Zaradi plaÄ kriÅ¾ani zdravniki - Pomurje.si

V Občini 

Gornja Radgona 

Škofija Murska Sobota 

vs. škofija Sombotel 

Križevci 

pri Ljutomeru 

Nogometne 

stave 

Gneča pred 

županskim 

stolčkom 

Evangelijska pravičnost 

na obeh 

straneh meje 

Občina se želi 

znebiti neresnega 

podjetnika 

Ko se trener 

ne veseli 

zadetka 

Stran 2 Stran 3 Stran 5 

Stran 12 

1. julija 2010 

Murska Sobota, leto lxii, št. 26, v. d. odgovornega urednika Janez Votek, cena 1,60 € 

Silvestra Bezjak Krajnc, direktorica ZD Gornja Radgona 

Zaradi plač križani zdravniki 

Zdravnik se je sam odločil za svoj poklic, ni pa kriv za nezadovoljstvo pacientov - Bolniki dobro poznajo 

pravice in pozabijo na dolžnost skrbeti za svoje zdravje 

V premislek 

In koga 

promovira 

Sava? 

Bernarda Balažic Peček 

Zdravniške plače so še bolj razklale že 

tako razkačeno javnost, tehtnico pa v 

prid vladnim napovedim o njihovem 

rezanju nagiba tudi odločenost sindikata 

zdravnikov Fides, da ne bodo 

popustili. Tokrat zdravniki ne napovedujejo, 

da bodo stavkali in da bo 

stavka dolgotrajna, kar je bilo slišati 

ob zadnjem sporu vlade in zdravnikov 

pred dvema letoma. Sedaj zdravniki 

v javnih zavodih umikajo soglasja za 

dežurno delo. Med tnalom in kovalom 

so se tako znašli tudi direktorji javnih 

zdravstvenih domov, ki so hkrati tudi 

zdravniki. 

Silvestra Bezjak Krajnc, dr. med 

spec. in direktorica Zdravstvenega 

doma Gornja Radgona, o problemih 

v zdravstvu vedno govori odločno 

in jasno. Tudi tokrat, ko se kresovi v 

zdravstvu prižigajo na vseh koncih in 

krajih. Najprej seveda o zdravniških 

plačah. 

»Zaradi recesije so ljudje zelo občutljivi. 

Njihov socialni položaj pada in 

tako ljudje v plači zdravnikov in direktorjev 

zdravstvenih domov vidijo 

tudi del vzroka za svoje slabo finančno 

stanje. Pozabijo pa, da to plačo zaslužijo 

ljudje, ki veliko časa prebijejo 

v službi, in ne doma med svojimi, in 

da so po naravi dela lahko vsak dan 

z eno nogo na sodišču. Že res, da se 

je za ta poklic zdravnik odločil sam, 

ni pa sam kriv za vse nezadovoljstvo 

pacientov, ki običajno zelo dobro poznajo 

samo svoje pravice in pozabijo, 

da so v prvi vrsti tudi sami dolžni 

skrbeti za svoje zdravje. Tudi ni kriv 

za to, da ima dva tisoč ali celo več pacientov 

in ne samo tisoč štiristo, katerim 

bi se potem lahko tudi veliko 

bolj posvetil. 

Nadaljevanje na 8. strani 

Mislim, da bi enkrat že morali nehati »križati« zdravnike in direktorje javnih zdravstvenih zavodov 

zaradi plač. Plače v zdravstvu so bile vrsto let zelo slabe. Višja medicinska sestra je zaslužila 

petsto evrov manj kot zaposleni z enako stopnjo izobrazbe v šolstvu, moj tast je imel višjo 

pokojnino od moje plače zdravnice specialistke … S prevedbo plač se je to nekoliko popravilo, saj 

so določili višino izhodiščne plače in tudi, komu natančno pripadata dodatek za posebne delovne 

razmere in plačilo za dežurstvo. Čemu potem sedaj taka gonja? Da nekdo postane zdravnik 

specialist, ima za seboj šest let medicinske fakultete in od štiri do šest let specialističnega 

študija. Ko konča šolanje, je star čez trideset let in potem začne delati. Čakalnice so polne, delo 

pa zahtevno, odgovorno in stresno. Dogodkov v službi ne more pozabiti niti doma, premleva in 

razmišlja: Bi mogoče moral narediti še kaj? Se bo bolnik jutri vrnil v boljšem stanju? 

Fotografija Petra Kranjec 

Mnoge je te dni zmotil televizijski 

oglas, v katerem Sava 

Hotels & Resorts propagira 

Terme 3000. Težko je verjeti, da si je 

nekdo omislil takšno reklamo za največje 

prekmursko zdravilišče s termalno 

vodo v Moravskih Toplicah, ki se 

danes imenuje Terme 3000, v kateri 

se skoraj ne omenja Prekmurja in ne 

Moravskih Toplic. 

Medtem ko se je na lokalni ravni po 

večletnem zidanju ograj vendarle začelo 

sodelovanje (o čemer pišemo v 

članku), pa si sedanji lastniki z Gorenjskega 

propagiranje in polnjenje 

hotelov očitno zamišljajo drugače, pač 

bolj globalno. Če je prav, da v vsem 

posnemamo velike in ne pustimo nobenega 

pridiha lokalnega, je že druga 

zgodba! 

Vsekakor bi bilo smiselno in pošteno 

sedež družbe Sava TMC prenesti iz 

Kranja v severovzhodno Slovenijo, saj 

je večina zmogljivosti v tem delu države, 

poleg tega pa jim te – v nasprotju 

z gorenjskimi – prinašajo dobiček, 

čeprav so plače zaposlenih manjše. 

Potem se takšne napake, kot je propagiranje 

gorenjske blagovne znamke 

in term, ki le še povečujejo zavračanje 

nedopustnega ločevalnega upravljanja 

pomurskih zdravilišč, ne bi več dogajale. 

In še predlog: če so si že omislili 

novo skupno blagovno znamko, bi poleg 

Save lahko dodali tudi Mura-Drava-Sava 

Hotels & Resorts. 

Pokrajina, zgodovina, tradicija – to so 

podlage dobrega turizma v tem delu 

Slovenije! 

Lastnik delnic pride in gre. 

Nepreslišano 

Letošnja žetev se je v Pomurju že začela 

Cena pšenice še neznanka 

Glavnino ječmena so že pospravili, v začetku 

prihodnjega tedna začenjajo žeti pšenico 

Naročnik 

Karikatura Anton Buzeti 

Žetev je nekoč za kmete pomenila 

praznik. Bogata letina je zagotavljala, 

da bo kruha dovolj in družina ne 

bo lačna, ko so začeli pridelavo tržnih 

presežkov, pa so prihodki od pšenice 

pomenili prvi večji finančni vir na 

kmetiji v tekočem letu. Žal so se razmere 

na trgu v zadnjih letih spremenile, 

odkupne cene ne zadostujejo za 

pridelovalne stroške in pridelava krušnih 

žit postaja dohodkovno vse manj 

zanimiva. To se kaže tudi na zasejanih 

površinah, saj so Pomurci še pred 

leti krušnim žitom namenjali okoli 18 

tisoč hektarjev njivskih površin, po 

podatkih iz subvencijskih vlog pa so 

imeli lani pšenico le na dobrih 15 tisoč 

hektarjih. Ocene za letos so nekoliko 

ugodnejše, saj so pomurski pridelovalci 

krušnim žitom spet namenili 

nekoliko več površin. 

Nadaljevanje na 12. strani

2 | Vestnik | 1. julija 2010 aktualno 

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

V Občini Gornja Radgona 

Gneča pred 

županskim 

stolčkom 

Pred štirimi leti so se za položaj radgonskega 

župana potegovali štirje kandidati, letos jih bo 

zanesljivo več 

V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, 

imate možnost izbrati darilo: mali oglas 

v Vestniku ali čestitko na Murskem valu 

Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi 

Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 

100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. 

Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve 

kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo 

o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. 

Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo 

za fizične osebe. 

KUPON mali oglas čestitka (označi) 

Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: 

Ugibanj o tem, kdo bo v novem mandatnem 

obdobju županoval Gornji 

Radgoni, je veliko. Znanih je nekaj 

imen, ki so svojo kandidaturo na jesenskih 

volitvah že potrdila, nekateri 

še čakajo, drugi iščejo stranke, ki bi 

jih uvrstile na svojo kandidatno listo, 

nekateri pa naj bi na lokalnih volitvah 

nastopili kot samostojni kandidati. Že 

zdaj pa je jasno, da bo v primerjavi s 

prejšnjimi volitvami gneča veliko večja, 

saj so se pred štirimi leti za županski 

stolček potegovali štirje kandidati, 

letos pa se bo njihovo število 

najverjetneje podvojilo. Veliko kandidatov 

pa pomeni tudi večjo razpršitev 

volilnih glasov, zato se zastavlja vprašanje, 

ali bo novi župan tudi tokrat izvoljen 

že v prvem krogu. 

Uradno je svojo kandidaturo za župana 

Gornje Radgone prvi naznanil 

Stanko Rojko, ki bo kandidiral na listi 

stranke Zares – nova politika. Kot 

so na predstavitvi povedali predstavniki 

stranke, v Rojku vidijo odličnega 

kandidata za župana s številnimi 

izkušnjami in znanjem ter svežino in 

novim pristopom, ki zagotavlja svežino 

pri vodenju občine. 

Takoj za Rojkom je svojo ponovno 

kandidaturo napovedal sedanji župan 

Anton Kampuš, ki je bil na prejšnjih 

volitvah izvoljen že v prvem krogu, 

Kampuš pa je tudi poslanec v državnem 

zboru. Na jesenskih volitvah bo 

nastopil na listi stranke SD, podpirala 

pa naj bi ga tudi stranka LDS, ki na volitvah 

ne bo imela svojega kandidata. 

Svojo zanesljivo kandidaturo nam je 

potrdil tudi David Roškar, ki bo kandidiral 

na listi stranke SDS, dogovori pa tečejo 

še z nekaterimi drugimi strankami, ki 

naj bi podprle njegovo kandidaturo. 

Med imeni, ki naj bi kandidirala 

za županski stolček na jesenskih volitvah, 

v radgonski občini krožijo še 

številna druga, vendar nam njihove 

zanesljive potrditve ni uspelo dobiti. 

Tako naj bi župansko mesto zanimalo 

Andreja Husarja, ki je zdaj eden od 

treh radgonskih podžupanov. Husar 

je pred štirimi leti kandidiral za župana 

na listi SDS, letos pa ga na tej listi 

zanesljivo ne bo. 

Na listi stranke NSi je že na zadnjih 

volitvah kandidiral Ivan Kajdič, ki naj 

bi se tudi na jesenskih volitvah potegoval 

za to mesto, prav tako pa naj bi 

ponovno kandidiral Leopold Vrbančič, 

ki je bil leta 2006 na listi SSN, zdaj pa 

menda še išče stranko. Med možnimi 

kandidati se omenjajo še Feliks Petek, 

vendar nam ni uspelo izvedeti, ali bo 

nastopil kot samostojni kandidat ali na 

listi katere od političnih strank, zanesljive 

potrditve pa nismo dobili tudi za 

Natašo Lorber iz stranke SMS. Po naših 

zanesljivih virih naj bi kot samostojni 

kandidat nastopil tudi Zvonko Gredar, 

novinec pa je Matej Ivanuša, nekdanji 

direktor družbe Kapela, vinogradništvo 

in vinarstvo, ki se je nedavno iz 

radenske občine preselil v gornjeradgonsko. 

Ivanuša je član Slovenske nacionalne 

stranke in če se bo odločil za 

kandidaturo, bo zanesljivo na tej listi. 

Ta seznam pa še ni popoln, verjetno 

se bodo pojavili še kakšni kandidati 

manjših strank, najverjetneje 

pa bo s svojim kandidatom nastopila 

tudi SLS. 

Ludvik Kovač 

Rojstni dan naročnika v času od 1. 7. do 31. 7. 2010. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. 

 

Ob dnevu državnosti v Ljutomeru spomenik 

in park Rudolfa Maistra Vojanova 

Ponosni na spomine 

General prvič upodobljen v civilni obleki in s knjigo v roki 

- Sporočilo za današnji čas 

V počastitev 25. junija, dneva državnosti, 

so v Ljutomeru odprli obnovljen 

park pri železniški postaji Ljutomer 

mesto, ki so ga poimenovali po 

Rudolfu Maistru, in odkrili spomenik 

Rudolfa Maistra Vojanova, generala 

in pesnika. Kip je delo akademske kiparke 

in slikarke Irene Brunec Tebi. 

Slavnostna govornica je bila dr. Ljubica 

Jelušič, ministrica za obrambo, 

pozdravni nagovor pa je imel župan 

in državni poslanec Franc Jurša. 

Franc Jurša je dejal, da sta Prlekija in 

Ljutomer na prizorišču boja za samostojnost 

odigrala pomembno vlogo, v 

devetdesetih letih »… pa smo v svojo 

državo položili vsa svoja upanja in pričakovanja, 

svoj človeški in državljanski 

pogum in samospoštovanje. Ne glede 

na to, da spomini počasi bledijo, dogodki 

se odmikajo, postajajo preteklost 

in zgodovina, ne smemo nikoli 

pozabiti na tisti odločujoči čas leta 

1991.« Spomnil je tudi na veličino človeka, 

ki so mu posvetili park in postavili 

spomenik, saj je bil eden redkih, ki 

je v odločilnih trenutkih svojega časa 

vedel, kaj storiti in je to tudi storil. 

V času čaščenja domoljubja in spominjanja 

rojstva domovine, ki ju je 

bilo treba velikokrat vzeti v bran, včasih 

z besedo, močjo zavesti, včasih pa 

tudi z orožjem, se je govornica Ljubica 

Jelušič spomnila vseh prednikov, 

»… ki so znali braniti in obraniti ter 

ohraniti to našo domovino takšno, da 

lahko rečemo, mi vsi smo del te naše 

domovine. Zato, kjer koli smo in kamor 

koli pridemo, morajo biti z nami 

spomeniki preteklosti, da bi znali ceniti 

prihodnost, si zanjo prizadevati 

in se zanjo boriti.« Spomnila se je borcev 

vojne za Slovenijo, druge in prve 

svetovne vojne ter borcev za severno 

mejo, ki jih je vodil, kot je dejala, v 

preteklosti pozabljen in prezrt general 

Rudolf Maister, brez katerih naše 

zgodovine ne bi bilo. Spomnila pa se 

je tudi slovenskih nogometašev na 

svetovnem prvenstvu v nogometu v 

Južnoafriški republiki, ki so se borili, 

kot je dejala, zase in za Slovenijo. 

V tem, da je Rudolf Maister Vojanov 

prvič upodobljen v civilni obleki in s 

knjigo v roki, je razbrala pomembno 

sporočilo za današnji čas in tudi za pripadnike 

in pripadnice Slovenske vojske, 

torej, da se da z znanjem ter razumom, 

voljo in močjo boriti za varnost 

domovine. S spomenikom, ki so ga v 

Ljutomeru postavili ob podpori ministrstva 

za obrambo, Občine Ljutomer, 

Zveze društev generala Maistra iz Ljubljane 

in Prleškega društva generala 

Rudolfa Maistra, je veliki mož prvič 

upodobljen kot razmišljujoč človek, 

kar bi morali biti vsi pred sprejemanjem 

velikih odločitev, je poudarila govornica. 

Torej se usesti, še kaj prebrati 

in razmisliti ter se potem odločiti. 

Ureditev parka in postavitev spomenika 

sta stali 210 tisoč evrov, denar 

za kip v višini 50 tisoč evrov pa je 

občina lani prejela od Zveze društev 

generala Maistra iz Ljubljane. Na slovesnosti 

so nastopili združeni odrasli 

pevski zbori v Občini Ljutomer, Pihalni 

orkester Kulturnega društva Ivana 

Kaučiča Ljutomer in recitator Gimnazije 

Franca Miklošiča Ljutomer. 

Majda Horvat 

Pobudo za postavitev kipa je dalo Prleško društvo generala Rudolfa Maistra, ki 

ga vodi Milan Bolkovič, hkrati z njo pa se je v lokalni skupnosti porodila ideja 

za ureditev in poimenovanje spominskega parka v Ljutomeru. Veliko zaslugo 

za postavitev spomenika ima tudi prejšnji obrambni minister Karl Erjavec, ki je 

prišel na slovesnost, zahvalo za njegov prispevek mu je izrekla tudi slavnostna 

govornica. 

Slovesnost Občine Razkrižje 

Čistilna naprava zgrajena v rekordnem času 

Podelili občinska priznanja 

Na Gibini so pripravili slovesnost ob 

začetku uporabe kanalizacijskega sistema 

in čistilne naprave. Gradnja primarnega 

dela kanalizacije se je začela 

julija, čistilne naprave pa jeseni lanskega 

leta. Sekundarni del kanaliza- 

Čistilno napravo so z rezanjem traku v uporabo izročili župan Stanko Ivanušič, 

najstarejša občanka, 96-letna Agneza Modlic iz Koprive, predstavnik mlade 

generacije Nikola Novak z Gibine in strokovna sodelavka občinske uprave Monika 

Holc. Več fotografij na Pomurje.si. 

Fotografija Timotej Milanov 

cijskega omrežja so začeli graditi že 

leta 2008, gradnja pa se bo nadaljevala 

še naslednji dve leti v najbolj odročnih 

predelih občine, v Koprivi in 

Šprincu. 

Da jim je v primerjavi s podobnimi 

projekti v drugih občinah čistilno napravo 

uspelo zgraditi v rekordnem 

času, je poudaril tudi župan Stanko 

Ivanušič. Celotna vrednost investicije 

(primarno omrežje s čistilno napravo in 

sekundarni del kanalizacije) znaša štiri 

milijone evrov, od tega je tri milijone 

evrov evropskih sredstev. Samo čistilna 

naprava je vredna milijon evrov. Čistilna 

naprava (oprema v njej je nemške 

izdelave) je namenjena za 2050 enot. 

Pred slovesnostjo so na svečani seji občinskega 

sveta ob občinskem prazniku 

podelili občinska priznanja, ki sta jih letos 

prejela Blaž Zanjkovič za večletno 

uspešno delo v kulturi in družina Ferlin 

za večletno uspešno delo v rejništvu. 

Priznanje župana pa je prejel Aleš Levačič 

za izjemne dosežke na mednarodnem 

glasbenem tekmovanju Davorina 

Jenka v Beogradu. 

T. M. 

Fotografija Majda Horvat


Škofija Murska Sobota vs. škofija Sombotel 

Evangelijska 

pravičnost na obeh 

straneh meje 

vroče 

1. julija 2010 | Vestnik | 3 

Lendavski svetniki o zmanjšanju članov 

občinskega sveta 

Po kostanj v 

žerjavico sedaj LDS 

Anton Balažek s predlogom za manj svetnikov ni uspel 

- Lendavska občina naj ostane ena volilna enota 

Kdo bo skrbel za duhovno oskrbo Porabcev po odhodu Merklija 

Soboška škofija je po ustanovitvi krmarila 

brez večjih pretresov. Malo 

prahu so dvignile dve ali tri premestitve 

še med škofovanjem dr. Marijana 

Turnška. Bistveno bolj je odmeval 

konflikt nekdanjega soboškega župnika 

Martina Horvata in škofa Turnška, 

ki se je končal z umikom Horvata 

v celovško škofijo. Kljub vsemu je v 

tem primeru šlo za neko drugo zgodbo, 

kjer so Horvatovi zavezniki imenovanega 

pustili na cedilu. 

Očitno so letos na vidiku bistveno večje 

spremembe v škofiji, ki so že predmet 

ugibanj v javnosti. Toda kot pravi 

škof dr. Peter Štumpf, spremembe 

brez dvoma bodo in so v škofiji dogovorjene, 

vendar jih javno ne bo razgrnil, 

dokler vsi vpleteni ne bodo dobili v 

roke dekretov o premestitvah. K temu 

dodaja, da ne gre za revolucijo, ampak 

za povsem običajen proces. Premestitve 

duhovnikov iz župnije v župnijo so 

morebiti presenečenje, saj tega v Pomurju 

ljudje niso bili vajeni, toda kot 

poudarja škof, je sklep sinode, da naj 

bi duhovnik približno po desetih letih 

zamenjal župnijo. S tega vidika gre za 

običajen proces. Vse pa je povezano z 

njegovo oceno, kako doseči zastavljene 

cilje zlasti na področju pastorale, vere 

in ne nazadnje duhovnosti. Sam meni, 

da se je prostor znašel v globoki krizi, 

ki ni samo ekonomska. Izogiba se izrazu 

kriza vrednot. Po njegovem mnenju 

se je Pomurje oddaljilo od nekdanje povezanosti 

z jasno profilirano duhovno 

in posvetno intelektualno močjo. Danes 

pa naj bi ga ob malodušju zajel tudi 

egoizem oziroma škodoželjnost, kar po 

mnenju škofa ni dobro. Tu pa vidi vlogo 

Cerkve, ki mora in lahko popravi klimo 

med ljudmi. Ključna je vera, vendar 

je to treba razumeti širše, kot se pogosto 

razume. Po njegovem mnenju je čas, 

ko je treba storiti kaj več kot zgolj poudarjati 

solidarnost in pomoč z velikimi 

manifestacijami. Vse to je zahtevalo 

določene spremembe v škofiji. Prav 

tako bodo imenovani novi ožji sodelavci 

škofa razen vikarja. Mimogrede, v 

prostorih škofije na vratih pisarne duhovnika, 

odgovornega za pastoralo, ni 

več nobenega napisa. Kot je znano, je 

bil odgovoren za pastoralo dr. Karel Bedernjak. 

Edina sprememba, ki jo je bil škof 

pripravljen ta čas uradno komentirati 

in ki ima nekako mednarodne razsežnosti, 

je premestitev lendavskega 

župnika Šantaka v Mursko Soboto. 

Razloga sta po škofovih besedah dva. 

Prvi je ta, da je sedanji stolni župnik 

Kranjc izrazil željo po vrnitvi v Črenšovce, 

hkrati je zaradi zdravstvenih razlogov 

delo sedanjega župnika v Črenšovcih 

Grabarja oteženo. Vzporedno 

so pred stolno župnijo veliki izzivi, in 

sicer gradnja pastoralnega centra in 

vrtca ter notranja obnova stolne cerkve, 

kar je bilo za lendavskega župnika 

Šantaka, ki ima veliko tovrstnih 

izkušenj, velik izziv, ki ga je bil pripravljen 

sprejeti. S tem se je naenkrat 

odprlo vprašanje župnika z znanjem 

madžarščine predvsem znotraj narodnostne 

politične srenje, ki je začela 

to premestitev problematizirati. Škof 

Dr. Peter Štumpf, soboški škof 

Tomislav Šantak, 

aktualni lendavski 

in morebitni soboški 

župnik, je posredno 

odprl razpravo o 

evangelijski pravičnosti 

za manjšine na 

obeh straneh meje, 

predvsem pa za 

porabske Slovence. 

dovanje jezika narodnosti duhovnikov, 

ki delujejo na narodnostnem območju. 

Za visoko raven in pripravo za 

delo na narodnostno mešanem območju 

je skrbel mariborski pomožni škof 

dr. Smej. Medtem, kot poudarja, tega 

za Porabje ni mogoče trditi, saj so bile 

do prihoda sedanjega župnika velike 

težave že s tem, da je pokojni Camplin 

lahko nemoteno maševal. Hkrati je 

bila pristojnim cerkvenim oblastem v 

sosednji državi posredovana prošnja, 

Štumpf je poudaril, da je pred to spremembo 

seznanil vse pristojne v župniji 

s predvideno spremembo. Zagotovil 

je, da duhovna oskrba pripadnikov 

madžarske narodnosti ostaja na enaki 

ravni, kot so jo imeli. Tako v Lendavi 

ostajata dva duhovna pomočnika, ki 

obvladata madžarščino, hkrati pa bo 

vlogo duhovnega pomočnika opravljal 

vikar Franc Režonja. Novi župnik Martin 

Dolamič, ki prihaja v Lendavo, pa 

je pripravljen opraviti tečaje madžarščine, 

če bi mu tu pomagala sosednja 

sombotelska škofija. Ob tem škof poudarja, 

da se ob sedanjem politiziranju 

predvidene spremembe zanemarja ali 

celo pozablja, da je slovenska Cerkev 

sama skrbela za izobrazbo in obvlada 

priskočijo na pomoč s »posojo kaplana« 

za vsaj dve leti. Dr. Štumpf se 

zaveda, da vsaka poteza v tem okolju 

dobi politično konotacijo. Moti pa ga, 

da narodnostni politiki niso našli časa 

za srečanje, ampak so se odzvali s protesti. 

Delno bi v ta kontekst lahko dali 

takojšnji odziv v Porabju, ko je bil sedanji 

župnik z dekretom premeščen v 

eno od župnij blizu Sombotela. Tu je 

sicer težko oceniti, ali je šlo za »povračilni 

ukrep« ali pa je bila to izpolnitev 

želje porabskega župnika izpred 

let, da konča doktorski študij in se posveti 

akademski karieri, v katero je že 

zdaj delno vpet. Škof dr. Štumpf se je 

na to potezo odzval s pismom in prosil 

za pojasnilo, ki pa so ga prej dobili 

ključni narodnostni politiki v Lendavi 

kot on. Ob tem se je odzval s še 

enim pismom in hkrati prosil za možnost, 

da upravljanje seniške župnije 

prevzame soboška škofija. To pomeni, 

da bi Porabci dobili duhovnika iz soboške 

škofije, ki bi se ukvarjal s celotno 

duhovno oskrbo. Ob tem je škofa 

sosednje škofije opozoril na evangelijsko 

pravičnost, ki vsakemu verujočemu 

omogoča, da izraža vero v svojem 

jeziku. Zdaj so se zadeve nekoliko 

umirile in v začetku avgusta bo verjetno 

prišlo do srečanja obeh škofov, da 

razrešita nastali problem. 

Tako kot novi župnik v Lendavi, ki 

se bo učil madžarščino, je pripravljenost 

novega župnika na Seniku, da se 

uči slovenščino. Čeprav je tudi res, da 

sta se na škofiji v Sombotelu v torek 

mudila najvišja predstavnika narodne 

skupnosti Jožef Kocon in Laszlo Göncz, 

ki pa sta končno našla čas za obisk 

soboške škofije, kjer jima je bilo predstavljeno 

vse zgoraj zapisano in tudi 

povedano, da bo soboška škofija v tem 

za porabski del slovenstva prelomnem 

obdobju vztrajala pri evangelijski pravičnosti 

in ohranjanju nacionalne samobitnosti 

tako za madžarsko manjšino 

pri nas kot za porabske Slovence 

v sosednji državi. 

J. V. 

Fotografija Natalija Juhnov 

Lendavski občinski svet se je včeraj 

popoldne sestal na izredni seji, svetniki 

pa so si v roke vzeli žerjavico. 

Če so jo pogasili, bo to pomenilo, da 

bodo volivci na jesenskih lokalnih 

volitvah za člane občinskega sveta 

volili ne več 23, ampak 19 članov, 

od tega dva predstavnika madžarske 

narodne skupnosti in enega romske 

skupnosti. V povezavi s ključno statutarno 

spremembo so na izredni seji 

odločali tudi o spremembi tistih členov 

odloka o določitvi volilnih enot, 

ki določajo število voljenih v občinski 

svet. 

Čeprav v času priprave članka o 

odločitvi še ne moremo poročati, bo 

ta vsekakor zanimiva, saj je predlog 

dal član občinskega sveta iz vrst LDS 

Jožef Gerenčer. Župan Anton Balažek 

je namreč zmanjšanje števila 

občinskih svetnikov predlagal na 

majski seji, vendar z njim pogrnil, in 

to kljub predhodnemu političnemu 

usklajevanju in zagotovilu strank, da 

bodo svetniki predlog podprli. Sam 

je predlagal osemnajst članov občinskega 

sveta. 

Prav tako so svetniki decembra 

lani zavrnili vse možnosti, ki jih je 

Poslanska skupina SDS v Pomurju 

Obisk v znamenju 

prihajajočih lokalnih volitev 

V dvajsetih občinah znani kandidati SDS 

predstavil župan za spremembo volilnih 

enot. 

Zagovarjal je namreč stališče, da bi 

s spremembami dobila svoje predstavnike 

v občinskem svetu tudi 

manjša naselja. Včerajšnji predlog 

sprememb odloka o določitvi volilnih 

enot za volitve članov občinskega 

sveta povečanja števila volilnih enot 

ni vseboval. Tako naj bi ostalo območje 

Občine Lendava ena volilna enota, 

v kateri se po proporcionalnem 

sistemu voli 16 članov občinskega 

sveta ter po večinskem dva predstavnika 

madžarske narodne skupnosti 

in enega romske skupnosti. 

M. H. 

Na izredni seji 

so odločali tudi o 

spremembi tistih členov 

odloka o določitvi 

volilnih enot, ki določajo 

število voljenih v 

občinski svet. 

Poslanska skupina SDS je obiskala 

Pomurje z namenom, da spozna izzive 

in morebitne težave, s katerimi 

se regija srečuje, in se pri tem sreča 

s številnimi župani in gospodarstveniki. 

Kljub omenjenemu namenu 

obiska pa je za pomursko javnost 

gotovo najzanimivejši dogodek potekal 

ob robu obiska, in sicer kolegij 

Pomurske regijske koordinacije 

SDS, kjer so člani z vodstvom SDS izoblikovali 

okvirni seznam kandidatov 

za župane na lokalnih volitvah 

2010. Poleg že znanega kandidata za 

župana Mestne občine Murska Sobota 

Roberta Celca je sedaj znano, 

da bodo na lokalnih volitvah barve 

SDS branili Drago Vogrinčič (Cankova), 

David Roškar (Gornja Radgona), 

Robert Jelen (Križevci), Alojz 

Glavač (Moravske Toplice), Jože Toplak 

(Radenci), Slavko Mihalič (Sv. 

Jurij), Slavko Režonja (Turnišče), 

Silvo Šarkanj (Grad) in Štefan Benčec 

(Hodoš). Stranka bo v nekaterih 

občinah podprla tudi neodvisne 

oz. kandidate drugih strank, in sicer 

Jožefa Horvata (Črenšovci), Štefana 

Korena (Dobrovnik), Jožefa 

Škaliča (Kuzma), Antona Balažeka 

(Lendava), Ludvika Novaka (Puconci), 

Edvarda Mihaliča (Rogašovci), 

Aleksandra Abrahama (Šalovci), Darinko 

Bodanec (Tišina), Damijana 

Jaklina (Velika Polana), Stanka Gregoreca 

(Kobilje) in Štefana Benčeca 

(Hodoš). 

T. M. 

Kandidat SDS za soboškega župana mag. Robert Celec, predsednik SDS Janez 

Janša in vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko 

Fotografija Timotej Milanov 

Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, 

Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: 

Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, 

za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, 

SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o 

izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 | Vestnik | 1. julija 2010 gospodarstvo 


Mitja in Mihael Jakoša iz Doline, pionirja in promotorja obnovljivih virov energije na Goričkem 

Fanta, ki sta prekosila vse! 

Brata dokazujeta, da sta dejavnosti gozdarske storitve in obnovljivi viri energije lahko zelo donosni, če ste le dovolj spretni in delavni 

Jakoševa fanta spremljamo sodelavci 

Vestnika že vrsto let. Najprej smo 

pisali o Mitju pred približno enajstimi 

leti, ko je izstopal kot dijak strojništva 

na Srednji poklicni in tehniški 

šoli v Murski Soboti, saj je prejel državno 

priznanje za inovacijo – peč. 

Doma se že vrsto desetletij ukvarjajo 

z rejo piščancev in inovacija, povezana 

s cenejšim ogrevanjem, jim je zelo 

koristila. Pred kratkim so jo obnovili, 

vgrajena bo tudi nova peč. 

Potem smo pred približno petimi 

leti pisali o Mihaelu, ko je začel z izposojenim 

strojem izdelovati lesne 

sekance. Takrat je še moral prepričevati 

in iskati lastnike gozdov, da so 

mu zaupali »čiščenje«. Zdaj ima dve 

posebni prikolici za prevoz sekancev 

in ogromno dela – pri pripravi surovin 

mu pomagajo trije madžarski delavci 

(ker menda domači niso hoteli sprejeti 

zaposlitve). Poleg tega pa opravljajo 

tudi zemeljska dela z bagrom. 

Kolektorji ne poznajo krize 

Danes … danes je Mitja sicer še vedno 

zaposlen skupaj z očetom kot dimnikar 

v Avstriji – zakaj ne bi, pravi, 

ko pa je delo, ki ga konča vsak dan do 

11. ure, dobro plačano. Ker so ga že od 

nekdaj zanimali obnovljivi viri energije, 

se je začel ukvarjati tudi s tem – 

nekateri, ki danes veljajo za največje 

tovrstne mojstre v pokrajini, so prvo 

takšno peč videli prav pri njem. Malce 

mu je žal, da je »zamudil vlak«, a 

ker je dela veliko, se je odločil in pred 

dvema letoma prijavil popoldansko 

obrt in se tako začel ukvarjati tudi z 

montiranjem in servisom sončnih kolektorjev. 

Dela ima ogromno, tako da 

je moral zaposliti pomočnika, jeseni 

pa bo verjetno zaposlil še enega mladega 

delavca. »Kriza ni zmanjšala naročil. 

Jaz ne čutim krize, tudi ljudje 

plačujejo naložbe v ogrevanje v višini 

15 ali 25 tisoč evrov. Saj to je en dober 

avto, kaj se bolj obrestuje? V veliko 

pomoč so tudi državne subvencije, 

kjer se četrtina sredstev povrne. Kdor 

malce razmišlja o spremembi načina 

ogrevanja, je zdaj res pravi čas, ker je 

vprašanje, kako dolgo bodo v Sloveniji 

še na voljo ta sredstva. Ne vem, 

ali vsi kmetje vedo, da lahko prejmejo 

povrnjenih 40 odstotkov sredstev 

za investicijo, če bodo 70 odstotkov 

energije porabili za svojo dejavnost. 

Ozaveščenost ljudi pri nas je v primerjavi 

s severnimi državami še zelo 

majhna.« 

800 konjev za sekance 

Mihael pa je v zadnjih letih postal 

prav gotovo ena najbolj iskanih oseb 

na Goričkem, predvsem tam, kjer se 

govori in dela v gozdovih. V teh letih 

je nakupil gozdarske prikolice, vitle, 

kamion za prevoz sekancev, zaposlil 

ljudi. Redčijo in čistijo v gozdovih, 

kjer se prodaja hlodovina in ostanejo 

manjša drevesa in vejevje. Prav tako 

delajo veliko pri zasebnikih, kjer jim 

čistijo gozdove. Sekance prodajajo v 

Avstriji, nekaj pa jih imajo tudi za svoje 

potrebe. Mesečno naredijo dva tisoč 

kubičnih metrov ali za 20 kamionov 

Brata Jakoša 

in Biomasa - 

oba sta se 

odločila za enak 

prepoznaven 

slogan, Mitja 

je star 29 let, 

Mihael pa 27. 

Se lahko kdo 

pri teh letih 

primerja z njima 

po delavnosti in 

uspešnosti? 

Fotografija Bernarda B. Peček 

sekancev, saj prave konkurence glede 

kakovosti dela še vedno nimajo. 

Ta čas je Mihael Jakoša poln pričakovanj, 

kajti uspel je na razpisu za razvoj 

mikropodjetij in dobil polovico 

sredstev za nov specializirani stroj, ki 

mu ga prav ta čas izdelujejo po naročilu 

nekaj v Komtechu v Ljutomeru 

in nekaj v Avstriji. Vrednost celotne 

naložbe je 580 tisoč evrov brez davka. 

»To bo eden največjih mobilnih sekalnikov 

v Evropi z zmogljivostjo 800 

konjskih moči oziroma 300 kubičnih 

metrov na uro, če bo masa vnaprej 

pripravljena,« nam ponosno pojasni 

Miha. Z novim strojem, ki bo končno 

njegova last, bo torej lahko predelal 

pet tisoč kubičnih metrov sekancev 

na mesec. Poleg tega bo lahko obdelal 

tudi debelejše kose. »Pri tem poslu 

je podobno kot s kombajni, uspešni 

so tisti, ki imajo velike moderne stroje, 

ki so prvi v svojem poslu,« je prepričan 

Mihael. 

Ljudje bi se pogosteje odločali za 

te naložbe, če ne bi bilo tako velikega 

davka npr. za peči ali surovine; bolj 

bi se morali znati tudi povezovati pri 

načrtovanju takih gradenj in obnov 

v strnjenih naseljih, saj so na primer 

dodatne ugodnosti za mini daljinska 

ogrevanja za več hiš in objektov in s 

kontejnersko kurilnico. Za takšne načrte, 

s katerimi bi privarčevali do 20 

odstotkov energije, se dobi povrnjenih 

60 odstotkov sredstev. 

Bernarda B. Peček 

Mura v stečaju 

Se pripravlja koncentracija 

delujočih podjetij? 

Prodaja EHM-a in Unikata z zbiranjem ponudb 

Prejšnji teden je stečajni sodnik Franc 

Granfol izdal sklep o prodaji poslovnih 

deležev v Muri – Evropski hiši mode in 

Unikatu. Prodaja je napovedana z zbiranjem 

zavezujočih ponudb. Izhodiščna 

cena za Muro EHM je 121.733,00 evrov. 

Za Muro Unikat pa je cena 330.726,00 

evrov. 

Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanje 

Na Zavodu Republike Slovenije 

za zaposlovanje, OS Murska 

Sobota je trenutno razpisanih več 

kot 120 prostih delovnih mest. 

Delodajalci imajo največje potrebe 

v kovinskopredelovalni dejavnosti in 

storitvah. 

Najbolj iskani delavci v tem tednu: 

lesar – 21, strojni obdelovalec kovin – 15, ročni 

obdelovalec kovin – 10, šivilja – 10, elektrikar 

energetik – 5, monter ogrevalnih naprav – 5, 

pomožni delavec – 5, osnovnošolska izobrazba 

– 4, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike 

– 4, ekonomsko- komercialni tehnik 

– 3, kuhar – 3. 

Iščejo se tudi: 

doktor medicine – 2, prof. angleščine – 1, prof. 

nemščine – 1, univ. dipl. inž. kmetijstva – 1, 

univ. dipl. pravnik – 1, univ. dipl. socialni delavec 

– 1. 

Več informacij o prostih delovnih mestih 

in seznam vseh aktualnih prostih delovnih 

mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko 

najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na 

internetni strani www.ess.gov.si. 

Način prodaje sledi napovedim stečajnega 

upravitelja Branka Đorđeviča, 

da mu ni v interesu licitiranje delujočih 

družb, ampak predvsem iskanje lastnikov, 

ki bodo dovolj resni in izkušeni za 

nadaljevanje dejavnosti. Hkrati lahko to 

pomeni nastavek za dosego cilja podjetja 

Mura in partnerji oziroma direktorja 

družbe Bojana Starmana, ki je napovedal, 

da družba brez lastne prodaje in 

blagovnih znamk lahko zgolj životari 

in nima možnosti za razvoj. Skratka 

obstaja možnost, da bo »kupec« podjetje 

Mura in partnerji. Po nam dostopnih 

podatkih podjetje Mura Unikat posluje 

pozitivno, medtem ko ima Mura EHM, 

ki je tudi »upravljavec« Murinih blagovnih 

znamk, velike poslovne težave in izgubo. 

Kot možni kupci družb se omenjajo 

vodilni v teh podjetjih, čeprav je 

za Muro EHM to malo verjetno, saj se je 

njen direktor Ban že umaknil. Podobna 

so tudi ugibanja okrog Mure in partnerjev, 

ki pa za zdaj še ni na prodaj. Ob 

tem je zanimivo zgolj to, da vsi, ki se 

jih omenja kot morebitne kupce znotraj 

Mure, močno lobirajo in iščejo denar 

pri državi. Pomislite, pri državi – je 

to podjetnost? Vprašanje je zgolj retorično. 

To, da bi podjetje Mura in partnerji 

z nakupom vsaj Mure EHM lahko zaokrožilo 

poslovne funkcije, je dokaj realno, 

saj ima kapitalsko zaledje. Ne v 

ustvarjenem dobičku, ampak mu lahko 

pomaga Slovenska odškodninska družba, 

ki lahko izda garancijo Muri in partnerjem 

pri najemanju posojil. Teh garancij 

podjetje za zdaj še ni koristilo. 

J. V. 

Kdo v resnici propagira moravskotopliški turizem? 

V turizmu ni »soliranja« 

Kjer je veliko babic, je kilavo dete – pravi pregovor 

Ali bo to držalo tudi za Moravske Toplice, 

kjer skrbijo za promocijo tako 

turistična podjetja kot tudi dve turistični 

pisarni? 

Turistično-informacijska pisarna 

v Moravskih Toplicah v stavbi sedeža 

občine se je v minulih letih dodobra 

uveljavila s svojo učinkovitostjo 

in obveščanjem. Pobratenje z Občino 

Biograd na moru in predstavitev pomurskega 

turizma v Beogradu v Srbiji 

in v Lukovcu v BIH odpirata vsem 

nove trge, so prepričani. Skupaj z Vivatom 

in Termami 3000 so sodelovali 

na številnih sejmih in promocijskih 

predstavitvah, so partner pri projektu 

Doživetje panonske gastronomije, 

skupaj s ponudniki pa so izdali Katalog 

gastronomije, Katalog namestitev 

v Moravskih Toplicah z okolico in 

novo publikacijo Selanska rotunda sv. 

Nikolaja in device Marije. Štirikrat letno 

izdajo zloženko Prireditve in dogodki, 

poslovalnica TIC-a pa deluje 

tudi pri rotundi v Selu. 

Pred tedni pa je svoje prostore in 

pisarno v središču Moravskih Toplic 

odprla tudi Pomurska turistična zveza, 

ki napoveduje tudi agencijsko 

dejavnost. Kdo bo torej v prihodnje 

glavni predstavnik in promotor moravskotopliškega 

turizma, kajti vidi 

se, da pravega sodelovanja med obema 

ustanovama ni. Janja Bürmen, sodelavka 

moravskotopliškega TIC-a, 

je povedala, da sodelujejo intenzivno 

z recepcijsko in animacijsko službo 

Term 3000 in Term Vivat, imajo pa 

tudi nekaj skupnih dejavnosti, kot je 

Poletje v Moravskih Toplicah, ko ob 

četrtkih, petkih in sobotah predsta- 

vljajo različne domače ponudnike, 

ob četrtkih so etnovečeri z romsko in 

drugo folkloro, ob sobotah pa otroška 

animacija. »Tudi z MO Murska Sobota 

sodelujemo izjemno dobro pri sejemski 

promociji na primer v Italiji in 

Bosni. Vedno predstavljamo Terme 

3000, Terme Vivat in MO Murska Sobota, 

sodelujemo z Mojco Breščak iz 

razvojne agencije.« 

Glede sodelovanja s TICP je v. d. direktorja 

TIC Moravske Toplice Matejka 

Pajalić pojasnila, da je bilo sicer 

veliko povedanega o možnem in 

bodočem sodelovanju, vendar še vedno 

čakajo na konkretne predloge, 

prav tako čakajo na začetek delovanja 

agencije in na konkretne ponudbe 

skupnih promocijskih nastopov in 

prireditev. 

