
Čaj iz listov žajblja lajša težave<br />
pri vnetem grlu ter infekcijah v<br />
ustih in žrelu. Pomaga nam tudi<br />
pri vnetju dles<strong>ni</strong>. Čaj uporabljamo<br />
večkrat dnevno za izpiran<strong>je</strong><br />
ustne votline in grgran<strong>je</strong>.<br />
Vir: http://www.1001cvet.<strong>si</strong>/zelisc<strong>ni</strong>?p=79<br />
veliko gospodinjstvih se tako orga<strong>ni</strong>zirajo,<br />
da lahko gredo tako stari starši<br />
kot mlad par večkrat na leto na potepe<br />
po bližnji in dalj<strong>ni</strong> okolici, v zdravilišča,<br />
pla<strong>ni</strong>ne ali na mor<strong>je</strong>, pa tudi v<br />
tujino. Mar<strong>si</strong><strong>kdo</strong> pravi, da ko <strong>si</strong> sam<br />
svoj gospodar, sam razpolagaš s svojim<br />
časom. Zato tudi <strong>ni</strong> presenetljivo,<br />
da mar<strong>si</strong>k<strong>je</strong> še dva do tri obroke dnevno<br />
zauži<strong>je</strong>jo skupaj, se pri mizi poveselijo<br />
in naredijo dnev<strong>ni</strong> načrt dela.<br />
Da pa podežel<strong>je</strong> ne pome<strong>ni</strong> samo<br />
kmetijske dejavnosti, opažamo tudi<br />
v naši akciji, saj vsako leto dobivamo<br />
vse več prijav, ki omenjajo domači<strong>je</strong>,<br />
ki na podežel<strong>je</strong> prinašajo nove dejavnosti.<br />
Tako smo letos obiskali tudi<br />
Saša in Anjo Šraj, ki živita na Vaneči in<br />
nedaleč vstran razvijata center zdravstve<strong>ni</strong>h<br />
storitev. Če se ozremo okrog<br />
sebe, vidimo vedno več posamez<strong>ni</strong>kov<br />
in družin, ki vidijo prednost živl<strong>je</strong>nja<br />
na podeželju, pa <strong>ni</strong> nujno, da<br />
prihajajo iz kmečkih družin, in v svo<strong>je</strong><br />
okol<strong>je</strong> prinašajo tudi zelo različne dejavnosti<br />
in znanja. Ampak to bo mogoče<br />
zgodba naj… domačij naslednjih<br />
dvajsetih let?<br />
Tatjana Buzeti, u<strong>ni</strong>v.dipl. inž. živil. tehnol.<br />
GIZ mlekarstva Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong> ∙ Dimičeva 9 ∙ Ljubljana<br />
Mleko krepi!<br />
Za več informacij o mleku in mleč<strong>ni</strong>h izdelkih obiščite spletno stran<br />
www.mlekokrepi.<strong>si</strong> in sodelujte v nagradnem žrebanju za praktične nagrade!
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
napoved<strong>ni</strong>k<br />
29. julija 2010 | Vest<strong>ni</strong>k | 23<br />
glasbene<br />
lestvice na<br />
radiu murski val<br />
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE<br />
GLASBE DOMAČA PLOŠČA<br />
1. Pesem slavca – Halgato band<br />
2. Dugo drom ali Dolga pot –<br />
Rom Ton<br />
3. Poletna noč –<br />
Drotmantraši in Julija Klajnščak<br />
4. Pa te pogrešam – Metulj<br />
5. Rece<strong>si</strong>ja – Langa in Zreška pomlad<br />
PREDLOGA<br />
Mati moja – Zoltan band<br />
Osta<strong>ni</strong> – Moira<br />
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE<br />
GLASBA NAŠEGA SRCA<br />
1. Dragi prijatelji –<br />
Ansambel Lojzeta Slaka<br />
2. Zjutraj – Naveza<br />
3. Pesem o ljubez<strong>ni</strong> –<br />
Šta<strong>je</strong>rski baro<strong>ni</strong><br />
4. Četudi majh<strong>ni</strong> smo – Krajcarji<br />
5. Ne primerjaj me z njo – Vihar<br />
PREDLOGA<br />
Srečen – Novi spomi<strong>ni</strong><br />
Hočeš nočeš – Akordi<br />
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE<br />
7 VELIČASTNIH<br />
1. Superheroj –<br />
Društvo mrtvih pes<strong>ni</strong>kov<br />
2. V dvo<strong>je</strong> laž<strong>je</strong> <strong>je</strong> –<br />
Pika Božič Kontrec<br />
3. Stampedo – Siddharta<br />
4. Šta<strong>je</strong>rsko nebo – MI2<br />
5. Dan ob tebi – Slavko Ivančič<br />
PREDLOGA<br />
Tako <strong>je</strong> pravilo – Pero Lovšin<br />
Brez miru – Marko Vozelj<br />
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB<br />
NA MURSKEM VALU NSTSNMV<br />
1. ALL THE LOVERS – Kylie Minogue<br />
2. IN A MOMENT LIKE THIS –<br />
Chanee & N'evergreen<br />
3. WHATAYA WANT FROM ME –<br />
Adam Lambert<br />
