STRATEGIJA DOLGOROČNEGA RAZVOJA ... - Občina Škofljica

STRATEGIJA
DOLGOROČNEGA RAZVOJA
OBČINE ŠKOFLJICA
(Povzetek)
Škofljica, 2007

1. SPLOŠNI PODATKI
Občina Škofljica je bila ustanovljena leta 1995 in obsega dotedanje krajevne skupnosti Škofljica,
Lavrica, Pijava Gorica in Želimlje. V občino je vključenih 18 naselij: Dole, Drenik, Glinek, Gorenje Blato,
Gradišče, Gumnišče, Klada, Lanišče, Lavrica, Orle, Pijava Gorica, Pleše, Reber, Smrjene, Škofljica, Vrh
nad Želimljami, Želimlje, Zalog pri Škofljici, Želimlje. Največje od teh naselij, ki sestavljajo občino
Škofljica, je naselje Škofljica, ki je tudi občinsko središče. Obdana je s štirimi sosednjimi občinami: na
severu meji na Mestno občino Ljubljana, na vzhodu na občino Grosuplje, na jugu na občino Velike
Lašče in na zahodu na občino Ig.
2. ANALIZA STANJA V OBČINI
2.1 DRUŽBENO PODROČJE
V občini Škofljica trenutno živi več kot 9.000 prebivalcev. Glede na to, da je število prebivalcev od leta
1995 naraslo za nekaj manj kot 4.000 ljudi, lahko govorimo o pozitivnem selitvenem trendu. Za občino
Škofljica je značilen tudi porast mladih družin, kar je verjetno povezano tudi z gradnjo stanovanjskih
objektov in kakovostjo življenja v občini. Vzroke za te procese lahko iščemo predvsem v ugodni
prometni legi, bližini Ljubljane (10 km) in želji po bivanju v mirnem okolju.
Za izobraževanje je v občini Škofljica poskrbljeno na predšolskem, šolskem, srednješolskem nivoju,
visokošolsko izobraževnaje pa je možno v okviru ljubljanske univerze. Za predšolske otroke je
poskrbljeno, kajti na območju občine delujeta dva javna vrtca ter eden zasebni vrtec. Težave se
pojavljajo predvsem na področju osnovnošolskega izobraževanja, kjer se srečujejo s težavami kot so,
prostorska stiska, neprimerne lokacije, zastarela infrastruktura, ipd. Na območju Škofljice deluje na
področju srednješolskega izobraževanja prva zasebna gimnazija v Sloveniji. Visokošolstvo je urejeno
okviru Univerze v Ljubljani. Bližina in dostopnost do mesta Ljubljane, kot največjega univerzitetnega
centra tako omogoča pestro izbiro šolanja in zato ne čudi dejstvo, da je povprečna izobrazbena
struktura prebivalcev nad slovenskim povprečjem.

Na področju kulture in športa deluje relativno veliko število društev. Na tem področju je moteče je
dejstvo, da se novi prebivalci nevključujejo v kulturno življenje občine, morebiti je vzrok temu, da se z
novim okoljem še ne čutijo povezane, poleg tega pa se v bližini nahaja Ljubljana, ki nudi dovolj široko
paleto storitev, ki prebivalce občine Škofljica privabi v mesto. V okvirju glasbene šole Grosuplje deluje v
občini tudi oddelek omenjene glasbene šole, vendar za kvalitetno glasbeno izobraževanje žal niso
izpolnjeni potrebni pogoji. Prostori glasbene šole niso primerni za glasbeni pouk, saj se le-ta lahko
odvija le v popoldanskih urah, prav tako akustika ni primerna.
V občini Škofljica je za zdravstveno blagostanje njenih občanov poskrbljeno v Zdravstveni postaji
Škofljica. Splošno zdravstveno zdravstvo ter zobozdravstvo se izvajata kot koncesionirana dejavnost.