Pajalićeva je še poudarila: »TIC Moravske 

Toplice si želi povezovanja in 

sodelovanja z vsemi resnimi akterji 

v turizmu. Tudi v prihodnje zremo v 

to smer, ker se zavedamo, da samo s 

skupnimi močmi, cilji in aktivnostmi 

lahko pripomoremo k prepoznavnosti 

naše specifične in raznovrstne turistične 

ponudbe in s tem posredno 

tudi k učinkovitosti. Kriza se pozna 

tudi v turistični dejavnosti in prav 

zato so zelo pomembni sodelovanje 

ter povezovanje in ne soliranje, pa 

tudi razvoj novih turističnih produktov.« 


Matejka Pajalić je o sodelovanju ... 

... z drugimi dejavniki promocije pomurskega turizma povedala: »S termami 

in tudi drugimi organizacijami na turističnem področju (LTO Prlekija Ljutomer, 

MO Murska Sobota) vedno bolj povezano in aktivno sodelujemo pri 

promociji turistične ponudbe regije na različnih dogodkih in sejmih, workshopih 

- prvič na sejmu v Beogradu, prav tako prvič na italijanskem trgu 

v Padovi, na avstrijskem trgu – Dunaj, Linz, Salzburg, Celovec – pa smo že 

stalnica. V tem letu smo v začetku maja prvič skupaj s Termami Vivat, Termami 

3000 in Zdraviliščem Radenci sodelovali na sejmu v BIH v Lukovcu, 

kjer smo bili edini predstavniki iz Slovenije. Sodelovali smo tudi v njihovi 

nacionalni televizijski oddaji Turizam plus. Predvidoma do konca leta se 

pričakuje odprava vizumov za njihove državljane in s tem odprtje tega turističnega 

trga. Promocije in predstavitve na sejmih so pomembna aktivnost 

ne samo za Moravske Toplice, ampak za celotno regijo. Po odpravi vizumov 

za državljane Srbije sta se povečala obisk in prepoznavnost naših krajev pri 

njih. Za to leto se že dogovarjamo za še nekatere aktivnosti na teh starih/novih 

trgih. Sodelovali smo tudi pri izvedbi študijskih tur. Prav tako delujemo 

na hrvaškem trgu - Občina Moravske Toplice se je letos pobratila z Občino 

Biograd na moru (Hrvaška), kjer že pripravljamo nekatere projekte.«


V naravnem okolju Slovenskih goric 

gospodarstvo 

Pri Mali Nedelji odprli 

hotel Bioterme 

Tretjino denarja za investicijo prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, 

tretjino podjetje Segrap, tretjina pa je bančnih posojil 

Pri Mali Nedelji v Slovenskih goricah 

je podjetje Segrap včeraj slovesno odprlo 

vrata hotela s štirimi zvezdicami 

Bioterme, ki je vključen v okvir kompleksa 

že delujočega termalnega kopališča 

Bioterme Mala Nedelja. Hotel 

je odprl minister za gospodarstvo 

dr. Matej Lahovnik skupaj z direktorjem 

podjetja Segrap Miranom Blagovičem 

in županom Občine Ljutomer 

Francem Juršo. 

Investicija je vredna enajst milijonov 

evrov, hotel pa ima 68 dvoposteljnih 

sob, med katerimi so nekatere 

večje, tako da lahko namestijo še dodatne 

postelje in gostijo skupaj okrog 

150 gostov. 

Tretjino sredstev je vložilo podjetje 

Segrap, tretjino je prispevalo ministrstvo 

za gospodarstvo, tretjina pa 

je bančnih posojil. 

V hotelu sta še kongresna in vinska 

dvorana, v kletnih prostorih pa garaža. 

Ob zgradbi zidajo še dva bazena, 

ki bosta namenjena le hotelskim 

gostom. Vodja hotela je Jožica Rihtarič, 

odgovorna za trženje pa Rebeka 

Trop. Novih zaposlitev za potrebe hotela 

bo sedemnajst, tako da bo v Biotermah 

Mala Nedelja skupaj petdeset 

zaposlenih. 

Direktor podjetja Segrap iz Ljutomera, 

ki je lastnik kompleksa Bioterme 

Mala Nedelja, Miran Blagovič je ob 

otvoritvi poudaril, da je hotel pomemben 

prispevek in priložnost za razvoj 

turizma v Pomurju. Leži v edinstvenem 

naravnem okolju Slovenskih goric, 

vpet v okolje, in tudi sicer je grajen 

po načelih, ki ga uvrščajo med zelene 

hotele. Ob hotelu je na voljo 2000 m2 

vodnih površin v devetih zunanjih in 

petih notranjih bazenih. 

Hotel bo poleg prenočitvenih zmogljivosti 

ponujal kakovostne in okolju 

prijazne medicinske, gostinske, 

sprostitvene in poslovne storitve. Že 

med gradnjo so upoštevali ekološke 

standarde – ekomarjetica. Energijo 

za delovanje hotela bodo ustvarjali s 

pomočjo sončnih elektrosistemov za 

centralno ogrevanje, hotel pa ogrevajo 

s termalno vodo. V prihodnje želijo 

tudi uradno priti na seznam zelenih 

hotelov, ki jih je v Evropi trenutno 

okrog sto. 

Jože Gabor 


Projekt Pomelaja 

proti socialni izključenosti 

Podeželje – moja priložnost 

Prepoznavanje priložnosti za bolj kakovostno življenje 

Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj, 

ki ima sedež na Sabolovi domačiji v 

Mali Polani, izvaja projekt Podeželje – 

moja priložnost, ki je sofinanciran iz 

virov Evropske unije in ministrstva za 

delo, družino in socialne zadeve. 

Poteka v okviru evropskih aktivnosti 

ob letu boja proti revščini in 

socialni izključenosti, namenjen pa 

je osebam z nizkimi dohodki, predvsem 

dolgotrajno brezposelnim, med 

katerimi je precej žensk. Vodi ga direktorica 

Pomelaja Dragica Horvat, 

ki je povedala, da so ga začeli izvajati 

januarja letos in ga bodo sklenili 

konec leta, udeleženke in udeleženci 

pa so z različnih območij Prekmurja 

in Prlekije: »Z aktivnostmi skušajo 

ciljne skupine na podeželju animirati, 

da se vključijo v izobraževanje na 

področju rokodelstva in da znanje v 

izdelovanju domače obrti prenašajo 

drug na drugega. Med delavnicami je 

še izobraževanje v domači kulinariki 

in osnovah računalništva. V okviru 

projekta se posvečamo tudi individualnemu 

delu z udeleženci, predvsem 

z informacijsko-motivacijskimi aktivnostmi. 

Svetovalni kotiček je namenjen 

tako udeležencem programa 

kakor tudi drugim iz ciljne skupine. 

Z različnimi aktivnostmi si tako prizadevamo 

udeležencem omogočiti izhod 

iz socialne izključenosti in tudi 

finančne negotovosti, da bi tako lažje 

prepoznavali priložnosti v okolju za 

bolj kakovostno življenje. Problemu 

revščine in tudi prikrite revščine smo 

namreč vedno bolj priča tudi na našem 

podeželju.« 

Doslej so organizirali tri delavnice, 

na katerih je bilo petdeset udeležencev. 

Nedavno so se s svojimi izdelki 

ljudske obrti in drugimi aktivnostmi 

predstavili na prireditvi Naša Poljana, 

sodelovali pa so tudi na soboškem 

Bogračfestu in na drugih prireditvah. 

Julija bodo organizirali strokovno 

ekskurzijo z ogledi primerov dobrih 

praks, na kateri se bodo srečali z rokodelci 

iz okolice Litije. 

Jože Gabor 

Hotel je bil grajen 

po ekoloških 

standardih in se 

tudi po ponudbi 

uvršča med 

zelene hotele. 

Projekt in svoje 

aktivnosti so 

udeleženci 

in mentorji 

predstavili na več 

javnih prireditvah. 

Fotografija Nataša Juhnov 

Fotografija Jože Gabor 

Roto 

Nova tovarna v vzhodni Makedoniji 

Križevci pri Ljutomeru 

Občina se želi znebiti 

neresnega podjetnika 

Od logističnega centra do bioplinarne in nazaj 

Vinica, izhod v Bolgarijo in Grčijo 

Minuli konec tedna so v Vinici, mestecu 

z deset tisoč prebivalci, na meji Makedonije 

z Bolgarijo in Grčijo, slovesno 

odprli nov obrat podjetja Roto iz Murske 

Sobote. Nov obrat se razprostira na 

750 kvadratnih metrih pokritih in 9000 

kvadratnih metrih površin na prostem, 

opremljen pa je z najsodobnejšimi stroji 

za predelavo plastičnih mas. 

V šestih oddelkih proizvodnje največji 

del predstavlja oddelek za proizvodnjo 

izdelkov po tehnologiji rotomoldinga 

in rotacijskega litja duroplastov. 

V drugem delu je oddelek za pripravo in 

reciklažo materiala ter prostor za skladiščenje 

orodij, surovin in končnih izdelkov. 

V bližnji prihodnosti bo podjetje 

Štefana Pavlinjeka ob tovarni zgradilo 

industrijsko prodajalno in razstavni 

prostor za svoje izdelke. V makedonski 

tovarni bodo tako izdelovali približno 

200 različnih proizvodov, z njihovimi 

zbiralniki deževnice, biološkimi čistilnimi 

napravami, separatorji olj in jaški 

za kanalizacijo pa makedonski partner 

prodira tudi v bližnjo Grčijo, Bolgarijo, 

Izrael in na Kosovo. 

V tovarni že dela 30 domačinov, kar 

je za ta nerazviti del Makedonije izjemno 

pomemben razvojni in socialni 

dosežek. 

Makedonski projekt ponuja cenejšo 

delovno silo, zmanjševanje transportnih 

stroškov ter osvajanje novih, zanimivih 

tržišč. Štefan Pavlinjek je pohvalil 

sodelovanje makedonskih oblasti, 

tudi na sobotni otvoritvi so bili številni 

predstavniki makedonske politike 

in gospodarstva, med njimi namestnik 

predsednika makedonske vlade in slovenski 

veleposlanik v Makedoniji Brian 

Bergant. 

Nafta Lendava še brez potrjenega poslovnega poročila 

Nadzorniki terjajo dodatna pojasnila 

NS Nafte Lendava je drugič obravnaval poslovno 

poročilo za lani, vendar ga spet ni 

sprejel niti zavrnil. Po besedah predsednika 

Romana Ferenčaka so zahtevali dodatne 

dokumente in pojasnila, ki pa jih bo sedaj 

pripravil zunanji sodelavec. Nadzorniki 

bodo lansko poslovanje, ki ga je zaznamovala 

visoka izguba petrokemične dejavnosti, 

ponovno pretresali na naslednji seji. 

Nadzorni svet, ki je na seji opravil usklajevanje 

individualnih pogodb, pa se ni odzval 

na tiskovno konferenco KAS-a, na 

kateri je Bogomir Kovač med kršitvami 

pri imenovanju članov nadzornega sveta 

družb v državni lasti imenoval tudi Nafto 

Lendava. 

Izjava predsednika Kasa je Romana Ferenčaka 

presenetila, saj jo je izrekel nekdo, 

ki se s poslovanjem v gospodarskih družbah, 

razen teoretično, ni srečal. Prav tako 

ga je zmotilo, da je brez razlage Nafto Lendava 

postavil ob bok kršitvam in zapletom 

pri imenovanju članov v NLB in SŽ. Kot je 

dejal, ne razume tudi tega, da se je na zatožni 

klopi znašel nekdo, ki je bil akreditiran 

za delo v nadzornem svetu Holdinga 

slovenskih elektrarn, potem pa na prošnjo 

sprejel delo v nadzornem svetu Nafte Lendava. 

Saj, če je bil primeren kandidat za 

tako velik sistem, zakaj potem po mnenju 

Kasa ne bi bil primeren za Nafto Lendava. 

Kdo je sporno imenovani član, Roman 

Ferenčak ni želel povedati, zatrdil pa je, da 

to ni bil on. Ob njem tako ostaneta le še 

Drago Petrović in Evgen Dervarič. 

M. H. 

Občina Križevci je pred tremi leti za 

177.440 evrov prodala 1,68 hektarja veliko 

zemljišče v obrtni coni v Bučečovcih 

investitorju Petru Cvetku oz. podjetju 

Petty transport, d. o. o., iz Gornje 

Bistrice, ki se ukvarja s prevozniško 

dejavnostjo. V pogodbi je bila tudi klavzula, 

s katero se je kupec zavezal, da 

bo občini vrnil nepremičnino po enaki 

ceni brez revalorizacije. Ker se je 27. 

junija iztekel rok, do katerega bi moral 

investitor na tem mestu zgraditi logistični 

center, občina sedaj želi v skladu 

s pogodbo in sklepom občinskega sveta 

ponovno odkupiti zemljišče in za ta 

prostor najti boljšega investitorja. Na 

občini poudarjajo, da gre za elitno lokacijo 

v občini, ki leži neposredno ob 

priključku na avtocesto. Po besedah križevskega 

župana Branka Belca Cvetko v 

treh letih ni prišel na občino z nobenim 

projektom. »Zadnji teden pred iztekom 

roka je prišel z vlogo za plačilo komunalnega 

prispevka. Z ustno predstavitvijo 

in skico je povedal, da tukaj misli 

imeti parkirišče z nekim logističnim 

centrom. To pomeni dva zabojnika za 

pisarno, parkirišče, eno halo ali dve tudi 

v obliki šotora ... Tudi to bi lahko naredil, 

vendar je zamudil,« pravi Belec, ki 

poudarja, da projekt nima zadostne dodane 

vrednosti in predvideva zaposlitev 

samo dveh oseb. »Tukaj bomo najverjetneje 

spremenili lokacijski načrt 

in določili, kaj želimo imeti, in to ne bo 

kar koli. Gotovo bo imela prednost proizvodnja, 

ki zaposluje večje število ljudi.« 

Cvetko naj bi županu tudi dejal, da 

bo zadeva šla na sodišče, a Belec meni, 

da nima nobene podlage za kaj takega: 

»Zdaj mu je žal elitne lokacije in je noče 

dati iz rok, predlagal sem mu mirno rešitev 

brez tožb, časa, energije in denarja,« 

pravi Belec. Nasprotno Cvetko trdi, 

da je sodišče prvi omenil Belec, ki naj 

bi mu še »svetoval«, da si poišče dobrega 

odvetnika. Po besedah Petra Cvetka 

so prvotno hoteli tam narediti logistični 

center z mehaničnimi delavnicami, 

vulkanizerstvom, avtopralnico in skladišči, 

vendar naj bi jih nato pri njihovih 

namerah ustavila gospodarska kriza, 

zato so lansko jesen županu predstavili 

predlog, da bi na istem zemljišču 

zgradili bioplinsko elektrarno, kar pa 

je župan zavrnil. To Cvetka preseneča, 

saj naj bi po njegovih besedah nedaleč 

stran nekdo sedaj gradil ravno bioplinsko 

elektrarno. Zadnji projekt, 

ki ga je predstavil Belcu, po njegovih 

besedah za zdaj predvideva zgolj pisarniške 

prostore za potrebe podjetja. 

Glede triletnega roka Cvetko pravi, da 

sta bila z nekdanjim županom Tučičem 

dogovorjena za podaljšanje. »Parcela 

je na dobri lokaciji in vsekakor jo 

nameravamo obdržati,« pravi Cvetko, 

ki je za odločitev svetnikov izvedel od 

nas in ga preseneča, saj trdi, da že ves 

čas potekajo aktivnosti za začetek gradnje. 

Timotej Milanov

6 | Vestnik | 1. julija 2010 lokalizirano 


pobirki 

paberki 

Resnična zgodba iz naših logov: 

stranka nam je zaupala, da je v 

eni od trgovin, ki v soboški obrtni 

coni prodaja predvsem poceni 

pohištvo, stanovanjsko in vrtno 

garnituro, naročila neki izdelek, ki 

je kljub oglaševalski akciji zmanjkal 

že naslednji dan. V trgovini so ji 

obljubili, da jo bodo poklicali takoj, 

ko dobijo ta izdelek. Minilo je že 

precej časa, stranka je pisala v 

trgovino in na sedež podjetja v 

Ljubljano, a odgovora in klica ni 

dobila. Zato se je odločila, da v tej 

trgovini ne bo nikoli več kupovala, 

čeprav je že prej v njej zapravila 

precej denarja. Sedaj so jo poklicali 

iz trgovine. Po treh mesecih. Nauk 

te resnične zgodbe ni »bolje pozno 

kot nikoli«, ampak bolje nikoli kot 

prepozno. 

Ko so prireditelji oz. organizatorji 

naših razstav videli, da bodo imeli 

ob odprtju razstave v Pavlovi hiši 

v Potrni pri avstrijski Radgoni tudi 

»grillmojstra« oz. mojstra za žar, 

so začeli mrzlično kupovati sveže 

meso. Negotovost jih muči le pri 

količini kupljene pijače, saj so 

obiskovalci pri nas znani po tem, 

da se sramujejo vzeti več ponujenih 

okrepčil, medtem ko v Avstriji še 

umetniki izpraznijo steklenice piva v 

nekaj minutah. 

Potem ko so tudi pomurski 

nogometni sodniki videli, da so 

nekateri njihovi mednarodno 

priznani kolegi dovolili, da so jih 

novinarji ozvočili in opremili z 

mikrofoni, tako da je lahko vsakdo 

slišal, pod kakšno težo hitrih 

odločitev je glavni sodnik na vsaki 

tekmi, se zdaj bojijo dvigniti tudi 

telefonsko slušalko, saj se lahko 

zgodi, da jih posluša ves svet. Edino 

zadnjič je neki sodnik iz naših 

logov potožil, da so na svetovnem 

prvenstvu sodniki edini amaterji. 

Ni pa dodal tega, da so ti amaterji 

na evropskem prvenstvu v Avstriji 

in Švici leta 2008 dobili deset tisoč 

evrov za sojenje na eni sami tekmi, 

na svetovnem prvenstvu v Nemčiji 

leta 2006 pa štirideset tisoč evrov. 

Ubogi amaterji so si tako lahko 

krepko popravili svoj »amaterski« 

status. 

Ali pomurski kinematografi 

životarijo? Ne mislimo finančno, 

ampak družbeno. Vsaj tako bi lahko 

sklepali po trenutnem dogajanju. 

Kino Gornja Radgona je od junija 

do avgusta tako ali tako zaprt, iz 

kina Ljutomer nismo dobili sporeda 

že od pamtiveka, tako da so se 

vsi začudili, da predstave sploh 

potekajo, kino StarMax Murska 

Sobota pa sedaj sledi ljutomerskim 

stopinjam. Odkar je namreč odšla 

na dopust Ksenija Arzenšek, 

programski vodja, se v njeni ekipi 

ni našel nihče, ki bi se spomnil, da 

je o terminih kinopredstav treba 

obvestiti tudi medije. Če si želijo več 

gledalcev, seveda. 

Podružnična osnovna šola Dokležovje spet med dvema ognjema 

Otroci so naši! 

V beltinski občini se je ponovno pojavilo vprašanje, zakaj otroci iz dokležovske 

podružnične šole nadaljujejo šolanje v bakovski in ne v beltinski šoli 

Podružnične osnovne šole so lahko v 

nekem kraju pravo bogastvo – kulturno, 

vzgojno, socialno. Pomenijo lahko 

središče družabnega in kulturnega življenja, 

za otroke pa je šolanje v prvih 

štirih ali petih razredih pravzaprav 

nadstandardno šolanje. Razpravljati 

o njihovem nadaljnjem obstoju kljub 

vse manjšemu vpisu ne bi smelo biti 

vprašanje za nobeno občino, saj je šolsko 

ministrstvo junija sprejelo pobudo 

Društva učiteljev podružničnih šol 

(DUPŠ) za prilagoditev normativov in 

standardov za področje osnovne šole 

oziroma predlog za spremembo normativa 

za oblikovanje kombiniranega 

oddelka, če so vanj vključeni najmanj 

trije učenci Romi in spremembo 

merila za vključitev drugega strokovnega 

delavca v kombinirani oddelek, 

če so v oddelku najmanj trije romski 

učenci. 

Ministrstvo za šolstvo predvideva, 

da se bo Pravilnik o normativih 

in standardih za izvajanje programa 

osnovne šole spreminjal in dopolnjeval 

za šolsko leto 2011/2012, zato 

so pobude DUPŠ vključili tudi v postopek 

priprave novega zakona, do 

takrat pa bo ministrstvo soglašalo z 

oblikovanjem kombiniranih oddelkov 

Center za socialno 

delo Gornja 

Radgona za E-Qalin 

Certifikat 

kakovosti za 

boljše delo in 

zaupanje ljudi 

Po prvem letu predstavili 

prve izboljšave - Smisel 

certifikata je večje 

zadovoljstvo 

Center za socialno delo Gornja Radgona 

je eden izmed sedmih centrov za socialno 

delo v Sloveniji, ki je vključen v 

izvedbo pilotnega projekta za večjo kakovost 

dela po modelu E-Qalin. Po prvem 

letu uvajanja modela so v Starem 

špitalu pripravili sklepno prireditev 

prve faze projekta, na kateri so predstavili 

delo samoocenjevalnih skupin 

in predlagane izboljšave. Za pridobitev 

certifikata je treba po modelu kakovosti 

delati tri leta, napredek in dosežene 

izboljšave pa preverijo zunanji presojevalci. 

Direktorica gornjeradgonskega 

Centra za socialno delo Marija Šauperl 

je povedala, da so se z vprašanjem kakovosti 

ukvarjali že dlje in zato vključitev 

v projekt zanje ni začetek uvajanja 

izboljšav, ampak priložnost, da s samoocenjevanjem 

pridejo do uvida in predlogov 

za izboljšave. Po modelu E-Qalin 

se ocenjujejo strukture in procesi ter 

zadovoljstvo uporabnikov storitev, zaposlenih 

in vodstva. »Certifikat ne prinese 

nobene koristi v smislu dobrin, 

ampak pomeni, da si prizadevamo za 

kakovost in da si pridobimo večje zaupanje 

uporabnikov naših storitev, kar 

je tudi naš cilj. Namen je torej dvigniti 

kakovost dela in si pridobiti zaupanje 

ljudi v naše delo,« je povedala Marija 

Šauperl ter napovedala, da bodo po 

modelu E-Qalin za večjo kakovost dela 

delali tudi po prejetju certifikata. 

M. H. 

Župnija Beltinci praznovala 

250-letnico obstoja 

iz dveh razredov z največ 16 učenci, 

če so v oddelke vključeni najmanj trije 

romski učenci, in kombiniranih oddelkov 

iz treh in več razredov z največ 

osmimi učenci, če so v oddelek vključeni 

najmanj trije učenci. Prav tako 

imajo dovoljenje, da se v kombinirani 

prvi razred z romskimi učenci vključuje 

tudi drugi strokovni delavec. 

Vodja Podružnične osnovne šole v 

Dokležovju Metka Behek, ki je tudi 

predsednica Društva učiteljev podružničnih 

šol Slovenije, je vesela zaradi 

te odločitve. Imeli so 15 učencev v 

kombinaciji, kar devet jih odide septembra 

v višje razrede na matično 

šolo – v OŠ Bakovce. Na srečo pa imajo 

prav toliko vpisa v prvi razred – kar 

pa v teh letih v vseh šolah ni tako samoumevno, 

saj so nekatere šole z izjemno 

majhnim vpisom, nekatere pa 

bodo morebiti kar brez prvega razreda. 

Ob tem pomanjkanju otrok se spet 

pojavljajo vprašanja, kaj se za lokalno 

skupnost bolj splača, kje še bolj varčevati. 

Tako se je pred kratkim tudi v 

Beltincih spet pojavilo vprašanje svetnika, 

zakaj učenci iz POŠ Dokležovje 

ne nadaljujejo šolanja v beltinski 

osnovni šoli, ampak v bakovski. Dokležovje 

spada namreč v Občino Beltinci, 

zato je ta odgovorna skrbeti 

tudi za šolski objekt. Toda otroci potem 

nadaljujejo šolanje v OŠ Bakovci, 

ki spada v MO Murska Sobota. Metka 

Behek priznava, da so razmere res 

zapletene, toda starši so s sedanjim 

načinom šolanja zadovoljni in z njihove 

strani ni bilo nobenih pripomb 

ali zahtev. »Otroci so vsi naši, tukaj so 

doma, po končanem osnovnem šolanju 

pa se vsi »vrnejo« in nadaljujejo 

šolanje v različnih krajih,« je poudarila 

Behekova. Beltinska ravnateljica 

Marica Horvat je povedala, da so otroci 

iz POŠ Dokležovje sicer pri njih dobrodošli, 

a o tem ne odloča šola, ampak 

ustanoviteljica. Za zdaj še niso bili 

obveščeni o ničemer, niti ne vedo, da 

bi potekali intenzivnejši pogovori o 

tej temi. Tudi ravnateljica bakovske 

šole Vanda Sobočan še ni bila seznanjena 

ne s šolskega ministrstva ne iz 

beltinske ali soboške občine, da bi bil 

sprožen postopek glede spremembe 

lokacije nadaljevanja šolanja dokležovskih 

učencev. In če so učenci in starši 

zadovoljni, se res lahko vprašamo, 

koga in zakaj potem moti takšen utečeni 

in dober način izobraževanja in 

sodelovanja? 


Ob jubileju župniji 

občinska plaketa 

Slovesno mašo je daroval murskosoboški 

škof dr. Peter Štumpf 

Osrednje versko praznovanje ob 250. 

obletnici ustanovitve samostojne beltinske 

župnije, prej so spadali pod 

pražupnijo Turnišče, se je začelo s tridnevnico 

in številnimi spremljajočimi 

dogodki. Verniki so se ob tem dogodku 

zbrali pred beltinsko cerkvijo, kjer 

je slovesnost vodil rojak, škof ordinarij 

msgr. dr. Peter Štumpf. Zbrane je v 

imenu Župnije Beltinci nagovoril župnik 

Alojz Benkovič, ki je poudaril pomen 

letošnjega praznovanja. Na tem 

mestu je bilo leta 1919 ljudsko zborovanje, 

na katerem so se ljudje množično 

izrekli, da so Slovenci in da hočejo 

govoriti slovensko. 

Župnija Beltinci je bila ves čas gonilna 

sila verskega, kulturnega, vzgojno-varstvenega 

in družbenega življenja. 

V okviru župnijskega zavoda sv. 

Cirila in Metoda je septembra 2008 

Slovesno sveto mašo je vodil škof Peter Štumpf. 

začela delovati Glasbena šola Beltinci. 

Župnija je vedno veliko pozornosti 

namenjala delu z mladimi. Ne 

glede na družbeno ureditev je bila na 

temelju krščanskih vrednot neposredno 

dejavna za obče dobro. Za pomoč 

občanom je veliko prispevala Župnijska 

karitas. Dom starejših Janka Škrabana 

je s svojo dejavnostjo prav tako 

velika pridobitev za lokalno skupnost. 

Ob praznovanju je župnija prejela plaketo 

Občine Beltinci, ki ji jo je podelil 

beltinski župan Milan Kerman. Med 

popoldanskim druženjem so potekala 

številna športna tekmovanja. Zbrana 

sredstva ob praznovanju bodo namenili 

za nakup kombija, ki ga nujno potrebujejo 

v Domu Janka Škrabana kot 

tudi glasbena šola in župnija. 

Jože Žerdin 

Fotografija Jože Žerdin 

Dobrovnik 

Kanalizacija 

dobro 

sprejeta 

Več za izkoriščanje 

naravnih danosti in 

razvoj podjetništva 

135 prebivalcev Dobrovnika si je vzelo 

čas za sodelovanje ter odgovorilo na 

tri anketna vprašanja. Našteli smo jim 

področja, zanimalo pa nas je, v katero 

izmed njih bi morala občina vlagati 

več. Vprašali smo jih tudi, ali so zadovoljni 

s potekom gradnje kanalizacije 

v njihovem kraju in ali občina ustrezno 

izkorišča svoje naravne danosti in 

potenciale. 

Več kot polovica vprašanih je prepričana, 

da bi občina morala vlagati 

več v gospodarstvo. Petina meni, da 

bi morala vlagati več v turizem, 17 odstotkov 

je mnenja, da bi morala vlagati 

več v razvoj posameznih krajev, ter 

po dva odstotka, da bi morala vlagati 

več v kulturo in šport. 44 odstotkov ni 

zadovoljnih s potekom gradnje kanalizacije, 

saj že predolgo traja, polovica 

sodelujočih pa je na kanalizacijo že 

priključena. Da občina ustrezno izkorišča 

svoje naravne danosti in potenciale, 

meni 40 odstotkov, 51 odstotkov 

vprašanih pa meni nasprotno. 

Sodelujočim se lepo zahvaljujemo. 

Na časopis Vestnik se lahko naročite 

tudi pri nas, v Klicnem studiu slepih. 

Dosegljivi smo na številki 04/51 16 404. 

Ste zadovoljni s potekom izgradnje 

kanalizacije v vašem kraju? N=135 

49% 

Ne, že predolgo traja 

Smo že priključeni 

Ne vem 

55% 

7% 

V katero izmed naštetih področij bi 

morala občina vlagati več? N=135 

40% 

Razvoj posameznih krajev 

Kultura 

Turizem 

Šport 

Gospodarstvo 

Ne vem 

9% 

4% 

17% 2% 

2% 

20% 

Ali občina ustrezno izkorišča svoje 

naravne danosti in potenciale? N=135 

Ne Da Ne vem 

44% 

51%


oglas 

1. julija 2010 | Vestnik | 7

8 | Vestnik | 1. julija 2010 (iz)brano 


barometer 

Nogometne stave 

Ko se trener ne veseli zadetka 

Vilijem Pozeb, direktor Dravskih 

elektrarn Maribor (DEM), je 

napovedal ustanovitev odvisne 

družbe v Prekmurju, ki bo v 

100-odstotni lasti DEM in bo 

nosilec gradnje HE na Muri, 

malih hidroelektrarn, kakor tudi 

nosilec projekta geotermalne 

energije. Si bodo podredili 

vse energetske vire regije? 

Dušan Utroša iz Žižkov, višji 

enotovni podčastnik Slovenske 

vojske, je uspešno končal 

šolanje za najvišjo podčastniško 

izobrazbo v zvezi Nato. 

Eden od članov ekipe Nafte v predzadnjem kolu prve lige na tekmi s Hit Gorico, ki se je zaradi dvoma o 

regularnosti znašla pod drobnogledom Uefe, je spregovoril o ozadju tekme 

Po objavi članka Pod drobnogledom Uefe 

tudi Nafta nas je poiskal eden od članov 

lendavske ekipe – zaradi občutljivosti zadeve 

je razumljivo želel ostati neimenovan 

– na tekmi predzadnjega kola prve 

slovenske lige med Hit Gorico in Nafto, o 

regularnosti katere je podvomila Evropska 

nogometna zveza (Uefa). Nogometna 

zveza Slovenije je namreč od Uefe prejela 

obvestilo, da je bila na tekmi zaznana 

možnost škodljivih stavniških vzorcev. 

Uefa tekme glede na tveganost v zvezi s 

stavniškimi nepravilnostmi označuje zeleno, 

brez posebnosti, rumeno, zaznana 

možnost škodljivih stavniških vzorcev, 

in rdeče, velika verjetnost stavniških nepravilnosti. 

Tekma v Novi Gorici je bila 

označena z rumeno. 

Na dvoboju je Nafta potrebovala zmago, 

ki bi jo popeljala v evropsko tekmovanje. 

Srečanje se je končalo z zmago 

Gorice 3 : 1. Vse upe Lendavčanov je pokopal 

Milan Osterc z zadetkom iz enajstmetrovke 

v 90. minuti. »Naš obrambni 

igralec je storil popolnoma nepotreben 

prekršek v nenevarnem položaju. Nekateri 

na igrišču in ob njem so sodnikovo 

odločitev za kazenski strel sprejeli dobesedno 

z olajšanjem,« je zatrdil sogovornik, 

»kot da bi si želeli, da izgubimo z najmanj 

dvema zadetkoma razlike.« Dodal 

je, da je trener Nebojša Vučičević z nejevoljo 

sprejel zadetek lastnega moštva, ki 

je v 73. minuti izid znižalo na 2 : 1: »Ves 

čas je deloval izjemno napeto in to predvsem 

ob naših priložnostih.« »Tudi postavitev 

ekipe na terenu in priprava na 

tekmo sta bili nekako čudni, če vemo, da 

smo potrebovali zmago. Ne nazadnje sta 

v obrambi nastopila igralca, ki do takrat 

sploh nista igrala skupaj.« »Nekoliko neprepričljiva 

je bila tudi menjava, ko je v 

76. minuti napadalca pri izidu 2 : 1 zamenjal 

vezni igralec.« 

Lendavčani so bili potem kljub porazu 

v Novi Gorici pred tekmo teoretično 

še v igri za evropsko ligo, a le ob idealnem 

razpletu. To je pomenilo zmago s 

Koprom in spodrsljaja Olimpije in Celja. 

A ta scenarij se ni uresničil. Koper je 

namreč slavil z 1 : 2. »Tekma je bila smešna, 

iz letala se je videlo, da nekaj ni bilo 

v redu,« med drugim po srečanju je/ni 

presenetil trener Vučičević. Po sezoni je 

zapustil Lendavo. »Najraje ne bi ničesar 

komentiral. Že večkrat je bilo v medijih 

zapisano o nameščanju tekem, vendar se 

do zdaj ni zgodilo še nič. Vedno se le nekaj 

govori in natolcuje, nikoli pa ni nobenih 

dokazov. V klubu bi bili zelo veseli, 

če bi lahko kdo, mislim tudi na državne 

organe, postregel s kakšnimi konkretnimi 

dejstvi. Seveda bomo ustrezno ukrepali, 

če se bo dokazalo, da so se rezultati 

kakor koli prirejali,« pa je celotno dogajanje 

in potezo Uefe v prvem prispevku 

pred štirinajstimi dnevi pokomentiral 

Mihael Dominko, direktor lendavskih 

nogometašev. 

V senci svetovnega nogometnega prvenstva 

v Južni Afriki so se naši južni sosedje 

Hrvati s preiskavo lotili domnevno 

vpletenih v prirejanje nogometnih rezultatov 

in prevar pri stavah, pri čemer 

lovke segajo tudi na slovensko stran. Nedavna 

akcija s priprtjem enaindvajsetih 

oseb, med katerimi sta tudi nekdanji vratar 

Mure Dino Lalić in nekdanji lendavski 

branilec Admir Suljić, je nadaljevanje lanske 

jesenske akcije, ki sta jo začeli nemška 

policija in Evropska nogometna zveza. 

Za Uefo je bilo sumljivih več tekem 

slovenske nogometne lige v spomladanskem 

delu sezone 2008/09, med njimi 

tudi tekma med ptujsko Dravo in Nafto. 

Srečanje je bilo odigrano 11. aprila 2009, 

Drava pa je zmagala s 4 : 1. 

Ena od tekem Nafte se je sicer že znašla 

pod policijskim drobnogledom. Soboški 

kriminalisti so zaradi domnevnega 

izsiljevanja preiskovali tekmo z ljubljanskim 

Interblockom. Tekma je bila odigrana 

septembra 2008 v Ljubljani, domačini 

pa so zmagali s 3 : 1. Kriminalisti so zadevo 

končali s poročilom, saj po besedah 

tukajšnjega policijskega tiskovnega predstavnika 

Jožefa Prše niso »bili ugotovljeni 

elementi kaznivega dejanja«. Ponovimo: 

Preiskovalce v takih primerih čaka tež- 

Suljić z interno stavnico 

Po poročanju hrvaških medijev 

naj bi bila Dino Lalić in Admir 

Suljić prav v vrhu združbe, ki je 

menda za vsako prirejeno tekmo 

na Hrvaškem zaslužila med 

150 in 300 tisoč evri. Kot še poročajo 

mediji naše južne sosede, 

je dvojica o tem, katere tekme so 

prirejene, obveščala kolege v Sloveniji, 

ki so potem stavili. Kot pa 

je povedal sogovornik, je imel Suljić 

v obdobju, ko je nastopal za 

lendavsko moštvo, v klubu nekakšno 

interno stavnico, kjer so 

stavili nogometaši in tudi drugi 

zainteresirani. Suljić je v sezoni 

2005/06 za Nafto zbral pet nastopov: 

trikrat je začel srečanje, dvakrat 

pa vstopil kot menjava. Lalić 

je v sezoni 1996/97 na enajstih 

srečanjih branil za Muro, petkrat 

je sedel na rezervni klopi. 

ka naloga. Prirejanje rezultatov tekem je 

namreč mogoče dokazovati le s pričami, 

ki bi bile pripravljene spregovoriti. 

Tudi na www.pomurje.si. 

Andrej Bedek 

Silvestra Bezjak Krajnc, direktorica ZD Gornja Radgona 

Jožef Kocon se je močno 

angažiral ob napovedani 

zamenjavi župnika v lendavski 

župniji. Pomenljivo je to, da se 

je s soboškim škofom sestal 

na koncu, in to šele takrat, ko 

je zavrelo tudi v Porabju. 

Zaradi plač križani zdravniki 

Zdravnik se je sam odločil za svoj poklic, ni pa kriv za nezadovoljstvo pacientov 

Karel Pojbič, direktor 

Mlinopeka, je na dnevih 

pšenice napovedal izredno 

nizko pogajalsko izhodišče za 

odkupno ceno pšenice. To je 

argumentiral z nizkimi cenami 

moke iz sosednjih držav. Ob tem 

pa je spregledal, da so v teh 

državah že zdaj odkupne cene 

žita višje, kot so jih pripravljeni 

priznati naši predelovalci. 

Jožef Ferencek s Kobilja je 

najbolj spoštovan vaščan te 

vasi v komuni za odvajanje od 

mamil. Veliko časa preživi med 

člani komune in jim pomaga 

ter jih uči določenih opravil. 

Hkrati pa člani komune ne 

pozabijo povedati, da jih tudi 

drugi krajani dobro sprejemajo. 

Nadaljevanje s 1. strani 

Vsi si želimo, da nam je zdravnik na razpolago 

štiriindvajset ur, in vsi želimo, da 

se nam tudi v času dežurstva popolnoma 

posveti in nas kakovostno obravnava. 

Toda ta zdravnik ima za seboj že osemurni 

delovnik in opravljenih najmanj štirideset 

pregledov. Četudi je morda od polnoči 

do druge ali tretje ure zjutraj, ko smo 

ga zbudili, spal, se mora v trenutku zbrati 

in opraviti svoje delo. Če smo ga zbudili 

zaradi manjše težave, bo delal pol ure, 

če zaradi večje, bo to ena ura. Če bo imel 

srečo, bo lahko za kratek čas zaspal, saj 

ga naslednji dan spet čaka polna čakalnica 

pacientov. 

Sama nisem pogosto dežurala, vendar 

mi kolegi, ki že zelo dolgo dežurajo, povedo, 

da so med dežurstvom zmeraj na trnih 

in da jim še zmeraj začne močneje razbijati 

srce, ko zazvoni telefon številka 112. Ves 

ta stres je tudi kriv, da je umrljivost med 

zdravniki največja. 

Je potem približno dvajset ali petindvajset 

evrov plačila na uro, odvisno od 

delovne dobe zdravnika, veliko? V našem 

zdravstvenem domu smo dobili v podpis 

pogodbo, v kateri je bila cena za eno 

uro pomožnega dela vredna dvaintrideset, 

cena za srednje zahtevno delo pa kar 

oseminpetdeset evrov. 

Ločiti tudi moramo dežurstvo v večjem 

mestu od dežurstva v malem zdravstvenem 

domu, kjer je obremenitev veliko večja, 

saj je zdravnik sam in nima nikogar, 

da bi ga vprašal za mnenje, ukrepati pa 

mora pogosto zelo hitro. 

Koliko zaslužijo direktorji zdravstvenih 

domov? 

Sama ne dežuram. Imam enaintrideset 

let delovne dobe, moja plača kot direktorice 

zdravstvenega doma s štiriindevetdesetimi 

zaposlenimi pa je za sedemsto 

evrov večja od plače specialista z deset let 

delovne dobe, ki ne dežura. 

Direktorji zdravstvenih domov, ki dežurajo, 

prav gotovo zaslužijo več, če pa bi 

imeli dovolj zdravnikov, potem bi manj 

dežurali in tudi zaslužek bi bil manjši. 

Koliko zdravnikov dežura v vašem zdravstvenem 

domu? 

Šest naših in pet zunanjih. Ko ni dopustov, 

naš zdravnik dežura približno enkrat 

na teden in v povprečju eno soboto 

ali nedeljo na mesec, s tem pa dosežejo v 

povprečju več kot petdeset dežurnih ur. 

Če nam ne bi pomagali zunanji zdravniki, 

bi bila obremenitev naših zdravnikov 

prevelika. 

Zdravniški sindikat Fides je pozval člane 

k umiku soglasij za dežurno delo. Kaj 

bi zavrnitev dežurnega dela pomenila za 

organizacijo dela v vašem zdravstvenem 

domu? 

Sindikat Fides je res pozval kolege k 

umiku soglasij za dežurstvo in pri svojih 

zahtevah tudi trdno vztraja. Bojijo se, da 

bi nas vlada spet rada pripeljala žejne čez 

vodo. Ob prevedbi plač je bilo namreč dogovorjeno, 

da naj bi leta 2012 dosegli plačilni 

razred, ki smo ga podpisali v pogodbi, 

sedaj pa se to vedno bolj oddaljuje. 

Umik soglasja k dežurstvu ob istem številu 

dežurnih ur ter predpostavki, da bodo 

soglasje umaknili vsi zdravniki, bi za nas 

pomenilo, da za dežurstvo več ne bi imeli 

zdravnika. Če soglasja ne bi umaknili 

vsi, bi eni delali redni delovni čas in drugi 

dežurali, a si tega, kako to izpeljati, ne 

predstavljam. V vsakem primeru bi z zavrnitvijo 

dežurnega dela zelo težko zagotavljali 

štiriindvajseturno zdravstveno varstvo. 

Zato upam, da do tega ne bo prišlo, 

in menim, da bi obe strani morali malo 

popustiti in probleme reševati s pogovori 

in pogajanji, ne pa s tako drastičnimi 

ukrepi. Žal se moramo zavedati, da nas je 

recesija močno prizadela in jo bomo težko 

preživeli, če bo vsak vlekel na svoj konec. 