4. SATELLITE – Lena<br />
5. DO AS I SAY, NOT AS I DO –<br />
Ed Harcourt<br />
PREDLOGA<br />
NEUTRON STAR COLLISION – Muse<br />
CALIFORNIA GURLS – Katy Perry<br />
Nagrado Srečanja na Murskem valu<br />
dobi: Gabika Pertoci, Lipovci 51 a,<br />
Beltinci.<br />
Kupon št. 30<br />
Glasu<strong>je</strong>m za skladbo:<br />
Domača plošča:<br />
Glasba našega srca:<br />
7 veličast<strong>ni</strong>h:<br />
NSTSNMV<br />
Ime in priimek, naslov:<br />
PETEK, 30. julija: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji<br />
program, Marjan Dora – 06.45 Poročilo<br />
OKC – 06.50 Beltinski folklor<strong>ni</strong> festival<br />
- 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž –<br />
08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport ob<br />
koncu tedna – 10.00 Poročila - 11.15 Zamur<strong>je</strong>nci<br />
– 12.00 Poročila – 12.30 Od petka do<br />
petka – 13.15 1. oseba ed<strong>ni</strong>ne – 13.20 Predstavljamo<br />
vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30<br />
Dogodki in odmevi – 16.00 Popoldanska<br />
voditeljica Nevenka Emri -17.00 Osrednja<br />
poročila – 17.30 Murski val nagraju<strong>je</strong> - 17.40<br />
Mali ogla<strong>si</strong> – 18.30 Radijski knjiž<strong>ni</strong> se<strong>je</strong>m -<br />
19.00 Mladi val, Anja – 20.10 Zimzelenčki,<br />
ugas<strong>ni</strong> televizor! Nataša Špindler<br />
SOBOTA, 31. julija: 00.00 SNOP - 05.00 Še<br />
bolj počasno vstajan<strong>je</strong> … – 08.00 Poročila<br />
– 08.30 Mali ogla<strong>si</strong> - 09.30 Biba buba baja,<br />
ponovitev - 9.30 Kultura in šport ob koncu<br />
tedna – 10.30 Potepajte se z nami - 12.00<br />
Poročila – 12.05 Obvestila –12.30 Ponovitev<br />
odda<strong>je</strong> Od petka do petka - 13.15 1. oseba<br />
ed<strong>ni</strong>ne – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila<br />
- 14.15 Oddaja tedna: Marko Šajnovič,<br />
potapljač, intervju - 15.00 Literar<strong>ni</strong> drobci<br />
- 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja<br />
poročila – 17.30 Murski val nagraju<strong>je</strong><br />
– 17.40 Mali ogla<strong>si</strong> - 18.00 Glasba našega<br />
srca, narodnozabavna lestvica - 19.00 Poročila<br />
- 19.15 Glasba po željah – 20.00 Zadnja<br />
poročila – 20.10<br />
NEDELJA, 1. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00<br />
Nedeljsko prebujan<strong>je</strong> - 07.00 Druga jutranja<br />
kro<strong>ni</strong>ka – 07.30 Panonski odmevi<br />
– 08.00 Misel in čas, duhovna misel<br />
predstav<strong>ni</strong>kov verskih skupnosti Pomurja<br />
– 08.30 Zamur<strong>je</strong>nci – 9.00 Srečan<strong>je</strong> na<br />
Murskem valu – 10.00 Izbor pesmi tedna –<br />
10.30 Nedeljska kuhinja: mag. Metka Svetec<br />
Šooš iz Kupšinec, kadrovica leta 2010,<br />
Arcont - 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila –<br />
12.45 13.00 Minute za kmetovalce – 13.30<br />
Čestitke, šport, glasba – 18.00 Na narod<strong>ni</strong><br />
farmi - 19.00 Poročila - 20.10 Samo za vas<br />
(Samo Budna)<br />
PONEDELJEK, 2. avgusta: 00.00 SNOP -<br />
05.00 Ponedeljkovo jutro in Irma Benko<br />
– 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič<br />
– 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porod<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ca<br />
– 11.15 Oaj, kak san zlüfto! Tekma bo<br />
šele nocoj! (Šavel in Giderji) - 12.30 Anketa<br />
– 13.15 1. oseba ed<strong>ni</strong>ne – 13.30 Mali ogla<strong>si</strong> -<br />
14.15 Za zdrav<strong>je</strong> – 15.30 Dogodki in odmevi<br />
–17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila<br />
– 17.30 Murski val nagraju<strong>je</strong> – 17.40 Mali<br />
ogla<strong>si</strong> – 18.00 MV DUR in Olimpija : Nafta,<br />
javljanja s prvoligaškega nogometa – 19.15<br />
Krpanke, oddaja o kulturi (Petra Kran<strong>je</strong>c)<br />
– 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Ponedeljkov<br />
potepuh, Beno Horvat<br />
TOREK, 3. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji,<br />
