Diplomska naloga (.pdf)

4.3 NSGA-II 39
gredo po vrsti najboljši sloji. Sloj, ki zaradi prevelike velikosti prvi v celoti ne more
v novo populacijo, uredimo glede na metriko nakopičenosti. V populacijo dodamo
tiste osebke iz sloja, ki so najmanj nakopičeni. Iz dobljene populacije staršev P t+1
generiramo populacijo potomcev Q t+1 z uporabo tekmovalne selekcije, križanja in
mutacije. Tekmovalna selekcija v našem primeru izmed dveh naključnih staršev
izbere tistega, ki je v sloju z nižjo zaporedno vrednostjo. Če pa starša ležita v
istem sloju, zmaga tisti, ki ima boljšo vrednost metrike nakopičenosti. Tekmovalno
selekcijo ustreznokrat ponovimo in dobljene starše križamo ter mutiramo, enako
kot smo to naredili pri algoritmu za enokriterijsko optimizacijo. Tako dobimo novo
populacijo potomcev Q t+1 , ki jo še ovrednotimo.
Ko želimo osebke urediti po konceptu dominantnosti, moramo vsak osebek primerjati
z vsakim in ugotoviti, v kakšnem razmerju sta posamezna osebka. Psevdokoda
nedominiranega urejanja zgleda sledeče:
nedominirano_urejanje(P)
F = ∅;
n 1,2,...,|P | = 0; //V n p shranimo št. osebkov, ki dominirajo osebek p.
S 1,2,...,|P | = ∅; //V S p shranimo osebke, ki jih osebek p dominira.
for p = 1 to |P |
for q = p to |P |
//Če osebek p dominira osebek q, q shranimo v S p .
if p ≻ q
S p = S p ∪ {q};
n q = n q + 1;
//Če osebek q dominira osebek p, povečamo n p .
else if q ≻ p
n p = n p + 1;
S q = S q ∪ {p};
end;
if n p = 0 //Če noben osebek ne dominira p,
F 1 = F 1 ∪ {p}; //je ta vsebovan v 1. sloju.
end;
k = 1;
while F k ≠ ∅
H = ∅;
for each p ∈ F k
for each q ∈ S p //Vsakemu osebku iz S p
n q = n q − 1; //zmanjšamo št. osebkov, ki dominirajo q, in
if n q = 0 //tiste iz naslednjega sloja damo v pomožni H.
H = H ∪ {q};
end;
end;
k = k + 1;
F k = H; //Določimo naslednji sloj.
end;