Močno upam, da se bo izpolnil rek, 

da se nobena juha ne poje tako vroča, kot 

se skuha. 

Ali v sporu med sindikatom zdravnikov 

in vlado lahko kateri od obeh strani ali 

morda obema pripišete, da imata pred 

očmi tudi položaj osnovnega zdravstva 

ali celo probleme podeželskih zdravstvenih 

domov? 

V sporu med Fidesom in vlado vidim 

bolj problem plač in neizpolnjenih obljub, 

je pa vlada oziroma ministrstvo za zdravje 

tisto, ki je popolnoma pozabilo na primarno 

zdravstvo. Obremenitev primarnega 

zdravstva je vse večja, saj mora nase prevzemati 

vse več preiskav, iz bolnišnic bolnike 

prej odpuščajo v domačo oskrbo, kar 

povečuje nego na domu, vedno več ljudi 

zboleva za rakom, vse več ljudi ima duševne 

probleme, ob vsem tem pa je zdravnikov 

na primarni ravni, predvsem v manjših 

mestih, vedno manj. Odgovornost in 

obremenitev zdravnika sta preveliki, da bi 

bilo delo v zdravstvenem domu zanimivo 

za mlade zdravnike. Ti raje ostanejo v 

večjih mestih ali bolnišnicah, kjer je tudi 

varnost dela večja. Na vsak način bi zdravnike 

na obrobju morali denarno stimulirati 

in tudi glavarina bi morala biti nižja. 

Vlada z letošnjo pogodbo tudi ni pokazala 

nobene pripravljenosti dodatno 

podpreti primarnega zdravstva. Drastično 

je zmanjšala ceno za sanitetni material 

in prevoze onkoloških bolnikov, bolnikov, 

ki potrebujejo dializo ali kontrole z 

reševalnimi vozili. Zmanjšala je tudi število 

zobnih tehnikov na zobozdravnika, 

zmanjšala je število diplomiranih sester v 

dispanzerju za žene, zmanjšala je celotno 

vsoto denarja za vsak tim za dva in pol odstotka. 

Vem, da tudi v zdravstvu moramo 

ravnati varčno in prav je tako, vendar so 

zahteve vse večje, preiskave vse dražje in 

pacienti vedno bolj zahtevni, denarja pa 

je vse manj. 

Kateri so po vašem trije največji problemi 

v osnovnem zdravstvu? 

Problem številka ena v zdravstvu je na 

vsak način pomanjkanje zdravnikov. Medicinska 

fakulteta v Mariboru bo to težko 

omilila, saj je že sedaj zelo veliko zdravnikov, 

ki imajo pogoje za upokojitev, pa 

se ne morejo upokojiti, saj bi to zelo otežilo 

delo v zdravstvenem zavodu. In tudi 

pot od diplomanta do specialista je zelo 

dolga. 

Problem vidim tudi v nejasni razdelitvi 

dela med primarno in sekundarno ravnijo. 

Pogosto se določene preiskave po nepotrebnem 

ponavljajo ali pa si pacienta 

podajamo med seboj in se prepiramo, kdo 

je dolžan kaj narediti. Nekaj korakov, da 

se to spremeni, je že narejenih, pri raznih 

kontrolnih preiskavah pa se še vedno zatakne. 

Premalo je tudi komuniciranja med 

zdravniki. 

Po mojem mnenju obstajajo tudi skupine, 

ki bi želele zdravstvene domove zapreti. 

Toda zdravstveni domovi se ne smejo 

zapreti, ampak bi se morala njihova vloga 

še okrepiti, kajti le tu se lahko zagotavlja 

zdravstvena oskrba za vse skupine 

prebivalstva, večja je možnost preventivnega 

dela. 

Večji problem pa je verjetno celotni 

zdravstveni sistem, ki je potreben reorganizacije, 

kar bodo žal morali občutiti 

tudi pacienti. Ne vem, ali še obstaja kje 

zdravstveni sistem, v katerem ima pacient 

ponujeno toliko storitev za tako malo 

denarja. 

Koliko se bodo težave zdravstva in konflikti 

med vlado in zdravniki reševali na 

plečih pacientov? 

Pred volitvami se verjetno na plečih 

pacientov ne bo še nič lomilo, nisem pa 

prepričana, ali bo tako ostalo tudi po volitvah. 

Majda Horvat

10 | Vestnik | 1. julija 2010 kultura 


Tomaž Pandur za EPK 2012 

Znani gledališki režiser Tomaž Pandur je predsednik programskega sveta 

Maribor 2012 v okviru projekta Evropska prestolnica kulture, ki se nezadržno 

bliža. Pred kratkim je poudaril, da želi dinamično komunicirati in 

ustvarjalno sodelovati z vsemi institucionalnimi in neinstitucionalnimi organizacijami. 

Programski svet je pod njegovim vodstvom takoj po konstitutivni 

seji začel intenzivne aktivnosti. Tako je Evropska prestolnica kulture 

že na petkov praznični dan dobila svoje programske smernice. 

Bi bili Lucija Ćirović? 

V Zdravilišču Radenci bodo od četrtka, 1., do nedelje, 4. julija, organizirali 

gledališko šolo s priljubljeno Fato oziroma igralko Lucijo Ćirović in z 

Boštjanom Štormanom. Gledališke delavnice bodo namenjene otrokom 

in odraslim. Sodelujoči se bodo seznanili z gledališčem ter si na zabaven 

in ustvarjalen način popestrili počitnice in dopust. Kdo ve, mogoče 

pa ste ravno vi bodoča igralska zvezda. Število prijav je omejeno, zato 

se hitro pozanimajte v zdravilišču. Kotizacija je sto evrov. 

Tecite v Maximus 

Do 10. julija je v Maximusu v M. Soboti 

fotografska razstava Jubilejni, 

30. Maraton treh src. Njeni avtorji 

so člani Fotokluba M. Sobota Mišel 

Gašparič, Igor Horvat, Lado Klar, 

Dani Mauko, Milan Rojko, Doris Sapač 

in Sonja Vratarič. 

Vrhunec klasične glasbe 

na Soboških dnevih 

Filmski recital Anje Bukovec 

Ob dnevu državnosti odkrili kip dr. Janka Šlebingerja 

Utrdil slovensko 

bibliografijo 

V Gornji Radgoni so praznovanje dneva državnosti združili s kulturno 

prireditvijo, ki je bila posvečena dr. Janku Šlebingerju 

Anja Bukovec v stolni cerkvi sv. Nikolaja 

Fotografija Tomo Köleš 

Potomci dr. 

Janka Šlebingerja 

ob doprsnem 

kipu svojega 

prednika. Avtor 

kipa je akademski 

kipar Metod Frlic, 

izdelal pa ga je 

še en akademski 

kipar Mirko 

Bratuša. 

Eden od vrhuncev koncertov klasične 

glasbe na tokratnih Soboških dnevih 

je bil prav gotovo nastop violinistke 

Anje Bukovec, ki jo je v polno zasedeni 

stolni cerkvi sv. Nikolaja spremljal 

pianist Simon Krečič. Anja Bukovec 

si je za nastop v Murski Soboti 

izbrala filmsko obarvan recital, saj je 

bila večina njenih skladb iz različnih 

filmov. Ob klavirski spremljavi Simona 

Krečiča je začela s skladbo Nigun 

iz violinskega koncerta Baal Shem, ki 

ga je skladatelj Ernest Bloch napisal 

leta 1923. Sledila je Rapsodija na Paganinijevo 

temo Sergeja Rahmaninova 

in Fritza Kreislerja, prvi blok rednega 

dela pa so sklenile Dvojka in Trojka 

Slovenca Milka Lazarja ter skladba 

Adios Nonino nepogrešljivega Astorja 

Piazzolle. 

Nato pa čisto filmske skladbe druga 

za drugo: Firelight iz istoimenskega 

filma avtorja Christopherja Gunninga, 

Pomladno hrepenenje iz filma 

Vesna (avtor Bojan Adamič, aranžma 

Jaka Pucihar), Tango iz filma Vrednote 

družine Addams (Vic Mizzy in Marc 

Shaiman), Devil's Dance iz Čarovnic 

iz Eastwicka (znani John Williams) in 

Hidalgo Suite iz filma Hidalgo (spet 

znani filmski skladatelj James Newton 

Howard, aranžma Gašper Jereb). Koncert 

se je ob stoječih ovacijah končal 

v dobri uri, saj se je izkazalo, da je 

Anja poleg filmov tudi velika ljubiteljica 

nogometa. Očividci namreč pravijo, 

da je po koncertu vneto spraševala 

o začetku nogometnega srečanja 

med Španijo in Čilom na svetovnem 

prvenstvu. Zares prava sodobna klasična 

glasbenica, ena od najbolj znanih 

in priznanih slovenskih violinistk, 

in to kljub temu, da je še zelo mlada 

(rojena leta 1978). Diplomirala je na 

Visoki šoli za glasbo v Kölnu pri profesorju 

Igorju Ozimu. Prejela je že 

več mednarodnih priznanj, zasedla 

tudi vrhove lestvic zabavne glasbe in 

sodelovala s takšnimi dirigentskimi 

mojstri, kot so Anton Nanut, Marko 

Letonja in George Pehlivanian. Simon 

Krečič je sicer dirigent Simfoničnega 

orkestra Domžale - Kamnik. 

Leta 2002 je končal študij klavirja 

na Akademiji za glasbo v Ljubljani 

pri profesorju Aciju Bertonclju, leta 

2005 pa podiplomski študij na Visoki 

umetniški šoli v Bernu. Je dobitnik 

več slovenskih priznanj in nagrad. 

Leta 2008 se je z Anjo Bukovec vrnil 

s svetovne turneje, na kateri ju je 

pot vodila tudi v dvorane pomembnih 

svetovnih mest: Kaira, New Yorka, 

Washingtona, Lizbone, Madrida, 

Prage in Berlina. 

T. K. 

V Lipovcih poteka že 18. Izakova kolonija 

Desetina umetnikov 

ostaja do nedelje 

V Lipovcih že od nedelje poteka 18. 

mednarodna likovna kolonija Izak 

Lipovci, tokrat seveda z letnico 2010. 

Letošnji program je še posebej bogat 

in pester za sodelujoče umetnike. To 

so tokrat: Rivka Kave iz Izraela, Vlasta 

Arzenšek Gottstein iz Kölna iz Nemčije, 

Veljko Toman iz Rakitne, Aleš 

Sedmak iz Kopra, Enver Kaljanac iz 

Velenja, Alenka Viceljo iz Portoroža, 

Zmago Kovač iz Kamnice, Nejč Slapar 

iz Kranja, Mirna Pavlovec iz Žabnice, 

Franc Golob iz Šempasa in Peter Vernik 

iz Maribora. 

Umetniki stanujejo po različnih 

domačijah, že takoj prvi dan pa so 

obiskali grob ustanovitelja kolonije 

Izaka Horvata. V nedeljo je bila v beltinskem 

gradu tudi otvoritev razstave 

del udeležencev 46. slikarske kolonije 

Izlake 2009. 

Seveda imajo umetniki na voljo tudi 

bolj sproščujoč program, kot so obisk 

kakšne turistične kmetije, degustacija 

vina ali pohod, ta petek, soboto in nedeljo 

pa jih čakajo še razstava fotografij 

v vaškem domu v Lipovcih, kjer bo 

tudi glasbeni večer, potem delavnica 

zdrave prehrane, priložnostna razstava 

nastalih del (v soboto ob 19. uri na 

domačiji Hoheger) in krajši kulturni 

program. Zaključek kolonije bo v nedeljo 

ob 14. uri. 

T. K. 

Fotografija Ciril Kosednar 

Že od leta 1999 Kulturno-turistično društvo 

Moščanci prireja folklorno prireditev 

z naslovom Peli in plesali so jih mati 

moja, s katero skušajo promovirati predvsem 

goričke plese in pesmi, na prireditvi 

pa vedno sodelujejo tudi gostje iz bližnje 

okolice in tujine. Letošnji festival je 

bil posvečen zamejskim Slovencem, zato 

so minulo soboto v goste povabili Slovensko 

tržaško folklorno skupino »Stu ledi«, 

folklorno skupino Slovenskega prosvetnega 

društva »Zarja« iz Železne Kaple 

iz Avstrije in folklorno skupino Zveze 

Slovencev na Madžarskem iz Sakalovec. 

Kot domačini pa so nastopili »mali« in 

»veliki« folkloristi KTD Moščanci ter pevska 

skupina Prekmurci s Tišine. Nastopajoči 

niso zgolj peli in plesali, ampak 

pokazali tudi nekaj šegavih navad svojega 

kraja ter na kratko predstavili tudi 

svojo dejavnost. Posebej zanimivi so bili 

opisi folklornih oblačil, ki so ključna za 

celovito predstavitev folklornega izročila 

Več o tem znamenitem radgonskem 

rojaku, bibliotekarju, literarnem zgodovinarju 

in leksikografu so lahko 

obiskovalci izvedeli na strokovnem 

posvetu, ki je potekal v radgonskem 

Špitalu. 

Šlebinger je bil rojen leta 1876 v Ledineku 

pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. 

V teh krajih je obiskoval tudi 

osnovno šolo in nato mariborsko gimnazijo. 

Leta 1903 je na Dunaju diplomiral 

iz slavistike in germanistike. 

Med drugim je bil član SAZU-ja 

in odseka Slovenske matice, urednik 

Ljubljanskega zvona ter Splošne in 

narodne knjižnice, knjižni referent Tiskovne 

zadruge, tajnik Družbe sv. Cirila 

in Metoda, odbornik Muzejskega 

društva in podpredsednik Vodnikove 

družbe. Uredil je tudi več knjig. Z Izidorjem 

Cankarjem je sestavil Seznam 

imen za slovenski biografski leksikon. 

Predvsem pa se je posvečal bibliografiji. 

Če je njegov tast Franc Simonič 

postavil temelje slovenske bibliografije, 

pa je to strokovno utrdil in vanjo 

vpeljal nove metode bibliografske obdelave 

prav Janko Šlebinger. 

Oba imata danes v radgonski Aleji 

velikih na Maistrovem trgu postavljen 

doprsni kip, kjer stoji še pet doprsnih 

kipov drugih pomembnih radgonskih 

rojakov, Antona Trstenjaka, Petra 

Dajnka, Antona Krempla, Manka 

Golarja in Jožeta Veršiča, katerim je 

posvečena ob tej priložnosti predstavljena 

zloženka Znameniti Radgončani, 

ki jo je na slovesnosti predstavil 

profesor Franci Just. O Šlebingerju sta 

na osrednji proslavi spregovorila tudi 

gornjeradgonski župan Anton Kampuš, 

ki je predvsem omenil njegove 

»sledi« v kulturnem in družbenem življenju 

Radgončanov, ter Šlebingerjev 

vnuk Iztok Illich, ki je spregovoril 

tudi o šaljivi in človeški plati svojega 

deda. 

C. K. 

V Moščancih so peli in plesali domači in tuji folkloristi 

Letos spoznavali zamejske plese 

S šaljivimi vložki 

so se predstavili 

gostje iz Avstrije. 


nekega območja. Izvedeli smo lahko, da 

so pri večini skupin kreacije oblačil plod 

raziskav, temelječih na zgodovinskih virih, 

in povezane z določenim časovnim 

obdobjem, krajevnim stilom in družbenim 

namenom. Tako so bili na primer 

moščanski folkloristi oblečeni v oblačila 

iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko so 

se plesali svatovski plesi. 

C. K.


intervju 

Irena Kumer, predstojnica Zavoda za šolstvo, OE Murska Sobota 

Znanje mora postati vrednota 

Kaj lahko oziroma moramo narediti, da se bodo tako učenci kot tudi učitelji, starši in celotni šolski kolektiv 

bolj potrudili za rezultate ocenjevanja? 


… In če štirinajstletniku 

okolje ne sporoča, da 

je znanje vrednota, 

lahko razmišljamo tudi 

o tem, da je to eden 

od razlogov za slabši 

rezultat. 

Pritiski na ravnatelje na nepedagoškem 

področju so čedalje 

večji in nedopustni. Šola 

je v prvi vrsti vzgojna ustanova, 

ponekod opravlja tudi vlogo kulturnega 

vzgajanja. Biti ravnatelj danes 

ni enostavno – najti mora pravo mero 

sodelovanja s kolektivom, starši in lokalnim 

okoljem, skrbeti za materialne 

razmere in hkrati za posodabljanje učnega 

procesa. Irena Kumer, predstojnica 

enote Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, 

se vsega tega dobro zaveda, a kljub 

temu vztraja: uspešnost šole, da deluje, 

tako kot je treba, da je celostno dobra, 

je v prvi vrsti odvisno od ravnatelja, pa 

tudi od učiteljev. In pika. Vsaka šola je 

zgodba zase, odvisna od okolja, sestave 

učencev in njihovih staršev, zato se 

modeli dobrih šol ter dobrih ravnateljev 

in učiteljev ne morejo prenašati iz 

enega v drugo okolje. Zato pa je naloga 

ravnatelja, da dobro pozna lokalno 

okolje, da ima šola vizijo, ki je izraz želj 

staršev in učencev. Pa je znanje res na 

prvem mestu? 

Irena Kumer je odgovarjala na vprašanja 

tako, kot zna le ona – iz srca. Naj 

pridejo odgovori na začetku počitnic do 

srca učiteljev in predvsem ravnateljev. 

V minulem šolskem letu smo veliko 

govorili in pisali o slabših rezultatih 

Nacionalnega preverjanja znanja 

(NPZ) v pomurski regiji. Se kaj pripravlja 

na tem področju, obljubljena 

je pomoč? 

»Kaj pripravljata vlada in šolsko ministrstvo, 

ne morem reči, ker je to stvar 

nacionalne politike. Šolski minister, ki 

je obljubil, da se bo aktivno vključil v 

reševanje problema, je po mojih neuradnih 

podatkih povabil tri ravnatelje 

iz Pomurja na razgovor, da so se pogovarjali, 

kako je šola vpeta v NPZ, kakšne 

analize so naredili, kako ravnatelji vidijo 

rezultate šole. Na tem razgovoru je 

bil tudi naš direktor ZRŠ. Dejstvo je, da 

je na problem rezultatov NPZ treba gledati 

dovolj kompleksno, saj je to izjemno 

zahtevno področje, upoštevati je 

treba več vidikov. Tudi mi smo v tem 

šolskem letu namenili temu področju 

kar nekaj časa, najprej so bili naša ciljna 

skupina ravnatelji, ki morajo narediti 

izjemno kakovostno analizo rezultatov 

NPZ in vsaka šola zase načrtovati 

ukrepe. « 

Ali kdo preverja, nadzoruje, kako potekajo 

po šolah analize rezultatov in 

načrtovanje izboljšav? Včasih je videti, 

kot da so ti rezultati največja skrivnost. 

»Po zakonodaji je ravnatelj dolžan 

pripraviti poročilo o NPZ za svet zavoda. 

Vsaka šola je dolžna pripraviti samoevalvacijo 

in v okviru tega je tudi 

Irena Kumer, predstojnica Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota 

poročilo o NPZ. Svet zavoda je organ 

upravljanja, ki lahko o tem razpravlja, 

sprejme priporočila, smernice. Mi jih 

načeloma ne sprašujemo o rezultatih. 

Če pa se hoče ravnatelj posebej o tem 

pogovarjati, ga sprejmemo. Ko so prihajali 

k nam na ugovore o dosežkih 

NPZ, so imeli že izračunano, kolikšen 

odstotek so dosegle šole – nekateri so 

bili zadovoljni z doseženim, drugi ne. 

Mislim pa, da šola nima nobenega razloga, 

da ne bi spregovorila o teh podatkih, 

kajti le tako lahko nekaj postori, 

pa če je pod republiškim povprečjem, 

na enaki ravni ali celo nad povprečjem. 

NPZ je vsa minula leta ena od vsebin 

vseh študijskih skupin učiteljev. Letos 

smo še posebej veliko pozornost namenili 

temu, kako ukrepati, če ni želenih 

rezultatov.« 

Se je kaj spremenilo, se pozna vaše 

delo? 

»Tudi šole delajo – imam podatke, da 

so nekatere dosegle izboljšanje. Vedno 

pa govorim, da je treba k temu pristopiti 

dovolj celostno, dolgoročno, da je 

treba skozi določen proces. Ne morete 

kar čez noč spremeniti zadev. Dejstvo 

je, da šola lahko stori za izboljšanje teh 

dosežkov le v enem delu, je pa še veliko 

stvari, na katere nima vpliva.« 

Tu verjetno mislite na socialno-ekonomski 

položaj družin, ki dokazano 

vpliva tudi na uspeh v šoli? 

»Eden izmed pomembnih dejavnikov 

je vsekakor socialno-ekonomski 

… V današnjem svetu je izjemno pomembno, da delujemo celostno. Da tudi pri 

otroku razvijemo celostne kompetence, ne le denimo digitalne … 

položaj (SEP) in to je raziskava, ki jo je 

opravil naš zavod, tudi potrdila. In če 

pomislimo, da se je SEP v tej pokrajini 

v minulem letu še poslabšal, si lahko 

predstavljamo, kaj to pomeni tudi v 

povezavi z NPZ. Vedeti pa moramo, ali 

je naše okolje dovolj motivirano za visoke 

dosežke, kakšna pričakovanja ima 

javnost do NPZ. Ali NPZ resnično vidimo 

v pravi vlogi? In če štirinajstletniku 

okolje ne sporoča, da je znanje vrednota, 

lahko razmišljamo tudi o tem, da je 

to eden od razlogov za slabši rezultat. 

Ravnatelji in učitelji so nam poročali, 

da v določenih lokalnih okoljih znanje 

ni vrednota.« 

Že skoraj dvajset let je tako usmerjena 

naša celotna družba: pomembno je 

imeti dobro plačano službo in denar. 

Kje naj vidijo otroci svoj cilj, svojo priložnost? 

«Vrednote se spreminjajo. Ne morem 

reči, da v celoti drži primerjava 

med šolo v Ljubljani in našo šolo, toda 

vse kaže na to, da znanje pri nas ni vrednota. 

Pred letom smo sklenili proces 

uvajanja vzgojnega načrta. V dveh letih 

so šole z učenci in starši iskale vrednote 

in svoje smeri razvoja, kaj hočejo biti 

in postati. A veste, da so samo na dveh 

od 38 pomurskih šol izpostavili znanje 

kot vrednoto!« 

Morebiti bi morali imeti tudi rajši svoje 

okolje, svoj dom, pokrajino? 

»Morebiti v zvezi s tem ne ravnamo 

prav. Ravnati bi morali tako, da bi 

s tem ravnanjem učili imeti rad. Ravnati 

z okoljem tako, da se nam ne bo 

maščevalo. Toda vse to so procesi. Jaz 

se vedno znova sprašujem, koliko smo 

pri vsem tem delu učinkoviti. Poudariti 

moram, da naše šole zelo veliko delajo, 

vključene so v mnoge projekte … 

… včasih preveč! 

»Tudi jaz poudarjam, da je ta projektomanija 

včasih zelo nevaren in dvorezen 

meč. Kolikšno število projektov na 

šolo? Zastaviti si je treba razvojne načrte 

ali program razvoja šole. Ravnatelj 

mora presoditi, kaj zmorejo in kaj 

je smiselno izvajati. Bo šola vključena v 

tri mednarodno in strokovno pomembne 

projekte ali še kaj? To je treba zelo 

dobro presoditi.« 

Kakšna je vaša ocena: imamo dobre 

učitelje; osnovnošolci imajo radi mlade, 

toda ti ne dobijo redne zaposlitve. 

Zakaj ni več fantov v pedagoškem poklicu? 

»Pred leti sem slišala, da se nekateri 

niso hoteli upokojiti, zdaj pa ne vem 

za kake podobne primere. Vsakemu rečem: 

veliko ste naredili, veliko ste delali, 

čas je, da greste. Tudi brez raziskav 

vemo, da imajo učenci radi mlade učitelje. 

To je normalno, da imamo radi 

mladost. 

Mislim, da so tudi v današnji družbi 

še vedno isti predsodki in da so zaradi 

tega nekateri poklici preveč feminizirani. 

Zato imamo več učiteljic in zdaj že 

tudi več ravnateljic. Težko odgovarjam, 

ali so dobri ali slabi. Ko nekdo konča izobraževanje, 

nimam pravice dvomiti o 

njegovi strokovnosti – mogoče kdaj 

zase. Kar pa zadeva profesionalna znanja, 

jih mladi človek nima in ne more 

imeti. Te izkušnje si pridobi skozi dolga 

leta; mislim, da je potrebnih vsaj deset 

let, da si učitelj pridobi osnovna znanja 

na primer o ocenjevanju, preverjanju, 

o pristopih, novih zadevah, ki jih uvajamo 

v šolstvu – o tem ne more izvedeti 

na fakulteti. Pa seveda, kako ravnati z 

učenci s posebnimi potrebami, z učenci 

z učnimi težavami, kako delovati kot 

razrednik. O vsem tem se lahko naučijo 

le v praksi, z dodatnim izobraževanjem, 

z delom. Imeti morajo visoka pričakovanja. 

Zato je dobro, da so mladi ljudje, 

da jih imajo učenci radi, da imajo tako 

dodatno motivacijo.« 

Toda ravno med temi, ki bi se morali 

kot mladi kaliti v dobre učitelje, je 

veliko zaposlenih za določen čas, ne 

vedo, ali bodo ostali na šoli ali ne, kje 

bodo delali drugo leto. 

»Ne vem, ali je kaj bolje na drugih 

področjih. Je pa res, da se tukaj dela z 

ljudmi. To je velika razlika. Še vedno 

menim, da je za ta poklic treba imeti 

veliko veliko več kot zgolj željo. Učiteljstvo 

je tudi poslanstvo, za ta poklic je 

treba imeti posebno nagnjenje. Na pedagoški, 

filozofski in drugih fakultetah, 

ki izobražujejo kadre za vzgojo in izobraževanje, 

bi morali že v prvem letniku 

iti skozi posebna sita in rešeta ter jih 

preverjati, koliko so primerni za ta poklic.« 

Fotografiji Nataša Juhnov 

Fleksibilnost, avtonomija, uvajanje 

novosti – kaj nas čaka jeseni? 

»Kar zadeva strokovna priporočila, je 

treba še naprej iti v tej smeri, da šola 

vidi nekatere priložnosti s spremembo, 

da lahko spreminja organizacijo. 

Pa ne le to. Fleksibilnost pomeni metodično-didaktično 

uvajanje sprememb. 

Mi smo v tem šolskem letu izoblikovali 

mrežo Učenje učenja, ko se je 12 ravnateljev 

prostovoljno odločilo, da smo 

skupaj opazovali pouk in skupaj študijsko 

analizirali videno. Učili smo se opazovati 

učitelje in učence. Vključili smo 

tiste ravnatelje, ki so že uvajali fleksibilni 

predmetnik, kajti oni morajo znati 

opazovati, da imajo znanja in poskrbijo, 

da se učitelj lahko profesionalno razvija. 

Pomembno se mi zdi, da ima učitelj 

ob sebi nekoga, ki ga profesionalno 

spodbuja. 

Tudi mladi učitelji, o katerih sva govorili 

prej, če nimajo ob sebi nekoga, ki 

je njihov strokovni kritični prijatelj, ki 

jih usmerja, spodbuja v pravi smeri, se 

ne morejo dovolj dobro razvijati. Ravnateljeva 

vloga je izjemno pomembna. 

Pa tudi uvajanje tujih jezikov in druge 

naloge in projekti se razvijajo.« 

Pomurje, predvsem Prekmurje je s 

svojo pestrostjo res nekaj posebnega 

tudi na področju šolstva, se na primer 

zavedamo, kaj smo dosegli pri dvojezičnosti, 

izobraževanju Romov? 

»Moramo znati poudarjati kakovostne, 

dobre dosežke, da se ne vrtimo v 

začaranem krogu samopomilovanja, da 

poudarjamo to, kar imamo, ker imamo 

veliko, v čemer smo dobri. 

Ravno ti pritiski ali neodzivnost države, 

pritiski okolja, institucij, ki jim moramo 

zadostiti z zunanjimi dosežki, se dokazovati, 

da smo dobri in uspešni. Naša 

težava, naš problem je to, da se vrtimo v 

krogu samopomilovanja, ko si rečemo, 

saj nič ne moremo storiti, vse smo že 

storili. Ta fraza mene zelo muči in je ne 

želim ponavljati in govoriti o njej. Prav 

v dvojezičnosti in romski vzgoji vidim 

izziv in prednost. Tega nimajo nikjer 

drugje. Mi pa vedno potenciramo samo 

negativne zadeve. Po drugi strani pa govorimo 

enakosti, o različnosti in vprašaš 

se, kaj je kje narobe … 

Morebiti je krivo, da vsak preveč 

razmišlja le znotraj svoje občine, za 

sebe? 

»Zato govorim, da moraš imeti zunanji, 

celostni pogled. V današnjem svetu 

je izjemno pomembno, da delujemo 

celostno. Da tudi pri otroku razvijemo 

te celostne kompetence, ne le denimo 

digitalne, ampak vse glede na njegove 

sposobnosti.« 


Avgustovsko srečanje 

strokovnih delavcev 

osnovnih in srednjih šol 

S ciljem poglobiti kakovost vzgojno-izobraževalnega 

dela v šolah 

in izmenjati izkušnje med osnovnimi 

in srednjimi šolami bo enota 

Zavoda RS za šolstvo Murska Sobota 

26. avgusta v prostorih Ekonomske 

šole Murska Sobota pripravila 

strokovno srečanje. Po plenarnem 

zasedanju bo sočasno potekalo pet 

premišljevalnic (s primeri dobre 

prakse) o zanimivih in aktualnih 

temah: Fleksibilnost in medpredmetno 

povezovanje in načrtovanje 

– izziv za sodobno šolo 21. stoletja, 

Formativno spremljanje in preverjanje 

znanja – poglobljeni pristopi 

na področju preverjanja znanja, 

IKT v učnem procesu, Vključevanje 

učencev z učnimi težavami v 

dejavnosti vzgojno-izobraževalnega 

dela in Uvajanje sprememb v 

srednješolskih programih.

12 | Vestnik | 1. julija 2010 kmetijstvo 


Odprta vrata vinskih kleti na Kobilju 

Letošnja žetev se je v Pomurju že začela 

Odkupna cena 

pšenice še neznanka 

Glavnino ječmena so že pospravili, v začetku prihodnjega tedna začenjajo žeti pšenico 

Na hribu Sv. Martina je Društvo vinogradnikov Kobilje v soboto devetič 

organiziralo dan odprtih vrat vinskih kleti. Po pozdravnem nagovoru predsednika 

društva Janija Gašpariča in kobiljanskega župana Stanka Gregoreca je nastopil 

Mešani pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko. Potem pa so se udeleženci 

odpravili na obhod osmih kleti, kjer so jim lastniki ob vinu ponudili še domače 

dobrote. 

Predsednik kobiljanskih vinogradnikov Jani Gašparič je povedal, da so se 

dneva odprtih vrat udeležili poleg gostov iz Slovenije še iz Hrvaške, Madžarske 

in Avstrije. Organizirano so prišli iz Mihovljana na Hrvaškem in Lentija na 

Madžarskem, saj s tamkajšnjimi vinogradniki že več let dobro sodelujejo in 

so tudi že bili večkrat njihovi gostje na podobnih dogodkih. V kobiljanskem 

vinogradniškem društvu je osemdeset članov, ki pridelujejo kakovostna vina, 

kar dokazujejo tudi rezultati ocenjevanj, z vini pa so bili očitno zadovoljni tudi 

udeleženci dneva odprtih vrat, med katerimi je precej takih, ki se ga udeležujejo 

vsako leto. J. G. 


Nadaljevanje s 1. strani 

Ugodnemu vremenu ob jesenski setvi 

je pripisati, da so pomurski pridelovalci 

s krušnimi žiti zasejali vse načrtovane 

površine, vznik je bil dober, posevki 

so dobro prezimili in tam, kjer so dobro 

in pravočasno opravili vse agrotehnične 

ukrepe, pričakujejo tudi dober pridelek. 

Spravilo ječmena se bliža koncu, v 

Panvitini proizvodnji krme v Lipovcih, 

kjer med drugimi prevzemajo pridelek 

pomurskih pridelovalcev, so do včeraj 

Žetev ječmena 

se v Pomurju 

končuje, prvi 

snopi pšenice 

pa naj bi padli 

v začetku 

prihodnjega 

tedna. 

v skladišča spravili okoli štiri tisoč ton 

ječmena, v naslednjih dneh pa naj bi ga 

prevzeli še kakšnih 500 ton. Tretjina je 

lastnega pridelka, druge količine so odkupili 

od kmetov. Cena ječmena pri njih 

je 95 evrov za tono, pogodbenim pridelovalcem, 

ki so v večini, pa dodajo še tri 

evre po toni. 

Še vedno pa ni znana odkupna cena 

pšenice. Pogajalska skupina pridelovalcev 

naj bi se z žitarji sestala v začetku 

prihodnjega tedna, vendar je malo 

verjetnosti, da bi se dogovorili za ceno, 

ki bo zadovoljiva za obe strani. Mlinarji 

pravijo, da bo cena odvisna od cene 

pšenice na budimpeški in dunajski borzi, 

sicer pa niti ne kažejo prevelikega 

zanimanja za nakup, saj imajo v skladiščih 

še precejšnje zaloge lanske pšenice. 

Tudi v Panvitini družbi, ki odkupuje 

krušno in krmno pšenico, o ceni prve ne 

govorijo, saj še iščejo kupca, ki mu bodo 

prodali prevzete količine, zato bo cena 

verjetno akontacijska. Kakšen dan pred 

odkupom pa bo znana odkupna cena 

krmne pšenice, ki jo bodo odkupovali 

za potrebe lastne mešalnice krmil. 

Ludvik Kovač 

Boom efekt TM 

Fotografija Natalija Juhnov 

NESELEKTIVNI 

TRANSLOKACIJSKI 

HERBICID S SISTEMIČNIM 

DELOVANJEM 

Uporaba: 

• v vinogradih 

• v sadovnjakih 

• na strniščih 

• v gozdnih nasadih 

• na nekmetijskih površinah 

Za zatiranje enoletnega (semenskega) 

ozkolistnega in širokolistnega plevela 

zadostuje odmerek 2 - 3 L/ha. Pri zatiranju 

večletnega plevela priporočamo uporabo 

3,5 - 9 L/ha, odvisno od vrste plevela. 

Pred uporabo preberite priloženo navodilo! 

SLOVENSKI PROIZVOD 

Boom 

efekt 

Pinus TKI d.d. | Grajski trg 21 | 2327 Rače 

T / +386 (0)2 60 90 211 F / +386 (0)2 60 90 410 

E / info@pinus-tki.si | www.pinus-tki.si 

Letalska obramba pred točo? 

Bodo letala letela tudi 

pod oblake v Prekmurju? 

Letalski center Maribor zdaj brani le območje do Mure – Se bodo v letalsko 

obrambo vključile tudi občine na levem bregu? 

Mnogim je še ostala v spominu lanska 

katastrofalna toča, ki je sredi junija v 

pičlih nekaj minutah uničila ves trud 

kmetijcev. Po vsaki katastrofi se zastavlja 

vprašanje, kako se zoperstaviti takšnim 

vremenskim pojavom. Toča že 

od nekdaj uničuje sadove kmetovega 

dela, čigar tovarna je pod milim nebom 

in zato na milost in nemilost prepuščena 

delovanju narave. Človek si je 

vedno prizadeval, da bi se obvaroval 

pred vremenskimi ujmami in pri tem 

se je posluževal različnih prijemov. Zvonjenje 

pod oblake se je včasih pred nevihto 

slišalo iz vseh vaških zvonikov, pa 

tudi streljanje z možnarji. Zvok naj bi 

namreč razbijal oblake in s tem odpravljal 

tudi nevarnost pred točo. 

V osemdesetih in devetdesetih letih 

prejšnjega stoletja smo se pred točo 

skušali ubraniti z raketami, ki so v točonosne 

oblake ponesle srebrov jodid, ki 

je preprečeval nastajanje večjih kosov 

ledu, od vseh vrst obrambe pa je zdaj 

ostala le še letalska. Tovrstno obrambo 

imajo dobro razvito v sosednji Avstriji in 

Grčiji, deluje pa podobno kot raketna, le 

da oblake s srebrovim jodidom posipajo 

iz letal. Pri nas za letalsko obrambo skrbi 

Letalski center Maribor, ki pa zajema le 

območje severovzhodne Slovenije. Kot 

nam je povedal Darko Kralj, vodja projekta 

obrambe pred točo pri tem centru, 

z enim letalom branijo del severovzhodne 

Slovenije do Mure, medtem ko prekmurskih 

občin doslej niso branili. Za 

tovrstno obrambo imajo pripravljeno 

še eno letalo, vsem prekmurskim občinam 

so poslali predlog, da se vključijo v 

obrambo, vendar pravega odziva doslej 

ni bilo. Do začetka tega tedna so se na 

njihov predlog odzvale vse občine v lendavski 

upravni enoti, ki tovrstno obrambo 

podpirajo in so jo tudi pripravljene 

financirati, pozitiven odgovor so dobili 

tudi iz puconske občine, odzive preostalih 

prekmurskih občin še čakajo. 

V mariborskem letalskem centru letalsko 

obrambo pred točo opravljajo že 

četrt stoletja, saj so obmejno območje 

branili že takrat, ko je še delovala raketna 

obramba, zdaj pa branijo kmetijske 

površine na okoli 2.400 kvadratnih kilometrih. 

Če se bodo za obrambo odločile 

tudi prekmurske občine, bo branjeno 

območje obsegalo okoli štiri tisoč 

kvadratnih kilometrov, za kar nujno potrebujejo 

še eno letalo. To je po Kraljevih 

zagotovilih že pripravljeno, za njegovo 

usposobitev in za delo posadke pa 

bi potrebovali še 60.000 evrov. 

Obotavljanje, ki smo mu zdaj priča, 

gotovo ni dobro in le srečnim okoliščinam 

se je moč zahvaliti, da toča letos 

še ni povzročila večje škode. Kot nam 

je povedal Darko Kralj, jim je tudi kmetijsko 

ministrstvo, ki delno sofinancira 

letalsko obrambo, odgovor poslalo 

šele pred dobrim tednom in tako so letalsko 

obrambo začeli šele sredi prejšnjega 

tedna. Ko smo v prekmurskih 

občinah povprašali, kakšno je njihovo 

stališče do letalske obrambe, ki jo je seveda 

treba sofinancirati, so nam v vseh 

zagotavljali, da jo podpirajo, nekoliko 

manj jasni pa so bili v odgovorih, zakaj 

se obotavljajo. Nekateri so mnenja, da 

bi bilo treba to vprašanje urediti na regijski 

ravni, v beltinski občini so pogodbo 

z Letalskim centrom Maribor zdaj 

že podpisali, podobno nam je zagotovil 

cankovski župan, soglasje občinskih 

svetov pa imajo tudi v večini preostalih 

občin. Le nekaj je občin, ki predloga letalskega 

centra še niso imele na dnevnem 

redu občinskega sveta. 

Mnenja o uspešnosti letalske obrambe 

so različna. Medtem ko v letalskem 

centru trdijo, da je tovrstna obramba 

vsaj delno učinkovita, meteorološka 

stroka trdi nasprotno. Tovrstno obrambo 

podpira tudi kmetijska stroka, ki posledice 

toče najbolj čuti. Nesporna je trditev, 

da so najučinkovitejša obramba 

zaščitne mreže, vendar so ekonomsko 

upravičene le za zaščito določenih kmetijskih 

pridelkov in plodov, večina pridelka 

pa bo še naprej nezaščitena. 

Ludvik Kovač


Z občnega zbora Pomurske mlekarske zadruge 

kmetijstvo 

Za pridelovalce mleka 

najtežje doslej 

Zaradi nizkih odkupnih cen se je odkup mleka lani zmanjšal za devet odstotkov 

Pomurski lastniki gozdov spet pokazali svoje spretnosti 

Z motorno žago in 

gozdarsko prikolico 

Pomurska izbirna tekma za 12. državno tekmovanje lastnikov gozdov v 

spretnostih pri delu v gozdu tekmovalno, vendar varno 

Pomurski 

lastniki gozdov 

so se pomerili v 

spretnostih pri 

podiranju in pri 

delu z gozdarsko 

nakladalno 

napravo. 

Fotografija Štefan Kovač 

Minulo nedeljo so se pomurski lastniki 

gozdov že dvanajstič pomerili v znanju 

in spretnostih pri podiranju in obdelavi 

dreves ter v delu z gozdarsko nakladalno 

napravo. Tokrat je izbirno tekmovanje 

potekalo na Razkrižju, v organizaciji Občine 

Razkrižje in Zavoda za gozdove Slovenije, 

območne enote Murska Sobota. 

Ob pozornem spremljanju množice 

domačinov in drugih lastnikov gozdov, 

Petrovo je že po tradiciji dan, ko se na 

občnem zboru zberejo predstavniki Pomurske 

mlekarske zadruge, pregledajo 

in ocenijo enoletno delo, opozorijo na 

težave, s katerimi se srečujejo, in začrtajo 

nadaljnje aktivnosti. Letošnji občni 

zbor je bil že 18. po vrsti, razmere, v kakršnih 

so zdaj pridelovalci mleka, pa so v 

vseh teh letih gotovo najtežje. Odkupne 

cene mleka ne pokrivajo stroškov pridelave, 

zato v Pomurski mlekarski zadrugi 

iščejo različne rešitve, kako ublažiti nastale 

težave. 

Pomurska mlekarska zadruga, katere 

člani so tudi 15,8-odstotni lastniki Pomurskih 

mlekarn, že drugo leto opravlja 

vse dejavnosti v zvezi z odkupom mleka, 

ta pa pomeni tudi večino prihodkov zadruge. 

Lani so v zadrugi izgubili več kot 

cent pri ceni mleka zaradi nižje kakovo- 

Na občnem zboru Pomurske mlekarske zadruge so najboljši pridelovalci mleka 

prejeli priznanja. 

Fotografija Ludvik Kovač 

sti, zato so higieni pri molži in ustrezni 

prehrani namenili posebno pozornost. 