Milan Zrinski – 07.40 Ljubljansko<br />
pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila –<br />
08.30 Besede, besede – 10.30 Mali ogla<strong>si</strong> -<br />
11.15 Kratki stik – 12.30 Potroš<strong>ni</strong>ški nasvet,<br />
Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ed<strong>ni</strong>ne –<br />
14.30 Sedem veličast<strong>ni</strong>h, oddaja o domači<br />
zabav<strong>ni</strong> glasbi, pogovori z najboljšimi –<br />
15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja<br />
poročila –17.20 Obvestila – 17. 30 Murski val<br />
nagraju<strong>je</strong> – 17.40 Mali ogla<strong>si</strong> – 18.00 Srebrne<br />
<strong>ni</strong>ti, oddaja za upoko<strong>je</strong>nce (A<strong>ni</strong>ca Kološa,<br />
Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen<br />
pogled – 19.15 Eti ta <strong>je</strong> muzika – 20.00<br />
Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks in Boštjan<br />
Rous<br />
SREDA, 4. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Jutran<strong>je</strong><br />
prebujan<strong>je</strong>: Dušan Radič - 07.40 Peter<br />
Potoč<strong>ni</strong>k iz Beograda – 08.00 Poročila<br />
– 08.45 Džouži<strong>je</strong>vo pismo – 10.15 Župan v<br />
studiu: Anton Balažek, Lendava - 11.15 Trn v<br />
peti, pritožbe, mnenja, prošn<strong>je</strong> poslušalcev<br />
– 12.30 Intervju - 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba<br />
ed<strong>ni</strong>ne - 13.30 Mali ogla<strong>si</strong> – 14.30 NST-<br />
SNMV, lestvica tu<strong>je</strong> zabavne glasbe – 15.30<br />
Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda<br />
(Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila –<br />
17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagraju<strong>je</strong><br />
– 17.40 Mali ogla<strong>si</strong> – 18.00 Biba buba baja<br />
– 19.00 Poročila – 19.15 Panonski odmevi,<br />
ponovitev – 20.00 Zadnja poročila – 20.10<br />
Mursko-morski val, Simona Špindler<br />
napoved<strong>ni</strong>k prireditev<br />
Koncert<br />
LJUTOMER<br />
V četrtek, 29. julija, bo v okviru Grossmannovega<br />
festivala zvečer v Klubu<br />
koncert skupine Demolition Group. V<br />
petek, 30. julija, bo na Glavnem trgu<br />
koncert skupin Laibach, Dekadent, Aperion<br />
in Before The Murder, nastopil pa<br />
bo tudi najboljši bend leta 2009. V soboto,<br />
31. julija, bo na Glavnem trgu ob<br />
Paradi pošasti koncert skupin Hladno<br />
pivo (Hrvaška), Banane Metalik (Francija)<br />
in Nero Burns (Slove<strong>ni</strong>ja/VB).<br />
GORNJA RADGONA<br />
V petek, 30. julija, ob 20. uri bo v Maximusu<br />
v okviru polet<strong>ni</strong>h glasbe<strong>ni</strong>h petkov<br />
nastop Uroša Perića s skupinama<br />
The Bluenote Quartett in The Pearlettes.<br />
MURSKA SOBOTA<br />
V petek, 30. julija, ob 21. uri bo na Trgu<br />
kulture v okviru Soboškega poletja koncert<br />
skupine OdBeatli. V soboto, 31. julija,<br />
ob 10. uri bo na Trgu kulture koncert<br />
skupine Art Mu<strong>si</strong>c Orchestra.<br />
ROGAŠOVCI<br />
V soboto, 31. julija, ob 19. uri bodo na<br />
prireditvi 1. Zabav<strong>ni</strong> weekend za vse generaci<strong>je</strong><br />
na igrišču OŠ Sv. Jurij nastopile<br />
skupine Weekend band (Rogašovci),<br />
Čhungar band (Pertoča), Sončna uprava<br />
(Murska Sobota) in Q1 – Ku Adn (Kozina).<br />
VELIKA POLANA<br />
V nedeljo, 1. avgusta, zvečer bosta na<br />
Pomurskem poletnem festivalu nastopila<br />
Kvintet Dori in Da<strong>ni</strong><strong>je</strong>la. V ponedel<strong>je</strong>k,<br />
2. avgusta, bodo nastopili<br />
Prekmurskih 6, Kociprova banda, Prekmurski<br />
dečki in Emina, nato pa bo še<br />
beach party z DJ Vukom. V torek, 3. avgusta,<br />
bosta nastopila Darko Filipović<br />
in Art Mu<strong>si</strong>c Orchestra. V sredo, 4. avgusta,<br />
bo koncert skupin Dan D in Free<br />
For Cash.<br />
Dogodek<br />
RAKIČAN<br />
V petek, 30. julija, se bo začelo na letališču<br />
državno jadralno prvenstvo, ki bo<br />
