Novi zakon o varnosti in zdravju pri delu - KGZ Ptuj

KGZS - KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ORMOŽ
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 02/741 75 00, 741 75 01, fax. 02/741 75 02
E-mail: kss.ormoz@kgz-ptuj.si
Štev. 2, letnik 21
Datum: 8.6.2012
K M E T I J S K E N O V I C E
POLJEDELSTVO
STRUNE: Lanskoletna prepoved uporabe tretiranega semena koruze s pripravki, ki vsebujejo aktivne snovi
klotiniadin (Poncho), imidakloprid (Gaucho) in tiametoksan (Cruiser) za zatiranje talnih škodljivcev je
letošnje leto udarila na plan. Na nekaterih kmetijah so nastale velike škode zaradi propadanja posevkov
koruze in marsikdo je moral ponovno opraviti setev. Uporaba novega pripravka v obliki granulata Force 1,5
G ni zaživela, saj so za kakovosten vnos pripravka potrebne ustrezne sejalnice. Nov pripravek se ni izkazal za
dovolj učinkovitega, najverjetneje zaradi pomanjkanja vlage v tleh. Za razgradnjo pripravka je potrebna
vlaga, da se ustvari plin, ki odganja strune in zaščiti semena ali pa je priporočena količina pripravka v
odmerku 5 do 7 kg/ha premajhna za strune v zadnjem stadiju razvoja.
Ker sosednji državi Avstrija in Madžarska še vedno dovoljujeta uporabo tretiranega semena koruze, pomora
čebel zaradi zgoraj omenjenih pripravkov povezanih s koruzo pa niso zaznali, je bila odločitev o prepovedi
verjetno prehitra. Nenazadnje je k temu prispevala tudi splošna uporaba tretiranega semena koruze pri
nekaterih pridelovalcih, ki so tretirano seme uporabljali, ne glede na upravičenost. Ker strune v Sloveniji
prištevamo med najpomembnejše talne škodljivce in so v letošnjem letu naredile ogromno škode bomo v
nadaljevanju opisali njihov razvojni krog, način zmanjševanja populacije z agrotehničnimi ukrepi, ter
zatiranje strun. Strune so ličinke hroščkov pokalic (Coleoptera, Elateridae). V Sloveniji se pojavlja vsaj 150
vrst pokalic, vendar so gospodarsko škodljive vrste iz rodu Agriotes, ki je v Sloveniji zastopana z 10 vrstami.
Za hroščke pokalic je značilno, da so slabi letalci in se pogosteje plazijo.
Razvojni krog: Samice poleti odlagajo jajčeca v površinski sloj tal od 1 do 2 cm globoko, v primeru suhih
tal globlje. Samica lahko odloži od 70 do 660 jajčec. Odložijo jih posamično ali v skupinah v bližino
rastlinskih korenin, pod kepe tal ali v talne razpoke. Število odloženih jajčec in čas odlaganja je povezan z
vrsto dopolnilne hrane: če se samice hranijo s koruzo, krompirjevimi listi ali z lanom, odložijo manj jajčec in
prej poginejo. Za odlaganje jajčec izberejo tla z gostim rastlinskim pokrovom (travniki, pašniki, deteljišča,
žitna polja), odložijo pa jih tudi v zapleveljen, star, uležan hlevski gnoj ali v zapleveljen kompost. Po
odlaganju jajčec samice poginejo. Iz jajčec se po 2 do 4 tednih izležejo ličinke (strune), ki so brezbarvne in se
najprej prehranjujejo z organsko snovjo v tleh. V prvem letu razvoja ostanejo ličinke skupaj in dosežejo
dolžino od 5 do 6 mm, ter se 2 - 5 krat levijo. Skupno se levijo do 15 krat. Odrasle strune dosežejo do 35 mm
dolžine. Telo ličink poznejših razvojnih stopenj porumeni in postane čvrsto. Za preživetje jajčec in mladih
ličink je potrebna 100 % zračna vlaga v tleh, za uspešen razvoj mora biti vlaga višja od 90 % in če pade pod
40 %, strune poginejo. Ličinke celotno življenje preživijo v tleh in se gibljejo po sledovih izločenega
ogljikovega dioksida, ki ga izločajo korenine. Zato strune težko najdemo na povsem golih tleh, ampak so
zastopane v bližini živih rastlin. V globlje plasti, se ličinke pomikajo zaradi nižjih temperatur pred zimo in
pred močnim izsuševanjem zgornje plasti tal. Proti površju tal se pomaknejo takoj, ko se spremenijo razmere,
ki so jih prisilile v pomikanje v globino oziroma, ko se tla segrejejo nad 4,5 °C. V zadnjih dveh letih razvoja
so strune najbolj škodljive. Po obdobju najintenzivnejšega žretja, navadno v poletnih mesecih, se popolnoma
razvite strune zabubijo v tleh na globini od 15 do 25 cm, v suhih tleh tudi globlje in ostanejo zabubljene od 2
do 4 tedne. Prezimijo lahko kot ličinke v različnih razvojnih stopnjah ali mlade pokalice (odvisno od vrste).