Razpoložljivi podatki o zdravstvenem stanju prebivalcev občine Škofljica ne kažejo na pojav atipičnih
bolezni, ki bi zahtevale pozornost in tako zdravstveno stanje prebivalcev ustreza normalnim
parametrom, temu bi lahko bil vzrok predvsem zdravo okolje. Opozoriti pa velja na negativne vplive, ki
jih povzroča prometnica in hrup v času prometnih konic. Prav tako je za zdravstveno stanje prebivalcev
moteč hrup, ki ga povzroča železniški tir v bližini stanovanjskih hiš. V okviru socialnega varstva sodeluje
občina s Centrom za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik. Trenutno v občini še ni na razpolago doma za
starejše občane, je pa podjetje Sanolabor že zaključilo večino nakupov zemljišč potrebnih za izgradnjo
doma starejših občanov, ki bo stal za zdravstveno postajo.
V celoti so na področju družbenih dejavnosti opazni pozitivni trendi, kajti prebivalstvo občine Škofljica
konstantno narašča, prav tako se zaradi naravnih in geografskih danosti občina spreminja v bivalno
naselje. V okviru tega si je potrebno zadati cilj preprečitve preobrazbe v spalno naselje, prebivalcem
občine Škofljice je potrebno zagotoviti družbeno infrastrukturo, ki bo primerna njihovemu položaju in ki
je dostopna za vse. Prav tako je potrebno prebivalcem in potencialnim prebivalcem občine Škofljica
zagotoviti vso potrebno družbeno, komunalno in drugo infrastrukturo, ter gibanja prebivalstva
napovedati tudi v prostorskih in drugih dokumentih ter tako zagotoviti visoko kakovost življenja.
2.2 GOSPODARSKO PODROČJE
Občina Škofljica, kot del Ljubljanske urbane regije spada med razvitejše občine. Značilna je nizka
stopnja nezaposlenih ljudi, ter nadpovprečne plače. Prav tako je opaziti naraščajoč trend ustanovljanja
podjetjij. Žal na območju občine Škofljice ni posebej razvitega podpornega okolja za razvoj podjetništva,
saj je razvoj podjetništva tesno povezan z mestom Ljubljano in ljubljansko urbano regijo. Občina
Škofljica prav tako že dlje časa razvija Poslovno obrtno cono Škofljica, ki je komunalno urejena,

obstajajo pa možnosti njene širitve. Žal Poslovno obrtna cona škofljica zaradi visokih cen zemljišč ni
dejavnik vzpodbujanja razvoja podjetništva v občini.
Na področju občinskega turizma deluje samo en hotel, in sicer hotel Grandvid. Opazen je negativen
trend nočitev v občini, zato je nujno potrebna oživitev občinskega turizma.
Na celotnem območju občine Škofljica so omejene možnosti kmetovanja, saj večji del kmetijskih
zemljišč pripada Ljubljanskemu barju, preostali del pa sodi v hribovito območje (Klada, Pleše, Orle, Vrh
nad Želimljami), kjer je oteženo opravljanje kmetijske dejavnosti s kmetijskimi stroji. Za vsa
gospodinjstva v občini je prav tako značilna velika razdrobljenost parcel. Opaziti je tudi zanimanje za
naravi prijaznejše ekološko kmetovanje, saj kar 22 kmetijskih gospodarstev na novo načrtuje ekološko
kmetovanje, kar je zelo spodbuden podatek.
V celoti gledano je področje občine Škofljica primerno za razvoj tistih gospodarskih dejavnosti, pri
katerih so pomembne transportne povezave (avtocestni križ, železniški tir), ki pa zahtevajo večje
prostorske zmožnosti, zato je potrebno zagotoviti lokacije za takšne subjekte. Glede visoko izobrazbeno
raven mladih v občini Škofljica bi bilo primerno spodbujati razvoj tistih podjetniških dejavnosti, ki
omogočajo visoko dodano vrednost (na primer tehnologije) v povezavi s celotno Ljubljansko urbano
regijo. Področji turizma in kmetijstva v občini Škofljica nista razviti – potencial je opazen predvsem na
področju izletniškega, kmečkega in športnega turizma v povezavi z Ljubljanskim barjem. Zato je
potrebno aktivno pristopiti k ustanovitvi krajinskega parka Ljubljansko barje.