Da bi znižali vhodne stroške pri rejcih 

goveda, zadruga skrbi za nakup reprodukcijskega 

materiala pod ugodnimi pogoji, 

svojim članom pa daje ugodna posojila 

za nakup plemenskih telic in krav 

molznic, hladilne opreme in molznih 

strojev ter druge opreme, ki je potrebna 

pri pridelavi mleka. Kljub vsemu pa jim 

količine mleka ni uspelo zadržati na ravni 

iz leta 2008, saj so ga od rejcev prevzeli 

za devet odstotkov manj. Na probleme 

v kmetijstvu in pri reji krav molznic rejci 

že dolgo opozarjajo, vendar vsa opozorila 

doslej niso zalegla. Tudi na tokratnem 

občnem zboru ni bilo tistih, ki so 

poklicani za spreminjanje razmer, zato 

so sklenili, da bodo pri svojih zahtevah 

v prihodnje odločnejši. Na občnem zboru 

so tudi letos podelili priznanja rejcem, 

ki so lani oddali največ mleka in dosegli 

najvišjo kakovost. Največ mleka je lani 

oddal Jože Puhan iz Bogojine, sledita 

mu Damjan Kuzma iz Skakovec in Marjan 

Perša iz Fikšinec, najvišjo kakovost 

so imeli Darko Gomboc iz Gerlinec, Roman 

Šinkec iz Košarovec in Marija Ivanič 

iz Filovec, za zbiralnice mleka pa so najbolje 

skrbeli Franc Ozvatič iz Vanče vasi, 

Slavica Kučan iz Križevec in Renata Šebök 

iz Domanjševec. 

Ludvik Kovač 

ki so bili navdušeni nad spretnostjo tekmovalcev, 

se je pomerilo 17 tekmovalcev 

z motorno žago in šest na nakladalni napravi. 

Seveda so vsi tekmovalci lastniki gozdov 

in se ne ukvarjajo poklicno z delom 

v gozdu. Kljub glavni želji organizatorjev, 

da promovirajo varno delo v gozdu, 

ni manjkalo tekmovalnega duha. Pri 

delu z motorno žago so se najbolje odrezali 

Gregor Bec st., Gregor Bec ml., oba iz 

Grabšinec, ter Boštjan Fekonja iz Ivanjševec, 

ki je bil najuspešnejši tudi pri delu z 

gozdarsko nakladalno napravo. Vsi trije 

bodo zastopali Pomurje na 12. državnem 

tekmovanju lastnikov gozdov v spretnostih 

pri delu v gozdu, ki bo potekalo v 

nedeljo, 22. avgusta, na sejmu AGRA v G. 

Radgoni. 

Štefan Kovač 

Uredba o valorizaciji 

katastrskega dohodka 

Z uredbo o valorizaciji katastrskega 

dohodka in določitvi količnika za 

valorizacijo katastrskega dohodka je 

vlada za leto 2010 določila novo višino 

katastrskega dohodka. Analize so 

pokazale, da je za letos smiselno izvesti 

valorizacijo katastrskega dohodka 

z enotnim količnikom. 

Valorizacija katastrskega dohodka 

se lahko opravlja z enotnim količnikom 

za vse katastrske kulture ali z 

različnimi količniki za posamezne katastrske 

kulture. V skladu z zakonom 

o ugotavljanju katastrskega dohodka 

se valorizacija v posameznem letu 

lahko izvede, če se spremenijo cene 

kmetijskih in gozdarskih proizvodov 

ter cene reprodukcijskega materiala 

in storitev, mora pa se izvesti, če se zaradi 

istih razlogov katastrski dohodek 

za posamezno katastrsko kulturo na 


KD letos nižji 

za 36 odstotkov 

Nižji katastrski dohodek bo vplival tudi na določitev 

nekaterih obveznosti in pravic iz tega naslova 

vrtnarski utrinki 

V zelenjavnem vrtu rdečijo paradižniki, 

debelijo se jajčevci, bučke, kumarice, 

na voljo so solate ter številne druge 

zelenjadnice, dišavnice in zelišča. Nekatere 

spomladi posejane vrtnine smo že 

pobrali in jih shranili. Pobrali smo solate, 

grah, bob, zgodnji krompir, redkvice 

itd. Zdaj je čas, da na prazna mesta 

v gredi posejemo ali zasadimo poletne 

oziroma jesenske vrtnine. 

Med vrtnine, ki jih sejemo poleti, 

spadajo radičevke (endivija, radič). Semena 

radičevk vzkalijo v ugodnih razmerah 

v temi ali na svetlobi v šestih do 

desetih dneh. Značilnost endivije in radiča 

je grenak okus, ki ga daje intybin. 

Obe vrsti sta odporni na nizke temperature. 

Endivijo sejemo od maja do začetka 

septembra, radič pa od maja do 

avgusta. 

Če smo endivijo in radič posejali že 

junija, je zdaj čas, da sadike presadimo. 

Sadike endivije sadimo na razdalji 30 

x 30 cm. Gostota posevka je 7-16 rastlin/ 

m 2 . Posevke v času rasti redno zalivamo 

in jih dognojujemo z dušičnimi gnojili. 

Največje potrebe po vodi ima endivija 

med intenzivno rastjo, tik pred tehnološko 

zrelostjo. Poznamo več sort endivije, 

v glavnem pa ločimo dva tipa: 

eskariolke in mahovke. Nekatere sorte 

imajo dobro sposobnost samoobeljenja, 

kar pomeni, da se brez povezovanja 

listov sredina endivije obeli. 

Semenarske hiše ponujajo številne 

sorte, a so pri nas najbolj uveljavljene 

naslednje: eskariol rumena, ki je namenjena 

za spomladansko setev in ni primerna 

za skladiščenje, eskariol zelena, 

ki je primerna za prezimitev in skladiščenje, 

ter dečkova glava, ki je primerna 

za jesensko uporabo in tvori kompaktno 

rozeto. 

Sadike radiča presajamo od 30 do 

50 dni po setvi, ko imajo sadike razvitih 

od šest do osem listov. Med sortami 

radiča ločimo sorte z rdeče in zeleno 

obarvanimi listi, glede na tip rastline 

ravni Slovenije spremeni za najmanj 

tri odstotke. Analize so pokazale, da 

je za leto 2010 smiselno izvesti valorizacijo 

katastrskega dohodka z enotnim 

količnikom. 

Uredba določa za leto 2010 enoten 

valorizacijski količnik 0,64, kar pomeni, 

da se katastrski dohodek za letos 

pri vseh katastrskih kulturah in v vseh 

katastrskih okrajih v primerjavi z letom 

2009 zniža za 36 odstotkov. Zaradi 

tega zmanjšanja bo za okoli 20 odstotkov 

manjši tudi obseg dohodnine 

od teh dohodkov. Nižji katastrski dohodek 

bo vplival tudi na zmanjšanje 

tega dela dohodka za druge namene, 

kot je določitev obveznosti za pokojninsko 

in zdravstveno zavarovanje, 

poznal pa se bo tudi pri določitvi različnih 

socialnih pravic na tej podlagi. 

L. Kovač 

Spomladanske pridelke 

nadomestimo z novimi 

poletnimi zasaditvami 

Julij je čas, ko nam rastline vračajo naš trud z 

dozorevanjem in obilnim pridelkom 

pa radič za siljenje (witloof, castel franco) 

ter glavnati radič (palla rossa, pan 

di zuchero). 

Pri gnojenju zelenjadnic bodimo pozorni 

na fiziološke bolezni in na pomanjkanja 

hranil, ki se kaže na listih ali 

plodovih. Pri plodovkah se fiziološke – 

prehrambene motnje pogosto kažejo v 

rjavenju in odmiranju apikalnega dela 

plodu (paprike, paradižnika), zato je 

smiselno foliarno dodajanje kalcija. 

Tudi zmerno in enakomerno zalivanje 

rastlin je v tem obdobju pomembno. 

Kumare bodo imele »pravilno« 

obliko le, če jih bomo ves čas rasti enakomerno 

in kontinuirano zalivali brez 

vmesnih sušnih faz. Le tako bodo imele 

lepo obliko, brez zožitev. Zalivanje 

in primerno gnojenje sta pogoj tudi za 

obilno rodnost melon in lubenic. 

Rdeče in belo zelje primerno zalivamo 

ter ne gnojimo z dušikom prekomerno, 

saj lahko drugače pride do pokanja 

glav. 

Posejemo belo repo, redkvico in pozno 

korenje. Belo – strniščno repo lahko 

sejemo kot nadomestni posevek za 

grahom ali krompirjem. Sejemo jo v 

tla, kjer je zadosti apna, te rastline pa 

so občutljive tudi na pomanjkanje bora, 

kar se kaže v rjavenju plodov. 

Med vročim poletjem si vzemimo 

tudi čas, da na vrtu posedimo in uživamo 

med bujnimi rastlinami ter ob okusno 

pripravljeni zelenjavi. 

M. V. 

Fotografija N. N.

14 | Vestnik | 1. julija 2010 iz naših krajev 


Mednarodni lončarski tabor za 

osnovnošolce v Pečarovcih 

Združili lončarjenje, 

energetiko in 

jezikovne delavnice 

Mladi veržejski folkloristi promovirajo 

prleške pesmi in plese doma in na tujem 

Sezono sklenili z 

gostovanjem v Nemčiji 

Tabor je zajemal različne aktivnosti 

Letos njihovo matično društvo KD Slavka Osterca Veržej praznuje 120-letnico 

Pod otroškimi prsti so najprej nastajali preprosti, pozneje pa tudi zahtevnejši 

lončarski izdelki. 


Petdnevnega mednarodnega tabora, 

ki sta ga za osnovnošolce organizirali 

Zotka in OŠ Puconci, se je letos udeležilo 

šestnajst otrok, večina domačih, 

ena učenka iz Žirov ter nekaj učencev 

iz Madžarske iz bližine Budimpešte. 

Vsebino tabora, ta je bil prejšnja 

leta namenjen izključno spoznavanju 

lončarstva, so letos razširili in vključili 

tudi jezikovne delavnice ter delavnice 

o obnovljivih virih energije, saj puconska 

šola kar precej časa namenja 

tej temi. Tabor pa je zajemal še različne 

športne in družabne aktivnosti ter 

oglede goričkih in porabskih krajev. 

Kljub temu pa je bila vodilna nit tabora 

še vedno lončarstvo, zato so se 

otroci in njihovi mentorji večino časa 

zadrževali na Turistični kmetiji Zelko 

v Pečarovcih, kjer se lastnik Franc Zelko 

ukvarja z lončarstvom. Ta nam je 

tudi povedal, da so otroci tukaj spoznavali 

predvsem osnove lončarjenja. 

»Lepo je videti zadovoljstvo otrok, ko 

pod njihovimi prstki nastane lončarski 

izdelek. Ti so v začetku preprosti, 

kot so skodelice in pepelniki, pozneje 

pa pridejo na vrsto tudi manjši vrči, 

kjer je že treba poznati osnove,« pravi 

Zelko. Nuša in Tadeja iz puconske 

osnovne šole pa pravita, da je lončarjenje 

zahtevno, vendar zanimivo in prijetno 

delo. Sicer pa ju je poleg lončarjenja 

na tabor pritegnilo tudi druženje 

z vrstniki iz Madžarske, s katerimi sta 

se sporazumevali angleško, tako da sta 

se lahko ob tem učili tudi jezika. 

C. K. 

V Kuršincih vzorno uredili 

otok za odpadke 

Takole so se člani FS Leščeček pred dnevi predstavili nemškemu občinstvu. 

Decembra 2006 so študentje in dijaki 

iz Veržeja in okoliških prleških krajev 

ustanovili folklorno skupino, ki danes 

šteje več kot trideset članov, njihov 

umetniški vodja pa je izkušena 

folkloristka Alenka Belec. Folklorna 

skupina Leščeček - ime je dobila po 

varuhu narcis - deluje pri Kulturnem 

društvu Slavka Osterca Veržej in se redno 

udeležuje območnih revij odraslih 

folklornih skupin, kjer je že dve 

leti zapored dobila najvišjo oceno. 

Lansko leto so ustanovili tudi Vokalno 

skupino Leščeček, ki jo vodi Mateja 

Rus. 

Člani folklorne skupine redno sodelujejo 

s strokovnjaki s področja folklore, 

kot so Mirko Ramovš, Vasja Samec, 

Adriana Gaberščik in dr. Bojan 

Knific. Pohvalijo se lahko tudi z novimi 

pražnjimi kostumi iz leta 1920, 

torej iz časa, ko je bil Veržej še zgodovinsko 

pomemben trg. Že od ustanovitve 

v novembru prirejajo tudi koncerte 

na določeno temo. Nastopajo na 

prireditvah v Prlekiji, Prekmurju, Štajerski 

in Gorenjski, sezono pa so sklenili 

z gostovanji v tujini; tako so maja 

nastopali na Dunaju, pred dnevi pa so 

se vrnili iz Nemčije, kjer so popestrili 

občinski praznik mesta Erlangen. Prvi 

dan so se udeležili skupnega plesnega 

večera s plesnim društvom »Erlanger 

Tanzhaus«, kjer so se lahko preizkusili 

v učenju frankovskih in drugih 

plesov. Naslednji dan pa so organizirali 

celovečerni program s plesom in 

glasbo ob spremljavi ansambla Zadnji 

moment. Kot dodatno ponudbo 

so pripravili stojnice za nemške obiskovalce, 

kjer so obiskovalci lahko izvedeli 

nekaj več o Sloveniji in Prlekiji 

ter poskusili prleške kulinarične dobrote. 

Kot že omenjeno, FS Leščeček deluje 

pri KD Slavka Osterca Veržej, ki 

ravno letos praznuje svojo 120-letnico. 

Kot pravi predsednica društva Damjana 

Ferenc, društvo ohranja tradicijo 

kulture v Veržeju vse od takrat, 

ko so se zavedni Slovenke in Slovenci 

na pobudo takratnega župnika Lovra 

Janžekoviča začeli zavedati vdora 

germanizacije, ki je prihajala iz ljutomerskega 

sreza. Ustanovili so bralno 

društvo, h kateremu so se pozneje 

priključili še dramska skupina, pevski 

zbor in tamburaški orkester. 

Danes v društvu delujejo: moška vokalna 

skupina, mešani pevski zbor, starejša 

folklorna skupina, FS Leščeček, 

glasbena skupina Zadnji moment, priložnostno 

tudi dramska skupina, od 

marca letošnjega leta pa še tamburaška 

skupina. Društvo šteje čez sto članov, 

večina teh tudi aktivno sodeluje 

v posameznih sekcijah, ki nastopajo 

na prireditvah v Občini Veržej in zunaj 

njenih meja ter na Hrvaškem in nekajkrat 

v Nemčiji. So tudi prejemniki številnih 

nagrad in priznanj, med njimi 

zlate medalje Zveze kulturnih društev 

Slovenije ter priznanja Občine Veržej 

ob 110-letnici delovanja društva. 

Septembra bo društvo pripravilo 

prireditev, na kateri se bo prvič predstavila 

tamburaška skupina. Obletnico 

društva pa bodo proslavili oktobra, ko 

se bodo predstavile vse delujoče skupine 

društva. 

C. K. 

Fotografija Danilo Ivančič 

Navajeni smo, da se ljudje večkrat 

oglasijo v našem uredništvu, ko beseda 

nanese na smeti oz. odpadke, predvsem 

zaradi odmetavanja teh v potoke, 

gozdove, po travnikih, njivah in 

tudi okrog območij, kjer naj bi se zbiralo 

oz. ločevalo odpadke. Tokrat pa 

se nam je oglasila bralka Angelca Prša 

od Male Nedelje, ki je imela pohvalne 

besede glede ravnanja z odpadki. 

Urejen otok za ločevanje odpadkov 

na fotografiji je v Kuršincih, v Krajevni 

skupnosti Mala Nedelja. Poleg tega, 

da gre za lepo oblikovane in poslikane 

zabojnike, za kar je »odgovorno« 

ljutomersko komunalno podjetje, pa 

gre predvsem pohvala vaščanom Kuršinec, 

ki ne odmetavajo smeti okrog 

otoka, kakor je to navada drugod, ter 

so se še dodatno potrudili s posaditvijo 

rož v okolici otoka. 

C. K. 

Fotografija Angelca Prša 

Pod lipljansko lipo sta obirala lipo 

»Kako ne bi imeli 

na dvorišču lipe 

in ne pili lipovega 

čaja, ko pa smo 

doma iz Lipe,« se 

je z nasmehom 

vprašal Franc 

Režonja. Šestinsedemdesetletnik 

je splezal na 

veliko košato 

lipovo drevo in 

na njem odžagal 

cvetočo vejo 

za Francko 

Zadravec, ki bo 

cvetje prijetnega 

medenega vonja 

posušila. Potem 

ga bo shranila 

v suhih, dobro 

zaprtih posodah, 

pripravljala 

čaje in druge 

napitke. B. Z. 

Fotografija Bojan Zadravec


Obudili sejemsko prireditev v Kapci 

iz naših krajev 


zgodilo se je 

Kolo časa zavrteli nekaj 

desetletij nazaj 

KD Kapca že vrsto leto neguje in ohranja staro ljudsko obrt, šege, navade in običaje 

Kulturno društvo Kapca je v sodelovanju 

s Krajevno skupnostjo Kapca in 

Javnim skladom za kulturne dejavnosti 

Lendava minulo soboto pri vaškem 

domu v Kapci pripravilo projekt, s katerim 

so obudili nekdanji sejem v vasi. 

KD Kapca že vrsto leto neguje in ohranja 

staro ljudsko obrt, šege, navade in 

običaje, ki vse bolj tonejo v pozabo. 

Nekoč je bilo v Prekmurju veliko sejmarjev 

in obrtnikov, a so se sejemske 

pravice vse do današnjih dni ohranile 

le v Turnišču, kjer tradicijo negujejo 

tamkajšnji cehi že od leta 1770, ko je 

vasi sejemske pravice podelila cesarica 

Marija Terezija. 

Letošnji projekt je imel naslov »Idemo 

na sejem«. Na osrednji prireditvi 

pri vaškem domu se je zbralo veliko 

obiskovalcev, predvsem mladih, ki so 

si lahko ogledali ponudbo branjevk in 

drugih prodajalcev na sejmu. Potekale 

so tudi številne delavnice za najmlajše, 

prišel je grajski pisar Stane Osolnik 

iz Kamnika, ki je predstavil pisavo iz 

časa grofov in pisave menihov. Predstavili 

so se tudi: čevljar Štefan Čizmazija 

iz Turnišča, Zadruga za razvoj 

podeželja Pomelaj iz Male Polane in 

Čebelarsko društvo Kapca s čebeljimi 

izdelki. Med obiskovalce se je na sejmu 

pomešala tudi vedeževalka Ruža 

Horvat. Stanko Kapun iz Kmetijskogozdarskega 

zavoda Murska Sobota 

pa je spregovoril o tem, kako so čebelarili 

nekoč. Še preden se je sejemski 

vrvež v Kapci dobro začel, pa je med 

Predstavil se je grajski pisar Stane Osolnik iz Kamnika. 

obiskovalce s kolesom, tako kot nekoč, 

prišel »mali ritar« Štefan Šimonka, 

ki je na hudomušen in šaljiv način 

v slovenskem in madžarskem jeziku 

Pozitiven odnos do vseh pomoči potrebnih 

Sodelovanje vrtcev in podjetij 

je obojestranska bogatitev 

Gugalnica za otroke s posebnimi potrebami 

»Otroci se ne rojevajo zato, da bi bili mi 

srečni. Naša radost naj bo, da se jim bo 

dobro godilo in bo njihovo življenje polno 

…« Ta misel nas je spremljala ob 20-letnici 

delovanja družbe Saubermacher 

Slovenija, ki se je bomo v Vrtcu Murska 

Sobota še velikokrat spomnili, saj so se 

vodilni v omenjenem podjetju odločili, 

da bodo svojo obletnico obogatili z donacijo 

tistim, ki se tega najbolj veselijo, 

torej otrokom. Tako so otrokom s posebnimi 

potrebami, ki so vključeni v razvojni 

oddelek v enoti Gozdiček Vrtca Murska 

Sobota, podarili gugalnico, namenjeno 

njihovim specifičnim potrebam. 

Med pripravami na praznovanje so 

otroke povabili v svojo poslovno enoto 

Lenart, kjer so lahko ustvarjali iz odpadnega 

materiala. Njihovi izdelki so krasili 

stojnico na slavnostnem dogodku. 

Na njihovi osrednji proslavi v Lenartu 

so Vrtcu Murska Sobota podarili tudi 

vrednostni bon za nakup stola, primernega 

za potrebe otrok z motnjami v razvoju. 

Pozitiven odnos do vseh pomoči 

potrebnih, posebno otrok in mladostnikov, 

ki ga ima vodstvo podjetja Saubermacher 

Slovenija, je vreden pohvale in 

posnemanja. Za to so še posebej hvaležni 

otroci, strokovni delavci vrtca pa 

bomo poskrbeli, da bodo najmlajši rasli 

v zavestne in odgovorne ljudi ob skrbi 

za okolje. 

H. D., M. B. 

nagovoril zbrane ter jih povabil, naj 

si ogledajo sejem. 

Sejemski program so obogatili s 

kulturnim programom, v katerem so 

nastopili pevci iz Madžarske, Žižkov 

in Gomilice ter pevski zbor in folkloristi 

iz Kapce. 

Jože Žerdin 

Srečanje ljubiteljev starodobnikov 

Razstava stare kmetijske 

tehnike v Peskovcih 

Na ogled postavili največ traktorjev 

Eden najstarejših traktorjev na razstavišču v Peskovcih, svoboda iz leta 1937 

Fotografija Jože Žerdin 


Radenci 

Člani Lovske družine Radenci so 

minulo soboto pri Lovskem domu v 

Boračevi praznovali 60 let delovanja 

ter razvili nov društveni prapor. LD 

Radenci je bila ustanovljena davnega 

leta 1950 z združitvijo lovskih družin 

Slatina Radenci in Hrastje-Mota. 

V 60-letnem obdobju se je v družino 

včlanilo 217 ljudi, kar je lepo razvidno 

iz zbornika, izdanega ob tem jubileju. 

Leta 1978 so se radenski lovci pobratili 

z lovci iz LD Tolmin in Ljubinj, kar 

je bil takrat edinstven primer v Sloveniji. 

Anton Holc, predsednik Zveze 

lovskih družin Prlekije, je pohvalil 

delo LD Radenci. Ob tej priložnosti 

so starešini jubilantov Antonu Šafariču 

izročili priznanje LZS za 60-letno 

delo pri varstvu narave in gojitve divjadi. 

D. M. 

Martinje 

Avto-moto klub starodobnih vozil 

Goričko je minuli konec tedna organiziral 

četrto mednarodno srečanje. 

Letos se je zbralo več kot šestdeset 

starodobnikov, predvsem avtomobilov, 

motornih koles in prikoličarjev 

iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. 

Udeleženci so se iz Martinja odpravili 

na krožno vožnjo po Goričkem, 

skozi Mačkovce, Kančevce in Andrejce 

do Sela na ogled rotunde. Pot jih 

je nato skozi Prosenjakovce vodila do 

Hodoša, kjer je bilo kosilo z družabnimi 

igrami. Krožno vožnjo so sklenili 

v Peskovcih, kjer so preživeli družaben 

večer z udeleženci srečanja stare 

kmetijske tehnike. C. K. 

Krog 

Pri lovskem domu revirja lovcev 

iz Kroga, ki spadajo k Lovski družini 

Murska Sobota, je pred dnevi potekala 

slovesnost, na kateri so se lovci z 

mašo spomnili svojih pokojnih kolegov. 

Lovskega praznika se je udeležilo 

veliko lovcev, njihovih žen ter vdov po 

članih LD Murska Sobota. Med lovce 

je prišla tudi Matilda Serec iz Satahovec, 

ki bo kmalu stara 101 leto. Njen 

pokojni mož Jožef je bil namreč več 

kot 40 let član omenjene družine. Ob 

tej priložnosti so Marjanu Štiblarju, 

vodji revirja v Krogu, podelili visoko 

lovsko priznanje, red za zasluge tretje 

stopnje. J. Ž 

Bakovci 

V Športno-rekreacijskem centru 

v Bakovcih je pred dnevi potekal že 

sedmi dan krajevne skupnosti in župnije 

Bakovci. Geslo tokratne prireditve 

je bilo »Bodimo ponosni na svoj 

kraj«. Praznovanje se je začelo s svečano 

mašo, ki jo je daroval rojak, duhovnik 

Robert Smodiš, ki živi in dela 

v Krškem. V nadaljevanju so program 

obogatili s proslavo in kulturnim programom, 

v katerem so med drugim sodelovali 

učenci Osnovne šole Bakovci 

ter gostje iz Kulturno-turističnega 

društva Moščanci. Zbrane je v imenu 

Krajevne skupnosti Bakovci nagovoril 

predsednik Andrej Šajnovič. Čestitkam 

k prazniku se je pridružil tudi župan 

Mestne občine Murska Sobota Anton 

Štihec, ki je pohvalil delo krajevne skupnosti, 

predvsem njihovo skrb za komunalno 

urejenost največje krajevne 

skupnosti v Mestni občini Murska Sobota. 

J. Ž. 

Otroci so ustvarjali iz odpadnega materiala. 

Fotografija arhiv Vrtca Murska Sobota 

Številni domači in tuji ljubitelji so minulo 

soboto na razstavišču ob vaškogasilskem 

domu v Peskovcih na Goričkem 

na ogled postavili svojo staro, 

a skrbno obnovljeno kmetijsko mehanizacijo. 

Največ je bilo traktorjev, tu in tam 

kakšna mlatilnica, star voz in še kakšen 

kos druge kmetijske opreme oz. 

mehanizacije se je znašel na razstavišču. 

Med njimi tudi primerki izpred 

druge svetovne vojne, kot je na primer 

traktor Svoboda iz leta 1937. Organizator 

srečanja, Društvo ljubiteljev starodobne 

tehnike Oldtimer Abraham iz 

Peskovec, je za lastnike stare tehnike 

in obiskovalce pripravil tudi tekmovanje 

v različnih zabavnih igrah, pozno 

popoldne pa so se jim s svojimi starodobnimi 

vozili pridružili še udeleženci 

mednarodnega srečanja v Martinju, 

ki ga je pripravil Avto-moto klub starodobnih 

vozil Goričko. 

C. K. 

OZARA SLOVENIJA, 

PISARNA ZA INFORMIRANJE 

IN SVETOVANJE, 

MIKLOŠIČEV TRG 3, 

9240 LJUTOMER 

Kontaktna številka 

O70 550 665 

Ponujamo pomoč in podporo osebam 

s težavami v duševnem zdravju, ljudem 

v duševni stiski in njihovim svojcem.

16 | Vestnik | 1. julija 2010 družabna 


Nismo muha enodnevnica 

Kar »čez noč« je v veržejski zadrugi zrastel obsežen odprti hlev za teleta. Graditi so ga začeli šele v aprilu, 

v minulem tednu pa so vanj namestili 90 telet različnih starosti, okrog 100 pa jih bodo v teh dneh. Teleta v 

novem odprtem hlevu, ki ima tudi primerne izpuste, hitro pridobivajo na teži. Novi hlev te dni povezujejo z 

obsežnim gospodarskim poslopjem, katerega ima zadruga sedaj v najemu in ga bo kmalu odkupila. V tem 

poslopju bodo imeli večji obrat za pripravo krmil, ki jih bodo po širokem hodniku odvažali do korit. V kratkem 

bodo napeljali še vodovod. Zaposlene bodo plačevali po prirastku. Za zdaj bodo pitali le teleta tipa baby beef 

in to po popolnoma industrijskem sistemu. Pomurski Vestnik, 30. junija 1960 

Komentar tedna na Pomurje.si 

Uporabnik Romanm o proslavi ob dnevu državnosti na Stari Gori: »Zato 

me zanima, če Slana res verjame v blagoslov ceste, ker si je naročil 

župnika, ali gre za čisto pragmatično potezo za volivce.« 

Tomaž Domicelj 

je nekdanjemu 

ministru za 

obrambo 

Karlu Erjavcu 

prišepnil, ostal 

sem predan, in 

pokazal na zelen 

šal in kravato 

z emblemom 

kratkega meča 

Karantanije, 

prekrižanega z 

oljčno vejico miru. 


Fotografija Majda Horvat 

Pogumnega in inovativnega projekta so se na Soboških dnevih lotili člani Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača in 

domačega benda Cataclisma, ki so tako na istem koncertu pomešali zvrsti, kot sta gothic metal in zborovsko petje. Spet nov 

napredek v pomurski glasbi. 

V soboto sta Športno društvo Dokonca iz Lendave in tamkajšnji Supermarket 

Tuš Kocet organizirala pohod po Lendavskih goricah. Začetek pohoda je bil pri 

Dvojezični osnovni šoli I, od koder so se podali do Novega Tomaža in kapelice sv. 

Trojice, kjer so si ogledali mumijo vojščaka Hadike. Povzpeli so se tudi do najvišje 

točke v Lendavskih goricah Piramide (327 metrov) in si ob poti ogledali še druge 

kulturne in naravne znamenitosti. Na poti so se ustavili še v vinotočih Kelenc in 

Cuk ter pohod sklenili z druženjem in živo glasbo. 

Ob sejmu AGRA je Gornja Radgona 

znana tudi po Leopoldovem in 

Petrovem sejmu, zadnji je povezan z 

zavetnikom župnije Gornja Radgona 

– sv. Petrom. 29. junija tako vedno 

pripravijo Petrov sejem, ki je bil tudi 

letos dobro obiskan, mnogi prodajalci 

iz vse Slovenije in tudi iz tujine so 

ponujali najrazličnejše izdelke. 

Zanimivo pa je, da so bile najbolj 

iskane navadne sirkove metle, ki jih je 

kljub veliki ponudbi skoraj zmanjkalo. 


Fotografija Oste Bakal 

Vestnik in Murski 

val so obiskali 

udeleženci 

košarkarskega 

tabora, ki ga 

pripravlja ženski 

košarkarski klub 

Pomurje. Okrog 

20 udeležencev, 

mladih košarkaric 

in košarkarjev, 

si je ogledalo 

radijska studia, 

predstavili smo 

jim delo novinarja 

in voditelja, 

tudi sami pa so 

se preizkusili v 

snemanju. 


Ob koncu velike nagradne igre Nakupujmo v BTC City Murska Sobota so podelili 

številne nagrade, prireditev pa je s svojim nastopom popestril Vili Resnik. Prav tako 

so s svojim obiskom obiskovalce, ki so se posladkali še z nogometno torto velikanko, 

razveselili trener NK Nafte Damir Rob, kapetan Aleš Čeh in mladi nogometaš Mitja 

Novinič, ki je podpisal triletno pogodbo z moštvom AC Milan. Dobitniki nagrad: 

nakupovanje v BTC Cityju M. Sobota v vrednosti 1000 € - Dejan Berden; Lendavska 

23 B, 9000 Murska Sobota, nakupovanje v BTC Cityju M. Sobota v vrednosti 600 € - 

Janez Stariha st., Vodnikova 6, 9250 Gornja Radgona, nakupovanje v BTC Cityju M. 

Sobota v vrednosti 300 € - Štefan Berden, Lipovci 50 n, 9231 Beltinci 

Fotgrafija arhiv BTC 

Svetovno prvenstvo 

v nogometu 2010 

Mi smo Murski val, za nas je zakon Aral. 

Vsi uporabljamo Castrol, na tekmah vedno damo gol. 

Nogomet nas navdušuje, z GMT-jem se zmaguje. 

Vse kupce, ki bodo med svetovnim 

prvenstvom v nogometu 

v trgovinah GMT opravili nakup 

nad 20 EUR, čaka darilo. 

Pokrovitelja spremljanja 

svetovnega prvenstva v 

nogometu na Murskem valu in 

v Vestniku sta GMT in Castrol.


Rdeči petelin pri obrtniku v Veliki Polani 

kronika 


okc poroča 

Zagorelo prav med kosilom 

Ognjeni zublji so izbruhnili zaradi sesalnika – V zadnjih petih dnevih kar trije požari 

Hitrost ubija nedolžne 

V ponedeljek se je začel drugi del 

akcije Hitrost, počasneje je varneje. 

Policisti bodo med akcijo, ki bo potekala 

do 4. julija, poostreno nadzirali 

hitrost, predvsem najhujše prekoračitve 

hitrosti. Namen akcije Hitrost, 

počasneje je varneje je zmanjšati najhujše 

posledice prometnih nesreč zaradi 

hitrosti. Čeprav se je prometna 

varnost v letu 2009 zelo izboljšala, 

hitrost ostaja najpogostejši vzrok za 

prometne nesreče z najhujšimi posledicami. 

Povprečne hitrosti je po 

besedah policistov možno zmanjšati 

le z doslednejšim spoštovanjem 

omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo 

vožnje razmeram na cesti. 

S tem bi obvarovali marsikatero življenje 

ob morebitni prometni nesreči. 

Z akcijo se želi vplivati na zavest 

ljudi, da lahko za lastno varnost in 

varnost drugih udeležencev v prometu 

največ storijo sami. 

Ognjeni zublji so uničili skladišče izdelkov, ostrešje gospodarskega poslopja in avtomobil. 

Kruta usoda se je spet poigrala z življem 

v Pomurju. Prav takrat, ko je 

bila v ponedeljek nekaj po trinajsti uri 

obrtniška družina Laki iz Velike Polane, 

ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov 

iz lesa, plute, slame in protja, pri 

kosilu za kuhinjsko mizo, je izbruhnil 

požar v delavnici, kjer med drugim izdelujejo 

miniature kmečkega orodja. 

Poleg okrasnih predmetov, ki so večjih 

ali manjših razsežnosti in po katerih 

so znani daleč naokoli, Lakijevi 

izdelujejo tudi uporabne predmete. 

Rdeči petelin jim je uničil precej premoženja 

in tudi vloženega truda. 

»Ne vem, kaj naj vam povem. Sem 

brez besed. Bili smo v kuhinji, ko smo 

Vožnja poleti se v marsičem razlikuje 

od vožnje v drugih obdobjih leta. 

Poleg vročine in gostejšega prometa 

– zastoji se pričakujejo tudi letos – se 

na cestah bolj množično pojavijo tuji 

vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih 

okolij, z različnimi izkušnjami, 

znanji in navadami. »S prehodom v 

čas, ko so zunanje temperature višje, 

se praviloma izboljšajo tudi vozne 

razmere na cestah. Prav to bi moralo 

prispevati k temu, da bi se v teh obdobjih 

leta prometna varnost izboljšala. 

Žal pa ni tako. Vozniki smo namreč 

tisti, ki ne upoštevamo dobronamerno 

napisanih prometnih in nekaterih 

drugih pravil, ki jih po večini sicer poznamo, 

vendar največkrat zanemarjamo,« 

pravi Dušan Pohovnikar, inštruktor 

varne vožnje. Udeležba v prometu 

po Pohovnikarjevih besedah zahteva 

stalno zbranost in nenehno sodelovanje 

z vsemi drugimi, ki so v danem 

trenutku na cesti. Inštruktor varne 

vožnje še pravi, da je vzdrževanje primernega 

reakcijskega časa dejavnost, 

ki organizem utruja. In dlje ko vozimo, 

naenkrat zaslišali kričanje, da je pri 

nas ogenj. Kot vse kaže, je požar zakrivil 

sesalnik, s katerim smo pobirali 

odpadni les in žagovino. Bojim se, da 

bo škoda resnično velikanska,« je vidno 

pretresena dejala Marija Laki, ko 

si je na dvorišču še med gasilskim posredovanjem 

ogledovala razdejanje. 

»Prve ugotovitve kriminalistov Sektorja 

kriminalistične policije Policijske 

uprave Murska Sobota, ki so opravili 

ogled kraja požara in zbrali prva 

obvestila, kažejo, da je požar povzročila 

napaka na električni odzračevalni 

napravi oziroma sesalniku za žagovino,« 

je sporočil Jožef Prša, tiskovni 

predstavnik pomurske policije. Dodal 

Poletno vreme in nepredvidljive vozne razmere 

bolj smo utrujeni, reakcijski čas pa se 

nam takrat daljša: »Pred vsako vožnjo, 

nikar samo takrat, ko se odpravljamo 

na daljšo pot, recimo na dopust, bi 

moral vsak voznik,« tako inštruktor, 

»pomisliti predvsem na svoje psihofizične 

lastnosti in sposobnosti ter v 

Strpnost je lepa čednost 

Najhujše prometne nesreče se dogajajo ravno v lepem, sončnem vremenu, ko so ceste suhe 

skladu z njimi načrtovati pot in čas 

potovanja.« »Vožnja s poletnimi obuvali 

ali z bosimi nogami lahko ključno 

vpliva, ali bomo uspešni pri tem, da 

prevozno sredstvo ustavimo pred trkom 

v oviro. Tudi torbice okoli pasu, 

v katerih hranimo dokumente, znajo 

Preden se odpravite na pot, se prepričajte o zastojih in zgostitvah prometa. 


je, da je po prvih ocenah okoli 30 tisoč 

evrov škode. »V požaru ni bil nihče telesno 

poškodovan,« je še pristavil. 

Kot pa je dejal Dušan Utroša, regijski 

gasilski poveljnik za Pomurje, je 

v intervenciji, v kateri je bil tudi sam 

udeležen, sodelovalo okoli 70 gasilcev 

iz prostovoljnih gasilskih društev 

Velika Polana, Žižki, Turnišče, Brezovica, 

Lendava, Črenšovci in Mala Polana. 

Kljub izjemnemu naporu, ki so 

ga v gašenje v soparnem popoldnevu 

vlagali gasilci, so ognjeni zublji uničili 

garažo, avtomobil, skladišče izdelkov 

in ostrešje večje delavnice. »Intervencija 

je trajala dve uri. Precej preglavic 

sta nam povzročila pločevinasta strešna 

kritina in otežen dostop za gasilska 

vozila. Kljub temu nam je uspelo 

preprečiti, da bi se požar razširil na 

stanovanjski del poslopja. Rešili smo 

tudi večino strojev,« je ves izmučen 

pojasnil Utroša. »Gasilci so s hitro in 

strokovno intervencijo požar pogasili 

in preprečili, da se ni razširil na stanovanjsko 

hišo v sklopu proizvodnega 

obrata,« je Prša pohvalil delo gasilcev. 

To je bil v zadnjih petih dnevih že tretji 

požar v pokrajini ob reki Muri. V 

soboto je namreč zagorelo v stanovanjski 

hiši na Murščaku, v nedeljo 

pa še streha hiše v Nunski Grabi. 

Tudi na www.pomurje.si. 

Andrej Bedek 

preprečevati pravilno nastavitev varnostnega 

pasu, ki bi moral naše telo 

objemati čim bolj,« še opozarja Pohovnikar. 

Med daljšo vožnjo moramo poskrbeti 

tudi, kot pravi sogovornik, da 

je prtljaga primerno nameščena in zavarovana. 

Ko se odpravimo na takšno 

pot, v avtomobil naložimo dodatne kilograme, 

kar je lahko varljivo, saj smo 

vajeni dnevne migracijske vožnje, ko 

ne prevažamo prtljage. Pollitrska plastenka 

vode med trkom pri 50 kilometrih 

na uro tehta 34 kilogramov. Paket 

šestih dvolitrskih plastičnih steklenic, 

ki ni primerno pritrjen, je lahko torej 

za nekoga usoden: »Upoštevajmo to, 

ko se odločamo za prehitevanje, in pri 

vožnji skozi ovinek; prav tako je ustavitev 

obremenjenega vozila, kar zna 

biti ključno, mnogo daljša.« »Neštetokrat 

je bilo dokazano, da je prihranek 

časa glede na hitrost zanemarljiv. Vsi, 

ki divjajo, bodo prispeli na cilj le nekaj 

minut pred nami, seveda, če bodo 

sploh prispeli,« še pripomni inštruktor 

Pohovnikar. 

Andrej Bedek 

Fotografija Jure Zauneker 

Policisti in invalidi 

Ob dnevu odprtih vrat Centra Sonček 

v Murski Soboti so murskosoboški 

policisti uporabnikom centra, 

zaposlenim in gostom predstavili zakonodajo, 

ki ureja vožnjo z invalidskim 

vozičkom v prometu. Z različnimi 

delavnicami so skušali prikazati 

dejansko stanje na ulicah in cestah 

ter uporabnikom invalidskih vozičkov 

svetovali, kako naj poskrbijo za 

lastno varnost in varnost drugih udeležencev. 

Ljudje, ki uporabljajo invalidske 

vozičke, so izjemno ranljiva 

skupina udeležencev v cestnem prometu, 

saj so slabo vidni, zaradi neurejenih 

poti pa je njihova udeležba 

otežena. Nemalokrat so tudi prepuščeni 

lastni iznajdljivosti. Zato policisti 

druge udeležence v cestnem 

prometu pozivajo k strpnosti in previdnosti 

ob srečanju z udeleženci, ki 

uporabljajo invalidske vozičke. 

Previdno s potnimi listi 

Preden se odpravite na dopust, 

pravočasno preverite veljavnost in 

ustreznost osebnega dokumenta, 

opozarjajo na ministrstvu za notranje 

zadeve. Za potovanje mladoletnih 

posebno dovoljenje zakonitega 

zastopnika za prehod meje ni več 

potrebno. Na ministrstvu za notranje 

zadeve zato pred začetkom dopustov 

opozarjajo, da mora vsak posameznik 

pred potovanjem pravočasno preveriti 

veljavnost in ustreznost osebnega 

dokumenta, s katerim želi potovati 

v tujino. To še posebno velja za 

potovalne dokumente otrok, ki imajo 

krajšo veljavnost, so na ministrstvu 

zapisali v sporočilu za javnost. 

Morebitno izgubo ali krajo je vsak 

dolžan čim hitreje prijaviti, najpozneje 

pa v osmih dneh na kateri koli 

upravni enoti. V tujini se je ob izgubi 

potovalnega dokumenta najpametneje 

čim prej obrniti na slovensko 

diplomatsko konzularno predstavništvo, 

kjer lahko opravite tudi prijavo 

izgube listine. 

Kolesarji na cesti 

V teh dneh je poleg voznikov motornih 

koles in koles z motorjem v 

cestnem prometu tudi veliko kolesarjev. 

Kolo je eno najbolj priljubljenih 

prevoznih sredstev. Za otroke je 

tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje 

uporabljajo ne le za prevoz, 

temveč tudi za rekreacijo. Vendar 

moramo, tako policisti, pri kolesarjenju 

dobro poskrbeti za svojo varnost, 

saj so kolesarji poleg pešcev najbolj 

ogrožena in izpostavljena skupina 

prometnih udeležencev. Poleg upoštevanja 

cestnoprometnih pravil 

lahko vsak izmed nas s primernim 

ravnanjem v prometu in uporabo zaščitnih 

sredstev bistveno prispeva k 

varnosti vseh udeležencev. Poskrbeti 

je treba tudi za tehnično brezhibnost 

kolesa, nikakor pa ne smemo pozabiti 

na primerno psihofizično stanje 

kolesarjev.

18 | Vestnik | 1. julija 2010 na sceni 


Zavod Vista je izdal že tretjo slikanico 

Cumper camper 

Zgodba o mali čarovnici, ki ne zna pravilno 

izgovoriti čarobnih besed 

V poplavi razno raznih slikanic domačih 

ali tujih avtorjev je pravi užitek 

vzeti v roke izvirno knjigo, ki jo 

je v verzih napisala Aleksandra Pinterič, 

s slikovnim gradivom pa opremili 

otroci prvega triletja OŠ Grad in otroci 

predšolske skupine iz vrtca. 