trajalo do 8. avgusta. Start letal bo vsak<br />
dan med 11. in 12. uro, povratek pa med<br />
15. in 16. uro.<br />
ŠALAMENCI<br />
V soboto, 31. julija, ob 9. uri bo za gostilno<br />
Gumilar 2. regijsko tekmovan<strong>je</strong> v<br />
oranju s starodob<strong>ni</strong>ki.<br />
MORAVSKE TOPLICE<br />
V soboto, 31. julija, ob 10. uri bo v Termah<br />
3000 slovesnost s kultur<strong>ni</strong>m programom<br />
ob 8. srečanju upoko<strong>je</strong>ncev<br />
Pomurja. Slavnostna govor<strong>ni</strong>ca bo dr.<br />
Mateja Kožuh Novak, predsed<strong>ni</strong>ca Zveze<br />
društev upoko<strong>je</strong>ncev Slove<strong>ni</strong><strong>je</strong>.<br />
BANOVCI<br />
V soboto, 31. julija, ob 10. uri bo na domačiji<br />
Čebelarskega turizma Šalamun<br />
slavnostna podelitev čast<strong>ni</strong>h diplom<br />
Čebelarskega društva Ivana Jurančiča<br />
Križevci.<br />
SPODNJI IVANJCI<br />
V soboto, 31. julija, ob 14. uri bo na otvoritvi<br />
vinskega hrama Flei<strong>si</strong>nger kulturno-glasbe<strong>ni</strong><br />
program, k<strong>je</strong>r bosta zaigrala<br />
tudi Pihal<strong>ni</strong> orkester Gornja Radgona<br />
in ansambel Šta<strong>je</strong>rski faki<strong>ni</strong>.<br />
TEŠANOVCI<br />
V soboto, 31. julija, bo na Štrkovi njivi<br />
prikaz ročne žetve s srpi.<br />
ROGAŠOVCI<br />
V nedeljo, 1. avgusta, ob 11. uri bo na<br />
igrišču OŠ Sv. Jurij na prireditvi 1. Zabav<strong>ni</strong><br />
weekend Občine Rogašovci kultur<strong>ni</strong><br />
program s šestimi skupinami. Ob<br />
13. uri bo zabava z ansamblom Mladi<br />
Dolenjci, ob 19. pa s skupino Weekend<br />
band.<br />
IVANOVCI<br />
Do torka, 3. avgusta, zbirajo prijave za<br />
Sadjarsko-vinograd<strong>ni</strong>ške igre, ki bodo 7.<br />
avgusta. Prijave po tel. št. 031 203 216 ali<br />
031 351 566!<br />
Film<br />
LJUTOMER<br />
Do sobote, 31. julija, še vedno traja 6. festival<br />
filma in vina Grossmann. Sklepna<br />
prireditev in podelitev nagrad bo v soboto<br />
ob 19.30 v kulturnem domu.<br />
LENDAVA<br />
V petek, 30. julija, ob 21. uri bodo na<br />
odprtem odru gledališke in koncertne<br />
dvorane predvajali ameriško akcijsko<br />
srhljivko Mesto greha. V soboto, 31. julija,<br />
ob 21. uri bodo predvajali ameriško<br />
komedijo Kralj Kalifor<strong>ni</strong><strong>je</strong>.<br />
Razstave<br />
MURSKA SOBOTA<br />
V galeriji MIKK-a <strong>je</strong> do 31. julija na ogled<br />
razstava plakatov z naslovom Doktorice<br />
računal<strong>ni</strong>štva in informatike v Slove<strong>ni</strong>ji.<br />
V Galeriji <strong>je</strong> do 18. avgusta na ogled razstava<br />
Naključja.<br />
LENDAVA<br />
Na gradu <strong>je</strong> na ogled razstava umet<strong>ni</strong>ških<br />
del, nastalih na 15. Mednarod<strong>ni</strong><br />
mladinski likov<strong>ni</strong> kolo<strong>ni</strong>ji Lindart 2010.<br />
GRAD<br />
V viteški dvora<strong>ni</strong> gradu <strong>je</strong> do 31. avgusta<br />
na ogled razstava Povedke in gradovi s<br />
Kozjanskega.<br />
GORNJA RADGONA<br />
V Maximusu <strong>je</strong> do 2. avgusta na ogled<br />
fotografska razstava Fotografi<strong>je</strong> v B-molu<br />
dr. Iva Borka.<br />
V galeriji kulturnega doma <strong>je</strong> do 30. julija<br />
na ogled razstava fotografij Čarob<strong>ni</strong><br />
svetovi avtorja Branka Ko<strong>ni</strong>čka.<br />
POTRNA<br />
V Pavlovi hiši <strong>je</strong> do 25. septembra na<br />
ogled razstava Made in Car<strong>ni</strong>ca, ki sta jo<br />
pripravila Čebelarski muzej Radovljica<br />
in Magazin/Revija Stripburger.<br />
Kino<br />
Star Max Murska Sobota<br />
(od 29. 7. do 4. 8.)<br />
Ameriška drama Vero<strong>ni</strong>ka se odloči<br />
umreti (18.10, razen čet.)<br />
Ameriška akcijska znanstvena fantastika<br />
Predatorji (20.20)<br />
Ameriška risanka Na pomoč, jaz sem<br />
riba! (16.50)<br />
Ameriška grozljivka Mora v Ulici brestov<br />
(20.10, pet. in sob. še 22.20)<br />
Britanska biografska drama Nowhere<br />