2.3 PODROČJE OKOLJA IN PROSTORA
Hidrografsko mrežo občine Škofljica sestavljajo stalno in občasno tekoči površinski vodotoki ter
podtalnica. Edina večja vodotoka sta Škofeljščica in Želimeljščica (oba spadata v kategorijo potokov, saj
imata pretok manjši od 20 m3/s); oba se izlivata v Iščico, ta pa v Ljubljanico. Vodotoka Škofeljščica žal
ne moremo uvrstiti v kakovostni razred, ker ni bila nikoli narejena analiza kakovosti, je pa bila narejena
analiza kakovosti Želimeljščice, in sicer konec leta 1995 za privatne potrebe za možnost vzreje
salmonidnih rib v ribogojnici. Rezultati meritev izbranih parametrov na vtoku v ribogojnico ustrezajo
normativom za 1. kakovostni razred, katerega predstavljajo vode, ki so v naravnem stanju ob morebitni
dezinfekciji primerne za pitje in uporabo v živilski industriji ter za gojitev plemenitih vrst rib (salmonide).
Želimeljščica je do umetnega kanala predlagana za zavarovanje v okviru naravnega spomenika, hkrati
pa je tudi del širšega območja predlaganega krajinskega parka Ljubljansko barje.

Podtalne vode vodnega telesa Savska kotlina in Ljubljansko barje, kamor spada podtalnica občine
Škofljica kažejo dobro kemijsko stanje in slabo stanje glede na pitno vodo.
Celotno Ljubljansko barje je skoraj popolnoma ravno, v smeri proti Ljubljani se celo rahlo dviguje. To
pojasnjuje, zakaj je ozemlje zamočvirjeno; površinske vode namreč nimajo skoraj nobenega padca, zato
je odtok vode izredno počasen. Posledično temu je območje tudi poplavno. Voda največkrat prestopi
bregove jeseni ali pa zgodaj spomladi, najmanjkrat pa v pozni pomladi ali zgodnjem poletju. Največje
poplave so bile zabeležene v mesecih septembra, oktobra in aprila. Ob poplavah je zelo problematična
onesnaženost poplavne vode. Veliko domov nima urejene kanalizacije, gospodinjske odplake so
speljane v obvodne jarke, precej je divjih odlagališč smeti, pogosta so neurejena gnojišča.
Gozdovi so del bogastva občine Škofljica. Iz podatkov o površini gozda je razvidno, da se gozd na eni
strani zarašča, na drugi pa je pod pritiskom urbanizacije. Kljub opazni dvojnosti, zaraščanje gozda v
južnem delu občine in stagnacija oziroma upad v severnem delu občine, v splošnem delež gozda v
občini rahlo narašča.
Ljubljanska kotlina spada med predele Slovenije z največ meglenimi dni v letu. Vendar pa se povprečno
letno število dni z meglo in meglo vidnim nebom v Ljubljanski kotlini v zadnjem času zmanjšuje. Prav
tako za celotno območje občine Škofljica velja, da so vetrovi v povprečju slabi. Eden glavnih virov
obremenjevanja zraka v občini Škofljica so kurišča individualnih hiš, ki onesnažujejo zrak predvsem v
času kurilne sezone vendar podatkov o trajanju kurilne sezone v občini Škofljica ni na voljo.