Zavod Vista, Zavod za razvoj vrednot 

Murska Sobota, ki je bil ustanovljen 

2008. leta, je tako v kratkem 

času izdal že tretjo otroško publikacijo 

z okoljevarstveno vsebino. Tako 

kot pri nagrajeni knjigi Pepi in njegovo 

gnezdo, kjer so ilustracije prispevali 

otroci OŠ I Murska Sobota, 

so tudi v tej knjigi v trdi vezavi z naslovom 

Cumper camper sodelovali 

otroci vrtca in OŠ Grad: Jožica Franc, 

Jožef Franc, Timotej Grah, Zarja Škaper, 

Eva Zadravec, Tina Perša, Patricia 

Pozvek, Maja Klement, Katja Čerpnjak, 

Tina Gjergjek, Tjaša Gumilar 

in Ines Šišić. Poleg Zavoda Vista so 

publikacijo finančno podprli Občina 

Grad, Osnovna šola Grad, Tiskarna 

Klar ter prvič tudi ministrstvo za 

okolje in prostor. Pri nastajanju knjige 

v verzih so sodelovali tudi Milivoj M. 

Roš, Mateja Bogovič, Tadeja Milivojevič 

Nemanič, Marjan Mljač, Viktor Navotnik, 

Simona Pintarič in Marjanca 

Ferko Omahen. 

Osnovna zgodba govori o veliki čarovnici, 

ki pričara malo nerodno čarovnico, 

ki si ne zapomni pravilnih 

čarobnih besed. Zamenjuje U in A (te 

črke so v besedah poudarjene) in vedno 

pričara kaj drugega, napačnega. 

»Moja želja je, da se čim bolj širi bralna 

kultura med otroki in da jih z besedami 

učimo pravih vrednot. Ljudje 

naj bi vzeli te knjige kot nekaj njihovega. 

So tudi zelo lepo darilo iz Prek- 

Knjiga Cumper camper je izšla 

v začetku junija, otroci pa bodo 

lahko kmalu uživali tudi ob ogledu 

predstave. 

murja. Tudi čarobne besede cumper 

camper … so »domače« in so vsem 

zelo všeč. Vsekakor pa je glavno sporočilo 

pravljice, da je čisto okej, če si 

neroden, starši pa naj pozabijo na 

svoje težave in delijo otrokom tople 

objeme,« je povedala Pinteričeva, ki je 

vesela, da so uspeli na razpisu okoljskega 

ministrstva za financiranje nevladnih 

organizacij, medtem ko so 

s pomočjo LRF-ja uspeli vzpostaviti 

svojo spletno stran. Tako kot s prejšnjima 

dvema publikacijama bo tudi 

s to in s predstavo, ki je v pripravi, gostovala 

po slovenskih knjižnicah in 

vrtcih, saj otroci njene zgodbe sprejemajo 

z navdušenjem in z veseljem 

sodelujejo v njih. 

V nastajanju pa je že tudi nova humorna 

in okoljevarstvena zgodba, ki 

se bo dotaknila onesnaženja jezer in 

potokov. Glavni junak bo deževnik 

Poldi, ki se odpravi na ribolov. 


Mladi lutkarji igrajo po pomurskih vrtcih 

Za ustvarjalnost 

in radoživost otrok 

Že pred tisočletji je grški mislec Platon izrekel naslednje besede: »Smoter vzgoje 

je v tem, da telesu in duši da vso lepoto in popolnost, ki ju lahko imata.« 

In prav to lepoto, ki se kaže v otrokovi 

ustvarjalnosti in radoživosti, je moč 

zaslediti, ko se člani lutkarske zasedbe 

vsak četrtek odpravijo po vrtcih. 

V vrtcih se najprej spoznajo z otroki, 

kajti zavedajo se, da so malčki najbolj 

iskreni opazovalci. S pravljično junakinjo 

miško Nili v igri Nekoč je bila razkrivajo 

prečudovit svet pravljic. Otroke 

še posebej navdušujejo lastno izdelane 

ročne lutke. Zavedajo se, da je glasba 

pomembna pri otrokovem razvoju, 

zato v predstavi uporabljajo veliko 

Orffovih instrumentov: basovski resonator, 

ksilofon, zvončke, les, kraguljčke 

in ropotuljico pa tudi glasbene vložke, 

ki so skladni z vsebino. Lutkovna predstava, 

ki je vpeta v več področij kurikuluma, 

je otrokom še posebej zanimiva, 

ker na preprost, vendar zanimiv način 

izvejo, kako nastaja med, da so ravno 

oni glavni akterji pri varovanju narave, 

hkrati pa krepijo svojo neizmerno 

domišljijo. Bodoči vzgojitelji iz vsega 

Pomurja, ki obiskujejo program predšolska 

vzgoja v Ljutomeru (Gimnazija 

Franca Miklošiča), so obiskali več kot 

19 vrtcev v Pomurju. Na lutkarskem 

tekmovanju so bili ocenjeni kot najboljša 

lutkarska zasedba v regiji in se s 

tem uvrstili na območno tekmovanje v 

lendavski sinagogi. Udeležili so se tudi 

festivala talentov 2010 v Črenšovcih. 

Na odličen odziv malčkov so naleteli 

Lutkarska zasedba: spodaj z leve: Tjaša Kocbek, Simona Črešnjovnjak, Lara Kosi, 

Barbara Lejko, Doroteja Kocbek, prof. Bernarda Fras, Martina Pergar; 

zgoraj z leve: prof. Karolina Erjavc, prof. Tatjana Rožmarič - Poštrak, Mitja 

Horvat, Katja Kološa, Nina Brunec, Vivien Bohar, Alen Benko, Stina Štefanec, 

Larisa Draskovič 

v nakupovalnem središču BTC, še posebej 

ponosni pa so, da bodo avgusta 

nastopili kot častni gostje v okviru poletnega 

festivala v SNG Maribor. Poleg 

ustvarjanja v lutkovni igrici so oktobra 

pripravili glasbeno obarvane delavnice, 

kjer so majhne glasbene sladokusce 

naučili kar nekaj novih pesmi ob zvoku 

ubranih kitar. Maja so bili povabljeni 

v vrtec Čira čara v Brezovcih kot animatorji. 

Svojo otroško razigranost so 

otroci porabili po športnih poligonih, 

navdušeni fiziki in kemiki so se lahko 

preizkusili v številnih poskusih, nove 

plesne korake so se naučili ob zvokih 

Halgato benda, napenjali so svoje možgančke 

pri namiznih igrah in likovno 

poustvarjali naše glavne junake iz lutkovne 

predstave. 

»Več kot 30 ponovitev v več kot 20 vrtcih, 

številne delavnice, a vsaka zgodba 

zase, dokazujejo le to, da smo na pravi 

poti in prav lahko se zgodi, da naš kombi 

obišče tudi vaš vrtec,« je prepričana 

mlada vzgojiteljica Barbara Lejko. 

B. B. P., B. L. 

Fotografija B. L. 

Šola v naravi za slovenske osnovnošolce brez narave in dediščine Pomurja 

Pomurje kot edina bela lisa brez CŠOD-a 

Zakaj prav Pomurje nima nobenega doma ali dnevnega centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD-a) 

Skorajda neverjetno se sliši: pokrajina, 

ki ima bogato in zanimivo zgodovino, 

ki je mnogim v Sloveniji še 

vedno premalo znana, največjo pestrost 

verskih, etničnih in nacionalnih 

struktur prebivalstva, kulturne 

posebnosti, npr. prekmurski knjižni 

jezik, romsko in madžarsko kulturo, 

bogato naravno in kulturno dediščino, 

največjo pestrost narave, saj lahko 

na izjemno majhnem z mejami 

obkroženem območju spoznajo naravno 

gričevnat svet, ki so ga v preteklosti 

sooblikovali vulkani, prav tako 

pa močvirski, obmurski in panonski 

svet, razvito okoljevarstveno dejavnost 

… in prav ta pokrajina nima 

nobenega doma ali dnevnega centra 

šolskih in obšolskih dejavnosti. Torej 

otroci iz drugih slovenskih šol ne morejo 

bivati tukaj, spoznavati pokrajine 

in ljudi. 

Nesodelovanje ali 

neinovativnost 

Tudi predstojnica Zavoda RS za šolstvo, 

OE Murska Sobota Irena Kumer 

je prepričana, da imamo v Pomurju 

dovolj ustreznih lokacij, še več pa 

ustreznih vsebin, ki jih drugod po Sloveniji 

nimajo – prav v tem, da bi lahko 

ponujali specifične programske vsebine, 

je prednost Pomurja, je prepričana 

Kumrova, ki je to ob različnih priložnostih 

že večkrat poudarila. »Imamo 

res izjemno veliko ponuditi, treba je 

samo ustrezno presoditi in izbrati 

najprepoznavnejše, najkakovostnejše 

in najučinkovitejše. Zakaj nimamo še 

nobenega centra v Pomurju? Odgovor 

bi lažje dali tisti, ki so se v preteklosti 

dogovarjali/pogajali za tovrstne dejavnosti. 

Morda je bilo preveč različnih 

interesov. Menim, da je treba tudi pri 

tem dosegati dogovore, združiti različne 

interese, kajti le tako je lažje doseči 

cilj,« je prepričana Irena Kumer. Kdo 

bi se moral potruditi, ravnatelji ali župani? 

Če bi bolje sodelovali med sabo 

tako župani kot ravnatelji, pa tudi TICi 

in zavod za gozdove, bi že zdavnaj 

lahko imeli kar nekaj domov in dnevnih 

centrov. Pa vsi očitno gledajo le na 

to, kakšne koristi bodo imeli od tega in 

koliko bi morali vložiti – in ker gre za 

otroke, prave koristi ne vidijo. To pa je 

velika napaka. 

V Pomurju ni domov, 

niti dnevnih CŠOD-ov 

Irena Kokalj iz Centra šolskih in 

obšolskih dejavnosti je pojasnila: 

»Pomurje je gotovo del Slovenije, ki 

bi bil zelo zanimiv tudi za druge šolarje. 

Širjenje programov in bivalnih 

zmogljivosti CŠOD-a je žal odvisno 

od prostorskih načrtov CŠOD-a, ki 

jih usmerja Svet za prostorski razvoj 

CŠOD-a, in finančnih sredstev, ki jih je 

treba zagotoviti za nove zmogljivosti 

oziroma izvedbo programov.« Dom bi 

imel za lokalno skupnost in pokrajino 

večkratne koristi: ne le da to pomeni 

dodatne zaposlitve, v njem bi lahko 

potekale tudi druge aktivnosti, na primer 

v 23 slovenskih domovih imajo 

počitniške dejavnosti v okviru programa 

Aktivne počitnice 2010 – marsikateri 

program so imeli rezerviran že 

sredi maja, na primer s kanuji po Dravi, 

počitnice na Pohorju v Planinki, 

angleški in nemški tečaji v Bohinju, 

na Peci ali Kavki, jahanje v Škorpijonu 

pa ima zasedene vse termine. Učenci, 

ki bivajo v takem domu v okviru 

šole v naravi, se praviloma vsaj enkrat 

vrnejo pokrajino skupaj s starši ali se 

odločijo za poletne počitnice. 

Še bolj presenetljivo je, da Pomurje 

nima niti enega dnevnega centra. 

Vemo, da srečujemo spomladi in jeseni 

mnogo izletnikov, večina osnovnošolskih 

in srednješolskih iz drugih krajev 

Slovenije se odloči tudi za obisk gradu 

pri Gradu na Goričkem in praviloma 

tudi Otoka ljubezni v Ižakovcih – še vedno 

pa ni zaživel Vidrin center v Križevcih 

na Goričkem. Uradno ni v Pomurju 

registriranega niti enega doma 

in niti dnevnega CŠOD-a. 

In kje vse so domovi po Sloveniji: 

Ajda (Libeliče), Bohinj, Breženka 

(Piran), Burja (Portorož), Čebelica 

(Velika Loka), Fara (Kostel), 

Gorenje (Zreče), Jurček (Kočevje), 

Kavka (Kobarid), Kranjska Gora, 

Lipa (Črmošnjice), Medved (Rovte), 

Peca (Mežica), Planica, Planinka 

(Pohorje), Radenci (St. Trg 

ob Kolpi), Rak (Cerknica), Soča 

(Tolmin), Škorpijon (Sv. Duh na 

Ostrem Vrhu), Štrk (Ptuj), Trilobit 

(Jesenice), Vojsko (Idrija), M P 

Kurent (Ptuj). 

To kar so otroci nekoč pridobili 

mimogrede, med igranjem na 

travniku in v gozdu, jim je sedaj 

treba načrtno in sistematično približati 

v šoli v naravi. Morajo torej 

streljati z lokom, da bodo razumeli 

učiteljevo primerjavo pri 

obravnavi sile, metati kamenčke 

v vodo, da bodo razumeli interferenco 

valov, prijeti močerada, da 

bodo razumeli pomen vlažne in 

sluzaste kože za dihanje, raziskati 

onesnažen potok, da bodo razumeli, 

zakaj moramo vsi skrbeti za 

okolje, narediti luknjo v močvirnata 

tla, da bodo razumeli nivo 

podtalnice, se povzpeti na hrib, 

da bodo razumeli pesnika, ki 

opisuje doživetje širnega razgleda, 

prijeti staro kmečko orodje, 

da bodo razumeli način življenja 

naših prednikov (iz opisa pomena 

CŠOD-a). 

Kuzma, Grad, Puconci, 

Fokovci, Filovci … 

Šola v naravi je vodilna dejavnost 

CŠOD-a. Domovi so razporejeni po 

vsej Sloveniji, daleč proč od mestnega 

hrupa. Program šole v naravi dopolnjuje 

šolski učni načrt … tako je zapisano 

v zloženki CŠOD-a z naslovom V 

naravo z glavo. Naj bi bili po vsej Sloveniji, 

pa niso, kajti Pomurje je bela 

lisa. Bili so poskusi, to drži, toda zakaj 

jih šole, ravnatelji z učitelji in zunanjimi 

strokovnjaki ter občine niso 

uresničili? Ob vsaki od naslednjih učnih 

poti bi lahko razvili zanimiv program 

za šolarje iz vse Slovenije: Fuks 

graba Korovci, Atilova pot, Vidova 

pot, Breza, Tromejnik Trdkova, Mrtvice 

reke Mure, Poti ob Muri, Učna 

pot Bobri, Polana, Trstenjakova pot, 

Obmejna panoramska pot, Lisjakova 

struga, Objezerska pot, Poučna sprostitvena 

pot, Bukovniška gozdna učna 

pot, Sladka pot, Pot ob Muri, Geološka 

turistična pot, Švercarska pot … 

Je res vedno problem denar? Mogoče 

tudi. Toda bolj verjeten je naslednji 

razlog: ne znajo ali nočejo sodelovati 

tako ravnatelji med sabo kot tudi župani. 

Pred leti so se o tem pogovarjali 

v Kuzmi, kjer so videli možnost vključevanja 

zeliščnega parka in domačih 

obrti – toda očitno stvari niso dovolj 

domišljene. Po izjavah župana in ravnatelja 

Jožefa Škaliča so se pred kratkim 

spet začeli pogovarjati. Podobno 

priložnost so videli tudi pri Gradu pa 

v Filovcih in Bogojini, kjer bi lahko 

predstavili bogato arhitekturno, kulturno 

in etnološko dediščino. Letos so 

konkreten program za dnevni center 

pripravili tudi v Puconcih, vsebinsko 

naj bi osnovnošolcem iz Slovenije 

predstavili protestantsko kulturo 

in obnovljive vire energije, prihodnje 

leto pa naj bi začeli urejanje CŠOD-a 

v Pečarovcih (stara šola na Sebeščanu). 

Tudi Fokovci s Selom (z učno potjo 

in rotundo) bi se lahko na zanimiv 

način predstavili mladim, zaenkrat pa 

bo tam letos prvič geografski tabor. 

Bernarda B. Peček


reportaža 

Komuna Skupnost Srečanje Kobilje se odpira navzven 

Mama me je morala pozabiti, 

da je lahko preživela 

Dan temelji na redu in disciplini – Fantje, ki so imeli srečo, da so preživeli 


»Odvisniki so dobri 

manipulanti. Jaz sem 

mamo in očeta štiri 

leta goljufal. Oskarja bi 

lahko dobil, kako dober 

igralec sem bil. Starši 

se preprosto slepijo, 

morda si zatiskajo oči 

ali pa so naivni. « 

»Starše sem štiri leta goljufal. Lahko 

bi dobil oskarja, kako dober igralec 

sem bil, in vsak narkoman je odličen 

manipulator,« pove Blaž, ozdravljeni 

odvisnik, ki je v teh dneh zapustil 

komuno Skupnost Srečanje na Kobilju, 

kjer je bil prvi odgovorni. V tej komuni, 

edini v Pomurju, trenutno biva 

šest oseb, doslej pa se je tu zamenjalo 

nekaj deset fantov. 

Blaž je v svet mamil zapadel naključno, 

pri 14, 15 letih, ko je prišel v 

dijaški dom. »To je najpomembnejši 

čas, čas pubertete, čas, ko se srečaš s 

številnimi novimi izkušnjami – ljubeznijo, 

vprašanji odraščanja, drugimi 

težavami. Jaz sem vse reševal z mamili. 

Pomembno mi je bilo smo eno 

– mamilo in kako se zadeti. Pri 19 letih 

sem spoznal heroin in tu je moja 

zgodba dobila novo razsežnost. Zame 

in za mojo družino. Dobesedno sem 

ves čas hodil v »rikverc«. Ko sem se 

nekoč zbudil na postaji med Poljaki, 

sem si dejal, da moram nekaj narediti.« 

Tu je odločilen korak, ko moraš 

spremeniti način življenja, razmišljanja, 

delovanja, kajti mamil v življenju 

ne moreš odstraniti. 

Pot iz omame pa ni lahka. »To je 

pot, ko spoznavaš samega sebe. Ko 

sem vstopil v komuno, sem bil star 27 

let in nisem vedel, kdo sem. Srečuješ 

se s stvarmi, ki bi jih moral predelati 

pri 15, 16 letih, predeluješ pa jih deset 

let pozneje, in to z obrestmi,« razloži. 

»Si kot otrok v telesu odraslega človeka,« 

pa ga dopolni Brane Miličevič, 

koordinator Skupnosti Srečanje, ki je 

imel podobno usodo. 

Veliko je težkih trenutkov, se strinjajo 

vsi. Nedvomno pa je ena od težjih 

detoksikacija, ki je odvisna tudi 

od tega, ali si prej užival metadon ali 

heroin ali kaj drugega ter kako dolgo 

in tesno si bil v svetu mamil. Prav to 

očiščenje pa je pogoj, da te sprejmejo 

v Skupnost Srečanje, kjer ostaneš 30 

mesecev ali več. Dan v komuni temelji 

na redu in disciplini, sistem je skoraj 

vojašniški, skromen, tedensko isti 

jedilnik, veliko delajo, skrbijo za hišo, 

vrt in okolico. Brane pove: »Več stvarem 

se odrekaš, potem ti odrekanje 

ni več problem. Ampak če doma delaš 

vsaj 50 odstotkov tega, kar se dela 

v komuni, potem si zmagal.« Poleg 

tega se veliko pogovarjajo. »Mi smo 

imeli srečo, da smo preživeli in prišli 

v komuno,« menijo fantje, mnogim 

prijateljem ni uspelo, zato se velikokrat 

spomnijo nanje. 

Na Kobilju je komuna že šest let, 

kar nekaj jih je v Sloveniji, a marsikje 

komunam niso naklonjeni. Župan 

V komuni si sami pridelajo hrano na vrtu, nam je pokazal Klavdij, novi prvi odgovorni, ki je šele tri dni na Kobilju, v 22 mesecih pa je zamenjal deset komun. Ob njem je 

Danijel Magdič iz Škofijske karitas Murska Sobota. Ko smo jih obiskali, so pričakovali dva nova fanta. 

Občine Kobilje Stanko Gregorec je 

prepričan, da je bila odločitev za komuno 

pravilna in da lahko pomagajo 

ljudem. Kot prostovoljec pa s fanti v 

komuni že od začetka sodeluje Jožef 

Ferencek in jim pomaga na primer s 

kakšno kmetijsko mehanizacijo. Blaž 

je le potrdil, da tako prijaznih ljudi, 

kot so na Kobilju, ni srečal nikjer. 

S komuno na Kobilju tesno sodeluje 

tudi Škofijska karitas Murska Sobota, 

ki ves čas spremlja stiske s področja 

zasvojenosti s prepovedanimi mamili, 

spremlja stanje na terenu in pomaga 

ljudem, ki imajo težave z zasvojenostjo, 

da se vključijo v programe, ter 

zagotavlja strokovno pomoč njihovim 

svojcem. 

Danijel Magdič pove, da je pri nas ta 

problematika zelo pereča, kar zaznavajo 

tudi sami, čeprav točnih podatkov 

ni. »Mi temu problemu damo ime 

in pomagamo tistim, ki imajo težave z 

zasvojenostjo. Najpomembnejši pa je 

pri tem osebni pristop.« Pri tem sodelujejo 

z različnimi institucijami, tudi z 

zavodom Pelikan. Ustanovitelj komun 

je Don Pierino Gelmini, nekdanji katoliški 

duhovnik, ki še vedno skrbi za 

komune po svetu in se sreča z vsakim 

posameznikom, za vsakega se posebej 

zavzame. 

Na vprašanje o vlogi staršev, na kaj 

naj so pozorni pri otroku, da ne bi zašel 

v svet mamil, ali ko morebiti že je, 

Blaž, oče štiriletnega otroka, odgovori: 

»Odvisniki so dobri manipulanti. 

Jaz sem mamo in očeta štiri leta goljufal. 

Oskarja bi lahko dobil, kako dober 

igralec sem bil. Starši se preprosto 

slepijo, morda si zatiskajo oči ali pa so 

naivni. Običajno se zavejo šele takrat, 

ko pride do pogorišča. Če je moja 

mama hotela preživeti, me je morala 

pozabiti. Mamila v družino prinesejo 

katastrofo.« Brane pa doda, da morajo 

biti starši pozorni na to, kdaj otrok 

neha hoditi k nogometu, ne hodi redno 

v šolo, ne k dejavnostim in se ne 

zanima več za stvari, ki so ga zanimale 

in veselile prej. Starši se morajo vprašati, 

ali vedo, kje je njihov otrok. 

Najbolj pa je odgovoren vsak sam, 

meni Klavdij. Pot, ki jo prehodiš v komuni 

Skupnost Srečanje ni enostavna, 

ni kot instant zdravljenje, ampak trdo 

delo, tako na zemlji kot na sebi. 

A. Nana Rituper Rodež 

Okrog zvonca se vrti vsakdanje življenje, zvonjenje pomeni počitek, hrano, 

začetek in konec dela. 

Lojz je imel tisti dan največ opravka s kozami, poleg tega imajo tudi psa, mačko in prašiča. Kot prava kmetija, kjer fantje 

poskrbijo za vse.

20 | Vestnik | 1. julija 2010 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

Z gumpiči se učimo tujih jezikov 

Navijač 

Postavili so vremensko postajo 

Navijači so pomemben člen vsakega športnega kluba ali posameznega športnika. 

Svoje izbrance navijači spodbujajo in bodrijo na tekmah s tribun, ob progi 

ali v cilju z željo, da bodo dosegli čim boljši rezultat. Pri tem so dobro opremljeni 

z različnimi pripomočki, kot so piščalke, zastave, šali, instrumenti, v barve 

svojega kluba ali športnika pa so oblečeni tudi sami. Navijači se z različnimi 

simboli poistovetijo s svojim klubom, ko gre za tekmo med dvema državama, 

pa znajo stopiti skupaj. Navijanje je včasih povezano tudi z nasiljem in uničevanjem, 

še posebno, ko rezultat ali izid tekme navijačem ni všeč. Gumpiči so 

vedno ob navijačih in spodbujajo svoje izbrance, na svetovnem prvenstvu pa 

so bile vuvuzele tako glasne, da so pregnale še gumpiče. 

Angleški jezik: fan (fan) 

Nemški jezik: der Fan (der fen) 

Madžarski jezik: szurkolók (surkolók) 

Španski jezik: aficionado (afisionado) 

Italijanski jezik: il tifoso (il tifozo) 

Francoski jezik: le supporteur 

(le suportor) 

Esperanto: instiganto (instiganto) 

Fotografija Bernarda Koroša Pantović 

Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski 

Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan 

Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, 

ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. 

Kaj so ušpičili poredni otroci 

Bil je lep sončen dan, brez dežja, temnih 

oblakov in brez vetra, kakršnih 

je letos malo. In otroci Dvojezičnega 

vrtca Prosenjakovci so se z vzgojiteljicama 

odločili, da postavijo čisto pravo 

vremensko postajo. Kar nekaj dni 

je skrivnostno počivala v škatli, saj so 

čakali na idealno vreme. 

Vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović 

jim je pokazala škatlo, otroci pa 

so ugibali, kaj se skriva v njej. Le kdo 

bi lahko vedel, ko pa še nihče med njimi 

ni videl vremenske postaje! Sestavljanje 

so zaupali kar vzgojiteljici Tei, 

otroci pa so radovedni pričakovali, kaj 

bo nastalo iz termometra, kompasa, 

dežemera, vetromera in vetrokaza. 

Najbolj jih je zanimal termometer, pri 

katerem je »rdeča črta«, kot so jo poimenovali 

otroci, naglo poskočila kvišku 

in pokazala, da je temperatura v senci 

26 stopinj Celzija. Skupaj so se dogovorili, 

da bodo temperaturo opazovali in 

jo vsak dan zapisovali, zjutraj in pred 

kosilom. Otroci vsakokrat komaj čakajo, 

da lahko pogledajo, kaj se dogaja na 

vremenski postaji. Najbolj pa so žalostni, 

ko ne piha veter, saj se takrat vetromer 

na vremenski postaji ne vrti. 

A. N. R. R. 

Poredni otroci so učiteljici v hlače natlačili kače. 

Nato so opice oblekli v jopice. 

Nato so v kuharjeve slastne potice nastavili ptice. 

Nato so žoge nastavili pod učiteljeve noge. 

Nato je poreden Koki 

med poukom Taji ukradel slasten smoki. 

In na koncu so se smejali tako na glas, 

da jih je slišala vsa naša vas. 

Luka Lukač, Blaž Balažic, Jan Lukač, Timotej Meolic, Luka Bencak, 

4. a razred, OŠ Bakovci 

Morski konjiček 

Moj leni kuža 

Moj kuža je frajer veliki, 

se nič mu ne da, 

najraje bi ležal in 

se v sanje podal. 

Jaz pa edino zdravilo 

za njega poznam, 

mu muco Miko pokažem 

in za njo se bo pognal. 

Ampak danes moj kuža 

raje poležava in se 

v sanjah poigrava, 

prav za nič mu ni mar. 

Manja Slavinec, 5. b, 

OŠ Križevci pri Ljutomeru 

Pika in Maja 

V majhnem mestu živita Pika in Maja. 

Maja rada poje, Pika pa pleše, zato dolge 

popoldneve prepojeta in preplešeta. 

Nekega dne Pika izve za avdicijo umetniške 

šole Hip-Hop. Vse dneve se pripravlja 

na nastop. Močno si želi, da bi 

jo izbrali. Pika najboljši prijateljici Maji 

pove, da se je prijavila na avdicijo. Tudi 

Maja se želi prijaviti, vendar ni več prostih 

mest. Zato se prijavi kot pevka. Na 

avdiciji uspe obema. Sprejeti sta v šolo 

Hip-Hop. Pika ima prvo tekmovanje čez 

en mesec. Maja pa ni redno obiskovala 

pevskih vaj, zato ni dovolj pripravljena 

na nastop. Pika ima pred prvim tekmovanjem 

tremo, vendar se zbere in trema 

izgine. Potem je na vrsti Pika. Prvi 

del ji uspe, pri drugem pa pade. Gledalci 

ne ugotovijo njene napake. Sodniki 

ocenjujejo tekmovalce in izberejo zmagovalca. 

Voditelj stopi na oder in razglasi 

zmagovalko plesnega tekmovanja. 

Zmagovalka je Pika, ki je močno presenečena, 

ko jo pokličejo. Za nagrado 

dobi potovanje v deželo flamenka, Španijo. 

Čez leto dni Pika postane prvakinja 

v hip-hopu. Piki so se sanje uresničile. 

Maja je prehitro obupala. Če bi se 

Maja zavedala, da mora verjeti vase in 

ob prvi oviri ne sme obupati, bi na zmagovalnem 

odru lahko stala poleg Pike. 

Barbara Horvat, 6. a, OŠ Bogojina 

Pozvačin med otroki v vrtcu v Lipi 

Poleg vseh junakov, s katerimi se danes srečujejo 

naši otroci, je prav zanimivo, ko spoznavajo tudi 

domače izročilo, ki je lahko prav tako privlačno 

in zanimivo. Veliko pozornosti s svojimi pisanimi 

trakovi in opravo vzbudi prekmurski pozvačin, ki 

ob porokah vabi goste na gostijo. Otroke v Vrtcu 

Slamica v Lipi je tako obiskal najbolj znan prekmurski 

pozvačin Franc Jerebic, ki mladim rad pokaže, 

kako je oblečen, kaj vse ima s seboj 

in kakšna je njegova naloga. 

V vrtcu so skupaj z otroki in vzgojiteljicami 

obudili prekmursko gostüvanje. Nekateri so se 

ga razveselili, najmlajši pa so se ga sprva nekoliko 

bali. A kmalu so bili navdušeni, deklice 

nad pisanim klobukom, okrašenim z 

rožicami, fante pa sta bolj zanimala ježevka 

in »frlök« – to je pozvačinovo glasbilo. 

Skupaj so zaplesali »čindaro«, na koncu 

pa jim je razdelil še bombone. 

Jože Žerdin 

Ines Gabor, OŠ Tišina


šport 


15. evropsko prvenstvo 

v elektronskem pikadu 

Slovenci 

podprvaki Evrope 

H končnemu uspehu velik delež prispevali 

tekmovalci Top Guna Grlava 

Slovenski reprezentanti so se izkazali. 

teden v številkah 

Trap 

EP, Kazan v Rusiji (70 tekmovalcev): 17. 

Boštjan Maček, 117; ekipno: 6. Slovenija, 

349. Zmagali so Čehi (361), posamezno 

pa Španec Alberto Fernandez, 147 

(124+23). (M. J.) 

Kolesarstvo 

24-letni Simon Špilak je še za dve sezoni 

podaljšal pogodbo z italijansko ekipo 

Lampre-Farnese Vini. (M. J.) 

Atletika 

Na poletnih mladinskih igrah Alpe-Jadran 

v Pordenonu, kjer je nastopilo več 

kot 700 mladih iz petih držav, se je izkazal 

Aleš Zver (AK Panvita). V teku na 800 

m (1:56,63) je zmagal. 

Mednarodni miting v Varaždinu: 2. 

Tina Jureš na 100 m (12,03) in na 200 m 

(24,36), Anja Benko na 800 m (2:17,62) in 

Tomaž Rozmarič na 800 m (1:56,15). 

Mednarodni miting v Mariboru: 2. Tina 

Jureš na 200 m (24,33). 

DP veteranov, Maribor: 1. Zdravko Mauko 

(ŠD Radenci) na 100 m ovire in 800 m 

(kategorija nad 50 let), Štefan Fujs (AK 

Panvita) na 200 m (nad 45 let) in v štafeti 

4 x 100 m, Karl Vrbnjak (ŠD Videm) 

na 5 km (nad 65 let), Ferdo Matvoz (ŠZ 

G. Radgona) na 400 m (nad 65 let), 2. 

Zdravko Mauko na 400 m in v višino, 

Štefan Fujs na 100 in 400 m, Karl Vrbnjak 

na 1.500 m. (M. J.) 

Kolesarstvo 

Cestno DP za dečke, mladince in elite, 

Ptuj: 10. Matej Škafar (KK Tropovci) pri 

Na 15. evropskem prvenstvu v Leukerbadu 

v Švici, ki se ga je udeležilo več kot 

500 igralcev iz 20 držav, je med 18 reprezentancami 

dosegla izjemen uspeh Slovenija, 

saj je zasedla odlično drugo mesto 

v Evropi, takoj za favoriziranimi Hrvati. 

Za slovensko reprezentanco so nastopali 

kapetan Andrej Gorjak, Mitja Habjan, 

Leopold Slanič (vsi Top Gun Grlava), 

Franc Azola (Škorpijon Pušča), Jože 

Vavtar in Sebastjan Pečjak, selektor pa 

je bil Branko Kostrevc. Tokrat se je igralo 

po sistemu repasaž. V 1. krogu so z 9 : 

1 odpravili ekipo Turčije, v 2. krogu pa so 

naleteli na lanske evropske prvake Hrvate, 

ki so veljali s Krčmarjem na čelu 

za prve favorite prvenstva. Naši so s fantastično 

igro povedli po prvem krogu s 

3 : 1, nato pa so vlogo favorita upravičili 

Hrvati in po dramatičnih igrah zmagali 

z 9 : 7 in naše poslali v repasaž. Tu so z 

9 : 2 ugnali BiH, nato Belgijce z 9 : 4 in 

končno še premagali Čehe, evropske prvake 

v letih 2007 in 2008, s fantastično 

igro; bilo je 9 : 5. Ena težjih tekem je bila 

z Italijani (evropski prvaki 2006), ki so 

jih naši po odličnih in dramatičnih bojih 

premagali z 9 : 7 in se uvrstili med tri 

najboljše ekipe stare celine. 

Tu so jih čakali favorizirani Slovaki, ki 

imajo v svojih vrstah skupnega zmagovalca 

rangturnirjev Petra Martina in Ota 

Zmelika. Slovenci so jih na presenečenje 

vseh premagali z 9 : 4. V finalu so se že 

precej utrujeni pomerili s Hrvati, ki so 

tekmo dobili suvereno z 9 : 5 in ubranili 

naslov evropskega prvaka. 

Tudi v ekipnem prvenstvu so Slovenci 

dosegli nekaj odmevnih rezultatov. V 

C-ligi 501 so prva tri mesta pripadla slovenskim 

ekipam, zmagal je Porto (Hrastnik), 

sedmi pa je bil Top Gun II (Grlava). 

V B-ligi 501 MO je bil Friends team 

Sv. Jurij 13. V A-ligi 501 DO je bil peti Top 

Gun Oldtaimer (Grlava), Top Gun I pa 17. 

Rezultati drugih turnirjev – EDU rangturnir: 

5. Mitja Habjan; 501 SO: 2. Polde 

Slanič; Open 501 MO: 3. Mitja Habjan; 

High score: 4. Mitja Habjan, 5. Polde Slanič; 

Cricket, ženske: 3. Viktorija Klaneček; 

501 MO: 7. Polde Slanič; Split score: 

7. Andrej Gorjak; žensko klubsko EP: 9. 

Top Gun-Mizarstvo Renato Grlava. 

Milan Jerše 

dečkih A; ženske: 9. Andreja Holsedl (KK 

Lenart). 

Dirka na čas za slovenski pokal, Solkan: 

2. član KK Tropovci Dušan Fister (amaterji 

A), ki je osvojil skupni naslov, 3. Igor 

Kopše (ŠD Turbo MS) v kategoriji master 

B; ženske: 9. Andreja Holsedl. 

Dirka za pokal Slovenije v vzponih na 

Kal: 1. Dušan Fister (amaterji A), 2. Zoran 

Antolin (master E), ŠD Turbo MS, 3. 

Danilo Magdič (amaterji C), KK Tropovci, 

4. Primož Kaučič (master A) in Matej 

Temlin (master B), oba ŠD Turbo MS. 

(M. J.) 

Kegljanje 

Žreb 1. kroga 1. lige A (m), ki se začne 18. 

septembra: Konjice – Radenska. (M. J.) 

Strelstvo 

16. mednarodno tekmovanje z MK-puško 

za pokal SD Jezero Dobrovnik: 1. Nagykanizsa 

796, 2. Jezero Dobrovnik 748, 

4. Ljutomer 726, 5. Turnišče 724; posamezno: 

1. Horvath (Nagykanizsa) 268, 4. 

Jožef Babič (Dobrovnik) 259. Skupno po 

treh turnirjih: 1. Nagykanizsa 30 točk, 2. 

Jezero Dobrovnik 25, 3. Turnišče 21; posamezno: 

1. Obermaier (Nagykanizsa) 

803, 4. Babič 785, 5. Bežan (oba Dobrovnik) 

761. 1. krog regijske MK-lige: 1. Jezero 

Dobrovnik, 2. Ljutomer, 3. Turnišče; 

posamezno: 1. Jožef Babič, 4. Štefan 

Balaško, 5. Igor Makari (oba Turnišče). 

(F. B.) 

Fotografija N. N. 

Košarka 

Na pripravah slovenske mladinske reprezentance 

na Rogli sodeluje tudi članica 

Pomurja Skiny Alja Samec. Mlade 

slovenske košarkarice bodo od 29. julija 

do 8. avgusta v slovaškem mestu Poprad 

prvič nastopile na EP. (T. G.) 

Konjeništvo 

Kasaške dirke v Šentjerneju: 1. Roki (Davorin 

Puhar), 2. Digedo (Janko Sagaj) v 

spominski dirki Borisa Andrijaniča in 

Alain Delon (Dušan Zorko, vsi KK Ljutomer) 

v mednarodni dirki. (M. J.) 

Ob nedavni otvoritvi steze za trening je 

KD Križevci pri Ljutomeru pripravilo 1. 

kasaške dirke na 1609 metrov dolgi progi. 

V spominski dirki je zmagal Fire Girl 

(Damjan Wajs), rekord proge pa je dosegel 

Prince November (Jože Osterc) s 

časom 1:20,3. (N. Š.) 

Odbojka na mivki 

Poletno tekmovanje Lagev bara v Beltincih 

– ženske dvojice: 1. Lolitas (Ana 

Praprotnik, Sara Sakovič), 2. Nasajenivi 

(Urška Gomboc, Ana Babič), 3. DB Marof 

(Mateja Kadiš, Blanka Denko Čeh); 

turnir trojk: 1. Ekipa (Tjaša Kočar, David 

Maučec, Jernej Žalig), 2. Boomefekt 

(Sara Vozlič, Gregor Ratek, Alen Repija), 

3. Lagev bar (Eva Rudaš, Mirsad Alčić, 

Mario Maučec). (M. J.) 

Ob prazniku Občine Radenci je mladinsko 

društvo Vrelec organiziralo 1. pokalno 

tekmovanje. Rezultati: 1. Neven Veržej, 

2. Radenski mehurčki, 3. Protokol, 

Deža nede, Ciklon in Vuvuzele. (D. M.) 

Šah 

Junijski hitropotezni turnir ŠD Radenska 

Pomgrad (11 igralcev): 1. Boris Kovač 

SP v nogometu 2010 

Rezerve dober obet za 

prihodnost 

Boris Štivan 

Slovenska nogometna reprezentanca se je s tekmo proti Angliji 

poslovila od prvenstva. Ekipa nikakor ni razočarala, kvečjemu je 

še pridobila zaupanje slovenske javnosti. Na turnirju je pokazala 

določeno zrelost, so pa še rezerve, ki jih moramo izkoristiti v 

prihodnosti. Imamo izjemnega vratarja, zadnja linija na čelu s centralnima 

branilcema je delovala dokaj zanesljivo – ena izmed redkih napak pri 

prejetju prvega gola na tekmi z ZDA – še največ rezerv je pri igralcih 

na sredini igrišča. Naša vezna linija je na turnirju odigrala pod svojimi 

sposobnostmi. Problemi so se pojavljali v fazi branjenja in v fazi napada. 

V fazi branjenja bi bilo treba več agresivnosti do nasprotnika, pokrivanje 

bi moralo biti bolj tesno. Vse to se je izrazilo pri prejetju zadetka Anglije, 

ko je nasprotnik neovirano poslal žogo v sredino z bočnega položaja. V fazi 

napada pa na trenutke nismo bili sposobni zadržati žoge, igralci so po dveh, 

treh stikih žogo predali nasprotniku. Tudi v konici napada so še rezerve, 

pokazali smo, da znamo zadeti, naše največje orožje je še vedno protinapad 

– drugi zadetek proti ZDA – popraviti pa je treba gibanje igralcev ob 

kontinuiranem napadu, torej več gibanja brez žoge. 

Za nami so tekme osmine finala. Prva reprezentanca, ki se je uvrstila 

v nadaljevanje turnirja, je reprezentanca Urugvaja, ki je v osmini 

finala prejela šele prvi zadetek. Nasprotnik Urugvajcev v četrtfinalu bo 

reprezentanca Gane, ki je zasluženo izločila ZDA. Ganci so zelo dobro stali 

na igrišču, ameriški reprezentanci pa ni pomagala niti izjemna telesna 

pripravljenost. Nemci so po odličnem začetku proti Angležem povedli že z 

dvema zadetkoma razlike. Vse do prejetja prvega zadetka so igrali odlično, 

nato pa v dveh, treh minutah naredili nekaj napak, kar jih je skoraj stalo 

vodstva. Angleži so takoj po prvem zadetku dosegli še enega, ki pa ga sodnik 

ni priznal. Sodniki so oškodovali Angleže, ki se v drugem polčasu nikakor 

niso mogli kosati z Nemci, ki so taktično izredno pametno odigrali. Angleže 

so namreč počakali na svoji polovici in nato s hitrimi prehodi iz obrambe 

prehajali v napad. Argentinci so izkoristili dve ponujeni priložnosti. 

Najprej so zadeli iz očitno nedovoljenega položaja, v drugo pa so izkoristili 

ponujeno priložnost, ko je obrambni igralec Mehike dobesedno podal žogo 

napadalcu Argentine, ki je tako sam prišel pred vratarja in ga rutinirano 

premagal. Argentina je izkušena ekipa in takšne podarjene stvari docela 

izkoristi, po takem razpletu je tudi igralcem lažje igrati, rezultat je pozitiven, 

pri njih ni napetosti in delujejo bolj sproščeno. V taboru Mehike pa je 

bilo vse drugače. Po odličnem odpiranju tekme so zadeli prečnik, nato v 

nadaljevanju sodnik nasprotniku prizna zadetek, ki ni bil regularen, in vse 

to vpliva na psiho igralcev. Posledica tega je bila napaka igralca v zadnji 

vrsti obrambe. Nizozemci so rutinirano premagali Slovake, ki so v tekmo 

šli preveč zadržano, ko pa so videli, da lahko z malo več poguma igrajo tudi 

proti boljši Nizozemski, je bilo prepozno. Brazilci so brez težav premagali 

reprezentanco Čila, in to na trenutke že z odlično igro. Obeta se nam res 

zanimiva tekma v četrtfinalu. Zanimiv dvoboj bo bržkone tudi tekma med 

Španijo in Paragvajem. 