Boy – Zgodba o Johnu Lennonu (18.40)<br />
Ameriška drama Poslednja pesem<br />
(17.50)<br />
Ameriška akcijska komedija Morilci<br />
(20.50)<br />
Gornja Radgona<br />
Julija in avgusta ne bo filmskih predstav!<br />
SE SPRAŠUJETE, ALI JE<br />
ZADNJI ROK ZA PREHOD<br />
NA DIGITALNO TELEVIZIJO<br />
DECEMBER 2010?<br />
Odgovor <strong>je</strong> tu. Če ste Telemachov naroč<strong>ni</strong>k, se za vas NIČ NE<br />
SPREMENI. Še naprej boste lahko obdržali obsto<strong>je</strong>či priključek in<br />
gledali programe, ki jih gledate danes.<br />
ZAKAJ TELEMACH PRIPOROČA PREHOD NA DIGITALNE<br />
PROGRAME ZA SVOJE NAROČNIKE?<br />
• Dostopali boste do več TV-programov, BOLJŠE slike in zvoka.<br />
• Za začet<strong>ni</strong> paket digitalne televizi<strong>je</strong> s 64 programi boste plačevali<br />
samo 15,50 €, to <strong>je</strong> MANJ kot sedaj.<br />
• Prehod <strong>je</strong> brezplačen, nakup novega televizorja ali digitalnega<br />
spre<strong>je</strong>m<strong>ni</strong>ka NI POTREBEN.<br />
• Možnost spremljanja HD-programov (če televizor to omogoča).<br />
• Možen priklop TREH televizor<strong>je</strong>v za ENO naroč<strong>ni</strong>no (en digital<strong>ni</strong> in<br />
dva analogna).<br />
DRuGE PREDNOSTI PREHODA NA TELEMACHOVO<br />
DIGITALNO TELEVIZIJO:<br />
• pri nekaterih programih <strong>je</strong> možna izbira podnapisov v različ<strong>ni</strong>h<br />
<strong>je</strong>zikih, ponekod tudi pogovornega <strong>je</strong>zika;<br />
• možen ogled TV-sporeda za 7 d<strong>ni</strong> vnaprej brez brskanja po<br />
časopisu;<br />
• možnost snemanja drugega programa, medtem ko prvega<br />
gledate;<br />
• možnost ustavitve žive slike in nadal<strong>je</strong>vanja ogleda, ko utegnete;<br />
• možnost zaklepanja programov z neprimer<strong>ni</strong>mi vsebinami za<br />
otroke.<br />
Za preklop na digitalno televizijo posegi v stanovan<strong>je</strong> <strong>ni</strong>so potreb<strong>ni</strong>, saj<br />
se programi digitalne televizi<strong>je</strong> pojavijo na zaslonu vašega televizorja<br />
po istem kablu kot doslej. Med televizor in kabel priklopimo zgolj<br />
spre<strong>je</strong>m<strong>ni</strong>k, ki prinaša v vaš dom še več novih in ekskluziv<strong>ni</strong>h domačih<br />
in tujih programov. Veliko jih <strong>je</strong> že podnaslovl<strong>je</strong><strong>ni</strong>h v slovenski <strong>je</strong>zik.<br />
Izpoln<strong>je</strong>n kupon pošljite do torka, 3. avgusta<br />
2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta<br />
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za<br />
glasbene lestvice.<br />
ČETRTEK, 5. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00<br />
Zbudite se z dobrim radiem! Dejan Fujs -<br />
06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja<br />
kro<strong>ni</strong>ka – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme,<br />
ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca<br />
s Saro Rajh - 08.00 Poročila - 08.15 Kmetijski<br />
strokovnjak – 09.25 Kuharski nasvet<br />
– 09.30 Pregled Vest<strong>ni</strong>ka – Dopoldanski<br />
voditelj Boštjan Rous – 11.15 Reportaža tedna<br />
– 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno -<br />
13.15 1. oseba ed<strong>ni</strong>ne – 14.30 Domača plošča<br />
– 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanski<br />
voditelj Milan Zrinski – 17.00 Osrednja poročila<br />
na Murskem valu – 18.00 Mali radio,<br />
novinčki in Jerneja Pirnat - 19.15 Bilo <strong>je</strong> nekoč<br />
– 20.00 Poročila – 20.10 Geza se zeza<br />
TELEMACHOV NASVET: v omrežju<br />
Telemach lahko gledate TV-programe na<br />
televizorju z oznako DVB-C ali DVB-T.<br />
V kolikor se odločate za nakup novega<br />
televizorja, pa priporočamo oznako DVB-C<br />
ali MPEG-4.<br />
080 22 88<br />
www.telemach.<strong>si</strong><br />
Priklop <strong>je</strong> možen na območju, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />
storitev teh<strong>ni</strong>čno izvedljiva.