Razvojni krog vseh predstavnikov iz rodu Agriotes je daljši od enega leta, navadno pa traja od 2 do 4 leta in je
1

odvisen od vremenskih razmer (zlasti je pomembna temperatura), zato ima lahko ista vrsta dve ali triletni
razvoj, oziroma tri ali štiriletni razvoj.
Škoda: Največ škode povzročajo ličinke višjih razvojnih stopenj, ki se prehranjujejo s koreninami različnih
rastlinskih vrst, obgrizejo koreninski vrat in se zavrtajo vanj, zavrtajo pa se tudi v gomolje krompirja, korene
korenja in repe, objedajo tudi kalčke. Ker v rastlinah iščejo vodo, so strune zlasti nevarne v sušnih letih in v
tleh, v katerih ni dovolj vode. Največja škoda nastane zaradi redčenja sklopa, zaostajanja rastlin v razvoju,
rastline z močno poškodovanim koreninskim sistemom pa lahko celo propadejo. Pri krompirju, korenju … pa
je prizadet predvsem videz gomoljev in korenov zaradi izvrtin, s čimer je zmanjšana njihova uporabna
vrednost.
Prag škodljivosti: Preden se odločimo za zatiranje strun, moramo ugotoviti, če njihovo število v tleh presega
kritično število oziroma prag škodljivosti. Prag škodljivosti je tisto število škodljivcev na neko enoto, ki na
kmetijskih rastlinah lahko povzroči gospodarsko škodo. Število strun v tleh lahko ugotovimo na več načinov,
vendar je v praksi najbolj enostavna postavitev rastlinski vab z gomolji krompirja, koreni korenja, kaleče
pšenice, koruze …). Mesta, kjer postavimo vabe moramo očistiti vseh plevelov in drugih rastlin.
• nakaljene gomolje krompirja (lahko ostanejo celi ali pa jih prerežemo na polovico) damo v tla na
štirih mestih, v kvadratu s stranico 50 cm ali 1 m na globino od 5 do 10 cm. Postopek ponovimo
štirikrat. Mesto, kamor smo zakopali gomolj, označimo npr. s količkom, da bomo krompir lažje našli.
Čez nekaj dni gomolje izkopljemo in preštejemo vanje zavrtane strune.
• korene korenja prepolovimo po dolžini in jih zakopljemo 10 cm globoko v tla. Po 10 do 14 dnevih jih
izkopljemo, preštejemo vanj zavrtane strune in preštejemo še strune v tleh na razdalji 10 cm okrog
korena.
• zrnje pšenice 24 ur pred uporabo namočimo v posodo z vodo. V podstavek cvetličnih lončkov
premera 12 cm, višine 2 cm naredimo od 5 do 6 lukenj premera 5 mm, ki nam služijo za odtekanje
vode in direkten vstop strun. Za eno vabo potrebujemo približno 50 ml namočene pšenice. Na njivi
damo v podstavek malo prsti, nanjo nasujemo namočeno pšenico in jo prekrijemo s prstjo približno
10 cm globoko. Po 10 do 14 dneh pregledamo vabe.
Pri koruzi je presežen prag škodljivosti če najdemo od 2 do 5 strun na m 2 , v krompirju 2 do 3 strune na m 2 .
Zatiranje: Na številčnost strun lahko vplivamo z ohranjanjem in vzpodbujanjem naravnih sovražnikov strun,
kot so ptice, žabe, nekatere stenice in muhe. Strune pa okužujejo tudi entomofagne glive in nekatere bakterije
iz rodu Pseudomonas. Tovrstni način zatiranja strun je še slabo proučen.