9, 2. Danilo Hari 8, 3. Miha Gomboc, 4. 

Robi Radosavljevič (oba po 7), 5. Bogdan 

Hari 6, 6. Igor Kos 5,5. 

Sodniški licenci sta za leto dni potrdila 

člana ŠD Radenska Pomgrad Mitja Kovač 

in Dušan Kozic. (M. J.) 

Modelarstvo 

Tekma svetovnega pokala v Zrenjaninu 

– večji modeli FlA: 1. Boštjan Bagari (Aeroklub 

M. Sobota). Bagari bo julija nastopil 

na EP v Turčiji. (T. G.) 

Rokomet 

Mednarodna prijateljska tekma veteranov: 

Krog – Monošter 22 : 17 (Erik Babič 

6, Dušan Titan in Dušan Kolmanko 

po 4). (T. G.) 

Športni ribolov 

3. krog tekmovanja paraplegikov, Ormož: 

1. Leon Jurkovič (Stanetinci), 2. 

Slavko Dunaj (Lukavci), 3. Franc Borovnjak 

(M. Sobota). (T. G.) 

Golf 

Igrišče Golf Livada v M. Toplicah: Sl. Bistrica 

– Velenje 186 : 176 (bruto) in 419 : 

396 (neto). (T. G.) 

Invalidski šport 

Ligaško tekmovanje dvoranskega balinanja: 

1. Pomurje I (Štefan Hozjan, Bojan 

Poredoš, Željko Flisar), 4. Pomurje II 

(Anton Horvat, Branko Golob, Robi Potočnik). 

Obe ekipi sta se uvrstili na DP, ki 

bo 2. oktobra v Kamniku. (D. D.) 

Prostovoljka na SP 

Afričani 

za Gano, 

belci za 

Nizozemce 

Tina Turkl 

Mislim, da celotna Slovenija 

ve, kako se je razpletla 

tekma z Anglijo prejšnji 

petek. Na žalost se je končala slabo 

za nas. Razpoloženje na tekmi je 

bilo enkratno in do zadnjega smo vsi 

verjeli in menili, da se bo naši ekipi 

uspelo uvrstiti naprej. Tudi na to 

tekmo sem šla z angleškimi navijači, 

ampak zaradi čisto logističnih 

razlogov. Angleški navijači so 

namreč dobesedno okupirali Port 

Elizabeth in okoliške kraje. Port 

Elizabeth je majhno mestece, 

ki ni moglo zadovoljiti vsega 

povpraševanja. Tudi sama sem bila 

nastanjena uro stran, pri tem pa je 

bil seveda največji problem spet – 

kot vedno do sedaj – prevoz. Zato 

sem rade volje sprejela ponudbo 

angleškega para, ki je imel lasten 

prevoz. Angleži so bili pred tekmo 

zelo prepričani o sposobnostih svoje 

ekipe. Prepričani so bili, da bodo 

zmagali, ker so imeli rdeče drese, v 

katerih so osvojili svoj edini naslov 

do sedaj. Po tekmi je bilo nekaterim 

kar malo žal Slovenije, tudi zaradi 

tega, ker so bili na koncu drugi v 

skupini in so se morali pomeriti z 

Nemčijo. 

Življenje v Južnoafriški republiki 

se je medtem malo upočasnilo, 

verjetno tudi zaradi izpada domače 

ekipe. Domačini še vedno spremljajo 

prvenstvo, vendar z manjšo vnemo. 

Sedaj večina podpira Gano, edino 

afriško ekipo, ki je ostala na 

prvenstvu, veliko pa jih navija tudi 

za Argentino in Brazilijo. Evropske 

ekipe nimajo toliko podpore med 

lokalnim prebivalstvom, razen 

Nizozemske, ki jo iz zgodovinskih 

razlogov podpirajo belci v Južni 

Afriki. 

Število navijačev se je občutno 

zmanjšalo, tudi v mojem hostlu 

je manj ljudi kot v preteklih dveh 

tednih. Eden izmed glavnih razlogov 

je ta, da se bo sedaj veliko tekem 

igralo v obmorskih krajih, kot so 

Durban, Port Elizabeth in Cape 

Town. Na Soccer Cityju bomo tako 

gledali samo še dve tekmi, v petek 

Urugvaj : Gana in finale. Nekako se 

mi zdi, da je lokalni organizacijski 

odbor zelo zaščitniški do največjega 

in najnovejšega stadiona. Iz 

pogovorov s prostovoljci na drugih 

stadionih sem izvedela, da imajo 

dosti več svobode, kar zadeva delo, 

gibanje po stadionu in drugo. Je 

pa vse seveda odvisno od ljudi, ki 

so odgovorni za določen stadion. 

V preteklih dneh smo se pogosto 

šalili, da bodo finale prestavili v 

Durban ali pa Port Elizabeth, saj je v 

Johannesburgu še vedno zelo mrzlo. 

Verjetno bi bilo tudi manj težav s 

prevozom. 

Ta konec tedna se odpravljam v 

Durban, najtoplejše mesto v Južni 

Afriki. Težko je verjeti, da so v eni 

državi lahko tako velike razlike med 

kraji. V Johannesburgu je mraz, v 

Port Elizabethu je okrog 24 stopinj, v 

Durbanu pa kar 30. Naslednji teden 

bomo tudi že bliže odločitvi, kdo bo 

nov svetovni prvak. Da bomo dobili 

novega, je pa tako ali tako jasno. Jaz 

še vedno navijam za evropske ekipe.

22 | Vestnik | 1. julija 2010 šport 


Evropsko kadetsko prvenstvo v judu 

Adrian Gomboc peti 

Teplice na Češkem gostile tekmovalce iz vse Evrope 

Športna zveza Lendava 

Najuspešnejšim 

priznanja in pokali 

Slovesen konec delavskih športnih iger 

V mestu Teplice na Češkem je bilo 

evropsko kadetsko prvenstvo v judu. 

Našo državo je v kategoriji do 55 kg zastopal 

tudi Adrian Gomboc, član judo 

kluba Murska Sobota. 

Na tem turnirju je Adrian naredil 

pravo senzacijo, saj je zasedel odlično 

5. mesto. Žreb mu ni bil preveč naklonjen, 

saj je bil v njegovi skupini Rus, 

ki je lani osvojil naslova evropskega in 

svetovnega prvaka. Adrian je najprej 

premagal Španca, nato pa še Avstrijca 

in Nemca, tretjega nosilca tega turnirja. 

V polfinalu je izgubil s prej omenjenim 

Rusom in nato za 3. mesto še z Latvijcem. 

Adrian je bil na tem turnirju najmlajši, 

saj je šele prvo leto kadet, kar še bolj 

potrjuje njegov izjemni dosežek. To brez 

dvoma potrjuje, da v soboškem judo klubu 

odlično delajo z mladimi tekmovalci. 

Adrian trenira pod vodstvom trenerja 

Silva Kavčiča, ki je ves čas verjel v njegov 

dosežek. V sklepnem delu priprav je treniral 

trikrat na dan, njegov trener pa je 

s svojimi dolgoletnimi izkušnjami znal 

pravilno tempirati formo. 

M. J. 

Kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu 

Zmagi Janku Sagaju 

in Milanu Žanu 

Pripravili dve memorialni dirki – Najuspešnejši domači kasači 

V Ribiškem domu Lendava so podelili 

pokale, priznanja in medalje za udeležence 

športnih iger Občine Lendava v 

sezoni 2009/10. Priznanja sta podelila 

predsednik in tajnik športne zveze Bruno 

Pintarič in Velimir Horvatič. Športnih 

iger se je udeležilo več kot 300 rekreativnih 

športnikov v 13 panogah. 

Zmagovalci – kegljanje: DU Lendava 

in Zlatko Kuk, DOŠ II in Sidonija Stanič 

(Varstroj); streljanje: Mladi in Dominik 

Zver, Nevarne deklice in Jožica Verbančič; 

šah: DU Lendava; košarka: Tropicano; 

mali nogomet: PP Lendava; pikado: 

Dalma in Dejan Turha, Do konca in 

Tanja Šendlinger; tenis: 1. Winner Hotiza; 

pohodništvo: DU Lendava; bovling: 

DOŠ II, Ivan Koncut (TUŠ) in Ana Birp 

(Komunala); ribolov: Komunala in Dejan 

Gabor (Varstroj); odbojka na mivki: Dio 

Power; kolesarjenje: Prijatelji. 

F. H. M. 

Janko Sagaj s kobilo F Sasi v ospredju 


Športna zveza Ljutomer 

Pestro športno poletje 

Plavalni tečaji, nočno kopanje, tenis, 

odbojka na mivki, taborski tek 

Tudi za letošnje poletje je Športna zveza 

Ljutomer pripravila pester izbor raznih 

športnih tekmovanj in drugih prireditev, 

ki bodo privabile tako mlade kot odrasle. 

Že konec tega tedna bodo na letnem 

kopališču v Ljutomeru organizirali prvo 

nočno kopanje, ki bo možno še 23. in 24. 

julija. Plavalni tečaji za šolsko mladino 

bodo potekali od 5. do 9. julija in od 2. 

do 6. avgusta. Začetni tečaj tenisa, ki se 

je začel 28. junija in bo trajal do 2. julija, 

je v dopoldanskih urah namenjen šolski 

mladini, popoldne pa odraslim. Že 5. julija 

načrtujejo nadaljevalni tečaj tenisa, 

ki bo prav tako trajal pet dni. 

Zelo zanimivo bo tudi 12. in 13. julija, 

ko bodo na letnem kopališču v Ljutomeru 

potekale 3. poletne športno-rekreativne 

igre. Prvi dan z začetkom ob 16. uri 

se bodo udeleženci lahko odločali med 

odbojko na mivki (stari do 15 let in nad 

15 let) in malim nogometom na travi za 

veterane. Drugi dan je namenjen igranju 

malega nogometa na mivki (stari do 

15 let na travi) in plavanju na 2 x 50 m 

(stari do 15 let in nad 15 let). Zmagovalne 

ekipe v posameznih panogah bodo 

prejele medalje, za skupno razvrstitev 

pa pokale. 

Športne dejavnosti bodo nadaljevali 

tudi avgusta. V ospredju bo prav gotovo 

15. taborski tek, ki bo 13. avgusta 

na Glavnem trgu v Ljutomeru. Začel se 

bo ob 17. uri. Najprej se bodo na krajših 

progah pomerili mlajši udeleženci, 

nato pa člani in članice na 8,5 km dolgi 

progi. Tek na 3 km pa je rekreativne narave, 

zato bo izveden v absolutni moški 

in ženski kategoriji. Hkrati pripravljajo 

10. taborski pohod, ki zajema okrog dve 

uri sproščene hoje po slikoviti pokrajini 

okolice Ljutomera v smeri Spodnji Kamenščak, 

Zgornji Kamenščak, Cezanjevci 

in vrnitev v Ljutomer ob nasipu reke 

Ščavnice. Sklepna prireditev letošnjega 

športnega poletja bo 4. septembra ob 

10. uri na letnem kopališču v Ljutomeru. 

Takrat bo pokalno tekmovanje v odboji 

na mivki. 

Milan Jerše 

Gradiški tek za 9. pokal Občine Tišina 

Najhitrejša Simon Brezovar 

in Hijacinta Žohar 

Občina Tišina in KMN Gradišče sta bila 

organizatorja tekmovanja Gradiški tek 

2010, ki je štel tudi za točke pomurskega 

pokala in akcijo Slovenija teče 2010. Med 

23 člani je zmagal Simon Brezovar (Ljubljana), 

ki je 9 km pretekel v 33 minutah 

in 50 sekundah. Drugi je bil Matjaž 

Soklič (TS Radenska), 33:57, tretji Branko 

Lehner (Benedikt), 34:15, četrti Boris 

Kaučič, 35:23, peti Sašo Emeršič (oba TS 

Radenska), 36:19, šesti pa Endre Gönter 

(AK Panvita), 36:23. Med osmimi članicami 

je slavila Hijacinta Žohar (TŠ Živko), 

45:56, pred Lojzko Bratuša (TS Radenska), 

50:11, in Evelino Miklavič (MNZ 

Policija), 50:41. 

Pri občanih je bil na 2 km najhitrejši 

Simon Strajnšak (TS Radenska), 8:06, 

pri občankah Darija Takač (MNZ Policija), 

9:58, med predšolskimi otroki (250 

m) pa Iva Gider (Gradišče). Še zmagovalci 

pri deklicah in dečkih: Miša Ferencek 

(OŠ Mačkovci), Maj Janža (Beltinci), Larisa 

Utroša (DOŠ Genterovci), Luka Marič 

(Grad), Maja Šadl (ŠD Vaneča), Mitja 

Lovenjak (Gradišče) in Doroteja Osojnik 

(KMN Vaneča). 

M. J. 

Okrog 1.500 gledalcev je spremljalo sobotne 

kasaške dirke na ljutomerskem 

hipodromu, kjer je v šestih preizkušnjah 

nastopilo 51 kasačev iz vseh slovenskih 

klubov in društev. Svoj delež je prispevalo 

tudi podjetje Meso.Coop Hanžekovič 

iz Veržeja, ki je bilo organizator memorialne 

dirke Mirka Hanžekoviča (1948– 

2008). Na njej so nastopile 3- do 4-letne 

slovenske kobile. Tokrat je zmaga ostala 

doma, saj je bil v denarnem handicapu 

prvi F Sasi na vajetih Janka Sagaja 

(1:20,1), za njim pa sta se uvrstila Fordena 

(Jernej Slavič), 1:19,8, in Fortuna HD 

(Daniel Heric, vsi KK Ljutomer), 1:23,4. 

Četrto leto zapored pa je bila na sporedu 

memorialna dirka Janka Makoterja 

(1953–1999), v kateri so se po dveh predtekih 

v finalu pomerili najboljši domači 

in tuji kasači. Na 1600 metrov dolgi 

Od 24. do 27. junija je v Ostravi na Češkem 

potekalo svetovno prvenstvo v 

disco danceu. Med 2500 plesalci iz 17 

držav se je prvenstva udeležilo tudi 12 

plesalcev iz PK Zeko. Ti so ponovno stopili 

na stopničke, in to v kategoriji, v kateri 

še nikoli niso prišli niti v finale. 

Teja in Sandra Rupnik sta v soboto 

nastopili v Zagrebu na svetovnem 

pokalu v show danceu in zasedli 9. 

mesto, nato pa po celonočni vožnji v 

nedeljo še 3. mesto na svetovnem prvenstvu 

v disco danceu med ženskimi 

pari. Velik uspeh je s prebojem v polfinale 

in na koncu osmim mestom dosegla 

tudi Bianca Ferš med mladinskimi 

solistkami. 

Sobota, 3. julija: Tradicionalni pohod Gornja 

Radgona–Negova. Organizator: PD Gornja 

Radgona. Informacije: 041/843-203. 

Več informacij o prireditvah in vadbi na 

www.migajznami.si, kamor lahko tudi 

vpišete svojo prireditev ali vadbo. 

progi je po dramatičnem boju že drugič 

slavil Milan Žan (KK Komenda) z 10-letnim 

švedskim žrebcem Cash Hammering, 

ki je dosegel tudi najhitrejši čas 

dneva (1:15,6). 

Enak čas je imel tudi drugouvrščeni 

Lambert Sas, ki ga je vozil šestkratni 

evropski amaterski prvak, Avstrijec 

Christian Mayr, tretji pa je bil lanski 

zmagovalec 11-letni Inter na vajetih Dušana 

Zorka (1:15,8, oba KK Ljutomer). 

Ob tej priložnosti so se spomnili tudi 

Mirka Šumaka (1892–1957), nekdanjega 

predsednika ljutomerskega kluba. V 

njegov spomin so nastopili 3- do 14-letni 

slovenski kasači. Vrstni red: 1. Piasin 

OM (Mirko Gregorc, KK Ljubljana), 

1:18,5, 2. Farnas (Davorin Filipič), 3. Albos 

MS (Mitja Slavič, oba KK Ljutomer), 

oba 1:18,7. V denarnem handicapu za 3- 

do 4-letne slovenske žrebce in kastrate 

je slavil Rambo (Branko Seršen), 1:20,0, 

pred Lamiralom (Rene Hanžekovič), 

1:20,8, in Daresom (Primož Kristl, vsi KK 

Ljutomer), 1:22,1. V Ljutomeru je bil tudi 

prvi predtek Trojne krone Agrokombinata 

Maribor. Dobil ga je Rene Hanžekovič 

z Lady Luno (KK Ljutomer) pred Ull 

Expressom na vajetih Jožeta Sagaja ml. 

(KK Ljubljana), oba 1:19,9, in Dawsonom 

MS Mitje Slaviča (KK Ljutomer), 1:20,2. 

Drugi predtek bo 8. avgusta, prav tako 

v Ljutomeru, finale pa 28. avgusta v Ljubljani. 

V zadnji dirki za 3- do 14-letne kasače 

pa je imel največ uspeha Defender 

MS (Marko Slavič ml.) s kilometrskim 

časom 1:16,9. Za njim sta se uvrstila Arisa 

(Mirko Šonaja), 1:17,6, in Malajka (Milan 

Kaučič, vsi KK Ljutomer), 1:18,6. 

Milan Jerše 

Športni ples 

Sestri Rupnik s svetovno bronasto medaljo 

Velik uspeh PK Zeko na SP v disco danceu na Češkem 

Teja in Sandra 

v družbi Dejana 

Zečevića 

Fotografija N. N. 

Solidno 16. mesto pa je zasedla mala 

skupina (Tjaša Štornik, Anja Kerčmar, 

Neža Orešnik, Danaja Kuhanec, Bianca 

Ferš, Sara Kramberger, Dejan Zečević). 

»Še sedaj ne morem dojeti, kaj nam 

je uspelo. Že pet let, odkar se ukvarjam 

z disco danceem, v Sloveniji poslušam, 

kako se ne da narediti dobrega 

rezultata v tej disciplini. Za tak rezultat 

je treba spremeniti način dela in 

garati nekaj let. Mi smo to naredili in 

sedaj žanjemo uspehe. Verjamem, da 

to ni zadnji in da bomo v tej disciplini 

nekoč tudi velesila kot v drugih plesnih 

zvrsteh. Čestital bi tudi pionirkama 

Meti in Medeji ter članici Katji za 

dobro opravljen nastop,« je povedal 

vodja odprave Dejan Zečević. 

Milan Jerše


14. mednarodni atletski miting Priložnost za mlade 

Robi Kreft dvojni 

zmagovalec 

šport 


44. mednarodne igre šolarjev v Bahrajnu 

Druženje in prijateljevanje 

mladih z vseh koncev sveta 

Denar za nastop atletov zagotovila MOMS 

V Murski Soboti tudi Mikov mnogobojček za najmlajše 

AK Panvita je na stadionu pri OŠ I v Murski 

Soboti pripravil že 14. mednarodni 

atletski miting Priložnost za mlade. Poleg 

pionirjev in pionirk U-16 so se pomerili 

moški in ženske (letnik 1994 in starejši), 

ki so tekmovali na 100 m, 300 m, 

1000 m ter v skokih v daljino in višino. 

Medalje so prejeli prvi trije v posameznih 

disciplinah, pokale pa zmagovalec, 

drugi in tretji v finalnem memorialnem 

teku Gregorja Kranjca na 100 m, kjer je 

bil najhitrejši domačin Robi Kreft (11,35) 

pred Jernejem Ferenčakom (11,60) in Danielom 

Horvatom (11,96). V ženski konkurenci 

je slavila Urška Jelenovec (12,86) 

pred Ines Horvat (obe AK Panvita), 13,15, 

in Stašo Trajkovič (ASB), 13,28. Od domačih 

predstavnikov so zmagali še Tomaž 

Rozmarič na 1000 m (2:33,00), Robi 

Robi Kreft (drugi 

z leve) je upravičil 

vlogo favorita. 


Kreft v daljino (6,52), Aleš Zver na 300 

m (36,95), Ines Horvat v daljino (5,00), 

Sonja Neger na 1000 m (3:13,05) in Adriana 

Djačkaj v višino (1,56). Druga sta 

bila: Dominik Šbüll v višino (1,83), kjer 

je zmagal Hrvat Duje Bonacci (1,86), in 

Jernej Ferenčak na 300 m (38,04). 

Pri pionirkah U-16 je na 300 m zmagala 

Anja Benko (42,91), na 1000 m Katja 

Vrdjuka (3:08,03), v višino pa Klementina 

Kisilak (1,56 m). Na 100 m je zmagala 

Staša Trajković (ASB) 13,14. Pri pionirjih 

U-16 sta slavila Daniel Hari na 

1000 m (2:58,55) in Kevin Raiter v daljino 

(5,03 m), drugi pa so bili Gregor 

Ovsenjak na 100 m (12,67), Nathan Kočar 

na 1000 m (2:59,78) in Luka Vereš na 

300 m (44,24). 

Za Mikov mnogobojček so šteli rezultati 

na 60 in 300 m ter v daljino (cona 

odriva). Pri pionirjih U-14 je zmagal 

Nino Celec (AK Panvita), ki je zbral 1.958 

točk, četrti je bil Mihael Gobar (1.429), 

šesti pa Luka Žerjav (1.205). Pri pionirkah 

U-14 je slavila Tina Božič (ASB), 

2.340, peta je bila Jasmina Vöröš (1.467). 

Pri pionirjih U-12 je zmagal Luka Božič 

(ASB), 1.413, Niko Car (1.003) je bil tretji, 

Benjamin Balažic (1.002) četrti, Denis 

Mencigar (789) pa šesti. Pri pionirkah 

U-12 je bila najboljša Maja Bedrač 

(Ptuj), 1.992, Miša Horvat (1.737) je bila 

druga, Anja Zadravec (1.615) tretja, Ana 

Korc (1.460) pa četrta. V konkurenci pionirjev 

U-10 je zmagal Domen Vergles 

(Koper), 1.115, pri pionirkah pa Zala Istenič 

(MASS), 1.144. 

Milan Jerše 

Soboška delegacija z županom 

Tik pred odhodom na to veliko tekmovanje 

je župan Anton Štihec sklical novinarsko 

konferenco, na kateri so bili navzoči 

člani Atletskega kluba Panvita in 

oba trenerja Diana Kočar in Tiberij Lebar 

ter predsednik Športne zveze Murska 

Sobota Stanko Kerčmar, vodja delegacije. 

Iz soboške občine naj bi se iger 

udeležili štirje mladi atleti: Anja Benko 

na 100 in 800 m, Katja Vrdjuka na 800 

m, Gregor Ovsenjak in Dominik Horvat 

pa na 100 m, vendar je zadnji zaradi poškodbe 

moral ostati doma. 

Skupno nastopa okrog 2.500 mladih 

z vseh celin, med njimi tudi 220 tekmovalcev 

iz Slovenije, ki se merijo v atletiki, 

jadranju, nogometu, namiznem tenisu, 

odbojki, rokometu in tekvondoju. Poleg 

soboške občine se iger udeležujejo tudi 

šolarji iz mestnih občin Celje, Maribor, 

Slovenj Gradec in Ptuj ter iz občin Mislinja 

in Šentilj. Skupno je prijavljenih 

64 mest oziroma občin iz Evrope, Azije, 

Afrike, Arabskega polotoka, Južne Amerike, 

Srednje Amerike in Avstralije. 

»Občina Murska Sobota je doslej največkrat 

organizirala te igre, in sicer v letih 

1974, 1976 in 1983. Te igre so prerasle 

v prave olimpijske igre šolarjev, kjer 

sodelujejo športniki in športnice z vsega 

sveta. Naši športniki so na teh igrah zelo 

uspešni. Lani je bronasto medaljo v atletiki 

prejela Urška Jablanovec, najboljše 

pa so se odrezali naši športniki leta 2003 

na mednarodnih igrah v Patrosu v Grčiji, 

kjer so v namiznem tenisu prejeli dve zlati 

in eno srebrno medaljo. Za našo občino 

je to velika promocija, obenem pa je to 

tudi izredno lepa izkušnja za naše športnike 

in hkrati nagrada za njihov trud,« je 

povedal župan Anton Štihec. Poudaril je, 

da je glavni cilj iger druženje in prijateljevanje 

mladih športnikov iz različnih delov 

sveta, in letošnjim udeležencem iger 

zaželel veliko uspeha. 

Ob tej priložnosti sta župan Anton Štihec 

in predsednik Športne zveze Murska 

Sobota Stanko Kerčmar podelila šolarjem 

enotne trenirke, na katerih je oznaka 

Mestne občine Murska Sobota in Slovenije. 

Naslednje, 45. mednarodne igre 

šolarjev bodo leta 2011 v mestu Lanarkshire 

na Škotskem, gostitelj 46. mednarodnih 

iger šolarjev pa bo leta 2012 

mesto Daegu v Južni Koreji. 

Milan Jerše 

Fotografija Milan Jerše 

Nogomet 

Danes na Fazaneriji splitski Hajduk 

Lendavska Nafta ugnala »evropsko« Cibalio – Začetek priprav Mure 05 

Rokoborba na prostem 

V znamenju atraktivnih 

in izenačenih borb 

Za vse ljubitelje nogometa bo danes zanimiv 

dogodek. Ob 18. uri bo na mestnem 

stadionu Fazanerija v Murski 

Soboti prijateljska mednarodna tekma 

med Muro 05 in Hajdukom iz Splita. 

Igralci soboškega drugoligaša pa so v 

nedeljo začeli priprave na novo sezono. 

Kljub nekoliko težjemu finančnemu stanju 

je večina nogometašev izrazila željo, 

da še naprej igra v tem klubu. Filip 

Gačevski želi kariero nadaljevati v Kapfenbergu 

v Avstriji, treningom Nafte pa 

sta se priključila Aleš Ajlec in Matic Maruško. 

V moštvu je tudi nekaj novincev. 

Feri Cifer bo še naprej pomočnik trenerja 

Stanka Maučca. 

Edini pomurski prvoligaš Nafta iz Lendave 

bo v prihodnji sezoni igral v precej 

spremenjeni in pomlajeni zasedbi, saj so 

se 30. junija pogodbe iztekle kar 15 nogometašem. 

Ekipa za sezono 2010/2011 bo 

tako bolj temeljila na domačem kadru 

in obetavnih igralcih iz nižjerazrednih, 

predvsem pomurskih klubov. Lendavčani 

so se odrekli izkušenemu srbskemu vezistu 

Siniši Jankoviću, ki zaradi poškodb 

v minuli sezoni ni veliko igral, in Borutu 

Gerenčerju. Je pa sodelovanje z Nafto 

še najmanj za eno sezono podaljšal Aleš 

Čeh, ki je popolnoma okreval po zlomu 

roke. Preizkusili so tudi brazilskega nogometaša 

Da Silvo. 

Nafta je v Renkovcih s 3 : 1 premagala 

Cibalio iz Vinkovec, ki se pripravlja na 

nastop v 2. predkrogu Evropske lige. V 

tekmi štirikrat po 30 minut so zadetke 

za Lendavčane dosegli Kokolj (4), Matić 

(avtogol, 90) in P. Gerenčer (105). Postava 

Nafte: Murko, Caban, Kulčar, Matjašec, 

Vassiljev, Lesjak, Vinko, Buzeti, 

Balažic in Kokolj, v nadaljevanju pa so 

priložnost dobili še Ajlec, S. in N. Kolman, 

Bukovec, Levačič, Maruško, Vaš, 

Raduha, Da Silva, P. Gerenčer, D. Gerenčer, 

Miljković, Flisar, Vereš in Horvat. 

Slovenska ženska nogometna reprezentanca 

je v kvalifikacijski tekmi za EP 

v Nemčiji na gostovanju na Portugalskem 

izgubila z 0 : 1. V naši reprezentanci 

so igrale tudi štiri nogometašice 

Pomurja Beltinci: Mateja Zver, Tanja 

Vrabel, Tjaša Tibaut in Saša Špur. 

V 7. krogu 1. islandske ženske nogometne 

lige je Porka, za katero igra Mateja 

Zver, s 3 : 1 premagala Stjarnan. Porka 

je trenutno tretja. 

Prijateljske tekme – Filovci: Rudar 

Velenje – ZTE Zalaegerszeg 1 : 3 (Starina; 

Balazs, Magasfoldi, Petnak), Redics 

– Olimpija Dolga vas 3 : 3 (Gönc, Rožman, 

Strojko), zdravniški reprezentanci 

v Bakovcih: Slovenija – BiH 1 : 4 (Prettner), 

Ljutomer – Inter (Zaprešić) 1 : 5 

(Vogrinec), veterani: Mostje – Brunšvig 

4 : 1 (Utroša 2, Šijanec, Žižek). 

M. J., F. H. M., T. G., F. B., N. Š. 

Pred telovadnico nekdanje ekonomske 

šole v Murski Soboti je bil zanimiv 

mednarodni mladinski in kadetski turnir 

v rokoborbi grško-rimskega sloga. 

Že drugo leto je bila reprezentanca ZDA 

na enotedenskih pripravah v Murski Soboti. 

Ob koncu gostovanja je Rokoborsko 

društvo Sobota organiziralo zanimivo 

tekmovanje na prostem. Ob navzočnosti 

številnih gledalcev in staršev tekmovalcev 

so se v ekipni konkurenci pomerili 

reprezentanci Slovenije in ZDA ter 

predstavniki hrvaškega Gavrilovića iz 

Petrinje in madžarska ekipa, v kateri so 

bili mladi rokoborci iz Sombotela in Nagykanizse. 

Videli smo atraktivne in izenačene 

borbe. Srečanje med Slovenijo in ZDA 

se je končalo s 5 : 4 v prid gostov. Med 

domačini sta zmagala Koudila in Sečko. 

Preostali izidi: Slovenija – Gavrilović 3 : 5 

(zmagi Kočarja in Sečka), ZDA – Sombotel-Nagykanizsa 

6 : 5, ZDA – Gavrilović 3 

: 6, Sombotel-Nagykanizsa – Gavrilović 

4 : 4 (po točkah zmaga Madžarov), tekme 

med Madžari in Slovenci pa ni bilo, 

ker so gostje predčasno odpotovali domov. 

M. J. 

Mali nogomet 

Zaključni turnir Vaneči 

Na zaključnem turnirji v Brezovcih je 

pri članih v finalu Vaneča s 5 : 0 premagala 

Beznovce, v tekmi za 3. mesto pa 

Breza z 1 : 0 Šalamence. Finale veteranov: 

Puževci – Izvir 1 : 0; pionirji: Izvir 

– Strukovci 3 : 0. 

2. spominski turnir Franca Škrinjarja 

v Stročji vasi: 1. Sl. gorice (Voličin), 2. 

Vulkanizerstvo Ščavničar (Nunska Graba), 

3. Insa bar (Stročja vas). Izidi: Vulkanizerstvo 

Ščavničar – Sl. gorice 2 : 3 

(kazen. streli), Insa bar – Vulkanizerstvo 

Ščavničar 2 : 3 (kazen. streli), Insa 

bar – Sl. gorice 0 : 0. Strelec: Matej Sovič 

(Stročja vas), 9; vratar: Peter Marin 

(Vulkanizerstvo Ščavničar); igralec: Ian 

Emeršič (Insa bar). Najboljše ekipe minule 

sezone MNL MS: Stročja vas, Prlek 

in M. Nedelja; strelec: Tine Špilak (Stročja 

vas), 44. 

Na sklepnem turnirju beltinske veteranske 

lige v Veliki Polani je v finalu Bistrica 

s 4 : 1 premagala Ižakovce, v tekmi 

za 3. mesto pa so Črenšovci s 3 : 2 ugnali 

Beltince. Igralec: Roman Kolenko; vratar: 

Jože Horvat (oba Bistrica); strelec: 

Robert Hozjan (Črenšovci). 

M. J., N. Š., F. H. M. 

Z rokoborskega srečanja na prostem 

Fotografija Milan Jerše

24 | Vestnik | 1. julija 2010 dobro je vedeti 


Slastna lubenica 

Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti 

Kaj poleti tekne bolj od sočne, rožnate 

lubenice? Vemo, da nas osveži, ohladi 

in tudi odžeja. Ta veliki sadež namreč 

skriva za svojo zeleno zunanjostjo 

pravo zakladnico vitaminov in snovi, ki 

so potrebne za zdravje, varuje pa tudi 

pred različnimi obolenji. Sestavljena 

je iz 94 odstotkov vode, zato se od 

nje gotovo ne boste zredili. Druga 

sestavina so vlaknine, ki so dobrodošle 

za zdravo prebavo. Lubenica vsebuje 

zelo malo kalorij, vendar vam bo dala 

občutek sitosti. 

Kako priklicati 

otroka 

Govorni pošti je odklenkalo, zato 

si morate izmisliti kaj drugega. 

Današnjim najstnikom se sporočil na 

avtomatskem odzivniku seveda ne ljubi 

poslušati. Namesto tega otroka večkrat 

pokličite ali pa mu pošljite prijazno 

SMS-sporočilo, v katerem ga prosite, 

naj vas pokliče. Tako ne bo vedel, 

ali ste ga klicali zato, ker ga želite 

nagraditi s 100 evri, ali zato, ker želite, 

da nemudoma pride domov. 

Kampiranje 

Klopi – skriti 

prenašalci bolezni 

Klopi spadajo med največje pripadnike reda pršic 

Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih 

površinah. Visoka trava z grmovjem, 

robovi jas in gozdna podrast 

so raj za širjenje teh krvosesnih zajedavcev. 

Klopi so aktivni od pomladi do pozne 

jeseni. S čutnimi laski in kemičnim 

čutilom na prednjem paru nog 

zaznajo najšibkejše toplotne tokove, 

premike in rahel vonj. Tako odkrijejo 

primerno žrtev, na katero se prisesajo. 

Gostitelji so najpogosteje majhni gozdni 

sesalci in ptiči, lahko pa tudi večje 

živali. Človek je le naključni gostitelj. 

Pri prehodu na človeka klop išče nežnejše 

predele kože, da je prodor lažji. 

Človek klopovega ugriza navadno 

sploh ne zazna. Preden klop začne sesati, 

izloči nekaj sline z mešanico snovi, 

ki ublažijo bolečino in preprečujejo 

strjevanje krvi. 

Kako preprečimo ugriz 

Priporočljivo je, da se pred odhodom 

v gozd ustrezno zaščitimo. Najbolje 

storimo, če se oblečemo v oblačila 

iz gladkih materialov, ki klopom 

preprečujejo, da bi se oprijeli, hkrati 

pa poskrbimo, da je čim več kože pokrite. 

Oblačila naj bodo svetla, da klopa 

prej opazimo. Za zaščito odkritih 

delov telesa so na voljo razni pripravki, 

ki se dobijo v lekarni in odganjajo 

klope in mrčes. 

Ko se vrnemo domov, si natančno 

pregledamo telo, se oprhamo ter preoblečemo. 

Če pri telesnem pregledu 

opazimo klopa, ga čim prej previdno 

odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost 

okužbe. Klopi prenašajo precej 

bolezni, najpogostejši sta klopni meningitis 

in borelioza. 

Borelioza ali lajmska bolezen 

Je bolezen, ki pri človeku prizadene 

več organskih sistemov. Rdečina 

je prva faza bolezni in je edina takojšnja 

značilna bolezenska sprememba, 

ki pa se izrazi samo pri približno 60 

odstotkih okuženih. Drugi bolezenski 

znaki, ki se lahko pojavijo, so vročina, 

močno potenje, vrtoglavica, glavobol, 

bolečine v mišicah in izrazita 

utrujenost. Rdečina se pojavi od 2 do 

32 dni po klopovem ugrizu, običajno 

na mestu ugriza. Lahko pa se pojavi 

celo na drugem delu telesa, kjer klop 

sploh ni bil prisesan. Koža je najprej 

rdeča. Za dlan velika rdečina začne 

v sredini bledeti, robovi pa ostanejo 

rdeči in se širijo. Zelo pomembno je, 

da ne spregledamo značilnega rdečega 

madeža. Zgodnje odkrivanje in 

zdravljenje bolezni sta ključnega pomena, 

saj je zdravljenje najbolj uspešno 

v začetni fazi. Pri nezdravljenih 

Privoščite si oddih! 

Nogometna mrzlica se še ni polegla, 

sonce pa že močno pripeka in vabi 

ven. To je tudi čas oddiha in počitnic, 

ko skušamo pozabiti na vsakodnevne 

delovne obveznosti in se sprostiti 

v naravi. 

Končno dopust! Večina med nami 

se niti ne zaveda, kako se utrujenost 

v našem telesu nalaga vse leto, dokler 

si ne privoščimo pravega počitka in se 

telo po dolgem času zares za trenutek 

»ustavi«. Sprostitev pa še zdaleč niso 

le aktivne počitnice, saj po njih navadno 

potrebujemo še nekaj dni dopusta, 

da si odpočijemo od vseh sprostitvenih 

dejavnosti. Res je, da tako 

poskrbimo za zdravje telesa in duha, a 

verjemite – nekaj dni intenzivne vadbe 

na leto ne bo obrodilo čudežev, če 

se tudi sicer ne gibate redno. Zato si 

v poletnih počitnicah raje privoščite 

oddih, takšen, da se boste resnično 

odpočili in si nabrali novih moči. 

Poletje je čas potovanj, zato se počitnice 

številnih dopustnikov začnejo 

v kilometrskih kolonah. Vsako leto 

julija in avgusta neskončna množica 

avtomobilov ohromi glavne avtoceste. 

A vsega naveličani vozniki in potniki 

niso edini, ki so ujeti v neizogibnem 

položaju. Voda navdihuje, nas vznemirja, 

pogosto pomirja in celo pomlajuje. 

Potrebujete vodno terapijo, 

romantičen kotiček ali le prostor za 

sprostitev? Načrtovali ste aktivne počitnice 

ali pa pomislili na leno poležavanje 

v senci borovcev na plaži. Pomislite, 

da bi zjutraj vstali in se odpravili 

na tek ob obali. A nadležno misel preženete 

s tistim znanim izgovorom: 

»Pa saj sem na dopustu!« Vsi vemo, da 

je pretirano sončenje škodljivo in da 

je mazanje z zaščitnimi sredstvi proti 

soncu koristna navada. In kaj svetujejo? 

Kadar koli ste izpostavljeni močnemu 

soncu (ne le na morju – tudi v 

primerih se lahko bolezen pozneje 

izrazi v zgodnjih in poznih bolezenskih 

spremembah. Zgodnje bolezenske 

spremembe se pojavijo od nekaj 

mesecev do leto dni po ugrizu okuženega 

klopa kot vnetje osrčnika, vnetje 

sklepov ter obolenje mišic. Pozne 

spremembe se pojavijo eno leto ali 

celo več let po okužbi, najpogosteje 

pri nezdravljenih bolnikih. Kažejo se 

kot kronična vnetja kože, sklepov in 

živčevja. Vsi omenjeni bolezenski znaki 

pa niso pravilo, saj okužba pogosto 

poteka neznačilno. Vsekakor je najpomembneje, 

da si zapomnimo, kdaj nas 

je klop ugriznil, in da smo nekaj tednov 

po ugrizu pozorni na morebitne 

bolezenske znake okužbe. 

Klopni meningoencefalitis 

Klopni meningoencefalitis je virusno 

obolenje možganske ovojnice in 

osrednjega živčevja. Ko virus vdre v 

telo, je bolezenske znake mogoče 

zgolj omiliti in bolezen pozdraviti. 

Na mestu ugriza praviloma ni opaznih 

sprememb na koži, bolezen pa običajno 

poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki 

se začne približno sedem dni po ugrizu, 

navadno spremljajo slabo počutje, 

bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski 

znaki za nekaj dni do tri tedne 

ponehajo. Sledi druga faza obolenja s 

gorah, na smučanju, sprehodih, pri 

delu na vrtu), zaščitite obraz s sredstvom 

z zelo visokim faktorjem SPF. 

Manj občutljive dele telesa občasno 

sončite, kadar sonce ni premočno. 

Zanimive počitnice lahko preživite 

tudi tako, da prosti čas in lenarjenje 

povežete z družbeno koristnim delom. 

Si želite preživeti počitnice bližje 

naravi, s prebivalci, njihovo kulturo 

in navadami? Želite, da vaši otroci 

spoznajo domače živali: krave, prašičke 

in kokoši? Za to so kot nalašč turistične 

kmetije. Vsem tistim, ki si letos 

ne boste mogli privoščiti niti najcenejšega 

potovanja, pa predlagam popolnoma 

brezplačne počitnice. Vabim 

vas na brezplačna potovanja v najbolj 

priljubljene namišljene svetove, ki jih 

lahko obiščete z osebnim računalnikom, 

miško in hitro spletno povezavo. 

Pa obilo užitka vam želim! 

Milan Jerše 

povišano telesno temperaturo in hudim 

glavobolom, možna je celo nezavest. 

Obolenje lahko pusti trajne 

posledice, kot so glavobol, zmanjšana 

delovna sposobnost in zmanjšana 

zbranost. 

Kako se zaščititi pred klopi? 

V lekarni je na voljo veliko pripravkov, 

ki odganjajo klope. Najboljša zaščita 

pred boleznijo pa je cepljenje. 

Potrebno je trikratno cepljenje. Prvič 

in drugič se običajno cepi v razmiku 

enega meseca, tretji odmerek pa se 

ponovi čez 6 do 9 mesecev. Pomembno 

je, da dobimo dva odmerka cepiva. 

Tako dosežemo, da smo takrat, ko 

se začne sezona klopov, že ustrezno 

zaščiteni. Imunost se obnavlja vsakih 

pet let z enim odmerkom cepiva. 

Nina Ošlaj, mag. farm. 

Vodovodni nasveti 

Vas hotelske sobe omejujejo? In 

natrpane plaže spravljajo v obup? 

Ste pustolovskega duha in visoko 

vrednotite svobodo? Uporabite 

malo domišljije. Jasno, če vam 

tla pod šotorom niso pretrda, je 

kampiranje prava odločitev. Če ne 

morete drugače, se naužijte narave 

vsaj ob podaljšanem koncu tedna. 

Če počitnikujemo v šotoru, sta 

udobje in pestra ponudba v kampu 

pomembnejša, kot če gremo na pot s 

prikolico ali z avtodomom. 

Ko kupujete stanovanje ali hišo, se 

pozanimajte, kje je glavni vodovodni 

ventil. Ne morete si misliti, kolikokrat 

vodovodarji skupaj z lastniki letajo po 

vsej hiši in iščejo ta presneti ventil, 

medtem ko je polovica stanovanja 

poplavljenega. 

