Diplomska naloga (.pdf)
Diplomska naloga (.pdf)
Diplomska naloga (.pdf)
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Poglavje 5<br />
Zaključek<br />
Pri optimizaciji EM absorberjev po širini frekvenčnega pasu in debelini absorberja<br />
sta obe optimizaciji, enokriterijska in dvokriterijska, dali podobne rezultate. Z enokriterijsko<br />
optimizacijo smo dobili osebke, ki so se pojavili na robovih vodilnega sloja<br />
dvokriterijske optimizacije. Težava dvokriterijske optimizacije se pokaže v zelo dolgem<br />
računanju, ko optimiziramo tri- in večplastne absorberje. To se prav tako zgodi<br />
pri enokriterijski optimizaciji, ki pa zaradi optimizacije po enem kriteriju dela hitreje.<br />
Pri hitrosti programa se še posebej pozna, ko optimiziramo po debelini absorberja,<br />
saj takrat preverimo le, ali absorber zadosti zastavljenim dopustnim pogojem, in ne<br />
računamo odbojnosti absorberja na širšem frekvenčnem območju. Program enokriterijske<br />
optimizacije bi se dalo še izboljšati. Pri optimizaciji po širini frekvenčnega<br />
pasu se lahko zgodi, da je neki osebek, ki bi z minimalno spremembo debeline postal<br />
zelo dober, označen kot nedopusten. Dopustnemu pogoju lahko namreč zadosti na<br />
zelo širokem frekvenčnem pasu, vendar ne pri frekvenci, okoli katere optimiziramo.<br />
Primer izboljšave bi bil, da preverjamo, ali osebek, ki je pri neki frekvenci prenehal<br />
zadoščati dopustnemu pogoju, zadosti dopustnemu pogoju zopet v njeni bližini. V<br />
tem primeru bi osebek primerno označili. Podobno bi ravnali z osebki, ki pogoju<br />
pri frekvenci, okoli katere optimiziramo, sploh ne zadostijo, zadostijo pa pogoju v<br />
bližini te frekvence.<br />
Program največ časa porabi za računanje odbojnosti pri posameznih frekvencah.<br />
Pri dvokriterijski optimizaciji je zahtevnost urejanja osebkov po slojih velikosti<br />
O(n 2 ), pri čemer je velikost odvisna od števila osebkov n v populaciji. Zahtevnost<br />
računanja odbojnosti pa narašča linearno z večanjem števila osebkov ali z večanjem<br />
števila plasti v absorberju, torej je velikosti O(n·št_plasti). Pri 100 osebkih in enoplastnem<br />
absorberju predstavlja časovna zahtevnost urejanja približno 1 % časovne<br />
zahtevnosti računanja odbojnosti. Tekom večanja števila osebkov in plasti pa se pri<br />
naših najzahtevnejših nastavitvah parametrov s 1000 osebki in triplastnem absorberju<br />
zgoraj omenjeni delež spremeni v kar 40 %. Pričakovano zahtevnost urejanja<br />
osebkov po slojih bi lahko občutno zmanjšali . V našem primeru, ko s kriterijsko<br />
funkcijo f(x) = (f 1 (x), f 2 (x)) ocenjujemo absorberje po širini frekvenčnega pasu na<br />
katerem dobro absorbirajo (f 1 (x)) in po debelini absorberjev (f 2 (x)), bi osebke uredili<br />
padajoče po prvi komponenti f 1 (x) in naraščajoče po drugi komponenti f 2 (x).
Change language