24 | Vest<strong>ni</strong>k | 29. julija 2010 (ne)nazadn<strong>je</strong><br />
www.vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong> | e: vest<strong>ni</strong>k@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
Četrtek: pretežno<br />
oblačno, rahel<br />
dež, nevihta<br />
14 | 24<br />
Petek:<br />
oblačno,<br />
rahel dež<br />
15 | 19<br />
Sobota:<br />
delno jasno,<br />
megla<br />
12 | 25<br />
Nedelja:<br />
pretežno<br />
jasno<br />
15 | 28<br />
Ponedel<strong>je</strong>k:<br />
pretežno oblačno,<br />
nevihta<br />
16 | 25<br />
vreme<br />
Andrej Velkavrh<br />
fotografija tedna<br />
Topla le nedelja<br />
Ohladitev <strong>je</strong> očitno zadala pošten udarec<br />
vroči<strong>ni</strong>. Ne bo se zlepa pobrala. V naslednjih<br />
dneh bo najtoplejši dan nedelja,<br />
ko tudi ne bomo dosegli 30 stopinj. V<br />
četrtek se bo hitro pooblačilo, a do Prekmurja<br />
bo dež potreboval vsaj pol dneva,<br />
šele popoldne se bodo začele pojavljati<br />
plohe in sprva nevihte. V noči na petek<br />
in v petek dopoldne bo oblačno z občas<strong>ni</strong>m<br />
dež<strong>je</strong>m, popoldne pa bo dež postopno<br />
ponehal. V soboto bo sončno, jutro<br />
bo ver<strong>je</strong>tno mar<strong>si</strong>k<strong>je</strong> megleno. Tudi v nedeljo<br />
bo sončno in, kot sem že ome<strong>ni</strong>l,<br />
precej toplo. V ponedel<strong>je</strong>k pa bo že bolj<br />
spremenljivo, pojavljale se bodo kra<strong>je</strong>vne<br />
plohe, lahko tudi kakšna nevihta.<br />
Najtoplejši julij?<br />
Letošnji julij <strong>je</strong> spet pokazal, kaj <strong>je</strong> polet<strong>je</strong>.<br />
Po vroči<strong>ni</strong> na začetku meseca se<br />
<strong>je</strong> <strong>si</strong>cer četrtega prehodno malo osvežilo,<br />
a od osmega se <strong>je</strong> vročina le stopn<strong>je</strong>vala<br />
in tudi prva osvežitev 17. <strong>je</strong> pravzaprav<br />
le prehodno ublažila vročino, <strong>ni</strong><br />
pa prinesla ohladitve. Nato se <strong>je</strong> do 25.<br />
spet le še grelo, da smo »dihali na škrge«.<br />
Ohladitev, ki <strong>je</strong> sledila, <strong>je</strong> bila <strong>si</strong>cer<br />
temeljita, a prepozna, da ne bi letošnji<br />
julij ostal toplejši od povprečja. Pravzaprav<br />
pove izraz »toplejši« dosti premalo!<br />
Ver<strong>je</strong>tno bo letošnji julij med najtoplejšimi<br />
sploh!<br />
Poglejmo nekaj klimatoloških podatkov<br />
za julij v Murski Soboti za obdob<strong>je</strong><br />
1961–1990. Klimatologi namreč uporabljajo<br />
tridesetletna obdobja za analize<br />
in primerjave. Povprečna mesečna temperatura<br />
julija <strong>je</strong> bila v tem obdobju 19,2<br />
stopin<strong>je</strong> Celzija. V obdobju 1991–2000<br />
se <strong>je</strong> ta povečala na 20,5 stopin<strong>je</strong>! To<br />
za povprečno mesečno temperaturo <strong>ni</strong><br />
malo! To <strong>ni</strong>so najviš<strong>je</strong> dnevne temperature,<br />
<strong>ampak</strong> povprečne, ki vsebu<strong>je</strong>jo<br />
tudi jutran<strong>je</strong> in večerne temperature. Če<br />
pa pogledamo nekaj temperatur<strong>ni</strong>h ekstremov,<br />
so najvišjo temperaturo julija<br />
do sedaj izmerili 5. julija leta 1950, ko <strong>je</strong><br />
bilo 39,8 stopin<strong>je</strong>. Naj<strong>ni</strong>žjo so izmerili 3.<br />
julija 1969, bilo pa <strong>je</strong> le 0,8 stopin<strong>je</strong>! Povprečna<br />
najvišja dnevna temperatura za<br />
julij <strong>je</strong> v Murski Soboti 26,7 stopin<strong>je</strong> (v<br />
letih 1961–2000 <strong>je</strong> bila 25,4). Tako lahko<br />
vidite, kaj pome<strong>ni</strong> povprečna temperatura,<br />
kaj pa en izmer<strong>je</strong>n ekstrem.<br />
vest<strong>ni</strong>kov<br />
koledar<br />
Č – 29. julij<br />
P – 30. julij<br />
S – 31. julij<br />
N – 1. avgust<br />
P – 2. avgust<br />
T – 3. avgust<br />
S – 4. avgust<br />
Marta<br />
Julita<br />
Ignac<br />
Peter<br />
Alfonz<br />
Lidija<br />
Domi<strong>ni</strong>k<br />
1. avgusta bo sonce vzšlo ob 5. uri in<br />
44 minut, zašlo pa ob 20. uri in 32 minut.<br />