Vodni kamen je najpogostejši vzrok za 

nepravilno delovanje pipe ali pršilke za 

prhanje. Redno čiščenje in vzdrževanje 

jim bo podaljšalo življenjsko dobo. V 

kotliček ne mečite dišečih ali čistilnih 

tablet, saj lahko zamašijo cev, ki vodi 

v straniščno školjko. Tudi tekočine 

za zamašene odtoke ne uporabljajte 

pogosteje kot štirikrat letno. Razžrle 

vam bodo cevi.


Obilje svežega 

Več o filateliji 

dobro je vedeti 


besede mode 

Aprilsko vreme v začetku junija je 

precej podaljšalo sezono belušev 

in jagod. Tudi domačih češenj je na 

pretek, pa mladega krompirja, zelja ter 

najrazličnejših solatnic, ki so v tem času 

najbolj slastne. Vse to pa je kot nalašč 

za hitro pripravo lahkih in preprostih 

jedi, ki v toplih dneh še bolj teknejo. 

Mlada zelenjava in sveži sadeži ne 

potrebujejo zapletene priprave. Z 

opustitvijo dolgih postopkov toplotne 

obdelave prihranimo obilo časa in 

ohranimo večino hranilnih snovi. 

Sploh pa je, še posebno v toplejših 

obdobjih, za kosilo povsem dovolj že 

kakšna domiselno sestavljena solata. 

Seveda lahko s svežimi darovi narave 

popestrimo tudi bolj vsakdanje jedilnike. 

Neškodljiva 

zagorelost 

V neskončni želji po zagorelem telesu 

lahko sredstva za samoporjavitev 

uporabljamo za začasno in hkrati 

varno obarvanje kože. Seveda pa 

moramo biti pozorni pri izbiri. Katero 

bomo uporabili, je odvisno od tipa kože 

in predela telesa. Za obraz so na voljo 

kreme, za telo pa izberemo losjone. 

Pri sončenju je treba uporabiti tudi 

dodatno zaščito, saj obarvanost kože 

ne varuje pred škodljivimi UV-žarki. 

Počasi in 

postopoma 

Gibanje začnimo počasi in postopoma. 

Pretiravanje lahko vodi do poškodb, 

izvinov in obupanosti. Po pravilni vadbi 

morate naslednji dan ali dva čutiti rahlo 

razbolelost, če se ne morete premikati, 

ste naredili več škode kot koristi. Vadite 

tako, da bo vedno zanimivo. Če boste 

zmeraj tekli isti krog v parku, delali 

enako zaporedje vaj, se boste kaj hitro 

naveličali in vse skupaj opustili. Delajte 

v paru in se medsebojno spodbujajte. 

Tako boste imeli družbo in dodatno 

spodbudo, zaradi katere ne boste 

prehitro vrgli puške v koruzo. 

Pomemben je začetek 

Mlad filatelist naj se loti zbiranja žigosanih znamk 

Prejeto pismo iz Švice, opremljeno s priložnostnim žigom in kompletno serijo znamk. Primerek za zbiralca. 

z našega štedilnika 

Nadevane bučke 

z ajdovo kašo 

500 g bučk, 100 g kuhane ajdove 

kaše, 100 g skute, 1 jajce, sol, poper 

Za koprovo omako: 15 g masla, 10 

g moke, 25 cl mleka, šopek kopra, sol, 

poper, 5 cl kisle smetane 

Bučke pod hladno vodo oplaknemo 

in s krpo osušimo. Odrežemo 

krajce in z ostrim nožem izdolbemo 

sredino tako, da dobimo tulec. 

To odprtino zapolnimo s pripravljenim 

nadevom iz kaše, skute, jajca in 

začimb. Nadevano bučko zavijemo v 

namaščeno alufolijo, damo v pečico 

in pečemo 25 minut pri 170 °C. Pečene 

odvijemo, narežemo in postrežemo 

z omako. 

Priprava omake: Na maslu svetlo 

prepražimo moko, jo zalijemo z mlekom, 

začinimo in z metlico gladko 

razmešamo. Dodamo sesekljan šopek 

kopra, prevremo in nazadnje 

dodamo še kislo smetano. 

Ocvrti zrezki iz 

ovsenih kosmičev 

200 g ovsenih kosmičev, 10 cl mleka, 

120 g krompirja, 40 g čebule, 3 cl olja, 1 

jajce, 60 g ribanega sira, sol, poper, 60 

g moke, 2 jajci, olje za cvrtje 

Odločitev za zbiranje se po navadi 

porodi naključno. Hitreje nastane, 

če smo imeli priložnost videti urejeno 

zbirko starejših zbiralcev. Včasih 

se to zgodi v družini, kjer sta oče ali 

dedek svoje čase že zbirala in je mogoče 

ostalo kaj na zalogi v starih albumih, 

včasih v družbi med prijatelji 

ali v šoli, posebno če je kje kakšen 

zbiralec. 

Kot že rečeno, se po navadi začne z 

zbiranjem znamk. Za primer vzemimo 

zdajšnji čas, naše okolje in zmožnosti. 

Želimo zbirati, ne želimo velikih stroškov, 

radi bi bili čim uspešnejši in tako 

rekoč iz nič naredili zbirko. Vemo, da 

bomo zbirali znamke, sedaj sprejmimo 

nekaj odločitev, s katerimi bomo 

zožili področje zbiranja. Nežigosane 

znamke, ki jim pravimo čiste, dobimo 

na pošti za plačilo po nominalnih 

cenah. Žigosane, torej znamke, ki 

so potovale na pošiljkah, odlepljamo, 

peremo, sušimo, gladimo in vstavljamo 

v albume ali v druge priročne liste. 

Pri zbiranju čistih znamk ni druge 

možnosti, kot da se aboniramo na 

najbližji pošti. Vedeti je treba, da običajni 

uporabniki poštnih storitev dobijo 

v roke od 20 do 30 % vseh izdanih 

znamk. To so največkrat znamke 

z oznako A, B, C, D ali znamke osnovnih 

nominal v rednih izdajah. Druge 

znamke se izdajajo v manjših nakladah 

in so v prometu redkejše. Dodajmo 

še, da se zbiralec po navadi odloči 

in kupuje dva ali več izvodov istih 

znamk. Enega bo imel v svoji zbirki, 

druge pa za izmenjavo ali pošiljanje 

pošte. 

Žigosane znamke poleg več dela pomenijo 

tudi več možnosti dobiti kaj 

brez denarja. Vsa prejeta pisma, lastna, 

družinskih članov, prijateljev 

in znancev bodo koristna. Uporabimo 

vsa mogoča poznanstva in zveze, 

poprosimo tajnice podjetij za prejete 

ovojnice, frankirane z znamkami, 

Ovsene kosmiče navlažimo z mlekom 

in pustimo stati 20 minut. 

Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. 

Čebulo narežemo na kocke 

in na olju prepražimo. Vse pripravljene 

sestavine premešamo, dodamo 

še riban sir, jajce, sol in poper. 

Dobro premešamo. Iz pripravljene 

mase oblikujemo osem enakih kroglic, 

ki jih polagamo na delovno površino 

in oblikujemo zrezke. Zrezke 

pomokamo, nato potopimo v razžvrkljanem 

jajcu in damo v vroče olje, 

kjer zrezke zlatorumeno ocvremo. 

Ocvrte zrezke polagamo na papirnat 

prtiček, da nam popivna odvečno 

maščobo. Vroče postrežemo. 

Metuljčki s peso 

200 g metuljčkov (testenin), 40 g čebule, 

40 g masla, 80 g pese, 160 g paradižnika, 

5 g škrobne moke, 30 cl mleka, 

6 cl kisle smetane, peteršilj 

Čebulo narežemo na kocke. Peso 

grobo naribamo. Maslo v kozici razpustimo, 

na njem prepražimo čebulo 

in peso, nato pomokamo s 

škrobno moko, malo prepražimo in 

zalijemo z mlekom. Začinimo, dodamo 

na kocke narezan paradižnik in 

prevremo. Na koncu dodamo še kislo 

smetano. 

sami pišimo več in prejeli bomo več 

odgovorov. Za začetek bomo iztrgali 

in odlepili vse povprek, sčasoma pride 

na vrsto še drug način zbiranja. 

Torej predlagajmo novemu, mlademu 

filatelistu, naj začne zbirati žigosane 

znamke. Še mu zožimo področje 

in predlagajmo, naj zbira najprej 

lastno državo. Torej zbira slovenske 

žigosane znamke, za začetek iz samostojne 

Slovenije od leta 1991. To 

ne pomeni, da bo iskal samo slovenske 

znamke. Dobival bo po dolgem 

in počez znamke z vsega sveta. Slovenske 

bo obdržal, preostale pa koristil 

za zamenjave. Druga možnost 

je, da zbira tematske znamke. Najpogostejše 

teme so: živali, rastline, 

šport, mačke, psi, ribe, letala, avtomobili 

itd. Pri tem načinu države ali 

letnice izdaj niso pomembne. Način 

izmenjave pa je enak, česar ne potrebuješ, 

zamenjaš z drugimi. 

Marjan Zorjan 

Testenine v slani vodi skuhamo, 

odcedimo in primešamo k pripravljeni 

omaki. Potresemo s sesekljanim 

peteršiljem in takoj postrežemo. 

Paradižnikova torta 

8 cl olja, 1 jajce, 80 g sladkorja, 12 

cl paradižnikovega pireja, 1 vanilijev 

sladkor, cimet, sol, 10 g sode, 100 g 

orehov, 360 g moke iz celega pšeničnega 

zrna, 250 g paradižnika 

Olje, jajce in sladkor penasto umešamo. 

Nato dodamo paradižnikov 

pire (pripravimo ga tako, da paradižnik 

olupimo, razrežemo, odstranimo 

semena in s paličnim mešalnikom 

zmešamo), vanilijev sladkor, 

cimet in sol. Dobro premešamo. Dodamo 

sodo, sesekljane orehe, olupljen 

in na kocke narezan paradižnik 

brez semena. 

Malo premešamo, nato pa postopoma 

dodajamo moko. Tako pripravljeno 

maso damo v tortni model s 

premerom 23 cm, ki smo ga namazali 

z maslom in pomokali. Pečemo 

v pečici 45 minut pri 170 °C. Pečeno 

in ohlajeno torto okrasimo s stepeno 

sladko smetano. 

Branko Časar, kuharski mojster 

v gostilni Lovenjak v Polani 

Mestna torba 

»Modo lahko kupimo, stil 

posedujemo,« pravi Edna 

Woolman Chase 

Imeti dober nos je za vsako novost 

zelo dobro. Da novost spremenimo v 

naš individualni slog, se moramo dobro 

poznati. Torba je eden izmed tistih 

elementov, ki ključno vpliva na našo celostno 

podobo. Prevečkrat zanemarjamo 

ta modni dodatek, ki je v zadnjih 

sezonah pridobil dodano vrednost, kar 

si tudi zasluži. 

»IN« torba 

Modne torbe so vezane na sezono. 

Poletna nam zmeraj ponuja več svetejših 

naravnih odtenkov, več kričečih barv 

in več pletenih vzorcev. Ženska s slogom 

morda ne kupi najbolj modne torbe, a 

si najde čas, da jo poišče v omari stare 

mame, na bolšjem trgu in še v kakšnem 

skritem predelu mesta. Najde si čas, da 

premisli, katera oblačila bi se najbolje 

prilegala in ob kateri priložnosti. Pravijo, 

da je torbe dobro hraniti v omari tik 

ob izhodu iz bivalnega prostora. Ko smo 

že oblečeni, je namreč lažje presoditi, 

katera torba je najbolj prava. In tudi občutek, 

ko jo nosimo, je najbolj »IN«. Zavedanje, 

da je imperfekcija lahko čarna 

in da ni vsak dan namenjen podobi na 

modni stezi, je ena izmed lastnosti, ki jo 

ženske s slogom razumejo. 

Baza 

Osnovni modni dodatki so ključni 

spremljevalci več sezon. Čeprav jim 

dodajamo pridevnik osnovni, ni nujno, 

da dajejo popolnoma dolgočasen videz 

v črni, rjavi in bež barvi. Odstranimo iz 

naše garderobne omare vse, kar zelo 

poredko nosimo, in vse, kar nas spominja 

na slabe trenutke. Raje imejmo pet 

zanimivih in odštekanih stvari, ki nas 

spravljajo v dobro voljo, kot pa tistih 

25, ki nas vsak dan na novo zmedejo in 

nam ne pomagajo pri izbiri. Slog si lažje 

zgradimo z manj kot več elementi. 

Oblika in funkcija 

Barva privlači prva, oblika je na drugem 

mestu. Morda smo kupili torbo na 

podlagi teh dveh dejavnikov, a najbolj 

veseli bomo, ko odkrijemo funkcionalno 

plat torbe, ki nam s svojimi premišljenimi 

predali in zadrgami in v končni 

fazi tudi pravo dolžino naramnic lajša 

vsakdan. Tako ne pozabimo, kje imamo 

ključe, telefon, robčke, denarnico, nekaj 

»SOS« nakita in kozmetike. Zanesljivo 

velja pregovor avstralskih aboriginov, ki 

pravi: »Več veš, manj potrebuješ«. 

Mestna torba 

Katera je prva, ki jo izberemo, odloča 

več dejavnikov. A morda nam ni do prevelikega 

filozofiranja in vzamemo tisto, 

ki nam je najbolj pri roki. Še lepše bi 

nam bilo, če nam je pri srcu. Tudi hoja 

se zdi lažja. 

Tatjana Kalamar Morales

26 | Vestnik | 1. julija 2010 turistični vodnik 


turistične 

prireditve 

Pince-Marof – V soboto, 3. julija, ob 

13. uri bo v vaškem domu Dan primorske 

kuhinje – kulinarični užitki 

Primorske in Istre v Prekmurju. V 

kulturnem programu bodo nastopili 

Primorci in Prekmurci, okusom odličnih 

jedi pa se bodo pridružili zvoki 

zabavno-glasbenega dueta Andrej in 

Matej. Organizatorja sta društvo Primorci 

in Istrani v Prekmurju ter KS 

Pince-Marof in Benica. 

Ljutomer – V soboto, 3. julija, od 8. 

do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična 

tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija 

Ljutomer. Med ponudbo bodo 

tudi izdelki ljudske obrti in domače 

dobrote. 

Dobrovnik – V soboto, 3. julija, ob 10. 

uri bo v okviru Dnevov turizma Občine 

Dobrovnik na nogometnem igrišču 

ulični turnir. 

Cven – V soboto, 3. julija, ob 14. uri bo 

na Grüntu TD Cven Kmečka tržnica. 

Lipovci – V okviru Likovne kolonije 

Izak Lipovci bo v soboto, 3. julija, med 

10. in 14. uro delavnica zdrave prehrane 

s temo Užitne divje rastline – spoznavanje, 

nabiranje, priprava, ki jo bo 

vodil Dario Cortese, poznavalec in avtor 

več knjig o tej tematiki. 

Babinci – V nedeljo, 4. julija, ob 9. uri 

se bo pri vaško-gasilskem domu začelo 

kolesarjenje po Prlekiji, ki ga organizira 

TKD Babinci. 

Murska Sobota – Planinsko društvo 

Matica Murska Sobota organizira v 

soboto, 3. julija, pohod na Strahinšico 

na Hrvaškem in ogled muzeja neandertalcev 

v Krapini. Potreben je osebni 

dokument za prestop meje. 

Moravske Toplice – Pomurska turistična 

zveza je na Kranjčevi 12 (pri 

hotelih Term 3000) odprla Pomurski 

turistično-informacijski center, v katerem 

ponujajo turistični servis turistom 

in drugim obiskovalcem naše 

pokrajine. V njem je tudi sedež Turistične 

agencije Pomurje turizem. Odprt 

je vse dni v tednu od 9. do 18. ure. 

Srečanje vasi Selo – Sela – Sele 

Enaintrideset Sel v 

prekmurskem Selu 

Pobudniki prvega srečanja so bili pred štirinajstimi leti v goričkem Selu 

Sela, ki so se udeležila prireditve, so se predstavila na odru. 

V Selu na Goričkem je v soboto potekalo 

štirinajsto srečanje vasi iz Slovenije 

in zamejstva (Slovenci iz Italije) 

z imeni Selo, Sela in Sele. Druženje 

vaščanov, ki se po toliko srečanjih že 

dokaj dobro poznajo, je potekalo pod 

geslom Da se bolje spoznamo. 

Srečanja so se udeležili predstavniki 

enaintridesetih vasi. Na prireditvenem 

prostoru se je zbralo okrog dva 

tisoč obiskovalcev, iz Sela pri Žireh pa 

je šest udeležencev prišlo peš, za kar 

so potrebovali deset dni. V prekmurskem 

Selu, ki je bilo pred štirinajstimi 

leti pobudnik srečanj, so gostili slovenska 

Sela že na prvem in sedmem 

srečanju, na drugih srečanjih pa so se 

zbrali na različnih območjih Slovenije. 

Dogovor je, da pobudniki z Goričkega 

organizirajo srečanje vsako sedmo 

leto. Lani je bilo srečanje v Selih pri 

Dobovi. Sobotno srečanje je potekalo 

pri vaško-gasilskem domu, kjer so se 

ob prekmurskih domačih jedeh in gorički 

kapljici med pogovori prepletala 

mnoga slovenska narečja. 

Dopoldne so si obiskovalci lahko 

ogledali skoke padalcev s slovensko in 

selansko zastavo. Nagovoru predstavnikov 

gostiteljev je sledil kulturni program, 

v katerem so nastopili Pevsko 

društvo Selo, Nemaki, člani kulturnega 

društva iz Vučje Gomile, šolarji 

iz OŠ Fokovci in otroci iz fokovskega 

vrtca. Prireditev je obiskal tudi najbolj 

prepoznaven slovenski mesar Zmago 

Batina. Na prireditveni prostor so se 

s starimi kolesi pripeljali starodobniki 

Dimek iz Beltinec, s starimi traktorji 

člani kluba Abraham, z drugimi 

motornimi vozili častitljive starosti 

pa člani Motokluba Veterani iz Murske 

Sobote. 

Na odru so se z nastopi predstavili 

predstavniki gostujočih vasi, ki so ob 

Skupina iz Sela pri Žireh je na Goričko prišla peš. 

folklornih plesih in petju spregovorili 

tudi o Selu, iz katerega prihajajo. Obiskovalci 

pa so si po želji lahko organizirano 

ogledali kulturne znamenitosti 

v okolici: selansko rotundo, lončarsko 

vas Filovci, pridelavo orhidej Ocean 

orchids v Dobrovniku in evangeličansko 

cerkev v Selu. Po zabavnih športnih 

igrah se je nadaljevala zabava z 

nastopi glasbenih in plesnih gostov. 

Ob zabavnem dogajanju so se na sestanku 

srečali predstavniki sodelujočih 

vasi, ki so se dogovorili, da se bodo 

prihodnje leto srečali v Račjem selu. 

Jože Gabor 

Fotografije Jože Gabor 

Praznik folklore v Bučečovcih 

S kajera vün potegjeno 

Izdali knjigo Oblačilna in plesna dediščina križevske fare z okolico 

V Bučečovcih je tamkajšnje Kulturno 

društvo Kajer (kajer je pastirska torba) 

v nedeljo pripravilo prireditev S 

kajera vün potegjeno. Na njej so predstavili 

knjigo z naslovom Oblačilna in 

plesna dediščina križevske fare z okolico, 

ki je rezultat strokovnih raziskav 

v kraju in okolici. Ob tem so na odru 

člani kulturnega društva tudi pokazali 

nova folklorna oblačila treh generacij. 

Bučečovčani se 

vračajo s polja. 

V raziskavo in pripravo prireditve 

so se, kot je povedal predsednik KD 

Kajer Zvonko Šijanec, aktivno vključili 

mnogi krajani in ljudje od drugod. 

Folklorna oblačila so sešili na podlagi 

raziskave, ki jo je v Bučečovcih in 

okoliških krajih opravila priznana slovenska 

etnologinja dr. Marija Makarovič, 

ki je tudi sodelovala pri nastajanju 

knjige in za njo napisala besedilo. 

Kot je povedala, je med raziskovanjem 

obiskala mnogo domačij in se pogovarjala 

predvsem s starejšimi ljudmi 

in tistimi, ki imajo shranjeno veliko 

starih fotografij in druge dokumentacije 

o preteklosti kraja. Besedilo je 

sestavljeno iz dveh delov, v prvem je 

avtorica predstavila oblikovno podobo 

noše, v drugem pa se je posvetila 

vsebinskemu delu, saj obleka vedno 

nekaj pove o človeku, o ljudeh, ki jo 

nosijo. 

Člani bučečovske folklorne skupine so se predstavili v folklornih oblačilih treh 

generacij. 

Fotografiji Jože Gabor 

Med predstavljenimi oblačili je bila 

tudi najstarejša znana obleka Murskega 

polja. Rekonstrukcija obleke je nastala 

po risbi iz Slovenskega etnografskega 

muzeja, nosili pa so jo v sredini 

19. stoletja. 

Največja zasluga gre 

Zvonku Šijancu 

Zgodovinski okvir knjigi je dal zgodovinar 

z Univerze v Gradcu dr. Christian 

Promitzer, ki je po rodu iz Bučečovec, 

kjer je bila rojena njegova 

babica, ki je pred tednom umrla v 

Gradcu. 

Povedal je, da je predstavil vas Bučečovci 

od fevdalnega obdobja do sedanjosti, 

med raziskovanjem pa je 

ugotovil, da je bila nekoč zemlja v vasi 

v rokah velikih posestnikov, ki so skrbeli, 

da so vsi v vasi imeli delo. 

Avtor besedila v knjigi je tudi strokovnjak 

za folklorne plese Mirko Ramovš, 

ki je povedal, da so »plesi v Prlekiji 

sorodni plesom v okolici in tudi 

plesom na drugi strani Mure. Ti so se 

širili od konca 18. stoletja v te kraje, 

kamor so jih prinesli predniki od drugod, 

z drugih območij Slovenije in iz 

Avstrije. 

V Prlekijo so jo prinašali naši ljudje, 

ki so hodili s trebuhom za kruhom, 

vendar so se plesi tu po svoje 

razvijali in dobili svojo podobo, ki je 

bila pogosto od vasi do vasi nekoliko 

drugačna.« 

Vsi trije so na odru poudarili, da gre 

največja zasluga za dobro opravljeno 

delo pri raziskavi in nastajanju knjige 

predsedniku KD Kajer Bučečovci 

Zvonku Šijancu, ki je v to vložil veliko 

truda in časa. 

J. G.


razvedrilo 


zvezde napovedujejo 

Nagrade za 

izžrebane reševalce 

1. nagrada: knjiga Lahko jem, 

mag. Branislava Belović 

2.–8. nagrada: majica 

Pravilno rešitev - označena polja - 

napišite in pošljite na dopisnicah na 

uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta 

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do 

petka, 9. julija 2010. 

Rešitev: 

Ime in priimek, naslov: 

Rešitve iz 24. številke Vestnika: AJDOVŠČINA, NANOS, VENO PILON 

1. nagrada: kuharska knjiga: Marija Bot, Dobrovnik 251 f, 9223 Dobrovnik. 2.–8. nagrada 

majica: Dijana Marinčič, Vogričevci 26, 9240 Ljutomer; Angela Kolar, Gosposko 27, 9232 

Črenšovci; Marinka Županec, Mlinska 11, 9241 Veržej; Darja Kočar, Cankarjeva 47, 9000 

Murska Sobota; Tina Lenarčič, Finžgarjeva 3 a, 9231 Beltinci; Zorislava Bratuša, Apače 

149, 9253 Apače; Jože Flisar, Z. Velnarja 16, 9000 Murska Sobota 

Izžrebanci bodo prejeli nagrade po pošti. 

sudoku 

Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9. 

OVEN 

ONA: Čim dlje kot boste upali, tem manj možnosti boste imeli. Naredite raje 

konkreten korak in rezultati bodo takoj tu. Torej ne omahujte, temveč poprimite 

za delo in naredite tisto, kar ste že dolgo odlašali. 

ON: Nekdo vam bo zelo nevoščljiv, vi pa se mu boste le sladko smejali. Končno 

je prišel tudi vaš srečni teden, zato ga kar se da izkoristite - po možnosti z 

osebo, ki vam je v zadnjem času še posebej prirasla k srcu. 

BIK 

ONA: Prijateljica bo potrebovala pomoč. Pomagajte ji, gotovo vam bo poplačala. 

Sedaj ste v obdobju, ko vam gre vse kot po maslu, zato skušajte to čim bolj 

izkoristiti. Predvsem v ljubezni ... 

ON: Poskusili se boste odločiti med dvema alternativama, vendar vam to v celoti 

ne bo uspelo. Vsekakor pa pričakujte korist! Imate priložnost za veliko ljubezensko 

dogodivščino in potrudite se, da je ne boste zamudili. 

DVOJČEK 

ONA: Prepričali se boste o zvestobi vašega partnerja, kar vam bo precej olajšalo 

prihodnje dneve. Naredite tudi vi kaj za izboljšanje vajinih odnosov, ki so 

zadnje čase v manjši krizi. 

ON: Spoznali boste, da so stari prijatelji veliko boljši kot še tako privlačna partnerka. 

Pa še prevarajo vas ne, medtem ko v drugem primeru ne morete biti nikoli 

povsem prepričani ... Nekdo vam bo namignil na precej obetaven posel. 

RAK 

ONA: Kritično obdobje je za vami in ravno ta teden se vam bo ponudila izjemna 

ljubezenska priložnost. Spoznali boste osebo, ki vas bo povsem očarala, 

zato se nikar ne obirajte. 

ON: Nekdo, ki vam je zelo pri srcu, vam bo priredil pravo afero. Drugič bodite 

raje previdnejši, ko boste odpirali svojo dušo nekomu, ki mu ne zaupate stoodstotno. 

Drugače se lahko takšen dogodek še ponovi. 

LEV 

ONA: Vse preveč boste pretiravali, kar vas lahko stane že tako krhkega zdravja. 

Poskusite biti malo bolj zmerni in bodo rezultati hitro vidni. Prijateljica vam 

bo zagodla veliko neprijetnost, ki vam utegne še zelo škodovati. 

ON: Na vsaki poti se pojavljajo težave, vendar so v večini prehodne narave. Na 

srečo je tudi pri vas tako, zato nikar ne obupavajte, temveč se raje ozrite okoli 

sebe in spoznali boste, da le ni vse tako črno, kot se vam zdi! 

DEVICA 

ONA: Začeli boste uresničevati svoje ljubezenske načrte v povezavi z osebo, ki 

vam je zadnje čase precej spremenila vaše življenje. Uspelo vam bo celo bolje, 

kot si mislite! 

ON: V ljubezni boste postali veliko bolj prilagodljivi, kar se bo poznalo predvsem 

pri izboljšanju vašega dosedanjega odnosa s partnerko. Pred vami je obdobje, 

ki si ga boste zapomnili. 

TEHTNICA 

ONA: Nikar naj vam trenutni majhni uspehi ne stopijo v glavo, saj lahko takšno 

napako v bližnji prihodnosti drago plačate. Treba je vedeti, da vas lahko majhni 

uspehi privedejo do veliko večjih. 

ON: Navidezno neprizadeto boste pomagali prijateljici, vendar se boste pri tem 

tudi sami precej izčrpali, tako da boste potrebovali kar nekaj časa, da se boste 

pobrali. Kar brez skrbi, vse to bo še pošteno poplačano. 

ŠKORPIJON 

ONA: S prijateljem si boste izmenjali svoje izkušnje na poslovnem področju, 

kar bo koristilo obema. Dogovorila se bosta za konkreten poslovni podvig v 

prihodnosti, ki lahko prinese kar precejšnje dohodke. 

ON: Če boste z ljubljeno osebo našli skupni jezik in boste stvari poskušali reševati 

skupaj, vam bo steklo tako, kot si želite. Pa tudi partnerka bo znala ceniti 

vašo spremembo na bolje, kar ne bo ravno majhna stvar ... 

STRELEC 

ONA: Poslovna kriza bo minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje 

se je zakopati v delo, saj boste tako najhitreje pozabili tisto, kar se vam je 

pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa ... 

ON: Bodite pazljivi, da ne bo prekipelo, saj zadnje čase vse preveč mešate s svojimi 

in tujimi čustvi. Lahko, da vam bo še žal, vendar bo takrat prepozno. Proti 

koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk z zanimivimi novicami. 

KOZOROG 

ONA: Ozrite se okoli sebe in kaj kmalu boste opazili, da niste tako osamljeni, 

kot si zamišljate. Pojdite raje med ljudi in kmalu boste opazili, da so na svetu 

še veliko bolj nesrečni ljudje, kot ste vi. 

ON: Prišli boste do odločilne točke v vašem ljubezenskem življenju, ko ne bodo 

dovolj le besede, ampak boste morali pokazati tudi kaj več. Ne obotavljajte se, 

da ne bo prepozno! 

VODNAR 

ONA: Kaj kmalu se bo nekaj premaknilo, pa najsi to zadeva vaše ljubezensko 

življenje ali pa tudi poslovno. Vsekakor bodo spremembe vplivale predvsem 

na vaš odnos do partnerja, ki bo nad tem nemalo presenečen. 

ON: Prepričati se morate, preden boste ukrepali. Ni vedno dobro biti prehiter, 

saj hitre odločitve niso vedno najboljše. In tokrat bo prav tako in nič drugače. 

Vi pa kakor hočete ... 

RIBI 

ONA: Nenadoma se bo pojavil star prijatelj. Nikar mu ne pustite kar takoj oditi, 

v prihodnosti vam lahko še zelo koristi, tako v poslovnem smislu kot tudi 

zasebno. In nikar se preveč ne obirajte. 

ON: Ne vztrajate trmasto pri svojem prepričanju, ampak poslušajte tistega, ki 

vam hoče svetovati le najboljše. Vsekakor je pred vami obdobje, ko si boste precej 

izboljšali finančno stanje, kar se bo poznalo tudi nekje drugje.

28 | Vestnik | 1. julija 2010 lokalna scena/oglasi 


Pri Kovačevih tako kot pred stoletjem 

Domačijo obnavljali 

počasi in udarniško 

V Ljubljani ima Štefan Kovač podjetje za predelavo zdravilnih zelišč Favn 

Štefan Kovač je preživel prvih šest let 

otroštva, do leta 1947, v s slamo kriti 

hiši v Nedelici in se leta 1995 vrnil na 

domačijo. Ko je bil star tri mesece, so 

madžarski vojaki ustrelili njegovega 

očeta, narodnega heroja Štefana Kovača 

Marka. 

Pravi, da je tudi sam po političnem 

prepričanju levičar, vendar z veliko strpnostjo 

gleda na dogajanje v slovenski 

politiki. Manj strpna do političnega 

dogajanja pa je njegova mama Mima, 

ki je stara 96 let: »Še vedno zelo strastno 

spremlja politiko in vedno voli 

leve stranke, je pa zelo razočarana 

nad sedanjo politiko v Sloveniji. Ko so 

ustrelili očeta leta 1941, sem bil še dojenček 

in sem do leta 1947 živel pri babici 

na tej domačiji. Mama je odšla kot 

aktivistka na ptujsko območje in bila 

aretirana v okolici Maribora. Pol leta 

je bila v mariborskih zaporih, obsojena 

na smrt, vendar je prišla amnestija 

za ženske in so jo poslali v taborišče 

Auschwitz, kjer je preživela tri leta. Sicer 

je iz Radeč pri Zidanem Mostu in je 

kot učiteljica pred drugo svetovno vojno 

dobila službo v Radmožancih. Oče 

je končal študij prava v Ljubljani leta 

1936, nakar je delal pri advokatih v Mariboru 

in Murski Soboti.« 

Leta 1947 je Štefan z mamo in očimom 

odšel v Ljubljano. Po poklicu je 

diplomirani inženir kemije in je precej 

časa delal v podjetju Lek: »Moje 

delo je bilo vezano na področje naravne 

kemije, bil sem tudi med začetniki 

Lekove domače lekarne, vendar 

sem leta 1985 zapustil podjetje. Bil 

sem tudi med posredniki za odprtje 

Lekovega obrata v Lendavi, prvi sem 

si ogledal to lokacijo in sodeloval pri 

dogovarjanju s predstavniki lokalne 

skupnosti v Lendavi. 

Odprl sem zasebno podjetje za 

predelavo zdravilnih zelišč Favn, katerega 

izdelki so v večini slovenskih 

lekarn in zeliščnih drogerijah. V podjetju 

je sedem zaposlenih, po moji 

upokojitvi ga vodi žena, pa tudi sin, 

ki je inženir kemije, nadaljuje moje 

delo. Letos se bo tudi žena upokojila 

Štefan Kovač: 

»Iz Nedelice sem 

odšel kot šestletni 

otrok in se vrnil 

po skoraj pol 

stoletja.« 


in bo posle prevzela naslednja generacija. 

Hčerka ima računovodski servis, 

drugi sin je računalničar.« 

Žena Vesna je po rodu iz Primorske, 

rojena v Gorici, in je prav tako postala 

velika ljubiteljica Prekmurja in starih 

prekmurskih cimpranih hiš. Od leta 

1995 obnavljata hišo in gospodarsko 

poslopje ter ves čas poudarjata, da želita 

Kovačevo domačijo deliti s krajani 

in vsemi obiskovalci, ki jih zanima, 

kako so nekoč živeli v prekmurski 

cimprani hiši. Ta je bila postavljena 

leta 1877 na temeljih starejše hiše in je 

bila bivalna do leta 1968, ko se je izselila 

»mamca« Verona Kovač. »Do leta 

1938 je bila to hiša na ključ, potem pa 

so jo obnovili in dozidali gospodarsko 

poslopje. Do leta 1995 sem bil tretjinski 

solastnik po očetu in sva z ženo 

od dveh tet odkupila deleže. Od takrat 

hišo udarniško obnavljava in sva jo 

leta 2000 tudi odprla za javnost. Hišo 

sva obnavljala ob nasvetih murskosoboških 

in mariborskih etnologov, 

streho pa je obnovil mojster Rogan iz 

Trdkove. Vendar sva z ženo največ pri 

obnovi naredila sama ob pomoči prijateljev 

iz vasi in od drugod.« 

Ob potoku za hišo so ostanki mlina, 

vendar je bil ta mlin njihov le do 

konca prve svetovne vojne: »Novejši 

mlin so zgradili leta 1933, vendar ta 

ni bil več Kovačev, ampak so ga upravljali 

drugi. Naš mlin je bil lesen, vendar 

nam doslej ni uspelo najti nobene 

njegove fotografije, obstajajo le o novejšem 

mlinu. Nekoč je bilo od Renkovec 

do Male Polane na potoku sedem 

mlinov. Našo hišo zato še danes 

mnogi kličejo pri Mlinarjevih.« 

Jože Gabor 

V Radencih potekala konferenca o večjezičnosti na zgodnji stopnji 

Kdaj tuji jeziki tudi v prvi triadi devetletk? 

Ali se začeti zgodaj učiti tuje jezike, ni več vprašanje 

Danes se v Radencih končuje tridnevna 

konferenca o učenju tujih jezikov v prvem 

vzgojno-izobraževalnem obdobju. 

Gre za zaključno konferenco v projektu 

Sporazumevanje v tujih jezikih, ki poteka 

pod okriljem evropskih strukturnih 

skladov, Zavoda za šolstvo Republike 

Slovenije in šolskega ministrstva. 

Konference se je vsak dan udeležilo 

več kot sto udeležencev, članov tega 

projekta, učiteljev razrednega pouka, 

vzgojiteljev, učiteljev tujih jezikov, strokovnih 

delavcev in drugih, med njimi 

tudi priznanih domačih in tujih strokovnjakov 

s tega področja. Govorili so 

o večjezičnosti na zgodnji stopnji, ki so 

jo predstavili z vidika dosežkov dveletnega 

projekta, v katerem so analizirali 

obstoječe stanje. Ugotavljajo, da imamo 

v slovenskem šolskem prostoru tradicijo 

učenja in poučevanja tujih jezikov 

v otroštvu predvsem v narodnostno 

mešanih okoljih slovenske Istre in Prekmurja. 

Prav tako je v preteklosti potekalo 

kar nekaj nacionalnih in mednarodnih 

projektnih dogajanj na področju 

spodbujanja in razvijanja zgodnjega poučevanja 

jezikov. Kljub temu so resnejše 

priprave na sistemsko reševanje tega 

vprašanja stekle ravno z omenjenim 

projektom v letu 2008. 

Tako so v okviru projekta pripravili in 

poskusno spremljali določene, že uveljavljene 

in razširjene modele uvajanja 

tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem 

obdobju devetletk ter ugotovili 

in predlagali pogoje za pedagoško 

učinkovito uvajanje tujega jezika v širšo 

prakso. Med drugim želijo s projektom 

tudi utemeljiti smiselnost in koristnost 

učenja tujih jezikov v otroštvu, razvijati 

in spodbujati zanimanje za večjezičnost 

in inovativni pristop k učenju jezikov z 

usmerjenostjo na učenca ter predvsem 

pripraviti strokovne podlage za uvajanje 

tujih jezikov v prvem triletju. 

Kot je povedala dr. Karmen Pižorn, 

strokovna sodelavka projekta, ni več 

vprašanje, ali se začeti zgodaj učiti tuje 

jezike, saj se otrok, ki je več časa izpostavljen 

tujemu jeziku, več tudi nauči. Kot 

še dodaja, so otroci v tem obdobju veliko 

bolj sposobni posnemati glasove kot 

odrasli, zato se tudi v fonetičnem kontekstu 

bolj približajo pravilni izgovorjavi. 

Je pa pri tem pomemben način učenja. 

Po mnenju Pižornove tradicionalni 

pouk tujega jezika, ki sloni na slovnični 

metodi, ni primeren za otroka na tej 

stopnji, ampak predvsem vsebinsko jezikovno 

naravnan pouk, torej pouk s 

pomočjo sporazumevanja, igre ipd. 

V projekt je bilo vključenih skoraj 50 

osnovnih šol, med njimi tudi sedem 

pomurskih, ve liko učiteljev, staršev in 

strokovnjakov iz fakultet in drugih sodelavcev. 

Ugotovitve in analize so zbrali 

v elaboratu. Kot posledica tega projekta 

je nastal tudi predlog, da bi učenje tujega 

jezika začeli že v prvi triadi devetletke, 

sedaj je to v drugi triadi, ki so ga tudi 

prenesli šolskemu ministru. Kdaj bo ta 

predlog sprejet, pa sodelujoči v projektu 

še niso znali odgovoriti. 

C. K. 

oglasi@vestnik.si 

tel.: 02 538 17 20 

motorna vozila 

ZASTAVO 750 (fičo), letnik 1975, 

tehnično pregledano, prodam. Tel.: 

544 12 21, 031 674 633. 

HYUNDAI ACCENT, letnik 1998, 

registriran do 20. 11. 2010, za 500 € 

prodam. Tel.: 040 283 179. m016660 

živali 

NESNICE na začetku nesnosti, rjave, 

sive, črne. Naročite: Nemčavci 528 11 

90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549 

10 25, Grad 553 11 48. m016091 

NESNICE, rjave, grahaste, črne in 

belo-sive, stare 13 tednov, po 3,50 

evra prodam. Dostava na dom. Tel.: 

792 35 71. m016649 

PURANE, težke 5 kg, za nadaljnjo 

rejo, ugodno prodam. Tel.: 546 11 13. 

m016658 

posesti 

STAREJŠO HIŠO v Motvarjevcih 

prodam. Tel.: 544 12 21, 031 674 633. 

m016645 

STANOVANJSKO HIŠO v M. Soboti 

prodam. Tel.: 041 640 401. m016627 

LOKAL - 35 m2, s parkiriščem v 

M. Soboti, dam v najem. Kupim 

sadovnjak, lahko s počitniško hišo. 

Tel.: 031 885 822. m016637 

HIŠO ALI STANOVANJE v Ljutomeru 

ali okolici najamem. Tel.: 031 835 

704. m016646 

ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 

opremljeno, v središču M. Sobote, 

dam v najem. Tel.: 059 935 833. 

m016656 

GRADBENO PARCELO v Zgornjih 

Moravcih, s čudovitim razgledom, 

prodam. Tel.: 031 552 235. m016669 

kmetijska mehanizacija 

KUPIM URSUS ali IMT. Tel.: 070 521 

564. m016569 

Kupijo obiralnik koruze, traktor, 

izkopalnik krompirja in vso drugo 

kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041 

679 937. m016474 

KUPIM TRAKTOR IMT 533 ali 539 ali 

Ursus. Tel.: 030 671 618. m016678 

DROBILNIK ZA SUHO IN SVEŽE 

ZRNJE ter seme rdeče detelje - 

inkarnatka prodam. Tel.: 546 14 97. 

m016633 

ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE 

SIP, krožno brano - 24 diskov, 

VARUJMO OKOLJE, 

SAJ SI GA IZPOSOJAMO 

OD GENERACIJ, 

KI PRIHAJAJO ZA NAMI! 

www.cerop.si, info@cerop.si 

Center za ravnanje z odpadki Puconci, 

Vaneča 81, 9201 Puconci 

9231 Beltinci, 

Poljska pot 8 a 

Tel.: 02 542 22 40, 

faks: 02 542 22 41, 

GSM: 041 641 148 

internet: 

www.ppjj.com, 

e-pošta: 

www.ppjj@gmail.com 

POGREBNE 

STORITVE 

JURE JURIĆ, 

s. p. 

NUJNI 

PRIMERI OB 

VSAKEM 

ČASU 

NA TELEFON 

051 318 113 

VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. 

www.pomurje.si 

traktorski drobilnik koruze 

Blisk, rotacijsko kosilnico SIP 

135, motokultivator Hondo 400, 

predsetvenik 220, vse ohranjeno, 

prodam. Tel.: 041 684 896. 

m016640 

ŽITNI KOMBAJN CLAS 88 SL, letnik 

1993, kosa 3,60 m, lepo ohranjen, 

prodam. Tel.: 041 809 823. m016641 

PUHALNIK za zrnje z 

elektromotorjem prodam. Tel.: 040 

123 549. m016644 

PRIKOLICO – 2-osno, ni prekucna, in 

prikolico za prevoz živine prodam. 

Tel.: 041 897 649. m016565 

DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG 

znamke Pötinger servo 2, nastavljiv, 

visoki klirens, prodam. Tel.: 041 543 

684. m016675 

SEJALNICO IMT za žita na 15 diskov 

in krožno brano - 20 diskov prodam. 