Pozitiven podatek je, da so na vodovodno omrežje so priključena vsa gospodinjstva v občini (100%). Pri
porabi vode v Ljubljani in okolici, s katero upravlja JP VO-KA, je zadnjih 10 let opazen stalen padec
porabe vode na prebivalca v višini povprečno 2,32 % letno. Poraba vode na prebivalca vključuje
gospodinjsko, gospodarsko in javno porabo na prebivalca, tako da se ta trend zmanjševanja pripisuje
predvsem zmanjšanju porabe vode pri gospodarski dejavnosti. Od vseh naselij v občini Škofljica je
samo v naselju Škofljica zgrajena kanalizacija s čistilno napravo. Delež prebivalcev priključenih na
kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo v občini Škofljica je manj kot 15 %, kar je pod slovenskim
povprečjem. V prihodnosti se načrtuje odvajanje odpadne vode iz naselij Lavrica, Škofljica, Lanišče in
Zalog pri Škofljici na centralno čistilno napravo Ljubljana preko povezovalnega kanala Škofljica –
Rudnik, ki je že v gradnji. Po izgradnji povezovalnega kanala, bo ČN Škofljica ukinjena.

Zaskrbljujoče je dejstvo, da prebivalci občine Škofljica spadajo med večje proizvajalce odpadkov (če
sklepamo, da količina zbranih odpadkov dejansko korelira s količino proizvedenih odpadkov ) glede na
prebivalce sosednjih občin.
Promet, kot vir onesnaževanja, lahko definiramo le posredno in sicer z analizo cestnih obremenitev.
Povprečni letni dnevni promet (število vozil dnevno) v občini Škofljica v zadnjih letih narašča, kar lahko
pripišemo povečevanju suburbanizacijskih poselitvenih tokov ljubljanske mestne regije, krepitvi
vplivnega območja Ljubljane in posledično individualnim mobilnim navadam delovne sile. V občini se
prav tako pojavlja problem v zvezi z železniškim prometom. Problem predstavljajo predvsem
nezavarovani železniški prehodi. Negativen trend izkazujejo tudi avtobusni prevozi. Za majhno uporabo
avtobusnega prometa je verjetno kriva visoka cena in oddaljenost avtobusnih postaj od bivališč na eni in
delovnih mest na drugi strani.
Občina je vključena tudi v izvedbeni projekt Mreža kolesarskih povezav ljubljanske urbane regije. S tem
projektom želijo oblikovati predloge za nove trase kolesarskih povezav, seznam znamenitosti ob
potencialnih trasah, pridobiti soglasja za postavitev prometne signalizacije ob kolesarskih povezavah in
oblikovati celostno podobo kolesarskih povezav na območju Ljubljanske urbane regije.
Med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico se razprostira okoli 150 kvadratnih kilometrov ravnice,
imenovane Ljubljansko bare. Ljubljansko barje predstavlja življenjski prostor raznovrstnemu živalskemu
in rastlinskemu svetu, ki je posebnost omenjenega področja. Že več let se na omenjenem področju
vrstijo prizadevanja in aktivnosti za ustanovitev krajinskega parka na Ljubljanskem barju. Aprila 2007 pa
je v veljavo le stopil Sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje.
V celoti gledano je v okviru področja narave in prostora, zaradi porasta prometa potrebno čimprej doseči
izgradnjo nove obvoznice oziroma razvoja alternativnih načinov transporta (pogostejši železniški
prevozi, alternativni načini prevoza in podobno) za lokalne prebivalce kot tudi za tiste, ki se preko občine
Škofljica le peljejo. Zaradi rasti prebivalstva je potrebno prostorski razvoj in razvoj komunalne
infrastrukture uskladiti z načrtovanimi investicijami stanovanjskih gradenj. Prav tako je območje
Ljubljanskega barja potrebno izkoristiti kot potencial za rekreacijo lokalnega prebivalstva in tudi v
povezavi z alternativnimi načini transporta.

