Diplomska naloga (.pdf)

Recommendations

Info

2.3 Nekaj enostavnih primerov 12 notranja impedanca pa je η j = ( µ j ε j ) 1/2 . Celotni odbojni koeficient R absorberja izračunamo s pomočjo matrike M: R = ((M) 11Z n − (M) 12 ) − Z 1 ((M) 22 − (M) 21 Z n ) ((M) 11 Z n − (M) 12 ) + Z 1 ((M) 22 − (M) 21 Z n ) . V zadnji plasti n, kjer je običajno kovinski premaz, je impedanca Z n . = 0 in se zato odbojni koeficient ustrezno poenostavi: R = −(M) 12 − Z 1 (M) 22 −(M) 12 + Z 1 (M) 22 . (2.5) Ker v vsaki plasti računamo s celotnim električnim poljem, ki je posledica vpada in odboja EM valovanja, se s tem upošteva tudi valovanje, ki se je odbilo ob zaledni material in potovalo skozi absorber v obratnem vrstnem redu. Formula za odbojni koeficient enoplastnih absorberjev iz prejšnjega razdelka je poseben primer formule 2.5. Dobimo jo pri n = 3 in s privzetkom, da valovanje vpade pod pravim kotom (θ 2 = 0). Seveda pri tem, enako kot kasneje pri večplastnih absorberjih, upoštevamo, da je prvi medij zrak in zadnji medij kovinski premaz, ki valovanje popolnoma odbije. Za zrak velja, da je Z z . = 1, in za kovino, da je Zk . = 0. 2.3 Nekaj enostavnih primerov EM absorberje zgradimo iz nam že znanih in dosegljivih materialov, katerih lastnosti so eksperimentalno določene. Odbojnosti absorberjev izračunamo preko enačb iz razdelkov o enoplastnih in večplastnih absorberjih. Na voljo imamo 9 različnih materialov, katerih dielektričnosti so predstavljene v spodnji tabeli: oznaka materiala dielektričnost (ε) FM1 35–15i FM2 10–0.2i FM3 8–0.1i FM4 10–0.1i FM5 35–15i FM6 20–5i FM7 30–10i FM8 60–30i FM9 4–0.1i Permeabilnosti materialov od FM1 do FM8 so podane diskretno v odvisnosti od frekvenc (glej sliko 2.4). Shranjene so v tekstovnih datotekah, ki vsebujejo tri stolpce.
2.3 Nekaj enostavnih primerov 13 V prvem stolpcu je shranjena frekvenca, v drugem stolpcu je realni del permeabilnosti in v tretjem stolpcu imaginarni del permeabilnosti. Za vsak material so permeabilnosti podane za približno 1600 različnih frekvenčnih vrednosti. Te frekvenčne vrednosti se pri vseh materialih začnejo nekje med 1 ·10 6 Hz in 4.5 ·10 7 Hz, približno enakomerno naraščajo in se pri vseh končajo z vrednostjo 1.8 · 10 10 Hz. Med seboj se te vrednosti pri različnih materialih ne pokrivajo. Za material FM9 velja, da je njegova permeabilnost na tem celotnem frekvenčnem območju enaka 1. V tabeli v prilogi A je za boljšo predstavo prikazan spekter EM valovanja. V naslednjih primerih in tudi kasneje pri izvedbi samega algoritma smo se osredotočili le na primere, ko EM valovanje vpade na absorber pod pravim kotom. absolutna vrednost permeabilnosti 6 5.5 5 4.5 4 3.5 3 2.5 2 1.5 1 0.5 FM2 FM4 FM6 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 frekvenca (GHz) Slika 2.4: Spreminjanje permeabilnosti materialov FM2, FM4 in FM6 v odvisnosti od frekvence. Z danimi materiali dobimo enostavne absorberje z odbojnostmi, ki so predstavljene na slikah 2.5, 2.6, 2.7 in 2.8. Pri vseh je na koncu dodan kovinski premaz, ki preprečuje prodor EM valovanja. Za računanje smo uporabili programski paket Matlab. Odbojnosti smo izračunali preko enačb iz razdelka o enostavnih absorberjih za vsako frekvenčno vrednost posebej. Ko v enačbo (2.2) vstavimo impedanci za izbrani material (Z 2 ) in zrak (Z 1 ), pri čemer za zrak upoštevamo približek µ 1 . ε 1 = 1, se enačba ustrezno poenostavi: R = i√ µ2 ε 2 tan(k 2 d √ µ 0 ε 0 ) − 1 i√ µ2 ε 2 tan(k 2 d √ . µ 0 ε 0 ) + 1 V valovni vektor k 2 = 2πν √ µ 2 ε 2
Page 1 and 2: Univerza v Ljubljani Fakulteta za m
Page 3 and 4: Program diplomskega dela V diplomsk
Page 5 and 6: Poglavje 1 Uvod V zadnjih nekaj let
Page 7 and 8: Poglavje 2 Teoretičen vpogled v ab
Page 9 and 10: 2.2 Večplastni absorberji 9 Za kov
Page 11: 2.2 Večplastni absorberji 11 valov
Page 15 and 16: 2.3 Nekaj enostavnih primerov 15 5
Page 17 and 18: 2.3 Nekaj enostavnih primerov 17 Na
Page 23 and 24: 3.2 Lastnosti genetskih algoritmov
Page 25 and 26: 3.2 Lastnosti genetskih algoritmov
Page 27 and 28: 3.3 Genetski algoritmi za problem v
Page 29 and 30: 3.3 Genetski algoritmi za problem v
Page 31 and 32: 3.4 Rezultati 31 0 −5 −10 odboj
Page 35 and 36: Poglavje 4 Reševanje večkriterijs
Page 37 and 38: 4.2 Različni pristopi 37 pomembnos
Page 39 and 40: 4.3 NSGA-II 39 gredo po vrsti najbo
Page 41 and 42: 4.4 Rezultati 41 nakopičenosti za
Page 43 and 44: 4.4 Rezultati 43 8 7 6 debelina (mm
Page 47 and 48: 47 Sprehod bi začeli pri najboljš
Page 49 and 50: Dodatek B Koda %Primer enokriterijs
Page 51 and 52: 51 M=repmat(eye(2), [1, 1, int]); a
Page 53 and 54: 53 end end t=round(rand)+1; P(1,k,j
Page 55 and 56: 55 %Če optimiziramo po debelini ab
Page 57 and 58: LITERATURA 57 [WMG96] D. S. Weile,

Diplomska naloga (.pdf)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?