Tel.: 031 311 182. m016625 

kmetijski pridelki 

MLAD KROMPIR, 50 centov/kg, 

prodam. Tel.: 548 17 14, Panker, 

Noršinci 36. m016668 

razno 

PRODAMO IN BREZPLAČNO 

DOSTAVIMO kamen, skrilavec, 

različnih barv in debelin. Tel.: 041 

678 966. m016442 

SEDEŽNO GARNITURO (trosed, 

dvosed, enosed) in otroško kolo 

BMX prodam. Tel.: 040 597 072. 

m016639 

delo 

ZAPOSLIMO KUHARJA ALI 

KUHARICO v Mini restavraciji 

N.1 - M. Sobota. Informacije po 

tel.: 031 705 007. Tanja Pintarič, s. 

p., Cvetkova 21, 9000 M. Sobota. 

m016650 

srečanja 

UPOKOJENEC išče pošteno, iskreno, 

preprosto prijateljico, staro od 55 do 

65 let. Tel.: 051 215 267. m016677 

Izdelava in obnova nagrobnih 

spomenikov, tlaki, stopnice, 

okenske police in drugi 

izdelki iz granita in marmorja 

Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, 

GSM: 031 876 949 

KEB – 

kamnoseštvo 

Erjavec, Marjan 

Erjavec, s. p., 

Ribiška pot 1 a, 

9231 Beltinci 

KOMPLETNE 

POGREBNE 

STORITVE 

UREJANJE 

POKOPALIŠČ 

IN ZELENIC 

Brezplačni prevozi opreme na dom, 

brezplačni prevozi do 40 km, plačilo 

na več obrokov brez obresti 

Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a 

Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586



IN MEMORIAM 

HELENA ZULIM - ILONKA 

1939–2008 

Nista se izgubila kot zven v tihoto, 

nista odšla v nič in pozabo; 

po vaju merim stvarem pomen 

in vajino pesem skušam peti za vama. 

IVAN ZULIM 

1919–1985 

Na svetu je mnogo poti, 

a samo ena vodi tja, 

kjer si ti. 

Po tej poti za teboj 

pridemo vsi. 

V SPOMIN 

4. julija bo minilo dvanajst let od takrat, ko nas 

je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak 

Janez Mencigar 

s Cankove 

Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo 

in prižgano svečo ustavite ob njegovem grobu. 

Vselej v mojem srcu, 

draga mama. 

V SPOMIN 

Jožefa Pirc 

Rugelj 

1960–2010 

Hvala vsem, ki se je 

spominjate 

Marjan 

KOMUNALA 

Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 

Murska Sobota 

D. E. POGREBNIŠTVO 

N. C. 521 37 00 

Ko bolečina je prevelika, 

se tudi solza posuši, 

le srce nemo kliče, 

zakaj tebe več med nami ni. 

V SPOMIN 

29. junija sta minili dve leti žalosti 

od takrat, ko nas je mnogo prerano 

in nepričakovano zapustil naš dragi 

Zlatko Lucu 

iz Šulinec 22 a 

Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in 

mu prižigate svečko spomina. 

Vsi njegovi najdražji 

Zaspala mama si zlata, 

zaprla trudne si oči, 

naj Bog odpre ti rajska vrata, 

to ti iz srca želimo vsi. 

ZAHVALA 

Vsi njegovi 

Draga mama, babica, prababica 

Jožefa Zonik 

iz Murske Sobote, 

ki je v 83. letu zapustila ta svet in zajadrala 

v neskončne globine tišine in miru. 

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti 

ter darovali cvetje in sveče. 

Tvoji najdražji 

POGREBNE STORITVE UREDITE 

VSE NA ENEM MESTU 

PO ZELO UGODNIH CENAH! 

24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: 

GSM: 041 631 443 

POGREBNE STORITVE, 

OPREMA, VZDRŽEVANJE 

POKOPALIŠČ IN ZELENIC 

ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., 

Veščica 17, 9000 M. Sobota 

V TEŽKIH TRENUTKIH 

VAM SVETUJEMO IN 

POSKRBIMO ZA CELOTNO 

ORGANIZACIJO IN 

IZVEDBO POGREBA 

Brezplačni prevozi do 40 km. 

Plačilo na več obrokov brez obresti. 

24 UR NA DAN: 

02 534 80 60; 041 681 515 

Cvetličarstvo in pogrebništvo 

Marija Ferenčak, s. p., 

Trnje 58, 9232 Črenšovci 

Telefon: (02) 570 15 60 ali 

031 615 535, 031 653 699 

- izdelava vencev in aranžmajev 

– dostava zastonj 

- pogrebne storitve in oprema 

- urejanje zelenic in pokopališč 

- prodaja vseh vrst rastlin 

in cvetja 

- konkurenčne cene 

Cenik osmrtnic 

1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov 

2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov 

2 koloni x 8 cm – 104 evrov 

2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov 





Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki 

imajo ob naročilu in plačilu na blagajni 

20 % popust. 

Cecilija Šanko 

iz Prešernove ulice 25 

v Murski Soboti 

Rodila se je v sredo, 7. decembra 1921, v kraju Boreča. 

Umrla je v nedeljo, 20. junija 2010, ob 19. uri in 15 minut. Pokopali smo 

jo v torek, 22. junija 2010, ob 16. uri na pokopališču v Murski Soboti. 

Vsem se zahvaljujemo za vse dobro, kar ste in so ji namenili in storili. 

Hvaležni smo Vam, da ste ji prišli izkazat spoštovanje ob njenem 

pogrebu, podarili cvetje, sveče in za dobrodelne namene. 

Posebej se zahvaljujemo rimskokatoliškemu duhovniku maestru 

Marjanu Potočniku in pevskemu zboru za pogrebni obred 

in mašo zadušnico. 

Sin Milan, hčerka Marija 

z možem Angelom ter vnuka Tomi in Tine 

Zakrila te zemlja 

in prekrila globoko 

rano v naših srcih. 

ZAHVALA 

Po težki bolezni 

nas je v 57. letu zapustila 

draga žena, mama, babica, hčerka in sestra 

Anica Šeruga 

iz Lipe 52 a 

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem 

in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje ter jo 

pospremili na njeni zadnji poti. 

Lepa hvala gospe Mili in gospodu Štefanu za poslovilne besede, 

gospodu župniku za pogrebni obred in darovano sveto mašo, pevcem 

za odpete žalostinke ter pogrebništvu Jurič. 

Vsem, ki ste darovali za svete maše, vence, cvetje, sveče, v dobrodelne 

namene - iskrena hvala. 

Žalujoči njeni najdražji 

Draga žena, mama, babica, globoko te bomo pogrešali: 

mož Jože, hčerki Klaudija in Adrijana 

ter vnukinja Chiara 

Srce je omagalo, 

tvoj dih je zastal, 

a nate spomin 

bo večno ostal. 

ZAHVALA 

V 75. letu nas je za vedno 

zapustila draga sestra in teta 

Albina Maršič 

iz Čentibe 

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, 

ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti ter 

darovali za dobrodelne namene, svete maše, cvetje in sveče. 

Zahvala velja tudi gospodu konzistorialnemu svetovalcu Jožefu 

Bernadu za opravljen pogrebni obred, molivkam iz Trnja ter pevskemu 

zboru iz Čentibe za odpete žalostinke. 

Posebna hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za 

lajšanje zadnjih trenutkov življenja. 

Žalujoča sestra Marika z družino 

Čentiba, 4. junija 2010 

Ko zaželimo tvoje si bližine, 

gremo tja, v mirni kraj tišine. 

Tam srce se tiho zjoče, 

da te ni, še verjeti noče. 

ZAHVALA 

V 81. letu nas je zapustila 

draga mama, babica, tašča in sestra 

Emilija Farič 

iz Radovec 37 

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem 

in znancem, sosedovim Melin - Huber, ki ste jo pospremili na njeni 

zadnji poti ter darovali vence, sveče, za svete maše ter druge namene. 

Iskrena hvala g. župniku, pevcem, govornici Štefki za besede slovesa in 

pogrebništvu Banfi. 

Vedno s teboj vsi, 

ki smo te imeli radi in te bomo ohranili 

v trajnem spominu 

Babica - pogrešajo te tvoji vnuki 

Elizabeth, Stefanie, Sebastjan, 

Mateja, Goran, Nuša in Tamara

30 | Vestnik | 1. julija 2010 oglasi/lokalna scena 


www.banka-koper.si +00.386.5.666.10.00 

Domski vzgojitelji iz vse Slovenije dva dni na strokovnem 

srečanju vzgojiteljev dijaških domov v Murski Soboti 

Premalo znano in 

premalo cenjeno delo 

Domski vzgojitelji so večkrat nadomestek za družino, 

veliko mladih pa usmerijo na pravo življenjsko pot 

Dvodnevno 

srečanje domskih 

vzgojiteljev so 

začeli s skupščino 

društva v 

prostorih starega 

dijaškega doma 

Murska Sobota. 

KONČNO DOMA. 

Stanovanjski kredit. 

Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper 

ŽE OD 3 MESEÈNI EURIBOR 

+ 1,9 ODSTOTNE TOÈKE. 

PAKET DODATNIH UGODNOSTI. 

KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO 

PRIHODNOST. 

Za nova doživetja in uresničitev dolgoletnih želja vam 

Banka Koper ponuja stanovanjski kredit z ugodnimi 

obrestnimi merami in paketom dodatnih ugodnosti. 

Stanovanjski kredit je namenjen tako obstoječim 

komitentom kot tistim, ki bodo ob odobritvi kredita 

to šele postali. 

Ponudba velja do 31. decembra 2010 z možnostjo 

predčasnega preklica. 

Pogoji: 

Podjetje Nafta Strojna vabi v svoje okolje nove 

strokovnjake za dinamično in odgovorno delo v 

tehnološkorazvojnem oddelku. 

- končan univerzitetni ali visokošolski študij strojništva, 

- komunikativnost, odločnost in samoiniciativnost, 

- aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika, 

- poznavanje računalniških orodij ACAD, Microsoft Office, 

- vozniški izpit B-kategorije. 

Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za 6 mesecev z možnostjo 

podaljšanja. Vaše prošnje z življenjepisom in dokazili pričakujemo do 6. julija. 

Če ste s svojim znanjem in izkušnjami pripravljeni sprejeti nove izzive in tako 

uresničiti svoje ideje ter pričakovanja podjetja, pošljite svojo ponudbo z dokazili 

na naslov: Nafta Strojna, d. o. o., Mlinska ulica 5, 9220 Lendava. 

OZARA SLOVENIJA, 

PISARNA ZA INFORMIRANJE 

IN SVETOVANJE, 

MIKLOŠIČEV TRG 3, 

9240 LJUTOMER 

Kontaktna številka 

O70 550 665 

Ponujamo pomoč in podporo osebam 

s težavami v duševnem zdravju, ljudem 

v duševni stiski in njihovim svojcem. 

Center za 

pomoč žrtvam 

kaznivih dejanj 

Murska Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota 

Tel.: (02) 527 19 00 

Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! 

Pomoč je zaupna in brezplačna. 

Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! 

Fotografija Bernarda B. Peček 

»Pozivam vas, da prav v Pomurju v teh 

dveh dneh najdete novo energijo in 

nove izzive ter spodbude za pripravo 

novih programov v dijaških domovih 

Slovenije. Rodnost tudi vam ni naklonjena, 

zato potrebujete nove programe. 

Bogastvo tukajšnjih ljudi naj vas 

prepriča, da v tej pokrajini niso samo 

negativne stvari in da se tukaj dogajajo 

zgodbe o dobrih in duhovno bogatih 

ljudeh,« je v svojem pozdravnem 

govoru povedala zbranim domskim 

vzgojiteljem iz vse Slovenije predstojnica 

Zavoda RS za šolstvo Murska 

Sobota Irena Kumer in opozorila, da 

je delo domskih vzgojiteljev, ki spremljajo 

mlade v najpomembnejših letih 

življenja in so vez med starši, družino 

in šolo, izjemnega pomena. 

Jubilejnega, 40. strokovnega srečanja 

vzgojiteljev dijaških domov Slovenije 

se je udeležilo 54 domskih vzgojiteljev 

iz vse Slovenije. Že zelo dolgo 

niso organizirali srečanja v Pomurju, 

nekateri pa se menda tudi tokrat niso 

strinjali z lokacijo srečanja, še manj 

pa s krajem prenočevanja – v dijaškem 

domu, zato so jim pustili tudi 

druge možnosti (Diana). Srečanje so 

začeli v ponedeljek dopoldne s skupščino 

društva, v dveh dneh pa so si 

ogledali Pavlovo hišo v Potrni, Radgonske 

gorice s kletjo, dobrovniške 

orhideje in Bukovniško jezero, dijaški 

dom v Sombotelu na Madžarskem 

ter Porabje. 

Predsednica društva je dobro leto 

Lilijana Gabrič Hvasti, ki je opozorila 

na vse manjše zanimanje vzgojiteljev 

za sodelovanje v društvenih aktivnostih. 

Ta čas je 146 članov, zaradi 

sprejemanja nove šolske zakonodaje 

pa bodo morali še tesneje sodelovati 

s Skupnostjo dijaških domov Slovenije 

in Zvezo srednjih šol in dijaških domov 

Slovenije. 

Že nekaj časa pripravljajo tudi etični 

kodeks, ki naj bi bil glavna tema 

tudi na prihodnjem stanovskem kongresu. 

Podelili so priznanja sedmim 

strokovnim delavcem, in sicer so jih 

prejeli Tatjana Zamuda (DD Maribor), 

Franc Toplak (DD Maribor), Mirjana 

Kozmi (DD Šiška), Lidija Florjanc (DD 

Dan vinogradnikov v Filovcih 

Krajevna skupnost Filovci in društva v 

kraju so ob osmem prazniku krajevne 

skupnosti v soboto organizirali dan odprtih 

vrat vinskih kleti, in sicer so lahko 

na Trnavskem bregu gostje poskusili 

vina v vinski kleti Alojza Berdena, na Filovskem 

bregu v vinski kleti Ivana Malačiča 

in v Gaju v vinski kleti Vinogradniško-turističnega 

društva Gaj. Vina, 

ki so bila gostom, ki so se podali med 

vinske griče, na voljo, so sodelovala na 

letošnjih društvenih ocenjevanjih in so 

se potegovala za prekmurskega prvaka. 

Zvečer pa so v Športno-rekreacijskem 

centru v Filovcih pripravili proslavo ob 

desetletnici Vinogradniško-sadjarskega 

društva Filovci. Ob praznovanju so organizirali 

še dobrodelni srečelov z naslovom 

Rad te imam, zaupam ti, izkupiček 

katerega bo namenjen za nakup 

zunanjih igral pri vrtcu v Filovcih. 

J. G. 

Poljana), Danica Bregar (DD Poljane), 

Vladimir Vitez (DD Drava Maribor) 

in Marta Šuštar (Zavod sv. Stanislava 

Ljubljana), ki je ob koncu povedala: 

»Ne bom pogrešala dela, pogrešala 

bom mlade. Vredno je delati z mladimi, 

ostajamo mladi, ker smo ves čas z 

mladimi.« Posebno, najvišje društveno 

priznanje je prejela Jasmina Ferk 

iz Dijaškega doma Ptuj. 

Ker v teh kriznih časih marsikdo 

razmišlja o drugačni organizaciji domske 

vzgoje, ki je res nekaj posebnega 

in edinstvenega v Evropi, velja povzeti 

tudi besede ravnateljice murskosoboškega 

doma in gostiteljice srečanja 

Antonije Berden: »Naj ostane takšna 

oblika dijaških domov tudi v prihodnje, 

naj bomo v Evropi nekaj posebnega 

in vzor prav po tem, da imamo 

dobro domsko organiziranost in vzgojo. 

Opravljamo namreč veliko neprecenljivih 

in neprofitnih dejavnosti.« 

Janez Kolar iz soboškega dijaškega 

doma pa je postal član častnega razsodišča. 


Vinogradniki s filovskih bregov so obiskovalcem ponudili svoja vina in prigrizek. 

Fotografija Jože Gabor


napovednik 


glasbene 

lestvice na 

radiu murski val 

LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE 

GLASBE DOMAČA PLOŠČA 

1. Lepši svet – Vedran Franc Husar 

2. Glavo gor – Blue planet 

3. Pa te pogrešam – Metulj 

4. Gremo v Afriko – Franc Gorza 

5. Poletna noč – Drotmantraši in 

Julija Klajnščak 

PREDLOGA 

Dugo Drom ali Dolga pot – 

Rom Ton 

Barka sanj – Moira 

LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE 

GLASBA NAŠEGA SRCA 

1. Nas glasba osrečuje – Rudi Šantl 

in Šank kvintet 

2. Na stare lepe čase – Modrijani 

3. Sedem let sva se ljubila – 

Iskrice 

4. Pridi nazaj – Zakapane 

5. Pesem o ljubezni – Štajerski 

baroni 

PREDLOGA 

Mogoče ona hoče – Ansambel 

Ceglar 

Četudi majhni smo – Krajcarji 

LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 

7 VELIČASTNIH 

1. Edina – Nuša Derenda 

2. Praviš, da veš – Karmen Stavec 

3. Eo – Šank rock 

4. Stampedo – Siddharta 

5. Balon – Nude 

PREDLOGA 

Super heroj – Društvo mrtvih 

pesnikov 

V dvoje je lažje – Pika Božič Kontrec 

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB 

NA MURSKEM VALU NSTSNMV 

1. WAVIN' FLAG – K'Naan 

2. STOP FOR A MINUTE – 

Keane + K'Naan 

3. SATELLITE – Lena 

4. TOLERANCA – Gibonni 

5. BAD INFLUENCE – Pink 

PREDLOGA 

IN A MOMENT LIKE THIS – 

Chanee & N'evergreen 

ALL THE LOVERS – Kylie Minogue 

Nagrado Srečanja na Murskem valu 

dobi: Melani Kuplen, Razlagova 18a, 

9000 Murska Sobota. 

Kupon št. 26 

Glasujem za skladbo: 

Domača plošča: 

Glasba našega srca: 

7 veličastnih: 

NSTSNMV 

Ime in priimek, naslov: 

Izpolnjen kupon pošljite do torka, 6. julija 

2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta 

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene 

lestvice. 

PETEK, 2. julija: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji 

program – 06.45 Poročilo OKC - 07.40 Mariborsko 

pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 

09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu -09.30 

Kultura in šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila 

– 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.15 

Četrtfinale svetovnega prvenstva v nogometu 

- Sprejemamo stave! – 12.30 Od petka do petka 

– 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo 

vam – 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki 

in odmevi – 16.00 Popoldanska voditeljica Nevenka 

Emri – 17.00 Osrednja poročila – 17.30 

Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.30 

Radijski knjižni sejem – 19.00 Mladi val, Eva, 

Nika – 20.10 - Zimzelenčki, ugasni televizor! 

Nataša Špindler 

SOBOTA, 3. julija: 00.00 SNOP - 05.00 Še bolj 

počasno vstajanje … – 08.00 Poročila – 08.30 

Mali oglasi – 09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu 

– 09.30 Biba buba baja, ponovitev – 

09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 

Potepajte se z nami – 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila 

– 12.15 Četrtfinale svetovnega prvenstva 

v nogometu: Sprejemamo stave! – 12.30 

Ponovitev oddaje Od petka do petka – 13.15 1. 

oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila 

- 14.15 Oddaja tedna: reportaža Novemu 

življenju naproti – 15.00 Literarni drobci - 

15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila 

– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali 

oglasi – 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna 

lestvica – 19.00 Poročila – 19.15 Glasba 

po željah – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Pa ra 

ra ram, pam pam, Bogdan Lemut 

NEDELJA, 4. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Nedeljsko 

prebujanje - 07.00 Druga jutranja kronika 

– 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel 

in čas, duhovna misel predstavnikov verskih 

skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 

09.00 Srečanje na Murskem valu – 09.30 Svetovno 

prvenstvo v nogometu – 10.00 Izbor 

pesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja: Alenka 

Godec (Simona Špindler) – 12.30 Poročila 

– 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce 

– 13.30 Čestitke, šport , glasba – 18.00 Na 

narodni farmi – 19.00 Poročila – 20.10 Samo 

za vas 

PONEDELJEK, 5. julija: 00.00 SNOP - 05.00 

Ponedeljkovo jutro in Irma Benko – 07.40 Pismo 

iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila 

– 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15 Poslanci 

Državnega zbora iz Pomurja v živo 

– 11.15 Oaj, kak san zlüfto! svetovno prvenstvo 

in še kaj (Koeleš, Gider in Gider) – 12.30 

Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali 

oglasi – 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi 

–17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila 

– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali 

oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja 

o kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnja 

poročila – 20.10 Kak je inda fajn bilou (Milan 

Zrinski) 

TOREK, 6. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranji, 

Urška Horvat Ritlop – 07.40 Ljubljansko pismo 

Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30 

Besede, besede – 09.15 Svetovno prvenstvo v 

nogometu – 10.30 Mali oglasi – 11.15 Kratki 

stik – 12.15 Polfinale svetovnega prvenstva v 

nogometu: Sprejemamo stave! – 12.30 Potrošniški 

nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba 

ednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddaja 

o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi 

– 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja 

poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val 

nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne 

niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan 

Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled 

– 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila 

– 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous 

SREDA, 7. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranje 

prebujanje – 07.40 Peter Potočnik iz Beograda 

– 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 

09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu – 11.15 

Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev 

– 12.15 Polfinale svetovnega prvenstva 

v nogometu: Sprejemamo stave! – 12.30 Intervju 

– 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine 

– 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica 

tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi 

– 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) 

– 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 

17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi 

– 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 

Panonski odmevi, ponovitev – 20.00 Zadnja 

poročila – 20.10 Mursko-morski val, Simona 

Špindler 

ČETRTEK, 8. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Zbudite 

se z dobrim radiem! Nataša Špindler – 

06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja 

kronika, 07.20 Obvestila, 07.30 Vreme, ceste, 

radarji – 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro 

Rajh – 08.00 Poročila – 08.15 Kmetijski strokovnjak 

– 09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu 

– 09.25 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled 

Vestnika – Dopoldanski voditelj Boštjan 

Rous – 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport 

za vse – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine 

– 14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki in 

odmevi – Popoldanski voditelj Milan Zrinski 

– 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu 

18.00 Mali radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo je 

nekoč – 20.00 Poročila, 20.10 Geza se zeza 

napovednik prireditev 

Otvoritev 

MURSKA SOBOTA 

V četrtek, 1. julija, ob 14. uri bo v PIŠK 

otvoritev razstave izdelkov Varstveno-delovnega 

centra Murska Sobota v 

okviru praznovanja 10-letnice delovanja. 

Razstava bo na ogled do 9. julija. 

V četrtek, 1. julija, ob 16. uri bo v galeriji 

MIKK-a otvoritev razstave plakatov 

z naslovom Doktorice računalništva 

in informatike v Sloveniji. Gostja 

otvoritve bo prekmurska doktorica 

znanosti Melita Hajdinjak. Razstava 

bo na ogled do 31. julija. 

LIPOVCI 

V petek, 2. julija, ob 19. uri bo v vaškem 

domu otvoritev razstave fotografij, 

prispelih na fotografski natečaj 

Lipovci 2010. V soboto, 3. julija, ob 19. 

uri bo na domačiji Hoheger (Lipovci 

235) priložnostna razstava del, nastalih 

na likovni koloniji Izak Lipovci 

2010. 

POTRNA 

V soboto, 3. julija, ob 18.30 bo v Pavlovi 

hiši otvoritev razstave Made in 

Carnica, ki sta jo pripravila Čebelarski 

muzej Radovljica in magazin/revija 

Stripburger. Kurator je Robert Muscherlin. 

V glasbenem programu bodo 

nastopili Klarisa Jovanović (vokal), 

Luka Ropret (kitara) in Tomaž Rauch 

(ljudska glasbila in zvočila). Razstava 

bo na ogled do 25. septembra. 

Koncert 

LIPOVCI 

V petek, 2. julija, ob 19.30 bo v vaškem 

domu glasbeni večer, kjer bodo nastopili: 

skupina Divje babe (Cerkno), Bori 

Zupančič (Celje) in Nejč Slapar (Kranj). 

Dogodek 

MURSKA SOBOTA 

V petek, 2. julija, ob 11. uri bo v športni 

dvorani OŠ III osrednja kulturna prireditev 

ob 10-letnici delovanja Varstveno-delovnega 

centra Murska Sobota. 

LENDAVA 

V petek, 2. julija, ob 20. uri bo v prostorih 

Hrvatskog doma predstavitev 

nove številke časopisa društva Glas 

HKD Pomurje. 

MARKIŠAVCI 

V soboto, 3. julija, ob 13. uri bodo pri 

vaško-gasilskem domu Igre treh vasi. 

Sodelujejo KS Polana, Nemčavci in 

Markišavci. 

PEČAROVCI 

V soboto, 3. julija, ob 15. uri bo pri gasilskem 

domu gasilsko tekmovanje 

članov in članic za memorial Karla Severja. 

GORNJA RADGONA 

V soboto, 3. julija, ob 19. uri bo pri spominskem 

obeležju Nikoli več začetek 

9. spominskega pohoda ob meji. Osrednja 

slovesnost bo ob 21. uri pri spominskem 

obeležju v Radencih. 

NEGOVA 

V soboto, 3. julija, ob 19. uri bo na gradu 

začetek prireditve 11. negovska 

noč. Najprej bo predstavitev nekdanjega 

življenja na gradu, ob 20. uri bo 

monokomedija Žena je spakirala – kaj 

pa zdaj?, ob 21. uri pa nastop Govorečih 

bobnov in kitar. 

MOTOVILCI 

V soboto, 3. julija, ob 20. uri bo pri vaško-gasilskem 

domu tradicionalno, že 

12. nočno gasilsko tekmovanje za prehodni 

pokal vasi Motovilci. Pred tem 

bo ob 16. uri občinsko gasilsko tekmovanje. 

Obiskovalce bosta zabavala Korado 

in Brendi. 

STRUKOVCI 

V nedeljo, 4. julija, ob 10.30 bo na 

športnem poligonu NK Strukovci začetek 

osrednje slovesnosti ob 120-letnici 

PGD Strukovci. Obenem bodo 

tudi predstavili novo kroniko društva 

ter podelili republiška odlikovanja. 

Na gasilski veselici bo zaigral Vikend 

bend. 

Predavanje 

GORNJI PETROVCI 

V četrtek, 1. julija, ob 19. uri bo na OŠ v 

okviru astronomskega tabora predavanje 

Marjana Čenarja z naslovom Mitologija. 

V petek, 2. julija, ob 18. uri bo 

zaključek tabora z astronomskimi opazovanji, 

predstavitev dela na taboru pa 

bo popestrilo predavanje Eksoplaneti – 

od vročih Jupitrov do Zemlji podobnih 

planetov avtorja Sama Smrketa. 

MURSKA SOBOTA 

Od 1. julija poteka vsak četrtek ob 18. 

uri v mestnem parku na zelenici ob 

zahodnem delu gradu brezplačna vadba 

joge. 

Razstave 

BELTINCI 

V gradu je na ogled razstava del udeležencev 

46. slikarske kolonije Izlake 

2009 v okviru likovne kolonije Izak 

Lipovci 2010. 

MURSKA SOBOTA 

V Maximusu je do 10. julija na ogled 

fotorazstava Jubilejni, 30. Maraton 

treh src članov Fotokluba M. Sobota. 

PETANJCI 

Na raziskovalni postaji ZRC SAZU je 

na ogled razstava del akademskega 

slikarja Sandija Červeka. 

Učni načrt za geografijo v osnovnih šolah predpisuje 

izvedbo šolskih ekskurzij v vse štiri slovenske regije 

Namesto Gardalanda - 

Moodlova ekskurzija.si 

Kakšne šolske izlete ali ekskurzije organizirajo 

šole, ali te res pomagajo 

učencem spoznavati slovenske pokrajine, 

kakor jim nalaga učni načrt? Konkretno 

učni načrt za geografijo predpisuje 

izvedbo šolskih ekskurzij v vse 

štiri slovenske regije (gorski, dinarski, 

primorski in panonski svet). Marsikomu 

se zdi to preveč dolgočasno in nezanimivo 

… toda tak je učni načrt. Če 

pa kdo želi nadstandardno ponudbo, 

na primer Gardaland v Italiji, pa je izvedba 

takšnega dodatnega izleta vsekakor 

odvisna od soglasja staršev in 

finančne zmožnosti vseh. Ravnatelj in 

učitelji so tisti, ki odločajo, ki morajo 

dovolj dobro poznati lokalno okolje, v 

katerem je šola, ter socialno-ekonomske 

zmožnosti staršev. Sicer pa: če ima 

šola svojo vizijo in stremi k pravim vrednotam 

in bodo v tem dovolj prepričljivi, 

se bodo z odločitvijo šole glede 

izletov – strokovnih ekskurzij najverjetneje 

strinjali tudi starši. 

V veliko pomoč jim je lahko v prihodnje 

spletna stran, ki je nastala na 

podlagi Moodlove spletne učilnice 

(ki bi morala biti domača vsem učiteljem), 

seveda če učitelji in starši spremljajo 

novosti. Naslov novega portala 

za organizacijo šolskih ekskurzij je 

http://www.ekskurzije.si/moodle/index. 

php. Nekaj ekskurzij je dostopnih brez 

registracije, z registracijo pa so dostopne 

vse vsebine. Registrira se lahko 

prav vsak, s tem si pridobi pravico do 

dodajanja in urejanja ekskurzij, ki pa 

jih pred objavo pregleda administrator. 

Tudi za Pomurje je ob pomoči strokovnjakov 

(Društva geografov Pomurja) že 

pripravljenih nekaj, ki jih bodo v kratkem 

dodali na portal, ki bo predstavljal 

primere ekskurzij po vsej Sloveniji. 

Trenutno izvajajo tudi seminarje 

za uporabo spletišča za učitelje (kjer 

si želijo več zanimanja, predvsem pomurskih 

učiteljev). Udeleženci seminarja 

morajo izdelati primer ekskurzije 

in ga naložiti na portal, s tem uspešno 

opravijo seminar. Tisti, ki so bili na seminarju, 

so nad portalom navdušeni. 

Velika prednost je, da učitelj ekskurzijo 

pripravi skupaj z učenci, starši pa 

imajo natančen pregled nad stroški in 

potovanjem. Učitelj predlaga le postanke 

in pot, potem pa učenci sami 

dodajo še svoje predloge in se učijo že 

ob pripravi poti, saj s tem, ko iščejo zanimivosti, 

spoznavajo pokrajino. Torej 

na koncu zares skupaj pripravijo končno 

različico ekskurzije in se je zato toliko 

bolj veselijo. Dokler je ekskurzija 

v postopku priprave, imajo vpogled le 

izbrani - učitelj, njegovi učenci in starši 

Kino 

StarMax Murska Sobota 

(od 1. 7. do 7. 7.) 

Ameriško-danska grozljivka Antikrist 

(21.00) 

Ameriška drama Ne pozabi me (20.00, 

pet. še 22.40) 

Ameriška domišljijska pustolovščina 

Mrk (19.20, pet. še 21.50, sob. in ned. 

še 14.35) 

Bosanska drama Na poti (17.10) 

Ameriška romantična komedija Rezervni 

načrt (17.45, sob. in ned. še 

15.30) 

Ameriška romantična komedija Seks v 

mestu 2 (18.00, sob. in ned. še 15.00) 

Kino Ljutomer 

Sobota, 3. julija: ob 20.00 ameriška 

znanstvenofantastična akcija Iron 

Man 2 

Gornja Radgona 

Julija ne bo filmskih predstav! 

Ali so slovenske šolske ekskurzije res izraz potrošniških želj večine učencev in 

njihovih staršev ali posledica nezainteresiranosti učiteljev in ravnateljev 

učencev, ki izrazijo to željo in se registrirajo 

na portal. Po ekskurziji učenci 

na portal naložijo še fotografije s terena. 

Doda se lahko tudi preprost kviz, s 

pomočjo katerega učenci preverijo, kaj 

so se naučili na ekskurziji. 

Pri vsem skupaj je pomembno, da 

učenci aktivno sodelujejo pri organizaciji 

in izvedbi ekskurzij, ob tem 

spoznavajo Slovenijo, hkrati pa razvijajo 

veščine uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske 

tehnologije 

(IKT). 

Kajti: šolska ekskurzija nikakor ne 

sme biti le pouka prost dan ali običajen 

izlet! 

Bernarda B. Peček

32 | Vestnik | 1. julija 2010 (ne)nazadnje 


Četrtek: 

pretežno 

jasno 

14 | 30 

Petek: 

pretežno 

jasno 

15 | 30 

Sobota: 

pretežno 

jasno 

16 | 30 

Nedelja: 

pretežno 

jasno 

16 | 31 

Ponedeljek: 

delno 

jasno 

16 | 31 

vreme 

Andrej Velkavrh 

fotografija tedna 

Vremenska napoved v besedi 

O vremenu zadnje dni ne izgubljamo 

besed. Ne spreminja se prav dosti, le 

temperatura se je pomaknila še malce 

navzgor. 

V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo 

stabilno, precej jasno vreme. Vetrovi 

bodo šibki, prevladovala pa bo severna 

smer. Najvišje dnevne temperature se 

ne bodo več kaj dosti dvignile in bodo 

večinoma okoli 30 stopinj, kakšen dan 

morda stopinjo več. Jutra bodo še malce 

toplejša, a šlo bo le za stopinjo, dve. 

Ob koncu tedna se bodo po Sloveniji v 

poznih popoldanskih urah začele pojavljati 

osamljene vročinske nevihte, 

ki pa bodo zelo redke. Ni izključeno, da 

bo kakšna nastala tudi v Prekmurju, a 

možnosti zanje bodo do ponedeljka res 

majhne. 

Poljudno o vremenskih pojavih 

Ozračje sestavljata predvsem plina dušik 

in kisik. Za zadnjega gotovo veste, 

če pa se ga že ne zavedate, ga gotovo 

dihate. Kisik na našem planetu delajo 

rastline, ne le kopenske, tudi vodne, 

zlasti rastlinski plankton. In ljudje izsekavamo 

tropski pragozd, ki je največje 

območje, kjer nastaja kisik na kopnem. 

Še veliko več pa ga naredijo enocelične 

alge – fitoplankton – v oceanih. A zaradi 

segrevanja ozračja se v oceanih raztaplja 

ogljikov dioksid in zato postaja 

morska voda vse bolj kisla. Ne, seveda 

tega ne boste začutili v svojih ustih, če 

boste spili požirek, samo zelo slano bo! 

A že zelo majhne spremembe kislosti 

vode povzročajo umiranje teh enoceličnih 

alg. In kisika, ki ga proizvajajo oceani, 

bo vse manj. To ni lažna grožnja, 

ampak, če se resnično zamislimo, je to 

lahko začetek našega konca. Ne bo več 

pomembno, ali se bo podnebje tako 

spremenilo, da bo morje poplavilo del 

kopnega, niti to, da bi se zaradi spremenjenega 

podnebja zelo zmanjšala proizvodnja 

hrane in bi nam grozila lakota. 

Ko pa ne bomo mogli več dihati. Sicer 

si ne predstavljam, za koliko bi se morala 

zmanjšati vsebnost kisika v ozračju, 

da bi do tega prišlo ... 

vestnikov 

koledar 

Neverjetna kačja zgodba južnega Martina 

Po Wikipediji – spletni enciklopediji 

– so žitni krogi geometrični vzorci, 

ki se pojavljajo v raznovrstnem žitu. 

V preteklosti so bili ljudje mnenja, 

da so žitni krogi delo hudiča in so 

nanje gledali negativno. Nekateri 

so prepričani, da so avtorji krogov 

nezemeljski prebivalci, ki pridejo 

k nam s svojimi plovili, drugi pa 

verjamejo, da so natančni liki na poljih 

preprosto človeške potegavščine, in 

trdijo, da gre za delo računalniških 

strokovnjakov in nekaj prostovoljcev. 

Še vedno pa ni pojasnjen nastanek bolj 

zapletenih žitnih krogov, ki jih tvorijo 

zelo pravilni vzorci in so obenem zelo 

simetrični. Prvi žitni krog v Sloveniji 

naj bi nastal v noči z 19. na 20. junij 

leta 2000 v Pečarovcih na Goričkem. 

Posnetek je nastal v ponedeljek iz 

policijskega helikopterja nad okolico 

Murske Sobote. Andrej Bedek 

Po piku črne mambe vstal od mrtvih 

V času, ko smo se tudi v Pomurju zavedli, 

da med nami še vedno obstajajo 

(sicer redke, a vendarle) strupene kače, 

smo iz Južnoafriške republike s seboj 

prinesli neverjetno, a resnično zgodbo, 

ki lahko marsikomu razbistri in razjasni 

pogled na nevarne plazilce. Martin 

Logan s svojim očetom dela kot vodnik 

po safariju v rezervatu Polokwane 

Game Reserve, ki leži čisto blizu stadiona 

Peter Mokaba v mestu Polokwane 

na severovzhodu Južnoafriške republike. 

Martin je velik poznavalec živali, ki 

živijo v več kot tri tisoč hektarjev velikem 

rezervatu, a njegov pravi poklic je 

vodenje farme plazilcev, tudi v turistične 

namene, nekaj kilometrov od Polokwaneja. 

In zgodba, ki jo je povedal 

slovenskim navijačem, med katerimi 

sva bila tudi Robi iz Černelavec in spodaj 

podpisani, je osupnila vse, ki smo 

ga seveda najprej vprašali, katera kača 

je najnevarnejša. 

»Imam opravka tudi s kobrami, a 

kobra ni tako nevarna. Kobra se dela 

nevarno in pomembno, a te vnaprej 

opozarja, češ pusti me pri miru ali 

pa te pičim. Toda najbolj napadalna 

je črna mamba. Ta te piči brez opozorila. 

In ravno to se je zgodilo meni, 

ko sem delal v oddelku s kačami na 

farmi. Ponavadi delam sam, a takrat 

sem imel srečo, da je bil z mano moj 

brat, drugače bi bil danes že mrtev. 

Tako pa je brat hitro poklical reševalce, 

ki so me s helikopterjem odpeljali 

v bolnišnico. Protistrupa si sam ne 

moreš vbrizgati, saj je tvoje telo po 

piku v alergičnem šoku.« Zanimivo 

je, da je protistrup pravzaprav še en 

kačji strup, ki naj bi premagal prvotnega 

in tako ustvaril ravnovesje. Ponavadi 

je ta taktika uspešna, toda takrat 

je bil strup črne mambe izredno 

močan. Ali je zelo bolelo, je zanimalo 

Robija. »Prav nič. Strup telo omrtviči, 

ohromi. V prvih minutah ti popolnoma 

otrpnejo prsti in roka, nato še jezik 

in usta. Prav čutiš, kako postajaš 

Fotografija Štefan Abraham 

ohromljen. V bolnišnici sem videl in 

slišal zdravnika, toda ko sem mu hotel 

odgovoriti, iz mojih ust ni prišlo 

nič. Si kot negiben. In tako je prišlo 

tudi do zastoja srca, kar dvakrat, a so 

me obakrat rešili zdravniki z umetnim 

oživljanjem. Ni ravno prijeten občutek, 

vam povem.« 

In kaj se je zgodilo z mambo po takšnem 

nevarnem napadu? »Nič. Mi 

vse kače ohranimo na farmi.« Slovenski 

navijači smo imeli srečo, da je ravno 

zdaj v Južni Afriki zima in tako so 

vse kače v stanju hibernacije oz. zimskega 

spanja, drugače pa Martin v 

Polokwaneju in okolici povprečno na 

leto ulovi okrog petdeset kač, tudi takšnih, 

ki prilezejo kam v stanovanje. 

Naša tolažba: v Pomurju na srečo ni 

črnih mamb. Menda. 

Tomo Köleš 

Č – 1. julij 

P – 2. julij 

bogoslav 

marija 

V objemu osvežilnih 

mineralnih in termalnih vrelcev 

S – 3. julij 

N – 4. julij 

P – 5. julij 

T – 6. julij 

S – 7. julij 

irinej 

urh 

anton 

bogomila 

ciril, metod 

1. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 15 

minut, zašlo pa ob 20. uri in 57 minut. 

Dan bo tako dolg 15 ur in 42 minut. 4. 

julija ob 16. uri in 34 minut bo na nebu 

nastopil zadnji krajec. 

Martin Logan z nosorogovim … eeee … eeee ... saj veste … 

Fotografija Tomo Köleš 

IZKORISTITE POSEBNE UGODNOSTI 

OB NAKUPU KOPALNIH KART 

AKCIJA 1 = 2 PLAČA EDEN, KOPATA SE DVA 

Cena vključuje 3 urno kopanje za dve osebi + 2 sladici. 

IN AKCIJA KARTICA ZVESTOBE 

OB 5-KRATNEM VSTOPU v bazenski kompleks vam ŠESTI VSTOP PODARIMO 

VEČ INFORMACIJ: 520 28 00 

NE SREGLEJTE – MALA ŠOLA ASTRONOMIJE 

od četrtka, 15., do nedelje, 18. julija, 

in četrtka, 12., do nedelje, 15. avgusta. 

Kotizacija vključuje strokovna predavanja o astronomiji, 

izlet na Goričko, opazovanje zvezd s teleskopom, Starparty v termah. 

Število prijav je omejeno. 

Več informacij: 520 27 33; sabina.barbaric@zdravilisce-radenci.si; www.zdravilisce-radenci.si 

Naročite svoj izvod časopisa Vestnik 

narocnina@vestnik.si 

Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. 

Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. 

Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. 

Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. 

Ime in priimek: 

Rojstni podatki: 

Naselje, kraj, številka: 

Davčna številka: 

Datum: 

Poštna številka: 

Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje 

vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven 

varovanja podatkov. Podjetje za informiranje 

se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno 

hranilo in jih uporabljalo samo z namenom 

analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter 

predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za 

informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve 

ne bo posredovalo tretjim osebam. 

Posameznik lahko po 73. členu Zakona o 

varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, 

da Podjetje za informiranje, d. o. 

o., trajno ali začasno preneha uporabljati 

njegove osebne podatke za namene neposrednega 

trženja. Podjetje za informiranje, 

d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno 

preprečiti uporabo osebnih podatkov 

za namen neposrednega trženja in o tem 

v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega 

uporabnika, ki je to zahteval. Stroške 

vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje 

za informiranje, d. o. o. 

DOŽIVLJAJSKI BAZENSKI KOMPLEKS TERME 3000 

WELLNESS OAZA SKOZI VSE POLETJE – vabljeni na sproščujočo poletno masažo 

(vsak dan med 11. in 19. uro) 

3. in 4. 7. STILSKI KONEC TEDNA IN NAGRADNA LEPOTNA PREOBRAZBA 

- brezplačne kratke nege, osebno svetovanje, nagradna lepotna in stilska preobrazba 

za tri obiskovalke kopališča 

2. 7. ob 20. uri EROPLAN v CAFÉ PRALINÉ 

(Boris Vučkič – klaviature in Marjan Farič – saksofon/klarinet) 

Pošta: 

Podpis: 

Tel.: 02 512 24 55, www.terme3000.si

Zaradi plaÄ kriÅ¾ani zdravniki - Pomurje.si

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Zaradi plaÄ kriÅ¾ani zdravniki - Pomurje.si