3. VIZIJA RAZVOJA OBČINE
ŠKOFLJICA
V letu 2017 bo občina Škofljica prepoznavna po visoki kakovosti življenja
vseh prebivalcev. Urbana in podeželska področja občine se bodo
skladno razvijala, infrastruktura bo zadovoljevala potrebe prebivalcev.
Razvite bodo tudi družbene in rekreacijske dejavnosti, ki bodo
prebivalce zadržale v občini, obenem pa se bo občina uveljavila tudi
kot izletniška točka.
3.1 Cilji razvoja občine Škofljica
Da bi v letu 2017 uresničili vizijo razvoja občine Škofljica, smo si zastavili naslednje cilje:
1. Kakovostna javna infrastruktura za visoko kakovost življenja
2. Razvite storitve
3. Skladen prostorski, socialni in gospodarski razvoj podeželja in urbanih središč
1. Kakovostna javna infrastruktura za visoko kakovost življenja
Občina Škofljica je poznana predvsem kot bivalno naselje, ki se uveljavlja pri srednjem in višjem
srednjem sloju prebivalstva. V občino Škofljica se priseljujejo tako prebivalci Ljubljane, naseljujejo
pa se tudi mlade družine. Porast prebivalstva občine Škofljica je razviden tudi iz podatka o rasti
prebivalstva. S ciljem bomo zagotovili vso javno infrastrukturo, tako komunalno, kot tudi družbeno
ter na ta način omogočili visoko kakovost življenja. Občina bo prav tako zagotovila gospodarsko
javno infrastrukturo, ki bo omogočila razvoj gospodarstva v urbanih središčih.
2. Razvite storitve
S ciljem zagotovitve visoke kakovosti življenja bomo v občini Škofljica zagotovili javne storitve. Med
javne storitve vključujemo družbene, zdravstvene in druge storitve v javnem interesu. Prav tako pa
si je občina kot razvojni cilj zadala razvoj drugih storitev, kot so zasebne storitve (na primer
bančništvo, trgovine, mirne gospodarske dejavnosti), ki so potrebne za razvoj gospodarstva. Občina
bo te storitve spodbujala in zanje zagotavljala pogoje, njihov razvoj pa je odvisen od zasebne
iniciative in odločitve podjetnikov.
3. Skladen prostorski, socialni in gospodarski razvoj podeželja in urbanih središč
V občini Škofljica sta dve večji urbani naselji – Lavrica in Škofljica, ter več naselij, ki so bila nekdaj
podeželska (od glavnih prometnic in središča občine so bolj odmaknjena). Ta naselja se v zadnjih
nekaj desetletjih intenzivno razvijajo in se iz podeželskih vasi spreminjajo v naselja. Urbano
središče občine (naselji Škofljica in Lavrica) se srečuje z preobremenjenostjo, ki je vidna v
prometnih zamaških, koncentraciji storitev in gospodarskih dejavnosti. Bolj oddaljena naselja pa se
srečujejo s težavami, kot je pomanjkanje komunalne infrastrukture.

4. Vpetost v regijo in sodelovanje s sosednjimi občinami – horizontalni cilj
Občina Škofljica se zaveda, da je tesno povezana tako s sosednjimi občinami, z mestno občino
Ljubljana kot s celotno regijo. Zato se bo občina pri projektih, ki presegajo občinske meje kjer bo
mogoče povezovala z sosednjimi občinami in tudi celotno regijo.
3.2 Ukrepi za doseganje razvojnih ciljev
Za doseganje ciljev razvoja smo predvideli naslednje ukrepe:
1. Cilj:
- Urejena javna komunalna infrastruktura
- Kakovostne javne površine in površine za prostočasne aktivnsoti
2. Cilj
- Razvito podjetništvo
- Zagotovljene javne in zasebne storitve za visoko kakovost življenja
3. Cilj
- Razvoj rekreacijske infrastrukture
- Ohranjeno okolje in narava
- Razvoj sonaravnega kmetijstva in izletništva