Pomemben je dovolj širok kolobar pri katerem pazimo na to, da si občutljive rastlinske vrste, kot so koruza,
krompir, čebula, kapusnice, korenček, zelena, solata,… sledijo na istem zemljišču šele po nekaj letih. Izjemo
lahko naredimo, če v kolobar kot glavne ali prekrivne neprezimne posevke vključujemo ajdo, proso, belo
gorjušico, lan, saj te rastline pomembno zmanjšujejo številčnost strun v tleh. Prepogosta setev žit, lucerne in
detelje pa povečuje številčnost strun. Občutljivih rastlinskih vrst tudi ne sejemo oziroma sadimo na preorana
zemljišča, ki so bila dlje časa porasle s travo, deteljami in plevelom. Strune neposredno prizadenemo tudi z
večkratno mehanično obdelavo tal, saj vsaka mehanična obdelava tal zmanjšuje njihovo številčnost, manj pa
moti njihove najpomembnejše naravne sovražnike brzce. V letih, ki so za strune ugodna, se na zanemarjenih
njivah (npr. zapleveljena strnišča) pojavljajo številčnejše populacije strun, poveča pa se tudi njihovo število v
letih, ki sledijo.
S pravočasno setvijo na primerno globino rastline hitreje vzniknejo in imajo hitrejši razvoj, ter so manj
izpostavljene napadom strun. Pri prezgodnjih setvah ali če po setvi nastopijo hladnejše razmere, so rastline
zaustavljene v razvoju oziroma rasti in zato so še bolj izpostavljene napadom strun. Tudi z ustreznim
gnojenjem vplivamo na vznik in razvoj rastlin, ki se na ta način izognejo kritični izpostavljenosti. Znano je,
da na strune negativno vplivajo mineralna gnojila, iz katerih se izloča amoniak. Pri namakanju posevkov se
moramo zavedati, da namakanje prija strunam in moramo k temu poskrbeti za ustrezno zaščito pred strunami.
Zapleveljeni posevki privlačijo pokalice in zato je potrebno poskrbeti za njihovo razpleveljenje. Pretirano
razpleveljenje pa ni najbolj priporočljivo, saj z odstranjevanjem plevela odstranimo tudi alternativni vir hrane
in posledično strune povzročijo večjo škodo na gojenih rastlinah. Zavedajmo se, da vsi ukrepi, ki ugodno
vplivajo na hitrejši vznik in razvoj rastlin, pripomorejo k zmanjšanju škode, ki nastane zaradi strun.
Kemično zatiranje: Zanj se odločimo le takrat, kadar število strun preseže kritično število za izbrano
rastlinsko vrsto. Izjema so setve okopavin na preorano travinje ali deteljišča, saj v takšnih primerih
2

upravičeno pričakujemo več strun in posledično gospodarsko škodo. Uporaba z insekticidi obdanega semena
pri kemičnem zatiranju je ekološko bolj sprejemljiv način, saj v tem primeru v tla vnesemo izredno majhne
količine aktivnih snovi.
Vse pridelovalce poljščin in zelenjave, ki ste utrpeli škodo po strunah naprošamo, da na Kmetijsko
svetovalno službo Ormož, sporočite vašo oceno škode na posameznih kulturah zaradi strun. Prejet podatek z
vaše strani bo zgolj informativne narave za posredovanje podatka o škodah zaradi talnih škodljivcev.
VARSTVO KROMPIRJA: Zaradi nestanovitnega vremena z dovolj vlage in višjimi temperaturami vam
priporočamo za varstvo krompirja pred krompirjevo plesnijo uporabo polsistemičnih fungicidov kot so: Aviso
DF, Acrobat MZ WG, Antracol combi, Equation pro, Melody duo, Ranmann top, Revus ali Electis, ali
sistemičnih pripravkov kot so: Ridomil gold MZ pepite, Galben M ali Galben C, Infinito. V nekaterih
nasadih so se že pojavile ličinke koloradskega hrošča zato spremljajte izleganje ličink in škropljenje z
insekticidom opravite dokler so ličinke še majhne, saj boste tako dosegli večjo učinkovitost. V nasadih
krompirja, kjer najdete ličinke lahko opravite škropljenje s sredstvi kot so: Actara 25 WG, Coragen, Alverde,
Biscaya, Calypso SC 480, Mospilan 20 SG, Laser 240 SC, Neemazal T/S. Proti ličinkam v najvišjih razvojnih
stadijih lahko uporabite pripravke kot so: Actara 25 WG, Mospilan 20 SG, Calypso SC 480 in Biscaya.
VINOGRADNIŠTVO
UKREPI ZA PREPREČEVANJE PRENAŠANJA ZLATE TRSNE RUMENICE: Približuje se obdobje,
ko je najbolj primerno in potrebno, da vinogradniki izvedejo ukrepe za zatiranje ameriškega škržatka,
prenašalca zlate trsne rumenice - nevarne bolezni na vinski trti. Prvi termin za zatiranje ameriškega škržatka
je po cvetenju vinske trte. Natančnejši termin zatiranja in najbolj ustrezen način bo naveden v napovedih
javne službe za varstvo rastlin.
Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD), hitro
zmanjšuje pridelek grozdja, okužene trte pa po nekaj letih propadejo. FD prenaša z okuženih na zdrave trte
tujerodni žuželčji prenašalec - ameriški škržatek. Fitosanitarne službe so v okviru posebnega nadzora trsnih
rumenic ugotovile, da je v Sloveniji ameriški škržatek navzoč v vseh vinorodnih deželah, širi pa se tudi naprej
na Hrvaško, Madžarsko in v Avstrijo. Ker njegova populacija iz leta v leto narašča, obstaja nevarnost, da se z
njegovo pomočjo okužba v vinogradih hitro širi. Brez ustreznih ukrepov je v nekaj letih lahko okužena večina
trt v vinogradu in večina vinogradov v žarišču. Zato je množična navzočnost ameriškega škržatka v
vinogradih znak pretečega izbruha bolezni (epifitocije).
Zatiranje ameriškega škržatka je zato poleg odstranjevanja okuženih trt v žariščih okužbe najpomembnejši
ukrep za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni. V skladu s Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje
širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS 73/2009) ter Uredbo o izvedbi ukrepov za
preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice in zatiranju ameriškega škržatka Scaphoideus titanus Ball (Uradni
list RS št. 40/2011), je zatiranje ameriškega škržatka obvezno na razmejenih območjih zlate trsne rumenice
ter v vinogradih na ogroženih območjih trsnic in matičnih vinogradov v Vipavski dolini ter na Štajerskem.
Zatiranje je obvezno tudi v vseh trsnicah, matičnih vinogradih in matičnjakih na celotnem ozemlju Slovenije.
V skladu z Načrtom ukrepov sta na razmejenih in ogroženih območjih obvezni dve tretiranji ameriškega
škržatka, tretje tretiranje pa je treba opraviti, če ulov na rumenih lepljivih ploščah konec julija oziroma
avgusta presega štiri škržatke na ploščo na teden. V matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah so obvezna
najmanj tri tretiranja.
V vinogradih izven razmejenih in ogroženih območij je zatiranje priporočljivo tam, kjer je ameriški škržatek
navzoč v večjem številu. Prvi rok za zatiranje je takoj po cvetenju vinske trte, natančneje pa roke za
posamezna območja napove javna služba za varstvo rastlin na podlagi spremljanja razvoja ameriškega
škržatka in trte (http://www.fito-info.si/).
Fitosanitarna uprava RS (FURS) opozarja, da lahko veliko gospodarsko škodo preprečimo le s pravočasnim
odkrivanjem bolezni in z zgodnjim ukrepanjem. Z vsakim zamujenim letom je škoda večja. Pri izvajanju
tretiranja je treba upoštevati predpise o varstvu čebel in drugih neciljnih organizmov ter predpise o varstvu
voda. Zaradi nevarnosti širjenja zlate trsne rumenice, FURS poziva vse vinogradnike, da redno pregledujejo
svoje vinograde in v primeru, če najdejo simptomatične trte, takoj pokličejo lokalnega fitosanitarnega
3

inšpektorja, službo za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali FURS. Še
posebna pozornost velja v primeru, če opazimo, da se v vinogradu povečuje število simptomatičnih trt.
Na okuženih trtah se bolezenska znamenja začnejo pojavljati lahko že takoj po cvetenju, proti jeseni pa se
stopnjujejo. Večinoma so dobro vidna predvsem v drugi polovici avgusta in v septembru. Na okuženih trtah
se pri rdečih sortah pojavi rdečenje ter pri belih sortah rumenenje listja, vihanje listnih robov navzdol, sušenje
kabrnkov oziroma kasneje grozdov. Okuženih trt ni več mogoče ozdraviti, zato je bolezen izjemno nevarna za
naše vinograde. Bolezen se prenaša tudi z okuženimi cepiči, podlagami in trsnimi cepljenkami. Podobna
bolezenska znamenja so značilna tudi za rumenico počrnelosti lesa oziroma navadno trsno rumenico, ki jo
povzroča fitoplazma Bois noir (BN). Ta bolezen se v vinogradih ne širi tako hitro kot zlata trsna rumenica,
obeh fitoplazem pa ni mogoče razločevati brez laboratorijske analize.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
PRAŠIČEREJA
NALOŽBE V REJO PRAŠIČEV SO NUJNO POTREBNE: V zadnjih 6 letih se je količina proizvedenih
prašičev v Sloveniji prepolovila. Število plemenskih živali se je iz 54.000 zmanjšalo na 28.000, podobno je
padla proizvodnja pitanih prašičev iz 560.000 na manj kot 300.000, se pa trend padanja proizvodnje na žalost
še nadaljuje. V prvi polovici letošnjega leta se v klavnicah tedensko zakolje manj kot 80 t mesa prašičev.
