Diplomska naloga (.pdf)
Diplomska naloga (.pdf)
Diplomska naloga (.pdf)
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
3.2 Lastnosti genetskih algoritmov 25<br />
Če so osebki členi zaporedja naravnih števil n, n −1, . . .,1, je ta verjetnost pri<br />
velikem številu n praktično enaka verjetnosti, da z uteženo selekcijo izberemo<br />
k-ti osebek:<br />
P(Uk n ) = ∑ n − k 2(n − k)<br />
n =<br />
i=1<br />
i n 2 + n .<br />
S tekmovalno selekcijo preprečimo prehitro konvergenco algoritma.<br />
Po izbiri ustrezne selekcije nadaljujemo z izvedbo prekrižanja. Ker se v genetskem<br />
algoritmu za zapis kromosomov zelo pogosto uporablja dvojiške nize, bi na<br />
tem mestu omenili tudi osnovno idejo prekrižanja za takšen zapis. Najenostavnejše<br />
je prekrižanje z eno točko (slika 3.3). Pri tem naključno izberemo točko prekrižanja,<br />
to je mesto, od katerega naprej si starša zamenjata ves genetski zapis. Ker pa v tem<br />
starša<br />
0 1 0 1 1 0 1 1 0<br />
toèka prekrianja<br />
1 0 0 1 0 1 0 0 0<br />
potomca<br />
0 1 0 1 0 1 0 0 0<br />
1 0 0 1 1 0 1 1 0<br />
Slika 3.3: Prekrižanje z eno točko.<br />
primeru ne dosežemo vseh možnih rešitev z enako verjetnostjo, se pogosto uporablja<br />
prekrižanje z dvema točkama. Pri tem si starša izmenjata vse gene med dvema naključno<br />
izbranima točkama. Analogen način prekrižanja bi sicer lahko uporabili tudi<br />
v našem primeru, kjer bi tako križali materiale po plasteh. Zanj se nismo odločili,<br />
ker so v absorberju največ štiri, pet plasti, velikokrat pa nas je zanimal rezultat tudi<br />
pri manjšem številu plasti. Če so kromosomi zapisani v naravni obliki, je prekrižanje<br />
povsem odvisno od zapisa. Prekrižanje, ki smo ga uporabili, je podrobneje opisano<br />
v naslednjem razdelku.<br />
Čeprav je prekrižanje glavno orodje, s katerim dosežemo izboljšanje rezultatov,<br />
nam mutacija pomaga, da se ne ustavimo v lokalnem optimumu problema. Mutacija<br />
navadno spremeni naključni del kromosoma. Če so kromosomi zapisani v dvojiškem<br />
nizu, nam mutacija lahko enostavno naključni gen spremeni iz 0 v 1 ali obratno.<br />
Kot prekrižanje je tudi naša mutacija podrobneje opisana v naslednjem razdelku.<br />
Verjetnost pojavljanja mutacije se za doseganje optimalnih rezultatov prilagaja naravi<br />
optimizacijskega problema, vsekakor pa se pri pogostejšem pojavljanju osebki<br />
gradijo veliko bolj naključno.<br />
Genetski algoritmi se med sabo razlikujejo tudi po tem, ali tekom algoritma<br />
dovoljujejo nedopustne rešitve. Po delovanju genetskih operatorjev se rešitve lahko<br />
toliko spremenijo, da postanejo nedopustne. Obstaja več možnosti reševanja tega<br />
problema:<br />
1. Nekateri algoritmi v samih genetskih operatorjih poskrbijo, da rešitve ostajajo<br />
dopustne.