Dan bo tako dolg 14 ur in 48 minut.<br />
3. avgusta ob 6. uri in 58 minut bo<br />
na nebu nastopil zadnji kra<strong>je</strong>c.<br />
Nedelja, 1. avgust<br />
Kvintet Dori<br />
Da<strong>ni</strong><strong>je</strong>la<br />
Ponedel<strong>je</strong>k, 2. avgust<br />
Prekmurskih 6<br />
Kociprova banda<br />
Prekmurski dečki<br />
Emina<br />
Beach Party & DJ Vuk<br />
Torek, 3. avgust<br />
Darko Filipović<br />
Art Mu<strong>si</strong>c Orcestra<br />
Sreda, 4. avgust<br />
Dan D<br />
Free For Cash<br />
Četrtek, 5. avgust<br />
Modrija<strong>ni</strong><br />
Marki<br />
Petek, 6. avgust<br />
Severina<br />
Blue Planet<br />
Sobota, 7. avgust<br />
Plavi orkestar<br />
Modra cona<br />
Nedelja, 8. avgust<br />
Maja Šuput & Enjoy<br />
Hay<br />
Tur<strong>ni</strong>r v malem nogometu<br />
F<strong>si</strong> klačimo<br />
Kuharsko tekmovan<strong>je</strong><br />
»Bujta repa«<br />
Pridi in sodeluj v<br />
VELIKI NAGRADNI IGRI!<br />
ŠTRK TE<br />
ZAPELJE!<br />
slika <strong>je</strong> <strong>si</strong>mbolična<br />
1. - 8. avgust Velika Polana<br />
Odbojka na mivki<br />
POMURSKI POLETNI FESTIVAL TE NAGRAJUJE<br />
Kmečka olimpijada<br />
4. tekmovan<strong>je</strong> v oranju<br />
Balinan<strong>je</strong><br />
• Kupi vstop<strong>ni</strong>co …<br />
• Odtrgaj kupon<br />
• Oddaj kupon na za to<br />
določeno mesto<br />
• Zade<strong>ni</strong> eno od<br />
privlač<strong>ni</strong>h nagrad<br />
Čaka te novi oseb<strong>ni</strong> avtomobil<br />
Toyota Aygo Cool<br />
In še veliko privlač<strong>ni</strong>h nagrad:<br />
• 7-dnevno letovan<strong>je</strong> na grškem otoku<br />
Krf za 2 osebi<br />
• 7 dnev<strong>ni</strong> na<strong>je</strong>m apartmaja 4* v<br />
Moravskih Toplicah za 4 osebe<br />
• vikend paket v hotelu Zvezda 3* v<br />
Murski Soboti za 2 osebi<br />
• izlet v Benetke za 1 osebo<br />
• prenos<strong>ni</strong> računal<strong>ni</strong>k s torbo<br />
• catering storitve za 15 oseb<br />
v vrednosti 150 €<br />
• catering storitve za 10 oseb<br />
v vrednosti 100 €<br />
• catering storitve za 5 oseb<br />
v vrednosti 50 €<br />
Žreban<strong>je</strong> bo 8. avgusta predvidoma ob 17. uri na prireditvenem prostoru PPF 2010.<br />
Več informacij o nagrad<strong>ni</strong> igri in festivalnem dogajanju na<br />
www.strk.<strong>si</strong> | 041 528 678<br />
Ivan in Šiba – nova prijatelja<br />
Na sklepnem<br />
dogodku prve<br />
mednarodne<br />
multimedijske<br />
kolo<strong>ni</strong><strong>je</strong> v Prlekiji<br />
<strong>je</strong> sodeloval tudi<br />
japonski umet<strong>ni</strong>k<br />
Ryuzo Fukuhara<br />
s svojo p<strong>si</strong>čko<br />
Šibo. Prireditev<br />
<strong>si</strong> <strong>je</strong> ogledal tudi<br />
mi<strong>ni</strong>ster dr. Ivan<br />
Svetlik s soprogo<br />
Metko. Oba sta<br />
ravno začela<br />
svoj let<strong>ni</strong> dopust,<br />
kot <strong>je</strong> videti, pa<br />
se <strong>je</strong> Šiba vsaj z<br />
e<strong>ni</strong>m izmed njiju<br />
previdno, a poča<strong>si</strong><br />
spoprijateljila.<br />
T. K.<br />
Fotografija Nataša Juhnov<br />
Štirideseti mednarod<strong>ni</strong> folklor<strong>ni</strong><br />
festival v Beltincih <strong>je</strong> za nami in prav<br />
presenetljivo <strong>je</strong>, kako so ta leta od<br />
n<strong>je</strong>govih začetkov pa do danes hitro<br />
mi<strong>ni</strong>la. Tudi o tem so se ver<strong>je</strong>tno<br />
pogovarjali akterji in spreml<strong>je</strong>valci<br />
dogajanja na festivalu, ki pa <strong>ni</strong>so<br />
v<strong>si</strong> ravno iz vrst folklore: glasbe<strong>ni</strong>k,<br />
novinar in moderator Boštjan Rous,<br />
etnomuzikolog, samostoj<strong>ni</strong> glasbe<strong>ni</strong>k<br />
in skladatelj dr. Tomaž Rauch,<br />
pevka Regina (s pravim »soboškim«<br />
imenom Irena Jalšovec, če <strong>je</strong> že <strong>kdo</strong><br />
pozabil) ter pevec in kitarist skupine<br />
Orlek Vlado Poredoš. Srečali so se v<br />
četrtkovem večeru, ko so etnoglasbo<br />
na odru poleg Regine in Vlada<br />
predstavljali še vokalna skupina Srake<br />
in glasbena skupina cimbalista Adama<br />