Vzroki tako drastičnih sprememb so ekonomski, organizacijski in izrazite poslovne razdeljenosti v verigi od
reje prašičev do prodaje mesa. Velik vpliv pa je tudi posledica gospodarske bolezni PRRS (prašičji
reproduktivni respiratorni sindrom), ki je v plemenskih čredah povzročil veliko gospodarske škode.
Posledično je bilo v tem času tudi zanemarljivo število investicij v obnovo in novogradnje hlevov za rejo
prašičev. Reja prašičev je sedaj v stanju, ko je potrebno spremeniti stanje v panogi. Navedeni podatki jasno
kažejo na potrebo po naložbah v rejo prašičev.
1.Nemudoma je potrebno začeti urejanje hlevov zaradi uskladitve standardov pri opremi hlevov
V Sloveniji bo s 01.01.2013 v hlevih za rejo prašičev potrebno izpolnjevati pogoje, ki so navedenih v
pravilnikih in standardih iz navskrižne skladnosti. Posebej je pomembno izpolnjevanje zahtev po ureditvi
primernih tal v boksu po površini na žival, razmak rešetk, pohodna površina rešetk, polna tla za gnezdo
pujskov v prasitvenih boksih. Za plemenske svinje je potrebno imeti urejeno od 4 tedna brejosti do tedna pred
prasitvijo skupinsko rejo, razen pri rejcih, ki imajo do 10 plemenskih svinj v čredi, pri teh rejcih so lahko v
individualnih boksih z možnostjo, da se živali obrnejo v boksu.
2.Skrajni čas je, da pričnemo z vlaganji v povečanje obsega reje prašičev, še posebej reje plemenskih
svinj za zagotovitev lastnih pujskov
Z investicijami v hleve z izgradnjo novih stojišč za rejo plemenskih svinj si lahko zagotovimo oskrbo s pujski
za nadaljnjo rejo. Rejci, ki imajo plemenske svinje pa si z dograditvijo pitališč zaokrožijo proizvodnjo na
svojem dvorišču. Prav tako pa potrebujemo nove rejce, mlade prevzemnike, ki bodo v prašičereji našli svojo
usmeritev. Glavni cilj naložb v prašičerejo je povečanje domače samooskrbe s prašičjim mesom.
Zaključek: S tem kratkim člankom želimo rejce prašičev opozoriti na to, da se na Ministrstvu za kmetijstvo
in okolje pripravlja poseben razpis za investicije v prašičerejo, ki bo objavljen predvidoma v juniju. V tem
času do razpisa si lahko rejci, ki bi izvajali nujno potrebne investicije uredijo dokumentacijo v primerih, ko
gre za manjše posege v hleve investicijsko vzdrževalna dela (menjava opreme, menjava rešetk, uskladitev reje
s standardi,...). Vsem tistim, ki si pridobivajo gradbena dovoljenja za novogradnje oziroma obsežnejše
rekonstrukcije pa svetujemo, da poskušajo pospešiti postopke pridobitve potrebne dokumentacije, da se bodo
lahko prijavili na javni razpis za pridobitev sredstev. Predvidena je možnost pridobitve 40% nepovratnih
sredstev za izvedbo investicije, pri rejcih na območji z omejenimi dejavniki pa do 50%.
Glede samih posegov v hleve bomo v Kmetijski svetovalni službi lahko tudi svetovali o tehnoloških rešitvah
v objektih in potrebnih spremembah v zvezi z standardi. Cilj nas vseh pa je, da se panogo prašičereje poskuša
ponovno usmeriti v razvoj. Količina mesa prašičev v prehrani povprečnega prebivalca Slovenije je okrog 41
kg, kar v strukturi porabe mesa pomeni tudi največji delež. Zaradi tega pa je pomembno, da si zagotovimo
večjo samooskrbo s prašičjim mesom, trenutno smo padli na manj kot 30% v primerjavi z obdobjem, ko smo
dosegali 70% samooskrbo. Torej čas je za naložbe v prašičerejo.
KGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba, Peter Pribožič, univ.dipl. ing. zoot.
4