Bicskeya s pevko. In čeprav Regina in<br />
Vlado uradno živita zunaj Pomurja, še<br />
kako rada izkoristita vsako priložnost,<br />
da obiščeta domače kra<strong>je</strong>. T. K.<br />
ZAČUTITE POLETNO OSVEŽITEV<br />
in izkoristite 50 % popusta za<br />
celodnevno kopan<strong>je</strong> v termalnem<br />
kompleksu Zdravilišča Radenci.<br />
NE SPREGLEJTE!<br />
Vsak petek FIT & PARTY – ob nakupu vstop<strong>ni</strong>ce<br />
po 15. uri dobite brezplačen koktajl dneva.<br />
KUPON ZA 50 % POPUSTA ZA CELODNEVNO<br />
KOPANJE V ZDRAVILIŠČU RADENCI.<br />
PRILOŽENI KUPON ODDAJTE<br />
PRI KOPALIŠKI BLAGAJNI.<br />
Veljavnost do 31. 8. 2010.<br />
V<strong>si</strong> drugi popusti izključe<strong>ni</strong>.<br />
Informaci<strong>je</strong>: 520 28 00<br />
#<br />
Fotografija S. R.<br />
Naročite svoj izvod časopisa<br />
oglasVZ2.indd 3<br />
Vest<strong>ni</strong>k<br />
naroc<strong>ni</strong>na@vest<strong>ni</strong>k.<strong>si</strong><br />
7/27/10 10:36:00 AM<br />
Cena izvoda časopisa za naroč<strong>ni</strong>ka <strong>je</strong> 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.<br />
Naroč<strong>ni</strong>no bom plačeval za obdob<strong>je</strong>: trimesečno, polletno, letno.<br />
Po pre<strong>je</strong>mu polož<strong>ni</strong>ce se lahko ogla<strong>si</strong>te v vaši banki, k<strong>je</strong>r <strong>si</strong> uredite plačevan<strong>je</strong> z meseč<strong>ni</strong>mi obreme<strong>ni</strong>tvami.<br />
Obvezu<strong>je</strong>m se ostati naroč<strong>ni</strong>k časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vest<strong>ni</strong>kovo majico.<br />
Ime in priimek:<br />
Rojst<strong>ni</strong> podatki:<br />
Nasel<strong>je</strong>, kraj, številka:<br />
Davčna številka:<br />
Datum:<br />
Poštna številka:<br />
Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> za informiran<strong>je</strong>, d. o. o., spoštu<strong>je</strong><br />
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven<br />
varovanja podatkov. Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> za informiran<strong>je</strong><br />
se zavezu<strong>je</strong>, da bo vaše podatke skrbno<br />
hra<strong>ni</strong>lo in jih uporabljalo samo z namenom<br />
analiziranja naroč<strong>ni</strong>kov, trž<strong>ni</strong>h raziskav ter<br />
predstavitev izdelkov in storitev Pod<strong>je</strong>tja za<br />
informiran<strong>je</strong>, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve<br />
ne bo posredovalo tretjim osebam.<br />
Posamez<strong>ni</strong>k lahko po 73. členu Zakona o<br />
varstvu oseb<strong>ni</strong>h podatkov kadarkoli zahteva,<br />
da Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> za informiran<strong>je</strong>, d. o.<br />
o., trajno ali začasno preneha uporabljati<br />
n<strong>je</strong>gove osebne podatke za namene neposrednega<br />
trženja. Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> za informiran<strong>je</strong>,<br />
d. o. o., <strong>je</strong> dolžno v 15 dneh ustrezno<br />
preprečiti uporabo oseb<strong>ni</strong>h podatkov<br />
za namen neposrednega trženja in o tem<br />
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega<br />
uporab<strong>ni</strong>ka, ki <strong>je</strong> to zahteval. Stroške<br />
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong><br />
za informiran<strong>je</strong>, d. o. o.<br />
TRADICIONALNA POLETNA NOČ<br />
ŠPORTNI PARK, sobota, 31. julij, od 20. ure dal<strong>je</strong><br />
• otroška a<strong>ni</strong>macija – čarov<strong>ni</strong>k BINČ in VIKI KLUB<br />
• zabavali vas bodo: HALGATO BAND, DANIEL POPOVIČ, MALA LANGA<br />
• razvajali vas bodo z bogato gostinsko ponudbo<br />
• oglejte <strong>si</strong> stoj<strong>ni</strong>ce domače obrti in sodelujte v bogatem srečelovu,<br />
pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> Vigros prispeva glavno nagrado – daril<strong>ni</strong> bon v vrednosti 150 €<br />
• VSTOPNINE NI<br />
Pošta:<br />
Podpis:<br />
31. 7. – žreban<strong>je</strong> poletne nagradne igre v doživljajskem bazenskem kompleksu<br />
www.terme3000.<strong>si</strong>
Change language